glasilo slovenskega elektrogospodarstva / junij 2004

Prihodnost namenjena obnovljivim viromElektro.TK vstopa na trg

Kam se bo zavrtel distribucijski vrtiljak?

2 Prihodnost namenjena obnovljivim virom Obnovljivi viri energije, med katere poleg vode πtejemo predvsemveter, sonce in biomaso, so nedvomno hit letoπnjega poletja, sajjim doslej πe nikoli ni bilo namenjeno toliko pozornosti in med-narodnih konferenc. Spodbudno je, da se zanimanje zanje po-veËuje tudi v Sloveniji, ki je bila doslej, Ëe ne upoπtevamo pro-izvodnje iz hidroelektrarn, bolj na repu evropske lestvice, na ka-teri prepriËljivo vodita Avstrija in ©vedska.

18 DobiËek iz tujine za naloæbe domaHolding Slovenske elektrarne je doloËil prednostno listo naloæb vpoveËanje proizvodnih zmogljivosti, pri Ëemer naj bi v prvem pa-ketu zgradili Ërpalno elektrarno AvËe, s plinskima turbinama do-gradili TE ©oπtanj in postavili tudi novo plinsko elektrarno. Pobesedah direktorja Holdinga mag. Draga Fabijana je druæba la-ni ustvarila 6,7 milijarde tolarjev dobiËka, dobre poslovne rezul-tate pa priËakujejo tudi letos.

20 Elektro.TK vstopa na trgNa junijski skupπËini druæbe Elektro.TK so sprejeli poslovni na-Ërt, podprli poveËanje osnovnega kapitala druæbe za 110 milijo-nov tolarjev in podpisali tudi komercialno pogodbo, s Ëimer najbi bile izpolnjene vse podlage za dejanski zaËetek delovanja tegaskupnega elektroenergetskega podjetja. Direktorica podjetja mag.Lea BenedejËiË optimistiËno zre v prihodnost in napoveduje uspe-πen prodor na slovenski telekomunikacijski trg.

24 Kam se bo zavrtel distribucijski vrtiljak?Ustanavljanje distribucijskega holdinga je junija πe bolj razvneloæe tako vroËa staliπËa in interese udeleæenih strani. Pred kratkimje dr. France KriæaniË pripravil πtudijo o ekonomski upraviËeno-sti kapitalskega povezovanja distribucijskih podjetij. Po mnenjuJurija Ævana, predsednika konference elektrogospodarstva priSDE, je v tej πtudiji preveË neznank, πe zlasti glede delovnihmest.

28 Prvi z okoljskim certfikatom v distribucijiElektro Ljubljana je konec maja kot prvo slovensko podjetje napodroËju distribucije elektriËne energije prejelo okoljski certifikatISO 14001, ki ga je podelil Slovenski inπtitut za kakovost. Zelena energija je po besedah predsednika uprave Elektra Ljub-ljana Vincenca Janπe namenjena tistim odjemalcem elektriËneenergije, ki se zavedajo nevarnosti energetske potratnosti dana-πnjega sveta.

48 V Mostah iπËejo pot do modrega soæitjaObËinski svet blejske obËine je v zaËetku junija sprejel odlok, kije priægal zeleno luË za HE Moste, nato pa je zaradi pritiskovnaravovarstvenikov spet priπlo do zapleta. V podjetju SEL πe na-prej opozarjajo na potrebo po celoviti obnovi in dogradnji HEMoste. Z uresniËitvijo tega projekta bi nedvomno prispevali tudik bolj urejenemu in Ëistemu okolju na obmoËju Most in Bleda.48

18

2

izdajatelj Elektro-Slovenija, d.o.o.

uredniπtvo Glavni in odgovorni urednik: Brane JanjiÊ Novinarja:Minka Skubic, Miro JakominAdrema:Tomaæ Sajevic Lektorica:Darinka Lempl Naslov:NA© STIK, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, tel. (01) 474 30 00 faks: (01) 474 25 02e-mail: brane.janjic@eles.si

Ëasopisni svet predsednik Ervin Kos (DEM), podpredsednica Ida Novak Jerele (NEK), Majda KovaËiË (El. Gorenjska), Nataπa Toni (TE-TOL),Jana BabiË (SEL), Jadranka Luænik (SENG), Gorazd Pozvek (TEB), Franc Ægalin (TET), mag. Violeta Irgl (El. Ljubljana), Danica Mirnik (El. Celje), Jelka Oroæim Kopπe (El. Maribor), Neva Tabaj (El. Primorska), Irena Seme (TE©), Janez Zadravec (ELES), mag. Marko Smole (IBE), Danila Bartol (EIMV), Joπko Zabavnik (Informatika), mag. Petja Rijavec (HSE),Barbara SvetiË (Borzen), Drago Papler (predstavnik stalnih dopisnikov).

Poπtnina plaËana pri poπti 1102 Ljubljana

oblikovanje Peter Æebre

grafiËna priprava STUDIO CTP, d.o.o., Ljubljana

tisk Delo tiskarna, d.d., Ljubljana

naπ stik je vpisan v register Ëasopisov pri RSI pod πt. 746. Po mnenju urada za informiranje πt. 23/92 πteje NA© STIK med izdelke informativnega znaËaja.

Naklada 6.500 izvodov.

Prihodnja πtevilka Naπega stika izide 5. avgusta 2004. Prispevke zanjo lahko poπljete najpozneje do 20. julija 2004.

naslovnica HE Vuzenicafoto Duπan Jeæ

ISSN 1408-9548 www.eles.si

Iskanje alternativSlovensko elektrogospodarstvo je v zadnjem Ëasuobudilo vrsto projektov, ki so neke vrste flpovrat-niki« in so veËinoma bili æe velikokrat opisani vrazliËnih dosedanjih razvojnih naËrtih, poveza-nih z iskanjem odgovora o tem, kako v Slovenijizagotoviti dovolj kakovostne elektriËne energije.Za osveæitev spomina naj samo omenimo gradnjoËrpalnih elektrarn, elektrarne na Muri, sanacijoHE Moste in podobne. To povratniπtvo poudarja-mo zato, ker ti flstari« novi projekti zgolj potrju-jejo, da kljub razvoju energetskih tehnologij inupoπtevanju vseh novih znanstvenih spoznanj,glede na naravne moænosti, ki jih imamo v Slove-niji, Ëudeæev vseeno ni mogoËe priËakovati. Upo-rabimo torej lahko zgolj tisto, kar nam je na vo-ljo. Obstaja sicer πe druga moænost, in ta bi bilaokoljevarstvenikom verjetno najljubπa, da na vseskupaj lepo pozabimo ter se prepustimo razvojudogodkov in usodi Ëasa. A glej ga πmenta, kaj ko je odgovornost za zane-sljivo in kakovostno oskrbo z elektriËno energijododeljena ravno elektroenergetskim podjetjem inzapisana celo v zakonu. To odgovornost pa je mo-goËe prevzeti le tako, da nenehno predlagamo iz-boljπave, izvajamo zamenjave in posodabljamodotrajano opremo ter ne nazadnje, upoπtevajoËvse veËje potrebe po elektriËni energiji, predlaga-mo tudi izvedbo nekaterih novih projektov. Pa nekakrπnih koli, temveË takπnih, ki bodo energetskoin ekonomsko upraviËeni, ekoloπko sprejemljivi inbodo uspeπno prestali πtevilne strokovne presoje. Zgoraj naπteti projekti sodijo ravno med takπne,pri Ëemer pa nam, kot æe reËeno, kljub tehnoloπ-kemu razvoju in veËkratnim tehtnim strokovnimpremislekom, doslej ni uspelo najti boljπih alter-nativ. MogoËe pa zanje vedo tisti, ki ob vsakempredlogu iz elektroenergetskih krogov visoko dvig-nejo kopja in razglasijo skoraj vojno napoved. In Ëe res vedo, Ëeprav doslej iz njihovih ust æal nibilo sliπati niËesar drugega kot neupraviËene sploπ-ne kritike vsega, kar je povezano z elektroenerge-tiko, naj nam jih v skupno dobro za boæjo voljoæe zaupajo.

tema m

eseca

redstavniki veË kakor150 dræav so na nedavnikonferenci v Bonnu raz-pravljali predvsem o po-

menu obnovljivih virov energije,pozornost pa so namenili tudirazpravi o primarnih ukrepih zanadaljnji razvoj obnovljive ener-gije. Ministrskega dela zasedanjase je udeleæil tudi naπ minister zaokolje, prostor in energijo mag.Janez KopaË. Spremljala sta gadræavni sekretar za energetikomag. Djordje Æebeljan in direk-tor Agencije RS za uËinkovito ra-bo in obnovljive vire Franc Be-ravs. Ministru KopaËu smo nekajdni po vrnitvi v svoje delovnookolje zastavili nekaj vpraπanj osvetovni in domaËi politiki doobnovljivih virov.

Za vami je mednarodnakonferenca o obnovljivih vi-rih v Bonnu, kjer se je po-

kazala tesna povezanostokoljske in energetske politi-ke. Kakπno je trenutno stan-je v svetu, kateremu seg-mentu je dan veËji pouda-rek, okolju ali energetiki?≈Okoljska in energetska politikahoËeπ noËeπ postajata vse boljeno in isto, kar se odraæa tudi vpolitiËni deklaraciji konference vBonnu, iz katere izhaja, da botreba v prihodnjih letih za mili-jardo ljudi zagotoviti energijo izobnovljivih virov. Problem je vtem, da je najmanj milijarda lju-di na svetu brez dostopa doomembe vredne energije. »e bi tamilijarda dobila moænost do veË-jega dostopa do energije in bi taizvirala iz fosilnih virov, bi to ta-ko zelo podraæilo fosilna goriva,da bi to pomenilo resno groænjoza gospodarski razvoj v razvitihdræavah. Zato je prihodnost zavse tiste, ki πe nimajo dostopa do

energije, kot tudi za razvite dræa-ve samo v obnovljivih virih. Zatotrdim, da okoljska in energetskapolitika Ëedalje bolj postajataeno in isto, kar je razvidno tudi iznaπega Nacionalnega energetske-ga programa. V resnici pa se kon-flikti odpirajo na drugih podroË-jih, enega od takih imamo zadnjeËase tudi v Sloveniji, in sicer medokoljevarstveno in naravovar-stveno politiko. Okoljevarstveni-ki delujejo z roko v roki z energe-tiki, konflikt pa je z naravovar-stveno politiko.«

Ali je sprejeta dekleracija ospodbujanju uporabeobnovljivih virov energije,ki ima za cilj, da v prihod-njih letih milijarda ljudipokrije svoje energetske po-trebe iz obnovljivih virovenergije, narejena na podla-gi πtudij in konkretnih po-datkov energetskih virov?≈Konkretni podatki o potencialihobnovljivih virov seveda obstaja-jo, tako za geotermalno in solar-no energijo kot biomaso in veter.Potencialni viri za veË kakor10.000-krat presegajo potrebeËloveπtva, zato je govoriti o po-tencialnih virih brezpredmetno.Konkretna usmeritev iz deklara-cije izhaja iz groænje, ki bi jo po-vzroËil dostop dodatne milijardeljudi k fosilnim virom energije inposledicam tega dostopa na povi-πanje cen energije iz fosilnih vi-rov, predvsem nafte.«

So veËje moænosti na straniproizvodnje iz obnovljivihvirov ali uËinkovite uporabeenergije?≈UËinkovita uporaba ima svojeomejitve. Lahko zmanjπamo po-rabo toplote v zgradbah za 20 do50 odstotkov, lahko uvedemo no-vo generacijo avtomobilov, ki po-rabijo manj goriva kakor seda-nji, pa vendar bo s poveËanimi

RIHODNOST NAMENJENAOBNOVLJIVIM VIROM P

Zaradi aktualnih razmer na svetovnem energet-skem trgu se je letoπnjo pomlad zanimanje zaobnovljive vire energije πe okrepilo, Ëeprav so ne-katere evropske dræave v nasprotju s sploπnimprepriËanjem v raziskovanje alternativnih virovenergije veliko vlagale æe doslej. Slovenija naj bido leta 2010 deleæ obnovljivih virov poveËala za1,6 odstotka in skupaj s proizvodnjo v hidroelek-trarnah dosegla 33,6-odstotni deleæ, deleæ na rav-ni Evropske unije pa naj bi se v tem Ëasu povzpelna 12,5 odstotka. V pogovoru z nekaterimi klju-Ënimi akterji in zagovorniki veËje uporabe obnov-ljivih virov energije smo skuπali izvedeti, kakπneso sprejete usmeritve na nedavni konferenci oobnovljivih virih v Bonnu (o sklepih s te konfe-rence podrobneje poroËamo tudi v prilogi Pogledpo Evropi), kakπna so trenutna gibanja na tempodroËju v Sloveniji, kateri so najaktualnejπi pro-jekti in kaj si πe lahko obetamo.

P

2

potrebami ljudi, njihovega viπje-ga standarda, povzroËila milijar-da, ki πe æivi v revπËini, ËedaljeveËjo odvisnost tudi razvitih dr-æav. Poraba energije na prebival-ca povsod raste in uËinkovita ra-ba je samo del odgovora, kako joomejiti. Brez poveËanja obsegaproizvodnje iz obnovljivih virovne bo πlo.«

Je skupni akcijski naËrtspodbujanja obnovljivih vi-rov, ki je sestavljen iz 165akcijskih naËrtov posamez-nih dræav, zbirka progra-mov dræav ali so tudi nave-deni skupni naËrti za vse?≈To je sestavljenka posameznihakcijskih naËrtov. Mi smo prispe-vali dva programa, in sicer pro-gram uËinkovite rabe energije inprogram spodbujanja obnovlji-vih virov energije, ki sta sestavnadela NEP. Ravno tako se je zgodi-lo v primerih drugih dræav. Takoje v skupnem akcijskem naËrtunekaj programov posameznih dr-æav, nekaj pa tudi programovmulitnacionalk. Omenjeni akcij-ski naËrt je poskus, da bi bilakonferenca v Bonnu bolj konkret-na, saj z vsebino politiËne dekla-racije ni uspela biti omembe vred-na nadgradnja svetovnega vrha otrajnostnem razvoju pred dvemaletoma v Johannesburgu.«

Ste imeli priloænost sliπatiali spoznati dober primerokoljske in energetske politi-ke, ki bi ustrezal naπim raz-meram?≈Vsaka dræava mora iskati odgo-vore za svoje lastne razmere inmoænosti. V Bonnu smo lahkoposluπali veliko o izrabljanju geo-termalne energije na Filipinih.Mi takih virov enostavno nima-mo, razen nekaj majhnih moæno-sti v panonskem svetu. Pri nasimamo pri obnovljivih virih πenekaj moænosti pri hidropotencia-

3

Imamo NEP, imamo strategijo obnovljivih virov,imamo Naturo 2000, s katero smo zaπËitili naravo,primanjkuje pa nam elektriËne energije. Jedrskihcentral ne bi gradili, termo postajajo Ëedalje draæjetudi zaradi taks, sonca in geotermalne energije,imamo premalo za veËje enote, za biomaso se bodoenergetiki borili z leasarji za isto surovino, tudi ve-trnic ne bi imeli in kaj nam πe preostane - voda.Tudi za HE Moste Blejci obetajo referendum.Je æe res, da je naravo treba spoπtovati in jo pustitizanamcem Ëim bolj neokrnjeno, toda cena za to jekompromis med zaπËito naravnih danosti in mo-ænostmi izrabljanja teh danosti v Ëim veËjo koristvseh. Energetiki, ki so se vrnili z letoπnjega energet-skega kongresa v ©paniji, vedo povedati, da nihËeveË ne govori o medmejnem trgovanju, temveË je po-udarek na samooskrbi vsake dræave zase. Tega sebodo morali Ëim prej zavedati tudi odgovorni zaelektroenergetiko pri nas. Uvoz petine elektrike brezkratkoroËnih moænosti za izboljπanje stanja je kajklavrna popotnica v samooskrbo Slovenije.Obnovljivi viri so ena izmed reπitev, predvsemustrezne hidroelektrarne bi nam priπle nadvse pravin pa tudi veter bi bilo dobro izrabiti, Ëe bi raËuninvestitorjem pokazal, da je cena sprejemljiva. Ovsem tem bi se nujno morali zaËeti pogovarjati znaravovarstveniki. Toda ne o posameznem projektu,saj so z lokalno skupnostjo obiËajno manjπe teæavekakor z naravovarstvenimi ideologi. Slednjim je tre-ba predstaviti elektroenergetske razvojne naËrte, into strokovno argumentirano in podkrepljeno zustreznimi analizami. Potem pa naj povedo, kakπniso njihovi predlogi za gospodarski razvoj in energet-sko samooskrbo. Ne pa da dopuπËamo, da njihovinajbolj odgovorni strokovnjaki javno nasprotujejovetrnim elektrarnam na Volovji rebri, ne da bi si toreber sploh ogledali. Ali res ni niti pri nas niti v bli-ænji okolici zgledov sonaravne ureditve energetskihobjektov, ki bi vsem prinaπali kar najveË koristi. Soin tudi pri nas so. Smo pa majhni, imamo najboljzaπËiteno naravo v Evropi, radi bi poceni elektriko,imamo nekaj velikih gospodarskih porabnikov, peti-no elektrike uvaæamo, poraba raste, v kratkem no-vih elektrarn ne bo in πe proti tistim smo, ki bi lah-ko bile. Umesten bi bil referendum za niæji stan-dard v dræavi.

Minka Skubicbrez

varo

valke

Sporazumz naravovarstveniki

3

lu na spodnji in srednji Savi, pri-morskem vetru in biomasi, solar-na energija je pri nas bolj name-njena individualnim porabni-kom, viri geotermalne energije patudi niso omembe vredni za proiz-vodnjo elektriËne energije.«

Kakπno je zanimanje kapi-tala in multinacionalk zagradnjo obnovljivih virov,glede na to, da z drugimiviri na kratek rok lahko za-sluæijo bistveno veË?≈Investicije v energetiko, ki te-meljijo na fosilnih virih, se mora-jo amortizirati, potem pa tudimultinacionalke vidijo zanimanjeza vlaganja v obnovljive vire. Po-leg tega se z novimi tehnoloπkimireπitvami poveËuje zanimanje zaobnovljive vire. Danes imamo æevetrne turbine s 3 do 4 MW naenem stebru. V Bonnu smo sliπalipredstavnika ZDA, ki je govoril opadcu cen solarne energije le nanekaj centov. »e se bodo njihovenapovedi uresniËile, se ni bati, dane bi mulitnacionalke mnoæiËnovlagale v sonËne celice.«

Sopredsednikovali ste delov-nemu omizju na temo fi-nanËni mehanizmi za spod-bujanje rabe obnovljivih vi-rov energije. Kakπni so timehanizmi v svetu in kak-πni pri nas?≈V svetu so razliËne vrste spod-bud. Pri nas lahko uporabljamosamo tiste, ki so zdruæljive z ev-ropskim pravnim redom, tako dalahko vzore iπËemo samo v Evro-pi. Sicer pa imamo pri nas vse in-strumente za spodbujanje rabeobnovljivih virov, kot jih poznastara celina. Eden od takih virovje proraËunska podpora za inve-sticije v obnovljive vire. Tako sub-vencioniramo kotle na biomaso,tako skupinske kot individualne,potem so subvencionirane vrtineza termalno energijo, subvencio-nirana je bila elektrarna na bio-plin. Drug naËin spodbujanja jezagotavljanje odkupa proizvede-ne energije za obdobje desetih letin fiksna cena za odkup tako pri-dobljene energije, ki zagotavljanormalni rok za povraËilo naloæ-be. Poleg tega so pri nas ugodnikrediti Ekoloπko razvojnegasklada za ta namen. Mehanizem,ki ga pri nas πe ni, pa bi lahko bil,so posebno plaËane raziskave zaobnovljive vire.«

Kakπen je naπ akcijski naËrtpoveËanja deleæa obnovlji-vih virov v primarni ener-getski bilanci dræave? Kje jenaπ najveËji potencialobnovljivih virov?≈V naπi energetski bilanci je sedajdeleæ obnovljivih virov devet-odstoten, naπ cilj pa je, da ga po-veËamo na 12 odstotkov do leta2010. RaËunamo, da bi to lahkostorili s hidroelektrarnami naspodnji in srednji Savi, vetrnimielektrarnami na Primorskem inbiomaso v manjπih in veËjih kuri-πËih.«

»emu pri nas dajemo pred-nost obnovljivim virom aliokoljski politiki, glede na to,da smo najbolj zaπËitili na-ravo v Evropi?≈Kot sem æe omenil, je spodbuja-nje izkoriπËanja obnovljivih vi-rov okoljska politika in imamokonflikt z naravovarstveniki. Takonflikt sam po sebi ni niË slabe-ga, razumeti ga je treba kot potdo razumnega konsenza. V dræa-vi imamo jasno politiko spodbu-janja obnovljivih virov in njiho-vega umeπËanja v prostor. ZaπËi-tili pa smo preteæni del Mure,Idrjico, del srednje Save, karonemogoËa energetsko izkoriπËa-nje teh voda. Prav tako smo za-πËitili Nanos, GoliË in πe nekaterepotencialne lokacije za vetrneelektrarne. Kljub temu ostaja πekar dosti lokacij za resnejπe na-loæbe v obnovljive vire, pa se po-javljajo odpori proti njim tuditam.«

Kdaj bodo narejene analizepotencialov in pripravljenestrategije razvoja posamez-nih obnovljivih virov zaproizvodnjo elektriËne ener-gije?≈Analiza vodnega potenciala zaMHE je æe v Nacionalnem ener-getskem programu, analiza vetr-nega potenciala bo v celoti nare-jena letos, potencial za lesno bio-maso je znan, nimamo pa analizpotencialov solarne energije ingeotermalne energije. Zadnji dvevrsti energije pa pri nas za res-nejπe pridobivanje elektriËneenergije ne prideta v poπtev, boljza individualno izkoriπËanje.«

Kakπna so vaπa priËakova-nja glede kupovanja zeleneelektrike, ki je za tretjino

draæja in za odjem katereste se vi æe tudi odloËili? Ko-liko odjemalcev raËunate,da se vam bo pridruæilo?≈Teh odjemalcev bo natanËno to-liko, kolikor je tistih okoljevar-stvenikov, ki so v resnici to, zakar se proglaπajo.«

Priloænosti so v sonËnienergijiMed tako imenovanimi alterna-tivnimi obnovljivimi viri energijeloËimo predvsem veter, sonce inbiomaso, pri Ëemer smo doslej vSloveniji πe najbolj skuπali izra-biti slednjo, pa πe to bolj za siste-me daljinskega ogrevanja kot zasoproizvodnjo in pridobivanjeelektriËne energije. Po besedahdirektorja Agencije za prestruk-turiraje energetike Franka Nem-ca, ki nedvomno sodi med najveË-je poznavalce in slovenske pio-nirje uporabe alternativnih virovenergije, je moænosti za izraboomenjenih alternativnih virov zaproizvodnjo elektriËne energije vSloveniji kar nekaj, pri Ëemer soocene o moænih potencialih pre-cej razliËne. Tako denimo v ener-getskem programu govorimo o100 MW vetrne energije do leta2010, moje ocene potenciala so300 MW, Elektro Primorska pa sije nekako v svoje razvojne naËr-te zapisala 200 MW. Slednji πte-vilki se pribliæujejo tudi rezultatimednarodne πtudije Wind energypotencial, v okviru katerih so bi-li ocenjeni potenciali petih ev-ropskih regij, pri Ëemer naj biocenjeni vetrni potencial v Slove-niji sicer znaπal okrog 500 MW,ob upoπtevanju vseh omejitvenihdejavnikov pa naj bi bilo dejan-sko mogoËe izrabiti slabo polovi-co.Kakor koli æe, veter je tisti vir, kiomogoËa omembe vredno proi-zvodnjo elektriËne energije, in tepriloænosti, poudarja FrankoNemac, ne bi smeli zamuditi. Pribiomasi gre bolj za uporabo zanamene daljinskega ogrevanja,kjer s sodobnimi kotli lahko do-seæemo precej velike izkoristke,Ëeprav se v zadnjem Ëasu govoritudi o uporabi biomase za sopro-izvodnjo, denimo v TE-TOL. Pritem gre za relativno klasiËne par-ne tehnologije, poglavitni motivza vpeljavo biomase pa naj bi bilpredvsem v zmanjπevanju emisij.Takπno soproizvodnjo je teoretiË-no do doloËene ravni mogoËe vpe-

4

ljati v vseh termoelektrarnah,treba pa je zagotoviti biomasodoloËene kakovosti, precejπen lo-gistiËen zalogaj pa je tudi, kakotakπno biomaso spraviti do elek-trarne. Za zdaj je takπen veËjiobjekt pri nas v Kamniku, kjersta nameπËeni dve turbini s po1,2 MW proizvedene elektriËneenergije, drugi objekti pa somanjπi oziroma temeljijo na za-stareli tehnologiji. Tudi v EvropiveËjih tovrstnih projektov ni invidnejπe rezultate dosegajo le vklasiËnih elektrarnah s parno te-hnologijo. Podobno velja tudi zabioplin, Ëeprav je pri nas doslejbilo kar nekaj uspeπnih poskusov(Barje, ©kofja Loka, kmetija Fle-re) in je bilo pripravljenih πe ne-kaj projektov, ki pa jih poznejeniso uresniËili. Prav tako velja zaprojekte, povezane z uporabo geo-termalne energije, ki niso prinesliæelenih rezultatov. Tako namostane le πe energija sonca, ki jepo mojem prepriËanju, praviFranko Nemac, tudi tista pravaenergija prihodnosti. Zaloge kla-siËnih energentov so namreË ome-jene, zato se bodo v naslednjihdesetletjih razmere na energet-skem trgu precej spremenile,obnovljivi viri pa bodo dobivaliveËjo veljavo. Dejstvo je, da glav-ni dobavitelji opreme za sonËneelektrarne niso veË le majhna po-djetja, temveË tudi velike multi-nacionalne druæbe, kot sta Shell,British Petrolium in Sharp, karposredno potrjuje, da raËunajona sonËno energijo tudi v prihod-nosti. Kljub raziskavam tehno-logija uporabe sonËnih celic zaproizvodnjo elektriËne energije vzadnjih desetih letih ni bistvenonapredovala in izkoristek obse-valne energije na posamezno po-vrπino ostaja okrog 10-odstoten.Se je pa tovrstna oprema v temËasu precej pocenila in napravepostajajo veliko zanesljivejπe,kar daje dobre obete za mnoæiË-nejπo uporabo v prihodnosti. So-larne elektrarne so podobno kotvetrne postale neke vrste sestav-ljivi unificirani elementi, pri ka-terih Ëedalje bolj stopata v ospre-dje tudi estetski moment in upo-rabnost sonËnih celic kot gradbe-nih elementov. V Evropi po mo-jem mnenju, pravi Franko Ne-mac, nameπËanje celic v oblikivelikih sonËnih polj zaradi dra-gocenosti prostora ni smotrno insprejemljivo, nobenih ovir pa ni,

da bi sonËne celice uporabljali zakritino na strehah ali z njimi po-krivali dele fasade, πe posebej,ker lahko delujejo kot sodobenarhitekturni element.

Slovenska zakonodajaspodbudnaKer obnovljivi viri energije zara-di sorazmerno visokih investicij-skih stroπkov in omejene proizvod-nje ne morejo konkurirati klasiË-nim energetskim virom, je zelopomembna podpora dræave. Slo-venija je po besedah FrankaNemca na tem podroËju med na-prednejπimi evropskimi dræava-mi, saj smo z uredbo o kvalifici-ranih proizvajalcih energije povzoru nemπke zakonodaje vzpo-stavili spodbuden sistem, ki jepozitivno naravnan. Kljub temupa je videti, kot da energetskisektor tej usmeritvi πe ne verjamedovolj, Ëeprav æe imamo nekajpozitivnih primerov. Pri tem greseveda omeniti projekte ElektroPrimorske (vetrne in sonËnaelektrarna), pa tudi HSE, ki je æenaroËil πtudijo za postavitev sonË-ne elektrarne v Portoroæu, kjernaj bi s sonËnimi celicami prekri-li parkiriπËe v Bernardinu. Gresicer za prve korake in bolj tipa-nje moænosti, pa vendarle je opa-ziti spremembo v razmiπljanju, kilahko za sabo potegne tudi druge.Tudi v Agenciji opaæamo, da sezanimanje za takπne projekte poprvih plaπnih korakih poveËuje.V prihodnje pa bi morala ven-darle veË za promocijo obnovlji-vih virov narediti tudi dræava, kibi denimo lahko po vzoru nekate-rih drugih evropskih dræav usta-novila neko skupno podjetje, kibi se naËrtno ukvarjalo z obnov-ljivimi viri. Seveda, poudarjaFranko Nemac, Ëe res trdno ver-jame, da gre za energijo prihod-nosti. Naπa agencija je o temnamreË prepriËana, zato je z na-πe strani tudi priπla pobuda zaustanovitev grozda za sonËnoenergijo, v katerem naj bi pove-zali slovenske investitorje, proi-zvajalce in znanje ter tako skuπa-li Ëim bolj izrabiti proizvodnemoænosti, ki jih v prihodnosti ssabo prinaπa takπna visoka teh-nologija.

Evropa namenja veliko pozornosti biomasi Med vrsto strokovnih posveto-vanj o biomasi posebej omenimo

4. mednarodno omizje - Obrato-vanje daljinskih sistemov na les-no biomaso, ki je maja potekalo vBohinju pod okriljem Ministr-stva za okolje, prostor in energi-jo - Agencije za uËinkovito raboin obnovljive vire energije. Nadelovnem sreËanju so se udele-æenci iz Slovenije, Italije, Avstri-je, NemËije in ©vice pogovarjali omoænostih trajnostne uporabe bi-omase in poudarili velik pomentega vira energije, tako na ravniEvrope kot tudi v posameznih ev-ropskih dræavah. Po razpravi soudeleæenci sprejeli naslednjoskupno izjavo: Sodobna energet-ska politika prinaπa narodnogos-podarski dobiËek skupaj z ekolo-πkimi prednostmi, saj bistvenospodbuja razπirjeno uporabovseh obnovljivih virov energije. Stem lahko Evropa izpolnjuje svo-jo druæbenopolitiËno, ekonom-sko in ekoloπko odgovornost, kaj-ti prizadevanje za izrabo doma-Ëih, obnovljivih ter CO2 nevtral-nih virov energije se obrestuje ta-ko iz politiËnih kot tudi gospo-darskih razlogov. V Evropi je bi-omasa najpomembnejπi obnovlji-vi vir energije in njen razvoj jetreba v naslednjih letih πe okrepi-ti.Udeleæenci mednarodnega omi-zja o biomasi so pozvali Evrop-sko komisijo, Evropski svet, po-samezne zvezne in deæelne vladeter lokalne skupnosti, da odpra-vijo vsa doloËila na evropski innacionalni ter lokalni ravni, kiovirajo razvoj biomase. Namestotega naj Ëim prej predloæijo inte-grirane koncepte za razvojobnovljivih virov energije terustrezna denarna sredstva, po-trebna za njihovo uresniËitev. Toizjavo pa so udeleæenci utemeljiliz naslednjimi ugotovitvami: - Zanesljiva oskrba z energijo, ki

je neobËutljiva na krizne ra-zmere, je in ostaja glavni pogojza uspeπno evropsko gospodar-stvo in stabilnost.

- Danaπnje stanje okolja in ener-getike kliËe po hitri in dosledniuresniËitvi zakonskih podlag, kiv veËini dræav æe obstajajo.

- S kvantitativnimi in kvalitativ-nimi cilji (na primer programisubvencioniranja) so postavlje-ni okvirji za energetsko politi-ko. »e hoËemo biti dosledni,morajo besedam slediti dejanja.

- Obnovljivi viri energije so po-membni kamenËki v mozaiku

5

raznolike evropske oskrbe zenergijo, ki je trajnostno narav-nana.

- Od vseh obnovljivih virov ener-gije ima biomasa najveËji krat-koroËni in srednjeroËni poten-cial izrabe ob sorazmerno niz-kih dodatnih stroπkih. Brezdvoma je mogoËa podvojitev da-naπnje rabe.

- Podvojitev izrabe biomase lah-ko bistveno prispeva k dosega-nju ratificiranih ciljev zmanjπa-nja emisij CO2 (Kjotski proto-kol).

- Izraba biomase je smotrna zdruæbenopolitiËnega, narodno-gospodarskega in strukturnegavidika. Ustvarja πtevilna delov-na mesta ter visoko lokalno inregionalno dodano vrednost.

- Evropska ekoloπka politika semora spremeniti. Bolj kot bo tr-æno gospodarsko naravnana,bolj ko bodo eksterni stroπki in-ternalizirani, boljπi bodo pogojiza biomaso.

- Tehnologija izrabe biomase jenapredna in se je obnesla v stotisoËih primerih. Sodobne to-plarne oziroma elektrarne na-domeπËajo πtevilne majhne na-prave in so neprecenljiv prispe-vek h kakovosti zraka.

Financiranje OVE ena od kljuËnih toËkKot je povedal dr. Fouad Al-Man-sour iz Centra za energetsko uËin-kovitost na Inπtitutu Joæef ©te-fan, je proizvodnja elektriËneenergije iz obnovljivih virov po-stala ena od prednostnih nalog vnajmanj dveh zakonskih obvezahSlovenije. Prva obveza izhaja izdirektive EU o spodbujanju pro-izvodnje elektriËne energije izOVE na notranjem trgu elektriË-ne energije, kjer se je Slovenijaobvezala poveËati deleæ proizve-dene elektriËne energije iz OVE z32 odstotkov v letu 2002 na 33,6odstotka do leta 2010. Drugaobveza pa izhaja iz ratificiranegaKjotskega protokola, kjer se jenaπa dræava obvezala zmanjπatiemisije toplogrednih plinov za 8odstotkov glede na leto 1986. Financiranje projektov za proi-zvodnjo elektriËne energije izobnovljivih virov je ena od kljuË-nih toËk, ki vpliva na razvoj ininvestiranje v takih projektih.Pregled mehanizmov financira-nja projektov OVE v Sloveniji jepokazal, da æe obstajajo primer-

ni mehanizmi financiranja v pri-merjavi z drugimi Ëlanicami EU.Veljavni javni finanËni mehaniz-mi financiranja so:- Fiksne cene odkupa elektriËne

energije (Uredba o pravilih zadoloËitev cen in za odkup elek-triËne energije od kvalificiranihproizvajalcev elektriËne energi-je, UL RS πt. 25/2002).

- Financiranje priprav investicij-ske dokumentacije projektovOVE - πtudije izvedljivosti.

- Spodbude za investicije v pro-jekte za izrabo obnovljivih vi-rov energije pod doloËenimi po-goji (Pravilnik o dodeljevanjusredstev za spodbujanje uËin-kovite rabe energije in izrabeobnovljivih virov energije, ULRS 49/2003), kamor sodijo elek-trarne do moËi 10 MW, ki kotprimarni energetski vir izrab-ljajo OVE in niso prikljuËenena javno elektroenergetsko om-reæje, ter elektrarne do moËi 10MW, ki kot primarni energetskivir izrabljajo OVE in uporab-ljajo nove ali neuveljavljene te-hnologije, pri katerih zaradi vi-sokih lastnih stroπkov proizvo-dnje elektriËne energije odkup-na cena elektriËne energije nezadoπËa za zagotavljanje renta-bilnosti naloæbe.

- Ugodni krediti Ekoloπko ra-zvojnega sklada v viπini od 40do 70 odstotkov upraviËenihstroπkov investicije (odvisno odvelikosti podjetja, edini viroskrbe na zaokroæenem obmo-Ëju, prejemnik izvaja svojo de-javnost).

FinanËna zasebna shema v pod-poro investicij v projekte OVE jetako imenovano pogodbeno zni-æanje stroπkov za energijo (ThirdParty Financing) ali na kratkopogodbeno financiranje. Glavninamen pogodbenega financiranjaprojektov je vkljuËevanje zaseb-nih investitorjev v realizacijoukrepov za varËevanje z energijoali kakovostno zagotavljanjeenergetskih storitev brez angaæi-ranja lastnih denarnih sredstevporabnika energije. Izvajalcu sevloæena sredstva povrnejo v obli-ki deleæa v doseæenih prihrankihstroπkov za energijo.Pogodbeno zniæanje stroπkov zaenergijo je pristop, ki je uspeπenz ekonomskega, energijskega inekoloπkega staliπËa, in v kateremimata koristi tako naroËnik kot

tudi izvajalec. Tak naËin financi-ranja zagotavlja veËjo smotrnostprojektov v povezavi z drugimiukrepi uËinkovite rabe energije vokviru celotnega sistema oskrbe.Primeri takπnega financiranjaprojektov OVE v tujini (ki so bilipripravljeni in izdani v obliki in-formativne liste Zelena elektrika)so pokazali uspeπnost in korist-nost takπnega naËina financira-nja. Tak naËin financiranja je v

6

7

Sloveniji πele na zaËetku.Poleg omenjenih finanËnih meha-nizmov v podporo projektovOVE obstajajo zakonska doloËi-la, ki posredno ali neposrednovplivajo na uspeπnost investicijpreko poveËanja njihove konku-renËnosti (olajπave, viπje trænecene itd.). Take zakonske osnoveso v obliki: zagotavljanja sre-dnjeroËne stabilnosti odkupnihcen elektriËne energije od elek-

trarn na OVE, sistema certifici-ranja izvora energije, standardi-ziranja priklopa mikro in malihelektrarn, omogoËanje tarifnimodjemalcem prostovoljni nakupelektriËne energije od kvalificira-nih proizvajalcev (z minimalnimistroπki omreænine), poveËevanjaobdavËenja fosilnih goriv zaogrevanje (davËna in okoljska za-konodaja), obveznih lokalnihenergetskih konceptov.

Predlagane so bile naslednjespremembe, ki izboljπujejo finanË-ne mehanizme v podpori projek-tov OVE:- Potrebna je sprememba uredbe

o pravilih za doloËitev cen in zaodkup elektriËne energije odkvalificiranih proizvajalcevelektriËne energije, in sicer ta-ko, da podaljπuje rok za veljav-nost pogodbe za odkup elektriË-ne energije iz novih projektovOVE po fiksni odkupni ceni dodeset let brez zmanjπanja cenein premije.

- Potrebna je uveljavitev in pos-peπitev mehanizma pogodbene-ga zniæanja stroπkov za energijopri financiranju projektovOVE.

- Dodatno je treba poiskati drugevire financiranja: odlog plaËe-vanja kreditov za doloËen Ëas,ugodno ocenjevanje projektov,krediti v obliki vnaprej plaËaneproizvedene energije ...

- VeËja vloga dræave pri podporiraziskovalno razvojnih in pilot-nih projektov, financiranih izprogramov EU.

- Moænosti financiranja projek-tov preko strukturnih skladovEU: dræavna pomoË (obveπËa-nje, svetovanje).

- VkljuËitev razvojnih skladovpri financiranju projektovOVE: razvoj kmetijstva itd.

Sicer pa bo k zmanjπanju stro-πkov projektov OVE prispevalanova zakonodaja z uvajanjempoenostavitev postopkov za pri-dobitev potrebnih dovoljenj.

Kmalu gradnja vetrnic na Volovji rebri Na podroËju obnovljivih virovenergije ima posebno mesto tudiizraba vetra v energetske name-ne, ki postaja v Evropi in svetuvedno bolj pomembna, napredektehnologije pa omogoËa hiter ra-zvoj izrabe tega obnovljivega vi-ra. Slovenija se zavzema, da sprimernimi ukrepi zagotavljaprednost uporabi obnovljivih ob-lik energije ter energetskih virov,ki manj onesnaæujejo okolje. Zzgraditvijo vetrnih elektrarn bo-mo prispevali k uresniËevanjuobveznosti Kjotskega protokola,po katerih moramo zmanjπatiemisije toplogrednih plinov.Energetska politika je usmerjenav odpravljanje posledic onesna-æevanja in v zamenjavo tehnolo-gij, ki pospeπujejo nastajanje

Foto arhiv iz πtudije WEP

uËinkov tople grede. VkljuËitevnovih energetskih virov proizvod-nje elektriËne energije v energet-ski sistem pomeni tudi zagotav-ljanje veËje stabilnosti slovenske-ga energetskega sistema.Po dolgotrajnih prizadevanjih jenaposled vendarle zasvetila zele-na luË za zgraditev vetrnih elek-trarn na Volovji rebri (naloæba jevredna okrog 40 milijonov ev-rov). Kot so æe maja sporoËili zMinistrstva za okolje, prostor inenergijo, so prostorski akti ObËi-ne Ilirska Bistrica usklajeni z dr-æavnimi. Tako so se odloËili, kerobmoËje Volovje rebri trenutnonima nikakrπnega naravovar-stvenega statusa, iztekel pa se jetudi 45-dnevni zakonski rok zaizdajo soglasja. Poleg tega so ugo-tovili, da zaradi gradnje in obra-tovanja vetrnih elektrarn ni pri-Ëakovati bistvenega zmanjπanjaπtevila æivalskih in rastlinskihvrst. Tako so v Ilirski Bistrici æesprejeli odlok o lokacijskem na-Ërtu za vetrno elektrarno na Vo-lovji rebri. Gre za 20-kilovoltnokabelsko povezavo in 110-kilo-voltni povezovalni daljnovodRTP Ilirska Bistrica-RTP Volov-ja reber. S tem so se investitorjuElektru Primorska odprla vrataza pridobitev gradbenega dovo-ljenja in odkup zemljiπË ter zapostavitev 47 vetrnih turbin sskupno inπtalirano moËjo 40 me-gavatov. Kot predvidevajo, bodoz gradnjo vetrnih elektrarn naVolovji rebri zaËeli jeseni, konËa-li pa naj jo bi do konca leta 2005.Koalicija naravovarstvenih orga-nizacij sicer poskuπa prepreËitigradnjo vetrnih elektrarn na Vo-lovji rebri, vendar pa na Ministr-stvu za okolje, prostor in energi-jo poudarjajo, da so za to investi-cijo pridobili vse potrebne prav-ne in druge strokovne podlage, vskladu s tem pa potekajo tudi na-daljnji postopki.

Predvidena tudi sonËnaelektrarna v NarinuV podjetju Elektro Primorska sepripravljajo na gradnjo njihoveprve fotovoltaiËne elektrarne zmoËjo 35 kilovatov, in sicer v va-si Narin, na obmoËju obËine Piv-ka. Kot je povedal direktor ko-mercialnega sektorja Karlo Perπo-lja, so pri izbiri lokacije upoπte-vali πtevilo sonËnih dni, oddalje-nost od obstojeËe elektroenerget-ske infrastrukture, vkljuËenost

objekta v okolje ter promocijske,turistiËne in druge vidike, pa tu-di razvojno strategijo na obmo-Ëju Narina. Presojajo, da bo tre-ba za sonËno elektrarno Narinodπteti dobrih 60 milijonov tolar-jev, kar naj bi delno pokrili ssredstvi investitorja, delno pa ssredstvi evropskega projekta So-lar plots; vloæena sredstva naj bise povrnila v 15 letih. Po prelimi-narni πtudiji, ki jo je pripravilInπtitut za obnovljive vire energi-je iz Kranja, naj bi postavili ne-kaj fotovoltaiËnih elektrarn zmoËjo 35 kilovatov, povezanihneposredno v 380-voltno omreæ-je. Postavljanje elektrarn moËimalo pod 36 kilovatov je smotr-no, ker je do inπtalirane moËi 36kilovatov odkupna cena elektriË-ne energije 89,67 tolarjev na kilo-vatno uro, nad to moËjo pa 15,46tolarjev na kilovatno uro. Za slo-venski prostor, kjer pokrivamotretjino potreb po elektriËnienergiji iz vodnih virov, je doda-tek solarnih elektrarn zelo do-brodoπel, saj proizvede taka

elektrarna najveË elektriËneenergije v tistih mesecih, ko sovodostaji najniæji.SonËna elektrarna Narin naj bikot pilotski projekt podjetjuElektro Primorska omogoËilapridobivanje potrebnih izkuπenjza prehod Slovenije na delno po-krivanje energetskih potreb izobnovljivih virov, pa tudi sama binekaj prispevala k izpolnjevanjudoloËil Kjotskega protokola. Po-leg tega bi omogoËila nadaljnjirazvoj turistiËne vasi Narin, sajbi lahko sluæila ogledom strokov-nih in πolskih skupin. Za postavi-tev tega objekta, ki se bo estetskovkljuËil v okolje, so zainteresira-ni tako vaπËani Narina, kot obËi-na Pivka in Elektro Primorska.

Minka SkubicBrane JanjiÊMiro Jakomin

8

Resolucija o NEP, ki jo je dræavnizbor sprejel pred kratkim, predvide-va intenzivno rabo obnovljivih virovenergije, kar je povezano z zahtevni-ma ciljema doseganja 12-odstotnegadeleæa obnovljivih virov energije vprimarni energiji do leta 2010 in33,6-odstotnega deleæa elektriËneenergije iz obnovljivih virov energijeglede na bruto porabljeno elektriËnoenergijo do leta 2010. »eprav je æeleta 2002 ta deleæ znaπal 32 odstot-kov, bo zaradi predvidene skoraj 2-odstotne letne rasti porabe elektriËneenergije treba do leta 2015 izkoristi-ti od 20 do 50 odstotkov trenutnoevidentiranega tehniËnega potencialaobnovljivih virov energije (veter,male HE, bioplin, biomasa itd.) inna leto proizvesti pribliæno 430 gi-gavatnih ur elektriËne energije.

9proiz

vodn

ja in

oskrb

aMAJSKA PORABA ELEKTRIKE VE»JA ZA 2,8 ODSTOTKA

PROIZVODNJA V OKVIRU PRI»AKOVANJ

PORABA NARA©»A, PROIZVODNJA PA TUDI

Nadaljnje naraπËanje porabe elektriËne ener-gije, ki so ga nakazali æe prvi letoπnji meseci,potrjujejo tudi podatki o majski porabi, sajsmo peti letoπnji mesec v Sloveniji iz prenos-nega omreæja prevzeli 999,4 milijona kilovat-nih ur, kar je bilo za 2,8 odstotka veË kakormaja lani. Poraba je bila veËja pri obehspremljanih skupinah, pri Ëemer so neposred-ni odjemalci skupaj prevzeli 247,1 milijonakilovatnih ur (polodstotna rast), odjem petihdistribucijskih podjetij pa je s prevzetimi752,3 milijona kilovatnih ur bil v primerjaviz istim Ëasom lani viπji za 3,6 odstotka. Dru-gaËe pa dejansko doseæeni rezultati niso bi-stveno odstopali od majskih predvidevanj velektroenergetski bilanci, saj so bili le za 0,3odstotka viπji.

Po prvih petih letoπnjih mesecih je odjem izprenosnega omreæja dosegel 5 milijard 193,6milijona kilovatnih ur, kar je bilo v primer-javi z istim lanskim obdobjem za 2,8 odstot-ka veË. Odjem se je bistveno poveËal pred-vsem v skupini distribucijskih odjemalcev, ki so do zaËetka junija iz prenosnega omreæ-ja prevzeli æe 4 milijarde 94,8 milijona kilo-vatnih ur elektriËne energije, medtem ko jebil odjem neposrednih odjemalcev v primer-javi z istim lanskim obdobjem celo za 3,2odstotka niæji. Na drugi strani pa so precejspodbudni tudi proizvodni rezultati, saj sohidroelektrarne v tem Ëasu v omreæje oddaleæe milijardo 349,6 milijona kilovatnih urelektriËne energije (33-odstotna rast), nukle-arna elektrarna Krπko in druge termoelek-trarne pa so prispevale πe 4 milijarde 473milijonov kilovatnih ur (6,7-odstotna rast).

Hidroelektrarne so po zaslugi ugodnih hidroloπ-kih razmer maja v omreæje prispevale 380,7milijona kilovatnih ur, kar je bilo za dobrotretjino veË kakor maja lani. Iz jedrske elek-trarne Krπko in drugih termoelektrarn pa namje uspelo zagotoviti 823,4 milijona kilovatnihur, kar je bilo v primerjavi z lanskim letomkar za 52 odstotkov veË. Pri tem pa je trebaupoπtevati dejstvo, da je bila NEK lani od 10.maja do 4. junija v skoraj enomeseËnem re-montu. Skupna proizvodnja iz domaËih virovje tako maja letos dosegla milijardo 204,1 mi-lijona kilovatnih ur oziroma toliko, kot je bilotudi naËrtovano z letoπnjo elektroenergetskobilanco. Za sistemske potrebe in potrebe trgo-vanja smo maja iz tujih elektroenergetskih si-stemov uvozili 289,2 milijona kilovatnih ur(24,7-odstotno zmanjπanje), izvoz na tuje trgepa je v tem Ëasu dosegel 477,9 milijona kilovat-nih ur (131,6-odstotna rast).

0

200

400

600

800

1000

SKUPAJDISTRIBUCIJANEPOSREDNI

maj 2004maj 2003

GWh

1200

0

100

200

300

400

500

maj 2003

GWh

maj 2004

DEM

600

SEL SENG NEK TE© TET TE-TOL TEB

0

300

600

900

1200

IZVOZUVOZPORABAPROIZVODNJA

maj 2004maj 2003

GWh

* upoπtevana je celotna proizvodnja NEK* TEB — topla rezerva v sistemu

altern

ativn

i viri

omen sonËne elektrarneza razvojno in razisko-valno delo Univerze vMariboru in Fakultete

za elektrotehniko raËunalniπtvoin informatiko sta ob slovesnostiob odprtju poudarila najviπjapredstavnika omenjenih institu-cij, rektor Univerze v Mariboruprof. dr. Ivan Rozman in dekanFakultete za elektrotehniko, ra-Ëunalniπtvo in informatiko prof.dr. Igor TiËar. Ob tej priloænosti -odprtju tega pomembnega ra-zvojno-raziskovalnega projekta -pa je dræavni sekretar na Mini-strstvu za okolje, prostor in ener-gijo mag. –ore Æebeljan pouda-ril pomembnost tega slovenskegadoseæka na podroËju obnovljivihvirov energije, glavne znaËilnosticelotnega projekta pa je podalvodja celotnega projekta mag.Andrej HanæiË, zaposlen na FERIkot asistent za podroËje energeti-ke in hkrati strokovni vodja vZavodu tehnoloπki center za pre-tvarjanje energije (TCPE).

Energetska odvisnostV Sloveniji danes uvaæamo okrog

20 odstotkov energije. HSE naËr-tuje gradnjo veË novih elektrarn,naËrtuje se zamenjava veË obsto-jeËih starih naprav z novimi veË-jih zmogljivosti, kot na primer vTE Trbovlje in v TE-TO Ljublja-na. Vseeno pa bo leta 2020 - obpredpostavki uresniËitve predvi-denih proizvodnih projektov -potreben uvoz æe 30 odstotkovelektriËne energije. Zamisli o ni-Ëelni rasti porabe so se v zadnjihpetih letih razblinile, nakup v tu-jini pa je po lanskih mrkih vednobolj negotov. Tudi predstavnikiEvropske unije pravijo, da mora-mo zdaj, ko smo v Evropi, poskr-beti sami zase.

Pomen raziskovalnih laboratorijevMoænosti za ublaæitev velike uvoz-ne odvisnosti so male proizvo-dne enote za soproizvodnjo to-plote in elektriËne energije, ki sov Evropi veËinoma na zemeljskiplin, in elektrarne na obnovljivevire. Vlada doloËa smernice, ko-liko in kako se bodo te enotevkljuËevale v lokalno (komunal-no) energetiko z zagotovljeno ce-

no in prednostnim razdeljeva-njem. Ker 75 odstotkov konËneenergije porabimo na lokalni rav-ni, moramo tudi na tej ravni pre-tvoriti Ëim veË energije. Na poho-du je tako imenovana razprπenaproizvodnja. V to skupino soditudi sonËna elektrarna, ki je bilarazvita v Laboratoriju za energe-tiko na Fakulteti za elektrotehni-ko, raËunalniπtvo in informatikona Univerzi v Mariboru, ki ga vo-di prof. dr. Joæe VorπiË.Obnovljivi viri energije bodo vnaslednji 10 do 20 letih moËnovplivali na razvoj energetike vEU. PoveËanje deleæa pridoblje-ne elektriËne energije iz obnovlji-vih virov energije, med katere so-di tudi raba sonËne energije, na-poveduje tudi poveËanje gradnjetovrstnih energetskih objektov.Tako naj bi se deleæ rabe obnov-ljivih virov energije po predvide-vanjih EU poveËal na 12,5 od-stotka glede na deleæ v skupni po-rabi primarne energije EU. Temsmernicam sledimo in bomo sledi-li tudi v Sloveniji.Z raziskavami pretvarjanja sonË-ne energije v elektriËno se je vokviru omenjenega Laboratorijaza energetiko na FERI v Maribo-ru zaËelo pred veË kakor petnaj-stimi leti. VeËino dela je biloopravljenega skupaj s πtudenti.Prve raziskave so bile raziskaveobnaπanja razliËnih vrst sonËnihcelic (amorfnih, kristalnih) obrazliËnih osvetlitvah in vpadnihkotih. Sledile so πe druge raziska-ve s tega podroËja.

ZnaËilnosti sonËnega generatorjaPrav razvoj novih tehnologij napodroËju uporabe obnovljivih vi-rov energije je temelj znanstvenoraziskovalnega dela na omenje-nem projektu. Prvi zastavljenicilj je bil uspeπno doseæen skupajs partnerji s postavitvijo trenut-no pri nas najveËje solarne elek-

AJVE»JA SON»NAELEKTRARNA JE V MARIBORUN

Na Fakulteti za elektrotehniko, raËunalniπtvo ininformatiko Univerze v Mariboru je bil 21. majapomemben dogodek. Tega dne je bila v navzoËnostivelikega πtevila povabljenih gostov predana v obra-tovanje prva veËja sonËna elektrarna v Sloveniji.Ta projekt je plod dolgoletnega in tesnega sodelo-vanja med Fakulteto za elektrotehniko, raËunal-niπtvo in informatiko Univerze v Mariboru, Hol-dingom slovenske elektrarne, d. o. o., iz Ljubljane,ECO Power CEA, d. o. o, iz Ruπ, Energetico Gmbhiz Celovca, Iskraemecom, d. d., iz Kranja, Elek-trom Maribor, d. d., iz Maribora in πe med neka-terimi drugimi manjπimi podjetji.

P

10

trarne moËi petih kW. Obratuje znapetostjo 230 V, enosmerna na-petost 196,8 V, frekvenca 50 Hz,sonËnih modulov je 48. MoË po-sameznega modula je 105 W, na-petost modula je 16,4 V/21,0 V.PovpreËna letna proizvodnjaelektriËne energije celotne sonËneelektrarne je 6.000 kWh.SonËna elektrarna deluje vzpored-no z elektriËnim omreæjem, karpomeni, da jo je treba sinhronizi-

rati s slednjim. V ta namen souporabljeni posebni elektronskirazsmerniki, ki omogoËajo vzpo-redno obratovanje z elektriËnimomreæjem.

Uspeπen zagon prve sonËne elektrarne in spodbudni zaËetni rezultatiV prvih dvajsetih dneh poskusne-ga obratovanja so bile opravljene

prve analize obratovanja sonËneelektrarne. ObiËajno ob sonËnemvremenu velja, da je najveËjaproizvodnja elektriËne energijezagotovljena med 11. in 14. uro,zjutraj in popoldne pa je niæja. Izpetnajstminutnih odËitkov je raz-vidno, da je najveËja doseæenamoË v omenjenem intervalu 3,94kW. Doseæena je bila æe tudi naj-veËja nazivna moË petih kW. Vprvih dvajsetih dneh poskusnegaobratovanja je bila proizvedenadelovna elektriËna energija259.96 kWh. Solarna energija seËedalje bolj uveljavlja. Morda jekomercialna raba tovrstne teh-nologije res za zdaj πe skromna, aglede na poveËanje proizvodnjein predvidene pocenitve posamez-nih sklopov sonËne elektrarnelahko tudi na tem podroËju pri-Ëakujemo nadaljnji skokovit ra-zvoj. Tudi v slovenskem nacio-nalnem energetskem programu(NEP) je zapisano, da je dræavadolæna ustvariti in opredeliti po-goje, pod katerimi bo mogoËeobnovljive vire izrabljati na eko-nomsko in okoljsko sprejemljivnaËin. Trenutno najveËja sonËnaelektrarna v Sloveniji, ki je bilazasnovana in predana v obrato-vanje na Fakulteti za elektroteh-

niko, raËunalniπtvo in informati-ko Univerze v Mariboru, je zago-tovo eden prvih korakov k temucilju.Mag. Andrej HanæiË

11

SonËne celice pred stavbo FERI v Mariboru.

Foto arhiv FERI

Otvoritve seje udeleæila

vrstauglednih

gostov.

iz en

ergets

kih ok

olij

GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE

VENERGETIKI NUJNENOVE NALOÆBEPred kratkim je izπel zbornik referatov,podanih na strateπki konferenci Zdruæenjaza energetiko pri GZS, ki je potekala konecmarca pod naslovom Slovenska energetikanapenja jadra pred polnopravnim Ëlan-stvom v EU (o tem dogodku smo podrobne-je poroËali v aprilski πtevilki Naπega stika).Prispevki posameznih avtorjev iz energeti-ke so zdaj zbrani v sklepnem gradivu, kipoleg strokovnih predstavitev in grafiËnihprikazov vsebuje tudi sklepne ugotovitveglede elektriËne energije, zemeljskega pli-na, utekoËinjenega naftnega plina, tekoËihgoriv, obnovljivih virov energije in raziskavv energetiki. Kot je zapisano v tem gradivu,bodo na delovanje energetskega sektorjaodloËilno vplivali Nacionalni energetskiprogram, Zakon o varstvu okolja, Strategi-ja prostorskega razvoja Slovenije, Opera-tivni program zmanjπevanja emisij toplo-grednih plinov ter direktive EU o delova-nju trga elektriËne energije in zemeljskegaplina. Na teh podroËjih bodo slovenskienergetiki morali uresniËiti vrsto zahtevnihnalog, pri Ëemer naj bi uveljavili vse trikljuËne dejavnike konkurenËnosti, to jeznanje, inovativnost in podjetniπtvo. Kotmed drugim opozarja dr. Milan Medved,predsednik Zdruæenja za energetiko priGZS, moramo v Sloveniji Ëim prej zaËetinov investicijski ciklus v proizvodne in pre-nosne zmogljivosti. ≈V razmerah, ko vsaEvropa ugotavlja, da je elektrika strateπkadobrina, ki je bo v prihodnosti primanjko-valo, in je treba prej kakor v treh desetle-tjih v celoti obnoviti sedanje in dograditinove proizvodne zmogljivosti, bo velik pro-blem postalo umeπËanje energetskih objek-tov v prostor. Ta problem je πe posebej pe-

reË v intenzivno urbaniziranih okoljih, kotje Slovenija. KljuËnega pomena pri reπeva-nju prihodnje energijske oskrbe Slovenijebodo tudi dolgotrajni postopki sprejemanjadokumentov in izdajanja soglasij. Energet-ska podjetja so zdaj mnogokrat izpostavlje-na neprijaznim razmeram delovanja, ki jihpovzroËajo dolgotrajni in dragi postopkipridobivanja soglasij, lokacijske dokumen-tacije in dovoljenj za zgraditev, obnovo invzdræevanje energetskih objektov. Ob zdaj-πnjih pogojih za uresniËitev naloæb je trebaraËunati z obdobjem pet do πest let, predenlahko nove elektrarne zaËnejo obratovati.Z odloËitvami, ki bi jih sprejeli danes, takoreπujemo probleme πele v letih 2008 oziro-ma 2009.« Sicer pa dr. Medved v sklepnemgradivu opozarja tudi na celovit pristop kzagotavljanju trajnostnega razvoja in napotrebo po uravnoteæenem upoπtevanjuekonomskih, ekoloπkih in socialnih vidikovv razvoju druæbe. ≈Z drugimi besedami topomeni, da zaradi ekonomije ne smemo za-nemariti ekologije, zaradi ekologije ne mo-remo Ëez noË ukinjati delovnih mest in za-radi socialnih vpraπanj in ohranjanja de-lovnih mest ne smemo zanemariti ekonomi-je.«

Miro Jakomin

GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE

NOVI IZZIVI PRI OBDAV»ENJUENERGENTOVNa Gospodarski zbornici Slovenije je konecmaja potekal kolokvij o optimalnih obdav-Ëitvah energentov in energije v Sloveniji, kiso ga pripravili Slovenski nacionalni naftnikomite, Slovenski nacionalni komite WEC,Pharos Slovenija in Zdruæenje za energeti-

12 Foto Miro Jakomin

V GZS po-zorno sprem-ljajo tudienergetskoproblematiko.

ko pri GZS. S tem kolokvijem so organiza-torji prispevali k tvornemu dialogu medproizvajalci in dobavitelji vseh vrst ener-gentov in energije, porabniki teh dobrin vgospodarstvu in predstavniki dræave na po-droËju obdavËitve energentov in energije,kjer se pojavljajo novi izzivi, ki jih prinaπaËlanstvo v EU. Kot je v svojem razmiπlja-nju poudaril dr. MiÊo MrkaiÊ, docent naFakulteti za organizacijske vede Kranj, jeoptimalno obdavËenje energentov zelo po-membno zaradi uËinkovite rabe druæbenihvirov in zaradi tega, ker raven obdavËitveenergentov moËno vpliva na sploπno gospo-darsko konkurenËnost. Raven cen energen-tov namreË doloËa obseg njihovega povpra-πevanja v proizvodnem procesu in posre-dno vpliva na skupno faktorsko produktiv-nost gospodarstva. Poleg tega je obdavËe-nje energentov pomembno tudi zaradi tega,ker ima njihova uporaba pomembne eks-ternalije, predvsem onesnaæevanje (na pri-mer toplogredni plini, kisli deæ in podobno)in politiËno odvisnost od dobaviteljev, vsajv primeru naftnih derivatov. Zato obstajateænja, da se derivati diferencirano obdav-Ëujejo, in sicer tako, da se poleg fiskalnegauËinka zasledujejo tudi uËinki zmanjπeva-nja porabe derivatov, katerih uporaba po-vzroËa negativne eksternalije. DoloËanjeoptimalnih davkov na energente je pro-blem, ki ga moramo, kot ugotavlja dr. Mr-kaiÊ, reπevati tako, da blaginjo porabnikovzaradi obdavËitve zmanjπamo v kar naj-manjπi moæni meri. Najbolj enostavno tolahko doseæemo s tako imenovanim Ramse-yevim naËinom doloËanja davkov, pri kate-rem za neko predpisano raven davËnih pri-hodkov doloËimo davËne stopnje tako, daje posredna funkcija koristnosti za repre-zentativnega ekonomskega agenta najveËja.Sicer pa je razprava o problematiki opti-malnih obdavËitev energentov in energije,ki jo je vodil dr. France KriæaniË, direktorEkonomskega inπtituta Pravne fakultete,potrdila, da le usklajenost vseh æelja in po-treb lahko prinese optimalne rezultate indeluje kot pospeπevalec gospodarskega ra-zvoja Slovenije.

Miro Jakomin

KONFERENCA JAVNEGA SEKTORJA

NI KONKURENCEBREZ DOVOLJZMOGLJIVOSTIV zaËetku junija je bila v Portoroæu dvo-dnevna poslovna konferenca javnega sek-torja v organizaciji Dnevnika, Druπtva eko-nomistov Ljubljane in Ekonomske fakulteteUniverze v Ljubljani. Razprave so bile na-menjene aktualnim izzivom, ki Ëakajo slo-

venijo z vstopom v Evropsko unijo na po-droËju telekomunikacij, zdravstva, energe-tike, prometa in stanovanjske problemati-ke.Drugi dan konference so bile loËene raz-prave po posameznih tematskih sklopih. Omonopolu oziroma konkurenci na podroËjuenergetike pri nas po vstopu v EU je vodilapogovor dr. Nevenka Hrovatin z Ekonom-ske fakultete. Njeni sogovorniki so bili dr.Robert Golob, direktor Istrabenz Energet-ski sistemi, David ValentinËiË, direktorElektro Primorske in Aleksander Mervar,direktor TE-TOL. Sloæno so ugotovili, daje na naπem trgu pomanjkanje konkurence,da ima monopol HSE, zato bi bilo smotrnooblikovati πe en podoben steber, v kateregabi bili vkljuËeni drugi slovenski proizvajal-ci elektriËne energije. Primanjkuje namproizvodnih in prenosnih zmogljivosti, ceneelektriËne energije so niæje kakor na ev-ropskih borzah, zato potrebujemo 700 do1000 MW novih zmogljivosti. Predvsem bo-do to investicije dræavnih podjetij, sajIstrabenz naËrtuje vlaganja v manjπe proi-zvodne enote. Ker smo sprejeli politiko po-veËanja obnovljivih virov, bo nujno pove-Ëanje omreænine vsaj za 15 odstotkov. Naorganizacijskem podroËju je ponovno predvrati zdruæevanje distribucije, pri Ëemer jekljuËni problem, da dræava nima cilja, kajbo to zdruæevanje prineslo. Tudi gledevzrokov, zakaj slovenski elektro trg ni zaæi-vel, so si bili udeleæenci edini. Elektro trgsmo imeli pred ponovnim prevzemom elek-trike iz NEK s hrvaπke strani, ko smo imelipreseæke elektriËne energije. Zdaj namzmogljivosti in energije primanjkuje, in za-to trg ne more delovati.

Minka Skubic

13

Dr. NevenkaHrovatin innjeni gosti naposlovni kon-ferenci javne-ga sektorja.

Foto Minka Skubic

AGENCIJA RAO

OBNOVLJENOSKLADI©»E RAO V BRINJUCentralno skladiπËe RAO v Brinju pri Lju-bljani, v katerem so shranjeni radioaktivniodpadki iz industrije, medicine in razisko-valne dejavnosti, obratuje od leta 1986.Njegovo upravljanje je pred petimi leti pre-vzela Agencija za radioktivne odpadke . Æeob prevzemu so strokovnjaki agencije ugo-tovili, da je objekt treba obnoviti, saj so bi-li posamezni tehnoloπki sistemi zastareli inniso delovali skladno z novimi predpisi.Agencija je pred dvema letoma zaËela pri-dobivati soglasja za rekonstrukcijo in no-vembra lani so izbrani izvajalci zaËeli delo.Do konca letoπnjega januarja je bil do skla-diπËa poloæen nov vodovod, zamenjana inobnovljena je bila kanalizacija z nepreto-Ëno greznico, za obstojeËim skladiπËemzgrajena strojnica z novo prezraËevalnonapravo za skladiπËe. Druga faza obnovi-tvenih del, ki je potekala spomladi, je zaje-mala predvsem dela v skladiπËu. Saniraneso bile manjπe poπkodbe betonske kon-strukcije v skladiπËu, razpeljan ventilacij-ski sistem v posameznih prekatih ter name-πËena nova filtrna enota v strojnici. Slednjazagotavlja filtriranje zraka iz skladiπËapreko sistema treh zaporednih filtrov, karomogoËa izboljπane delovne razmere za de-lavce ter zmanjπanje atmosferskih izpustovv okolje. Prenovljena elektriËna napeljavapa bo izboljπala poæarno varnost skladiπËa.Zamenjali so tudi vhodna vrata in vse po-moæne sisteme, ki jih je treba stalno vzdr-æevati.Rekonstrukcijska dela, ki so znaπala okrog115 milijonov tolarjev, so bila zahtevnapredvsem zato, ker so bili vsi radioaktivni

odpadki skladiπËeni tudi ves Ëas med izva-janjem obnovitvenih del. Agencija RAO jemed sanacijo premeπËala skladiπËene od-padke in s tem omogoËala nemoteno delodelavcem izvajalskih podjetij. TehniËnipregled skladiπËa ob koncu maja je poka-zal, da so vsa dela izvedena skladno z izda-nim gradbenim dovoljenjem. Pred AgencijoRAO pa je πe postopek, v katerem bo napodlagi nove revizije varnostnega poroËilapridobila dovoljenje za poskusno obratova-nje ter tako zagotovila stalno in nemotenodelovanje javne sluæbe ravnanja z radioak-tivnimi odpadki malih proizvajalcev.

Minka Skubic

DISTRIBUCIJA

O EKONOMSKI ©TUDIJI ZA ZAPRTIMIVRATISredi junija so v distribucijskem podjetjuElektro Gorenjska predstavili ekonomskoπtudijo o nameravani reorganizaciji distri-bucije (glede ustanavljanja Holdinga slo-venske distribucije), ki jo je pripravil dr.France KriæaniË, direktor Ekonomskegainπtituta pri Pravni fakulteti. Po nam zna-nih podatkih naj bi s to πtudijo seznanilivse partnerje, to je Sindikat delavcev de-javnosti energetike Slovenije (SDE), Gospo-darsko interesno zdruæenje elektriËne ener-gije (GIZ), Ministrstvo za okolje, prostor inenergijo (MOPE) ter pide. Predstavnikovelektrogospodarske javnosti, ki naj bi pomedijski plati spremljali omenjeno temati-ko, tokrat niso povabili. Kot je pojasnilmag. Andrej ©uπterπiË, vodja projektaHSD, je ekonomska πtudija oznaËena kotposlovna skrivnost in je bila njena predsta-vitev namenjena zgolj naroËnikom πtudije

14

Ekonomskoπtudijo sopredstavili vElektru Go-renjska.

Foto Miro Jakomin

in drugim, ki so vkljuËeni v πirπo projektnoskupino. Zato v tem trenutku lahko samougibamo, kaj vsebuje omenjena πtudija.Zadovoljiti se paË moramo s formulacijo,da gre v bistvu za ocenjevanje ekonomskofinanËne upraviËenosti kapitalskega pove-zovanja distribucijskih podjetij. Spodbu-dno pa je, da je mag. Andrej ©uπterπiË za-gotovil, da bo za Naπ stik æe v kratkem po-sredoval informacijo. Upamo, da bo poja-snil vsaj nekatera najbolj aktualna vpraπa-nja glede ustanavljanja hËerinske druæbeSistemski operater in glede predvidenegatrgovanja z elektriËno energijo v okviruHoldinga slovenske distribucije. Ne naza-dnje naj bi bolj konkretno odgovoril tudina vpraπanje, kaj predvidena reorganizaci-ja elektrodistribucije pomeni za ekonomskiin socialni poloæaj zaposlenih.

Miro Jakomin

ELEKTRO PRIMORSKA

PODPISAN SPORAZUM O GRADNJI VETRNEELEKTRARNEDirektor podjetja Elektro Primorska Da-vid ValentinËiË in bistriπki æupan Anton©enkinc sta v zaËetku junija v Ilirski Bistri-ci podpisala sporazum o gradnji vetrneelektrarne Volovja reber na pogorju Mila-nje. Sporazum vsebuje zahteve bistriπkegaobËinskega sveta, po katerih bo investitorobËini plaËeval letno rento v viπini 1.750evrov na posamezno vetrnico za dobo 20let, kar bo izplaËal v dveh obrokih, leta2004 in 2005. Poleg tega so v sporazumu πedoloËila glede ureditve ceste na obmoËjuvetrne elektrarne, pa tudi glede moænosti,da bi investitor Ëim bolj vkljuËil v uresniËe-

vanje tega projekta domaËe izvajalce. Tadokument med drugim vsebuje tudi doloËi-la glede ureditve obmoËja vetrnih elektrarnv kmetijske, turistiËne in okoljevarstvenenamene. Ob tej priloænosti je ©enkinc pove-dal, da sta se na Ustavno sodiπËe pritoæiladva obËana, eden kot lastnik sosednje par-

15

David Valen-tinËiË in An-ton ©enkinc(na desni) pripodpisu spo-razuma.

Foto Miro Jakomin

DEM

ZELENA LU» ZA PRENOVO HE ZLATOLI»JEV Dravskih elektrarnah Maribor se je 14. ju-nija prviË sestal novi triËlanski nadzorni svet,ki ga sestavljajo predstavnica Holdinga Slo-venske elektrarne Mojca VeljkoviË (izvoljenaza predsednico nadzornega sveta), predstav-nica Republike Slovenije Jasna Kalπek inpredstavnik delavcev DEM Bojan MajheniË.Med pomembnejπimi sklepi prve seje Ëlanovnovega nadzornega sveta DEM je bila potrdi-tev investicijskega programa za prenovo HEZlatoliËje, ki naj bi se zaËela leta 2006. Po-leg zamenjave dotrajane opreme naj bi vokviru tega projekta pretok v HE ZlatoliËjeuskladili s pretoËno zmogljivostjo verige ozi-roma poveËali skupni pretok elektrarne na530 m3/s, za 24 MW pa se bo poveËala tudiinπtalirana moË elektrarne. Poleg tega bodoelektrarno vkljuËili v sistem daljinskega vo-denja ter sanirali jez in opravili πe nekateradruga gradbena dela na dovodnem in odvo-dnem kanalu. PredraËunska vrednost investi-cije je ocenjena na 15 milijard tolarjev.

Brane JanjiÊ

cele, drugi kot solastnik manjπega deleæa vagrarni skupnosti; vendar naj to ne bi za-dræalo postopkov za pridobitev gradbenegadovoljenja. ValentinËiË pa je izrazil prepri-Ëanje, da bodo prebivalci Slovenije boljeæiveli z izkoriπËanjem vetrnega potencialakot pa brez njega. Ponovno je omenil po-trebo po izkoriπËanju obnovljivih virovenergije v Sloveniji, poveËanju zanesljivostioskrbe z elektriËno energijo in zmanjπanjuodvisnosti od fosilnih goriv (predvsem naftein plina), za katere se v prihodnje predvi-deva drastiËno poviπanje cen. Zato naj biSlovenija Ëim bolj izrabila redke danosti,ki jih ima na voljo za izkoriπËanje vetrneenergije na Primorskem, in sicer v skladu zzahtevami Kjotskega protokola in smerni-cami, ki so zapisane v Nacionalnem ener-getskem programu.

Miro Jakomin

TE TRBOVLJE

BIOMASA TUDI V TETV zaËetku letoπnjega leta so v TE Trbovljeposkusili s kurjenjem prvih 40 ton lesne bi-omase v razmerju 1 : 10 z zasavskim pre-mogom. Preskus so opravili z namenom, dapreverijo logistiko, dobavo, transport insamo zgorevanje te meπanice v kotlu. Napodlagi dobrih rezultatov poskusnega kur-jenja so se v TET odloËili, da bodo takojpo koncu letoπnjega remonta veË dni po-skusno obratovali s kurjenjem te meπaniceV ta namen so naroËili 500 ton lesne mase -æagovine, ki jo bodo premeπali s 5000 tona-mi premoga. SoËasno bodo opravili tudi vsepotrebne tehnoloπke meritve. »e jim bo po-skusno obratovanje uspelo, bodo v TE Tr-bovlje v prihodnjih letih poskuπali desetodstotkov elektriËne energije pridobiti zuporabo lesa. Kot pravi direktor MarkoAgreæ, bodo s tem prispevali k zmanjπeva-nju emisij ogljikovega dioksida in poveËalideleæ izkoriπËanja obnovljivih virov.

Minka Skubic

DEM

PODPISALI KOLEKTIVNO POGODBO Direktor Dravskih elektrarn Maribor Da-nilo ©ef in predsednik sindikata druæbeDravske elektrarne Maribor Ervin Kos sta4. junija podpisala kolektivno pogodbo. Stem so v Dravskih elektrarnah Mariboropredelili pravice, obveznosti ter odgovor-

nosti delodajalca in delavcev na podroËjudelovnih razmerij, plaË in drugih prejem-kov iz delovnega razmerja ter povraËilstroπkov v zvezi z delom, poloæaj sindikatav druæbi ter pravice delavcev glede inova-cij. Direktor Danilo ©ef je po slovesnempodpisu pogodbe poudaril dobro sodelova-nje s sindikatom. Slavnostnega dogodka seje udeleæil tudi predsednik Sindikata dejav-nosti energetike Slovenije Franc Dolar, kije na kratko orisal in poudaril vlogo sindi-kata nekoË, danes in v skupni Evropi.

Aljaπa Bravc

TE-TOL

SRE»ANJE S PREDSTAVNIKI E-FORUMALjubljanska TE-TOL se z jasno poslovnostrategijo zavzema za trajnostni razvojdruæbe in ohranjanje okolja. Za doseganjete strategije razvijajo in ohranjajo ugleddruæbe kot druæbeno koristne za πirπo sku-pnost, v kateri delujejo in podpirajo ener-getsko uËinkovite projekte. Verjamejo nam-reË, da je takπno sodelovanje smotrno inpotrebno. S tem namenom so v zaËetku ju-nija organizirali sreËanje vodstva TE-TOLin predstavnikov E-Foruma. Njihovim πe-stim strokovnjakom iz razliËnih podroËij sopredstavili druæbo in zaËrtano razvojnostrategijo. »lani E-foruma so pozdravilimoænost, da se neposredno seznanijo z ra-zvojno strategijo TE-TOL, saj je to po-memben korak k vzpostavljanju enako-pravnega partnerstva med energetskimi po-djetji in strokovnimi in drugimi neprofitni-mi organizacijami. V nadaljevanju so pod-prli strateπko usmeritev TE-TOL, ki ji jeoskrba mesta Ljubljane s kakovostno zane-sljivo in konkurenËno oskrbo s toploto naj-pomembnejπa, ob tem pa πiri moænosti zado okolja prijazno pridobivanje elektriËne

16

Kolektivnopogodbo stapodpisalaDanilo ©ef,direktorDravskihelektrarnMaribor(DEM), inErvin Kos,predsedniksindikataDEM.

Foto arhiv DEM

in toplotne energije ter træenje storitev natrgu z elektriËno energijo. Skupaj z vodilni-mi iz TE-TOL so si bili edini, da je za iz-boljπanje ravnanja z energijo v glavnemmestu smotrno, da se mestna obËina v so-delovanju z energetskimi podjetji, s stro-kovnjaki in z nevladnimi organizacijamiËim prej loti izdelave celovitega konceptarazvoja energetike na ravni mesta.

Minka Skubic

©TUDENTJE O ENERGIJI

ENERGIJA JE JAVNADOBRINASredi maja so imeli πtipendisti mesta Lju-bljane v EvroCentru tridnevno predstavi-tev svoje dejavnosti. Med vrsto kulturno-umetnostnih nastopov in zanimivih preda-vanj je bila tudi dobro obiskana okroglamiza z naslovom Mladi energetiki - kaj najstorimo? Okroglo mizo je vodil πtipendistGregor Karlovπek, diplomant kemijskegainæenirstva in πtudent magistrskega πtudijana ekonomski fakulteti. Kot sogovornike jepovabil Natana Bernota, generalnega se-kretarja SBK WEC, mag. Janeza Groπlja,tehniËnega direktorja Energetike, in prof.dr. Janvita Goloba s Fakultete za kemijo.SodelujoËi so najprej pojasnili pojme ener-getika, energija in elektrika, se dotaknili fe-nomena elektriËne energije in vpraπanja,kdo naj bo lastnik energetskih druæb. Dr.Golob je ob slednjem vpraπanju odgovoril,da bi morali voditi energetska podjetja lju-dje, ki zasledujejo dobro delo in se zavze-majo za javno dobro, zato soglaπa z Nata-nom Bernotom, da Ëe smo vsi odvisni odelektrike, je to javna dobrina, in mora bitinjen lastnik javno podjetje. Pri tem razmi-πljanju se jim je pridruæil tudi mag. Gro-πelj, ki je menil, da je energija javna dobri-

na, in ne blago, s katerim bi se ustvarjaliveliki dobiËki. V nadaljevanju so se meddrugim dotaknili tudi racionalne rabe ener-gije, izobraæevanja mladih v smeri sodelo-vanja z gospodarstvom, pa tudi vseæivljenj-skega izobraæevanja doma in v tujini, odpi-ranja elektro trga na evropskem trgu.Okrogli mizi so mladi πtipendisti razliËnihprofilov πtudija z zanimanjem prisluhnili inod zanimivih sogovornikov so imeli prilo-ænost sliπati obilico svetovnih spoznanj terdomaËih teoretiËnih in praktiËnih izkuπenj.

Minka Skubic

17

ELES GEN

DOLG NEK BO POPLA»ANV ©TIRIH LETIH

Sredi maja je bila v Termah »ateæ po sejinadzornega sveta, ki ga sestavljajo Ivo No-vak iz MOPE, mag. Mirjan Trampuæ iz Elesain mag Æarko SajiË iz finanËnega ministrstva,tiskovna konferenca druæbe Eles Gen, ki imasedeæ v Krπkem in jo vodita direktor mag.Vekoslav Koroπec in prokurist Branko Ogo-revc. Po letu dni - odkar je po uveljavitvimeddræavne pogodbe o NEK v celoti zaæive-lo delo hËerinske druæbe Elesa - ta poslujenadvse uspeπno. Lani je Eles Gen prodal2585 GWh elektriËne energije - poloviËnoproizvodnjo NE Krπko skoraj v celoti petimdistribucijskim podjetjem. Letos ima mednjegovimi kupci skoraj tretjinski deleæ Hol-ding Slovenske elektrarne. Iz razlike medceno prevzete elektriËne energije iz NEK inprodano je lani poplaËal 1 milijardo in 63milijonov investicijskih kreditov elektrarne,tako da ostaja ob koncu maja letos πe 9.979milijonov tolarjev dolga iz Ëasov gradnje NEKrπko. RaËunajo, da ga bodo v celoti popla-Ëali do leta 2008. Do takrat bo tudi znananadaljnja usoda druæbe, ki jo mora opredeli-ti lastnik, to je dræava. Poleg tega je ElesGen lani vplaËal v sklad za razgradnjo inodlaganje RAO 888 milijonov tolarjev. Zaletos naËrtujejo za 1.195 milijonov tolarjevobveznosti za ta sklad.

Minka Skubic

Sogovornikimladim πti-

pendistommesta Lju-

bljane.

Foto Borut Levart

aktu

alni i

nterv

ju

o dolgotrajnih pripra-vah naj bi zaËela kon-kretno delo druæbaElektro.TK, katere

predsednik nadzornega svetaste. Zakaj je bilo potrebno po-viπanje osnovnega kapitaladruæbe s 110 na 140 milijonovtolarjev? Kje vi vidite trænopriloænost te telekomunikacij-ske druæbe?≈Druæba, ki se æeli ukvarjati s te-lekomunikacijskimi posli, morabiti zaupanja vreden partner prisvojih kupcih, po drugi strani pamora Elektro.TK investirati v no-vo opremo, za kar potrebuje novdodaten kapital. Del ga je prido-bila z dokapitalizacijo, drugi delpa bo zagotovljen s krediti in la-stnimi sredstvi. Menim, da sozdaj izpolnjeni vsi pogoji, dadruæba konËno lahko zaæivi.Kljub temu da je njen porod tra-jal dolgo, sem prepriËan, da imaπe dovolj trænih priloænosti in dabo na trgu, na katerem se bo po-javila, uspeπna. Træila bo preseæ-ke, katerih ustanovitelji - Eles,distribucija in HSE - ne potrebu-jejo za svoje lastne potrebe, delstoritev pa bo ponudila tudi sa-ma. Z njenim delovanjem bodooptimalno izrabljene obstojeËezmogljivosti in po potrebi tudi ra-cionalno nadgrajene.«

V pomladanskih mesecih je po-sebna skupina strokovnjakovpregledala razvojne programevaπih hËerinskih druæb in jihrazvrstila v dve prioriteti, ki

jih je potrdil tudi nadzorni svet HSE. Kateri so bili ti kriteriji in kako je videti spisek finalistov? Kje in kaj boste gradili?≈Pri razvrπËanju novih naloæbsmo æeleli zadostiti naπim potre-bam po raznovrstni energiji, var-ni in zanesljivi oskrbi, ekoloπkimkriterijem in konkurenËni proi-zvodnji. Skupaj z eminentnimislovenskimi strokovnjaki z razliË-nih podroËij smo jih razvrstili vdve prioriteti. V prvi so tiste na-loæbe, za katere je realno, da jihlahko v najkrajπem Ëasu zaËne-mo graditi in iz njih pridobivatidodatne kWh. V tem sveænju sohidroelektrarne spodnje Save,Ërpalna elektrarna AvËe, dogra-ditev TE ©oπtanj s plinskimi tur-binami 2 X 50 MW in nova plin-ska elektrarna moËi od 400 do800 MW. Ob ugodnem razpletu zokoljevarstveniki bi lahko v toskupino uvrstili πe sanacijo in do-instalacijo HE Moste, pa tudi pri-gradnjo parne turbine k plinski vTE Brestanica. Slednjo πe zlasti,Ëe jo kombiniramo s skladiπËemplina v rudniku Senovo. Nesmem pa pozabiti πe na obnovo inpoveËanje moËi v HE ZlatoliËje.Druga prioriteta zajema ≈HEKozjak, HE na srednji Savi, HEna Muri, sonËne in vetrne elek-trarne in πe nekatere projekte,pri katerih pa πe nismo tako da-leË, da bi lahko opredelili, ali bo-do izpolnjeni vsi pogoji, takoprostorski kot okoljski, za zaËe-tek gradnje.«

Glede na niË kaj zavidljivoelektroenergetsko sliko naπe dr-æave in z njo povezano silnopotrebo po novih domaËih virih- kako kaæejo vaπi projekti?≈V tem trenutku poteka intenziv-na gradnja verige na spodnji Savi,narejena je razpisna dokumenta-cija za plinske turbine v TE©, od-dana je bila pogodba za »E AvËe,v pripravi je pogodba za projekti-ranje HE ZlatoliËje, na Bledu sosprejeli obËinski odlok in dali ze-leno luË za HE Moste. Intenzivnopotekajo tudi pogovori s potenci-alnimi partnerji za gradnjo pov-sem nove plinske elektrarne, ki biedina lahko v kratkem rokuzmanjπala odvisnost Slovenije oduvoæene elektriËne energije. Zaizvedbo tega projekta je treba -poleg zagotovil o vkljuËitvi enote velektroenergetski sistem - zagoto-viti tudi ustrezne dobave plina, kipa so povezane z gradnjo novegaplinovoda tako v Sloveniji kot Av-striji.«

Kje vidite razloge, da so moralevaπe druæbe na vrat na nos iz-delati razvojne naËrte, ki stejih potem po strateπki konferen-ci πe dopolnili s holdinπkimi?Kdo je odgovoren za razvoj slo-venske elektroenergetike?≈Slovenija v zadnjih letih ni gra-dila novih proizvodnih zmogljivo-sti, ker smo po odklopu hrvaπkestrani iz NE Krπko dejansko ime-li velik preseæek elektriËne ener-gije. Po lanskem aprilu, ko je Hr-vaπka ponovno zaËela prevzematipolovico proizvedene elektrike vNEK, se je pokazala luknja, glo-boka 20 odstotkov neto uvozaelektriËne energije. Ta se bo doleta 2008, 2009 πe poglabljala,ker poraba raste, novih proizvod-nih enot pa do leta 2008 ne more-mo zgraditi. HSE se je æe ob na-stanku zavedal te nezavidljive si-tuacije za dræavo, in je takoj za-Ëel gradnjo HE na spodnji Savi.

OBI»EK IZ TUJINE ZANALOÆBE DOMAD

Spomladanski sprejem strategije razvojnih naËrtovHoldinga Slovenske elektrarne, majska dokapitali-zacija Elektro.TK in zaæivitev te druæbe, katerepredsednik nadzornega sveta je, Ëedalje bolj glasnioËitki, da je HSE na odprtem elektro trgu ËedaljeveËji monopolist, je le nekaj tem o katerih je tekelpogovor z mag. Dragom Fabijanom, generalnimdirektorjem HSE.

P

18

HE Boπtanj bo sicer vkljuËen v si-stem leta 2006, vendar pa je to re-lativno majhna proizvodnja, skatero lahko pokrijemo le en od-stotek letnega poveËanja porabe.Hkrati pa deregulacija pomeni,da je na trgu veË akterjev, ki lah-ko investirajo v nove proizvodnezmogljivosti. V tem trenutku paima po mojem vedenju edinoHSE resne namene investirati vnove zmogljivosti in svoje namereæe uresniËuje. Za druge akterjepa bo Ëas pokazal, kakπni so bilinjihovi nameni. Vsekakor si vHSE æelimo, da bi v nove proiz-vodne zmogljivosti investirali tudidrugi, tako tudi sami naËrtujemokar nekaj investicij v sodelovanjuz drugimi partnerji.«

Kje so energetski razvojni naËr-ti dræave? Kakπna elektroener-getska prihodnost nas Ëaka?≈Ustreznih razvojnih naËrtov nibilo narejenih, ker so bile napaË-ne napovedi porabe. Veliko se jegovorilo o niËelni rasti ali pa mi-nimalni rasti porabe elektriËneenergije, æal pa je ta poraba pre-senetila vse. ©tiriinpolodstotnarast porabe v zadnjih petih letihpomeni postaviti vsako leto 100MW turbino. Tako smo se znaπliv uËinku ≈Cop Web«, kar pome-ni, da smo zaznali potrebo, zara-di izredno dolgega Ëasa, ko jolahko pokrijemo, pa smo v ne-varnosti, da se sooËimo s sodobnoenergetsko krizo. Vendar menim,da je Slovenija dobro daljnovod-no povezana z elektroenergetski-mi sistemi sosednjih dræav in dabo v tem vmesnem Ëasu, doklerne bo HSE ali kateri drug investi-tor zgradil novih zmogljivosti,mogoËe uvaæati zadostne koliËinepotrebne elektrike.«

Kako boste zagotovili denar zanove naloæbe?≈HSE je v svojem triletnem ob-stoju posloval zelo uspeπno in si

na trgu naπel prostor in zaupa-nje, tako da je danes sposoben zlastnimi sredstvi in krediti finan-cirati te projekte. Razmerja dele-æev bodo odvisna od trenutne si-tuacije na kapitalskih in finanË-nih trgih. Vodilne svetovne ban-ke, finanËne institucije in tudidomaËe banke kaæejo veliko zani-manje za financiranje naπih pro-jektov. Tako da financiranje vtem trenutku ni najbolj kritiËnovpraπanje. Naπa pozornost je boljnamenjena pravoËasni uresniËi-tvi projektov, kontroli investicij-skih stroπkov in racionalni grad-nji. Treba se je namreË zaveda-ti, da morajo biti novi projektiekonomiËni, ker je to edino jam-stvo za uspeπno poslovanjeHSE.«

Kako boste doloËili investitorjain vodje naloæb? Bodo to druæ-be, kjer se investicija nahaja,ali bo HSE Invest v sklopu skup-nega podviga?≈RazliËno, v nekaterih primerihveË druæb znotraj HSE ali pa po-samezna druæba. Razmerje sedoloËi glede na finanËno in kapi-talsko uspeπnost hËerinske druæ-be za izvedbo naloæbe pa tudi gle-de na interes vodstva hËerinskedruæbe. HSE Invest je naπa druæ-ba, ki so jo ustanovila hidro po-djetja, vkljuËena v HSE, in tajim bo vodila investicije.«

Kako daleË ste s projektom no-ve plinske elektrarne?≈Narejena je predinvesticijskadokumentacija, ki jo je dalo izde-lati veË zainteresiranih partner-jev. Trenutno se izdeluje πtudijaza vkljuËitev nove elektrarne velektroenergetsko omreæje in ra-ziskujejo se moænosti za dobaveplina.«

Kdo se pogovarja z Geoplinom,HSE ali vsaka druæba zase, gle-de na to, da plin rabijo tudi vTE ©oπtanj? Kako kaæe oskrbaz njim?≈Za plin se dogovarja vsakadruæba sama. HSE raziskuje mo-ænost za dobave plina za velikoplinsko enoto, za kar pa ni ≈ozkogrlo« samo pri nas, temveË tudi vAvstriji.«

Kako kaæe vaπe letoπnje poslo-vanje? Katere vaπe druæbe solansko leto konËale z izgubo inkako jim gre letos?

≈Lani sta od energetskih druæbposlovali z izgubo TE ©oπtanj inPremogovnik Velenje, razlog je vnereπenih nasedlih investicijahpri njih. Te so bile v Ëasu odpira-nja energetskega trga prvi pogojza uspeπen nastop na trgu. Ven-dar pa je bila njuna izguba bi-stveno manjπa od naËrtovane, ta-ko da smo z rezultati poslovanjazadovoljni. Konsolidiran dobiËekHSE je lani znaπal 6,7 milijardetolarjev. Letoπnje leto je glede narelativno deæevno pomlad ugod-nejπe za proizvodnjo elektriËneenergije kot lansko, vendar pa jevsaka napoved do konca leta pre-nagljena, saj lahko vsak izpadveËje enote pusti velike posledicena stroπkih. HSE πe vedno doseganajugodnejπe rezultate na tujihtrgih, πe zlasti v Italiji. Dejavnipa smo tudi na obeh borzah, takov Leipzigu kot Gradcu, ter v beo-grajskem predstavniπtvu. Imamolastno bilanËno skupino v avstrij-skem in nemπkem elektrogospo-darstvu in smo se v treh letih do-dobra internacionalizirali.«

Vaπi konkurenti, ki naËrtujejovidnejπo vlogo v slovenski elektroenergetiki, vam oËitajomonopolizem, Ëeπ da HSE ni bil ustanovljen s tem namenom in da ste presegli temeljni namen ustanovitve -konkurenËnost slovenskih proizvajalcev?≈Teæko bi rekel, da smo monopo-listi, πe teæe, da monopol zlorab-ljamo, saj dobavljamo elektriË-no energijo marsikateremu odje-malcu, ki mu je klasiËni monopo-list ne bi. Po drugi strani pa Slo-venija porabi na leto 12,5 TWh,HSE pa je sama proizvede 6,7TWh. Res pa je, da HSE prodana leto 9 TWh elektriËne energi-je, vendar pa je ta prodaja ude-janjena tudi na tujih trgih.Okrog 20 odstotkov je izvozimo.Deleæ, s katerim trgujemo, se izleta v leto veËa. »e æeli HSE pre-æiveti na trgu, se bo ta deleæ πe ve-Ëal. Naπ cilj je, da do leta 2013prodamo na leto 20 TWh doma inv tujini. Jasno je, da je naπausmerjenost predvsem v poveËa-nju prometa na tujih trgih. Na tr-gih EU naËrtujemo desetodstotnoletno rast, z odpiranjem trga najugovzhodu pa bi morala biti tarast 25-odstotna.

Minka Skubic19

Mag. DragoFabijan:

flNaπ cilj je,da do leta2013 pro-

damo na le-to 20 TWhdoma in v

tujini.«Foto Minka Skubic

telek

omun

ikacij

e

ruæbenice Elektro.TKso na skupπËini 3. junijapodprle poslovno poro-Ëilo za minulo leto in do-

kapitalizacijo druæbe za 110 mili-jonov tolarjev ter sprejele tudiposlovni naËrt za letos. Isti dan jebila podpisana tudi krovna ko-mercialna pogodba, s Ëimer sodejansko izpolnjeni temeljni po-goji za zagon druæbe, ki na ta tre-nutek Ëaka æe kar nekaj Ëasa. Otemeljnih usmeritvah, prihod-njih naËrtih in moænostih na trgusmo se pogovarjali z direktoricomag. Leo BenedejËiË.

Na Ëelo Elektro.TK ste priπli vzaËetku letoπnjega leta. S kak-πnimi teæavami ste se sreËali nazaËetku nove poklicne poti inkateri so tisti poglavitni razlo-gi, zaradi katerih druæba dodanes πe ni mogla zaæiveti?≈O elektrogospodarstvu na zaËet-ku nisem veliko vedela in ËepravElektro.TK deluje na podroËjutelekomunikacij, je tesno vpet velektrogospodarstvo. Tako mi jeæe takoj na zaËetku bilo jasno, dabrez podpore elektrogospodar-stva in tesnega sodelovanja z ljud-mi, ki so æe doslej delali na tempodroËju, Elektro.TK ne bo mo-gel biti uspeπen na trgu. Prvi me-seci so zato bili πe posebej name-njeni spoznavanju strukture inprocesov v elektrogospodarstvuin o tem se moram πe veliko nau-Ëiti, saj gre za precej kompleksensistem. Hkrati sem podedovalatudi poslovni naËrt druæbe, ki

smo ga pozneje korenito spreme-nili, veliko Ëasa na zaËetku pa jeπlo tudi za pogovore o tem, kakonaj bi bili urejeni posamezni pro-cesi znotraj druæbe. Prav zdajdenimo konËujemo pogovore ooblikovanju dogovora o ravnistoritev, ki naj bi jih druæbenicezagotavljale Elektro.TK. Najte-æavnejπa pa je bila uskladitev ko-mercialne pogodbe o sodelova-nju, ki doloËa temeljne pogojeuporabe in træenja prostih tele-komunikacijskih zmogljivosti velektrogospodarstvu. Ob tem jetreba upoπtevati, da ima vsak odsedmih druæbenic tudi svoje la-stne interese, ki jih je bilo trebaspraviti na skupni imenovalec.»eprav smo se o interesih distri-bucije dogovarjali predvsem zGIZ-om distribucije, nismo moglimimo dejstva, da gre vendarle zasedem samostojnih pravnih oseb,in uskladiti vseh sedem v eni po-godbi ni ravno lahka naloga. S te-mi prizadevanji pa je bila pove-zana tudi priprava poslovneganaËrta, saj gre za dva soodvisnadokumenta.«

Na junijski skupπËini je bila to-rej premagana prva stopnica.Kakπni so nadaljnji koraki?≈SkupπËina je na seji 3. junijapotrdila poslovni naËrt, hkratipa je bila podpisana tudi krovnakomercialna pogodba, tako da sobili s tem izpolnjeni temeljni po-goji za zagon druæbe. Po tem da-tumu so stekle dejavnosti za pre-nos obstojeËih pogodb posamez-

nih druæbenic na Elektro.TK, pri Ëemer smo se najprej lotiliElesovih, ki jih je bilo tudi naj-veË. Tudi s tem je povezano veli-ko dela, pri Ëemer smo prenosElesovih pogodb æe izpeljali, popodobnem vzorcu pa naj bi se lo-tili tudi prenosa pogodb iz posa-meznih distribucijskih podjetij inHSE. Omenejni proces naj bi sepredvidoma konËal do zaËetkajulija, ko je predviden tudi pre-hod dosedanjih Elesovih kadrovs podroËja træenja telekomunika-cij v Elektro.TK. Tudi meni samise je zastavljalo vpraπanje, ali jev poletnem Ëasu takπen postopeksmiseln, vendar smo po temelji-tem premisleku ugotovili, da jeravno ≈poletno mrtvilo« mogoËepriloænost za postavitev organizi-ranosti druæbe in dejavnejπi za-gon septembra, ko se s staliπËapridobivanja in sklepanja po-godb zaËne pomembnejπi del le-ta.«

Za kakπno πtevilo kadrov gre inali πe velja naËelo, da naj binajprej izËrpali kadrovske mo-ænosti znotraj elektroenerget-skih druæb?≈Do konca leta v Elektro.TK na-Ërtujemo 19 zaposlenih, pri Ëe-mer se omenjeno naËelo πe vednoupoπteva. Na sedanje razpise jebil veËji odziv s strani Elesa, sajnaj bi se distribucijska podjetjasreËevala z veËjimi tovrstnimi ka-drovskimi primanjkljaji. V pogo-voru z direktorji distribucijskihpodjetij pa sem dobila zagotovilo,da so pripravljeni tudi na tovr-stno sodelovanje. DrugaËe paiπËemo predvsem ljudi, ki imajobogate ekonomske ali tehniËne iz-kuπnje oziroma najbolje kombi-nacijo obeh, saj gre za ljudi, kibodo naveza pri delu s stranka-mi.«

Ali lahko predstavite poglavitneusmeritve iz letoπnjega poslov-

LEKTRO.TK VSTOPANA TRGE

Zgodba povezana z zagonom skupne druæbeelektrogospodarstva Elektro.TK, ki naj bi træi-la proste telekomunikacijske zmogljivosti, sevleËe æe veË kot leto dni, a naj bi se kot kaæezdaj vendarle konËala. Jesenski meseci name-njeni pozicioniranju na trgu.

D

20

nega naËrta oziroma poveste,na katero træno skupino naj bise Elektro.TK usmeril?≈Z informacijami, ki so bile navoljo, smo skuπali segmentiratitrg, pri Ëemer naj bi poglavitnausmeritev ostala zakup zasebnezveze za veËja podjetja in opera-terje, v nadaljevanju pa naj biponudili predvsem specifiËne sto-ritve. Usmerjenost zgolj na pro-dajo zvez dolgoroËno nima per-spektive, zato bomo skuπali na tr-gu nastopiti tudi s povsem kon-kretnimi storitvami. Katere se-gmente ponudbe naj bi zajeli, bopokazala podrobnejπa analizaobstojeËega trga. Pri tem naj bi sipomagali tudi z izkuπnjami dru-gih. Tako smo s podjetjem Infor-matika, d. d., sklenili naËelen do-govor, da jih bomo, Ëe bo to po-trebno, vkljuËili v razvoj, imple-

mentacijo in tudi prodajo teh no-vih storitev.«

Ali obstojeËe omreæje omogoËatovrstno πirjenje ponudbe ozi-roma kako bo Elektro.TK zago-tavljal investiranje v dodatneprenosne zmogljivosti?≈Omreæje bo seveda treba dogra-

ji, denimo Slovenskimi æelezni-cami ali DARS-om? ≈S Slovenskimi æeleznicami smoæe v pogovorih in z njimi sodelu-jemo. Nismo se πe pogovarjali omorebitnih skupnih vlaganjih,smo pa se æe o izmenjavah vlakenna doloËenih odsekih. V kakπniobliki se bo to sodelovanje πirilo

jevati. V primeru sklenitve dogo-vora s stranko in ugotovitve, dazanjo potrebujemo nov dovod,naj bi najprej prouËili, ali obsta-ja skupni interes z energetiko ozi-roma ali je æe naËrtovano more-bitno πirjenje energetskega omreæ-ja v dani smeri. Vse drugo jestvar dogovora. »e bodo druæbe-nice imele potrebo po πiritvi om-reæja, naj bi investicijo izpeljalesame oziroma kot skupen pro-jekt, v nasprotnem bo v nove do-vode investiral tudi Elektro.TKsam, ki ima za te namene naËrto-vana sredstva. Skratka, razvojomreæja smo za zdaj prepustilikonkretnim potrebam in dogovo-ru med zainteresiranimi stran-mi.«

Kakπne so træne moænosti zasodelovanje z drugimi partner-

in kdo naj bi πe bili potencialnisogovorniki ali soinvestitorji priposameznih projektih, pa bo po-kazal Ëas. Prostora na trgu je do-volj za vse potencialne akterje,saj bo Slovenija zaradi πiritev najug postala pomemben vir trans-porta informacij z druge straniEvrope, v ospredje pa vse boljstopa tudi pomen rezervnih pove-zav kot takπnih, ki jih mi lahkozagotavljamo.«

Za konec, kako ocenjujete tre-nutno pozicijo Elektro.TK natrgu?≈Elektro.TK je na trgu dobro za-pisan in ima odliËne potenciale.Pogovori so pokazali, da sostranke z dosedanjo ravnijo sto-ritev zelo zadovoljne in posebnihpritoæb na dosedanje sodelovanjeni bilo. MogoËe je bilo nekaj po-mislekov v zvezi z zapleti z usta-navljanjem, glede storitev pa soocene zelo visoke, pri Ëemer se jepokazalo, da veljamo za zaneslji-vega partnerja, ki ponuja visokoraven storitev in smo vredni zau-panja. Zato smo se tudi za kot ne-ke vrste træni slogan odloËili zaVarna izbira, ki naj bi poudarjalto visoko stopnjo zanesljivostinaπega omreæja. Skratka, verja-mem v zgodbo o uspeπnosti inprepriËana sem, da bodo podob-no motivirani tudi kadri, ki pri-hajajo.«

Brane JanjiÊ

21

Mag. Lea BenedejËiË je magi-straturo konËala v Zdruæenihdræavah Amerike, kjer je πtu-dirala ekonomijo in nekaj Ëa-sa tudi delala. Po vrnitvi vdomovino je najprej bila kra-tek Ëas v Mehanu, nato pasvojo poklicno pot nadaljevalana DHL-u , kjer je bila sprvazadolæena za obmoËje jugovz-hodne Evrope in pozneje celot-ne vzhodne Evrope ter Izra-ela. Pred prihodom na Elek-tro.TK je bila πe pet let direk-torica naroËniπke sluæbe naSimobilu.

Foto arhiv Elektro.TK

mag. LeaBenedejËiË

aËrtuje se ustanovitevdruæbe Sistemski ope-rater, ki bo odgovornaza kakovost, obratova-

nje razvoj itd., kar pomeni, da bovse bistvene funkcije opravljalata druæba. Tudi Ëe bi distribucij-ska podjetja ostala lastnik omre-æja, sama brez vednosti sistem-skega operaterja ne bi imela pra-vice bistveno posegati v omreæje.Kot pomembno spremembo lah-ko poudarimo funkcije poslovnihin tehnoloπkih procesov, ki naj bijih izvajal oziroma obvladoval si-stemski operater, te pa so: dispe-Ëiranje, vodenje oziroma uprav-ljanje sistema, energetsko naËr-tovanje, odloËanje o pogojih zaprikljuËevanje na omreæje, vkljuË-no z izdajanjem smernic za pro-storske akte ter izdajanjem sogla-sij za prikljuËitev in doloËanjeprojektnih pogojev, odloËanje odostopu do omreæja, merjenjeelektriËne energije uporabni-kom, obvladovanje in naËrtova-nje telekomunikacij za potrebesistema, obvladovanje in naËrto-vanje zaπËite, skrb za kakovostenergije, celoten razvoj in vode-nje investicij, vodenje vzdræeva-nja, vkljuËno s pripravo kriteri-jev za vzdræevanje ter dajanjemsoglasij k vzdræevalnim posegom,celotne finance, vkljuËno z raËu-novodstvom ter plansko in analit-

sko sluæbo, nabavo materiala inosnovnih sredstev, vkljuËno z or-ganizacijo in izvajanjem javnihnaroËil, operativno izvajanje ka-drovske politike z zagotavljanjemËloveπkih virov ter vodenje siste-ma in organizacija strokovnegarazvoja zaposlenih, pravna sluæ-ba kot tudi obvladovanje infor-macijske podpore.V sedanjih petih podjetjih bi takoostalo izkljuËno træenje (prodajaelektriËne energije), kar je zaokolje, v katerem sedaj poslujejopodjetja distribucije, popolnomanesprejemljivo, in to iz veË razlo-gov. Strokovna javnost nas opo-zarja, da pomeni tak naËin orga-niziranja in vodenja sistema brezpriprave ustreznih analiz resnogroænjo stabilnosti in dokaj viso-ki zanesljivosti obratovanja di-stribucijskega sistema. Ne smemospregledati tudi razvojne kompo-nente, saj je skrb za ustrezno ra-zvitost energetskega omreæja prvipogoj za rast ostalega gospodar-stva. Opustitev razvojno investi-cijskih dejavnosti bi imela za ne-posredno posledico stagnacijo vrazvoju celotne regije.PoslediË