Pozicioniraweto na

ulogata na javnite

pretprijatija vo

javniot sektor

Javen sektor vo ekonomijata

Javen sektor vo ekonomijata

pretstavuva del od ekonomijata {to se

gri`i za obezbeduvawe na osnovnite

gra|anski, javni i socijalni uslugi i za

rakovodewe na nacionaliziranite

industrii ili onie vo javna

sopstvenost.

Javen sektor vo ekonomijata

Vo op{ta upotreba, pod javen sektor se podrazbiraat site ekonomski aktivnosti (najgolem del uslugi) - {to se sproveduvaat direktno od strana na vladinite agencii, pove}e za javna korist otkolku za profit.

Vo javniot sektor e vklu~ena cela ma{inerija na vladini kancelarii i agencii na lokalni, dr`avni i nacionalni nivoa i razli~nite pretprijatija {to gi potpomagaat (policijata, protivpo`arnata za{tita, vojskata, odr`uvaweto na pati{tata, obrazovanieto i sl.)

Javen sektor vo ekonomijata

U~estvoto na javniot sektor vo razvienite ekonomii mo`e da se komparira naj~esto spored:

-brojot na lu|eto vraboteni vo javnite pretprijatija kako proporcija od vkupno vrabotenite;

-vrednosta na dobrata i uslugite proizvedeni od javnite pretprijatija kako proporcija na vkupno proizvedenite dobra i uslugi i

-udelot na javnite pretprijatija vo formiraweto na vkupniot kapital

Terminot javen (public) ima razli~ni konotacii:

1) Se koristi vo kontekst na razbirawe i prifa}awe na odredeni benificii "javni" voop{to, kako javni pati{ta, javni parkovi ili javni uslugi.

2) Se koristi i za da se opi{e sopstveni~kata karakteristika na pretprijatieto ili ~lenovite (vrabotenite).

3) Tretata smisla vo koja se upotrebuva ovoj termin e vo vrska so sopstvenosta i kontrolata.

Taka vo javnata dimenzija vleguvaat tri bitni faktori.

Javna cel

Javna sopstvenost

Javna kontrola koja podrazbira i javno upravuvawe (menaxment).

Javna cel

Opredeluvaweto na toa {to e javna cel ne e

taka ednostavno kako i kaj privatnite

pretprijatija, koi vo ekonomskoto

anga`irawe stremat kon maksimirawe na

profitot. So osnovawe na javnite

pretprijatija se nastojuvalo da se postignat

po{iroki razvojni celi vo rang na socio-

ekonomski celi. Zatoa tie se opi{uvani kako

"instrument na dr`avnata politika", so {to se

determinira menaxerskiot pristap vo javnite

pretprijatija od privatnite pretprijatija.

Javna cel

Toa zna~i deka definiraweto na javnite

celi i interesi zavisi od okru`uvaweto

i okolnostite i e razli~no od eden

ekonomski sektor do drug.

Glaven predizvik za menaxmentot na

javnite pretprijatija vo sekoja zemja so

etablirani op{testveno ekonomski

prioriteti e da gi operacionalizira

razvojnite celi.

Javna sopstvenost

Konceptot na javna sopstvenost podrazbira sopstvenost na pretprijatieto od institucija na javna vlast.

Sopstveni~koto pravo mo`e da bide izrazeno preku direktno vodewe na pretprijatieto ili preku akcionerski dru{tva. Vo javnite vlasti vleguvaat centralnata vlada, vladite na dr`avite vo (federacii), lokalnite tela i avtonomnite javni institucii.

Vo slu~aj na zaedni~ki vlo`uvawa (joint ventures) kade sopstvenosta na javnite vlasti e pove}e od 50%, toga{ javniot karakter na pretprijatieto e jasno garantiran. Sepak postojat slu~ai na malcinsko u~estvo na javnite vlasti, no i taa malcinska pozicija e pridru`ena so adekvatni merki na javna kontrola i upravuvawe.

Javna kontrola

Terminot javna kontrola asocira na top

menaxerska ekipa. Taa e slednata implikacija

na javnata kontrola. Pretpostavkata deka

javniot menaxment e postaven od javnite vlasti

sozdava potreba i od javna odgovornost, koja e

mnogu pokompleksna od privatnata

odgovornost.

Toa e kompleksen fenomen vo koj vleguvaat,

ocenkata na perfomansite za multi

dimenzionalniot set na celite i ocenka na

menaxerskata akcija.

Faktori od biznis karakter

Pokraj javnata dimenzija na javnite pretprijatija, potrebna e i po~esta identifikacija na prirodata na faktorite {to go konstituiraat nivniot pretpriema~ki karakter (enterprise character). Toa se faktorite za koi mo`e da se ka`e deka se od biznis karakter. Tuka bi spa|ale:

pole na aktivnost;

koncept na vra}awe na sredstvata;

javnite versus privatnite dobra;

pazarno proizvodstvo;

dohodniot koncept;

pretpriema~kiot koncept;

konceptot na odgovornost.

Faktori od biznis karakter

Spomenatite faktori mo`at da se

sublimiraat, odnosno mo`no e nivno

izrazuvawe preku tri sublimirani

faktori, me|u koi se najva`ni slednite:

pole na aktivnost;

konceptot na vi{ok i na vra}awe na

kapitalot;

konceptot na pazarno proizvodstvo.

Celite na javnite pretprijatija poteknuvaat od fundamentalnite celi na dr`avata i op{testvoto i se determinirani od javnite celi.

Vlijanieto na specifi~nite javni interesi i javni celi na dr`avata ne koraspondiraat so privatniot interes na privatnite pretprijatija.

So cel za obezbeduvawe na dinami~en razvoj, se nalo`uva potrebata da dr`avata da ispolnuva i da odgovara na potrebite na sovremeniot razvoj, preku osnovawe na posebni pretprijatija, ustanovi koi }e se gri`at za javniot interes i koi }e gi {titat i izvr{uvaat javnite celi, koi se sprotivni ili barem dale~ni na interesite na privatniot kapital.

Javno pretprijatie e produktivno organizacionen entitet, koj e anga`iran vo aktivnosti od biznis karakter, upaten na pazar na svoi proizvodi i koj e javno poseduvan vo obem od 50 % ili pove}e.

Pod poimot javno pretprijatie podrazbirame ekonomsko prevzemawe, osobeno industriski, zemjodelski ili komercijalni koncerni, {to se vo sopstvenost (celosna ili delumna) i kontrolirani od dr`avata.

Poimot gi vklu~uva i onie „me{oviti pretprijatija” {to se pod kontrola na dr`avata.

Me{ovito pretprijatie e ona {to e vo sopstvenost i na dr`avata i vo privatni race. Ako dr`avata u~estvuva so pove}e od polovina vo kapitalot na pretprijatieto, avtomatski ima kontrola vrz istoto. Javnata sopstvenost segoga{ ne e vrzana za dr`avata.

Konceptualisti~kata definicija na javnite pretprijatija e slednava: „javnoto pretprijatie e organizacija:

-poseduvana od javnite vlasti, vklu~uvaj}i gi centralnite, dr`avnite ili lokalnite vo opseg od 50% i pove}e;

-koja se nao|a pod top menaxerska struktura od aktuelnite vlasti, koi imaat pravo da go postavuvaat vrvniot menaxment i da ja formuliraat kriti~nata politika na odlu~uvawe;

-osnovana za postignuvawe na definiran set na javni celi koj mo`e da bide i multidimenzionalen po karakter;

-posledovatelno e postavena pod sistemot na javna odgovornost;

-anga`irana vo osnovnata idea na investirawe i vra}awe na sredstvata i

-nejzinoto pazarno proizvodstvo e vo oblik na dobra i uslugi”.

Kako kriteriumi spored koi odredeni pretprijatija mo`at da se smetaat kako nacionaliziranite industrii, mo`at da se navedat slednive:

dobrata da se vo javna sopstvenost i da se dodeleni na korporacijata;

bordot da e postaven od vladata;

bordot i vrabotenite ne se civilni slu`benici;

pretprijatijata da se primarno anga`irani vo industriski ili drugi trgovski aktivnosti.

Postoi {iroko rasprostraneta

percepcija pome|u lu|eto deka

fenomenalniot raste` na javnite

pretprijatija ne soodvetstvuva{e na

ednakvo impresivnite rezultati i

performansi na takvite pretrijatija.

Takvata percepcija vlijae{e mnogu lu|e

da veruvaat deka javnite pretprijatija i

nivnite menaxeri se neefikasni.

Edna od klu~nite pri~ini za neupehot na javnite pretprijatija se dol`i na faktot {to istite imaat brojni principali, koi naj~esto imaat sprotivni celi, koi duri i nekoga{ se konfliktni pome|u sebe.

Takvata sostojba go stava menaxmentot na javnite pretprijatija vo te{ka pozicija i naj~esto gi ostava zbuneti, vo odnos na celite i zada~ite na pretprijatijata koi gi vodat. Vakvata pozicija na javnite pretprijatija, spored odredeni ekonomski {koli, pretstavuva glavna pri~ina za nivniot neuspeh i namaluvawe na nivnoto u~estvo vo nacionalnata ekonomija.

Nasproti vakvata pozicija, menaxmentot na privatnite kompanii to~no znae {to se o~ekuva od niv, a toa e maksimizacija na vrednosta na kompanijata, zgolemuvawe na vrednosta na akciite na kompanijata na pazarot ili spored starite ekonomski {koli, maksimizacija na profitot. Profitot ili porastot na vrednosta na akciite e fakti~ki signalot, koj se o~ekuva od niv i spored koj }e bide ocenuvan nivniot trud na krajot na finansiskata godina.Vo javniot sektor, od druga strana, menaxerite se ocenuvaat razli~no od razli~ni dr`avni organi i agencii i ottuka, ne postoi jasna slika vo odnos na nivnite rezultati. Toa vodi kon izbegnuvaweto na transparentnosta i sozdavawe na neizdr`liv pritisok za podobruvawe na raboteweto, koj naj~esto ne e celosno determiniran.

Spomenatiot sistem na merki naso~eni

kon podobruvawe na performansite na

javniot sektor, opfa}a razvoj ili

reforma na tri podsistemi:

informativen sistem za efikasnosta na

javnite pretprijatija,

sistem za evaluacija (procenka) na

efikasnosta na rezulatatite na

javnite pretprijatija, i

sistem na motivacija na javnite

pretprijatija.

Ekonomijata na javniot sektor treba da ovozmo`i ocenkata na rezulatatite na menaxerite na javnite pretprijatija da se vr{i soglasno celite i zada~ite koi se dadeni (opredeleni) na menaxerite na javnite pretprijatija od strana na dr`avata (kako principal). Od druga strana, mora da se potencira faktot deka, kako rezultat na faktot {to pove}eto javni pretprijatija se ili monopoli ili oligopoli, pazarnite signalni mehanizmi stanuvaat nesigurni, pa duri i irelevantni za ocenuvawe na takvite zada~i. Poradi toa, se nametnuva potreba od nivna supstitucija.

Ekonomijata na javniot sektor treba da

pronajde odgovor, odnosno da ponudi

alternativi vo odnos na ocenuvaweto na

uspe{nosta na rabotata na javnite

pretprijatija.

Ako profitot se smeta kako merka za

menaxerskata efikasnost vo privatniot

sektor, kaj javniot se javuvaat problemi

dokolku toj edinstveno se koristi za ocenka na

rezultatite. Ekonomskata literatura nudi

koncept na vkupen rezultat, odnosno eden, bi

rekle, po fer indikator, sporedeno so

finansiskata profitabilnost.

Slabite rezultati na javnite

pretprijatija ne se dol`at na

„vrodenata” slaba efikasnost na

menaxerite na javnite pretprijatija,

(dokaz za toa ima i vo na{ata zemja, kade

brojni neuspe{ni menaxeri na golemi

dr`avni kompanii, so koi postignuvaa

mnogu slabi rezultati, stanaa osobeno

uspe{ni vo sopstvenite privatni

pretprijatija).

Osnovnata pri~ina za slabite

rezultati na javnite pretprijatija se

dol`i na neuspehot na Vladata da gi

kontrolira sopstvenite agenti-

javnite pretprijatija. Za da se nadmine

takviot problem, potrebno e vladite

da sozdadat soodvetni kriteriumi za

nadgleduvawe na performansite i

efektiven instutucionalen aran`man

za implementacija na sistemot za

ocenka na rezulatatite.

„Javnoto proizvodstvo na stoki i uslugi e

ne{to od {to se sramat najgolemiot broj na

ekonomisti. Toa postoi i najverojatno }e se

zgolemuva, {to e mnogu te{ko da se objasni.

Nekoja prifatliva teorija za javniot sektor

seu{te ne e objavena.”

Postojat pove}e priodi kon ova pra{awe.

Taka, spored pristapot na politi~kata

ekonomija, goleminata i prirodata na javniot

sektor vo zemjata zavisi od klasnite interesi

na dominantnite politi~ki grupi.

Pri~ini za porast na javniot sektor

Vtora grupa na teoreti~ari

pretpostavuvaat deka Vladite se

pragmati~ni i racionalni. Tie tvrdat

deka goleminata na javniot sektor }e

raste se dodeka marginalnata korist od

takviot porast ne stane ednakov so

marginalnite tro{oci.

Navistina e nevozmo`no da se sumiraat

site razli~ni teorii. Poradi toa }e

istakneme nekoi od pova`nite pri~ini

za rast na javnite pretprijatija.

Pri~ini za porast na javniot sektor

Pove}eto vladi nemaa doverba vo privatniot

sektor i negovite sposobnosti, vo kratok

vremenski period da gi realizira celite na

vladata, koi bea fokusirani na pobrz

ekonomski razvoj. Naj~esto, privatniot

kapital vo nerazvienite i zemjite vo razvoj,

nema nitu dovolen kapital niti menaxerski

sposobnosti da prezema golemi investicii,

{to e potrebno za realizacija na bazi~ni

kapitalni investicii.

Pri~ini za porast na javniot

sektor Vakvata nedoverba kon privatniot sektor i

prote`irawe na javniot sektor se narekuva tendencija za ekonomski nacionalizam, koj ne be{e unikaten samo za zemjite vo razvoj. I drugi zemji, kako Germanija, Japonija, Korea, isto taka, ja preferiraat istata strategija. Sepak, vo zemji, kade dominantno be{e socijalisti~koto (komunisti~koto) ureduvawe, preovladuva{e ideolo{kata odbivnost kon privatniot sektor, {to rezultira{e so dominantnata uloga na javnite pretprijatija, koi trebaa da gi ostvarat celite na ekonomskiot nacionalizam. Vakvata ideolo{ka osnova rezultira{e so koncentracija na sredstvata za proizvodstvo vo racete na dr`avata, so {to se sozdava{e eden centar na nekontrolirana mo}.

Dokolku na problemot na efikasnosta na kompaniite se gleda objektivno, bez ogled na sopstvenosta (javni ili privatni), kako i bez ideolo{ki nao~ari, mora da se konstatira deka ne postoi pri~ina javnite pretprijatija da bidat pomalku efikasni od privatnite. No toga{, na {to se dol`i percepcijata za neefikasnosta na javnite pretprijatija? Navistina treba da se znae i narodnata pogovorka koja ka`uva „kade ima ~ad ima i ogan”. Toa definitivno zna~i deka ekonomijata na javen sektor, kako nauka, treba da ponudi odgovor vo taa nasoka.

Rezultati na pretprijatijata od javniot

sektor

Analizite poka`uvaat deka odnosot na bruto

profitot vo odnos na vkupnite sredstva

(ROA) na privatnite pretprijatija e daleku

povisok otkolku istiot kaj pretprijatijata

od javniot sektor (pr, Indija, 12.0, nasproti

4,0). Vakvite podatoci nesomneno odat vo

prilog na antagonistite na postoeweto na

javniot sektor.

Sepak, protagonistite za postoewe na javniot sektor nudat nekolku linii na odbrana:

- javnite pretprijatija se soo~uvaat so kontrolirani izlezni (finalni) ceni, dodeka vleznite ceni naj~esto prodol`uvaat da rastat;

- javnite pretprijatija se zadol`eni za ostvaruvawe na golem broj na nekomercijalni celi. Ottuka, nivnoto ocenuvawe, samo vrz baza na profitabilnosta mo`e da zvu~i nefer;

- javnite pretprijatija proizveduvaat razli~en miks na finalni i gotovi proizvodi, za razlika od privatnite. Pove}eto pazari kade tie nastapuvaat se pomalku za{titetni;

- vo nekoi zemji javniot sektor e mnogu pomlad i poneiskusen od privatniot, {to vlijae na negovata efikasnost;

Kako glavna pri~ina za takvite rezultati,

kako {to ve}e istaknavme, obi~no e

agentskiot odnos, koj postoi koga ednata

strana (agent) raboti vo korist na drug

(principal). Dvete strani mo`at da imaat

razli~en interes, no potencijalot za pogolemi

dobivki (profiti) za dvete strani, gi

stimulira da bidat kooperativni. Za da se

realiziraat takvite potencijalni dobivki, se

baraat posebni aran`mani, so koi bi se

stimuliral agentot da se odnesuva na takov

na~in, so {to }e go maksimizira bogatstvoto

na principalot.

Odnosot pome|u javnoto pretprijatie

i vladata e klasi~en primer na

agenciski odnos. Javnite pretprijatija

se ~isti agenti na vladata. Tie se i

sozdadeni od vladata za realizacija na

razli~ni celi. Vsu{nost, naj~esto

celite na javnata politika na vladata

se realiziraat od strana na javnite

pretprijatija.

Sepak, naj~esto toa ne se slu~uva,

odnosno analizite poka`uvaat deka

najgolemiot del od javnite pretprijatija

se odnesuva nekontrolirano i poka`uva

slabi rezultati. Mnogu od takvite

analizi za razo~aruva~kite rezultati na

javnite pretprijatija zaklu~uvaat deka

neefikasnosta i/ili al~nosta na

menaxerite na javnite pretprijatija

(agenti) se osnovnite pri~ini za ovoj

problem.

Drugo popularno objasnuvawe e

nedostatok na avtonomija, kako pri~ina

za neuspehot na javnite pretprijatija.

Obvinuvaweto za vakviot problem e

naso~eno kon vladata (principalot).

Dvete grupi na pri~ini za slabite rezultati na

javnite pretprijatija mo`at da se ocenat kako

pogre{no naso~eni. Neefikasnosta na

menaxerite na javnite pretprijatija ne e

pri~ina tuku simptom na mnogu poseriozniot

problem - “virtuelnata abdikacija” na

vladata na nejzinata uloga na principal vo

odnos na agentite (javnite pretprijatija).

Pove}eto vladi ne gi teraa svoite javni

pretprijatija na ot~etnost vo odnos na

rezultatite od rabotata. Pra{aweto na

avtonomijata e, isto taka, diskutabilno.

Kade e problemot? Mo`eme da konstatirame deka, osven vladata (kako principal), site drugi u~esnici se odnesuvaat i deluvaat kako {to i se o~ekuva, so edinstvena cel - maksimizarawe na sopstveniot interes. Vo javnite pretprijatija, takvoto nastojuvawe za zgolemuvawe na individualnoto bogatstvo vodi kon izbegnuvawe na rabotata, korupcija, prevrabotenost, zagubi, {tetni dogovori i sl. Ova se i glavnite pri~ini za slabata profitabilnost na javnite pretprijatija.

Vakvata lo{a sostojba na rabotite kaj javnite pretprijatija nema ni{to zaedni~ko so “vrodenata” priroda na menaxerite na javnite pretprijatija. Isti takvi posledici }e se slu~at ako akcionerite na privatnite pretprijatija prestanat da gi nadgleduvaat menaxerite na nivnite pretprijatija.

izbegnuvaweto na vladata da si ja vr{i

ulogata na principal proizleguva od

proliferacijata na principali

postoewe na pove}ekratni principali,

so ~esto konfliktni interesi i `elba za

kontrola vrz javnite pretprijatija.

Edinstveno re{enie za problemot na slabata efikasnost na javnite pretprijatija se nao|a vo “vra}aweto” na vladata vo pozicija na principal. Toa nalaga akcija na dva {iroki fronta:

prvo, vladata treba da se odlu~i i da gi usvoi kriteriumite za monitoring na javnite pretprijatija;

vtoro, vladata treba da pronajde kontrolni mehanizmi, so soodvetni stimulativni merki za da gi motivira agentite (javnite pretprijatija) da gi po~ituvaat takvite kriteriumi na vladata.

Vo odnos na pra{aweto na kriteriumite za uspe{nost na edno pretprijatie, da trgneme od finansiskata uspe{nost (profitabilnost). Baraweto od javnite pretprijatija da bidat finansiski uspe{ni ne e sekoga{ sosema ispravno. Najsoodvetno e da se izvr{i podelba na pretprijatijata od javniot sektor na dve grupi. Grupata na javni pretprijatija od koi se o~ekuva da pravi profit treba da se tretira kako bilo koe komercijalno pretprijatie i da se ocenuva samo vrz osnova na profitabilnosta. Sepak, od pove}eto javni pretprijatija se o~ekuva da ostvaruvaat i odredeni ne-komercijalni celi. Vo takvata grupa vleguvaat pogolem broj na javni pretprijatija. Tuka i le`i predizvikot za vladata.

Su{tinata na takvite napori na vladata mo`e da se opi{e kako beznade`en obid za pronao|awe na eden univerzalen kriterium, koj bi bil primenliv na site javni pretprijatija, koj voedno bi pretstavuval „pandan” na profitot vo privatniot sektor. Privatniot sektor ima samo edna cel- „da pravi pari”, dodeka javniot sektor ima pove}e. Ottuka, ne postoi analogija.

Kako i da e, dodeka kriteriumite za ocenka na rezultatite na razli~ni javni pretprijatija mo`at da bidat razli~ni, tie moraat da imaat barem eden zaedni~ki element. Kriteriumite moraat da bidat “fer” kako sprema menaxerite, taka i sprema dr`avata

Vo odnos na prviot uslov, kriteriumot mora da bide takov da korespondira samo so onie raboti i proceduri koi menaxerot na javnite pretprijatija mo`e da gi kontrolira. Taka, ako se analizira edna delovna godina i ako vo nea se konstatira slabost (neuspeh), mora da se znae da li toa e rezultat na faktorite koi menaxerot mo`e da gi kontrolira. Obi~no, visokiot porast na vleznite ceni i konstantnite (zamrznati) izlezni ceni pretstavuvaat islustracija na takviot fenomen. Re{enieto na vakviot slu~aj se pravi so procenka na rezultatite na menaxerskoto rabotewe po konstantni ceni.

Sli~no, menaxerite ne smeat da se ocenuvaat i nagraduvaat za nekoja aktivnost so koja se podobruvaat kriteriumite, no po cena na nacionalnoto bogatstvo. Taka na primer, naj~esto javnite pretprijatija se ocenuvaat spored kriteriumot na iskoristuvawe na kapacitetite. Spored toj kriterium, postoi mo`nost menaxerot na javnoto pretprijatie da poka`uva zna~itelno podobruvawe vo stapkata na iskoristuvawe na kapacitetite, so ednostavno odlo`uvawe na odr`uvaweto na ma{inite. Takvata aktivnost mo`e da bide {tetna za op{testveniot kapital. Tro{okot na takvata aktivnost mo`e da bide zna~aen za op{testvoto vo celina ili za negoviot naslednik na taa funkcija, vo vreme koga menaxerot }e bide na nekoja druga pozicija.

Spomenatite aktivnosti trebaat da bidat pridru`eni so podobruvawe na kontrolata nad raboteweto na javnite pretprijatija, odnosno eliminirawe na neefikasnata organizacija, kade razli~nite ministerstva delegiraat duri i me|usebno konfliktni zada~i za javnoto pretprijatie. Naj~esto vladata treba da razmisluva za posebno formirana organizacionia edinica, koja bi gi obedinila perspektivite i bi gi ”pomirila” razli~nite interesi. Takvata agencija prvenstveno bi se gri`ela za monitoringot, dodeka planiraweto bi ostanalo na vladata i nejzinite ministerstva.