pprriirrooččnniikk zzaa mmllaaddee - european …...¾ bioklimatsko na črtovanje: aktivno in...
TRANSCRIPT
Projekt je podprl
Tekm
ovan
je m
ladih
za e
nerg
etsk
o mod
ro p
riho
dnos
t!
PPPrrriiirrrooočččnnniiikkk zzzaaa mmmlllaaadddeee eeennneeerrrgggeeetttssskkkeee uuuppprrraaavvvllljjjaaavvvccceee
EEEYYYEEEMMMaaannnaaagggeeerrr GGGuuuiiidddeee
EYEManager Guide
Uporabno orodje za mlade evropske energetske upravljavce!
S priročnikom "EYEManager Guide", ki je pred vami, smo želeli pripraviti uporabno orodje, ki bo vsebovalo osnovna znanja za dijake srednjih šol, ki si želijo postati mladi evropski energetski upravljavci. V priročniku so predstavljene vsebine:
- Izdelki, ki porabljajo energijo, ter kako jih čim bolj učinkovito namestiti in uporabljati.
- Vedenjske navade pri varčevanju z energijo z nasveti dijakom o potrebnih znanjih za varčevanje z energijo v vsakdanjem življenju.
- Potek energetskega pregleda so navodila kako zbrati podatke, ki se nanašajo na porabo energije, emisije ogljikovega dioksida ter učinkovitost naprav, zgradb in opreme.
- Priprava načrta varčevanja z energijo, ki vodi dijake skozi izbiro varčevalnih ukrepov na izbranem primeru, z namenom izboljšanja energetske učinkovitosti, ter ocenitev stroškov, povezanih z izvedbo varčevalnih ukrepov in s tem povezan vpliv na denarne prihranke.
Priročnika ne smemo jemati kot recepta, ki mu je treba slediti. Naš cilj je bil razjasniti in razložiti osnovne postopke, potrebne za izvedbo energetskega pregleda in izboljšanje energetske učinkovitosti. Priročnik lahko služi kot učni pripomoček dijakom in (ali s pomočjo …) njihovih učiteljev o ekonomskih prednostih energijske učinkovitosti, saj vsebuje osnovne nasvete za osveščanje o porabi energije in predlaga različne načine varčevanja z energijo. Pripravljen je bil za potrebe projekta “European Young Energy Manager Championship - EYEManager Championship”, iz programa "Intelligent Energy Europe" (Št. pogodbe: IEE/07/760/SI2.499406) in je del "EYEManager" nabora orodij, ki ga sestavljajo:
1. "EYEManager" priročnik (praktičen vodnik za dijake, mlade evropske energetske upravljavce);
2. "EYEManager" programska oprema (in Navodila za uporabo), spletna aplikacija, ki bo dijakom v pomoč pri analiziranju primerov in pri načrtovanju ukrepov varčevanja z energijo;
3. "EYEManager" pravila tekmovanja, v katerih bo v celoti opisan potek mednarodnega tekmovanja; še posebej: sestava mednarodnih ekip, faze tekmovanja, točkovanje in kriteriji dodeljevanja točk.
Avtorji so v celoti odgovorni za vsebino te publikacije. Vsebina ne odraža nujno tudi stališč Evropske zveze. Evropska komisija ni odgovorna za kakršnokoli uporabo informacij, ki jih vsebuje publikacija.
Priročnik za mlade energetske upravljavce
1/52
VSEBINA
1. UVOD...................................................................................................... 3
1.1 Energetsko-okoljski problem .................................................................3
1.2 Raba energije v zgradbah .....................................................................4
1.3 Možnosti izboljšave ..............................................................................6
2. ENERGETSKO UPRAVLJANJE ....................................................................... 7
2.1 Energetsko upravljanje kot trajni proces .................................................7
2.2 Načrt aktivnosti energetskega upravljanja ...............................................8
2.3 Energetski nadzor .............................................................................. 10
3 ENERGETSKA UČINKOVITOST V OBJEKTIH .................................................. 11
3.1 Izdelki, ki uporabljajo energijo............................................................. 12
3.2 Ukrepi varčevanja z energijo ............................................................... 14
3.2.1 Ovoj stavb.................................................................................. 14
3.2.2 Ogrevanje in hlajenje ................................................................... 15
3.2.3 Topla santitarna voda................................................................... 19
3.2.4 Razsvetljava ............................................................................... 20
3.2.5 Gospodinjski aparati..................................................................... 22
3.2.6 Pisarniška oprema ....................................................................... 24
3.2.7 Sistemi obnovljivih virov energije................................................... 25
3.3 Vedenjske navade pri varčevanju z energijo .......................................... 26
4. ENERGETSKI PREGLED ............................................................................ 29
4.1 Vrste energetskih pregledov ................................................................ 29
4.1.1 Kratki pregled prostorov ............................................................... 29
4.1.2 Analiza stroškov uporabe .............................................................. 30
4.1.3 Standardni energetski pregled ....................................................... 30
4.1.4 Razširjeni energetski pregled......................................................... 31
4.2 Energetske študije ............................................................................. 31
4.3 Zbiranje podatkov o porabi energije ..................................................... 32
4.3.1 Podatki z računov ........................................................................ 32
4.3.2 Podatki s števcev......................................................................... 33
4.4 Analiza podatkov ............................................................................... 34
4.4.1 Poraba energije ........................................................................... 34
4.4.2 Pokazatelji učinkovitosti................................................................ 35
4.4.3 Energetski diagrami ..................................................................... 36
4.4.4 Energetske bilance....................................................................... 36
4.5 Načrtovanje ukrepov v URE................................................................. 38
Priročnik za mlade energetske upravljavce
2/52
4.6 Ocena izvedljivosti investicijskih ukrepov .............................................. 39
4.7 Pisanje poročil in sporočanje rezultatov ................................................ 39
5. PRIMER DOBRE PRAKSE .......................................................................... 41
5.1 Energetski pregled v 4 korakih ............................................................ 41
5.2 Primer iz prakse: Pomorska šola .......................................................... 44
5.2.1 Splošno...................................................................................... 44
5.2.2 Opis mesta/lokacije......................................................................... 44
5.2.3 Opis dela ....................................................................................... 45
5.2.4 Rezultati energetskega pregleda ....................................................... 46
LITERATURA.............................................................................................. 49
PRILOGA 1 ................................................................................................ 50
PRILOGA 2 ................................................................................................ 51
PRILOGA 3 ................................................................................................ 52
Seznam kratic:
CFL: Compact Fluorescent Lamp – kompaktna fluorescentna sijalka
DHW: Domestic Hot Water – topla sanitarna voda
EC: European Commission – Evropska komisija
ECM: Energy Conservation Measure – ukrep za varčno rabo energije
ECO: Energy Conservation Opportunity – potencial varčevanja z energijo
EMCS: Energy Monitoring and Control Systems – sistemi za spremljanje in
reguliranje energije
EU: European Union – Evropska unija
HVAC: Heating, Ventilation and Air-conditioning – ogrevanje, prezračevanje in
hlajenje
LCC: Life Cycle Costs – stroški življenjskega cikla
LPG: Liquefied Petroleum Gas – utekočinjen naftni plin (UNP)
RES: Renewable Energy Sources – obnovljivi viri energije (OVE)
Priročnik za mlade energetske upravljavce
3/52
1. UVOD 1.1 Energetsko-okoljski
problem
Raba energije pospešuje tako človeške
aktivnosti kot socialni in gospodarski
napredek. Količina energije, porabljene
na osebo, je postala eden izmed
pokazateljev modernizacije in
napredka v državi. Državam po svetu
tako proizvodnja in poraba energije
predstavljata enega glavnih izzivov.
Poleg tega je energija povezana z
najbolj perečo socialno problematiko,
ki vpliva na trajnostni razvoj (revščina,
zdravje, službe, rast prebivalstva,
dostop do socialnih storitev,
propadanje zemlje, podnebne
spremembe, kakovost okolja itd.).
Končne uporabne oblike energije, ki so
na voljo (elektrika, ELKO, bencin) se
pridobivajo iz primarnih energetskih
oblik, ki obstajajo v naravi, kot je
premog, zemeljski plin in nafta. To so
fosilna goriva. Njihova raba povzroča
emisije toplogrednih plinov, npr.
ogljikovega dioksida, ki je odgovoren
za 75 % emisij. Ti plini zvišujejo
zemeljski toplogredni učinek (slika
1.1), tako da zvišujejo povprečne
temperature in tako povzročajo resne
in nepredvidljive podnebne pojave.
Slika 1.1: Učinek tople grede
Priročnik za mlade energetske upravljavce
4/52
Poleg tega problema se konvencionalni
viri energije (npr. fosilna goriva)
čedalje bolj izčrpavajo (po nedavnih
raziskavah zaloge nafte, zemeljskega
plina in urana ne bodo trajale več kot
40 let), stroški energije pa se na
splošno povečujejo. Družine plačujejo
vedno več za energijo, ki je pogosto
neučinkovito porabljena. Učinek
proizvodnje in rabe energije se lahko
ublaži z zmanjšanjem porabe ter
preusmeritvijo energetske dobave in
oskrbe na možnosti, povezane s
trajnostnim razvojem. Tehnološki
razvoj imajo daleč največji vpliv na
spremembe v vzorcu rabe dobrin in
storitev. Taka ugotovitev pa ne sme
preprečiti poskusov, da bi se odvrnili
od neracionalnih in potratnih vzorcev
rabe energije.
Šele po preučenih in uresničenih
možnostih učinkovite rabe energije
(URE) nastopi čas, da premislimo o
možnostih izkoriščanja obnovljivih
virov energije (OVE). Ti postajajo vse
pomembnejši kot trajnostni
alternativni viri energije.
Imajo mnogo manjši vpliv na okolje in
ne povzročajo emisij toplogrednih
plinov, veliko pa prispevajo k varnosti
oskrbe z energijo. Sončna energija (za
proizvodnjo toplotne in električne
energije), vetrna energija, vodna
energija, bioenergija, geotermalna,
morska energija so le nekatere od njih.
1.2 Raba energije v zgradbah
160 milijonov zgradb v EU porabi
skoraj 40 % evropske energije in
proizvede preko 40 % emisij
ogljikovega dioksida, delež pa še
narašča. To je celo več kot delež
industrije in transporta (glej sliko 1.2 –
opomba: s »storitvami« so mišljene
stavbe javnega sektorja).
Gospodinjstva porabijo 2/3 energije v
zgradbah.
Slika 1.2: Končna poraba energije v EU27 po sektorjih (Mtoe1)
1 1 Mtoe pomeni 1 milijon ton naftnega ekvivalenta (toe) in je energetska enota: količina energije, ki se sprosti med sežiganjem 1 tone surove nafte, je približno 42 GJ.
Priročnik za mlade energetske upravljavce
5/52
Ogrevanje prostorov je
najpomembnejša komponenta (57 %
porabe v gospodinjstvih in 52 %
energetske porabe v nestanovanjskih
objektih). Treba je omeniti, da poraba
goriva za ogrevanje zgradb prinese 25
% celotnih emisij CO2 v Evropski Uniji.
Ogrevanje vode zajema 25 % porabe v
gospodinjstvih in 9 % porabe v
nestanovanjskih objektih.
Razsvetljava porabi okoli 4 % celotne
energije v stanovanjskem sektorju
(okoli 9 Mtoe), medtem ko v javnem
sektorju, kjer je v večini uporabljena
razsvetljava s fluorescentnimi
sijalkami, porabi okoli 18 Mtoe ali 14
% celotne energije. Pomemben vidik je
tudi, da razsvetljava v poslovnih
zgradbah proizvaja do 25 % emisij.
Klimatske naprave so hitro rastoči
porabniki v stanovanjskem in javnem
sektorju. Celotna energetska poraba
za klimatske naprave je okoli 3 Mtoe
(0,7 % celotne energetske porabe v
obeh sektorjih skupaj), kar pa naj bi
se do leta 2020 podvojilo. Grafično je
energetska poraba končnih
uporabnikov v zgradbah EU (po
podatkih iz leta 2000) prikazana na
sliki 1.3.
Razsvetljava14%
Hlajenje4%
Drugo16%
Ogrevanje52%
Kuhanje5% Priprava tople
vode9%
Kuhanje7%
Ogrevanje57%
Priprava tople vode25%
Razsvetljava & el. naprave
11%
Slika 1.3: Energetska poraba končne energije v evropskih javnih (levo) in
stanovanjskih objektih (desno)
Slika 1.4: Končna poraba energije v EU27 po gorivih (v Mtoe)
Priročnik za mlade energetske upravljavce
6/52
Trenutno se večina energije,
uporabljene v urbanem okolju,
pridobiva iz neobnovljivih fosilnih
goriv. Kot je prikazano na sliki 1.4,
nafta, zemeljski plin in trda goriva
predstavljajo več kot 70 % celotne
končne energije, porabljene v EU,
medtem ko obnovljivi viri energije
prispevajo zelo majhen odstotek.
1.3 Možnosti izboljšave
Obstaja veliko možnosti učinkovitejše
rabe energije v zgradbah, ob
predpostavki, da celotna energetska
poraba novozgrajenih objektov znaša
samo še 60 % porabe zgradb,
zgrajenih v 70-ih letih. Po mnenju
evropskega energetskega komisarja bi
lahko na račun učinkovitejše rabe
energije v zgradbah do leta 2010
dosegli prihranek do 22 %.
Nekaj koristnih nasvetov:
Grelci za vodo/bojlerji: 10
milijonov stanovanjskih bojlerjev v
EU je starih več kot 20 let. Njihova
zamenjava bi privarčevala 5 %
ogrevalne energije.
Razsvetljava: 30─50 % prihrankov
bi lahko dosegli z uporabo
učinkovitih senzorskih naprav,
nadzornih sistemov, vključevanjem
in integracijo dnevne osvetlitve ter
drugih tehnologij.
Hlajenje: Poraba energije za
klimatske naprave se bo do leta
2020 podvojila. 25 % bi jo lahko
prihranili s pomočjo minimalne in
pravilne uporabe energetsko
učinkovitih klimatskih naprav.
Pridobivanje zelene energije:
Obnovljivi viri energije na mestu
samem, soproizvodnja toplote in
elektrike, povezave s toplotnimi
črpalkami in hladilnimi napravami
prav tako predstavljajo možnost
prihranka energije.
Bioklimatsko načrtovanje:
Aktivno in pasivno načrtovanje
različnih solarnih sistemov,
izboljšana osvetljenost prostorov z
naravno osvetlitvijo in naravno
hlajenje lahko zmanjšajo
energetske potrebe do 60 %.
Boljši energetsko učinkovitost lahko
dosežemo s primernim energetskim
upravljanjem objektov (npr. izbira
najcenejšega dobavitelja energentov
posameznih objektov). Z izboljšanjem
energetske učinkovitosti pri končnih
porabnikih in z uporabo opreme
višjega energetskega razreda se lahko
poraba energije zmanjša od 20─50 %,
v primeru izvedbe novih instalacij (npr.
izvedba izolativnih in delitvenih
ogrevalnih vej) pa celo od 50 do 90 %.
Priročnik za mlade energetske upravljavce
7/52
2. ENERGETSKO
UPRAVLJANJE
Glavna gonilna faktorja v večini
odločitev glede stroškov poslovanja in
stroškov kapitala v podjetjih, industriji
in vladnih organizacijah sta bila
ekonomska konkurenčnost na
globalnem trgu in izpolnjevanje
standardov za zmanjšanje
onesnaženosti zraka in vode.
Energetsko upravljanje je pomembno
orodje za pomoč organizacijam pri
uresničevanju strogih ciljev. Lahko ga
opredelimo kot nadzorovanje
energetskih tokov skozi sistem, tako
da povečamo neto vrednost sistema.
Vključuje zbiranje, analizo in
spremljanje informacij o porabi
energije ter prepoznavanje,
vrednotenje in izvajanje določenih
ukrepov za povečanje energetskih
prihrankov (E.C., 1995).
Obstaja mnogo razlogov, zakaj
upravljati z energijo: dobro energetsko
upravljanje v stavbah lahko zmanjša
stroške energije in okoljsko škodo.
Poleg tega so mnogi energetski
problemi povezani s storitvenimi in
servisnimi problemi. Reševanje teh
problemov ima povratni učinek
izboljšanja kakovosti delovnega okolja,
kar zviša moralo zaposlenih in njihovo
produktivnost. To pa lahko desetkratno
poveča prihranek energije.
2.1 Energetsko upravljanje
kot trajni proces
Obstajajo različne ravni, na katerih se
lahko načrtujejo in izvajajo energetsko
pomembne aktivnosti. Na eni strani je
splošni koncept energetskega
načrtovanja (načrt aktivnosti in
dejavnosti energetskega upravljanja),
ki navadno vključuje:
opredelitev ciljev,
analizo trenutnega stanja,
analizo možnih ukrepov in
scenarijev,
opredelitev dejavnosti in projektov,
izpeljavo in vrednotenje ukrepov.
Na drugi strani pa je možnost izpeljave
samostojnih ukrepov, ki niso povezani
ali vgrajeni v obsežen koncept
energetskega načrtovanja. Tu naj bi se
različni ukrepi določili na grobo in
medsebojno primerjali brez zbiranja
obsežnih podatkov in brez oblikovanja
celotnega načrta aktivnosti. Izbere se
en sam ukrep in se takoj izvede kot
posamezni projekt.
Poudariti je treba, da je energetsko
upravljanje dolgoročna obveza, ne
nekaj, kar se izvede enkrat in je potem
končano. Če je energetski upravitelj
dobro izvedel fazo pregleda in
načrtovanja aktivnosti, potem je načrt
nadaljnjih izboljšav že osnovan.
Kakorkoli že, potrebe po trajnem
napredku so visoke.
Priročnik za mlade energetske upravljavce
8/52
Glede na program ENERGY STAR, ki ga
je začela Ameriška agencija za zaščito
okolja (U. S. Environment Protection
Agency (EPA)), bi morali za
vzpostavitev uspešnega energetskega
upravljanja slediti 7 korakom:
• 1. KORAK – Obvežite se k
nenehnemu izboljševanju.
Temeljni element uspešnega
energetskega upravljanja je obveza.
Organizacije se obvežejo, da bodo
za doseganje nenehnih izboljšav
razporedile zaposlene in denarna
sredstva.
• 2. KORAK – Ocenite delovanje.
Gre za periodični proces vrednotenja
rabe energije v vseh večjih objektih
in prostorih organizacij in procesov,
vzpostavljanja osnov za merjenje
prihodnjih rezultatov in prizadevanja
za učinkovitost.
• 3. KORAK – Postavite cilje. Dobro
določeni cilji vodijo v dnevno
sprejemanje odločitev in so osnova
spremljanja in merjenja napredka.
Sporočanje in objavljanje ciljev
lahko zaposlene motivira za podporo
energetskemu upravljanju v celotni
organizaciji.
• 4. KORAK – Naredite načrt
aktivnosti. Uporabljati moramo
podroben načrt aktivnosti, da
zagotovimo sistematični proces
izvajanja ukrepov energetske
učinkovitosti. Plan aktivnosti se
redno posodablja, najpogosteje
letno, z namenom primerjave med
pridobitvami, spremembami v
učinkovitosti ter spremembami
prednostnih nalog.
• 5. KORAK – Izvajajte načrt
aktivnosti.
• 6. KORAK – Ocenite napredek. Za
primerjavo z načrtovanimi cilji
ocenjevanje napredka vključuje
formalni pregled podatkov o rabi
energije in pregled aktivnosti, ki so
bile izpeljane kot del plana
aktivnosti.
• 7. KORAK – Priznajte dosežke.
Zagotavljanje in prizadevanje za
priznavanje dosežkov energetskega
upravljanja je preizkušen korak za
podporno gonilno silo in podporo
programu povečanja energetske
učinkovitosti.
2.2 Načrt aktivnosti
energetskega upravljanja
Načrt aktivnosti energetskega
upravljanja mora vključevati vsaj:
1. dobro določene cilje,
2. poročilo upravljanja,
3. notranje in zunanje zahteve po
sredstvih,
4. kriterije za finančne naložbe,
Priročnik za mlade energetske upravljavce
9/52
5. načrt aktivnosti,
6. nadzorovanje porabe energije in
ciljno vodenje,
7. poročilo vključevanja zaposlenih v
energetsko upravljanje,
8. razvoj načrta usposabljanja (za
zaposlene).
Veliko ljudi meni, da se program
energetskega upravljanja začne in
konča z energetskim pregledom. To
je delno sicer res, a kljub temu da je
pregled ključna zadeva, nikakor ni
edini korak v programu povečevanja
energetske učinkovitosti. Izvajanje
zahtev energetskega pregleda zahteva
nenehno upravljanje skozi večletno
obdobje; to bo ustvarilo dividende, ki
se bodo z leti povečevale. Poleg tega
se mora po prvem obsežnem
energetskem pregledu objekta
vzpostaviti sistem stalnega
spremljanja in nadzorovanja, izvajati
pa je potrebno tudi bolj ciljno
naravnane preglede.
Rezultat energetskega pregleda je
podroben načrt aktivnosti za
pravočasno izvajanje nameravanih
ukrepov za povečanje energetske
učinkovitosti, ki temeljijo na principih
časovnega načrtovanja. To načrtovanje
bi moralo biti narejeno za vsako fazo
izvedbe in vključuje:
• cilje in ukrepe, ki morajo biti
izvedeni v vsaki fazi,
• časovni okvir vsake faze,
• zahtevano organizacijo in proračun
stroškov izvedbe,
• določitev načina nadzorovanja
napredka dela,
• omejitev nadzora ukrepov in/ali
vrednotenje rezultatov vsake faze.
Za določitev ciljev vsake posamezne
faze se morajo upoštevati energetski
prihranki, ki izhajajo iz prejšnje faze
izvajanja. Cilj vsake faze bi moral biti
postavljen z upoštevanjem objektivne
porabe predhodne faze in ne z ozirom
na začetno energetsko situacijo.
Običajen kriterij za omejitev ciljev je,
da bi morala vsaka faza zagotavljati
take koristi za podjetje - ustanovo, da
bi le-to upravičilo naložbo za izvajanje
ukrepov in nadaljevanje načrta
aktivnosti za doseganje energetskih
prihrankov.
Za zaključek je treba omeniti, da se
morajo pri sestavljanju načrtov
aktivnosti za energetske prihranke
upoštevati:
a) primerjava predlaganih ukrepov, ki
izhajajo iz energetskega pregleda;
b) kombinacija različnih nadgradnih
projektov ter njihova koordinacija z
drugimi cilji podjetja;
c) organizacijska raven in tehnična
zmogljivost podjetja za izvajanje
posameznih ukrepov ali svežnja
ukrepov;
d) zmogljivost ustanove, da samo
financira naložbe, zahtevane za
projekte energetske učinkovitosti, z
ozirom na druge prioritete.
Priročnik za mlade energetske upravljavce
10/52
2.3 Energetski nadzor
Učinkovitejša raba energije je
osnovana na boljšem poznavanju rabe
energije. Bistveno je ohranjati sistem
energetskega upravljanja, ki nenehno
spremlja in nadzoruje, analizira,
preverja in sporoča energetsko
porabo in tako izboljšuje energetsko
učinkovitost. To je tako imenovana
naloga energetskega nadzora, ki mora
biti stalen in se mora osredotočiti na
energetsko porabo ter stroške,
pokrivati pa mora rabo vseh oblik
energije (elektriko, goriva, centralno
ogrevanje in druge).
Izdelan mora biti seznam opreme in
inventarja z nazivno energetsko
porabo, redno ga je treba posodabljati
oz. dopolnjevati. V seznamu mora biti
navedena vrsta opreme, njena
funkcija, namestitev oz. lokacija in
moč. Za obdobja, ko se oprema
uporablja, se morajo redno
izpolnjevati dnevniki delovanja. Če je
na voljo oprema za merjenje
energetskih veličin, lahko tak seznam
dopolnimo s podatki s samega mesta.
V srednjih in velikih objektih je zaradi
realnejših meritev in pridobivanja
natančnejših podatkov priporočljivo
razporediti merilno opremo na različne
točke.
Potrebno je izdelati analizo podatkov
in napisati poročila, ki se morajo
posredovati uporabnikom objekta.
Informacije se obravnavajo glede na
ciljno skupino. Izbrati je treba
komunikacijske poti, odvisne od ciljne
skupine, zato da bi v nadzor vključili
zaposlene in izboljšali njihovo
energetsko ozaveščenost.
Kot del energetskega nadzora bi
moral energetski upravitelj preverjati
pogodbeni energetski status objekta z
dobavitelji energije, saj mora biti moč
vedno primerna ─ ne nižja in ne višja
od potrebne (optimalno zagotavljanje
potreben energije). Višja kot je
pogodbena/priključna moč, večji bodo
fiksni stroški. Zmanjšana pogodbena
moč tako ne vpliva neposredno na
manjšo porabo energije, lahko pa
preko nje bistveno zmanjšamo
stroške dobave energije.
Na liberaliziranem trgu je več
dobaviteljev energije. Vsak porabnik
mora zato redno povpraševati po
boljših in ugodnejših ponudbah
oskrbovanja z energijo. Poleg tega
morajo biti energetske pogodbe
optimizirane v skladu s profilom
energetske porabe. Predvsem kar
zadeva elektriko, obstajajo po navadi
posebne tarife, npr. tarife, ki so nižje
ponoči. Izbirati bi morali take tarife in
električno porabo in jo, kolikor je
seveda mogoče, prestaviti v nočni
čas. Energetski distributerji
zagotavljajo posebne merilne
simulatorje porabe energije, ki
omogočajo določitev najboljše tarife.
Priročnik za mlade energetske upravljavce
11/52
3 ENERGETSKA
UČINKOVITOST V
OBJEKTIH
Izraz energetska učinkovitost se
pogosto uporablja, vendar ga je težko
definirati ali konceptualizirati.
Izpostavljena sta dva koncepta
energetske učinkovitosti, in sicer
tehnični in subjektivni koncept. Inženir
lahko nekako določi energetsko
učinkovitost z omejeno opremo,
medtem ko bo okoljevarstvenik na to
pogledal s širšega vidika energetske
učinkovitosti. Ekonomisti, politiki in
sociologi imajo prav tako drugačno
predstavo o energetski učinkovitosti.
Pogosto je bil izraz energetska
učinkovitost uporabljen za opis tistega,
kar bi dejansko bilo varčevanje z
energijo. Bolj poljudno bi lahko
energetsko učinkovitost razumeli kot
razmerje učinkovitosti, medtem ko bi
tehniško gledano prihranke raje
pojmovali kot varčevanje in ne
izboljšanje učinkovitosti. Zamislite si
npr. poslovno stavbo z obvestilom:
“Bodite učinkovitejši – uporabljajte
stopnice namesto dvigal!” Če bi se
ljudje zmenili za to obvestilo in hodili
po stopnicah, ali je to zvišanje
energetske učinkovitosti? Energije se
porabi manj, storitve so pa zmanjšane.
Še en primer: Gospodinjstvo se odloči
za posebna termozaščitna vhodna
vrata, varčne luči in podstrešno
izolacijo. Obenem pozimi dvigne
nastavljeno temperaturo na
termostatih pa tudi luči gorijo daljši
čas, pri čemer je porabljena ista
količina energije kot prej. Ali je to
gospodinjstvo izboljšalo svojo
energetsko učinkovitost? V tehniškem
smislu je odgovor da.
Gospodinjstvo doseže višji nivo oskrbe
z energijo (toplejše prostore) z enako
vhodno energijo, oskrba pa se izvaja z
nižjo energetsko jakostjo (manj vatov
oz. lumnov na stopinjo povišane
temperature). Po konceptu,
osnovanem na rezultatih energetske
učinkovitosti, pa ni vpliva, razen če se
višje temperature in daljša obdobja
razsvetljave ujemajo z dodatnimi
potrebami gospodinjstva.
Ko poskušamo priti do definicije
energetske učinkovitosti, lahko o
slednji rečemo:
a. Do zvišanja energetske učinkovitosti
pride, ko je ali vhodna energija
(input) zmanjšana za določeno
stopnjo oskrbe ali ko se poveča oz.
zviša oskrba z določeno količino
vhodne energije.
b. Energetska učinkovitost (v bolj
subjektivnem smislu) je relativna
varčnost ali potratnost, pri čemer se
Priročnik za mlade energetske upravljavce
12/52
vhodna energija uporablja za
zagotavljanje dobrin in storitev.
Energetske storitve obsegajo nešteto
dejavnosti, kot so napajanje vozila,
opekača kruha, gretje bojlerja,
hlajenje pisarne, razsvetljevanje
parkirišča … Biti energetsko učinkovit
sam po sebi pomeni zagotoviti storitve
s količino vhodne energije, ki je
majhna glede na določen standard ali
običajen vnos.
3.1 Izdelki, ki porabljajo
energijo
Izdelki, ki porabljajo energijo, kot so
električne in elektronske naprave ali
ogrevalne naprave, predstavljajo velik
del porabe naravnih virov in energije,
precej pa vplivajo tudi na okolje. V
zvezi s tem je EU objavila Direktivo
2005/32/EC za določitev zahtev za
okoljsko primerno zasnovo izdelkov.
Okoljsko primerna zasnova izdelkov je
preventivni ukrep, namenjen
optimiziranju okoljevarstvene
učinkovitosti izdelkov, ki obenem
ohranijo svojo funkcionalno kakovost.
Ta direktiva ne uvaja neposredno
zavezujočih zahtev za specifične
izdelke, določa pa pogoje in kriterije za
nastavitev zahtev, ki zadevajo okoljsko
pomembne značilnosti izdelkov, in
dovoljuje hitre in učinkovite izboljšave
(s kasnejšimi izvedbenimi ukrepi).
Zlasti pa ta direktiva pospešuje
izboljšave energetske učinkovitosti teh
izdelkov.
Izdelki, ki uporabljajo energijo,
posebej pa gospodinjski aparati (tako
imenovana bela tehnika), že vsebujejo
označbe porabe energije s pomočjo
nalepk in standardiziranih podatkov o
izdelku. To je bilo uzakonjeno z
Direktivo 92/75/EEC. Cilj energetskega
označevanja je informirati in prepričati
kupce, da pri nakupu gospodinjskih
aparatov sprejmejo bolj ‘zeleno’ in
energetsko učinkovito odločitev.
Energijske nalepke zagotavljajo
informacije o gospodarskem vplivu
naložbenih odločitev, tako da
prikažejo, da so višji začetni stroški
povrnjeni z nižjimi stroški energije
skozi celotno življenjsko dobo
aparatov. Ko kupujemo nove aparate,
je priporočljivo kupiti energetsko
učinkovitejše, ker delujejo bolje in
porabijo manj energije. Priporočljiva je
tudi zamenjava starih aparatov za
nove in bolj učinkovite, vendar se za
primerno ovrednotenje naložbe v tem
primeru lahko opravi tehno-
ekonomska analiza.
Priročnik za mlade energetske upravljavce
13/52
Energetska učinkovitost v EU je
razvrščena v razrede od A++ (najvišja
energetska učinkovitost) do G
(najnižja energetska učinkovitost).
Poleg klasifikacije z barvnimi oznakami
so na nalepkah še druge informacije,
npr. poraba energije, poraba vode,
nivo hrupa. Podobno označevanje je v
skladu z Direktivo o energetski
učinkovitosti stavb (EPBD ─
2002/91/EC) predvideno tudi za
celotne stavbe.
Za javne institucije sta v veljavi tudi
Direktivi o zelenih javnih naročilih
(Green Procurement Directives
(2004/17/EC in 2004/18/EC)). Ti dve
direktivi vključujeta upoštevanje
izbranih okoljevarstvenih vidikov,
določata kriterije ter določbe za javna
naročila javnega sektorja. Tabela
prikazuje druge nalepke o energetski
učinkovitosti in okoljevarstvenih
vidikih, ki se prav tako uporabljajo v
EU in po svetu.
NALEPKA CILJ/NAMEN IZDELKI SPLETNA STRAN Energy Star
Nalepka vsebuje smernice za izbiro energetsko učinkovite pisarniške opreme.
Gradbeni sektor, ogrevanje stanovanj, hladilna oprema, večje naprave, pisarniška oprema, razsvetljava zabavne elektronike.
www.energystar.gov www.eu-energystar.org
Eco-nalepka
Nalepka se dodeli le tistim izdelkom, ki imajo v svoji skupini izdelkov najmanjši vpliv na okolje.
Sredstva za izboljšanje tal; elektronska oprema, obutev; gospodinjski aparati itd.
www.eco-label.com
GEEA-nalepka
Informacije o energetsko učinkovitih napravah. Enotna prostovoljna evropska shema za energetsko učinkovite naprave.
Hišna elektronika, pisarniška oprema in IT-oprema s profili visoke učinkovitosti.
www.efficient-appliances.org
TCO
Nalepka za kakovost in okoljevarstveno elektronsko pisarniško opremo.
IT-oprema; računalniki, zasloni, tiskalniki, tipkovnice, sistemske enote; pisarniško pohištvo, mobilni telefoni.
www.tcodevelopment.com
Za pomoč kupcem pri izbiri energetsko
učinkovitejših naprav je bilo narejenih
tudi nekaj spletnih orodij, npr. Topten
(www.topten.info). To je uporabniško
usmerjeno spletno iskalno orodje, ki
predstavlja najboljše naprave iz
različnih kategorij izdelkov.
Zelo pomemben vidik izdelkov, ki
uporabljajo energijo, posebej
elektronske opreme, je, da trošijo
elektriko tudi, kadar so v stanju
pripravljenosti (stand-by) ali pa se
avtomatsko izklopijo zaradi določenih
električnih naprav. V vsaki hiši se
zaradi tega potroši veliko vatnih ur.
Proizvajalci izboljšujejo opremo tako,
da poskušajo zmanjšati porabo
energije. Ko kupujemo novo opremo,
je zato potrebno analizirati njene
tehnične značilnosti, da bi izbrali tako,
ki bo v stanju pripravljenosti porabila
majhno količino energije (tipične
vrednosti skupaj s porabo naprav, ko
Priročnik za mlade energetske upravljavce
14/52
so vklopljene, so prikazane v tabeli
Aneksa 1).
3.2 Ukrepi varčevanja z
energijo
V naslednjih odstavkih je
predstavljenih nekaj splošno
priporočenih meril energetskega
varčevanja v javnih stavbah in
stanovanjskih objektih.
3.2.1 Ovoj stavb
Ovoj stavb, imenovan tudi plašč
stavbe, sestoji iz strehe, sten, tal,
oken in vrat stavbe. Kot je prikazano
na sliki, celo primerno grajena in dobro
vzdrževana stavba izgubi nekaj toplote
skozi navedene dele ovoja, in sicer za
10─15 % celotnega računa za
ogrevanje.
V nadaljevanju je navedenih nekaj
splošno priporočenih ukrepov za
izboljšanje toplotne energetske
učinkovitosti stavbnega ovoja:
• Izolacija strehe v zimskem času
zmanjša potrebo po ogrevanju
stavbe, poleti pa potrebo po
hlajenju. Toplota, ki prehaja skozi
neizolirano streho, povzroča
neprijetno počutje stanovalcev, zato
nastavijo klimatsko napravo na
nižjo stopnjo. Če stavba sploh ni
izolirana, je izoliranje strehe
stroškovno učinkovitejše kot
izolacija vrat in oken.
• Mnogo stavb je grajenih na
neizoliranih betonskih ploščah. V
hladnejšem podnebju stanovalce v
takih hišah zebe v noge. Izoliranje
talnih površin izboljša udobje, je pa
na splošno manj stroškovno
učinkovito kot izoliranje strehe.
• Izoliranje zunanjih sten prav
tako zmanjša potrebo po ogrevanju
in hlajenju objekta. Stroškovna
učinkovitost izoliranih sten je
odvisna od zunanje površine sten,
razmerja med zidovi in okni ter
vrste izolacije. Splošno gledano je
izolacija sten manj stroškovno
učinkovita kot izolacija tal ali
strehe.
• Povečanje zasenčenja oken: Kot
način zasenčenosti so na voljo tako
notranja kot zunanja senčila in
Priročnik za mlade energetske upravljavce
15/52
žaluzije. Notranja senčila so manj
učinkovita pri preprečevanju
prehoda toplote v prostore kot
zunanja. Notranje žaluzije
omogočajo stanovalcem, da imajo
nekaj nadzora nad svetlobo in
temperaturo prostorov. Na vzhodni
in zahodni strani so bolj učinkovita
navpična senčila kot vodoravna, ki
so učinkovitejša na južni in severni
strani.
• Povečanje izolacije steklenih
površin: Plast zraka med ploščami
stekla deluje kot izolacija. Dodatna
plast steklene površine zmanjša
potrebo po gretju, ko je zunaj
hladno, in potrebo po hlajenju, ko
je zunaj vroče. Vendar je naknadna
vgradnja zasteklitve draga in tudi
kot ukrep varčevanja z energijo ni
tako stroškovno učinkovita.
• Povečanje izolacije okenskih
okvirjev: Toplota lahko prehaja
tudi skozi okenske okvirje. Toplotno
izolacijski aluminijasti okvirji
vsebujejo izolacijsko plast med
notranjo in zunanjo plastjo
aluminija in prevajajo manj toplote
kot standardni aluminijasti okvirji.
Les je manj prevoden kot aluminij.
Čeprav je menjava oken draga, je
pri vgradnji novih oken ali izbiri
novih prostorov pomembno
upoštevati material.
• Namestitev odbojne police: To je
vodoravna polica, vgrajena približno
na višini dveh tretjin okna. Služi
dvojnemu namenu: stanovalce blizu
okna ščiti pred bleščanjem,
stanovalcem, oddaljenim od okna,
pa porazdeli dnevno svetlobo.
Svetloba se odbija od police na
strop in globoko v notranjost
prostora. Namestitev odbojne police
obsega drage spremembe v
materialih in omogoča prihranek le
v primeru avtomatskega nadzora
dnevne osvetlitve.
• Sprememba barve strehe: Strehe
temnejših barv absorbirajo več
sončne toplote, strehe svetlejših
barv pa odbijajo več svetlobe in
zato objekt ostaja hladnejši.
Ohranjanje toplote zunaj je posebej
pomembno za poslovne stavbe s
pisarnami.
• Sprememba barve sten: Svetlo
obarvani zidovi odbijajo več sončne
svetlobe kot temne stene in lahko
zmanjšajo količino toplote, ki jo
absorbira stavba. Svetlejše notranje
stene posvetlijo delovni prostor z
odbito svetlobo.
3.2.2 Ogrevanje in hlajenje
Čeprav lahko objekt ogrevamo in
hladimo do udobne temperature, to ne
pomeni, da je ogrevan in hlajen
učinkovito. Obstaja več sistemov
ogrevanja, prezračevanja in hlajenja
objektov (HVAC-sistem). Bojlerji,
Priročnik za mlade energetske upravljavce
16/52
sestavljeni grelniki, posamezni grelniki
prostorov, peči, sistemi centralnega
ogrevanja predstavljajo le nekaj
primerov ogrevalnega dela HVAC-
sistemov. Skladno s tem se lahko
pretehta več ukrepov za izboljšanje
energetske učinkovitosti primarnega in
sekundarnega HVAC-sistema. Nekaj jih
je navedenih v nadaljevanju.
Pretok zraka v sistemu
• Lahko se zgodi, da so rešetke
nameščene ali prilagojene tako, da
ni dosežene učinkovite razporeditve
zraka po celem prostoru. Da bi
situacijo izboljšali, lahko dovodne
rešetke ponovno namestite ali
prilagodite.
• Odstranite ovire iz pretoka.
Zaradi kopičenja umazanije in prahu
ali trdih predmetov lahko pride
znotraj zračnega kanala do delnega
ali popolnega oviranja pretoka zraka
(včasih uporabniki prostorov
nameščajo v rešetke krpe ali
karton, da bi dosegli smer
razpihovanja zraka po svojem
okusu). Sistem potem ne deluje,
kot bi moral, kar lahko povzroči
zmanjšano energetsko učinkovitost.
• Redno čistite filtre. Zračni filtri se
uporabljajo za odstranjevanje
drobcev prahu in onesnaževalcev, ki
vstopajo v stavbo ali pa se širijo po
njej. Filtre je potrebno redno čistiti,
sicer preveč drobcev v njih zmanjša
pretok zraka in povzroči zelo slabo
učinkovitost ventilatorja.
Uporaba sistema
• Namestitev regulatorjev, ki bodo
vklapljali in izklapljali HVAC-sistem
tako, da bo v stavbi ves čas
zasedenosti oz. vaše prisotnosti
želena temperature. Tak krmilni
sistem registrira zunanjo in notranjo
temperature zraka in določi
potreben čas, da se stavba ogreje
oz. ohladi, ter ob primernem času
vklaplja in izklaplja klimatsko
napravo.
• Znižajte predvidene ure
delovanja. To pomeni optimalno
nastaviti časovne parametre, zato
da bi omejili delovanje sistema. Če
temperatura rahlo pade ali naraste
ob koncu časa zasedenosti oz. vaše
prisotnosti, to ne predstavlja
problema, energetska korist take
majhne prilagoditve pa je posebej
na vrhuncih sezone lahko
precejšnja.
• Zmanjšajte posledice uporabe v
času odsotnosti. Z znižanjem
nastavljenih vrednosti za ogrevanje
in s povišanjem nastavljenih
vrednosti za hlajenje v času vaše
odsotnosti se bo poraba energije
sistema znatno zmanjšala.
• Zmanjšajte površine zgradbe,
oskrbovane v času odsotnosti.
Priročnik za mlade energetske upravljavce
17/52
Delovanje sistema v času vaše
odsotnosti se lahko zahteva samo
za majhen del površin neke stavbe,
pri čemer je možno izvzeti del
sistema, ki bo v tem času deloval
sam.
Hladilna postaja
• Do znatnega prihranka energije
lahko pridemo z zamenjavo
obstoječe hladilne postaje s
primernejšo in sodobnejšo.
• Prilagojena hladilna postaja
glede na obremenitve: Različne
vrste hladilnih postaj delujejo
učinkoviteje pri različnih
obremenitvah, zato mora biti za
optimalno učinkovitost profil
obremenitve napeljave prilagojen
najprimernejši hladilni postaji.
• Pravilne nastavitve hladilnih
krmilnih sekvenc so pomembne
za učinkovito delovanje sistema,
posebno tam, kjer je več hladilnih
postaj.
• Stoječim hladilnim ventilatorjem
lahko nastavimo hitrost delovanja in
tako zmanjšamo porabo energije.
• Kondenzirana voda se lahko
nameni za nadaljnjo uporabo.
• Kompresor hladilne postaje: Tip
kompresorja je odvisen od velikosti
in vrste napeljave.
• Zamenjava hladilnih stolpov:
Obstoječi hladilni stolpi lahko
delujejo neučinkovito. Energijo
prihranimo tako, da jih zamenjamo
z novimi.
• Sistem za nadzor ohlajene vode
in nastavljene vrednosti
kondenzirane vode lahko
prilagodimo tako, da oboje ustreza
zahtevam obremenitev, kar privede
do boljše učinkovitosti.
Kotlovnica
• Do znatnega prihranka energije
lahko pridemo tudi z zamenjavo
obstoječega bojlerja s
primernejšim in sodobnejšim.
• Izboljšan bojler glede na
obremenitve: Energetsko
učinkovitost lahko optimiziramo s
primerno izbiro velikosti in števila
bojlerjev, delujočih pri danih
obremenitvah.
• Manjše prilagoditve nastavitev
bojlerja in umerjanja lahko
izboljšajo učinkovitost.
• Pravilne nastavitve grelnih
sekvenc glede na odstopanja v
toplotnih obremenitvah so zelo
pomembne za učinkovito delovanje
ogrevalnega sistema.
• Prilagodite nastavljene
vrednosti za toplo vodo. S
prilagoditvijo nastavljenih vrednosti
pridemo do ustreznejših
obremenitev, s čimer dosežemo
višjo celotno energetsko
učinkovitost.
• Namestite več merilnih
senzorjev. Avtomatski merilniki
prepoznajo umetni prepih,
povzročen od ventilatorja, po
presežku zraka, ki ga zaznajo v
ventilacijski cevi. To poviša
učinkovitost bojlerja.
Priročnik za mlade energetske upravljavce
18/52
Kroženje ohlajene in tople vode
• Decentralizirajte pridobivanje
ohlajene in tople vode.
Centralizirane napeljave hladilnika
in bojlerja lahko vsebujejo obsežen
cevovod, kar povečuje izgube v
ceveh. Višjo energetsko učinkovitost
lahko dosežemo z več manjšimi
hladilniki ali bojlerji, ki so
nameščeni bližje mestom uporabe.
• Centralizirajte pridobivanje
ohlajene vode in toplote. Kjer je
v uporabi več manjših hladilnikov ali
bojlerjev, ki se nahajajo relativno
blizu in so odvisni od profila
obremenitev, je energijo možno
prihraniti z uporabo posamezne
centralizirane ohlajevalne enote.
S tem dosežemo tudi zmanjšanje
stroškov.
• Motorni pogon s spremenljivo
hitrostjo: Uporaba takega pogona
v seriji črpalk za kroženje tople in
ohlajene vode lahko znatno
pripomore k večji energetski
učinkovitosti napeljave.
• Zmanjšanje prostornine
kroženja: Lahko se dogaja, da
kroži po objektu večja količina vode,
kot je potrebna za najvišjo
obremenitev. Izenačevanje sistema
omogoča zmanjšanje pretoka.
• Zmanjšanje kapacitete črpalke z
namenom doseči primerne
obremenitve prispeva k prihranku
energije in daljši življenjski dobi
črpalke.
• Uravnavanje temperature
kroženja vode: Delovno
temperaturo lahko zmanjšamo in
tako posledično prihranimo več
toplote, ki se sicer izgubi v ceveh.
• Skrajšanje časa kroženja: Mnogi
sistemi delujejo dlje, kot je
potrebno. S skrajšanjem časa
delovanja črpalke se bo tudi poraba
energije zmanjšala.
• Izboljšanje izolacije cevi: Če je
izolacija v slabem stanju ali pa je
pretanka, jo je zelo koristno
zamenjati za novo. S tem
zmanjšamo količino po
nepotrebnem porabljene energije.
• Izboljšanje izolacije ventilov:
Izolacija okoli ventilov se sčasoma
uniči. Z namestitvijo prilagodlivejše
izolacije se zmanjšajo tudi toplotne
izgube.
• Skrajšanje dolžine cevi: Izguba
energije zaradi cevi in kapacitete
črpalk je povezana z dolžino cevi.
Cevovod lahko preusmerimo tako,
da skrajšamo napeljavo cevi.
Priročnik za mlade energetske upravljavce
19/52
Splošno - HVAC-sistem
• Zamenjava črpalke/motorja
črpalke/pogona: Oprema, ki se ji
izteka življenjska doba, bržkone ne
more delovati učinkovito. Z
zamenjavo take opreme lahko
dosežemo večjo splošno
učinkovitost, prihranimo več
energije ter zmanjšamo stroške
vzdrževanje.
• Prilagoditev obremenitev: Pri
montiranju/namestitvi kateregakoli
dela je potrebno upoštevati
primerno velikost. Z zmanjšanjem
oz. s prilagoditvijo kapacitete delov
bomo izboljšali učinkovitost enote,
kar bo privedlo tudi do njene daljše
življenjske dobe.
• Namestitev varčnega cikla:
Varčni cikel omogoča ponovno
kroženje zraka v času, ko ni
potreben sveži zrak. Rezultat tega
bo zmanjšanje nepotrebnega
ogrevanje in hlajenja zunanjega
zraka in posledično tudi prihranek
energije.
• Ko zrak ne more ponovno krožiti,
lahko enota zrak-zrak za ponovno
uporabo toplote omogoči prenos
toplote med dovodnim in odvodnim
tokom zraka. Rezultat bo
zmanjšanje nepotrebnega
ogrevanja in ohlajevanja ter
posledično tudi prihranek energije.
• Namestitev hladilnika za
ponovno uporabo toplote:
Hladilnik uporablja toploto, ki se
običajno izloči v atmosfero iz njega,
za predgretje vode, namenjene
ogrevanju prostorov ali vroče vode
za domačo rabo. Splošen rezultat je
prihranek energije.
3.2.3 Topla sanitarna voda
Topla sanitarna voda se lahko
pridobiva s pomočjo bojlerjev,
obnovljivih virov energije ali
centralnega ogrevanja. Način
pridobivanja je odvisen od dostopnih
virov energije, zahtevanih pogojev,
varnosti in varčnosti. Obstajajo štirje
osnovni načini za zmanjšanje stroškov
ogrevanja vode: manjša poraba tople
vode, znižanje temperature na
termostatu za toplo vodo, izoliranje
grelnika za vodo in nabava novega,
učinkovitejšega modela.
Preprosti ukrepi za pridobivanje tople
sanitarne vode z manj energije:
• Znižanje temperature
skladiščenja vode: Če je
temperature skladiščenja višja, kot
je potrebno, bo zmanjšanje te
temperature zmanjšalo tudi izgubo
toplote in po nepotrebnem
potrošene energije. Nikakor pa
temperature ne sme biti manjša od
60 oC, ker se sicer lahko razvije
bakterija Legionella (ki povzroča
legionarsko bolezen).
• Znižanje temperature kroženja
sanitarne vode: Če je temperatura
razvoda tople vode višja, kot je
potrebno, bo znižanje te
temperature znižalo tudi izgubo
toplote v cevovodu. Vseeno pa ta
temperature ne bi smela biti nižja
od 55 oC.
Priročnik za mlade energetske upravljavce
20/52
• Zmanjšanje pritoka vode iz
vodovodne pipe: Z namestitvijo
omejevala pritoka vode iz pipe med
bojlerjem in pipo se lahko poraba
tople vode znatno zmanjša brez
vpliva na uporabnika.
• Zmanjšanje pritoka vode iz
tuša: Z namestitvijo omejevala
pritoka vode pred tušem ali z
zamenjavo same prhe lahko prav
tako dosežemo znatno zmanjšanje
porabe energije, ne da bi s tem
vplivali na uporabnika.
• Decentralizacija pridobivanja
tople sanitarne vode:
Centralizirane napeljave za
pridobivanje tople vode lahko
vsebujejo obsežno cevovodno
omrežje, kar povzroča porast izgube
toplote v ceveh. Večja energetska
učinkovitost se lahko doseže z
uporabo več enot za pridobivanje
tople vode, nameščenih bližje
mestom uporabe.
• Centralizacija pridobivanja tople
sanitarne vode: Kjer se več enot
za pridobivane tople vode nahaja
relativno blizu in upoštevamo profil
obremenitev, lahko večjo
energetsko učinkovitost dosežemo s
centralizacijo pridobivanja tople
vode.
Uskladitev pridobivanja tople
sanitarne vode: Topla voda se
lahko znotraj objekta uporablja za
različne namene. Z uskladitvijo teh
namenov v različnih časovnih
obdobjih se lahko zmanjša potreba
za skladiščenje tople vode ali
največja sočasna poraba. To lahko
privede do zmanjšanja dimenzij
postaje za pridobivanje tople vode,
posledično pa zmanjšanje celotnih
stroškov energije.
3.2.4 Razsvetljava
Razsvetljevanje objektov zahteva
energijo in denar ne samo zaradi
porabe elektrike, ampak tudi zaradi
vzdrževanja sistema razsvetljave.
Prihranki energije so lahko rezultat
kombinacije različnih luči z različno
pomožno opremo (svetila in
predstikalne naprave, dušilke) ter
vsakdanje uporabe sistemov
razsvetljave. Učinkovitost razsvetljave
se lahko poveča z naslednjimi ukrepi:
Načrtovanje razsvetljave
• Odsevne površine in svetila morajo
biti čista. Čiščenje svetil sicer ne
bo prihranilo energije, se pa s
čistimi svetili doseže boljša
osvetlitev z enako količino energije.
• Zamenjava luči z
učinkovitejšimi: Standardne
monofosforne 26-milimetrske
fluorescentne sijalke so 10 %
učinkovitejše kot prejšnje 38-
milimetrske. Kompaktne
Priročnik za mlade energetske upravljavce
21/52
fluorescentne sijalke (varčne) so
približno štirikrat učinkovitejše kot
enakovredne žarnice.
• Kjer stopnja svetlobe presega
standarde ali se ne ujema s
potrebami uporabnika (gl. Aneks 2),
lahko prihranimo energijo s
premestitvijo nepotrebnih luči in z
ustrezno označitvijo ostalih
nosilcev.
• Selektivna zamenjava cevi je npr.
zamenjava monofosfornih
fluorescentnih cevi s trifosfornimi, ki
oddajajo več svetlobe. S tem
ukrepom dosežemo prihranek
energije zaradi selektivnosti – za
isto stopnjo osvetlitve je potrebno
manj cevi.
• Uporaba avtotransformatorjev
zagotavlja alternativno metodo za
zmanjšanje porabe energije in za
nižji svetlobni učinek. Avtomatski
transformatorji znižajo napetost v
tokokrogih, s čimer zmanjšajo
produkcijo svetlobe in porabo
energije.
• Tudi zamenjava ali vpeljava
rastra (zrcalni raster) lahko
izboljša učinkovitost.
• Zmanjšanje števila svetil lahko
zmanjša probleme prekomerne
osvetlitve in tako izboljša udobje
stanovalcev ter energetsko
učinkovitost.
• Ponovna namestitev svetil,
odvisna od delovnega okolja
uporabnika, lahko zmanjša število
potrebnih svetil in problem
bleščanja, izboljša pa stopnjo
osvetlitve.
• Zamenjava klasičnih dušilk
fluorescentnih sijalk z elektronskimi
predstikalnimi napravami zniža
porabo električne energije do 40 %.
• V nekaterih primerih je stroškovno
učinkovitejše obnoviti svetila kot
jih zamenjati. Zamenjava je
stroškovno učinkovitejša, vendar je
odvisna od vrste svetil.
Nadzor razsvetljave
• Izklapljanje luči s strani
uporabnikov: Najučinkovitejši
način za zagotavljanje izklapljanja
luči je določitev odgovornega, ki bo
ob koncu dneva preveril, če so vse
luči v nekem delovnem okolju
ugasnjene.
• Izklapljanje luči s strani čistilk
in varnostnikov: Čistilke ponavadi
razsvetlijo celotno stavbo in potem
postopoma ugašajo luči, ko očistijo
določene prostore. Bolje bi bilo, če
bi prižgale luči le v nadstropjih, kjer
trenutno čistijo.
• Vklapljanje in izklapljanje po
področjih objekta
Priročnik za mlade energetske upravljavce
22/52
1. Prilagajanje vzorcem uporabe:
Zelo neučinkovito je, če imamo le
eno stikalo, posebej v času, ko
sta v stavbi morda le dva
človeka. Prilagajanje vklapljanja
in izklapljanja posameznim
področjem v stavbi je veliko
učinkovitejše.
2. Prilagajanje razpoložljivosti
dnevne svetlobe pomeni, da so
luči, ki podnevi niso potrebne,
ugasnjene, medtem ko so luči v
prostorih, ki niso naravno
osvetljeni, prižgane.
3. Izboljšanje dostopnosti:
Prestavitve in označevanje stikal
zaradi boljše dostopnosti vodi do
prihranka energije.
• Izboljšano vzdrževanje
sistemov za nadziranje:
Avtomatski senzorji so koristni le,
če delujejo pravilno. Izkušnje
kažejo, da obstaja tudi precejšnja
možnost oviranja senzorjev s strani
zaposlenih. Senzorje je pomembno
redno preverjati in se tako
prepričati, ali delujejo.
• Avtomatizirani sistemi za
nadziranje zasedenosti objekta
uporabljajo senzorje za nadzor
gibanja, ki ‘določijo’, da se luči
prižgejo ali ne. Vpeljava takih
sistemov lahko včasih vodi do
prihranka energije zaradi
skrajšanega časa delovanja.
Potrebno pa je zagotoviti, da
senzorji delujejo v korist uporabnika
in ne proti njegovim potrebam.
• Senzorji zaznavanja dnevne
svetlobe lahko prihranijo energijo s
skrajšanjem časa osvetljevanja.
Avtomatizirani sistemi za
nadziranje vsebujejo svetlobne
senzorje, ki izklopijo nekaj ali vse
luči v prostorih, kjer je svetlobe
dovolj. Če so luči nameščene z
nastavljivimi elektronskimi
predstikalnimi napravami, se lahko
nastavi njihov svetlobni tok skladno
s pogoji ambienta. Bolje je uporabiti
sistem, ki ga je mogoče trajno
regulirati, kot pa sistem za
prilagajanje stopenj osvetlitve.
Zaposlene namreč pogosto moti, če
se luči nenehno prižigajo in ugašajo.
3.2.5 Gospodinjski aparati
Pralni in sušilni stroji uporabljajo
elektriko za vrtenje bobna, kroženje
vode, gretje vode, pogon črpalke in
gretje zraka. Koristni nasveti za
izboljšanje energetske učinkovitosti pri
pranju in sušenju:
• pralne stroje namestite v prostore
z dobrim prezračevanjem;
• prilagodite kup pranega perila
kapaciteti stroja;
• redno čistite filter in dozirnike
detergentov;
Priročnik za mlade energetske upravljavce
23/52
ločujte perilo glede na barvo,
material in umazanijo; uporabljajte
programe z nizkimi temperaturami
in možnosti za manj umazano
perilo;
izberite pralni stroj, ki ima funkcijo
tehtanja perila in tako samodejno
prilagodi količino vode;
izogibajte se programom s
predpranjem;
uporabljajte možnost ožemanja
namesto sušilnega stroja;
kolikor je mogoče, sušite perilo
zunaj;
če že uporabljate sušilni stroj,
ločujte tanke tkanine od debelejših
in ne mešajte suhega perila s še
mokrim;
če ima sušilni stroj cev za oddajanje
pare, naj bo ta čim krajša;
če ima sušilni stroj senzor za
vlažnost, ga uporabljajte, da se bo
stroj samodejno izklopil, ko bo
perilo suho.
Pri pomivalnih strojih pride do
glavne porabe elektrike zaradi gretja
vode in zraka. Energetska učinkovitost
pomivalnih strojev se lahko poveča
s/z:
prilagajanjem količine posode
kapaciteti stroja;
rednim čiščenjem filtrov;
čiščenjem ostankov hrane s posode
s prtičkom ali vodo;
izbiro krajših programov in okolju
prijaznih možnosti za vodo in
prihranek varčevanje z energijo.
Hladilniki in zamrzovalniki
potrebujejo elektriko za proizvodnjo
hladu. Nekaj preprostih ukrepov lahko
precej poveča energetski prihranek:
Hladilniki in zamrzovalniki jemljejo
toploto od znotraj in jo odvajajo
ven. Topleje kot je okoli njih, manj
učinkoviti bodo. Zato je zelo
pomembno izbrati primeren
prostor zanje.
Preverite, da se ne ohlajajo pod
priporočeno temperaturo: zvišanje
temperature ohlajenega prostora za
eno sam stopinjo lahko zmanjša
porabo energije za 2 %
(priporočena temperatura delovanja
hladilnikov je od 3 ºC do 5 ºC,
zamrzovalnikov pa ─15 ºC).
Poskrbite, da vrata ne bodo odprta
dlje, kot je potrebno: polnjenje in
praznjenje naj traja čim krajši čas.
Premislite o uporabi hlajenja
namesto zamrzovanja: nekateri
izdelki ostanejo bolj sveži pri zelo
rahlem hlajenju kot pa aktivnem.
Občasno se prepričajte, da so
nastavitve na optimalnih
vrednostih.
Zunanji kondenzatorji morajo biti
čisti in neovirani.
Redno odstranjujte led.
Priročnik za mlade energetske upravljavce
24/52
Zagotovite primerno izolacijo in
zamenjajte izolatorje, ko je
potrebno.
Upoštevajte navodila proizvajalca.
Hrano hranite v zaprtih predalih.
Izmenjavanje vode in zraka potroši
precej energije.
Ne shranjujte hrane, toplejše od 35
ºC─40 ºC (priporočljivo jo je
ohladiti zunaj in odmrzniti v
hladilniku, da bi se mraz sprostil
tam).
Če hladilnik ni v uporabi, ga
ugasnite, posebno med dopusti.
Ne napolnjujte hladilnika preobilno,
ker to onemogoča kroženje zraka.
Hrana mora biti ločena glede na
potrebe temperature (najhladnejši
del hladilnika je čisto spodaj).
Pečice in štedilniki rabijo energijo za
proizvajanje toplote za kuhanje hrane.
Toploto lahko proizvajajo uporovni
električni grelci, zgorevanje plina ali
sevanje (mikrovalovne pečice). Nasveti
za varčevanje z energijo:
ko kuhate, predgrejte pečico v
krajšem času, kot je priporočeno;
za preverjanje stanja uporabite
svetilko in merilec časa, namesto da
odpirate pečico;
s pomočjo ventilatorja omogočite
boljše kroženje zraka in hitrejšo
pripravo jedi;
pečico izklopite 15 minut pred
koncem pečenja; uporabila bo
preostalo toploto;
uporabljajte stekleno in keramično
posodo, ker zadrži več toplote;
čim več uporabljajte mikrovalovno
pečico;
pečico in štedilnik redno čistite.
V vsakem primeru in pri vsakem
gospodinjskem aparatu je pomembno
izbrati take, ki so energetsko
najučinkovitejši (npr. tiste z najboljšo
klasifikacijo na nalepki). Trenutno je
na trgu dostopnih nešteto
gospodinjskih aparatov z odlično
energetsko učinkovitostjo (gl. poglavje
3.1). Poleg tega je treba izbrati take s
primerno kapaciteto.
3.2.6 Pisarniška oprema
V pisarniško opremo na splošno sodijo:
računalniki, zasloni, faksi, fotokopirni
stroji, tiskalniki, telefoni, mobilni
telefoni, modemi itd. Čeprav lahko
dolgoročno varčujemo z energijo tako,
da nabavimo energetsko učinkovito
opremo, obstajajo tudi določeni ukrepi
za varčevanje:
• Čez noč opremo izklopite. To je
preprost ukrep, ki znatno poveča
energetski prihranek. Osebni
Priročnik za mlade energetske upravljavce
25/52
računalniki npr. porabijo 100─150
W moči, v poslovnih stavbah in
šolah pa jih je na stotine. Določite
posameznike, ki bodo odgovorni za
izklapljanje opreme, in vodite trajno
kampanjo za izklapljanje.
• Izklopite opremo, kadar je ne
uporabljate. Spodbujajte osebje,
naj izklopi opremo na svojih
delovnih mestih, preden gredo na
kosilo ali sestanek. Če je ogrevalni
čas fotokopirnih strojev in faksov
neprijetno dolg, uporabite gumb za
stalno pripravljenost (stand-by). Če
ne marate čakati, da računalnik
začne delovati, vsaj izklopite zaslon,
saj že to lahko zmanjša porabo
energije za več kot polovico.
• Aktivirajte Energy Star lastnosti.
Večina sodobne pisarniške opreme
ima že vgrajene lastnosti za
varčevanje z energijo, in sicer pod
oznako Energy Star, vendar jih je
ponavadi treba aktivirati.
3.2.7 Sistemi obnovljivih virov
energije
Obstaja precej možnosti za uporabo
obnovljivih energij v objektih – od
zunanjih svetil na sončno energijo do
kupovanja obnovljive energije od
lokalnega komunalnega podjetja in
celo do pridobivanja elektrike doma s
fotovoltaičnimi moduli.
Nasveti za rabo obnovljive
energije
• Nova stavba ponuja najboljšo
možnost za načrtovanje in
določanje lege za uporabo sončnih
žarkov. Dobra lega stavbe omogoča
nizkokotno zimsko sonce za
zmanjšanje stroškov ogrevanja in
odbija prekomerno poletno sonce
ter tako zmanjša stroške hlajenja.
• Mnogi porabniki v EU kupujejo
elektriko, pridobljeno iz OVE, kot so
sonce, veter, voda, biomasa in
zemeljska notranja toplota. Ta se
imenuje tudi ‘zelena energija’.
Kupovanje te od podjetja je najlažji
način uporabe OVE brez vlaganja v
opremo ali dodatno vzdrževanje.
• Glavni način uporabe sončne
energije je ogrevanje vode. Sistemi
ogrevanja vode s soncem so okolju
prijazni (v 20-letnem obdobju se
lahko s tem izognemo več kot 50
tonam emisij CO2), dandanes pa jih
lahko namestimo na katerokoli
streho in se spojijo z arhitekturo
stavbe. Poleg tega pa se lahko, če
je na strehi bazen ali kad, sončna
energija uporabi za zmanjšanje
stroškov ogrevanja bazena. Večina
sončnih sistemov za ogrevanje
bazenov je stroškovno primerljivih s
konvencionalnimi.
Priročnik za mlade energetske upravljavce
26/52
Nasveti za dolgoročno varčevanje
• Če je bila stavba zgrajena dokaj
energetsko učinkovito, a so stroški
za elektriko zelo visoki, možnosti za
izkoriščanje sončne energije pa
dobre, potem je vredno premisliti o
možnosti proizvodnje lastne
električne energije s fotovoltaičnimi
moduli. Na voljo so že izdelki, ki
celice povežejo s streho in so tako
manj vidne oz. opazne kot starejši
podobni sistemi. Seveda pa je treba
opraviti malce več raziskovanja, če
se odločimo investirati v
fotovoltaični sistem.
• Obstajajo tudi drugi sistemi, ki
izkoriščajo možnosti lokalnih OVE,
kot so biomasa za ogrevanje
objektov (sežiganje peletov,
sekancev, briketov), zemeljske
toplotne črpalke, ki se uporabljajo
za zimsko ogrevanje in poletno
hlajenje prostorov itd. Odločitev o
uporabi take opreme mora temeljiti
na analizi izvedljivosti.
3.3 Vedenjske navade pri
varčevanju z energijo
Pri poizkusu gradnje energetsko
najučinkovitejših in planetu najbolj
prijaznih hiš so arhitekti in inženirji
naleteli na problem, ki ga niso dobro
razumeli. Povezan je s stanovalci oz.
uporabniki objektov. Arhitekti so
odkrili učinkovitejše načine za
ogrevanje in hlajenje prostorov kot
kadarkoli prej, in sicer večinoma z
najsodobnejšo tehnologijo pa tudi s
starimi praksami, kot je naravno
prezračevanje. So pa izzivi, povezani s
spreminjanjem vedenja stanovalcev
oz. uporabnikov, veliko bolj zapleteni.
Kot porabniki energije ljudje ne trošijo
samo plina ali elektrike, ampak
storitve, ki jih viri energije
zagotavljajo. V večini primerov je raba
energije doma, v šoli, pisarni nevidna
in ravnanje z njo pri tem temelji na
rutini in navadah. Namizni računalniki
so prižgani, tudi ko gremo na kosilo,
luči prižgemo in jih pustimo goreti,
čeprav zapustimo prostor, televizija je
vedno v stanju pripravljenosti (stand-
by) itd. Ne razmišljamo, kako vse
skupaj poteka, odkod prihaja energija
ali kakšni so vplivi na okolje.
Priročnik za mlade energetske upravljavce
27/52
Tako vedenje je zapleteno pa še težko
ga spreminjamo, deloma zato, ker ga
oblikujejo značilnosti zgradb in
naprave, ki potrebujejo energijo za
delovanje, večinoma pa predvsem
zaradi vpliva številnih notranjih in
zunanjih dejavnikov, kot so naše
prepričanje, vrednote, stališča,
vedenje drugih ljudi, kulturno okolje, v
katerem živimo, in različne
gospodarske spodbude ter pritiski. Na
vedenje seveda lahko vplivamo in v
nekaterih primerih se hitro spremeni,
npr. v primeru večje priljubljenosti
ekološko pridelane hrane.
Spreminjanje vedenjskih navad pri
porabnikih energije pa se je izkazalo
za veliko bolj zapleteno.
V zvezi s trajnostno energijo lahko
spreminjanje vedenja razdelimo v dve
kategoriji:
• spremembe vedenja pri kupovanju in
• spremembe rutinskega vedenja.
Izraz sprememba vedenja se
najpogosteje nanaša na spremembe v
rutinskem vedenju – z drugimi
besedami, človek spremeni vsakdanje
vedenje, in sicer to, kar počne vsak
dan. Pri trajnostni energiji pa je
pomembno tudi vedenje pri
nakupovanju.
Spremembe vedenja pri
nakupovanju
• Značilnosti nizkoogljične
družbe:
Take nakupe ponavadi spodbujajo
potrebe po zamenjavi, npr. ko se
pokvari pralni stroj ali pa ko je treba
zamenjati žarnico. Po naravi so to
redkejši nakupi, ki zahtevajo le
prilagoditev vedenja (npr. spremembo
pri odločitvi o nakupu
najučinkovitejšega izdelka).
• Nova vrsta nakupa: Teh nakupov
(npr. nakup izolacije za podstrešje
ali stene ali namestitev
mikrokogeneratorja) ne spodbujajo
potrebe po zamenjavi česa.
Predstavljajo novo vedenje in
zahtevajo od kupca oz. porabnika,
da naredi nekaj, česar sicer ne bi.
Spremembe rutinskega vedenja
• Manjše spremembe običajne
rutine: Nekatere spremembe
obstoječih rutin so relativno
enostavne in jih lahko izvedemo,
npr. ugašanje luči in izklapljanje
naprav iz stanja pripravljenosti.
• Popolnoma drugačno vedenje:
Druge spremembe zahtevajo
popolnoma drugačno vedenje, npr.
uporaba stropnega ventilatorja
namesto klimatske naprave, lesa za
kuhanje itd.
Precej študij se je že ukvarjalo z
vplivom intervencijskih ukrepov, kot so
različne oblike povratnih informacij o
porabi energije, raba boljših ali bolj
informativnih računov, finančnih
spodbud ali nagrad kot tudi z vplivom
uporabne tehnologije, kot so kampanje
v lokalnih skupnosti ali uporaba mikro-
kogeneracijskih tehnologij. Posledica
nekaterih od teh posegov je bil
precejšen prihranek energije. Podatki o
porabi energije so npr. kratkoročno
pokazali povprečno 5 %─15 %
prihranka energije, medtem ko študije
Priročnik za mlade energetske upravljavce
28/52
okoljevarstvenih timov v lokalnih
skupnostih (kjer se ljudje mesečno
dobivajo, da razpravljajo o energiji,
odpadkih, prometu in porabi vode)
kažejo, da so možni celo večji
prihranki.
Bistvenejše spremembe v vedenju
porabnikov bi verjetno zahtevale
celovit pristop, ki bi presegal rabo
energije doma, v šoli, v pisarnah ter bi
se ukvarjal tudi s prometom, z odpadki
in s porabo vode. Slednji imajo prav
tako pomemben vpliv na porabo
energije in na podnebje.
Najpomembnejša strategija pri
oblikovanju vedenja porabnika do
energije pa je izobraževanje. Odločilno
je, da vsem uporabnikom objekta
zagotovimo primerne informacije in jih
osveščamo o rabi energije ter o
energetski učinkovitosti, saj lahko tako
dosežemo njene učinkovite prihranke.
Začeti pa je treba že v (osnovni) šoli.
Priročnik za mlade energetske upravljavce
29/52
4. ENERGETSKI PREGLED
Energetski pregled je splošen izraz, ki
se uporablja za sistematičen postopek,
katerega cilj je pridobiti vednost o
energetski porabi objekta ali
industrijskem obratu. Njegov cilj je
tudi ugotoviti in izmeriti možnosti za
stroškovno učinkovit prihranek
energije. Energetski pregledi so
bistvenega pomena pri izvajanju
ukrepov za varčevanje z energijo in
doseganju ciljev energetskega
upravljanja.
Pri energetskem pregledu:
• je glavni cilj doseči prihranek
energije,
• lahko upoštevamo tudi druge
vidike (tehnično stanje, okolje),
vendar je na prvem mestu poraba
energije in možnosti varčevanja z
njo,
• se izdelajo poročila o ukrepih za
varčevanje z energijo,
• lahko delo zajema vse vidike
porabe energije na nekem mestu
ali posamezne omejene dele
(sisteme, opremo) na več mestih
(horizontalni pregled).
Pojem energetski pregled lahko ima
različne pomene glede na državo in
ponudnika storitev. Lahko obstaja drug
izraz za celoten proces kot energetska
raziskava, ocena itd., vendar pa se
dejavnost ujema z istimi kriteriji kot
energetski pregled. Pomembno pa je
omeniti, da energetski pregled ni
nepretrgana aktivnost, ampak se mora
izvajati periodično (vsakih nekaj let,
npr. vsakih 5 let).
4.1 Vrste energetskih
pregledov
Energetsko pregledovanje objektov
lahko obsega obhod prostorov ali
podrobne analize z vsakourno
računalniško simulacijo. Na splošno
ločimo štiri vrste energetskih
pregledov.
4.1.1 Kratki pregled prostorov
To je kratek obisk prostorov z
namenom ugotavljanja področij, kjer
bi lahko preproste in poceni aktivnosti
prinesle takojšen prihranek porabe
energije ali stroškov obratovanja.
Nekateri inženirji pojmujejo te vrste
aktivnosti kot ukrepe za obratovanje in
vzdrževanje (npr. nastavljanje
temperature ogrevanja, zamenjava
razbitih oken, izoliranje izpostavljenih
cevi za vročo vodo in paro ter
reguliranje razmerja gorivo─zrak v
bojlerju).
Priročnik za mlade energetske upravljavce
30/52
4.1.2 Analiza stroškov uporabe
Glavni namen te vrste energetskega
pregleda je skrbno analizirati
obratovalne stroške prostorov. Ocenijo
se večletni podatki o porabi, da se
lahko določijo vzorci porabe energije,
največja obremenitev, vremenski vplivi
ter možnosti za varčevanje z energijo.
Za izvedbo te analize se priporoča, da
energetski presojevalec vodi pregled
prostorov, da se seznani z njimi in
njihovimi energetskimi sistemi.
Pomembno je, da energetski
presojevalec podrobno razume
stroškovno strukturo prostorov oz.
objektov in analizira različne možnosti:
• Preverjanje komunalnih prispevkov
in zagotavljanje izračunavanja
mesečnih stroškov brez napak.
Struktura komunalnega prispevka
za poslovne in industrijske prostore
je lahko zelo kompleksna, povezana
z veliko stroški.
• Določanje prevladujočih stroškov v
računih komunalnega podjetja. Npr.
stroški za največje obremenitve lahko
zajemajo precejšen del računa,
predvsem ko se uporabljajo
prispevne stopnje. V takšnih primerih
je najbolje izvesti meritev koničnih
obremenitev po dejanski porabi.
• Analiziranje možnosti, zaradi
cenejšega goriva in zmanjšanja
stroškov, vključitve drugega podjetja
v energetsko preskrbo . Ta analiza
omogoča znatno zmanjšanje stroškov
komunalnih storitev, posebno z
električnim dereguliranjem in uvedbo
tržnih mehanizmov na področju
energetike.
Poleg tega lahko energetski
presojevalec z analizo podatkov določi,
ali so prostori sploh primerni za
projekte energetske sanacije. V resnici
se lahko raba energije normalizira in
primerja z energetskimi kazalci (npr.
poraba energije na enoto talne
površine letno).
4.1.3 Standardni energetski
pregled
Standardni energetski pregled
omogoča izčrpno energetsko analizo
energetskih sistemov. Poleg aktivnosti,
opisanih pri kratkem pregledu
prostorov in analize komunalnih
stroškov, standardni energetski
pregled zajema razvoj temeljev za
rabo energije v prostorih in
vrednotenje prihranka energije ter
stroškovno učinkovitost izbranih
ukrepov za varčevanje z energijo.
Postopen pristop standardnega
energetskega pregleda je podoben
podrobnemu energetskemu pregledu,
ki je opisan v naslednjem poglavju.
Za razvoj temeljnih energetskih
modelov in predvidevanje prihrankov
energije z ukrepi za varčevanje se
uporabljajo poenostavljena orodja, kot
so metoda temperaturnega
primanjkljaja (trajanje kurilne sezone
v določenem letu) in linearni
regresijski modeli. Poleg tega se za
določitev stroškovne učinkovitosti
ukrepov za varčevanje z energijo
izvaja analiza ekonomske povračilne
dobe.
Priročnik za mlade energetske upravljavce
31/52
4.1.4 Razširjeni energetski
pregled
Ta pregled je najobsežnejši pa tudi
najdolgotrajnejši. Razširjeni (imenovan
tudi diagnostični) pregled zajema
uporabo inštrumentov za merjenje
porabe energije v celotnem objektu
in/ali le v nekaterih energetskih
sistemih znotraj objekta (npr. tistih
blizu končnega porabnika: osvetlitev,
pisarniška oprema, ventilatorji,
hladilniki itd.) Poleg tega se za
vrednotenje in pripravo priporočil za
energetsko sanacijo prostorov
uporabljajo izpopolnjeni računalniški
simulacijski programi, vendar ti
zahtevajo višjo stopnjo strokovnosti in
usposobljenosti.
V razširjenem energetskem pregledu
opravimo natančnejšo ekonomsko
oceno ukrepov za varčevanje z
energijo. Stroškovno učinkovitost
opremljanja lahko določimo na osnovi
analize življenjskega cikla namesto na
osnovi preproste analize ekonomske
povračilne dobe. Analiza življenjskega
cikla upošteva številne ekonomske
parametre, kot so obresti, inflacija in
davčne stopnje.
4.2 Energetske študije
Energetske študije so bistveni del
procesa pregledovanja in se
osredotočajo na vrednotenje
energetskih tokov znotraj prostorov in
tako identificirajo izgube energije ter
oblikujejo priporočila za kasnejše
energetsko upravljanje prostorov.
Energetske študije, z izjemo specifično
ciljnih, pokrivajo vse vidike, povezane
s porabo energije.
Te vključujejo podrobne študije in
raziskave:
o značilnostih upravljanja in
obratovanja prostorov organizacije
ali podjetja: kdo je odgovoren za
učinkovito rabo energije; uporaba
posameznih prostorov ali objektov;
storitve na področju elektro,
strojnega in mehanskega
vzdrževanja; število in vrsta
porabnikov energije ter vzorci
zasedenosti objekta oz. prostorov;
notranji pogoji ─ mikroklima
(temperatura zraka, relativna
vlaga, stopnja osvetljenosti itd.);
obratovanje glavnih delov tovarne,
podjetja in opreme (opis področja,
vrsta tehnologije, postopki in
storitve, tehnična dokumentacija
(tehnologija ogrevanja));
o dobavi in razvodu energije:
seznam energetskih virov in njihov
izvor;
o rabi energije znotraj prostorov:
seznam največjih porabnikov
toplotne in električne energije;
količinska opredelitev porabe;
načrtovani in končani projekti na
področju učinkovite rabe energije
in varovanja okolja;
o energetskih postajah in opremi v
prostorih;
o gradbeni fiziki objekta.
Priročnik za mlade energetske upravljavce
32/52
Kultura upravljanja znotraj neke
organizacije/podjetja ima lahko močan
vpliv na porabo energije. Zato je
pomembno določiti strukturo
menedžmenta in postopke, povezane z
javnimi naročili in s porabo energije.
Tudi postopki vzdrževanja lahko
močno vplivajo na porabo energije,
zato je pomembno ugotoviti pogostost
in kakovost vzdrževalnih postopkov ter
določiti nove vzdrževalne postopke, ki
bi lahko izboljšali energetsko
učinkovitost energetskega razvoda in
opreme.
Prav tako je pomembno določiti tarife
in dobavne pogoje, pod katerimi
organizacija/podjetje kupuje energijo.
To je odločilno za postavitev najnižje
nabavne cene energije. Drugi
pomembni vidiki, ki naj bi jih raziskali
med to fazo, zajemajo analizo prej
obstoječih energetskih pregledov, rabo
obnovljivih virov, mnenje uporabnikov
objekta o energetskih pogojih in
delovno-bivalnem ugodju ter inventar
opreme, ki troši energijo.
4.3 Zbiranje podatkov o
porabi energije
Točnost podatkov energetskega
pregleda je odvisna od zbirke in
količine kakovostnih podatkov. Da bi
zagotovili točnost, je treba uvesti
primerne postopke zbiranja podatkov.
Če se uporabi premalo podatkov, je
analiza brez pomena. Po drugi strani
pa je analizo težko izvesti, če je
podatkov preveč. V nekaterih primerih
se zgodi, da so podatki iz različnih
virov nasprotni, kar otežuje
primerjavo. Poleg tega se lahko zaradi
napačnega branja števcev ali
napačnega vnašanja pojavijo napake.
4.3.1 Podatki z računov
Zbiranje podatkov s pomočjo računov
zajema več računov za komunalne
storitve in gorivo, informacije, s
katerih se izpišejo in se podatki vpišejo
v računalnik. Postopek pregleda
ponavadi zahteva analizo najmanj 12
mesecev, idealno pa je 36 mesecev.
Postopki se morajo izvesti zato, da bi
zagotovili pokritost pravilnih časovnih
obdobij. Pomembna je osredotočenost
podatkov na datum porabe in ne na
datum izstavitve računa.
Vsebina računov za elektriko je
različna, odvisno od države (v mnogih
državah račun za elektriko vsebuje
tudi davek, povezan z državno
televizijo). Na splošno pa računi za
elektriko predstavljajo mesečne
podatke in vsebujejo naslednje
informacije:
Priročnik za mlade energetske upravljavce
33/52
(1) datum odčitka števca ali ocene
porabe;
(2) prejšnje in sedanje branje števca s
številom dobavljenih enot [kWh],
kar se lahko razlikuje glede na
različna časovna obdobja (dan,
noč, čas višje tarife itd.;
(3) ceno vsake enote porabljene
energije; te so različne glede na
časovno obdobje;
(4) ceno za največjo mesečno
doseženo konično moč za vsak kW
ali kVA, ki se pojavi v mesecu
obračuna;
(5) DDV s končnim zneskom.
Tipičen račun za zemeljski plin lahko
zajema naslednje:
(1) datum odčitka števca ali ocene
porabe,
(2) sedanji in prejšnji odčitek števca s
številom dobavljenih enot [m3],
(3) ceno enote na kWh, ki je
ekvivalent zemeljskega plina,
(4) fiksne mesečne stroške,
(5) DDV s končnim zneskom,
(6) kalorično vrednost plina [J/m3].
Na računih za trda goriva in tekoča
goriva sta navadno navedena teža in
strošek. Predvsem pri trdih gorivih je
potrebno vedeti kurilno vrednost,
vlažnost, vsebnost pepela, ogljika CO2
in hlapljivih snovi. Podatki se lahko
dobijo pri dobavitelju goriva.
V mnogih državah, predvsem v srednji
in severni Evropi, se objekti opirajo na
toploto, proizvedeno v oddaljenih
toplarnah ─ daljinsko ogrevanje.
Toplota se ponavadi dobavlja v obliki
vode pod srednjim ali visokim tlakom
iz oddaljene toplarne in je
transportirana do posameznih objektov
preko toplotnih izmenjevalnikov.
Porabo toplotne energije beležijo
toplotni števci, ki beležijo količino
pretoka vode, temperaturo vode na
vhodu v objekt in izhodu iz njega ter
tako določijo količino porabljene
energije. Na natančnost toplotnih
števcev vplivajo razlike v temperaturi
in pretoku vode.
4.3.2 Podatki s števcev
Odčitavanje števca zagotavlja koristen
vir energetskih podatkov, vendar se
lahko pojavijo tudi težave, kar
zmanjša natančnost podatkov, npr.
izgubljeni odčitki, sprememba števca
ali pa celo števci, ki se ne odčitavajo.
Zato bi moralo biti odčitavanje
umerjenih števcev certificirano ter
večkrat preverjeno. Preveriti je treba:
pravilno beleženje števila znakov;
da je sedanji odčitek višji kot
prejšnji;
da so odčitki znotraj predvidenih
meja porabe;
datum odčitavanja števca.
Priročnik za mlade energetske upravljavce
34/52
Ročno odčitavanje števcev in
zapisovanje znakov je dolgotrajen
proces, ki poveča možnost napak.
Inteligentni sistemi daljinskega
odčitavanja so odlična alternativa
ročnemu sistemu, ker jih lahko
povežemo z enotami za zajemanje
podatkov, vendar pa niso vedno na
voljo.
V situacijah, kjer obstoječe merjenje
ne omogoča dovolj podrobnih
podatkov o porabi energije, je
potrebno namestiti dodatne števce. Ti
sicer zagotavljajo podrobne in
natančne podatke, a je njihova
namestitev draga in tehnično
zahtevna.
Med ogledom mesta oz. prostorov se
lahko za določanje odstopanj
parametrov, kot so notranja
temperatura objekta, stopnja
osvetlitve in poraba električne
energije, uporabljajo instrumenti z
ročnim upravljanjem ali začasni
priključni instrumenti. Ko so potrebne
dolgoročne meritve, se ponavadi
uporabljajo senzorji, ki so povezani s
sistemom za zbiranje podatkov. Tako
se lahko podatki shranijo in so
dostopni tudi na daljavo. V zadnjem
času se uporabljajo tudi računalniško
podprti podatkovni daljinski merilniki
obremenitev (non-intrusive load
monitoring ─ NILM).
4.4 Analiza podatkov
Eden od poglavitnih ciljev
energetskega pregleda je postavitev
temeljev, ki zadevajo referenčno
porabo ali specifično porabo energije
za posamezne objekte in naprave. Z
uporabo takih standardov se lahko
oceni poraba energije pred ukrepi za
varčevanje energije in po njih.
Ustrezna analiza podatkov je
pomembna zato, da lahko pravilno
identificiramo trende in področja
izboljšav.
4.4.1 Poraba energije
Najenostavnejša analiza, ki jo lahko
opravimo, je odstotna razčlenitev
podatkov letne porabe in stroškov. To
omogoča ugotavljanje celotne
energetske učinkovitosti objekta.
Vključuje pa:
pretvorbo porabe energije na toe z
uporabo odobrenih nacionalnih
faktorjev;
izračun kazalcev energetske
učinkovitosti objekta [npr.
kWh/m2/leto];
odstotno razčlenitev skupne porabe
in strošek vsake oblike energije ter
za vsako tudi določitev povprečnih
stroškov na toe;
sestavo tabele, ki prikazuje skupno
letno porabo energije, stroške in
odstotno razčlenitev za vsako vrsto
energije (kWh, kg itd.);
izdelavo tortnega diagrama, ki
grafično prikazuje prispevek
energije in stroškov za vsako vrsto
energije.
Kjer so na voljo pretekli podatki o
energiji, bi morali narediti tudi
primerjave, da bi tako ugotovili trende.
Skupna letna poraba energije se lahko
skozi primerne faktorje pretvorbe
Priročnik za mlade energetske upravljavce
35/52
(značilne za državo) pretvori tudi v
količino proizvedenega ogljikovega
dioksida [ton CO2/leto]. Pretvorbene
vrednosti za različne oblike energije so
predstavljene v Aneksu 2.
4.4.2 Pokazatelji učinkovitosti
Energetske porabe dveh objektov ni
lahko primerjati. Velikost, lokacija in
namembnost so pomembni dejavniki
pri porabi energije. Zato energetski
presojevalci za primerjavo porabe
energije dveh objektov navadno
uporabljajo kazalce. Ti se izračunajo
na osnovi računov komunalnega
podjetja za objekt ali podatkov,
zbranih med ogledom objekta. Da bi
ocenili energetsko učinkovitost
objekta, se izračunani kazalci lahko
primerjajo s tistimi, pridobljenimi za
podobne objekte (ista namembnost,
lokacije itd.).
Energetski kazalci se običajno
uporabljajo iz različnih razlogov.
Želimo:
odkriti visoko porabo energije in
oceniti, ali bi bil energetski pregled
koristen;
ugotoviti, ali so bili cilji energetske
učinkovitosti objekta doseženi; če
niso bili, se lahko oceni obseg
zahtevanega zmanjšanja porabe;
oceniti stroške za ogrevanje,
elektriko in vodo, ki jih pričakujemo
v novem objektu;
spremljati gibanje porabe energije v
(ne)pregledanih objektih in oceniti
učinkovitost ter koristnost dela,
opravljenega po pregledu.
Ekonomski ali tehnični pokazatelj, ki se
izračuna kot ulomek, je sestavljen iz
števca in imenovalca. Za določitev
kazalca ─ količnika lahko uporabimo
različne vrste števcev in imenovalcev.
Količina se ponavadi uporabi kot
števec:
najpogosteje uporabljena vrednost
je kWh porabljene energije. Za
različne dobavitelje je potrebno
izbrati reference, in sicer ali
primarno energijo, izraženo v toe,
ali pa končno energijo (npr.
“uporabno toploto”), izraženo v
kWh.
denarna vrednost (npr. evri), da si
lahko predstavljamo trošenje
energije, vendar je ta vrednost
odvisna od različnih ekonomskih
parametrov, npr. stopnje inflacije v
državi;
nazivna energija ─ moč (v kW).
Najpogosteje uporabljeni imenovalci
so:
enote proizvodov (posebno za
proizvodne obrate);
površina ali prostornina prostora
(ogrevalna površina ali prostornina
v poslovnih prostorih v m2 or m3);
porabniki (v poslovnih objektih,
šolah, hotelih, gledališčih itd.);
stopinjski dnevi (navadno z 18 °C
kot osnovno temperaturo);
teoretične potrebe za primerjavo z
dejansko porabo energije.
Priročnik za mlade energetske upravljavce
36/52
4.4.3 Energetski diagrami
Obdelovanje podatkov, pridobljenih v
prvi fazi energetskega pregleda
objekta, omogoča predhodno analizo
vedenja v zvezi s porabo energije. Med
raziskavo značilnosti energetskega
sistema si lahko ustvarimo sliko
pretekle in aktualne porabe energije. Z
uporabo zbranih primarnih podatkov je
možno predstaviti porabo energije s
časovnimi diagrami.
Diagram porabe energije objekta (npr.
bloka) je grafičen prikaz moči, ki jo
vsebuje posamezni vir energije kot
funkcijo časa za določeno časovno
obdobje. Izdelan je na osnovi
podatkov, logiranih na števcih
(elektrika, bencin, plin itd.). S pomočjo
takega diagrama dobi opazovalec
neposredno informacijo, saj
vsakourno, dnevno, mesečno in
sezonsko omogoča prvo oceno načina
in rabe energije.
Taki diagrami morajo biti izdelani vsaj
za naslednje:
- diagram porabe elektrike po urah
in/ali dnevih;
- diagram porabe goriva po dnevih.
Dokler je cilj postopka pregleda
določiti največji energetsko varčevalni
potencial objekta, je pomembno
izdelati časovni diagram tipičnega
dnevnega (ali mesečnega)
obremenitvenega koeficienta. Ta je
definiran kot količnik največje
električne obremenitve in dnevnega
(ali urnega) proizvoda sorazmerno s
porabo energije.
4.4.4 Energetske bilance
Pretok energije v objektu od notranje
distribucije do končne porabe na
porabniku lahko razumemo, ko je
sistem predstavljen s pomočjo
Sankeyjevega diagrama. V teh
diagramih so izgube ─ odtoki in dobički
─ pritoki energije ter uporabna
energija v vsakem energetskem
sistemu predstavljeni količinsko in v
sorazmerju s skupnim pritokom
energije glede na podatke, dobljene z
računov, iz izračunov in meritev na
samem mestu objekta.
Predstavitev energetskih tokov s
pomočjo Sankeyjevega diagrama nam
pomaga določiti kritična področja
objekta glede rabe energije, istočasno
pa določiti tudi vire, ki vodijo do izgub.
Slednje pa vodi do pravilne energetske
evalvacije vsakega sistema kot tudi do
boljšega časovnega načrtovanja
ukrepov za varčno rabo energije.
Sankeyjev diagram na sliki 4.1
predstavlja tok primarne energije,
uporabljene za ogrevanje prostorov in
vode v hiši. Za ogrevanje vode in
prostorov se uporablja tekoče gorivo,
medtem ko se elektrika uporablja za
toplotne obremenitve prostorov, ki
niso zajeti s sistemom na tekoče
gorivo. Obstaja še sistem prenosnika
Priročnik za mlade energetske upravljavce
37/52
toplote, ki ponovno uporabi toploto iz
pretoka zraka. V diagramu slike 4.2 so
prikazani energetski tokovi v
klimatiziranem prostoru v obdobju
hlajenja in ogrevanja.
1. Električna oskrba
2. Koristna energija za ogrevanje prostorov
3. Koristna energija za toplo sanitarno vodo
4. Sprejemnik sončne energije
5. Solarne toplotne izgube
6. Dobavljena elektrika
7. Energija za ponovno kroženje zraka
8. Toplotna energija, dobavljena za
ogrevanje prostorov in pripravo tople
sanitarne vode
9. Toplotne izgube v sistemu distribucije
tople vode
10. Dobavljena toplotna energija
11. Toplotne izgube izgorevanja
12. Energija, dobavljena z gorivom
13. Ponovna uporaba toplote iz odpadnega zraka
14. Ventilacijske toplotne izgube
15. Prehodne toplotne izgube
16. Konvekcijske in sevalne toplotne izgube
17. Toplotne izgube zaradi mrzle vode
18. Toplotne izgube zaradi odvajanje tople vode
Slika 4.1: Energetski tokovi ogrevanja prostorov in priprave tople sanitarne vode v
stanovanjskem objektu
Priročnik za mlade energetske upravljavce
38/52
Slika 4.2: Sankeyjev diagram energetskih tokov v klimatiziranem prostoru v
obdobju ogrevanja in hlajenja
4.5 Načrtovanje ukrepov v
URE
Postopek energetskega pregleda vodi
do končnega ugotavljanja energetsko
varčevalnega potenciala z uporabo
novih ukrepov in enostavnih
aktivnosti, ki ne zahtevajo ocene
ekonomske vračilne dobe s pomočjo
energetskih študij. Poleg tega vodi do
ugotavljanja energetsko-varčnega
potenciala na določenih področjih in
sistemih za nadaljnje raziskave, v
naslednji fazi pa s strani specialistov
ali administrativnega osebja,
kadarkoli je to izvedljivo.
Potencialne energetsko-varčevalne
aktivnosti se delijo v tri skupine glede
na njihov energetsko-varčevalni
potencial za določen objekt (visok,
srednji in nizek). To zajema
identificiranje in določanje energetskih
stroškov in poudarjanje tistih
ukrepov, ki ponujajo največje
prihranke. Drugi vidiki, kot so časovni
okvir izpeljave, zahtevana investicija
in povračilna doba, so poglavitni
dejavniki za pospeševanje
prednostnih nalog.
Z energijo lahko pogosto varčujemo
brez vsakih stroškov, preprosto z
izboljšanjem postopkov vzdrževanja
in izvajanjem dobrih praks.
Pravzaprav možnosti energetskega
upravljanja sestojijo iz nizkocenovnih
ukrepov in ukrepov brez
stroškov/investicij, npr:
sprememba tarife;
Priročnik za mlade energetske upravljavce
39/52
ponovno načrtovanje proizvodnih
aktivnostih;
optimalno nastavljanje obstoječih
regulatorjev, tako da je delovanje
energetskih postaj usklajeno z
dejanskimi potrebami objekta;
izvajanje politike varčnega
gospodinjstva, ki osebje spodbuja,
da se izogiba potratni rabi
energije;
manjše naložbe, kot so
termostatski ventili in časovna
stikala razsvetljave.
4.6 Ocena izvedljivosti
investicijskih ukrepov
Naslednji korak je natančna analiza
varčevalnih ukrepov. To so dragocene
informacije za ugotavljanje
ekonomske upravičenosti ukrepov.
Najenostavnejša metoda za to je
analiza povračila.
Povračilna doba je čas, v katerem
neto prihranki v celoti amortizirajo
strošek investicije. Ko se doba
povračila konča, so vsi stroški
povrnjeni in vsi dodatni prihranki se
vidijo kot čisti privarčevani denar.
Krajša kot je povračilna doba,
zanimivejši postaja projekt. Povračilno
dobo lahko izračunamo:
ASCCPB = ,
pri čemer je PB (enostavna vračilna
doba) povračilna doba [leta], CC
investicijski stroški ukrepa [€], in AS
letni neto prihranki stroškov [€]. To
so prihranki, doseženi po tem, ko bili
vsi obratovalni stroški plačani.
Če je povračilna doba krajša od
življenjske dobe opreme projekta N
(PB<N), potem je projekt ekonomsko
upravičen. Zato so sprejemljive
povračilne dobe ponavadi znatno
krajše od življenjske dobe projekta.
4.7 Pisanje poročil in
sporočanje rezultatov
Glavni rezultat energetskega pregleda
je izdelava poročila energetskega
presojevalca, ki ima ključno vlogo
sporočati informacije tako višjim
vodstvenim uslužbencem in
operativnim vodjem kot tudi
uporabnikom objekta. Zato morajo
biti vsebine poročila prilagojene
različnim potrebam ciljnih bralcev.
Poročila naj bi bila kar se da
enostavna in bi morala poudariti
področja, kjer se pojavljajo
energetske izgube. Tudi uporabljeni
jezik bi moral biti enostaven, a
natančen, poročila pa naj bi bila
pravilno sestavljena. Objavljena naj bi
bila redno, tako da se lahko izgube
hitro ugotovijo in čim prej odpravijo.
Zelo je pomembno, da identificiramo
kritične porabnike objekta in interesni
skupini sporočamo rezultate pregleda
kot tudi, da jih vključimo v izvajanje
ukrepov za varčevanje z energijo.
Obstaja več metod poročanja, ki
olajšajo komunikacijo s ciljno skupino,
vključno s tabelami in grafi.
Poročilo pregleda lahko vključuje:
opis prostorov, vključno z načrtom
sistema, gradbenimi podrobnostmi,
obratovalnim časom, s seznamom
Priročnik za mlade energetske upravljavce
40/52
opreme, naprav in kakršnegakoli
materiala ter tokov proizvodov;
opis različnih energetskih tarif in
pogodbenih razmerij;
predstavitev vseh zbranih podatkov
skupaj z analizo;
podrobno navedene možnosti
energetskega varčevalnega
potenciala in možnih ukrepov
energetske sanacije ter izračun
analize stroškov in koristi;
akcijski načrt energetskega
upravljanja za nadaljnje
obratovanje objekta, ki lahko
zajema načrt izvajanja ukrepov,
možnosti in program stalnega
energetskega nadzora in ciljnega
energetskega upravljanja.
Ta poročila lahko dopolnimo z drugimi
komunikacijskimi orodji, kot so
predstavitve, okrožnice, seminarji ali
videoposnetki, da bi spodbudili večjo
vpletenost uporabnikov in
učinkovitejšo izvedbo varčevalnih
ukrepov. Primer vsebine poročila
energetskega pregleda je v tabeli 4.1.
Tabela 4.1: Tipične sestavine poročila energetskega pregleda
Prva stran Poročilo energetskega pregleda, objekt in njegova lokacija, avtor in datum zapisa poročila
Vsebina Kazalo vsebine se lahko vključi v informacije na prvi strani
Uvod Splošni komentar o postopku energetskega pregleda, splošni komentar o poročilu energetskega pregleda
Povzetek glavnih rezultatov
Pomembni podatki in rezultati, izbrani ukrepi, opombe o nadaljnjem delu, komentarji
Zbir podatkov Zbir podatkov (glede na uporabljene oblike pregleda)
Rezultati analize Evalvacija podatkov
Izbrani ukrepi za varčevanje z energijo
Izboljšani ukrepi
Predlog za nadaljnji postopek
Strokovna ocena ekonomske učinkovitosti, izbor skupine ukrepov Vzporedno s tem: redno evidentiranje podatkov porabe, ciljev
Priloga Uporabljene tabele, razlage obrazcev, opombe, drugi podatki (računi ...)
Priročnik za mlade energetske upravljavce
41/52
5. PRIMER DOBRE
PRAKSE
5.1 Energetski pregled v 4
korakih
Pred energetskim pregledom je
potrebno izvesti več aktivnosti, ki so
odvisne od vrste pregleda ter velikosti
in namembnosti objekta. Lahko se
zgodi, da je potrebno nekatere naloge
ponoviti, okrniti ali celo ukiniti na
osnovi ugotovitev, pridobljenih z
drugimi nalogami. Zato izvedba
energetskega pregleda pogosto ni
linearen, ampak ponovni proces.
Splošni postopek se lahko začrta za
večino objektov in je opisan v
naslednjih odstavkih. To je priporočeni
postopek, ki naj bi se ga držali tudi v
okviru pristopa EYEManager.
1. korak: Analiza podatkov objekta
Glavni namen te faze je oceniti
značilnosti energetskega sistema in
vzorcev energetske porabe v objektu.
Značilnosti objekta se lahko pridobijo
iz arhitekturnih načrtov ter načrtov
strojnih in električnih napeljav ali pa
iz pogovorov z upraviteljem objekta.
Vzorci rabe energije pa se lahko
pridobijo iz skupka računov energije za
več let. Analiza odstopanj preteklih
računov energetskemu presojevalcu
omogoča ugotovitve, ali obstajajo
kakšni sezonski in podnebni vplivi na
rabo energije v objektu. Ti podatki se
lahko dobijo s pomočjo strukturiranega
in kratkega vprašalnika (Obrazec za
zbiranje podatkov pri energetskem
pregledu).
Nekatere naloge, ki naj bi jih izvedli na
tej stopnji [skupaj s ključnimi rezultati,
ki jih pričakujemo od naloge], so:
♦ Zbirajte vsaj triletne podatke
komunalnega podjetja [ugotoviti
pretekli vzorec energetske porabe].
♦ Določite vrste goriva, ki se
uporabljajo [ugotoviti vrsto goriva z
največjo porabo].
♦ Določite vzorce porabe goriva glede
na vrsto goriva [ugotoviti
maksimalno obremenitev glede na
vrsto goriva].
♦ Spoznajte strukturo stroškov
energentov, preverite njihovo
vsebino in določite posamezne
elemente računov.
♦ Analizirajte vremenske vplive na
porabo energije.
♦ Izvedite analizo porabe energije
glede na tip in velikost objekta
(tako se lahko določi energijski
kazalec, vključno z energijo na
enoto površine [primerjati s
tipičnimi kazalci drugih zgradb].
Priročnik za mlade energetske upravljavce
42/52
2. korak: Kratek pregled prostorov
Na tej stopnji bi se morali določiti
ukrepi za varčno rabo energije.
Rezultati te stopnje so pomembni zato,
ker določajo, ali je objekt upravičen do
nadaljnjega energetskega pregleda.
Ugotovitve naj bi se zbrale v
posebnem obrazcu. Nekatere naloge v
tem koraku so:
♦ Ugotovite organizacijo in potrebe
porabnika.
♦ Preverite trenutne obratovalne in
vzdrževalne procedure in stroške.
♦ Ugotovite obstoječe obratovalno
stanje večje energetske opreme
(razsvetljava, sistemi ogrevanja,
prezračevanja in hlajenja, motorje
itd.).
♦ Ocenite zasedenost objekta,
opremo in razsvetljavo (rabo
energije in ure obratovanja).
3. korak: Energetska poraba
Glavni namen te stopnje je razviti
osnovni model, ki predstavlja
obstoječo porabo energije in
obratovalno stanje objekta. Ta model
bo uporabljen kot napotek za oceno
prihrankov energije zaradi pravilno
izbranih ukrepov za varčno rabo
energije. Glavne naloge, ki bi naj bile
izvedene v tej fazi, so:
♦ Pridobite si arhitekturne načrte,
načrte strojne in električne
napeljave ter krmilnih sistemov in
jih preglejte.
♦ Preglejte, preizkusite in ocenite
opremo objekta glede učinkovitosti,
zmogljivosti in zanesljivosti.
♦ Pridobite urnike zasedenosti in
obratovanja opreme (vključno z
razsvetljavo in sistemi ogrevanja,
prezračevanja in hlajenja).
♦ Razvijte osnovni model energetske
porabe za objekt.
♦ Preverite osnovni model z uporabo
izmerjenih podatkov.
4. korak: Ocena ukrepov varčne
rabe energije
Na tej stopnji se z uporabo energetskih
prihrankov in ekonomske analize
določi seznam stroškovno učinkovitih
ukrepov varčevanja z energijo.
Priporočene so naslednje naloge:
♦ Pripravite obsežen seznam ukrepov
za varčevanje z energijo (z uporabo
informacij, zbranih med
pregledom).
♦ Določite energetske prihranke
zaradi različnih varčevalnih
ukrepov, primernih za objekt, in
sicer z uporabo osnovnega
energetskega modela, razvitega v
prejšnji fazi.
♦ Ocenite začetne stroške, potrebne
za izpeljavo ukrepov za varčno rabo
energije.
♦ Z uporabo metode ekonomske
analize ocenite stroškovno
učinkovitost vsakega ukrepa za
varčno rabo energije.
Postopek energetskega pregleda se
konča s predstavitvijo vseh predlogov
za varčno rabo energije v obliki
povzetega tehnično-ekonomskega
poročila, ki ga je sestavil energetski
presojevalec in ga je tudi predstavil
upravitelju objekta. V tabeli 5.1 je
Priročnik za mlade energetske upravljavce
43/52
zajet povzetek postopka energetskega
pregleda, priporočen za poslovne in
stanovanjske objekte. Energetski
pregledi za toplotne in električne
sisteme so ločeni, ker so običajno
podvrženi različnim cenam in
metodologijam obračunavanja
stroškov.
Tabela 5.1: Povzetek energetskega nadzora za poslovne in stanovanjske objekte
FAZA TOPLOTNI SISTEM ELEKTRIČNI SISTEM
ANALIZA ENERGETSKIH PODATKOV
Profil energetske porabe (faktor oblike zgradbe)
Poraba toplotne energije na enoto površine (ali na učenca/dijaka v šolah)
Distribucija toplotne energije (ogrevanje, sanitarna topla voda, proces ipd.)
Vrste uporabljenega goriva
Vremenski vpliv na porabo toplotne energije
Energijsko/stroškovno razmerje
Profil porabe električne energije (faktor oblike zgradbe)
Poraba električne energije na enoto površine (ali na učenca/dijaka v šolah ali na posteljo v hotelih)
Distribucija električne energije (hlajenje, razsvetljava, oprema, ventilatorji itd.)
Vremenski učinek na porabo električne energije
Energijsko/stroškovno razmerje cene/stroški
OGLED NA MESTU SAMEM
Gradbeni materiali (toplotna odpornost, debelina)
Vrsta sistema za ogrevanje prezračevanje in hlajenje
Sistem tople vode
Raba tople vode/pare za ogrevanje, hlajenje, topla sanitarna voda in posebna uporaba (bolnišnice, bazeni itd.)
Vrsta sistema za ogrevanje prezračevanje in hlajenje
Vrsta razsvetljave in število
Vrsta opreme in število
Energetska poraba za ogrevanje, hlajenje, razsvetljavo, opremo za ravnanje z zrakom, distribucija vode
OSNOVNA ENERGETSKA PORABA
Preglejte arhitekturne načrte ter načrt strojne napeljave in regulatorjev.
Razvijte osnovni model (z uporabo katere koli metode od čisto preprostega do podrobnejšega orodja).
Preverite osnovni model (z uporabo komunalnih ali izmerjenih podatkov).
Preglejte arhitekturne načrte ter načrt strojne in električne napeljave in regulatorjev.
Razvijte osnovni model (z uporabo katere koli metode od čisto preprostega do podrobnejšega orodja).
Preverite osnovni model (z uporabo komunalnih ali izmerjenih podatkov).
UKREPI ZA VARČNO RABO ENERGIJE
Sistem za ponovno rabo toplotne energije (toplotni izmenjevalci)
Učinkovit ogrevalni sistem (bojlerji)
Temperaturne nastavitve
Sistemi za spremljanje in
Energetsko učinkovita razsvetljava, oprema, motorji
Nadgradnja sistema za ogrevanje, prezračevanje in hlajenje
Sistemi za spremljanje in
Priročnik za mlade energetske upravljavce
44/52
regulacijo energije
Nadgradnja sistemov za ogrevanje, prezračevanje in hlajenje
Zmanjšanje porabe tople sanitarne vode
Kogeneracija
regulacijo energije
Nastavitve temperature
Energetsko učinkovit sistem hlajenja (hladilnik)
Zmanjšanje maksimalne obremenitve
Sistem za skladiščenje toplotne energije
Kogeneracija
Izboljšanje faktorja moči, zmanjšanje višjih harmonskih komponent
5.2 Primer iz prakse:
Pomorska šola
5.2.1 Splošno Šole so objekt s precejšno porabo
energije. Predstavljajo neobičajne
težave v smislu notranjega bivalnega
okolja. Na splošno so zasedene krajša
obdobja (samo med tednom) in so
nezasedene daljše obdobje (med
počitnicami). To pa so dejavniki, ki
podpirajo lahke konstrukcije in
ogrevanje v presledkih. Mnogo šol ima
velike zastekljene površine in velike
potrebe po prezračevanju, zato so to
idealni objekti za izolacijo in ponovno
rabo toplotne energije. V šolskih
okrajih je za vsako območje odgovoren
okrajni organ, ki omogoča centralno
upravljanje in nadzor rabe z energijo.
Pomanjkanje izobraževanja in
usposabljanja na področju energetske
učinkovitosti vpliva na tehnično osebje
in tiste, ki odločajo. To pomanjkanje
ima pomemben učinek pri stališčih in
mnenjih, ki vplivajo na energetsko
učinkovitost. Šole imajo razširjen
učinek izobraževanja navzdol, ker
gredo informacije iz učilnice v domove
in naprej do skupnosti, kar omogoča
idealen odtok informacij o energetski
učinkovitosti po skupnosti. Ko se
študentje učijo o energetski
učinkovitosti in njeni zvezi z
zmanjševanjem stroškov in okoljskim
napredkom, uvidijo, da lahko tudi kaj
spremenijo.
5.2.2 Opis mesta/lokacije
Pomorska šola v Paçu de Arcos na
Portugalskem (sliki 5.1 in 5.2) je
državna šola, zgrajena 1965. Omogoča
5 glavnih programov na različnih
mestih, 30 specializiranih programov
in ima skupaj 500 študentov.
Slika 5.1: Pogled na področje
Pomorske šole
Priročnik za mlade energetske upravljavce
45/52
Med gradnjo šole energetski problemi
še niso bili vroča tema, kar se lahko
vidi tudi iz tipologije energetske
porabe. Značilnosti objekta:
• Fluorescentne sijalke in žarnice;
• Okna z enojnim steklom in
kovinskim okvirjem;
• Velika debelina sten (±0.5 m);
• Grelci za toplo vodo (bojlerji);
• Klimatske naprave (splits) v
pisarnah učiteljev;
• ±150 računalnikov in 15
tiskalnikov;
• Električna in elektronska oprema;
• Simulatorji in navigacijski sistemi,
kot so npr. radarji.
Vzdrževanje šole izvaja notranje
osebje, ki poleg tega opravlja še druge
naloge. Oseba, ki se ukvarja z
vzdrževanjem, nima posebnega
usposabljanja. Ker je šola državna, je
za njeno vodenje odgovorno
Ministrstvo za šolstvo.
Slika 5.2: Zunanji videz Pomorske
šole v Paçu de Arcos
5.2.3 Opis dela
Namen energetskega pregleda je bil
ugotoviti možnosti varčevanja z
energijo v okviru objektov in njihove
opreme. Cilj energetskega pregleda je
bil določiti življenjski cikel, stroškovno
učinkovitost za varčno rabo energije z
oceno skupne učinkovitosti sistemov
objekta (ogrevanje, prezračevanje,
hlajenje, razsvetljava, ovoj zgradbe) in
učinkovitost posameznih komponent
sistemov (črpalke in motorji, luči in
dušilke, okna).
Da bi določili možnosti prihrankov z
obratovanjem in vzdrževanjem ter
zbrali informacije za določitev
podrobnejšega pregleda, so se pri tem
primeru odločili za obhodni energetski
pregled, ki sestoji iz vizualnega
pregleda Pomorske šole. Pregled je
vodilo osebje ISQ in šolsko vodstvo in
je bil izveden kot pilotni projekt v
okviru evropsko financiranega projekta
INTERREG IIC Project SoustEnergy
(www.soustenergy.net). Preverjena je
bila tudi energetska poraba objekta.
Za pregled so bile definirane tri faze.
Prva je zajemala zbiranje informacij,
povezanih s šolo. Druga je bila
izvedeni pregled, v katerem so popisali
vso opremo, sisteme ter kako različna
oprema in sistemi medsebojno
delujejo, trošijo energijo. Nato je bilo
evidentirano stanje opreme in
sistemov, s pomočjo obstoječega
stanja pa so bile predlagane tudi
možnosti varčne rabe energije.
Zbrane informacije so bile informacije
o objektu, njegovi opremi in sistemih
kot tudi informacije o uporabljenih
postopkih. Osnovne informacije o
objektu, kot so namembnost,
zasedenost, število nadstropij, tloris,
starost in čas obratovanja omogočajo
vpogled v kompleksnost objekta. Nato
Priročnik za mlade energetske upravljavce
46/52
je bil na šoli izveden pregled po
nadstropjih in po prostorih, da bi se
preverile vse predhodne informacije.
Pregledan je bil ovoj objekta, vsak
prostor z opremo in na koncu tudi
prostorski pogoji.
V sklepni fazi so bile predlagane
možnosti za varčno rabo energije s
pomočjo informacij, zbranih in
preverjenih med ogledom lokacije.
Da bi zagotovili verodostojnost
podatkov o porabi energije, je kontrola
kakovosti med energetskim ogledom
preverila rezultate. Orodje,
uporabljeno za merjenje energetske
porabe in učinkovitosti v pregledu:
• voltmetri, vatmetri, merilci
električne moči in faktorjev moči,
kombinirani merilci energije in
druga oprema za spremljanje moči;
z instrumenti so se določile
značilnosti električne obremenitve;
• termometri in površinski pirometri
za merjenje zraka, tekočine in
temperature površine;
• psihrometri in higrometri za
merjenje relativne vlage;
• za določitev sestave zgorelega plina
bojlerja so bile izvedene meritve
izgorevalne učinkovitosti.
Ovire, ki so se pojavile med
izvajanjem energetskega pregleda, so
bile:
1. težave pri določanju datuma
sestanka in začetka pregleda;
2. dostopnost do človeka,
odgovornega za vodenje objekta, je
bila zelo omejena.
Kako so bile te ovire premagane?
Odgovorne je bilo potrebno prepričati,
da so dovolili šoli odpreti vrata ISQ.
Razložili so jim, da je ta pilotni projekt
pomemben korak pri pomoči šoli, da bi
zmanjšala stroške energije in postala
udobnejša in energetsko učinkovitejša.
5.2.4 Rezultati energetskega pregleda
Na osnovi analize obstoječega stanja
je bilo mogoče ugotoviti in oceniti
potencial ukrepov za varčno rabo
energije za sisteme in opremo. To
vključuje določitev prihrankov energije
in obremenitev za vsak varčevalni
ukrep kot tudi finančno izvedljivost
predlagane nadgradnje.
Skupna poraba energije v Pomorski
šoli je bila 482,000 kWh/leto
(enakovredno 30,212 €/leto), kar je
prikazano na sliki 5.3.
Slika 5.3: Delež porabljene energije
Plin propan je gorivo, ki ga bojler
uporablja za segrevanje vode za
ogrevanje učilnic, bazenov in
telovadnice. Elektrika se uporablja za
več vrst opreme, kot je razvidno iz
naslednje slike. Glede na ugotovitve
energetskega pregleda so področja s
potencialom varčevanja z energijo
zapisana v nadaljevanju.
Priročnik za mlade energetske upravljavce
47/52
Slika 5.4: Poraba elektrike s končnimi
porabniki
Ovoj objekta: Precejšnja količina
energije se po nepotrebnem porabi z
infiltracijo in eksfiltracijo zraka skozi
ovoj objekta. Infiltracija pomeni, da
zunanji zrak vstopa v objekt skozi
razpoke in druge odprtine v ovoju
vključno z odprtimi okni in vrati.
Eksfiltracija pa je klimatizirani zrak, ki
se izgublja skozi iste odprtine navzven.
Ker je objekt precej star, je uhajanje
(hladnega in toplega) zraka precejšnje,
zato bi morali kar nekaj mest popraviti
oz. zamenjati povzročitelje uhajanja
zraka. Tesnila na vratih in oknih
morajo zamenjati, da bi se izognili
izgubam energije preko teh točk. Tudi
razbita okenska stekla je potrebno
zamenjati. Okna z enojnim steklom in
kovinskim okvirjem je priporočljivo
zamenjati z okni z dvojnim steklom in
aluminijastim okvirjem. S tem
ukrepom bi lahko dosegli zmanjšanje
skupne porabe energije od 5 % do 7
% (od 24.100 kWh/leto do 33.740
kWh/leto).
Razsvetljava: Razsvetljava
predstavlja največji delež računa za
elektriko Pomorske šole. Sistemi za
razsvetljavo imajo večinoma
fluorescentne sijalke (90 %) in
navadne žarnice (10 %). Ugotovljeno
je bilo, da je bila šola zgrajena z
minimalnimi investicijskimi stroški brez
vedenja, kako se bodo prostori
uporabljali in kako bodo porazdeljeni
ter brez izboljšav na področju
razsvetljave. V nekaterih učilnicah z
velikimi okni se energija izgublja z
oskrbo večje količine svetlobe, kot je
za tak prostor potrebno. Istočasno se
sijalke in dušilke uporabljajo
neučinkovito. Po podatkih, zbranih
med pregledom, je v spodnji tabeli
prikazan scenarij razsvetljave v
številkah (za izračun stroškov je bila
uporabljena tarifa 0,062 €/kWh):
Glede na podatke je najboljša rešitev
nadgradnja sistema za razsvetljavo, in
sicer zamenjava induktivnih dušilk
fluorescentnih sijalk z elektronskimi
predstikalnimi napravami. V nekaterih
primerih je bila priporočena
namestitev svetlobnih senzorjev za
doseganje primerne svetlobe v
Št.
Inštali-rana moč (W)
Absorbi-rana moč (kW)
Delovni čas/dan
Dni /leto
Letna poraba (kWh)
Letni stroški
(€)
Fluorescentne sijalke
234 58 17,9 14 320 80192 4971,90
Žarnice 110 100 13 12 365 56940 3530,28
Priročnik za mlade energetske upravljavce
48/52
učilnicah. Študije so namreč pokazale,
da se produktivnost študentov
zmanjša, če stopnja svetlobe ni
ustrezna.
Zamenjava fluorescentnih in navadnih
žarnic s kompaktnimi fluorescentnimi
bo omogočila visoko stopnjo
varčevanja. Predlagane sijalke so:
Št.
Inštali-rana moč
(W)
Absorbi-rana moč
(kW)
Delovni čas/ dan
Dni/ leto
Letna poraba (kWh)
Letni stroški
(€)
234 18 4,212 14 320 18869,76 1169,93 Kompaktne fluore- scentne sijalke
110 12 1,32 12 365 5781,6 358,46
Investicija se bo povrnila v manj kot
letu dni. Zamenjava žarnic predstavlja
6974 € letno. Če primerjamo z letno
porabo energije, je prihranek v kWh
23 % (112480,64 kWh). Če se
upošteva tudi zamenjava induktivnih
dušilk z elektronskimi, bo poraba
energije še manjša. Investicija v
zamenjavo sistema za razsvetljavo v
Pomorski šoli je prednostni ukrep za
energetsko učinkovitost.
Človeški vpliv: Tudi ljudje imajo
močan vpliv na učinkovitost
razsvetljave. Če pustimo luči prižgane,
ko to ni potrebno, po nepotrebnem
porabimo veliko energije. Tudi z
majhno spremembo v vedenju
študentov in učiteljev se bo poraba
energije zmanjšala. Če bo vzpostavljen
redni vzdrževalni program, se bo
učinkovitost notranje razsvetljave
dvignila, saj bi se skupna poraba
energije zmanjšala za 1 % (4820
kWh/leto).
Sistem ogrevanja: Ogrevanje
prostorov na Pomorski šoli deluje na
osnovi bojlerja za toplo vodo, ki
uporablja propan. Ker se sistem
uporablja predvsem za oskrbo pisarn
učiteljev in drugih pisarn ter kopalnic
pri telovadnici s toplo vodo, ni takoj
potrebno izboljšati sistema.
Koristnejše za okolje pa bi bilo, če bi
prešli na zemeljski plin.
Računalniki in tiskalniki: Pomorska
šola ima kar nekaj učilnic z računalniki
in tiskalniki. V številkah je to:
Št.
Inštali-rana moč (W)
Absorbi-rana moč (kW)
Delovni čas/ dan
Dni/ leto
Letna poraba (kWh)
Letni stroški (€)
Računalniki 150 110 16,5 14 365 84315 5227,53
Tiskalniki 15 100 1,5 14 365 7665 475,23
Priročnik za mlade energetske upravljavce
49/52
Če se uporabljajo lastnosti za
samodejni izklop zaslona ali trdega
diska po določenem času, je možno
prihraniti energijo vsakič, ko človek
(študent, učitelj …) zapusti prostor oz.
ne uporablja računalnika.
Ko se zaslon izklopi, se njegova poraba
energije zmanjša na manj kot 1 vat
(W), le trdi disk troši moč okoli 50 W.
Ko je sistem v mirovanju, je trdi disk
ugasnjen in skupna poraba energije
računalnika se zmanjša na manj kot 6
W – to je približno 5 % celotne moči
delovanja. Z varčnejšo uporabo
računalnikov je mogoče zvišati njihovo
energetsko učinkovitost z
zmanjšanjem porabe energije za 15%.
To pa pomeni, da bo imela Pomorska
šola na leto za 860 € dobička.
LITERATURA
Beggs, C., 2002. Energy: Management, Supply and Conservation. Butterworth-
Heinemann, Elsevier Science.
EI-education, 2008. EI-Education guidebook on energy intelligent retrofitting.
Dostopno: ei-education.aarch.dk, 12.12.2008.
European Commission, Directorate General XII, (1995). Energy Management
System.
EnerBuilding, 2008. Energy efficiency in households Guide. Enerbuilding.eu Project.
EU, 2008. The EU Energy Label. Dostopno: http://www.energy.eu/#energy-focus,
9.12.08.
EU TopTen, 2006. Dostopno: http://www.topten.info/, 12.12.08.
GREENBUILDING, 2008. GreenBuilding Guidelines and Technical Modules.
Dostopno: http://www.eu-greenbuilding.org, 12.12.08.
GreenLabelsPurchase, 2006. GreenLabelsPurchase: making a greener procurement
with energy labels. Dostopno: www.greenlabelspurchase.net, 12.12.08.
ISO, 2008. Building environment design – Guidelines to assess energy efficiency of
new buildings – ISO 23045:2008. International Organization for Standardization,
Switzerland.
Krarti, M., 2000. Energy Audit of Building Systems – An Engineering Approach. CRC
Press.
Priročnik za mlade energetske upravljavce
50/52
PRILOGA 1
Moč v pripravljenosti nekaterih splošnih eleketričnih/elektronskih naprav in
njihov tipični učinek (v Vatih)
Naprava Tipična moč
naprav v pripravljenosti
Tipični učinek v Vatih
Mikrovalovna pečica 7 800 Kuhalnik 5 130 TV 5 70-120 Plazma TV 1-18 350-700 Videorekorder 5 35 Polnilec za mobitel 6 Brezžični telefon 8 Avtomatski odzivnik 8 Glasbeni stolp 10 400 Digitalni dekoder 15 Pralni stroj 2 350-500 Osebni računalnik 10 120 Tiskalnik 15
Računalniški ekran 5
Formula za oceno porabe energije
Formulo lahko uporabite za določitev porabe energije posamezne naprave: (Moč × Število ur uporabe na dan ÷ 1000 = Dnevna poraba Kilovatnih-ur (kWh) (1 kilovat (kW) = 1000 Vatov) Za letno porabo energije pomnožite to vrednost s številom dni v letu, ko je naprava v uporabi. Iz tega lahko izračunate letne stroške delovanja naprave tako, da pomnožite dobljene kWh na leto s ceno porabljene kWh.
Primera:
Okenski ventilator: (200 Vatov × 4 ure/dan × 120 dni/leto) ÷ 1000 = 96 kWh × 0,11 €/kWh = 10,56 €/leto
Osebni računalnik in zaslon: (120 + 150 Vatov × 4 ure/dan × 365 dni/leto) ÷ 1000 = 394 kWh × 0,11 €/kWh = 43,34 €/leto
Priročnik za mlade energetske upravljavce
51/52
PRILOGA 2
Priporočena osvetljenost glede na prostor in njegovo uporabo
Prostor Osvetljenost
(lumen/m2=luks) Zunanje okolje, podeželske ceste 7-12
Vrtovi, industrijske cone 15-25 Ceste, avtoceste 30-50 Vhodi, parkirišča 50
Razgledno zunanje okolje, trgovine, sprejemnice, hodniki, stopnišča, pralnice, delovni prostori za splošna opravila
150
Jedilnice, javni prostori 200
Sejne sobe, pralnice, pisarne, hotelske sobe, delovni prostori za natančna opravila
300
Delovne postaje, veleblagovnice, laboratoriji 500
Čitalnice, risalnice, učilnice, kuhinje, delovni prostori za detajlna opravila
750
Izložbena okna 1000-3000
Priročnik za mlade energetske upravljavce
52/52
PRILOGA 3 Energetske vrednosti in emisije CO2 za različna goriva Goriva za ogrevanje (vrednosti ustrezajo emisijam CO2 pri popolnem zgorevanju vsakega od goriv na enoto energije)
Emisije CO2 zaradi zgorevanja
Skupne letne emisije CO2 pri ogrevanju tipične hiše
(20.000 kWh/leto) Gorivo
Neto kalorična vrednost (MJ/kg)
Vsebnost ogljika
(%) kg/GJ kg/MWh kg
prihranek v kg glede na nafto
prihranek v kg glede
na plin
Premog 29 75 95 345 9680 -2680 -4280
Nafta 42 85 73 264 7000 0 -1600
Zemeljski plin
52 73 51 185 5400 1600 0
UNP 49,7 82 60 217 6460 540 -1060
Električna energija (UK grid)
- - 128 4601 10600 -3600 -5200
Lesni sekanci (25% VV)2
14 37,5 98 354 500 6500 4900
Lesni peleti (10% VV)2
17 45 97 349 660 6340 4740
Bioplin (60% CH4, 40% CO2)
20 56 103 370 - - -
Opombe: 1 Pri proizvodnji električne energije je vrednost emisij CO2 na enoto odvisna od uporabljenega goriva. 2 Pri lesnih gorivih je potrebno upoštevati vpliv vlažnosti na gostoto lesa: večja je vsebnost vlage na enoto teže (VV), manj je gorivnega lesa. Goriva za transport
Emisije CO2 zaradi zgorevanja Gorivo
Neto kalorična vrednost (MJ/kg)
Gostota (kg/m3)
Gostota energije (MJ/l)
Vsebnost ogljika
(%) g/l kg/gal g/MJ
Bencin 44 730 32 87 2328 10,6 72,8
Dizel 42,8 830 36 86 2614 11,9 72,6
UNP (večinoma propan)
50 510 25 82 1533 7,0 61,3
Bioetanol (iz pšenice)
27 789 21 52 1503 6,8 71,6
Biodizel (iz odpadnega rastlinskega olja)
37 880 33 77 2486 11,3 75,3
Izdajatelj: ApE Agencija za prestrukturiranje energetike d.o.o. Litijska cesta 45, 1000 Ljubljana Prevod: Inštitut OKO Neprofitni zavod Tisk: Impress d.d. Ljubljana, 2009 Izdajo publikacije je finančno podprla Evropska komisija v okviru programa Inteligentna energija Evrope in projekta EYE Manager Championship.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 620.9(075.2)(035) PRIROČNIK za mlade energetske upravljavce : EYEmanager guide : tekmovanje mladih za energetsko modro prihodnost! / [prevod Inštitut Oko]. - Ljubljana : ApE - Agencija za prestrukturiranje energetike, 2009 ISBN 978-961-92737-0-8 247781120
Podkarpacka Agencja Energetyczna Sp. z o.o.
ul. Szopena 51/213 35-959 Rzeszów, POLAND
www.pae.org.pl
Partnerji projekta
Agenzia per l'Energia e l' Ambiente della Provincia di Perugia
Str. corcianese,218 - Centro Direzionale Quattrotorri Torre E 06070 Perugia, ITALY www.aea.perugia.it
Energikontoret Regionförbundet Örebro
SE-701 83 Örebro, SWEDEN
www.regionorebro.se/energikontoret
Centre for Renewable Energy Sources
19th km Marathonos Avenue 19009, Pikermi, GREECE
www.cres.gr
Agencija za prestrukturiranje energetike, d.o.o.
Litijska cesta 45, SI-1000 Ljubljana, SLOVENIA
www.ape.si
National Institute for R&D in Informatics (ICI)
8-10 M. Averescu Av., 011455 Bucharest 1, ROMANIA
www.ici.ro
Partnerji projekta
Noesis European Development Consulting
Via N. Sauro, 4b, scala B c/o Le scale di Porta Romana I-06034 Foligno (Pg), ITALY
www.noesisonline.eu
Spletna stran projekta EYEManager: www.eyemanager.eu
Agencia Energètica de la Ribera
Plaça Argentina,1 46680 Algemesí, SPAIN
www.aer-ribera.com
Istituto d'Istruzione Superiore 'L. DA VINCI'
Franca Via Tusicum 06019 Umbertide, ITALY
www.istitutosupumbertide.org
Tullängsskolan Örebro
Tullängsgatan 7, Box 31170, 701 35 Örebro, SWEDEN
www.tu.orebro.se
Doukas School Mesogeion str. 151,
GR-15126, Amaroussion – Athens, GREECE www.doukas.gr
Šolski center Velenje – School Center Velenje Trg mladosti 3
3320 Velenje, SLOVENIA www.scv.si
Scoala cu clasele I-VIII Nr. 45 "Titu Maiorescu"
Calea Dorobantilor Nr. 163, Sector 1, Bucharest, ROMANIA
www.scoala45.ro
21 General comprehensive school "Hristo Botev"
12 Ljubotrun, Sofia, BULGARIA www.21coy.com
Agência Municipal de Energia de Almada
Rua Bernardo Francisco da Costa, 44 2800-029 Almada, PORTUGAL
www.ageneal.pt
PAIDEIA Foundation
76-A, Evlogi Georgiev Blvd., 1124 Sofia, BULGARIA
www.paideiafoundation.org