UNIVERZA V LJUBLJANI

EKONOMSKA FAKULTETA

MAGISTRSKO DELO

PRIPOROČILA ZA VZPOSTAVITEV NAMENSKEGA

INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA VODENJE REŠEVANJA V

PRIMERU NARAVNIH NESREČ ZA POTREBE

MESTNE OBČINE LJUBLJANA

Ljubljana, september 2016 ŽELJKO GUDŽULIĆ

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisani Željko Gudžulić, študent Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, avtor predloženega dela z

naslovom PRIPOROČILA ZA VZPOSTAVITEV NAMENSKEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA

VODENJE REŠEVANJA V PRIMERU NARAVNIH NESREČ ZA POTREBE MESTNE OBČINE

LJUBLJANA, pripravljenega v sodelovanju s svetovalko red. prof. dr. Borka Džonova Jerman Blažič

IZJAVLJAM

1. da sem predloženo delo pripravil samostojno;

2. da je tiskana oblika predloženega dela istovetna njegovi elektronski obliki;

3. da je besedilo predloženega dela jezikovno korektno in tehnično pripravljeno v skladu z Navodili za izdelavo zaključnih nalog Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, kar pomeni, da sem poskrbel, da so

dela in mnenja drugih avtorjev oziroma avtoric, ki jih uporabljam oziroma navajam v besedilu, citirana

oziroma povzeta v skladu z Navodili za izdelavo zaključnih nalog Ekonomske fakultete Univerze v

Ljubljani;

4. da se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del (v pisni ali grafični obliki) kot mojih lastnih – kaznivo po Kazenskem zakoniku Republike Slovenije;

5. da se zavedam posledic, ki bi jih na osnovi predloženega dela dokazano plagiatorstvo lahko predstavljalo za moj status na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani v skladu z relevantnim pravilnikom;

6. da sem pridobil vsa potrebna dovoljenja za uporabo podatkov in avtorskih del v predloženem delu in jih v njem jasno označil;

7. da sem pri pripravi predloženega dela ravnal v skladu z etičnimi načeli in, kjer je to potrebno, za raziskavo pridobil soglasje etične komisije;

8. da soglašam, da se elektronska oblika predloženega dela uporabi za preverjanje podobnosti vsebine z drugimi deli s programsko opremo za preverjanje podobnosti vsebine, ki je povezana s študijskim

informacijskim sistemom članice;

9. da na Univerzo v Ljubljani neodplačno, neizključno, prostorsko in časovno neomejeno prenašam pravico shranitve predloženega dela v elektronski obliki, pravico reproduciranja ter pravico dajanja predloženega

dela na voljo javnosti na svetovnem spletu preko Repozitorija Univerze v Ljubljani;

10. da hkrati z objavo predloženega dela dovoljujem objavo svojih osebnih podatkov, ki so navedeni v njem in v tej izjavi.

V Ljubljani, dne _____________ Podpis študenta:__________________

i

KAZALO

UVOD ................................................................................................................................... 1

1 PREDSTAVITEV MOL, CI in OZRCO ..................................................................... 3

1.1 Mestna občina Ljubljana .............................................................................................. 3

1.2 Center za informatiko ................................................................................................... 6

1.3 Oddelek za zaščito, reševanje in civilno obrambo ...................................................... 9

1.3.1 Uporaba IKT v OZRCO ......................................................................................... 12

1.3.2 Raki ......................................................................................................................... 13

1.3.3 Spin ......................................................................................................................... 15 1.3.4 Vozilo za zveze Enote za podporo vodenju MOL .................................................. 17

2 VIRI OGROŽANJA, NESREČE, NARAVNE KATASTROFE TER NAČRTI

REŠEVANJA IN ZAŠČITE NA OBMOČJU MOL ................................................ 18

2.1 Viri ogrožanja in tveganja nacionalne varnosti RS .................................................. 18

2.2 Globalni, nacionalni in nadnacionalni viri ogrožanja ter tveganja nacionalne

varnosti ......................................................................................................................... 19

2.2.1 Podnebne spremembe ............................................................................................. 20

2.2.2 Naravne in druge nesreče ....................................................................................... 21

2.3 Viri ogrožanja, načrti reševanja in zaščite v MOL .................................................. 21

2.3.1 Ogroženost MOL zaradi poplav ............................................................................. 22 2.3.2 Ogroženost MOL zaradi potresa ............................................................................ 24 2.3.3 Načrt MOL za zaščito in reševanje ob poplavah .................................................... 26

2.3.4 Načrt MOL za zaščito in reševanje ob potresu ....................................................... 27 2.3.5 Javna gasilska služba MOL .................................................................................... 28

3 KRITIČNA INFRASTRUKTURA ............................................................................ 28

3.1 Opredelitev kritične infrastrukture v RS .................................................................. 29

3.2 Kritična infrastruktura IKT....................................................................................... 31

3.2.1 Strategija kibernetske varnosti – opredelitev kritične IKT infrastrukture .............. 33

3.3 Kritične komunikacije v primeru naravnih nesreč .................................................. 34

3.3.1 Sistem zvez ZARE .................................................................................................. 36 3.3.2 Snopovni radijski sistem ZARE PLUS.................................................................... 36

3.3.3 Digitalni radijski sistem ZARE DMR .................................................................... 37

4 6inAction FOR LIFE – NAPREDNI IKT SISTEM ZA VODENJE REŠEVANJA

V PRIMERU NESREČ IN NARAVNIH KATASTROF......................................... 37

4.1 Potrebe po naprednem IKT sistemu za vodenje reševanja ..................................... 38

4.2 Namenski heterogeni komunikacijski sistem za kritične komunikacije ................ 39

4.3 Predstavitev, glavne lastnosti, funkcije in storitve, ki jih ponuja in omogoča

napredna IKT rešitev 6inAction for Life ................................................................... 41

4.3.1 6inAction – modula 6onCore in 6onFire ................................................................ 43

ii

4.3.2 6inAction - modul 6onDashboard .......................................................................... 44 4.3.3 6inAction – modul 6onMobile ................................................................................ 48 4.3.4 6onMobile – Modul Triaža .................................................................................... 49 4.3.5 6onMobile - Alarm ................................................................................................. 51

4.4 Mednarodna vaja vodnikov reševalnih psov »Ljubljana 2016« ............................. 52

4.4.1 Uporaba namenske aplikacije 6inAction – modula Delovišče in Status ekip ........ 54 4.4.2 6inAction - Modul Status ekip ................................................................................ 54

4.4.3 6inAction - Modul Delovišče ................................................................................. 55 4.4.4 Analiza podatkov pridobljenih na mednarodni reševalni vaji leta 2016 ................ 57

5 NAMENSKI IKT SISTEM ZA POTREBE MESTNE OBČINE LJUBLJANA V

PRIMERU NESREČE IN NARAVNIH KATASTROF.......................................... 61

5.1 Priporočila .................................................................................................................... 64

5.1.1 Infrastruktura .......................................................................................................... 64

5.1.2 IKT podpora ........................................................................................................... 65 5.1.3 Implementacija namenske aplikacije 6inAction v produkcijo MOL ...................... 65 5.1.4 Dostop do podatkov Informacijskega sistema IGNIS ........................................... 66 5.1.5 Uporaba socialnih medijev ..................................................................................... 66

5.1.6 Opredelitev nujnih podatkov v primeru naravnih nesreč ....................................... 66

5.2 Predlogi ........................................................................................................................ 67

5.2.1 Uporaba 6inAction v MOL ..................................................................................... 67

5.2.2 Širitev kroga uporabnikov mobilne aplikacije ....................................................... 67 5.2.3 Upravljanje mobilnih naprav oseb v sistemu ZiR .................................................. 67

5.2.4 Odprava pomanjkljivosti in nadgradnja funkcionalnosti mobilne aplikacije

6onMobile ....................................................................................................................... 68

5.2.5 Razširitev uporaba mobilne aplikacije 6onMobile s strani meščanov ................... 68 5.2.6 Nadgradnja enote za podporo vodenju ................................................................... 68 5.2.7 Uporaba enotne SIM kartice za dostop do različnih ponudnikov .......................... 68

SKLEP ................................................................................................................................ 69

LITERATURA IN VIRI ................................................................................................... 70

PRILOGE

KAZALO TABEL

Tabela 1: Opcije za dogodek POŽAR ................................................................................. 49

Tabela 2: Opcije za dogodek POPLAVA ........................................................................... 49 Tabela 3: Opcije za dogodek POTRES ............................................................................... 50 Tabela 4: Prikaz izračunanih podatkov na delovišču IPO 2 Mokrc .................................... 57 Tabela 5: Prikaz pridobljenih podatkov na delovišču na IPO 2 Mokrc .............................. 57 Tabela 6: Prikaz izračunanih podatkov na delovišču IPO 3 Škrilje .................................... 58

Tabela 7: Prikaz pridobljenih podatkov na delovišču na IPO 3 Škrilje .............................. 58 Tabela 8: Prikaz izračunanih podatkov na delovišču R3 SŽ Livarna ................................. 58 Tabela 9: Prikaz pridobljenih podatkov na delovišču R3 SŽ Livarna ................................ 58 Tabela 10: Prikaz izračunanih podatkov na delovišču R1 KLI Logatec 1 .......................... 59

Tabela 11: Prikaz pridobljenih podatkov na delovišču R1 KLI Logatec 1 ......................... 59 Tabela 12: Prikaz izračunanih podatkov na delovišču R1 KLI Logatec 2 .......................... 59 Tabela 13: Prikaz pridobljenih podatkov na delovišču R1 KLI Logatec 2 ......................... 60

iii

Tabela 14: Prikaz izračunanih podatkov na delovišču Stanežiče ........................................ 60 Tabela 15: Prikaz pridobljenih podatkov na delovišču Stanežiče ....................................... 60 Tabela 16: Prikaz izračunanih podatkov na delovišču Iški vintgar ..................................... 61 Tabela 17: Prikaz pridobljenih podatkov na delovišču Iški vintgar .................................... 61

KAZALO SLIK

Slika 1: Zemljevid četrtnih skupnosti MOL – na spletni strani Urbinfo ............................... 3 Slika 2: Organigram Mestne občine Ljubljana ...................................................................... 4 Slika 3: Možne storitve v sklopu Projekta brezžičnega omrežja MOL ................................. 7 Slika 4: Načrt postavitve anten omrežja WiFree Ljubljana na dan 30.09.2014 .................... 8

Slika 5: Okvirna pokritost s signalom WiFree Ljubljana na dan 30.09.2014 ....................... 9

Slika 6: Načrt radijskih zvez ob potresu, poplavah in neurjih ............................................. 10 Slika 7: Pregledni prikaz sektorjev zaščite in reševanja v MOL ......................................... 11

Slika 8: Uporaba različnih informacijskih sistemov v OZRCO .......................................... 12 Slika 9: Grafični vmesnik spletnega portala RAKI ............................................................. 14 Slika 10: Grafični vmesnik spletnega portala RAKI – vnos podatkov modul Razlitje nafte in

prikaz izračuna postavitev baraž za omejitev onesnaženja ................................................. 15

Slika 11: Shema delovanja in povezav Informacijskega sistema SPIN .............................. 16 Slika 12: Grafični prikaz podatkov - dogodkov na spletni strani SPIN .............................. 16

Slika 14: Viri ogrožanja in tveganja nacionalne varnosti Republike Slovenije .................. 19 Slika 15: Površina popl. območij MOL glede na verjetnost (%) s pov. dobo 50 let ........... 22

Slika 16: Karta poplavne ogroženosti MOL ........................................................................ 23 Slika 17: Potresna nevarnost v Sloveniji – projektni pospešek tal ...................................... 25

Slika 18: Državna mreža potresnih opazovalnic ................................................................. 25 Slika 19: Odstotek območja z določeno inteziteto EMS in mikrorajonizacija MOL na podlagi

intenzitete za povratno dobo 475 let .................................................................................... 26 Slika 20: Organigram organizacije Javna gasilska služba MOL ......................................... 28 Slika 21: Delitev kritične infrastrukture na sektorje v RS ................................................... 31

Slika 22: Pomembnost kritične infrastrukture v RS ............................................................ 32 Slika 23: Lokacije repetitorjev sistema ZARE .................................................................... 36

Slika 24: Bazne postaje sistema ZARE PLUS .................................................................... 37 Slika 25: Arhitektura heterogenega komun. omrežja za kritične komunikacije ................. 40 Slika 26: Izvedbena arh. heterogenega komun. omrežja za krit. komunikacije .................. 41 Slika 27: Arh. sistema naprednega heterogenega komun. omrežja za krit. komun. ............ 42

Slika 28: Grafični prikaz zajema podatkov preko vstopne konzole – vstopni ekran .......... 44

Slika 29: Graf. prikaz zajema podatkov preko vstopne konzole z vklopom dodatnih

funkcionalnosti .................................................................................................................... 44 Slika 30: Graf. prikaz prek konzole za sledenje v realnem času ......................................... 45 Slika 31: Graf. prikaz opravljene poti v konzoli Tracks..................................................... 45 Slika 32: Graf. prikaz nivoja vodostaja na merilni postaji na reki Savi v konzoli Charts ... 46 Slika 33: Graf. prikaz temperature in tlaka na merilni postaji v konzoli Charts ................. 46

Slika 34: Graf. prikaz stanja reševalnih ekip na nadzorni plošči......................................... 47 Slika 35: Graf. prikaz vrste poročila ustvarjenega za posamezni dogodek ......................... 48 Slika 36: Postopek vpisa podatkov v mob. aplik. za dogodek POŽAR v modulu POŽAR 51 Slika 37: Postopek kreiranja alarma v mob. aplik. v modulu ALARM .............................. 52 Slika 38: Postopek vnosa in pošiljanja podatkov v mob. aplik. za modul STATUS EKIP 55

Slika 39: Postopek vpisa podatkov v mob. aplik. 6inAction za modul DELOVIŠČE ........ 56

Slika 39: Namenski informacijski sistem za vodenje reševanja OZRCO MOL ................. 63

1

UVOD

Vloga in pomen informacijsko komunikacijske tehnologije (angl. Information

Communication Technology - ICT, v nadaljevanju IKT) je bila prvotno prisotna predvsem v

poslovnem svetu ter v znanstvenih vodah, danes pa se je prenesla na vsa področja

vsakdanjega življenja. Uporabniki imamo tako na voljo množico raznovrstnih naprav:

mobilne aparate, tablične računalnike, pametne ure, senzorje za šport in izboljšanje zdravja,

kamere, pametne TV sprejemnike in gospodinjski aparate, ki so bolj ali manj povezane v

internetni sistem in uporabljajo oblačne storitve različnih ponudnikov.

Kot primer množične uporabe enega izmed njih navajam število mobilnih terminalov, ki bo

na svetovni ravni v letu 2016 preseglo 4,6 milijarde, od tega nekaj več kot 45 odstotkov

pametnih telefonov (Gelenbe & Caseau, 2015, str. 2).

V zadnjem času se vedno bolj intenzivno soočamo s podnebnimi spremembami, ki se kažejo

predvsem v spreminjanju povprečnih temperatur letnih časov, ki so praviloma povišane,

povečanju pogostosti in obsežnosti padavin, v poplavah, kratkih in zelo močnih neurjih,

opažamo pa še pojave vrtinčastega vetra (tornado) na področjih, kjer omenjenega pojava prej

ni bilo. Podnebne spremembe so večkrat vzrok tudi za pojav naravnih nesreč, kot je žled,

suša, poplave ipd.

Ponavljajoče se poplave, ki smo jim bili priča v zadnjih 15 letih, med drugim tiste, ki so

septembra 2010 zajele zahodno Slovenijo ter širše območje Ljubljane, žledolom leta 2014,

poplave na Hrvaškem, v BiH in v Srbiji leta 2014, potresi ipd. nas nenehno opozarjajo na

krhko ravnovesje v naravi in na pogostnost naravnih nesreč.

V omenjenih situacijah in primerih je izjemno pomembna hitrost ter učinkovitost ukrepanja

različnih služb in enot za zaščito in reševanje, kot so civilna zaščita, poklicni gasilci,

prostovoljna gasilska društva, reševalna služba, Slovenska vojska (v nadaljevanju SV),

policija ipd. zato je njihovo medsebojno sodelovanje v ekstremnih razmerah izjemno

pomembno. Kot podpora upravljanju reševanja ima pomembno vlogo tudi napredni in

zmogljiv IKT sistem, ki je hkrati prilagojen raznolikim pogojem na terenu.

IKT sistemi, ki se uporabljajo pri vodenju reševanja, uporabljajo kritično

telekomunikacijsko infrastrukturo od katere se pričakuje, da podpira širok nabor običajnih

in specializiranih storitev ter naprav z visoko stopnjo fleksibilnosti. Brez stabilnega prenosa

podatkov ter s posledično pomanjkanjem podatkov ni možno zagotoviti ustreznega vodenja

in odločanja v primeru naravnih nesreč.

Ko primerjamo mobilna omrežja različnih hitrosti in tehnologij (angl. LTE, 3G/2G), optična

in bakrena omrežja različnih komercialnih ponudnikov in namenska omrežja za posebne

namene TETRA (angl. Terrestrial Trunked Radio), DMR (angl. Digital mobile radio) itd.,

ki jih uporablja policija, vojska, gasilci, gorska reševalna služba, civilna zaščita, se izkaže,

da je zmogljivost tehnologij komercialnih omrežij veliko večja od namenskih. Enako velja

tudi za raznovrstnost storitev in splošno opremljenost omrežja.

Komercialna omrežja omogočajo zagotavljanje namenskih in odprtih aplikacij, ki se

izvajajo z uporabo naprav nizkega cenovnega razreda, te pa uporabljajo zmogljive in

cenovno učinkovite širokopasovne omrežne tehnologije ter interneta stvari. Uporaba

2

naprednega sodobnega in naprednega IKT sistema za potrebe zaščite in reševanja, ki se

lahko približa storitveni fleksbilnosti in zmogljivostim komercialnih sistemov, je tako

izjemnega pomena, saj lahko vključevanje raznovrstnih sodobnih naprav za zajem in

obdelavo podatkov, kamor sodijo senzorji, kamere, tablice, pametne telefone in tablice, ne

nazadnje pa tudi brezpilotna letala droni, močno poveča odzivnosti in učinkovitost reševanja.

Ustrezna implementacija naprednega IKT sistema poleg učinkovitosti reševanja omogoča

tudi zmanjšanje stroškov škode, ki nastane ob naravnih nesrečah, fleksibilno upravljanje ter

večjo učinkovitost in delovanje reševalcev ter različnih enot za reševanje, zato je namen

magistrske naloge izdelati priporočila za vzpostavitev namenskega IKT sistema za potrebe

Oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo (v nadaljevanju OZRCO) Mestne občine

Ljubljana (v nadaljevanju MOL) na podlagi raziskovanja, dobrih praks, najnovejših

sistemov in na podlagi analize potreb in stanja na terenu v MOL.

Cilj magistrskega dela je izdelati okvir sistema za vzpostavitev napredne IKT rešitve za

potrebe OZRCO MOL. Sistem bom opredelil na podlagi študija obstoječih naprednih IKT

sistemov za potrebe reševanja ter analize potreb MOL. Prednost napredne IKT rešitve, ki je

cilj te magistrske naloge bo v robustnosti, kar pomeni odpornost na okoliščine v katerih bo

sistem deloval v primerih naravnih in drugih nesreč. Sistem naj bi zagotavljal analitiko

podatkov, različne prikaze obdelanih podatkov, ki so potrebni za odločanje pri vodenju

reševanja na terenu.

Metode raziskovalnega dela. Pri izdelavi magistrskega dela bom uporabil znanja, ki sem

jih pridobil v času višješolskega, univerzitetnega in podiplomskega študija. Ob tem mi bodo

v pomoč tudi izkušnje in znanja, ki sem jih pridobil z delom na različnih področjih

informatike.

Pri izdelavi magistrske naloge si bom pomagal:

s študijem domače in tuje literature ter s spletnimi viri,

z izmenjavo izkušenj na podlagi dobrih praks med uporabniki IKT sistemov, ki se uporabljajo pri reševanju,

z znanji, ki so bila pridobljena na seminarjih, na domačih in mednarodnih konferencah,

z analizo rezultatov pri uporabi napredne IKT rešitve 6inAction for Life na mednarodni reševalni vaji, ki je potekala v Ljubljani med 13.05. in 15.05.2016.

Z metodo kritične analize bom analiziral in predstavil napredne IKT rešitve, medtem ko bom

z metodo sistemske analize raziskal podobne rešitve ter izdelal analizo potreb MOL po

tovrstnih rešitvah. Na podlagi analiz in študija bo izdelan okvir sistema napredne in sodobne

IKT rešitve za potrebe reševalne službe MOL, ki bo vseboval potrebne izboljšave in

nadgradnje funkcionalnosti analiziranih obstoječih IKT rešitev. V uvodnih poglavjih bom

predstavil delo in pravno podlago za izvajanje nalog v odseku Centra za informatiko (v

nadaljevanju CI), ki se nahaja v sklopu Sekretariata Mestne uprave (v nadaljevanju SMU)

ter OZRCO MOL.

V nadaljevanju bom pristopil k izdelavi sistema, ki ga bom podkrepil s potrebami po tovrstni

IKT rešitvi v MOL. Kot primer dobre prakse bom analiziral namensko IKT rešitev

6inAction for Life, ki je nastala v sklopu evropskega projekta GEN6: Governments Enabled

with IPv6 in pilotske rešitve A-ERCS (angl. Advanced Emergency Response Communication

Solution). Na podlagi analize teh rešitev ter študija obstoječih namenskih omrežij, ki se

3

uporabljajo pri koordinaciji in vodenju reševanja, bom izdelal okvir sistema glede potrebe

MOL in najnovejšo tehnologijo na tem področju.

Ob koncu naloge bom pripravil še priporočila in predloge za vzpostavitev predlaganega IKT

sistema za potrebe MOL. Prednost v možnostih MOL IKT rešitve pred drugimi je v njeni

robustnosti in modularnosti zagotavljanja storitev analitike, različnih prikazov ter ustrezne

obdelave podatkov. Na ta način bi lahko napredni IKT sistem postal koristno orodje za

odločanje tako v obdobju miru, kot tudi v primeru naravnih in drugih nesreč oziroma vojne.

1 PREDSTAVITEV MOL, CI in OZRCO

1.1 Mestna občina Ljubljana

Ljubljana je glavno mesto Republike Slovenije (v nadaljevanju RS). Je politično,

znanstveno, kulturno in gospodarsko središče slovenskega naroda ter z nekaj več kot

286.000 prebivalci največje mesto v Sloveniji. Mesto Ljubljana je do leta 1995 sestavljalo 5

občin, in sicer: Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste – Polje, Ljubljana

Šiška in Ljubljana Vič – Rudnik, ki so se zaradi sprememb na področju lokalne samouprave

preoblikovale v MOL in devet primestnih občin.

V MOL-u je tako združenih 38 naselij, med njimi je največja Ljubljana, ki je razdeljena na

17 četrtnih skupnosti. Skupna velikost četrtnih skupnosti je 27.497 ha, največja med njimi

je četrtna skupnost Sostro, ki meri 8.856 ha, najmanjša četrtna skupnost Moste 340 ha

(Statistični urad Republike Slovenije, 2014).

Slika 1: Zemljevid četrtnih skupnosti MOL – na spletni strani Urbinfo

4

MOL je (so)ustanovitelj 107 pravnih oseb javnega prava in nosilcev javnih pooblastil,

izvajalcev javnih služb, ki jih izvajajo javna podjetja in podjetja MOL, kamor sodijo Javni

holding Ljubljana, Energetika Ljubljana, Ljubljanski potniški promet ipd. in različni javni

zavodi - Šport Ljubljana, Zdravstveni dom Ljubljana, Lekarne Ljubljana ipd. V veliki mestni

družini, kamor sodijo javna podjetja, podjetja, javni zavodi in mestna uprava je zaposlenih

več kot 12.000 ljudi.

V mestni upravi zaposlenih nekaj manj kot 600 ljudi v organizacijskih enotah (službe,

oddelki, služba za revizijo, prekrškovna organa, direktorica uprave), ki so prikazani v

organigramu MOL. Najpomembnejši organ lokalne samouprave je mestni svet, ki je izvoljen

po proporcionalnem sistemu s strani prebivalcev lokalne skupnosti za dobo 4 let. Župan se

voli po večinskem sistemu.

Slika 2: Organigram Mestne občine Ljubljana

Mestna uprava izvaja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi

z zagotavljanjem javnih služb iz pristojnosti Mestne občine Ljubljana, ki so opredeljene z

Zakonom o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) in Odlokom

o organizaciji in delovnem področju Mestne uprave Mestne občine Ljubljana (Ur.l. RS, št.

84/15).

5

Zaposleni v mestni upravi zagotavljajo strokovno, učinkovito, racionalno in usklajeno

izvrševanje nalog, učinkovit notranji nadzor nad opravljanjem nalog, usmerjenost mestne

uprave k uporabnikom njenih storitev in učinkovito sodelovanje z organi MOL in zunanjimi

institucijami.

MOL samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena, ki so določene s statutom Mestne

občine Ljubljana v skladu z zakonom in drugimi predpisi, zlasti pa: normativno ureja lokalne

zadeve javnega pomena, upravlja premoženje MOL, spodbuja gospodarski razvoj MOL,

ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada

stanovanj.

MOL izvaja naslednje aktivnosti, ki so opredeljene z Zakonom o lokalni samoupravi (Ur. l.

RS, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO) in Odlokom o organizaciji in delovnem področju

Mestne uprave Mestne občine Ljubljana (Ur.l. RS, št. 84/15):

urejanje, upravljanje in skrb za lokalne javne službe,

zagotavljanje in pospeševanje razvoja predšolskega varstva in vzgojno-izobraževalne dejavnosti,

razvoj športa in rekreacije,

pospeševanje zdravstvene dejavnosti ter služb socialnega varstva,

pospešuje raziskovalne, kulturne in društvene dejavnosti,

skrbi za varstvo zraka, tal, vode,

skrbi za varstvo pred hrupom,

skrbi za ravnanje z odpadki in opravlja druge dejavnosti varstva okolja,

skrbi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

ureja javni red v MOL,

ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.

Ljubljana je leta 2015 prejela prestižni naziv Evropske komisije Zelena prestolnica Evrope

2016 za katerega se je do sedaj potegovalo več kot 100 mest, 8 pa jih je ta naziv tudi prejelo.

Skupina dvanajstih neodvisnih okoljskih strokovnjakov namreč vsako leto oceni kandidature

mest na dvanajstih področjih:

podnebne spremembe - blaženja in prilagajanje,

lokalni promet,

zelena urbana območja, ki vključujejo trajnostno rabo tal,

narava in biotska raznovrstnost,

kakovost lokalnega zunanjega zraka in zvočnega okolja,

ravnanje z odpadki in odpadno vodo,

poraba vode,

eko-inovacije,

trajnostno zaposlovanje,

energetska učinkovitost,

celostno upravljanje z okoljem.

Nagrado prejme tisto mesto, ki med drugim dosega visoke okoljevarstvene standarde,

postavlja visoke cilje za nadaljne okoljsko izboljšanje in trajnostni razvoj ter služi kot zgled

ostalim mestom. Od začetka letošnjega leta je MOL izvedla veliko različnih dogodkov za

6

boljše obveščanje javnosti, o dogodkih pa je vzpostavljen samostojni spletni portal v

slovenskem in angleškem jeziku.

1.2 Center za informatiko

Center za informatiko (v nadaljevanju CI) nudi za uspešnejše opravljanje nalog v dobro

občanov in občine uslužbencem MOL organizacijsko in tehnološko podporo na področju

infrastrukture ter informatizacije in optimizacije procesov. V CI, ki skupaj z Odsekom za

kadre in Odsekom za splošne zadeve tvorijo Sekretariat Mestne uprave Mestne občine

Ljubljana (v nadaljevanju SMU MOL), je zaposlenih 15 strokovnih delavcev in uslužbencev.

Ti skupaj z zunanjimi izvajalci opravljajo naslednje naloge:

zbiranje, obdelovanje statističnih podatkov,

pripravo analiz,

organizacijo in zagotavljanje delovanja enotnega informacijskega sistema,

spremljanje in sodelovanje pri usklajevanju novih rešitev na področju geografskega informacijskega sistema (v nadaljevanju GIS),

vzdrževanje enotnega informacijskega sistema,

razvoj računalniških aplikacij,

tehnično vzdrževanje skupne večnamenske baze podatkov,

skrb za povezovanje mestne uprave, četrtnih skupnosti, javnih podjetij, javnih zavodov, javnih skladov, javnih agencij in drugih, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je MOL,

v enotni informacijski sistem MOL.

Število različnih informacijskih storitev, ki jih CI zagotavlja zaposlenim v MOL na več kot

tridesetih lokacijah, je nekaj več kot 150. Dva zaposlena sodelavca v CI sta tudi člana štaba

Civilne zaščite MOL, kjer skrbita za informacijsko podporo in administracijo.

Kot sem že omenil, je v MOL večina od 107 različnih izvajalcev javnih služb brez optimalne

interne informacijske podpore.

Izjema so seveda večji subjekti:

Mestna uprava MOL,

Javni holding Ljubljana,

Energetika Ljubljana,

Javni zavod Lekarne Ljubljana,

Javni zavod Knjižnice Ljubljana.

Pred leti je bilo ob združitvi javnih podjetjih v Javni holding Ljubljana poenoteno delo IT

oddelkov v enotni IKT center. Ostali subjekti, razen v izjemnih primerih, informacijsko niso

povezani in ne uporabljajo enotnih IKT storitev.

Prav tako ne obstaja skupna IKT strategija, ki bi veljala za celoten MOL. Leta 2008 sta bili

s strani MOL naročeni študiji Poslovni modeli in tehnologije za zagotavljanje brezžičnega

omrežja v MOL z analizo možnosti za njegovo uporabo (Trkman, Turk & Jerman, 2008) ter

Analiza izbora najprimernejše tehnologije za izvedbo brezžičnega omrežja za dostop do

interneta na območju Mestne občine Ljubljana (Turk, 2009).

7

Obe študija sta dali isti odgovor glede izbora tehnologije, medtem ko je prva študija z vidika

analize stroškov investicije in vzdrževanja MOL predlagala, pripravo natančnejših izračunov

za izvedbo projekta. Turk je tako navedel (Poslovni modeli in tehnologije za zagotavljanje

brezžičnega omrežja v MOL z analizo možnosti za njegovo uporabo, 2009): »Pridobljen

rezultat je namreč lahko dobra osnova za razpis za podelitev koncesije ne glede na to, ali je

v razpisu že predvidena okvirna cena, ki naj bi jo plačal koncesionar.«

Na seji Mestnega sveta MOL je bil 29.03.2010 sprejet akt, ki je vseboval odločitev o

ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva in izvedbo projekta

Uvedba brezžičnega omrežja na območju Mestne občine Ljubljana v eni izmed oblik javno-

zasebnega partnerstva, določenih z zakonom, ki ureja javno-zasebno partnerstvo.

Akt je tudi določal predmet, pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja, postopek

izbire zasebnega partnerja in način financiranja izvedbe projekta. Predmet javno-zasebnega

partnerstva je uvedba brezžičnega omrežja na območju Mestne občine Ljubljana (MOL –

Služba za javna naročila, 2010). Na sliki 3 so prikazane možne storitve v sklopu Projekta

brezžičnega omrežja MOL

Slika 3: Možne storitve v sklopu Projekta brezžičnega omrežja MOL

8

Sledil je postopek za izbiro zasebnega partnerj za javno-zasebno partnerstvo, na katerem je

zmagal konzorcij podjetij Telekom Slovenije d.d. (v nadaljevanju TS) in NIL, d.o.o.

Prvotno je bilo sicer zamišljeno, da bo brezžično širokopasovno omrežje pokrivalo celotno

območje mesta Ljubljana, sestavljeno naj bi bilo iz okvirno 1500 brezžičnih dostopovnih

točk. Projekt je bil naknadno spremenjen z Aneksi, tako da je omrežje WiFree Ljubljana

sestavljeno iz 400 dostopovnih točk, ki pokrivajo manjše področje od prvotno načrtovanega.

Postavitev dostopovnih točk in okvirna pokritost s signalom WiFi omrežja WiFree Ljubljana

je prikazana na slikah 4 in 5. V omrežju WiFree Ljubljana je približno petina dostopovnih

točk povezana v splet preko optike, medtem ko se preostale dostopovne točke povezujejo

med seboj preko brezžičnega omrežja.

Omrežje Wifree Ljubljana bi lahko z ustrezno vnaprejšnjo pripravo ter v sodelovanju z

upravljavcem omrežja TS uporabili za izmenjavo podatkov med reševalci in štabom,

omogočen bi bil lahko tudi omejen dostop do spleta.

Podoben koncept so prvič uporabili med tropsko nevihto Sandy. Takrat so namreč prenehala

delovati mobilna in fiksna komercialna omrežja. Skupina najstnikov, ki so se poimenovali

Red Hook Initiative, pa je vzpostavila WiFi omrežje, ki je bilo sestavljeno iz robustne in

cenovno dostopne komunikacijske opreme, ki je omogočala dostop do spleta oziroma so ga

uporabili za medsebojno komuniciranje in izmenjavo podatkov (angl. How To Build A Low-

Cost "Wi-Fi Mesh Network" For Emergency Communication).

Na slikah 4 in 5 sta prikazana načrta postavitev anten in okvirne pokritotosti s signalom

omrežja WiFree Ljubljana.

Slika 4: Načrt postavitve anten omrežja WiFree Ljubljana na dan 30.09.2014

9

Slika 5: Okvirna pokritost s signalom WiFree Ljubljana na dan 30.09.2014

1.3 Oddelek za zaščito, reševanje in civilno obrambo

Oddelek je organizacijsko je umeščen v MU MOL. Zaposlen(i) so dosegljiv(i) 24 ur na dan,

sedem dni v tednu. V primeru, da pride do nesreče oziroma ene od spodaj navedenih

aktivnosti, dežurna oseba vzpostavi štab ter koordinira in vodi ustrezne nadaljnje aktivnosti.

V njem je devet zaposlenih, ki:

oblikujejo sistem zaščite in reševanja,

skrbijo za njegovo delovanje,

vodijo sistem zaščite in reševanja,

izvajajo operativne naloge,

skrbijo za izobraževanje in sofinanciranje članov društev in organizacij sistema ZiR,

skrbijo za povezovanje in usklajevanje med društvi in organizacijami,

pripravljajo obrambni dokument MOL in koordinirajo njegovo izvajanje.

Pravna podlaga za izvajanje zgoraj navedenih aktivnosti je opredeljena v naslednjih

dokumentih:

Odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami v MOL (Ur.l.RS, št. 24/1997),

Odlok o organiziranju Gasilske brigade Ljubljana (Ur.l.RS, št. 102/2001 in 57/2008),

Sklep o organiziranju sil za zaščito, reševanje in pomoč v MOL (št. 840-48/2013-4, sprejet 30.01.2014, veljaven od 14.02.2014),

Sklep o določitvi izvajalcev in organiziranju javne gasilske službe (št. 840-42/2013-4, sprejet 21.11.2013, veljaven od 01.12.2013),

Sklep o organiziranju sil za zaščito, reševanje in pomoč v Mestni občini Ljubljana (14. 02.2014),

10

Odlok o organizaciji in delovnem področju Mestne uprave Mestne občine Ljubljana (7. izredni seji Mestnega sveta MOL z dne 21.05.2007),

Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Ur.l.RS, št. 64/94),

Zakon o obrambi – ZObr-NPB8 (Ur.l.RS, št. 103/2004),

Uredba o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč (Ur.l.RS, št. 22/99).

Naloge zaščite, reševanja in pomoči iz pristojnosti MOL izvajajo naslednji subjekti:

izvajalci javne gasilske službe MOL,

gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije,

enote, službe in drugi operativni sestavi društev in drugih nevladnih organizacij,

druge pravne in fizične osebe po odločitvi poveljnika Civilne zaščite MOL ali vodje intervencije v skladu z zakonom,

Mestna uprava MOL,

organi vodenja, enote in službe Civilne zaščite, kadar nalog zaščite, reševanja in pomoči ni mogoče zagotoviti z drugimi izvajalci.

OZRCO je organiziran kot del enotnega sistema v Sloveniji in obsega organiziranje,

načrtovanje, izvajanje, vodenje, aktiviranje, financiranje in nadzor dejavnosti pred

naravnimi in drugimi nesrečami.

Cilj varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je zmanjšanje števila nesreč oziroma

zmanjšanje žrtev in drugih posledic teh nesreč (Odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi

nesrečami v MOL) pa z naslednjimi aktivnostmi:

naloge zaščite, reševanja in pomoči,

organizacija sil za zaščito, reševanje in pomoč,

opazovanje, obveščanje in alarmiranje,

zaščitni ukrepi,

financiranje sistema varstva MOL,

upravljanje in vodenje sistema varstva MOL,

naloge mestne uprave,

naloge javnih služb MOL,

nadzor.

Na lokaciji, kjer se nahaja OZRCO (Zarnikova 3), zaposleni uporabljajo enako strojno

(osebni računalniki, tiskalniki, …), in programsko opremo (Microsoft Office paket, Lotus

Domino, SPIS, elektronska pošta, …) kot ostali zaposleni v Mestni upravi, ob tem pa

dostopaja tudi do drugih informacijskih virov, ki se nahajajo izven MOL. Ker pa za razliko

od ostalih delavcev MU, zaposleni v OZRCO svoje delo v veliki meri opravljajo izven

domicilne lokacije - skladišča opreme, štabi na lokacijah prostovoljnih gasilskih društev (v

nadaljevanju PGD), uporabljajo temu prilagojeno strojno opremo. Za dostop do spleta

zaposleni v OZRCO uporabljajo prenosne LTE WiFi-modeme, ki v odvisnosti od lokacije

omogočajo širokopasovni dostop do Interneta, robustne prenosne računalnike podjetja

General Dynamics, ki brez težav delujejo izven zaprtih prostorov, saj imajo dodatno zaščito

proti umazaniji, vlagi in mehanskim poškodbam ter robustne mobilne aparate Samsung

Galaxy Xcover. Na sliki 6 je prikazan načrt radijskih zvez ob potresu, poplavah in neurjih.

Slika 6: Načrt radijskih zvez ob potresu, poplavah in neurjih

11

Vir: R. Kus & OZRCO, Načrt Mestne občine Ljubljana za zaščito in reševanje ob potresu, 2015, str. 55

V primeru večje naravne nesreče OZRCO vzpostavi štab na lokaciji, kjer se nahaja Gasilska

brigada Ljubljana (v nadaljevanju GBL), od tam se vodijo tudi vse zgoraj navedene

aktivnosti. MOL je razdeljen na štiri sektorje, ki imajo vsak svojega poveljnika. Na sliki 6 je

predstavljen načrt radijskih zvez, ki se vzpostavi ob potresu, poplavah in neurjih. Vzporedno

radioamaterji Radioklubov, ki pogodbeno sodelujejo z MOL, vzpostavijo sistem radijskih

govornih zvez in prenos elektronskih sporočil prek radijskih zvez med štabom CZ MOL in

operativnimi izpostavami štaba CZ MOL.

V primeru, da pride do popolne odpovedi tehničnih komunikacij z organi upravljanja,

vodenja in izvajanja zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov, se uporabi kurirska

služba, ki se nahaja v sklopu SMU MU MOL. Na sliki 7 se nahaja pregledni prikaz sektorjev

zaščite in reševanja v MOL. Razdeljen je v štiri sektorje: sektor SEVER, sektor ZAHOD,

sektor VZHOD in sektor JUG. Zaposleni v OZRCO so hkrati poveljniki posameznih

sektorjev.

Slika 7: Pregledni prikaz sektorjev zaščite in reševanja v MOL.

12

Vir: R. Kus & OZRCO, Načrt Mestne občine Ljubljana za zaščito in reševanje ob potresu, 2015.

1.3.1 Uporaba IKT v OZRCO

V nadaljevanju bom predstavil še ostale informacijske vire in aplikacije, do katerih dostopajo

in jih uporabljajo zaposleni v OZRCO:

SPIN – informacijski sistem za poročanje o intervencijah in nesrečah,

AJDA - aplikacija za ocenjevanje škode na kmetijskih pridelkih in za ocenjevanje škode na stvareh,

SMOK – informacijski sistem za potrebe monitoring-a, opozarjanja in kontrol na področju voda, padavin, toče, požarne ogroženosti, radioaktivnega sevanja in zemeljskih

plazov,

VULKAN – program za vodenje evidenc v gasilskih organizacijah,

POTRES – informacijski sistem za hitro odločanje v primeru potresa,

BARAŽE – informacijski sistem za hitri odziv v primeru razlitja naftnih derivatov na vodotokih v RS,

MASPREM 2 – informacijski sistem za obveščanje in opozarjanje v primeru nevarnosti proženja zemeljskih plazov,

IGNIS – informacijski sistem za vodenje intervencij in gasilskih enot,

RAKI - informacijski sistem za zbiranje podatkov o naravnih in drugih nesrečah ter o intervencijah sil za zaščito, reševanje in pomoč,

6inAction – informacijski sistem za podporo pri odločanju v naravnih nesrečah.

Informacijske vire in aplikacije, do katerih dostopajo in jih uporabljajo zaposleni v OZRCO

so predstavljeni na sliki 8.

Slika 8: Uporaba različnih informacijskih sistemov v OZRCO

13

Izpostavil bi spletni portal RAKI OPREMA OZRCO, informacijski sistem SPIN Uprave

Republike Slovenije za zaščito in reševanje (v nadaljevanju URSZR) za zbiranje podatkov

o naravnih in drugih nesrečah ter o intervencijah sil za zaščito, reševanje in pomoč ter

napredni informacijski sistem 6inAction, ki je bil razvit na Fakulteti za elektrotehniko in bo

v nadaljevanju bolj podrobno opisan.

1.3.2 Raki

Spletni portal RAKI je informacijski sistem, ki omogoča uveljavljanje protokolov Sistema

vodenja izrednih dogodkov (angl. ICS – Incident Command System) v MOL:

orkestracijo v primeru nesreče,

sistem za hitri odziv (Potres RRS),

bazo opreme osnovnih sredstev in kadrov,

podajanje informacij v primeru poplav,

koordinacijo odziva pri razlitju nafte in postavljanje baraž,

vpogled v požarne načrte,

iskanje nevarnih kemičnih snovi,

seznam in vpogled v načrte osnovnih šol,

seznam zaklonišč.

Informacijski sistem RAKI so razvili v okviru projekta Analiza komunikacijskih procesov v

času poplavnega dogodka septembra 2010 v MOL. Osnovni namen projekta je bila

vzpostavitev enotnega informacijskega sistema, ki bi ga uporabljali v OZRCO, Gasilski

brigadi Ljubljana (v nadaljevanju GBL), Gasilski zvezi Ljubljana (v nadaljevanju GZL) in

prostovoljnih gasilskih društvih (v nadaljevanju PGD). S poenotenjem podatkov zgoraj

navedenih subjektov je omogočena:

14

boljša medsebojna obveščenost in poznavanje,

zvišanje ravni povezanosti posameznih izvajalcev v sistem,

podpora delu funkcijam operative, logistike in načrtovanja.

Za potrebe projekta je bil izveden pregled komunikacijskih procesov, ki so se dogajali v

okviru interventnega ukrepanja. Po pregledu možnih orodij za standardizacijo

komunikacijskih procesov je bilo dogovorjeno, da se oprejo na protokol Sistema vodenja

izrednih dogodkov.

Slika 9: Grafični vmesnik spletnega portala RAKI

Poglejmo si modul Razlitje nafte, ki je sestavljen je iz naslednjih podmodulov:

geografska karta – vanjo se vpiše podatek o mestu onesnaženja, IS pa nam izriše glede na podatke o pretoku hitrost pomikanja onesnaženja, lokacije, kjer je možno postaviti

baraže glede na opremo, ki jo imajo na voljo PGD,

oprema: – baraže, – namenska oprema, – baražna mesta, – urejeni dostopi, – analize;

lokacije postavitev baraž,

pogovor o dogodku.

V predstavljenem primeru je prišlo do onesnaženja zaradi razlitja nafte na lokaciji

Tromostovje v Ljubljani. Informacijski sistem nam predlaga postavite baraž, ki so na sliki

15

označene z belo-zelenim krogom ter časom potovanja madeža do omenjene pozicije. Iz slike

je razvidno, da bo onesnaženje pripotovalo do državne meje RS v času 51 minut in 18

sekund.

Slika 10: Grafični vmesnik spletnega portala RAKI – vnos podatkov modul Razlitje nafte in

prikaz izračuna postavitev baraž za omejitev onesnaženja

Na koncu bi še omenil, da za izračun lokacij spletni portal RAKI prevzema podatke, ki jih

pridobiva portalov za katere skrbi URSZR.

1.3.3 Spin

Spletna aplikacija SPIN je nastala kot rezultat sodelovanja med URSZR in predstavniki sil

za zaščito reševanje in pomoč. Na ta način je bilo omogočeno bolj natančno zbiranje

podatkov o nesrečah in intervencijah. Informacijski sistem SPIN je dosegljiv prek spleta. V

sistem se vstopa z uporabniškim imenom in geslom. Glede na pravice, ki so dodeljene

uporabnikom, ločimo različne nivoje dostopa do aplikacije informacijskega sistem SPIN, in

sicer:

regijski center za obveščanje ( v nadaljevanju ReCO),

Center za obveščanje Republike Slovenije (v nadaljevanju CORS),

vodja intervencije,

sodelujoča enota,

Zavod za gozdove Republike Slovenije,

organizacije po direktivi SAVESO,

administracija,

16

administratorski dostop.

Slika 11: Shema delovanja in povezav Informacijskega sistema SPIN

Vir: URSZR, Uporabniški priročnik SPIN, stran 7, 2010.

Slika 12: Grafični prikaz podatkov - dogodkov na spletni strani SPIN

V SPIN se vpisujejo vsi dogodki, ki so povezani z naravnimi in drugimi nesrečami. Pri tem

ni nujno, da so bile aktivirane sile za zaščito, reševanje ali enota za zaščito in reševanje in

17

pomoč in ni šlo za naravno ali drugo nesrečo (URSZR, str.14). Podatki so delno javni in

dosegljivi v različnih oblikah na spletni strani URSZR. Na spodnjih dveh slikah sta grafični

in tabelarični prikaz dogodkov. Možno je tudi naročanje na obveščanje ob dogodkih ter

izdelava različnih poročil.

Slika 13: Tabelarični prikaz istih dogodkov na spletni strani SPIN

1.3.4 Vozilo za zveze Enote za podporo vodenju MOL

Leta 2006 je bila s strani OZRCO MOL podana pobuda o nabavi specializiranega vozila (v

nadaljevanju vozilo EPV), opremljenega z IKT opremo za nudenje informacijske in

komunikacijske podpore enotam za zaščito in reševanje na terenu (v nadaljevanju ZiR) in

operativnem vodstvu. Osnovno gonilo pri nabavi in konfiguraciji vozila EPV je bilo

izboljšanje podpore pri komunikaciji, saj se je ob posredovanjih na terenu izkazalo, da je

bila kvaliteta simpleksnih radijskih zvez neustrezna. Vozilo EPV skupaj s posadko lahko

deluje samostojno, vendar je njegova vloga pri koordinaciji enot predvsem podporna enot

oziroma je del štaba.

Vozilo EPV je prostorsko razdeljeno v štiri dele:

sprednji del potniškega prostora, kjer se nahajata voznikov in sovoznikov sedež,

srednji del potniškega prostora, kjer so nameščeni delovni pulti,

zadnji del potniškega prostora, kjer so prav tako nameščeni delovni pulti,

tovorni prostor, ki je ločen od potniškega dela.

Ob vozniku in sovozniku se v EPV nahajajo štiri delovna mesta, po potrebi je možno dodati

še peto. V splošnem lahko opremo v vozilu EPV razdelimo na:

18

informacijsko komunikacijski del, kamor sodi strojna in programska oprema,

opremo za oskrbo z električno energijo,

opremo za razsvetljavo in signalizacijo,

ostalo opremo.

Posadka v EPV spremlja do 10 radijskih kanalov oziroma mrež hkrati, ob tem pa se vse

komunikacije preko sredstev zvez med člani posadke vozila lahko tudi snemajo.

V EPV je naslednja komunikacijska oprema:

mobilne radijske postaje Motorola DM4600 sistema ZARE (DMR),

mobilna postaja GM1280 sistema ZARE+,

mobilna postaja Kenwood TM-710 Dualband za delo na radioamaterskih frekvencah,

ročne radijske postaje sistema ZARE (DMR),

ročna radijska postaja ZARE+ GP680 sistema ZARE+,

obstoječi komunikacijski kovček z analogno mobilno postajo Vertex,

radijske postaje ZARE,

antene za mobilne radijske postaje, ZARE, ZARE+, radioamaterske,

montažni anteni, ki ju je možno namestiti na dva prekucna jambora na strehi,

mobilni repetitor Motorola.

Informacijska oprema, ki se nahaja v vozilu EPV, omogoča uporabnikom vozila dostop do

informacijskih virov vodji intervencije ter štabu. Prenosni računalniki, ki so v EPV, so

povezani v lokalno mrežo (angl. LAN – ang. Local Area Network) ter nadalje v splet preko

mobilnega omrežja komercialnih ponudnkov.

Vsa oprema je priklopljena na sistem neprekinjenega napajanja (angl. UPS – angl.

Uninteraptibble Power Suply), ta pa na zunanji agregat.

V vozilu EPV se najbolj pogosto uporablja dostop do že omenjenih informacijskih virov:

IGNIS,

3D GIS – različni zemljevidi RS,

NevSnov - seznam nevarnih snovi in ukrepanja ob nesreči,

meteoroloških podatkov ARSO,

SPIN.

2 VIRI OGROŽANJA, NESREČE, NARAVNE KATASTROFE TER

NAČRTI REŠEVANJA IN ZAŠČITE NA OBMOČJU MOL

2.1 Viri ogrožanja in tveganja nacionalne varnosti RS

Resolucija o strategiji nacionalne varnosti RS (v nadaljevanju ReSNV-1), ki je temeljni

razvojno - usmerjevalni dokument na področju nacionalne varnosti (Resolucija o strategiji

nacionalne varnosti Republike Slovenije – v nadaljevanju ReSNV-1, str. 1):

opredeljuje nacionalne interese in nacionalnovarnostne cilje RS,

analizira varnostno okolje,

19

definira vire ogrožanja varnosti in varnostna tveganja države,

določa izhodišča politike odzivanja RS na posamezne varnostne grožnje in tveganja,

določa najširše sistemsko - organizacijske rešitve celovitega delovanja države pri zagotavljanju nacionalne varnosti.

Vire ogrožanja in tveganja nacionalne varnosti, ki so prikazani na sliki 14, v RS delimo na:

globalne,

nadnacionalne,

nacionalne.

Slika 14: Viri ogrožanja in tveganja nacionalne varnosti Republike Slovenije

Vir:Povzeto po ReSNV-1, 2010, stran 3-5.

2.2 Globalni, nacionalni in nadnacionalni viri ogrožanja ter tveganja

nacionalne varnosti

Za globalne vire ogrožanja in tveganja je poleg globalnega porekla in univerzalno-lokalnih

posledic njihovega delovanja značilno, da zaradi svojega seštevalnega značaja vplivajo na

nastanek drugih varnostnih groženj in tveganj ter hkrati povečujejo njihove učinke in

posledice. Med te vire sodijo (ReSNV-1, str. 2):

podnebne spremembe,

finančna tveganja,

20

gospodarska tveganja,

socialna tveganja,

krizna žarišča.

Nacionalni viri ogrožanja in tveganja nacionalne varnosti so po izvoru povezani z

dogajanjem in pojavi v nacionalnem okolju, mednje pa sodijo (ReSNV-1, str. 4):

ogrožanje javne varnosti,

naravne in druge nesreče,

omejenost naravnih virov,

degradacija življenjskega okolja,

zdravstveno‑epidemiološke grožnje,

določeni dejavniki negotovosti.

Nadnacionalni viri ogrožanja in tveganja nacionalne varnosti imajo transnacionalno poreklo

in čezmejne razsežnosti. Sem sodijo:

terorizem,

nedovoljene dejavnosti na področju konvencionalnega orožja, orožij za množično uničevanje in jedrske tehnologije,

organiziran kriminal,

nezakonite migracije,

kibernetske grožnje,

zloraba informacijskih tehnologij in sistemov,

dejavnost tujih obveščevalnih služb,

vojaške grožnje.

2.2.1 Podnebne spremembe

Podnebne spremembe sodijo med globalne vire ogrožanja in so zelo velika varnostna grožnja

zaradi svojega izrazitega seštevalnega značaja in učinka. Dvig temperature zraka v zimskem

in poletnem času, dvig gladine morja, spremenjeni padavinski vzorci in intenzivnejši izredni

vremenski dogodki bodo zaostrili pomanjkanje življenjskih virov, kot sta hrana in voda ter

povečali pogostost in intenzivnost naravnih nesreč v obliki poplav, orkanskega vetra, suš,

vodnih ujm in podobno.

Podnebne spremembe zajemajo celoten sklop sprememb podnebja in ne zgolj ogrevanja

ozračja, kot je splošno mišljenje. Višja temperatura ozračja proži spremembe mnogih

lastnosti vremena in podnebja, kot so vetrovni vzorci, količina in razporeditev padavin,

pogostost in tip ekstremnih vremenskih pojavov, medtem ko globalno segrevanje temelji

zgolj na višanju globalne temperature in segrevanju ozračja (Podnebne spremembe in ali se

Zemlja res segreva).

Neposredne posledice teh sprememb se bodo odražale v vedno večji gospodarski in

materialni škodi. Posredne posledice podnebnih sprememb pa se bodo pojavljale v obliki

političnih, gospodarskih in energetskih kriz ter migracijskih, socialnih,

zdravstveno-epidemioloških in drugih groženj ter tveganj, vključno z možnostjo nastanka

novih in zaostrovanja obstoječih konfliktov.

21

Podnebne spremembe že vplivajo na nacionalno varnost RS. Kažejo se v vedno večjem

obsegu naravnih nesreč zaradi večje pogostosti in intenzivnosti ekstremnih vremenskih

pojavov (ReSNV-1, str. 4).

2.2.2 Naravne in druge nesreče

Med naravne nesreče sodijo potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan

veter, toča, žled, pozeba, suša, požar v naravnem okolju, množični pojav nalezljive človeške,

živalske ali rastlinske bolezni in druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile. Za naravno

nesrečo se štejejo tudi neugodne vremenske razmere po predpisih o kmetijstvu in odpravi

posledic naravnih nesreč, ki jih povzročijo žled, pozeba, suša, neurje, toča ali živalske in

rastlinske bolezni ter rastlinski škodljivci (Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi

nesrečami – ZVNDN-B, 8. člen. 2. odstavek).

Nesrečo opredelimo kot dogodek ali vrsto dogodkov ki so povzročeni s strani

nenadzorovanih naravnih in drugih sil. Prizadenejo oziroma ogrozijo življenje ali zdravje

ljudi, živali ter premoženje, povzročijo škodo na kulturni dediščini in okolju v takem obsegu,

da je za njihov nadzor in obvladovanje potrebno uporabiti posebne ukrepe, sile in sredstva,

ker ukrepi rednih dejavnosti, sile in sredstva ne zadostujejo (Zakon o varstvu pred naravnimi

in drugimi nesrečami – ZVNDN-B, 8. člen. 2. odstavek).

Naravne in druge nesreče sodijo med nacionalne vire ogrožanja in so stalnica ogrožanja

prebivalcev, premoženja, kulturne dediščine, okolja in drugih dobrin RS. Intenzivnost in

pogostost nekaterih naravnih nesreč se z vsakim letom povečuje zaradi podnebnih

sprememb, prekomernega obremenjevanja okolja, zaradi rabe naravnih virov ter neustreznih

posegov v prostor. Ob vedno večji ranljivosti zaradi izrednih vremenskih dogodkov je vpliv

podnebnih sprememb na pogostost naravnih nesreč eden ključnih dejavnikov človeške

blaginje v prihodnosti.

Med drugimi nesrečami, ki jih povzroči človek s svojo dejavnostjo ali ravnanjem, RS

ogrožajo predvsem cestnoprometne in industrijske nesreče, ki so tudi nesreče kot posledica

različnih oblik namernega ogrožanja. Verjetnost nastanka tovrstnih nesreč je različna, prav

tako možne posledice. Industrijske nesreče so zaradi tehnoloških ukrepov sicer manj verjetne

od naravne nesreče, imajo pa lahko poleg kratkotrajnih tudi dolgotrajne posledice za ljudi,

živali in okolje (ReSNV-1, str. 5).

2.3 Viri ogrožanja, načrti reševanja in zaščite v MOL Splošna ocena je, da je RS izpostavljena najrazličnejšim naravnim nesrečam in da se njihovo

število in raznovrstnost v zadnjem desetletju povečuje. Omenjena trditev velja tudi za MOL,

ki je v središču prometnega in logističnega križa in hkrati je glavno mesto države.

OZRCO MOL je v skladu Pravilnikom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest

MU MOL pripravil načrte za zaščito in reševanja ter oceno ogroženosti. Ocena ogroženosti

je izdelana v skladu z Navodilom o pripravi ocen ogroženosti (Ur.l.RS, št: 39/95),

pripravljeni so bili naslednji dokumenti:

Ocena ogroženosti Mestne občine Ljubljana zaradi poplav - za uporabo v sistemu zaščite, reševanja in pomoči MOL,

22

Ocena ogroženosti Mestne občine Ljubljana zaradi plazov - za uporabo v sistemu zaščite, reševanja in pomoči MOL,

Ocena ogroženosti Mestne občine Ljubljana zaradi požara - za uporabo v sistemu zaščite, reševanja in pomoči MOL,

Ocena ogroženosti Mestne občine Ljubljana ob potresu - za uporabo v sistemu zaščite, reševanja in pomoči MOL,

Ocena ogroženosti Mestne občine Ljubljana zaradi nesreč z nevarnimi snovmi - za uporabo v sistemu zaščite, reševanja in pomoči MOL,

Načrt zaščite in reševanja ob poplavah,

Načrt zaščite in reševanja ob masovnih nesrečah,

Načrt Mestne občine Ljubljana za zaščito in reševanje ob potresu,

Načrt Mestne občine Ljubljana za zaščito in reševanje ob požarih,

Načrt Mestne občine Ljubljana za zaščito in reševanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi.

V nadaljevanju bom opisal vir ogroženosti zaradi poplav in potresa ter načrta MOL za zaščito

in reševanje.

2.3.1 Ogroženost MOL zaradi poplav

V sklopu projekta Ocena ogroženosti MOL zaradi poplav in ocena ogroženosti MOL zaradi

plazov, naročnik je OZRCO MOL, sta nastala zgoraj omenjena dokumenta:

Ocena ogroženosti Mestne občine Ljubljana zaradi poplav za uporabo v sistemu zaščite, reševanja in pomoči MOL,

Ocena ogroženosti Mestne občine Ljubljana zaradi plazov - za uporabo v sistemu zaščite, reševanja in pomoči MOL.

V dokumentu Ocena ogroženosti Mestne občine Ljubljana zaradi poplav se ocenjuje, da je v MOL

zaradi poplav ogroženih nekaj manj kot 8000 ha površin oziroma več kot tretjina celotnega

ozemlja.

Največja nevarnost poplav je na jugozahodnem delu, kjer poplavlja hudourniški potok Mali

graben in kraška reka Ljubljanica s svojimi pritoki. Večje poplavne površine se nahajajo

vzdolž reke Save v severnem delu MOL ter v vzhodnem delu MOL ob reki Ljubljanici med

Fužinami in Podgradom.

Možnost katastrofalnih poplav s povratno dobo 50 let in več, je na območju, ki se nahaja v

jugo-zahodnem delu MOL. Na tem območju poznamo dva tipa poplav hudourniški in kraški.

Hudourniške poplave povzročajo hudourniški potoki, ki jih je v MOL veliko. So zelo

silovite, začnejo se zelo hitro, takoj po dežju oziroma intenzivnem topljenju snega, vode

hitro narastejo in po nekaj urah upadejo. Za tovrstne poplave je značilna velika rušilna moč,

erozija v hribovju in gričevju, močno nasipanje v ravnini, dostikrat pa tudi plazenje tal.

Na sliki 15 je predstavljena površina poplavljenih območij v MOL glede na verjetnost, ki je

izražena v procentih, s povratno dobo 50 let.

Slika 15: Površina popl. območij MOL glede na verjetnost (%) s pov. dobo 50 let

23

Vir: M. Dobravc, Ocena ogroženosti Mestne občine Ljubljana zaradi poplav, 2003-2007, str. 17.

Drugi tip poplav, kraški tip, je popolno nasprotje, saj vode na kraških poljih, kjer se počasi

zbirajo in naraščajo, stojijo po več dni ali celo tednov. Poplava se komaj opazno premika,

ne erodira in zelo malo odlaga. Največ škode povzroča infrastrukturi, npr. prometni

infrastrukturi, različnim objektom in pridelkom. Poplave so relativno predvidljive, saj se

pojavijo nekajkrat na leto in sicer spomladi in jeseni. Omenjena tipa poplav se med seboj

razlikujeta po svojem obsegu, trajanju in pogostosti pojavljanja, a hkrati vplivata drug na

drugega.

V MOL je bila do izgradnje Grubarjevega prekopa glavni vir poplav reka Ljubljanica, ki je

po svoji naravi kraška reka, medtem ko sta poplave leta 2014 povzročila hudourniška pretoka

Mali graben in Gradaščica. Da bi lahko natančneje spremljali hidrološka stanja vodotokov

na območju MOL in stalno merili njihove pretoke in vodostaje ter tako lažje predvideli pojav

visokih vod, je potrebno imeti več vodomernih in padavinskih postaj.

Trenutno je na območju MOL delujočih le sedem vodomernih postaj (Ocena ogroženosti

Mestne občine Ljubljana zaradi poplav), in sicer na naslednjih lokacijah:

Dvor na Gradaščici,

Razori na Šujici (Horjulki),

Komin in Moste na Ljubljanici,

Iška na Iški,

Medno in Šentjakob na Savi. Slika 16: Karta poplavne ogroženosti MOL

71%

15%

3%

6%3%2%0%

Povratna doba ob verjetnosti v (%), da se bo pojavila visoka

voda

Q0% Q1% - Katastrofalne (velike) poplave

Q2% - Velike poplave Q5% - Srednje velike poplave

Q5% - Srednje velike poplave Q10% - Manjše običajne poplave

Q10% - Manjše običajne poplave

24

Vir: M. Dobravc, Ocena ogroženosti Mestne občine Ljubljana zaradi poplav, 2003-2007, str. 30.

Mreža vodomernih postaj žal niti po lokacijah, niti po namenu, ni usklajena s potrebami

varstva pred poplavami. Z vodomernimi postajami sta zlasti slabo pokrita mestu najbolj

nevarna vodotoka Gradaščica in Ljubljanica, zato je v omenjem dokumentu predlagana

postavitev dodatnih merilnih mest.

2.3.2 Ogroženost MOL zaradi potresa

Ocena potresne ogroženosti MOL je bila izdelana v okviru istoimenskega projekta na

podlagi Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Ur.l.RS, št. 51/06) ter v

skladu z Navodilom o pripravi ocene ogroženosti (Ur.l.RS, št. 39/95). Izvajalci projekta so

bili:

Institut za vodarstvo (v nadaljevanju IZV),

Agencija RS za okolje (v nadaljevanju ARSO),

Ministrstvo za kmetijstvo,

Ministrstvo za okolje in prostor,

Zavod za gradbeništvo Slovenije (v nadaljevanju ZAG).

Ocena potresne ogroženosti MOL je podlaga za izdelavo načrta MOL za zaščito in reševanje

ob potresu. V RS so potresno najbolj ogrožena mesta Idrija, Ljubljana, Krško, Brežice,

Tolmin, Bovec, Ilirska Bistrica in Litija. Pri tem seveda izstopa ljubljansko območje, ki ima

največjo koncentracijo prebivalstva ter veliko starih in potresno ne dovolj odporno grajenih

stavb. Zato je ljubljansko območje upravičeno najbolj ogroženo območje v Sloveniji.

Stopnja industrializacije je v MOL majhna, v ospredju so predvsem storitvene dejavnosti,

ne smemo pa pozabiti na centralne funkcije glavnega mesta RS.

25

Na sliki 17 je prikazana potresna nevarnost, ki velja za Sloveniji glede na projektni pospešk

tal.

Slika 17: Potresna nevarnost v Sloveniji – projektni pospešek tal

Vir: Š. Motnikar, B. Zupančič, M. Živčić, M. Godec, I. Cecić, P. Banovec, M. Cerk, A. Cilenšek, M., Lutman

& I . Klemenc, Ocena ogroženosti Mestne občine Ljubljana zaradi potresa – za uporabo v sistemu zaščite,

reševanja in pomoči v MOL, 2015, str. 17.

V odvisnosti od moči potresa pričakujemo, da bo večina običajnih sredstev za komunikacijo

preobremenjenih oziroma začasno ali za dlje časa prekinjenih. Izkušnje iz preostalih

naravnih nesreč nam kažejo, da je ravno dostop do interneta najbolj ranljiv, podobno ali

enako velja za stacionarno telefonsko omrežje, komercialna omrežja operaterjev mobilne

telefonije, kabelski dostop, TV dostop itd.

Ravno tako bi bila motena oskrba z električno energijo in plinom, daljinsko ogrevanje,

oskrbo z vodo itd. Edine informacije, ki bi bile dostopne občanom MOL, bi bile preko radia

z baterijskim napajanjem.

Potresna nevarnost MOL je ocenjena z intenziteto VIII EMS, kar je za povratno dobo 475

let na karti Slovenije največja vrednost.

Znotraj ARSO se nahaja Urad seizmologijo in geologijo, ki ima v okviru zakonsko

opredeljenih nalog sodobno mrežo 26 potresnih opazovalnic, ki so vključene v hrbtenično

privatno komunikacijsko omrežje državnih organov in pripadajočih subjektov (v

nadaljevanju HKOM). Podatki se prenašajo v središče za obdelavo podatkov, ki je v

Ljubljani.

Slika 18: Državna mreža potresnih opazovalnic

26

Vir: Š. Motnikar, B. Zupančič, M. Živčić, M. Godec, I. Cecić, P. Banovec, M. Cerk, A. Cilenšek, M., Lutman

& I . Klemenc, Ocena ogroženosti Mestne občine Ljubljana zaradi potresa – za uporabo v sistemu zaščite,

reševanja in pomoči v MOL, 2015, str. 11.

Slika 19: Odstotek območja z določeno inteziteto EMS in mikrorajonizacija MOL na

podlagi intenzitete za povratno dobo 475 let

Vir: Š. Motnikar, B. Zupančič, M. Živčić, M. Godec, I. Cecić, P. Banovec, M. Cerk, A. Cilenšek, M., Lutman

& I . Klemenc, Ocena ogroženosti Mestne občine Ljubljana zaradi potresa – za uporabo v sistemu zaščite,

reševanja in pomoči v MOL, 2015, str. 29.

2.3.3 Načrt MOL za zaščito in reševanje ob poplavah

27

Predmet tega načrta so poplave tujih in zalednih voda, ki v skladu z ZV (4., 91. člen) sodijo

v pristojnost države. Pristojni državni organ, Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju

MOP), žal ni pripravil načrta za obrambo pred poplavami v skladu Navodilom o vsebini

načrta za obrambo pred poplavami. Zato do sprejetja zgoraj omenjenega dokumenta, zato

MOL sama delegira aktivnosti in njihove nosilce.

Za skrbnika načrta je določen OZRCO. Na območju MOL se uporablja sprejeti načrt v

primeru poplav tujih in zalednih voda. V veljavo vstopi ob obvestilu o nevarnosti poplav na

območju MOL. V primeru, da organi vodenja, ki so lahko OZRCO, oseba, ki izvaja funkcijo

poveljnika JGS, vodja intervencije oziroma PCZ presodijo, se lahko načrt ali njegovi deli

smiselno uporabijo v primeru drugih nesreč. OZRCO ima organizirano stalno pripravljenost

v sklopu rednih obveznosti s Sklepom o izvajanju stalne pripravljenosti za delo v OZRCO.

V sistemu ZRP MOL sodelujejo s svojimi operativnimi enotami pogodbene nevladne

organizacije, pogodbena podjetja in javna podjetja v MOL:

Gorska reševalna služba Ljubljana,

kinološka društva,

enoti reševalnih psov MOL,

Mestna zveza tabornikov,

Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov,

radioklubi,

jamarski klub,

gradbeno podjetje –zunanji izvajalec,

podjetje za zagotavljanje prehrane,

javno podjetje VO-KA,

javno podjetje Žale,

javno podjetje Energetika,

javno podjetje Ljubljanski potniški promet,

podjetja pooblaščena za sanacijo cest in urejanje obvozov.

2.3.4 Načrt MOL za zaščito in reševanje ob potresu

Predmet tega načrta so spodaj naštete posledice potresa, ki povzročijo fizične poškodbe ljudi

in prizadenejo osnovne življenjske pogoje (Kus, R.):

objekt zaradi poškodb nosilne konstrukcije objekta ni več uporaben za bivanje,

oskrba z vodo za gospodinjstva in nujne javne storitve, kot sta zdravstvo in gasilstvo, je prekinjena,

oskrba z elektriko, plinom in ogrevanje za gospodinjstva in zdravstvo, je prekinjena,

cestne povezave v občinski pristojnosti so prekinjene.

V skladu s 5. členom Uredbe o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (v

nadaljevanju ZR) občinske načrte izdela, pripravlja in usklajuje OZRCO MU MOL v skladu

z 2. alinejo 3. odstavka 15. člena Pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih

mest v MU MOL (Kus & OZRCO, 2015).

V skladu s 7. členom Uredbe o vsebini in izdelavi načrtov ZR je OZRCO skrbnik načrta, ki

ima naslednje naloge in pristojnosti (Kus & Jeraj, 2012):

28

sodeluje z organi pristojnimi za izdelavo tistih načrtov ZR, ki morajo biti usklajeni z državnim ali občinskim načrtom oziroma načrtom organizacije,

ažurira oziroma posodablja in dopolnjuje načrt ter evidentira vse spremembe načrta,

usklajuje načrte v skladu s postopkom usklajevanja.

V sistemu ZRP MOL sodelujejo s svojimi operativnimi enotami iste pogodbene nevladne

organizacije, pogodbena podjetja in javna podjetja v MOL-u, kot v primeru poplav.

2.3.5 Javna gasilska služba MOL

Javna gasilska služba je organiziranost prostovoljnih in poklicnih gasilskih enot na območju

občine z določenimi operativnimi območji, ki na podlagi javnega pooblastila in v skladu s

predpisi, z medsebojnimi usklajenimi načrti aktiviranja, vzdrževanja pripravljenosti in

delovanja gasilskih enot ter enotnim usklajevanjem in vodenjem, zagotavlja pripravljenost,

preventivo ter delovanje gasilskih enot na območju občine ob naravnih in drugih nesrečah

ter med drugimi gasilskimi intervencijami (Ur.l.RS, št. 113/05, 7. člen).

Javna gasilska služba (v nadaljevanju JGS) MOL je sestavljena iz poklicne Gasilske brigade

Ljubljana (v nadaljevanju GBL), ki je osrednja gasilska enota namenjena prvemu

posredovanju in 35 prostovoljnih gasilskih enot (v nadaljevanju PGD).

Slika 20: Organigram organizacije Javna gasilska služba MOL

Vir: R. Kus, & OZRCO, Načrt Mestne občina Ljubljana za zaščito in reševanje ob potresu, 2015, str.27.

3 KRITIČNA INFRASTRUKTURA

29

3.1 Opredelitev kritične infrastrukture v RS

Definicija in pogled na kritično infrastrukturo se je zaradi razvoja tehnologije in vedno bolj

pogostih terorističnih napadov spreminja, kar se kaže tudi v definicijah različnih avtorjev.

Da bi zagotovili zaščito kritične infrastrukture pa je potrebno definirati, kaj je kritično pri

vsaki od relevantnih infrastruktur.

V Sloveniji se je med prvimi opredelitve elementov kritične infrastrukture lotila raziskovalna

skupina pod vodstvom dr. Iztoka Prezlja s Fakultete za družbene vede (v nadaljevanju

raziskovalna skupina), ki je pripravila raziskovalno nalogo z naslovom Definicija in zaščita

kritične infrastrukture Republike Slovenije (v nadaljevanju raziskovalna naloga).

V dokumentu so med drugim opredelili skrb, ki se nanaša na nemoteno delovanje nacionalne

kritične infrastrukture ter grožnje opredelili kot:

resne napake in motnje v njihovem delovanju,

napade – teroristične in kibernetske,

nesreče, kriminalna dejanja, malomarna ali zlonamerna dejanja.

Omenil sem že, da obstaja veliko različnih definicij o tem, kaj je kritična infrastruktura.

Veliko avtorjev se ponavadi odloči za tako imenovano ameriško opredelitev državne kritične

infrastrukture:

transportni sistemi – cestni, zračni, pomorski in železniški,

telekomunikacijski in informacijski sistemi,

elektroenergetski sistemi – elektrika, nafta, plin,

finančni in bančni sistem,

sistem preskrbe z vodo,

sistem preskrbe s hrano.

Raziskovalna skupina je v zaključnem poročilu opredelila 9 osnovnih sektorjev:

sektor energetika,

jedrski sektor,

sektor voda,

sektor hrana,

sektor zdravje,

sektor finance,

sektor promet,

sektor kemična industrija,

sektor informacijsko-komunikacijska tehnologija.

V raziskovalni nalogi so opravili analizo stanja omenjenih sektorjev in prišli do ugotovitve,

da je sektor IKT najbolj specifičen, saj ga je možno obravnavati samostojno oziroma v

okviru analize ostalih sektorjev.

Podobno kot stroka se je tudi Vlada RS opredelila do kritične infrastrukture. Tako je v sklopu

Predloga programa aktivnosti Medresorske koordinacijske skupine za usklajevanje priprav

30

za zaščito in definicijo kritične infrastrukture v RS dne 19.02.2010 sprejela naslednje sklepe,

citiram:

Vlada RS se je seznanila s Programom aktivnosti v letu 2010 Medresorske koordinacijske skupine za usklajevanje priprav za zaščito in definicijo kritične

infrastrukture v RS in implementacijo Direktive Sveta EU o ugotavljanju in določanju

evropske kritične infrastrukture (v nadaljevanju EKI) ter z oceno potreb za izboljšanje

njene zaščite št. 114/2008,

Vlada RS je določila, da kritična infrastruktura državnega pomena v RS obsega tiste zmogljivosti in storitve, ki so ključnega pomena za državo in bi prekinitev njihovega

delovanja ali njihovo uničenje pomembno vplivalo in imelo resne posledice na

nacionalno varnost, gospodarstvo, ključne družbene funkcije, zdravje, varnost in zaščito

ter družbeno blaginjo,

Vlada RS je ministrstvom in vladnim službam naložila, da pri pripravi predpisov, izvajanju priprav in drugih aktivnosti za zaščito kritične infrastrukture upoštevajo

opredelitev kritične infrastrukture iz prejšnje točke.

Vlada RS je dne 27.09.2012 s sklepom št. 01203-17/2012/3 imenovala Medresorsko

koordinacijsko skupino za usklajevanje priprav za zaščito kritične infrastrukture, in sicer

predstavnike ministrstev, ki so pristojni za notranje zadeve, obrambo, finance, gospodarski

razvoj in tehnologijo, infrastrukturo in prostor, kmetijstvo in okolje, zdravje, izobraževanje,

znanost in šport, predstavnike Slovenske obveščevalne varnostne agencije (v nadaljevanju

SOVA) in Banke Slovenije, da bi:

uskladili in koordinirali priprave in naloge za zaščito evropske kritične infrastrukture v RS,

določili kritično infrastrukturo državnega pomena za RS,

oblikovali predloge ukrepov in postopkov za zaščito kritične infrastrukture z upoštevanjem usmeritev in stališč v zvezi Nato in EU,

pripravili predlog organov in organizacij, ki bi morali načrtovati ukrepe za zaščito kritične infrastrukture državnega pomena za RS.

Prva taka skupina je bila imenovana že leta 2006 s strani Vlade RS in je bila v pristojnosti

Ministrstva za obrambo (v nadaljevanju MORS).

Skupina je pripravila program dela in obravnavala vidike že omenjenega raziskovalnega

projekta z naslovom Definicija in zaščita kritične infrastrukture RS, katerega nosilec je bil

Obramboslovni raziskovalni center Fakultete za družbene vede.

Vlada RS je kritično infrastrukturo razdelila glede na pomembnost (sklep št. 80200-2/2013/3

z dne 09.01.2014, prikazano na sliki št. 50) in po sektorjih (sklep VRS št 80200-2/2014/8, z

dne 10.04.2014, slika št. 51) ter definirala osnovne kriterije za določitev kritične

infrastrukture RS, ki zaradi nedelovanja:

povzroči ali vpliva na smrt več 50 ljudi,

povzroči pomemben vpliv na zdravje prebivalstva v takšni meri, da je potrebno hospitalizirati več kot 100 oseb za več kot teden dni,

povzroči poškodovanje, uničenje dejavnosti, objektov ali območij z vplivom na nacionalno varnost RS do te mere, da je oteženo izvajanje obrambe, notranje varnosti ali

varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,

31

vpliva na izvajanje gospodarske ali druge dejavnosti v obsegu povzročene škode ali izpada dohodka, in sicer več 10 milijonov evrov na dan,

vpliva na prekinitev preskrbe s pitno vodo ali hrano za več kot teden dni, in sicer za prebivalstvo v obsegu več kot 100.000 ljudi,

vpliva na prekinitev preskrbe z električno energijo za 3 dni ali z zemeljskim plinom za več kot teden dni, za prebivalstvo v obsegu prek 100.000 ljudi,

vpliva na izpad oskrbe z naftnimi derivati za več kot teden dni, in sicer za prebivalstvo v obsegu več kot 100.000 ljudi,

vpliva na veliko škodo na kopenski ali vodni življenjski prostor na površini več kot 100 ha,

povzroči informacijski ali komunikacijski izpad podpore delovanja drugih kritičnih infrastruktur do 24 ur,

povzroči čezmejne posledice v drugih državah glede na predhodne kriterije.

Slika 21: Delitev kritične infrastrukture na sektorje v RS

Vir: Povzeto po sklepu Vlade RS št 80200-2/2014/8, z dne 10.04.2014.

3.2 Kritična infrastruktura IKT

V preteklosti je bila kritična infrastruktura na področju informatike in komunikacij

pomembna predvsem z vojaškega in ekonomskega stališča, s pridobivanjem pomembnosti

v vsakdanjem življenju, pa je postala prisotna v vseh sektorjih. Današnja družba namreč

postaja vedno bolj odvisna od IKT sistemov, le-ti pa vedno bolj kompleksni in posledično

nepredvidljivi.

1. sektor kritične infrastrukture, ki

zagotavlja energetsko podporo 2. sektor kritične

infrastrukture, ki zagotavlja prometne

povezave

3. sektor kritične infrastrukture, ki

zagotavlja preskrbo s hrano

4. sektor kritične infrastrukture, ki

zagotavlja pitno vodo

5. sektor kritične infrastrukture, ki

zagotavlja zdravstveno preskrbo

6. sektor kritične

infrastrukture, ki zagotavlja

finance

7. sektor kritične

infrastrukture, ki zagotavlja varstvo okolja

8. sektor kritične infrastrukture, ki

zagotavlja informacijsko in komunikacijsko

podporo

Sektorji kritične infrastrukture v RS

1. sektor kritične infrastrukture, kizagotavlja energetsko podporo

2. sektor kritične infrastrukture, kizagotavlja prometne povezave

3. sektor kritične infrastrukture, kizagotavlja preskrbo s hrano

4. sektor kritične infrastrukture, kizagotavlja pitno vodo

5. sektor kritične infrastrukture, kizagotavlja zdravstveno preskrbo

6. sektor kritične infrastrukture, kizagotavlja finance

7. sektor kritične infrastrukture, kizagotavlja varstvo okolja

8. sektor kritične infrastrukture, kizagotavlja informacijsko inkomunikacijsko podporo

32

Kot primer bi navedel kratkočasno prekinitev delovanja enega od najbolj množičnih

socialnih mrež (angl. Facebook), in sicer zaradi napake v interni IKT infrastrukturi. Odpoved

delovanja se je manifestirala pri 1.654 milijarde uporabnikov (angl. Number of monthly

active Facebook users worldwide as of 1st quarter 2016)! Nobena druga odpoved

tradicionalne kritične infrastrukture ne bi dosegla tolikšnega števila uporabnikov!

Kot je razvidno iz slike 50, pa je Vlada RS postavila po pomembnosti IKT na visoko drugo

mesto.

Slika 22: Pomembnost kritične infrastrukture v RS

Vir: Povzeto po sklep vlade RS št. 80200-2/2013/3 z dne 9. 1. 2014.

Podobno kot se je zatikalo pri definiciji in obravnavi kritične infrastrukture se dogaja tudi

pri definiciji kritične infrastrukture IKT, saj slovenska strokovna javnost različno definira in

se loteva omenjenega problema, kar je zapisano v uvodniku zbornika referatov 31. delavnice

o telekomunikacijah z naslovom Kritična infrastrukura in IKT, citiram Kritična

infrastruktura področju informatike in komunikacij je …« (Tavčar, 2015).

Zbornik obravnava različne poglede in primere, kako se lotiti kritične infrastrukture v IKT.

Pomenljivo je tudi, da se pomena kritične IKT zavemo šele takrat, ko gre kaj narobe (Tavčar,

2015). Žal pa omenjena trditev velja za marsikatero IKT področje.

Odvisnosti od IKT in ranljivost sodobne družbe ter prepletenost in soodvisnost ključne

družbene infrastrukture (Prezelj in ostali, 2012) se je pokazal pred dvemi leti, ko je večji del

Slovenije zajel ne ravno pogost, sploh pa ne tako obsežen naravni pojav, kot smo mu bili

priča, in sicer žledolom, ki je po nagli otoplitvi v določenih območjih Slovenije prešel v

obsežne poplave.

1 - zagotavljanje električne energije

2 - informacijsko -komunikacijska

podpora

3 - preskrba s pitno vodo in hrano

4 - zdravstvena oskrba

5 - preskrba z naftnimi derivati

6 -zagotavljanje železniškega in letalskega

prometa

7 - delovanje pristaniške dejavnosti

8 - plin

9 - plačilni promet

10 - oskrba z gotovino

11 - delovanje državnega proračuna

12 - zagotavljanja varstva zdravega

okolja

Pomembnost kritične infrastrukture

glede na prioriteto delovanja v RS

1 - zagotavljanje električne energije

2 - informacijsko - komunikacijskapodpora

3 - preskrba s pitno vodo in hrano

4 - zdravstvena oskrba

5 - preskrba z naftnimi derivati

6 - zagotavljanje železniškega inletalskega prometa

7 - delovanje pristaniške dejavnosti

8 - plin

9 - plačilni promet

10 - oskrba z gotovino

11 - delovanje državnega proračuna

12 - zagotavljanja varstva zdravegaokolja

33

Relativno nedolžen naravni pojav se je sprevrgel v največjo naravno katastrofo širokih

razsežnosti v času po osamosvojitvi. Neposredno je zajel sektorje energetike, promet in IKT,

posredno pa tudi sektorja, ki zagotavlja pitno vodo (zaradi odpovedi energetike), sektor

zdravstvene oskrbe.

Če se omejim le na področje IKT oziroma na področje Sektorja informacijske

komunikacijske podpore, se za nedelovanje šteje, citiram: nedelovanje elektronske

komunikacijske opreme, omrežja in storitev, ki podpirajo ključne funkcije v državi, ki se

nanašajo na zagotavljanje delovanje enega od sektorjev kritične infrastrukture nacionalno

varnostnega sistema, energetskega sistema in financ, in ki povzroči izpad podpore za več kot

šest oziroma 24 ur (Prezelj in ostali, 2012).

Med ledeno ujmo je namreč prišlo do večdnevnega izpada komercialnih in ter v manjši meri

pa tudi profesionalnih IKT sistemov, ki so predvsem prizadela civilno prebivalstvo:

izpad delovanja fiksne telefonije preko fiksnih povezav zaradi poškodovanih zemeljskih vodov, poškodb na aktivni opremi in prenehanja dobave električne energije,

izpad dostopa preko fiksnih povezav do spleta zaradi enakih razlogov,

izpad dostopa do TV signala preko fiksnih povezav zaradi poškodovanih zemeljskih vodov, poškodb na aktivni opremi in prenehanja dobave električne energije,

izpad delovanja mobilne telefonije zaradi poškodovanih antenskih sistemov, energetskih vodov in prenehanja dobave električne energije,

izpad delovanja mobilnega dostopa do spleta zaradi poškodovanih antenskih sistemov, energetskih vodov in prenehanja dobave električne energije,

izpad delovanja sistema zvez ZARE in TETRA, ki sta ob pomanjkanju električne energije prešli na sisteme na neprekinjeno napajanje (angl. UPS), zaradi sistemskega

varčevanja v letih 2012-2013 pa sta imela iztrošene baterije.

3.2.1 Strategija kibernetske varnosti – opredelitev kritične IKT infrastrukture

Strategija DIGITALNE SLOVENIJE 2020, ki jo je sprejela Vlada RS dne 10.03.2016 in 25.

02.2016, je sestavljena iz naslednjih dokumentov:

Strategija razvoja informacijske družbe do leta 2020,

Načrt razvoja širokopasovnih omrežij naslednje generacije do leta 2020,

Strategija kibernetske varnosti.

V dokumentu Strategija kibernetske varnosti so opredelili kritične IKT infrastrukture in

zagotavljanje delovanja in razpoložljivosti sektorja IKT v primeru velikih naravnih nesreč:

Zagotavljanje delovanja kritične infrastrukture v sektorju informacijsko-komunikacijske podpore dokumenta (poglavje 8.4):

– Kritična infrastruktura sektorja informacijsko-komunikacijske podpore mora biti zasnovana in upravljana tako, da zagotavlja sistemsko informacijsko-

komunikacijsko podporo na različnih ravneh.

– Zagotoviti je treba neprekinjeno delovanje infrastrukture, ki pogojuje delovanje internetnih sistemov v državi in strojne ter programske opreme, ki podpira ključne

funkcije v državi.

34

– Vzpostavijo se hitri in učinkoviti mehanizmi za odzivanje na grožnje in odpravljanje napak (sanacija škode), ki so posledica varnostnih incidentov ter mehanizmi

preventivnega delovanja, ki grožnje in napake v največji meri preprečujejo.

– Z vzpostavitvijo samostojnega odzivnega centra za sisteme v javni upravi (SIGOV-CERT) se razbremeni SI-CERT, ki lahko ob ustrezni okrepitvi pozornost usmeri tudi

na zagotavljanje kibernetske varnosti v sektorju informacijsko-komunikacijske

podpore.

Za dosego cilja zagotavljanje delovanja kritične infrastrukture v sektorju informacijsko-

komunikacijske podpore se izvede naslednji ukrep:

– redno ocenjevanje tveganj za delovanje kritične infrastrukture sektorja informacijsko-komunikacijske podpore, načrtovanje ustreznih ukrepov za zaščito ter

posodabljanje ocene tveganj na tem področju.

Zagotavljanje varnega delovanja in razpoložljivosti ključnih informacijsko-komunikacijskih sistemov ob velikih naravnih in drugih nesrečah (poglavju 8.7):

– S