priročnik - fitosanitarni predpisi 2009

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Fitosanitarna uprava Republike Slovenije

ZDRAVSTVENO VARSTVO RASTLIN

Sistem v Republiki Sloveniji kot

članici Evropske unije

Foto: J. Ileršič

3

Verzija 1.0

Naslov: Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske

unije Avtorji: Mojca Celar, Vlasta Knapič, mag. Erika Orešek, mag. Simona Mavsar, Primož Pajk Uredila: Vlasta Knapič Izdaja: Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Einspielerjeva 6, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, Telefon: +386 59 15 29 30 Telefaks: 059 15 29 59 http://www.furs.si e-pošta: [email protected] Zastopa: vršilka dolžnosti direktorice mag. Katarina Groznik Naklada: 100 izvodov Tisk: Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana Ljubljana, 26. junij 2009

4

Pojasnilo:

Gradivo je namenjeno krepitvi znanja inšpektorjev in pooblaščenih preglednikov, ki opravljajo fitosanitarne preglede oziroma nadzor zdravstvenega stanja rastlin, tako tistih prostorastočih kot gojenih. Poseben poudarek je na poznavanju vsebin nadzora rastlin, s katerimi se ukvarjajo zavezanci za vpis v register. To so vse pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s pridelavo, dodelavo, uvozom ali distribucijo oziroma s trženjem rastlinskega materiala, zlasti sadik in semena, za katere je potrebno opraviti uradni fitosanitarni pregled ob uvozu ali v pridelavi oziroma predelavi in izdati rastlinski potni list ali drugo ustrezno etiketo oziroma žig v vsaj eni fazi premeščanja znotraj Evropske unije. Fitosanitarna uprava RS vodi za take zavezance skladno dva registra: i. register pridelovalcev, predelovalcev, uvoznikov in distributerjev

(FITO – register), ki ga zahtevajo EU direktive zdravstvenega varstva rastlin, na podlagi katerega se lahko izdajajo rastlinski potni listi v skladu z Zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin (uradno prečiščeno besedilo /ZZVR-1-UPB2/Uradni list RS, št. 62/2007);

ii. register dobaviteljev (SEME – register), ki ga zahtevajo EU direktive o trženju semenskega in razmnoževalnega materiala, na podlagi katerega se lahko izdajajo etikete dobavitelja na podlagi Zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin (uradno prečiščeno besedilo /ZSMKR - UPB 1/Ur.l. RS, št. 25/05).

Čeprav smo zaradi racionalnosti v Sloveniji združili upravljanje obeh področij, njun nadzor in tudi ravnanje imetnikov rastlin pri izdajanju etiket s področij obeh zakonov, se v gradivu osredotočamo zlasti na zahteve predpisov zdravstvenega varstva rastlin, s tem pa na karantenske škodljive organizme ter na sistem fitosanitarnih spričeval in rastlinskega potnega lista.

Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009

5

Kratice, pogosto uporabljene v gradivu: EGS – Evropska gospodarska skupnost (od leta 1957 – Rimska pogodba)

ES – Evropska skupnost (od leta 1992 – Maastrichtska pogodba)

FITO – okrajšava za fitosanitarno področje, ki ga opredeljuje ZZVR

FSI – Fitosanitarna inšpekcija

FURS – Fitosanitarna uprava Republike Slovenije

IRSKGH – Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano

MKGP - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

PRA - Pest Risk Analysis; analiza tveganja zaradi škodljivih organizmov

UL – Uradni list

ZZVR – Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (2001)

KAZALO

6

KAZALO

I. FITOSANITARNI PREDPISI – ZDRAVSTVENO VARSTVO RASTLIN .............. 11 1 MEDNARODNA KONVENCIJA O VARSTVU RASTLIN.............................. 11 2 WTO-SPS SPORAZUM................................................................................ 11 3 PREDPISI EVROPSKE UNIJE..................................................................... 12 3.1 Direktiva Sveta 2000/29/ES.......................................................................... 12 4 HORIZONTALNI PREDPISI EU: VARNA HRANA ....................................... 14 4.1 Uradni nadzor hrane in krme ........................................................................ 14 4.2 Evropska agencija za varno hrano ............................................................... 15 5 PREDPISI EU: UVOZ................................................................................... 18 5.1 Direktiva Komisije 2004/105/ES – model fitosanitarnih spričeval ................. 18 5.2 Direktiva Komisije 98/22/ES o minimalnih pogojih - BiP............................... 18 5.3 Direktiva Komisije 2004/103/ES – pregledi v namembnem kraju ................. 19 5.4 Uredba Komisije 1756/2004/ES – zmanjšana pogostost pregledov............. 19 5.5 Direktiva Komisije 94/3/ES - notifikacije ....................................................... 20 5.6 Direktiva Komisije 2008/61/ES – vnos v znanstvene namene...................... 20 5.7 DEROGACIJE – odstopanja od prepovedi uvoza v EU................................ 20 5.7.1 Uvoz zemlje .......................................................................................... 20 5.7.2 Uvoz lesa iz ZDA in Kanade ................................................................. 21 5.7.3 Uvoz bonsajev iz Japonske in Republike Koreje .................................. 23 5.7.4 Uvoz rastlin jagod iz Južnoafriške republike, Čila in Argentine ............ 23 5.7.5 Uvoz jedilenga krompirja ...................................................................... 24 5.7.6 Uvoz rastlin (cepičev) vinske trte iz Hvaške in Makedonije .................. 26 5.7.7 Uvoz plodov citrusov iz Brazilije ........................................................... 26 6 PREDPISI EU: REGISTRACIJA IN IZDAJANJE RASTLINSKIH POTNIH LISTOV................................................................................................................ 28 6.1 Direktiva Komisije 92/90/EGS o obveznostih pridelovalcev in uvoznikov..... 28 6.2 Direktiva Komisije 93/50/EGS o določitvi nekaterih rastlin, ki niso navedene v delu A Priloge V................................................................................................... 28 6.3 Direktiva Komisije 92/105/EGS o določanju stopnje standardizacije za rastlinske potne liste ............................................................................................ 29 6.4 Direktiva Komisije 93/51/EGS o predpisih za premeščanje prek varovanega območja ............................................................................................................... 30 6.5 Odločbe Evropske komisije o nujnih ukrepih................................................ 33 6.5.1 Fitoftorna sušica vejic ........................................................................... 33 6.5.2 Virus Pepino mosaic (PepMV).............................................................. 35 6.5.3 Kostanjeva šiškarica ............................................................................. 35 6.5.4 Palmov rilčkar ....................................................................................... 36 6.5.5 Viroid vretenatosti krompirjevih gomoljev (PSTVd)............................... 36 6.5.6 Borov smolasti rak ................................................................................ 37 6.5.7 Kitajski kozliček..................................................................................... 38 6.5.8 Borova ogorčica.................................................................................... 40


7

7 NACIONALNI PREDPISI...............................................................................42 7.1 Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR-1) ...........................................42 7.1.1 Splošne določbe zakona .......................................................................43 7.1.2 Zdravstveno varstvo rastlin....................................................................43 7.1.3 Preprečevanje vnosa in širjenja ter zatiranje škodljivih organizmov......44 7.1.3.1 Seznami, varovana območja, prepovedi in omejitve, register ...........44 7.1.3.2 Mednarodni promet : vnos iz tretjih držav, izvoz in tranzit .................45 7.1.3.3 Premeščanje rastlin in rastlinski potni list ..........................................45 7.1.4 Biotično varstvo rastlin...........................................................................46 7.1.5 Pridobivanje, uporaba in izmenjava podatkov in informacij ...................47 7.1.6 Stroški in pristojbine ..............................................................................47 7.1.7 Odškodnine ...........................................................................................48 7.1.8 Javna služba zdravstvenega varstva rastlin ..........................................48 7.1.9 Javna pooblastila...................................................................................49 7.1.10 Društva na področju ..............................................................................50 7.1.11 Strokovni svet za zdravstveno varstvo rastlin........................................50 7.1.12 Pristojnosti državnih organov ................................................................50 7.1.13 Kazenske določbe .................................................................................51 8 NACIONALNI PREDPISI: Uvoz ....................................................................52 8.1 Uredba o določitvi vstopnih mest ..................................................................52 8.2 FITO-pravilnik................................................................................................52 8.3 Pravilnik o pregledih na namembnem mestu ................................................53 8.4 Pravilnik o obveščanju glede zadržanja pošiljk .............................................54 8.5 Pravilnik o vnosu v znanstvene namene .......................................................54 8.6 Pravilnik o pristojbinah ..................................................................................55 9 NACIONALNI PREDPISI: Rastlinski potni list ...............................................57 9.1 Pravilnik o pogojih za registracijo in izdajanje rastlinskih potnih listov ..........57 9.2 Pravilnik o pristojbinah ..................................................................................58 9.3 Pravilnik o varovanih območjih in posebnem nadzoru ..................................58 10 NACIONALNI PREDPISI: Nadzor izbruhov škodljivih organizmov za uradno izjavo o zdravih rastlinah......................................................................................59 11 SPREJEMANJE PREDPISOV ......................................................................62 11.1 Sprejemanje predpisov v Evropski uniji .................................................62 11.2 Sprejemanje izvršnih predpisov Evropske komisije...............................63 11.3 Stalni odbor za zdravje rastlin pri Evropski Komisiji ..............................63

II. SPLOŠNI DEL ZDRAVSTVENEGA VARSTVA RASTLIN ...................................67

12 DEFINICIJE V NEPOSREDNI RABI .............................................................67 12.1 Odgovorni uradni organi ........................................................................67 12.1.1 Program za fitosanitarno področje.........................................................68 12.1.2 Izvedba programa za fitosanitarno področje .........................................69 12.2 Fitosanitarni pregled ..............................................................................70 12.3 Fitosanitarno spričevalo.........................................................................71 12.4 Rastlinski potni list .................................................................................72 12.5 Vnos ......................................................................................................72 12.6 Pošiljka in partija....................................................................................72 12.7 Države ...................................................................................................72 12.8 Vstopno mesto.......................................................................................73 12.9 Odgovorni uradni organi pri vnosu ........................................................73

KAZALO

8

12.10 Rastline................................................................................................. 73 12.10.1 Definicija rastlin................................................................................. 73 12.10.2 Rastlinski proizvodi ........................................................................... 74 12.10.3 Nadzorovani predmeti....................................................................... 74 12.11 Škodljivi organizmi ................................................................................ 74 12.12 Seznami škodljivih organizmov in rastlinskega blaga........................... 75 12.12.1 Škodljivi organizmi, ki se štejejo za posebej nevarne rastlinam in rastlinskim proizvodom......................................................................................... 76 12.12.2 Prepoved vnosa in premeščanja rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov.................................................................................................. 77 12.12.3 Seznam posebnih fitosanitarnih zahtev za vnos in premeščanje ..... 77 12.12.4 Seznam rastlin, za katere je obvezen uradni zdravstveni pregled.... 77 12.13 Premeščanje......................................................................................... 78 12.14 Register ................................................................................................ 78 12.15 Posebne zahteve .................................................................................. 79 13 REGISTRACIJA ........................................................................................... 81 13.1 Zavezanci za vpis v register ................................................................. 81 13.2 Izjeme od vpisa v register ..................................................................... 82 13.3 Pogoji za vpis v register........................................................................ 83 13.4 Obveznosti zavezancev iz registra ....................................................... 85 13.5 Vodenje evidenc na mestu pridelave.................................................... 86 13.6 Prijava pridelave ................................................................................... 86 13.7 Zdravstveni pregledi rastlin na mestu pridelave ................................... 88 13.8 Uradni fitosanitarni pregled na mestu pridelave ................................... 88 13.9 Registracija pridelovalcev jedilnega krompirja...................................... 89 13.10 Registracija dodelovalcev lesenega pakirnega materiala..................... 90 14 REŽIM PRI UVOZU...................................................................................... 92 14.1 Izjeme za majhne količine..................................................................... 92 14.2 Prijava za fitosanitarni pregled.............................................................. 93 14.3 Fitosanitarni pregled ............................................................................. 93 14.4 Zahteve med fitosanitarnim pregledom ................................................ 94 14.5 Potrditev ali zavrnitev uvoza ................................................................. 95 14.6 Ukrepi pri uvozu.................................................................................... 95 14.7 Obveščanje........................................................................................... 96 15 REŽIM PRI RASTLINSKEM POTNEM LISTU.............................................. 97 15.1 Uradna etiketa in spremna listina ......................................................... 97 15.2 Dovoljenje za izdajo rastlinskih potnih listov....................................... 100 15.3 Vrste rastlinskih potnih listov .............................................................. 101 15.4 Izdajanje rastlinskih potnih listov ........................................................ 102 15.5 Obveznosti pridelovalcev pri izdaji rastlinskih potnih listov................. 104 15.6 Obveznosti kupcev rastlin glede rastlinskih potnih listov .................... 105 15.7 Zahteve glede označevanja jedilnega krompirja................................. 105 15.8 Zahteve glede označevanja lesenega pakirnega materiala................ 106

III. POSEBNI DEL ZDRAVSTVENEGA VARSTVA RASTLIN................................ 109

16 ŠKODLJIVI ORGANIZMI RASTLIN............................................................ 109 Gospodarski škodljivi organizmi ......................................................................... 109 Nekarantenski nadzorovani škodljivi organizmi.................................................. 110 Karantenski škodljivi organizmi .......................................................................... 110 16.1 Nadzor vnosa škodljivih organizmov .................................................. 113 16.2 Prva kategorija.................................................................................... 115 Primer 1: Borova ogorčica - Bursaphelenchus xylophilus ................................. 115


9

Primer 2: Jesenov krasnik - Agrilus planipennis.................................................116 Primer 3: Kitajski kozliček - Anoplophora chinensis ...........................................117 Primer 4: Azijski kozliček - Anoplophora glabripennis........................................118 Primer 5: Borov smolasti rak - Giberella circinata ..............................................119 Primer 6: Fitoftorna sušica vejic – Phytophthora ramorum ................................120 Primer 8: Zlata trsna rumenica - fitoplazma Grapevine flavescence dorée........123 16.3 Druga kategorija ..................................................................................125 Primer 1: Rumena in bela krompirjeva ogorčica - Globodera pallida, G. rostochiensis ......................................................................................................125 Primer 2: Kostanjeva šiškarica - Dryocosmus kuriphilus....................................126 Primer 3: Rjavenje borovih iglic - Scirrhia acicola ..............................................127 Primer 4: Rdeča pegavost borovih iglic - Scirrhia pini........................................128 16.4 Tretja kategorija...................................................................................129 Primer 1: Leptonekroza koščičarjev- fitoplazma European Stone Fruit Yellows (ESFY) ...............................................................................................................129 Primer 2: Šarka – virus Plum pox.......................................................................130 Primer 3: Plodove muhe – Tephritidae...............................................................131 Orehova muha – Rhagoletis completa...............................................................131 16.5 Četrta kategorija ..................................................................................132 Primer 1:.............................................................................................................133 Ameriški kapar – Diaspidiotus perniciosus.........................................................133 Nadzorovani nekarantenski škodljivi organizmi za gozdne rastline ...................134 16.6 Škodljivi organizmi kot vektorji.............................................................135 17 SUM NA OKUŽBO RASTLIN IN OBVEŠČANJE ........................................136 18 VZORČENJE ZA LABORATORIJSKO ANALIZO .......................................138 18.1 Nov pojav škodljivega organizma ........................................................138 18.2 Potrditev škodljivega organizma..........................................................138 18.3 Objavljanje podatkov o škodljivih organizmih ......................................139 19 OBVLADOVANJE ŠKODLJIVIH ORGANIZMOV........................................140 19.1 Fitosanitarni ukrepi na mestu pridelave ob okužbi ..............................140 19.1.1 Tretiranje .............................................................................................140 19.1.2 Uničenje rastlin ....................................................................................141 19.2 Ukrepi pri premeščanju........................................................................141 19.3 Spremljanje škodljivih organizmov ......................................................142 19.4 Posebni nadzor škodljivih organizmov ................................................143 19.5 Rezultati posebnega nadzora..............................................................146 20 UPORABLJENI VIRI ...................................................................................150

DODATKI ............................................................................................................ 153

KAZALO

10

DODATEK 1:

Seznam veljavnih predpisov s področja zdravstvenega varstva rastlin 154 Drugi predpisi 159

DODATEK 2: PRILOGE Direktive 2000/29/ES 160

Priloga I – Škodljivi organizmi (status A1 in A2) 160 Priloga II – Škodljivi organizmi na določenih rastlinah (status A1 in A2) 164 Priloga III – Rastline, katerih uvoz je prepovedan 173 Priloga IV.A.I – Posebne zahteve za uvoz 175 Priloga IV.A.II – Posebne zahteve za pridelavo 210 Priloga V.A – Rastline za uradni pregled v pridelavi in rastlinski potni list 224 Priloga V.B – Rastline za uradni pregled ob uvozu in fitosanitarno Spričevalo 226 Povzetek posebnih zahtev za določene rastline in njihove škodljive organizme, ki so na seznamu varovanih območij kot jih določa Uredba Komisije (ES) št. 690/2008 229

DODATEK 3: Rastline, ki jih mora pri premeščanju ali trženju v EU spremljati RPL oz. etiketa dobavitelja / potrdilo dobavitelja / uradne etikete 232 DODATEK 4: Seznam nekaterih karantenskih škodljivih organizmov iz

prilog Direktive 2000/29/ES in pomembenjših nekarantenskih reguliranih škodljivih organizmov 238

DODATEK 5: Seznam pooblaščenih laboratorijev 245


11

I. FITOSANITARNI PREDPISI – ZDRAVSTVENO VARSTVO RASTLIN

V nadaljevanju so povzete vsebine nekaterih predpisov, ki jih lahko podrobneje spoznate s pomočjo spletne strani http://www.furs.si, seznam nacionalnih predpisov pa je tudi v dodatku št. 1 k temu gradivu.

1 MEDNARODNA KONVENCIJA O VARSTVU RASTLIN Republika Slovenija je ratificirala revidirano besedilo Konvencije o varstvu rastlin z Zakonom o ratifikaciji Konvencije o varstvu rastlin (spremenjene) (Uradni list RS, št. 84/00 - Mednarodne pogodbe, št. 23/00). Od tedaj tudi aktivno sodeluje pri oblikovanju in sprejemanju standardov na področju varstva rastlin pred škodljivimi organizmi, ki imajo lahko znaten vpliv na mednarodno trgovino z rastlinami in rastlinskimi proizvodi.

Vlada Republike Slovenije je dne 22.03.2006 s sklepom št. 50102-10/2006/3 imenovala Fitosanitarno upravo Republike Slovenije pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot uradno državno kontaktno točko za izvajanje konvencije in Vlasto Knapič kot prvo predstavnico Republike Slovenije v Komisiji za fitosanitarne ukrepe (CPM), ki sprejema mednarodne standarde s področja Konvencije za varstvo rastlin. Sicer je Slovenija sodelovala na zasedanjih Začasne komisije za varstvo rastlin od leta 1999 dalje.

Več informacij o delovanju konvencije za varstvo rastlin - IPPC - najdete na spletni strani: https://www.ippc.int/IPP/En/default.jsp.

2 WTO-SPS SPORAZUM Zakon o ratifikaciji Marakeškega sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije - Sporazum o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov (Uradni list RS št.36/95-MP, št.10/95) Svetovna trgovinska organizacija (World Trade Organisation, WTO), ki ima 149 držav članic, ima zaradi velikega prometa z živalskimi in rastlinskimi proizvodi interes za predhodno ureditev pogojev za trgovanje med državami, da te po nepotrebnem ne ovirajo proste trgovine. Svetovna trgovina je med leti 1950 in 2000 narastla za 22-krat. Ob tako intenzivnem trgovanju pa je verjetnost za prenos nalezljivih živalskih bolezni in karantenskih rastlinskih škodljivih organizmov zelo velika. Sporazum o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov tako dovoljuje ovire v trgovini z rastlinskim in živalskim blagom (npr. prepoved uvoza, uvoz pod posebnimi zahtevami), če so takšni ukrepi strokovno upravičeni. Pri tem upošteva mednarodne konvencije, kot je IPPC, in veljavne mednarodne standarde. Sporazum določa, da mora vsaka država članica predhodno obvestiti o ukrepih, ki jih namerava sprejeti (SPS notifikacija), da so mogoča predhodna vprašanja ter presoja, ali so ukrepi razumni ter sprejeti na temelju znanstvene ocene tveganja in zato strokovno upravičeni. Če se katerakoli druga država ne strinja s predlaganimi ukrepi, lahko vloži ugovor na predlog predpisa. Če se državi ne moreta sporazumeti, lahko sprožita WTO postopek arbitraže.

PREDPISI EVROPSKE UNIJE

12

3 PREDPISI EVROPSKE UNIJE Izmed številnih uredb, direktiv in odločb, ki tvorijo režim zdravstvenega varstva rastlin v Evropski uniji, so izbrani zlasti tisti predpisi EU, ki urejajo uvoz ter registracijo in rastlinski potni list ter s tem povezane določbe.

Predpise lahko izdajajo Evropski parlament, Svet EU in Evropska komisija. Objavljajo se v uradnem listu Evropske unije, tudi v slovenskem jeziku.

Generalno velja, da EU uredbe in odločbe veljajo po objavi z navedenim datumom uveljavitve, in sicer:

– uredbe in odločbe veljajo neposredno za vse države članice EU

– direktive določajo minimalne zahteve, ki jih mora izpolniti vsaka država članica EU, ko določbe direktive prenaša v nacionalne predpise.

Za izvajanje določenih uredb in odločb EU je potrebno v nacionalnih predpisih določiti vsaj pristojne organe. Pogosto pa zlasti odločbe o nujnih ukrepih, ki se nanašajo na ozemlje Republike Slovenije, prenesemo v izvajanje s pravilnikom.

3.1 Direktiva Sveta 2000/29/ES Celoten naslov:

Direktiva Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (UL L 169, 10.07.2000, p. 1–112, spremenjena z direktivami: 2001/33/ES, 2002/28/ES, 2002/36/ES, 2002/89/ES, 2003/116/ES, 2003/22/ES, 2003/47/ES, 2004/102/ES, 2004/31/ES, 2004/70/ES, 2005/15/ES, 2005/16/ES, 2005/77/ES, 2006/14/ES, 2006/35/ES, 2007/41/ES, 2008/64/ES, 2008/109/ES, 2009/7/ES.

Direktiva 2000/29/ES je glavna direktiva na področju zdravstvenega varstva rastlin: vse ostale direktive Sveta in direktive Komisije so ji podrejene. V slovenski pravni red RS je prenesena z Zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR-1), Pravilnikom o ukrepih in postopkih za preprečevanje vnosa in širjenja škodljivih organizmov rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov (FITO-pravilnik) ter Pravilnikom o pristojbinah na področju zdravstvenega varstva rastlin.

Direktiva 2000/29/ES ureja zaščitne ukrepe proti vnosu organizmov, ki so škodljivi za rastline ali rastlinske proizvode, v države članice iz drugih držav članic ali iz tretjih držav (vključno s španskimi in francoskimi kolonijami). Določa, da mora vsaka država članica ustanoviti ali imenovati en sam osrednji organ, ki je pod nadzorom nacionalne vlade in je odgovoren za usklajevanje in stike v zadevah, ki se nanašajo na zdravje rastlin v smislu te direktive. To naj bi bila uradna služba za varstvo rastlin, ustanovljena po Mednarodni konvenciji o varstvu rastlin (IPPC). V Sloveniji ZZVR-1 določa, da je osrednji organ Fitosanitarna uprava RS, v uradno službo pa se štejejo še


13

pristojni organ za inšpekcijsko nadzorstvo (fitosanitarna in gozdarska inšpekcija IRSKGH) ter pravne osebe, ki so izvajalci javnih pooblastil in izvajalci javne službe zdravstvenega varstva rastlin.

Direktiva 2000/29/ES določa sezname škodljivih organizmov, za katere je znano, da pomenijo nevarnost povzročitve velike ekonomske škode, zato predpisuje omejitve pri vnosu na ozemlje EU glede na nevarnost za zdravje posameznih vrst rastlin ter izvajanje stalnega nadzora (t.i. karantenske liste).

Določa tudi seznam rastlin, ki jih je zaradi možnosti prenosa bolezni in škodljivcev prepovedano vnašati iz tretjih držav, ter obvezno izdajo dokumentov, ki potrjujejo, da so rastline in rastlinski proizvodi zdravi oziroma so drugi predmeti brez škodljivih organizmov (dokumenti, kot so: fitosanitarno spričevalo, rastlinski potni list, uradni žig).

Direktiva 2000/29/ES se zlasti pri vsebini seznamov v prilogah pogosto spreminja. Nastala je kot prečiščena verzija predhodne direktive 77/93/ES in njenih 48 sprememb. V letih 2000-2008 se je 18-krat spremenila, od tega je postopkovne spremembe vsebine prinesla le direktiva Sveta 2002/89/ES (postopki ob uvozu, fitosanitarne pristojbine).

Prvotno je bila vsebina seznamov iz prilog I do V objavljena v FITO-pravilniku, zadnja leta pa zlasti zaradi pogostih sprememb prečiščene sezname škodljivih organizmov, posebnih zahtev in rastlin sprejme direktor FURS s sklepom in postanejo neposredno veljavne po objavi direktive v v uradnem listu EU. Seznami so sproti posodobljeni na spletni strani FURS.

Direktiva 2000/29/ES dopušča tudi nekaj izjem pri prepovedih vnosa:

V prilogah navedene škodljive organizme, ki jih je sicer prepovedano vnašati, je dovoljeno vnesti in uporabiti za raziskovalne namene ali pa je dovoljeno vnesti rastline, ki lahko širijo škodljive organizme, v raziskovalne ali žlahtniteljske namene (pogoje za vnos predpisuje direktiva 95/44/ES in Pravilnik o pogojih za uvoz ali premeščanje določenih škodljivih organizmov, rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov za poskusne, raziskovalne ali razvojne namene in za delo pri žlahtnjenju rastlin). Znanstvene in raziskovalne organizacije morajo izpolnjevati določene pogoje za ravnanje s karantenskimi organizmi in za vsak vnos pridobiti dovoljenje FURS.

Rastline in rastlinski proizvodi, ki lahko širijo škodljive organizme in so na seznamu III, je dovoljeno vnesti, če Evropska komisija v soglasju s Stalnim odborom za zdravstveno varstvo rastlin izda odločbo o posebnih zahtevah za vnos (derogacije), kot so na primer:

– rastline jagod Fragaria L. iz Argentine, Čila in Južne Afrike;

– rastline vinske trte Vitis L. iz Hrvaške in Makedonije;

– semenski krompir Solanum tuberosum L. iz Kanade;

– jedilni krompir Solanum tuberosum iz Egipta in Kube;

– bonsaji Chamacyparis Spach, Juniperus L. in Pinus L. iz Koreje in Japonske;

– les hrasta Quercus L., hlodi z lubjem iz ZDA;

– les iglavcev iz Kanade in ZDA;

– les Thuja L. iz ZDA in Kanade.

V primerih vnosov na podlagi gornjih derogacij FURS odobri obrate, ki pridobijo registracijsko številko, in individulano določi izpolnjevanje posebnih zahtev za vnos.


14

4 HORIZONTALNI PREDPISI EU: VARNA HRANA Predpisi o varni hrani zasledujejo enega ali več splošnih ciljev visoke ravni varovanja življenja in zdravja ljudi, varstva interesov potrošnika, vključno z dobrimi poslovnimi običaji v prometu z živili in krmo ob upoštevanju varovanja zdravja in dobrobiti živali, zdravja rastlin in okolja.

Predpisi o varni hrani naj bi hkrati zagotovili prost pretok živil in krme, ki se pridelujejo ali dajejo v promet v Evropski skupnosti po splošnih načelih in zahtevah skupnega trga.

Čeprav na prvi pogled med zdravstvenim varstvom rastlin in varno hrano ni neposredne povezave, je sistem na obeh področjih urejen po enakih principih:

- neodvisno ocenjevanje tveganja (PRA), - predpisani ukrepi za obvladovanje tveganja, vključno z mednarodno trgovino, - načrt ukrepov s korektivnimi ukrepi, ko »gre kaj narobe«, - registracija obratov pri pristojni oblasti na podlagi pisne prijave (FITO-register), - odobritev dejavnosti po prejemu pisne vloge ter predhodnem obisku in pregledu

obrata (npr. za izdajanje rastlinskih potnih listov), - inšpekcijski nadzor registriranih obratov, - sistem kakovosti v uradnih laboratorijih in organih nadzora (ISO 17025), - nacionalni monitoringi za obvladovanje tveganja (posebni nadzori), - sistem zgodnjega obveščanja o novih nevarnostih (Alert lista), - sistem obveščanja o neskladnostih (Europhyt).

4.1 Uradni nadzor hrane in krme Uredba (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o izvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmi in živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL EU L 191, 28.5.2004, s. 1). Uredba 882/2004 o uradnem nadzoru hrane in krme je podlaga za vključitev področja zdravstvenega varstva rastlin v skupni okvir uradnega nadzora v državah članicah, in sicer za nadzor zdravja rastlin, ki poteka v skladu z direktivo 2000/29/ES ter uredbo št. 882/2004/ES, tako da določa pripravo in izvedbo enotnega večletnega nacionalnega načrta uradnega nadzora (MANCP: multi-anual-national-control-plan). Tak program je bil v Sloveniji prvič pripravljen za obdobje 2007/2009 in vključuje zdravstveno varstvo živali in rastlin ter nadzor varne hrane in krme. O izvedbi MANCP je potrebno pripraviti letna poročila, kjer se:

- ovrednoti izvajanje uradnega nadzora in stanje skladnosti, - naredi analiza skladnosti in - navede ukrepe za zagotavljanje učinkovitosti uradnega nadzora.

Ker področje zdravstvenega varstva rastlin vstopa v verigo varne hrane »od vil do vilic« kot serija preventivnih ukrepov, ki škodljivim organizmom preprečujejo vnos in s tem zlasti manjšajo rabo fitofarmacevtskih sredstev in možnosti njihovih ostankov, veljajo zanj le nekatere določbe uredbe 882/2004: 1. Člen 41 (načrt MANCP): da bi dosegli učinkovito izvajanje člena 17(2) uredbe 178/2002 za zdravje živali (da vzdržujejo sistem uradnega nadzora in izvajajo primerne ukrepe, vključno s seznanjanjem javnosti o varnosti in zdravstveni ustreznosti živil in


15

krme) in člena 45 uredbe 882/2004 o nadzoru nacionalnih organov s strani Urada za hrano in veterino Evropske komisije (FVO profil pristojnoh organov države), je treba pripraviti en sam celovit večletni nacionalni načrt nadzora. 2. Člen 42(1) (Načela priprave MANCP) DČ morajo:

- pripraviti večletni nacionalni načrt nadzora - ga sproti dopolnjevati v luči razvoja in odkritij - poslati Komisiji na zahtevo zadnjo verzijo plana.

3. Člen 42(2) točke (a), (b), (c), (d), (e); točka 2 določa, da mora vsak večletni nacionalni načrt nadzora vsebovati splošne informacije o strukturi in organizaciji sistema nadzora hrane in krme, kot tudi zdrastvenega varstva živali (za rastline se smiselno prilagodi), zlasti:

- strateške cilje načrta in način postavljanja prioritet nazora in porabe sredstev za dosego teh ciljev

- kategorizacijo tveganja zadevnih aktivnosti - imenovanje pristojnih organov in določitev njihovih nalog na centralni, regionalni

in lokalni ravni ter sredstvih, ki jih imajo na razpolago ti organi - splošno organizacijo in upravljanje uradnih nadzorov na nacionalni, regionalni in

lokalni ravni, vključno z uradnim nadzorom v posamičnih organizacijah. - Sistem nadzora, ki se uveljavi v različnih sektorjih in koordinacija med različnimi

službami, pristojnimi za uradni nadzor v teh sektorjih. 4. Člen 42(2) točka (f) velja v povezavi s pristojnimi uradnimi organi po direktivi 2000/29/ES: »(f) Kjer je primerno, podelijo te naloge nadzora drugim nadzornim organom«. 5. Člen 42(2) točka (h) »usposabljanje osebja v skladu s členom 6 uredbe 882/2004« velja za namene načrtovanja usposabljanja v povezavi te določbe 6. člena 888/2004 in zahteve po usposabljanju po direktivi 2000/29/ES. 6. Člen 42(2) točka (i) in (j) za »ureditev postopkov dokumentacije v skladu členoma 8 in 9 uredbe 882 in organizacija načrta ukrepov (contingency plan) za živali ali bolezni, ki se prenašajo s hrano, kontaminacije hrane in druga tveganja za zdravje ljudi« NE veljata neposredno, ampak se uporabljajo zahteve po mednarodnem standardu ISPM št. 9 in konvenciji IPPC. 7. Člen 42(2) točka (k) NE velja neposredno, ampak se uporabljajo zahteve za medsebojno pomoč (cooperation and mutual assistance) po direktivi 2000/29/ES.

4.2 Evropska agencija za varno hrano

Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL EU L 31, 1.2.2002, str. 1–24) Z utemeljitvijo, da postajajo znanstvena in strokovna vprašanja v zvezi z varnostjo živil in krme čedalje bolj pomembna in zapletena, je bila s to uredbo ustanovljena Evropska agencija za varno hrano (EFSA s sedežem v Parmi), ki naj bi okrepila sedanji sistem znanstvene in strokovne podpore politiki.


16

Za znanstveno mnenje in nasvete agencije EFSA skrbijo znanstveni svet in devet znanstvenih odborov, od katerih je vsak pristojen za specifično področje ocenjevanja tveganja. Znanstveni svet usklajuje delovanje znanstvenih odborov in se ukvarja z vprašanji, ki zajemajo več področij in se tičejo vseh (npr. metodologija za oceno izpostavljenosti). Ocene tveganj zagotavljajo odgovornim za obvladovanje tveganja (institucije EU, ki so politično odgovorne, tj. Evropska komisija, Evropski parlament in Svet) trden znanstveni temelj za določanje politično usmerjene zakonodaje ali ureditvenih ukrepov, ki so potrebni za zagotavljanje visoke stopnje varstva potrošnikov glede varnosti hrane. Znanstveni odbori agencije EFSA, ki se ukvarjajo z ocenami tveganja, so odbori za:

– zdravje in dobrobit živali;

– onesnaževala v živilski verigi;

– biološke dejavnike tveganja;

– dodatke in proizvode ali snovi, ki se uporabljajo v živalski krmi;

– zdravje rastlin,

– proizvode za varstvo rastlin in njihove ostanke;

– gensko spremenjene organizme;

– dietetične izdelke, prehrano in alergene;

– aditive za živila, arome, pomožna tehnološka sredstva in snovi, ki pridejo v stik z živili.

Agencijo vodita izvršilni direktor in Upravni odbor, ki šteje 14 članov in jih imenuje Svet po posvetovanju z Evropskim parlamentom. Od junija 2007 je član upravnega odbora dr. Milan Pogačnik. Posvetovalni forum EFSA sestavljajo predstavniki pristojnih služb v državah članicah, ki izvajajo podobne naloge kot agencija. Vsaka država članica imenuje po enega predstavnika in njegovega namestnika. Predstavnica Slovenije je Ada Hočevar-Grom z Inštituta za varovanje zdravja. Od leta 2008 deluje tudi posvetovalni forum za zdravje rastlin, v katerem je slovenska predstavnica Katarina Groznik. Na podlagi splošnih načel zakonodaje o varnosti hrane je agencija prevzela vlogo neodvisnega znanstvenega referenčnega središča pri presoji tveganja in tako prispeva k zagotavljanju nemotenega delovanja notranjega trga. Od agencije se lahko zahteva, da poda mnenje o spornih znanstvenih vprašanjih ter na ta način institucijam Evropske skupnosti in držav članic omogoči sprejetje odločitev za obvladovanje tveganja na podlagi prejetih informacij, ki so potrebne za zagotavljanje varnosti živil in krme, kar hkrati pomaga pri preprečevanju drobitve notranjega trga z novimi neupravičenimi in nepotrebnimi ovirami za prost pretok živil, krme ter rastlin in rastlinskih proizvodov. Agencija je neodvisen znanstveni vir svetovanja, informacij in sporočil o tveganjih za povečanje zaupanja potrošnika. EFSA skrbi za povečanje usklajenosti med področji nalog ocene tveganja, obvladovanja tveganja in obveščanja o tveganjih, zato krepi povezavo med odgovornimi za oceno tveganja in odgovornimi za obvladovanje tveganja, zlasti z Evropsko komisijo in Stalnim odborom za zdravje rastlin. EFSA da izčrpno, neodvisno znanstveno mnenje glede varnosti in drugih vidikov verige preskrbe s kakovostnimi živili in krmo, kar so za agencijo pristojnosti na zelo širokem


17

področju. Te pristojnosti vključujejo tudi vprašanja, ki imajo neposreden ali posreden vpliv na verige preskrbe z varno hrano in krmo, zdravje in dobrobit živali in zdravje rastlin. Uredba pravi, da je treba zagotoviti, da je težišče dela agencije na varnosti živil, zato je treba njene naloge v zvezi z vprašanji zdravja in dobrobiti živali ter zdravja rastlin, ki niso povezana z verigo preskrbe z varnimi živili, omejiti na dajanje znanstvenih mnenj. Znanstveni odbor za zdravje rastlin je bil ustanovljen z uredbo Komisije 575/2006, ki je dopolnila uredbo 178/2002. Njegovo osnovno poslanstvo je ocena tveganja zaradi rastlinskih škodljivih organizmov. V letu 2009 je dr. Gregor Urek postal prvi član tega odbora iz Slovenije. Uredba 178/2002 določa, da kadar obstajajo mednarodni standardi ali se jih kmalu pričakuje, se pri razvoju ali prilagoditvi predpisov o varni hrani ti upoštevajo, razen če so taki standardi ali njihovi pomembni deli neučinkovito ali neprimerno sredstvo za izpolnjevanje legitimnih ciljev predpisov o varni hrani ali če obstajajo znanstveni razlogi proti ali če privedejo do drugačne ravni varovanja, kakor je v Skupnosti določena kot primerna. Tako se na področju zdravstvenega varstva rastlin uporabljajo mednarodni standardi za fitosanitarne ukrepe v okviru konvencije IPPC:

– ISPM 2: Smernice za analizo tveganja zaradi škodljivega organizma (PRA),

– ISPM 11: Analiza tveganja zaradi karantenskega škodljivega organizma vključno z analizo tveganja za okolje in zaradi živih genetsko spremenjenih organizmov,

– ISPM 21: PRA za nadzorovane nekarantenske škodljive organizme.


18

5 PREDPISI EU: UVOZ

Fitosanitarni predpisi se usklajujejo s carinskim sistemom, zato glavna direktiva 2000/29/ES navaja carinske uredbe, ki pridejo v poštev pri izvajanju postopkov. Za iskanje carinskih kod, pod katerimi poteka promet z različnim blagom, je zelo uporaben sistem TARIC, ki ga najdete na spletni strani tudi v slovenščini: http://ec.europa.eu/taxation_customs/dds/tarhome_sl.htm.

5.1 Direktiva Komisije 2004/105/ES – model fitosanitarnih spričeval

Celoten naslov: DIREKTIVA KOMISIJE 2004/105/ES z dne 15. oktobra 2004 o določitvi modelov uradnih fitosanitarnih spričeval oziroma spremnih fitosanitarnih spričeval za nadaljnji izvoz rastlin ter rastlinskih in drugih povezanih produktov iz tretjih držav, ki so navedeni v Direktivi Sveta 2000/29/ES (UL L 319, 20.10.2004, p. 9–14) Direktiva določa, da pri uvozu pošiljk iz tretjih držav države članice EU priznavajo le tista spričevala, ki so skladna z modelom fitosanitarnega spričevala in fitosanitarnega spričevala za ponovni izvoz iz te direktive, in ki so izpolnjena v skladu z mednarodnim standardom za fitosanitarne ukrepe FAO-ISPM-12 in mednarodno konvencijo za varstvo rastlin IPPC.

5.2 Direktiva Komisije 98/22/ES o minimalnih pogojih - BiP

Celoten naslov: DIREKTIVA KOMISIJE 98/22/ES z dne 15. aprila 1998 o minimalnih pogojih za opravljanje zdravstvenih pregledov rastlin v Skupnosti in sicer tistih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, ki prihajajo iz tretjih držav in za katere se zdravstveni pregledi opravljajo na mestih inšpekcijskih pregledov, ki niso v kraju destinacije (UL L 126, 28.04.1998, p. 26-28) Direktiva določa minimalne pogoje za vstopna mesta, kjer se opravljajo fitosanitarni pregledi pošiljk rastlin iz tretjih držav. Pogoji se nanašajo tako na uradno osebje, ki mora biti strokovno in tehnično usposobljeno ter imeti določena pooblastila, kot tudi na tehnično opremljenost objektov, ki morajo zadoščati za preglede in odvzem vzorcev.


19

5.3 Direktiva Komisije 2004/103/ES – pregledi v namembnem kraju

Celoten naslov: DIREKTIVA KOMISIJE 2004/103/ES z dne 7. oktobra 2004 o preverjanjih identitete in zdravstvenih pregledih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, naštetih v delu B Priloge V k Direktivi Sveta 2000/29/ES, ki se lahko opravljajo na mestu, ki ni vstopno mesto v Skupnost, ali na mestu, ki je blizu, in podrobni določitvi pogojev, povezanih s temi pregledi (UL L 313, 12.10.2004, p. 16-20) Direktiva določa pogoje, pod katerimi se lahko pregledi istovetnosti in zdravstvenega stanja pošiljk rastlin iz tretjih držav opravljajo tudi izven vstopnih mest Skupnosti, in sicer na krajih, kamor je pošiljka namenjena. Ta kraj je lahko v isti državi kot vstopno mesto, lahko pa je v drugi državi članici. Zato je potrebno zagotoviti sodelovanje med pristojnimi uradnimi organi na vstopnem mestu in kraju namembnosti, in sicer tako med fitosanitarnimi kot carinskimi organi. Poleg tega je potrebno zagotoviti: - uradno odobritev prostorov v namembnem kraju, ki so ustrezno tehnično opremljeni

za opravljanje pregledov; - preventivne karantenske ukrepe med prevozom blaga do namembnega kraja; - izdajanje predpisanih uradnih dokumentov (fitosanitarna napotnica – Plant Health

Movement Document), ki omogočajo sledenje izvedenim fitosanitarnim in carinskim postopkom.

5.4 Uredba Komisije 1756/2004/ES – zmanjšana pogostost pregledov

Celoten naslov: UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1756/2004 z dne 11. oktobra 2004 o določitvi podrobnih pogojev za zahtevane dokaze in merila za vrsto in stopnjo zmanjšanja pogostnosti zdravstvenih pregledov nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov, navedenih v delu B Priloge V k Direktivi Sveta 2000/29/ES (UL L 313, 12.10.2004, p. 6-9) V skladu z Direktivo 2000/29/ES morajo biti praviloma vse pošiljke rastlin s seznama VB fitosanitarno pregledane, preden se jim dovoli vstop v Skupnost. Uredba določa pogoje, pod katerimi se lahko pregledi istovetnosti in zdravstvenega stanja določenih vrst pošiljk rastlin iz tretjih držav opravljajo tudi manj pogosto. Ta možnost ne velja za rastline za saditev, za rastline za katere veljajo odstopanja od prepovedi vnosa ter za rastline, za katere veljajo začasni izjemni ukrepi po Odločbah Komisije. Vsaka država članica, ki želi uveljavljati zmanjšano pogostost pregledov za določene pošiljke rastlin, mora vložiti zahtevek pri Evropski Komisiji. Zahtevek mora vsebovati predpisane informacije. Komisija na podlagi predpisanih pogojev iz uredbe izda seznam rastlinskih proizvodov, za katere se lahko uporablja zmanjšana pogostost pregledov. Slovenija možnosti zmanjšane pogostosti pregledov ne uporablja, saj nima tako velikega obsega uvoza istovrstnih pošiljk.


20

5.5 Direktiva Komisije 94/3/ES - notifikacije Celoten naslov: DIREKTIVA KOMISIJE 94/3/ES z dne 21. januarja 1994 o postopku za obveščanje o zadržanju pošiljke ali škodljivega organizma, ki predstavlja neposredno fitosanitarno nevarnost, iz tretjih držav (UL L 32, 05.02.1994, p. 37) Direktiva nalaga državam članicam, da v primeru zadržanja pošiljke rastlin, ki prihaja iz tretje države in ne izpolnjuje pogojev za vnos v Skupnost, o tem takoj obvestijo Komisijo in druge države članice. Obvestilo se pošlje na predpisanem obrazcu ob uporabi notifikacijskega sistema Skupnosti (Europhyt). Enak način obveščanja je v uporabi tudi za prestrežbe pošiljk iz drugih držav članic, čeprav tega direktiva ne predpisuje.

5.6 Direktiva Komisije 2008/61/ES – vnos v znanstvene namene

Celoten naslov: DIREKTIVA KOMISIJE 2008/61/ES z dne 17. junija 2008 o določitvi pogojev, pod katerimi je mogoče nekatere škodljive organizme, rastline, rastlinske proizvode in druge predmete, iz Prilog I do V Direktive Sveta 2000/29/ES, vnesti ali jih premeščati znotraj Skupnosti oziroma na nekaterih njenih varovanih območjih v preskusne ali znanstvene namene in za delo pri žlahtnjenju (Kodificirana različica; UL L 158, 18.06.2008, p. 41–55). Direktiva omogoča, da se škodljive organizme, rastline, rastlinske proizvode in druge predmete, katerih vnos je prepovedan oziroma morajo biti za vnos izpolnjene posebne fitosanitarne zahteve, lahko vnaša v poskusne, znanstvene ali žlahtniteljske namene. S temi dejavnostmi se lahko ukvarjajo le odobrene znanstvene in raziskovalne organizacije, ki morajo izpolnjevati določene kadrovske in tehnične pogoje za ravnanje s karantenskimi organizmi in za vsak vnos posebej pridobiti dovoljenje pristojnih organov. Material mora pri vnosu spremljati t.i. »predhodno soglasje« (Letter of Authority), ki ga izda država uvoznica na predpisanem obrazcu, država izvoznica pa s sopodpisom na njem soglaša oziroma potrjuje, da bo vnos potekal v karantenskih razmerah. Po končanih dejavnostih je potrebno material uničiti oziroma ga podvreči strogim karantenskih ukrepom, vključno s testiranjem, če je namenjen sprostitvi iz karantene oz. uporabi v razmnoževalne namene.

5.7 DEROGACIJE – odstopanja od prepovedi uvoza v EU

5.7.1 Uvoz zemlje ODLOČBA KOMISIJE 2004/827/ES z dne 29. novembra 2004 o začasnih pooblastilih državam članicam o določitvi odstopanj od nekaterih določb Direktive Sveta 2000/29/ES glede uvoza zemlje s poreklom iz Avstralije Zemlja s poreklom iz nekaterih tretjih držav načeloma ne sme biti vnesena v EU. Avstralija je zahtevala, da se ji omogoči izvoz manjše količine zemlje s poreklom iz Avstralije v EU, ki bi se jo deponiralo za obredne namene na grobovih avstralskih


21

državljanov, pokopanih v Belgiji. Države članice, ki odobrijo odstopanja po tej odločbi, Komisiji o tem predložijo poročilo pred 1. marcem 2005. ODLOČBA KOMISIJE 2005/51/ES z dne 21. januarja 2005 o začasnih pooblastilih državam članicam za določitev odstopanj od nekaterih določb Direktive Sveta 2000/29/ES glede uvoza zemlje, kontaminirane s pesticidi ali težko razgradljivimi organskimi snovmi, za namene dekontaminacij (spremenjena z Odločbama Komisije 2007/156/ES in 2009/162/ES) FAO vodi program preprečevanja nabiranja in odstranjevanja zastarelih in nezaželenih pesticidov. Ker države v razvoju nimajo primernih objektov in opreme za varno uničevanje zalog in kontaminirane zemlje, mednarodni sporazumi in programi predvidevajo pošiljanje take zemlje v obrate, kjer se predelajo ali uničijo. Zemlja bi morala biti pakirana samo v zabojnikih, ki jih je odobrila FAO, in označena v skladu z Mednarodnim kodeksom za prevoz nevarnih snovi po morju (Kodeks IMDG). Slovenija takih obratov nima, zato se odločba na Slovenijo neposredno ne nanaša.

5.7.2 Uvoz lesa iz ZDA in Kanade ODLOČBA KOMISIJE 93/423/EGS z dne 22. junija 1993 o pooblastitvi držav članic za določitev odstopanj od nekaterih določb Direktive Sveta 77/93/EGS glede lesa iglavcev, sušenega v pečeh, s poreklom iz Združenih držav Amerike in o določitvi podrobnosti indikatorskega sistema, ki se uporablja za les, sušen v pečeh ODLOČBA KOMISIJE 93/422/EGS z dne 22. junija 1993 o pooblastitvi držav članic za določitev odstopanj od nekaterih določb Direktive Sveta 77/93/EGS o lesu iglavcev, sušenem v pečeh, s poreklom iz Kanade in o določitvi podrobnosti indikatorskega sistema, ki se uporablja za les, sušen v pečeh ODLOČBA KOMISIJE 93/365/EGS z dne 2. junija 1993 o pooblastitvi držav članic za določitev odstopanj od nekaterih določb Direktive Sveta 77/93/EGS o toplotno obdelanem lesu iglavcev s poreklom iz Kanade in o določitvi podrobnosti indikatorskega sistema, ki se uporablja za toplotno obdelani les. Po teh odločbah morajo biti za uvoz izpolnjene naslednje zahteve, da se les:

- suši v pečeh toliko časa, da sredica lesa doseže najmanj temperaturo 56 °C za 30 minut,

- označi s standardizirano oznako na vsakem svežnju ali na njihovem zavoju - opremi s »Spričevalom o toplotni obdelavi z uporabo sušilnih peči«.

Slovenija mora obvestiti Komisijo in druge države članice o vseh primerih neizpolnjevanja pogojev v skladu s temi odločbami. ODLOČBA KOMISIJE 93/360/EGS z dne 28. maja 1993 o pooblastitvi držav članic, da predvidijo odstopanja od nekaterih predpisov Direktive Sveta 77/93/EGS glede lesa Thuja L. s poreklom iz Kanade ODLOČBA KOMISIJE 93/359/EGS z dne 28. maja 1993 o pooblaščanju držav članic, da predvidijo odstopanja od nekaterih predpisov Direktive Sveta 77/93/EGS glede lesa Thuja L. s poreklom iz Združenih držav Amerike


22

Po obeh odločbah morajo biti za uvoz izpolnjene naslednje zahteve: - skladnost z zahtevami iz Priloge IV, dela A, oddelka I, točke 1.4; - les se opremi s » Spričevalom o beljenju lesa in nadzoru izvrtin ličink«.

Slovenija mora obvestiti Komisijo in druge države članice o vseh primerih neizpolnjevanja pogojev v skladu s tema odločbama. ODLOČBA KOMISIJE 2005/359/ES z dne 29. aprila 2005 o določitvi odstopanja od nekaterih določb Direktive Sveta 2000/29/ES glede hrastovih (Quercus L.) hlodov z lubjem po poreklu iz Združenih držav Amerike (spremenjena z Odločbo Komisije 2006/750/ES) Nov predlog povzema vsebino odločbe Komisije 93/467/ES, ki je prenehala veljati 31. decembra 2004. Zaradi enoletnega odloga veljavnosti spremembe priloge IV direktive 2000/29/ES (do 31. marca 2006) uvoz hrastovih hlodov iz ZDA ostaja predmet derogacije od prepovedi (Kanada je priznana kot prosta glive Ceratocystis fagacearum). Države članice posredujejo Komisiji in drugim državam članicam besedilo določb o dovolitvi uvoza. Države članice, ki so uporabile odstopanje iz te odločbe, poročajo Komisiji o uvoženih količinah in nadzoru do 30. junija 2009. Za podaljšanje odločbe bo potrebna odločitev na Stalnem odboru za zdravje rastlin na podlagi rezultatov poročil o nadzoru in obvladovanju tveganja okužb z glivo Ceratocystis fagacearum. Posebni pogoji in izjeme:

1. Hlodi se raztovarjajo samo v pristaniščih iz Priloge II odločbe.

2. Na podlagi zahtevka zadevnih držav članic lahko Komisija spremeni seznam pristanišč raztovarjanja iz Priloge II po posvetovanju z drugimi državami članicami. Tako je Slovenija predlagala umestitev Luke Koper na seznam pristanišč, ki so ustrezno opremljena (imajo možnost fumigacije);

3. Če se pristanišče raztovarjanja in kraj prvega skladiščenja nahajata v različnih državah članicah, se navedene države članice dogovorijo o kraju, kjer se bodo opravili fitosanitarni pregledi, in o izmenjavi informacij o prihodu in skladiščenju pošiljk v skladu z Direktivo Komisije 2004/103/ES. Fitosanitarni pregledi obsegajo: (a) pregled vsakega fitosanitarnega spričevala, na katerem mora biti ena od

predpisanih dopolnilnih izjav; (b) preverjanje istovetnosti s primerjavo oznake na vsakem hlodu in števila

hlodov z informacijami iz ustreznega fitosanitarnega spričevala; (c) test barvne reakcije ob zaplinjevanju, kot je določen v Prilogi III, na ustreznem

številu naključno izbranih hlodov iz vsake pošiljke. Če fitosanitarni pregled pokaže, da pošiljka ne ustreza popolnoma pogojem, se celotna pošiljka zavrne in odstrani iz EU.

V primerih uvoza hrastovih hlodov iz ZDA spričevalo vsebuje "Dopolnilno izjavo":

- "Ta izjava potrjuje, da je hlode, ki so bili odpremljeni po tem spričevalu, zaplinil .................... (vršilec zaplinjevanja z izdanim dovoljenjem) .................... v .................... (lokacija zaplinjevanja) ............................ v skladu z določbami iz Priloge I k Odločbi Komisije 2005/359/ES."

ALI - "Ta izjava potrjuje, da hlodi, odpremljeni po tem spričevalu, pripadajo

izključno vrstam skupine belega hrasta."


23

Če se pristanišče raztovarjanja in kraj prvega skladiščenja nahajata v različnih državah članicah v skladu z Direktivo Komisije 2004/103/ES osrednja pristojna organa obeh držav članic podpišeta sporazum o opravljanju pregleda istovetnosti in zdravstvenega stanja na namembnem mestu, za vsako pošiljko pa se izda fitosanitarna napotnica. FURS je leta 2006 in 2007 izdala dve odločbi o dovolitvi uvoza in registraciji mesta predelave hrastovih hlodov z lubjem iz ZDA v furnir. Uvoz se je opravljal preko luk: Benetke, Koper, Bremenhaven in Hamburg. V letu 2008 je dejavnost opravljal le še en registrirani uvoznik, uvoz pa je bil predmet zunanje presoje Urada za hrano in veterino Evropske komisije na misiji marca 2009. Skupaj je bilo v obodbju 2006 – 2008 uvoženih 47 pošiljk z 2129 hlodi (1204 m3 lesa za furnir).

5.7.3 Uvoz bonsajev iz Japonske in Republike Koreje ODLOČBA KOMISIJE 2002/887/ES z dne 8. novembra 2002 o dovoljenih odstopanjih od nekaterih določb Direktive Sveta 2000/29/ES v zvezi z naravno ali siljeno pritlikavimi rastlinami Chamaecyparis Spach, Juniperus L. in Pinus L. s poreklom z Japonske (spremenjena z Odločbami Komisije 2004/826/ES, 2006/915/ES in 2008/826/ES) ODLOČBA KOMISIJE 2002/499/ES z dne 26. junija 2002 o dobritvi odstopanj od določenih določb Direktive Sveta 2000/29/ES glede naravno in umetno pritlikavih rastlin Chamaecyparis Spach, Juniperus L. in Pinus L., ki izvirajo iz Republike Koreje (spremenjena z odločbama 2005/775/ES in 2007/4328/ES) V skladu z obema odločbama morajo biti za uvoz izpolnjene naslednje zahteve:

- do 1. marca (Republika Koreja) oziroma do 31. oktobra (Japonska) predložita seznam vrtnarij Komisiji ES

- registracija razpoložljivih objektov za karanteno po uvozu v DČ - rastline, ki se jih drži ali je z njimi povezan rastni substrat, spremlja fitosanitarno

spričevalo z dopolnilno izjavo: "Ta pošiljka izpolnjuje pogoje, določene v Odločbi 2002/887/ES (Japonska) oz. 2002/499/ES (Republika Koreja)".

- V rastlinskem potnem listu se navede ime države porekla. Odločbi veljata za Slovenijo neposredno po objavi v Uradnem listu EU, vendar doslej noben od uvoznikov ni izkazal interesa za uvoz. Uvoznik mora pred uvozom pridobiti uvozno dovoljenje pri FURS, rastline pa morajo po uvozu v karanteno, za kar bi moral uvoznik priskrbeti ustrezen prostor. Slovenija ima obveznost, da Komisiji in drugim državam članicam pred 1. avgustom poroča o uvoženih količinah in morebitnem podrobnem tehničnem poročilu o pregledih ob uvozu in v obdobju karantene. O najdbah škodljivih organizmov morajo države članice takoj poslati notifikacijo.

5.7.4 Uvoz rastlin jagod iz Južnoafriške republike, Čila in Argentine

ODLOČBA KOMISIJE 2003/250/ES z dne 9. aprila 2003 o dovolitvi državam članicam, da določijo začasna odstopanja od nekaterih določb Direktive Sveta 2000/29/ES v zvezi z rastlinami jagod (Fragaria L.), namenjenimi saditvi, razen semen, s poreklom v Južnoafriški republiki (spremenjena z odločbo Komisije 2007/220/ES)


24

ODLOČBA KOMISIJE 2003/249/ES z dne 9. aprila 2003 o dovolitvi državam članicam, da določijo začasna odstopanja od nekaterih določb Direktive Sveta 2000/29/ES v zvezi z rastlinami jagod (Fragaria L.), namenjenimi saditvi, razen semen, s poreklom iz Čila (spremenjena z odločbo Komisije 2007/221/ES) ODLOČBA KOMISIJE 2003/248/ES z dne 9. aprila 2003 o dovolitvi državam članicam, da določijo začasna odstopanja od nekaterih določb Direktive Sveta 2000/29/ES v zvezi z rastlinami jagod (Fragaria L.), namenjenimi saditvi, razen semen, s poreklom iz Argentine (spremenjena z odločbo Komisije 2007/212/ES) Po vseh treh odločbah morajo biti za uvoz izpolnjene naslednje zahteve: 1. Rastline spremlja fitosanitarno spričevalo;

- v rubriki "Dezinsekcija in/ali dezinfekcija" specifikacijo zadnje(ih) obdelav(e), izvršene(ih) pred izvozom,

- pod "Dopolnilna izjava" navedbo "Ta pošiljka izpolnjuje pogoje iz Odločbe Komisije 2003/248/ES", pa tudi ime sorte in program uradnega potrjevanja države članice, po katerem so bile matične rastline potrjene.

2. Rastline se vnesejo preko vstopnih mest, o katerih države članice vnaprej obvestijo Komisijo.

3. Uvoznik odgovornim uradnim organom v državah članicah vnosa vnaprej sporoči podrobnosti o vsakem vnosu: - vrsto materiala, - količino rastlin, - predvideni datum vnosa v EU, - predvideno vstopno mesto v EU, - ime, naslove in lokacije, kjer se bodo rastline skladiščile pod uradnim

nadzorom, - vsaj dva tedna pred premikom rastlin iz prostorov, kjer se skladiščijo, uvoznik

obvesti odgovorni uradni organ o mestu, kjer naj bi bile rastline posajene. 4. Rastline se posadijo samo na mestih, ki so uradno registrirana in odobrena za

namene pooblastila. Čeprav Slovenija navedenih derogacij ni koristila, o tem poroča Komisiji in drugim državam. Sicer mora država članica sporočiti pred 30. novembrom v letu uvoza: (a) informacije o količinah rastlin, in (b) podrobno tehnično poročilo o uradnih pregledih in testiranju. Vsaka država članica, v kateri se po uvozu rastline potem zasadijo, Komisiji in drugim državam članicam pred 31. marcem v letu po uvozu zagotovi podrobno tehnično poročilo o uradnih pregledih in testiranju.

5.7.5 Uvoz jedilenga krompirja ODLOČBA KOMISIJE 2003/63/ES z dne 28. januarja 2003 o dovoljenju državam članicam, da zagotovijo začasna odstopanja od Direktive Sveta 2000/29/ES v zvezi s krompirjem, ki ni namenjen saditvi, po poreklu iz nekaterih provinc Kube (spremenjena z Odločbo Komisije 2005/649/ES) Zahteve za uvoz: 1. Pošiljko spremlja fitosanitarno spričevalo:

- dopolnilna izjava: »V skladu z zahtevami ES, predpisanimi v Odločbi 2003/63/ES«,

- ime sorte,


25

- identifikacijska številka ali ime posestva, na katerem je bil pridelan krompir, in lokacija posestva,

- referenca, ki dopušča identifikacijo serije semena, - pod "Postopek dezinsekcije oziroma dezinfekcije": vse informacije v zvezi z

možnimi obdelavami iz točke (a), druga možnost, in/ali (h). 2. (a) krompir se vnese na vstopnih mestih, (b) uvoznik o vsakem vnosu odgovornim uradnim organom v državah članica vnosa vnaprej sporoči podrobnosti, ki navajajo:

- vrsto krompirja, - količino krompirja, - prijavljeni datum vnosa in vstopno mesto v EU, - prostore.

3. Vsaka vrečka ali vsebnik nosi naslednje informacije: (a) ime organa, ki etiketo izdaja; (b) ime izvoznikove organizacije, če je na voljo: (c) oznako, ki navaja "krompir, ki ni namenjen saditvi, kubanskega porekla"; (d) sorta; (e) provinca pridelave; (f) velikost gomoljev; (g) deklarirana neto teža krompirja; (h) izjava: "V skladu z zahtevami EU, predpisanimi v Odločbi 2003/63/ES". (i) oznaka, natiskana ali odtisnjena v imenu kubanskega organa za zdravstveno varstvo rastlin.

Slovenija v primeru uvoza Komisiji in drugim državam članicam pred 1. septembrom vsakega koledarskega leta, v katerem uvaža, zagotovi informacije o količinah, uvoženih po tej odločbi, in podrobno tehnično poročilo o uradni preiskavi. Izvodi vsakega fitosanitarnega spričevala se predložijo Komisiji. ODLOČBA KOMISIJE 2004/4/ES z dne 22. decembra 2003 o začasni dovolitvi državam članicam, da sprejmejo nujne ukrepe proti razširjanju Pseudomonas solanacearum (Smith) Smith v zvezi z Egiptom (spremenjena z Odločbami Komisije 2004/836/ES, 2005/840/ES, 2006/749/ES, 2007/842/ES in 2008/857/ES) Evropska zakonodaja sicer dopušča uvoz jedilnega krompirja iz Egipta, vendar se zaradi navzočnosti krompirjeve rjave gnilobe v Egiptu s to odločbo določajo nujni ukrepi, v skladu s katerimi uvoz lahko poteka. Ob vstopu se krompir uradno pregleda v skladu z zahtevami iz člena 13a(1)(b) Direktive 2000/29/ES na vzorcih najmanj 200 prerezanih gomoljev iz vsake partije v pošiljki, ali če partija presega 25 ton, iz vsakih 25 ton ali njihovega dela v takšni partiji. Slovenija kot morebitna uvoznica posreduje Komisiji in drugim državam članicam informacije o količinah, uvoženih v skladu s to odločbo, ter podrobno tehnično poročilo o uradnem preverjanju iz točke 2 Priloge; kopije vsakega fitosanitarnega spričevala se posreduje Komisiji. V primeru uradnega obvestila o sumu ali potrjeni ugotovitvi iz točke 4 Priloge, se kopije fitosanitarnih spričeval in njihovih priloženih dokumentov posredujejo z navedenim uradnim obvestilom. Skozi Luko Koper je bil egiptovski krompir prvič uvožen v sezoni 2006/2007, a je fitosanitarna inšpekcija odkrila okužbo z rjavo krompirjevo gnilobo v dveh pošiljkah krompirja istega izvora. Posledično uvoza skozi Luko Koper v sezoni 2007/2008 ni bilo, počasi pa se obuja v sezoni 2008/2009.


26

5.7.6 Uvoz rastlin (cepičev) vinske trte iz Hvaške in Makedonije

ODLOČBA KOMISIJE 2007/847/ES z dne 6. decembra 2007 o določitvi odstopanja od nekaterih določb Direktive Sveta 2000/29/ES v zvezi z rastlinami Vitis L., razen plodov, s poreklom iz Hrvaške ali Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije Slovenija je bila poleg Italije zelo zainteresirana za sprejem in podaljšanje te odločbe. V skladu z odločbo morajo biti za uvoz izpolnjeni naslednji pogoji: 1. Registrirani pridelovalci v SIoveniji uvožene cepiče iz HR pridelajo na podlagah,

proizvedenih v EU, pod pogojem, da se cepljenke izvozijo nazaj, ostalo pa uniči pod uradnim nadzorom;

2. Cepiči morajo izvirati iz matičnih nasadov, ki so na Hrvaškem in Makedoniji uradno registrirani. Seznami se posredujejo Komisiji najkasneje do 31. decembra pred letom vnosa.

3. Cepiči se uvozijo s fitosanitarnim spričevalom z dopolnilno izjavo: "Ta pošiljka izpolnjuje pogoje, določene v Odločbi 2007/847/ES".

4. Uvoznik obvesti FSI pred uvozom o: - vrsti materiala; - sorti in količini; - datumu vnosa in vstopnem mestu; - imena, naslove in lokacije mesta pridelave, kjer se bodo speča očesa cepila in

skladiščila. Slovenija v primeru uporabe odstopanja Komisiji in drugim državam članicam najkasneje do 15. novembra za tekoče leto zagotovi:

- podatke o količinah rastlin, uvoženih v skladu s to odločbo; in - natančno strokovno tehnično poročilo o uradnih pregledih iz točke 6 Priloge.

Vsaka država članica, v kateri se rastline cepijo po njihovem vnosu na njeno ozemlje, Komisiji in drugim državam članicam najkasneje do 15. novembra za tekoče leto zagotovi natančno strokovno tehnično poročilo o uradnih pregledih in testiranjih iz točke 8(b) Priloge. Slovenija nemudoma uradno obvesti Komisijo in druge države članice o vseh pošiljkah, vnešenih na njihovo ozemlje tudi če niso v skladu s to odločbo. V letih 2006-2008 so bili za začasni uvoz registrirani 3 pridelovalci v Sloveniji, cepiči pa so bili uvoženi s Hrvaške, cepljeni in vzgojeni v Sloveniji ter sadike ponovno izvožene na Hrvaško.

5.7.7 Uvoz plodov citrusov iz Brazilije ODLOČBA KOMISIJE 2004/416/ES z dne 29 aprila 2004 o začasnih nujnih ukrepih glede plodov citrusov po poreklu iz Argentine in Brazilije (spremenjena z Odločbo Komisije 2007/347/ES) Uvoz plodov citrusov iz neevropskih držav je ob spoštovanju zahtev iz Seznama IV.A.I. Direktive Sveta 2000/29/ES (točke 16.1, 16.2, 16.3, 16.4 in 16.5) dovoljen, vendar se zaradi možnosti vnosa bakterije Xanthomonas campestris in glive Guignardia citricarpa iz Argentine in Brazilije zaradi večkratnega neupoštevanja zahtev iz točk 16.2 in 16.4 s to odločbo uvaja nujne ukrepe, v skladu s katerimi uvoz lahko poteka. Sprememba Odločbe določa, da se pogoji nanašajo le še na Brazilijo, na Argentino pa ne več.


27

Z odstopanjem od točk 16.2 in 16.4 Seznama IV.A.I. se lahko v obdobju med 1. majem in 30. novembrom plodovi citrusov iz Brazilije uvozijo le pod naslednjimi pogoji: 1. pošiljko citrusov spremlja fitosanitarno spričevalo, v katerem je navedeno, da:

- plodovi izvirajo z neokuženega območja glede bakterije Xanthomonas campestris (vsi sevi patogeni na citruse) ali da tekom uradnih pregledov na mestu pridelave ni bilo opaženih bolezenskih znamenj od začetka zadnje rastne dobe;

- so plodovi obrani na neokuženem mestu pridelave, kar dokazujejo uradni pregledi, vključno s testiranjem;

- so plodovi tretirani s sredstvi, kakršen je natrijev ortofenilfenat;

- so mesta pridelave, pakirnice, izvozniki in vsi drugi izvajalci, vključeni v tretiranje plodov, uradno registrirani v ta namen.

2. pošiljko citrusov (razen Citrus aurantium) spremlja fitosanitarno spričevalo, v katerem je navedeno, da: - plodovi izvirajo z neokuženega območja glede glive Guignardia citricarpa (vsi

sevi patogeni na citruse) ali da tekom uradnih pregledov na mestu pridelave ni bilo opaženih bolezenskih znamenj od začetka zadnje rastne dobe;

- nobeden od plodov, obranih na mestu pridelave, ni kazal bolezenskih znamenj;

- so mesta pridelave, pakirnice, izvozniki in vsi drugi izvajalci, vključeni v tretiranje plodov, uradno registrirani v ta namen.

Države članice morajo vsako leto do 31. decembra poročati Komisiji o uvozu in rezultatih pregledov ob uvozu, ki je potekal med 1. majem in 30. novembrom. Neposrednega uvoza citrusov po tej odločbi v Sloveniji v letu 2008 ni bilo zabeleženega.


28

6 PREDPISI EU: REGISTRACIJA IN IZDAJANJE RASTLINSKIH POTNIH LISTOV

6.1 Direktiva Komisije 92/90/EGS o obveznostih pridelovalcev in uvoznikov

Celoten naslov: Direktiva Komisije 92/90/EGS, z dne 3. novembra 1992, o obveznostih pridelovalcev in uvoznikov rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov in podrobnostih za njihovo registracijo (UL L 344, 26.11.1992, p. 38–39). Direktiva 92/90/EGS predpisuje vzpostavitev uradnega registra pridelovalcev, predelovalcev, uvoznikov in distributerjev rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih nadzorovanih predmetov. Sistem zdravstvenega varstva rastlin v Skupnosti zahteva izvajanje zdravstvenih pregledov proizvodov Skupnosti, preden se pričnejo premeščati znotraj Skupnosti, zaradi zagotovitve zdravstvenega varstva rastlin. Najprimernejši kraj za izvajanje takih pregledov je mesto pridelave pridelovalcev oziroma drugih mest dejavnosti imetnikov, vpisanih v uradni register.

Zato se morajo vsi imetniki predpisanih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih nadzorovanih predmetov, ki so nevarni za vnos ali širjenje karantenskih škodljivih organizmov, vpisati v uradni register (na kratko ga poimenujemo kar FITO register). Uradni organ (Fitosanitarna uprava RS) mora uradni register vzpostaviti in vzdrževati. Vsakemu zavezancu za vpis v register se dodeli individualna registrska številka, ki omogoča identifikacijo. Zavezanci za vpis v register so se dolžni vpisati v register, voditi natančne podatke o pridelavi, predelavi in prometu rastlin in rastlinskih proizvodov, voditi načrt mesta pridelave, opravljati redne vizualne preglede, sodelovati s pristojnimi uradnimi organi in zagotoviti dostop osebam, pooblaščenim s strani uradnih organov. Pri vsakem zavezancu za vpis v register je potrebno najmanj enkrat na leto opraviti pregled evidenc in zadevne dokumentacije.

6.2 Direktiva Komisije 93/50/EGS o določitvi nekaterih rastlin, ki niso navedene v delu A Priloge V

Celoten naslov: Direktiva Komisije 93/50/EGS, z dne 24. junija 1993, o določitvi nekaterih rastlin, ki niso navedene v delu A Priloge V Direktive Sveta 77/93/EGS in katerih proizvajalci, skladišča ali distribucijski centri na pridelovalnih območjih teh rastlin se navedejo v uradnem registru (UL L 250, 17.8.1993, p. 22–23). Direktiva določa obveznost registracije zaradi:

− gomoljev jedlinega krompirja Solanum tuberosum L. in drugega krompirja, ki ni za semensko rabo ter

− plodov Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovih hibridov.


29

Direktiva omogoča, da na območjih, ki niso napadena ali okužena s karantenskimi škodljivimi organizmi, države članice ne registrirajo vseh pridelovalcev jedilnega krompirja oziroma citrusov, da bi pri njih spremljale pridelavo. Kjer je to primernejše, lahko v register vpišejo skupna skladišča ali distribucijske centre na pridelovalnih območjih in tam spremljajo zdravstveno stanje teh proizvodov.

6.3 Direktiva Komisije 92/105/EGS o določanju stopnje standardizacije za rastlinske potne liste

Celoten naslov: Direktiva Komisije 92/105/EGS, z dne 3. decembra 1992, o določanju stopnje standardizacije za rastlinske potne liste, ki se uporabljajo za premeščanje nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov znotraj Skupnosti, in določanju podrobnih postopkov za izdajo takih rastlinskih potnih listov ter pogojev in podrobnih postopkov za njihovo zamenjavo (UL L 4, 8.1.1993, p. 22–25; sprememba UL L 57, 3.3.2005, p. 23-24). Direktiva 92/105/EGS predpisuje izdajanje rastlinskih potnih listov, ki se uporabljajo za premeščanje rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov znotraj Skupnosti. Imetniki predpisanih rastlin, ki so vpisani v uradni register (v Sloveniji je to FITO register), in jim je dodeljena registrska številka, lahko izdajajo rastlinske potne liste, če imajo za to dovoljenje. Sistem rastlinskega potnega lista izhaja iz sistema fitosanitarnih spričeval, ki se uporabljajo v mednarodni trgovini. Leto 1993 je bilo zaradi uvedbe enotnega notranjega trga v EU prelomno, saj so do tedaj ob blagovni menjavi med državami članicami EU uporabljali fitosanitarna spričevala, od tedaj dalje pa je zaradi prostega pretoka blaga le-to moralo biti opremljeno z rastlinskim potnim listom že, ko je zapustilo mesto pridelave. Rastlinski potni list potrjuje, da rastline, rastlinski proizvodi in drugi nadzorovani predmeti izpolnjujejo predpisane zahteve zdravstvenega varstva rastlin. Ker mora biti pritrjen na vsako najmanjše pakiranje, spremlja rastline pri premeščanju po vsem ozemlju Skupnosti. Rastlinski potni list je običajno sestavljen iz uradne etikete in spremnega dokumenta, ki vsebuje zahtevane podatke iz priloge te direktive (navedeni so v poglavju 5.1). Registrirani pridelovalec, predelovalec, uvoznik ali distributer predpisanih rastlin, za katere je v primeru premeščanja potrebno izdajati rastlinske potne liste, pridobi dovoljenje za njihovo izdajanje tako, da vloži vlogo za izdajanje rastlinskih potnih listov pri uradnem organu (pri nas je to Fitosanitarna uprava RS), ki skrbi, da imetniki predpisanih rastlin izdajajo, označujejo in uporabljajo rastlinske potne liste v skladu s pravili.


30

Izdajati je mogoče tri vrste rastlinskih potnih listov:

− “navadne” rastlinske potne liste ('Plant Passport') pri premeščanju pošiljk z mesta pridelave (izdajajo jih registrirani pridelovalci sami ali pooblaščene osebe);

− nadomestne rastlinske potne liste ('Replacement Passport' - RP) pri nadaljnjem premeščanju prejetih pošiljk, ki so že opremljene z rastlinskimi potnimi listi in se delijo ali zduržujejo; ta rastlinski potni list nadomešča prejšnji rastlinski potni list (izdajajo ga distributerji – trgovci ali pooblaščene osebe);

− rastlinske potne liste za varovana območja ('Zona Protecta' - ZP) je potrebno izdajati pri premeščanju pošiljk v varovano območje ali znotraj varovanega območja, priznanega za določen škodljiv organizem.

6.4 Direktiva Komisije 93/51/EGS o predpisih za premeščanje prek varovanega območja

Celoten naslov: Direktiva Komisije 93/51/EGS, z dne 24. junija 1993, o predpisih za premeščanje nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov prek varovanega območja in za premeščanje rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov, ki izvirajo s takega varovanega območja in se premeščajo znotraj njega (UL L 205, 17.8.1993, p. 24–25). Za rastline, rastlinske proizvode ali druge predmete iz dela A oddelka II Priloge V direktive 2000/29/ES ni dovoljen vnos na določeno varovano območje ali premeščanje znotraj njega, razen če le-tem, njihovi embalaži ali vozilom, ki jih prevažajo, ni priložen rastlinski potni list, veljaven za tisto območje (Rastlinski potni list – ZP). Predpisane so dokaj stroge minimalne zahteve za premeščanje, in sicer da:

− so rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti čisti in brez škodljivih organizmov in da ni nevarnosti za širjenje škodljivih organizmov;

− se takoj po pakiranju embalažo in vozila, ki prevažajo navedene rastline, rastlinske proizvode ali druge predmete, zavaruje v skladu s strogimi standardi zdravstvenega varstva rastlin;

− embalaža ali vozila ostanejo zavarovana med prevozom prek ustreznega varovanega območja;

− je priložen dokument, ki dokazuje, da proizvodi izvirajo zunaj ustreznega varovanega območja, ter je njihovo namembno območje zunaj ustreznega varovanega območja;

− so mogoči dodatni ukrepi, kot so: zapečatenje embalaže in prevoz rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov na območje zunaj ustreznega varovanega območja pod uradnim nadzorom.

Zato je potrebno pridelavo rastlin ali plodov za varovano območje iz Preglednice 1 prijaviti v začetku rastne dobe, da je mogoče spremljanje škodljivih organizmov, ki so v Sloveniji ustaljeni, v varovanem območju pa prepovedani.

Vrste rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih nadzorovanih predmetov, ki jih je ob priliki blagovne menjave z varovanimi območji potrebno posebej prijaviti, so navedene v Dodatku 2. Posebne zahteve so opisane v prilogi IV.B direktive 2000/29/ES, ki je redno vzdrževana na spletni strani http://www.furs.si.


31

Preglednica 1: Seznam varovanih območij kot jih določa Uredba Komisije (ES) št.

690/2008 z dne 4. julija 2008 o priznavanju varovanih območij v Skupnosti, izpostavljenih posebni nevarnosti za zdravstveno varstvo rastlin.

Škodljivi organizmi Varovana območja: ozemlje

(a) Žuželke, pršice in ogorčice v vseh razvojnih stopnjah 1 Anthonomus grandis Grčija, Španija (Andaluzija, Katalonija, Ekstremadura, Murcia,Valencia)

2 Bemisia tabaci (evropske populacije)

Irska, Portugalska (Azori, Beira Interior, Beira Litoral, Entre Douro e Minho, Madeira, Ribatejo e Oeste (občine Alcobaça, Alenquer, Bombarral, Cadaval, Caldas da Rainha, Lourinhă, Nazaré, Obidos, Peniche in Torres Vedras) in Trás-os- Montes), Finska, Švedska, Združeno kraljestvo

3 Cephalcia lariciphila Irska, Združeno kraljestvo (Severna Irska, Otok Man in Jersey)

3.1 Daktulosphaira vitifoliae Ciper

4 Dendroctonus micans Irska, Grčija, Združeno kraljestvo (Severna Irska, Otok Man in Jersey)

5 Gilpinia hercyniae Irska, Grčija, Združeno kraljestvo (Severna Irska, Otok Man in Jersey)

6 Globodera pallida Latvija, Slovenija, Slovaška, Finska

7 Gonipterus scutellatus Grčija, Portugalska (Azori)

8 Ips amitinus Irska, Grčija, Francija (Korzika), Združeno kraljestvo

9 Ips cembrae Irska, Grčija, Združeno kraljestvo (Severna Irska in Otok Man)

10 Ips duplicatus Irska, Grčija, Združeno kraljestvo

11 Ips sexdentatus Irska, Ciper, Združeno kraljestvo (Severna Irska in Otok Man)

12 Ips typographus Irska, Združeno kraljestvo

13 Leptinotarsa decemlineata Irska, Španija (Ibiza in Menorka), Ciper, Malta, Portugalska (Azori in Madeira), Finska (okrožja Ĺland, Hĺme, Kymi, Pirkanmaa, Satakunta, Turku, Uusimaa), Švedska (okraji Blekinge, Gotland, Halland, Kalmar in Skĺne), Združeno kraljestvo

14 Liriomyza bryoniae Irska, Združeno kraljestvo (Severna Irska)

15 Sternochetus mangiferae

Španija (Granada in Malaga), Portugalska (Alentejo, Algarve in Madeira)

(b) Bakterije

1 Curtobacterium flaccumfaciens pv. flaccumfaciens

Grčija, Španija, Portugalska


32

Škodljivi organizmi Varovana območja: ozemlje

2 Erwinia amylovora — Estonija, Španija, Francija (Korzika), Italija (Abruzzo, Basilicata, Kalabrija, Campania, Furlanija-Julijska krajina, Lazio, Ligurija, Marche, Molise, Piedmont, Sardinija, Sicilija, Toskana, Umbrija, Valle d’Aosta), Latvija, Portugalska, Finska, Združeno kraljestvo (Severna Irska, Otok Man in Kanalski otoki), — in do 31. marca 2010 Irska, Italija (Apúlia, Emilia-Romagna (pokrajini Parma in Piacenza), Lombardija (razen pokrajine Mantua), Benečija (razen pokrajine Rovigo, občin Castelbaldo, Barbona, Piacenza d’Adige, Vescovana, S. Urbano, Boara Pisani, Masi v pokrajini Padova in območja južno od avtoceste A4 v pokrajini Verona)), Litva, Slovenija (razen gorenjske, koroške, mariborske in notranjske regije), Slovaška (razen občin Blahová, Horné Mýto in Okoč (okrožje Dunajská Streda), Hronovce in Hronské Kľačany (okrožje Levice), Málinec (okrožje Poltár), Hrhov (okrožje Rožňav), Veľké Ripňany (okrožje Topoľčany), Kazimír, Luhyňa, Malý Horeš, Svätuše in Zatín (okrožje Trebišov)) — in do 31. marca 2009 Avstrija (Burgenland, Koroška, Spodnja Avstrija, Tirolska (upravna enota Lienz), Štajerska, Dunaj)

(c) Glive

01 Cryphonectria parasitica (Murrill) Barr

Češka, Irska, Grčija (Kreta in Lezbos), Švedska in Združeno kraljestvo (razen Otoka Man)

1 Glomerella gossypii Edgerton

Grčija

2 Gremmeniella abietina Morelet

Irska, Združeno kraljestvo (Severna Irska)

3 Hypoxylon mammatum (Wahl.) J Miller


(d) Virusi in virusom podobni organizmi 1 Rizomanija – virus Beet

necrotic yellow vein Irska, Francija (Bretanja), Portugalska (Azori), Finska, Združeno kraljestvo (Severna Irska)

2 Virus Tomato spotted wilt Finska, Švedska

3 Virus Citrus tristeza (evropski sevi)

Grčija, Francija (Korzika), Malta, Portugalska (razen Madeire)

4 Fitoplazma Grapevine flavescence dorée MLO

Češka (do 31. marca 2009), Francija (Alzacija, Champagne-Ardenne in Lorena) (do 31. marca 2009), Italija (Bazilikata) (do 31. marca 2009)

Ob izdaji rastlinskega potnega lista za varovano območje je potrebno nanj zapisati kodo varovanega območja iz preglednice 1. Primer izjanja takih potnih listov imamo v Sloveniji, kjer za gostiteljske rastline hruševega ožiga za varovano območje izdajamo rastlinske potne liste z oznako ZP-b2, ki pomeni:

− ZP – varovano območje

− b – skupino (b) Bakterije

− 2 – zaporedno številko za organizem Erwinia amylovora, ki povzroča hrušev ožig.


33

6.5 Odločbe Evropske komisije o nujnih ukrepih Zaradi globalne trgovine in prometa se nenamerno vnaša na nova območja vedno več rastlinskih škodljivih organizmov. Ker rastline v domači pridelavi običajno niso prilagojene nanje, lahko nekateri izmed njih, ki imajo značaj karantenskih škodljivih organizmov, povzročijo velike gospodarske izgube oziroma škodo v naravnem okolju in družbi. Zato direktiva 2000/29/ES daje fitosanitarnim službam podlago, da lahko prepovejo ali omejijo vnos in širjenje tudi drugih vrst škodljivih organizmov, ki še niso na karantenskih seznamih, če utemeljeno sumijo, da obstaja nevarnost za zdravstveno varstvo rastlin na ozemlju Skupnosti. Kot podlaga mora biti izdelana vsaj nacionalna analiza tveganja (PRA), sprejet nacionalni ukrep ob najdbi, nato pa se lahko na podlagi obravnave na Stalnem odboru za najbolj nevarne organizme sprejmejo odločbe o nujnih ukrepih. V Sloveniji lahko na podlagi zakona ZZVR-1 predstojnik Fitosanitarne uprave RS z odločbo določi nujne ukrepe za preprečevanje ali omejitev vnosa in širjenja drugih vrst škodljivih organizmov, ki niso v prilogah I in II direktive 2000/29/ES. Odločbo objavi v Uradnem listu RS in o tem obvesti Evropsko komisijo. Nacionalna odločba je v veljavi, dokler Evropska komisija ne izda odločbe o nujnih ukrepih ali o umiku nacionalnih ukrepov. Nekatere odločbe posegajo tako v uvoz kot premeščanje znotraj EU in zahtevajo dodatno registracijo oziroma rastlinski potni list. Sicer so te odločbe začasnega značaja: v veljavi so toliko časa, da uradne službe držav članic in Evropska komisija zberejo dovolj podatkov o nevarnosti vnosa in naselitve za odločitev, da uvrstijo škodljivi organizem v prilogo I ali II direktive 2000/29/ES ali pa prekličejo uradne ukrepe, če ugotovijo, da bi bile skupne koristi manjše od stroškov uradnega nadzora (cost-benefit analiza).

6.5.1 Fitoftorna sušica vejic Nadzor nove bolezni predpisuje Odločba komisije 2002/757ES o začasnih izrednih fitosanitarnih ukrepih za preprečevanje vnosa škodljivega organizma Phytophthora ramorum Werres, De Cock & Man in 't Veldsp. nov. v skupnost in njenega širjenja v skupnosti (spremenjena z odločbo Komisije 2004/42/ES in 2007/201/ES), ki je prenesena v izvajanje s slovenskim pravilnikom (glej dodatek 1) Odločba 2002/757ES s spremembami predpisuje sprejemanje fitosanitarnih ukrepov za preprečevanje vnosa in širjenja glive Phytophthora ramorum, ki ima lahko škodljive učinke na zdravstveno varstvo rastlin v Skupnosti. Odločba predpisuje občutljive rastline, les in lubje, za katere se izda fitosanitarno spričevalo oziroma rastlinski potni list zaradi preprečevanja vnosa in širjenja škodljivega organizma. Občutljive rastline, les in lubje se smejo vnesti v Skupnost le, če so skladni z izrednimi fitosanitarnimi ukrepi. Registracija in rastlinski potni list se zahtevata za rastline za saditev (razen semen) Viburnum spp. Camellia spp. in Rhododendron spp. (razen Rhododendron simsii Planch.), s poreklom iz ES. Te rastline se lahko premeščajo z mesta pridelave samo, če so opremljene z rastlinskim potnim listom, ki potrjuje izpolnjevanje ene od naslednjih posebnih zahtev:


34

(a) da so po poreklu z območij, kjer ni znana navzočnost škodljivega organizma ali (b) da se na rastlinah na mestu pridelave ob uradnih pregledih, ki se izvajajo vsaj dvakrat ob primernem času med aktivno rastjo rastlin, vključno z laboratorijskim preskušanjem vsakega sumljivega znamenja škodljivega organizma, niso ugotovila znamenja škodljivega organizma od začetka do konca zadnje celotne rastne dobe; intenzivnost uradnih pregledov je odvisna od načina pridelave rastlin; ali (c) da se v primeru ugotovljenih znamenj škodljivega organizma na mestu pridelave izvede ukrepe za izkoreninjenje škodljivega organizma, ki jih sestavljajo: - uničenje okuženih rastlin in vseh občutljivih rastlin v oddaljenosti 2 m od okuženih rastlin, vključno s pripadajočim rastnim substratom in rastlinskimi ostanki, - zadržanje vseh neokuženih občutljivih rastlin v polmeru 10 m od okuženih rastlin ter vseh preostalih rastlin iz prizadete serije, kjer so se rastline ohranile na mestu pridelave, - dodatno pregledovanje rastlin iz prejšnje alinee po izvedbi ukrepov za izkoreninjenje škodljivega organizma, vsaj dvakrat v treh mesecih, ko rastline aktivno rastejo, - prepoved tretiranj na rastlinah iz druge alinee te točke v obdobju iz prejšnje alinee, ki bi lahko zakrilo znamenja škodljivega organizma, - ugotovitev, da rastline iz druge alinee te točke niso okužene s škodljivim organizmom, - redno intenzivno pregledovanje vseh drugih občutljivih rastlin po odkritju okužbe na mestu pridelave, da se potrdi neokuženost s škodljivim organizmom, - sprejem drugih fitosanitarnih ukrepov na pridelovalni površini v oddaljenosti najmanj 2 m od okuženih rastlin. Kadar se uvažajo občutljive rastline s poreklom iz Združenih držav Amerike, jih mora spremljati spričevalo:

(a) z navedbo, da so po poreklu z območij, navedenih v rubriki "Kraj porekla", kjer ni znana navzočnost neevropskih izolatov škodljivega organizma; ali

(b) izdano po uradni potrditvi, da na nobeni od občutljivih rastlin na mestu pridelave med uradnimi pregledi, vključno z laboratorijskim preskušanjem ni bilo kakršnih koli sumljivih znamenj, opravljenimi od začetka zadnje celotne rastne dobe.

Nadalje se spričevalo izda šele po testiranju, opravljenem pred odpremo, če se je ugotovi, da niso okuženi z neevropskimi izolati. Slednje se v spričevalu navede v rubriki "Dopolnilna izjava"' kot "ni okuženo z neevropskimi izolati Phythophthora ramorum Werres, De Cock & Man in 't Veld sp. nov.". Kadar se uvaža občutljiv les s poreklom iz Združenih držav Amerike se sme uvoziti v Skupnost le, če ga spremlja spričevalo : (a) z navedbo, da je po poreklu z območij, navedenih v rubriki "Kraj porekla", kjer ni znana navzočnost neevropskih izolatov škodljivega organizma; ali (b) izdanim po uradni potrditvi, da se je z lesa odstranilo lubje in:

(i) da se je les obdelal, tako da se je zaobljena površina povsem odstranila; ali (ii) da vsebnost vode v lesu ne presega 20 %, izraženo v odstotkih suhe snovi, ali (iii) da se je les razkužil z ustreznim postopkom z vročim zrakom ali vročo vodo;

ali (c) v primeru žaganega lesa z ostanki lubja ali brez njega, če je v skladu z veljavnimi trgovinskimi običaji dokazano z znakom "Kiln-dried", "KD" ali z drugo mednarodno priznano oznako na lesu ali lesenem pakirnem materialu, da se je s postopkom sušenja v peči njegova vsebnost vlage zmanjšala pod 20 % suhe snovi.


35

6.5.2 Virus Pepino mosaic (PepMV) Nadzor novega virusa Pepino mosaic (PepMV) predpisuje Odločba komisije 2004/200/ES z dne 27. februarja 2004 o ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja virusa Pepino mosaic v Skupnosti (OJ L 64/43, 2/3/2004).

V izvajanje jo prenaša slovenski pravilnik (Glej dodatek 1).

Registracija in rastlinski potni list oziroma uradna etiketa se zahtevata za seme paradižnika Lycopersicon lycopersicum (L.) Karsten ex Farw, z izjemo majhnih količin za nekomercialno rabo pri končnih uporabnikih.

Pri uvozu semena paradižnika, ki izvirajo iz tretjih držav, ga spremlja fitosanitarno spričevalo, iz katerega je razvidno, da so bila semena pridobljena po ustrezni metodi, ki temelji na kislinski ekstrakciji, in:

(a) da izvirajo z območij, na katerih je znano, da se virus Pepino mosaic ne pojavlja; ali

(b) da na rastlinah na mestu pridelave med popolno rastno dobo niso bila ugotovljena znamenja virusa Pepino mosaic; ali

(c) da so bile uradno preskušane na reprezentativnem vzorcu in z ustreznimi metodami in je bilo pri teh preskusih ugotovljeno, da so proste virusa Pepino mosaic.

6.5.3 Kostanjeva šiškarica Nadzor novega škodljivca kostanja predpisuje Odločba komisije 2006/464/ES z dne 27. junija 2006 o začasnih nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa vrste Dryocosmus kuriphilus Yasumatsu v Skupnost in njenega širjenja v Skupnosti (OJ L 183/29, 5.7.2006). V izvajanje jo prenaša slovenski pravilnik, napadena območja pa z odločbo razmejuje Fitosanitarna uprava RS (Glej dodatek 1). Registracija in rastlinski potni list se zahtevata za rastline kostanja:

– Castanea crenata Sieb. et Zucc. (japonski kostanj); – Castanea dentata Marsh. (ameriški kostanj); – Castanea mollissima Blume (kitajski kostanj); – Castanea sativa Mill. (pravi kostanj).

Pri uvozu mora biti na fitosanitarnem spričevalu »Dopolnilna izjava«, ki potrjuje, da: (a) so rastline v njihovi celotni življenjski dobi rasle na mestih pridelave v državah, v katerih pojav organizma ni znan; ali (b) so rastline v njihovi celotni življenjski dobi rasle na mestih pridelave na nenapadenem območju, ki ga je vzpostavila nacionalna organizacija za varstvo rastlin v državi porekla v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe in v rubriki „Kraj porekla“ navaja ime nenapadenega območja. Ker se je kostanjeva šiškarica v Slovenijo zanesla s sadikami kostanja iz Italije, pridelave sadik kostanja v Sloveniji praktično nimamo več. Infestirano pošiljko smo leta 2005 večinoma našli in okužbe sanirali, vendar pa je drugi vnos iz leta 2004 v nasadu na Sabotinu pri Novi Gorici ostal neopažen do leta 2007, kar je verjeten izvor širjenja škodljivca na Primorskem.


36

6.5.4 Palmov rilčkar Nadzor novega škodljivca palm predpisuje Odločba komisije 2007/365/ES z dne 25. maja 2007 o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa Rhynchophorus ferrugineus (Olivier) v Skupnost in njegovega širjenja v Skupnosti (L 139/24, 31.5.2007), spremenjene z odločbo 2008/776 (L 266/14, 7.10.2008). Odločbi veljata neposredno tudi v Republiki Sloveniji. Registracija in rastlinski potni list se zahtevata za rastline palm (ne za plodove in semena), katerih premer debla ob vznožju presega 5 cm: Areca catechu, Arenga pinnata, Borassus flabellifer, Calamus merillii, Caryota maxima, Caryota cumingii, Cocos nucifera, Corypha gebanga, Corypha elata, Elaeis guineensis, Livistona decipiens, Metroxylon sagu, Oreodoxa regia, Phoenix canariensis, Phoenix dactylifera, Phoenix theophrasti, Phoenix sylvestris, Sabal umbraculifera, Trachycarpus fortunei in Washingtonia spp.. Pridelave v Sloveniji ni zabeležene. Pri uvozu mora palme s poreklom iz tretjih držav spremljati fitosanitarno spričevalo, ki ima v rubriki „Dopolnilna izjava“ navedeno eno izmed opcij, da so občutljive rastline, vključno s tistimi iz naravnih habitatov: (a) v njihovi celotni življenjski dobi rasle v državi, v kateri pojav palmovega rilčkarja ni znan; ali (b) v njihovi celotni življenjski dobi rasle na uradno potrjenem (v skladu z ISPM 8) neokuženem območju v državi porekla; v rubriki „kraj porekla“ je ime območja; ali (c) so vsaj v obdobju enega leta pred izvozom rasle na mestu pridelave:

(i) ki ga je registrirala in ga nadzoruje nacionalna organizacija za varstvo rastlin v državi porekla; in (ii) kjer so se rastline nahajale na mestu, ki je bilo fizično popolnoma zaščiteno pred vnosom navedenega organizma oziroma na katerem so bila izvedena primerna preventivna tretiranja; in (iii) kjer pri uradnih pregledih, opravljenih vsaj vsake tri mesece in neposredno pred izvozom, ni bilo opaziti znakov prisotnosti navedenega organizma.

6.5.5 Viroid vretenatosti krompirjevih gomoljev (PSTVd) Nadzor viroida Potato spindle tuber predpisuje Odločba komisije 2007/410/ES z dne 12. junija 2007 o ukrepih za preprečevanje vnosa viroida vretenatosti krompirjevih gomoljev v Skupnost in njegovega širjenja v Skupnosti. Odločba velja neposredno tudi v Republiki Sloveniji. Registracija in rastlinski potni list se zahtevata za rastline rodu Brugmansia Pers. spp. in vrste Solanum jasminoides Paxton, namenjene sajenju, vključno s semeni. Dovoljene so izjeme za manjše količine rastlin za nekomercialno uporabo lastnika ali prejemnika, pod pogojem, da ni tveganja širjenja škodljivega organizma. Rastlinski potni list se lahko izda za rastline, ki so v svoji celotni življenjski dobi ali od vnosa v Skupnost rasle na mestu pridelave:

(a) v državi članici, v kateri pojav viroida vretenatosti krompirjevih gomoljev ni znan; ali

(b) na neokuženem območju, ki ga je pristojni uradni organ v državi članici potrdil v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe; ali


37

(c) kjer so bili vse partije zadevnih rastlin testirane in za katere je bilo ugotovljeno, da niso okužene z viroidom PSTVd, pred premeščanjem; ali

(d) kjer so bile vse povezane matične rastline zadevnih rastlin preskušene in za katere je bilo ugotovljeno, da niso okužene z viroidom PSTVd, pred premestitvijo zadevnih rastlin. Po preskusu so razmere za rast takšne, da bodo povezane matične rastline in zadevne rastline ostale neokužene z viroidom vretenatosti krompirjevih gomoljev pred premeščanjem.

Pri uvozu mora rastline s poreklom iz tretjih držav spremljati fitosanitarno spričevalo, ki ima v rubriki „Dopolnilna izjava“ navedeno, da zadevne rastline izvirajo z območja ali so v svoji celotni življenjski dobi rasle na mestu pridelave, kot ga določa ISPM št. 5 (1), ki ga je registrirala in ga nadzoruje nacionalna organizacija za varstvo rastlin v državi porekla:

(a) v državah, v katerih pojav viroida vretenatosti krompirjevih gomoljev ni znan; ali

(b) na neokuženem območju, ki ga je NPPO v državi porekla potrdila v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe. Ime neokuženega območja se navede v rubriki „Kraj porekla“; ali

(c) kjer so bili vsi loti zadevnih rastlin testirani in za katere je bilo ugotovljeno, da niso okuženi s PSTVd, pred premestitvijo; ali

(d) kjer so bile vse povezane matične rastline zadevnih rastlin testirane in za katere je bilo ugotovljeno, da niso okužene s PSTVd, pred premestitvijo zadevnih rastlin; po testiranju pa so razmere za rast takšne, da bodo povezane matične rastline in zadevne rastline ostale neokužene s PSTVd.

6.5.6 Borov smolasti rak Nadzor nove bolezni predpisuje Odločba Komisije 2007/433/ES z dne 18. junija 2007 o začasnih nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa glive Gibberella circinata Nirenberg & O’Donnell v Skupnost in njenega širjenja v Skupnosti (L 161/66, 22.6.2007). Odločba velja neposredno tudi v Republiki Sloveniji. Registracija in rastlinski potni list se zahtevata za rastline rodu Pinus L. in rastline Pseudotsuga menziesii, namenjene sajenju, vključno s semeni in storži za namene razmnoževanja. Dovoljene so izjeme za manjše količine rastlin za nekomercialno uporabo lastnika ali prejemnika, pod pogojem, da ni tveganja širjenja škodljivega organizma. Rastlinski potni list se lahko izda na mestu pridelave za rastline, ki: (a) so v svoji celotni življenjski dobi ali od vnosa v Skupnost na mesto pridelave rasle v državi članici, v kateri pojav organizma ni znan; ali (b) so v svoji celotni življenjski dobi ali od vnosa v Skupnost na mesto pridelave rasle na neokuženem območju, ki ga je odgovorni uradni organ v državi članici vzpostavil v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe; ali (c) imajo poreklo na mestu pridelave, kjer pri uradnih pregledih v dveh letih pred premeščanjem in testiranjih neposredno pred premeščanjem ni bilo opaziti znakov navzočnosti navedenega organizma. Mesto pridelave je razširjeno, tako da vključuje: – vsak prostor ali skupino njiv, ki se upravlja kot posamezna pridelovalna enota

rastlin; vključuje lahko proizvodna območja, ki se ločeno upravljajo za fitosanitarne namene, in


38

– razmejene gozdne površine. Pri uvozu mora rastline spremljati fitosanitarno spričevalo, ki ima v rubriki „Dopolnilna izjava“ navedeno, da rastline izvirajo z mesta pridelave, ki ga je registrirala in ga nadzoruje NPPO v državi porekla, ter (a) so v svoji celotni življenjski dobi rasle v državah, v katerih pojav te bolezni ni znan; ali (b) so v svoji celotni življenjski dobi rasle na neokuženem območju, ki ga je NPPO v državi porekla vzpostavila v skladu z ustreznimi ISPM. Ime neokuženega območja se navede v rubriki „kraj porekla“; ali (c) imajo poreklo na mestu pridelave, kjer pri uradnih pregledih v dveh letih pred uvozom in testiranjih neposredno pred uvozom ni bilo opaziti znakov prisotnosti tega organizma.

6.5.7 Kitajski kozliček Nadzor novega škodljivca predpisuje nova odločba Komisije 2008/840/ES z dne 7. novembra 2008 o začasnih nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa Anoplophora chinensis (Forster) v Skupnost in njenega širjenja v Skupnosti. Odločba velja neposredno tudi v Republiki Sloveniji. Registracija in rastlinski potni list se zahtevata za rastline za saditev (ne za semena) samo za napadena območja v Evropski skupnosti, in sicer za rastline iz naslednjih rodov:

− Acer spp. (javor), − Aesculus hippocastanum (divji

kostanj), − Alnus spp. (jelša), − Betula spp. (breza), − Carpinus spp. (gaber), − Citrus spp. (agrumi), − Corylus spp. (leska), − Cotoneaster spp. (panešplja), − Fagus spp. (bukev), − Lagerstroemia spp.

(lagerstremija), − Malus spp. (jablana), − Platanus spp. (platana), − Populus spp. (topol), − Prunus spp. (koščičarji), − Pyrus spp. (hruška), − Salix spp. (vrba) in − Ulmus spp. (brest).


39

Rastlinski potni list se lahko izda, če so rastline pred premeščanjem vsaj dve leti rasle na mestu pridelave:

(i) ki je registrirano v skladu z Direktivo Komisije 92/90/EGS1 in

(ii) na katerem je bil dvakrat letno in v ustreznem obdobju izveden temeljit uradni pregled za preverjanje navzočnosti Anoplophora chinensis (Forster), med katerim ni bilo opaziti znakov navedenega organizma; če je primerno, je treba vzorce pri fitosanitarnem pregledu uničiti z lomljenjem debelc,

(iii) kjer so bile rastline nameščene na mesto:

– ki je fizično popolnoma zaščiteno pred vnosom Anoplophora chinensis (Forster) ali

– na katerem so bile izvedene primerne preventivne obdelave in je obdano z varovalnim pasom s polmerom vsaj dveh kilometrov od meje napadenega območja, kjer se letno in v ustreznem obdobju izvajajo uradni pregledi za ugotavljanje navzočnosti Anoplophora chinensis (Forster) ali znakov okužbe z njim. Če se opazijo znaki napada z Anoplophora chinensis (Forster), se nemudoma sprejmejo ukrepi za njegovo izkoreninjenje, da se zagotovi, da varovalni pas ni napaden.

Pri uvozu mora navedene rastline s poreklom iz tretjih držav, za katere je znano, da je v njih prisoten Anoplophora chinensis (Forster), spremljati fitosanitarno spričevalo z „Dopolnilno izjavo“,ki potrjuje, da (a) so rastline v svoji celotni življenjski dobi rasle na mestu pridelave, ki je na neokuženem območju, ki ga je NPPO v državi porekla vzpostavila v skladu z ustreznimi ISPM. Ime neokuženega območja se navede v rubriki „kraj porekla“; ali (b) so rastline vsaj dve leti pred izvozom rasle na mestu pridelave, za katerega velja, da je neokužen v skladu z ISPM,

(i) ki ga je registrirala in ga nadzoruje NPPO v državi porekla in (ii) na katerem je bil dvakrat letno in v ustreznem obdobju izveden uradni pregled glede prisotnosti Anoplophora chinensis (Forster), med katerim ni bilo opaziti znakov prisotnosti, in (iii) kjer so rastline rasle na mestu: — ki je bilo fizično popolnoma zaščiteno pred vnosom Anoplophora chinensis (Forster) ali — na katerem so bile izvedene primerne preventivne obdelave in je obdano z varovalnim pasom s polmerom vsaj dveh kilometrov, kjer se letno in v ustreznem obdobju izvajajo uradni pregledi glede prisotnosti Anoplophora chinensis (Forster) ali znakov okužbe z njim. Če se opazijo znaki okužbe, se nemudoma sprejmejo ukrepi za njegovo izkoreninjenje, da se zagotovi, da varovalni pas ni okužen, in (iv) kjer so bile pošiljke rastlin neposredno pred izvozom uradno temeljito pregledane, da bi se ugotovila prisotnost Anoplophora chinensis (Forster), zlasti v koreninah in steblih rastlin. Če je primerno, je treba vzorce pri fitosanitarnem pregledu uničiti.

1 UL L 344, 26.11.1992, str. 38.

NACIONALNI PREDPISI

40

6.5.8 Borova ogorčica Odločba komisije št. 2006/133/ES z dne 13. februarja 2006 o zahtevi, da države članice začasno sprejmejo dodatne ukrepe proti širjenju borove ogorčice Bursaphelenchus xylophilus (Steiner in Buhrer) Nickle et al., na območjih Portugalske, razen območij, kjer je znano, da se ne pojavlja. Odločba je nadomestila predhodne odločbe, ki so bile v veljavi od leta 2000 dalje in je bila spremenjena z Odločbami Komisije št. 2008/340/ES, 2008/378/ES, 2008/684/ES, 2008/790/ES, 2008/954/ES in 2009/42/ES. Borova ogorčica je na seznamu II.A.I. Direktive Sveta 2000/29/ES, tako da sta vnos in širjenje je prepovedana, če se nahaja na občutljivih rastlinah, lesu in lubju. Največjo škodo povzroča predvsem na nekaterih vrstah bora, saj v eni rastni dobi lahko povzroči odmiranje velikih sestojev vseh starosti. Najpogosteje okužene vrste so rdeči, črni in obmorski bor, sladkorni bor ter druge vrste borov, kot so Pinus densiflora, P. thunbergii, P. bungenana, P. echinata, P. luchuensis, P. massoniana in P. radiata. Redkeje okuži duglazijo, jelko, cedro, macesen, smreko in čugo. Borovo ogorčico prenašajo hrošči kozlički (Cerambycidae) iz rodu Monochamus. Občutljive rastline so: rastline (razen plodov in semen) naslednjih vrst: – jelka (Abies Mill.), – cedra (Cedrus Trew), – macesen (Larix Mill.), – smreka (Picea A. Dietr.), – bor (Pinus L.), – duglazija (Pseudotsuga Carr.), – čuga (Tsuga Carr.). Občutljiv les in lubje sta les in izolirano lubje iglavcev (Coniferales), z izjemo tuje (Thuja L.). Borova ogorčica je karantenski škodljivi organizem, ki v Republiki Sloveniji še ni navzoč, se pa v zadnjih desetih letih že pojavlja v Evropski skupnosti, in sicer na Portugalskem (od leta 1999) in v Španiji (od leta 2008). Borova ogorčica je razširjena v severnoameriških in nekaterih azijskih državah. Iz okuženih območij se k nam lahko zanese predvsem preko trgovskih poti z občutljivih rastlinskim blagom. Njen izbruh na ozemlju Slovenije bi povzročil veliko gospodarsko in ekološko škodo, imel pa bi lahko tudi socialne posledice, zato je načrt ukrepov v primeru izbruha med najpomembnejšimi cilji in usmeritvami na fitosanitarnem področju v okviru kmetijstva in gozdarstva za leto 2009 in naslednja leta. Tveganje za prenos borove ogorčice na daljše razdalje predstavljata predvsem les (hlodovina, žagan les in lesen pakirni material) in lubje okuženih rastlin, v katerem se lahko prenese borova ogorčica in njeni prenašalci, ki nato okužbo širijo v novih območjih. Fitosanitarni nadzor poskuša obvladovati tveganje vnosa v Slovenijo iz okuženih območij, ki so v Evropi na Portugalskem in v Španiji, drugje po svetu pa predvsem v severnoameriških in azijskih državah, zlasti naslednjih: ZDA, Kanada, Mehika, Japonska, Severna Koreja, Republika Koreja, Kitajska, (vključno Tajvan in Hong-Kong).


41

Borova ogorčica se lahko vnese z naslednjimi pošiljkami:

– gostiteljske rastline za saditev (razen plodov in semen)

– les, lubje, lesen pakirni material in drugi rastlinski proizvodi iglavcev (Coniferales), z izjemo rodu Thuja L.;

Kot lesen pakirni material (LPM) se štejejo:

– leseni zaboji za pakiranje, gajbe, bobni/koluti, palete, paletni zaboji ali

– druge podporne oblike, podporni les, distančniki in nosilci, ki se uporabljajo pri transportu vseh vrst predmetov,

razen LPM iz lesa debeline do 6 mm ter razen predelanega lesa (iverke ali drugače zdrobljen in toplotno ali pod pritiskom obdelan les). Občutljiv les v obliki lesenega pakirnega materiala in podpornega lesa, vključno s tistim, ki ni ohranil svoje naravne okrogle oblike, mora biti ustrezno obdelan in označen v skladu z mednarodnim standardom ISPM-15. Za napadene rastline, les in lubje so v odločbi predpisani ukrepi: a) pod uradnim nadzorom se jih na ustreznih mestih takoj uniči s sežigom, ali b) se lesu takoj odstrani lubje na ustreznih mestih zunaj gozda, preden se pod uradnim nadzorom premesti na mesta skladiščenja, kjer se les obdela z ustreznim insekticidom, ali na mesta, ki imajo ustrezna in odobrena mokra skladišča, razpoložljiva vsaj med obdobjem iz te točke, z namenom nadaljnjega premeščanja do predelovalnega obrata, kjer se: – takoj razseka in uporabi v industrijske namene,

– takoj uporabi kot gorivo v tem obratu,

– takoj toplotno obdela, tako da se doseže minimalna temperatura sredice lesa 56 °C za 30 minut, ali

– takoj razseka in zaplini, da se zagotovi uničenje živih borovih ogorčic. Odločba 2006/133/ES med drugim zahteva, da države članice sprejmejo dodatne ukrepe proti širjenju borove ogorčice z napadenih območij Portugalske, kot je spremljanje pošiljk po poreklu s Protugalske in preverjanje, če so tretirane in označene skladno z odločbo. Občutljiv les in lubje morata biti ustrezno obdelana s toploto ali plinjenjem ter označena z rastlinskim potnim listom, če se premeščata v druge države članice. Lesen pakrini material, narejen iz občutljivega lesa iglavcev, pa mora biti obdelan in označen v skladu s standardom ISPM 15, ne glede na poreklo. Torej pri trgovanju s Portugalsko morajo vse države članice EU zagotoviti uporabo palet in drugega lesenega pakirnega materiala v skladu z ISPM 15 ali pa mora Portugalska zagotoviti tretiranje tega materiala ali pa njegovo uničenje. Neoznačen material ne sme zapustiti Protugalske. Zadnja sprememba odločbe 2006/133/ES, ki je v veljavi od 16. junija 2009, začasno izvzema lesen pakirni material iz občutljivega lesa, ki izvira iz drugih držav članic, od obveznosti tretiranja in označevanja po ISPM 15. To odstopanje velja do 31. decembra 2009. Od 1. januarja 2010 dalje bo moral biti ves lesen pakirni material iz lesa iglavcev (razen tuje - Thuja L.), ki se premešča s Portugalske, ne glede na izvor, tretiran in označen v skladu z ISPM 15.

NACIONALNI PREDPISI

42

7 NACIONALNI PREDPISI Nacionalni predpisi so lahko zakoni, uredbe, pravilniki in odločbe, ki se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije. Pričnejo veljati z datumom, ki ga določa predpis sam. Zakon sprejme na predlog vlade slovenski parlament, z objavo pa ga razglasi predsednik republike. Uredbe izdaja vlada, pravilnike pa resorni minister. Odločbe so posamični akti, ki imajo lahko značaj predpisa (npr. odločbe o nujnih ukrepih) ali pa ne (npr. odločbe o imenovanju). Kadar so izdane v upravnem postopku, so običajno vročene strankam, ki se lahko na odločbo organa pritožijo. Odločbe o razmejitvah napadenih ali okuženih območij, ki jih Fitosanitarna uprava RS izdaja na podlagi predpisov, se vročijo občinam in razglasijo na krajevno običajen način. To je običajno na pravi oglasni deski ali pa na njeni elektronski inačici (spletni strani).

7.1 Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR-1) Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 62/2007 - uradno prečiščeno besedilo UPB-2) sistemsko ureja varstvo rastlin in rastlinskih proizvodov pred škodljivimi organizmi. V slovenski pravni red prenaša določbe evropske fitosanitarne zakonodaje, predvsem krovne Direktive Sveta 2000/29/ES ter drugih direktiv, ki to področje podrobneje urejajo: Direktiv Komisije 95/44/ES, 94/3/ES, 98/22/ES, 92/90/EES, 92/70/EES, 92/105/EES, 93/50/EES, 93/51/EES, 2001/32/ES, Direktive Sveta 69/466/EES, 74/647/EES, 69/464/EES, 69/465/EES, 93/85/ES, 98/57/ES. Zakon je usklajen tudi z Mednarodno konvencijo o varstvu rastlin (IPPC), ki jo je ratificirala Republika Slovenija (Uradni list RS, št. 84/00), in Sporazumom o izvajanju sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Vzpostavlja sistem, ki omogoča ustrezno varovanje zdravja rastlin na skupnem trgu Evropske unije, ter hkrati z implementacijo enakih standardov zdravstvenega varstva rastlin zmanjšuje ovire v trgovini. Varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi pa je potrebno ne samo zaradi zmanjšanja pridelka ob okužbi, pač pa tudi zaradi zvečanja produktivnosti v kmetijstvu. Zakon ureja zdravstveno varstvo rastlin na način, ki vključuje tako imetnike rastlin, državne organe in javne službe ter druge posameznike, da skrbijo za zdravje rastlin in rastlinskih pridelkov ter izvajajo potrebne ukrepe za preprečevanje in zatiranje škodljivih organizmov. S tem zagotavlja povezovanje in sodelovanje vseh izvajalcev zdravstvenega varstva rastlin v kmetijstvu in gozdarstvu in ustvarja pogoje za učinkovito varovanje zdravja rastlin v državi. Zakon temelji na načelih: - vzpostavitve sistema, ki bo omogočal ustrezno varovanje zdravja rastlin v Sloveniji,

tudi po ukinitvi nadzora na mejah z državami članicami; - zagotovitve ustreznega varovanja zdravja rastlin tudi v drugih državah članicah z

uskladitvijo in izvajanjem postopkov in zahtev, ki veljajo na skupnem trgu; - upoštevanja mednarodno priznanih načel, standardov in ukrepov za zdravstveno

varstvo rastlin; - sodelovanja med državami s ciljem medsebojne izmenjave podatkov in

vzpostavljanja skupnih baz podatkov, ki se nanašajo na zdravstveno varstvo rastlin;


43

- zmanjševanja ovir v mednarodni trgovini rastlin in rastlinskih proizvodov na minimalno raven z izvajanjem upravičenih fitosanitarnih ukrepov na podlagi strokovnih in znanstvenih načel.

Vsebina je podrobneje opisana po poglavjih zakona.

7.1.1 Splošne določbe zakona Zakon določa ukrepe in obveznosti v zvezi s pojavom, preprečevanjem vnosa in širjenja ter zatiranjem škodljivih organizmov na rastlinah, rastlinskih proizvodih in nadzorovanih predmetih, zlasti v mednarodnem prometu in pridelavi semen oziroma sadik; ureja biotično varstvo rastlin; določa pridobivanje in mednarodno izmenjavo podatkov o škodljivih organizmih in informacijski sistem; predpisuje stroške in odškodnine za uničene rastline v primeru zatiranja bolezni in škodljivcev; ureja javno službo zdravstvenega varstva rastlin ter določa organe, ki so odgovorni za uresničevanje tega zakona in inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega zakona in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi. Zakon ustanavlja Fitosanitarno Upravo Republike Slovenije (v nadaljevanju: Uprava) kot osrednji odgovorni organ oblasti za zdravstveno varstvo rastlin v Republiki Sloveniji, ki opravlja upravne, zakonodajne in mednarodne zadeve ter z njimi povezane strokovne naloge na področju zdravstvenega varstva rastlin. Uprava je koordinator izvajanja nalog s področja zdravstvenega varstva rastlin v kmetijstvu in gozdarstvu in predstavlja državno službo za varstvo rastlin na mednarodnem nivoju. Zagotavlja izvajanje zdravstvenega varstva rastlin skozi stalni in sistematični nadzor ter uresničevanje mednarodnih konvencij in mednarodnih sporazumov s področja zdravstvenega varstva rastlin, ki obvezujejo Slovenijo. Inšpekcijsko nadzorstvo in z njimi povezane strokovne naloge izvajata fitosanitarna in gozdarska inšpekcija na Inšpektoratu RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, ki je organ v sestavi MKGP. Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, so povzeti tako po direktivah Evropske Unije, kot po mednarodni konvenciji IPPC. Posamezne definicije, pomembne za slušatelje, so opisane v poglavju II.

7.1.2 Zdravstveno varstvo rastlin Organi Slovenije in izvajalci javne službe zdravstvenega varstva rastlin v kmetijstvu in gozdarstvu morajo sodelovati pri izvajanju stalnega nadzora rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih nadzorovanih predmetov z namenom ugotavljanja in poročanja o pojavu in širjenju škodljivih organizmov ter njihovega zatiranja. Zakon še posebej nalaga vsem imetnikom rastlin, ki se poklicno ukvarjajo s pridelavo, predelavo in prometom rastlinskega blaga, da morajo pregledovati gojene rastline, vključno z obdelovalnimi površinami. Tudi ostali imetniki rastlin in vsi drugi, ki pridejo v stik z rastlinami in opazijo nenavadne simptome, ki kažejo na pojav ali izbruh škodljivih organizmov, morajo o tem obvestiti Upravo oziroma pristojnega inšpektorja in ta Upravo.

NACIONALNI PREDPISI

44

7.1.3 Preprečevanje vnosa in širjenja ter zatiranje škodljivih organizmov

7.1.3.1 Seznami, varovana območja, prepovedi in omejitve, register

Zakon predpisuje številne sezname, katerih vsebina je določena v prilogah I - V direktive Sveta 2000/29/ES. Gre za sezname škodljivih organizmov ter za sezname rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, za katere veljajo določene omejitve oziroma prepovedi. Seznami so podrobneje opisani v poglavju 3.5. Režim zdravstvenega varstva rastlin, določen z ZZVR, ni omejen le na trgovino med državami, temveč se nanaša tudi na dajanje rastlin in rastlinskih proizvodov na trg znotraj države. Posebno varstvo je predvideno za varovana območja, ki so izpostavljena posebnemu tveganju za zdravje rastlin in so zato varovana s posebnimi oziroma strožjimi predpisanimi ukrepi. Zato je vsak izmed zgoraj navedenih seznamov razdeljen na dva dela, pri čemer en del velja za območje cele EU, drugi del pa za njena varovana območja. Če se izrazi sum, da se je na ozemlju Slovenije pojavil karantenski škodljivi organizem s seznamov IA in IIA oziroma se na določenem varovanem območju pojavi škodljivi organizem s seznamov IB ali IIB oziroma se pojavijo simptomi, na podlagi katerih se sumi na okužbo z njim, morajo izvajalci zdravstvenega varstva rastlin o tem takoj obvestiti Upravo, osebo z javnim pooblastilom ali pristojnega inšpektorja, ki obvesti Upravo. Sum na pojav je potrjen, če se odvzame uradni vzorec, ki se pošlje v pooblaščen laboratorij, ki opravlja diagnostične preiskave. ZZVR prepoveduje vnos in širjenje škodljivih organizmov, razvrščenih v sezname ter uvoz in premeščanje rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, razvrščenih v sezname. Hkrati pa določa izjeme pod predpisanimi pogoji. Da bi zagotovili učinkovit sistem zdravstvenega varstva rastlin, zagotavljali zdravstvene preglede rastlin na mestu pridelave, predelave in distribucije, zakon določa, da morajo biti imetniki rastlin s seznamov, predvsem tistih, ki so namenjene saditvi oziroma ki omogočajo širjenje škodljivih organizmov, uradno registrirani. V register morajo biti vpisani pridelovalci, predelovalci in distributerji rastlin s seznama VA, uvozniki rastlin in rastlinskih proizvodov s seznama VB ter pridelovalci določenih rastlin, ki niso navedeni na seznamu VA, vendar prav tako lahko predstavljajo večje fitosanitarno tveganje. Register vzpostavi in vodi Uprava. Pogoj za vpis v register je, da zavezanci zagotovijo odgovorno osebo s strokovnimi izkušnjami pri pridelavi oziroma predelavi rastlin in pri zdravstvenem varstvu rastlin. Če pridelovalec sam ni ustrezno usposobljen, lahko odgovorno osebo za zdravstveno varstvo rastlin zaposli ali sklene pogodbeno razmerje s pravno ali fizično osebo, ki je vpisana v evidenco in izpolnjuje pogoje za odgovorno osebo. Vsak registriran imetnik predpisanih rastlin in rastlinskih proizvodov mora biti vpisan pod registracijsko številko, ki omogoča identifikacijo posameznika, kot tudi odgovorne osebe za zdravstveno varstvo rastlin. Inšpekcijski nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti zavezancev iz registra po zakonu izvaja fitosanitarna oziroma gozdarska inšpekcija. Vlogo za vpis v register morajo zavezanci vložiti pri Upravi na predpisan način, ki ga predpisuje podzakonski predpis. Vpis v register ni potreben za majhne pridelovalce


45

oziroma predelovalce, če je njihova celotna pridelava oziroma predelava in prodaja rastlin in rastlinskih proizvodov namenjena za končno uporabo fizičnih oseb na lokalnem trgu, ki se poklicno ne ukvarjajo s pridelavo oziroma predelavo rastlin in rastlinskih proizvodov.

7.1.3.2 Mednarodni promet : vnos iz tretjih držav, izvoz in tranzit Zakon določa, da mora določene pošiljke rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih nadzorovanih predmetov, ki se uvažajo, izvažajo ali so v tranzitu, spremljati fitosanitarno spričevalo. V okviru IPPC je izdan poseben standard, ki določa način izdajanja fitosanitarnih spričeval. Fitosanitarno spričevalo izda država izvoznica in potrjuje, da so izpolnjene fitosanitarne zahteve države uvoznice. Uvozne pošiljke rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih nadzorovanih predmetov se lahko uvažajo le skozi določena vstopna mesta, ki morajo izpolnjevati določene infrastrukturne zahteve, da fitosanitarni inšpektor lahko izvaja fitosanitarne preglede pošiljk rastlin pri uvozu. Sedaj je v Republiki Sloveniji za uvoz, izvoz ali prevoz rastlin in rastlinskih proizvodov, za katere je obvezen zdravstveni pregled, določenih le 6 uradno priznanih vstopno-izstopnih mest: Luka Koper, letališče Brnik, cestni mejni prehodi s Hrvaško na Obrežju, Jelšanah in v Gruškovju, za železniški promet mejni prehod Dobova ter za poštni promet Ljubljana. Fitosanitarni pregledi pri uvozu obsegajo pregled listin, ki spremljajo pošiljke (fitosanitarno spričevalo), identifikacijo pošiljke in zdravstveni pregled pošiljke. Fitosanitarni pregledi se praviloma opravijo na prvem vstopnem mestu v EU. Če na vstopnem mestu ni mogoč kakovosten zdravstveni pregled predpisanih pošiljk, fitosanitarni inšpektor pregleda samo spremne listine in če te ustrezajo, v dogovoru s carinskimi in fitosanitarnimi organi namembnega območja odredi prevoz pošiljke do uradno odobrenega mesta v notranjosti EU, kjer se opravita pregled istovetnosti in zdravstvenega stanja. Pri izvozu se fitosanitarno spričevalo izda le za tiste pošiljke rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, za katere ga država uvoznica zahteva. S spričevalom fitosanitarni inšpektor poda uradno izjavo oziroma potrdi, da pošiljka ustreza fitosanitarnim zahtevam namembne države - uvoznice. Za izdajo fitosanitarnega spričevala mora izvoznik podati vlogo. Izvoznik mora po izdaji fitosanitarnega spričevala za uradno pregledano in zapečateno pošiljko zagotoviti njeno nespremenjenost (opremljenost z dokumenti, istovetnost, zdravstveno stanje) do izstopa s carinskega območja Skupnosti. Za pošiljke rastlin, ki se prevažajo v tranzitu, fitosanitarni pregled ni obvezen. Po tem zakonu so to tiste vrste pošiljk, ki niso bile uvožene in potujejo preko ozemlja EU ter so pakirane tako, da ni nevarnosti za širjenje škodljivih organizmov, ki so lahko navzoči v pošiljki. Če pošiljka ni ustrezno pakirana, mora fitosanitarni inšpektor opraviti fitosanitarni pregled po določbah tega zakona.

7.1.3.3 Premeščanje rastlin in rastlinski potni list Posledica vzpostavitve skupnega trga Evropske unije (EU) je odprava meja med državami članicami, kar omogoča prost pretok blaga, torej tudi rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih nadzorovanih predmetov. To pomeni popolno ukinitev

NACIONALNI PREDPISI

46

zdravstvenih pregledov pošiljk rastlin pri gibanju med državami članicami. Da bi zagotovili zdravstveno varstvo rastlin znotraj EU, je potrebno uvesti nadomestne ukrepe, ki onemogočajo širjenje ŠO iz območij, kjer se pojavljajo. Zakon tako vzpostavlja sistem uradnih pregledov rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, ki se dajejo v promet znotraj EU in so zaradi fitosanitarne nevarnosti razvrščeni na seznam VA. Kot najbolj primerno mesto za izvajanje pregledov zdravstvenega stanja rastlin je določeno mesto pridelave oziroma kjer je ustrezno, mesto predelave ali dodelave. Za zagotavljanje učinkovitosti sistema zdravstvenih pregledov rastlin, morajo biti vsi pridelovalci, predelovalci in distributerji rastlin s seznama VA uradno registrirani. Če so rezultati fitosanitarnih pregledov zdravstvenega stanja na mestu pridelave zadovoljivi, nosijo rastline in rastlinski proizvodi označbo (rastlinski potni list), ki je prilagojena vrsti proizvoda, z namenom, da se zagotovi sledljivost premeščanja rastlin znotraj države. Tako na notranjem trgu rastlinski potni list nadomesti fitosanitarno spričevalo. Rastlinski potni list se izda za skupino rastlin ali rastlinskih proizvodov s seznama VA, identičnih glede vrste, sorte, časa in mesta pridelave, ki so namenjene enemu uporabniku oziroma kupcu. Rastlinske potne liste lahko poleg uprave in izvajalcev javnih pooblastil izdaja tudi registrirani pridelovalec oziroma uvoznik rastlinskega blaga s seznama VA sam, če ima za to dovoljenje uprave in če izpolnjuje predpisane pogoje in obveznosti. Še posebej mora skrbeti za redno opravljanje zdravstvenih pregledov rastlin in izvajanje ukrepov za varstvo rastlin, skrbeti za vodenje evidenc in hranjenje dokumentacije, kar posredno zagotavlja, da rastline, pridelane na mestu pridelave, ustrezajo določbam tega zakona. Uradni zdravstveni pregled rastlin s seznama VA na mestu pridelave pa opravi najmanj enkrat letno tudi fitosanitarni inšpektor (za kmetijske rastline) ali gozdarski inšpektor (za gozdne rastline). Pristojni inšpektor redno nadzoruje mesto pridelave in izdajanje rastlinskih potnih listov, najmanj enkrat letno opravi fitosanitarni pregled, seveda pa ima pravico izvajati naključne fitosanitarne preglede, preverjati mesto pridelave in dokumentacijo, če presodi, da je to potrebno. Vrste in vsebina rastlinskih listov je predpisana s podzakonskim predpisom, prav tako rok njegove hrambe s strani izdajateljev in prejemnikov.

7.1.4 Biotično varstvo rastlin Določbe o biotičnem varstvu rastlin obravnavajo le tiste vrste organizmov, ki se lahko sami razmnožujejo in se jih uporablja za zatiranje bolezni in škodljivcev na rastlinah (živi naravni sovražniki, antagonisti, kompetitorji ali drugi organizmi). Posebej je opredeljeno ravnanje za avtohtone in tujerodne vrste teh organizmov ter pogoji njihove uporabe. Uprava na podlagi tega zakona in v soglasju z ministrstvom, pristojnim za ohranjanje narave, vodi upravne postopke za izdajo dovoljenja za uvoz in uporabo zadevnih organizmov, na podlagi predpisanih listin presoja glede vnosa in sproščanja ter o tem vodi evidenco. Natančneje so odgovornosti v procesu uvoza in sprostitve organizmov za biotično zatiranje pri naseljevanju in doseljevanju tujerodnih vrst organizmov iz živalskega sveta, predvsem žuželk, predpisane v podzakonskem aktu. Zakon ne obravnava drugih tehnik zatiranja škodljivih organizmov, ki se včasih štejejo


47

za biotično varstvo npr. odpornih gostiteljskih rastlin, kemičnih snovi, ki spreminjajo vedenjske vzorce, genetsko modificiranih organizmov, toksičnih snovi mikroorganizmov in drugih biotičnih proizvodov.

7.1.5 Pridobivanje, uporaba in izmenjava podatkov in informacij

Uprava mora poskrbeti za vodenje evidenc škodljivih organizmov s seznamov, kot tudi drugih neobičajnih pojavov in izbruhov škodljivih organizmov v državi. Pod nadzorom pa mora imeti tudi vnos tujerodnih organizmov za biotično varstvo in vnos škodljivih organizmov v znanstvene in raziskovalne namene. Evidence škodljivih organizmov so bistveni sestavni deli informacij, ki se uporabljajo pri ugotavljanju statusa škodljivega organizma na nekem območju. Informacije v zvezi s statusom škodljivih organizmov so potrebne za analize nevarnosti škodljivih organizmov, za izoblikovanje in izpolnjevanje uvoznih predpisov ter za uvedbo in vzdrževanje neokuženih območij, ki po predpisanem postopku lahko dobijo status varovanega območja. Uprava lahko tako zastavljeno zbiranje podatkov o statusu škodljivih organizmov obvladuje samo s pomočjo informacijskega sistema, v katerega je potrebno povezati različne aplikacije. Za zajemanje podatkov, vodenje in vzdrževanje podatkovnih zbirk, analiziranje in sprejemanje ukrepov zdravstvenega varstva rastlin mora imeti dostop do podatkov, ki jih v okviru predpisanih zbirk vodijo državni in drugi organi, javni zavodi, agencije in druge pooblaščene organizacije. Prav tako uprava na mednarodni ravni izmenjuje podatke in informacije v skladu z mednarodnimi konvencijami in sporazumi, ki obvezujejo Republiko Slovenijo. O vsakem pojavu ali izbruhu kot tudi o novo ugotovljenem statusu škodljivega organizma in proti njem izvedenih ukrepih je potrebno obvestiti pogodbenice po mednarodni konvenciji IPPC in Evropsko organizacijo za varstvo rastlin EPPO, o zadržanjih pošiljk rastlinskega blaga zaradi škodljivih organizmov pa tudi zadevne države pošiljateljice in Komisijo Evropske Unije. Po sporazumu WTO-SPS in konvenciji IPPC je potrebno v državi pogodbenici določiti uradno informacijsko točko, ki v takih primerih pošilja in sprejema uradna obvestila (notifikacija) po hitrem postopku preko elektronske ali druge hitre pošte. Priporočajo tudi objavo informacijskih točk in notifikacij na WEB straneh svetovnega spleta.

7.1.6 Stroški in pristojbine Zakon predpisuje plačevanje stroškov, ki nastanejo pri zagotavljanju zdravstvenega varstva rastlin. Ti stroški bremenijo pravne in fizične osebe, ki pridelujejo in trgujejo z rastlinami in s svojim delovanjem povzročajo širjenje škodljivih organizmov. Gre predvsem za stroške laboratorijskih preiskav vzorcev rastlin, odrejenih ukrepov za preprečevanje širjenja škodljivih organizmov kot so npr. dezinsekcija, dezinfekcija, deratizacija ali uničenje rastlin, in stroški tečajev obveznega strokovnega usposabljanja za nekatere registrirane imetnike rastlin. Zakon predvideva tudi izjeme, za katere se sredstva v celoti ali delno plačajo iz proračuna.

NACIONALNI PREDPISI

48

Za obvezne fitosanitarne preglede, ki so določeni po tem zakonu, zlasti ob uvozu, izvozu, tranzitu, pred premeščanjem in na mestu pridelave, se plačujejo pristojbine, prav tako za uradne dokumente, ki se pri tem izdajajo.

7.1.7 Odškodnine Zakon določa možnost izplačila odškodnine imetniku uničenih rastline, katerih uničenje je bilo odrejeno zaradi delovanja škodljivega organizma. Imetnik je do odškodnine upravičen, kadar so izpolnjeni predpisani pogoji in kadar pridelovalec ali predelovalec izpolni obveznosti iz zakona glede pregledovanja in sporočanja pojava škodljivega organizma. Višino, način in postopek ugotavljanja odškodnine kot tudi primere, v katerih se le-ta izplačuje, predpisuje podzakonski predpis. Uvozniki in distributerji ne morejo uveljavljati odškodnine, saj so bile njihove morebiti uničene rastline pridelane v drugi državi članici EU ali pa v tretji državi (tako označujemo vse države, ki niso članice EU). Zato morajo škodo uveljavljati pri dobavitelju rastlinskega blaga.

7.1.8 Javna služba zdravstvenega varstva rastlin V tem poglavju je podrobneje opredeljena javna služba zdravstvenega varstva rastlin v kmetijstvu. Zakon omogoča pooblaščanje usposobljenih oseb v okviru opravljanja nalog javne službe zdravstvenega varstva rastlin. Uprava je zanje dolžna organizirati njihovo usposabljanje in ga tudi usmerjati po enotnih metodah in sredstvih, kot jih pri izvajanju zakonodaje uporablja fitosanitarna inšpekcija. V okviru javne službe se izvajajo naloge, ki so pri zagotavljanju zdravstvenega varstva rastlin v državi v širšem javnem interesu. To so zlasti naloge s področja opazovanja in napovedovanja škodljivih organizmov, kot je zbiranje meteoroloških, biotičnih in drugih podatkov, izvajanje osnovne terenske in laboratorijske diagnostike škodljivih organizmov, dajanje strokovnih mnenj, izvajanje dezinfekcije in dezinsekcije, izvajanje strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja ter opravljanje raziskovalne in razvojne dejavnosti s področja zdravstvenega varstva rastlin. Z organiziranjem javne službe se zlasti natančneje določa pogoje za izvajanje dejavnosti, natančneje opredeljuje finančna sredstva in časovni okvir, določa obveznosti ter vodi nadzor nad opravljenim delom. Nadzor nad izvajanjem predpisov s področja po tem zakonu opravlja pristojna inšpekcija. Za izvajanje strokovnega nadzora nad opravljenim delom pa je pristojna Uprava.


49

Slika 1: Teritorialna organiziranost nadzora v Sloveniji z označenimi mejnimi vstopnimi

točkami (BIP – Border Inspection Posts).

7.1.9 Javna pooblastila Zakon omogoča dodelitev javnih pooblastil za opravljanje določenih uradnih nalog tudi drugim organizacijam ali posameznikom, vendar pod posebej določenimi pogoji glede strokovne usposobljenosti in osebne odgovornosti pri opravljanju z javnimi pooblastili določenih nalog. Ob pojavu ali izbruhu škodljivega organizma je v državi potrebno sprejeti odločitve, ki morajo temeljiti na strokovnih podlagah, ki zahtevajo visoko usposobljene strokovnjake in raziskovalce biotehniških ved, ki poznajo tudi fitosanitarne predpise in mednarodne standarde. Uprava lahko z javnim pooblastili podeli izvajanje stalnega nadzora škodljivih organizmov, opravljanje fitosanitarnih pregledov, izvajanje laboratorijskih preiskav rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov zaradi diagnostike karantenskih škodljivih organizmov s seznamov IA, IIA, IB in IIB; izdelavo strokovnih podlag pri določitvi okuženih območij, ogroženih območij, posebej nadzorovanih območij in varovanih območij, vodenje registra, izvajanje ukrepov, pripravo in izdajanje rastlinskih potnih listov, izdelavo poročil in vodenje informacijskega sistema ter zastopanje v mednarodnih organih in organizacijah s področja.

BIP BIP

Š

BIP Ž

BIP

BIP Š

BIP BIP – letališče BRNIK

BIP – pošta LJUBLJANA

BIP- cestni GRUŠKOVJE

BIP – cestni OBREŽJE

BIP – železniški DOBOVA

BIP – cestni JELŠANE

BIP – luka KOPER

NACIONALNI PREDPISI

50

7.1.10 Društva na področju V tem poglavju so določeni pogoji za pridobitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu. Če društvo izvaja dejavnosti na področju zdravstvenega varstva rastlin, ki presegajo uresničevanje interesov članov društva, mu lahko minister z odločbo podeli status društva, ki deluje v javnem interesu. Tak status ima trenutno Društvo za varstvo rastlin Slovenije. Na ta način je društvu omogočeno, da za izvajanje svojih dejavnosti na področju zdravstvenega varstva rastlin pridobi tudi sredstva iz proračuna Republike Slovenije.

7.1.11 Strokovni svet za zdravstveno varstvo rastlin Svet za zdravstveno varstvo rastlin je najvišje strokovno in posvetovalno telo na področju zdravstvenega varstva rastlin, ki daje pobude in predlaga programe za izvajanje novih dejavnosti v zdravstvenem varstvu rastlin. Sestavljajo ga strokovnjaki s tega področja iz različnih slovenskih upravnih, izobraževalnih in znanstvenih inštitucij. Ustanovi ga minister, ki tudi določi njegovo sestavo in način dela. Pod okriljem Sveta lahko delujejo strokovne skupine za posamezno problematiko varstva rastlin.

7.1.12 Pristojnosti državnih organov V tem delu zakona so določene pristojnosti vlade, ministra, uprave in inšpekcije. Zakon določa Fitosanitarno Upravo Republike Slovenije kot osrednji odgovorni organ za zdravstveno varstvo rastlin v državi, za koordinacijo in izmenjavo informacij med organi Republike Slovenije, javnimi službami, imetniki rastlin in vsemi, ki jih zadeva varstvo rastlin ter ki zastopa Republiko Slovenijo v mednarodnih delovnih telesih in organizacijah na področju zdravstvenega varstva rastlin. Uprava predvsem skrbi za izvajanje stalnega nadzora rastočih rastlin, vključno z obdelanimi površinami (med drugim sem spadajo polja, nasadi, drevesnice, vrtovi, rastlinjaki in laboratoriji), kot tudi v skladiščih ali med prevozom, predvsem s ciljem poročati o pojavu, izbruhu in širjenju škodljivih organizmov ter obvladovati te škodljive organizme. Uprava lahko tudi pooblasti izvajalce za dezinsekcijo ali dezinfekcijo pošiljk rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih nadzorovanih predmetov v mednarodnem prometu, da se izpolnijo fitosanitarne zahteve. Skrbi za varovanje ogroženih območij ter določanje, ohranjanje in stalni nadzor območij, na katerih ni škodljivih organizmov, in območij z majhno razširjenostjo škodljivih organizmov. Uprava skrbi tudi za izvajanje analiz nevarnosti škodljivih organizmov ter za usposabljanje in izpopolnjevanje zaposlenih v državni organizaciji za varstvo rastlin. Posebej so določeni tudi ukrepi predstojnika Uprave, ki lahko zaradi preprečevanja vnašanja in širjenja škodljivih organizmov iz drugih držav in njihovega zatiranja v Republiki Sloveniji, z odločbo začasno omeji ali prepove premeščanje, uvoz ali tranzit posameznih vrst rastlin ali odredi, da je določen del Republike Slovenije pod posebnim nadzorom, dokler ne mine nevarnost za zdravstveno varstvo rastlin v državi oziroma določi druge ukrepe za preprečevanje širjenja škodljivih organizmov. Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, opravljajo fitosanitarni (mejna vstopna mesta in v notranjosti, razen v gozdu) in gozdarski inšpektorji (v gozdovih in prostorastočih gozdnih drevesih v naravnih sestojih). Pritožba zoper odločbo fitosanitarnega in gozdarskega inšpektorja ne zadrži izvršitve odločbe.


51

Zakon določa tudi pogoje za imenovanje inšpektorja. Inšpektorji morajo poleg splošnih pogojev za imenovanje po zakonu o upravi ter po zakonu o gozdovih izpolnjevati tudi pogoje po tem zakonu. Predvsem morajo opraviti strokovni izpit s področja zdravstvenega varstva rastlin. S tem pridobijo posebno strokovno znanje, ki je potrebno za opravljanje nadzora nad izvajanjem tega zakona. Inšpektorji morajo v službenem času pri opravljanju inšpekcijskega dela obvezno imeti inšpekcijsko izkaznico.

7.1.13 Kazenske določbe Za učinkovito izvajanje zakona so v tem poglavju določeni prekrški in globe, ki jih morajo poravnati pravne osebe oziroma samostojni podjetniki, njihove odgovorne osebe in posamezne fizične osebe v primerih kršenja določb tega zakona. Določbe so usklajene z zakonom o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03).

NACIONALNI PREDPISI

52

8 NACIONALNI PREDPISI: Uvoz

8.1 Uredba o določitvi vstopnih mest Uredba o določitvi vstopnih mest in o minimalnih pogojih za izvajanje inšpekcijskih pregledov rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov na vstopnih mestih (Uradni list RS, št. 4/02 in 55/04) Uredba vsebinsko povzema določbe Direktive Komisije 98/22/ES z dne 15. aprila 1998 o minimalnih pogojih za opravljanje zdravstvenih pregledov rastlin v Skupnosti in sicer tistih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, ki prihajajo iz tretjih držav in za katere se zdravstveni pregledi opravljajo na mestih inšpekcijskih pregledov, ki niso v kraju destinacije (UL L 126, 28.04.1998, p. 26-28). Uredba določa vstopna mesta, preko katerih se lahko v Skupnost vnašajo pošiljke, za katere je obvezen fitosanitarni pregled:

- za železniški promet: Dobova; - za cestni promet: Gruškovje, Jelšane in Obrežje; - za pomorski promet: Luka Koper; - za zračni promet: Letališče Ljubljana - Brnik; - za poštni promet: Pošta Ljubljana. Uredba določa tudi minimalne pogoje za izvajanje fitosanitarnih pregledov glede usposobljenosti fitosanitarnih inšpektorjev, glede objektov, opreme in delovnega časa ter druge pogoje na vstopnih mestih.

Fitosanitarni inšpektorji morajo biti strokovno in tehnično usposobljeni ter imeti dostop do primernih objektov, ustrezne opreme in ustreznih delovnih pripomočkov. Objekti morajo biti primerno osvetljeni in opremljeni glede na vrsto vstopnega mesta oziroma vrsto pošiljk (cestne, železniške, ladijske, letalske, poštne, potniške ali kontejnerske pošiljke). Oprema mora zajemati inšpekcijsko delovno mizo, opremo za vizualne preglede, dezinfekcijo prostorov in opreme, jemanje in pripravo uradnih vzorcev ter administrativne pripomočke za komunikacijo in kopiranje dokumentov.

8.2 FITO-pravilnik

Pravilnik o ukrepih in postopkih za preprečevanje vnosa in širjenja škodljivih organizmov rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov (Uradni list RS, št. 31/04, 142/04 in 66/07) Pravilnik skupaj z Zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR-1) vsebinsko povzema Direktivo Sveta 2000/29/ES, z dne 8. maja 2000, o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti (UL L 169, 10.07.2000, p. 1–112, spremenjena z direktivami: 2001/33/ES, 2002/28/ES, 2002/36/ES, 2002/89/ES, 2003/116/ES, 2003/22/ES, 2003/47/ES, 2004/102/ES, 2004/31/ES, 2004/70/ES, 2005/15/ES, 2005/16/ES, 2005/77/ES, 2006/14/ES, 2006/35/ES, 2007/41/ES, 2008/64/ES, 2008/109/ES in 2009/7/ES). Pravilnik bolj podrobno in natančneje predpisuje določbe zakona glede: - ukrepov za preprečevanje vnosa in širjenja škodljivih organizmov rastlin, rastlinskih


53

proizvodov in nadzorovanih predmetov na območju Republike Slovenije kot dela Evropske skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Skupnost);

- seznamov škodljivih organizmov, rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, na katere se ti ukrepi nanašajo;

- postopkov ob uvozu, izvozu in tranzitu ter način uradnega pregleda; - oblike in vsebine fitosanitarnega spričevala in fitosanitarnega spričevala za ponovni

izvoz; - vsebine vloge in pogoje za izdajo fitosanitarnih spričeval; - ukrepov v primeru neizpolnjevanja fitosanitarnih zahtev. Podrobnejša vsebina določb tega pravilnika je opisana v tem gradivu pod poglavjem 15 Režim pri uvozu.

8.3 Pravilnik o pregledih na namembnem mestu Pravilnik o minimalnih pogojih, ki morajo biti izpolnjeni za opravljanje pregledov istovetnosti in zdravstvenih pregledov pošiljk, ki se vnašajo iz tretjih držav, izven vstopnih mest (Uradni list RS, št. 142/04) Pravilnik vsebinsko povzema določbe Direktive Komisije 2004/103/ES z dne 7. oktobra 2004 o preverjanjih identitete in zdravstvenih pregledih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, naštetih v delu B Priloge V k Direktivi Sveta 2000/29/ES, ki se lahko opravljajo na mestu, ki ni vstopno mesto v Skupnost, ali na mestu, ki je blizu, in podrobni določitvi pogojev, povezanih s temi pregledi (UL L 313, 12.10.2004, p. 16-20). Za pošiljke rastlin iz tretjih držav je obvezen fitosanitarni pregled, ki zajema pregled dokumentacije, pregled istovetnosti in zdravstveni pregled. Ta se praviloma opravi na prvem vstopnem mestu v Skupnost. Pod določenimi pogoji, ki zagotavljajo ohranjanje istovetnosti pošiljk in varstvo pred širjenjem škodljivih organizmov do zaključka carinskih postopkov, in ob predhodnem dogovoru med pristojnimi fitosanitarnimi organi vstopnega in namembnega mesta oziroma med pristojnimi fitosanitarnimi organi dveh držav članic, pa se pregled istovetnosti in zdravstvenega stanja lahko opravi tudi na uradno odobrenem mestu, ki je lahko:

- prostor fitosanitarne inšpekcije namembnega območja, - prostor v njegovi bližini, določen ali odobren s strani carinske in fitosanitarne

uprave, - namembni kraj, odobren s strani carinske in fitosanitarne uprave.

Pravilnik tako določa:

- splošne in druge pogoje za opravljanje pregledov istovetnosti in zdravstvenih pregledov pošiljk rastlin iz tretjih držav, na uradno odobrenih mestih v notranjosti Skupnosti, da se ohrani istovetnosti pošiljk in prepreči širjenje škodljivih organizmov do zaključka carinskih postopkov;

- pogoje glede tehnične in prostorske ustreznosti teh mest; - vsebino vloge za prijavo in postopek uradne odobritve teh mest; - obrazec dokumenta, ki spremlja nepregledano pošiljko rastlin od vstopnega mesta

do uradno odobrenega mesta (fitosanitarna napotnica); - sodelovanje med pristojnimi organi (fitosanitarna inšpekcija in carinska služba) na

vstopnem mestu in kraju namembnosti; - vodenje evidenc in obveščanje.

NACIONALNI PREDPISI

54

Fitosanitarna uprava RS v sodelovanju s Carinsko upravo RS uradno odobri skladišča slovenskih uvoznikov na podlagi njihove vloge in zapisnika pristojnega fitosanitarnega inšpektorja, ki izkazuje izpolnjevanje zahtev glede ustreznosti prostorov. FURS uradno odobri tudi prostore blagovno carinskih izpostav, ki jih CURS uporablja za opravljanje carinskih postopkov, in prostore uvoznikov, ki imajo od CURS dodeljen status »pooblaščenega prejemnika« v skladu s carinskimi predpisi. Nepregledano pošiljko mora do uradno odobrenega mesta spremljati fitosanitarna napotnica, ki jo v sodelovanju z uvoznikom izpolnijo fitosanitarni organi vstopnega in namembnega mesta. Uvoznik je dolžan zagotoviti izpolnjevanje zahtev glede transporta in skladiščenja pošiljke, ki onemogočajo širjenje škodljivih organizmov in zagotavlja istovetnost pošiljke (embalaža pošiljke in prevozno sredstvo morata biti zaprta oziroma zapečatena). Uvoznik je dolžan pošiljko predhodno pisno prijaviti v pregled pristojni fitosanitarni inšpekciji na namembnem kraju in v času od prihoda pošiljke na vstopno mesto do zaključka carinskih postopkov na uradno odobrenem mestu sodelovati s pristojnimi organi ter se ravnati po njihovih navodilih.

8.4 Pravilnik o obveščanju glede zadržanja pošiljk Pravilnik o obveščanju glede zadržanja pošiljk rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov ali izoliranih škodljivih organizmov iz uvoza, ki predstavljajo nevarnost za vnos in širjenje škodljivih organizmov (Uradni list RS, št. 13/02 in 40/04) Pravilnik vsebinsko povzema Direktivo Komisije 94/3/ES z dne 21. januarja 1994 o postopku za obveščanje o zadržanju pošiljke ali škodljivega organizma, ki predstavlja neposredno fitosanitarno nevarnost, iz tretjih držav (UL L 32, 05.02.1994, p. 37). V primeru, da pristojni fitosanitarni organi Republike Slovenije na vstopnem mestu zadržijo pošiljko rastlin, ki prihaja iz tretje države in ne izpolnjuje pogojev za vnos v Skupnost, je potrebno o tem takoj obvestiti osrednji odgovorni organ (FURS), ostala vstopna mesta v Republiki Sloveniji, Evropsko Komisijo in druge države članice. Za zadržano pošiljko se odredijo predpisani ukrepi (odprava pomanjkljivosti, odredba karantene, tretiranje, uničenje ali prepoved uvoza). Pravilnik določa postopek in način obveščanja ter obrazec obvestila v primeru zadržanja. Fitosanitarna inšpekcija, ki je na vstopnem mestu zadržala pošiljko, o tem takoj oziroma najkasneje v roku dveh dni obvesti preostala vstopna mesta RS, vodjo fitosanitarne inšpekcije in FURS. Obveščanje se opravi po elektronski ali drugi hitri pošti. Inšpektorat izpolni predpisan obrazec obvestila o zadržanju in ga posreduje FURS. FURS v imenu državne organizacije za varstvo rastlin izda obvestilo o zadržanju in ga posreduje pristojnim organom države izvoznice, državam članicam EU, Evropski Komisiji ter Evropski in mediteranski organizaciji za varstvo rastlin (EPPO).

8.5 Pravilnik o vnosu v znanstvene namene Pravilnik o pogojih za uvoz ali premeščanje določenih škodljivih organizmov, rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov za poskusne, raziskovalne ali razvojne namene in za delo pri žlahtnjenju rastlin (Uradni list RS, št. 69/01 in 40/04)


55

Pravilnik vsebinsko povzema Direktivo Komisije 2008/61/ES z dne 17. junija 2008 o določitvi pogojev, pod katerimi je mogoče nekatere škodljive organizme, rastline, rastlinske proizvode in druge predmete, iz Prilog I do V Direktive Sveta 2000/29/ES, vnesti ali jih premeščati znotraj Skupnosti oziroma na nekaterih njenih varovanih območjih v preskusne ali znanstvene namene in za delo pri žlahtnjenju (Kodificirana različica; UL L 158, 18.06.2008, p. 41–55). Škodljive organizme, rastline, rastlinske proizvode in druge predmete, katerih vnos je načeloma prepovedan oziroma morajo biti za vnos izpolnjene posebne fitosanitarne zahteve, se lahko vnaša v poskusne, raziskovalne ali žlahtniteljske namene, če so za tak vnos predhodno izpolnjeni določeni pogoji glede strokovne in tehnične usposobljenosti znanstvenih in raziskovalnih organizacij, ki želijo uvoziti tak material. Material mora pri vnosu spremljati t.i. »predhodno soglasje«, ki ga izda FURS, država izvora pa s sopodpisom na njem soglaša oziroma potrjuje, da bo vnos potekal v karantenskih razmerah. Po končanih dejavnostih je potrebno material uničiti oziroma ga podvreči strogim karantenskih ukrepom, vključno s testiranjem, če je namenjen sprostitvi iz karantene. Pravilnik predpisuje: - pogoje, pod katerimi se lahko v poskusne, raziskovalne in žlahtniteljske namene v

Republiko Slovenijo uvozi ali znotraj nje premešča določene škodljive organizme, rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete (material), katerih uvoz ali premeščanje je sicer prepovedano ali omejeno;

- pogoje glede strokovne in tehnične usposobljenosti, ki jih morajo izpolnjevati znanstvene in raziskovalne organizacije za uvoz ali premeščanje materiala;

- podrobnejšo vsebino vloge za izdajo dovoljenja za uvoz oziroma premeščanje materiala;

- obliko in vsebino predhodnega soglasja za uvoz oziroma premeščanje materiala; - obveznosti organizacij, ki uporabljajo material.

8.6 Pravilnik o pristojbinah Pravilnik o pristojbinah na področju zdravstvenega varstva rastlin (Uradni list RS, št. 142/04 in 93/05) Pristojbine so prihodek proračuna Republike Slovenije in se vplačujejo na poseben račun. S tem pravilnikom se določa višina pristojbin za redne fitosanitarne preglede, ki so predpisani za določene pošiljke rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, ki se uvažajo, izvažajo ali proizvajajo na območju Republike Slovenije. Določa se tudi višina pristojbin za dokumente, ki se pri teh pregledih izdajajo, kot na primer za fitosanitarna spričevala ali druga potrdila o zdravstveni ustreznosti rastlin. Višina pristojbine je odvisna od vrste in količine rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov ter od namena pregleda. Vsak pregled zajema preverjanje dokumentov, preverjanje istovetnosti in zdravstveni pregled rastlin. V pristojbino je vključeno delo preglednika, oprema za fitosanitarni pregled, jemanje vzorcev, laboratorijsko testiranje ter administrativna opravila. Uvozne pristojbine pa so predpisane s strani Evropske Skupnosti in so enotne za vso Skupnost. Predpisuje jih Direktiva Sveta 2002/89/ES z dne 28. novembra 2002 o spremembah Direktive 200/29/ES o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov,

NACIONALNI PREDPISI

56

škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnost (UL L št. 355 z dne 30.12.2002, str.45).). Države članice morajo skladno z omenjeno direktivo zagotoviti enotno pobiranje uvoznih fitosanitarnih pristojbin za vse pošiljke rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, ki so na seznamu V.B Direktive Sveta 2000/29/ES. Pristojbine za obvezne fitosanitarne preglede pri domači pridelavi in izvozu so predmet nacionalne zakonodaje. Pri izvozu in ponovnem izvozu pošiljk rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov v tretje države, se pristojbina plača za fitosanitarni pregled in izdajo fitosanitarnega spričevala, vendar se pregled opravi in spričevalo izda le, če država uvoznica to zahteva. Na notranjem trgu Evropske skupnosti se pristojbina plača za fitosanitarne preglede, ki jih je potrebno opraviti na mestih pridelave oziroma predelave pri registriranih imetnikih pred premeščanjem rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznama V.A Direktive Sveta 2000/29/ES, za katere je potrebno izdajati rastlinske potne liste.


57

9 NACIONALNI PREDPISI: Rastlinski potni list

9.1 Pravilnik o pogojih za registracijo in izdajanje rastlinskih potnih listov

Pravilnik o pogojih za registracijo imetnikov za namene zdravstvenega varstva rastlin in izdajanje rastlinskih potnih listov (Uradni list RS, št. 94/05 in 54/07) Pravilnik vsebinsko povzema evropsko zakonodajo s področja registracije imetnikov rastlin in rastlinskih proizvodov ter izdajanja rastlinskih potnih listov pri njihovem trženju znotraj Evropske unije, in sicer: - Direktivo Komisije št. 92/90/EGS o obveznostih pridelovalcev in uvoznikov rastlin,

rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov in podrobnostih za njihovo registracijo (UL L št. 344 z dne 26.11.1992, str. 38),

- Direktivo Komisije št. 93/50/EGS o določitvi nekaterih rastlin, ki niso navedene v delu A priloge V Direktive Sveta 77/93/EGS in katerih proizvajalci, skladišča ali distribucijski centri na pridelovalnih območjih teh rastlin se navedejo v uradnem registru (UL L št. 205 z dne 17.08.1993, str. 22),

- Direktivo Komisije št. 92/105/EGS o določanju stopnje standardizacije za rastlinske potne liste, ki se uporabljajo za premeščanje nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov znotraj Skupnosti, in določanju podrobnih postopkov za izdajo takih rastlinskih potnih listov ter pogojev in podrobnih postopkov za njihovo zamenjavo (UL L št. 4 z dne 08.01.1993, str. 22), spremenjene z direktivo Komisije 2005/17/ES o spremembi nekaterih določb Direktive 92/105/EGS glede rastlinskih potnih listov (UL L št. UL L št. 57 z dne 03.03.2005, str. 23).

Pravilnik bolj podrobno in natančneje predpisuje določbe zakona, da morajo biti zaradi zagotavljanja učinkovitega sistema zdravstvenega varstva rastlin znotraj EU, predvsem zdravstvenih pregledov rastlin na mestu njihove pridelave, predelave in distribucije, imetniki določenih rastlin uradno registrirani. V register morajo tako biti vpisani pridelovalci, predelovalci in distributerji rastlin in rastlinskih proizvodov s seznama VA, uvozniki rastlin in rastlinskih proizvodov s seznama VB ter pridelovalci določenih rastlin, ki niso navedeni na seznamu VA in ki lahko predstavljajo večje fitosanitarno tveganje (pridelovalci in distribucijski centri jedilnega krompirja in plodov citrusov). Za rastline in rastlinske proizvode s seznama VA je potrebno izdajati tudi rastlinske potne liste, ki potrjujejo zdravstveno stanje rastlin in omogočajo njihovo sledljivost na evropskem trgu. Rastlinski potni list se izda za skupino rastlin ali rastlinskih proizvodov s seznama VA, identičnih glede vrste, sorte, časa in mesta pridelave, ki so namenjene enemu uporabniku oziroma kupcu. Pravilnik določa sledeče: - glede registracije: zavezance za vpis v register in kriterije glede izjeme od vpisa;

pogoje za vpis ali izbris iz registra; obrazce in vsebino vloge; vzpostavitev, vsebino in način vodenja registra ter obveznosti registriranih imetnikov;

- glede rastlinskih potnih listov: pogoje, obrazce in vsebino vloge za pridobitev dovoljenja za izdajo rastlinskih potnih listov; obliko, vsebino in vrste rastlinskih potnih listov ter postopek in pogoje pri njihovi izdaji in namestitvi; obveznosti imetnikov pri izdajanju rastlinskih potnih listov in kupcev rastlin, ki jih spremlja rastlinski potni list;

NACIONALNI PREDPISI

58

- glede fitosanitarnega in inšpekcijskega nadzora: način fitosanitarnih in inšpekcijskih pregledov ter ukrepov pri registriranih imetnikih in pri izdajanju rastlinskih potnih listov.

Podrobnejša vsebina določb tega pravilnika je opisana v tem gradivu pod poglavjem II. Splošni del zdravstvenega varstva rastlin, v točki 2. Registracija in v točki 3. Rastlinski potni list.

9.2 Pravilnik o pristojbinah Pravilnik o pristojbinah na področju zdravstvenega varstva rastlin (Uradni list RS, št. 142/04 in 93/05) – opisan v poglavju 8.6.

9.3 Pravilnik o varovanih območjih in posebnem nadzoru Pravilnik o varovanih območjih in izvajanju uradnih sistematičnih raziskav na posebno nadzorovanih območjih (Uradni list RS, št. 91/03 in 82/05) Pravilnik vsebinsko povzema sledeče evropske predpise: - Direktivo Komisije št. 93/51/EGS o predpisih za premeščanje nekaterih rastlin,

rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov prek varovanega območja (UL L št. 205 z dne 17.08.1993, str. 24);

- Direktivo Komisije 92/70/EGS z dne 30. julija 1992 o določitvi podrobnih pravil za popise, ki se opravijo za priznanje varovanih območij v Skupnosti (UL L št. 250 z dne 29.8.1992, str. 37) in

- Direktivo Komisije št. 2001/32/ES z dne 8. maja 2001 o priznavanju varovanih območij v Skupnosti, izpostavljenih posebni nevarnosti za zdravstveno varstvo rastlin in razveljavitvi Direktive 92/76/EGS (UL L št. 127 z dne 9.5.2001, str. 38), z vsemi spremembami.

Varovano območje je območje Evropske unije s posebnim statusom varovanja zdravja rastlin. To je območje, ki je izpostavljeno posebnemu tveganju za zdravje rastlin in je zato varovano s posebnimi oziroma strožjimi predpisanimi ukrepi kot ostala območja EU. Določi se kot neokuženo območje ali območje z nizko stopnjo pojavljanja škodljivih organizmov, kjer eden ali več škodljivih organizmov ni ustaljenih, kljub ugodnim razmeram za naselitev ali območje, v katerem obstaja nevarnost, da se bodo določeni škodljivi organizmi ob ugodnih ekoloških razmerah naselili na določenih rastlinah, kljub dejstvu, da ti organizmi tam niso ustaljeni. Na območju, kjer eden ali več škodljivih organizmov ni ustaljenih kljub ugodnim razmeram za naselitev in je bilo na predpisan način priznano kot varovano območje, mora Uprava na predpisan način izvajati oziroma zagotoviti izvajanje rednih in sistematičnih raziskav o navzočnosti organizmov, glede katerih je bilo varovano območje priznano. Na varovanem območju, na katerem obstaja nevarnost, da se bo določen škodljivi organizem ob ugodnih ekoloških pogojih naselil na določenih rastlinah in če ta organizem ni ustaljen v Republiki Sloveniji, izvajanje sistematičnih raziskav ni obvezno. Pravilnik določa postopek za pridobitev statusa varovanega območja, podrobnejše pogoje za izvajanje uradnih sistematičnih raziskav, zahteve za premeščanje določenih


59

rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov v varovanem območju in preko varovanega območja ter seznam varovanih območij. Seznam varovanih območij in obdobja veljavnosti varovanih območij je dosegljiv pri Upravi in na njeni spletni strani. Republika Slovenija ima trenutno priznani dve varovani območji: – za hrušev ožig (Erwinia amylovora) do 31. marca 2010: celotno ozemlje RS razen

gorenjske, koroške, mariborske in notranjske regije; – za belo krompirjevo ogorčico (Globodera pallida): celotno ozemlje RS.

10 NACIONALNI PREDPISI: Nadzor izbruhov škodljivih organizmov za uradno izjavo o zdravih rastlinah

– Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje hruševega ožiga (Uradni list RS, št. 18/04, 44/04, 21/05 in 21/07)

– Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje šarke, ki jo povzroča virus Plum pox virus (Uradni list RS, št. 18/02, 48/04, 68/05 in 30/07)

– Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje fitoplazme European Stonefruit Yellows (Uradni list RS, št. 140/04, 74/06 in 21/07)

– Pravilnik o fitosanitarnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja glive Phytophthora ramorum, (Uradni list RS, št. 120/04 in 88/07)

– Pravilnik o začasnih nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja kostanjeve šiškarice Dryocosmus kuriphilus Yasumatsu (Uradni list RS, št. 111/06)

– Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in za zatiranje hmeljeve uvelosti, ki jo povzročata glivi Verticillium alboatrum Reinke at Berthold in Verticillium dahliae Klebahn (Uradni list RS, št. 65/01, 117/02 in Pravilnik o trženju razmnoževalnega materiala in sadik hmelja, Uradni list RS 31/04)

– Pravilnik o ukrepih in postopkih za preprečevanje vnosa, širjenja in za zatiranje krompirjeve rjave gnilobe (Uradni list RS, št. 31/07)

– Pravilnik o ukrepih in postopkih za preprečevanje vnosa, širjenja in za zatiranje krompirjeve obročkaste gnilobe (Uradni list RS, št. 31/07)

– Odredba o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje krompirjevega raka (Synchytrium endobioticum (Schilb.) Perc.) in krompirjevih ogorčic (Globodera rostochiensis Woll. in Globodera pallida Stone ) (Uradni list RS, št. 51-3680/98)

– Pravilnik o začasnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja pepino mosaic virusa (Uradni list RS, št. 28/04)

– Pravilnik o dodatnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja borove ogorčice (Uradni list RS, št. /09)

Kadar pride do izbruhov ali celo do razširitve karantenskih škodljivih organizmov na območju Slovenije,je potrebno zagotoviti tako stopnjo fitosanitarnega nadzora, da se vsaj seme, sadike in razmnoževalni material premešča in trži neokužen. Zato so za doseganje predpisanih posebnih zahtev direktive 2000/29/ES, ki predstavljajo minimalno stopnjo skladnosti materiala na skupnem trgu EU, potrebni dodatni

NACIONALNI PREDPISI

60

nacionalni ukrepi. Pri pripravi takih pravilnikov o ukrepih uporabljamo načela za vzpostavitev neokuženega mesta pridelave v skladu z mednarodnim standardom za fitosanitarne ukrepe ISPM-10 organizacije za prehrano in kmetijstvo pri Združenih narodih (http://www.furs.si/law/FAO/ZVR/SVN/ISPM_10.pdf). Standard opisuje zahteve za vzpostavitev in uporabo neokuženih mest pridelave in neokuženih enot pridelave kot ravnanja v primeru nevarnosti škodljivega organizma, da bi bile izpolnjene fitosanitarne zahteve za izdajo fitosanitarnih spričeval in uvoz rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih nadzorovanih predmetov v drugo državo. Ker je v trgovini med državami članicami EU fitosanitarno spričevalo nadomestil rastlinski potni list, predlog pravilnika o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje zlate trsne rumenice uvaja fitosanitarne ukrepe, ki bodo omogočili tako izdajo rastlinskih potnih listov za premeščanje v države EU kot fitosanitarnih spričeval za izvoz v tretje države (npr. Hrvaško). To je z ekonomskega vidika slovenskega gospodarstva izjemnega pomena, saj se tako zagotavljajo pogoji za vstop na tuje trge. Standard ISPM 10 je bil takoj po sprejemu v letu 1999 uporabljen v slovenskem predpisu o obvladovanju šarke koščičarjev (sprejeta odredba leta 1999), nato hmeljeve uvelosti (od leta 2001), fitoplazme koščičarjev ESFY (od 2004), hruševega ožiga pečkarjev (od leta 2004), torej pri škodljivih organizmih, ki so na delu Slovenije navzoči in bi njihov prenos na seme in sadilni material povzročil nevarnost za zdravstveno varstvo rastlin in družbeno-gospodarsko škodo. Vsi ti predpisi uporabljajo:

- inštrument predhodne prijave lokacije saditve pred pričetkom rastne dobe, - uradno pregledovanje zdravja rastlin med rastno dobo in - na koncu rastne dobe potrditev izpolnjevanja posebnih zahtev pridelanih rastlin

v skladu z zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin in pravilnikom, ki ureja registracijo pridelovalcev, predelovalcev, uvoznikov in distributerjev rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov in izdajanje rastlinskih potnih listov.

V vrstnem redu alinej si sledijo postopki na terenu samem, saj ISPM 10 navaja definicije (varovalni pas, mesto pridelave, sistematična raziskava…), ki smo jih prenesli z zakonom ZZVR-1 in drugimi fitosanitarnimi predpisi v slovenski sistem varovanja zdravja rastlin. ISPM 10 opisuje kriterije za ukrepe, ki se nanašajo na biologijo škodljivega organizma, na značilnosti mesta pridelave, na operativne zmožnosti pridelovalca ter na zahteve in odgovornosti Državne organizacije za varstvo rastlin (NPPO). V skladu s pravilniki imajo pridelovalci možnost pridobiti tak status neokuženih mest pridelave. Seveda pa v primeru, da se na potrjenem neokuženem mestu pridelave med rastno dobo odkrije okužba, mu fitosanitarni inšpektor statusa neokuženega mesta pridelave, na podlagi katerega ali imetnik izdaja rastlinske potne liste, na koncu rastne dobe ne more potrditi. Zato je v pravilnike vpeljan inštrument izjemnega dovoljenja oziroma umika prepovedi premeščanja, podane ob razmejitvi žarišča z odločbo FURS, da se v skladu s 46. členom zakona ZZVR-1 lahko izda rastlinski potni list za preostale rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete, če ni suma, da so okuženi in če ni nevarnosti za širjenje škodljivih organizmov. Ta izjema je vpeljana na podlagi direktive 2000/29/ES za primere, če se s fitosanitarnim pregledom ugotovi, da je del rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, ki jih pridelujejo, predelujejo ali uporabljajo registrirani pridelovalci oziroma predelovalci, ali je kakor koli drugače navzoč v njihovih prostorih, okužen s škodljivimi organizmi s seznamov I.A, I.B, II.A ali II.B. Zakon v 42. členu opredeljuje, da rastlinske potne liste izdajajo za pridelane ali predelane rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete s seznama V.A, ki so fitosanitarno pregledani:


61

– zavezanci za vpis v register, če imajo za to dovoljenje Fitosanitarne uprave, ali – izvajalci javnih pooblastil iz 68. člena tega zakona (t.j. fitosanitarni pregledniki), ali – Fitosanitarna uprava. Zakon v 41. členu opredeljuje pristojnosti fitosanitarnega inšpektorja, ki v primeru, da se med fitosanitarnimi pregledi ugotovi škodljivi organizem s seznama I.A ali II.A, prepove premeščanje zadevnih rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov ter odredi ukrepe: – ustrezno tretiranje, ki mu sledi izdaja rastlinskega potnega lista, če se šteje, da so pogoji izpolnjeni zaradi tretiranja, – dovoljenje za premeščanje pod uradnim nadzorom v območja, kjer ne predstavljajo dodatne nevarnosti, – dovoljenje za premeščanje pod uradnim nadzorom na mesta za industrijsko predelavo,

– uničenje. Zakon ne predvideva drugih pristojnosti inšpektorjev, kot je npr. izdaja izjemnega dovoljenja. Te pristojnosti nima niti izvajalec javnih pooblastil. O izpolnjevanju posebnih zahtev iz priloge IV.A.II direktive 2000/29/ES torej lahko uradno izjavo poda Fitosanitarna uprava za vse primere pridelave tako standardnega kot certificiranega materiala. Ker razpolaga z vsemi podatki razmejitev okuženih območij in lokacij mest pridelave, lahko ob zapisnikih terenskih izvajalcev, da so bili predpisani ukrepi tudi v praksi izvedeni, presodi, da za preostale rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete ni suma, da so okuženi in če ni nevarnosti za širjenje škodljivih organizmov dovoli izdajo (nameščanje) rastlinskih potnih listov za pridelane rastline. Zato je v izvedbene predpise o obvladovanju škodljivih organizmov vpeljano dajanje izjemnih dovoljenj s strani FURS, ki ima kot osrednji odgovorni uradni organ tudi naslednje pristojnosti (76. člen ZZVR-1):

– izvajanje stalnega nadzora škodljivih organizmov; – priprava ocen tveganja v primeru nevarnosti pojava ali ugotovitve novih

škodljivih organizmov, izdaja strokovnih navodil in ukrepov; – izdelava strokovnih podlag pri določitvi okuženih območij, ogroženih območij,

posebej nadzorovanih območij in varovanih območij; – izdajanje rastlinskih potnih listov; – opravljanje fitosanitarnih pregledov; – zagotavljanje sistema izdaje fitosanitarnih spričeval; – opravljanje drugih nalog, povezanih z zdravstvenim varstvom rastlin.

Na vsakem rastlinskem potnem listu standardnega materiala je naveden odgovorni organ države za sistem rastlinskega potnega lista, ki je Fitosanitarna uprava RS. Izjema je le za uradno potrjen/certificarn material, kjer je FURS dovolila pooblaščenim organom za potrjevanje (v tem primeru Kmetijskemu inštitutu Slovenije) izpis imena svoje institucije, ki je pod strokovnim nadzorom uprave. Tako lahko v Sloveniji zagotavljamo zdravstveno varstvo rastlin, ki je kot sistem mednarodno priznan in preverjen s strani evropske inšpekcije Urada za hrano in veterino Evropske Komisije (konkretno rastlinski potni list v septembru 2005, celoten sistem delovanja državne organizacije za varstvo rastlin pa marca 2009). Le zaupanja vreden sistem fitosanitarnega nadzora pa omogoča pridelovalcem in vsem, ki so vpleteni v trgovanje z rastlinami in rastlinskimi proizvodi, nemoteno obratovanje in poslovanje v domačem in mednarodnem prostoru.

DEFINICIJE POJMOV

62

11 SPREJEMANJE PREDPISOV

11.1 Sprejemanje predpisov v Evropski uniji Za vpogled v uradne objave predpisov Evropske unije obiščite spletno stran http://eur-lex.europa.eu/sl/index.htm. EUR-Lex ponuja neposredni brezplačni dostop do prava Evropske Unije. Sistem omogoča vpogled v Uradni list Evropske unije in med drugim vključuje tudi pogodbe, zakonodajo, sodno prakso in zakonodajne predloge. Zakonodajne naloge imajo v Evropski uniji tri institucije:

– Evropski parlament – Svet EU in – Evropska komisija.

Slovenija je v od januarja do junija 2008 prvič predsedovala Svetu EU. Slovensko predsedstvo Sveta EU je posebno pozornost namenilo predstavljanju Sveta EU v stikih z drugimi institucijami EU, s poudarkom na sodelovanju z Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo. Pri tem je Slovenija predstavljala stališča Sveta EU v t. i. trialogu z omenjenima evropskima institucijama. Evropska komisija ima na področjih prvega stebra EU izključno pravico do zakonodajne pobude (pripravi vse zakonadajne predloge), zato je del dnevnega reda dela Sveta EU predvsem odvisen od dinamike njenega dela. Ena od pomembnejših nalog predsedujoče države je predstavljanje Sveta EU v odnosu do Evropskega parlamenta in tesno sodelovanje z Evropskim parlamentom kot sozakonodajalcem v zakonodajnem postopku. Predsednik Vlade RS, ministri, državni sekretar za evropske zadeve in državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve v vlogi ministra za razvojno sodelovanje so tako sodelovali v razpravah na plenarnih zasedanjih ter zasedanjih odborov v Evropskem parlamentu. Ministri in državni sekretarji so Svet EU zastopali tudi v trialogih, tj. srečanjih z Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo, kadar je bilo treba usklajevati stališča v zakonodajnem postopku soodločanja. Ministri so predsedujoči sestavam Sveta EU in smejo edini sodelovati na plenarnih zasedanjih Evropskega parlamenta. Preden pa pridejo predpisi v potrditev na sestanke na visokem političnem nivoju, so usklajeni na delovnih skupinah Sveta, kjer sodelujejo predstavniki držav članic s tehničnega nivoja (strokovnjaki z ministrstev in drugih uradnih organov). Aktivne delovne skupine Sveta za zdravje rastlin so:

– Delovna skupina vodij fitosanitarnih služb (F.18; AGRI 404 / PHYTOSAN 18 / Working Party of Chief Plant Health Officers)

– Delovna skupina za zdravstveno varstvo rastlin: Varstvo in uradni pregledi (F.19.a; AGRI 405 / PHYTOSAN 19 / Working Party on Plant Health: Protection and Inspection)

– Delovna skupina za zdravstveno varstvo rastlin: Razmnoževalni in sadilni material (F.19.b; AGRI 405 / PHYTOSAN 19 / Working Party on Plant Health: Propagating And Planting Materials)

– Delovna skupina za zdravje rastlin: Roosendaalska skupina (F.19.c; AGRI 405 / PHYTOSAN 19 / Working Party on Plant Health: Roosendaal Group)


63

Sedanji način predsedovanja Svetu EU bo v veljavi do uveljavitve Lizbonske pogodbe. Po njenem podpisu 13. decembra 2007 je bila glavna naloga držav članic v letu 2008 uspešna izvedba ratifikacijskih postopkov. Državni zbor RS je Lizbonsko pogodbo ratificiral 29. januarja 2008. Do konca slovenskega predsedovanja je Lizbonsko pogodbo ratificiralo 19 držav članic, do junija 2009 pa vse razen Nemčije, Poljske, Češke in Irske, ki je edina država članica, katere državljani so o ratifikaciji Lizbonske pogodbe odločali na referendumu in je 12. junija 2008 ratifikacijo zavrnila.

11.2 Sprejemanje izvršnih predpisov Evropske komisije Evropska komisija ima 24 generalnih direktoratov (Directorate General - DG), med katerimi je za zdravje rastlin pristojen Generalni direktorat za zdravje in varstvo potrošnikov (DG Health and Consumers, pogosto se uporablja okrajšava DG SANCO, iz Sante & Consomateur). Ta direktorat je razdeljen v več enot (od A do F; glej sliko 2). Za zdravje rastlin je pomembna enota E (Varnost prehranske verige), ki je razdeljena na 5 podenot. Zdravje rastlin spada v podenoto E.1 (Biotehnologija in zdravje rastlin). V sestavi DG SANCO je pomembna še enota F – Urad za hrano in veterino (Food and veterinary office – FVO), oziroma njena podenota F.4 – Hrana rastlinskega izvora, zdravje rastlin, predelava in distribucija (Food of plant origin, plant health, processing and distribution). Ta urad ima za področje varstva rastlin vlogo nadzora nad izvajanjem evropskih predpisov v državah članicah, opravlja pa tudi presoje v državah, ki želijo izvažati rastlinsko blago v Evropsko unijo.

11.3 Stalni odbor za zdravje rastlin pri Evropski Komisiji Pravna podlaga za delovanje Pravna podlaga za delovanje Stalnega odbora za zdravje rastlin (tudi: Stalni odbor za zdravstveno varstvo rastlin; Standing Committee on plant health – SCPH) je 18. člen Direktive 2000/29/ES (oziroma še pred tem Direktiva 77/93/EGS), ki v 18. členu določa:

»1. Komisiji pomaga Stalni odbor za zdravstveno varstvo rastlin, ustanovljen s Sklepom Sveta 76/894/EGS.

2. Pri sklicih na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES.«

Kadar v predpisih najdemo sklic, da se o čem odloča po postopku iz 18. člena direktive Sveta 2000/29/ES, to pomeni, da se o zadevi odloča na sejah Stalnega odbora za zdravje rastlin, ki mu predseduje predstavnik Evropske komisije.

SPREJEMANJE PREDPISOV V EVROPSKI UNIJI

64

Slika 2: Organiziranost Direktorata za zdravje in varstvo potrošnikov Evropske komisije - DG SANCO, ki je pristojen za področje zdravja rastlin.


65

Stalni odbor za zdravje rastlin je bil ustanovljen s Sklepom Sveta 76/894/EGS z dne 23. novembra 1976 o ustanovitvi Stalnega odbora za zdravstveno varstvo rastlin. Odbor deluje v skladu s členoma št. 5 in 7 Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil, kjer je določen način delovanja odbora, in sicer:

• sestava odbora • vodenje • priprava predpisov • razprava in glasovanje • postopek v primeru, ko odbor ne sprejme stališča oziroma ko so ukrepi, ki jih

predvidi Komisija, v nasprotju z mnenjem odbora. Sklep predvideva tudi pripravo Poslovnika. Poslovnik Stalnega odbora za zdravstveno varstvo rastlin je bil sprejet leta 1979. Delovanje odbora Namen delovanja odbora je tesno sodelovanje med državami članicami in Komisijo zaradi zaradi lažjega izvajanja predpisov v zvezi z zdravstvenim varstvom rastlin, ki jih je sprejel Evropski svet in Parlament. Odbor ima komitološko vlogo – vlogo mehkega nadzora dela Komisije. Izraz komitologija (po EVROTERMU) označuje dejavnost odborov pri Evropski komisiji: pomeni dejavnost odborov v okviru izvršne funkcije Komisije. Ti odbori sodelujejo pri pripravi in sprejemanju podzakonskih aktov Skupnosti in drugih dokumentov, za katere je pristojna Komisija. Stalni odbor daje obvezna mnenja oziroma soglasja k predpisom Evropske komisije na področju zdravstvenega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi v rastlinski pridelavi in pri uvozu v Evropsko skupnost. Odbor sestavljajo predstavniki vseh držav članic (po poslovniku je to do 5 predstavnikov iz vsake države članice. Odboru predseduje predstavnik Komisije. Kot opazovalka se sestankov od začetka leta 2009 udeležuje tudi Švica. Sestanek odbora se skliče na pobudo predsedujočega ali na zahtevo predstavnika DČ. Predsedujoči (predstavnik Komisije) pripravi dnevni red sestanka (agenda), pri katerem se obravnava ločeno:

• zadeve, ki so predstavljene na sestanku in o katerih se diskutira (npr. rezultati posebnih nadzorov, poročila FVO misij, informacije o pojavih škodljivih organizmov, predstavitve PRA)

• zadeve, za katere so potrebne pripombe DČ (npr. osnutki odločb o ukrepih) • zadeve za glasovanje (npr. o ukrepih, o spremembah prilog direktive itd..)

Področja, ki jih obravnava odbor (v skladu z Direktivo 2000/29/ES): • prva obvestila o pojavih škodljivih organizmov v državah članicah • nujni ukrepi proti škodljivim organizmom • revizija predpisov, ki so že bili sprejeti • sistematična obdelava poročil o nadzoru škodljivih organizmov v skladu s

predpisi Komisije (odločbe o nujnih ukrepih, varovana območja) • finančna pomoč Skupnosti pokritje stroškov za ukrepe za boj proti škodljivim

organizmom (solidarnost) • razprava o implementaciji in izvedbi predpisov (FVO poročila – uvoz, RPL,

varovana območja, ŠO- odločbe) • zmanjšana pogostnost pregledov

SPREJEMANJE PREDPISOV V EVROPSKI UNIJI

66

Stalni odbor za zdravje rastlin sprejema predpise z naslednjih področij:

• spremembe prilog direktive 2000/29 • varovana območja:

o sprememba prilog I B in II B direktive 2000/29 in o Uredba Komisije 690/2008/ES

• uvedba nujnih ukrepov za izkoreninjenje in preprečevanje širjenja škodljivih organizmov (odločbe)

• zmanjšana pogostnost pregledov ob uvozu nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov iz priloge V direktive 2000/29 (Uredba Komisije 1756/2004/ES)

• odločanje o finančnih prispevkih Skupnosti (Uredba Komisije 1040/2002/ES) • uvoz iz tretjih držav • pregledi v notranjosti • rastlinski potni list • raziskovalno delo s škodljivimi organizmi • obveščanje o zadržanih pošiljkah • odstopanja od določb direktive 2000/29/ES (derogacije).

Kadar gre za sprejetje predpisa, o tem države članice na sestanku glasujejo. Če država članica glasuje proti ali se glasovanja vzdrži, mora podati stališče, ki se vključi v zapisnik. Predpis je sprejet, če za sprejetje glasuje kvalificirana večina (najmanj 2/3 držav članic glasuje za). Komisija ni vključena v glasovanje. Odločitve se poskušajo sprejeti s konsenzom; če pa stališče odbora nasprotuje ukrepom, ki jih pripravi Komisija, mora Komisija takoj predložiti predlog ukrepov Svetu EU in o tem obvestiti Evropski parlament – Svet v roku največ 3 mesecev glasuje o predlogu (v skladu s 5. členom Sklepa 1999/468/ES). Delovanje odbora je zaupno. Če odbor presodi, da je pri odločitvah o ukrepi potrebna pomoč strokovnjakov iz držav članic, se skliče:

- tematsko delovno skupino (npr. za spremembo prilog direktive 2000/29/ES) ali - priložnostno (ad hoc) delovna skupina. Takšna delovna skupina je bila sklicana

npr. za fitoftorno sušico vejic (Phytophthora ramorum) in za borovo ogorčico (Bursaphelenchus xylophilus).

Sestanka delovne skupine se udeleži tudi Komisija. Predsednika delovne skupine se izbere med člani, predsednik ali predstavnik Komisje pripravi poročilo delovne skupine, ki se nato predstavi na sestanku odbora. Ugotovitve delovne skupine se nato upoštevajo pri pripravi ukrepov. Nekatere informacije v zvezi z delovanjem odbora so javne in so objavljene na spletni strani Evropske komisije:

• dnevni redi sestankov in • kratka poročila s sestankov, ki jih pripravi Komisija (povzetki).


67

II. SPLOŠNI DEL ZDRAVSTVENEGA VARSTVA RASTLIN

12 DEFINICIJE V NEPOSREDNI RABI

12.1 Odgovorni uradni organi V Republiki Sloveniji so na podlagi Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin opredeljeni naslednji odgovorni uradni organi za zdravstveno varstvo rastlin: – ministrstvo, pristojno za zdravstveno varstvo rastlin: Ministrstvo za kmetijstvo,

gozdarstvo in prehrano, – osrednji odgovorni uradni organ za zdravstveno varstvo rastlin, ustanovljen z

uredbo vlade, izdano na podlagi zakona, ki ureja državno upravo: Fitosanitarna uprava RS,

– pristojni organ za inšpekcijsko nadzorstvo: Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano,

– pravne osebe na podlagi javnega pooblastila, – pristojni carinski organ: Carinska uprava RS. Uradna oseba je po ZZVR-1 tudi oseba, ki je zaposlena v odgovornem uradnem organu ali izvaja naloge na podlagi javnega pooblastila v skladu s tem zakonom. Odgovorni uradni organi ter izvajalci javne službe zdravstvenega varstva rastlin se štejejo za uradno državno organizacijo za varstvo rastlin po mednarodni konvenciji, ki ureja varstvo rastlin.

Slika 3: Shema Slovenske organizacije za varstvo rastlin (inšpekcijski, upravni in

strokovni del).

DEFINICIJE POJMOV

68

Predpisane naloge odgovornih uradnih organov so:

– stalni zdravstveni nadzor rastočih rastlin, vključno z obdelanimi površinami (polja, nasadi, drevesnice, rastlinjaki, laboratoriji, in podobno), prostoživečimi rastlinami ter rastlinami v skladiščih ali med prevozom;

– spremljanje škodljivih organizmov in izvajanje ocen tveganja zaradi nevarnosti škodljivih organizmov ter njihovo obvladovanje;

– izvajanje posebnega nadzora škodljivih organizmov, zlasti fitosanitarnih pregledov, načrtovanega spremljanja zdravstvenega stanja rastlin in sistematičnih raziskav;

– fitosanitarni nadzor vnosa organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti,

– fitosanitarni nadzor zaradi izvoza pošiljk rastlin, za katere so predpisane posebne zahteve zaradi varovanja zdravja rastlin;

– fitosanitarno potrjevanje, zlasti opravljanje fitosanitarnih pregledov rastlin in rastlinskih proizvodov na ozemlju Republike Slovenije zaradi izdajanja fitosanitarnih spričeval, rastlinskih potnih listov in drugih uradnih dokumentov;

– fitosanitarno ukrepanje;

– inšpekcijsko nadzorstvo v zvezi z zagotavljanjem zdravstvenega stanja rastlin;

– opravljanje drugih nalog, določenih v tem zakonu in drugih predpisih.

12.1.1 Program za fitosanitarno področje

Fitosanitarna uprava RS koordinira delo na področju varstva rastlin pred boleznimi in škodljivci. Za poenoteno delo pripravi skupni Program za fitosanitarno področje, ki ga sprejme minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Program je pripravljen v skladu z direktivo 2000/29/ES ter uredbo št. 882/2004/ES o uradnem nadzoru hrane in krme, tako da je vključen tudi v enotni večletni nacionalni program nadzora, ki vključuje še zdravstveno varstvo živali in rastlin ter varno hrano in krmo (prvič pripravljen za obdobje 2007/2009 kot siMANCP: multi-anual-national-control-plan).

V siMANCP so opredeljeni za zdravstveno varstvo rastlin zlasti strateški cilji in način postavljanja prioritet nadzora ter porabe sredstev za dosego teh ciljev ter kategorizacija tveganja zadevnih aktivnosti.

Namen programa je usmerjeno in enotno izvajanje nalog in dela na fitosanitarnem področju. Pri tem je poudarjena komplementarna vloga državnih organov in strokovnih institucij, ki delujejo na navedenem področju pri pripravi in izvajanju politike fitosanitarnega področja, ter koordinacija in sodelovanje upravnega, inšpekcijskega in strokovnega dela. S tem je omogočeno postopno doseganje ciljev v skladu s sprejeto zakonodajo in programi dela.

Neodvisno od Programa za fitosanitarno področje, ki ga pripravi FURS, opravlja Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano inšpekcijsko nadzorstvo v zvezi z zagotavljanjem zdravstvenega stanja rastlin kot odziv na prijave, prepoznana nova tveganja ali nadzor drugih pristojnih organov, ki sodelujejo pri fitosanitarnem nadzoru.


69

12.1.2 Izvedba programa za fitosanitarno področje Program na fitosanitarnem področju v okviru kmetijstva izvajajo organi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in pooblaščene strokovne inštitucije:

− MKGP, Fitosanitarna uprava RS kot osrednji pristojni organ;

− MKGP, Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano (IRSKGH); Fitosanitarna inšpekcija

− pooblaščene inštitucije:

− Kmetijski inštitut Slovenije (KIS),

− Nacionalni inštitut za biologijo (NIB),

− Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS),

− Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Inštitut za fitomedicino (BF-IF),

− KGZS-Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica (KGZS-NG),

− KGZS-Kmetijsko gozdarski zavod Maribor (KGZS-MB),

− KGZS-Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto (KZS-NM).

Program dela na področju gozdarstva glede zdravstvenega varstva gozdov in glede gozdnega reprodukcijskega materiala izvajajo organi v okviru Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in pooblaščene strokovne inštitucije, ki o izvedbi poročajo FURS:

− MKGP, Sektor za gozdarstvo;

− MKGP, Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano; Gozdarska inšpekcija

− pooblaščene inštitucije:

− Zavod za gozdove Slovenije (ZGS)

− Gozdarski inštitut Slovenije (GIS)

− Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire (BF-G). Posamezni izvajalci nadzora imajo različna pooblastila in naloge nadzora, pri katerem sta z zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin določeni dve stopnji:

- Fitosanitarni nadzor, pri katerem je poudarek na pregledu listin, istovetnosti in zdravstvenem pregledu rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov z namenom, da se ugotovi navzočnost škodljivih organizmov oziroma skladnost s fitosanitarnimi predpisi.

- Inšpekcijsko nadzorstvo, pri katerem je poudarek na obravnavi kršiteljev predpisov na podlagi prijav ali preiskav, uvedenih po uradni dolžnosti.

Naloge nadzora so po glavnih skupinah izvajalcev naslednje:

1. Fitosanitarna inšpekcija IRSKGH opravlja fitosanitarni nadzor in inšpekcijsko nadzorstvo ob uvozu iz tretjih držav, izvozu in na notranjem trgu, in sicer:

DEFINICIJE POJMOV

70

− fitosanitarni nadzor rastlin pri uvozu, izvozu, reizvozu (izdajanje fitosanitarnih spričeval);

− fitosanitarni nadzor v notranjosti države (pri registriranih uvoznikih, distributerjih, trgovcih in pridelovalcih, na mestu pridelave in v prometu zaradi izdaje rastlinskih potnih listov, inšpekcijsko spremljanje zdravstvenega stanja rastlin in izvajanje sistematičnega nadzora);

− jemanje uradnih vzorcev za diagnostiko škodljivih organizmov in odrejanje ukrepov, kadar je to bilo potrebno;

− nadzor izvajalcev javnih služb in javnih pooblastil;

− nadzor uvoza, gojenja ali uporabe organizmov za biotično varstvo rastlin;

− izvajanje drugih nalog, povezanih z zdravstvenim varstvom rastlin. 2. Gozdarska inšpekcija IRSKGH opravlja neposredno inšpekcijsko nadzorstvo, in sicer:

− v notranjosti države (pri registriranih uvoznikih, distributerjih, trgovcih in pridelovalcih, na mestu pridelave zaradi izdaje rastlinskih potnih listov za gozdne rastline, inšpekcijsko spremljanje zdravstvenega stanja gozdnih rastlin);

− jemanje uradnih vzorcev za diagnostiko škodljivih organizmov in odrejanje ukrepov v gozdarstvu, če je bilo to potrebno;

− nadzor izvajalcev javnih služb in javnih pooblastil v gozdarstvu;

− izvajanje drugih nalog povezanih z zdravstvenim varstvom rastlin.

3. Pooblaščene strokovne institucije opravljajo neposredni fitosanitarni nadzor, in sicer:

− nadzor v notranjosti države (pri registriranih uvoznikih, distributerjih, trgovcih in pridelovalcih, na mestu pridelave in v prometu zaradi izdaje rastlinskih potnih listov, spremljanje zdravstvenega stanja rastlin in izvajanje sistematičnega nadzora);

− jemanje uradnih vzorcev za diagnostiko škodljivih organizmov in odrejanje higienskih ukrepov, če je bilo to potrebno;

− izvajanje drugih nalog povezanih z zdravstvenim varstvom rastlin. Pooblaščene strokovne institucije dajejo tudi strokovno podporo v obliki mnenj in analiz tveganja ter kot diagnostični laboratoriji (glej dodatek 5), ki izvajajo specializirane laboratorijske preiskave rastlin, rastlinskih proizvodov, zemlje in drugih predmetov zaradi diagnostike škodljivih organizmov (virusi, bakterije, glive, žuželke itd.), vzorčenih v okviru posebnih nadzorov ali drugih spremljanj (monitoringov) ter v okviru fitosanitarnih pregledov in inšpekcijskega nadzorstva.

V okviru pooblaščenih institucij deluje tudi javna služba zdravstvenega varstva rastlin (diagnostika gospodarskih bolezni in škodljivcev, prognostična služba, itd.), ki je sestavni delo Slovenske organizacije za varstvo rastlin (NPPO).

12.2 Fitosanitarni pregled Fitosanitarne preglede opravljajo uradne osebe z namenom, da ugotovijo navzočnost škodljivih organizmov oziroma skladnost s fitosanitarnimi predpisi.


71

Fitosanitarni pregled sestoji iz: − pregleda listin, − pregleda istovetnosti in − zdravstvenega pregleda rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov. Fitosanitarni pregledi so zelo pomemben element v sistemu rastlinskega potnega lista. Pristojnost za opravljanje fitosanitarnih pregledov ima FURS, fitosanitarni inšpektorji ter of FURS pooblaščene uradne osebe. Naloge fitosanitarnih pregledov, ki jih lahko opravljajo tudi posamezniki, zaposleni pri pravni osebi, ki je nosilec javnega pooblastila (Pravilnik o pogojih za opravljanje nalog zdravstvenega varstva rastlin po javnem pooblastilu, Uradni list RS št. 110/05), so: - opravljanje fitosanitarnih pregledov v skladu z zakonom, - odvzem uradnih vzorcev, - izdajanje potrdil o zdravstveni usteznosti za rastline za saditev ali rastlinske

proizvode, ki izpolnjujejo posebne fitosanitarne zahteve iz priloge IV, del A Direktive Sveta št. 2000/29/ES,

- izdajanje rastlinskih potnih listov, - spremljanje zdravstvenega stanja rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih

predmetov, - opozarjanje imetnikov na nepravilnosti oziroma izpolnjevanje predpisanih

obveznosti, - predlaganje Upravi izbris iz registra oziroma razveljavitev dovoljenja za izdajo

rastlinskih potnih listov, - določitev načina zavarovanja rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih

predmetov ter preprečitve stika z drugimi rastlinami, rastlinskimi proizvodi in nadzorovanimi predmeti ob okužbi,

- vodenje evidenc o fitosanitarnih pregledih in ukrepih, - seznanjanje imetnikov s predpisi fitosanitarnega področja in skladnosti z njimi, - obveščanje Uprave in pristojnega fitosanitarnega ali gozdarskega inšpektorja,

zaradi nadaljnjega ukrepanja v skladu z zakonom.

12.3 Fitosanitarno spričevalo Fitosanitarno spričevalo je potrdilo o zdravstvenem stanju pošiljke, ki ga izda pristojni organ za zdravstveno varstvo rastlin, praviloma v državi porekla in spremlja pošiljko, ki se vnaša iz tretjih držav, izvaža ali prevaža v tranzitu. Fitosanitarno spričevalo za ponovni izvoz je potrdilo o zdravstvenem stanju pošiljke, ki ga izda pristojni organ za zdravstveno varstvo rastlin države, v katero se je pošiljka vnesla iz tretjih držav oziroma se je skladiščila, ponovno pakirala ali razdeljevala in spremlja pošiljko, ki se ponovno izvaža. Fitosanitarno spričevalo potrjuje izpolnjevanje fitosanitarnih zahtev države uvoznice. Izda ga odgovorni uradni organ države porekla. Kadar so posebne fitosanitarne zahteve izpolnjene za posamezne vrste pošiljk v državi pošiljateljici, ki ni država porekla, lahko ta izda fitosanitarno spričevalo. Fitosanitarno spričevalo ali fitosanitarno spričevalo za ponovni izvoz se izda v najmanj enem uradnem jeziku Skupnosti in skladno z Mednarodno konvencijo o varstvu rastlin

DEFINICIJE POJMOV

72

(FAO-IPPC), ne glede na to ali je tretja država izvoza ali ponovnega izvoza njena podpisnica. Izdano mora biti največ 14 dni pred odpremo pošiljke.

12.4 Rastlinski potni list Rastlinski potni list je uradna etiketa ali druga uradna oznaka, ki potrjuje, da rastline, rastlinski proizvodi in nadzorovani predmeti, ki se premeščajo na ozemlju Skupnosti, izpolnjujejo zahteve zdravstvenega varstva rastlin, v skladu s predpisi Skupnosti, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin. Rastlinski potni list pripravi odgovorni uradni organ v državi članici in je lahko standardizirana na ravni Skupnosti za različne vrste rastlin ali rastlinskih proizvodov. Rastlinski potni listi se izdajajo za rastline in rastlinske proizvode s seznama V.A Direktive sveta 2000/29/ES ter za nekatere rastline in rastlinske proizvode izven teh seznamov, katerih nadzor je reguliran s posebnimi predpisi Evropske unije (Odločbe Evropske komisije o nujnih ukrepih). Rastlinske potne liste izdajajo: – registrirani imetniki rastlin in rastlinskih proizvodov, če imajo za to dovoljenje

Fitosanitarne uprave RS, ali

– izvajalci javnih pooblastil iz 68. člena Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (npr. KIS in IHPS kot certifikacijska organa, Zavod za gozdove Slovenije kot pristojni na področju gozdarstva),

– Fitosanitarna uprava RS, v primeru, da imetniki rastlin in rastlinskih proizvodov ne pridobijo ali ne morejo pridobiti dovoljenja za izdajo rastlinskih potnih listov.

12.5 Vnos Vnos iz tretjih držav je vnos pošiljke in škodljivih organizmov na carinsko območje Skupnosti, ne glede na to, kakšna raba ali uporaba je bila v skladu s tem zakonom in v skladu s carinskimi predpisi dovoljena za rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete, razen vnosa zaradi tranzita. Vnos škodljivega organizma je tudi vsak vstop škodljivega organizma na območje, kjer še ni navzoč ali je navzoč v omejenem obsegu.

12.6 Pošiljka in partija Pošiljka ali del pošiljke je količina rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, ki jo spremlja eno fitosanitarno spričevalo ali drug predpisan ekvivalenten dokument ali žig. Pošiljko sestavlja ena ali več partij. Partija je število enot rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, ki se jih da identificirati s homogenostjo njihove sestave in izvora, in je del pošiljke.

12.7 Države Tretje države so države, ki niso države članice Evropske unije.


73

Država porekla pomeni državo, v kateri so bile pridelane rastline, iz katerih so rastlinski proizvodi.

12.8 Vstopno mesto Vstopno mesto je mesto, kjer so rastline, rastlinski proizvodi in drugi nadzorovani predmeti prvič vneseni na carinsko območje Skupnosti:

– letališče v primeru zračnega prevoza, – pristanišče v primeru pomorskega ali rečnega prevoza, – postaja v primeru železniškega prevoza ter – mesto carinskega urada, odgovornega za območje, kjer se prečka meja

Skupnosti, v primeru kateregakoli drugega prevoza.

12.9 Odgovorni uradni organi pri vnosu Uradni organ vstopnega mesta je odgovorni uradni organ v državi članici, pristojen za fitosanitarne preglede na vstopnem mestu. Uradni organ namembnega območja je odgovorni uradni organ v državi članici, pristojen za fitosanitarne preglede na vstopnem mestu, kjer je carinski urad namembnega območja. Carinski urad vstopnega mesta je urad vstopnega mesta. Carinski urad namembnega območja je urad namembnega območja iz tretje točke 340.b člena Uredbe Komisije št. 2454/93/EGS (UL L št. 253 z dne 11. 10. 1993). Carinsko odobrena raba ali uporaba je carinsko odobrena raba ali uporaba iz 15. točke 4. člena Uredbe Sveta št. 2913/92/EGS (UL L št. 302 z dne 19. 10. 1992) o uvedbi carinskega zakonika skupnosti (v nadaljnjem besedilu: carinski zakonik Skupnosti).

12.10 Rastline Čeprav generalno govorimo o nadzoru rastlin in rastlinskih škodljivih organizmov, so predmet fitosanitranega nadzora rastline, rastlinski proizvodi in drugi nadzorovani predmeti, s katerimi se lahko prenašajo škodljivi organizmi.

12.10.1 Definicija rastlin Rastline so žive rastline in določeni živi deli takih rastlin, vključno s semeni. Za žive dele rastlin se štejejo: – plodovi v botaničnem smislu, razen tistih, ki so konzervirani z globokim

zamrzovanjem, – vrtnine, razen tistih, ki so konzervirane z globokim zamrzovanjem, – gomolji, čebulice, korenike in drugi podzemni organi za razmnoževanje, – rezano cvetje, – veje z listi ali iglicami, – posekana drevesa z ohranjenimi listi ali iglicami,

DEFINICIJE POJMOV

74

– listi, listje, – tkivne kulture, – živ cvetni prah, – cepiči za okuliranje, potaknjenci, cepiči, – katerikoli drug del rastlin, ki bi lahko bil določen na Stalnem odboru za zdravstveno

varstvo rastlin pri Evropski komisiji. Seme pomeni seme v botaničnem pomenu, razen tistega, ki ni namenjeno setvi. Rastline za saditev so: – rastline, ki so že posajene in bodo ostale posajene ali bodo presajene, – rastline, ki še niso posajene, a so namenjene saditvi. Saditev je namestitev rastlin, da bi zagotovili njihovo nadaljnjo rast in generativno ali vegetativno razmnoževanje.

12.10.2 Rastlinski proizvodi Rastlinski proizvodi so proizvodi rastlinskega izvora, nepredelani ali obdelani s preprostimi postopki in ki niso rastline iz prejšnje točke. Za rastlinski proizvod se šteje tudi les, če je v celoti ali delno ohranil svojo naravno okroglo površino, z lubjem ali brez njega, ali če gre za sekance, iveri, žagovino, lesne odpadke ali ostanke in če se uporabi pri prevozu kakršnih koli predmetov v obliki pregradnega materiala, podpornega lesa ali palet v primeru, da pomeni nevarnost za zdravje rastlin.

12.10.3 Nadzorovani predmeti Nadzorovani predmeti so zemljišča, skladiščni prostor, embalaža, prevozno sredstvo, zabojnik, zemlja ali kateri koli drug organizem, predmet ali snov, ki lahko vsebuje ali širi škodljive organizme in zahteva uvedbo fitosanitarnih ukrepov.

12.11 Škodljivi organizmi Kot organizem na fitosanitarnem področju pojmujemo živo bitje, ki se je sposobno razmnoževati ali pomnoževati in ga lahko uvrščamo med vretenčarje ali nevretenčarje, rastline ali mikroorganizme (ISPM 3, 1996). Škodljivi organizmi pomenijo katerokoli vrsto, sev ali biotip rastline, živali ali patogenega povzročitelja, ki so škodljivi rastlinam ali rastlinskim proizvodom. Škodljivi organizmi se glede na splošno nevarnost za zdravje in obstoj posameznih vrst rastlin ter glede na nevarnost povzročitve velike ekonomske škode delijo na karantenske in nekarantenske. Nekarantenski škodljivi organizmi so lahko nadzorovani ali gospodarski. Karantenski škodljivi organizmi se štejejo za posebno nevarne rastlinam in rastlinskim proizvodom, ker praviloma povzročajo veliko ekonomsko škodo in jih na običajen način ne moremo zatirati. V ES so razvrščeni v naslednje sezname:


75

– seznam I.A in seznam II.A, ki se nanašata na celotno ozemlje Skupnosti;

– seznam I.B in seznam II.B, ki se nanašata na določena varovana območja.

Za preprečevanje vnosa in širjenja karantenskih škodljivih organizmov se izvaja njihov stalni nadzor ter izvajajo predpisani ukrepi. Kot nadzorovani nekarantenski škodljivi organizmi se štejejo tisti organizmi, ki so določeni z direktivami EU oziroma s pravilniki s področja trženja, ker lahko zmanjšajo kakovost semenskega ali razmnoževalnega materiala rastlin. Tudi za te organizme se izvajajo stalni nadzor in predpisani ukrepi. Nekarantenski gospodarski škodljivi organizmi lahko povzročijo gospodarsko škodo in zmanjušejo kvaliteto pridelka, vendar se jih z običajnimi in ustaljenimi načini da zatirati. Ker je to v interesu pridelovalca in za njihovo zatiranje poskrbi sam, ti organizmi niso pod uradnim nadzorom države. Za njihovo spremljanje skrbi javna služba za varstvo rastlin, ki na regionalnem nivoju poskrbi tudi za obveščanje pridelovalcev o pravem času in načinu njihovega zatiranja.

12.12 Seznami škodljivih organizmov in rastlinskega blaga Seznami škodljivih organizmov ter seznami rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, so seznami iz prilog od I do V Direktive Sveta št. 2000/29/ES s številnimi podseznami.

V Dodatku 2 so seznami, ki pridejo v poštev za registracijo in rastlinski potni list (I, II, III.A, IV.A.II in V.A). Vsebino vseh seznamov pa redno vzdržujemo na spletni strani FURS http://www.furs.si.

Pri pridelavi sadilnega in razmnoževalnega materiala, za katerega se izdajajo rastlinski potni listi, se uporabljajo zlasti seznami:

− I in II o karantenskih škodljivih organizmih,

− IV.A.II o posebnih zahtevah ob premeščanju in pri pridelavi rastlin ter

− V.A o rastlinskih vrstah, za katere se izdaja rastlinski potni list.

Novi karantenski organizmi Zaradi zahtevnih postopkov determinacije organizmov, ocen tveganja in odločanja o ustreznih fitosanitarnih ukrepih državne organizacije za varstvo rastlin EU združujejo znanstveno in strokovno delo v panelih Evropske organizacije za varstvo rastlin. Prav tako je odločanje o preventivnih ukrepih proti širjenju škodljivih organizmov mogoče šele na ravni EU v t.i. Stalnem odboru za zdravstveno varstvo rastlin pri Evropski komisiji, ki pri svojem delu upošteva gradiva, baze in mnenja drugih evropskih organizacij, kot prikazuje slika 4.

Šele s trdnimi argumenti ocene tveganja je mogoče omejiti vnos tveganih pošiljk, vendar mora biti škodljivi organizem prepoznan kot karantenski in predpisan v direktivi Sveta 2000/29/ES, ki daje podlago za nacionalne predpise držav članic Evropske unije.

Večina sedanjih karantenskih škodljivih organizmov je predpisanih na podlagi ocen tveganja iz leta 1977, zato mnogi zaradi novih znanstvenih spoznanj niso več ustrezno umeščeni ali pa so se zaradi razširitve na območju EU ustalili in karantenski ukrepi zanje niso več primerni.

DEFINICIJE POJMOV

76

Uvrstitve v sezname je z ustreznimi poročili in argumenti na podlagi mednarodnih standardov za zdravstveno varstvo rastlin mogoče spremeniti, in sicer ima za to v EU izvršilno pristojnost Evropska komisija, ki ji pri tem pomagajo državne organizacije za varstvo rastlin. Evropska komisija lahko spreminja vse tehnične priloge k direktivi 2000/29/ES, kot so opisane v Preglednici 2. Sami postopki sprememb trajajo več let. Ocene tveganja zanje so bile narejene v letu 2002-2003, delovna skupina za revizijo prilog direktive jih je strokovno obravnavala v letu 2004, postopek usklajevnaja o ukrepih in omejitvah pa je tekel na stalnem odboru vse do 2007. Predlog za spremembe 11 organizmov je sredi leta 2008 prešel usklajevanje pri WTO-SPS in v novembru 2008 postopek umeščanja na karantenske sezname v EU še ni končan (v Dodatku 2 so ti organizmi označeni z *).

Slika 4: Strokovno in znanstveno mednarodno sodelovanje na področju varstva rastlin:

oceno tveganja, ki običajno nastane v posamezni državi članici ali pa jo strokovnjaki iz evropskih držav pripravijo v panelih EPPO, skupaj s predlogi ukrepov pregleda Znanstveni odbor pri Evropski agenciji za varno hrano; odločitev o uravnavanju in potrebne predpise sprejme Evropska komisija ob posvetovanju s Stalnim odborom in ožjo delovno skupino za revizijo prilog direktive 2000/29/ES.

12.12.1 Škodljivi organizmi, ki se štejejo za posebej nevarne rastlinam in rastlinskim proizvodom

– Seznam I.A: Škodljivi organizmi, katerih vnos in širjenje v državah članicah je

prepovedano: o I.A.I: škodljivi organizmi, za katere ni znano, ali so navzoči v katerem

koli delu skupnosti, in ki so pomembni za vso skupnost

OCENA TVEGANJA ZARADI ŠO:- Biologija organizma - Gostiteljske rastline- Vplivno območje

URAVNAVANJE ŠO:- Fitosanitarni ukrepi ali- Drugi ukrepi za varstvo rastlin

Evropska unijaKomisija – Stalni odbor za zdravstveno varstvo rastlin

Delovna skupina za priloge direkt ive 2000/29/ES

Evropska organizacija

za varstvo rastlinPanel za ocene

tveganjaPanel za fitosanitarne

ukrepe

Evropska agencija za varno hrano

Znanstveni odbor za zdravstveno varstvo

rastlin

Države članice Evropske unijeDržavne organizacije za varstvo rastlin

OCENA TVEGANJA ZARADI ŠO:- Biologija organizma - Gostiteljske rastline- Vplivno območje

URAVNAVANJE ŠO:- Fitosanitarni ukrepi ali- Drugi ukrepi za varstvo rastlin

Evropska unijaKomisija – Stalni odbor za zdravstveno varstvo rastlin

Delovna skupina za priloge direkt ive 2000/29/ES

Evropska organizacija

za varstvo rastlinPanel za ocene

tveganjaPanel za fitosanitarne

ukrepe

Evropska agencija za varno hrano

Znanstveni odbor za zdravstveno varstvo

rastlin

Države članice Evropske unijeDržavne organizacije za varstvo rastlin


77

o I.A.II: škodljivi organizmi, za katere je znano, da so navzoči v skupnosti in pomembni za vso skupnost

– Seznam I.B: Škodljivi organizmi, katerih vnos in širjenje na nekatera varovana

območja je prepovedano – Seznam II.A: Škodljivi organizmi, katerih vnos in širjenje v državah članicah je

prepovedano, če so navzoči na nekaterih rastlinah ali rastlinskih proizvodih: o II.A.I: škodljivi organizmi, za katere ni znano, ali so navzoči v katerem koli

delu skupnosti, in ki so pomembni za vso skupnost o II.A.II: škodljivi organizmi, za katere je znano, da so navzoči v skupnosti in

pomembni za vso skupnost – Seznam II.B: Škodljivi organizmi, katerih vnos in širjenje na nekatera varovana

območja je prepovedano, če so navzoči na nekaterih rastlinah ali rastlinskih proizvodih

12.12.2 Prepoved vnosa in premeščanja rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov

– Seznam III.A: Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, katerih vnos je

prepovedan v vseh državah članicah – Seznam III.B: Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, katerih vnos je

prepovedan na nekatera varovana območja

12.12.3 Seznam posebnih fitosanitarnih zahtev za vnos in premeščanje – Seznam IV.A: Posebne zahteve, ki so predpisane za vnos in premeščanje rastlin,

rastlinskih proizvodov in drugih predmetov v vse države članice in znotraj njih: o Seznam IV.A.I: Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, ki izvirajo

zunaj skupnosti o Seznam IV.A.II: Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, ki izvirajo iz

skupnosti

– Seznam IV.B: Posebne zahteve, ki so predpisane za vnos rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov na nekatera varovana območja in za premeščanje znotraj njih

12.12.4 Seznam rastlin, za katere je obvezen uradni zdravstveni pregled

– Seznam V.A: Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, ki izvirajo iz skupnosti

in za katere se opravi fitosanitarni pregled na mestu pridelave, preden se premeščajo znotraj skupnosti:

o Seznam V.A.I: Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, ki so možni prenašalci škodljivih organizmov, pomembnih za vso Skupnost, in jih mora spremljati rastlinski potni list

o Seznam V.A.II: Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, ki so možni prenašalci škodljivih organizmov, pomembnih za nekatera varovana

DEFINICIJE POJMOV

78

območja, in ki jih mora spremljati rastlinski potni list, veljaven za neko območje, kadar se vnašajo na to območje ali se na njem premeščajo

– Seznam V.B: Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, ki izvirajo zunaj

skupnosti in za katere se opravi fitosanitarni pregled v državi izvora ali državi pošiljateljici, preden se jim dovoli vstop v skupnost:

o Seznam V.B.I: Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, ki so možni prenašalci škodljivih organizmov, pomembnih za vso Skupnost

o Seznam V.B.II: Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, ki so možni prenašalci škodljivih organizmov, pomembnih za nekatera varovana območja

12.13 Premeščanje Premeščanje je vsako premikanje rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov izven mesta pridelave na ozemlju Evropske skupnosti. Mesto pridelave je posest ali skupina zemljišč, ki je posamezna pridelovalna enota z vsemi pripadajočimi objekti, stroji in opremo. Rastline, rastlinski proizvodi in nadzorovani predmeti s seznama V.A. ter nekatere rastline in rastlinske proizvode izven tega seznama, katerih nadzor je reguliran z Odločbami Evropske komisije o nujnih ukrepih, se lahko premeščajo le, če je na njih ali na njihovi embalaži nameščen rastlinski potni list oziroma je priložen prevoznemu sredstvu. Če ni nevarnosti širjenja škodljivih organizmov, se brez rastlinskega potnega lista lahko premešča majhna količina zgoraj omenjenih rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, če je namenjena porabi med prevozom, samooskrbi oziroma končni prodaji fizičnim osebam, ki niso tržni pridelovalci, na lokalnem trgu, oziroma če jo premeščajo pridelovalci oziroma predelovalci, ki so lahko izvzeti iz vpisa v FITO - register.

12.14 Register Fitosanitarna uprava RS vodi skladno: - register pridelovalcev, predelovalcev, uvoznikov in distributerjev (FITO – register),

ki ga zahtevajo EU direktive zdravstvenega varstva rastlin, na podlagi katerega se lahko izdajajo rastlinski potni listi;

- register dobaviteljev (SEME – register), ki ga zahtevajo EU direktive o trženju semenskega in razmnoževalnega materiala, na podlagi katerega se lahko izdajajo etikete dobavitelja.

Čeprav smo zaradi racionalnosti v Sloveniji združili upravljanje področja, njegov nadzor in tudi ravnanje imetnikov rastlin pri izdajanju etiket z obeh področij, se bomo v nadaljevanju osredotočili le na zahteve predpisov zdravstvenega varstva rastlin. FITO - register je register pridelovalcev, predelovalcev, uvoznikov in distributerjev rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih nadzorovanih predmetov. Vpis v register je obvezen za naslednje zavezance: – pridelovalce, predelovalce in distributerje rastlin, rastlinskih proizvodov in

nadzorovanih predmetov s seznama V.A;


79

– uvoznike rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznama V.B; – pridelovalce določenih rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, ki

niso navedeni na seznamu V.A, ter za zbirne in distribucijske centre na območju pridelave.

Register vzpostavi in vodi Fitosanitarna uprava RS. Register vsebuje zlasti naslednje podatke: – neponovljivo registrsko številko oziroma KMG-MID številko kmetijskega

gospodarstva (iz registra kmetijskih gospodarstev) in številko subjekta (iz evidence subjektov);

– osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča ali firmo in sedež; – odgovorno osebo pravne osebe; – pravno organizacijsko obliko; – davčno številko; – matično številko poslovnega subjekta; – vrsto dejavnosti; – kmetijska zemljišča v uporabi po parcelah in vrstah.

12.15 Posebne zahteve Pri razlagi posebnih zahtev pogosto uporabljamo standardne izraze, ki so najbolje definirani z mednarodnim standardom za fitosanitarne ukrepe ISPM 5 – FAO Slovar.

1. Rastna doba je obdobje, v katerem rastline aktivno rastejo na nekem območju, mestu pridelave ali enoti pridelave (FAO, 1990). V posebnih zahtevah je pogosto navedena »zadnja popolna rastna doba«, ki pomeni končano rastno dobo bodisi istega ali naslednjega leta (če je okužba v istem letu, mora miniti še ena rastna doba brez okužb).

2. Mesto pridelave je katerakoli posest (zemljišča, objekti in prevozna sredstva) ali skupina zemljišč, ki je posamezna pridelovalna ali kmetijska enota. Vključena so tudi mesta pridelave, ki so vodena ločeno za fitosanitarne namene.

3. Nenapadeno (pošiljka, zemljišče ali mesto pridelave) - Brez škodljivih organizmov (ali določenega škodljivega organizma) v takem številu ali količini, da bi jih lahko odkrili z uporabo fitosanitarnih postopkov. (FAO, 1990; revidirano FAO, 1995)

4. Nenapadeno mesto pridelave - Mesto pridelave, v katerem določen škodljivi organizem ni navzoč, kar je bilo znanstveno dokazano in v katerem se, kjer je to ustrezno, tako stanje tudi uradno vzdržuje. (ICPM, 1999)

5. Nenapadena enota pridelave - Določen obseg mesta pridelave, ki ga obravnavamo kot zaključeno enoto, podobno kot nenapadeno mesto pridelave. (ICPM, 1999)

6. Fitosanitarne aktivnosti - Kakršenkoli postopek, kot je uradni pregled, testiranje, stalni nadzor ali tretiranje, ki se izvaja zaradi izvrševanja fitosanitarnih predpisov ali fitosanitarnih postopkov (v zvezi s pošiljkami, nadzorovanimi predmeti, mesti pridelave, območji, ali kjer je to še upravičeno). (ICPM, 2001)

DEFINICIJE POJMOV

80

7. Fitosanitarni ukrep - Zakonodaja, predpis ali uradni postopek, katerega namen je preprečevati vnos oziroma širjenje škodljivih organizmov ali omejiti gospodarski vpliv nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov. (FAO, 1995, na podlagi GATT SPS sporazuma)

8. Uradni pregled - Uradni vizualni pregled rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih nadzorovanih predmetov z namenom ugotavljanja navzočnosti škodljivega organizma in/ali ugotavljanja skladnosti s fitosanitarnimi predpisi. (FAO, 1990)

9. Ustrezno tretiranje je uradno odobren postopek za uničenje, odstranitev ali sterilizacijo škodljivih organizmov. (FAO, 1990; revidirano FAO, 1995)

10. Varovalni pas - Območje, na katerem določeni škodljivi organizem ni navzoč ali je navzoč v majhnem obsegu in je pod uradnim nadzorom, ki bodisi obdaja ali meji na napadeno območje, na napadeno mesto pridelave, na nenapadeno območje, na nenapadeno mesto pridelave ali na nenapadeno enoto pridelave in se v njem izvajajo fitosanitarni ukrepi z namenom preprečevanja širjenja škodljivega organizma. (CEPM,1996)

11. Neposredna bližina rastlin (na mestu ali enoti pridelave) so tiste rastline, ki se dotikajo ugotovljeno okužene/napadene rastline oziroma so toliko blizu, da je glede na biologijo prenos škodljivega organizma nanje verjeten.

12. Območje - Uradno določena država, del države ali več držav ali več delov različnih držav. (FAO,1990, revidirano na podlagi GATT SPS sporazuma, FAO, 1995)

13. Neokuženo (nenapadeno) območje je uradno določena država, del države ali več držav ali več delov različnih držav, kjer je ugotovljeno, da zadevni škodljivi organizem ni navzoč.

14. Izkoreninjenje - Izvajanje fitosanitarnih ukrepov z namenom odstranitve škodljivega organizma z območja. (FAO, 1990; revidirano FAO, 1995)


81

13 REGISTRACIJA Evropska skupnost varuje svoje ozemlje oziroma lastno pridelavo rastlin pred vnosom in širjenjem škodljivih organizmov. Vsaka država članica je zato dolžna poskrbeti za opravljanje obveznih fitosanitarnih pregledov predpisanih rastlin in rastlinskih proizvodov pri njihovem vstopu v Skupnost in pri trgovanju znotraj nje. V ta namen se morajo njihovi imetniki (uvozniki) uradno registrirati. Eno poglavitnih načel skupnega trga Evropske unije je tudi prost pretok blaga. Zato so fitosanitarni pregledi na mejah med državami članicami odpravljeni (od leta 1993 neprej) in se namesto njih izvajajo na samih mestih pridelave, predelave in distribucije predpisanih rastlin in rastlinskih proizvodov. Zato se morajo poleg uvoznikov registrirati tudi pridelovalci, predelovalci in distributerji rastlin in rastlinskih proizvodov, s katerimi se lahko vnesejo ali širijo karantenski škodljivi organizmi.

13.1 Zavezanci za vpis v register V t.i. FITO-register morajo biti vpisani pridelovalci, predelovalci in distributerji rastlin in rastlinskih proizvodov, ki so uvrščeni na posebna seznama V.A in V.B Direktive Sveta 200/29/ES. Seznama sta razdeljena na dva dela. I. del velja za celo Evropsko skupnost, II. del pa za njena varovana območja. Na seznamu V.A so predvsem določene rastline za saditev, za katere je na skupnem evropskem tržišču potrebno izdajati rastlinske potne liste, njihovi pridelovalci, predelovalci in distributerji pa morajo biti registrirani:

– razmnoževalni in sadilni material vinske trte, – razmnoževalni in sadilni material hmelja, – razmnoževalni in sadilni material določenih sadnih, gozdnih in lesnatih okrasnih

rastlin, – razmnoževalni in sadilni material določenih zelenjavnih in zelnatih okrasnih

rastlin v obliki sadik v lončkih, neposajenih sadik, potaknjencev, gomoljev, čebulic, korenik in drugih podzemnih delov za razmnoževanje,

– določene okrasne lončnice kot sobne, balkonske ali zunanje rastline, – semenski krompir, – določeno seme ter – tkivne kulture zgoraj naštetih rastlin.

Na seznam V.B so uvrščene tiste rastline in rastlinski proizvodi, ki pri vnosu v Evropsko skupnost predstavljajo nevarnost za vnos karantenskih škodljivih organizmov, če izvirajo iz določenih tretjih držav. Te morajo biti pri vstopu fitosanitarno pregledane, spremljati jih mora fitosanitarno spričevalo, za uvoznika pa se zahteva, da je vpisan v FITO-register. Med tako nadzorovane rastline in rastlinske proizvode se uvrščajo:

– vse rastline za saditev, – nekatere vrste semen za setev, – nekatero rezano cvetje, božične jelke in druga posekana drevesca in veje, – nekatere vrste sadja, predvsem eksotičnega, in zelenjave – jedilni krompir, – nekatere vrste lesa in lubja, – zemlja in rastni substrat, – nekatere vrste žit za prehrano.

REGISTRACIJA

82

Seznama V.A in V.B. sta bolj ali manj stalna, se pa občasno tudi spreminjata glede na fitosanitarno nevarnost vnosa in širjenja določenih škodljivih organizmov. Tako so pod nadzorom tudi nekatere rastline in rastlinski proizvodi, ki jih na seznamih ni oziroma so kandidati za uvrstitev nanje. Njihov nadzor je reguliran s posebnimi predpisi Evropske unije, običajno gre za Odločbe Komisije o nujnih ukrepih. Tak primer so na primer gostiteljske rastline fitoftorne sušice vejic (Phytophthora ramorum): rododendron, kamelija, brogovita, ki jih tudi mora spremljati rastlinski potni list in katerih imetniki morajo zato biti registrirani.

Poleg imetnikov rastlin in rastlinskih proizvodov s seznamov V.A in V.B. pa so k vpisu v FITO-register zavezani tudi imetniki določenih rastlin, ki niso navedeni na seznamu VA in ki lahko predstavljajo večje fitosanitarno tveganje. Tako so k registraciji zavezani tudi tržni pridelovalci jedilnega krompirja ter imetniki zbirnih skladišč ali distribucijskih centrov, ki se ukvarjajo z njim, torej predvsem tistih, ki jedilni krompir pakirajo z namenom trženja. Evropska zakonodaja predpisuje vpis v register tudi za pridelovalce in distribucijske centre plodov citrusov, če so na območju njihove pridelave. Ker v Sloveniji nimamo lastne pridelave citrusov, v register ne vpisujemo distribucijskih centrov teh plodov iz uvoza, saj lastne (neobstoječe) pridelave ne morejo ogrožati z vidika zdravstvenega varstva rastlin. Brez izjem pa morajo biti v FITO-register vpisani vsi uvozniki rastlin s seznama V.B. in tisti pridelovalci ali distributerji rastlin s seznama V.A, ki so:

– dobavitelji tržnim pridelovalcem ali predelovalcem,

– pridelovalci semenskega krompirja ter okrasnih razhudnikovk Brugmansia spp. in Solanum jasminoides,

– pridelovalci rastlin za saditev vinske trte, hmelja, kostanja, koščičarjev ter jablan, hrušk in drugih rastlin, ki so gostiteljice bakterijskega hruševega ožiga Erwinia amylovora ali gostiteljice fitoftorne sušice vejic Phytophthora ramorum.

13.2 Izjeme od vpisa v register Od vpisa v register so lahko izvzeti majhni pridelovalci, ki predpisane rastline za saditev pridelujejo na pokriti površini, manjši kot 100 m2, oziroma na prostem na površini, manjši kot 10 arov, ali če njihov dohodek iz te dejavnosti v gospodarskem letu ne presega tretjine letne povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji. Ti so lahko izvzeti le, če sta celotna pridelava in prodaja predpisanih rastlin in rastlinskih proizvodov namenjeni za samooskrbo oziroma prodajo na lokalnem trgu fizičnim osebam, ki niso tržni pridelovalci.

Majhne pridelovalce FURS vodi v evidenci zaradi morebitnih pregledov v primerih potrebe - zaradi izbruha škodljivih organizmov - nimajo pa obveznosti prijave pridelave in podobno. Neregistrirani pridelovalci rastlin s seznama V.A (ali tisti, ki so v evidenci FITO-registra) pa ne smejo prodajati profesionalnim kupcem (ki sadijo nasade ali dajejo rastline v drug rastlinjak ter prodajajo končne proizvode kot so plodovi, lončnice


83

ali rezano cvetje). Ti neregistrirani pridelovalci lahko prodajajo samo na mestu pridelave samem ali na lokalni tržnici. Registrirati se ni potrebno tudi pridelovalcem jedilnega krompirja, če pakirajo in distribuirajo le lastne pridelke, kljub temu, da niso majhni. Za njih zadošča, da se pri upravi le evidentirajo in s tem pridobijo evidenčno številko, ki jo navajajo na predpisani etiketi. V register se ni treba vpisati tudi tistim distributerjem, ki se ukvarjajo s prodajo na drobno ali skladiščenjem, če naprej premeščajo rastline, rastlinske proizvode in druge predmete, ki so že tako opremljeni z rastlinskimi potnimi listi, da so pripravljeni za prodajo končnemu uporabniku in jim zato ni treba izdajati rastlinskih potnih listov.

Največ odstopanj velja za pridelovalca rastlin za saditev iz druge in tretje točke seznama V.A.I (seznam okrasnih in zelenjadnih rastlin za saditev), saj je:

- lahko izjema od registracije in izdaje rastlinskih potnih listov, če izpolnjuje olajšave za majhnega pridelovalca rastlin za saditev (iz semena pridelane sadike na manj kot 100 m2 za pokrite oziroma 1000 m2 za nepokrite površine porabi za lastno pridelavo merkantilnega pridelka, del sadik pa lahko proda bodisi na mestu pridelave samem ali na lokalni tržnici fizičnim osebam, ki niso tržni pridelovalci);

- lahko izjema od izdaje rastlinskih potnih listov, ne pa od registracije, če s pridelavo rastlin za saditev presega prag 100 m2 za pokrite oziroma 1000 m2 za nepokrite površine, ali pa dohodek iz te pridelave v gospodarskem letu presega 1/3 letne povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji,

- lahko izjema od izdaje rastlinskih potnih listov, ne pa od registracije, če ima rastline pripravljene za prodajo končnemu porabniku (pakirane in označene za kočno porabo), tudi če ne prodaja na lokalnem trgu (premeščanje v druge države članice); tako lahko prodaja pravnim ali fizičnim osebam, ki

i. so tržni pridelovalci drugih rastlin, za te rastline pa so končni porabniki (npr. podjetja za urejanje parkov) ali pa

ii. so členi prodajne verige (rastline končajo v vrtnih centrih).

- ni izjema od izdaje rastlinskih potnih listov in mora biti registriran, če prodaja profesionalnim kupcem, ki naprej razmnožujejo material ali sadijo nasade ali dajejo rastline v drug rastlinjak ter prodajajo končne proizvode kot so plodovi, lončnice ali rezano cvetje za trženje.

Pridelovalec rastlin za saditev iz druge in tretje točke seznama V.A.I, ki je registriran, ima obveznost prijave pridelave in če je izjema od izdaje rastlinskih potnih listov, fitosanitarni inšpektor opravi vsaj en pregled letno v ustreznem času ciklusa; z zapisnikom o pregledu, ki se šteje kot potrdilo o zdravstveni ustreznosti, ugotovi istovetnost rastlin glede na prijavo, prijavitelj pa plača. (1) pavšalno pristojbino ne glede na obseg pridelave, če prodaja majhnim pridelovalcem na lokalnem trgu oziroma (2) odmerjeno pristojbino glede na obseg pridelave, če prodaja pravnim osebam ali tržnim pridelovalcem ali v drugo državo članico.

13.3 Pogoji za vpis v register Vsak, ki se želi vpisati v register, mora:

- zagotoviti strokovno usposobljeno odgovorno osebo za zdravstveno varstvo rastlin,

REGISTRACIJA

84

- podpisati izjavo, da je seznanjen s predpisi s področja in obveznostmi, ki izhajajo iz registracije, ter

- imeti v primeru pridelave rastlin dodeljeno KMG-MID identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva.

Odgovorna oseba za zdravstveno varstvo rastlin je lahko vsak, ki izpolnjuje predpisane zahteve glede izobrazbe in delovnih izkušenj. To je lahko zavezanec sam, pri njem zaposlena ali najeta oseba ali pa oseba pri kooperacijskem partnerju (zadružništvo). Odgovorna oseba za zdravstveno varstvo rastlin mora poznati fitosanitarne predpise in zagotavljati njihovo izpolnjevanje. Če je odgovoren tudi za izdajanje rastlinskih potnih listov, mora opraviti tudi posebno izobraževanje, ki ga organizira Fitosanitarna uprava RS. Predpisane zahteve glede izobrazbe in delovnih izkušenj so sledeče: 1. v primeru, da imetnik prideluje, predeluje, distribuira ali uvaža le rastline, rastlinske

proizvode in nadzorovane predmete, za katere se ne zahteva rastlinski potni list: − srednješolska izobrazba kmetijske smeri ter eno leto delovnih izkušenj pri

pridelavi, predelavi, distribuciji ali uvozu zadevnih rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, ali

− 3 leta delovnih izkušenj pri pridelavi, predelavi, distribuciji ali uvozu zadevnih rastlin;

2. v primeru, da imetnik prideluje, predeluje, distribuira ali uvaža rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete, za katere se zahteva rastlinski potni list in izdaja rastlinski potni list za svoje proizvode: − višješolska ali visokošolska izobrazba, smer agronomija, ter eno leto delovnih

izkušenj pri pridelavi, predelavi, distribuciji ali uvozu zadevnih rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, ali

− srednješolska izobrazba kmetijske smeri ter 3 leta delovnih izkušenj pri pridelavi, predelavi, distribuciji ali uvozu zadevnih rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, ali

− 5 let delovnih izkušenj pri pridelavi, predelavi, distribuciji ali uvozu zadevnih rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov;

3. v primeru, da odgovorna oseba za zdravstveno varstvo rastlin zastopa imetnika in izdaja rastlinske potne liste v njegovem imenu: − višješolska ali visokošolska izobrazba, smer agronomija, ter eno leto delovnih

izkušenj pri pridelavi, predelavi, distribuciji ali uvozu zadevnih rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov.

Za vpis v register je potrebno pri Upravi vložiti vlogo na obrazcih 1, 2 in 3, ki so na voljo pri Upravi in na njeni spletni strani. Vloge ni (več) potrebno kolkovati (sprememba zakona o upravnih taksah). V vlogi je potrebno navesti podatke o izobrazbi in delovnih izkušnjah oziroma statusu kmeta za odgovorno osebo za zdravstveno varstvo rastlin. Obrazcem je potrebno priložiti predpisana dokazila:

– kopijo pogodbe, v primeru, da je odgovorna oseba za zdravstveno varstvo rastlin v pogodbenem razmerju z imetnikom; pogodba mora vsebovati natančno določene obveznosti odgovorne osebe za zdravstveno varstvo rastlin;

– večletna pogodba o kooperaciji, v primeru, da je odgovorna oseba za zdravstveno varstvo rastlin pri kooperacijskem partnerju;

– kopijo zakupne pogodbe za zemljišča, če so ta v zakupu; Vlogi se lahko priloži tudi naslednja neobvezna dokazila:


85

– glede izobrazbe odgovorne osebe za zdravstveno varstvo rastlin: kopijo diplome ali spričevala, če ima oseba kakršnokoli izobrazbo kmetijske smeri;

– glede delovnih izkušenj odgovorne osebe za zdravstveno varstvo rastlin: kopijo delovne knjižice, iz katere je razvidna delovna doba ter zaposlitve, ali potrdilo o statusu kmeta ali druga potrdila, ki dokazujejo delovne izkušnje (npr. kopija obrtnega dovoljenja ali priglasitvenega lista ali izpiska iz sodnega registra ali mnenja KSS);

– kopija obvestila Statističnega urada RS o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti (za pravne osebe) ali kopija obrtnega dovoljenja ali priglasitvenega lista (za s.p.).

Če neobvezna dokazila niso priložena, Uprava te podatke po potrebi preveri pri pristojnih inštitucijah. Uprava preveri v vlogi navedene podatke. Ko ugotovi, da je imetnik zavezanec za vpis in da za to izpolnjuje tudi predpisane pogoje, mu izda odločbo o vpisu v register. Z njo mu dodeli neponovljivo registrsko številko, ki je bistven podatek na vsakem rastlinskem potnem listu.

13.4 Obveznosti zavezancev iz registra Registrirani imetniki predpisanih rastlin morajo preko svoje odgovorne osebe za zdravstveno varstvo rastlin izpolnjevati sledeče obveznosti:

– voditi evidence o vrstah rastlin, njihovi pridelavi, skladiščenju in prometu, vključno z načrtom mesta pridelave, skladiščenja in prometa,

– opravljati redne vizualne zdravstvene preglede rastlin in rastlinskih proizvodov ter voditi evidence o obsegu in času pregleda ter ugotovljenem zdravstvenem stanju,

– zagotavljati, da niti predpisane rastline, ki jih pridelujejo, predelujejo ali uporabljajo za saditev, niti rastni substrat niso okuženi s karantenskimi škodljivimi organizmi,

– izpolnjevati posebne fitosanitarne zahteve glede oskrbe, stanja in pregledov na mestu pridelave,

– omogočati dostop pristojnemu inšpektorju oziroma pooblaščenemu pregledniku za opravljanje pregledov rastlin, prostorov in listin ter jemanje vzorcev, in ga v času uradnega pregleda na njegovo zahtevo tudi spremljati in mu nuditi vse potrebne informacije,

– nemudoma obvestiti uradnega preglednika ali Upravo o vseh nenavadnih pojavih in izbruhih ŠO, simptomih ali drugih posebnostih na rastlinah,

– prijaviti FURS v 30 dneh od nastanka vse spremembe glede podatkov, ki se vodijo v registru od prijave ob vpisu, predvsem glede:

o spremembe vrst rastlin ali njihove vzgojne stopnje;

o odgovorne osebe za zdravstveno varstvo rastlin;

o mesta pridelave;

o statusa oziroma lastninskega preoblikovanja;

o imena in sedeža oziroma naslova pravne ali fizične osebe.

– prijaviti obseg in lokacijo pridelave rastlin pristojnim organom (FURS,

REGISTRACIJA

86

fitosanitarni inšpekciji ali pooblaščenim uradnim organom za opravljanje fitosanitarnih pregledov), in sicer vsako leto do 30. aprila oziroma najmanj en mesec pred začetkom pridelave za tiste rastline, ki imajo več rastnih dob v enem letu, ,

– sodelovati z uradnim preglednikom in Upravo pri zagotavljanju zdravstvenega varstva rastlin preko odgovorne osebe za zdravstveno varstvo rastlin in se ravnati po njihovih navodilih. Odgovorna oseba za zdravstveno varstvo rastlin je dolžna o vseh navodilih in informacijah, podanih v različnih oblikah (brošure, letaki, ustne informacije…) v zvezi z zdravstvenim varstvom rastlin obvestiti tudi vse druge osebe, ki so vključene v pridelavo/predelavo in promet rastlin.

13.5 Vodenje evidenc na mestu pridelave Vsak registriran imetnik mora voditi določene evidence, ki morajo biti pregledne in uradnemu pregledniku hitro dostopne. Njihov namen je, da uradni preglednik v primeru suma ali najdbe škodljivega organizma iz njih hitro in enostavno razbere možen vir in obseg okužbe ter se na podlagi tega odloči o vrsti in obsegu potrebnih ukrepov za njeno eradikacijo. Predpisane evidence so sledeče: – o pridelavi, predelavi in prometu predpisanih rastlin, ki jih kupujejo za saditev,

predelavo ali skladiščenje na posestvu ali odpošiljajo drugam in te dokumente je potrebno hraniti najmanj eno leto. Podatki se lahko vodijo v obliki knjigovodskih listin (npr. deklaracije, dobavnice, računi), knjig ali pa so shranjeni v računalniški bazi podatkov. Evidence so dovolj natančne, ko omogočajo sledljivost v trgovski verigi (uvozniki, distributerji) oziroma pri pridelovalcih/predelovalcih rastlin in rastlinskih proizvodov na mestu pridelave;

– o načrtu mest, kjer se gojijo in/ali skladiščijo predpisane rastline. Načrt mora biti ažuren (tekoči letni) in dovolj natančen, tako da uradnemu pregledniku omogoča, da ta mesta lahko najde in identificira predpisane rastline. Načrt pridelave naj se pripravi po enotah pridelave in GERK-ih;

– o opravljenih zdravstvenih pregledih predpisanih rastlin. Ta evidenca naj vsebuje predvsem podatke o:

o vrsti pregledanih rastlin in njihovem izvoru, kar dokazuje listina, ki jih je spremljala pri prejemu,

o načinu, obsegu in času pregleda, o ugotovljenem zdravstenem stanju, o uporabi fitofarmacevtskih sredstev, kot predpisuje Zakon o fitofarmacevtskih

sredstvih.

13.6 Prijava pridelave Uradni pregledniki, ki opravljajo predpisane fitosanitarne preglede na mestih pridelave rastlin, morajo biti pravočasno seznanjeni z vrsto, obsegom in lokacijo pridelave pri posameznem pridelovalcu. Le tako lahko preglede tudi pravilno načrtujejo, predvsem glede najprimernejšega časa za pregled z ozirom na vrsto rastlin in potencialne škodljive ogranizme, ki jih lahko prizadenejo.


87

V ta namen so dolžni vsi registrirani pridelovalci uradnim organom, pristojnim za fitosanitarne preglede predpisanih rastlin, vsakoletno prijaviti obseg in lokacijo pridelave teh rastlin, in sicer:

- najkasneje do 30. aprila za semensko pridelavo, drevesnice, trsnice in podobno, oziroma

- za rastline, ki imajo več rastnih dob v enem letu, najmanj mesec dni pred začetkom pridelave,

- za certificiran (uradno potrjen) razmnoževalni material v rokih, ki so predpisani za posamezen material.

Organi, pristojni za fitosanitarne preglede v skladu z zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin in zakonom o semenskem materialu kmetijskih rastlin ter njunimi podzakonskimi predpisi, so:

- Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) - za certificirano seme ter certificiran razmnoževalni material sadnih in trsnih rastlin ter semenskega krompirja,

- Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) - za razmnoževalni material hmelja,

- Gozdarski inštitut Slovenije (GIS) - za gozdni reprodukcijski material (drevesnice),

- pristojne enote fitosanitarne inšpekcije za preostal razmnoževalni in sadilni material kmetijskih in okrasnih rastlin.

Letno prijavo pridelave je potrebno oddati na predpisanem obrazcu, ki je skupaj z navodili za izpolnjevanje na voljo pri Fitosanitarni upravi RS in na njeni spletni strani: http://www.furs.si/Obrazci/ZVR/Index.asp. Prijavo se pošlje Fitosanitarni upravi RS po pošti ali elektronsko, priporočmo elektronsko oddajo na e-naslov: [email protected]. Prijave ni potrebno kolkovati. Za pridelavo certificiranega semena ter certificiranega materiala sadnih in trsnih rastlin ter semenskega krompirja so obrazci letne prijave pridelave in navodila za izpolnjevanje dostopni na spletni strani Kmetijskega inštituta Slovenije: http://www.kis.si/slo/certifikacija/index.html. Za pridelavo sadilnega materiala hmelja so obrazci na voljo na spletni strani Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije: http://www.ihps.si. Za vsako mesto pridelave je potrebno oddati svoj obrazec, v njem pa ločeno po enotah pridelave navesti vrste rastlin (oz. v pridelavi okrasnih in zelenjavnih rastlin po skupinah s seznama V.A) na posamezno grafično enoto rabe zemljišč kmetijskih gospodarstev s številko GERK-PID. V prijavi pridelave mora biti označeno, če bo pridelovalec izdajal rastlinske potne liste in za katere rastline. V obrazcu je potrebno podpisati izjavo o vodenju in sprotnem dopolnjevanju načrta mest, kjer se rastline in rastlinski proizvodi gojijo, pridelujejo, skladiščijo, shranjujejo ali uporabljajo (kopija GERK-ov oziroma katastrskega načrta) ter sadilnega načrta pridelave. Ti dokumenti morajo biti na voljo inšpektorju oziroma pregledniku ob prvem pregledu. Načrt pridelave je lahko vrisan na kopiji GERKov (izjemoma kopija katastrskega načrta), in sicer naj bodo vrisani objekti ali zemljišča za pridelavo in sadilni načrt (matičnega nasada z matičnimi rastlinami ali drevesnice) ali načrt zavarovanega prostora.

LETNA PRIJAVA PRIDELAVE

88

13.7 Zdravstveni pregledi rastlin na mestu pridelave Za namene pravočasnega odkrivanja in širjena škodljivih organizmov je ena izmed temeljnih obveznosti vsake odgovorne osebe za zdravstveno varstvo rastlin opravljanje obveznih vizualnih zdravstvenih pregledov rastlin. Preglede je potrebno opravljati prvenstveno za predpisane vrste rastlin, zaradi katerih so imetniki vpisani v register. Poleg tega pa naj bi zdravstveni pregledi obsegali tudi preglede:

– vseh drugih obdelovalnih površin na mestu pridelave in sosednje gojene rastline, ki niso navedene v Seznamu V.A;

– negojenih rastlin (zlasti gostiteljice škodljivih organizmov s seznamov); – prostorov za skladiščenje rastlin in rastlinskih proizvodov; – sredstev za prevoz rastlin in rastlinskih proizvodov; – vseh drugih nadzorovanih predmetov, ki jih imajo v lasti ali drugi uporabi in s

katerimi se lahko prenašajo škodljivi organizmi. Preglede je potrebno opravljati redno, kjerkoli se rastline nahajajo, tako pri sami pridelavi oziroma predelavi, kot tudi tekom njihovega skladiščenja in prometa. Zdravstvene preglede štejemo za redne takrat, ko so opravljeni v ustreznem času in njihova pogostnost omogoča pravočasno odkrivanje škodljivih organizmov in s tem povezano učinkovito preprečitev širjenja. Pogostost pregledov je odvisna od vrste rastlin, bližine potencialnih virov okužbe in številnih drugih faktorjev, ki vplivajo na povečano fitosanitarno nevarnost. Imetnik mora o vseh zdravstvenih pregledih voditi evidenco. Oblika in vsebina evidence ni predpisana, lahko je tudi sestavni del drugih obstoječih evidenc (na primer o uporabi fitofarmacevtskih sredstev, tehnoloških postopkih,…). O vseh nenavadnih pojavih in izbruhih škodljivih organizmov, simptomih ali drugih posebnostih na rastlinah mora imetnik nemudoma obvestiti uradnega preglednika ali Upravo.

13.8 Uradni fitosanitarni pregled na mestu pridelave Mesta pridelave, predelave ali distribucije nadzira fitosanitarni inšpektor, ki opravlja tudi kontrolne zdravstvene preglede in po potrebi jemlje vzorce. Za nadzor nad pridelavo certificiranega sadilnega in semenskega materiala kmetijskih rastlin so pristojni pooblaščeni pregledniki certifikacijskih organov. V gozdnih drevesnicah zdravstveno stanje kontrolira pooblaščen preglednik Gozdarskega inštituta Slovenije, za celoten nadzor pa je pristojen gozdarski inšpektor. Odgovorna oseba za zdravstveno varstvo rastlin je pri vsakem registriranem pridelovalcu, predelovalcu ali uvozniku ključna oseba za stike s pristojnim uradnim preglednikom. Pri vsakem registriranem imetniku se opravi vsaj en fitosanitarni pregled letno, ki obsega pregled listin in istovetnosti, zdravstveni pregled in skladnost s fitosanitarnimi predpisi. S pregledom listin uradni preglednik preveri izpolnjevanje pogojev za registracijo in obveznosti, ki izhajajo iz registracije. Uradni preglednik še zlasti preveri, če imetniki vodijo sledeče evidence:

− veljavne dokumente o vpisu v register in izdajanju rastlinskih potnih listov, − evidence o poreklu in načinu pridobitve semena, matičnih rastlin ali drugih rastlin

za saditev,


89

− poročila o rezultatih laboratorijskega preverjanja zdravstvenega stanja, če so potrebna,

− zapise o začetku, poteku in zaključku pridelave, predelave ali distribucije, − zapise o izvedenih ukrepih za preprečevanje pojava in širjenja škodljivih

organizmov in − evidence izdanih oziroma načrtovanih rastlinskih potnih listov v skladu z

veljavnim dovoljenjem.

S pregledom istovetnosti uradni preglednik preveri, če se zgoraj navedena dokumentacija ujema z dejanskim stanjem. Pri tem še zlasti preveri, da imetnik:

− prideluje rastline ali rastlinske proizvode v skladu z veljavno registracijo, − prideluje rastline ali rastlinske proizvode v skladu s količinami, ki so prijavljene z

letno pridelavo in − namešča etikete na razmnoževalni material ali njihovo pakiranje tako, da jih ni

mogoče odstraniti, ne da bi bili vidni poskusi odstranitve. Zdravstveni pregled uradni preglednik opravi vsaj vizualno in najmanj tako pogosto kot je to določeno v Seznamu posebnih fitosanitarnih zahtev IV.A.II direktive Sveta št. 2000/29/ES oziroma za naslednje vrste pridelave najmanj tako pogosto kot sledi:

− pridelava semen in semenskega materiala: dvakrat letno v času vegetacije; − pridelava sadilnega materiala večletnih rastlin v sadjarstvu, vinogradništvu,

hmeljarstvu in gozdarstvu ter večletnih okrasnih rastlin: dvakrat letno v času vegetacije (pri vinogradništvu še tretjič v skladišču);

− pridelava sadilnega materiala vrtnin in enoletnih okrasnih rastlin, vključno z okrasnimi čebulicami in gomolji: enkrat v pridelovalnem ciklusu;

− za certificiran semenski in sadilni material: v skladu s predpisano certifikacijsko shemo.

O opravljenem pregledu uradni preglednik sestavi zapisnik oziroma potrdilo o zdravstveni ustreznosti pregledanih rastlin. Če uradni preglednik med pregledi ugotovi, da registrirani imetnik ne izpolnjuje predpisanih obveznosti, opozori imetnika na nepravilnosti in mu določi rok za odpravo pomanjkljivosti. Če teh imetnik ne odpravi v določenem roku, ga pristojni inšpektor lahko kaznuje za prekršek in predlaga Upravi njegov izbris iz registra oziroma razveljavitev dovoljenja za izdajo rastlinskih potnih listov. Če uradni preglednik med pregledi ugotovi, da rastline in rastlinski proizvodi pomenijo nevarnost za širjenje škodljivih organizmov, oziroma, da niso izpolnjeni predpisani pogoji za njihovo premeščanje, je dolžan izvesti sledeče postopke: − določi način zavarovanja rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov

ter preprečitve stika z drugimi rastlinami, rastlinskimi proizvodi in nadzorovanimi predmeti,

− zabeleži ugotovitve in način ukrepanja, − z nepravilnostmi seznani imetnika in − obvesti Upravo in pristojnega fitosanitarnega ali gozdarskega inšpektorja, ki lahko

odredi ukrepe v skladu z zakonom.

13.9 Registracija pridelovalcev jedilnega krompirja Krompir okužuje več vrst bolezni in škodljivcev, med katerimi je nekaj zelo nevarnih karantenskih škodljivih organizmov, ki praviloma povzročajo veliko gospodarsko škodo.

REGISTRACIJA SKLADIŠČ IN LESNIH OBRATOV

90

Med njimi je več bakterijskih, glivičnih in virusnih bolezni, ogorčic in drugih škodljivcev, ki v Sloveniji niso navzoči ali so navzoči le v omejenem obsegu. Ti se k nam zlahka vnesejo s semenskim ali jedilnim krompirjem, zato je potrebno, da so vnos, pridelava in trženje krompirja pod t.i. stalnim fitosanitarnim nadzorom, ki z mehanizmi preprečevanja vnosa in širjenja karantenskih škodljivih organizmov ščiti domačega pridelovalca ter omogoča trženje krompirja doma in na tujem. Pri tem je zelo pomembna sledljivost, s pomočjo katere se pri ugotovljeni okužbi v katerem koli členu verige »od njive do žlice« odkrije izvor in širjenje okužbe ter zadevo pravočasno in učinkovito sanira. S Pravilnikom o dodatnih zahtevah pri vnosu iz tretjih držav in premeščanju krompirja, da se prepreči nevarnost vnosa škodljivih organizmov (Uradni list RS, št. 120/2004), so med drugim predpisane tudi zahteve glede etiketiranja jedilnega krompirja. 15. člen navedenega pravilnika tako določa, da mora biti vsaka enota pakiranja gomoljev jedilnega krompirja označena z etiketo, na kateri so vsaj naslednji podatki:

- registrska številka uvoznika ali distributerja; - poreklo (država porekla oziroma območje pridelave); - sorta krompirja; - količina krompirja; - oznaka: »NI ZA SADITEV«.

Registrsko številko pridobijo pridelovalci z vpisom v FITO register. Za imetnike, ki pakirajo le lasten pridelek, je dovolj, če za potrebe etiketiranja namesto registrske pridobijo evidenčno številko. Zahtevani podatki na etiketi služijo tako fitosanitarnim organom pri sledenju pošiljk krompirja kot tudi zaščiti potrošnika.

13.10 Registracija dodelovalcev lesenega pakirnega materiala

Lesen pakirni material se uporablja v mednarodnem prometu za pakiranje, prevoz ali podporo blaga: palete, paletni zaboji, zaboji za pakiranje, koluti, podporni les, distančniki, nosilci, paletni okvirji, …). Običajno je narejen iz manjvrednega in neobdelanega lesa, zato lahko širi škodljive organizme, tudi karantenske. Z namenom preprečevanja širjenja škodljivih organizmov preko lesenega pakirnega materiala je Mednarodna konvencija za varstvo rastlin IPPC leta 2002 sprejela Mednarodni standard za fitosanitarne ukrepe št. 15 (ISPM-15), ki določa, da mora biti lesen pakirni material, ki se uporablja v mednarodnem prometu, ustrezno toplotno ali kemično obdelan in ustrezno označen, obdelovalec pa za te namene registriran pri pristojnih organih. Države, ki so pristopile k omenjenemu standardu, zahtevajo pri uvozu kateregakoli blaga, ki vsebuje lesen pakirni material, da so zanj izpolnjene zahteve v skladu s standardom. Registracija dodelovalcev lesenega pakirnega materiala je torej potrebna za izvajanje standarda in omogoča izvoz lesenega pakirnega materiala v države, ki to zahtevajo oziroma so k standardu pristopile. Standard ISPM-15 je v slovensko nacionalno zakonodajo prenešen s Pravilnikom o fitosanitarnih zahtevah za lesen pakirni material v mednarodnem prometu (Uradni list št. 108/04 in 21/07). Pravilnik določa pogoje za registracijo in njen postopek. Za registracijo mora biti obrat ustrezno tehnično in kadrovsko opremljen, vloga pa se


91

vloži pri FURS na predpisanih obrazcih 1 in 2 vloge za vpis v FITO-register. Vlogi je potrebno priložiti: - podpisano izjavo obrata na obrazcu 3 iz priloge pravilnika o lesenem pakirnem

materialu, - izpolnjen vprašalnik o tehnični opremljenosti obrata na obrazcu 4 iz priloge

pravilnika o lesenem pakirnem materialu, - kopijo pogodbe, v primeru pogodbenega razmerja med odgovorno osebo za

zdravstveno varstvo rastlin in obratom, - kopijo pogodbe, v primeru da obratu ustrezno opremo za posebno obdelavo

lesenega pakirnega materiala zagotavlja druga pravna ali fizična oseba, - kopijo potrdila o registrirani dejavnosti (izpisa iz sodnega registra, obrtnega

dovoljenja ali obvestila Statističnega urada Republike Slovenije o identifikaciji in razvrstitvi po dejavnosti).

Obrazci za registracijo in vprašalnik o tehnični opremljenosti so na voljo pri upravi in na njeni spletni strani. Za vlogo je potrebno plačati predpisano upravno takso. V postopku uradne potrditve je strokovno in tehnično usposobljenost obrata potrebno preveriti. To opravlja Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ljubljana, ki je pooblaščen organ za potrjevanje v skladu z zgoraj navedenim pravilnikom. Za uradno potrjevanje je potrebno plačati pristojbino. Po končanem postopku uradne potrditve Fitosanitarna uprava izda odločbo, s katero se obrat registrira in pridobi dovoljenje za posebno obdelavo lesenega pakirnega materiala in uporabo uradne oznake.

RASTLINSKI POTNI LIST

92

14 REŽIM PRI UVOZU Evropska Skupnost varuje svoje ozemlje pred vnosom nevarnih škodljivih organizmov, ki bi na njenem ozemlju lahko povzročijo veliko gospodarsko škodo. Zato prepoveduje oziroma omejuje vnos določenih rastlin in rastlinskih proizvodov, ki lahko vsebujejo te organizme. Škodljivi organizmi, rastline in rastlinski proizvodi, katerih vnos je prepovedan oziroma omejen, so uvrščeni na sezname I do V Direktive Sveta 2000/29/ES. Seznami I do V, veljavni za celo Evropsko unijo, so v Dodatku 2. Definicije so podrobneje opisane v poglavju 12.11. Evropska zakonodaja tako določa, da morajo biti pošiljke rastlin in rastlinskih proizvodov s teh seznamov, fitosanitarno pregledane s strani pristojnih uradnih organov. Praviloma se pregled vrši na prvem vstopnem mestu, kjer poteka vnos. Fitosanitarni pregled je obvezen za pošiljke, ki vsebujejo rastline in rastlinske proizvode, ki so uvrščeni na seznam V.B Direktive Sveta 2000/29/ES. Ta vsebuje zlasti:

– vse rastline za saditev, – nekatere vrste semen za setev, – nekatero rezano cvetje, božične jelke in druga posekana drevesca in veje, – nekatere vrste sadja, predvsem eksotičnega, in zelenjave – jedilni krompir, – nekatere vrste lesa in lubja, – zemlja in rastni substrat, – nekatere vrste žit za prehrano.

Pošiljke rastlin in rastlinskih proizvodov s seznama V.B mora spremljati izvirno fitosanitarno spričevalo, uvozniki pa morajo biti registrirani pri FURS (FITO register). Nekatere rastline in rastlinski proizvodi morajo za vnos v Skupnost izpolnjevati poseben fitosanitarne zahteve s seznama IV.A.I oziroma za vnos v varovano območje skupnosti s seznama IV.B Vnos pošiljk s seznama III je prepovedan. Na ta seznam so uvrščene določene rastline in rastlinski proizvodi iz določenih držav, ki zaradi svojega porekla predstavljajo neposredno nevarnost za zdravstveno varstvo rastlin v Skupnosti. Poleg tega je potrebno pri uvozu upoštevati tudi določbe Odločb evropske Komisije o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa škodljivih organizmov, naštete v poglavju 5.7 in 6.5.

14.1 Izjeme za majhne količine Izjeme od obveznega fitosanitarnega pregleda in spremljajočega fitosanitarnega spričevala se lahko uporabijo za uvoz majhnih količin rastlin in rastlinskih proizvodov, ki izvirajo iz evropskih držav in jih v Republiko Slovenijo prinesejo fizične osebe, pod pogojem, da niso uvrščene na seznam III Direktive Sveta 2000/29/ES.


93

Za majhne količine se šteje:

− sadje in surove vrtnine (z izjemo krompirja): skupaj 5 kg; − rezano cvetje in deli rastlin, povezani v šopek ali venec: 1 šopek ali venec; − seme (z izjemo semenskega krompirja) v izvirnem pakiranju, ki ni namenjeno za

prodajo: skupaj 0,5kg; − okrasne čebulice in gomolji: skupaj 5 kg; − novoletne jelke brez korenin: 1 kos; − sobne rastline, lončnice (z izjemo bonsaija): skupaj 3 rastline; − balkonske rastline, neolesenele okrasne grmovnice: skupaj 10 rastlin.

14.2 Prijava za fitosanitarni pregled Uvoznik vloži prijavo za fitosanitarni pregled pri fitosanitarnemu inšpektorju na vstopnem mestu, kjer poteka uvoz. Prijava se vloži pisno s predložitvijo vseh listin, ki spremljajo pošiljko in mora vsebovati zlasti: − podatke o izvozniku in uvozniku pošiljke; − vrsto in številko prevoznega sredstva; − poreklo rastlin; − vrsto rastlin, način in število pakiranj ter količino (kg, m3, kos); − registrsko številko uvoznika; − referenčno oznako fitosanitarnega spričevala oziroma ekvivalentnega dokumenta. O morebitnih neprijavljenih pošiljkah se medsebojno obveščajo fitosanitarni, carinski in policijski organi.

14.3 Fitosanitarni pregled

Fitosanitarni pregled pošiljke obsega pregled listin, pregled istovetnosti pošiljke in zdravstveni pregled pošiljke in prevoznega sredstva.

S pregledom listin se preverja zlasti: − da je uvoznik vpisan v FITO register; − da pošiljko spremlja veljavno fitosanitarno spričevalo ali drug ekvivalenten izviren

dokument ali žig, priznan kot ustrezen v skladu s fitosanitarnimi standardi po mednarodni konvenciji o varstvu rastlin (IPPC);

− da pošiljka ne vsebuje rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznama III.A oziroma v primeru uvoza v določeno varovano območje tudi s seznama III.B Direktive Sveta 2000/29/ES;

− da pošiljka, ki je namenjena za poskusno in raziskovalno delo ter žlahtnjenje, izpolnjuje pogoje, določene z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin;

− da fitosanitarno spričevalo vsebuje dopolnilno izjavo, če je v Odločbah Evropske Komisije tako določeno;

− da fitosanitarno spričevalo v rubriki »Dopolnilna izjava«, navaja, katera posebna fitosanitarna zahteva izmed možnih naštetih zahtev, ki so navedene v ustreznih postavkah seznamov IV.A.I oziroma IV.B Direktive Sveta 2000/29/ES, je bila izpolnjena; v tem primeru se kot dopolnilno izjavo navede sklic na tisto posebno


94

fitosanitarno zahtevo iz ustrezne postavke teh seznamov, katere izpolnjevanje fitosanitarno spričevalo potrjuje.

Istovetnost pošiljke se preverja tako, da se vsebina pošiljke primerja s podatki iz spremnih listin ter z oznakami na embalaži in pakiranjih. Z zdravstvenim pregledom se ugotavlja zlasti: − da rastline, rastlinski proizvodi in nadzorovani predmeti, njihova embalaža oziroma

prevozna sredstva, niso okuženi s škodljivimi organizmi s seznama I.A oziroma v primeru uvoza v določeno varovano območje tudi s seznama I.B Direktive Sveta 2000/29/ES;

− da v primeru uvoza rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznama II.A Direktive Sveta 2000/29/ES ti niso okuženi s škodljivimi organizmi s tega seznama, oziroma v primeru uvoza rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov s seznama II.B Direktive Sveta 2000/29/ES v določeno varovano območje, da niso okuženi s škodljivimi organizmi s tega seznama;

− da rastline, rastlinski proizvodi in nadzorovani predmeti izpolnjujejo posebne fitosanitarne zahteve s seznama IV.A.I oziroma v primeru uvoza v določeno varovano območje tudi s seznama IV.B Direktive Sveta 2000/29/ES.

Tekom zdravstvenega pregleda fitosanitarni inšpektor jemlje uradne vzorce rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov za laboratorijske preiskave brez nadomestila za njihovo vrednost in odvzem vzorcev potrdi z zapisnikom. Vzorce odvzame, zapečati in označi v skladu z mednarodnimi standardi s področja varstva rastlin in navodili inšpektorata. Posamezen vzorec odvzame ciljano na določen škodljiv organizem, brez ponovitev. Podrobnejši obseg fitosanitarnega pregleda je določen v Priročniku fitosanitarne inšpekcije.

14.4 Zahteve med fitosanitarnim pregledom Uvozniki, njihovi prevozniki in špediterji ter carinski in inšpekcijski organi morajo med fitosanitarnim pregledom upoštevati naslednje zahteve: − pošiljka ter vzorec, vzet iz pošiljke, se do konca zdravstvenega pregleda

obravnavata kot sumljiva glede navzočnosti škodljivih organizmov; − brez navzočnosti in dovoljenja fitosanitarnega inšpektorja se pošiljka ne sme

odpreti, pregledovati in vzorčiti, razen pri pregledu poštnih pošiljk, pri katerih carinski organi ugotovijo vsebino pošiljke;

− vzorci rastlin se pregledujejo v delovnem prostoru, v katerem so zagotovljeni pogoji za preventivno ukrepanje proti širjenju škodljivih organizmov;

− nepregledani vzorci rastlin se ne smejo prenašati, ne da bi bili ustrezno zapakirani tako, da se prepreči širjenje škodljivih organizmov;

− vzorci rastlin, ki se pošiljajo v laboratorijske preiskave, morajo biti ustrezno zapakirani tako, da se prepreči širjenje škodljivih organizmov, in se prenašajo ali pošiljajo kot nujne in vrednostne pošiljke.


95

14.5 Potrditev ali zavrnitev uvoza Po končanem pregledu fitosanitarni inšpektor z odločbo dovoli ali zavrne uvoz. Na spremne listine vpiše podatke o kraju in datumu pregleda, ki morajo biti podpisane in overjene z žigom fitosanitarne inšpekcije. Če se z uradnim pregledom ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za uvoz, fitosanitarni inšpektor z odločbo dovoli uvoz pošiljke v Skupnost in na eno od spremnih listin vpiše: ”UVOZ DOVOLJEN”. Če pogoji za uvoz niso izpolnjeni, fitosanitarni inšpektor z odločbo prepove uvoz pošiljke ter odredi predpisane ukrepe. Na eno od spremnih listin vpiše: “UVOZ PREPOVEDAN”. V tem primeru fitosanitarni inšpektor razločno označi prednjo stran izvirnega fitosanitarnega spričevala ali fitosanitarnega spričevala za ponovni izvoz z rdečim trikotnim žigom, s čimer spričevalo postane neveljavno. Besedilo mora biti napisano z velikimi tiskanimi črkami v enem izmed uradnih jezikov držav Evropske unije. Če se z zdravstvenim pregledom ugotovi, da le del pošiljke ne izpolnjuje pogojev za uvoz, lahko fitosanitarni inšpektor dovoli uvoz preostalega dela pošiljke, če ni suma na okužbo tega dela pošiljke in če ni nevarnosti za širjenje škodljivih organizmov. Za okuženi del pošiljke pa fitosanitarni inšpektor prepove uvoz in odredi enega ali več predpisanih ukrepov.

14.6 Ukrepi pri uvozu Če se med fitosanitarnim pregledom pri uvozu ugotovi, da pošiljka ne izpolnjuje predpisanih fitosanitarnih zahtev, fitosanitarni inšpektor zadrži pošiljko in odredi enega ali več naslednjih ukrepov: − zavrnitev vnosa pošiljke in vrnitev pošiljatelju; − preusmeritev pošiljke v namembni kraj izven ozemlja Skupnosti, če so izpolnjene

fitosanitarne zahteve države uvoznice; preusmeritev se opravi pod nadzorom in skladno s carinskimi postopki;

− odstranitev okuženega dela pošiljke; − uničenje pošiljke; − uvedba karantene kot uradne osamitve pošiljke, dokler niso znani rezultati testiranj

v uradnem laboratoriju; − odprava nepravilnosti in pomanjkljivosti glede ustreznih listin v določenem roku; − tretiranje pošiljke. Tretiranje se lahko odredi le izjemoma, če se z njim zagotovi izpolnjevanje pogojev za uvoz pošiljke in prepreči nevarnost širjenja škodljivih organizmov. Tretiranje se lahko odredi tudi v primeru navzočnosti škodljivih organizmov, ki niso navedeni na seznamih I.A, II.A, I.B in II.B Direktive Sveta 2000/29/ES. Tretiranje kot je dezinfekcija, dezinsekcija ali deratizacija lahko opravi le pravna ali fizična oseba, ki je registrirana za to dejavnost. Tretiranje vedno nadzira fitosanitarni inšpektor. Uničenje: Rastline, rastlinski proizvodi in nadzorovani predmeti se lahko uniči s sežiganjem, uporabo fitofarmacevtskih sredstev, zakopavanjem ali zaoravanjem oziroma na drug način, ki onemogoča širjenje škodljivih organizmov in zagotavlja, da se z ostanki škodljivi organizmi ne morejo širiti.


96

S sežiganjem se uničujejo zlasti seme, lesnate rastline za saditev, les in embalaža. Sežig se opravi v sežigalnih napravah ali v posebnih jamah oziroma na mestih, kjer ni nevarnosti širjenja požara v okolje. Z uporabo fitofarmacevtskih sredstev se uničujejo zlasti zelnate ali olistane rastline, ki se morajo po uničenju zaorati ali zakopati. Z zakopavanjem se uničujejo zlasti korenaste in gomoljaste rastline, čebulnice, embalaža in druge rastline, ki jih drugače ni mogoče uničiti. Rastline oziroma embalažo se v jamo zakoplje tako, da je nad njimi najmanj 1 m debela plast zemlje, ki mora biti potlačena in zravnana z okoliškim terenom. Jama, v kateri so zakopane rastline oziroma embalaža, mora biti dovolj daleč od vodnih izvirov in tokov, kar presodi pristojni inšpektor, upoštevajoč stopnjo nevarnosti prenašanja škodljivih organizmov, ki se oceni na podlagi razpoložljivih znanstvenih, strokovnih in tehničnih podatkov glede narave škodljivega organizma in tipa tal. Kraj zakopa mora biti vidno označen in ga ni dovoljeno obdelovati najmanj tri leta. Z zaoravanjem ali drugim mehanskim načinom se uničujejo zlasti rastline, ki še ne oblikujejo reprodukcijskih organov in se vegetativno ne razmnožujejo.

14.7 Obveščanje Pristojni fitosanitarni inšpektor sproti pisno obvešča sedež inšpektorata in FURS o izrečenih ukrepih v tiskani ali elektronski obliki v skladu s Pravilnikom o obveščanju glede zadržanja pošiljk rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov ali izoliranih škodljivih organizmov iz uvoza, ki predstavljajo nevarnost za vnos in širjenje škodljivih organizmov (Uradni list RS, št. 13/02 in 40/04), opisanim v poglavju 8.4.


97

15 REŽIM PRI RASTLINSKEM POTNEM LISTU Sistem izdajanja rastlinskih potnih listov na skupnem evropskem trgu nadomešča sistem izdajanja fitosanitarnih spričeval, ki znotraj EU od leta 1993 niso več potrebna. Rastlinski potni list tako v bistvu nadomešča omenjena spričevala, le da ga poleg uradne osebe lahko izdaja tudi registrirani imetnik rastlin sam, a pod uradnim nadzorom. Rastlinski potni list je od vstopa v EU tudi v Sloveniji torej dokument v najširšem smislu besede, ki spremlja predpisane rastline in rastlinske proizvode pri njihovem premeščanju znotraj evropskega trga. Potrjuje, da rastline izpolnjujejo zahteve zdravstvenega varstva rastlin v skladu s fitosanitarnimi predpisi, nadzornim organom pa omogoča sledljivost blaga. Rastlinski potni listi se izdajajo za rastline in rastlinske proizvode s seznama V.A Direktive sveta 200/29/ES ter za nekatere rastline in rastlinske proizvode izven tega seznama, katerih nadzor je reguliran s posebnimi predpisi Evropske unije (Odločbe Evropske komisije o nujnih ukrepih).

15.1 Uradna etiketa in spremna listina Rastlinski potni list je lahko enodelen ali sestavljen. Enodelen rastlinski potni list predstavlja uradna etiketa, ki vsebuje vse predpisane podatke. Pri sestavljenem rastlinskem potnem listu pa je vsebina porazdeljena med uradno etiketo in spremno listino, pri čemer je na etiketi le del predpisanih podatkov (prvih 5), na spremni listini pa morajo biti vsi predpisani podatki.

Uradna etiketa mora izpolnjevati naslednje zahteve:

– nameščena mora biti bodisi na posamezno rastlino, snop rastlin, rastlinski proizvod ali nadzorovan predmet, bodisi na njihovo embalažo ali prevozno sredstvo,

– nameščena mora biti na način, ki onemogoča ponovno uporabo; – ne sme biti že uporabljena; – izdelana mora biti iz primernega materiala glede trpežnosti, vodoodpornosti in

drugih okoljskih vplivov (UV žarki), v kolikor je izpostavljena vplivom iz okolja.

Za uporabo samolepilnih uradnih etiket mora upravičenec pridobiti dovoljenje Uprave, s katerim se določijo pogoji njihovega izdajanja. Pri izdajanju samolepilnih etiket je namreč potrebno poskrbeti za kvaliteto lepljenja, ki onemogoča njihovo ponovno uporabo (da se jih ne da odstraniti, ne da bi se pri tem poškodovale), ter za izdajanje sestavljenega rastlinskega potnega lista, to je spremne listine, ki prejemniku omogoča obvezno hranjenje. Spremna listina je lahko vsak dokument, ki se običajno uporablja v trgovske namene (dokazilo o sortnosti, kakovosti, dobavnica, račun) in je priložen prevoznemu sredstvu. Spremna listina je lahko ena sama, tako da se nanaša na različne uradne etikete v pošiljki, izdane za različne vrste rastlin ali poreklo rastlin. Če so podatki o rastlinskem potnem listu samo na računu, mora le ta spremljati (potovati) s pošiljko in se ne sme izdati naknadno.


98

Za rastline s Seznama V.A.I/1, ki predstavljajo večje fitosanitarno tveganje in so tudi gospodarsko bolj pomembne, velja še dodata zahteva glede oblike in namestitve rastlinskega potnega lista, in sicer mora biti uradna etiketa nameščena na vsako posamezno rastlino ali sveženj oziroma na najmanjšo možno enoto pakiranja, namenjeno prodaji na drobno. Prav tako se lahko za posamezno skupino rastlin določi enotna namestitev in izgled rastlinskega potnega lista. To še posebej velja za certificiran semenski in sadilni material, pri premeščanju katerega je potrebno spoštovati predpise s področja trženja semenskega materiala kmetijskih rastlin in gozdnega reprodukcijskega materiala. V Sloveniji imamo enoten izgled etiket za krompir, vinsko trto in seme kmetijskih rastlin. Rastlinski potni list mora vsebovati naslednje predpisane podatke:

1. oznako "Rastlinski potni list ES";

2. oznako kode države "SI"; 3. oznako "Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano-Fitosanitarna uprava" ali

"MKGP- Fitosanitarna uprava" ali razpoznavno kodo "MKGP-FURS";

4. registrsko številko imetnika;

5. individualno serijsko ali tedensko ali zbirno številko; to je lahko individualna serijska številka uradne etikete, številka tedna pridelave, zbirna številka računa, dobavnice, zavarovanega prostora, parcele, partije, …., ki omogoča sledljivost z identifikacijo izvora pošiljke znotraj enega pridelovalca še bolj natančno, kot to omogoča registrska številka;

6. botanično ime (latinsko ime rodu in vrste ali križanca);

7. količino, ki jo rastlinski potni list pokriva; v primeru sestavljenega RPL je na spremni listini navedena skupna količina iz vseh uradnih etiket ter količina, ki jo pokriva posamezna uradna etiketa;

8. v primeru pošiljke, ki je namenjena v določeno varovano območje: razločno oznako "ZP" in kodo namembnega varovanega območja ali škodljivega organizma s Seznamov varovanih območij, za katere pošiljka izpolnjuje pogoje (na primer: za varovano območje hruševega ožiga se uporabi oznaka ZP-b2 ali za določeno varovano območje v Italiji se uporabi oznaka ZP-I);

9. v primeru pošiljke, za katero je potrebno izdati nadomestni potni list: razločno oznako "RP" in registrsko številko izdajatelja prvotnega rastlinskega potnega lista; izdajatelj lahko za namene varovanja poslovne tajnosti namesto registrske številke izdajatelja prvotnega rastlinskega potnega lista uporabi svoje kodne oznake dobaviteljev, za katere vodi evidenco in kar mora predhodno odobriti Uprava v dovoljenju za izdajo rastlinskih potnih listov;

10. v primeru, da je poreklo rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov v tretji državi: ime države porekla.

Če rastlinski potni list predstavlja samo uradna etiketa, morajo biti na njej navedeni vsi predpisani podatki. Seveda podatke iz 8. – 10. točke navedemo, kadar je to ustrezno. V tem primeru spremna listina ni potrebna, se pa običajno vseeno izda. Če pa je rastlinski potni list sestavljen iz uradne etikete in spremne listine, morajo biti na uradni etiketi navedeni vsaj podatki iz točk 1. do 5., v spremni listini pa vsi podatki.


99

V primeru rastlinskega potnega lista za uradno potrjen semenski material je v Sloveniji namesto MKGP-FURS v 3. točki naveden imenovani organ za potrjevanje, ki ima pooblastilo za izdajo rastlinskih potnih listov (na primer KIS ali IHP). V primeru rastlinskega potnega lista, ki se izda za uvožene rastlin in zamenjuje fitosanitarno spričevalo, pa je namesto oznake MKGP-FURS v 3. točki navedena oznaka IRSKGH (fitosanitarne inšpekcije). Nekaj praktičnih primerov rastlinskih potnih listov in njihovega združevanja z etiketo dobavitelja: 1. Primer: Enodelni rastlinski potni list, združen z etiketo dobavitelja (podatki rastlinskega potnega lista so s črto ločeni od preostalih podatkov etikete dobavitelja):

1. Rastlinski potni list ES 3. MKGP-FURS 2/4. SI -3015266. Bot. ime: Malus domestica 7. Količina: 1 5. Serija: 1/25Sorta: Gloster Podlaga: M9 Partija: NK1Kategorija: CAC Datum izdaje: 'ES kakovost'

2. Primer: Dvodelni rastlinski potni list, združen z etiketo dobavitelja: ETIKETA

Prednja 1. Rastlinski potni list ES

2. SI 3. MKGP-FURS

4. Reg. št.: 901523

stran 5. Zbirna št.:

21/2004#

'ES kakovost' Partija: 231 Zadnja

stran Bot. ime: Sorta:

Datum izdaje: 10.05.2008

Dobavitelj: Sadika d.o.o., Vrtovje

Zeleni gaj 7#Zbirna številka: številka računa ali dobavnice, kot spremnega dokumenta, na katerem so ostali podatki (dopisana ročno na etiketo). Podatek omogoča sledljivost po evidencah pridelovalca.

Direktiva določa, da so drugi podatki lahko navedeni na rastlinskem potnem listu, če so jasno ločeni od predpisanih podatkov (npr. napisani pod črto ali na hrbtno stran etikete). To so lahko podatki, ki so predpisani za etiketo dobavitelja v skladu s predpisi, ki urejajo trženje semenskega materiala kmetijskih rastlin in gozdnega reprodukcijskega materiala, ali drugi komercialni podatki, namenjeni dodatni informiranosti kupcev (npr. navodila za sajenje, čas cvetenja ali zorenja, sortne značilnosti, ….). SPREMNA LISTINA

Sadika d.o.o., Vrtovje Zeleni gaj 7 Reg. št.: 901523


100

Datum: 10.05.2004Dobavnica št. 21/2004#

Prejemnik: Samo Podjetnik, Log

*Sadike paprike (Capsicum a.) Bianca 500 kos *Sadike paprike (Capsicum a.) Šorokšari 500 kos *Sadike paradižnika (Lycopersicon e.) Baron 250 kos *Sadike pora (Allium porrum) Elefant 560 kos *Sadike solate (Lactuca sativa) Leda 780 kos *Seme okrasnih sončnic 250 g Seme okrasnih aster - mešanica 250 g Rastni substrat 50l 20 kos

*Rastlinski potni list ES; SI; MKGP-FURS

Seznam rastlin, za katere je znotraj Evropske skupnosti potrebno izdajati rastlinske potne liste oziroma etikete dobavitelja, so navedene v Dodatku 2, Prilogi V.A.

15.2 Dovoljenje za izdajo rastlinskih potnih listov Rastlinske potne liste lahko izdaja imetnik sam, če za to pridobi ustrezno dovoljenje Uprave na podlagi izpolnjevanja naslednjih pogojev:

– da ima veljavno odločbo o vpisu v FITO-register in dodeljeno registrsko številko;

– da ima ustrezno odgovorno osebo za zdravstveno varstvo rastlin, ki si je pridobila potrdilo o temeljnem znanju iz zdravstvenega varstva rastlin;

– da ima zapisnik pristojnega inšpektorja o izpolnjevanju obveznosti, ki izhajajo iz registracije, ter pogojev glede ustreznosti predlogov rastlinskih potnih listov (vrste, oblike in vsebine), katerih vzorce pristojnemu inšpektorju predloži na vpogled;

– da podpiše izjavo na vlogi za pridobitev dovoljenja za izdajo rastlinskih potnih listov, da je pripravljen in sposoben izpolniti obveznosti pri izdajanju rastlinskih potnih listov.

Imetnik vlogo za pridobitev dovoljenja za izdajo rastlinskih potnih listov vloži pri Upravi na obrazcih 4 in 5, ki so dostopni pri Upravi in na njeni spletni strani. Za vlogo je potrebno plačati predpisano upravno takso. V postopku izdaje dovoljenja za izdajo rastlinskih potnih listov Uprava preveri izpolnjevanje predpisanih pogojev. Od izvajalca usposabljanja po uradni dolžnosti pridobi potrdilo o temeljnem znanju zdravstvenega varstva rastlin za odgovorno osebo ter zapisnik pristojnega inšpektorja. Potrdilo o temeljnem znanju mora imetnik predložiti v roku 1 leta po pridobitvi dovoljenja. Ob izpolnjevanju vseh predpisanih pogojev Uprava izda upravičencu dovoljenje za izdajo rastlinskih potnih listov, v katerem so navedene vrste rastlinskih potnih listov, ki jih upravičenec lahko izdaja, rastline, za katere jih lahko izdaja, ter morebitni dodatni


101

pogoji. Če upravičenec želi kasneje razširiti dovoljenje za druge vrste rastlin, mora pri Upravi vložiti dopolnilno vlogo. Dovoljenje se lahko tudi razveljavi, in sicer:

- na zahtevo upravičenca, če ta preneha pridelovati, predelovati ali distribuirati rastline, za katere se zahteva RPL oziroma se s to dejavnostjo ne namerava ukvarjati vsaj nekaj naslednjih let. Upravičenec pošlje predlog za razveljavitev na Upravo;

- po uradni dolžnosti na predlog inšpektorja, če ta na podlagi pregleda ugotovi, da je upravičenec prenehal izpolnjevati pogoje za izdajanje rastlinskih potnih listov ali da ne izpolnjuje predpisanih obveznosti ali če onemogoča fitosanitarni pregled.

15.3 Vrste rastlinskih potnih listov Vrste rastlinskih potnih listov so naslednje:

– rastlinski potni list, – nadomestni rastlinski potni list z oznako RP, – rastlinski potni list za varovana območja z oznako ZP.

Kadar je rastlinski potni list nadomestni in je namenjen v varovano območje, mora združevati oznaki RP in ZP. I. Rastlinski potni list se praviloma izda pred premeščanjem rastlin, ki jih (še) ne spremlja rastlinski potni list, in sicer:

– za prvo premeščanje rastlin z mesta pridelave ali – za nadaljnjo distribucijo uvoženih rastlin s Seznama V.A.I, ki jih v času uvoza

praviloma spremlja fitosanitarno spričevalo. Izjemoma se tak običajni rastlinski potni list izda tudi za pošiljko, ki jo že spremlja rastlinski potni list, če se je ta zadrževala na mestu pridelave prejemnika pošiljke toliko časa, da lahko rečemo, da gre za nadaljnje gojenje rastlin ali spremembo mesta pridelave ali spremembo vzgojne stopnje rastlin.

Za nadaljnje gojenje rastlin se lahko upošteva obdobje 2 tednov aktivne rasti v zavarovanih prostorih ali obdobje 4 tednov aktivne rasti na prostem. Za nadaljnje gojenje rastlin se mora upoštevati:

− saditev, presajanje, cepljenje ter ukoreninjenje rastlin ali − aktivna rast v zavarovanih prostorih v obdobju več kot 4 tednov ali − aktivne rasti na prostem po 12 tednih ali − če so rastline izpostavljene nevarnosti okužbe s ŠO s seznamov (v primeru, da

je na mestu pridelave navzoč ŠO s seznamov). II. Nadomestni rastlinski potni list se izda pred premeščanjem pošiljke, ki jo že spremlja rastlinski potni list, in sicer:

− če se le-ta razdeli v več različnih posamičnih pošiljk ali iz njih sestavi; − če se le-ta premešča nespremenjena naprej, pa želi njen lastnik sam izdati

rastlinski potni list z namenom varovanja poslovne tajnosti; − če je prišlo do spremembe zdravstvenega stanja rastlin, rastlinskih proizvodov in

nadzorovanih predmetov, pod pogojem, da je opravljen zdravstveni pregled. III. Rastlinski potni list za varovana območja se izda za pošiljko, ki je namenjena v varovano območje ali pred premeščanjem pošiljke znotraj varovanega območja,


102

priznanega za določen škodljivi organizem. V primeru, da pošiljka le potuje skozi varovano območje ali da izhaja iz njega in je namenjena drugam, se izda običajni rastlinski potni list, pod pogojem, da ni nevarnosti za širjenje škodljivih organizmov, relevantnih za ta varovana območja. Imetnik rastlin mora izdajanje te vrste rastlinskih potnih listov obvezno predhodno najaviti uradnemu pregledniku, in sicer to stori že v prijavi letne pridelave.

15.4 Izdajanje rastlinskih potnih listov

Rastlinski potni list se mora izdati za rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete s Seznama V.A, ki je glede na fitosanitarno nevarnost razdeljen na zelo rizične in malo manj rizične rastline, in sicer:

– če gre za pošiljke rastlin s Seznamov V.A.I./1 in V.A.II./1 (za varovana območja), mora rastlinski potni list spremljati pošiljke do končnega prejemnika.

– če gre za pošiljke rastlin, s Seznamov V.A.I/.2 in V.A.I/3 ter V.A.II./2 (za varovana območja), mora rastlinski potni list spremljati pošiljke le do tržnih pridelovalcev.

Rastlinske potne liste izdajajo za pridelane ali predelane rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete s seznama V.A, ki so fitosanitarno pregledani v skladu s prejšnjim členom: – registrirani imetniki, če imajo za to dovoljenje Uprave, ali – izvajalci javnih pooblastil iz 68. člena ZZVR-1, ali – Uprava, v primeru, da imetniki ne pridobijo ali ne morejo pridobiti dovoljenja za

izdajo rastlinskih potnih listov. Rastlinski potni list se v skladu z zgoraj navedenimi kriteriji izda tudi za rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete s Seznama V.A, kadar se le-te vnašajo iz tretjih držav in se premeščajo naprej. V tem primeru se na vstopnem mestu opravi fitosanitarni pregled, fitosanitarni inšpektor zadrži fitosanitarno spričevalo in za pošiljko izda rastlinski potni list. V primeru, da je namembno mesto v Republiki Sloveniji in se pošiljka ne deli ali sestavlja, lahko fitosanitarni inšpektor dovoli premeščanje pošiljke iz prejšnjega odstavka v notranjost države s fitosanitarnim spričevalom, na katerem je navedeno, da nadomešča rastlinski potni list. Če prejemnik pošiljko naprej deli ali sestavlja v nove pošiljke, mora za njih izdati svoj rastlinski potni list. Za rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete, ki niso razvrščeni na Seznam V.A, se rastlinski potni listi praviloma ne smejo izdajati, razen če je tako določeno z drugimi predpisi o zdravstvenem varstvu rastlin (Odločbe Komisije o nujnih ukrepih). Pred izdajo rastlinskega potnega lista je potrebno poskrbeti, da so izpolnjeni pogoji za njegovo izdajo. Rastlinski potni list se sme izdati, če rastline, rastlinski proizvodi in nadzorovani predmeti ter njihov rastni substrat izpolnjujejo sledeče pogoje: − da niso okuženi s škodljivimi organizmi s Seznamov I.A in II.A, − da izpolnjujejo posebne fitosanitarne zahteve s Seznama IV.A.II, − da izpolnjujejo zahteve iz Odločb Komisije o nujnih ukrepih glede posameznih

škodljivih organizmov.


103

Pri premeščanju v varovano območje morajo rastline, rastlinski proizvodi in nadzorovani predmeti ter njihov rastni substrat poleg zgoraj navedenih pogojev izpolnjevati še naslednje: − da niso okuženi s škodljivimi organizmi s Seznamov I.B in II.B, za katere so bila

posamezna varovana območja priznana ter − da izpolnjujejo posebne fitosanitarne zahteve s Seznama IV.B, za katere so bila

posamezna varovana območja priznana. Za zagotavljanje zgoraj naštetih pogojev se morajo opravljati redni zdravstveni pregledi rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov. Opravljati jih morajo registrirani imetniki oziroma njihove odgovorne osebe za zdravstveno varstvo rastlin in v okviru fitosanitarnih prelgedov tudi pristojni uradni pregledniki oziroma fitosanitarni inšpektorji.

Pri izdajanju rastlinskih potnih listov se lahko uveljavljajo tudi nekatere izjeme, kadar gre za prodajo končnemu uporabniku: 1. Brez rastlinskega potnega lista se lahko premeščajo rastline, rastlinski proizvodi in

nadzorovani predmeti s Seznama V.A.I, ki jih premeščajo pridelovalci oziroma predelovalci, za katere ni obvezen vpis v register (»majhni pridelovalci«).

2. Brez rastlinskega potnega lista se lahko premeščajo plodovi Poncirus L., Fortunella L. in Citrus s peclji in listi iz 1. točke Seznama V.A.I ter rastline, rastlinski proizvodi in nadzorovani predmeti iz 2. in 3. točke Seznama V.A.I, ki jih premeščajo registrirani pridelovalci oziroma predelovalci rastlin za saditev, pod pogojem, da:

– jih premeščajo pridelovalcem, ki niso tržni pridelovalci, na lokalnem trgu (»lokalni trg«) oziroma

– da imajo rastline pripravljene za prodajo končnemu porabniku (pakirane in označene za končno porabo), če jih premeščajo k pravnim osebam ali tržnim pridelovalcem ali k osebam, ki niso na lokalnem trgu.

3. Registriranim imetnikom, ki se ukvarjajo z distribucijo oziroma s prodajo na drobno ali skladiščenjem rastlin s seznama V.A, ki so že tako opremljene z rastlinskimi potnimi listi, da so pripravljene za prodajo končnemu uporabniku, ni potrebno izdati nadomestnih rastlinskih potnih listov, če jih premeščajo k pridelovalcem, ki niso tržni pridelovalci, na lokalnem trgu.

Za rastline iz 2. in 3. točke Seznama V.A ni potrebno izdati rastlinskih potnih listov, če so rastline in rastlinski proizvodi dodelani in pripravljeni za prodajo končnemu porabniku (pakirani v vrečke, ovoje, zabojčke za kočno porabo) pod pogojem, da pristojni uradni organi države članice zagotovijo, da je njihova pridelava jasno ločena od pridelave drugih proizvodov (npr. od merkantilne pridelave plodov ali od rastlin za saditev, namenjenih profesionalnim kupcem). Enota pridelave rastlin za saditev je lahko fizično ali časovno ločena od pridelave merkantilnega pridelka, ki lahko širi iste škodljive organizme.


104

15.5 Obveznosti pridelovalcev pri izdaji rastlinskih potnih listov

Imetniki rastlin, ki izdajajo rastlinske potne liste, morajo poleg obveznosti, ki izhajajo iz registracije, zagotavljati izvajanje sledečih obveznosti:

− poskrbeti za izdajo rastlinskih potnih listov v skladu s predpisi;

− izpolnjevati rastlinske potne liste v skladu s predpisano vsebino in oznakami;

− poskrbeti za namestitev rastlinskih potnih listov na način, ki onemogoča njihovo ponovno uporabo (posebno lepilo za samolepilne etikete, ki se strgaj pri poskusu odstranitve, na jutaste vreče se etikete prišije in ne lepi, …);

− prijaviti pristojnemu uradnemu pregledniku vse spremembe glede vrste, oblike in vsebine rastlinskih potnih listov, najmanj 14 dni pred nameravano spremembo;

− obveščati pristojnega uradnega preglednika v predpisanih rokih o nameravanem premeščanju rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov v varovano območje;

− 3 leta hraniti listine in voditi evidenco glede izdaje vseh vrst rastlinskih potnih listov;

− v primeru odsotnosti odgovorne osebe za zdravstveno varstvo rastlin zagotoviti drugo odgovorno osebo za zdravstveno varstvo rastlin. Če gre za odsotnost, daljšo od enega tedna, mora odgovorna oseba za zdravstveno varstvo rastlin s pisnim pooblastilom imenovati drugo osebo, ki bo opravljala naloge v njenem imenu. Za odsotnost, daljšo od enega meseca, pa mora upravičenec zagotoviti drugo odgovorno osebo za zdravstveno varstvo rastlin, ki mora izpolnjevati vse predpisane pogoje, in o tem obvestiti pristojnega uradnega preglednika.

Če upravičenec pri izdajanju rastlinskih potnih lisov krši zgoraj navedene obveznosti, mu pristojni inšpektor lahko odredi enega ali več sledečih ukrepov:

− prepove premeščanje rastlin, ki ne izpolnjujejo predpisanih pogojev;

− odredi ustrezno tretiranje pošiljk, kadar je to možno;

− odredi odstranitev samo okuženih delov pošiljke, če ni nevarnosti za širjenje škodljivih organizmov;

− odredi, da pošiljke ni dovoljeno prepustiti prevozniku oziroma osebi, ki rastline

premeščajo, dokler ni zaključen fitosanitarni pregled oziroma niso znani rezultati preiskav in uradnih testov;

− dovoli premeščanje rastlin (razen semena in rastlin za saditev) v primeru blage okužbe s škodljivimi organizmi, na območja, na katerih ne predstavljajo nevarnosti za širjenje škodljivih organizmov oziroma na mesta industrijske predelave, pod njegovim nadzorom;

− odredi uničenje pošiljk ter rastlin, če obstaja nevarnost širjenja škodljivih organizmov oziroma če niso izpolnjeni predpisani pogoji;

− začasno prepove dejavnosti pridelovalca oziroma predelovalca (v celoti ali deloma) in izdajo rastlinskih potnih listov, dokler se ne ugotovi, da je nevarnost za širjenje škodljivih organizmov odpravljena;


105

− prepove izdajo rastlinskih potnih listov v primeru, da niso izpolnjeni pogoji za njihovo izdajo;

− predlaga Upravi, da v primeru večkratnih kršitev oziroma prenehanju izpolnjevanja predpisanih pogojev razveljavi dovoljenje za izdajo rastlinskih potnih listov;

− odredi, da se nepravilnosti in pomanjkljivosti odpravijo v določenem roku.

15.6 Obveznosti kupcev rastlin glede rastlinskih potnih listov

Tudi kupci, ki prejmejo rastline, opremljene z rastlinskimi potnimi listi, imajo določene obveznosti glede hranjenja prejetih rastlinskih potnih listov. Če uradni preglednik pri izvajanju nadzora pri njih ugotovi navzočnost škodljivega organizma, ali ga o tem kupci celo sami obvestijo, je tak dokument dokaz o izvoru okuženih oziroma napadenih rastlin, ki služi uradnemu pregledniku pri nadaljnjem ugotavljanju vira okužbe in njenem morebitnem širjenju. Seveda se dolžnost hranjenja rastlinskih potnih listov ne more naložiti vsem državljanom RS. Predpisi k temu zavezujejo le tiste kupce oziroma prejemnike, ki se ukvarjajo s tržno pridelavo oziroma predelavo ali nadaljnjo distribucijo prejetih rastlin, ki jih spremljajo rastlinski potni listi. To so na primer tržno usmerjeni pridelovalci sadja, grozdja, vrtnin, okrasnih rastlin, jedilnega krompirja ipd, lastniki gozdov in trgovci, ki izdajajo nadomestne rastlinske potne liste. Ti morajo hraniti vse vrste prejetih rastlinskih potnih listov najmanj eno leto. V primeru, da rastlinski potni list sestavljata uradna etiketa in spremna listina, je potrebno hraniti samo spremno listino. Glej tudi dodatek 3: Rastline, ki jih mora pri premeščanju ali trženju v EU spremljati RPL oz. etiketa dobavitelja / potrdilo dobavitelja / uradne etikete (razen za varovana območja, kjer je seznam samo za Slovenijo)

15.7 Zahteve glede označevanja jedilnega krompirja Predpakiran krompir mora biti označen v skladu s Pravilnikom o splošnem označevanju predpakiranih živil (Uradni list RS, št. 50/04, 58/04-popr., 43/05, 64/05-popr. in 83/05), ki določa, da mora označba vsebovati naslednje podatke:

- ime: krompir; - neto količina krompirja; - serija (lot) - enota živila v prometu, ki je pridelana, izdelana ali pakirana pod

enakimi pogoji; - ime in naslov ali firmo in sedež proizvajalca ali tistega, ki krompir pakira, ali

prodajalca; - podatek o kraju porekla, če bi izpustitev tega podatka lahko zavedla končnega

potrošnika glede pravega porekla živila. Pravilnik o splošnem označevanju živil, ki niso predpakirana (Uradni list RS, št. 28/2004, 10/2005 in 57/2005) predpisuje, da mora označba na nepredpakiranem živilu vsebovati naslednje podatke:

- ime: krompir; - ime in naslov ali firmo in sedež proizvajalca ali tistega, ki krompir pakira, ali

prodajalca;


106

- podatek o kraju porekla, če bi izpustitev tega podatka lahko zavedla končnega potrošnika glede pravega porekla živila.

S Pravilnikom o dodatnih zahtevah pri vnosu iz tretjih držav in premeščanju krompirja, da se prepreči nevarnost vnosa škodljivih organizmov (Uradni list RS, št. 120/2004), so med drugim predpisane tudi zahteve glede etiketiranja jedilnega krompirja. Vsaka enota pakiranja gomoljev jedilnega krompirja označena z etiketo, na kateri so vsaj naslednji podatki: − registrska številka uvoznika ali distributerja; − poreklo (država porekla oziroma območje pridelave); − sorta krompirja; − količina krompirja; − oznaka: »NI ZA SADITEV«. Če torej hočemo zadostiti vsem predpisanim zahtevam in se obenem izogniti podvajanju podatkov, mora etiketa na embalaži jedilnega krompirja vsebovati naslednje podatke: - registrska ali evidenčna številka uvoznika ali distributerja (iz FITO registra); - ime in naslov ali firma in sedež pridelovalca ali tistega, ki krompir pakira, ali

prodajalca; - država porekla; - ime: krompir; - sorta krompirja; - neto količina krompirja; - oznaka: "Ni za saditev"; - označbo serije (lot). Ostali neobvezni podatki: Na etiketo se lahko navede tudi druge neobvezne podatke, vendar pod pogojem, da so ti resnični in da ne zavajajo kupca. Neobvezni podatki se lahko označijo v skladu s priporočili OECD standardov, ki so objavljeni na sledeči spletni strani: http://www.unece.org/trade/agr/standard/potatoes/pot_e.htm Za jedilni krompir standard kakovosti v Evropski Uniji ni predpisan, zato podatki glede kakovosti niso obvezni. Označbe na etiketi morajo biti v slovenskem jeziku v skladu z Zakonom o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 98/2004).

15.8 Zahteve glede označevanja lesenega pakirnega materiala

V skladu z mednarodnim standardom ISPM-15 mora leseni pakirni material, ki se uporablja v mednarodnem prometu in ki je narejen iz neobdelanega lesa, izpolnjevati naslednje fitosanitarne zahteve za preprečevanje vnosa in širjenja karantenskih škodljivih organizmov:

1. posebna obdelava lesa na enega izmed naslednjih načinov:

− toplotna obdelava – HT (segrevanje, da jedro lesa doseže najmanj 56 oC za najmanj 30 minut); dokler ustrezajo specifikacijam HT, se sem štejejo tudi:


107

sušenje v peči – KD, impregnacija s kemičnim stiskanjem – CPI ali druge vrste tretiranja;

− zaplinjevanje z metilbromidom – MB (določeni odmerki pri določeni temperaturi).

2. posebna oznaka na lesu (žig), ki potrjuje posebno obdelavo v skladu s tem

standardom; oznaka vključuje simbol IPPC, ISO kodo države (XX), registrsko št. proizvajalca (000000), okrajšavo za način obdelave (YY). Možne okrajšave za obdelavo so: HT-toplotna obdelava, MB-metilbromid, DB-beljenje (odstranjevanje lubja).

ISPM 15 v zadnji spremembi iz leta 2008 predvideva naslednje forme znaka:

Primer 1

Primer 2

Primer 3 (zaobljeni vogali)

Primer 4 (pri matričnem odtisu lahko nastanejo prekinjene črte znaka)

XX - 000 YY

XX - 000 YY

XX - 000 YY

XX - 000 YY


108

Primer 5 (za manjše enote LPM)

Primer 6 (za tanjše enote LPM)

Slika 4: Primeri izvedb oznake po ISPM 15, ki mora biti na leseni embalaži vidna,

čitljiva, obstojna in neprenosljiva.

Predpisane zahteve o obdelavi in označevanju ne veljajo za:

- nepredelan lesen pakirni material, ki je tanjši od 6 mm,

- predelan lesen pakirni material (iverke ali drugače zdrobljen in toplotno ali pod pritiskom obdelan les),

- lesen pakirni material, ki je v obtoku znotraj Evropske Skupnosti.

XX – 000 YY

XX - 000 YY


109

III. POSEBNI DEL ZDRAVSTVENEGA VARSTVA RASTLIN

16 ŠKODLJIVI ORGANIZMI RASTLIN Kadar govorimo o škodljivih organizmih v kmetijski pridelavi, mislimo predvsem na tiste organizme, ki se v agroekosistemih prehranjujo z gojenimi rastlinami in povzročajo ob večjih pojavih gospodarsko škodo z zmanjšanjem količine oziroma kakovosti pridelka. Človek skuša z raznimi metodami preprečiti škodljivo delovanje fitofagih organizmov, zato pri intenzivni pridelavi uporablja kemična sredstva za varstvo rastlin. Še posebej je narasla uporaba insekticidov kot najbolj strupenih med njimi, zato se z integrirano pridelavo zadnja desetletja trudijo zmanjšati uporabo fitofarmacevtskih sredstev (Vrabl, 1992). Glede na oblike obvladovanja lahko govorimo o treh kategorijah škodljivih organizmov:

1. Gospodarski škodljivi organizmi, za obvladovanje katerih poskrbi imetnik rastlin sam ob pomoči javne službe za zdravstveno varstvo rastlin (zlasti prognostične službe).

2. Nekarantenski nadzorovani škodljivi organizmi, za katere pod uradnim nadzorom poskrbi pridelovalec semenskega in sadilnega materiala sam pod uradnim nadzorom fitosanitarne službe.

3. Karantenski škodljivi organizmi, za katere uradne ukrepe odredi fitosanitarni inšpektor, izvrši pa jih imetnik rastlin pod uradnim nadzorom.

Vse tri kategorije se lahko preslikamo tudi na področje gozdarstva, le da tam za gospodarsko škodljive organizme poskrbi javna gozdarska služba. V tem poglavju govorimo zlasti o karantenskih škodljivih organizmih, omenjamo pa tudi nekarantenske nadzorovane škodljive organizme, saj se oboji pojavljajo na istih rastlinah.

Gospodarski škodljivi organizmi Osnovno vodilo varstva rastlin pred gospodarsko škodljivimi organizmi v integrirani pridelavi je, da k uporabi kemičnih ali drugih sredstev preidemo šele, ko je presežen prag škodljivosti za gojene rastline. Gospodarski prag škodljivosti ali kritično število je v nekem kraju ugotovljena populacija nekega organizima, ki povzroči tako veliko škodo, kot znašajo stroški zatiranja (Milevoj, 1994). Ta definicija drži za gospodarske škodljive organizme, ki so pri nas navzoči in se glede na klimatske in druge dejavnke redno pojavljajo (npr. jablanov škrlup, peronospora vinske trte, kromirjeva plesen). Za tovrstne organizme se določi kritično število ali gospodarski prag škodljivosti Kritično število ali gospodarski prag škodljivosti je v nekem kraju ugotovljena populacija nekega organizima, ki povzroči tako veliko škodo, kot znašajo stroški zatiranja. Pri določanju kritičnih števil in njihovi uporabi upoštevamo: - vrsto škodljivh organizmov, starost, razvojni stadij, način razmnoževanja, stopnjo

parazitiranosti; - sorto, razvojni stadij, prehranjenost rastline;

ŠKODLJIVI ORGANIZMI RASTLIN

110

- ceno pridelka, stroške zatiranja. Kritična števila ugotavljamo na podlagi vizualnih pregledov ali s pomočjo raznih naprav (lovne posode, feromoni, luči) in so relativna.

Nekarantenski nadzorovani škodljivi organizmi Za nekarantenske nadzorovane škodljive organizme predpisi o trženju semenskega in razmnoževalnega materiala ne določajo kritičnega števila ali gospodarskega praga škodljivosti, ampak opredeljujejo, da jis sme biti na rastlinah tako malo število kot je le mogoče. Države članice vsaka po svoje določajo to mejno vrednost: nekatere v odstotkih, druge opisno, večina pa vsebinsko določa, da ne sme biti vidnih znamenj okužbe ali znakov napada škodljivih organizmov.

Karantenski škodljivi organizmi Za karantenske škodljive organizme je kritično število ali gospodarski prag škodljivosti enak nič. To pomeni, da ukrepamo ob vsaki najdbi organizma, ki je v skladu z EU predpisi opredeljen kot karantenski z uvrstitvijo na sezname direktive 2000/29/ES ali pa nujne ukrepe opredeljujejo odločbe Evropske komisje.

Po zakonu ZZVR-1 je vsak imetnik ali druga oseba, ki sumi na navzočnost karantenskega škodljivega organizma dolžan o tem sumu obvestiti bodisi pooblaščeno strokovno institucijo, fitosanitarno oziroma gozdarsko inšpekcijo ali fitosanitarno upravo. Uradne osebe potem po preudarku ukrepajo naprej.

Nevarnost vnosa novih oziroma karantenskih škodljivih organizmov se je povečala z vse večjim trgovanjem z rastlinami in rastlinskimi pridelki oziroma proizvodi, ki danes brez težav menjajo države in kontinente. S seboj pa lahko tako blago nosi tudi škodljive organizme, ki v novem okolju nimajo naravnih sovražnikov ali pa so gojene rastline nanje bolj občutljive kot v izvornem okolju.

Še posebej nevarno je trgovanje s sadilnim materialom in semenom rastlin, ker se uporabljajo za sajenje novih nasadov ali posevkov, kjer imajo škodljivi organizmi možnost nadaljnjega razvoja in razmnoževanja. Vlade posameznih držav so zato uzakonile potrebo po preventivnih ukrepih, da nevarnih organizmov sploh ne bi vnesle na svoja ozemlja, zlasti zaradi varovanja interesov svojih pridelovalcev, posredno pa tudi svojega gospodarstva, ki je bilo v preteklosti zaradi množičnega uničenja strateških pridelkov tudi ogroženo.

Značilen primer je bil pojav trtne uši (Viteus vitifoliae (Fitch); Insecta: Homoptera: Phylloxeridae), ki je bila zanešena v južno Francijo iz Amerike v 70. letih 19. stoletja, ko so pričeli uvažati ameriške trte. Škodljivec se je hitro razširil po vsej Evropi in povzročil propad mnogih vinogradov, ker je bila evropska trta zanj zelo občutljiva. Tudi na slovenskih tleh so prvi pojav trtne uši zabeležili v Slovenski Istri in na Štajerskem leta 1880 (Valič in Milevoj, 2000). Okužba se je na večje razdalje širila predvsem s sadilnim materialom, lokalno pa v vinogradih naokrog obolelega trsa. Preden so s cepljenjem vinske trte rešili problem velikih gospodarskih škod, so najbolj ogrožene države 3. novembra 1881 podpisale Mednarodno konvencijo o ukrepih, ki jih je treba izvajati proti trtni uši Phylloxera vastatrix, ki ji je sledila dodatna konvencija, podpisana v Bernu 15. aprila 1889, in Mednarodna konvencija o varstvu rastlin, podpisana v Rimu, 16. aprila 1929 (Slovenija jo je ratificirala z zakonom leta 2000).

S konvencijami so se ogrožene države pogodile, da je mogoče samo z enakovrednimi ukrepi na ozemlju vseh podpisnic obvladati trtno uš in kasneje druge škodljivce, ki so


111

jih določili kot posebej nevarne. Pri izvajanju ukrepov so organizirale državne službe (v tistih časih poleg državnih uradnikov le še vojska) in s striktnimi ukrepi sekanja okuženih vinogradov in nato s kompenzacijskimi ukrepi razdeljevanja zdravih cepljenih sadik uspele omejiti širjenje in obvladati trtno uš. Trtno uš lahko tako štejemo za prvi organizem na karantenski listi, državno ukrepanje proti njej pa je bilo zasnova fitosanitarnih služb, ki jo ima danes 170 držav, podpisnic konvencije IPPC (International Plant Protection Convention, članstvo dec. 2008).

Ravno primer trtne uši pa nakazuje nevarnost, ki jo predstavlja škodljivi organizem, če v okolju, kamor je zanesen, nima naravnega sovražnika, ki bi se mu zoperstavljal pri množenju. Za trtno uš ga namreč še do danes niso odkrili. Cepljenje evropskih trt na odporne ameriške podlage je bil več desetletij glavni in najuspešnejši ukrep za zatiranje trtne uši, dokler se ni razvil nov biotip trtne uši. V Avstraliji, Kaliforniji in Italiji zopet potekajo intenzivne raziskave na vzgoji novih, na trtno uš odpornih podlag (Valič in Milevoj, 2000). Opisani 130-letni boj s trtno ušjo, v katerem je bila porabljena velika količina denarja, tako odgovarja na večkrat zastavljeno vprašanje, zakaj je za karantenski škodljivi organizem kritično število enako nič in je prag zatiranja presežen, ko najdemo en sam škodljiv organizem.

Uvrstitev posebej nevarnih škodljivih organizmov na karantenske liste in uvedba uradnega nadzora nad njihovim vnosom na ozemlje države kot tudi preverjanje domače pridelave sadilnega materiala je prvi preventivni ukrep, ki je nujna podlaga za vsako nadajnjo integrirano pridelavo. Čeprav še danes le malo izvajalcev varstva rastin v Sloveniji povezuje fitosanitarno službo z integriranim varstvom, se je na našem ozemlju, ko je meje varovala še skupna jugoslovanska služba, že jasno opredeljevalo, da je rastlinska karantena kot preventivni ukrep eden od elementov dinamičnega integriranega varstva rastlin (Milošević, 1980).

Z zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin in Pravilnikom o postopkih za preprečevanje vnosa, širjenja in zatiranje škodljivih organizmov rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov je od 8. septembra 2001 slovenska karantenska lista enaka kot v državah članicah EU. Pri opredeljevanju statusa posameznih škodljivih organizmov v Sloveniji so bile upoštevane uvrstitev na jugoslovanske karantenske liste pred spremembo zakonodaje (Pravilnik o zdravstveni kontroli, 1996 in 2000) in dejanska poročila in objave najdb domačih in tujih virov.

Sedanji predpisi določajo vrsto seznamov glede na območje, kamor se rastline oziroma rastlinski proizvodi vnašajo, vsebino seznamov kot tudi ukrepe pri uvozu in premeščanju rastlin in rastlinskih proizvodov ter o nadzoru nad rastlinskimi škodljivimi organizmi.


112

Preglednica 2: Pregled prilog in seznamov direkitve 2000/29/ES, ki se nanašajo na karantenske škodljive organizme in njihov status navzočnosti v Evropski uniji - A1 ali A2. V Sloveniji so nekateri A1 škodljivi organizmi navzoči (Rhagoletis completa, Rhagoletis cingulata) in obratno, nekateri A2 organizmi niso navzoči (Globodera pallida, za katerega je s strani EU priznano tudi varovano območje – status B).

Priloga I Škodljivi organizmi (ŠO), katerih vnos in širjenje v EU sta prepovedana. Karanten-ska lista:

Seznam I.A.I: ŠO, ki niso ugotovljeni na ozemlju EU A1

Seznam I.A.II: ŠO, ki so ugotovljeni na delu ozemlja EU A2

Seznam I. B: ŠO, ki so pod nadzorom v določenem varovanem območju EU

Priloga II ŠO, katerih vnos in širjenje sta prepovedana, če so navzoči na določeni rastlinski vrsti, delu rastline ali rastlinskemu proizvodu.

Karanten-ska lista:

Seznam II.A.I: ŠO, ki niso ugotovljeni na ozemlju EU A1

Seznam II.A.II: ŠO, ki so ugotovljeni na delu ozemlja EU A2

Seznam II. B: ŠO, ki so pod nadzorom v določenem varovanem območju EU

Priloga III Rastline, rastlinski proizvodi in drugi nadzorovani predmeti, katerih vnos je prepovedan

___

Priloga IV Posebne zahteve, ki morajo biti izpolnjene za vnos in premeščanje rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih nadzorovanih predmetov.

A1, A2

Seznam IV.A.I: Zahteve pri uvozu v EU

Seznam IV.A.II: Zahteve pri pridelavi/predelavi v EU

Seznam IV.B: Zahteve za določena varovana območja EU

Priloga V Rastline, rastlinski proizvodi in drugi nadzorovani predmeti, za katere je obvezen pregled zdravstvenega stanja

A1, A2

Seznam V.A: pošiljke ob premeščanju po EU spremlja rastlinski potni list

Seznam V.B: pošiljke ob uvozu v EU spremlja fitosanitarno spričevalo


113

16.1 Nadzor vnosa škodljivih organizmov Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin določa ukrepe za preprečevanje vnosa in širjenja rastlinskih škodljivih organizmov v Republiko Slovenijo, tako kot to to določa direktiva Sveta 2000/29/ES za Evropsko unijo. Uvoz zakon določa kot vnos iz tretjih držav, kar je vnos pošiljke in škodljivih organizmov na carinsko območje Skupnosti, ne glede na to, kakšna raba ali uporaba je bila v skladu s tem zakonom in v skladu s carinskimi predpisi dovoljena za rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete, razen vnosa zaradi tranzita. Vnos škodljivega organizma je tudi vsak vstop škodljivega organizma na območje, kjer še ni navzoč ali je navzoč v omejenem obsegu. To območje je običajno ozemlje Republike Slovenije. Tako za škodljive organizme FURS kot pristojni organ vodi strokovno politiko glede na: a) tveganje za vnos organizma (možne poti vnosa, obseg trgovanja), b) gospodarski pomen ogroženih rastlin v Sloveniji in EU, c) kategorizacijo organizma (uvrstitev na sezname), d) status organizma v Sloveniji (ni navzoč/navzoč), e) možnosti obvladovanja s fitosanitarnimi ukrepi (izvedljivost, učinkovitost glede na

biologijo organizma) in f) razpoložljive vire (človeške in finančne). Vidiki biologije škodljivih organizmov, ki delujejo v prid vnosa in naselitve so npr.:

1. Organizem se uspešno naseli na lokacije izven svoje naravne razširjenosti.

2. Na mestu destinacije so za organizem ugodne klimatske razmere in ustrezni gostitelji.

3. Organizem je pokazal sposobnosti naselitve na novih gostiteljih.

4. Organizem ima aktivno, neposredeno zmožnost iskanja gostiteljev oziroma ima vektorje, ki poiščejo direktne gostitelje.

5. Organizem ima visok inokulacijski potencial ali visoko verjetnost razmnoževanja po vnosu.

6. Organizem je pokazal zmožnost širjenja ob prometu/transportu.

7. Organizem ima visok reprodukcijski potencial.

8. Potencialni gostitelji so kontinuirano porazdeljeni na območju.

9. Novo vzpostavljene populacije lahko ostanejo nezaznane zaradi prikritega razvoja, biologije ali počasnega razvoja simptomov.

10. Organizem ima širok krog gostiteljev.

Vidike biologije upošteva že ocenjevalec v pripravi ocene tveganja zaradi škodljivega organizma. Proučiti in oceniti mora tudi:

- Za katere ŠO obstaja verjetnost vnosa po posamezni poti prenosa (s semenom, z lesom, z vektorjem...)?

- Ali je mogoča naselitev na PRA območju?


114

- Katere so ogrožene rastline v PRA območju? - Kakšne so klimatske podobnosti sedanje porazdeljenosti organizma s PRA

območjem? - Katere druge značilnosti PRA območja poleg klimatskih delujejo v prid

naselitve? - Kateri del PRA območja je ogroženo območje? - Kakšna škoda lahko nastane za potencialne gostiteljske rastline v PRA

območju? - Koliko gospodarskega vpliva ima ŠO v sedanji razširjenosti in koliko bi ga

imel v PRA območju? - Kateri glavni dejavniki lahko vplivajo na sprejemljivost tveganja zaradi vnosa

tega ŠO (npr. vnos v nekativnem obdobju ali vnos v zaprt prostor)? Na podlagi tovrstnih ugotovitev ocenjevalec ovrednoti verjetnost vstopa, naselitve in gospodarske škode. Pripravljalec predpisa pa na podlagi zaključkov ocene tveganja pripravi ustrezne fitosanitarne ukrepe, ki jih potem zakonodajalec sprejme. V nadaljevanju bomo predstavili nekaj značilnih primerov obvladovanja škodljivih organizmov glede na opisane principe.


115

16.2 Prva kategorija Vidiki fitosanitarne politike obvladovanja uvrščajo rastlinske škodljive organizme v prvo kategorijo načrta obvladovanja zaradi naslednjih ugotovitev: a) tveganje za vnos organizma je zelo veliko (mednarodna trgovina), b) gospodarski pomen ogroženih rastlin v Sloveniji in EU je zelo velik, c) kategorizacija organizma med karantenske (uvrstitev na sezname), d) A1 status organizma v Sloveniji: ni navzoč, e) možnosti obvladovanja s fitosanitarnimi ukrepi in f) fitosanitarna in gozdarska služba predstavljata razpoložljive vire.

Primer 1: Borova ogorčica - Bursaphelenchus xylophilus Sinonimi: Aphelenchoides xylophilus, Bursaphelenchus lignicolus

Sistematika: Tylenchida, Aphelenchoididae

Gostiteljske rastline: Je karantenski škodljivi organizem za iglavce: jelko, cedro, macesen, smreko, bor, dulgazijo in čugo ter les iglavcev. Najpogosteje napada nekatere vrste bora: rdeči, črni in obmorski bor, sladkorni bor ter P. densiflora, P. thunbergii, P. bungenana, P. echinata, P. luchuensis, P. massoniana in P. radiata, redkeje pa duglazijo, jelko, cedro, macesen, smreko in čugo. V Evropi so ogrožene naslednje vrste bora: rdeči bor, črni bor in obmorski bor. Ameriške avtohtone vrste bora so odporne na borovo ogorčico.

Poti prenosa: Lokalno širijo okužbo predvsem hroščki iz rodu Monochamus, ki prenašajo borovo ogorčico v gozdovih z napadenih na zdrava drevesa. Hroščki letijo nekaj 100 do preko 3 km daleč. Na večje razdalje lahko ogorčico prenesemo predvsem z napadenim lesom (predvsem hlodovina in žagan les ter tudi lesen pakirni material), od koder potem hroščki širijo okužbo na zdrava drevesa. Ni nujno, da skupaj z napadenim lesom prenesemo tudi prenašalca. Borovo ogorčico namreč lahko prenesejo tudi v Evropi živeče avtohtone vrste kozličkov iz rodu Monochamus (predvsem M. galloprovincialis). Nevarno je tudi, če v bližini gozdov skladiščimo les z ostanki lubja, pod katerim živijo ogorčice. Hlodovina in žagan les predstavljajo večjo nevarnost za vnos vektorja kot na primer leseni ostružki zlasti, če ohranijo lubje. Zato se ob uvozu iz tretjih držav, v katerih se pojavlja borova ogorčica, nadzira les iglavcev ter lesen pakirni material iz lesa iglavcev (Priloga IV A 1 Direktive 2000/29/ES). V letu 2008 je bilo v EU več prestrežb borove ogorčice na lesenem pakirnem materialu s Portugalske, kjer je prvo območje ustalitve borove ogorčice v Evropi, zato je tej poti prenosa potrebno posvetiti največ pozornosti.

Opis in gospodarski pomen: To vrsto uvrščamo med zelo nevarne škodljivce nekaterih vrst bora. V eni rastni dobi lahko povzroči odmiranje velikih sestojev iglavcev vseh starosti. Prvi znak napada je sprememba barve iglic, ki se začnejo sušiti. Značilna je rdečerjava barva iglic. Napadeno drevo odmre v nekaj tednih ali mesecih po pojavu prvih znakov. Ličinke borovih ogorčic prenašajo hroščki Monochamus spp. ob odlaganju jajčec na suha ali propadajoča borova drevesa. V teh drevesih se nematode ponavadi hranijo s hifami gliv Ceratocystis spp., ki jih prav tako prenešajo hroščki, in se zelo hitro množijo. Ko se v teh drevesih izležejo odrasli hroščki, pridejo v stik z ogorčicami in jih po izletanju skupaj z glivo prenesejo na zdrava drevesa, ko se na njih dopolnilno hranijo pred odlaganjem jajčec. Ogorčice prodrejo v drevo skozi rane na listih, ki jih naredijo hroščki pri objedanju. V rastlini ogorčice preidejo na prehranjevanje


116

na rastlinskih celicah, ki pričnejo propadati, kar zopet privablja kozličke, ki v ta propadajoča drevesa potem odlagajo jajčeca in krog prenosa je sklenjen.

Razširjenost: V Sloveniji borova ogorčica ni navzoča, v Evropi pa je navzoča na Portugalskem. Izhaja iz Severne Amerike, od koder je bila prenesena na Japonsko, od tam pa na Kitajsko.

Uvrstitev na karantensko listo: II.A1. V EU določa ukrepe za preprečevanje širjenja iż Portugalske, kjer je navzoča, odločba komisije 2006/133/ES s spremembami. Pri nas določa ukrepe Pravilnik o dodatnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja borove ogorčice (UL RS 24/04 in 108/04).

Posebne zahteve: Za izdajo rastlinskega potnega lista ni opredeljenih posebnih zahtev, razen, da morajo biti rastline, ki izvirajo iz neevropskih držav, za katere je določen kot karantenski škodljivi organizem (priloga II A 1 Direktive 2000/29/ES) , pri premeščanju neokužene. Za te rastline je pri premeščanju iż Portugalske obvezen rastlinski potni list, s katerim je podana izjava, da rastline ne kažejo simptomov okužbe z borovo ogorčico in da na mestu pridelave v bližini od začetka zadnjega zaključene rastne dobe niso bili opaženi simtomi okužbe.

Primer 2: Jesenov krasnik - Agrilus planipennis Sinonimi: Agrilus feretrius, Agrilus marcopoli

Sistematika: Coleoptera, Buprestidae

Gostiteljske rastline: glavne gostiteljske rastline v Aziji so različne vrste jesena (Fraxinus chinensis, F. japonica, F. lanuginosa, F. mandshurica, F. rhynchophylla), oreha (Juglans mandshurica), bresta (Ulmus davidiana in U. propinqua) ter Pterocarya rhoifolia. Tudi v ameriki napada nekatere vrste jesena. S spremembo direktive 2000/29/ES bo predvidoma karantenski škodljivi organizem za sadike, les in lubje za jesen, oreh, brest in krilati oreškar (Pterocarya), ki izvirajo iz Kanade, Kitajske, Japonske, Mongolije, Republike Koreje, Rusije, Tajvana in ZDA.

Poti prenosa: Odrasle žuželke so dobri letalci, letijo lahko tudi več kot 1 km. Ker so majhni, jih lahko nese tudi veter. Rastline, vključno z bonsaji, četudi so v dormantnem stanju, lahko pod lubjem prenašajo vse razvojne stadije. Glavni vir prenosa na večje razdalje je netretiran les in lesen pakirni material.

Opis in gospodarski pomen: Škodljivec je hrošček, škodo pa delajo ličinke, ki vrtajo pod skorjo v kambiju dolge serpentinaste rove in s tem uničijo prevodne cevi, zaradi česar drevo propade. Napada tako mlada kot tudi velika drevesa. Prvo leto ponavadi propade tretjina do polovica drevesa, celotno drevo pa najkasneje v treh letih.

Razširjenost: Škodljivec izvira iz Azije, od koder so ga zanesli v Severno Ameriko. V Evropi je navzoč v Rusiji (okolica Moskve).

Uvrstitev na karantensko listo: A. planipennis še ni uvrščen na karantensko listo, po sklepu Stalnega odbora za zdravstveno varstvo rastlin pri Evropski komisiji bo uvrščen v Prilogo II A 1.

Posebne zahteve: Ker škodljivec v EU ni navzoč, v predlogu spremembe prilog direktive 2000/29/ES za premeščanje niso predvidene posebne zahteve pri izdaji rastlinskega potnega lista, so pa predvidene posebne zahteve za sadike jesena, oreha, bresta in iz rodu Pterocarya, ki izvirajo iz Kanade, Kitajske, Japonske, Mongolije, Republike Koreje, Rusije, Tajvana in ZDA, pri uvozu.


117

Pri uvozu morajo biti za rastline za saditev iz rodov Fraxinus, Juglans mandshurica, Ulmus davidiana, Ulmus parvifolia in Pterocarya rhoifolia z navedenim poreklom izpolnjene naslednje posebne zahteve:

- da so rasle v celotni življenjski dobi na območju, kjer ni navzoč A. planipennis ali

- so rasle na mestu pridelave, kjer najmanj 2 leti pred izvozom ni bilo znakov napada, kar je bilo ugotovljeno z dvema uradnima pregledoma na leto vključno s pregledom tik pred izvozom.

Les (razen v obliki sekancev, izoliranega lubja ali lesenega pakirnega materiala ali podpornega lesa) mora:

- izhajati z območij, ki so nenapadena z A. planipennis ali - biti grobo obdelan (obtesan), da je odstranjena okrogla površina

Les v obliki sekancev, ki je v celoti ali delno pridobljen iz zgoraj naštetih rastlin ter izolirano lubje iz teh rastlin mora:

- izhajati z območij, ki so nenapadena z A. planipennis ali - biti obdelan(o) v kose, ki niso debeli in široki več kot 2,5 cm.

Primer 3: Kitajski kozliček - Anoplophora chinensis Sistematika: Coleoptera, Cerambycidae

Gostiteljske rastline: napada številne lesnate rastline (več kot 68 vrst iz 19 družin): najpogostoje napadeno drevo je javor (tudi v Evropi), našli pa so ga tudi na brestih, brezah, belih gabrih, bukvah, divjem kostanju, dobu, glogih, lagerstremijah, leskah, citrusih, japonski kriptomeriji, jablanah , navadnem lovorikovcu, panešpljah, topolih, vrbah, fikusih, oslezih, mlečkovkah (Euphorbiaceae, rod Mallotus), platanah, hruškah in šipkih. Odločba o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa Anoplophora chinensis (Forster) v Skupnost in njegovega širjenja v Skupnosti, ki je bila sprejeta na sestanku Stalnega odbora za zdravstveno varstvo rastlin pri Evropski komisiji v septembru 2008, uvaja ukrepe za uvoz iz tretjih držav ter za premeščanje iz napadenih območij v EU za naslednje rastline: javor, divji kostanj, jelšo, brezo, gaber, citruse, lesko, panešpljo, bukev, lagerstremijo, jablano, platano, topol, rod Prunus, hruško, vrbo in brest.

Poti prenosa: Odrasli hrošči lahko širijo napad samo lokalno, hrošči večinoma letijo na krajše razdalje. Na daljše razdalje se prenesejo jajčeca, ličinke ali bube na sadikah ali bonsajih gostiteljskih rastlin možen je tudi prenos v lesenem pakirnem materialu. Na Nizozemskem so kitajskega kozlička našli v pošiljki s Kitajske v sadikah debeline okrog 1 cm.

Opis in gospodarski pomen: škodljivec je hrošček, škodo pa delajo predvsem ličinke, ki vrtajo rove najprej v floemu, nato pa se zavrtajo globlje v les in izmetavajo žagovino, ki jo najdemo ob vznožju dreves in na koreninah, ki so na površju tal. Odrasli hrošči izletijo skozi izhodne odprtine velikosti od 1 do 1,5 cm. Hrošči objedajo listje, listne peclje ter skorjo na vejah v krošnji.

Napadena drevesa so manj vitalna in se slabše olistajo, listje veni in rumeni. Drevesa slabijo in se sušijo.

Tudi pri tej vrsti težko napad odkrijemo pravočasno tudi pri natančnih vizualnih pregledih. Ko pa odkrijemo izhodne luknje hroščev, so ti že izleteli in širijo napad po okolici.

Razširjenost: kitajski kozliček je razširjen na Kitajskem (predvsem subtropski predeli), Japonskem in v Koreji, najden pa je bil tudi na Tajvanu, v Mjanmaru, Vietnamu, Indoneziji, Filipinih in v Maleziji. Navzoč je tudi v ZDA (na Havajih). V EU je navzoč v Italiji v pokrajini Lombardija, kjer se je kljub ukrepom izkoreninjenja razširil na več kot 100 ha. Najpogosteje napadeno drevo je javor, pogosto pa so ga našli v bukvi in leski.


118

Kitajskega kozlička so leta 2003 našli tudi v Franciji, kjer pa so ga uspešno izkoreninili. Najden je bil tudi v Švici. Zadnja leta so na Nizozemskem prestregli več napadenih pošiljk sadik javorja s Kitajske, kitajskega kozlička pa so našli tudi v okolici drevescnice in skladišč uvoznika. Napadena sadike javorja so odkrili tudi v Nemčiji in Angliji.

Uvrstitev na karantensko listo: škodljivec je uvrščen v prilogo I A 1, v letu 2008 pa je bila sprejeta odločba Komisije.

Posebne zahteve: Začasno določene posebne zahteve predpusje Odločba Komisije 2008/840/ES, ki določa, da morajo rastline javorja, divjega kostanja, jelše, breze, gabra, citrusov, leske, panešplje, bukve, lagerstremije, jablane, platane, topola, rodu Prunus, hruške, vrbe in bresta, ki izhajajo iz razmejenih območij v Skupnosti, biti opremljene z rastlinskim potnim listom, s katerim je podana uradna izjava, da so rastline najmanj 2 leti pred premeščanjem rasle registriranem mestu pridelave, ki je bilo ob primernem času 2 krat letno uradno pregledano in niso bila najdena znamenja napada kitajskega kozlička in:

- so bile te rastline fizično zaščitene pred vnosom ali

- so bila izvedena primerna preventivna tretiranja in je bilo mesto pridelave obdano z varnostnim pasom najmanj 2 km od napadenega območja, ob najdbi v varnostnem pasu pa morajo biti takoj izvedeni ukrepi izkoreninjenja.

Pri uvozu morajo biti izpolnjene naslednje posebne zahteve:

- da so rastline rasle na mestu pridelave na nenapadenem območju ali

- na nenapadenem mestu pridelave, ki je pod uradnim nadzorom in kjer je 2 krat letno opravljen uradni pregled in

o je fizično popolnoma zaščiteno ali

o so bila opravljena preventivna tretiranja in obdaja mesto pridelave 2 km širok nenapaden varovalni pas,

in

- je bil opravljen uradni pregled rastlin pred izvozom po potrebi z destruktivno metodo.

Primer 4: Azijski kozliček - Anoplophora glabripennis Sistematika: Coleoptera, Cerambycidae

Gostiteljske rastline: glavne gostiteljske rastline na Kitajskem so različne vrste topola: črni topol, P. deltoides, P. x canadensis in kitajski križanec P. dakhuanensis ter nekatere vrste vrbe, (npr. vrba žalujka in Salix matsudana). Ostali gostitelji na Kitajskem: javor, jelša, jablana, murva, platana, rod Prunus, hruška, navadna robinija, šipek, sofora in brest. V Severni Ameriki je bil škodljivec najden na različnih vrstah javorja in na navadnem divjem kostanju ter na brezi, jesenu, navadnem tulipanovcu, beli murvi, topolu, navadni robiniji, vrbi in brestu. Doslej ni bil najden na iglavcih. V Evropi je bil doslej najpogosteje najden na javorju, brezi, divjem kostanju, topolu in vrbi.

Poti prenosa: hroščki lahko širijo napad samo lokalno, na daljše razdalje pa se prenesajo jajčeca, ličinke ali bube predvsem v lesenem pakirnem materialu.

Opis in gospodarski pomen: škodljivec je hrošček, ki objeda listje in skorjo, glavno škodo pa dela ličinka, ki vrta rove v les v deblu ali debelejših vejah v krošnji. Pri tem iz rovov izmetavajo črvino (žagovino), ki jo lahko najdemo v rogovilah vej in redkeje na tleh. Ličinke poškodujejo prevodne cevi, listje na napadenih drevesih zato ovene in porumeni. Odrasli hrošči izletijo skozi izhodne odprtine velikosti od 1 do 1,5 cm.


119

Oslabela drevesa lahko napadejo tudi drugi škodljivci in bolezni, tako da ta propadejo v nekaj letih. Napad težko odkrijemo pravočasno, ponavadi ugotovimo navzočnost škodljivca šele takrat, ko drevesa začnejo propadati in hrošči že napadejo tudi sosednja drevesa.

Razširjenost: škodljivec izhaja iz Kitajske, v vzhodni Aziji je razširjen tudi v Koreji in na Tajvanu. Iz vzhodne Azije je bil prenesen v ZDA. V Evropo je bil zanesen z lesenim pakirnim materialom pri uvozu granita s Kitajske. Večkrat se je pojavil na drevesih v okolici skladišč uvoznikov. Doslej je bil v EU najden v Avstriji, Nemčiji, na Poljskem, v Franciji in Italiji.

Uvrstitev na karantensko listo: škodljivec je uvrščen v prilogo I A 1.

Posebne zahteve: za izdajo rastlinskega potnega lista niso predvidene posebne zahteve. Pri uvozu se nadzira rastline, les in lesen pakirni material iz tretjih držav.

Primer 5: Borov smolasti rak - Giberella circinata

Sistematika: Nectriaceae (bradavičarke), Hypocreales (blazinovarji), Sordariomycetidae (trhnobarice), Sordariomycetes, Ascomycota, (zaprtotrosnice), Fungi (glive)

Anamorf: Fusarium circinatum

Gostiteljske rastline: G. circinata povzroča borov smolasti rak samo na borih. V Severni Ameriki (gliva verjetno izhaja iz Mehike) so najpomembnejši gostitelji druge vrste borov: Pinus elliottii, P. palustris, P. patula, P. radiata, P. taeda in P. virginiana. Gliva je zabeležena na več kot 30 vrstah borov, med katerimi so tudi evropske vrste npr. alepski bor, primorski bor, pinija, črni bor in rdeči bor. Okužbo lahko gliva G. circinata povzroči tudi na duglaziji (Pseudotsuga menziessii), vendar na tem gostitelju ne povzroči značilnih simptomov in odmiranja. Odločba Komisije 2007/433/ES o začasnih nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa glive Gibberella circinata Nirenberg & O’Donnell v Skupnost in njenega širjenja v Skupnosti določa kot občutljive rastline bor (rod Pinus) in duglazijo, vključno s semeni in storži za namene razmnoževanja.

Poti prenosa: na krajše razdalje se širi s pomočjo vetra in žuželk, na daljše razdalje pa jo prenesemo z okuženim semenom in sadikami ter z okuženim lesom. Možen je tudi prenos s kontaminirano prstjo ter vozili in opremo. V tleh lahko gliva preživi do 6 mesecev, v lesu več kot eno leto.

Opis in gospodarski pomen: Do okužb pride že lahko v drevesnicah, če so sejanke zrasle iz okuženega semena, lahko pa se okužijo tudi preko korenin, če so v tleh navzoče spore. Simptomi pri sadikah niso specifični (nekroza skorje, rumenenje, smolenje, odmiranje iglic), okužbe korenin in koreninskega vratu povzročijo odebelitve koreninskega vratu, smolenje, nekrozo skorje, venenje iglic; iglice rumenijo, nato rjavijo in odmirajo. Okužene sadike ponavadi propadejo.

Pri drevesih pride do okužb preko ran na vejah, koreninah in deblih. Na mestu okužbe nastanejo nekroze skorje in rakaste rane, iz nekroze skorje se močno izloča smola. Nastanejo motnje v pretoku vode, kar privede do venenja vrhov vej in rumenenja iglic, ki sčasoma postanejo rdečkaste in odpadejo. Les pod skorjo v bližini razjede je močno prepojen s smolo in značilno jantarno obarvan. Okužijo se lahko tudi storži, ki so deformirani in odpadajo, trosi se nahajajo tudi na semenu. Pri močnejših okužbah drevo lahko odmre. Borov smolasti rak zmanjša odpornost drevesa ter posledično se poveča verjetnost npr. napada različnih podlubnikov


120

Razširjenost: G. circinata najbrž izvira iz Severne Amerike, v Evropi je bila najdena v Španiji, Italiji in Franciji ter na Portugalskem.

Uvrstitev na karantensko listo: ni uvrščena v priloge Direktive 2000/29/ES, pač pa njen karantenski status določa v letu 2007 sprejeta Odločba Komisije 2007/433/ES (glej poglavje 1.6.6).

Posebne zahteve: z izdajo rastlinskega potnega lista je podana izjava, da so rastline vključno s semeni in storži za namene razmnoževanja bodisi s poreklom iz skupnosti ali uvožene v skupnost

(a) v celotni življenjski dobi ali od vnosa v skupnost rasle na mestu pridelave v državi članici, v kateri pojav G. circinata ni znan ali

(b) so v celotni življenjski dobi ali od vnosa v skupnost rasle na mestu pridelave na uradno vzpostavljenem neokuženem območju ali

(c) rasle na mestu pridelave, kjer pri uradnih pregledih v dveh letih pred premeščanjem ni bilo znakov G. circinata in so bile testirane neposredno pred premeščanjem.

Primer 6: Fitoftorna sušica vejic – Phytophthora ramorum Sistematika: Peronosporaceae, Peronosporales

Gostiteljske rastline: gliva lahko okužbi preko 60 rastlinskih vrst iz različnih družin, večinoma so to lesnate rastline, pretežno listavci, nekaj je tudi iglavcev. Najpomembnejši gostitelj v ZDA je hrast in Lithocarpus. Ogrožene vrste pri nas so: jagodičnica, divji kostanj, kamelija, pravi kostanj, bukev, virginski nepozebnik, kalmija, navadni lovor, Leucothoe fontanesiana, Pieris spp., duglazija, hrast, sleč, španski bezeg, tisa in brogovita.

Poti prenosa: Okužba se širi z vodnimi kapljicami ob dežju, megli ali ob namakanju ter z zračnim tokom. Okužba se prenaša ob stiku z okuženo rastlino, z okuženo zemljo ali substratom za sajenje, z vodo (zoospore), z orodjem in obutvijo. Na velike razdalje se bolezen širi preko trgovine z okrasnimi rastlinami.

Opis in gospodarski pomen: Bolezen povzroča sušenje dreves in drugih okrasnih ali v naravi rastočih lesnatih rastlin. Do okužbe pride skozi listne reže, lenticele, razpoke v drevesni skorji ali skozi rane. Bolezenska znamenja, ki jih povzroča P. ramorum, v splošnem delimo v tri skupine:

- »Sudden Oak Death« simptomi, ki so značilni za okužbo dreves in se kažejo večinoma na spodnjih delih debel, kot temne lise na lubju, iz katerih se lahko izceja sok,

- »odmiranje poganjkov«, do katerega pride bodisi preko okuženih listov ali neposredno zaradi okužbe poganjka,

- »ožig listov« so bolezenska znamenja, ki nastanejo zaradi okužbe listov in se kažejo kot lise in pege rjavih odtenkov.

Bolezenska znamenja se na videz ne razlikujejo od znakov, ki jih povzroča okužba z glivo Phytophthora kernoviae.

Razširjenost: Bolezen je razširjena v Severni Ameriki in ponekod v Evropi, v Sloveniji je bilo doslej več prestrežb na gostiteljskih rastlinah, ki so se premeščale iz nekaterih držav, članic EU, v naravnem okolju pa ni navzoča.

Uvrstitev na karantensko listo: je karantenski škodljivi organizem, ni pa uvrščen v priloge direktive 2000/29/ES. V letu 2002 je bila izdana odločba komisije o začasnih izrednih fitosanitarnih ukrepih za preprečevanje vnosa glive Phytophthora ramorumv


121

Skupnost in njenega širjenja v Skupnosti, pri nas pa je bil v letu 2004 sprejet Pravilnik o fitosanitarnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja glive Phytophthora ramorum, ki določa posebne zahteve za rastline za saditev Viburnum spp., Camellia spp. in Rhododendron spp., (razen Rhododendron simsii Planch) Posebne zahteve: Z izdajo rastlinskega potnega lista je za rastline za saditev Viburnum spp., Camellia spp. in Rhododendron spp. (razen Rhododendron simsii Planch) podana izjava, da: - so po poreklu z območij, kjer ni znana navzočnost škodljivega organizma ali

- na rastlinah na mestu pridelave ob dveh uradnih pregledih vključno z laboratorijskim preskušanjem niso bila ugotovljena znamenja okužbe od začetka do konca zadnje celotne rastne dobe ali

- se v primeru ugotovljenih znamenj škodljivega organizma na mestu pridelave izvede ukrepe za izkoreninjenje škodljivega organizma, ki jih sestavljajo uničenje okuženih in vseh občutljivih rastlin v oddaljenosti 2 m od okuženih rastlin, zadržanje neokuženih občutljivih rastlin v polmeru 10 m od okuženih rastlin ter vseh preostalih rastlin iz prizadete serije, kjer so se rastline ohranile na mestu pridelave, dodatno pregledovanje zadržanih rastlin po izvedbi ukrepov za izkoreninjenje škodljivega organizma, vsaj dvakrat v treh mesecih, ko rastline aktivno rastejo, prepoved tretiranj zadržanih rastlin, kar bi lahko zakrilo znake P. ramorumv ter redno intenzivno pregledovanje vseh drugih občutljivih rastlin po odkritju okužbe na mestu pridelave.

Posebne zahteve pri uvozu: Občutljive rastline s poreklom iz ZDA se lahko vnesejo na ozemlje RS, če izpolnjujejo naslednje posebne fitosanitarne zahteve: a) da so po poreklu z območij, kjer ni znana navzočnost neevropskih izolatov P. ramorum ali b) da na mestu pridelave med uradnimi pregledi ni bilo znakov neevropskih izolatov P. ramorum od začetka zadnje popolne rastne dobe (obvezno je laboratorijsko preskušanje kakršnihkoli sumljivih znamenj). V zdravstvenem spričevalu je obvezna dopolnilna izjava: »Ni okuženo z neevropskimi izolati Phythophthora ramorum Werres, De Cock & Man in 't Veld sp. nov.« Občutljivi les z izvorom iz ZDA mora ob uvozu izpolnjevati naslednje zahteve: a) da izhaja z območij, kjer ni znana navzočnost neevropskih izolatov P. ramorum ali b) da je z občutljivega lesa odstranjeno lubje in:

- je z popolnoma odstranjena okrogla površina ali - da vsebnost vode v lesu ne presega 20 %, ali - da je les razkužen ustrezno obdelavo z vročim zrakom ali vročo vodo

ali (c) da žagan les z ostanki lubja ali brez lubja, sušen v peči (oznaka»Kiln-dried«, »KD« ali z druga mednarodno priznana oznaka), vsebuje pod 20 % vlage. Vnesene občutljive rastline se v Skupnosti lahko premeščajo le, če jih spremlja rastlinski potni list.


122

Primer 7: Hrušev ožig - Erwinia amylovora Sistematika: Bacteria, Gracilicutes

Karantenski škodljivi organizem za jablano, hruško, šmarno hrušico, japonsko kutino, panešpljo, glog, kutino, japonsko nešpljo, nešpljo, stranvezijo, ognjeni trn in jerebiko. Okužuje predvsem rastline iz družine rožnic.

Poti prenosa: Najpogostejši način širjenja bolezni je okužen sadilni material in orodje, zlasti ob rezi. Na velike razdalje se prenaša s pticami selivkami in prometom. Na krajše razdalje pa bolezen prenašajo dež, veter in žuželke.

Opis in gospodarski pomen: Bolezenska znamenja se ponavadi pojavijo v 2-4 tednih po okužbi. Vir okužbe so kapljice izcedka, ki je lahko mlečno bel ali oranžen. Listi na mladem poganjku ovenijo, se posušijo in potemnijo (pri jablani temno rjave in pri hruški črne barve). Vršiček poganjka se ukrivi kljukasto navzdol kot pastirska palica. Prizadeti poganjki in veje so videti, kot da jih je ožgal plamen. Cvetovi in plodovi ovenijo, se posušijo in potemnijo. Značilno je, da posušeni cvetovi, plodovi in listi ne odpadejo, ampak ostanejo na rastlini tudi pozimi. Bolezen je gospodarsko zelo pomembna za pečkarje in sicer za pridelavo sadik in sadja ter okrasnih grmovnic, saj ne uniči le pridelka v letu okužbe, temveč tudi rastline in s tem vso nadaljnjo pridelavo.

Razširjenost: Bolezen je navzoča na celotnem ozemlju EU z izjemo varovanih območij. V Sloveniji je bolezen po večjih izbruhih v letu 2003 najprej ustaljena na Gorenjskem, v okolici Maribora, po izbruhih v letu 2007 pa tudi na Koroškem in Notranjskem. Ta območja so izvzeta iz varovanega območja za hrušev ožig. Posamične najdbe so bile tudi v Prekmurju, na Štajerskem, v Savinjski dolini, v Posavju, na Dolenjskem in v Beli Krajini S predpisanimi ukrepi2 so posamične okužbe zatrte, kar omogoča vzdrževanje varovanega območja.

Uvrstitev na karantensko listo: II.A2 in II.B za varovana območja Avstrije, Estonije, Finske, Francije, Irske, Italije, Portugalske, Slovaške, Slovenije, Španije in Združenega kraljestva.

Posebne zahteve: Z izdajo rastlinskega potnega lista je podana izjava, da je sadilni in razmnoževalni rastlinski material pridelan v skladu s predpisano zahtevo na neokuženem območju (a) ali na drugem območju, kjer se hrušev ožig pojavlja (b):

(a)

da rastline izvirajo iz neokuženih območij, ki jih je priznal Stalni odbor za zdravstveno varstvo rastlin (nevtralna in varovana območja)

(b)

ali

da so bile uničene rastline, na katerih so se pojavili simptomi hruševega ožiga na mestu pridelave in v njegovi neposredni bližini.

Tudi če je rastlinski potni list izdan v skladu z zgornjo zahtevo (b), se rastline lahko premeščajo po vsej EU, razen v varovana območja. Za vnos v varovana območja in premeščanje znotraj njih potrebujejo rastlinski potni list, izdan v skladu z eno od naslednjih zahtev:

(a) da rastline izvirajo iz varovanih območij (b) ali da so bile rastline pridelane v "nevtralnem območju" ali če so bile

vanj prenesene, da so rasle tam vsaj v obdobju enega leta: 2 Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje hruševega ožiga (Uradni list RS, št. 19/09 z dne 14. marca 2009; pravilnik je nadomestil istoimenski pravilnik iz objav Uradni list RS, št. 18/04, 44/04, 21/05 in 21/07)


123

− na polju znotraj uradno določenega nevtralnega območja; lokacija mora biti uradno odobrena pred začetkom zadnje popolne rastne dobe, na njej in v njenem 500 m širokem varovalnem pasu se opravljajo redni fitosanitarni pregledi dvakrat letno (juliju/avgustu in enkrat v septembru/oktobru);

− nevtralno območje mora biti veliko vsaj 50 km2, polja s pridelavo pa morajo biti 1 km oddaljena od njegovega zunanjega roba; na celotnem območju se izvajajo fitosanitarni pregledi rastlin gostiteljic vsaj v 1 km pasu okoli polj vsaj enkrat med julijem in oktobrom, vključno s testiranjem ob sumu na okužbo;

− na polju in v celotnem nevtralnem območju je treba obveščati uradno službo o sumljivih znamenjih, okužene rastline pa morajo biti odstranjene pod uradnim nadzorom.

Primer 7: Zlata trsna rumenica - fitoplazma Grapevine flavescence dorée

Sistematika: Bacteria, Tenericutes, Mollicutes, Phytoplasma

Karantenski škodljivi organizem za: vinsko trto (Vitis sp.) vključno s podlagami. Najdena je bila tudi na navadnem srobotu (Clematis vitalba). Možnost zamenjave znamenj z rumenico vrste ‘črni les’ (fitoplazma Grapevine bois noir).

Poti prenosa: Povzročiteljice rumenic vinske trte so fitoplazme, ki se prenašajo z okuženim razmnoževalnim materialom in naravnimi prenašalci. Naravni prenašalec fitoplazme, povzročiteljice zlate trsne rumenice, je ameriški škržatek (Scaphoideus titanus). Za prenos s sadilnim materialom so problematične predvsem okužene podlage in tolerantne sorte vinske trte, ki ne kažejo bolezenskih znamenj. Sumijo, da bi lahko prenos FD iz srobota na vinsko trto prenašal škržatek Dictyophara europea, ki je pri nas sicer splošno razširjen.

Opis in gospodarski pomen: V rastlinah sta motena pretok hranil in hormonsko ravnovesje. Količina in kvaliteta pridelka sta zmanjšani. Okužene rastline spomladi zaostajajo v rasti in včasih tvorijo manj poganjkov. Prve simptome opazimo lahko že spomladi, najbolj značilni pa se razvijejo šele poleti. Bolezenska znamenja so lahko omejena le na del rastline ali pa so vidna na celotni rastlini. Okuženi trsi kažejo poudarjeno bledikavost, pri rdečih pa zgodnje rdečenje. Listni robovi občutljivih sort se zvijajo navznoter, na listnih ploskvah se ob glavnih listnih žilah pojavijo kremasto rumene pege, ki se večajo in povežejo v rumena razbarvanja ob žilah, le-ta pa se razširijo na večji del lista. Pri rdečih sortah so razbarvanja rdečkasta. V sredini razbarvanih območij tkivo pozneje odmre. Pri belih sortah listi postanejo rumeni, pri rdečih pa rumeno rdeči. Prizadeti listi so togi in krhki in pogosto odpadejo zaradi vetra, pri čemer listni peclji ostanejo na rozgi. Rodni nastavek je šibkejši, cvetovi se sušijo in odpadajo, jagode pa sredi poletja ovenijo in se nato posušijo. Mladike slabo olesenijo, zato se povešajo in pozimi rozge pogosto pomrznejo in odmrejo.

Povsem enaka bolezenska znamenja kažejo tudi trsi, ki so okuženi s fitoplazmo počrnelosti lesa vinske trte (fitoplazma Grapevine Bois noir). Ta vrsta fitoplazme pa ni na seznamu karantenskih škodljivih organizmov, pač pa jo uvrščamo v kategorijo bolezni, ki so pod uradnim fitosanitarnim nadzorom v pridelavi in trženju sadilnega materiala vinske trte, kjer se po predpisih opravlja vizualni pregled med rastjo in ob izkopu cepljenk. Rastline s simptomi trsnega raka je pridelovalec dolžan izločiti, saj okužba s trsnim rakom zmanjšuje kakovost cepičev oziroma kasneje trsnih cepljenk.


124

V naravi jo prenaša svetleči škržatek (Hyalesthes obsoletus) in verjetno še nekateri drugi sorodni škržatki. Za katero fitoplazmo gre, je mogoče ugotoviti samo z laboratorijsko preiskavo. Trsne rumenice povzročajo veliko gospodarsko škodo, zato je zgodnje odkrivanje bolezni in izvajanje ukrepov za preprečitev širjenja bolezni nujno pri selekciji vinske trte in podlag.

Uvrstitev na karantensko listo: II.A2, II B (varovano območje za FD so: Češka, v Franciji pokrajine Alzacija, Lorena, Champagne-Ardeni ter v Italiji pokrajina Bazilikata).

Razširjenost: zlata trsna rumenica je od leta 2005 navzoča tudi v Sloveniji, najprej je bila najdena v Primorski vinorodni deželi (Koprsko), v letu 2008 pa tudi na Dolenjskem. Okužene rastline navadnega srobota (Clematis vitalba) so bile v l. 2008 ugotovljene v vseh treh vinorodnih deželah, na vinski trti pa v Slovenski Istri in na Dolenjskem. V Evropi je bolezen razširjena zlasti v Italiji, Franciji Španiji ter Srbiji.

Posebne zahteve:

Z izdajo rastlinskega potnega lista je podana izjava, da na mestu pridelave niso bili opaženi simptomi zlate trsne rumenice od začetka zadnjih dveh popolnih rastnih dob.

Pri premeščanju v varovana območja (Priloga II B) pa je z izdajo rastlinskega potnega lista podana izjava, da rastline izvirajo in so bile gojene na mestu pridelave:

(a) v državi, kjer pojav FD ni znan, ali

(b) na območju, kjer je bilo z uradnim postopkom ugotovljeno, da FD ni navzoča, ali

(c) na Češkem, v Franciji v pokrajinah Champagne-Ardeni, Lorena ali Alzacija ali v Italiji v pokrajini Bazilikata, ali

(d) kjer na matičnih rastlinah v zadnjih dveh zaključenih rastnih dobah ni bilo znamenj FD ter:

- v trsnici ni bilo znamenj FD ali

- so bile trsne cepljenke tretirane z vročo vodo (45 minut pri najmanj 500C).


125

16.3 Druga kategorija Vidiki fitosanitarne politike obvladovanja uvrščajo rastlinske škodljive organizme v drugo kategorijo načrta obvladovanja zaradi naslednjih ugotovitev: a) tveganje za vnos organizma je veliko (mednarodna trgovina), b) gospodarski pomen ogroženih rastlin v Sloveniji in EU je velik, c) kategorizacija organizma med karantenske (uvrstitev na sezname), d) A1 ali A2 status organizma v Sloveniji: navzoč v omejenm obsegu in pod uradnim

nadzorom e) možnosti obvladovanja s fitosanitarnimi ukrepi in f) fitosanitarna služba predstavlja razpoložljiv vir.

Primer 1: Rumena in bela krompirjeva ogorčica - Globodera pallida, G. rostochiensis Sistematika: Tylenchida, Heteroderidae

Gostiteljske rastline: Krompirjeve cistotvorne ogorčice vrst Globodera rostochiensis in G. pallida zajedajo okoli 90 vrst gostiteljskih rastlin rodu razhudnikov (rod Solanum). Številne vrste tega rodu izvirajo iz Južne Amerike, v naših podnebnih razmerah pa so kot možni gostitelji pomembni predvsem krompir, paradižnik in jajčevec.

Poti prenosa: V tleh je prenos omejen le na krajše razdalje (do 1 m), gibljiva je le drugostopenjska ličinka. Na večje razdalje jih lahko prenesemo s cistami na gomoljih krompirja (jedilni, semenski, za predelavo), pa tudi z okuženo zemljo na čevljih, mehanizaciji ali koreninah rastlin. Prenašajo se tudi z vodo ali vetrom. Ob uvozu iz tretjih držav se nadzirajo rastline s koreninami, sajene ali namenjene za saditev ter gomolji krompirja, namenjeni za sajenje.

Opis in gospodarski pomen: Obe vrsti sta pomembna školjivca krompirja. Pri začetnem napadu se na posevku pojavljajo otoki z rastlinami slabše rasti, včasih se pojavi tudi rumenenje, venenje in odmiranje listja. Znamenja napada na nadzemnih delih krompirja niso specifična, na koreninah pa lahko v drugi polovici junija opazimo večje število majhnih bradavičastih izrastkov (zrele samice), ki imajo velikost bucikinih glavic in proti koncu junija odpadejo s korenin (ciste). Za ugotavljanje navzočnosti cist je potreben laboratorijski pregled vzorca zemlje. Gomolji so lahko prizadeti (število in velikost), tudi kadar simptomi na nadzemnem delu niso tako izraziti. Izgube pridelka pri krompirju so lahko tudi do 80%.

Obe vrsti ogorčic preživita neugodne življenjske razmere v obliki cist v zemlji več let tudi, kadar gostiteljske rastline tam ne rastejo.

Razširjenost: V Sloveniji G. pallida ni navzoča, bila pa je večkrat prestrežena v uvoznih pošiljkah krompirja. V omejenem obsegu je navzoča G. rostochiensis (dolina Trente, Bovško do Kobarida in Sorško polje).

V svetu je G. rostochiensis je bolj razširjena kot G. pallida. G. rostochiensis najdemo v številnih državah Evrope, v nekaterih državah S in J Amerike, Afrike in Azije.

Krompirjeve cistotvorne ogorčice so značilne za hladnejše rastne predele.

Uvrstitev na karantensko listo: I.A2


126

Globodera pallida: Slovenija, Finska, Litva in Slovaška so uvrščene na seznam varovanih območij za G. Pallida (Priloga I.B).

Posebne zahteve:

Z izdajo rastlinskega potnega lista je podana izjava, da (a) za rastline s koreninami, sajene ali namenjene za saditev, rastoče na prostem, obstajajo dokazi, da mesto pridelave ni okuženo z G. pallida in G. rostochiensis oz. (b) gomolji krompirja za saditev izvirajo s polja, za katero je znano, da ni okuženo s tema vrstama.

Varovana območja za G. pallida: pri premeščanju gomoljev krompirja v varovana območja je z izdajo rastlinskega potnega lista podana izjava, da so upoštevane določbe Direktive 69/465/EGS o obvladovanju krompirjevih ogorčic.

Primer 2: Kostanjeva šiškarica - Dryocosmus kuriphilus Sistematika: Hymenoptera, Cynipidae

Gostiteljske rastline: pravi kostanj, japonski kostanj, ameriški kostanj, kitajski kostanj.

Poti prenosa: Na daljše razdalje jo prenesemo z napadenimi sadikami ali cepiči. Na napadenem območju se širi z aktivnim letenjem, pri čemer ji pomaga veter. V času aktivnega leta lahko odrasle osice raznašamo tudi s transportnimi sredstvi (tovornjaki, avtomobili ipd.). Pri uvozu iz tretjih držav nadziramo rastline kostanja, zlasti za saditev.

Opis in gospodarski pomen:

Povzroča tvorbo šišk, ki se oblikujejo spomladi 2 - 3 tedne po začetku odganjanja na poganjkih, glavnih listnih žilah ali pri osnovi moških socvetij. Šiška nastane kot odziv rastline na navzočnost ličink v brstih. S tem škodljivec močno prizadene letni prirast poganjkov in lesa kostanja, predvsem pa pridelek plodov. Močno napadena drevesa lahko včasih tudi propadejo. Kostanjeva šiškarica je najbolj nevaren škodljivec pravega kostanja, ki je bil pred kratkim zanesen v Evropo. Kostanjeva šiškarica spada tudi med pomembne škodljivce kostanja v gozdovih, kjer lahko prizadene letni prirast poganjkov in lesa ter pridelek plodov.

Razširjenost: Kostanjeva šiškarica izvira s Kitajske, razširjena je tudi na Japonskem, v Koreji in ZDA. V Evropi je bila kostanjeva šiškarica prvič najdena v Italiji v provinci Cuneo, kamor so jo zanesli z Japonske. V letu 2009 je v Evropi kostanjeva šiškarica navzoča v severni Italiji, južnem delu Francije, južnem delu Švice in zahodnem delu Slovenije. Iz naravnega okolja jo je nemogoče izkoreniniti, zato je potrebno tudi pri nas uvesti biotično varstvo kostanja ter proučiti možnost naselitve naravnih sovražnikov na napadena območja. V Sloveniji je bila prva najdba v letu 2005, odkrili so jo na 4 mestih v na novo sajenih nasadih iz iste pošiljke sadik pravega kostanja s poreklom iz italijanske province Cuneo. Navedena žarišča so bila uspešno izkoreninjena, a je bilo v letu 2007 odkrito novo žarišče na Sabotinu. S tega žarišča se je škodljivec do konca leta 2008 že razširil na več mest v Vipavski dolini in na spodnjem Krasu. V Evropi je kostanjeva šiškarica navzoča še v jugovzhodni Franciji.

Uvrstitev na karantensko listo: Škodljivec ni uvrščen na seznam prilog Direktive 2000/29. Leta 2006 je bila izdana Odločba komisije 2006/464/ES o začasnih nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa vrste Dryocosmus kuriphilus Yasumatsu v Skupnost in njegovega širjenja v Skupnosti, pri nas pa je bil v letu 2006 izdan Pravilnik o začasnih nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja kostanjeve šiškarice Dryocosmus kuriphilus Yasumatsu. Izkoreninjenje v EU ni več mogoče, zato je verjetno, da bo uvrščena v prilogo II za pravi kostanj.


127

Posebne zahteve: Za izdajo rastlinskega potnega lista je podana izjava, da so rastline pravega kostanja:

a) z navedenega mesta pridelave v njihovi celotni življenjski dobi ali od vnosa v Skupnost na mesto pridelave rastle v državi članici, v kateri pojav kostanjeve šiškarice ni znan, ali

b) v njihovi celotni življenjski dobi ali od vnosa v Skupnost na mesto pridelave rastle na nenapadenem območju kostanjeve šiškarice, ki ga je določila nacionalna organizacija za varstvo rastlin v državi članici v skladu z mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe.

Registracija in rastlinski potni list oziroma fitosanitarno spričevalo se zahtevajo za rastline kostanja:

– Castanea crenata Sieb. et Zucc. (japonski kostanj); – Castanea dentata Marsh. (ameriški kostanj); – Castanea mollissima Blume (kitajski kostanj); – Castanea sativa Mill. (pravi kostanj).

Primer 3: Rjavenje borovih iglic - Scirrhia acicola

Sinonimi: Mycosphaerella dearnessii (sedaj veljavno ime za teleomorfno obliko), Lecanosticta acicola

Sistematika: Mycosphaerellaceae, Capnodiales, Dothideomycetidae, Dothideomycetes, Ascomycota (zaprtotrosnice), Fungi (glive)

Gostiteljske rastline: Je karantenski škodljivi organizem za bor. Potencialni gostitelji so vse vrste bora, med katerimi so v Evropi najpomembnejši: rdeči bor, rušje, alepski bor, obmorski bor, pinija, P. radiata, zeleni bor, in nekateri drugi.

Poti prenosa: na krajše razdalje se bolezen prenaša s pomočjo dežja, žuželk, lahko pa jo prenaša tudi človek z delovnim orodjem. Na velike razdalje je najverjetnejši prenos s sadikami borov in s semenom, ki je onesnaženo z borovimi iglicami.

Opis in gospodarski pomen: najprej se na iglicah pojavijo rjave do rjavo rdeče pege, iglice porjavijo in odpadejo. Na iglicah nastanejo drobna črna trosišča (acervuli), ki privzdignejo povrhnjico iglice, vendar je ne pretrgajo. V vlažnem okolju izhajajo iz njih konidiji v obliki olivno zelenih jezičkov. Okuženi bori slabijo in slabše priraščajo, sušijo se posamezne veje ali cela drevesa. V naravnem okolju je to najpomembnejša bolezen, ki preprečuje pomlajevanje borov. Različne vrste borov so zelo različno občutljive na bolezen.

Možna je zamenjava z rdečo pegavostjo borovih iglic (Mycosphaerella pini), pri kateri trosišča navadno nastanejo na rdeči pegi, ali z borovim osipom (Lophodermium spp.) (determinacija mora biti opravljena z mikroskopiranjem). Sum na bolezen je mogoč v tistih primerih, ko rjavijo eno- ali dve-letne iglice in so odmrli deli enakomerno porjaveli (nimajo rdečih peg).

Razširjenost: bolezen je naravno razširjena v Severni Ameriki, od koder je bila zanesena na druge celine, tudi v Evropo. Posamični izbruhi so bili zabeleženi v Švici, Franciji, Italiji, Nemčiji in Avstriji. Na Hrvaškem je od začetka sedemdesetih let


128

prejšnjega stoletja navzoča na alepskem boru, najdena je bila tudi v Sloveniji na rdečem boru in rušju (2008).

Uvrstitev na karantensko listo: II.A1

Posebne zahteve: za izdajo rastlinskega potnega lista niso opredeljene posebne zahteve, razen, da morajo biti rastline bora brez okužb s S. acicola.

Primer 4: Rdeča pegavost borovih iglic - Scirrhia pini

Sinonim: Mycosphaerella pini (sedaj veljavno ime za teleomorfno obliko), Dothistroma pini

Sistematika: Mycosphaerellaceae, Capnodiales, Dothideomycetidae, Dothideomycetes, Ascomycota, Fungi

Gostiteljske rastline: karantenski škodljivi organizem za vse vrste borov. Glavni gostitelji: črni bor (Pinus nigra), rušje (Pinus mugo), Pinus radiata; ostali gostitelji: duglazija, navadni macesen.

Poti prenosa: Bolezen se prenaša s pomočjo dežja, insektov, tudi z orodjem. Na daljše razdalje se prenaša na okuženih rastlinah ali s semenom. Na rastlinah bora za saditev se nadzira navzočnost S. pini pri uvozu iz tretjih držav.

Opis in gospodarski pomen: Prvi bolezenski znaki se začnejo pojavljati na starejših iglicah (ne na letošnjih), prvi znaki so svetlo zelene ali rumeno zelene pege oz. pasovi. Kasneje se razvijejo pasovi, široki od 1 do 3 mm, ki objamejo celo iglico in so rjave do opečno rdeče barve. Iglice nad okuženim mestom se posušijo, sčasoma se posušijo cele iglice. Po 1 do 3 letih iglice odpadejo. Če iglice odpadajo več let zapored, ostanejo na drevesu le toletne iglice. Drevo sčasoma lahko propade. Posebno pogosta je pri nas na črnem boru in na rušju. Od podobne glive S. acicola jo ločimo po tem, da črna trosišča običajno nastajajo na rdečih pegah na porjavelih iglicah ali delih iglice.

Razširjenost: Bolezen izvira iz Amerike, od koder se je razširila na vse kontinente. V Evropi je navzoča v Franciji, Nemčiji, Švici, Avstriji, Španiji, na Portugalskem, v Jugoslaviji, Bolgariji, Romuniji in Italiji. V Sloveniji je splošno razširjena in v zadnjih letih jo najdemo v drevesnicah z bori. Za zagotavljanje zdravih sadik črnega bora in rušja je treba škropiti s fungicidi v sredini maja in v sredini junija.


Posebne zahteve: Z izdajo rastlinskega potnega lista je podana izjava, da na mestu pridelave ali v njegovi neposredni bližini niso bili opaženi simptomi Scirrhia pini od začetka zadnje popolne rastne dobe.

Posebne zahteve: Z izdajo rastlinskega potnega lista je podana izjava, da na mestu pridelave ali v njegovi neposredni bližini niso bili opaženi simptomi Scrirrhia pini od začetka zadnje popolne rastne dobe.


129

16.4 Tretja kategorija Vidiki fitosanitarne politike obvladovanja uvrščajo rastlinske škodljive organizme v tretjo kategorijo načrta obvladovanja zaradi naslednjih ugotovitev: a) tveganje za vnos organizma je veliko (mednarodna trgovina), a se širi tudi lokalno,

tako s trgovino kot naravno b) gospodarski pomen ogroženih rastlin v Sloveniji in EU je velik, c) kategorizacija organizma med karantenske (uvrstitev na sezname), d) A2 status organizma v Sloveniji: navzoč v pridelovalnih območjih ali v omejenm

obsegu in pod uradnim nadzorom, e) možnosti obvladovanja s fitosanitarnimi ukrepi so omejene na matične nasade in

sadilni/razmnoževalni material ter f) fitosanitarna služba predstavlja razpoložljiv vir.

Primer 1: Leptonekroza koščičarjev- fitoplazma European Stone Fruit Yellows (ESFY)

Sistematika: Bacteria, Mollicutes, Phytoplasma

Gostiteljske rastline: marelice, breskve in nektarine, slive, cibora, mirabolana, češplja, češnja, višnja

Poti prenosa: Prenos bolezni je možen z vnosom in uvozom okuženega sadilnega materiala. Naravni prenašalec bolezni je češpljeva bolšica (Cacopsylla pruni) in verjetno tudi breskov škržatek Asymmetrasca decedens, ki je pri nas množično navzoč v poletnem času.

Opis in gospodarski pomen: Bolezen poimenujejo tudi klorotično zvijanje listja koščičarjev. Okužena drevesa se zgodaj olistajo. Listi obolelih delov krošnje so manjši in klorotični. Pri marelicah in breskvah so bledo rumeni, pri slivah pa rdečkasti. Poleti se listni robovi vihajo navzgor vzporedno z glavno žilo. Pri prerezu lubja so vidne nekroze. Okužena drevesa slabše cvetijo. Večina plodov odpade kmalu po cvetenju, zato je rodnost slabša. Plodovi so drobni, nepravilnih oblik in slabše kakovosti. Bolezen povzroča gospodarsko škodo, saj okužena drevesa slabše rodijo, postopno hirajo in v 2-5 letih propadejo.

Splošna bolezenska znamenja: Celotna okužena drevesa ali njihovi deli olistajo bolj zgodaj, t.j. že pred cvetenjem (zlasti pri marelicah in slivah kitajsko-japonskega izvora). Listi obolelih delov krošnje ali dreves so spomladi bledikavi (klorotični) in razločno manjši. Rodnost je opazno slabša, okužena drevesa malo cvetijo, oploditev je slaba, zato večina plodov odpade kmalu po cvetenju. Značilno je naknadno odganjanje terminalnih brstov pozno poleti in v jeseni, zato so na isti vejici skupaj stari pogosto že porumeneli listi in povsem mladi, sveže zeleni list. Stari listi navadno predčasno odpadejo, medtem ko novi listi ostajajo do pozne jeseni. Veje imajo kratke medčlenke, pri nekaterih slivah japonsko-kitajskega izvora (Prunus salicina) se lahko pojavi tudi metličavost. Okužena drevesa pogosto razvijejo posamezne cvetove izven normalnega obdobja za cvetenje (poleti ali celo jeseni). Drevesa postopno hiranjo in v 2-5 letih propadejo, odvisno od občutljivosti vrste oz. sorte.

Znamenja na listih: Od začetka julija naprej se listni robovi vihajo navzgor vzporedno z glavno žilo, zviti listi so bolj mesnati, pri marelicah in breskvah bledo rumenkasti, pri slivah rdečkasti. Listne žile so izrazito odebeljene, klorotične ali delno nekrotizirane.


130

Znamenja na lubju: Pri tangencialnem prerezu lubja pogosto opazimo nekrotično tkivo, sprva le na nekaterih vejah, nakar se širi navzdol. Nekroze lubja so pogosto posledica zgodnjega odganjanja in delne pozebe.

Znamenja na plodovih: Plodovi so navadno drobnejši, pogosto nepravilno oblikovani, slabega okusa in pogosto predčasno odpadejo.

Možnost zamenjave: Podobna bolezenska znamenja lahko povzročajo mehanske ovire, ki preprečujejo normalno funkcioniranje floema (npr. z neprožnim vezivom prevezana veja ali deblo, neskladnost ali slaba skladnost podlage in žlahtnega dela drevesa; gniloba koreninskega vratu, ipd.).

Uvrstitev na karantensko listo: I.A2

Razširjenost: v Sloveniji je bolezen navzoča. V EU je navzoča povsod, kjer gojijo koščičarje.

Posebne zahteve: Ker je fitoplazma ESFY v Sloveniji razširjena, je mogoče pridelovati rastline za saditev le na uradno vzpostavljenih mestih in enotah pridelave3, za katerega lokacijo uradno odobri fitosanitarni inšpektor, ki presodi, ali je mogoče vzpostaviti 100 m širok neokužen varovalni pas. Z izdajo rastlinskega potnega lista je podana izjava, da rastline koščičarjev Prunus L. za saditev izvirajo z enot pridelave, za katera je znano, da niso okužena z ESFY.

Primer 2: Šarka – virus Plum pox

Sistematika: Potyviridae, Potyvirus

Karantenski škodljivi organizem za gostiteljske rastline: sliva, češplja, breskev, nektarina, marelica, češnja, višnja, mandelj, ringlo, cibora, mirabolana, črni trn, rešeljika, čremsa ter druge sadne in okrasne vrste ter podlage iz rodu Prunus.

Poti prenosa: Virus se prenaša s cepljenjem in okuženim izhodiščni in sadilni materialom. Prenašajo ga tudi liste uši, ki sesajo sok okužene rastline.

Opis in gospodarski pomen:

Na listih se pojavljajo svetlejše lise (šare) pege, proge, razbarvanja ali kolobarji in sicer po vsej rastlini, pogosto pa le na posameznih vejah. Na breskvah lahko opazimo celo listne deformacije ali nekrotične črte. Pri breskvah z rožastimi cvetovi so venčni listi lisasti. Na plodovih opazimo različne spremembe, od blagih razbarvanih peg in obročkov na površini, do značilno nagubane površine s polkrožnimi in obročkastimi brazdami. Plodovi marelic in sliv so lahko deformirani, meso okuženih plodov pa kaže znake rjavenja. Plodovi predvsem pri slivah pogosto predčasno odpadejo, ne dozorijo in so trpkega okusa. Na koščicah okuženih rastlin, zlasti marelic, se pojavljajo svetlo obrobljene pege ali kolobarji. Simptomi šarke se zelo razlikujejo glede na vrsto rastline in sorto, različek virusa, klimatske razmere in vitalnost rastline.

Virus ima več različnih sevov, ki so različno agresivni do gostiteljskih rastlin. Obolelo rastlino je potrebno čimprej odstraniti, ker je vir novih okužb. Bolezen ogroža pridelavo koščičarjev in drugih vrst iz rodu Prunus, saj lahko okuženo drevo najkasneje v nekaj letih propade.


3 Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje fitoplazme European Stonefruit Yellows (Uradni list RS, št. 140/04)


131

Razširjenost: v Sloveniji je bolezen je navzoča v vseh pridelovalnih območjih, v okviru posebnega nadzora pa s pregledi in testiranjem zagotavljamo pridelavo s PPV neokuženega razmnoževalnega materiala.

Posebne zahteve:

Ker je PPV v Sloveniji razširjen, je mogoče pridelovati rastline za saditev le na uradno vzpostavljenih mestih in enotah pridelave4, za katerega lokacijo uradno odobri fitosanitarni inšpektor, ki presodi, ali je mogoče vzpostaviti 1 km širok neokužen varovalni pas. Z izdajo rastlinskega potnega lista je podana izjava, da rastline koščičarjev (Prunus) za saditev izvirajo z enot pridelave, za katera je znano, da niso okužena s PPV.

Primer 3: Plodove muhe – Tephritidae Med karantenske škodljive organizme spadajo tudi številne plodove muhe, ki se prenašajo na večje razdalje predvsem s plodovi citrusov in njihovih hibridov ter drugimi plodovkami iz neevropskih držav. Ti se zato nadzirajo ov uvozu plodov iz nekaterih tretjih držav.

V prilogi I.A1 so naštete naslednje vrste kot neevropske, čeprav so nekatere že razširjene v Evropi:

Anastrepha fraterculus, Anastrepha ludens, Anastrepha obliqua, Anastrepha suspensa, Dacus ciliatus, Dacus curcurbitae, Dacus dorsalis, Dacus tryoni, Dacus tsuneonis, Dacus zonatus, Epochra canadensis, Pardalaspis cyanescens, Pardalaspis quinaria, Pterandrus rosa, Rhacochlaena japonica, Rhagoletis fausta, Rhagoletis indifferens, Rhagoletis mendax, Rhagoletis pomonella, Rhagoletis ribicola in Rhagoletis suavis.

Med plodove muhe spadata tudi višnjeva in orehova muha, ki sta navzoči tudi pri nas.

VIŠNJEVA MUHA (Rhagoletis cingulata) Gostitelji: češnja, višnja, rešeljika, pozna čremsa

Poti prenosa: Na večje razdalje se ga lahko prenese z napadenimi plodovi češenj in višenj ali z zemljo v razvojni fazi bube. Lokalno se razširja s preletom, z napadenimi plodovi in prometnimi sredstvi.

Opis in gospodarski pomen: Višnjeva muha je po zunanjosti podobna češnjevi muhi, enaka je tudi škoda, ki jo povzroča, to je črvivost plodov.

Razširjenost: Domovina višnjeve muhe je Severna Amerika; v Evropi je razširjena na Hrvaškem, Madžarskem, Nizozemskem in v Italiji, Nemčiji, Sloveniji (omejeno v Slovenskih goricah) in Švici.

Orehova muha – Rhagoletis completa

Gostitelj: oreh (Juglans spp.)

Poti prenosa: Na večje razdalje se lahko prenese z napadenimi plodovi oreha ali z zemljo v razvojni fazi bube. Lokalno se razširja s preletom, z napadenimi plodovi in prometnimi sredstvi.

4 Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje šarke, ki jo povzroča virus Plum pox virus (Uradni list RS, št. 18/02, 48/04 in 68/05)


132

Opis in gospodarski pomen: Orehova muha je za zdaj najhujši škodljivec orehov v Evropi. Ličinke (žerke) razžrejo zeleno oplodje orehov, ki nato počrni in se prisuši na orehovo lupino. Napadeni plodovi imajo bistveno zmanjšano tržno vrednost.

Razširjenost: Domovina orehove muhe je Severna Amerika; v Evropi je razširjena na Hrvaškem, v Italiji, Franciji, Švici in Sloveniji. V Sloveniji je razširjena po vsem ozemlju, kjer uspeva oreh, razen v Prekmurju.

Uvrstitev na karantensko listo: I.A1 kot primeri muh iz družine Tephritidae Posebne zahteve za izdajo rastlinskega potnega lista niso opredeljene. Posebne zahteve za Tephritidae ob uvozu plodov: Ob uvozu plodov rodov Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovih hibridov, ki izvirajo iz tretjih držav, kjer so navzoče Tephritidae (neevropske vrste), morajo biti izpolnjene naslednje zahteve:

(a) da plodovi izvirajo z območij, kjer Tephritidae (neevropske vrste) niso navzoče; ali če te zahteve ni mogoče izpolniti: (b) da ob uradnih inšpekcijskih pregledih, izvedenih vsaj enkrat mesečno v zadnjih treh mesecih pred spravilom, na mestu pridelave in v njegovi neposredni bližini niso bila opažena znamenja plodovih muh (neevropske vrste) od začetka zadnje popolne rastne dobe in je bilo z ustreznim uradnim preverjanjem ugotovljeno, da v plodovih ni plodovih muh, ali če tudi te zahteve ni mogoče izpolniti: (c) da je bilo z ustreznim uradnim preverjanjem reprezentativnih vzorcev ugotovljeno, da v plodovih ni plodovih muh ali če tudi te zahteve ni mogoče izpolniti: (d) da so bili plodovi ustrezno tretirani s sprejemljivo obdelavo z vročo paro, podhlajevanjem ali hitrim zamrzovanjem, ki se je pokazalo za učinkovito proti plodovim muham, ne da bi pri tem poškodovali plod, in kadar to ni mogoče, da so bili kemično obdelani, če je to sprejemljivo po zakonodaji Skupnosti.

16.5 Četrta kategorija Vidiki fitosanitarne politike obvladovanja uvrščajo rastlinske škodljive organizme v četrto kategorijo načrta obvladovanja zaradi naslednjih ugotovitev: g) tveganje za vnos organizma je srednje (mednarodna trgovina), a se širi tudi

lokalno, tako s trgovino kot naravno h) gospodarski pomen ogroženih rastlin v Sloveniji in EU je velik, i) kategorizacija organizma med karantenske (uvrstitev na sezname) ali med

nekarantenske nadzorovane škodljive organizme na sadilnem materialu, j) A2 status ali splošno razširjen organizem v Sloveniji: navzoč v pridelovalnih

območjih ali v omejenm obsegu in pod uradnim nadzorom, k) možnosti obvladovanja s fitosanitarnimi ukrepi so omejene na matične nasade in

sadilni/razmnoževalni material ter l) fitosanitarna služba predstavlja razpoložljiv vir.


133

Primer 1: Ameriški kapar – Diaspidiotus perniciosus Sinonimi: Aspidiotus perniciosus, Quadraspidiotus perniciosus

Sistematika: Hemiptera: Coccoidea: Diaspididae

Gostiteljske rastline: glavni gostitelji so jablana, hruška, ribez, kutina, nešplja, češnja, breskev, sliva in ribez. Napada tudi mandljevec, citruse, aktinidijo, rdeči dren, Symphoricarpos rivularis, japonsko kutino, panešpljo, glog, Rosa spp., robido, jerebiko, oreh, bukev in druge. Skupno napada okrog 160 rastlinskih vrst.

Poti prenosa: z drevesa na drevo se prenaša z živimi ličinkami, predvsem ličinke 1. stadija lahko prenese veter na razdalje nekaj kilometrov. Na velike razdalje se prenaša na rastlinah gostiteljskih rastlin (npr. na sadikah) ter na plodovih.

Opis in gospodarski pomen: Ameriški kapar dela škodo s sesanjem rastlinskih sokov. Napade vse dele rastlin: plodove, les, včasih tudi liste. Pri tem izloča toksine. Napadena drevesa zastanejo v rasti, hirajo, močno napadena lahko propadejo v 2 do 3 letih. Napadeni plodovi niso za prodajo.

Razširjenost: V Sloveniji je vrsta navzoča. Razširjena je po vsej Evropi, v Ameriki, Aziji, ponekod v Afriki, Avstraliji, Novi Zelandiji.

Uvrstitev na karantensko listo: Ni na seznamu karantenskih organizmov, a je pod nadzorom v pridelavi sadilnega materiala v skladu z direktivami o trženju semenskega materiala.

Posebne zahteve: Z izdajo rastlinskega potnega lista je podana izjava, da sadike javorja, panešplje, gloga, kutine, trdoleske, bukve, oreha, ligusterja, jablane, topola, hruške, ribeza, vrtnice, vrbe, jerebike, španskega bezga, lipe, bresta in vinske trte niso napadene z ameriškim kaparjem.

Ker karantenskih ukrepov za škodljive organizme, ki so splošno razširjeni, ne moremo izvajati, v okviru delovne skupine Sveta podpiramo proučitev, kateri ukrepi iz direktiv so smiselni ali celo ukinitev direktive, ker je zastarela in ne predpisuje izvedljivih ukrepov za škodljivca, ki je v EU splošno razširjen.

Drugače pa je z ameriškim kaparjem, ki pa se pojavlja v pridelavi na celem območju Slovenije. V matičnih nasadih in drevesnicah ga ustrezno zatiramo z insekticidi, medtem ko je prišlo v nekaterih trajnih nasadih sadnega drevja v zadnjih 5 letih že do težav zaradi prerazmožitev in škode. Ob močnem napadu lahko drevo celo propade, zlasti v prvih letih po saditvi. Ugotovljeno je bilo, da do prerazmnožitev prihaja v nasadih, ki jih varujejo po principih ekološke ali integrirane pridelave, kjer ostrejši insekticidi niso dovoljeni ali pa se zimsko škropljenje opušča. Kapar je trdovraten škodljivec, ki ga je mogoče zatirati le z večkratnim škropljenjem. Ustreznih učinkovitih insekticidov pa tudi ni več registriranih zaradi strožjih predpisov pri registraciji fitofarmacevtskih sredstev.

Zato je pri proučitvi ustreznosti direktive o ameriškem kaparju potrebno obdržati preventivne ukrepe pri pridelavi sadilnega materiala, da se s sadikami ne zanese kaparja v trajne nasade, kjer bi potem povzročal gospodarsko škodo oziroma povečal rabo insekticidov v pridelavi. V kmetijski pridelavi pa je potrebno proučiti ustrezne ukrepe zatiranja kaparja in razvoja opazovalno – napovedovalnih metod za učinkovito spremljanje in zgodnje ukrepanje.


134

Nadzorovani nekarantenski škodljivi organizmi za gozdne rastline Nekarantenski škodljivi organizmi za gozdne rastline so določeni na podlagi Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, odl. US 13/98, 56/99 – ZON in 67/02) kot del varstva gozdov v Sloveniji, hkrati pa so nekateri na seznamih za varovana območja EU direktive 2000/29/ES:

Mali osmerozobi smrekov lubadar - Ips amitinus Eichhof – II.B Veliki macesnov lubadar - Ips cembrae Heer – II.B Ips duplicatus Sahlberg – II.B Dvanajsterozobi borov lubadar - Ips sexdentatus Börner – II.B Osmerozobi smrekov lubadar - Ips typographus Heer – II.B Orjaški smrekov ličar - Dendroctonus micans Kugelan – II.B Cephalcia lariciphila (Klug) – II.B Gilphinia hercyniae (Hartig) – II.B Pinijev sprevodni prelec - Thaumetopoea pityocampa (Den. in Schiff.) – II.B Navadna borova grizlica - Diprion pini L. Rjava borova grizlica - Neodiprion sertifer Geoffrey Mali borov strženar - Blastophagus minor Htg. Veliki borov strženar - Blastophagus piniperda L. Pityogenes spp. Ostrozobi borov lubadar - Ips acuminatus Gyllenhal Gobar - Lymantria dispar L. Šesterozobi smrekov lubadar - Pityogenes chalcographus L. Dvojnooki smrekov ličar - Polygraphus poligraphus L. Ostrozobi jelov lubadar - Pityocteines spinidens Reitter Krivozobi jelov lubadar - Pityocteines curvidens Germa Zrnati jelov lubadar - Cryphalus piceae Ratzeburg Črnoglavi jelov brstni zavijač - Christoneura muriana Hbn. Rdečeglavi jelov zavijač - Zeiraphera rufimitrana H.-S. Molj jelovih iglic - Agryresthia fundella F.v.Rosl. Mala smrekova grizlica - Pristiphora abietina Christ. Montanska smrekova grizlica - Pachynematus montanus Zadd. Molj macesnovih iglic - Coleophora laricella Hb. Sivi macesnov zavijač - Zeiraphera diniana Guen Zeleni hrastov zavijač - Tortrix viridana L. Pedici Geometridae Majski hrošči - Melolontha spp.


135

16.6 Škodljivi organizmi kot vektorji Določeni organizmi imajo poleg lastnosti, da so škodljivi rastlinam, tudi sposobnost, da prenašajo druge škodljive organizme, ki škodljivost na gostiteljski rastlini še povečajo. Take organizme imenujemo prenašalci ali vektorji. Poznan primer so listne uši različnih vrst, ki delajo škodo neposredno s sesanjem rastlin in hkrati prenašajo različne škodljive viruse (npr. črna fižolova uš prenaša viruse na krompirju, sladkorni pesi, fižolu, bobu; hmeljeva uš prenaša patogene viruse na hmelj in nekatere koščičarje, med drugim tudi virus šarke).

Vektorji, ki prenašajo karantenske škodljive organizme, so opisani pri posameznih organizmih v nadaljevanju. Na tem mestu naj omenimo zlasti nekatere pomembnejše:

− Vironsone ogorčice Longidoridae, med katerimi so nekatere vrste pomembni fitofagi, ki prenašajo rastlinske viruse pomembne za sadno drevje in vinsko trto

− Bolšice, ki prenašajo fitoplazme sadnega drevja − Škržatki, ki prenašajo fitoplazme vinske trte − Hrošči iz rodu Monochamus, ki prenašajo borovo ogorčico, − Tobakov ščitkar, ki prenaša viruse na vrtninah in okrasnih rastlinah, − Resarji prenašajo viruse na okrsnih rastlinah, − Listne zavrtlake (Lyriomiza) pa na vrtninah.

Pri vektorjih je pomemben ukrep njihovo neposredno zatiranje, kadar so na voljo sredstva za tretiranje rastlin (listne uši, bolšice, škržatki, tobakov ščitkar) oziroma preprečevanje širjenja bolezni s karantenskimi oziroma preventivnimi ukrepi (vironosne ogorčice, Monochamus, itd.).

VZORČENJE ZA LABORATORIJSKO ANALIZO

136

17 SUM NA OKUŽBO RASTLIN IN OBVEŠČANJE Najširši pravni okvir za karantenske škodljive organizme je dala Mednarodna konvencija o varstvu rastlin (IPPC – International plant protection convention), ki je bila sprejeta 1951. leta, nato dopolnjena v letu 1979 in spremenjena leta 1997. Vključila je sodobni koncept fitosanitarnega nadzora, ki je skladen s Sporazumom o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO-SPS sporazum). Svetovna trgovinska organizacija (WTO – World trade organisation) je namreč s 1.1.1995 zamenjala dotedanji Splošni sporazum o carinah in trgovini (GATT), da bi še pospešila mednarodno trgovino. Slovenija je WTO-SPS sporazum z zakonom ratificirala 20. junija 1995 in postala članica WTO s 30. julijem 1995 (Zakon o ratifikaciji, 1995). S tem je Slovenija priznala odprte meje za mednarodno izmenjavo blaga in se zavezala, da s fitosanitarnimi in veterinarskimi ukrepi ne bo po nepotrebnem ovirala mednarodne trgovine. Preglednica 3: Nekateri mednarodni standardi za fitosanitarne ukrepe (International

Standards for Phytosanitary Measures –ISPM), sprejeti na podlagi Mednarodne konvencije o varstvu rastlin (International Plant Protection Convention -IPPC, 1997) do 2007.

Št. Naslov standarda Leto

sprejema ISPM. 1 Načela fitosanitarnega varstva rastlin in uporaba fitosanitarnih ukrepov

v mednarodni trgovini 1993, revidiran 2006

ISPM 4 Zahteve za uvedbo nenapadenih območij 1995 ISPM 5 Slovar fitosanitarnih izrazov

- Dodatek 1 (2001): Smernice za razlago in uporabo koncepta uradnega nadzora nadzorovanih škodljivih organizmov

- Dodatek 2 (2003): Smernice za razumevanje potencialnega gospodarskega pomena in sorodnih izrazov vključno z vidikom okolja - Dodatek 3 (2007): Obeljen les in les brez lubja - Dodatek 4 “široko razprostranjen”

1995, revidiran letno

ISPM 6 Smernice za celostni nadzor 1997 ISPM 8 Določitev statusa škodljivega oganizama na območju 1998 ISPM 9 Smernice programov za izkoreninjenje škodljivih organizmov 1998 ISPM 10 Zahteve za ustanovitev nenapadenih mest pridelave in nenapadenih

enot pridelave 1999

ISPM 13 Smernice za uradno obvestilo o neskladnosti in nujnih ukrepih 2001 ISPM 14 Uporaba celostnih ukrepov pri sistemskem pristopu ravnanja ob

tveganju zaradi škodljivega organizma 2002

ISPM 16 Nadzorovani nekarantenski škodljvi organizmi: zasnova in uporaba 2002 ISPM 17 Poročanje o škodljivih organizmih 2002 ISPM 19 Smernice za sezname nadzorovanih škodljivih organizmov 2003 ISPM 22 Zahteve za uvedbo območij z nizko stopnjo pojavljanja škodljivih

organizmov 2005

ISPM 23 Smernice za uradne preglede 2005 ISPM 29 Priznavanje nenapadenih območij in območij z nizko stopnjo pojavljanja

škodljive organizme 2007


137

Ker je določene preventivne ukrepe proti širjenju škodljivih organizmov potrebno izvajati, se je Slovenija vključila v “dobro fitosanitarno prakso” s sprejetjem zakona o ratifikaciji spremenjene konvencije o varstvu rastlin (Zakon o ratifikaciji, 2000) in se tako pridružila skupno 140 državam, med katerimi so tudi Evropska Unija in vse njene države članice. Države, podpisnice konvencije, upoštevajo mednarodne standarde za zdravstveno varstvo rastlin (ISPM 1-10, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999), ki so podlaga fitosanitarnim ukrepom, ki jih izvajajo države podpisnice, še posebej, kadar z njimi omejujejo mednarodno trgovino z rastlinami in rastlinskimi proizvodi. Nova slovenska zakonodaja prenaša k nam določbe evropskih direktiv, mednarodne konvencije in WTO-SPS sporazuma. Na njeni podlagi Slovenija vzpostavlja sistem, ki omogoča ustrezno varovanje zdravja rastlin na skupnem trgu Evropske unije tudi po ukinitvi državnih meja med Republiko Slovenijo in državami članicami Evropske unije ter hkrati z implementacijo enakih standardov zdravstvenega varstva rastlin zmanjšuje ovire v trgovini. Glavno poslanstvo fitosanitarnega nadzora je zbiranje informacij o zdravstvenem stanju rastlin in ukrepanje upravnega organa in/ali inšpektorja ob potrebi. Prvi vir informacij so profesionalni imetniki rastlin, ki morajo v skladu z zahtevami zakona pregledovati gojene rastline, vključno z obdelovalnimi površinami (polja, nasadi, drevesnice, vrtovi, rastlinjaki), prostorastoče rastline, prostore za skladiščenje, predelavo in hrambo rastlin in rastlinskih proizvodov, sredstva za prevoz rastlin in rastlinskih proizvodov ter druge nadzorovane predmete, ki jih imajo v lasti ali drugi uporabi oziroma jih obdelujejo ali uporabljajo, z namenom ugotavljanja pojava in širjenja škodljivih organizmov. O vseh novih ali nepričakovanih pojavih škodljivih organizmov s seznamov I.A in II.A morajo imetniki nemudoma obvestiti pristojnega inšpektorja oziroma izvajalce javne službe zdravstvenega varstva rastlin oziroma gozdarstva, ki o tem obvestijo FURS. Če se odkrije škodljivi organizem, so dolžni izvajati tudi predpisane ukrepe za preprečevanje širjenja oziroma zatiranje škodljivih organizmov. Na podlagi določb zakona lahko pristojni inšpektor odredi izvedbo ukrepov na stroške imetnika, če imetnik sam ne izvede določenih ukrepov, saj je širjenje in škodo potrebno nemudoma preprečiti. Sicer obveznost obveščanja iz zakona velja tudi za katerokoli drugo osebo, ki zaradi narave svojega dela sumi ali opazi nov ali nepričakovan pojav škodljivih organizmov. Posebej dragocene informacije lahko uradna služba dobi od ljubiteljskih ali profesionalnih raziskovalcev, ki dobro poznajo biologijo organizmov ali rastlin ter opazijo nenevadne pojave v naravi. Ker se ne gre zanašati le na prostovoljno zbrane informacije, ima uradna fitosanitarna služba v sestavi pooblaščene strokovne in znanstvene institucije, ki po naročilu zbirajo informacije za najbolj nevarne rastlinske škodljive organizme. Na podlagi širšega zbiranja informacij, zlasti z delovanjem uradnih služb in znanstvenih ter strokovnih institucij s področja varstva rastlin, je mogoče presoditi o tveganjih za zdravje rastlin in uvrstiti organizme na sezname, za katere velja posebna previdnost. Po definiciji je uvrščanje organizmov na sezname postopek, s katerim se ugotavlja, ali ima škodljivi organizem značilnosti karantenskega škodljivega organizma ali nadzorovanega gospodarskega škodljivega organizma. [ISPM št. objave 11, 2001]

VZORČENJE ZA LABORATORIJSKO ANALIZO

138

18 VZORČENJE ZA LABORATORIJSKO ANALIZO

18.1 Nov pojav škodljivega organizma Zakon ZZVR-1 nalaga, da če se na ozemlju Republike Slovenije pojavi škodljiv organizem s seznamov I.A in II.A, oziroma s seznamov I.B ali II.B, za katerega je Evropska komisija priznala Republiki Sloveniji status varovanega območja, ali se pojavijo simptomi na rastlini, rastlinskih proizvodih ali nadzorovanih predmetih, na podlagi katerih se sumi na okužbo s škodljivim organizmom s seznamov I.A, II.A, I.B ali II.B, morajo izvajalci zdravstvenega varstva rastlin o tem takoj na predpisan način obvestiti Upravo. Imetnik mora zavarovati rastline, rastlinske proizvode in nadzorovane predmete ter preprečiti stik z drugimi rastlinami, rastlinskimi proizvodi in nadzorovanimi predmeti na način, ki ga določi pristojni inšpektor ali uradna oseba, ki je izvajalec javnega pooblastila po tem zakonu.

18.2 Potrditev škodljivega organizma V primeru suma, ko uradni fitosanitarni preglednik sumi na pojav karantenskega ali novega škodljivega organizma, odvzame uradni vzorec in ga pošlje v pooblaščen laboratorij, ki opravlja diagnostične preiskave. Ta potrdi ali ovrže sum na okužbo s škodljivim organizmom in poskusi ugotoviti vzrok okužbe. Ob tem mora zagotoviti tak način ravnanja z uradnim vzorcem, da ni nevarnosti za širjenje škodljivih organizmov ter da zagotovi identiteto vzorca. Uradne diagnostične preiskave iz prejšnjega odstavka opravlja laboratorij, ki mu je dodeljeno javno pooblastilo iz prvega oziroma drugega odstavka 68. člena tega zakona, za izvajanje nalog iz 5. točke 76. člena tega zakona (glej dodatek 5). Ko je ugotovljena okužba s škodljivim organizmom s seznamov I.A in II.A oziroma na varovanem območju s seznamov I.B in II.B, pristojni inšpektor odredi uničenje ali drugačno odstranitev, tretiranje in druge predpisane ukrepe. Nadaljnje ukrepe za obvladovanje žarišča okužbe lahko pristojni inšpektor odredi na podlagi vizualnih znamenj brez odvzema vzorcev. Uprava določi obseg žarišča okužbe. O pojavu in nevarnosti škodljivega organizma ter o obsegu obvesti organizacije, službe in imetnike rastlin ter jih seznani z najpomembnejšimi ukrepi, s katerimi lahko preprečujejo okužbo s škodljivimi organizmi. Aktualne razmejitve slovenskega ozemlja zaradi rastlinskih škodjivih organizmov so na spletni strani http://www.furs.si.


139

18.3 Objavljanje podatkov o škodljivih organizmih Uprava na predpisan način vodi evidence o pojavih in ugotovitvah škodljivih organizmov in druge potrebne evidence o stalnem nadzoru, z namenom obveščanja na državni in mednarodni ravni. Podrobnejšo vsebino, obliko in način vodenja evidenc iz prejšnjega odstavka predpiše minister. Pravilnik je v programu vlade RS za leto 2009. Podatke o pojavu na novo odkritega škodljivega organizma s seznamov I.A in II.A v Republiki Sloveniji se lahko daje ali objavlja le na predpisan način. V skladu z navodilom o objavljanju podatkov o pojavu in razširjenosti na novo odkritih karantenskih rastlinskih bolezni in škodljivec (Uradni list RS, št. 40/91) je prepovedano dajati ali objavljati podatke o pojavu na novo odkritega škodljivega organizma s seznamov I.A in II.A v Republiki Sloveniji brez odobritve Uprave.

UKREPI ZA VARSTVO RASTLIN

140

19 OBVLADOVANJE ŠKODLJIVIH ORGANIZMOV

19.1 Fitosanitarni ukrepi na mestu pridelave ob okužbi Če se med uradnim pregledom pri pridelavi ali predelavi ugotovi, da so rastline, rastlinski proizvodi ali nadzorovani predmeti okuženi s karantenskimi oziroma nadzorovanimi škodljivimi organizmi, fitosanitarni inšpektor odredi enega ali več naslednjih ukrepov:

− tretiranje, če se z njim zagotovi izpolnjevanje predpisanih zahtev; − odstranitev na način, ki ne predstavlja fitosanitarne nevarnosti (na primer

industrijska predelava, uporaba za krmo po opravljeni toplotni obdelavi, odlaganje na lokaciji, ki jo odobri inšpektor, in podobno);

− uničenje.

19.1.1 Tretiranje Tretiranje, kot je dezinfekcija, dezinsekcija ali deratizacija, lahko opravi le pravna ali fizična oseba, ki je registrirana za to dejavnost. Druge ukrepe tretiranja lahko opravljajo izvajalci varstva rastlin v skladu z zakonom, ki ureja fitofarmacevtska sredstva. Izvajanje ukrepov iz tega člena nadzira pristojni inšpektor. Pri novih ali karantenskih organizmih običajno ni registriranih sredstev za ta namen. V teh primerih se lahko na podlagi Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih izdata izjemno dovoljenje ali dovoljenje za razširitev uporabe fitofarmacevtskih sredsetv (FFS). 1. Zahtevek za izdajo izjemnega dovoljenja se vloži v primeru nenadnega izbruha škodljivega organizma, za katerega v Republiki Sloveniji ni registriranega ustreznega FFS oziroma ustrezne uporabe FFS. Vlagatelj zahtevka za izdajo izjemnega dovoljenja je lahko pravna ali fizična oseba, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Postopek za izdajo izjemnega dovoljenja lahko začne pristojni organ tudi po uradni dolžnosti. Zahtevku je treba priložiti najmanj naslednja dokazila in dokumentacijo: - natančno obrazložitev razloga, zaradi katerega se vlaga zahtevek (ogrožena kmetijska rastlina, obseg pridelave, škodljivi organizem, predvidene posledice škode), - podatke o FFS, - podatke o načinu uporabe FFS, - izpolnjeno referenčno listo (pisni viri uporabe v evropskih državah). Izjemno dovoljenje se glasi na FFS. Dovoljenje mora vsebovati podatke o FFS, dovoljeni količini FFS, uporabniku, območju in pogojih uporabe. Dovoljenje se izda za določeno časovno obdobje, ki ni daljše od 120 dni. 2. Razširitev uporabe že registriranega FFS lahko zahteva katerakoli pravna ali fizična oseba, kadar imetnik registracije nima interesa za spremembo registracije. Postopek za izdajo dovoljenja za razširitev uporabe lahko začne pristojni organ tudi po uradni dolžnosti. Zahtevku za razširitev uporabe je treba priložiti najmanj naslednja dokazila in dokumentacijo: - podatke o FFS,


141

- podatke o načinu uporabe FFS, - izpolnjeno referenčno listo (pisni viri uporabe v evropskih državah). Dovoljenje za razširitev uporabe se glasi na FFS in vsebuje podatke o namenu in načinu uporabe, rastlinski vrsti, karenci in najvišjih dovoljenih ostankih FFS v rastlini. Pristojni organ dovoli razširitev uporabe glede na obstoječe podatke o vplivu na zdravje ljudi, živali in okolje. Dovoljenje za razširitev uporabe se ne izda, če podatki o načinu uporabe FFS, karenci in mejnih vrednostih ostankov pesticidov niso dostopni. Odgovornost za vpliv na tretirane rastline prevzame uporabnik FFS. Vlogi se vložita na obrazcih, ki sta na razpolago na spletni strani FURS http://www.furs.si/Obrazci/ffs/obr_ffs.asp.

19.1.2 Uničenje rastlin Uničenje je potrebno opraviti na način, ki onemogoča širjenje škodljivih organizmov in zagotavlja, da se z ostanki škodljivi organizmi ne morejo širiti. Način, kraj in rok uničenja iz odredi pristojni inšpektor. S sežiganjem se uničujejo zlasti seme, lesnate rastline za saditev, les in embalaža. Sežig se opravi v sežigalnih napravah ali v posebnih jamah oziroma na mestih, kjer ni nevarnosti širjenja požara v okolje. Z uporabo fitofarmacevtskih sredstev se uničujejo zlasti zelnate ali olistane rastline, ki se morajo po uničenju zaorati ali zakopati. Z zakopavanjem se uničujejo zlasti korenaste in gomoljaste rastline, čebulnice, embalaža in druge rastline, ki jih drugače ni mogoče uničiti. Rastline oziroma embalažo se v jamo zakoplje tako, da je nad njimi najmanj 1 m debela plast zemlje, ki mora biti potlačena in zravnana z okoliškim terenom. Jama, v kateri so zakopane rastline oziroma embalaža, mora biti dovolj daleč od vodnih izvirov in tokov, kar presodi pristojni inšpektor, upoštevajoč stopnjo nevarnosti prenašanja škodljivih organizmov, ki se oceni na podlagi razpoložljivih znanstvenih, strokovnih in tehničnih podatkov glede narave škodljivega organizma in tipa tal. Kraj zakopa mora biti vidno označen in ga ni dovoljeno obdelovati najmanj tri leta. Z zaoravanjem ali drugim mehanskim načinom se uničujejo zlasti rastline, ki še ne oblikujejo reprodukcijskih organov in se vegetativno ne razmnožujejo.

19.2 Ukrepi pri premeščanju Če se med uradnim pregledom pri premeščanju med državami članicami Evropske unije ugotovi, da pošiljka ne izpolnjuje predpisanih fitosanitarnih zahtev, fitosanitarni inšpektor zadrži pošiljko in odredi enega ali več naslednjih ukrepov: − tretiranje pošiljke, če se z njim zagotovi izpolnjevanje pogojev za premeščanje

pošiljke; − dovolitev premeščanja pošiljke pod uradnim nadzorom fitosanitarnega inšpektorja

do območij, kjer pošiljka ne predstavlja dodatne nevarnosti;

UKREPI ZA VARSTVO RASTLIN

142

− dovolitev premeščanja pošiljke pod uradnim nadzorom fitosanitarnega inšpektorja do prostorov za industrijsko predelavo;

− uničenje pošiljke.

19.3 Spremljanje škodljivih organizmov V skladu z mednarodnim standardom za fitosanitarne ukrepe – ISPM št. 6 je spremljanje ali monitornig opredeljen kot stalni uradni postopek ugotavljanja navzočnosti škodljivih organizmov. Monitoring je ciljana oblika nadzora na določena rizična mesta ali poti prenosa. Slovenski zakon ga posebej opredeljuje za fitosanitarno inšpekcijo kot “inšpekcijsko spremljanje”. Rezultati spremljanj se zbirajo v okviru splošnega stalnega nadzora, ki ga upravlja Fitosanitarna uprava. ISPM 6 opredeljuje splošni stalni nadzor kot proces, v katerem se zbirajo informacije o določenih škodljivih organizmih, ki so pomembni za neko območje in predstavljajo uradni vir informacij (npr. uradne baze podatkov, spisi škodljivih organizmov), in sicer o navzočnosti škodljivega organizma ali njegovi odsotnosti, s sistematično raziskavo oziroma posebnim nadzorom, spremljanjem ali z drugim postopkom. Da se podatki iz spremljanj koristno uporabijo, državne organizacije za varstvo rastlin razvijejo sistem, po katerem se zbirajo, verificirajo in evidentirajo ustrezne informacije o škodljivih organizmih. V okviru načrtnega spremljanja škodljivih organizmov Fitosanitarna uprava Republike Slovenije vodi uradno evidenco poročil o škodljivih organizmih, na podlagi katere se zagotavljajo ustrezne podlage za poročanje zaradi zakonodajnih obveznosti (za široko javnost ali določene agencije), zaradi mednarodnih sporazumov o sodelovanju ter mednarodnim organizacijam (npr. EPPO, FAO-IPPC). Informacije o spremljanju škodljivih organizmov so podpora uradnim izjavam o nenapadenosti območja kot pomoč za zgodnje odkrivanje navzočnosti novih škodljivih organizmov ter podlaga za poročanje in arhiviranje spiskov škodljivih organizmov na gostitelju in na blagu ter poročil o razširjenosti. Inšpekcijsko spremljanje je primer spremljanja škodljivih organizmov zaradi:

− izvajanja usmerjenih fitosanitarnih pregledov v zaprtih prostorih oziroma rastlinjakih (ZAP) zlasti glede škodljivcev Liriomyza spp. in Bemisia tabaci; viroz TSWV, INSV, CSNV in drugih tospovirusov; in bakterioze Xanthomonas campestris pv.vesicatoria ter (Clavibacter michiganensis subsp. michiganensis) na sadikah paradižnika in paprike ter ostalih bakterioz;

− izvajanja usmerjenih fitosanitarnih pregledov na fitoplazme Apple proliferation (metličavost jablan) in Pear decline (umiranje hrušk) ter druge fitoplazme;

− izvajanja usmerjenih fitosanitarnih pregledov na bakterije Xanthomonas campestris pv pruni pri rastlinah Prunus namenjenih za saditev;

− izvajanja drugih spremljanj in usmerjenih pregledov v skladu s pojavi škodljivih organizmov.


143

19.4 Posebni nadzor škodljivih organizmov Organizacijsko se nadzor zdravstvenega stanja rastlin oziroma rastlinam škodljivih organizmov izvaja kot:

− stalni nadzor, ki je dejavnost državne organizacije za varstvo rastlin v najširšem smislu zbiranja infomacij o pojavu in širjenju škodljivih organizmov,

− posebni nadzor, ki vključuje sistematične raziskave, spremljanje in ukrepe v primeru najdbe,

− inšpekcijsko spremljanje na mestih, kjer je verjetnost najdbe škodljivega organizma velika in

− s posamičnimi pregledi zdravstvenega stanja rastlin, bodisi rednimi, ki so predpisani npr. za pridelavo sadilnega materila ali z izrednimi, ki so inducirani na podlagi izraženega suma na navzočnost škodljivega organizma.

Naloge posebnih nadzorov v Republiki Slovenije izvajajo organi v okviru Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter pooblaščene strokovne inštitucije. Na področju gozdarstva je glede zdravstvenega varstva gozdov in gozdnega reprodukcijskega materiala pooblaščena javna gozdarska služba. Koordinacijo, pripravo in izvajanje programov posebnih nadzorov škodljivih organizmov vodi Fitosanitarna uprava Republike Slovenije preko pooblaščenih koordinatorjev posebnih nadzorov. Programi posebnih nadzorov se sprejemajo letno na podlagi skupnega programa za fitosanitarno področje.

Preglednica 4: Seznam rastlinskih škodljivih organizmov (iz prilog I ali II direktive 2000/29 ali določenih z odločbami Komisije za nujne ukrepe za preprečevanje širjenja v EU), za katere je v letu 2009 organiziran posebni nadzor.

Škodljivi organizem Razlog Uvoz Kmetij-ska / okrasna pridelava

Nekmetij-ske (gozdne idr.) rastline

Druga mesta v notranj. (skla-dišča, prod. centri)

Drugo (nadzorovani pred-meti)

Stopnja tveganja

Borova ogorčica - Bursphelenchus xylophilus

ES nujni ukrepi X X XLPM XLPM I

Kitajski kozliček Anoplophora chinensis

ES nujni ukrepi X X X X I

Azijski kozliček - Anoplophora glabripennis

ES nujni ukrepi X X X XLPM XLPM I

Trsne rumenice - Flavescence dorée in Bois noir

izbruhi v SLO X X X I

Potato spindle tuber viroid ES nujni ukrepi, izbruhi v SLO

X X X I

Fitoftorna sušica - ES nujni ukrepi X X X X I

POSEBNI NADZOR ŠKODLJIVIH ORGANIZMOV

144

Škodljivi organizem Razlog Uvoz Kmetij-ska / okrasna pridelava

Nekmetij-ske (gozdne idr.) rastline

Druga mesta v notranj. (skla-dišča, prod. centri)

Drugo (nadzorovani pred-meti)

Stopnja tveganja

Phytophthora kernoviae

Fitoftorna sušica vejic - Phytophthora ramorum

ES nujni ukrepi, izbruhi v SLO

X X X X I

Hrušev ožig - Erwinia amylovora

EU varovano območje, izbruhi v SLO

X X X X X I

Kostanjeva šiškarica - Dryocosmus kuriphilus


X X X I

Gibberella circinata - borov smolasti rak

ES nujni ukrepi X X X II

Bela krompirjeva ogorčica - Globodera pallida

EU varovano območje X X X II

Rumena krompirjeva ogorčica - Globodera rostochiensis

ES ukrepi, izbruhi v SLO

X X X II

Palmov rilčkar - Rhynchophorus ferrugineus

ES nujni ukrepi X X X II

Krompirjeva obročkasta gniloba - Clavibacter michiganensis spp. sepedonicus

ES direktiva X X X II

Krompirjeva rjava gniloba - Ralstonia solanacearum

ES direktiva X X X II

Koruzni hrošč - Diabrotica virgifera virgifera


X III

Pepino mosaic virus ES nujni ukrepi X X III Fitoplazma European Stonefruit Yellows

izbruhi v SLO X X X X III

Hmeljeva uvelost - Verticillium alboatrum in V. dahliae,

izbruhi v SLO X X III

Šarka - Plum pox potyvirus izbruhi v SLO X X X X III

Posebni nadzor je trajno ugotavljanje zdravstvenega stanja, da bi preverili značilnosti populacije škodljivega organizma. Z uradnim postopkom, ki se izvaja v določenem časovnem obdobju, se določijo značilnosti populacije škodljivega organizma ali se določi, katera vrsta škodljivega organizma je navzoča na nekem območju. Poseben status imajo škodljivi karantenski organizmi, ki so navedeni na prilogah Direktive Sveta 2000/29/ES ali pa bi njihova navzočnost povzročila pomembno gospodarsko škodo. Namen posebnih nadzorov je uskladitev fitosanitarnih ukrepov ob novem pojavu škodljivega organizma, načrtnem ugotavljanju navzočnosti (monitoring nadzor) ali evidentiranju pojavov škodljivih organizmov, ki jih zavezujejo EU predpisi, zlasti predpisi o nujnih ukrepih na podlagi Direktive Sveta 2000/29/ES. Ob ugotovitvi škodljivega organizma se predpišejo ustrezni postopki uničenja, dezinfekcije,


145

dezinsekcije, sterilizacije, čiščenja ali drugega tretiranja, ki se izvajajo uradno ali na uradno zahtevo. Posebej programi posebnih nadzorov opredeljujejo uradne preglede ali testiranja ter prepovedi ali omejitve. Poseben status imajo posebni nadzori, ki se izvajajo za škodljive organizme, za katere je Sloveniji s strani EU priznan status varovanega območja v skladu z uredbo komisije št. 690/2008 z dne 4. julija 2008 o priznavanju varovanih območij v Skupnosti, izpostavljenih posebni nevarnosti za zdravstveno varstvo rastlin. Taka posebna nadzora se izvajata za hrušev ožig (Erwinia amylovora) in krompirjevo ogorčico (Globodera pallida in Globodera rostochiensis). Organizacijsko se nadzor zdravstvenega stanja rastlin oziroma rastlinam škodljivih organizmov izvaja kot: − stalni nadzor, ki je dejavnost državne organizacije za varstvo rastlin v najširšem

smislu zbiranja infomacij o pojavu in širjenju škodljivih organizmov, − posebni nadzor, ki vključuje sistematične raziskave, spremljanje in ukrepe v primeru

najdbe, − inšpekcijsko spremljanje na mestih, kjer je verjetnost najdbe škodljivega organizma

velika in − s posamičnimi pregledi zdravstvenega stanja rastlin, bodisi rednimi, ki so predpisani

npr. za pridelavo sadilnega materila ali z izrednimi, ki so inducirani na podlagi izraženega suma na navzočnost škodljivega organizma.

Glede na kraj se nadzor zdravstvenega stanja rastlin oziroma rastlinam škodljivih organizmov organizirano izvaja: − na mejnih prehodih, kjer fitosanitarni inšpektor pregleda vsako pošiljko s seznama

V.B, ki se uvaža (Pravilnik o postopkih, 2001) in − v notranjosti države, kjer je kot najbolj primerno mesto za izvajanje pregledov

zdravstvenega stanja rastlin določeno mesto pridelave za določene rastline in rastlinske proizvode, ki lahko širijo karantenske škodljive organizme (določene so predvsem rastline za saditev, seme, les in drugi predmeti nadzora kot je npr. zemlja).

Za posebej nevarne škodljive organizme organizacija za varstvo rastlin pod koordinacijo osrednjega odgovornega organa izvaja spremljanja in sistematične raziskave kot organizirano dejavnost v določenem časovnem obdobju, s katero uradno pridobi informacije o škodljivih organizmih, ki so pomembni za določena območja, kjer se pridelujejo rastline. Z raziskovalnimi metodami, uporabo sodobne diagnostične opreme in ob podpori informacijskega sistema se ugotovi dejansko stanje glede navzočnosti škodljivih organizmov in omogoči nadzor nad njimi. Tako pridobljene informacije se uporabijo za potrditev navzočnosti ali razširjenosti ali odsotnosti škodljivih organizmov na določenem območju ali na gostitelju ali na pošiljki, za vzpostavitev ali vzdrževanje varovanega območja oziroma za preprečevanje njihovega vnosa, širjenja in obvladovanje oziroma izkoreninjenje.


146

19.5 Rezultati posebnega nadzora

V skladu z zakonodajo FURS vsako leto poskrbi za izpolnjevanje predpisanih obveznosti ter za obveščanje javnosti in zainteresiranih o zadevah z delovnega področja. V sodelovanju z IRSKGH in pooblaščenimi inštitucijami so bila pripravljena poročila, analize, informacije in druga gradiva za Evropsko komisijo in države članice EU ter za mednarodne organizacije, ki jim je Slovenija dolžna poročati v skladu s predpisi in na podlagi mednarodnih pogodb. Poročila so na nivoju države sistematično pripravljena od leta 1998 dalje, ko je Republika Slovenija pričela prilagajati sistem varstva rastlin sistemu v Evropski uniji.

Programi posebnega nadzora za posamezne organizme se pripravljajo letno, uskladijo se med upravnim, inšpekcijskim in diagnostičnim izvajalcem in se po odobrenem načrtu tudi izvedejo.

Da FURS izpolni naloge osrednjega odgovornega organa za zdravstveno varstvo rastlin v Republiki Sloveniji, ki skrbi za koordinacijo in izmenjavo informacij med organi in izvajalci javnih služb ter za poročanje Evropski Komisiji, mora zagotoviti izvajanje stalnega in posebnega nadzora škodljivih organizmov. Stroški stalnega nadzora in programov posebnih nadzorov škodljivih organizmov se krijejo iz postavke »Zdravstveno varstvo rastlin« (PP 4275). FURS je v letu 2008 uskladila izvedbene programe in pripravila anekse k letnim pogodbam s 7 javnimi zavodi kot izvajalci. Sprejela je 16 programov posebnih nadzorov škodljivih organizmov, ki se izvajajo v okviru teh pogodb z izvajalci (2007 le 14). V letih 2006-2008 se je izvajal tudi posebni nadzor kostanjeve šiškarice, ki se zaradi programa izkoreninjanja krije iz postavk »Ukrepi za varstvo rastlin« (PP 9441 in 9445). Ukrepe izkoreninjanja je FURS priglasila Evropski komisiji na podlagi uredbe Komisije št. 1040/2002, ki določa pravila za denarni prispevek Skupnosti za stroške fitosanitarnega nadzora, kot so stroški uničenja rastlin ter uradnih pregledov ali testiranja, izvedenega uradno ali na uradno zahtevo. Do 50% stroškov posebnega nadzora za leto 2007 bo proračun RS prejel v letu 2009. O izsledkih programov posebnih nadzorov s področja zdravstvenega varstva rastlin v letu 2007 so izvajalci pripravili posebna letna poročila, ki so FURS služila tudi za izpolnjevanje obveznosti za mednarodno poročanje Evropski komisiji. Predpisane obveznosti o obveščanju Evropske komisije in drugih držav članic so bile v letu 2008 izpolnjene z oddajo 11 poročil o posebnih nadzorih, in sicer o nadzoru:

- hruševega ožiga Erwinia amylovora zaradi ohranitve varovanega območja pridelave sadilnega materiala jablan, hrušk, kutin in okrasnih rastlin, gostiteljic te bakterije. V letu 2008 je bilo opravljenih 4880 pregledov in testiranih 110 sumljivih vzorcev, kar je skoraj trikrat manj kot leta 2007, ko smo beležili izbruhe (317 vzorcev). Okužbe so bile najdene zlasti v bližini okuženega območja Gorenjske, Koroške, Maribora in Notranjske. Od prvega pojava v Sloveniji v letu 2003 FURS izdaja odločbe o razmejitvi območij napada hruševega ožiga (http://www.furs.si), ki je bila zaradi novih najdb v letu 2008 petkrat spremenjena, kar pa je še vedno pol manj kot preteklo leto, ko je bilo zaradi izbruhov izdanih 13 odločb;


147

- krompirjevih cistotvornih ogorčic zaradi ohranitve varovanega območja pridelave krompirja zaradi bele krompirjeve ogorčice (Globodera pallida); opravljenih je bilo 602 odvzemov vzorcev, kar je enako kot preteklo leto, okužb pa tudi v letu 2008 dokazano ni bilo; o razmejitvi območij napada in ukrepih za zatiranje rumenih krompirjevih ogorčic (Globodera rostochiensis) je FURS v letu 2008 izdala eno odločbo;

- obročkaste in rjave gnilobe krompirja, Clavibacter michiganensis spp. sepedonicus in Ralstonia solanacearum, zaradi dokazov o obvladovanju obeh bolezni v skladu z Direktivo Sveta 93/85/EGS in 98/57/ES; opravljenih je bilo 208 odvzemov vzorcev, kar je 11% manj kot v letu 2007 (233), okužb pa tudi v letu 2008 dokazano ni bilo; Slovenija je ena redkih EU držav, ki nima nobene od teh bakterioz na svojem ozemlju;

- virusa Pepino Mosaic zaradi ugotavljanja navzočnosti v semenih iz drugih držav in pridelavi paradižnika v skladu z Odločbo Evropske komisije 2004/200/ES; opravljenih je bilo 52 odvzemov vzorcev, kar je 25% manj kot v letu 2007 (69), okužb pa tudi v letu 2008 dokazano ni bilo;

- fitoftorne sušice vejic Phytophthora ramorum in P. kernoviae zaradi ugotavljanja navzočnosti pri okrasnih rastlinah rododendrona, brogovite in kamelije iz drugih držav ter omejevanje širjenja v gozdove v skladu z Odločbo Evropske komisije 2002/757/ES s spremembami; opravljenih je bilo 218 testiranj vzorcev, kar je na enaki ravni kot v letu 2007, okužb pa v naravi tudi v letu 2008 dokazano ni bilo;

- borove ogorčice Bursphelenchus xylophilus zaradi ugotavljanja navzočnosti v lesu, lesenem pakirnem materialu in sadikah iz drugih držav ter omejevanja širjenja v gozdove v skladu z Odločbo Evropske komisije 2006/133/EC s spremembami; opravljenih je bilo 81 testiranj vzorcev lesa, lesenega pakirnega materiala in bora, kar je na isti ravni kot leta 2007; okužb pa tudi v letu 2008 dokazano ni bilo;

- borovega smolastega raka Gibberella circinata, ki smo ga v letu 2008 prvič spremljali sistematično, in sicer zaradi ugotavljanja navzočnosti v skladu z Odločbo Evropske komisije 2007/433/ES; opravljenih je bilo 83 testiranj vzorcev, medtem ko preteklo leto le 8, okužb pa v letu 2008 ni bilo;

- koruznega hrošča Diabrotica virgifera virgifera zaradi spremljanja navzočnosti in izvajanja ukrepov za omejevanje širjenja v okviru zadrževalnega programa v skladu z Odločbo Evropske komisije 2003/766/ES s spremembami; opravljen je bil monitoring na 214 lokacijah po Sloveniji, kjer pridelujejo koruzo, kar je za 18% manj kot v letu 2007 (260 lokacij); koruzni hrošč pa se je razširil skoraj na vsa pridelovalna območja Slovenije; za razmejitev območij napada in zadrževalnih ukrepih je FURS v letu 2008 izdala eno odločbo, medtem ko so bile v letu 2007 zaradi ugodnih razmer za širitev koruznega hrošča izdane 3 odločbe;

- kostanjeve šiškarice Dryocosmus kuriphilus v nasadih za pridelavo plodov in v gozdovih v skladu z Odločbo Evropske komisije 2006/464/ES; opravljenih je bilo 1473 ali sedemkrat več pregledov kot v letu 2007 in testiranih 9 vzorcev; šiškarica se je razširila v gozdove na površini, medtem ko nasadi maronov niso bili napadeni; v letu 2007 je FURS izdala le eno odločbo o razmejitvi območij napada, v letu 2008 pa 3, ker je zaradi naraščanja populacije prišlo do širitve;

- viroida vretenatosti krompirjevih gomoljev (Potato spindle tuber viroid - PSTVd) v okrasnih rastlinah in krompirju iz drugih držav, ki se je v 2006 zanesel v Slovenijo z okrasnimi rastlinami Brugmasia suavolens iz Nizozemske; nadzor poteka v skladu z Odločbo Evropske komisije 2007/410/ES; opravljenih je bilo


148

120 testiranj sumljivih vzorcev, kar je 10% več kot v letu 2007, okužbe pa so bile tudi v letu 2008 le na okrasnih rastlinah, ki so izvirale iz drugih držav članic;

- palmovega rilčkarja Rhynchophorus ferrugineus, ki smo ga v letu 2008 spremljali prvič, in sicer zaradi ugotavljanja navzočnosti v skladu z Odločbo Evropske komisije 2007/365/ES; opravljenih je bilo 19 testiranj vzorcev, kar je na enaki ravni kot v 2007, najdb pa tudi v letu 2008 ni bilo.

Skupaj z izvajalci terenskih pregledov smo izvedli 4 predvidene programe v kmetijski pridelavi zaradi preprečevanja širjenja in zatiranje karantenskih bolezni, ki zaradi pojavljanja povzročajo ali lahko povzročijo večjo gospodarsko škodo. Tako smo ugotovili stanje in pripravili poročila o izsledkih posebnih nadzorov, ki se izvajajo v nacionalnem interesu:

- Šarka, ki jo povzroča Plum pox potyvirus in je pri nas splošno razširjena. Od leta 1999 izvajamo stalni sistematični nadzor za obvladovanje bolezni in vzpostavitev neokuženih mest pridelave sadik koščičarjev v Sloveniji na podlagi Pravilnika o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje šarke, ki jo povzroča virus Plum pox (U.l. RS, št. 18/02, 48/04, 68/05 in 30/07). V letu 2008 je bilo opravljenih 1164 testiranj vzorcev, kar je na isti ravni kot v letu 2007 (1160). Ugotovljena je splošna okuženost gostiteljskih rastlin, zaradi pritiska iz okolice se vedno teže vzdržujejo neokuženi matični nasadi breskev, marelic in sliv. Sadike v premeščanju pa niso bile okužene.

- Leptonekroza koščičarjev, ki jo povzroča fitoplazma ESFY na podlagi Pravilnika o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje fitoplazme European Stonefruit Yellows (Uradni list RS, št. 140/04, 74/06 in 21/07). V letu 2008 je bilo opravljenih 45 testiranj vzorcev, kar je 20% manj kot leta 2007 (56). Ugotovljena je splošna okuženost gostiteljskih rastlin, zaradi pritiska iz okolice se vedno teže vzdržujejo matični nasadi breskev, marelic in sliv, sadike v premeščanju pa niso bile okužene.

- Hmeljeva uvelost, ki jo povzročata glivi Verticillium alboatrum in V. dahliae na hmelju. Od leta 2001 izvajamo stalni sistematični nadzor za obvladovanje letalne oblike hmeljeve uvelosti na podlagi Pravilnika o ukrepih za preprečevanje širjenja in za zatiranje hmeljeve uvelosti, ki jo povzroč ata glivi Verticillium alboatrum Reinke at Berthold in Verticillium dahliae Klebahn (U.l. RS, št. 65/01, 117/02 in Pravilnika o trženju razmnoževalnega materiala in sadik hmelja, U.l. RS RS 31/04). V letu 2008 je bilo opravljenih 186 testiranj vzorcev, kar je 22% manj kot leta 2007 (240). Ugotovljena je pogosta reinfekcija nasadov, sajenih na zemljišča v premeni, sadike v premeščanju pa niso bile okužene.

- Zlata trsna rumenica, ki jo povzroča fitoplazma Grapevine flavescence dorée, je ena od rumenic vinske trte, ki jih v slovenskih vinogradih sistematično ugotavljamo od leta 2002 dalje. Od prvega pojava v Sloveniji v letu 2005 je v veljavi odločba FURS o razmejitvi območij napada in ukrepih za zatiranje zlate trsne rumenice (http://www.furs.si), ki je bila zaradi novih najdb v letu 2008 dvakrat spremenjena. V letu 2008 je bilo opravljenih 244 testiranj vzorcev, kar je 50% več od leta 2007. Ugotovljena je sorazmerno pogosta infekcija navadnega srobota v okolici vinogradov, medtem ko je šlo v vinogradih za okužbe posamičnih trt in ne za izbruhe.

V letu 2008 smo prvič pripravili in izvedli program posebnega nadzora za tujerodna hrošča Anoplophora chinensis (kitajski kozliček) in Anoplophora glabripennis (azijski kozliček) z namenom ugotavljanja navzočnosti v skladu z Odločbo Evropske komisije 2008/840/ES. V letu 2008 je bilo opravljenih 244 pregledov v gozdovih, 63 v parkih, 34


149

v vrtnih centrih, pregledane so bile tudi vse drevesnice, ki gojijo javor in druge drevesne vrste in skladišča lesenega pakirnega materiala iz Kitajske in drugih napadenih držav, a navzočnosti nismo odkrili. Na podlagi stalnega spremljanja škodljivih organizmov v letu 2008, ki ga izvajajo pooblaščene institucije, ki opravljajo javno službo na področju kmetijstva, gozdarstva, zdravstvenega varstva rastlin in opazovalno napovedovalne dejavnosti za varstvo rastlin je bila FURS obveščena o več najdbah škodljivih organizmov v pridelavi oziroma v naravi. Med njimi smo za 4 ugotovili, da gre za nove potencialno zelo škodljive organizme, zato je FURS Evropski komisiji poročala o naslednjih novih najdbah v Republiki Sloveniji:

- izbruhu jesenovega ožiga, ki ga povzroča gliva Chalara fraxinea na jesenu; ugotovljeno je bilo hitro širjenje okužb po celi Sloveniji, gliva pa povzroča odmiranje glavnih poganjkov, kar uničuje predvsem mlada drevesa;

- prvem pojavu palmovega vrtača Palysandisia archon na palmah na Koprskem; palmov vrtač je novi karantenski škodljivec,

- prvem pojavu rjavenja borovih iglic, ki ga povzroča gliva Scirrhia acicola (Mycosphaerella dearnessii) na boru,

- prvem pojavu plesni vodenk, ki jo povzroča gliva Plasmopara obducens na vodenkah.

O prvem pojavu palmovega vrtača Palysandisia archon ter gliv Scirrhia acicola (Mycosphaerella dearnessii), Plasmopara obducens ter Chalara fraxinea v Sloveniji je FURS poročala tudi Evropski in mediteranski organizaciji za varstvo rastlin (EPPO). V skladu z evropskimi derogacijami in drugimi Odločbami Komisije je FURS v letu 2008 Evropski komisiji posredovala še 10 drugih poročil o predpisanem nadzoru:

- uvozu hrastovih hlodov z lubjem iz ZDA, ki jih v Slovenijo uvaža en registrirani uvoznik za predelavo v furnir, nepravilnosti ni bilo ugotovljenih

- začasnem uvozu rastlin vinske trte Hrvaške, kjer gre za uvoz cepičev, cepljenje in vzgojo cepljenk pri 3 registriranih pridelovalcih in ponovni izvoz sadik na Hrvaško;

- uvozu egiptovskega krompirja, ki ga v letu 2007 ni bilo; - uvozu bonsajev iz Japonske in Koreje, ki ga v letu 2007 ni bilo; - uvoz plodov citrusov iz Brazilije, ki ga v letu 2007 ni bilo; - uvozu kontaminirane zemlje, ki ga v letu 2007 ni bilo; - uvozu sadik jagod iz JAR, Čila in Argentine, ki ga v letu 2007 ni bilo; - uvozu in premeščanju v znanstvene namene; izdali smo __ dovoljenj za uvoz in

__ za premeščanje; - zmanjšani pogostosti zdravstvenih pregledov pošiljk iz tretjih držav, ki jih

Slovenija ne implememntira; - seznamu odpornih sort krompirja na krompirjeve ogorčice in krompirjev rak.

Evropski komisiji smo v letu 2008 poročali za predhodno leto 2007 tudi glede izvrševanja Večletnega nacionalnega programa nadzora za področje varne hrane 2007/2009 (MANCP - Multi annual national Control Plan), ki se na področju na področju zdravstvenega varstva rastlin izvaja v skladu z Uredbo (ES) št. 882/2004 in direktivo Sveta 2000/29/ES.

UPORABLJENI VIRI

150

20 UPORABLJENI VIRI

Bartlett, P., Akesson, I., Baginska, H., Hnizdl, M., Horn, N., Knapič, V., Orlinski, A., Perez, C., Pacheco, C., Sarens, A., Schrader, G., Arijs, H., Vereecke, M. 2006. Plant Health Commission Working Group Report on Review of Annexes I, II, IV and V to Council Directive 2000/29/EC; Brussels; 12 str.

Celar, F., V. Knapič. Rastlinske kužne bolezni / Plant Epidemic Diseases/. V: UŠENIČNIK, Bojan (ur.). Nesreče in varstvo pred njimi. Ljubljana: Uprava RS za zaščito in reševanje Ministrstva za obrambo, 2002, str. 365-371

Crop Protection Compendium, Global mode, CD; ISSN 1365-9065; ISBN 0 85199 416 4, CAB International, 1999

Dolinar, M., N. Ferant, M. Žolnir, A. Simončič, V. Knapič. Bolezni, škodljivci in pleveli v hmeljskih nasadi /Diseases, pests and weeds in hop production/. V: Majer, Dušica (ur.), Čerenak, Andreja. Priročnik za hmeljarje. Žalec: Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo, 2002, str. 51-101

EPPT Plant Protection Thesaurus (Bayer Code System), CD-version 2, European and Mediterranean Plant protection organisation, 2001-5

Gomboc S.(1999): Helicoverpa armigera Hbn. (Lep., Noctuidae) in Slovenia. Lectures and papers presented at the 4th Slovenian Conference on Plant Protection in Portoroz, March 3-4, 1999, p. 247-253.

Gomboc, S., Jankovič, T.: Prve najdbe in spremljanje nageljnovega zavijača Cacoecimorpha pronubana (Hübner, 1799) (Lepidoptera: Tortricidae) v Sloveniji

Holzinger, W., G. Seljak (2001): New records of planthoppers and leafhoppers from Slovenia, with a checklist of hitherto recorded species (Hemiptera: Auchenorrhyncha). Acta entomologica Slovenica, 9(1); 39-66.

ISPM 1, 1995. Načela rastlinske karantene glede na mednarodno trgovino - Principles of plant quarantine as related to international trade.- International standards for phytosanitary measures, Pub. No. 1. FAO, Rome

ISPM 5, 1996. Slovar fitosanitarnih izrazov - Glossary of phytosanitary terms.- International standards for phytosanitary measures, Pub. No. 5, FAO, Rome

ISPM 8, 1998. Določitev statusa škodljivega organizma na območju - Determination of pest status in an area, 1998, ISPM Pub. No. 8, FAO Rome,

Jurc, D., A. Piltaver, N. Ogris. Glive Slovneije, Vrste in razširjenost. Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije, 2005, : Strokovna in znanstvena dela. Znanstvena monografija. ISBN: 961-6425-24-2.

Jurc, M.. Gozdna zoologija Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Univerzitetni učbenik, ISBM: 961-6020-30-7.

Knapič, V.: Reguliranje novih škodljivih organizmov rastlin v Evropski uniji.- Zbornik PVR 2007


151

Knapič, M., T. Seliškar, S. Gomboc, V. Knapič. GIS na področju varstva rastlin pred škodljivimi organizmi. V: PERKO, Drago (ur.), NARED, Janez (ur.), ČEH, Marjan (ur.), HLADNIK, David (ur.), KREVS, Marko (ur.), PODOBNIKAR, Tomaž (ur.), ŠUMRADA, Radoš (ur.). Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2005-2006. Ljubljana: Založba ZRC, 2006, str. 243-251, ilustr., zvd

Ličen R., Seljak G. (1999): Tobaco Whitefly (Bemisia tabaci (Gennadius)) a serious pest in glasshouses. Lectures and papers presented at the 4 th Slovenian Conference on Plant Protection in Portoroz, March 3-4, 1999, p. 221-229.

Maček, J. (1999): Hiponomološka favna Slovenije. Dela Opera SAZU 37; 385 str.

Maček, J. (1991): Posebna fitopatologija. Patologija vrtnin. Biotehniška fakulteta, Agonomski oddelek, 2 izd., 1991, p. 232.

Maček, J. (1991): Posebna fitopatologija. Patologija poljščin. Biotehniška fakulteta, Agonomski oddelek, 3 izd., 1991, p. 285.

Maček, J. (1990): Posebna fitopatologija. Patologija sadnega drevja in vinske trte. Biotehniška fakulteta, VTOZD za agronomijo, 2 izd., 1990, p. 276.

Milevoj, L. (1994): Integrirano varstvo vrtnin. Predavanje, Entomologija. Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Ljubljana

Milevoj, L., S. Gomboc, S. Trdan (2000): Sistematika žuželk: Entomologija. Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Ljubljana http://www.bf.uni-lj.si/ag/fito/sistemat/zivali/index.htm

Milevoj, L., G. Urek (1996). Koruzni hrošč (Diabrotica virgifera virgifera Le Conte), novi škodljivec koruze v Evropi.- Sodobno kmetijstvo 29(96)9, s. 355-362.

Milevoj, L.: Realne možnosti integriranega varstva poljščin pred boleznimi in škodljivci. BF, 1994

Milošević, B., J. Kišpatić, M. Maceljski (1980). Priručnik o karantenskim biljnim bolestima I štetočinama SFR Jugoslavije.- Fakultet poljoprivrednih znanosti Sveučilišta u Zagrebu, Institut za zaštitu bilja, 500 s.

Nast, J., (1987): The Auchenorrhyncha (Homoptera) of Europe. Annales zoologici Tom 40, nr. 15; 535-661.

Plant Protection Tezavrus, Bayer Codes; EPPO European Plant Protection Organisation, 2001

PQR Plant Quaratine Requirements, CD, European and Mediterranean Plant protection organisation, 2000

Poročilo o predsedovanju Slovenije Svetu EU (1. januar - 30. junij 2008), Vlada Republike Slovenije, 3. julij 2008, http://ppeu.sigov.si

Pravilnik o zdravstveni kontroli pošiljk rastlin pri trgovanju čez državno mejo in na notranjem tržišču.- Uradni list RS, št. 38, 1996 s. 2459 in št. 57, 2000, s. 7518

Pravilnik o pogojih (2001) za registracijo imetnikov določenih rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov za namene zdravstvenega varstva

UPORABLJENI VIRI

152

rastlin in o pogojih za izdajanje rastlinskih potnih listov, Uradni list RS, št. 93, 2001

Pravilnik o postopkih (2001) za preprečevanje vnosa, širjenja in zatiranje škodljivih organizmov rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov.- Uradni list RS, št. 69, 2001

Priročnik fitosanitarne inšpekcije.- Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano.

Quarantine Pests for Europe (2nd Edition). Data Sheets on quarantine pests for the European Union and for the European and Mediterranean Plant Protection Organization; Prepared by CABI and EPPO for the European Union, 1997, 1425 s.

Ravnikar, M., Mehle, N., Boben, J., Švigelj, S., Mavrič, I., Pirc, M., Petrovič, N. 2003. Identifikacija virusa stebelnih nekroz krizantem - CSNV v Sloveniji = Identification of Chrysanthemum stem necrosis virus - CSNV in Slovenia. V: 6. slovensko posvetovanje o varstvu rastlin, 4.-6. marec 2003, Zreče, Slovenija. Izvlečki referatov. Ljubljana: Društvo za varstvo rastlin Slovenije, str. 75-76.

Seljak G. (1999): Annual report on determinations of Agromyzidae to NPPO. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 1999

Seljak, G. (2001): Pojavi in gibanje škodljivih organizmov v letu 2001 na Primorskem. Poročilo Upravi za varstvo rastlin in semenarstvo; 15 str.

Urek, G., A. Hržič (1998). Ogorčice - nevidni zajedavci rastlin : fitonematologija. Ljubljana: samozal. G. Urek, 1998. 240 s.

Urek, G.: Ogroženost pridelave semenskega krompirja v Sloveniji zaradi rumene krompirjeve ogorčice, Globodera rostochiensis (Woll., 1923) Behrens, 1975

Valič, N., L. Milevoj (2000). Trtna uš - Viteus vitifoliae (Fitch).- Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Ljubljana; http://www.bf.uni-lj.si/ag/fito/sistemat/zivali/index.htm

Vrabl, S. (1992). Škodljivci poljščin.- ČZP Kmečki glas Ljubljana, 1992, 143 s.

Vrabl, S. (1999). Posebna entomologija - škodljivci in koristne vrste na sadnem drevju.- ČZP Kmečki glas Ljubljana, 1999, 170 s.

Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu rastlin (spremenjene).- Uradni list RS-Mednarodne pogodbe, št. 23, 2000; Uradni list RS, št. 84, 2000)

Zakon o ratifikaciji Marakeškega sporazuma o ustanovitvi svetovne trgovinske organizacije.- Uradni list RS, mednarodne pogodbe 10, 1995, s. 193


153

IV. DODATKI

SEZNAM PREDPISOV

154

DODATEK 1:

Seznam veljavnih predpisov s področja zdravstvenega varstva rastlin

Zakon, mednarodna konvencija, uvoz - izvoz 1 Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 62/2007; ZZVR-1-

UPB2 uradno prečiščeno besedilo) Začetek veljavnosti: 22. junij 2001. S tem dnem je prenehal veljati Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 82/94, 8/00 - ZUT, 11/01 - ZFfS) in naslednji predpisi: - tarifna številka 52 iz IX. poglavja Taksne tarife zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/00, 44/00, 81/00 in 33/01 - ZVet-1); - Pravilnik o kriterijih za podelitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu na področju kmetijstva, gozdarstva, lovstva, ribištva, veterinarstva ali prehrane, v delu, ki se nanaša na varstvo rastlin (Uradni list RS, št. 52/98 in 60/98). ZZVR-1-UPB2 združuje osnovni zakon, objavljen v UL RS št. 45/01 in spremembe: 52/02 - ZDU-1, 45/04-ZdZPKG, 86/04-ZZVR-1A in št. 40/2007-ZZVR-1B z dne 7.5.2007

Z dnem uveljavitve tega zakona so se prenehali uporabljati: 1. Odredba o območjih, ki so okužena s karantenskimi boleznimi in škodljivci U.l. SFRJ, št. 67-1066/78 2. Odlok o zatiranju prosene (koruze) vešče na območju SR Slovenije U.l. SRS, št. 20-1320/78 3. Odlok o obveznem uničevanju češminovega grma ter divjega oziroma podivjanega hmelja U.l. SRS, št. 20-1321/78 4. Uredba o območjih, na katerih je dovoljeno gojiti ribez in zeleni bor U.l. SRS, št. 4-213/78

2 Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu rastlin (spremenjene) (Uradni list

RS-Mednarodne pogodbe, št. 23/00; Uradni list RS, št. 84/00) - Mednarodni standardi za fitosanitarne preglede št. 1 - 32

3 Mejna vstopna mesta - Uredba o določitvi vstopnih mest in o minimalnih pogojih za izvajanje inšpekcijskih pregledov rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov na vstopnih mestih (Uradni list RS, št. 4/02 in 55/04)

4 FITO-pravilnik - Pravilnik o ukrepih in postopkih za preprečevanje vnosa in

širjenja škodljivih organizmov rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov (Uradni list RS, št. 31/04, 142/04 in 66/07) Začetek veljavnosti: 01. 05. 2004. Z dnem uveljavitve tega pravilnika je prenehal veljati Pravilnik o postopkih za preprečevanje vnosa, širjenja in zatiranje škodljivih organizmov rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov (Uradni list RS, št. 69/01, 109/01 in 93/03), ki je pričel veljati 8. sept. 2001 in s tem dnem preklical veljavnost Pravilnika o zdravstveni kontroli pošiljk rastlin pri trgovanju čez državno mejo in na notranjem tržišču (U.l. RS, št. 38-2459/96 in št. 57-7518/00) razen 5., 11., 12., 52., 53. in 54. člena, ki so veljali do izdaje novih predpisov ter Pravilnik o načinu uničevanja rastlin, za katere je odrejeno, da se uničijo (Uradni list SFRJ, št. 4/78).

5 PREGLEDI V NOTRANJOSTI - Pravilnik o minimalnih pogojih, ki morajo biti

izpolnjeni za opravljanje pregledov istovetnosti in zdravstvenih pregledov pošiljk, ki se vnašajo iz tretjih držav, izven vstopnih mest (Uradni list RS, št. 142/04)

6 PRIJAVA POŠILJK - Pravilnik o enotnem obrazcu prijave pošiljke rastlin,

rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, gozdnega reprodukcijskega


155

materiala oziroma semenskega materiala kmetijskih rastlin za inšpekcijski pregled pri uvozu (Uradni list RS, št. 93/02 in 93/04)

7 NOTIFIKACIJE - Pravilnik o obveščanju glede zadržanja pošiljk rastlin,

rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov ali izoliranih škodljivih organizmov iz uvoza, ki predstavljajo nevarnost za vnos in širjenje škodljivih organizmov (Uradni list RS, št. 13/02 in 40/04)

Registracija in rastlinski potni list 8 FITO-register in RPL - Pravilnik o pogojih za registracijo pridelovalcev,

predelovalcev, uvoznikov in distributerjev rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih nadzorovanih predmetov in izdajanje rastlinskih potnih listov (Uradni list RS, št. 94/05, 54/07)

− Z uveljavitvijo tega pravilnika je prenehal veljati Pravilnik o pogojih za registracijo imetnikov določenih rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov za namene zdravstvenega varstva rastlin, in o pogojih za izdajanje rastlinskih potnih listov, U.l. RS, št. 93/01, 117/02, 131/03 in 48/04), ki je začel veljati: 25. nov. 2001, ko so se prenehale uporabljati določbe Pravilnika o obveznem zdravstvenem pregledu posevkov in objektov, semena in sadilnega materiala kmetijskih in gozdnih rastlin (Uradni list SFRJ, 52/86), ki se nanašajo na sezname karantenskih škodljivih organizmov in so prenehali: − s tem dnem veljati: Odločba o pooblastitvi organizacij za spremljanje zdravstvenega stanja

sadilnega materiala večletnih rastlin iz uvoza (Uradni list RS, št. 39/93, 82/94 in 45/01). − S 1. januarjem 2003 se uporabljati: Odredba o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati strokovne

organizacije združenega dela za opravljanje obveznih zdravstvenih pregledov kmetijskih posevkov za pridelovanje semena, objektov za pridelovanje gozdnega semena in objektov za pridelovanje sadilnega materiala (Uradni list SRS, št. 4/78, 82/94 in 45/01),

− S 1. januarjem 2003 se uporabljati: Odločba o pooblastitvi določenih strokovnih organizacij združenega dela za opravljanje obveznih zdravstvenih pregledov kmetijskih posevkov za pridelovanje semena, objektov za pridelovanje gozdnega semena in objektov za pridelovanje sadilnega materiala (Uradni list SRS, št. 10/78).

− S 1. januarjem 2003 veljati 5., 52., 53. in 54. člen Pravilnika o zdravstveni kontroli pošiljk rastlin pri trgovanju čez državno mejo in na notranjem tržišču (Uradni list RS, št. 38/96, 57/00, 45/01 in 69/01). Do tega datuma se določbe teh členov uporabljajo le za pošiljke rastlin za saditev iz rodov Chaenomeles Lindl., Cotoneaster Erhr., Crataegus L., Cydonia Mill., Eriobotrya Lindl., Fragaria L., Humulus lupulus L., Malus Mill., Mespilus L., Prunus L., Pyracantha Roem., Pyrus L., Rubus L., Sorbus L., Stranvaesia Lindl. in Vitis L.

9 KROMPIR SKLADIŠČA - Pravilnik o dodatnih zahtevah pri vnosu iz tretjih

držav in premeščanju krompirja, da se prepreči nevarnost vnosa škodljivih organizmov (Uradni list RS, št. 120/04 in 31/07)

10 LESEN PAKIRNI MATERIAL (LPM) - Pravilnik o fitosanitarnih zahtevah za

lesen pakirni material v mednarodnem prometu (Uradni list RS, št. 108/04 in 21/07)

11 USPOSABLJANJE ZVR - Pravilnik o strokovnem usposabljanju in preverjanju

znanja zdravstvenega varstva rastlin (Uradni list RS, št. 93/05)

Pristojbine in odškodnine 12 PRISTOJBINE - Pravilnik o pristojbinah na področju zdravstvenega varstva

rastlin (Uradni list RS, št. 142/04, 93/05 in 36/09) 13 ODŠKODNINE - Pravilnik o odškodninah na področju zdravstvenega varstva

rastlin (Uradni list RS, št. 27/03, 33/05 in 30/07)

SEZNAM PREDPISOV

156

Nadzor rastlinskih škodljivih organizmov 14 ZNANOST - Pravilnik o pogojih za uvoz ali premeščanje določenih škodljivih

organizmov, rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov za poskusne, raziskovalne ali razvojne namene in za delo pri žlahtnjenju rastlin (Uradni list RS, št. 69/01 in 40/04) − Začetek veljavnosti: 8. sept. 2001. S tem dnem je prenehal veljati: Pravilnik o pogojih, ki jih morajo

izpolnjevati karantenski objekti za preverjanje zdravstvenega stanja rastlin (Uradni list SFRJ, št. 53/77)

15 VAROVANA OBMOČJA - Pravilnik o varovanih območjih in izvajanju uradnih

sistematičnih raziskav na posebno nadzorovanih območjih (Uradni list RS, št. 91/03 in 82/05)

16 BIOTIČNO VARSTVO - Pravilnik o biotičnem varstvu rastlin (Uradni list RS, št.

45/2006) 17 HRUŠEV OŽIG - Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje

hruševega ožiga (Uradni list RS, št. 19/09) Začetek veljavnosti: 14. marec 2009. Z dnem uveljavitve tega pravilnika je prenehal veljati Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje hruševega ožiga (Uradni list RS, št. 18/04, 44/04, 21/05 in 21/07), ki je veljal od 28. feb. 2004 in je preklical prej veljavni: Odredbo o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje bakterijskega hruševega ožiga (Uradni list SFRJ, št.13/91) in Odločbo o določitvi mej posebno nadzorovanega območja in ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje bakterijskega hruševega ožiga (Uradni list RS, št. 48/03).

- Odločba FURS o določitvi mej okuženega in nevtralnega območja ter žarišč okužbe s hruševim ožigom (http://www.furs.si)

- Načrt ukrepov: Obvladovanje hruševega ožiga (http://www.furs.si)

18 ŠARKA - Odredba Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje šarke, ki jo povzroča virus Plum pox virus (Uradni list RS, št. 18/02, 48/04, 68/05 in 30/07) Začetek veljavnosti: 01.03. 2002. Z dnem uveljavitve te odredbe (kasneje popravljena v pravilnik) preneha

veljati Odredba o ukrepih za preprečevanje širjenja in za zatiranje šarke, ki jo povzroča virus Plum pox potyvirus (Uradni list RS, št. 32/00, št. 39/00, št. 21/01, 70/01).

19 ESFY - Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje fitoplazme

European Stonefruit Yellows (Uradni list RS, št. 140/04, 74/06 in 21/07) 20 ZLATA TRSNA RUMENICA – Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in

zatiranje zlate trsne rumenice (Uradni list RS, št. /09) Odločba FURS o razmejitvi območij napada in ukrepih za zatiranje zlate trsne

rumenice (fitoplazma Grapevine flavescence dorée), (http://www.furs.si)

- Načrt ukrepov: Izkoreninjenje zlate trsne rumenice (http://www.furs.si)

21 FITOFTORNA SUŠICA - Pravilnik o fitosanitarnih ukrepih za preprečevanje

vnosa in širjenja glive Phytophthora ramorum, (Uradni list RS, št. 120/04 in 88/07)

22 KOSTANJEVA ŠIŠKARICA - Pravilnik o začasnih nujnih ukrepih za

preprečevanje vnosa in širjenja kostanjeve šiškarice Dryocosmus kuriphilus Yasumatsu (Uradni list RS, št. 111/06)

- Odločba FURS o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja kostanjeve šiškarice Dryocosmus kuriphilus Yasumatsu, (http://www.furs.si)


157

23 HMELJEVA UVELOST - Odredba Pravilnik o ukrepih za preprečevanje

širjenja in za zatiranje hmeljeve uvelosti, ki jo povzročata glivi Verticillium alboatrum Reinke at Berthold in Verticillium dahliae Klebahn (Uradni list RS, št. 65/01, 117/02; Pravilnik o trženju razmnoževalnega materiala in sadik hmelja, Uradni list RS 31/04 in 21/07)

24 KROMPIRJEVA RJAVA GNILOBA - Pravilnik o ukrepih in postopkih za

preprečevanje vnosa, širjenja in za zatiranje krompirjeve rjave gnilobe (Uradni list RS, št. 31/07)

25 KROMPIRJEVA OBROČKASTA GNILOBA - Pravilnik o ukrepih in postopkih

za preprečevanje vnosa, širjenja in za zatiranje krompirjeve obročkaste gnilobe (Uradni list RS, št. 31/07)

26 KROMPIRJEVE OGORČICE - Odredba o ukrepih za preprečevanje širjenja in

zatiranje krompirjevega raka (Synchytrium endobioticum (Schilb.) Perc.) in krompirjevih ogorčic (Globodera rostochiensis Woll. in Globodera pallida Stone ) (Uradni list RS, št. 51-3680/98)

- Odločba FURS o razmejitvi območij napada in ukrepih za zatiranje rumenih krompirjevih ogorčic (Globodera rostochiensis Woll.), (http://www.furs.si)

27 ODPORNE SORTE KROMPIRJA - Seznam sort krompirja, ki so odporne proti

krompirjevemu raku in krompirjevim ogorčicam, in imajo dovoljenje za trgovanje v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 38/05)

28 PEPINO MOSAIC - Pravilnik o začasnih ukrepih za preprečevanje vnosa in

širjenja pepino mosaic virusa (Uradni list RS, št. 28/04) 29 BOROVA OGORČICA - Pravilnik o dodatnih ukrepih za preprečevanje vnosa

in širjenja borove ogorčice (Uradni list RS, št. 45/09) Začetek veljavnosti: 30. junij 2009. Z dnem uveljavitve tega pravilnika je prenehal veljati Pravilnik o dodatnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja borove ogorčice (Uradni list RS, št. 24/04 in 108/04).

Načrt ukrepov v primeru izbruha borove ogorčice z namenom njenega izkoreninjenja v Republiki Sloveniji (http://www.furs.si)

30 KORUZNI HROŠČ - Pravilnik o fitosanitarnih ukrepih za preprečevanje širjenja

koruznega hrošča (Uradni list RS, št. 21/04, 106/06 in 22/09)

- Odločba o razmejitvi območij napada ter ukrepih za zatiranje koruznega hrošča, (http://www.furs.si)

- Načrt ukrepov: Obvladovanje koruznega hrošča (http://www.furs.si)

31 MAJSKI HROŠČ Uredba o izvedbi ukrepov za preprečevanje širjenja in zatiranje množičnega izbruha poljskega majskega hrošča (Uradni list RS, št. 71/07 z dne 07.08.2007)

Delovanje Slovenske organizacije za varstvo rastlin 32 STROKOVNI SVET - Pravilnik o strokovnem svetu za zdravstveno varstvo

rastlin (Uradni list RS, št. 57/2007)

SEZNAM PREDPISOV

158

33 STROKOVNI IZPIT - Pravilnik o strokovnem izpitu s področja zdravstvenega varstva rastlin (Uradni list RS, št. 124/2007)

34 LABORATORIJI - Pravilnik o pogojih glede strokovne, prostorske in tehnične

usposobljenosti laboratorijev za izvajanje laboratorijskih preiskav zaradi diagnostike škodljivih organizmov (Uradni list RS, št. 82/02 in 131/03)

35 JAVNA POOBLASTILA - Pravilnik o pogojih za opravljanje nalog

zdravstvenega varstva rastlin po javnem pooblastilu (Uradni list RS, št. 110/2005, 36/2007)

36 JAVNA SLUŽBA - Pravilnik o pogojih in nalogah opravljanja javne službe

zdravstvenega varstva rastlin (Uradni list RS, št. 34/2006, 36/2007) 37 CENE JAVNE SLUŽBE - Pravilnik o cenah storitev javne službe

zdravstvenega varstva rastlin (Uradni list RS, št. 34/2006) 38 FITO-preglednik - Pravilnik o službeni izkaznici in znački za opravljanje

fitosanitarnega pregleda (Uradni list RS, št. 20/2007) 39 POROČANJE - Pravilnik o načinu pošiljanja poročil in podatkov o pojavih

rastlinskih bolezni in škodljivcev ter o ukrepih za preprečevanje njihovega širjenja in njihovo zatiranje (Uradni list SFRJ, št.61-855/77)

40 OBJAVLJANJE NAJDB - Navodilo o objavljanju podatkov o pojavu in

razširjenosti na novo odkritih karantenskih rastlinskih bolezni in škodljivcev (Uradni list RS, št. 40-448/91)

Ostalo 50 Uredba o zavarovanju samoniklih gliv (Uradni list RS, št. 38-1541/94 in št. 44-

2158/95) 51 DDD SKLADIŠČA - Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati skladišča in

drugi prostori za skladiščenje rastlin, in podjetja, ki se ukvarjajo z dezinfekcijo in dezinsekcijo rastlin ter z deratizacijo prostorov (Uradni list SFRJ, št. 33-389/91 [ZFFS])

52 ODLOČBE O POOBLASTITVI (DO 30. JUN. 2009) - Odločba o pooblastitvi

…… za izvajanje določenih nalog javne službe za varstvo rastlin (Uradni list RS, št. 38/01):

- Kmetijskega inštituta Slovenije - Nacionalnega inštituta za biologijo - Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec - Inštituta za fitomedicino na Biotehniški fakulteti - KGZS-Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica - KGZS-Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto - KGZS-Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.


159

Drugi predpisi*

41 TRŽENJE SADILNEGA IN RAZMNOŽEVALNEGA MATERIALA KMETIJSKIH RASTLIN - Zakon o semenskem materialu kmetijskih rastlin - uradno prečiščeno besedilo /ZSMKR - UPB 1/ (Ur.l. RS, št. 25/05)

42 REGISTRACIJA DOBAVITEJEV - Pravilnik o vodenju registra dobaviteljev semenskega materiala kmetijskih rastlin (Ur.l. RS, št. 29/03, 71/03, 72/03, 24/05 in 45/07)

43 MATERIAL KROMPIRJA - Pravilnik o trženju semenskega krompirja (Ur.l. RS, št. 105/06)

44 MATERIAL HMELJA - Pravilnik o trženju razmnoževalnega materiala in sadik hmelja (Ur.l. RS, št. 21/07 in 19/08)

45 MATERIAL TRTE - Pravilnik o trženju materiala za vegetativno razmnoževanje trte (Ur.l. RS, št. 93/05)

46 MATERIAL SADNIH RASTLIN - Pravilnik o trženju razmnoževalnega materiala in sadik sadnih rastlin, namenjenih za pridelavo sadja (Ur.l. RS, št. 17/06)

47 MATERIAL OKRASNIH RASTLIN - Pravilnik o trženju razmnoževalnega materiala okrasnih rastlin (Ur.l. RS, št. 61/05)

48 TRŽENJE GRM - Zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu (Ur.l. RS, št. 58/2002)

49 REGISTRACIJA DOBAVITEJEV GRM - Pravilnik o pogojih za vpis v register dobaviteljev in drugih obveznostih dobaviteljev ter zahtevah za trženje gozdnega reprodukcijskega materiala (Uradni list RS, št. 109/03)

50 Evidenca subjektov - Zakon o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08)

51 Register kmetijskih gospodarstev – Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (Ur.l. RS, št. 65/05, 7/06, 121/06).

52 Zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, odl. US 13/98, 56/99 – ZON in 67/02)

53 Pravilnik o varstvu gozdov (Ur.l. RS, št. 92/2000)

* Slovenski predpisi s področja tržnih direktiv podrobneje urejajo samo rodove in vrste, ki so navedeni v seznamu v posameznem pravilniku o trženju. Če vrsta ni omenjena v nobenem od pravilnikov, veljajo za razmnoževalni in sadilni material take vrste le predpisi o ZVR. Tak material se pred dajanjem na trg označiti:

- samo z RPL, če se za material zahteva izdaja RPL - če se RPL ne zahteva: z osnovnimi podatki o proizvodu, kot je določeno po tržnih predpisih za neposredno trženje neprofesionalnim pridelovalcem.

DODATEK 2 – PRILOGE DIREKTIVE 2000/29/ES

160

DODATEK 2: PRILOGE Direktive 2000/29/ES (1. marec 2009)

PRILOGA I, DEL A: ŠKODLJIVI ORGANIZMI, KATERIH VNOS IN ŠIRJENJE V

DRŽAVAH ČLANICAH SE PREPOVE

Oddelek I: ŠKODLJIVI ORGANIZMI, ZA KATERE NI ZNANO, ALI SO NAVZOČI V KATEREM KOLI DELU SKUPNOSTI, IN KI SO POMEMBNI ZA VSO SKUPNOST

(a) Insekti, pršice in ogorčice na vseh stopnjah njihovega razvoja 1. Acleris spp. (neevropski) 2. Amauromyza maculosa (Malloch) 3. Anomala orientalis Waterhouse 4. Anoplophora chinensis (Thomson) 4.1 Anoplophora glabripennis (Motschulsky) 5. Anoplophora malasiaca (Forster) 6. Arrhenodes minutus Drury 7. Bemisia tabaci Genn. (neevropske populacije) vektor virusov:

(a) virus Bean golden mosaic (b) virus Cowpea mild mottle (c) virus Lettuce infectious yellows (d) virus Pepper mild tigré (e) virus Squash leaf curl (f) virus Euphorbia mosaic (g) virus Florida tomato

8. Cicadellidae (neevropske), ki so znane kot vektor za Piercevo bolezen (ki jo povzroča Xylella fastidiosa):

(a) Carneocephala fulgida Nottingham (b) Draeculacephala minerva Ball (c) Graphocephala atropunctata (Signoret)

9. Choristoneura spp. (neevropske) 10. Conotrachelus nenuphar (Herbst) 10.0. Dendrolimus sibiricus Tschetverikov 10.1 Diabrotica barberi Smith in Lawrence 10.2 Diabrotica undecimpunctata howardi Barber 10.3 Diabrotica undecimpunctata undecimpunctata Mannerheim 10.4 Diabrotica virgifera zeae Krysan & Smith 11. Heliothis zea (Boddie) 11.1 Hirschmanniella spp., razen Hirschmanniella gracilis (de Man) Luc in Goodey 12. Liriomyza sativae Blanchard 13. Longidorus diadecturus Eveleigh in Allen 14. Monochamus spp. (neevropski) 15. Myndus crudus Van Duzee 16. Nacobbus aberrans (Thorne) Thorne in A1len 16.1 Naupactus leucoloma Boheman 17. Premnotrypes spp. (neevropski) 18. Pseudopityophthorus minutissimus (Zimmermann) 19. Pseudopityophthorus pruinosus (Eichhoff) 19.1. Rhynchophorus palmarum (L.) 20. Scaphoideus luteolus (Van Duzee) 21. Spodoptera eridania (Cramer) 22. Spodoptera frugiperda (Smith) 23. Spodoptera litura (Fabricus)


161

24. Thrips palmi Karny 25. Tephritidae (neevropske):

(a) Anastrepha fraterculus (Wiedemann) (b) Anastrepha ludens (Loew) (c) Anastrepha obliqua Macquart (d) Anastrepha suspensa (Loew) (e) Dacus ciliatus (Loew) (f) Dacus curcurbitae Coquillet (g) Dacus dorsalis Hendel (h) Dacus tryoni (Froggatt) (i) Dacus tsuneonis Miyake (j) Dacus zonatus Saund. (k) Epochra canadensis (Loew) (l) Pardalaspis cyanescens Bezzi (m) Pardalaspis quinaria Bezzi (n) Pterandrus rosa (Karsch) (o) Rhacochlaena japonica Ito (p) Rhagoletis cingulata (Loew) (q) Rhagoletis completa Cresson (r) Rhagoletis fausta (Osten-Sacken) (s) Rhagoletis indifferens Curran (t) Rhagoletis mendax Curran (u) Rhagoletis pomonella Walsh (v) Rhagoletis ribicola Doane (w) Rhagoletis suavis (Loew)

26. Xiphinema americanum Cobb sensu lato (neevropske populacije) 27. Xiphinema californicum Lamberti in Bleve-Zacheo (b) Bakterije 1. Xylella fastidiosa (Well in Raju) (c) Glive 1. Ceratocystis fagacearum (Bretz) Hunt 2. Chrysomyxa arctostaphyli Dietel 3. Cronartium spp. (neevropske vrste) 4. Endocronartium spp. (neevropske vrste) 5. Guignardia laricina (Saw.) Yamamoto in Ito 6. Gymnosporangium spp. (neevropske vrste) 7. Inonotus weirii (Murril) Kotlaba in Pouzar 8. Melampsora farlowii (Arthur) Davis 9. Monilinia fructicola (Winter) Honey 10. Mycosphaerella larici-leptolepis Ito et al. 11. Mycosphaerella populorum G. E. Thompson 12. Phoma andina Turkensteen 13. Phyloosticta solitaria Ell. in Ev. 14. Septoria lycopersici Speg. var. malagutii Ciccarone in Boerema 15. Thecaphora solani Barrus 15.1 Tilletia indica Mitra 16. Trechispora brinkmannii (Bresad.) Rogers (d) Virusi in virusom podobni organizmi 1. Mikoplazma Elm phlöem necrosis 2. Krompirjevi virusi in virusom podobni organizmi:

(a) virus Andean potato latent (b) virus Andean potato mottle


162

(c) virus Arracacha B, sev oca (d) virus Potato black ringspot virus (e) viroid Potato spindle tuber (f) virus Potato T (g) neevropski izolati krompirjevih virusov A, M, S, V, X in Y

(vključno z Yo, Yn in Yc) in Potato virus leaf roll 3. virus Tobacco ringspot 4. virus Tomato ringspot 5. Virusi in virusom podobni organizmi na Cydonia Mill., Fragaria L., Malus Mill., Prunus L., Pyrus L., Ribes L., Rubus L. in Vitis L.:

(a) virus Blueberry leaf mottle (b) virus Cherry rasp leaf (ameriški) (c) virus Peach mosaic (ameriški) (d) Peach phony rikecija (e) virus Peach rosette mosaic (f) mikoplazma Peach rosette (g) mikoplazma Peach X-disease (h) mikoplazma Peach yellows (i) virus Plum line pattern (ameriški) (j) virus Raspberry leaf curl (ameriški) (k) virus Strawberry latent C‘ (l) Strawberry vein banding (m) mikoplazmaStrawberry witches‘ broom (n) Neevropski virusi in virusom podobni organizmi na Cydonia Mill., Fragaria L., Malus Mill., Prunus L., Pyrus L., Ribes L., Rubus L. in Vitis L.

6. Virusi, ki jih prenaša Bemisia tabaci Genn.: (a) virus Bean golden mosaic (b) virus Cowpea mild mottle (c) virus Lettuce infectious yellows (d) virus Pepper mild tigré (e) virus Squash leaf curl (f) virus Euphorbia mosaic (g) virus Florida tomato

(e) Parazitske rastline 1. Arceuthobium spp. (neevropske)


163

PRILOGA I, DEL A:

ŠKODLJIVI ORGANIZMI, KATERIH VNOS IN ŠIRJENJE V DRŽAVAH ČLANICAH SE PREPOVE

Oddelek II: ŠKODLJIVI ORGANIZMI, ZA KATERE JE ZNANO, DA SO NAVZOČI V SKUPNOSTI IN POMEMBNI ZA VSO SKUPNOST

(a) Insekti, pršice in ogorčice na vseh stopnjah svojega razvoja 0.1. Diabrotica virgifera virgifera Le Conte 1. Globodera pallida (Stone) Behrens 2. Globodera rostochiensis (Wollenweber) Behrens 6.1 Meloidogyne chitwoodi Golden et al. (vse populacije) 6.2 Meloidogyne fallax Karssen 7. Opogona sacchari (Bojer) 8. Popilia japonica Newman 8.1 Rhizoecus hibisci Kawai in Takagi 9. Spodoptera littoralis (Boisduval) (b) Bakterije 1. Clavibacter michiganensis (Smith) Davis et al. ssp. sepedonicus (Spieckermann in Kotthoff) Davis et al. 2. Pseudomonas solanacearum (Smith) Smith (c) Glive 1. Melampsora medusae Thümen 2. Synchytrium endobioticum (Schilbersky) Percival (d) Virusi in virusom podobni organizmi 1. Mikoplazma Apple proliferation 2. Mikoplazma Apricot chlorotic leafroll 3. Mikoplazma Pear decline


164

PRILOGA II, DEL A: ŠKODLJIVI ORGANIZMI, KATERIH VNOS IN ŠIRJENJE V DRŽAVAH ČLANICAH SE PREPOVESTA, ČE SO NAVZOČI NA NEKATERIH

RASTLINAH ALI RASTLINSKIH PROIZVODIH

Oddelek I: ŠKODLJIVI ORGANIZMI, ZA KATERE NI ZNANO, ALI SO NAVZOČI V SKUPNOSTI, IN KI SO POMEMBNI ZA VSO SKUPNOST

(a) Insekti, pršice in ogorčice na vseh stopnjah njihovega razvoja

Vrste Predmet kontaminacije 1. Aculops fuchsiae Keifer rastline Fuchsia L za saditev, razen

semena 1.1 Agrilus planipennis Fairmaire rastline za saditev, razen rastlin v tkivnih

kulturah in semena, les in lubje Fraxinus L., Juglans mandshurica Maxim., Ulmus davidiana Planch., Ulmus parvifolia Jacq. in Pterocarya rhoifolia Siebold & Zucc., s poreklom iz Kanade, Kitajske, Japonske, Mongolije, Republike Koreje, Rusije, Tajvana in ZDA

2. Aleurocantus spp. rastline Citrus L, Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen plodov in semena

3. Anthonomus bisignifer (Schenkling) rastline Fragaria L za saditev, razen semena

4. Anthonomus signatus (Say) rastline Fragaria L za saditev, razen semena

5. Aonidellla citrina Coquillet rastline Citrus L, Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen plodov in semena

6. Aphelenchoides besseyi Christie* seme Oryza spp. 7. Aschistonyx eppoi Inouye rastline Juniperus L, razen plodov in

semena, ki izvirajo iz neevropskih držav 8. Bursaphelenchus xylophilus (Steiner in Buhere) Nickle et al.

rastline Abies Mill., Cedrus Trew, Larix Mill., Picea A. Dietr., Pinus L., Pseudotsuga Carr. in Tsuga Carr., razen plodov in semena, ter les iglavcev (Coniferales), ki izvirajo iz neevropskih držav

9. Carposina niponensis Walsingham rastline Cydonia Mill., Malus Mill., Prunus L. in Pyrus L., razen semena, ki izvirajo iz neevropskih držav

10. Diaphorina citri Kuway rastline Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi ter Murraya König, razen plodov in semena

11. Enarmonia packardi (Zeller) rastline Cydonia Mill., Malus Mill., Prunus L. in Pyrus L., razen semena, ki izvirajo iz neevropskih držav

12. Enarmonia prunivora Walsh rastline Crataegus L., Malus Mill., Photinia Ldl, Prunus L. in Rosa L. za saditev, razen

(*) Aphelenchoides besseyi Christie ni navzoč na Oryza spp. v Skupnosti.


165

13. Eotetranychus lewisi Mc Gregor rastline Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen plodov in semena

__________ 15. Grapholita inopinata Heinrich rastline Cydonia Mill., Malus Mill., Prunus

L. in Pyrus L, razen semena, ki izvirajo iz neevropskih držav

16. Hishomonus phycitis rastline Citrus L, Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen plodov in rastlin

17. Leucaspis japonica Ckll. rastline Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen plodov in semena

18. Listronotus bonariensis (Kuschel) semena Cruciferae, Gramineae in Trifolium spp., ki izvirajo iz Argentine, Avstralije, Bolivije, Čila, Nove Zelandije in Urugvaja

19. Margarodes, neevropske vrste: a) Margarodes vitis (Phillipi) b) Margarodes vredendalensis de Klerk c) Margarodes prieskaensis Jakubski

rastline Vitis L., razen plodov in semena

20. Numonia pyrivorella (Matsumura) rastline Pyrus L., razen semena, ki izvirajo iz neevropskih držav

21. Oligonychus perditus Pritchard in Baker

rastline Juniperus L., razen plodov in semena, ki izvirajo iz neevropskih držav

22. Pissodes spp. (neevropske vrste) rastline iglavcev (Coniferales), razen plodov in semena, les iglavcev (Coniferales) z lubjem in izolirano lubje iglavcev (Coniferales), ki izvirajo iz neevropskih držav

23. Radopholus citrophilus Huettel Dickson in Kaplan

rastline Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen plodov in semena, ter rastline Araceae, Marantaceae, Musaceae, Persea spp. Strelitziaceae, ukoreninjene ali z rastnim substratom, ki se drži rastlin ali te v njem rastejo

__________ 25. Scirtothrips aurantii Faure rastline Citrus L., Fortunella Swingle,

Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen semena

26. Scirtothrips dorsalis Hood rastline Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen plodov in semena

27. Scirtothrips citri (Moultex) rastline Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen plodov in semena

28. Scolytidae spp. (neevropski) rastline iglavcev (Coniferales), ki so višje od 3 m, razen plodov in semena, les iglavcev (Coniferales) z lubjem in izolirano lubje iglavcev (Coniferales), ki izvirajo iz neevropskih držav.


166

28.1 Scrobipalpopsis solanivora Povolny gomolji Solanum tuberosum L. 29. Tachypterellus quadrigibbus Say rastline Cydonia Mill., Malus Mill., Prunus

L. in Pyrus L., razen semena, ki izvirajo iz neevropskih držav

30. Toxoptera citricida Kirk. rastline Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen plodov in semena

31. Trioza erytreae Del Guercio rastline Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen plodov in semena

32. Unaspis citri Comstock rastline Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen plodov in semena

(b) Bakterije Vrste Predmet kontaminacije 1. Citrus greening bakterija rastline Citrus L., Fortunella Swingle,

Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen plodov in semena

2. Citrus variegated chlorosis rastline Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen plodov in semena

3. Erwinia stewartii (Smith) Dye seme Zea mays L. 4. Xanthomonas campestris (vsi sevi, patogeni za Citrus)

rastline Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen semena

5. Xanthomonas campestris pv. oryzae (Ishiyama) Dye in pv. oryzicola (Fang. et al.) Dye

seme Oryza spp.

(c) Glive

Vrste Predmet kontaminacije 1. Alternaria alternata (Fr.) Keissler (neevropski patogeni izolati)

rastline Cydonia Mill., Malus Mill. in Pyrus L. za saditev, razen semena, ki izvirajo iz neevropskih držav

1.1 Anisogramma anomala (Peck) E. Müller

rastline Corylus L., namenjene sajenju, razen semen, s poreklom iz Kanade in Združenih držav Amerike

2. Apiosporina morbosa (Schwein.) v. Arx rastline Prunus L. za saditev, razen semena

3. Atropellis spp. rastline Pinus L., razen plodov in semena, izolirano lubje in les Pinus L.

4. Ceratocystis virescens (Davidson) Moreau

rastline Acer saccharum Marsh., razen plodov in semen, s poreklom iz ZDA in Kanade, les Acer saccharum Marsh., vključno z lesom, ki ni ohranil svoje naravne okrogle površine, s poreklom iz ZDA in Kanade

5. Cercoseptoria pini-densiflorae (Hori in Nambu) Deighton

rastline Pinus L., razen plodov in semena, in les Pinus L.


167

6. Cercospora angolensis Carv. in Mendes


7. Ciborinia camelliae Kohn rastline Camelia L. za saditev, razen semena, ki izvirajo iz neevropskih držav

8. Diaporthe vaccinii Shaer rastline Vaccinium spp. za saditev, razen semena

9. Elsinoe spp. Bitanc. in Jenk. Mendes rastline Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen plodov in semena, ter rastline Citrus L. in njihovi hibridi, razen semena in plodov, z izjemo plodov Citrus reticulata Blanco in Citrus sinensis (L.) Osbeck, ki izvirajo iz Južne Amerike

10. Fusarium oxysporum f. sp. albedinis (Kilian in Maire) Gordon

rastline Phoenix spp., razen plodov in semena

11. Guignardia citricarpa Kiely (vsi sevi, patogeni za Citrus)


12. Guignardia piricola (Nosa) Yamamoto

rastline Cydonia Mill., Malus Mill., Prunus L. in Pyrus L., razen semena, ki izvirajo iz neevropskih držav

13. Puccinia pittieriana Hennings rastline Solanaceae, razen plodov in semena

14. Scirrhia aciola (Dearn.) Siggers rastline Pinus L., razen plodov in semena 14.1 Stegophora ulmea (Schweinitz : Fries) Sydow & Sydow

rastline Ulmus L. in Zelkova L. za saditev, razen semena

15. Venturia nashicola Tanaka in Yamamoto

rastline Pyrus L. za saditev, razen semena, ki izvirajo iz neevropskih držav

(d) Virusi in virusom podobni organizmi

Vrste Predmet kontaminacije 1. Virus Beet curly top (neevropski izolati) rastline Beta vulgaris L. za saditev, razen

semena 2. Virus Black raspberry latent rastline Rubus L. za saditev 3. Ožig in ožigu podobni (blight and blight-like)

rastline Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen plodov in semena

4. Viroid Cadang-Cadang rastline Palmae za saditev, razen semena, ki izvirajo iz neevropskih držav

5. Virus Cherry leafroll* rastline Rubus L. za saditev 5.1 Virus Chrysanthemum stem necrosis rastline Dendranthema (DC.) Des Moul. in

Lycopersicon lycopersicum (L.) Karsten ex Farw. za saditev, razen semena

6. Virus Citrus mosaic rastline Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen plodov in semena

7. Virus Citrus tristeza (neevropski izolati) rastline Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen plodov in semena

8. Leproza rastline Citrus L., Fortunella Swingle,

(*) Cherry leaf roll virus ni navzoč na Rubus L. v Skupnosti.


168


9. Little cherry pathogen (neevropski izolati)

rastline Prunus cerasus L., Prunus avium L., Prunus incisa Thunb., Prunus sargentii Rehd., Prunus serrula Franch., Prunus serrulata Lindl., Prunus speciosa (Koidz.) Ingram, Prunussubhirtella Miq., Prunus yedoensis Matsum. ter njihovi hibridi in kultivarji za saditev, razen semena

10. Psoroza Naturally spreading rastline Citrus L. Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen plodov in semena

11. Mikoplazma Palm lethal yellowing rastline Palmae za saditev, razen semena, ki izvirajo iz neevropskih držav

12. Virus Prunus necrotic ringspot** rastline Rubus L. za saditev 13. Virus Satsuma dwarf rastline Citrus L., Fortunella Swingle,


14. Virus Tatter leaf rastline Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen plodov in semena

15. Metličavost (witches' broom (MLO)) rastline Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen plodov in semena

(**) Prunus necrotic ringspot virus ni navzoč na Rubus L. v Skupnosti.


169

PRILOGA II, DEL A: ŠKODLJIVI ORGANIZMI, KATERIH VNOS IN ŠIRJENJE V DRŽAVAH ČLANICAH SE PREPOVESTA, ČE SO NAVZOČI NA NEKATERIH

RASTLINAH ALI RASTLINSKIH PROIZVODIH

Oddelek II: ŠKODLJIVI ORGANIZMI, ZA KATERE JE ZNANO, DA SO NAVZOČI V SKUPNOSTI, IN KI SO POMEMBNI ZA VSO SKUPNOST

(a) Insekti, pršice in ogorčice na vseh stopnjah njihovega razvoja

Vrste Predmet kontaminacije 1. Aphelenchoides besseyi Christie rastline Fragaria L. za saditev, razen

semena 2. Daktulosphaira vitifoliae (Fitch) rastline Vitis L. razen plodov in semena 3. Ditylenchus destructor Thorne cvetlične čebulice in koreninske

zadebelitve Crocus L., miniaturni kultivarji in njihovi hibridi iz rodu Gladiolus Tourn. ex L., so Gladiolus callianthus Marais, Gladiolus colvillei Sweet, Gladiolus nanus hort., Gladiolus ramosus hort., Gladiolus tubergenii hort., Hyacinthus L., Iris L., Trigridia Juss. Tulipa L. za saditev in krompirjevi gomolji (Solanum tuberosum L.) za saditev

4. Ditylenchus dipsaci (Kühn) Filipjev semena in čebulice Allium ascalonicum L., Allium cepa L. in Allium schoenoprasum L. za saditev in rastline Allium porrum L. za saditev, čebulice in koreninske zadebelitve Camassia Lindl., Chionodoxa Boiss., Crocus flavus Weston „Golden Yellow“, Galanthus L., Galtonia candicans (Baker) Decne, Hyacinthus L., Ismene Herbert, Muscari Miller, Narcissus L., Ornithogalum L., Puschkinia Adams, Scilla L., Tulipa L. za saditev ter semena Medicago sativa L.

5. Circulifer haematoceps rastline Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen plodov in semena

6. Circulifer tenellus rastline Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen plodov in semena

6.1. Eutetranychus orientalis Klein rastline Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi razen plodov in semena

6.2. Helicoverpa armigera (Hübner) rastline Dendranthema (DC.) Des Moul, Dianthus L., Pelargonium l'Hérit. ex Ait. in iz družine Solanaceae, namenjene za saditev, razen semen

6.3 Parasaissetia nigra (Nietner) rastline Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen plodov in semena

7. Radopholous similis (Cobb) Thorne rastline Araceae, Marantaceae, Musaceae, Persea spp., Strelitziaceae,


170

ukoreninjene ali z rastnim substratom, ki se drži rastlin ali te v njem rastejo

8. Liriomyza huidobrensis (Blanchard) rezano cvetje, listne vrtnine vrste Apium graveolens L. in zelnate rastline, namenjene sajenju, razen: — čebulice, — stebelni gomolji, — rastline družine Gramineae, — korenike, — semena

9. Liriomyza trifolii (Burgess) rezano cvetje, listnate vrtnine vrste Apium graveolens L. in zelnate rastline, namenjene sajenju, razen: — čebulice, — stebelni gomolji, — rastline družine Gramineae, — korenike, — semena

10. Paysandisia archon (Burmeister) rastline Palmae za saditev s premerom debla ob vznožju več kot 5 cm in iz rodov: Brahea Mart., Butia Becc., Chamaerops L., Jubaea Kunth, Livistona R. Br., Phoenix L., Sabal Adans., Syagrus Mart., Trachycarpus H. Wendl., Trithrinax Mart., Washingtonia Raf.

(b) Bakterije

Vrste Predmet kontaminacije 1. Clavibacter michiganensis spp. Insidiosus (Mc Culloch) Davis et al.

seme Medicago sativa L.

2. Clavibacter michiganensis spp. Michiganensis (Smith) Davis et al.

rastline Lycopersicon lycopersicum (L.) Karsten ex Farw. za saditev

3. Erwinia amylovora (Burr.) Winsl. et al.

rastline Amelanchier Med., Chaenomeles Lindl., Cotoneaster Ehrh., Crataegus L., Cydonia Mill., Eriobotrya Lindl., Malus Mill., Mespilus L., Photinia davidiana (Dcne.) Cardot, Pyracantha Roem., Pyrus L. in Sorbus L. za saditev, razen semena

4. Erwinia chrysanthemi pv. dianthicola (Hellmers) Dickey

rastline Dianthus L. za saditev, razen semena

5. Pseudomonas caryophylli (Burkholder) Starr in Burkholder


6. Pseudomonas syringae pv. persicae (Prunier et al.) Young et al.

rastline Prunus persica (L.) Batsch in Prunus persica var. nectarina (Ait.) Maxim za saditev, razen semena

7. Xanthomonas campestris pv. phaseoli (Smith) Dye

seme Phaseolus L.

8. Xanthomonas campestris pv. pruni (Smith) Dye

rastline Prunus L. za saditev, razen semena


171

9. Xanthomonas campestris pv. vesicatoria (Doidge) Dye

rastline Lycopersicon lycopersicum (L.) Karsten ex Farw. in Capsicum spp. za saditev

10. Xanthomonas fragariae Kennedy in King

rastline Fragaria L. za saditev, razen semena

11. Xylophilus ampelinus (Panagopoulus) Willems et al.

rastline Vitis L., razen plodov in semena

(c) Glive

Vrste Predmet kontaminacije 1. Ceratocystis fimbriata f. spp. platani Walter

rastline Platanus L. za saditev, razen semena, in les Platanus L. z lesom, ki ni ohranil naravne okrogle površine

__________ 3. Cryphonectria parasitica (Murril) Barr rastline Castanea Mill in Quercus L.,

namenjene za sajenje, razen semena 4. Didymella ligulicola (Baker, Dimock in Davis) v. Arx

rastline Dendrathema (DC.) Des Moul. za saditev, razen semena

5. Phialophora cinerescens (Wollenweber)van Beyma


6. Phoma tracheiphila (Petri) Kanchaveli in Gikashvili


7. Phytophthora fragariae Hickmann var. fragariae

rastline Fragaria L. za saditev, razen semena

8. Plasmopara halstedii (Farlow) Berl. In de Toni

seme Helianthus annuus L.

9. Puccinia horiana Hennings rastline Dendranthema (DC.) Des Moul. za saditev, razen semena

10. Scirrhia pini Funk in Parker rastline Pinus L. za saditev, razen semena11. Verticillium albo-atrum Reinke in Berthold

rastline Humulus lupulus L. za saditev, razen semena

12. Verticillium dahliae Klebahn rastline Humulus lupulus L. za saditev, razen semena


Vrsta Predmet kontaminacije 1. Virus Arabis mosaic rastline Fragaria L. in Rubus L. za saditev,

razen semena 2. Virus Beet leaf curl rastline Beta vulgaris L. za saditev, razen

semena 3. Viroid Chrysanthemum stunt rastline Dendranthema (DC.) Des Moul.

za saditev, razen semena 4. Virus Citrus tristeza (evropski izolati) rastline Citrus L., Fortunella Swingle,


5. Citrus vein enation woody gall rastline Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen


172

plodov in semena 6. Grapevine flavescence dorée MLO rastline Vitis L., razen plodov in semena 7. Virus Plum pox rastline Prunus L. za saditev, razen

semena 8. Mikoplazma Potato stolbur rastline Solanaceaeza saditev, razen

semena 9. Virus Raspberry ringspot rastline Fragaria L. in Rubus L. za saditev,

razen semena 10. Spiroplasma citri Saglio et al. rastline Citrus L., Fortunella Swingle,


11. Virus Strawberry crinkle rastline Fragaria L. za saditev, razen semena

12. Virus Strawberry latent ringspot rastline Fragaria L. in Rubus L. za saditev, razen semena

13. Virus Strawberry mild yellow edge rastline Fragaria L. za saditev, razen semena

14. Virus Tomato black ring rastline Fragaria L. in Rubus L. za saditev, razen semena

15. Virus Tomato spotted wilt rastline Apium graveolens L., Capsicum annuum L., Cucumis melo L., Dendranthema (DC.) Des Moul., vse sorte novogvinejskih hibridov Impatiens, Lactuca sativa L., Lycopersicon lycopersicum (L.) Karsten ex Farw. Nicotiana tabacum L., o katerih obstajajo dokazi, da jih nameravajo prodati za poklicno pridelavo tobaka. Solanum melongena L. in Solanum tuberosum L. zasaditev, razen semena.

16. Virus Tomato yellow leaf curl rastline Lycopersicon lycopersicum (L.) Karsten ex Farw. za saditev, razen semena


173

PRILOGA III, DEL A:

RASTLINE, RASTLINSKI PROIZVODI IN DRUGI PREDMETI, KATERIH VNOS SE PREPOVE V VSEH DRŽAVAH ČLANICAH

Opis Država izvora

1. Rastline Abies Mill., Cedrus Trew, Chamaecyparis Spach, Juniperus L., Larix Mill., Picea A., Dietr., Pinus L., Pseudotsuga Carr. in Tsuga Carr., razen plodov in semena

neevropske države

2. Rastline Castanea Mill. in Quercus L. z listi, razen plodov in semena

neevropske države

3. Rastline Populus L. z listi, razen plodov in semena

severnoameriške države

_________ 5. Izolirano lubje Castanea Mill. tretje države 6. Izolirano lubje Quercus L., razen Quercus suber L.

severnoameriške države

7. Izolirano lubje Acer saccharum Marsh. severnoameriške države 8. Izolirano lubje Populus L. države na ameriški celini 9. Rastline Chaenomeles Ldl., Cydonia Mill., Crateagus L., Malus Mill., Prunus L., Pyrus L., in Rosa L. za saditev, razen rastlin v stadiju mirovanja brez listov, cvetov in plodov

neevropske države

9.1 Rastline Photinia Ldl. za saditev, razen rastlin v stadiju mirovanja brez listov, cvetov in plodov

ZDA, Kitajska, Japonska, Republika Koreja in Ljudska demokratska republika Koreja

10. Gomolji Solanum tuberosum L., semenski krompir

tretje države, razen Švice

11. Rastline vrst Solanum L., ki tvorijo pritlike ali gomolje, ali njihovi hibridi za saditev, razen gomoljev Solanum tuberosum L., kakor je podrobneje opredeljeno v Prilogi III A (10)

tretje države

12. Gomolji vrst Solanum L. in njihovi hibridi, razen tistih, ki so podrobneje opredeljeni v točkah 10 in 11

Brez poseganja v posebne zahteve, ki veljajo za krompirjeve gomolje, navedene v oddelku I dela A Priloge IV, tretje države, razen Alžirije, Egipta, Izraela, Libije, Maroka, Sirije, Švice, Tunizije in Turčije in razen evropskih tretjih držav, ki so ali niso priznane kot neokužene s Clavibacter michiganensis ssp. sepedonicus (Spieckermann in Kotthoff) Davis et al. v skladu s postopkom iz člena 18(2) ali v katerih se ravna v skladu z določbami, ki so priznane kot enakovredne določbam Skupnosti za boj proti Clavibacter michiganensis ssp. sepedonicus (Spieckermann in Kotthoff) Davis et al., v skladu s postopkom iz člena 18(2)

13. Rastline Solanaceae za saditev, razen tretje države, razen evropskih in


174

semena in postavk iz Priloge III A (10), (11) ali (12)

mediteranskih držav

14. Zemlja in rastni substrat, ki je v celoti ali delno sestavljen iz zemlje ali trdnih organskih snovi, kot so rastlinski deli, humus, vključno s šoto ali lubjem, razen tistega, ki je v celoti sestavljen iz šote

Turčija, Belorusija, Moldavija, Rusija, Ukrajina in tretje države, ki ne sodijo v celinsko Evropo, razen naslednjih: Egipt, Izrael, Libija, Maroko, Tunizija

15. Rastline Vitis L., razen plodov tretje države, razen Švice 16. Rastline Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen plodov in semena

tretje države

17. Rastline Phoenix spp., razen plodov in semena

Alžirija, Maroko

18. Rastline Cydonia Mill., Malus Mill., Prunus L. in Pyrus L. in njihovi hibridi ter Fragaria L. za saditev, razen semena

Brez poseganja v prepovedi, ki veljajo za rastline, navedene v Prilogi III A (9), kjer je ustrezno, neevropske države, razen mediteranskih držav, Avstralije, Nove Zelandije, Kanade in celinskih držav ZDA

19. Rastline družine Graminacae, razen rastlin okrasnih večletnih trav poddružin Bambusoideae in Panicoideae ter rodov Buchloe, Bouteloua Lag., Calamagrostis, Cortaderia Stapf., Glyceria R. Br., Hakonechloa Mak. ex Honda, Hystrix, Molinia, Phalaris L., Shibataea, Spartina Schreb., Stipa L. in Uniola L. za saditev, razen semena

tretje države, razen evropskih in mediteranskih držav


175

PRILOGA IV, DEL A: POSEBNE ZAHTEVE, KI JIH MORAJO PREDPISATI VSE DRŽAVE ČLANICE ZA VNOS IN PREMEŠČANJE RASTLIN, RASTLINSKIH

PROIZVODOV IN DRUGIH PREDMETOV V VSE DRŽAVE ČLANICE IN ZNOTRAJ NJIH

Oddelek 1 RASTLINE, RASTLINSKI PROIZVODI IN DRUGI PREDMETI, KI IZVIRAJO ZUNAJ

SKUPNOSTI Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti Posebne zahteve

1.1 Ne glede na to, ali je bil uvrščen pod oznako KN v delu B Priloge V, les iglavcev (Coniferales) z izjemo Thuja L., razen lesa v naslednjih oblikah: — sekanci, iveri, žagovina, oblanci, lesni odpadki in ostanki, delno ali v celoti pridobljeni iz teh iglavcev, — lesena embalaža v obliki zabojev za pakiranje, škatel, gajb, bobnov in podobne embalaže, palet, zabojastih palet in drugih nakladalnih plošč, paletnih prirobnic, ki se dejansko uporabljajo pri prevozu predmetov vseh vrst, — les, ki se uporablja za zagozditev ali podporo nelesenega tovora, — les Libocedrus decurrens Torr., če obstaja dokaz, da je bil les obdelan ali predelan v svinčnike s toplotno obdelavo z doseganjem najnižje temperature 82 °C za obdobje 7–8 dni, vendar vključno z lesom, ki ni ohranil svoje naravne okrogle površine, s poreklom iz Kanade, Kitajske, Japonske, Koreje, Mehike, Tajvana in ZDA, kjer je znano, da se pojavlja Bursaphelenchus xylophilus (Steiner et Bührer) Nickle et al.

Uradna izjava, da je bil les ustrezno: a) toplotno obdelan tako, da je sredica lesa dosegla najmanj temperaturo 56 °C za najmanj 30 minut. V dokaz se les ali embalaža, kakor tudi spričevala iz člena 13.1(ii) opremijo z znakom „HT“ v skladu s sedanjo rabo, ali b) zaplinjan po specifikaciji, ki je bila odobrena v skladu s postopkom iz člena 18.2. V dokaz se na spričevalih iz člena 13.1(ii) navede učinkovino, najmanjšo temperaturo lesa, odmerek (g/m3) in čas izpostavljenosti (h), ali c) impregniran s kemičnim stiskanjem s proizvodom, odobrenim v skladu s postopkom iz člena 18.2. V dokaz se na spričevalih iz člena 13.1.(ii) navedejo učinkovina, tlak (psi ali kPa) in koncentracija (%).

1.2 Ne glede na to, ali je bil uvrščen pod oznako KN v delu B Priloge V, les iglavcev (Coniferales) z izjemo Thuja L., v obliki: — sekanci, iveri, žagovina, oblanci, lesni odpadki in ostanki, delno ali v celoti pridobljeni iz teh iglavcev, s poreklom iz Kanade, Kitajske, Japonske, Koreje, Mehike, Tajvana in ZDA, kjer je znano, da se pojavlja Bursaphelenchus xylophilus (Steiner et Bührer) Nickle et al.

Uradna izjava, da je bil les ustrezno: a) toplotno obdelan tako, da je sredica lesa dosegla najmanj temperaturo 56 °C za najmanj 30 minut, kar je treba navesti na spričevalih iz člena 13.1(ii), ali b) zaplinjan po specifikaciji, ki je bila odobrena v skladu s postopkom iz člena 18.2. V dokaz se na spričevalih iz člena 13.1(ii) navede učinkovino, najmanjšo temperaturo lesa, odmerek (g/m3) in čas izpostavljenosti (h).

1.3 Ne glede na to, ali je bil uvrščen pod oznako KN v delu B Priloge V, les Thuja L., razen lesa v naslednjih oblikah: — sekanci, iveri, žagovina, oblanci, lesni odpadki in ostanki, — lesena embalaža v obliki zabojev za pakiranje, škatel, gajb, bobnov in podobne embalaže, palet, zabojastih palet in drugih nakladalnih plošč, paletnih prirobnic, ki se dejansko uporabljajo pri prevozu predmetov vseh vrst, — les, ki se uporablja za zagozditev ali

Uradna izjava, da je les: a) brez lubja, ali b) sušen v peči do manj kakor 20 % vsebnosti vlage, izraženo kot odstotek suhe snovi, ki je bila dosežena ob upoštevanju ustreznega razmerja časa/temperature. V dokaz se les ali embalažo opremi z znakom „kiln-dried“ (sušeno v peči) ali „KD“ ali drugim mednarodno priznanim znakom v skladu s sedanjo rabo,


176

podporo nelesenega tovora, s poreklom iz Kanade, Kitajske, Japonske, Koreje, Mehike, Tajvana in ZDA, kjer je znano, da se pojavlja Bursaphelenchus xylophilus (Steiner et Bührer) Nickle et al.

ali c) toplotno ustrezno obdelan, tako da je sredica lesa dosegla najmanj temperaturo 56 °C za najmanj 30 minut. V dokaz se les ali embalaža, kakor tudi spričevala iz člena 13.1(ii) opremijo z znakom „HT“ v skladu s sedanjo rabo, ali d) ustrezno zaplinjan po specifikaciji, ki je bila odobrena v skladu s postopkom iz člena 18.2. V dokaz se na spričevalih iz člena 13.1(ii) navede učinkovino, najmanjšo temperaturo lesa, odmerek (g/m3) in čas izpostavljenosti (h), ali e) ustrezno impregniran s kemičnim stiskanjem s proizvodom, odobrenim v skladu s postopkom iz člena 18.2. V dokaz se na spričevalih iz člena 13.1(ii) navedejo učinkovina, tlak (psi ali kPa) in koncentracija (%).

1.4 Ne glede na to, ali je bil uvrščen pod oznako KN v delu B Priloge V, les Thuja L., v obliki: — sekancev, iveri, žagovine, oblancev, lesnih odpadkov in ostankov, s poreklom iz Kanade, Kitajske, Japonske, Koreje, Mehike, Tajvana in ZDA, kjer je znano, da se pojavlja Bursaphelenchus xylophilus (Steiner et Bührer) Nickle et al.

Uradna izjava, da je les: a) izdelan iz olupljene hlodovine, ali b) bil sušen v peči do manj kakor 20 % vsebnosti vlage, izraženo kot odstotek suhe snovi, ki je bila dosežena ob upoštevanju ustreznega časovnega/temperaturnega razporeda, ali c) ustrezno zaplinjan po specifikaciji, ki je bila odobrena v skladu s postopkom iz člena 18.2. V dokaz se na spričevalih iz člena 13.1(ii) navede učinkovino, najmanjšo temperaturo lesa, odmerek (g/m3) in čas izpostavljenosti (h), ali d) ustrezno toplotno obdelan tako, da je sredica lesa dosegla najmanj temperaturo 56 °C za najmanj 30 minut, kar je treba navesti na spričevalih iz člena 13.1(ii).

1.5 Ne glede na to, ali je bil uvrščen pod oznako KN v delu B Priloge V, les iglavcev (Coniferales), razen lesa v naslednjih oblikah: — sekanci, iveri, žagovina, oblanci, lesni odpadki in ostanki, delno ali v celoti pridobljeni iz teh iglavcev, — lesena embalaža v obliki zabojev za pakiranje, škatel, gajb, bobnov in podobne embalaže, palet, zabojastih palet in drugih

Uradna izjava, da je les: a) s poreklom z območij, ki so znana kot neokužena z: — Monochamus spp. (neevropske vrste) — Pissodes spp. (neevropske vrste) — Scolytidae spp. (neevropske vrste) Območje se navede na spričevalih iz člena 13.1(ii), v rubriki „kraj izvora,“


177

nakladalnih plošč, paletnih prirobnic, ki se dejansko uporabljajo pri prevozu predmetov vseh vrst, — les, ki se uporablja za zagozditev ali podporo nelesenega tovora, vendar vključno z lesom, ki ni ohranil svoje naravne okrogle površine, s poreklom iz Rusije, Kazahstana in Turčije.

ali b) brez lubja in izvrtin, ki so jih napravile ličinke rodu Monochamus spp. (neevropske vrste), za ta namen opredeljene kot tiste s premerom več kakor 3 mm, ali c) je bil sušen v peči do manj kakor 20 % vsebnosti vlage, izraženo kot odstotek suhe snovi, ki je bila dosežena z ustreznim časovnim/temperaturnim razporedom. V dokaz se les ali embalažo opremi z znakom „kiln-dried“ (sušeno v peči) ali „KD“ ali drugim mednarodno priznanim znakom v skladu s sedanjo rabo, ali d) ustrezno toplotno obdelan tako, da je sredica lesa dosegla najmanj temperaturo 56 °C za najmanj 30 minut. V dokaz se les ali embalaža, kakor tudi spričevala iz člena 13.1(ii) opremijo z znakom „HT“ v skladu s sedanjo rabo, ali e) ustrezno zaplinjan po specifikaciji, ki je bila odobrena v skladu s postopkom iz člena 18.2. V dokaz se na spričevalih iz člena 13.1(ii) navede učinkovino, najmanjšo temperaturo lesa, odmerek (g/m3) in čas izpostavljenosti (h), ali f) ustrezno impregniran s kemičnim stiskanjem s proizvodom, odobrenim v skladu s postopkom iz člena 18.2. V dokaz se na spričevalih iz člena 13.1(ii) navedejo učinkovina, tlak (psi ali kPa) in koncentracija (%).

1.6 Ne glede na to, ali je bil uvrščen pod oznako KN v delu B Priloge V, les iglavcev (Coniferales), razen lesa v naslednjih oblikah: — sekanci, iveri, žagovina, oblanci, lesni odpadki in ostanki, delno ali v celoti pridobljeni iz teh iglavcev, — lesena embalaža v obliki zabojev za pakiranje, škatel, gajb, bobnov in podobne embalaže, palet, zabojastih palet in drugih nakladalnih plošč, paletnih prirobnic, ki se dejansko uporabljajo pri prevozu predmetov vseh vrst, — les, ki se uporablja za zagozditev ali podporo nelesenega tovora, vendar vključno z lesom, ki ni ohranil svoje naravne okrogle površine, s poreklom iz tretjih držav, razen: — Rusije, Kazahstana in Turčije,

Uradna izjava, da je les: a) brez lubja in izvrtin, ki so jih napravile ličinke rodu Monochamus spp. (neevropske vrste), za ta namen opredeljene kot tiste s premerom, večjim od 3 mm, ali b) sušen v peči do manj kakor 20 % vsebnosti vlage, izraženo kot odstotek suhe snovi, ki je bila dosežena ob upoštevanju ustreznega časovnega/temperaturnega razporeda. V dokaz se les ali embalažo opremi z znakom „kiln-dried“ (sušeno v peči) ali „KD“ ali drugim mednarodno priznanim znakom v skladu s sedanjo rabo,


178

— evropskih držav, — Kanade, Kitajske, Japonske, Koreje, Mehike, Tajvana in ZDA, kjer je znano, da se pojavlja Bursaphelenchus xylophilus (Steiner et Bührer) Nickle et al.

ali c) ustrezno zaplinjan po specifikaciji, ki je bila odobrena v skladu s postopkom iz člena 18.2. V dokaz se na spričevalih iz člena 13.1(ii) navede učinkovino, najmanjšo temperaturo lesa, odmerek (g/m3) in čas izpostavljenosti (h), ali d) ustrezno impregniran s kemičnim stiskanjem s proizvodom, odobrenim v skladu s postopkom iz člena 18.2. V dokaz se na spričevalih iz člena 13.1(ii) navedejo učinkovina, tlak (psi ali kPa) in koncentracija (%), ali e) toplotno ustrezno obdelan, tako da je sredica lesa dosegla najmanj temperaturo 56 °C za najmanj 30 minut. V dokaz se les ali embalaža, kakor tudi spričevala iz člena 13.1(ii) opremijo z znakom „HT“ v skladu s sedanjo rabo.

1.7 Ne glede na to, ali je bil uvrščen pod oznako KN v delu B Priloge V, les v obliki sekancev, iveri, žagovine, oblancev, lesnih odpadkov in ostankov, delno ali v celoti pridobljenih iz iglavcev (Coniferales), s poreklom iz — Rusije, Kazahstana in Turčije, — neevropskih držav, razen Kanade, Kitajske, Japonske, Koreje, Mehike, Tajvana in ZDA, kjer je znano, da se pojavlja Bursaphelenchus xylophilus (Steiner et Bührer) Nickle et al.

Uradna izjava, da je les: a) s poreklom z območij, ki so znana kot neokužena z: — Monochamus spp. (neevropske vrste) — Pissodes spp. (neevropske vrste) — Scolytidae spp. (neevropske vrste) Območje se navede na spričevalih iz člena 13.1(ii), v rubriki „kraj izvora“ ali b) izdelan iz olupljene hlodovine, ali c) sušen v peči do manj kakor 20 % vsebnosti vlage, izraženo kot odstotek suhe snovi, ki je bila dosežena ob upoštevanju ustreznega časovnega/temperaturnega razporeda, ali d) ustrezno zaplinjan po specifikaciji, ki je bila odobrena v skladu s postopkom iz člena 18.2. V dokaz zaplinjanja se na spričevalih iz člena 13.1(ii) navede učinkovino, najmanjšo temperaturo lesa, odmerek (g/m3) in čas izpostavljenosti (h), ali e) toplotno obdelan tako, da je sredica lesa dosegla najmanj temperaturo 56 °C za najmanj 30 minut, kar je treba navesti na spričevalih iz člena 13.1(ii).


179

2. Lesena embalaža v obliki zabojev za pakiranje, škatel, gajb, bobnov in podobne embalaže, palet, zabojastih palet in drugih nakladalnih plošč, paletnih prirobnic, ki se dejansko uporabljajo pri prevozu predmetov vseh vrst, razen surovega lesa debeline 6 mm ali manj in predelanega lesa, izdelanega z lepilom, vročino in tlakom ali njihovo kombinacijo, ki prihaja iz tretjih držav, razen Švice.

Lesena embalaža je: — brez lubja, razen posameznih kosov, če so široki manj kot 3 cm (ne glede na dolžino) ali so širši kot 3 cm, s površino največ 50 cm2, in — obdelana na enega od načinov, kot so določeni v Prilogi I k Mednarodnemu standardu za fitosanitarne ukrepe št. 15 FAO o Smernicah za zakonsko urejanje lesene embalaže v mednarodni trgovini, ter — opremljena z oznako, kakor je določeno v Prilogi II k Mednarodnemu standardu za fitosanitarne ukrepe št. 15 FAO o Smernicah za zakonsko urejanje lesene embalaže v mednarodni trgovini, ki navaja, da je bila lesena embalaža predmet odobrene fitosanitarne obdelave. Prva alinea se uporablja šele od 1. julija 2009.

2.1 Les Acer saccharum Marsh., vključno z lesom, ki ni ohranil svoje naravne okrogle površine, razen lesa v obliki: — lesa, namenjenega za proizvodnjo listov za furniranje, — sekancev, iveri, žagovine, oblancev, lesnih odpadkov in ostankov, s poreklom iz ZDA in Kanade.

Uradna izjava, da je bil les sušen v peči do manj kakor 20 % vsebnosti vlage, izraženo kot odstotek suhe snovi, ki je bila dosežena ob upoštevanju ustreznega časovnega/temperaturnega razporeda. V dokaz se les ali embalažo opremi z znakom „Kiln-dried“ (sušeno v peči) ali „KD“ ali drugim mednarodno priznanim znakom v skladu s sedanjo rabo.

2.2 Lesa Acer saccharum Marsh., namenjenega za proizvodnjo listov za furniranje, s poreklom iz ZDA in Kanade.

Uradna izjava, da ima les poreklo na območjih, ki so znana kot neokužena s Ceratocystis virescens (Davidson) Moreau, in je namenjen za proizvodnjo listov za furniranje.

2.3 Ne glede na to, ali je bil uvrščen pod oznako KN v delu B Priloge V, les Fraxinus L., Juglans mandshurica Maxim., Ulmus davidiana Planch., Ulmus parvifolia Jacq. in Pterocarya rhoifolia Siebold & Zucc., razen lesa v naslednjih oblikah: — sekanci, v celoti ali delno pridobljeni iz teh dreves, — lesen pakirni material v obliki zabojev za pakiranje, škatel, gajb, bobnov in podobne embalaže, palet, zabojastih palet in drugih nakladalnih plošč, paletnih prirobnic, ki se dejansko uporabljajo pri prevozu predmetov vseh vrst, — les, ki se uporablja za zagozditev ali podporo nelesenega tovora, toda vključno z lesom, ki ni ohranil naravne okrogle površine, s poreklom iz Kanade, Kitajske, Japonske, Mongolije, Republike Koreje, Rusije, Tajvana in ZDA

Uradna izjava, da je les: (a) s poreklom z območja, ki ga je nacionalna organizacija za varstvo rastlin v državi izvoza v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe vzpostavila kot območje, prosto Agrilus planipennis Fairmaire, ali (b) grobo obdelan (obtesan), tako da se popolnoma odstrani okrogla površina.

2.4 Ne glede na to, ali je bil uvrščen pod oznako KN v delu B Priloge V, les v obliki sekancev, v celoti ali delno pridobljenih iz Fraxinus L., Juglans mandshurica Maxim., Ulmus davidiana Planch., Ulmus parvifolia

Uradna izjava, da je les: (a) s poreklom z območja, ki ga je nacionalna organizacija za varstvo rastlin v državi izvoza v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe vzpostavila kot območje,


180

Jacq. in Pterocarya rhoifolia Siebold & Zucc., s poreklom iz Kanade, Kitajske, Japonske, Mongolije, Republike Koreje, Rusije, Tajvana in ZDA

prosto Agrilus planipennis Fairmaire, ali (b) obdelan v kose, ki niso debeli in široki več kot 2,5 cm.

2.5 Izolirano lubje Fraxinus L., Juglans mandshurica Maxim., Ulmus davidiana Planch., Ulmus parvifolia Jacq. in Pterocarya rhoifolia Siebold & Zucc., s poreklom iz Kanade, Kitajske, Japonske, Mongolije, Republike Koreje, Rusije, Tajvana in ZDA

Uradna izjava, da je izolirano lubje: (a) s poreklom z območja, ki ga je nacionalna organizacija za varstvo rastlin v državi izvoza v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe vzpostavila kot območje, prosto Agrilus planipennis Fairmaire, ali (b) obdelano v kose, ki niso debeli in široki več kot 2,5 cm.

3. Les Quercus L., razen lesa v obliki: — sekancev, iveri, žagovine, oblancev, lesnih odpadkov in ostankov, — sodov, kadi, veder in drugih kletarskih proizvodov in njihovih delov, vključno z dogami, če obstaja dokaz, da je bil les pridobljen ali izdelan s pomočjo toplotne obdelave in doseganju temperature najmanj 176 °C za 20 minut vendar vključno z lesom, ki ni ohranil svoje naravne okrogle površine, s poreklom iz ZDA

Uradna izjava, da je les: a) grobo obdelan (obtesan), tako da se popolnoma odstrani okrogla površina, ali b) brez lubja in vsebnost vode, izražena kot odstotek suhe snovi, ne presega 20 %, ali c) brez lubja in je bil razkužen z ustrezno obdelavo z vročim zrakom ali vročo vodo, ali d) če je žagan, z ali brez ostankov lubja, bil sušen v peči do manj kakor 20 % vsebnosti vlage, izraženo kot odstotek suhe snovi, ki je bila dosežena ob upoštevanju ustreznega časovnega/temperaturnega razporeda. V dokaz se les ali embalažo opremi z znakom Kiln-dried (sušeno v peči) ali „KD“ ali drugim mednarodno priznanim znakom v skladu s sedanjo rabo.

__________ 5. Les Platanus L., razen lesa v obliki sekancev, iveri, žagovine, oblancev, lesnih odpadkov in ostankov, vendar vključno z lesom, ki ni ohranil svoje naravne okrogle površine, s poreklom iz ZDA ali Armenije

Uradna izjava, da je bil les sušen v peči do manj kakor 20 % vsebnosti vlage, izraženo kot odstotek suhe snovi, ki je bila dosežena ob upoštevanju ustreznega časovnega/temperaturnega razporeda. V dokaz se les ali embalažo opremi z znakom „Kiln-dried“ (sušeno v peči) ali „KD“ ali drugim mednarodno priznanim znakom v skladu s sedanjo rabo.

6. Les Populus L., razen lesa v obliki sekancev, iveri, žagovine, oblancev, lesnih odpadkov in ostankov, vendar vključno z lesom, ki ni ohranil svoje naravne okrogle površine, s poreklom iz držav ameriške celine

Uradna izjava, da je les: — brez lubja ali — sušen v peči do manj kakor 20 % vsebnosti vlage, izraženo kot odstotek suhe snovi, ki je bila dosežena ob upoštevanju ustreznega časovnega/temperaturnega razporeda. V dokaz se les ali embalažo opremi z znakom „Kiln-dried“ (sušeno v peči) ali „KD“ ali drugim mednarodno priznanim znakom v skladu s


181

sedanjo rabo. 7.1 Ne glede na to, ali je bil uvrščen pod oznako KN v delu B Priloge V, les v obliki sekancev, iveri, žagovine, oblancev, lesnih odpadkov in ostankov, delno ali v celoti pridobljen iz: — Acer saccharum Marsh., s poreklom iz ZDA in Kanade, — Platanus L., s poreklom iz ZDA ali Armenije, — Populus L., s poreklom z ameriške celine

Uradna izjava, da je les: a) izdelan iz olupljene hlodovine, ali b) sušen v peči do manj kakor 20 % vsebnosti vlage, izraženo kot odstotek suhe snovi, ki je bila dosežena ob upoštevanju ustreznega časovnega/temperaturnega razporeda, ali c) ustrezno zaplinjan po specifikaciji, ki je bila odobrena v skladu s postopkom iz člena 18.2. V dokaz zaplinjanja se na spričevalih iz člena 13.1(ii) navede učinkovino, najmanjšo temperaturo lesa, odmerek (g/m3) in čas izpostavljenosti (h), ali d) toplotno obdelan tako, da je sredica lesa dosegla najmanj temperaturo 56 °C za najmanj 30 minut, kar je treba navesti na spričevalih iz člena 13.1(ii).

7.2 Ne glede na to, ali je bil uvrščen pod oznako KN v delu B Priloge V les v obliki sekancev, iveri, žagovine, oblancev, lesnih odpadkov in ostankov, delno ali v celoti pridobljen iz Quercus L., s poreklom iz ZDA

Uradna izjava, da je les: a) sušen v peči do manj kakor 20 % vsebnosti vlage, izraženo kot odstotek suhe snovi, ki je bila dosežena ob upoštevanju ustreznega časovnega /temperaturnega razporeda, ali b) ustrezno zaplinjan po specifikaciji, ki je bila odobrena v skladu s postopkom iz člena 18.2. V dokaz zaplinjanja se na spričevalih iz člena 13.1(ii) navede učinkovino, najmanjšo temperaturo lesa, odmerek (g/m3) in čas izpostavljenosti (h), ali c) toplotno obdelan tako, da je sredica lesa dosegla najmanj temperaturo 56 °C za najmanj 30 minut, kar je treba navesti na spričevalih iz člena 13.1(ii).

7.3 Izolirano lubje iglavcev (Coniferales), s poreklom iz neevropskih držav

Uradna izjava, da je izolirano lubje: a) ustrezno zaplinjan s fumigantom, odobrenim v skladu s postopkom iz člena 18.2. V dokaz se na spričevalih iz člena 13.1(ii) navede učinkovino, najmanjšo temperaturo lubja, odmerek (g/m3) in čas izpostavljenosti (h) ali b) toplotno obdelan tako, da je bila dosežena najmanj temperatura 56 °C za najmanj 30 minut, kar je treba navesti na spričevalih iz člena 13.1(ii).


182

8. Les, ki se uporablja za zagozditev ali podporo nelesenega tovora, vključno z lesom, ki ni ohranil svoje naravne okrogle površine, razen surovega lesa debeline 6 mm ali manj in predelanega lesa, izdelanega z lepilom, toploto in tlakom ali njihovo kombinacijo, ki prihaja iz tretjih držav, razen Švice.

Les je: — brez lubja, razen posameznih kosov, če so široki manj kot 3 cm (ne glede na dolžino) ali so širši kot 3 cm, s površino največ 50 cm2, in — obdelan na enega od načinov, kot so določeni v Prilogi I k Mednarodnemu standardu za fitosanitarne ukrepe št. 15 FAO o Smernicah za zakonsko urejanje lesene embalaže v mednarodni trgovini, ter — opremljen z oznako, kakor je določeno v Prilogi II k Mednarodnemu standardu za fitosanitarne ukrepe št. 15 FAO o Smernicah za zakonsko urejanje lesene embalaže v mednarodni trgovini, ki navaja, da je bil les predmet odobrene fitosanitarne obdelave. Prva alinea se uporablja šele od 1. julija 2009.

8.1 Rastline iglavcev (Coniferales), razen plodov in semena, ki izvirajo iz neevropskih držav

Brez poseganja v prepovedi, ki veljajo za rastline, navedene v Prilogi III(A)(I), kjer je ustrezno, uradna izjava, da so bile rastline pridelane v drevesnicah in da mesto pridelave ni okuženo s Pissodes spp. (neevropske vrste).

8.2 Rastline iglavcev (Coniferales), razen plodov in semena, višje od 3 m, ki izvirajo iz neevropskih držav

Brez poseganja v prepovedi, ki veljajo za rastline, navedene v Prilogi III(A)(1) in Prilogi IV(A)(I) (8.1), kjer je ustrezno, uradna izjava, da so bile rastline pridelane v drevesnicah in da mesto pridelave ni okuženo s Scolytidae spp. (neevropske vrste).

9. Rastline Pinus L. za saditev, razen semena

Brez poseganja v določbe, ki veljajo za rastline, navedene v Prilogi III(A)(1) in Prilogi IV(A)(I) (8.1), (8.2), uradna izjava, da niso bili opaženi simptomi Scirrhia aciola (Dearn.) Siggers ali Scirrhia pini Funk in Parker na mestu pridelave ali v njegovi neposredni bližini od začetka zadnje popolne rastne dobe.

10. Rastline Abies Mill., Larix Mill., Picea A. Dietr., Pinus L., Pseudotsuga Carr. in Tsuga Carr. za saditev, razen semena

Brez poseganja v določbe, ki veljajo za rastline, navedene v Prilogi III(A)(1) in Prilogi IV(A)(I) (8.1), (8.2) ali (9), kjer je ustrezno, uradna izjava, da niso bili opaženi simptomi Melampsora medusae Thümen na mestu pridelave ali v njegovi neposredni bližini od začetka zadnje popolne rastne dobe.

11.01 Rastline Quercus L., razen plodov in semen, s poreklom iz ZDA

Brez poseganja v določbe, ki se uporabljajo za rastline iz Priloge III(A)(2), uradna izjava, da imajo rastline poreklo na območjih, ki so znana kot neokužena s Ceratocystis fagacearum (Bretz) Hunt.

11.1 Rastline Castanea Mill. in Quercus L., razen plodov in semen, s poreklom iz neevropskih držav

Brez poseganja v prepovedi, ki veljajo za rastline iz Priloge III(A)(2) in IV(A)(I)(11.01), uradna izjava, da v kraju pridelave ali njegovi neposredni bližini od začetka zadnje popolne rastne dobe niso bila opažena znamenja Cronartium spp. (neevropske vrste).

11.2 Rastline Castanea Mill. in Quercus L. za saditev, razen semena

Brez poseganja v določbe, veljavne za rastline, navedene v Prilogi III(A)(2) in (IV)(A)(I)(11.1),


183

uradna izjava: (a) da rastline izvirajo z območij, za katera je znano, da niso okužena s Cryphonectria parasitica (Murrill) Barr; ali (b) da niso bili opaženi simptomi Cryphonectria parasitica (Murrill) Barr na mestu pridelave ali v njegovi neposredni bližini od začetka zadnje popolne rastne dobe.

11.3 Rastline Corylus L., namenjene sajenju, razen semen, s poreklom iz Kanade in Združenih držav Amerike

Uradna izjava, da so bile rastline pridelane v vrtnarijah in: (a) so s poreklom iz območja, za katerega je v državi izvoza državna služba za varstvo rastlin ugotovila, da ni okuženo z glivo Anisogramma anomala (Peck) E. Müller, v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe, in je navedeno na spričevalih iz člena 7 ali 8 te direktive v rubriki „Dopolnilna izjava“, ali (b) so s poreklom iz mesta pridelave, za katero je v državi izvoza državna služba za varstvo rastlin ugotovila, da ni okuženo z glivo Anisogramma anomala (Peck) E. Müller z uradnimi pregledi, opravljenimi na mestu pridelave ali v njegovi neposredni bližini od začetka zadnjih treh popolnih rastnih dob, v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe, in je navedeno v spričevalih iz členov 7 ali 8 te direktive v rubriki „Dopolnilna izjava“ in je priznano, da ni okuženo z glivo Anisogramma anomala (Peck) E. Müller.

11.4 Rastline Fraxinus L., Juglans mandshurica Maxim., Ulmus davidiana Planch., Ulmus parvifolia Jacq. in Pterocarya rhoifolia Siebold & Zucc. Za saditev, razen semena in rastlin v tkivnih kulturah s poreklom iz Kanade, Kitajske, Japonske, Mongolije, Republike Koreje, Rusije, Tajvana in ZDA

Uradna izjava, da so rastline: (a) v celotni življenjski dobi rasle na območju, ki ga je nacionalna organizacija za varstvo rastlin v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe vzpostavila kot območje, prosto Agrilus planipennis Fairmaire, ali (b) vsaj dve leti pred izvozom rasle na mestu pridelave, na katerem z 2 uradnima fitosanitarnima pregledoma na leto ob primernem času, vključno s pregledom neposredno pred izvozom, ni bilo odkrito znakov Agrilus planipennis Fairmaire.

12. Rastline Platanus L., namenjene za sajenje, razen semen, s poreklom iz ZDA ali Armenije

Uradna izjava, da niso bili opaženi simptomi Ceratocystis fimbriata f.sp. platani Walter na mestu pridelave ali v njegovi neposredni bližini od začetka zadnje popolne rastne dobe.

13.1 Rastline Populus L. za saditev, razen semena, ki izvirajo iz tretjih držav

Brez poseganja v prepovedi, ki veljajo za rastline, navedene v Prilogi III(A)(3), uradna izjava, da niso bili opaženi simptomi


184

Melampsora medusae Thümen na mestu pridelave ali v njegovi neposredni bližini od začetka zadnje popolne rastne dobe.

13.2 Rastline Populus L., razen plodov in semena, ki izvirajo iz držav na ameriški celini

Brez poseganja v določbe, ki veljajo za rastline, navedene v Prilogi III(A)(3) in IV(A)(I)(13.1) uradna izjava, da niso bili opaženi simptomi Mycosphaerella populorum G.E. Thompson na mestu pridelave ali v njegovi neposredni bližini od začetka zadnje popolne rastne dobe.

14. Rastline Ulmus L. za saditev, razen semena, ki izvirajo iz severnoameriških držav

Brez poseganja v določbe, ki se uporabljajo za rastline iz Priloge IV (A)(I)(11.4), uradna izjava, da na mestu pridelave ali v njegovi neposredni bližini od začetka zadnje popolne rastne dobe niso bili ugotovljeni znaki mikoplazme Elm phlöem necrosis.

15. Rastline Chaenomeles Lindl., Crataegus L., Cydonia Mill., Eriobotrya Lindl., Malus Mill., Prunus L. in Pyrus L. za saditev, razen semena, ki izvirajo iz neevropskih držav

Brez poseganja v prepovedi, ki veljajo za rastline, navedene v Prilogi III(A)(9), (18) in Prilogi III(B) (1), kjer je ustrezno, uradna izjava: — da rastline izvirajo iz države, za katero je znano, da ni okužena z Monilinia fructicola (Winter) Honey; ali — da rastline izvirajo z območja, ki je priznano, da ni okuženo z Monilinia fructicola (Winter) Honey v skladu s postopkom iz člena 18(2) in da niso bili opaženi simptomi Monilinia fructicola (Winter) Honey na mestu pridelave od začetka zadnje popolne rastne dobe

16. Od 15. februarja do 30. septembra plodovi Prunus L., ki izvirajo iz neevropskih držav

Uradna izjava: — da plodovi izvirajo iz države, za katero je znano, da ni okužena z Monilinia fructicola (Winter) Honey ali — da plodovi izvirajo z območja, ki je priznano, da ni okuženo z Monilinia fructicola (Winter) Honey v skladu s postopkom iz člena 18(2) ali — da so bili plodovi ustrezno fitosanitarno pregledani in tretirani pred spravilom in/ali izvozom, da se prepreči okužba z Monilinia spp.

16.1 Plodovi Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi, ki izvirajo iz tretjih držav

Plodovi so brez pecljev in listov in na embalaži je ustrezna označba izvora.


Brez poseganja v določbe, ki veljajo za plodove v Prilogi IV(A)(I)(16.1), (16.3), (16.4) in (16.5), uradna izjava: (a) da plodovi izvirajo iz države, ki je priznana, da ni okužena s Xanthomonas campestris (vsi sevi, patogeni za Citrus) v skladu s postopkom iz člena 18(2)


185

ali (b) da plodovi izvirajo z območja, ki je priznano, da ni okuženo s Xanthomonas campestris (vsi sevi, patogeni za Citrus) v skladu s postopkom iz člena 18(2) in navedenem na spričevalih iz člena 7 ali 8 te direktive, ali (c) bodisi — da v uradnem sistemu nadzora in preverjanj niso bili opaženi simptomi Xanthomonas campestris (vsi sevi, patogeni za Citrus) na polju in v njegovi neposredni bližini od začetka zadnje rastne dobe in da plodovi, pridelani na polju, niso kazali simptomov Xanthomonas campestris (vsi sevi, patogeni za Citrus), in da so bili plodovi tretirani na primer z natrijevim ortofenilfenatom, kar je navedeno na spričevalih iz člena 7 ali 8 te direktive, ter da so bili plodovi pakirani na posesti ali v distribucijskih centrih, ki so registrirani za ta namen, bodisi — da je zagotovljena v skladu s katerim koli sistemom potrjevanja, ki je priznan kot enakovreden gornjim določbam v skladu s postopkom iz člena 18(2).


Brez poseganja v določbe, ki veljajo za plodove v Prilogi IV(A)(I)(16.1), (16.2), (16.4) in (16.5), uradna izjava: (a) da plodovi izvirajo iz države, ki je priznana, da ni okužena s Cercospora angolensis Carv. et Mendes v skladu s postopkom iz člena 18(2) ali (b) da plodovi izvirajo z območja, ki je priznano, da ni okuženo s Cercospora angolensis Carv. et Mendes v skladu s postopkom iz člena 18(2) in navedenim na spričevalih iz člena 7 ali 8 te direktive, ali (c) da niso bili opaženi simptomi Cercospora angolensis Carv. et Mendes na polju in v


186

njegovi neposredni bližini od začetka zadnje rastne dobe, ter da z ustreznim uradnim preverjanjem plodov, pridelanih na polju, niso bili ugotovljeni simptomi tega organizma

16.4 Plodovi Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen plodov Citrus aurantium L., izvirajoči iz tretjih držav

Brez poseganja v določbe, ki veljajo za plodove v Prilogi IV(A)(I)(16.1), (16.2), (16.3) in (16.5) uradna izjava: (a) da plodovi izvirajo iz države, ki je priznana, da ni okužena z Guignardia citricarpa Kiely (vsi sevi, patogeni za Citrus) v skladu s postopkom iz člena 18(2), ali (b) da plodovi izvirajo z območja, ki je priznano, da ni okuženo z Guignardia citricarpa Kiely (vsi sevi, patogeni za Citrus) v skladu s postopkom iz člena 18(2) in navedenim na spričevalih iz člena 7 ali 8 te direktive, ali (c) da niso bili opaženi simptomi Guignardia citricarpa Kiely (vsi sevi, patogeni za Citrus) na polju in v njegovi neposredni bližini od začetka zadnje rastne dobe in da pri ustreznem uradnem preverjanju plodov, pridelanih na polju, niso bili ugotovljeni simptomi tega organizma, ali (d) da plodovi izvirajo iz polja, ki se ustrezno tretira proti Guignardia citricarpa Kiely (vsi sevi, patogeni za Citrus), in da pri ustreznem uradnem preverjanju plodov, pridelanih na polju, niso bili ugotovljeni simptomi tega organizma.

16.5 Plodovi Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi, ki izvirajo iz tretjih držav, za katere je znano, da so tam navzoče Tephritidae (neevropske vrste) na plodovih

Brez poseganja v določbe, ki veljajo za plodove v Prilogi III(B)(2), (3) in Prilogi IV(A)(I)(16.1), (16.2) in (16.3), uradna izjava: (a) da plodovi izvirajo z območij, ki niso okužena z značilnim organizmom; ali če te zahteve ni mogoče izpolniti (b) da ob uradnih fitosanitarnih pregledih, izvedenih vsaj enkrat mesečno v treh mesecih pred spravilom, na mestu pridelave in v njegovi neposredni bližini niso bili opaženi znaki značilnega organizma od začetka zadnje popolne rastne dobe in je bilo z ustreznim


187

uradnim preverjanjem ugotovljeno, da noben od plodov, pridelanih na mestu pridelave, ne kaže znamenj značilnega organizma, ali če tudi te zahteve ni mogoče izpolniti; (c) da je bilo z ustreznim uradnim preverjanjem reprezentativnih vzorcev ugotovljeno, da plodovi niso okuženi z značilnim organizmom na vseh stopnjah njihovega razvoja ali če te zahteve tudi ni mogoče izpolniti; (d) da so bili plodovi ustrezno tretirani s sprejemljivo obdelavo z vročo paro, podhlajevanjem ali hitrim zamrzovanjem, ki se je pokazalo za učinkovito proti značilnim organizmom, ne da bi pri tem poškodovali plod, in kadar to ni mogoče, da so bili kemično obdelani, če je to sprejemljivo po zakonodaji Skupnosti.

17. Rastline Amelanchier Med., Chaenomeles Lindl., Cotoneaster Ehrh., Crataegus L., Cydonia Mill., Eriobotrya Lindl., Malus Mill., Mespilus L., Photinia davidiana (Dcne.) Cardot, Pyracantha Roem., Pyrus L. in Sorbus L. za saditev, razen semena

Brez poseganja v določbe, ki se uporabljajo za rastline, navedene v Prilogi III(A)(9), (9.1), (18), Prilogi III(B)(1) ali Prilogi IV(A)(I)(15), kadar je to primerno, uradna izjava: (a) da rastline izvirajo iz držav, ki so priznane, da so neokužene z Erwinia amylovora (Burr.) Winsl. et al. po postopku iz člena 18(2), ali (b) da rastline izvirajo iz neokuženih območij, ki so bila določena v zvezi z Erwinia amylovora (Burr.) Winsl. et al. v skladu z ustreznim mednarodnim standardom za fitosanitarne ukrepe in priznana kot taka po postopku iz člena 18(2), ali (c) da so bile na polju pridelave in v njegovi neposredni bližini odstranjene rastline, ki so kazale simptome Erwinia amylovora (Burr.) Winsl. et al.

18. Rastline Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen plodov in semena, in rastline Araceae, Marantaceae, Musaceae, Persea spp. in Strelitziaceae, ukoreninjene ali z rastnim substratom, ki se drži rastlin ali te v njem rastejo

Brez poseganja v prepovedi, ki veljajo za rastline, navedene v Prilogi III(A)(16), kjer je ustrezno, uradna izjava: (a) da rastline izvirajo iz držav, za katere je znano, da niso okužene z Radopholus citrophilus Huettel et al. in Radopholus similis (Cobb) Thorne; ali (b) da je bilo od začetka zadnje popolne rastne dobe opravljeno nematološko testiranje reprezentativnih vzorcev zemlje in korenin z mesta pridelave vsaj za Radopholus citrophilus Huettel et al. in Radopholus similis (Cobb) Thorne in da je bilo s testiranjem ugotovljeno,


188

da niso okuženi s temi škodljivimi organizmi. 19.1 Rastline Crataegus L. za saditev, razen semena, ki izvirajo iz držav, za katere je znano, da je tam navzoč Phyllosticta solitaria Ell. & Ev.

Brez poseganja v določbe, ki veljajo za rastline, navedene v Prilogi III(A)(9) in Prilogi IV(A)(I) (15) in (17), uradna izjava, da na rastlinah na mestu pridelave niso bili opaženi simptomi Phyllosticta solitaria Ell. & Ev. od začetka zadnje popolne rastne dobe.

19.2 Rastline Cydonia Mill., Fragaria L., Malus Mill., Prunus L., Pyrus L., Ribes L., Rubus L. za saditev, razen semena, ki izvirajo iz držav, za katere je znano, da so tam navzoči značilni škodljivi organizmi na zadevnih rodovih Značilni škodljivi organizmi so: — na Fragaria L.: — Phytophtora fragariae Hickman, var. fragariae, — virus Arabis mosaic, — virus Raspberry ringspot, — virus Strawberry crinkle, — virus Strawberry latent ringspot, — virus Strawberry mild yellow edge, — virus Tomato black ring, — Xanthomonas fragariae Kennedy et King; — na Malus Mill.: — Phyllosticta solitaria Ell. in Ev.; — na mikoplazmo — Apricot chlorotic leafroll, — Xanthomonas campestris pv. prunis (Smith) Dye, — na Prunus persica (L.) Batsch: — Pseudomonas syringae pv. persicae (Prunier et al.) Young et al.; — na Pyrus L.: — Phyllosticta solitaria Ell. in Ev.; — na Rubus L.: — virus Arabis mosaic, — virus Raspberry ringspot, — virus Strawberry latent ringspot, — virus Tomato black ring, — na vseh vrstah: neevropski virusi in virusom podobni organizmi.

Brez poseganja v določbe, ki veljajo za rastline, navedene v Prilogi III(A)(9) in (18) ter Prilogi IV (A)(I)(15) in (17), kjer je ustrezno, uradna izjava, da od začetka zadnje popolne rastne dobe na rastlinah na mestu pridelave niso bili opaženi simptomi bolezni, ki jo povzročajo škodljivi organizmi.

20. Rastline Cydonia Mill. in Pyrus L. za saditev, razen semena, ki izvirajo iz držav, za katere je znano, da je tam navzoča mikoplazma Pear decline

Brez poseganja v določbe, ki veljajo za rastline, navedene v Prilogi III(A)(9) in (18) in Prilogi IV (A)(I)(15), (17) in (19.2), uradna izjava, da so bile rastline na mestu pridelave in v njegovi neposredni bližini, ki kažejo sumljive simptome kontaminacije z o pear decline mycoplasm, uničene na tem mestu v zadnjih treh popolnih rastnih dobah.

21.1 Rastline Fragaria L. za saditev, razen semena, ki izvirajo iz držav, za katere je znano, da so tam navzoči škodljivi organizmi Značilni škodljivi organizmi so: — virus Strawberry latent „C“, — virus Strawberry vein banding, — mikoplazma metličavosti jagod (mikoplazma Strawberry witches' broom )

Brez poseganja v določbe, ki veljajo za rastline, navedene v Prilogi III(A)(18) in Prilogi IV(A)(I) (19.2), uradna izjava: (a) da so bile rastline, razen tistih, ki so vzgojene iz semena: — ali uradno potrjene po certifikacijski shemi, ki zahteva, da morajo izvirati neposredno iz materiala, ki je bil hranjen pod ustreznimi pogoji in je bil uradno testiran vsaj za značilne


189

škodljive organizme ob uporabi ustreznih indikatorjev ali enakovrednih metod in za katerega je bilo v teh testih ugotovljeno, da ni okužen s temi škodljivimi organizmi, ali — da izvirajo neposredno iz materiala, ki se vzdržuje pod ustreznimi pogoji in je bil vsaj enkrat v zadnjih treh popolnih rastnih dobah uradno testiran na značilne škodljive organizme ob uporabi ustreznih indikatorjev ali ustreznih metod in za katerega je bilo v teh testiranjih ugotovljeno, da ni okužen s temi škodljivimi organizmi, (b) da simptomi bolezni, ki jih povzročajo značilni škodljivi organizmi, niso bili opaženi na rastlinah na mestu pridelave ali na občutljivih rastlinah v njegovi neposredni bližini od začetka zadnje popolne rastne dobe.

21.2 Rastline Fragaria L. za saditev, razen semena, ki izvirajo iz držav, za katere je znano, da je tam navzoč Aphelenchoides besseyi Christie

Brez poseganja v določbe, ki veljajo za rastline, navedene v Prilogi III(A)(18) ter Prilogi IV(A)(I) (19.2) in (21.1), uradna izjava: (a) da simptomi Aphelenchoides besseyi Christie niso bili opaženi na rastlinah na mestu pridelave od začetka zadnje popolne rastne dobe ali (b) da rastline, če gre za rastline v tkivnih kulturah, izvirajo iz rastlin, ki so v skladu z razdelkom (a) te točke ali so bile uradno testirane z ustrezno nematološko metodo in je bilo ugotovljeno, da niso okužene z Aphelenchoides besseyi Christie.

21.3 Rastline Fragaria L. za saditev, razen semena

Brez poseganja v določbe, ki veljajo za rastline, navedene v Prilogi III(A)(18) ter Prilogi IV(A)(I) (19.2), (21.1) in (21.2), uradna izjava, da rastline izvirajo z območja, za katero je znano, da ni okuženo z Anthonomus signatus Say in Anthonomus bisignifer (Schenkling).

22.1 Rastline Malus Mill. za saditev, razen semena, ki izvirajo iz držav, za katere je znano, da so tam navzoči značilni škodljivi organizmi na Malus Mill. Značilni škodljivi organizmi so: — virus Cherry rasp leaf (ameriški), — virus Tomato ringspot,

Brez poseganja v določbe, ki veljajo za rastline, navedene v Prilogi III(A)(9) in (18), Prilogi III(B) (I) ter Prilogi IV(A)(I)(15), (17) in (19.2), uradna izjava: (a) da so rastline: — ali uradno potrjene po certifikacijski shemi, ki zahteva, da morajo izvirati neposredno iz materiala, ki je bil vzdrževan pod ustreznimi pogoji in je bil uradno testiran vsaj za značilne škodljive organizme ob uporabi primernih indikatorjev ali enakovrednih metod in za katerega je bilo v teh testiranjih ugotovljeno, da ni okužen s temi škodljivimi organizmi, ali


190

— da izvirajo neposredno iz materiala, ki se vzdržuje pod ustreznimi pogoji, in je bil uradno testiran vsaj enkrat v zadnjih treh popolnih rastnih dobah vsaj za značilne škodljive organizme ob uporabi ustreznih indikatorjev ali enakovrednih metod in za katerega je bilo v teh testiranjih ugotovljeno, da ni okužen s temi škodljivimi organizmi; (b) da simptomi bolezni, ki jo povzročajo značilni škodljivi organizmi, niso bili opaženi na rastlinah na mestu pridelave ali na občutljivih rastlinah v njegovi neposredni bližini od začetka zadnje popolne rastne dobe.

22.2 Rastline Malus Mill. za saditev, razen semena, ki izvirajo iz držav, za katere je znano, da je tam navzoča metličavosti jablan (mikoplazma Apple proliferation)

Brez poseganja v določbe, ki veljajo za rastline, navedene v Prilogi III(A)(9) in (18), Prilogi III(B) (I) ter Prilogi IV(A)(I)(15), (17), (19.2) in (22.1), uradna izjava (a) da rastline izvirajo z območij, za katera je znano, da niso okužena z mikoplazmo Apple proliferation; ali (b) (aa) da so rastline, razen tistih, vzgojenih iz semena: — ali uradno potrjene po certifikacijski shemi, ki zahteva, da morajo izvirati neposredno iz materiala, ki je bil vzdrževan pod ustreznimi pogoji in je bil uradno testiran vsaj za mikoplazmo razraščanja jablan (Apple proliferation mycoplasm) ob uporabi primernih indikatorjev ali enakovrednih metod in za katerega je bilo v teh testiranjih ugotovljeno, da ni okužen s tem škodljivim organizmom, ali — da izvirajo neposredno iz materiala, ki se vzdržuje pod ustreznimi pogoji in je bil uradno testiran vsaj enkrat v zadnjih šestih popolnih rastnih dobah vsaj za mikoplazmo Apple proliferation ob uporabi ustreznih indikatorjev ali enakovrednih metod in za katerega je bilo v teh testiranjih ugotovljeno, da ni okužen s tem škodljivim organizmom, (bb) da simptomi bolezni, ki jo povzroča mikoplazma Apple proliferation, niso bili opaženi na rastlinah na mestu pridelave ali na občutljivih rastlinah v njegovi neposredni bližini od začetka zadnje popolne rastne dobe.

23.1 Rastline naslednjih vrst Prunus L. za saditev, razen semena, ki izvirajo iz držav, za katere je znano, da je tam navzoč virus Plum pox: — Prunus amygdalus Batsch,

Brez poseganja v določbe, ki veljajo za rastline, navedene v Prilogi III(A)(9) in (18) ter Prilogi IV (A)(I)(15) in (19.2), uradna izjava (a) da so rastline, razen tistih, ki so vzgojene iz


191

— Prunus armeniaca L., — Prunus blireiana Andre, — Prunus brigantina Vill., — Prunus cerasifera Ehrh., — Prunus cistena Hansen, — Prunus curdica Fenzl in Fritsch., — Prunus domestica ssp. domestica L., — Prunus domestica ssp. insititia (L.) C.K. Schneid., — Prunus domestica ssp. italica (Borkh.) Hegi., — Prunus glandulosa Thunb., — Prunus holosericea Batal., — Prunus hortulana Bailey, — Prunus japonica Thunb., — Prunus mandshurica (Maxim.) Koehne, — Prunus maritima Marsh., — Prunus mume Sieb in Zucc., — Prunus nigra Ait., — Prunus persica (L.) Batsch, — Prunus salicina L., — Prunus sibirica L., — Prunus simonii Carr., — Prunus spinosa L., — Prunus tomentosa Thunb., — Prunus triloba Lindl., — druge vrste Prunus L., občutljive na virus šarke (plum pox virus).

semena: — ali uradno potrjene po certifikacijski shemi, ki zahteva, da morajo izvirati neposredno iz materiala, ki je bil vzdrževan pod ustreznimi pogoji in je bil uradno testiran vsaj za virus Plum pox ob uporabi ustreznih indikatorjev ali enakovrednih metod in za katerega je bilo v teh testiranjih ugotovljeno, da ni okužen s tem škodljivim organizmom, ali — da izvirajo neposredno iz materiala, ki se vzdržuje pod ustreznimi pogoji in je bil uradno testiran vsaj enkrat v zadnjih treh popolnih rastnih dobah vsaj za virus šarke (virus plum pox) ob uporabi ustreznih indikatorjev ali enakovrednih metod in za katerega je bilo v teh testiranjih ugotovljeno, da ni okužen s tem škodljivim organizmom; (b) da simptomi bolezni, ki jo povzroča virus Plum pox, niso bili opaženi na rastlinah na mestu pridelave ali na občutljivih rastlinah v njegovi neposredni bližini od začetka zadnjih treh popolnih rastnih dob (c) da so bile odstranjene rastline na mestu pridelave, na katerih so se pojavili simptomi bolezni, ki jo povzročajo drugi virusi ali virusom podobni patogeni.

23.2 Rastline Prunus L. za saditev (a) ki izvirajo iz držav, za katere je znano, da so tam navzoči značilni škodljivi organizmi na Prunus L. (b) razen semena, ki izvirajo iz držav, za katere je znano, da so tam navzoči značilni škodljivi organizmi (c) razen semena, ki izvirajo iz neevropskih držav, za katere je znano, da so tam navzoči značilni škodljivi organizmi Značilni škodljivi organizmi so: — pod (a): — virus Tomato ringspot, — pod (b): — virus Cherry rasp leaf (ameriški), — virus Peach mosaic (ameriški), — Peach phony rikecija, — mikoplazma Peach rosette, — mikoplazma Peach yellows, — virus Plum line pattern (ameriški), — mikoplazma Peach Xdisease,

Brez poseganja v določbe, veljavne za rastline, ki so, kjer je ustrezno, navedene v Prilogi III(A)(9) in (18) ali Prilogi IV(A)(I)(15), (19.2) in (23.1), uradna izjava (a) da so rastline: — ali uradno potrjene po certifikacijski shemi, ki zahteva, da izvirajo neposredno iz materiala, ki se vzdržuje pod ustreznimi pogoji in je bil uradno testiran vsaj za značilne škodljive organizme z uporabo primernih indikatorjev ali enakovrednih metod in za katerega je bilo v teh testiranjih ugotovljeno, da ni okužen s temi škodljivimi organizmi, ali — da neposredno izvirajo iz materiala, ki se vzdržuje pod ustreznimi pogoji in je bil v zadnjih treh popolnih rastnih dobah vsaj enkrat uradno testiran vsaj za značilne škodljive organizme z uporabo ustreznih indikatorjev ali enakovrednih metod in za katerega je bilo v teh testiranjih ugotovljeno, da ni okužen s temi škodljivimi organizmi, (b) da simptomi bolezni, ki jih povzročajo škodljivi organizmi, niso bili opaženi na rastlinah na mestu pridelave ali na občutljivih


192

— ali (c): — Little cherry patogen.

rastlinah v njegovi neposredni bližini od začetka zadnjih treh popolnih rastnih dob.

24. Rastline Rubus L. za saditev: (a) ki izvirajo iz držav, za katere je znano, da so tam navzoči značilni škodljivi organizmi na Rubus L. (b) razen semena, ki izvirajo iz držav, za katere je znano, da so tam navzoči značilni škodljivi organizmi. Značilni škodljivi organizmi so: — pod (a): — virus obročkaste gnilobe paradižnika (tomato ringspot virus), — virus Black raspberry latent, — virus Cherry leafroll, — virus Prunus necrotic ringspot, — pod (b): — virus Raspberry leaf curl (ameriški) — virus Cherry rasp leaf (ameriški)

Brez poseganja v zahteve, ki veljajo za rastline, navedene v Prilogi IV(A)(I)(19.2), (a) na rastlinah ni listnih uši ne njihovih jajčec (b) uradna izjava: (aa) da so rastline: — ali uradno potrjene po certifikacijski shemi, ki zahteva, da izvirajo neposredno iz materiala, ki se vzdržuje pod ustreznimi pogoji in je bil uradno testiran vsaj za značilne škodljive organizme z uporabo primernih indikatorjev ali enakovrednih metod in za katerega je bilo v teh testiranjih ugotovljeno, da ni okužen s temi škodljivimi organizmi, ali — da neposredno izvirajo iz materiala, ki se vzdržuje pod ustreznimi pogoji in je bil v zadnjih treh popolnih rastnih dobah vsaj enkrat uradno testiran vsaj za značilne škodljive organizme z uporabo ustreznih indikatorjev ali enakovrednih metod in za katerega je bilo v teh testiranjih ugotovljeno, da ni okužen s temi škodljivimi organizmi (bb) da simptomi bolezni, ki jih povzročajo škodljivi organizmi, niso bili opaženi na rastlinah na mestu pridelave ali na občutljivih rastlinah v njegovi neposredni bližini od začetka zadnjih popolnih rastnih dob.

25.1 Gomolji Solanum tuberosum L., ki izvirajo iz držav, za katere je znano, da je tam navzoč Synchytrium endobioticum (Schilbersky) Percival

Brez poseganja v prepovedi, ki veljajo za gomolje, navedene v Prilogi III(A)(10), (11), in (12), uradna izjava: (a) da gomolji izvirajo z območij, za katera je znano, da niso okužena s Synchytrium endobioticum (Schilbersky) Percival (vse rase, razen Rasa 1, navadna evropska rasa) in na mestu pridelave ali v njegovi neposredni bližini niso bili opaženi simptomi Synchytrium endobioticum (Schilbersky) Percival od začetka ustreznega obdobja; ali (b) da so bile v državi izvora izpolnjene določbe, priznane kot enakovredne določbam Skupnosti o boju proti Synchytrium endobioticum (Schilbersky) Percival v skladu s postopkom iz člena 18(2)

25.2 Gomolji Solanum tuberosum L. Brez poseganja v določbe, navedene v Prilogi (A) (10), (11) in (12) ter Prilogi IV (A)(I)(25.1), uradna izjava:


193

(a) da gomolji izvirajo iz držav, za katere je znano, da niso okužene s Clavibacter michiganensis ssp. sepedonicus (Spieckermann in Kotthoff) Davis et al.; ali (b) da so bile v državi izvora izpolnjene določbe, priznane kot enakovredne določbam Skupnosti o boju proti Clavibacter michiganensis ssp. sepedonicus (Spieckermann in Kotthoff) Davis et al. v skladu s postopkom iz člena 18(2).

25.3 Gomolji Solanum tuberosum L., razen zgodnjega krompirja, ki izvirajo iz držav, za katere je znano, da je tam navzoč viroid Potato spindle tuber

Brez poseganja v določbe, ki veljajo za gomolje, navedene v Prilogi III(A)(10), (11) in (12) ter Prilogi IV(A)(I)(25.1) in (25.2), zadrževanje sposobnosti kaljenja

25.4 Gomolji Solanum tuberosum L. za saditev

Brez poseganja v določbe, ki veljajo za gomolje, navedene v Prilogi III(A)(10), (11) in (12) ter Prilogi IV(A)(I)(25.1), (25.2) in (25.3), uradna izjava, da gomolji izvirajo s polja, za katero je znano, da ni okuženo z Globodera rostochiensis (Wollenweber) Behrens in Globodera pallida (Stone) Behrens in (aa) da gomolji izvirajo z območij, za katera je znano, da Pseudomanas solanacearum (Smith) Smith tam ni navzoč; ali (bb) da na območjih, za katera je znano, da je tam navzoč Pseudomonas solanacearum (Smith) Smith, gomolji izvirajo z mesta pridelave, za katero je ugotovljeno, da ni okuženo s Pseudomonas solanacearum (Smith) Smith ali ni okuženo zaradi izvajanja ustreznega postopka za izkoreninjenje Pseudomonas solanacearum (Smith) Smith v skladu s postopkom iz člena 18(2) in (cc) da gomolji izvirajo z območij, za katera je znano, da tam nista navzoča Meloidogyne chitwoodi Golden et al. (vse populacije) in Meloidogyne fallax Karssen ali (dd) na območjih, za katera je znano, da sta tam navzoča Meloidogyne chitwoodi Golden et al. (vse populacije) in Meloidogyne fallax Karssen, — bodisi gomolji izvirajo z mesta pridelave, za katero je, na podlagi letne sistematične raziskave gojenih gostiteljskih rastlin z vizualnim fitosanitarnim pregledom gostiteljskih rastlin ob ustreznem času in z vizualnim


194

fitosanitarnim pregledom zunanjosti in rezanjem gomoljev po spravilu krompirja, ki je rasel na mestu pridelave, ugotovljeno, da ni okuženo z Meloidogyne chitwoodi Golden et al. (vse populacije) in Meloidogyne fallax Karssen — bodisi se gomolji po spravilu naključno vzorčijo in se preveri navzočnost simptomov z ustrezno metodo za induciranje simptomov ali z laboratorijskim testiranjem in z fitosanitarnim vizualnim pregledom zunanjosti in rezanjem gomoljev ob ustreznem času in vseh možnostih pri zapiranju paketov ali kontejnerjev pred trženjem v skladu z določbami o zapiranju Direktive Sveta 66/403/EGS z dne 14. junija 1996 o trženju semenskega krompirja (1), in simptomi Meloidogyne chitwoodi Golden et al. (vse populacije) ter Meloidogyne fallax Karssen niso bili ugotovljeni.

25.4.1 Gomolji Solanum tuberosum L., razen tistih za saditev

Brez poseganja v določbe, ki se uporabljajo za gomolje, navedene v Prilogi III(A)(12) ter Prilogi IV(A)(I)(25.1), (25.2) in (25.3), uradna izjava, da gomolji izvirajo z območij, za katera je znano, da Pseudomonas solanacearum (Smith) Smith tam ni navzoč.

25.4.2 Gomolji Solanum tuberosum L. Brez poseganja v določbe, ki se uporabljajo za gomolje, navedene v Prilogi III(A)(10), (11) in (12) ter Prilogi IV(A)(I)(25.1), (25.2), (25.3), (25.4) in (25.4.1), uradna izjava, da: (a) gomolji izvirajo iz države, za katero je znano, da Scrobipalpopsis solanivora Povolny tam ni navzoč, ali (b) gomolji izvirajo z območja, ki ga je nacionalna organizacija za varstvo rastlin v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe vzpostavila kot območje, prosto Scrobipalpopsis solanivora Povolny.

25.5 Rastline Solanaceae za saditev, razen semena, ki izvirajo iz držav, za katere je znano, da je tam navzoča mikoplazma Potato stolbur.

Brez poseganja v določbe, ki veljajo za gomolje, navedene v Prilogi III(A)(10), (11), (12) in (13) ter Prilogi IV(A)(I)(25.1), (25.2), (25.3) in (25.4), uradna izjava, da na rastlinah na mestu pridelave niso bili opaženi simptomi mikoplazme Potato stolbur od začetka zadnje popolne rastne dobe.

25.6 Rastline Solanaceae za saditev, razen gomoljev Solanum tuberosum L. in razen semena Lycopersicon lycopersicum (L.) Karsten ex Farw., ki izvirajo iz držav, za katere je znano, da je tam navzoč viroid Potato spindle tuber.

Brez poseganja v določbe, ki veljajo za rastline, navedene v Prilogi III(A)(11), (13) in Prilogi IV (A)(I)(25.5), kjer je ustrezno, uradna izjava, da na rastlinah na mestu pridelave niso bili opaženi simptomi viroida Potato spindle tuber od začetka zadnje popolne rastne dobe

25.7 Rastline Capsicum annum L., Lycopersicon lycopersicum (L.) Karsten ex Farw., Musa L., Nicotiana L. in Solanum melongena L. za saditev, razen semena, ki izvirajo iz držav, za katere je znano, da je tam navzoč Pseudomonas solanacearum (Smith) Smith

Brez poseganja v določbe, ki veljajo za rastline, navedene v Prilogi III(A)(11) in (13) ter Prilogi IV(A)(I)(25.5) in (25.6), kjer je ustrezno, uradna izjava: (a) da rastline izvirajo z območij, za katera je ugotovljeno, da niso okužena s Pseudomonas


195

solanacearum (Smith) Smith; ali (b) da na rastlinah na mestu pridelave niso bili opaženi simptomi Pseudomonas solanacearum (Smith) Smith od začetka zadnje popolne rastne dobe.

__________ 26. Rastline Humulus lupulus L. za saditev, razen semena

Uradna izjava, da na hmelju niso bili opaženi simptomi Verticillium alboatrum Reinke in Berthold in Verticillium dahliae Klebahn na mestu pridelave od začetka zadnje popolne rastne dobe.

27.1 Rastline Dendranthema (DC.) Des Moul., Dianthus L. in Pelargonium l'Hérit. ex Ait. za saditev, razen semena

Uradna izjava: (a) da na mestu pridelave niso bili opaženi nobeni znaki Helicoverpa armigera (Hübner) ali Spodoptera littoralis (Boisd.) od začetka zadnje popolne rastne dobe ali (b) da so bile rastline ustrezno tretirane proti navedenim organizmom.

27.2 Rastline Dendranthema (DC.) Des Moul., Dianthus L. in Pelargonium l'Hérit. ex Ait., razen semena

Brez poseganja v zahteve, ki veljajo za rastline, navedene v Prilogi IV(A)(I)(27.1), (a) na mestu pridelave niso bili opaženi nobeni znaki Spodoptera eridiana Cramer, Spodoptera frugiperda Smith ali Spodoptera litura (Fabricius) od začetka zadnje popolne rastne dobe ali (b) rastline so bile ustrezno tretirane proti navedenim organizmom.

28. Rastline Dendranthema (DC.) Des Moul. za saditev, razen semena

Brez poseganja v zahteve, ki veljajo za rastline, navedene v Prilogi IV(A)(I)(27.1) in (27.2), uradna izjava: (a) da rastline niso več kot tretja generacija vegetativnega dela, ki izvira iz materiala, za katerega so virološki testi pokazali, da ni okužen z viroidom Chrysanthemum stunt, ali neposredno izvirajo iz materiala, za katerega se med uradnim inšpekcjskim pregledom, ki se izvaja med cvetenjem, ugotovi, da vsaj 10 % reprezentativnega vzorca ni okuženega z viroidom Chrysanthemum stunt; (b) da rastline ali potaknjenci: — prihajajo s posesti, na katerih so bile uradno fitosanitarno pregledane vsaj mesečno v treh mesecih, preden so bile odposlane, in na katerih v tem obdobju niso bili opaženi simptomi Puccinia horiana Hennings in v njihovi neposredni bližini niso bili ugotovljeni


196

nobeni simptomi Puccinia horiana Hennings v treh mesecih pred izvozom, ali — da so bile ustrezno tretirane proti Puccinia horiana Hennings; (c) da pri izkoreninjenih podtaknjencih niso bili opaženi simptomi Didymella ligulicola (Baker, Dimock in Davis) v. Arx na potaknjencih ali na rastlinah, iz katerih izvirajo potaknjenci, ali da pri ukoreninjenih potaknjencih niso bili opaženi simptomi Didymella ligulicola (Baker, Dimock in Davis) v. Arx na potaknjencih ali ukorenišču.

28.1 Rastlini Dendranthema (DC.) Des Moul. in Lycopersicon lycopersicum (L.) Karsten ex Farw. Za saditev, razen semena

Brez poseganja v zahteve, ki se uporabljajo za rastline, navedene v Prilogi III(A)(13) ter Prilogi IV(A)(I) (25.5), (25.6), (25.7), (27.1), (27.2) in (28), uradna izjava, da: (a) so rastline v celotnem življenjskem obdobju rasle v državi, ki je prosta virusa Chrysanthemum stem necrosis, ali (b) so rastline v celotnem življenjskem obdobju rasle na območju, ki ga je nacionalna organizacija za varstvo rastlin v državi izvoza v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe vzpostavila kot območje, prosto virusa Chrysanthemum stem necrosis, ali (c) so rastline v celotnem življenjskem obdobju rasle na mestu pridelave, ki je bilo vzpostavljeno kot prosto virusa Chrysanthemum stem necrosis in potrjeno z uradnimi fitosanitarnimi pregledi in, kadar je bilo primerno, testiranji.

29. Rastline Dianthus L. za saditev, razen semena

Brez poseganja v zahteve, ki veljajo za rastline, navedene v Prilogi IV(A)(I)(27.1) in (27.2), uradna izjava: — da rastline izvirajo neposredno iz matičnih rastlin, za katere je bilo z uradno odobrenimi preskusi, izvedenimi vsaj enkrat v dveh predhodnih letih, ugotovljeno, da niso okužene z Erwinia chrysanthemi pv. dianthicola (Hellmers) Dickey, Pseudomonas caryophylli (Burkholder) Starr in Burkholder in Phialophora cinerescens (Wollenw.) Van Beyma, — da na rastlinah niso bili opaženi simptomi zgoraj navedenih škodljivih organizmov.

30. Čebulice Tulipa L. in Narcissus L., razen tistih, za katere je na njihovi embalaži ali kako drugače jasno označeno, da so za prodajo končnim porabnikom, ki niso vključeni v poklicno pridelavo rezanega cvetja

Uradna izjava, da na rastlinah niso bili opaženi simptomi Ditylenchus dipsaci (Kühn) Filipjev od začetka zadnje popolne rastne dobe.

31. Rastline Pelargonium L'Herit. ex Ait. za saditev, razen semena, ki izvirajo iz držav, za

Brez poseganja v zahteve, ki veljajo za rastline, navedene v Prilogi IV(A)(I)(27.1) in


197

katere je znano, da je tam navzoč virus Tomato ringspot: (a) za katere ni znano, ali je tam navzoča Xiphinema americanum Cobb sensu lato (neevropske populacije) ali drugi vektorji virusa Tomato ringspot (b) za katere je znano, da je tam navzoča Xiphinema americanum Cobb sensu lato (neevropske populacije) ali drugi vektorji virusa Tomato ringspot

(27.2), uradna izjava: (a) da rastline neposredno izvirajo z mest pridelave, za katera je ugotovljeno, da niso okužena z virusom Tomato ringspot; ali (b) da rastline niso več kot četrta generacija vegetativnega dela, ki izvira iz matičnih rastlin, za katere se v uradno odobrenem sistemu testiranja na viruse ugotovi, da niso okužene z virusom Tomato ringspot. uradna izjava: (a) da rastline neposredno izvirajo z mest pridelave, za katera je ugotovljeno, da zemlja ali rastline niso okužene z virusom Tomato ringspot; ali (b) da rastline niso več kot druga generacija vegetativnega dela, ki izvira iz matičnih rastlin, za katere je v uradno odobrenem sistemu testiranja na viruse ugotovljeno, da niso okužene z virusom Tomato ringspot.

32.1 Zelnate rastline, namenjene sajenju, razen: — čebulice, — stebelni gomolji, — rastline družine Gramineae, — korenike, — semena, — gomolji, s poreklom iz tretjih držav, kjer je znano, da se pojavljata vrsti Liriomyza sativae (Blanchard) in Amauromyza maculosa (Malloch)

Brez poseganja v zahteve, ki se uporabljajo za rastline iz Priloge IV, Del A, Oddelek 1(27.1), (27.2), (28) in (29), kjer je to primerno, uradna izjava, da so bile rastline pridelane v vrtnarijah in: (a) so s poreklom iz območja, za katerega je v državi izvoza državna služba za varstvo rastlin ugotovila, da ni napadeno z listnimi zavrtalkami Liriomyza sativae (Blanchard) in Amauromyza maculosa (Malloch) v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe, in je navedeno na spričevalih iz člena 7 in 8 te direktive v rubriki „Dopolnilna izjava“, ali (b) so s poreklom iz mesta pridelave, za katero je v državi izvoza državna služba za varstvo rastlin ugotovila, da ni okuženo z listnimi zavrtalkami Liriomyza sativae (Blanchard) in Amauromyza maculosa (Malloch) v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe in je navedeno v spričevalih iz členov 7 ali 8 te direktive v rubriki „Dopolnilna izjava“, in je z uradnimi pregledi, ki so bili opravljeni vsaj mesečno v zadnjih treh mesecih pred izvozom, priznano, da ni okuženo z listnimi zavrtalkami Liriomyza sativae (Blanchard) in Amauromyza maculosa (Malloch),


198

ali (c) če so bile tik pred izvozom tretirane z ustreznimi sredstvi proti listnim zavrtalkam Liriomyza sativae (Blanchard) in Amauromyza maculosa (Malloch) in je bilo na uradnem pregledu ugotovljeno, da niso okužene z listnimi zavrtalkami Liriomyza sativae (Blanchard) in Amauromyza maculosa (Malloch). Podrobni podatki o tretiranju se navedejo v spričevalih iz členov 7 ali 8 te direktive.

32.2 Rezano cvetje Dendranthema (DC) Des. Moul., Dianthus L., Gypsophila L. in Solidago L., ter listnate vrtnine Apium graveolens L. in Ocimum L.

Uradna izjava, da so rezano cvetje in listnate vrtnine: — s poreklom iz države, ki ni okužena z listnimi zavrtalkami Liriomyza sativae (Blanchard) in Amauromyza maculosa (Malloch), ali — bile tik pred izvozom uradno pregledane in je bilo ugotovljeno, da niso okužene z listnimi zavrtalkami Liriomyza sativae (Blanchard) in Amauromyza maculosa (Malloch).

32.3 Zelnate rastline, namenjene sajenju, razen: — čebulice, — stebelni gomolji, — rastline družine Gramineae, — korenike, — semena, — gomolji, s poreklom iz tretjih držav

Brez poseganja v zahteve, ki se uporabljajo za rastline iz Oddelka I (27.1), (27.2), (28), (29) in (32.1) dela A Priloge IV, uradna izjava, da: (a) so rastline s poreklom iz območja, za katerega je znano, da ni okuženo z listnimi zavrtalkami Liriomyza huidobrensis (Blanchard) in Liriomyza trifolii (Burgess), ali (b) na uradnih pregledih, ki so se opravljali vsaj mesečno v zadnjih treh mesecih pred spravilom pridelka, na mestu pridelave niso bili opaženi sledovi listnih zavrtalk Liriomyza huidobrensis (Blanchard) in Liriomyza trifolii (Burgess) ali (c) so bile rastline tik pred izvozom uradno pregledane in je bilo ugotovljeno, da niso okužene z listnimi zavrtalkami Liriomyza huidobrensis (Blanchard) in Liriomyza trifolii (Burgess) in je bilo opravljeno ustrezno tretiranje proti listnim zavrtalkam Liriomyza huidobrensis (Blanchard) in Liriomyza trifolii (Burgess).

33. Rastline s koreninami, posajene ali predvidene za saditev, rastoče na prostem

Uradna izjava, da mesto pridelave ni okuženo s Clavibacter michiganensis ssp., sependoniscus (Spieckermann in Kotthoff) Davis et al., Globodera pallida (Stone)


199

Behrens, Globodera rostochiensis (Wollenweber) Behrens in Synchytrium endobioticum (Schilbersky) Percival.

34. Zemlja in rastni substrat, ki se drži rastlin ali te v njem rastejo, ki se v celoti ali deloma sestoji iz zemlje ali trdnih organskih snovi, kot so deli rastlin, humus vključno s šoto ali lubjem ali ki ga deloma sestavlja katera koli trdna anorganska snov, namenjen za vzdrževanje vitalnosti rastlin, ki izvirajo iz: — Turčije, — Belorusije, Gruzije, Moldavije, Rusije, Ukrajine, neevropskih držav razen Alžirije, Egipta, Izraela, Libije, Maroka, Tunizije

Uradna izjava: (a) da je bil rastni substrat ob sajenju: — brez zemlje in organskih snovi, ali — je bilo ugotovljeno, da ni okužen z insekti in škodljivimi ogorčicami in je bil ustrezno pregledan ali obdelan z visoko temperaturo ali zaplinjen proti okužbi z drugimi škodljivimi organizmi, ali — je bil ustrezno obdelan z visoko temperaturo ali zaplinjen proti okužbi s škodljivimi organizmi in (b) ob sajenju: — so bili sprejeti ustrezni ukrepi, da bi se rastni substrat zavaroval proti okužbi s škodljivimi organizmi, ali — je bil rastni substrat odstranjen z rastlin v dveh tednih pred pošiljanjem in ga je ostalo le toliko, kakor je potrebno za vzdrževanje vitalnosti med prevozom, in če je ponovno posajen, rastni substrat, ki se uporablja za ta namen, izpolni zahteve pod (a).

35.1 Rastline Beta vulgaris L. za saditev, razen semena

Uradna izjava, da niso bili opaženi simptomi virusa Beet curly top (neevropski izolati) na mestu pridelave od začetka zadnje popolne rastne dobe.

35.2 Rastline Beta vulgaris L. za saditev, razen semena, ki izvirajo iz držav, za katere je znano, da je tam navzoč virus Beet curly top

Brez poseganja v zahteve, ki veljajo za rastline, navedene v Prilogi IV(A)(I)(35.1), uradna izjava: (a) da ni znano, ali je virus Beet curly top navzoč na območju pridelave; in (b) da na mestu pridelave ali v njegovi neposredni bližini niso bili opaženi simptomi virusa Beet curly top od začetka zadnje popolne rastne dobe.

36.1 Rastline, namenjene sajenju, razen — čebulice, — stebelni gomolji, — korenike, — semena, — gomolji, s poreklom iz tretjih držav

Brez poseganja v zahteve, ki se uporabljajo za rastline iz Priloge IV, Del A, Oddelek 1(27.1), (27.2), (28) (29), (31), (32.1) in (32.3), uradne izjave, da so bile rastline pridelane v vrtnarijah, in: (a) so s poreklom iz območja, za katerega je v


200

državi izvoza državna služba za varstvo rastlin ugotovila, da ni napadeno z resarjem Thrips palmi Karny, v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe, in je navedeno na spričevalih iz člena 7 in 8 te direktive v rubriki „Dopolnilna izjava“, ali (b) so s poreklom iz mesta pridelave, za katero je v državi izvoza državna služba za varstvo rastlin ugotovila, da ni napadeno z resarjem Thrips palmi Karny v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe, in je navedeno v spričevalih iz členov 7 ali 8 te direktive v rubriki „Dopolnilna izjava“, in je z uradnimi pregledi, ki so bili opravljeni vsaj mesečno v zadnjih treh mesecih pred izvozom, priznano, da ni napadeno z resarjem Thrips palmi Karny, ali (c) so bile tik pred izvozom tretirane z ustreznim sredstvom proti resarju Thrips palmi Karny in je bilo na uradnem pregledu ugotovljeno, da niso napadene z resarjem Thrips palmi Karny. Podrobni podatki o tretiranju se navedejo v spričevalih iz členov 7 ali 8 te direktive.

36.2 Rezano cvetje Orchidaceae in plodovi Momordica L. ter Solanum melongena L., s poreklom iz tretjih držav

Uradna izjava, da so rezano cvetje in plodovi: — s poreklom iz države, ki ni napadena z resarjem Thrips palmi Karny, ali — bili tik pred izvozom uradno pregledani in je bilo ugotovljeno, da niso napadeni z resarjem Thrips palmi Karny.

37. Rastline Palmae za saditev, razen semena, ki izvirajo iz neevropskih držav

Brez poseganja v prepovedi, ki veljajo za rastline, navedene v Prilogi III(A)(17), kjer je ustrezno, uradna izjava: (a) da rastline izvirajo z območja, za katero je znano, da ni okuženo z mikoplazmo Palm lethal yellowing in z viroidom Cadang-Cadang in da na mestu pridelave ali v njegovi neposredni bližini niso bili opaženi simptomi od začetka zadnje rastne dobe; ali (b) da na rastlinah niso bili opaženi simptomi mikoplazme Palm lethal yellowing in viroida Cadang-Cadang od začetka zadnje popolne rastne dobe in da so bile rastline na mestu pridelave, na katerih so se pojavili simptomi, ki vzbujajo sum na kontaminacijo s temi organizmi, uničene na tem mestu in ustrezno


201

tretirane, da bi se odpravil Myndus crudus Van Duzee; (c) da so bile rastline v tkivnih kulturah pridobljene iz rastlin, ki izpolnjujejo zahteve pod (a) ali (b)

37.1 Rastline Palmae za saditev, s premerom debla ob vznožju več kot 5 cm in iz vrst: Brahea Mart., Butia Becc., Chamaerops L., Jubaea Kunth, Livistona R. Br., Phoenix L., Sabal Adans., Syagrus Mart., Trachycarpus H. Wendl., Trithrinax Mart., Washingtonia Raf

Brez poseganja v prepovedi, ki se uporabljajo za rastline, navedene v Prilogi III(A)(17), in v zahteve, ki so navedene v Prilogi (IV)(A)(I)(37), uradna izjava, da so rastline: (a) v celotni življenjski dobi rasle v državi, za katero je znano, da tam Paysandisia archon (Burmeister) ni navzoč, ali (b) v celotni življenjski dobi rasle na območju, ki ga je nacionalna organizacija za varstvo rastlin v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe vzpostavila kot območje, prosto Paysandisia archon (Burmeister), ali (c) vsaj v obdobju dveh let pred izvozom rasle na mestu pridelave: — ki ga je registrirala in ga nadzoruje nacionalna organizacija za varstvo rastlin v državi porekla in — kjer so se rastline nahajale na mestu, ki je bilo fizično popolnoma zaščiteno pred vnosom Paysandisia archon (Burmeister) ali na katerem so bila izvedena ustrezne preventivna tretiranja, in — na katerem s 3 uradnimi fitosanitarnimi pregledi na leto ob primernem času, vključno s pregledom neposredno pred izvozom, niso bili odkriti znaki Paysandisia archon (Burmeister).

38.1 Rastline Camellia L. za saditev, razen semena, ki izvirajo iz neevropskih držav

Uradna izjava: (a) da rastline izvirajo z območij, za katera je znano, da niso okužena s Ciborinia camelliae Kohn; ali (b) da na cvetočih rastlinah na mestu pridelave niso bili opaženi simptomi Ciborinia camelliae Kohn od začetka zadnje popolne rastne dobe.

38.2 Rastline Fuchsia L. za saditev, razen semena, ki izvirajo iz ZDA ali Brazilije

Uradna izjava, da na mestu pridelave niso bili opaženi simptomi Aculops fuchsiae Keifer in da so bile rastline fitosanitarno pregledane neposredno pred izvozom in je bilo ugotovljeno, da niso okužene z Aculops fuchsiae Keifer.

39. Drevnate rastline in grmovnice za saditev, razen semena in rastlin v tkivnih kulturah, ki izvirajo iz tretjih držav, razen evropskih in mediteranskih držav

Brez poseganja v določbe, ki veljajo za rastline, navedene v prilogi III(a)(1), (2), (3), (9), (13), (15), (16), (17), (18), Prilogi III(B)(1) in Prilogi IV(A)(I)(8.1), (8.2), (9), (10), (11.1), (11.2), (12), (13.1), (13.2), (14), (15), (17), (18), (19.1), (19.2), (20), (22.1), (22.2), (23.1), (23.2), (24), (25.5.), (25.6), (26), (27.1), (27.2),


202

(28), (29), (32.1), (32.2), (33), (34), (36.1), (36.2), (37), (38.1) in (38.2), kjer je ustrezno, uradna izjava: — da so rastline čiste (tj. brez rastlinskih ostankov) in brez listov in plodov, — da so bile vzgojene v drevesnicah, — da so bile fitosanitarno pregledane ob ustreznem času in pred izvozom ter je bilo ugotovljeno, da nimajo znakov škodljivih bakterij, virusov in virusom podobnih organizmov in je bilo ugotovljeno, da so ali brez znakov ali znakov škodljivih ogorčic, insektov, pršic in gliv ali pa so bile ustrezno tretirane, da bi se odstranili taki organizmi.

40. Listnata drevesa in grmovnice za saditev, razen semena in rastlin v tkivnih kulturah, izvirajoča iz tretjih držav, razen evropskih in mediteranskih

Brez poseganja v določbe, ki se uporabljajo za rastline iz Priloge III(A)(2), (3), (9), (15), (16), (17) in (18), Priloge III(B)(1) in Priloge IV (A)(I), (11.1), (11.2), (11.3), (12), (13.1), (13.2), (14), (15), (17), (18), (19.1), (19.2), (20), (22.1), (22.2), (23.1), (23.2), (24), (33), (36.1), (38.1), (38.2), (39) in (45.1) kjer je to primerno, uradna izjava, da so rastline v dormantem (mirujočem) stanju in brez listja.

41. Enoletne in dveletne rastline, razen Gramineae, za saditev, razen semena, ki izvirajo iz neevropskih ali nemediteranskih držav

Brez poseganja v določbe, ki veljajo za rastline, kjer je ustrezno, navedene v Prilogi III(A)(11), (13) ter Prilogi IV(A)(I)(25.5), (25.6), (32.1), (32.2), (32.3), (33), (34), (35.1) in (35.2), uradna izjava: — da so bile rastline gojene v vzgajališčih, — da so brez rastlinskih ostankov, cvetov in plodov, — da so fitosanitarno pregledane ob ustreznem času in pred izvozom in — je bilo ugotovljeno, da so brez znakov škodljivih bakterij, virusov in virusom podobnih organizmov ter — je bilo ugotovljeno, da so ali brez znakov ali znakov škodljivih ogorčic, insektov, pršic in gliv ali so bile ustrezno tretirane, da bi se odpravili taki organizmi.

42. Rastline družine Gramineae okrasnih večletnih trav poddružin Bambusoideae, Panicoideae in rodov Buchloe, Bouteloua Lag., Calamagrostis, Cortaderia Stapf., Glyceria R. Br., Hakonechloa Mak. Ex Honda, Hystrix, Molinia, Phalaris L., Shibataea, Spartina Schreb., Stipa L. in Uniola L. za saditev, razen semena, ki izvirajo iz neevpropskih ali nemediteranskih

Brez poseganja v zahteve, ki veljajo za rastline, kjer je ustrezno, navedene v Prilogi IV(A)(I)(33) in (34), uradna izjava: — da so bile rastline vzgojene v vzgajališčih, in — da so brez rastlinskih ostankov, cvetov in plodov, ter — da so bile fitosanitarno pregledane pred izvozom in — je bilo ugotovljeno, da nimajo znakov škodljivih bakterij, virusov in virusom podobnih organizmov ter


203

— je bilo ugotovljeno, da nimajo znakov ali znakov škodljivih ogorčic, insektov, pršic in gliv, ali pa so bile ustrezno tretirane, da se odstranijo taki organizmi.

43. Naravno ali siljeno pritlikave rastline za saditev, razen semena, ki izvirajo iz neevropskih držav

Brez poseganja v določbe, ki veljajo za rastline, navedene v Prilogi III(A)(1), (2), (3), (9), (13), (15), (16), (17), (18), Prilogi III(B)(1) ter Prilogi IV(A)(I)(8.1), (9),(10),(11.1),(11.2), (12), (13.1), (13.2), (14), (15), (17), (18), (19.1), (19.2),(20), (22.1), (22.2), (23.1), (23.2), (24), (25.5), (25.6), (26), (27.1), (27.2), (28), (32.1), (32.2), (33), (34), (36.1), (36.2), (37), (38.1), (38.2), (39), (40), in (42), kjer je ustrezno, uradna izjava: (a) da morajo rastline, vključno s tistimi, ki so nabrane neposredno iz naravnih rastišč, rasti v uradno registriranih vzgajališčih, pod uradnim režimom nadzora oziroma jih morajo tam vzdrževati in vzgajati vsaj dve zaporedni leti, preden se odpošljejo, (b) da so rastline v vzgajališčih, navedene pod (a): (aa) vsaj v obdobju, navedenem v (a): — posajene v lončke na policah najmanj 50 cm nad tlemi, — ustrezno tretirane, da bi se preprečilo širjenje okužbe z neevropskimi vrstami rje: aktivna snov, koncentracija in datum uporabe sredstev so navedeni v fitosanitarnem spričevalu, predpisanem v členu 7 te direktive pod rubriko „dezinfestacija in/ali dezinfekcija“. — uradno fitosanitarno pregledane najmanj šestkrat letno v ustreznih časovnih presledkih za navzočnost škodljivih organizmov, navedenih v prilogah k tej direktivi. Ti fitosanitarni pregledi, ki se izvajajo tudi na rastlinah v neposredni bližini vzgajališč, navedenih v (a), se opravljajo vsaj z vizualnim pregledom vsake vrste na polju ali vzgajališču in z vizualnim pregledom vseh delov rastline nad rastnim substratom ob uporabi naključnega vzorca vsaj 300 rastlin nekega rodu, kadar število rastlin tega rodu ni večje od 3000, ali 10 % rastlin, če je več kakor 3000 rastlin iz tega rodu, — v teh fitosanitarnih pregledih je ugotovljeno, da niso okužene s škodljivimi organizmi, kakor je navedeno v prejšnji alinei. Okužene rastline se odstranijo. Ostale rastline je treba, kadar je ustrezno, učinkovito tretirati in jih zadržati ustrezno dolgo ter fitosanitarno pregledati zaradi zagotovila, da niso okužene z nevarnimi škodljivimi organizmi, posajene v nerabljen umetni rastni substrat ali naravni rastni substrat, ki je zaplinjen ali ustrezno obdelan z visoko temperaturo in brez vseh škodljivih organizmov,


204

— vzdrževane v pogojih, ki zagotavljajo, da se rastni substrat ne okuži s škodljivimi organizmi in so bile v dveh tednih pred odpošiljanjem: — otresene in sprane s čisto vodo, da se odstrani prvotni rastni substrat, in hranjene z golimi koreninami ali — otresene in sprane s čisto vodo, da se odstrani naravni rastni substrat, in ponovno posajene v rastni substrat, ki izpolnjuje pogoje, določene v — v peti alinei ali — ustrezno tretirane, da se zagotovi rastni substrat brez škodljivih organizmov, aktivna snov, koncentracija in datum uporabe sredstev pa so navedeni v fitosanitarnem spričevalu, predvidenem v členu 7 te direktive pod rubriko „dezinfestacija in/ali dezinfekcija“, (bb) pakirane v zaprtih posodah, ki so bile uradno zaplombirane in označene z registrsko številko registriranega vzgajališča; ta številka je tudi navedena pod rubriko dopolnilna izjava na fitosanitarnem spričevalu, predvidenem v členu 7 te direktive, kar omogoča identifikacijo pošiljk.

44. Širokolistne večletne rastline za saditev, razen semena družin Caryophyllaceae (razen Dianthus L.), Compositae (razen Dendranthema (DC.) Des Moul.), Cruciferae, Leguminosae in Rosaceae (razen Fragaria L.), ki izvirajo iz tretjih držav, razen evropskih in mediteranskih

Brez poseganja v zahteve, ki veljajo, kjer je ustrezno, za rastline, navedene v Prilogi IV(A) (I)(32.1), (32.2), (32.3), (33) in (34), uradna izjava: — da so rastline vzgojene v vzgajališčih in — da so brez rastlinskih ostankov, cvetov in plodov ter — so bile fitosanitarno pregledane ob ustreznem času in pred izvozom in — je bilo ugotovljeno, da nimajo znakov škodljivih bakterij, virusov ali virusom podobnih organizmov, je bilo ugotovljeno, da nimajo znakov škodljivih bakterij, virusov ali virusom podobnih organizmov, ter — je bilo ugotovljeno, da bodisi nimajo znakov ali simptomov škodljivih ogorčic, pršic in gljiv bodisi so bile ustrezno tretirane, da bi se odstranili taki organizmi.

45.1 Zelnate rastline in rastline Ficus L. in Hibiscus L., namenjene sajenju, razen čebulic, stebelnih gomoljev, korenik, semen in gomoljev, s poreklom iz neevropskih držav

Brez poseganja v zahteve, ki se uporabljajo za rastline iz Priloge IV, Del A, Oddelek 1(27.1), (27.2), (28), (29), (32.1), (32.3) in (36.1), uradna izjava, da rastline: (a) so s poreklom iz območja, za katerega je v državi izvoza državna služba za varstvo rastlin ugotovila, da ni napadeno s tobakovim ščitkarjem Bemisia tabaci Genn. (neevropske populacije), v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe, in je navedeno v spričevalih iz člena 7 ali 8 te direktive v rubriki „Dopolnilna izjava“, ali (b) so s poreklom iz mesta pridelave, za katero


205

je v državi izvoza državna služba za varstvo rastlin ugotovila, da ni napadeno s tobakovim ščitkarjem Bemisia tabaci Genn. (neevropske populacije) v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe, in je navedeno v spričevalih iz členov 7 ali 8 te direktive v rubriki „Dopolnilna izjava“, in je z uradnimi pregledi, ki so bili opravljeni vsaj vsake tri tedne v zadnjih devetih tednih pred izvozom, priznano, da ni napadeno s tobakovim ščitkarjem Bemisia tabaci Genn. (neevropske populacije), ali (c) v primerih, ko je bila na mestu pridelave ugotovljena navzočnost tobakovega ščitkarja Bemisia tabaci Genn. (neevropske populacije), se ohranjajo ali pridelujejo na tem mestu pridelave in je bilo opravljeno ustrezno tretiranje, da bi zagotovili nenapadenost s tobakovim ščitkarjem Bemisia tabaci Genn. (neevropske populacije), kasneje pa je bilo zaradi izvajanja ustreznih postopkov za izkoreninjenje tobakovega ščitkarja Bemisia tabaci Genn. (neevropskih populacij) tako med uradnimi pregledi, ki so se opravljali tedensko devet tednov pred izvozom kot med nadzornimi postopki v celotnem navedenem obdobju ugotovljeno, da to mesto pridelave ni napadeno s tobakovim ščitkarjem Bemisia tabaci Genn. (neevropske populacije). Podrobni podatki o tretiranju se navedejo v spričevalih iz členov 7 ali 8 te direktive.

45.2 Rezano cvetje Aster spp., Eryngium L., Gypsophila L., Hypericum L., Lisianthus L., Rosa L., Solidago L., Trachelium L., in listnate vrtnine Ocimum L., s poreklom iz neevropskih držav

Uradna izjava, da so rezano cvetje in listnate vrtnine: — s poreklom iz države, ki ni napadena s tobakovim ščitkarjem Bemisia tabaci Genn. (neevropske populacije), ali — bili tik pred izvozom uradno pregledani in je bilo ugotovljeno, da niso napadeni s tobakovim ščitkarjem Bemisia tabaci Genn. (neevropske populacije).

45.3 Rastline Lycopersicon lycopersicum (L.) Karsten ex Farw. Za saditev, razen semena, ki izvirajo iz držav, za katere je znano, da je tam navzoč virus Tomato yellow leaf curl (a) za katere je znano, ali je tam navzoča Bemisia tabaci Genn. (b) za katere je znano, da je tam navzoča Bemisia tabaci Genn.

Brez poseganja v zahteve, ki veljajo za rastline, navedene v Prilogi III(A)(13) ter Prilogi IV(A)(I) (25.5), (25.6) in (25.7), kjer je ustrezno uradna izjava, da na rastlinah niso bili opaženi simptomi virusa Tomato yellow leaf curl uradna izjava: (a) da na rastlinah niso bili opaženi simptomi virusa Tomato yellow leaf curl in (aa) da rastline izvirajo z območij, za katera je znano, da Bemisia tabaci Genn tam ni navzoča


206

ali (bb) da je bilo ob uradnih fitosanitarnih pregledih, ki se izvajajo vsaj enkrat mesečno v treh mesecih pred izvozom, ugotovljeno, da mesto pridelave ni okuženo z Bemisia tabaci Genn; ali (b) da simptomi virusa Tomato yellow leaf curl niso bili opaženi na mestu pridelave in da je bilo tam opravljeno ustrezno tretiranje proti okužbi z Bemisia tabaci Genn.

46. Rastline za saditev, razen semena, čebulic, gomoljev, koreninskih zadebelitev in korenik, ki izvirajo iz držav, za katere je znano, da so tam navzoči značilni škodljivi organizmi Značilni škodljivi organizmi so: — virus Bean golden mosaic, — virus Cowpea mild mottle, — virus Lettuce infectious yellow, — virus Pepper mild tigré, — virus Squash leaf curl, — drugi virusi, ki jih prenaša Bemisia tabaci Genn. (a) Kjer ni znano, ali je tam navzoča Bemisia tabaci Genn. (neevropske populacije) ali drugi vektorji značilnih škodljivih organizmov (b) Kjer je znano, da je tam navzoča Bemisia tabaci (neevropske populacije) ali drugi vektorji značilnih škodljivih organizmov

Brez poseganja v zahteve, ki veljajo za rastline, navedene v Prilogi III(A)(13) ter Prilogi IV(A)(I) (25.5.), (25.6), (32.1), (32.2), (32.3), (35.1), (35.2), (44), (45), (45.1), (45.2) in (45.3), kjer je ustrezno Uradna izjava, da na rastlinah med njihovo popolno rastno dobo niso bili opaženi nobeni simptomi značilnih škodljivih organizmov Uradna izjava, da v ustreznem obdobju na rastlinah niso bili opaženi nobeni simptomi značilnih škodljivih organizmov, in (a) da rastline izvirajo z območij, za katera je znano, da niso okužena z Bemisia tabaci Genn. in drugimi vektorji značilnih škodljivih organizmov; ali (b) da je z uradnimi fitosanitarnimi pregledi, opravljenimi ob ustreznem času, ugotovljeno, da mesto pridelave ni okuženo z Bemisia tabaci Genn. in drugimi vektorji značilnih škodljivih organizmov; ali (c) da so bile rastline ustrezno tretirane, da bi se izkoreninila Bemisia tabaci Genn.

47. Seme Helianthus annuus L. Uradna izjava: (a) da seme izvira z območij, za katera je


207

znano, da niso okužena s Plasmopara halstedii (Farlow) Berl. & de Toni; ali (b) da je bilo seme, razen semena, ki je bilo pridelano na sortah, odpornih na vse rase Plasmopara halstedii (Farlow) Berl. & de Toni, navzoče na območju pridelave, ustrezno tretirano proti Plasmopara halstedii (Farlow) Berl. & de Toni.

48. Seme Lycopersicon lycopersicum (L.) Karsten ex Farw.

Uradna izjava, da je bilo seme pridobljeno z ustrezno metodo kislinske ekstrakcije ali ustrezno metodo, odobreno v skladu s postopkom iz člena 18(2), in (a) da seme izvira z območij, za katera je znano, da tam niso navzoči Clavibacter michiganensis ssp. michiganensis (Smith) Davis et al., Xanthomonas campestris pv. vesicatoria (Doidge) Dye in viroid Potato spindle tuber; ali (b) da na rastlinah na mestu pridelave med njihovo popolno dobo rasti niso bili opaženi nobeni simptomi, ki jih povzročajo ti škodljivi organizmi, ali (c) da je bilo seme uradno testirano vsaj za te škodljive organizme na reprezentativnem vzorcu in z uporabo ustreznih metod in je bilo s testiranji ugotovljeno, da seme ni okuženo s temi škodljivimi organizmi.

49.1 Seme Medicago sativa L. Uradna izjava: (a) da simptomi Ditylenchus dipsaci (Kühn) Filipjev niso bili opaženi na mestu pridelave od začetka zadnje popolne rastne dobe in da laboratorijski preskusi na reprezentativnem vzorcu niso pokazali Ditylenchus dipsaci (Kühn) Filipjev; ali (b) da je bilo opravljeno zaplinjevanje pred izvozom.

49.2 Seme Medicago sativa L., ki izvira iz držav, za katere je znano, da je tam navzoč Clavibacter michiganensis ssp. insidiosus Davis et al.

Brez poseganja v zahteve, ki veljajo za rastline, navedene v Prilogi IV(A)(I)(49.1), uradna izjava: (a) da ni znano, da bi bil od začetka zadnjih 10 let na kmetiji ali v njeni neposredni bližini navzoč Clavibacter michiganensis ssp. insidiosus Davis et al; (b) ali


208

— da pridelek sodi v sorto, ki je priznana kot zelo odporna na Clavibacter michiganensis ssp. insidiosus Davis et al, ali — da je bilo seme nabrano, ko se še ni začela četrta popolna rastna doba od saditve, in da je bilo v tem pridelku seme pred tem nabrano največ enkrat, ali — da vsebnost inertne snovi, ki je bila ugotovljena v skladu s pravili, ki veljajo za potrjevanje semena, trženega v Skupnosti, ne presega 0,1 ut. %; (c) da niso bili opaženi simptomi Clavibacter michiganensis ssp. insidiosus Davis et al. Na mestu pridelave ali na sosednjem pridelku Medicago sativa L. med zadnjo popolno rastno dobo ali, kjer je ustrezno, zadnjima dvema rastnima dobama; (d) da je bil pridelek pridelan na polju, na katerem ni bil navzoč noben predhoden pridelek Medicago sativa L. v zadnjih treh letih pred saditvijo.

50. Seme Oryza sativa L.

Uradna izjava: (a) da je bilo seme uradno testirano z ustreznimi nematološkimi testi in da je bilo ugotovljeno, da ni okuženo z Aphelenchoides besseyi Christie; ali (b) da je bilo seme ustrezno obdelano z vročo vodo ali drugim ustreznim tretiranjem proti Aphelenchoides besseyi Christie.

51. Seme Phaseolus L. Uradna izjava: (a) da seme izvira z območij, za katera je znano, da niso okužena s Xanthomonas campestris pv. phaseoli (Smith) Dye; ali (b) da je bil testiran reprezentativni vzorec semena in je bilo v teh testih ugotovljeno, da ni okužen s Xanthomonas campestris pv. phaseoli (Smith) Dye.

52. Seme Zea mays L. Uradna izjava: (a) da seme izvira z območij, za katera je znano, da niso okužena z Erwinia stewartii (Smith) Dye; ali


209

(b) da je bil testiran reprezentativni vzorec semena in v tem testu je bilo ugotovljeno, da seme ni okuženo z Erwinia stewartii (Smith) Dye.

53. Seme rodov Triticum, Secale in X Triticosecale iz Afganistana, Indije, Iraka, Iran, Mehike, Nepala, Pakistana, Južna Afrika in ZDA, kjer je znano, da je tam navzoča Tilletia indica Mitra.

Uradna izjava, da seme izvira z območja, za katero je znano, da tam ni navzoča Tilletia indica Mitra. Ime območja je navedeno na fitosanitarnem spričevalu, predstavljenem v členu 7.

54. Zrnje rodov Triticum, Secale in X Triticosecale iz Afganistana, Indije, Iraka, Iran, Mehike, Nepala, Pakistana, Južna Afrika in ZDA, kjer je znano, da je tam navzoča Tilletia indica Mitra.

Uradna izjava: (i) da zrnje izvira z območja, za katero je znano, da tam ni navzoča Tilletia indica Mitra. Ime območja ali območij je nevedeno na fitosanitarnem spričevalu iz člena 7 pod rubriko „mesto pridelave“ ali (ii) da na rastlinah niso bili opaženi simptomi Tilletia indica Mitra na mestu pridelave med zadnjo popolno rastno dobo in da so bili vzeti reprezentativni vzorci zrnja ob spravilu in pred pošiljanjem, da so bili preskušeni in je bilo v teh testiranjih ugotovljeno, da vzorci semena niso okuženi s Tilletia indica Mitra; slednje se v fitosanitarnem spričevalu iz člena 7 v rubriki „ime pridelka“ omeni kot „testirano in ugotovljeno, da ni okuženo s Tilletia indica Mitra“.


210

PRILOGA IV, DEL A: POSEBNE ZAHTEVE, KI JIH MORAJO PREDPISATI VSE DRŽAVE ČLANICE ZA VNOS IN PREMEŠČANJE RASTLIN, RASTLINSKIH

PROIZVODOV IN DRUGIH PREDMETOV V VSE DRŽAVE ČLANICE IN ZNOTRAJ NJIH

Oddelek II: RASTLINE, RASTLINSKI PROIZVODI IN DRUGI PREDMETI, KI

IZVIRAJO IZ SKUPNOSTI

Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti Posebne zahteve

__________ 2. Les Platanus L. z lesom, ki je ohranil svojo naravno okroglo površino

(a) uradna izjava, da les izvira z območij, za katera je znano, da niso okužena s Ceratocystis fimbriata f.sp. platani Walter; ali (b) z označbo „kiln-dried“(sušeno v peči), „KD“ ali drugo mednarodno priznano označbo se v skladu s sedanjimi trgovinskimi običaji označita les ali njegova embalaža, da je bil les ob predelavi sušen v peči na manj kakor 20 % vsebnosti vlage, izražene kot odstotek suhe snovi ob upoštevanju ustreznega časovnega/temperaturnega razporeda.

__________ 4. Rastline Pinus L. za saditev, razen semena

Uradna izjava, da na mestu pridelave ali v njegovi neposredni bližini niso bili opaženi simptomi Scrirrhia pini Funk in Parker od začetka zadnje popolne rastne dobe.

5. Rastline Abies Mill., Larix Mill., Picea A., Dietr., Pinus L., Pseudotsuga Carr. in Tsuga Carr. za saditev, razen semena

Brez poseganja v zahteve, ki veljajo za rastline, navedene v Prilogi IV(A)(II)(4), za katere je ustrezno, uradna izjava, da na mestu pridelave ali v njegovi neposredni bližini niso bili opaženi simptomi Melampsora medusae Thümen od začetka zadnje popolne rastne dobe.

6. Rastline Populus L. za saditev, razen semena

Uradna izjava, da na mestu pridelave ali v njegovi neposredni bližini niso bili opaženi simptomi Melampsora medusae Thümen od začetka zadnje popolne rastne dobe.

7. Rastline Castanea Mill., in Quercus L. za saditev, razen semena

Uradna izjava: (a) da rastline izvirajo z območij, za katera je znano, da niso okužena s Cryphonectria parasitica (Murrill) Barr ali (b) da na mestu pridelave ali v njegovi neposredni bližini niso bili opaženi simptomi Cryphonectria parasitica (Murrill) Barr od začetka zadnje popolne rastne dobe.

8. Rastline Platanus L. za saditev, razen semena

Uradna izjava: (a) da rastline izvirajo z območja, za katero je znano, da ni okuženo s Ceratocystis fimbriata f.sp. platani Walter


211

ali (b) da na mestu pridelave ali v njegovi neposredni bližini niso bili opaženi simptomi Ceratocystis fimbriata f.sp. platani Walter od začetka zadnje popolne rastne dobe.

9. Rastline Amelanchier Med., Chaenomeles Lindl., Cotoneaster Ehrh., Crataegus L., Cydonia Mill., Eriobotrya Lindl., Malus Mill., Mespilus L., Photinia davidiana (Dcne.) Cardot, Pyracantha Roem., Pyrus L. in Sorbus L. za saditev, razen semena

Uradna izjava: (a) da rastline izvirajo z območij, ki so priznana, da niso okužena z Erwinia amylovora (Burr.) Winsl. et al. v skladu s postopkom iz člena 18(2); ali (b) da so bile uničene rastline, na katerih so se pojavili simptomi Erwinia amylovora (Burr.) Winsl. et al., na mestu pridelave in v njegovi neposredni bližini.

10. Rastline Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi, razen plodov in semena

Uradna izjava: (a) da rastline izvirajo z območij, za katera je znano, da niso okužena s Spiroplasma citri Saglio et al., Phoma tracheiphila (Petri), Kanchaveli in Gikashvili, Citrus vein enation woody gall in virusom Citrus tristeza (evropski sevi); ali (b) da so rastline vzgojene po certifikacijski shemi, ki zahteva, da izvirajo neposredno iz materiala, ki je bil vzdrževan pod ustreznimi pogoji in uradno posamično testiran vsaj za virus Citrus tristeza (evropski sevi) in Citrus vein enation woody gall, ob uporabi ustreznih indikatorjev ali enakovrednih metod, odobrenih v skladu s postopkom iz člena 18(2), in so stalno rasle v rastlinjaku, varnem pred insekti, ali v izolirani komori, na katerih niso bili opaženi simptomi Spiroplasma citri Saglio et al., Phoma tracheiphila (Pandri) Kanchaveli in Gikashvili, virusa Citrus tristeza(evropski sevi) in Citrus vein enation woody gall; ali (c) da so rastline: — vzgojene po certifikacijski shemi, ki zahteva, da izvirajo neposredno iz materiala, ki je bil vzdrževan pod ustreznimi pogoji in je bil uradno posamično testiran vsaj za citrus vein enation woody gall in virus Citrus tristeza (evropski sevi) ob uporabi ustreznih indikatorjev ali enakovrednih metod, odobrenih v skladu s postopkom iz člena 18(2), in za katerega je bilo v teh preskusih ugotovljeno, da ni okužen z virusom Citrus tristeza (evropski sevi) in za katerega je bilo v uradnih


212

posamičnih testiranjih, opravljenih v skladu z metodami, navedenimi v tej alinei, uradno potrjeno, da ni okužen vsaj z virusom Citrus tristeza (evropski sevi), in — fitosanitarno pregledane in niso bili opaženi simptomi Spiroplasma citri Saglio et al., Phoma tracheiphila (Pandri) Kanchaveli in Gikashvili, in Citrus vein enation woody gall ter virusom Citrus tristezaod začetka zadnje popolne rastne dobe.

11. Rastline Araceae, Marantaceae, Musaceae, Persea spp. in Strelitziaceae, ukoreninjene ali z rastnim substratom, ki se drži rastlin ali te v njem rastejo

Uradna izjava: (a) da ni bila opažena kontaminacija z Radopholus similis (Cobb) Thorne na mestu pridelave od začetka zadnje rastne dobe; ali (b) da so bile zemlja in korenine rastlin, za katere se domneva, da so kontaminirane, od začetka zadnje popolne rastne dobe uradno nematološko testirane vsaj za Radopholus similis (Cobb) Thorne in v teh testih je bilo ugotovljeno, da niso okužene s škodljivimi organizmi.

12. Rastline Fragaria L., Prunus L. in Rubus L. za saditev, razen semena

Uradna izjava: (a) da rastline izvirajo z območij, za katera je znano, da niso okužena z značilnimi škodljivimi organizmi; ali (b) da na rastlinah na mestu pridelave od začetka zadnje popolne rastne dobe niso bili opaženi simptomi bolezni, ki jih povzročajo značilni škodljivi organizmi. Značilni škodljivi organizmi so: — na Fragaria L.: — Phytophthora fragariae Hickman var. fragariae — virus Arabis mosaic — virus Raspberry ringspot — virus Strawberry crinkle — virus Strawberry latent ringspot — virus Strawberry mild yellow edge — virus Tomato black ring — Xanthomonas fragariae Kennedy in King — na Prunus L.: — mikoplazma Apricot chlorotic leafroll — Xanthomonas campestris pv. pruni (Smith) Dye — na Prunus persica (L.) Batsch: Pseudomonas syringae pv. persicae (Prunier


213

et al.) Young et al., — na Rubus L.: — virus Arabis mosaic — virus Raspberry ringspot — virus Strawberry latent ringspot — virus Tomato black ring

13. Rastline Cydonia Mill., in Pyrus L. za saditev, razen semena

Brez poseganja v zahteve, ki veljajo za rastline, navedene v Prilogi IV(A)(II)(9), uradna izjava: (a) da rastline izvirajo z območij, za katera je znano, da niso okužena z mikoplazmo Pear decline; ali (b) da so bile rastline na mestu pridelave in v njegovi neposredni bližini, ki so kazale sumljive simptome kontaminacije z mikoplazmo Pear decline, uničene na tem mestu v zadnjih treh popolnih rastnih dobah.

14. Rastline Fragaria L. za saditev, razen semena

Brez poseganja v zahteve, ki veljajo za rastline, navedene v Prilogi IV(A)(II)(12), uradna izjava: (a) da rastline izvirajo z območij, za katera je znano, da niso okužena z Aphelenchoides besseyi Christie; ali (b) da na rastlinah na mestu pridelave niso bili opaženi nobeni simptomi Aphelenchoides besseyi Christie od začetka zadnje popolne rastne dobe: ali (c) da rastline v tkivnih kulturah izvirajo iz rastlin, ki ustrezajo razdelku (b) te točke ali so bile uradno testirane z ustreznimi nematološkimi metodami in je bilo ugotovljeno, da niso okužene z Aphelenchoides besseyi Christie.

15. Rastline Malus Mill. za saditev, razen semena

Brez poseganja v zahteve, ki veljajo za rastline, navedene v Prilogi IV(A)(II)(9), uradna izjava: (a) da rastline izvirajo z območij, za katera je znano, da niso okužena z mikoplazmo Apple proliferation; ali (b) (aa) da so bile rastline, razen tistih, ki so vzgojene iz semena: — bodisi uradno potrjene po certifikacijski shemi, ki zahteva, da neposredno izvirajo iz materiala, ki je bil vzdrževan pod primernimi


214

pogoji in je bil uradno testiran vsaj na mikoplazmo Apple proliferation ob uporabi ustreznih indikatorjev ali enakovrednih metod in za katerega je bilo v teh testiranjih ugotovljeno, da ni okužen s tem škodljivim organizmom, bodisi — neposredno izvirajo iz materiala, ki je vzdrževan pod primernimi pogoji in je bil v zadnjih šestih popolnih rastnih dobah enkrat uradno testiran vsaj na mikoplazmo Apple proliferation ob uporabi ustreznih indikatorjev ali enakovrednih metod in za katerega je bilo v teh testiranjih ugotovljeno, da ni okužen s tem škodljivim organizmom; (bb) da na rastlinah na mestu pridelave ali na občutljivih rastlinah v njegovi neposredni bližini niso bili opaženi simptomi bolezni, ki jih povzroča mikoplazma Apple proliferation, od začetka zadnjih treh popolnih rastnih dob.

16. Rastline naslednjih vrst Prunus L. za saditev, razen semena: — Prunus amygdalus Batsch, — Prunus armeniaca L., — Prunus blireiana Andre, — Prunus brigantina Vill., — Prunus cerasifera Ehrh., — Prunus cistena Hansen, — Prunus curdica Fenzl in Fritsch., — Prunus domestica ssp. domestica L., — Prunus domestica ssp. insititia (L.)C.K. Schneid, — Prunus domestica ssp. italica (Borkh.) Hegi., — Prunus glandulosa Thunb., — Prunus holosericea Batal., — Prunus hortulana Bailey, — Prunus japonica Thunb., — Prunus mandshurica (Maxim.) Koehne, — Prunus maritima Marsh., — Prunus mume Sieb. in Zucc., — Prunus nigra Ait., — Prunus persica (L.) Batsch, — Prunus salicina L., — Prunus sibirica L., — Prunus simonii Carr., — Prunus spinosa L., — Prunus tomentosa Thunb., — Prunus triloba Lindl., razen vrst Prunus L.,

Brez poseganja v zahteve, ki veljajo za rastline, navedene v Prilogi IV(A)(II)(12), uradna izjava: (a) da rastline izvirajo z območij, za katera je znano, da niso okužena z virusom šarke (plum pox virus) z virusom Plum pox; ali (b) (aa) da so rastline, razen tistih, ki so vzgojene iz semena: — bodisi uradno potrjene po certifikacijski shemi, ki zahteva, da izvirajo neposredno iz materiala, ki je bil vzdrževan pod ustreznimi pogoji in uradno testiran vsaj na virus Plum pox ob uporabi ustreznih indikatorjev ali enakovrednih metod in za katerega je bilo v teh testiranjih ugotovljeno, da ni okužen s tem škodljivim organizmom, bodisi — neposredno izvirajo iz materiala, ki je bil vzdrževan pod primernimi pogoji in je bil v zadnjih treh popolnih rastnih dobah vsaj enkrat uradno testiran vsaj na virus Plum pox ob uporabi ustreznih indikatorjev ali enakovrednih metod in za katerega je bilo v teh testih ugotovljeno, da ni okužen s tem škodljivim organizmom; (bb) da na rastlinah na mestu pridelave ali na občutljivih rastlinah v njegovi neposredni bližini niso bili opaženi simptomi bolezni, ki jih povzroča virus Plum pox, od začetka zadnjih


215

treh popolnih rastnih dob; (cc) da so bile uničene rastline na mestu pridelave, ki kažejo simptome bolezni, povzročenih zaradi drugih virusov ali virusom podobnih patogenov.

17. Rastline Vitis L., razen plodov in semena

Uradna izjava, da na matičnih rastlinah na mestu pridelave niso bili opaženi simptomi Grapevine Flavescence dorée MLO in Xylophilus ampelinus (Panagopoulos) Willems et al. od začetka zadnjih dveh popolnih rastnih dob.

18.1 Gomolji Solanum tuberosum L. za saditev

Uradna izjava: (a) da se upoštevajo določbe Skupnosti za boj proti Synchytrium endobioticum (Schilbersky) Percival; in (b) da bodisi gomolji izvirajo z območja, za katero je znano, da ni okuženo s Clavibacter michiganensis ssp. sepedonicus (Spieckermann in Kotthoff) Davis et al. bodisi se upoštevajo določbe Skupnosti za boj proti Clavibacter michiganensis ssp. sepedonicus (Spieckermann in Kotthof) Davis et al.; in (c) da gomolji izvirajo s polja, za katero je znano, da ni okuženo z Globodera rostochiensis (Wollenweber) Behrens in Globodera pallida (Stone) Behrens; in (d) (aa) bodisi da gomolji izvirajo z območij, za katera je znano, da tam ni navzoč Pseudomonas solanacearum (Smith) Smith; bodisi (bb) da na območjih, za katera je znano, da je tam navzoč Pseudomonas solanacearum (Smith) Smith, gomolji izvirajo z mesta pridelave, za katerega je ugotovljeno, da ni okuženo s Pseudomonas solanacearum (Smith) Smith ali ni okuženo zaradi izvajanja ustreznega postopka, zato da bi se izkoreninil Pseudomonas solanacearum (Smith) Smith; in (e) bodisi da gomolji izvirajo z območij, za katera je znano, da tam nista navzoča Meloidogyne chitwoodi Golden et al. (vse populacije) in Meloidogyne fallax Karssen ali z območij, kjer sta navzoča Meloidogyne chitwoodi Golden et al. (vse populacije) in


216

Meloidogyne fallax Karssen: — bodisi da gomolji izvirajo z mesta pridelave, za katerega je ugotovljeno, da ni okuženo z Meloidogyne chitwoodi Golden et al. (vse populacije) in Meloidogyne fallax Karssen na podlagi letne sistematične raziskave pridelave gostiteljev z vizualnim fitosanitarnim pregledom gostiteljskih rastlin v ustreznih časovnih obdobjih ter z vizualnim fitosanitarnim pregledom zunanjosti in rezanjem gomoljev po spravilu na mestu pridelave pridelanega krompirja ali — pa se gomolji po spravilu naključno vzorčijo in se preveri navzočnost simptomov z ustrezno indikatorsko metodo ali z laboratorijskim testom, kakor tudi z vizualnim fitosanitarnim pregledom zunanjosti in rezanjem gomoljev ob ustreznem času in v vseh primerih pri zapiranju pakiranj ali zabojnikov pred trženjem v skladu z določbami o zapiranju v Direktivi Sveta 66/403/EGS ter niso ugotovljeni simptomi Meloidogyne chitwoodi Golden et al. (vse populacije) in Melodoigyne fallax Karssen.

18.2 Gomolji Solanum tuberosum L. za saditev, razen gomoljev tistih sort, ki so uradno sprejete v eni ali več državah članicah na podlagi Direktive Sveta 70/457/EGS z dne 29. septembra 1970 o enotnem katalogu sort kmetijskih rastlin

Brez poseganja v posebne zahteve iz Priloge IV(A) (II)(18.1), ki veljajo za gomolje, uradna izjava: — da gomolji pripadajo višji vzgojni stopnji; taka izjava je ustrezno navedena na listini, ki spremlja gomolje, — da so gomolji pridelani v Skupnosti, in — da gomolji neposredno izvirajo iz materiala, ki se vzdržuje v ustreznih pogojih in je bil uradno karantensko testiran v skladu z ustreznimi metodami in je bilo v teh testih ugotovljeno, da ni okužen s škodljivimi organizmi.

18.3 Rastline iz vrst Solanum L., ki tvorijo stolone ali gomolje, ali njihovi hibridi za saditev, razen gomoljev Solanum tuberosum L., podrobneje navedenih v Prilogi IV (A)(II)(18.1) ali (18.2), in razen materiala, ki se vzdržuje v kulturah, shranjenih v genskih bankah ali genetskih zbirkah

(a) Rastline se vzdržujejo pod karantenskimi pogoji in s testiranjem v karanteni se ugotovi, da niso okužene s škodljivimi organizmi; (b) karantensko testiranje, navedeno pod (a): (aa) nadzira uradna organizacija za varstvo rastlin zadevne države članice in ga izvaja strokovno usposobljeno osebje te organizacije ali kateri koli drug uradno potrjen organ; (bb) se izvaja na mestu, ki je ustrezno opremljeno za preprečevanje širjenja škodljivih organizmov in ohranjanje materiala, vključno z indikatorskimi rastlinami, tako da se odstrani vsaka nevarnost za širjenje škodljivih organizmov; (cc) se izvaja na vsaki enoti materiala, — z vizualnim pregledom v rednih časovnih presledkih med celotnim trajanjem vsaj ene


217

rastne dobe, ob upoštevanju vrste materiala in njegove razvojne stopnje med preskusnim programom, za ugotavljanje simptomov, ki jih povzročajo škodljivi organizmi, — s testiranjem po ustreznih metodah, ki se predložijo odboru iz člena 18: — pri krompirju v kakršni koli obliki vsaj za — virus Andean potato latent, — virus Arracacha virus B. sev oca, — virus Potato black ringspot, — viroid Potato spindle tuber, — virus Potato T, — virus Andean potato mottle, — navadni krompirjevi virusi A, M, S, V, X, in Y (vključno Yom Yn in Yc) in virus Potato leaf roll, — Clavibacter michiganensis ssp. sepedonicus (Spieckermann in Kotthoff) Davis et al., — Pseudomonas solanaceanum (Smith) Smith; — pri pravem semenu krompirja vsaj za zgoraj navedene viruse in viroid. (dd) z ustreznim testiranjem vseh drugih simptomov, opaženih pri vizualnem pregledu, da bi identificirali škodljive organizme, ki so povzročili take simptome; (c) vsak material, za katerega je v testiranju pod (b) ugotovljeno, da je okužen s škodljivimi organizmi pod (b) se takoj uniči ali se uporabijo ustrezni postopki za odstranitev škodljivega organizma/organizmov; (d) vsaka organizacija ali raziskovalno telo, ki hrani ta material, obvesti uradno službo države članice za varstvo rastlin o materialu, ki ga hrani.

18.4 Rastline vrst Solanum L., ki tvorijo stolone ali gomolje, ali njihovi hibridi za saditev, shranjeni v genskih bankah ali genetskih zbirkah

Vsaka organizacija ali raziskovalni subjekt, ki ima tak material, obvesti uradno službo za varstvo rastlin države članice o materialu, ki ga hrani.

18.5 Gomolji Solanum tuberosum L., razen tistih, ki so navedeni v Prilogi IV(A)(II)(18.1), (18.2), (18.3) ali (18.4)

Registrska številka, s katero se označi embalaža ali če se krompir prevaža v razsutem stanju, je vozilo, ki prevaža krompir, dokazilo, da je krompir pridelal uradno registrirani pridelovalec ali da izvira iz uradno registriranega skupnega skladišča ali iz distribucijskih centrov, ki obstajajo na območju pridelave, kar nakazuje, da gomolji niso okuženi s Pseudomonas solanacearum (Smith) Smith in (a) da so bile upoštevane določbe Skupnosti za boj proti Synchytrium endobioticum (Schilbersky) Percival; ter (b) kjer je ustrezno, določbe Skupnosti za boj


218

proti Clavibacter michiganensis ssp. sepedonicus (Spieckermann in Kotthoff) Davis et al.

18.6 Rastline Solanaceae za saditev, razen semena in rastlin, navedenih v Prilogi IV(A)(II)(18.4) ali (18.5)

Brez poseganja v zahteve, ki veljajo za rastline, navedene v Prilogi IV(A)(II)(18.1), (18.2) in (18.3), kjer je ustrezno, uradna izjava: (a) da rastline izvirajo z območja, za katero je znano, da ni okuženo z mikoplazmo Potato stolbur; ali (b) da na rastlinah na mestu pridelave od začetka zadnje popolne rastne dobe niso bili opaženi simptomi mikoplazme Potato stolbur.

18.7 Rastline Capsicum annuum L., Lycopersicum lycopersicum (L.) Karsten ex Farw., Musa L., Nicotiana L., in Solanum melongena L. za saditev, razen semena

Brez poseganja v zahteve, ki veljajo za rastline, navedene v Prilogi V(A)(II)(18.6), kjer je ustrezno, uradna izjava: (a) da rastline izvirajo z območij, za katera je ugotovljeno, da niso okužena s Pseudomonas solanacearum (Smith) Smith, ali (b) da na rastlinah na mestu pridelave od začetka zadnje popolne rastne dobe niso bili opaženi simptomi Pseudomonas solanacearum (Smith) Smith.

19. Rastline Humulus lupulus L. za saditev, razen semena

Uradna izjava, da na hmelju na mestu pridelave niso bili opaženi simptomi Verticillium albo-atrum Reinke in Berthold in Verticillium dahliae Klebahn od začetka zadnje popolne rastne dobe.

19.1 Rastline Palmae za saditev, s premerom debla ob vznožju več kot 5 cm in iz vrst: Brahea Mart., Butia Becc., Chamaerops L., Jubaea Kunth, Livistona R. Br., Phoenix L., Sabal Adans., Syagrus Mart., Trachycarpus H. Wendl., Trithrinax Mart., Washingtonia Raf.

Uradna izjava, da so rastline: (a) v celotni življenjski dobi rasle na območju, ki ga je nacionalna organizacija za varstvo rastlin v skladu z ustreznimi mednarodnimi standardi za fitosanitarne ukrepe vzpostavila kot območje, prosto Paysandisia archon (Burmeister), ali (b) vsaj v obdobju dveh let pred premikom rasle na mestu pridelave: — ki ga je registriral in ga nadzoruje pristojni uradni organ v državi članici izvora in — kjer so se rastline nahajale na mestu, ki je bilo fizično popolnoma zaščiteno pred vnosom Paysandisia archon (Burmeister) ali na katerem so bila izvedena ustrezna preventivna tretiranja, in — na katerem s 3 uradnimi fitosanitarnimi pregledi na leto ob primernem času niso bili odkriti znaki Paysandisia archon (Burmeister).

20. Rastline Dendranthema (DC) Des Moul., Dianthus L. in Pelargonium l'Hérit, ex Ait. za saditev, razen semena

Uradna izjava: (a) da na mestu pridelave niso bili opaženi znaki Helicoverpa armigera (Hübner) ali Spodoptera littoralis (Boisd.) od začetka zadnje


219

popolne rastne dobe; ali (b) da so bile rastline ustrezno tretirane proti navedenim organizmom.

21.1 Rastline Dendranthema (DC) Des Moul. za saditev, razen semena

Brez poseganja v zahteve, ki veljajo za rastline, navedene v Prilogi IV(A)(II)(20), uradna izjava: (a) da rastline niso več kot tretja generacija vegetativnega dela, ki izvira iz materiala, za katerega je pri testiranju na viruse ugotovljeno, da ni okužen z viroidom Chrysanthemum stunt ali neposredno izvira iz materiala, za katerega je med uradnim fitosanitarnih pregledom, ki je opravljen med cvetenjem, ugotovljeno, da vsaj 10 % reprezentativnega vzorca ni okuženega z viroidom Chrysanthemum stunt; (b) da rastline ali potaknjenci prihajajo s posesti: — ki je bila mesečno uradno fitosanitarno pregledana v treh mesecih pred pošiljanjem in na kateri takrat niso bili opaženi nobeni simptomi Puccinia horiana Hennings in znano je bilo, da v njeni neposredni bližini v treh mesecih pred trženjem niso bili navzoči simptomi Puccinia horiana Hennings, ali — da je bila pošiljka ustrezno tretirana proti Puccinia horiana Hennings; (c) da pri neukoreninjenih potaknjencih niso bili opaženi nobeni simptomi Didymella ligulicola (Baker, Dimock in Davis) v. Arx na potaknjencih ali na rastlinah, iz katerih izvirajo potaknjenci, ali pri ukoreninjenih potaknjencih niso bili opaženi simptomi Didymella ligulicola (Baker, Dimock in Davis) v. Arx na potaknjencih ali ukorenišču.

21.2 Rastline Dianthus L. za saditev, razen semena

Brez poseganja v zahteve, ki veljajo za rastline, navedene v Prilogi IV(A)(II)(20), uradna izjava: — da rastline neposredno izvirajo iz matičnih rastlin, za katere je v uradno odobrenih testih, opravljenih vsaj enkrat v zadnjih dveh letih, ugotovljeno, da niso okužene z Erwinia chrysanthemi pv. dianthicola (Hellmers) Dickey, Pseudomonas caryophylli (Burkholder) Starr in Burkholder in Phialophora cinerescens (Wollenw.) van Beyma, — da na rastlinah niso bili opaženi nobeni simptomi zgoraj navedenih škodljivih organizmov.

22. Čebulice Tulipa L. in Narcissus L., razen tistih, ki so označene na embalaži ali kako drugače, da so namenjene prodaji končnim

Uradna izjava, da na rastlinah od začetka zadnje popolne vegetativne dobe niso bili opaženi simptomi Ditylenchus dipsaci (Kühn)


220

uporabnikom, ki se ne ukvarjajo s poklicno pridelavo rezanega cvetja

Filipjev.

23. Rastline ali zelnate rastline za sajenje, razen: — čebulice, — stebelni gomolji, — rastline družine Gramineae, — korenike, — semena — gomolji

Brez poseganja v zahteve, ki se uporabljajo za rastline iz Priloge IV, Del A, Oddelek II (20), (21.1) ali (21.2), uradna izjava, da: (a) so rastline s poreklom iz območja, za katerega je znano, da ni napadeno z listnimi zavrtalkami Liriomyza huidobrensis (Blanchard) in Liriomyza trifolii (Burgess), ali (b) na uradnih pregledih, ki so se opravljali vsaj mesečno v zadnjih treh mesecih pred žetvijo, na mestu pridelave niso bili opaženi sledovi listnih zavrtalk Liriomyza huidobrensis (Blanchard) in Liriomyza trifolii (Burgess) ali (c) so bile rastline tik pred trženjem uradno pregledane in je bilo ugotovljeno, da niso napadene z listnimi zavrtalkami Liriomyza huidobrensis (Blanchard) in Liriomyza trifolii (Burgess) in je bilo opravljeno ustrezno tretiranje proti listnim zavrtalkam Liriomyza huidobrensis (Blanchard) in Liriomyza trifolii (Burgess).

24. Rastline s koreninami, sajene ali predvidene za saditev, rastoče na prostem

Da ni dokazov, da mesto pridelave ni okuženo s Clavibacter michiganensis ssp. sepedonicus (Spieckermann in Kottfhoff) Davis et al., Globodera pallida (Stone) Behrens, Globodera rostochiensis (Wollenweber) Behrens in Synchytrium endobioticum (Schilbersky) Percival.

25. Rastline Beta vulgaris L. za saditev, razen semena

Uradna izjava: (a) da rastline izvirajo z območij, za katera je znano, da niso okužena z virusom Beet leaf curl; ali (b) da ni znano, da bi bil na območju pridelave navzoč virus Beet leaf curl in na mestu pridelave ali v njegovi neposredni bližini niso bili opaženi nobeni simptomi virusa Beet leaf curl od začetka zadnje popolne rastne dobe.

26. Seme Helianthus annuus L. Uradna izjava: (a) da seme izvira z območij, za katera je znano, da niso okužena s Plasmopara halstedii (Farlow) Berl.&de Toni; ali (b) da je seme, razen semena, ki je pridelano na sortah, odpornih na vse rase Plasmopara halstedii (Farlow) Berl.&de Toni, navzoče na


221

območju pridelave, ustrezno tretirano proti Plasmopara halstedii (Farlow) Berl. & de Toni.

26.1 Rastline Lycopersicon lycopersicum (L.) Karsten ex Farw.) za saditev, razen semena

Brez poseganja v zahteve, ki veljajo za rastline, kjer je ustrezno, navedene v Prilogi IV(a)(II)(18.6) in (23), uradna izjava: (a) da rastline izvirajo z območij, za katera je znano, da niso okužena z virusom Tomato yellow leaf curl; ali (b) da na rastlinah niso bili opaženi nobeni simptomi virusa Tomato yellow leaf curl; in (aa) da rastline izvirajo z območij, za katera je znano, da niso okužena z Bemisia tabaci Genn; ali (bb) da je na uradnih fitosanitarnih pregledih, opravljenih vsaj mesečno v zadnjih treh mesecih pred izvozom, ugotovljeno, da mesto pridelave ni okuženo z Bemisia tabaci Genn; ali (c) da na mestu pridelave niso bili opaženi simptomi virusa Tomato yellow leaf curl in da je bil na mestu pridelave uveden ustrezen režim tretiranja in spremljanja, da bi se zagotovila neokužena mesta pridelave z Bemisia tabaci Genn.

27. Seme Lycopersicon lycopersicum (L.) Karsten ex Farw.

Uradna izjava, da je bilo seme pridobljeno z ustrezno metodo kislinske ekstrakcije ali enakovredno metodo, odobreno v skladu s postopkom iz člena 18(2); in (a) da seme izvira z območij, za katera ni znano, ali sta tam navzoča Clavibacter michiganensis ssp. michiganensis (Smith) Davis et al. ali Xanthomonas campestris pv. vesicatoria (Doidge) Dye; ali (b) da na rastlinah na mestu pridelave med njihovo zadnjo popolno rastno dobo niso bili opaženi simptomi bolezni, ki jo povzročajo ti škodljivi organizmi; ali (c) da je bilo seme uradno testirano vsaj na te škodljive organizme na reprezentativnem


222

vzorcu in z uporabo ustreznih metod in v testih ugotovljeno, da seme ni okuženo s temi škodljivimi organizmi.

28.1 Seme Medicago sativa L. Uradna izjava: (a) da na mestu pridelave niso bili opaženi nobeni simptomi Ditylenchus dipsaci (Kühn) Filipjev od začetka zadnje popolne rastne dobe in da z laboratorijskimi testi na reprezentativnem vzorcu ni bila odkrita Ditylenchus dipsaci (Kühn) Filipjev; ali (b) da je bilo opravljeno zaplinjevanje pred trženjem.

28.2 Seme Medicago sativa L. Brez poseganja v zahteve, ki veljajo za rastline, navedene v Prilogi IV(A)(II)(28.1), uradna izjava: (a) da seme izvira z območij, za katera je znano, da niso okužena s Clavibacter michiganensis spp. insidiosus Davis et al.; ali (b) — da od začetka zadnjih 10 let ni bilo znano, ali je Clavibacter michiganensis ssp. insidiosus Davis et al. navzoč na kmetiji ali v njeni neposredni bližini, in — da pridelek spada v sorto, priznano kot zelo odporno na Clavibacter michiganensis ssp. insidiosus Davis et al, ali — da je bilo seme pridelano, ko se še ni začela četrta popolna rastna doba od sajenja, in da je bila največ ena predhodna pridelava semena tega pridelka, ali — da vsebnost inertne snovi, določene v skladu s pravili, ki veljajo za uradno potrjevanje semena, poslanega na tržišče Skupnosti, ne presega 0,1 ut. %, — da na mestu pridelave ali na sosednjem pridelku Medicago sativa L. niso bili opaženi nobeni simptomi Clavibacter michiganensis ssp. insidiosus Davis et al. Med zadnjo popolno rastno dobo ali, kjer je ustrezno, med zadnjima dvema rastnima dobama, — da so bili pridelki pridelani na zemljišču, na katerem v zadnjih treh letih predsajenjem ni


223

bilo pridelka Medicago sativa L. 29. Semena Phaseolus L. Uradna izjava:

(a) da semena izvirajo z območij, za katera je znano, da niso okužena s Xanthomonas campestris pv. phaseoli (Smith) Dye; ali (b) da je bil testiran reprezentativni vzorec semena in je bilo v teh testih ugotovljeno, da ni okužen s Xanthomonas campestris pv. phaseoli (Smith) Dye.

30.1 Plodovi Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi

Na embalaži je ustrezna označba izvora.


224

PRILOGA V

RASTLINE, RASTLINSKI PROIZVODI IN DRUGI PREDMETI, ZA KATERE SE OPRAVI URADNI ZDRAVSTVENI PREGLED (na mestu pridelave, če izvirajo iz skupnosti, preden se premeščajo znotraj skupnosti – v državi izvora ali državi pošiljateljici, če izvirajo zunaj skupnosti), PREDEN SE JIM DOVOLI VSTOP V

SKUPNOST

Del A: RASTLINE, RASTLINSKI PROIZVODI IN DRUGI PREDMETI, KI IZVIRAJO IZ SKUPNOSTI

I. Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, ki so možni prenašalci škodljivih organizmov, pomembnih za vso Skupnost, in jih mora spremljati rastlinski potni list 1. Rastline in rastlinski proizvodi 1.1 Rastline za saditev, razen semena, Amelanchier Med., Chaenomeles Lindl., Cotoneaster Ehrh., Crataegus L., Cydonia Mill., Eriobotrya Lindl., Malus Mill., Mespilus L., Photinia davidiana (Dcne.) Cardot, Prunus L., razen Prunus laurocerasus L. in Prunus lusitanica L., Pyracantha Roem., Pyrus L. in Sorbus L. 1.2 Rastline Beta vulgaris L. in Humulus lupulus L. za saditev, razen semena. 1.3 Rastline vrst Solanum L., ki tvorijo stolone ali gomolje, ali njihovi hibridi za saditev. 1.4 Rastline Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi ter Vitis L., razen plodov in semena. 1.5 Brez poseganja v točko 1.6 rastline Citrus L. in njihovi hibridi, razen plodov in semena. 1.6 Plodovi Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi, z listi in peclji. 1.7 Les v smislu prvega pododstavka člena 2(2), če: a) je bil v celoti ali delno pridobljen iz Platanus L., vključno z lesom, ki ni ohranil svoje naravne okrogle površine in b) ustreza enemu od naslednjih poimenovanj, določenih v delu dve Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi in o skupni carinski tarifi: Oznaka KN Poimenovanje

4401 10 00 Les za ogrevanje v hlodih, polenih, vejah, butarah ali podobnih oblikah

4401 22 00 Iveri ali sekanci neiglavcev

ex 4401 30 90 Odpadki in ostanki (razen žagovine), neaglomerirani v hlode, brikete, pelete ali podobne oblike

4403 10 00 Les, neobdelan, obdelan z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi sredstvi, z lubjem ali brez lubja ali beljavine, ali grobo obdelan (obtesan)

ex 4403 99 Les neiglavcev (razen tropskega lesa, določenega v opombi k podtarifni številki 1 k poglavju 44 ali drug tropski les, hrast (Quercus spp.) ali bukev (Fagus spp.)), neobdelan, z lubjem ali brez lubja ali beljavine, ali grobo obdelan (obtesan), neobdelan z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi


225

sredstvi ex 4404 20 00 Cepljeni koli iz neiglavcev; koli, planke in drogovi iz lesa neiglavcev, zašiljeni, toda ne žagani po dolžini

ex 4407 99 Les neiglavcev (razen tropskega lesa, določenega v opombi k podtarifni številki 1 k poglavju 44 ali drug tropski les, hrast (Quercus spp.) ali bukev (Fagus spp.)), rezan ali vzdolžno žagan, cepljen ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali na koncih spojen, debeline nad 6 mm.

__________ 2. Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, ki jih pridelujejo pridelovalci, katerih pridelava in prodaja je dovoljena osebam, ki se poklicno ukvarjajo z rastlinsko pridelavo, razen tistih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, ki so obdelani in pripravljeni za prodajo končnemu porabniku, in za katere pristojni uradni organi držav članic zagotovijo, da je njihova pridelava jasno ločena od pridelave drugih proizvodov 2.1 Rastline za saditev, razen semena rodov Abies Mill., Apium graveolens L., Argyranthemum spp., Aster spp., Brassica spp., Castanea Mill., Cucumis spp., Dendranthema (DC) Des Moul., Dianthus L. in hibridi Exacum spp., Fragaria L., Gerbera Cass., Gypsophila L., vse sorte novogvinejskih hibridov Impatiens L., Lactuca spp., Larix Mill., Leucanthemum L., Lupinus L., Pelargonium l’Hérit. ex Ait., Picea A. Dietr., Pinus L., Platanus L., Populus L., Prunus laurocerasus L., Prunus lusitanica L., Pseudotsuga Carr., Quercus L., Rubus L., Spinacia L., Tanacetum L., Tsuga Carr.,Verbena L. in druge zelnate rastline, razen rastlin družine Gramineae, namenjenih za sajenje, in razen čebulic, stebelnih gomoljev, korenik, semen in gomoljev. 2.2 Rastline Solanaceae, razen tistih iz točke 1.3 za saditev, razen semena. 2.3 Rastline Araceae, Marantaceae, Musaceae, Persea spp. in Strelitziaceae, ukoreninjene ali z rastnim substratom, ki se drži rastlin ali te v njem rastejo 2.3.1 Rastline Palmae za saditev, s premerom debla ob vznožju več kot 5 cm in iz vrst: Brahea Mart., Butia Becc., Chamaerops L., Jubaea Kunth, Livistona R. Br., Phoenix L., Sabal Adans., Syagrus Mart., Trachycarpus H. Wendl., Trithrinax Mart., Washingtonia Raf. 2.4 Semena in čebulice Allium ascalonicum L., Allium cepa L., in Allium schoenoprasum L. za saditev in rastline Allium porrum L. za saditev,

Semena Medicago sativa L.,

Semena Helianthus annuus L., Lycopersicon lycopersicum (L.) Karsten ex Farw. in Phaseolus L.

3. Čebulice in koreninske zadebelitve za saditev, ki jih pridelujejo pridelovalci, katerih pridelava in prodaja je dovoljena osebam, ki se poklicno ukvarjajo z rastlinsko pridelavo, razen tistih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, ki so obdelani in pripravljeni za prodajo končnemu porabniku, in za katere pristojni uradni organi držav članic zagotovijo, da je njihova pridelava jasno ločena od pridelave drugih proizvodov Camassia Lindl., Chionodoxa Boiss., Crocus flavus Weston „Golden Yellow“, Galanthus L., Galtonia candicans (Baker) Decne., miniaturni kultivarji in njihovi hibridi rodu Gladiolus Tourn. ex L., kot so Gladiolus callianthus Marais, Gladiolus colvillei Sweet, Gladiolus nanus hort., Gladiolus ramosus hort. in Gladiolus tubergenii hort., Hyacinthus L., Iris L., Ismene Herbert, Muscari Miller, Narcissus L, Orinthogalum L., Puschkinia Adams, Scilla L. Tigridia Juss. in Tulipa L.


226

PRILOGA V

RASTLINE, RASTLINSKI PROIZVODI IN DRUGI PREDMETI, ZA

KATERE SE OPRAVI ZDRAVSTVENI FITOSANITARNI PREGLED (na mestu pridelave, če izvirajo iz Skupnosti, preden se premeščajo znotraj

Skupnosti – v državi izvora ali državi pošiljateljici, če izvirajo zunaj Skupnosti), PREDEN SE JIM DOVOLI VSTOP V SKUPNOST

Del B

RASTLINE, RASTLINSKI PROIZVODI IN DRUGI PREDMETI, KI NE IZVIRAJO Z OBMOČIJ, NAVEDENIH V DELU A

I. Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, ki so možni prenašalci škodljivih organizmov, pomembnih za vso Skupnost 1. Rastline za saditev, razen semena, vendar vključno s semenom Cruciferae, Gramineae, Trifolium spp., ki izvirajo iz Argentine, Avstralije, Bolivije, Čila, Nove Zelandije in Urugvaja, rodovi Triticum, Secale in X Triticosecale iz Afganistana, Indije, Iran, Iraka, Mehike, Nepala, Pakistana, Južna Afrika in ZDA. Capsicum spp., Helianthus annuus L., Lycopersicon lycopersicum (L.) Karsten ex Farw., Medicago sativa L., Prunus L., Rubus L., Oryza spp., Zea mays L., Allium ascalonicum L., Allium cepa L., Allium porrum L., Allium schoenoprasum L. in Phaseolus L. 2. Deli rastlin, razen plodov in semen: — Castanea Mill., Dendranthema (DC) Des. Moul., Dianthus L., Gypsophila L., Pelargonium l’Herit. ex Ait, Phoenix spp., Populus L., Quercus L., Solidago L. in rezanega cvetja Orchidaceae, — iglavcev (Coniferales), — Acer saccharum Marsh., s poreklom iz ZDA in Kanade, — Prunus L., ki je po poreklu iz neevropskih držav, — rezanega cvetja Aster spp., Eryngium L., Hypericum L., Lisianthus L., Rosa L. in Trachelium L., ki so po poreklu iz neeevropskih držav, — listnate zelenjave Apium graveolens L. in Ocimum L. 3. Plodovi: — Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi, Momordica L. in Solanum melongena L., — Annona L., Cydonia Mill., Diospyros L., Malus Mill., Mangifera L., Passiflora L., Prunus L., Psidium L., Pyrus L., Ribes L. Syzygium Gaertn., in Vaccinium L., ki izvirajo iz neevropskih držav. 4. Gomolji Solanum tuberosum L. 5. Izolirano lubje: — iglavcev (Coniferales), s poreklom iz neevropskih držav,


227

— Acer saccharum Marsh, Populus L., in Quercus L., razen Quercus suber L. — Fraxinus L., Juglans mandshurica Maxim., Ulmus davidiana Planch., Ulmus parvifolia Jacq. in Pterocarya rhoifolia Siebold & Zucc., s poreklom iz Kanade, Kitajske, Japonske, Mongolije, Republike Koreje, Rusije, Tajvana in ZDA. 6. Les v smislu prvega pododstavka člena 2(2), pri čemer: a) je bil v celoti ali delno pridobljen iz spodaj navedenega reda, rodu ali vrste, razen lesene embalaže, opredeljene v točki 2 oddelka I dela A Priloge IV: — Quercus L., vključno z lesom, ki ni ohranil svoje naravne okrogle površine, s poreklom iz ZDA, razen lesa, ki ustreza poimenovanju iz točke (b) oznake KN 4416 00 00 in če obstaja dokaz, da je bil les obdelan ali izdelan z uporabo toplotne obdelave pri najnižji temperaturi 176 °C za 20 minut, — Platanus, vključno z lesom, ki ni ohranil svoje naravne okrogle površine, s poreklom iz ZDA ali Armenije, — Populus L., vključno z lesom, ki ni ohranil svoje naravne okrogle površine, s poreklom z ameriške celine, — Acer saccharum Marsh., vključno z lesom, ki ni ohranil svoje naravne okrogle površine, s poreklom iz ZDA in Kanade, — Conifers (Coniferales), vključno z lesom, ki ni ohranil svoje naravne okrogle površine, s poreklom iz neevropskih držav, Kazahstana, Rusije in Turčije, — Fraxinus L., Juglans mandshurica Maxim., Ulmus davidiana Planch., Ulmus parvifolia Jacq. in Pterocarya rhoifolia Siebold & Zucc., vključno z lesom, ki ni ohranil svoje naravne okrogle površine, s poreklom iz Kanade, Kitajske, Japonske, Mongolije, Republike Koreje, Rusije, Tajvana in ZDA. in b) ustreza enemu od naslednjih poimenovanj iz dela dve Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87: Oznaka KN Poimenovanje 4401 10 00 Les za ogrevanje v hlodih, polenih, vejah, butarah ali podobnih oblikah

4401 21 00 Iveri ali sekanci iglavcev

4401 22 00 Iveri ali sekanci neiglavcev

4401 30 10 Žagovina

ex 4401 30 90 Ostali odpadki in ostanki, neaglomerirani v hlode, brikete, pelete ali podobne oblike

4403 10 00

Les, neobdelan, obdelan z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi sredstvi, z lubjem ali brez lubja ali beljavine, ali grobo obdelan (obtesan)

4403 20 Les iglavcev, neobdelan, razen obdelan z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi sredstvi, z lubjem ali brez lubja ali beljavine ali grobo obdelan (obtesan)

4403 91 Hrastov les, (Quercus spp.) neobdelan, razen obdelan z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi sredstvi, z lubjem ali brez lubja ali beljavine, ali grobo obdelan (obtesan)

ex 4403 99 Les neiglavcev (razen tropskega lesa, določenega v opombi k podtarifni številki 1 k poglavju 44 ali drug tropski les, hrast (Quercus spp.) ali bukev (Fagus spp.)), neobdelan, z lubjem ali brez lubja ali beljavine, ali grobo obdelan (obtesan), neobdelan z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi sredstvi

ex 4404 Cepljeni koli, koli, planke in drogovi, zašiljeni, toda ne žagani po dolžini,

4406 Leseni železniški ali tramvajski pragovi

4407 10 Les iglavcev, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali na koncih spojen, debeline nad 6 mm


228

4407 91 Hrastov les (Quercus spp.), vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali na koncih spojen, debeline nad 6 mm

ex 4407 93 Les Acer saccharum Marsh, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali na koncih spojen, debeline nad 6 mm

4407 95 Jesenov les (Fraxinus spp,) vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali na koncih spojen, debeline nad 6 mm

ex 4407 99 Les listavcev (razen tropskega lesa, določenega v opombi k podtarifni številki 1 k poglavju 44 ali drug tropski les, hrast (Quercus spp.), bukev (Fagus spp.), javor (Acer spp.), češnja (Prunus spp.) ali jesen (Fraxinus spp.)), rezan ali vzdolžno žagan, cepljen ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali na koncih spojen, debeline nad 6 mm

4415 Zaboji za pakiranje, škatle, gajbe, bobni in podobna lesena embalaža; koluti za kable, iz lesa; palete, zabojaste palete in druge nakladalne plošče, iz lesa, paletne prirobnice iz lesa

4416 00 00 Sodi, kadi, vedra in drugi kletarski proizvodi in njihovi deli, iz lesa, vključno doge

9406 00 20 Montažne zgradbe, lesene.

7. (a) Zemlja in rastni substrat, ki sta v celoti ali delno sestavljena iz zemlje ali trdnih organskih snovi, kakršni so deli rastlin, humus, vključno s šoto ali lubjem, razen tistega, ki je v celoti sestavljen iz šote. (b) Zemlja in rastni substrat, ki se drži rastlin ali te v njem rastejo, ki se v celoti ali deloma sestoji iz materialov, navedenih pod (a), ali ki ga deloma sestavlja katera koli trdna anorganska snov, namenjen za vzdrževanje vitalnosti rastlin, ki izvirajo iz: — Turčije, — Belorusije, Gruzije, Moldavije, Rusije, Ukrajine, — neevropskih držav razen Alžirije, Egipta, Izraela, Libije, Maroka, Tunizije. 8. Zrnje rodov Triticum, Secale in X Triticosecale, ki izvirajoiz Afganistana, Indije, Iran, Iraka, Mehike, Nepala, Pakistana, Južna Afrika in ZDA.


229

Povzetek posebnih zahtev za določene rastline in njihove škodljive organizme, ki so na seznamu varovanih območij kot jih določa Uredba Komisije (ES) št.

690/2008.

Škodljivi organizmi Varovana območja: ozemlje Rastline (Priloga V.A.II dir.

2000/29)

(a) Žuželke, pršice in ogorčice v vseh razvojnih stopnjah

1 Anthonomus grandis (Boh.) Grčija, Španija (Andaluzija, Katalonija, Ekstremadura, Murcia,Valencia)

2 Bemisia tabaci Genn. (evropske populacije)

Irska, Portugalska (Azori, Beira Interior, Beira Litoral, Entre Douro e Minho, Madeira, Ribatejo e Oeste (občine Alcobaça, Alenquer, Bombarral, Cadaval, Caldas da Rainha, Lourinhă, Nazaré, Obidos, Peniche in Torres Vedras) in Trás-os- Montes), Finska, Švedska, Združeno kraljestvo

Rastline za saditev (ne seme, gomolji in korenike): Begonia, Euphorbia pulcherrima, Ficus, Hibiscus

3 Cephalcia lariciphila (Klug.) Irska, Združeno kraljestvo (Severna Irska, Otok Man in Jersey)

Rastline Larix Mill za saditev (ne seme)

3.1 Daktulosphaira vitifoliae (Fitch)

Ciper Rastline Vitis L., (ne plodovi

in seme)

4 Dendroctonus micans Kugelan

Irska, Grčija, Združeno kraljestvo (Severna Irska, Otok Man in Jersey)

Les in lubje iglavcev ter rastline (ne seme in plod) Abies, Larix, Picea, Pinus . in Pseudotsuga, visoke več kakor 3 m

5 Gilpinia hercyniae (Hartig) Irska, Grčija, Združeno kraljestvo (Severna Irska, Otok Man in Jersey)

Rastline Picea za saditev, razen semena

6 Globodera pallida (Stone) Behrens

Latvija, Slovenija, Slovaška, Finska

Krompirjevi gomolji Solanum tuberosum

7 Gonipterus scutellatus Gyll Grčija, Portugalska (Azori) Rastline Eucalyptus (ne plodovi in seme)

8 Ips amitinus Eichhof Irska, Grčija, Francija (Korzika), Združeno kraljestvo

Les in lubje iglavcev ter rastline (ne seme in plod) Abies, Larix, Picea, Pinus, visoke več kakor 3 m

9 Ips cembrae Heer Irska, Grčija, Združeno kraljestvo (Severna Irska in Otok Man) Les in lubje iglavcev ter

rastline (ne seme in plod) Abies, Larix, Picea, Pinus in Pseudotsuga, visoke več kakor 3 m

10 Ips duplicatus Sahlberg Irska, Grčija, Združeno kraljestvo Les in lubje iglavcev ter rastline (ne seme in plod) Abies, Larix, Picea, Pinus, visoke več kakor 3 m

11 Ips sexdentatus Boerner Irska, Ciper, Združeno kraljestvo (Severna Irska in Otok Man) Les in lubje iglavcev ter

rastline (ne seme in plod) Abies, Larix, Picea, Pinus, visoke več kakor 3 m

12 Ips typographus Heer Irska, Združeno kraljestvo Les in lubje iglavcev ter

DODATEK 2 – PRILOGE DIREKTIVE 2000/29/ES – varovana območja

230

Škodljivi organizmi Varovana območja: ozemlje Rastline (Priloga V.A.II dir. 2000/29) rastline (ne seme in plod) Abies, Larix, Picea, Pinus in Pseudotsuga, visoke več kakor 3 m

13 Leptinotarsa decemlineata Say

Irska, Španija (Ibiza in Menorka), Ciper, Malta, Portugalska (Azori in Madeira), Finska (okrožja Ĺland, Hĺme, Kymi, Pirkanmaa, Satakunta, Turku, Uusimaa), Švedska (okraji Blekinge, Gotland, Halland, Kalmar in Skĺne), Združeno kraljestvo

Krompir in drugi razhudniki

14 Liriomyza bryoniae (Kaltenbach)


15 Sternochetus mangiferae Fabricius

Španija (Granada in Malaga), Portugalska (Alentejo, Algarve in Madeira)

Seme Mangifera spp.

(b) Bakterije

1 Curtobacterium flaccumfaciens pv. flaccumfaciens (Hedges) Col.

Grčija, Španija, Portugalska

2 Erwinia amylovora (Burr.) Winsl. et al.

— Estonija, Španija, Francija (Korzika), Italija (Abruzzo, Basilicata, Kalabrija, Campania, Furlanija-Julijska krajina, Lazio, Ligurija, Marche, Molise, Piedmont, Sardinija, Sicilija, Toskana, Umbrija, Valle d’Aosta), Latvija, Portugalska, Finska, Združeno kraljestvo (Severna Irska, Otok Man in Kanalski otoki), — in do 31. marca 2010 Irska, Italija (Apúlia, Emilia-Romagna (pokrajini Parma in Piacenza), Lombardija (razen pokrajine Mantua), Benečija (razen pokrajine Rovigo, občin Castelbaldo, Barbona, Piacenza d’Adige, Vescovana, S. Urbano, Boara Pisani, Masi v pokrajini Padova in območja južno od avtoceste A4 v pokrajini Verona)), Litva, Slovenija (razen gorenjske, koroške, mariborske in notranjske regije), Slovaška (razen občin Blahová, Horné Mýto in Okoč (okrožje Dunajská Streda), Hronovce in Hronské Kľačany (okrožje Levice), Málinec (okrožje Poltár), Hrhov (okrožje Rožňav), Veľké Ripňany (okrožje Topoľčany), Kazimír, Luhyňa, Malý Horeš, Svätuše in Zatín (okrožje Trebišov)) — in do 31. marca 2009 Avstrija (Burgenland, Koroška, Spodnja Avstrija, Tirolska (upravna enota Lienz), Štajerska, Dunaj)

Rastline in kaljiv pelod za opraševanje: Amelanchier Med., Chaenomeles Lindl., Cotoneaster Ehrh., Crataegus L., Cydonia Mill., Eriobotrya Lindl., Malus Mill., Mespilus L., Photinia davidiana (Dcne.) Cardot, Pyracantha Roem., Pyrus L. in

Sorbus L. razen plodov in semena

Od 15. marca do 30. junija, čebelji panji

(c) Glive

01 Cryphonectria parasitica (Murrill) Barr

Češka, Irska, Grčija (Kreta in Lezbos), Švedska in Združeno kraljestvo (razen Otoka Man)

Les in izolirano lubje kostanja Castanea Mill.

1 Glomerella gossypii Edgerton

Grčija Seme Gossypium spp.


231

Škodljivi organizmi Varovana območja: ozemlje Rastline (Priloga V.A.II dir. 2000/29)

2 Gremmeniella abietina Morelet


Rastline za saditev (ne seme) Abies, Larix, Picea, Pinus in Pseudotsuga

3 Hypoxylon mammatum (Wahl.) J Miller



1 Rizomanija – virus Beet necrotic yellow vein

Irska, Francija (Bretanja), Portugalska (Azori), Finska, Združeno kraljestvo (Severna Irska)

Semenski in jedilni krompir, rastline Allium porrum, Apium, Beta, Brassica napus, Brassica rapa, Daucus, Beta vulgaris za saditev (tudi seme), pesa za industrijsko predelavo, zemlja pese in nesterilizirani odpadki pese, rabljeni kmetijski stroji

2 Virus Tomato spotted wilt Finska, Švedska

3 Virus Citrus tristeza (evropski sevi)

Grčija, Francija (Korzika), Malta, Portugalska (razen Madeire)

Plodovi Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovi hibridi

4 Fitoplazma Grapevine flavescence dorée MLO

Češka (do 31. marca 2009), Francija (Alzacija, Champagne-Ardenne in Lorena) (do31. marca 2009), Italija (Bazilikata) (do 31. marca 2009)

Rastline Vitis , razen plodov in semen.

DODATEK 3 - RASTLINE

232

Dodatek 3:

Rastline, ki jih mora pri premeščanju ali trženju v EU spremljati rastlinski potni list (uradna etiketa in spremni dokument) po Zakonu o zdravstvenem varstvu rastlin oz. etiketa dobavitelja in potrdilo dobavitelja za standardni material ali uradne etikete za uradno potrjen material po zakonu o semenskem materialu kmetijskih rastlin.

(razen za varovana območja, kjer je seznam samo za Slovenijo; vir - Priročnik fitosanitarne inšpekcije IRSKGH)

RASTLINSKI POTNI LIST (uradna etiketa) ETIKETA / POTRD. DOBAVITELJA

Rastline namenjene za saditev

razen semena

Rastline, razen

plodov in semena

Plodovi s peclji in

listi

Rastline, ukoreninjene ali sprijete ali združene

z rastnim substratom

Seme in čebulice,

namenjene za saditev

Čebulice in koreni,

namenjeni za saditev

Sadilni in razmnoževalni material

Samo razmnoževalni material

(velja za okrasne rastline)

Abies Mill. (jelka) □ ♦OKR Allium ascalonicum L.

(šalotka) □ □ ♦ZEL

Allium cepa L. (čebula) □ □ / ♦ZEL ♦ZEL Allium fistulosum L.

(zimski luk) □ ♦ZEL

Allium porrum L. (por) □ ♦ZEL ♦ZEL Allium sativum L.

(česen) □ ♦ZEL

Allium schoenoprasum L. (drobnjak) □ □

Amelanchier Med. (šmarna hrušica)

■2 / ZPb2 ♦OKR

Anthriscus cerefolium (L.) Hoffm. (krebuljica) □ ♦ZEL ♦ZEL

Apium graveolens L. (listnata ali gomoljna

zelena) □ ♦ZEL ♦ZEL

Asparagus officinalis L. (navadni beluš,

špargelj) □ ♦ZEL ♦ZEL

Araceae □ ♦OKR Argyranthemum spp. □ ♦OKR

Aster spp. (atre, nebine) □ ♦OKR

Beta vulgaris L. ■2 Beta vulgaris L. var. vulgaris (mangold)

Beta vulgaris L. var. sonditiva Alef. (rdeča

pesa)

■2 ♦ZEL ♦ZEL

Brassica spp. □ ♦OKR Brassica oleracea L.

convar. acephala (CD) Alef. var. sabellica L. (kodrolistni ohrovt)

□ ♦ZEL


233



razen semena

Rastline, razen

plodov in semena

Plodovi s peclji in

listi



Seme in čebulice,







- convar. botrytis (L.) Alef var. botrytis L.

(cvetača) - convar. botrytis (L.)

Alef var. cvmosa Duch (brokoli)

- convar. oleracea var. gemmifera DC (brstični

ohrovt) - convar. capitata (L.) Alef. var. sabauda L.

(ohrovt) - convar. capitata (L.)

Alef. var. alba DC (belo zelje)

- convar. capitata (L.) Alef. var. rubra DC

(rdeče zelje)

♦ZEL

Brassica oleracea L. convar. acephala (DC.) Alef. var. gongylodes

(kolerabica) Brassica pekinensis (Lour.) Rupr. (kitajski

kap.) Brassica rapa L.

var.rapa (strniščna repa)

□ ♦ZEL ♦ZEL

Camassia Lindl. □ ♦OKR Camellia ■ ♦OKR

Capsicum annuum L. (paprika) □ ♦ZEL ♦ZEL ♦OKR

Castanea Mill. (kostanj) ■ ♦OKR Castanea sativa Mill.

(domači kostanj) ■ ♦SAD ♦OKR

Chaenomeles Lindl. (japonska kutina)

■2/ ZPb2

♦OKR

Chicorium endivia L. (endivjia) □ ♦ZEL ♦ZEL

Chicorium intybus L. (radič korenasti, Witlof) □ ♦ZEL ♦ZEL

Chionodoxa Boiss. □ ♦OKR Citrullus lanatus

(Thunb.) Matsum. Et Nakai (lubenica)

□ ♦ZEL ♦ZEL

Citrus L. in njihovi hibridi (citrusi) ■ ■ ♦SAD ♦OKR

Corylus avelana L. (navadna leska) ♦SAD ♦OKR

Cotoneaster Ehrh (panešplja)

■2/ ZPb2

♦OKR

Crataegus L. (beli trn, glog)

■2/ ZPb2

♦OKR


234



razen semena

Rastline, razen

plodov in semena

Plodovi s peclji in

listi



Seme in čebulice,







Crocus flavus Weston 'Golden Yellow □ □ ♦OKR

Cucumis spp. □ Cucumis melo L.

(melona) Cucumis sativus L. (navadna kumara)

□ ♦ZEL ♦ZEL

Cucurbita maxima L. Dushesne (navadna

buča) □ ♦ZEL ♦ZEL

Cucurbita pepo L. (vrtna buča, cukini,

oljna buča) □ ♦ZEL ♦ZEL

Cydonia oblonga Mill (kutina)

■2/ ZPb2 ♦SAD / ♦c ♦OKR

Cynaria cardunculus L. (kardij) □ ♦ZEL ♦ZEL

Cynaria scoymus (artičoka) □ ♦ZEL

Dendranthema (DC.) Des Moul. (krizantema) □ ♦OKR

Dianthus L. in hibridi (nagelj) □ ♦OKR

Daucus carota L. (navadno korenje) □ ♦ZEL ♦ZEL

Eriobotrya Lindl. (japonska nešplja)

■2/ ZPb2

♦OKR

Exacum spp. □ ♦OKR Ficus carica L.

(navadni smokovec, figovec)

♦SAD

Foeniculum vulgare Miller (navadni

komarček) □ ♦ZEL ♦ZEL

Fortunella Swingle in njihovi hibridi (kumkvat) ■ ■ ♦SAD ♦OKR

Fragaria L. (vrtni jagodnjak) □ ♦SAD ♦OKR

Galanthus L. □ ♦OKR Galtonia candicans

(Baker) Decne □ ♦OKR

Gerbera Cass. □ ♦OKR Gladiolus callianthus

Marais Gladiolus colvillei

Sweet Gladiolus nanus hort.

Gladiolus ramosus hort Gladiolus tubergenii

hort.

□ □

♦OKR

Gypsophila L. □ ♦OKR Helianthus annus L. □ □♦POL ♦OKR Humulus lupulus L. ■2 ♦c

Hyacinthus L. □ □ ♦OKR


235



razen semena

Rastline, razen

plodov in semena

Plodovi s peclji in

listi



Seme in čebulice,







Impatiens L. (vse vrste novogvinejskih

križancev) □ ♦OKR

Iris L. □ □ ♦OKR Ismene Herbert □ □ ♦OKR Juglans regia L. (navadni oreh) ♦SAD

Lactuca spp. □ Lactuca sativa L.

(solata) □ ♦ZEL ♦ZEL

Larix Mill. □ ♦OKR Leucanthemum L. □ ♦OKR

Lupinus L. □ ♦OKR Lycopersicon

lycopersicon (L.) Karsten ex Farw.

(paradižnik) □ □♦ZEL ♦ZEL

Malus Mill. (jablana) ■2/ ZPb2

♦SAD / ♦c ♦OKR

Marantaceae □ ♦OKR Medicago sativa L. □♦POL

Mespilus L. (nešplja) ■2/ ZPb2

♦OKR

Musaceae □ ♦OKR Muscari Miller □ □ ♦OKR Narcissus L. □ □ ♦OKR

Olea europea L. (oljka) ♦SAD Ornithogalum L. □ ♦OKR

Pelargonium L'Herit. ex Ait. (pelargonija) □ ♦OKR

Persea spp. □ ♦OKR Petroselinum crispum (Mill.) Nyman ex A.W.

Hill (pravi peteršilj) □

♦ZEL ♦ZEL

Phaseolus coccineus L. (turški fižol)

□ □♦ZEL ♦ZEL

Phaseolus vulgaris L. (navadni fižol)

□ □♦ZEL ♦ZEL

Photinia davidiana (Dcne.) Cardol (fotinija)

■2 / ZPb2 ♦OKR

Picea A. Dietr. (smreka) □ ♦OKR

Pinus L. (bor) □ ♦OKR Platanus L. □ ♦OKR

Pisum sativum (razen krmnega graha; navadni grah)

□ ♦ZEL ♦ZEL

Pistacia vera L. (prava pistacija) ♦SAD

Poncirus Raf. in njihovi križanci (citronovec) ■ ■ ♦SAD ♦OKR

Populus L. (topol) □ ♦OKR


236



razen semena

Rastline, razen

plodov in semena

Plodovi s peclji in

listi



Seme in čebulice,







Prunus L. razen P. laurocerasus L. in P.

lusitanica L. ■2 ♦OKR

Prunus amygdalus Batsch (mandljevec) ■2 ♦SAD / ♦c

Prunus armeniaca L. (marelica)

Prunus avium (L) L. (češnja)

Prunus cerasus L. (višnja)

Prunus domestica L. (sliva, češplja)

Prunus persica (L.) Batsch (breskev,

nektarina) Prunus salicinia Lindley

(kitajsko-japonska sliva)

■2

♦SAD / ♦c

Prunus laurocerasus L. □ ♦OKR Prunus lusitanica L. □ ♦OKR Pseudotsuga Carr. □ ♦OKR Puschkinia Adams □ ♦OKR Pyracantha Roem.

(ognejeni trn) ■2/

ZPb2 ♦OKR

Pyrus L. (hruška) ■2/ ZPb2

♦SAD / ♦c ♦OKR

Quercus L. □ ♦OKR Raphanus sativus L.

(vrtna redkev ali redkvica)

□ ♦ZEL ♦ZEL

Rheum spp. (rabarbara) □ ♦ZEL

Rhododendron spp. ■ ♦OKR Ribes L. (ribezi) ♦SAD Rubus L (robida,

malina) □ ♦SAD ♦OKR

Scilla L. □ ♦OKR Scorzonera hispanica

L. (črni koren) □ ♦ZEL ♦ZEL

Solanum melonega L. (jajčevec) □ ♦ZEL ♦ZEL

Solanaceae (razen tistih, ki oblikujejo

stolone ali gomolje) □ ♦OKR

Solanum L. in njihovi križanci (ki oblikujejo

stolone ali gomolje) za saditev

■2 ■ ♦OKR

Solanum tuberosum L. (krompir)

■2 / ZPa6 ♦c

Sorbus L. (jerebika, skorš)

■2/ ZPb2 ♦OKR


237



razen semena

Rastline, razen

plodov in semena

Plodovi s peclji in

listi



Seme in čebulice,







Sorbus L. (jerebika, skorš) razen S.

intermedia

■2/ ZPb2 ♦OKR

Spinacia L. □ Spinacia oleracea L.

(špinača) □ ♦ZEL ♦ZEL

Strelitziaceae □ ♦OKR Tanacetum L. □ ♦OKR Tigridia Juss. □ ♦OKR Tsuga Carr. □ ♦OKR

Tulipa L. □ ♦OKR Vaccinium L. (borovnica) ♦SAD

Valerianella locusta (L.) Laterr. (navadni

motovilec) □ ♦ZEL ♦ZEL

Verbena L. □ ♦OKR Viburnum spp. ■ ♦OKR

Vicia faba L. (bob) □ ♦ZEL ♦ZEL ♦OKR Vitis L. ■2 ♦VT / ♦c ♦OKR

Vse ostale zelnate rastline, razen

Gramineae (trave) □ ♦OKR

Vse ostale okrasne rastline ♦OKR

Zea mays (koruza pokovka in sladka

koruza) ♦ZEL

Legenda: ■ RPL za vsako premeščanje do končnih prejemnikov □ RPL za vsako premeščanje do tržnih pridelovalcev ■2 posebna namestitev RPL – RPL nameščen na vsako posamezno rastlino ali sveženj

oz. na najmanjšo enoto pakiranja namenjeno prodaji na drobno ♦SAD Etiketa dobavitelja oziroma potrdilo dobavitelja za sadne rastline ♦OKR Etiketa dobavitelja oziroma potrdilo dobavitelja za okrasne rastline ♦ZEL Etiketa dobavitelja oziroma potrdilo dobavitelja za zelenjadnice ♦VT Etiketa dobavitelja oziroma potrdilo dobavitelja za vinsko trto ♦POL Etiketa dobavitelja oziroma potrdilo dobavitelja za poljščine ♦c Uradna etiketa, pridelano po certifikacijski shemi ZPb2 Varovano območje za Erwinia amylovora ZPa6 Varovano območje za Globodera pallida (Stone) Behrens

DODATEK 4 – RASTLINE IN ŠKODLJIVI ORGANIZMI

238

DODATEK 4: Seznam nekaterih karantenskih škodljivih organizmov iz prilog Direktive 2000/29EGS in pomembenjših nekarantenskih reguliranih škodljivih organizmov

Gostiteljske rastline Škodljivi organizmi Priloga Status v

Sloveniji a) sadne rastline

Žuželke Citrus, Fortunella, Poncirus in njihovi križanci

Circulifer haematoceps Circulifer tenellus

II A 2 Ni navzoč

Castanea crenata, Castanea dentate, Castanea mollissima, Castanea sativa

Dryocosmus kuriphilus Odločba 2006/464/ES

Omejeno navzoč v zahodni Sloveniji

Quadraspidiotus perniciosus ni karantenski Navzoč Popilia japonica I A 2 Ni navzoč Citrus, Fortunella, Poncirus in njihovi križanci

Parasaissetia nigra II A 2* Ni navzoč

Rhagoletis cingulata I A 1 Navzoča Rhagoletis completa I A 1 Omejeno

navzoča pršice Citrus, Fortunella, Poncirus in njihovi križanci

Eutetranychus orientalis II A 2 Ni navzoč

ogorčice Fragaria L. Aphelenchoides besseyi II A 2 Ni navzoč

bakterije: Amelanchier, Chaenomeles, Cotoneaster, Crataegus, Cydonia, Eriobotrya, Malus, Mespilus, Photinia davidiana, Pyracantha, Pyrus, Sorbus razen Sorbus intermedia) in Stranvesia

Erwinia amylovora II A 2 Omejeno navzoča, uradno potrjeno

Fragaria Xanthomonas fragariae II A 2 Omejeno navzoča

Prunus Xanthomonas campestris pv. pruni

II A 2 Navzoča

Prunus persica, Prunus persica var. nectarina

Pseudomonas syringae pv. persicae

II A 2 Omejneo navzoč

Citrus, Fortunella, Poncirus in njihovi križanci

Xanthomonas campestris (vsi soji, patogeni za Citrus)

II A 1 Ni navzoč

glive: Fragaria. Phytophthora fragariae var. II A 2 Navzoč * Doslej Saissetia nigra, urvrščena v prilogo II A 1, s spremembo Direktive 2000/29/ES bo uvrščena kot Parasaissetia nigra v prilogo II A 2.


239

fragariae Colletotrichum acutatum

Navzoč

Castanea Cryphonectria parasitica II A 2 Navzoč, razširjen

Citrus, Fortunella, Poncirus in njihovi križanci

Phoma tracheiphila Guignardia citricarpa (vsi soji, patogeni za Citrus)

II A 2 II A 1

Ni navzoč

virusi in virusom podobni organizmi

Fragaria sp. virus Arabis mosaic virus Raspberry ringspot virus Strawberry crincle virus Strawberry latent ringspot virus Strawberry mild yellow edge virus Tomato black ring

II A 2 Omejeno navzoči

Rubus. virus Arabis mosaic virus Raspberry ringspot virus Strawberry latent ringspot virus Tomato black ring

II A 2 Omejeno navzoči

Prunus virus Plum pox II A 2 Navzoč Citrus, Fortunella, Poncirus in njihovi križanci

virus Citrus tristeza (evropski izolati) virus Citrus enation woody-gall Spiroplasma citri

II A 2 Niso nazoči

fitoplazma apple proliferation I A 2 Navzoč fitoplazma Pear decline I A 2 Navzoč Prunus virus Plum pox II A 2, Pravilnik Navzoč fitoplazma Apricot chlorotic leafroll

(fitoplazma European stone fruit yellows)

I A2 Pravilnik

Navzoč

b) vinska trta ogorčice Longidorus spp. Omejeno

navzoč Xiphinema spp. Omejeno

navzoč žuželke Vitis Daktulosphaira vitifoliae (Fitch) II A 2 Navzoča bakterije Vitis Xylophilus ampelinus

(Panagopoulos) Willems et al. II A 2 Omejeno

navzoč Agrobacterium vitis ni karantenski Omejeno

navzoč virusi in virusom podobni

organizmi

fitoplazma Grapevine flavescence dorée MLO

II A 2 Omejeno navzoč, v postopku eradikacije

fitoplazma Bois noir Ni karantenski Navzoč

virus Grapevine fanleaf Ni karantenski virus Arabis mosaic Ni karantenski

za vinsko trto

virus Grapevine leafroll 1 in 3 Ni karantenski virus Grapevine fleck Ni karantenski virus Grapevine rupestris stem

pitting Ni karantenski

Virus Raspberry bushy dwarf Ni karantenski virus Alfalfa mosaic Ni karantenski


240

virus Bratislava mosaic Ni karantenski c) krompir, hmelj in druge poljščine

ogorčice Globodera pallida

Globodera rostochiensis Meloidogyne chitwoodi Meloidogyne fallax

I A 2 Ni navzoč, uradno potrjeno

Solanum tuberosum Ditylenchus destructor Thorne II A 2 Ni navzoč Medicago sativa L. Ditylenchus dipsaci (Kühn) Filipjev II A 2 Navzoč Žuželke Solanum tuberosum Leptinotarsa decemlineata Say

Scrobipalpopsis solanivora I B predlog: II A 1*

Navzoč

Solanaceae Helicoverpa (Heliothis) armigera II A 2 Navzoč bakterije krompir (Solanum tuberosum L.)

Clavibacter michiganensis (Smith) Davis et al. ssp. sepedonicus (Spieckermann et Kotthoff) Davis et al. Pseudomonas/Ralstonia solanacearum (Smith)Smith


krompir Erwinia carotovora subsp. atroseptica

nekarantenski

krompir Erwinia carotovora subsp. carotovora

nekarantenski

krompir Erwinia chrysantemi nekarantenski Medicago sativa L. Clavibacter michiganensis ssp.

insidiosus (Mc Culloch) Davis et al.

II A 2 Ni navzoč

glive Helianthus annuus L. Plasmopara halstedii (Farlow)

Ber. in de Toni II A 2 Navzoča

Humulus lupulus L. (hmelj)

Verticilum albo-atrum Reinke in Berthold Verticilium dahliae Klebahn

II A 2 Navzoč v Savinjski dolini, pod uradnim nadzorom

Synchytrium endobioticum I A 2 Ni navzoč, eradiciran

virusi in virusom podobni organizmi

Solanum tuberosum L., Nicotiana tabacum L.,

virus Tomato spotted wilt II A 2 Navzoč v zavarovanih prostorih

Beta vulgaris L. virus Beet leaf curl II A 2 Ni navzoč Solanaceae fitoplazma Potato stolbur II A 2 Ni navzoča Beta vulgaris Virus Beet necrotic yellow vein I.B Navzoča,

razširjena Pelargonium line pattern Ni karantenski virus Apple mosaic; serotip I in H Ni karantenski virus Hop mosaic Ni karantenski virus Hop latent Ni karantenski virus Arabis mosaic Ni karantenski Arabis mosaic virus; serotip H Ni karantenski viroid Hop latent Ni karantenski Solanum tuberosum virusi: težki in blagi mozaik,

črtavost Niso karantenski

* predlog je bil potrjen na sestanku Stalnega odbora za zdravstveno varstvo rastlin


241

d) zelenjava in okrasne zelnate rastline

ogorčice Globodera pallida

Globodera rostochiensis Meloidogyne chitwoodi Meloidogyne fallax


Araceae, Marantaceae, Musaceae, Persea spp., Strelitziaceae

Radopholus similis (Cobb) Thorne II A 2 Ni navzoč, uradno potrjeno

Crocus L., Gladiolus Tourn. ex L., Gladiolus callianthus Marais, Gladiolus colvillei Sweet, Gladiolus nanus hort Gladiolus ramosus hort., Gladiolus tubergenii hort., Hyacinthus L.. Iris L., Trigridia Huss., Tulipa L.

Ditylenchus destructor Thorne II A 2 Ni navzoč

Allium ascalonicum L., Allium cepa L., Allium schoenoprasum :., Allium porrum L. Camassia Lindl., Chionodoxa Boiss., Crocus flavus Weston »Golden Yellow«, Galanthus L., Galtonia candicans (Baker) Decne, Hyacinthus L., Ismene Herbert, Muscari Miller, Narcissus L., Ornithogalum L., Puschkinia Adams. Scilla L., Tulipa L.

Diylenchus dipsaci (Kühn) Filipjev II A 2

Žuželke Fuchsia Aculops fuchsiae II A 1 Ni nazoč Bemisia tabaci(neevropske

populacije) I A 1 Ni navzoč

Dianthus Cacoeccimorpha pronubana Direktiva 74/647/EGS

Navzoč

Dianthus, Dendranthema, Pelargonium, Solanaceae

Helicoverpa (Heliothis) armigera II A 2 Navzoča

Dianthus, Dendranthema, Pelargonium

Spodoptera lilttoralis

Thrips palmi I A 1 Ni navzoč pršice Aculops fuchsiae II A 1 Ni navzoč bakterije Lycopersicon lycopersicon

Clavibacter michiganensis ssp. michiganensis

II A 2 Navzoč v zavarovanih prostorih

Phaseolus Xanthomonas campestris pv. phaseoli

II A 2 Navzoč

Lycopersicon esculentum . (Lycopersicon lycopersicum) Capsicum spp.

Xanthomonas campestris pv. vesicatoria

II A 2 Navzoča

Dianthus Erwinia chrysanhtemi pv. dianthicola

II A 2 Navzoča


242

Pseudomonas caryophylli glive Dendrathema Didymella ligulicola

Puccinia horiana II A 2 Navzoča v

zavarovanih prostorih

Dianthus Phialophora cinerescens II A 2 Helianthus annuus Plasmopara halstedii II A 2 Navzoča virusi in virusom podobni

organizmi

Apium graveolens, Capsicum annuum, Cucumis melo, Lactuca sativa, Lycopersicon lycopersicum Solanum melongena. Dendrathema Impatiens (vse vrste novogvinejskih hibridov)

virus Tomato spotted wilt II A 2 Omejeno navzoč

Dendrathema viroid Chrysanthemum stunt II A 2 Ni navzoč Lycopersicon lycopersicum

virus Tomato yellow leaf curl II A 2 Ni navzoč

Brugmansia, Solanum jasminoides

viroid Potato spindle tuber I A 1, Odločba Komisije 2007/410/ES

Prehoden (2005), pod eradikacijo

Lycopersicon lycopersicum

virus pepino mosaic Odločba Komisije 2004/200/ES

Ni navzoč, uradno potrjeno

Dendrathema, Lycopersicon lycopersicum

virus Chysanthemum stem necrosis

Predlog II A 1 Prehoden (2002), eradiciran

e) lesnate okrasne in gozdne rastline

ogorčice: Bursaphelenchus xylophilus II A 1, Odločba

2006/133 s spremembami

Ni navzoč, uradno potrjeno

žuželke: Dryocosmus kuriphilus Odločba

2006/464/ES, Pravilnik

Omejeno navzoč

Phytophthora ramorum Odločba 2002/757/ES s spremembami

Eradiciran

Rhizoecus hibisci I A 2 Anoplophora chinensis I A 1, Odločba

Komisije Ni navzoč

Anoplophora glabripennis I A1 Ni navzoč Fraxinus, Juglans, Ulmus, Pterocarya iz Kanade, Kitajske, Japonske, Mongolije, Republike Koreje, Rusije, Tajvana in ZDA

Agrilus planipennis predlog: uvrstitev na II A 1

Ni navzoč

Dendrolimus sibiricus predlog za uvrstitev na I A 1

Ni navzoč

Brahea, Butia, Chamaerops., Jubaea,

Paysandisia archon predlog za uvrstitev na II A

Prehoden, najden prvič


243

Livistona, Phoenix, Sabal, Syagrus., Trachycarpus., Trithrinax, Washingtonia

2 v 2008

Areca catechu, Arenga pinnata, Borassus flabellifer, Brahea armata, Butia capitata, Calamus merillii, Caryota maxima, Caryota cumingii, Chamaerops humilis, Cocos nucifera, Corypha gebanga, Corypha elata, Elaeis guineensis, Livistona australis, Livistona decipiens, Metroxylon sagu, Oreodoxa regia, Phoenix canariensis, Phoenix dactylifera, Phoenix theophrasti, Phoenix sylvestris, Sabal umbraculifera, Trachycarpus fortunei in Washingtonia spp

Rhynchophorus ferrugineus Odločba Komisije 2007/365/ES

Ni navzoč

bakterije: Amelanchier, Chaenomeles, Cotoneaster, Crataegus, Cydonia, Eriobotrya, Malus, Mespilus, Photinia davidiana, Pyracantha, Pyrus, Sorbus (razen Sorbus intermedia), Stranvaesia

Erwinia amylovora II A 2 Omejeno navzoč

glive Castanea, Quercus Cryphonectria parasitica II A 2 Navzoč,

razširjen Platanus Ceratocystis fimbriata f.spp.

platani II A 2 Ni navzoča

Melampsora medusae I A 2 Ni navzoča Phytophthora ramorum Odločba

Komisije 2002/757/ES s spremembami

Eradiciran

Pinus Scrirrchia pini II A 2 Navzoč Scirrhia acicola II A 1 Ni navzoč Pinus, Pseudotsuga menziesii

Giberella circinata Odločba Komisije 2007/433/ES

Ni navzoč


244

Standardni izrazi (ISPM 8), ki jih uporabljamo pri mednarodnem poročanju o statusu škodljivih organizmov v Sloveniji:

Kategorije odsotnosti škodljivega organizma

Categories of pest absence

Ni navzoč, ni zapisov o najdbah Absent, no HO record; Ni navzoč, izkoreninjen Absent, HO eradicated; Ni navzoč, ni več najdb Absent, no longer present; Ni navzoč, zapis o najdbi ni veljaven Absent, HO record invalid Ni navzoč, samo prestrežen Absent, intercepted only Ni navzoč, nezanesljivi zapisi o najdbah Absent: pest records unreliable

Kategorije navzočnosti škodljivega organizma*

Categories of pest presence

Navzoč: v vseh delih Slovenije Present: in all parts of the area Navzoč: samo v nekaterih območjih Slovenije Present: only in some areas Navzoč: razen v določenih neokuženih območjih Slovenije

Present: except in specified pest free areas

Navzoč: v vseh delih Slovenije, kjer pridelujejo gostiteljske rastline

Present: in all parts of the area where host crop(s) are grown

Navzoč: samo v nekaterih delih Slovenije, kjer pridelujejo gostiteljske rastline

Present: only in some areas where host crop(s) are grown

Navzoč: samo v pokriti pridelavi Present: only in protected cultivation Navzoč: sezonsko Present: seasonally Navzoč: a pod nadzorom Present: but managed Navzoč: predmet uradnega obvladovanja Present: subject to official control Navzoč: majhna zastopanost Present: at low prevalence

Kategorije prehodnosti škodljivega organizma

Categories of pest transience

Prehoden: brez ukrepov Transient: non-actionable Prehoden: ukrepi, pod stalnim nadzorom Transient: actionable, under surveillance Prehoden: ukrepi, v postopku izkoreninjenja Transient: actionable, under eradication *Kategorije so prirejene po ISPM No. 8 v Delovni skupini za revizijo prilog direktive 2000/29/ES.


245

DODATEK 5 - Pooblaščeni laboratoriji za diagnostiko rastlinskih bolezni in škodljivcev USTANOVA Strokovnjaki TEL / FAX Škodljivi organizmi

Determinacija, posvetovanje

ENTOMOLOŠKI LABORATORIJ

KGZS, KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD NOVA GORICA Pri hrastu 18 5000 Nova Gorica

mag. Gabrijel SELJAK* [email protected] Stanislav Gomboc* [email protected]

05/335 12 00 (centrala) 05/335 12 13 fax: 05/ 302 73 12

THYSANOPTERA - resarji; DIPTERA (Tephritidae - plodove muhe, Agromyzidae - listne zavtalke); HEMIPTERA – (Auchenorrhyncha – škržatki, Psylloidea – bolšice, Aleyrodoidea- ščitkarji, Coccoidea – kaparji); ACARINA – pršice (Tetranychidae - pršice prelke, Eriophyidae – pršice šiškarice).

KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE Hacquetova 17 1000 Ljubljana

doc. dr. Gregor UREK mag. Špela MODIC [email protected]

01/280 52 62 fax: 01/280 52 55

Aphididae, Coleoptera, zlasti Diabrotica virgifera virgifera

BIOTEHNIŠKA FAKULTETA Oddelek za Agronomijo Jamnikarjeva 101 1000 Ljubljana

doc.dr. Stanislav TRDAN* Stanislav Gomboc* [email protected]

01/423 11 61 fax: 01/ 423 10 88 041 741 906

žuželke iz reda Lepidoptera, Coleoptera, nekaterih vrst iz reda Homoptera ter skladiščnih škodljivcev

GOZDARSKI INŠTITUT SLOVENIJE Večna pot 2 1000 Ljubljana

dr. Dušan JURC [email protected]

fax: 01/257 35 89 01 2007838

BF – ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE Večna pot 83 1000 Ljubljana

dr. Maja JURC [email protected]

01/423 11 61

Škodljive žuželke v gozdovih, zlasti Cerambycidae (Anoplophora spp., Monochamus spp.), Scolytidae in Curculionidae (Pissodes spp.)

NEMATOLOŠKI LABORATORIJ


doc.dr. Gregor UREK dr. Saša ŠIRCA [email protected] [email protected]

01/280 52 62 fax: 01/280 52 55

Ogorčice, zlasti Globodera spp., Bursaphelenchus xylophilus Ditylenchus dipsaci, Xiphinema americanum, X. index, Meloidogyne chitwoodi, M fallax, Aphelenchoides besseyi

BAKTERIOLOŠKI LABORATORIJ

NACIONALNI INŠTITUT ZA BIOLOGIJO Večna pot 111 1000 Ljubljana

prof. dr. Maja RAVNIKAR dr. Tanja DREO [email protected] [email protected]

059 232 801 059 232 809 059 232 806 fax: 01/427 38 47

Karantenske bakterije in fitoplazme VIRUSI, VIROIDI (okrasne rastline, vrtnine)


Igor ZIDARIČ [email protected]

01/280 52 62 fax: 01/280 52 55

Erwinia amylovora in druge bakterioze

246

DODATEK 5 - Pooblaščeni laboratoriji za diagnostiko rastlinskih bolezni in škodljivcev

VIROLOŠKI LABORATORIJ


dr. Mojca MARN VIRŠČEK dr. Irena MAVRIČ [email protected] [email protected]

01/280 52 62 fax: 01/280 52 55

VIRUSI, VIROIDI (sadno drevje, vinska trta, poljščine)

NACIONALNI INŠTITUT ZA BIOLOGIJO CENTER PLANTA Večna pot 111 1000 Ljubljana

prof. dr. Maja RAVNIKAR dr. Tanja DREO dr. Maruša POMPE-NOVAK Nataša MEHLE dr. Jana BOBEN Ana MIHEVC

059 232 801 059 232 809 059 232 806 fax: 01/427 38 47 [email protected]

Determinacija, posvetovanje: VIRUSI okrasnih rastlin in vrtnin Chrysanthemum stunt viroid Vse fitoplazme

MIKOLOŠKI LABORATORIJ


dr. Alenka MUNDA Metka ŽERJAV [email protected] [email protected]

01/280 52 62 fax: 01/280 52 55

Determinacija, posvetovanje: Glive, zlasti Phytophthora ramorum, Monilinia fructicola, Puccinia horiana, Didymella ligulicola,Colletotrichum acutatum

INŠTITUT ZA HMELJARSTVO IN PIVOVARSTVO SLOVENIJE Oddelek za varstvo rastlin Cesta Žalskega tabora 2 SI-3310 Žalec

dr. Sebastjan RADIŠEK [email protected]

03/712 16 00 (centrala) 03/712 16 26 fax: 03/712 16 20

Determinacija, posvetovanje: Glive, zlasti Verticillium albo-atrum Verticillium dahliae

GOZDARSKI INŠTITUT SLOVENIJE Večna pot 2 1000 Ljubljana

dr. Dušan JURC [email protected]

01/200 78 00 fax: 01/257 35 89 01 2007824

Determinacija, posvetovanje: Fitopatogene glive v gozdovih, zlasti Phytophthora ramorum

247

Varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci je pomembno področje tako v kmetijski pridelavi kot pri ohranjanju gospodarnosti in biotske raznovrstnosti gozdov ter drugega

naravnega rastja. Zato je v 170 državah, podpisnicah Konvencije o varstvu rastlin, vzpostavljen sistem varstva pred vnosom in širjenjem rastlinskih bolezni in škodljivcev

z mednarodno trgovino. V priročniku je opisana ureditev stalnega nadzora karantenskih škodljivih organizmov v Sloveniji kot članici Evropske unije in navezava na spremljanje

drugih škodljivih organizmov, ki so pri nas bolj poznani, saj se običajno pojavljajo v kmetijstvu, hortikulturi in gozdarstvu.

Zbrano gradivo osvetljuje vzpostavitev sistema varovanja zdravja rastlin v Sloveniji, obvladovanje kritičnih točk pridelave in trgovine s semenom, sadikami in drugim

razmnoževalnim materialom, opisuje implementacijo evropskih standardov s področja varstva rastlin in semenarstva pri uvozu ter sistemu rastlinskega potnega lista, ki zmanjšuje ovire v trgovini z rastlinskim blagom na skupnem trgu Evropske unije.

248

.

ZDRAVSTVENO varstvo rastlin : Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije / [avtorji Mojca Celar, Vlasta Knapič, Erika Orešek, Simona Mavsar, Primož Pajk; uredila Vlasta Knapič]. - Ljubljana : Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Zastopa: Katarina Groznik, 2009

priročnik - fitosanitarni predpisi 2009

Business