priroČnik mladinske knjige zaloŽbe za uČitelje v 1 ... · učenci se razvrščajo ob slikah...

Priročnik - SLOVENŠČINA

129

Mag. Irena Hergan, mag. Metoda Kolar, Teja Kovač

PRIROČNIK MLADINSKE KNJIGE ZALOŽBEZA UČITELJE

V 1. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

SPOZNAVANJE OKOLJADotik okolja 1, učbenik

Dotik okolja 1, delovni zvezek v dveh delih

Priročnik - SPOZNAVANJE OKOLJA

130

KAZALO

JAZ IN DRUGI ............................................................................................................... 131NAŠA ŠOLA .................................................................................................................. 133V PROMETU .................................................................................................................. 134V NARAVI ...................................................................................................................... 137V GIBANJU .................................................................................................................... 138O PREDMETIH IN SNOVEH ........................................................................................ 140BILO JE NEKOČ ............................................................................................................ 141PRAZNUJEMO .............................................................................................................. 142O ČASU .......................................................................................................................... 143MED LJUDMI ................................................................................................................ 145ŽIVIMO ZDRAVO ......................................................................................................... 148OPAZUJEMO VREME .................................................................................................. 149ŠE VEČ O PREDMETIH IN SNOVEH .......................................................................... 150SPET V NARAVI ............................................................................................................ 152NAŠ KRAJ ...................................................................................................................... 154SKRBIMO ZA OKOLJE................................................................................................. 156


131

21

JAZ IN DRUGI

PODOBNOSTI, RAZLIKE

• telesne znaËilnosti (viπina,barva las, dolæina las,koliËina peg, velikoststopala, oblika stopala …)

• okusi (vrsta hrane, vsebinapravljic, izgled oblek …)

• sposobnosti

• znanja

• æelje

• zanimanja

PREDSTAVITEV SEBE

• ime

• priimek

• naslov (naselje, ulica, hiπna

πtevilka) »USTVA

• veselje

• jeza

• æalost

• strah

• navduπenje

JAZ IN DRUGI

Veliko peg in malo zobKakπni obrazi

VSEBINE IN KLJU»NE BESEDE

PREDSTAVITEV SEBEImena, priimke in naslove imamo zato, da nas drugi ljudje lahko pokliËejo in najdejo. Pri pred-

stavljanju lahko uËenci hkrati povedo ime in priimek in na ta naËin takoj razlikujejo pojma ime in

priimek. To je πe posebej priroËno v primerih, ko imajo razliËni uËenci enako ime ali priimek. Spod-

bujamo jih h primerni telesni dræi, usmerjenosti pogleda ter glasnosti in razloËnosti besed, ki jih

govorijo.

DZod 8 do 12

UËbenikod 6 do 9

JAZ IN DRUGI

CILJI IN MINIMALNI STANDARDI

VSEBINE IN KLJUČNE BESEDE

DEJAVNOSTI

BobenMedtem, ko udarjamo na boben, se učenci prosto sprehajajo po razredu. Ko prenehamo igrati, se ustavijo in se z imenom ter priimkom predstavijo najbližjemu sošolcu. Ko spet zaslišijo boben, nadaljujejo s sprehajanjem in predstavljanje ponavljajo tako dolgo, dokler vodimo igro.

Gib Vsak učenec se predstavi tako, da pove svoje ime in zraven naredi nek gib, ki ga ostali pono-vijo. Vsak učenec naj pokaže drugačen gib (z roko, nogo ali celim telesom).

Znamo in zmoremoUgotavljamo, ali imamo vsi ljudje enake spretnosti. Kažemo različne spretnosti, ki jih učenci skušajo posnemati. Poskusijo npr. upogniti jezik, počepniti s knjigo na glavi, počepniti tako, da imajo pete in hrbet tik ob steni, ponoviti niz ploskanja z rokami, migati z ušesi, okrog pasu vrteti plastični obroč … Nato kažejo različne spretnosti posamezni učenci, ostali jih posnemajo.

Zelo radi, radi, neradiOznačimo tri postaje: prvo z veliko kljukico, ki pomeni “zelo rad”, drugo z majhno kljukico, ki pomeni “rad”, tretjo pa s prekrižanima črtama, ki pomenita “nerad”. Učenci sedijo v polkro-gu. Posamično jim kažemo povečane slike in jih sprašujemo, ali delajo to zelo radi, radi ali neradi. Po lastni presoji se uvrščajo v ustrezno postajo.

JAZ IN DRUGI


132

Po vsaki sliki skupaj ugotovimo, koliko učencev se je kam uvrstilo, nato pa se učenci vrnejo v polkrog, kjer jim pokažemo naslednjo sliko. Učenci se razvrščajo ob slikah različnih vsebin (hrana: solata, pečen piščanec, žemlja …, risanke: Bojan, Tom in Jerry …) ali ob konkretnih predmetih (igračah). Pomembno je, da z jasnim vprašanjem povzamemo vsebino slike, saj lahko sprašujemo po konkretni podrob-nosti (npr. če je na sliki naslovnica slikanice Rdeča kapica, lahko vprašamo: “Ali rad gledaš slikanico Rdeča kapica?”) Ali uporabimo sliko kot simbol, ki pomeni vse slikanice (“Ali rad gledaš slikanice?”). Če je potrebno, poleg kategorij “zelo rad”, “rad”, “nerad” uvedemo še ka-tegorijo “ne poznam” ali “ne vem”.Ob tej dejavnosti lahko izdelujemo skupne grafe tako, da na tleh na namišljeno absciso raz-mestimo slike enakih znakov kot so tisti, s katerimi smo označili postaje kategorij, učenci pa ob ustrezne znake na namišljeni ordinati polagajo svoje učbenike (slika spodaj).

Čez črtoNa tla položimo kolebnico, ki deli prostor na dva dela. Vsi učenci se postavijo na eno stran kolebnice, mi pa postavljamo različna vprašanja, na katera je možen pritrdilni ali nikalni odgovor. Kadar je odgovor posameznikov pritrdilen, lahko stopijo čez črto. Vprašamo npr. “Kdo si je danes zjutraj umil zobe?” Učenci, ki so to storili, lahko prestopijo črto. Drug drugemu podajo roko ali se potrepljajo po ramenu in si rečejo: “Podobno si rav-nal kot jaz.” Po vsakem vprašanju se vrnejo nazaj v začetni prostor. Vsakič lahko ugibajo, ali je čez črto stopilo več učencev, kot jih je na drugi strani, in ugibanje preverijo tako, da se postavijo v dve vrsti ter vsak poišče svoj par čez črto. Ugotovijo, da je skupina večja tam, kjer je učenec ali več učencev brez para. Sprašujemo npr., kdo je že imel rolke na nogah, komu so čevlji tako premočili, da je imel mokre nogavice, kdo nima oblečene spodnje majice, kdo je že jedel ananas, kdo poje, kadar se umiva ipd., nato pa sprašujejo posamezni učenci.

Obrisi telesNa polo papirja izdelamo svoj obris in obris enega od otrok ali obris lutke-dojenčka. Poka-žemo, da je ustrezen obris možno izdelati le, če mirujemo. Na isti papir riše več učencev obrise sošolcev z različnimi barvami tako, da so stopala ali gla-va približno v isti višini kot pri že izdelanem obrisu. Več (ne preveč) obrisov različno visokih učencev na isti poli omogoča dobro primerjavo.

ZobjeUčenci v ogledalu opazujejo svoje zobe. Ugotavljajo, komu manjkata oba sprednja zoba, komu eden, kdo med učenci nima zalivk, kdo ima tri ali več zalivk in podobno.

Kdo je to? Nekdo od učencev opisuje videz sošolca, drugi pa ugibajo, kdo je to. Lahko tekmujemo v dveh skupinah (zmaga skupina, ki ugane opise več sošolcev).

25

risank: Bojan, Tom in Jerry …) ali ob konkretnih predmetih (igraËah). Pomembno je,

da z jasnim vpraπanjem povzamemo vsebino slike, saj lahko spraπujemo po

konkretni podrobnosti (npr. Ëe je na sliki naslovnica slikanice RdeËa kapica, lahko

vpraπamo: “Ali rad gledaπ slikanico RdeËa kapica?”) ali uporabimo sliko kot simbol,

ki pomeni vse slikanice (“Ali rad gledaπ slikanice?”). Tretja slika iz priloge 1 v prvi

vrsti lahko pomeni “Rad delam gradove iz peska” ali “Rad zlagam lego kocke” ali

kaj tretjega, za kar se pred razvrπËanjem dogovorimo. »e je potrebno, poleg

kategorij “zelo rad”, “rad”, “nerad” uvedemo πe kategorijo “ne poznam” ali “ne

vem”. Ob tej dejavnosti lahko izdelujemo skupne grafe tako, da na tleh na

namiπljeno absciso razmestimo slike tistega kar ugotavljamo, uËenci pa ob ustrezne

znake na namiπljeni ordinati polagajo svoje uËbenike.

Primer grafa na tleh na vpraπanje: “Ali rad delaπ z raËunalnikom?”

»ez ËrtoNa tla poloæimo kolebnico, ki deli prostor na dva dela. Vsi uËenci se postavijo na eno

stran kolebnice, mi pa postavljamo razliËna vpraπanja, na katera je moæen pritrdilni ali

nikalni odgovor. Kadar je odgovor posameznikov pritrdilen, lahko stopijo Ëez Ërto.

Vpraπamo npr. “Kdo si je danes zjutraj umil zobe?” UËenci, ki so to storili, lahko

prestopijo Ërto. Drug drugemu podajo roko ali se potrepljajo po ramenu in si reËejo:

“Podobno si ravnal kot jaz.” Po vsakem vpraπanju se vrnejo nazaj v zaËetni prostor.

VsakiË lahko ugibajo, ali je Ëez Ërto stopilo veË uËencev, kot jih je na drugi strani, in

ugibanje preverijo tako, da se postavijo v dve vrsti ter vsak poiπËe svoj par Ëez Ërto.

Ugotovijo, da je skupina veËja tam, kjer je uËenec ali veË uËencev brez para.

Spraπujemo npr., kdo je æe imel rolke na nogah, komu so Ëevlji tako premoËili, da je

imel mokre nogavice, kdo nima obleËene spodnje majice, kdo je æe jedel ananas, kdo

poje, kadar se umiva ipd., nato pa spraπujejo posamezni uËenci.

PosamiËne in druæabne igreOb igraËah in igrah se pogovarjamo, kdaj (Ëas), kaj (katere igre, s katerimi igraËami)

in kje (prostor) se radi igrajo sami in z drugimi. Pogovarjamo se tudi o naËinu

igranja (kako se radi igrajo sami, kako z drugimi in kako se radi igrajo drugi, ali

imajo raje tihe ali glasne igre). Ugotavljamo, kdo se rad igra iste igre …


133

30

NA©A ©OLA

PODATKIPoznavanje podatkov je v doloËenih æivljenjskih situacijah zelo pomembno. Podobno kot se je treba

na pamet nauËiti svoj domaËi naslov in si zapomniti imena soπolcev, je treba poznati tudi imena in

priimke uËiteljev, vzgojiteljev in ime πole.

PODATKI• ime πole• imena in priimki uËiteljev in

vzgojiteljev

PROSTORI, DELAVCI• uËilnica, hodnik,

telovadnica, jedilnica,garderoba …

• πolsko pohiπtvo• pritliËje, klet, nadstropje,

podstreπje• uËitelj, vzgojitelj, ravnatelj,

hiπnik, tajnik, kuhar …

PRAVILA• dogovor• medsebojna pomoË• primerno obnaπanje

SKUPNOST• razred• reditelj• posluπanje• sodelovanje• upoπtevanje drugih

ORIENTACIJA• prostor: v uËilnici, na

hodniku, v πoli, na πolskemdvoriπËu, na igriπËu

• smeri: levo, desno,naravnost

• lega: pred, za, spredaj,zadaj, zgoraj, spodaj, nad,pod, zunaj, znotraj

NA©A ©OLA


Opazovalnilist 1,str. 70

DZod 13 do 15

UËbenikod 10 do 11

Ljudje na televiziji Na video posnetku izklopimo glas. Učenci poskušajo uganiti, kako govorijo ljudje na po-snetku (glasnost, hitrost in način govorjenja – prijazno, vljudno, nesramno …). Opazujejo, kdaj so obrazi ljudi na posnetku veseli, jezni, žalostni in si poskušajo predstavljati, kakšen je takrat glas teh ljudi. Preden posnetek zavrtimo ponovno z vklopljenim glasom ter preveri-mo, ali so uganili. Učenci opišejo ali zaigrajo pogovore, ki so jih opazovali brez glasu.

NasmehSedimo na stolih v krogu in pozorno opazujemo obrazne gibe. Nekdo s pogledom in nasme-hom nakaže sošolcu, da bi z njim rad zamenjal prostor. Če je njegov nasmeh kot znamenje za zamenjavo izbrani sošolec prepoznal, zamenjata mesti in izbrani sošolec nadaljuje igro.

NAŠA ŠOLA



30

NA©A ©OLA

PODATKIPoznavanje podatkov je v doloËenih æivljenjskih situacijah zelo pomembno. Podobno kot se je treba

na pamet nauËiti svoj domaËi naslov in si zapomniti imena soπolcev, je treba poznati tudi imena in

priimke uËiteljev, vzgojiteljev in ime πole.

PODATKI• ime πole• imena in priimki uËiteljev in

vzgojiteljev

PROSTORI, DELAVCI• uËilnica, hodnik,

telovadnica, jedilnica,garderoba …

• πolsko pohiπtvo• pritliËje, klet, nadstropje,

podstreπje• uËitelj, vzgojitelj, ravnatelj,

hiπnik, tajnik, kuhar …

PRAVILA• dogovor• medsebojna pomoË• primerno obnaπanje

SKUPNOST• razred• reditelj• posluπanje• sodelovanje• upoπtevanje drugih

ORIENTACIJA• prostor: v uËilnici, na

hodniku, v πoli, na πolskemdvoriπËu, na igriπËu

• smeri: levo, desno,naravnost

• lega: pred, za, spredaj,zadaj, zgoraj, spodaj, nad,pod, zunaj, znotraj

NA©A ©OLA



DZod 13 do 15

UËbenikod 10 do 11


134

Zamenjani predmetiUčenci si dobro ogledajo razporeditev stvari v izbranih kotičkih učilnice. Enega ali dva učenca pošljemo iz razreda. Medtem prestavimo ali zamenjamo stvari iz različnih kotičkov. Učenec, ki se vrne, ugiba, kaj se je spremenilo, in pri opisovanju razlik uporablja pojme za opisovanje lege in smeri v prostoru (pred, za, levo, desno, zgoraj, spodaj …).

Ovojnice na stenahPo šoli nalepimo barvne kuverte, v vsaki je skrit nek droben predmet (obesek za ključe, radirka, papirnati robec …). Učenci v skupinah v različnih smereh iščejo kuverte, pogledajo, kaj je v njih in predmete vrnejo v kuverte. Ko se vrnejo v učilnico, opisujejo pot iz učilnice do prostorov, kjer so bili skriti posamezni predmeti. Premestimo kuverte, zamenjamo vsebino ali dodamo eno ali dve novi kuverti ter ponovimo igro. Povemo, koliko kuvert smo skrili.

Zunaj šolePogledamo, kje je tabla z imenom šole in kakšen znak ima šola. Šolo obhodimo in si od zu-naj ogledamo okna svojega razreda in skupnih šolskih prostorov. Opazujemo vhodna vrata, fasado, obliko in velikost oken, streho, dimnike ter zastrtost z žaluzijami. Ogledamo si celo-tno šolsko dvorišče. Sproti za sabo puščamo sledi (lepimo listke, zapičimo palico, položimo kamen ipd.) Po obhodu učenci v pravilnem zaporedju obnovijo, kje vse smo pustili sledi in se po isti poti vrnejo ter jih sproti poberejo.

V PROMETU


36

V PROMETU

PRAVILAPrometni predpisi so zapisana in slikovna pravila, ki jih moramo upoπtevati vsi udeleæenci v prometu.

UËimo se jih spontano in naËrtno æe od najzgodnejπih let dalje, tako da postopno postanejo navada,

ki nas spremlja vse æivljenje. UËenci morajo imeti na poti v prvi razred osnovne πole ter domov

spremstvo. Spremljevalci so lahko tudi otroci, stari od 10 do 14 let, Ëe to dovolijo starπi uËenca.


PRAVILA• prometni predpisi• obnaπanje• sopotniki

VARNOST• rumena rutica• kresniËka• odsevne oznake• oblaËila æivih barv• varna hoja (skupinska, ob

odrasli osebi)• varnostni pas

POTI V OKOLICI ©OLE• cesta• ploËnik• peπec• vozilo• voznik

PROMETNI ZNAKI INOZNAKE

• izbrani prometni znaki• semafor• prehod za peπce• prepoved

ORIENTACIJA• ponovitev temeljnih

pojmov iz poglavjaNA©A ©OLA

V PROMETUDobra vidnost in previdnost

Levo, desno, resno

Opazovalnalista 2 in 3,str. 72, 74

DZod 16 do 17

UËbenikod 12 do 15


135

36

V PROMETU

PRAVILAPrometni predpisi so zapisana in slikovna pravila, ki jih moramo upoπtevati vsi udeleæenci v prometu.

UËimo se jih spontano in naËrtno æe od najzgodnejπih let dalje, tako da postopno postanejo navada,

ki nas spremlja vse æivljenje. UËenci morajo imeti na poti v prvi razred osnovne πole ter domov

spremstvo. Spremljevalci so lahko tudi otroci, stari od 10 do 14 let, Ëe to dovolijo starπi uËenca.


PRAVILA• prometni predpisi• obnaπanje• sopotniki

VARNOST• rumena rutica• kresniËka• odsevne oznake• oblaËila æivih barv• varna hoja (skupinska, ob

odrasli osebi)• varnostni pas

POTI V OKOLICI ©OLE• cesta• ploËnik• peπec• vozilo• voznik

PROMETNI ZNAKI INOZNAKE

• izbrani prometni znaki• semafor• prehod za peπce• prepoved

ORIENTACIJA• ponovitev temeljnih

pojmov iz poglavjaNA©A ©OLA

V PROMETUDobra vidnost in previdnost

Levo, desno, resno

Opazovalnalista 2 in 3,str. 72, 74

DZod 16 do 17

UËbenikod 12 do 15VSEBINE IN KLJUČNE BESEDE

DEJAVNOStI

Vidljivost barvVsak učenec dobi v roko različno barvo barvnega (kolaž) papirja. Vsi papirji morajo biti ena-ko veliki. Učence razdelimo v dve skupini in jih pošljemo na nasprotni strani igrišča daleč narazen. Opazujejo, katere barve se na daleč vidijo dobro in katere slabo. Barve lahko po vidljivosti razvrščajo od najboljše do najslabše vidne. Opazujejo barve svojih oblačil in obla-čil sošolcev v nasprotni skupini ter jih primerjajo z barvnimi papirji. Vaja bolje uspe, če jo izvajamo v mraku ali v zatemnjenem prostoru.

Svetleči predmeti

Z baterijo posvetijo v različne predmete in ugotavljajo, kateri se zasvetijo (kresnička, odsev-ne oznake na oblačilih, obutvi, šolskih torbah). Pogovorimo se, zakaj je to dobro.

SopotnikiRazlične skupine zaigrajo obnašanje potnikov v različnih javnih prevoznih sredstvih (avto-bus, vlak). Sami določijo, kdo bo voznik in kdo potniki. Po igri se pogovarjamo o odnosu po-sameznih potnikov do drugih potnikov in do voznika. Naštejemo razloge, zakaj med vožnjo ne smemo motiti voznika, zakaj in komu odstopimo sedež, zakaj ne kihamo v druge, se ne pogovarjamo po mobilnem telefonu, ne jemo in pijemo, če to zahtevajo pravila ...

Pot do živalskega vrtaZ učenci stojimo v krogu. Vodja igre (najprej učiteljica, kasneje pa učenci) skupini postavlja različna vprašanja na poti od šole do namišljenega živalskega vrta ali katerega drugega resničnega kraja v domači okolici in vsako vprašanje poudari z nekim gibom. Člani skupine za vodjo ponavljajo vprašanja in gibe, npr.:- Gremo v živalski vrt? (Z roko pokažemo neko točko v daljavi.)- Ste prepričani? (Vprašujoče nagnemo glavo.)- Prav, pa gremo. (Na mestu korakamo.)- Stop! (Se nenadno ustavimo, iztegnemo roko in dlan, kot da bi želeli ustaviti še koga dru-

gega.)- Kaj je to? (Pokažemo s kazalcem.)- Semaforiziran prehod za pešce. (Z rokami nakažemo obliko pravokotnika, ki ponazarja

semafor.)- In kaj je to? (Pokažemo s kazalcem.)

V PROMETU


136

- Rdeča luč! (Dvignemo kazalec kot opozorilo.)- Bomo počakali? (Vprašujoče nagnemo glavo.)- Ste prepričani? (Vprašujoče nagnemo glavo v drugo smer.)- No, pa dajmo. (Z eno nogo mirujemo, z drugo pa gibamo sprednji del stopala, kot da ča-

kamo.) - Glej! (Pokažemo s kazalcem.)- Kaj je to? (Vprašujoče nagnemo glavo.)- Zelena luč. (Dvignemo kazalec kot opozorilo.)- Gremo čez cesto? (Vprašujoče nagnemo glavo.)- Ste prepričani? (Vprašujoče nagnemo glavo v drugo smer.)- Poglejmo na levo. (Pogledamo levo.)- Poglejmo na desno. (Pogledamo desno.)- Še enkrat poglejmo na levo. (Pogledamo levo.)- Je cesta prosta? (Vprašujoče premikamo glavo.)- Ste prepričani? (Vprašujoče nagnemo glavo v drugo smer.)- No, pa pojdimo. (Spet korakamo na mestu.)- Stop! (Nehamo korakati.)- Kaj je to? (Vprašujoče nagnemo glavo.)- Trgovina. (Z roko nakažemo obris hiše.)- Bi kupili nekaj sladkega? (Vprašujoče nagnemo glavo.)- Ste prepričani? (Vprašujoče nagnemo glavo v drugo smer.)- No, pa kupimo. (Nakažemo, kot da snemamo nekaj z visoke police, potegnemo iz žepa

denarnico in plačamo.)- Gremo naprej? (Vprašujoče nagnemo glavo.)- Ste prepričani? (Vprašujoče nagnemo glavo v drugo smer.)- No, pa gremo. (Spet korakamo.)

Igro poljubno dolgo nadaljujemo, dokler ne “obhodimo” vseh ustanov in znamenitosti, ki so v našem domačem kraju. Vmes večkrat uporabljamo prometne pojme levo, desno, na-ravnost, naprej, semafor, stop, prehod za pešce, pozor ter sprašujemo, ali smo prepričani in podobno. Ko smo že blizu živalskega vrta oz. izbrane končne postaje, jih vprašamo:- Bi pogledali skozi ograjo? (Vprašujoče nagnemo glavo.)- Jaaa! (Pokimamo.)- Uh, opica na drevesu! (Se popraskamo pod pazduho.)- Premaknimo se še malo. (Stopimo korak v stran.)- Bi še enkrat pogledali skozi ograjo? (Vprašujoče nagnemo glavo.)- Ooooo, slon se poliva z vodo. (Nakažemo polivanje čez sebe.)- Joj, kako je zanimivo. (Plosknemo.)- Pazi! (Prestrašeno prekrijemo usta.)- Pobiralec vstopnine! (Pokažemo s kazalcem.)- Še imamo kaj denarja? (Manemo s prsti, kot bi šteli denar.)- Ne! (Nakažemo z miganjem kazalca ali dlani.)- Bomo zbežali? (Vprašujoče nagnemo glavo.)- No, pa zbežimo! (Se razbežimo po prostoru.)


137

V NARAVI



DEJAVNOSTI

Okolja v različnih letnih časihZ učenci si izberemo življenjsko okolje (opazovalni prostor), ki ga bomo opazovali vse leto. Večkrat v letu ga opazujemo in raziskujemo. Ugotavljamo spremembe, ki nastajajo zaradi letnih časov, vremena, živali, posegov ljudi. Opažanja beležimo (rišemo, fotografiramo, zbi-ramo različno gradivo). Na razrednem panoju vodimo časovni trak, ki ponazarja, kaj se je dogajalo z opazovanim okoljem. Ugotovitve oziroma opažanja lahko zapisujemo tudi kot dnevnik, ki je v prvem razredu zbirka ilustracij, fotografij … Opazujemo lahko dve okolji in časovni trak izdelamo tako, da bo vidna primerjava (npr. v zgornji vrsti šolski park, v spodnji vrsti travnik ali njiva).

45

V NARAVI

ÆIVA BITJA IN OKOLJAMed æiva bitja spadajo rastline, æivali in ljudje. Vsako æivo bitje æivi v æivljenjskem okolju, v katerem je

tisto, kar potrebuje za svoje æivljenje. Na æivljenje æivih bitij vplivajo dejavniki, brez katerih ne bi mogla

æiveti (voda, hrana, zrak, ustrezna temperatura, svetloba, prst, prostor za bivaliπËe, zavetje …) in so del

okolja. Æivljenjska okolja so razliËna in v vsakem æivijo razliËna æiva bitja, ki so se prilagodila na svoje

okolje tako, da v njem lahko uspevajo. Nekatere vrste æivih bitij lahko æivijo v razliËnih okoljih (npr. lisica

æivi v visokogorskem gozdu ali v meπanem gozdu ali na kraπkih goliËavah), nekatere æivijo samo v


V NARAVIKlop med pasjo dlakoMed glavo in repom

ÆIVA BITJA IN OKOLJA• okolje• izbrana bliænja okolja:

gozd, travnik, polje, vrt,potok, reka, mlaka, park,morje, sadovnjak, vinograd

• æiva bitja v izbranih okoljih

DELI ÆIVIH BITIJ

RASTLINE:• list• steblo• korenina• cvet• plod

SPREMINJANJE NARAVE• listnopadna drevesa• selitev æivali• dremanje, spanje æivali

ÆIVALI:• glava• trup• noge• rep• perut• uhlji

Opazovalnilisti 4, 5,6, 10,

str. 76, 78,80, 88

DZod 18 do 20

UËbenikod 16 do 19

45

V NARAVI

ÆIVA BITJA IN OKOLJAMed æiva bitja spadajo rastline, æivali in ljudje. Vsako æivo bitje æivi v æivljenjskem okolju, v katerem je

tisto, kar potrebuje za svoje æivljenje. Na æivljenje æivih bitij vplivajo dejavniki, brez katerih ne bi mogla

æiveti (voda, hrana, zrak, ustrezna temperatura, svetloba, prst, prostor za bivaliπËe, zavetje …) in so del

okolja. Æivljenjska okolja so razliËna in v vsakem æivijo razliËna æiva bitja, ki so se prilagodila na svoje

okolje tako, da v njem lahko uspevajo. Nekatere vrste æivih bitij lahko æivijo v razliËnih okoljih (npr. lisica

æivi v visokogorskem gozdu ali v meπanem gozdu ali na kraπkih goliËavah), nekatere æivijo samo v


V NARAVIKlop med pasjo dlakoMed glavo in repom

ÆIVA BITJA IN OKOLJA• okolje• izbrana bliænja okolja:

gozd, travnik, polje, vrt,potok, reka, mlaka, park,morje, sadovnjak, vinograd

• æiva bitja v izbranih okoljih

DELI ÆIVIH BITIJ

RASTLINE:• list• steblo• korenina• cvet• plod

SPREMINJANJE NARAVE• listnopadna drevesa• selitev æivali• dremanje, spanje æivali

ÆIVALI:• glava• trup• noge• rep• perut• uhlji

Opazovalnilisti 4, 5,6, 10,

str. 76, 78,80, 88

DZod 18 do 20

UËbenikod 16 do 19

V NARAVI


138

Objeta drevesaNamen dejavnosti je vzpostaviti pristen stik otroka z naravo oziroma z drugimi živimi bitji. Učenec objame drevo, zapre oči in ga zaznava še z ostalimi čutili. Povemo mu, naj drevo povoha, potipa ali poboža. O doživetem se lahko pogovarjamo. Učenec objame še kakšno drugo drevo in ga primerja s prejšnjim. Pogovarjamo se, ali lahko objamejo vsako rastlino (npr. kaktus) in vsako žival (npr. slon).

Prisluhnimo naraviZ učenci se dogovorimo, kateri zvok bomo poslušali v opazovalnem prostoru. Učenci si izbe-rejo svoj prostor (lahko se uležejo, sedijo), zaprejo oči in prisluhnejo. Ko zaslišijo dogovorjeni zvok (npr. ptičje petje), to naznanijo z dogovorjenim znakom (dvig roke). Dejavnost naj traja nekaj minut. Poslušamo lahko različne šume - živali, veter, vodo, šelestenje listov ...

Majhno, manjše, najmanjšeUčencem označimo opazovalni prostor, ki naj ne bo prevelik. Učenci opazujejo travne bilke, hrošče, pajke ... Spodbudimo jih, naj med vsemi malimi živimi bitji poskušajo določiti najve-čje in najmanjše živo bitje, ki ga vidijo s prostim očesom. Za odkrivanje zelo majhnih živih bitij lahko učenci uporabijo lupo.

SpominV okolju naberemo po dva podobna (enaka) drevesna lista. Naberejo jih lahko tudi učenci. Pripravimo vsaj šestnajst parov. Vsak list prilepimo na kartonček. Dobro je, če jih prelepimo s samolepilno folijo. Tako pripravimo igro, v kateri na podlagi opazovanja in primerjanja listov učenci iščejo enake pare. Na začetku so vse karte obrnjene navzdol. Učenec, ki začne igro, obrne dve karti. Če sta lista enaka, ju obdrži. Če nista, ju postavi nazaj. Nato je na vrsti naslednji. Zmaga tisti, ki zbere največ kartončkov.

V GIBANJU


53

V GIBANJU

GIBANJE ÆIVIH BITIJ, PREDMETOVGibanje je spreminjanje lege predmeta ali bitja. Z odgovori na vpraπanja kje, kam, od kod, koliko Ëasa

opredelimo gibanje na prostor in Ëas. Ljudje se lahko gibljemo na razliËne naËine. VeËina lahko hodi,

teËe, skaËe, preskakuje ovire, pleza, se plazi … Gibi, ki jih izvajamo pri teh oblikah gibanja, so

razliËni. Neko oviro preplezamo drugaËe, kot se splazimo pod njo. Tudi preskoËimo jo drugaËe.

Gibanja lahko opazujemo in spoznavamo kot celostno aktivnost ali pa kot sestavljeno dejavnost, v

kateri smo pozorni samo na posamezne gibe (gibanje udov okrog sklepov). Med razliËnimi gibi ali

gibanji obstojajo razlike in podobnosti (npr. opazovanje poloæaja nog in rok med tekom in hojo,

gibljivost roke v komolcu v primerjavi z gibljivostjo kolena …).

Tudi gibanje æivali je raznoliko. Nekatere æivali se plazijo, nekatere skaËejo, druge letijo, nekatere se

premikajo po dveh ali πtirih nogah (hodijo, teËejo), nekatere tudi po veË nogah.

V GIBANJU


GIBANJE ÆIVIH BITIJ, PREDMETOV• gib,gibanje• hoja• tek• poskok• skok v globino in daljino• preskok• plezanje• plazenje• valjanje• vleka• potiskanje• voænja• noπenje• dvigovanje• dræanje• padec

SPREMINJANJE, POSLEDICE GIBANJA• smer: naprej, nazaj, gor, dol, okoli, v, iz,

nad, pod• hitrost: hitro, poËasi, hitreje, poËasneje• ustavljanje: premikanje, mirovanje

DZod 21 do 23

UËbenikod 20 do 21


139


DEJAVNOSTI

Žaba in kobiliceNa tla narišemo velik krog, v katerem se gibljejo kobilice (otroci v vlogi kobilic) tako, da stoje sonožno poskakujejo. Eden od učencev je žaba, ki se giblje tako, da čepe poskakuje in poskuša ujeti kobilico. Vsaka ujeta kobilica postane žaba. Zadnja ujeta kobilica postane v novi igri žaba.

PantomimaPosamezni učenci posnemajo določena gibanja (gibanja ljudi in živali), ostali pa ugibajo, za kakšno gibanje gre. Gibanje lahko določimo ali pa ga izberejo učenci sami. Razred lahko razdelimo v dve skupini, ki med seboj tekmujeta v ugibanju.Pri posnemanju gibanja živali ugibajo, katero žival posnema učenec. Preden povedo re-šitev, opišejo gibanje (se plazi – kača, poskakuje – žaba, zajec …), lahko pa tudi naštejejo živali, ki se gibljejo podobno.

Igra sencZa izvedbo dejavnosti potrebujemo zastor (belo platno), v katerega usmerimo svetlobo z grafoskopom ali drugim virom. Pomembno je, da je zastor dobro osvetljen. Za zastor posta-vimo učenca, ki naj se giblje. Gibanje lahko izvaja po lastni spodbudi, lahko pa mu gibanje določimo. V nadaljevanju lahko igro izpeljemo na več načinov, npr.:- učenci posnemajo gibanje tistega, ki je za platnom;- učenci ugibajo, kakšno gibanje izvaja skriti učenec;- gibanje opisujejo z besedami;- ugibajo, kateri predmet ali katero žival posnema učenec.

OrigamiZ učenci izdelamo iz papirja različne živali (žaba, ptica) in predmete (letalo), ki jih lahko po-ženemo v gibanje. Izdelke razstavimo v razredu ( živali, ki letijo, lahko obesimo na nitko; za žabe narišemo mlako). Z letali lahko učenci tekmujejo, katero bo najdalj časa v zraku.

53

V GIBANJU

GIBANJE ÆIVIH BITIJ, PREDMETOVGibanje je spreminjanje lege predmeta ali bitja. Z odgovori na vpraπanja kje, kam, od kod, koliko Ëasa

opredelimo gibanje na prostor in Ëas. Ljudje se lahko gibljemo na razliËne naËine. VeËina lahko hodi,

teËe, skaËe, preskakuje ovire, pleza, se plazi … Gibi, ki jih izvajamo pri teh oblikah gibanja, so

razliËni. Neko oviro preplezamo drugaËe, kot se splazimo pod njo. Tudi preskoËimo jo drugaËe.

Gibanja lahko opazujemo in spoznavamo kot celostno aktivnost ali pa kot sestavljeno dejavnost, v

kateri smo pozorni samo na posamezne gibe (gibanje udov okrog sklepov). Med razliËnimi gibi ali

gibanji obstojajo razlike in podobnosti (npr. opazovanje poloæaja nog in rok med tekom in hojo,

gibljivost roke v komolcu v primerjavi z gibljivostjo kolena …).

Tudi gibanje æivali je raznoliko. Nekatere æivali se plazijo, nekatere skaËejo, druge letijo, nekatere se

premikajo po dveh ali πtirih nogah (hodijo, teËejo), nekatere tudi po veË nogah.

V GIBANJU


GIBANJE ÆIVIH BITIJ, PREDMETOV• gib,gibanje• hoja• tek• poskok• skok v globino in daljino• preskok• plezanje• plazenje• valjanje• vleka• potiskanje• voænja• noπenje• dvigovanje• dræanje• padec

SPREMINJANJE, POSLEDICE GIBANJA• smer: naprej, nazaj, gor, dol, okoli, v, iz,

nad, pod• hitrost: hitro, poËasi, hitreje, poËasneje• ustavljanje: premikanje, mirovanje

DZod 21 do 23

UËbenikod 20 do 21


140

58

O PREDMETIH IN SNOVEH

DEL, CELOTA• sestavljanje• razstavljanje• povezanost delov• tehniËna igraËa• delovanje igraËe

PRIPRAVA NA DELO• delovni prostor• shranjevanje• pospravljanje

POSTOPKI• urejanje• razvrπËanje• prirejanje• primerjanje• uvrπËanje• napovedovanje

LASTNOSTI• oblika• velikost• teæa• vrste gradiv (les, plastika,

steklo, kamnina, kovina,tkanina)

O PREDMETIHIN SNOVEH

Steklenica, plastenka, ploËevinkaLego avto

VSEBINE IN KLJU»NE BESEDE DZod 24 do 26

UËbenikod 22 do 25

del, celota




DEJAVNOSTI

Enaki predmetiV dveh škatlah pripravimo enake predmete (lahko so tudi predmeti iz narave). Enemu iz-med učencev zavežemo oči in mu v roko damo predmet iz prve škatle. Z drugo roko mora poiskati enak predmet v drugi škatli. Igro lahko učenci igrajo v parih. Podobna je tudi igra, kjer učenci izbirajo predmet na podlagi zvoka. Vsak ima pred seboj enake predmete. Eden v paru povzroči zvok tako, da ga drugi v paru ne vidi, vendar pa mora med svojimi predmeti poiskati tistega, s katerim je bil zaigran zvok (npr. šelestenje s suhimi listi, tolčenje z orehom po tleh …).

Kaj sem si zamislil/a?Eden izmed učencev si zamisli predmet (lahko iz določenega prostora – miza, stena, tla). Ostali učenci poskušajo ugotoviti, kateri predmet je to. Postavljajo mu vprašanja, na katera

58










UËbenikod 22 do 25

del, celota


58










UËbenikod 22 do 25

del, celota


141

učenec odgovarja z da ali ne. Število vprašanj omejimo. Učence spodbudimo, da sprašujejo po različnih lastnostih z vidika primerjave (npr. Ali je večji kot radirka? Je iz enake snovi kot miza? …).Če je odgovor da, potem lahko učenec, ki je postavil to vprašanje, ugiba, kateri predmet je. Če ugane, lahko igro nadaljuje tako, da si on zamisli nov predmet, če ne ugane, nadaljujejo z vprašanji, dokler ne dosežejo omejenega števila vprašanj.

PisalaUčenci zberejo veliko različnih pisal in jih razvrščajo (npr. navadni svinčniki, kemični svin-čniki, barvni svinčniki, flumastri; po barvi – rdeča pisala, modra pisala, črna pisala; po načinu zapiranja …) in urejajo (po velikosti, po barvi – od najsvetlejšega do najtemnejšega).

Različni modeli iz enakih gradnikovUčence razdelimo v skupine, vsaki damo enako število enakih gradnikov in nalogo, naj iz-delajo poljuben predmet. Uporabiti morajo vse gradnike. Po delu predstavijo svoje izdelke. Delo otežimo, če želimo, da učenci izdelajo delujočo igračo.

Razstavljanje in sestavljanjeUčencem ponudimo izdelek, sestavljen iz različnih delov (hiša, stolp ...) Lahko nas že opazu-jejo pri sami graditvi izdelka. Učenci ga razstavijo in nato ponovno sestavijo. Izdelek lahko izdela tudi učenec ali skupina učencev, drugi pa ga razstavijo in ponovno sestavijo. Učen-cem lahko zastavimo nalogo, naj izdelek razstavijo, potem pa iz istih gradnikov sestavijo drugačen izdelek (po obliki, velikosti, delovanju).

BILO JE NEKOČ



67

BILO JE NEKO»

ÆIVLJENJE LJUDIPreteklost lahko raziskujemo na razliËnih podroËjih. V prvem razredu smo se Ëasovno osredotoËili na

æivljenje podobno starih otrok Ëasu pred 50—100 leti, o katerem lahko nekaj izvedo tudi iz pripovedi

starejπih ljudi, vsebinsko pa predvsem na igre, igraËe, oblaËila in na odnos odraslih do otrok. Otroci so

se tudi v preteklosti igrali, le da so se skozi Ëas spreminjali naËini igre, igraËe ter Ëas in prostor za igro.

Za igro je bilo priroËno skoraj vse: kopice sena, krtine, rastlinska semena in plodovi, drevesa, pesek,

blato, voda, kamni ... Postavljali so mline ob potokih, spuπËali drevesne liste, orehove lupine, iskali

ptiËja gnezda, hroπËe, lovili krte, plezali po drevesih, izdelovali piπËalke, fraËe … V primerjavi z

danaπnjimi otroki so imeli pogosto manj Ëasa za “prosto” igro, saj so jim odrasli æe zgodaj dodeljevali

razliËna dela (pomoË pri kuhi, pripravi kurjave, ËiπËenju …). Le malo prababic in pradedkov je imelo

svojo punËko, avtomobili pa so bili v Ëasu njihovega otroπtva πe zelo redki.

Odnos med otroki in odraslimi je bil drugaËen. Starπe in sorodnike so vikali, vzgoja je bila stroga in

starejπi so “v poduk” pogosto uporabili πibo, palico ali jermen.

Mlajπi otroci premoænejπih slojev so bili obleËeni veliko bolje kot tisti v kmeËkem okolju, ki so dolgo

imeli samo eno obleko — platneno srajco. ©ele ko so dovolj zrasli, da so bili uporabnejπi za delo, so si

“zasluæili” hlaËe in Ëevlje (pogosto je bilo to v starosti od pet do sedem let). V druæinah, kjer je bilo

veliko otrok, so jih starπi æe zgodaj poπiljali “sluæit kruh” k drugim druæinam. Mnogi so vstajali zgodaj

in vodili æivino na paπo. Tudi v preteklosti so bile druæine razliËne in tudi takrat so bile v kakovosti

æivljenja velike razlike med revnimi in bogatimi ter mestnimi in vaπkimi.


IZBRANI POJMI• nekoË, davno• staro, starejπe, novo, novejπe

ÆIVLJENJE LJUDI• otroci, odrasli• otroπke igre• igraËe• oblaËila

BILO JE NEKO»

DZod 27 do 30

UËbenikod 26 do 27

67

BILO JE NEKO»

ÆIVLJENJE LJUDIPreteklost lahko raziskujemo na razliËnih podroËjih. V prvem razredu smo se Ëasovno osredotoËili na

æivljenje podobno starih otrok Ëasu pred 50—100 leti, o katerem lahko nekaj izvedo tudi iz pripovedi

starejπih ljudi, vsebinsko pa predvsem na igre, igraËe, oblaËila in na odnos odraslih do otrok. Otroci so

se tudi v preteklosti igrali, le da so se skozi Ëas spreminjali naËini igre, igraËe ter Ëas in prostor za igro.

Za igro je bilo priroËno skoraj vse: kopice sena, krtine, rastlinska semena in plodovi, drevesa, pesek,

blato, voda, kamni ... Postavljali so mline ob potokih, spuπËali drevesne liste, orehove lupine, iskali

ptiËja gnezda, hroπËe, lovili krte, plezali po drevesih, izdelovali piπËalke, fraËe … V primerjavi z

danaπnjimi otroki so imeli pogosto manj Ëasa za “prosto” igro, saj so jim odrasli æe zgodaj dodeljevali

razliËna dela (pomoË pri kuhi, pripravi kurjave, ËiπËenju …). Le malo prababic in pradedkov je imelo

svojo punËko, avtomobili pa so bili v Ëasu njihovega otroπtva πe zelo redki.

Odnos med otroki in odraslimi je bil drugaËen. Starπe in sorodnike so vikali, vzgoja je bila stroga in

starejπi so “v poduk” pogosto uporabili πibo, palico ali jermen.

Mlajπi otroci premoænejπih slojev so bili obleËeni veliko bolje kot tisti v kmeËkem okolju, ki so dolgo

imeli samo eno obleko — platneno srajco. ©ele ko so dovolj zrasli, da so bili uporabnejπi za delo, so si

“zasluæili” hlaËe in Ëevlje (pogosto je bilo to v starosti od pet do sedem let). V druæinah, kjer je bilo

veliko otrok, so jih starπi æe zgodaj poπiljali “sluæit kruh” k drugim druæinam. Mnogi so vstajali zgodaj

in vodili æivino na paπo. Tudi v preteklosti so bile druæine razliËne in tudi takrat so bile v kakovosti

æivljenja velike razlike med revnimi in bogatimi ter mestnimi in vaπkimi.


IZBRANI POJMI• nekoË, davno• staro, starejπe, novo, novejπe

ÆIVLJENJE LJUDI• otroci, odrasli• otroπke igre• igraËe• oblaËila

BILO JE NEKO»

DZod 27 do 30

UËbenikod 26 do 27


142

DEJAVNOSTI

Gost v razreduV razred povabimo starejšega gosta, ki prinese s seboj nekaj igrač ali drugih predmetov in fotografij iz svojega otroštva. Učencem pripoveduje, katere igre so se igrali otroci nekoč, pove pravila kakšne igre, ki je otroci morda ne poznajo. Po njegovih navodilih jo zaigrajo. Našteje podrobnosti, ki se jih spomni iz obdobja, ko je bil star približno šest let, pove, kje so otroci takrat dobili igrače, kakšne so bile njihove najljubše obleke, kako je bilo, ko so prvič videli tv–oddajo, katere so bile njegove najljubše slikanice, katere zgodbe so jim pripove-dovali starši in stari starši, kako so se razumeli z njimi, kaj so delali ipd.Učenci pred gostom iz kotička za igro pospravijo vse igre in igrače, za katere menijo, da jih v svojem otroštvu ni poznal, potem pa skupaj pregledajo, ali so imeli prav.

KamenčkanjeTo je igra spretnosti z eno roko. Vsak od sodelujočih dobi enako število kamenčkov. Za za-četnike je primernejše manjše število (npr. 3, za bolj izkušene 5 ali 7). Prvi svoje kamenčke položi predse, enega izmed njih pa vrže v zrak in ga v zraku ujame v dlan. Obdrži ga v zaprti dlani, z isto roko pobere s tal naslednji kamenček in ga vrže tako, da prejšnjega ne izpusti. Nadaljuje enako kot prej, le da ima zdaj v dlani že dva kamenčka. Metanje in lovljenje po-novi še s tretjim kamenčkom in vsemi ostalimi, če jih je v začetku izbral več. Medtem ko je kamenček v zraku, se lahko prime za uho, da je igra bolj napeta. Če uspešno ujame vse kamenčke dvakrat zapovrstjo, igro nadaljuje drugi igralec.

PRAZNUJEMO



71

PRAZNUJEMO

PRAZNUJEMO


POMEN, DOÆIVLJANJE PRAZNIKOVPrazniki kot posebni dnevi v letu imajo za Ëloveka æe stoletja poseben pomen. Z njimi ljudje

sporoËamo, kaj je pomembno za nas kot posameznike, Ëlane razliËnih skupnosti in dræavljane ter

zakaj je to pomembno. Ker se veËina praznikov vsako leto ponovi, je æivljenje “od praznika do

praznika” svojevrstno merjenje Ëasa, ki je blizu tudi otrokom. »asovno gledano poleg praznikov

koledarskega ali letnega cikla poznamo tudi praznike æivljenjskega cikla (to so dogodki v æivljenju

posameznika, ki se ne ponavljajo v skladu s koledarskim letom (rojstvo, matura, poroka, pogreb …).

Prazniki so priloænost, da vedno znova odkrivamo, da smo del neke kulture in premislimo o æivljenju.

Glede na to, komu so prazniki namenjeni, poznamo: osebne (praznujejo posamezniki), druæinske

(oæja ali razπirjena druæina), krajevne (prebivalci kraja), obËinske (prebivalci obËine), dræavne

(dræavljani), verske praznike (verniki). Poleg teh poznamo tudi praznike posameznih skupin

prebivalstva (npr. praznik Ëebelarjev, gasilcev), praznike ustanov (dan πole), svetovne praznike (dan

Zemlje) …

Rojstni dan je osebni praznik, ki ga veËinoma praznujejo vsi uËenci, medtem ko so v praznovanju

druæinskih, verskih in drugih praznikov med ljudmi velike razlike. V πoli poskrbimo predvsem za to, da

se zavemo dræavnih in krajevnih praznikov, z drobnimi pozornostmi (voπËilo s stiskom roke in

POMEN, DOÆIVLJANJE PRAZNIKOV• pomembni dnevi (rojstni dan, druæinski

praznik, dræavni praznik, verski praznik)• praznovanje (priprava, izvedba, pospravljanje)• obdarovanje (izbor, izroËitev darila)• okrasitev• voπËilnica

DZod 31 do 32

UËbenikod 28 do 29

71

PRAZNUJEMO

PRAZNUJEMO


POMEN, DOÆIVLJANJE PRAZNIKOVPrazniki kot posebni dnevi v letu imajo za Ëloveka æe stoletja poseben pomen. Z njimi ljudje

sporoËamo, kaj je pomembno za nas kot posameznike, Ëlane razliËnih skupnosti in dræavljane ter

zakaj je to pomembno. Ker se veËina praznikov vsako leto ponovi, je æivljenje “od praznika do

praznika” svojevrstno merjenje Ëasa, ki je blizu tudi otrokom. »asovno gledano poleg praznikov

koledarskega ali letnega cikla poznamo tudi praznike æivljenjskega cikla (to so dogodki v æivljenju

posameznika, ki se ne ponavljajo v skladu s koledarskim letom (rojstvo, matura, poroka, pogreb …).

Prazniki so priloænost, da vedno znova odkrivamo, da smo del neke kulture in premislimo o æivljenju.

Glede na to, komu so prazniki namenjeni, poznamo: osebne (praznujejo posamezniki), druæinske

(oæja ali razπirjena druæina), krajevne (prebivalci kraja), obËinske (prebivalci obËine), dræavne

(dræavljani), verske praznike (verniki). Poleg teh poznamo tudi praznike posameznih skupin

prebivalstva (npr. praznik Ëebelarjev, gasilcev), praznike ustanov (dan πole), svetovne praznike (dan

Zemlje) …

Rojstni dan je osebni praznik, ki ga veËinoma praznujejo vsi uËenci, medtem ko so v praznovanju

druæinskih, verskih in drugih praznikov med ljudmi velike razlike. V πoli poskrbimo predvsem za to, da

se zavemo dræavnih in krajevnih praznikov, z drobnimi pozornostmi (voπËilo s stiskom roke in

POMEN, DOÆIVLJANJE PRAZNIKOV• pomembni dnevi (rojstni dan, druæinski

praznik, dræavni praznik, verski praznik)• praznovanje (priprava, izvedba, pospravljanje)• obdarovanje (izbor, izroËitev darila)• okrasitev• voπËilnica

DZod 31 do 32

UËbenikod 28 do 29


143

DEJAVNOSTI

Zgodbe, pravljiceOb različnih praznikih prebiramo zgodbe in pravljice o hvaležnosti (npr. Hvaležni medved), obdarovanju, ljubezni, prijateljstvu, odpuščanju, smrti …

Ptičje drevoPred novim letom se pogovarjamo o tem, kako bi pripravili praznovanje pticam. Iz jedrc orehov in suhega sadja na vrvicah ter zrnja in maščobe v jogurtovih lončkih izdelamo okra-ske za božično drevo za ptice (ni potrebno, da je iglavec) na šolskem dvorišču, po možnosti tako, da bo vidno skozi okno. Če pred oknom ni primernega drevesa, lahko okrasimo grm ali prinesemo večjo vejo podrtega drevesa, jo pripravimo v razredu in odnesemo na prosto. Opazujemo, ali smo s svojim drevesom razveselili ptice.

O ČASU



75


O »ASU

»ASOVNI POJMI»asovne pojme uporabljamo ob razliËnih priloænostih skozi vse leto. Mnogi uËenci v pripovedovanju

o dogodkih iz svojega æivljenja pogosto meπajo besede, ki pomenijo preteklo dejanje, s prihodnjim

(“potem bom bil”, “jutri sem πel”). Pravilna uporaba Ëasovnih pojmov je za mlajπe uËence teæka tudi

zato, ker npr. pojem “prej”, ki sam po sebi oznaËuje preteklo dejanje, uporabljamo tudi v prihodnjiku

(“prej bom pojedel riæ kot grah”). Pojma “prej” in “potem” sprva vadimo v preteklem Ëasu (opiso-

vanje zgodb, ki so se dogajale in zakljuËile v preteklem Ëasu, npr. “medved je najprej odπel, potem se

je vrnil, potem pa spet odπel” in pojavov, ki so se zgodili in so æe zakljuËeni, npr. “Posadili smo

koruzo. Najprej je bila nizka, potem je zrasla in je bila viπja od mene, potem smo stroke pobrali,

nazadnje pa πe poæeli stebla.”), kasneje pa v prihodnjem Ëasu. Tudi pojem “potem” lahko uporabimo

tako v preteklem kot v prihodnjem Ëasu.


»ASOVNI POJMI• prej, potem, najprej,

pozneje, nazadnje, pred, zavËeraj, danes, jutri

• teden, dnevi v tednu• letni Ëasi, pomlad, poletje,

jesen, zima

»ASOVNO ZAPOREDJE• preteklost• sedanjost• rojstvo, dojenËek,

predπolski otrok, πolarO »ASU

Od zime do zimeDanes postane jutri vËeraj

SPREMINJANJE NARAVE• utrjevanje pojmov iz

vsebinskega sklopa V NARAVI

DZod 33 do 40

UËbenikod 30 do 33

75


O »ASU

»ASOVNI POJMI»asovne pojme uporabljamo ob razliËnih priloænostih skozi vse leto. Mnogi uËenci v pripovedovanju

o dogodkih iz svojega æivljenja pogosto meπajo besede, ki pomenijo preteklo dejanje, s prihodnjim

(“potem bom bil”, “jutri sem πel”). Pravilna uporaba Ëasovnih pojmov je za mlajπe uËence teæka tudi

zato, ker npr. pojem “prej”, ki sam po sebi oznaËuje preteklo dejanje, uporabljamo tudi v prihodnjiku

(“prej bom pojedel riæ kot grah”). Pojma “prej” in “potem” sprva vadimo v preteklem Ëasu (opiso-

vanje zgodb, ki so se dogajale in zakljuËile v preteklem Ëasu, npr. “medved je najprej odπel, potem se

je vrnil, potem pa spet odπel” in pojavov, ki so se zgodili in so æe zakljuËeni, npr. “Posadili smo

koruzo. Najprej je bila nizka, potem je zrasla in je bila viπja od mene, potem smo stroke pobrali,

nazadnje pa πe poæeli stebla.”), kasneje pa v prihodnjem Ëasu. Tudi pojem “potem” lahko uporabimo

tako v preteklem kot v prihodnjem Ëasu.


»ASOVNI POJMI• prej, potem, najprej,

pozneje, nazadnje, pred, zavËeraj, danes, jutri

• teden, dnevi v tednu• letni Ëasi, pomlad, poletje,

jesen, zima

»ASOVNO ZAPOREDJE• preteklost• sedanjost• rojstvo, dojenËek,

predπolski otrok, πolarO »ASU

Od zime do zimeDanes postane jutri vËeraj

SPREMINJANJE NARAVE• utrjevanje pojmov iz

vsebinskega sklopa V NARAVI

DZod 33 do 40

UËbenikod 30 do 33

O »ASU


144

DEJAVNOSTI

Enaka starostUčenci med sabo primerjajo fotografije iz enakih starostnih obdobij. Vse fotografije z otroki približno enake starosti na tleh razporedijo v različne skupine ali jih prilepijo na različne plakate (dojenčki, 1-letni, 2-letni … do fotografij, ki so bile posnete nazadnje) in jih s trakom ali vrvico povežejo med seboj od časovno najbolj oddaljenega do najnovejšega obdobja. Ugotavljajo podobnosti in razlike znotraj posameznih starostnih skupin in med različnimi starostnimi skupinami. Na poseben kup zložijo fotografije, za katere ne znajo določiti, ko-liko so bili stari in s pomočjo naših vprašanj za usmerjeno opazovanje skušajo ugotoviti približno starost. Fotografije lahko razvrščajo tudi po vsebini (fotografije, na katerih otroci jedo, se vozijo, imajo dudo, praznujejo rojstne dni, se igrajo z drugimi itd.)

Letni časi v slikahUčenci v slikanicah iščejo slike, iz katerih so razvidni letni časi. Slike postavijo drugo ob drugo tako, da si letni časi različnih zgodb sledijo v pravilnem zaporedju, nato pa si ob sli-kah izmislijo svojo zgodbo, ki se dogaja eno leto (začne in konča se v istem letnem času). Namesto slikanic lahko pregledajo in na tleh razvrščajo tudi množico fotografij, ki smo jih pred tem fotokopirali ali izrezali iz različnih časopisov in revij ter opazujejo in razlagajo spre-membe, ki jih opazijo v naravi, v oblačilih ljudi in dejavnostih, ki jih opravljajo ljudje v raz-ličnih letnih časih.

Vrteči letni časiDogovorimo se, katera barvica pomeni kateri letni čas (npr. modra – zima, zelena – pomlad, rdeča – poletje, rumena – jesen). Ugotovimo, v katerem letnem času imajo učenci rojstni dan. Vsak nosi v roki barvico svojega letnega časa in poišče nekoga, ki je rojen en letni čas pred njim in en letni čas za njim. Po štirje se poiščejo v skupino (predstavljajo eno leto), se primejo za roke ter se zavrtijo, potem se spustijo in se poiščejo ter zavrtijo v skupini štirih z drugimi sošolci. Nato se razvrstijo v skupine “pomlad”, “poletje”, “jesen”, “zima”, sedejo na tla, mi pa pripovedujemo zgodbo, v kateri se dogaja nekaj, po čemer lahko prepoznajo letni čas. Če zgodba pripoveduje o tem, kako se je stopil zadnji sneženi mož na otroškem igrišču in so se v naše kraje vrnile ptice selivke, vstanejo učenci pomladne skupine, če pripoveduje-mo, da kmetje na polju žanjejo žito, pomladni učenci sedejo in vstane poletna skupina itd.

Barvni letni časiZa to dejavnost potrebujemo plastelin štirih barv in paličice, razrezane slamice ali vžigalice. Vsak učenec ima pred sabo na kupčku veliko kroglic iz plastelina štirih barv – vsaka barva pomeni drug letni čas. Dogovorimo se za pomen barv in učencem povemo, da bomo pri-povedovali zgodbo. Zgodbo si izmislimo in jo pripovedujemo tako, da ob različnih do-godkih omenjamo letne čase v pravilnem zaporedju, učenci pa sproti polagajo kroglice v vrsto. Pripovedujemo npr. o deklici Ani, ki se je rodila spomladi, ravno takrat, ko je cvetela češnja na njihovem vrtu (prva kroglica). Poletje je bilo sončno in vroče in mamica se je z Ano v vozičku najraje sprehajala po senčnih poteh (druga kroglica). Jeseni se je ohladilo in Ani je dedek kupil toplo rdečo jopico s kapuco. Stanovanje je bilo treba ogrevati (tre-tja kroglica). Tisto leto pozimi ni bilo snega. Ana je prvič videla novoletno jelko (četrta kroglica) … V opisovanju naslednjih let vsakič ponavljamo določene značilnosti (cvete-nje dreves in spomladanskih cvetlic ter Anin rojstni dan, vroče poletje z dolgimi dnevi in kratkimi nočmi, hladnejša jesen, mrzla zima s praznovanjem novega leta in dolgimi nočmi). Ob pripovedovanju o četrtem letu Aninega življenja učence vprašamo, ali lahko iz kroglic uganejo, kateri letni čas bo sledil zdaj in zgodbo nadaljujemo z njihovim napovedovanjem letnih časov. Zgodbo končamo, ko je Ana stara šest let in omenimo trenutni letni čas. Pove-mo, da vse te kroglice predstavljajo Anino preteklost. Iz kroglic, ki jih učenci niso porabili, lahko sestavijo skupno vrsto letnih časov v enakem zaporedju, ki pomenijo prihodnost, ter jih s paličicami ločijo na leta.


145

Teden na tlehNa tla narišemo dovolj velika polja, vsaka vrsta predstavlja dan v tednu (v polja lahko zapi-šemo imena dni). Učenci se igrajo “ristanc”. Posamezna polja preskakujejo sonožno ali po eni nogi. V vsaki drugi vrsti se ustavijo z eno nogo v levem, z drugo pa v desnem polju, v po-lju nedelja pa lahko počivajo. Dneve med skakanjem naglas imenujejo. Vsak meče v posa-mezne vrste manjši kamenček, skaklja ponj in nazaj. Po posameznih vrstah se učenci lahko pomikajo le zaporedoma, nobenega dneva ne smejo preskočiti ali pozabiti imenovati. Kdor se zmoti, prepusti igro naslednjemu in čaka, da bo spet na vrsti, sam pa nadaljuje tam, kjer je prej nehal. Če je veliko težav s ciljanjem kamenčka v posamezna polja, naj učenci ta del igre izpustijo in samo skačejo ter imenujejo dneve.

MED LJUDMI


84

MED LJUDMI

PRAVILA• obnaπanje v javnih

prostorih• Ëakanje v vrsti• zahvala• proπnja• opraviËilo

DRUÆINA• starπi• brat, sestra• hËi, sin• stari starπi• enostarπevska druæina

PRAVICE, DOLÆNOSTI• smeti, morati• spoπtovanje• varnost• nedotakljivost telesa• zaπËita• preskrbljenost• πolanje• igra

NEZGODE, NEVARNOSTI• pomembne telefonske

πtevilke• gasilci• policisti• reπevalci• prva pomoË• klic v sili

SPORAZUMEVANJE• pogovor• nesporazum• obljuba• resnica, laæ

SODELOVANJE, SKUPNOST• ljudje• druæba• æelje• pravila• priËakovanja• pomoË

MED LJUDMIDedkov sin je moj oËe

Uspelo jeVemo, kaj smemo

Zvoni

VSEBINE IN KLJU»NE BESEDEDZ

od 41 do 45UËbenik

od 34 do 39


146


DEJAVNOSTI

Naša pravilaRazličnim skupinam učencev razdelimo različne predmete (žoge, kamne, radirke …). Vsaka skupina si izmisli igro, ki bi se jo s temi predmeti lahko igrali, in sestavi pravila. Ko vse skupi-ne predstavijo svoje igre, se igro, ki je bila večini najbolj všeč, tudi igramo.

Družine malo drugačeIzmed pripomočkov, ki jih imamo v šoli na voljo (plastelin, kocke, barvice …) učenci izberejo tiste, ki bodo predstavljali člane njihove družine. Če se odločimo za plastelin ali barvice, se dogovorimo, kaj bo katera barva predstavljala (modra:mama, zelena:oče, rumena:hčerke, oranžna: sinove ... ). Vsak učenec ponazori člane družine sošolca, ki sedi na njegovi desni strani (npr. Janino družino sestavljajo mama, oči, dva sinova, hči in dedek).

Vloge članov v družinahUčence razdelimo v skupine. Vsaka skupina predstavlja družino. Učencem pomagamo, da si razdelijo vloge članov družine. Napovemo situacijo, npr. sobota popoldan je in odšli smo v živalski vrt, v družini se pogovarjajo, kam bi šli v soboto na izlet … Člani skupine se med se-boj dogovorijo, kako bodo zaigrali odhod od doma in obisk v živalskem vrtu in to predsta-vijo ostalim v razredu. Po predstavitvi vseh skupin se pogovorimo, kaj je bilo najbolj izvirno predstavljeno. Namen pogovora je tudi ta, da opozorimo na pomembnost dogovarjanja, obnašanja in na primeren odnos do živali.

Gibi namesto besedPojasnimo, da bomo nekaj “povedali” brez besed. Poudarimo pozornost na vsak gib. Na-pravimo dva počepa in nato z gibi povabimo otroke, da ponovijo za nami. Na mestu trikrat poskočimo in pokažemo otrokom, naj ponovijo vajo … Otroke povabimo, da prevzamejo našo vlogo (Z gibom povabimo enega otroka za naslednjo demonstracijo. Zahvalimo se brez besed in povabimo drugega.). Vsak učenec naj ima možnost demonstrirati kratko gi-balno vajo. Po zaključku igre se pogovorimo in povemo, katere besede bi uporabili, če bi lahko govorili.

84

MED LJUDMI

PRAVILA• obnaπanje v javnih

prostorih• Ëakanje v vrsti• zahvala• proπnja• opraviËilo

DRUÆINA• starπi• brat, sestra• hËi, sin• stari starπi• enostarπevska druæina

PRAVICE, DOLÆNOSTI• smeti, morati• spoπtovanje• varnost• nedotakljivost telesa• zaπËita• preskrbljenost• πolanje• igra

NEZGODE, NEVARNOSTI• pomembne telefonske

πtevilke• gasilci• policisti• reπevalci• prva pomoË• klic v sili

SPORAZUMEVANJE• pogovor• nesporazum• obljuba• resnica, laæ

SODELOVANJE, SKUPNOST• ljudje• druæba• æelje• pravila• priËakovanja• pomoË

MED LJUDMIDedkov sin je moj oËe

Uspelo jeVemo, kaj smemo

Zvoni

VSEBINE IN KLJU»NE BESEDEDZ

od 41 do 45UËbenik

od 34 do 39

MED LJUDMI


147

Je res, ni resDejavnost je res, ni res, lahko igramo z različnimi vsebinami. Za začetek izhajamo iz okolja, v katerem smo. Pripovedujemo trditve: v razredu imamo stole, na stropu so luči, v kotu je gugalnik, na polici je radio, na policah so lončki z rožami … Učenci ob vsaki trditvi izrazijo strinjanje ali nestrinjanje. To lahko naredijo ustno, lahko pa imajo rdeč kartonček, ki pome-ni nestrinjanje, in zelen kartonček, ki pomeni strinjanje. Ob povedani trditvi ju dvigujejo. Po končani dejavnosti vodimo pogovor k razmišljanju o lažeh. Iz razgovora ugotovimo, ali učenci vedo, kaj je laž, kdaj se človek najpogosteje zlaže. Povemo kakšen svoj primer in spodbudimo učence, da pripovedujejo o svojih izkušnjah. Po vsaki pripovedi se pogovori-mo z učenci o povedanem.

Zgodba z različnimi konciPripovedujemo zgodbo: Maja in Jan sta prvošolca in živita na vasi. Pogosto se skupaj igrata z žogo, nabirata cvetje, raziskujeta gozd za vasjo. Ob vasi teče potok, vendar tja ne smeta. Starši so jima prepovedali igranje ob potoku, ker se bojijo, da bi se zgodila kakšna nesreča. Obljubila sta, da ne bosta hodila k potoku. Nekega sončnega dne pa sta kljub vsemu skle-nila, da se bosta sprehodila do potoka. Pazila sta, da ju ni nihče videl. Kar malo tesno jima je bilo pri srcu, saj sta vedela, da sta obljubila, da sama ne bosta hodila tja. Kmalu sta povsem pozabila na obljubo. Lovila sta se in metala kamenje v potok. Med igro je Maji spodrsnilo in z obema nogama je pristala v nizki vodi. Ustrašila sta se in stekla domov. Mama je že na pragu čakala Majo, ker je ni nikjer videla. Vprašala jo je, kaj je počela, da je mokra. Maja je rekla, da je stopila v lužo.Učenci v parih odigrajo zgodbo in si sami izmislijo zaključek.

Lahko, če hočemoSedijo v polkrogu (lahko v dveh polkrogih: eno skupino vodi učiteljica, drugo pa vzgojite-ljica) in vsak ima pred sabo dva predmeta, ki ju sam izbere. Učiteljica spodbuja učence, da pripovedujejo o tem, kaj doma lahko delajo, če hočejo, in česa jim ni treba, če nočejo. Otroci se k besedi javljajo z dvigom rok in ko povedo, kar so želeli, odložijo en predmet za hrbet. S takšnim načinom dela zagotovimo, da imajo učenci enake možnosti povedati, kar želijo (spodbudimo bolj tihe učence in ne dovolimo, da bi nekateri govorili predolgo).

Telefonski imenikZ učenci pripravimo 8 lističev formata A5 za “imenik” in jih spnemo s sponko. Na vsak listek narišejo enega od ljudi, s katerim se pogosto družijo (mama, oči, babi, dedi, soseda …). K posamezni sliki preslikajo ustrezne telefonske številke, ki so jih zapisane prinesli od doma. Na prvo stran otroci zapišejo svoje ime ali narišejo simbol, po katerem bodo prepoznali svoj “imenik”. Izdelke razstavijo in se pogovorijo o njihovi pomembnosti.S strinjanjem staršev (varovanje osebnih podatkov), lahko pripravimo plakat z za učence pomembnimi številkami. Na plakatu so zapisana imena otrok (lahko simbol), zraven pa te-lefonske številke (mama, oče, dedek …).

Halo!Zaigrajo telefonske pogovore različnih situacij, ki jih opišemo ali prikažemo na slikah (sli-ke iz časopisov). Npr. brat se je urezal v prst, na cesti pred blokom se je zgodila prometna nesreča, deček iz višjega razreda ustrahuje mlajšega … Učenci “kličejo” telefonsko številko (glasno govorijo številke) in simulirajo sporočilo osebi, ki jo kličejo (Moje ime je Neža. Sama sem doma in zdi se mi, da nekoga slišim. Stanujem na … Strah me je.)


148

ŽIVIMO ZDRAVO



DEJAVNOSTI

Nepremično sedenjeTekmujejo, kdo lahko dlje nepremično sedi. Potem se pogovarjamo, ali bi lahko brez premi-kanja sedeli ves dan. Učenci razmišljajo, kaj se lahko zgodi, če se ne premikamo.

Umazane rokeUčenci si roke zamažejo z barvo ali z zemljo. Najprej si jih umivajo v posodi (vedro, škaf ), nato si ponovno umažejo roke in si jih umijejo pod tekočo vodo. Opazujejo, kdaj so roke bolj čiste.

96


HRANA• rast• raznolika prehrana• napitek• obroki (zajtrk,

malica, kosilo,veËerja)

SKRB ZA ZDRAVJE• nega telesa (umivanje rok, zob)• nujnost gibanja• telesne vaje• poËitek• zdravnik• zobozdravnik

BOLEZNI• zdravje• nevarne snovi

(virus, bakterija)• okuæba• zobna gniloba• poπkodba

ÆIVIMO ZDRAVO

ÆIVIMO ZDRAVO

HRANAÆiva bitja potrebujemo za svoje æivljenje hrano. V hrani so snovi, ki jih potrebujemo za rast in zaπËito

pred boleznimi, ter snovi, ki nam dajejo energijo. Naπ vsakdanji naËin hranjenja in pitja se imenuje

prehrana. Uravnoteæena prehrana zagotovi telesu vse snovi, ki so potrebne za rast in zdravje:

beljakovine (meso, ribe, sir, stroËnice …), ogljikove hidrate (kruh, testenine, riæ …), maπËobe in

balastne snovi (sadje, zelenjava …). Poleg tega potrebujemo πe vitamine, vodo in minerale. »e ne

uæivamo raznolike hrane ali je naπa prehrana pomanjkljiva, lahko zbolimo, pojavijo se lahko

nepravilnosti v rasti. PriporoËljivo je, da dnevno zauæijemo pet obrokov. Ravno tako je lahko

prekomerno uæivanje nekaterih æivil (slaπËice, maπËobe) nezdravo in πkodljivo ter povzroËa preveliko

DZod 46 do 48

UËbenikod 40 do 41

96


HRANA• rast• raznolika prehrana• napitek• obroki (zajtrk,

malica, kosilo,veËerja)

SKRB ZA ZDRAVJE• nega telesa (umivanje rok, zob)• nujnost gibanja• telesne vaje• poËitek• zdravnik• zobozdravnik

BOLEZNI• zdravje• nevarne snovi

(virus, bakterija)• okuæba• zobna gniloba• poπkodba

ÆIVIMO ZDRAVO

ÆIVIMO ZDRAVO

HRANAÆiva bitja potrebujemo za svoje æivljenje hrano. V hrani so snovi, ki jih potrebujemo za rast in zaπËito

pred boleznimi, ter snovi, ki nam dajejo energijo. Naπ vsakdanji naËin hranjenja in pitja se imenuje

prehrana. Uravnoteæena prehrana zagotovi telesu vse snovi, ki so potrebne za rast in zdravje:

beljakovine (meso, ribe, sir, stroËnice …), ogljikove hidrate (kruh, testenine, riæ …), maπËobe in

balastne snovi (sadje, zelenjava …). Poleg tega potrebujemo πe vitamine, vodo in minerale. »e ne

uæivamo raznolike hrane ali je naπa prehrana pomanjkljiva, lahko zbolimo, pojavijo se lahko

nepravilnosti v rasti. PriporoËljivo je, da dnevno zauæijemo pet obrokov. Ravno tako je lahko

prekomerno uæivanje nekaterih æivil (slaπËice, maπËobe) nezdravo in πkodljivo ter povzroËa preveliko

DZod 46 do 48

UËbenikod 40 do 41


149

OPAZUJEMO VREME



DEJAVNOSTI

Nebo in narava ob različnih vremenskih pojavihUčencem omogočimo opazovanje vremena in pojavov v različnih vremenskih situacijah. Spoznanja o vremenskih razmerah oblikujemo ob izkustvenem opazovanju in pogovoru.Tako izvedemo opazovanje neba ob jasnem, oblačnem in delno (zmerno, pretežno) oblač-nem vremenu. Vedno izkoristimo razmere, ki dopuščajo opazovanje v naravi. Pri teh opa-zovalnih dejavnostih učence vodimo s pomočjo vprašanj (npr. Kakšne barve je nebo? Kako daleč vidimo? Ali vidimo dimnik tovarne, cerkveni stolp sosednjega naselja? Kakšni so obla-ki? Kakšnih barv so oblaki? Kakšnih oblik so? Ali bodo še dolgo videti enaki? Zakaj? Kdo jih premika? …). Razložimo jim, zakaj je nevarno gledati v sonce.Ob opazovanju oblakov se lahko igramo igro, v kateri učenci opazujejo oblake in pripove-dujejo, na kaj jih posamezni oblak spominja. Učenci odkrijejo veliko podob in dobro je, da imajo vsi možnost povedati svoja opažanja. Po igri, ko se zvrstijo vsi učenci, lahko opazujejo oblake, če imajo še vedno enako obliko. Spoznajo, da se oblaki spreminjajo in gibljejo. To spoznanje povežemo z opazovanjem vetra. Kako bi ugotovili, od kod piha veter? Seveda bodo predlagali kar nekaj načinov, kako začutiti veter (čutimo ga na licih, lasje plapolajo, veje dreves se upogibajo …). Svoje predloge tudi preizkusijo.

100

OPAZUJEMO VREME


VREMENSKI

POJAVI:• padavine

(deæ, toËa,sodra, sneg …)

• oblaki• megla• veter

STANJA:• sonËno• deæevno• megleno• vetrovno• oblaËno• toplo• hladno

VPLIV NA ÆIVLJENJE• dejavnost ljudi• æivljenje æivali• æivljenje rastlin

OPAZUJEMOVREME

VREMENSKI POJAVI, STANJAZa vreme ponavadi pravimo, da je deæevno, oblaËno, delno oblaËno (pokrita pribliæno 1/4 neba),

zmerno oblaËno (pokrita pribliæno 1/2 neba), preteæno oblaËno (pokrite pribliæno 3/4 neba) ali

sonËno, vËasih toplo ali hladno, vetrovno, megleno ... V prvem razredu uËenci opiπejo stopnjo

oblaËnosti, ko nebo ni popolnoma prekrito z oblaki, s pojmom delno oblaËno. Poleg vremenskih stanj

vreme opredeljujejo tudi temperatura, zraËni pritisk, hitrost in smer vetra, vrsta oblakov in drugo.

Vreme se neprestano spreminja in je odvisno od dogajanj v ozraËju. Kadar se zrak ohlaja in se

temperatura zniæa pod kritiËno vrednost (rosiπËe), vodna para preide iz plinastega stanja v drobne

vodne kapljice ali v ledene kristalËke, ki sestavljajo oblake. Iz nekaterih oblakov nastanejo padavine,

iz drugih pa ne. Med padavine πtejemo deæ, sneg, toËo, sodro, slano in roso. Megla se po sestavi ne

loËi od oblakov, vendar nastaja pri tleh.

DZod 49 do 50

UËbenikod 42 do 43

100

OPAZUJEMO VREME


VREMENSKI

POJAVI:• padavine

(deæ, toËa,sodra, sneg …)

• oblaki• megla• veter

STANJA:• sonËno• deæevno• megleno• vetrovno• oblaËno• toplo• hladno

VPLIV NA ÆIVLJENJE• dejavnost ljudi• æivljenje æivali• æivljenje rastlin

OPAZUJEMOVREME

VREMENSKI POJAVI, STANJAZa vreme ponavadi pravimo, da je deæevno, oblaËno, delno oblaËno (pokrita pribliæno 1/4 neba),

zmerno oblaËno (pokrita pribliæno 1/2 neba), preteæno oblaËno (pokrite pribliæno 3/4 neba) ali

sonËno, vËasih toplo ali hladno, vetrovno, megleno ... V prvem razredu uËenci opiπejo stopnjo

oblaËnosti, ko nebo ni popolnoma prekrito z oblaki, s pojmom delno oblaËno. Poleg vremenskih stanj

vreme opredeljujejo tudi temperatura, zraËni pritisk, hitrost in smer vetra, vrsta oblakov in drugo.

Vreme se neprestano spreminja in je odvisno od dogajanj v ozraËju. Kadar se zrak ohlaja in se

temperatura zniæa pod kritiËno vrednost (rosiπËe), vodna para preide iz plinastega stanja v drobne

vodne kapljice ali v ledene kristalËke, ki sestavljajo oblake. Iz nekaterih oblakov nastanejo padavine,

iz drugih pa ne. Med padavine πtejemo deæ, sneg, toËo, sodro, slano in roso. Megla se po sestavi ne

loËi od oblakov, vendar nastaja pri tleh.

DZod 49 do 50

UËbenikod 42 do 43


150

Zaigrana nevihtaPogovarjamo se o različnih vremenskih pojavih, tudi o nevihti in vetru. Učenci naj z ustvar-jalnimi gibi po svoji domišljiji pokažejo pojav nevihte in vetra. Nato jim razložimo pravila igre, v kateri bomo skupaj zaigrali nevihto. Igro igramo v tišini. Učenci se postavijo v krog. Učitelj stoji na sredini kroga in vodi igro. Začne pri enem učencu in mu pokaže gibanje, ki ga mora učenec ponavljati, dokler ne dobi naslednjega ukaza. Dobro je, da se dogovorimo, da je ukaz očesni kontakt. Učitelj ponavlja gibanje, dokler ga ne izvajajo vsi učenci v kro-gu. Pomembno je, da gib podajamo učencem po vrsti, enemu za drugim. Ko pridemo do prvega učenca, začnemo z drugim gibom. Za uprizoritev nevihte se lahko gibljemo takole: drgnjenje z dlanmi ena ob drugo, tleskanje s prsti, rahlo ploskanje, močnejše ploskanje, tolčenje po kolenih, topotanje z nogami ob tla. Nevihto umirimo tako, da izvedemo aktiv-nosti v obratnem vrstnem redu, dokler si zadnji otrok ne neha drgniti dlani. Učenci lahko na podoben način uprizorijo tudi veter (od sapice do viharja).

LužeUčence spodbudimo k opazovanju luž na cesti ali na dvorišču pred šolo in razmišljanju, kaj se zgodi z njimi, ko neha deževati in posije sonce. Naredimo lahko tudi preizkus. Na oken-sko polico in v učilnico postavimo enaka pladnja in nanju razlijemo enako količino vode (učenci naj uporabijo prozorna lončka in se tako prepričajo, da je količina vode enaka). Pla-dnja nekaj časa pustimo pri miru. Učenci naj predvidevajo, kaj se bo zgodilo. Čez nekaj dni pogledamo, ali so se njihova predvidevanja uresničila in na katerem pladnju je manj vode. Skupaj ugotavljamo, kaj se je zgodilo in zakaj.

ŠE VEČ O PREDMETIH IN SNOVEH


107

©E VE» O PREDMETIH IN SNOVEH


LASTNOSTI• barva• vonj• gladkost• hrapavost• trdnost• trdota• temperatura (toplo,hladno)

POSTOPKI• Utrjevanje temeljnih

postopkov iz poglavjaO PREDMETIH INSNOVEH

TEKO»INE• prelivanje, meπanje,

dolivanje, polivanje,nalivanje, odlivanje,zalivanje …

PRIPRAVA NA DELO• shranjevanje• pospravljanje• ËiπËenje

OBLIKOVANJE• gnetenje, valjanje,

zgibanje, rezanje, meËkanje

UPORABA ORODJA• πkarje• noæ

©E VE» OPREDMETIH IN

SNOVEHCurlja in kaplja

Papirnata harmonika

DZod 52 do 56

UËbenikod 46 do 49


151


DEJAVNOSTI

Iz česa so predmeti v razredu?Učence razdelimo v skupine. Ena skupina ugotavlja, kateri predmeti v razredu so iz lesa, druga, kateri predmeti so iz stekla … Predmete narišejo. Zamenjamo naloge skupinam. Tista skupina, ki je na začetku beležila predmete iz stekla, sedaj beleži predmete, ki so iz lesa. Skupina, ki je na začetku beležila predmete iz tekstila, sedaj beleži predmete iz lesa … Vsaka skupina beleži predmete, ki so iz dveh različnih snovi (ena skupina predmete iz stekla in lesa, druga skupina predmete iz tekstila in kovine, tretja skupina predmete iz kovine in stekla …). Ob poročanju ugotavljamo, na katere stvari smo mogoče največkrat pozabili.

ZbirateljiVsaka skupina iz razreda izbere nekaj (pet) predmetov. Razvrstijo jih na hrapavo in gladko, nato na trdo in mehko. Učenci naj sami ugotavljajo, kako bi jih bilo mogoče še razvrstiti.

Vonj in barvaV neprozorne lončke nalijemo različne tekočine: vodo, marelični sok, vino, žganje, bencin, vodico po britju. Kozarčke ovijemo in pokrijemo s folijo, da se tekočina ne vidi. Na zgornji površini folije naredimo nekaj zelo majhnih luknjic, da omogočimo vohanje tekočin. Učenci ugotavljajo, kakšnega vonja so lahko tekočine. Skušajo ugotoviti, katera tekočina je v kate-rem kozarčku.Iste tekočine lahko samo zapremo, da jih ne moremo vonjati, vendar so v prozornem ko-zarčku, da jih lahko vidimo. Ugotavljamo, ali lahko na osnovi barve ugotovimo, za katero tekočino gre. Nujno opozorimo, da ne okušamo, in pojasnimo, zakaj ne.

Različne posodeUčencem pripravimo različno velike in različno široke steklene posode (dve izmed njih naj se po prostornini le malo razlikujeta) ter vrč z vodo. Spodbujamo jih k temu, da razvrstijo posode po velikosti. Pomagajo si lahko z vodo iz vrča. Pripovedujejo o razmišljanju in ugo-tovitvah.

Ponovno uporabnoOd doma učenci prinesejo odpadke, ki jih bomo ponovno uporabili (plastenke raznih oblik in velikosti, plastične žlice, ki so priložene raznim napitkom, papirčke bonbonov …). Skupaj

107



LASTNOSTI• barva• vonj• gladkost• hrapavost• trdnost• trdota• temperatura (toplo,hladno)

POSTOPKI• Utrjevanje temeljnih

postopkov iz poglavjaO PREDMETIH INSNOVEH

TEKO»INE• prelivanje, meπanje,

dolivanje, polivanje,nalivanje, odlivanje,zalivanje …

PRIPRAVA NA DELO• shranjevanje• pospravljanje• ËiπËenje

OBLIKOVANJE• gnetenje, valjanje,

zgibanje, rezanje, meËkanje

UPORABA ORODJA• πkarje• noæ

©E VE» OPREDMETIH IN

SNOVEHCurlja in kaplja

Papirnata harmonika

DZod 52 do 56

UËbenikod 46 do 49



152

115

SPET V NARAVI


ÆIVA BITJA IN OKOLJA• lastnosti æivih bitij (prehranjevanje,

dihanje, razmnoæevanje, izloËanje,gibanje, rast)

• izbrana bliænja okolja: gozd,travnik, polje, vrt, potok, reka,mlaka, park, morje, sadovnjak,vinograd

SPREMINJANJE NARAVE• mladiËi• odrasle æivali• mlade in stare rastline

RAZKROJ• æivo• mrtvo• ostanki æivega

POVEZANOST, SOODVISNOST• odvisnost æivih bitij od drugih bitij• odvisnost æivih bitij od neæive

narave

HRANA, PRETOK SNOVI• hrana æivali• hrana rastlin

SPET V NARAVI

ÆIVA BITJA IN OKOLJAÆiva bitja imajo veliko sposobnost prilagajanja razliËnim æivljenjskim razmeram, ki zaznamujejo

doloËeno okolje. Za æiva bitja je znaËilno, da se prehranjujejo, dihajo, se razmnoæujejo, izloËajo, se

gibljejo, rastejo, se razvijajo in odmrejo.

POGOJI ZA ÆIVLJENJE• voda• hrana,• zrak• svetloba• toplota• prst

VELIKO

DZod 57 do 60

UËbenikod 50 do 53

Opazovalnalista 7, 10,str. 82, 88

si ogledamo prinešene predmete in učence spodbudimo k ustvarjalnosti. Razmišljamo o tem, kaj bi iz prinešenega lahko naredili. Učenci pripovedujejo o svojih zamislih, ravno tako sami podamo kakšen predlog (punčka iz plastenke, mlinček iz plastičnih žličk, lepljenko iz papirčkov bonbonov …). Po končanem delu vsak učenec predstavi svoj izdelek in pove postopek izdelave. »Predstavljam vam mlinček. Najprej sem pripravil prozorno, okroglo, plastično škatlo bonbonov in plastične žlice, ki so v škatlah z mlekom v prahu. Škatlo sem odprl in na rob pokrova s škarjami zarezal na mestih, ki smo jih označili. V zareze sem zata-knil ročaje žlic …«

SPET V NARAVI



115

SPET V NARAVI


ÆIVA BITJA IN OKOLJA• lastnosti æivih bitij (prehranjevanje,

dihanje, razmnoæevanje, izloËanje,gibanje, rast)

• izbrana bliænja okolja: gozd,travnik, polje, vrt, potok, reka,mlaka, park, morje, sadovnjak,vinograd

SPREMINJANJE NARAVE• mladiËi• odrasle æivali• mlade in stare rastline

RAZKROJ• æivo• mrtvo• ostanki æivega

POVEZANOST, SOODVISNOST• odvisnost æivih bitij od drugih bitij• odvisnost æivih bitij od neæive

narave

HRANA, PRETOK SNOVI• hrana æivali• hrana rastlin

SPET V NARAVI

ÆIVA BITJA IN OKOLJAÆiva bitja imajo veliko sposobnost prilagajanja razliËnim æivljenjskim razmeram, ki zaznamujejo

doloËeno okolje. Za æiva bitja je znaËilno, da se prehranjujejo, dihajo, se razmnoæujejo, izloËajo, se

gibljejo, rastejo, se razvijajo in odmrejo.

POGOJI ZA ÆIVLJENJE• voda• hrana,• zrak• svetloba• toplota• prst

VELIKO

DZod 57 do 60

UËbenikod 50 do 53



153

DEJAVNOSTI

Iskanje podobnih stvariPred vajo učitelj v okolju nabere nekaj stvari (kamni, storži, deli rastlin, ostanki živali ...) in jih pokaže učencem. Učenci si jih ogledajo, otipajo. Poskušajo si jih zapomniti. V omejenem opazovalnem prostoru poskusijo poiskati čimveč takih stvari. Da je delo lažje, so učenci lahko razporejeni v skupine. Po nekaj minutah je iskanja konec. Zberemo se v skupino in učenci poročajo o svojih najdbah. Najdene stvari lahko razvrstimo po kategorijah: neživo, ostanek živega. Učence spodbudimo, da se ozrejo naokrog in pripovedujejo, katera živa bitja opazijo. Pripovedujejo naj, po čem vedo, da so živa. V razredu lahko izdelamo zbirke po omenjenih kriterijih; za kategorijo živo, lahko zbiramo slike živih bitij.

Sobne rastlineVsak učenec (lahko manjša skupina otrok) skrbi za sobno rastlino vse šolsko leto. Opazujejo rast in razmere za življenje. Za opazovanje rasti zapičijo v zemljo poleg rastline še merilno paličico, ob kateri beležijo rast v višino. Rastline med seboj primerjajo in ugotavljajo, v čem so si podobne in v čem različne. Ali vse rastline iste vrste rastejo enako hitro? Kakšna je razli-ka med rastlinami na oknu in tistimi na polici omare? Učenci predvidevajo, kaj bi se zgodilo, če bi sobne rastline dali na prosto.

Plenilec in plenUčenci so v krogu, na sredini sta dva učenca, ki imata zavezane oči. Vsakemu določimo vlogo ene izmed živali. Paziti moramo, da je en učenec plenilec, drugi pa plen (npr. miš – mačka ...). Plenilec poskuša ujeti svoj plen, vendar pa si lahko pomaga le z natančnim po-slušanjem. Učenci v krogu morajo biti tihi, le igralca z določenim znakom opozarjajo, da sta blizu kroga (pihanje, tleskanje …). Igralca z glasovi posnemata žival, ki jo igrata. Igro lahko zapletemo z večjim številom igralcev, ki imajo enake vloge ali pa različne.

Obarvani cvetoviS poskusom dokažemo, da rastlina srka vodo iz tal. Naberemo ivanjščice ali druge rastline z belim cvetom in jih damo v steklene kozarce z vodo. Vodo obarvamo z vodenimi barvicami in čez nekaj dni bomo opazili, da se je obarval tudi cvet v vazi.

Rast rastlinZ gibi (lahko ob glasbi) učenci ponazarjajo rast izbranih rastlin. Vedno povemo, katera ra-stlina raste (npr. zvonček, smreka). Učenci s telesom ponazarjajo rast rastline iz zemlje. Gibe učencev lahko vodimo s pripovedjo, kaj se z rastlino dogaja (npr. Kmet je posejal pšenico. Na zemljo je sijalo toplo sonce. Nato je deževalo. Iz zemlje je pokukalo nežno steblo …).


154

NAŠ KRAJ



DEJAVNOSTI

Razrezane slikeNa lepenko nalepimo slike, posnete v bližnji okolici šole (manjše slike lahko povečamo z barvnim fotokopiranjem) in jih razrežemo, da dobimo dele, podobne puzlam. Ni potrebno, da so razrezani deli podobno veliki, poskusimo pa rezati tako, da ima vsak del neko vsebino (npr. na enem delu slike je vidno šolsko igrišče, na drugem hrib, ki ga vidimo za igriščem, na tretjem šolsko parkirišče, na četrtem cerkev ipd.). Učenci slike sestavijo in opišejo, kaj vidijo. Sprašujemo jih, kaj je blizu in kaj daleč od šole. Povedo, kaj jim je v okolici šole všeč in kaj ne, kje se dobro počutijo in zakaj.

Snemanje v okolici šoleSprehodimo se v okolici šole in pot snemamo z videokamero. Na izbranih točkah naredimo nekaj zanimivega, kar ni nujno povezano s krajem, kjer stojimo (npr. na prvi točki napihne-mo moder balon, na drugi točki kljub lepemu vremenu večkrat zaporedoma odpremo in zapremo dežnik in povemo: “Rdeča češnja, bel dežnik, po tej cesti se ne sprehaja bik.”, na

122

NA© KRAJ


ZNA»ILNOSTI OKOLICE ©OLEOkoli vsake πole so hiπe, ceste, drevesa, trava … To imenujemo okolica. Bliænja okolica πole je

povrπina πolskega zemljiπËa okoli πolskih zgradb (πolsko dvoriπËe, asfaltna in travnata igriπËa, park,

cvetliËne grede, parkirni prostori, dovozne poti ipd.). ©irπa okolica πole ni prostorsko omejena. Za

uËitelje je pogosto zanimiva okolica, ki je od πole Ëasovno oddaljena do 10 minut hoje v razliËne

ZNA»ILNOSTI OKOLICE ©OLE• hiπa• cesta (asfalt, makadam)• æeleznica• most• cerkev• gozd, drevesa• park• trava• polje

GEOGRAFSKI POJMI• ravnina• hrib• reka• potok• povrπje• ravno, poloæno, strmo

ORIENTACIJA• smer: naprej, nazaj, mimo, proti,

okoli, Ëez, preko• lega: tu, tam, zraven, spredaj,

zadaj• velikost: veliko, majhno, veËje,

manjπe, nizko, visoko• dolæina (razdalja, oddaljenost):

dolgo, kratko, blizu, daleË• obËutek prostora: mirno,

hrupno, prijetno, neprijetno,Ëisto, umazano, urejeno,neurejeno

NA© KRAJStrmina ni poloæna

Vemo, kje smo

DZod 61 do 64

UËbenikod 54 do 57


122

NA© KRAJ


ZNA»ILNOSTI OKOLICE ©OLEOkoli vsake πole so hiπe, ceste, drevesa, trava … To imenujemo okolica. Bliænja okolica πole je

povrπina πolskega zemljiπËa okoli πolskih zgradb (πolsko dvoriπËe, asfaltna in travnata igriπËa, park,

cvetliËne grede, parkirni prostori, dovozne poti ipd.). ©irπa okolica πole ni prostorsko omejena. Za

uËitelje je pogosto zanimiva okolica, ki je od πole Ëasovno oddaljena do 10 minut hoje v razliËne

ZNA»ILNOSTI OKOLICE ©OLE• hiπa• cesta (asfalt, makadam)• æeleznica• most• cerkev• gozd, drevesa• park• trava• polje

GEOGRAFSKI POJMI• ravnina• hrib• reka• potok• povrπje• ravno, poloæno, strmo

ORIENTACIJA• smer: naprej, nazaj, mimo, proti,

okoli, Ëez, preko• lega: tu, tam, zraven, spredaj,

zadaj• velikost: veliko, majhno, veËje,

manjπe, nizko, visoko• dolæina (razdalja, oddaljenost):

dolgo, kratko, blizu, daleË• obËutek prostora: mirno,

hrupno, prijetno, neprijetno,Ëisto, umazano, urejeno,neurejeno

NA© KRAJStrmina ni poloæna

Vemo, kje smo

DZod 61 do 64

UËbenikod 54 do 57


NA© KRAJ


155

tretji točki skupaj z učenci čivkamo kot ptice itd.). Po vrnitvi v učilnici zavrtimo posnetek tako, da učenci ugibajo, kje smo kaj delali. Nato ga zavrtimo še večkrat, ga ustavljamo in sprašujemo učence, kaj bo sledilo na posnetku (npr. za vogalom). S tem v mislih vadijo slikovne predstave.

Peščena pokrajinaIz mivke, gline ali drugih snovi učenci oblikujejo različne oblike površja (hribe, gore, rečne bregove, globeli rečnih strug), ki jih opazijo v domači okolici. Nanje lahko iz lego delov po-stavljajo tudi stavbe, drevesa, ceste … Posamezne oblike poimenujejo. Po glinenih oblikah lahko spuščajo drobne predmete in ugotavljajo, kje je ravno, položno in strmo.

V starih nogavicah okoli šoleŠolo skupaj obhodimo in dobro opazujemo vse okoli sebe. Učenci, ki želijo, se sezujejo in drug drugemu zavežejo oči. Primejo se za roke. Skupaj se odpravimo po isti poti kot prej. Previdno jih vodimo, medtem ko opazujejo, ali ves čas stopajo po enakih tleh, in sproti ko-mentirajo, kaj čutijo pod nogami. Na izbranih točkah, kjer lahko kaj otipajo, se ustavimo in učenci ugibajo, kje so. Komentiramo, kako so se nogavice obarvale in kaj vse se je na njih nabralo (sledi trav, peska …). Namesto v starih nogavicah se lahko sprehodimo tudi bosih nog.

Različni poglediV učilnici in okolici šole posnamemo fotografije z različnih perspektiv (pri tleh, v višini oči, z mize navzdol) in z različne razdalje. Učenci prepoznavajo posameznosti in iščejo fotografije, ki prikazujejo iste stvari z različnih perspektiv. Razložijo in pokažejo, kje v učilnici in v šolski okolici je tisto, kar so prepoznali. Opazujejo lahko tudi risbe, na katerih so isti predmeti na-risani iz različnih smeri, ter iščejo, kaj sodi skupaj.

Z zavezanimi očmiIgra poteka v parih v učilnici ali na prostem. Učenca v paru si izbereta predmet, drevo ali točko, ki je precej odmaknjena od njiju. Eden poskuša z zavezanimi očmi najti dogovorjeni predmet, drugi pa čepe hodi tik za njim in ga usmerja z besedami levo, desno, naprej, nazaj, navzgor, navzdol, višje, nižje. Različica igre je, da tisti, ki vidi, z besedami usmerja sošolca do izbranega predmeta po daljši poti, prvi pa se potem, ko predmet najde in si odveže oči, skuša po isti poti vrniti na začetno mesto.

Z višine in pri tlehUčence z višine posnamemo z videokamero ali učenci sami svoje sošolce fotografirajo tako, da fotograf ne vidi obrazov (stopijo na mizo, sošolci pa ležijo na tleh s trebuhom navzdol), na posnetkih pa se skušajo prepoznati. Snemamo lahko tudi leže navzgor ali s strani posna-memo samo noge v različnih šolskih prostorih, na igrišču … Učenci komentirajo, po čem so spoznali, kdo je kdo in kje je bila slika posneta.


156

SKRBIMO ZA OKOLJE



DEJAVNOSTI

Urejenost okoliceZ učenci se odpravimo na sprehod v okolico šole in opazujemo, kako je urejena okolica šole. Pogovarjamo se, kako bi lahko urejenost še izboljšali. S pomočjo učiteljice, vzgojitelji-ce zapišejo (narišejo) predloge, ki jih predstavijo ravnatelju (ravnateljici).

Divje odlagališčeOgledamo si divje odlagališče. Ugotavljamo, kako odvržene smeti delujejo na naravo. Kaj se dogaja, ko dežuje, ko sneži, ko močno pripeka sonce (z dežjem se spirajo odpadki in voda prodre v zemljo … Opazujemo, ali je v okolici kakšen znak in kaj sporoča.

Zabavni košiPo ogledu košev v okolici šole ugotovimo, ali jih je zadosti in ali so nam všeč. Premislimo in pogovarjajmo se o tem, kakšni koši bi se nam zdeli najboljši (iz kakšnega materiala bi bili, kakšne velikosti, barve, oblike …). Skupine otrok narišejo koše, ki se njim zdijo najprimer-nejši. Pripovedujejo, kaj jim je v okolici šole najbolj všeč (park, drevo, rože …). Pripravijo slikovno sporočilo. Izdelke (predloge) razstavijo. Na razstavo povabijo ravnatelja in hišnika.

129


SKRBIMO ZA OKOLJE


POSEGI V OKOLJE• gradnja (hiπe, ograje, ceste, tovarna)• onesnaæevanje• ograja

SKRB ZA OKOLJE• kompost• odpadek, smeti• zbiralnik odpadkov• redke cvetlice

SKRBIMO ZAOKOLJE

POSEGI V OKOLJELjudje potrebujemo razliËne zgradbe. Gradimo stanovanjske bloke, nebotiËnike, stolpnice, vrstne

hiπe, stanovanjske hiπe, domove za ostarele, parkiriπËa, ceste, æeleznice, πole, tovarne, trgovine … Z

gradnjami posegamo v okolje in ga spreminjamo. Vemo, da so nekatere gradnje zelo nujne, druge pa

mogoËe malo manj ali sploh ne. Zavedati se moramo, da nam narava nudi ogromno bogastvo in da

naravna okolja niso nadomestljiva. »e posekamo gozd in na tem mestu zgradimo poËitniπke hiπice,

smo s tem odvzeli tudi æivljenjsko okolje æivalim in rastlinam, ki so æiveli v tem okolju. Gradnje morajo

biti zelo premiπljene. Premiπljene z vidika ohranjanja okolja, kakor tudi s posledicami, ki jih gradnje,

naselja prinaπajo.

SKRB ZA OKOLJEZa okolje, v katerem æivimo, moramo skrbeti skozi vse leto. Jeseni je nujno obrezati drevje (odpadke

odloæiti na kompostiπËe), pozimi odmetati sneg … Z loËenim zbiranjem odpadkov omogoËamo

ponovno predelavo in s tem uporabo. Pomembno je, da se skrbi za okolje zaveda vsak in da odrasli

s svojim zavedanjem in zgledom pozitivno vplivamo na otroke. Izkoristimo izlete v naravo tako, da

otroke opozorimo na lepoto narave, na redko cvetlico … Opazujmo obnaπanje ljudi v naravi in se

veselimo, Ëe je njihovo ravnanje primerno ter ob neprimernem ravnanju reagirajmo.

DZod 65 do 67

UËbenikod 58 do 59

129


SKRBIMO ZA OKOLJE


POSEGI V OKOLJE• gradnja (hiπe, ograje, ceste, tovarna)• onesnaæevanje• ograja

SKRB ZA OKOLJE• kompost• odpadek, smeti• zbiralnik odpadkov• redke cvetlice

SKRBIMO ZAOKOLJE

POSEGI V OKOLJELjudje potrebujemo razliËne zgradbe. Gradimo stanovanjske bloke, nebotiËnike, stolpnice, vrstne

hiπe, stanovanjske hiπe, domove za ostarele, parkiriπËa, ceste, æeleznice, πole, tovarne, trgovine … Z

gradnjami posegamo v okolje in ga spreminjamo. Vemo, da so nekatere gradnje zelo nujne, druge pa

mogoËe malo manj ali sploh ne. Zavedati se moramo, da nam narava nudi ogromno bogastvo in da

naravna okolja niso nadomestljiva. »e posekamo gozd in na tem mestu zgradimo poËitniπke hiπice,

smo s tem odvzeli tudi æivljenjsko okolje æivalim in rastlinam, ki so æiveli v tem okolju. Gradnje morajo

biti zelo premiπljene. Premiπljene z vidika ohranjanja okolja, kakor tudi s posledicami, ki jih gradnje,

naselja prinaπajo.

SKRB ZA OKOLJEZa okolje, v katerem æivimo, moramo skrbeti skozi vse leto. Jeseni je nujno obrezati drevje (odpadke

odloæiti na kompostiπËe), pozimi odmetati sneg … Z loËenim zbiranjem odpadkov omogoËamo

ponovno predelavo in s tem uporabo. Pomembno je, da se skrbi za okolje zaveda vsak in da odrasli

s svojim zavedanjem in zgledom pozitivno vplivamo na otroke. Izkoristimo izlete v naravo tako, da

otroke opozorimo na lepoto narave, na redko cvetlico … Opazujmo obnaπanje ljudi v naravi in se

veselimo, Ëe je njihovo ravnanje primerno ter ob neprimernem ravnanju reagirajmo.

DZod 65 do 67

UËbenikod 58 do 59

priroČnik mladinske knjige zaloŽbe za uČitelje v 1 ... · učenci se razvrščajo ob slikah...

Documents