ppoolliittbbaarroommeetteerr 0033//22001111...analiza (graf 5.18) pokaţe, da je levo-desno...

PPoolliittbbaarroommeetteerr 0033//22001111

marec 2011

Projekt

"Javnomnenjske raziskave o odnosu javnosti

do aktualnih razmer in dogajanj v Sloveniji"

je longitudinalni projekt CJMMK, ki poteka od januarja 1995 dalje

2

Ljubljana, 31. 03. 2011

Politbarometer, marec 2011

Poročilo o raziskavi, ki je bila opravljena v dneh od 21. do 23. marca 2011

Longitudinalni projekt Politbarometer, ki poteka nepretrgoma od januarja 1995, v obdobju od januarja

2006 do jeseni 2010 ni bil financiran. Od 1. 10. 2010 dalje poteka na osnovi pogodbe o financiranju

Ciljnih raziskovalnih programov Vlade Republike Slovenije. V novem projektnem okviru bo raziskava

potekala naslednja tri leta, do oktobra 2013.

Politbarometer marec 2011 je potekal v dneh od 21. do 23. marca 2011; na osnovi vzorca telefonskih

naročnikov smo zajeli 956 polnoletnih oseb, prebivalcev Republike Slovenije, in z njimi izvedli

telefonski intervju s pomočjo standardiziranega vprašalnika. Vzorčenje je potekalo iz vzorčne baze

(BN=3520), ki je bila izčrpana do 26%. Telefonske intervjuje Politbarometra 03/11 je izvajalo 28

izšolanih anketarjev CJMMK, povprečni čas trajanja intervjuja (računalniška meritev) je bil 11,5

minute, medtem ko je bil skupni bruto čas trajanja ankete 400 ur.

Zasnovo vprašalnika PB03/11, kontrolo izvedbe in pripravo poročila je opravila skupina CJMMK: red.

prof. dr. Niko Toš, doc. dr. Slavko Kurdija (nosilec projekta), Ţiva Broder, univ. dipl. soc., Rebeka

Falle, univ. dipl. soc., mag. Tina Vovk in Ivi Kecman, tajnica Centra.

Poročilo vsebuje popoln pregled postavljenih vprašanj in dobljenih odgovorov – v prilogi. V

nadaljevanju podajamo pregled najznačilnejših ugotovitev v opisni, grafični ali numerični obliki. Vsa

vprašanja in merila v gradivu so povzeta v izvirni obliki. Ker gre v večini primerov za ponavljajoče se

meritve, podajamo poleg aktualne meritve še pregled prejšnjih meritev.

V prilogi poročila dodajamo tabelarno gradivo, ki kaţe na povezanosti med izraţenimi stališči

anketirancev ter njihovimi statusnimi oziroma socialno-demografskimi značilnostmi. Tako v analizo

vključujemo poleg spola, starosti in izobrazbe, še poklic oz. zaposlitveni status, tip naselja in

regionalno pripadnost respondentov. V analizo vključujemo tudi variable, ki kaţejo nazorsko in

strankarsko opredeljenost respondentov: vernost, opredelitev na t. i. levo-desni lestvici in strankarsko

opredeljenost, ki jo zajemamo s pomočjo indeksa strankarskih preferenc. Indeks strankarskih preferenc

je vsota opredelitev za stranke, zajetih z vprašanjema "Katero stranko bi volili?" in "Katera stranka

vam je najbliţja?". V analizo vključujemo preference le za stranke, ki zberejo 5% in več preferentov.

Prikazi in analize podatkov temeljijo na sistemu vzorčnih uteţi, ki zmanjšujejo pristranost in napake v

rezultatih kot posledice vzorčenja.1

1 Utemeljitev in opis postopka obteževanja je podan v dokumentu: Kurdija Slavko, Štebe Janez: "Oblikovanje

vzorčnih uteži za telefonsko anketo Politbarometer", objavljenem v Politbarometru PB3/97.

3

KAZALO

VTISI IN POVZETKI

1.0 KAZALCI SPLOŠNEGA (NE-)ZADOVOLJSTVA

1.1 Sreča in zadovoljstvo z ţivljenjem

1.2 Ne-zadovoljstvo z materialnimi razmerami

1.3 Skrb glede izgube zaposlitve

1.4 Ne-zadovoljstvo z demokracijo

1.5 Ne-zadovoljstva: strnjen prikaz

2.0 PODPORA VLADI

2.1 Ne-podpora vladi v marcu in bliţnje primerjave

2.2 Medčasovne primerjave – retrospektiva

2.3 Ali naj vlada še naprej vlada?

2.4 Indeks odnosa do vlade

3.0 OCENA USPEŠNOSTI DELOVANJA OSREDNJIH DRŢAVNIH

ORGANOV

4.0 ZAUPANJE V INSTITUCIJE SISTEMA

4.1 Ne-zaupanje v osrednje drţavne in druţbene institucije: aktualna meritev in

bliţnje primerjave

4.2 Medčasovne primerjave

4.3 Zaupanje: evro, Banka Slovenije

4.4 Izraţanje zaupanja v nadzorne institucije sistema

5.0 STRANKARSKA OPREDELJEVANJA

5.1 Retrospektiva: volilna ravnanja 2008

5.2 Pripravljenost udeleţiti se volitev

5.3 Za katero stranko bi volili – presek in retrospektiva?

5.4 Strankarske preference – preseki in bliţnje primerjave

5.5 Trdnost preferenčnega opredeljevanja in strukturne značilnosti

5.6 Preferenčno opredeljevanje skozi čas

5.7 Levo-desno samoopredeljevanje

5.8 Strankarska iskanja

6.0 AKTUALNA VPRAŠANJA

6.1 Ali so v Sloveniji potrebne reforme?

6.2 Vprašanja ob referendumu o Zakonu o malem delu (ZMD)

6.3 Pogledi na pokojninsko reformo

6.4 Analitični prikazi

4

VTISI IN POVZETKI

Tokratna meritev zajema čas iz konca lanskega v sredino marca letošnjega leta, torej obdobje,

ki ga označujejo: pospešen potek razpadanja podjetij na področju gradbeništva, povečevanje

deleţa nezaposlenih, še ne skončan potek reševanja bank, zaostrovanje razmerij med

socialnimi partnerji ob konceptih zakona o malem delu in zakona o pokojninski reformi,

sproţanja preiskav in procesov zoper t.i. tajkune, procesov v zadevi Patria, oţivljanje afere o

prodaji oroţja, ponarejanja dokumentov, pa tudi znaki razpadanja in ponovnega

vzpostavljanja koalicijskih razmerij itd.

Pregled in analiza marčne meritve pokaţe:

- Zaostrovanje kritičnosti presoje in pogledov ljudi na delovanje političnih institucij in

še posebej politikov. To se kaţe v nizki ravni zaupanja v politične institucije, v upadu

podpore vladi ter v izraţanju nezadovoljstva s stanjem demokracije v Sloveniji.

- Zaostreno kritičnost, ki se izraţa v upadu deleţa podpori vladi, deloma ublaţijo

odgovori na vprašanje »V zvezi z nadaljnjim delovanjem vlade se oblikujejo različna

stališča. Katero od teh je za vas najbolj sprejemljivo: (1) Vlada naj bolj odgovorno

opravlja delo do konca svojega mandata; (2) Predsednik Vlade Borut Pahor naj

odstopi in oblikuje naj se nova vlada; (3) Drţavni zbor naj se razpusti in razpišejo naj

se predčasne volitve; (4) neopredeljeni.« Odgovori so prikazani v poročilu. Na osnovi

analize pa lahko povzamemo, da petina vseh (18 %) vlado odločno podpira, dodatna

tretjina pa vlade sicer ne podpira, vendar izreka stališče, »da naj vlada bolj odgovorno

deluje do konca mandata«. Toleranca do vlade je torej višja kot bi lahko sklepali zgolj

na osnovi izrekanja podpore / nepodpore. Pri tem seveda ne kaţe zanemariti, da je

netolerantnih nepodpornikov skoraj dve petini (38 %!).

- Osebno doţivljanje pa kljub izrazom krize, preteţnem odklanjanju vsega političnega

ostaja nedotaknjeno. To se kaţe v izraţanju zadovoljstva z ţivljenjem na sploh, v

izpovedovanju osebne sreče pa tudi v ocenjevanju materialnih pogojev preţivetja

druţin. V vseh teh presekih ne opazimo negativnih, prej rahle pozitivne premike in

vrednotenje.

- Odmik iz prostora politike se dosledno izraţa v večjem odklanjanju političnih strank

oz. v nepripravljenosti za opredeljevanje do njih. Pripravljenost »udeleţiti se volitev«

je izrazito nizka, navajanje strank, za katere »bi volili« je v izraziti oseki; le slaba

tretjina vseh navede »bi volil« stranko in le polovica vseh skupaj izraţa »preference«

do kake stranke. Pri tem pa vendarle opazimo, da prevladujoča kritičnost do politike

ne gre v prid, prej na škodo, »največji« opozicijski stranki, »največja« koalicijska

stranka pa tudi nekatere najmanjše v teh razmerah celo pridobivajo.

Aktualen vidik tokratne meritve zadeva zakon o malem delu. Pregled rezultatov

povpraševanja pokaţe, da dve petini (39 %) vseh napoveduje »zagotovo« in ena sedmina

»verjetno« (15 %) udeleţbo na bliţnjem referendumu o zakonu o malem delu. Dalje, da se

5

slaba tretjina (31 %) odloča k pritrditvi in prav tako slaba tretjina (32 %) k zavrnitvi zakona.

In naprej, da sta dve tretjini vseh (64 %) trdno odločeni, da bosta tako ravnali. Opravili smo

preizkus povezav med opredeljenostjo, udeleţbo in trdnostjo odločitve. Na osnovi odgovorov,

ki smo jih dobili v dneh od 21. do 23. marca 2011 – in torej ne gre za napoved, temveč za

presek razpoloţenja – lahko povzamemo, da je javnost ob referendumskem vprašanju

razdvojena. Ko razmerja »za« in »proti« zakonu omejimo le na skupino respondentov, ki je

trdno odločena, in ki navaja, da se bo referenduma »zagotovo« ali »verjetno« udeleţila, se

pokaţe razmerje, ki gre v prid pritrditvi zakonu (53,9 % »za« / 46,1 % »proti«). Povzamemo

lahko, da tako akterji »za« kot akterji »proti« zakonu niso izgubili oz. pridobili vseh ţelenih

podpor.

(30.3. 2011)

6

1.0 KAZALCI SPLOŠNEGA (NE-)ZADOVOLJSTVA

V tem okviru smo povpraševali o osebni sreči, zadovoljstvu z ţivljenjem, zadovoljstvu z

materialnimi razmerami in zadovoljstvu z demokracijo, zaposlene pa tudi o skrbi glede izgube

delovnega mesta.

1.1 Sreča in zadovoljstvo z ţivljenjem

Ljudje ţivijo in čustvujejo v svojem vsakodnevnem ţivljenju bolj umirjeno kot nakazujejo

kazalci politične klime. V glavnem so srečni (54 %) ter zmerno ali zelo zadovoljni z

ţivljenjem (55 %). Le manjši del vseh (12 %) izraţa nezadovoljstvo oziroma nesrečnost (11

%). Graf 1.1 nakazuje rahel premik v smeri izraţanja nezadovoljstva oz. nesrečnosti.

Graf 1.1

Analiza pokaţe (graf 1.2), da so daleč najbolj srečni najmlajši (do 30 let: 73 %), študentje in

dijaki (74 %), zaposleni v negospodarstvu (66 %), pa tudi visoko izobraţeni (73%) in srednje

izobraţeni (62%), preferenti SDS (61%) in SNS (66 %) itd. Med manj srečnimi oz.

nesrečnimi pa izstopajo najstarejši, respondenti z osnovno šolo, upokojenci itd.

KAKO SREČNI / ZADOVOLJNI S SVOJIM ŢIVLJENJEM STE?

46

38

34

17

47

3537

17

26

3639

17

3

9

35

39

16

0

10

20

30

40

50

60

70

1 - sploh nisem

srečen/zadovoljen

2 3 - nekaj vmes 4 5 - zelo sem

srečen/zadovoljenC

JM

MK

, P

olitb

aro

me

ter,

ma

rec 2

01

1, N

=9

26

SREČEN DEC 10 SREČEN MAR 11 ZADOVOLJEN Z ŢIVLJENJEM DEC 10 ZADOVOLJEN Z ŢIVLJENJEM MAR 11

7

Graf 1.2

1.2 Ne-zadovoljstvo z materialnimi razmerami

Izraţanje zadovoljstva oz. nezadovoljstvo z materialnimi razmerami v druţini, v

gospodinjstvu, se v preseku marec 09 – oktober 10 pokaţe v ustaljenem razmerju, marčna

meritev pa potrdi decembrski premik v smeri povečevanja deleţa zadovoljnih (63 %) in

zmanjševanje deleţa nezadovoljnih (33 %). Ta premik je očiten v razponu od oktobra 10 do

zadnjih meritev. Naraščanju kriznih pojavov (povečevanje deleţa nezaposlenih, stečaji, ...)

navkljub se je v tem preseku značilno povečal deleţ zadovoljnih (iz 56 na 63 %) in značilno

zmanjšal deleţ nezadovoljnih (iz 42 na 33 %).

KAKO SREČNI STE?(glede na izbrane skupine)

CJMMK, POLITBAROMETER, marec 2011, N=926

4

10

10

18

16

14

7

5

8

5

15

7

17

12

8

9

15

7

10

9

13

20

9

11

73

62

47

40

42

48

62

73

59

66

39

74

48

55

54

54

51

64

49

48

61

66

55

54

DO 30 LET

OD 31 DO 45 LET

OD 46 DO 60 LET

61 LET IN VEČ

OSNOVNA

POKLICNA

SREDNJA

VIŠJA, VISOKA

GOSPODARSTVO

NEGOSPODARSTVO

UPOKOJENEC

ŠTUDENT, DIJAK

BREZPOSELN

SEM VEREN

NISEM VEREN

LEVO

SREDINA

DESNO

NEOPRED.

DESUS

SDS

SNS

SD

SKUPAJ

020406080100 0 20 40 60 80 100

NESREČEN (1+2) SREČEN (4+5)

8

Graf 1.3

Analiza (graf 1.4) pokaţe, da med zadovoljnimi izstopajo najmlajši, študentje in dijaki, višje

in visoko izobraţeni, itd.. Med nazorskimi in preferenčnimi skupinami z več zadovoljstva

izstopajo desno samoopredeljeni ter preferenti SDS in SD in SNS.

Najbolj pogosti kritični ocenjevalci materialnih razmer pa so respondenti iz starostne skupine

46 do 60 let ter starejši, osnovno oz. poklicno šolani, upokojenci in še posebej izrazito

brezposelni.

Graf 1.4

ZADOVOLJSTVO Z MATERIALNIMI RAZMERAMI(glede na izbrane skupine)


80

61

56

60

56

54

69

80

63

62

61

85

41

63

66

69

60

73

59

63

68

75

66

63

16

34

39

38

41

38

29

17

29

34

38

13

58

35

29

28

34

26

36

35

28

25

32

33

DO 30 LET

OD 31 DO 45 LET

OD 46 DO 60 LET

61 LET IN VEČ

OSNOVNA

POKLICNA

SREDNJA

VIŠJA, VISOKA

GOSPODARSTVO

NEGOSPODARSTVO

UPOKOJENEC

ŠTUDENT, DIJAK

BREZPOSELN

SEM VEREN

NISEM VEREN

LEVO

SREDINA

DESNO

NEOPRED.

DESUS

SDS

SNS

SD

SKUPAJ

020406080100 0 20 40 60 80 100

ZADOVOLJEN NI ZADOVOLJEN

ZADOVOLJSTVO Z MATERIALNIMI RAZMERAMI(januar 2010 -december 2011)

55

41

3

55

43

2

56

42

2

63

35

2

63

33

4

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

ZADOVOLJNI NEZADOVOLJNI NE VEM, B.O.

CJM

MK

, P

olit

baro

mete

r, m

are

c 2

011,

N=

926

jan.10 maj.10 okt.10 dec.10 mar.11

9

Da gre tudi pri tokratni izmeri zadovoljstva za odklon, bolje za vzpon, pa ilustrira graf 1.5.

Podobno visoke ocene izraze zadovoljstva z materialnimi razmerami smo beleţili v meritvah

v obdobju iz sredine leta 2005 v leto 2007.

Graf 1.5

1.3 Skrb glede izgube zaposlitve

Graf 1.6 ilustrira nihanja deleţev »zelo« in »do neke mere« zaskrbljenih glede izgube

delovnega mesta – med zaposlenimi anketiranci. Tokratna meritev pokaţe, da je »zelo

zaskrbljenih« nekaj več (20 %) kot decembra (18 %) in značilno več kot oktobra lani (15 %),

a še vedno bistveno manj kot junija leta 2009 (24%). Očitno je, da je počutje zaposlenih pod

vplivom razpadanja podjetij, stečajev, njihove nezmoţnosti izplačevanje osebnih dohodkov

ipd.

Graf 1.6

ALI VAS SKRBI, DA BI LAHKO IZGUBILI SVOJE DELOVNO MESTO?

(samo za zaposlene v gospodarstvu in negospodarstvu)

0

20

40

60

80

100

4

2002

5 6 7 9 10 11 12 1

2003

2 3 4 5 6 9 10 11 12 1

2004

2 3 4 5 6 8 9 10 11 12 1

2005

2 3 4 5 6 9 10 11 12 1

2006

6 9 11 3

2007

6 9 12 2

2008

4 6 12 3

2009

6 11 1

2010

5 10 12 3

2011

DA, ZELO ME SKRBI DA, DO NEKE MERE NE, ME NE SKRBI

PR

CJMMK, Politbarometer, 2002 - 2011

DZ PR DZ

ZADOVOLJSTVO Z MATERIALNIMI RAZMERAMI

0

20

40

60

80

100

1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 9 2010 2011

ZADOVOLJNI NEZADOVOLJNI ne vem, b.o.

DZ PR


DZ DZ PR DZ

10

1.4 Ne-zadovoljstvo z demokracijo

Med vsemi »kazalci zadovoljstva« močno v nasprotno smer udarja le »zadovoljstvo z

demokracijo«, torej ne-zadovoljstvo s političnimi razmerami v drţavi. Izraţanje

nezadovoljstva s stanjem demokracije je tokrat (82 %), sicer niţje kot decembra lani (86 %),

vendar precej nad ravnjo vseh dosedanjih izmer ne-zadovoljstva z demokracijo.

Graf 1.7

Pokaţe se, kot vse doslej, da so z razmerami v delovanju političnega sistema prevladujoče

nezadovoljni respondenti vseh v analizo vključenih kategorij. Deloma in le v neznatni meri iz

tega »modela« z višjim deleţem zadovoljnih izstopajo le respondenti srednjih let (31-45 let),

(zadovoljnih: 17 %), študenti, dijaki (21 %), levo opredeljeni (19 %), podporniki vlade (27 %)

ter preferenti SD (23 %).

V vseh primerih in pri vseh opazovanih skupinah je deleţ nezadovoljnih z demokracijo

značilno (večkrat) višji kot deleţ zadovoljnih. Daleč najbolj nezadovoljni med vsemi so

preferenti iz starostne skupine 46 do 60 let (91%), skupine poklicno šolanih (85 %) in

zaposlenih v gospodarstvu (91%), sredinsko samouvrščeni (86%) ter respondenti, ki ne

podpirajo vlade (88 %) itd.

Prevladujoče izraţanje nezadovoljstva z demokracijo, ki je sicer prisotno v vsem obdobju

politbarometrskih meritev (od 1996 dalje – graf 1.8) in ki je izraziteje zanihalo v pozitivno

smer koncem leta 2004 in v začetku 2005, z zadnjimi meritvami dosega najvišjo raven, lahko

bi rekli »plafon nezadovoljstva«. To in vrsta drugih kazalcev, ki govorijo o odnosu volilnega

telesa do osrednjih institucij demokratičnega sistema, predstavlja resno opozorilo vsem

ZADOVOLJSTVO Z DEMOKRACIJO(januar 2010 - marec 2011)

29

67

4

23

71

6

27

69

3

11

86

4

14

82

4

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

ZADOVOLJNI NEZADOVOLJNI NE VEM, B.O.

CJM

MK

, P

olit

baro

mete

r, m

are

c 2

011,

N=

926


11

institucijam političnega sistema in nosilcem političnih vlog v drţavi, še posebej osrednjim

drţavnim organom, strankam in civilni druţbi. Na to smo opozorili ţe v predhodnih PB

poročilih in še posebej v poročilu PB oktober 2010.

Graf 1.8

1.5 Ne-zadovoljstva: strnjen prikaz

Grafa 1.9 in 1.10 dopolnita in podata strnjen pogled na spremembe v ocenjevanju materialnih

razmer, izraţanju skrbi glede zaposlenosti in zadovoljstvom z demokracijo. Očitno je, da

trend zadovoljstva z demokracijo poteka dokaj neodvisno oz. nepovezano od trenda izraţanja

zadovoljstva s splošnimi ţivljenjskimi razmerami. V presečišču kritičnega vrednotenja ljudi

so dogajanja, procesi, institucije in nosilci vlog v političnem sistemu.

Graf 1.9

ZADOVOLJSTVO Z RAZMERAMI V SLOVENIJI

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2010

2011

ZADOVOLJNI Z MATERIALNIMI RAZMERAMI ZADOVOLJNI Z DELOVANJEM DEMOKRACIJE NE SKRBI ME ZA ZAPOSLITEVCJMMK, Politbarometer, 1996 - 2011

ZADOVOLJSTVO Z DEMOKRACIJO

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 92010/12011/3

ZADOVOLJNI NEZADOVOLJNI ne vem, b.o.

DZ PR


DZ DZ PR DZ

12

Graf 1.10

NE-ZADOVOLJSTVO Z RAZMERAMI V SLOVENIJI

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008 9

2010

2011

NEZADOVOLJNI Z MATERIALNIMI RAZMERAMI NEZADOVOLJNI Z DELOVANJEM DEMOKRACIJE SKRBI ME ZA DELOVNO MESTOCJMMK, Politbarometer, 1996 - 2011

13

2.0 PODPORA VLADI

2.1 Ne-podpora vladi v marcu in bliţnje primerjave

Vprašanje »Ali podpirate vlado xx (ime aktualnega predsednika vlade), ali ne?« zastavljamo v

Politbarometru od januarja 2001 dalje. Dobljeni rezultati vseh meritev v aktualni, bliţnji in

daljni primerjavi so prikazani v nadaljevanju.

Očitno je, da je ob tokratni meritvi (graf 2.1) podpora vladi dodatno močno padla (na 20 %)

in tako dosegla najniţji doslej izmerjen podatek o tem in najvišjo doslej izmerjeno nepodporo

(70 %).

Graf 2.1

Analiza (graf 2.2) pokaţe, da so ocenjevalci iz prav vseh opazovanih skupin prevladujoče

kritični do vlade in ji večina izreka nepodporo. Med vsemi izstopa le skupina preferentov SD,

ki vladi še vedno izreka večinsko in izrazito podporo (71 %). Z nadpovprečno podporo vladi

izstopajo še levo samoopredeljeni (41 %), upokojenci (26 %), respondenti, starejši od 60 let

(29 %) itd. V izrekanju nepodpore so med opazovanimi skupinami le neznatne razlike, z

izostreno kritičnostjo pa izstopajo predvsem preferenti SDS (90 %), desno samoopredeljeni

(85 %), brezposelni (83 %) ipd.

PODPORA PAHORJEVI VLADI(januar 2010 - marec 2011)

40

51

9

34

61

5

36

57

7

28

66

6

20

70

10

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

DA, PODPIRAM NE, NE PODPIRAM NE VEM, B.O.

CJM

MK

, P

olit

baro

mete

r, m

are

c 2

011,

N=

926


14

Graf 2.2

2.2 Medčasovne primerjave – retrospektiva

Dve primerjalni sliki gibanja ne-podpore vladi (grafa 2.3 in 2.4) pokaţeta smer in intenzivnost

izrekanja podpore / nepodpore Drnovškovi, Ropovi, Janševi in Pahorjevi vladi v vsem

obdobju opazovanja (od 2001 dalje). Predvsem je očitno, da je bila vlada J. Drnovška v

začetnem obdobju zadnjega mandata deleţna visoke podpore, ki je postopoma upadala in se

ob zaključku ponovno potrdila na visoki ravni. Dalje, da je bila vlada A. Ropa deleţna niţje,

vendar v vsem času trajanja mandata preteţne podpore nad nepodporo. Janševa vlada je bila v

začetnem obdobju (2006) svojega delovanja deleţna podobno visoke podpore kot Drnovškova

vlada v preteklosti, a je koncem prvega leta to preteţno podporo izgubila. Preostalo obdobje

te vlade označuje prevladujoče izraţanje nepodpore, še posebej v obdobju od jeseni 2007 do

izteka mandata 2008.

Aktualna Pahorjeva vlada je bila deleţna običajnega »vstopnega bonusa«, vendar tudi za

odnos do nje velja, da je na koncu prvega leta vladanja deleţ nepodpore močno naraščal,

deleţ podpore pa izrazito upadal. Gre za pojav, ki je modelsko enak opredeljevanju do

Janševe vlade v zadnjih dveh letih mandata. Zadnji meritvi pa nakazujeta odmik od »modela«

PODPORA VLADI(glede na izbrane skupine)


21

16

17

29

21

16

21

26

15

22

26

20

16

18

25

41

17

11

13

14

7

15

71

20

65

71

77

66

72

68

71

66

73

62

69

65

83

73

63

50

72

85

72

82

90

69

24

70

DO 30 LET

OD 31 DO 45 LET

OD 46 DO 60 LET

61 LET IN VEČ

OSNOVNA

POKLICNA

SREDNJA

VIŠJA, VISOKA

GOSPODARSTVO

NEGOSPODARSTVO

UPOKOJENEC

ŠTUDENT, DIJAK

BREZPOSELN

SEM VEREN

NISEM VEREN

LEVO

SREDINA

DESNO

NEOPRED.

DESUS

SDS

SNS

SD

SKUPAJ

020406080100 0 20 40 60 80 100

DA, PODPIRAM NE, NE PODPIRAM

15

z zaostreno kritičnostjo. Izmerjeni ravni nepodpore (66 - 70% ) v politbarometrskih meritvah

doslej nismo izmerili. Zastavlja se vprašanje legitimnosti vlade.

Graf 2.3

Graf 2.4

2.3 Ali naj vlada še naprej vlada?

Tokrat drugič smo respondentom zastavili vprašanje: »V zvezi z nadaljnjim delovanjem vlade

se oblikujejo različna stališča. Katero od teh je za vas najbolj sprejemljivo: (1) Vlada naj bolj

odgovorno opravlja delo do konca svojega mandata; (2) Predsednik Vlade Borut Pahor naj

odstopi in oblikuje naj se nova vlada; (3) Drţavni zbor naj se razpusti in razpišejo naj se

predčasne volitve; (4) neopredeljeni.« Rezultat povpraševanja je prikazan v grafu 2.5.

ALI PODPIRATE VLADO A. ROPA, J. JANŠE, B. PAHORJA?

(neto podpora - brez neopredeljenih)

0

20

40

60

80

100

20

04

JA

N

FE

B

MA

R

AP

R

MA

J

JU

N

AV

G

SE

P

DE

C

20

05

JA

N

FE

B

MA

R

AP

R

MA

J

JU

N

SE

P

OK

T

NO

V

DE

C

20

06

JA

N

MA

R

AP

R

JU

N

SE

P

NO

V

20

07

MA

R

JU

N

SE

P

DE

C

20

08

FE

B

AP

R

JU

N

DE

C

20

09

MA

R

JU

N

NO

V

20

10

JA

N

MA

J

OK

T

DE

C

MA

R

CJM

MK

, P

olitb

aro

mete

r, 2

004 -

2011

PODPIRA NE PODPIRA

ALI PODPIRATE VLADE DRNOVŠKA / ROPA /JANŠE / PAHORJA?

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

2001 2 3 4 5 6 7 9 10 11 122002 2 3 4 5 6 7 9 10 11 122003 2 3 4 5 6 9 10 11 122004 2 3 4 5 6 8 9 122005 2 3 4 5 6 9 10 11 122006 3 4 6 9 11 3

2007

6 9 12 2

2008

4 6 12 3

2009

6 11 1

2010

5 10 12 3

2011

PODPIRA NE PODPIRA

DRNOVŠEK


ROP JANŠA PAHOR

16

Ob tokratni meritvi se večina respondentov (51 %) zavzema za nadaljnje »bolj odgovorno

delo vlade do konca mandata«; dobra šestina (18 %) meni, da bi moral mandatar odstopiti,

četrtina vseh (25 %) pa terja razpust Drţavnega zbora in razpis predčasnih volitev. Dobri dve

petini (43 %) respondentov se torej izreka za bolj ali manj radikalno rekonstrukcijo in novo

določitev nosilcev ključnih vlog v izvršni veji oblasti oziroma novo porazdelitev politične

moči v parlamentu!

Graf 2.5

Medčasovna primerjava pokaţe, da deleţ kritičnih stališč iz decembra v marec naraste (iz 40

na 43 %) ter da je deleţ »dopustljivih« značilno upadel iz 56 na 51 %.

Analiza (graf 2.6) pokaţe, da se v prid nadaljnjega »bolj odgovornega« delovanja vlade sicer

opredeljuje večina opazovanih skupin, med njimi še posebej preferenti SD (82 %), levo

samoopredeljeni (69 %), visoko izobraţeni (61 %), preferenti iz najstarejše starostne skupine

(59 %) itd. Bolj radikalni v opredeljevanju (odstop, razpust) pa so predvsem preferenti SDS

(59%), desno samoopredeljeni in brezposelni (56%), zaposleni v gospodarstvu in

samozaposeni (50%) in respondenti iz najmlajše starostne skupine (52 %).

KATERO STALIŠČE O PRIHODNJEM DELOVANJU VLADE JE ZA VAS

SPREJEMLJIVO?

56

17

23

4

51

18

25

7

0

10

20

30

40

50

60

70

VLADA NAJ BOLJ ODGOVORNO

OPRAVLJA DELO DO KONCA

SVOJEGA MANDATA

PREDSEDNIK VLADE NAJ

ODSTOPI, OBLIKUJE NAJ SE

NOVA VLADA

DZ NAJ SE RAZPUSTI,

RAZPIŠEJO SE NOVE VOLITVE

ne vem, b.o.

CJM

MK

, P

olitb

aro

me

ter,

ma

rec 2

01

1, N

=9

26

dec.10 mar.11

17

Graf 2.6

2.4 Indeks odnosa do vlade: Ali naj vlada naprej vlada?

Iz dosedanjega prikaza sledi, da neposredno podporo vladi (graf 2.1) izreka le 20%

respondentov, 10% je neopredeljenih, preostali (70%) pa vlade ne podpirajo; dalje, iz

vprašanja o »odnosu do nadaljnje usode vlade« (graf 2.5) sledi, da se 51 % respondentov

zavzema za njeno nadaljnje bolj odgovorno delo do konca mandata, preostali pa se

opredeljujejo v prid odstopa mandatarja (18 %) oz. razpis novih volitev (25 %). Iz analize in

strnjevanja obeh nizov podatkov sledi, da slaba petina vseh sicer podpira vlado in še vedno

pričakuje njeno nadaljnje delovanje (odločni podporniki 18 %) oz. vlade sicer ne podpira,

vendar dopušča njeno nadaljnje delovanje (tolerantni podporniki 33 %) (graf 2.7). V grafu se

pokaţe tudi, da se odnos do vlade kritično izostruje in da je vse več, v marcu slabi dve petini

(odločni nepodporniki 38 %) tistih, ki vlade ne podpirajo in terjajo odstop oz. razpust in le

manjša skupina (tolerantni nepodporniki 9 %), ki izreka le eno od obeh kritičnih stališč

(odstop, razpust).

PRIHODNJE DELOVANJE VLADE(glede na izbrane skupine)


46

52

46

59

42

53

53

61

47

52

45

58

49

41

47

50

56

61

69

50

40

50

55

80

11

38

46

25

82

29

51

52

47

47

29

47

43

44

34

50

45

50

31

48

56

47

44

39

33

29

45

56

41

39

20

65

59

53

75

16

71

43

DO 30 LET

OD 31 DO 45 LET

OD 46 DO 60 LET

61 LET IN VEČ

OSNOVNA

POKLICNA

SREDNJA

VIŠJA, VISOKA

GOSPODARSTVO

NEGOSPODARSTVO

SAMOZAPOSLEN

UPOKOJENEC

ŠTUDENT, DIJAK

BREZPOSELN

PODEŢELJE

MANJŠI KRAJ, MESTO

VEČJE MESTO

LJ, MB

LEVO

SREDINA

DESNO

NEOPREDELJENI

DESUS

LDS

NSI

SDS

SLS

SNS

SD

ZARES

SKUPAJ

020406080100 0 20 40 60 80 100

VLADA NAJ BOLJ ODGOVORNO OPRAVLJA DELO DO KONCA MANDATA

PRED.VLADE NAJ ODSTOPI, DZ NAJ SE RAZPUSTI, RAZPIŠEJO SE NOVE VOLITVE

18

Graf 2.7

Analiza (graf 2.8) prikazuje deleţe trdnih nasprotnih opredelitev: odločne podpornike in

odločne nepodpornike. Predvsem se vidi, da je odločnih nepodpornikov pri vseh opazovanih

skupinah z izjemo levo samoopredeljenih in preferentov SD mnogo več kot odločnih

podpornikov. Vlado tako odločno podpirajo preferenti SD (63 %), levo samoopredeljeni (37

%), z nadpovprečnim deleţem podpor pa izstopajo še respondenti iz večjih mest (28 %),

respondenti z 61 in več leti (26 %), itd. Nadpovprečno visoko nasprotovanje vladi pa izstopa

predvsem med preferenti SDS (59 %), brezposelnimi (56 %), desno opredeljenimi (55 %) itd.

Glede na strankarske preference z visoko nepodporo izstopajo še, sicer statistično neznačilne

in majhne skupine preferentov NSi, Zares (65 %), SNS (60 %) itd.

INDEKS PODPORA VLADI - DELOVANJE V PRIHODNJE

18

33

9

38

2

0

10

20

30

40

50

60

70

odločni podporniki tolerantni podporniki tolerantni nepodporniki odločni nepodporniki ostali

CJM

MK

, P

olitb

aro

me

ter,

ma

rec 2

01

1, N

=9

26

19

Graf 2.8

V grafu 2.9 je prikazan rezultat analize, ki temelji na zdruţevanju odločnih in tolerantnih

podpornikov vlade ter odločnih in tolerantnih nepodpornikov. Dobljena slika je manj

izostrena, bistveni premiki v razmerjih so vidni predvsem v levem segmentu grafa: povečajo

se deleţi podpor. Razmerja med podporami in nepodporami so bolj »zaprta«; opredeljevanje

je v prid podpori vlade (podpore 51 %, nepodpore 46 %). Med podporniki nadpovprečno

izstopajo najstarejši (61 %), višje in visoko izobraţeni (62 %), upokojenci (59 %), respondenti

iz Ljubljane in Maribora (61 %), levo samoopredeljeni (70 %) in še posebej preferenti SD (82

%), Desus (55 %) in strankarsko neopredeljeni (51 %). S povečanimi deleţi nepodpor

izstopajo predvsem preferenti opozicijskih strank, desno opredeljeni (60 %), brezposelni (59

%), samozaposleni (55 %) itd.

INDEKS PODPORA VLADI(glede na izbrane skupine)


15

14

16

26

17

16

18

24

15

15

15

24

18

16

10

22

28

22

16

23

37

15

11

11

14

22

0

6

12

15

63

17

18

39

42

43

27

42

34

40

31

45

34

40

29

41

56

42

37

35

26

44

30

24

38

55

35

39

20

65

59

50

60

8

65

38

DO 30 LET

OD 31 DO 45 LET

OD 46 DO 60 LET

61 LET IN VEČ

OSNOVNA

POKLICNA

SREDNJA

VIŠJA, VISOKA

GOSPODARSTVO

NEGOSPODARSTVO

SAMOZAPOSLEN

UPOKOJENEC

ŠTUDENT, DIJAK

BREZPOSELN

PODEŢELJE

MANJŠI KRAJ, MESTO

VEČJE MESTO

LJ, MB

SEM VEREN

NISEM VEREN

LEVO

SREDINA

DESNO

NEOPREDELJENI

DESUS

LDS

NSI

SDS

SLS

SNS

SD

ZARES

SKUPAJ

020406080100 0 20 40 60 80 100

ODLOČNI PODPORNIKI ODLOČNI NEPODPORNIKI

20

Graf 2.9

INDEKS PODPORA VLADI(glede na izbrane skupine)


46

52

45

61

44

53

53

62

47

52

45

59

49

41

48

50

56

61

45

61

70

50

40

51

55

80

20

37

46

25

82

29

51

49

46

53

38

54

45

44

37

53

41

55

39

49

59

51

47

41

34

53

38

26

49

60

48

45

20

80

62

54

75

10

65

46

DO 30 LET

OD 31 DO 45 LET

OD 46 DO 60 LET

61 LET IN VEČ

OSNOVNA

POKLICNA

SREDNJA

VIŠJA, VISOKA

GOSPODARSTVO

NEGOSPODARSTVO

SAMOZAPOSLEN

UPOKOJENEC

ŠTUDENT, DIJAK

BREZPOSELN

PODEŢELJE

MANJŠI KRAJ, MESTO

VEČJE MESTO

LJ, MB

SEM VEREN

NISEM VEREN

LEVO

SREDINA

DESNO

NEOPREDELJENI

DESUS

LDS

NSI

SDS

SLS

SNS

SD

ZARES

SKUPAJ

020406080100 0 20 40 60 80 100

PODPORNIKI (1+2) NEPODPORNIKI (3+4)

21

3.0 OCENA USPEŠNOSTI DELOVANJA OSREDNJIH

DRŢAVNIH ORGANOV

V ocenjevanje uspešnosti delovanja osrednjih drţavnih organov smo tokrat vključili Vlado

RS, Predsednika vlade, Drţavni zbor in Predsednika republike. Rezultate meritev v bliţnji in

daljni primerjavi prikazujejo grafi 3.1 do 3.3.

Graf 3.1

Vse štiri opazovane institucije v bliţnji primerjavi (januar 10 – marec 11) tudi ob tokratni

meritvi, čeprav ob majhnih pozitivnih premikih, ostajajo na nizki ravni. Sicer pozitivna

nihanja opazimo pri Vladi, Predsedniku vlade in Drţavnem zboru, negativen premik pa pri

Predsedniku republike. Za vse štiri opazovane osrednje drţavne organe velja, da še vedno

ostajajo na ravni najniţjih ocen učinkovitosti, odmerjenih v vsem obdobju opazovanja (graf

3.3).

OCENA DELA (povprečje na lestvici od 1 - najslabša in 5 - najboljša ocena)

2,5

2 2,8

1

3,3

7

2,4

3

2,5

5

2,3

9

3,3

0

2,3

5

2,4

8

2,5

0

3,4

4

1,9

5

2,0

8

2,1

3,1

7

2,0

5

2,1

6

2,1

3

3,1

4

1

2

3

4

5

VLADA PRED. VLADE PAHOR DRŢAVNI ZBOR PRED. REPUBLIKE TÜRK

CJM

MK

, P

olit

baro

mete

r, m

are

c 2

011, N

=926


22

Potek upadanja ocen učinkovitosti dela v zadnjem obdobju ilustrira graf 3.2.

Graf 3.2

Graf 3.3

OCENA DELA (1996-2011)(povprečje na lestvici od 1 - najslabša in 5 - najboljša ocena)

1

2

3

4

5

1996

1997

1998

1999

2000

2001

2002

2003

2004

2005

2006/9

,11

2007/1

22008/4

2009/3 611

2010/1 510

12

2011/3

KUČAN/DRNOVŠEK/TÜRK DRNOVŠEK/BAJUK/ROP/JANŠA/PAHORPODOBNIK/PAHOR/HORVAT/CUKJATI/GANTAR VLADAOPOZICIJA DRŽAVNI ZBOR

DZ PR DZ PRDZ

DZ

CJMMK, Politbarometer

OCENA DELA (povprečje na lestvici od 1 - najslabša in 5 - najboljša ocena)

2,7

4

2,7

2

2,8

2

2,7

2

2,6

2

2,5

2

2,4

3

2,3

5

1,9

5

2,0

5

2,6

9 2,8

6 3,1

2

3,0

1

2,9

1

2,8

1

2,5

5

2,4

8

2,0

8

2,1

6

2,7

8

2,7

3

2,7

8

2,6

7

2,5

9

2,3

9

2,5

0

2,1 2,1

3

3,0

5

4,2

6

3,5

5

3,4

3

3,5

9

3,3

7

3,3

0

3,4

4

3,1

7

3,1

4

1

2

3

4

5

2007 DEC 2008 APR 2009 MAR 2009 JUN 2009 NOV 2010 JAN 2010 MAJ 2010 OKT 2010 DEC 2011 MAR

CJM

MK

, P

olit

baro

mete

r, m

are

c 2

011, N

=926

VLADA PRED. VLADE PAHOR DRŢAVNI ZBOR PRED. REPUBLIKE TÜRK

23

4.0 ZAUPANJE V INSTITUCIJE SISTEMA

Dolgotrajna opazovanja »zaupanja v institucije« vseskozi – in še posebej meritve v obdobju

2003–2009 ter v zadnjem obdobju (2009–2011) – kaţejo na »praznjenje« tega prostora.

Čeprav gre pri tem tudi za splošen, svetovni in evropski trend, pa je upadanje zaupanja, še

posebej v institucije političnega sistema, doseglo pri nas, v Sloveniji, skrajno spodnjo raven.

4.1 Ne-zaupanje v osrednje drţavne in druţbene institucije: aktualna meritev in

bliţnje primerjave

Gornja ugotovitev se v marčni meritvi še bolj izostri. Na dnu ranga z najniţjimi izmerami

zaupanja doslej so politične stranke, Vlada, Predsednik vlade, Drţavni zbor, cerkev in

duhovščina, sodišča itd. Med vsemi opazovanim institucijami ob tokratni meritvi le pri vojski,

evru, medijih, ustavnem sodišču in EU ne opazimo značilnega upada zaupanja.

Zdi se, kot da ljudje nikomur več ne zaupajo, da vsevprek prevladuje nezaupanje, kot da gre

za splošno stanje duha v druţbi. Pa vendarle to ni povsem res. Ob takih rezultatih se porodi

dvom v merska orodja, v ustreznost meritev.

Tokrat smo ţe tretjič v meritev vključili tudi zaupanje v slovenske gasilce. Rezultat meritve

pokaţe, da so ljudje pripravljeni, sposobni izrekati zaupanje, tudi najvišje zaupanje. In tega so

deleţni slovenski gasilci: ob marčni meritvi z oceno 4,63 (od 5,00 moţnih). Ob prejšnjih

meritvah pa so z visokim izmerjenim zaupanjem izstopali osebni zdravniki, pa tudi zdravstvo

kot področje – in to celo v času ostrega zavračanja Zdravniške zbornice in njene predsednice.

Visokih izrazov zaupanja so deleţne tudi nadzorne ustanove drţave, pa tudi šolski sistem,

vojska, Predsednik republike, evro, policija itd. Gre vendarle za vprašanje prevladujoče

politične kulture in njenih nosilcev, ki jih ljudje zavračajo in predvsem za vprašanje

ustreznosti meril.

V okviru longitudinalnega projekta opazujemo in merimo s pomočjo 5-stopenjske lestvice

zaupanje v ustanove. Graf 4.1 ponazarja rezultate marčne meritve.

24

Graf 4.1

Med institucije z najvišjimi deleţi zaupanja se uvrstijo: gasilci – daleč nad vsemi ostalimi in

z njimi teţko primerljivi. Med osrednjimi druţbenimi ustanovami se visoko po deleţih

zaupanja uvrstijo: vojska, zdravstvo, Predsednik republike, evro, mediji in šolstvo. Za vse te

ustanove velja, da so deleţne višjega deleţa zaupanja kot nezaupanja. Taka njihova umestitev

se potrdi tudi v prikazu uvrstitev na osnovi srednjih vrednosti (graf 4.2).

V srednji del ranga tako glede na deleţe zaupanja kot glede na povprečja pa se umeščajo

ustavno sodišče, Banka Slovenije, EU, NATO, sindikati in drţavna uprava. Na dno ranga so

umeščene politične stranke, Drţavni zbor, Vlada RS, Predsednik vlade, sodišča ter cerkev in

duhovščina.

ZAUPANJE V OSREDNJE DRŽAVNE IN DRUŽBENE USTANOVE

(seštev ek odgov orov : "1-sploh ne zaupa"+"2-ne zaupa" in "4-zaupa"+"5-pov sem zaupa")


0

15

24

31

23

23

16

30

29

33

27

32

42

32

59

57

62

62

61

68

96

46

38

38

37

35

35

30

27

24

24

20

19

15

14

14

11

7

5

2

GASILCI

VOJSKA

ZDRAVSTVO

PREDSEDNIK REP.

EVRO

MEDIJI

ŠOLSTVO

POLICIJA

USTAVNO SODIŠČE

BANKA SLOVENIJE

EU

NATO

SINDIKATI

DRŢAVNA UPRAVA

CERKEV,DUHOVŠČINA

SODIŠČA

PREDSEDNIK VLADE

VLADA

DRŢAVNI ZBOR

POLITIČNE STRANKE

020406080100 0 20 40 60 80 100

NE ZAUPA ZAUPA

25

4.2 Medčasovne primerjave

Graf 4.2 dodatno ponazarja rezultate meritev v preseku januar 10 – marec 11, kar pritrjuje

ugotovitvi o negativnem trendu izraţanja zaupanja v osrednje drţavne in druţbene ustanove v

zadnjem obdobju.

Graf 4.2

V nadaljnjih štirih grafih (4.3–4.6) je prikazan časovni potek izraţanja zaupanja v iste

institucije, razporejene po skupinah. Pokaţe se sočasnost gibanja zaupanja s političnimi

mandati, za skupini institucij B in C (grafa 4.4 in 4.5) pa velja, da se vseskozi umeščajo

relativno stabilno, z manjšimi in krajšimi odkloni navzgor (npr. vojska v zadnjem obdobju)

oz. navzdol (cerkev in duhovščina po letu 2006) in neodvisno od mandatnih ciklusov.

ZAUPANJE V INSTITUCIJE (povprečje na lestvici od 1 - najmanj zaupa do 5 - najbolj zaupa)

4,5

7

3,4

7

3,3

1 3,4

9

3,0

4

3,1

3 3,2

8

2,9

4 3,1

7

3,1

6

3,1

2

2,6

4

2,4

6

2,4

9

2,5

7 2,7

4

2,5

1

2,3

6

3,5

7

3,3

8

3,1

1

3,0

6

2,9

9 3,2

1

2,8

8 3,0

5

2,8

6 3,1

2

2,6

1

2,4

6

2,5

0

2,4

4

2,5

1

2,4

3

2,3

0

3,6

0

3,3

5

3,2

2

3,2

7

3,1

3 3,3

6

2,8

6

3,1

3

2,8

9

2,7

8

2,7

6

2,7

4

2,6

2

2,4

3

2,5

5

2,5

0

2,4

7

2,3

8

2,3

2

4,6

0

3,3

1

3,2

9

3,0

4 3,2

9

3,0

4

3,1

1

2,7

7 2,9

6

2,8

1

2,8

8

2,5

9

2,6

9

2,6

5

2,2

3 2,4

8

2,1

3

2,0

8

2,0

6

2,0

3

4,6

3

3,4

0

3,2

2

3,1

3

3,1

3

3,1

2

3,0

5

2,9

3

2,9

2

2,9

0

2,8

1

2,7

5

2,7

0

2,6

1

2,3

1

2,2

1

2,1

6

2,1

5

2,1

3

1,9

9

1

2

3

4

5

SL

OV

EN

SK

IM

GA

SIL

CE

M

VO

JS

KI

ŠO

LS

TV

U

EV

RU

ZD

RA

VS

TV

U

ME

DIJ

EM

PR

ED

SE

DN

IKU

RE

P.

US

TA

VN

EM

U

SO

DIŠ

ČU

PO

LIC

IJI

EU

BA

NK

I S

LO

VE

NIJ

E

NA

TO

DR

ŽA

VN

I U

PR

AV

I

SIN

DIK

AT

OM

SO

DIŠ

ČE

M

CE

RK

VI IN

DU

HO

VŠ

ČIN

I

DR

ŽA

VN

EM

U

ZB

OR

U

PR

ED

SE

DN

IKU

VL

AD

E VL

AD

I

PO

LIT

IČN

IM

ST

RA

NK

AM

CJM

MK

, P

olit

baro

mete

r, m

aerc

2011,

N=

926


26

Graf 4.3

Graf 4.4

ZAUPANJE V OSREDNJE INSTITUCIJE - B

Medletne primerjave 1996 - 2011(povprečje na lestvici od 1 - sploh ne zaupam in 5 - popolnoma zaupam)

1

2

3

4

5

1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 9 2010 2011

POLICIJA VOJSKA SODIŠČA USTAVNO SODIŠČE DRŽAVNA UPRAVA

DZDZ DZ PRPR DZ

ZAUPANJE V OSREDNJE INSTITUCIJE - A


1

2

3

4

5

1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 7 2008 920102011

PREDSEDNIK VLADE PREDSEDNIK REPUBLIKE VLADA DRŢAVNI ZBOR POLITIČNE STRANKE

DZDZ DZ PR PRDZ

27

Graf 4.5

Graf 4.6

4.3 Zaupanje: evro, Banka Slovenije

Najizrazitejši aktualni odklon v smeri upadanja zaupanja zaznamo pri Banki Slovenije. Za

Banko in evro velja, da se v preseku oktober 10 in marec 11 umeščata značilno niţje kot vse

doslej (graf 4.7).

ZAUPANJE V OSREDNJE INSTITUCIJE - D


1

2

3

4

5

2

2003

3 4 5 6 9 10 11 12 1

2004

2 3 4 5 6 8 10 11 12 1

2005

2 3 4 6 9 10 11 12 1

2006

3 9 3

2007

6 9 12 2

2008

4 6 12 3

2009

6 11 1

2010

5 10 12 3

2011

NATO OZN EU CJMMK, Politbarometer, 2003 - 2010

ZAUPANJE V OSREDNJE INSTITUCIJE - C


1

2

3

4

5

1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 9 2010 2011

CERKEV MEDIJI ŠOLSTVO ZDRAVSTVO

DZ DZDZ PR PR DZ

28

Graf 4.7

4.4 Izraţanje zaupanja v nadzorne institucije sistema

Šele v zadnjem obdobju v Politbarometer vključujemo tudi ocene zaupanja v nadzorne

institucije sistema, med njimi v Varuha človekovih pravic, Komisijo za preprečevanje

korupcije, Informacijskega pooblaščenca, Generalnega drţavnega toţilca in Generalnega

direktorja policije. Rezultati zadnje meritve so prikazani v grafu 4.8.

Graf 4.8

ZAUPANJE V NADZORNE INSTITUCIJE

(seštev ek odgov orov : "1-sploh ne zaupa"+"2-ne zaupa" in "4-zaupa"+"5-pov sem zaupa")


13

17

23

26

34

51

42

33

26

27

INFORMAC. POOBLAŠČENKA

VARUHINJA ČL. PRAVIC

KOMISIJA ZA PREPREČ.KORUPCIJE

GENERALNI DIREKTOR POLICIJE

GENERALNA DRŢ. TOŢILKA

020406080100 0 20 40 60 80 100

NE ZAUPA ZAUPA

ZAUPANJE V OSREDNJE INSTITUCIJE - E


1

2

3

4

5

1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 9 2010 2011

BANKA TOLAR * EVRO

DZDZ DZ PR PR DZ

* za marec 2007 - ocena uspešnosti

29

Graf 4.9

ZAUPANJE V NADZORNE INSTITUCIJE(povprečje na lestvici od 1 - najmanj zaupa do 5 - najbolj zaupa)

3,40

3,15

3,60

3,313,15

3,60

3,003,12

3,34

3,60

2,88

3,213,18

3,00

3,54

2,83

3,07

3,34

3,09

3,59

2,842,94

1

2

3

4

5

VARUHINJI ČL.PRAVIC KOMISIJI ZA

PREPREČ.KORUPCIJE

INF.POOBLAŠČENKI GENERALNI DRŢ.TOŢILKI GENERALNEMU

DIREKT.POLICIJE

CJM

MK

, P

olit

baro

mete

r, m

are

c 2

011, N

=926


30

5.0 STRANKARSKA OPREDELJEVANJA

5.1 Retrospektiva: volilna ravnanja 2008

Vprašanje o volilnem ravnanju respondentov na zadnjih volitvah v DZ, tokrat o volilnem

ravnanju septembra 2008, sodi v ţelezni repertoar PB – kot intervenirajoča spremenljivka.

Odgovori na vprašanje pokaţejo aktualno »projekcijo« volilnih ravnanj respondentov, ki se

oblikuje na osnovi vsaj treh okoliščin: dejanskega volilnega ravnanja ob zadnjih volitvah v

DZ (2008), predelave njihovega »spomina o ravnanju« pod vplivom aktualnega ocenjevanja

političnih in strankarskih razmerij ter spomina na lastno volilno ravnanje. V grafu 5.1 so

prikazani odgovori na to vprašanje, zbrani v času januar 2010 – marec 2011, torej v času po

zadnjih volitvah.

Graf 5.1

Predvsem je očitno, da spomin respondentov, zajetih v tem časovnem obdobju, »variira«,

vendar v osnovi ponuja sprejemljivo razpršitev. Najbolj izstopajo variacije v deleţih

odgovorov »ni volil, ne ve, kako je volil oz. b.o.«. Deleţ domnevnih volivcev na volitvah v

DZ 2008 dosega na osnovi tokratnih izjav 67%. Deleţ tistih, ki se spomnijo, za katero stranko

so glasovali, se giblje v obsegu 45 %. Preostala konfiguracija odgovorov sicer ustreza

rezultatom volitev v DZ 2008, pokaţe pa se, da je »moč spomina« močno upadla še posebej

pri manjših strankah (Zares, LDS), pa tudi razmerja med velikimi strankami niso skladna z

volilnimi izidi. In tega niti ne pričakujemo.

»Preteklo volilno ravnanje« torej ni samo »pregled« izida preteklih volitev, temveč predvsem

nakazuje trdnost oz. spremenljivost opredeljevanj respondentov do strank. To bomo pokazali

v nadaljevanju poročila.

ZA KATERO STRANKO STE VOLILI NA VOLITVAH SEPTEMBRA 2008?

4 31

14

3 2

23

2 1

33

15

24

1

19

3 4 42

23

19

4 3

1

17

2 32 2

2322

42 2

17

3 3 2 1

26

18

3 21

15

31

16

31

33

2220

2222

0

10

20

30

40

50

DESUS LDS NSI SDS SLS SNS SD ZARES drugo

stranko

ni volil ne vem,

b.o.

CJM

MK

, P

olitb

aro

me

ter,

ma

rec 2

01

1, N

=9

26jan.10 maj.10 okt.10 dec.10 mar.11

31

5.2 Pripravljenost udeleţiti se volitev

Vprašanje o »pripravljenosti udeleţbe na volitvah« ne sluţi le kot dostop v ugotavljanje

odnosa do strank, saj se izkaţe tudi kot pomemben samostojni kazalec politične klime. Iz

grafa 5.2 oz na osnovi podatka, da je v tokratni meritvi le 54 % vseh vprašanih izreklo

pripravljenost udeleţbe na volitvah, (kar je v primerjavi s predhodnjimi meritvami značilno

manj), lahko sklepamo o stanju politične klime, o razpoloţenju ljudi do aktualne politike in še

posebej o stanju zaupanja v osrednje politične ustanove.

Glede pripravljenosti »udeleţiti se volitev« lahko ugotovimo, da obstajajo značilne razlike

med opazovanimi skupinami. Denimo, preferenti SDS (80 %) in desno samoopredeljeni (81

%) izraţajo bistveno višjo stopnjo pripravljenosti udeleţiti se volitev kot denimo preferenti

SD (70 %), levo samoopredeljeni (59 %) ali strankarsko neopredeljeni (daleč največja skupina

– 34 %) itd.

Le respondenta, ki izrazi pripravljenost udeleţiti se volitev, je mogoče vprašati, »Za katero

stranko bo volil«. V tem primeru gre za »filter«. Iz grafa 5.2 lahko razberemo, da

pripravljenost za udeleţbo na volitvah narašča s pribliţevanjem termina drţavnozborskih oz.

predsedniških volitev oz. upada z odmikom od njih. Trenutna situacija, dve leti in pol po

volitvah v DZ pa kaţe najniţji odziv.

Graf 5.2

5.3 Za katero stranko bi volili – presek in retrospektiva?

Vsem, ki pritrdilno odgovorijo na predhodno vprašanje, zastavljamo vprašanje »Za katero

stranko bi volili?«. Rezultat aktualne meritve in bliţnji pogled na predhodne meritve je podan

v grafih 5.3 in 5.4.

ČE BI BILE NASLEDNJO NEDELJO VOLITVE V DRŢAVNI ZBOR,

ALI BI VI ŠLI ALI NE BI ŠLI NA VOLITVE?

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 7 2008 9 10 2011

DA NE

DZ PR


DZ DZ PR DZ

32

Graf 5.3

Graf 5.3 prikazuje opredeljevanje respondentov – v polnem obsegu vsakokratnega vzorca,

torej brez izključitve »nevolilcev«. Tokrat, v marcu 2011, je »(bi volil) stranko« navedlo le

slaba tretjina (32%) vseh respondentov. Poleg tistih, ki »ne bi šli na volitve« (46%), se torej

oblikuje skupina, pribliţno petina (22%) vseh respondentov, ki niso pripravljeni ali niso

sposobni odgovoriti z navedbo konkretne stranke.

Deleţ teh (nevolilcev, neopredeljenih) sicer v bliţnji primerjavi niha, vendar je v osnovi

vseskozi visok. Na osnovi rezultatov meritev PB skozi dolgo obdobje je očitno, da se znaten

del vseh anketirancev ni pripravljen opredeljevati oz. izbirati med političnimi strankami.

Graf 5.4 prikazuje razpršitev odgovorov na vprašanje »bi volil« zgolj v skupini

»udeleţencev« volitev. Tudi znotraj te skupine se pokaţe neopredeljenost do strank kot

ključna značilnost. Deleţ neopredeljenih v bliţnji primerjavi niha (od 33% v oktobru lani do

41 % marca letos). Sicer pa graf razkriva konfiguracijo oz. trende opredeljevanja do strank

kot relativno stabilne. SDS tako dosega nekaj manj kot četrtino vseh opredelitev; SD (od 19

% do 14 %), Desus (od 9 do 5 %) in SNS (od 7 do 2 %) nakazujejo trend upadanja; SLS in

LDS sta relativno stabilna na nizki ravni, Zares (od 1 do 3 %) pa se rahlo vzpenja itd.

KOGA BI VOLILI?

(vsi anketiranci)

3 31

13

2 3

12

13

23

36

24

1

16

35

12

2 2

23

32

6

21

17

3 3

12

1 1

22

32

5

2 1

15

2 3

8

13

23

39

31 1

12

31

7

13

22

46

0

10

20

30

40

50

DESUS LDS NSI SDS SLS SNS SD ZARES drugo ne vem,

b.o.

ne bi šel

na volitve

CJM

MK

, P

olit

ba

rom

ete

r, m

are

c 2

01

1

JAN (N=912) MAJ (N=846) OKT (N=845) DEC (N=956) MAR (N=926)

33

Graf 5.4

5.4 Strankarske preference – preseki in bliţnje primerjave

Po vprašanju »Za katero stranko bi volil?«, respondentom, ki ne navedejo stranke in vsem, ki

odgovorijo, da se volitev ne bodo udeleţili, zastavimo dopolnilno vprašanje: »Pa vendarle,

katera stranka vam je najbliţja?«. Na ta način povečamo deleţ strankarsko opredeljenih s

prvotnih 32 % na 52 % vseh respondentov. S strnitvijo odgovorov na obe vprašanji

oblikujemo indeks »strankarske preference«.

Graf 5.5

STRANKARSKE PREFERENCE

(bi volil + najbliţja stranka/vsi respondenti)

5 5

1

20

36

19

24

36

35

1

20

4

8

17

2 3

39

9

31

21

6 4

15

2 2

37

9

3 2

18

35

11

24

43

5

2 1

16

4 4

14

2 4

48

0

10

20

30

40

50

60

70

DESUS LDS NSI SDS SLS SNS ZLSD/SD ZARES drugo ne vem, b.o.

CJM

MK

, P

olit

ba

rom

ete

r, m

are

c 2

01

1

JAN (N=912) MAJ (n=846) OKT (n=845) DEC (N=956) MAR (N=926)

KOGA BI VOLILI?

(tisti, ki bi šli na volitve)

4 5

1

21

3 4

19

24

36

35

1

23

4

7

18

3 2

33

9

31

25

5 5

17

1 2

33

8

31

24

34

13

1

5

38

53 2

22

5

2

14

35

41

0

10

20

30

40

50

60

DESUS LDS NSI SDS SLS SNS SD ZARES drugo ne vem,

b.o.

CJM

MK

, P

olit

ba

rom

ete

r, m

are

c 2

01

1

JAN (n=582) MAJ (n=575) OKT (n=572) DEC (n=587) MAR (n=503)

34

Rezultati meritev strankarskih preferenc z bliţnjimi primerjavami so prikazani v grafu 5.5.

Predvsem je očitno, da se deleţ strankarsko neopredeljenih v obdobju januar 10 do marec 11

močno povečuje.

- Preferenčno neopredeljenih ostane polovica (48 %) vseh vprašanih;

- najvišje je uvrščena SDS (16 %), sledi SD (14 %), Desus (5 %), SLS in SNS (4 %) ter

Zares in LDS (2 %).

Primerjave petih meritev (januar 10 – marec 11) pokaţejo:

- značilen upad preferenčne podpore SDS iz 21 % (v oktobru lani) na 16 % (v marcu

letos);

- upad preferenčne podpore Desus iz 9 % (v oktobru in decembru lani) na 5 %;

- upad podpore LDS iz 5 % (maja lani) na 2 %;

- upad in nihanje podpore SD iz 19 % (januarja lani) na 11 % (decembra lani) in dvig na

14 % (marca letos);

- nihanje podpore SLS iz 6 % (oktobra lani) na 3 % (v decembru) in 4 % (v marcu

letos);

- upad podpore SNS iz 8 % (maja lani) na 4 % (marca letos);

- stabilno nizko podporo Zares v vsem obdobju (2 %).

Graf 5.6, ki prikazuje opredelitve »opredeljenih« (neto), bolj izostreno pritrdi prej

povedanemu. V skupini »majhnih« strank z višjimi povprečji v zadnjem letu izstopata SLS in

Zares z okrepitvami, Desus in LDS pa z značilnimi izgubami glede na prejšnje meritve.

Najočitnejši premik iz decembra v marec pa se pokaţe pri stranki SD, ki se povzpne iz 19 na

26 % opredeljene preferenčne podpore.

Graf 5.6

STRANKARSKE PREFERENCE

(bi volil + najbliţja stranka/opredeljeni)

7 8

2

31

4

10

30

36

48

2

33

6

13

27

3 5

14

52

34

97

24

3 3

16

63

32

58

19

47

10

4 3

31

8 7

26

57

0

10

20

30

40

50

60

70

DESUS LDS NSI SDS SLS SNS SD ZARES drugo

CJM

MK

, P

olit

ba

rom

ete

r, m

are

c 2

01

1

JAN (n=581) MAJ (n=517) OKT (n=533) DEC (n=541) MAR (n=485)

35

5.5 Trdnost preferenčnega opredeljevanja in strukturne značilnosti

Preizkus odgovorov na vprašanje »volil bi« in umestitve respondentov na indeksu

strankarskih preferenc nakazuje trdnost preferenčnih opredelitev. Glede na to, da je v

dvoletnem obdobju nihal deleţ preferentov posameznih strank, da respondenti spreminjajo

svoje preference do strank ali pa se preferenčno ne opredeljujejo – in to je trajen potek med

volitvami – lahko pričakujemo, da se poloţaji posameznih strank bistveno spreminjajo.

Stranka, ki je v vmesnem obdobju pridobivala preferente, jih »črpa« iz preferenčnih skupin

drugih strank ali pa med strankarsko neopredeljenimi. Stranka, ki izgublja preferenčno

podporo, svoje preferente oddaja predvsem v skupino strankarsko neopredeljenih.

Vpogled v analizo pokaţe, da so »najstabilnejše« preferenčne skupine: preferenti SDS,

»strankarsko neopredeljeni« in preferenti SD. In vendar je tudi za te skupine preferentov

značilno, da se je znaten del respondentov, ki navaja, da je leta 2008 volil eno od teh strank

oz. da ni volil, v navedbi preferenc prerazporedilo. Osnovna smer prehodov je od strank k

neopredeljenosti; prehode iz neopredeljenosti k strankam opazimo izjemoma; redki prehodi

med strankami so omejeni na »bliţnje« in le posamezni primeri tudi na »daljnje« stranke

(prehodi med koalicijskimi in opozicijskimi strankami).

Pogled v sestave preferenčnih skupin je smiseln le za dve najbolj podprti stranki (SDS, SD) in

za skupino strankarsko neopredeljenih.

Analiza pokaţe, da se v skupino strankarsko neopredeljenih, ki predstavlja skoraj polovico z

raziskavo zajetih, več kot v povprečju umeščajo respondenti stari od 31 do 45 let (56 %),

poklicno izobraţeni (58 %), samozaposleni (65 %), ţiveči na podeţelju (50 %), ţenske (51 %)

itd. Skupina neopredeljenih torej ni strukturno ozko opredeljena. Glede na nakazana

odstopanja, ki so majhna, velja, da gre za strukturno široko razprostrt nabor politično

nemotiviranih oseb, ki se niso pripravljene odzivati na vprašanja o njihovi politični

opredeljenosti. Da je temu tako, kaţeta tudi preizkusa glede nazorske umeščenosti. Tako ni

razlik v deleţih neopredeljenih glede na vernost, nevernost oz. versko neopredeljenost. Na

dimenziji levo–desnega uvrščanja pa se pokaţe, da je med strankarsko neopredeljenimi

bistveno več levo–desno neopredeljenih (64 %) in značilno več 'sredinsko' opredeljenih (56

%) kot 'levo' (36 %) oz. 'desno' (22 %) opredeljenih.

Med preferenti SDS, ki so na opazovanih strukturnih dimenzijah preteţno v povprečjih,

opazimo sicer nekaj več srednje izobraţenih in nekaj manj respondentov iz najstarejše

skupine ipd. Na obeh nazorskih dimenzijah pa so razlike vidnejše. Tako je med preferenti

SDS bistveno več vernih (23 %) kot nevernih (7 %) in predvsem bistveno več desno

samoopredeljenih (42 %) kot levo opredeljenih (4 %) ipd.

Preferenčna skupina SD po strukturnih značilnostih ostaja bolj ali manj v povprečjih, le da so

okrepljeni deleţi najmlajših in najstarejših, upokojencev ter dijakov in študentov, pa tudi

36

brezposelnih, in da je večja zastopanost respondentov iz Ljubljane in Maribora itd. Na obeh

nazorskih dimenzijah pa so razlike očitnejše, tako kot pri skupini SDS, le z obratnimi

poudarki – v tej skupini je značilno več nevernih (21 %) kot vernih (8 %), preteţno so levo

samoopredeljeni (37 %) in le izjemoma desno samoopredeljeni (3 %).

5.6 Preferenčno opredeljevanje skozi čas

V nadaljevanju (grafi 5.11 do 5.14) so prikazana preferenčna opredeljevanja za posamezne

skupine strank: za skupini koalicijskih in opozicijskih ter posebej za SNS.

Tokrat se ne bomo posebej spuščali v opis teh prikazov.

Graf 5.11

Graf 5.12

STRANKARSKE PREFERENCE (KOGA BI VOLIL + NAJBLIŢJA

STRANKA) MEDLETNE PRIMERJAVE: LDS, ZLSD/SD, DESUS in ZARES

0

10

20

30

40

50

1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 7 2008 9 2010 2011

LDS ZLSD/SD DESUS ZARES

DZ DZ PR DZ PR DZ

STRANKARSKE PREFERENCE (KOGA BI VOLIL + NAJBLIŢJA

STRANKA) MEDLETNE PRIMERJAVE: SLS, SDS, SKD, SLS+SKD, NSI

0

5

10

15

20

25

30

35

40

1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 9 2010 2011

SLS SDS SKD SLS+SKD NSI

DZ DZ PR DZ PR DZ

37

Graf 5.13

Graf 5.14

Graf 5.15 ilustrira celoten potek preferenčnega opredeljevanja za parlamentarne stranke v

obdobju 1996-2011. V njem vidno izstopajo osrednje stranke oz. skupine strank s svojo

nosilno vlogo v posameznih obdobjih.

STRANKARSKE PREFERENCE (KOGA BI VOLIL + NAJBLIŢJA STRANKA)

MEDLETNE PRIMERJAVE: (NE)OPREDELJENI

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 7 2008 9 20102011

neopredeljeni opredeljeni

DZ DZ PR DZ PR DZ

STRANKARSKE PREFERENCE (KOGA BI VOLIL + NAJBLIŢJA STRANKA)

MEDLETNE PRIMERJAVE: SNS, SMS

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 7 2008 9 20102011

SNS SMS

DZ DZ PR DZ PR DZ

38

Graf 5.15

0

10

20

30

40

50

60

1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 20072008 9 20102011

CJM

MK

, P

olitb

arom

eter

, 19

96-2

011

ne vem DESUS LDS NSI SLS SNS

SDS ZLSD/SD ZARES drugo

DZ DZ PRDZ DZPR

STRANKARSKE PREFERENCE 1996 - 2011

Graf 5.16 predstavlja le aktualni izsek iz grafa 5.15 in bolj pregledno prikaţe potek

preferenčnega opredeljevanja v obdobju 2005–2011.

Graf 5.16 STRANKARSKE PREFERENCE 2005 - 2011

0

10

20

30

40

50

60

2005

1

2 3 4 5 6 9 10 11 12 2006

1

3 4 6 9 11 2007

3

6 9 12 2008

2

4 6 12 2009

3

6 11 2010

1

5 10 12 2011

3

CJM

MK

, P

olit

baro

mete

r, 2

005-2

011

ne vem DESUS LDS NSI SLS SNS

SDS ZLSD/SD ZARES drugo

39

5.7 Levo-desno samoopredeljevanje

Prikaz meritev »levo-desnega samoopredeljevanja« dodatno ilustrira dinamiko nazorskega

opredeljevanja vprašanih. Kratkoročne primerjave opredelitev (graf 5.17; januar 10 – marec

11) sicer nakazujejo nihanja in premike v smeri začetnega zmanjševanja deleţa levo

opredeljenih in njihovega zaključnega dviga (november 09: 33%; december 10: 22%!; marec

11: 26 %). Manj izrazito pa je povečevanje deleţa sredinsko opredeljenih. Postopna rast desno

opredeljenih v opazovanem obdobju se zaključi z značilnim upadom ob zadnji meritvi. Zadnja

meritev pokaţe, da se krepi deleţ sredinsko opredeljenih in levo-desno neopredeljenih.

Graf 5.17

Analiza (graf 5.18) pokaţe, da je levo-desno samoopredeljevanje prejkoslej ustrezen izraz

politično – nazorskega opredeljevanja, ki se izraţa skozi strankarske preference, deloma, a

manj izrazito pa tudi na dimenziji vernost. Vidni pa so tudi strukturni vplivi, saj je med levo

opredeljenimi izrazito več srednje ter višje in visoko izobraţenih, dalje zaposlenih v

negospodarstvu, respondentov iz urbanih središč ipd. Seveda je med levo opredeljenimi daleč

največ preferentov SD pa tudi LDS, Zares in Desus. Med desno opredeljenimi pa bolj kot v

povprečju izstopajo najmlajši, srednje izobraţeni, tudi dijaki in študenti in preferenti desno

sredinskih strank itd.

LEVO-DESNO SAMOOPREDELJEVANJE(januar 2010 - marec 2011)

2825

21

27

30

23 23 2427

24 2326

2225

23

2926 26

19

30

0

10

20

30

40

50

60

70

LEVO SREDINA DESNO brez odgovora

CJM

MK

, P

olit

baro

mete

r, m

are

c 2

011,

N=

926


40

Graf 5.18

Graf 5.19 ponazarja nihanja v levo - desnem samoopredeljevanju v vsem obdobju opazovanja.

Aktualen trend je vračanje v dolgoletno povprečje.

Graf 5.19

LEVO-DESNO SAMOOPREDELJEVANJE(glede na izbrane skupine)


2630

2324

1523

3043

2337

3223

2725

202627

42

2015

830

710

1270

35

26

261616

20

1816

2318

2114

820

2711

2315

2412

910

475

4942

355

29

19

DO 30 LETOD 31 DO 45 LETOD 46 DO 60 LET

61 LET IN VEČ

OSNOVNAPOKLICNASREDNJA

VIŠJA, VISOKA

GOSPODARSTVONEGOSPODARSTVO

SAMOZAPOSLENUPOKOJENEC

ŠTUDENT, DIJAKBREZPOSELN

PODEŢELJEMANJŠI KRAJ, MESTO

VEČJE MESTOLJ, MB

NEOPREDELJENIDESUS

LDSNSI

SDSSLSSNS

SDZARES

SKUPAJ

020406080100 0 20 40 60 80 100

LEVO DESNO

LEVO-DESNO SAMOOPREDELJEVANJE

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50

1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 9 2010 2011

LEVO DESNO

DZ PR


DZ DZ PR DZ

41

5.8 Strankarska iskanja

V tokratno meritev smo vključili vprašanje, ki se je glasilo : »Raziskave kaţejo veliko

nezadovoljstvo in nezaupanje v politike in politične stranke v Sloveniji. Ali podpirate zamisel

o zamenjavi predsednikov in vodstev parlamentarnih strank? Povejte najprej za stranko ...

(ime predsednika)«. Vprašanje je zajelo vse parlamentarne stranke in NSi.

Dobljeni odgovori so prikazani v grafu 5.20. Očitno je, da so se razpondenti radoţivo odzivali

na ponujen izziv; v povprečju na postavljeno vprašanje ni odgovorilo le 14 do 17 %

respondentov. Iz prikaza je vidno, da je teţnja po zamenjavi najizrazitejša pri strankah Zares,

LDS pa tudi SD in SDS. Najmanj zahtev po menjavah vodstev pa »zberejo« stranke SLS,

Desus in SNS.

Graf 5.20

Analiza nakaţe določene značilnosti v izraţanju ţelje po zamenjavi vodstev. Tako na primer

ob Desusu ta ţelja bolj izstopa med najmlajšimi (44 %), med dijaki in študenti (45 %), levo

opredeljenimi (42 %), med preferenti SD (33 %) in SLS (39 %); zamenjavo vodstva LDS

terja mnogo večji deleţ vseh, predvsem pa iz skupine desno opredeljenih (65 %) ter

preferentov SNS (75 %), SDS (69 %) itd. Zamenjavo vodstva SDS si izraziteje ţelijo dijaki in

študenti (57 %), tudi najmlajši (53 %), prebivalci večjih mest (54 %), neverni (55 %), levo

samoopredeljeni (64 %) ter seveda preferenti nasprotnih strank. Pri tem dodajmo, da ideja o

zamenjavi naleti na značilno podporo tudi znotraj nazorskega bloka - med desno

ALI PODPIRATE ZAMISEL O ZAMENJAVAH PREDSEDNIKOV IN

VODSTEV V NASLEDNJIH STRANKAH?


32

52

48

24

36

50

62

54

32

38

59

50

37

32

DESUS

LDS

SDS

SLS

SNS

SD

ZARES

020406080100 0 20 40 60 80 100

PODPIRAM NE PODPIRAM

42

samoopredeljenimi (36 %), preferenti SLS (48 %) pa tudi med strankarsko neopredeljenimi

(51 %). Vodstvo SLS je na nizki ravni terjanih zamenjav in visoki podpori vodstvu. Manjša

odstopanja v smeri menjave vodstva opazimo pri najmlajših (33 %), zaposlenih v

gospodarstvu (33 %), samozaposlenih (35 %) ter dijakih in študentih (38 %).

Zamisel o zamenjavi vodstva SNS je bolj ali manj enakomerno razporejena v vseh

opazovanih skupinah. Nekaj več teh zahtev je med respondenti v starosti od 46 do 60 let (41

%), med zaposlenimi v gospodarstvu ter upokojenci (39 %), študenti in dijaki (40 %), med

preferenti SLS (49 %) itd.

Za zamenjavo vodstva SD se zavzema sicer dobra polovica vseh, med njimi pa izraziteje

dijaki in študenti (59 %), brezposelni (65 %), najmlajši (54 %), še posebej izrazito pa

preferenti SDS (68 %) itd. Zamisel o zamenjavi vodstva Zares je najizraziteje podprta, še

posebej izstopa med zaposlenimi v gospodarstvu (72 %), brazposelnimi (71 %), desno in

sredinsko opredeljenimi (68 %), med preferenti SDS (77 %) itd.

Graf 5.21 dodatno pokaţe, kako preferenti posameznih strank izraţajo ţeljo po menjavi

vodstev svojih strank. Pri tem dodajmo, da so vsi prikazi, ki zadevajo stranke z majhnimi

preferenčnimi skupinami zgolj indikativni in brez statistične veljave. Pokaţe se, da je med

preferenti vseh strank bolj ali manj izoblikovano zaledje »upornikov«, ki bi zamenjali vodstva

svojih strank. Najizraziteje to izstopa med preferenti Zares, torej stranke, ki ima med vsemi

najbolj izdelan sistem demokratične presoje svojih vodstev (letne konvencije in preverjanja

zaupanja v vodstvo).

Graf 5.21

PODPORA ZAMISLI O ZAMENJAVAH PREDSEDNIKOV IN

VODSTEV PO STRANKAH MED PREFERENTI ISTIH STRANK


16

24

24

14

15

15

35

78

76

73

86

85

76

65

DESUS

LDS

SDS

SLS

SNS

SD

ZARES

020406080100 0 20 40 60 80 100

DA, PODPIRAM NE, NE PODPIRAM

43

6.0 AKTUALNA VPRAŠANJA

6.1 Ali so v Sloveniji potrebne reforme?

Na vprašanje »Ali menite, da so v Sloveniji potrebne večje strukturne spremembe ali

reforme?« je velika večina (88 %) vseh respondentov odgovorila pritrdilno. Zavest o

potrebnosti reform je univerzalno prisotna. Kaj to pomeni v konkretnem izrazu, pa pokaţejo

odzivi na vprašanja o pokojninski reformi in zakonu o malem delu.

Graf 6.1

6.2 Vprašanja ob referendumu o Zakonu o malem delu (ZMD)

V tem kontekstu smo zastavili vprašanja:

- o udeleţbi na referendumu o ZMD;

- o glasovanju na referendumu;

- o trdnosti odločitve glede glasovanja;

- o spreminjanju stališča do ZMD v zadnjem obdobju;

- in o vplivu akterjev ZMD na odločitev.

V grafu 6.2 so prikazani podatki o nameravani udeleţbi na referendumu ZMD. Na osnovi

odgovorov bi lahko sklepali, da se nekako polovica vseh respondentov (zagotovo 39 %,

verjetno 15 %) namerava udeleţiti glasovanja.

ALI MENITE, DA SO V SLOVENIJI POTREBNE REFORME?

ne vem, b.o.; 7

DA; 88

NE; 5

CJMMK, Politbarometer, marec 2011, N=926

44

Graf 6.2

Analiza pokaţe, da višjo udeleţbo (zagotovo + verjetno) od povprečne na referendumu

napovedujejo najmlajši (63 %), srednje ter višje – visoko izobraţeni (65 %), dijaki in študenti

(72 %) itd.

Graf 6.3 prikazuje razporeditev odgovorov na vprašanje o glasovanju na referendumu o ZMD.

Deleţa za (31 %) in proti (32 %) sta izravnana, več pa je neopredeljenih (38 %).

Graf 6.3

Analiza pokaţe, da s povišanim deleţem nasprotnikov ZMD izstopajo skupine: najmlajši (51

%), dijaki in študentje (57 %), srednje izobraţeni (44 %), desno opredeljeni in preferenti SDS

(40 %), preferenti SLS (57 %) ipd. Med preferenti, ki pritrjujejo ZMD, pa vidneje izstopajo

visoko in višje izobraţeni (40 %), prebivalci Ljubljane in Maribora (38 %), levo opredeljeni

ALI BOSTE NA REFERENDUMU PODPRLI ZAKON O

MALEM DELU, ALI NE?

DA; 31

NE; 32

ne vem, b.o.; 38


ALI SE BOSTE 10. APRILA UDELEŢILI REFERENDUMA O ZAKONU O

MALEM DELU?

39

1518

7

18

2

0

10

20

30

40

50

60

70

DA, ZAGOTOVO DA, VERJETNO ŠE NE VEM VERJETNO NE ZAGOTOVO NE b.o.

CJM

MK

, P

olitb

aro

me

ter,

ma

rec 2

01

1, N

=9

26

45

(37 %), preferenti SNS (50 %), Desus (40 %) ipd. Opredeljevanje strank do ZMD in

opredeljevanje preferentov ne poteka skladno. Denimo med preferenti SDS, torej stranke ki

nasprotuje ZMD, je deleţ podpor skoraj enak deleţu zavračanj (35 %; 40 %). Med preferenti

SD pa se pokaţe celo obrat: več je nasprotnikov (39 %) kot domnevnih podpornikov (38 %)

ZMD na referendumu.

Na vprašanje trdnosti odločitve glede referendumskega ravnanja se pokaţe (glej graf 6.4), da

večina respondentov svoje presoje šteje za trdne, nespremenljive in le manjši del je še

neodločen ali sploh neodločen.

Graf 6.4

Graf 6.5 nakaţe odgovore na vprašanje o spreminjanju odločitve respondentov o ZMD v

zadnjem času, graf 6.6 pa od koga prihajajo vplivi na spreminjanje teh odločitev.

KAKO TRDNA JE VAŠA ODLOČITEV?

ZAGOTOVO BOM

TAKO RAVNAL; 64

VERJETNO BOM

TAKO RAVNAL; 15

NISEM ŠE

POVSEM

ODLOČEN; 16b.o.; 4

CJMMK, Politbarometer, marec 2011, n=579

(tisti, ki bodo na referendumu podprli ali zavrnili zakon o

malem delu, torej brez neopredeljenih)

46

Graf 6.5

Graf 6.6

6.3 Pogledi na pokojninsko reformo

Na vprašanje »denimo, da bi bil naslednjo nedeljo referendum o Zakonu o pokojninskem in

invalidskem zavarovanju...« smo dobili odgovore, ki so prikazani v grafu 6.7.

KAJ JE PREDVSEM VPLIVALO NA SPREMEMBO VAŠEGA

MNENJA? PREDVSEM ARGUMENTI...(samo tisti, ki so spremenili mnenje; n=55)

13

7 8

28

38

6

0

10

20

30

40

50

60

70

VLADNIH

PREDSTAVNIKOV

POLITIČNIH

STRANK

PREDSTAVNIKOV

SINDIKATOV

ŠTUDENTSKIH

ORGANIZACIJ

drugo ne vem, b.o.

CJM

MK

, P

olitb

aro

me

ter,

ma

rec 2

01

1

ALI STE V ZADNJEM MESECU SPREMENILI SVOJE

MNENJE O ZAKONU O MALEM DELU?

ne vem, kako bi

glasoval, b.o.; 27

DA, V SMERI

PODPORE

ZAKONA; 3NISEM

SPREMENIL

MNENJA; 67

DA, PROTI

ZAKONU; 3


47

Graf 6.7

Dodali smo še vprašanje, ali se respondenti običajno udeleţujejo referendumov ali ne.

Odgovori so prikazani v grafu 6.8,

Graf 6.8

6.4 Analitični prikazi

Podrobna analiza sklopa ZMD in odnosa do pokojninske reforme bo izdelana posebej. V

nadaljevanju grafi 6.9 do 6.12 prikazujejo izbrane analitične preseke.

Graf 6.9 prikazuje odgovore na vprašanja o potrebi po strukturnih spremembah v medčasovni

primerjavi februar / marec letos. Pokaţe se, da je zaznava o potrebnosti reform splošno

prisotna.

KAJ BI DEJALI, KAKO POGOSTO SE SICER

UDELEŢUJETE REFERENDUMOV?

REDNO; 47

OBČASNO; 41

NIKOLI; 11 ne vem, b.o.; 2


DENIMO, DA BI BIL NASLEDNJO NEDELJO REFERENDUM

O ZAKONU O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM

ZAVAROVANJU? ALI BI NA NJEM GLASOVALI....

ZA NOVI

POKOJNINSKI

ZAKON; 32

PROTI NOVEMU

ZAKONU; 38

ne vem, b.o.; 24

ne bi šel na

referendum; 6


48

Graf 6.9

Povpraševanje o ZMD v februarju in marcu letos, v medčasovni primerjavi – sicer v dveh

različnih raziskovalnih kontekstih, nakaţe različno stopnjo v opredeljenosti, hkrati pa značilen

premik v razmerju med opredeljenimi »za« in »proti«. Tokratna PB meritev, kot ţe prikazano,

prikazuje izenačenost deleţev »za« in »proti«.

Graf 6.10

Primerjava dveh meritev v različnih kontekstih in v različnih formulacijami vprašanj zadeva

odnos do pokojninske reforme. Tudi tu se pokaţe, da je deleţ opredeljenih marca manjši kot

ob predhodnji meritvi, hkrati pa, da je razmerje v opredeljevanju »za« (32 %) in »proti« (38

%) bolj izravnano.

ALI BOSTE NA REFERENDUMU PODPRLI ZAKON O MALEM DELU, ALI NE?

35

42

23

31 32

38

0

10

20

30

40

50

60

70

DA NE ne vem, b.o.

CJM

MK

, P

olitb

aro

me

ter,

ma

rec 2

01

1, N

=9

26

in M

alo

de

lo, fe

bru

ar

20

11

, N

=9

18

MD FEB PB MAR

ALI MENITE, DA SO V SLOVENIJI POTREBNE VEČJE STRUKTURNE

SPREMEMBE ALI REFORME?

84

11

5

88

57

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

DA NE ne vem, b.o.

CJM

MK

, P

olitb

aro

me

ter,

ma

rec 2

01

1, N

=9

26

in M

alo

de

lo, fe

bru

ar

20

11

, N

=9

18

MD FEB PB MAR

49

Graf 6.11

Dodan je še primerjalni prikaz (graf 6.12) odgovorov na vprašanje o udeleţevanju

referendumov.

Graf 612

KAJ BI DEJALI, KAKO POGOSTO SE SICER

UDELEŢUJETE REFERENDUMOV?

4244

11

3

47

41

11

2

0

10

20

30

40

50

60

70

REDNO OBČASNO NIKOLI ne vem, b.o.

CJM

MK

, P

olitb

aro

me

ter,

ma

rec 2

01

1, N

=9

26

in M

alo

de

lo, fe

bru

ar

20

11

, N

=9

18

MD FEB PB MAR

KAKO BI GLASOVALI NA REFERENDUMU O ZAKONU O

POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU?

21

53

12 13

32

38

24

6

0

10

20

30

40

50

60

70

ZA NOVI POKOJNINSKI ZAKON PROTI NOVEMU ZAKONU ne vem, b.o. ne bi šel na referendum

CJM

MK

, P

olitb

aro

me

ter,

ma

rec 2

01

1, N

=9

26

in M

alo

de

lo, fe

bru

ar

20

11

, N

=9

18

MD FEB PB MAR

ppoolliittbbaarroommeetteerr 0033//22001111...analiza (graf 5.18) pokaţe, da je levo-desno...

Documents