Predlaga~: Vlada na Republika Makedonija

Pretstavnici: Qubomir Janev, minister za `ivotna sredina i prostorno planirawe i Dragoqub Matovski, zamenik na ministerot za `ivotna sredina i prostorno planirawe Poverenici: Kiril Nasteski, dr`aven sekretar vo Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe i Danica Pavlovska, rakovoditel na sektor za prostorno planirawe vo Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe

P R O S T O R E N P L A N

N A R E P U B L I K A M A K E D O N I J A

Skopje, april 2004

Vrz osnova na ~len 68, alinea 5 od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 22 stav 1 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj 4/96, 28/97, 18/99, 53/01 i 45/02). Sobranieto na Republika Makedonija na sednicata odr`ana na 2004 godina, donese

P R O S T O R E N P L A N

N A R E P U B L I K A M A K E D O N I J A

Skopje, april 2004

PROSTOREN PLAN NA REPUBLIKA MAKEDONIJA Predlog - plan Nara~atel: VLADA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA Nositel na izrabotkata: MINISTERSTVO ZA @IVOTNA SREDINA I PROSTORNO PLANIRAWE Minister: Qubomor Janev dipl.grad.in`. Izrabotuva~: JAVNO PRETPRIJATIE ZA PROSTORNI I URBANISTI^KI PLANOVI Direktor: Lidija Trpenoska-Simonovi},dipl.grad.in`. Raboten tim: Rakovoditel: M-r Viktorija Eremeeva, dipl. in`. arh.

D-r Branko Vasilevi}, dipl. ek. M-r Pene Penev, dipl. geog. M-r Rafail V'l~evski, dipl.in`.arh. M-r Du{ica Trp~evska, dipl. in`. arh.

Zoran Toni}, dipl. in`. arh. Antun Moslavac, dipl. in`. arh. Ana Petrovska, dipl. in`. arh. Branko Kirovski, dipl. grad. in`. Sowa Georgieva, dipl. grad. in`. Blagoja Jankov, dipl. el. in`. Stefan Kalajxiski, dipl. soobr. in`. Sowa Manasova, dipl. ek. Bor~e Lozanovski, dipl. geod. in`.

Kompjutersko procesirawe (GIS tehnologija):

Lidija Trpenoska, dipl. grad. in`. Nikola Gaxovski, dipl. ma{. in`. Sa{a Bo{ev, dipl. grad. in`. Zvonko Bo{ev, dipl. geog.

Konsultanti na Rabotniot tim: D-r Mitko Panov Prof. d-r Zlatka Popovska Akad. d-r Nikola Uzunov Prof. d-r Mihajlo Zikov Prof. d-r Stefanka Haxi-Pecova Boris Gelevski dipl.biolog Prof. Andrej Tokarev M-r Vasil Vasilevski D-r Mir~e Kokalevski Akad. Krum Tomovski Prof. d-r Boris Petkovski Prof. d-r Mihail Tokarev Prof. d-r Aslan Selmani D-r Jelena Dimitrijevi} M-r Vukosava Pandilova Prof. d-r Damjan @ernovski Prof. d-r Don~o Dav~ev M-r Milan~o Usprcov Stojan Kuzov

Ekspertni elaborati:

1. Uslovi za pojava i za{tita od seizmi~ki i tehni~ko-

tehnolo{ki katastrofi IZIIS - Skopje Rakovoditel: d-r Zoran Milutinovi}, dipl. grad. in`.

2. Sostojbi i mo`nosti za koristewe na mineralnite

surovini Geoinstitut - Skopje Rakovoditel: \oko Denkovski, dipl. in`. geo. 3. Sostojba, za{tita i mo`nosti za koristewe na {umite i

{umskoto zemji{te [umarski fakultet - Skopje Rakovoditel: d-r Dimitar Krstevski, dipl. {um. in`. 4. Sostojba, za{tita i mo`nosti za koristewe na

zemjodelskoto zemji{te i razvoj na zemjodelieto Zemjodelski fakultet - Skopje Rakovoditel: d-r Boris Anakiev, dipl. in`. agr. 5. Razvoj na turizmot i organizacija na turisti~kite

prostori Institut za geografija na PMF - Skopje

Rakovoditel: d-r Aleksandar Stojmilov, dipl. geog.

6. Ekonomski osnovi na Prostorniot plan na Republika Makedonija

Ekonomski fakultet - Skopje Raklovoditel: d-r \or|i ^epujnoski, dipl. ek. 7. Razvoj i prostorna razmestenost na industrijata Ekonomski fakultet - Skopje Rakovoditel: d-r \or|i ^epujnoski, dipl. ek. 8. Razvoj na energetikata i energetskata infrastruktura EMO - Institut za energetika - Skopje Rakovoditel: Ilija Panevski, dipl. el. in`.

9. Za{tita i koristewe na vodite i vodostopanskata

infrastruktura RIKOM - Skopje

Rakovoditel: Du{ko Nikolov, dipl. hid. in`.

10. Klima i hidrografija Republi~ki hidrometeorolo{ki zavod - Skopje

Rakovoditeli: Pece Risteski, dipl. hid. in`., Josif Milevski, dipl. hid. in`.

11. Za{tita na prirodnoto nasledstvo Zavod za za{tita na prirodata - Skopje Rakovoditel: Vasil Anastasovski, dipl. geog. 12. Za{tita na kulturnoto nasledstvo Republi~ki zavod za za{tita na spomenicite na

kulturata - Skopje Rakovoditeli: \or|i Dap~ev, dipl. in`. arh., Lazar [umanov, dipl. in`. arh.

13. Razvoj na soobra}ajot i sistemot na vrski

Institut za prostorno planirawe, urbanizam, soobra}aj i ekologija na Makedonija - Skopje Rakovoditel: Stefan Kalajxiski, dipl. soobr. in`.

14. Upravuvawe so cvrstiot otpad RIKOM - Skopje Rakovoditel: Du{ko Nikolov, dipl. hid. in`. 15. Urbanizacija i sistem na naseleni mesta Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki

planovi - Skopje Rakovoditel: Zoran Toni}, dipl. in`. arh.

16. Razvoj i razmestenost na nestopanskite dejnosti Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki

planovi - Skopje Rakovoditel: m-r Rafail V'l~evski, dipl. in`. arh. 17. Domuvawe Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki

planovi - Skopje Rakovoditel: m-r Du{ica Trp~evska, dipl. in`. arh. 18. Za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki

planovi - Skopje Rakovoditel: Ana Petrovska, dipl. in`. arh. 19. Namena i koristewe na zemji{teto Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki

planovi - Skopje Rakovoditel: m-r Pene Penev, dipl. geog. 20. Proekcija na naselenieto do 2020 god.

Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi - Skopje

Rakovoditel: d-r Branko Vasiqevi}, dipl ek.

Sodr`ina

I. Voved ..........................................................................................................................1 1. Predmet i zada~i na planot .............................................................................2 2. Osnovni celi i pretpostavki na planot.......................................................4 3. Geostrategiski karakteristiki na Republika Makedonija.....................7

3.1. Elementi za definirawe na prostorno-funkcionalnata struktura i polo`bata na republika makedonija ..............................7

3.2. Soobra}ajno-geografska polo`ba i mo`ni vlijanija vrz ureduvaweto na prostorot na republikata........................................10

II. Organizacija, koristewe i za{tita na prostorot ......................................14 1. Socio-ekonomski osnovi na prostorniot plan.........................................14 2. Koristewe i za{tita na prirodnite resursi............................................19

2.1. Zemjodelsko zemji{te .............................................................................19 2.2. [umi i {umsko zemji{te .......................................................................26 2.3. Mineralni resursi ..................................................................................34 2.4. Vodni resursi i vodostopanska infrastruktura .............................38 2.5. Energetski izvori i energetska infrastruktura............................48

3. Proekcija na naselenieto i organizacija na naselbite i dejnostite............................................................................................................58 3.1. Demografski razvoj.................................................................................58 3.2. Urbanizacija i mre`a na naselbi ........................................................60 3.3. Ureduvawe na selskite naselbi i podra~ja........................................66 3.4. Domuvawe....................................................................................................67 3.5. Javni funkcii ...........................................................................................70 3.6. Industrija..................................................................................................74

4. Soobra}aj i vrski.............................................................................................79 5. Za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina, prirodnoto i

kulturnoto nasledstvo i razvoj na turizmot..............................................89 5.1. @ivotna sredina ......................................................................................89 5.2. Prirodno nasledstvo.............................................................................104 5.3. Kulturno-istorisko nasledstvo .........................................................112 5.4. Razvoj na turizmot i organizacija na turisti~kite

prostori ...................................................................................................117 6. Bilans na namenata na povr{inite............................................................123 7. Za{tita od voeni razurnuvawa, prirodni i tehni~ko-

tehnolo{ki katastrofi................................................................................126 7.1. Nasoki za za{tita od voeni razurnuvawa ........................................126 7.2. Merki za za{tita od prirodni i elementarni katastrofi ........129 7.3. Merki za za{tita od tehni~ko - tehnolo{ki katastrofi...........133

III. Sproveduvawe na prostorniot plan na Republika Makedonija...........135 1. Op{ti napomeni.............................................................................................135 2. Usoglasuvawe na planskata dokumentacija so prostorniot

plan ....................................................................................................................135 3. Izrabotka na planovi od prioritetno zna~ewe .....................................136 4. Odredbi za sproveduvawe na planot po oblasti......................................136

5. Nasoki i elementi za izrabotka na prostorni i urbanisti~ki planovi..............................................................................................................146

6. Institucionalno - organizaciona i nau~no - istra`uva~ka poddr{ka za sproveduvawe na planot ........................................................148

7. Sledewe na realizacijata na planot i ocenka na ostvaruvawata..................................................................................................150

8. Informacionen sistem za prostorno planirawe na republikata......................................................................................................150

IV. Evropski i regionalni dokumenti na odr`liv prostoren razvoj i drugi regionalni inicijativi, proekti i programi...............152

Kartografski prilozi..........................................................................................160

1

I. VOVED

Potrebata za izrabotka na Prostoren plan na Republika Makedonija proizleze od nastanatite socio-politi~ki, ekonomski i strate{ki promeni vo dr`avata i nejzinoto okru`uvawe, kako i od izminuvawe na planskiot period na prethodniot Prostoren plan donesen vo 1982 god. ~ij vremenski horizont e 2000 god. {to pretpostavuva preispituvawe i redefinirawe na opredelbite, koncepciite i nasokite {to proizleguvaat od istiot. So usvojuvaweto na Programata za izgotvuvawe i donesuvawe na Prostorniot plan na Republika Makedonija, od strana na Vladata i Sobranieto na Republika Makedonija, na 22 mart 1995 god., i nejzinoto objavuvawe vo "Slu`ben vesnik" br. 17 od 28 mart 1995 god., otpo~naa podgotvitelnite raboti za izrabotka na Prostorniot plan na Republika Makedonija. Izrabotkata na Prostorniot plan mu e doverena na Javnoto pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi vo ramkite na koe e oformen Stru~en raboten tim za izrabotka na Planot. Rabotata na Planot otpo~na so inventarizacijata na celokupnata dosega izgotvena dokumentacija relevantna za prostorno-planerskiot proces. Istata e sistematizirana po oblasti, so osvrt na sodr`inata, izgotvuva~ot i mestoto na koe se nao|a dokumentacijata. Definirani se indikatori za inventarizacija i kriteriumi za valorizacija na prostorot (pojdovna osnova za ponatamo{niot proces na analiza i planirawe). Izgotvena e metodologija i organizacija za izrabotka na Planot vo sklad so najnovite stru~no-nau~ni soznanija i svetski prifatenite trendovi.

Spored predlo`enata metodologija za izrabotka na Prostorniot plan i Programata za izgotvuvawe i donesuvawe na Prostorniot plan na Republika Makedonija, istiot obrabotuva pet osnovni celini, i toa:

1. Analiza i ocena na sostojbite i tendenciite;

2. Dosega{ni planerski re{enija i stepen na nivna realizacija;

3. Dolgoro~ni op{ti i posebni celi na organizacija i koristewe na prostorot;

4. Dolgoro~ni planski koncepcii za oddelni oblasti;

5. Propozicii za implementacija na Planot i soodveten monitoring. Za realizacija na vaka postaveniot planski dokument, odnosno za definirawe na planskite koncepcii, planerskiot proces e organiziran preku slednite fazi:

1. Faza na Nacrt-plan; 2. Faza na Predlog-plan.

Fazata Nacrt-plan e razgledana i verificirana od strana na Vladata na Republika Makedonija. Fazata Predlog-plan se usvojuva od strana na Vladata na Republika Makedonija i Sobranieto na Republika Makedonija. Osnova za oformuvawe na sintezniot koncept na organizacijata, ureduvaweto i koristeweto na prostorot na Republikata, kako negova stru~no-nau~na poddr{ka, odnosno dokumentacija na Planot pretstavuva-at dvaeset ekspertni elaborati, vo ~ija izrabotka se vklu~eni golem broj na eksperti i institucii od site oblasti relevantni za Planot. Vo procesot na analiza, valorizacija i definirawe na konceptite za ureduvawe na prostorot, koristeni se pokazateli na nivo na op{tini sporeded teritorijalnata podelba pred i po 1996 godina vo zavisnost od raspolo`ivite podatoci

2

i nivniot karakter, a soglasno nivoto na ovoj planski dokument. Sekoja naredna teritorijalna organizacija na Dr`avata, }e bide implementirana vo Planot a dobienite rezultati prezentirani preku godi{nite izve{tai vo procesot na sledeweto na sproveduvaweto na Planot. Vrz osnova na predlo`enite koncepcii za razvoj na oddelni oblasti relevantni za prostorniot razvoj, izgotven e sintezen koncept za organizacija, ureduvawe, koristewe i za{tita na prostorot na Republika Makedonija, prezentiran vo forma na Nacrt-plan, koj gi opfa}a slednite oblasti-sektori: za{tita i koristewe na prirodnite resursi (zemjodelsko i {umsko zemji{te, vodi, mineralni i energetski surovini); razmestenost na naselenieto; razvoj i ureduvawe na gradskite i selskite podra~ja; prostorna organizacija na javnite funkcii; usmeruvawe na razmestenosta na industrijata; razvoj i razmestuvawe na infrastrukturata (vodostopanska, energetska, soobra}aj i telekomunika-ciski sistemi); razvoj i organizacija na turisti~kite podra~ja; za{tita na `ivotnata sredina i prirodnite bogatstva i za{tita na nedvi`noto kulturno bogatstvo, nasoki i merki za za{tita od voeni razurnuvawa, prirodni i tehni~ko-tehnolo{ki katastrofi i aktivnosti za sproveduvawe na Planot. Rabotata na Nacrt-planot ja slede{e Koordinaciono telo formirano so Odluka na Vladata na Republika Makedonija, a ocena na koncepcijata {to ja postavuva istiot dade Recenziona komisija sostavena od eminentni stru~ni lica vo dr`avata od site oblasti relevantni za prostornoto planirawe. Po Nacrt-planot, a vo ramkite na zakonskata regulativa, be{e odr`ana stru~na rasprava vo koja bea vklu~eni site subjekti relevantni za ocena na

planskite re{enija i koncepcii, lokalnata samouprava i po{irokata javnost. Sugestiite, zabele{kite i predlozite koi proizlegoa od Recenzionata komisija i stru~nata rasprava bea razgledani od izgotvuva~ite na planot i del od niv, za koi postojat argumentirani i opravdani stavovi, se na soodveten na~in vklu~eni vo Predlogot na planot. Zaradi dolgiot vremenski period od donesuvaweto na fazata Nacrt do razgleduvaweto i usvojuvaweto na fazata Predlog nalo`i potreba od doplnuvawe na aktuelnite sostojbite vo prostornata organizacija i prover-ka na koncepciite i re{enijata za dol-goro~en razvoj i ureduvawe na terito-rijata na Republika Makedonija.

1. PREDMET I ZADA^I NA PLANOT

Prostorniot plan pretstavuva upravuva~ki dokument, po karakter integralen razvoen proekt so ~ija pomo{ se definira prostornata organizacija na dr`avata i celite i koncepciite na prostorniot razvoj na oddelni oblasti, kako i uslovite za nivna realizacija. Planot e orientiran kon iznao|awe na pati{ta i mo`nosti za re{avawe na slo`enite prostorni problemi i konflikti vo interakcija so razvojnite procesi, tekovi i ograni~uvawa. Spored toa, Planot e problemski orientiran, no ne samo na problemite od momentalnata sostojba, tuku i na problemite koi se vo vremenska smisla dolgoro~ni i ~ie re{avawe i otstranuvawe ima strate{ka dimenzija vo razvojot i prostorno-funkcionalnata integracija. Poradi toa, Prostorniot plan se definira kako dokument so trajni vrednosti, a }e se usoglasuva so

3

site razvojni dokumenti {to }e bidat izgotvuvani i donesuvani. Poradi naglasenata strate{ko-razvojna konotacija Planot gi definira i jasno gi utvrduva osnovnite, a so vreme i ostvarlivi celi i pravci na razvojot, posebno vo pogled na neophodnite kvalitativni i kvantitativni strukturni promeni i za niv relevantni i adaptibilni prostorno-planski re{enija i opcii. Pokraj strate{ko-razvojniot, Planot ima i prostorno-integrativen karakter {to, vsu{nost, pretstavuva negova primarna zada~a. Toj gi koordinira slo`enite fizi~ki strukturi na primarnite, sekundarni-te, tercijarnite i javnite dejnosti, nivnata lokacija i alokacija vo prostorot. Procesite na integracija vo prostorot na Republikata baraat zaedni~ko interaktivno i uskladeno funkcionirawe na infrastrukturata, proizvodstvoto i javnite slu`bi vo vreme i prostor, so nu`no respektirawe na kontinuitetot za za~uvuvawe, za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina. Na prostorot na Republikata evidentni se regionalni disproporcii i neramnomeren razvoj. Ova, pred sé, e izrazeno preku razmestuvaweto na naselenieto i demografskite tendencii vo odnos na prirodnite potencijali, razvienosta na stopanstvoto, socijalnite kapaciteti i infrastrukturnata mre`a. Kon ovaa sostojba vo golema mera pridonesuva i disproporcijata pome|u materijalnoto proizvodstvo i stepenot na razvienosta na javnite funkcii. Re{avaweto na del od ovie problemi, koi vo mnogu ne{ta se vo domenot na Prostorniot plan, e mo`no preku definirawe na strategija na organizacijata na prostorot i sozdavawe na uslovi za razmestuvawe na oddelni aktivnosti i funkcii.

Prostorniot plan, kako razvoen dokument so podolga vremenska orientacija, osobeno vnimanie posvetuva na regionalnite i me|uregionalnite aspekti na razvojot, pred sé preku demografskata politika koja mo`e da se artikulira i operativno sproveduva samo vo kontekst na politikata na teritorijalniot, odnosno regionalni-ot razvoj. Pojdovniot pristap vo Planot e razvojno-integralen, a ne adaptibilen vo smisol na prilagoduva-we na prostornata organizacija na ona {to }e se slu~uva vo politikata na razvojot. Vrz osnova na sledeweto na realizacijata na prethodniot Prostoren plan (donesen 1982 god.), sostojbata vo izgotvuvaweto i donesuvaweto na prostorno-planskata i urbanisti~ka dokumentacija za oddelni regioni, op{tini, prostori so specijalna namena, gradski i ostanati naselbi i stepenot na nivnata realizacija, sledeweto na sostojbite i tendenciite vo oddelni oblasti i dosega{noto planersko iskustvo, vo golema mera i bez pogolemi istra`uvawa, vo globala e iska`ana zbirnata ocena (dijagnoza) na sostojbata koja preku podetalni parcijalni istra`uvawa e proverena i potvrdena. Vakvata zbirna, po~etna ocena na postojnite problemi i tendencii e neophodna pri postavuvaweto na celite i oformuvaweto na metodolo{kiot pristap vo ponatamo{niot proces na planirawe. Vrz osnova na sogledanite globalni sostojbi i tendencii vo Republikata, Planot gi definira i osnovnite celi za re{avawe na nazna~enite problemi vo organizaci-jata, koristeweto i ureduvaweto na prostorot i za{titata na sredinata. Za celokupnoto naso~uvawe i kontrola na razvojot na Makedonija,

4

sekako treba da se izrabotat nekolku me|usebno usoglaseni dolgoro~ni strategii, spored merilata i kriteriumite od drugi oblasti: ekonomijata, socijalniot `ivot, kulturata, `ivotnata sredina i dr. Neophodno e da se naglasi deka Nacionalnata strategija za ekonomskiot razvoj na Republika Makedonija e ve}e izgotvena i promovirana vo po~etokot na 1998 god. i deka istata pretstavuva edna od osnovite pri postavuvaweto na konceptot na prostorniot razvoj, odnosno deka vo odredena mera dobiva prostorna operacionalizacija vo Strategijata za prostoren razvoj, odnosno Prostorniot plan na Republikata. Pojdovna osnova i nasoka vo domenot na za{titata vo ramkite na Prostorniot plan pretstavuva Nacionalniot plan za za{tita na `ivotnata sredina na Republika Makedonija koj e, isto taka, izgotven i donesen vo 1997 god. Vrz osnova na globalno postavenite celi Planot gi utvrduva i generalnite postavki, odnosno nudi integralno-konzistentni re{enija vo pogled na za~uvuvawe na izvornite razvojni resursi, blagovremeno rezervirawe na prostorot, negova za{tita i namensko struktuirawe za da se izbegnat idnite konfliktni situacii ili, barem, da se neutraliziraat postojnite. Osobeno vnimanie se posvetuva na delot na primenata (implementaci-jata) na Planot. Osven re{enijata koi gi dava Planot razraboteni se i postapkite za sproveduvawe na planskite celi i koncepcii. Prostorniot plan e so dolgoro~en karakter, odnosno so vremenski horizont do 2020 god. Me|utoa, toj e baziran na principot na fleksibilnost i prilagodlivost na razvojnite procesi i strukturni promeni koi vo bliska idnina

neminovno }e se slu~uvaat. Toa vo prv plan ja istaknuva negovata procesnost i postojano aktivno prilagoduvawe na planerskite re{enija so toa {to }e se slu~uva vo praksata i iznao|awe na maksimalni opcii za za~uvuvawe na integralnosta na prostorot i negoviot kvalitet.

2. OSNOVNI CELI I PRETPOSTAVKI NA PLANOT

Osnovnata strate{ka opredelba na Prostorniot plan na Republikata e ostvaruvawe na povisok stepen na vkupnata funkcionalna integriranost na prostorot na dr`avata, kako i obezbeduvawe uslovi za zna~itelno pogolema infrastrukturna i ekonomska integracija so sosednite i ostanatite evropski zemji. Ostvaruvaweto na povisok stepen na integriranost na prostorot na Republikata podrazbira namaluvawe na regionalnite disproporcii, odnosno kvalitativni promeni vo prostornata, ekonomskata i socijalna-ta struktura, osobeno vo podra~jata so izrazeni disfunkcii na socijalen i ekonomski razvoj. Osnovni pretpostavki na koi se bazira ramnomerniot razvoj se slednite:

1. Uva`uvawe na realnite faktori na razvoj.

2. Prevzemawe stimulativni merki od strana na dr`avnite i drugi fondovi i drugi vidovi poddr{ka za programi na lokalnite zaednici i stopanskite akteri.

3. Vospostavuvawe na pazarni principi i formirawe soodvetna institucionalna ramka vo koja }e mo`at da funkcioniraat pazarnite institucii.

4. Sozdavawe na regionalen diferenciran ambient za stopanisu-vawe so pomo{ na soodvetna politika.

5

Dolgoro~niot razvoj na Republikata vo golema merka }e bide usloven od promenite {to treba da se izvr{at vo politi~kiot sistem i sozdavaweto na politi~ki stabilni uslovi vo zemjata, realizacijata na radikalnite zafati vo stopanskiot sistem, zgolemuvaweto na reproduk-tivnata sposobnost na stopanstvoto, prestruktuiraweto na stopanstvoto, povisokata ekonomska efikasnost, podobruvaweto na finansiskata sos-tojba vo Republikata, obezbeduvaweto na dopolnitelna akumulacija i dr. Ekonomskata uspe{nost na Repu-blikata za efikasno i pravovremeno prisposobuvawe kon ovie promeni }e vlijae vrz mo`nostite da se maksimiraat pozitivnite efekti, a da se neutraliziraat nekoi negativni impulsi {to doa|aat od eksternoto okru`uvawe. Prilagoduvaweto na stopanstvoto na Republikata na evropskiot pazar e neophodno so ogled deka Evropskata zaednica e zna~aen nadvore{en trgovski partner, a integracionite procesi vo Evropa }e imaat dalekuse`ni ekonomski i drugi posledici vrz natamo{nata sorabotka. Vklu~uvaweto na stopanstvoto od Republikata vo integralnite dvi`ewa vo Evropa e uslovno od otpo~nuvaweto na procesot na prestruktuirawe na stopanstvoto, voveduvaweto na sovremenite tehni~ko-tehnolo{ki re{enija i me|unarodni standardi. Stopanstvoto na Republikata, so ogled na ograni~enata sopstvena akumulaci-ja i potrebata za pointenziven stopanski razvoj i menuvawe na nepovolnata stopanska struktura i natamu }e bide upateno na koristewe na dopolnitelna akumulacija od stranstvo. Neophodno e, isto taka, nadminuvawe na ednostraniot odnos kon industrijata kako edinstven faktor na razvojot i korekcija na

dosega{niot tip na urbanizacija, koj se manifestira preku koncentracija na naselenieto vo mal broj centri i nesoodveten razvoj na op{testveniot i li~niot standard, t.e. adekvatna urbana oprema. Vo razvojot na sistemot na gradovite vo Republikata, se te`nee kon namaluvawe na relativnata koncentracija na naselenieto i aktivnostite vo republi~kiot centar, odnosno kon kvalitativnite promeni na nivnata socio-ekonomska struktura, so pointenzivnoto koristewe na grade`nite fondovi, zemji{teto i lokacionite pogodnosti, stru~nite, nau~nite i razvojnite potencijali so koi raspolagaat. Del od ovaa strategija e pottiknuvawe na soodvetni programi za podobruvawe na kvalitetot na `iveewe vo naselbite, kako i stimulirawe na razvojot vo pomalite gradovi. Demetropolizacijata (selektivnoto prenesuvawe na oddelni funkcii i aktivnosti, upravno-administrativni, ekonomski, kulturni i drugi, od republi~kiot centar vo drugi gradovi) ne zna~i zapirawe na negoviot razvoj, tuku neophodnost za kvalitativnata transformacija na prostornite i socio-ekonomskite strukturi. Edna od celite na ovoj Plan e razvojot na selskite naselbi i podra~ja, kako pove}efunkcionalni proizvodni, socijalni i kulturni prostori i zajaknuvawe na ekonomskata mo} na selskite doma}instva, zaradi toa {to celta na poramnomerniot razvoj vo prostorot na Republikata mo`e da se ostvari samo so kvalitativnite promeni na selskite podra~ja. Nu`no e da se aktiviraat i napravat privle~ni za locirawe na stopanski kapaciteti i naseluvawe pove}e zoni vo odnos na sega{nata sostojba i tendencii. Ova, vo prv red, se odnesuva na onie podra~ja koi

6

poseduvaat zna~itelni potencijali (prirodni i sozdadeni) i relativno dobra soobra}ajna polo`ba i dostapnost. Razvojot na nedovolno razvienite, ridski, planinski i pograni~ni podra~ja bazira vrz integralen razvoj koj podrazbira kombinacija na faktori, kako {to se: prirodnite, demografskite procesi, soobra}ajnite i drugata infra i suprastrukturna opremenost. Vo investicionite odluki za materijalnoto proizvodstvo, striktno se po~ituvaat lokacionite, tehno-ekonomskite i kriteriumite za za{tita na `ivotnata sredina, koi se usvoeni na nacionalno nivo. Programite na javnite funkcii i valorizacijata na postojnata mre`a se usoglaseni so stopanskiot razvoj, finansiskite mo`nosti i osobenosti na lokalnite zaednici, kako i so celite na razvojot na oddelni podra~ja. Programite za razvoj na javnite funkcii podrazbiraat i soodvetna poddr{ka vo drugi sektori (vo prv red vo soobra}ajnata infrastruktura). Edna od osnovnite celi na Prostorniot plan se odnesuva na {tedewe, racionalno koristewe i za{tita na prirodnite resursi, osobeno deficitarnite i strate{ki zna~ajnite za razvojot i kvalitetot na `iveeweto vo Republikata. Vkupniot bilans na vodnite resursi, kako i nivnata prostorna i vremenska distribucija, bara isklu~itelno vnimatelno koristewe i vo celosno obezbeden sistem na za{tita od zagaduvawe i neplansko koristewe. Me|u prioritetnite opredelbi na Prostorniot plan e za{titata na zemjodelskoto zemji{te, a osobeno striktnoto ograni~uvawe na tran-sformacijata na zemji{teto od I-IV bonitetna klasa za nezemjodelsko koristewe, kako i za~uvuvawe na

kvalitetot i prirodnata plodnost na zemji{teto. Isto zna~ewe mu se pridava na po{umuvaweto, obnovuva-weto i podobruvaweto na kvalitetot na {umite. Neophodno e vospostavuvawe na efikasna kontrola na koristeweto i ureduvaweto na grade`noto zemji{te i utvrduvawe na normi i standardi za gradba i komunalno opremuvawe na naselbite. Zaradi pravovremeno re-zervirawe na prostori na racionalna izgradba i koristewe na objekti ili podra~ja od javen interes, se obezbeduva za{tita na koridorite za izgradba na infrastrukturata, podra~-jata za eksploatacija na rudi, prostorite za izgradba na akumulacii, kako i prostorite so za{titeni prirodni i nedvi`ni kulturni bogatstva. Vo za{titata na prirodnite i kulturnite vrednosti i naporite za unapreduvawe na kvalitetot na `iveeweto vo Republikata, posebno te`i{te se stava na unapreduvaweto i za{titata na `ivotnata sredina. Sostojbata na `ivotnata sredina i ekolo{kite barawa se biten faktor na ograni~uvawe vo planiraweto na stopanskite aktivnosti. Posebno zna-~ewe imaat za{titata i promocijata na vrednite prirodni bogatstva i pogolemite podra~ja so posebna namena i so prirodni vrednosti, va`ni za biodiverzitetot i kvalitetot na `ivotnata sredina, kako i za{titata i promocijata, ili soodvetniot tretman na kulturnoto bogatstvo soglasno so negovata kulturolo{ka i civilizacis-ka va`nost i zna~ewe. So Prostorniot plan blagovreme-no se rezerviraat koridori za infrastrukturnite sistemi. Imaj}i gi predvid tro{ocite za nivnata izgradba i dadenite ekonomski mo`nosti, te`i{te e staveno na tehni~koto podobruvawe na postojnite

7

sistemi, kako i na podobruvaweto na uslovite na nivnoto funkcionirawe. Osnovnata strategija vo organiza-cijata i koristeweto na prostorot, vo smisla na poddr{ka na razvojot na stopanstvoto, ja so~inuvaat takvi re{enija vo prostorot koi ovozmo`uvaat:

− pogolema atraktivnost na prostorot i po{irok izbor na re{enija, od lokacionen aspekt, za vlo`uvawe na doma{en i stranski kapital;

− teritorijalno diferencirawe na razvojnite politiki, merki i instrumenti;

− za{tita na prirodnite i sozdadenite resursi i bogatstva, od aspekt na ekonomskite interesi za za~uvuvawe na kvalitetot na `ivotnata sredina;

− soobra}ajno, informati~ko i upravuva~ko povrzuvawe, kako predus-lov za poefikasno proizvodstvo i socijalen razvoj;

− razvoj na informacionen sistem za prostorot i `ivotnata sredina;

− lokaciona fleksibilnost vo donesuvawe na investicionite odluki.

3. GEOSTRATEGISKI KARAKTERISTIKI NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

3.1. ELEMENTI ZA DEFINIRAWE NA PROSTORNO-FUNKCIONALNATA STRUKTURA I POLO@BATA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

Determinanti i vrski na Republika Makedonija vo konstelacija na Evropa

Vo realizacija na edna od misiite na ESDP (Perspektivi na prostorniot razvoj na Evropa), posebna i naro~na uloga imaat onie regionalni inicijativi i {emi na prostorniot razvoj koi opfa}aat poedini zemji-~lenki na Evropskata unija i poedini zemji-kandidati za priem vo Unijata.

U{te vo tekot na podgotovkite na ESDP, Evropskata komisija pokrena regionalna inicijativa pod ime INTERREG II C, so cel da se poddr`i transnacionalnata sorabotka vo prostornoto planirawe na evropskite zemji i regioni (zna~i, ne samo vo zemjite na Unijata).

Vo ovoj kontekst ESTIA i OSPE se dvete najva`ni regionalni inicijati-vi vo oblasta na prostorniot i urbanisti~kiot razvoj i envajronmen-talnata politika na Balkanot:

− ESTIA - Alternativi na evropskata prostorna i teritorijalna integracija, Strategija i politika na integracija na prostorniot razvoj za jugoisto~na Evropa. Vo ovoj proekt u~estvuvaa Albanija, Bugarija, Grcija, Makedonija, Romanija i SR Jugoslavija;

− OSPE - Opservatorija za prostorno planirawe vo jugoisto~nata Evropa, e proekt koj e komplementaren na prviot i gi opfa}a istite zemji.

Programski i prostorno -funkcionalni vrski na nivo na Balkanot

Na nivo na prostorno-funkcional-nata organizacija na balkanskite dr`avi nema poseriozni, dolgoro~ni programi za prostorno usoglasuvawe na idniot razvoj na istite, osven nekoi inicijativi (Konferencija na Balkan-skite zemji). Ova e seriozen problem koj, verojatno, }e do`ivee radikalna pozitivna transformacija. Treba da se o~ekuva i nadminuvawe na alternativ-ite na prostornoto opredeluvawe, koe se manifestira vo toa {to balkanskite dr`avi se stavaat vo dilema: mediteranska ili podunavska, odnosno crnomorska ili balkanska orientacija vo natamo{niot razvoj, bidej}i tie ne se inkompatibilni, tuku komplementarni alternativi, odnosno so toa se zbogatuvaat razvojnite mo`nosti.

8

Nadvore{ni vrski na Republika Makedonija, relevantni za planirawe na organizacijata i ureduvaweto na prostorot

Ovie vrski gi opfa}aat site direktni vrski na Republikata so sosednite dr`avi, bidej}i preku niv se manifestiraat najdirektnite odnosi kako del na obvrskite vo razvoj na dobrososedskite odnosi i zasilenata razmena i sorabotka so okru`uvaweto. Re~isi site postojni dokumenti, koi se od interes za ovoj problem, obrabotuvaat problematika na vrski i odnosi so soodvetni dr`avi isklu~ivo vrz principite na iznao|awe, analizi i re{enija na tehni~kite pra{awa vo koi spa|aat: grani~nite premini, hidrotehni~kata za{tita, turisti~ki-ot promet i sl., so {to ni pribli`no ne se zadovoluvaat su{tinskite potrebi vo razvivaweto na idnite integrativni elementi i vrski. Opredeleni bilateralni dogovori so sosednite zemji sé u{te nemaat dovolno precizni elementi koi bi mo`ele da se vklu~at vo konceptot na idnata prostorna organizacija na Republika Makedonija, taka {to e realno inicijativno da se ponudat site kategorni razvojni vrski, namesto pasivno da se o~ekuvaat. Vo vrska so predlozite za integralno prostorno-funkcionalno povrzuvawe na Republikata so nejzinoto okru`uvawe, mnogu se pomali te{kotiite vo doka`uvawe na komparativnite prednosti za takvata sorabotka preku iskoristuvawe na prirodnite, socijalnite, ekonomskite, proizvodnite, infrastrukturnite i drugi vrednosti na sekoj u~esnik, od onie vo nadminuvawe na politi~ko-organizacionite problemi i planira-weto na natamo{niot usoglasen razvoj. Mo`e da se zaklu~i deka e te{ko, no ne i neizvodlivo, da se ostvari sorabotka vo navedenata nasoka,

bidej}i ne se raboti samo za ureduvawe na opredeleni tangentni delovi na zemjata, tuku za po{iroka prostorno- funkcionalna armatura koja treba da dovede do minimalna usoglasenost.

Nasoki i karakter na o~ekuvanite vrski na Republikata so okru`uvaweto

Pokraj seta op{testvena, politi~-ka, ekonomska, geografska i druga razli~nost, Evropa sé pove}e odi kon generalnoto usoglasuvawe na sopstve-nata prostorno-funkcionalna organi-ziranost na makroplan. Toa zna~i deka evropskite dr`avi seriozno smetaat na potrebite i mo`nostite, svoeto u~estvo vo ovaa kontinentalna konstelacija da go izrazat so pogolem stepen na usoglasenost koga e vo pra{awe nivnata makrofunkcionalna struktura. Toa podrazbira razvoj na ovie dejnosti i na~ini na naseluvawe, koi se adekvatni na dadeni prirodni uslovi i istoriski okolnosti. Ne e realno da se o~ekuva deka koja bilo evropska zemja }e se otka`e od karakteristikite i specifikite na svojot razvoj preku o~ekuvanite elementi na sovremenata struktura na industriskiot razvoj. Me|utoa, prisut-ni se faktite deka toa ne mo`e da se izvede po pat na apsolutna avtohtonost na sekoja dr`avno-prostorna zaednica, bidej}i istata e sé pove}e uslovena so novite integraciski vrski:

− Ednata ja opfa}a strukturnata orientacija na sekoja dr`ava na ona podra~je na aktivnosti koe go obezbeduvaat sega{nite i o~ekuvanite tekovi kako {to se industriskoto proizvodstvo, zemjodelstvoto, turizmot i dr.

− Drugata se odnesuva na faktot deka sé pogolema uloga vo povrzuvaweto imaat infrastrukturni-te sistemi koi na zna~itelno povisoko kvalitetno nivo treba da gi zadovolat

9

potrebite na soobra}ajot, prometot, energetikata, vodostopanstvoto i dr.

Vo prezentacija na o~ekuvanite tekovi na pretstojnata urbanizacija vo Evropa, mo`at da se povrzat nekoi bitni faktori koi }e ja uslovat idnata prostorno-funkcionalna organizacija na globalno nivo. Toa se, pred sé, nasledenata geomorfologija i tekstura na ovoj kontinent i rasporedot na nasokite za lesno i logi~no vodewe na golemata infrastruktura. Preku predviduvawata na mo`nite nasoki na neposrednata urbanizacija na Evropa, Republika Makedonija ne se nao|a na periferijata vo funkcional-nata raspredelba na evropskiot prostor. Za razvojot na Republikata va`no zna~ewe ima makroprostorno-funkcionalnata orientacija na Evropa kon Mediteranot, Podunavjeto i Balkanot, kako i ulogata vo me|ukontinentalnoto povrzuvawe (Evropa-Azija). Pokraj golem broj prirodno-funkcionalni regionalizacii so koi evropskite zemji se slu`at vo zdru`uvaweto zaradi razli~ni celi, se istaknuva edna formalna regionalizacija, "Podunavje" - oska na razvojot. Na ovoj poteg, koj so tehni~ki intervencii e spoen so prirodnite osnovi na rekite Rajna, Majna i Dunav, ostvarena e edna od nizata osnovni nasoki koja vo centralniot del na Evropa ima realni {ansi da stane zna~ajna oska na razvojot. Me|utoa, pokraj spomnatata kanalska trasa, treba da se dodade i potegot so koj se o~ekuva funkci-onalno priklu~uvawe na severniot del na Evropa preku povrzuvawe na rekata i podra~jeto na Odra, od edna strana, odnosno ju`niot del, so vklu~uvawe na kanalot Morava-Vardar kon Egejskoto More, od druga strana. Pretpostaveniot razvoj na prostornata infrastruktura se

odnesuva na osnovnite tehni~ki kategorii, kako {to se: hidrosiste-mite, `elezni~kite sistemi i sistemite na patnite komunikacii. Najgolem del na ostanatata infrastruktura, pred sé, energetskata, ima isti trasi so prethodnite sistemi so {to se naso~uva i urbanata koncentracija, t.e. sozdavaweto na idniot "Europolis" so negovite formi i koncentracii. So definirawe na golemata transportna infrastruktura oprede-leni se oskite i polovite koi }e se formiraat na baza na nivnite funkcionalni domeni i stepenot na razvojot. Predvidenata globalna funkcionalna regionalizacija na infrastrukturnite mre`i istovreme-no go odrazuva i sakaniot stepen na integracija na evropskite regioni, {to podrazbira u~estvo na sekoja zemja so svojata funkcionalna struktura. Na toj na~in Evropa }e stane edinstven infrastrukturen, urbanisti~ki i industriski kontinent. Kategorijata na infrastrukturni sistemi }e pretstavuva, vo idniot period, najintenzivna forma na prostorno-funkcionalna integracija i realno e da se o~ekuva deka cela Evropa }e bide pokriena so edna zna~itelno pousoglasena mre`a na potsistemi na pati{ta, `eleznici, kanali, naftovodi, dalnovodi, gasovo-di i sl. Bitni razliki }e se javat vo domenot na frekvencijata i kapacitetite na opredeleni funkcii vo odredeni regioni na evropskiot prostor. Uslov za nivno nadminuvawe e pravovremeno sogleduvawe na funkciite koi mo`at od strana na sekoja zemja-~lenka da í se ponudat na evropskata konstelacija kako prostorno-funkcionalna celina. [to se odnesuva do pobliskoto okru`uvawe na Republikata (Balkan-skiot Poluostrov), mo`e da se zaklu~i deka glavnata oska na razvoj, vsu{nost,

10

i ne postoi. Taa e zameneta so postavenost na glavnite infrastruk-turni i urbani kapaciteti vo forma na bukvata "H" (nasoki jugoistok i severozapad), od koi samo eden, i toa ju`niot krak ima ~isto balkanski karakter. Toj odi od Belgrad preku Ni{ i Skopje do Solun, odnosno preku Sofija do Carigrad. Od tie pri~ini vo razgleduvawe na o~ekuvanite tendencii na urbanizacijata treba da se vlo`at pogolemi napori za integralno povrzuvawe na site centri na balkanskite zemji i najgolem del na nivnite teritorii. Vo idniot razvoen period se o~ekuva podra~jeto na Balkanot da stane golemo gradili{te kade }e se realiziraat razvojni proekti na evropsko i svetsko nivo i toa vo oblasta na zemjodelstvoto, industrija-ta, energetikata i drugite dejnosti. Predlo`enoto naso~uvawe na zaedni~kite infrastrukturni sistemi za razvoj na Balkanot izvr{eno e vrz baza na procenkata na evropskite makroregionalni tendencii na razvo-jot. Podetalna stratifikacija na najva`nite fizi~ki elementi pretstavuva izraz na naso~uvawe na po{irokiot razvoj, vrz osnova na idnata urbanizacija i industrijali-zacija na evropskite prostori. Pome|u osnovnite parametri za naso~uvawe na idniot razvoj na balkanskiot prostor spa|a i koncepcijata, spored koja oskite i centrite na negoviot razvoj treba da se pomestat na negovata pravna teritorija, bidej}i istite sega se nao|aat na negovite periferni, grani~ni delovi. So pomestuvaweto na oskite na razvojot, balkanskiot prostor bi izlegol na tri moriwa i so toa bi zazemal poadekvatno mesto od dosega{noto. Posebna polza od naso~uvaweto na infrastrukturnata povrzanost vo idniot razvoj na balkanskite dr`avi

pretstavuva zgolemuvaweto na udelot vo podelbata na evropskite funkcii, so ogled na proizvodnata, rabotnata i drugite aktivnosti na ovoj prostor. Toa e zemeno predvid kako eden od preduslovite za instalirawe na novi proizvodni kapaciteti {to treba da gi namali migracionite dvi`ewa od ovoj del na Evropa. 3.2. SOOBRA]AJNO-GEOGRAFSKA

POLO@BA I MO@NI VLIJANIJA VRZ UREDUVAWETO NA PROSTOROT NA REPUBLIKATA

Teorisko-metodolo{kata opredelba na prostornoto planirawe kako proces nametnuva obvrska za poslo`eni, sestrani i pove}eslojni istra`uvawa i razgleduvawa na vlijanijata na geografskata polo`ba vrz organizacijata, ureduvaweto i koristeweto na prostorot. Toa, pred sé, proizleguva od neophodnosta za povrzuvawe na minatoto i sega{nosta so site dominantni efekti koi se izrazuvaat niz razni formi na dvi`ewa, vlijanija i odnosi. Prostorno-planskiot pristap, teoretskite, empiriskite i metodo-lo{kite znaewa gi respektiraat i adekvatno vrednuvaat site relevantni komponenti i dimenzii na geografskata polo`ba na Republikata. Ovaa polo`ba ne e samo fundament na me|unarodniot sistem na odnosi i relacii vo prostorot, tuku e eden od klu~nite faktori koj direktno i indirektno vlijae vrz formiraweto i deluvaweto na sistemot, odnosno vrz organizacijata i ureduvaweto na prostorot. Nadvore{nite geografski vlijanija od me|unarodnoto poblisko i podale~no okru`uvawe, ne zanemaru-vaj}i gi razli~nite konfliktni geostrate{ki interesi i prisutnite, ili prikrienite intencii, interak-tivno deluvaat vrz formiraweto na vnatre{nite prostorni strukturi, sodr`ini i odnosi koi vo prostorno-funkcionalna smisla se od

11

isklu~itelno ili opredeluva~ko zna~ewe. Vodej}i smetka za slo`enite istoriski razvojno determinirani i usloveni vlijanija na me|unarodnoto okru`uvawe, koe vo golema merka deluva na soobra}ajno-geografskata polo`ba, a preku nea i na drugite odnosi (ekonomski, demografski, socio-nacionalni, civilizaciski, voeno-politi~ki, geostrate{ki i dr.), neophodno e da se utvrdat relevantnite vlijanija, nivnata sila i intenzitet. Republika Makedonija spa|a vo redot na najmalite dr`avi vo Evropa so vkupna povr{ina od 25.713 km². Taa zafa}a prostor so raznovidni fizi~ko-geografski karakteristiki i prirodni potencijali i resursi. So svojata centralna polo`ba na Balkanot, Republika Makedonija najmnogu se dobli`uva do Solunskiot Zaliv, okolu 80 km od ju`nata i okolu 300 km od severnata granica, odnosno do Egejskoto More. Poradi toa Makedonija e ju`noevropska dr`ava i pokraj toa {to nema direkten izlez na more. Na teritorijata na Republikata izvira i niz nea te~e rekata Vardar koja so svojata kompozitna dolina pretstavuva sna`en integracionen potencijal i prostorno-funkcionalen sto`er za povrzuvawe i me|uvrski na celiot Balkan. So nadovrzuvaweto na Moravskata dolina, Vardarskiot koridor stanuva najfrekventna linija i okosnica koja treba vo prostorna i funkcionalna smisla da se iskoristi racionalno i efikasno, pred sé poradi toa {to ovde se formiral najgolemiot i najslo`en urbano-aglomeraciski sistem vo dr`avata. Starite disecirani reljefni strukturi ovozmo`uvaat lesno komunicirawe so sosednite politi~ki i fizi~ko-geografski regioni, a preku niv na istok kon aziskiot kontinent i na zapad kon Apeninskiot Poluostrov.

Vakvite fizi~ko-geografski konstelacii na prostorot na Republikata ovozmo`ile, istoriski gledano, kulturno, civilizacisko, etni~ko i religiozno prepletuvawe na zapadnite i isto~nite, odnosno severnite i ju`nite vlijanija, no od druga strana i razdvojuvawe i izolirawe na ovie vlijanija. Pokraj prethodnite konstatacii, neophodno e da se istaknat (od geostrate{ko gledi{te za Makedonija) i nejzinata golemina na teritorijata, sodr`inite vo prosto-rot i nivnite kvalitativni komponenti kako {to se: reljefot, koj e raznoviden i dinami~no razli~en, povolniot pedolo{ki pokriva~, relativno razvienata hidrografska mre`a i raznovidnite klimatski uslovi, no i nesoodvetnata infra-strukturna opremenost i komunikativ-nosta {to direktno se odrazuva vrz sistemot na koristewe, organizirawe i ureduvawe na prostorot. Geostrate{ki gledano, geografska-ta polo`ba na Republika Makedonija e latentna bidej}i vo mirnovremenski uslovi ovozmo`uva razvoj i prosperi-tet, a vo voeni uslovi sudirawe na interesi i osvojuvawa {to, vpro~em, istorijata nekolku pati go potvrdi. Centralnata polo`ba na Balkan-skiot Poluostrov i fizi~ko-geografskite karakteristiki na prostorot na Republikata ovozmo`u-vaat intenzivno povrzuvawe so sosednite dr`avi i regioni i vklu~uvawe na sopstvenite kapaciteti vo me|unarodnata podelba na trudot. Formiranata vardarsko-moravska prirodna oska so izgradenata krupna infrastruktura od evropsko zna~ewe pretstavuva va`na prostorno-funkcionalna okosnica za razvoj na Republikata. So intenziviraweto na vrskite, vrz osnova na povolnata geografsko-soobra}ajna polo`ba, na zemjite od

12

Centralna i Zapadna Evropa so zemjite od Isto~niot Mediteran i Bliskiot Istok, Makedonija ima mo`nost racionalno i efikasno da ja koristi prostorno-funkcionalnata polo`ba. Popre~no na vardarskiot koridor, koj nesomneno ima va`no konvergentno zna~ewe, postojat uslovi za aktivira-we na vrskite preku dolinata na Kriva Reka i prevojot Deve Bair i dolinata na rekata Strumica so Republika Bugarija i Bliskiot Istok, a po dolinata na rekata Radika i prevojot ]afa San so Republika Albanija i preku jadranskata vrska Dra~-Brindizi so Zapadna Evropa i sozdavawe na koridor istok-zapad so soodvetno konvergentno zna~ewe. Razvojot na navedenite koridori ja nametnuva posredni~kata i tranzitna uloga na Republikata pome|u Evropa i Azija i vklu~uvawe na doma{nite stopanski kapaciteti vo evropskite integracioni procesi, od edna strana, i intenzivirawe na vnatre{nite interregionalni vrski i aktivirawe na faktorite za poramnomeren regionalen razvoj, od druga strana. Odredeni nepovolnosti na geografskata polo`ba se odnesuvaat na:

− centralno-balkanskata polo`ba na Republika Makedonija onevozmo`u-va sopstven izlez na more, poradi {to e prinudena pristani{nite uslugi vo Solun i Dra~ da gi koristi preku `eleznica, odnosno paten soobra}aj;

− dosega{nata dominantna uloga na vardarskiot koridor i nejzinoto monocentri~no zna~ewe uslovi koncentracija na naselenie, stopanski i nestopanski aktivnosti (Kumanovo, Skopje, Tetovo, Veles, Negotino, Kavadarci, Gevgelija) i naru{uvawe na kvalitetot na `ivotnata sredina;

− koncentracijata na kulturnite, stopanskite i politi~kite centri na longitudinalnata oska, ili na

vkrstuvawata so transverzalnite oski uslovile demografsko praznewe na pograni~nite podra~ja i nivna stopanska stagnacija {to ja namaluva mo`nosta za pointenzivno transgra-ni~no povrzuvawe so sosednite regioni i dr`avi na Balkanot;

− izlo`enosta na geografsko-soobra}ajnata polo`ba na razni vlijanija vo voeni uslovi e izrazito negativen faktor. Evidentnata povolna geografska polo`ba na Republikata i nejzinata kompleksnost, preku osmisleno i sistematsko prostorno planirawe, mo`e da se dovede do pogolema prostorno-funkcionalna integracija so okru`uvaweto i po{iroko. Za pocelosna integracija na Republika Makedonija vo evropskite i svetskite soobra}ajni tekovi, potreb-no e maksimalno da se iskoristi povolnata geografska polo`ba vo odnos na neposrednoto okru`uvawe. Posebno treba da se respektira faktot {to niz zemjata pominuva eden od najzna~ajnite soobra}ajni koridori {to go povrzuva Skandinavskiot i Pribalti~kiot region, preku zemjite na Sredna Evropa so zemjite na Bliskiot Istok, odnosno Ju`na Afrika. Vo sistemot na TEM (Trans-evropski avtopati{ta), edno od najzna~ajnite mesta go zazema idniot avtopat Sever-Jug, patniot pravec E-75. Po~etnata to~ka na ovoj pat se nao|a vo Helsinki, no glavnata patna vrska po~nuva od Gdawsk (Polska) i zavr{uva na krajniot jug vo Republika Grcija, od kade po voden pat koridorot prodol`uva kon Afrika, odnosno Mala Azija. Vo sostav na ovoj koridor, vo globalni ramki, sodr`an e i koridorot na brzi `eleznici so planirana brzina od nad 160 km/~, potoa vodeniot pat {to ja povrzuva rekata Dunav so Egejskoto More i telekomunikaciskiot koridor Sever-

13

Jug, koj kaj Skopje se vkrstuva so soodvetniot Trans-balkanski koridor. Vo patniot soobra}aj mo{ne zna~ajni podobruvawa mo`e da se o~ekuvaat so realizacijata na patnite koridori od sistemot na TEM (Trans-evropskite avtopati{ta) {to pominuvaat niz Republika Makedonija ili ja tangiraat vo nejzinata neposredna blizina. Me|unarodni pati{ta {to pominuvaat niz Republika Makedonija: E75‡ Gdawsk, Katovice, Bratislava, Budimpe{ta, Belgrad, Skopje, Atina, Kairo; E65‡ Malme, [vinou{~ie, Praga, Brno, Bratislava, Zagreb, Rieka, Dubrovnik, Podgorica, Pri{tina, Skopje, Tetovo, Ohrid, Bitola, Lamija, Kalamata, Ju`na Afrika; E850‡ Brindizi (Italija), Dra~, Ohrid (vrska so E65); E871‡Sofija (vrska so E79, E80 i E83), Kumanovo (vrska so E75). Me|unarodni pati{ta {to se predviduva da pominuvaat vo

neposredna blizina na Makedonija se: E80‡Rim, Peskara, Dubrovnik, Podgorica, Pri{tina, Ni{, Sofija; E771‡Bari, Bar, Skadar, Prizren, Pri{tina; E90‡Palermo, Taranto, Igumenica, Solun, Aleksandropolis; E79‡Sofija, Blagoevgrad, Solun. Centralnata polo`ba na Makedo-nija vo ramkite na Balkanot ovozmo`uva niz nea da pominuvaat najzna~ajnite telekomunikaciski koridori, kako {to e Trans-balkanskiot telekomunikaciski kori-dor Istok-Zapad, a nad makedonskoto nebo ve}e postojat me|unarodni i interkontinentalni vozdu{ni kori-dori so mo`nost za ponatamo{en razvoj. Nedostasuva eden mo{ne zna~aen vozdu{en koridor na pravecot Istok-Zapad, so {to preku vozdu{niot prostor na Makedonija }e se povrze regionot na Crnoto so Jadranskoto More.

14

II. ORGANIZACIJA, KORISTEWE I ZA[TITA NA PROSTOROT

1. SOCIO-EKONOMSKI OSNOVI NA PROSTORNIOT PLAN

Pojdovni osnovi Socio-ekonomskiot razvoj na Republika Makedonija vo dosega{niot period se karakterizira so izrazita dinami~nost, no i neramnomernost vo razvojot. Kako posledica na toa, dostignato e zna~itelno nivo na razvienost na koe se manifestiraat i opredeleni disproporcii i kolizii na oddelnite segmenti na razvojot. Dostignatiot stepen na razvienost na Republika Makedonija, nejzinata stopanska struktura i prostorna organizacija i razmestenosta na stopanstvoto vo izminatiot period bea usloveni od razli~ni materijalni i institucionalni uslovi. Vo periodot do 1980 god., so transfer na sovremena tehnologija i so postojani kvalitativni promeni na stopanskiot sistem, be{e oformen ekonomski potencijal koj pretstavuva-{e realna osnova za perspektiven razvoj na vkupniot ekonomski i op{testven `ivot na Makedonija. Vo oddelni sektori i granki ovoj stopanski potencijal ima{e i sé u{te ima karakteristiki na sovremeno stopanstvo. Vo procesot na dosega{niot razvoj na stopanstvoto na Republikata, politikata na razvoj be{e naso~ena, glavno, kon pocelosno, no i racional-no koristewe na prirodnite uslovi, zemji{teto i {umite, rudnite bogatstva, naselenieto i rabotnata sila. Ottamu, strukturata na stopanstvo-to se karakterizira{e so kontinuira-ni promeni kon zgolemuvawe na u~estvoto i zna~eweto osobeno na industrijata, zemjodelieto, grade`-ni{tvoto, trgovijata i soobra}ajot. Vo podocne`niot period, osobeno kon

krajot na sedumdesettite, osumdesetti-te i devedesettite godini te`i{teto na razvojot se pomesti kon pobrziot razvoj na sekundarnite i tercijarnite dejnosti, osobeno kon sektorot na uslugite, trgovijata, ugostitelstvoto i turizmot, finansiskite uslugi, marketing uslugite, informati~kata i kompjuterskata tehnologija i PTT uslugite i sl. So osamostojuvaweto na Dr`avata otpo~naa sistemski promeni vo skoro site sferi na ekonomijata. Vo prvite pet godini, odnosno do 1995 godina stopanskiot razvoj se karakterizira so negativni stapki. Prvi~nite pozitivni trendovi zapo~nati vo 1996 godina bea zabaveni zaradi objektivni nadvore{ni i vnatre{ni vlijanija. Voenite dejstvija vo sosedstvoto, ekonomskoto embargo na severniot sosed, embargoto od sosedna Grcija, begalskata kriza od Kosovo i osobeno kriznite dejstvija vo na{ata zemja vo tekot na 2001-2002 godina predizvikaa pote{kotii vo odvivaweto na stopan-skite tekovi. Ovie okolnosti imaa silno vlijanie vo site segmenti na stopanstvoto, osobeno na obemot na industriskoto proizvodstvo, zaostanu-vawe na investiciite, vrabotenosta i posledici vrz ostvaruvaweto na proek-tiranite makroekonomski agregati. Vo vakvi uslovi, naporite na makedonskata vladina politika se naso~eni kon obezbeduvawe stabilnost na ekonomskite tekovi, revitalizacija na ekonomskite aktivnosti i zasiluva-we na zapo~natite integrativni priocesi. Asocijativnoto ~lenstvo na R. Makedonija vo Evropskata unija i ~lenstvoto vo Svetskata trgovska organizacija sozdavaat uslovi za pogolemo otvarawe na makedonskoto stopanstvo kon me|unarodniot globa-len pazar, pottiknuvawe na

15

investiciite, dinamizirawe na BDP, a so toa i prosperitet na nacionalnata ekonomija.

Celi - ostvaruvawe stabilen, efikasen i

dinami~en stopanski razvoj, so kvali-tativni strukturni promeni na vkup-noto stopanstvo i vospostavuvawe na pousoglaseni odnosi vo reprodukcija-ta;

- zgolemuvawe na efikasnosta i racionalnosta na stopanisuvawe i vrz taa osnova zgolemuvawe na proizvod-stvoto i na izvozot preku ekonomski kriteriumi i so vospostavuvawe pro-ces na revitalizacija i prestruktuira-we;

- pouspe{no i pointenzivno vklu~uvawe na stopanstvoto vo me|unarodnite ekonomski odnosi i vo me|unarodnata podelba na trudot;

- ostvaruvawe na pobrz tehni~ko-tehnolo{ki razvoj, pred sé, so pobrz razvoj na sopstvenata nauka i tehnolo-gija i so racionalno koristewe na nau~nite i tehnolo{kite dostignuva-wa vo svetot;

- zgolemuvawe na vrabotenosta, pred sé, vrz ekonomski kriteriumi i so pogolemo potpirawe na razvojot vrz znaewata i ume{nosta na rabotnata sila;

- postojano podobruvawe na materi-jalnite, kulturnite, op{testvenite i drugite uslovi za `ivot i rabota na rabotnite lu|e i gra|anite, kontinu-irano i sé pocelosno zadovoluvawe na potrebite i jaknewe na materijalnata i socijalnata sigurnost na naselenieto, kako osnovna i trajna opredelba na op{testvoto;

- ostvaruvawe na poramnomeren regionalen razvoj, so pobrz razvoj na stopanski nedovolno razvienite krai{ta;

- ostvaruvawe na racionalno koristewe, organizirawe i ureduvawe na prostorot vo soglasnost so

potrebite od racionalno razmestuva-we na proizvodnite sili;

- menuvawe na odnosot kon prirodnata sredina so sistemska, materijalna, obrazovna i druga poddr{ka na nejzinoto za~uvuvawe, za{tita i unapreduvawe.

Planski opredelbi Vremeto vo koe `iveeme slobodno mo`e da se nare~e period na istoriski promeni. Osnovnite belezi na krajot na vtoriot milenium se: dramati~nite promeni i globalizacijata koi gi donese industriskata revolucija ovozmo`ile ~ovekot da zavladee so Zemjata i da trgne vo osvojuvawe na vselenata. Se smeta deka revolucionernata promena koja ja donese novata filozofija na kvalitetot pretstavuva premin od odnosite na konfrontacija kon odnosite na kooperativnost vo site vidovi na aktivnosti. Sovremeniot pristap kon ostvaru-vawe na sopstvenite celi treba da se zasnovuva na kooperativnosta i partnerstvoto so onie koi poseduvaat sposobnosti koi nam ni nedostasuvaat pri iznao|awe na zaedni~kite interesi. Dolgoro~noto partnerstvo treba da se bazira na win-win strategijata koja podrazbira razmena na sposobnosti, a ne samo ednostrano barawe od edna i davawe od drugata strana. Za takvo ne{to treba da se bide podgotven i kompetenten. Toa podrazbira visokokreativna, a ne {ablonska primena na svetskite standardi i re{enija vo sopstvenata praksa i ponuda na sopstvenite znaewa i re{enija na partnerite. Za toa se potrebni vrvni kadri, koi pokraj talentot imaat mo`nost da rabotat na atraktivnite proekti i da razmenuva-at iskustva na me|unarodno nivo. Toa podrazbira sozdavawe na ambient za menaxmentot, rabota i afirmacija na golem broj talentirani mladi kadri vo

16

zemjata za da se spre~i odlivot na "mozocite" - najgolemiot kapital na ovaa zemja. Ova mo`e da se ostvari so pogolema poddr{ka na sopstveniot razvoj baziran na u~eweto od drugite. Svetskata klasa na proizvodot ñ dava na kompanijata izlez na me|unarodniot pazar, dolgoro~na konkurentnost i golema zarabotka, a na dr`avata presti` i imix. Novite trendovi na najvisoko nivo podrazbiraat napori za vospostavuva-we nov na~in na rabota vo na{ite kompanii i administracijata, so koj se obezbeduva svetska klasa na rezultati. Toa bara novi revolucionerni probivi kon novite vrednosti vo svesta na lu|eto, nova klima, orientacija na promeni i kreativna primena na svetskite znaewa i iskustva vo na{i uslovi. Osnova na idniot razvoj i razmestenost na stopanskite aktivnos-ti vo prostorot na Republika Makedo-nija se definiranite celi na ekonomskiot razvoj vo "Nacionalnata strategija na ekonomskiot razvoj" i negovata prostorna razmestenost, opredelbite za racionalno koristewe na potencijalite i pogodnostite na razvojot i postavenosta na sistemot na naselbi, kako i politikata za poramnomerna i poracionalna pros-torna organizacija na stopanstvoto. Spored proektiranite pokazateli, Makedonija treba da smeta na dopolnitelna akumulacija od stran-stvo, naso~ena isklu~ivo vo novi investicii, a ne za uvoz na stoki za li~na potro{uva~ka, {to bi vlijaelo vrz podobruvawe na ekonomskata efikasnost na investiciite i pottiknuvawe stopanski razvoj na nacionalnata ekonomija. Vo taa konstelacija na uslovi i pretpostavki, so odr`uvawe na zdravo makroekonomsko okru`uvawe i zabrzana realizacija na strukturnite reformi, se predviduva deka }e se

obezbedi osnova za ostvaruvawe na proektiranite stapki na godi{en porast na BDP od 5,3% odnosno 5,1%.1 Nivoto na razvienosta na stopanskata struktura, fazata od razvojot vo koja se nao|a stopanstvoto, stepenot na raspolo`ivosta na faktorite, stopanskite sostojbi i ekonomskata pozicija na Republika Makedonija vo svetot, gi determinira-at nasokite i kombinacijata na investiciite so drugite razvojni faktori za obezbeduvawe na idniot razvoj. Objektivno idniot razvoj treba da se naso~i kon:

- proizvodstvo nameneto za izvoz (makedonskoto stopanstvo bi trebalo objektivno okolu tri ~etvrtini od proizvodstvoto da izvezuva) so {to izvozot, a ne doma{nata pobaruva~ka, se javuva kako glaven dvigatel na investiraweto i razvojot na stopanstvoto;

- tehnolo{ko osovremenuvawe na kapacitetite {to na podolg rok }e rezultira so vospostavuvawe na tehnolo{ki pomoderna i popropulziv-na struktura na kapitalnite fondovi, sposobna da dade kvaliteten izvozen proizvod;

- investicioni proekti prete`no so trudointenzivni karakteristiki poradi obemnata ponuda na relativno evtinata rabotna sila, koja vo svojata struktura gi sodr`i belezite na mlada, obrazovana i podgotvena da prifati novi tehnologii;

- investirawe vo stopanskata infrastruktura, vo tehnolo{ka modernizacija i vo gradba na novi infrastrukturni objekti, no so jasno opredelena op{testvena i ekonomska korisnost; 1 Razvojni scenarija na prose~nite godi{ni stapki na porast na BDP predlo`ni vo Studijata "Ekonomski osnovi na Prostorniot plan na Republika Makedonija"-Ekonomski fakultet -Skopje.

17

- investirawe vo mre`ata na lokalnata i regionalnata infrastruk-tura soglasno demografskite dvi`ewa i potrebata za poramnomeren razvoj vo prostorot;

- investirawe vo stanbenata izgradba so dinamika na investirawe-to zavisna od nivoto na dohodot, za{tedite na naselenieto, raste`ot na naselenieto i tendenciite vo sitneweto na semejstvata. Pojdovni postavki za prostorniot i regionalniot razvoj e deka za prostornoto i urbanisti~koto planirawe ne se dovolni soznanijata za razvitokot na stopanstvoto vo zemjata, tuku treba da se sogledaat i da se predvidat i posledicite od toj razvitok vrz negovoto razmestuvawe vo prostorot. Pritoa se trgnuva od objektivnite faktori deka razmestuvaweto se vr{i na dva na~ina:

- spontano, so locirawe na oddelni firmi, pretprijatija, kapaci-teti, pogoni, spored odlukite na oddelnite sopstvenici ili menaxeri;

- programirano, so izgradba spored predviduvawata i odlukite na op{todr`avnite organi ili na organite vo lokalnata samouprava. Dvete metodi zaedno ja izrazuvaat prostornata organizacija na stopan-stvoto. So ovie dve metodi na odlu~uvawe, prostornata organizacija se ostvaruva, so tekot na vremeto, kako disperzija vo prostorot i kako koncentracija na stopanstvoto na oddelni mesta. No, vo razmestuvaweto ima zakonitosti koi ne mo`at da se zapostavat za da se postigne zamislenata ramnomernost. Vo sega{niot period, pri dominacija na pazarot i privatnata sopstvenost vo ekonomskiot sistem, u{te pomalku mo`e da se postavi ramnomernosta kako cvrsta cel. Vistinskoto re{enie se nao|a vo kombinacijata na koncentracijata i disperzijata, kako komplementarni

priodi vo razvojot i prostornata razmestenost na stopanstvoto. So spontanoto razmestuvawe na stopanskite kapaciteti i so aglomeriraweto na naselenieto vo prostorot, se formiraat centri-polovi na razvojot, no isto taka i oski na razvojot kako povrzani edinici vo nekakva "linija". Analizata poka`uva deka i vo takvoto razmestuvawe ima nekoi objektivni zakonitosti koi se koristat vo prostornoto planirawe. Oskite na razvojot vo minatoto se formirale vo zavisnost od geograf-skite karakteristiki na prostorite, t.e. spored reljefot, te~enijata na rekite i sli~no. Vo dene{no vreme pozna~ajni stanaa delovnite odnosi me|u~ove~kite komunikacii, geograf-skite belezi, kako i izgradenite infrastrukturni sistemi i stopanski kapaciteti. Oskite na razvojot gi povlekuvaat liniite na infrastrukturnite, poseb-no na soobra}ajnite sistemi, koi potoa, me|usebno krstosuvani, ja formiraat celata mre`a. Vo R. Makedonija najzna~ajna e oskata po sredinata na teritorijata na zemjata. Taa go sledi od Skopje na jug te~enieto na rekata Vardar. Formira-na e istoriski vo tekot na celiot HH vek, pa i porano, a na jug, preku granicata stignuva do Solun. Po Prvata svetska vojna taa prodol`i i na sever pa se spoi so oskata po te~enieto na rekata Morava. Denes, na teritorijata na zemjata gi povrzuva gradovite: Kumanovo - Skopje - Veles - Negotino (i Kavadarci) - Demir Kapija - Valandovo - Gevgelija. Na sever od Skopje ima i eden krak do Pri{tina. Kakvi promeni i da se slu~at, vo narednite decenii ovaa oska }e ostane glavna. Po Vtorata svetska vojna do denes, vo severniot i zapadniot del na dr`avata, se formirala oskata koja bi mo`ela da se nare~e severna i koja gi

18

povrzuva gradovite: Kriva Palanka - Kumanovo - Skopje - Tetovo - Gostivar - Ki~evo - Ohrid - Struga. Vo sovremenite promeni, ovaa oska prodol`uva na istok kon ]ustendil-R. Bugarija i na zapad kon Elbasan-R. Albanija. Vo Makedonija postoi i oskata koja bi mo`ela da se nare~e ju`na, makar {to kako takva dosega e retko spomenuvana. Taa gi povrzuva gradovite: Struga - Ohrid - Resen - Bitola - Prilep - Kavadarci - Negotino - [tip - Ko~ani-Del~evo i prodol`uva kon Blagoevgrad vo R. Bugarija. Na zapad prodol`uva kon Elbasan - R. Albanija. Nema golemi izgledi da stane me|unarodna, no vnatre vo zemjata taa povrzuva zna~ajni polovi na razvoj. Vo isto~niot del od dr`avata ima dobri izgledi da se oformi i edna isto~na oska koja }e gi povrzuva gradovite: Kumanovo - Sveti Nikole - [tip - Radovi{ - Strumica. Vo sega{no vreme ovaa zona e so slab intenzitet, no razvojot }e go zgolemuva nejzinoto zna~ewe. Od Strumica ve}e sega eden krak vodi do Petri~ vo Bugarija. Isto taka, vo zapadniot del na R. Makedonija ima dobri izgledi da se oformi i edna zapadna oska koja poa|aj}i od Debar preku Ki~evo i Demir Hisar }e stignuva do Bitola, a vo prodol`enie do Lerin i natamu. Na zapad prodol`uva kon Pe{kopea-R. Albanija. Vo Prostorniot plan site ovie oski }e se imaat predvid za prostornata organizacija, a vo prv red za modernizacijata na pati{tata, za izgradbata na dalekuvodi, gasovodi itn. Zna~aen impuls vo razvojot i napredokot na nacionalnata ekonomija obezbeduvaat mo`nite formi na specifi~nite stopanski prostorni inovacii bazirani vrz strate{kite

celi koi{to treba da se postignat so nivnata promocija. Osnovnite celi za formirawe na specifi~ni stopanski celini (slobodni ekonomski zoni) se:

- baraweto na novi institucional-ni, razvojni formi koi{to }e bidat vo funkcija na za`ivuvaweto na ekonomskiot ciklus;

- sozdavawe na pretpostavki za podobruvawe na prostornata ramnote`a vo razvojot;

- stimulirawe na direktnite investicii od stranstvo;

- zgolemuvawe na konkurentnosta na malite i srednite pretprijatija;

- zapazuvawe na definiranite ekolo{ki standardi. Specifi~nite prostorni celini (slobodni zoni) treba da poddr`at nekolku tendencii: pottiknuvawe na integracionite vrski vo balkanskiot i po{irokiot region; vramnote`uva-we na razvojot na urbanata armatura preku zajaknuvawe na razvojot na drugite gradovi (osven Skopje); pottiknuvawe na revitalizacijata na ekonomskiot ciklus i promeni vo stopanskata struktura. Realizacijata na takvite celi treba da bide potkrepena so instrumentite na ekonomskata politika na dr`avata. Za formirawe na slobodnite ekonomski zoni predvideni se lokacii vo skopskiot, pelagoniskiot, gevgelis-kiot, {tipskiot i strumi~kiot region. Vo izminatiot period od 1996 do 2003 godina proglaseni se dve Slobodni ekonomski zoni: SEZ "Bunarxik" kaj Skopje i SEZ "FENI" kaj Kavadarci. Vo tek se aktivnostite za obezbeduvawe dokumenatcija za proglasuvawe na dve ekonomski zoni: "Silmak"-Jegunovce i SEZ "Prdejci" kaj Gevgelija.

19

2. KORISTEWE I ZA[TITA NA PRIRODNITE RESURSI

2.1. ZEMJODELSKO ZEMJI[TE

Pojdovni osnovi Republika Makedonija raspolaga

so 1 244 000 ha zemjodelsko zemji{te, ili 48.4% od vkupnata teritorija. Odnosot pome|u obrabotlivite povr-{ini (612 000 ha) i pasi{tata (630 000 ha) e 49% : 51%. Ovoj odnos e relativ-no stabilen za podolg period, me|utoa, vo poslednite 30 godini vkupnite povr{ini na zemjodelskoto zemji{te se vo permanentno namaluvawe. Vo strukturata na obrabotlivoto zemji{-te dominiraat povr{inite pod oranici i bav~i so 512 000 ha, ili 84%. Vo evropski ramki Republikata spa|a vo grupata so sredna obezbedenost na zemjodelsko i obrabotlivo zemji{te, odnosno prose~no po `itel doa|a 0,30 ha obrabotlivo zemji{te ili 0,25 ha oranici, odnosno 2,3 ha na zemjodelski `itel.

Povr{inite pod ugari i neobrabo-teni oranici denes iznesuvaat 140.000 ha ili 23% od vkupnite obrabotlivi povr{ini. Ovie povr{ini bele`at izvesna tendencija na namaluvawe od 1996 navamu, me|utoa, u~estvoto e sepak mnogu visoko. Toa e posledica na socijalnite i demografskite tran-sformacii na selskoto naselenie, kako i napu{taweto na povr{inite so ridsko-planinski karakter kade ne e mo`na primena na mehanizacija. Vo strukturata na zaseanite orani~ni povr{ini (348.000ha vo 2001 god.) ~elno mesto imaat `itata so 220.000 ha (63%) i toa glavno pod p~enica 117.000 ha (53% od povr{inite pod `ita), so godi{na produkcija od 246.000 toni, ili 2.132 kg/ha. Industriskite kulturi zafa}aat 6% od povr{inite pod oranici i bav~i (vo svetski ramki tie se dvi`at od 15-17% od seidbenite povr{ini) so vode~ko mesto na tutunot zastapen na 20.310 ha (godi{na

produkcija od 23.217 toni). Sleduvaat son~ogledot (6.000 ha), {e}ernata repka (2.000 ha) i afionot. Vlaknodaj-nite kulturi ne se zastapeni (pamuk, len i konop).

Gradinarskite kulturi se zastape-ni na 56.000 ha, ili na 16% od zaseanite oranici so pogolem asorti-man na proizvodi usoglaseni so agro-ekolo{kite uslovi, {to ovozmo`uva racionalno iskoristuvawe na prirod-nite resursi i dobivawe na pazarni vi{oci.

Lozjata zazemaat okolu 28.000 ha, od koi 90% se odgleduvaat so intenzivni sistemi.

Ovo{tarstvoto e zastapeno samo na 2,7%(16.600 ha) od obrabotlivite povr{ini so vkupno 8 milioni ovo{ni stebla.

Razvojot na sto~arstvoto vo poslednite decenii bele`i negativni tendencii. Glavni pri~ini se: nesin-hroniziraniot razvoj na sto~arstvoto so klimatskite i po~venite uslovi, a vo oddelni podra~ja i so poledelskoto proizvodstvo, predimenzioniranosta na odredeni prerabotuva~ki kapacite-ti (mlekarnici i klanici), a nepostoeweto na drugi (`ivinarski klanici, kapaciteti za prerabotka na jajca), ote`natite uslovi za uvoz na repromaterijali i surovini za hrana (doma{noto proizvodstvo podmiruva 55% od potrebite za dobito~na hrana), nesoodvetniot razvoj na naukata, nejzinoto osposobuvawe za kreirawe na tehnolo{ki re{enija vo postojnite uslovi i dr.

Na teritorijata na Republika Makedonija izgradeni se 106 hidro meliorativni sistemi so ~ii osnovni objekti, vo sredno su{ni godini, realno mo`e da se navodnat 126.617 ha zemjodelsko zemji{te. Vo poslednite godini se navodnuvaat od 50-60.000 ha, odnosno kapacitetite na izgradenite sistemi ovozmo`uvaat navodnuvawe na 21% od obrabotlivata povr{ina, a se

20

navodnuvaat samo 9%. Vo strukturata na navodnuvanite povr{ini (51.617 ha vo 1996) oranicite u~estvuvaat so 77%, ovo{tarnicite so 8%, lozjata so 13% i livadite so 2%.

Celi − uskladuvawe na obemot i na~inot

na koristewe na zemjodelskoto zemji{-te so prirodnite uslovi i ograni~uva-wa i prenamena na del od zemjodelskoto vo {umsko zemji{te, odnosno po{umuvawe i zatrevnuvawe na del od orani~nite povr{ini so niska katastarska klasa;

− zapirawe na tendenciite na prekumerna i stihijna prenamena na plodnite povr{ini vo neproduktivni celi, osobeno vo gradskite okru`uva-wa;

− zgolemuvawe na produktivnata sposobnost na zemjodelskoto zemji{te i podobruvawe na bonitetnata struktura na orabotlivite povr{ini vo funkcija na pogolemo proizvodstvo na hrana;

− privremeno ili trajno isklu~uva-we od procesot na proizvodstvo na hrana na terenite kade koncentraci-jata na toksi~ni materii vo zemji{teto, vozduhot i vodata se nad dozvolenite normi;

− rekultivirawe i vra}awe na degradiranoto zemji{te vo zemjodel-ska namena so meliorativni i agrotehni~ki zafati;

− sozdavawe na uslovi za permanen-tno zgolemuvawe na ekonomskata efikasnost na agrarniot sektor;

− iskoristuvawe na komparativni-te prednosti i pogodnosti na oddelni podra~ja i stopanstva za povisok stepen na finalizacija i zadovoluva-we na potrebite na prerabotuva~kite kapaciteti i nivna orientacija kon izvoz;

− obezbeduvawe na materijalni i drugi uslovi za definirawe i realizacija na programata za

reonizacija na zemjodelskoto proiz-vodstvo poradi racionalno iskoristu-vawe na site prirodni resursi, ~ove~ki potencijali i industrisko-prerabotuva~ki kapaciteti.

Planski opredelbi Za~uvuvaweto, za{titata i racio-

nalnoto koristewe na zemjodelskoto zemji{te e osnovna planska opredelba i glaven preduslov za efikasno ostvaruvawe na proizvodnite i drugite funkcii na zemjodelieto, a konfliktnite situacii koi }e proizleguvaat od razvojot na drugite stopanski i op{testveni aktivnosti }e se re{avaat vrz osnova na kriteriumi za globalna op{testveno-ekonomska racionalnost i opravda-nost. Planot na za{tita i koristewe na zemjodelskoto zemji{te dava apsolutna prednost na spre~uvaweto na degradacijata na pedolo{kiot sloj i podobruvawe na negovite proizvodni svojstva, zgolemuvawe na obrabotli-vite povr{ini na onie tereni kade postojat soodvetni uslovi, kako i maksimalno mo`no intenzivirawe na zemjodelskoto proizvodstvo koe }e dade soodveten pridones vo strate{ki-te celi za odr`liv razvoj na vkupnoto stopanstvo i ekonomski prosperitet na Republika Makedonija do 2020 god. Planot na idnoto koristewe na zemjodelskoto zemji{te i promenite vo odnos na sega{nata sostojba se ogleda vo slednoto:

− namaluvawe na vkupnata zemjodelska povr{ina za 4%;

− namaluvawe na povr{inite na oranicite i bav~ite za 14%;

− zgolemuvawe na povr{inite na ovo{nite nasadi za 76%;

− zgolemuvawe na povr{inite na lozovite nasadi za 30%;

− zgolemuvawe na povr{inite na industriskite kulturi za 126%;

− zgolemuvawe na povr{inite na gradinarskite kulturi za 25% ;

21

− zgolemuvawe na povr{inite na fura`nite kulturi za 67%;

− namaluvawe na povr{inite pod ugari i neobraboteni oranici za 70%.

Imaj}i gi predvid kriteriumite za koristewe na zemjodelskoto zemji{te, o~ekuvanite mo`nosti za vlo`uvawe na kapital vo primarnoto proizvod-stvo (dolgogodi{ni nasadi i razvoj na sto~arskiot kompleks), kako i trendot na dosega{niot razvoj, se procenuva deka so promenata {to e predlo`ena da se ostvari do 2020 god. }e se ostvari optimalno koristewe na zemjodelsko-to zemji{te.

Za optimalno iskoristuvawe na ekolo{kite i drugi uslovi, se predlaga da se koristi reonizacijata spored koja Republika Makedonija e podelena vo 6 zemjodelsko-stopanski reoni i 54 mikroreoni, i toa: I- Mediteranski, ili Povardarski, podelen na Ju`no mediteranski so 2 mikroreoni i Centralno-mediteran-

ski so 10 mikroreoni; II- Pelagoniski so 10 mikroreoni; III-Skopsko-kumanovski so 14 mikroreoni; IV- Zapaden reon so 7 mikroreoni; V- Isto~en reon so 8 mikroreoni; VI- Golemoezerski reon so 3 mikroreoni.

Zemjodelsko i obrabotlivo zemji{te

Strukturata na zemjodelskata povr{ina ja so~inuvaat: obrabotliva-ta povr{ina, pasi{tata i minimalni-te povr{ini pod trski i bari. Odnosot pome|u obrabotlivata povr{ina i ostanatiot del (pasi{ta i trski i bari) vo strukturata na zemjodelskata povr{ina ostanuva nepovolna i vo idnina, poradi visokoto u~estvo na pasi{tata so ~ija transformacija nema, da se zgolemat obrabotlivite povr{ini. So ogled na obemot na napu{teni nivi realno mo`e da dojde do transformacija na okolu 7.000 ha pasi{ta.

Povr{ini na zemjodelskoto zemji{tepo kategorii na koristewe vo 2020 g.po reoni - 000 ha tabela 1

Obrabotliva povr{ina Reon Zemjodelska

povr{ina Vkupno Oranici i bav~i

Ovo{tar-nici Lozja Livadi Pasi{ta

Vkupno RM 1195* 570 440 30 40 60 625 Mediteranski 329 197 150 7.8 28.8 10,4 199 Pelagoniski 254 130 106 2.8 2.6 18,6 124 Skopsko - kumanovski 157 88 70 3.7 6.0 7.3 69 Zapaden 178 53 41 4.2 0.4 7,4 125 Isto~en 140 68 51 5.0 0.4 11.6 72 Golemoezerski 70 34 22 6.5 1.8 3,7 36

*1.000 ha pod bari i trski Vo sega{nata struktura na

zemjodelskata povr{ina, obrabotliva-ta u~estvuva so 49.2%, a vo 2020 god. }e u~estvuva so 47,7%, ili namaluvawe na obrabotlivoto zemji{te za 42.000 ha. Obrabotlivite povr{ini vo najgolem del se pod nivi (oranici) i bav~i vo site reoni, a toj soodnos ostanuva i vo idnina. Sepak, vo sistemot na oranici i bav~i }e se razvijat visokointenziv-ni sistemi na gradinarstvoto i industriskite kulturi, fura`nite

kulturi za intenzivno sto~arstvo, no relativno najvisoka isplatlivost }e pretstavuvaat intenzivnite sistemi vo ovo{tarstvoto i lozarstvoto. Kako rezultat na vakvite nastojuvawa, ne samo na nivo na Republika Makedonija, tuku i vo site zemjodelsko-stopanski reoni e predvideno namaluvawe na u~estvoto na oranicite i bav~ite vo obrabotlivata povr{ina, a zgolemuva-we na u~estvoto na dolgogodi{nite nasadi.

22

Struktura na koristewe na obrabotlivite povr{ini po reoni (vkupno obrabotliva povr{ina=100) vo 2020 godina tabela 2 Reon Oranici i bav~i Ovo{ni nasadi Lozja Livadi Mediteranski 76,1 4,0 14.6 5,3 Pelagoniski 81,5 2,2 2,0 14,3 Skopsko- kumanovski 79,6 4,3 6.8 8,3 Zapaden 77,4 7,9 0.8 14,0 Isto~en 75,0 7,4 0.6 17,0 Golemoezerski 64,7 19,1 5,3 10,9 Vkupno RM 77,2 5,3 7.0 10,5

Vkupno, za Republika Makedonija se namaluva u~estvoto na oranicite i bav~ite za okolu 14%, a vo apsoluten iznos okolu 72.000 ha. U~estvoto na ovo{nite nasadi }e ima relativno zgolemuvawe vo site reoni. U~estvoto na lozjata i ponatamu }e bide najvisoko vo Mediteranskiot reon, kade od 8,3% se zgolemuva na 14,6%. Nabquduvana samo preku u~estvoto na povr{inite na dolgogodi{nite nasadi vo obrabotlivata povr{ina, intenziv-nosta }e se zgolemi od 7,4% na 12,3%.

Koristewe na oranicite i bav~ite

Dene{noto koristewe na oranici-te i bav~ite se karakterizira so nedovolno intenzivni sistemi, ceneto

spored u~estvoto na grupite kulturi (`ita, industriski, gradinarski i fura`ni), od edna strana, i so enormno visoko u~estvo na ugari i neobraboteni oranici, od druga strana.

Se smeta deka vo idniot period, ne samo zaradi sevkupniot razvoj, tuku i zaradi promenata na sistemot, so pottiknuvaweto na privatnata inicijativa, kako i so o~ekuvanoto pottiknuvawe na zemjodelstvoto voop{to, }e dojde do izraz interesot koj }e ovozmo`i pribli`uvawe do optimalnoto intenzivno koristewe na prirodnite resursi.

Povr{ini na oranici i bav~i po kategorii na koristewe vo 2020 g. po reoni - 000 ha tabela 3

Reon Oranici i bav~i @ita Industriski Gradinarski Fura`ni

Ugari i neobraboteni oranici

Vkupno RM 440 190 70,0 70 60 50,0 Mediteranski 150 60 27,0 25 20 10,0 Pelagoniski 106 48 31,0 10 10 7,0 Skopsko-kumanovski 70 28 10,0 20 10 2,0 Zapaden 41 18 1,0 8 10 4,0 Isto~en 51 18 0.5 4 5 23.5 Golemoezerski 22 10 0.5 3 5 3.5

Se o~ekuva deka ekonomskiot interes i pazarot }e dadat pridones vo soodvetnoto regionalno razmestuvawe na proizvodstvoto, koristej}i gi najpovolnite uslovi (podra~ja) kade se dobivaat najvisoki efekti. Edna od osnovnite celi e ugarite i nezaseanite oranici i bav~i da se vklu~at vo idnata struktura na koristewe. Pritoa se ceni deka vo

idniot periodot }e se namalat blizu polovina od ovie povr{ini (od 164.000 na 50.000 ha), so prezemawe na slednite ~ekori: prvo, pottiknuvawe na zemjodelskite dejnosti i agrobiznisi so makroekonomskata politika pri {to ugarot nema da se koristi kako agrotehni~ka merka; vtoro, }e treba da se izvr{i to~na registracija na ovie povr{ini po op{tini i so pomo{ na

23

kompetentni (dr`avni) organi i drugi stru~ni institucii da se identifiku-vaat nepogodnite povr{ini za zemjo-delsko proizvodstvo, a za aktivirawe na pogodnite da se izgotvi programa i predlog pottiknuva~ki merki. Pokraj toa, intenziviraweto vo koristeweto na oranicite i bav~ite e so relativno visoko zgolemuvawe na u~estvoto na gradinarskite, industriskite i fura`nite kulturi, vo `itata zgolemuvawe na u~estvoto na p~enkata i so voveduvawe na vtori kulturi na 38.000 ha.

Ovo{tarstvo

Vo Republika Makedonija ima relativno dobri po~veni i klimatski

uslovi za pointenziven razvoj na ovo{tarstvoto od dosega{niot. Uspe{no mo`at da se odgleduvaat kontinentalni (jabolko, kru{a, sliva, praska, kajsija itn.) i suptropski (kalinka, smokva) kulturi. Najzastape-ni i natamu }e bidat kontinentalnite ovo{ni vidovi i, pove}e ili pomalku, }e se odgleduvaat vo site reoni i op{tini. Vo dolgiot niz na godini, odredeni vidovi po "priroden" pat na{le mesto vo oddelni reoni kade i ponatamu }e bidat najzastapeni (jabolkoto-najra{ireno vo Prespan-skiot, Ohridskiot i Tetovskiot reon, praskata vo Tikve{ijata, Gevgelisko, kajsijata vo Skopsko, Vele{ko itn.).

Podigawe na novi ovo{ni nasadi do 2020 g.po reoni - vo ha tabela 4 Reoni Mediteranski Pelagoniski Skopsko-

kumanovski Zapaden Isto~en Golemo-

ezerski Vkupno:

Jabolka 80 30 20 340 70 900 1.440 Kru{i 470 150 150 170 70 200 1.210 Slivi 170 180 80 260 340 100 1.130 Cre{i 52 5 15 20 / 20 112 Vi{ni 355 240 350 200 430 110 1.685 Kajsii 1.050 / 450 / / 10 1.510 Praski 930 50 300 10 / 30 1.320 Orevi 90 10 60 120 45 70 395 Bademi 400 / 100 / / / 500 Jagodi 180 105 130 80 / 25 520 Malini 20 50 60 10 / 15 155 Vkupno: 3.797 820 1.715 1.210 955 1.480 9.977

Vo site reoni potrebna e izgradba

na kapaciteti za dlaboko smrznuvawe na ovo{jeto i zelen~ukot, a tamu kade gi ima, }e se zgolemi i osovremeni nivniot kapacitet, bidej}i vo perspektiva pogolema koli~ina od ovo{jeto }e se prerabotuva, a vo istite kapaciteti e mo`no ~uvawe i na polufabrikati.

Lozarstvo

Spored predviduvawata, idnite povr{ini pod lozja }e se zgolemat od 28.000 ha vo 2001 god. na 40.000 ha vo 2020 god. Za zadovoluvawe na

postoe~kite kapaciteti i iskoristu-vawe na povolnite ekolo{ki uslovi }e ima zgolemuvawe na povr{inite pod lozovi nasadi vo Kumanovsko, Bitol-sko, Ohridsko, Skopsko, Vele{ko, Strumi~ko, Radovi{ko, Svetinikol-sko i [tipsko.

Analizata na predviduvaweto na idnite kapaciteti vo lozarstvoto poka`uva sli~ni relacii na dosega{nite. Najgolemi proizvodite-li }e bidat op{tinite Kavadarci i Negotino, a lozarstvoto se planira da bide zastapeno vo 28 op{tini.

24

Povr{ini pod lozovi nasadi vo 2020 g. po reoni tabela 5 Reon

Povr{ini vo ha U~estvo vo % Mediteranski 28.700 71.7 Pelagoniski 2.600 6.5 Skopsko-kumanovski 6.100 15.3 Zapaden 390 1.0 Isto~en 410 1.0 Golemoezerski 1.800 4.5 Vkupno: 40.000 100.0

Nad 70% od novopodignatite povr-

{ini se planiraat vo Mediteranskiot reon, kade e predvideno osetno zgolemuvawe za blizu 10.000 ha.

Lozarskoto proizvodstvo voobi~a-eno se grupira (deli) i po takanare~e-ni, vinogorja. Vo Makedonija se verificirani 16 vinogorja, spored vidot i kvalitetot na grozjeto, kako i spored prirodnite uslovi. Vo strukturata na lozovite nasadi, spored predviduvawata, vinskite sorti }e u~estvuvaat so 32.000 ha(80%), a trpeznite sorti so 8.000 ha (20%). Trpeznite sorti se koncentrirani vo Tikve{koto, Gevgelisko-valandovsko-to, Vele{koto i Strumi~ko-radovi{koto vinogorje. Vinskite sorti, osven vo Tikve{koto vinogorje, zna~itelno se zastapeni vo Kumanovsko, Skopsko, Vele{ko, Gevgelisko-valandovsko, Strumi~ko-radovi{ko, Ov~epolsko, Bitolsko i Ohridsko. Vkupnoto proizvodstvo na grozje }e iznesuva 366 iljadi toni so sreden prinos od 10,1 t/ha. Postoe~kite ladilnici vo Kavadarci, Negotino, Valandovo, Gevgelija, Bogdanci, Veles, Strumica, Radovi{, Bitola i Kumanovo se so vkupen kapacitet za ~uvawe na trpezno grozje od 30.860 t. Istite imaat tehni~ki mo`nosti za razladuvawe na celokupnata koli~ina na trpezno grozje nameneto za izvoz, zaradi {to za planiranite koli~ini ne se predviduva izgradba na novi kapaciteti.

Denes petnaesette vinarski vizbi se so smestuva~ki kapacitet od 2.280.000 hl vino. Istite se opremeni so oprema za primarna prerabotka koja navremeno ja prerabotuva celokupnata koli~ina na proizvedeno vinsko grozje. Do 2020 god. se predviduva izgradba na 5 novi vinarski vizbi (Negotino-1, Kavadarci-2, Gevgelija-1, Bogdanci-1) so vkupen kapacitet od 170.000 hl. Voedno se planira pro{iruvawe na smestuva~kite kapaciteti vo 4 vinarski vizbi za 100.000 hl. Vo 2020 god. }e ima 20 vinarski vizbi so vkupen kapacitet od 2.550.000 hl. Vo Republika Makedonija se plani-ra organizirawe na t.n. biolo{ko (ekolo{ko) zemjodelsko proizvodstvo so prednost na dve klimatsko-po~veni zoni - toplo kontinentalnata klimat-ska zona koja se prostira od 600-900 m nadmorska viso~ina i delumno ladno kontinentalnoto klimatsko podra~je koe zafa}a od 900-1200 m nadmorska viso~ina. Konkretni lokaliteti vo navedenite klimatski podra~ja na koi najbrzo mo`e da se {iri biolo{koto proizvodstvo se: Mariovo, Pore~ie, Pijanec i Male{, Slavi{te i Ki~evsko. Razvojot na biolo{koto (ekolo{koto) zemjodelie, po primerot na evropskite zemji i SAD, bara najnapred donesuvawe na zakon (uredba) za biolo{ko proizvodstvo na hrana.

25

Razvoj na sto~arstvoto i ribarstvoto

Razvojot na sto~arstvoto }e se odviva vo pravec na zgolemuvawe na dobito~niot fond i negoviot rasov sostav. Kaj govedarstvoto se predvidu-va minimalno zgolemuvawe (1,8%) na brojot na grlata i zamena na niskoproduktivnite so blagorodni rasi, osobeno vo ramninskite prostori. Vkupniot broj na goveda }e iznesuva okolu 300.000 grla. Brojot na ovcite se predviduva da se zgolemi za 43%, odnosno od sega{nite 1.800.000 grla na 2.600.000 grla vo 2020 god. Polunomadskoto odgleduvawe na ovci }e se zadr`i poradi zgolemeniot interes za izvoz na jagne{ko meso. Poradi niskata iskoristenost na izgradenite sviwarski farmi i genetskiot potencijal, se predviduva zgolemuvawe na fondot na sviwite za 82% i formirawe na reprocentar za visokokvalitetni rasplodni grla.

Vkupniot broj na sviwi }e iznesuva 350.000 grla. Izvesno zgolemuvawe e predvideno i vo razvojot na `ivinarstvoto i toa kaj brojot na koko{kite nesilki za 26% i voveduvawe na brojlersko proizvodstvo na nivo od 10 milioni brojleri godi{no. Uslov za razvoj na brojlerskoto proizvodstvo e izgradba-ta na `ivinarska klanica vo Mediteranskiot reon i objekti za prerabotka na jajca vo Mediteranskiot ili Pelagoniskiot reon. Se predviduva i zgolemuvawe na brojot na p~elnite semejstva za okolu 60% i toa vo site reoni. Riboproizvodstvenite povr{ini vo Republika Makedonija do 2020 god., od site kategorii, }e bele`at zgolemuvawe. Najgolem apsoluten porast se predviduva kaj akumulacio-nite ezera, ~ija vkupna povr{ina }e se zgolemi od sega{nite 5.759,7 ha na 8.259,7 ha, ili za 2.500 ha novi povr{ini.

Vodeni povr{ini za proizvodstvo na ribi 2020 god. tabela 6 Predviduvawe do 2020 god.

Ribnici za Prirod- ni ezera ha

Ve{ta~ki akumulacii ha

Krap ha

Pastrmka m2

Makedonija 43.480 8.259,7 940,3 40.000 Zemjodelsko-stopanski reoni Mediteranski 2.800 4.026,7 240,1 7.100 Pelagoniski 649,0 450,0 2.800 Skopsko-kumanovski 839,0 150,0 8.500 Zapaden 2.537,0 / 12.300 Isto~en 153,0 0,2 6.000 Golemoezerski 40.680 55,0 100,0 3.300 Vkupnoto ribno proizvodstvo vo Republika Makedonija do 2020 god. se predviduva da porasne od sega{nite 989 na 2.300 toni (indeks 233). Pritoa, glavnata masa na porastot }e ja ~inat pastrmskite ribi (1.435 toni, ili 62%) i toa prete`no od ribnicite. Ulovot na ribi od prirodnite ezera, kako i povr{inite za taa namena, do 2020 god. nema da se promeni, t. e. ostanuva na sega{no nivo.

Navodnuvawe i odvodnuvawe na povr{inite

Efektot na navodnuvaweto na obrabotlivite povr{ini vo na{ite klimatski uslovi e mnogu visok. Vo zavisnost od kulturata i klimatskite uslovi prinosot mo`e da se zgolemi za 3-5 pati. Deficitot na voda, vo zavisnost od kulturata, iznesuva od 20-80% od vkupnata potro{uva~ka. Kaj proletnite kulturi toj procent e

26

posebno izrazen. Vo odgleduvaweto na gradinarskite kulturi, orizot i vtorite kulturi, navodnuvaweto pretstavuva osnoven uslov bez koj ne e mo`no proizvodstvoto. Kaj ovo{nite i lozovite nasadi ima isklu~itelno zna~ewe, bidej}i vo uslovi na su{a mo`at da nastanat golemi {teti, da propadnat golemi investicii i vreme za podigawe na novi nasadi. Planiranite novi povr{ini za navodnuvawe do 2020 god. opfa}aat dogradbata na postojnite sistemi na

33.368 ha i novi sistemi na 106.342 ha, ili vkupno novi sistemi na 139.710 ha. Klimatskite i po~venite uslovi, odnosno deficitot na voda za evapotranspiracija (ET) na zastapeni-te i planiranite zemjodelski kulturi, uslovuvaat najvisok procent na planirani novi povr{ini vo slivot na r. Vardar - 122.982 ha, odnosno 88%. Vo ova slivno podra~je, najmnogu novi povr{ini za navodnuvawe se planiraat vo Pelagonija (37.277 ha), Skopsko Pole (20.165 ha) i Polog (14.364 ha).

Planirana povr{ina za navodnuvawe do 2020 god. po slivni podra~ja tabela 7 Povr{ini {to mo`e da se navodnuvaat - ha Slivni podra~ja Pogodni za vodnuvawe Navodnuvani do 2020 g

I Sliv na r. Vardar 318536 223.740

1. Polog 28640 27.714 2. Skopsko Pole 21593 21.593 3. Ki~evo - M. Brod 7870 2.785 4. P~iwa - Kumanovo i K. Palanka 27742 15.762 5. Sreden Vardar (Veles - D. Kapija) 19593 11.769 6. Gorna Bregalnica 11176 9.936 7. Sredna i Dolna Bregalnica 49069 34.123 8. Pelagonija 109966 62.020 9. Dolna Crna Reka - Tikve{ija 25870 21.615 10. Dolen Vardar - Valandovo i Gevgelija 16422 15828 11. Dojran 595 595 II Sliv na r. Crn Drim 25070 16.695 1. Prespa 8320 5.835 2. Ohridsko-Stru{ko 15260 9.370 3. Debarsko 1490 1.490 III Sliv na r. Strumica 27244 26.732 1. Strumica - Strumi~ko i Radovi{ko 27244 26.732

Vkupno I + II + III 370850 267.167

Vkupno planiranite povr{ini za

navodnuvawe do 2020 god. iznesuvaat 267.167 ha. Po reoni, najmnogu povr{ini se planira da se navodnuvaat vo I reon (32,4%), a najmalku na V reon (5,6%) i VI (5,7%). Vtorite kulturi najmnogu }e zafa}aat povr{ina vo I reon (40%), II (25%) i III (15%).

Povr{inite za odvodnuvawe se zgolemuvaat za 3.500 ha, i toa: Polog 300 ha, Ki~evsko 600 ha, P~iwa 900 ha, Veles 300 ha, Dolen Vardar 800 ha i Stru{ko Pole 600 ha ili vkupno so postojnite 85.695 ha. Pozna~ajna zada~a vo naredniot period e odr`uvawe na izgradenite sistemi za odvodnuvawe.

2.2. [UMI I [UMSKO ZEMJI[TE

Pojdovni osnovi Vkupnata povr{ina pod {umi,

{umski kulturi i intenzivni nasadi vo Republika Makedonija (2001 god.) iznesuva 997 374 ha (spored DZS), ili 38,8% od vkupnata teritorija, odnosno 0,49 ha/`itel. Vakvata {umovitost i ne e taka niska vo evropski soodnosi (29,3%) nitu vo odnos na sosednite zemji (Republika Srbija 26,2%, Republika Bugarija 28,7% i Republika Grcija 16,0%). Me|utoa, ako se ima predvid deka 71% od povr{inite se pod niskostebleni i degradirani {umi

27

vo koi se koncentrirani samo 37% od rezervata na drvnata masa, toga{ e jasno deka Republikata, so 82,1 m3/ha, e siroma{na so kvalitetni {umi i zaostanuva zad evropskite zemji ([vajcarija 257 m3/ha, Avstrija 162 m3/ha, Germanija 126 m3/ha, Slovenija 186 m3/ha). Golemi se regionalnite razliki vo {umovitosta i taa se dvi`i od 10,5% vo Sveti Nikole, 14,4% vo Prilep, 19,6% vo Kumanovo, 20,3% vo Probi{tip do 56,6% vo Radovi{, 57,4% vo Brod i 62,2% vo Valandovo, odnosno so najniska {umovitost se karakteriziraat centralnite delovi od Republikata. So pokvaliteten {umski fond raspolaga zapadniot del od Republikata (porane{nite op{ti-ni - Gostivar, Ki~evo, Bitola), a vo isto~niot del Berovo, Ko~ani, Vinica i Kr. Palanka. Karakteristi~ni se golemite povr{ini pod golini i neobrasnato {umsko zemji{te nadvor od {umite (217.749 ha), od koi spored procenkite okolu 129.000 ha se pogodni za po{umuvawe. Golinite se najmnogu zastapeni vo porane{nite op{tini [tip 21,1%, Ko~ani 16,8%, Bitola 14,9%, Kriva Palanka 14,5% (od vkupnata povr{ina) itn.

Spored podatocite od {umsko-stopanskite osnovi, odnosno planovi za stopanisuvawe so {umite, vkupnata povr{ina na uredenite {umi i {umsko zemji{te iznesuva 998.054 ha (92% od vkupnite {umski povr{ini) od koi 855.670 ha ili 85,7% se obrasnati povr{ini, a 142.384 ha ili 14,3% se neobrasnato {umsko zemji{te. Neure-deni se okolu 8% od {umskite povr{ini, koi se odlikuvaat so niska produktivnost, a se nao|aat, glavno, vo privatna sopstvenost. Od obrasnatite povr{ini 240.255 ha, ili 28,1% se pod visokostebleni {umi, 581.652 ha, ili 68,0% pod niskostebleni {umi i 33. 763 ha, ili 3,9% se pod {umski kulturi (na vozrast do 20 godini).

Uredenite {umi raspolagaat so vkupna drvna masa od okolu 87 milioni m3 ili 101 m3/ha, od koi: visokosteble-nite raspolagaat so 52 milioni m3 ili 215 m3/ha, niskosteblenite 34 milioni m3 ili 58 m3/ha i {umskite kulturi so 11 milioni m3 ili 34 m3/ha.

Vo Republika Makedonija, vkupni-ot mo`en godi{en se~iv etat iznesuva okolu 1.486.000 m3 bruto drvna masa, ili 75% od vkupniot godi{en prirast (1.970.000 m3). Me|utoa, poradi objek-tivni i subjektivni pri~ini, vkupniot godi{en etat koj se koristi vo site {umi vo Republikata (za 1996) iznesuva 1.118.000 m3, ili 56,8%od godi{niot prirast. Se~ata vo {umite vo 2001 godi e namalen i iznesuva 792.000 m3.

Vo strukturata na obemot na godi{noto (1.118.000 m3) koristewe na drvnite proizvodi, preovladuva ogrevnoto drvo so vkupno koristewe od 844.000 m3 ili 75,5%, potoa sleduva tehni~koto drvo za prerabotka vo drvnata industrija 166.000 m3 ili 14,8%. Otpadokot pri se~a iznesuva 108.000 m3 ili 9,7% od vkupnata bruto ise~ena drvna masa.

Otvorenosta na {umite i kvalite-tot na {umskite pati{ta se nezadovo-litelni. Prose~nata otvorenost iznesuva 6,53 km/1000 ha, ili vkupno 6.228 km {umski pati{ta, {to vo odnos na optimalnata otvorenost od 15 km/1.000 ha e pove}e od skromna, a mekite pati{ta u~estvuvaat so 84%.

[umite pretstavuvaat lovnopro-duktivni povr{ini i `iveali{ta za 48 vidovi krupen i siten dive~ od koi 15 vidovi vlaknest i 33 perjast. Vo Republikata postojat {est ogradeni razmno`uvali{ta za dive~ na vkupna povr{ina od 4.651 ha.

Nad gornata granica na {umskata vegetacija se nao|aat visokoplanin-skite pasi{ta. Ovie pasi{ta, poradi ostrite klimatski uslovi, se koristat 120 do 140 dena vo godinata.

28

Visokoplaninskite pasi{ta se rasprostraneti na viso~iina od 1.000 do 2.764 m.n.v. i zafa}aat povr{ina od 192.486 ha. Od niv 77%, ili 148.529 ha se prostiraat na visokite planini vo Zapadna Makedonija. Najgolemi povr{ini pod ovie pasi{ta se nao|aat na planinite: [ara - 39.396 ha, Jakupica - 19.107 ha, Bistra - 17.102 ha, Osogovo - 14.489 ha, Baba - 11.500 ha, Gali~ica - 10.023 ha i Suva Gora - 10.954 ha.

Celi − zgolemuvawe na povr{inite pod

{umi soglasno globalnata reonizacija i kategorizacija na prostorot i podobruvawe na kvalitetot na {umite preku podobruvawe na vidoviot sostav i preveduvawe na niskosteblenite vo visokostebleni, rekonstrukcija na degradiranite {umi i {ikarite i nivno preveduvawe vo poproduktivni {umi;

− prezemawe na odgleduva~ki merki vo site razvojni fazi, a posebno kaj razvojot na mladite {umi, kako i sproveduvawe na obnovitelni se~i so introdukcija (direktna konverzija) vo mnogu degradiranite nasadi;

− po{umuvawe na terenite kade e izvr{eno razgrani~uvawe na zemji{-teto - bonitirawe, na terenite kade se dobivaat najgolemi efekti (zgolemen prirast, podobruvawe na `ivotnata sredina, turisti~ko-rekreativni celi i dr.) i na terenite kade postoi i druga ekonomska opravdanost i itnost (regulirawe na vodniot re`im, erozivni podra~ja, za{tita na naselbi, pati{ta, vojni, komunalni i drugi objekti, higienski i sanitarni funkcii i sl.);

− voveduvawe na posovremena teh-nika i tehnologija pri koristeweto na {umskite proizvodi i poracionalno koristewe na drvanata masa preku zgolemuvawe na u~estvoto na tehni~koto drvo za smetka na

ogrevnoto i otpadokot pri se~a i izrabotkata na {umski drvni sortimenti;

− zgolemuvawe na otvorenosta na {umite so {umski komunikacii, podobruvawe na kvalitetot na {umskite pati{ta i podobruvawe na uslovite za stopanisuvawe so ostanatite {umski proizvodi;

− za{tita na {umite preku introdukcija na vidovi otporni na bolesti i na {tetnici, primena na soodvetni odgleduva~ki merki, redov-na kontrola, podigawe na pojasi od pirofitni rastenija, postavuvawe i odr`uvawe na prosekite, kontinuira-no sledewe, blagovremeno prezemawe na za{titni merki i dr.

Planski opredelbi Proekcijata za po{umuvawe za

idniot period e napravena vrz baza na postojnite prirodni uslovi, vo prv red klimatskite, geolo{kite i pedolo{-kite, postojnata sostojba na {umite i {umskoto zemji{te, zagrozenosta na zemji{teto od erozija, zagadenosta na vozduhot i sostojbata na `ivotnata i rabotnata sredina, kako i vrz baza na ekonomskite sostojbi vo dr`avata.

Do 2010 god. }e se po{umat vkupno 79.220 ha golini i toa vo {uma 41.300 ha i von {uma 39.920 ha. Od 2011 god. do 2020 god. }e se po{umat 70.780 ha, od koi vo {uma 30.500 ha, a von {uma 40.280 ha. Intenzitetot na po{umuva-we godi{no na golinite, }e iznesuva 6.522 ha, i toa vo {uma prose~no godi{no }e se po{umuva 3.122 ha, a von {uma 3.400 ha, odnosno vo {uma }e se po{umuvaat 47,9%, dodeka von {uma 52,1%. Vo dosega{niot period, od vkupno po{umenite povr{ini, nad 92% se po{umeni so iglolisni drvni vidovi, a samo 7,2% so listopadni drvni vidovi. So proekcijata za po{umuvawe se predlagaat 57% iglolisni drvni vidovi, a 43% lisjarski vidovi na drvja.

29

Po{umuvawa vo {uma i von {uma vo ha po regioni tabela 8 Regioni (porane{ni op{tini) Do 2010 Do 2020 Vkupno Pros. godi{no 1. Berovo 1900 1500 3400 148 2. Bitola 4500 3900 8400 365 3. Brod 1100 1000 2100 91 4. Valandovo 500 400 900 39 5. Veles 5900 5600 11500 500 6. Vinica 2000 2100 4100 178 7. Gevgelija 1500 1200 2700 117 8. Gostivar 1000 1500 2500 109 9. Debar 1000 900 1900 83 10. Del~evo 3200 2000 5200 226 11. Demir Hisar 1300 800 2100 91 12. Kavadarci 3800 2500 6300 274 13. Ki~evo 1320 3000 4320 188 14. Ko~ani 3800 2500 6300 274 15. Kratovo 1600 1400 3000 130 16. Kriva Palanka 1800 1500 3300 143 17. Kru{evo 1100 1800 2900 126 18. Kumanovo 3500 2000 5500 239 19. Negotino 3200 3000 6200 270 20. Ohrid 1750 1500 3250 141 21. Prilep 8000 5700 13700 596 22. Probi{tip 1500 1700 3200 139 23. Radovi{ 2400 2300 4700 204 24. Resen 1600 1600 3200 139 25. Sveti Nikole 3100 3000 6100 265 26. Skopje 5950 6500 12450 541 27. Struga 500 500 1000 43 28. Strumica 2900 2500 5400 235 29. Tetovo 2200 1800 4000 174 30. [tip 5300 5080 10380 451 Vkupno: 79220 70780 150000 6522 Vo degradiranite {umi i {ikari, vo idniot period }e se vr{i rekonstrukcija, so cel da se podobri kvalitetot i maksimalno da se iskoristat prirodnite proizvodni mo`nosti. Rekonstrukcija }e se vr{i

so direktna konverzija i toa vo mnogu degradiranite {umi i {ikari, dodeka vo poo~uvanite niskostebleni nasadi }e se primenuva metodot na indirektna konverzija.

Na~in na unapreduvawe na {umite do 2020 god. tabela 9 Na~in na unapreduvawe na {umite Vkupno vo ha 2010 god. vo ha 2020 god. vo ha 1. Odr`liv razvoj 646.000 286.000 320.000 2. Podobruvawe na {umskiot fond 260.000 130.000 130.000 - Direktna konverzija 100.000 40.000 60.000 - Indirektna konverzija 160.000 70.000 90.000

Predlo`enite odgleduva~ki zafa-

ti zna~itelno }e ja izmenat postojnata sostojba na {umite, so kvalitetna pozitivno promeneta struktura. Edna od mnogu zna~ajnite merki, koja }e pridonese za vidno podobruvawe na {umskiot fond, e direktnata konverzija. Taa }e se izveduva so introdukcija na profitabilni, drvni vidovi. Vo pojasot na dabot gorun }e se

vnesuvaat, glavno, duglazija, bel bor, ela i ari{. Od lisjarskite vidovi drvja }e se vnesuvaat dabot plutwak, dabot gorun, dabot ploska~ i javorot. Vo bukoviot pojas introdukcijata }e se vr{i so ela, bel bor, ari{ i molika. Vo poniskite delovi od daboviot pojas mo`e da se vnesuva crn bor i ~empres od iglolisnite vidovi i

30

dab ploska~, javor, mle~, voden gaber i dab robur. So pomo{ na planiranite odgleduva~ki zafati zna~itelno }e se podobri kvalitetnata struktura na {umite. Taka so po{umuvawata, kako i so direktnata i indirektnata konver-zija, povr{inata pod visokostebleni {umi vo 2010 god. }e se zgolemi od sega{nite 29%, na 40,5%, drvnata rezerva vo niv od sega{nite 178,7 m3/ha

na 191,76 m3/ha, a prirastot od sega{nite 3,45 m3/ha na 4,24 m3/ha. Zastapenosta na niskosteblenite slaboproduktivni {umi }e se namali od sega{nite 61,6% na 51,7%. Drugata kategorija na {umi, {ikari, ~esteri i makii, isto taka, }e se namali od sega{nite 9,4% na 7,8%. Vo nisko-steblenite {umi drvnata rezerva }e se zgolemi na 48,5 m3/ha, a prirastot na 1,72 m3/ha.

Proekcija na {umite spored formata na odgleduvawe vo 2010 god. tabela 10 Povr{ina Drvna masa Prirast ha % m3 m3/ha m3 m3/ha Visokostebleni 395.000 40,5 75.744.540 191,76 1.676.300 4,24 Niskostebleni 505.000 51,7 24.411.500 48,40 869.700 1,72 Drugi 76.440 7,8 768.960 10,06 35.400 0,46 Vkupno: 976.440 100 100.925.000 2.581.400

So proekcijata za 2020 god., sostojbata na {umite spored formata na odgleduvawe u{te pove}e }e se podobruva. Zastapenosta na visoko-steblenite nasadi }e dostigne 465.000 ha, ili 44,7%, a }e se namali u~estvoto na niskosteblenite nasadi na 449.000 ha, ili 48,0%. Kategorijata na drugi {umi, isto taka }e se namali i }e iznesuva 75.560 ha, ili 7,3%. Vo 2020 god. visokosteblenite {umi prose~no }e imaat rezervi od 196 m3/ha i prirast od 4,75 m3/ha. Vo

niskosteblenite {umi drvnata rezerva }e se zgolemi na 49 m3/ha, a prirastot na 1,95 m3/ha. Izvesno zgolemuvawe se planira i kaj drugite kategorii na {umi i toa vo drvnata rezerva na 10,2 m3/ha, a vo porastot na 0,51 m3/ha godi{no.

Kako rezultat na site proekcii za unapreduvawe na {umite i polzuvawe-to na {umskoto zemji{te, sostojbata so povr{inata, kvalitetot, drvnata masa i prirastot zna~itelno }e se podobri.

Proekcija na {umite spored formata na odgleduvawe vo 2020 god. tabela 11 Povr{ina Drvna masa Prirast ha % m3 m3/ha m3 m3/ha Visokostebleni 465.000 44,7 91.279.000 196,3 2.076.160 4,75 Niskostebleni 499.000 48,0 24.451.000 49,0 973.600 1,95 Drugi 75.560 7,3 770.000 10,2 38.540 0,51 Vkupno: 1.039.560 100,0 116.500.000 3.088.300

Proekcija na {umite spored formata na odgleduvawe vo 2020 godina po regioni tabela 12

Drvna masa Prirast Red. br.

Region (porane{ni op{tini)

Povr{ina ha 000 m3 m3/ha 000 m3 m3/ha

1 Berovo 42.300 9.400 222,2 215 5,08 2 Bitola 49.400 6.800 137,7 320 6,48 3 Brod 57.600 5.700 99,0 125 2,17 4 Valandovo 24.800 980 39,5 41,5 1,67 5 Veles 51.600 4.120 79,8 122 2,36 6 Vinica 24.800 4.800 193,5 78 3,15 7 Gevgelija 48.900 6.400 130,9 160 3,27 8 Gostivar 55.300 6.800 123,0 265 4,79 9 Debar 13.200 750 56,8 17,4 1,32

31

10 Del~evo 32.860 2.100 63,9 75 2,28 11 Demir Hisar 27.800 2.950 106,1 71 2,55 12 Kavadarci 50.100 5.860 117,0 122 2,44 13 Ki~evo 51.400 6.800 132,3 175 3,40 14 Ko~ani 24.100 3.920 162,7 78 3,24 15 Kratovo 12.300 1.020 82,9 25,5 2,07 16 Kriva Palanka 27.100 5.100 188,2 77 2,84 17 Kru{evo 12.400 1.010 81,5 24 1,94 18 Kumanovo 29.100 1.510 51,9 63 2,16 19 Negotino 29.800 1.810 60,7 40 1,34 20 Ohrid 49.100 5.320 108,4 135 2,75 21 Prilep 24.300 2.810 115,6 56 2,30 22 Probi{tip 9.600 1.005 104,7 18,9 1,97 23 Radovi{ 45.600 4.810 105,5 126 2,76 24 Resen 25.800 4.860 188,4 98 3,80 25 Sveti Nikole 10.200 485 47,5 85 8,33 26 Skopje 75.100 5.500 73,2 130 1,73 27 Struga 25.300 3.800 150,2 59 2,33 28 Strumica 50.900 5.700 112,0 150 2,95 29 Tetovo 40.200 3.400 84,6 101 2,51 30 [tip 18.600 980 52,7 35 1,88 Vkupno 1.039.560 116.500 112,1 3088,3 2,97

Vo 2010 god. vkupnata povr{ina pod {umi }e iznesuva 976.440 ha, drvnata masa 100.925.000 m3 i godi{niot prirast 2.581.400 m3. Vo 2020 god. vkupnata povr{ina pod {umi }e se zgolemi na 1.039.560 ha, drvnata rezerva na 116.500.000 m3 i vkupniot godi{en prirast }e iznesuva 3.088.300 m3. Vkupniot godi{en prirast na {umite vo Republika Makedonija vo 1996 god. iznesuva 1.969.721 m3, pa spored toa obemot na koristewe na {umite (etatot) }e treba da se proektira vo ramkite na ovie vrednosti, odnosno koristeweto da bide pomalo od vrednosta na prirastot. Sega{niot predviden se~iv etat vo {umite iznesuva 1.486.000 m3/god. i istiot se koristi so 83,6% od predvidenoto, ili okolu 1.242.200 m3/god., od {to na otpadok pri se~a otpa|aat 124.200 m3, dodeka 1.118.428 m3/god. se vkupno proizvedeni {umski drvni sortimenti.

Realno e da se o~ekuva deka do 2020 god. }e se postigne celosno koristewe na predvideniot etat od 1.486.000 m3/god., pri {to se o~ekuva i proizvodstvo na okolu 1.319.000 m3/god. {umski drvni sortimenti i okolu 147.000 m3/god. otpadok pri se~a. Na ova koristewe na {umite treba da se dodade i etatot od odgleduva~kite merki (proredi) koj do 2020 god. se predviduva da dostigne 184.000 m3/god., od koi 156.000 m3/god. }e se dobijat {umski drvni sortimenti, dodeka 28.000 m3/god. }e bide otpadok pri se~a. Spored toa, vkupniot godi{en etat od site {umi vo Republika Makedonija, kako proekcija za koristewe na etatot do 2020 god., }e iznesuva 1.650.000 m3/god., od koi 1.475.000 m3/god. }e bidat {umski drvni sortimenti, dodeka 175.000 m3/god. }e bidat otpadok pri se~a i izrabotka na {umskite drvni sortimenti.

32

Struktura na proekcijata na obemot na koristewe na drvnite proizvodi, odnosno {umskite drvni sortimenti po vidovi na {umi vo 000 m3/god. tabela 13

^etinarski drvni vidovi Vid na proizvod Listopadni

drvni vidovi prirodni {umi ve{ta~ki {umi ({umski kulturi)

Vkupno

2010 2020 2010 2020 2010 2020 2010 2020 [um. sort. 1.108 1.161 97 158 68 156 1.273 1.475 Otpadok 123 129 11 18 12 28 146 175 Vkupno 1.231 1.290 108 176 80 184 1.419 1.650

Proekcija za vkupniot obem na koristewe na {umskite drvni sortimenti (proizvodi) po vidovi na {umski drvni sortimenti vo 000 m3/god. tabela 14 Trupci za

bi~ewe Trupci za fur- nir i lupewe

Drugo tehni~ko drvo Vkupno tehni~ko drvo Ogrevno

drvo Vkupno

lis. ~et. lis. ~et. lis. ~et. lis. ~et. Σ Proekcija do 2010 m3 194 105 4 2 11 2 209 109 318 955 1.273 % 15,23 8,25 0,32 0,16 0,96 0,16 16,48 8,56 24,98 75,02 100,00 Proekcija do 2020 m3 215 275 5 4 11 5 231 284 515 960 1.475 % 14,58 18,64 0,34 0,27 0,75 0,34 15,66 19,25 34,92 65,08 100,00

Spored dadenite podatoci, proekcijata za obemot na koristewe na drvnite proizvodi do 2010 god. }e iznesuva 1.273.000 m3/god. Pritoa, se predviduva odnosot pome|u tehni~koto i ogrevnoto drvo da bide 25:75, odnosno se predviduva zgolemuvawe na procentualnoto u~estvo na tehni~koto vo odnos na ogrevnoto. Vo apsoluten iznos, proizvodstvoto na ogrevno drvo }e dostigne 955.000 m3/god., {to pretstavuva zgolemuvawe od 111.000 m3, ili 13,1% vo odnos na 1996 god. Proekcijata za obemot na proizvod-stvo na tehni~ko drvo predviduva koli~ina od 318.000 m3/god. {to pretstavuva zgolemuvawe od 112.000 m3, ili 54,37% vo odnos na sostojbata od 1996 god. So proekcijata do 2020 god. }e se postigne proizvodstvo od 1.475.000 m3/god., a odnosot na u~estvoto pome|u tehni~koto i ogrevnoto drvo se zgolemuva vo korist na tehni~koto drvo (35: 65). Za taa cel }e se izvr{i:

− rekonstrukcija i modernizacija vo proizvodstvoto na: pilena gra|a, se~en furnir, {perplo~i, lupen furnir za sedi{ta, lupen furnir za

ambala`a, surovinski plo~i od iverki, briketi;

− podigawe na novi kapaciteti za proizvodstvo na: lupen furnir koj }e se koristi za kombinirani vodootporni plo~i (Kavadarci i Ki~evo), celuloza po sulfitna postapka (Ki~evo), proizvodstvo na otpresoci (Kavadarci, Miravci, Prilep i Skopje), kombinirani vodootporni plo~i (Kavadarci i Ki~evo), proizvodstvo na briketi. Proekcijata za prostornoto razmestuvawe na kapacitetite za briketirawe, se bazira, pred se, vrz osnova na alimentacionoto podra~je na sozdavawe na otpadocite. Briketite koi }e se proizveduvaat }e baziraat na otpadocite pri se~a 168.600 m3, otpadocite koi se sozdavaat vo prerabotkata i obrabotkata na drvoto 238.200 m3, ili 143.000 toni i otpadoci koi se sozdavaat vo zemjodelieto 310.000 toni. Vrz osnova na ovie otpadoci, osven postojnite kapaciteti, do 2020 god. se predviduva podigawe na pogoni za proizvodstvo na briketi i toa na osnova na surovinata koja se dobiva od:

33

− otpadoci koi se sozdavaat vo prerabotkata i obrabotkata na drvoto vo: Skopje, Brod, Gostivar, Kavadarci, Ki~evo, Ko~ani, Kriva Palanka, Kumanovo, Prilep, Struga i Strumica, a vkupniot kapacitet na ovie pogoni }e iznesuva 30.000 toni godi{no;

− otpadoci koi se sozdavaat pri se~a vo {umite vo op{tinite: Berovo, Bitola, Brod, Valandovo, Vinica, Gevgelija, Gostivar, Debar, Del~evo, Demir Hisar, Kavadarci, Ki~evo, Ko~ani, Kratovo, Kriva Palanka, Kru{evo, Kumanovo, Demir Kapija, Ohrid, Prilep, Probi{tip, Radovi{, Resen, Sveti Nikole, Struga, Strumica, Tetovo, Veles, [tip, ^air i Kisela Voda, a vkupniot kapacitet na pogonite }e iznesuva 15.000 toni.

− otpadoci koi se sozdavaat kako nus proizvod vo zemjodelstvoto vo: Bitola, Valandovo, Gevgelija, Demir Hisar, Kavadarci, Ki~evo Kumanovo, Negotino, Ohrid, Prilep, Radovi{, Resen, Struga, Strumica, Veles, [tip i Kisela Voda, so vkupen godi{en kapacitet na briketi od 20.000 toni. Povr{ini pogodni za odgleduvawe na drugi {umski proizvodi, vo granicite na {umata, ima dovolno. Spored procenkite, za zastapenosta na ostanatite {umski proizvodi (lekoviti i drugi industriski bilki, {umski plodovi, gabi i sl.) na povr{ina od okolu 330.000 ha {umi i {umsko zemji{te (27% od vkupnata povr{ina na {umite i {umskoto zemji{te) sekoja godina se producira okolu 50.000 t sve`a biomasa na ostanati {umski proizvodi, odnosno

okolu 15.000 t korisna biomasa vo suva (pazarna) sostojba.

Optimalnata gustina na patnata mre`a pretstavuva tehni~ko-ekonomski pokazatel za stepenot na otvorenosta na {umata so {umski pati{ta, izrazen vo metri dol`ini na eden hektar {umska povr{ina, koj obezbeduva minimalni vkupni tran-sportni tro{oci. Taa e promenliva golemina i zavisi od konkretnite uslovi. Vo 2020 god. gustinata na patnata mre`a }e iznesuva 10,75 m/ha, a u~estvoto na mekite pati{ta }e se namali na 77%.

Trgnuvaj}i od prirodnite uslovi i od koncepcijata za razvoj na lovstvoto vo Republikata se izdvoeni 11 lovnostopanski regioni, i toa: Pelagonisko (Prilep, Bitola, Demir Hisar i Kru{evo); Ohridsko-prespansko (Resen, Ohrid, Struga i Debar); Ki~evsko-brodsko (Ki~evo i Makedonski Brod); Polo{ko (Gostivar i Tetovo); Skopsko-kumanovsko (Skopje i Kumanovo); Srednovardarsko (Veles i Sveti Nikole); Krivore~ko (Kratovo i Kriva Palanka); Bregalni~ko (Probi{tip, Ko~ani, Vinica i [tip); Vlainsko-male{evsko (Del~evo i Berovo); Strumi~ko (Radovi{ i Strumica); Dolno - vardarsko (Kavadarci, Negotino, Valandovo i Gevgelija).

Od vkupnata teritorija na Republika Makedonija za razvoj na lovstvoto odgovaraat slednive povr{ini: za krupen dive~ 1.198.312 ha; za siten dive~ 1.171.340 ha, ili vkupno 2.369.659 ha (90%).

Lovnoproduktivni povr{ini po vidovi na dive~ tabela 15 Vid na dive~ Lovna

povr{ina Vo nacionalni parkovi

Obi~en elen 269.876 ha 29.000 ha Srna 984.709 ha 40.209 ha Divokoza 90.555 ha 24.165 ha Diva sviwa 688.037 ha 21.657 ha Div zajak 1.034.625 ha Polska erebica 447.910 ha Erebica kamewarka 212.230 ha Loven fazan 75.220 ha

34

Prirodniot na~in vo odgleduvawe-to na dive~ot }e bide dominanten. Ve{ta~kiot na~in }e se primenuva vo odgleduvawe na siten dive~, a posebno kaj lovniot fazan i eventualno polskata erebica. Kombiniranoto odgleduvawe }e se primenuva kaj lovniot fazan.

Naseluvaweto na dive~ot }e se vr{i za obi~niot elen, preku izgradeni ~etiri reprocentri na povr{ina od okolu 250.000 ha; za muflonot i elenot lopatar do 2010 god. }e se izgradat 6 ogradi za odgleduvawe i zastrel na povr{ina od okolu 2.000 ha; lovniot fazan vo periodot do 2010 god. }e se naseluva so po okolu 35.000 dvomese~ni piliwa, a od 2010-2020 god. naseluvaweto }e se zgolemi na 55.000 primeroci godi{no. 2.3. MINERALNI RESURSI

Pojdovni osnovi Rudnoto bogatstvo na Republika Makedonija e raznovidno, no so relativno mali istra`eni rezervi. Registrirani se metali~ni, nemeta-li~ni i energetski mineralni surovi-ni, ~ii le`i{ta se eksploatiraat, a najgolem broj od niv se nedoistra`eni. Metali~nite mineralni surovini se {iroko rasprostraneti. Najbogati i najkvalitetni se olovo-cinkovite rudi zastapeni vo Isto~na

Makedonija, kade se vr{i i nivnata eksploatacija vo postojnite rudnici Zletovo, Sasa i Toranica. Rudite na crnite metali (`elezo, hrom, mangan) naj~esto sodr`at nizok procent na metal, ili se iscrpeni rudnite rezervi.

Raznovidniot geolo{ki sostav i geolo{ko-tektonskata evolucija na terenite na Republika Makedonija ovozmo`ile da se sozdadat golem broj na le`i{ta, nao|ali{ta i pojavi na razli~ni nemetalni mineralni suro-vini od koi, od ekonomski aspekt, najperspektivni se: karbonatnite surovini (mermer, travertin, varovni-ci, dolomiti, magnezit, laporci), siliciskite tvorbi (kvarc, kvarcit, kvarcen pesok, opalit, perlit, tufovi), feltspatite (natriski, kaliski), gipsot, arhitektonsko-grade`niot kamen (granit, gnajs), bazaltot, dijabazot i drugi. Energetskite mineralni potencijali na Republikata se skromni, kako po struktura, taka i po raspolo`ivite rezervi. Jaglenot vo vid na lignit e najgolemoto energetsko mineralno bogatstvo rasprostraneto vo: Pelago-niskiot, Berovsko-del~evskiot, Resen-skiot, Stru{kiot, Skopskiot i Ki~evskiot sedimenten basen.

Koli~ini rudni rezervi na metali~ni mineralni surovini tabela 16 R u d n i r e z e r v i (t) Rudi na: A B C1

Potenc. rezervi (t)

Antimon Sb 622.459 250.307 63.865 Arsen As 566.477 204.231 Bakar Cu 608.770 36.991.340 62.695.295 802.943.422 @elezo Fe 1.236.500 8.303.618 8.924.800 30.000 Srebro Ag 5.627.310 15.675.704 24.196.011 691.837.625 Zlato Au 608.770 36.991.340 59.960.295 802.943.422 Mangan Mn 344.553 2.143.543 3.738.271 1.070.013 Molibden Mo 585.000 Nikel Ni 2.869.842 16.004.170 18.812.012 308.975.086 Olovo-cink Pb-Zn 5.627.310 15.675.704 24.196.011 691.837.625 Hrom Cr 7.514 16.443 76.026 4.000 Titan Ti 1.000.000

35

Koli~ini na rudni rezervi na energetski mineralni surovini tabela 17 R u d n i r e z e r v i Energetski mineralni surovini A B C1

Potencijalni rezervi

Jaglen C 77.800.000 232.200.000 179.300.000 1.821.830.000 t Rudi na uran U3O8 368.000 1.539.000 t Lesno zapal. {krilci 175.198.561 48.556.464 200.000.000 t Treset A+B+S1 rezervi = 720.821 m3 850.000 m3 Geotermalna energija 172,9 MWt Zna~itelni

Koli~ini rezervi na podzemni vodi tabela 18 Kategorija rezervi Podzemni vodi A B C1

Potenc. rezervi

Site vidovi na izdani 11,46 m3/sek B + C1 = 23,58 m3/sek

Celi − podigawe na povisoko nivo na

stepenot na istra`enosta na site mineralni surovini vo Republikata so prioritetno i intenzivno istra`uva-we na nao|ali{tata i pojavite na olovo-cinkanite i bakarnite rudi i na mermerot;

− primena na sovremeni tehnolo-gii i tehniki vo rudnicite za eksploatacija na surovinite;

− definirawe i ureduvawe na na~inot, uslovite i kriteriumite za anga`irawe na stranski kapital vo vkupnata problematika na mineralni-te surovini (istra`uvawe, eksploata-cija i prerabotka);

− namaluvawe na degradacijata na sredinata vo procesot na eksploata-cija i prerabotkata na rudite i sanirawe i rekultivirawe (tehni~ko i biolo{ko) na degradiranite i zagrozenite povr{ini so eksploata-cija na rudite i deponiite na jalovina;

− za{tita na zonite, revirite i rudnite le`i{ta od neplanska izgradba na vremeni i trajni grade`ni objekti.

Planski opredelbi

- Reonizacija na rudnite nao|ali{ta

Respektiraj}i go geolo{kiot sostav, tektonskiot sklop, procesite na sedimentacija i magmatska mobilnost kako osnovni prirodni predispozicii vo sozdavaweto na

rudnite le`i{ta, nao|ali{ta i rudni pojavi, na teritorijata na Republikata se izdvoeni {est osnovni rudni reoni:

1. Zapadnomakedonskiot masiv - prostorot zapadno od linijata Radu{a-Skopje-Solunska Glava-Bitola do dr`avnata granica so Albanija.

2. Pelagonidite - sredi{niot del na teritorijata na Republikata pome|u s. @ivojno i rudnikot Al{ar (vo neposredna blizina na makedonsko-gr~kata granica na jug, pa kon SSZ do linijata s. Dra~evica - s.Vra`ale na okolu 10 km ju`no od Skopje).

3. Vardarskata zona - vo pravecot SSZ-JJI, od linijata Radu{a -s.Tabanovce na severnata dr`avna granica, kon JJI po linijata rudnik Al{ar - s. Nikoli} kaj Dojranskoto Ezero, go zazema sredi{niot del na dr`avata.

4. Kratovsko-zletovskata vulkan-ska oblast - severoisto~niot del od dr`avnata teritorija so prostor pome|u ju`nite padini na planinata Kozjak - Kumanovskoto i Ko~anskoto Pole na jugoistok.

5. Srpsko-makedonskiot masiv - isto~niot del od teritorijata na Republikata, isto~no od linijata s. ^etirce (vo blizina na severnata granica) - Pantelej (Ko~ansko) - Oreovica (Radovi{ko) - Strumica - s. Nikoli} - do isto~nata granica kon Bugarija, vo jugo - isto~niot del so Grcija.

36

6. Kenozojskite sedimentni baseni se najmladite ezerski, a verojatno i marinski sedimentacioni baseni, so razli~na kenozojska starost i razli~na litolo{ka i geotektonska gradba (polo{kiot, skopskiot, kuma-novskiot, slavi{kiot, ov~epolskiot, del~evsko-peh~evskiot, strumi~kiot, tikve{kiot, pelagoniskiot, resenski-ot, debarskiot i stru{kiot).

Prioritetni surovini za geolo{ko istra`uvawe

Zapadnomakedonski masiv: − Metali - prv prioritet,

nao|ali{tata i pojavite na `elezo, `elezno-manganovi i manganovi rudi; vtor, molibdenovite i olovo-cinkovite rudi; tret, indikaciite na volfram i bakarno-molibdenovi rudi.

− Nemetali (dominantni vo ovoj region) - prv prioritet, dolomitite, varovnicite, mermerite, gipsot i travertinite; vtor, sijenitite i kvarcitot i oniks.

− Vodi - prv prioritet, vodata za piewe-karsnite izvori i termalnite vodi (za hidrogeolo{ki istra`uvawa vo ramkite na idnite koncepcii za vodosnabduvawe na naselenieto i iskoristuvaweto na geotermalnata energija).

Pelagoniski masiv: Dominantno mesto vo prioritetite za geolo{ki istra`uvawa imaat nemetalite i mineralnite vodi, dodeka metalite zasega zaslu`uvaat nezna~itelno vnimanie.

− Metali - prv prioritet, uranot (kako energetska surovina) spored geolo{kata predispozicija i brojnos-ta na dosega registriranite nao|ali{ta i pojavi; vtor, retkite i rasejani elementi vrzani za pelagonskite graniti; tret, ostanati-te metali - kalajot, molibdenot, volframot, olovoto i cinkot (na indikacisko nivo).

− Nemetali - prv prioritet, mermerite, granitite, gnajsot, dijatomitite, oniksot, distenot i granatite (indicii za ekonomski mo{ne zna~ajni rezervi); vtor, muskovitot i feldspatite.

− Vodi - prv prioritet, vodata za piewe i mineralnite vodi (kiselite i solenite).

Vardarska zona: − Metali - prv prioritet, hromot,

`elezno-niklenite rudi, antimon-arsen-taliumovite rudi i bakarot; vtor, rasipnite nao|ali{ta na zlato vo nanosite na Vardar i pritokite; tret, olovoto i cinkot, srebroto, volframot, `ivata i drugite metali.

− Nemetali - prv prioritet, glinite, laporcite, varovnicite, bazaltite i dijabazite (kako grade`ni materijali i surovini so golemi mo`nosti za pronao|awe na novi le`i{ta); vtor, kvarcnite pesoci, magnezitite, travertinite, talkot i krovnite {krilci.

− Vodi - prv prioritet, vodata za piewe od aluvionite i karstot, termalnite i mineralnite vodi.

Kratovsko-zletovska vulkanska oblast:

− Metali - prv prioritet, potencijalnite mo`nosti za otkriva-we na polimetali~ni rudi na olovo, cink, bakar, bizmut, kadmium, srebro, zlato i uran.

− Nemetali - prv prioritet, tufovite, sekundarnite kvarciti, bentonitite, opalskite bre~i i drugite siliciti (so golemi potenci-jalni mo`nosti za otkrivawe ekonomski zna~ajni rudni le`i{ta); vtor, pojavite na perlitite, alunitite, pirofilitite, zeolitite i dr.

− Vodi - prv prioritet, termo-mineralnite vodi kako hidrogeoterma-

37

len fluid; vtor, vodite za piewe vo aluvionite na pogolemite reki.

− Energetski surovini - prv prioritet, uranot, hidrogeotermalna-ta i petrogeotermalnata energija i bituminoznite glinci.

Srpsko-makedonski masiv: Specifi~nata geolo{ko-

tektonska gradba e predispozicija za negoviot metalogenetski potencijal, {to e od osoben interes za idnite geolo{ki istra`uvawa.

− Metali - prv prioritet, polimetali~nite rudi na olovoto, cinkot, bakarot, zlatoto i srebroto; vtor, srebroto, bizmutot, kadmiumot i drugite prate~ki metali vo polimetali~nite rudi i podra~jata so antimon i `elezno-titanoski rudi.

− Nemetali - prv prioritet, kvarcot, kvarcitot i feltspatite; tret, vermikulitite i grafitot.

− Vodi - vtor (tret) prioritet, vodata za piewe i termo-mineralnite vodi.

Kenozojski sedimentni baseni: − Metali - tret prioritet,

pojavite na zlato i platinskata grupa na metali i retkite i rasejani elementi.

− Nemetali - prv prioritet, tularskite glini, pesocite i ~akalite (za istra`uvawe i obezbeduvawe na novi rudni le`i{ta i rezervi).

− Vodi - prv prioritet, vodata za piewe, termalnite i mineralnite vodi (so najgolemi mo`nosti za otkrivawe na novi ekonomski zna~ajni rezervi i le`i{ta).

− Energetski surovini - prv prioritet, niskokalori~nite jagleni; tret, bitumenoznite glinci i pretalo`enite pojavi na uran.

- Prioritetni surovini za eksploatacija

Raspolo`ivite bilansni rudni rezervi na mineralni surovini vo

postojnite rudni le`i{ta, po ve}e definiranite regioni, se osnova vo planiraweto na idnata eksploatacija. Izborot (po prioritet) na konkretni le`i{ta za eksploatacija se smeta za dinami~na promenliva kategorija i zavisi od pove}e promenlivi faktori so pazaren, strategiski i razvoen (tehni~ko-tehnolo{ki) i finansisko-investicionen karakter.

Zapadnomakedonski masiv: − Metali - prv prioritet,

rezervite na mangan (ostanatite metali se bez pogolemo ekonomsko zna~ewe).

− Nemetali - prv prioritet, dolomitite, varovnicite, mermerite, gipsot, travertinot, sijenitite i kvarcitite (spored rasplo`ivite rudni rezervi).

− Vodi - vodata za piewe i termo-mineralnite vodi se so zna~ajni potencijalni mo`nosti za eksploatacija.

Pelagoniski masiv: − Metali - vtor prioritet,

nao|ali{tata na uran (kako metal i energetska mineralna surovina, no oskuden so bilansni rezervi).

− Nemetali - prv prioritet, le`i{tata na mermerite, granitite, gnajsevite, dijatomitite i oniksot; vtor, nedovolno definiranite rezervi na feltspatite.

− Vodi - prv prioritet, vodata za piewe od aluvijalnite nanosi, mineralnite (soleni i kiseli) vodi.

Vardarska zona: − Metali - prv prioritet, rudnite

le`i{ta na bakarot, fero-nikelot, arsensko-antimonovite i taliumovite rudi, rasipnite nao|ali{ta na zlato i oskudnite rezervi na hrom (so heterogena metalogenija i razli~ni ekonomski zna~ewa za eksploatacija); tret, nedoistra`enite nao|ali{ta na olovo i cink, srebroto i volframot.

38

− Nemetali - prv prioritet, glinite, varovnicite, bazaltite i dijabazite; vtor, kvarcnite pesoci, talkot i krovnite {krilci.

− Vodite - prv prioritet, vodata za piewe od aluvionite na pogolemite reki, termalnite vodi (vo vid na nositeli na geotermalnata energija) i mineralnite vodi.

Kratovsko-zletovska vulkanska oblast:

− Metali - prv prioritet, olovoto, cinkot, bakarot, srebroto, zlatoto, bizmutot i kadmiumot (naj~esto se vo vid na kompleksni polimetali~ni rudi); uranskoto rudno le`i{te vo ramkite na edinstven eksploatacionen sistem od pove}e mali uranski le`i{ta zaslu`uva ekonomsko vnimanie.

− Nemetali - prv prioritet, tufovite, sekundarnite kvarciti, bentonitite, opalskite bre~i i drugite siliciti.

− Vodi - prv prioritet, termo-mineralnite vodi (geotermalnata energija) i istra`nite hidrogeoter-malni sistemi; tret, vodata za piewe (oskudna i toa samo vo aluvionite na pogolemite reki).

Srpsko-makedonski masiv: − Metali - prv prioritet,

polimetali~nite rudi na oboenite metali na olovoto, cinkot, bakarot, srebroto, zlatoto, kadmiumot i bizmutot (so najgolemi bilansni i potencijalni rezervi); vtor, titano-magnetitskite i magnetitskite rudi na `elezoto, antimonitskite rudi i nivnite rezervi.

− Nemetali - prv prioritet, kvarcot, kvarcitot i feltspatite (so zna~ajni bilansni rezervi).

− Vodi - bez pogolemo ekonomsko zna~ewe.

Kenozojski- sedimentni baseni: − Metali - nedovolno istra`eni i

za dogledno vreme besperspektivni, osven `elezoto vo delovi na Zapadna Makedonija.

− Nemetali - prv prioritet, tularskite glini, pesocite i ~akalite (kako surovini i prirodni grade`ni materijali so golemo ekonomsko zna~ewe).

− Vodi - prv prioritet, vodata za piewe, termalnite i mineralnite vodi (so golemi rezervi vo mladite ezerski sedimentacioni baseni, ili po nivnite obodni delovi, zna~ajni vo re{avaweto na vodosnabduvaweto na naselbite i bawsko-terapevtskite le~ili{ta).

− Energetski surovini - prv prioritet, rudnite le`i{ta na jaglenot - lignitot (najgolemi rudni le`i{ta i osnova na elektroenerget-skiot sistem na Republika Makedonija); tret, uranot. 2.4. VODNI RESURSI I VODOSTOPANSKA

INFRASTRUKTURA

Pojdovni osnovi

- Raspolo`ivi koli~ini na voda Republika Makedonija zafa}a del

od slivovite na r. Vardar, r. Crn Drim i r. Strumica. Na celata nejzina teritorija 84% od vodite se domicilni, a samo 16% se nadvore{ni vodi koi doa|aat vo Republikata. Za podobro sogleduvawe na raspolo`ivite i potrebnite koli~ini na voda teritorijata na Republikata e podelena na 15 vodostopanski podra~ja vo osnovnite slivovi na rekite: Vardar, Crn Drim i Strumica.

39

Karakteristi~ni proteci po vodostopanski podra~ja za periodot 1961/1990 god. tabela 19

Sredno god. protoci 75% su{na god. 98%su{na god. Sliv Vodostopansko podra~je m3/sek. W 106m3/god. m3/sek. W106 m3/god. m3/s W106 m3/god. Polog 25,23 795,0 21,40 675,0 8,80 277,0 1. Vardar Skopsko 65,33 2.060,0 55,20 1.741,0 23,50 741,0

2. Treska G. Treska 27,35 862,0 18,30 577,0 9,10 287,0 3. P~iwa P~iwa 12,56 396,0 10,10 318,0 5,10 161,0 4. Vardar S. Povardarje 134,50 4.242,0 101,00 3.185,0 43,60 1.375,0

Gorna Bregalnica 6,74 212,0 4,85 153,0 2,68 85,0 5. Bregalnica S. i D. Bregalnica 13,70 432,0 9,33 294,0 3,90 123,0

Pelagonija 21,61 682,0 15,80 498,0 5,13 162,0 6. Crna Reka *S.i D. Crna Reka 29,30 924,0 21,45 676,0 7,75 244,0 7. Vardar Dolen Vardar 144,90 4.570,0 106,00 3.343,0 44,90 1.416,0 8. Dojran Dojran nema informacii za istekuvaweto 9. Strumica Strumica 4,20 132,0 1,70 54,0 0,48 15,0

Prespa nema informacii za istekuvaweto Ohrid-Stru{ko nema informacii za istekuvaweto 10. Crn Drim Debarsko 52,00 1.640,0 26,30 829,0 12,60 937,0

Vkupno izlez: 201,10 6.342,0 134,00 4.226,0 58,77 1.853,0 * Informaciite se preneseni od Rasimbegov Most vo odnos na porastot na slivot, so namaleno

specifi~no istekuvawe i so ogled na bilansot za Demir Kapija na rekata Vardar. Vo Republika Makedonija regi-strirani se 4.414 izvori, so vkupna izda{nost od 31,43 m3/sek., ili 991,90 h 106 m3/god. od koi 58 se so izda{nost nad 100 l/sek Isto~na Makedonija, t.e. celata teritorija levo od r. Vardar e

siroma{na so voda. Vo ovoj del se registrirani samo sedum izvori so izda{nost pogolema od 10 l/sek. Postojat tri prirodni ezera so relativno golema koli~ina na voda.

Povr{ina, vodna koli~ina na prirodnite ezera vo R. Makedonija i nivna zastapenost po dr`avi tabela 20

Zastapenost po dr`avi Ezero

Vkupna povr{ina km2 R.M km2 R. Albanija km2 R. Grcija km2

Vkupna koli~ina na voda 106 m3

Ohridsko Ezero 348,8 229,9 118,9 50.683,430 Prespansko Ezero 274,0 176,8 49,4 47,8 4.775,000

Dojransko Ezero 43,0 27,4 15,6 427,000 Za iskoristuvawe na postojniot

hidrolo{ki potencijal, na rekite se izgradeni 19 golemi i nad 100 mali akumulacii so vkupna zafatnina od 1.854 milioni m3 voda. Za kvalitetot, izda{nosta i koli~inata na podzemnite vodi sé u{te ne postojat soodvetni i dovolni soznanija. Podetalni ispituvawa se izvr{eni edinstveno vo periodot od 1963 do 1975 god. koga se izdvoeni hidrogeolo{ki edinici za slivovite na r. Goren Vardar, r. Treska, r. Crn Drim, Crna Reka, r. Dolen Vardar i Isto~na Makedonija.

Kako poseben vid na podzemni vodi izdvoeni se nao|ali{tata na termal-nite, termomineralnite i mineralni-te vodi ~ija izda{nost e okolu 29,10 m3/god. Geotermalnite izvori so svojata energija, vo zadovoluvawe na vkupnite potrebi od energija vo Makedonija u~estvuvaat so 0,5% godi{no.

Koristewe na vodite

Vo Republika Makedonija vo site op{tinski centri se izgradeni javni vodovodi, no kaj site postoi nedostatok na dovolni koli~ini na voda. Sega{nite koli~ini na voda

40

zafateni od izvori, bunari, vodoteci i akumulacii iznesuvaat 317.284 h 103 m3/god., a potrebite utvrdeni spored usvoenite normi za potro{uva~ka iznesuvaat: - za naselenie 207.994 h 103 m3/god. - za turisti 6.258 h 103 m3/god. - za industrija 274.147 h 103 m3/god. - vkupno: 488.399 h 103 m3/god. Republika Makedonija raspolaga so okolu 657.689 ha obrabotliva zemjodelska povr{ina, od koja pogodni za navodnuvawe se 370.850 ha, ili 56%. So sistemi za navodnuvawe pokrieni se 126.617 ha, za koi e potrebna vodna koli~ina od 899.335 h 103 m3/god. Sega se navodnuvaat samo 50.000 do 60.000 ha. Kaj pove}eto magistralni, glavni kanali i detalnata mre`a, kaj sistemite za navodnuvawe, oblogata e vo lo{a sostojba, a, isto taka, ne funkcionira vo potpolnost vgradena-ta hidromehani~ka oprema, zaradi {to se javuvaat zagubi na voda koi se dvi`at od 20 do 40%. Za odgleduvawe na toplovodnite ribi izgradeni se ribnici na povr{ina od 695 ha, so godi{no proizvodstvo od 445 toni, za koi e potrebno vodno koli~estvo od 16,68 h 106 m3. Od vkupniot tehni~ki iskoristiv hidroenergetski potencijal od 6.436 GWh vo Republika Makedonija dosega se iskoristeni 30,5%, od koi so hidroelektranite vo slivot na r. Vardar 23,6% i so hidroelektranite na r. Crn Drim 6,9%. Vo energetskiot konzum pokraj hidroelektranite se vklu~eni i odreden broj termoelektrani koi za tehni~ki i tehnolo{ki potrebi tro{at 1,7 m3/sek.

- Za{tita na vodite Izgradenost na kanalizacionite mre`i za otpadni vodi so nad 80% ima vo 12 naseleni mesta; od 60% do 80% vo 8; a pod 60% vo 5 naseleni mesta.

Vo Republika Makedonija izgrade-ni se tri postroj}i za pre~istuvawe na komunalnite otpadni vodi, za: Makedonski Brod, Ohrid i Struga so del od turisti~kite lokaliteti; Dojran i Resen. Mal del od industriskite otpadni vodi se pre~istuvaat, glavno, so mehani~ki tretman. Sostojbata na sistemite za odvodnuvawe vo Republika Makedonija ne zadovoluva poradi necelosnata pokrienost na zagrozenite povr{ini od prekumerna vlaga (80.395 ha), kako i nedovolnite sredstva za odr`uvawe. Od poplavi na stogodi{na voda zagrozeni se 102.000 ha, od koi vo slivot na r. Vardar 87.000 ha, vo slivot na r. Crn Drim 6.000 ha i vo slivot na r. Strumica 9.000 ha. Od 20-godi{ni golemi vodi zagrozeni se 86.000 ha i od 10-godi{ni vodi zagrozeni se 67.000 ha. Od vkupnata dol`ina na vodoteci-te (559,6 km) koi treba da se reguliraat, regulacijata e izvr{ena samo na dol`ina od 180,0 km. Za{titni nasipi se izgradeni vo dol`ina od 359 km (koi za{tituvaat 152 naselbi, 122 km `elezni~ki prugi, 555 km pati{ta i 137.000 ha zemji{te.) Republika Makedonija spa|a vo zemjite so najaktivni erozivni procesi vo Evropa. So razli~en intenzitet na erozija zafateni se 96,50% od nejzinata teritorija. So pojaki kategorii na razornost (I-III) opfateni se 36,65% od teritorijata na Republikata. Produkcijata na nanos iznesuva 14,7 h 106m3/god. i pronosot 6,1 h 106 m3/god. Produkcijata na nanos vo slivovite na akumulaciite iznesuva 6,8 h 106m3/god. i pronos 2,7 h 106 m3/god., utvrdena preku merewe na istalo`eni-ot nanos za pogolemite akumulacii i procenka i presmetka za pomalite akumulacii.

41

Celi − obezbeduvawe na dovolna

koli~ina kvalitetna voda, prvenstve-no za vodosnabduvawe na naselenieto i za site drugi dejnosti koi proizlegu-vaat od sega{niot i planiraniot razvoj na Republikata, kako pojdovna osnova i cel vo razvojot vo vodostopanstvoto;

− tretman na vodata kako ekonom-ska kategorija so {to }e se ovozmo`i optimalno upravuvawe so vodite pri nivnoto kompleksno koristewe;

− maksimalno koristewe na lokalnite izvori na povr{inskite i podzemnite vodi za vodosnabduvawe;

− permanentno istra`uvawe na podzemnite vodi vo obem {to }e gi definira potencijalnite resursi;

− odreduvawe za{titni zoni na sega{nite i idnite mo`ni izvori{ta (povr{inski vodoteci, podzemni vodi i akumulacii) i odreduvawe na merki za za{tita;

− spre~uvawe oddelni parcijalni re{enija koi }e go ote`nuvaat ili onevozmo`uvaat idniot razvoj na kompleksni pozitivni vodostopanski re{enija;

− maksimalno zafa}awe na mo`nite izvori{ta vo regionalni sistemi so {to }e se ovozmo`i prefrlawe na vodite od edno vo drugo vodostopansko podra~je za dolgoro~no zadovoluvawe na potrebite od voda vo su{nite vodostopanski podra~ja;

− koristewe na pogolemite izvori na povr{inski i podzemni vodi, kako i pove}enamenskite akumulacii (vo prv red akumulaciite vo gornite delovi od slivovite) kako glavni izvori na regionalnite sistemi. Izvori{tata za vodosnabduvawe treba da se dimenzioniraat na 98% obezbedenost;

− revitalizacija i modernizacija na sistemite za vodosnabduvawe i navodnuvawe so cel da se namalat

zagubite na voda i da se zgolemi stepenot na iskoristenost;

− obezbeduvawe voda za tehnolo{-ki procesi od vodoteci ili akumulaci-i (so 98% obezbedenost) so maksimal-no racionalizirawe na potro{uva~ka-ta, pove}ekratno iskoristuvawe na vodata i osovremenuvawe na tehnolo{kiot proces;

− izgradba na akumulacii za godi{no i pove}egodi{no izramnuva-we na protocite;

− koristewe na pove}enamenski akumulacii kako glavni izvori za navodnuvawe. Navodnuvaweto treba da bide so 75% obezbedenost;

− primena na novi tehniki za navodnuvawe, so cel maksimalno da se iskoristi vodata;

− celosno koristewe na hidropotencijalot na vodotecite vo sklop na pove}enamenski sistemi. Mali hidroelektrani mo`at da se gradat nezavisno, na mesta koi nema da gi zagrozat uslovite za realizacija ili funkcionirawe na pogolemi regionalni, energetski ili meliora-tivni sistemi;

− aktivna odbrana od poplavi so izgradba na akumulacii, so koi }e se ubla`at poplavnite branovi od golemite vodi i pasivna odbrana so realizacija na liniski za{titni sistemi.

Planski opredelbi

- Vodosnabduvawe Razvojot na sistemite za vodosnabduvawe se o~ekuva da se odviva vo slednite pravci:

− rekonstrukcija i sanacija na postoe~kite sistemi so cel da se svedat zagubite do realna granica od 15 do 20%;

− pro{iruvawe na postoe~kite vodosnabditelni sistemi, lokalni i regionalni so zafa}awe na novi izvori{ta na voda, so cel maksimalno

42

da se iskoristat instaliranite kapaciteti;

− izgradba na novi vodosnabditel-ni sistemi (lokalni i regionalni).

Vkupni potrebi za vodosnabduvawe na naselenieto i industrijata po vodostopanski podra~ja vo 2020 god. tabela 21

Vodostopanski podra~ja Naselenie h 103 m3/god

Turisti h 103 m3/god

Industrija h 103 m3/god

Ribnici h 103 m3/god/

Vkupno h 103 m3/god

1. Polog 41.811 462 20.09 55.000 117.364 2. Skopje 110.15 1.380 88.97 2.000 202.509 3. Treska 9.753 85 14.35 76.000 100.189 4. P~iwa 27.251 208 14.35 4.000 45.810 5. Sreden Vardar 21.027 208 31.57 61.000 113.806 6. Gorna Bregalnica 6.778 85 8.610 28.000 43.473 7. Sred. i Dol. Bregalnica 25.254 312 24.25 10.000 59.819 8. Pelagonija 39.770 423 40.18 50.000 130.375 9. Sredna i Dolna Crna Reka 734 50 / / 784 10. Dolen Vardar 6.307 85 1.435 / 7.827 11. Dojran 613 462 143 / 1.218 12. Strumica 17.921 312 34.44 / 52.675 13. Prespa 2.800 924 1.435 9.000 14.159 14. Ohridsko - stru{ko 20.695 6.791 5.740 22.000 55.226 15. Debar 5.519 85 1.435 107.000 114.039

Vkupno: 336.388 11.872 287.013 424.000 1.059.273

Navodnuvawe

Razvojot na hidromeliorativnite sistemi se o~ekuva da se odviva vo pravec na:

− rekonstrukcija i rehabilitaci-ja na postoe~kite sistemi za navodnuvawe koi opfa}aat povr{ina od 126.617 ha;

− dogradba na postojnite sistemi za navodnuvawe so osnovna i detalna mre`a, koi opfa}aat povr{ina od 33.368 ha;

− izgradba na novi sistemi za navodnuvawe koi treba da opfatat povr{ina od 107.182ha.

Pregled po vodostopanski podra~ja na novi povr{ini koi }e se navodnuvaat do 2020 god. i potrebnite koli~ini na voda za postoe~kite i novite povr{ini tabela 22

Vodostopansko podra~je Novi povr{ini za navodnuvawe i dogradba na postoe~kite sistemi

Novi povr{ini /ha/

W za novi povr{ini

/103 m3/g/

W vkupno za 2020 god.

/103 m3/g/ 1. Polog Kunovo, Raven, Vratnica, m. a. 14.364 97.787 189.715 2. Skopje Skopsko Pole - leva str, Skopsko P.-desna str.m. a. 20.165 140.641 151.090 3. Treska Ki~evsko Pole*, B. Dolenci*-^elopek, m. a. 1.340 6.777 14.751 4. P~iwa Kriva Palanka, Slavi~ko Kratovsko, m. a. 7.760 48.436 100.713

5. Sreden Vardar Povardarje I, II, III, Lisi~e, Pepeli{te* I, II, III, m. a.

7.379 59.321 99.191

6. G. Bregalnica Male{evsko Pole*, Del~evsko Pole, m.a. 8.602 46.371 53.661

7. S. i D. Bregalnica Bregalnica, Argulica, Zletovica, Mavrovica*, m.a. 8.365 71.595 306.499

8. Pelagonija Prilepsko Pole*, Bu~in, Ka`ani*, m.a. 37.277 212.290 356.542 9. D. Crna Reka Tikve{*, Bo{ava*, Drenevo*, m.a. 9.255 64.516 152.510

10. Dolen Vardar Miravci, Konsko, Bogdanci, Smokvica, Miravsko,Crni~ansko, m.a. 8970 62.912 115.782

11. Dojran Dojransko Pole, Nikoli}ko Pole 345 2.652 4.574 12. Strumica Mantovo*,Turija*, Podare{-Strumica, m.a 8.300 51.402 169.343 13. Prespa Prespansko Pole*, m.a. 2.200 11.536 30.889 14. Ohridsko -stru{ko Velme{ko, Bel~i{ki, Podmoqe, m.a. 5.360 32.241 58.480 15. Debarsko Debarsko Pole*, m.a. 868 5.172 9.245

Vkupno: 140.550 913.504 1.812.985 m.a. - mali akumulacii; * - dogradba na postoe~kite sistemi

43

Povr{inata od 267.167 ha koi se predviduvaat da se navodnuvaat vo 2020 god. pretstavuva 72% od vkupno mo`nite povr{ini za navodnuvawe 370.850 ha vo Republikata. Za ostanatite 103.683 ha koi se predviduva da se navodnuvaat vo postplanskiot period (po 2020 god.) neophodno e obezbeduvawe na 695.566 h 103 m3 voda. Za racionalno koristewe na vodite za navodnuvawe glavna obvrska vo odr`uvaweto i ekspolatacijata na HMS e namaluvaweto na zagubite koi sega se dvi`at od 20% do 40%. Vo presmetuvaweto na potrebnite koli~ini na voda za idniot period se smeta na zagubi od 10%, koi }e se realiziraat so izgradba na zatvorena (cevna) mre`a, rekonstrukcija i rehabilitacija na postojnite HMS vo zatvorena mre`a i so primena na tehnikata za navodnuvawe - kapka po kapka.

Ribarstvo

Vo idniot period se predviduva pro{iruvawe na ribnicite za odgleduvawe na pastrmka za novi 4,21 ha i za odgleduvawe na toplovodni ribi za novi 750 ha so potrebna koli~ina na voda od 212.166 h 103

m3/god., od koi na zagubi otpa|aat 15.000 h 103 m3/god. Kafezno odgleduvawe na ribi ne se dozvoluva vo akumulaciite koi se predvideni kako izvornici za vodosnabduvawe na naselenite mesta.

Termoelektrani

Za dobivawe na potrebnata energija se predviduva izgradba na novi termoelektrani so vkupno instalirana snaga od 535,0 MW, za koi e potrebno vodno koli~estvo od 0,8 m3/sek.

Bilans na raspolo`ivi i potrebni vodi

Bilansiraweto na vodite e napraveno preku sporeduvawe na vkupnite godi{ni potrebi i vkupnite godi{ni proteci na povr{inskite vodi. Bilansnata analiza e napravena so vodite koi vleguvaat vo zemjata od slivovite na sosednite zemji ~ii prose~ni protoci iznesuvaat 1.014 h 106 m3/god. Perspektivno i dolgoro~no treba da se smeta na zna~ajna redukcija na vodite na r. Lepenec i r. P~iwa zaradi nivno iskoristuvawe vo Republika Srbija.

Raspolo`ivi i potrebni vodi za 2020 god. tabela 23 Vodostopan

sko podra~je

Vk. potrebi 106m3/g

Raspolo`ivi vodi vo prose~na god 106m3.god

Raspolo`ivi vodi vo 75% su{na god 106m3.god

Raspolo`ivi vodi vo 98% su{na god 106m3.god

V BM

Wp Wdp Wp ∆W Wiz Wp Wdp Wp ∆W Wiz Wp Wdp

Wpv

∆W Wiz

1 2 3 4 5 6 7=4+5-(2+3)

8=3+6+7

4 5 6 7 8 4 5 6 7 8

Polog 307 80 796 / 140 409 629 675 / 140 288 508 277 / 140 -110 220 Skopsko 354 206 502 1.371 191 1.313 1.710 489 1.064 191 993 1.390 177 486 191 103 500 Treska 115 86 763 / 94 562 742 577 / 94 376 556 287 / 94 86 266 P~iwa 146 40 396 / 57 210 307 318 / 57 132 229 161 / 57 -25 97 S.Vardar 213 434 430 2.017 120 1.800 2.354 156 1.619 120 1.128 1.682 106 597 120 56 610 G.Bregal. 98 21 212 / 50 93 164 153 / 50 34 105 85 / 50 -34 71 S.iD.Breg 366 43 220 164 111 -25 154 141 105 111 -163 154 38 71 111 -300 95 Pelagoni 486 68 682 / 183 128 379 498 / 183 -56 195 162 / 183 -390 143

S.iD.Crna 154 92 242 379 32 375 499 178 195 32 127 251 82 143 32 -21 124 D. Vardar 125 457 328 3.007 29 2.753 3.213 158 2.087 29 1.663 2.123 41 829 29 288 748 Dojran 6 0 14 26 2 34 / 6 26 2 26 / 1.6 26 2 22 / Strumica 234 13 132 / 89 -115 102 54 / 89 -193 102 40 / 89 -207 / Prespa 46 30 296 / 50 190 270 169 / 50 63 143 72 / 11 -34 41

44

Ohr-Stru{ 113 96 660 270 59 721 876 376 143 29 310 435 160 41 66 -8 162 Debarsko 124 164 684 876 110 1.272 1.564 390 435 110 537 811 165 162 110 47 374

V-vodosnabduvawe; B.M.- biolo{ki minimum; Wr-raspolo`ivi vodi od sopstveniot sliv na vodostopanskoto podra~je; Wdp-vlezni vodi od dr. vodostopansko podra~je; Wpv-povratni vodi; Wiv-vodi koi izleguvaat od vodostopanskoto podra~je; DW- razlika me|u raspolo`ivite i potrebnite vodi Od pregledot za bilansirawe na vodite se gleda deka e potrebno prefrluvawe na vodite od povodonos-nite vodostopanski podra~ja vo podra~jata so deficit na voda, odnosno prefrluvawe na vodite od vodostopan-skite podra~ja Polog, Treska, Sredna i Dolna Crna, Dolen Vardar, Ohridsko-stru{ko i Debarsko. So izgradba na VS "\avato" se vr{i prefrlawe na vodi od VP "D.Vardar" vo VP "Dojran". Osnovna

namena na sistemot e obezbeduvawe na dopolnitelni koli~ini na voda za Dojransko Ezero, me|utoa so ovoj sistem se obezbeduvaat i potrebnite koli~ini na voda za naselenieto vo Bogdanci, naselenieto turistite i industrijata vo Dojranskata reviera i za navodnuvawe na novi 1.090 ha obrabotliva povr{ina.

Izvornici i sistemi za vodosnabduvawe i navodnuvawe

Idni izvornici za vodosnabduvawe tabela 24 Izvornici na voda Vodosnabditelen

sistem Naseleni mesta Sega{ni Mo`ni idni

1. Polog Tetovo, Gostivar, sela iz. Vrutok, Vakuf, Uliveri~ki Izvori i Golemi Izvori

pv. Studena Voda; r. Pena-ak. Le{nica; ak. Mavrovo

2. Skopje Skopje, sela iz. Ra{~e, pv. Nerezi-Lepenec Kadina Reka-ak. Paligrad; R.V.S. "Treska"

3. Studen~ica Ki~evo, M.Brod, Prilep, Kru{evo, sela

iz. Studen~ica, iz. Kru{evski, pv. Prilep

iz.Pitran; Ba~i{ka Reka-ak. Tajmi{te, ak.Podvis; r.Treska; ak. Gra{nica

4. Kumanovo Kumanovo, sela ak. Lipkovo Kriva Reka - ak. Vakuf; pv. Otqanski Vrbi; R.V.S. "Treska"; ak. Slup~anka

5. Kriva Pal. K. Palanka, sela iz. Kalin Kamen Stane~ka Reka-ak. Stane~ka 6. Veles Veles, sela pv. [orka, r. Topolka r. Topolka-ak. Lisi~e

7. Lukar Kavadarci, Negotino, sela

iz. Lukar I i II, Kosmatec, Stara Reka

r. Crna-ak. Tikve{; r. Do{nica- ak. Do{nica

8. Berovo-Peh~evo Berovo, Peh~evo, sela ak. Ratevska Reka r. Bregalnica; r. Luta~ka

9. Del~evo Del~evo, sela pv.Trbotevi{te, pv. Del~evo, r. Lo{ana-ak. Lo{ana

10. Mak. Kameni. Mak. Kamenica, sela r. Kameni~ka

11. Zletovica [tip, Probi{tip, Sv. Nikole, Kratovo, sela

r. Zletovica, pv. [tipsko Ezero, r. Mavrovica, ak. Mavrovica, pv.Ov~e Pole

r. Zletovica-ak. Kne`evo

12. Orizarska Reka

Ko~ani, Vinica, sela pv. Grdovski Orman, r. Grade~ka, pv. Ademica

r. Orizarska-ak. Re~ane

13. Bitola Bitola, sela sistem Dragor, ak. Stre`evo 14. Demir Hisar Demir Hisar, sela pv. Demir Hisar iz. @eleznec

15. Valandovo Valandovo, sela pv. Tatarli, iz. Manastir, i iz. Izvor

16. Gevgelija Gevgelija, sela pv.r. Vardar, pv. Moin H.S. "Kowsko"

17. Dojran Dojran pv. Deri Ba{, pv.Toplec, pv. Mrdaja, VS"\avato"

18. Bogdanci Bogdanci p.v. \avato VS"\avato"

19. Strumica Strumica, sela r. Turija-ak. Turija i r. Vodo~a-ak. Vodo~a

r. Plavaja - ak. Podare{, r. Orehovi~ka-ak.Orehovi~ka, R.V.S."Treska"

45

20. Radovi{ Radovi{, sela pv. Voislavci, iz. Glad; r. Radovi{ka; r. Kriva Lakavica- ak. Mantovo

r. Plavaja - ak. Podare{, r. Orehovi~ka-ak. Orehovi~ka, R.V.S."Treska"

21. Resen Resen, sela iz. Sv.Spas; pv. Carev Dvor

22. Ohrid-Struga Ohrid, Struga, sela

iz: Biljanini Izvori, Letni~ki, Bej Bunar, Sv. Ilija, [um, Gorna Belica, pv. Studen~i{te; Ohridsko Ezero

iz. Sveti Naum, Vev~ani, Xepin

23. Rosoki Debar, sela iz. Rosoki iz.- izvor; pv.-podzemni vodi; ak.-akumulacija Selskite naselbi koi ne se opfateni so vodosnabditelni sistemi }e se snabduvaat od lokalni izvornici (povr{inski vodi, lokalni izvori, podzemni vodi). So prefrluvawe na vodite od podra~jata bogati so voda vo su{nite podra~ja }e se obezbedi voda za Skopsko, P~iwa, S. i D. Bregalnica i Strumica. Za obezbeduvawe na

potrebnite vodni koli~ini vo gorespomenatite podra~ja se predlaga izgradba na regionalen vodostopanski sistem "Treska" so potsistem "Crna". Izvornici koi se predlaga da se koristat za ovaa namena se: r. Treska - ak. Kozjak, Kalu|erica, Podvis, Tajmi{te, Gra{nica, r.Crna - ak. ^ebren, Gali{te i Tikve{.

Idni izvornici za navodnuvawe po vodostopanski podra~ja tabela 25 Vodostopansko podra~je Izvornici na voda za navodnuvawe 1. Polog Vardar - @elino, r. Lakavica - ak. Kunovo

2. Skopje r. Treska - ak. MatkaII; R.V.S."Treska"; Kadina R. - ak. Paligrad, ak. Gumalevo

3. Treska Ba~i{ka Reka - ak. Gra{nica, ak. Tajmi{te; r. Treska - ak. Podvis 4. P~iwa Kriva Reka - ak.Vakuf; r. P~iwa

5. Sreden Vardar r. Topolka - ak. Lisi~e; r.Vardar - ak. Veles, r.Bo{ava - ak. Barovo; r. Do{nica - ak. Do{nica

6. G. Bregalnica r. Bregalnica-ak.Razlovci 7. S. i D. Bregalnica r. Zletovica - ak. Kne`evo; Kriva Reka - ak. Vakuf; Orizarska R. - ak.

Re~ani; r. Kozja~ka - ak. Bargala; r. Bregalnica - ak. Jagmurlar; R.V.S "Treska"

8. Pelagonija r. Crna - ak.Bu~in, ak. ^ebren; r. Treska 9. S. i D. Crna Reka r. Mre`i~ka - ak. Livadi; Prelozi; Blato

10. Dolen Vardar r. Kowska - ak. Kowsko; r.Vardar - ak. Gradec, ak. Kovanska, ak. Petru{ka, VS "\avato"

11. Dojran VS "\avato"

12. Strumica r. Podare{ka - ak. Podare{; r.Oraove~ka - ak. Oraove~ka, R.V.S. "Treska"

13. Prespa Prespansko Ezero, r. Bolnska - ak. Bolno 14. Ohridsko-Stru{ko r. Sateska - ak.Izdeglavje; r. Koselska - ak.Vapila 15. Debarsko

Kako mo`ni izvornici za navodnuvawe treba da se smeta na mikro i mali akumulacii ~ij broj vo naredniot period treba da se zgolemi soglasno usvoenite studii za mikro i mali akumulacii izgotveni na regionalno nivo.

Brani i akumulacii

Vkupniot korisen akumulacionen prostor (postojniot i novoplanirani-ot) so proekcijata iznesuva 3.268 h 106 m3, ili 49% od prose~nite proteci vo Republikata, so {to se ovozmo`uva godi{no izramnuvawe i regulirawe na protecite so potrebite.

46

Pregled na planirani brani (akumulacii) za izgradba do 2020 god tabela 26 Vodotek Volumen Namena Vodostopansko podra~je Brana bruto korisen

1 Polog 1 Lukovo Pole G. Radika 65,0 30,0 e,z,n,ou,ku 2 Skopsko 2 Paligrad Kadina Reka 27,0 25,0 e,z,n,ou,ku,v

3 Matka II Treska 68,0 5,0 e,z,v,n 4 Tajmi{te Ba~i{ka 4,4 4,0 e,v,n,ou,z

3 Treska

5 Gra{nica Ba~i{ka 32,0 31,0 v,n,ou 4 P~iwa 6 Vakuf Kriva Reka 166,0 150,0 e,z,n,v,ou,ku

7 Veles Vardar 214,0 37,0 e,z,ou,ku 5 S. Vardar 8 Lisi~e* Topolka 28,0 24,0 v,n,ou,ku 6 G. Bregalnica 9 Razlovci Bregalnica 64,0 52,0 e,z.v.n.ou.ku

10 Re~ane Orizarska 24,0 22,0 e,z,n,v 11 Kne`evo Zletovska 26,0 24,0 e,z,v,n,ou,ku 12 Bargala Kozja~ka 5,0 v,z,n

7

S. i D. Bregalnica

13 Jagmurlar Bregalnica 195,0 135,0 v,z,n 8 Pelagonija 14 Bu~in** Crna Reka 240,0 215,0 v,z,n,ou,ku

15 ^ebren Crna Reka 915,0 690,0 v,z,n,oy,ku 9 S. i D. Crna Reka 16 Gali{te Crna Reka 356,0 266,0 v,z,n,e,ou,ku 17 Do{nica Do{nica 16,0 14,5 v,n,e,ku 18 Kowsko Kowska 13,0 12,0 v,e,z,n,ou,ku 19 Gradec Vardar 110,0 40,0 e,z,n,ou,ku 20 Kovanska Kovanska 10,0 7,5 v,n,e,z,ou,ku

10

D. Vardar

21 Petru{ka Petru{ka 4,30 3,30 v,n,e,z,ou,ku 22 Podare{ Plavaja 30,0 25,0 v,z,n,ou,ku 11 Strumica 23 Oreovi~ka Oreovi~ka 6,0 5,0 v,z,ou,ku 24 Izdeglavje Sateska 2,5 2,0 z,n,ou,ku 12 Ohridsko-stru{ko 25 Vapila Vapilica 1,1 1,0 z,n,ou,ku

13 Debarsko 26 Treson~e Mala Reka 1,0 e,z,ou,ki vkupno: 2.086,0

v-vodosnabduvawe; n-navodnuvawe; e-energetika; ou-oplemenuvaawe na mali vodi; ku-kontrola na poplavi; z-zadr{ka na nanosi; *brani koi se vo izgradba; **mo`na alternativa na ak. Bu~in zaedno so akumulaciite @van, Obednik, @ur~e, Dolenci i Virovo

Pokraj ovie akumulacii se predviduva da se izgradat i okolu 100 mali akumulacii.

Vo dosega{nata izrabotena dokumentacija osnovnata namena na predvidenite akumulacii ^ebren i Gali{te na r. Crna e proizvodstvo na elektri~na energija. Me|utoa so bilansiraweto na vodite {to e napraveno po vodostopanski podra~ja dojdeno e do soznanie deka od kako }e se zadovolat potrebite vo uzvodnite V.P., na profilite ^ebren i Gali{te drasti~no }e se namalat koli~inite na voda za proizvodstvo na predvidenoto koli~estvo elektri~na energija, {to }e bide u{te poizrazeno vo postplanskiot period koga }e treba da se navodnuvaat vkupno predvidenite povr{ini vo Pelagonija (109.966 ha)

Poa|aj}i od faktot deka vodosto-panstvoto ne mo`e da odgovori na svoite barawa bez da se obezbedi akumulirawe na povr{inskite vodi, treba da se za{titat profilite za formirawe na novite 24 akumulacii i po 2020 god.

- Za{tita na vodite od zagaduvawe

Se o~ekuva koli~inite na otpadni vodi vo planskiot period da iznesuvaat:

− naselenie 255.067,5 m3/god. − turisti 9.681,1 m3/god. − industrija 229.611,2 m3/god. − vkupno: 494.359,8 m3/god. Planska opredelba e da se za~uva

visokiot kvalitet na izvori{tata na voda, da se podobri kvalitetot na povr{inskite i podzemnite vodi i da

47

se dovedat vo zakonski propi{aniot kvalitet. Prioritet vo za{titata imaat vodite od I i II klasa od koi e predvideno da se vr{i vodosnabduvawe na naselenite mesta. Za{titata na kvalitetot ne mo`e da se ostvari parcijalno, taa e splet na tehnolo{ki, vodostopanski i ekonomsko-organiza-cioni merki i kontinuirana rabota. Se predlaga:

Izgradba na kanalizacioni sistemi i uredi za pre~istuvawe na otpadnite vodi od pogolemite gradski i pripadni selski naselbi so koi }e se opfatat 83% od komunalnite otpadni vodi.

Kanalizacionite sistemi vo naselbite da bidat separacioni (posebni kolektori za otpadna i atmosferska voda).

Koncepcija na kanalizacionite sistemi za pogolemite naseleni mesta so izgradba na lokalni pre~istetelni stanici. Te`i{teto e staveno na izgradbata na regionalni kanalizaci-oni sistemi i zaedni~ko pre~istuvawe na otpadnite vodi sekade kade toa go dozvoluvaat tehni~ko - ekonomskite uslovi.

Dogradba na ve}e zapo~natite sistemi za za{tita od otpadnite vodi na Ohridskoto, Prespanskoto i Dojranskoto Ezero.

Izgradba na soodvetni pre~isti-telni stanici na industriskite otpadni vodi, so posovremena tehnologija koja dava poefikasni rezultati.

Industriite koi gi ispu{taat otpadnite vodi vo gradskata mre`a da obezbedat prettretman na toksi~nite industriski vodi.

Za novite industriski kapaciteti, izgradba na pre~istitelnite stanici pred po~etokot na pu{taweto vo pogon. Tro{ocite za za{tita na vodite od zagaduvawe da se tretiraat kako sostaven del na dejnosta.

Primena na zakonodavni i regulativni merki i destimulativni sistemi na pla}awe za ispu{teni otpadni vodi so koi }e se zapazi propi{aniot kvalitet na vodotecite.

Postavuvawe na zafatite za ~ista voda nizvodno od ispustite na sopstvenite otpadni vodi od industriskite kapaciteti.

Ispu{tawe na termi~ki zagadeni-te vodi (od termoelektranite) samo do granicite koi se utvrduvaat so studii za vlijanieto na recipientot.

Kontrola na cvrstiot otpad so izgradba na sanitarni deponii.

Za{tita na izvornicite za vodosnabduvawe so oformuvawe na za{titni zoni.

Za{tita na prostorot od erozija

Za{titata na prostorot od erozija e od op{testven interes za Republikata pri {to se {titat urbani i zemjodelski povr{ini, kako i objekti od infrastrukturata. Za da mo`e taa aktivnost normalno da se razviva, soglasno razvojnite potrebi na Republikata, neophodno e da se ozakoni za{titata na prostorot od erozija i da se regulira sproveduvaweto na za{titata vo ramkite na celokupnata za{tita na `ivotnata sredina. Antierozivnata za{tita na prostorot treba da se sproveduva so kombinirani merki, kako {to se:

− namenski naso~eno koristewe na povr{inite podlo`ni na erozija;

− terasirawe, intenzivno po{umuvawe na erozivno aktivnite podra~ja i nega na {umite;

− ureduvawe na porojnite vodoteci so grade`ni objekti;

− posebni merki za za{tita od obru{uvawe, odroni i svle~i{ta na strmni padini i re~ni bregovi.

So ureduvaweto na porojnite tekovi od I i II kategorija na razornost koi opfa}aat 10,15 % od vkupnite

48

povr{ini zafateni so erozivni procesi, }e se postigne golem pridones vo saniraweto na erozivnite podra~ja i ureduvaweto na porojnite tekovi.

Za{tita na akumulaciite od zasipuvawe so nanos

Procesot na zasipuvawe na akumulaciite so nanos e nezapirliv. Sekoja akumulacija vo krajna faza }e bide ispolneta so nanos.

Republika Makedonija ima malku prostor za akumulacii i ako tie bidat zasipani so nanos, }e ja izgubi bitkata za voda i opstanok.

Za da se za~uvaat prostorite za akumulaciite i da se prodol`i vremeto na nivnoto koristewe treba:

− da se sledi procesot na zasipuvawe na akumulaciite;

− da se prou~uvaat pri~inite, posledicite i mehanizmot na samiot proces, za da mo`e da se intervenira

vo zabavuvawe na procesot na erozija vo slivot na akumulacijata;

− da se prezemaat antierozivni merki, osobeno biolo{ki (po{umuva-we na degradiranite tereni, meliora-cii na {umite, zatrevuvawe i melioracii na pasi{tata), kaj postoe~kite akumulacii {to }e prethodat na prostorite kade se planirani novi akumulacii.

Sistemi za odvodnuvawe

Vo idniot period se predlaga da se izgradat sistemi za odvodnuvawe na vkupno 3.500 ha, ili 4,1% od dosega izgradenite sistemi so 82.195 ha. So izgradba na predvidenite sistemi za odvodnuvawe }e se zaokru`i potrebata od izgradba na novi sistemi pod uslov da se zapazat predvidenite normi za navodnuvawe.

Pregled na sega{ni i idni povr{ini za odvodnuvawe tabela 27 Povr{ini za odvodnuvawe (ha) Vodostopansko podra~je

Sega{ni povr{ini Idni povr{ini Vkupno (ha)

1. Polog 165 300 465 2. Skopsko 6.600 / 6.600 3. Treska / 600 600 4. P~iwa / 900 900 5. S. Vardar / 300 300 6. G. Bregalnica 100 / 100 7. S. i D. Bregalnica 7.700 / 7.700 8. Pelagonija 54.150 / 54.150 9. D. Vardar / 800 800 10. Strumica 9.000 / 9.000 11. Prespa 1.800 / 1.800 12. Ohridsko-Stru{ko 2.680 600 3.280 Vkupno: 82.195 3.500 85.695

2.5. ENERGETSKI IZVORI I ENERGETSKA

INFRASTRUKTURA

Pojdovni osnovi Dosega{nata istra`enost na

energetskite resursi vo Republika Makedonija uka`uva na relativno skromen energetski potencijal, {to direktno vlijae na mo`nostite za zadovoluvawe na potrebite od energija od sopstveni izvori. Eksploatirani oblici na energija se jaglenot (lignitot so niska toplotna vrednost),

ogrevnoto drvo i drvnite otpadoci, vodnite snagi i geotermalnata energija (grupata na plitki prelivni topli vodi). Potencijalni mo`nosti za eksploatacija postojat i kaj nuklearnite surovini, energijata od biomasite, energijata od maslenite {krilci, energijata na veterot i energijata od son~evoto zra~ewe. Transformirani oblici na energija koi denes se proizveduvaat i za ~ie proizvodstvo i vo idnina postojat

49

realni mo`nosti se naftenite derivati, elektri~nata energija i toplinskata energija.

U~estvoto na oddelni oblici na energija vo vkupnata energija predade-na na potro{uva~ite e slednata: cvrstite goriva u~estvuvaat so 20%, te~nite goriva so 40%, elektri~nata energija od 20% do 30% i toplinskata energija od 10% do 15%. Nezna~itelno u~estvo imaat alternativnite oblici na energija, gasovitite goriva i geotermalnata energija. Osnovna karakteristika na potro{uva~kata na energija e permanentnoto zgolemuvawe na u~estvoto na drvoto, geotermalnata energija, te~nite goriva i elektri~-nata energija, a namaluvawe na u~estvoto na jaglenot, mazutot i toplinskata energija.

Vo bruto raspolo`ivata energija, energijata predadena na potro{uva~i-te u~estvuva so 35%-45%, energijata za energetski transformacii so 54%-64%, zagubite vo prenos i distribu-cija so 1%, a energijata potrebna za pogon na energetskite postrojki so 2-3%.

Vkupnite potrebi za energija vo najgolem del se zadovoluvaat od sopstveni izvori, a nedostatokot od energija se podmiruva so uvoz. U~estvoto na sopstvenoto proizvod-stvo vo potrebnata energija za energetskiot sistem se zgolemuva od 19,8% vo 1980 god. na 61,8% vo 1995 god. {to e rezultat na kontinuiranoto vleguvawe vo pogon na termoelektra-nite vo REK Bitola vo tekot na 80-tite godini.

Osnovnite karakteristiki na dosega{niot razvoj na energetskiot sistem na Republika Makedonija se menuvaat vo zavisnost od razvojot na op{testveno-ekonomskite odnosi i politi~kite promeni. Dimenzionira-weto na odredeni proizvodni i potro{uva~ki kapaciteti se temeli vrz strukturata na stopanstvoto i

op{testveniot razvoj koi denes objektivno se izmeneti. Karakteris-ti~na e gradbata na golemi industriski kapaciteti koi vo potro{uva~kata na energija u~estvuva-at so golem procent (40%-50%), a vo sozdavaweto na vkupniot op{testven proizvod so relativno pomal (42%-47%). Nepovolna e strukturata i po vidovi na energija so u~estvo na industrijata so nad 60% vo vkupnata potro{uva~ka na elektri~na energija.

Proizvodstvoto na elektri~na energija se ostvaruva vo postojnite: termoelektrani vo Negotino, Bitola 1, 2 i 3 i Oslomej so vkupna instalirana snaga na prag na generator od 1.010 MW i mo`no proizvodstvo na elektri~na energija, za prose~na godi{na rabota od 6.250 ~asovi, od okolu 6.312 GWh/god.; 13 golemi i sredni hidroelektrani so vkupna snaga od 458.7 MW i mali hidroelektrani so vkupna snaga od 37 MW; pet industriski toplani so 1%-5% u~estvo. Vkupnoto proizvodstvo na elektri~na energija od 2.011 GWh vo 1980 god. e zgolemeno na 6.181 GWh vo 1995 god. so koe se podmireni 46%, odnosno 100% od potrebite za elektri~na energija na Republika Makedonija.

Proizvodstvoto na parea, topla i `e{ka voda vo Republika Makedonija e registrirano preku industriski kotlari, industriski toplani, javni kotlari i zemjodelski kotlari. Vkupnite nnstalirani kapaciteti na industriskite kotlari se 1480 MW, na javnite kotlari 522 MW, a na zemjodelskite kotlari 522 MW. Vo vkupnoto proizvodstvo na toplotna energija kotlarite vo celiot razgleduvan period u~estvuvaat so 65%-70%, a toplanite so 30%-35%.

Pogolem del od potrebite od nafteni derivati se zadovoluvaat od proizvodstvoto vo Rafinerijata za sirova nafta OKTA vo Skopje, koja e

50

so proektiran kapacitet od 2.500.000 t/god. Vo dosega{niot period proizvodstvoto vo Rafinerijata varira vo {iroki granici, no vo nitu edna godina taa ne raboti so svojot poln kapacitet.

So izgradba na naftovodot Skopje-Solun vo mnogu se olesni transportot na sirovata nafta do Rafinerijata OKTA. Naftovodot minuva vo dol`ina od 143 km niz Makedonija i ima mo`nost za godi{en transport na 2.500.000 toni nafta.

Glavni elementi na sistemot za prenos na elektri~na energija pretstavuvaat dalnovodite i trafo-stanicite za naponsko nivo od 110, 220 i 400 kV. Vo elektroenergetskiot sistem na Republika Makedonija do 2003 god. se izgradeni 64 trafostanici so prenosen odnos 110/X kV/kV i vkupna instalirana mo}nost 3.650 MVA, dve trafostanici 220/110 kV/kV i mo}nost 600 MVA i tri trafostanici 400/110 kV/kV i mo}nost 1.800 MVA, kako i 409,2 km so 400 kV dalnovodi, 103,2 km so 200 kV dalnovodi, 22,5 km 150 kV dalnovodi i vkupno 1552,7 km dalnovodi od 110 kilovoltno naponsko nivo.

Idejata za doveduvaweto na prirodniot gas kako energent koj }e ovozmo`i posigurni i pokvalitetni uslovi za rabota na energetskiot kompleks na Republika Makedonija i za{tita na `ivotnata sredina, e delumno realizirana vo sezonata 1997/98 god. so izgradbata na ogranokot na me|unarodniot tranziten gasovoden sistem od s. @idilovo (Deve Bair) do Skopje. Gasovodot @idilovo-Skopje ima vkupna dol`ina od okolu 120 km. Dogovorenata koli~ina na gas za potro{uva~ite vo na{ata zemja iznesuva 800x106 Nm3

/god. Izgradeni se i pet glavni regulacioni stanici.

Celi − usoglasuvawe na stopanskiot

razvoj so odnapred planiraniot razvoj na proizvodstvoto na energija, vrz osnova na realnite energetski i finansiski mo`nosti na Republikata;

− namaluvawe na specifi~nata potro{uva~ka na energija po edinica proizvod i prestruktuirawe na stopanstvoto kon proizvodni procesi i tehnologii koi obezbeduvaat ist op{testven proizvod so pomala potro{uva~ka na energija;

− racionalno anga`irawe na doma{nite energetski izvori, opti-malno iskoristuvawe na raspolo`iva-ta energija i namaluvawe na uvoznata zavisnost;

− usmeruvawe na razvojot na oddelni oblasti i kraevi spored realnite mo`nosti, osobenosti i potencijali;

− uramnote`uvawe na potro{u-va~kata, proizvodstvoto i prenosot na energija vo site delovi od Republika-ta;

− uskladuvawe na gasifikacijata i toplifikacijata so kombinirano proizvodstvo na toplotna i elektri~na energija;

− koristewe na otpadna toplina od industriski i energetski postrojki;

− podobruvawe na kvalitetot i doverlivosta na rabotata na elektroprenosnata mre`a;

− zgolemuvawe na razmenata na elektri~nata energija so sosednite dr`avi preku zajaknuvawe na interkonektivnite vrski;

− predviduvawe na koridori za izgradba na naftovod, gasovod, kako i produktovod do sosednite dr`avi;

− poefikasno rekultivirawe na o{tetenite povr{ini vo napu{tenite povr{inski iskopi i smestuvawe na raskrivkata isklu~ivo vo vnatre{ni deponii;

51

− za{tita na okolinata so namaluvawe na emitiranite {tetni materii preku podobruvawe na energetskata efikasnost (upotreba na pokvalitetni goriva i pre~istuvawe na gasovite pred ispu{taweto vo sredinata);

− zgolemuvawe na proizvodstvoto na energija bez posledici po za{titata na `ivotnata sredina.

Planski opredelbi Strategijata za energetskiot razvoj }e se oblikuva po scenario na najmal i najgolem mo`en odr`iv stopanski razvoj na Republika Makedonija (niska i visoka varijanta). Bruto potrebnata energija za energetskiot sistem ja so~inuvaat energijata predadena na direktnite potro{uva~i (industrija, soobra}aj i ostanati potro{uva~i), energijata za energetski transformacii, energijata

za pogon na energetskite postrojki i zagubite na energija vo prenos i distribucija na istata. Spored dobienata proekcija za bruto potrebnata energija vo 2020 god. (niska/visoka varijanta) potrebite se 373.463/430.620 TJ, {to pretstavuva zgolemuvawe za 2,7/3,1 pati vo odnos na 1995 god., so prose~na godi{na stapka na porast od 4/4,6%. Vo bruto potrebnata energija, u~estvoto na energijata predadena na potro{uva~i-te vo dvete varijanti na razvoj se nad 36%, energijata za energetski transformacii okolu 60%, energijata za pogon na energetskite postrojki okolu 3,5% i energijata za zagubi vo prenos i distribucija okolu 1%. U~estvoto na sopstvenoto proizvod-stvo vo bruto potrebnata energija e 64/67% vo 2010 god. i 64/62% vo 2020 god.

U~estvo na oddelnite oblici na energija vo energijata predadena na potro{uva~ite vo% tabela 28

Oblik na energija 1980 1995 2010 2020 Cvrsti goriva 20.4 22.5 17.1 16.7 13.0 12.3 Te~ni goriva 44.1 38.3 36.9 35.3 39.6 38.6 Gasoviti goriva 1.0 - 6.1 5.4 7.4 6.5 Elektri~na energija 19.7 29.2 24.9 27.7 21.8 25.7 Toplinska energija 14.7 9.0 13.5 13.6 16.7 15.6 Alternativni oblici 0.1 1.0 1.5 1.3 1.5 1.3

U~estvo na oddelnite oblici na energija/postrojki vo energijata za energetski transformacii vo% tabela 29

Energetski oblik/postrojka 1980 1995 2010 2020 Cvrsti goriva 11.6 73.7 35.1 38.3 33.5 28.8 Sirova nafta - 8.2 37.2 36.9 41.3 41.7 Vodni snagi 25.2 4.5 4.8 4.6 3.9 4.7 Nafteni derivati 60.5 13.6 5.3 5.7 8.0 7.5 Gasoviti goriva 2.7 - 17.6 14.5 13.3 17.3 Vkupno 100,0 100,0 100,0 100,0 Rafinerija - 8.2 37.2 36.9 41.3 41.7 Termoelektrani 18.2 76.8 44.0 45.7 38.7 39.0 Hidroelektrani 25.2 4.5 4.8 4.6 3.9 4.7 TE-TO - - 3.5 2.9 2.5 2.1 Briketara - - 0.3 0.2 0.2 0.2 Toplani i kotlari 56.6 10.5 10.2 9.7 13.4 12.3

Vkupnata potro{uva~ka na jaglen

do 2020 god. se predviduva da se zgolemi za 1.4 pati (PGSP 1.3%) za dvete varijanti na razvoj. Potrebnata

energija od jagleni vo 2010 god. iznesuva 64.048/83.357 TJ (2.2/2.8x106 tEJ) a vo 2020 god. 82.050/83.673 TJ (okolu 2.8x106 tEJ). Vo ovie bilansi e

52

vlezena energijata predadena na potro{uva~ite (12-15%) i energijata za energetski transformacii (85%-88%). Dokolku od ovie koli~ini se izvadi energijata na jagleni od uvoz (kamen jaglen, antracit, temen jaglen, koks i su{en lignit), neophodna za

odredeni tehnolo{ki potrebi vo industrijata, se dobiva potrebnata energija od jaglen od sopstveno proizvodstvo, koja za 2010 god. iznesuva 7.56/9.80x106 toni a za 2020 god. 10.10/10.42x106 toni.

Bilans na jaglen od sopstveno proizvodstvo tabela 30 Kapacitet DTV 2010 2020

Rudnik 106t kJ/kg 106t TJ 106t TJ Niska varijanta Suvodol 6.00 7.651 5.48 41.913 1.98 15.138 Brod-Gneotino 2.00 8.461 - - 2.00 16.920 @ivojno 2.30 8.179 0.76 6.233 2.30 18.810 Mariovo 2.00 7.893 - - 2.00 15.780 Oslomej 1.10 7.314 1.10 8.045 - - Popovjani 1.80 4.530 - - 1.80 8.150 Brik-Berovo 0.12 8.310 0.12 997 - - Zvegor-Stamer 0.11 8.214 - - - - Piskup{tina 0.10 10.327 0.10 1.033 0.10 1.035 Vkupno 7.56 58.221 10.10 75.833 Visoka varijanta Suvodol 6.00 7.651 5.48 41.913 2.10 16.138 Brod-Gneotino 2.00 8.461 1.90 16.074 2.00 16.920 @ivojno 2.30 8.179 1.10 8.997 2.30 18.810 Mariovo 2.00 7.893 - - 2.00 15.780 Oslomej 1.10 7.314 1.10 8.045 - - Popovjani 1.80 4.530 - - 1.80 8.150 Brik-Berovo 0.12 8.310 0.12 997 - - Zvegor-Stamer 0.11 8.214 - - 0.12 900 Piskup{tina 0.10 10.327 0.10 1.033 0.10 1.035 Vkupno: 9.80 77.059 10.42 77.733

Vo periodot 2000-2010 god., spored

niskata varijanta na razvoj, e potrebno aktivirawe na rudnikot @ivojno, namenet za potrebite na REK Bitola i za ostanatata potro{uva~ka. Vremeto potrebno za pu{tawe vo pogon na ovoj rudnik iznesuva 6-7 godini, {to zna~i deka ve}e po 2000 god. ima potreba da se otpo~ne so aktivnosti za negova izgradba. Spored visokata varijanta na razvoj, pokraj @ivojno, potrebno e da se aktivira i rudnikot Brod-Gneotino kako rezultat na pu{tawe vo pogon na TE Bitola 4. Vo periodot 2010-2020 god., spored dvete varijanti na razvoj, se predviduva otvorawe i na rudnikot Mariovo, ~ija namena, glavno e za potrebite na TE vo REK Bitola i del za ostanatata potro{uva~ka. Vremeto

potrebno za gradba na ovoj rudnik e {est godini, {to zna~i deka so negovata izgradba treba da se otpo~ne pred 2015 god. Isto taka, poradi iscrpuvawe na rudnicite Oslomej (Istok i Zapad) i Brik-Berovo, potrebno e vedna{ po 2010 god. da se pu{ti vo pogon rudnikot Popovjani, koj se nao|a vo neposredna blizina na Oslomej. Spored visokata varijanta, zaradi pogolemite potrebi od jaglen, ima potreba e da se otvori i rudnikot Zvegor-Stamer, a spored niskata varijanta, za potrebite na TE Bitola 4, rudnikot Brod-Gneotino.

Potrebite od potro{uva~kata na ogrevno drvo, za celiot period do 2020 god. se so nezna~itelen porast od 0,4% godi{no i se dvi`i vo ramkite na raspolo`iviot godi{en se~iv etat vo

53

Republika Makedonija. Vo energetski-ot bilans se predvideni 770h103 m3 vo 2010 god. i 790h103 m3 vo 2020 god. U~estvoto na ogrevnoto drvo vo vkupnata energija predadena na potro{uva~ite iznesuva 6% vo 2020 god., od {to industrijata se predviduva da tro{i 10%-11% vo celiot razgleduvan period.

Spored predvidenata dinamika na vleguvawe na zemniot gas vo energetskiot sistem na Republika Makedonija, vkupnata potro{uva~ka na zemen gas se zgolemuva na 1.168x106 Nm3 spored niskata, odnosno 1.600x106 Nm3 spored visokata varijanta vo 2020 god. Vo bruto potrebnata energija toa pretstavuva u~estvo od 12,3/10.5% vo 2010 i 10,5/12,5% vo 2020 god. U~estvoto na direktnite potro{uva~i (industrijata i ostanatite potro{uva-~i) e 19% vo 2010 god. i 26,5/19.2% vo 2020 god.

Alternativnite oblici na energija se predviduva da go zgolemuvaat svoeto u~estvo vo vkupnata energija predadena na potro{uva~ite do 2020 god. so prose~na stapka na godi{en porast od 5,1%, {to zna~i deka vo 2020 god. se iskoristuva vkupniot raspolo`iv eksploatacionen potenci-jal na geotermalnata energija od 1.000 TJ i na tehni~ki mo`noto godi{no proizvodstvo na niskotemperaturna energija od son~evoto zra~ewe od 1.114 TJ. Od toa najgolem del (nad 80%) se o~ekuva da koristi za potrebite na zemjodelieto (oran`erisko proizvod-stvo), vo turizmot i vo ugostitelstvo-to. Se o~ekuva iskoristuvawe na son~evata energija vo energetski potrebi so postavuvawe na solarni }elii, paneli i sistemi. Osobeno e zna~ajno intezivirawe na koristeweto na son~evata energija vo pripremata na topla voda so pomo{ na solarni kolektori.

Potro{uva~kata na te~nite goriva (nafteni derivati bez mazut) vo 2020

god. se predviduva da iznesuva okolu 1.000.000 toni spored dvete varijanti na razvoj, {to zna~i zgolemuvawe za 2,4 pati vo odnos na 1995 god. so prose~na godi{na stapka na porast od 3,6%. Se o~ekuva potro{uva~kata na te~nite goriva najgolema da bide vo soobra}ajot (75/73% vo 2020 god.) a kaj ostanatite potro{uva~i da u~estvuva so okolu 20%.

Potro{uva~kata na mazutot vo 2020 god. se planira da iznesuva 1.000.000 toni, {to e za 3 pati pove}e od 1995 god. (PGSP 4.5%). U~estvoto na potro{uva~kata na mazut vo vkupno potrebnata energija za energetskiot sistem se o~ekuva da se zgolemi od 9% vo 2010, do 11,5/10% vo 2020 god. Najgolema potro{uva~ka (nad 60%) e vo energetskite postrojki (za energetski transformacii i pogon). Potro{uva~kata na mazut vo industrijata se o~ekuva zna~itelno da se zgolemuva i vo 2020 god. i se predviduva da iznesuva 280.000/340.000 toni {to pretstavuva zgolemuvawe za 3,0/3,6 pati vo odnos na 1995 god. (PGSP 4,5/5,3%).

Od bilansot na potrebnata energija od nafteni derivati i raspolo`iviot kapacitet, odnosno proektiranata struktura na Rafineri-jata vo Skopje, proizleguva deka vo 2010 god. Rafinerijata bi rabotela so 55/66% od svojot kapacitet, pri {to za energetskiot sistem e potrebno da se izvr{i uvoz na 6.000 toni mazut spored niskata varijanta, dodeka spored visokata varijanta na razvoj se o~ekuva potrebata od mazut da bide zadovolena od sopstveno proizvodstvo. Pritoa, potrebno e da se izvezat 3.968/114.700 toni benzini i dizel gorivo.

Vkupno potrebnata energija dobiena od te~ni goriva vo 2020 god. se 81.571 TJ spored niskata, odnosno 89.708 TJ spored visokata varijanta na razvoj. Toa zna~i deka vo 2020 god.

54

Rafinerijata vo Skopje bi trebalo da raboti so svojot optimalen i proektiran kapacitet od 2.500.000 toni spored visokata varijanta na razvoj, odnosno so 85% spored niskata. Postojnata struktura na proizvodstvo vo Rafinerijata, ovozmo`uva proiz-vodstvo na 59.400 toni te~en gas koj e namenet za tehnolo{kite potrebi na industrijata i ostanatite potro{u-va~i (doma}instvata), 1.017.800 toni motorni benzini i dizel gorivo nameneti za soobra}ajot (770.000 toni) i za ostanatite potro{uva~i (grade`-ni{tvoto, {umarstvoto i zemjodelie-to), 150.000 toni ekstra lesno maslo za ostanatite potro{uva~i i 1.056.000 toni mazut za potro{uva~ite (390.000 toni), za energetski transformacii (440.000 toni) i za pogon na energetskite postrojki (226.000 toni). Nedostigot od 55.760/17.000 toni mazut se predviduva da se obezbedi od uvoz, a vi{okot na ostanatite te~ni goriva od 52.000/161.000 toni da se izvezuva.

Uvozot na sirova nafta, potrebna za proizvodstvo na te~ni goriva vo Rafinerijata vo Skopje, se planira da iznesuva 1.375.000/1.655.000 toni vo

2010 god. a 2.125.000/2.500.000 toni vo 2020 god.

Vkupnata potro{uva~ka na elektri~na energija do 2020 god. se predviduva da se zgolemuva so prose~na godi{na stapka na porast od 2,3% spored niskata varijanta, odnosno 3,4% spored visokata varijanta na razvoj i vo 2020 god. da iznesuva 10.451/13.588 GWh, {to e za 1,8/2,3 pati pove}e vo odnos na 1995 god. Nejzinoto u~estvo vo vkupno potrebnata energija za energetskiot sistem }e iznesuva 10/11% vo 2020 god. Najgolemi potro{uva~i se o~ekuva da bidat industrijata (50/42%) i ostanatite potro{uva~i (31/41%). So toa potro{uva~kata na elektri~na energi-ja po `itel zna~itelno bi se zgolemi-la i bi iznesuvala 4/5 MWh vo 2020 god.

Elektri~nata energija vo periodot do 2020 god. se planira da se obezbeduva od sopstveno proizvodstvo i od uvoz. Sopstvenoto proizvodstvo }e se realizira od postojnite i mo`nite novi hidroelektrani i termoelektrani.

Postojni i mo`ni idni hidroelektrani i termoelektrani tabela 31 HIDROELEKTRANI

Hidroelektrani Instal. snaga

Mo`no proizvod. na el. energija

Korisen vol. na akumulacijata

Tip na postrojka

M W GWh/god. 106m3 Postojni HE 440.5 1238.30 888.80 - Mo`ni novi hidroelektrani

Kozjak 80.5 156.00 260.00 akumulaciona ^ebren* 253.8 292.00 555.00 akumulaciona Bo{kov Most 45.0 155.45 0.86 akumulaciona Matka II 33.2 53.00 1.00 akumulaciona Gradec 54.6 252.40 43.00 akumulaciona Veles 93.0 300.60 64.00 akumulaciona Gali{te* 193.5 257.00 258.00 akumulaciona Lukovo Pole - - 38.00 akumulaciona Novi mali HE 237.2 884.80 - - Vardarska dolina 176.8 783.70 - - Vkupno novi HE 1167.6 3134.99 Vkupno HE 1608.1 4373.30

TERMOELEKTRANI Termoelektrani M W GWh/god. gorivo

Postojni TE 1010 5865/6312 - - Mo`ni idni TE Bitola 4 225 1300/14 - lignit

55

Negotino 2 225 1300/1406

- zemen gas TE-TO Skopje 100 360 - zemen

Vkupno novi TE 550 2960/31 - - Vkupno TE 1560 8825/94 - -

*Proizvodstvoto na el.enerija od HE na r.Crna }e se namali so realizacija na planiranite sistemi za navodnuvawe vo Pelagonija.

Vkupnite potrebi od elektri~na energija vo 2010 god., spored dvete varijanti na razvoj, iznesuvaat 8.678/10.970 GWh vo 2010 god. i 10.451/13.590 GWh vo 2020 god. Vo ovoj bilans se vlezeni elektri~nata ener-gija predadena na potro{uva~ite i zagubite vo prenosot i distribucijata i elektri~nata energija potrebna za pogon na energetskite postrojki.

Sopstvenoto proizvodstvo se bilansira na 8.555/10.253 GWh vo 2010 god. i 10.305/12.561 GWh vo 2020 god., odnosno vo 2010 god. sopstvenoto proizvodstvo na elektri~na energija u~estvuva so 98,6/93,% vo vkupno potrebnata elektri~na energija za energetskiot sistem, a vo 2020 god. so 99,0/92,4%.

Sopstveno proizvodstvo na elektri~na energija tabela 32 Niska varijanta

2010 2020 Elektroenergetski objekt M W GW

h M W GWh

Termoelektrani 10 631 1 7.718 Hidroelektrani 63 176 9 2.146 TE-TO Skopje 10 360 1 360 Industriski toplani 68 120 6 120 Vkupno 855 10.344

Visoka varijanta 2010 2020

Elektroenergetski objekt M W GWh

M W GWh Termoelektrani 1. 771 1. 9.125 Hidroelektrani 94 205 1. 2.956 TE-TO Skopje 10 360 1 360 Industriski toplani 68 120 6 120 Vkupno

10.253 12.561

Za proizvodstvoto na termoelek-

tri~na energija vo 2010 god. spored niskata varijanta na razvoj, ne se predviduva vklu~uvawe na novi TE, dodeka spored visokata varijanta potrebno e vklu~uvawe na TE Bitola 4, koja se predviduva da raboti na jaglen, so instalirana snaga od 225 MW i prose~no godi{no proizvodstvo od 1.300 GWh na prag na elektrana. Periodot na gradba na TE Bitola 4, zemaj}i go predvid faktot deka del od potrebnite objekti i infrastruktura se ve}e izgradeni, iznesuva 2-3 godini. Isto taka, spored dvete varijanti, predvidena e izgradba na Termoelek-trana-toplana TE-TO Skopje koja bi rabotela na zemen gas so instalirana

elektri~na snaga od 100 MW i mo`no proizvodstvo od 360 GWh preku zimskiot period. Vremeto potrebno za izgradba na ovaa energetska postrojka e 2 godini. TE Negotino, koja sega raboti na mazut, se predviduva da se priklu~i na gasovodniot sistem koj spored poslednite soznanija se planira da prodol`i do Negotino. Poradi toa, se o~ekuva istata da se preadaptira so mo`nost za rabota i na mazut i na zemen gas. Vakvata opcija, koja e relativno lesno izvodliva kako od tehni~ki, taka i od ekonomski aspekt, ovozmo`uva niza povolnosti za elektroenergetskiot sistem vo odnos na bilansiraweto i balansot na potrebite, mo`nostite i raspolo`i-

56

vosta na prirodniot gas i mazutot (se misli na Rafinerijata vo Skopje) vo sekoj moment.

Vo 2020 god., spored visokata varijanta na razvoj i pokraj predvidenoto vklu~uvawe na TE Negotino 2 na priroden gas, Republika Makedonija se o~ekuva da se soo~i so nedostig na elektri~na energija od sopstveno proizvodstvo {to treba se pokrie od uvoz. Spored niskata varijanta na razvoj, vo koja potrebite od elektri~na energija se zna~itelno pomali, ovoj nedostig zna~itelno e pomal so pu{taweto vo pogon na TE Bitola 4.

Vo odnos na proizvodstvoto na hidroelektri~na energija se predviduva deka vo periodot od 2000-2010 god. pokraj izgradbata na HE Kozjak, potrebno e da se izgradi zna~itelen del od postojniot raspolo`iv hidropotencijal. Spored dvete varijanti na razvoj, se predviduva izgradba na HE Bo{kov Most, so instalirana snaga 45 MW, planirano prose~no godi{no proiz-vodstvo od 155,5 GWh i vreme za gradba od 4 godini, HE Matka 2 so instalirana snaga 33,2 MW, prose~no godi{no proizvodstvo od 53 GWh i vreme na gradba od 4.5 god, kako i mali HE so vkupna instalirana snaga od 36 MW i prose~no godi{no proizvodstvo od 160 GWh. Spored visokata varijanta, potrebno e vklu~uvawe i na HE ^ebren so instalirana snaga 253,8 MW, planirano godi{no proizvodstvo od 292 GWh i vreme na gradba od 6.5 godini. So vaka izgradeniot hidropotencijal bi se obezbedilo sopstveno proizvodstvo na elektri~na energija vo ovaa godina od 98,6% spored niskata, odnosno 93,5% spored visokata varijanta.

Vo periodot 2010-2020 god., za da se zadr`i visokiot procent na u~estvoto na sopstvenoto proizvodstvo na elek-tri~na energija vo vkupno potrebnata

el. energija za energetskiot sistem na Republika Makedonija, spored visoka-ta varijanta na razvoj bi bilo potreb-no da se iskoristi celokupniot hidroenergetski potencijal na dr`a-vata za koj postoi tehni~ko-ekonomska dokumentacija vo ovoj moment. Toa podrazbira izgradba na HE Gradec (54 MW; 252,4 GWh, vreme za gradba 4 god.), HE Veles (93 MW; 300,6 GWh, vreme za gradba 7 god.) i HE Gali{te (193,5 MW; 257 GWh, vreme za gradba 7 godini). Niskata varijanta na razvoj, pak, predviduva vklu~uvawe samo na HE ^ebren. Isto taka, spored dvete varijanti, potrebno e da se izgradat mali HE so vkupna instalirana snaga od 21 MW i vkupno prose~no godi{no proizvodstvo od 92 GWh. Elektri~na energija, spored niskata varijanta na razvoj, se o~ekuva da bide potrebno da se uvezuva vo 2010 god. i toa 123 GWh, a vo 2020 god. 107 GWh. Spored visokata varijanta, uvozot vo 2010 god. bi iznesuval 717 GWh, dodeka vo 2020 god., koga se o~ekuva zna~itelen nedostig na elektri~na energija od sopstveno proizvodstvo, odnosno da se uvezat 1027 GWh, {to e ne{to pomalku od edna TE od 225 MW.

Predvideno e potro{uva~kata na toplinska energija vo naredniot period da se zgolemuva so prose~na godi{na stapka na porast od 6,1% spored niskata, odnosno 6,3% spored visokata varijanta na razvoj. Toa e zgolemuvawe za 4.4/4.7 pati vo 2020 god. vo odnos na 1995 god. U~estvoto na toplinskata energija vo vkupnata energija predadena na potro{uva~ite bi iznesuvala 16% vo 2020 god. Najgolem potro{uva~ na ovoj oblik na energija i ponatamu se o~ekuva da bide industrijata so 60/69% vo 2020 god.

Potrebite od toplotna energija na del od doma}instvata i javnite objekti se zadovoluvaat preku javni kotlari. Dosega javni kotlari se izgradeni vo

57

Skopje (510 MW) i vo Makedonska Kamenica (12 MW). Spored razvojnite planovi na Toplifikacija Skopje, se predviduva pro{iruvawe na instali-raniot kapacitet za novi 230 MW. So ogled deka vo periodot 2000-2010 god. se planira izgradba i vleguvawe vo pogon na TE-TO Skopje so toplinska snaga od 150 MW, preostanuva vo istiot period da se izgradi preostanatiot kapacitet od 80 MW.

Potrebite od toplinska energija vo industrijata se zadovoluvaat so proizvodstvo na istata vo industriskite kotlari i toplani. Denes vkupniot instaliran kapacitet na industriskite kotlari iznesuva 1.480 MW so mo`no proizvodstvo od 5.3 TJ/h i 569 MW vo 5 industriski toplani (Ohis, @elezara i Rafinerijata vo Skopje, Teteks-Tetovo i Fabrikata za {e}er vo Bitola) so mo`no proizvodstvo od 2.1 TJ/h koe se o~ekuva da se zadr`i i vo planiraniot period i so optimalno iskoristuvawe da gi zadovoli potrebite od ovoj vid na energija.

Zemjodelieto, isto taka, se javuva kako proizvoditel na toplinska energija vo zemjodelskite kotlari, koja ja koristi za oran`eriskoto proizvodstvo. Vkupniot kapacitet na postojnite zemjodelski kotlari vo Republika Makedonija iznesuva 557 MW, so mo`no godi{no proizvodstvo od 2.0 TJ/h, koe i vo idniot period bi gi zadovoluvalo potrebite.

Sistemi za prenos i transport na energija

Izgradbata na postrojki za prenos i distribucija na elektri~nata energija (dalnovodi i transformator-ski postrojki) se o~ekuva da go sledi sevkupniot razvoj na elektroenergeti-kata.

Za zajaknuvawe na interkonektiv-nite vrski so sosednite elektroener-getski sistemi vo prenosnata mre`a

pokraj gradbata na 400 kV vod Dubrovo-[tip-Crvena Mogila zna~ajni se i 400 kV vodovi Skopje5-Ni{, Skopje5-Tirana i Bitola-Lerin. Konekciite so 110 kV vodovi imaat lokalno zna~ewe a planiran e vodot Del~evo-Blagoevgrad.

Do 2020 god. se planira pro{iruva-we na prenosnata elektri~na mre`a preku izgradba na dalnovodi, so vkupna dol`ina od 1.230 km, od koi 242 km na 400 kV nivo i 988 km na 110 kV nivo.

Od 400 kV trafostanici pokraj zapo~natata so gradba Skopje-5 planirani se trafostanicite: [tip i Mariovo so vkupno instalirana mo}nost od 1.500 MVA. Vo periodot do 2020 god. se predviduva izgradba na vkupno 19 novi trafostanici, so prenosen odnos 110/X kV/kV i vkupna mo}nost od 1.200 MVA.

Vo realizacijata na gasovodniot sistem, kako vtora faza se predviduva gradba na dva kraka (Sveti Nikole-Veles-Negotino i Tetovo-Jegunovce-Gostivar) so mo`nost za povrzuvawe na ovoj sistem so Srbija i Kosovo i iskoristuvawe na ve}e postojniot gasovoden sistem so koj Republika Makedonija, odnosno skopskata @elezara do 1990 god. se snabduva{e so TH gas od Kosovo. Planiran e i magistralen gasovod koj }e gi opfa}a ju`nite delovi na Republika Makedonija i preku Strumica, Kavadarci, Prilep i Struga }e se povr`e so sosedna Albanija, a preku Jadranskoto More i so Italija. Eden krak od istiot preku Demir Hisar i Bitola }e prodol`i do Grcija a predvideno e i u{te edno povr`uvawe so Bugarija.

Za idniot period planiran e Balkanskiot naftovod-produktovod Burgas-Dra~ koj niz Republika Makedonija }e minuva niz Kriva Palanka, Kumanovo, Skopje, Veles, Prilep, Bitola, Resen, Ohrid i

58

Struga, kako i produktovod od Rafinerijata vo Skopje do Kosovo.

3. PROEKCIJA NA NASELENIETO I ORGANIZACIJA NA NASELBITE I DEJNOSTITE

3.1. DEMOGRAFSKI RAZVOJ

Pojdovni osnovi 1. Republika Makedonija spored

oficijalnite podatoci od Popisot 2002 godina, ima 2 022 547 `iteli vo 564 296 doma}instva so prose~en godi{en porast od 9 577 `iteli vo periodot 1994 - 2002 godina ili so prose~na godi{na stapka od 0,6%.

Vo podolg period doa|a do zna~itelno smaluvawe na intenzitetot na porastot na naselenieto na nivo na zemjata vo sporedba so demografskite dvi`ewa vo prethodnite decenii, koga prose~nata godi{na stapka na raste` iznesuva okolu 1,6%. Toa indicira posmiren demografski porast vo Republikata osobeno vo poslednata decenija.

Od aspekt na regionalnata razmestenost, demografskite dvi`ewa poka`uvaat razli~en intenzitet i nasoka.

Regionalni razliki postojat so tendencija kon nivno prodlabo~uvawe {to se reflektira vrz promenata na u~estvoto na oddelnite op{tini vo vkupnoto naselenie vo Republikata.

Vakvite tendencii na porastot na vkupnoto naselenie vo zemjata i po oddelni podra~ja se usloveni od promenite vo komponentite na prirodnoto dvi`ewe na naselenieto, od edna, i mehani~kite dvi`ewa na naselenieto, od druga strana.

Prirodniot prirast na naselenieto vo Republika Makedonija, prose~no godi{no narasnuva za okolu 22.630 lica.

Stapkata na prirodniot prirast na naselenieto bele`i permanenten pad vo periodot od 1948 god. (26,3‰) do

2002 god. (4,8‰). Toa se dol`i, pred sé, na namaluvaweto na stapkata na natalitetot od 40,7‰ vo 1948 god., na 20,6‰ vo 1981 god. na 13,6‰ vo 2002 god. Me|utoa, stapkata na prirodniot prirast e sé u{te visoka vo nekoi op{tini vo Republika Makedonija (15,8‰ vo Lipkovo i 18,7‰ vo @elino). Za razlika od niv, op{tinite so umereni i niski stapki na priroden prirast se karakteriziraat so tendencija kon permanentno opa|awe na stapkite na ra|awe, no so istovremeno zgolemuva-we na stapkite na smrtnost, usloveno od planiraweto na semejstvoto i promenite vo starosnata struktura.

[to se odnesuva do mehani~kite dvi`ewa i nivnoto vlijanie vrz porastot na vkupnoto naselenie, procesot na prostornata mobilnost na naselenieto vo Republika Makedonija, vo {eesettite i sedumdesettite godini e mo{ne buren, osobeno kaj iseluvawata od selata vo gradovite. So pomal ili so pogolem intenzitet, so ovoj vid na migracii se zafateni site op{tini vo zemjata, a osobeno nedovolno razvienite op{tini i ridsko-planinskite podra~ja, pri {to selata gi napu{tle okolu 300.000 lica vo periodot 1961-1981 god. Po 1981 god. napu{taweto na selata prodol`uva, no so zna~itelno namalen intenzitet, bidej}i del od selskite naselbi se ve}e isprazneti.

Celi − stimulacija na rastot na

naselenieto koe{to ima nizok natalitet i namaluvawe na zagubite poradi smrtnost i emigracija;

− zapirawe na opa|aweto na fertilitetot kaj naselenieto koe ne postignuva prosta reprodukcija, kako i namaluvawe na porastot kaj naselenieto koe ima {iroka reprodukcija;

59

− natalitetno namaluvawe na smrtnosta, osobeno kaj doen~iwata i prodol`uvawe na traeweto na `ivotot;

− podobruvawe na strukturite i teritorijalnata razmestenost na naselenieto;

− efikasno vlijanie vrz vnatre{-nite i nadvore{nite migracii i ostvaruvawe na optimalen odnos pome|u demografskiot i ekonomskiot razvoj;

− zgolemuvawe na stepenot na eko-nomskata aktivnost na rabotosposob-noto naselenie;

− obezbeduvawe uslovi za ramno-merno razmestuvawe na naselenieto vo Republikata;

− sevkupna revitalizacija na demografski najzagrozenite i strate{ki zna~ajnite podra~ja na dr`avata (ridsko-planinski i pograni~ni podra~ja);

− permanentno podobruvawe na strukturnite i drugi belezi na naselenieto;

− obezbeduvawe uslovi za pozitivni efekti na {irewe na procesot na urbanizacija vo site delovi na Republikata;

− zabavuvawe na rastot na gradskoto naselenie, so tendencija na porast vo malite gradovi i drugi naselbi, so cel razvoj na konceptot na policentri~en razvoj;

− obnovuvawe na ruralnite naselbi vo site delovi na Republikata kade za toa postojat objektivni potrebi i mo`nosti, vklu~uvaj}i go vo toa realnoto podobruvawe na standardot i kvalitetot na `iveeweto na naselenieto.

Proekcija na naselenieto Naselenieto spa|a me|u osnovnite

elementi na koi bazira predviduvawe-to na idnata organizacija. Toa e najbiten faktor na idniot razvoj na zemjata i op{testvoto. Utvrduvaweto

na konceptot na prostornata organiza-cija, ureduvaweto, koristeweto i za{titata na teritorijata na Republikata zavisi od razvojot, strukturnite promeni i prostornata distribucija na naselenieto. Trgnuvaj}i od opredelbata deka populaciskata politika preku sistem na merki i aktivnosti treba da vlijae vrz prirodniot prirast, se ocenuva deka za obezbeduvawe na planski razvoj i izlez od sostojbata na nerazvienost se nametnuva vodeweto aktivna populaciska politika vo soglasnost so mo`nostite na socio-ekonomski razvoj na Republikata. Vo ovie ramki treba da se vodi edinstvena populaciska politika so diferenciran pristap i merki po oddelni podra~ja, so cel da se postigne optimalizacija vo koriste-weto na prostorot i resursite, humanizacija na uslovite za semejniot i op{testveniot `ivot na naselenie-to, namaluvawe na migraciite, kako i sozdavawe na uslovi za poramnomeren regionalen razvoj na Republikata. Vo prv red naselenieto treba da ja prifati neophodnosta za menuvawe na reproduktivnoto odnesuvawe i potre-bata od vospostavuvawe novi normi pri svoeto biolo{ko odnesuvawe, kako preduslov za ostvaruvawe na pozna~aj-ni efekti vo naredniot period. Smiruvaweto na prirodniot prirast vo soglasnost so stopanskiot razvoj na Republikata, }e ovozmo`i natamo{ni pozitivni promeni vo semejstvoto i podobruvawe na polo`bata na `enata i decata.

So cel biolo{kata reprodukcija na naselenieto vo Republikata da stane racionalna, merkite na populacionata politika treba da bidat kompleksni i regionalno diferencirani, da se vklopuvaat vo razvojnite dokumenti i da se soobrazuvaat so regionalnite razliki na demografski, ekonomski i socijalen plan.

60

Vrz baza na navedenite premisi se predviduva vo 2020 god. vkupnoto naselenie vo Makedonija da iznesuva 2.225.000 `iteli (proekcijata e napravena so kompjuterska programa izrabotena vo agencijata POPTECH – The Future group International, Wash. USA 1991.) {to pretstavuva prose~no godi{no zgolemuvawe od 0,5% vo odnos na 2002 god. Vo ramkite na op{tite dvi`ewa na naselenieto se ocenuva deka }e dojde do zgolemuvawe na u~estvoto na postaroto naselenie. Se o~ekuva naselenieto na vozrast od 0-14 godini da go namali u~estvoto vo vkupnoto naselenie od 24,8% na 19,9%. Pogolemi izmeni, odnosno povisoko u~estvo se o~ekuva kaj naselenieto vo starosnite grupi od 15-64 godini (od 66,7% na 67,0% vo 2020 god.). Kaj polovata struktura na naselenieto i vo naredniot period ne se o~ekuvaat nekoi pozna~ajni promeni, poradi {to u~estvoto na ma{koto i `enskoto naselenie }e se zadr`i pribli`no na sega{nite odnosi. Pretpostavenite promeni vo socio-ekonomskata i obrazovnata struktura na naselenieto }e se reflektiraat i vrz na~inot na `iveewe, a so toa i vrz strukturata na doma}instvata i nivnata golemina.

Vo toj kontekst, vo 2020 god. vo Republikata se predviduva broj od 646.283 doma}instva so prose~na golemina od 3,4 ~lena na edno doma}instvo. 3.2. URBANIZACIJA I MRE@A NA NASELBI

Pojdovni osnovi Urbanizacijata pretstavuva

kompleksen, dominanten proces vo prostorniot i vkupniot op{testveno-ekonomski razvoj vo dr`avata. Naglasenata dinamika vo prethodniot period, iska`ana preku intenziven demografski, funkcionalen i

prostorno-fizi~ki razvoj na urbanite naselbi i depresiran razvoj na ruralniot prostor, pretstavuva osnoven atribut na urbanizacijata. So kontinuiranoto prodlabo~uvawe na postojnite razliki i izrazito nepovolniot socijalen i ekonomski status kaj najgolem del od ruralnoto naslenie iniciran e kontinuiran proces na dinami~ka migracija i prostorna redistribucija naso~ena, prete`no, kon gradskite centri, so {to e ovozmo`ena depopulacija na golem del od ruralnite naselbi.

Procesot na naglasen razvoj kako rezultat na planska koncentracija na op{testvenite funkcii i stopanskite kapaciteti vo urbanite centri, pretstavuva osnovna pri~ina za intenzivno zgolemuvawe na gradskoto naselenie i dostignat zaviden stepen na urbanizacija od 59,7%

Od vkupno registriranite 1.795 naseleni mesta, 29 naselbi (1,6%) formiraat kategorija gradski, a 1.766 naselbi (98,4%) pretstavuvaat selski naselbi. O{tinskite centri }e igraat zna~ajna uloga vo perspektivniot prostoren razvoj na dr`avata. Razvojot na gradovite vo prethodniot period sleden e so zna~itelno pro{iruvawe na zonata na vlijanie vrz prostorite vo prigradskite zoni pri {to goleminata na opfatot i intenzitetot na vlijanijata e proporcionalen na populaciskata golemina i funkcionalnata opremenost na gradot. Golemite i sredno golemi gradovi vo Republikata denes, evidentno raspolagaat so najgolema zona na vlijanie i soodveten broj na naselbi vo neposredniot gravitaciski opfat.

Celi − sozdavawe uslovi za nepre~eno

vr{ewe na osnovnite ~ovekovi aktivnosti (funkcii), obezbeduvawe visok stepen na za{tita na `ivotnata

61

sredina i zapazuvawe na principite na odr`liv razvoj;

− decentraliziran, ramnomerno teritorijalno raspredelen razvoj so vklu~uvawe na principite na policentri~nost i hierarhi~nost;

− usoglasuvawe na dinamikata na procesot na prostornata preraspre-delba na naselenieto so dinamikata na stopanskiot razvoj;

− namalen intenzitet na popula-ceska koncentracija vo urbanite naselbi i povisok stepen na usoglasenost so dinamikata na stopanskiot razvoj na dr`avata;

− zgolemuvawe na stepenot na ekipiranost na op{tinskite centri so funkcii i dejnosti od domenot na javnite funkcii, uslugite i infrastrukturata;

− promeni vo strukturata na vrabotenost na selskoto naselenie preku natamo{na dezagrarizacija i zgolemuvawe na vrabotenosta vo neagrarnite dejnosti paralelno so funkcionalnoto i infrastrukturnoto ekipirawe na ruralnite naselbi;

− stimulirawe na razvojot na nedovolno razvienite i depopulirani-te podra~ja;

− ramnomeren i voedna~en prostoren razvoj na naselenite mesta;

− optimalna funkcionalna ekipi-ranost usoglasena so idnite potrebi na korisnicite;

− efikasno me|usebno povrzuvawe na naselenieto na makroplan i vo razli~ni prostorni segmenti;

− sozdavawe na popovolni uslovi za razvoj na gradskite naselbi, posebno na onie gradovi koi }e pridonesat kon voedna~uvawe na efektite na procesot na urbanizacijata i ramnomerna disperzija vo prostorot na Republikata;

− intenzivirawe na razvojot na gradovite koi }e imaat uloga da ja amortiziraat visokata stapka na

populaciskata i funkcionalnata polarizacija vo prostorniot opfat na republi~kiot centar;

− razvoj i ekipirawe na gradskite naselbi soglasno predvidenoto mesto i uloga vo sistemot na centralnite naselbi;

− razvoj na gradskite naselbi koi bi imale neposredno stimulativno vlijanie vrz ekonomskiot i demografskiot podem na pograni~nite i nedovolno razvienite prostori;

− intenzivirawe na razvojot na naselbite vo prigradskite zoni vrz kvalitativno nova osnova, neposredno efikasno povrzani so gradskata naselba;

− efikasno i racionalno me|useb-no komunikacisko povrzuvawe na sistemot na centri posebno pome|u sosednite gradovi i regionalni centri;

− intenzivirawe na funkcional-nite vrski vo domenot na stopanstvoto i uslugite pome|u sosednite gradski centri so koordinirano, zaedni~ko organizirawe na aktivnostite.

Planski opredelbi Urbanizacijata kako slo`en, dinami~en proces treba da pretstavuva osnovna ramka i vlijatelen faktor vo naso~uvaweto na dolgoro~niot prosto-ren razvoj na Republika Makedonija. Predvidenite zna~ajni promeni vo demografskata, funkcionalnata i prostorno-fizi~kata komponenta tre-ba da bidat rezultat na decentralizi-ran, seopfaten i zna~itelno poramnomerno raspredelen prostoren razvoj koj, vo najgolem del }e se odviva vo ramkite na policentri~en, hierarhiski izbalansiran sistem na naseleni mesta. Procesot na urbanizacijata vo naredniot period }e se odviva vo op{testveno-ekonomski uslovi vo koi privatnata inicijativa i pazarnoto stopanstvo }e imaat zna~ajno mesto i

62

naso~uva~ka uloga vo definiraweto na perspektivniot dolgoro~en prostoren razvoj. Strategijata na razvojot na procesot na urbanizacijata, kako osnovna ramka za idnata organizacija, ureduvawe i koristewe na prostorot na Republikata, e prilagodena i usoglasena so nastanatite dlaboki promeni i idnite dolgoro~ni razvojni potrebi na op{testveno-ekonomskiot sistem. Razvojniot koncept na urbanizacijata }e se potpira vrz slednite bazi~ni pretpostavki:

− migracionite procesi vo Republikata kontinuirano }e se odvivaat i vo idniot period, no so zna~itelno poumeren intenzitet i povisok stepen na usoglasenost so dinamikata na stopanskiot razvoj;

− urbanite centri so kvantitativ-no i kvalitativno podobren funkcio-nalen i infrastrukturen potencijal i vo idniot period treba da bidat glavni nositeli na pozitivnite promeni vo procesot na urbanizaci-jata vo zemjata;

− so intenzivirawe na razvojot na malite gradski naselbi i ostanatite op{tinski centri treba da zajakne nivnoto vlijanie vo voedna~uvawe i usoglasuvawe na razvojot na mre`ata na naselbite vo op{tinite;

− polarizacijata na naselenieto vo urbanite centri vo natamo{niot period }e bide prisutna so zna~itelno poumeren intenzitet, paralelno so intenziviraweto na dnevnite migraci-i na vrabotenite i korisnicite na uslugite vo gradskite naselbi i op{tinskite centri;

− razvojot na republi~kiot centar - urbanata aglomeracija Skopje }e se karakterizira so poumeren intenzitet, formirawe na organizi-ran i ekipiran sistem na prigradski naselbi efikasno komunikaciski povrzani so gradot;

− gradskite centri, so odredeni isklu~oci, treba da ja dooformat i stabiliziraat funkcionalnata i demografskata struktura paralelno so zajaknuvaweto na me|usebnite vrski i vrskite na ostanatite nivoa;

− razvojot na naselbite vo nepo-srednoto okru`uvawe na makroregio-nalnite i mezoregionalnite centri, pod nivno neposredno vlijanie, treba da se odviva so povisok intenzitet i stapka na dezagrarizacija;

− planiraweto na razvojot na naselbite vo okru`uvaweto na urbanite centri }e se tretira paralelno i integralno so razvojot na gradskite naselbi;

− planskiot razvoj na naselbite vo okru`uvaweto na gradskite centri }e gi namali i eliminira tendenciite za prostorno-fizi~ka ekspanzija i oformuvawe na zoni na konurbacija dol` komunikaciskite pravci;

− demografskiot i prostorno-fizi~kiot razvoj na gradskite naselbi }e se odviva planski i paralelno so procesot na funkcionalno dokomple-tirawe. Vo planiraweto na razvojot na gradskite centri, so vkupniot potencijal integralno treba da bidat vklu~eni i naselbite vo prigradskite zoni;

− razvojot na komunikaciskata, posebno soobra}ajnata infrastruktu-ra }e bide vo funkcija na sistemot na naselenite mesta. Efikasnoto soobra}ajno povrzuvawe na gradskite centri, na isto ili razli~no hierar-hisko nivo, }e pretstavuva edna od prioritetnite zada~i vo razvojot na komunikaciskata mre`a na Republika-ta. Razvojot na soobra}ajnata infrastruktura }e ovozmo`i, vrz komplementarna osnova, zajaknuvawe na funkcionalnata (i prostornata) povrzanost pome|u sosednite, bliski gradski centri (Ohrid-Struga, Ko~ani-Vinica, Kavadarci-Negotino,

63

Strumica-Valandovo, Berovo-Peh~e-vo);

− gradskite centri rasporedeni vo pograni~nitete podra~ja (Gevgelija, Berovo, Del~evo, Debar, Struga) ili vo neposredna blizina na pograni~na-ta zona (Bitola, Kumanovo, Strumica, Tetovo, Ohrid, Kriva Palanka), se o~ekuva da ostvarat zna~aen razvoj preku neposredno povrzuvawe so gradovite i stopanstvata vo sosednite dr`avi;

− razvojot na ruralnite naselbi vo pograni~nite i ridsko-planinskite prostori }e treba se odviva pod neposredno vlijanie na najbliskite gradski centri so koi }e bidat i neposredno soobra}ajno povrzani so {to }e se ovozmo`i i povisok stepen na iskoristuvawe na prirodnite pogodnosti.

Prostoren koncept na mre`ata na centri

Konceptot na prostorniot razvoj na Republika Makedonija temelen vrz principite i razvojnite celi na urbanizacijata neposredno ja defini-ra strukturata i osnovnite atributi na mre`ata na centralnite naselbi. Soglasno prethodno utvrdenata hierarhiska struktura i polo`ba vo prostorot, definirana e sodr`ina na funkcii i aktivnosti, nasoki i intenzitet na me|usebnata povrzanost vo mre`ata na centralnite naselbi. Na teritorijata na Republika Makedonija, i vo ramki na za taa cel definiranite prostorni segmenti, mre`ata na centralnite naselbi se o~ekuva da bide sostavena od slednite nivoa:

− centar na dr`avata - centar na dr`avno nivo so me|unarodno vlijanie;

− centar na makroregion - centar na makroregionalno - nadregionalno nivo;

− centar na mezoregion - centar na sredno- regionalno nivo;

− centar na mikroregion - centar na subregionalno nivo. Razvojot na mre`ata na gradskite centri vo Republika Makedonija vo planskiot period }e bide naso~en kon pojasno diferencirawe na mestoto na sekoja naselba oddelno vo ramkite na opredeleno nivo na centralitet, vo soglasnost so populaciskata golemina, polo`bata vo prostorot i gravitacis-kiot opfat. Planskiot koncept predviduva jasno diferencirawe na sodr`inata na funkciite i aktivnos-tite, celosno usoglaseno so stepenot na centralitetot i gravitaciskiot opfat na gradskite centri:

− Centar na dr`avata - republi~-ki centar (1)-gradot Skopje: populaciska golemina nad 490.000 `iteli (2020 god.); kompletna sodr`ina na javni funkcii i uslu`ni dejnosti od najvisoko nivo; visok stepen na koncentracija na proizvodni stopanski kapaciteti; zona na nepo-sredno gravitacisko vlijanie prosto-rot na Republikata so nad 2.220.000 `iteli i prostorite vo neposrednoto me|unarodno okru`uvawe.

− Centri na makroregioni (3+1) - urbanite naselbi: Bitola, [tip i Tetovo populaciska golemina preku 45.000 `iteli; visok stepen na zastapenost na funkcii od javen karakter, op{testven standard i uslugi na makroregionalno, a za oddelni funkcii i na povisoko nivo; zna~ajna koncentracija na proizvodni stopanski kapaciteti; vo zonata na gravitacisko vlijanie opfateni pome|u 300.000 `it. (Tetovo), 350.000 `it. ([tip), 500.000 `it. (Bitola); ostanatoto naselenie, preku 1.000.000 `iteli, se o~ekuva da gravitira kon republi~kiot centar Skopje koj }e raspolaga so dvojna funkcija vo sistemot na naselbite - republi~ki centar i centar na makroregion.

64

− Centri na mezoregioni (9) - urbanite naselbi: Kumanovo, Prilep, Veles, Ohrid, Strumica, Gostivar, Kavadarci, Ki~evo, Ko~ani; populaciska golemina 30.000 `iteli i pogolema; zna~itelna zastapenost na centralnite funkcii od javen karakter, funkcii na op{testven standard i uslugi na regionalno nivo; visoka koncentracija na proizvodni stopanski kapaciteti; vo opfatot na gravitacisko vlijanie sedum i pove}e op{tini.

− Centri na mikroregioni (21) - urbanite naselbi: Struga, Gevgelija, Radovi{, Debar, S. Nikole, Negotino, Del~evo, Kriva Palanka, Vinica, Probi{tip, Resen, Berovo, Kratovo, Kru{evo, Valandovo, Peh~evo; populaciska golemina pod 30.000 `iteli; zastapenost na javni funkcii, funkcii na op{testven standard i uslugi; zastapenost na proizvodni stopanski kapaciteti; gravitacisko vlijanie vrz najmalku dve op{tini. Ovaa kategorija na centralni naselbi se o~ekuva da bide nadopolneta i so naselbite koi do 2020 god. }e se transformiraat vo mali gradski naselbi so {to }e se priklu~at kon kategorijata urbani naselbi: Makedonska Kamenica, Demir Kapija, Makedonski Brod, Bogdanci, Demir Hisar. Ekonomskiot i funkcionalniot razvoj na centralnite naselbi, locirani neposredno vo ili pokraj prostorite od posebno zna~ewe za Republikata (prostori koi raspolaga-at so posebni prirodni, kulturno-istoriski i turisti~ko-rekreativni vrednosti i pograni~ni i ridsko-planinski depopulacioni podra~ja), }e bidat oddelno stimulirani so cel da se sozdadat optimalni uslovi za dinamizirawe na stopanskiot i demografskiot razvoj. Razvojniot model na centralnite naselbi }e gi ima slednite atributi:

− Golemite i sredno golemite urbani naselbi vo uslovi na umeren populaciski razvoj, zajaknata i kvalitativno podobrena funkcional-na struktura se o~ekuva da go intenziviraat vlijanieto vrz prosto-rite i naselbite vo okru`uvaweto nametnuvaj}i potreba za integralno planirawe na razvojot na po{irokiot prostor.

− Republi~kiot centar vo uslovi na stabilen demografski razvoj se o~ekuva da gi zajakne vrskite so regionalnite centri vo okru`uvawe-to: Kumanovo, Tetovo, Veles, preku intenzivirawe na funkcionalnite vrski vrz principot na komplementar-nost i efikasno komunikacisko povrzuvawe.

− Procesot na pointenzivno dvonaso~no funkcionalno povrzuvawe (vo domenot na uslugite, stopanstvoto, vrabotuvaweto) treba da bide prisuten i kaj ostanatite urbani naselbi: Ohrid-Struga, Kavadarci-Negotino, Berovo-Peh~evo, Gevgelija-Bogdanci.

− Razvojot na urbanite naselbi so golemina do 10.000 `iteli, a posebno naselbite so golemina do 5.000 `iteli i nerazvienite op{tinski centri }e bide pottiknat preku planski naso~en prostorno-fizi~ki i funkcionalen razvoj so cel da se ovozmo`i ramnomerno usoglasen razvoj na mre`ata na naselbite.

− Povolnata geoprometna polo -̀ba, posebno polo`bata na glavnite komunikaciski pravci, }e pretstavuva pottiknuva~ki faktor za razvoj na urbanite naselbi vo pograni~nite prostori so sosednite zemji - Grcija (Bitola, Gevgelija), Bugarija (Del~evo, Berovo, Kriva Palanka, Peh~evo), Albanija (Ohrid, Struga, Debar), Jugoslavija (Kumanovo).

− Prostorno-fizi~kiot razvoj na gradskite naselbi i naselbite vo nivnoto neposredno okru`uvawe vo

65

idniot period, treba da bide integralno tretiran i planski naso~uvan so cel da se namali i ograni~i nekontroliraniot, intenzi-ven proces na naseluvawe na periurbanite prostori iska`an vo prethodniot period.

− Procesot na pro{iruvawe na zonata na izgradeno zemji{te na gradskite naselbi se o~ekuva da se odviva vo zabavena forma, a perspektivniot prostorno-fizi~ki razvoj da bide naso~en kon poefikasno koristewe na grade`noto zemji{te vo postojnite granici, vo soglasnost so va`e~kite standardi i normativi.

Prostorno - funkcionalni edinici

Organizacijata na teritorijata na Republikata na prostorno-funkcio-nalni edinici ima za cel da ovozmo`i:

− racionalna organizacija i optimalna usoglasenost na javnite funkcii so potrebite i interesite na lokalnata samouprava;

− racionalizacija na procesot na upravuvaweto;

− efikasno zadovoluvawe na sekojdnevnite potrebi na naselenieto;

− efikasno planirawe i realiza-cija na aktivnostite, usoglasuvawe i koordinacija na programite na lokalno nivo. Glavnite efekti od formiraweto na prostorno-funkcionalnite edinici

koi se o~ekuvaat vo idniot period, se odnesuvaat na:

− jasno i precizno sogleduvawe na razvojnite potrebi na osnovno-lokalno nivo;

− zgolemuvawe na stepenot na integriranost vo funkcioniraweto na (pod)sistemot na naselenite mesta, poefikasna disperzija na kompleksot na osnovnite funkcii i aktivnosti (stopanstvo, upravuvawe, uslugi, domuvawe, rekreacija) i optimalen razvoj na infrastrukturnite sistemi;

So postignuvawe na soodvetni efekti, vo idniot period, preku jasni i precizni razvojni postignuvawa, zgolemen stepen na integriranost vo sistemot na naseleni mesta i optimalno i efikasno vklopuvawe i integrirawe vo sistemite na povisoko makroregionalno nivo se o~ekuva da vlezat i drugi naseleni mesta.

Na teritorijata na Republikata, vo ramkite na konceptot na prostorno-funkcionalnoto razgrani~uvawe, opredeleni se vkupno 15 funkcionalni edinici so ist broj funkcionalni centri. Centrite na prostorno-funkcionalnite edinici pretstavuva-at naselbi so razli~en stepen na centralitet i broj na `iteli vo opfatot.

Prostorno-funkcionalni edinici - 2020 god. tabela 33 Red. br. Prostorno-funkcionalna edinica @iteli U~. vo

vk.%

1. SKOPJE: Centar, Karpo{, G. Baba, K. Voda, ^air, \. Petrov, Saraj, ^u~er-Sandevo, Ara~inovo, Ilinden, Petrovec, Studeni~ani, Zelenikovo, [. Orizari, Sopi{te, Kondovo

614.400 27.6

2.. BITOLA: Bitola, Resen, D. Hisar, Sopotnica, Dobru{evo, Staravina, Ba~, Kukure~ani, Capari, Mogila, Novaci, Bistrica

155.300 7.0

3. VELES: Veles, Gradsko, Izvor, Bogomila, ^a{ka 76.200 3.4 4. GEVGELIJA: Gevgelija, Bogdanci, Valandovo, Star Dojran, Miravci 54.300 2.4

5. GOSTIVAR: Gostivar, Mavrovi Anovi, Srbinovo, Vrutok, Dolna Bawica, ^egrane, Vrap~i{te, Negotino Polo{ko 113.800 5.1

6. KAVADARCI: Kavadarci, Negotino, Demir Kapija, Rosoman, Konopi{te 73.200 3.3

7. KI^EVO: Ki~evo, M. Brod, Plasnica, Samokov, Oslomej, Drugovo, Zajas, Vrane{tica 93.400 4.2

8. KO^ANI: Ko~ani, Del~evo, Vinica, Makedonska Kamenica, Zrnovci, Blatec, 97.900 4.4

66

Orizari, Oble{evo, ^e{inovo

9. KUMANOVO: Kumanovo, Kriva Palanka, Kratovo, Ora{ac, Lipkovo, S. Nagori~ane, Kle~evce, Rankovce

186.900 8.5

10. OHRID: Ohrid, Struga, Kosel, Bel~i{ta, Me{ei{ta, Delogo`di, Vele{ta, Vev~ani, Labuni{ta, Lukovo 174.300 7.8

11. PRILEP: Prilep, Kru{evo, Vitoli{te, Topol~ani, Dolneni, Krivoga{tani, @ito{e 119.200 5.4

12. STRUMICA: Strumica, Berovo, Peh~evo, Novo Selo, Murtino, Bosilovo, Kukli{, Vasilevo; Radovi{, Podare{, Kon~e

144.600 6.5

13. TETOVO: Tetovo, Bogoviwe, Kamewane, Brvenica, @elino, [ipkovica, Xep~i{te, Jegunovce, Tearce, Vratnica 203.000 9.1

14. [TIP: [tip, S. Nikole, Probi{tip, Zletovo, Karbinci, Lozovo 116.650 5.2 15. DEBAR: Debar, Rostu{e, Centar @upa 18.870 0.8

3.3. UREDUVAWE NA SELSKITE NASELBI I

PODRA^JA

Pojdovni osnovi Razvojot na selskite naselbi i

selskite podra~ja vo dosega{niot period, neposredno se odvival vo uslovi na dominantno vlijanie na urbanite centri i procesite na deagrarizacija i deruralizacija. Determiniran so globalnite ramki na urbanizacijata i industrijalizacijata vo razvojot na selskite podra~ja registrirani se permanentni, kontinuirani promeni vo brojot i strukturata na selskoto naselenie, iska`ani preku namaluvawe na vkupnata selska populacija i brojot na agrarnoto naselenie. Nepovolni procesi ragistrirani prete`no vo kategorijata ridsko-planinski i naselbi vo pograni~nite podra~ja, kako i vo del od ramninskite prostori (Pelagonija) se manifestiraat preku: namaluvawe na brojot na naselbite so postojano naselenie; zgolemuvawe na brojot na mali naselbi do 100 `iteli; namaluvawe na brojot na selskoto i agrarnoto naselenie; zgolemena vitalnost na naselbite so pove}e od 2000 `iteli.

Celi − intenzivirawe na pozitivnite

formi na transformacija i socio-ekonomski razvoj na seloto preku optimalnoto iskoristuvawe na resursite i zgolemena dinamika na ekonomskiot razvoj, vo soglasnost so

sovremenite principi na pazarnoto stopanstvo;

− zgolemuvawe na nivoto na ekonomskata i socijalnata zgri`enost, so neposredno vlijanie vrz zgolemuva-weto na motiviranosta na selskoto naselenie i iska`uvawe na traen interes za opstanok vo mati~nata sredina, celosna afirmacija na site aspekti na `iveewe i stopanisuvawe vo ruralnata sredina i sozdavawe na neophodna ekonomska i socijalna sigurnost;

− zgolemeno nivo na funkcional-na i komunalna opremenost i plansko ureduvawe na selskite naselbi, podobruvawe na lokalnata soobra}ajna infrastruktura i efikasna komunika-ciska povrzanost so centrite od povisoko nivo;

− za~uvuvawe i unapreduvawe na prirodnite vrednosti i ekolo{kite atributi na prostorot i afirmirawe na kulturolo{kite osobenosti i vrednosti.

Planski opredelbi Vo modeliraweto na konceptot,

integralniot i polifunkcionalniot pristap pretstavuvaat pojdovna osnova za razvoj i unapreduvawe na kvalitetot na `iveeweto vo selskite podra~ja. Vrz osnova na iscrpnoto i preciznoto sogleduvawe na sostojbata, prioritetna zada~a pretstavuva celosnoto aktivirawe na raspolo`i-vite potencijali koi }e bidat iskoristeni za sozdavawe na sistem za

67

efikasno organizirano pazarno stopanisuvawe.

Preku selektiven pristap vo primenata na stimulativnite merki, vode~kata uloga vo razvojot }e ja imaat selskite doma}instva ekonomski i organizaciono podgotveni za natamo{-no unapreduvawe i zgolemuvawe na proizvodstvoto i kvalitativnoto podobruvawe na `ivotnite uslovi vo ruralnata sredina.

Razvojot na seloto i selskite podra~ja vo idniot period }e se odviva soglasno programata koja }e proizleze od rezultatite na prethodno izraboten interdisciplinaren nau~no-istra`u-va~ki i razvoen proekt.

Razvojniot koncept, zalagaj}i se za perspektivna kvalitativna transfor-macija na seloto, nalaga seopfatna op{testveno koordinirana aktivnost naso~ena kon: celosna institucional-na i organizaciona integracija, soobra}ajno i voop{to, komunikacis-ko povrzuvawe na selskite naselbi vo mre`ata na naselenite mesta i neposredno povrzuvawe so dr`avnite institucii i stopanskite subjekti so cel da se pottikne i unapredi proizvodstvoto, kompleksot na tercijarnite dejnosti, kvalitetot na `iveeweto vo selskite naselbi i da se zgolemi stepenot na vrabotenosta na selskoto naselenie.

Prioritetna zada~a pretstavuva celosnoto aktivirawe na potencijali-te relevantni za razvojot na stopanstvoto, podobruvaweto na `ivotnite i rabotnite uslovi i trajnoto motivirawe na naselenieto za opstanok vo mati~nata sredina. Realizacijata }e se odviva preku sozdavawe na pazarni uslovi na stopanisuvawe ~ii glavni nositeli }e bidat selskite doma}instva sposobni da obezbedat akumulacija za reprodukcija i zgolemuvawe na proizvodnite aktivnosti i

unapreduvawe na uslovite za `iveewe vo ruralnata sredina.

Ulogata na dr`avata }e bide afirmirana preku selektiven i stimulativen pristap koj ima za cel:

− da se iniciraat pozitivni promeni vo vrednuvaweto na seloto i zemjodelskoto proizvodstvo kako profesionalna opredelba i izvor na egzistencija;

− da se sozdadat uslovi za rehabilitacija i afirmirawe na ruralniot na~in na `iveewe preku infrastrukturno ekipirawe na selskite naselbi i efikasno soobra}ajno i komunikacisko povrzuvawe;

− da se zgolemi efikasnosta na javnite slu`bi i da se obezbedi neposreden, lesno dostapen pristap do naj{irokiot spektar na kapacitetite na op{testveniot standard i servisnite uslugi;

− da se obezbedi soodvetna stru~na pomo{ i stimulativna fiskalna, kreditna i investiciona politika koja }e gi respektira specifi~nostite na agrarniot kompleks i prate~kite dejnosti. 3.4. DOMUVAWE

Pojdovni osnovi Vkupniot broj stanovi vo

Republika Makedonija spored oficijalni podatoci iznesuva 580.342, (spored najnovite neoficijalni 690.762) {to sporedeno so brojot na doma}instva - 501.963 (557.254), uka`uva na postoewe na stanben suficit od 78.379 stanovi, {to e posledica na intenzivnata stanbena izgradba vo periodot po 1971 god., napu{tawe na del od stanbeniot fond vo selskite naselbi (osobeno planinskite), odnosno izgradba na nov vo gradskite i pojavata na gradba na stanovi za sekundarno domuvawe.

Prose~nata povr{ina na stanovite iznesuva 70,71 m2, prose~nata stanbena

68

povr{ina po `itel 21,09 m2/`, a prose~niot broj `iteli na stan 3,35.

Vo najgolem del od naselenite stanovi (93,77%) `ivee po edno doma}instvo. Golem del od stanovite se izgradeni vo periodot od 1971-1980 god. (27,18%) i po 1980 g. (30,02%). 87% od celokupniot stanben fond e graden so po~ituvawe na osnovnite konstruktivni karakteristiki za gradba vo zemjotresni podra~ja.

Vo vkupniot stanben fond dominiraat golemi stanovi (25,1% ~etirisobni i 29,60% trisobni stanovi), a mnogu malo e u~estvoto na mali (3,11% ednosobni i 0,56% garsonieri). Najgolemiot broj stanovi (90,65%) se nao|aat vo zgradi od tvrd materijal. 87,98% od vkupniot broj stanovi se opremeni so vodovod, kanalizacija i elektri~na energija.

Okolu 11,9% od vkupniot stanben fond e substandarden.

Pojavata na bespravna gradba na objekti vo poslednite godini e vo podem i se javuva kako vo oblasta na domuvaweto, taka i pri gradba na industriski, delovni i drugi objekti.

Celi − obezbeduvawe stan za sekoe

doma}instvo; − podignuvawe na nivoto na

standardot na domuvawe vo pogled na povr{ina, broj na sobi, grade`ni karakteristiki i komunalna opreme-nost na stanovite;

− aseizmi~ka gradba na stanovite; − zamena na substandardniot

stanben fond so nov i rekonstrukcija i revitalizacija na dotraeniot;

− organizirawe na stanovite kako humano uredeni prostori so soodvetni pridru`ni objekti za deca i vozrasni;

− zabrzuvawe na stanbenata izgradba po pat na poorganizirana, poefikasna i poracionalna izgradba;

− liberalizacija na stanbeniot pazar;

− izgradba na socijalni stanovi; − obezbeduvawe povolni finan-

siski uslovi za re{avawe na stanbeni-ot problem, preku odobruvawe na povolni kreditni uslovi za stanbena izgradba;

− definirawe kriteriumi za nadminuvawe na pojavata na bespravna gradba;

− promeni vo politikata na stanbenata izgradba, vrz osnova na promenite vo politi~ko-ekonomskiot sistem, vo smisol na napu{tawe na op{testvenata izgradba, rentierstvo - kako nov moment vo stanbenata politika, nov na~in na vrednuvawe na stanbenata izgradba i investirawe vo nea, procena na lokacijata i uskladuvawe na stanbenata so zemji{nata politika, industrijata, turizmot i komunikaciite.

Planski opredelbi So koncepcijata na domuvaweto za

idniot period se nadminuva dosega{nata pojava na polarizacija na urbaniot razvoj, koja dovede do sozdavawe na golemi urbani centri (golemite gradovi) koi stanaa `ari{ta na stopanskiot razvoj i populaciska koncentracija, {to gi zgolemi nivnite stanbeni, infra-strukturni i drugi potrebi, od edna strana, i ruralnite naselbi koi naselenieto sé pove}e gi napu{ta{e, privle~eno od mo}ta na golemite gradovi. Vo toj smisol e primeneta koncepcijata na policentri~en razvoj koja go tretira domuvaweto kako poseben tip na razvoen resurs, {to e osobeno bitno za nerazvienite podra~ja kako novi `ari{ta na razvojot. Prostornoto razmestuvawe na novite stopanski kapaciteti se bazira na postoe~kiot stanben fond vo pomalite naselbi so {to najmobi-len element stanuva tehnologijata, a ne rabotnata sila. So toa postoe~kiot stanben fond kako eden od po~etnite

69

razvojni resursi ovozmo`uva jaknewe na postoe~kite i sozdavawe novi centri na razvojot vo funkcija na ostvaruvawe na policentri~en razvoj.

Proekcijata na potrebniot stanben prostor poa|a od standardite 20-25 m2/`itel, vo zavisnost od tipot

na naselbata, 40-80 m2/stan (optimalna golemina), 100% opremenost na stanot so instalacii (osobeno vo gradskite naselbi) i potpolno eliminirawe, odnosno zamena na substandardniot stanben fond.

Proekcija na stanbenite potrebi na nivo na Republikata tabela 34 Broj na `iteli vo 2020 god. 2.225.000 Broj na doma}instva vo 2020 god. 646.283 Postojni stanovi 580.342 Postojni stanovi koi se zadr`uvaaat 511.282 Novi stanovi po osnov na zamena na substandardni stanovi 69.060 Novi stanovi po osnov na porast na naselenie 144.320 Novi stanovi po osnov anulirawe na stanben deficit 414 Vkupno novi stanovi za gradba 213.794 Vkupno stanovi vo 2020 god. 725.076

Vkupnite stanbeni potrebi do 2020

god. se procenuvaat na okolu 213.800 stanovi, koi se io~ekuva da se realiziraat etapno. Potrebite od novi stanovi se najgolemi vo op{tinite na podra~jeto na Skopje (23,82% od vkupnite stanbeni potrebi), potoa vo Bitola, Kumanovo, Prilep, Ohrid, Veles, Tetovo itn. Najmali stanbeni potrebi imaat novoformiranite op{tini Staravina, @ito{e, Srbinovo, Izvor i dr.

Novite stanovi se predviduva da bidat kompletno opremeni so instalacii. Predvidena e i celosna zamena, odnosno eliminirawe na substandardniot stanben fond.

Za realizacija na prognoziranite stanbeni potrebi vo Republikata se predviduva prose~na korisna stanbena povr{ina od 16.355.700 m2.

Funkcionalnite barawa na doma}instvoto za `iveewe, obrazova-nie, vospituvawe, kultura i drugo, doveduvaat do transformacija na tradicionalniot tip na domuvawe i pro{iruvawe na negovata osnovna funkcija za zadovoluvawe na egzisten-cijalnite potrebi na doma}instvoto, preku vnesuvawe na novi vrednosti i iznao|awe na novi mo`nosti za adekvatno koristewe i organizirawe na prostorot.

Strukturata i fizi~kiot model na stanbenata edinica e vo korelacija so op{testvenata organizacija na lu|eto koi `iveat vo stanbenata edinica.

Organizacijata na stanbenite zaed-nici e pozitiven faktor za kulturni-te, ekonomskite i op{testvenite aktivnosti na nivnite `iteli. Ovoj odnos se manifestira i so povratna sprega na javnite funkcii vrz domuvaweto, bidej}i od nivnoto uspe{no funkcionirawe zavisi i goleminata i brojot na stanbenite zaednici.

Domuvaweto op{to, a stanbenata izgradba posebno, pretstavuva va`na komponenta na socijalniot i op{to-stopanskiot razvoj, organizacija i ureduvawe na prostorot i podignuvawe na `ivotniot standard na naselenieto.

Uramnote`eniot odnos na ekonom-skiot i socijalniot razvoj na zaedni-cata uslovuvaat pravilni tokovi na urbanizacija i pozitivno re{avawe na stanbenite problemi.

Vo toj smisol, domuvaweto e sogledano kako kompleksno, niz negovite tri dimenzii:

− tehni~ka dimenzija (povr{ina, dvor, mikroklimatski uslovi);

− socijalna dimenzija (na~inot na `iveewe vo stanot i nadvor od nego,

70

socijalnite kontakti me|u poedinci i semejstva i sl.);

− ekonomska dimenzija (kupovnata mo}, na~in na stopanisuvawe na semejstvoto i sl.). 3.5. JAVNI FUNKCII

Pojdovni osnovi Dosega{niot na~in na organizaci-

ja na javnite funkcii se karakterizi-ra so nivna neprilagodenost vo odnos na tipot na naselbata, polo`bata vo sistemot na naselbite, soobra}ajnata povrzanost i socio-ekonomskite i demografskite karakteristiki na naselenieto, {to e posledica na dosega{niot edinstven model na organizacija i finansirawe na ovie dejnosti, kako i na nepostoeweto na organizirana sorabotka pome|u lokalnite zaednici i javnite dejnosti vo formirawe na programi za organizirawe na nivnite aktivnosti.

Mo`nostite za zadovoluvawe na potrebite na gra|anite od oblasta na javnite funkcii i kvalitetot na pru`enite uslugi se naglaseno neednakvi od po{irokiot region na Skopje i pogolemite gradovi so razviena i kvalitetna mre`a na javni funkcii do selskite i prigradskite naselbi koi imaat samo rudimentarna mre`a. Grade`nata sostojba na objektite i nivnata opremenost mnogu se razlikuvaat vo zavisnost od tipot na naselbite.

Iako razvojot na dejnostite od oblasta na obrazovanieto e na relativno zadovolitelno nivo (1033 osnovni u~ili{ta, 89 dr`avni i 3 privatni sredni u~ili{ta i 31 fakultet na dvata dr`avni univerzi-teti i 10 fakulteti i 4 vi{i {koli na dvata privatni univerziteti), sepak tie se soo~uvaat so brojni su{tinski problemi koi nosat obele`ja na neadekvatna razmestenost na objektite vo prostorot, visoka koncentracija vo razvojnite centri, osobeno republi~-

kiot, nedovolna opremenost na objektite so potrebnite sodr`ini, objekti i tereni od oblasta na sportot i fizi~kata kultura i sl. Vo dejnosta na zdravstvoto i zdravstvenata za{tita ostvareni se zna~ajni rezultati vo sozdavaweto na solidna materijalna osnova. Mre`ata na zdravstveni organizacii vo javniot sektor vo RM ja so~inuvaat vkupno 144 zdravstveni organizacii rasporedeni na primarno, sekundarno i tercijarno nivo. Vo poslednite nekolku godini e realizirana podobra kadrovskata ekipiranost, podobruvawe na kvalifi-kaciona struktura i nabavka i vgraduvawe na sovremena medicinska oprema vo site zdravstveni organizacii. Dejnosta na op{testvenata i socijalnata za{tita vo Makedonija se vr{i preku organizacii za socijalna za{tita i 299 organizacii za zgri`uvawe i vospituvawe na deca od predu~ili{na vozrast.

Kulturata, kako kompleksna dejnost se odviva niz 200 razni organizacii (32 biblioteki, 10 kinoku}i i kinoteki, 8 institucii od oblasta na scensko-muzi~ka dejnost, 12 teatri, 59 domovi na kulturata, 5 rabotni~ki univerziteti, 42 zavodi za za{tita na spomenicite na kulturata so 36 muzei, 3 umetni~ki galerii so 6 organizacioni edinici, 16 muzei so 55 organizacioni edinici i 4 godi{ni kulturno-umetni~ki manifestacii). Razvojot na fizi~kata kultura (sport) vo Republika Makedonija, se karakterizira so postojano pro{iru-vawe na materijalnata osnova, odnosno so izgradba na objekti i tereni za sport, kako objekti za fizi~ko vospituvawe vo vospitno-obrazovnite ustanovi (166 sportski sali od koi 138 vo u~ili{tata; 20 otvoreni olimpiski bazeni, 11 zatvoreni bazeni, 35 fudbalski stadioni, 292 fudbalski igrali{ta, 1.018 otvoreni sportski

71

tereni za rakomet, odbojka, ko{arka i mal fudbal, 32 teniski igrali{ta, 5 atletski pateki i dr). Vo RMakedonija ima i 15 planinarski domovi, 1 hipodrom, 21 streli{te, 3 kuglani i 3 sportski aerodromi. Nau~no-istra`uva~kata rabota vo Republikata se ostvaruva preku 14 samostojni nau~no-istra`uva~ki orga-nizacii, nau~ni edinici vo sostav na Akademijata na naukite i 15 istra`uva~ko-razvojni edinici vo sostav na stopanski pretprijatija i nestopanski organizacii.

Celi − namaluvawe na razlikite vo

kvalitetot na `iveewe na naselbite od razli~en tip;

− aktivirawe na lokalnite zaed-nici i samoinicijativi na gra|anite niz razli~ni institucionalni i voninstitucionalni aran`mani;

− zgolemuvawe na iskoristenosta na izgradenite fondovi za potrebite na rabotata na javnite funkcii;

− ponaglasen razvoj na mre`ata institucii za predu~ili{no vospitu-vawe i obrazovanie poradi nivnoto zna~ewe vo psihofizi~kiot razvoj na mladata li~nost, po pat na opfa}awe na {to pogolem broj korisnici;

− razvivawe na poramnomerna mre`a na osnovni i sredni u~ili{ta so celosen opfat na decata i mladinata na soodvetna vozrast i odvivawe na nastavata vo edna smena;

− poramnomeren razvoj na zdravstvenata za{tita i podobruvawe na kvalitetot na pru`enite uslugi so podobruvawe na prostornata organiza-cija i kadrovskata ekipiranost na zdravstvenite slu`bi;

− natamo{en zabrzan razvoj na kulturata niz povisoki formi na kulturno `iveewe, so poseben akcent na ruralnite podra~ja i centrite na novoformiranite op{tini;

− pro{iruvawe na mre`ata na objekti i kapaciteti od oblasta na fizi~kata kultura so cel za postignuvawe poramnomerna i poracionalna prostorna razmestenost.

Planski opredelbi Pristapot vo analizata na planer-skata koncepcija na organizacijata na javnite funkcii e usoglasen so promenite vo politi~ko-instituci-onalniot sistem na dr`avata, kako i so novite tendencii i praksata na organizirawe i finansirawe na ovie dejnosti vo razvienite zemji so naglasena dimezija na socijalniot razvoj. Planiraniot poramnomeren razvoj na stopanstvoto i sistemot na naselbi vo Republika Makedonija go uslovuva i ramnomerniot razvoj na javnite funkcii, kako potreba za pogolem izbor na zanimawa, potreba od soodvetno obrazovanie, sé poraznovid-ni potrebi od oblasta na kulturata i razvoj na sovremena zdravstvena i socijalna za{tita na naselenieto, preku razviena mre`a na institucii od ovaa oblast. Organiziraweto na javnite funk-cii vo oddelni podra~ja i nivnoto uskladuvawe vo planiranata mre`a na naselbi se bazira na slednite principi:

− vklu~uvawe na soodvetni pokazateli na dostapnosta na uslugite za gra|anite vo planiranata mre`a na javni slu`bi, kako {to se: soobra}ajna dostapnost, informati~ka dostapnost so mo`nost za dnevni kontakti na pogolemi distanci, razvoj na komple-mentarni sodr`ini za oddelni dejnos-ti (domovi, pansioni, stacionari, kujni i sl.), usoglaseno rabotno vreme na oddelni javni dejnosti spored potrebite na gra|anite, razvoj na teritorijalno mobilni slu`bi (podvi`ni biblioteki, mobilni zdravstveni slu`bi) i sl.;

72

− mo`nost za preraspredelba i usoglasuvawe na razvojot na odredeni funkcii vo oblasta na obrazovanieto, zdravstvoto, kulturata i sl. za dve ili pove}e prostorno funkcionalni edinici;

− primena na razli~ni kriteriu-mi vo organiziraweto na javnite dejnosti: demografski, socio-ekonomski karakteristiki, golemina na gravitacionoto podra~je, soobra}aj-na polo`ba i povrzanost, kulturna razvienost i potencijali, zaintere-siranost na investitorite i opravda-nost na programite vo odnos na investiciite i dr.;

− utvrduvawe na minimalni obvrzuva~ki standardi i normi za oddelni javni dejnosti, so cel da se

obezbedat obvrzuva~ki, minimalni uslovi za zadovoluvawe na potrebite;

− razvivawe na posebni programi soobrazeni na osobenostite napodra~jeto, lokalnite zaednici i teritorijalnite grupi vo selata.

Mre`ata na javni funkcii vo Republikata e organizirana vo zavisnost i soglasnost so sistemot na naselbi. Preporakite za organizacija na javnite funkcii vo sistemot na naselbi se dadeni vo tabela kade vo zavisnost od hierarhiskoto nivo na naselbite se definirani oddelni vidovi na aktivnosti vo ramkite na javnite funkcii.

Organizacija na javnite funkcii soglasno hierarhiskata mre`a na naselbite tabela 35

Javni funkcii

Republi~ki centar

Makroregionalen

centar

Mezoregionalen

centar

Op{

tinski centar(m

ikroregionalen)

Ostanati centri na

op{tini

Ostanati naselbi

Radius na gravitacija Zabele{ki

1 2 3 4 5 6 7 8 9 I. Socijalna za{tita i predu~ili{no vospituvawe i obrazovanie

A. Socijalna za{tita

1. Domovi za smestuvawe na deca bez roditelsko staratelstvo

N0 N0 N0 N*0

2. Domovi za lica so funkcionalni i mentalni pre~ki

N0 N0 N0 N*0

3. Centri (kompleksi) za stari lica N0 N0 N0 N*0 N*0

B. Predu~ili{no obrazovanie N N N N N N 600 - 1.000m.

Opfa}a okolu 6% od brojot na `itelite, a se usoglasuvaat so lokalnite i ocioekonomskite osobenosti

II. Obrazovanie

1. Osnovno obrazovanie I - IV odd. + N N N N N NN 1.500

m.

2. Osnovno obrazovanie V - VIII odd. + N N N N N NN 2.500

m.

Podra~no osnovno u~ili{te se organizira na 2000-3000 `iteli. Centralno osnovno u~ili{te na 3000-

73

Javni funkcii

Republi~ki centar

Makroregionalen

centar

Mezoregionalen

centar

Op{

tinski centar(m

ikroregionalen)

Ostanati centri na

op{tini

Ostanati naselbi

Radius na gravitacija Zabele{ki

10.000 `iteli. Obvrska za organizirawe na prevoz ({kolski avtobus ili javen prevoz) za distanci preku 2.500 m.

3. Sredno obrazovanie + NK NK N0K N0 K* N*K*0

4. Vi{o i visoko obrazovanie

NK NK N*0 K*0 N*0 K0

5. U~eni~ki i studentski domovi N N N N*

Opfat na u~enici i studenti koi se {koluvaat nadvor od mestoto na `iveewe ako e 50%, lokacijata da e blisku do u~ili{teto ili fakultetot.

III. Zdravstvena za{tita A. Primarna zdravstvena za{tita

1.Zdravstveni stanici mobilna zdravstvena slu`ba +

N N Gravitaciono podra~je do 1.000 `iteli (selski zoni)

2. Zdravstveni domovi N NN NN

Do 10.000 `iteli vo zavisnost od gustina na naselenost

3. Medicinski centar N N N N N*

4. Vonblokovski stacionar N N N N*

5. Apteki + N N N N N N*

6. Podra~ni edinici na zavod za zdravstvena za{tita

N N*

B. Sekundarna zdravstvena za{tita

1. Op{ti bolnici N N N N 2. Specijalni bolnici N N N* N*0 3. Centri za rehabilitacija N*0 N*0 N*0 N*0 4. Zavodi za zdravst. za{tita N N N

V. Tercijarna zdravstvena za{tita

1. Kliniki N N 2. Instituti N

3. Zavodi za med. rehabilitacija

N

4. Republi~ki zavod za zdravstvena za{tita N

IV. Kultura

1. Biblioteki N N N N N N

Na nivo na Republi~ki centar ustanova od nacionalno zna~ewe so mo`nost i vo drugi centri

2. Muzei N N N N* N* N* 3. Arhivi N N N N* 4. Galerii i izlo`beni N N N N* N* N*

74

Javni funkcii

Republi~ki centar

Makroregionalen

centar

Mezoregionalen

centar

Op{

tinski centar(m

ikroregionalen)

Ostanati centri na

op{tini

Ostanati naselbi

Radius na gravitacija Zabele{ki

prostori 5. Scensko-muzi~ki dejnosti N N N N* N* N*

6. Zavodi za za{tita na spomenici na kulturata

N N N N*

7. Domovi na kulturata N N N N N N* 8. Dom na mladina i pioneri N N N N N* 9. Naroden univerzitet N N N N* N*

V. Informati~ka dejnost i komunikacii N N N N N N*

VI. Fizi~ka kultura

1. Otvoreni, uredeni prostori pogodni za razli~ni vidovi sportski aktivnosti, so minimalni barawa za odr`uvawe

N N N N N N

2. Otvoreni, uredeni prostori pogodni za razli~ni vidovi sportski aktivnosti, so uredeni sanitarni prostorii, re`imi na koristewe i sl.

N N N N N N

3. Pokrieni objekti za fizi~ka kultura so sootvetni sanitarni i ostanati propratni prostorii, re`imi na odr`uvawe i koristewe (bazeni, teniski igrali{ta, ve`balnici i sali za gimnastika)

N N N N N* N*

4. Pomali sportsko-rekreativni centri so multinamenski karakter

N* N* N N* N* N*

5. Sportsko-rekreativni centri koi }e gi zadovoluvaat standardite za sojuzni i me|unarodni natprevari

N* N N* N*

6. Sportsko-rekreativni centri koi gi zadovoluvaat kriteriumite za me|unarodni natprevari

N N N*

Legenda na znacite: N - neophodno NN - vo kolku ne mo`e da se organizira vo naselbata * - Po`elno vo kolku postoi interes i ekonomska osnova za organizirawe na sodr`inata ( vo javen ili privaten sektor) K - neophodno organizirawe na komplementarna propratna sodr`ina ( u~eni~ki ili studentski domovi i sl.) + - opredeleno e najniskoto nivo na neophodna organiziranost na sodr`inata 0 - Vo centralnata naselba ili druga naselba na podra~jeto na teritorijalnata celina

3.6. INDUSTRIJA

Pojdovni osnovi

Razvojot i prostornata razmeste-nost na industrijata pretstavuva klu~en faktor i dvi`e~ka sila za

75

pottiknuvawe na razvojot na vkupnoto stopanstvo i modernizacija na drugite oblasti od stopanskiot i op{testve-niot `ivot. No, ednovremeno projavenite problemi vo razvojot na ovoj sektor predizvikuvaat i disproporcii kako vo vkupnoto stopanstvo, taka i vo drugite segmenti na ekonomijata: nevrabotenost, namaluvawe na bruto doma{niot proizvod, deficit vo trgovskiot bilans, namaluvawe na li~nata potro{uva~ka i vlo{uvawe na `ivotniot standard itn. Procesot na osovremenuvawe na strukturata na industrijata e sé u{te baven i optovaren so te{kotii. Vo strukturata na industriskoto proizvodstvo nisko e u~estvoto na grankite koi imaat karakter na nositeli na razvojot, nasproti grankite od {irokata potro{uva~ka. Ne zadovoluva u~estvoto na proizvodstvoto od kompleksot na oprema i trajni potro{ni dobra i na drugo popropulzivno proizvodstvo koe mo`e da ovozmo`i vklu~uvawe vo me|unarodnata ekonomska sorabotka. Strukturata na industriskoto proizvodstvo se karakterizira i so nedovolna izvozna orientiranost i visoka uvozna zavisnost i zadol`enost. I pokraj prisutnoto zgolemuvawe na oddelno proizvodstvo so povisoki fazi na obrabotka, diverzifikacijata na proizvodnata struktura i asorti-man na industriskoto proizvodstvo ne zadovoluva. Toa sé u{te ima bazno-surovinski beleg, so dominantno u~estvo na proizvodi od tradicional-nite dejnosti. Vo oblasta na industrijata, vo periodot po osamostojuvaweto na zemjata, za tri pati e zgolemen brojot na pretprijatijata, bitno e izmeneta sopstveni~kata struktura, privr{uva procesot na prestruktuirawe na zagubarite i likvidirawe na

nerentabilnite pretprijatija i intenziviran e razvojot na maloto stopanstvo. Op{ta e ocenkata deka vo pretprijatijata vo industrijata vo periodot po 1992 god. nastanaa bitni promeni vo pogled na sopstvenosta, organiziranosta na rabotite i prestruktuiraweto na proizvodstvoto {to se od osobeno zna~ewe za poefikasno stopanisuvawe i zgolemu-vawe na proizvodstvoto. Ostvarenite strukturni promeni vo industriskoto proizvodstvo prêt-stavuvaat solidna osnova za natamo{-no prodol`uvawe i intenzivirawe na ovie procesi vo funkcija na postignu-vawe poefikasna stopanska struktura soglasno barawata na pazarot. Osnovna karakteristika na prostornata struktura na industrijata e regionalnata neramnomernost vo razmestuvaweto na proizvodnite sili i fondovi. Neramnomerniot teritori-jalen razvoj na industrijata se manifestira i preku naglasenata diferenciranost vo nivoto na industriskata razvienost. Koncentra-cijata na industriskite proizvodni kapaciteti e edna od najva`nite pri~ini za teritorijalnata polariza-cija na naselenieto i drugite razvojni dejnosti i nivnite fondovi. Pritoa, procesite na prostorna polarizacija na industriskite aktivnosti, glavno, se odvivaat sprotivno od determinan-tite na prostornata struktura na vkupnite razvojni faktori (posebno lokacionite), tie se neadekvatno naso~uvani so merkite na planskata i druga regulacija.

Celi − poramnomerna i poracionalna

prostorna razmestenost na industri-jata;

− industriskiot razvoj da se temeli na optimalno koristewe na komparativnite prednosti na oddelni

76

podra~ja vo zemjata i soodvetna dis-perzija na industriskite kapaciteti;

− ramnomerna razmestenost na industriskite kapaciteti vo prostorot usoglasena so osnovnite faktori na razvoj;

− selektivnost i destimulacija vo alokacijata na oddelni industriski granki vo skopskata aglomeracija;

− pottiknuvawe na selektivniot razvoj na industrijata vo malite centri, posebno na nedovolno razvienite podra~ja;

− vklu~uvawe na ekolo{kite preferenci vo razvojot na industrijata i nejzina alokacija i razmestuvawe;

− razvoj na industrijata vo nasoka kon poefikasno upravuvawe i tehnolo{ka modernizacija;

− racionalna kombinacija i alokacija na raspolo`ivite resursi preku efektuirawe na postojnite i izgradba na novi prerabotuva~ki proizvodstveni kapaciteti;

− intenzivirawe na naporite za ostvaruvawe na proizvodstveno-tehnolo{ka, kako i menaxerska, kreditno-finansiska i drugi vidovi na sorabotka so stranski partneri;

− zgolemuvawe na obemot na investiciite;

− pogolemo potpirawe na proizvodstvoto vrz anga`irawe na raspolo`ivata rabotna sila i kadrite, a osobeno vrz nivna pogolema kreativnost vo unapreduvaweto na tehnologijata i organizacijata na rabotata;

− o`ivuvawe na proizvodstvoto vo postojnite kapaciteti so revitali-zacija i tehni~ko-tehnolo{ko inovi-rawe na kapacitetite so {to }e se ovozmo`i povisoka finalizacija na proizvodstvoto i ostvaruvawe na pazarno konkurentno proizvodstvo;

− razvojot na industrijata vo pogolema mera da se potpira vrz

primenata na dostignuvawata na naukata i na tehni~ko-tehnolo{kiot progres i inovacii vo tehnolo{kite procesi;

− posebna naglaska na razvojot i tehni~ko-tehnolo{kiot progres na site granki, a pred sé na propulzivnite granki: elektronikata, elektroindustrijata, ma{ino-gradba-ta, proizvodstvoto na soobra}ajni sredstva, hemiskata industrija i metaloprerabotuva~kata industrija;

− sozdavawe na uslovi za voveduvawe na informati~ki tehnolo-gii, fleksibilni tehnologii, tehnologii na novi materijali, biotehnologii, energetski tehnologii i sli~no;

− izvozot da pretstavuva klu~en faktor za zgolemuvawe na proizvodstvoto so ~ie zgolemuvawe }e se pro{irat pazarite za plasman na proizvodstvoto, }e se ovozmo`i uvoz na surovini i repromaterijali i }e se podobri nadvore{nata likvidnost;

− pogolema mobilizacija na vnatre{nite potencijali za akumula-cija i investirawe, kako i poracio-nalno koristewe na stranskata akumulacija, kako klu~ni faktori, celi i zada~i za izlez na industriskiot i agroindustriskiot sektor od zonata na dezinvestirawe.

Planski opredelbi Vrz osnova na soznanijata i opredelbite na nacionalnata strategija za ekonomski razvoj na Republika Makedonija (MANU, 1997), kako i vrz osnova na dosega{niot razvoj, a osobeno konceptot na odr`liv razvoj, osnovnite nasoki na dolgoro~niot razvoj na industrijata se slednite:

− promena na proizvodnata struktura so ponaglaseno u~estvo na prerabotuva~kite izvozno orientira-ni granki, kako i primena na sovremenata informati~ka tehnologi-

77

ja, vo kombinacija so trudointenzivni-te granki;

− revitalizacija na postojnite rudni~ki i metalur{ki kapaciteti so voveduvawe na nova tehnolo{ka i procesna tehnologija, kako i obezbeduvawe na poprifatliva za{tita na `ivotnata sredina;

− zatvorawe na procesnite ciklu-si so {to site materijali {to e mo -̀no pove}e da ostanat vo zatvoren krug;

− minimalna nabavka na surovin-ski materijali vo sporedba so postojnata {to }e bide kompenzirano so podobruvawe na infrastrukturata za recikla`a, koja }e obezbedi sobirawe, sortirawe i prerabotka na frleni materijali;

− sozdavawe uslovi za povisok stepen na dorabotka na oboenite metali so osvojuvawe na proizvodstvo-to na pogolem broj pazarno atraktivni proizvodi;

− razvoj na kompleksot na oprema i trajni potro{ni dobra, relativno malku zastapen vo sega{nata struktura na industrijata;

− revitalizacija na industrijata za elektri~ni ma{ini, aparati i uredi;

− proizvodstvena i tehnolo{ka modernizacija na postojnite kapacite-ti na hemiskata industrija;

− revitalizacija na postojnite kapaciteti vo bazniot del na tekstilnata industrija, kako i vo industrijata za ko`a i ~evli;

− rekonstrukcija i modernizacija na kapacitetite za prerabotka na zelen~uk i ovo{je;

− rekonstrukcija i modernizacija na prerabotuva~kite kapaciteti vo tutunskata industrija.

Ostvaruvaweto na navedenata koncepcija za razvoj i razmestenost na industriskite kapaciteti neophodno e da se bazira vrz slednite strate{ki opcii:

− procesot na sopstveni~koto prestrukturirawe da obezbedi zgolemeno u~estvo na privatniot sektor i voedna~uvawe na site formi na sopstvenost;

− zavr{uvawe na procesot na ekonomskoto prestrukturirawe, od {to }e rezultira zatvoraweto na neefikasnite kapaciteti, odnosno nivno prilagoduvawe i prenaso~uvawe, spored pazarnite uslovi na stopanisuvawe;

− tehnolo{ko prestrukturirawe, vo sklad so barawata za modernizacija i rekonstrukcija na industrijata;

− fleksibilna specijalizacija na proizvodstvoto, vrz baza na postojana-ta razvojno-istra`uva~ka rabota i inovacija na proizvodnite programi;

− izvozna orientacija na vode~ki-te sektori i granki, so namaluvawe na zavisnosta od uvozot, odnosno supstitucija na uvozot (osobeno surovini, gorivo i rezervni delovi), vrz osnova na kontinuirano voveduvawe na nau~nite, tehni~kite, tehnolo{kite i organizacionite inovacii i vklu~uvawe vo sovremenata internacionalizacija na svetskoto stopanstvo. Prioritetnite granki-sektori za primena na ovaa strategija se: ma{inogradbata, elektronikata i mikroelektronikata, avtomatikata, proizvodstvoto na soobra}ajni sredstva, hemiskata industrija i proizvodstvoto na hrana;

− po{iroko voveduvawe i razvoj na ekolo{ki-prostorno prifatlivo industrisko proizvodstvo so razvoj na {tedlivi tehnologii (vo odnos na prirodnite resursi, energijata i gorivoto i rabotnata sila) i (ili) malootpadni (bezotpadni) tehnologii;

− zgolemuvawe na efikasnosta na proizvodstvoto, vrz baza na zgolemuvawe na produktivnosta na trudot, efikasno koristewe na materijalnite resursi, podobruvawe

78

na kvalitetot na proizvodot, podobruvawe na organizacijata na raboteweto i dr.;

− po~ituvawe na investicionite kriteriumi vrz baza na kontinuirano planirawe i prifa}awe na pazarnite kriteriumi na stopanisuvawe;

− strategija na razmestenost na industriskite kapaciteti koja ja respektira: prostornata struktura na faktorite na razmestenosta, racio-nalniot raspored na materijalnite proizvodstveni fondovi, od aspekt na vkupniot prostor na Republikata i potrebite od kompleksen razvoj na oddelni teritorijalni edinici;

− stimulirawe na motivacijata na proizvodnite pretprijatija za realizacija na programi i proekti za razvoj na nedovolno razvienite podra~ja, so soodvetni politiki (monetarna, fiskalna, regionalna, investiciona i dr.);

− razvoj na malite pretprijatija, zaradi ostvaruvawe na konceptot na decentraliziraniot razvoj i razmestenost na industrijata;

− strategija na razvoj na visokite tehnologii usoglaseni so koncepcijata na odr`liviot razvoj: mala surovinska i energetska intenzivnost, visoka informativna i nau~na intenzivnost, visoko u~estvo na stru~nata rabotna sila, visoka fragmentacija na pazarot so specifi~ni barawa, visoki vlo`u-vawa vo predkonkurentni istra`uvawa i seopfatno vlijanie vrz karakteris-tikite na golem broj segmenti na socio-ekonomskiot sistem. Razvojot na industrijata po oddelnite op{tini, osobeno pomalite, se o~ekuva da se ostvaruva so gradba na mali, fleksibilni kapaciteti, pogolema zastapenost na propulziv-nite granki, osobeno elektronikata, elektroindustrijata, ma{inogradbata, proizvodstvoto na soobra}ajni sred-stva, hemisko-farmacevtskata Indus-

trija, metaloprerabotuva~kata Indus-trija, servisnite uslugi i agroindu-striskiot sektor, kako i na trudointenzivnite granki za zgolemuvawe na vrabotenosta.

Vakvata proizvodstvena orientacija na industrijata sozdava mo`nost za nejzina poramnomerna i poracionalna prostorna razmestenost. Ova dotolku pove}e {to idnoto proizvodstvo vo pomala mera }e se temeli vrz obilnosta na prirodnite resursi, a sé pove}e vrz kreativnosta na kadrite, pretpriemni{tvoto, menaxerstvoto i marketingot, kako i vrz sorabotkata so golemite doma{ni, a osobeno so stranskite firmi.

Vrz ovie osnovi, vo naredniot period, industriskoto proizvodstvo se o~ekuva da bide zastapeno vo site op{tini i da ostvaruva raste` koj }e pridonese za zgolemuvawe na vrabotuvaweto, podobruvawe na uslovite za `iveewe na gra|anite na po{irokiot prostor na zemjata. So ova bi se sozdale uslovi za povoedna~en razvoj na industrijata, gledano od regionalen aspekt.

Za poracionalna razmestenost na industrijata zna~ajno vlijanie imaat merkite na regionalnata politika, osobeno merkite na politikata za poddr{ka na stopanski nedovolno razvienite podra~ja vo zemjata. So ovie merki se o~ekuva da se podobrat uslovite za investirawe na po{iroki-ot prostor vo zemjata i da se pridonese za poracionalna industriska razmes-tenost.

So planskiot i organiziran na~in na {ireweto na infrastrukturata i sozdavaweto na drugi pogodni uslovi za lokacija na industriskite kapaciteti vo prostorot okolu gradovite i op{to vo po{irokiot ruralen prostor, se obezbeduvaat tekovi vrz koi mo`e da se o~ekuva, vo periodot do 2020 god., da se ostvaruva disperzija na industrijata. Pri ova se

79

ima predvid modelot na koncentrirana disperzija, kako vo makroekonomskiot prostor na dr`avata, taka i vo mikroekonomskiot prostor vo oddelni regioni, polovite i oskite na razvojot, industriskite zoni vo gradskite i ruralnite centri. Vo sovremenite uslovi i konkretno vo uslovite na Republikata, industrijata e re~isi lokaciono neutralna, odnosno samo del od industrijata e povrzan so surovinskata baza. Od lokacionen aspekt, industrijata po svojot karakter e dejnost koja ja pretpostavuva koncentracijata vo opredeleni to~ki-polovi, oski i zoni za pove}e granki koi koristat zaedni~ka infrastruktura i drugi zaedni~ki slu`bi i servisi, {to pozitivno se odrazuva vrz ekonomskite efekti. Od druga strana, vakvata koncentracija na industrijata so komplementaren i akcesoren karakter, e najpogoden oblik za za~uvuvawe i unapreduvawe na `ivotnata sredina.

Industrijata koja e vode~ka stopanska dejnost i dvigatel na razvojot na vkupnoto stopanstvo ima zna~ajno vlijanie vrz kvalitetot na `ivotnata sredina. Vo uslovi na usvoenata razvojna paradigma na "odr`liv" razvoj, naporite treba da se naso~at kon su{testveni promeni vo strategijata i politikata za razvoj i prostorna alokacija na industriski granki zasnovani na principite na ekolo{ka za{tita. Spored filozofi-jata na odr`liv razvoj, ekonomskiot odnosno industriskiot razvoj i za{titata na `ivotnata sredina pravat edinstven sistem. Odr`liviot razvoj pretstavuva alternativa za zagrozenite prirodni i sozdadeni vrednosti i za sozdavawe na humano op{testvo i okru`uvawe. Razre{uva-weto na konfliktite vo ovoj sistem treba da po~iva na interakcija na relacijata prostor i socio-ekonomskata komponeneta na razvojot.

4. SOOBRA]AJ I VRSKI

Pojdovni osnovi Soobra}ajniot sistem vo Republi-ka Makedonija go so~inuvaat patniot, `elezni~kiot, vozdu{niot, ezerskiot i po{tenskiot soobra}aj, a sistemot za vrski go so~inuvaat telekomunikacii-te i radio-difuzniot sistem.

- Paten soobra}aj Republika Makedonija raspolaga

so vkupno 9.573 km kategorizirana patna mre`a od koi 879 km magistralni, 3438 km ragionalni i ostanatite 5256 km lokalni pati{ta. Pogolemiot del od magistralnite pati{ta, ili 573 km se vklu~eni vo sostav na sistemot na evropskata patna mre`a, "E" pati{ta, dodeka od niv vo sistemot na TEM (Trans– Europe Motorway) pati{ta mo`at da se vklu~at samo 228 km avtopati{ta, i toa: Kumanovo - Petrovec - Veles - Gradsko - Negotino - (kon DemirKapija); Skopje - Petrovec; Hipodrom-Miladinovci; Skopje (Saraj) - Tetovo; Tetovo - Gostivar.

Od vkupnata dol`ina na kategoriziranata magistralna i regionalna patna mre`a, 203 km (4.7%) se so avtopatsko re{enie, 341 km (7.9%) se so {iro~ina na kolovozot od 7 metri i pove}e, 297 km (6.9%) se so {iro~ina na kolovozot od 7 metri i pomalku, 1523 km (35.3%) se so {iro~ina pogolema od 5.5 metri, 306 km (7.0%) se so {iro~ina pom|u 4.5 i 5.5 metri, 872 km (20.2%) se so {iro~ina pomala od 4.5 metri i 774 km (17.9%) se so zemjan ili tamponiran kolovoz. Spored stepenot na motorizacijata (150,74 voz/1000 `.) Republika Makedonija zna~itelno zaostanuvala zad razvienite evropski zemji. Vo pogled na prevozot na patnici i stoka, registriran e zna~itelen pad sporedeno so 1985 god., {to zna~i deka postojnite prevozni sredstva vo

80

patniot soobra}aen potsistem bez pre~ki mo`at da gi zadovolat momentnite potrebi za prevoz.

- @elezni~ki soobra}aj Na teritorijata na Republika Makedonija `elezni~kiot soobra}aj se izveduva na mre`a od 699 km otvoreni `elezni~ki linii, 226 km stani~ni i 102 km industriski koloseci. Liniite: Tabanovce-Skopje-Gevge-lija (213,5 km), General Jankovi}-Skopje (31,7 km) i Veles-Bitola-Kremenica (145,6 km), pokraj magistralniot karakter {to go imaat vo ramkite na dr`avata imaat i ma|unaroden karakter. Ostanatite linii: \or~e Petrov-Ki~evo (103 km), Bakarno Gumno-Sopotnica (29,4 km), Gradsko-[ivec (16,3 km), Kumanovo-Beqakovci (30,3 km), Veles-Ko~ani (85,6 km) i Zajas-Tajmi{te (6,6 km) imaat regionalen karakter, dodeka liniite od skopskiot jazol (37 km) se od lokalno zna~ewe. Osniot pritisok samo na pribli`no polovina od `elezni~kata mre`a vo Makedonija (388 km) iznesuva do 22,5 toni, a ostanatite se so osen pritisok od 16 i 18 toni. Od vkupnata `elezni~ka mre`a elektrificirani se 231 km (Tabanovce-Skopje-Gevgelija), ili pribli`no 33% otvoreni linii, odnosno 83 km stani~ni koloseci. @elezni~kata mre`a raspolaga so 68 `elezni~ki stanici (32 regulirani so sovremeni SS i TK uredi, a ostanatite regulirani so elektromehani~ki uredi), edna ran`irna stanica, {est depoa i 62 stojali{ta. Stanicite se, glavno, patni~ko-tovarni, osven stanicata vo Skopje koja e nameneta samo za patni~ki soobra}aj.

- Vozdu{en soobra}aj Potrebite za prevoz na patnici i stoka vo vozdu{niot soobra}aj se zadovoluvaat preku aerodromite vo Skopje i Ohrid. Aerodromite slu`at

prete`no za prevoz vo me|unarodniot vozdu{en soobra}aj. Opremeni se so poletnosletna pateka (PSP) {to mo`e da gi primi, pod opredeleni uslovi (ograni~uvawa), site vidovi avioni, vklu~uvaj}i gi i onie najte{kite. Postojnite sportski aerodromi vo Skopje (Stenkovec), Kumanovo (Re`anovce), Bitola (Logovardi), [tip (Su{evo) i Prilep (Malo Kowari), glavno, gi zadovoluvaat postojnite potrebi. Potrebni se samo odredeni podobruvawa na PSP (site se izgradeni so PSP od treva), kako i osovremenuvawe na aerodromskata oprema. Registrirani se vkupno osum zemjodelsko-stopanski aerodromi, i toa vo: Bitola (Logovardi i Dame Gruev), Prilep (Sarandinovo), Veles (Karatmanovo), Sveti Nikole (Pe{i-rovo), [tip (Vrsakovo), Negotino (Crveni Bregovi) i Gradsko (Rosoman). Aerodromite se izgradeni so kombinirani PSP, eden del (300 h 20 m) so betonska konstrukcija, a drugiot del (500 h 50 m) so treva. Se ceni deka pokrienosta so vakov vid aerodromi ne gi zadovoluva postojnite potrebi, osobeno vo Polo{kiot region, Ohridsko-prespanskiot regi-on, kako i vo okolinata na Kumanovo, Strumica i Gevgelija.

- Voden soobra}aj Republika Makedonija nema izlez na more, a svoite potrebi za prevoz po voden pat gi ostvaruva preku pristani{tata na sosednite dr`avi: Bugarija, Grcija, Albanija i SR Jugoslavija. Vo ezerskiot soobra}aj se vr{i samo prevoz na patnici i toa, glavno, na Ohridskoto Ezero. Prevozot se izveduva so 4 brodovi so nosivost od 150 patni~ki mesta, 2 so 85 patni~ki mesta i 4 pomali brodovi ~ija nosivost iznesuva do 25 patni~ki

81

mesta. Do krajot na 1995 god. registrirani se vkupno 2.200 motorni ~amci so prose~na nosivost od 8-10 patni~ki mesta, od koi 150 vr{at prevozni~ka dejnost (taksi prevoz) i 150 se ribarski ~amci.

- Po{tenski soobra}aj Zaklu~no so maj 2003 god., registrirani se 316 po{tenski edinici. Brojot na `iteli {to se opslu`uvani od edna edinica iznesuva 6.158, odnosno so edna edinica se opslu`uva povr{ina od 81 km2. Vo istiot period se registrirani 515 {alteri, ili 3.778 `iteli na eden {alter.

Vnatre{niot soobra}aj e organiziran, glavno, so patni prevozni sredstva, a me|unarodniot soobra}aj kon Republika Albanija i Republika Bugarija so patni prevozni sredstva, kon Republika Grcija i SR Jugoslavija so `eleznica, a kon drugite dr`avi so avionski prevoz.

- Telekomunikacii So voveduvaweto na novite digitalni sistemi ovozmo`ena e primena na integrirana mre`a na uslugi vo telefonskiot soobra}aj preku takanare~enata ISDN mre`a (Integrated Service Digital Network). Mre`ata e organizirana vo tri hierarhiski nivoa: me|unarodno, nacionalno, ili tranzitno i primarno i lokalno.

Na sli~en na~in e organizirana i hierarhiskata struktura na sistemite za komutacija. Vo 2001 god. vo telekomunikaciskata mre`a vo upotreba se vkupno 446 telefonski centrali so 538.507 pretplatnici. Instalirani se vkupno 792.036 telefonski linii, 800 telegrafski linii, 1835 linii od javni telefonski govornici, 22.044 internet linii, 1498 MAKPAK linii i 170.000 mobilni linii.

So gustina od 21.9 montirani telefonski priklu~oci na 100 `iteli vo 1998 god., Makedonija zaostanuva vo odnos na evropskite dr`avi (Grcija 52.2, Germanija 56.9, [vedska 67,4). Kapacitetot na centralata za mobilnata telefonija do krajot na 2001 god. iznesuva 265.000 pretplatnici a vo maj 2003 god. registrirani se 383.811 korisnici. Do 2002 god. vgradeni se 210 bazni stanici i 1.600 primopredavateli, pri {to so signal na mobilnata telefonija pokrien e 95% od teritorijata Republika Makedonija i 98% od naselenieto.

- Radiodifuzen sistem Osnovata na radiodifuzniot sistem ja so~inuva Makedonskata radio-televizija. So postojniot stepen na realizacija na osnovnite i dopolnitelnite mre`i, postignata e slednata procentualna pokrienost: I televiziska programa 96,8%; II televiziska programa 93,5% i III televiziska programa 50,5%; I radioprograma (VHF/FM) 73,5%; II radioprograma (VHF/FM) 73,0%; III radioprograma (VHF/FM) 33,0%. Postojnata radiomre`a ovozmo`uva celodnevno (24 ~asa) pokrivawe na 99% od teritorijata na Makedonija, so prvata radioprograma, odnosno 60% dnevno i 40% no}no pokrivawe so vtorata radioprograma. Pokraj toa postignato e i pokrivawe so radioprograma na del od prostorot na pograni~nite zoni od sosednite dr`avi, kako i no}no pokrivawe so prvata radioprograma na podra~jeto na Mediteranot i Zapadna Evropa. Za me|usebno povr`uvawe na Republika Makedonija so evropskite zemji i za ostvaruvawe na evroviziskata razmena, MRT ima ostvareno vrski so punktot "Kitka" vo SR Jugoslavija, "Vidin" vo Republika Bugarija i trasa kon "Larisa" vo

82

Republika Grcija. Priemot na vesti i nastani {to gi emituva Evrovizijata se ostvaruva i preku priemnata satelitska stanica, {to e locirana vo Skopje. Za distribucija na signali vo sprotivna nasoka, od Makedonija kon evroviziskiot centar vo Brisel, se koristat isklu~ivo postoe~kite vrski-zemski trasi, {to pominuvaat niz sosednite zemji. Osven MRT na nacionalno nivo vo 2003 godina registrirani se u{te dve televizii (A1 i Sitel) i tri trgovski radiodifuzni dru{tva (Kanal 77, Antena 5 i Radio Ros).

Spored podatoci od Upravata za Telekomunikacii vo Makedonija vo 2003 god. dozvola za emitirawe na TV programa imaat 45 koncesioneri a za FM radioprograma 68 koncesioneri.

Celi − izgradba na transporten sistem

{to }e gi minimizira {tetnite vlijanija na soobra}ajot vrz `ivotnata sredina i }e pomogne vo podignuvaweto na kvalitetot na `iveewe vo urbanite i ruralnite podra~ja vo dr`avata;

− formirawe na transportni intermodalni centri kako osnovni to~ki na kontakt pome|u razli~nite vidovi na transport, a kako preduslov za gradewe na efikasen, fleksibilen i ekonomi~en transporten sistem;

− rekonstrukcija i izgradba na transportni i komunikaciski mre`i i obezbeduvawe soobra}ajni sredstva so primena na vrvna tehnologija vo investicionata podgotovka, proekti-raweto, gradeweto, odr`uvaweto i eksploatacijata;

− dinami~ka realizacija na infrastrukturata so prioriteti zasnovani na soobra}ajno-ekonomski kriteriumi, odnosno spored strate{-kite opredelbi na dr`avata koga soobra}ajot se pojavuva kako inicijalen faktor na op{tiot razvoj;

− posebna obrabotka na trasite {to minuvaat ili gi obikoluvaat pogolemite gradski aglomeracii;

− zgolemuvawe na propusnata mo} na makedonskiot transporten sistem, negovo povrzuvawe so sosednite zemji i zaedni~ko vklu~uvawe vo evropskite sistemi i tokovi;

− obezbeduvawe na visok stepen na mobilnost na naselenieto i produkti-te, kako i visoko nivo na telekomunikaciskata povrzanost na teritorijata na Republika Makedoni-ja;

− obezbeduvawe na soodvetna pristapnost na celata teritorija na dr`avata, so {to }e se sozdadat uslovi za poramnomeren razvoj vo site delovi na Republika Makedonija;

− planirawe na transporten sistem {to }e go poddr`uva i pottiknuva ekonomskiot razvoj i me|unarodnata integracija na Republika Makedonija;

− permanentna kontrola za visoka bezbednost vo soobra}ajot i za{tita na ~ovekovata okolina;

− maksimalno koristewe na tradicionalnite pati{ta za locirawe na osnovnite soobra}ajni koridori;

− prisposobuvawe na generalnoto postavuvawe na trasite so prirodnite reljefni karakteristiki;

− prisposobuvawe na soobra}ajnata mre`a na glavnite generatori na idnite dvi`ewa na patnici i transportot na stoki;

− minimizirawe na vremeto na patuvawe i na prevoznite tro{oci;

− za{tita i rezervirawe na prostor za idnite strate{ki transportni koridori, za koi vo ovoj moment ne postoi soobra}ajno-ekonomska argumentacija.

− Obezbeduvawe na me|usebno povrzuvawe na Republika Makedonija so site sosedni zemji, za ostvaruvawe na vrski na MRT so drugite punktovi.

83

Planski opredelbi

- Komunikaciska integracija Komunikaciskata mre`a na Republika Makedonija, so~ineta od pove}e komunikaciski potsistemi, e etablirana preku sistemot za soobra}aj i vrski vrz ~ija osnova, pome|u drugoto, se temeli i organizacijata na prostorot na dr`avata. Komunikaciskite sistemi vo Republika Makedonija se o~ekuva da se podobruvaat, unapreduvaat i da se razvivaat vo dve nasoki na razvoj na komunikaciite:

− eksternoto povrzuvawe na dr`avata (strate{ki koridori);

− internoto povrzuvawe vo dr`avata (regionalni i lokalni potrebi). Osnova za eksternoto povrzuvawe na dr`avata se definiranite komunikaciski koridori soglasno me|unarodnite konvencii i preporaki, {to voedno se i osnova za orientacija kon evropskite i balkanskite opredelbi za ekonomski i tehnolo{ki komunikacii.

Vo sistemot na evropskite i balkanskite komunikacii, zaradi svojata mestopolo`ba vo centralniot del na Balkanskiot Poluostrov, Republika Makedonija pretstavuva priroden krstopat niz koj pominuvaat zna~ajni komunikaciski koridori vo nasoka sever-jug (koridor 10) i vo nasoka istok-zapad ( koridor 8).

Osnova za internoto povrzuvawe vo dr`avata e potrebata za poramnomeren regionalen razvoj na Republika Makedonija, pri {to treba da se po~ituva:

− prostornata distribucija na osnovnite resursi i nivnata komunikaciska dostapnost;

− lokalizacijata na naselenieto i aktivnostite;

− postojnata infrastruktura na naselenite mesta.

Stepenot na razvoj na transporten sistem i negovoto integrirawe so soodvetnite evropski sistemi i tekovi, }e gi opredeli nasokite i komunikaciite na lu|eto i proizvodite, kako i tekovite na kapitalot i informaciite vo ramkite na dr`avata i nadvor od nea. Se o~ekuva toj da vnese raznoobraznost i da se razviva vo nasoka na pro{iruvawe, podobruvawe i modernizacija na komunikaciskite potsistemi vo Republika Makedonija.

- Paten soobra}aj Osnovata za planirawe i razvoj na patnata mre`a na Republika Makedonija se bazira na odredbite za kategorizacija na pati{tata, na strate{ki definiranite me|unarodni koridori za paten soobra}aj, na dosega izgradenata evropska patna mre`a-TEM so "E" oznaka na pati{tata, na dosega izgradenata magistralna i regionalna patna mre`a, kako i na opredelbite od dolgoro~nata strategija za razvoj.

Mre`ata na pati{ta so "E" oznaka {to gi definira me|unarodnite koridori za paten soobra}aj niz Republika Makedonija se:

− E - 65 {to se poklopuva so delovi od magistralnite pati{ta M-3, M-4 i M-5: (SCG- Blace-Skopje-Tetovo-Ki~evo-Trebeni{ta-Ohrid-Bitola-Mexitlija-GR) - Koridor za paten soobra}aj vo nasoka sever- jug;

− E-75 koj se poklopuva so magistralniot pat M-1: (SCG -Tabanovce-Kumanovo-Veles-Bogorodica - GR) - Koridor za paten soobra}aj vo nasoka sever- jug;

− E-850 koj se poklopuva so del od magistralniot pat M-4: (AL-]afa San-Struga - Trebeni{ta-E-65) - Del od koridorot za paten soobra}aj vo nasoka zapad-istok;

− E-871 koj se poklopuva so magistralniot pat M-2: (BG - Deve

84

Bair -Kriva Palanka - E-75) - Del od koridorot za paten soobra}aj vo nasoka zapad - istok. Avtopatskata i magistralnata patna mre`a vo Republika Makedonija }e ja so~inuvaat:

− M-1 (SCG -Tabanovce-Kumanovo-Veles-Bogorodica-GR);

− M-2 (BG-Deve Bair-Kriva Palanka-Kumanovo-M-1);

− M-3 (SCG - Blace-Skopje-Petrovec-M-1)

− M-4 (AL-]afa San-Struga-Ki~evo-Skopje-Miladinovci -M-1);

− M-5 (BG - Del~evo - Ko~ani - [tip - Veles -Prilep - Bitola - Resen -Ohrid-Trebeni{ta -M-4), (Krak: Bitola-Mexitlija-GR);

− M-6 (BG-Novo Selo-Strumica-Radovi{-[tip-M-5); (Krak: Strumica-M-1);

− M-7 (AL-Blato-Debar-Ki~evo-Prilep-Kavadarci-Lakavica-M-6). Osnovnite patni koridori i vo idnina }e gi sledat ve}e tradicio-nalnite pravci vo nasoka sever-jug (koridor 10), odnosno istok-zapad (koridor 8), {to se vkrstosuvaat vo prostorot pome|u gradovite: Skopje,

Kumanovo i Veles. Na toj na~in del od magistralnite pati{ta vo Republika Makedonija }e formiraat tri osnovni patni koridori, {to treba da se izgradat so tehni~ki i eksploatacioni karakteristiki kompatibilni so sistemot na evropskite avtopati{ta (TEM):

− sever-jug: M-1 (SCG -Kumanovo-Veles-Gevgelija-GR);

− istok-zapad: M-2 i M-4 (BG-Kriva Palanka-Kumanovo-Skopje-Tetovo-Struga-AL i krak Skopje- SCG);

− istok-zapad: M-5 (BG-Del~evo-[tip-Veles-Bitola-Ohrid-AL i krak Bitola -granica so GR). Na avtopatskata i magistralnata patna mre`a se nadovrzuvaat regionalnite pati{ta, {to zaedno so lokalnite kategorizirani pati{ta }e ja so~inuvaat patnata mre`a na Republika Makedonija.

Zaradi dooformuvawe na magis-tralnata patna mre`a se predlaga da se prekategoriziraat od regionalni vo magistralni slednite patni pravci:

− Sveti Nikole-Kadrifakovo ............................................................ 11,50 km; − Strumica-Marvinci .......................................................................... 32,00 km; − Ja`ince (granica so SCG)-Tetovo.................................................. 29,49 km; − Blato (granica so Republika Albanija)-Debar-Drugovo.......... 44,50 km; − Ki~evo-Brod-Prilep-Drenovo-Kavadarci-Negotino ............. 116,00 km; − Vkupno: ................................................................................................ 233,49 km. Dinamikata za realizacija na

mre`ata, {to }e ovozmo`i celosno opslu`uvawe na Republika Makedoni-ja, }e bide vo funkcija na soobra-}ajnite potrebi (o~ekuvaniot obem na soobra}ajot), potrebite za integracija vo evropskiot paten sistem, kako i ekonomskata mo} na dr`avata, a trasite na me|unarodnite i magistralnite pati{ta, zadol`itelno }e pominuvaat nadvor od naselenite mesta i se predlag da se re{avaat so

denivelirano vkrstosuvawe so ostanatata patna mre`a.

Konceptot na patnata mre`a do 2020 god. predviduva izgradba na pribli`no 9.700 km pati{ta od koi 987 km magistralni, 3.100 km regionalni i nad 5.600 km lokalni pati{ta.

Celosnata realizacija na predvidenata patna mre`a }e anga`ira prostor od okolu 40.000 hektari za izgradeni nad 11.250 km pati{ta, od

85

koi 1.250 km magistralni, 3.500 km regionalni i nad 6.500 km lokalni pati{ta. Gustinata na pokrienosta so patna mre`a }e iznesuva 37,7 km pati{ta na 100 km2, a po nejzinata celosna realizacija po 2020 god. }e iznesuva 43,8 km pati{ta na 100 km2 od teritorijata na Republika Makedoni-ja.

@elezni~ki soobra}aj

Koncepcijata za razvoj na `elezni~kiot sistem bazira na

potrebata za modernizacija i pro{iruvawe na `eleznicata vo celina, kako i povrzuvawe na `elezni~kata mre`a na Republika Makedonija so soodvetnite mre`i na Republika Bugarija i Republika Albanija. @elezni~kata mre`a na Republika Makedonija, vo planskiot period, treba da ja so~inuvaat:

1. Magistralni `elezni~ki linii od me|unaroden karakter: − SCG- Tabanovce-Skopje-Gevgelija-GR ...................................213,5 km − SCG - Blace-Skopje......................................................................31,7 km − SCG -Kremenica-Bitola-Veles ..............................................145,6 km − BG -Kriva Palanka-Kumanovo ...................................................84,7 km − AL-Struga-Ki~evo-Skopje........................................................143,0 km − Vkupno: ..........................................................................................618,5 km 2. Regionalni linii: − Bakarno Gumno-Sopotnica.........................................................29,4 km − Gradsko-[ivec ..............................................................................16,3 km − Veles-Ko~ani.................................................................................85,6 km − Zajas-Tajmi{te ................................................................................6,6 km − Vkupno: ..........................................................................................137,9 km 3. Lokalni linii: − Skopski jazel .................................................................................37,0 km − Vkupno: ............................................................................................37,0 km

Kako osnovni `elezni~ki korido-ri vo Republika Makedonija se predviduvaat:

− vo nasoka sever-jug postojniot magistralen `elezni~ki pravec Belgrad-Skopje-Atina (koridor 10);

− vo nasoka istok-zapad magi-stralniot `elezni~ki pravec Sofija-Skopje-Tirana, {to e vo faza na dooformuvawe (koridor 8).

Pokraj postojnite vrski Tabanovce i Blace na sever, odnosno Gevgelija i Kremenica na jug, }e se izvr{i i soodvetno povrzuvawe na istok kon Republika Bugarija, odnosno na zapad kon Republika Albanija, so {to }e se ovozmo`i celosno integrirawe na

makedonskiot `elezni~ki sistem so soodvetnite sistemi na sosednite dr`avi. Mo`ni sekundarni vrski so sosednite dr`avi se:

− Veles-Blagoevgrad, so izgradba na nova `elezni~ka linija od Ko~ani do Blagoevgrad;

− Smokvica-Petri~, so izgradba na nova `elezni~ka linija na celata relacija. Alternativa: izgradba na `elezni~ka linija Smokvica-Dojran-Dojrani;

− Sopotnica-Rado`da, ili Bito-la-Ohrid-Rado`da, kako mo`ni alternativi za vrska so Tirana.

86

Za celosno pokrivawe na dr`avata so mre`a na `elezni~ki linii vo sostav na definitivniot koncipiran `elezni~ki sistem treba da se vklu~at i lokalnite pravci:

− Kumanovo-Ov~e Pole; − [tip-Strumica; − Ki~evo-Sopotnica. Vo planskiot period do 2020 god. se

o~ekuva: − modernizacija na koridorot

Sever-Jug, odnosno negovo doopremuva-we vo tehni~ko-tehnolo{ka smisla za zadovoluvawe na standardite za magistralni pravci po UIC;

− zavr{uvawe, odnosno izgradba na `elezni~kite pravci Beqakovce-\ue{evo i Ki~evo - ]afasan;

− povrzuvawe na REK "Bitola" so Rudnikot "@ivojno", kako alternativ-no re{enie za transport na jaglen, imaj}i gi predvid potrebite od jaglen na REK Bitola vo naredniot period;

− odr`uvawe na drugite `elezni~ki pravci vo kondicija ili, pak, nivna modernizacija, ako tie investicii se opravdani;

− modernizacija na alternativni-ot pravec 10A na koridorot 10, odnosno pravecot Veles-Kremenica;

− razvoj na integralniot tran-sport, odnosno tehni~ko-tehnolo{ko-to doopremuvawe na Makedonskite `eleznici za izvr{uvawe na zada~ite i za vklu~uvawe vo me|unarodniot soobra}aj, e vo soglasnost so strategi-jata na razvojot na `elezni~kiot soobra}aj i so realnite mo`nosti na Republika Makedonija. Planot na `elezni~kata mre`a do 2020 god., {to pretstavuva faza kon definitivanata realizacija, predvi-duva izgradba na pribli`no 120 km novi `elezni~ki linii. Gustinata na pokrienosta so `elezni~ka mre`a, vo celnata 2020 god., treba da iznesuva 3,18 km na 100 km2 od teritorijata na Republikata.

So realizacija na definitivnata `elezni~ka mre`a (po 2020 god.), }e se anga`ira prostor od pribli`no 1.350 ha, potreben za nad 1.100 km `elezni~ki linii i pokrienost na Republikata od pribli`no 4,3 km na 100 km2 povr{ina. Navedenata mre`a treba da se dopolni so u{te pribli`no 250 km stani~ni koloseci i so pribli`no 200 km `elezni~ki koloseci za potrebite na industrijata.

Vozdu{en soobra}aj

Vozdu{nite pati{ta vo Republika Makedonija se integralen del od evropskata mre`a na vozdu{ni koridori so {irina od 10 nauti~ki milji vo koi kontrolirano se odvivaat preletite nad teritorijata na dr`avata.

Sega{nite osum vozdu{ni pati{ta nad Republika Makedonija vo naredniot period se o~ekuva celosno da se prestruktuiraat vo t.n. ednosmerni dvi`ewa so jasni razgrani~uvawa na dolnite i gornite nivoa, pri {to da se vovedat u{te 2 do 3 vozdu{ni pati{ta vo zapadniot sektor i u{te 1 do 2 vo koridorot Istok-Zapad. Preletite nad teritori-jata na Republika Makedonija }e se izvr{uvaat, glavno, preku ednosmerni vozdu{ni pati{ta, organizirani i tehni~ko-tehnolo{ki opremeni i vodeni so sopstvena oblasna kontrola.

Prate~kata radionavigaciska infrastruktura do 2005 god. se predviduva da se kompletira i modernizira vo kontekst na svetskite dvi`ewa i trendovi, so oformuvawe na radarski sistem so primaren trodimenzionalen radar vo reonot na Skopje i so zamena na postojnite VOR/DME so novi modernizacii na ILS sistemite vo Ohrid i Skopje. Vo periodot od 2005 do 2020 god. Republika Makedonija se o~ekuva da se vklu~i vo svetskiot sistem za satelitsko naveduvawe na vozdu{niot

87

soobra}aj so soodvetna tehni~ko-tehnolo{ka poddr{ka.

Primarnata aerodromska mre`a vo Republika Makedonija treba da ja so~inuvaat vkupno 4 aerodromi za javen vozdu{en soobra}aj, i toa vo Skopje, Ohrid, Strumica i Bitola. Aerodromot vo Skopje da se osposobi za priem i otprema na interkontinen-talni avioni (so prodol`uvawe na postojnata poletno-sletna pateka, ili so izgradba na nov aerodrom na druga lokacija), aerodromot vo Ohrid da se rekonstruira vo povisoka-II kategori-ja, a novite aerodromi {to se predviduvaat vo Strumica i Bitola da bidat so dominantna namena za kargo transport na stoki.

Rekonstrukcija na skopskiot aerodrom, ili aktivirawe na lokacija za izgradba na nov aerodrom, koj }e mo`e bez ograni~uvawe celosno da gi opslu`uva site vidovi na patni~ki avioni, e opredelba koja }e proizleze po izrabotkata na Studijata za aerodromi.

Sekundarnata aerodromska mre`a se predlaga da ja so~inuvaat sega{nite 5 rekonstruirani i tehni~ki doopremeni sportski aerodromi i vkupno 15 aerodromi za stopanska avijacija, od koi 7 novi. Pokraj toa treba da se uredat i okolu 20 tereni za dopolnitelen razvoj na vozduhoplovni-ot sport i turizam vo soglasnost so me|unarodnite propisi za vakov vid na aerodromi.

Od sega{nite 492 ha, infrastruk-turata na vozdu{niot soobra}aj vkupno }e zafa}a nad 1.000 ha.

- Voden soobra}aj Vo Republika Makedonija

edinstven vid voden soobra}aj i natamu, glavno za prevoz na patnici, }e bide ezerskiot soobra}aj na prirodnite i ve{ta~kite ezera. Vo ramkite na me|unarodniot voden

soobra}aj na Ohridskoto Ezero se predviduva vrskata Ohrid-Pogradec.

Republika Makedonija nema izlez na more, pa svoite potrebi za prevoz po morski pat vo planskiot period }e gi zadovoluva preku morskite pristani{ta vo Srbija i Crna Gora, Republika Albanija, Republika Bugarija i Republika Grcija.

Vo novite op{testveno-ekonomski uslovi, tendencii za otvorawe kon drugi pazari i ostvaruvawe na ekono-mi~no i najednostavno povrzuvawe so okru`uvaweto i svetot, mo`no e Republika Makedonija, preku izgradba na ploven pat Dunav-Morava-Vardar, da se vklu~i vo evropskiot sistem na vodni pati{ta i na toj na~in direktno da se povrze so Severnoto More i Egejskoto More.

Po{tenska mre`a, telekomunikacii i radiodifuzen sistem

Po{tenskata mre`a do 2020 god., za da obezbedi nepre~eno odvivawe na vnatre{niot i me|unarodniot po{ten-ski soobra}aj, neophodno e da gi opfati site naseleni mesta vo Republika Makedonija. Za taa cel, vo op{tinite so nedovolno razviena po{tenska mre`a i vo naselenite mesta kade {to nema po{tenska mre`a, se o~ekuva da se otvorat 108 novi po{tenski edinici, odnosno vkupniot broj da iznesuva 424 po{tenski edinici. So toa bi se ostvarila gustina od 4.589 `iteli na edna po{tenska edinica, ili edna edinica bi opslu`uvala teritorija od 61 km2.

Razvojot na po{tenskiot soobra}aj vo Republika Makedonija se o~ekuva da se naso~i i kon novi vidovi na uslugi kako {to se: pro{iruvawe na "zabrzanata po{ta", katalo{ka proda`ba, elektronska po{ta, uslugi po dogovor, birofaks, uslugi od posredni~ki tip od sferata na finansiite, hibridna po{ta, vospos-

88

tavuvawe Track & Tracke za sledewe na pratki od priem-prenos do vra~uvawe, povr`uvawe vo me|unarodni informa-tivni sistemi: EDI sistem, IPS, Tulip kako po{tenski upravi itn.

Telekomunikaciite vo Republika Makedonija imaat trend na kompletna digitalizacija na mre`ata, integrira-we na uslugite i konvergencija na postojnite mre`i vo edna {iroko-pojasna telekomunikaciska mre`a. Se planiraat 891.000 digitalni telefon-ski priklu~oci, so {to bi se postigne gustina od 43 telefonski priklu~oci na 100 `iteli. Povrzuvaweto na digitalnite komutaciski sistemi vo nova organizaciska struktura na lokalno, tranzitno i me|unarodno nivo se o~ekuva da se realizira so digitalni sistemi za prenos vo najnova tehnologija, koristej}i kako medium opti~ki kabli, a za del od me|unarodnite vrski bi se koristel i zemskiot satelitski centar.

Vo mesnata mre`a se planira voveduvawe na optika (opti~ki kabel i opti~ki sistemi za pretplatni~ki pristap), kako i WWL bez`i~en pretplatni~ki pristap.

Mobilnata telefonija se planira da pokrie 98% od teritorijata i 100% od naselenieto na Republika Makedonija, dostignuvaj}i gustina od 25 mobilni telefoni na 100 `iteli.

Internetot koj za kuso vreme do`ivea nevidena ekspanzija, se planira da nudi uslugi na 80.000 pretplatnici od koi 50% se o~ekuva da bidat pretplatnici na AD "Makedonski telekomunikacii".

Razvojot na telekomunikaciskata mre`a se o~ekuva da gi sledi najnovite tehni~ko-tehnolo{ki trendovi vo svetot, a soglasno so uslovite i potrebite istite da se implementira-at vo telekomunikaciskata mre`a na Republika Makedonija.

Vizijata na podolgoro~niot razvoj na makedonskite telekomunikacii e

vklopuvawe vo globalnoto informa-ti~ko op{testvo, so {to na korisni-cite bi se nudela paleta od multimedijalni i intaraktivni komunikacii.

Radiodifuzniot sistem obezbeduva prenos, emituvawe i distribucija na radio i televiziski programi i drugi informaciski sodr`ini, nameneti za op{t priem vo sloboden prostor i po kablovska radio-televiziska mre`a na teritorijata na Republika Makedoni-ja. Se o~ekuva toj da se razviva vo nasoka na redovno sledewe i primena na svetskiot tehnolo{ki razvoj vo ovaa sfera, so cel da ovozmo`i celosno i ramnomerno pokrivawe na site op{tini vo Republikata so kvalitetna radio i televiziska programa.

Radiodifuzniot sistem e sostaven od pove}e telekomunikaciski mre`i za prenos i emituvawe na programite na radioto i televizijata, za program-ska, audio i videokomunikacija so sosednite nacionalni RTV centri, kako i so Evropskata radiodifuzna unija (EBU), a vo odredeni regioni od Republikata vr{i servisirawe i prenos na radioprogramite na javnite lokalni pretprijatija.

Radioprogramite vo Republika Makedonija se emituvaat preku:

− mre`a na sredno branovi predavateli;

− dve mre`i na ultrakratko branovo podra~je;

− mre`a na SB i UKB predavateli na lokalnite radiostanici.

Televiziskite programi vo Republika Makedonija se emituvaat preku:

− VHF i UHF mre`a za prva programa;

− VHF i UHF mre`a za vtora programa;

− UHF mre`a (vo izgradba za treta programa).

89

Prenosot na radio i TV programi se vr{i preku:

− mre`a od mikrobranovi programski vrski za prenos na audio i videosignalite od studijata do mati~nite predavateli;

− mikrobranovi programski vrski za povrzuvawe na RTV centarot vo Skopje so sosednite zemji;

− funkcionalna mre`a za reportersko-dopisni~ki vrski i servisni vrski;

− mre`a od programski vrski na 400 MHz. Globalniot koncept za idniot razvoj na radiodifuzniot sistem poa|a, pred sé, od strate{kata opredelba za dogradba i celosno dooformuvawe na postojnite radio i televiziski mre`i, vo podra~jata kade ne postoi priem na programite, a osobeno vo pograni~nite regioni kade se dominantni radio i televiziskite signali od sosednite zemji.

Do 2020 god. se predviduva izgradba na 117 novi TV/UKB repetitorski punktovi, za dopokrivawe na naselenieto vo Republika Makedonija, {to so postojnite 122 bi iznesuvale vkupno 239 objekti. So ovie objekti ima mo`nost da se ovozmo`i nad 99% pokrienost na naselenieto vo Republika Makedonija so radio i televiziski programi so nivo i kvalitet na signalite spored me|unarodno propi{anite tehni~ki normi. Vo razvojnata programa se predviduva i izgradba na satelitski radiodifuzen centar za pokrivawe na korisnicite vo Evropa. Sistemot }e obezbedi tehni~ko-tehnolo{ko edin-stvo i funkcionalno povrzuvawe so radiodifuznite sistemi na drugite zemji vo soglasnost so me|usebnite me|unarodni dogovori i spogodbi.

Integralen transport

Integralniot-kombiniran transport za brz transfer na stokata

so sovremeni metodi i tehnologii se o~ekuva da se razviva vo zavisnost od izgradbata na logisti~ki centri za stokov transport (LCST). Za taa cel treba da se vospostavi sinhronizacija pome|u terminalite za suvozemen i vozdu{en soobra}aj i da se usoglasat potrebite na tranzitniot, uvozno-izvozniot i vnatre{niot prevoz na stoki. Zaradi ekonomski i ekolo{ki potrebi makro i mikrodistribucijata na stokata optimalno da se organizira preku logisti~ki centri za stokov transport vo koi ima potreba da se integriraat pove}e funkcii:

− informatika i komunikacija; − prevoz na stoka po vozdu{en pat; − prevoz na stoka so `eleznica; − prevoz na stoka so drumski

tovarni vozila; − kombinirani prevozi na stoka; − skladirawe na stoka.

Razvojot na logisti~kite centri za stokov transport }e zavisi, pred sé, od op{tiot ekonomski razvoj na dr`avata i na oddelnite regioni, kako i od ekonomskiot interes na korisnicite, a }e se gradat vo neposredna blizina na pogolemite urbani centri, kako zaradi ekonomskite, taka i zaradi ekolo{kite efekti.

5. ZA[TITA I UNAPREDUVAWE NA @IVOTNATA SREDINA, PRIRODNOTO I KULTURNOTO NASLEDSTVO I RAZVOJ NA TURIZMOT

5.1. @IVOTNA SREDINA

Pojdovni osnovi Realizacijata na sistemot na

za{titata vo funkcija na stabilen i odr`iv razvoj, preku upravuvaweto so prirodnite resursi i urbanata sredina, po~iva vrz valorizacijata na prostorite od aspekt na vkupniot kvalitet na `ivotnata sredina. Sostojbata na kvalitetot na sistemot na `ivotnata sredina za podra~jeto na

90

Republikata e analizirana preku podatoci za mestata na nastanuvawe na otpadnite tokovi, koli~estvata i kvalitetot, na~inot na nivnata distribucija, evakuacija i modifika-ciite na prirodnata sredina, kako del od vkupnite aktivnosti na prostorot. Konfliktite vo `ivotnata sredina se dol`at na:

− Koristewe na zemjodelskoto zemji{te za proizvodstvo na hrana vo prostori so naru{en kvalitet na `ivotnata sredina od antropogeno dejstvo i od prirodna kontaminacija. Ne postoi monitoring za kvalitet na po~vata.

− Degradirawe na golemi po~veni povr{ini od povr{inski kopovi pri iskop, transport na mineralni surovi-ni, makroflotacija i deponirawe na jalovina, tehnogen otpad od topilni~ki i energetski kompleksi, industriski deponii za {teten i opasen otpad, deponii za komunalen cvrst otpad, bez obezbeduvawe na osnovnite sanitarno-tehni~ki uslovi i bez rekultivacija na napu{tenite kopovi i deponii. Vo isto vreme ne e re{eno kone~noto deponirawe na nisko i sredno aktivniot radioakti-ven otpad, ~ie skladirawe se re{ava vremeno.

− Prenamena na zemjodelskoto zemji{te so visoka bonitetna klasa za neproduktivna namena, osobeno pokraj pogolemite naseleni mesta i gradovi-te, od edna strana, i napu{tawe na obrabotlivite povr{ini, od druga, so krajna cel zaguba na produktivno zemji{te.

− Degradirawe na {umi vo blizina na naselenite mesta, se~a za ogrevno drvo vo nacionalnite parkovi, pojava na su{ewe na oddelni vidovi pri deluvawe na {tetnici, zaradi fiziolo{ka iscrpenost na {umite, vo uslovi na naru{en

kvalitet na vozduhot i pojava na kiseli do`dovi.

− Stagnacija na stopanstvoto, kako rezultat na {to se prete`no vo primena zastareni tehnologii, lo{ kvalitet na energenti, nedovolno koristewe na sistemite za pre~istuva-we na otpadnite gasovi, komunalni i industriski vodi, kako rezultat na {to se javuvaat emisii na zagaduva~ki materii vo vozduhot i vodite nad dozvolenite normi i zagrozuvawe na zdravjeto na populacijata. Ne postoi monitoring za promet, skladirawe, prerabotka, proizvodstvo i transport na opasni materii, kako direktni opasnosti od akcidenti.

− Naru{en kvalitet na povr{in-ski i podzemni vodi, kako rezultat na ispu{tawe efluenti, prodirawe, ispirawe na hemiski sredstva od zemjodelski povr{ini i transportira-we do vodoteci po pat na erozija, penetracija na filtrat od deponii, atmosferski ispirni vodi od frek-fentni soobra}ajnici, zaradi {to istite ne mo`at da se koristat za vodosnabduvawe i navodnuvawe na odredeni podra~ja.

− Kon prodlabo~uvawe na proble-mite so za{titata na `ivotnata sredina pridonesuva ote`natata primena na postojnite legislativni merki, nivniot parcijalen karakter, kako i nedovolnata koordinacija me|u faktorite vo sistemot na za{tita i kontrola vo soodvetnite institucii.

Preku kompleksni analizi utvrde-ni se prostorite so naru{en kvalitet na `ivotnata sredina:

1. So najvisok stepen i dolgotraj-na zagrozenost na `ivotnata sredina i zdravjeto na lu|eto se gradovite i neposrednata okolina na: 1-Skopje, 2-Veles, 3-Bitola, 4-Tetovo i 5-Kavadarci.

2. Povremena zagrozenost na kvalitetot na vozduhot i permanentno nepovolen kvalitet na recipientite

91

na otpadnite vodi se javuva vo gradovite i nivnata okolina vo: 6-[tip, 7-Kumanovo, 8-Prilep, 9-Gostivar, 10-Strumica, 11-Ki~evo, 12-Resen, 13-Radovi{ i 14-Ko~ani.

3. Permanentno otstapuvawe na kvalitetot na del od vodotecite od slivnite podra~ja na: 1-r. Vardar, 2-Crna Reka, 3-r. Bregalnica, 4-r. Strumica 5-r. P~iwa, 6-Crnodrimski-ot sliv, 7-r. Treska, nizvodno od pogolemite naselbi, rudnici, Indus-triski kapaciteti i termoelektrani. Kvalitetot na podzemnite vodi ne e dovolno istra`en, no pri incidentni merewa zabele`ano e naru{uvawe na kvalitetot na podzemnite vodi vo n. Dra~evo, kaj selo Petrovec, vo blizina na HEK 'Jugohrom" bunarite za vodosnabduvawe na Veles.

4. Po{iroki podra~ja so potencijalno naru{en kvalitet se kotlinite: 1-Skopsko, 2-Vele{ko re~no erozivno pro{iruvawe, 3-Bitolsko Pole, 4-Polog, 5-Kumanovsko, 6-Prilepsko 7-Strumi~ko-radovi{ko, 8-Ki~evsko, 9-Gevgelisko-valandovsko, 10-Prespansko, 11-Tikve{ko, 12-Ko~ansko, 13-Demirhisarsko, 14-Ohridsko-stru{ko, 15-Ov~epolsko, 16-Debarsko-rekansko, od antropogeno dejstvo (upotreba na ve{ta~ki |ubriva, eksploatacija na mineralni surovini, aerosedimenti, otpadni vodi od naselbite). Prirodnata kontamina-cija na tloto zavisi od geohemiskiot sostav na tloto i istata se reperkuira na kvalitetot na hranata {to tamu se proizveduva. Nema istra`uvawa za zavisnosta na zastapenite toksi~ni i radioaktivni elementi vo sostavot na tloto na oddelni podra~ja i zdravjeto na lu|eto.

Celi − realizacija na aktivnostite za

sanacija i revitalizacija na podra~jata so zagrozen kvalitet na

`ivotnata sredina, identifikuvani so Nacionalniot akcionen plan, spored utvrdeni prioriteti, preku posebni programi za za{tita na vodite, vozduhot, po~vata, {umite, biodiver-zitetot, za{tita od bu~ava i upravuvawe so cvrstiot otpad;

− utvrduvawe na vrednosta na prostorot i eko-sistemite i nivno vklu~uvawe vo planiraweto so pomo{ na ekonomski parametri i sl. (na primer vo vrednosta na bruto nacionalniot proizvod);

− utvrduvawe na programski indikatori i monitoring za sledewe na zdravstvenata sostojba na naselenieto, vo relacija so kvalitetot na sredinata;

− sozdavawe infrastruktura {to seopfatno }e gi povrze zagaduva~ite, subjektite na kontrola, nadzor i monitoring, kako i instituciite kade se planira razvojot, vo zakonski opredeleni ramki;

− za{tedi na energija vo industriskoto proizvodstvo, agrarot, energetikata i komunalnite dejnosti po pat na kogeneracija (kombinirano proizvodstvo na toplinska i elektri~na energija) od otpadni gasovi od topilni~ki i termoenerget-ski kapaciteti, koristewe na deponiski i biogas i recikla`a kako za{teda na surovini, prirodni resursi i energija; za{tedi na vodni resursi preku globalno upravuvawe so vodostopanskite sistemi: racionali-zacija pri koristeweto na vodata od site subjekti, kako na povr{inskite, taka i na podzemnite vodi i osiguruvawe na minimalni protoci na vodotecite zaradi postignuvawe na povolni kapaciteti na recepientite pri priem na zagaduvaweto;

− opredeluvawe na ekolo{kiot kapacitet na podra~jata i lokalitetite, kako osnova za definirawe na stepenot na nivnoto

92

koristewe, kvalitetot i kvantitetot na pritisocite vrz prostorot {to toj mo`e da gi primi vo ramkite na sopstvenata odr`ivost;

− upravuvaweto so `ivotnata sredina vo regionite da se zasnovuva vrz seopfaten monitoring (ambienta-len i emisionen), vospostavuvawe standardi i merki za za{tita vo zavisnost od prethodno odredeniot kapacitet na oddelnite podra~ja i vo soglasnost so zakonskite ramki.

Planski opredelbi

- Prostorna diferencijacija Prostorno-strukturnoto grupira-

we na prostorot na Republikata na regioni za upravuvawe so `ivotnata sredina vo ramkite na slivnite podra~ja na pogolemite reki e izvr{ena za da se oddelat homogeni prostori ~ija{to morfolo{ka povrzanost uslovuva efekti vrz kvalitetot na `ivotnata sredina od razli~nite dejnosti na toj prostor. Oddeluvaweto na planskite podra~ja se vr{i za koordinirano i integralno upravuvawe so kvalitetot na `ivotnata sredina, pri {to osnovni nositeli na aktivnostite, vo me|usebna sprega i dogovor, se edinicite na lokalnata samouprava. Regionite za upravuvawe so `ivotnata sredina se formiraat od op{tinite {to pripa|aat na slivnite podra~ja na rekite:

1 - Goren tek na r. Vardar, 2 - r. P~iwa, 3 - r. Treska, 4 - Crna Reka, 5 - Crn Drim i Ohridsko-prespanski reon, 6 - r. Bregalnica, 7 - Strumi~ka reka 8 - Dolen tek na r. Vardar i Dojranski reon, soglasno kriteriumi-te: slivnite podra~ja se homogeni morfolo{ki celini; re~nite dolini le`at vo poliwata-najoptovarenite prostori so antropogena aktivnost; naselbite gravitiraat kon re~nite dolini; rekite se energetski potencijal, no i naj~esti recipienti

na otpadni vodi, transporteri na zagaduvaweto i erozivnite nanosi; vetrovite, kako faktor na distribucija na polucijata vo vozduhot, se javuvaat so dominanten pravec po tekot na re~nite dolini; re~nite dolini se ~esti trasi za soobra}ajna infrastruktura-izvor na permanentni i akcidentni naru{uva-wa na kvalitetot na `ivotnata sredina.

Slivno podra~je na r. Vardar, gorniot tek gi opfa}a op{tinite: Vrutok, Srbinovo, Dolna Bawica, Gostivar, ^egrane, Vrap~i{te, Brvnica, Negotino-Polo{ko, Bogovi-we, Kamewane, del od op{tina @elino, [ipkovica, Tetovo, Xep~i{te, Tearce, Vratnica, Jegunovce, Kondovo, \or~e Petrov, ^u~er-Sandevo, ^air, [uto Orizari, Gazi Baba, Karpo{, Studeni~ani, Kisela Voda, Ara~inovo, Ilinden, Petrovec, Zelenikovo i Veles; Slivno podra~je na r. Treska gi opfa}a op{tinite: Saraj, Sopi{te, del od op{tina @elino, Samokov, Zajas, Oslomej, Makedonski Brod, Plasnica, Vrane{tica, Ki~evo i Drugovo; Slivno podra~je na Crna Reka: Dolneni, @ito{e, Kru{evo, Krivoga{tani, Sopotnica, Demir Hisar, Capari, Kukure~ani, Bitola, Bistrica, Be~, Novaci, Mogila, Dobro{evo, Topol~ani, Prilep, Staravina, Vitoli{te, Konopi{te, Kavadarci Rosoman; Slivno podra~je na r. P~iwa: Lipkovo, Kumanovo, Staro Nagori~ane, Kle~ovce, Rankovce, Kriva Palanka i del od op{tina Kratovo; Slivno podra~je na r. Bregalnica: Sveti Nikole, Lozovo, del od op{tina Kratovo, Probi{tip, Zletovo, Ko~ani, Orizari, Makedon-ska Kamenica, Del~evo, Peh~evo, Berovo, [tip, Kon~e, Karbenci, ^e{inovo, Oble{evo, Zrnovci, Blatec; Slivno podra~je na r. Strumica: Novo Selo, Murtino,

93

Kukli{, Strumica, Vasilevo, Bosilovo, Strumica, Podare{, Radovi{; Slivno podra~je na reka Crn Drim: Resen, Kosel, Ohrid, Me{ei{ta, Struga, Dolgo`di, Vele{ta, Vev~ani, Labuni{ta, Bel~i{ta, Lukovo, Centar @upa, Debar, Rostu{a, Mavrovi Anovi; Slivno podra~je dolen tek na reka Vardar i Dojranski reon: ^a{ka, Bogomila, Izvor, Gradsko, Negotino, Demir Kapija, Miravci, Valandovo, Bogdanci, Star Dojran i Gevgelija.

Kon izborot na lokacii za idni regionalni sanitarni deponii se odreduvaat operativni gravitacioni zoni, trgnuvaj}i od slednite kriteriumi: topografska konfigura-cija koja zaokru`uva celina; koli~estvo i vid na cvrst otpad produciran vo pripadnite urbani i ruralni aglomeracii; radiusi na transport so tehni~ka i ekonomska opravdanost, i toa: 1) Skopskata (Gazi Baba, \or~e Petrov, Karpo{, Kisela Voda, Centar, ^air, [uto Orizari, ^u~er-Sandevo, Kondovo, Saraj, Sopi{te, Ilinden, Petrovec, Zelenikovo, Studeni~ani, Ara~ino-vo); 2) Polo{ko-mavrovskata (Tetovo, Xep~i{te, Tearce, Brvenica, Kamewane, Bogoviwe, [ipkovica, @elino, Jegunovce, Vratnica, Gostivar, Negotino-Polo{ko, Vrap-~i{te, ^egrane, Dolna Bawica, Srbinovo, Vrutok, Mavrovi Anovi); 3) Debarsko-radi~kata (Debar, Centar @upa, Rostu{a; 4) Ki~evsko-brodskata (Ki~evo, Drugovo, Oslomej, Vrane{nica, Zajas, Makedonski Brod, Samokov, Plasnica); 5) Vele{ko-ov~epolskata (Veles, Bogomila, ^a{ka, Izvor, Sv. Nikole, Lozovo); 6) Ohridsko-stru{kata (Ohrid, Bel~i{ta, Kosel, Me{ei{ta, Struga, Lukovo, Delgo`di, Labuni{ta, Vele{ta, Vev~ani); 7) Prespanska (op{tina Resen); 8) Pelagoniskata (Bitola, Bistrica, Novaci, Ba~,

Staravina, Mogila, Kukure~ani, Capari, Dobro{evo, Demir Hisar, Sopotnica, Kru{evo, @ito{e, Prilep, Dolneni, Topol~ani, Krivoga{tani, Vitoli{te); 9) Tikve{kata (Kavadarci, Konopi{te, Rosoman, Negotino, Demir Kapija, Gradsko); 10) Gevgelisko-valandovskata (Gevgelija, Miravci, Bogdanci, Star Dojran, Valandovo); 11) Strumi~ko-radovi{kata (Strumi-ca, Novo Selo, Vasilevo, Bosilevo, Kukli{, Murtino, Radovi{, Kon~e, Podare{); 12) [tipsko-ko~anskata ([tip, Karbinci, Ko~ani, ^e{inovo, Oble{evo, Zarnovci, Orizari, Vinica, Baltec, Probi{tip, Zletovo); 13) P~iwsko-krivore~kata (Kumanovo, Lipkovo, Ora{ac, Kle~ovce, Staro Nagori~ane, Kriva Palanka, Rankovce, Kratovo); 14) Male{evskata gravitaciona zona (Berovo, Peh~evo, Del~evo, Makedonska Kamenica).

Vo sekoja zona }e funkcionira sistemot za pribirawe, selekcija, prettretman, evidencija i deklaracija za sostavot, koli~inite, transportot, manipulacijata i deponiraweto, na edna (najmnogu dve) sanitarni deponii za inerten cvrst i delumno {teten otpad. Pogodna nadmorska viso~ina na lokaciite za deponii e me|u 300 i 850 m (za da se izbegnat nepovolnite vlijanija na temperaturnite inverzii vo depresiite, odnosno niskite temperaturi i pobogatite vrne`i na povisokite podra~ja); povolni topografski uslovi se {iroki, amfiteatarski plitki dolini, a najnepogodni se tesni klisuri; ekonomski opravdani distanci od naselenite mesta se do 25 km ako patnata mre`a e od rangot na regionalni pati{ta i do 40 km ako se soobra}a po avtopat; se zabranuva locirawe vo zoni na za{tita na prirodni resursi, prirodni retkosti i kulturno-istoriski spomenici, vo pogolemi re~ni slivovi (za da se

94

izbegnat za{titni merki od plavewe), na prostori rezervirani za vodostopanski, energetski objekti, eksploatacija na mineralni surovini, vo zonite so aktiven seizmi~ki hazard; lokaciite da obezbeduvaat prostor {to }e se eksploatira najmalku 20 god., za da se opravda investicijata na neophodnata infrastruktura i kontroliranata degradacija na prostorot zafaten so deponirawe. Opasniot i radioaktivniot otpad }e se deponira na centralna deponija, ~ija lokacija }e bide opredelena so posebna studija. Preporaka e da se utvrdi mikrolokacija na podra~jeto na Krivolak, kako pogoden prostor {to zadovoluva vo odnos na site prethodni kriteriumi.

Koncept na za{titata

Sanacijata, revitalizacijata na podra~jata (utvrdeni prioriteti so Nacionalniot akcionen plan) i prevencijata treba da se odvivaat preku posebni programi i planovi za za{tita na vodite, vozduhot, po~vata, {umite, biodiverzitetot, za{tita od bu~ava, tehni~ko-tehnolo{ki akciden-ti, upravuvawe so cvrstiot otpad. Re{avaweto na problemite vo `ivotnata sredina treba da se odviva na mestoto na nivnoto nastanuvawe, preku sistem od merki: 1- vo industrijata i energetikata-supstitucija na energenti, zatvorawe i zamena na tehnolo{ki procesi so karakter na "~isti", primena na sovremeni uredi za pre~istuvawe, kontrolirana primena, manipulacija, transport i deponirawe na opasni i radioaktivni materii, ureduvawe, odnosno rekultivacija na deponii za "tehnogen" otpad; 2 - vo rudarstvoto-kontrolirana po~vena degradacija so povr{inski kopovi, sanacija na branite kaj jalovi{tata i rekultiva-cija na napu{teni jalovi{ta; 3 - vo soobra}ajot-postepeno isklu~uvawe na

olovniot benzin, omasovuvawe na javniot vo odnos na individualniot transport i optimalno urbano zonirawe, tehni~ki i biolo{ki merki za za{tita na zemjodelskoto zemji{te pokraj frekfentni soobra}ajnici; 4 - vo zemjodelieto-ograni~ena primena na hemiski sredstva i orientacija kon "biolo{koto" proizvodstvo na prostori pogodni za toa; 5 - vo {umarstvoto-za{tita na {umskiot fond vo blizina na naseleni i za{titeni podra~ja od nekontrolira-na se~a i zgolemena potencijalna opasnost od po`ari, eko-sistemski pristap kon za{titata na {umite, koristewe sovremeni metodi pri za{tita od {tetnici, neguvawe na sorti {to brzo rastat za ogrevno drvo, organizirano i plansko sobirawe na {umski proizvodi i lekoviti rastenija.

Opredeluvaweto na kapacitetite na sredinata (sposobnosta taa da primi polutanti, bez dolgoro~ni i nepovratni {teti i so prifatliva cena za redukcija na negativnite efekti), treba da se vr{i vo ramkite na planskite podra~ja (regioni) preku nivna funkcionalno-strukturalna i hierarhiska podelba na ~etiri vida prostorni celini-modeli na za{tita pri ednakov ili pribli`no ednakov vid i stepen na antropogeno optovaruvawe, utvrdeni spored namenata na koristewe. Prv stepen na za{tita vo "prirodnite" zoni (najstrogo za{titeni podra~ja vo nacionalnite parkovi) kako eko-sistemski najpovredlivi i isklu~uva-we antropogeni vlijanija; Vtor stepen na za{tita na "upravuvanite" zoni-{umite, zonite za turizam, lov i ribolov, ridsko-planinskite obrabot-livi povr{ini i pasi{tata preku umereno ograni~uvawe na stepenot na koristewe na zagrozenite podra~ja; Tret stepen na za{tita na "kultiviranite" zoni-zemjodelski

95

povr{ini pod intenzivno zemjodelie, eksploatacija na mineralni resursi, upravuvawe so energetski kompleksi i infrastrukturni koridori i primena na sanacioni, biolo{ki, rekultivaci-oni i tehni~ki merki; ^etvrti stepen na za{tita na "urbanite i suburbanite" zoni za integralno upravuvawe so `ivotnata sredina, kade se potrebni najgolemi vlo`uvawa na sredstva i primena na optimalni sistemski merki za za{tita i kontrola. Na ponatamo{nite promeni na soodvetnite podra~ja, da prethodat studii za ocenka na vlijanijata vrz sredinata, vo zavisnost od nejziniot kapacitet.

Vo utvrdenite prioritetni podra~-ja i lokaliteti za za{tita potrebno e:

− Ostvaruvawe na zoni i merki za za{tita na podra~ja i lokaliteti ~ija prirodna vrednost, retkost i zna~ajnost za stopansko iskoristuvawe pretstavuvaat osnova za razvoj. Od prvostepena va`nost e so~uvuvaweto na kvalitetot na povr{inskite i podzemnite vodi koi se koristat ili }e se koristat za vodosnabduvawe (pred sé kvalitetot na r. Treska, ~ii vodi treba da se naso~uvaat kon vodostopanski podra~ja nadvor od sopstveniot sliv), upravuvaweto so kvalitetot na ezerata (Ohridskoto, Prespanskoto, Dojranskoto) na koi se o~ekuva da se ostvaruvaat 65,4% no}evawa od vkupnata turisti~ka

ponuda, za{tita na kvalitetnite visokosteblenite {umi, na zemjodels-koto zemji{te pod intenzivno koris-tewe i ekolo{ki ~istite prostori za "biolo{ko" proizvodstvo na hrana: Mariovo, dolinata na r. Babuna (op{tina Bogomila), Pore~ieto.

Ostvaruvawe na re`imi i merki za za{tita na podra~ja i lokaliteti koi so svojata zagrozenost i degradiranost pretstavuvaat ograni~uvawe za razvoj ili opasnost po zdravjeto na populacijata. Upravuvaweto so kvalitetot na vozduhot vo Skopje, Veles, Tetovo, Bitola i Ki~evo so kvalitetot na vodotecite {to se koristat za navodnuvawe: Vardar vo Polog i Sreden Vardar od Veles do Demir Kapija, Crna od Bitola do Tikve{, Bregalnica od [tip do vlivot vo Vardar, sanacioni i rekultivacioni merki na degradirani prostori od deponirawe na komunalen, industriski i tehnogen otpad vo Skopje, Tetovo, Bitola, Veles, Probi{tip, Kavadarci, Oslomej, sledewe na kvalitetot na po~vata na prostori za koi ima indikacii deka sodr`at {tetni i opasni materii i realizacija na soodvetni za{titni merki i dr.

Spored stepenot na zna~ajnost, odnosno zagrozenost, realizacijata na merkite za za{tita treba da bide re{avana vo dve fazi: vo period do 2010 i po 2010 god.

Prioritetni podra~ja i lokaliteti za za{tita tabela 36 Region Reka Vardar goren tek

Sanacija i rekultivacija na degradirani prostori

Deponii za cvrst i te~en otpad

Do 2010 god: Rekultivacija na komunalnata deponija za Gostivar kaj Bawi~ki Izvori i "Vardari{te". Rekultivacija na deponiite na "Jugohrom", Topilnica "Zletovo" i HIV. Opredeluvawe na novi pogodni lokacii i nivno ureduvawe.

Po 2010 god: Rekultivacija na industriskite deponii na OHIS, deponiite za tehnogen otpad od "@elezara" i "Rafinerija". Opredeluvawe na novi pogodni lokacii i nivno ureduvawe.

Povr{inski kopovi i jalovi{ta

Po 2010 god: Rekultivacija na pozajmi{tata pri eksploatacija na nemetali vo Polog (pozajmi{ni jami kaj s. Feli{e, koi delumno se koristat i za deponirawe na komunalen otpad).

Za{tita na permanentno

Zoni i merki za za{tita na

Do 2010 god: Tehni~ki i biolo{ki merki za za{tita na: Polog pokraj patot M4. Vospostavuvawe na merna mre`a za postojan

96

zagrozeni razvojni potencijali

obrabotlivi povr{ini

monitoring na kvalitetot na po~vata vo Polog, Skopsko i Vele{ko.

Po 2010 god: Primena na upravuva~ki merki vo industrijata i soobra}ajot za za{tita na obrabotlivite povr{ini pokraj severnata ind. zona vo Gostivar, isto~nata ind. zona vo Tetovo, severoisto~nata, isto~nata i jugoisto~nata periurbana zona vo Skopsko pokraj ind. zoni i ju`nata ind. zona vo Veles.

Zoni i merki za za{tita na izvori i podzemni vodi

Strogo po~ituvawe na za{titnite zoni na Ra{~e, bunarite Nerezi-Lepenec. Do 2010: Vospostavuvawe za{titni zoni okolu bunarite vo Jurumleri, bunarite za vodosnabduvawe na Veles.

Po 2010: Za{titni zoni okolu izvorot Vrutok, Bawi~kite Izvori, geotermalnite pojavi vo Skopsko (Katlanovo).

Za{tita na povr{inski vodi

Do 2010: Pre~istuvawe na komunalnite i industriskite otpadni vodi vo naselbite koi gravitiraat na R. Vardar do m.m. Ra{~e.

Po 2010: Pre~istuvawe na ind. otpadni vodi od zapadnata ind. zona kon r. Lepenec do vlivot vo r. Vardar i prettretman na ind. otpadni vodi na industrijata {to direktno ispu{ta vo r. Vardar.

Po 2020: Izgradba na pre~istitelni stanici za Skopje i Veles. Preventivna za{tita na potencijalno zagrozeni prostori

Zoni za turizam

Do 2010: Utvrduvawe na zoni so najgolemo optovaruvawe so turisti~ko-rekreativni "potoci" na podra~jeto Tetovo-Popova [apka-Le{nica. Primena na za{titni ureduva~ki merki i organizirano deponirawe na cvrst otpad.

[umi

Do 2010: Za{tita na zagrozenite {umski vidovi na podra~jata na op{tinite [ipkovica, Tearce, Vratnica i Veles.

Po 2010: Po{umuvawe vo degradiranite {umi vo op{tinite Jegunovce, Sopi{te, Studeni~ani i Veles

Podzemni i povr{inski vodi

Po 2010: Zafa}awe na otpadnite vodi od naselbite kon Goren tek na r. Pena r. Babuna i kon r. Topolka do vlivot vo r. Vardar. Za{titni zoni za Uliveri~kite i Golemite Izvori.

Region Reka Treska Sanacija i rekultivacija na degradirani prostori

Deponii za cvrst i te~en otpad

Po 2010: Rekultivacija na deponijata za tehnogen otpad od TE Oslomej.

Povr{inski kopovi i jalovi{ta

Po 2010: Rekultivacija na degradiranite povr{ini pri eksploatacija na jaglen vo Oslomej i na `elezna ruda vo Tajmi{te.

Za{tita na permanentno zagrozeni razvojni potencijali

Zoni i merki za za{tita na obrabotlivi povr{ini

Po 2010: Biolo{ki merki za za{tita na povr{inite vo Ki~evsko Pole vo blizina na jaglenokopite i deponiite na TE "Oslomej". Biolo{ki i tehni~ki merki za za{tita na obrabotlivite povr{ini pokraj patot M4.

Zoni i merki za za{tita na izvori i podzemni vodi

Do 2010: Za{titni zoni na izvorot Studen~ica.

Za{tita na povr{inski vodi

Do 2010: Pre~istuvawe na otpadnite vodi od naselbite kon rekata Treska od izvorot, branata na akumulacijata "Kozjak". Zabrana za kafezno odgleduvawe na ribi. Zadol`itelna zakonska obvrska za ocena na {tetnite vlijanija na objektite (turisti~ki, malo stopanstvo, farmi) locirani vo regionot na ak. Kozjak.

Preventivna za{tita na potencijalno zagrozeni prostori

Zoni za turizam

Po 2010: Ureduva~ki merki i vospostavuvawe na re`imi za soobra}aj vo zonite za turizam vo naselbite Zduwe, Blizansko, Dolna Belica, podra~jeto na Kne`evski manastir-Ki~evsko. Organizirano upravuvawe so cvrstiot otpad zaradi izrazenata ~uvstvitelnost na karstot vo regionot.

[umi Do 2010: Za{tita na zagrozenite {umski vidovi vo op{tinite Samokov i Makedonski Brod.

Podzemni i povr{inski vodi

Do 2010: Za{titni zoni na izvorot Pitran i Bel~i~kite Izvori. Ograni~uvawe na natamo{nata izgradba na ribnici na r. Belica.

97

Po 2010: Zafa}awe na otpadnite vodi kon Ba~i{ka Reka. Region Reka P~iwa Sanacija i rekultivacija na degradirani prostori

Deponii za cvrst i te~en otpad

Do 2010: Rekultivacija na napu{tenite laguni na sviwarskata farma vo Kumanovo

Po 2010: Rekultivacija na komunalnata deponija za Kumanovo.

Povr{inski kopovi i jalovi{ta

Do 2010: Doizgradba na branata na jalovi{teto na rudnikot "Toranica".

Za{tita na permanentno zagrozeni razvojni potencijali

Zoni i merki za za{tita na obrabotlivi povr{ini

Po 2010: Tehni~ki i biolo{ki merki za za{tita na povr{inite pod sistemi za navodnuvawe pokraj pravcite M1 i M2

Monitoring na kvalitetot na po~vata i ispituvawe na sodr`inata na te{kite metali vo Kumanovsko Pole.

Zoni i merki za za{tita na izvori i podzemni vodi

Do 2010: Vospostavuvawe za{titni zoni na geotermalnite pojavi vo Kumanovsko.

Za{tita na povr{inski vodi

Do 2010: Za{titni zoni pokraj ak. "Gla`wa" i Lipkovsko Ezero.

Po 2010: Pre~istuvawe na prelivnite vodi od jalovi{teto na "Toranica" koga sodr`at koncentracii na metali nad MDK. Pre~istuvawe na otpadnite vodi od sviwarskata farma kon r. Kowarska, od Ko`arata i f-kata za {avni cevki kon r. Kumanovska.

Po 2020: Pre~istuvawe na otpadnite vodi od Kumanovo. Preventivna za{tita na potencijalno zagrozeni prostori

Zoni za turizam Po 2010 god: Ureduva~ki merki na turisti~ko-rekreativnite lokaliteti vo Kumanovsko i Krivopalane~ko i organizirano deponirawe na cvrstiot otpad.

[umi

Do 2010: Antierozivni merki so po{umuvawe na podra~jata na ak. Gla`wa, Lipkovsko Ezero, na leviot breg na Kriva Reka.

Po 2010: Po{umuvawe na podra~jeto okolu idnata akumulacija Vakuf na Kriva Reka.

Podzemni i povr{inski vodi

Po 2010: Pre~istuvawe na otpadnite vodi kon Kriva Reka. Za{titni zoni na izvorot Kalin Kamen i geotermalnite pojavi vo Staro Negori~ane.

Po 2020: Za{tita na povr{inskite vodi Otqanski Vrbi i r. Slup~anka do lokaciite na idnite vodozafati.

Region Reka Bregalnica Sanacija i rekultivacija na degradirani prostori

Deponii za cvrst i te~en otpad

Do 2010: Rekultivacija na postojnata komunalna deponija za [tip.

Po 2010: Rekultivacija na komunalnata deponija za Ko~ani i na lagunite na f-kata za hartija vo Ko~ani.

Povr{inski kopovi i jalovi{ta

Do 2010: Rekultivacija na napu{tenoto jalovi{te na rudnikot "Zletovo". Realizacija na proektot za sanacija i rekultivacija na jalovi{teto na rudnikot "Sasa".

Za{tita na permanentno zagrozeni razvojni potencijali

Zoni i merki za za{tita na obrabotlivi povr{ini

Do 2010: Kontrolirana upotreba na hemiski sredstva vo zemjodelieto i vospostauvawe na monitoring za kvalitetot na po~vata. Sledewe na sodr`inata na te{ki metali vo severoisto~niot del od op{tinata Sv. Nikole, ju`nite delovi od op{tinite Orizari i [tip.

Zoni i merki za za{tita na izvori i podzemni vodi

Po 2010: Vospostavuvawe na za{titni zoni za geotermalnitte pojavi vo Ke`ovica, Dobrevo, Istibawa.

Za{tita na povr{inski vodi

Do 2010: Reciklirawe na otpadnite vodi od flotacijata na rudnikot Sasa". Za{tita na Kiseli~ka R. od otpadni vodi od jalovi{teto na rudnikot "Zletovo".

Po 2010: Za{tita na Orizarska R. od otpadnite vodi od f-kata za hartija, pre~istuvawe na otpadnite, komunalnite i industriskite vodi od [tip, prettretman na otpadnite vodi od klanicata i destilerijata.

98

Preventivna za{tita na potencijalno zagrozeni prostori

Zoni za turizam Po 2010: Ureduva~ki merki na turisti~ko-rekreativnite lokaliteti vo [tipsko, Berovsko, Del~evsko, Vini~ko, Sv. Nikolsko.

[umi

Do 2010: Po{umuvawe okolu akumulacijata Kalimanci. Za{tita od po`ari vo {umite na Ju`no-osogovskite Pl., vo Del~evsko i Berovsko. Intenzivno po{umuvawe vo [tipsko, za{tita na zagrozenite {umski vidovi vo Male{evieto.

Podzemni i povr{inski vodi

Po 2010: Za{titni zoni za akumulaciite Ratevo, Mavrovica. Za{tita na goren tek na r. Zletovica.

Region Reka Crna Sanacija i rekultivacija na degradirani prostori

Deponii za cvrst i te~en otpad

Do 2010: Rekultivacija na deponijata za pepel i jalovina na REK Bitola, industriskata deponija na Fenimak.

Po 2010: Rekultivacija na postojnite komunalni deponii za Prilep, Bitola i Kavadarci.

Povr{inski kopovi i jalovi{ta

Do 2010: Rekultivacija na jalovi{teto na rudnikot za jaglen pri REK Bitola.

Za{tita na permanentno zagrozeni razvojni potencijali

Zoni i merki za za{tita na obrabotlivi povr{ini

Do 2010: Kontrolirana upotreba na hemiski sredstva vo zemjodelieto i vospostavuvawe na monitoring za kvalitetot na po~vata i sledewe na sodr`inata na te{ki metali vo ju`niot del od op{tina Demir Hisar i Kavadare~ko.

Zoni i merki za za{tita na izvori i podzemni vodi

Do 2010: Za{titni zoni za izvorot Lukar i Kosmatec. Za{tita na podzemnite vodi {to se koristat za vodosnabduvawe na lokalitetot "Golema Livada".

Za{tita na povr{inski vodi

Do 2010: Pre~istuvawe na otpadnite vodi {to se vlevaat vo r. Dragor od naselbite i Bitola i prettretman na industriskite otpadni vodi.

Po 2010: Pre~istuvawe na otpadnite vodi od Prilep, otpadnite vodi od "Fenimak".

Preventivna za{tita na potencijalno zagrozeni prostori

Zoni za turizam Do 2010: Ureduva~ki merki vo zonite za turizam vo Kru{evo, Pelister.

Po 2010: Vo Demir Hisar, Prilepsko, Mariovo.

[umi Do 2010: Intenzivno po{umuvawe vo Prilepsko, Bitolsko, vo o. Vitoli{te (Mariovo), o. Ba~ (Kajmak~alan), Kavadare~ko, Demirhisarsko.

Podzemni i povr{inski vodi

Po 2010: Za{tita na ak. Stre`evo i na nejzinata pritoka Lera, slivovite na r. Stara i r. Do{nica.

Region Reka Crn Drim, Ohridsko-Prespansko Sanacija i rekultivacija na degradirani prostori

Deponii za cvrst i te~en otpad

Do 2010: Rekultivacija na komunalnite deponii vo Ohrid, Struga i Nacionalniot park Mavrovo.

Povr{inski kopovi i jalovi{ta

Po 2010: Ureduvawe na jalovi{teto na jaglenokopot "Piskup{tina".

Za{tita na permanentno zagrozeni razvojni potencijali

Zoni i merki za za{tita na obrabotlivi povr{ini

Do 2010: Kontrolirana upotreba na hemiski sredstva vo zemjodelieto na isto~nite delovi od op{tinata Me{ei{ta. Vospostavuvawe monitoring za kvalitetot na po~vata i sledewe na koncentraciite na te{ki metali.

Za{tita na permanentno zagrozeni razvojni potencijali

Zoni i merki za za{tita na izvori i podzemni vodi

Do 2010: Vospostavuvawe na za{titni zoni za Biljanini Izvori, Radoli{ta, Rado`da, Vrani{te, izvorot [um, Vev~anskite izvori.

Po 2010: Vospostavuvawe na za{titni zoni za geotermalnite pojavi vo Debarsko i izvorite Rosoki i Studena Voda.

Za{tita na povr{inski vodi

Do 2010: Dovr{uvawe na kolektorot za Ohridsko Ezero i priklu~uvawe na okolnite naselbi na nego. Vra}awe na r.Sateska vo porane{no korito i realizacija na antierozivni merki.

99

Rekonstrukcija na pre~istitelnata stanica za Resen.

Po 2010: Pre~istuvawe na industriskite otpadni vodi kon r. Gra{nica.

Preventivna za{tita na potencijalno zagrozeni prostori

Zoni za turizam

Do 2010: Do realizacija na kolektorite za Ohridskoto i Prespanskoto Ezero za celosno priklu~uvawe na turisti~kite kapaciteti, permanentno sledewe na kvalitetot na vodite i interventni merki vo slu~aj na otstapuvawa od MDK. Vospostavuvawe na sezonski re`imi na soobra}aj vo turisti~kite zoni i merki za omasovuvawe na javniot transport. Ureduva~ki merki vo turisti~kata zona na Mavrovo i pre~istuvawe na otpadnite vodi od naselbite.

[umi

Do 2010: Intenzivni po{umuvawa vo o. Delogo`di, Me{ei{ta, Kosel, vo severnite delovi na o. Resen, severno i ju`no od Debarsko Ezero. Merki za za{tita na zagrozenite {umski vidovi vo Stru{ko, severnite delovi od Gali~ica, vo o. Rostu{e.

Podzemni i povr{inski vodi Po 2010: Za{tita na dolen tek na r. Radika.

Region Reka Strumica Sanacija i rekultivacija na degradirani prostori

Deponii za cvrst i te~en otpad

Po 2010: Rekultivacija na postojnite komunalni deponii za Strumica i Radovi{.

Povr{inski kopovi i jalovi{ta

Do 2010: Rekultivacija na povr{inskite kopovi, sanacioni merki pri branata na jalovi{teto na Bu~im-Radovi{.

Za{tita na permanentno zagrozeni razvojni potencijali

Zoni i merki za za{tita na obrabotlivi povr{ini

Do 2010: Kontrolirana upotreba na hemiski sredstva vo zamjodelieto na op{tinite Vasilevo i Strumica. Monitoring za kvalitetot na po~vata i sledewe na sodr`inata na te{ki metali.

Zoni i merki za za{tita na izvori i podzemni vodi

Do 2010: Za{titni zoni za izvorot Glad.

Za{tita na povr{inski vodi

Do 2010: Kontrolirani koli~estva na hemiski reagensi pri flotacija na rudata. Monitoring na kvalitetot na prelivite vo Topolni~ka R. od jalovi{te na "Bu~im".

Po 2010: Pre~istuvawe na otpadnite vodi od Radovi{ i Strumica.

Preventivna za{tita na potencijalno zagrozeni prostori

Zoni za turizam Po 2010: Ureduva~ki merki vo zonite za turizam vo Bansko, Turija-Ogra`den, Mantovo.

[umi Do 2010: Po{umuvawe vo op{tinata Novo Selo.

Podzemni i povr{inski vodi Po 2010: Za{tita na ak. Mantovo, r. Turija, r. Plavaja, r. Vodo~a.

Region Reka Vardar dolen tek i Dojransko Ezero Sanacija i rekultivacija na degradirani prostori

Deponii za cvrst i te~en otpad

Po 2010: Rekultivacija na postojnite komunalni deponii za Negotino, Gevgelija, Valandovo i Star Dojran.

Povr{inski kopovi i jalovi{ta

Po 2010: Revitalizacija na povr{inskiot kop i jalovi{tata pri jaglenokopot vo Negotino.

Za{tita na permanentno zagrozeni razvojni potencijali

zoni i merki za za{tita na obrabotlivi povr{ini

Do 2010: Zabrana za koristewe na povr{inskite vodi od r. Vardar za navodnuvawe na zemjodelski povr{ini (od Gradsko do Negotino). Ograni~uvawe na koristeweto na hemiski sredstva i monitoring za kvalitetot na po~vata vo Tikve{ i Gevgelisko-valandovskata kotlina so sledewe na koncentraciite na te{ki metali.

Zoni i merki za za{tita na izvori i podzemni vodi

Do 2010: Vospostavuvawe za{titni zoni za geotermalnite pojavi vo Negorci, za izvorot "Moin".

Za{tita na Do 2010: Rekonstrukcija na pre~istitelnata stanica za Dojran,

100

povr{inski vodi dovr{uvawe na kolektorot i priklu~uvawe na nego na okolnite naselbi. Prezemawe merki za sklu~uvawe me|udr`avni dogovori okolu koristeweto na vodite na Dojranskoto Ezero za navodnuvawe.

Preventivna za{tita na potencijalno zagrozeni prostori

Zoni za turizam Do 2010: Ureduva~ki merki vo dojranskata turisti~ka zona.

Po 2010: Ureduva~ki merki vo turisti~kata zona vo Gevgelisko.

[umi

Do 2010: Intenzivno po{umuvawe vo Valandovsko, Gevgelisko, Dojransko, Demirkapisko i Gevgelisko. Merki za za{tita od po`ari vo {umite vo Demirkapisko i Gevgelisko.

Podzemni i povr{inski vodi Po 2010: Za{tita na r. Kowska.

Na republi~ko nivo, kako najoptovareni prostori se izdvojuvaat slivnite podra~ja na: 1-Vardar-goren tek i 2-r. Crna. Od druga strana, najzna~ajni prirodni vrednosti i potencijali se zastapeni vo regionite: sl. podra~ja na 3-r. Treska, 4-Crn Drim i Ohridsko-prespanskiot reon. Vo prvata faza treba da se izgotvat programi za re{avawe na prioritetite za za{tita vo ovie

regioni, dodeka vo vtorata faza za ostanatite ~etiri. Procenkata i prognozata na vidot i koli~estvata na cvrst otpad vo periodot do 2010 god. i od 2010-2020 god. vo ramkite na operativnite gravitacioni zoni e osnova za odreduvawe na kapacitetot na sanitarnite deponii, vo tesna vrska so opredeluvaweto na nivnata povolna mikrolokacija.

Proekcija na koli~estva cvrst otpad po gravitacioni zoni tabela 37 Komunalen cvrst otpad vo toni Red.

br. Gravitacioni zoni Dnevni koli~ini Godi{no Prognoza do

2010 god. Prognoza od 2010

do 2020 god. 1. Skopska grav. zona 670-704 244 390 3 112 030 5 725 0802. Polo{ko-mavrovska g. zona 243-260 88 590 1 188 980 2 109 5203. Ki~evsko-brodska g. zona 62-70 22 730 298 810 537 3304. Debarsko-radi~ka g. zona 34-38 12 480 161 940 293 5205. Ohridsko-stru{ka g. zona 123-133 45 230 654 340 1 124 8506. Prespanska grav. Zona 18-20 6 770 97 030 168 9707. Pelagoniska grav. zona 256-270 93 560 1 206 460 2 170 4508. Tikve{ka grav. Zona 69-72 25 090 330 800 589 0409. Gevgelisko-valandovska g. zona 33-35 12 060 175 180 300 69010. Strumi~ko-radovi{ka g. zona 114-121 41 730 565 960 986 99011. Male{evska grav. Zona 46-50 16 630 217 900 392 47012. [tipsko-ko~anska g. zona 151-158 55 160 713 390 1 279 30013. Vele{ko-ov~epolska g. zona 96-100 35 270 455 390 816 26014. P~insko-krivore~ka g. zona 173-184 63 240 823 370 1 427 410

2 088-2 215 762 930-808 870 10 001 580 17 971 880Vkupno: 12 501 975 m3 22 464 850 m3

1. Na podra~jeto na Skopskata

gravitaciona zona otpadot i natamu }e se zgri`uva na regionalnata sanitarna deponija "Drisla".

2. Na podra~jeto na Polo{ko-mavrovskata gravitaciona zona se opredeluva po{iroka zona od 2-10km2

na podra~jeto na op{tina Vrap~i{te, pokraj regionalniot pat 402.

3. Za Debarsko-radi~kata gravita-ciona zona e pogoden prostorot na podra~jeto na op{tinata Centar @upa, kon jug nadvor od slivot {to gravitira na Debarsko Ezero, pokraj regionalniot pat kon Lukovo.

101

4. Za Ki~evsko-brodskata gravita-ciona zona da se opredeli mikrolokacija za regionalna sanitarna deponija vo blizina na postojnata komunalna deponija vo Oslomej, a napu{tenata lokacija da se rekultivira.

5. Vo ramkite na Ohridsko-stru{kata operativna gravitaciona zona se opredeluva po{iroka zona na me|ata me|u op{tinite Struga i Vele{ta, pokraj patot R-418. Da se predvidi odvoz na mil od pre~istitelna stanica "Vrani{te" i nejzino deponirawe na regionalna sanitarna deponija. Vo isto vreme da se rekultiviraat neuredenite koncen-trirani deponii vo mesnosta Bukovo i Stru{kata deponija na 3 km zapadno od gradot {to e izlo`ena na jaki vetrovi.

6. Za Prespanskata gravitaciona zona postojnata neuredena koncentri-rana deponija zadovoluva vo odnos na kriteriumite za povolni prirodni i lokaciski uslovi. Potrebno e, zaradi ispolnetosta na istata, taa zadol`i-telno da se rekultivira i na lokacija-ta na mestoto "Ezerani" (me|u Resen i s. Zlatari) da se organizira uredena lokacija za sanitarno deponirawe.

7. Za Pelagoniskata gravitaciona zona povolna e novopredvidenata lokacija na lokalitetot [tavica da se organizira vo sanitarna deponija, pri {to realizacijata na objektite i pristapnite pati{ta da bide vo soglasnost so za{titnite zoni na lokalitetot so kulturno-istoriski vrednosti vo neposrednata blizina. Vo isto vreme da se izvr{i rekultivacija na deponijata {to se koristi za gradot Bitola, vo jama sozdadena od iskop od rudnikot "Suvodol".

8. Za Tikve{kata gravitaciona zona zadol`itelna e rekultivacija na postojnite deponii za komunalen i tehnogen otpad, zaradi nivnata polo -̀ba na obrabotlivo zemji{te pod sistem za navodnuvawe. Da se opredeli

mikrolokacija za sanitarna deponija na granicata me|u op{tinite Kavadar-ci i Rosoman, pokraj regionalniot pat 108.

9. Za Gevgeliskata gravitaciona zona e opredelena lokacija za regionalna sanitarna deponija.

10. Za Strumi~ko-radovi{kata gra-vitaciona zona postojnata deponija za Strumica od desnata strana na r. Turija e na povolna geolo{ka sredina. Potrebno e istata soodvetno da se sanira, rekonstruira i uredi, za da se koristi kako regionalna sanitarna deponija. Bidej}i komunalnoto pretprijatie koristi i drugi lokacii (vo samoto korito na r. Trkawa i vo koritoto na slabo aktivnata porojnica na 2 km severozapadni od gradot) zadol`itelno istite treba da se rekultiviraat.

11. Na Male{evskata zona za regionalno sanitarno deponirawe treba da se opredeli lokacija kaj vkrstuvaweto na regionalnite pati{ta 503 i 527.

12. Za [tipsko-ko~anskata zona opredelena e lokacija za regionalna sanitarna deponija na 4 km jugozapadno od [tip.

13. Za Vele{ko-ov~epolskata zona pogoden e prostorot me|u magistralniot pravec M-5, regionalniot pat kon Lozovo i `elezni~kata pruga.

14. Za P~iwsko-krivore~kata zona pogoden e po{irokiot prostor pokraj regionalniot pat 209, me|u magistralniot pravec M-2 i trasata za `elezni~kata pruga.

Na opredelenite po{iroki prostori potrebni se dopolnitelni terenski istragi, za kone~no utvrduvawe na mikrolokacii na regionalite sanitarni deponii.

Vo prvata faza }e se realiziraat regionalnite deponii za: [tipsko-ko~anskata, Strumi~ko-radovi{kata, Gevgeliskata, Polo{ko-mavrovskata,

102

Ohridsko-stru{kata, Prespanskata, Pelagoniskata i Ki~evsko-brodskata Operativna gravitaciona zona; vo vtorata faza se realiziraat ostanatite sanitarni regionalni deponii za soodvetnite gravitacioni zoni.

Grade`niot {ut }e se zgri`uva organizirano, spored prethodno izgotvena programa, nezavisno od sistemot za sanitarno deponirawe.

Natamo{noto zgri`uvawe na tehnogeniot otpad od industrijata, energetikata i rudarstvoto }e ostane vo domenot na subjektite od koi toj se producira. Kon namaluvaweto na koli~estvata na tehnogen otpad i po~venite povr{ini zafateni so deponirawe, rekultivacijata na ovie prostori i maksimalnoto reiskoristu-vawe na ogromnite koli~estva pepel, topilni~ka zgura, rudni~ka jalovina, jaglenovodoroden talog od Rafinerija-ta i dr. vo industrijata i grade`nata industrija treba da bidat naso~eni preku posebna integralna studija, kako strategija za upravuvawe so tehnogeniot otpad, kako eden od prioritetite, vo ramkite na regionite za upravuvawe so `ivotnata sredina.

Opasniot otpad {to se deponira na neuredeni interni industriski i komunalni deponii, zadol`itelno }e se odvezuva vo centralnata deponija. Sredno i niskoaktivniot radioakti-ven otpad {to vo momentot vremeno se zgri`uva, isto taka }e bide trajno deponiran na centralnata deponija. Infektivniot otpad od bolnicite }e se zgri`uva na centralnata deponija ili }e se podlo`uva na inseneracija, ako istata se realizira vo Oslomej.

[tetniot otpad od klanicite i sto~nite farmi }e se deponira na posebni soodvetno uredeni zoni na regionalnite sanitarni deponii, dodeka bakteriolo{ki neispravniot materijal da se zgri`uva na

centralnata deponija za opasen otpad ili }e se podlo`uva na inseneracija, isto kako infektivniot otpad.

Periodot do 2010 god. e usvoen kako preoden, dodeka se podgotvat site neophodni istragi, dokumentacija i dodeka se izgradat neophodnite pridru`ni objekti za priem, tretman i kone~no deponirawe.

So regionalnoto deponirawe, pokraj realizacijata na deponiite so site pridru`ni objekti, neophodno e formirawe na edinstven sistem za prifa}awe i transport na otpadot na nivo na region, op{tina i naseleno mesto, reguliran so zakon. Na nivo na op{tina }e se realiziraat pretovarni stanici, od kade so opredelena dinamika }e se vr{i odvoz na otpadot do regionalnite deponii. Vo prostornite i urbanisti~ki planovi za op{tinite, koi se donesuvaat ili }e bidat doneseni, }e bidat utvrdeni lokaciite na pretovarnite stanici vo soglasnost so utvrdenite kriteriumi, koi vo uslovi do realizacija na regionalnite deponii }e bidat so karakter na vremeno zgri`uvawe na otpadot, no so realizacija na za{titnite merki vo soglasnost so Zakonot.

Separiraweto na otpadot treba da bide praksa vo site sredini kade {to toj se producira (hartija, staklo, plastika, gumi, aluminium, bakar, plastika, tekstil, jalovina od kotlari, grade`en {ut i dr.), {to go podrazbira i nu`niot prettretman na posebnite otpadi na mestoto na nastanuvaweto zaradi poednostavuva-weto na procesot na deponiraweto na regionalnite sanitarni deponii. Recikla`a se predviduva na "Drisla" za celata Republika, dodeka inseneracija e mo`no da se realizira na Regionalnata deponija vo Oslomej. Vo vtoriot planski period (od 2010-2020 god.), koga }e bidat obezbedeni site preduslovi za funkcionirawe na

103

sistemot za upravuvawe na cvrstiot otpad (subjekti i zakonska poddr{ka) i }e nastane povrzuvawe na lanecot od nastanuvaweto, do povtornoto isko-ristuvawe na sekundarnite surovini, se o~ekuva i zna~ajno podobruvawe na kvalitetot na `ivotnata sredina zaradi ostvarenite energetski i surovinski za{tedi, revitaliziranite prostori na napu{tenite deponii, koncentriranata i kontroliranata degradacija na ograni~enite prostori zafateni so deponirawe.

Vo periodot od 1998-2003 godina se izraboteni fizibiliti studii, planovi i proekti so koncepti i predlog re{enija za upravuvawe so cvrstiot otpad na oddelni regioni od prostorot na Republika Makedonija.

- Studijata "Kriger" izrabotena vo 1998god, neusvoena od strana na Ministerstvoto za Prostorno planirawe i `ivotna sredina, go analizira celiot prostor na Republi-ka Makedonija. Opredeluva operativ-ni gravitacioni zoni za locirawe na idni regionalni sanitarni deponii trgnuvaj}i od ekonomskiot preduslov. Kako kriterium za odreduvawe eden region usvojuva limit od 300.000 `iteli.

- Vo 2000 godina izrabotena e "Fizibiliti studija za sanitarna deponija vo Gevgelija" od strana na ekspertski tim anga`iran od Lokalnata samouprava.

Studijata predlaga koncept za organizacija na deponirawe, koja {to }e go prevzema sobraniot otpad od strana na 5 op{tini: Gevgelija, Bogdanci, Valandovo, Miravci i Dojran.

Vrz osnova na ovaa studija [panskata Vlada planira da plasira kredit za nabavka na oprema za kompaktirawe i balirawe na otpadot so cel za racionalizirawe na transpotot i za{teda na prostor za sanitarna deponija.

- Vo 2002 godina vo proektot "Za{tita na reka Radika", so predlo`en sistem na tretman na komunalni otpadni vodi, predvidena e sanitarna deponija vo Rostu{e. Postoi italijanski grant za finansirawe na izgradba sanitarnata deponija. Se pristapuva kon izrabotka na proekti. Op{tini koi se opfateni so proektot se Centar @upa i Rostu{e.

- "Koncept i fizibiliti studija za upravuvawe so cvrst otpad vo Jugozapaden del na Republika Makedonija" rabotena e od mart 2002god usvoena vo maj 2003god, finansirana od Germanska banka za obnova i razvoj (KfW).

Prostorot koj e predmet na ovaa studija se protega na okolu 8000 km2, pri {to pogolemite gradovi se oddale~eni i do 100 km i go naseluvaat 420.000 `iteli. Spored socio-ekonomskata struktura na naselenieto, 70% e urbano (ili polu-urbano naselenie) a 30% ja so~inuva ruralno naselenie.

Vo nasoka na kreirawe na ekonomski najizdr`an koncept za upravuvawe so otpadot od doma}instvata, proektot opfa}a 35 op{tini, podeleni na ~etiri servisni regioni vrz osnova na topografskite uslovi i parametrite dobieni za koli~estvata na generiran otpad.

Servisen region Bitola-prilep: dve prete`no urbani op{tini (Bitola, Resen); devet ruralni op{tini ( Bistrica, Capari, Novaci, Ba~, Staravina, Kukure~ani, Topol~a-ni, Mogila, Sopotnica) ;

Servisen region Prilep: dve prete`no urbani op{tini (Prilep, Kru{evo); {est ruralni op{tini (Krivoga{tani, Dolneni, @ito{e, Demir Hisar, Vitoli{te, Dobru{evo);

Servisen region Ki~evo: dve prete`no urbani op{tini (Ki~evo, Makedonski Brod); pet ruralni

104

op{tini (Zajas, Oslomej, Plasnica, Drugovo, Vrane{tica);

Servisen region Ohridsko Ezero: dve prete`no urbani op{tini (Struga, Ohrid); tri op{tini so delumno urban, delumno ruralen karakter (Labuni{ta, Vele{ta, Vev~ani); ~etiri prtete`no ruralni op{tini (Bel~i{ta, Delogozdi, Kosel, Me{ei{ta);

Se planira izgradba na nova sanitarna deponija vo blizinata na Vesel~ani - Alinci vo blizina na postojnata deponija na gradot Prilep. Ovoj rezultat e opi{an vo izve{tajot "Studija za Istra`uvawe na Lokacii". Volumenot na deponijata e predviden so kapacitet od 2.650.000m3 i e dimenzioniran za period od 20 godini. Za da se namali oddale~enosta za transport na otpadot predvideni se tri glavni transfer stanici koi zaedno so sanitarnata regionalna deponija }e go prifa}a vkupnoto koli~estvo na otpad od pette pogolemi grada od proektniot region (Bitola, Prilep, Struga, Ohrid i Ki~evo).

Vo tekot na esenta 2003 godina se o~ekuva izrabotka na fizibiliti studija za Isto~en del na Republika Makedonija so regionite: Male{evski so op{tinite: Berovo, Del~evo, Peh~evo, Makedonska Kamenica; Kumanovsko-kratovski so op{tinite: Kriva Palanka, Kratovo; P~iwsko-krivore~ki so op{tinite: Staro Nagori~ani, Kumanovo, Lipkovo, Ora{ac, Rankovci; [tipsko-ko~anski so op{tinite: [tip, Ko~ani, Vinica, Oble{evo, Sveti Nikole, Probi{tip, Karvinci, Lozovo.

Postoi interes od stranski investicii i nevladinite organizacii za upravuvawe so cvrst otpad i se o~ekuva podobruvawe na investiciite za realizacija na tekovnite proekti.

Idninata za razvoj na recikla`ata na otpadot pokraj na lokalno nivo se ostvaruva i vo privatniot sektor.

Formirana e asocijacija pri Stopanska komora "Grupacija za promet so sekundarna surovina". Aktivno raboti na poleto na recikla`ata, voglavno so otpaden metal, po malku so otpadana plastika, akumulatori, staklo. Postoi i slovene~ka investicija vo soglasnost so lokalnite vlasti, za recikla`a vo doma}instvata od Ohrid, Struga i Resen.

Vo tek e izrabotka na noviot Zakon za otpad so aproksimacija na direktivite na Evropska Unija koi treba da se zavr{at do krajot na ovaa godina.

Od septemvri 2003 god se o~ekuva izrabotuvawe na Nacionalen plan za upravuvawe so cvrst otpad finansiran od Evropska Agencija za rekonstruk-cija, koj so svoite re{enija }e prestavuva strategija za upravuvawe so cvrst otpad vo Republika Makedonija i osnova za proverka na konceptite predlo`eni so Prostorniot plan. 5.2. PRIRODNO NASLEDSTVO

Pojdovni osnovi Prirodnite uslovi vo Republika Makedonija (geolo{kata gradba, reljefnata struktura, klimata, hidrografijata, pedolo{kiot sostav), ovozmo`uvaat taa da se vbroi me|u retkite zemji vo Evropa so bogato raznoobrazie na stani{ta na rastitelen i `ivotinski svet. Za{titata na prirodnoto nasled-stvo vo Republika Makedonija e regulirana so Zakonot za za{tita na prirodnite retkosti, so Zakonot za za{tita na Ohridskoto, Prespanskoto i Dojranskoto Ezero i so Zakonot za za{tita na nacionalnite parkovi kako i so drugi zakoni i podzakonski akti koi ja reguliraat ovaa oblast. Soglasno ovie zakoni odredeni se za{titnite grupi so soodvetniot re`im na za{tita, i toa:

105

− op{ti prirodni rezervati - nacionalnite parkovi (NP), strogi prirodni rezervati (SPR), nau~no-istra`uva~ki prirodni rezervati (NIPR), predeli so posebni prirodni karakteristiki (PPPK), karakteristi~ni pejza`i (KP);

− posebni prirodni rezervati (PPR);

− oddelni rastitelni i `ivotinski vidovi nadvor od prirodnite rezervati (OR@V);

− spomenici na prirodata (SP). Mre`ata na za{tita opfa}a 74

objekt na prirodata so povr{ina od 187.770 ha, ili 7,11% od vkupnata povr{ina na zemjata: pod nacionalni parkovi e opfatena povr{ina od 108.338 ha, ili 4,2 % - Pelister, Mavrovo i Gali~ica; pod strogi prirodni rezervati se 12.730 ha ili 0,47% - Ezerani i Tikve{ko Ezero; pod predeli so posebni prirodni karakteristiki se 2.338 ha ili 0,09 % - Leskodol, Vodno i Ko`le; pod kategorijata oddelni rastitelni i `ivotinski vidovi nadvor od prirodnite rezervati se vkupno 14, ili 2.709 ha, odnosno 0,11% - Garska Reka, Drna~ka Reka, Suvi Dol, Iberliska Reka, Menkova Livada, Tumba, Golem Kozjak, Katlanovsko Blato, Popova [apka, Rupa, Neprtka, Kalojzana, ^am ^iflik i Ru~ica; pod kategorijata spomenici na prirodata se 61.655 ha ili 2,4 %, - Pe{tera Kru{je, Slatinska Pe{tera, Ohridsko Ezero, Kalnica, Prevalec, Demir Kapija, Manastir, Pe{tera Mle~nik, Trubarevo, Kar{i Bav~i, Markovi Kuli, Pe{tera Ubavica, Dojransko Ezero, Ostrovo, Duvalo, Karaslari, Kale Bawi~ko, Kole{inski Vodopad, Zvegor, Konopi{te, Murite, Kowska Reka, Smolarski Vodopad, Bele{ni~ka Reka, Orlovo Brdo, Majdan, Skopska tvrdina, Prespansko Ezero, Vev~anski

Izvori, Mokrino, Mokrievo, Katlanovski predel i kawonot Matka.

Sostojbite na za{tita vo ovaa sfera ne se vo soglasnost so zakonski-te postavki i akti, kako rezultat na ras~ekorot vo potrebite za za{titata i nejzinoto prakti~no ostvaruvawe, pri nepo~ituvaweto na obvrskite vo ramkite na re`imite na za{titata {to gi opredeluva regulativata. Se zabele`uva naru{uvawe na prirodnite procesi vo eko-sistemot, o{tetuvawe i uni{tuvawe na za{titenite podra~ja i objekti, od pri~ina {to se favoriziraat interesite na drugite dejnosti naso~eni kon eksploatacija na prirodnite vrednosti na prostorot so momentalni materijalni pridobiv-ki, bez dolgoro~no sogleduvawe na posledicite od vliviot pristap.

Celi − za~uvuvawe i za{tita na site

prostori (mesta) so isklu~ivi i nepovtorlivi prirodni vrednosti od zna~ewe za nau~nata, kulturno-obrazovnata, vospitnata, rekreativna-ta i drugi funkcii;

− za~uvuvawe, za{tita i unapreduvawe na site karakteristi~ni pretstavnici na oddelni eko-sistemi i izraziti biogeografski podra~ja, osobeno pretstavnici na oddelni tipovi i predeli;

− me|u prirodnite dobra so sli~ni prirodni vrednosti, prednost da se dade na za{titata i unapreduvaweto na onie koi se koristat so pogolem intenzitet (pokraj naselenite mesta, soobra}ajnite koridori, turisti~kite centri i dr.);

− vo ime na za~uvuvawe na ambientalnite, estetskite i rekrea-tivnite potencijali na prostorot, te`i{te se stava na za{titata, unapreduvaweto i adekvatnoto koristewe na pogolemite prirodni celini;

106

− celosna za{tita na florata i faunata preku za{tita na pogolemi prostorni edinici i naso~eno koristewe na prirodnite potencijali vo sklad so ekolo{kite uslovi;

− za~uvuvawe na genetskiot i eko-sistemskiot biodiverzitet vrz osnova na prou~uvawe na geofondot, inventa-rizacija i formirawe na baza na poda-toci i kategorizacija na elementite i komponentite na biodiverzitetot;

− obezbeduvawe na za{tita na prirodnite predeli, ambienti i pejza-`i okolu kulturno-istoriskite spome-nici vo ramkite na kompleksnata za{tita na ovie celini;

− vospostavuvawe na eko-mre`a na za{titenite prirodni dobra kako podra~ja so posebna namena i zeleni koridori od aspekt na za{titata na kvalitetot na `ivotnata sredina;

− obezbeduvawe na uslovi za povrzuvawe na podra~jata i zonite so ista ili sli~na namena i re`im na za{tita so onie {to se nao|aat vo neposrednoto okru`uvawe na Republika Makedonija;

− definirawe na subjekti kako upravuva~i koi }e se gri`at za za{titata na prirodnite dobra, a posebno na reprezentativnite objekti.

Planski opredelbi Spored stepenot na dosega{nata

istra`enost i stru~no-nau~nite soznanija, vo Republikata se registrirani 265 lokaliteti koi spored svoite karakteristiki i prirodni vrednosti }e se stavat pod soodveten re`im na za{tita.

Preku razli~ni stepeni na za{tita do 2020 god. treba da bidat za{titeni slednite kategorii na objekti: 5 nacionaleni parkovi so vkupna povr-{ina od 188.196 ha, 8 strogi prirodni rezervati so povr{ina od 13.682 ha, 38 nau~no-istra`uva~ki prirodni rezer-vati 11.836 ha, 6 predeli so posebni prirodni karakteristiki 13.966 ha, 1 karakteristi~en pejza` 200 ha, 26 posebni prirodni rezervati 5.155 ha, 14 oddelni rastitelni i `ivotinski vidovi 2645 ha i 167 spomenici na prirodata so vkupna povr{ina od 62.886 ha.

Pregled na podra~ja i objekti po za{titni grupi tabela 38

Grupa Ime na objektot Op{tina Sostojba

na za{tita NP Mavrovo Mavrovi Anovi, Rostu{e za{titen NP Pelister Bitola, Capari za{titen NP Gali~ica Ohrid, Resen za{titen NP Jakupica Sopi{te, Studeni~ani, Zelenikovo, Bogomila,

^a{ka, Veles, Samokov, @elino, Brvenica predlog

NP [ar Planina Vratnica, Tearce, Tetovo, Golema Re~ica, [ipkovica, Kamewane, Gostivar, Vrutok, Mavrovi Anovi

predlog

SPR Begovo Pole Kisela Voda predlog SPR Bel~i{ko Blato Bel~i{te predlog SPR Ezerani Resen za{titen SPR Lokvi Prilep predlog SPR Pe{ti Veles predlog SPR Plo~e-Litotelmi Stracin predlog SPR Tri Bari Mavrovi Anovi predlog SPR Tikve{ko Ezero Kavadarci za{titen

NIPR Peso~anska Reka Bel~i{ta predlog NIPR Pelister I Bitola predlog NIPR Pelister II Bitola predlog NIPR Pelister III Bitola predlog NIPR Pelister IV Bitola predlog NIPR Sliv na Topolka Veles predlog NIPR Kartal Vinica predlog

107

NIPR Quboten Vratnica predlog NIPR Kovanska Reka Gevgelija predlog NIPR Negorska Bawa Gevgelija predlog NIPR Sermeninska Reka Gevgelija predlog NIPR Klisurska Reka Demir Kapija predlog NIPR Studena Glava-Rid Trnik Demir Kapija predlog NIPR Kadina Klisura Zelenikovo, Studeni~ani predlog NIPR Taorska Klisura Zelenikovo predlog NIPR Zletovska Reka Zletovo predlog NIPR Zrnovska Reka Zrnovci predlog NIPR Me{nik Kavadarci predlog NIPR Stra`a Ki~evo predlog NIPR Salakovski Ezera Kisela Voda predlog NIPR Axina Reka Mavrovi Anovi predlog NIPR Bor~e Mavrovi Anovi predlog NIPR Volkovija Mavrovi Anovi predlog NIPR Dlaboka Reka Mavrovi Anovi predlog NIPR Rostu{e Rostu{e predlog NIPR Sveti Jovan Bigorski Mavrovi Anovi predlog NIPR Strezimir Mavrovi Anovi predlog NIPR Trebi{ka Rupa Mavrovi Anovi predlog NIPR Crvena Reka Vinica predlog NIPR [enkoi orei Murtino predlog NIPR Osoj Ohrid predlog NIPR Trojaci-Kozjak Prilep predlog NIPR Golem Kotel Resen predlog NIPR Kula Resen predlog NIPR Ostrov Golem Grad Resen predlog NIPR Quba{ Rosoman predlog NIPR Solunska Glava Studeni~ani predlog NIPR Skopska Crna Gora ^u~er predlog PPPK Linak Berovo predlog PPPK Male{ Berovo, Peh~evo predlog PPPK Ko`le Petrovec za{titen PPPK Korija Kru{evo predlog PPPK Dojran Star Dojran predlog PPPK Vodno Skopje, Sopi{te, Saraj za{titen

KP Kru{ino Ki~evo predlog PPR Baba-Sa~ Vrane{nica predlog PPR Belasica Novo Selo predlog PPR Belo Grotlo Staravina predlog PPR Vaksinci Lipkovo predlog PPR Gorwani ^u~er predlog PPR Goten Berovo predlog PPR Daboski Andak Berovo predlog PPR Drevenik Demir Hisar predlog PPR Ene{evo Sveti Nikole predlog PPR Zaja{ka Reka Ki~evo predlog PPR Judovi Livadi Peh~evo predlog PPR Kowska Reka Gevgelija predlog PPR Lisec Zelenikovo predlog PPR Lukar Konopi{te predlog PPR Lukovo Lukovo predlog PPR Plo~a Jegunovce predlog PPR Ramna Reka Peh~evo predlog PPR Reder Staravina predlog PPR Rezervat od pitom kosten Tearce predlog PPR r. Vodeni{nica Murtino predlog PPR Reka Ulomija Zrnovci predlog PPR Salanxak Valandovo predlog PPR Sobri Valandovo predlog

108

PPR Studen~ica Drugovo predlog PPR Studen~i{ta Ohrid predlog PPR Temniot Andak Berovo predlog

OR@V Tumba Kavadarci za{titen OR@V Golem Kozjak Kavadarci za{titen OR@V Iberliska Reka Demir Kapija za{titen OR@V Suvi Dol Drugovo za{titen OR@V Drena~ka Reka Lukovo za{titen OR@V Garska Reka Mavrovi Anovi za{titen OR@V Katlanovsko Blato Petrovec za{titen OR@V Kalojzana Resen za{titen OR@V Menkova Livada Kavadarci za{titen OR@V Neprtka Resen za{titen OR@V Popova [apka Tetovo za{titen OR@V Rupa Resen za{titen OR@V Ru~ica Studeni~ani za{titen OR@V ^am ^iflik Strumica za{titen

SP Alilica Rostu{e predlog SP Alipa{ica Lukovo predlog SP Al{ar Konopi{te predlog SP Aramiska Pe{tera Kavadarci predlog SP Arboretum Gazi Baba za{titen SP Babin Srt @upa predlog SP Bele{ni~ka Reka Samokov za{titen SP Belovi{te Gostivar predlog SP Be{i{te Vitoli{te predlog SP Bogovinsko Ezero [ipkovica predlog SP Bor Kratovo za{titen SP Brest Gevgelija predlog SP Bu~in Kru{evo predlog SP Vev~anski Izvori Vev~ani za{titen SP Vev~ansko Ezero Vev~ani predlog SP Vodopad na Babauna Bogomila predlog SP Vodopad Dolna Skala Vratnica predlog SP Gali{ka Pe{tera Kavadarci predlog SP Gladnica Gevgelija predlog SP Gipsana Pe{tera Al~ija Debar predlog SP Golubarnik Samokov predlog SP Gorna Slatinska Pe{tera Makedonski Brod za{titen SP Gol ^ovek Gevgelija za{titen SP Dab Krivoga{tani predlog SP Dab Ko~ani za{titen SP Dab Rankovce predlog SP Dab Krivoga{tiani predlog SP Dab Ora{ac za{titen SP Dabovo steblo Sopotnica predlog SP Dab @ito{e predlog SP Dab Dolneni predlog SP Dab Plasnica predlog SP Dabovo steblo Makedonski Brod predlog SP Dabovo steblo Lukovo predlog SP Dabovo steblo Delgo`di predlog SP Dabovi stebla Struga predlog SP Dabje Sveti Nikole predlog SP Demir Kapija Demir Kapija za{titen SP De~ki Kamen \or~e Petrov predlog SP Div Prnar Gevgelija za{titen SP Dobovjani Vele{ta predlog SP Dojransko Ezero Dojran za{titen SP Do{nica Konopi{te, Demir Kapija predlog SP Dreno~ka Klisura Kavadarci za{titen

109

SP Duvalo Kosel za{titen SP Ela Vev~ani predlog SP Zvegor Del~evo za{titen SP Zmejovica Makedonski Brod predlog SP Zmijarnik Lozovo predlog SP Zrze Dolneni za{titen SP Jasika Jegunovce za{titen SP Izvor Popol`ani Sopotnica predlog SP Kale Bawi~ko ^a{ka za{titen SP Kale Centar predlog SP Kalnic7a Kavadarci za{titen SP Karaslari Veles za{titen SP Katlanovski Predel Petrovec za{titen SP Kawon Matka Saraj za{titen SP Karanikoli~ko Ezero [ipkovica predlog SP Kar{i Bav~i Kratovo za{titen SP Kawon na Grade{ka Reka Staravina predlog SP Kole{inski Vodopad Novo Selo za{titen SP Konopi{te Konopi{te za{titen SP Kon~e Kon~e za{titen SP Korica Veles predlog SP Kosten Struga predlog SP Krapa Makedonski Brod predlog SP Krastovec Demir Kapija predlog SP Kuklica Kratovo predlog SP Leska Resen predlog SP Leska Novo Selo predlog SP Leskove~ka Pe{tera Resen predlog sp Majdan Konopi{te za{titen

SP Manastir Vitoli{te za{titen SP Makedonski Dab Ohrid za{titen SP Markovi Kuli Prilep za{titen SP Ma~evo Berovo predlog SP Milkina ^e{ma Gevgelija predlog SP Mlado Nagori~ane Kumanovo predlog SP Monospitovo Blato Murtino za{titen SP Morodvis Zrnovci za{titen SP Mo~arnik Radovi{ predlog SP Mramor Staro Nagori~ane predlog SP Mrenoga Sopotnica predlog SP Murite Berovo za{titen SP Nemawinci Sveti Nikole predlog SP Ora{ac Ora{ac za{titen SP Orlovo Brdo Negotino za{titen SP Oreoec Makedonski Brod predlog SP Ostrovo Ara~inovo za{titen SP Ostrovo Ohrid predlog SP Ohridsko Ezero Ohrid, Struga za{titen SP Pa{in Most Veles predlog SP Pe{na Makedonski Brod predlog SP Pe{tera Alena Studeni~ani predlog SP Pe{tera Bela Voda Demir Kapija predlog SP Pe{tera Goren Zmejovec Demir Kapija predlog SP Pe{tera Dona Duka Saraj predlog SP Pe{tera Mle~nik Labuni{ta za{titen SP Pe{tera Kowska Dupka Del~evo predlog SP Pe{tera Kr{talna Saraj predlog SP Pe{tera Ubavica Dolna Bawica za{titen SP Pe{tera Makarovec Veles predlog SP Pe{tera Nad Vrelo Skopje predlog SP Pe{tera Jaorec Bel~i{ta predlog

110

SP Pe{tera Kalina Dupka Rostu{e predlog SP Pe{tera Dra~evska Studeni~ani predlog SP Pe{tera Simka Mavrovi Anovi predlog SP Pe{tera Momi~ek Samokov predlog SP Pe{tera Damjanica Bogomila predlog SP Pe{tera ^etiri Vrati Veles predlog SP Pe{tera Samoska Dupka Ohrid predlog SP Pe{tera Hristijanova Sopi{te predlog SP Pe{tera Vrelo Skopje predlog SP Pe{tera Crkvi~e Kavadarci predlog SP Pe{terna Crkva Sv. Marko Kavadarci predlog SP Pe{tera Jaorec Ohrid predlog SP Pe{tera Izvor na Reka Babuna Bogomila predlog SP Pe{tera Kamenolom Ki~evo predlog SP Pe{tera Utova Dupka Drugovo predlog SP Pe{tera Kalina Dupka Drugovo predlog SP Pe{tera Gin~eica Drugovo predlog SP Pe{tera Orle Samokov predlog SP Pitran Plasnica predlog SP Propast Solunka Bogomila predlog SP Propast Lednik Bogomila predlog SP Platan Bitola predlog SP Platan Struga predlog SP Platani Bogdanci predlog SP Platan Vev~ani predlog SP Platan Valandovo predlog SP Platan Valandovo predlog SP Platani Valandovo predlog SP Platan Vele{ta predlog SP Platan Gevgelija predlog SP Platan Novo Selo za{titen SP Platan Novo Selo za{titen SP Platan-^inar Ohrid za{titen SP Platan Radovi{ predlog SP Platan Struga za{titen SP Platan Bitola predlog SP Platan Tetovo za{titen SP Podgore~ko Ezero Vev~ani predlog SP Prevalec Veles za{titen SP Prespansko Ezero Resen za{titen SP Prilepec Prilep predlog SP Parka~ Berovo predlog SP Projfelski Vodopad Mavrovi Anovi predlog SP Pilou Lavi Gradec Miravci predlog SP Region Mariovo Vitoli{te predlog SP Reka Babuna Bogomila predlog SP Reka Javorica Demir Hisar predlog SP Reka Pena [ipkovica predlog SP Re~ica Tetovo za{titen SP Rog-Belasica Novo Selo predlog SP Svetla Pe{tera Sopi{te predlog SP Slansko Makedonski Brod predlog SP Skopska Tvrdina Centar za{titen SP Smolarski Vodopad Novo Selo za{titen SP Sostoina od platan Novo Selo predlog SP Stebla od platan Star Dojran za{titen SP Tajmi{te Zajas, Ki~evo predlog SP Tonivoda Rostu{e predlog SP Trabotivi{te Del~evo predlog SP Ulanci Gradsko predlog SP Crna topola Berovo za{titen

111

SP Crna dudinka Zletovo za{titen SP Crni orevi Demir Kapija za{titen SP Crno Ezero [ipkovica predlog SP [pela Bozguni Sopi{te predlog SP [tuder Demir Kapija predlog

Vkupnata povr{ina koja ja so~inuvaat spomenatite podra~ja i objekti iznesuva 298.566 ha km2 ili 11,6% od teritorijata na Republikata ili zgolemuvawe za 4,4% vo odnos na sega{nata sostojba. Od utvrdenite prostori i objekti za za{tita, posebna prednost se dava na nacionalnite parkovi, osobeno na predlo`enite za proglasuvawe, [ar Planina i Jakupica, so ogled na specifi~nosta na prirodnite vrednos-ti i zna~eweto {to tie go imaat za regionite vo koi se nao|aat. Vkupnata povr{ina pod nacionalni parkovi vo 2020 god. treba da iznesuva 188.196 ha, odnosno zgolemuvawe od sega{nite 108.338 ha za 79.858 ha novi povr{ini.

Podra~jeto na Nacionalniot park "[ar Planina" se prostira na teritorijata na op{tinite: Vratnica, Tearce, Tetovo, Golema Re~ica, [ipkovica, Kamewane, Gostivar, Vrutok i Mavrovi Anovi. Nejzinite specifi~ni vrednosti se odlikuvaat so: interesni reljefni formi me|u koi najizrazeni se glacijalnite, fluvijalnite, karsnite, denudacioni-te i nivacionite geomorfolo{ki pojavi, potoa so islu~itelno raznobra-zie so rastitelen i `ivotinski svet. Vkupnata povr{ina na Nacionalniot park "[ar Planina" }e iznesuva 51.858 ha. Vo ostvaruvaweto na za{titata na nacionalnite parkovi "[ar Planina" i "Mavrovo" neophodna e sorabotka so sosednite zemji.

Nacionalniot park "Jakupica" se prostira na teritorijata na slednite op{tini: Sopi{te, Studeni~ani, Zelenikovo, Veles, ^a{ka, Bogomila i Samokov. Najzna~ajni vrednosti se: geomorfolo{kite oblici i procesi,

floristi~kite i vegetaciskite poseb-nosti, bogatstvoto na `ivotinskiot svet, hidrolo{kite vrednosti i pejza`nite ambienti. Vkupnata povr-{ina na parkot iznesuva 28.000 ha.

Prirodnite rezervati (strogi prirodni rezervati, nau~no-istra`u-va~ki prirodni rezervati, predeli so posebni prirodni karakteristiki, karakteristi~ni pejza`i i posebni prirodni rezervati) se slednata kategorija na prirodni objekti koi po svoeto zna~ewe i povr{ina se od poseben interes vo za{titata na odredeni prirodni pojavi, procesi i objekti. Za za{tita se predlo`eni vkupno 106 lokaliteti od koi denes se za{titeni 30 objekti, a dva se proglaseni kako strogi prirodni rezervati (Ezerani na povr{ina od 2080 ha i Tikve{ko Ezero na povr{ina od 10.000 ha).

Spomenicite na prirodata pretstavuvaat najbrojna grupa so vkupno 163 objekti koi }e bidat staveni pod za{tita do 2020 god. Me|u niv se razlikuvaat nekolku podgrupi na spomenici, i toa: geolo{ko-paleontolo{ki ili mineralo{ko-petrografski, geomorfolo{ki, hidro-lo{ki, botani~ki, dendrolo{ki i zooloki. Dosega se za{titeni 44 objeki kako spomenici na prirodata. Tie se rasprostraneti niz celata teritorija na Republikata.

Posebno vnimanie pri za{titata na prirodnite rekosti treba da se obrne na na~inot, vidot i obemot na izgradbata {to se predviduva vo za{titenite prostori za da se odbegne ili da se nadminat sudirite i koliziite so inkotabilnite funkcii. Za taa cel e neophodno po~ituvawe na slednite principi:

112

− za~uvuvawe na dominantnite karaktristiki na postojnata prirodna sostojba;

− optimalna za{tita na prosto-rite so isklu~itelni prirodni vrednosti;

− unapreduvawe na vrednostite na prirodnite nasledstvo;

− minimalno vodewe i izgradba na tehni~kata infrastrukturata vo prostori so prirodni vrednosti;

− racionalna izgradba na rekreativnata infrastruktura;

− locirawe na rizi~ni funkcii i sodr`ini nadvor od ~ustvitelnite prirodni ekosistemi.

− Posebna zada~a vo naredniot period pretstavuva prodol`uvaweto na inventarizacijata i prou~uvaweto na za{titenite i zagrozenite vidovi flora i fauna vo ramkite na trajniot program na za{tita na genofondot i rabotata na Crvenata kniga na Makedonija. Planiraniot razvoj na informativniot sistem na Republikata da go vklu~i i razvojot na informativniot sistem za za{tita na prirodata, kako del na ovoj sistem. 5.3. KULTURNO-ISTORISKO NASLEDSTVO

Pojdovni osnovi Republika Makedonija raspolaga

so bogato nedvi`no kulturno nasledstvo, so izvonredni kulturni, istoriski i umetni~ki vrednosti, {to go potvrduva postoeweto, kontinuitetot i identitetot na makedonskiot narod kako i na gra|anite koi `iveat vo nejzinite granici koi se del od albanskiot narod, turskiot narod, vla{kiot narod, srpskiot narod, romskiot narod, bo{wa~kiot narod i drugite na ovie prostori niz izminatite mileniumi.

Spored slu`benata evidencija, koja se vodi vo republi~kata organizacija nadle`na za za{tita na kulturnoto nasledstvo i nejzinite

podra~ni edinici, vo Republika Makedonija se registrirani i evidentirani 11.200 nedvi`ni spomenici na kulturata.

Najprisutnoto, od dosega otkrieno-to nedvi`no kulturno nasledstvo, se arheolo{kite lokaliteti - 4.260, od koi na 88 lokaliteti od nau~en interes vo tek se arheolo{ki iskopuvawa.

Registrirani se i evidentirani 1.726 crkvi i manastiri so nad 150.000 m2 fresko-`ivopis, 1.213 objekti od starata gradska i selska arhitektura, 47 kuli, tvrdini i mostovi, 1.026 spomenici i spomen obele`ja, 126 objekti od islamskata arhitektura, 24 ~ar{ii i drugi istoriski, urbanisti~ko-arhitektonski celini, 32 stopanski objekti i pove}e drugi vidovi na objekti i nedvi`nosti.

Nedvi`noto kulturno nasledstvo e razmesteno nasekade na teritorijata na Republika Makedonija, no kako najzna~ajni podra~ja se izdvojuvaat: Ohridsko-stru{koto podra~je so najgolema koncentracija na spomenici na kulturata; Pelagoniskiot region so mnogubrojno bogatstvo na site vidovi na kulturnoto nasledstvo; Skopskoto spomeni~no podra~je, so mnogubrojni manastiri, crkvi, xamii, amami, anovi, ~ar{ii i tvrdini i drugi spomenici od sredniot vek i dolinata na rekata Vardar vo koja se nao|aat najgolem broj na arheolo{ki lokaliteti. Golem del od nedvi`noto kulturno nasledstvo, okolu 45%, se nao|a vo ruralnite naselbi i ridsko-planinskite podra~-ja, koi se celosno ili delumno napu{-teni {to zna~itelno ja uslo`nuva nivnata za{tita i koristewe. Inventarot na registriranite nedvi`ni spomenici na kulturata e izgotven vrz osnova na podatocite od centralniot registar, op{tinskite registri i poedine~nite re{enija za proglasuvawe, odnosno utvrduvawe svojstvo na spomenik na kulturata.

113

Vo centralniot registar, zaklu~no so mesec avgust 1997 god., zapi{ani se 1.088 nedvi`ni spomenici na kultura-ta locirani vo ili vo blizina na 202 naseleni mesta vo 83 op{tini vo Republikata.

Najgolem broj na spomenicite se registrirani vo op{tinite: Bitola (72), Kratovo (29), Kru{evo (34), Ohrid (69), Rostu{e (49), Centar-Skopje (52), Struga (30), Strumica (49) i [tip (41).

Inventarot na evidentiranite nedvi`ni spomenici na kulturata sodr`i nad 5.000 (5.328) nedvi`ni dobra, locirani vo site op{tini vo Republikata, za koi osnovano se pretpostavuva deka imaat spomeni~no svojstvo. Najgolem broj na spomenicite se evidentirani vo op{tinite: Berovo, Bitola, Veles, Vinica, Vitoli{te, Del~evo, Demir Kapija, Demir Hisar, Dolneni, Kavadarci, Konopi{te, Kumanovo, Makedonski Brod, Negotino, Ohrid, Prilep, Radovi{, Resen, Samokov, Sv. Nikole, Sopotnica, Struga i [tip.

Vo period od 1998 do 2003 Republi~kiot zavod za za{tita na spomenicite na kulturata na Skopje nema a`uriran pregled na sostojbata na nedvi`no kulturno nasledstvo. No od parcijalni podatoci od teren koi {to gi poseduvaaat, mo`e da se konstatira fizi~ko propa|awe na nedvi`noto kulturno nasledstvo, osobeno na starata gradska arhitektura koe e so zasilen intenzitet.

Spored preporakata na Evropskiot sovet za evropski inventar na kulturnoto nasledstvo, zemaj}i gi vo vid specifi~nostite na kulturniot indentitet na R. Makedonija, nedvi`noto kulturno nasledstvo se klasificira vo dve osnovni grupi: spomeni~ni podra~ja i poedine~ni spomenici.

Kako spomeni~no podra~je se smeta: istorisko i memorijalno podra~je, naselba ili del od naselba, komleks ili grupa istoriski gradbi kako spomeni~ni celini, podra~je od nau~en interes i podra~je so me{oviti vrednosti. Vo taa grupa na kulturnoto nasledstvo se vbrojuva:

− Ohridskoto prirodno i kulturno-istorisko podra~je so stariot del na gradot Ohrid, za{titenoto Ohridsko Ezero i Nacionalniot park "Gali~ica", kako podra~je so me{ovita vrednost, so osobenite prirodni, istoriski, kulturni i umetni~ki vrednosti sozdadeni od ~ovekot niz vekovite;

− Podra~ja od nau~en interes (arheolo{ki lokaliteti) so tragi na ~ovekovoto prisustvo niz vekovite od praistorijata do denes, koi opfa}aat 88 najzna~ajni lokaliteti vo Republikata na koi se vr{eni ili se vo tek arheolo{ki iskopuvawa;

− Istoriski i memorijalni podra~ja so gradbi i obele`ja vrzani so zna~ajni istoriski li~nosti ili nastani, glavno od 20 vek i Vtorata svetska vojna, se 70 lokaliteti na spomenici, spomen kosturnici, spomen grobnici, spomen muzei, memorijalni muzei i postavki, spomen ku}i i drugi istoriski i memorijalni podra~ja.

− Spomeni~ni (graditelski) celini, opfa}aat 69 podra~ja, naselbi i arhitektonski kompleksi, glavno od sredniot i noviot vek, koi imaat osobeno istorisko i kuluturno zna~ewe. Toa se: stariot del na gradot Ohrid, staroto gradsko jadro na Bitola, spomeni~kiot kompleks "Varo{"- Prilep; Skopskata ~ar{ija, Bitolskata ~ar{ija, Ajdu~ka ~ar{ija vo Kratovo; selata: Gali~nik, Kowsko, Novo Selo ([tipsko); tvrdinite: Samoilova vo Ohrid, Kale vo Skopje, Baltepe vo Tetovo, Isar vo [tip, Carevi kuli vo Strumica, Markovi

114

kuli vo Prilep i tvrdinata vo Radovi{; stanbeniot kompleks i ambietalnite celini vo stariot del na op{tinata Centar-Skopje; konacite na Avzi Pa{a vo Bardovci; manastirite vo: Raj~ica, Begni{te, Velu{ina, Ku~kovo, Matka, Gorno ^i~evo, Ku~evi{te, @ito{e, @ur~e, Bawane, Dabnica, Vequsa, Pobo`je, Matej~e, Slivnica, Glumovo, Le{ok, Be{i{te, Veles, Markova Su{ica, Lesnovo, Krstoar, Bawane, Varovi{te, Rostu{e, Slep~e, Vodo~a, Qubani{ta, Gorwane, @van, Slep~e, Oreovec, [i{evo, Qubanci, Manastir, Gorno Nerezi, Capari, Zrze, Kon~e, Kali{ta i Orah; crkovnite kompleksi vo: Oktisi, Novo Selo-[tipsko i Sv.Spas vo Skopje; tekiite vo star del vo Centar-Skopje i vo Ohrid i tekiite vo Tetovo i Struga. Kako poedine~en spomenik se smetaat poedine~ni objekti so karakteristi~-na civilna, voena, stopanska, verska i grobna arhitektura so osobeno kulturno zna~ewe.

Vo ovaa grupa spa|aat nad 500 poedine~ni arhitektonski dela, od koi nad 261 ku}i, 112 crkvi, 20 xamii, 20 zgradi, 9 mostovi, 9 saat kuli, 8 kuli, 7 bawi; pove}e amami, valavici, anovi, konaci i drugi poedine~ni spomenici. Se ocenuva deka prezemenite merki vo pogled na za{titata na nedvi`noto kulturno nasledstvo, osobeno za nivnata fizi~ka za{tita (prezemawe na grade`ni raboti za doveduvawe vo prvobitnata sostojba i konzervacija) vo dosega{niot period ne bea dovolni, {to ima pove}ekratni negativni posledici.

Celi − zadol`itelen tretman na

nedvi`noto kulturno nasledstvo vo procesot na izrabotkata na prostornite planovi od ponisko nivo: prostornite planovi na regioni, nacionalnite parkovi, na op{tinite i

na grad Skopje, kako i na urbanisti~kite planovi zaradi obezbeduvawe na planski uslovi za nivnata za{tita, ostvaruvawe na nivnata kulturna funkcija, prostorna integracija i aktivno koristewe na spomenicite na kulturata za soodvetna namena, vo turisti~koto stopanstvo, vo maloto stopanstvo i uslugite i vo vkupniot razvoj na dr`avata;

− usoglasuvawe na metodologijata, kriteriumite i postapkata za valori-zacija na nedvi`noto kulturno nasled-stvo, na organite i organizaciite nadle`ni za nivna za{tita zaradi klasifikacija, kategorizacija i utvrduvawe na soodveten re`im na za{tita na najzna~ajnite registrirani i evidentirani spomenici i spomeni~ni celini;

− planirawe na rekonstrukcija, revitalizacija i konzervacija na najzna~ajnite spomeni~ki celini i objekti i organizacija i ureduvawe na kontaktniot, okolniot spomeni~en prostor zaradi za~uvuvawe na nivnata kulturno-istoriska dimenzija i soodvetna prezentacija;

− izmena i dopolnuvawe na prostornite i urbanisti~kite plano-vi zaradi usoglasuvawe od aspekt na za{tita na nedvi`noto kulturno nasledstvo.

Pritoa kako edna od osnovnite celi se postavuva potrebata od usoglasuvawe i utvrduvawe na edinstvena metodologija, kriteriumi i postapka za valorizacija na nedvi`noto kulturno nasledstvo.

Planski opredelbi Planiraweto na za{titata na nedvi`noto kulturno nasledstvo e neraskinliv del na planiraweto na ekonomskiot, socijalniot i prostor-niot razvoj na oddelni podra~ja i zemjata vo celina, a vo tie ramki i na prostornoto i urbanisti~koto plani-rawe.

115

So planiraweto na za{titata na nedvi`noto kulturno nasledstvo vo prostornite i urbanisti~kite planovi se utvrduva dolgoro~nata politika na prostorniot razvoj na dr`avata i lokalnata samouprava vo ovaa oblast.

Spored Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe, vo urbanis-ti~kite planovi se utvrduvaat planski merki za za{tita na graditelskoto nasledstvo.

Planiraweto na organizacijata, ureduvaweto i koristeweto na prostorot i izgradbata na gradovite i naselenite mesta i drugite prostori predvideni za stanbena i druga komleksna izgradba, {to e osnovnata funkcija na prostornite i urbanis-ti~kite planovi, treba da sodr`i prostoren aspekt na za{titata na nedvi`noto kulturno nasledstvo, vo aktivna, pozitivna i afirmativna smisla.

Toa zna~i deka nedvi`noto kulturno nasledstvo, bez ogled dali e vo pra{awe graditelska celina ili poedine~en objekt, kako zaedni~ko kulturno bogatstvo na svetot, vo prostornite i urbanisti~kite plano-vi treba da se tretira na na~in koj }e obezbedi negovo uspe{no vklopuvawe vo prostornoto i organizacionoto tkivo na gradovite i naselenite mesta ili po{irokite podra~ja i potencirawe na negovite grade`ni, oblikovni i estetski vrednosti.

Zakonot za prostorno i urbanis-ti~ko planirawe i Pravilnikot za pobliska sodr`ina i na~inot na grafi~ka obrabotka na planovite i za na~inot i postapkata za donesuvawe na prostornite i urbanisti~kite plano-vi ("Sl. vesnik na RM" br. 4/96, 8/96 i 18/97) propi{uva obvrska site vidovi na prostorni i urbanisti~ki planovi da sodr`at planski merki za za{tita na graditelskoto nasledstvo (spomeni-cite) na kulturata), a detalnite

urbanisti~ki planovi i tretman na spomenicite na kulturata graditel-skoto nasledstvo.

Toa zna~i obvrska informaciono-dokumentaciskata osnova na planot da sodr`i analiza i dokumentacija za postojnata sostojba i valorizacija na nedvi`noto kulturno nasledstvo vo ramkite na planerskiot opfat, {to pretstavuva osnova za negovata klasifikacija, kategorizacija i utvrduvawe na re`imot na za{tita.

Dokumentacijata za nedvi`noto kulturno nasledstvo sodr`i osobeno:

− inventarizacija na nedvi`nite kulturni dobra;

− klasifikacija na kulturnoto nasledstvo;

− kategorizacija na kulturnoto nasledstvo;

− sostojba so zagrozenost i pri~inite za zagrozenosta na kulturnite dobra;

− nasoki za utvrduvawe na re`imot na za{tita, so posebni uslovi vo soglasnost so Konvencijata za za{tita na kulturnite dobra vo slu~aj na vooru`en sudir;

− nasoki za planski tretman i merki za za{tita na kulturnite dobra.

Podatocite za sostojbite, inventarizacijata so klasifikacijata, valorizacijata so kategorizacijata i nasokite za re`imot na za{titata na nedvi`noto kulturno nasledstvo, gi obezbeduvaat nadle`nite stru~ni organizacii za za{tita, vo soglasnost so kriteriumite za vrednuvawe utvrdeni so propis, a dokolku tie ne se propi{ani, vrz osnova na op{to-prifatenite nau~ni kriteriumi (nau~na valorizacija).

Dokumentacijata na nedvi`noto kulturno nasledstvo sodr`i osobeno i: op{testveno-ekonomski i kulturno-istoriski uslovi za razvojot na podra~jeto za koe se izrabotuva planot; popis na kulturnite dobra, vo

116

koj posebno se naveduva utvrdenata kategorizacija i re`imot na za{tita na proglasenite i predlo`enite za proglasuvawe kulturni dobra (spome-nicite na kulturata); zagrozenost i pri~ini za zagrozenost na kulturnite dobra.

Re`imot na za{tita na spomenici-te na kulturata, a vo tie ramki i na nedvi`noto kulturno nasledstvo, proizleguva od odredbite na Zakonot za za{tita na spomenicite na kulturata, spored koi nadle`niot dr`aven organ ili organizacija so re{enie za utvrduvawe svojstvo spomenik na kulturata propi{uva re`im i merki za za{tita.

Vo oblasta na za{titata na kulturnoto nasledstvo vo Republika Makedonija se primenuvaat i nekolku ratifikuvani me|unarodni konvencii kako {to se: Konvencijata za za{tita na kulturnite dobra vo slu~aj na oru`en sudir (Ha{ka konvencija od 1954 god.), Konvencijata za merkite za zabrana i spre~uvawe na nedozvolen uvoz, izvoz i prenos na sopstvenost na kulturnite dobra (1970), Konvencijata za za{tita na svetskoto kulturno i prirodno nasledstvo (1972), Evropska-ta konvencija za za{tita na arheolo{-koto nasledstvo (1969) i Konvencijata za za{tita na arhitektonskoto nasledstvo na Evropa (1985). Re`imot i merkite za za{tita na nedvi`noto kulturno i istorisko nasledstvo, soglasno spomenatite zakoni i konvencii, se propi{uvaat na na~in soodveten na metodologijata na planiraweto na prostornite i urbanisti~kite planovi, zaradi {to e potrebna sorabotka so organite i organizaciite nadle`ni za za{tita na kulturnoto nasledstvo, vo nivnata podgotovka. Pritoa kako edna od osnovnite celi se postavuva potrebata od usoglasuvawe i utvrduvawe na edin-stvenata metodologija, kriteriumi i

postapka za klasifikacija, valoriza-cija i kategorizacija na nedvi`noto kulturno nasledstvo. Konceptot na organizacija na pros-tornata ili urbanata aglomeracija, sodr`ana vo nacrtot i predlogot na prostorniot ili urbanisti~kiot plan, od aspekt na za{tita na nedvi`noto kulturno nasledstvo treba da opredeli i utvrdi:

− zoni za za{tita na spomeni~ni celini i poedine~ni spomenici, so diferenciran re`im na za{tita;

− kontaktni zoni (kriti~en perimetar) za poedine~ni spomenici, so koi se utvrduva odnosot pome|u staroto i novoto, so specifi~ni uslovi za gradba vo oddelni podzoni;

− predlog za revitalizacija na najzna~ajnite spomeni~ki celini i spomeni~ki objekti, so predlozi za nivnoto namensko koristewe i vklopuvawe vo prostornata organiza-cija;

− rezervirani zoni za idni arheolo{ki istra`uvawa.

Vo prostorniot i urbanisti~kiot plan, vrz osnova na dokumentacijata za nedvi`noto kulturno nasledstvo, zadol`itelno se utvrduvaat: planski merki za nivnata za{tita, kako i nasoki za opredeluvawe na re`imot na za{tita na oddelni kulturni dobra i nivnite celini.

Vo nasokite za za{tita vo prostor-nite i urbanisti~kite planovi, pokraj predviduvawe na planskite merki za za{tita na nedvi`noto kulturnoto nasledstvo, mo`e za oddelni delovi so osobeni kulturni vrednosti da se uka`e na potrebata za donesuvawe na planovi od ponisko nivo, detalni urbanisti~ki planovi ili urbanisti~-ki proekti, kako i za izrabotka na proekti za sanacija i rekonstrukcija.

117

5.4. RAZVOJ NA TURIZMOT I ORGANIZACIJA NA TURISTI^KITE PROSTORI

Pojdovni osnovi Imaj}i gi predvid prirodnite,

prostornite, pazarnite, komunikacis-kite i drugite uslovi, mo`e da se konstatira deka razvojot na turizmot vo Republika Makedonija vo izminati-te desetina godini ne se ostvaruva{e so zadovolitelna dinamika i deka dostignatoto nivo vo site vidovi turisti~ka ponuda zaostanuva zad realnite receptivni mo`nosti i potencijalnata turisti~ka pobaruva~-ka. Vo tekot na poslednite pet godini, kako posledica na politi~kite i ekonomskite okolnosti vo regionot na Balkanot, dojde do stagnacija, pa i do opa|awe na turisti~kiot promet, osobeno vo oblasta na stranskiot turizam. So toa se potencira i prethodno izrazenoto opa|awe na trendot na raste`ot na turisti~koto stopanstvo vo Republikata. Taka, namesto brziot raste` na turisti~ko-to stopanstvo predviden za periodot 1985 - 2000 god. (porast na brojot na leglata za okolu pet pati i na brojot na no}evawata za okolu sedum pati), dojde do stagnacija {to se zakanuva turisti~koto stopanstvo da go stavi na marginite na ekonomskiot razvoj na zemjata.

Navedenite tendencii se odrazuva-at vrz brojot i strukturata na leglata vo smestuva~kite kapaciteti koi vo 2001 god. iznesuvaat 74.130 legla. Za postojnata sostojba mo`at da se iznesat slednite kvalifikacii:

− Postojnata struktura na smestu-va~kite kapaciteti e nepovolna. U~estvoto na osnovnite vo vkupnite kapaciteti iznesuva 40%, dodeka komplementarnite smestuva~ki kappa-citeti u~estvuvaat so 60%.

− Kapacitetite za smestuvawe i za ishrana na turistite mo`at da se ocenat kako zadovolitelni so ogled na

obemot na sega{nata efektivna turisti~ka pobaruva~ka, kako i so ogled na nejziniot sezonski karakter. Me|utoa, strukturata na kapacitetite e nezadovolitelna od aspekt na nivoto na opremenosta, strukturata na ponudata i kvalitetot na uslugite.

− Spored razmestenosta na kapacitetite dominiraat ezerskite mesta kade se locirani 80,5% od vkupnite kapaciteti, potoa vo gradot Skopje vo koj se locirani 6,3%, vo planinskite mesta 4,7%, vo bawite 2,7% i vo ostanatite mesta 5,9%.

− Posmatrano po op{tini, dominantno mesto so 35,9% zazema porane{nata op{tina Ohrid, potoa Struga so 20,8%, Resen 11,9%, Gevgelija 10,0%, Skopje-Centar 4,7%, Gostivar 3,1%, Bitola 1,9%, Gazi Baba-Skopje 1,8% i Tetovo 1,6%, dodeka ostanatite porane{ni op{tini u~estvuvaat so 18,2% vo vkupnite smestuva~ki kapaciteti.

− Kaj hotelskite kapaciteti dominiraat poniskite kategorii i pove}ekrevetni sobi, a vo Republikata nema nitu eden hotel od ekstra kategorija.

Celi − kompleksna valorizacija na

najzna~ajnite prirodni i sozdadeni potencijali na turisti~kata ponuda za stranski i doma{en turizam, diferen-cirani vo odnos na turisti~kite vrednosti i sodr`ina, a vo soglasnost so trendovite na me|unarodnata i doma{nata turisti~ka pobaruva~ka;

− definirawe na vidovite na turizmot koi treba da se razvivaat vo oddelnite podra~ja, vo zavisnost od prostornite i drugite faktori za razvoj, so postignuvawe optimum vo specijalizacijata na turisti~kata ponuda;

− utvrduvawe na odnosot i me|uza-visnosta na oddelni turisti~ki pros-torni celini so drugi podra~ja ili

118

prostorni edinici, so teritorijata na dr`avata i po{iroko od nea;

− opredeluvawe na osnovni nasoki za razvoj i povr{ini koi treba da se za{titat za potrebite na turizmot i definirawe na infrastrukturata za nivniot razvoj;

− so pomo{ na turisti~ka regionalizacija fiksirawe na onie podra~ja koi imaat prioritetna va`nost za turisti~ka izgradba i vo vrska so toa odreduvawe na re`imot za raspolagawe so niv i definirawe na principite za gradba;

− vo zavisnost od turisti~kata pobaruva~ka, aktivirawe na novi podra~ja so dominantni prirodni ili sozdadeni turisti~ki vrednosti, koi istovremeno pretstavuvaat glavni razvojni potencijali posebno vo nedovolno razvienite kraevi;

− utvrduvawe na mo`ni kolizii pome|u turizmot i ostanatite stopan-ski dejnosti vo odredeni prostori, balansirawe na nivnoto me|uvlijanie i definirawe na prioriteti vo razvo-jot i razmestuvaweto na kapacitetite;

− za{tita i revalorizacija na prostorite pogodni za razvoj na turiz-mot, nivno turisti~ko-urbanisti~ko oblikuvawe i vklopuvawe na objektite vo prirodniot ili istoriskiot ambient, celosno primenuvaj}i gi kriteriumite i standardite za za{tita na `ivotnata sredina, prirodnoto i kulturnoto nasledstvo;

− so prostornata organizacija na turizmot, pokraj negovata osnovna ekonomska funkcija, stimulirawe i na socijalno-zdravstvenata i kulturno-obrazovnata funkcija, kako i podobruvawe na uslovite za dnevna, vikend i prazni~na rekreacija na lokalnoto naselenie;

− vo programiraweto na smestu-va~kite kapaciteti po~ituvawe na principot na kompleksnosta na ponu-data, nejzinoto teritorijalno i vre-

mensko usoglasuvawe so potrebite na pobaruva~kata, kako i so poskromni vlo`uvawa, ovozmo`uvawe na ostvaru-vawa so pogolemi ekonomski efekti.

Planski opredelbi Vrz osnova na kompleksno

sogledanite prirodni i sozdadeni uslovi i resursi po obem, kvalitet, rasprostranetost ili unikatnost, funkcionalnost, atraktivnost i ste-pen na aktiviranosta na teritorijata na Republika Makedonija, kako posebni celini mo`e da se izdvojat slednite vidovi na turisti~ki poten-cijali: vodenite povr{ini, planinite, bawite, celinite i dobrata so pri-rodno i kulturno nasledstvo, transit-nite turisti~ki pravci, gradskite naselbi, lovnite podra~ja i selata.

Spored ovie potencijali, i definiranite turisti~ki lokaliteti vo niv, pogodni uslovi za razvoj postojat za slednite vidovi turizam: kapali{en (lakijalen); planinski zimsko-sportski; planinski klimatsko lekuvali{en; bawski; loven; tranziten.

Soglasno so osnovnite dolgoro~ni celi, konceptot i kriteriumite za razvoj i organizacija na turisti~kata ponuda, vo Republikata se definirani vkupno 10 turisti~ki regioni so 54 turisti~ki zoni, i toa: 1. Skopsko-kumanovski so 8 zoni, 2. [arsko-polo{ki so 4 zoni, 3. Ki~evsko-brodski so 2 zoni, Mavrovsko-debarski so 4 zoni, 5.Ohridsko-prespanski so 7 zoni, 6. Pelagoniski so 8 zoni, 7. Srednovardarski so 6 zoni, 8. Strumi~ko-radovi{ki so 4 zoni, 9. Bregalni~ki so 8 zoni i 10. Kratovsko-krivopalane~ki region so 3 turisti~ki zoni. Vo navedenite regioni i zoni se izdvojuvaat 200 turisti~ki lokaliteti, od koi za aktivnosti na sneg se opredeleni 34, za aktivnosti na voda 47, za aktivnosti vo prirodni i istoriski ambienti 80,

119

bawi 9, gradski turisti~ki centri 29 i glavni me|udr`avni vrski 4. Regionalizacija na turisti~kite prostori - 2020 god. tabela 39 Turisti~ki region Turisti~ka zona Turisti~ki lokaliteti

gradski turisti~ki centar Skopje Vodno-Matka Vodno Matka Kozjak Kitka-Karaxica Pati{ka reka Karaxica Kitka Ore{ani-Zelenikovo Zelenikovo Skopska Crna Gora Qubanci Brodec Katlanovo-Badar Katlanovska Bawa P~inska zona Kumanovo Kumanovska Bawa Tabanovce Pelince Matej~e-Lipkovo Lipkovo Matej~e

Skopsko-Kumanovski region

Quboten-Tri vodi Vratnica Quboten Piribeg Tri Vodi Tetovo-Popova [apka-Le{nica Tetovo Popova [apka Crn Vrv Le{nica Gostivar-Vraca-Ni~purska planina Gostivar Bristovec Bogovinsko ezero Rudoka Mazdra~a

[arsko-Polo{ki region

Ni~purska pl. Mavrovska zona Mavrovi Anovi Mavrovo Bunec Leunovo Nikiforovo Stra`a Radi~ko-debarska zona Trnica Gali~nik [ilo Verte Sv. Jovan Bigorski Lazaropole Kosovrasti-Debarsko ez.-Bawi{te Debar Kosovra{ka bawa Bawi{te Debarsko ezero

Mavrovsko-Debarski region

Gari-Golem Rid Stogovo-Golem Rid Ki~evska zona Ki~evo Kru{ino Sv. Pre~ista Lopu{nik Izvor Brodska zona M. Brod Pe{na

Ki~evsko-brodski region

Bu{eva ~e{ma

120

Belica Samokov Jablani~ka zona Ezero Globo~ica Ta{maruni{ta Labuni{ki Ba~ila Jablanica Gorna Belica Vev~ani Stru{ka zona Struga Rado`da Livadi{te Elen Kamen Kali{ta Evrotel Struga zapad ]afasan Zona Debarca Slatino Ohridska zona Ohrid Andon Dukov Gorica Velestovo Sv. Stefan Lagadin Konsko (Belvi) Ele{ec Pe{tani Gradi{te Trpejca Qubani{ta Sv. Naum Zona Gali~ica Magaro-Gali~ica Stara Gali~ica Resen-Ote{evo-Konsko Resen Konsko Stewe Ote{evo Carina Sir Han Resen-Krani-Dolno Dupeni Asamati-Pretor Krani [trbovo Nakolec Dolno Dupeni

Ohridsko-prespanski region

Bitola-Pelisterska Bitola Maru{ica Kopanki-[iroka Begova ~.-Kopanki Livada [iroka Ni`e Pole-Neolica Ni`e Pole Neolica Stre`evska zona Stre`evo Mariovska zona Kajmak~alan Staravina Demirhisarska zona Demir Hisar Smilevo Gorno Ilino Prilep Markovi kuli-Zlatovrv-Pletvar Varo{- Markovi kuli Zlatovrv

Pelagoniski region

Mukos

121

Zrze Pletvar-Livada Mariovska zona Vitoli{te Kru{evska zona Kru{evo Kru{evo-skicentar Bu{eva Planina Sv. Spas

Me~kin Kamen Vele{ka zona Veles Ezero Mladost Gradsko Klisura Pe{ti Gole{ni~ko-Jakupi~ka zona Breza Gorno Jabol~i{te ^eples (Ne`ilovo) Tikve{ Negotino Stobi Demir Kapija Kavadarci Tikve{ko ez.-Vita~evo-Ko`uf Tikve{ko ezero Mihailovo Gevgeliska zona Gevgelija Negorska Bawa Smrdliva Voda Vardarski rid Bogorodica Valandovo -Dojran Valandovo Nikoli} A~ikot Nov Dojran Star Dojran

Sredno-vardarski region

Mrdaja Strumi~ka zona Strumica Ezero Vodo~a Bansko Smolari Turija-Ogra`den Ezero Turija Asebalica Varvarica Mantovska zona Mantovo Zapadno-Pla~kovi~ka zona Kozbunar [ipkovica Detsko odmarali{te

Strumi~ko-radovi{ki region

Radovi{ Pla~kovi~ka zona 1 [umska Ku}a Turtel [tip-Ke`ovica-Kr. Lakavica [tip Ke`ovica Kr. Lakavica Pla~kovi~ka zona 2 Vinica Blatec Lisec Goten Male{evo Berovo Peh~evo Berovsko ezero Ablanica Breza Suvi Laki Pijanec Del~evo Kalimansko ezero

Bregalni~ki region

Golak

122

Ju`na Osogovska zona Ko~ani Bawa Ezero Grad~e Pantelej Ponikva Pla~kovi~ka zona 3 Zrnovci Probi{tipska zona Probi{tip Lesnovo Sveti Nikolska zona Sv. Nikole Guri{te

Bogoslovec Severna osogovska zona Kr. Palanka Sv. J. Osogovski Kalin Kamen Deve Bair Zapadna osogovska zona Kratovo Lisec

Kratovsko-Kr.Palane~ki region

Bukovec

Vrz osnova na dosega{nite

istra`uvawa, postojnata materijalna osnova i ostvarenite rezultati vo dosega{niot period, kako i plani-raniot turisti~ki promet i o~ekuva-niot devizen prihod, po~ituvaj}i gi relevantnite indikatori na vkupnite turisti~ki vrednosti i drugite komparativni pogodnosti, se ocenuva deka e realno Republika Makedonija na krajot od planskiot period (2020 god.) da raspolaga so vkupno 110.000 legla vo site vidovi smestuva~ki kapaciteti, {to vo odnos na 2001 god. (74.130 legla) iznesuva zgolemuvawe od 48%.

Brojot na no}evawata vo 2020 god. }e iznesuva 7.500.000 od koi 5.250.000 doma{ni i 2.250.000 stranski. Vo odnos na prosekot 1984-85 god., vkupnite no}evawa }e se zgolemat za 2,4 pati, od koi od doma{nite turisti za 1,9 i od stranskite za 5,5 pati.

Vrz osnova na planiraniot broj na stranskite turisti i o~ekuvanite no}evawa od istite, kon krajot na planskiot period (2020 god.) vo Republikata se o~ekuva da se realizira devizen prihod od 350 milioni SAD dolari.

Planiranata distribucija na smes-tuva~kite kapaciteti vo naredniot period e dadena vo slednata tabela:

Planirani kapaciteti (legla) i nivnata prostorna razmestenost po turisti~ki regioni i podra~ja vo 2020 god. tabela 40

Planirani kapaciteti 2020 Turisti~ki region /podra~je

legla % 1. Skopsko-kumanovski 11.000 10.00

1.1. Skopje 10.000 9.09 1.2. Kumanovo 1.000 0.91

2. [arsko-polo{ki 2.100 1.91 2.1. Tetovo 2.100 1.91

3. Mavrovsko-debarski 5.000 4.55 3.1. Gostivar 4.000 3.64 3.2. Debar 1.000 0.91

4. Ki~evsko-brodski 370 0.34 4.1. Ki~evo 250 0.23 4.2. Brod 120 0.11

5. Ohridsko-prespanski 71.000 64.55 5.1. Struga 21.000 19.09 5.2. Ohrid 37.000 33.64 5.3. Resen 13.000 11.82

6. Pelagoniski 4.100 3.73

123

6.1. Bitola 2.500 2.27 6.2. Demir Hisar 100 0.09 6.3. Prilep 400 0.37 6.4. Kru{evo 1.100 1.00

7. Srednovardarski 13.280 12.07 7.1. Veles 1.100 1.00 7.2. Negotino 800 0.73 7.3. Kavadarci 300 0.27 7.4. Gevgelija 11.000 10.00 7.5. Valandovo 80 0.07

8. Strumi~ko-radovi{ki 1.020 0.93 8.1. Strumica 820 0.75 8.2. Radovi{ 200 0.18

9. Bregalni~ki 1.750 1.59 9.1. [tip 350 0.32 9.2. Vinica 120 0.11 9.3. Berovo 200 0.18 9.4. Del~evo 400 0.36 9.5. Ko~ani 450 0.41 9.6. Probi{tip 120 0.11 9.7. Sveti Nikole 110 0.10

10. Kratovsko-palane~ki 380 0.35 10.1. Kratovo 180 0.177 10.2. Kriva Palanka 200 0.18

Republika Makedonija - vkupno: 110.000 100.00

6. BILANS NA NAMENATA NA POVR[INITE

Promenite vo bilansot na namenata na povr{inite se rezultat, pred sé, na promenata vo strukturata na produktivnoto zemji{te so cel da se usoglasi koristeweto na zemji{teto so prirodnite uslovi, da se za{titi pedolo{kata osnova od intenzivna erozija i da se zapre devastacijata na prostorot. Osnovnata transformacija do 2020 god. e planirana da se izvr{i vo prenamenata na 96.000 ha zemjodelsko zemji{te, koi denes pretstavuvaat neobraboteni i napu{teni oranici i bav~i od 6,7 i 8 klasa so relativno izrazena erozija, vo {umsko zemji{te. So Planot do 2020 god. e predvideno povr{inite pod produk-tivna namena (koristeni od primarni-ot sektor) da iznesuvaat 2.335.000 ha, ili zgolemuvawe vo odnos na sega{nite povr{ini za 94.000 ha, (4%). Vo ramkite na produktivnoto koristewe na zemji{teto najgolemi povr{ini }e zavzema zemjodelskoto zemji{te so 1.196.000 ha, ili 46,5% od

vkupnata teritorija na Republika Makedonija, odnosno 51,2% od produktivnite povr{ini, a {umite i {umskoto zemji{te }e zazemaat 1.140.000 ha, ili 48,8% od produktivnoto zemji{te.

Povr{inite pod {umi i {umsko zemji{te }e se zgolemat od sega{nite 997.000 ha na 1.140.000 ha ili zgolemuvawe za 14%, a so toa vo vkupnata povr{ina na Republikata }e u~estvuvaat so 44,3%. Vo kontekst na zgolemuvaweto na povr{nite pod {umi do 2010 god. se planira da se po{umat 79.220 ha, a do 2020 god. 70.780 ha, ili vkupno {umite da se pro{irat so 150.000 ha novopo{umeni povr{ini. Me|utoa, vo vkupnite povr{ini pod {umi i {umsko zemji{te }e vlezat i napu{tenite zemjodelski povr{ini koi poradi prirodnite predispozicii pogoduvaat za idna obnova na {umite po pat na prirodna sukcesija, ili ve{ta~ko po{umuvawe. Intenzitetot na podigaweto na {umite }e bide usloven od materijalnite mo`nosti na dr`avata taka {to celosnata realiza-cija e mo`na i vo postplanskiot period. Vkupnoto {umsko zemji{te

124

obrasnato so {umi vo 2020 god. }e iznesuva 1.039.560 ha, odnosno {umovi-

tosta }e iznesuva 40,4%, ili zgolemu-vawe vo odnos na 2001 god. za 4%.

Bilans na povr{inite po kategorii na zemji{te i kulturi vo 2020 g. tabela 41 Godina 000ha % % % %

Vkupna povr{ina 2001 2571 100 Neproduktivno zemji{te 2001 330 12,8 2020 236 9,2 Produktivno zemji{te 2001 2241 87,2 100,0 2020 2335 90,8 100,0 [umi i {umsko zemji{te 2001 997 38,8 44,5 2020 1140 44,3 48,8 Zemjodelsko zemji{te 2001 1244 48,5 55,5 100,0 2020 1196 46,5 51,2 100,0 Pasi{ta 2001 630 24,5 28,1 50,6 2020 625 24,3 26,8 52,2 Bari, trstici i ribnici 2001 2 0,1 0,1 0,2 2020 1 0,0 0,0 0,1 Obrabotlivo zemji{te 2001 612 23,8 27,3 49,2 100,0 2020 570 22,2 24,4 47,7 100,0 Oranici i bav~i 2001 512 19,9 22,8 41,2 83,7 2020 440 17,1 18,8 36,8 77,2 Ovo{tarnici 2001 17 0,7 0,8 1,4 2,8 2020 30 1,2 1,3 2,5 5,3 Lozja 2001 28 1,1 1,3 2,3 4,5 2020 40 1,6 1,7 3,3 7,0 Livadi 2001 55 2,1 2,5 4,4 9,0 2020 60 2,3 2,6 5,0 10,5

Planiranoto namaluvawe na zemjodelskoto zemji{te od sega{nite 1.244.000ha na 1.195.000 ha vo 2020 god. proizleguva od prethodno spomenatata prenamena na del od povr{inite pod ugari i neobraboteno zemji{te so slabi proizvodni kvaliteti (niska bonitetna vrednost, nepovolnost za primena na mehanizacija i razvieni erozivni procesi) vo {umsko zemji{-te. Me|utoa, uslov za nivna prenamena e utvrduvawe i razgrani~uvawe na povr{inite na celata teritorija na Republikata preku konkretno defini-rana programa od strana resornite dr`avni institucii. Ovie povr{ini i ponatamu }e se koristat kako zemjodelski povr{ini, pred se kako pasi{ta i niskoproduktivni livadi so planska opredelba vo idnina da se prevedat vo {umi. Od tie pri~ini vo bilansot na zemjodelskoto zemji{te tie se isklu~eni i pokraj toa {to prethodno se analizirani vo koriste-weto na zemjodelskoto zemji{te.

Kvalitativni promeni se predvi-deni vo strukturata na koristeweto na obrabotlivoto zemji{te. Povr{inite pod pasi{ta so nezna~itelno namaluvawe od 5.000 ha se zadr`uvaat na 625.000 ha, so {to vo vkupnata povr{ina na Republikata }e u~estvu-vaat so 24,3%, a vo vkupnata zemjodelska povr{ina (1.195.000 ha) so 52,3%. Obrabotlivite povr{ini se namaluvaat od 612.000 ha vo 2001 god. na 570.000 ha vo 2020 godina ili za 42.000 ha. Osven kaj oranicite i bav~ite, kaj ostanatite kulturi e predvideno zgolemuvawe na povr{inite do 2020 god., odnosno kaj ovo{nite nasadi za 76%, kaj lozovite nasadi za 30% i kaj livadite za 10%. Realno namaluvawe na povr{inite pod oranici i bav~i, vsu{nost, ne postoi, bidej}i 35% od niv ne bea zaseani (po pove}e osnovi). Vo strukturata na oranicite i ponatamu povr{inite pod `ita }e imaat dominantno u~estvo (53%) so nezna~itelno zgolemuvawe od 11.000

125

ha, povr{inite pod industriski kulturi }e se zgolemat od 38.000 ha na 70.000 ha, povr{inite pod gradinarski kulturi od 61.000 ha na 70.000 ha i fura`nite kulturi }e se zgolemat od 37.000 ha na 65.000 ha. Vaka definiranata namena i koristeweto na obrabotlivite povr{ini, a vo toj kontekst koristeweto na oranicite i bav~ite pretstavuva optimalno uskla-duvawe na zemjodelskoto proizvodstvo so prirodnite pogodnosti na prostorot, pri {to povr{inite pod intenzivni kulturi }e se zgolemat od sega{nite 110.000 ha na 185.000 ha. Od neto pogodnite povr{ini za navodnuvawe (370.850 ha) do krajot na planskiot period pod sistemi za navodnuvawe }e se naoo|aat 267.762 ha, ili 47% od obrabotlivite povr{ini (570.000 ha), preku rekonstrukcija i rehabilitacija na postojnite sistemi, nivna dogradba na 33.368 ha i izgradba

na novi sistemi na povr{ina od 106.342 ha. Vo periodot do 2020 god. planirana e izgradba na sistemi za odvodnuvawe na 3.500 ha novi povr{ini (Polog-300 ha; Ki~evo-600 ha; P~iwa-900 ha; Sreden Vardar-300 ha; Dolen Vardar- 800 ha i Stru{ko Pole-600 ha). Vo namenata na prostorot posebno mesto zazemaat za{titenite prostori kako prirodni retkosti ili delovi na prirodata. Vo 2020 god. tie }e zafa}aat 298.566 ha, ili 11,6% od teritorijata na Republikata, me|u koi pette nacionalni parkovi (Pelister, Gali~ica, Mavrovo, Jakupica i [ar Planina). Vkupnata povr{ina pod neproduk-tivno zemji{te vo 2020 god. se planira da iznesuva 236.000 ha, ili 9,2% od teritorijata na Republika Makedoni-ja.

Bilans i struktura na namenata na neproduktivnoto zemji{te 2020 g. tabela 42 Godina ha %

Vodi i vodoteci 55.000 23,3

Prirodni ezera 43.410 18,4

Verski objekti 1.300 0,6

Pati{ta i `eleznici 38.000 16,1 Naselbi 65.000 27,5

Ostanato neplodno zemji{te

33.290 14,1

Vkupno: 236.000 100,0

Vo strukturata na neproduktivnata namena na zemji{teto dominiraat vodite, odnosno vodotecite, prirodni-te i ve{ta~kite akumulacii. So ogled na brojot i goleminata na planiranite ve{ta~ki akumulacii (23 golemi i okolu 100 mali), povr{inata pod vodoteci i akumulacii vo 2020 god. }e iznesuva 55.000 ha, ili zgolemuvawe za 11.000 ha. Novoanga`iranite povr{i-ni pod akumulacii }e se zafa}aat, glavno, od neproduktivnite povr{ini - kamenlivite tereni, re~i{tata i {umskoto zemji{te pod niski {umi i {ikari.

Povr{inite pod naselbi, grade`ni i industriski objekti }e zazemaat 65.000 ha, ili 27,5% od vkupnoto neproduktivno zemji{te, odnosno 2,5% od povr{inata na Republikata. Zgolemuvaweto za 30.000 ha vo odnos na sega{nite 35.000 ha se dol`i, pred sé, na vklopuvaweto i legaliziraweto na bespravno izgradenite objekti vo okru`uvaweto na pogolemite gradovi (nad 100.000 objekti) i pro{iruvaweto na opfatite na nekoi naseleni mesta, pred sé sedi{ta na novo-formiranite op{tini. Razvojot i izgradbata na urbanite centri }e bide orientiran

126

kon iskoristuvawe na povr{inite vo granicite na postojnite opfati. Razvojot na industrijata i maloto stopanstvo }e se odviva, isto taka, vo ramkite na postojnite industriski zoni ili povr{ini rezervirani za taa namena so dosega{nata plansko-urbanisti~ka dokumentacija. Najgolema promena kaj neproduk-tivnoto zemji{te }e nastane vo kategorijata na "ostanato neplodno zemji{te" kade se opfateni kamewa-rite, izrazito strmite tereni bez vegetacija, jarugite i izrazito erodiranite tereni, kawonskite strani i sl. Tie }e bele`at namaluvawe za 67.710 ha poradi prenamena vo povr{ini pod akumulacii, po{umuvawa i soobra}aj-na infrastruktura i }e iznesuvaat 33.290 ha. Od kategorijata na kamewari i neplodno zemji{te 22.000 ha se nao|aat vo sklop na {umite i {umskoto zemji{te i ne se bilansirani vo kategorijata na vkupno neproduktivno zemji{te. Koristeweto i eksploatacijata na mineralnite surovini, glavno, se odviva so podzemni kopovi, osven pri eksploatacijata na jaglen kade se pravat i se planira da se pravat pogolemi povr{inski raskrivki (Suvodol-Bitolsko, Brik-Berovo, Oslomej-Ki~evo i Piskup{tina-Struga). Ovie rudnici zafa}aat, glavno, zemjodelsko zemji{te i privremeno go prenamenuvaat vo agrarno neproduktivno, koe vo posteksploatacioniot period po pat na sanacija treba da se prenameni vo {umsko zemji{te ili da se obnovi trevnata pokrivka. Vakva prenamena pravat i rudnicite za nemetali pri eksploatacija na mineralnite surovini, no naj~esto se raboti za povr{ini pod niskoproduktivni pasi{ta ili {umi so nizok prirast na drvnata masa.

7. ZA[TITA OD VOENI RAZURNUVAWA, PRIRODNI I TEHNI^KO-TEHNOLO[KI KATASTROFI

7.1. NASOKI ZA ZA[TITA OD VOENI RAZURNUVAWA

Od geostrate{ki aspekt, teritori-jata na Republika Makedonija ima mnogu specifi~ni i vo pove}e elementi nepovolni voeno-strate{ki karakteristiki, zaradi relativno malata povr{ina, opkolenosta so teritorii na ~etiri dr`avi i izlo`enosta na dofat na sovremeni borbeni dejstva re~isi po celata svoja dlabo~ina. Od druga strana, ograni~eniot prostor, slo`enata, pred sé planinska reljefna struktura, isprese~ena so klisuresti re~ni dolini, mo`e vo zna~ajna merka da ja eliminira materijalno-tehni~kata superiornost na eventualniot agresor. Vrz osnova na procenkata i valorizacijata na pove}e faktori (prirodni, voeni i urbani), koi imaat vlijanie vrz zagrozenosta na opredelen prostor, na teritorijata na Republika Makedonija uslovno se opredeleni podra~ja so pet stepeni na zagrozenost: 1. Prostori so maksimalen stepen na zagrozenost - potesnoto i prigradskoto podra~je na grad Skopje, glaven grad na Republikata, vo koj e skoncentrirano 26% od naselenieto, 40% od industrijata, 38% od op{tes-tveniot proizvod i vrabotenite i 45% od osnovnite sredstva na Republikata. Poradi toa, vo eventualna vojna gradot Skopje }e pretrpi golemi razurnuva-wa, eksplozii, po`ari, intoksinacii od hemiskata industrija i golemi ~ove~ki zagubi. 2. Prostori so visok stepen na zagrozenost - prostori koi vo slu~aj na vojna bi se na{le vo zafatot na strategiskite nasoki na napadot na agresorot. Istovremeno toa se nasoki

127

koi se sovpa|aat so prirodnite komunikaciski koridori vo koi se skoncentrirani najrazvienite fizi~-ki strukturi i se so najgusta naselenost. Ottuka vo slu~aj na vojna vo ovie prostori mo`e da se o~ekuva visok stepen na povredlivost na fizi~kite strukturi, lu|eto i materijalnite dobra. 3. Prostori zagrozeni od dolgotrajni borbeni dejstva - site gradovi i pogolemi naseleni mesta koi se nao|aat vo zonite so visok stepen na zagrozenost. Vo ovie prostori, vo naselenite mesta, okolu va`nite soobra}ajni jazli i drugite strate{ki to~ki }e se vodat dolgotrajni borbeni dejstva, so cel za nivno zavladuvawe, poradi {to }e bidat izlo`eni na postojani razurnuvawa i brzi izmeni na borbenite situacii. 4. Indirektno zagrozeni prostori - ridsko-planinskite i subplaninskite prostori, koi se nao|aat vo neposredna blizina na prostorite so visok stepen na zagrozenost (samite ne se direktno izlo`eni na borbenite dejstva) ili vo blizina na prostorite pogodni za formirawe slobodna teritorija, poradi {to se pogodni za prinuden i povremen prestoj na borbernite edinici, evakuiranoto naselenie i sl. 5. Prostori pogodni za slobodni teritorii - podra~ja koi poradi svoite prirodni svojstva se te{ko pristapni na oklopno-mehaniziranite edinici, nadvor od urbanite aglomeracii i komunikaciite i od glavnite nasoki na napa|awe. Ovie podra~ja poradi slabata naselenost i nedovolnata izgradenost imaat nizok stepen na povredlivost, zaradi {to se pogodni za formirawe na slobodni teritorii. Istovremeno ovie prosto-ri, koi zazemaat nad 50% na teritorijata na Republikata, zaradi svoite geografski, morfolo{ki i geostrategiski karakteristiki se prirodni odbranbeni bastioni, vo koi

e mo`na uspe{na organizacija na odbranata. Trgnuvaj}i od procenkite za stepenot na zagrozenosta na oddelni segmenti na teritorijata na Republikata od eventualni voeni dejstva, evidentno e soznanieto deka na najgolemi razurnuvawa }e bidat izlo`eni gradot Skopje i drugite gradovi i naseleni mesta, {to zna~i deka najgolemi zagubi i `rtvi }e ima me|u civilnoto naselenie {to, vpro~em, e i slu~aj vo site dosega{ni sovremeni vojni od globalen i lokalen karakter.

Ottuka politikata na za{tita na naselenieto od voeni razurnuvawa, izrazena preku prostornoto i urbanisti~koto planirawe, treba da se naso~i vo dva osnovni segmenta:

− planirawe i ureduvawe na prostori pogodni za evakuacija na naselenieto i materijalnite dobra;

− planirawe na bezbedni prostori i naselbi vo koi }e se vr{i zgri`uvawe na evakuiranoto nasele-nie i materijalnite dobra;

− planirawe, izgradba i adaptaci-ja na objekti za za{tita i lokacii za izgradba na rovovski zasolni{ta;

− planirawe na dopolnitelni lokacii za pogrebuvawe na zaginati i umreni lica;

− lokacii za zakopuvawe na zaginati i umreni `ivotni;

− lokacii za skladirawe na {ut pri masovni o{tetuvawa na objekti; i

− lokacii za skladirawe i uni{tuvawe na {tetni i opasni materii. Zaradi postignuvawe na soodveten stepen na za{tita na evakuiranoto naselenie i prezemawe na aktivnosti za ureduvawe i podgotovka na prostorite pogodni za evakuacija, nivnite lokacii treba da se baraat vo indirektno zagrozenite prostori,

128

kako i vo prostorite pogodni za formirawe na slobodni teritorii. Povolnosta na indirektno zagrozenite prostori se izrazuva preku indirektnoto dejstvo na borbenite sredstva upotrebeni vo sosednite zagrozeni podra~ja (radio-aktivni ili hemiski agensi, po`ari, poplavi i dr.). Vo odbranbenite planirawa i pri izrabotka na prostornite planovi ovie prostori treba da se rezerviraat za prinuden i povremen prestoj na evakuiranoto lokalno naselenie i borbenite edinici. So prostorno planski i drugi razvojni i obranbeni merki, potrebno e da se predviduvaat disperzirani procesi na proizvodnite funkcii, tehni~kata (komunikaciska i energet-ska) infrastruktura i najneophodnite investicioni aktivnosti za pobrzo osposobuvawe na ovie lokalni enklavi za funkciite vo uslovite na vojna. Povolnostite na prostorite pogodni za slobodni teritorii, koi iznesuvaat nad 50% od teriorijata na dr`avata, a se pogodni za smestuvawe na evakuiranoto naselenie, evidentni i vo planovite za evakuacija, treba da zazemaat najzna~ajno mesto, kako prostori od regionalno i republi~ko zna~ewe, vo koi, vo uslovi na vojna, evakuiranoto naselenie }e bide nositel na proizvodstvoto, pred sé, na hrana, kako i na drugi najneophodni proizvodi za odbrana i pre`ivuvawe. Spored optimalniot model za koristewe na prostorot vo uslovi na vojna, prostorite pogodni za slobodni teritorii i za evakuacija na naselenieto od najzagrozenite delovi na Republikata, istovremeno pretsta-vuvaat odbranbeni zoni ili bastioni, vo koi e mo`no organizirawe na proizvodnite, upravnite i drugite javni funkcii, prilagodeni na voenite uslovi.

So prostornite planovi na regionite, na nacionalnite parkovi,

na podra~jeto na grad Skopje i na op{tinite, i so merkite na ekonomska-ta politika treba na ovie prostori da se predviduva razvoj na turisti~ki i rekreativni kapaciteti, vikend nasel-bi, revitalizacija na napu{tenite sela, razvoj na sto~arstvoto i zemjodelieto, locirawe na pomali industriski i drugi prerabotuva~ki kapaciteti, izgradba na najneophodna-ta infrastruktura i drugi dejnosti, koi ja pottiknuvaat vkupnata prostorna disperzija na funkciite, kako trajna razvojna i odbranbena strategija. Obvrskata na planirawe i izgrad-ba na zasolni{ta zaradi za{tita na naselenieto od voeni razurnuvawa vo stanbenite, stopanskite, delovnite, javnite i drugite vidovi na grade`ni objekti e uredeno so pove}e zakoni i podzakonski akti: Zakonot za odbrana, Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe, Zakonot za investiciona izgradba, Uredbata za kriteriumite za zasolnuvawe na naselenieto, Pravil-nikot za opredeluvawe na visinata na sredstvata potrebni za izgradba na zasolni{ta i na~inot i rokot na pla}aweto, odnosno vra}aweto na ovie sredstva i Pravilnikot za pobliska sodr`ina i na~inot na grafi~ka obrabotka na planovite i za na~inot i postapkata za donesuvawe na prostor-nite i urbanisti~kite planovi. So odredbite na Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe e propi{ana obvrskata, prostornite i urbanisti~kite planovi da sodr`at planski merki za za{tita od voeni razurnuvawa, {to podrazbira analiza na sostojbata so zasolni{tata vo urbaniot opfat i nivnata valorizaci-ja; procenka na stepenot na zagrozenos-ta na oddelnite lokalni urbani strukturi, temelena vrz op{tata ocenka i zonite na zagrozenost na Republikata i, spored konstatiranite potrebi, opredeluvawe na natamo{na-

129

ta politika (i konkretni lokacii) za izgradba na novi zasolni{ta. Ova obvrska e sé u{te na sila i treba da se primenuva vo izrabotkata na planovite. Pritoa ukinatata obvrska na investitorite na stanbenite i drugi objekti, za izgradba na individualni zasolni{ta ili pla}awe na nadomestokot za nivnata izgradba, mo`e da se smeta za privremena opredelba naso~ena kon pottiknuvawe na gradbata. Toa istovremeno mo`e da bide povod za reafirmacija na konceptot za izgradba na kolektivni zasolni{ta vo pove}enamenski objek-ti, so pove}enamensko koristewe na kolektiven zasolni{en prostor za komercijalni celi, ~ija izgradba mo`e da bide finansirana od vonbuxetski izvori. Vo ocenkata na stepenot na zagrozenosta od voeni razurnuvawa, predviduvaweto na planskite merki za za{tita i evakuacija na naselenieto, vo opredeluvaweto na konceptot za planirawe i izgradba na zasolni{ta, opredeluvaweto na konkretnite loka-cii i utvrduvaweto na minimalnite uslovi za gradba, potrebno e, vo sega{nite uslovi na neredefinirana politika na zasolnuvaweto na naselenieto od voeni razurnuvawa, da se ostvari maksimalna sorabotka so organite nadle`ni za odbranata i civilnata za{tita. 7.2. MERKI ZA ZA[TITA OD PRIRODNI I

ELEMENTARNI KATASTROFI

- Za{tita od silni zemjotresi Seizmi~kite pojavi - zemjotresite se dominantni prirodni nepogodi vo Republika Makedonija, koi mo`at da imaat katastrofalni posledici vrz ~ovekot i prirodata. Prisutni se niz vekovite, na deset seizmi~ki `ari{ta vo zemjata ili vo nejzinata pobliska i po{iroka okolina. Zemjotresite so umereni magnitudi (M<6,0) mo`at da

predizvikaat seriozni razurnuvawa, bidej}i tradicionalno gradenite objekti, osobeno vo ruralnite sredini, ne mo`at da gi izdr`at ovie zemjotresi bez zna~itelni o{tetuva-wa. Primer za toa e zemjotresot vo Gevgelija, 1990 god., koj o{teti 1.120 objekti i zemjotresot vo Bitola, 1994 god., koj o{teti 4.300 objekti. Mo`nite, o~ekuvani zemjotresi vo seizmi~kite zoni Peh~evo-Kresna so (M=6,9-7,8) bi predizvikale najgolemi razurnuva~ki efekti, dosega pojaveni na Balkanot i Evropa. Od prostoren aspekt, podra~ja izlo`eni na najgolemi seizmi~ki vlijanija se podra~jata na Debar, Skopje, Ohrid, Berovo, Ko~ani, Del~evo, kako i podra~jeto pome|u Gevgelija i Demir Kapija. Podra~ja so izrazito golema seizmi~ka opasnost se podra~jata na Valandovo i Peh~evo, vo koi se slu~eni najsilnite zemjotresi na teritorijata na Republika Makedonija, so magnitudi (M=6,7) i (M= 7,8). Podra~ja so najmala izlo`enost na seizmi~ki pojavi, odnosno so sosema slaba avtohtona seizmi~nost, se podra~jata formirani vo pretkam-briskiot period kako {to se: pelagoniskiot horst-antiklinorum, masivot na Jakupica, Sele~ka Planina, Ogra`densko-pla~kovi~kiot horst, Osogovskiot i Germanskiot horst i drugi. Istoriskite podatoci poka`uvaat deka silnite zemjotresi generirani na teritorijata na dr`avata se proslede-ni i so pojava na kolateralni hazardi (likvifakcija, odroni, svle~i{ta, puknatini, rasednici, pomeruvawa), so dominantni odroni i svle~i{ta, {to u{te pove}e gi zgolemuva negativnite posledici na zemjotresite. Vo dosega{niot prostoren razvoj na Republikata, prirodnite bogatstva, geografskite, morfolo{kite i drugi-te pogodnosti imale dominantno

130

vlijanie vrz izgradbata i ureduvaweto na nejzinata teritorija, bez ogled na prisutnite seizmi~ki rizici. Toa sozdava konfliktna situacija vo koja najgolemite gradovi, najgolem broj na naselenieto, industriskite kapacite-ti i najzna~ajnite komunikacii, kako {to se koridorite sever-jug i istok-zapad, se locirani vo zonite so najgolema seizmi~nost (intenzitet od 8-10 stepeni na MSK- 64). Vo taka sozdadenata konstalacija na supra i infrastrukturata na prostorot na Republika Makedonija, namaluvawe na seizmi~kiot rizik mo`e da se izvr{i so primena na soodvetni ekonomski merki za za{tita na sozdadenite vrednosti (grade`na intervencija na nosivata konstrukcija na postojnite objekti, zaradi dovedu-vawe na otpornost protiv najsilnite zemjotresi), odnosno zadol`itelna primena na normativno-pravna regula-tiva, so koja se uredeni postapkite, uslovite i barawata za postignuvawe na tehni~ki konzistenten i ekonomski odr`iv stepen na seizmi~ka za{tita, kaj izgradbata na novite objekti. Po katastrofalniot zemjotres od 1963 god., aseizmi~kata gradba i seizmi~kata za{tita zazedoa priori-tetno mesto vo tehni~kata regulativa za proektiraweto i izgradbata. Vo izminatite 35 godini normite bea modificirani, podobruvani, taka {to deneska tie se na kvalitativno nivo. Sepak, od aspekt na za{titata na prostorot, `ivotnata sredina, nasele-nieto i sozdadenite vrednosti, neop-hodno e potrebna celosna revizija na normativnite akti i definirawe na sovremeni kriteriumi za izgradba vo seizmi~kite podra~ja. Kako prioritetna merka se uka`uva na potrebata od revizija na postojniot Pravilnik za tehni~ki normativi za izgradba na objekti od visokogradbata vo seizmi~ki podra~ja ("Sl. list na SFRJ" br. 31/81, 49/82,

29/83, 21/88, i 52/90.), kako i Pravilnikot za tehni~kite normativi za sanacija, zacvrstuvawe i rekon-strukcija na objektite na visokograd-bata o{teteni od zemjotres i za rekonstrukcija i revitalizacija na objektite na visokogradbata ("Sl. list na SFRJ" br. 52/85). Vo investicionite proekti treba da se razrabotat merkite za za{tita na ~ovekot, materijalnite dobra i `ivotnata sredina od prirodnite katastrofi. Kos-benefit analizata za dosega{nite investicii treba da se primenuva so cel da se definiraat i planski vgradat merkite za sanacija na postojnata sostojba. Neophodno e permanentno a`urira-we na planovite za za{tita od elementarni nepogodi, koi soglasno zakonskite obvrski postojat za celata teritorija na dr`avata, poradi prisutniot seizmi~ki hazard, kako i izlo`enosta na drugi prirodni katastrofi. Za podra~jata vo koi pokraj seizmi~kite hazardi, postoi opasnosta od kolateralni hazardi, neophodno e da se izvr{at detalni reonizacii kako osnova za primena na za{titnite merki vo procesot na prostornoto i urbanisti~koto planirawe. Za kvalitativno i kvantitativno definirawe na parametrite na seizmi~nosta na teritorijata na Republikata, neophodno e zgusnuvawe na mre`ata na seizmolo{kite stanici i na mre`ata na instrumentite za registracija na zemjotresite i nivnoto osovremenuvawe. So realizacija na navedenite prioriteti se sozdavaat realni uslovi za uspe{na in`enerska prevencija i namaluvawe na seizmi~kiot rizik na teritorijata na Republika Makedoni-ja, odnosno za efikasen menaxment na efektite i vonrednite sostojbi predizvikani od silnite seizmi~ki sili.

131

Za{tita od po`ari

Za uspe{no funkcionirawe na za{titata od prirodni i elementarni katastrofi vo procesot na prostorno-to i urbanisti~ko planirawe potrebno e da se prevzemat soodvetni merki za za{tita od po`ari, odnosno eventualnite ~ove~ki i materijalni zagubi da bidat {to pomali vo slu~ai na po`arite.

Spored podatocite dobieni od Ministerstvoto za vnatre{ni raboti na prostorot na Republika Makedonija vo 2000 godina se evidentirani 86 lokaliteti na {umski po`ari so povr{ina pogolema od 50 ha. Najgolem broj na po`ari se koncentrirani na planinite: @eden, Jakupica, Gole{ni-ca, Babuna, Kozjak.

Vo procesot na planirawe potrebno e da se vodi smetka za konfiguracija na terenot, stepenot na urbaniziranost, stepen na zagrozenost od po`ari i uslovi koi im pogoduvaat na po`arite: klimatsko-hidrolo{kite uslovi, ru`ata na vetrovi i sli~no; koi imaat vlijanie vrz zagrozenost i za{tita od po`ari.

Zaradi pouspe{na za{tita od vakvite pojavi vo prostornite i urbanisti~ki planovi se prevzemaat niza merki za otstranuvawe na pri~inite za predizvikuvawe na po`ari, spre~uvawe na nivnoto {irewe, gasnewe i uka`uvawe pomo{ pri otstranuvawe na posledicite predizvikani so po`ari, koi se odnesuvaat na:

- izvorite za snabduvawe so voda, kapacitetite na gradskata vodovodna mre`a i vodovodnite objekti koi obezbeduvaat dovolno koli~estvo voda za gasnewe na po`ari;

− oddale~enosta me|u zonite predvideni za stanbeni i javni objekti i zonite predvideni za industriski objekti i objekti za specijalna namena za smestuvawe lesno zapalivi

te~nosti, gasovi i eksplozivni materii;

− oddale~enosta me|u objektite so razli~na namena i otpornost na po`ari na konstrukciite vnatre vo industriskata i stanbena zona i objektite za specijalna namena;

− {iro~inata, nosivosta i proto~nosta na pati{tata so koi }e se ovozmo`i pristap na protivpo`arni vozila do sekoj objekt i nivno manevrirawe za vreme na gasnewe na po`arite;

Za{titata od po`ari opfa}a merki i dejnosti od normativen, operativen, organizacionen, tehni~ki, obrazovno-vospiten i propaganden karakter, koi se uredeni so Zakonot za za{tita na po`ari(Sl.v.na SRM br.43/86) koj e vo proces na revizija so aproksimacija na direktivite na Evropska Unija, so koj se o~ekuva podobruvawe na zakonskata regulativa za prevzemawe na merki za za{tita od po`ari.

Za{tita od poplavi

Pri pojava na prirodni stihii, kako {to se poplavite, sekoe organizirano op{testvo prezema aktivni i pasivni merki za organizirana odbrana. Za donesuvawe na brzi, ispravni i efikasni odluki neophodno e da se raspolaga so:

− odnapred razraboten plan; − sigurni informacii za sostoj-

bata vo zagrozenoto podra~je; − sigurni prognosti~ki informa-

cii za o~ekuvanite sostojbi. So ogled na prirodnite karakte-

ristiki, kako i koristeweto na prostorot, pred sé za urbanite celi, se nalaga potrebata od izrabotka na prognosti~ki modeli prvenstveno za:

− podra~jeto na Skopje so akumulacijata Kozjak;

− podra~jeto na Veles so akumulaciite Kozjak i Vakuf;

132

− Crna Reka do izlezot od Pelagonija;

− akumulaciite Kalimanci i Tikve{;

− sistemot Ohridsko Ezero-Globo~ica-[piqe.

Za obezbeduvawe na za{titnata funkcija na re~nata mre`a potrebno e:

− so planirawe (prostorno i urbanisti~ko) na potencijalno zagrozenite podra~ja od poplavi, da se predvidi ureduvawe so koe }e se odbegnat golemi {teti;

− izgradba na akumulacii so mo`nost za retenzija na poplaven bran;

− obele`uvawe na prostorot na re~nata mre`a vo katastarskite karti i na teren;

− definirawe na inundaciite kako javni re~ni povr{ini;

− vr{ewe redoven pregled na sostojbite na re~nite korita i po potreba intervencija;

− odr`uvawe i obnovuvawe na krajbre`nata vegetacija;

− strogo kontrolirawe na sostojbata so re~niot nanos;

− otpo~nuvawe so izgradba na stabilizacioni pragovi za visinsko fiksirawe na re~nite korita i za spre~uvawe na bo~nata erozija;

− otpo~nuvawe so ureduvawe i oplemenuvawe na degradiranite re~ni korita (Vardar, Lepenec, P~iwa, Sateska, Bregalnica, Crna Reka);

− odr`uvawe i rekonstrukcija na ve}e izgradenite sistemi za za{tita od poplava.

Za oddelni pogolemi izgradeni odbranbeni sistemi po vodostopanski podra~ja se predviduvaat slednite raboti:

− Skopsko vodostopansko podra~-je: Sistemot za za{tita vo Skopje e izgraden za odbrana od golemite vodi so verojatnost na pojava edna{ na 100

god., a so izgradba na akumulacijata "Kozjak" stepenot na za{tita se zgolemuva na 300 godi{ni golemi vodi. Podra~jata vozvodno i nizvodno od Skopje se {titat od 20 god. golemi vodi. Ovoj sistem potrebno e da se preispita i usovr{i, za da se zgolemi stepenot na za{tita od pogolemi vodi od predvidenite.

− Pelagonija: Osnovnata mre`a na sistemot e proektirana i izgradena za r. Crna i nekoi pogolemi pritoki za priem na 20 godi{ni vodi, a na ostanatite objekti za priem na 10 godi{ni vodi. Za za{tita na dobrata potrebno e da se dovr{i rekonstrukcija na r. Crna za priem na 50 godi{ni vodi i da se preispita opravdanosta za rekonstrukcija na ostanatite objekti za priem na pogolemi vodi od predvidenite.

− Stru{ko-ohridsko: Prefrlawe na vodite od r. Sateska vo r. Crn Drim. Za prefrluvawe na vodite na r. Sateska od Ohridskoto Ezero vo Crn Drim potrebno e da se izgotvi tehni~ko re{enie so koe }e se izbegne zasipuvaweto na koritoto na Crn Drim i plaveweto na Stru{ko Pole.

Za{tita od drugi vremenski nepogodi

Od ostanatite meteorolo{ki pojavi so karakteristiki na elemen-tarni nepogodi se manifestiraat pojavata na grad, luweni vetrovi i magli. So cel za poefikasna za{tita i pouspe{no funkcionirawe na protiv-gradnata odbrana neophodno e obnovuvawe i osovremenuvawe na postojnite tri glavni i tri pomo{ni centri, kako i doopremuvawe na mre`ata od 300 protivgradobijni stanici, nivno sovremeno povrzuvawe so soodvetni telekomunikaciski vrski i opremuvawe so novi uredi za osmatrawe i izvestuvawe. Od posebno zna~ewe za blagovremenata odbrana od

133

gradobijnite oblaci pretstavuva efikasnata i permanentnata povrza-nost so evropskata meteorolo{ka organizacija i meteorolo{kite centri od sosednite zemji zaradi koordinirawe na aktivnostite i sledewe na pojavite.

Pojavata na luweni do orkanski vetrovi naj~esto se manifestira vo Ov~e Pole i Pelagonija kade mo`e da imaat negativni posledici po zemjodelskite kulturi, osobeno `itnite i industriskite kulturi. Poradi toa e neophodno podigawe na vetrobrani od trajna {umska vegetacija osobeno na pogolemite agrokompleksi. Kako posebna merka za za{tita od silnite vetrovi, pokraj komunikaciite, pretstavuva izborot na vegetacija so izrazen godi{en prirast koja podnesuva podolgotrajni su{ni periodi. 7.3. MERKI ZA ZA[TITA OD TEHNI^KO -

TEHNOLO[KI KATASTROFI

Merkite za za{tita od tehni~ko-tehnolo{ki katastrofi vo sebe sodr`at, pokraj neposrednata za{tita na ~ovekot i materijalnite dobra, i naglasena ekolo{ka dimenzija. Ekolo{kata dimenzija na za{titnite merki trgnuva od soznanieto deka `ivotnata sredina e ograni~en resurs, koj vo oddelni sredini, a i vo globalni ramki, e doveden na granicata na izdr`ivost. Edno od mo`nite i neophodno potrebni preventivni merki za za{tita od tehni~ko - tehnolo{ki katastrofi e prostorno i urbanis-ti~ko planirawe, koe preku osoznavawe i analiza na sostojbite i opasnostite od mo`nite incidenti, vo odr`uvaweto na instalaciite i opremata, treba da sozdade prifatliv odnos kon `ivotnata sredina. Pritoa osnovnite metodolo{ki postapki za planirawe i ureduvawe na prostorot se:

− ocenka na sostojbite na prirodnite komponenti na `ivotnata sredina i stepenot na zagrozenost od pojava na tehni~ki katastrofi;

− ocenka na optovarenosta na prostorot so tehnolo{ki sistemi so odredeno nivo na rizik;

− analiza na me|usebnata zavis-nost na prirodnite uslovi i postojnite tehnolo{ki sistemi;

− definirawe na nivoto na postojniot rizik pri redovna sekojdnevna rabota na tehnolo{kite sistemi i pri pojavata na incidentni slu~ai;

− procena na zagrozenosta na lu|eto i materijalnite dobra;

− utvrduvawe na kriteriumite za izbor na optimalna varijanta na za{tita vrz osnova na procenetiot stepen na zagrozenost. So primena na ovaa metodolo{ka postapka mo`e de se o~ekuva ostvaruvawe na slednite osnovni celi za za{tita od tehni~ko-tehnolo{ki katastrofi:

− maksimalno usoglasuvawe i koristewe na prostorot od aspekt na za{tita vo ramkite na prostornite mo`nosti;

− vgraduvawe na merkite na koi se zasnovuva organizacijata na za{tita i spasuvawe na ~ove~kite `ivoti i materijalnite dobra od tehni~ko-tehnolo{ki katastrofi vo opredelu-vaweto na namenata na prostorot;

− integrirawe na elementite na zagrozenosta vo ramkite na kompleksot na pra{awata vrzani so za{titata na `ivotnata sredina. Zaradi postignuvawe na celosna za{tita na lu|eto, materijalnite dobra i potesnata i po{irokata `ivotna sredina postojat tri nivoa na prezemawe na sigurnosni, preventivni merki: Prvo nivo: gi vklu~uva site merki koi se prezemaat vo odr`uvaweto na

134

opremata i instalaciite, zaradi sigurno koristewe na opasni materi-jali vo tehnolo{kite procesi i odbeg-nuvawe na tehnolo{ki katastrofi. Vtoro nivo: se odnesuva na site merki koi treba da obezbedat ograni~uvawe na emisijata kako posledica od po`ar, eksplozija ili osloboduvawe na hemikalii, {to mo`e da se slu~i vo okolnosti na pogolemi industriski akcidenti. Treto nivo: vklu~uva merki koi se prezemaat za za{tita na `ivotnata sredina vo smisol na ograni~uvawe na efektite od emisija na opasni materii, ili posledici od po`ar i eksplozii. Vrz osnova na konstataciite i zaklu~ocite koi proizleguvaat od analizata na sostojbite vo Republika Makedonija i uslovite za pojavata na akcidenti i tehnolo{ki katastrofi izgotvena od Institutot za zemjotres-no in`enerstvo i in`enerska seizmologija na Univerzitetot "Sv. Kiril i Metodij", Skopje, sodr`ana vo ekspresniot elaborat: "Uslovi za pojava i za{tita od tehni~ko-tehnolo{ki katastrofi", vo sprovedu-vaweto na Prostorniot plan na Republikata treba da se ima predvid slednoto:

1. Potrebata od oformuvawe na sistemot na evidencija i analiza na tehnolo{kite akcidenti, kompaktibi-len na sistemot MARS na Evropskata unija, kako baza za evidencija na opasni materijali, prisutni vo tehnolo{kite postrojki i mo`ni pri~ini na katastrofi.

2. Potrebata od predviduvawe na preventivni merki od strana na stopanskite subjekti za spre~uvawe na tehnolo{ki katastrofi, bazirani vrz analizata na odnesuvaweto na isti ili sli~ni postrojki.

3. Potrebata od zamena na halogeniranite jaglenovodorodi kako razladni sredstva i propelanti; redukcija na sega{nata emisija na golem broj na opasni supstanci do 50% i redukcija na emisija na benzen, hlormetan, duhloretan, bakar i kadmium od 60-70%; namaluvawe na emisijata na jaglenoroden-dioksid i sulfur-dioksid i defosfatizirawe i denitrificirawe na otpadniot materijal.

4. Izrabotka na soodvetni planovi i programi za za{tita na naselenieto i edukacija i trening na personalot vo slu~aj na eventualna tehni~ka katastrofa.

135

III. SPROVEDUVAWE NA PROSTORNIOT PLAN NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

1. OP[TI NAPOMENI

Poa|aj}i od dolgoro~niot karak-ter na prostornoto planirawe, odnosno od faktot deka dolgoro~niot razvoen proces se izrazuva kako permanentno naru{uvawe na postojni-te ramnote`i i kako tendencija kon postojani strukturni promeni na prostorot, Prostorniot plan na Republika Makedonija gi definira nasokite, merkite i uslovite, so {to se obezbeduva harmonizacija na razvojot na sekoj element na prostorniot sistem, so cel da se ostvari dinami~en i usoglasen prostoren razvoj, postojano unapredu-vawe na `ivotnata sredina i racionalno koristewe na prostorot.

Postavkite i re{enijata predvide-ni so ovoj Plan, }e se operacionaliziraat preku prostorni planovi na regioni, op{tini i podra~jata od javen interes, kako i so urbanisti~kite planovi na naselenite mesta. Poradi postignuvawe na optimalna korespondentnost pome|u prostorno-planskata i urbanisti~kata dokumentacija na site nivoa, istite treba da bidat usoglaseni so Prostorniot plan na Republika Makedonija, osobeno vo domenot na: na~inot na koristewe i ureduvawe na prostorot, prostornata razmestenost na naselenieto i stopanskite aktivnosti, konceptot na urbanizaci-jata i sistemot na naselbi, prostornata razmestenost na infrastrukturnite sistemi, za{tita-ta na `ivotnata sredina, prirodnite vrednosti i kulturno-istoriskoto nasledstvo.

Planot sodr`i fleksibilni koncepti i re{enija na organizacijata na teritorijata na Republikata. So

nego se predviduvaat samo uslovite i mo`nostite na zaedni~kiot razvoj i prednostite od usoglasuvaweto na istiot na celata nejzina teritorija. Pokraj toa, toj sodr`i jasno izrazeni stavovi i koncepti. Negovata kompleksna sodr`ina ovozmo`uva site dadeni re{enija da bidat lesno prisposobeni so mo`nite promeni vo idnina. So nego Republika Makedonija dobiva sredstva za usoglasuvawe na organizacijata i ureduvawe na svojata teritorija so teritorijata na sosednite dr`avi.

Soglasno Ustavot na Republika Makedonija, Prostorniot plan, vo domenot na organizacijata i ureduvaweto na teritorija na Dr`avata obezbeduva:

− sozdavawe na povolni uslovi za stopanski i socijalen razvoj;

− usoglasuvawe na razvojot na stopanskite i vonstopanskite aktivnosti;

− ureduvawe na op{tite uslovi na sistemot na obrazovanieto i vospituvaweto, nau~nite dejnosti, kulturata, fizi~kata kultura, zdravstvenata i socijalnata za{tita;

− utvrduvawe na osnovniot re`im na vodite, soobra}ajnicite i drugata infrastruktura;

− utvrduvawe na osnovniot re`im za za{tita na `ivotnata i rabotnata sredina;

− za{tita od agresor; − razvoj na nedovolno razvienite

podra~ja.

2. USOGLASUVAWE NA PLANSKATA DOKUMENTACIJA SO PROSTORNIOT PLAN

Site aktivnosti vo prostorot treba da se usoglasat so nasokite na

136

Prostorniot plan na dr`avata, osobeno zna~itelnite i onie koi se odnesuvaat na planiraweto i izgradbata na:

− golemite dr`avni infrastruk-turni sistemi (pati{ta, `eleznici, vozdu{en soobra}aj, telekomunika-cii);

− golemite energetski sistemi, energovodi i pogolemi vodostopanski sistemi;

− grade`nite objekti va`ni za dr`avata;

− pogolemite kapaciteti na turisti~kata ponuda;

− pogolemite stopanski kompleksi (industrija, terminali) i onie koi se odnesuvaat na pogolemi koncentracii (slobodni ekonomski zoni);

− kapacitetite za koristewe na prirodnite resursi (pogolemi komasacii, prenamena na prostorot).

Postapkata za naso~uvawe i usoglasuvawe na planskata dokumenta-cija so Prostorniot plan ja propi{uva Ministerstvoto nadle`no za rabotite od prostornoto planirawe vo sorabotka so izgotvuva~ot na planot so {to }e se ovozmo`i navremena me|usektorska koordinacija i usoglasuvawe so opredelbite i nasokite na Prostorniot plan.

3. IZRABOTKA NA PLANOVI OD PRIORITETNO ZNA^EWE

Organizacijata, ureduvaweto i koristeweto na podra~jata i zonite od poseben dr`aven interes i zna~ewe, kako i izgradbata na objekti vo tie podra~ja, }e se vr{i pod neposredna kontrola i so soglasnost na nadle`ni-te republi~ki resorni organi, a vo sklad so zakonskite odredbi.

Potrebno e da se izgotvat prostorni planovi za slednite podra~ja od poseben interes:

− za koridorot na magistralnata soobra}ajna infrastruktura (Koridor 8);

− za koridorot na rekata Vardar (Koridor 10);

− za transgrani~nite podra~ja dokolku so dr`avite vo okru`uvaweto se vospostavat takvi podra~ja i pristapi kon zaedni~ko planirawe i naso~uvawe na nivniot razvoj;

− za turisti~kite podra~ja (Ohridsko-prespanskiot i Dojranski-ot region);

− za podra~jata na akumulacii za vodosnabduvawe koi se predvideni so ovoj plan;

− za podra~jata so obemna povr{inska eksplatacija na mineralnite surovini (bitolskiot ligniten basen);

− za podra~jata ~ij razvoj se naso~uva so posebni republi~ki programi;

− za po{irokite za{titni zoni na kulturnite, istoriskite i prirodnite bogatstva koi so ovoj Plan se utvrdeni kako spomenici od me|unarodno i nacionalno zna~ewe ili za po{iroki-te podra~ja vo koi postoi pogolema koncentracija na ovie bogatstva;

− za regionite: Skopski, Polo{-ki i slivno podra~je na rekata Treska. Izrabotkata na ovie planovi treba da se realizira vo periodot 2003 do 2007 godina.

4. ODREDBI ZA SPROVEDUVAWE NA PLANOT PO OBLASTI

- Prirodni resursi

Zemjodelsko zemji{te: 1. Inventarizacija na povr{inite

koi se vodat pod: "ugari i neobra-boteni oranici" po op{tini, ocenka na nivniot kvalitet i isplatlivost za zemjodelsko proizvodstvo i razgrani-

137

~uvawe na kvalitetnite od nekvalitet-nite.

2. Izgotvuvawe na programa

(strategija) na nivo na region - op{tina za na~inite, metodite i visinata na potrebnite sredstva za aktivirawe na kvalitetnite (pogodnite) povr{ini.

3. Razgrani~uvawe na nivo na region -

op{tinata pome|u {umskoto i zemjo-delskoto zemji{te i prika`uvawe na istite kako definirani golemini (za koi ne treba da se vodi spor) so prostornite i urbanisti~kite plano-vi od ponisko nivo.

4. Donesuvawe na programa za borba

so erozijata na zemjodelskite i {umskite povr{ini, koja }e gi identifikuva lokalitetite, }e donese predlog na merki za za{tita od erozija, }e gi ponudi metodite za primena na merkite, vremeto na realizacija i }e gi utvrdi potrebnite investicii (sredstva) za taa cel.

5. Donesuvawe na zakon ili uredba za

razvoj na biolo{ko (prirodno, ekolo{ko) zemjodelie po primerot na evropskite zemji zaradi sozdavawe na mo`nosti opredeleni proizvoditeli da razvijat takvo proizvodstvo koe }e bide za{titeno na pazarot, kako i zaradi za{tita na potro{uva~ite od kvazi proizvoditeli na bilo{ka hrana itn.

6. Donesuvawe na propisi za

spre~uvawe na ponatamo{no sitnewe na zemjodelskoto zemji{te, pottiknu-vawe na zdru`uvaweto i okrupnuvawe-to, donesuvawe na sovremen zakon za zemjodelsko zadrugarstvo vo uslovi na pazarna ekonomija i dr.

7. Izrabotka na nacionalna programa

za razvoj na sto~arstvoto, formirawe

na reprodukcioni centri za proizvodstvo na kvalitetni priplodni grla i izgradba na klanica za `ivina i objekti za prerabotka na jajca.

8. Stimulirawe na agrokompleksot

preku finansiska i kreditna poddr{ka za razvivawe na sovremeni zemjodelski sistemi i site vidovi agrobiznisi, marketing, subvencii, za{titni ceni, regresi, garantirani ceni, krediti regresi za sortno seme, mineralni |ubriwa i za{titni sredstva, rasni grla dobitok, garantirani ceni i za{titni carini za proizvodi koi se deficitarni na doma{niot pazar, kako i celosno sreduvawe na sostojbite so katastarot i bonitirawe na zemji{teto.

9. Dosledna za{tita na zemjodelskoto

zemji{te, posebno od 1-4 katastarska klasa od prenamena i zafa}awe so kakvi bilo vidovi na gradba.

10. Prezemawe na merki za za{tita od

zagaduvawe na zemjodelskite povr{ini pokraj avtopati{tata, aerodromite, golemite industriski kompleksi, urbanite naselbi i utvrduvawe na pojasi za zabrana na odgleduvawe na zemjodelski proizvodi (soglasno utvrdenite normativi) na zagrozenite lokaliteti.

[umi i {umsko zemji{te: 1. Bonitirawe na {umite i {umskoto

zemji{te, zaradi optimalno odgleduva-we na najkvalitetnite {umi vo opredeleni podra~ja, koi najdobro }e odgovaraat na konkretnite uslovi na mestorastewe.

2. Primena na metod na oplodna ili

postapna se~a zaradi prirodno obnovuvawe na ~istite visokostebleni nasadi, a kaj {umite {to rastat na

138

mnogu strmni tereni primena na grupovo-izborna se~a.

3. Vo zavisnost od vozrasta na

steblata treba izveduvawe na slednite odgleduva~ki se~i: se~i za osvetluvawe na podmladokot od 1-10-godi{na vozrast; se~i za ~istewe na podmladokot od 10-20 godini; proredi od 20-40 godini i progalni se~i, ili se~i za prostor od 40-60 godini.

4. Navremeno izveduvawe na odgledu-

va~kite i obnovitelnite zafati so odnapred odreden godi{en izvedben plan i programa.

5. Vo godi{nite planovi i

srednoro~ni programi za po{umuvawe apsolutna prednost da se dava na povr{inite so izrazena erozija i terenite vo neposrednite slivovi na ve{ta~kite akumulacii

6. Po{umuvawe na golinite so

avtohtoni vidovi na drvja, osobeno okolu izvorite na voda predvideni za kaptirawe.

7. Po{umuvawe na golinite i

zemjodelskite povr{ini, pokraj frekfentnite pati{ta, metalur{kite kompleksi, fabrikite za nemetali i termoelektranite, zaradi za{tita od zgolemeniot stepen na zagadenost.

8. Intenzivirawe na rabotite i

osovremenuvawe na tehnologijata za proizvodstvo na rasaden materijal vo {umskite rasadnici, nivna regionalna specijalizacija i primena na najnovi-te stru~no-nau~ni odgleduva~ki metodi.

9. Pri podigawe na ogradi za lovno-

otstrelno odgleduvawe na dive~ prethodno da se izgotvi elaborat za lovi{teto za koj soglasnost }e izdade soodvetniot organ na uprava.

Mineralni resursi: 1. Utvrduvawe na prostorite za

eksploatacija na mineralnite surovi-ni i posledicite od obemot na koristeweto na resursot i nivnoto sanirawe, so prostornite planovi za podra~jata so specijalna namena.

2. Supstituirawe na zemjodelskoto

proizvodstvo i negovo isklu~uvawe za period na iskoristuvawe na rudniot revir od strana na korisnikot na mineralnoto blago.

3. Zabrana za trajno locirawe na

infrastruktura i grade`ni objekti vrz utvrdeni reviri na metalni i nemetalni orudnuvawa i jaglenosni baseni.

4. Zabrana za locirawe na

zagaduva~ka industrija na prostori so utvrdeni i pretpostaveni arterski vodi i obvrzuva~ko re{avawe na kanalizocioni sistemi so biolo{ki tretman na otpadnite vodi vo postojnite okolni naselbi.

Za{tita na prirodnoto nasledstvo:

1. Utvrduvawe na granicite i

ozna~uvawe na site objekti proglaseni i predlo`eni za proglasuvawe kako prirodno nasledstvo.

2. Zabrana za vr{ewe na stopanski

aktivnosti koi ne se vo soglasnost so celite i merkite za za{tita utvrdeni so praveniot akt za proglasuvawe prirodnoto dobro ili prostoreniot plan za podra~je so specijalna namena.

3. Vo podra~jata i zonite so stroga

za{tita dozvoleni se samo nau~no-istra`uva~ki aktivnosti.

139

4. Vo prostorite so karakter na

prirodno nasledstvo dozvoleno e koristewe na rastitelni i `ivotinski vidovi samo vo sanitarno-zdravstveni celi.

5. Na podra~jata koi se predlo`eni

za za{tita kako prirodno nasledstvo, izgradbata i ureduvaweto do proglasuvaweto na istite mora da se vr{i soglasno prethodno napravenata valorizacija na prirodnite vrednosti i vlijanijata vrz `ivotnata sredina.

6. Magistralnata i ostanatata

infrastruktura (nadzemna i podzemna) da se vodi nadvor od objektite so prirodni vrednosti, a pri pomali zafati potrebno e nejzino estetsko vklopuvawe vo prirodniot pejza`.

7. Vospostavuvawe na monitoring,

permanentna kontrola i nadzor na objektite so prirodni vrednosti i prezemawe na stru~ni i upravni postapki za sanirawe na negativnite pojavi.

8. Vospostavuvawe na stru~na

sorabotka so soodvetni institucii vo okru`uvaweto za za{tita na pograni~nite prostori so prirodni vrednosti (parkovi i rezervati).

Proces na urbanizacija, naseleni mesta i selski podra~ja:

1. Obezbeduvawe decentraliziran,

ramnomeren prostoren razvoj preku celosna realizacija na planskiot koncept na sistemot na naselenite mesta i sistemot na centralnite naselbi.

2. Usoglasuvawe na procesot na

migracijata so dinamikata na stopanskiot razvoj, reducirawe na

migracionite dvi`ewa, intenzivira-we na dnevnata migracija.

3. Formirawe na mre`a na

prostorno-funkcionalni edinici (celini) so {to se racionalizira prostorno-funkcionalnata organizacija i se ovozmo`uva efikasno zadovoluvawe na potrebite na naselenieto.

4. Razvoj na gradskite naselbi vo

soglasnost so planski definiran koncept na sistem na centri.

5. Dinamizirawe na razvojot na

srednite i malite gradovi preku selektivno naso~uvawe na razvojot na stopanstvoto, funkciite na op{tes-tveniot standard i infrastrukturata i poefikasno komunikacisko povrzu-vawe so regionalnite centri.

6. Limitiran prostorno-fizi~ki i

demografski razvoj na republi~kiot centar i intenzivirawe na razvojot na prigradskite naselbi preku integra-len planski pristap koj podrazbira poefikasno komunikacisko i neposredno funkcionalno povrzuvawe so gradot.

7. Razvoj na ruralnite, ridsko-

planinskite i pograni~nite prostori pod neposredno vlijanie na najbliski-te gradski centri, vo uslovi na poefikasna komunikaciska povrzanost i selektiven stopanski i funkcio-nalen razvoj na ruralnite naselbi.

8. Selektiven pristap vo razvojot na

stopanstvoto vo selskite naselbi so potpirawe na prirodnite-zemjodelski potencijali.

9. Vo planiraweto na razvojot na

gradovite i prigradskite naselbi vo planskite dokumenti od ponisko nivo primena na merki so koi:

140

• se unapreduvaat i podobruvaat urbanite atributi preku zapazuvawe i unapreduvawe na postojniot materijalen fond (infra i suprastruktura) na gradskite naselbi;

• se obezbeduva poracionalno i poefikasno koristewe na grade`noto zemji{te preku kreirawe na soodvetna stimulativna finansiska i zemji{na politika;

• se afirmira identitetot i posebnostite na gradskite naselbi preku primena na soodvetni planerski i proektantski metodi vo planiraweto na idniot razvoj;

• se destimulira pro{iruvaweto na gradskoto grade`no zemji{te, a preku voveduvawe na posebni merki se stimulira poracional-no i poefikasno iskoristuvawe na postojnata anga`irana povr{ina;

• se ovozmo`uva pro{iruvawe na opfatot na grade`noto zemji{-te za isklu~itelni potrebi: soobra}ajni i energetski objek-ti i koridori, za{titni sistemi i kompleksi, {umski i komplek-si na za{titno zelenilo, proiz-vodni i drugi va`ni objekti od op{testveno zna~ewe;

• se predviduvaat minimalni pro{iruvawa na zonite na domuvawe vo naselenite mesta, posebno vo gradskite naselbi, pod uslov da ne se naru{uva kompaktnosta na povr{inite na neizgradenoto zemji{te;

• se stimulira izgradbata vo postojnite granici na gradskoto grade`no zemji{te i grade`no-to zemji{te vo okolnite naselbi, preku primena na ekonomski i ekolo{ki merki i

planerski normativi i standardi;

• se unapreduva sostojbata vo prigradskite naselbi preku integralno planirawe na razvo-jot na gradot i okolnite naselbi, vo domenot na soobra-}ajot, komunalna infrastruktu-ra, javnite funkcii i stopanstvoto;

• se podobruva sostojbata na `ivotnata sredina vo naselenite mesta so primena na soodvetni planerski propisi i normativi;

• se pottiknuva podobruvaweto na sostojbata vo zonite na neplanska (bespravna) izgradba, nehigienskite naselbi i supstandardnite zoni vo gradovite i okolnite naselbi;

• se zapazuva i obnovuva identite-tot na gradskite naselbi i kvalitativno se podobruvaat uslovite za `iveewe i rabota preku: optimalizacija na gusti-nite vo stanbenite i rabotnite zoni (primena na va`e~kite normativi), respektirawe na postojnata urbanisti~ko-arhi-tektonska matrica, interpo-lirawe na neophodni sodr`ini koi ne se vo kolizija so osnovnite funkcii, ekipirawe so elementi na komunalnata infrastruktura, zgolemuvawe na zelenite povr{ini i elimini-rawe na kolizionite faktori (pr. tranziten soobra}aj).

10. Razvoj na selskite naselbi i

ureduvaweto na selskite podra~ja, preku selektiven pristap, so primena na merki preku koi:

• se obezbeduva efikasno soobra-}ajno povrzuvawe, plansko ureduvawe i ekipirawe na selskite naselbi so elementi na

141

komunalna infrastruktura i neophodna funkcionalna sodr-`ina;

• se ovozmo`uva poracionalna organizacija na naselbite preku primena na induktiven pristap vo analizata na sostojbata i definirawe na specifi~nite razvojni potrebi;

• se stimulira potrebata na naselenieto za traen opstanok vo mati~nata sredina preku celosna afirmacija na najbitni-te aspekti na `iveeweto i stopanisuvaweto i se sozdava neophodna socijalna i ekonomska sigurnost;

• se zapazuvaat i afirmiraat kulturnite i prirodnite posebnosti i vrednosti i se zapazuva kvalitetot na `ivotna-ta sredina vo selskite podra~ja.

Javni funkcii: 1. Opredeluvawe na obvrzuva~ki

(minimalen) obem i standard na uslugi, poedine~no po vidovi slu`bi i diferencirano spored: regionalnite osobenosti, stepenot na razvienost i celite za pottiknuvawe na razvojot vo oddelni prioritetni podra~ja, vo ~ie finansirawe }e u~estvuva dr`avata.

2. Izgradba na sistem za finansira-

we na javnite funkcii, zasnovan na kriteriumite: kvalitet na ponudenite programi, nivna prilagodenost kon specifi~nostite na oddelni podra~ja i kvalitet na ostvarenite uslugi.

3. Izrabotka na programi za namalu-

vawe na prostornite disproporcii vo razvojot na javnite funkcii, so merki za zgolemuvawe na dostapnosta na slu`bite do naselenieto vo selskite naselbi, nerazvienite i ridsko-planinskite podra~ja.

4. Kadrovska i finansiska poddr{ka

na edinicite na lokalnata samouprava vo realizirawe na prioritetni programi od oblasta na javnite funkcii.

5. Formirawe na razni fondovi za

organizacija i funkcionirawe na javnite funkcii.

6. Voveduvawe na mobilni

zdravstveni slu`bi za obezbeduvawe zdravstvena za{tita vo pomalite naseleni mesta, osobeno vo ridsko-planinskite i pograni~nite.

7. Organizacija i izgradba na

komplementarni ustanovi vo oblasta na obrazovanieto.

8. Pogolema upotreba na monta`ni i

tipski objekti zaradi poracionalno iskoristuvawe na kapacitetite.

Naselenie i stopanstvo: 1. Op{tinite ~ii prostori se

demografski depresivni, ili stagnantni, vo svoite prostorni planovi treba da vklu~at adekvatni merki (investicii, politika, strate-gija) koi }e obezbedat uslovi za soodveten populaciski raste`.

2. Op{tinite vo ~ii naseleni mesta

vo dosega{niot razvoj e prisutna izrazita demografska koncentracija, vo naredniot period prioritet da dadat na kvalitativnite komponenti na razvoj so {to }e se namali mehani~kiot priliv kon niv.

3. Stimulirawe na selektiven sto-

panski razvoj na urbano-industriskite centri od razli~en hierarhiski rang so merki i instrumenti za stimulacija/destimulacija i metodi na direktno naso~uvawe.

142

4. Diferencirawe na lokalnite javni

prihodi. 5. Pottiknuvawe na investicionite

vlo`uvawa vo prioritetnite podra~ja predvideni so Planot (slobodni ekonomski zoni).

6. Relativno pointenzivno investi-

rawe vo infrastrukturata na malite i srednite gradovi.

7. Pottiknuvawe na maloto i

srednoto pretpriemni{tvo preku razvoj na proizvodnoto zanaet~istvo vo selskite podra~ja i vo malite gradski naselbi, razvoj na pomali industriski pogoni za finalni proizvodi so visok kvalitet (doma{ni patenti, modeli, programi i sl.).

8. Obezbeduvawe na povolni

investicioni uslovi. 9. Izgradba na prioritetnata

infrastruktura. 10. Stimulirawe na anga`iraweto na

visokostru~en kadar od urbanite centri vo podra~jata na prioriteten razvoj.

11. Vo po~etnite fazi na aktivirawe

na turisti~kite prostori, prioritet-no stimulirawe na izgradbata na komunalnata infrastruktura i pooddelni nekomercijalni sodr`ini na javniot standard.

12. Stimulirawe na izgradbata i

koristeweto na turisti~kata infrastruktura i oprema.

13. Stimulirawe na diferencijaci-

jata na turisti~kite potencijali spored vidot, kvalitetot, kvantitetot, polo`bata, prirodnite i sozdadenite vrednosti.

Vodostopanstvo: 1. Oformuvawe na za{titni zoni

okolu izvorite i podzemnite vodi spored standardite za vakov vid resursi, so cel da se za~uva kvalitetot na vodite.

2. Oformuvawe na za{titni zoni vo

slivnite podra~ja na povr{inskite vodi nad mestoto predvideno za zafa}awe na vodite.

3. Izgradba na uredi za tretman na

otpadni vodi od naselenite mesta i industrijata koi se vo slivot na vodotecite.

4. Zabrana na izgradba na

industriski i dr. objekti, koi produciraat otpadni vodi so golema mo} na zagaduvawe, vo slivovite na povr{inskite vodi i akumulaciite koi se predvideni za vodosnabduvawe i navodnuvawe.

5. Za~uvuvawe na kvalitetot na

vodite propi{an so "Uredbata za klasifikacija na vodite", so soodveten tretman na otpadnite vodi pred nivnoto ispu{tawe vo recipientot.

6. Prioritet vo za{titata da imaat

vodite od slivovite koi se predvideni za vodosnabduvawe, odnosno vodite od vodotecite koi se vo I i II kategorija, spored "Uredbata za klasifikacija na vodite".

7. Za~uvuvawe na predvidenite

povr{ini za navodnuvawe so zabrana na izgradba na infrastrukturni i drugi objekti koi }e go onevozmo`at koristeweto na zemji{teto.

8. Za~uvuvawe na prostorot predvi-

den za izgradba na dovodite na voda za navodnuvawe i vodosnabduvawe,

143

posebno za regionalnite i magistralnite dovodi.

9. Za~uvuvawe na akumulacionite

prostori od kakva bilo gradba koja bi go poskapela ili onevozmo`ila oformuvaweto na akumulaciite. Za taa cel potrebno e da se obele`at na teren kotite na akumulacioniot prostor vo koj }e bide zabraneta sekakva grade`na aktivnost.

10. Prezemawe na meliorativni i

drugi merki so koi }e se za{titat slivnite podra~ja na akumulaciite od erozija.

Energetika: 1. Pro{iruvawe na zakonskata regu-

lativa zaradi adekvatna harmonizacija na interesite na dr`avata, potro{uva~ite, proizvoditelite i distributerite, od edna strana, i novite vlo`uva~i i privatniot kapital, od druga strana.

2. Donesuvawe soodvetni merki za

upravuvawe so potro{uva~kata (tarifna politika, pravilen odnos na cenite na energentite, obezbedenost na pazarot so potrebnite oblici na energija itn.).

3. Sopirawe na nepovolnata tenden-

cija na opa|awe na obemot na istra`uvawata, razvojot, investiciite i odlivot na stru~ni kadri.

4. Za{tita na planiranite koridori

nameneti za energetska infrastruk-tura od gradba na naselbi i ostanata infrastruktura.

5. Podobruvawe na stepenot na

iskoristenosta na energetskiot sistem i zgolemuvawe na negovata fleksibilnost i sigurnost.

6. Prestruktuirawe na stopanstvoto,

osobeno na industrijata. 7. Racionalizacija vo potro{uva~ka-

ta na energija na site nivoa. 8. Namaluvawe na vkupnata

potro{uva~ka na elektri~na energija, osobeno na potro{uva~kata na ovoj oblik na energija za greewe.

9. Namaluvawe na zagubite na elek-

tri~na energija preku kontinuirano osovremenuvawe na prenosnata i distributivnata mre`a.

10. Prodol`uvawe na rabotniot vek na

postojnite kapaciteti so nivna revitalizacija i modernizacija.

Soobra}aj i vrski: 1. Izrabotka na planska osnova i

programi za realizacija na glavnite soobra}ajni pravci neophodni za efikasno povrzuvawe na najzna~ajnite interni sistemi na Republikata so soodvetnite sistemi vo neposrednoto i po{irokoto me|unarodno okru`uvawe.

2. Rezervirawe i primena na zajaknat

re`im na za{tita od sekakva gradba na koridorite nameneti za izgradba na me|unarodni (E), magistralni (M) i regionalni patni pravci i koridori za izgradba na magistralnite `elezni~ki linii, vo urbanisti~kite planovi.

3. Definirawe na za{titni zeleni

povr{ini vo koridorite na magistral-nata i regionalnata infrastruktura i definirawe na uslovi za bezbedno vkrstuvawe so sekundarnata infra-struktura, so prostornite i urbanisti~kite planovi.

144

4. Dislocirawe na postojnite i

planirawe na izgradba na novi patni i `elezni~ki pravci nadvor od grade`niot opfat na naselenite mesta, turisti~ko-rekreativni i stopanski kompleksi i za{titeni prostori.

5. Planirawe na obikolni patni i

`elezni~ki pravci okolu naselenite mesta so primena na najpovolna varijanta od aspekt na za{titata na `ivotnata sredina.

6. Izrabotka na stru~ni elaborati za

primena na soodvetni tehni~ki re{e-nija na soobra}ajnata infrastruktura, koi }e pridonesat za efikasna za{tita na `ivotnata sredina.

7. Rezervirawe na soodvetni povr{i-

ni i za{titni zoni za izgradba na aerodromski kompleksi i definirawe na poseben re`im na primena na sovremeni tehni~ki re{enija i principi na ramnomerna disperzija vo razvojot na sistemot na vozdu{nite pristani{ta, vo prostornite planovi.

@ivotna sredina: 1. Realizacija na katastar na

zagaduva~i na vozduhot i nivna kategorizacija vo zavisnost od koli~estvata i efektite od emisiite, za sekoj od regionite za upravuvawe so `ivotnata sredina i vospostavuvawe na informati~ka osnova za seopfaten emisionen i imisionen monitoring, vklu~uvaj}i i dopolnitelni merni mesta vo ramkite na postojnata mre`a, soglasno izgotvenata programa.

2. Upravuvawe so zagaduvaweto vo

industrijata i energetikata: zgolemuvawe na efikasnosta na sistemite za pre~istuvawe na otpadnite gasovi kaj evidentiranite

najgolemi industriski i energetski zagaduva~i.

3. Upravuvawe so zagaduvaweto od

soobra}ajot. 4. Realizacija na katastar na

zagaduva~i na vodite i nivna kategorizacija vo zavisnost od koli~estvata i efektite od efluentite za sekoj od regionite za upravuvawe so `ivotnata sredina i vospostavuvawe na informati~ka osnova za seopfaten emisionen i imisionen monitoring, vklu~uvaj}i novi merni mesta vo sostav na postojnata mre`a, soglasno izgotvenata programa.

5. Podobruvawe na kvalitetot na

povr{inskite vodi preku realizacija na programa za prioriteti, najmnogu vo dve fazi i toa do 2010 i od 2011-2020 god. Vo prvata faza da bide vklu~ena zadol`itelna izgradba na site stanici za prettretman na industriskite otpadni vodi vo gradovite so visoka povrzanost na industriskite zagaduva~i na gradskata kanalizaciona mre`a, a za drugite gradovi da se izveduva prettretman samo vo slu~ai pri povrzanost na gradskata mre`a.

6. Realizacija na programa za

upravuvawe so otpadnite vodi pri eksploatacijata na mineralni surovi-ni (monitoring na kvalitetot na prelivnite vodi, avtomatsko dozirawe na reagensi pri makroflotacijata vo Toranica, Sasa, Zletovo i Bu~im, recikla`a na otpadnite vodi).

7. Koristewe na biogas za

proizvodstvo na toplinska i elektri~na energija od talozite na predvidenite i izgradenite pre~isti-telni stanici za otpadni vodi.

145

8. Za{tita na izvori{tata, bunarite

i podzemnite vodi kako potencijal za vodosnabduvawe so utvrduvawe na zoni za strog sanitaren nadzor, po{iroki za{titni zoni za sanitarno ograni~uvawe, zoni za higiensko-epidemiolo{ko ograni~uvawe i zoni za higiensko-epidemiolo{ko sledewe i nabquduvawe.

9. Upravuvawe so kvalitetot na

ezerata i ve{ta~kite akumulacii preku sistem od merki.

10. Vospostavuvawe na merna mre`a i

sledewe na kvalitetot na po~vata za karakteristi~ni podra~ja so registrirana potencijalna zagadenost soglasno utvrdena programa.

11. Rekultivacija na degradirani

povr{ini od povr{inskite kopovi, deponii na rudna jalovina, na topilni~ka jalovina (Jugohrom, @elezara, Topilnica, Fenimak) i pepel od termoelektrani (REK "Bitola" i "Oslomej" Ki~evo) spored prethodno utvrdena programa.

12. Rekultivacija na deponii za

komunalen cvrst otpad i "divi" deponii, osobeno na podra~jata so zagrozeni prirodni resursi (povr{in-ski i podzemni vodi, obrabotlivi povr{ini) spored prethodno utvrdena programa.

13. Rekultivacija na industriskite

deponii za opasen i {teten otpad (OHIS, "Usje", fabrika za ve{ta~ko |ubre vo Veles i dr.) po realizacijata na centralnata deponija za istiot.

14. Za{tita na {umite vo podra~jata

kraj urbanite zoni i turisti~kite centri.

15. Vostostavuvawe na sistem na merki

za za{tita vo podra~jata so utvrdena bioraznovidnost, pred sé vo nacionalnite parkovi, prirodnite rezervati i vo podra~jata na opstanok na rastitelni i `ivotinski vidovi nadvor od prirodnite rezervati.

16. Donesuvawe na nacionalen plan za

minimizirawe na sozdavaweto na otpad.

17. Utvrduvawe na optimalni re{eni-

ja za regionalno deponirawe (sani-tarno deponirawe, kompostirawe, recikla`a, inseneracija) spored vidot i koli~estvata na produciran otpad za sekoja od operativnite gravitacioni zoni soglasno so utvrdena programa.

18. Pobezbedna upotreba na toksi~ni

hemikalii. 19. Zakonot za za{tita na `ivotnata

sredina, kako ramka i oddelnite pravilnici i zakonski akti za oddelni segmenti od `ivotnata sredina i site me|unarodni zakoni i konvencii {to se doneseni, ili se vo faza na donesuvawe, }e bidat baza za efektuirawe na merkite za za{tita, kontrolata vo sproveduvaweto na zakonot, sankcioniraweto, obezbedu-vaweto na uslovi za finansirawe vo oblasta na za{titata i usoglasuvawe na regulativata so tendenciite vo Evropa so doma{nite uslovi i sostojbi.

20. Finansiskoto upravuvawe }e se

odviva na nivo na region (region za upravuvawe so `ivotnata sredina i gravitaciona zona za cvrstiot otpad).

21. Politikata }e se utvrduva vnatre

vo regionot vo dogovor me|u korisnicite na investiciite (javnite pretprijatija, proizvodnite subjekti,

146

korisnicite na uslugi i dr.) i nadle`nite upravni organi, odnosno za potrebnite investicii (so relativ-no visoki tro{oci) treba da odlu~uvaat onie {to treba da gi platat.

22. Vo sistemot na finansirawe da se

primenuva principot zagaduva~ot i potro{uva~ot pla}a.

23. Da se pottikne formirawe na

agencii {to }e pokrivaat oddelni segmenti od sredinata (cvrst otpad, vodni resursi, upravuvawe so zemji{teto, {umite i sli~no), kako faktori na organizirano i profitabilno unapreduvawe na sredinata, vo ramki opredeleni so zakon.

Kulturno-istorisko nasledstvo: 1. Utvrduvawe na granicite na

registriranite spomeni~ni podra~ja i celini.

2. Utvrduvawe na vrednostite na

evidentiranite spomenici na kulturata.

3. Odreduvawe na za{titeni

arheolo{ki zoni. 4. Izgotvuvawe na klasifikacija i

kategorizacija na kulturnoto nasledstvo.

5. Monitoring, permanentna

kontrola i nadzor na objektite so kulturno-istoriski vrednosti.

6. Sanirawe na {tetite

predizvikani na spomenicite na kulturata i istorijata, pred se na onie koi nastanaa vo poslednite nekolku godini.

5. NASOKI I ELEMENTI ZA IZRABOTKA NA PROSTORNI I URBANISTI^KI PLANOVI

Prostornite planovi na regionite, op{tinite i podra~jata od poseben interes i urbanisti~kite planovi na naselbite se usoglasuvaat so Prostorniot plan na Republikata, osobeno vo odnos na slednite elementi:

− namena i koristewe na povr{i-nite;

− dolgoro~na politika na urbani-zacija;

− mre`a na golemata (magistral-na) infrastruktura;

− mre`a na naselbi; − za{tita na `ivotnata sredina. Nasokite na Prostorniot plan na

Republikata vo odnos na namenata i koristeweto na povr{inite se sledni:

− pri izrabotkata na urbanisti~-kite planovi, povr{inite za site urbani sodr`ini treba da se baraat isklu~ivo vo ramkite na postojnite grade`ni regioni, a nadvor od ovie ramki, na povr{ini od poslabi bonitetni klasi (nad IV kategorija);

− naso~uvawe na izgradbata na vikend zoni, zemjodelski i drugi objekti samo vo onie podra~ja koi so prostornite planovi od ponisko nivo }e bidat opredeleni za tie celi.

Vo odnos na dolgoro~nata politika na urbanizacija, osnovnite nasoki na Prostorniot plan se odnesuvaat osobeno na:

− zaedni~ko koristewe na prostorot i sinhronizirana izgradba na infrastrukturnite sistemi vo edinstveni koridori;

− primena na principi na naso~e-nata urbanizacija za dostignuvawe na pribli`no ednakvi uslovi za `iveewe i rabota na celata teritorija;

− izbor i raspored na stopanskite aktivnosti soglasno so prirodnite

147

uslovi, raspolo`ivata rabotna sila i postojnite stopanski kapaciteti;

− sozdavawe mo`nosti za otvorawe novi rabotni mesta vo naselbi i podra~ja kade treba da se zadr`i postojnoto naselenie i da se naso~at migraciite;

− distribucija na kapacitetite od javnite funkcii soglasno so potrebite na naselenieto zaradi namaluvawe na razlikite vo opremenosta so istite;

− organizacija na teritoriite na naselbite isklu~ivo na prostori koi dosega ne se iskoristeni za urbani celi i na prostori koi so urbanisti~-kite planovi se rezervirani za novi, glavno, stopanski aktivnosti, a sé u{te ne se prevedeni kon novata namena;

− usoglasuvawe na gustinite na naselenost, izgradenost i spratnost, zaradi po~ituvawe na principite na humano `iveewe i racionalna eksplatacija na prostorot i urbanite sodr`ini i soglasno so site vidovi na za{tita.

Vo domenot na golemite infrastrukturni sistemi, nasokite koi gi dava Prostorniot plan na Republikata se odnesuvaat na osnovnata mre`a od zna~ewe na Republikata. So prostornite planovi na regionite infrastrukturnata mre`a da se koncipira soglasno so postojnata mre`a, so koja }e formira edinstven sistem. Ova se odnesuva na mre`ata na regionalni i lokalni patni pravci, mre`ata na lokalni gasovodi i dalnovodi od 110 KV i pomali. Site ovie mre`i }e se izgraduvaat soglasno so potrebite na dadenoto podra~je i mo`nostite na osnovnata mre`a.

Vo odnos na sistemot na naselbite, prostornite planovi od ponisko nivo treba da se usoglasat so Prostorniot plan na Republikata, imaj}i gi predvid vkupniot populacionen poten-

cijal na Republikata i politikata na naso~enata urbanizacija.

Osnovnata mre`a na naselbi treba da se razviva na toj na~in {to sekoja op{tina, soglasno so sopstvenite specifi~ni uslovi, dadenata mre`a }e ja diferencira vo potstepeni za da se precizira opredelena funkcionalna osobenost. Ova osobeno se odnesuva na konurbacii, dvojni gradovi i naselbi na prostori so podobra infrastruk-turna izgradenost, kade e racionalno da se predvidat odredeni zaedni~ki sodr`ini i objekti koi sekoja poedine~na naselba ne mo`e da gi opravda.

Vo oblasta na za{titata na `ivotnata sredina, prostornite planovi i urbanisti~kite planovi treba da se usoglasat so Prostorniot plan na Republikata na toj na~in {to, vrz osnova na re`imot na za{tita predviden so Prostorniot plan, }e se organizira raspored na aktivnosti i izgradba na objekti za da se usoglasat barawata koi gi postavuva odr`liviot stopanski razvoj i sovremenoto sfa}awe na za{titata.

Posebni merki i aktivnosti za ostvaruvawe na racionalnoto koriste-we i za{tita na prostorot, kako i posebni interesi na prostorniot razvoj se:

1. Obezbeduvawe na sproveduvawe na postojnite zakoni i propisi so koi se za{tituva prostorot, resursite i nacionalnoto bogatstvo i se organizira i ureduva prostorot so cel za vkupen razvoj, a osobeno vo odnos na:

− bespravnata gradba; − stopanisuvaweto so {umite,

zemjodelskoto zemji{te, vodite i drugo;

− za{tita na sozdadenoto i prirodnoto bogatstvo.

2. Izrabotka na stru~ni podlogi i donesuvawe na soodvetni propisi za podra~ja od poseben interes za dr`avata.

148

3. Postojnite grade`ni podra~ja treba racionalno da se koristat i za taa cel treba da se ispitaat prostornite rezervi i da se izvr{at izmeni i dopolni na va`e~kite planovi za prostornoto ureduvawe. Pro{iruvawe na prostornite grade`ni podra~ja i formiraweto na novi mo`e da se vr{i vo novite urbanisti~ki planovi vrz baza na kriteriumite opredeleni vo regional-nite prostorni planovi.

4. Nasokite i kriteriumite za ureduvawe na prostorot nadvor od grade`nite podra~ja treba da se utvrdat so pomo{ na stru~ni osnovi i upatstvata od resorite na zemjodel-stvoto, vodostopanstvoto, {umarstvo-to i za{titata na `ivotnata sredina. Osobeno vnimanie da se dade na planiraweto na infrastrukturnite koridori i objekti so prioritetno koristewe na postojnite trasi i pomalku vredni prostori.

5. Vo planiraweto na ureduvaweto na naselbite (osobeno na gradskite) i prilagoduvaweto na tie planovi na novite potrebi i inicijativi, treba da se utvrdat prostornite rezervi na oformenite strukturi i optimalnite mo`nosti na razvoj:

− da se utvrdat grani~nite kapaciteti na postojnata infrastruk-tura preku koi ostvaruvaweto bara golemi vlo`uvawa, taka {to izgradbata treba da se naso~i kon podra~ja koi ve}e se i koi mo`at da bidat opremeni so infrastruktura od soodveten kapacitet;

− da se utvrdat mo`nostite za koristewe na rabotnite zoni preku vnatre{na transformacija, moderni-zacija i podobro koristewe na prostorot i opremata, postapno da se dislociraat zagaduva~kite dejnosti od naselbite (osobeno od gradovite so turisti~ko-rekreativnite vrednosti);

− da se sozdadat uslovi za locirawe na mali stopanski edinici

vo pomalite naselbi, a osobeno semejni stopanstva na retko naselenite podra~ja;

− turisti~kite sodr`nini treba da se planiraat koordinirano i usoglaseno so nasokite od Prostorniot plan i toa zadol`itelno nadvor od podra~jata so za~uvani prirodni vrednosti i za{titeni delovi na prirodata;

− revitalizacija na istoriskite celini so vnesuvawe na soodvetni sodr`ini i za{tita na vrednostite.

6. INSTITUCIONALNO - ORGANIZACIONA I NAU^NO - ISTRA@UVA^KA PODDR[KA ZA SPROVEDUVAWE NA PLANOT

Realizacijata na Prostorniot plan na Republika Makedonija }e se vr{i od strana na specijalizirana dr`avna institucija preku:

− izrabotka, donesuvawe i sproveduvawe na prostorni i urbanisti~ki planovi;

− izgotvuvawe na uslovi za investicioni objekti koi se vo nadle`nost na Republikata i davawe mislewe pri izdavawe dozvoli za izgradba na investicioni objekti od poseben interes za Republikata;

− izgotvuvawe (poednostavuvawe) na procesot i postapkata za dobivawe na soglasnost i dozvola za izgradba na investicioni objekti nadvor od opfatot na grade`noto zemji{te;

− razvoj na informacionen sistem za prostorot (vklu~uvaj}i ja i prostorno-planskata dokumentacija);

− elaboracija na prostornite i ekolo{kite aspekti vo studii za opravdanosta na proekti od poseben interes za Republikata;

− koordinacija i izrabotka na me|udr`avni proekti od domenot na planirawe i ureduvawe na prostorot i za{tita na `ivotnata sredina koi se od poseben interes za Republikata;

149

− podgotovka na programi, politiki na razvojot, normativno-pravni propisi, normativi, standardi i drugi instrumenti za realizacija na Prostorniot plan na Republika Makedonija;

− izrabotka na drugi programi, ekspertizi, izve{tai i drugi materijali, spored barawata na dr`avnite organi i stopanskite organizacii;

− nau~ni i stru~ni istra`uvawa vo domenot na organizacijata i ureduvaweto na prostorot i naselbite, kako i `ivotnata sredina, so prioritet na:

- institucionalno-upravuva~kite, informativno-upravuva~kite i ekonomskite problemi i regulativata vo ovie oblasti;

- me|unarodnite iskustva vo regulacija na prostorniot razvoj, razvojot na naselbite i za{titata na `ivotnata sredina vo prv red, op{to-upravuva~kite, informativnite, institucionalnite, ekonomskite i metodolo{kite aspekti.

Za potrebite na realizacijata na navedenite prioriteti, neophodno e da se vospostavi institucionalna, organizaciona i informativna mre`a koja ovozmo`uva traen i sistematski transfer na informacii od okru`uvaweto koi vo ovie oblasti se relevantni za Republikata koja vklu-~uva i pribirawe i sistematizacija na nau~ni i stru~ni istra`uvawa od najrazli~ni oblasti vo zemjata i nadvor od nea.

Vo ovoj kontekst se predlagaat slednite prioriteti po oblasti:

1. Prostorni strukturi, environmen-talna ekonomija, urbana ekonomija i stopanski raste`:

− istra`uvawe na problematikata na prostornoto i urbanisti~koto planirawe na subnacionalno nivo

(regionalno, op{tinsko, lokalno itn.);

− istra`uvawe na geoprostornite faktori na Republika Makedonija vo novoto okru`uvawe;

− kriti~ko istra`uvawe na teorijata i praksata na planiraweto i razvojot na prostorot i naselbite vo Republika Makedonija;

− razvoj na metodologijata za izrabotka i evaluacija na alternativ-nite koncepti za prostornata i strukturnata rekonstrukcija na industrijata i izrabotka na soodvetni koncepcii.

2. Sistem na prostornoto i urbanis-ti~koto planirawe i metodologija na planiraweto:

− istra`uvawe na funkcionira-weto na prostorot i urbanisti~koto planirawe vo uslovi na me{ovito stopanstvo i izrabotka na kompatibilni modeli na socijalnoto, ekonomskoto, ekolo{koto i drugo planirawe;

− problemi na valorizacijata vo prostornite i urbanisti~kite planovi;

− istra`uvawe na merkite za plansko naso~uvawe na razvojot vo posebni podra~ja (pograni~ni, ridsko-planinski i dr.);

− izrabotka na metodologija za sledewe (monitoring) i ocenka na ostvaruvaweto (evaluacijata) na Prostorniot plan na Republika Makedonija.

3. Domuvawe: − izrabotka na standardi i

normativi za dr`avnoto i bankarskoto stimulirawe na subvencionirana stanbena izgradba so nivna teritorijalna diferencijacija.

4. Razvoj na selata, zemjodelstvoto i ureduvaweto na zemjodelskoto zemji{te:

− izrabotka na detalna tipologija na selskoto podra~je i naselbite;

150

− istra`uvawe na netradicionalnite formi na razvoj na selskite podra~ja i naselbi: industrijalizacija na selata so ekolo{ki povolni proekti i razvoj na potrebnata surovinska baza;

− istra`uvawa na potencijalite na selski atari vrz osnova na definirani kriteriumi;

− istra`uvawe na socio-ekonomskite dvi`ewa vo zemjodelstvoto i vo selata, vrz baza na reprezentativni anketni istra`uvawa, po regioni i za Republikata vo celost, so cel da se utvrdi vlijanieto na agrarnata politika vrz problemite vo ekonomskata, sopstveni~kata i proizvodstvenata struktura na individualnite stopanstva, kako i na poracionalnoto i poefikasnoto koristewe na zemjodelskoto zemji{te;

− istra`uvawa za potrebite na izrabotka i realizacija na programite utvrdeni so ovoj Plan.

5. Za{tita na `ivotnata sredina: − izrabotka na studii za vlijanie

vrz `ivotnata sredina vo prostornoto i urbanisti~koto planirawe;

− razvoj na biolo{ki i bioin`enerski metodi za za{tita na `ivotnata sredina i obnova na zagrozenite podra~ja;

− postapka za tretman na opasni materii, kriteriumi i metodologija za izbor na lokacii za deponii;

− istra`uvawe na ekolo{ko-prostorniot kapacitet za razvoj na opredeleni podra~ja vo Republikata, i toa prioritetno za: ekolo{ki najvrednite, najso~uvanite podra~ja (nacionalni parkovi i drugo), podra~jata so najgolema koncentracija na naselenie i aktivnostite i podra~jata so najgolemi prostorni potencijali za razvoj.

7. SLEDEWE NA REALIZACIJATA NA PLANOT I OCENKA NA OSTVARUVAWATA

Zaradi efikasna realizacija na Prostorniot plan va`no e da se obezbedi:

− me|uresorska koordinacija i usoglasuvawe na interesite vo prostorot;

− kadrovska i organizaciona opremenost na dr`avnata institucija zadol`ena za sproveduvaweto na Prostorniot plan ;

− organizacija na informacionen sistem;

− kartografski podlogi za prostorni planovi od ponisko nivo;

− sistematizacija na podatocite za prostorot po regioni i prostorni celini utvrdeni so Planot.

Sledeweto na realizacija na Prostorniot plan }e go vr{i izgotvuva~ot na Planot vrz osnova na posebna programa.

Paralelno so donesuvawe na Pla-not, vo ramkite na dr`avnata institu-cija }e se oformi informativen centar.

Za sledeweto i ostvaruvaweto na Prostorniot plan na Republika Makedonija, nadle`nata institucija, edna{ godi{no }e podnesuva izve{taj do Sobranieto na Republika Makedonija.

8. INFORMACIONEN SISTEM ZA PROSTORNO PLANIRAWE NA REPUBLIKATA

Za potrebite na realizacijata na Planot, kako i za potrebite na prostornoto i urbanisti~koto plani-rawe na drugi nivoa na upravuvawe, neophodno e da se pristapi kon sistematska rabota za voveduvawe i razvoj na me|usebno usoglasuvawe na prostorniot informacionen sistem i informacionen sistem za `ivotnata sredina.

151

So konceptot za razvoj na informativniot sistem treba da se definiraat slednite elementi:

1. Obem i kvalitet na informative-nite potrebi za razni vidovi prostorni i urbanisti~ki planovi i programi za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina, zavisno od raznite vidovi na upravuvawe.

2. Kriteriumi za razvoj na INDOK slu`bi vo ramkite na informativniot sistem za prostorot/`ivotnata sredina.

3. Metodolo{ka ramka za komunici-rawe pome|u INDOK slu`bite vo ramkite na sistemot, kako i za komunicirawe so drugi informacioni sistemi i mre`i.

4. Proekt za kadrovsko (vklu~uvaj}i i programa za edukacija na stru~niot kadar i korisnicite na sistemot), tehni~ko i programsko opremuvawe na informativniot sistem za prostorot.

So navedenite proekti treba da se utvrdi na~inot na redizajnirawe na postojnite mre`i na podatoci koi prostorno, urbanisti~ki i ekolo{ki se relevantni (razni evidencii, sta-tistika, registri, katastri, sistemi na monitoring itn.) zaradi obezbedu-vawe na nivnata kompatibilnost so prostornite, urbanisti~kite i eko-lo{kite kriteriumi. Potrebnite mo-difikacii vo taa smisla treba da se

elaboriraat spored slednite kriteriumi:

− avtonomnite i parcijalnite mre`i na podatoci da se povrzat vo edinstvena celina {to podrazbira digitalna obrabotka;

− postojnata resorna orientacija, celi, sodr`ina i dr. da se modificiraat spored potrebite na srodnite sistemi na podatoci;

− redundancata (povtoruvaweto na golem broj na isti karakteristiki vo pove}e sistemi) da se svede na toleranten minimum;

− obezbeduvawe sistem i na~in na kontrola i utvrduvawe na verodostoj-nosta na digitaliziranite podatoci;

− utvrduvawe na~in na ~uvawe i obezbeduvawe na soodvetni grupi na podatoci preku evidencija i opredeluvawe na na~inot na pristap do istite;

− izrabotka na programa za trajno i sistematsko a`urirawe na podatoci;

− sodr`inata na bazata na podatoci i sistemite na indikatori da se soobrazat so novite potrebi, soglasno potrebite za obezbeduvawe na stru~ni informacii za odlu~uvawe za razvojnite planovi, programi i proekti.

152

IV. EVROPSKI I REGIONALNI DOKUMENTI NA ODR@LIV PROSTOREN RAZVOJ I DRUGI REGIONALNI INICIJATIVI, PROEKTI I PROGRAMI

Glavni evropski politiki

Za razbirawe na evropskata politika vo oblasta na prostorniot razvoj, koja e edna parcijalna politika, va`en e nejziniot odnos kon glavnite evropski politiki. Glavnite evropski politiki spored Unity, Solidarity, Diversity for Europe, its People and its Territory, 2001; Edinstvo, solidarnost i raznovidnost za Evropa, nejzinite `iteli i teritorijata se:

- Politika na konkurencija, - Zaedni~ka zemjodelska politika, - Vrabotuvawe, ~ove{kite resursi,

razvoj i kohezija, - Politika na za{tita na `ivotnata

sredina, - Regionalna politika, - Politika na istra`uvawa i

razvojot, - Soobra}ajna politika, - Energetska politika, - Politika na pretpriema{tvo za

sredni i mali pretprijatija, - Zaedni~ka politika vo oblasta na

ribarstvo

Od site navedeni politiki, najgolemo vlijanie vrz prostornoto planirawe na razvojot i teritorijalno ureduvawe na Evropskata Unija i celiot kontinent, imaat tri politiki, te. politika na za{tita na `ivotnata sredina, regionalnata politika i soobra}ajnata politika.

Perspektiva na prostorniot razvoj na Evropa (ESDP) i evropskite regionalni proekti vo oblasta na planirawe na prostorniot razvoj

ESDP e donesena so posebna rezolucija 1999 g. Toa e prv formalen dokument vo oblasta na planiraweto

na prostorniot razvoj vo Unijata od 1989 g., koga e donesena odluka za podgotovki na evropskata strate{ka ramka vo domenot na planirawe na prostorniot razvoj, odnosno koga Evropskata unija i Evropskata komi-sija otpo~nale da sorabotuvaat vo ovaa oblast. Ovoj dokument pretstavuva novost vo taa smisla {to vo nego odr`livosta ne se smeta samo kako envajronmentalno prifatliv ekonom-ski porast i razvoj (an environmentally acceptable economic development), tuku i kako prostorno uramnote`en razvoj (a balanced spatial development). Osven toa, vo ovoj dokument na eden nov na~in se nastojuva na usoglasuvawe na odlukite od razli~ni sektori spored zaedni~ka prostorna matrica, za {to se koristi izrazot "sektorsko planirawe so prostorni posledici" (spatially effective sector planning). Vo Hanover, vo septemvri 2000 god., na 12. sednica, doneseni se Vode~kite principi za razvoj na evropskiot kontinent (Guiding principles for Sustainable Development of the European Continent). Tie ne se pravno obvrzuva~ki, no vo niv e naglaseno zna~eweto na terito-rijalnata dimenzija vo ostvaruvawe na ~ove~kite prava i demokratijata. Nivnata cel se sostoi vo definirawe na merki i politiki na prostorniot razvoj so ~ija pomo{ lu|eto vo site dr`avi ~lenki }e ostvarat prifatliv `ivoten standard, {to se smeta kako eden od bitnite preduslovi za stabi-lizacija na demokratskite procesi i strukturi vo regionite i gradovite vo Evropa, odnosno nivnoto aktivno u~estvo vo procesot na evropskata integracija i demokratizacija.

Vode~kite principi koi se usvoeni vo Hanover pretstavuvaat eden

153

dokument ~ija cel e ostvaruvawe na seevropskiot odr`liv razvoj.

Donesuvawe na ESDP i srodni dokumenti e, me|u ostanato, manifestacija na obnoven interes za strate{ki pristap kon organizacija na urbaniot i regionalen prostor vo Evropa (na razni nivoi), {to vsu{nost e naso~eno kon kvalitetot na prostorot i negovata osnovna i bitna kulturolo{ka dimenzija. Na toj na~in, ESDP e rezultat na promenite vo teorijata i praksata na evropskoto planirawe.

Sepak, ESDP e svoeviden "kroven" dokument, vo toa {to ima namera da bide do odreden stepen obedinuva~ki i za politikite na Evropskata unija (politika na zasiluvawe na konkuren-tnosta, za{tita na `ivotnata sredina, regionalna politika, soobra}ajna politika, politika vo oblasta na istra`uvawata, tehnologija i razvojot i dr.).

Vo poslednata verzija ESDP pretstavuva plansko-razvoen dokument od indikativen i integrativen vid, zna~i, eden op{t "plan/program" na supranacionalno nivo. Na toj na~in, Unijata e prv golem svetski region koj definiral zaedni~ka prostorna vizija za razvoj na svojata teritorija.

Sumarno, ESDP pretstavuva strate{ka politi~ka ramka za podobruvawe na sorabotka pome|u Evropskata komisija, dr`avite ~lenki i nivnite regioni i gradovi, odnosno za usoglasuvawe na razni politiki. So ovoj dokument e definirana edna prostorna vizija za razvoj na teritorijata na Unija, so {to ESDP e promovirana kako ramka na politikata i referenten dokument vo domenot na odr`liviot prostoren razvoj (so {to se insistira na po~ituvawe na site glavni principi na odr`livost - ekolo{ki, ekonomski, socijalni i kulturni). Iako ne e zadol`itelen, toj gi definira

politi~kite opcii i "vodi~/nasokite" za donesuvawe na odluki na site upravuva~ki nivoi (od supranacional-no odnosno evropsko, na eden kraj, preku nacionalno/dr`avno i regional-no, do lokalno, na drug) {to bi vodelo kon odr`iv i uramnote`en razvoj.

Evropska mre`a na opservatorii na prostornoto planirawe (ESPON) i drugi informati~ko statisti~ki poddr{ki

Ostvaruvawe na ESDP e podr`ano so paralelna statisti~ko-informa-ti~ka i istra`uva~ka poddr{ka pod imeto Evropska mre`a na opservatorii na prostornoto planirawe (ESPON. European Spatial Planning Observatory Network-Study Programme on Europen Spatial Planning), koja e pokrenata od Evropskata komisija i vladite na dr`avi ~lenki na Evropskata unija 1998 g. i potoa realizirana vo tekot na slednite dve godini na istra`uvawe. Ovaa programa prodol`uva vo periodot 2002-2006 g. vo ramkite na INTERREG III B.

Programata e pokrenata so cel da se identificiraat mo`nite institu-cionalni, pravni, administrativni i finansiski parametri za mre`a na istra`uva~ki institucii koi bi bile sobrani vo ramkite na ESPON. Istra`uvawata baziraat na koristewe na pove}e desetini indikatori, koi treba da dadat opfaten, detalen i siguren uvid vo razli~nosta na komponentite na edinstveniot evropski prostor (regioni, gradovi, prostorni oski i dr.), od slednite sedum grupi: 1. Geografska polo`ba, 2. Ekonomski potencijall, 3. Socijalna integracija, 4. Prostorna integracija, 5. Optovaruvawe na zemji{teto, 6. Prirodno nasledstvo i 7. Kulturno nasledstvo.

Vo edna va`na dimenzija, celiot ovoj potfat te~e paralelno so mnogubrojnite aktivnosti na raznite

154

me|unarodni institucii i organizacii koi rabotat na razvivawe na razni sistemi na indikatori za odr`liv razvoj i tnr. "ozelenuvawe" na nacionalnite i supranacionalnite sistemi na smetkovodstvo. Me|u osnovnite vidovi indikatori (so koi se izrazuva sostojbata na sredinata i razvojot, za razlika od optovaruva-weto i odgovorot), osobeno se naglasuva va`nosta na poslednite, bidej}i tie pretstavuvaat najsigurna merka so koja mo`e da se izrazi uspeh/neuspeh na odredena politika vo oblasta na za{tita na `ivotnata sredina i odr`liviot razvoj. Pokraj ovie merki, vo nekoi dr`avi ve}e e vovedeno koristewe na na tnr. sintezni, odnosno kompozitni pokazateli, kako {to se HDI (Human Development Index), IS (Index of Sustainability) itn.

ESDP i golemi regionalni programi

Vo ostvaruvawe na poslednata od navedenite misii na ESDP, posebna i osobena uloga imaat onie regionalni inicijativi i {emi na prostorniot razvoj koi opfa}aat i poodelni zemji ~lenki na Evropskata unija i poodelni zemji kandidati za priem vo Unijata. U{te vo tekot na podgotovkite na ESDP, Evropskata komisija vo 1996 g. pokrena regionalna inicijativa pod ime INTERREG II C, so cel da se podr`i transnacionalnata sorabotka vo prostornoto planirawe na evropskite zemji i regioni (zna~i ne samo vo zemjite na Unijata). Po pove}egodi{-na sestrana sorabotka vo ramkite na razni regionalni i sli~ni programi i proekti, vo tek e zavr{uvawe na negovoto prodol`uvawe pod naziv INTERREG III B, koj, isto taka, }e bide realiziran preku niza poodelni proekti, vo ramkite na pet golemi programi koi treba da odrazat

dominantnite geografski lajtmotivi na evropskata teritorija:

- CADSES/VISION PLANET (Strategies for an integrated spatial development of the Central European, Adriatic, Danubian and South-Eastern European Space), opfa}a regioni na centralna i jugoisto~na Evropa, dunavskiot pojas i jadranskiot basen, na ~etiri zemji ~lenki na Unijata, sedum zemji kandidati za ~lenstvo i sedum zemji nadvor od unijata;

- NORTH-WESTERN EUROPE opfa}a regioni na severozapadna Evropa, od sedum zemji ~lenki na Unijata i [vajcarija;

- BALTIC SEA REGION opfa}a podra~ja na ~etri zemji ~lenki na Unijata, Norve{ka i {es drugi zemji (~etri kandidati za priem vo Unijata i pribalti~kite delovi na Rusija i Belorusija);

- ALPINE SPACE opfa}a regioni vo ~etri ~lenki na Unijata i u{te tri dr`avi (Lihten{tajn, Slovenija i [vajcarija);

- NORTH SEA REGION opfa}a podra~ja vo {est ~lenki na Unijata i Norve{ka. Vo navedenite programi definira-

ni se nekolku prioriteti koi gi izrazuvaat poodelnite ili site glavni celi od ESDP (prostornata integraci-ja, soobra}ajna dostapnost, socijalna kohezija, za{tita na prirodnoto i kulturnoto nasledstvo i dr.), specificirani vo soglasnost so dolgoro~nite celi na dadenoto podra~je.

Sodr`ina na Perspektivata na prostoren razvoj na Evropa (ESDP, European Spatial Development Perspective, Towards Balanced and Sustainable Development of the Territory of the EU)

Kako {to e navedeno, ESDP pretstavuva eden integrativen i indikativen planski dokument, vo taa smisla, {to pokraj prostornite

155

aspekti na razvojot vo potesna smisla, opfa}a i pogolem broj na drugi elementi na naj{iroko sfaten odr`liv razvoj (1), pa i vo taa smisla {to ne e zadol`itelen za zemjite ~lenki na Unijata (2). Toj }e bide ostvaren so primena na niza indirektni merki i instrumenti i toa vo onaa merka vo koja tie se podgotveni da gi prifatat i integriraat celite na evropskata politika na prostorniot razvoj vo svoite nacionalni politiki.

Osnovnite propozicii na ESDP se izrazeni vo forma na op{tite celi (1) i mo`nite politika za nivnata realizacija (2), so {to vsu{nost se naglasuva nezadol`itelniot karakter na propoziciite, odnosno pravoto na izbor na zemjite ~lenki vo odnos na nivnoto prifa}awe/neprifa}awe. Sekoja od trite osnovni op{ti celi razlo`ena e na nekolku sostavni celni propozicii, pri {to se navedeni i mo`nite politiki za nivnata realizacija:

- Policentri~niot prostorni razvoj i novite odnosi pome|u urbanite i ruralnite podra~ja, kako edna od trite osnovni op{ti celi, razlo`en e na ~etri sostavni celi (potceli): 1) Policentri~en i uramnote`en prostoren razvoj vo Evropskata Unija, 2) Dinami~ni, atraktivni i konkurentni gradovi i urbanizirani regioni, 3) Indigeni/avtohtoni, raznovidni i produktivni ruralni podra~ja, 4) Partnerstvo pome|u urbanite i ruralnite podra~ja. Za nivni nazna~eni potceli, navedeni se preku 20 mo`ni politiki.

- Vtorata osnovna op{ta cel, "ednakvost vo pristapot do infrastrukturata i znaeweto", razlo`ena e na ~etri sostavni celi: 1) Integriran pristap do podobreni soobra}ajni vrski i pristap do znaewe, 2)

Policentri~en model na razvoj kako osnova za podobra pristapnost, 3) Efikasno i odr`livo koristewe na infra-strukturata, 4) [irewe na inovacii i znaewe. Pokraj niv, navedeni se petnaeset mo`ni politiki.

- Tretata osnovna op{ta cel, "mudro upravuvawe so prirodno i kulturno nasledstvo", razlo`ena e na pet potceli: 1) Prirodno i kulturno nasledstvo kako razvoen resurs, 2) ^uvawe i unapreduvawe na kulturnoto nasledstvo, 3) Upravuvawe so vodnite resursi kako poseben predizvik na prostorniot razvoj, 4) Kreativno upravuvawe so prirodnite pejsa`i, 5) Kreativno upravuvawe so kulturnoto nasledstvo. Za imple-mentacija na ovie potceli predlo`eni se pove}e mo`ni politiki.

Regionalni inicijativi ESTIA i OSPE

ESTIA i OSPE se dve najva`ni regionalni inicijativi vo oblasta na prostorniot i urbanisti~kiot razvoj i envajronmentalnata politika i na Balkanot:

- ESTIA (European Space and Territorial Integration Alternatives, Spatial development strategies and policy integration for the South-East Europe), te., Alternativi na evropskata prostorna i teritorijalna integracija, strategija i politika na integracija na prostorniot razvoj za jugoisto~na Evropa. Vo ovoj proekt u~estvuvaa Albanija, Bugarija, Grcija, Makedonija, Romanija i SR Jugoslavija;

- OSPE (Observatory of Spatial Planning and Environment in South-East Europe), te., Opservatorija za prostorno planirawe vo jugoisto~nata Evropa, e proekt koj e

156

komplementaren na prviot. Toj gi opfa}a istite zemji, no vo nego pove}e se naglaseni aspektite na informati~kata poddr{ka na podgotovkite, donesuvaweto i sproveduvaweto na odluki vo oblasta na odr`liviot razvoj i prate~kite institucionalni i organizacioni aran`mani (te. regionalna opservatorija i mre`a na nacionalni punktovi/fokalni to~ki).

^etrite glavni celi na ovie dva proekta se:

- Komparativen opis na glavnite karakteristiki na trendovite i politikite na prostoren razvoj vo zemjite u~esni~ki;

- Istra`uvawe na barawata vo odnos na vospostavuvawe na mre`ata na nau~na, istra`uva~ka i informati~ka poddr{ka na prostorniot razvoj;

- Identifikacija na strate{kite prioriteti vo rabotata na nacionalnite i regionalnite agencii koi se nadle`ni za planirawe na prostorniot razvoj;

- Identifikacija na glavnite elementi za formulirawe na zaedni~kata ramka za integra-cija i koordinacija na politi-kata na prostorniot razvoj.

Trgnuvaj}i od nazna~enite celi, vo ramkite na dvata proekta zavr{ena e rabotata na pogolem broj na kompleksnite delovi, koi gi opfa}aat slednite glavni dokumenti:

- Perspektivi na prostorniot razvoj i planirawe (glavnite trendovi i administrativni sistemi);

- Pristapi i gledi{ta za prostor-nata struktura (monitoring i evaluacija na glavnite problemi);

- Nasoki za integrirawe na prostornite prioriteti i politi-ki (definirawe na politiki i nivnoto sproveduvawe);

- Struktura na mre`ata na regionalnata OSPE opservatorija i nacionalnite opservatorii vo oblasta na prostorot i `ivotnata sredina;

- Direktorium na agencii za prostornoto planirawe;

- Proekt i probno koristewe na internet serverot za potrebite na proektot;

- Pregled/profil na nacionalnite sistemi na prostornoto planira-we;

- Kompendium za prostornite prioriteti;

- Ramki za integracija na prostornata politika;

- Zavr{ni dokumenti na ESTIA i OSPE, koi sodr`at, pome|u ostanato, i programa za sorabotka vo ramkite razni idni proekti koi zbirno se ozna~uvaat kako ESTIA/OSPE-plus. Nazna~eni se i slednite mo`ni

oblasti na prioritetnata sorabotka; - Osnovawe na tnr. Forum za

prostorno planirawe (Spatial Planning Forum), koj treba da poslu`i kako sredi{na ekspertska i politi~ka arena vo idnite istra`uvawa i druga sorabotka, kako i pri osnovawe na regionalnata mre`a na opserva-torii vo oblasta na prostornoto planirawe (OSPE), predvideno e kako prv ~ekor vo prodol`uvawe na me|usebnata sorabotka;

- Nevrabotenost; - Podra~ja i sektori na prioritetni

investicioni programi i poekti; - Razvoj na mali i sredni

pretprijatija;

157

- Razvoj na partnerstvo pome|u privatniot, javniot i tnr. tret sektor;

- Geografski/soobra}ajno izolirani podra~ja;

- Podra~ja i sektori kade e naglasena emigracija na mlado, obrazovano i vitalno naselenie;

- Standard/kvalitet na `iveewe; - Podra~ja, odnosno sektori so

zaostanata proizvodna i druga struktura;

- Prioritetni podra~ja na "eko-eko" obnova;

- Ekolo{ki najzagadeni i prostorno najneurdeni podra~ja;

- Problemi na tnr. socijalno isklu~uvawe i deprivacija;

- Problemi na izbeglici, povratnici i sl.;

- Podra~ja so najvreden i/ili najosetliv i/ili najzagrozen biodiverzitet;

- Krajbre`ni podra~ja; - Prioritetni podra~ja za

zaedni~ko upravuvawe so vodnite resursi;

- Podra~ja so visok ekolo{ki rizik; - Specifi~ni pograni~ni podra~ja.

Vo ramkite na predlogot za idnata sorabotka, nazna~ena e i lista na mo`nite prioritetni nau~ni istra`u-vawa, ~ii rezultati bi bile koristeni kako informati~ka/soznajna poddr{ka na idnite aktivnosti na nivo na ESTIA/OSPE regioni i sostavni dr`avi, regioni i lokalni podra~ja. Se raboti za slednite oblasti na istra`uvawa:

- Teoriski, op{tometodolo{ki i primeneti metodolo{ki aspekti na planiraweto i politikata na odr`liv razvoj vo periodot na tranzicija;

- Novi institucionalni i organiza-cioni aran`mani;

- Problemi na "podelba na rabotata" (demarkacii, delimita-cii i sl.) pome|u planiraweto i

politikata, pazarnite mehanizmi i instrumenti na op{to op{testve-no upravuvawe, naso~uvawe i kontrola;

- Problemi na vertikalnata, horizontalnata i drugite koordinacii na planskite i drugi upravuva~ki odluki;

- Planska evaluacija; - Odnos na planskite vizii i

planskite implementacii; - Novi proceduri vo podgotovkite,

donesuvawto i ostvaruvaweto na planskite odluki;

- Vlijanie na privatizacijata na gradskoto zemji{te vrz izborot na novite plansko-upravuva~ki pris-tapi i sistemi;

- Op{ti i posebni pra{awa na informati~kata i druga soznajna poddr{ka;

- Format, te. sodr`ina i forma na novata generacija na dokumenti na odr`liv razvoj na supra-nacionalni, nacionalno-dr`avni i subnacionalni nivoi na planirawe;

- Istra`uvawa za potrebite na izrabotka na alternativni scenarija na razvoj na novata generacija na dokumenti za odr`liv razvoj;

- Istra`uvawe na prostorno-eko-lo{koto vlijanie na politikite od razni supra-nacionalni, nacio-nalni i subnacionalni nivoi, vrz sostojbite vo prostorot vo regionot na ESTIA/OSPE;

- Istra`uvawa za potrebite na tnr. "op{to obrazovanie za Evropa", za da se olesni i zabrza ispolnuvawe na acquis communautaire za dr`avite kandidati za priem vo Evropskata Unija.

Drugi regionalni inicijativi, programi i proekti

Pokraj koproektite ESTIA/OSPE, za razgleduvawe i definirawe na idnite

158

pravci na razvojot na Republika Makedonija od bitno zna~ewe se i golemot broj na drugi inicijativi, programi i proekti na regionalnata integracija vo ovoj del na svetot. Pomalku ili pove}e, site pretstavu-vaat odredeni "repliki" i "deriva-tivi" na raznite obidi od evropskata integraciska tradicija, no i svoevidni "eksperimenti", najprvin zaradi prilagoduvawe na pristapi i metodi soglasno so lokalnite uslovi. Iako nitu edna od ovie inicijativi ne e izvorno prostorno-envajronmentalna (kako {to toa se ESTIA i OSPE), tuka se navedeni bidej}i pove}eto sodr`at poedini elementi od ovaa oblast (na primer, od soobra}aj i telekomuni-kacii, energija, za{tita na `ivotnata sredina, regionalna sorabotka i regionalno planirawe, prostorno pla-nirawe, socijalna kohezija, odr`liv razvoj, stranski investicii i dr.):

- Centralnoevropskata inicijativa (CEI, Central European Initiative), od 1989 g., denes opfa}a 17 ~lenki (dve od Unijata, sedum ~lenki na CEFTA, ~etri zemji koi nastanale od prethodnata Jugoslavija i tri zemji od evropskiot del na biv{iot SSSR);

- Crnomorska ekonomska sorabotka (BSEC, Black Sea Economic Cooperation), so 11 ~lenki (5 balkanski zemji, 3 crnomorski krajbre`ni zemji, ~lenki na biv{iot SSSR i tri kavkaski zemji, isto taka ~lenki na biv{iot SSSR), od 1992g.;

- Centralnoevropska zona na slobodna trgovija (CEFTA, Central European Free Trade Area), osnovana 1992g., koja ima 7 ~lenki (od 1999g.);

- Konferencija za stabilnosta, bezbednosta i sorabotka na zemjite od Jugoisto~na Evropa (Conference on Stability, Security and Cooperation of South Eastern Europe),

od 1996 g., pokasno nare~ena Proces na sorabotka vo Jugoisto~nata Evropa (Southeast Europe Cooperation Process), pretstavuva edinstvena avtohtona inicijativa na samite balkanski zemji, te. prodol`enie na porane{nata multilateralna balkanska sorabotka vo periodot 1975-91g., so sedum ~lenki;

- Proces od Roajomon od 1995g., odnosno Proces na stabilnosta i dobrososedstvo vo Jugoisto~nata Evropa (Proces of Stability and good Neighboutliness in SEE), ~ii osnova~ e Evropskata Unija i vo koj u~estvuvaat pove}e desetici u~esnici od Unijata, drugi delovi na Evropa i SAD, kako i najzna~ajnite evropski organiza-cii - EU, Sovetot na Evropa i OEBS;

- SECI (Southeast European Cooperative Initiative), te. Inicijativa za sorabotka vo Jugoisto~nata Evropa, od 1996 g., pokrenata od strana na SAD, so 12 ~lenki od Balkanot i od centralna Evropa, so 5 zemji koi pru`aat poddr{ka, i pogolem broj me|unarodni organi-zacii koi u~estvuvaat vo rabota (Evropska Unija, Evropska komisi-ja, Svetska banka, Evropska banka za obnova i razvoj i Evropska investiciona banka), kako i poedini regionalni forumi;

- Pakt za stabilnosta vo Jugoisto~na Evropa (Stability Pact for SEE) (inaku dosega najambicioz-na inicijativa vo odnos na seopfatnosta, politi~koto nivo na koe e vodena i anga`iranosta na ~ove~kite, finansiskite i drugi resursi), koj e rezultat na razni obidi za pottiknuvawe na sorabot-ka na Balkanot vo periodot podolg od edna decenija. Od 1999g. e formalno del na OEBS i opfa}a pove}e desetici zemji - korisnici

159

na pomo{, a pokraj toa i golem broj na me|unarodni organizacii (UN, NATO, OECD, Sovet na Evropa itn.), me|unarodni finansiski organizacii (WB, IMF, EIB, EBRD i dr.) i regionalni inicijativi;

- Jadransko-jonskata inicijativa (AII, Adriatic-Ionian Initiative), od 2000 godina, so 4 zemji od prethodnata Jugoslavija, Albanija i dve ~lenki na Evropskata Unija;

- Dunavska komisija (Danube Commision), inaku najstarata regionalna me|unarodna organiza-cija vo toj del na Evropa (so edinaeset postojani ~lenki, od 1998 g.) i so Evropskata Unija vo status na nabquduva~;

- Rabotna zaednica na podunavski-te regioni (Working Community of Danubian Regions), ~ii 24 ~lenki se dr`avi regioni /oblasti od 11 zemji;

- Rabotna zaednica "Alpe-Jadran" (Alpe-Adria Working Community), so 19 ~lenki i nabquduva~i, dr`avi i regioni (u{te od 1978 g.).

160

KARTOGRAFSKI PRILOZI

Kartografski prikaz br. 1 Polo`ba na R. Makedonija vo opkru`uvaweto

Kartografski prikaz br. 2 Sektor:

Socio-ekonomski osnovi na Prostorniot plan

Tema: Razvojni oski i propulzivni zoni

Naslov: Oski na razvoj i slobodni ekonomski zoni

Kartografski prikaz br. 3 Sektor:

Koristewe i za{tita na prirodni resursi

Tema: Zemjodelsko zemji{te

Naslov: Reonizacija i struktura na zemjodelskite povr{ini

Kartografski prikaz br. 4 Sektor:

Koristewe i za{tita na prirodni resursi

Tema: [umi i {umsko zemji{te

Naslov: [umi po forma i odgleduvawe

Kartografski prikaz br. 5 Sektor:

Koristewe i za{tita na prirodni resursi

Tema: Mineralni resursi

Naslov: Reonizacija na mineralnite resursi

Kartografski prikaz br. 6 Sektor:

Koristewe i za{tita na prirodni resursi

Tema: Vodni resursi i vodostopanska infrastruktura

Naslov: Vodostopanska infrastruktura

Kartografski prikaz br. 7 Sektor:

Koristewe i za{tita na prirodni resursi

Tema: Energetski izvori i energetska infrastruktura

Naslov: Energetika i energetska infrastruktura - niska varijanta

Kartografski prikaz br. 8 Sektor:

Koristewe i za{tita na prirodni resursi

Tema: Energetski izvori i energetska infrastruktura

Naslov: Energetika i energetska infrastruktura - visoka varijanta

Kartografski prikaz br. 9 Sektor:

Proekcija na naselenieto i organizacija na naselenieto i dejnostite

Tema: Demografski razvoj

Naslov: Vkupno naselenie vo 2020 godina

161

Kartografski prikaz br. 10 Sektor:

Proekcija na naselenieto i organizacija na naselenieto i dejnostite

Tema: Urbanizacija i mre`i na naselbi

Naslov: Sistem na centri i prostorno-funkcionalni edinici

Kartografski prikaz br. 11 Sektor:

Proekcija na naselenieto i organizacija na naselenieto i dejnostite

Tema: Domuvawe

Naslov: Doma}instva i stanovi 1994, 2002, 2020

Kartografski prikaz br. 12 Sektor:

Proekcija na naselenieto i organizacija na naselenieto i dejnostite

Tema: Javni funkcii

Naslov: Razmestenost na javni funkcii

Kartografski prikaz br. 13 Sektor:

Soobra}aj i vrski Tema:

Soobra}ajna infrastruktura Naslov:

Soobra}ajnata mre`a

Kartografski prikaz br. 14 Sektor:

Soobra}aj i vrski Tema:

PTT, telekomunikacii i radiodifuzen sistem

Naslov: Telekomunikaciona i radiodifuzna mre`a

Kartografski prikaz br. 15 Sektor:

Za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina, prirodnoto i kulturnoto nasledstvo i razvoj na turizmot

Tema: @ivotna sredina

Naslov: Za{tita na `ivotna sredina

Kartografski prikaz br. 16 Sektor:

Za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina, prirodnoto i kulturnoto nasledstvo i razvoj na turizmot

Tema: @ivotna sredina

Naslov: Upravuvawe so cvrst otpad

Kartografski prikaz br. 17 Sektor:

Za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina, prirodnoto i kulturnoto nasledstvo i razvoj na turizmot

Tema: Prirodno nasledstvo

Naslov: Kategorizacija na prirodnoto nasledstvo

162

Kartografski prikaz br. 18 Sektor:

Za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina, prirodnoto i kulturnoto nasledstvo i razvoj na turizmot

Tema: Kulturno-istorisko nasledstvo

Naslov: Razmestenost na arheolo{ki lokacii i kulturno-istoriski spomenici

Kartografski prikaz br. 19 Sektor:

Za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina, prirodnoto i kulturnoto nasledstvo i razvoj na turizmot

Tema: Razvoj na turizmot i organizacija na turisti~kite prostori

Naslov: Turisti~ki regioni i lokaliteti

Kartografski prikaz br. 20 Sektor:

Sintezni karti Tema:

Bilans na namena na povr{inite Naslov:

Koristewe na zemji{teto

Kartografski prikaz br. 21 Sektor:

Za{tita od voeni razurnuvawa, prirodni i tehni~ko-tehnolo{ki katastrofi

Tema: Merki za za{tita od prirodni i elementarni katastrofi

Naslov: Potencijal na prirodni hazardi

Kartografski prikaz br. 22 Sektor:

Sintezni karti Tema:

Prostorno-funkcionalna organizacija

Naslov: Sistem na naselbi i soobra}ajna mre`a

Kartografski prikaz br. 23 Sektor:

Sintezni karti Tema:

Tehni~ka infrastruktura Naslov:

Vodostopanska i energetska infrastruktura

Kartografski prikaz br. 24 Sektor:

Sintezni karti Tema:

Za{tita na `ivotna sredina Naslov:

Reonizacija i kategorizacija na prostorot i za{tita

163

PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI Prostorniot plan na Republika Makedonija se nao|a vo Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe. Zakon za sproveduvawe na Prostorniot plan na Republika Makedonija }e se donese vedna{ po donesuvaweto na Planot. Ovoj Prostoren plan vleguva vo sila osmiot den od denot na objavuvaweto vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija". Broj 2004 godina Skopje PRETSEDATEL NA SOBRANIETO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA QUP^O JORDANOVSKI

164

P R I L O Z I