Organizmi in energija

Priročnik za učitelje

Avtorice: Tjaša Košir, Klara Omovšek, Manca Zaviršek in Brigita Klemen

Drugi sodelujoči: Kristina Božič, Špela Grdadolnik, Nina Grobelšek in Larisa Jereb

Projekt delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, 1. razvojne prioritete »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti ter prednostne usmeritve« 1.3. »Štipendijske sheme«, v okviru potrjene operacije »Po kreativni poti do praktičnega znanja«.

Uvod

Medpredmetna raziskovalna knjižica Organizmi in energija sodi v sklop Rokusovih gradiv serije

Radovednih pet za 5. razred osnovne šole. To je medpredmetno povezana učna serija za 4. in 5. razred,

v kateri simpatični stripovski junaki spremljajo in spodbujajo učence med učenjem v šoli in doma.

Odlikuje jo premišljena medpredmetna usklajenost; to pomeni, da je gradivo za vsak predmet

usklajeno z gradivom za vse preostale predmete. To učencem omogoča lažje povezovanje in

nadgrajevanje vsebinskega znanja z različnih področij, posledica tega pa je lažje učenje.

Knjižica učencem približa nekatere vsebine, povezane s pretakanjem energije v živih sistemih.

Poudarek je na medsebojnih odnosih živih bitij in njihovi povezanosti z okoljem. Učenci s praktičnim

delom pridobijo različne izkušnje o procesih, ki se dogajajo okoli njih, kar jim omogoča izgradnjo boljših,

novejših kognitivnih povezav med obveznimi vsebinami učnega predmeta naravoslovje in tehnika in

drugimi predmeti v 5. razredu ter posredno z okoljem, v katerem živijo. Knjižica vsebuje različne naloge

z viri in slikovnim gradivom, predloge za poučne in zabavne izlete v naravo ter ideje za naravoslovne

razprave znotraj učilnice. Učitelja in učence povabi na sosednjo kmetijo, na vrt, v bližnji gozd, v jamo …

Dejavnosti in naloge so primerne za skupinsko delo v šoli in za samostojno delo učencev v okviru

projektnega dela.

Knjižica je nastala v okviru sodelovanja Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani in založbe Rokus Klett

pri projektu Gradiva za načrtovanje učnih ur in utrjevanje učne vsebine.

Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, 1.

razvojne prioritete »Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti« ter prednostne usmeritve 1.3.

»Štipendijske sheme«, v okviru potrjene operacije »Po kreativni poti do praktičnega znanja«. Projekt

delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada.

Teoretično ozadje

Z različnimi oblikami energije se srečujemo na vsakem koraku. V gospodinjstvih električna energija

»oživlja« električne naprave, kot so sušilec, računalnik in pečica. Spreminjanje kinetične in potencialne

energije je povezano z gibanjem. Jedrska energija se uporablja za proizvodnjo toplote in električne

energije. Podobno tudi kemična energija v premogu in zemeljskem plinu omogoča delovanje

termoelektrarn.

Kako pa je z energijo, ki je vpletena v naše življenjske procese?

IZ ŽIVLJENJA RASTLIN

Rastline za svojo rast potrebujejo življenjski prostor, snovi iz zemlje, pline, sončno energijo in vodo.

Pri dejavnostih, ki so del vsebin knjižice, učenci praktično dokažejo pomen svetlobe za življenje rastlin.

V literaturi poiščejo odgovore in na njihovi osnovi sklepajo, da poteka v zelenih delih rastlin

fotosinteza. Fotosinteza je proces, pri katerem se absorbirana svetlobna energija pretvarja v kemijsko

energijo. Kemijska energija se v obliki škroba shranjuje v rastlinskih delih in jo tako lahko rastlina

kasneje uporabi.

Organizmi naseljujejo sisteme, kjer so zadoščene njihove potrebe za življenje. Tako smo z

osvetljevanjem in vnosom energetsko bogatih snovi v jamah omogočili življenje algam.

Izlet v naravo je odlično izhodišče za izdelavo herbarija. Glede na mesec izleta, naj se učitelj pozanima

o rastlinah, ki cvetijo v tistem času (glej vire). Izdelava herbarija zahteva znanje in natančnost, zaradi

česar je demonstracija učitelja nujna.

Razpredelnica tipičnih rastlin naravno-geografskih pokrajin je odlično izhodišče za ugotovitev

raznolikosti zahtev za uspevanje posameznih rastlinskih vrst. Dejavniki, ki opredeljujejo zmožnosti

uspevanja določene rastlinske vrste, so navedeni že v prvi nalogi sklopa. Denimo, dejavnik

temperatura: rastline iz alpskih pokrajin uspevajo na nižjih temperaturah kot rastline obsredozemskih

območij. Med splošno razširjene vrste prištevamo tiste rastlinske vrste, ki se lahko pojavljajo na več

območjih, zaradi česar lahko sklepamo o njihovi nezahtevni naravi.

OD KOD ENERGIJA ŽIVALIM IN LJUDEM?

Prehranjevanje je ena izmed lastnosti živih bitij. Z vnosom hrane organizmi pridobijo potrebne snovi

in energijo za svoje rast, razvoj, metabolizem, gibanje in druge življenjske procese. Rastline so

večinoma avtotrofi, ki s fotosintezo pretvarjajo anorganske snovi v organske (snovi iz prsti, vodo in

pline s pomočjo svetlobe pretvarjajo v sladkorje). Organizme, ki se prehranjujejo z rastlinami in živalmi,

imenujemo heterotrofi. To so rastlinojedci, mesojedci in vsejedci. Od načina prehranjevanja je

odvisen položaj organizma v prehranjevalni verigi.

Rastlinojede živali učenci spoznajo na kmetiji, učitelj pa jih lahko opozori še na rastlinojedo divjad (srne,

jeleni ...). Mesojedci se prehranjujejo z rastlinojedci, med njimi pa je najpogostejši odnos plenitev.

Naloga z ilustracijami učencem predstavi nekatere predstavnike plenilcev in plena, prav tako pa je iz

ilustracij razvidno, da plenilcem lov omogočajo hitrost, moč, ostri kremplji, močna čeljust, ostri zobje

..., kar pa niso značilnosti njihovega plena.

Med plenilce prištevamo tudi zveri. V Sloveniji najdemo medveda, risa in volka. Volk in ris se kot tipična

predstavnika mesojedcev pri nas prehranjujeta z jelenjadjo, srnadjo, mrhovino, plenita pa tudi domače

živali (drobnico, govedo, kokoši, konje ...). Medveda štejemo med vsejedce, saj se poleg z drobnico in

ostalimi živalmi prehranjuje tudi s hrano rastlinskega izvora (sadeži, jagode, drevesni popki ...). Poleg

medveda med vsejede živali spadajo tudi veverica, miš, podgana, hrček, lenivec, dihur, prašič, kokoš,

kuščar, riba ... Tu pa ne smemo pozabiti na človeka, ki po klasifikaciji znotraj kraljestva živali prav tako

sodi med heterotrofe.

Čeprav so kraške jame med najbolj ekstremnimi okolji za razvoj življenjskih oblik, lahko tam najdemo

slepo postranico, mokrico, zobatega vrbovčka, jamskega trdoživnjaka … ter človeško ribico, dvoživko,

ki je tudi edini jamski vretenčar v Evropi. V Sloveniji srečamo tudi podvrsto človeške ribice – črnega

močerila, ki živi v podzemnih vodah Bele krajine. Prištevamo ga med endemite, kar pomeni, da

organizem živi samo na določenem kraju oziroma področju.

Tudi ljudje, tako kot vsi ostali organizmi, pridobivamo energijo in snovi s hrano.

Predstavitev živil na krožniku predstavlja razmerje med skupinami živil, ki naj bi sestavljala

uravnotežen obrok posameznika in zagotovila potrebna hranila. V literaturi najdemo različne

predstavitve in razmerja med skupinami živil, omembe vredne so tudi razne diete.

Snovi, ki omogočajo normalno delovanje telesa, so ogljikovi hidrati, maščobe, beljakovine, minerali

in vitamini ter voda. Vsaka od njih ima pomembno vlogo in vpliv na naše telo. Vse te snovi gradijo

celice, iz katerih smo zgrajeni.

Energijo, ki jo vsebuje hrana, merimo v kilokalorijah ali kilojoulih. Na vseh prehrambenih izdelkih

lahko opazimo kilokalorične vrednosti, ki nam povedo količino energije, ki jo dobimo z vnosom hrane.

Energijo porabimo na različne načine. Kar dve tretjini energije porabi telo za osnovni metabolizem,

dejavnost telesa, da vzdržuje stalno telesno temperaturo, omogoča pljučem dihanje, utripanje srca,

sintezo novih celic ... Energijo porabljamo tudi z našo telesno in miselno dejavnostjo. Energija, ki je

telo ne porabi, se na koncu shrani v obliki maščevja. Tako pride do prehranjenosti. Na drugi strani se

nekateri soočajo s podhranjenostjo, ki se pojavlja predvsem v nerazvitem tretjem svetu.

Danes se predvsem v razvitih državah srečujemo z motnjami hranjenja (anoreksija, bulimija,

kompulzivno prenajedanje ...), ki so posledica duševnih in čustvenih stisk.

KAJ PA SE ZGODI NA KONCU?

Rezultati praktičnega dela Kaj se dogaja v kompostišču? pričajo o procesih, za katere so odgovorni

razkrojevalci. Temperatura kompostišča je razmeroma stalna v primerjavi s temperaturo okolice,

zaradi česar je najbolje opraviti meritve v dneh, ko so temperature okolice različne. Učenci so pri

prejšnjih nalogah že spoznali naštete organizme, ki jih povežejo s pojmi proizvajalci, potrošniki in

razkrojevalci. Proizvajalci proizvajajo organske snovi, to so fotosintetski organizmi – rastline, alge in

nekatere bakterije. Del proizvedene organske snovi porabijo zase, del pa jo preko zaužitih delov rastlin

pridobijo rastlinojedci. Z rastlinojedci se hranijo mesojedci, z obema vrstama prehrane pa vsejedci.

Rastlinojedci, mesojedci in vsejedci so potrošniki. Snovi iz odmrlih delov rastlin in živali porabljajo

razkrojevalci, to so glive, bakterije in mikroorganizmi. Vsa živa bitja pridobivajo energijo iz hrane, zato

lahko preko prehranjevalnih verig, ki so linearno zaporedje organizmov v prehranjevalnem odnosu,

vidimo tok energije. Preplete prehranjevalnih verig imenujemo prehranjevalni spleti. Zaradi velike

raznovrstnosti prehranjevanja se v ekosistemu ustvarjajo zelo zapleteni prehranjevalni spleti, ki so

pomembni za homogenost ekosistema.

Opredelitev ciljev

Tema Podtema Cilji

Učenci znajo:

Iz življenja

rastlin

Kaj potrebujem za

življenje?

- našteti, kaj rastlina potrebuje za uspevanje;

Raziskovanje

svetlobe

utemeljiti, da je življenje na Zemlji odvisno od Sonca;

razložiti, da v rastlinah nastaja hrana (organske snovi) s

pomočjo sonca, kot vira energije;

Postojnska

svetlobna uganka

- pojasniti vpliv človeka na ekosisteme;

Različna mesta,

različne rastline

opisati najbolj značilne rastline naših krajev;

Od kod

energija

živalim in

ljudem?

S čim se

prehranjujejo

živali?

pojasniti, da so živali (glede hrane) odvisne od rastlin:

neposredno kot rastlinojedci in posredno kot mesojedci;

po videzu sklepati, ali je žival plenilec ali ne;

opisati najbolj značilne domače živali naših krajev;

Življenje v jamah - opisati ekosistem jame;

Ljudje imamo

svoje muhe

ločiti hrano po izvoru in načinu predelave;

razložiti pomen pestre in uravnotežene prehrane za rast,

razvoj in zdravje ljudi;

predstaviti in pojasniti vzroke in posledice podhranjenosti in

prehranjenosti ljudi;

Gurmani cenijo

hrano

- spoznajo tradicionalne jedi posameznih slovenskih regij

(DRU);

skušajo spoznati naravne enote Slovenije, opisati in primerjati nekatere naravne in družbene značilnosti (DRU);

skušajo razviti pozitiven odnos do tradicije (DRU);

Različni kraji,

različne

specialitete

iz prikaza razbrati podatke (MAT);

rešiti problem, ki zahteva zbiranje in urejanje podatkov,

njihovo predstavitev ter branje in interpretacijo (MAT);

prikazati podatke s prikazom s stolpci (MAT);

Kaj pa se

zgodi na

koncu?

Kaj se dogaja v

kompostišču?

pojasniti pomen razkrojevalcev pri kroženju snovi v naravi;

Kdo sestavlja

življenjsko

združbo?

utemeljiti medsebojno odvisnost živih bitij v naravi;

razložiti, da so v živih bitjih nakopičene snovi in energija;

razložiti, da so rastline proizvajalci in živali potrošniki

(organskih snovi), in pojasniti njihov pomen;

sestaviti preproste prehranjevalne verige in jih povezati v

prehranjevalne splete;

razložiti, da so v živih bitjih nakopičene snovi in energija.

Op. Cilji, pred katerimi je oznaka pomišljaj, ne sodijo v 5. razred osnovne šole.

Didaktična priporočila

Predlagano zaporedje tem in ciljev ni obvezujoče. Učitelji naj avtonomno razporejajo cilje in teme

glede na zmožnosti in interese učencev. Delo prilagodijo predznanju, sposobnostim, razvojnim

značilnostim in željam učencev. Posebna pozornost naj bo namenjena učencem s posebnimi

potrebami. Pri delu z njimi se ravna v skladu s priporočili stroke. Poudarek je na prilagoditvah, ki jih

učenec potrebuje za čim bolj samostojno izvajanje nalog. Nove vsebine naj učitelj povezuje z že

usvojenim znanjem.

Priporočljivo je, da so v času reševanja določenega sklopa knjižice v razredu učencem na voljo knjige,

priročniki, učbeniki in računalnik z dostopom do svetovnega spleta, s pomočjo katerih lahko rešujejo

naloge in iščejo podatke o določeni temi.

Ker je knjižica zasnovana tako, da učenci sami raziskujejo, bodo rezultati, ugotovitve in odgovori

učencev lahko različni. Učiteljeva naloga je, da te razlike med rešitvami kritično ovrednoti ob pogovoru

z učenci.

Učenci s splošnimi ali specifičnimi učnimi težavami imajo pogosto težave pri načrtovanju in

organizaciji. Učitelj naj jim nameni nekaj več pozornosti in jih usmerja s podvprašanji.

Rubrika »Kaj že

vem, kaj se želim

naučiti?«

Odgovori učencev bodo različni. Pri preverjanju vprašanja Kaj že vem o

energiji? naj bo učitelj pozoren na to, da tudi učenci, ki potrebujejo več

spodbud in/ali vodenja, odgovor dopolnijo.

Učitelj lahko pripravi podvprašanja, s katerimi učence vodi do pojmov

električna energija, kemijska energija, sončna energija, jedrska energija …

Do zastavljenih pojmov lahko učenci pridejo tudi preko fotografij, ki jih

pripravi učitelj.

1. tema: IZ ŽIVLJENJA RASTLIN

Kaj rastline

potrebujejo za

življenje?

Učitelj lahko pri pouku predstavi rastline, ki zahtevajo različne življenjske

pogoje (npr. rastlina, ki za svojo optimalno rast potrebuje veliko sonca, in

rastlina, ki bolje uspeva v senci).

Na osnovi poskusov učenci ugotovijo, da rastline za življenje potrebujejo

življenjski prostor in snovi iz prsti, sončno energijo, vodo, optimalno

temperaturo okolja in pline.

Raziskovanje

svetlobe

Učenci lahko po rešenem prvem delu (Raziskovalni načrt) samostojno

razmislijo o izvedbi raziskovanja in svoje ideje zapišejo v obliki miselnega

vzorca. Pri preverjanju idej je treba pozornost usmeriti na ustrezne utemeljitve

– zakaj nekateri načini raziskovanja niso primerni. V primeru, da je učenčeva

ideja dobra, je priporočljivo izvesti dodaten vzporedni poskus in primerjati

dobljene rezultate.

Praktično delo se lahko izvaja v šoli, ali pa ga izvedejo učenci doma. Pri

slednjem je treba preveriti, katere rastline so učenci izbrali. V kolikor rastlin ni

mogoče fotografirati, jih lahko učenci skicirajo in primerno označijo.

Pri odgovarjanju na vprašanje Zakaj je svetloba za rastline pomembna lahko

izvedemo poskus z jodovico. Po listu rastline v omari in listu rastline na soncu

nakapamo nekaj kapljic jodovice in tako vzporedno naredimo tudi poskus

dokazovanja škroba. To je osnova za razlago nastalih razlik.

Raziskovanje drugih dejavnikov lahko učenci izvedejo v skupinah. Vsaka

skupina naj preverja drug dejavnik. Učenci naj izdelajo raziskovalni načrt in

zapišejo korake izvedbe. Pri tem jim je lahko v pomoč shema iz praktičnega

dela Raziskovanje svetlobe. Priporočljivo je ogrodje raziskovanja zapisati na

plakat. Učenci naj po opravljenem praktičnem delu poročajo o postopkih,

ugotovitvah in rezultatih.

Postojnska

svetlobna uganka

Čeprav gre za delo z viri, je potrebno pripraviti načrt dela in izdelati shemo ali

miselni vzorec. Učenci se lahko razdelijo v skupini, kjer ena skupina ugotavlja

vzroke za rast alg, druga skupina pa opredeljuje posledice in predlaga rešitve.

Če dejavnost poteka dalj časa in učenci samostojno iščejo literaturo, je treba

preveriti, da je ta ustrezna. V pogovoru z učenci naj učitelj vire kritično

ovrednoti (kritičnost do podatkov je potrebna predvsem za vire s spleta).

Kako pripravimo

herbarij?

Izdelava herbarija je odlično izhodišče za odhod v naravo, kjer se učenci lahko

seznanijo z metodami nabiranja rastlin in najpogostejšimi rastlinskimi vrstami.

Učence je potrebno opozoriti na zaščitene vrste in na primerno vedenje v

naravi.

Večina učencev se prvič sreča z izdelavo herbarija, zato niso odveč opozorila

za zlaganje rastlin v sušilne pole, debelino sušilnih pol, primerno obtežitev

(glede na površino in maso), lepljenje rastlin in izpolnjevanje etikete. Poudariti

je treba, da morajo biti rastline herbarizirane takoj po prihodu domov ali v

šolo. Pri določanju rastlin naj učenci uporabljajo slikovne določevalne ključe.

Značilne rastline

pokrajin

Učitelj lahko z učenci izdela zemljevid Slovenije, zariše meje posameznih

naravno-geografskih regij (označena so lahko tudi večja mesta) ter natisne in

nalepi slike rastlin z zemljevida znanja v posamezne pokrajine na zemljevidu.

Pri vprašanju Zakaj vse rastline ne uspevajo enako dobro v vseh področjih?

učence s podvprašanji usmerjamo k zaključku, da so na različnih mestih različni

vplivi dejavnikov nežive narave. Nekatere bolj občutljive rastline zato rastejo

le na nekaterih, tipičnih mestih, medtem ko so druge rastline bolj tolerantne

in lahko uspevajo na več mestih – so splošno razširjene. Na tem mestu lahko

omenimo ekstremne rastlinske vrste.

2. tema: OD KOD ENERGIJA ŽIVALIM IN LJUDEM?

Krmljenje živali na

kmetiji

Nalogo lahko opravijo učenci, ki imajo doma kmetijo, in nato delijo svoje

ugotovitve z ostalimi sošolci. V primeru, da se do bližnje kmetije odpravi

celoten razred, naj učenci prosijo kmeta, če lahko opazujejo živali pri

krmljenju. Pozorni naj bodo na vse živali, ki se potikajo po kmetiji in po potrebi

še kakšno dodajo na seznam.

Poišči pare,

plenilec – plen

Priporočljivo je, da učenci najprej sestavijo pare in jih šele nato nalepijo v

zvezek. Učenci naj poimenujejo živali s sličic, za ugotavljanje značilnosti

plenilcev pa naj učitelj pomaga s podvprašanji (npr. Kako si maček pomaga

uloviti plen?, Kakšne so razlike med plenom in plenilcem glede zgleda?)

Zveri Značilnosti plenilcev lahko učenci prepoznavajo s slik plenilcev pri nalogi Poišči

pare, plenilec – plen. Značilnosti na slikah lahko tudi obkrožijo.

Opazovanje

vedenja živali

Učenci lahko opazujejo tudi plenilce okoli svojega doma. Poleg zapisa

značilnosti lahko žival tudi narišejo. V primeru, da obiščejo živalski vrt, naj se

učitelj z učenci pogovori, katere bodo opazovane živali. Učenci lahko opazujejo

različne živali in na koncu o ugotovitvah poročajo. Učitelj naj učence opozori

tudi na podatkovne table.

Vsejede živali

Učenci se lahko spomnijo na živali, ki so jih videli na kmetiji. Premislijo naj, ali

so bile vse živali le rastlinojede oz. mesojede (npr. Kaj pa kokoši?) Prav tako jih

lahko opozorimo na vsejede živali iz živalskega vrta.

Življenje v jamah

Učenci naj načrtujejo raziskovanje. Učitelj naj preveri in po potrebi predlaga

razširitve miselnega vzorca.

Učitelj lahko v razred povabi jamarja ali drugega strokovnjaka, ki učencem

predstavi živalstvo in rastlinstvo v jamah.

Endemit

Iskanje in vnašanje ustreznih ključnih besed je lahko v svetovnem spletu

težavno, zato je priporočljivo, da to nalogo učitelj rešuje skupaj z učenci. S

podvprašanji naj jih usmeri do besednih zvez, ki bodo primerne za iskanje na

spletu (npr. Kje živi žival na sliki?, Koliko nog ima?, Kakšne barve je?)

Po ugotovitvi, da je to črni močeril, je besedo endemit potrebno obrazložiti.

Nahajališče črnega močerila lahko označimo tudi na zemljevidu.

Učenci lahko samostojno poiščejo druge endemične živali in rastline v Sloveniji

in v svetu.

Ljudje imamo

svoje muhe

Skupine živil: Sličice živil lahko učenci izrežejo že doma. Smiselno je, da učenci

nalepijo v vsak del krožnika vsaj eno sličico. Učitelj naj pred lepljenjem preveri

izbrana živila učencev in opredeli skupino s krožnika. Priporočljivo se je

pogovoriti o izvoru in načinu pridelave posameznega živila.

Hranilne snovi: Priporočljivo je, da učenci raziščejo in zapišejo, zakaj so

posamezne hranilne snovi pomembne (vir energije, rast in obnova mišičnega

tkiva ...)

Prehrambeni semafor: Učitelj naj pomaga učencem kritično ovrednotiti njihov

jedilnik. Učenci lahko sestavijo tedenski jedilnik, ki bi ga priporočili za zdrav

vsakdan.

Energijska vrednost živil: Priporočljivo je, da učitelj skupaj z učenci pregleda

etiketo živila na embalaži in skupaj z učenci odčita zahtevan podatek. Učenci

lahko prinesejo v šolo prazne embalaže ali pa nalogo opravijo doma.

Energija, ki je telo ne porabi: Učenci iz prejšnjih nalog ugotovijo, da je vnos

energije v telo odvisen od posameznikovih prehranjevalnih navad. Učitelj

lahko pri tej nalogi vodi pogovor o prehranjenosti in podhranjenosti – tu se

ponuja tudi priložnosti za etično vzgojo (podhranjenost in prehranjenost kot

posledica stiske; sprejemanje drugačnosti; kdaj poiskati pomoč; pomen

prijateljstva …)

Gurmani cenijo

hrano

Tradicionalne jedi na zemljevidu znanja: Iskanje tradicionalnih jedi regij naj

učitelj izkoristi za ponovitev sestavnih delov zemljevida, orientiranja na

zemljevidu in branja podatkov z zemljevida.

Recept: Recept tradicionalne jedi lahko učenec poišče na spletu, v kuharski

knjigi, lahko pa o receptu poizve tudi pri starših ali starih starših. Z učenci se

lahko učitelj pogovori, ali so izvedeli kakšno zanimivost, povezano s

tradicionalnimi jedmi njihove regije – ob kakšni priložnosti se je jedlo to jed,

kdo jo je jedel ...

Različni kraji,

različne

specialitete

Učenci z učiteljevo pomočjo ponovijo lastnosti histograma. Če se anketa izvaja

v skupinah, je priporočljivo, da se delo uskladi, zaradi česar naj pred odhodom

na teren učitelj preveri anketne vprašalnike in z učenci ponovi navajanje

rezultatov. Preko pogovora naj učenci ugotovijo, kaj se zgodi, če so podatki

nejasno vpisani (onemogočena obdelava podatkov in analiza, posploševanje

ni mogoče, raziskava je neveljavna …)

Po izvedeni anketi je priporočljiva skupna ureditev in analiziranje podatkov.

Učenci naj samostojno narišejo histogram. Za ponovitev lahko pred tem

narišejo histogram iz izmišljenih podatkov.

Smiseln je pogovor o korakih raziskave od zbiranja do interpretiranja in

vrednotenja podatkov.

Učitelj naj se z učenci pogovori o uporabljenih korakih raziskovanja in različnih

načinih prikaza podatkov (tortni, prikaz s stolpci in vrsticami, v preglednici) ter

prednostih in slabostih posameznih načinov.

3. tema: KAJ PA SE ZGODI NA KONCU?

Dogajanje v

kompostišču

Pogovor o stripu učence vpeljuje v temo o razkroju snovi. Učitelj naj povpraša

učence o njihovih izkušnjah in dosedanjem znanju na to temo.

Pri raziskovanju naj učitelj učence spodbudi k oblikovanju novega oziroma

drugačnega raziskovalnega načrta (učenci lahko podajo svoje predloge za

izboljšave že obstoječega raziskovalnega načrta ali pa izdelajo novega).

Učencem, ki so šibkejši v načrtovanju, naj učitelj ponudi že izdelano shemo.

Učitelj naj se z učenci pogovori o namenu raziskovanja in o pričakovanih

rezultatih. Učenci lahko dejavnost izvedejo samostojno, pri čemer je

potrebno, da učitelj pregleda pridobljene rezultate in utemelji razlike v njih. V

primeru, da šolsko okolje dopušča postavitev kompostišča, se lahko dejavnost

izvede skupinsko.

Učitelj naj se z učenci pogovori o vzrokih za temperaturne razlike in z njimi

oblikuje odgovor. Prav tako lahko učitelj na tem mestu (v primeru, da je na

šolskem posestvu kompostišče) z učenci razišče živalstvo kompostišča.

Potrošniki,

proizvajalci in

razkrojevalci

Priporočljivo je, da učitelj pred reševanjem naloge z učenci razjasni pojme

potrošniki, proizvajalci in razkrojevalci. V pomoč so lahko tudi koreni besed –

potrošiti, proizvajati, razkrojiti.

Zgodbica Učenci glasno preberejo zgodbico in samostojno rešijo nalogo. Priporočljivo

je, da rešitve skupaj zapišejo na tablo. Učenci lahko zgodbico narišejo v obliki

stripa, kjer bo sosledje dogodkov jasno vidno. Učitelj lahko predlaga nove

organizme, ki jih učenci sestavijo v prehranjevalno verigo.

Primeren način prikaza prehranjevalne verige je tudi igra vlog, kjer izbrani

učenci predstavljajo posamezne organizme. Učenci se primejo za roke tako,

da sestavijo pravilen vrstni red organizmov v prehranjevalne verige. Na tem

mestu lahko sledi pogovor o možnih zamenjavah posameznih organizmov.

Sestavi svoj

prehranjevalni

splet

Učitelj se z učenci pogovori o prehranjevalnih spletih. Naveže se lahko na

prejšnjo nalogo, kjer doda organizme v prehranjevalno verigo tako, da oblikuje

prehranjevalni splet. Učenci nato samostojno izrišejo prehranjevalni splet, kjer

lahko namesto imen uporabijo sličice. Učitelj naj učence spodbudi k

razmišljanju o naslednjih vprašanjih: Kaj bi se zgodilo, če bi en člen manjkal?,

Ali lahko takšen pojav srečamo v naravi?, Kje v prehranjevalnem spletu je

človek?, Zakaj je dobro, da imajo prehranjevalni spleti veliko členov?

Predlogi virov

1. tema: IZ ŽIVLJENJA RASTLIN

Vidic, T., & Tomažič, I. (2013). Z igro v čarobni svet narave. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Teoretična izhodišča in praktično delo za preverjanje dejavnikov, ki

vplivajo na razvoj rastlin.

Dolenc Orbanić, N. (2013). Vedno več o...fotosintezi. Pridobljeno 25. 9. 2014, s http://www.zrss.si/naravoslovje2013/files/Orbanic_Lasko_fotosinteza_2013.pdf

Teoretična izhodišča za preverjanje dejavnikov, ki vplivajo na razvoj

rastlin.

ZRC SAZU. Vpliv turizma na rast vegetacije v jamah. Pridobljeno 25. 9. 2014, s http://www.razvojkrasa.si/si/turizem/92/article.html

Teoretična izhodišča za dejavnost pojavljanja alg v jamah.

Andrej Martinčič ... [et al.]. (2010). Mala flora Slovenije. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.

Ključ za določanje praprotnic in semen.

Spohn, M., & Spohn, R. (2008). Katero drevo je to? Narava. Slikovni priročnik.

Spohn, M. (2011). Kaj neki tu cveti? Narava. Slikovni priročnik.

Pepeljnjak, I. Zaplana. Pridobljeno 25. 9. 2014, s http://www.zaplana.net/

Slikovni določevalni ključ.

2. tema: OD KOD ENERGIJA ŽIVALIM IN LJUDEM?

Jurc, M. (2011). Gozdna zoologija (3. natis). Ljubljana: Biotehnična fakulteta, oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire.

Opis zveri in njihova razširjenost v Sloveniji.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Velike zveri. Pridobljeno 25. 9. 2014, s http://www.mko.gov.si/si/delovna_podrocja/narava/velike_zveri/

Opis velikih zveri (medved, ris, volk), kje v Sloveniji se nahajajo.

Zemljevid razširjenosti zveri v Sloveniji.

Mršić, N. (1997). Biotska raznovrstnost v Sloveniji: Slovenija – »vroča točka« Evrope. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave.

Kaj je endemit? Endemiti v Sloveniji.

Naik, A. (2002). Prehrana. Ljubljana: Educy. Nazoren opis hranilnih snovi, skupin živil, nekaterih bolezni, povezanih s

prehrano.

Bogataj, J. (2007). Okusiti Slovenijo. Ljubljana: Darila Rokus. Vir receptov tradicionalnih jedi.

3. tema: KAJ PA SE ZGODI NA KONCU?

Svarog. Odnosi med organizmi. Pridobljeno 25. 9. 2014, s http://mss.svarog.si/biologija/index.php?page_id=7918

Odnosih med organizmi, prehranjevale verige in spleti.

Preizkus znanja.