primerjava strokovnega nogometnega dela v...

1

NOGOMETNA ZVEZA SLOVENIJE TRENER UEFA PRO

FAKULTETA ZA ŠPORT Inštitut za šport Gortanova 22, Ljubljana

PRIMERJAVA STROKOVNEGA NOGOMETNEGA DELA V MIKROCIKLU MED ČLANSKO EKIPO AL

HILAL (Saudi Arabija) IN NK MARIBOR (Slovenija)

Oliver Bogatinov Koper, maj 2015

2

Kazalo:

1. PREDSTAVITEV PROBLEMA IN OPIS DELA .......................................................................... 5

1.1. Cilji in hipoteze ....................................................................................................................... 5

1.2. Metode dela ............................................................................................................................. 5

1.3. Omejitve in predpostavke ....................................................................................................... 5

2. TEORIJA ........................................................................................................................................ 6

2.1. Zgodovina kluba ..................................................................................................................... 6

2.2. Model igre ............................................................................................................................... 8

2.3. Model nogometaša ................................................................................................................ 12

2.4. Strukturne enote .................................................................................................................... 13

2.5. Učne metode in metode za predelavo energije ..................................................................... 15

2.6. Organizacijske metode .......................................................................................................... 20

2.7. Oblike dela ali vadbene oblike .............................................................................................. 21

2.8. Principi, načela in zakonitosti ............................................................................................... 23

2.8.1. Didaktična načela .......................................................................................................... 23

2.8.2. Principi učenja............................................................................................................... 24

2.8.3. Principi in metodična lestvica pri poučevanju taktike .................................................. 26

2.8.4. Principi in metodična lestvica pri učenju tehničnega elementa .................................... 28

2.8.5. Principi kondicijskega dela ........................................................................................... 29

2.8.6. Sinteza principov in zakonitosti v nogometnem planiranju .......................................... 35

2.9. Trener .................................................................................................................................... 37

2.9.1. Kaj je vodenje ............................................................................................................... 37

2.9.2. Trener vodja in njegove zmožnosti ............................................................................... 38

2.9.3. Komuniciranje ............................................................................................................... 51

2.9.4. Igralec in njegova forma ............................................................................................... 52

2.9.5. Ekipno ali timsko delo .................................................................................................. 53

3. Struktura tedenskega ciklusa dela in dnevnega treninga ............................................................... 56

3.1. Taktika .............................................................................................................................. 57

3.2. Tehnika ............................................................................................................................. 60

3.3. Kondicija ........................................................................................................................... 64

3.4. Soc-Psihologija ................................................................................................................. 72

3.5. Tedenski načrt dela ........................................................................................................... 75

3.6. Dnevni načrt dela oziroma konkretna vaja ........................................................................ 77

4. REZULTATI PRIMERJAVE IN RAZPRAVA ........................................................................... 81

4.1. Trening številka 1 ................................................................................................................. 81


3




4.6. Tedenski načrt ....................................................................................................................... 96

6. SKLEP ........................................................................................................................................ 100

7. LITERATURA ........................................................................................................................... 101

4

Kazalo Tabel:

Tabela 1: Stili vodenja ki dajejo rezultate po Golemanu (HBR 10's must read, 2014). ........................ 50

Tabela 2:Opredelitev uporabne tehnike oziroma individualne taktike po italijanski šoli ..................... 14

Tabela 3: Tabelarni prikaz nekaterih metod kondicijskega treniranja glede na intenzivnost, trajanje in

ponovitve .............................................................................................................................................. 19

Kazalo slik:

Slika 1: Model igre, Zdenko Verdenik, 2007, ......................................................................................... 8

Slika 2: Model igre povzet po slideshare.com, 2014 ............................................................................. 11

Slika 3: Model sodobnega nogometaša (Pocrnjič, 1999). ...................................................................... 12

Slika 4: Prikaz interakcije med trenerjem in igralcem ........................................................................... 38

Slika 5: Znanje kot podmnožica resnice in prepričanja. ........................................................................ 42

Slika 6: Znanja in veščine današnjega trenerja povzeto po Fifa Coaching ............................................ 43

Slika 7: Prikaz prepletenosti različnih sposobnostih pri določanju forme igralca in ciljev treninga ..... 49

Slika 8: Model učinkovitega tima (Druskat and Wolff, 2001) .............................................................. 54

Slika 9: 5 disfunkcij tima povzeto po Lencioniju (2002). ...................................................................... 55

Slika 10: Prikaz vseh osvojenih lovorik kluba Al Hilal, Wikipedia, 2014. ............................................. 6

Slika 11: Letni načrt kondicijskega dela upoštevajoč princip periodizacije oziroma variabilnosti po

Bangsboju ............................................................................................................................................. 31

Slika 12: Princip aerobnega treninga po Bangsboju .............................................................................. 31

Slika 13: Princip treninga hitrosti po Bangsboju ................................................................................... 32

Slika 14: Princip vzdževalnega treninga vzdržljivosti po Bangsboju .................................................... 32

Slika 15: Princip produkcijskega treninga vrzdržljivosti po Bangsboju. ............................................... 32

Slika 16: Principi aerobnega treninga po Fifa Education ...................................................................... 33

Slika 17: Princip anaerobnega treninga po Fifa Education .................................................................... 33

Slika 18: Prikaz povezanosti principov dela v tedenskem programu (Us Curriculum) ......................... 36

Slika 19: Taktični momenti v igri glede na posest žoge ........................................................................ 58

Slika 20: Opredelitev tehnike povzeto po Fifa Coaching (2011). .......................................................... 61

Slika 21: Prikaz nogometne tehnike kot učinkovito orodje za opravljanje nogometnih nalog .............. 62

Slika 22: Prikaz tehnike kot orodje taktični odločitvi ............................................................................ 63

Slika 23: Trening kondicije po Bangsboju............................................................................................. 67

Slika 24: Pogled na vrste treninga z vidika intenzivnosti vaje po Bangsboju ....................................... 68

Slika 25: Produkcija energije glede na čas trajanja vaje povzeto po Fifa Coaching .............................. 69

Slika 26: Vpliv trajanja vaje na intenzivnost po Bangsboju .................................................................. 69

Slika 27: Različni vplivi na intenzivnost in obseg vaje po Fifa Coaching............................................. 70

Slika 28: Čas potreben za regeneracijo glede na različni kondicijski trening po Fifa Coaching ........... 71

Slika 29: Model mentalnih spretnosti za trenerje in igralce, (Sport Psychology, 2007). ....................... 73

Slika 30: Primer tedenskega načrta Fifa Coaching (2011) .................................................................... 75

Slika 31: Prikaz tedenskega programa profesionalne ekipe, Nutrition and Football (2011). ................ 76

Slika 32: Elemetni učinkovitosti in uspešnosti vaje z vidika igralca in trenerja po Fifa education ....... 77

Slika 33: Priporočila strukture dnevnega treninga povzeto po Perezu (2011). ...................................... 78

Slika 34: Prikaz optimalnega treninga po Juventusu Soccer School (interno gradivo) ......................... 79

Slika 35: Prikaz in planiranje konkretne vaje ........................................................................................ 80

5

1. PREDSTAVITEV PROBLEMA IN OPIS DELA

Primerjava strokovnega nogometnega dela v mikrociklu med člansko ekipo Al Hilal (Saudija

Arabija) in Nk Maribor (Slovenija)

1.1. Cilji in hipoteze

CILJ dela je ugotoviti razlike in podobnosti med klubom Al Hilal in Nk Maribor v

strokovnem tedenskem delu, v sami izvedbi in strukturi dnevnega treninga

zasledovanih ciljih treninga ter uporabljenih metodah dela. Z primerjavo želim

dokazati, da ne obstajajo bistvene razlike v sami metodiki in strukturi dela med

kluboma. Pričakujem razlike v uporabi sodobnih tehnologij in večji specializaciji in

individualizaciji dela, ki so vezane na razpoložljiva kadrovska in finančna sredstva.

1.2. Metode dela

METODA DELA je enotedensko opazovanje dnevnega treninga na igrišču. Tako

pridobljene informacije bodo kvantitativno in kvalitativno analizirane z uporabo

statističnega orodja Excel in z komentiranjem s strani avtorja tega diplomskega dela..

Izven igrišča so informacije pridobljene s pomočjo vprašanj team managerju in

glavnemu trenerju ekipe

1.3. Omejitve in predpostavke

OMEJITVE so v tem, da preko opazovanja ne morem ugotoviti cilja in principov

strokovnega dela. Z opazovanjem lahko dobimo odgovor na vprašanje kaj in kako se

dela, ne moremo pa dobiti vprašanja zakaj se nekaj dela. To omejite bom poskusil

minimizirat z vprašalnikom trenerju vendar bom pri tem zelo odvisen od iskrenosti

trenerjevih odgovorov.

PREDPOSTAVKA je, da imamo trenerji isto poimenovanje nogometnega dela in da

je trenerjev pogled na nogomet in sama delitev strukture strokovnega dela enaka v

obeh klubih oziroma pri obeh trenerjih.

6

2. TEORIJA

2.1. Zgodovina kluba

AL HILAL

Klub Al Hilal je bil ustanovljen leta 1957 v Saudiji Arabiji (Riyadh). Vse do danes ima

osvojenih 55 različnih naslovov prvaka tako v Saudiji Arabiji, kot v Aziji in Arabsko

zalivski ligi. Al Hilal ima tudi največjo število navijačev na tleh Saudije Arabije. Spodnja

slika, ki je povzeta po Wikipediji prikazuje vse osvojene naslove kluba.

Kot je videti iz zgornje slike je Al Hilal klub z veliko tradicijo. IFFSH (International

Federation of Football History and Statistics) organizacija s sedežem v Zurichu (Švica) je

razglasil Al Hilal za klub stoletja v Aziji. Za primerjavo naj povem, da je ta naslov v Evropi

pripadel Real Madridu.

V opazovanem času je klub vodil trener Sami Al Jaber nogometna legenda kluba in

Savdijskega nogometa. Kot trener je začel svojo kariero leta 2009 in vse do leta 2012 bil

pomočnik v Al Hilalu trem različnim trenerjem. Leta 2012 je bil pomočnik v Auxerru

naslednjo sezono pa prevzel prvo ekipo Al HIlal. Maja 2014 bil odpuščen kot glavni trener

kluba.

Slika 1: Prikaz vseh osvojenih lovorik kluba Al Hilal, Wikipedia, 2014.

Zelo težko če ne nemogoče je dobiti uradne podatke o letnem proračunu kluba. Iz krogov

blizu vrha kluba pa se ta giblje v zadnjih sezonah okoli 35-40 mio ameriških dolarjev.

7

NK MARIBOR

Nk Maribor je bil ustanovljen leta 1960 na tleh Republike Jugoslavije. Do razpada države je

klub imel največje uspehe v obdobju od leta 1967 do 1970 ko so igrali v Prvi Zvezni ligi

(prva Jugoslovanska liga). Z razpadom države so edini klub v 1.SNL ki nikoli ni izpadel v

drugo ligo.

Od leta 1991 pa do leta 2013 je Maribor v 1.SNL osvojil 11 naslovov kar je skoraj tri krat več

kot Gorica in Olimpija, ki imata po 4 naslove. V letošnji sezoni 2013-2014 Maribor

naskakuje nov naslov prvaka.

V zadnjem desetletju je Maribor redni udeleženec Lige Europa, v zadnjih letih pa tudi igra v

skupinskem delu Liga Europa. Na UEFA klubski lestvici (rezultati zadnjih 5 let) je bil

Maribor v sezoni 2013-2014 rangiran na 123. mestu. Za primerjavo na tej lestvici so za

Mariborom klubi kot Feyenoord, Partizan, Sturm Graz, Hajduk Split, Crvena Zvezda.

Trener Maribora v tem času je bil Darko Milanič. To je bila njegova zadnja sezona v klubu,

kjer je deloval od leta 2008, saj je v sezoni 2013-2014 deloval kot trener Strurm Graza. V

času ko je vodil Maribor je osvojil štiri krat naslov državnega prvaka in tri krat pokal

Slovenije. Pred Mariborom je deloval kot trener še v Gorici, Primorju in Izoli, kjer je začel

svojo trenersko pot leta 2001.

Proračun kluba se v zadnjih letih giblje okoli 8-10 milijonov eurov predvsem na račun

tekmovanja v evropskem tekmovanju in drage prodaje igralcev, pri tem pa je potrebno dodati,

da odhodki kluba niso v tej višini.

Monaco grand prix, Super Bowl, ICC Kriket Svetovno prvenstvo, Olimpijske igre in Fifa

Nogometno svetovno prvenstvo je vrstni red od petega proti prvemu množične gledanosti

športnega dogodka na svetu (Top 5, 2014). Če povzamemo po Fifi (2001), potem je v letu

2001 redno igralo nogomet okoli 250 milijonov ljudi v 200 različnih državah, kar priča o

veliki popularnosti te igre na svetu.

Ko govorimo o nogometni ekipi ne glede na to ali je to na državnem ali klubskem nivoju ne

moremo mimo modela igre, ki ga ta nogometna ekipa goji. Govorimo o igralcih in njihovih

sposobnostih in potezah, s katerimi nas navdušujejo, govorimo o trenerjih in njihovih

odločitvah in govorimo o sodnikih. Te bomo v naši nalogi izpustili, čeprav jih nekateri klubi

uvrstijo v svoj model igre.

8

2.2. Model igre

Model igre je definiran kot način medsebojnega sodelovanja-komuniciranja med igralci v

obeh fazah igre. Na eni strani je pogojen z do sedaj uveljavljenimi zakonitostmi tega

sodelovanja, na drugi strani pa s sposobnostjo igralcev (Verdenik, 2007).

Model igre je zamišljena predstavitev igre, je vzorec igre, organizirani sistem, ki imitira

deljeno organiziranost in usklajenost delovanja igralcev v vseh fazah igre. Njegova značilnost

je sodelovanje med igralci, ki je večstransko, motorično, informativno, sociološko itd.

Sodelovanje v igri oblikuje različne igralne situacije, ki sestavljajo stvarno obliko – model

igre na posamezni tekmi (Elsner, 2004).

Kaj vse zajema beseda model igre, pa si lahko slikovito ogledamo v naslednjem miselnem

vzorcu oziroma diagramu.

Slika 2: Model igre, Zdenko Verdenik, 2007,

Igra je prosta umska in telesna aktivnost z neštetimi možnostmi ustvarjalnega izražanja.

Glavna značilnost nogometne igre je sodelovanje med igralci, ki je večstransko, odvisno tudi

od načina vodenja, individualnosti igralcev, sestave moštva, sistema vrednot itd. Posebno

pomembno je medsebojno motorično komuniciranje ob sočasnem komuniciranju z žogo in

upoštevanju velikosti igralne površine (Elsner, 2004).

Igra je sodelovanje med igralci oziroma je z drugimi besedami dinamika, ki pa je

kompleksna, saj več faktorjev vpliva na kvaliteto in uspeh igre, kjer je velik tudi vpliv

slučaja. V sodobnem modelu igre prevladujeta tehnika in taktika nad kondicijo, katere vpliva

9

na uspeh ravno tako ne gre zanemariti. Tehnika in kondicija skupaj tvorita pogoj za

uresničevanje ideje oziroma taktike v igri (Verdenik, 2010).

Dinamika igre je hitrost gibanja žoge in igralcev ter hitrost prehoda iz ene v drugo fazo igre.

Igra ni brezglavo tekanje ampak smiselno tekanje v okviru logike igre (odnos organizacija –

kreativnost). Dinamika omogoča ustvarjanje prostora v času napadanja, saj je gibanje žoge

hitrejše kot je hitrost teka igralcev v času napadanja. Nasprotni igralci zamujajo v pokrivanju.

Pomembno je biti z žogo in obrazom obrnjen proti nasprotnemu golu. Dinamika igre je

pomembna tudi v fazi obrambe, predvsem pri usklajenosti in hitrosti gibanja igralcev (ožanje

prostora, pokrivanje nasprotnih igralcev, starti v dvobojih itd.) (Verdenik, 2010).

Dinamičnost igre je odvisna od naslednjih kriterijev:

- Organizacija igre – uigranost in taktika.

Dobra organiziranost omogoča hitrejšo igro, igro s čim manj dotiki žoge, kjer je poraba

energije smotrna. To pomeni da podajanje žoge ni vedno direktno, ampak je prisotno tudi

zaustavljanje, prodor, varanje, itd. Najpomembnejša je skupna ideja o igri, to pa imajo

moštva, ki so uigrana in ki so dalj časa skupa, razvijejo lahko hitrejšo igro. Ustvarjanje igre

pa lahko dosežemo le skozi proces treniranja in tekmovanja (Verdenik, 2010).

- Kondicijska pripravljenost

Pri treningu kondicije so odločilni faktorji intenzivnost, pogostost in vsebina treniranja.

Dobra kondicijska pripravljenost je lahko v določenih situacijah med igro odločilna, saj z njo

lahko povečamo tempo in pritisk na nasprotna vrata proti koncu tekme. Nadomestimo lahko

tudi utrujenost igralcev zaradi več zaporednih tekem, predvsem, če je v ekipi nezmožnost

ustreznih zamenjav (Verdenik, 2010).

- Dinamična tehnika

Dinamična tehnika je sposobnost izvedbe tehničnih elementov v hitrem gibanju in v

situacijskih pogojih z nasprotnikom. Osnovno tehniko uporabljamo predvsem pri delu v

mlajših kategorijah, medtem ko situacijsko tehniko, ki je tehnika vezana na izvedbo pogostih

univerzalnih igralnih situacij iz igre, pa pri članskih moštvih. Potrebno je izvzeti igralno

situacijo iz igre in jo iz tehnično-taktičnega vidika pogosto ponavljati. Pri tem uporabljamo

kolone, figure, stojala in podstavke (Verdenik, 2010).

- Psihična pripravljenost – motivacija igralcev – socialno okolje

Pogojuje maksimalno borbenost in koncentracijo med igro, pomembnost medčloveških

odnosov znotraj moštva in kluba, pomembnost organiziranosti in urejenosti kluba, finančne

situacije, pogojev za trening in tekme, položaj kluba v družbenem okolju ter odnos do njega

(tradicija) in pomembnost tekme (pritisk na igralce ter vloga favorita) (Verdenik, 2010).

Ko govorimo o sistemu igre ne moremo mimo tega, da ne bi sistem opisovali z številkami

npr. 4-4-2, 4-3-3, 5-2-3, 3-5-2 itd. Ta opredelitev je po Perezu (2011) opredelitev formacije.

10

Formacija predstavlja po njegovem distribucijo igralcev po igrišču in številke govore o tem,

koliko obrambnih veznih in napadalnih igralcev je v tej distribuciji. Ko pa govori o sistemu

pa sistem opisuje kot formacijo z specifičnimi nalogami enega ali več igralcev. Tako je

formacija 4-4-2 v rombu z visoko stoječimi branilci in veznimi igralci, ki zavzemajo krilni

položaj opis sistema.

Slikovito bi lahko predstavili model igre reprezentanc na način, ki je predstavljen na spodnji

tabeli. Za lažje razumevanje tabele in slik naj povem, da postavitev igralcev (točk) na igrišču

predstavlja sistem igre, dinamika igre predstavlja hitrost potovanje žoge med soigralci,

zakonitost delovanja, sposobnost igralcev in izbrano taktiko pa predstavlja majhen komentar

na vsako izbrano reprezentanco.

11

Slika 3: Model igre povzet po slideshare.com, 2014

Konec koncev nogomet ni samemu sebi namen in se igra zaradi navijačev, zato je prav, da

smo si pogledati njihov pogled na model igre različnih državnih reprezentanc. Žal je neznani

avtor izpustil Slovenijo mi pa upamo, da bomo v prihodnosti prepoznaven model igre ali

načrt igre (širši od taktike in sistema) katerega bodo navijači hitro razumeli.

12

2.3. Model nogometaša

Ko govorimo o modelu igre ne moremo mimo igralcev in njihovih sposobnostih in

zmožnostih. Pri tem je potrebno dati razliko med obema uporabljenima besedama.

Sposobnost igralca je vedno večja ali enaka od njegovih zmožnost saj rečemo, da je sposoben

kreativnega razmišljanja vendar je tisti trenutek ni bil zmožen najti, sposoben hitrega

driblinga vendar ga ni bil zmožen izvesti, sposoben hitrega odziva vendar se ni bil zmožen

odzvati itd.

Sposobnost lahko definiramo kot vsota zmožnosti in potenciala. Ugotoviti igralčeve

sposobnosti in zmožnosti ter poznati faktorje, ki te igralčeve sposobnosti omejujejo pa sam

imenujem umetnost trenerja in treniranja.

Eden od glavnih pogojev za uspešno uresničevanje zahtev sodobne nogometne igre so prav

univerzalne (večstranske) sposobnosti in znanja igralcev. V čim več igralcih se mora združiti

čim več za nogomet pomembnih sposobnosti, znanj in lastnosti, da lahko celotno moštvo

doseže uspeh v igri. Pomembne sposobnosti, znanja in lastnosti za uspešnost igralcev v

nogometu določajo model sodobnega nogometaša (Pocrnjič, 1999).

Slika 4: Model sodobnega nogometaša (Pocrnjič, 1999).

13

2.4. Strukturne enote

Igralne situacije v obeh fazah igre, v napadu in obrambi, je mogoče izpeljati le s pomočjo

strukturnih enot, to je tehnično taktičnih prvin.

Delimo jih na igro v napadu in igro v obrambi.

Napada:

- odkrivanje igralca

- podajanje žoge

- sprejemanje žoge

- vodenje žoge

- varanje z žogo

- streljanje na vrata

Obramba:

- Pokrivanje igralca

- Odvzemanje žoge

- Izbijanje žoge

Izvedba strukturnih enot je v celoti odvisna od specifičnih nogometnih motoričnih

sposobnosti, vzdržljivosti, tehnike, taktike. Specifična nogometna motorična sposobnost je

najgospodarnejša in najumnejša smotrna in preudarna izvedba specifičnih motoričnih nalog

brez in z žogo v različnih igralnih situacijah (Elsner, 2004).

Moje osebno mnenje je, da je zgornja opredelitev strukturnih enot sistematično napačna.

Zakaj sistematično napačna? Ker ko igro razdelimo na fazo napada in obrambe z vidika

posesti žoge potem nujno sledi, da ima vsaka strukturna enota v napadu nasprotno strukturno

enoto v obrambi z vidika posesti žoge, saj bi drugače nekatere strukturne enote bile v

nogometnem žargonu »neodbranljive« oziroma brez rešitve z vidika spremembe posesti žoge.

Sami pa vemo, da praktično temu ni tako, saj vsaka strukturna enota dobi svoj pomen vedno

v odnosu do nasprotnega. Mrzlo ima svoj pomen v odnosu do toplega, dobro v odnosu do

slabega, hitro v odnosu do počasnega, veliko v odnosu do majhnega itd.. Tako je odkrivanje

igralca vedno v odnosu do soigralca in nasprotnega igralca, ki na odkrivanje lahko odgovori s

pokrivanjem, ki na podajo odgovori s prestrezanjem, ki na dribling odgovori z odvzemanjem

ali pozicioniranjem, ki na streljanje odgovori z blokiranjem oziroma branjenjem itd...

Konkretni primer pomanjkljivosti te opredelitve je poskus opisati nastavljanje prepovedanega

položaja z temi danimi strukturnimi enotami, s kateri bi lahko izpeljali vse igralne situacije.

Prepovedan položaj ne moremo nastaviti ne z odvzemanjem žoge ne z izbijanjem žoge in ne

z pokrivanjem igralca ampak z pravilnim »pozicioniranjem« glede na žogo, čas podaje in

pozicijo soigralcev in nasprotnih igralcev v polju.

Drugi dokaz je branjenje enajstmetrovke. S katero strukturno enoto bi lahko opisali to tipično

nogometno situacijo, ki največkrat odloča o zmagovalcu ali poražencu na najvišjih nivoju

turnirskega tekmovanja. Ne moremo jo opisati ne z izbijanjem, ne z odvzemanjem ne z

pokrivanjem. Lahko bi trdili, da je lovljenje žoge vrsta odvzemanja vendar tako kot vsako

14

odvzemanje žoge ni lovljenje tako tudi vsako lovljenje ni odvzemanje, da bi lahko postavili ta

element nogometne kot množico odvzemanja.

Italijanska nogometna šola ima podobno opredelitev teh strukturnih enot, s tem, da jih oni

imenujejo uporabna tehnika ali individualna taktika.

Spodnja tabela povzema v italijanskem jeziku to opredelitev z vidika posesti žoge in prevod v

slovenščino koliko je to mogoče.

FASE DI NON

POSSESSO PALLA

FASE DI

POSSESSO PALLA

FAZA BREZ

POSESTI ŽOGE

FAZA V POSESTI

ŽOGE

Marcamento Smarcamento Pokrivanje Odkrivanje

Intercettamento o/e

Anticipo

Passaggio Prestrezanje Podajanje

Contrasto Guida della palla,

finta e dribbling.

Odvzemanje v duelu Vodenje žoge,

Varanje in Driblanje

Presa di posizione Controllo e Difesa e

protezione della

palla

Pozicioniranje Kontrola nad žogo in

Grajenje žoge

Difesa della porta Tiro in porta Branjenje strela Strel na gol

Tabela 1:Opredelitev uporabne tehnike oziroma individualne taktike po italijanski šoli

Ta opredelitev strukturnih enot je veliko bolj pravilna z vidika pomena, saj ima vsaka

napadalna strukturna enota svoj nasprotni pomen v obrambni strukturni enoti. S tem

poimenovanjem veliko lažje opišemo nastavljanje prepovedanega položaja z strukturno enoto

kot tudi lovljenje žoge in branjenje vrat.

15

2.5. Učne metode in metode za predelavo energije

Učne metode so metode, ki jih uporabljamo pri razvoju kognitivnih sposobnosti, metode za

predelavo energije pa pri razvoju kondicijskih sposobnosti. Vsaka naša aktivnost zahteva

energijo ne glede na to, s kakšnim namenom opravljamo delo.

Po vsebini in načinu posredovanja nogometnih motoričnih sposobnostih in drugih elementov

nogometne igre, ločimo štiri glavne skupine metod, ki se po vsebini in načinu posredovanja

tehnično taktičnih informacij različne, vendar se med seboj dopolnjujejo.

a) Praktične metode (analitična, sintetična, kombinirana, situacijska, igralna,

tekmovalna)

b) Verbalne besedne metode (razlaga, pogovor, opozarjanje, usmerjanje)

c) Vizualne metode (demonstracija, prikaz filmov, slik, diagramov, treningov, tekem itd)

d) Ideomotorna metoda

Sintetična metoda se uporablja pri učenju posameznih tehnično-taktičnih prvin, v celoti pa

tudi pri učenju povezave posameznih tehnično-taktičnih prvin (Šibila, 2004).

Analitična metoda je ena izmed najstarejših in najelementarnejših metod učenja. Pri analitični

metodi določeno gibalno celoto razbijemo na posamezne dele in skušamo najprej vadeče

seznaniti z bistvenimi deli posamezne prvine ter šele nato preidemo v učenje celotne tehnično

taktične-prvine (Šibila, 2004).

Kombinirana metoda je tista, ko učimo strukturne enote in razvijamo specifične nogometne

motorične sposobnosti izmenično z različnimi metodami. Najpogostejša je povezava

sintetične analitične metode z metodo igre pri kvalitetnejši vadbi. Prednost kombiniranih

metod je v večji zanimivosti vadbe, kakovostnejši izvedbi strukturnih enot, različni

intenzivnosti, gostoti vadbe in podobno (Elsner, 2004).

Situacijska metoda se uporablja pri treningu določenih tipičnih igralnih situacij v vseh fazah

igre, ko gre za medsebojno sodelovanje igralcev ene ali več linij moštva, ko je raven

nogometnih motoričnih sposobnosti zelo visoka (Elsner, 1984).

se uporablja pri določenih tipičnih in atipičnih igralnih situacijah v vseh fazah igre. Osnovni

namen te metode je taktična informiranost nogometaša. Stopnja znanja tehnično taktičnih

prvim mora biti zelo visoka, da omogoča izpopolnjevanje teh prvin v oteženih in olajševalnih

okoliščinah. Težavnost teh okoliščin pa moramo prilagajati sposobnostim vadečim in namenu

vadbe. Trener mora posredovati nekaj idej, kako reševati določene situacije med igro.

Metoda igre je izmed vseh najbolj naravna. Nogometna igra se uči z vajami oziroma

igralnimi oblikami, ki so poenostavljena oblika igre ali deli igre. Metoda igre hkrati

zagotavlja veselje, sproščenost, čustveno doživljanje, motiviranost je večja, individualnost je

dovolj poudarjena, raznovrstnost reševanja igralnih situacij je večja in podobno. Poleg

pozitivnih stvari vsebuje ta metoda tudi slabosti. Te se kažejo v pretirani individualnosti,

avtomatizaciji napačnega nogometnega izvajanja tehničnih prvin in posredno napačnega

oblikovanja medsebojne komunikacije in strukturnih situacij in podobno. Ta metoda je

predvsem primerna pri mlajših kategorijah, ko se uporabljajo enostavne igralne oblike pri

16

osnovni vadbi, toda pred tem morajo igralci osvojiti nogometne motorične sposobnosti do

ravni, ki omogoča medsebojno komuniciranje (Elsner, 1984).

Tekmovalna metoda služi preverjanju tekmovalne pripravljenosti igralcev oziroma se

uporablja za preverjanje na treningu pridobljenih motoričnih sposobnostih in taktičnih znanj

v tekmovalnih pogojih. Na uradnih in neuradnih tekmah se pojavljajo dobre in slabe strani

tehnično taktične pripravljenosti posameznikov in celotnega moštva, ki jih lahko v procesu

treninga s pomočjo vseh naštetih učnih metod odpravljamo (Šibila, 1999).

Verbalna metoda je pomembna pri učenju tehnike in posredovanju taktičnih informacij

predvsem v povezavi z vidno in praktičnimi metodami. Z besednimi informacijami

posredujemo zvočne informacije, ki jih igralci sprejemajo preko slušnega kanala. Pri

posredovanju informacij je potrebno paziti na količino posredovanih informacij, čas trajanja

posredovanih informacij in predvsem sposobnosti igralcev za dojemanje posredovanih

informacij (Elsner, 1984).

Vizualne metode so izredno pomembne metode. Posredovane informacije so vidne, zato jih

igralci sprejemajo preko vidnega kanala. Z njimi igralci dobijo vidne predstave o

posamičnem motoričnem dejanju, o najrazličnejših povezavah gibanj, o medsebojnem

sodelovanju igralcev v vseh fazah igre itd. Te metode se uporabljajo takoj za besedno metodo

razlage in kot dopolnjevanje po utrjevanju specifičnih nogometnih motoričnih sposobnosti in

taktičnega znanja (Elsner, 1984).

Ideomotorna metoda je pri motoričnem učenju mišljena kot dopolnilna metoda pri

oblikovanju, osvajanju in pomnjenju motoričnih aktivnosti. Bistvo je čimbolj natančna in

podrobna predstava in koncentrirano doživljanje izvršnega giba – motorične aktivnosti v

mislih na osnovi časovnih, prostorskih in dinamičnih parametrov sestave gibanja. Predpogoj

je ţe osvojena praktična izkušnja v motorični aktivnosti, predvsem glede dinamične sestave

gibanja in osvojenega kinestetičnega doživljanja. Čeprav ta metoda ni aktivnega gibanja,

omogoča hitrejše osvajanje informacij za razvoj specifičnih nogometnih sposobnosti (Elsner,

1984). .

Pri izbiri učnih metod je potrebno upoštevati stopnjo sposobnosti in zmožnosti igralcev: zato

se pri osnovni vadbi uporablja igralna in sintetična metoda, tudi kombinirana in analitična.

Pri kvalitetnem in situacijskem treningu pa sintetična, situacijska, igralna in tekmovalna

metoda (Elsner, 2004).

Nogometaši potrebujejo energijo v vseh segmentih nogometne igre in pri uporabi in razvoju

vseh motoričnih, še posebej pa funkcionalnih sposobnosti. Poznamo pet motoričnih

sposobnosti (gibljivost, hitrost, koordinacija, moč, preciznost) in eno funkcionalno

sposobnost (vzdržljivost).

Za uravnavanje obremenitev v procesu treniranja poznamo v osnovi 5 metode:

- Kontinuirana ali neprekinjena metoda

17

- Variabilna metoda

- Ponavljalna metoda

- Intervalna metoda (Ekstenzivno intervalna in intenzivno intervalna)

- Fartlek

Za vsako od teh metod so značilni specifični odnosi med sestavinami obremenitve - obsegom,

intenzivnostjo, gostoto in trajanjem (Rus, 2007).

Metoda trajanja

S to metodo se razvija in izboljšuje predvsem aerobna vzdržljivost. Učinkovita je le, če je

pogostost obremenitev zelo velika, kar pomeni, da med obremenitvijo ni odmorov. Trajanje

dražljajev mora biti dolgo najmanj 30 minut. Intenzivnost mora biti prilagojena posamezniku

in znaša glede na dolžino trajanja:

- do 30' - srčni utrip 160-170 udarcev v minuti,

- do 60' - srčni utrip 150-160 udarcev v minuti,

- preko 60' - srčni utrip 140-150 udarcev v minuti.

Metoda se uporablja v pripravljalni dobi pogosteje, v tekmovalni dobi pa enkrat tedensko,

soodvisno od ritma tekmovanja. Osnovno sredstvo je kontinuiran tek. Lahko se uporabljajo

tudi druge vaje (tehnika - taktika). Pomembno je, da so igralci neprekinjeno v gibanju, kot je

to lahko tudi v igri z zmanjšanim številom igralcev (Rus, 2007).

Če povzamem po Bangsboju (2003), potem se trening aerobne vzdržljivosti deli na tri dele.

Regeneracijski trening (povprečje 65% maksimalnega srčnega utripa), nizko intenzivni

trening (povprečje 80% maksimalnega srčnega utripa) in visoko intenzivni trening (povprečje

90% maksimalnega srčnega utripa). Glavni učinki telesnega prilagajanja na aerobni trening

so:

- Poveča se volumen srca in srce postane bolj močno, tako da lahko črpa več krvi na

enoto časa. Posledično se poveča transport krvi, ki pozitivno vpliva na produkcijo

energije

- Poveča se kapaciteta uporabe kisika in oksidacije maščob v mišicah. To pomeni, da

se v konkretni vaji porabi manj ogljikovih hidratov (glycogena), ki je omejen v telesu

in mišicah in tudi zelo potreben vir nogometne energije.

Aplikacije na nogometno igro so:

- Večji odstotek energije potrebne za gibanje, je lahko doveden aerobično, kar pomeni,

da se lahko igralec giblje z večjo intenzivnostjo.

- Manj časa je potrebo za regeneracijo po zelo intenzivnih treningih.

Variabilna metoda

Pri tej metodi spreminjamo intenzivnost (hitrost) gibanja načrtno ali nenačrtno (situacijsko).

Trajanje vadbe je od 20-45 minut. Z njo razvijamo tako aerobno kot anaerobno vzdržljivost.

Pri načrtni variabilni metodi na točno določenih razdaljah povečamo intenzivnost (nad

aerobni prag), tako da pride do delnega pomanjkanja kisika, ki ga v naslednji daljši in manj

intenzivni fazi nadomestimo. Srčni utrip je med 140–150 udarcev v minuti. Pri nenačrtni

18

variabilni metodi igralci prilagajajo hitrost glede na teren, po katerem se gibljejo (fartlek) ali

glede na igralno situacijo (razne igralne oblike).

Ekstenzivno-intervalna metoda

Gibanja trajajo od 30–60 sekund. Intenzivnost je visoka. Srčni utrip naj doseže od 180–190

udarcev v minuti. Odmori med aktivnostmi so odvisni od trajanja aktivnosti. Razmerje med

aktivnostjo in odmorom naj bo 1:3 pri krajših aktivnostih ter 1:2 pri daljših. V vadbeni enoti

se izvede 6–10 ponovitev.

Če povzamemo (Rus, 2007) potem je intenzivnost vaj:

- Tek (60% - 70% maksimalne storilnosti).

- Moč (40% - 60% maksimalne storilnosti).

Pogostost vaj: mnogo ponavljanj vaj z vsiljenimi odmori od 45 sec do 120 sec.

Obseg vaj: vsaka vaja se ponovi 20-30 krat (možno tudi v serijah npr. 4x5x50m v 70% maks.

hitrosti; odmor med serijami 1.3', med ponovitvami 45" P=140.

Trajanje vaj:

- Odvisno od dolžine teka.

- Vaje moči 15 do 30 sec (krožni trening).

Intenzivno-intervalna metoda

Trajanje vadbe je do 30 sekund. Intenzivnost je zelo visoka, srčni utrip naj bo med 170–200

udarcev v minuti. Odmor med ponovitvami je daljši od aktivnosti. Razmerje med aktivnostjo

in odmorom naj bo 1:3 ali celo 1:4 pri najbolj intenzivni obremenitvi. Izvedemo 5–15

ponovitev aktivnosti.

Intenzivnost vaj:

- tek 80-90% in več,

- moč 75% maksimalne zmogljivosti.

Pogostost in obseg vaj:

- tek 3-6 serij z 2-5 ponovitev (do 30m),

- odmori 120-240 sec,

- moč 4-6 serij z 6-10 ponovitev, odmori 3-5 minut,

- dvoboj; igra 1:1, 2:2 (Rus, 2007).

Metoda ponavljanja

namen te metode je ponavljanje določenih gibalnih aktivnosti, ki trajajo od 90 do 180 sekund.

Intenzivnost gibanja presega tisto pri največji porabi kisika. Odmor med ponovitvami mora

19

biti enak času aktivnosti oziroma dokler srčni utrip ne pade na vrednost utripa v mirovanju. V

eni vadbeni enoti izvedemo 3–6 ponovitev

Intenzivnost vaj:

- 90-100%,

- vaj moči 80-95% tudi 100 %.

Pogostost in obseg:

- tek 3 serije po 1-5 ponovitev, npr. 2x5x30 m z odmorom 4-5': pulz 180-200: pred

vnovično obremenitvijo 80-100, - moč 3-5 serij z 1-5 ponovitev,

- dvoboji 1v1 (Rus, 2007).

Fartlek metoda

Je nadgradnja intervalne metode vadbe vzdržljivosti. Poimenujemo ga lahko tudi »naravna«

oblika intervalnega treninga. Bistvo te metode je izvajanje vadbe vzdržljivosti v naravnem

okolju. S fartlekom je možno razvijati vse ravni vzdržljivosti. Vsebina fartleka je lahko zelo

različna, tako lahko vsebuje zelo različne tekaške in netekaške vsebine, ki jih izberemo glede

na zastavljeni cilj.

Kontinuirana

metoda

Variabilna

metoda

Ponavljalna

metoda

Ekstenzivno

intervalna

Intenzivno

intervalna

Trajanje 10-60 min 20-45 min 90-180 sek 30-50 sek 0 do 30 sek

Intenzivnost 70-85% 70-80% 80-90% 90-95% 85-100%

Število

ponovitev

1 1 3-6 6-10 5-15

Odmor / / 90-180 sek 1-3 min 30-120 sek

Tabela 2: Tabelarni prikaz nekaterih metod kondicijskega treniranja glede na intenzivnost, trajanje in ponovitve

20

2.6. Organizacijske metode

Organizacijske metode so v osnovi tesno povezane z oblikami dela predvsem z delom v

skupinah in skupnim delom vseh igralcev. Pri razvoju nogometno motoričnih sposobnostih se

najpogosteje uporabljajo: kolone, krog, poligon, obhodna vadba in igralne oblike.

Kolone

Vadba v kolonah je najenostavnejša metoda organizacije. Delo poteka tako, da posameznik

izvede določeno strukturno enoto in šele nato jo prične izvajati naslednji igralec. Intenzivnost

povečamo tako, da igralec prične z izvajanjem, ko igralec vaje še ni končal ali z vzporednim

delom v več kolonah in kolonah, ki si stojijo nasproti pod različnimi koti in v različni

oddaljenosti. Slabost te organizacije je lahko razmeroma majhna intenzivnost dela, prednost

pa, da igralci opazujejo izvajanje drugih igralcev.

Poligon

Motorične naloge, ki so kombinacija splošnih in nogometnih gibanj, izvajajo vsi otroci eno za

drugo in zaporedoma. Organizirati moramo tako, da ne prihaja do prevelikega medsebojnega

oviranja. Poligonov se lahko poslužujemo tudi v tekmovalne namene, kjer tekmuje nekaj

kolon ali skupin med seboj.

Obhodna vadba

Različni avtorji poimenujejo to organizacijo dela različno: krožna vadba in delo po postajah

sta največkrat uporabljeni imeni. Najpomembneje je vedeti, da v vseh primerih gre za

organizacijo dela, pri kateri so igralci razporejeni, ali posamezno, ali v parih ali v malih

skupinah in krožijo od naloge do naloge. Namen je čim več igralcem hkrati omogočiti vadbo

in čim večje število ponovitev.

21

2.7. Oblike dela ali vadbene oblike

Posamična vadba

Pri posamični vadbi lahko vsak vadeči izvaja svoj program učenja ali vadbe. Še posebej je

takšna vadba lahko koristna pri odpravljanju posameznikovih napak, pri izpopolnjevanju

pomembnih nogometnih gibanj (udarec na vrata) in pri razvoju specifičnih sposobnosti glede

na igralno mesto. Igralci so pri tej obliki dela visoko motivirani, saj je poudarjena

individualnosti, veliko krat pa se tudi trener posveča vadečemu.

Vadba v skupinah

Pri vadbi lahko igralce razdelimo v skupine sistemsko ali improvizirano. Pri najmlajših je

pomembnejša oblika dela vadba v skupinah, ki je glede na fazo vadbenega procesa, vsebino

posamičnega treninga in metode vadbe razdelimo na:

- Stalne skupine

- Občasne skupine

- Začasne skupine

- Priložnostne skupine

Stalne skupine se največkrat oblikujejo pri situacijski vadbi, kjer se poleg taktične

usposobljenosti preverja tudi stopnja razvoja nogometnih motoričnih sposobnosti v tipičnih

igralnih situacijah. Stalne skupine določimo glede na sposobnosti vadečih. Pri najmlajših se

stalnih skupin izogibamo zaradi čim večjega navezovanja stikov z ostalimi člani skupine.

Uporabljamo jih le pir raznih tekmovanjih kot motivacijo.

Pogosto stalne skupine zamenjajo namenske ali občasne, ki jih oblikujemo po sposobnosti

vadečih in jih uporabljamo pri situacijskem treningu (vadba določenih tehnično taktičnih

elementov).

Začasne skupine se oblikujejo le pri začetni izbiri in dodatni selekciji. Pri vadbi najmlajših jih

uporabljamo v želji večjega učinka vadbe tako, da vadijo določen element enako sposobni.

Za priložnostne skupine je značilno, da razpadajo po končani vadbi ali po doseženem

namenu. Največkrat jih uporabljamo pri oblikovanju skupin za elementarne igre ali igralne

oblike. Te skupine se lahko oblikujejo celo večkrat v eni vadbeni enoti. Skupine sestavimo na

osnovi spoznanj, merjenj, ocenjevanj, včasih pa izbiro prepustimo igralcem samim.

Skupine se oblikujejo tudi glede na znanje, sposobnosti in razvojno stopnjo vadečih. Skupine

so lahko:

- Homogene

- Heterogene

Pri vadbi nogometih vsebin najprej oblikujejo homogene skupine glede na raven razvitosti

posameznih sposobnosti, to je motoričnih, funkcionalnih, tehnično taktičnih, kasneje pa se

skupine homogenizirajo glede na razvitost različnih sposobnostih v celoti. Pri vadbi

nogometne tehnike v parih ali trojkah se vadeči največkrat sami razdelijo v homogene

skupine, saj se med seboj zbirajo po znanju, sposobnostih in socialni pripadnosti.

22

Pri razvoju nogometnih sposobnostih pa je včasih smiselno oblikovati tudi heterogene

skupine in sicer:

- Ko sposobnejši igralci vodijo manj sposobne in v medsebojni komunikaciji

popravljajo napake, ter s tem omogočajo boljše medsebojno sodelovanje.

- Ko se vsi igralci razdelijo na nekaj enakovrednih skupin, ki med seboj tekmujejo v

različnih sposobnostih (štafete, igralne oblike itd.).

Skupna frontalna vadba

Značilnost te vadbe je izvajanje enakih vaj vseh igralcev. Ta oblika je uporabna le izjemoma

pri osnovni vadbi in v primeru, ko je na razpolago ustrezna velika površina. Uporabljamo je v

uvodno pripravljalnem delu pri starejših, pri mlajših pa pri učenju posameznik tehnično

taktičnih elementov. Temu načinu vadbe namenimo le malo časa, saj je že na začetku

transformacijskega procesa potrebno upoštevati razlike v sposobnosti igralcev.

23

2.8. Principi, načela in zakonitosti

2.8.1. Didaktična načela

Didaktična načela so določene smernice v delu trenerja, ki ga vodijo v učnem in vzgojnem

procesu s ciljem, da bi uresničeval naloge pri učenju in vzgajanju (Elsner, Verdenik, Pocrnjič,

1996).

Škof (2007) pravi, da vsak pedagoški proces temelji na določenih načelih, ki ga usmerjajo in

omogočajo njegovo uspešnost. Nekatera pedagoška načela so splošna in veljajo v vsakem

procesu, za vse vsebine, druga pa so specifična in značilna le za izvajanje določenih vsebin.

Načelo nazornosti

Nazornost pomeni, da otroci doživljajo oziroma razumevajo, neko gibanje, nalogo s pomočjo

čutil. Tako mora trener vse vsebine tudi demonstrirati, pri tem pa uporabljati številne rešitve,

ki so mu v pomoč. Sem lahko prištevamo lastno znanje, znanje drugih, različne

videoposnetke, slike, besedo. Uporabi naj jih čim več, saj bo otrok hitreje dojel gibanje

oziroma nalogo (Elsner, Verdenik, Elsner, ml. in Pocrnjič, 1996).

Načelo postopnosti in sistematičnosti

Napredek je v športni učinkovitosti možen samo takrat, ko vadbena obremenitev za

organizem predstavlja ustrezno veliko stresno situacijo. Povsem razumljivo pa je, da je

potrebno stresnost situacijo skrbno načrtovati in izvajati. Poleg navedenega pa Škof (2007)

pravi, da sistematičnost v vadbenem procesu pomeni, da lažjim vajam sledijo težje, neznane

znanim, zapletene že osvojenim in preprostejšim itd.

Načelo primernosti

Otroci se postopno razvijajo, tako telesno kot tudi psihološko. Trener mora delo prilagoditi

telesnim in psihičnim sposobnostim otrok določene starostne skupine in paziti, da delo ni ne

pretežko, ne prelahko in ne sme podcenjevati in precenjevati sposobnosti otrok (Elsner,

Verdenik, Elsner, ml. in Pocrnjič, 1996).

Načelo neprekinjenosti

Ustrezne spremembe psihofizičnega stanja, ki jih človek občuti kot večjo lahkotnost

opravljanja vadbe, sposobnost premagovanja večjih obremenitev in doživljanje zadovoljstva,

nastopijo le, če je proces vadbe reden, dolgotrajen in neprekinjen. Rednost in sistematičnost

vadbe je pomembna tudi za oblikovanje čvrste in urejene osebnosti otroka. Pomembno je

redno treniranje, saj se učinek, ki se doseže pri vadbi, v času nedejavnosti porazgubi in se vse

začenja znova in znova. Vadeči, ki trenirajo na tak način so označeni kot »večni začetniki«

(Škof, 2007).

Načelo raznovrstnosti in pestrosti

Škof (2007) pravi, da sta pri mladih otrocih raznovrstnost in pestrost pomembni z vidika

ohranjanja motivacije, poleg tega pa tudi za športni napredek. Enostranska vadba pri otrocih

24

in pri odraslih slej ali prej pripelje do naveličanosti in tudi do opustitve programov, tako je

pomembno, da je trener inovativen in v svoje delo vključuje široko izbiro vaj in nalog.

Načelo radosti in igrivosti

Na treningu mora trener zagotoviti primerno ozračje, ki bo v otroku vzbujalo občutek veselja

in igrivosti. V današnjem času igrivosti zelo primanjkuje, zato mora v svoje delo vpeljevati

metode, kjer bo le-ta prisotna. Seveda pa ne sme pretiravati, ampak mora izbrati vaje, ki bodo

še vedno zahtevale dovolj odgovornosti in discipline.

Načelo dinamičnosti

To načelo je pri mladih nogometaših zelo pomembno, saj moramo trening organizirati tako,

da bodo vsi otroci zaposleni istočasno. Trener mora biti stalno aktiven in spodbujati otroke za

delo in tudi z nastopom na treningu obdržati visok nivo dinamičnosti (glasno govorjenje,

reorganiziranje,..).

Načelo dolgoročne naravnanosti vadbe

Vrhunski dosežki zahtevajo dolgotrajno pripravo in postopnost. Obstajajo etape v razvoju

nogometašev, katere imajo vsaka svoje zahteve glede vsebine. Osnovna zahteva je, da je

treba zagotoviti čim boljšo osnovo in postopno povečevati napor in zahtevnost pri delu. Delo

z mladimi mora imeti dolgoročni značaj in ne sme biti pretirano naravnan k tekmovanju v

ligi.

2.8.2. Principi učenja

Psihologi in pedagogi so sestavili listo principov učenja ali zakonov učenja. Ti so usmerjeni v

učinkovito učenje in vse do danes jih poznamo osem. Prve tri je postavil Edvard Thorndike

ostale pa se nastajale skozi čas.

Pripravljenost (readines)

Posameznik se najboljše uči, ko je mentalno, fizično in čustveno pripravljen ter vidi smisel v

tem kar dela. To zahteva visoko stopnjo koncentracije in želje po aktivnosti. Utrujenost,

izčrpanost, nemotiviranost, zaspanost itd so stanja, ki z vidika učenja niso optimalna zato je

potrebno pri načrtovanju aktivnosti na igrišču poznati igralce in njihovo življenje izven

igrišča, da bi lahko najbolje pripravili posameznika za samo delo na igrišču, ki bo imel

najboljše učinke.

Vadba (exercise)

Princip vadbe pravi, da vse kar se večkrat ponovi se lažje in boljše zapomni. Smiselne vaje in

ponovitev je recept za učinkovito učenje in skupaj z pozitivno povratno informacijo vodijo k

izboljšanju vsakega znanja ali sposobnosti. Ker je človeški spomin nezanesljiv je skoraj

nemogoče pričakovati od posameznika, da bo samo z eno izpostavljenostjo spoznal in znal

uporabljati nove koncepte in nova znanja. Zato je potrebno v smiselnih intervalih ponavljati

naučeno oziroma osvojeno.

Učinek (effect)

25

Čustvena reakcija posameznika igra pomembno vlogo pri tem učinku in je direktno povezana

z motivacijo. Prijetno občutki in osebno zadovoljstvo povečajo učinkovitost učenja za razliko

od neprijetnosti, ki to učinkovitost zmanjšujejo. Izkušnje ki vodijo k občutku poraženosti,

frustracije, jeze, zmede so čustvena stanja, ki so nezaželena z vidika učinkovitosti učenja zato

je potrebno ustvariti okolje, ki ne bo pretežko za posameznika ampak da vadečemu ustvarja

možnost občutka uspešnosti. Pravilo pri vaji je ta, da vaja ne sme biti težka niti lahka. Najti

pravo mero pa pomeni umetnost učenja.

Primarnost (primacy)

Prvi vtis ustvari močne občutke, ki jih je možno spremeniti vendar težje. Zato je zelo

pomembno, da že prvič »treniramo« pravilno, saj je drugače pridobljene navade zelo težko

popravljat. Prva izkušnja vadečega mora biti zato pozitivna, funkcionalna in mora ustvariti

pogoj za delo ki sledi. Planiranje dela je nujni pogoj za upoštevanje tega principa v

optimalnem delu.

Nedavnost (recency)

Najboljše in največ si zapomnimo, če smo pred kratkim (časovna dimenzija) se učili oziroma

trenirali. Informacije, ki jih pridobimo se zapomnimo lažje, čim krajši je ta čas od sprejema

do priklica. Ta princip se lahko uporablja v nogometu pri taktični informiranosti in usmerjeni

pozornosti oziroma taktičnim navodilom. Bolj so ta taktična navodila oddaljena v času

manjša je verjetnost priklica. Ponavljanje in obnavljanje naučenega sta tako nujna elementa

pri učinkovitem načrtovanju učenja taktično, tehničnih, kondicijskih in psiholoških dimenzij

v nogometu.

Intenzivnost (intenzivnost)

Bolj intenzivno se dela večja je verjetnost, da bo znanje zadržano. Več se naučimo v

resničnih situacijah kot v nadomestnih, več se naučimo v sliki kot v besedi, več ob aktivaciji

čustev kot samo z razumom, več v gibanju kot v sedenju itd.

Svoboda (freedom)

Stvari ki se jih svobodno naučimo se jih najboljše naučimo. Bolj ko prisiljujemo manjša je

verjetnost učinkovitega učenja. Ker je učenje proces je potrebo ustvariti svobodno okolje,

kjer bodo vadeči svobodno izbirali med možnostmi, med akcijami in tako hkrati tudi ustvarili

individualno odgovornost za svoja dejanja. Igralcu je tako potrebno dati vsaj dve možnosti

izbire na igrišču, da bi se lahko počutil svobodnega, pa čeprav bodo obe alternativi dani od

trenerja.

Potrebnost (requirement)

Vsako novo znanje ali sposobnost je pogojena in zahteva določeno stopnjo predznanja. To bi

lahko razumeli tudi kot poznavanje plasti znanja, da bi lahko dodali novo plast.

Preskakovanje in osvajanje novega znanja je tako skoraj da nemogoče in to znanje od znanju

in sposobnostih igralcev mora imeti trener, da bi lahko učinkovito in uspešno deloval na

vadeče v optimalni smeri.

26

2.8.3. Principi in metodična lestvica pri poučevanju taktike

Metodična lestvica posredovanja vsebine taktike, ki sledijo določenemu logičnemu zaporedju

posredovanja vsebin, ki omogočajo, da igralci le te hitreje in lažje osvojijo. Skozi čas so se

izoblikovale vsebine, glede postopnosti in izbora vsebin.

Metodična lestvica pri poučevanju taktike glede na postopnost vadbe

a) Razlaga in demonstracija učnega elementa

b) Vadba brez nasprotnih igralcev (osvajanje taktičnih programov, uporaba figur)

c) Vadba z pasivnimi, pol aktivnimi in aktivnimi igralci

d) Improvizacija (dodatno reševanje igralnih situacij in igralnih oblik izven

dogovorjenega ali možnost izbora znotraj taktičnih programov)

Vadba se začne brez nasprotnikov. To omogoča, da se vaje izvajajo brez pritiska in se igralci

lahko osredotočajo le na samo izvedbo. Naslednja stopnja je dodajanje pasivnih in kasneje

aktivnih obrambnih igralcev, ki vaje že bolj približajo realnim igralnim okoliščinam in

predvsem pritisku obrambnih igralcev. Zadnjo fazo predstavlja improvizacija, pri kateri imajo

običajno nogometaši v okviru vadbe, izmed predhodno predstavljenih variant, prosto možnost

izbire najustreznejše rešitve priprave in zaključka akcije. Metodična lestvica glede na

postopnost vadbe po Elsner, Pocrnjič in Verdenik (1997)

Metodična lestvica pri poučevanju taktike glede na vsebino

a) Vadba posamične taktike v napadu ali obrambi

b) Vadba osnovne skupinske taktike v napadu ali obrambi

c) Vadba specialne skupinske taktike z igralnimi situacijami in igralnimi oblikami

d) Vadba moštvene taktike z igralnimi situacijami, igralnimi oblikami in igro napad proti

obrambi

Prav tako kot pri postopnosti vadbe velja tudi pri izbiri obdobja posredovanja posameznih

vsebin slediti določenemu zaporedju. Upoštevana naj bi bila predvsem postopnost izbire vaj,

od tistih, pri katerih sodeluje manj, k tistim, pri katerih sodeluje več nogometašev, od

enostavnejših nalog k zahtevnejšim, od poznanih k manj poznanim vsebinam. Metodična

lestvica glede na vsebine po Elsner, Pocrnjič in Verdenik (1997).

Zakonitosti in načela skupne taktike v napadu

a) Razporeditev igralcev in sodelovanje v času napada

b) Globina napada

c) Širina napada

d) Spreminjanje načina napada

e) Menjavanje mest v napadu

Zakonitosti in načela skupne taktike v obrambi

a) Oženje prostora

b) Varovanje

c) Prevzemanje

27

d) Nadomeščanje

Načela taktike v napadu po italijanski šoli nogometa

a) Stopničasta razporeditev (Scaglionamento)

b) Penetracija (Penetrazione)

c) Volumen kot produkt širine in globine (Ampiezza)

d) Mobilnost (Mobilita)

e) Improvizacija (Improvvisazione)

Načela taktike v obrambi po italijanski šoli nogometa

a) Stopničasta razporeditev (Scaglionamento)

b) Upočnasnitev akcije (Azione ritardatrice)

c) Koncentracija (Contrentrazione)

d) Ravnotežje (Equlibrio)

e) Minimiziranje nevarnosti (Controlo e limitazione del rischio)

Načela taktike v napadu (Perez, 2011):

a) Ustvarjanje prostora (Creating space)

b) Podpora (Support)

c) Širina (Width)

d) Globina (Depth)

e) Prekrivanje (Overlaps)

f) Diagonalni teki (Diagonal runs)

g) Igra naprej (Forward play)

h) Hitrost igre (Speed of play)

i) Menjava položaja (Switching position)

Načela taktike v obrambi:

a) Pokrivanje (Mark)

b) Presing (Press)

c) Varovanje (Cover)

d) Uravnoteženost (Balance)

e) Usmerjanje (Tracking)

f) Menjava mest (Switching places)

Kot lahko opazimo, imajo različne države svoje šole nogometa kjer učijo različne principe,

da ne rečem filozofijo nogometa. Glede na to, da so principi višja ideja igre nas ne sme

presenetiti, da ima vsaka od teh principov svoje omejitve in prednosti ter slabosti ter skupaj z

kulturo bivanja izven nogometa kažejo smer razvoja posameznega nogometaša in zaželene

karakteristike, lastnosti in sposobnosti. Pri tem ni pomembno vprašanje katera »šola« je

najboljša ampak je pomembo znanje o tem, kakšne rezultate daje vsaka od teh šol v smislu

nogometnega razvoja posameznika. In ravno to znanje lahko omogoči trenerju, da usmeri

igro in posameznika izven okvirjev kulture in filozofije nogometa z namenom doseganja

najboljših oziroma optimalnih rezultatov.

28

2.8.4. Principi in metodična lestvica pri učenju tehničnega elementa

Tehniko razvijamo metodično, po korakih, in sicer po načelu od lažjega k težjemu, od

enostavnejših do zahtevnejših vaj ter do uporabe elementov v igri (Elsner, 2006).

Metodični postopek pri učenju tehnike

a) Imenovanje in demonstracija

b) Opis bistvenih sestavnih delov

c) Izvedba tehničnega elementa v celoti in v gibanju (I. stopnja): gre za začetno

spoznavanje tehničnih elementov, ki jih izvajamo s sintetičnim načinom vadbe ter

prekinjamo in popravljamo s analitičnim načinom vadbe, da bi odpravili napake.

Obvezna je demonstracija

d) Demonstracija in opozorilo na napake

e) Izvajanje in vadba po posameznih delih

f) Izvajanje in vadba udarca v cilj (II. stopnja – samo pri udarcih): Nadgradnja prve

stopnje na način, da izvedbo otežimo s ciljem, ki mora biti podrejen pravilnosti

tehnike udarca, saj se le ta lahko pri začetnikih lahko poruši pod tem vplivom. Moč

udarca določamo z ustrezno razdaljo do cilja, saj vadeči veliko krat v želji po

zadevanju cilja udarja žogo prešibko.

g) Izvajanje in vadba elementa v povezavi z drugimi elementi tehnike (III. stopnja): Na

tej stopnji povežemo vadbo z drugimi tehničnimi elementi. Ob kombiniranju več

elementov tehnike se lahko približamo situacijski vadbi, vendar ne smemo pozabiti na

pozornost trenerja in vadečih na vadbo tehnike. Pomembno je, da se ostale elemente

izvaja koncentrirano in pravilno, prav tako mora biti koncentracija prisotna ob udarcu,

ki je večinoma na koncu vaje še vedno visoka.

h) Izvajanje in vadba elementa v igralni obliki (IV. stopnja): na tej stopnji se pričakuje,

da se udarci vadijo že v realnih igralnih okoliščinah ali oblikah. Gre za igre s

prirejenimi pravili, s poudarkom na vadbi posameznega udarca. Z igralnimi oblikami

vadimo dinamično tehniko udarca, saj mora vadeči reagirati čim hitreje v oteženih

pogojih.

29

2.8.5. Principi kondicijskega dela

Teorija in metodika treniranja ima lastna specifična načela, ki temeljijo na bioloških,

psiholoških in pedagoških znanosti. Imenujemo jih načela treniranja. Vsa načela treniranja so

del celotnega koncepta ter jih ne smemo obravnavati kot ločene enote. Pravilna raba teh načel

s strani trenerja bo vidna v boljši organizaciji, funkcionalnosti vsebine, metodah ter zgradbi

treninga (Bompa, 1990).

Načelo postopnosti

Glede na to, da je namen kondicijskega treninga izboljšanje nogometaševe pripravljenosti na

tekmovalno obremenitev, je nujno uporabiti načelo postopnosti ter s časom doseči višjo

obremenitev, kot je tekmovalna (Verheijen, 1998). Napredek v športni učinkovitosti je možen

samo takrat, ko vadbena obremenitev za organizem predstavlja ustrezno veliko stresno

situacijo. Kadar presežemo usvojeno raven psihofizične pripravljenosti, se vzpostavi nova

adaptacija organizma na višji ravni. Zahtevnost kondicijske vadbe najpogosteje reguliramo z

dvema parametroma: s spreminjanjem obsega treninga (trajanje vadbe, število ponovitev,

zmanjšanje odmora itd.) in s spreminjanjem intenzivnosti športne vadbe (hitrost teka, hitrost

izvajanja posamezne vadbe itd.) (Škof in Škof, 2007). Načelo postopnosti velja tako za

začetnike, kot za vrhunske nogometaše. Razlika je le v načinu uresničevanja načela. Pri

začetnikih gre za povečanje pogostosti vadbenih enot do vsakdanje vadbe. Pri vrhunskih

nogometaših pa gre za povečanje količine vadbe in njene intenzivnosti na eni vadbeni enoti

ter dodatno povečanje pogostosti vadbe na dvakrat na dan (Ušaj, 2003). Nikoli ne smemo

povečevati obeh parametrov hkrati. Načeloma velja izmenično povečevanje, najprej obseg,

potem intenzivnost (Škof in Škof, 2007).

Načelo raznovrstnosti

Kondicijska vadba je tako kot vsaka druga športna vadba proces spreminjanja bio-

psihosocialnih dimenzij človeka. Napredek in motiviranost bo večja, če bo vadba raznovrstna

in kompleksna. Samo takšna vadba lahko omogoča optimalne učinke. Še vedno pa je

potrebno upoštevati specifične cilje kondicijske vadbe ter jim slediti (Škof in Škof, 2007). Z

večjim številom vadbenih sredstev skušamo vplivati na kar največje število tistih sposobnosti

nogometaša, ki samo potencialno vplivajo na tekmovalno zmogljivost (Ušaj, 2003).

Raznovrstnost ni pomembna le zaradi napredka. Pomembna je tudi z vidika ohranjanja

motivacije in veselja do treniranja, kajti vedno enaka vadba prej ali slej pripelje do

naveličanosti (Škof in Škof, 2007).

Načelo individualizacije

Vsaka metoda in načelo kondicijske vadbe je namenjeno povprečnemu športniku. Vsak trener

mora vedeti, v kakšni meri so ta splošna vodila uporabna za njegovo ekipo. Trener mora

dobro opazovati svoje igralce, kajti vsi so si med seboj različni. Logično je, da nogometaši

trenirajo kot ekipa, vendar trener mora opaziti individualne razlike nogometašev ter razlikam

primerno sestaviti individualni program treninga. V večji meri se individualni programi

treninga uporabljajo za okrevanje po poškodbah. Lahko pa je zelo uporaben pri izboljšanju

tehničnih elementov, kot so streli na gol, predložki, dolge podaje, moč itd. (Verheijen, 1998).

Načelo sistematičnosti

30

To načelo obravnava proces kondicijske vadbe kot logično zaporedje izbir vadbenih sredstev,

njihove količine in intenzivnosti. Jasno je, da začetniki niso sposobni premagovati isti napor

in niso sposobni opravljati tako zahtevne tehnične in taktične naloge kot vrhunski nogometaši

(Ušaj, 2003). Sistematičnost v kondicijski pripravi pomeni, da lažjim vajam sledijo težje,

neznane znanim, zapletene že usvojenim in preprostejšim itd. Po načelu od splošne vadbe k

specialni, od znanega k neznanemu. K udejanjanju načela sistematičnosti v veliki meri

pripomore dober načrt. Program vedno izhaja iz ciljev, ki si jih postavimo, še preden

začnemo s procesom vadbe (Škof in Škof, 2007).

Po drugi strani imamo podobno opredelitev principov (Martens, 2012) treninga za izboljšanje

kondicijske priprave in našteva naslednje principe:

Specifičnosti

Princip specifičnosti zahteva, da treniramo tisti energijski sistem in mišične skupine, ki se

uporabljajo pri športni panogi vadečega

Preprokrivanje

Če želimo izboljšati kondicijsko sposobnost potem moramo obremeniti telo več kot je vajeno.

Več kot zahtevamo od telesa z razlogom bolj se samo telo adaptira oziroma prilagodi tej novi

zahtevi. Princip se uporablja pri načrtovanju intenzivnosti vadbe in trajanja ali oboje hkrati.

Progresija

Princip zahteva postopnost pri delu, saj drugače lahko pride do izčrpanosti ali pretreniranosti,

in s tem posledično ne dosežemo optimalnega stanja treniranosti.

Princip zmanjšanega donosa

Ko vadeči začne s procesom treninga pride na začetku do hitrega in velikega napredka. S

časoma je ta napredek vedno manjši vse do točke, ko telo doseže stanje genetske omejenosti.

To hkrati pomeni, da če želimo doseči podoben napredek moramo povečati obremenitev

sorazmerno temu.

Variabilnost

Ta princip ima več pomenov. Prvi je ta, da ko treniramo več dni zapored trdo, potem je

potrebno dati telesu možnost regeneracije. Na letnem nivoju se to uravnava preko

periodizacije. Drugi je ta, da je potrebno menjati vaje, da ne obremenjujejo samo točno

določenih mišičnih skupin hkrati pa vplivamo tudi na psihološko vidik, saj so ponavljajoče

vaje monotone in ne motivirajoče.

Reverzibilnost

»Use it or lose it«. To je fraza ki opisuje princip reverzibilnosti. Ko prenehamo z aktivnostmi

potem težko pridobljeno kondicijsko sposobnost zelo hitro izgubimo z nedelom. Na hitrost

»izgube« vpliva veliko faktorjev vendar splošno velja, da popolno ne treniranje z vidika

kardiovaskularnega sistema v enem tednu izgubi 10% svojih zmožnosti.

31

Individualnost

Vsaka oseba je različna in se različno odzove na isto aktivnost v treningu. Faktorje katere je

potrebno upoštevat pri individualizacije je puberteta, stanje na treniranosti, genska

predispozicija, spol, zaužita hrana in količina spanja, vremenski vpliv in motivacija

posameznika za delo.

Zmernost

Vso delo in aktivnosti je potrebno opravljati zmerno, saj so učinki treninga počasi

napredujoči in trenirajočemu je potrebno dati čas za to. Umetnost treniranja je v tem, da

programiramo optimalno upoštevajoč vse zgoraj naštete principe.

Spodnja slika prikazuje primer letnega načrta kondicijskega dela po Bangboju.

Slika 5: Letni načrt kondicijskega dela upoštevajoč princip periodizacije oziroma variabilnosti

po Bangsboju

Slika 6: Princip aerobnega treninga po Bangsboju

32

Slika 7: Princip treninga hitrosti po Bangsboju

Slika 8: Princip vzdževalnega treninga vzdržljivosti po Bangsboju

Slika 9: Princip produkcijskega treninga vrzdržljivosti po Bangsboju.

33

Slika 10: Principi aerobnega treninga po Fifa Education

Slika 11: Princip anaerobnega treninga po Fifa Education

34

Zgoraj je navedenih kar nekaj principov in zakonitosti kondicijskega treniranja.. Tu na tem

mestu pa sam uvajam tudi povezanost principov kondicijskega treninga z ostalimi principi

dela v taktiki, tehniki in psihologije v sami organizaciji konkretne vaje oziroma treninga.

Za lažjo predstavo sem izbral procesno obliko predstavitve napisanega in vplivanja vendar je

ta oblika tista, kateri sam kot trener sledim.

35

2.8.6. Sinteza principov in zakonitosti v nogometnem planiranju

Tehnika, taktika, kondicija in psihologija so elementi, ki so neločljivo povezani pri vsaki

aktivnosti in nogometni vaji. To povezanost se izraža tudi v samih principih dela in za

doseganje optimalnih rezultatov v planiranju je potrebno tudi te element upoštevat kot silnice

oziroma priporočila.

Ker sam osebno ne znam prikazat povezave vseh štirih elementov (zahteva najmanj štiri

dimenzije) v konkretni vaji oziroma treningu na papirju (dve dimenziji) sem se odločil

prikazat povezavo v parih. Štirje elementi tvorijo 6 različnih parov:

- Taktika/tehnika

- Taktika/psihologija

- Taktika/kondicija

- Tehnika/psihologija

- Tehnika/kondicija

- Psihologija/kondicija

Vseh principov je nemogoče upoštevati pri planiranju za dosego najučinkovitejših rezultatov

ampak je potrebno planirat »optimalno«. Ta optimalnost je najbolj očitna pri planiranju

prvega treninga po tekmi. Z kondicijskega vidika je najučinkoviteje, če takoj naslednji dan

opravimo regeneracijski trening in potem damo prosti dan, brez fizične aktivnosti. Z

psihološkega vidika pa je najboljše dati prvi dan prosto, saj je igralec mentalno in čustveno

izčrpan in njegova koncentracija je na minimalnem nivoju.

Trade off načelo ali načelo kompromisa oziroma optimalnosti

To načelo je najpomembnejše načelo pri sintezi vseh načel in zakonitosti treniranja z vidika

taktike, tehnike, kondicije in psihologije. Kateri element je z vidika trenerja, ki programira in

načrtuje trening bolj pomemben z vidika uspeha oziroma učinkovitosti, bo določal konkretno

vajo. Primer pogleda na vajo z taktično tehničnega vidika je v tem, da vsaka taktična vaja je

lahko tudi tehnična v določeni meri in vsaka tehnična vaja je lahko taktična v določeni meri.

Ker je čas dela omejen, je potrebno izbirati en element na račun ostalih treh elementov za

dosego »optimalnega rezultata«.

Če gledamo vajo eno dimenzionalno oziroma iz vidika ali taktike ali tehnike ali psihologije

ali kondicije potem lahko uporabimo minimaks načelo pri pri planiranju. To storimo tako, da

z danim ciljem izberemo tisto vajo, ki maksimira učinek. Če imamo cilj osvojiti določen

tehnični element potem izbiramo tisto vajo, ki doseže maksimalni učinek v danem času.

Drugi vidik je ta, da imamo za cilj osvojiti tehnični element in izberemo tisto vajo, ki

minimizira porabljen čas za dosego tega istega cilja.

Pogled na vajo z dveh dimenzij, kjer gledamo na konkretno vajo kot povezavo med dvema

elementoma nogometne igre (6 možnosti). Tudi ta pogled daje učinkovite rezultate. Če

gledamo na vajo npr. z tehnično taktičnega vidika potem imamo dve možnosti. Prva je ta, da

36

imamo za cilj osvojitev konkretnega tehničnega elementa potem izberemo tako vajo, kjer

osvajamo tudi taktični element v čim večji meri. Druga možnost je ravno obratna prvi.

Pogled na vajo iz več zornih kotov pa nam da situacijo, kjer nam upoštevanje vseh načel da

nasprotujoče rezultate. In ravno ta nasprotja nas silijo v kompromise in optimalne izbire.

V nadaljevanju bom prikazal povezavo principov taktike tehnike in kondicije pri planiranju

tedenskega dela v sliki.

Slika 12: Prikaz povezanosti principov dela v tedenskem programu (Us Curriculum)

Če pogledamo na sliko s kondicijskega vidika potem vidimo, da je obseg dela piramidast. S

tem so upoštevana načela postopnosti in zmernosti. Ko doseže obseg dela najvišjo točko (3.

dan treninga) potem sledi regeneracija, kjer se upošteva načelo variabilnosti. Načelo

individualizacije in specifičnosti se lahko upošteva v največji meri v prvih dnevih treninga v

tednu v povezavi s taktiko in tehniko.

Taktika sledi svojemu načelu glede na vsebino, to je od individualne taktike do skupinske in

moštvene ali z drugimi besedami od enostavne do kompleksne taktike. Skupaj z

upoštevanjem načela pri poučevanju tehnike, kjer izvajamo tehnični element od izoliranosti

do povezave igralne oblike oziroma z nasprotnikom lahko optimiziramo kondicijsko delo.

37

2.9. Trener

Ko govorimo o trenerju je največkrat slišati, da je trener vodja ekipe, da je trener dober ali

slab, da se je trener dobro ali slabo odločil, da ima trener karizmo in avtoriteto, da je

komunikator, da trener zna trenirati in delati dobre treninge, da je trener zmagovalec ali da je

trener poraženec, da trener ni znal ustvariti pravo kemijo v ekipi, da je trener preveč dober z

igralci, da trener ni zdržal pritiska. To se etikete, ki se zelo hitro primejo trenerja z strani

javnosti. Kljub vsemu je trener v prvi vrsti vodja. Vodja ne postaneš zaradi imenovanja na

mestu trenerja čeprav je to imenovanje potreben vendar ne zadosten pogoj, da bi lahko

govorili o vodju. Trener mora izpolnjevati tudi druge pogoje, da bi ga lahko imenovali vodja.

2.9.1. Kaj je vodenje

»Vodenje je sposobnost vplivati, spodbujati in usmerjati sodelavce k ţelenim ciljem«.

(Možina & et-al., 2002).

»Coaching is obout raising aspiration and motivation, not merelya motivation technique.

Coaching is about impossible futures, not homogenized corporate leadership competencies.

Coaching is about winning in business, not mere team building. Coaching is about radical

innovation, not just general improvement programs. Coaching is about personal and

organizational reinvention, not leadership assessments or organizational development«.

(Hargrove, 2008).

ICF (International coach federacion) definira coaching kot: »thought-provoking partnering

with client in a creative process that inspires them to maximize their persnonal and

professional potentional«.

»Coaching is a method of directing, instructing and training a person or group of people,

with the aim to achive some goal or develop specific skills«. (Wikipedia, 2014).

Spoznali smo kar nekaj definicij vodenja. Vse zgoraj naštete definicije pa imajo nekaj

skupnih komponent, če jih na kratko naštejemo so to:

- Vodenje se vedno nanaša v odnosu do drugih oseb,

- vodenje je proces,

- vodja vpliva na ravnanje oz. delovanje drugih oseb,

- težimo k doseganju posamičnih ali skupnih ciljev.

Vodenje je v managementu tudi ena izmed štirih glavnih funkcij managementa, poleg

planiranja, organiziranja in kontroliranja. Zato mogoče ne preseneča, da imajo angleži dva

izraza za nogometnega trenerja. Prvi je manager in drugi je coach.

Ker pa govorimo o nogometni igri in udeležencih v tej panogi bom sam definiral vodenje kot

zmožnost trenerja, da izkorišča svojo moč, znanje, hotenje in odločanja za poznejša

delovanja, ki vplivajo na delovanje nogometašev v smeri želenih ciljev.

Brez ustreznih zmožnosti trener ne more biti vodja, saj ne more vplivati na delovanje

nogometašev. Pri tem je pomembo, da ne zamenjujemo besed sposobnost1 in zmožnost, kot

se to največkrat zgodi. Prvi element zmožnosti je moč, ki je največkrat referenčna pri

38

trenerjih. Drugi element zmožnosti je trenerjevo znanje, saj le tako pridobi vpogled v

nogometno problematiko in rešuje prave probleme. Tretja zmožnost je mišljenje, ki je

razumljeno kot logično in razumsko delovanje posameznika oz. trenerja, da bi lahko sploh se

odločal in deloval, saj bi v nasprotnem primeru vse njegove odločitve bile nepremišljene in

zato neodvisne od njega samega. Zmožnost delovanja pa je mišljena bolj kot pogum in

hotenje, da vse svoje odločitve tudi udejanji. Nazadnje pa je vpliv trenerja na igralce vedno

odvisen od trenerjevega delovanja. Trener se lahko odloči, vendar če ne deluje, ne more

vplivati, spodbujati in usmerjati nogometaše k želenim ciljem. Na tem mestu je potrebno

povedat, da je ohranjanje statusa quo tudi delovanje.

Slika 13: Prikaz interakcije med trenerjem in igralcem

Slika prikazuje interakcijo med trenerjem in igralci. Vodja oz. trener deluje tako, da sprejema

odločitve in te svoje odločitve tudi udejanja. Tako sprejema odločitve o tem kdo začne

tekmo, kdaj bodo treningi, kakšni bodo ti treningi (obseg, vsebina, intenzivnost, sredstva

itd..), postavlja zahteve od igralcev v smislu taktike, odloča se katero tehniko motiviranja bo

izbral, odloča se o svojem načinu oziroma stilu vodenja, odloča se o tehnikah pridobivanja

povratnih informacij, odloča se o igralnih mestih , odloča se o sistemu igre, odloča o

kadrovski politiki kluba itd. Odločitve, ki jih sprejema trener je lahko ogromno in so v prvi

vrsti tudi odvisne od njegovih pristojnosti, dejstvo pa je, da je vodenje intelektualno delo in

ne fizično, saj se trenerji med seboj ločijo po kvaliteti njihovih odločitev in ne po npr.

kondicijski pripravi ali njihovi igralski karieri.

Trenerji te svoje odločitve, ki so mentalni proces, kasneje lahko udejanjijo ali ne. S tem ko

trenerjeva dejanja (verbalna ali neverbalna) dobijo naslovnika pride do komunikacije med

dvema subjektoma. Poslano informacijo naslovnik »procesira« v možganih in jo tako predela

na svoj način, ter spremeni ali pa tudi ne obnašanje v skladu z informacijo.

2.9.2. Trener vodja in njegove zmožnosti

Vodja je potemtakem vsaka oseba, ki ima zmožnost vplivati na delovanje drugih oseb. Kot

smo že omenili je vodja tisti, ki ima moč, znanje, hotenje in mišljenje in vse to uporablja za

vplivanje na druge osebe v smeri doseganja ciljev.

39

Ali je lahko vsakdo vodja? Odgovor na to vprašanje je povezano v prvi vrsti z močjo ki jo

poseduješ in izkoriščanjem te moči. Človek brez moči ne more vplivati na druge osebe in

zato taki osebi ne moremo reči da je vodja. Vsaka oseba ki poseduje moč in ustrezne umske

sposobnosti (znanje, hotenje in mišljenje) in to moč izkorišča za vplivanje na delovanje

drugih oseb je vodja. Maser v klubu pri masiranju (znanje o tehnikah masiranja in hotenje da

to masažo izvrši) igralcev vpliva na njihovo počutje, zato lahko rečem, da je tudi maser

vodja. Ker pri vsaki interakciji med dvema osebama prihaja do določenih sprememb pri

počutju, načinu razmišljanja ali delovanju teh dveh oseb lahko sklepam, da je vsaka oseba

lahko vodja, potreben pogoj je interakcija. Ali je vsaka oseba lahko uspešen in učinkovit

vodja pa je drugo vprašanje.

Za ponazoritev naj povem, da je trener Chelsea Jose Mouriniho v sezoni 2013-2014 govor

pred zelo pomembno tekmo z Man City prepustil maserju ekipe. Kakšno moč ima maser, da

je trener želel uporabiti njegov govor pred tako pomembno tekmo, da bi vplival v kateri

smeri? To je vprašanje, moj odgovor pa je, da je želel sprostiti nogometaše pred stresom in

dovolil ali naročil govor maserja, katerega igralci obožujejo saj zelo rad stresa šale med

svojim delom kar igralce zelo pomirja in sprošča.

Ravno ta trditev, da je vsakdo lahko vodja se mnogokrat pozablja pri delitvi odgovornosti za

rezultatih dela. Pri tem mislim na medije in njihov vpliv, navijače, hišnika v klubu in

vzdrževalce, uprava kluba, družina igralcev in podobno. Vse to so subjekti, ki imajo določeno

interakcijo z igralci in posledično lahko na njih vplivajo v tej ali oni smeri.

Na tem mestu moramo vpeljati tudi pojem avtoriteta. Naša avtoriteta izvira iz moči ki jo

imamo vendar o avtoritativnem vodenju lahko govorimo le pod določenimi pogoji. Avtoriteto

vedno izgubimo, ko vplivamo na delovanje drugih oseb ali skupin oseb proti njihovi volji, z

avtoriteto pa vplivamo takrat, ko spreminjamo delovanje drugih oseb ali skupin oseb s

prisotnostjo njihove volje.

Če omenim zgodbo Fabio Capella,, ki je osvojil z vsakim klubom vsaj eno lovoriko je

zanimivo to, da je po igralski karieri opravljal baterijo MBA testov pri Berlusconiju.

Rezultati so bili zelo nadpovprečni in so osupli samega Berlusconija, da mu je bilo mogoče

tudi žal, ker je ravno tisti trenutek najel Arigo Sacchija za novega trenerja Milana.

»Goodness, I know he was good, I newer know he was that good. Had I known maybe I

would have given the Milan job to him« (Marcotti, 2008)

Kasneje je Berlusconi poslal Capella na enoletno izobraževanje MBA (master of business

administration), kjer spoznavajo zakonitosti pogajanj, financ, računovodstva, ravnanja s

človeškimi viri, komuniciranja, team-buildinga, stres management, sprejemanja odločitev in

ocenjevanj tveganja.

Če povzamemo mnenje nekaterih uglednih profesorjev na Harvardu o osnovnih ali nujnih

kvalitet, ki naj bi jih imel manager, potem je to posedovanje naslednjih zmožnosti (ne nujno v

tem vrstnem redu) :

- Kreativnosti

- Vizije

- Integritete

- Presoje

- Komunikacije

40

- Znanja

- Strasti

- Karizme

- Poštenosti

Na tem mestu je potrebno povedat, da je bilo kar nekaj poskusov dokazovanja korelacije med

osebnostnimi značilnosti vodje in uspešnostjo oz. učinkovitostjo vodenja. Žal ali na srečo

dobljena odvisnost ni tako močna, da bi lahko trdili da se uspešni vodje od neuspešnih ločijo

po delavnosti, odgovornosti, izobrazbi, mobilnosti, olikanosti, iniciativnosti, prilagodljivosti

in drugih osebnostnih značilnostih.

Na drugi strani pa Možina (2002) priporoča naslednje temeljne zmožnosti za vodenje:

- Delitev moči

- Intuicija

- Vizija

- Skladnost vrednot

- Poznavanje samega sebe

Meni osebno najboljši citat na temo vodenja je naslednji:

»Leadership is a metter of intelligence, trustworthiness, humaneness, courage and discipline.

Reliance on intelligence alone results in rebelliousness. Exercise of humaneness alone results

in weekness. Fixation on trust results in folly. Dependence on the strength of courage results

in violence Exessive discipline and sterness in command results i cruelty. When one has all

five virtues together, each appropriate to its function, then one can be a leader. (Sun Tzu).

Ko govorimo o vodenju ne moremo mimo dela Goleman Daniela Socialna inteligenca. Sam

pravi: »But my research, along with other recent studies, clearly shows that emotional

intelligence is the sine qua non of leadership. Without it, a person can have the best training

in the world, an incisive, analytical mind, and an endless supply of smart ideas, but he still

won’t make a great leader«

Emocionalna inteligenca je nujno potrebna sestavine uspešnega vodenja in to naj bi

dokazoval Goleman v svojem delu. Brez nje lahko vodja ima izreden IQ vendar ne bo mogel

delovati učinkovito na sebe in na druge. Emocionalno inteligenco lahko razdelimo na 5 vrst

zmožnosti ali sposobnosti

1. Samo zavedanje (Self awareness): poznavanje močnih in šibkih točk, prednosti in

slabosti, motivov in hotenj, poznavanje človekovih vrednot in vplivov na druge

2. Samo regulacija (Sefg regulation): kontroliranje in preusmerjanje razdiralnih

impulzov in razpoloženja

3. Motivacija (Motivation): uživanje v dosežku zaradi dosežka samega (strast v delu in

motiv izven denarne nagrade ali statusnega dosežka)

4. Empatija (Empathy) razumevanje čustvenih stanj pri drugih osebah

5. Socialna znanja (Social skills): grajenje odnosa z drugimi osebami v želeni smeri

Poglejmo si bolj podrobno kaj je moč, znanje, hotenje in odločanje.

41

2.9.2.1. Moč

Moč je zmožnost vplivati na posameznika, skupino, organizacijo in jih usmerjati k želenim

dosežkom. Poznamo več vrst moči:

- Legitimna moč.

- Moč nagrajevanja

- Moč pritiska

- Referenčna moč

- Ekspertna moč

Legitimna moč je moč položaja. Torej trener ima večjo legitimno moč od igralcev, saj

njegova legitimna moč izvira iz hierarhije v klubu. Koliko velika je legitimna moč pa je

odvisno od tega, katere pristojnosti ima trener pri svojem delu, npr. ali je pristojen za

odločanje o začetni enajsterici, o prihodih in odhodih igralcev, o prehrani, o procesu

treniranja itd. Managerji imajo načeloma večjo legitimno moč kot trenerji oz. coaches.

Moč nagrajevanja je moč, ki izvira iz možnosti trenerja da igralce nagrajuje. Če trener nima

možnosti nagrajevanja igralcev, potem tega vzvoda moči in vplivanja ne more uporabit pri

svojem delu. Nagrajevanje je lahko materialno (denarna nagrada za dosežene gole) lahko pa

tudi nematerialno, npr. napredovanje v začetno enajsterico, pohvala, možnost nočnega izhoda

itd.

Moč pritiska je moč, ki izvira iz strahu igralcev pred kaznijo. Trener mora imeti možnost

kaznovanja, tako materialnega kot nematerialnega, da lahko vpliva na delovanje igralcev

preko moči pritiska. Npr. če igralci vedo, da je popivanje v večernih urah kaznovano, bodo

prilagodili svoje ravnanje na način, da bodo maksimirali svoje potrebe. To pomeni, če mu

večje zadovoljstvo pomeni pivo ob treh zjutraj od kazni 500 evrov, bo izbral pivo ob treh

zjutraj, saj s tem maksimira svoje potrebe oziroma zadovoljstvo. V takem primeru se pri tem

igralcu ne pojavi strah pred kaznijo in trener ne more vplivati s tem vzvodom moči.

Predpisano kazen mora igralec dojeti kot kazen, pri tem pa mora trener poznati zakonitosti

maksimiranja potreb pri posameznikih oz. z drugimi besedami, poznati mora šibke in močne

točke svojih igralcev.

Referenčna moč, ki izvira iz identifikacije nogometašev s trenerjem. Tej moči tudi pravimo

karizmatična moč, saj se nogometaši poistovetijo s trenerjem. Tako moč imajo po navadi

trenerji, ki so npr. bili veliki igralci, pa se zato nogometaši poistovetijo z njegovo bivšo vlogo

in sprejemajo brezpogojno njegove odločitve. Igralci ne dvomijo v trenerjeve odločitven

zaradi njegove osebnosti oz. glavni argument je, če on tako pravi potem je že tako prav. žal

pa tako argumentiranje spada pod klasifikacijo logičnih napak oz. latinsko argumentum ad

verecurdiam.

Ekspertna moč je moč, ki izvira iz specializiranega, strokovnega znanja trenerjev. V trenutku

ko igralci znanje prepoznajo pri trenerju padejo pod vpliv ekspertne moči trenerja ali na

kratko, v znanju je moč. Pravijo, da je ekspertna moč ključne narave za sedanje in prihodnje

delo vodij. Problem uporabe te vrste moči je ta, da jo morajo druge osebe prepoznati. Če

druge osebe ne prepoznajo našega znanja ga mi kljub temu še vedno imamo oz. posedujemo,

vendar ne moremo vplivati na delovanje drugih oseb na podlagi ekspertne moči.

42

Moje osebno mnenje je, da naj bi trenerji posedovali vse vrste moči, saj bi le tako lahko

najlažje in najučinkoviteje vplivali na igralce v smeri želenega cilja. Čim je trenerju odvzeta

ena izmed moči, bolj je nemočen pri kontroliranju svojih igralcev in manjše možnosti

vplivanja na njih ima.

2.9.2.2. Znanje

Znanje je v epistemologiji opredeljeno kot podmnožica med prepričanjem in resnico,

Oxfordski slovar pa opredeljuje znanje kot ekspertiza ali spretnost, ki je pridobljena z

izkušnjami ali učenjem.

Slika 14: Znanje kot podmnožica resnice in prepričanja.

Resnica v tem primeru je vse, kar je resnično samo po sebi, prepričanje pa vse, kar mislimo

da je resnično in je produkt človekovega delovanja. Z drugimi besedami, če bi bilo vse

resnica, kar smo prepričani da je, bi imeli znanja ravno toliko, kolikor imamo svojih

prepričanj. Žal v praksi ni tako, dokaz za to je pogled v zgodovino znanja na vsakem

področju delovanja od medicine, fizike, matematike itd. Konec koncev se tudi nogomet skozi

čas spreminja ravno zaradi novega znanja in drugačnega pogleda na isto igro. Vse se razvija z

razvojem znanja in lahko bi rekli, skozi čas smo vse bližje resnici. Bolj kot so naša

prepričanja resnična več znanja imamo.

»More recent research has shown that coaching expertise is not grounded in sprecific

behavioural patterns but in the coaches cognitive skills. /.../ The capacity of the coach to

percive relevant contextual cues, construct mental models of the situation and predict

outcome of alternative coaching action is what seperates the expert from the novice.

Futhermore, the literature also shows that such cognitive skills are grown from experience«.

(Borrie & Knowles, 2003).

Raziskave kažejo, da trenerjevo strokovnost nima podlage v vedenjskih vzorcih ampak v

trenerjevi mentalni zmožnosti. Kapaciteta trenerja da prepozna relevantne kontekstualne

indice, da ustvari mentalni model situacije in ima zmožnost napovedati rezultate možnih

alternativ je tisto kar loči trenerja začetnika od trenerja strokovnjaka. Literatura tudi kaže, da

se ta kognitivna znanja lahko povečajo z izkušnjami in preko učenja.

resnica prepričanje

43

Katera znanja so relevantna za trenerja? Po mojem mnenje vsa tista, ki tvorijo nujno

kvaliteto, ki tvorijo dobrega managerja ali trenerja? Trener si mora prizadevati, da bi imel in

ustvaril vizijo nad delom, da bi ustvaril karizmo, da bi imel čim več nogometnega znanja, da

bi deloval z integriteto, da bi znal presojati v situacijah za dosego najboljših rezultatov, da bi

bil pri svojem delu kreativen, da bi deloval z strastjo ali »grinto« in vedno z poštenimi in

visoko etičnimi nameni ter da bi razvijal emocionalno inteligenco in kar je najbolj pomembno

z vidika rezultata, da bi imel razvita strateška znanja.

Lahko zaključim, da so največji vir znanja izkušnje, vendar pa je interpretacija izkušenj v

veliki meri odvisna od naših analitičnih zmožnosti obdelovanja perceptivnih informacij, ali

kot pravi Timoty Butler zaposlen na Harvardu, ki je trenutno najboljša šola za bodoče vodje

na svetu:

»When you think of a Harvard MBA, two words come to mind: leadership and analitycal

ability«.

Slika 15: Znanja in veščine današnjega trenerja povzeto po Fifa Coaching

Znanje o biomehaniki in informacijski tehnologiji, organizator, načrtovalec, opazovalec,

znanje o kondicijski vedi, poslovnež, komunikator, moderator, pedagog, sociolog, psiholog,

nutricionist itd. To so znanja in veščine, katere naj bi imel današnji trener če povzamemo

Fifo, da bi lahko opravljal svoj poklic uspešno.

44

2.9.2.3. Hotenje ali želja

Hotenje je glavni motiv človekovega delovanja. V povezavi s pogumom določata, ali bomo

našo odločitev udejanjili ali ne. Mi lahko odločitve sprejemamo zavestno ali nezavestno. Če

sprejmemo odločitev o npr. nakupu določenega igralca lahko govorimo o hotenju. Večje je

hotenje bolj smo na tej poti nakupa vztrajni (neuspehi nas ne ustavijo) in pogumni (izbiramo

tudi bolj »rizične« metode nakupa). Hotenje lahko opišemo kot zavezanost k cilju. Trener, naj

bi imel tudi to zmožnost, saj več hotenja pomeni večjo zavezanost k dosegu določenega cilja.

Večja zavezanost k dosegu cilja pa pomeni večjo verjetnost prispeti na cilj.

Ta zadnja trditev je v zadnjem času tudi podprta z znanstvenimi raziskavami. V angleščini se

imenuje ta nekognitivna lastnost »grit«. Lastnost, da je človek pri svojem delu strasten in

vztrajen je velik pokazatelj in napovedovalec prihodnosti uspeha (Duckworth, Ted 2014).

2.9.2.4. Odločanje

Odločanje je izbira med vsaj dvema alternativama. Vsi ljudje se med seboj ločimo po

odločitvah, ki jih sprejemamo skozi v svoji panogi oz. ekspertizi. Če verjamemo, da smo

gospodarji svoje usode in imamo svobodno voljo, potem se zagotovo naša volja manifestira v

naših odločitvah. V odločitvah je manifestirano celotno človekovo znanje, hotenje in

mišljenje. Sam proces odločanja, ba bi lahko razdelili na 5 korakov. Vzpostavitev okvirjev za

odločanje, uokvirjanje problema, generiraje alternativ, evalviranje alternativ in sprejemanje

končne odločitve.

Kot smo že ugotovili se dobri trenerji od slabih ločijo ravno v kvaliteti procesa odločanja.

Dobri trenerji kvalitetnejše in pravilno uokvirijo problem saj percipirajo pravilno situacijo.

Dobri trenerji generirajo alternative in te alternative tudi zelo dobro in pravilno ovrednotijo,

zato se tudi lažje odločijo za najboljšo alternativo. Še preden pa si pogledamo o čem vse se

lahko trenerji odločajo pa si poglejmo pasti v procesu odločanja

Obstajajo zelo dobro dokumentirane psihološke pasti, ki vplivajo na naše odločitve. Te pasti

na različne načine zameglijo naš um in zato sprejemamo odločitve, kot jih sicer v drugih

okoliščinah ne bi. Te psihološke trike ne samo, da zameglijo našo presojo temveč smo zaradi

njih lahko tudi dovzetni na vplivanje drugih oseb na naše delovanje. Na srečo pa obstajajo

tudi tehnike, ki odkrivajo skrite pasti odločanja. Poznamo naslednje skrite pasti odločanja:

- Past sidranja

- Status qou past

- Past potopljenih stroškov

- Past pritrjevanja

- Past uokvirjanja

- Past napovedovanja

Past sidranja se pojavi skupaj z našo prvo informacijo, saj um deluje tako, da se okoli te

informacije »zasidra« in jo vrednoti v bližini »sidrišča«. Nogometni primer bi bil, ko prvič

45

opazimo določenega igralca na tekmi in vprašamo sogovornika, npr. kdo je ta mali? Če nam

sogovornik odgovori, da se za njega zanima Arsenal in ponuja 1 mio. evrov bomo od tega

trenutka dalje vrednotili igralca blizu milijon, saj um »zasidra« vrednost prve informacije o

določeni stvari. Če pa nam sogovornik najprej pove, da je to njihov igralec vse od kadetov

dalje in da nima nobenih posebnih rezultatov za seboj (kar je slučajno tudi res), bi mi

»zasidrali« svojo vrednost o tem igralcu v bližini njegovega kurikuluma. Čeprav govorimo v

obeh primerih o istem igralcu, um zasidra njegovo vrednost po prvi dobljeni informacij in

kasneje išče odstopanja okoli »sidrišča«.

Status quo past je mišljena kot človekova močna želja, po sprejemanju alternativ, ki

ohranjanja status quo. Razlog za to se skriva v naši potrebi, da ohranimo naš ego

nepoškodovan. Kadar sprejmemo odločitev hkrati sprejmemo odgovornost in odpremo

možnost na kritike in kasnejša obžalovanja. V nogometu je mnogo primerov, da kot trenerji

težimo k ohranjanju statusa quo. Npr. ekipa ki zmaguje ne želimo zamenjati, saj se bojimo,

da bomo v primeru poraza kritizirani ker nismo pustili ekipo nespremenjeno, čeprav vemo, da

imamo veliko boljše igralske rešitve na klopi za določeno tekmo.

Past potopljenih stroškov se pojavi, ko z našimi odločitvami želimo opravičevati pretekle

odločitve, tudi ko pretekle odločitve niso več relevantne za novo temo odločanja. Ljudje se ne

morejo osvoboditi preteklih odločitev ker zavestno ali nezavestno ne želijo priznati sami sebi,

da so se motili. V nogometu se to lahko pojavi npr. pri odločanju o procesu treniranja. Čeprav

opažam, da določen način treniranja ne deluje v želeni smeri, še vedno vztrajam pri istem

načinu, čeprav bi lahko poiskal boljši način za dosego cilja, branim svojo prvotno pozicijo in

kritiziram npr. nezavezanost delu igralcev oz. iščem »krivdo« drugje. Drugi primer je, ko ne

želim zamenjat igralca že 30 minuto igre čeprav si to zasluži, saj branim svojo odločitev da

sem ga sploh postavil v prvo postavo.

Past pritrjevanja se pojavi, ker um išče informacije, ki potrjujejo naši predstavi o določeni

zadevi in spregledamo vse ostale informacije ki mogoče zanikajo naše prvotno mnenje.

Zanimivo je tudi to, da naš um, tudi ko spoznamo informacije, ki zanikajo naše prvotno

mnenje, naš um še vedno interpretira informacijo tako, da ji dodeli premajhno utež. Trener

zaradi te pasti lahko dela krivico določenim igralcem tako, da če ima o njih slabo mnenje

potem na tekmah opazi vse njihove napake in spregleda njihovo dobro delo. Krivico dela tudi

dobrim igralcem, saj daje preveliko utež njihovim dobrim točkam in premajhno njihovim

slabostim. Žal se ta »krivica« pozna tudi na rezultatih, saj trener ni zmožen izkoristiti vsega

potenciala pri svojih igralcih.

Past uokvirjanja se pojavi, ko ţe samo definiranje problema vpliva na to, katero odločitev

bomo sprejeli. Problem definiramo vedno s pozicije naše stroke. To pomeni če smo kot trener

najbolj domači pri kondicijski pripravi, bomo vse probleme na igrišču »uokvirjali« z vidika

kondicije. Tako bomo vedno reševali posledice določenih dejanj in zelo težko se bomo

dotaknili resničnega vzroka oz. počel določenega problema.

»to a hammer everythink looks like a nail« je pregovor, ki je tukaj poponoma na mestu.

46

Past napovedovanja se pojavlja takrat, ko damo določeno napoved. Hkrati z izrečeno

napovedjo pa postanemo preveč optimistični glede izpolnitve le te. Pri vodenju se ta situacija

lahko zgodi v primeru, ko napovemo, da bo določen igralec napravil dobro kariero ali da bo

najboljši igralec kluba itd. V trenutku ko izrečemo napoved postanemo ujetniki svojih besed,

saj to svojo napoved tako prevzamemo za svojo, da postanemo zagotovo prepričani, da se bo

naša napoved uresničila in spregledamo vse ostale informacije, ki lahko govorijo nasprotno.

Poleg psiholoških »ukan«, ki zavajajo našo presojo in vplivajo na kakovost naših odločitev pa

obstajajo tudi mnogo hujša in bolj nevarna napaka pri razmišljanju. Tej napaki se reče napaka

logičnega sklepanja ali sklepanje na podlagi neveljavnega argumenta. Zanimivost pri tej

napaki pa je to, da so lahko sklepi oz. zaključki do katerih pride trener pri svojem delu kljub

neveljavnemu argumentu (napačno logičnemu razmišljanju) pravilni oziroma resnični.

Če dam primer za napačen argument z resničnim zaključkom bi sklepal na naslednji način.

Ekipa ki zmaguje se ne menja, ker je to zmagovalna ekipa. Ta ekipa je zmagala na zadnjih

petih tekmah zato, če želim zmagat bom začel naslednjo tekmo z isto ekipo, kot v prejšnjih

petih tekmah. Ekipa zmaga na naslednji tekmi zato sem razmišljal prav. V tem primeru je

zaključek resničen (zmaga), vendar argument neveljaven oziroma trenerjevo razmišljanje

napačno vendar kljub vsemu zaključek resničen. Trener živi v prepričanju, da je njegovo

razmišljanje pravilno, saj je zmagal tekmo kaj ne. Vendar z logičnega vidika zmaga ni

odvisna od nas samih ampak tudi od nasprotnika in drugih faktorjev uspeha na tekmi (sodnik

in njegove odločitve, vremenski pogoji, podlaga za igro, velikost igrišča, navijači, prehrana,

utrujenost, itd…)

Dam še primer, ko je zaključek neresničen vendar argument veljaven. Dražji kot je igralec

boljši je. Moja ekipa je sestavljena po pozicijah iz najdražjih igralcev v Slovenski nogometni

ligi zato imam tudi najboljše igralce v ligi. V tem primeru zaključek, da imam najboljše

igalce v ligi je lahko neresničen, kljub veljavnemu argumentu. Zakaj? Ker je ena izmed

predpostavk neresnična (dražji – boljši).

Zgoraj našteta primera pričata o tem, da je trenerjevo delo mentalno delo in trenerjeve

odločitve plod njegove načina razmišljanja (veljaven ali neveljaven način) in resničnosti ali

neresničnosti predpostavk oziroma zaključkov pri svojih odločitvah. Bolj kot trener razmišlja

na veljaven oziroma pravilen način, večja je verjetnost, da bodo njegovi zaključki (odločitve)

resnične in pravilne.

2.9.2.5. Proces odločanja

Odločanje je proces, ki bi ga lahko opisali v petih korakih:

- kreiranje konteksta oz. pogojev za uspeh

- pravilno uokvirjanje problema

- razvijanje alternativ

- ocenjevanje alternativ

- sprejemanje odločitev

47

Pri kreiranju kontekstov za uspeh v odločanju je mišljena okolje. Vsako okolje ima svoje

prednosti in slabosti, priložnosti in nevarnosti. Na koncu pa ne smemo pozabit, da je

resničnost pogojena in vse zakonitosti delovanja so pogojene. Ena stvar deluje v enem okolju

v drugem pa daje različne rezultate in ta pogojenost in razumevanje te pogojenosti je mogoče

z kreiranjem konteksta, in ravno v razumevanju in kreiranju modela resničnosti loči boljše

od slabše trenerje med seboj.

Vsaka uspešna odločitev je odvisna od dobrega razumevanja problema in vpliva same

tematike na cilje, ki jih zasledujemo. Definiranje problema nam v veliki meri že nakaže samo

rešitev oziroma smer rešitve, zato je ta korak izredno pomemben pri procesu odločanja.

Velikost posameznikovega znanja se kaže v postavljenemu vprašanju in ne v dani rešitvi

problema. Če trener npr. reče, centralni branilec je problem naše obrambe, saj zaradi njega

dobivamo veliko zadetkov je možen način razmišljanja in uokvirjanja problema. Tako

postavljen problem nam že da smer razmišljanja o rešitvi in to je v smeri samega igralca in

rešitve pri tako zastavljenemu problemu bodo zelo podobne pri večini trenerjev.

Pri razvijanju alternativ je potrebna velika mera kreativnosti, saj brez alternativ zelo težko

sprejemamo pravilno oz. najboljšo odločitev.

Ocenjevanje alternativ pa zahteva izredno mero strokovnosti predvsem pa poznavanje

vzrokov in posledic vsake izmed alternativ. Omenjeno je že bilo, da se dobri trenerji od

slabih ločijo ravno po zmožnosti razvijanja in vrednotenja alternativ.

Sprejetje odločitve je zadnji proces in cilj procesa odločanja. Brez sprejete odločitve so vsi

ostali procesi popolnoma neuporabni.

Da na praktičen način pokažem kako naj bi potekal proces odločanja trenerja si to oglejmo na

treh uporabnih primerih, odločanju o začetni postavi, odločanju o procesu treniranja in

svojem stilu vodenja

2.9.2.6. Odločanje o igralcih ki igrajo

Če zanemarimo prvi proces odločanja, ki naj bi govoril o kulturi okolja v katerem delujemo

in je za trenerje dan od samega začetka delovanja (Saudija Arabija ali Slovenija) bom začel z

drugim procesom odločanja. Definirat je potrebno problem. Z samo opredelitvijo in

uokvirjanjem problema dobimo tudi že smer same rešitve zato je ta proces izredno

pomemben. . Opredelili bomo dva problema.

Prvi problem je problem vezne linije v sistemu 4-4-2. Težim izbrati najboljšo vezno linijo za

naslednjo tekmo, na razpolago pa imam 8 igralcev. Rešitve problema so na prvi pogled

enostavne. Če predpostavimo, da ţežimo izbrati štiri najboljše igralce med osmimi, dobimo

70 možnih kombinacij oz. alternativ različnih veznih linij. Število alternativ pa se poveča za

24 krat na 1680 možnih alternativ postavitve 4 igralcev v vezni liniji, če predpostavljamo, da

ima pozicija igralca pomembno vlogo pri medsebojnem sodelovanju in komunikaciji med

igralci v sistemu igre. Tudi postavitev dveh napadalcev levo ali desno med štirimi možnimi

izbirami nam da 12 alternativ, saj je pomembno ali je napadalec postavljen levo ali desno, saj

48

levi napadalec mnogo bolj sodeluje v igri z levim veznim in levim bočnim igralcem kot npr. z

desnim veznim in desnim bočnim.

Matematično se tako razvije ogromno alternativ in vsaka izmed teh alternativ daje različne

rezultate. Ko pa začnemo vezne linije kombinirati z napadalci in obrambnimi igralci pa

število alternativ naraste na število, ki že preseže več tisoč, z drugimi besedami, igralci so

bolj ali manj uspešni in učinkoviti v odvisnosti od soigralcev s katerimi sodelujemo, s

katerimi soigralci sodelujemo pa je odvisno od trenerjeve odločitve. Zato mora trener poznati

prednosti in slabosti določenih alternativ, saj le tako lahko ovrednoti alternativo in se odloči

za »prave« igralce. Število možnih alternativ nam kaže, da ta proces ni tako nepomemben, ko

se zdi na prvi pogled, saj odloča tako o ekipnem rezultatu kot o rezultatu, ki ga nudi določen

igralec z vidika učinkovitosti in uspešnosti nogometnega delovanja. Če citiram Capella:

“Parma were too aggressive in the first half, ... I knew that they would not be able to keep

that pace all match long. We performed really well after the break. I picked up the right

players and I am glad about the result. We were slow in the first half but we hugely improved

our passing game in the second”.

Še en citat Arsen Wengerja o vplivu medsebojnega sodelovanja na uspešnost in učinkovitost

igre posameznega igralca:

»He is a strong young player and he has good power, pace and skill. Obviously he lacks a

little bit of experience but together with Justin Hoyte he will provide good competition for

Louren«.

Praktični nasvet Alberta Einsteina:

»You have to learn the rules of the game. And than you have to play better than anyone else«.

Nogometna tekma je ogledalo dela cele ekipe in lahko bi rekli tudi nogometnega kluba.

Rezultat, ki se doseže na tekmi je edino merilo »pravega« dela, uspešnost pa je v prvi vrsti

odvisna od postavljenih tekmovalnih ciljev. Teoretično to pomeni, da so lahko vse ekipe v

ligi uspešne, če so dosegle zastavljene cilje in izpolnili postavljena pričakovanja. V praksi pa

se marsikdaj zgodi, da dve ali več ekip postavi enak tekmovalni cilj, npr. osvojitev prvenstva.

Logično je, da so na koncu nekatere ekipe neuspešne, krivce pa se najpogosteje išče pri

trenerjih in šele kasneje pri igralcih za ne dosego postavljenega cilja.

Ravno zato se od trenerja pričakuje, da pozna vrednost svojih igralcev, da pozna tako njihove

prednosti kot slabosti, da pozna možnosti in vrednost sinergije med določenimi igralci, da zna

tudi svoja pričakovanja prenesti na igralca na učinkovit in uspešen način, saj ţe sama

odločitev o začetni postavi terja vrednotenje ogromnega števila alternativ, ki pa na koncu

prinesejo ali odnesejo dober rezultat.

2.9.2.7. Odločanje o procesu treniranja

Sam proces treniranja ima svoj namen. Glavni namen treniranja je pridobivanje nogometne

forme, cilj treninga pa je optimalno stanje treniranosti nogometaša.

Kriteriji za določanje forme

49

- Spremljanje tekmovalnih rezultatov in subjektivna ocena vrednosti igre posameznikov

in moštva.

- Medicinsko

o Fiziološko – motorične meritve

o Merjenje funkcionalnih sposobnosti

o Merjenje psihomotoričnih sposobnosti

- Ocenjevanje TA-TE sposobnosti

- Ocenjevanje psiholoških lastnosti in sposobnosti

o Testiranje strukture osebnosti (konativne lastnosti, kognitivne – intelektualne

sposobnosti, motivacija itd). (Elsner & Rus, 2009)

Slika 16: Prikaz prepletenosti različnih sposobnostih pri določanju forme igralca in ciljev

treninga

Zgornja slika prikazuje povezanost komponent treniranja. Ker je cilj treninga optimalno

stanje treniranosti je potrebno vse dejavnike razvijati v sorazmerju oz. tako, da dosežemo

optimalnost izkoriščanja le teh sposobnosti. Pri posameznem igralcu bi lahko rekli, da morajo

biti sposobnosti v sorazmerju, če želi igralec izkoriščati kar v največji meri svoje sposobnosti.

Zakaj je to tako pomembno, bi lahko ugotovili na primeru, ko določen igralec ne zmore

izkoriščati svojega potenciala, ker ima nesorazmerno razvite sposobnosti oz. zmožnosti. Tako

lahko igralec, ki je izredno motorično razvit, preslabo izkorišča svoje sposobnosti, ker

kognitivna sposobnost ni na nivoju telesa. Lahko je izredno tehnično sposoben pa ne more v

veliki meri izkoriščati svojega znanja, ker je premalo funkcionalno sposoben v smislu

ustvarjanja energije, potrebne za izvedbo tehničnega elementa. Lahko je izredno taktično

podkovan, pa njegove motorične sposobnosti ne dopuščajo izredno določenega načina igre.

Na trenerju je, da prepozna in ovrednoti situacijo pri igralcih in skupaj z njim dala na

razvijanju določenih elementov, s ciljem doseganja optimalnega stanja treniranosti.

Poleg odločanja o deležu razvijanja določenih sposobnosti, trener tudi odloča s katerimi

sredstvi in s kakšno metodo dela bo te cilje želel doseči. Tako se trener odloča o času

treninga, kraju treniranja, ciljih treninga, intenzivnosti obremenitve, obsegu treninga,

uporabljenih sredstvih in vajah, uporabljenih pripomočkih, orodij, itd...

50

2.9.2.8. Odločanje o stilu vodenja

Če povzamem po Rozmanu (1993) potem je stil vodenja odvisen on načina in uporabe moči,

za vplivanje na delovanje sodelavcev oz. podrejenih. V osnovi obstajata dva stila vodenja,

avtokratski in demokratski stil. V prvem načinu vodja uporablja izključno legitimno moč in

moč pritiska za vplivanje na druge osebe. V drugem pa se vodja opira tako na referenčno,

legitimno in strokovno moč. To sta dva skrajna primera, ki pa se v praksi skoraj nikoli ne

pokažeta.

Tudi najuspešnejši stil vodenja ne obstaja, saj je vodenje situacijsko pogojeno. Tako ne

moremo reči, da je ta trener uspešen ali neuspešen zaradi svojega stila vodenje, ki ga

prakticira. Dokazano je, da so določeni stili vodenja bolj uspešni v določenih situacijah in

manj uspešni v drugih. Tako je v kriznih časih, bolj uspešen avtokratski stil vodenja kot

demokratski, ki pa je bolj zahteven za izpeljavo.

Raziskovalci še danes poskušajo najti povezavo med stilom vodenja in uspehom, moje

osebno mnenje pa je, da je uspeh v prvi vrsti odvisen od odločitev in zato nikoli ne bodo našli

povezavo med stilom vodenja in uspehom. Avtokratski trener se kot posameznik lahko

odloča pravilno ali nepravilno, če se odloči pravilno bo deležen uspeha drugače pa ne. Tako

tudi demokratični trener lahko sprejme odločitev skupinsko oz. v sodelovanju z ekipo.

Zgodovina dokazuje, da večina ni pogoj za pravilno mišljenje, saj bi drugače še danes verjeli,

da je Zemlja ploščata, čeprav so dokaz za to, da je okrogla poznali že stari Grki, ko so misleci

opazovali senco, ki jo zemlja pošilja na luno.

Dokaz, da je stil vodenja situacijsko pogojen, ter kateri stili vodenja so uspešni v določenih

situacijah prikazuje naslednja slika.

COERCIVE AVTORITATIVE AFFILLATIVE DEMOCRATIC PACESETTING COACHING

Modus operandi Zahteva

takojšnjo

podrejanje

Mobilizira ljudi k

viziji

Ustvarja

harmonijo in

čustveno vez

Kovačnica

konsenzov v

participaciji

Visoki standardi

delovanja

Ustvarja osebe

za prihodnost

Stil v frazi »Naredi kar sem

rekel«

»Pridi z mano« »Najprej ljudje« »Kaj ti misliš?« »Naredi kot

delam jaz, in to

takoj«

»Poskusi to«

Element emocionalne

inteligence

Samokontrola, Želja po uspehu

Iniciativnost

Samozavest, Empatija,

Sprožilec

sprememb

Empatija, Ustvarja

odnose,

Komunikacija

Sodelovanje, Timsko

vodenje,

Komunikacija

Vestnost, Želja po uspehu,

Iniciativnost

Razvijanje ostalih,

Empatija,

Samozavedanje

Kdaj stil

najbolje deluje

V kriznih časih,

V odločitvi o

novem začetku, Pri delu z

problematičnimi

osebami

Ko je potrebno

določit vizijo

prihodnosti, Ko je potrebna jasna

slika vizije

V stresnih

situacijah, V

situacijah velikih

nesporazumov

Ko izkoristiš

input od vseh

zaposlenih,

Ko želiš hitre

rezultate od

visoko motiviranih in

kompetentnih

oseb

Ko je potrebna

pomoč osebam

za izboljšanje uspešnosti in

učinkovitosti, za

razvoj dolgoročnih

kompetenc

Skupni vpliv na klimo

Negativen Večinoma močno pozitivno

Pozitiven Pozitiven Negativen Pozitiven

Tabela 3: Stili vodenja ki dajejo rezultate po Golemanu (HBR 10's must read, 2014).

51

Če bi upoštevali 5 korakov pri procesu odločanja o stilu vodenja trenerja bi na kratko lahko

povzeli takole:

1. Kreiranje okolja za uspeh; Tukaj moram odgovoriti na vprašanja kakšno je okolje kjer

delujemo in kaj bi morali dodati ali odvzeti v okolici, da bi lahko delovali kot vodja.

Okolje je lahko npr. krizno (velika verjetnost v nogometu)

2. Uokvirjanje problema; npr. kako delovati učinkovito v takem kriznem okolju in kateri

stil vodenja izbrati bi bilo pametno vprašanje?

3. Kreiranje alternativ; zgornja tabela različnih stilov vodenja

4. Vrednotenje alternativ; Kdaj stil najbolje deluje?

5. Sprejemanje odločitve; izbral bi »coerciven« stil vodenja, kjer bi zahteval takojšnje

podrejanje mojim odločitvam in hkrati bi poiskušal z drugimi osebami balansirati z

drugimi osebami skupni vpliv na organizacijsko klimo.

2.9.3. Komuniciranje

“Team building rises and falls with good comunication: the resource and the correct attitude

to perfect the team building. Through the proper form of communication, everyone knows

what is expected of him”. (Rinus, 2001)

Komuniciranje je vez oz. povezava med igralcem in trenerjem. Brez komunikacije ni

povezanosti in brez povezave ni vpliva. Komuniciranje je dvosmerni proces izmenjavanja

informacij med oddajnikom in prejemnikom, ki se v teh vlogah izmenjujeta (Kavčič, 2002).

Treener lahko vpliva na igralca in igralec na trenerja le z uporabo komunikacijskega procesa.

Komunikacijski proces označuje celoto vseh sestavin, ki skupaj zagotavljajo pretok

informacij od vira do uporabnika. Povzeto po Kavčiču (2002) so glavne sestavine

komunikacijskega procesa naslednje:

- Vir informacij

- Sporočevalec

- Sporočilo

- Kodiranje in dekodiranje

- Komunikacijski kanal

- Prejemnik informacije

- Informacijski učinek

- Povratno sporočilo

- Organizacijsko okolje

Sporočevalec je oseba, ki z uporabo razpoložljivih virov informacij, zbere podatke in

informacije in jih ovrednoti z namenom, da jih dobi prejemnik in da pri prejemniku doseže

določen učinek. Sporočila so verbalna ali neverbalna gesla, simboli, ki jih komunikator

posreduje prejemniku informacij. Kodiranje je spreminjanje informacij v znake, ki jih

komunikacijski kanal lahko sprejme. Komunikacijski kanal je fizično sredstvo prenosa

informacij od oddajnika do prejemnika.

Prejemnik informacij je oseba oz. naslovljenec sporočila. Povratno sporočilo je novo

sporočilo o učinkih informacije na prejemnika. Informacijski učinek se nanaša na reakcijo

prejemnika sporočila

52

“I am an open person and I always like to communicate”, pravi Jose Mourihno, ko se

dotakne naše teme. Še nekaj citatov sledi.

“The most important think in communication is to hear, what isn’t being said”(Peter

F.Drucker)

Ta citat cilja na sporočila, ki se ne slišijo, pa jih je vseeno možno poslušat

“Rhetoric is the art of ruling the minds of man” (Plato).

“Power is the more persuasive rhetoric”. (Friedrich Von Schiller)

Zgornji citati na nek način govorijo o tem, kaj naj bi bilo komuniciranje oz. retorika, kot

besedno, živo komuniciranje. Trener naj bi bil vedno odprt za komuniciranje saj le tako lahko

prenaša sporočila na svoje igralce in jih od njih tudi prejema. Brez pravih informacij ni

pravega delovanja in posledično ni dobrih rezultatov. Vsak trener ali vodja mora znati

komunicirati in uporabljati tehnike učinkovitega komuniciranja, pri tem pa mora znati dobro

poslušati tako izgovorjene besede kot druge načine sporočanja, saj je dokazano, da

neverbalna govorica pove mnogo več od verbalne. Tako, kot se naučimo pomena besed se

lahko tudi naučimo neverbalnega komuniciranja, saj le tako lahko pravilno percipiramo

informacijo, ki so podlaga za vse naše odločitve. Daniel Goleman v svoji knjigi »Working

With Emotional Intellegence« dokazuje, da se uspešne vodje ločijo od manj uspešnih tudi

zaradi višje čustvene inteligence, ki se gradi ravno na zmožnostih empatije, socialnih veščin,

samo-zavedanja, samo-regulacije in motivacije. Vse te zmožnosti pa v veliki meri pomagajo

dekodirati oz. pravilno razumeti sporočilo, ki nam je poslano hote ali nehote, zavestno ali

nezavedno. Po drugi strani pa ravno zaradi pravilne percepcije situacije lahko učinkovito

sporočamo na način, da učinkovito in uspešno dosežemo namene pri sprejemniku sporočila.

“I always do the contrary of what my coaches tell me” (Bode Miller).

Uspešen trener bo že znal najti “pravo” komunikacijo tudi za take igralce, kot je zgoraj

podpisani.

2.9.4. Igralec in njegova forma

Tako kot so odloča trener za štiri glavne cilje treniranja, tako tudi nogometno formo lahko

razdelimo na štiri komponente, te pa so psihološka, kondicijska, tehnična in taktična forma.

Forma bi lahko opisal kot ujemanje nogometnih zmožnosti in sposobnosti, izguba nogometne

forme pa kot stanje, kjer je trenutna zmožnost nižja od sposobnosti.

Ker pa nogometne zmožnosti niso objektivno merljive, ampak se nekatere izmed njih

določajo na subjektivni osnovi, tako tudi forma ni samo objektivno določljiva, temveč tudi

subjektivno ocenjena. Naloga trenerja je, da pozna čim bolje sposobnosti svojih varovancev,

saj bi le tako lahko zahteval od njih maksimiranje potenciala na točno določenem področju in

bi tako tudi trening, kot transformacijski proces teh sprememb, prilagodil tem zahtevam. Tudi

pri odločitvi o začetni postavi igra forma nogometaša ogromno vlogo, saj se lahko zgodi, da

so bolj sposobni igralci trenutno manj uporabni, uspešni in učinkoviti od manj sposobnih.

Verjetno se ravno zaradi tega dejstva Fabio Capello ne odpoveduje na svetovnem prvenstvu

tistim igralcem, ki do tega trenutka niso dobili priložnosti za igro.

53

“Capello insists the "door is open" to any player finding fitness and form ahead of the

tournament but there is not much time for players outside the set-up to break in” (White,

2009).

Po drugi strani pa so nekateri elementi forme objektivno merljivi. Tukaj se predvsem misli na

kondicijski element. Tako so lahko npr. igralci, ki so na testiranju beep testa ali yo-yo testa

trenutno pod rezultati, ki so jih dosegali v preteklosti, v slabši formi oz. delujejo pod svojimi

funkcionalnimi sposobnostmi. Pri tem predpostavljamo, da je motivacija v obeh primerih na

enakem nivoju, saj le tako lahko izključimo vpliv motivacije in želje na rezultate testiranj.

Najpogosteje v nogometu forma pade skupaj z padcem funkcionalnih in motoričnih

zmožnosti.

2.9.5. Ekipno ali timsko delo

Zakaj je potrebno postaviti ločnico, med individualnim, ekipnim in timskim delom v

nogometni igri? Zato ker obstajajo razlike med temi pojmi, ki so ključne pri razvoju tako

nogometnega igralca, kot nogometne ekipe.

Pri definiciji coachinga kot procesa za motiviranje igralca za maksimiranje njegovega

osebnega in poklicnega potenciala se trener osredotoča le na individualno delo. Nogomet pa

je igra, kjer v polju sodeluje hkrati 11 igralcev, zato je nogomet ekipna oz. timska igra.

Kakšna je razlika med ekipo in timom si bomo pogledali v nadaljevanju, dejstvo pa je, da so

timi veliko bolj uspešni kot ekipe. Ravno zaradi tega, morajo trenerji, če ţelijo biti uspešni v

svojem poklicu, nameniti svoj čas tudi kreiranju tima in timskega dela. Načini vodenja, ni in

ne sme biti enaka za vodenje posameznikov ali vodenje ekip oz. timov. Vodenje

posameznikov zahteva smer delovanja, kjer vodja teži k optimizaciji oziroma maksimiranju

nogometne forme igralca. Vodenje tima pa zahteva delovanje v smeri maksimiranju

rezultatov ekipe.

“A team is a small number of people with complementary skills who are committed to a

common purpose, set of performance goals, and approach they hold themselves mutually

accountable”. (Katzenbach & Smith, 2004)

Glavna razlika med ekipnim delom ali timskim delom je v rezultatih. Učinkovit tim je vedno

več vreden, kot je vredna vsota vseh posameznikov, ki ta tim tvorijo. Z drugimi besedami,

tim nastane takrat, ko zaradi sodelovanja, kolaboracije ali participacije med igralci tvorimo

sinergijo oz. novo vrednost. Ena plus ena ni več dva , dva plus ena ni več tri ampak nekaj

več.

Na praktičnem primeru in mogoče malce banalnem bi to lahko prikazali kot razmerje med

doseženimi goli in danimi asistencami. Predpostavimo da imamo v svojih vrstah napadalca,

ki ima izredno sposobnost zabijanja golov z glavo. V svoji karieri je sodeloval že z ogromnim

številom soigralcev in povprečje doseženih golov na tekmo je 0,5. Na drugi strani pa imamo

krilnega igralca, ki je tudi sodeloval z ogromnim številom soigralcev, povprečno število

asistenc na tekmo pa ima 0,2. Ko pa oba igralca postavimo skupaj, sčasoma ugotovimo, da

napadalec dosega gol na tekmo, krilni vezni pa 0,8 asistenc na tekmo. Zaradi sodelovanja sta

oba igralca na boljšem in lahko bi rekli, da tvorita sinergijo. Ker pa dva in dva ni več kot štiri

bi lahko bolj natančno rekli, da sinergija ni dosežena takrat, ko ena in ena ni dva. Ravno

54

zaradi tega dejstva se mora trener osredotočat na kvalitete, ki jih imajo njegovi igralci in

poiskušat te kvalitete izkoristiti do maksimuma ali kot pravi Denis Bergkamp o Wengerju:

“As soon as he arrived, i knew that his approach suited me. The teams of Arsene Wenger

play offensive football, aiming as a priority to exploit their strenghts”.

“Coaching is obout standing in people’s greatness, not leadership lobotomis”. (Hargrove,

2008)

Za konec poglejmo še nasvete in ugotovitve, kakšne lastnosti imajo učinkoviti timi preko

naslednjega modela učinkovitega tima.

Slika 17: Model učinkovitega tima (Druskat and Wolff, 2001)

Študija, ki sta jo opravila zgoraj našteta avtorja ugotavljata, da se učinkoviti timi pojavijo

takrat, ko tim doseže visoko stopnjo sodelovanja. Da pa lahko doseže tim tako interakcijo

med svojimi člani, pa so potrebni trije pogoji. Prvi je medsebojno zaupanje , drugi občutek

pripadnosti timu (občutek, da je tim res nekaj posebnega in oni sami kot del tima tudi) in

zadnji pogoj predstavlja občutek efikastnosti oz. učinkovitosti tima (člani verjamejo v dosego

zastavljenih ciljev). Če želi trener imeti uspešno ekipo oz. tim, mora poznati te tri pogoje in

svoje delo usmeriti na ustvarjanju pogojev oz. okolja, kjer lahko zraste zaupanje, občutek

pripadnosti in prepričanja v uspeh.

V knjigi »The five dysfunctions of the team« avtor Lencioni ugotavlja oziroma opisuje 5

disfunkcij tima.

55

Slika 18: 5 disfunkcij tima povzeto po Lencioniju (2002).

Zaupanje je prva kvaliteta in osnova vsakega sodelovanja. Brez zaupanja je sodelovanje zelo

oteženo in skoraj onemogočeno. Konflikti so nujni in predpogoj za reševanje problemov. Ko

ni konfliktov to hkrati pomeni da ni problemov, kar pa je v današnjem svetu hitrih sprememb

in nujnosti prilagajanja tem spremembam iluzija. Pomanjkanje pripadnost in izogibanje

odgovornosti sta znaka odtujenosti od ekipe in možnosti ekipnega oziroma timskega dela.

Upravljanje z egom pa je umetnost treniranja, saj tako pravi Phil Jackson (2013) v svoji

knjigi »Eleven Rings«. Igralci niso osredotočeni na skupni rezultat ampak na svoj rezultat

oziroma ohranitev ega.

Ko trener zgradit okolje zaupanja in pristnih odnosov z jasnimi nalogami in standardi

delovanja opravi večino svojega posla. Ko mu uspe še obvladati različne ego vloge svojih

igralcev, potem lahko rečem, da je tudi umetnik v svojem poklicu.

Glavni namen treniranja naj bi bil ustvarjanje nogometne forme, cilj treninga pa ustvarjanje

optimalnega stanja treniranosti nogometaša. Ko to prenesemo na vidik ekipe oziroma tima

potem bi lahko rekli, da je glavni namen treniranja ustvarjanje timske forme in cilj treninga

ustvarjanje optimalnega stanja treniranosti ekipe oziroma tima.

Neosredotočenost na rezultat

Izogibanje odgovornosti

Pomanjkanje pripadnosti

Strah pred konflikti

Odsotnost zaupanja

EGO IN STATUS

NIZKI

STANDARDI

DVOUMNOST

UMETNA

HARMONIJA

NERANLJIVOST

56

3. Struktura tedenskega ciklusa dela in dnevnega treninga

Nogomet se v osnovi deli na štiri osnovne elemente, katere je potrebno tudi pri planiranju

upoštevat. Različni avtorji in različne nogometne šole pojmujejo različno elemente

nogometne igre in jim dajejo različne uteži pomembnosti. Vendar se vsi strinjajo, da so

elementi nogometne igre tehnika, taktika, kondicija in soc-psihologija.

Pri planiranju dnevnega treninga in tedenskega ciklusa dela lahko naletimo na več različnih

pogledov z vidika povezanosti osnovnih štirih elementov. Prvi pogled je ta, da so vsi štirje

osnovni elementi ločeni eden od drugega. Drugi pogled pa je, da so vsi elementi povezani

med seboj in se neločljivo prepletajo. Planiranje v tem drugem primeru je veliko bolj

zahtevno. Literatura pozna oba pristopa in v nadaljevanju navedemo nekaj primerov obeh

pristopov k planiranju tedenskega in dnevnega treninga.

Osebno menim, da se pri vsaki vaji prepletajo vsi štirje elementi nogometne igre in so

neločljivo prepletajo, vprašanje ki se postavi je samo to, v kakšni meri in kako močno se

izražajo.

Vsak od štirih osnovnih elementov nogometne igre vsebuje podelemente. Tukaj nastajajo

prve razlike pri tej opredelitvi nogometne igre glede na različne šole nogometa. Kot različne

šole nogometa tukaj razumemo različne države z različnim učnim programom poučevanja

bodočih trenerje, različno terminologijo in z različno filozofijo pogledan na sam nogomet.

57

3.1. Taktika

Taktika je načrtni način igre, ki se prilagaja najrazličnejšim pogojem s ciljem dosego

najboljših rezultatov. Pogoji od katerih je odvisna taktika so: kondicijska, tehnična in taktična

sposobnost lastnih in nasprotnih igralcev, vrsta tekme, pomen in kraj igranja tekme,

tekmovalne in vremenske razmere in podobno (Elsner, 2004).

Taktiko igre določamo za celotno moštvo, za del moštva in tudi za posameznike. V

določenem načrtu igre moštva ne rešujejo do podrobnosti vseh nalog. Poleg določene igre

mora posameznik sam reševati nastale situacije. Osebna taktična sposobnost je v tem primeru

odločujoča (Elsner, 2004).

Glede na navedeno taktiko delimo na

- Posamično

- Skupinsko

- Moštveno

Glede na posest žoge delimo taktiko na taktikov v obrambi in napadu.

Posamična taktika

Posamična taktika je načrtno uspešno usmerjeno delovanje igralca v napadu in obrambi pri

reševanju igralnih situacij (Elsner, 2004). Taktične zamisli pri oblikovanju igralnih situacij

igralci rešujejo z izvajanjem strukturnih enot.

Skupinska taktika

Skupinska taktika je načrtno uspešno usmerjeno delovanje igralca v napadu ali obrambi pri

reševanju igralnih situacij (Elsner, 2004). Osnova skupinske taktike je obvladovanje

strukturnih enot, igralnih enot, tehnično taktičnih prvin ob upoštevanju določenih načel.

Skupinska taktika napreduje, saj igralec nenehno dviguje stopnjo izvajanja igralnih enot s

hitrejšim izvajanjem, večjo natančnostjo in podobnim. Sočasno pa je igra, kljub kreativni

improvizaciji, vse bolj organizirana, saj je upoštevanje osnovnih načel medsebojnega

sodelovanja igralcev jamstvo za uspeh (Elsner, 2004).

Moštvena taktika

Graditev skupne taktike je mogoča le na individualnih znanjih in sposobnostih igralcev.

Igralci morajo obvladati igralne enote obrambe in napada. Te sposobnosti dopolnjene s

splošnimi zakonitostmi taktike skupne igre, omogočajo graditev in nadaljnji razvoj igre

skupne igre (Elsner, 2004).

Perez (2011) definira pojma taktiko in strategijo. Taktika je individualna ali kolektivna akcija

izvedena s strani igralca ali skupine igralcev, da bi dosegli določeno prednost pri nasprotniku.

Taktika je orodje za razvoj strategije. Strategijo pa definira kot koncept ali ideja, ki je sprejeta

v timu pred začetkom tekme z namenom premagati nasprotnika.

Elementi taktike (Perez, 2004).

V napadu:

58

- Principi napada

- Posest žoge

- Tranzicija

- Kombinacija

- Obrat smeri igre

- Protinapad

- Igra od svojega gola

- Zaključek v napadalni tretjini

V obrambi:

- Principi branjenja

- Consko branjenje

- Presing

- Umik in obnovitev

- Kompaktnost

Glede na momente v igri lahko taktiko delimo na 4 trenutke. Napad, obramba, negativna

tranzicija in pozitivna tranzicija.

Slika 19: Taktični momenti v igri glede na posest žoge

Slika ne prikazuje samo momenta z vidika žoge ampak tudi povezanosti med obrambo in

napadom ter povezanost med negativno in pozitivno tranzicijo ter dodeli časovno

komponento igri. Ta povezanost se kaže v tem, da je napad ene ekipe vedno obramba druge

in negativna tranzicija ene ekipe vedno pozitivna tranzicija druge.

Nogomet je igra z žogo in zato je primerno, da si pogledamo tudi ta vidik nogometne taktike.

Ekipa, ki ima žogo v posesti teži k temu, da doseže zadetek na svoj način in z uporabo svojih

načel v igri. Vsaka ekipa ima svoj stil in različno uporablja taktična načela za dosego svojega

namena. Tako nekateri gradijo svoj stil na posesti z veliko prostora v napadu (širina x

globina), drugi na obračanju strani in iskanju »lukenj« tretji na protinapadih, četrti na direktni

žogi naprej, spet eni z ogromno nadomeščanj in menjave mest drugi na jasno določenih

pozicija itd.

Napad

Negativna tranzicija

Obramba

Pozitivna tranzicija

59

Vprašanje ki se tukaj pojavi je, ali obstaja napad na ne postavljeno obrambo? Z drugimi

besedami ali je hitrost ali čas prehoda optimalen z vidika nasprotnika? Odgovor je da in ne

saj je odvisen od tranzicije obeh ekip na igrišču. Če je negativna tranzicija počasnejša od

pozitivne nasprotne ekipe, potem ena ekipa napada drugo na ne postavljeno obrambo. In

tukaj pride do te časovne dimenzije, ki jo ta model predstavlja. Čas kako hitro prehajamo iz

ene fazo v drugo nam omogoča napadati nebranjeno ali slabo branjeno z vidika tranzicije.

Za uspešno igro je nujno igrati v smeri naprej, ko je to mogoče, še posebej v trenutku odvzete

žoge nasprotniku, ko se le-ta še ni preusmeril v fazo branjenja (Verdenik 2010).

60

3.2. Tehnika

Nogometna tehnika je najracionalnejša – naj ekonomična izvedba določenih gibanj v

nogometni igri, ki omogočajo posameznim igralcem uspešno reševanje nalog v igri, vezanih

na gibanja brez žoge in z njo (Elsner, Verdenik in Pocrnjič, 1996).

Racionalnost ekonomičnost pomeni, da je potrebno na minimum zmanjšat porabo energije in

izločiti vse odvečne gibe

Tehnika je sposobnost, znanje posameznika in je ni mogoče nadomestiti z aktivnostjo

drugega igralca, kar je možno pri taktiki, v aktivnosti v igri.

Nogometna taktika se deli na (Elsner, Verdenik, Pocrnjič, 1996):

- Osnovna motorika, tehnika gibanj brez žoge

- Nogometna motorika, nogometne motorične sposobnosti, tehnika gibanj z žogo

Tehnika gibanja brez žoge:

- Osnovna (tek, skoki)

- Padanje in vstajanje

- Varanje brez žoge

Tehnika gibanja z žoge:

- vodenje žoge (s sprednjim zunanjim delom stopala, z nartom stopala, z notranjim in

sprednjim notranjim delom stopala)

- udarjanje žoge (z notranjim delom stopala, s sprednjim notranjim delom stopala, z

nartom stopala, s sprednjim zunanjim delom stopala, s konico, peto, kolenom in z

glavo)

- zaustavljanje žoge (po načelu amortizacije: z nartom, z notranjim delom stopala, s

stegnenico, s prsmi, z glavo; po načelu postavljanja zapreke: s podplatom, z notranjim

delom stopala, z zunanjim delom stopala, s prsmi)

- varanje z žogo (z notranjim delom stopala, z zunanjim delom stopala, varanje z

obratom, varanje z zaustavljanjem ţoge, varanje z zamahom nad ţogo ...)

- metanje avta

- tehnika vratarja

Perez (2011) tehniko definira kot sposobnost učinkovite izvedbe naloge ali specifičnega

nogometnega gibanja. Tako definira 12 tehničnih elementov v nogometu:

- Podajanje in sprejemanje

- Tek z žogo

- Dribling

- Obrat z žogo

- Strel po golu

- Kontrola žoge

- Udarec z glavo

- 1v1 napad

- Grajenje žoge

- Sprejem z obratom

- Predložek z boka (crossing)

61

- 1v1 branjenje

V nadaljevanju si poglejmo opredelitev tehnike po Fifa Education programu (2011).

Slika 20: Opredelitev tehnike povzeto po Fifa Coaching (2011).

Fifa razume tehniko kot delovanje treh silnic na izvedno tehničnega gibanja. Te silnice so

percepcija igre, koordinacija, osnovna telesna gibanja ki vplivajo na tehnična gibanja, katere

delijo na napadalna in obrambna.

Napadalna tehnika:

- Kontrola žoge

- Podajanje

- Streljanje

- Vodenje

- Varanje

- Driblanje

- Udarec z glavo

Obrambna tehnika:

- Prestrezanje

- Duel

- Obrambna gibanja

- Telesni kontakt

62

- Čiščenje z nogo

- Čiščenje z glavo

Silnice percepcije, ki vplivajo na tehniko:

- Orientacija v prostoru

- Občutek za ritem

- Diferenciacija

- Reakcija

- Ravnovesje oziroma ravnotežje

Silnice osnovnih gibanj, ki vplivajo na tehniko:

- Telesno sunkovito izogibanje kontakta

- Sprememba smeri gibanja

- Teki

- Utekavanje v prostor

- Skoki

Opažamo, da različni avtorji razumejo in definirajo različno nogometno tehniko ponavadi z

različnim zornim kotom pogleda na ta element nogometne igre.

Moja definicija nogometne tehnike je ta, da je tehnika orodje, instrument za učinkovito

opravljanje naloge v nogometu z ali brez žoge. Boljša kot je tehnika bolj učinkovita in

natančno je orodje pri opravljanju določene nogometne naloge. Ko govorimo o uspešnosti pa

mislim na taktiko kot načinu uporabe tehnike.

100% tehnika lahko tako prinese 0% uspešnost. Primer za to v nadaljevanju. Imamo igralca,

ki 100% udari po žogi v željeni smeri. To pomeni da je uporabljena tehnična prvina

ponovljiva z 100 odstotno natančnostjo. Katero smer bo izbral pa je taktični element in

odvisen od ostalih faktorjev v nogometu.

Slika 21: Prikaz nogometne tehnike kot učinkovito orodje za opravljanje nogometnih nalog

63

Slika prikazuje 2 igralca, ki opravita enako nalogo. Udarec s sprednjim notranjim delom

stopala v določeni smeri diagonalno naprej. Desni igralec na sliki je pri tem opravilu zelo

učinkovit, saj v treh poskusih je njegov rezultat zelo podoben in brez velikih odstopanj

(učinkovitost). Rezultati levega igralca kažejo, da so ta odstopanja velika od željenega zato

lahko rečemo, da je njegova tehnika slabša in manj učinkovita. Ali je zato manj uspešna?

Odgovor je NE.

Slika 22: Prikaz tehnike kot orodje taktični odločitvi

Kljub učinkovitosti (udarci 100% natančni) desnega igralca so njegove podaje (taktika)

neuspešne. Neuspešne zato ker je nepravilno uporabil orodje (tehniko) za dosego cilja v

nogometu. Desni igralec za uspešno podajo ni odvisen samo od svoje tehnike udarca ampak

od drugih dejavnikov kot so:

- Percepcija situacije (ali od vidi enako kot mi kažemo na sliki)

- Predvidevanju situacije (ali on vidi predvidevanje napadalca in njegovo gibanje v tej

smeri z isto intenzivnostjo in hitrostjo?)

- Reakcije (kako hitro reagira na situacijo in ali ima pravi timing?)

- Moč udarca (smer prava vendar moč ne, zato podaja za hrbet, posledično neuspešna

podaja

- Odločitev (ali je njegova odločitev glede smeri, tehnike in moči udarca po žogi

pravilna glede na situacijo in cilj podaje napadalcu? Ali je njegova izbira udarca s

sprednjim notranjim delom stopala primerna ta reševanje takih situacij?)

- Itd…

Primerov slabe uporabe tehnike je v nogometni igri ogromno in ni smiselno vseh naštevat. Po

drugi strani pa tehnika daje orodje za uspešno reševanje taktičnih situacij in več orodij in

boljše orodje kot imamo, bolj uspešni smo lahko pri nogometi igri.

Tehnika in taktika sta v nogometu neločljivo povezana, soodvisna in ena vpliva na drugo in

obratno.

64

3.3. Kondicija

Kondicijo delimo na funkcionalne sposobnosti in psihomotorične sposobnosti (Pocrnjič,

2001).

Psihomotoričen sposobnosti so:

- Koordinacija

- Hitrost

- Moč

- Gibljivost

- Preciznost

Funkcionalna sposobnost pa je vzdržljivost.

Koordinacija

Koordinacija je človekova sposobnost kar najbolj usklajenega gibanja nasploh, posebej pa v

ne naučenih, nepredvidljivih in (ali) zahtevnih motoričnih nalogah (Ušaj, 2003).

Je osnovna motorična sposobnost za nogometaša in zato pomemben kriterij pri selekciji

mladih nogometašev. Spada k informativni komponenti motoričnih sposobnosti, kar pomeni,

da je kvaliteta koordinacije odvisna od kvalitete delovanja človekovih receptorjev (vid, sluh,

ravnotežje, otip …), ki zbirajo informacije in od možganov, ki informacije obdelujejo. Je

80% prirojena, kar pomeni, da se je da s pravilnim in zadostnim treningom razviti le 20%, in

to največ do 7. leta. Koordinacija je pomembna pri učenju novih gibalnih vsebin, pri praktični

uporabi obvladanih motoričnih vsebin v tipičnih in predvsem netipičnih igralnih situacijah in

pri reševanju povsem novih ali netipičnih motoričnih problemov (Pocrnjič, 2001).

H koordinaciji spadajo naslednje sposobnosti (Pocrnjič, 2001):

- hitrost izvajanja zapletenih motoričnih struktur, predvsem novih,

- občutek za ritem,

- timing – sposobnost izvesti neko gibalno akcijo v točno določenem trenutku,

- motorična učljivost (nekateri se novih gibanj učijo hitreje kot drugi),

- sposobnost usklajenega delovanja rok, nog in trupa,

- agilnost – sposobnost naglega spreminjanja smeri gibanja,

- lateralnost – sposobnost enakovrednega uporabljanja obeh ekstremitet nog (rok),

- spacializacija – sposobnost ocenjevanja prostorskih in časovnih odnosov med lastnim

gibanjem, gibanjem drugih igralcev in gibanjem žoge,

- preciznost (natančnost) zadevanja cilja.

Hitrost

Hitrost kot motorično sposobnost je mogoče opredeliti kot največjo hitrost gibanja, ki je

posledica delovanja lastnih mišic (Ušaj, 2003).

Hitrost je motorična sposobnost hitrega izvajanja gibov ali z največjo frekvenco ali v

najkrajšem možnem času. Je 90% - 95% prirojena. Preostalih 5% - 10% se da izboljšati

predvsem do 7. oziroma 9. leta starosti (Pocrnjič, 2001).

65

Oblik hitrosti, pomembnih za nogometaše, je več (Pocrnjič, 2001):

- hitrost posamičnega giba,

- hitrost frekvence gibov (število gibov v časovni enoti),

- hitrost (motorične) reakcije (na vidni ali zvočni signal),

- štartna hitrost (od mirovanja do polne hitrosti),

- hitrost lokomocije (hitri teki več kot 5m),

- hitrost spreminjanja smeri teka,

- hitrost vodenja žoge.

Moody (2006) opredeljuje nogometno hitrost kot:

- mentalno hitrost: Kako hitro anticipiramo situacijo, kako hitro prepoznamo situacijo

in kako hitro se odločimo, reagiramo na situacijo

- nevromišično : Pospešek kot naklon hitrosti v enoti časa, pojemek kot naklon

zmanjšanja hitrosti v enoti časa, maksimalna hitrost in hitrost sprememb smeri gibanja

- situacijsko: Hitrost v primerjavi z drugimi igralci, hitrost vodenja žoge in hitrost

upravljanja žoge v primerjavi z drugimi igralci.

Posebno zanimiva je opredelitev situacijske hitrosti, ki hitrost postavi v dimenzijo relativnosti

in je vedno razmerje med opazovanim in opazovalcem oziroma kot primerjava med dvema

igralcema. Če jaz tečem 10 sekund na 100 metrov je hitro le v primeru, če so ostali

počasnejši. Če bi ostali tekli 9 sekund na 100 metrov bi bil z isto hitrostjo prvi igralec

»počasen«.

Moč

Moč je sposobnost človeka, da z naprezanjem svojih mišic razvija silo pri odporu in proti

njemu, ki je lahko lastna teža, zunanji predmeti in odpor tekmeca. Je 50% prirojena. To ne

velja za eksplozivno moč, ki je 80% prirojena. Spada k energijski komponenti motoričnih

sposobnosti in je odvisna predvsem od sestave mišičnih vlaken (Pocrnjič, 2001).

Proti odporu lahko deluje človek na različne načine (Pocrnjič, 2001):

1. Z bliskovitim premikom:

- Eksplozivna moč (prehod v hiter tek – start, hitre spremembe smeri in hitro

zaustavljanje, udarec po žogi, metanje avta).

- Elastična (odrivna) moč (dvoboji v zraku, udarec na gol iz skoka, vsi teki).

2. S ponavljajočim delovanjem

- Repetativna (ponavljajoča) ali dinamična moč (dvoboji v zraku, padanje, vstajanje).

3. Z zadrževanjem položaja

- Statična moč (remplanje, osnovno odvzemanje).

Gibljivost

Gibljivost je sposobnost izvedbe gibov z veliko amplitudo. Takšen način izvedbe omogoča

delovanje sile na daljši poti (odrivi, sunki, zamahi, meti), manjšo frekvenco gibov pri enaki

66

hitrosti (šprint) in bolj racionalno premagovanje ovir (tek čez ovire, gimnastika, nogomet)

(Ušaj, 2003).

Ušaj (2003) navaja več različnih dejavnikov, ki vplivajo na gibljivost:

- anatomski dejavniki

- fiziološki dejavniki

- mišična in telesna temperatura

- starost in spol

- dnevni biološki ritem

- pomanjkanje mišične moči

- utrujenost

- stres

Vzdržljivost

Vzdržljivost je odpornost proti utrujenosti. Je sposobnost opravljati dolgotrajne napore.

Spada k funkcionalnim sposobnostim, ki so odvisne od delovanja organskih sistemov

(Pocrnjič, 2001):

- dihalnega sistema,

- srčnega in krvožilnega sistema,

- biokemičnih procesov za tvorbo energije.

Pomembno vlogo imajo tudi psihološki faktorji (vedenjske lastnosti, motivacija).

Vrste vzdržljivosti (Prirejeno po Pocrnjič, 2001 in Ušaj, 2003):

- Osnovna vzdržljivost je sposobnost za dolgotrajno zmerno intenzivno izvajanje tistih

ponavljajočih gibanj, ki so značilna za nogometno igro (tek, tek s spremembo smeri,

padanje, vstajanje, podrsavanje, tek nazaj, poskoki in lažja gibanja z žogo) in pomeni

podlago za razne nogometne motorične aktivnosti.

- Specialna vzdržljivost nogometaša je vezana na energijske in gibalne zahteve

nogometne tekme.

- Aerobna vzdržljivost (energija se tvori iz procesov, kjer se še lahko porablja kisik).

- Anaerobna vzdržljivost (energija se tvori iz procesov brez prisotnosti kisika).

- Aerobno – anaerobna vzdržljivost (prevladujejo aerobni energijski procesi).

- Anaerobno – aerobna vzdržljivost (prevladujejo anaerobni energijski procesi).

Perez (2011) nogometno kondicijo opredeljuje na naslednji način:

1. Moč

a) Vzdržljivost v moči

b) Maksimalna moč

c) Eksplozivna moč

2. Vzdržljivost:

a) Aerobna kapaciteta

b) Aerobna moč

c) Anaerobna laktatna

67

d) Anaerobna a laktatna

3. Hitrost

a) Reakcije

b) Pospeček

c) Maksimalna hitrost

d) Hitrostna vzdržljivost

e) Aciklična hitrost

4. Gibljivost

5. Koordinacija

6. Agilnost

7. Osnovna gibalna sposobnost

8. Percepcija

Slika 23: Trening kondicije po Bangsboju

68

Različne barve označujejo različno kondicijsko komponento in delitev treninga kondicije

glede na to. Tako poznamo tri vrste aerobnega treninga glede na intenzivnosti (nizka, srednja

in visoka). Aerobni trening je lahko trening hitrosti in hitrostne vzdržljivosti. Slednja se deli

na produkcijski trening hitrostne vzdržljivosti in vzdrževanje hitrostne vzdržljivosti. Z vidika

mišice tako Bangsbo pozna trening mišične moči (funkcionalni in osnovni), trening mišične

vzdržljivosti (vzdržljivostna moč in hitrostna vzdržljivost v moči) ter trening gibljivosti.

Zadnja delitev je pogled na trening z vidika koordinacije v povezavi z tehniko.

Slika 24: Pogled na vrste treninga z vidika intenzivnosti vaje po Bangsboju

Zgornja slika pokaže delitev kondicijskega treninga z vidika intenzivnosti vaje. Aerobni

treningi imajo z vidika intenzivnosti zavzemajo vrednost med 20 in 60%. Anaerobni pa od 60

do 100% intenzivnost vaje. Pri tem moramo vedeti, da kljub temu da imamo visoko

intenzivni aerobni trening ne dosežemo maksimalne intenzivnosti vaje predvsem na račun

dolgotrajnosti vadbe. Daljša kot je vadba nižje je lahko intenzivnost. To pa predvsem zaradi

tvorjenja energijskih procesov v telesu.

69

Slika 25: Produkcija energije glede na čas trajanja vaje povzeto po Fifa Coaching

Eksplozivne gibe z visoko intenzivnostjo se opravijo brez prisotnosti kisika predvsem z

izgradnjo ATP in kreatin fosfata v času od 0 do 12 sekund. Po 10 sekundah postane

prevladujoči energijski proces razgradnja ogljikovih hidratov in po 2 minutah dela pa je

prevladujoča oksidativna energijska razgradnja s stranskim produktom izgradnje laktata.

Ker oksidativna energijska razgradnja ni hitra energija za razliko od ATP in CP energije, zato

tudi aerobni trening ne more biti visoko intenziven.

Slika 26: Vpliv trajanja vaje na intenzivnost po Bangsboju

Zgornja slika prikazuje z druge perspektive odnos med aerobno in anaerobno produkcijo

energije v telesu posameznika z vidika intenzivnosti in časa trajanja vaje.

70

Glede na to, da tehnično taktične vaje zahtevajo energijo neglede na to kateri proces

prevladuje imamo kot trenerji možnost vplivati na intenzivnost vaje z naslednjimi načini.

Slika 27: Različni vplivi na intenzivnost in obseg vaje po Fifa Coaching

Na intenzivnost vaje poleg trajanja vaje lahko vplivamo kot trenerji z naslednjimi načini:

a) Goli (velikost vrat, število vrat, način dosega zadetka itd.)

b) Pravila (omejitve pri igri, posebna navodila itd.)

c) Igrišče (velikost prostora za igro, površina igrišča, podlaga itd.)

d) Organizacija (cilji treninga, obseg in dolžina, izbira vaj in iger, vpliv vremena itd.)

e) Igralci (število igralcev, število ekip ali barv, jokerji itd.)

f) Žoge (število žog, velikost žoge, število dotikov, distanca podaje, itd..)

Regeneracija

Regeneracija je tako kot psihologija mnogokrat pozabljen element pri planiranju

nogometnega dela. Vsaka od zgoraj naštetih kondicijskih elementov ima svoje zakonitosti

delovanja vendar, da bi lahko izkoriščali ta na novo pridobljene sposobnosti je potrebno dati

71

telesu tudi možnost obnove ali regeneracije. Danes je regeneracija povezan in neločljiv del

procesa nogometnega treninga.

Obstaja mnogo tehnik regeneracije in vsaka od teh ima različne vplive na fizično ali psihično

stanje telesa in posledično na mentalno ali fizično pripravljenost na napore, ki so zahtevani na

določeni tekmi ali treningu.

Slika 28: Čas potreben za regeneracijo glede na različni kondicijski trening po Fifa Coaching

Čas regeneracije variira tudi znotraj posameznega treninga kondicije in je v veliki meri

odvisen od posameznika in njegove stopnje pripravljenosti. Vendar nam zgornja slika da

vpogled predvsem v to, kateri kondicijski trening obremeni telo v taki meri, da je potrebna

tudi 72 ur za popolno regeneracijo telesa od napora naprej. Ta informacija je pomembna

predvsem v tekmovalnem periodu, ko želimo na tekmi imeti popolnoma spočite in

maksimalno pripravljene igralce za fizično obremenitev na tekmi.

Mujika v svojem članku in Science in Soccer (2013) proučuje z znanstvenega vidika tehnike

regeneracij in učinkovitost le teh. Tehnike regeneracije razvrsti v naslednjem vrstem redu:

a) Nutricija (prehrana)

b) Hidroterapija

c) Spanje

d) Aktivna regeneracija

e) Masaža

f) Compresija

g) Strečing

h) Kombinirana metoda

Njegov zaključek z vidika učinkovitosti regeneracije je ta, da brez kvalitetnega in

kvantitetnega spanja in pravilne prehrane ne moremo učinkovito regenerirati telesa. Ostale

tehnike to tega trenutka nimajo znanstvene podlage ne za potrditev na za ovržbo vpliva na

regeneracijo, saj je njihov vpliv predvsem psihološki in zato odvisen največkrat od »občutka«

posameznika ne glede na njegovo dejansko sposobnost.

72

3.4. Soc-Psihologija

»Champions must have both skills and will, but the will must be stronger« (Mohamad Ali)

Kako pomembna je socialno psihološka komponenta v nogometni igri? Na to vprašanje je

edini pravi odgovor »je pomembna«.

Prisologija je veda, ki znanstveno proučuje duševnost, vedenje in osebnost, torej psihološke

procese pri človeku v našem primeru pri nogometnemu igralcu. Sociologija pa je veda, ki

znanstveno proučuje družbo, družbeno življenje in življenje posameznika v družbi ali v

našem primeru nogometni ekipi.

Iz tega lahko sklepamo, da nam tako psihologija kot sociologija lahko data odgovor na

vprašanje, kakšen človek moraš biti, da bi lahko uspešno in učinkovito deloval v nogometni

ekipi in kako mora biti nogometna ekipa sestavljena, da bi lahko dosegala učinkovitost in

uspešnost?

Perez (2011) razume nogometno psihologijo kot aspekt razvoja inteligentnih in mentalno

močnih igralcev. Pri tem našteje 10 elementov:

- Motivacija

- Samo zaupanje

- Sodelovanje

- Odločanje

- Tekmovalnost

- Koncentracija

- Zavezanost

- Samo kontrola

- Komunikacija

- Spoštovanje in disciplina

Za motivacijo in koncentracijo pravi Obradovič Željko (Adecco, 2011), da igrata pri

njegovem delu in načinu dela zalo pomembno vlogo in zato tudi velika pozornost je

namenjena delu in razvoju tega elementa.

Tudi Phil Jackson v svoji knjigi Eleven rings (2013) pravi, da je največja umetnost trenerja in

trenerskega dela delo in usklajevanje »egov« igralcev.

Vealey (Handbook of sport psychology, 2007) predstavi naslednji model za razvoj in

izboljšanje uspešnosti v športu z psihološkega vidika.

73

Slika 29: Model mentalnih spretnosti za trenerje in igralce, (Sport Psychology, 2007).

Beswick (2010) definira 10 spretnosti, ki so pomembni za zmagovalno miselnost:

- Samozavest (izgradnja in razvoj samozavesti pri posamezniku in ekipi)

- Samokontrola (disciplina misli in emocij)

- Koncentracija (usmerjenost in intenziteta pozornost)

- Vizualizacija (slikanje uspeha)

- Mentalna žilavost (disciplinirano razmišljanje in ukrepanje)

- Tekmovalnost (ustvarjanje bojevnikov na tekmi)

- Komunikacija (učinkovitost izmenjave sporočil)

- Vloge (naloge in odgovornosti)

- Kohezija (izgradnja koordinirane ekipe)

- Vodenje (kreiranje prihodnosti)

Naštetih je kar nekaj avtorjev na temo športne psihologije in sociologije. Moje osebno

mnenje je, da je ta aspekt v nogometu izredno pomemben a hkrati tako neviden in velikokrat

spregledan. V prepoznavanju in zanju mentalnih stanj posameznikov in ekipe lahko rešimo in

delujemo proaktivno v situacijah, ki imajo velik vpliv na rezultat.

Če dodelam svojo enačbo zmožnosti in sposobnosti z vidika vpliva mentalnosti dobim

naslednjo enačbo.

Sposobnost = zmožnost + potencial

Zmožnost = sposobnost * mentalno stanje (vrednosti od 0 do 1) * fizično stanje (0,1)

Z drugimi besedami, včasih svojih sposobnosti ne izkoristimo, ker smo ali slabo fizično ali

slabo psihično pripravljeni in je zato naša trenutna zmožnost neoptimalna ali ne maksimalna.

•Motiv za dosežek (achievement drive)

•Samo zavedanje (Self Awareness)

•Produktivno razmišljanje (Productive thinking)

•Samozavest (Self Confidence)

Osnovne spretnosti

•Perceptualno kognitivne spretnosti

•Koncentracija (Attentional focus)

•Upraljanje z energijo (Energy Management)

Spretnosti uspešnosti

•Natranjo osebne kompetence (interpersonal )

•Ponotranjenje dosežka (Identety Achievement)Spretnosti za osebni razvoj

•Vodenje (Leadership)

•Komunikacija (Communication)

•Kohezija (Cohesion)

•Ekipna samozavest (Team Confidence)

Ekipne spretnosti

74

Vidimo, da z delom na mentalnem in fizičnem stanju lahko posameznik dviga svojo

zmožnost do nivoja svojih sposobnosti. Sam se sprašujem, ali je sposobnost dana ali pa se

lahko tudi sama sposobnost spreminja skozi čas? Vendar ne glede na odgovor na to vprašanje

je orodje za napredek posameznika v metalnem in fizičnem delu.

75

3.5. Tedenski načrt dela

Tedenski načrt dela v nogometu sledi letnemu in sezonskemu in ga z drugimi besedami lahko

imenujemo mikrociklus. Ta označuje obdobje enega tedna. Z tekmovalnega vidika poznamo

tako imenovani »angleški« teden, ko se v tem obdobju igrajo 2 tekmi, po navadi pa

mikrociklus označuje obdobje od tekme do tekme.

Tedenski načrt je veliko bolj konkreten od sezonskega in letnega, saj je to prvi načrt, kjer

pride do konkretnega upoštevanja principov dela oziroma kjer lahko na podlagi tedenskega

načrta ugotovimo »stil« trenerja in ekipe v delu.

Perez (2011) opisuje mikrocikel in planiranje le tega, kot pomoč trenerju za kasnejšo

organizacijo treninga. Vsak teden naj bi imel cilje z vidika tehničnega, taktičnega in

kondicijskega vidika, ki so že opredeljeni v sezonskem načrtu vendar poudarja, da je vsak

ekipa različna in to različnost je potrebno spoštovati zato mora biti tedenski načrt tudi zelo

fleksibilen in prilagajoč. Ekipa se razvija od tedna v teden in trener je tisti, ki mora

identificirati potrebe tima.

Struktura tedenskega ciklus po Fifa Coaching (2011):

- Definirati trening z vidika energijske komponente

- Pozornost mišičnim skupinam, ki se bodo uporabljale pri treningu

- Pričetek ciklusa čim hitreje je možno po koncu tekme

- Delo na moči, koordinaciji in hitrosti vendar z upoštevanje počitka

- »Vrh« dela naj bi bil v sredini tega ciklusa

- Stimuliranje mišične tonizacije ob koncu ciklusa

- Balansiranje količine in intenzivnosti dela

- Planiranje regeneracije

Slika 30: Primer tedenskega načrta Fifa Coaching (2011)

76

Slika 31: Prikaz tedenskega programa profesionalne ekipe, Nutrition and Football (2011).

77

3.6. Dnevni načrt dela oziroma konkretna vaja

V dnevnem treningu prihaja do konkretne opredelitve dela. Dnevni načrt naj bi dal

informacijo kdo kaj dela, kje se dela, kako se dela z upoštevanjem principov (zakaj se dela),

koliko časa se dela in koliko počiva itd.

Slika 32: Elemetni učinkovitosti in uspešnosti vaje z vidika igralca in trenerja po Fifa education

V osrčju vsake vaje so igralci in trenerji so tisti, ki morajo znati pogledati na vajo z različnimi

zornimi koti, da bi lahko bila aktivnost uspešna in učinkovita.

Trener mora poznati vsebino vaje z vidika cilja, aktivnosti, trajanja in intenzitete.

Uporabiti mora prave metode treninga, kjer zasleduje cilj vaje z upoštevanjem vseh

metodoloških principov in zakonitosti.

Organizirati mora trening z vidika prostora, oblike dela in organizacijske oblike ter

uporabljenega materiala.

Za konec mora izbrati trenersko metodo ali stil dela ter na kakšen način bo vpleten v samo

vajo.

78

Katere informacije naj bi imel dnevni načrt dela? Ne glede na starostno skupino, rang

tekmovanja, državo ekipe, naj bi dnevni trening vseboval naslednje informacije:

- Datum

- Zaporedna številka treninga

- Ura treninga in trajanje treninga

- Kraj treninga

- Vremenske razmere

- Število igralcev in imena igralcev

- Število trenerjev in imena trenerjev

- Pripomočke za delo

- Cilji treninga

- Vsebina treninga

Sam trening naj bi vseboval 3 faze. Prva je uvodni del (priprava na delo) druga je glavni del

(cilji treninga) in zaključni del. Ta opredelitev ustreza piramidasti obliki obremenitve na

treningu, kjer obremenitev v uvodnem delu postopoma dvigujemo, v glavnem delu doseže

obremenitev vrh in v zaključnem delu ohladimo telo oziroma spustimo obremenitev.

Slika 33: Priporočila strukture dnevnega treninga povzeto po Perezu (2011).

Priporočilo Pereze se nanaša za starostno kategorijo od 15 do 18 let, ki ima od 4 do 5

treningov na teden z 18. igralci. Trening naj bi bil organiziran v 5 blokov. Prvi je 10 minutno

ogrevanje (podajanje in sprejemanje, statični in dinamični strečing) nato sledi vaje tehnike,

vaja z kondicijskim poudarkom in taktična vaja. Za konec pa priporoča igro.

79

Slika 34: Prikaz optimalnega treninga po Juventusu Soccer School (interno gradivo)

JSS tako priporoča trening razdeljen na 8 delov. Po kratkem sestanku sledi ogrevanje, nato

tehnična vaja ali vaja koordinacije in po tem pride prva vaja, ki sledi cilju treninga z ekipnega

vidika. Po tej vaji naj bi sledila zopet individualna vaja za določeno sposobnost predvsem z

vidika žoge, ki ji sledi druga vaja za ekipno delo. Za konec igra in kratek sestanek z

ohlajanjem tako mentalnim kot fizičnim.

Spodnja slika prikazuje vajo, ki je na prvi pogled tehnična, vendar je vaja organizirana na

način, ki združuje taktične principe dela (npr. podaja na tretjega, timing sodelovanja, utekanje

v prazen prostor itd.) kot tudi upošteva zakonitosti kondicijske priprave. V tem primeru je ta

vaja primerna za ogrevanje, saj ni velike obremenitve na posameznega igralca, saj so

ustvarjajo kolone, kjer igralci za trenutek lahko počivajo in se počasi pripravljajo na

naslednje obremenitve.

80

XP POROČILO

Ime vaje: Dinamična tehnika 4

Cil

ji

KONDICIJA Aerobna kapaciteta

TEHNIKA: Napad: Udarec z notranjim delom stopala

Obramba:

TAKTIKA: Napad: Timing podaje, natančnost podaje, Priprava zaklučka napada

Obramba:

SOC-

PSIHOLOŠ:

Komunikacija

XP OPIS VAJE:

V prostoru 14x14 metrov postavi po tri igralce vsak na svoj stožec.. Podaje si sledijo v naslikanem vrstnem redu. Igralci menjavajo mesta v abecednem vrstnem redu. Žogo ima igralec na poziciji A, ki začne vajo.

CILJ TRENERSKI VIDIK:

Ta vaja je fokusirana na igro z enim dotikom, in

pripravo globinske podaje v prostor. Komunikacija

Moč in natančnost podaje

Timing podaje

Pogled igralca v smeri podaje

Žoga podana po tleh

SET UP

ČAS: 4' ŠTEVILO IGRALCEV: 8 - 16

PONOVITVE: 4 DIMENZIJA IGRIŠČA: 14m x 14m

POČITEK ZA PO:

1' MATERIAL ZA DELO:

SERIJA 1 Klobočki

POČITEK ZA SE:

2' Žoge

SKUPAJ ČAS: 20 – 25 minutes

VISULATION 1: VISULATION 2:

VISULATION 3: VISULATION 4:

:

Slika 35: Prikaz in planiranje konkretne vaje

81

4. REZULTATI PRIMERJAVE IN RAZPRAVA

4.1. Trening številka 1

Trening številka 1 Al Hilal

75'

18 igralcev in 3 vratarji

9'- monologa trenerja, vsi igralci so zbrani okoli glavnega trenerja. Nato se razdelijo v dve

skupini, vratarji tvorijo tretjo skupino.

30' – 10 igralcev, ki so igrali včeraj tekmo odtečejo v lahkem teku teh 20' okoli igrišča.

Igralci nimajo obutih nogometnih čevljev. Po tem opravijo s pomočjo pomočnikov statični

strečing z uporabo sile pomočnikov trenerja.

25'- 3 vratarji začnejo ogrevanje z trenerjem vratarjev

8'- 8 igralcev rahli tek z vajami dinamične gibljivosti, vodi pomočnik trenerja

7'- 8 igralcev igra 6v2 v prostoru 7x7m z enim dotikom

10'- igra 3v3+2 v prostoru 12x7m

Igra z enim dotikom ali dvema če je potrebno, da se obdrži

žoga v posesti. Trener prekinja igro z razlagami, tako da je

čiste igre manj kot 7'.

20'- igra 4v4 z dvema vratarjema v prostoru 25x20m

Prvih 5' igra s štirimi žogami kjer se tvori situacija 1v1

Drugih 5' igra s dvema žogama, kjer se tvori situacija

2v2.

Tretjih 5' igra 4v4 (4'+1'pavze) z dvema dotikoma

Zadnjih 5' igra 4v4 (4'+1'pavze) z enim dotikom

5'- Statični strečing s pomočjo pomočnikov

82

Trening številka 1 Maribor:

90'

18 igralcev + 3 vratarji

10' Glavni trener opravi razgovor na sredini igrišča. Igralci se razdelijo v dve skupini

30'- Igralci ki so igrali tekmo (10+vratar) odtečejo v rahlem teku 20' okoli igrišča s

pomočnikom trenerja. Po tem opravijo statični strečing na igrišču.

40'-

12' teka z menjavo ritma okoli igrišča. Začnejo v

počasnem tempu in z dinamičnim raztezanjem, kasneje

povečajo intenzivnost.

25' igra 8v2 v prostoru 10x10m z enim dotikom

30'- igra 4v4 v prostoru 30x25m (4x5') z pavzami in časom za

pitje tekočine. Na koncu igralci opravijo statični strečing.

83

Primerjava treninga številka 1:

Kljub temu, da sta treninga različno dolga je sama struktura treninga zelo podobna pri obeh

ekipah. Oba trenerja sta začela trening z razlago in kasneje razdelila ekipo na dve skupini.

Igralci, ki so igrali dan prej tekmo, so opravili regeneracijski trening z vidika kondicije. Tudi

samo uporabljeno sredstvo, torej rahli nizko intenzivni tek z dinamičnim strečingom so

primerljiva, kot tudi čas trajanja obremenitve. Trening se za skupino, ki je igrala tekmo konča

z statičnim strečingom v obeh ekipah. Oba trenerja sta verjetno imela isti cilj za igrallce, ki so

imeli dan prej tekmo.

Igralci, ki niso igrali tekme prejšnji večer imajo tudi podobno obremenitev. Razlika je v

intenzivnosti, saj igralci Al Hilala igrajo t.i. pepček krajši čas in z večjo intenzivnostjo v

primerjavi z igralci Maribora, ki pa s psihološkega vidika veliko bolj uživajo v igri. S

taktičnega vidika obe ekipi razvijata posest žoge, in to je bolj opazno pri Samiju, saj uporabi

novo vajo za razvoj istega taktičnega elementa za razliko od Darkota, ki da večji poudarek

psihološkemu stanju svoje ekipe, saj igralci občutno bolj uživajo v igri.

V glavnem delu treninga oba trenerja uporabita enako vajo igra 4v4 v omejenem prostoru.

Trajanje obremenitve je podobno z eno razliko. Trener Al Hilala z omejitvami in dodanimi

žogami v igri poveča intenzivnost obremenitve in posledično skrajša čas dela v eni

obremenitvi. Glede na čas in intenzivnost vadbe bi lahko rekli, da sta oba trenerja zasledovala

kondicijski cilj razvoj aerobno anaerobne vzdržljivosti ali maksimalno aerobno moč. Trener

Al Hilala je z omejitvami v igri zasledoval tudi cilj razvoja laktatne tolerance.

Glavni del s taktičnega vidika bi lahko opredelili kot skupinsko taktiko, kjer se ne uporabljajo

stalne skupine za delo. V vaji pride do uporabe naslednjih taktičnih elementov kot so

zadrževanje žoge v posesti, kombinacija (povratna podaja, dvojna podaja, utekanje za

hrptom, podaja na tretjega), anticipacija, igra 1v1, odvzemanje, prestrezanje, duel,

zaključevanje v zadnji tretjini, presing na žogo itd. Vsi ti elementi so poljubno uporabljajo v

vaji v odvisnosti od igralcev in njihovih idej. Zaradi tega bi lahko rekel, da je vaja namenjena

razvoju individualne taktike in maksimalne aerobne vzdržljivosti.

V zaključnem delu oba trenerja uporabita statični strečing kot orodje za ohlajevanje in

sproščanje mišic in mišičnih skupin.

84


Trening številka 2 Al Hilal:

90'


30'- ogled tekme na dvd naslednjega nasprotnika v garderobi

Na igrišču so se vratarji in igralci takoj razdelili

15'- igralci opravijo s pomočnikom trenerja najprej en krog rahlega tega okoli igrišča nato

vaje za dinamični strečing, vaje za hitrost.

10'- Zaključevanje 1+2v0 situacija preko krilnega

položaja brez obrambe in brez vratarja na golu

10'- igra 7v7+1 zadrževanje žoge v posesti v prostoru

60x30metrov. Igra na maksimalno dva dotika z

namenom odigrati in imeti žogo v posesti čim dalj

časa. Trener ja skozi igro hvalil potezo, ko je ekipa

spremenila oziroma zamenjala stran igre, torej iz leve

na desno stran ali obratno.

15'- igra 5v5+1+4. V prostoru 40x40 metrov 10

igralcev + joker igra v notranjosti prostora, 4 igralci

pa so pozicionirani na krilnem položajo izven

omenjenega prostora. Naloga je, da 5 igralcev s

pomočjo jokerja odigra najmanj 10 medsebojnih

podaj preden lahko podajo in koristijo zunanje

igralce. Ti ko dobijo žogo imajo nalogo, da z

predložkom v sredino ustvarijo situacijo za strel ne

glede na to ali podajo visoko za udarec z glavo ali

podajo nizko za udarec z nogo. Gol velja, če je

dosežen z enim dotikom po predložku.

5'- Statični strečing s pomočjo asistentov.

85


105'

20 igralcev + 4 vratarji (začnejo trening posebej z trenerjev vratarjev)

20'- Igralci tvorijo 10 parov po dva igralca na eni žogi. Po igrišču prosto in brez posebnih

nalog podajajo eden drugemu žogo. Razdalja je tudi poljubna. Na trenerjev znak to razdaljo

med sabo morata skrajšati in čim hitreje odigrati podajo iz prve. Nato sledijo trije krogi

atletskega tega okoli igrišča z vajami gibljivosti. Po tem eden izmed parov vzame žogo v

roke, drugi pa vrača z notranjim delom stopala nato pa z nartom.

6'- Fartlek, ki ga opravijo igralci s pomočjo asistenta trenerja.

15'- Zaključek po sredini brez obrambe. 16 igralcev (saj 4 opravijo 6' tek s kondicijskim

trenerjem) v treh različnih variantah, ki se zamenjajo vsakih 5'.

30' (2x15') igra 10v10 (sistem 4-4-2)na celem igrišču, ki je

razdeljeno na tri cone. V napadalni coni se tvori situacija

6v4, saj lahko le štiri branilci vstopijo v to cono in poskušajo

ne prejeti zadetka. Od napadalne ekipe je vstop v to zadnjo

cono dovoljen vsem veznim igralcem in dvema napadalcema.

Trener je igro zaustavljal in zahteval in popravljal predvsem

gibanje v globino in sodelovanje dveh napadalcev oziroma

napadalca in krilnega veznega igralca v smislu odkrivanja.

Eden naj bi prihajal v odkrivanje proti žogi drugi od žoge.

Eden nudil pomoč drugi globino.

30'- Igra 10v10 na polovici igrišča (2x15') brez zahtev.

5'- Statični strečing

86


Al Hilal Nk Maribor

Trajanje 90 minut 105 minut

Število vaj 5 6

Tehnika Uporabljena v ogrevanju kot podaja

s krilnega položaja in udarec z

glavo

Uporabljena v ogrevanju kot

enostavno sprejemanje in podajanje

žoge.

V glavnem delu situacijska tehnika z

podajanjem sprejemom in streli ali

udarci po golu.

Taktika Prvič uporabljena v glavnem delu v

igralni obliki zadrževanje žoge in

prenos strani igre.

V naslednji vaji se razvija posest v

vezni liniji in zaključek v napadalni

tretjini preko krilnega položaja kot

skupinska taktika

Prvič se uporabi v glavnem delu v

situacijski metodi kjer se razvijajo

principi odkrivanja (diagonalno

glede na podajalca) in igre naprej.

V naslednji vaji se razvija skupinska

taktika zadnje linije štirih igralcev v

igralni obliki celega moštva razvoj

veznih igralcev v smeri igre naprej

in zaključek v zadnji tretjini v

situaciji številčne premoči z

upoštevanjem principa diagonalnega

odkrivanja in menjave mest

napadalca in krilnega veznega

igralca.

Kondicija V ogrevanju gibljivost in hitrost. V

glavnem delu razvoj maksimalne

aerobne moči v igralni obliki.

V ogrevanju gibljivost in nato razvoj

specifične vzdržljivosti v igri in

igralni obliki.

Z uporabo fartleka pa tudi

anaerobno laktatno toleranco

87



60'

15 igralcev + trije vratarji

1'- Trener pričaka vse igralce na igrišču, kjer je vse pripravljeno za delo. Kratka razlaga.

2'- Tek igralcev en krog okoli igrišča

5'- Dinamično raztezanje, koordinacija

1'- Kratki šprinti

7'- Igra 6v2 v prostoru 8x6m na en dotik. Igralci so

razporejeni v prostoru kot kaže slika. Od igralcev se

zahteva zelo hitra igra in hitro delo nog, saj so

pozicionirani zelo blizu eden drugemu kar zahteva hitro

igro in hitro razmišljanje, da bi lahko uspešno zadržali

žogo v posesti v tako malem prostoru.

15'- Kondicijsko taktična vaja, kjer igralci preden tvorijo

situacijo 3v2 opravijo poskoke čez ovire in kratek

koordinacijski poligon, tako napadalci kot obrambni

igralci. Napadalce po opravljenem poligonu čaka žoga in

poskušajo zabiti gol. Obrambni igralci to poskušajo

preprečit, če odvzamejo žogo imajo nalogo, da jo

iznesejo na nasprotno polovico. Obrambni igralci ne

menjajo mest ampak so obrambi in tudi napadalna trojka

je vedno ista (dva krilna igralca in eden centralni

napadalec).

Vaja traja od 15-30 sekund, pet ponovitev, počitek med

serijami je 2minuti in 30 sekund.

20'- igra 10v10 na celem igrišču. Trener postavi prvo ekipo v

sistem 4-4-2 drugo pa v sistem 4-2-3-1-. Ker je na treningu samo

15 igralcev manjkajočih 5 dopolni tako, da igra tretji vratar in 4

ostala mesta pa zapolni njegov trenerski štab.

Prvih 5' uigrava prekinitev takojšnega napada (slika) od prvega

sodnikovega žvižga. Kasneje sledi prosta igra. Trener porabi

naslednjih 5 minut za razlago prvi ekipi, preden začnejo z igro.


88


90'


10'- En počasen krog tega okoli igrišča, tvorijo se dve koloni po 8 igralcev. S pomočjo

pomočnika opravijo dinamično raztezanje v gibanju, vaje koordinacije in hitrosti.

10'- Igra 6v2 v prostoru 9x9m

15'- Dinamična tehnika. Igralci se postavijo v dve skupini po osem. Vratarji se vključijo vsak

na eno stran. Elementi ki se uporabijo so sprejem z obratom naprej, sprejem v gibanju naprej,

diagonalno odkrivanje glede na žogo v širino, vertikalno odkrivanje v globino, povratna

podaja. Igralci menjajo mesta glede na podajo, ko končajo na drugi strani počakajo vse

igralce in začnejo znova z drugim vratarjem.

5'- Vaje na koordinacijski lestvi

10'- Igra 6v6+6 v prostoru 25x15m. Igrišče je razdeljeno na tri

zone, ena zona 10x15m z 5m prostorom, ki loči polovici. Igra

6v6 v eni zoni z namenom ohranitve posesti in globinske

podaje na drugo stran. Ekipa ki izgubi posest žoge se poskuša

dobiti žogo nazaj.

30'- Igra 4v4 v prostoru 35x20m.

Igra je brez omejitev, razmerje med

delom in pavzo je 1'dela 1'pavze. To

se ponovi 12 krat.


Individualno delo po treningu, saj so nekateri igralci ostali na

igrišču.

89


Klub Al Hilal Nk Maribor


Št. vaj 5 7

Tehnika V igri 6v2 v majhnem prostoru, ki

zahteva hiter odziv nog in udarec z

sprednjim notranjim delom stopala.

Ker je prostor majhen prihaja do

velikega števila ponovitev

V vaji dinamične tehnike kot razvoj

natančnosti podajanja in sprejemanja

z obratom naprej ter v igri 6v2 kot

razvoj natančnosti podajanj z

sprednjim notranjim delom stopala

Taktika V situaciji 3v2 kjer se uigrava

kontranapad (napadalci) in

preprečevanje kontranapada (branilci)

v situaciji številčne inferiornosti.

Kasneje taktika tudi v glavnem delu

oziroma v igri 10v10, kjer se uigrava

moštvo v sistemu 4-4-2 v odvisnosti

od sistema 4-2-3-1

V vaji dinamične tehnike se zahteva

princip vertikalnega odkrivanja glede

na žogo. V igri 6v6+6 pa se razvija

posest žoge in razvoj osvajanja

principa globinske podaje naprej. V

igri 4v4 zaključek v zadnji tretjini

oziroma branjenje gola štirih

obrambnih igralcev.

Kondicija V ogrevanju kot gibljivost,

koordinacija in hitrost. V glavni

kondicijski vaji kot razvoj hitrostne

vzdržljivosti z razvojem osnovne moči

in v igri 11v11 kot osnovna

nogometna vrzdžljivost

V ogrevanju kot gibljivost,

koordinacija in hitrost. V vaji

dinamične tehnike se razvija osnovna

vzdržljivost ki preide v vaji 6v6+6 v

razvoj specifične vzdržljivosti. V igri

4v4 pride do razvoja maksimalne

aerobne moči z prehodom v razvojem

laktatne tolerance.

90



45'

15 igralcev + 3 vratarji (ločeno začnejo trening)

5'- tek okoli igrišča dva kroga in pol. Na igrišču opravijo različne vaje dinamičnega strečinga

in skipingov.

25'- Igra 12v3 v prostoru 13x13m. Igra je iz dveh delov. V

prvem delu zunanji igralci imajo na voljo samo en dotik za

ohranitev žoge v posesti. V drugem delu pa morajo odigrati

obvezno z dvema dotikoma (sprejem-podaja) in ohraniti

žogo v posesti. Igralec, ki izgubi posest postane eden izmed

treh obrambnih, ki vstopajo in izstopajo iz te vloge po

vrstnem redu izgube žoge. Igralci uživajo v igri in igra je

sproščena in polna zabave in humorja med igralci.

15'- Prekinitve v napadu. Igralci poljubno vzamejo žogo in nekateri med njimi izvajajo in

ponavljajo izvedbo kornerja, drugi direktnega prostega strela na gol, tretji enajstmetrovke,

četrti pa poskušajo zaključit s udarcem z glavo po izvedenem kornerju ali prostemu strelu.

Ostali igralci opravijo statični strečing, ki traja najmanj 10' in zapustijo igrišče še preden vsi

končajo

91


85'

18 igralcev + 3 vratarji (ki začnejo ogrevanje posebej)

10'- Razlaga trenerja in športnega direktorja, ki zbereta vse igralce na centru igrišča in

odstranita vse iz kroga razen igralcev in pomočnika trenerja.

10'- dva kroga počasnega tega okoli igrišča. Sledijo vaje gibljivosti in statičnega strečinga.

15'- Tri variante dinamične tehnike z zaključkom na gol. Varianta je odvisna od tega ali je

igralec napadalec, vezni ali obrambni igralec. Če je igralec napadalec je zadnje odkrivanje v

vaji globina z strelom po golu. Če je vezni sledi odkrivanje proti žogi s sprejemom žoge z

obratom naprej in strel po golu. Če je obrambi pa igralec naredi obrambno gibanje za linijo

prepovedanega položaja, sprejme žogo in poda vratarju.

10'- Igralna oblika 7v7+2+2 v prostoru 35x30m. 7 igralcev s

pomočjo 4 jokerjev (2 v polju, 2 izven polja) poskuša obdržati

posest z upoštevanje principa diagonalnega odkrivanja,

globinske podaje napadalcu (2 jokerja bela).

25'- Igra 9v9 v prostoru 60x60m, ki je razdeljen na tri dela po

20m. Igralci so postavljeni v sistem 4:3:2. Igralci imajo

omejitev število dotikov z žogo v prvih dveh conah (maksimalno dva dotika), v napadalni

zoni je igra prosta s vidika omejitev dotikov.

20'- Situacijski zaključki desetih igralcev po golu tako iz krilnega položaja kot sredine (4

variante)

8'- Zaključki po krilu. Predložek igralca in zaključek 2 napadalcev brez obrambe.

15'- Individualno delo šestih igralcev na nogometnem element za izboljšanje ali popravljanje.

Streli, slabša noga, predložki itd.

92

Primerjava treninga številka 4



Št. vaj 3 6

Tehnika Nekaj malega v prvi vaji 13v2, ko je

zahtevana igra na 2 dotika, torej

sprejem in podaja.

V vaji dinamične tehnike razvijanje

natančnosti podaje in sprejemanja z

obratom naprej ter udarca po golu

Taktika Prekinitve v napadu iz kornerja in

prostega strela

V vaji dinamične tehnike razvijanje

pozicioniranja in odkrivanja z

upoštevanjem principov diagonalnega

odkrivanja glede na žogo in globinske

podaje naprej ter pokrivanja za

obrambne igralce in hitro pozitivno

tranzicijo

V vaji igralne oblike 7v7+2+2 se

razvija kvaliteta posesti žoge z

upoštevanjem principov diagonalnega

odkrivanja in globinske podaje naprej

V igri 9v9 se razvija moštvena taktika

z igralcem manj v polju in

medsebojno sodelovanje

V situacijskem zaključku 10 igralcev

se razvija igra z napadalni tretjini ter

učinkovitost zaključka

V zadnjih 15 minutah pa je dan čisti

poudarek na razvoju čistih tehničnih

elementov kot so udarec z slabšo

nogo itd..

Kondicija S kondicijskega vidika je to trening

nizke intenzitete oziroma skoraj čisti

regeneracijski trening saj 10 minut od

45 igralci izvajajo statične raztezne

vaje

V ogrevanju razvoj gibljivosti nato v

naslednjih treh vajah razvoj specifične

vzdržljivosti srednje intenzitete, ki

pride v igri 9v9 tudi v aerobno moč.

93



60'

16 igralcev + 3 vratarji (ki začnejo ogrevanje posebej)

8'- En krog počasnega tega okoli igrišča, poligon hitrosti in gibljivosti

7'- Igra 6v2 v prostoru 7x5m, dve skupini. Igralci so postavljeni kot na sliki. Zahteva hitro

delo nog in hitro razmišljanje, da bi lahko obdržali žogo v posesti na tako malem prostoru.

30'- Igre 11v11 na celem igrišču. Ker igralcev ni

dovolj ostala mesta v drugi ekipi zapolnijo

pomočniki trenerjev, tretji vratar, tako da tvorijo

igro 11v11. Prva ekipa se postavi v sistem 4:1:3:2

nasprotna ekipa pa v sistem 4:2:3:1.

15'- Individualno delo, Dva igralca s pomočjo

asistenta odigrata dvojno podajo in sledi predložek v

sredino, kjer dva igralca zaključujeta z udarcem z

glavo. Trije igralci postavijo žogo na razdalji 20-

25m od gola in ponavljajo proste strele preko imitacije živega zidu.

Ostali igralci statični strečing v 4-5 minutah.

94


75'


10'- Vsak igralec ima svojo žogo v prostoru 15x15m. V

tem prostoru opravlja po navodilih pomočnika trenerja

različne naloge tako z kot brez žoge (vodenje, varanje,

dinamično raztezanje, navajanje na žogo).

5'- Statično raztezanje

12'- Dve skupin v prostoru 8x8m igrajo igro 6v2 oziroma 7v2 z namenom zadrževanja žoge v

posesti z enim dotikom.

10'- Zadrževanje žoge v posesti z igro 8v8+1 v prostoru 20x20m. Pri tem igralci vsake 2'

dobijo različno nalogo in navodilo.

Podaja možna z roko

Podaja možna z glavo

Podaja možna z stegnom

Prosta igra

20'- Igra 9v9 na polovici igrišča z različnimi zahtevami in tremi igrami po 6'. Prva zahteva je

obračanje smeri igre oziroma obračanje strani igre. Druga zahteva je, da ko žoga pride na

krilno pozicijo sledi obvezen predložek v 16m prostor. Tretja igra je bila prosta igra brez

zahtev in omejitev v igri.

10'- Ekipa, ki naj bi začela tekmo na jutrišnji tekmi uigrava 3 kombinacije iz kornerja.

10'- Individualne vaje. 8 igralcev je ostalo na igrišču in opravljalo različne vaje glede na to,

katere nogometne elemente želi izboljšati. Pri tem eni vadijo proste strele, drugi diagonalne

dolge podaje, tretji strel in zaključek z »slabšo« nogo itd.

95




Št. vaj 4 6

Tehnika V igri 6v2 udarec s sprednjim

notranjim delom stopala

V zadnji vaji, ko s pomočjo asistentov

bočni in krilni igralci razvijajo udarec

s sprednjim notranjim delom stopala

ko vadijo predložek v sredino in

napadalci ko razvijajo udarec z glavo

V ogrevanju vodenje, varanje,

navajanje na žogo

V zaključnem delu individualno delo

na izboljšanju različnih tehničnih

elementov (udarec s slabšo nogo)

Taktika V igri 6v2 razvoj posesti žoge

V igri 11v11 razvoj ekipne oziroma

moštvene taktike v sistemu ki ga

igrajo v razmerju do sistema, katerega

naj bi igral nasprotnik. Pri tem

ponavljajo skupno idejo, kje bodo

začeli s presingom in pozicioniranje

glede na sistem obeh ekip, ter

zahtevan hitri prehod v napad po

dobljeni žogi.

V igri 6v2 in 8v8+1 predvsem

razvijanje posesti žoge in

pozicioniranja

V igri 9v9 na polovici igrišča

razvijanje principov predvsem

obračanje strani igre in napad v

zadnjo tretjino preko krilnega

položaja.

Uigravanje prekinitev v napadu in

obrabmi iz standardnih situacij kot so

korner in prekinitve s strani.

Kondicija V ogrevanju hitrost in gibljivost.

Hitrost tudi v igri 6v2, saj so igralci

postavljeni zelo blizu eden drugemu,

tako, da če ne nimaš razvite hitrosti

anticipiranja situacije ne moreš igrati

te igre.

Z vidika intenzivnosti je cel trening

visoko intenziven z veliko število

prekinitev za razlago in počitek

(predvsem pri igri 11v11).

V uvodnem in prvem glavnem delu

predvsem razvoj aerobne kapacitete.

Kasneje sledi igra 9v9 na polovici

igrišča kjer prihaja do razvoja

specifične vzdržljivosti oziroma

aerobne moči

V ogrevanju razvoj gibljivosti

96

4.6. Tedenski načrt

Tedensko delo Al Hilal ena tekma v tednu

Torek

15.4

Sreda

16.4.

Četrtek

17.4.

Petek

18.4.

Sobota

19.4.

Nedelja

20.4.

Ponedeljek

21.4.

Torek

22.4.

20.30h

5.tekma

skupinskega

dela lige

prvakov

Al Ahli:

Al HIlal

0:0

17.00h

70'

Prosto 18.00h

90'

18.30h

60'

18.30h

45'

19.00h

60'

20.50h

6.tekma

skupinskega

dela lige

prvakov

Al HIlal

Sepahan

1:0

Tabela3: tedensko delo Al Hilal

Sobota

20.4.

Nedelja

21.4.

Ponedeljek

22.4.

Torek

23.4.

Sreda

24.4.

Četrtek

25.4.

Petek

26.4.

Sobota

27.4.

11.00h

90'

Prosto 11.00h

105'

10.00h

90'

10.30h

75'

10.30h

30'

20.00h

29.krog

1.SNL

Koper

Maribor

2:1

18.00h

85'

20.00h

30.krog

1.SNL

Maribor

Mura

4:0

Tabela4: Tedensko delo Maribor

Zgornji tabeli nazorno in grobo prikazujejo tedensko sliko dela v obeh klubih. Oba kluba sta

imela ene tekmo v tednu in tudi obe ekipe sta v približno v enakem terminu opazovani. Dnevi

v tednu niso primerljivi vendar je potrebno upoštevati dejstvo, da v Savdiji Arabiji uradno

velja Hajir koledar. Tudi po tem koledarju ima teden 7 dni vendar je prvi delovni dan v tednu

nedelja, vikend dneva pa sta petek in sobota.

Druga razlika oziroma podobnost je v prostem dnevu za igralce. Oba kluba oziroma trenerja

sledita načelu enega prostega dneva v tednu. To je v obeh primerih drugi dan po tekmi. Ta

pristop je z vidika psihične utrujenosti bolj primeren, kot če bi imeli takoj po tekmi počitek,

97

saj se fizična utrujenost pokaže v 48 urah po veliki obremenitvi. Z vidika psihološke

utrujenosti, pa je ta pristop manj primeren, saj so igralci emocionalno izčrpani po veliki

obremenitvi, in s treningom naslednji dan po tekmi, ki zahteva velikanski mentalni in fizični

napor, je stanje v telesu po temi temu primerno. Če bi želeli odpočiti tako telo kot glavo,

potem bi bil najbolj primeren dvo dnevni počitek, vendar se ta strategija uporablja le poredko

in v posebnih trenutkih v letu. V večini drugih primerov je izbira trenerja kateremu elementu

daje večjo utež oziroma večjo prioriteto. Oba trenerja v tem primeru želita imeti fizično

spočite igralce in iz tega lahko zaključim, da želita imeti bolj fizične igralce kot mentalne.

Naslednja razlika je v tem, ali je trening opravljen dopoldne ali popoldne. Nk Maribor je

večinoma treninge opravljal v dopoldanskem času, Al Hilal pa v popoldanskem, čeprav sta

oba kluba imela tekmi okoli 20h ure zvečer. Vendar preden damo nogometno strokovno

primerjavo je potrebno vedeti, da sta obe državah v katerih delujeta kluba podnebno kot

temperaturno zelo različni. V Riyadhu je v tem obdobju dnevna temperatura okoli 40 stopinj

celzija za razliko od Maribora, kjer v istem času najvišja dnevna temperatura ne preseže 30

stopinj celzija. Verjamem, da so dnevni treningi v Hilalu prilagojeni tej specifiki, zato so

treningi organizirani po sončnem zahodu, ki je okoli 18h, ko temperatura postane bolj znosna

in igralci niso izpostavljeni direktno sončnim žarkom. Za primerjamo naj povem, da je sončni

zahod v Sloveniji v tem istem obdobju 1 uro in pol kasneje. Druga variacija časa treninga je

tudi prilagojen petim molitvam, ki so obvezni v Savdiji Arabiji. V tem času se ne opravlja

nobenega dela zato trener planira treninge v času takoj po molitvi, da bi lahko opravil trening

nemoteno in brez prekinitev za molitev.

Tabela: Prikaz primerjave trajanja treninga v enem tednu po dnevih med Al Hilalom in Nk

Mariborom

Številka 1 in 8 na grafu prikazujeta dan, ko sta obe ekipi imeli tekmo, ki traja 90 minut.

Vizualno je razlika v količini opravljenega treninga očitna med Mariborom in Hilalom.

0

20

40

60

80

100

120

1 2 3 4 5 6 7 8

Primerjava trajanja obremenitve v microciklu med Hilalom in Mariborom

Maribor Hilal

98

Koliko minut treninga v enem tednu sta opravili ekipi na igrišču? Al Hilal 325 minut in

Maribor 445 minut. Igralci Maribora so opravili za 37% več treninga na igrišču oziroma za

125 minut več. Trideset minut več dela pride na račun ekstra treninga na dan tekme. Tudi če

ne bi upoštevali tega treninga pri primerjavi je ta razlika v delu nezanemarljiva in ogromna,

saj če predpostavljamo, da je tedensko delu v povprečju podobno opazovanemu potem na

letnem nivoju v tekmovalnem obdobju (30 tekem) ta razlika znaša 3750 minut dela oziroma

62,5 ur. Praktično opravljeno delo je lahko manjše ali večja, če je intenzivnost dela na enoto

časa večja ali manjša, saj je z večjo intenzivnostjo opravljen volumen dela večji na enoto časa

in obratno. Te informacije nimam, saj samo intenzivnost nisem računal ampak opazoval.

Hilal Maribor

Stil vodenja

trenerja

Trener v opazovanem tednu

izredno veliko časa porabil za

razlago in demonstracijo. Pri

tem skoraj da kot po pravilu ni

prihajalo do dialoga zato bi

rekel, da je stil avtoritativen in

mogoče na meji prisile (coercive

style) z veliko želje po uspehu in

ogromno samozavestjo pri

delovanju

Trener v opazovanem tednu

veliko opazuje in prepušča

igralcem iskanje rešitev, saj le

sem in tja prekine vajo z razlago.

Pri tem bi lahko rekel da je

coaching njegov prevladujoč stil

vodenja.

Učne metode Prevladuje verbalna in praktična

metoda z eno uro vizualne

metode, kjer so si ogledali

nasprotnikov vzorec igre na

projektorju

Prevladuje praktična metoda saj

trener ne komentira vsega na

igrišču in s pomočjo programa

ONCE en krat na teden uporabijo

vizualno metodo (ogled videa

posnetkov nogometnih situacij)

Kondicijske

metode

Brez uporabe kontinuirane

metode in z veliko vaj na

intenzivno intervalni metodi

Intenzivnost je nizja v primerjavi

z Hilalom in temu primerno

uporabljene metode

0 100 200 300 400 500

1

2

3

4

5

skupaj

skupno število minut treninga v enem tednu med Hilalom in Mariborim

Maribor Hilal

99

Organizacijske

metode in oblike

Prevladuje igralna oblika

uporabljajo pa se tudi kolone

Prevladuje igralna oblika, kolona

se uporablja v večini primerov v

kondicijskem delu kjer trener zeli

z kolonami urediti ciljano

intenzivnost vaje

Oblike dela Prevladuje vadba v skupinah, ki

so homogene in stalne glede na

pozicojo

Prevladuje vadba v skupinah, ki

so heterogene in začasne

100

6. SKLEP

Cilji naloge so delno izpolnjeni.

Pri sami izvedni in strukturi treninga med obema kluboma obstaja velika podobnost, saj oba kluba

uporabljata enake ali podobne metode dela, v enem primeru celo enako vajo.

Glavna razlika obstaja v planiranju obremenitve in intenzivnosti dela. Igralci Maribora so bili v enem

tednu za 125 minut več časa na igrišču, kar je v primerjavi z Al Hilalom 37% več. Po drugi strani pa so

bili treningi Al Hilala bolj intenzivni.

Pri uporabi sodobnih tehnologij, individualizaciji in specializaciji dela ni bistvenih razlik med obema

kluboma, čeprav se Al Hilal lahko bistveno lažje privošči uporabo npr. Prozona se obe ekipi zanašata

na lastno analizo tekme in uporabo lastnih kriterijev uspešnosti in učinkovitosti.

Kateri so bili zasledovani cilji treninga s kondicijskega, tehničnega in taktičnega vidika z opazovanjem

nisem ugotovil in tudi ni bilo možno ugotoviti, kljub temu, da sem lahko videl uporabljeno vajo,

uporabljen element in tudi uporabljen princip dela.

Oba trenerja sta imela različne stile vodenja in tudi različni poudarec sta dajala uporabljenim

metodam dela. Oba sta se posluževala praktičnih metod dela s to razliko, da je trener al Hilala

mnogo več časa porabil za razlago in razlage (monologi).

Pri teoretičnem delu so v nalogi lepo predstavljeni različni pogledi na nogomet in različna

terminologija in filozofija. Predstavljena je tudi povezava med tehniko in taktiko ter dodano načelo

optimizacije pri planiranju strokovnega dela in povezavi vseh elementov nogometne igre.

101

7. LITERATURA

Beswick B., (2010). Focused for soccer. Human Kinetics, USA

Bompa, T. O. (1990). Theory and methodology of training: The key to athletic performance.

Druskat, V. U., & Wolff, S. B. (2004). Building the emotional intelligence of groups. In

Toronto, Ontario: Department of Phisical Education, Kendall/Hunt publishing.

Harvard Business Review on teams that succeed (pp. 27-52). Boston: Harvard business

school press.

Elsner, Verdenik, Z., Elsner, M., ml. in Pocrnjič, M. (1996). Trener C: (študijsko gradivo za

interno uporabo). Ljubljana: Nogometna zveza Slovenije.

Fabio Capello fansite. (2009). Quotes. Retrieved oktober 26, 2009, from Fabio Capello:

Fifa coaching: Thiery Barneat et.all; Druckerei Feldegg, Zollikerberg, 2011.

Felice Accame (2009). Diddatica del giuoco del calcio Coverciano. Tecnica e tattica secondo

la scoula di Coverciano. Milano.

Franco Ferrari (2009). Elementi ti tattica calcistica. Corere: Milano

Gershon et all, (2007). Handbook of sport psychology, John Wiley & Sons, USA.

Jackson P., (2013). Eleven rings. Penguin group. New York

Juventus Soccer School (2007). Interno gradivo. Torino

Lencioni, P., (2002). The five dysfunction of the team. Wiley imprint, San Francisco

Marcotti, G. (2008). Capello: Portrait of a winner. London: Bantam Press.

Martens, R., (2004). Successful Coaching. Human Kinetics, USA

Moody, S. (2006). Improving the 10 types of speed, World Class Coaching,

Nutrition and football: The FIFA/FMARC consensus on sport nutrition, Routledge, New

York, 2007.

Quotes Daddy. (2009). Arsene Wenger. Retrieved oktober 26, 2009, from Quotes Daddy:

Rinus, M. (2001). Teambuilding: the road to success. Michigan: Reedswain publishing.

Sun, C. (1996). Umetnost vojne. Ljubljana: P. Amalietti.

Šibila, M. Rokomet: izbrana poglavja. Ljubljana: Fakulteta za šport, inštitut za šport 1999,

2004.

Škof, B. (2007). Šport po meri otrok in mladostnikov: pedagoško-psihološki in biološki vidiki

kondicijske vadbe mladih. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo.

Škof, B. (2007). Vadba vzdržljivosti. V B. Škof (ur.), Šport po meri otrok in mladostnikov

(str. 312–365). Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo

Ušaj, A. (2003). Kratek pregled osnov športnega treniranja. Ljubljana:Univerza v Ljubljani,

Fakulteta za šport, Inštitut za šport

U.S. Soccer Curriculum: Javier Perez, US Soccer Federation, Chicago, 2011.

Verdenik, Z., Pocrnjič, M., Elsner, B. in Elsner, B.ml. (1997). Trener B. Ljubljana:

Nogometna zveza Slovenije

Verheijen, R. (1998). Conditioning for soccer. Spring City, Reedswain Publishing.

Verdenik, Z. (2010). Metodika učenja igre v napadu. Letni seminar ZNTS. Ljubljana.

Williams I, (2013). Science and soccer; Developing elite performers. Routledge: New York

102

http://www.slideshare.net/saviocajetandsouza/football-world-cup-2010-

strategies?qid=cd3bd2c1-921b-4e0b-a760-c99ed1d2beed&v=qf1&b=&from_search=20

http://www.telegraph.co.uk/sport/football/competitions/premier-

league/10615728/Manchester-City-v-Chelsea-Jose-Mourinho-hands-team-talk-to-

masseur.html

http://en.wikipedia.org/wiki/Al-Hilal_FC

http://en.wikipedia.org/wiki/International_Federation_of_Football_History_%26_Statistics

http://www.nkmaribor.com/Zgodovina/

http://sl.wikipedia.org/wiki/Prva_slovenska_nogometna_liga

http://www.footballseeding.com/club-ranking/a2013-2014/

http://www.fabiocapello.org

http://en.wikipedia.org/wiki/Principles_of_learning

http://www.slideshare.net/saviocajetandsouza/football-world-cup-2010-strategies?qid=cd3bd2c1-921b-4e0b-a760-c99ed1d2beed&v=qf1&b=&from_search=20

http://www.slideshare.net/saviocajetandsouza/football-world-cup-2010-strategies?qid=cd3bd2c1-921b-4e0b-a760-c99ed1d2beed&v=qf1&b=&from_search=20

http://www.telegraph.co.uk/sport/football/competitions/premier-league/10615728/Manchester-City-v-Chelsea-Jose-Mourinho-hands-team-talk-to-masseur.html



http://en.wikipedia.org/wiki/Al-Hilal_FC

http://en.wikipedia.org/wiki/International_Federation_of_Football_History_%26_Statistics

http://www.nkmaribor.com/Zgodovina/

http://sl.wikipedia.org/wiki/Prva_slovenska_nogometna_liga

http://www.footballseeding.com/club-ranking/a2013-2014/

http://www.fabiocapello.org/

http://en.wikipedia.org/wiki/Principles_of_learning

primerjava strokovnega nogometnega dela v...

Documents