Predstavljamo: Prijava gradnje nove traktorske poti v Karavankah, Podpis Dogovora o sodelovanju med šestimi organizacijami, Brezplačna aplikacija GAEA+, Končni obračun in poravnava članskih obveznosti za 2011, 7. strokovni posvet Gore in varnost, Razstava Življenje pod Triglavom, Sodelovanje PZS na prireditvah, Mednarodna dejavnost

Ljubljana, 30. november 2011, letnik 37, številka 6

Priloga: Zakonodaja in uradne objave

AKTUALNO V PLANINSKI ZVEZI SLOVENIJE     Prijava gradnje nove traktorske poti med Planino Svečica in Planino Seča v Karavankah 3Podpisan Dogovor o sodelovanju med šestimi organizacijami 3Moje največje veselje je na gorah. 4Brezplačna aplikacija GAEA+ 4Končni obračun članskih znamkic in poravnava članskih obveznosti za 2011 4Vabilo na svečano podelitev najvišjih priznanj PZS za leto 2011 5Obvestilo Poslovnega odbora Slovenskega planinskega muzeja 57. strokovni posvet GORE IN VARNOST opozoril na podcenjen pomen preventive 5Razstava Življenje pod Triglavom in film Sfinga v Trstu, Gorici in na Reki 6Planinska zveza na Festivalu za 3. življenjsko obdobje 2011 6Na zaključku Evropohoda 2011 predsednik države poudaril pomen vode 7Planinska zveza na sejmu Narava–zdravje 2011 7Prvinska moč gorništva 7Julijske Alpe: knjiga, ki žari 8Zaključek akcije Očistimo slovenske gore 8MEDNARODNA DEJAVNOST 8

  DELO KOMISIJ PZS 12    NOVICE PLANINSKIH DRUŠTEV 21KORISTNE INFORMACIJE 26ZANIMIVOSTI 28VABIMO 29

ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE priloga

VSEB

INA

Izdajatelj Planinska zveza Slovenije, Dvorakova ulica 9 (p. p. 214), 1001 Ljubljana, urednica Zdenka Mihelič, zdenka.mihelic@pzs.si, oblikovanje in prelom Media Center, Marko Gorjup s.p., tisk Fotolito Dolenc d.o.o., naklada 700 izvodov, november 2011.Spletna stran www.pzs.si, Facebook http://sl‐si.facebook.com/people/Planinska‐Zveza‐Slovenije/

Naslednja številka Obvestil PZS izide decembra 2011. Prispevke za objavo v Obvestilih PZS pošljite na naslov obvestila@pzs.si.

Naslovnica: Mina Markovič, skupna zmagovalka letošnjega svetovnega pokala v športnem plezanju v težavnosti in kombinaciji, foto Stanko Gruden  Program informiranja o planinski dejavnosti sofinancirata Ministrstvo za šolstvo in šport RS in Fundacija za financiranje športnih organizacij v RS.

Strokovna služba PZS (faks: 01/ 43 45 691, info@pzs.si)Uradne ure: ponedeljek 8.00–14.00, sreda: 8.00–15.00, petek 8.00–14.00Planinska založba: ponedeljek 8.00–17.00, sreda 8.00–15.00, petek 8.00–14.00.Odmor za malico: 10.30-11.00.

Generalni sekretar: 01/ 43 45 682generalni.sekretar@pzs.si

Tajništvo: 01/ 43 45 680mija.stegu@pzs.si

Planinska založba: 01/ 43 45 684planinska.zalozba@pzs.si

Koledar PZS: 01/ 43 45 684koledar@pzs.si

Računovodstvo, Planinski vestnik: 01/ 43 45 687ursa.mali@pzs.si, pv@pzs.si

Blagajna: 01/ 43 45 688katarina.macek@pzs.si

Računovodja: 01/ 43 45 692vera.smid@pzs.si

MK, VK: 01/ 43 45 689veronika.susman@pzs.si

KA, KOTG, KUP, KTK, KTTS: 01/ 43 45 686matjaz.serkezi@pzs.si

KŠP: 041 643 945tomo.cesen@pzs.si

KPP, GK, KVGN: 01/43 45 689klemen.petek@pzs.si

Spletna stran PZS, E-novice PZS:spletne.strani@pzs.si, enovice@pzs.si

Predstavnica PZS za odnose z javnostmi: 041 222 358zdenka.mihelic@pzs.si

O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 3

AKTUALNO V PLANINSKI ZVEZI SLOVENIJE

Prijava gradnje nove traktorske poti med Planino Svečica in Planino Seča v Karavankah

Planinska zveza Slovenije pri nedovoljenih posegih v naravi za ureditev le-teh koristi

uradne poti. Tako je Inšpektoratu za okolje in naravo pri Ministrstvu za okolje in prostor RS prijavila novogradnjo traktorske poti med Planino Svečica/Belca in Planino Seča v Kara-vankah ter jih pozvala, da preverijo zakonitost ter ukrepajo v skladu s svojimi pooblastili.

Planinska zveza Slovenije ima status dru-štva, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave. V svojem temeljnem aktu, Statutu Planinske zveze Slovenije, ima kot enega svojih ciljev, zajetega v vseh segmentih dejavnosti: naravovarstveno delovanje – skrb za varstvo gorske narave in naravo na sploh. Poleg ustavnih in zakonskih določil, Alpske konvencije ter lastnih strokovnih izhodišč Planinska zveza Slovenije pri delovanju na področju varstva gorske narave upošteva tudi določila Tirolske deklaracije o dobri praksi v gorskih športih.

Obravnavano območje med Planino Sve-čica/Belca in Planino Seča v Karavankah je uvrščeno v območje Natura 2000, obenem pa predstavlja izjemno občutljivo vodozbirno območje, saj so pod njim zajetja pitne vode za vodno oskrbo naselij na slovenski in avstrijski strani. Leta 1994 sta RS Slovenija in avstrijska Koroška podpisali izjavo o varovanju vodnih virov v Karavankah, s katero sta se zavezali, da se bosta izogibali posegom v prostor, ki bi lahko ogrozili vodne vire na obeh straneh državne meje.

Opis poti v novogradnji: Pot, v dolžini ca. 1,5 km in širine 2 m do 2,5 m, je gradila Agrarna skupnost Javornik-Koroška Bela septembra 2011. Dela so končali ali preki-nili v začetku oktobra 2011. Traktorska pot je zgrajena po označeni/markirani planinski poti Slovenske planinske poti, med gradnjo pa so z delovnimi stroji uničili planinske oznake in markacije.

V skladu s Statutom Planinske zveze Slo-venije, v skladu s svojim delovanjem, uvršče-nostjo območja poti v Naturo 2000 ter v skla-du z zakonskimi določili je Planinska zveza Slovenije Inšpektoratu za okolje in naravo pri Ministrstvu za okolje in prostor RS prijavila novogradnjo omenjene poti ter jih pozvala, da preverijo, kakšna so strokovna mnenja in soglasja (Zavod RS za varstvo narave in ARSO) ter kakšna dovoljenja (Občina Jese-nice) so bila izdana za obravnavano gradnjo.

Za mnenje o posegu nas je zaprosil tudi Zavod RS za varstvo narave Kranj, ki smo mu ga tudi posredovali.

Ob tem pozivamo tudi vse ostale obi-skovalce gora, da delujejo proaktivno in da kršitev prepovedi voženj z motornimi vozi-li v naravnem okolju tudi sami – v skrbi za ohranjanje gorske narave in narave na sploh –prijavijo Inšpektoratu za okolje in naravo pri Ministrstvu za okolje in prostor RS. Prijavo lahko obiskovalci narave izvršijo na telefonski številki 113 ali 080 1200. Prijavite kršitev tudi v primeru, ko ste prepričani, da kršiteljev ne bo mogoče izslediti.

Janez Bizjak, Komisija za varstvo gorske narave PZS

Bojan Rotovnik, predsednik PZS

Novogradnja traktorske poti med Planino Sveči-ca in Planino Seča v Karavankah,

foto Luka Markež

Podpisan Dogovor o sodelovanju med šestimi organizacijami

Zdenka Mihelič

V četrtek, 3. novembra, so v Državnem svetu RS dogovor o sodelovanju na po-

dročju trajnostnega razvoja in pri skupnih prizadevanjih varovanja in ohranjanja biotske raznovrstnosti podpisali predstavniki Planin-ske, Ribiške, Lovske, Turistične, Čebelarske in Kinološke zveze Slovenije.

Planinska zveza Slovenije, Ribiška zveza Slovenije, Lovska zveza Slovenije, Turistična zveza Slovenije, Čebelarska zveza Slovenije in Kinološka zveza Slovenije so organizacije, ki v svojih vrstah združujejo članstvo na prosto-voljni bazi in vsaka na svojem področju deluje po principih trajnostnega razvoja. Skrbijo za varovanje in ohranjanje narave ter za ohra-njanje biotske raznovrstnosti, kar posledič-no pomeni tudi ohranjanje naravne sestave združb v sklopu teh ekosistemov.

Podpisnice dogovora so se zavezale k usklajenemu delovanju pri skrbi za varstvo narave in pri uvajanju ter krepitvi načel traj-nostnih principov razvoja, ki v svojem temelju nosijo tudi skrb za naravne vire in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Zavedajo se, da bodo skupaj lahko dosegle več, imele večji vpliv pri nastajanju zakonodaje in bodo v javnosti bolj odmevne.

Obširnejše poročilo s slovesnega podpisa dogovora še sledi.

Podpredsednik PZS Tone Tomše pri podpisu dogovora, foto Zdenka Mihelič

AKTUALNO V PLANINSKI ZVEZI SLOVENIJE

4

Moje največje veselje je na gorah.Novinarska konferenca PZS

Zdenka Mihelič

V četrtek, 13. oktobra, je Planinska zveza Slovenije v svojih prostorih pripravila no-

vinarsko konferenco, na kateri je bilo temam skupno: želja približati mladim in odraslim lepoto gora, njihovo doživljanje, celoletno udejstvovanje, varnejše obiskovanje in pri-jetnejše preživljanje trenutkov v objemu gora.

V prvem delu so pozornost namenili predšolskim in osnovnošolskim otrokom, ki sta jim namenjena prenovljena programa Ciciban planinec in Mladi planinec. Pri pred-stavitvi so sodelovali predsednik Mladinske komisije Planinske zveze Slovenije Rok Ko-všca, inštruktor planinske vzgoje in soavtor prenovljenih programov Borut Peršolja, Da-mjan Ilić iz skupine oblikovalcev Grupe Ee, ki je programoma v podobah vdihnila svežino in razigranost, ter podpredsednik PZS Tone Tomše, ki je poudaril pomembnost mladih v planinski organizaciji.

Ob vsebinski prenovi akcij je bil cilj pro-jekta tudi grafična posodobitev dnevnikov, jih tako približati mladim in izrazno bližje ciljnim starostnim skupinam. Avtorja preno-vljenih programov, Matejo in Boruta Peršoljo, je pri tem vodila misel Ivana Dežmana: »Moje največje veselje je na gorah.« Temu sta želela približati programa in vso celostno podobo, da bi bila uporabna, poučna, lepa in zabavna. Bistvene spremembe so pri uvedbi vsebinskih sprememb z razdeljenimi temami in gorni-škimi znanji, treh namesto dosedanjih dveh dnevnikov, ter pri odprtosti programov za vse otroke, kajti članstvo v planinski organizaciji ni obvezno. To pa je tudi v skladu projekta kakovostne množičnosti.

V drugem delu je strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi predstavil projekt Povečanje prepoznavnosti in uporabe slovenskih pla-ninskih poti in planinskih koč, s katerim je PZS v letu 2010 uspešno kandidirala na

javnem razpisu Ministrstva za gospodarstvo in Evropskih skladov za regionalni razvoj. V okviru projekta je nastala nova aplikacija za načrtovanje planinskih poti GAEA+, ki je brezplačno dostopna vsem obiskovalcem spletne strani PZS. Na novinarski konferenci pa je javno zaživela tudi spletna stran Top hiking Alps, ki v številnih tujih jezikih pred-stavlja pet najlepših izletov/pohodov, prvič pa je bil predstavljen tudi predstavitveni film, s katerim bodo povabili tako domače kot tuje goste k obisku čudovitih slovenskih gora.

V tretjem delu o letošnjih obnovah in posodobitvah 21 planinskih koč iz sredstev Ministrstva za gospodarstvo je predsednik Planinskega društva Kamnik Ivan Resnik predstavil obnovo in posodobitev njihove Koče na Kamniškem sedlu. Vse koče, prav tako kamniška, so bile prenovljene v želji po okolju in obiskovalcem prijaznejših postojan-kah, v katerih se po naporni turi ali vzponu na vrhu okrepčamo, spočijemo ali prespimo ter novih moči nadaljujemo svojo pot.

Na novinarski konferenci, foto Zdenka MiheličBrezplačna aplikacija GAEA+

Matjaž Šerkezi

V začetku oktobra je Planinska zveza Slo-venije predstavila novo aplikacijo za na-

črtovanje planinskih izletov, ki poleg registra planinskih poti vsebuje vse planinske koče, zavetišča in bivake, pa tudi slapove. V kratkem pa bodo dodane tudi lokacije slovenskih ple-zališč in helidromov v gorskem svetu.

Prednosti aplikacije GAEA+ pred ostalimi je, da deluje na ortofoto bazi s 3D vizualiza-cijo in da je aktivno povezana z našo spletno stranjo, kar pomeni, da imate ves čas osve-žene podatke planinskih koč in planinskih poti. Predvsem pa je njena prednost to, da je brezplačna. V njej lahko po želji načrtujete izlete, raziskujete Slovenijo s pomočjo kva-litetnih ortofoto kart, pregledujete višinske profile poti in si ustvarite sliko zahtevnosti določene poti, ki so razvrščene po obstoječi zahtevnosti: lahke planinske poti (rumena barva), zahtevne (oranžna barva) in zelo zahtevne (rdeča barva) planinske poti. Pot si lahko posnamete z orodjem »novo potovanje« ali pa si jo preprosto prenesete v svojo GPS napravo. Poleg omenjenega je v aplikacijo in-tegriran tudi iskalnik poti po principu Google zemljevidov, ki vam na izbrane zahteve poda priporočene izlete.

Aplikacija je nastala s finančno pomočjo Ministrstva za gospodarstvo RS in Evropskih skladov za regionalni razvoj, projekt pa smo

poimenovali Povečanje prepoznavnosti in uporabe slovenskih planinskih poti in pla-ninskih koč.

Več na spletnem mestu Planinske zve-ze Slovenije, http://www.pzs.si/vsebina.php?pid=94, kjer si lahko tudi namestite brezplačno aplikacijo GAEA+.

Končni obračun članskih znamkic in poravnava članskih obveznosti za 2011

V skladu z določili 8. člena Pravilnika o izka-znici in vrstah članarine ter navodili o izvaja-nju pravilnika o izkaznici in vrstah članarinemorajo planinska društva/klubi končni obračun članarine izdelati in posredovati na Planinsko zvezo slovenije najkasneje do 15. novembra 2011. Rok je že potekel, zato pozivamo vse, ki še niso poravnali svojih obveznosti glede obračuna članarine 2011, da to storijo nemudoma.

Nespoštovanje rokov s strani PD povzroča Planinski zvezi Slovenije finančne težave, ote-žuje izvajanje redne dejavnosti in onemogoča tudi pravočasno pripravo in izdelavo podat-kov o članstvu za leto 2011.Obrazec za članarino je dosegljiv na spletnemmestu Planinske zveze Slovenije http://www.pzs.si/novice.php?pid=6343

ČLANSKE ZNAMKICE 2012Prevzem novih članskih znamkic za leto 2012bo možen od 15. decembra 2011, vendar le vprimeru, če bodo s strani društva poravnanevse obveznosti do PZS.

Generalni sekretar PZSMatej Planko

O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 5

AKTUALNO V PLANINSKI ZVEZI SLOVENIJE

Obvestilo Poslovnega odbora Slovenskega planinskega muzeja

Obveščamo vas, da je Poslovni odbor Slo-venskega planinskega muzeja na 3. seji

17. oktobra 2011 obravnaval pobudo Uprav-nega odbora PZS o podaljšanju veljavnosti po-trdil za vplačane prispevke planinskih društev k izgradnji Slovenskega planinskega muzeja in v zvezi s tem sprejel sklep:

Poslovni odbor podaljšuje veljavnost potrdil za vplačani prispevek planinskih društev k izgradnji Slovenskega planinske-ga muzeja, ki jih izdaja Ustanova Avgusta Delavca, do 7. avgusta 2012.

Vodja Slovenskega planinskega muzejaMiro Eržen

7. strokovni posvet GORE IN VARNOST opozoril na podcenjen pomen preventive

V soboto, 19. novembra, je v Izobraževal-nem centru za zaščito in reševanje Re-

publike Slovenije na Igu potekal 7. strokovni posvet Gore in varnost, ki so ga pripravili Planinska zveza Slovenije, Gorska reševalna zveza Slovenije in Odbor Gore in varnost v sodelovanju z Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje.

Posveta se je udeležilo 43 udeležencev, ki so lahko poslušali 11 predstavitev domačih in tujih strokovnjakov v treh tematskih sklopih Nesreče v gorah, Varnost v gorah ter Gore in zdravje. Uvodno vabljeno predavanje je imel Reinhold Dörflinger, častni predsednik Gor-ske reševalne službe Avstrije, ki je predstavil avstrijski program in preventivne ukrepe, s katerimi dosegajo različne ciljne skupine

obiskovalcev. V Avstriji je bilo v letu 2010 6722 nesreč, v katerih je umrlo 170 ljudi. Med vzroki za gorniške nesreče s smrtnim izidom pa že nekaj let prevladuje srčna kap.

Posvet, ki je spomnil na bližajočo se 100. obletnico ustanovitve gorske reševalne službe na Slovenskem, je opozoril na podcenjen po-men preventive, za katero tudi v Sloveniji ni sistemskega denarja. Ugotovitve in izkušnje

domačih strokovnjakov z različnih področij delovanja (od učiteljev, športnih pedagogov, geografov, meteorologov, zdravnikov, reše-valcev in izvajalcev gorniških programov) so enotne v sporočilu, da je glede na vedno večje število obiskovalcev gora in vedno večje število gorskih nesreč treba trajno zagotoviti učinkovit sistem gorniškega usposabljanja, ozaveščanja ter izmenjavo in pretok znanja, ki je edino zagotovilo za varnejše gibanje v gorah. Eden takšnih pilotnih projektov, ki bo poskusno startal že v tej zimi, pa je terensko opazovanje in zajemanje podatkov za pripravo opozoril o stopnji nevarnosti zaradi snežnih plazov, pri katerem sodelujejo Agencija RS za okolje, Gorska reševalna zveza Slovenije, Planinska zveza Slovenije in Uprava RS za zaščito in reševanje.

7. strokovnega posveta Gore in varnost se je udeležilo 43 udeležencev, foto Vladimir Habjan

Uvodno predavanje je predstavil Reinhold Dörflinger, častni predsednik

Gorske reševalne službe Avstrije, foto Vladimir Habjan

Vabilo nasvečano podelitev najvišjih priznanj

Planinske zveze Slovenije za leto 2011

PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, OBČINA BREŽICE in PLANINSKO DRUŠTVO BREŽICE

vas vljudno vabijo naslovesno podelitev najvišjih priznanj Planinske zveze Slovenije za leto 2011.

Podelitev bo v soboto, 3. decembra 2011, ob 11. uri,v prostorih Mladinskega centra Brežice, Gubčeva 10a, Brežice

http://www.geopedia.si/#T105_L450_F11115489_x544408_y85008_s14_b4

6

Razstava Življenje pod Triglavom in film Sfinga v Trstu, Gorici in na Reki

Zdenka Mihelič

Vse naše planinstvo v Sloveniji je najmoč-nejše povezavo s Triglavom, Očakom, ki

bistveno povezuje vse Slovence doma in tiste po svetu. Planinska zveza Slovenije, ki je v so-delovanju s Slovenskim planinskim muzejem pripravila razstavo Življenje pod Triglavom, želi zamejskim Slovencem in slovenskim pla-ninskim društvom v zamejstvu preko razstave približati naše gore, razvojni lok slovenske planinske, gorniške, alpinistične, mladinske, vodniške ... in gorsko-reševalne zgodovine, prepletene z naravovarstvenimi, kulturnimi in izobraževalnimi vsebinami, dandanašnjim delovanjem ter dosežki, ki so Slovenijo po-nesli v svet.

Razstavo sofinancira Urad Vlade Re-publike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, na njej pa se predstavljajo tudi Triglavski narodni park, Gorska reševalna zveza Slovenije, Slovenski planinski muzej in Alpska konvencija.

Razstavo sta 22. oktobra najprej v Naro-dnem domu v Trstu odprla predsednik PZS Bojan Rotovnik in predsednica Slovenske-ga planinskega društva Trst Marinka Pertot. Predsednik Rotovnik je izpostavil pomemb-nost povezanosti in sodelovanja Planinske zveze z zamejskimi planinskimi društvi, spregovoril je tudi o razstavi sami, njenemu namenu in pomenu ter o skupnem sodelo-vanju s Slovenskim planinskim muzejem in ekipo filma Sfinga. Planincem SPD Trst je tudi čestital za uspešno delo in jih vzpodbudil k delu tudi vnaprej. Večer je s slovensko pesmijo polepšala Ženska pevska skupina Stu ledi.

Razstava je bila v Trstu odprta do 5. no-vembra, ko jo je Planinska zveza preselila na Reko, k Kulturno-prosvetnemu društvu 'Bazovica' na Reki. V Slovenskem domu KPD Bazovica sta jo odprla predsednik KPD Ba-zovica Milan Grlica in podpredsednica PZS Slavica Tovšak, ki je med drugim orisala po-men slovenskega planinstva ter sodelovanja PZS s slovenskimi planinci v zamejstvu in sosednjimi planinskimi zvezami. Odprtja razstave na Reki sta se udeležila tudi pred-stavnika Hrvaške planinske zveze (HPS), ge-neralni tajnik Darko Berljak in predsednik Izvršnega odbora HPS Vladimir Novak, ki sta se skupaj z vodjo planinske skupine KPD Ba-zovica Darkom Moharjem in podpredsednico PZS Tovšakovo pogovarjala tudi o tesnejšem medsebojnem sodelovanju. Kulturni program je obogatil Mešani pevski zbor Bazovica, ki deluje v okviru KPD Bazovica na Reki že od društvenih začetkov leta 1947.

Za zaključek potujoče razstave v letu 2011, kajti tudi v naslednjem letu se bo podala na pot k zamejcem (Celovec, Benečija), razstava od 18. novembra do 2. decembra gostuje v Gorici v slovenskem višješolskem središču pri Slovenskem planinskem društvu (SPD) Gorica, ki je letos praznovalo 100-letnico Go-riške podružnice SPD. Razstavo, ki je spadala v sklop praznovanj ob tem visokem jubileju, sta odprla koordinator Planinske zveze Slove-nije za zamejska slovenska planinska društva France Benedik in predsednik SPD Gorica Marko Lutman.

Kot v Trstu in na Reki je tudi v Gorici o zgodovini društva številnim zbranim spre-govorila kustosinja Slovenskega planinskega muzeja (SPM) Elizabeta Gradnik in jih pova-bila v SPM v Mojstrano. Po odprtju razstave so

Predsednik PZS Bojan Rotovnik je predsednici SPD Trst Marinki Pertot v spomin na ta večer in

slovesno odprtje razstave podaril knjigo Slovensko planinstvo, foto Zdenka Mihelič

Predsednik KPD Bazovica na Reki Milan Grlica, foto Zdenka Mihelič

si vsi skupaj ogledali film Sfinga, ki je obisko-valce navdušil v vseh treh zamejskih krajih.

V Trstu, Gorici in na Reki so si organi-zatorji in gostitelji obljubili, da se bodo še naprej povezovali in skrbeli za razvoj sloven-skega planinstva tudi izven meja, saj za gore in planine praktično meja ni, povezuje nas ena ljubezen – ljubezen do gora.

Planinska zveza na Festivalu za 3. življenjsko obdobje 2011

Zdenka Mihelič

Cankarjev dom je med 27. in 29. septem-brom odprl vrata medgeneracijskemu

sožitju, ustvarjalnosti in izmenjavi idej. Ča-sovno in vsebinsko se festival navezuje na 1. oktober, ki je mednarodni dan starejših, ter na 3. oktober, ki je mednarodni dan otroka, rdeča nit festivala pa je posvečena letošnjemu evropskemu letu prostovoljstva. Prostovoljce in prostovoljske organizacije je na festivalu poz-dravil tudi predsednik države dr. Danilo Türk.

Med prostovoljskimi organizacijami in organi-zacijami Zveze društvenih organizacij Slovenije

ZDOS se je predstavila tudi Planinska zveza Slovenije, foto Zdenka Mihelič

Predstavnik PZS France Benedik in predsednik SPD Gorica Marko Lutman pred odprtjem raz-

stave v Gorici, foto Zdenka Mihelič

Na ogledu razstave, foto Zdenka Mihelič

O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 7

AKTUALNO V PLANINSKI ZVEZI SLOVENIJE

različnih lokacijah v Sloveniji zajemala vodo, ki so jo nato na zaključni prireditvi slovesno zlili v skupno posodo.

Predsednik dr. Türk je v slavnostnem govoru poudaril pomen vode za vse oblike življenja na Zemlji. Kljub ogromni količini vodnih površin na zemeljskem površju so še vedno področja, kjer ljudje trpijo hudo po-manjkanje vode. Posebej je pohvalil idejo o združevanju sodelujočih organizacij, saj se vsaka na svojem področju trudi ohranjati na-ravne vrednote kot so vode, gozdovi in gore. »Pešpoti so osnova za gibanje po terenu in le s hojo po njih in ustrezno turistično promocijo bomo lahko spoznali vse lepote, ki jih imamo v izobilju,« je med drugim dejal predsednik države.

Ob pomoči Kamnovega škrata so vso zbrano vodo iz rek, potokov, jezer … zlili v skupno posodo. Vanjo je bila nato prelita še voda, ki jo je iz izvirov Save Bohinjke in Do-linke, Soče ter iz Triglavskih sedmerih jezer preko vrha Triglava prinesel ultramaratonec Radovan Skubic Hilarij. Posoda z združeno slovensko vodo je potovala v Španijo, kjer so jo 15. oktobra na zaključnem dogodku v Granadi združili z vodo iz vseh delov Evrope.

Na zaključku Evropohoda 2011 predsednik države poudaril pomen vode

Tone Tomše

V soboto, 1. oktobra 2011, je na Geome-tričnem središču Slovenije (GEOSS) po-

tekala zaključna prireditev EVROPOHODA 2011 v Sloveniji in srečanje evropohodnikov. Moto letošnjega Evropohoda je bil »Pešpoti in voda«, slavnostni govornik na slovesnosti pa predsednik države dr. Danilo Türk, tudi častni pokrovitelj Evropohoda 2011.

Prireditev je organizirala Komisija za Evropske pešpoti Slovenije skupaj z Zavo-dom za gozdove Slovenije, Planinsko zvezo Slovenije, Turistično zvezo Slovenije, Zvezo gozdarskih društev Slovenije, Občino Litija, Društvom GEOSS, Centrom za razvoj Litija, PGD Vače, društvom žena in deklet Vače, Družinskim gledališčem Kolenc in Planin-skim društvom Litija.

Pohodniki so se pod vodstvom turističnih, planinskih in gozdarskih vodnikov podali do prizorišča na GEOSS-u z različnih smeri.

Na slovesnosti je predsednik Komisije za evropske pešpoti Slovenije Jože Prah opisal potek Evropohoda 2011 ter njegov simbolni pomen. Svoje nagovore so imeli tudi predstav-niki vseh štirih organizacij, ustanoviteljic Ko-misije za Evropske pešpoti Slovenije. V imenu Turistične zveze Slovenije je udeležence poz-dravil predsednik Peter Misja, v imenu Za-voda za Gozdove direktor Jošt Jakša, v imenu Planinske zveze podpredsednik Tone Tomše in v imenu Zveze gozdarskih društev pred-sednik Jože Falkner. Vsaka članica Komisije za evropske pešpoti je v preteklih mesecih na

Častni pokrovitelj Evropohoda 2011 v Sloveniji predsednik države dr. Danilo Türk,

foto Marjan Mally

Planinska zveza na sejmu Narava–zdravje 2011

Zdenka Mihelič

Planinska zveza Slovenije se je 6. do 9. ok-tobra predstavila na 42. sejmu Narava

– Zdravje 2011, ki je tudi tokrat potekal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.

Na sejmu je bilo bo moč videti in okusiti pestro ponudbo izdelkov, dejavnosti in eko-loško ozaveščenih idej za zdravo življenje in trajnostni razvoj. Med dogodki ste se lahko

udeležili predavanja in okroglih miz na temo Eko dom in okolje, pa prehranske delavnice, mini olimpijade in drugih športnih aktivno-sti, slovesnega odprtja in podelitve priznanj Planetu Zemlja prijazna občina 2011, spoznali recepte in pripravke naših babic iz zdravilnih rastlin za lajšanje bolezenskih težav, spoznali pripravo in degustacijo presnih sokov iz pše-nične trave in listnate zelenjave …

Na sejmu je Planinska zveza sodelovala z edicijami Planinske založbe, tudi novi-mi koledarji, z novo, brezplačno aplikacijo GAEA+, multimedijo na velikem platnu …, obiskovalcem pa smo ponudili tudi popust pri nakupu edicij.

Prvinska moč gorništva

Zdenka Mihelič

V torek, 11. oktobra 2011, je Triglavski narodni park ob 30. obletnici TNP pri-

pravil okroglo mizo »Triglavski narodni park včeraj, danes, jutri«. Okrogla miza je bila v Strgulčevi hiši v Bovcu.

Na okrogli mizi so sodelovali prof. dr. Boštjan Anko, naravovarstvenik in profesor v pokoju na Biotehniški fakulteti – Oddelku za gozdarstvo in obnovljive vire; Fedja Klavora, vodja programa Občine Tolmin Trenta ne sme umreti – od pobude do akcije; Marija Kravanja, domačinka iz Trente in učiteljica v Podružnični osnovni šoli Soča; Jani Kutin, domačin iz Čadrga in ekološki kmet; Klemen Langus, domačin iz Bohinja in direktor Tu-rizma Bohinj; dr. Matej Ogrin, predsednik društva za varstvo Alp CIPRA Slovenija; Borut Peršolja, podpredsednik Planinske zveze Slovenije; Jože Skumavec, domačin iz Zgornjih Laz in inženir gozdarstva v pokoju, in seveda mag. Martin Šolar, direktor TNP.

Prispevek podpredsednika PZS Boruta Peršolje Prvinska moč gorništva na okrogli mizi Triglavski narodni park včeraj, danes, ob 30. obletnici Triglavskega narodnega parka si lahko preberete na spletnem mestu Planin-ske zveze Slovenije, http://www.pzs.si/novice.php?pid=6339.

Sodelujoči na okrogli mizi : Borut Peršolja, Klemen Langus, Fedja Klavora in dr. Matej Ogrin,

foto Jože Mihelič

Festival za tretje življenjsko obdobje se je letos odvijal že enajsto leto zapovrstjo. Starost danes še zdaleč ne pomeni zgolj zaključnega dela življenja, ampak so starejši pomemben temelj družbe, iz katerega lahko mlajše gene-racije črpajo znanje in izkušnje. Z daljšanjem delovne in življenjske dobe so starejši tudi vedno dlje aktiven del skupnosti, ki se danes bliskovito spreminja. Festival želi pokazati, da imajo starejši tako delavni, intelektualni in ustvarjalni potencial, ki ga je treba gojiti in izkoristiti; mlajše generacije pa vzgajati v duhu solidarnosti in s tem doseči boljše in bolj napredno družbeno okolje.

8

Julijske Alpe: knjiga, ki žari

Zdenka Mihelič

V torek, 18. oktobra, so v mali dvorani Državnega zbora Državni zbor, Velepo-

slaništvo Republike Avstrije v RS, Planinska zveza Slovenije in Mohorjeva družba Celovec ob 160-letnici ustanovitve Mohorjeve družbe Celovec pripravili predstavitev knjige Hel-muta Teissla JULIJSKE ALPE.

Ob tem so podelili tudi Slomškova pri-znanja. Zbrane so nagovorili podpredsednik Državnega zbora mag. Vasja Klavora, pod-predsednik Planinske zveze Slovenije mag. Borut Peršolja in predsednik Mohorjeve druž-be Celovec Jože Kopeinig. Kulturni program pa sta sooblikovala Ljoba Jenče, svobodna umetnica in Pavle Ravnohrib, igralec.

Podpredsednik PZS Borut Peršolja je v svojem nagovoru med drugim tudi čestital avtorju in založbi: »V imenu Planinske zveze Slovenije čestitam avtorju za izjemno delo, za-ložbi pa za zavedanje, da so gore pomemben del slovenske nacionalne identitete. Tiste, ki jo oblikuje tudi Mohorjeva družba, spremljevalka in žlahtna utrjevalka slovenstva.«

»Gorništvo temelji na doživljanju narave kot posebne vrednote, ima neprecenljiv pomen za ohranjanje kulturnega in etičnega odno-sa ljudi do narave in je marsikje v svetu eden od temeljev okoljevarstvenega gibanja. Poleg tega, da krepi zdravje in izboljšuje počutje lju-di, vzpostavlja tudi občutek odgovornosti za družbo. Odlična fotografija se zdi kot reklama za gorništvo, ki naj bi bilo kraljestvo svobode Vendar ne gre za reklamo: gre za življenje, gre za občutke, ki so jih znali zabeležiti že Julius Kugy, Janko Ravnik, pa Jaka Čop, Stane Kle-menc, Matevž Lenarčič, Jože Mihelič, če ome-nim le nekatere. Današnja predstavitev je nekaj posebnega tudi zato, ker o naših Julijskih Alpah govori mojster iz Beljaka. Nekdo, ki je prečkal mejo, da bi nam pokazal, da meja ni. Da smo samo ljudje, ki živimo v čudoviti naravi,« je še dejal podpredsednik PZS Borut Peršolja.

Naslovnica Julijskih Alp. Foto Helmut Teissel

Zaključek akcije Očistimo slovenske gore

Tone Tomše

V soboto, 15. oktobra, je bil v športnem centru Triglav Pokljuka zaključek leto-

šnje vseslovenske ekološke akcije Očistimo naše gore in planine.

V sončnem in v začetku mrzlem jesen-skem jutru so se zbrali udeleženci zaključne prireditve akcije Očistimo naše gore in plani-ne. V športnem centru so jih čakale eko vrečke in rokavice. Nato so se razkropili po celotnem območju Rudnega polja in Pokljuke. Tako so ob koncu planinske sezone in zaključku akcije številni navzoči z različnih koncev Slovenije še enkrat dokazali odgovoren odnos do varo-vanja okolja. Prišli so z zavestjo, da so dodali še en droben kamenček k temu, da bodo v neokrnjeni lepoti gorske narave uživali tudi prihodnji rodovi.

Po akciji je sledila še zaključna slovesnost. Vse navzoče sta pozdravila pobudnik akcije Tone Fornezzi – Tof in nato še predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Matjaž Rakovec. Oceno celotne akcije sta podala tudi direktor Triglavskega narodnega parka mag. Martin Šolar in podpredsednik Planinske zveze Slo-venije Tone Tomše. Prireditev je obogatil har-monikarski virtuoz Miha Debevec. Za najbolj nenavadno smet oziroma odpadek, najden na območju Pokljuke so bile podeljene tudi posebne nagrade.

Predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Matjaž Rakovec in pobudnik akcije Tone Fornezzi Tof,

foto Tone Tomše

MEDNARODNA DEJAVNOST

Skupščina Združenja za reciprociteto

Bojan Rotovnik

V letu 2008 je šest krovnih planinski or-ganizacij (FFCAM, CAI, DAV, FEDME,

ÖAV in SAC) podpisalo sporazum o recipro-citeti pri prenočevanju v planinskih kočah v Alpah in Pirenejih, kateremu so se kasneje pridružile še naslednje planinske organizacije, lastnice planinskih koč: PZS, AVS, VACCS, LAV ter planinske organizacije brez lastnih planinskih koč: KBF, CAB, GAL in NKBV.

Po dogovoru poteka skupščina tega združenja vsako leto dan pred skupščino CAA, ker je večina članic združenja tudi članic CAA in je s tem poskrbljeno za ra-cionalnost tako pri času kot pri financah. Glasovalno pravico imajo samo ustanovne članice združenja.

Skupno število planinskih koč, vklju-čenih v sporazum o reciprociteti, je 1191 s skupno kar 65.939 posteljami. Sodelovanje v sistemu združenja za reciprociteto je bilo lansko leto ponujeno tudi vsem članicam UIAA, odziv pa je bil zelo skromen, saj sta interes pokazali samo planinski zvezi Češke in Južne Afrike.

Na letošnji skupščini združenja 10. sep-tembra smo na začetku obravnavali poslova-nje združenja, katerega letni prihodki znašajo dobrih 400.000 €. V združenju sodelujejo planinske organizacije, ki so tudi lastnice planinskih koč in tiste, ki svojih planinskih koč nimajo. Slednje v zameno za popust pri prenočevanju v planinskih kočah prispevajo denarna sredstva v skupni fond iz katerega tudi PZS vsako leto prejme dobrih 15.000 €, ki jih tudi namensko porabimo za delovanje in promocijo planinskih koč.

Na predlog PZS je bil na sprejet sklep, da se do prihodnje skupščine pripravi pre-dloge sprememb sporazuma o reciprociteti, po kateri bi večina vključenih organizacij pridobila glasovalno pravico. Poleg tega se bo v predlog novega sporazuma vneslo tudi nekaj dopolnitev za lažje operativno delo-vanje združenja.

Skupščine združenja za reciprociteto sta se kot predstavnika PZS udeležila predse-dnik Bojan Rotovnik in generalni sekretar Matej Planko. Naslednje leto bo skupščina združenja v Švici.

O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 9

AKTUALNO V PLANINSKI ZVEZI SLOVENIJE

Generalna skupščina Mednarodne planinske in plezalne zveze

Bojan Rotovnik

UIAA (The International Mountaineering and Climbing Federation oz. Union In-

ternationale des Association d’Alpinisme) oz. Mednarodna planinska in plezalna zveza (www.theuiaa.org) je bila ustanovljena leta 1932. Njena začetna oblika organiziranosti je bila pretežno evropska, zdaj pa so v njej zastopane vse celine z 82 organizacijami čla-nicami iz 57 različnih držav.

Skupščina Združenja planinskih organizacij alpskega loka

Bojan Rotovnik

CAA (Club arc Alpin) oz. Združenje pla-ninskih organizacij alpskega loka (www.

club-arc-alpin.eu), ki je bilo ustanovljeno leta 2004, združuje krovne planinske organiza-cije iz Nemčije (DAV), Avstrije (ÖAV), Švi-ce (CAS), Italije (CAI), Francije (FFCAM), Lihtenštajna (LAV), Južne Tirolske (AVS) in Slovenije (PZS). Nekaj statističnih podatkov o združenju (podatki za leto 2010): v 1.733 društvih je včlanjenih 1.819.932 članov, upravljajo 1.811 koč in skrbijo za 128.240 km planinskih poti.

Letošnja skupščina, ki so se je udeležili predstavniki vseh včlanjenih organizacij, je potekala v soboto, 11. septembra, v Bergamu v Italiji v organizaciji Italijanske planinske zveze (CAI). Sestanek je potekal v novozgra-jeni stavbi sekcije CAI iz Bergama, imenovani Palamonti, kjer imajo poleg društvenih pro-storov še dvorano za športno plezanje, pla-ninsko knjižnico in restavracijo.

V uvodnem delu skupščine je tekla razpra-va o projektu EU, imenovanem makroregija Alp, pri obravnavi katere se je skupščini pri-družil tudi generalni sekretar Alpske konven-cije Marco Onida. Skupno stališče je bilo, da je lahko ta projekt velika priložnost za Alpe, a članice CAA menimo, da bi morala biti ta re-gija omejena na področje Alpske konvencije.

Po tej uvodni razpravi so prisotni pred-stavniki razpravljali tudi o ideji o ustanovitvi Evropske planinske zveze, pri katerem osta-ja še kar nekaj odprtih vprašanj in različnih stališč. Na predlog matičnih komisij CAA

Skupščine so se udeležili predstavniki vseh včlanjenih organizacij, foto arhiv PZS

smo potrdili tudi stališča o Varnosti na zelo zahtevnih poteh in obravnavali vmesno po-ročilo projekta »Energetska učinkovitost planinskih koč«.

Po obravnavi redni vsebinskih in finanč-nih poročil o delu CAA smo v zaključku seje sprejeli odstop dosedanjega predsednika CAA Josepha Klennerja, ki od lanske jeseni po-novno predseduje Nemški planinski zvezi. Vsi prisotni smo se Klennerju zahvalili za vse opravljeno delo in hkrati na predlog DAV za novega predsednika CAA izvolili Klausa-Jürgna Grana, ki je zelo aktiven planinec in odvetnik iz Nemčije.

Skupščine CAA sta se kot predstavnika PZS udeležila predsednik Bojan Rotovnik in generalni sekretar Matej Planko. Na skupščini pa je bil prisoten tudi Danilo Škerbinek, ki v CAA opravlja odgovorno nalogo podpredse-dnika združenja. Naslednje leto bo skupščina CAA v Švici.

Generalna skupščina UIAA je vsako leto prvi vikend v oktobru, letošnja je bila 7. in 8. oktobra 2011 v Nepalu (Kathmandu), ki v letu 2011 obeležuje svetovno leto turizma. Skupščine se je udeležilo 33 predstavnikov od 55 polnopravnih članic. Poleg polnopravnih članic so v UIAA vključene tudi organizacije z omejenimi glasovalnimi pravicami (druge in vse naslednje organizacije iz iste države) ter članice opazovalke.

Zaradi mednarodnega delovanja je v sklo-pu Generalne skupščine UIAA organiziranih več dodatnih dogodkov kot so sestanki izvr-šnega in upravnega odbora. Uradni del skup-ščine se je začel v petek s svečanim, uradnim odprtjem, ki ga je izvedel predsednik države Nepala. Nato je sledilo več simpozijev in sicer na temo odprav v Himalajo, lednega plezanja ter podnebnih sprememb, petkov program pa se je zaključil s čudovitim predavanjem Tamotse Nakamure z Japonske, ki že več kot 20 let raziskuje vzhodni del Himalaje, kjer je še vedno 270 neosvojenih šesttisočakov.

Uradni del se je začel v soboto, in sicer z manjšo zamudo, saj je dva dni pred skupšči-no zaradi zdravstvenih težav odstopno izja-vo podal predsednik UIAA Mike Mortimer (Kanada), poleg tega pa sta odstopila tudi člana Izvršnega odbora UIAA Jan Bønding (Danska) in Silvio Calvi (Italija). Ker je pred-sednik zaradi zdravstvenih težav zadnji hip odpovedal udeležbo na skupščini, je vodenje le-te prevzel podpredsednik UIAA Jordi Co-lomer (Španija) s pomočjo nekaterih članov upravnega odbora.

Sestanek predstavnikov evropskih planinskih zvez o pobudi za posvetovalni forum, foto Matej Planko

Generalne skupščine UIAA se je udeležilo 33 predstavnikov od 55 polnopravnih članic,

foto Matej Planko

10

V dopoldanskem delu so bila predstavlje-na in potrjena poročila predsednika, stro-kovne službe, blagajnika ter vseh komisij in delovnih skupin. Po odmoru za kosilo je sledila predstavitev strateškega načrta UIAA ter predlogi za spremembo Statuta UIAA, od katerih je bilo sprejetih le nekaj predlaganih. V sklopu obravnave prošenj za članstvo v UIAA je največ razprav sprožila prošnja Planinske zveze Kosova za polnopravno članstvo. Kljub nasprotovanju Srbije je bila organizacija s Kosova z veliko podporo prisotnih delega-tov (samo trije glasovi proti) sprejeta med polnopravne članice UIAA.

Skupščine UIAA sta se kot predstavnika PZS udeležila predsednik Bojan Rotovnik in generalni sekretar Matej Planko. Naslednje leto bo generalna skupščina UIAA na Nizo-zemskem (Amsterdam), leta 2013 pa v Švici (Pontresina).

Generalna skupščina Evropske popotniške zveze

Uroš Vidovič

Evropska popotniška zveza (ERA, EWV, FERP) je organizacija, ustanovljena leta

1969 in trenutno združuje 54 planinskih in popotniških organizacij iz 30 evropskih držav ter Maroka in Izraela, od letošnje skupščine pa tudi iz Združenih držav Amerike in Kanade. Članice Evropske popotniške zveze skrbijo za 12 evropskih pešpoti, ki potekajo širom Evro-pe. Skozi Slovenijo vodita evropski pešpoti E6 in E7, načrtovana pa je tudi E12.

V okviru generalne skupščine ERA, ki je letos potekala od 8. do 12. oktobra v španskem mestu Almeria, so najprej potekala zasedanja komisij. Planinska zveza Slovenije ima stalni sedež v komisiji za poti, ki skrbi za podro-čje evropskih pešpoti in vsebine povezane z načrtovanjem, vzdrževanjem in promocijo evropskih pešpoti. Delegati članic ERA so na zasedanju generalne skupščine najprej poslu-šali poročila o delovanju organizacije v obdo-bju od zadnje skupščine v Folignu. Sledila je predstavitev novih akcij, ki potekajo v okviru zveze. To so QUALITY TRAILS (najboljše

poti v Evropi), ECO AWARD 2011 (ekološka nagrada 2011), TRAILDINO (predstavitev E pešpoti na spletnih straneh) in druge. V član-stvo Evropske popotniške zveze pa je bila kot opazovalka sprejeta pohodniška organizacija Apalachi Trails, ki deluje v ZDA in Kanadi. Generalna skupščina je potrdila plan dela in finančni načrt ter razpravljala o aktivnostih, povezanih z akcijo Evropohod 2011. Delegati smo se seznanili z lestvico držav članic ERA, ki so organizirale prireditve ob Evropohodu 2011. Slovenija je skupaj z Nemčijo zasedla visoko 4. mesto, saj smo na nacionalni rav-ni organizirali kar 19 različnih prireditev in akcij. V nadaljevanju je v Granadi sledila zaključna prireditev vseevropske pohodni-ške akcije Evropohod 2011, o čemer bomo poročali v naslednji številki Obvestil PZS.

Generalne skupščine se je udeležil pred-stavnik Planinske zveze Slovenije in Komisije za evropske pešpoti Slovenije v Evropski po-potniški zvezi Uroš Vidovič.

Gorski reševalci so zasedali

Danilo Škerbinek

V švedsekm Areju je od 19. do 22. oktobra potekalo letošnje zasednje Mednarodne

organizacije za alpsko reševanje IKAR. Sestalo se je preko 350 delegatov 61 gorsko-reševalnih organizacij, članic IKAR-ja. IKAR je postala dejansko svetovna reševalna organizacija, saj združuje članice od Aljaske do Japonske.

Prvi dan je bil namenjen obravnavi in praktičnemu delu na področju preventive, tehnike in medicinskih vprašanj nesreč v snežnem plazu. Naslednja dva in pol dneva sta bila s krajšimi presledki zapolnjena z osem- do deseturnimi strokovnimi obravnavami ter razpravami gradiv, ki so jih pripravili strokov-njaki, reševalci članic, in so potekala v organi-zaciji komisij za tehniko reševanja, za nujno medicinsko pomoč v gorah, za reševanje iz plazov in letalsko reševanje. Zadnje pol dneva je bilo namenjeno plenarnemu zasedanju, ki je vsem prisotnim omogočilo seznanitev z najpomembnejšimi ugotovitvami, spoznanji ter sporočili letošnjega zasedanja, in na koncu še letni skupščini IKAR.

Vsebinsko so obravnavana gradiva zaje-mala posredovanje izkušenj v reševalni pra-ksi, sporočila o novostih v reševalni tehniki in opremi za vse vrste reševalnih izzivov ter

postopkov, s katerimi se reševalci srečujemo, pa o načinih ter možnostih iskanja pogre-šanih oseb s praktičnim primerom skrajše-vanja odzivnega časa reševalcev, delo je bilo namenjeno tudi organizaciji in metodam reševalnih pristopov pri nesrečah obsežne-ga značaja, logistiki nesreč in preventivnim pristopom, analizi in obravnavam nesreč po dogodku ter pogled nanje v časovnem zamiku ipd. Izredno dragocene so bile informacije ter sporočila o dogodkih pri reševalnem delu, ko so se nesrečam zadnji hip izognili.

V formalnih in neformalnih pogovorih je beseda nanesla tudi na vse več nesrečnih primerov v gorah. Pogosto jim botruje nepri-pravljenost, neustrezna oprema, nespoštova-nje pravil ter opozoril, ki jih morajo gorniki upoštevati in v zadnjem času na vse več ne-srečnih primerov pri pehanju za čim hitrejšim premagovanjem najtežjih sten. »Davek«, tudi najhujši, pogosto plačujejo tudi gorski reše-valci. Primer tragične nesreče dveh gorskih reševalcev, ki sta preminula pri reševalnem delu pod vrhom Mt. Pelma (3168 m) v Italiji je vse močno prizadel.

Več fotografij in predstavitev opreme: http://www.volontar.net/novica_prikazi.php?pid=181.

Predstavljena je bila tudi nova »i« sonda (PIEPS), kjer so izboljšani gibljivi deli, ležišče za baterijski

vložek in vklop-izklop, foto Klemen Volontar

Skupščina Združenja planinskih zvez Balkana

Bojan Rotovnik

BMU (Balkan Mountaineering Union) oz. Združenje planinskih zvez Balkana,

www.bmumagazine.com, je v neformalni obliki povezovanja delovalo od leta 2006, v letošnjem letu pa je bilo združenje tudi ura-dno ustanovljeno. Sedež združenja je v Sko-

O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 11

AKTUALNO V PLANINSKI ZVEZI SLOVENIJE

zaščite in rasti družbe in gospodarstva v gorskih predelih, in sicer so referate imeli predsednik Italijanske planinske zveze Fur-lanije – Julijske krajine Antonia Zambona, predsednik ÖAV Beljak Helmut Lang in podpredsednik PZS Tone Tomše. Po uvo-dnih predstavitvah se je razvila razprava na predstavljeno temo. Razprava je nakazala še vrsto odprtih vprašanj, ki so tako in drugače v povezavi z vsemi tremi državami in bi bile vsekakor primerne teme za naslednja sreča-nja. Skupna ugotovitev je bila, da bi morali tudi med posameznimi srečanji organizira-ti skupne strokovne posvete na posamezne aktualne teme. S tem bi tako sodelovanje še bolj pridobilo na svojem pomenu. Razgovor se je nadaljeval na skupni večerji z značilni-mi karnijskimi jedmi.

V nedeljo se je srečanje nadaljevalo v pla-ninski koči Tita Piaz, ki leži tik pod sedlom Passo Pura na višini 1417 metrov. Od tu so nas vodili v skoraj zimskih razmerah pohod na Anello del Monte Colmayer (1858 m). Po pohodu je sledila še zaključna slovesnost v koči Tita Piaz. Vsi smo si bili mnenja, da potrebujemo taka srečanja tudi v bodoče, saj smo si izmenjali marsikatere uporabne izku-šnje. Seveda smo ob zaključku vse navzoče povabili na 48. Srečanje treh dežel leta 2012, ki bo v Sloveniji. Srečanje naj bi potekalo v Kranjski gori in Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani.

Srečanje treh dežel

Tone Tomše

V soboto in nedeljo, 22. in 23. oktobra 2011, je v kraju Sauris di Sopra potekalo

47. Srečanje treh dežel. Srečanje se je začelo v soboto dopoldne, ko so nam gostitelji naj-prej prikazali funkcionalnosti »razpršenega hotela«, ki deluje po principu centralne re-cepcije, ki je obenem tudi turistično-infor-macijska pisarna, nastanitev pa je možna v različnih objektih kjerkoli v planinskem naselju. Nato je sledil vodeni ogled tipič-nega planinskega naselja in etnografskega muzeja. Sledili so sprejem udeležencev v dvorani Kursaal v kraju Sauris di Sotto in pozdravni nagovori predsednika sekcije za območje Forni di Sopra Nicolina De Sante, župana Comune di Sauris in predsednika Italijanske planinske zveze Furlanije-Ju-lijske krajine Antonia Zambona. V imenu Koroškega deželnega združenja je prisotne pozdravil Joachim Gfreiner, v imenu vseh štirih slovenskih meddruštvenih odborov planinskih društev pa podpredsednik Pla-ninske zveze Slovenije Tone Tomše.

V delovnem delu so predstavili referate na temo Planinske zveze in javne uprave oziroma sinergične povezave, ki bi jih lah-ko vzpostavili s skupnim ciljem varovanja,

Za konec srečanja še skupinska fotografija vseh udeležencev 47. Srečanja treh dežel, foto France Benedik

NAPOVEDUJEMO• Zbor načelnikov Komisije za alpinizem PZS: v četrtek, 15. decembra 2011,

v Domžalah,• Zbor turnih kolesarjev: v petek, 13. januarja 2012, ob 17. uri,

na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.

pju (Makedonija), polnopravne članice pa so planinske zveze Makedonije, Srbije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Turčije, Albanije in Črne Gore, status člana-opazovalca pa ima planinska zveza Grčije.

Po uradni ustanovitvi je predsednik Jovica Ugrinovski v imenu BMU poslal PZS uradno vabilo, da se pridružimo temu združenju kot člani-opazovalci. Zaradi tradicionalno do-brih povezav PZS z zvezami Balkana, zaradi vedno večjega obiska slovenskih planincev gorstev Balkana in zaradi velikih možnosti za izvajanje skupnih projektov je Upravni odbor PZS na svoji seji, ki je bila 22. septembra 2011, soglasno sprejel odločitev, da PZS zaprosi za status člana opazovalca v BMU. Ta status ne prinaša nobenih obveznosti za PZS, ponuja pa veliko možnosti za aktivno delovanje in sodelovanje.

Redna skupščina BMU je letos potekala 15. oktobra na vzhodu Črne Gore, natančneje na planinskem domu Babino polje v bliži-ni turističnega mesta Plav. Skupščine se je udeležilo 29 predstavnikov vseh včlanjenih organizacij.

V uvodnem delu skupščine so bile pred-stavljena poročila o uspešni formalni ustano-vitvi združenja, ki je tako postala prva med-narodna društvena organizacija v Makedoniji ter o uspešno izvedeni odpravi BMU na Peak Lenin 7134 m, na katerega so se v avgustu uspešno povzpeli alpinisti iz Turčije, Make-donije in Črne Gore. Nato je sledila predsta-vitev PZS, ki so jo vsi prisotni zelo pozitivno ocenili in tudi soglasno potrdili PZS za novo članico – opazovalko BMU.

Zadnji del skupščine je bil namenjen mednarodni planinski dejavnosti, predvsem evropskim povezavam ter UIAA. V zaključ-nem delu skupščine, ki je potekal v občini Plav, so nam v okviru sprejema pri županu predstavili tudi projekt Vrhovi Balkana. V okviru tega projekta bodo prihodnje leto ure-dili planinsko pot oz. obhodnico po najlepših predelih Prokletij, in sicer v trikotniku Črna Gora–Albanija–Kosovo. Predviden čas hoje po obhodnici bo 8 dni.

Skupščine BMU se je kot predstavnik PZS udeležil predsednik Bojan Rotovnik. Nasle-dnje leto bo skupščina BMU v Albaniji, skli-can pa bo tudi vmesni sestanek predstavnikov vseh vključenih zvez, ki bo predvidoma aprila v Bolgariji.

Na skupščini BMU, foto arhiv BMU

12

DELO KOMISIJ PZS

KOMISIJA ZA ŠPORTNO PLEZANJE

Svetovni pokal v športnem plezanju v težavnosti Kranj 2011 – Korejki kranjska, Mini Markovič skupna zmaga

Zdenka Mihelič

Mina Markovič, druga na tokratni tekmi svetovnega pokala v športnem plezanju

v težavnosti v Kranju, je tekmo pred kon-cem svetovnega pokala v športnem plezanju v težavnosti že SKUPNA ZMAGOVALKA letošnjega svetovnega pokala. Minin dana-šnji uspeh sta s petim mestom lepo dopolnila Maja Vidmar in Urban Primožič. Sloveniji so priplezali lep reprezentančni dosežek.

Kranj je bil 19. in 20. novembra prizorišče devete in hkrati predzadnje tekme svetovne-ga pokala v športnem plezanju v težavnosti. Tekmovati na domačih tleh pred domačimi in prijatelji ter nabito polno dvorano je bilo tudi za slovensko reprezentanco izjemno.

Slovenija je imela tokrat najštevilčnejšo ekipo na tekmah svetovnega pokala v špor-tnem plezanju, kar 14 tekmovalcev.

V finalu se je pri moških kot pri ženskah pomerilo najboljših osem športnih plezalcev. In med finalisti smo imeli svoje tekmovalce tudi Slovenci. Pričakovano sta se iz polfinala naprej uvrstili Maja Vidmar in Mina Marko-vič, ki je v polfinalni smeri še z dvema splezala do vrha. Povsem pa je presenetil mladinec Urban Primožič, za katerega je bil to prvi veliki finale. Urban pa je tudi prvi Slovenec, ki se je še kot aktivni mladinec uvrstil v ve-liki finale članskega svetovnega pokala in ta njegov uspeh, nadgrajen s petim mestom, je več kot odličen. Urban je s tem dosegel svoj največji dosedanji uspeh na svoji športno-plezalni poti.

Urbanov finale je letošnji drugi finale za moški del slovenske članske reprezentance. Finale pred Urbanom je letos dosegel Klemen Bečan v Amanu, ko si je priplezal četrto mesto. Bečan, ki je tokratni finale gledal s sedeža, je v Kranju zmagal leta 2008

V finalno smer se je prvi podal prav re-prezentant Urban Primožič, ki je prebil led in že ob začetku popolnoma polno športno dvorano Zlato polje dvignil na noge. Njegov sproščen nastop in dosežena višina sta nare-kovala dinamiko finala. Zmagal je Kanadčan Sean McColl, Avstrijec Jakob Schubert, vo-dilni v skupnem seštevku svetovnega pokala, pa je zasedel 2. mesto.

V ženskem finalu sta od drugih izstopala nastopa Korejke Jain Kim in naše Mine Mar-kovič, in sicer tako po napetosti kot po preple-zani višini. Mino je na koncu od zmage ločil zgolj oprimek in tako je pristala na odličnem 2. mestu. Maja Vidmar je ponovila uspeh Urbana Primožiča in dosegla 5. mesto. Še enkrat so tako Slovenke pokazale, da so kot ekipa brez dvomov številka 1 v svetu. In fantje jim pridno sledijo.

Urban Primožič na tekmi v Kranju, foto Stanko Gruden Maja Vidmar, foto Stanko Gruden

Z doseženim uspehom je že znano, da je Mina Markovič SKUPNA zmagovalka sve-tovnega pokala v športnem plezanju v TE-ŽAVNOSTI in hkrati tudi v KOMBINACIJI.

Med moškim in ženskim finalom se je s tekmovanj poslovila športna plezalka Natalija Gros, za katero je več kot 15-letna športno-plezalna tekmovalna kariera.

REZULTATI SP Kranj 2011:ženske 1. Jain Kim, KOR2. Mina Markovič, SLO3. Katharina Posch, AVT3. Mathilde Brumagne, BEL5. Maja Vidmar, SLO

moški1. Sean McColl, KAN2. Sachi Amma, JAP3. Jakob Schubert, AVT4. Romain Desgranges, FRA5. Urban Primožič, SLO

Ostale uvrstitve naših tekmovalcev:- 22. Asja Gosar, 28. Jera Lenardič, 29. Tina Šušteršič, 33. Katja Kadič,- 14. Domen Škofic, 16. Klemen Bečan, 22. Jure Raztresen, 23. Sergej Epih, 36. Izidor Zu-pan, 40. Matej Sova, 42. Jernej Kruder.

Nataliji Gros sta predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik in delegat

Mednarodne zveze za športne plezanje IFSC Helmut Knabl ob zaključku tekmovalne kariere

podarila šopka, foto Zdenka Mihelič

Najboljše v Kranju, z leve srebrna Mina Markovič, zlata Jain Kim in

bronasta Katharina Posch, foto Zdenka Mihelič

O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 13

DELO KOMISIJ PZS

Uspehi naših športnihplezalcev na mednarodnih tekmah v športnemplezanju v težavnosti od oktobra (brez SP Kranj 2011)

Zdenka Mihelič

Svetovni pokal (SP) Puurs (Belgija), 30.september – 1. oktober 2011:

3. Mina Markovič11. Maja Vidmar12. Klemen Bečan18. Jure Raztresen24. Domen Škofic30. Matej Sova

SP Boulder (ZDA), 8.–9. oktober 2011:2. Mina Markovič4. Maja Vidmar13. Jure Raztresen17. Domen Škofic22. Klemen Bečan

Rock Master, Jiangyin (Kitajska), 15.–16. oktober 2011:

4. Domen Škofic5. Jure Raztresen8. Maja Vidmar8. Klemen Bečan

SP Aman (Jordanija), 20.–21. oktober 2011:1. Mina Markovič2. Maja Vidmar4. Klemen Bečan

SP Valence (Francija), 28.–29. oktober 2011:5. Mina Markovič6. Maja Vidmar9. Domen Škofic13. Sergej Epih15. Urban Primožič16. Jure Raztresen17. Klemen Bečan25. Izidor Zupan

SP Barcelona (Španija), 26.-27. november 2011:

1. Mina Markovič5. Maja Vidmar8. Klemen Bečan13. Domen Škofic19. Asja Gosar34. Jure Raztresen

SKUPNA RAZVRSTITEV letošnjega SP v športnem plezanju v težavnosti:

1. Mina Markovič3. Maja Vidmar

SKUPNA RAZVRSTITEV letošnjega SP v športnem plezanju v kombinaciji:

1. Mina Markovič

KOMISIJA ZA ODPRAVE V TUJA GORSTVA

Odprava Charakusa 2011 in Sanjači zlatih jam

Zdenka Mihelič

Alpinistična odprava Charakusa 2011 z vodjo Urbanom Novakom (Alpinistični

odsek PD Kamnik) ter člani Davidom De-beljakom (Alpinistični odsek Rašica), Luko Stražarjem (Akademski alpinistični odsek) in Nejcem Marčičem (Alpinistični odsek Radovljica) je bila na poti od 15. avgusta do 24. septembra 2011. Odpravo je podprla Planinska zveza Slovenije.

K7 West (6858 m) z vrisano smerjo Sanjači zlatih jam, foto arhiv alpinistične odprave

Charakusa 2011

Opis prvenstvene smeri na K7 West (6858m) Sanjači zlatih jam:Karakteristike prvenstvene smeri na K7 West (6858 m): Sanjači zlatih jam, VI/5, M5, A2, 1600 m, plezala Luka Stražar in Nejc Marčič. Luka je takole opisal vzpon in težavne dele: »Za smer sva porabila 4 dni, večinoma je bil v spodnjem delu led, zgoraj pa skalni skoki/kombinirano plezanje. Čim bolj sva se posku-šala držati grebena, ker je ta del precej obešen s seraki. Iz baze sva začela ob 3. uri zjutraj, sledili sta 2 uri dostopa po melišču, nato sva začela plezati po strmem snegu in ledu do bivaka na grebenu (do 19.30). Naslednji dan je bil teh-nično najzahtevnejši, šlo je za kombinirano plezanje. Bilo je težje od pričakovanega. Ta dan sva preplezala 250 m ter postavila bivak na grebenu. Naslednji dan sva ugotovila, da nadaljevanje po zamišljeni smeri naprej z opre-mo, ki sva jo imela in v trenutnih razmerah, ni mogoče, zato sva zgornji skalni del obšla po desni strani grebena in nadaljevala pod seraki. Vrh sva dosegla ob 9. uri, nato pa sestopila do prvega bivaka. Naslednji dan sva v slabem vremenu sestopila do baze. Vreme je bilo razen zadnjega dne odlično.«

Naš vrhunski alpinist Marko Prezelj, ki tisto območje zelo dobro pozna, saj je že plezal tam (tudi prvenstvene smeri), je ob uspehih odprave Charakusa 2011 dejal: »Čestitam fantom, ki niso sedeli križem rok in so bili res aktivni. Nova smer na K7W je odličen dosežek – šele druga smer, ki se konča na vrhu. Cha-rakusa ponuja veliko možnosti, zato je izbor optimalne smeri v danih razmerah pomemben. Uspehi mlade generacije me veselijo, saj kažejo na to, da ima klasični alpinizem prihodnost.«

Nejc Marčič in Luka Stražar (desno), foto arhiv alpinistične odprave Charakusa 2011

SKUPNA RAZVRSTITEV NARODOV leto-šnjega svetovnega pokala v težavnosti (med 44 narodi):

3. Slovenija

ISKRENE ČESTITKE VSEM, še posebej pa Mini Markovič, zmagovalki letošnjega svetov-nega pokala v športnem plezanju v težavnosti in kombinaciji!

O uspehih slovenske mladinske reprezentance bomo pisali v naslednji številki Obvestil PZS.

Opravljeni vzponi alpinistične odprave Charakusa 2011:• greben v Iqban wallu nad bazo – Nejc Mar-

čič in David Debeljak,• Nayser Brakk (5200 m), Britanska smer –

vsi člani odprave,

• steber levo od Nayser Brakka, ponovitev smeri Marka Prezlja z varianto (zgornjih 300 metrov) – Nejc Marčič in Urban Novak,

• greben desno od Nayser Brakka, grebenska, nova smer: Pištu mater (VI, višina 800 m, dolžina smeri 1200 m) – Luka Stražar in Urban Novak,

• Sulu Peak (5950 m) – vsi člani odprave,• Beatrice (5800 m) – Nejc Marčič, Urban

Novak in Luka Stražar,• K7 West, Sanjači zlatih jam, nova smer,

VI/5, M5, A2, 1600 m – Luka Stražar in Nejc Marčič,

• Iqban wall – David Debeljak in Urban Novak.

14

Alpinistična odprava Miyar 2011 s prvenstvenimi smermi

Monika Kambič

Alpinistična odprava Miyar 2011, ki jo je podprla Planinska zveza Slovenije, je

trajala od 4. septembra do 3. oktobra 2011. Mala odprava, v kateri sva bila le alpinista Monika Kambič (vodja odprave, AO PD Ka-mnik) in član Andrej Erceg (AO Črnuče), je preplezala več prvenstvenih smer in naredila prve pristope na vrhove nad dolino Miyar v Indijski Himalaji.

Dolina Miyar leži na severu države Hi-machal v Indijski Himalaji. Nad dolino se dvigajo visoke granitne stene, vrhovi mnogih so še ne preplezani. Najin cilj je bil splezati čim več smeri, po možnosti prvenstvenih, prostih ponovitev in prvih pristopov.

Seznam splezanih smeri:• SV RAZ, VI-, 300 m višine, 500 m dol-

žine; Toro Peak – 4950 m – 12. 9. 2011• SPEEDY GONZALES, VI-/ IV-V, 900 m

višine, ca. 1500 m dolžine; Masala Peak – 5650 m – prvenstvena in prvi pristop na vrh – 19. 9. 2011

• TRIDENT RIDGE, VII+/ VII, 550 m višine, 900 m dolžine, Premsingh Peak – 5300 m – 20. 9. 2011

Prvenstvena smer in prvi pristop na vrh, ki sta ga poimenovala Turaya Peak,

foto Monika Kambič

• MILKY WAY, VIII-/ VI, 350 m višine, 600 m dolžine, Turaya Peak – 5250 m – prvenstvena in prvi pristop na vrh – 24. 9. 2011

• SWEET ALJONKA, VI-/V, 400 m višine, ? Peak – 5400 m – prvenstvena – 26. 9. 2011

Lepo bi se zahvalila svojim (in najinim) do-brotnikom za podporo odpravi: BERGHAUS, PZS, AO PD KAMNIK!

Odprava El Capitan 2011: v enem dnevu čez Salathe

Luka Krajnc

Po treh dnevih počitka so prvi občutki utru-jenosti počasi zbledeli in misli so ponovno

uhajale v El Cap. Tokrat sem združil moči z odličnim avstrijskim plezalcem Hansjorgom Auerjem in ker nisva imela želje po ponovnem večdnevnem vzponu, sva se odločila za eno-dnevno misijo s ciljem preplezati Salathe, brez odvečnega tovora in prosto plezalnih ambicij.

Oba navdušena po odličnem predavanju prvih plezalcev ob 50. obletnici Salatheja en dan prej, sva stala pod steno ob pol štirih zjutraj in v soju svetilk začela najino popo-tovanje po 1000 metrih granita, ki je stal pred nama. Odločila sva se, da plezava v blokih in si razdelila raztežaje, glede na to, kaj komu bolj leži oz. kje je kdo hitrejši in bolj domač. Hansjorg je dobil plošče, jaz pa širše poči in bolj tehnične raztežaje.

Salathejeva streha ponuja zračno in izpostavljeno plezanje, foto Alex Buisse

Po skupaj 14 urah plezanja sva vesela stala pri drevesu na vrhu smeri in opazovala ne-verjeten razgled na sončni zahod in nevihto, ki se je kuhala v ozadju. Kljub temu, da nisva plezala rekordno hitro ali kaj podobnega, je občutek plezanja El Capa v enem dnevu in hitrega gibanja čez mnoge odlične raztežaje, ki te pripeljejo do vrha ene najboljših naravnih linij v El Capu, res dober in okušanja vreden.

Člana odprave El Capitan 2011: Luka Krajnc (Alpinistični odsek Celje-Ma-tica) in Nastja Davidova (Alpinistični odsek Ljubljana-Matica).Njun glavni cilj je prosta ponovitev smeri Golden Gate 5.13b (8a oz. IX+/X-) 1000 m v El Capitanu.Trajanje odprave: od 20. septembra do 23. novembra 2011.Odpravo podpira Planinska zveza Slovenije.

KOMISIJA ZA ALPINIZEM

Alpinistični tabor Triglav 2011 z devetimi udeleženci

Marko Prezelj

Komisija za alpinizem PZS se je odločila, da bo v Vratih organizirala alpinistični

tabor za mlade alpiniste. Tabor je potekal od petka (zvečer), 30. septembra, do vključno nedelje, 2. oktobra 2011.

Vodja tabora sem bil Marko Prezelj, moj pomočnik pa je bil Tomaž Jakofčič – Jaka. Ker je bilo prijavljenih udeležencev malo, se je KA PZS odločila, da na tabor povabi prav vse prijavljene.

V Steni, foto Tomaž Jakofčič – Jaka

O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 15

DELO KOMISIJ PZS

Od desetih prijavljenih in povabljenih je v Vrata prišlo devet udeležencev:Nejc Klemenčič – AO Tržič, Igor Kremser – Akademski AO, Luka Lindič – AO Celje Matica, Boštjan Mikuž – AS Ajdovščina, Joži Pavlič – AO Celje Matica, Tin Pelc – AO Dom-žale, Jan Podgornik – Akademski AO , Janez Svoljšak – AO Kranj in Anže Šavs – AO Kranj.

V petek sva z Jakom pripravila predstavitev tabora, Jaka tudi možnosti za plezanje v Steni.

V soboto smo plezali, po večerji pa sem s slikovno projekcijo predstavil spomladansko alpinistično odpravo na Makalu. V nedeljo smo plezali in se popoldne samostojno vrnili domov.

Vrata so odlično izhodišče za take akcije. Komisija za alpinizem PZS je vsem udele-žencem krila strošek organizacije, prehrane in nastanitve na taboru. Prijazna strežba osebja Aljaževega doma je poleg nastanitve s prostorom za druženje veliko prispevala k dobremu vzdušju. Slovenski planinski mu-zej v Mojstrani pa nam je prijazno posodil digitalni projektor.

Ocenjujem, da je akcija uspela in je glede na kratek čas med idejo in izvedbo tudi do-segla osnoven namen. Skupina mladih alpi-nističnih navdušencev je imela priložnost za druženje in plezanje.

Akcija bi lahko trajala dva do tri dni dlje, da bi se udeleženci bolje spoznali, plezali raz-lične smeri in povezali ideje. Pogrešali smo nekatere alpiniste, ki so med bolj aktivnimi v sedanji generaciji in sodijo v ožji nabor kandidatov za skupino, ki jo bo Komisija za alpinizem PZS formirala v želji po boljših pogojih za mlade alpiniste v »alpinistično mladinsko reprezentanco«.

Glede na odziv udeležencev in prijetno vzdušje na taboru, je smiselno podoben ta-bor organizirati večkrat. Verjamem, da je tudi to eden od vzvodov, ki bo mlade alpiniste povezal in jih spodbudil k uresničevanju al-pinističnih idej.

30 let srečanj alpinistov veteranov

Irena Mušič Habjan

V Koči na Gozdu na Vršiču se je v petek, 7. oktobra 2011, zbralo okrog štirideset

alpinistov veteranov na svojem vsakoletnem srečanju. Glede na snežne razmere vršiške ceste je bila udeležba kar velika, prvim ude-ležencem srečanja pa so na pomoč priskoči-li tudi reševalci GRS Kranjska Gora, kmalu zatem pa so svoje delo opravili tudi cestarji in cesto splužili.

Koča se je malo pred 17. uri začela polniti z udeleženci, ki so pred uradnim delom tako kot vsako leto opravili obvezno skupinsko slikanje.

Na začetku uradnega dela srečanja so se alpinisti veterani z minuto molka spomnili preminulih Toneta Pintarja, dr. Iva Valiča, Janeza Freliha in dr. Jožeta Andlovica, ki so se poslovili od zadnjega srečanja. Predsednik odbora srečanja veteranov pri PZS France Zupan se je za organizacijo srečanja zahvalil donatorjem, Planinski založbi, GRS Kranjska Gora in Planinski zvezi Slovenije, ki veteranom vsa leta stoji ob strani. Veterane je pozdravila tudi predstavnica Komisije za alpinizem pri PZS Jasna Pečjak.

Sledila je slavnostna podelitev spominskih daril, knjig Planinske založbe jubilantom San-diju Blažini, Vidi Košmeljevi (85 let), Lojzetu Smoleju, Mitji Kilarju, Radu Jeranku, Emilu Herlecu (80 let), Matjažu Deržaju, Petru Ja-nežiču, Anteju Mahkoti, Marjanu Raztresenu, Dragu Zagorcu (75 let), Mikcu Drašlerju in Martinu Gričarju (70 let). Po večerji je alpini-stom svojo bogato športno pot in športno ple-zanje predstavila Martina Čufar in jih s slikami popeljala v previsne granitne stene in poči.

Prijetno druženje se je po predavanju na-daljevalo še nekaj časa, večina udeležencev se je zvečer poslovila in odšla domov, nekateri pa so prijetno bivanje podaljšali še v naslednji dan.

V soboto zjutraj je predsednik odbora ve-teranov pri PZS France Zupan svojo funkcijo, ki jo je opravljal skoraj desetletje, predal Mikcu Drašlerju.

Razpis za oddajo kvalitetnih vzponov v letu 2011Komisija za alpinizem UO PZS bo predvi-

dela del sredstev za opravljene kvalitetne vzpone v letu 2011. Sredstva so namenjena za vzpone, ki niso bili zajeti v planu akcij Ko-misije za alpinizem za leto 2011.

Alpinisti veterani se srečujejo že 30 let, foto Vladimir Habjan

Iz omenjenega prosimo vse alpinistične kolektive in posamezne alpiniste (tudi tiste, ki so bili podprti samo v okviru programa vrhunskega alpinista), da pošljejo poročila o izvedenih akcijah (vzponih) v obdobju od 1. 1. 2011 do 30. 11. 20111, do torka, 6. decembra 2011, do 17. ure, na podlagi katerih bo KA sklepala o dodelitvi sredstev.

Vzpone pošljite izključno v tabeli (najdete jo na http://www.pzs.si/novice.php?pid=6292), poudarite način kako je bil vzpon opravljen oz. dodajte priloge2 . Komi-sija za alpinizem že vrsto let jasno poudarja kakšne vzpone še posebej podpira: lahko, hitro, prosto in vzpone v alpskem slogu.Poročilo pošljite na elektronski naslov (zahtevajte potrditev sprejema pošte):alpinizem@pzs.si, zadeva: kvalitetni_vzponi_11.Opombi: 1V primeru, da bo vzpon opravljen v obdobju po razpisu, in sicer od 1. 12. do 31. 12. 2011, bo KA UO PZS vzpon obravnavala naknadno.2V primeru dodane priloge vpišite število le-teh.

Pripravil: Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec Miha Habjan, načelnik KA UO PZS

Razpis za akcije v letih 2012/2013Komisija za alpinizem in Komisija za od-

prave v tuja gorstva PZS skupaj objavlja-ta »RAZPIS ZA AKCIJE V LETIH 2012 in 2013«. KA in KOTG bosta izbrali omejeno število akcij, ki bodo deležne podpore s strani komisij PZS.

Glavna kriterija pri izboru bosta slog in cilj odprave ter sposobnost članov realizirati zastavljen cilj. KA ocenjuje, da je danes v alpi-nizmu pomemben zlasti slog – način, kako je nek vzpon realiziran. 'Hitro, lahko, prosto', so načela, ki danes veljajo tudi v najtežjih stenah.

Prijave naj bodo na ustreznih obrazcih z zahtevanimi podatki. Obrazci s prilogami se oddajo po elektronski pošti ali zapečene na CD do petka, 6. januarja 2012, do 14. ure. Pregled in pošiljanje v dopolnitev se izvrši do petka, 20. januarja 2012. Do konca januarja 2012 bo KA podala predlog. V skladu s pričakovani-mi prihodki bo KA objavila rezultate izbora s predvideno okvirno finančno podporo.

Prijave pošljite na naslov: Planinska zveza Slovenije, Komisija za alpinizem, Dvorakova ulica 9, p. p. 214, 1001 Ljubljana, s pripisom: PRIJAVA ALPINISTIČNE AKCIJE, ali po elektronski pošti na naslov (obvezno vpišite geslo: prijava akcije KA in zahtevajte potrdi-tev prejema pošte): alpinizem@pzs.si.

V prijavi obvezno navedite svoj elektron-ski naslov in telefonsko številko. Obravnavane

16

bodo samo pravočasno prispele in popolne prijave.

Glavna dolžnost akterjev prijavljenih na razpis je sprotno obveščanje o poteku priprav na odpravo, po zaključku akcije pa oddati popolno poročilo o odpravi z ustreznim fo-tografskim materialom in objava sponzorjev.Dodatna pojasnila in obrazci na: http://www.pzs.si/novice.php?pid=6293.

Alpinistični pozdrav!Pripravil: Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec Miha Habjan, načelnik KA UO PZS

MLADINSKA KOMISIJA

Programa Ciciban planinec in Mladi planinec prenovljena

Mladinska komisija PZS

Akciji Mladi planinec in Ciciban planinec je Mladinska komisija Planinske zveze Slo-venije uvedla leta 1969 oz. 1975 z namenom, da bi mlade planince usmerjala k zdravemu življenju v naravi, jih seznanila z osnovami planinske dejavnosti ter varnostnimi ukrepi v gorah, ob tem pa razvijala vrline kot so to-varištvo, poštenost, plemenitost, delavnost, vztrajnost in vedoželjnost. Akciji od same uvedbe nista bili deležni večjih vsebinskih sprememb, ki bi se prilagodile napredku v delovanju naše organizacije in novim nači-nom dela z mladimi. V preteklih letih je bilo tako moč zaznati padec v številu podeljenih znakov. Manjši interes pri udeležencih in izvajalcih akcije je posledično vplival tudi na širši problem Planinske zveze Slovenije – upadanje mladih članov. S projektom prenove obeh akcij želi Mladinska komisija spodbujati organizirane oblike gorništva ter vse mlade obiskovalce gora bolj kvalitetno usposabljati za dosego končnega cilja – samostojnega var-nejšega gibanja v gorah. Ob vsebinski prenovi

akcij je bil cilj projekta grafična posodobitev dnevnikov, tako da bi bili ti bolj prilagojeni mladim in izrazno bližje ciljnim starostnim skupinam.Več o prenovljenih programih na spletni strani: http://mk.pzs.si/mpcp/

Prenovljena Mladinska priloga – samostojna revija Gremo pod objem gora

Zdenka Mihelič

V prvi polovici novembra je Mladinska komisija PZS izdala prenovljeno Mla-

dinsko prilogo Obvestil PZS. In sicer je na-stala prava samostojna revija, ki je oblikovno sveža in mladostna, barvita pa je tudi njena notranjost, saj je v celoti natisnjena v barvah.

V reviji bo Mladinska komisija PZS ob-javljala zanimive članke, tudi strokovno in didaktično podkovane, vedno kakšen primer dobre prakse, nasvete in rešitve na vprašanja Kje pa nas gojzar žuli?, saj se mentorji pla-ninskih skupin, mladinski voditelji, vodniki PZS idr. pri delu z mladimi pogosto zastavijo kakšno vprašanje – in na te bo MK PZS oz. uredniški odbor poskušal najti odgovore. Imate vprašanje, zagato pri delu z mladimi planinci? Pošljite ga na MK PZS. Stalna ru-brika bo tudi Čas za družabnost, kjer bodo objavljeni primeri iger z opisi, pa tudi ka-kšna pesem se bo našla za ob dolgih večerih ali tabornem ognju. Revija bo predstavljala delo mladinskih odsekov, njihove vragolije in odlične vzpodbude pri delu z mladimi planinci in tudi najmlajšimi.

Odgovorni urednik revije je Uroš Kuz-man, v uredniškem odboru pa z idejami in prispevki sodelujejo še Manca Čujež, Blaž Lesnik, Domen Strle, Ana Suhadolnik in Zdenka Mihelič.

Urednik Uroš Kuzman je reviji na pot in vsem bralcem namenil naslednje besede:

»Planinska zveza Slovenije po svoji zasnovi ni mladinska organizacija, saj v svoji organi-zacijski strukturi združuje večino dejavnosti,

ki potekajo v gorskem svetu. Tovrstna tema-tika se tako pogosto izgubi v množici drugih vsebin, kot so delo z odraslimi, vrhunski šport, gospodarstvo, varovanje narave … Nova obli-ka mladinske priloge je namenjena vsem, ki v planinstvu delajo z mladimi. Revija želi pove-zati svežino mladinskih voditeljev in dolgoletne izkušnje mladinskih delavcev. Obojim poskuša ponuditi koristne napotke, izmenjavo izkušenj in nove ideje, v skladu z njihovimi pričakovanji in stopnjo razvoja. Z njo na široko odpiramo tudi vrata za razvoj ustvarjalnega potenciala in didaktike. Naša želja je, da bi uspešno sledili razvoju mladinskega dela doma in v tujini ter tako od bralcev vedno znova slišali zadovoljne besede: »To bomo pa tudi mi poskusili!«

23. tekmovanje Mladina in gore – REGIJSKA tekmovanja

Zdenka Mihelič

V soboto, 12. novembra 2011, so na OŠ Bogojina, OŠ Cerkno in OŠ Črnuče

organizirali regijska tekmovanja Mladina in gore, kjer so mladi planince reševali naloge iz splošnih planinskih vsebin. Najboljše ekipe so se uvrstile na Državno tekmovanje Mladina in gore, ki bo 14. januarja 2012 v Rušah.

V Črnučah se je pomerilo 27 ekip mladih planincev z ljubljanskega območja, Gorenjske, Dolenjske in Bele Krajine, Kamniško-bistri-škega območja in Zasavja. V Bogijini so zna-nje iz splošnih planinskih vsebin dali na rešeto mladi planinci 27 ekip iz Podravja, Pomurja, Savinjske doline in s Koroške. V Cerkem, za Primorsko, Notranjsko in Posočje, pa je svoje

O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 17

DELO KOMISIJ PZS

znanje preizkusilo 13 ekip. Skupaj torej 67 ekip iz cele Slovenije. Na državno tekmovanje so se uvrstile ekipe, ki so dosegle vsaj 79 točk. Slivniški Svizci so kot lanski zmagovalci že uvrščeni na državno tekmovanje.

Državno tekmovanje bo potekalo 14. januarja 2012 v Rušah. Na njem se bo po-merilo 24 ekip, v prvem krogu tekmovanja bodo reševali naloge iz splošnih planinskih vsebin, drugi del pa bo potekal v obliki kviza.

Rezultati regijskih tekmovanj: http://www.pzs.si/novice.php?pid=6392.Vsem tekmovalcem iskreno čestitamo!

Zbor mladinskih odsekov 2011

Zdenka Mihelič

V soboto, 19. novembra, je Mladinska komisija PZS v Kulturnem domu v

Šentjoštu nad Horjulom organizirala Zbor mladinskih odsekov. V sklopu Zbora MO je potekala predstavitev prenovljenih progra-mov Ciciban planinec in Mladi planinec, po-delili pa so tudi najvišji priznanji MK PZS Mladina in gore.

Najvišji organ Mladinske komisije Zbor mladinskih odsekov se je začel s slovesno podelitvijo najvišjih priznanj Mladinske komisije PZS Mladina in gore. Mladinska komisija PZS za izredne zasluge in dosežke na področju dela z mladimi namreč enkrat letno podeljuje priznanje Mladina in gore. Podeli ga lahko posamezniku, mladinskemu odseku ali organizaciji. Na predlog Mladin-skega odseka PD Velenje je priznanje letos do-bil Andrej Kuzman (PD Velenje), upokojeni profesor matematike, sicer pa neutruden na področju dela z mladimi (tabori, orientacija ...) in na različnih področjih planinstva vsaj 40 let. Mladinska komisija PZS je priznanje Mladina in gore podelila tudi Planinskemu društvu Slivnica pri Celju, in sicer za izjemne dosežke pri vzgoji in izobraževanju planinske mladine, ki se kažejo v kvaliteti in stalnosti dela ter razširjenosti planinstva med mladimi v lokalnem prostoru.

V Cerknem je bilo regijsko tekmovanja tudi glasbeno obarvano, foto arhiv MK PZS

Mladinska komisija PZS je mladim, ki so se leta 2010 udeležili tečaja za Mladinskega voditelja in ga uspešno končali, podelila tudi naziv Mladinski voditelj,

V okviru Zbora MO je predsednik po-dal vsebinsko in delno finančno poročilo o delu MK PZS v letu 2011 ter program dela MK PZS za leto 2012. V sklopu Zbora MO so predstavili prenovljena programa Ciciban planinec in Mladi planinec, ki sta odlično sprejeta med mladimi, družinami, mentorji planinskih skupin, vodniki PZS idr.

Pred začetkom Zbora MO je MK PZS sku-paj z gosti pripravila okrogli mizi »Planinska orientacija« in »Mladinski svet Slovenije«.

Prejemnik najvišjega priznanja Mladina in gore, Andrej Kuzman (v sredi), med Urošem

Kuzmanom in predsednikom MK PZS Rokom Kovšco (desno), foto Manca Čujež

VODNIŠKA KOMISIJA

Plan izpopolnjevanj vodnikov PZS v letu 2012ZAP. ŠT. USPOSABLJANJE IZVAJALEC LOKACIJA DATUM

USPOSABLJANJA1. Izpopolnjevanje v

snežnih razmerahPU VK PZS Loka pod Raduho 10. 2.–11. 2.

2.. Izpopolnjevanje v snežnih razmerah

PU VK PZS Zelenica 18. 2.–19. 2.

3. Izpopolnjevanje v snežnih razmerah

PU VK PZS Grohot 18. 2.–19. 2.

4. Izpopolnjevanje v snežnih razmerah

PU VK PZS Valvasorjev dom 10. 3.–11. 3.

5. Izpopolnjevanje v kopnih razmerah

MDO PD GORENJSKE Valvasorjev dom 20. 4.–21. 4.

6. Izpopolnjevanje v kopnih razmerah

MDO PD DOLENJSKE IN BELE KRAJINE

Gospodična 21. 4.–22. 4.

7. Izpopolnjevanje v kopnih razmerah

MDO PD LJUBLJANE Kamniška Bistrica 4. 5.–5. 5.

8. Izpopolnjevanje v kopnih razmerah

MDO PD KOROŠKE Grohot 11. 5.–12. 5.

9. Izpopolnjevanje v kopnih razmerah

MDO PD PODRAVJA Boč, 1. skupina 11. 5.–12. 5.

10. Izpopolnjevanje v kopnih razmerah

MDO PD PODRAVJA Boč, 2. skupina 12. 5.–13. 5.

11. Izpopolnjevanje v kopnih razmerah

MDO PD SAVINJSKE Dom planincev Logarska dolina

11. 5.–12. 5.

12. Izpopolnjevanje v kopnih razmerah

MDO PD SAVINJSKE Dom planincev Logarska dolina

12. 5.–13. 5.

13. Izpopolnjevanje v kopnih razmerah

MDO PD ZASAVJA Lisca/Mrzlica 19. 5.–20. 5.

14. Izpopolnjevanje v kopnih razmerah

MDO PD POSOČJA Bavšica 26. 5.–27. 5.

15. Izpopolnjevanje v kopnih razmerah

MDO PD NOTRANJSKE Krim 26. 5.–27. 5.

16. Izpopolnjevanje v kopnih razmerah

MDO PD PODRAVJE Boč, 3. skupina 2. 6.–3. 6.

17. Izpopolnjevanje v kopnih razmerah

PU VK PZS Bavšica 22. 9.–23. 9.

18. Izpopolnjevanje v kopnih razmerah

PU VK PZS Bavšica 28. 9.–29. 9.

19. Izpopolnjevanje v kopnih razmerah

PU VK PZS Bavšica 29. 9.–30. 9.

ROK PRIJAV: 1 MESEC PRED IZPOPOLNJEVANJEM

18

KOMISIJA ZA PLANINSKE POTI

Uspešno zaključen tečaj za markaciste

Doroteja Jazbec

Na Lisci se je uspešno zaključil tečaj za markaciste 2011 v organizaciji Komisije

za planinske poti Planinske zveze Slovenije.Predmetnik tečaja za markaciste je ude-

ležencem predstavil vsebine kot so orga-niziranost markacistov, pomen in vsebina planinskih poti, označevanje planinskih poti, tehnika markiranja, varstvo narave na planinskih poteh, varovalne naprave, doku-mentacija ter osebna zaščita in varovanje.

S praktičnim delom na terenu so bile na poti Lisca - Cirje - Sevnica izdelane stopni-ce in erozijske zaščite, postavljene ograje ter izsekane stopnice v skalovje, uredila pa so se tudi lesena varovala za odtok vode. Izvedla so se še obnovitvena dela na zasavski planinski poti, in sicer obrezovanje vej ob poti in mar-kiranje v smeri Lisca - zavetišče Lovrenc - Ve-liko Kozje. Za potrebe celotnega terenskega dela je bilo vgrajenih 44 lesenih varovalnih klinov, 9 kg žičnikov in 15 tesarskih spon, za namen izdelave erozijskih zaščit pa je bilo uporabljenih 230 m lesa in 185 količkov, ka-teri so bili izdelani iz 129 m lesa. Skupno je bilo porabljenega 359 m oziroma 7 kubičnih metrov lesa.

KOMISIJA ZA TURNO KOLESARSTVO

Usposabljanje vodnikov TLA za pridobitev licence Turnokolesarski vodnik

Peter Šilak

V sodelovanju z agencijo Kreatur je Komi-sija za turno kolesarstvo PZS pripravila

usposabljanje za vodnike, imetnike angleške licence Trail leader award (TLA), za prido-bitev licence Turnokolesarski vodnik (TKV) za vodenje kolesarskih izletov.

Tečaj je potekal 22. in 23. oktobra v Eko-hotelu Kmetija Koroš. Udeležilo se ga je 16 tečajnikov, ki se v veliki meri aktivno že več let ukvarjajo s turističnim vodenjem, vodja: Peter Šilak, KTK PZS.

V okviru programa je bilo izvedenih 5 ur teoretičnih predavanj iz tem Organiziranost turnih kolesarjev, Zakonske osnove, Prehrana pri kolesarjenju, Ohranjanje in varstvo narave, Planinske in kolesarske poti ter Orientacija.

Foto arhiv PD Lisca Sevnica

Plan tečajev za vodnike PZS v letu 2012ZAP. ŠT. USPOSABLJANJE IZVAJALEC LOKACIJA DATUM DATUM IZPITA

1. Sprejemni izpit in preizkusna tura za pridobitev kategorije A na deljenem tečaju v letu 2012 in ostali

PU VK PZS 11. 2.–12. 2. 11. 2.–12. 2.

2. Deljeni tečaj za kategorijo A

PU VK PZS marec-junij šest vikendov (12 dni)

9. 6.–10. 6.

3. Sprejemni izpit in pre-izkusna tura za prido-bitev kategorije A

PU VK PZS naknadno 12. 5.–13. 5. 12. 5.–13. 5.

4. Sprejemni izpit in pre-izkusna tura za prido-bitev kategorije A

PU VK PZS naknadno 19. 5.–20. 5. 19. 5.–20. 5.

5. Tečaj za kategorijo A 1. skupina

PU VK PZS PUS Bavšica 23. 6.–4. 7. v okviru tečaja

6. Tečaj za kategorijo A 2. skupina

PU VK PZS PUS Bavšica 4. 7.–15. 7. v okviru tečaja

7. Tečaj za kategorijo B 1. skupina

PU VK PZS Zelenica 10. 5.–13. 5. 2. 6.–3. 6.

8. Tečaj za kategorijo B 2. skupina

PU VK PZS Češka koča 24. 5.–27. 5. 16. 6.–17. 6.

9. Tečaj za kategorijo C PU VK PZS naknadno 14. 9.–16. 9. 6.–7. 10.10. Tečaj za kategorijo D

1. skupinaPU VK PZS Zelenica 9. 2.–12. 2. 3. 3.–4. 3.

11. Tečaj za kategorijo D 2. skupina

PU VK PZS Grohot 23. 2.–26. 2. 10. 3.–11. 3.

12. Tečaj za kategorijo G PU VK PZS Zelenica 24. 2.–26. 2. 10. 3.–11. 3.13. Tečaj za kategorijo E PU VK PZS naknadno 16. 2.–19. 2. 17. 3.–18. 3.14. Tečaj za kategorijo H PU VK PZS naknadno 1. 3.–4. 3. 24. 3.–25. 3.15. Tečaj za IPV PU VK PZS naknadno januar-junij junij

ROK PRIJAV: 2 MESECA PRED TEČAJEM, TEČAJ A: 2 MESECA PRED SPREJEMNIM IZPITOM

Tekom 92-urnega izobraževanja, tako teoretičnega kot tudi praktičnega, so svoje izkušnje, znanje, nasvete in navodila bodo-čim markacistom posredovali Tone Tomše, Maksimilijan Kotnik, Uroš Vidovič, Florjan Nunčič, Stanko Gašperič in Gorazd Hace, za nastanitev in hrano pa je v obeh sklopih tečaja poskrbel Franc Krašovec, oskrbnik Tončk-ovega doma na Lisci. Po opravljenih 14 urah teoretičnega dela, 31 urah praktičnega dela ter vloženih 41 urah za izpitne obveznosti je sledila podelitev potrdil o pridobljenem nazivu »markacist pripravnik«. Tečaj za mar-kacista je uspešno opravilo 25 udeležencev iz 16 planinskih društev.

O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 19

DELO KOMISIJ PZS

Alpe se lahko – podobno kot strategiji za Baltik in Podonavje – odpreta nova di-menzija in pomen, predvsem za korišče-nje sredstev za skladen regionalni razvoj. CAA načelno podpira to pobudo. Razvoj te strategije je dolgotrajen proces, ki ga bo CAA nadzorovala in dejavno spremljala. Vodilo pri tem bo Alpska konvencija kot pomemben pogodbeni vzvod za trajnostni razvoj alpskega prostora.

•CAA meni, da mora biti prostorski obseg alpske strategije omejen na področje Alpske konvencije. Pri širitvi makroregije na večje območje (kot je predvideno v programu obsega Alpske strategije) z današnjega vi-dika obstaja nevarnost, da bi zunajalpski prostor z metropolami in velikimi indu-strijskimi središči s številom prebivalstva in gospodarsko močjo prevladal nad de-janskim alpskim prostorom. S tem bi bile koristi področij Alpske konvencije precej zapostavljene, posebej bi bila z ozemeljsko širitvijo zmanjšana sredstva za pospeševanje razvoja hribovskih območij. Trajnostni ra-zvoj dejanskih hribovitih območij v Alpah v prihodnjem zunajalpskem območju nikakor ne bi smel izgubiti prednosti.

•CAA opozarja na velik pomen vsebinske skladnosti Alpske strategije z Alpsko kon-vencijo, ki je brezpogojno nujna. Cilj naj bi bil trajnostni razvoj v Alpah. Alpska konvencija mora pri tem prevzeti dejavno vlogo ter tvoriti vsebinske oporne točke in okvire regulative tudi za vprašanja vloge in odnosov organov lokalnih skupnosti zunaj alpske regije. Vlogo Alpske konvencije bi bilo treba v razpravi okrepiti in ji s tem za-gotoviti vnovično politično prepoznavnost.

•CAA je prepričana, da mora Alpska kon-vencija prevzeti vodilno vlogo v razvoja in uvajanju vseobsegajoče strategije. Pri tem je treba preučiti tako večletni delovni program kot obstoječa poročila.

Sprejeto na skupščini CAA, 10. 9. 2011, v Bergamu

Letna konferenca CIPRE »Alpe na poti k energetski učinkovitosti«

KVGN PZS

Planinsko zvezo Slovenije so na konferenci, ki je potekala od 15.–17. septembra 2011

v Bovcu, zastopali: predsednik PZS Bojan Rotovnik, podpredsednik PZS in hkrati član

V okviru praktičnega dela smo izpelja-li kolesarsko turo, kjer smo izvedli 1,5 ure praktičnih vaj iz tem Orientacija, Vodenje in varnost skupine ter Tehnika vožnje kolesa.

Ob koncu tečaja so tečajniki opravljali pisni izpit in izvedli izpitno turo.

Vsi tečajniki so izpitne obveznosti uspe-šno opravili. Po oddani seminarski nalogi bodo tako pridobili strokovni naziv Turno-kolesarski vodnik - pripravnik, z vsemi pravi-cami in obveznostmi, ki izhajajo iz programa Turnokolesarski vodnik.

Jesenska turca KTK PZS v zimskem vzdušju

Marjan Pučnik – Maac

V nedeljo, 23. oktobra 2011, je Komisija za turno kolesarstvo Planinske zveze Slove-

nije izpeljala tradicionalno Jesensko skupno turo. Kljub slabi vremenski napovedi se je zgodaj zjutraj v Slovenski Bistrici zbralo kar 10 pogumnih turnih kolesarjev iz različnih krajev Slovenije.

Turnokolesarska vodnika David Starova-snik in Marjan Pučnik – Maac, vodja ture, sta jih po krajšem začetnem ogrevanju popeljala po obronkih Bistriškega Pohorja v smeri proti Trem kraljem. Vzpon je večinoma potekal pre-senetljivo tekoče, saj je bila skupina tokrat zelo homogena, tako da daljše pavze k sreči niso bile potrebne. V hladnem in deževnem vremenu le-te namreč ne bi bile najbolj zaželene med udeleženci. Ko smo dosegli vas Planina pod Šu-mikom, je dež že prešel v sneg. Tako je jesenska tura postala enkratno zimsko doživetje, saj smo vse do cilja - doma na Treh kraljih - nadaljevali v pravem snežnem metežu. Po dobrih treh urah vzpona smo nato le prispeli do doma na Treh kraljih, kjer smo se pogreli in okrepčali z doma-čimi pohorskimi slaščicami. Sledil je povratek v dolino, v zgornjem delu dodatno začinjen s sveže zapadlim snegom. V nadaljevanju je pot postala tudi nekoliko blatna, vendar je spust potekal povsem brez težav. Pri tem se je še enkrat izkazalo, da so bila opozorila organizatorjev za

primerno kolesarsko opremo povsem na mestu, saj so bili pogoji za vožnjo res zahtevni.

Na veliko zadovoljstvo obeh vodnikov so bili udeleženci kolesarskega izleta kljub slabemu vremenu zelo zadovoljni, saj je tura potekala po res lepem koščku Pohorja. Z obljubo, da turo ponovimo v lepšem vre-menu ter boljših pogojih, smo se nato polni novih vtisov razšli.

Na turi smo opravili 1200 višinskih me-trov vzpona, prekolesarili smo dobrih 30 kilometrov. Zaradi vremenskih razmer pa smo izpustili še prvotno načrtovani obisk Črnega jezera.

KOMISIJA ZA VARSTVO GORSKE NARAVE

Alpska strategija za makroregijo Alpe

•Ideja makroregije ponuja veliko priložnost v regionalnem razvoju Evrope v okviru Evrop-ske unije (EU). S strategijo o makroregiji

V sneženju vožnja ni bilo enostavna, foto Marjan Pučnik – Maac

Udeleženci usposabljanje za pridobitev licence Turnokolesarski vodnik, foto arhiv KTK PZS

20

UO CIPRA Slovenija Borut Peršolja, načelnik Gospodarske komisije PZS Aleš Glavnik, na-čelnik Komisije za varstvo gorske narave PZS Janez Bizjak, ter članici KVGN PZS Simona Zorko in Irena Brložnik, in v vlogi podpred-sednice CIPRE International in članice UO CIPRA Slovenija Marjeta Keršič Svetel, tudi članica KVGN PZS.

Kot je poudaril predsednik CIPRE Slove-nija dr. Matej Ogrin, je konferenca želela opo-zoriti na sedanjo netrajnostno rabo energije, ki je v veliki meri posledica netrajnostnega načina življenja ljudi. Na pot k energijski trajnosti moramo pristopiti vsi. Vsak posa-meznik lahko z majhnimi koraki prispeva sam in le tako smo lahko uspešni, je poudaril predsednik CIPRE International dr. Domi-nik Siegrist in navedel nekaj primerov dobrih praks, ki so lahko spodbuda tudi preostalim občinam in regijam v Alpah.

Slovenija se posledic podnebnih spre-memb zaveda, tudi zato je Vlada RS ustanovila posebno Službo za podnebne spremembe, ki koordinira interese stroke in politike na tem področju. Jernej Stritih, direktor Službe Vlade RS za podnebne spremembe, je med prednostmi naše države na tem področju izpostavil dobro gospodarjenje z gozdovi, vlaganja v sanacijo objektov in zlasti sloven-ska podjetja z nizkoogljično tehnologijo. Pri obnovljivih virih energije Slovenija najbolj izkorišča vodne vire, v porastu je izkoriščanje sončne energije /fotovoltaika/, velik poten-cial je uporaba biomase, najmanj zanesljiv vir pa izraba vetra. Energetska samozado-stnost je tudi gospodarska priložnost, ki pa mora biti v občutljivem alpskem svetu zelo domišljena. Iskanje novih, okolju prijaznej-ših virov energije je hitro lahko v nasprotju s cilji varovanja narave, je poudaril direktor Triglavskega narodnega parka mag. Martin Šolar. Obnovljivi viri energije so sprejemljivi, vendar je v zavarovanih območjih potrebno prednost dati varovanju narave.

V iskanju ravnotežja je potrebno sode-lovanje vseh deležnikov v prostoru. Kot je povedal župan občine Bovec Danijel Krivec, so izkušnje in primeri dobrih praks, ki so bili predstavljeni tudi na konferenci v Bovcu, ko-ristne tudi za slovenski prostor.

PLANINSKI VESTNIK

Oktobrski Planinski vestnik z vodničkom TRENTA

Uredništvo Planinskega vestnika

Oktobra je poleg redne številke Planinske-ga vestnika izšla tudi priloga – izletniški

vodniček TRENTA. Avtor Andrej Mašera je opisal devet tur, vsem pa je za izhodišče ta »kraljevska« dolina Julijskih Alp, kot jo ime-nuje avtor. Sprehodili se bomo ob Soški poti in se povzpeli na Bavški Grintavec iz vasi Soča ter iz Zadnje Trente, na Veliko Tičarico, Za-gorelec, Jalovec, Pihavec, Zadnjiški Ozebnik, Kanjavec in Triglav.

VODNIČEKTrentaKraljevska dolina Julijskih AlpBesedilo: Andrej MašeraZemljevidi: Andrej Stritar

Vodniček so naročniki prejeli tako kot običajno skupaj z revijo, po ceni 3 € pa ga lahko kupite tudi v Planinski založbi na Dvo-rakovi 9 v Ljubljani.

Članica Medvladnega foruma za podnebne spremembe (IPCC) Lučka Kajfež Bogataj je

navdušila s predavanjem o energetski oskrbi in ogljični nevtralnosti, foto arhiv CIPRE Slovenija

PLANINSKA ZALOŽBA

Akcija -50 %Planinski vodnik Po gorah severovzhodne Slovenije

Od izida prve izdaje planinskega vodni-

ka je minilo kar precej let. Za razliko od poteka sme-ri prvega vodnika, ki teče od zahoda proti vzhodu, se pot pri tem vodniku začne na vzhodu in gre proti zahodu – enako kot teče tudi Slovenska planinska pot. Tako se pot začne v Prekmurju, nadaljuje se po Slovenskih goricah in Halozah, preide na Konjiško in Velenjsko hribovje, nato po Pohorju in Kozjaku, konča pa se na Strojni na Koroškem.

Poti so v vodniku opisane od izhodišč do planinskih postojank ali vrhov. Čas hoje je načelno natisnjen na koncu opisa poti ali posamezne etape. Nanaša se na celotno pot od izhodišča do cilja. Ponekod so zaradi boljše orientacije in načrtovanja ture navedeni tudi vmesni časi, ki veljajo le za določen odsek poti.

Težavnih poti v gorah SV Slovenije je malo (v Halozah, na Boču, Konjiški gori in Stenici, na Pohorju, Kozjaku in Strojni), zato je vodnik še posebej primeren za jesensko-zimsko obdobje.

V času od sredine novembra do sredi-ne decembra 2011 vam je vodnik na voljo s 50-odstotnim popustom, in sicer po ceni 10,85 €* (redna cena 21,70 €).*DDV je obračunan v ceni. Stroške poštnine plača naročnik.

INFORMACIJE in NAROČILA:•PZS, Planinska založba,- Dvorakova ulica 9, p. p. 214, SI-1001 Ljubljana,- tel. 01/ 43 45 684, fax: 01/43 45 691,- e-naročila: planinska.zalozba@pzs.si ali- preko spletne trgovine PZS.

•Slovenskiplaninskimuzej,- Triglavska cesta 49, 4281 Mojstrana,- tel. 08/ 380 67 30, fax: 04/ 589 10 35,- e-naročila: info@planinskimuzej.si.

O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 21

NOVICE PLANINSKIH DRUŠTEV

Teden mobilnosti

Maruška Lenarčič

Obalno planinsko društvo Koper se je, kot vedno doslej, tudi letos vključilo v

EVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI. Letošnji je potekal od 16. do 22. septembra z geslom Potujmo drugače in poudarkom na alterna-tivnih načinih mobilnosti in pogona vozil z namenom, da se zmanjša naša odvisnost od nafte. Pravšnja tema za turnokolesarske vodnike, ki so udeležence varno popeljali po kolesarskih stezah, neprometnih lokal-nih cestah, pa po Parencani, kolovozih in jih opozorili na vse zanimivosti ob poti.

Simpatična atrakcija sta bila mama in očka, ki je v prikolici vozil dvoletnega sina in desetmesečno

hčerko. Zgodaj se je treba navajati na 'čiste' načine prometa! Foto Božena Zubin

Čromaljski planinci predali namenu nove pridobitve na Mirni gori

Minka Dichlberger

V nedeljo, 18. septembra 2011, je potekala na Mirni gori slovesnost, na kateri so pre-

dali namenu malo čistilno napravo in na novo zgrajene sanitarije v domu. Podpisana pa je bila tudi pogodba med Planinsko zvezo Slovenije in Planinskim društvom Črnomelj, s katero je PZS prenesla lastništvo Planinskega doma na Mirni gori in zemljišča na PD Črnomelj.

V lepem poznopoletnem dnevu je vse prisotne najprej nagovoril podpredsednik PD Črnomelj Janez Jerman. V nagovoru je orisal potek gradbenih del, ki so bila delno financirana s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj – ESSR, Obnova in po-sodobitev planinskih postojank. Pri tem je poudaril velik prispevek in pomoč uprave Občine Črnomelj pri pripravi dokumentacije in finančne konstrukcije. Predsednik gospo-darske komisije planinskega društva Stane Starešinič je najzaslužnejšim pri pripravi in izvedbi projekta podelil zahvale PD Črnomelj.

Prireditvi je prisostvoval tudi predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik, ki je v pozdravnem nagovoru med drugim navedel, da je dom na Mirni gori trideseti po vrsti izmed več kot dvestotih planinskih domov, ki se lahko pohvali s čistilno napravo.

Na prireditvi je bila tudi slovesno podpi-sana pogodba med Planinsko zvezo Slovenije in PD Črnomelj o prenosu lastništva doma in zemljišča na PD Črnomelj. Do sedaj je bila namreč zemljiško-knjižna lastnica doma Pla-ninska zveza Slovenije. Podpis pogodbe so planinci z navdušenjem sprejeli.

O delu društva se je v nagovoru pohvalno izrazila tudi županja Občine Črnomelj Mojca Čemas Stjepanovič, planince pa sta pozdravila tudi županja Občine Semič Polona Kambič in g. podžupan Občine Metlika Darko Zev-nik. Bogat kulturni program, s katerim so nastopajoči razvedrili vse prisotne, so pod vodstvom Sonje Jerman oblikovali črnomalj-ski in semiški planinci

S postavitvijo male čistilne naprave se PD Črnomelj pridružuje vsem tistim, ki se zavze-majo za čisto okolje in s tem tudi izpolnjuje zahteve Evropske unije v zvezi s čiščenjem odpadnih voda.

Predsednik PZS Bojan Rotovnik in predsednik PD Črnomelj Janez Jerman sta podpisala pogodbo,

s katero je PZS prenesla lastništvo Planinskega doma na Mirni gori in zemljišča na PD Črnomelj,

foto Stane Poljak

Slovenski planinski muzej odprl vrata planinskim društvom Podravja

Slavica Tovšak

V zgodnjem sobotnem jutru, 24. septem-bra, so v dolino Vrata prihajali planinci

iz mnogih planinskih društev, ki delujejo na območju Podravja. Skupaj so želeli biti priso-tni na odprtju razstave 'MDO PD Podravja se predstavi'. Preko 200 prisotnih, med njimi so bili tudi člani Upravnega odbora PZS, predse-dniki planinskih društev, inštruktorji planin-ske vzgoje, je prisluhnilo ubranemu sekstetu Kulturnega društva iz Podlehnika in planinski himni Oj, Triglav, moj dom.

V kulturnem programu so planinci pri-sluhnili pesmim pesnika Pohorja Janka Gla-zerja in ljudskega pesnika iz Skomarja Jurija Vodovnika v interpretaciji Daniela Oplotnika. Po uvodni besedi vodje Slovenskega planin-skega muzeja (SPM) Mira Eržena je vse na-govoril predsednik MDO PD Podravja Tone Purg, ki je poudaril pomen razstave, ki so jo vsa PD posvetila 110. obletnici ustanovitve Podravske podružnice leta 1901. Razstavo je odprla podpredsednica PZS Slavica Tovšak. Zahvalila se je planinskim društvom za so-delovanje.

Slovenski planinski muzej je gostoljubno sprejel medse planince Meddruštvenega odbora

planinskih društev Podravja, foto Ciril Tovšak

NOVICE PLANINSKIH DRUŠTEV

22

Pred očmi planincev je bila v razstav-nem prostoru razgrnjena bogata zgodovina planinskih društev, ki so nastala ne temeljih Podravske podružnice. Obiskovalci so ob-čudovali muzealije in arhivske dokumente, ki so bili postavljeni na ogled. Vsakemu od 35 društev sta avtorici Slavica Tovšak in Eli Gradnik, kustosinja za planinstvo, namenili nekaj predstavitvenih besed, ki sta jih dopol-nili z gradivom društev. Dodali sta umetniške fotografije pokrajine, kjer planinska društva živijo in ustvarjajo, in seveda ščepec mladosti. Mladost in igrivost ob tabornem ognju ali na planinskem pohodu ter likovna predstavitev najmlajših dopolnjujeta zgodbo o planinstvu v Podravju.

Razstavo, ki razkriva ustvarjalno bogastvo PD in mehkobo pokrajine med Mariborom, Pohorjem, Šentiljem in Halozami, so financi-rali MDO PD Podravja, Gornjesavski muzej v Jesenicah, PZS in PD Ruše.

60 let PD ŠentjurTone Tomše

V soboto, 24. septembra, je v okviru prazno-vanja občinskega praznika občine Šentjur

praznovalo tudi Planinsko društvo Šentjur, in sicer svojo 60-letnico delovanja. Prireditev se je pričela že ob 14. uri, ko je bilo pri spomeniku NOB svečano odprtje modernizirane ceste na Resevno.

Prireditev se je nato nadaljevala pri Planin-skem domu na Resevni s svečano akademijo, ki so se je udeležili številni gostje. Med njimi so bili tudi gostje iz prijateljske srbske Pože-ge ter številni planinci, domačini in prijatelji Resevne. Uradni del občinske proslave se je pričel s slovensko himno, ki jo je zaigral Pi-halni orkester Šentjur. Po slavnostnem govoru župana občine Šentjur mag. Marka Diacija in predsednika PD Šentjur Mira Rožeja je sledila obrazložitev in podelitev občinskih priznanj. Med dobitniki priznanj je bilo tudi Planinsko društvo Šentjur.

Po zaključku občinske proslave je sledil še drugi del skupne prireditve, in sicer srečanje članov planinskih društev občine Šentjur in počastitev 60-letnice PD Šentjur. Za uvod je moški pevski zbor skladateljev Ipavcev Šentjur zapel planinsko himno »Oj, Triglav, moj dom«. Podpredsednik Planinske zveze Slovenije Tone Tomše je v svojem nagovoru predstavil pomen planinske dejavnosti v slovenskem prostoru, predvsem pri razvoju turizma, rekreacije v vseh oblikah in delo z mladimi. PD Šentjur se je zahvalil za vse dosežene uspehe in obenem čestital vsem prejemnikom priznanj. Sledila je še podelitev priznanj Planinske zveze Slovenije

članom društva za njihovo dolgoletno in požr-tvovalno delo v društvu. Posebno priznanje sta prejela 94-letni Franc Šet, dolgoletni aktivni član društva, in 89-letna Amalija Jager, ena izmed ustanovnih članov društva. Ob koncu je navzočim zaigral trio flavtistk in harmonikar Slavc Kovač.

Lepo sončno vreme in zvoki ansambla Simona Gajška so še dodatno poskrbeli za prijetno vzdušje številnih udeležencev sve-čane prireditve.

Slovesne akademije ob občinskem prazniku občine Šentjur in 60-letnici PD Šentjur so se

udeležili številni planinci in gostje,foto Tone Tomše

Obnovljen bivak v Kočni

Polona Pegan

Planinsko društvo Iskra Kranj že vrsto let vzorno upravlja z bivakom Iskra (1952

m) na Plesni pod ostenjem Kočne, ki mu je letos pozimi ali spomladi odneslo streho. Prva poročila oziroma slike bivaka brez strehe so se pojavile že maja, kdaj točno je prišlo do poškodbe, pa se lahko le ugiba.

Bivak so z veliko dobre volje in vztrajno-stjo prostovoljcev leta 1952 postavili Iskraši, člani prvega planinskega društva tovarne Is-kra v Kranju. »Tako izročilo smo dobili člani pozneje ponovno ustanovljenega planinskega društva Iskra. Veže nas velika moralna obveza do naših predhodnikov, ki so postavili ta bivak,« je ob tem povedal predsednik društva Emil Sekne. Prihodnje leto mineva tudi šestdeset let od njegove postavitve, zato bo društvo 8. septembra organiziralo 60. obletnico bivaka Iskra v Kočni.

Kmalu po novici o poškodbi je stekla akcija sanacije bivaka. Pred obnovo je gospodarski odsek PD Iskra organiziral ekipo, ki je streho bivaka zaščitila s plastično ponjavo, saj niso želeli, da bi ga preveč namočilo. Po razgovorih s Planinsko zvezo Slovenije, Planinskim dru-štvom Kranj, markacisti in ljubitelji bivaka so se v društvu odločili, da bo sanacijo izpeljal

klepar Franc Markič, predvsem pa navdušen alpinist in reševalec. Celotna obnova je trajala tri mesece, konec septembra pa so bila dela na bivaku zaključena. »Bivak je popolnoma sani-ran in bo tak tudi ostal. Je odprtega tipa in je prepuščen v uporabo vsem planincem, ki naj zanj vzorno skrbijo,« je poudaril predsednik Sekne. Stroški obnove znašajo skupaj z delom, materialom in helikopterskimi prevozi okoli 7500 evrov.

Zasluge za hitro obnovo ima v prvi vrsti PD Iskra Kranj, pri obnovi pa so z delom ali finančnimi sredstvi pomagali tudi Jože Ošlak, Rudi Lanz, Helikopterska enota slovenske voj-ske, PZS, PD Kranj, Tovarna Iskra - Industrija sestavnih delov in Občina Kranj, za kar se jim društvo najlepše zahvaljuje.

Bivak v Kočni po obnovi, foto arhiv Franca Markiča

33. spominski pohod na Slavnik

Maruška Lenarčič

V nedeljo, 2. oktobra, je Obalno planinsko društvo Koper pripravilo že 33. spomin-

ski pohod na Slavnik. Tradicionalno dobro pripravljen pohod in kulturni program sta prispevala k lepemu vzdušju številnih prija-teljev Slavnika.

Tistim, ki so se v nedeljo, 2. oktobra, poda-li peš ali s kolesom na Slavnik in se pridružili planincem Obalnega planinskega društva Ko-per – organizatorjem vsakoletnega spomin-skega pohoda na obalnega Očaka, ni bilo žal truda. Doživeli so razkošje jesensko poletnega dne, se naužili sonca in očarljivega razgleda daleč na morje, na Snežnik in Učko, Alpe, popili čašico planinskega čaja ...

Skoraj 1000 planincev sosednjih društev, nikoli manjkajočih rojakov iz Italije, pa hrva-ških Istranov in mladih družin, je ponoven dokaz, da si kljub pohlepnemu potrošniškemu slogu življenja, ki ga vsiljujejo vsakodnevne reklame in naraščajočemu individualizmu,

O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 23

ljudje vendarle želijo druženja. Prisrčno sre-čanje s starimi znanci, topel stisk roke, kra-mljanje o čisto navadnih stvareh še vedno veliko pomenijo. Zadihati s polnimi pljuči in posedeti z znanci in prijatelji so drobni trenutki, ki dajejo življenjski zagon. In prav to je tudi namen pohoda, poleg spomina na vse tiste, ki so po poteh Slavnika in pod njim hodili v povsem drugih pogojih v času NOB in omogočili, da danes živimo v Primorski, pridruženi matični domovi pred 64. leti. V prisrčnem kulturnem programu, oblikovala ga je pevska skupina OPD, so s pesmijo in besedo poudarili navezanost in ljubezen pla-nincev do gora, Istre, Slavnika, Primorske ... in seveda za konec zanosno vsi skupaj zapeli, kaj drugega kot Vstajenje Primorske.

Predsednik OPD Koper Aldo Zubin je nagovoril vse zbrane, foto Nada Zonta

6. Orienteering za šole v organizaciji SPD Trst

Lojze Abram

Bilo je skoraj 500 slovenskih šolarjev in dijakov iz slovenskih šol v Italiji, ki so se

v spremstvu učiteljev in profesorjev v prvih dneh oktobra zbrali v Športnem centru Gaja pri Padričah in nestrpno čakali, da se zapo-dijo po bližnji kraški gmajni in se s pomočjo topografske karte in kompasa pomerijo v orienteeringu, ali, če po domače opisati to priljubljeno tekmovanje v naravi, v »Znajdi se«. Orienteering je organiziralo Slovensko planinsko društvo Trst. Že sama množična udeležba na tej tradicionalni jesenski, športni prireditvi SPDT, že šesti po vrsti, priča o njeni priljubljenosti in odmevnosti v slovenskih šolskih krogih na Tržaškem in Goriškem pa tudi na področju Sežane.

Pred začetkom tekmovanja je bilo na star-tu zelo napeto. Tam so se gnetli udeleženci tekmovanja in pazljivo sledili navodilom or-ganizatorjev, ki so jim delili topografske karte terena, ki so ga morali prehoditi, in kartončke, ki jih je bilo treba na kontrolnih točkah ži-gosati oziroma preščipniti. Prve skupine po dva tekmovalca so se v presledku ene minute zapodile po startni stezi že zgodaj dopoldne in organizatorji so se morali nemalo truditi, da so brzdali njih neučakanost in željo, da se pomerijo v čim hitrejšem iskanju kontrolnih točk, posejanih med grmovjem, ob zidovih, v manjših vdolbinah, pod drevesi, na travni-kih in ob skalah slikovito razčlenjene kraške gmajne.

6. Orienteering SPDT je vsestransko uspel. Sodelovalo je 12 osnovnih šol, med katerimi je bila najbolj številčna, in seveda zmagovita, šola Romjan iz goriške pokrajine, ki je prijavila kar 57 malih tekmovalcev. Po gmajnah na območju Športnega centra Gaja so se podili tudi srednješolci šestih nižjih in predstavniki štirih višjih srednjih šol iz Trsta in Sežane za skupno 493 vpisanih.

Za prodoren uspeh tega Orienteeringa, ki je trajal več kot tri ure, pač posledica šte-vilčne udeležbe in lepega jesenskega dneva, gre zasluga požrtvovalnim odbornikom Slovenskega planinskega društva Trst, ki so zastavili vse svoje organizacijske sposobnosti, da je vse potekalo brezhibno. Razšli smo se v upanju, da se bodo slovenski šolarji in dijaki polnoštevilno udeležili tudi prihodnjih takih športnih prireditev v naravi.

Na startu je bilo za nekatere napeto, za druge sproščeno pričakovanje, foto Lojze Abram

Odkritje informacijskih tabel na Travniku

Irena Brložnik

Skupina tridesetih planincev in ljubiteljev narave se je v soboto, 8. oktobra, kljub več

kot pol metra debeli snežni odeji podala proti Turnovki, vrhu Travnika nad Ljubnim ob Sa-vinji. Tam je potekalo odkritje informacijskih tabel, ki obiskovalcem Smrekovškega pogorja predstavljajo osnovne informacije o naravnih vrednotah Komna in Travnika.

Pobudnik in organizator namestitve ta-bel je bila Naravovarstvena zveza Smrekovec, strokovni del, vključno s pripravo vsebine in oblikovanjem, pa so opravili na Zavodu za varstvo narave RS, OE Celje. Prostor za na-mestitev v razglednem stolpu na Turnovki in na Koči na Travniku je odstopilo Planinsko društvo Ljubno ob Savinji, ki je nesebično in zanesljivo opravilo tudi transport in pritrditev tabel ter pripravilo prisrčno slovesnost. Vsi, ki smo sodelovali, smo prepričani, da bomo s tem korakom mnoge obiskovalce vzpod-budili k prizanesljivejšem odnosu do redkih rastlinskih in živalskih vrst ter drugih oblik dragocene naravne dediščine na tem obmo-čju. Hkrati smo ta dan obeležili tudi kar tri oktobrske mednarodne dneve varstva narave kot so Svetovni dan habitata, Evropski dan opazovanja ptic in Svetovni dan varstva živali.

Našo slovesnost pa je žal za kratek čas prekinil glasen hrup motorjev. Sveže zapadel sneg sta za vožnjo po brezpotju v posebej za-varovanem območju Nature 2000 izkoristila tudi dva voznika motornih sani. Eden od njiju je naletel na oviro in tako sta le nekaj metrov pod vrhom obstala ter se nato obrnila ... Do sredine septembra je v Sloveniji potekala javna razprava o osnutku novega zakona o vožnjah v naravi, v katero se je aktivno vključila tudi Naravovarstvena zveza Smrekovec.

Ob razglednem stolpu na Travniku, obogatenem z novimi informacijskimi tablami,

se je v snegu zbralo tridesetih planincev in ljubiteljev narave, foto Lojze Gluk

NOVICE PLANINSKIH DRUŠTEV

foto Lojze Abram

24

14. memorial Janeza Jegliča – Johana

Zdenka Mihelič

Planinsko društvo Domžale je 8. oktobra v veliki Osapski steni organiziralo 14. me-

morial Janeza Jegliča - Johana. Pri dekletih je že četrtič zmagala Martina Čufar Potard, pri fantih pa ponovno Matej Sova, ki je izboljšal svoj lanski čas za 3 sekunde.

Janez Jeglič – Johan je bil eden najboljših svetovnih alpinistov. Leta 1997 se je smrtno ponesrečil na Nuptseju. V njegov spomin orga-nizira Planinsko društvo Domžale vsako leto tekmovanje v športnem plezanju.

Tekmovalci, športni plezalci in plezalke iz Slovenije, so se pomerili v hitrostni plezalni preizkušnji v smeri »Goba« (višina smeri 90 metrov), ki so jo plezali na »top rope«. Dekleta so plezale kombinacijo smeri levo od Tržaške. Pri dekletih je že četrtič zmagala Martina Ču-far, tokrat pred Majo Šuštar in Lučko Franko. Pri fantih pa je ponovno zmagal Matej Sova pred Anžetom Štremfljem in Gašperjem Pin-tarjem, ter izboljšal svoj lanski čas za 3 sekunde.

Zvečer so si vsi skupaj ogledali še film »Pajek pod previsom«, nato pa nadaljevali z družabnim večerom. Za odlično organizacijo in prijetno vzdušje skrbi vodja tega memoriala, Johanov večkratni soplezalec in prav tako eden najboljših slovenskih alpinistov, Silvo Karo.

Zmagovalka Martina Čufar Potard je bila zadovoljna, da se je ponovno udeležila memo-riala in celo izboljšala rekord smeri izpred treh let. V smeri je trenirala dva dni pred tekmo, ko je mama varovala njenega sina Tommya. »Smer se da plezati tekoče, le na koncu te čaka tehnični detajl v obliki zajede, ki pa mi je ustrezal, saj sem med nosečnostjo plezala bolj na noge.«

Zmagovalec Matej Sova, ki se je edini udeležil vseh Johanovih memorialov doslej, je letos zmagal tretjič. V Mišji Peči je plezal tudi z Johanom, med drugim tudi njegov zadnji projekt »Kaj ti je deklica«. Všeč mu je takšno tekmovalno srečanje, ker je veliko bolj spro-ščeno od standardnih tekmovanj na umetnih stenah.

Najboljše na 14. memorialu Janeza Jegliča – Johana, foto arhiv PD Domžale

50 let radgonskih planincev

Slavica Tovšak

V soboto, 8. oktobra, so se v dvorani radgon-ske osnovne šole zbrali številni planinci, ki

so s svojo prisotnostjo želeli proslaviti jubilej – petdeset let od ustanovitve planinskega društva.

Kraj živi s planinskim društvom, kar so s svojo prisotnostjo pokazali župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš, župan ob-čine Radenci Janez Rihtarič, župnik dr. Ivan Rojnik, ravnatelj osnovne šole Dušan Zagorc in drugi predstavniki društev iz Gornje Radgone. Radgonske planince so pozdravili predstavniki planinskih društev iz MDO PD Pomurja in od drugod. Pri bogatem kulturnem programu, ki so ga izvajale vse generacije, so sodelovali tudi Gasilski oktet, mladi glasbeniki s Konservato-rija za glasbo in balet iz Maribora.

V uvodni besedi je razvoj planinstva v Rad-goni orisal prvi predsednik PD Ivan Bombek. Njegovo delo je nadaljevalo osem predsedni-kov, ki postavili trdne temelje: veliko prostega časa mentorji PS in vodniki PZS namenjajo mladim, imajo odlične rezultate na tekmo-vanjih iz orientacije, aktivno sodelujejo na tekmovanju Mladina in gore, imajo zavzete markaciste, mladi pa se družijo tudi na zimskih in letnih taborih.

Sobotno praznovanje ni bilo edino v sklo-pu praznovanj. Imeli so že svečani občni zbor,

do konca leta pa pripravljajo še srečanje treh generacij na Žavcarjevem vrhu, področno orientacijsko tekmovanje, planinski ples po-murskih planincev in predstavitev jubilejnega zbornika. Predsednik Tonček Mlinarič je na slovesnosti predstavil tri edicije: Planinski ta-bori, Tekmovanja in zbirko zapiskov Franca Puncerja Moje planinske poti. V imenu PZS je prisotne nagovorila podpredsednica PZS Slavica Tovšak, ki je med drugim izpostavila prizadevanja PZS glede omejitev voženj z vozili v naravnem okolju, opozorila na prenovljeno podobo dnevnikov programov Ciciban pla-ninec in Mladi planinec ter povabila na prvo konferenco o planinskem gospodarstvu.

Kulturni program so pripravile vse generacije, foto arhiv PD Gornja Radgona

Prireditev Parkiraj in osvoji Lisco lepo uspela

Igor Mlakar

Svetovni dan hoje (15. oktober) so PD Lisca Sevnica, sevniška občina in KŠTM Sevni-

ca popestrili z odprtjem že tretjega urjenega parkirišča ob planinski poti na Lisco.

Pred tem so parkirišči uredili na Liscah in Krakovem, opremili s klopmi in koši za odpadke ter namestili informativno tablo. Na slovesnosti na Bregu je nekaj nad tride-setim zbranim zapela vokalna skupina PD Lisca Encijan, ekološko obarvano točko pa so predstavili učenci podružnične šole iz Loke pri Zidanem Mostu pod vodstvom Marjete Česnik. Zbranim so spregovorili župan občine Srečko Ocvirk, direktorica Javnega zavoda za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) Sevnica Mojca Pernovšek, predsednik PD Lisca Sevnica Rok Petančič in načelnik Komisije za planinske poti PZS Igor Mlakar.

Župan Srečko Ocvirk je dejal, da pri varo-vanju narave dobro sodelujejo s strokovnimi institucijami, posebej z Zavodom za gozdove in s Kozjanskim parkom, skupaj z direktorico zavoda KŠTM Sevnica Mojco Pernovšek pa sta zaželela varen korak od novih parkirišč do cilja.

Predsednik PD Lisca Rok Petančič je dejal, da je ponosen, ker imajo primerno urejene, označene planinske poti v dolžini okoli 200 kilometrov. Na nedavnem tečaju, ki sta ga PZS in PD Lisca pripravila na Lisci, je sevniško društvo pridobilo še dva markacista. Izrazil je še upanje, da bi ljudje čim bolj sobivali z naravo.

Na Razborju so pohodnike, predno so na-daljevali pot z sončnega in vetrovnega Raz-borja preko Lisc in sv. Jošta proti vrhu 948 metrov visoke Lisce, domačini lepo pogostili v vaškem kulturnem domu.

Ob planinski poti na Lisco je urejeno že tretje parkirišče, tudi z informativnimi tablami,

foto Igor Mlakar

O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 25

V SPOMIN Jože Andlovic (1923–2011)Beseda legenda je obrabljen pojem, saj v današnjih časih pogosto prenapihnjenih presežnikov tudi resnične stvari izgubljajo

vrednost, oziroma je ne vidimo. Jože Andlovic je bil – in še bo – ena od stalnic v življenju ljudi, ki so ga poznali, delali z njim, prijateljevali. Prvi spomin nanj imam iz leta 1965, oba sva bila prvič v Himalaji. Težavna, prav pionirsko začetniška odprava ga je skupaj s še tremi najprej izločila kot rezervo, ki naj počaka, ali bo dodatni denar iz domovine prišel ali ne. V tem primeru bi morali pač domov. Pri takrat izjemno redki himalajski priložnosti je bilo to mora, ki je legla na vso odpravo, na »izločeno« četverico pa še posebej. A če je kdo to usodo mirno nosil na svojih ramenih, je bil to Jože Andlovic. Ne le mirno, celo s humorjem, čeprav rahlo trpkim, morda tudi ciničnim. »Žrtve« so bile nagrajene – denar je prišel in le nekaj dni za glavnino so bazo odprave dosegli tudi oni. Če je bila to sreča zanje, je bil Jože še večja sreča za odpravo. Resnično je rešil življenje članu odprave, ki se mu je odprla rana na dvanajsterniku. Nič manj resnično bi se zadnji poskus prodora proti vrhu končal tragično za enega od naveze, saj bi ostal na gori. Da je pred tem dva tedna nepretrgoma »dežural« nad 6.500 metrov visoko, je pa sploh posebna zgodba.

Posebne zgodbe so bile tudi njegove vojne pustolovščine in doživetja terenskega zdravnika po tolminskem hribovju. Poslušali smo jih bolj kot zabavne dogodke, polni lastnih hribovskih in mladeniških junaštev, a vendar so nam prav zaradi resnosti, pripovedovane na humoren način, ostale v spominu. Nič drugače Jože ni obravnaval sprotnih nevšečnosti, ki so ga doletele na odpravi, in pomagal tudi nam z lepše plati gledati temnejše strani naših dnevnikov. Najmanj toliko kot zdravnik, je bil terapevt moštva.

Sloves dobrega zdravnika na odpravi Kangbačen ga je štiri leta pozneje pripeljal na Anapurno in ga nagradil z vzponom na lep sedemtisočak. Vendar, če kdo, si je moral on le s težavo izboriti možnost za takratno trimesečno odsotnost od doma, predvsem od službe, pa tudi potem je bil običajno nagrajen z dežurstvi za ves čas nazaj. Kakor so bile prošnje Planinske zveze Slovenije v službe drugih himalajcev bolj formalne, tako so morale biti za Jožeta predvsem prepričevalne.

Tako sem si ga izboril tudi za drugo odpravo na Kangbačen leta 1974. Sam pravi v enem od intervjujev, da ga je zanimala tudi kakšna druga veja me-dicine, a se je odločil za kirurgijo. Zelo dobro, saj so prav kirurgi najbolj vajeni ukrepati, zgrabiti bika za roge, ko v himalajskih pogojih mraza in redkega zraka ni časa za oklevanje. Kisik za pljučnico, infuzija za dehidracijo, klešče za zob, nož za gnojni tvor – vse sproti, v teku dogajanja. To je bil Jože, nepozabni zdravnik prvega obdobja naše Himalaje.

Za odpravo Everest 1979 mi ga ni uspelo pridobiti. Mogoče mu je prav zato ostala majhna brazgotina, saj je bil prvi na seznamu. Vendar so bile njegove čestitke – pravzaprav pisma - iskreno priznanje brez senčice prizadetosti. Še istega leta je bil zdravnik na prvem tečaju za nepalske vodnike v Manangu, leto pozneje pa šef tričlanske zdravniške ekipe pri italijanski odpravi na Everest.

Petim himalajskim odpravam je sledila še odprava primorskih alpinistov v Ande 1982 in z njo je Jože zaključil svoje visokogorsko obdobje. Mnogi sopotniki so ga in smo ga opisali v himalajskih zgodbah, najbolj trajen spomin pa si je postavil s knjigo Skozi sotesko druge svetovne vojne.

Zaslužil si je pomoč prijateljev, tolminskih gorskih reševalcev kot tudi urednika, ki je Jožetovim vojnim spominom dodal še povzetek njegovih alpinističnih doživetij. Predvsem avtorjev del je izjemno odkrito napisana zgodba izjemnega človeka o toku življenja, od trde mladosti do izliva v »normalno« življenje, katerega omejitve pa takoj kompenzira z zadnjim stavkom: »… v visokih gorah bo iskal moči za nadaljne bitke; z višin je vse zlo manjše, kot so manjša tudi človeška mravljišča. Tu bo nabiral moči in iskal uteho. Zapisal se je goram.« Ja, pisal je v tretji osebi – mogoče zaradi svobode izražanja, mogoče zaradi odmika od preveč čustvenega podoživljanja. Ne vemo.

Zdaj je vse to za njim. Zadnje desetletje sem ga srečeval vsako drugo leto. Počasi se je umikal v svoj svet, angel pozabe mu je blažil spomine, skoraj večni nasmeh na obrazu je pričal o izpolnitvi življenja, katerega del se je svetlo dotaknil tudi nas, ki smo ga poznali. Neponovljiv človek. Slava mu!

Tone Škarja

V SPOMIN Matej Burjak (1947–2011)Matej nam je veliko pomenil kot prijatelj in kot dejaven planinec v našem planinskem društvu. Hribi in gore so ga osrečevali.

Zapisal se jim je, ko se je kot 29-letnik brez izkušenj povzpel na Triglav in šel po polici pod Kanjavcem na Prehodavce. Če je le imel možnost, je odšel nekam v višave, sam ali z družbo. Aktivno se je vključil v delo Planinske sekcije Planinskega društva Iskra v Horjulu, ki jo je od leta 1984 vodil in nekaj let kasneje opravil tudi vodniški tečaj. Člane društva je že takrat popeljal tudi v gorski svet izven naše dežele.

Časi so se spreminjali in v času velikih sprememb je prišel do spoznanja, da bi bilo dobro ustanoviti Planinsko društvo Horjul, katerega glavni pobudnik je bil. Bil je prvi tajnik društva in mnogokrat je ob sredah dežural v pisarni društva. Predvsem pa je vodil izlete.

Njegove so tudi nekatere planinske poti proti Koreni, ki jo je tako rad in pogosto obiskoval.Vmes se je za nekaj časa umaknil, a je znova vrnil. Bil je svetovni planinski popotnik, pripovedoval nam je, kako je bilo v Tibetu, na Kilimandžaru in

še marsikje drugje.Spet je vodil horjulske planince, v zadnjih letih predvsem Lazarje. Radi so hodili z njim, marsikaj je poznal in jim vedel o marsičem povedati. Njegovo delo v planinski organizaciji je Planinska zveza Slovenije nagradila z bronastim in s srebrnim častnim znakom Planinske zveze Slovenije.Imel je še veliko načrtov, še na občnem zboru nam je poročal o njih in premišljeval, kako jih bo dosegel.Žal so se pojavile zdravstvene težave, ki jih je pogumno premagoval. Še vedno je hodil, čeprav težko, s svojimi prijatelji ali pa tudi sam, na svojo drago

Koreno, dokler ga bolezen ni premagala. V sredo, 19. oktobra, smo ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvaležni smo mu za vse, kar nam je vsem skupaj dal. Pogrešali ga bomo.

Planinsko društvo Horjul

NOVICE PLANINSKIH DRUŠTEV

26

KORISTNE INFORMACIJE

Javni razpis za Bloudkova priznanjaNa podlagi Zakona o Bloudkovih priznanjih (Uradni list RS, št. 112/05) in Pravilnika o delu Odbora za

podeljevanje Bloudkovih priznanj (Uradni list RS, št. 9/06) je v Uradnem listu 47/2011 objavljen javni razpis, v katerem pozivajo organe in organizacije na področju športa (Olimpijski komite Slovenije-Združenje športnih zvez, nacionalne in druge športne zveze, športna društva), druge organizacije ter posameznike, da predlagajo kandidate za dobitnike priznanj Stanka Bloudka za leto 2011.

Bloudkova priznanja so najvišja priznanja Republike Slovenije, ki se podeljujejo za delo in dosežke na področju športa. Odbor za podelje-vanje Bloudkovih priznanj vsako leto podeli največ tri Bloudkove nagrade in deset Bloudkovih plaket.Prejemniki Bloudkovih priznanj so lahko posamezniki, športne ekipe ali organizacije.

A) Bloudkove nagrade se podeljujejo za:• izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa,• vrhunski mednarodni dosežek,• življenjsko delo v športu.

1. Izjemen prispevek k razvoju slovenskega športaNagrado za izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa lahko prejme posameznik, športna ekipa ali drugaorganizacija v Sloveniji, zamejstvu ali organizacija slovenskih izseljencev.Nagrada za izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa se lahko podeli, ce izpolnjuje kandidat naslednje pogoje:deluje najmanj deset let v športu,• z organizacijskim delom razvija množičnost ter ustvarja nove in boljše pogoje za delo in tekmovanja ali s svojim• strokovnim delom dosega vidne uspehe.

2. Vrhunski mednarodni dosežekNagrado za vrhunski mednarodni športni dosežek lahko prejme posameznik ali športna ekipa. Nagrada za vrhunski mednarodni dosežek se lahko podeli, če izpolnjuje kandidat naslednje pogoje:• je član slovenske reprezentance,• je osvojil zlato, srebrno ali bronasto medaljo na uradnih mednarodnih tekmovanjih, ki jih organizirajo Mednarodni olimpijski komite,

svetovne ali evropske športne federacije.

3. Življenjsko delo v športuNagrado za življenjsko delo v športu lahko prejme posameznik.Nagrada za življenjsko delo v športu se lahko podeli, če izpolnjuje kandidat naslednje pogoje:• je v športu deloval najmanj 30 let,• je bistveno prispeval k razvoju kateregakoli segmenta športa.

B) Bloudkove plakete se podeljujejo za:• pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa,• pomemben tekmovalni dosežek,• življenjsko delo v športu,• pomemben prispevek k razvoju in popularizaciji določene športne panoge oziroma športa v Sloveniji.

1. Pomemben prispevek k razvoju slovenskega športaPlaketo za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa lahko prejme posameznik ali organizacija v Sloveniji, zamejstvu ali organizacija slovenskih izseljencev. Plaketa za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa se lahko podeli kandidatu, ki je dosegel pomembne in v javnosti potrjene rezultate na področju organizacijskega ali strokovnega dela v športu. Plaketa za pomemben prispevek k razvoju športa se podeli tudi v primeru, če je kandidat najmanj deset let deloval v športu in z organizacijskim delom razvijal množičnost ter ustvarjal nove in boljše pogoje za delo in tekmovanja ali s svojim strokovnim delom dosegal vidne uspehe v športu.

2. Pomemben tekmovalni dosežek v športuPlaketo za pomemben tekmovalni dosežek v športu lahko prejme športnik ali športna ekipa.Plaketa za pomemben tekmovalni dosežek v športu se lahko podeli, če izpolnjuje kandidat naslednje pogoje:• je član slovenske reprezentance,• je osvojil zlato, srebrno ali bronasto medaljo na uradnih mladinskih tekmovanjih, ki jih organizirajo svetovne ali evropske športne

federacije oziroma na uradnih mednarodnih tekmovanjih, ki jih organizirajo Mednarodni olimpijski komite, svetovne ali evropske uradne športne federacije.

O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 27

KORISTNE INFORMACIJE

3. Življenjsko delo v športuPlaketo za življenjsko delo v športu lahko prejme posameznik.Plaketa za življenjsko delo v športu se lahko podeli kandidatu, ki je:– aktivno sodeloval v športu najmanj 20 let,– vidno prispeval k razvoju kateregakoli segmenta športa.

4. Pomemben prispevek k razvoju in popularizaciji določene panoge oziroma športa v SlovenijiPlaketo za pomemben prispevek k razvoju in popularizaciji določene športne panoge oziroma športa v Sloveniji lahko prejme športnik.Plaketa za pomemben prispevek k razvoju in popularizaciji določene športne panoge oziroma športa v Sloveniji se lahko podeli, če je kandidat:– končal svojo tekmovalno kariero,– v svojem tekmovalnem obdobju s svojimi dosežki, osebnostjo in zgledom pomembno prispeval k razvoju določene športne panoge oziroma športa v Sloveniji.

Predlog za podelitev priznanja Stanka Bloudka je potrebno predložiti na obrazcu, ki ga zainteresirani lahko dobijo na spletnih straneh ministrstva, http://www.mss.gov.si oziroma dvignejo na Ministrstvu za šolstvo in šport, Direktorat za šport, Masarykova 16, Ljubljana.Obvezne sestavine predloga za priznanje so:1. ime in priimek oziroma naziv predlagatelja,2. ime in priimek, datum rojstva in naslov kandidata za priznanje, če gre za fizično osebo,3. naziv in sedež kandidata za priznanje, če gre za organizacijo,4. podatki o že prejetih priznanjih in odlikovanjih,5. podatki o prejemu Bloudkovega priznanja v preteklih letih,6. vrsta predlaganega priznanja,7. našteti dosežki oziroma uspehi z obrazložitvijo, zaradi katerih se kandidat predlaga za dobitnika Bloudkovega priznanja,8. podpis predlagatelja in žig organizacije.

Pisni predlogi za priznanje morajo biti poslani v zaprti ovojnici na naslov Ministrstvo za šolstvo in šport, Masarykova 16, 1000 Ljubljana, s pripisom “za priznanja Stanka Bloudka”, in sicer najkasneje do četrtka, 15. decembra 2011. Predlagatelje obveščamo, da bomo upoštevali le predloge, ki bodo prispeli v skladu z razpisom do predpisanega roka.

Predlogi se štejejo za pravočasne tudi v primeru, če so bili zadnji dan predpisanega roka oddani priporočeno na pošti.

28

ZANIMIVOSTI

Annecy je Alpsko mesto leta 2012

Zdenka Mihelič

Francosko mesto Annecy se že mnogo let zavzema za politiko trajnostnega razvoja.

Za omenjena prizadevanja bo glavo mesto province »Haute-Savoie«, ki šteje 53.000 pre-bivalcev, prejelo naziv Alpsko mesto leta 2012.

Na odločitev žirije so najbolj vplivala pri-zadevanja mesta na področju upravljanja z vodami in energijo. Poleg tega ima mesto po-membno vlogo za kulturni razvoj svoje oko-lice. »Annecy ima odlične pogoje, da postane vzorčno mesto številnim objezerskim mestnim regijam v alpskem prostoru,« poudarja član žirije Norbert Weixlbaumer. Annecy, Alpsko mesto leta 2012, spodbuja električno mobil-nost na jezeru.

V svojem letu bo mesto Annecy – mesto v znamenju vode in podnebja – renaturiralo mokrišča v okolici istoimenskega jezera ter začelo z gradnjo ekološkega naselja.

Naziv Alpsko mesto leta od leta 1997 dalje prejme vsako leto eno od avstrijskih, fran-coskih, italijanskih, nemških, slovenskih ali švicarskih mest, ki ležijo na območju Alp in si dejavno prizadevajo za uresničevanje trajno-stnega in v prihodnost usmerjenega razvoja svojega mesta in regije. Kateremu mestu bo naziv podeljen, predlaga mednarodna žirija društva Alpsko mesto leta. Annecy (2012) je po Gapu (2002) in Chamberyju (2006) tre-tje francosko mesto, ki je bilo imenovano za Alpsko mesto leta.

Alpsko mesto leta 2011 pa je Idrija.

Švica: osem novih naravnih parkov

Zdenka Mihelič

Prvi narodni park na območju Alp je bil ustanovljen leta 1914 v Engadinu v Švici,

a od takrat dalje v tej državi skorajda ni bilo

več prizadevanj za ustanovitev novih širših zavarovanih območij. Na začetku septembra pa je Zvezni urad za okolje (BAFU) podelil varstveni status osmim regijskim naravnim parkom, saj za ustanavljanje novih parkov od leta 2007 tudi obstaja ustrezna pravna podlaga.

V Švici je danes poleg Švicarskega na-rodnega parka na meji z Italijo še dvanajst parkov nacionalnega pomena, pet naravnih parkov pa je v ustanavljanju.

Prva slovenska spletna plezalna revija

Zdenka Mihelič

Konec oktobra je izšla prva slovenska spletna plezalna revija, ki ljubiteljem

vertikale na 78 straneh prinaša obilo branja in odličnih fotografij.

Ekipa BETA Magazine verjame, da bo BETA ponudila vsakomur obilo zanimivega branja in uporabnih informacij ter očarala s polno mero izjemnih fotografij.

Uredniki BETA Magazine: Andrej Čotar, Helena Škrl in Maja Šuštar s sodelavci.

Prva številka revije obsega zanimive teme, med njimi: predstavitev makedonskega bal-vanskega potenciala, virtualno entiteto, Ajd-bloc in G. bolder spot Hubelj (+ vodniček), vrtanje z Betko Galičič, predstavitev plezališča Snovik, naj plezalne dogodke/plezalce poletja,

V zavarovanem območju je tudi najdaljši ledenik v Alpah, 23 kilometrov dolgi ledenik Aletsch, foto Zdenka Mihelič

športno plezanje pod Mont Blancom, intervju z Dušanom Jelinčičem.

O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 29

VABIMO

VABIMO

8. Slovenski kongres prostovoljstva

Vir: CNOVS

5. in 6. decembra 2011 bo v Dvorani Union na Partizanski 3-5 v Mariboru 8. Sloven-

ski kongres prostovoljstva, na katerem bo potekala prireditev ob zaključku evropskega leta prostovoljstva ter prvič bodo podelili Državno nagrado in priznanja na področju prostovoljstva.

Vse prostovoljce, mentorje in organiza-torje prostovoljskega dela ter vse tiste, ki vas prostovoljstvo poklicno ali zasebno zanima, Slovenska filantropija vabi na 8. Slovenski kongres prostovoljstva, ki bo potekal pod pokroviteljstvom dr. Danila Türka, Predse-dnika Republike Slovenije.

Zaključuje se evropsko leto prostovolj-stva in podaja roko evropskemu letu med-generacijskega sodelovanja in aktivnega staranja. Namen kongresa, ki ga Slovenska filantropija tradicionalno organizira vsako drugo leto, je oblikovati smernice razvoja prostovoljstva v prihodnosti. Kongres bo ponudil tudi prostor za izmenjavo razno-vrstnih bogatih izkušenj.

Razporeditev v posamezne delavnice bo potekala glede na vašo željo na samem kongresu in do zapolnitve prostih mest v delavnicah. Prijave na kongres sprejemajo do 17. novembra 2011, www.prostovoljstvo.org/kongres, oziroma do zasedbe mest.

V času kongresa bo 5. decembra, na večer Mednarodnega dneva prostovoljstva, pote-kala prva svečana podelitev Državne nagrade in priznanj na področju prostovoljstva. Ob zaključku kongresa bo potekala tudi Zaključ-na prireditev evropskega leta prostovoljstva.

Izobraževanje za gorske stražarje v MDO PD Podravja

Darko Lorenčič

Odbor za varstvo narave MDO PD Podrav-ja v začetku prihodnjega leta organizira

izobraževanje za gorske stražarje. PROGRAM IZOBRAŽEVANJA za gorske stražarje je krajši (2 x 8 ur) in manj zahteven od izobraževanja za varuhe gorske narave. CENA: Za udeležence je izobraževanje brez-plačno. Stroške izobraževanja bomo pokrili iz sredstev našega odbora.KDAJ: Izobraževanje se bo odvijalo pred-vidoma januarja/februarja 2012. Točen ter-min in potek izobraževanja bomo razpisali naknadno.

Zelo bi bilo zaželeno, če bi se izobraževa-nja iz vsakega planinskega društva udeležil najmanj en član, še posebej iz tistih društev, ki gorskih stražarjev in varuhov gorske narave še nimajo. Vse predsednike planinskih društev MDO PD Podravja in načelnike odsekov za varstvo narave pozivamo, da povabijo svoje člane na to izobraževanje.

Turneja filma Sfinga

Film Sfinga še naprej nadaljuje svojo pot. V prvi polovici decembra vas vabimo na

projekcije v Lovrenc na Pohorju, Kranj, Ro-gaško Slatino, Bovec in Gorje. Tudi v nada-ljevanju decembra je ne zamudite še drugod.

V oktobru in novembru se je Sfinga pri-družila razstavi Življenje pod Triglavom in s tem zamejcem v Trstu,na Reki in v Gorici. Tokrat pa so njeni kraji:• Lovrenc na Pohorju - Kulturni dom

Jožeta Petruna v Lovrencu: petek, 2. december, ob 18. uri.

• Kranj - Dvorana Zlato polje (v sklopu Plezalnih dni Kranja): nedelja, 4. december, ob 16. uri.

• Rogaška Slatina - Kino Rogaška: torek, 6. december, ob 19. uri.

• Bovec: Kulturni dom Bovec: petek, 9. december, ob 19. uri.

• Gorje - Kulturni dom Gorje: sobota, 10. december, ob 19. uri.

Vabljeni na nepozabno doživetje naših gora!Ekipa Sfinga in Planinska zveza Slovenije

6. Plezalni dnevi Kranja

Alpinistični odsek PD Kranj že šestič or-ganizira Plezalne dneve Kranja. Letos

zopet prirejajo finale državnega prvenstva v športnem plezanju za leto 2011.

Zaključek bo potekal tako v težavnostnem kot v balvanskem plezanju. Za popestritev prireditve smo tako kot vsako leto, tudi le-tos pripravili pestro paleto spremljevalnih dogodkov.

Prireditev bo potekala 2., 3. in 4. decem-bra 2011, v športni dvorani na Zlatem polju v Kranju.

FINALE DRŽAVNEGA PRVENSTVA V ŠPORTNEM PLEZANJUV petek, 2. decembra, bomo ob 17. uri začeli s tekmovanjem v težavnosti za naše mlade upe športnega plezanja in kvalifikacijami v balvanskem plezanju za članice in člane.

V soboto nadaljujemo s tekmami naših naj-boljših slovenskih plezalk in plezalcev, tako v težavnosti kot tudi v balvanih. Dan bomo zaključili z osrednjo prireditvijo in sicer s finalom v težavnostnem plezanju za članice in člane.

Nedelja opoldne je rezervirana za naše mla-de upe slovenskega športnega plezanja, ki se bodo pomerili v kategoriji balvanov ter v težavnosti. Dogajanje bo popestrila projekcija filma SFINGA. Po projekciji bo sledila podelitev nagrad avtorjem najboljših fotografij fotografskega natečaja

Prireditev bomo zaključili nadvse spektaku-larno, ob spremljavi luči in moderne glasbe, s finalom v balvanskem plezanju za članice in člane.

V času prireditve Plezalni dnevi Kranja 2011, boste deležni še:razstave fotografij razstava eksotičnih živali predstavitev različnih podjetij prodaja plezalne opreme in oblačil otroškega kotička

VSTOPNINE NI.Veselimo se vašega obiska!Alpinistični odsek PD Kranj

30

Napovednik planinskih dogodkov2.-4. 12. 2011 6. Plezalni dnevi Kranja in finale državnega prvenstva v šp. plezanju

(težavnost, balvani)AO PD Kranj AO PD Kranj

2. 12. 2011 Film Sfinga - Lovrenc na Pohorju PD Lovrenc na Pohorju3. 12. 2011 Zimski pohod z baklami na Mrzlico PD Trbovlje Bojan Gorjup, 070 711 2023. 12. 2011 Ples planincev MDO PD Pomurja PD Gornja Radgona info@pdradgona.si,

041 843 203, 041 340 5163. 12. 2011 Vela Griža, 417 m PD Ljubljana-Matica Jernej Volk, 031 364 7713. 12. 2011 Brkini PD Viharnik Vojko Dobrila, Bine Mlač, 031 604 3113. 12. 2011 V neznano PD Jesenice Janez Oman3. 12. 2011 Slovesna podelitev najvišjih priznanj PZS za leto 2011 PZS, Občina Brežice in PD

Brežice3. 12. 2011 V neznano PD Ribnica Marjan Intihar, 031 560 6644. 12. 2011 Miklavžev pohod po Čavenski planoti PD Ajdovščina Bogdan Kodele, 031 853 405 4. 12. 2011 Film Sfinga - Kranj (Plezalni dnevi Kranja) PD Kranj6. 12. 2011 Gorniški večer z Mihom Lamprehtom: ALPINIZEM ZA DUŠO PD Domžale in Knjižnica

Domžale6. 12. 2011 Film Sfinga - Rogaška Slatina8. 12. 2011 Po poti razbojnika Guzeja PD Pošte in Telekoma

LjubljanaBoris Lazar, 041 756 352

8. 12. 2011 Steve House v Mariboru APD Kozjak Maribor9. 12. 2011 Nočni pohod Simona Kosa Podbrdo - Rut PD Podbrdo Bogdan Brišar, 041 459 150,

bogdan.brisar@gmail.com9. 12. 2011 Steve House v Mojstrani, SPM Slovenski planinski muzej 08 380 67 31, info@planinskimuzej.si9. 12. 2011 Film Nanga Parbat in pogovor z gosti (V. Grošelj, I. Mrak, M. Švajger) na

PtujuMestni Kino Ptuj

9. 12. 2011 Film Sfinga - Bovec PD Bovec10. 12. 2011 Mestni vrh, 1034 m PD Ljubljana-Matica Irena Košir, 040 571 37610. 12. 2011 Zimski tečaj gorništva za zahtevne ture PD Ljubljana-Matica Marko Jurič, GV, 041 572 89310. 12. 2011 Planina nad Vrhniko PD Viharnik Nina Podlesnik, 040 585 31310. 12. 2011 Prednovoletno srečanje na Šmarjetni gori PD Pošte in Telekoma

LjubljanaBoris Lazar, 041 756 352 in Stanko Jaki, 041 696 925

10. 12. 2011 Film Sfinga - Gorje PD Gorje11. 12. 2011 31. Spominski pohod na Tisje PD Litija www.pdruštvo-litija.si,

Peter Rutar 031 643 74311. 12. 2011 Mednarodni dan gora - fotografska razstava PD Maribor Matica Pisarna PD, 02 25 12 96211. 12. 2011 Miklavžev pohod k Sv. Miklavžu na Gorjancih PD Šentjernej Franc Šolar, 040 292 61711. 12. 2011 Možic, 1602 m PD Ljubljana-Matica Jože Drab, 040 30 30 2712. 12. 2011 8. pohod po poteh osvoboditeljev zapornikov Stari pisker Jože Ratej, 041 792 73417. 12. 2011 33. zimski pohod na Javornik PD Javornik - Črni vrh nad

IdrijoIgor Bonča, 051 440 504

17. 12. 2011 Nočni pohod z baklami (Logarska dolina) PD Solčava pdsolcava@pzs.si17. 12. 2011 Nočni pohod na Cirnik PD Brežice Tone Jesenko, 051 323 335,

tone.jesenko@siol.net17. 12. 2011 Fricov pohod na Klopni vrh PD Lovrenc na Pohorju Boštjan Germič, 041 794 24017. 12. 2011 19. nočni pohod ~Čez goro k očetu~ PD Ravne na Koroškem Jože Žunec, 02 82 22 32917. 12. 2011 Debela peč, 2014 m PD Ljubljana-Matica Drago Metljak, 041 750 78517. 12. 2011 Tečaj plezanja v slapovih PD Ljubljana-Matica Janez Levec, GV, 041 726 85517. 12. 2011 Tečaj plezanja v slapovih PD Ljubljana-Matica Marko Jurič, GV, 041 572 89317. 12. 2011 Izlet v okolico Ljubljane z možnostjo nadaljevanja kot Prednovoletno

srečanjePD Viharnik Alenka Hitti, 040 710 801

17. 12. 2011 Zimski tečaj PD Viharnik Bine Mlač, 031 604 31118. 12. 2011 Tisje, 584 m PD Ljubljana-Matica Slavko Krušnik, 031 638 04518. 12. 2011 Pohod ob meji brez meja PD Brda Bojan Bužinel, 031 393 776,

bojan.buzinel@amis.net18. 12. 2011 Blegoš, 1562 m PD Ljubljana-Matica Maja Moškrič in Irena Baraga19. 12. 2011 Steve House v Cankarjevem domu v Ljubljani Cankarjev dom17. 12. 2011 Debela peč, 2014 m PD Ljubljana-Matica Drago Metljak, 041 750 78517. 12. 2011 Tečaj plezanja v slapovih PD Ljubljana-Matica Janez Levec, GV, 041 726 85517. 12. 2011 Tečaj plezanja v slapovih PD Ljubljana-Matica Marko Jurič, GV, 041 572 89317. 12. 2011 Izlet v okolico Ljubljane in prednovoletno srečanje PD Viharnik Alenka Hitti, 040 710 80117. 12. 2011 Zimski tečaj PD Viharnik Bine Mlač, 031 604 31118. 12. 2011 Tisje, 584 m PD Ljubljana-Matica Slavko Krušnik, 031 638 04518. 12. 2011 Pohod ob meji brez meja PD Brda Bojan Bužinel, 031 393 776,

bojan.buzinel@amis.net18. 12. 2011 Blegoš, 1562 m PD Ljubljana-Matica Maja Moškrič in Irena Baraga19. 12. 2011 Steve House v Cankarjevem domu v Ljubljani Cankarjev dom

O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E 31

Namenimo del dohodnine za varno in urejeno Slo ­vensko planinsko pot (transverzalo) od Maribora do Ankarana! Zaradi množičnosti in odprtosti delovanja imamo Planinska zveza Slovenije in večina planinskih društev status organizacije v javnem interesu. Zato smo upravičenci do sredstev iz naslova dohodnine: zavezanci za dohodnino lahko do 0,5 % odmerjene dohodnine namenimo Pla nin­ski zvezi Slovenije in/ali planinskemu društvu. Preveč nas je, ki te možnosti še nismo izkoristili.

Letos smo s tako pridobljenimi sredstvi financirali ob­novo Tominškove poti iz Vrat na Kredarico, poti Konjsko sedlo–Kredarica ter poti na Špik in Planjavo. Stopimo v dolini skupaj tisti, ki se srečujemo na planinskih poteh

in ki se zavedamo koristnosti dejavnosti planin­ske organizacije! Namenimo ji del sredstev, ki bi sicer pripadel državnemu proračunu. Davčni upravi (DURS) sporočimo svojo odlo čitev do 31. decembra letos, lahko tudi s pomočjo pred­izpolnjenega obrazca na spletni strani PZS.

www.pzs.si

Foto

: Vla

dim

ir H

abja

n

Vsebina:- Analiza prejetih odgovorov PD po skupščini PZS- Zapisnik 6. seje Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije- Pravilnik o izkaznici in vrstah članarine- Nadgradnja sistema članarine v planinski organizaciji za leto 2012- Vodila o prostovoljstvu v planinski organizaciji- Seznam planinskih društev, vpisanih v register prostovoljskih organizacij- Obrazec Priglasitev v vpisnik prostovoljskih organizacij

ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE 6/2011

2

Analiza prejetih odgovorov PD po skupščini PZS 2Zapisnik 6. seje Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije 4Pravilnik o izkaznici in vrstah članarine 10Nadgradnja sistema članarine v planinski organizaciji za leto 2012 12Vodila o prostovoljstvu v planinski organizaciji 13Seznam planinskih društev, vpisanih v register prostovoljskih organizacij 15Obrazec Priglasitev v vpisnik prostovoljskih organizacij 16

VSEBINA

2

ANALIZA PREJETIH ODGOVOROV PD PO SKUPŠČINI PZSNa skupščini PZS, ki je bila 7. maja 2011 v Kočevju, je še pred začetkom obravnave posameznih amandmajev 33 predstavnikov PD zapustilo skupščino in s tem povzročilo nesklepčnost skupščine. V okviru predsedstva smo kljub temu, da ni prišlo do razprave in glasovanja, vsee-no želeli izvedeti stališča PD glede predloga novega statuta. Zato smo 30. maja 2011 posredovali tri različne dopise in sicer za PD, katerih predstavniki: 1. so ostali do zaključka skupščine (82),2. so predčasno zapustili skupščino (33) in3. se niso udeležili skupščine (149).

V okviru predsedstva smo skrbno preučili vse prejete dopise in pripravili kratko analizo odgovorov:

Ad. 1 Odgovori PD, katerih predstavniki so ostali do zaključka skupščine (pripravil Tone Tomše)

Ob sprejemanju amandmajev oziroma statuta PZS na skupščini PZS v Kočevju, 7. maja 2011, je 33 delegatov PD predčasno zapustilo dvorano in s tem povzročilo nesklepčnost. V imenu delegatov, ki so ostali na skupščini je na poziv predsednika PZS Bojana Rotovnika odgovorilo sedem društev: PD Velenje, PD Dobrepolje, PD Železničar Maribor, PD Kranj, OPD Koper, PD Javornik – Koroška Bela in PD Atomske Toplice Podčetrtek.

Posamezna društva so ocenila, da je bilo sprejemanje statuta nekoliko nedorečeno in da je bilo v okviru društev in MDO PD-jev premalo časa za podrobnejšo razpravo.

V veliki večina PD v svojih odgovorih niso nasprotovala spremembam statuta, temveč postopkom, ki so bili pred skupščino in na sami skupščini po njihovem mnenju neustrezni.

Ad. 2 Odgovori PD, katerih predstavniki so predčasno zapustili skupščino (pripravila Slavica Tovšak)

Ob sprejemanju amandmajev oziroma statuta PZS na skupščini PZS v Kočevju, 7. maja 2011, je 33 delegatov PD predčasno zapustilo dvorano in s tem povzročilo nesklepčnost. Predsednik PZS Bojan Rotovnik, jih je prijazno pozval, da pojasnijo razloge za svoj odhod. S tem ni želel klicati nikogar na zagovor, kot so to nekateri razumeli, temveč je želel zgolj povratno informacijo, ki bi osvetlila nadaljnja dogajanja v zvezi s sprejemom statuta. Odzvalo se je le sedem društev: PD Železničar Celje, PD Viharnik Ljubljana, PD Polzela, PD Ribnica na Pohorju, PD Muta, PD Žalec in PD Horjul.

Posamezna društva so ocenila, da je zadnji teden pred skupščino prihajalo različno gradivo, ki ga je bilo nemogoče kakovostno proučiti na UO društev in na MDO PD. Samo z dovolj široko in demokratično razpravo, so menili, je mogoče priti do odločitev in statuta, ki bo v dobro članstvu, PD in PZS. Posamezniki so ugotavljali, da je bila razprava nedemokratična, da je prišlo v dvorani do vsesplošnega hrupa, medklicev in da delegati niso imeli možnosti, da bi izrazili nestrinjanje z vsebino posameznih členov statuta. V veliki večina PD v svojih odgovorih niso nasprotovala spremembam statuta, temveč postopkom, ki so bili pred skupščino in na sami skupščini neustrezni.

O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E - Z A K O N O D A J A I N U R A D N E O B J A V E 3

ANALIZA PREJETIH ODGOVOROV PD PO SKUPŠČINI PZS

Neodzivnost na prošnjo za pojasnila, pri ostalih PD, katerih delegati so zapustili skupščino, je pokazatelj, da dobronamerna prošnja pred-sednika ni dobila ustreznega odziva. Upamo lahko samo, da bo skupina za pripravo statuta, ki ji moramo izreči vso priznanje za delo in trud, imela dovolj energije in volje za pripravo predlogov, ki bodo osnova za sprejem takšnega statuta, ki bo pomenil korak naprej v razvoju slovenskega planinstva.

Ad. 3 Odgovori PD, katerih predstavniki se niso udeležili skupščine (pripravil Borut Peršolja)

Med društvi, ki se skupščine niso udeležili, se je odzvalo devet društev: PD Janez Trdina Mengeš, PD Podbrdo, PD Pohodnik, PD Slovenska Bistrica, PD Avtotehna, PD Nazarje, PD Mozirje, PD Vipava in PD Gorenja vas. Večina jih navaja, da je termin skupščine ustrezen, predlagajo pa, da je vedno v Ljubljani. Med vzroki za neudeležbo navajajo zasedenost zaradi lastnega programa, hkrati pa opozarjajo, da so bile v tem času tudi akcije PZS, kar ni dobro (izpopolnjevanje za VPZS).

Menijo, da so običajno gradiva poslana dovolj zgodaj in razumejo, da gre pri obravnavi zaradi zakonskih zahtev večinoma za formalne zadeve. Vsi po vrsti nasprotujejo temu, da bi bila neudeležba na skupščini sankcionirana, enako velja za predlog, da bi društva lahko zastopal hkrati delegat drugega društva ali predstavnik MDO PD. Nekateri pa niso zadržani do predloga, da bi lahko društvo zastopala lista predstavnikov MDO PD – predlagajo, da ste predlog razdela in da v razpravo.

Bojan Rotovnik, predsednik PZS

4

Številka: UO/452- 2011 Datum: 22. 9. 2011

ZAPISNIK6. seje Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije,ki je bila v četrtek, 22. septembra 2011, ob 16.30, v veliki dvorani KRKE d.d., v Ljubljani. Prisotni so bili: Predsedstvo PZS: Bojan Rotovnik, predsednik PZS, Tone Tomše, podpredsednik PZS in Slavica Tovšak, podpredsednica PZS.Voljeni člani UO PZS: Miro Eržen, Danilo Škerbinek in Uroš Vidovič.Predsedniki in načelniki oz. namestniki komisij PZS z zborom dejavnosti: Janez Bizjak, komisija za varstvo gorske narave, Borut Kavzar, komisija za športno plezanje, Katarina Filipič, namestnica načelnika Vodniške komisije, Miha Habjan, komisija za alpinizem, Rok Kovšca, Mladinska komisija, in Igor Mlakar, Komisija za planinska pota.Predsedniki MDO PD: Anton Purg , MDO PD Podravja, France Benedik, MDO PD Gorenjske, Tone Jesenko, namestnik predsednika MDO PD Za-savja, Gregor Rupnik, MDO PD Posočja, Jurček Nowakk, MDO PD Kamniško-Bistriškega območja, Manja Rajh, Savinjski MDO PD, Marinka Koželj Stepic, MDO PD Ljubljana, Marko Goršič, MDO PD Notranjske, Marko Vidmar, MDO PD Primorsko-Notranjske.Predsednik nadzornega odbora: Andrej Brvar.Načelniki komisij PZS, ki nimajo zborov: Milena Brešan, vodja odbora za članstvo, Vladimir Habjan, urednik PV, Jože Melanšek, vodja Odbora za priznanja, Jože Rovan, Komisija za turno kolesarstvo. Ostali: predstavniki PZS v mednarodnih organizacijah, Klemen Medja-MC UIAA, Zdenka Mihelič-YC UIAA, Andrej Pečjak-ICC UIAA, član odbora za članstvo Aldo Zubin, , Matej Planko, generalni sekretar, Tomo Česen, strokovni delavec in Mija Damjan-Stegu, vodja pisarne PZS.Opravičili so se: Borut Peršolja, podpredsednik PZS, Mirko Tovšak, voljeni član UO, Drago Horjak, MDO PD Koroške, Dragotin Kuster MDO PD Pomurja, Aleš Glavnik, Gospodarska komisija, Tonček Mlinarič, Odbor za članstvo.

V uvodnem delu je Tomo Česen, strokovni delavec KŠP predstavil delo komisije in na kratko predstavil njeno zgodovino. V zadnjem času so naši tekmovalci nanizali kup dobrih uspehov. Med drugimi imamo kadetskega in mladinskega svetovnega prvaka, zmagovalca v svetovnem pokalu in še veliko drugih odmevnih uspehov, zato se je predsednik odločil, da predstavi njihovo delo tudi članom UO PZS.V imenu celotnega Upravnega odbora PZS je predsednik prosil Toma Česna, da prenese iskrene čestitke vsem tekmovalcev.Skladno s poslovnikom je predsednik PZS Bojan Rotovnik predstavil seznam vabljenih na sejo in povedal kdo je svojo udeležbo opravičil.

Prijave razprav pod točko razno:• imenovanja, potrditve in razrešitve• Pravilnik o licenciranju strokovnih delavcev v športu (Matej Planko)• povabilo na razstavo (Slavica Tovšak)

SKLEP 1/22-9-2011: Upravni odbor PZS potrjuje predlagani dnevni red 6. seje UO PZS.Sklep je bil soglasno sprejet.

1. Pregled in potrditev zapisnika 5. seje upravnega odbora – 7. 7. 2011 2. Informacija o aktivnostih v obdobju od pretekle seje UO PZS 3. Pravilnik o članarini in izkaznici ter zavarovanja 2012 4. Mednarodna dejavnost • UIAA • Združenje planinskih zvez Balkana – BMA • Srečanje treh dežel

5. Vodila o prostovoljstvu v planinski organizaciji 6. Statut PZS 7. Pogodba s Slovensko vojsko 8. Raziskovalna skupina 9. Termini aktivnosti v letu 2012 10. Sredstva planinskega sklada11. Sprejem PD v članstvo in brisanje 12. Vprašanja in pobude članic in članov upravnega odbora 13. Razno

AD. 1 Pregled in potrditev zapisnika 5. seje z dne 7. 7. 2011Generalni sekretar je podal pregled in realizacijo sklepov 5. seje. Zapisnik je že bil poslan članom UO PZS v pregled. Dobili smo pripombe Marinke Koželj Stepic, Gregorja Rupnika, Marka Vidmarja in Danila Škerbinka, ki pa so že upoštevane v končni verziji, ki je bila posredovana v gradivu za sejo. Zapisnik je bil objavljen tudi v septembrski številki Obvestil PZS. Jurček Nowakk je podal pripombo, da je na zadnji seji postavil vprašanje, ki ni zapisano v zapisniku, glede vodnikov, izobraževanja in izpopolnjevanja z ljudmi s posebnimi potrebami. Vprašanje je bilo posredovano tudi na Vodniško komisijo.Predsednik je pozval Vodniško komisijo, da Jurčku Nowakku poda pisni odgovor v roku 30 dneh.

O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E - Z A K O N O D A J A I N U R A D N E O B J A V E 5

SKLEP 2/22-9-2011: Upravni odbor PZS potrjuje zapisnik 5. seje upravnega odbora, ki je bila 7. 7. 2011. Sklep je bil soglasno sprejet.

Danilo Škerbinek je podal pobudo, da se na spletni strani PZS objavi poleg smernic CAA s področja varstva gorske narave, tudi smernice, ki jih ima CAA objavljene na svoji strani, hoja s krpljami, stališča vodilo planinstva, smučanje po neurejenih smučiščih itd, ki bodo zelo koristna tudi za naše člane. S pobudo se je strinjal tudi predsednik in prosil, Danila Škerbinka, da bi pomagal pri zbiranju končnih verzij teh smernic.

AD. 2 Informacija o aktivnostih v obdobju od pretekle seje UO PZS Generalni sekretar je podal informacijo o preteklih aktivnostih in sicer:• uspešno je bilo zaključenih večino letošnjih usposabljanj• aktivno smo sodelovali v zakonodajnih postopkih: podali smo pripombe na predlog zakona o vožnji z vozili v naravnem okolju, pripombe na

energetski zakon, ki ureja območje Soče in poslali protestno pismo proti postavitvi vetrnih elektrarn na Peci• poslali smo pripombe na uredbo o povračilu intervencijskih stroškov• organizirali smo dve dobro obiskani novinarski konferenci, prvo na temo alpinizma, druga na temo športnega plezanja• srečali smo se s predstavniki Koroške deželne zveze• udeležili smo se skupščine CAA v Bergamu• sodelovali smo pri izdaji voznih redov v Julijskih Alpah • sodelovali smo pri izvedbi akcije Ogenj v Alpah • zaključujemo razpis in izbor zavarovalnice za novo zavarovalno obdobje• zaključili smo razpis za usposabljanje strokovnih kadrov, ki je financiran iz sredstev ESS• oddali prijavo na novi razpis za usposabljanje strokovnih kadrov• zaključujemo projekt GEA+, predstavitev bo na naslednji seji UO • prenovili smo spletno strani• izdali smo planinski vodnik Škofjeloško in Cerkljansko hribovje• začeli smo z akcijo Knjiga tedna• izdali dva koledarja Pozdrav z gora in Čez tri gore ter jih začeli intenzivno tržiti

Zdenka Mihelič, predstavnica PZS za odnose z javnostmi, je podala kratko predstavitev nove spletne strani PZS, ki je bila javno objavljena na dan seje.

AD.3 Pravilnik o članarini in izkaznici ter zavarovanja 2012Milena Brešan je podala uvodno obrazložitev. Gradivo je bilo posredovano v gradivu za sejo.Odbor za članstvo se je srečal z nekaterimi dilemami, kot je družinska članarina in popust na to ter delitveno razmerje med PZS in PD.Postavilo se je vprašanje ali naj ima družinska članarina popust v višini 20 %, kot je sedaj uveljavljen za člane S+Š in P+O ali v višini 10 % za vse člane družine. Z uvedbo popusta za vse družinske člane se bo znižal prihodek od članarine tako PD kot tudi PZS. Pri uveljavitvi 20-odstotnega popusta za družinske člane za vse družinske člane bi to pomenilo za PZS okoli 11.000 € manj prihodkov, za enako vrednost bi bila prikrajšana tudi vsa planinska društva pri nas. Pri uveljavitvi 10-odstotnega popusta za družinske člane za vse družinske člane bi to pomenilo za PZS 5.500 € manj prihodkov, za enako vrednost pa bi bila prikrajšana tudi vsa planinska društva pri nas. Ponovna uvedba družinske članarine bi na drugi strani dala večji pomen in spodbudo družinskemu gorništvu, spodbudila bi včlanjevanje celotne družine v planinsko organizacijo, ne samo nekaterih družinskih članov, kar bi zagotovo pripeljalo k povečanju števila članov v PZS.

Pri delitvenem razmerju je Odbor za članstvo predlagal, da bi se v letu 2012 spremenilo razmerje 55 % PZS in 45 % PD za vsa planinska društva, ki bodo posredovala poimenske sezname svojih članov. Poimenska evidenca članov bo pomenila boljše pogoje pri dogovarjanju z zavarovalnico in lažjo vzpostavitev enotne evidence članstva, preko katere bo možno sistematično delo s člani. V letu 2013 bi bilo delitveno razmerje 55 % PZS in 45 % PD za vsa planinska društva, s tem da bi planinskim društvom, ki bi imela vsebinsko bogate programe, omogočili delitev 50 % PZS in 50 % PD. Za razvrščanje planinskih društev v različne kategorije po vsebini programov bo UO PZS v letu 2012 sprejel merila za razvrščanje planinskih društev. Pri višini članarine je Odbor za članstvo podal predlog, da bi se za leto 2012 in 2013 članarina za člane B povišala na 22 €, za člane S+Š na 14 €, za člane P+O pa na 6 €. Predloge za vrednost članarine A in A+ bomo določili, ko bomo zaključili pogajanja z zavarovalnico. Predlagane vrednosti članarine bi bile za leta 2012 in 2013. Generalni sekretar PZS je predstavil aktivnosti izbire nove zavarovalnice za zavarovanja, ki so vezana na članarino. V začetku avgusta je bil pripra-vljen razpis za novo obdobje, v katerem smo upoštevali pobude, želje, ki so bile podane s strani društev, skupin in posameznikov. Razpis je bil poslan širokemu krogu zavarovalnic tako slovenskim kot tujim zavarovalnicam. Odzvale so se štiri zavarovalnice, ki so izpolnjevale pogoje iz razpisa, v finalni izbor sta se uvrstili dve zavarovalnici. Z njima sedaj potekajo zaključna pogajanja. Na razpis sta se odzvali tudi dve tuji zavarovalnici, ki pa sta bile v nadaljnjem dogovarjanju izključene, ker niso izpolnjevali razpisnih pogojev. Sta pa ti dve ponudbi pokazali, kako imajo sistem zavarovanj rešen v sosednjih planinskih organizacijah in v katero smer bi bilo potrebno razmišljati v prihodnje. Nihče razen CAI-ja ne ponuja v osnovnem zavarovanju članstva nezgodno zavarovanja, imajo pa vključeno 24-urno zdravstveno asistenco in asistenco za primer reševanja. Matej Planko se je zahvalil Danilu Škerbinku za sodelovanje in predstavitev dilem, s katerimi so se srečevali pri predhodnih razpisih in pogajanjih z zavarovalnicami.Bojan Rotovnik je še dodal, da bodo zavarovanja vsaj v takem obsegu, kot so bila doslej, zelo se pa dela na članarini A in A+, kjer pa bodo pogoje občutno boljši kot do sedaj.Manja Rajh je podprla uvedbo evidence članstva, vendar je predlagala, da se to formulira na malo drugačen način, da je to potrebno za dosega boljših pogojev. Predlagala je, da se pridobi informacija, kako PD-ji do sedaj vodijo evidenco in da se jim pri tem pomaga z enostavnimi programi. Postavila je vprašanje, da bi se v nadaljevanju malo bolj razložilo, kaj je bilo mišljeno z vsebinsko bogatimi programi, ker imajo nekatera majhna društva samo dva programa in tista zelo bogata, večja društva pa imajo lahko več bogatih programov. Zanimalo jo je, kateri sta ti dve zavarovalnici, ki sta prišli v ožji izbor.Marinka Koželj Stepic je postavila vprašanje, zakaj je Planinski vestnik vključen v članarino A.

ZAPISNIK 6. SEJE UPRAVNEGA ODBORA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE

6

Bojan Rotovnik je odgovoril, da je v tem trenutku prevelik poseg, da Planinski vestnik ne bi bil več vključen v A članarino, da bo to ostalo za drugo leto, da se bo lahko o tem temeljito preučilo.Gregor Rupnik je povedal, da so društva v njihovem MDO PD-ju soglasno za uvedbo družinske članarine, popust naj bi bil 20 %, ker izpad prihodka ne bi bil tako velik, kot je prikazan, saj bi bilo večje število članstva ter da podpirajo delitveno razmerje za leto 2012.Danilo Škerbinek je poudaril, da je odnos s člani zelo občutljiva zadeva, preudarno je potrebno začeti spremembe. V sosednjih državah imajo starejši popust glede na trajanje članstva v organizaciji. Otroci pa imajo znižano članarino, drugi in vsi nadaljnji otroci pa imajo brezplačno članarino, če sta starša člana. Člani društev, ki imajo koče, imajo nižjo članarino, ker so pod pritiskom investicijskih in drugih sred-stev za koče. Razmisliti bi morali tudi kako in kaj ponuditi starejšim občanom. Kar nekaj planinskih zvez v Evropi ponuja novim članom v animacijske namene ugodnost, da tisti, ki se odloči za članstvo po 1. oktobru, ima vključeno tudi članarino za naslednje leto, vključno z januarjem še naslednje leto (npr. 1. 10. 2011–31. 1. 2013)Milena Brešan je povedala, da se je v tem trenutku težko opredeliti, da bo Odbor za članstvo obravnaval vse pobude in pripombe in da se bodo o teh zadevah opredelili.Bojan Rotovnik je povedal, da je bilo eno izmed temeljnih izhodišč za pripravo članarine 2012 to, da se zelo malo posega v sedanjo ureditev, spremembe ne bodo zelo velike, skušali pa bomo izboljšati sedanje ugodnosti za člane. V oktobru bodo vsi PD-ji dobili dopis s priloženim pooblastilom, da bo lahko PZS prodajala članarino za člane PD tudi preko svojih prodajnih kanalov (spletna stran, sedež PZS, sejmi …). Celotno logistiko bo prvo leto vodila PZS, vsi podatki se bodo takoj posredovala PD-jem in vsa članarina, vplačana preko PZS, se bo zavedla v sistem obračuna članarine. Hkrati je poudaril, da je večina ugodnosti za člane, ki jih je navajal Škerbinek, vezana na centralno evidenco članstva, ki jo imajo vzpostavljeno vse alpske planinske zveze.

Predsednik je odprl razpravo, da se opredelijo, s kakšnim popustom bi imeli družinsko članarino (20 % ali 10 %)Miro Eržen je proti povišanju članarine glede na situacijo oz. ekonomske razmere, ki so sedaj. V vaškem okolju popust na družinsko članarino bistveno ne dvigne število članstva.Manja Rajh je mnenja, da naj višina članarine ostane na enakem nivoju, kot je bila v preteklih letih in podpira 20 % popust na družinsko članarino.Po razpravi je predsednik podal v glasovanje:

SKLEP 3/22-9-2011: Do naslednje seje se naj planinska društva na sejah MDO PD opredelijo do predlaganih variant višine družinskega popustaSklep je bil sprejet z 2 glasovoma proti. Proti sta bila Miro Eržen in Danilo Škerbinek.

Predsednik je še dodal, da, v kolikor bi šli na povečano članarino, bi se lahko tudi delitveno razmerje spremenilo in ves ta dodatek bi ostal v planinskih društvih. Jurček Nowakk je povedal, da so prišli predlogi, da bi bil Planinski vestnik možnost tudi v B članarini.Prosil je še, da bi nekdo iz Odbora za članstvo prišel na sejo MDO PD KBO, ki bo 25. 10. 2011, kjer bi članarino predstavili bolj natančno. Tone Jesenko je postavil vprašanje, kako bo s članarino B1, ali se bo prav tako povečala, saj je to populacija ljudi, ki je finančno najšibkejša. Predsednik mu je odgovoril, da počakamo, da Odbor za članstvo pripravi podrobnejše gradivo.

SKLEP 4/22-9-2011: Odbor za članstvo PZS do 12. 10. pripravi gradivo za obravnavo na sejah MDO PD. V primeru, da se bo za leto 2012 povi-šala članarina se bo tudi spremenilo delitveno razmerje med PZS in PD, v nasprotnem primeru ostane delitveno razmerje enako, kot do sedaj.Sklep je bil soglasno sprejet.

AD.4 Mednarodna dejavnost• UIAA

Predsednik je podal osnovno predstavitev mednarodne planinske zveze UIAA. Na sejo so bili povabljeni vsi trije predstavniki PZS, ki so v UIAA in sicer Klemen Medja-Mountaineering Commission UIAA, Zdenka Mihelič-Youth Commission UIAA, Andrej Pečjak-Ice Climbing Commission UIAA. Skupščina UIAA je enkrat na leto, lani je bila v Bormiu v Italiji, letos je v Katmanduju v Nepalu, kjer je letos svetovno leto turizma. Skupščina poteka 2-3 dni, udeleži se jo okoli 150 delegatov iz celega sveta, kjer je priložnost za izmenjavo mnenj, za pridobivanje novih poznanstev. V osnovi so tri tipične skupine, ki so vključene v UIAA. V eni skupini je tradicija alpsko izhajajočih planinskih zvez, kjer smo vključeni tudi mi, in je cel spekter dejavnosti od športno rekreativnega vidika do varstva gorske narave, do planinskega gospodarstva, planinskih poti itd., ki celostno pristopamo k goram. To so predvsem zveze s področja Alp in Pirenejev. Drugi sklop predstavljajo zveze, ki preko svojega članstva gojijo športno rekreativni vidik in organizirajo predvsem trekinge, izlete, predavanja ipd. Tipični predstavniki so Angleži, Američani in Kanadčani. V tretji skupini pa so planinske zveze s področja Himalaje, ki delujejo predvsem na organiziranju trekingov in pobiranja pristojbin za vrhove.Pred tremi leti sta iz UIAA izstopili Nemčija in Avstrija, kar je bil kar velik vsebinski, strokovni in kot tudi finančni primanjkljaj. Klemen Medja, predstavnik MC UIAA, je povedal, da je MC UIAA komisija, ki naj bi nudila strokovno podporo raznovrstnim vprašanjem s področja UIAA. Trenutno so najbolj poznan produkt te komisije standardi usposabljanj, standardi strokovnih delavcev v različnih planinskih dejavnostih od vodništva do alpinističnih, športno-plezalnih inštruktorjev. Drugo področje je področje pravnih vprašanj, tretje področje pa je področje etike oz. etičnih smernic za delovanje v gorskem svetu. Sama komisija je v preteklosti iskala podporo manj razvitih članic. Dosežen je bil uspešen dogovor s Petzlovo fundacijo, ki je podprla promocijo standardov usposabljanj v Indiji in Nepala. Na področju Nepala je bilo tudi že nekaj dogovarjanja z nami.Zdenka Mihelič, predstavnica YC UIAA, je povedala, da je naše delovanje v njej je dolgo in s tradicijo. Prvi predstavnik Slovenije (Jugoslavije) je bil Danilo Škerbinek. Področja dela so spodbujanje mladinskih organizacij, da začnejo delati z mladimi, pripravlja strokovne programe za tiste, ki šele začenjajo delati z mladimi, prav tako za tiste, ki že delajo z mladimi in bi radi dosegli še več. Spodbujanje organiziranja mladinskih taborov in dogodkov. Letos je bilo prijavljenih sedem mladinskih tabrov po celem svetu. Slovenija je dobro zastopana in nas tudi upoštevajo. Mi poskušamo organizirati planinske tabore, naši so bili na mednarodnem taboru v Italiji in imeli smo na podlagi YC medsebojno izmenjavo 'Pot Dolomitov'.Andrej Pečjak, predstavnik ICC UIAA, je razložil, da komisija pokriva tekmovalno ledno plezanje, ki je podobno kot športno plezanje. Zadnje čase so velike težave z ledom, zato jih je nekaj prešlo tudi na umetne konstrukcije. Ukvarjajo se z organizacijo tekem svetovnega pokala, svetovnega prvenstva, mladinskih prvenstev, z izobraževanjem sodnikov, postavljavcev in organizatorjev.

O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E - Z A K O N O D A J A I N U R A D N E O B J A V E 7

Njihov velik cilj je, da bi prišli na Olimpijske igre. Imajo velik minus, saj nimajo baze mladine. Imajo pa veliko število tekmovalcev. Njegovo področje je načelnik tehnične podkomisije in pokriva konstrukcije, sodnike, postavljavce in pravila. Sodelujejo tudi z anti-doping komisijo. Nudijo tudi pomoč pri izvedbi mednarodnih tekem.

• skupščina UIAA v letu 2013 (kandidatura PZS) Ko smo na UO PZS sprejeli ta sklep, smo bili edini kandidati, sedaj pa so se prijavili tudi Švicarji, ki v leta 2013 praznujejo 150 let obstoja. Zato predsednik predlaga, da PZS umakne kandidaturo in da podpremo kandidaturo Švice.Andrej Brvar je povedal, da je bila PZS pred 20 leti kot prva športna organizacija sprejeta v mednarodno organizacijo. Doseči nam je uspelo prepoznavnost PZS v mednarodni organizaciji, saj smo imeli veliko uspešnih alpinistov. Eden izmed ciljev je bilo spraviti enega izmed naših ljudi v Upravni odbor UIAA, kar nam je tudi uspelo (Tomaž Vrhovec). UIAA vloga je manjša kot pred 20 leti, ni več tako avtoritativna kot takrat. Naši ljudje že posedujejo znanje UIAA. Potrebno je redefinirati naše pozicije v tujem prostoru. Meni, da je naša pozicija boljša v CAA kot v UIAA.Predsednik je podal v sprejem sklep:

SKLEP 5/22-9-2011: Upravni odbor PZS daje soglasje k umiku kandidature PZS za organizacijo generalne skupščine 2013 in podpira kandida-turo Švicarske planinske zveze.Sklep je bil soglasno sprejet.

• Združenje planinskih zvez Balkana – BMU (Balkan Mountaineering Union)V združenje so včlanjene planinske zveze: Srbije, BiH, Črne Gore, Albanije, Makedonije, Bolgarije in Turčije. Združenje je letos iz neformalne oblike z uradno registracijo zveze v Makedoniji prešlo v formalno obliko delovanja in sprejet je bil tudi statut združenja. Trenutni predsednik združenja je Jovica Ugrinovski, hkrati tudi predsednik Planinske zveze Makedonije. Na podlagi dosedanjih stikov in rednih oblik sodelovanja planinskih organizacij iz Slovenije s planinskimi organizacijami na Balkanu, je predsednik združenja na PZS naslovil predlog, da PZS postane opazovalka v združenju. Ta status ne prinaša nobenih direktnih finančnih ali kakšnih drugih obveznosti, nudi pa možnost aktivnega sodelovanja z združenjem in z včlanjenimi zvezami.

SKLEP 6/22-9-2011: Upravni odbor PZS sprejema vabilo Združenja planinskih zvez Balkana (Balkan Mountaineering Union – BMU) za sode-lovanje in soglaša, da PZS na BMU posreduje vlogo za pridobitev statusa opazovalca v Združenju planinskih zvez Balkana.Sklep je bil soglasno sprejet.

• Srečanje treh dežel Tone Tomše je predstavil sodelovanje Planinske zveze Slovenije pri organizaciji Srečanja treh dežel. Letošnje srečanje bo v Italiji od 22.–23. oktobra, tema bo turizem in zakonodaja.V razpravi so sodelovali France Benedik, Marko Vidmar in Janez Bizjak. Danilo Škerbinek je predlagal, da se v to mednarodno sodelovanje vključi vse MDO PD ob meji z Avstrijo in Italijo ter predlog, da se kot nadaljnjo usmeritev tega sodelovanja vzpodbuja sodelovanje med PD, ki delujejo ob obeh straneh nekdanje meje. Po razpravi je predsednik podal v glasovanje:

SKLEP 7/22-9-2011: Upravni odbor PZS prenaša sodelovanje Slovenije v Srečanjih treh dežel iz PZS na MDO PD Primorsko-Notranjske, MDO PD Posočja, MDO PD Gorenjske in MDO PD Koroške. PZS po potrebi sodeluje pri zagotavljanju strokovne podpore pri pripravi predavanj in gradiv za vsakoletne tematike srečanj.Sklep je bil soglasno sprejet.

SKLEP 8/22-9-2011: Upravni odbor PZS soglaša, da se za sodelovanje Slovenije v Srečanjih treh dežel ustanovi koordinacijski odbor, ki ga sestavljajo predsedniki vseh vključenih MDO PD-jev ter vodja koordinacijskega odbora, ki ga izvolijo predsedniki vključenih MDO PD-jev.Sklep je bil soglasno sprejet.

AD.5 Vodila o prostovoljstvu v planinski organizacijiJurček Nowakk je predstavil vodila o prostovoljstvu.V razpravi so sodelovali Marinka Koželj Stepic, ki je povedala, da je večina PD-jev v njihovem društvu slabo seznanjena s temi vodili. Večina je proti administraciji, ki jo zahteva pravilnik, predvsem zaradi zlorabe osebnih podatkov.Igor Mlakar je bil mnenja, da so zneski za delo v visokogorju zelo nizki, druga zadeva pa je izjava prostovoljke neprimerna in jo ne podpira. Predsednik je dodal, da se vsako društvo po lasti presoji odloči ali se bo vključilo ali ne. Ob tem pa poziva delovno skupino za pripravo pravilnika o prostovoljstvu, da pripravi kratka in jasna vodila na 2–3 straneh.

SKLEP 9/22-9-2011: Upravni odbor PZS predlaga planinskim društvom, da se vključijo v sistem prostovoljstva v skladu z Zakonom o prostovoljstvu.Sklep je bil soglasno sprejet.

SKLEP 10/22-9-2011: Upravni odbor PZS s podanimi pripombami sprejema osnutek Vodil o prostovoljstvu v planinski organizaciji. S tem se dokument prekvalificira v predlog, ki bo podan v sprejem na naslednji seji UO PZS.Sklep je bil soglasno sprejet.

AD.6 Statut PZS Miro Eržen je predstavil analizo postopka spreminjanja statuta PZS. Med samim delom se je pojavljalo vprašanje: Ali je bila celotna organizacija pri-pravljena na spremembe, ki jih zahteva ta čas?Manja Rajh je predlagala, da je v razgovor o statutu potrebno vključiti vsa društva in še posebej pritegniti tista društva, ki so pasivna do tega problema.

ZAPISNIK 6. SEJE UPRAVNEGA ODBORA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE

8

Danilo Škerbinek je povedal, da je postopek priprave tisti, ki je v teku priprave gradiv za statut povzročil marsikatero razhajanje, ki so se vlekla do skupščine. Vsebinski razlog je način vodenja razprave. Prav tako je bil precenjen pomen e-komuniciranja, različna stopnja dojemanja. Nadaljnje delo pri pripravi statuta bo uspešno le, če minule težave resnično objektivno analiziramo. Predlog novega statuta tudi ne zajema nekaterih vsebin, brez katerih bo delo PZS otežkočeno.

SKLEP 10/22-9-2011: Delovna skupina za pripravo Statuta PZS za sejo, ki bo 27. 10. 2011, pripravi predlog statuta, pri čemer izhaja iz predloga, objavljenega v Obvestilih PZS, 7. 4. 2011 s tem, da naj posebno skrbno prouči, ali in kako spremeniti in dopolniti tiste določbe predloga statuta, glede katerih so bili vloženi amandmaji.Sklep je bil soglasno sprejet.

AD. 7 Pogodba s Slovensko vojsko Matej Planko je predstavil potek priprave pogodbe s Slovensko vojsko.Slovenska vojska nas je v mesecu marcu pozvala, da smo ji posredovali naše predloge o možnem sodelovanju med Slovensko vojsko in Planinsko zvezo Slovenije. Na podlagi naših predlogov in idej, ki so nastale na strani Slovenske vojske je nastal osnutek Pogodbe o medsebojnem sodelovanju.V razpravo se je vključil Miro Eržen, ki je povedal, da se je podpisalo pismo o nameri o sodelovanju Slovenskega planinskega muzeja in Slovenske vojske. V 3. členu, prva alineja se naj doda še beseda planinske, tako da se celotna alineja glasi: ohranjanje vojaške in planinske zgodovine.

SKLEP 11/22-9-2011: Upravni odbor PZS soglaša z vsebino petletne pogodbe o sodelovanju PZS s Slovensko vojsko in pooblašča predsednika PZS, da podpiše pogodbo o sodelovanju.Sklep je bil soglasno sprejet.

AD. 8 Raziskovalna skupina Slavica Tovšak je povedala, da Raziskovalna dejavnost žal zaradi nesprejetega statuta ni opredeljena v naših statutarnih določilih. Zato se PZS ne more registrirati kot raziskovalna organizacija. To pomeni, da ne moremo kandidirati na razpise Javne organizacije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Kljub temu lahko opravljamo raziskovalno delo znotraj PZS. Zato je UO PZS predlagala, da s sklepom potrdi delovno skupino, ki bo pripravila program dela in se vključila v postopke registracije PZS kot raziskovalne organizacije takoj, ko bo sprejet novi Statut PZS. Danilo Škerbinek je v razpravi predlagal dopolnitve področij (varnost pri planinski dejavnosti).

SKLEP 12/22-9-2011: Upravni odbor PZS soglaša z ustanovitvijo raziskovalne skupine za evidentiranje in pripravo projektov.Sklep je bil soglasno sprejet.

SKLEP 13/22-9-2011: Upravni odbor PZS potrjuje raziskovalno skupino za evidentiranje in pripravo projektov v sestavi: Slavica Tovšak (PD Jakoba Aljaža Maribor), Iztok Cukjati (PD Vrhnika), Peter Mikša (PK Rogaška Slatina), Simon Brezovar (PD Ljubljana-Matica), Herman Berčič, (PD Domžale), Stojan Burnik (PD Ljubljana-Matica).Sklep je bil soglasno sprejet.

AD. 9 Termini aktivnosti v letu 2012 Tone Tomše je v kratkem predstavil aktivnosti v letu 2012, gradivo je bilo priloga k gradivu za sejo.

SKLEP 14/22-9-2011: Upravni obor PZS potrjuje termin Skupščine PZS, ki bo 14. aprila 2012 v soorganizaciji s PD Maks Meško Ormož, v Ormožu, ter da bo srečanje Slovenskih planincev 16. junija 2012 v Kranjski Gori v soorganizaciji z Gorsko reševalno zvezo Slovenije in MDO PD Gorenjske.Sklep je bil soglasno sprejet.

AD. 10 Sredstva planinskega skladaGlede na skupščini PZS sprejeti finančni načrt PZS za leto 2011 bomo obravnavali še zadnje programe porabe sredstev za projekte mladinske komisije, komisije za usposabljanje in preventivo ter komisije za varstvo gorske narave.

SKLEP 15/22-9-2011: Upravni odbor PZS izdaja soglasje k predvideni porabi sredstev iz Planinskega sklada za projekte mladinske komisije, komisije za usposabljanje in preventivo ter komisije za varstvo gorske narave.Sklep je bil soglasno sprejet.

Na seji UO PZS je bilo v tem času prisotnih še 18 članov UO PZS z glasovalno pravico (oz. 69 %).

AD. 11 Sprejem PD v članstvo in brisanje Prejeli smo 2 prošnji za včlanitev v PZS: Alpski gorniški klub, Šaleški alpinistični odsek.

SKLEP 16/22-9-2011: Upravni odbor PZS na podlagi 23. člena statuta sprejema med člane PZS: Alpski gorniški klub, Pševska cesta 29, Kranj, in Društvo Šaleški alpinistični odsek, Šaleška cesta 3, Velenje.Sklep je bil soglasno sprejet.

Iz PZS se izbriše društvo Združenje gorskih vodnikov Slovenije, ker so že nekaj let gorski vodniki organizirani kot poklicno združenje in ne več kot društvo. Osnova za izbris je v petem odstavku 21. člena Zakona o gorskih vodnikih ter v dejstvu, da društvo ZGVS pravno-formalno ne obstaja več.

O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E - Z A K O N O D A J A I N U R A D N E O B J A V E 9

SKLEP 17/22-9-2011: Upravni odbor PZS zaradi spremembe organizacijske oblike izbriše društvo Združenje gorskih vodnikov Slovenije iz registra članov PZS. Sklep je bil soglasno sprejet.

AD. 12 Vprašanja in pobude članic in članov upravnega odbora PZSDanilo Škerbinek je postavil vprašanje, zakaj PZS dopušča, da prevzemajo naše planinske poti kot svoje druge organizacije, ki naše označbe na poteh premarkirajo z drugačnimi (svojimi) oznakami. Odgovor je bil, da se je pot odstopila turistični organizaciji. Zadolžuje se Komisijo za planinska pota, da pripravi pisni odgovor.Anton Purg je podal pobudo za podaljšanje veljavnosti vstopnic za ogled Slovenskega planinskega muzeja (SPM) v Mojstrani do 31. 12. 2012, z obra-zložitvijo, da planinska društva v MDO PD Podravju zaradi oddaljenosti, nekatera pa tudi zaradi kratkega časa od dneva, ko so prejela vstopnice, le-teh ne bodo mogla izkoristiti do 31. 12. 2011.Predsednik mu je odgovoril, da bo pobuda bo posredovana Poslovnemu odboru SPM.Miro Eržen je razložil, da je cesta v Vrata je zelo slaba, praktično neprevozna zaradi hudourniškega delovanja. Takšno stanje je glede na pomen, ki jih imajo Vrata v planinstvu nevzdržno. Sestanek je bil že s predstavniki Direkcije RS za ceste in so predlagali, da se ta cesta uvrsti v kategorijo turističnih cest nacionalnega pomena. Planinska zveza Slovenije naj skupaj s Turistično zvezo Slovenije pripravi predlog za novo kategorizacijo ceste v Vrata. S tem se bo lahko PZS tudi aktivno vključila v pripravo predloga prometnega režima v dolini Vrat. Predsednik je podal odgovor, da naj se do te pobude opredelita KVGN in TNP in da pobudnik predstavi tudi načrt za umirjanje prometa. Morebitne odločitve glede tega bo UO sprejemal na naslednjih sejah.Jurček Nowakk prosi za odgovor za izdelavo knjižice, ter odgovor glede poti okoli Velike planine in Krvavca. Prav tako prosi, da bi tudi predsedniki MDO PD-jev dobili pošto, ki jo dobivajo predsedniki PD-jev.

AD. 13 Raznoa. Imenovanja, potrditve in razrešitve• KOMISJA ZA USPOSABLJANJE IN PREVENTIVO

SKLEP 18/22-9-2011: Upravni odbor PZS razrešuje Dušana Prašnikarja (PD Domžale) z mesta člana Komisije za usposabljanje in preventivo, ki odstopa iz osebnih razlogov. Sklep je bil soglasno sprejet.

SKLEP 19/22-9-2011: Upravni odbor PZS na predlog načelnika KUP-a Franca Kadiša imenuje novega člana KUP-a Uroša Kuzmana (PD Velenje).Sklep je bil soglasno sprejet.

• ODBOR ZA PRIZNANJA

SKLEP 20/22-9-2011:Upravni odbor PZS razrešuje Andrejo Barl (PD Slovenj Gradec) z mesta članice Odbora za priznanja, ki odstopa na lastno željo. Sklep je bil soglasno sprejet.

SKLEP 21/22-9-2011: Upravni odbor PZS na predlog vodje Odbora za priznanja PZS Jožeta Melanška imenuje novo članico Odbora za priznanje Jožico Heber (PD Dravograd).Sklep je bil soglasno sprejet.

b. Pravilnik o licenciranju KUP-a Pravilnik o licenciranju je zahteva OKS, ki je odgovoren za licenciranje v športu. Vsaka NPZ pelje licenciranje samostojno, kar smo do sedaj imeli zapisano v programih usposabljanja. Nov pravilnik o licenciranju zahteva ločen in strnjen dokument, ki ureja področje licenciranja posamezne NPZ. Temu se ne moremo izogniti v kolikor želimo sodelovati v sistemu. Pravilnik je zgolj strnjena oblika že obstoječega stanja, se pravi, licenciranje pod vodstvom PZS in veljavnost za obdobje, ki je predpisano v programu usposabljanja. Prav tako je pravilnik pogoj za sodelovanje na razpisu ESS iz tega razloga vse skupaj poteka urgentno.

SKLEP 21/22-9-2011: Upravni odbor PZS na predlog KUP potrjuje Pravilnik o licenciranju strokovnih delavcev v športu Planinske zveze Slovenije.Sklep je bil soglasno sprejet.

Slavica Tovšak je v svojem in v imenu Antona Purga vse prav lepo povabila v Slovenski planinski muzej, kjer se bodo predstavila planinska društva, ki delujejo v okviru MDO PD Podravja.Rok Kovšca je povedal, da je zaključen projekt prenove akcij Ciciban planinec in Mladi planinec in je vsem članom UO razdelil nove knjižice Cici planinec in Mladi planinec/planinka.

Seja je bila zaključena ob 21. uri.

Zapisala:Mija Damjan-Stegu,vodja pisarne PZS

Matej Planko, Bojan Rotovnik,generalni sekretar PZS predsednik PZS

ZAPISNIK 6. SEJE UPRAVNEGA ODBORA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE

10

Na podlagi 6. odstavka 20. člena in tretje alineje 50. člena Statuta Planinske zveze Slovenije ter 5. člena Poslovnika o delu upravnega odbora Planinske zveze Slovenije in predsedstva UO PZS, je upravni odbor Planinske zveze Slovenije na svoji 3. dopisni seji, 21. 11. 2011 sprejel

PRAVILNIK O IZKAZNICI IN VRSTAH ČLANARINE1. členČlanska izkaznica Planinske zveze Slovenije (v nadaljevanju: PZS) je pravokotne oblike velikosti 85 mm x 55 mm z imenom in znakom PZS. Kot veljavne članske izkaznice predšolskih in osnovnošolskih otrok se uporabljajo tudi Cici dnevnik, Dnevnik 1 Mladi planinec/Mlada planinka in Dnevnik 2 Mladi planinec/Mlada planinka. Članska izkaznica se uporablja skupaj z enim od veljavnih osebnih dokumentov, kadar je to potrebno.

Članska izkaznica vsebuje:• ime društva, kluba, ki je član PZS (v nadaljevanju: član PZS),• osebne podatke člana – imetnika izkaznice (v nadaljevanju: član): ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega ali začasnega

bivališča.

Na izkaznici je še:• zaporedna številka izkaznice,• prostor za lepljenje članskih znamkic,• znak podpisnic sporazuma o priznavanju reciprocitete pri prenočevanju v planinskih kočah podpisnic sporazuma.

2. členČlan dokazuje pripadnost članu PZS s člansko izkaznico in plačano članarino za tekoče leto.

Vsakoletno članstvo traja od dneva včlanitve do 31. 1. naslednje leto. Imetnik izkaznice poravna članarino praviloma do 31. 1. za tekoče leto.

3. členZnamkica, ki določa veljavnost izkaznice za tekoče leto, je kvadratne oblike z robom velikosti 15 mm. Na znamkici je napis PZS in črkovna oznaka vrste članarine, na spodnjem robu pa je natisnjeno leto veljavnosti. V podlagi znamkice je odtisnjen znak PZS.

4. členČlan lahko izbira med različnimi vrstami članarine:A+: polnoletna oseba; aktivni obiskovalec domačih in tujih gora z največjim obsegom ugodnosti,A: polnoletna oseba: aktivni obiskovalec domačih in tujih gora z večjim obsegom ugodnosti,B: polnoletna oseba: aktivni obiskovalec domačih in tujih gora z osnovnim obsegom ugodnosti,B1: polnoletna oseba: oseba starejša od 65 let, z osnovnim obsegom ugodnosti,S+Š: srednješolec ali študent do vključno 26. leta starosti,P+O: predšolski ali osnovnošolski otrok in mladostnik,OPP: oseba s posebnimi potrebami.

Ob včlanitvi prejme vsak član, ne glede na izbrano vrsto članarine, osnovne informacije o pravicah, obveznostih in članskih ugodno-stih ter informacije o PZS.

5. členDružinski popust v vrednosti 20 % se obračuna vsem družinskim članom (razen A+, A in B1), kadar članarino plačajo vsi družinski člani sočasno. Člani A+ in A imajo enako vrednost popusta kot pripada članom B. Za družinske člane se štejejo, poleg staršev, še mladi do vključno 26. leta, ki niso zaposleni ali so brez lastnih dohodkov, ter osebe, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost (OPP) in so člani družine. Za družino se šteje tudi mati samohranilka ali oče samohranilec z vsaj enim otrokom. Družinski popust se obračuna na pod-lagi poslanega poimenskega seznama vseh družinskih članov.

Znižani prihodek iz družinskega popusta se enakomerno deli v breme deleža sredstev člana PZS in PZS, razen kategorije P+O in OPP, kjer je razmerje 80 : 20 v korist člana PZS. Član PZS to izkaže v obračunu članarine in s poslanim poimenskim seznamom članov PZS.

Kadar član PZS kateremu od svojih dolgoletnih članov odobri znižano članarino zaradi slabega gmotnega ali zdravstvenega stanja (v skladu s 4. točko 20. člena Statuta PZS) lahko to odobri v breme deleža svojih sredstev.

6. členVišina članarine se lahko za naslednje leto uskladi glede na indeks cen življenjskih potrebščin kot jih za preteklo leto objavi Statistični urad Republike Slovenije. O povišanju članarine odloči z ugotovitvenim sklepom UO PZS. Sklep, ki je sestavni del finančnega načrta PZS za naslednje leto, se objavi v Obvestilih PZS, na spletni strani PZS in na druge načine, ki jih PZS uporablja za obveščanje članov in članov PZS.

O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E - Z A K O N O D A J A I N U R A D N E O B J A V E 11

Po poravnavi stroškov vezanih na pravice članov se opravi delitev članarine med članom PZS in PZS v razmerju 41 % za člana PZS in 59 % za PZS od celotne vrednosti članarine.

Članu PZS, ki bo v letu 2012 posredoval PZS popolni seznam članov, se delitveno razmerje spremeni tako, da znaša 45 % za člana PZS in 55 % za PZS. Delitveno razmerje določi z ugotovitvenim sklepom UO PZS.

V letu 2013 bo delitveno razmerje za vse člane PZS 45 % v korist člana PZS in 55 % v korist PZS. Delitveno razmerje se bo spremenilo za tiste člane PZS, ki bodo na podlagi v letu 2012 sprejetih meril upravičeni do dodatnega popusta. Za te člane PZS bo delitveno raz-merje 50 % za člana PZS in 50 % za PZS. PZS bo tudi v letu 2013 pokrila materialne stroške, ki jih prinaša članarina.

7. členČlani imajo poleg pravic in obveznosti, ki so določene s Statutom PZS in temeljnim aktom člana PZS, tudi ugodnosti.

Člani PZS lahko vsako leto za člane določijo še dodatne ugodnosti iz svoje pristojnosti.

8. členČlani PZS so dolžni poravnati svoje obveznosti v plačilnih rokih za plačilo članskih znamkic in obenem posredovati obračune član-skih znamkic na posebnem obrazcu (Obračun članskih znamkic) ter podatke o članih.

Za znamkice, izdane članu PZS do 15. marca tekočega leta, bo ta ob prejemu znamkic prejel tudi račun z obvezo njegove poravnave do 31. marca tekočega leta. Za vse kasneje prejete znamkice bodo člani PZS prejeli račun z obvezo njegove poravnave v roku 30 dni. Brez tekoče poravnanih obveznosti do PZS ni možno pridobiti novih oz. dodatnih znamkic.

Končni obračun članskih znamkic mora biti izdelan in posredovan Strokovni službi PZS najkasneje do 15. novembra tekočega leta.

9. členUresničevanje določil tega Pravilnika spremlja Odbor za članstvo UO PZS, ki ga imenuje UO PZS. Odbor za članstvo, ki ga vodi pred-sednik odbora, tekoče poroča UO PZS o stanju in opažanjih na svojem področju dela.

10. členGeneralni sekretar PZS vsako leto izda Navodilo za izvajanje Pravilnika o izkaznicah in vrstah članarine ter obrazec, na katerem člani PZS poročajo o strukturi članstva za tekoče leto. Navodilo se objavi v Obvestilih PZS in na spletni strani PZS.

11. členCentralna evidenca članstva se uvede 1.1.2013. Časovno premakljiva članarina (članstvo velja 1 leto od plačila članarine) pa v letu 2014.

12. členSpremembe tega pravilnika se sprejemajo po enakem postopku kot sam pravilnik.

13. členPravilnik o izkaznici in vrstah članarine stopi v veljavo dan po sprejetju na Upravnem odboru PZS.

Planinska zveza SlovenijeBojan Rotovnik,

predsednik

Številka: UO/525-2011

12

Datum: 22.11.2011

NADGRADNJA SISTEMA ČLANARINE V PLANINSKI ORGANIZACIJI ZA LETO 2012 1. Izhodišča za spremembe in izboljšave članarine v planinski organizaciji je obravnaval in potrdil Upravni odbor na sejah 7. 7. 2011,

22. 9. 2011 in 27. 10. 2011. 2. Glavno vodilo pri pripravi članarine za leto 2012 je, da se obstoječi sistem članarine bistveno ne spreminja, da pa se poskuša sedanji

sistem izboljšati in nadgrati, kolikor je to v trenutnih časovnih in finančnih okvirih možno. In sicer:• uvedba novih vsebinskih ugodnosti in popustov za člane, • ustreznejše zavarovanje za vse člane, ki izvajajo zahtevnejše oblike planinstva (alpinisti, turni smučarji, obiskovalci visokih tujih

gorstev ...) ,• možnost včlanjevanja članov PD tudi preko PZS:

1. z novimi možnostmi plačevanja članarine s sodobnimi načini: plačilo preko interneta, plačilo z Moneto, plačilo s trajnikom ...,2. v pisarni PZS in na dogodkih, kjer je PZS prisotna s svojo stojnico (sejmi, srečanja, prireditve ...),3. pri teh načinih vplačila bo moral član navesti PD, v katero se vključuje, PZS pa bo pristopno izjavo skupaj z vsemi ostalimi

podatki po včlanitvi posredovala izbranemu PD,4. poračuni članarine se bodo izvajali sklado z dosedanjimi načini obračune članarine in vse neposredne stroške (tehnična

podpora, strokovni kadri, IT rešitve ..) pri včlanjevanju preko PZS v letu 2012 bo krila PZS, 5. PZS bo samo urejala različne načine za lažje plačilo članarine vsem zainteresiranim (bo zagotavljala servis PD) in nikakor ne

bo ustvarjala nobenega svojega članstva posameznikov,6. PZS bo izvajala možnost včlanjevanja članov PD preko PZS samo za tista PD; ki bodo PZS za to pooblastila,

• ureditev centralne evidence članstva (leta 2013), kot pogoj za začetek sistematičnega obravnavanja članstva (podaljševanje čla-narine, usposabljanja, informiranje, priznanja, izogibanje dvojnemu plačilu zavarovalnine za tiste člane, ki so včlanjeni v več kot 1 PD ...) ter za dosego bistveno boljših pogojev pri zavarovanju članov,

• PZS bo ponudila PD-jem možnost brezplačne spletne aplikacije evidence članov, seveda pa bo za PD še vedno možen klasični način vodenja evidence članov, • dodatna kategorija A+ člani (člani, ki obiskujejo tuja gorstva, njihova dejavnost je usmerjena na ves svet in so zavarovani

za višje zavarovalne vsote),• A člani (člani, ki obiskujejo evropska gorstva in za zavarovani za podobne vsote, kot do sedaj) • ponovna uvedba družinske članarine oz. družinskega popusta v višini 20 % za vse kategorije članstva (razen A in A+ čla-

nov, zanje bo popust nominalno enak popustu za B člane). Ob tem je potrebno poudariti, da bo za koriščenje popustov pri družinski članarini potrebno PZS posredovati sezname članov.

• PZS naslednji dve leti predlaga spremenjeno višino članarine in sicer:• A+ člani 65 €, • A člani 55 €,• B člani 22 €,• B1 člani 16,5 €,• S+Š člani 14 €, • P+O in OPP člani 6 €.

• Višina članarine je že tri leta enaka, v tem času je inflacija narasla na 5,4 % (vir: http://www.stat.si/indikatorji_preracun_in-flacija.asp), z več zbranimi sredstvi članarine in spremenjenim delitvenim razmerjem med PZS in PD (55:45 oz. 50:50 v letu 2013) bi praktično vsa sredstva iz povišanja članarine ostala PD, PZS pa bi s sredstvi ostala na sedanjih sredstvih ob tem, da bi še naprej zagotavljala kritje vseh stroškov iz naslova članarine,

• sprememba sedanjega delitvenega razmerja članarine med PD in PZS:• v letu 2012 iz 59 % za PZS in 41 % za PD v 55 % v korist PZS in 45 % v korist PD. Ugodnejše delitveno razmerje bi veljalo

za tista PD, ki bodo posredovala poimenske sezname članov na PZS. Poimenski seznami članov bodo pomenili boljše pogoje pri dogovarjanju z zavarovalnico, bodo pa tudi omogočili lažji prehod na centralno evidenco članstva v letu 2013. Za PD, ki ne bodo poslala poimenskih seznamov članov bo v letu 2012 ostalo enako delitveno razmerje, kot je veljalo do sedaj. PZS bo tudi v spremenjenem načinu obračunavanja članarine zagotavljala kritje stroškov iz naslova članarine, kot so zavarovanja, stroški tistka znamkic, dnevniki MP in CP ...

• v letu 2013 sprememba delitvenega razmerja članarine iz 55 % v korist PZS in 45 % v korist PD na način:• delitveno razmerje 50:50 za tista PD, ki bodo, na podlagi v letu 2012 sprejetih kriterijev (vsebinsko bogatejši programi

dela, število članov, upravljanje planinske koče in planinskih poti itd.), upravičena do dodatnega popusta.• za vsa ostala PD bo delitveno razmerje 55 % v korist PZS in 45 % v korist PD.• PZS bo tudi v letu 2013 zagotavljala kritje stroškov iz naslova članarine, kot so zavarovanja, stroški tistka znamkic,

dnevniki MP in CP ...• v letu 2013 uvedba centralnega registra članstva in postopna uvedba dodatnih ugodnosti za članstvo, • v letu 2014 uvedba časovno premakljive članarine (članstvo velja 1 leto od plačila članarine).

Milena Brešan, Matej Plankovodja odbora za članstvo generalni sekretar PZS

O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E - Z A K O N O D A J A I N U R A D N E O B J A V E 13

VODILA O PROSTOVOLJSTVU V PLANINSKI ORGANIZACIJI

VODILA O PROSTOVOLJSTVU V PLANINSKI ORGANIZACIJI1. Dogovor

Zakon je predlagal obvezen dogovor, ki pa je lahko usten ali pismen, razen v določenih primerih, kjer je pismen obvezen. Predlagamo, da društvo z vsakim prostovoljcem podpiše dogovor o prostovoljnem delu in s tem rešijo vse nesporazume, ki lahko nastanejo ob pro-stovoljnem delu.

2. Področja dela Področja dela so opisana v 4. členu pravilnika in so razširjena oz. pojasnjena (odebeljeno pripisana) na podlagi mnenja delovne skupine in UO PZS: 4. člen pravilnika - Področja prostovoljskega dela iz sedmega odstavka 23. člena zakona so:

1 - civilna zaščita in reševanje, pomoč pomoči potrebnim, 2 - človekove pravice in civilne svoboščine, Častni kodeks slovenskih planincev, 3 - varstvo okolja in ohranjanje narave, varstvo gorske narave, 4 - kultura in umetnost, založništvo, razstavna dejavnost, varovanje kulturne dediščine, 5 - socialna dejavnost; humanitarnost, OPP – (osebe s posebnimi potrebami) 6 - rekreacija; osnovno področje – planinstvo, izleti, pohodi, tabori 7 - turizem; planinske koče, markiranje, nadelava in vzdrževanje poti, 8 - vzgoja in izobraževanje; predavanje, izobraževanje, izpopolnjevanje, tabor 9 - zdravje, OPP10 - človek, narava in družbene vrednote, delo v organih PD, PZS,

3. Vodenje – (vodnik PZS (VPZS), mladinski voditelj (MV), mentorji planinske skupine (MPS), inštruktor planinske vzgoje (inštruktor PV) ...)

»delo« opravljeno delo področja dela prostovoljec opis delVODENJE organizacijsko delo 6 – rekreacija VPZS, vodja izleta, pohoda organizacija, ogledna tura, izlet, pohod, inštruktor PVVODENJE vsebinsko delo 6 – rekreacija VPZS, pomočnik, MPS ogledna tura, izlet, pohodVODENJE drugo 6 – rekreacija MV, razni pomočniki izlet, pohod

4. Markiranje»delo« opravljeno delo področja dela prostovoljec opis delMARKIRANJE organizacijsko delo 7 – turizem vodja markacistov ogledna tura, markiranje, organizacija, inštruktor PVMARKIRANJE vsebinsko delo 7 – turizem markacisti PZS markiranje, izgradnja in nadelava poti, izdelava zelo

zahtevnih planinskih potiMARKIRANJE drugo 7 – turizem razni pomočniki pomoč pri markiranju

5. Varstvo narave»delo« opravljeno delo področja dela prostovoljec opis delVARSTVO NARAVE organizacijsko delo 3 – VOON vodja Inštruktor planinske vzgoje, vodja, organizator – akcij, predavanj ...VARSTVO NARAVE vsebinsko delo 3 – VOON varuhi gorske narave Varuhi gorske narave, predavatelji ...VARSTVO NARAVE drugo 3 – VOON razno pomočniki na akcijah, predavanjih* 3 – VOON = varstvo okolja in ohranjanje narave

6. Alpinizem»delo« opravljeno delo področja dela prostovoljec opis delALPINIZEM organizacijsko delo 8 – VI organizator, alpinistični inštruktorALPINIZEM vsebinsko delo 8 – VI ALPINIZEM drugo 8 – VI * 8 – VI - vzgoja in izobraževanje | * 6 – rekreacija v primeru tekmovanj

7. Športno plezanje»delo« opravljeno delo področja dela prostovoljec opis delŠPORTNO PLEZANJE organizacijsko delo 8 – VI organizator, inštruktorŠPORTNO PLEZANJE vsebinsko delo 8 – VI ŠPORTNO PLEZANJE drugo 8 – VI * 8 – VI – vzgoja in izobraževanje | * 6 – rekreacija v primeru tekmovanj

8. Postrežba v koči»delo« opravljeno delo področja dela prostovoljec opis delPOSTREŽBA V KOČI organizacijsko delo 7 – turizem gospodar, vodja strežbe, administrativno delo organizacija, nabava, knjiženjePOSTREŽBA V KOČI vsebinsko delo 7 – turizem natakar, kuhar ... strežba, kuhanjePOSTREŽBA V KOČI drugo 7 – turizem razni pomočniki pomoč strežbi

14

9. Tabor»delo« opravljeno delo področja dela prostovoljec opis delTABOR organizacijsko delo * vodja organizacija, vodenjeTABOR vsebinsko delo * spremljevalci VPZS, MPS, MV, spremljevalci, strokovni delavciTABOR drugo * pomočniki pomočniki* Področje dela tabora – vsak se odloči sam, kaj je cilj, namen njegovega tabora (od 1-10)

10. Predavanja, izobraževanja, izpopolnjevanja ...»delo« opravljeno delo področja dela prostovoljec opis del* PREDAVANJA organizacijsko delo * vodja organizacija* PREDAVANJA vsebinsko delo * spremljevalci strokovni sodelavci* PREDAVANJA drugo * pomočniki pomočniki* Predavanja: mišljeno predavanje, izobraževanje, izpopolnjevanje, usposabljanja ....* Področje dela predavanja – vsak se odloči sam, kaj je cilj, namen njegovega predavanja (od 1-10)

11. Delo v organih društva/PZS»delo« opravljeno delo področja dela prostovoljec opis del* DELO V ORGANIH organizacijsko delo 10 – ČNVD predsednik organizacija, vodenje, predpisi, pravilniki ...* DELO V ORGANIH vsebinsko delo 10 – ČNVD člani, strokovni sodelavci, sodelovanje v UO, komisiji, odboru, delovni

skupini, praporščak, inštruktorji, mentorji PS...* DELO V ORGANIH drugo 10 – ČNVD razni pomočniki * 10 – ČNVD = človek, narava in družbene vrednote* Delo v organih: organi PD, MDO, PZS (UO, komisije, odbori, delovne skupine,....) * UO PZS in seje MDO PD se piše dejanske ure na seji + vožnja + priprava ca. 3–5 ur oz. dejansko

12. Pisarniško delo»delo« opravljeno delo področja dela prostovoljec opis delPISARNIŠKO DELO organizacijsko delo 10 – ČNVD tajnik, sekretar, blagajnik, vodja projekta,

programa ...projekti, blagajna, založništvo

PISARNIŠKO DELO vsebinsko delo 10 – ČNVD strokovna dela razpisi, pisarniška delaPISARNIŠKO DELO drugo 10 – ČNVD pomoč pomoč pri raznih delih* 10 – ČNVD = človek, narava in družbene vrednote

13. Gradbena dela»delo« opravljeno delo področja dela prostovoljec opis delGRADBENA DELA organizacijsko delo 7 – turizem gradbeni odbor, gospodar organizacija, nabava, gradnja ....GRADBENA DELA vsebinsko delo 7 – turizem obrtniška dela obrtniška delaGRADBENA DELA drugo 7 – turizem razni pomočniki pomoč pri gradnji

14. Vzdrževalna dela»delo« opravljeno delo področja dela prostovoljec opis delVZDRŽEVALNA DELA organizacijsko delo 7 – turizem gospodar organizacija, nabava, vzdrževanje...VZDRŽEVALNA DELA vsebinsko delo 7 – turizem obrtniška dela obrtniška delaVZDRŽEVALNA DELA drugo 7 – turizem razni pomočniki pomoč pri vzdrževanju

15. Razna fizična dela»delo« opravljeno delo področja dela prostovoljec opis delRAZNA FIZIČNA DELA organizacijsko delo 10 – ČNVD gospodar organizacija, nabava, vzdrževanje ....RAZNA FIZIČNA DELA vsebinsko delo 10 – ČNVD obrtniška dela obrtniška delaRAZNA FIZIČNA DELA drugo 10 – ČNVD razni pomočniki pomoč pri vzdrževanju* 10 – ČNVD = človek, narava in družbene vrednote

16. »Primer« - Obrazec za vodenje prostovoljskih ur na »dogodku, akciji«Predavanje: Varovanje gorske narave, 27. avgust 2011, ob 18.00, prostori Kulturnega doma Moravčeime in priimek opravljeno delo področje dela *predavanje (h) vožnja (h) priprava (h) skupaj (h)Marija KOVAČ organizacijsko delo vodja 4.30 1.20 5.20 11.10Janez NOVAK vsebinsko delo spremljevalec 4.30 1.40 4.40 10.50Jože CAPUDER drugo pomočnik 4.30 0.40 0 5.10

skupaj 27.10* Obrazci se prilagajajo raznim delovnim akcijam/delu

Pripravili: Slavica TOVŠAK,

Danilo ŠKERBINEK, Jurček NOWAKK

O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E - Z A K O N O D A J A I N U R A D N E O B J A V E 15

SEZNAM PLANINSKIH DRUŠTEV, VPISANIH V REGISTER PROSTOVOLJSKIH ORGANIZACIJ

SEZNAM PLANINSKIH DRUŠTEV, KI SO POLEG PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE VPISANA V REGISTER PROSTOVOLJSKIH ORGANIZACIJ DO 25. NOVEMBRA 2011:

1. PD Polzela2. PD Slovenj Gradec3. PD Žalec4. PD Snežnik Ilirska Bistrica5. PD Tržič6. PD Šempeter v Savinjski dolini7. PD RTV Ljubljana8. PD Lovrenc na Pohorju9. PD Loče10. PD Atomske Toplice Podčetrtek11. PD Polet Šentrupert12. PD Podbrdo13. PD Škofja Loka14. PD Jesenice15. PD TAM Maribor16. PD Viharnik17. PD Bricnik Muta18. PD Križe19. PD Vinska gora20. PD Brda21. PD Nazarje22. PD Lisca Sevnica23. PD Kranj24. PD Pohorje25. PD Vipava26. PD Celje-Matica27. PD Metlika28. PD Črnuče29. PD Paloma Sladki vrh30. AK Slovenska Bistrica31. PD Vojnik32. PD Slivnica pri Celju 33. PD Planika Maribor34. PD Maks Meško Ormož35. PD Mercator36. PD Vransko37. PD Janez Trdina Mengeš38. PD Ljutomer39. PD Vuzenica

40. PD Mozirje41. PD Sežana42. PD Bovec43. OPD Koper44. PD Komenda45. PD Železničar Maribor46. PD Jakoba Aljaža 47. PD Šmarje pri Jelšah48. PD Žirovnica49. PD Tisa Maribor50. PD Javornik – Črni vrh nad Idrijo51. PD Horjul52. PD Haloze53. PD Dol pri Hrastniku54. PD Bajtar Velika planina55. Društvo za razvoj plezalne kulture56. PD Slovenska Bistrica57. PD Prevalje58. PD Radovljica59. PD Sveti Vid60. PD Blagajana61. PD Onger Trzin62. PD Cirkulane63. PD Brežice64. PD Pošte in telekoma Ljubljana65. PD Radeče66. PD Gornji Grad67. PD Maribor Matica68. PD Bohor Senovo69. PD Dobrna70. PD Ravne na Koroškem71. PD Železničar Celje72. PD Ojstrica Celje73. PD Litija74. PD Tabor75. PD Kobarid76. PD Polž Višnja gora77. PD Kočevje78. PD Grmada Celje

Celoten seznam vseh organizacij, vpisanih v register prostovoljskih organizacij do 25. novembra 2011: http://www.ajpes.si/doc/Registri/PRS/Vpis-ProstovOrg/Seznam_prostovoljskih_organizacij.pdf

16

PRIGLASITEV V VPISNIK PROSTOVOLJSKIH ORGANIZACIJ A. Vpis B. Sprememba

1 MATIČNA ŠTEVILKA:

2 *Naziv pravne osebe:

3 *Sedež in naslov pravne osebe:

4 *Pravnoorganizacijska oblika pravne osebe:

5 *Glavna dejavnost pravne osebe:

OPOZORILO: Podatki označeni z * se pridobijo iz Poslovnega registra Slovenije

6 Podatki o zakonitem zastopniku:

Osebno ime EMŠO Naslov prebivališča

1.

2.

(v primeru več zastopnikov priložiti sklep / odločbo oz. akt o ustanovitvi)

7 Izjavljam, da sem seznanjen z Zakonom o prostovoljstvu in da je delovanje pravne osebe, ki jo kot zastopnik priglašam za vpis v vpi-snik prostovoljskih organizacij, po zakonu opredeljeno kot nepridobitno in da njena osnovna dejavnost ni v nasprotju z opredelitvijo prostovoljstva, določeno v 2. členu tega zakona ter, da pravna oseba, ki jo zastopam zagotavlja in usposablja prostovoljce za prosto-voljsko delo ali da se v okviru njene dejavnosti prostovoljsko delo izvaja v splošno korist ali, da izpolnjuje pogoje iz četrtega odstavka 9. člena zakona. Številka ______________ in datum _____________ vpisa v Razvidu humanitarnih organizacij.

8 Izjavljam, da ne gre za organizacijo iz tretjega odstavka 9. člena Zakona o prostovoljstvu.

9 Prijavo izpolnil zakoniti zastopnik oziroma od njega pooblaščena oseba:

Osebno ime:

Podpis:

Datum:

Tel. za dodatna pojasnila:

(Žig in podpis)

O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E - Z A K O N O D A J A I N U R A D N E O B J A V E 17

OBRAZEC PRIGLASITEV V VPISNIK PROSTOVOLJSKIH ORGANIZACIJ

POROČILO O PROSTOVOLJSTVU za leto 20XX(Podlaga: 41. člen Zakona o prostovoljstvu)

Izpolnijo prostovoljske organizacije, ki so vpisane v vpisnik prostovoljskih organizacij na dan 31.12. in ga oddajo Agenciji za javnopravne evidence in storitve preko spletnega portala istočasno s podatki iz letnega poročila za namen državne statistike, ki jih te organzacije predložijo v skladu s predpisi, ki določajo vodenje poslovnih knjig in pripravo letnih poročil; podatki se izpolnjujejo za preteklo koledarsko leto.

1. PODATKI O ORGANIZACIJI Podatke vpisujte v celih številih!1.1 Matična številka pravne osebe Prevzemi iz REGLP1.2 Naziv pravne osebe 1.3 Sedež pravne osebe 1.4 Osebno ime zakonitega zastopnika 1.5 Statusna oblika pravne osebe (društvo, zasebni zavod, zasebna ustanova) 1.6 Glavna dejavnost pravne osebe po SKD 2008 1.7 Osebno ime osebe, ki izpolnjuje poročilo o prostovoljstvu 1.8 Telefon osebe, ki izpolnjuje poročilo o prostovoljstvu 1.9 Email osebe, ki izpolnjuje poročilo o prostovoljstvu

2. POROČILO O PROSTOVOLJSTVU 2.1 Število sklenjenih dogovorov s prostovoljci o prostovoljskem delu (pisnih in ustnih) 2.2 Skupno število prostovoljcev (2.2.1 + 2.2.2) 2.2.1 Moški 2.2.2 Ženske

2.3 Skupno število opravljenih prostovoljskih ur glede na kraj izvajanja prostovoljskega dela (2.3.1 do 2.3.3) 2.3.1 V Republiki Sloveniji 2.3.2 V drugi državi članici EU 2.3.3 V tretji državi

2.4 Skupno število opravljenih prostovoljskih ur v organizacijah po vrstah Organizacijsko Vsebinsko Drugo prostovoljskega dela delo delo delo Skupaj (2.4.1 do 2.4.3) (1) (2) (3) (4 = 1 + 2 + 3) (Podatek skupaj je enak podatku pod št. 2.3)

(1) (2) (3) (4 = 1 + 2 + 3) 2.4.1 Skupno število opravljenih prostovoljskih ur v prostovoljski organizaciji poročevalca (matična organizacija), po vrstah prostovoljskega dela (1) (2) (3) (4 = 1 + 2 + 3) 2.4.2 Skupno število opravljenih prostovoljskih ur v javnih zavodih, po vrstah prostovoljskega dela Zap. št. MŠ Naziv (1) (2) (3) (4 = 1 + 2 + 3)

(1) (2) (3) (4 = 1 + 2 + 3) 2.4.3 Skupno število opravljenih prostovoljskih ur v drugi nepridobitni organizaciji zasebnega prava, po vrstah prostovoljskega dela Zap. št. MŠ Naziv (1) (2) (3) (4 = 1 + 2 + 3)

1.2....50.

1.2....50.

18

OBRAZEC PRIGLASITEV V VPISNIK PROSTOVOLJSKIH ORGANIZACIJ

2.5 Skupno število opravljenih ur glede na področje prostovoljskega dela, Organizacijsko Vsebinsko Drugo po vrstah prostovoljskega dela delo delo delo Skupaj (2.5.1 do 2.5.10) (1) (2) (3) (4 = 1 + 2 + 3) (Podatek skupaj je enak podatku pod št. 2.3)

(1) (2) (3) (4 = 1 + 2 + 3)2.5.1 Civilna zaščita in reševanje 2.5.2 Človekove pravice in civilne svoboščine 2.5.3 Varstvo okolja in ohranjanje narave 2.5.4 Kultura in umetnost 2.5.5 Socialna dejavnost 2.5.6 Rekreacija 2.5.7 Turizem 2.5.8 Vzgoja in izobraževanje 2.5.9 Zdravje 2.5.10 Druga področja

2.6 Skupno število opravljenih ur glede na področje Od vključno Od vključno Od vključnoprostovoljskega dela, po starostnih skupinah prostovoljcev 18. do 30. 30. do 60. 60. leta(2.6.1 do 2.6.10) Do 18. leta leta leta dalje (1) (2) (3) (4) (5 = 1 + 2 + 3 + 4) (Podatek skupaj je enak podatku pod št. 2.3) (1) (2) (3) (4) (5 = 1 + 2 + 3 + 4) 2.6.1 Civilna zaščita in reševanje 2.6.2 Človekove pravice in civilne svoboščine 2.6.3 Varstvo okolja in ohranjanje narave 2.6.4 Kultura in umetnost 2.6.5 Socialna dejavnost 2.6.6 Rekreacija 2.6.7 Turizem 2.6.8 Vzgoja in izobraževanje 2.6.9 Zdravje 2.6.10 Druga področja 2.7 Opis morebitne problematike pri izvajanju prostovoljstva, pobude in predlogi (Največ 500 znakov vključno s presledki)

Datum oddaje poročila o prostovoljstvu: Osebno ime zakonitega zastopnika:

O B V E S T I L A P L A N I N S K E Z V E Z E S L O V E N I J E - Z A K O N O D A J A I N U R A D N E O B J A V E 19

BELEŽKA

20