pravilnik o radioaktivni dekontaminaciji (jv6) · osnutek pravilnika o radioaktivni dekontaminaciji...

Osnutek Pravilnika o radioaktivni dekontaminaciji – JV 6

Pravilnik o radioaktivni dekontaminaciji

(JV6)

1 Zadnjič shranjeno: 2.6.2005 14:33


KAZALO

I. SPLOŠNE DOLOČBE .................................................................................................. 3 1. člen (namen) ......................................................................................................................3 2. člen (vsebina).....................................................................................................................3 3. člen (pojmi).........................................................................................................................4

II. DEKONTAMINACIJA ................................................................................................... 6 4. člen (obvezno izvajanje dekontaminacije)..........................................................................6 5. člen (zagotavljanje dekontaminacije in usposobljenost dekontaminatorjev) ......................6 6. člen (opremljenost službe za dekontaminacijo) .................................................................7 7. člen (potencialno kontaminirani prostori in predmeti).........................................................7 8. člen (ločeno zbiranje radioaktivnih odpadkov) ...................................................................7 9. člen (uporaba drugih metod dekontaminacije) ...................................................................8

II.1 Metode dekontaminacije ...........................................................................................8 10. člen (dekontaminacija z naravnim radioaktivnim razpadom) ............................................8 11. člen (mehanska dekontaminacija)......................................................................................8 12. člen (kemična in ultrazvočna dekontaminacija)..................................................................9

II.2 Dekontaminacija bivalnega okolja ...........................................................................9 13. člen (dekontaminacija zraka) .............................................................................................9 14. člen (dekontaminacija vode) ..............................................................................................9 15. člen (dekontaminacija hrane) ...........................................................................................10 16. člen (dekontaminacija zemljišč in tal)...............................................................................10 17. člen (dekontaminacija objektov, strojev in ostalih predmetov) .........................................11 18. člen (dekontaminacija intervencijskih vozil ali mobilnih enot) ..........................................12

II.3 Dekontaminacija delovnega okolja ........................................................................12 19. člen (dekontaminacija delovnih površin, opreme in orodja) .............................................12 20. člen (dekontaminacija zaščitnih oblačil in respiratorne opreme)......................................12

II.4 Dekontaminacija človeka in ponesrečenca...........................................................13 21. člen (dekontaminacija človeka in ponesrečenca).............................................................13

III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE........................................................................ 13 22. člen (prenehanje veljavnosti) ...........................................................................................13 23. člen (začetek veljavnosti) .................................................................................................13

Priloga 1: Dekontaminacija delovnih površin ............................................................14

Priloga 2: Dekontaminacija zaščitnih oblačil .............................................................19

Priloga 3: Dekontaminacija in dezinfekcija respiratorne opreme..............................20

Priloga 4: Dekontaminacija človeka.............................................................................21

Priloga 5: Dekontaminacija ponesrečenca.................................................................24



Na podlagi prvega odstavka 91. člena zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Ur.l. RS, št. 102/04, ZVISJV-UPB2) izdaja minister, pristojen za okolje, v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje, in ministrom, pristojnim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

Pravilnik o radioaktivni dekontaminaciji

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen (namen)

(1) Ta pravilnik določa sredstva in način dekontaminacije glede na vrsto in obseg

radioaktivne kontaminacije.

(2) Način dekontaminacije se nanaša na metode smiselnega zniževanja kontaminacije bivalnega in delovnega okolja, ki je lahko radioaktivno kontaminirano z umetnimi, naravnimi ali tehnološko spremenjenimi naravnimi viri ionizirajočih sevanj. Določbe tega pravilnika se ne nanašajo na kontaminacijo pacienta med njegovim zdravniškim pregledom oziroma v času zdravljenja.

(3) Organiziranost služb za dekontaminacijo in njihova osnovna opremljenost so osnova za

načrtovanje in izvajanje organizacijskih, tehničnih in drugih ukrepov, potrebnih za varstvo pred sevanjem oseb, ki delajo z viri ionizirajočih sevanj, posameznikov in skupin iz prebivalstva ter celotnega prebivalstva.

2. člen (vsebina)

Ta pravilnik določa: 1. Organiziranost in opremljenost službe za dekontaminacijo, ki strokovno in učinkovito

ustavi širjenje kontaminacije ter odstrani kontaminante ali zmanjša kontaminacijo do ali pod predpisane meje, ter dekontaminira ljudi, tudi poškodovance, na koncu pa sestavi poročilo o opravljenih dekontaminacijah.

2. Opis splošnih metod dekontaminacije, kot so naravni radioaktivni razpad, prekrivanje s premaznimi sloji, kemijske metode ter mehanske metode dekontaminacije.



3. Dekontaminacijo človekovega bivalnega okolja, še zlasti vode, hrane, zemljišč, gradbenih objektov, strojev, tal, obutve, opreme ter drobnih predmetov.

4. Dekontaminacijo delovnega okolja, in sicer: delovnih površin (tal, sten in stropov),

delovnih orodij, zaščitnih oblačil in respiratorne opreme. 5. Dekontaminacijo ljudi, njihovih oblačil, obuval, kože, lasišč in posege ob morebitni

notranji kontaminaciji človeka, kadar radioaktivne snovi skozi kožo, rane, dihalne poti ali prebavne poti preidejo v njegovo notranjost.

6. Dekontaminacijo poškodovanca okoli manjših odprtih ran ali manjših opeklin na koži.

3. člen (pojmi)

(1) V tem pravilniku uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:

1. Dekontaminator je oseba, ki izvaja dekontaminacijo. 2. Faktor dekontaminacije je merilo uspešnosti dekontaminacije. Izražen je kot količnik

nivoja kontaminacije pred in po dekontaminaciji: FD = Ai/Af , kjer je Ai začetna kontaminacija, Af pa končna kontaminacija po dekontaminaciji. Izjemoma je lahko faktor dekontaminacije kože in vidnih sluznic izražen z naslednjim izrazom: F = ( Ai–Af )⋅100 %/Af .

3. HEPA je oznaka za visoko učinkovitost zračnih filtrov, ki z verjetnostjo 99,97 % zadržijo vse delce, ki so večji od 0,3 mikrona (kratica je iz angleščine High Efficiency Particulate Air).

4. Kontaminant pomeni snov, s katero je bil onesnažen (kontamiran) predmet, orodje,

obleka, okolje, hrana, telo ali del telesa. Ta snov je radioaktivna in vsebuje radionuklide oziroma njihove spojine.

5. Mobilna enota je posebno ali prirejeno vozilo z opremo za izvajanje dekontaminacije

na terenu. 6. Notranja kontaminacija je vnašanje radioaktivnih snovi v človeški organizem z

dihanjem, hranjenjem, pitjem ter skozi kožo ali skozi odprte rane. 7. Odstranljiva kontaminacija je prisotnost radioaktivnih snovi, ki jih je mogoče

odstranjevati s površin z običajnim ročnim, suhim brisom.



8. Resuspenzija je dvig radioaktivnih delcev ali plinastih radioaktivnih izotopov s tal v zrak.

9. Used so radioaktivni delci, ki padejo zaradi gravitacije ali spiranja z dežjem iz

radioaktivnega oblaka na tla in na ostale vodoravne ali poševne površine. 10. Vezana kontaminacija je prisotnost radioaktivnih snovi, ki jih ni mogoče odstranjevati

s površin z navadnim brisanjem, temveč le destruktivno s poliranjem, brušenjem ali podobnimi metodami.

(2) Drugi pojmi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo enak pomen kot pojmi, opredeljeni v

Zakonu o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti ter na njegovi podlagi izdanimi predpisi.



II. DEKONTAMINACIJA

4. člen (obvezno izvajanje dekontaminacije)

Če se sumi ali ugotovi, da so prekoračene mejne vrednosti radioaktivne kontaminacije bivalnega ali delovnega okolja, se takoj osami ta del okolja, ustavi se uporaba ali promet kontaminiranih predmetov oziroma se izvedejo drugi nujni ukrepi. Istočasno se meri stopnja in vrsta kontaminacije. Če se ugotovi, da kontaminacija presega mejne vrednosti, se takoj začne z dekontaminacijo.iii

5. člen (zagotavljanje dekontaminacije in usposobljenost dekontaminatorjev)

(1) Dekontaminacijo morajo stalno zagotavljati vsi uporabniki odprtih virov ionizirajočega

sevanja. Ostali uporabniki virov sevanja pa morajo dekontaminacijo zagotavljati tako, kot so to opredelili v dokumentaciji o ravnanju ob izrednih dogodkih oziroma o ravnanju z odpadnimi radioaktivnimi snovmi, ki so jih predložili k vlogi za pridobitev dovoljenja za uporabo vira sevanja.

(2) Dekontaminatorji morajo biti usposobljeni za:

− ustavitev širjenja radioaktivnih snovi po vseh medijih, − merjenje stopnje kontaminacije pred in po dekontaminaciji ter ločevanje odstranljive

od vezane kontaminacije, − izbiro ustrezne metode dekontaminacije ter z njo odstranjevanje radioaktivne snovi

oziroma zmanjšanje ravni kontaminacije do mej, dovoljenih za posamezne površine in dele človekovega bivalnega in delovnega okolja,

− organiziranje in izvajanje osebne dekontaminacije ljudi, tudi poškodovancev, − pakiranje radioaktivnega materiala, ki ga je potrebno transportirati, − pripravo na skladiščenje kontaminiranih odpadkov, ki nastajajo pri različnih izvedbah

dekontaminacije, − sestavljanje poročila o rezultatih opravljene dekontaminacije.

(3) Službo za dekontaminacijo morajo imeti jedrski objekti razen raziskovalnih reaktorjev,

objektov za obdelavo nizko in srednje radioaktivnih odpadkov ter skladišč in odlagališč radioaktivnih odpadkov. Sevalni objekti, raziskovalni reaktorji, objekti za obdelavo nizko in srednje radioaktivnih odpadkov ter skladišča in odlagališča radioaktivnih odpadkov morajo zagotavljati dekontaminacijo skladno z določbami prvega odstavka tega člena.

(4) V službi za dekontaminacijo so najmanj trije delavci, usposobljeni za opravljanje nalog

iz prejšnjega odstavka.iv



6. člen (opremljenost službe za dekontaminacijo)

(1) Služba za dekontaminacijo mora biti opremljena najmanj:

− z ustreznimi zaščitnimi oblačili in osebnimi dozimetri, − z ustrezno respiratorno opremo, − s prenosnimi instrumenti za določitev vrste in stopnje kontaminacije ter hitrosti

doze sevanja, − z ustreznim materialom in opremo za dekontaminacijo.

(2) Služba za dekontaminacijo, ki je zadolžena za izvajanje dekontaminacije na terenu, mora imeti na razpolago posebej izdelano ali predelano vozilo, mobilno enoto, za prevoz zaščitne opreme in materiala ter ostale opreme za izvajanje dekontaminacije na terenu. Mobilna enota mora biti opremljena tudi z opremo za osebno dekontaminacijo, npr. kabina s tušem in z zbiralnikom za odpadno kontaminirano vodo. Po potrebi se službi priključijo ekipe s težkimi vozili za pranje prometnih poti, zemeljska dela, ipd.v

7. člen (potencialno kontaminirani prostori in predmeti)

(1) Prostori, v katerih se je delalo z odprtimi viri sevanja, se ne smejo uporabljati za druge

namene, dokler se ne dokaže, da niso kontaminirani. (2) Material, naprave, oprema in podobni predmeti se štejejo za potencialno kontaminirane,

če so bili v bližini ali so bili uporabljeni pri delih, pri katerih so lahko povzročene kontaminacije nad mejnimi vrednostmi. Takšni predmeti se ne smejo uporabiti za druge namene, dokler se ne dokaže, da niso kontaminirani.vi

8. člen (ločeno zbiranje radioaktivnih odpadkov)

Pred izvajanjem vsake dekontaminacije je potrebno na kraju samem postaviti ustrezne zbiralnike za ločeno zbiranje radioaktivnih odpadkov, ki nastajajo kot vzporedni produkt dekontaminacije. Tako nastali radioaktivni odpadki se razvrščajo, obdelujejo, predelujejo,



skladiščijo in odlagajo v skladu s predpisom na podlagi 93. člena Zakona o varstvu pred ionizirajočim sevanjem in jedrsko varnostjo.

9. člen (uporaba drugih metod dekontaminacije)

Metode in postopki dekontaminacije iz tega pravilnika ne izključujejo uporabe drugih priznanih postopkov in metod, s katerimi se lahko opravi uspešna dekontaminacija.vii

II.1 Metode dekontaminacije

10. člen (dekontaminacija z naravnim radioaktivnim razpadom)

Dekontaminacija z naravnim radioaktivnim razpadom se uporablja tam, kjer so prisotne radioaktivne snovi relativno krajše razpolovne dobe, npr. jod-131, fosfor-32 in podobne. Prostore se ustrezno označi in omeji dostop, predmete in opremo se začasno shrani, tekočine se spravi v posebne zbiralnike. Ko se z naravnim procesom radioaktivnega razpada aktivnost kontaminantov zmanjša pod dovoljeno mejo, je dekontaminacija uspešno končana.

11. člen (mehanska dekontaminacija)

(1) Mehanska dekontaminacija se uporablja na opremi oziroma površinah, ki so razmeroma gladke. Ta metoda obsega suho ali mokro brisanje, sesanje, prepihovanje, čiščenje s curki vode ali pare, ki sta lahko tudi pod tlakom, brušenje, peskanje z abrazivi npr. steklenimi ali kovinskimi delci, suhim ledom (CO2 v trdnem agregatnem stanju).

(2) Med metode mehanske dekontaminacije spadata tudi destruktivna metoda dekontaminacije (rezanje in odstranjevanje delov kontaminiranih površin) ter nanašanje zaščitnih plasti (preko kontaminiranih površin s sevalci alfa ali beta nižjih energij). Tako obdelane površine se ne štejejo za dokončno dekontaminirane.



12. člen (kemična in ultrazvočna dekontaminacija)

(1) Kemična dekontaminacija se uporablja na površinah, orodju, zaščitni opremi, tudi na

ljudeh, predvsem takrat, kadar so kontaminanti rahlo vezani na površine, te pa niso gladke. Kemične metode dekontaminacije obsegajo namakanje in škropljenje, pranje, absorpcijo, flokulacijo in sedimentacijo (z dodajanjem določenih kemikalij v alkalnem mediju, npr. železovih ali aluminijevih soli, se ustvarijo flokulati ali usedline, ki absorbirajo ali okludirajo radioaktivne snovi, ki so raztopljene ali pa so v vodi v obliki suspenzij ali koloidov), filtracijo, destilacijo, ionsko zamenjavo ali odplinjevanjem.

(2) Ultrazvočna dekontaminacija se uporablja za odstranjevanje radioaktivnih snovi s

predmetov, ki so lahko nepravilnih oblik, hrapavih površin, smejo pa se potopiti v vodo, v kateri so kemijska sredstva.

II.2 Dekontaminacija bivalnega okolja

13. člen (dekontaminacija zraka)

Kontaminiran zrak (zlasti ob prisotnosti kratkoživih potomcev radona Rn-222 in Rn-220) se dekontaminira z občasnim ali stalnim prezračevanjem prostora ali stavbe. V podzemnih jamah ta metoda ni dovoljena zaradi varstva flore in favne. Radioaktivne snovi v zraku se odstranjujejo s filtracijo in absorpcijo tako, da se zrak črpa preko mehanskih in kemijskih filtrov, ki imajo visoko učinkovitost HEPA. Potrebna je pravočasna menjava filtrov, da se izogne prekomernemu obsevanju bodisi direktno iz filtrov bodisi pri menjavi.viii

14. člen (dekontaminacija vode)

Kontaminirana voda se dekontaminira na naslednje načine:

- Dekontaminacija z naravnim radioaktivnim razpadom se uporablja v primerih, ko so v vodi kontaminanti relativno krajše razpolovne dobe. Vodo se zajame v posebne rezervoarje, ki se izmenično polnijo in praznijo in se hranijo v zavarovanih prostorih. Zbiralniki morajo biti opremljeni z napravami za prikaz nivoja in z napravami za enostavno vzorčenje vsebine.

- Dekontaminacija vode s filtriranjem se uporablja za odstranjevanje neraztopljenih kontaminantov oziroma umetno ustvarjenih radioaktivnih usedlin (flokulacija). Faktorji dekontaminacije so odvisni od kakovosti filtrov, dosegajo pa vrednosti od dve do sto.

- Dekontaminacija z destilacijo se uporablja zaradi visoke učinkovitosti, saj so faktorji dekontaminacije praviloma nad desettisoč. Če so v vodi radioaktivne snovi v



plinastem agregatnem stanju, se ta način dekontaminacije lahko uporablja, če pri izpuščanju niso presežene mejne vrednosti za plinske emisije.

- Dekontaminacija z ionskimi izmenjevalniki se uporablja za dekontaminacijo vode z nizko koncentracijo soli, koloidov in ostalih nečistoč. Faktorji dekontaminacije so običajno med deset in tisoč. Nasičene ionske izmenjevalnike se lahko tudi regenerira, odvisno od kontaminacije.

- Dekontaminacija z odplinjevanjem se uporablja, kadar so v vodi plinasti radionuklidi. Izvede se z ogrevanjem vode ali s pomočjo neaktivnega nosilnega plina. Kadar se uporabi več metod dekontaminacije pitne vode, se metodo odplinjevanja izvede nazadnje. Faktorji dekontaminacije so tudi do desettisoč.ix

15. člen (dekontaminacija hrane)

Dekontaminacija hrane poteka po naslednjih postopkih:

- Če so v hrani radionuklidi relativno krajših razpolovnih časov, se hrana uskladišči ali pa se predela v živila, ki se lahko skladiščijo, da bi se s procesom naravnega radioaktivnega razpada odstranila kontaminacija.

- Dekontaminacija pakiranih živil se začne s čiščenjem embalaže, ki se opere s tekočo vodo, nato pa prebriše s krpo, namočeno v ustrezno kemikalijo. Če to ni mogoče, se hrana prepakira v novo, čisto embalažo.

- Nepokrita živila, ki so le površinsko kontaminirana, se dekontaminira z večkratnim pranjem s tekočo vodo. Če se ne doseže željenih rezultatov, se uporabi destruktivno metodo in se odreže zgornjo plast od pol do pet centimetrov v globino.

- Moka ali krmila, ki so površinsko kontaminirana, se dekontaminira tako, da se na njihovo površino položijo mokre krpe. Površinska kontaminacija se veže z vodo in se odstrani z odstranitvijo krp, notranji nekontaminiran del pa se prenese v čisto embalažo.

- Pri površinsko kontaminirani soli, sladkorju in podobnih v vodi topnih živilih, se kontaminirane površine živil premažejo z raztopljenim parafinom ali moko, razmešano v vodi. Površinski del živila se veže in se ga odstrani, neonesnažen del pa prenese v novo, čisto embalažo.x

16. člen (dekontaminacija zemljišč in tal)

(1) Metode dekontaminacije zemljišč in tal se nanašajo na odstranjevanje radioaktivnih

kontaminantov z njiv, travnikov in gozdov, betonskih in asfaltnih cestišč ter mestnih cest



in ulic. Te površine so najpogosteje kontaminirane z usedom. Postopki njihove dekontaminacije so naslednji:

− Izpiranje in čiščenje radioaktivnih kontaminantov s površin z močnimi curki vode pod pritiskom. Tako se učinkovito dekontaminirajo asfaltne in betonske površine. V ta namen se lahko uporablja tudi običajna gasilska oprema ali oprema za redno vzdrževanje čistoče navedenih površin npr. cest, ulic, letališč, parkirišč, ipd.

− Pri izlitju radioaktivnih tekočin po betonskih in asfaltnih površinah je potrebno najprej takšne tekočine absorbirati s peskom, zemljo ali podobnim poroznim materialom, lahko tudi s kemijskimi absorberji.

− Pri dekontaminaciji mestnih ulic je potrebno nadzirati radioaktivnost v zbiralnikih mestne kanalizacije oziroma v čistilnih napravah.

− Metoda mehanskega odstranjevanja površinske plasti ali snega, ki vsebuje kontaminante, se uporablja za dekontaminacijo večjih travnatih ali drugih zemeljskih površin. Izvaja se z buldožerji ali podobnimi stroji za terensko delo. Odstrani se nekaj centimetrov zemlje ali snega, odvisno od tega, kako globoko so kontaminanti. Material se odstrani na zadostno oddaljenost ali pa se ga ogradi, prekrije ali zakoplje tako, da ne predstavlja vira nadaljne kontaminacije oziroma sevanja.

− Močno kontaminirana zemljišča se lahko začasno prekrije s plastjo čiste zemlje, da se zadostno zmanjša hitrost doze sevanja in prepreči širjenje kontaminacije.

− Metoda prekopavanja ali globokega oranja zemljišč se uporablja, če metodi v prejšnjih dveh alineah ne prideta v poštev.

(2) Če so kontaminanti cepitveni produkti, se posipa na zemljišče, predvsem na pašnike,

apno, da veže nase delež stroncija. Tako nastala spojina se lahko pograbi in shrani na ustrezen način. Varstveni ukrep lahko vključuje tudi spremembo kmetijske kulture na kontaminiranem zemljišču, zlasti kmetijske kulture z manjšim deležem kalcija.xi

17. člen (dekontaminacija objektov, strojev in ostalih predmetov)

Dekontaminacija gradbenih objektov, strojev in ostalih predmetov v človekovem bivalnem okolju je odvisna predvsem od vrste in aktivnosti kontaminantov. Običajno se uporablja naslednje metode:

- ročno čiščenje in izpiranje površin objektov ali strojev z vodo, - struganje in brušenje površin, - nanašanje zaščitnih plasti.



18. člen (dekontaminacija intervencijskih vozil ali mobilnih enot)

(1) Dekontaminacija intervencijskih vozil ali mobilnih enot se izvaja takoj po opravljeni

aktivnosti na kontaminiranih terenih. Vozilo se očisti z visokotlačnimi vodnimi čistilniki, če je le mogoče na mestih, kjer je možno odpadno kontaminirano vodo prestreči in jo nadalje po možnosti predelati, npr. evaporirati, oziroma nadzorovano shraniti. Če to ni možno, se lahko to opravlja na mestih, kjer gre direktno v vodotoke, ki imajo tak razredčitveni faktor, da se kontaminirana voda razredči pod mejne vrednosti. Prepovedano je opravljati dekontaminacijo na vodovarstvenih območjih.

(2) Za dekontaminacijo se zlasti uporabljajo visokotlačni čistilniki, ki imajo možnost

segrevanja vode in samodoziranja ustreznih kemičnih sredstev za dekontaminacijo. Če se uporabljajo visokotlačni čistilniki z izhodnimi tlaki nad 300 barov, morajo z njimi upravljati samo ustrezno izurjeni dekontaminatorji.

II.3 Dekontaminacija delovnega okolja

19. člen (dekontaminacija delovnih površin, opreme in orodja)

Splošna pravila in metode dekontaminacije delovnih površin ter postopki dekontaminacije površin in orodja so opisani v Prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

20. člen (dekontaminacija zaščitnih oblačil in respiratorne opreme)

(1) Dekontaminacijo zaščitnih oblačil je potrebno izvajati za vsa tista zaščitna oblačila, ki se ponovno uporabljajo. Hkrati se izvaja tudi dezinfekcija in klasično čiščenje oblačil. Dekontaminira se lahko tudi zaščitna oblačila za enkratno uporabo predvsem zaradi zmanjševanja radioaktivnih odpadkov. Postopek dekontaminacije zaščitnih oblačil je podan v Prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika.

(2) Dekontaminacijo in dezinfekcijo respiratorne opreme je potrebno izvajati vedno po uporabi vsake respiratorne opreme. Metode dekontaminacije so odvisne od tipa respiratorja in ne toliko od stopnje kontaminiranosti respiratorja. Postopki



dekontaminacije in dezinfekcije respiratorne opreme so opisani v Prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika.

II.4 Dekontaminacija človeka in ponesrečenca

21. člen (dekontaminacija človeka in ponesrečenca)

(1) Splošna navodila za dekontaminacijo človeka so v Prilogi 4, ki je sestavni del tega pravilnika.

(2) Splošna navodila za dekontaminacijo ponesrečenca so v Prilogi 5, ki je sestavni del tega pravilnika.

III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

22. člen (prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se prenehajo uporabljati določbe od 16. do vključno 25. člena iz Pravilnika o največjih mejah radioaktivne kontaminacije človekovega okolja in o dekontaminaciji (Ur. list SFRJ št. 8/87, popravek Ur. list SFRJšt. 27/90 in Uradni list RS št. 67/02 - ZVISJV ) vključno s Prilogama 1 in 2.

23. člen (začetek veljavnosti)

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.



Priloga 1: Dekontaminacija delovnih površin Splošna pravila dekontaminacije delovnih površin

− Širjenje kontaminacije v okolico se prepreči s pravočasno postavitvijo ustreznih oznak in začasnih kontrolnih točk.

− Čista mesta ali območja se zaščiti s plastičnimi folijami oziroma podobnim materialom, da se prepreči širjenje kontaminacije zunaj območja.

− Dekontaminacija delovnih površin se izvaja vedno tako, da se začne odstranjevati kontaminante od roba proti sredini kontaminirane delovne površine.

− Dekontaminacija površin se prične z najmanj agresivnimi metodami.

− Ob dekontaminaciji je potrebno upoštevati, da se proizvede čim manj radioaktivnih odpadkov in pri tem doseže smiselno nizko kontaminacijo površin.

− Ob dekontaminaciji površin je potrebno upoštevati, da se pred začetkom del zavaruje odtočne jaške tako, da preprečimo vnos delcev in usedlin v drenažni sistem.

− Pri dekontaminaciji površin je potrebno še posebno paziti, da ne pride do resuspenzije.

− Med dekontaminacijo se preverja uspešnost čiščenja,

− Po končani dekontaminaciji se izmeri kontaminacija osebja, ki je sodelovalo pri takšnem čiščenju, ter opreme in materiala, ki je bilo mestu kontaminacije.

Metode dekontaminacije delovnih površin Dekontaminacija z naravnim radioaktivnim razpadom Pri kontaminaciji delovnih površin z radionuklidi kratke razpolovne dobe se takšne površine izolira z ustreznimi oznakami, dokler se z naravnim procesom radioaktivnega razpada aktivnost ne zmanjša pod mejne vrednosti. Ročno čiščenje Ročno čiščenje obsega postopke kot so suho in mokro brisanje, ribanje in pometanje delovnih površin, ki so kontaminirane z zelo rahlo vezanimi radioaktivnimi delci. Mehansko čiščenje Mehanske metode dekontaminacije obsegajo:

- sesanje kontaminiranih površin, - čiščenje z visokotlačnimi aparati.

Destruktivna dekontaminacija Destruktivna metoda dekontaminacije je mehansko odstranjevanje plasti delovnih površin, ki so kontaminirane z vezanimi radioaktivnimi delci. Kemična dekontaminacija Kemična dekontaminacija se uporablja, kadar so kontaminanti rahlo vezani na hrapave površine. Kemična dekontaminacija obsega namakanje in škropljenje,



pranje, filtracijo, destilacijo, ionsko zamenjavo, odplinjevanje pa tudi vezavo kontaminantov v različne spojine, ki so lažje odstranljive kot kontaminanti. Nanašanje zaščitnih plasti Površina, kontaminirana s sevalci alfa ali beta nižjih energij, se lahko prevleče z zaščitnimi materiali (npr. z barvami na epoksidni osnovi), kar je lahko zadostna zaščita pred sevanjem in širjenjem kontaminacije.




Postopki dekontaminacije površin in orodja

Dekontaminacija površin Delovne površine Suha kontaminacija na

delovnih površinah Vezana kontaminacija na delovnih površinah

Površine fiksno kontaminirane s sevalci alfa in beta nižjih energij

Manjše (ročno čiščenje) Večje (strojno čiščenje) POSTOPEK 1 − označiti s prenosnimi

oznakami kontaminirano površino,

- obrisati izlito kontaminirano tekočino s suho, vpojno krpo, ki ne pušča muck,

- odvreči uporabljene krpe v embalažo za radioaktivne odpadke,

− izmeriti kontaminacijo. POSTOPEK 2 (se uporabi, če dekontaminacija po POSTOPKU 1 ni bila uspešna) - razpršiti po kontaminirani

površini 10 % raztopino ustreznega kemičnega sredstva za dekontaminacijo,

- počakati približno 10 – 15 minut,

- obrisati površino z mokro krpo in nato še s suho,


- izmeriti kontaminacijo.

- označiti kontaminirano površino z ustreznimi oznakami in postaviti kontrolno točko,

- strojno razpršiti po kontaminirani površini 10 % raztopino ustreznega kemičnega sredstva za dekontaminacijo,

- počakati približno 10 – 15 minut,

- izprati površino z visokotlačnim strojem za čiščenje,

- posesati mokre površine s sesalniki za mokro sesanje ali obrisati površino s suhimi krpami,


- izmeriti kontaminacijo, - postopek po potrebi

ponoviti.

- označiti s prenosnimi oznakami kontaminirano površino in postaviti kontrolno točko,

- odstraniti kontaminante s suhim brisanjem ali sesanjem (HEPA filtrski sistem ) in zbiranjem kontaminiranih krp v embalažo za radioaktivne odpadke,

- izmeriti kontaminacijo tako dekontaminiranih delovnih površin.

V primeru neuspešne dekontaminacije: - sesati kontaminirane

površine s posebnim sesalnikom z vgrajeno rotacijsko čistilno glavo in z vgrajenim HEPA filtrom, ki preprečuje širjenje kontaminantov v zrak.

- označiti s prenosnimi oznakami kontaminirano površino in postaviti kontrolno točko,

- odstraniti tanki sloj kontaminirane delovne površine ( destruktivna metoda dekontaminacije),

- sesati kontaminiran material s posebnim sesalcem direktno v embalažo za radioaktivne odpadke,

- premazati takšne površine z zaščitnimi premazi ( npr . barvami na epoksidni osnovi).

Opozorilo:

Ves čas zbiranja kontaminantov meriti hitrost doze ob embalaži za radioaktivne odpadke ali na sesalniku, da se izognemo čezmernim dozam obsevanja dekontaminatorjev.

- prevleči kontaminirane površine s posebnimi zaščitnimi premazi (npr . barvo na epoksidni osnovi).



Dekontaminacija orodja

Manjše orodje Večje orodje Nizko kontaminirano Visoko kontaminirano

POSTOPEK 1 - dekontaminirati orodje s krpo, ki se ne

mucka, namočeno v etanol, - meritev odstranljive in vezane kontaminacije, Če je izvedena dekontaminacija neuspešna, potem izvesti: POSTOPEK 2 - napolniti ultrazvočno kad z raztopino

ustreznega alkalnega dekontaminacijskega sredstva in demineralizirane vode v razmerju 1:4

- nastaviti regulator temperature raztopine (na 75 °C),

- zložiti orodje v posebno rešetkasto košarico - potopiti košarico z orodjem v kad z raztopino

ter kad pokriti, - vključiti generator ultrazvoka, - dekontaminirati 10 - 30 minut, - izključiti generator in grelnik, - postaviti košarico z dekontaminiranim

orodjem v odcejevalnik - izprati dekontaminirano orodje z

demineralizirano vodo - izmeriti kontaminacijo orodja, - ponoviti postopek še enkrat , če je

biladekontaminacija prvič neuspešna, - shraniti orodja v ustrezni »vroči« delavnici, če

je dekontaminacija tudi drugič neuspešna.

POSTOPEK 3 - napolniti manjšo ultrazvočno kad, ki je vgrajena

v digestorij, do dveh tretjin z ustreznim dekontaminacijskim medijem,

- dvigniti stekleno zaščito na digestoriju - spustiti kontaminirano orodje v posebno košaro,

ki je potopljena v ultrazvočni kadi, - vključiti generator, - vključiti grelnik, vzdrževati temperaturo

raztopine (T = 75 °C), - dekontaminirati 30 minut, - s pomočjo vgrajenih rokavic prenesti

dekontaminirano orodje iz ultrazvočne kadi v izpiralno kad, vgrajeno v digestorij,

- izprati dekontaminirano orodje s pomočjo vgrajenega tuša,

- dvigniti zaščitno steklo digestorija, - postopek ponoviti še enkrat, če dekontaminacija

prvič ni bila uspešna.

POSTOPEK 4 (z visokotlačnim vodnim čistilnikom) - postaviti kontaminirano orodje ali opremo nad drenažni

jašek v komori za dekontaminacijo, - dekontaminirati orodje ali opremo z visokotlačnim vodnim čistilnikom do 300 barov s hladno vodo, kadar je kontaminacija lahko odstranljiva (npr. prah),

- ob trdovratnejši večji kontaminaciji orodja ali opreme dekontaminirati z visokotlačnim vodnim čistilnikom, ki ima vgrajeno možnost avtomatskega doziranja ustreznih kemijskih sredstev za dekontaminacijo in segrevanja izstopne vode – vroči postopek,

- izmeriti kontaminacijo, v primeru neuspešne dekontaminacije ponoviti postopek.

POSTOPEK 5 (z ultrazvočno metodo) - postaviti orodje ali opremo v posebno rešetkasto

košaro, - potopiti košaro z orodjem ali opremo v prvo ultrazvočno

kad v naprej pripravljeno alkalno raztopino in pustiti potopljeno 20 - 30 minut,

- dvigniti košaro z dvigalom in jo prenesti nad drugo ultrazvočno kad

- potopiti košaro z materialom za dekontaminacijo v naprej pripravljen kisli medij,

- pokriti ultrazvočno kad, - vključiti motor na filtrskem sistemu HEPA, ki je

priključen na izpušno cev ultrazvočne kadi, - vključiti potopne grelnike, da se medij v kadi segreje na

60 °C , - vključiti glavno stikalo na ultrazvočnega generatorju - dekontaminirati 30 - 50 minut, - dvigniti košaro z dekontaminiranim materialom in jo z

dvigalom prenesti nad tretjo kad sistema, - izprati orodje z demineralizirano vodo (z normalnim

tlakom ali visokotlačno ).


Priloga 2: Dekontaminacija zaščitnih oblačil

(1) Delavec je pred vstopom v radiološko nadzorovana območja dolžan obleči haljo ali bombažni kombinezon. Delavec je dolžan upoštevati interna navodila varstva pred sevanji v posameznih jedrskih ali sevalnih objektih, ki lahko predpišejo, da se mora delavec sleči do svojega spodnjega perila in obleči osnovna zaščitna oblačila, ki so:

- zaščitni bombažni kombinezon, - zaščitne bombažne rokavice, - zaščitni čevlji ali zaščitne prevleke.

(2) Za delo v izjemno kontaminiranih območjih (kontaminacija več kot 4000 Bq/dm2),

in kjer je površina takšne kontaminacije velika nekaj m2, je delavec dolžan sleči tudi svoje spodnje perilo in obleči zaščitno spodnje perilo in nato osnovna zaščitna oblačila in še dodatne gumijaste zaščitne rokavice. Za delo na deloviščih z višjo kontaminacijo lahko odgovorna oseba za varstvo pred sevanji predpiše še dodatno zaščito pred osebno kontaminacijo (zračno/vodno neprepustni kombinezon, lateks ali gumijaste rokavice, respiratorno opremo). V te komplete spadajo tudi zaščitna oprema za delo v toplotno obremenjenih območjih in zaščitna oprema za delo v požarno ogroženih območjih.

(3) Po vsakem končanem delu se zbere na delovišču ali drugih kontrolnih točkah vsa uporabljena zaščitna oblačila, se jo radiološko izmeri ter glede na kontaminacijo in vrsto materiala razvrsti opremo za različne programe dekontaminacije.

(4) Dekontaminacija zaščitnih oblačil se izvaja v posebnih pralnih strojih (večprekatnih) z avtomatskim doziranjem ustreznih sredstev za dekontaminacijo in dezinfekcijo. Po opravljeni dekontaminaciji se zaščitna oblačila posušijo v sušilnih strojih. Odtoki iz strojev morajo biti radiološko nadzorovani. Plinske emisije se izpuščajo preko filtrskih sistemov HEPA.

(5) Zaščitna oblačila se pred ponovno uporabo radiološko izmerijo in se ponovno uporabljajo samo tista oblačila, ki zadoščajo kriterijem za uporabo v delovnih okoljih.



Priloga 3: Dekontaminacija in dezinfekcija respiratorne opreme Dekontaminacija in dezinfekcija respiratorne opreme

Respirator za filtriranje zraka s podtlakom Celoobrazna maska z enim ali dvema ločenima filtroma

Celoobrazna maska s filtrom in zračno črpalko

Respirator z dotokom čistega zraka – dihalni aparat

- masko po uporabi radiološko izmeriti, - ločiti kontaminirane od nekontaminiranih mask, - odstranimo filter ali filtra in ga/ju shranimo kot

radioaktivne odpadke, - nekontaminirane maske dobro oprati s čisto vodo, - prebrisati jih s suho krpo, zlasti pozorno notranjost

maske, - notranjost maske premazati z ustreznim sredstvom za

dezinfekcijo, - na masko pritrditi nov filter oziroma dva filtra, - spraviti jih v zaščitne vrečke, - kontaminirane maske vložiti v ultrazvočno kad, ki je

napolnjena z ustrezno alkalno raztopino, - vklopiti potopni grelnik ter vključiti ultrazvočni generator, - dekontaminirati vsaj 15 minut, - dekontaminirane maske skupaj z mrežno košaro

prenesti v kad za izpiranje ter izpirati z vodo vsaj 5 minut,

- izprane maske skupaj s košaro prenesti v kad za sušenje in sušiti 15 minut na temperaturi do 75 0C,

- posušenim maskam izmeriti radioaktivnost, - če dekontaminacija ni bila uspešna, ponoviti postopek še

enkrat, - če tudi drugič dekontaminacija ni bila uspešna, masko

odstraniti iz nadaljne uporabe, - uspešno dekontaminiranim maskam pritrditi nove filtre in

jih spraviti v zaščitne vrečke.

- celotno opremo takšnega respiratorja po uporabi radiološko izmeriti,

- ločiti kontaminirano od nekotaminirane opreme,

- ločiti masko od baterije in zaščitnega filtra, - baterijo in ohišje filtra prebrisati s krpo,

namočeno v etanol, in dati baterijo na polnjenje,

- nekontaminirane maske dobro izprati z vodo,

- prebrisati jih s suho krpo, - namazati jih z ustreznim sredstvom za

dezinfekcijo, - spraviti jih v zaščitne vrečke, - kontaminirane maske dekontaminirati po

postopku za celoobrazno masko v ultrazvočnem sistemu za dekontaminacijo mask,

- baterijo s filtrsko enoto priklopiti na masko šele tik pred uporabo respiratorja z nadtlakom.

- ločiti jeklenke od zaščitne maske, - izmeriti radioaktivnost respiratorja, - maske dekontaminirano in dezinficirati po

postopku za celoobrazno masko v ultrazvočnem sistemu,

- jeklenke in ostalo opremo respiratorja obrisati s krpami, namočenimi v etanol,

- dekontaminirane jeklenke dati na polnjenje glede na nivo preostalega zraka.



Priloga 4: Dekontaminacija človeka Splošna navodila pri dekontaminaciji človeka

− Dekontaminacijo človeka je potrebno izvajati kadar kontaminacija površine dela telesa človeka preseže mejne vrednosti.

− Agresivna kemična sredstva se nikoli ne uporabljajo pri dekontaminaciji oči in obraza (npr. hipermangan).

− Dekontaminacija več delov kontaminirane kože se začne tako, da se dekontaminirajo najprej deli kože, ki so bolj kontaminirani od ostalih delov.

− Pred izvajanjem dekontaminacije površin delov telesa se morajo najprej zaščititi morebitne manjše poškodbe.

− Vsa sredstva in metode, ki se uporabljajo pri dekontaminaciji človeka, se morajo takoj odstraniti in prekiniti, če med izvajanjem dekontaminacije dražijo kožo ali povzročajo alergije.

− Omejiti je treba uporabo sredstev za dekontaminacijo na razumno mejo.

− Uporabljati je potrebno izključno mlačno vodo za vsa izpiranja kontaminiranih delov telesa, da se kožne pore preveč ne razširijo.

− Dekontaminator, ki nadzoruje ali izvaja dekontaminacijo človeka, mora obvezno nositi ustrezna zaščitna oblačila.

− Med izvajanjem dekontaminacije človeka se občasno meri uspešnost dekontaminacije.

− Dekontaminacija človeka se izvaja vedno v prostoru za dekontaminacijo človeka, ki ima odtoke povezane s posebnimi zbiralniki za prestrezanje tekočih radioaktivnih odpadkov. Izjema je dekontaminacija med izrednimi dogodki.

− O vsaki dekontaminaciji človeka se vodi pisna evidenca.

Osnovna oprema za dekontaminacijo človeka - najmanj ena kabina s tušem in toplo vodo, - posebno stojalo z umivalnikom za glavo, - drobni pripomočki:

• škarje, • sušilnik za lase, • ščetke za roke, • gobe za umivanje, • brisače, • ogrinjala iz frotirja, • natikači.



- sredstva za dekontaminacijo:

• poseben nevtralni šampon, ki hrati dekontaminira in dezinficira,

• nevtralno milo,

• citronska kislina ( 1–3 % raztopina),

• hipermangan (3,5 – 5 % raztopina KMnO4), - oprema in sredstva za dekontaminacijo poškodovanca.



Dekontaminacija človeka

Dekontaminacija rok Dekontaminacija dela kože Dekontaminacija kože celega telesa

Dekontaminacija lasišča Dekontaminacija notranje(interno) kontaminirane osebe

- izpirati roke z mlačno vodo, - natreti roke s posebnim

sredstvom za dekontaminacijo ali nevtralnim milom in drgniti vsaj nekaj minut,

- drgniti s ščetko za roke, še posebno za nohti,

- temeljito izprati roke z mlačno vodo,

- izmeriti kontaminiranost rok, - ponoviti postopek, če je

potrebno, vendar največ dvakrat,

Če takšna dekontaminacija rok ni uspešna, potem je potrebno: - nanesti na mokre roke približno

50 g hipermangana in drgniti roke približno 2 – 3 minute,

- izprati roke z mlačno vodo, - natreti roke s citronsko kislino in

jih drgniti vsaj nekaj minut, - izprati roke z mlačno vodo, - roke osušiti, - izmeriti tako dekontaminirane

roke.

- izprati kontaminiran del kože z mlačno vodo,

- krožno drgniti kontaminiran del kože z vato ali gazo, namočeno v posebno sredstvo za dekontaminacijo približno 2 minuti,

- izpirati dekontaminiran del telesa z mlačno vodo in osušiti,

- meriti kontaminost dela kože, - ponoviti postopek še dvakrat, če

je potrebno.

- izprati telo pod tušem v posebni kabini z mlačno vodo,

- vtreti v kožo posebno sredstvo za dekontaminacijo in pustiti delovati nekaj minut,

- izprati telo in osušiti, - radiološko izmeriti uspešnost

dekontaminacije, - ponoviti postopek vsaj še

dvakrat, če je potrebno, - meritev kontaminacije na

portalnem monitorju,

Dekontaminacijo delov telesa okoli oči, nosu, ust in ušes izvajati posebno pazljivo z gazo ali vato, namočeno v sredstvo za dekontaminacijo. Pri izpiranju paziti, da voda ne pride v oči, nos ali usta.

- položiti glavo nazaj v posebni umivalnik za pranje glave,

- izprati lasišče z mlačno vodo in paziti, da se kontaminacija ne razširi po obrazu,

- masirati lasišče nekaj minut s posebnim sredstvom za dekontaminacijo in dezinfekcijo,

- izpirati lasišče z mlačno vodo tako, da je glava nagnjena nazaj v umivalnik,

- osušiti lase, - izmeriti kontaminiranost lasišča, - ponoviti postopek še največ

dvakrat, če je potrebno, Če takšna dekontaminacija ni uspešna: - določiti mesto kontaminacije las

z ustreznim prenosnim merilnikom,

- odstriči kontaminirane lase, - meriti kontamiranost na

izhodnem portalnem monitorju.

- v primeru kontaminacije v ustih, je potrebno grgrati mlačno vodo in jo izpljuniti,

- izmeriti kontaminacijo in po potrebi postopek ponoviti še nekajkrat,

- v primeru, da je kontaminacija že v prebavnem traktu, je potrebno izpiti čim več mlačne vode, še najbolje mineralno vodo,

- notranje kontaminirana oseba naj ne zadržuje vode oziroma naj čim pogosteje urinira,

- meritev radioaktivnosti opraviti vsako uro in zadržati tako kontaminirano osebo dokler z izločanjem kontaminanti ne gredo iz telesa,

- po tako opravljeni dekontaminaciji je potrebno osebo napotiti na pregled v specializirano medicinsko ustanovo.

Notranje kontaminirani osebi ne dajati raznih odvajal.



Priloga 5: Dekontaminacija ponesrečenca Splošna navodila - Kontaminirani ponesrečenec je na prvem mestu poškodovanec in mu je potrebno najprej nuditi ustrezno prvo pomoč in zagotoviti delovanje njegovih

vitalnih funkcij. - Kontaminiranega poškodovanca je potrebno hitro kot je le mogoče pripraviti za transport za nadaljnje zdravljenje. - Do poškodovanca se je potrebno obnašati prijazno, mirno in ohrabrujoče, posebno, če ima hude bolečine. - Pomembna je urnost, ker se mnogi radioizotopi hitro absorbirajo v notranjost ran. - Zapisati je potrebno kratko poročilo o nudenju prve pomoči in dekontaminaciji ter kopijo poslati s ponesrečencem do mesta nadaljnjega zdravljenja. - Ves material, ki se uporabi pri dekontaminaciji ponesrečenca (gaze, vate, povoji, dekontaminacijska sredstva ipd.), je potrebno shraniti v plastične vreče za

morebitno poznejšo analizo nesreče. Shrani se tudi ponesrečenčeva kontaminirana obleka, orodje in drugi kontaminirani materiali. - Za vsakega ponesrečenca se obvezno napiše poročilo o dogodku. - Dekontaminacija ponesrečenca se izvaja izven visokih doznih polj, najbolje v zato pripravljenih posebnih prostorih, namenjenih dekontaminaciji oseb v

izrednih primerih.

Dekontaminacija okoli majhne odprte rane Dekontaminacija okoli rahlo opečenega mesta Dokumentacija o dekontaminaciji ranjenca - nuditi prvo pomoč poškodovancu, - pustiti teči kri (pod nadzorom medicinskega

osebja), - dekontaminirati predele okrog odprte rane z gazo

ali vato, namočeno v posebno sredstvo za dekontaminacijo in dezinfekcijo,

- izprati dekontaminirano mesto in rano s sterilno-prekuhano vodo,

- izmeriti kontaminacijo.

Po tem postopku se izvaja dekontaminacija le, če je opeklina prve stopnje manjša od 100 cm2.

- nuditi prvo pomoč ponesrečencu, - dekontaminirati mesto okrog opekline z vato ali gazo, namočeno v sredstvo za osebno dekontaminacijo in dezinfekcijo do 1 minute,

- izprati dekontaminirano mesto in opeklino s sterilno-prekuhano vodo, tudi z demineralizirano mlačno vodo,

- prekriti opečeno mesto s sterilno gazo in ponesrečenca napotiti v zdravstveno enoto.

Dekontaminator mora poskrbeti, da obstajajo o opravljeni dekontaminaciji ranjenca naslednji zapisi: - površinske kontaminacije ranjenca pred in po

njegovi dekontaminaciji, - morebitna prisotnost aktivnih delcev, - meritev sevanje gama z zelo občutljivim

detektorjem, - meritev na monitorju za pregled celotelesne

kontaminacije, - v primeru pogojnega izhoda kontaminiranega

ranjenca še zapis o obvestilu nadrejenih.




OPOMBE i 1. odstavek 91. člena ZVISJV-UPB1, ii 3. odstavek 90. člena ZVISJV-UPB1, iii Opomba: 16. čl. Z9 iv Opomba: 2. in 3. odst. sta ekvivalentna 18. čl. Z9 v Opomba: 20. čl. Z9 vi Opomba: 24. čl. Z9 vii Opomba: 2. odst. 25. čl. Z9 viii Opomba: del teksta je 21. čl. Z9 (SMISELNA PRIPOMBA: tu gre za naravno sevanje; 4.odst. 2. člena ZVISJV izključuje naravno sevanje iz področja urejanja) ix Opomba: 22. čl. in priloga 2/I pravilnika Z9 x Opomba: priloga 2/II pravilnika Z9 (SMISELNA PRIPOMBA: tu gre za hrano; 1.odst. 2. člena ZVISJV izključuje področje živil iz svojega področja urejanja) xi Opomba: priloga 2/III pravilnika Z9 xii Opomba: priloga 2/II pravilnika Z9

pravilnik o radioaktivni dekontaminaciji (jv6) · osnutek pravilnika o radioaktivni dekontaminaciji...

Documents