profil izhodnih naprav

STANDARDIZACIJA GRAFIČNIH PROCESOV

IZDELAVA PROFILOV IZHODNIH NAPRAV

Tadeja Muck

UVODqprofiliranje tiskalnika (tiskarskega stroja) kompleksnejše od

vhodnih naprav

qprofiliranje procesa > ne le naprave

Potrebno je poznati:

qtehnologijo tiska in vplive na končno kakovost odtisa

qspremenljivke (vpliv na odziv naprave): § programske nastavitve, nastavitve na RIP-u tiskalnika§ ločljivost in kakovost tiska glede na vrsto papirja ...

qna kakovost končnega odtisa vpliva TB, TM, (T, RH), proces sušenja - dokončni videz barve na odtisu.

2

kakovost rastriranja

oblika rastrske pike in vrsta rastra

skladje - moire

prirast rastrske pike (dot gain)

Sprememba metode rastriranja >izdelava novega profila!

UVOD

3

RASTRIRANJE

qomogoča reproduciranje barv v tisku

.

UVOD

4

RASTRIRANJE - AM

qštevilo tonov je odvisno od liniature rastra in upodobitvene ločljivosti izhodne naprave

qobčutljivost na moare! Pravilni koti rastrov!

qštevilo tonov, ki jih bo izhodna naprava sposobna reproducirati:

UVOD

5

RASTRIRANJE - FMqrastrske pike so razporejene: urejeno ali naključno qvečji barvni obseg kot AM, slabost - velik ∆A %

RASTRIRANJE – Hibridno prednosti AM in FM:

qnavadno svetli / temni deli FM, ostalo AM. q2. generacija FM – sivinski toni – grozdičenje – manjši dot gainqXM - AM se uporabi do zadnje reproducirajoče pike, nato se le-

ta reproducira kot FM (koti AM)qkombinacija obeh, spreminjanje frekvence in amplitude v vseh

področjihq…

UVOD

6

AVTOTIPIJSKO MEŠANJE BARV V TISKU

q kombinacija subtraktivnega in optičnega mešanjaq barvni izvlečeki z upoštevanjem pravilnega kota rastra

(moare)

Kreiranje rozete; 30º med C in M ter K, prevladujoča barva na reprodukciji pod kotom 45º (odvisno od metode izdelave izvlečka K – UCR, GCR), Y pa 15º od C in M.

Omejitve navidezne digitalne rastrske mreže - odstopanje od navedenih kotov (racionalno tangencialno rastriranje).

UVOD

7

UCR/GCR: MINIMALNI ALI MAKSIMALNI DELEŽ ČRNE

do katere stopnje K nadomešča nevtralne tone:q visoka UCR/GCR – K zahteva veliko pozornosti – možnosti

moarea so večje (predvsem štiribarvnega)q nizka UCR/GCR – K je manj opazna, manjše možnosti

štiribarvnega, večje možnosti dvobarvnega moarea

V primeru nizke UCR/GCR, je priporočeno uporabiti za 45º C ali M.

UVOD

8

Standardni (generični) profili za ofsetni tisk

V praksi je smiselno uporabiti standardne CMYK profile, če se izvede tisk naklade na enega od petih vrst ISO papirjev (12647-2):

q 1. in 2. sijajni in mat premazan papir (gloss and matt coated paper), q 3. LWC – papir > nizka gramatura in nanos premaza za tisk izzvitka (thin rotary offset paper), q 4. nepremazan papir (uncoated), q 5. nepremazan papir z rumenkastim tonom (uncoated yellowish) .

Uporaba profilov (ISO papirjev) je učinkovitejša za industrijo.

Na spletu so dostopni profili na referenčnih podatkih za posamezne vrste papirjev različnih ponudnikov (ECI, SWOP, GRAcoL in Adobe).

PROFILIRANJE PROCESA TISKA

9

Glede na vrsto ISO papirja, FOGRA in ECI omogočata izbiro med naslednjimi standardnimi CMYK izhodnimi profili - za različne standardne (ISO) papirje - GENERIČNI PROFILI.

+ še veliko drugih …


10

Odt

isi T

F Alto

nana

ISO

pap

irjih

.


11

LINEARIZACIJA OFSETNEGA TISKA

Denzitometrične meritve (v dodatku standarda 12647 – 2. del (1996))q pri ofsetnem tisku se je linarizacija - standardizacija procesa

tiska izvajala preko meritev D

q prenovljena verzija standarda vključuje ciljne referenčne vrednosti le v obliki spektrofotometričnih, CIELAB vrednosti

q v praksi se še uporablja, a mora tiskar sam izvesti (Lab > D)


12

Aid (%) densit. A %

Image J A %

0 0 010 38,1 19,320 51,3 29,230 63,5 39,140 72,0 49,350 81,3 59,260 88,5 68,470 93,8 76,280 97,5 83,390 100 92,2100 100 100


13

Tipične vrednosti D za različne ISO papirje pri uporabi denzitometra (Status E, Polarization Filter).


14

Prirast tonskih vrednosti (tone value increase / TVI) q poleg D polnega polja, je pomemben faktor ∆A % > vpliva

na barvo končnega odtisaq zagotoviti, da je ∆A % glede na izbran papir v predpisanih

vrednostih ISO 12647-2 > možnost uporabe generičnega CMYK profila


15

Prirast tonskih vrednosti (dot gain) pri različnih vrstah tiskovnega materiala glede na standard ISO 12647-2

q dopustno odstopanje +/- 4 % za C, M, in Y, za K le +/- 3 %. Maksimalno dopustno odstopanje različnih barv ne večje od 5 %.

Generični CMYK profili predstavljajo odtise z idealnimi krivuljami TRC – omogočeno, da poskusni odtis osnovan na CMYK profilu ustreza simulaciji končnega tiska naklade v kolikor je prirast tonskih vrednosti v skladu s strandardomISO 12647.

Prirast se kontrolira preko kontrolnega klina na poli.


16


17

Sivo ravnovesjeq Tisk po standardu ISO 12647-2, sivo ravnovesje > tisk z večjim

deležem Cq standard ne določa vrednosti za doseganje ravnovesja > tisk po

standardu > ravnovesje avtomatsko doseženo.

q sivo ravnovesje pri poskusnem tisku je opredeljeno s strani FOGRE z uporabo medijskega klina.


18

Spekrofotometrično merjenje po smernicah standarda ISO 12647

q kontrola D in ∆A ne zadošča. Nujno spektrofotometričnomerjenje!

q posebej so podane CIELAB vrednosti za obojestranski tisk in posebej za enostranske odtise pri različnih standardnih papirjih.


19

Določitev maksimalne pokritosti in način dodajanja K

q maksimalna pokritost površine TAC (total area coverage) opredeljuje polno polje – tisk s C, M, Y, K.

q pri TM slabše kakovosti, npr. papir za časopisni tisk -omejitev max. 240 %, na kakovostnih, premazanih papirjih - od 330 do 370 %.

Za doseganje optimalne, max pokritosti se uporabljata dva načina za dodajanje K in sicer: barvno in sivo nadomeščanje.


20

Način dodajanja K z metodami kromatičnega in akromatično nadomeščanja

q barvno, kromatično nadomeščanje - nevtralna območja, primarne barve CMY deloma (ob sivi osi) zamenjamo s K.

q sivo, akromatično nadomeščanje GCR – s K nadomestimo sivo vseh barvnih učinkov, ne le tistih na sivi osi. Lažji nadzor tiska > pojav izpranosti, nizke nasičenosti …

Kompromis - akromatična komponenta se najprej odvzame, nato pa doda nekaj odstotkov primarnih barv v sivem ravnovesju – barvno, kromatično dodajanje UCA.


21

Uporabo metode UCR pri maksimalni pokritosti vseh barv 330 %.


22

Velik vpliv GCR, maksimalna pokritost le 240 %. Uporaba močnega GCR je značilna za časopisni tisk.


23

Šibek GCR – pri maksimalni pokritosti 360 %. Rezultat je barvni izvleček za K - skeletna črna.


24

Uporaba metod UCR in GCR - primer ProfileMaker

Ločeno določamo dolžino, širino K in stopnjo CMY nadomeščanja. q začetek K (Black Start) - kdaj se začne dodajati Kq širina K (Black Width) - koliko K je v nasičenih barvnih tonih q CMYK Max - max pokritost površine s K sestavljeno iz vseh barv


25

Delo s CMYK slikami (objekti/dokumenti) in standardnimi ISO profili

q pri skeniranju se zajete RGBvrednosti pretvorijo v CIELAB ob upoštevanju profila skenerja. CIELAB vrednosti se nato preko standard coated profila pretvorijo v CMYK vrednosti

q končni rezultat je set CMYKpodatkov optimiziranega skena za ISO premazani papir (standard coated)


26

Prikaz CMYK slike na profiliranem zaslonu – poskusni tiskq standardni CMYK profil omogoči pretvorbo CMYK vrednostiv CIELAB, katere profil zaslona pretvori v RGB vrednosti zaslona.

Tisk CMYK slike na profiliranem tiskalniku za izdelavo poskusnega odtisaq CMYK vrednosti se prekoupoštevanja standardnega CMYK profila pretvorijo v CIELAB vrednosti, nato pa v profil tiskalnika - poskusni odtis.


27

Kontrola kakovosti poskusnega odtisa se izvede z medijskim kontrolnim klinom: natančno predvidevanje, izdelava poskusnega odtisa.

Če uporabimo standardni CMYK profil za izdelavo poskusnega odtisa se morajo vrednosti na medijskem klinu ujemati z vrednostmi za ISO papir, na katerem je osnovan CMYK profil.


28

Uporaba standardnih RGB delovnih prostorov v pripravi tiska

V pripravi tiska se uporabljata predvsem Adobe RGB ter ECI RGB.

Pred tiskom je potrebno določiti vrsto ISO papirja. RGB vrednosti so nato pretvorjene preko uporabe Adobe/ECI profila glede na izbrano vrsto ISO papirja. Isti Adobe/ECI profil mora biti uporabljen tudi za simulacijo odtisa na zaslonu. Poskusni odtis mora vključevati medijski kontrolni klin.

Pripenjanje CMYK profilov k slikam / dokumentom se mora zgoditi na koncu delokroga.


29

Primer varnega delokroga v tisku - kot standardni RGB delovni prostor uporabljen Adobe RGB - za delokroge, katerih cilj je tisk.


30

Načela kapljičnegatiska DoD: a) termičnob) piezoelektričnoc) elektrostatično

Digitalna tehnologija tiska - izvedba poskusnega tiska, jestandardizirana in opisana v standardu ISO 12647-7 (ni omejitev le na IJ, a prevladuje).

Za poskusno odtisovanje predvsem– DoD.


31

Za karakterizacijo se navadno uporabljajo metode opisa naprave / karakterizacije z obsežnim merjenjem.

Večinoma se uporabljajo generične barvne tablice:q323 (GretagMacbeth, i1 CMYK 1.1), 928 (ANSI, IT 8.7/3),

1485 merskimi polji (ECI, ECI2002) …

Število barvnih polj pogojuje:

qnatančnost izdelanega profila

quporabo ustreznega inštrumenta


32

Barvne tablice se med seboj razlikujejo po obliki glede na tip merilnega instrumenta.

Pri kapljičnem tisku lahko tablico izdelamo sami v:

qplačljivih programih (ProfileMaker Pro 5.0 Measure Tool (X-Rite)) korektna – omejena možnost poseganja v parametre in nastavitve

qodrtokodnem programu (Argyll CMS) - omogoča nastavitev parametrov in uporablja algoritem OFPS (Optimised FarthestPoint Sampling) - točke v prostoru naprave (C, M, Y, K) razporedi na način, da je razdalja med posameznima točkama čim manjša.


33

1. IZBIRA CILJNIH VREDNOSTIq določimo cilj reprodukcije (vrsta papirja, ločljivost, število

barv tiska, vrsta rastra!).

2. KALIBRACIJA – LINEARIZACIJA q doseganje ponovljivosti ter optimalnega barvnega obsega,

določimo maks. nanos posamezne barve, linearizacijo kanalov in maks. pokritost površine

3. KARAKTERIZACIJA / PROFILIRANJEq upodabljanje znanih referenčnih podatkov > izdelava in tisk

lastno izdelane ali izbrane merske tablice (ISO 12647-7) q primerjava upodobljenih podatkov z dejansko referenco >

izračun barvnega profila, izdelava profila na podlagi meritev merske barvne tablice


34

2. KALIBRACIJA nastavljanje naprave za doseganje ponovljivosti ter optimalnega barvnega obsega

Določitev maksimalnega nanosa posamezne barveq izdelava linearizacijske tablice (I) (v programu Measure Tool)q meritev vrednosti X, Y, Z, L*, a*, b* (Measure Tool)q izračun Cab* in habq risanje diagrama a*, b* za CMY in L* vs. A % za Kq določitev točke pri kateri se Cab* več ne spreminja, začne pa se spreminjati habq nastavitev maksimalnega nanosa posamezne barve na RIP-u (Wasatch)


35

LinearizacijaPred procesom linearizacije so gradacijske krivulje za posamezen kanal nelinearne, zato je potrebna linearizacija. Omogoča jo programski RIP.

q izbira dokumenta Media.ps (Wasatch) (Halftone Properties →Calibration → Calibration Curves) in meritev linearizacijske tablice (II)

q ponovni tisk linearizacijske tablice (II), merjenje in preverjanje ali je linearizacija pravilno izvedena in upoštevana


36


Določitev maksimalne pokritosti površine (ang. total ink limit)Glede na vrsto papirja določimo največjo skupno pokritost površine – subtraktivno mešanje na nobenem polju ne preseže maksimalne pokritosti površine.

q odtis Media. Ps tablice (sredina)q določitev maks. pokritosti površine - polje, kjer se barva

ne razlivaq vnos vseh parametrov


37


UPODABLJANJE ZNANIH REFERENČNIH PODATKOV

q Izdelava merske barvne tablice in tisknpr. v programu Measure Tool (Generate → New Test Chart →CMYK Separation, Predefined (Inkjet 400), GCR 3, Black Max (100)) § CMYK max (nastavitev maksimalne pokritosti površine)§ Black Start (začetek črne komponente)§ določitev števila barvnih polj in določitev merskega

instrumenta

IZDELAVA PROFILAq na podlagi meritev merske tablice


38

Način dodajanja črne (ang. black generation)

Razlogi za uporabo K:q lažje reproduciranje temnejših barv in upodabljanje podrobnostiq preprečitev čezmerenega nanosa TB in lažja kontrola sivega

ravnovesjaq prihranek denarja - K cenejša od drugih barv

Glavna načina dodajanja K sta UCR (under color removal) in GCR (gray component replacement). q UCR – s K se uporablja zgolj na nevtralnih območjih (v sivi osi

prostora K nadomešča kromatično komponento nepisanih barv)q GCR – s K se nadomesti akromatično komponento CMY v

nevtralnih in v barvnih območjih reprodukcije

Izbira je odvisna od tehnologije tiskanja in od vsebine slike.


39

Pri separaciji je potrebno upoštevati omejitve posamezne tehnike tiska:

Kapljični tiskq bolj ponovljiv kot ofsetni tiskq začetek črne: GretagMacbeth predvideva 40 %q maksimalni nanos barve - določen za posamezno vrsto papirja

Ofsetni tiskq občutljiv že za najmanjše spremembe q začetek črne: čim prej – lažja ohranitev sivega ravnovesja

GretagMacBeth predvideva 5 %q maksimalni nanos odvisen od tehnike tiska (rotacija, tisk na

pole) in kakovosti papirja: (240 % pri nepremazanih in 340 % pri premazanih papirjih)


40

1. IZBIRA CILJNIH VREDNOSTIq glede na tehnologijo tiska je potrebno določiti standard (npr.

SIST ISO 12647), vrsto tiskovnega materiala, število barv in metodo za izdelavo izvlečka K (GCR, UCR)

2. KALIBRACIJA – LINEARIZACIJA q nastavljanje naprave za doseganje ponovljivosti ter

optimalnega barvnega obsega > enako kot pri tiskalniku, dodatno moramo biti pozorni na enakomerno obarvanje po tiskovni širini in skladje

3. KARAKTERIZACIJA / PROFILIRANJEq upodabljanje znanih referenčnih podatkov > enako kot pri

tiskalnikuq primerjava upodobljenih podatkov z dejansko referenco –

izračun barvnega profila > enako kot pri tiskalniku

PROFILIRANJE TISKARSKEGA STROJA

41

Poskusni odtis naj bi predstavljal natančen izgled končnegaodtisa; qopazujemo na zaslonu (ang. Soft Proof) – cenovno ugodnešeq izvedemo na drugem tiskalniku ali tiskarskemu stroju (ang.

Hard Proof).

Softproof – (dva medija – opazovanje na zaslonu in odtisa napapirju). Lahko prihaja do odstopanj v zaznavanju barv

qrazlike v barvnem obsegu naprave (zaslon >> kot ga je tiskalnik sposoben upodobiti)

qsimuliramo le belino materijala ne otipaqzaslon – samoosvetljen medij, poskusni odtis – odsevni medij

PRESKUSNI ODTIS

42

Na področju CIE kolorimetrije lahko dosežemo barvnoujemanje med dvema medijema, na katerih je slika prikazanatako, da zagotovimo enako nasičenost in osvetljenost barv

Ujemanje pri samem zaznavanju barv pa je možno samo v primeru, ko so pogoji opazovanja enaki in jih lahkokontroliramo

Na tem področju sta aktualna dva standarda

qSIST ISO 3664:2011

qSIST ISO 12646:2010

PRESKUSNI ODTIS

43

qISO 3664 - predpisuje pogoje za opazovanje barv naračunalniškem zaslonu

qISO 12646 - predpisuje pogoje za opazovanje barv narac ̌unalniškem zaslonu in direktno primerjavo s preskusnimodtisom

Pomembna razlika med standardoma je v nastavitvi beletočke zaslona

qstandardna svetloba D65 pokriva podroc ̌je priprave fotografijza objavo na spletu in drugih manj zahtevnih medijih -standard ISO 3664

qstandardna svetloba D50 velja za zaslone namenjene barvnikorekciji fotografij, ki jih pripravljamo za tisk - standard ISO 12646

PRESKUSNI ODTIS

44

Mednarodni standard ISO 3664 Pogoji za vizualnoopazovanje - Grafična tehnologija in fotografija

qpredpisuje nastavitev bele točke zaslona - D65 in stopnjosvetilnosti bele točke na zaslonu, ki mora biti več kot 75 cd/m2, priporočena več kot 100 cd/m2.

Ozadje opazovane slike, mora biti nevtralno (sivo/črno). Svetlost ozadja - 3 % (ali manj) svetlosti bele točke.

Osvetljenost v prostoru; v bližini zaslona ali opazovalca manjkot 64 lux, v prostoru manj kot 32 lux.

Postavitev zaslona v nevtralno okolje brez močnih barv, vključno z oblačili opazovalca.

PRESKUSNI ODTIS

45

Mednarodni standard ISO 12646 Grafična tehnologija -Zasloni za barvno preskušanje - Značilnosti in pogoji zavizualno opazovanje

qbela točka zaslona - D50, stopnja svetlosti (svetilnosti) - vsaj80 cd/m2, priporočena vsaj 120 cd/m2. Svetlost (svetillost) črne točke - manj kot 1 % maksimalne svetlosti.

q ločljivost - omogčen prikaz z ločljivostjo 1280 x 1024 pikslovbrez interpolacije. Svetlost ozadja mora biti znotraj 5 % svetlosti centra.

Osvetljenost v prostoru manj kot 32 lux. Svetlost v okolici najne bi bila več kot 10 % maksimalne vrednosti svetlosti zaslona.

PRESKUSNI ODTIS

46

Prikaz CMYK slike na profiliranem zaslonu –poskusni tisk (ang. soft proof)

q standardni CMYK profil omogoči najprejpretvorbo CMYK v CIELAB, katere profil zaslona pretvori v RGB vrednosti zaslona

Tisk CMYK slike na profiliranem tiskalniku za izdelavo poskusnega odtisa

q CMYK vrednosti se preko upoštevanjastandardnega CMYK profila pretvorijo v CIELAB vrednostiq nato v specifični CMYK barvni prostor prekoprofila tiskalnika za izdelavo poskusnega odtisa

PRESKUSNI ODTIS

47

Uporaba medijskega klina CMYK q nujna za kontrolo preskusnega tiska q na preskusnem odtisu izmeriti barvne vrednosti klina >

izmerjene vrednosti so odvisne od vrste ISO papirja.

Dovoljene barvne razlike za standardne vrste papirjev pri meritvah barvnih vrednostih medijskega klina.

PRESKUSNI ODTIS

48

Uporaba medijskega klina CMYK

Ugra/FOGRA medijski klin CMYK je dostopen v različnih formatih. Zadnja različica je v3. Za relevantne meritve morajo biti instrumenti brez polarizacijskih in UV cut filtrov.

http://www.ugra.ch/products-1.phtml

PRESKUSNI ODTIS

49

q predstavljen v začetku devetdesetih let - podjetje AdobeSystems

q na začetku namen - komunikacija in raba v pisarniškem okolju

Prednostiq neodvisen od OSq omogoča vizualni pregled datoteke na zaslonu

Format PDF ni programski jezik, čeprav temelji na upodobitvenih elementih PostScripta (Imaging Primitives).

V nasprotju s PostScriptom so v dokumentu PDF strani opisane vsaka zase in ne vse kot en dokument. Kljub vsemu je dokument PDF načeloma datoteka PostScript in jo lahko interpretira katerakoli izhodna naprava, ki ta jezik podpira.

50

PDF – PORTABLE DOCUMENT FORMAT

http://www.ugra.ch/products-1.phtml

PDF in panožni standardiq PDF/A: arhiviranjeq PDF/E: uporaba v inženirskih potekih dela q PDF/X: zanesljiva izmenjava podatkov v procesu grafične

pripraveq PDF/UA: zagotavlja dostopnost za ljudi s posebnimi potrebami

> uporaba podporne tehnologije; bralniki zaslona, zaslon povečave, igralne palice … za branje in navigiranje elektronskih vsebin

Z Adobe Acrobatom lahkoq vsak digitalni dokument shranimo kot datoteko PDF skladno z

različnimi panožnimi standardi (PDF/A, PDF/E in PDF/X …)q avtomatiziramo opravila in zagotovimo izvajanje postopkov v

podjetjuq odobrimo dokumente PDF z digitalnimi podpisiq določimo zahteve za dostopnostq …

51


Standardi iz družine ISO 15930 (PDF/X):

q sprejeti z namenom poenostaviti izmenjavo PDF datotek v grafični industriji

q definirajo minimalne zahteve za zanesljiv prenos PDF datotek

q natančno reproduciranje datotek po zamisli avtorja

q z upoštevanjem zahtev (določil) se izognemo napakam: manjkajoči fonti, napačni barvni prostori, manjkajoči elementi in težave s prekrivanjem

http://www.gwg.org/doc_pdfxoutputintent.phtml

52


http://www.gwg.org/doc_pdfxoutputintent.phtml

PDF/X-1, PDF/X-1a - za slepo izmenjavo v CMYK. Določa lastnosti PDF formata za izmenjavo digitalnih predlog v CMYK.PDF/X-1 in PDF/X-1a se med seboj razlikujeta glede na OPI (Open Prepress Interface) povezavo in možnost zaščite (dovoljeni le v PDF/X-1).

PDF/X-3 q omogoča slepo (celotno) izmenjavo - prepoveduje prosojnost in

določene elemente: interaktivni elementi, linkane slike, dinamični objekti, video, itd.

q možnost izdelave hardproofa.

Naslov - Celotna izmenjava podatkov za barvno upravljanje procesov z uporabo PDF 1.4 (PDF/X-3) - SIST ISO 15930-6:2005

(PDF/X-2 - za odprto izmenjavo. Včasih ni zaželena slepa izmenjava - potreba po vključitvi dodatnih navodil v zvezi z digitalno predlogo - PDF/X-2. Sicer enak PDF/X-3.)

53


PDF/X-4 Za slepo (celotno) izmenjavo z dodano transparentnostjo in spot barvami. Če so zahtevani ICC profili in dodatne informacije v izogibnejasnostim priskrbljene ločeno je standard označen s PDF/X-4p. Naslov - Celotna izmenjava tiskarskih podatkov (PDF/X-4) in delna izmenjava tiskarskih podatkov z zunanjimi referenčnimi profili (PDF/X-4p) z uporabo PDF 1.6 - SIST ISO 15930-7:2011

PDF/X-5 Za delno izmenjavo, ki dovoljuje uporabo zunanjih slik. Podoben PDF/X-4. Omogoča zunanje reference za slike, profile in pisave. Naslov - Delna izmenjava tiskarskih podatkov z uporabo PDF 1.6 (PDF/X-5) - SIST ISO 15930-8:2011

54


55


profil izhodnih naprav

Documents