povezanost nekaterih bioloŠkih in okoljskih …
TRANSCRIPT
STAŠA JUG
POVEZANOST NEKATERIH BIOLOŠKIH IN OKOLJSKIH
DEJAVNIKOV Z GEOMETRIJSKIMI LASTNOSTMI
OTROŠKIH STOPAL
MAGISTRSKO DELO
Ljubljana, 2016
STAŠA JUG
POVEZANOST NEKATERIH BIOLOŠKIH IN OKOLJSKIH DEJAVNIKOV Z
GEOMETRIJSKIMI LASTNOSTMI OTROŠKIH STOPAL
MAGISTRSKO DELO
MENTOR: doc. dr. Gregor Starc, prof. šp. vzg.
Ljubljana, 2016
Izjavljam, da je magistrska naloga z naslovom POVEZANOST NEKATERIH BIOLOŠKIH IN
OKOLJSKIH DEJAVNIKOV Z GEOMETRIJSKIMI LASTNOSTMI OTROŠKIH STOPAL rezultat
lastnega raziskovalnega dela.
Staša Jug
Zahvaljujem se mentorju dr. Gregorju Starcu za strokovno pomoč in nasvete, vsem
merjencem za sodelovanje pri meritvah ter družini za razumevanje in podporo.
POVEZANOST NEKATERIH BIOLOŠKIH IN OKOLJSKIH DEJAVNIKOV Z GEOMETRIJSKIMI
LASTNOSTMI OTROŠKIH STOPAL
Staša Jug
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, 2016
Število strani - 110; število tabel - 35; število slik - 23 ; število virov - 138
IZVLEČEK
V magistrski nalogi so bili obravnavani potencialni dejavniki pri razvoju otroškega stopala.
Namen raziskave je bil na podlagi meritev s fotopedoskopom ugotoviti nekatere
geometrijske značilnosti stopal 7 do 15 let starih otrok in njihovih staršev (91 otrok, 88
staršev, 44 družin) obalne osnovne šole ter primerjati njihovo medsebojno povezanost.
V raziskovalni nalogi so bile obravnavane predvsem geometrijske lastnosti stopala (Clarkov
kot in kot zvrnjenosti stopala), ki lahko ob večji izraženosti povzročajo bolečine, vplivajo na
gibalne vzorce in poškodbe. Bivariatne povezanosti Clarkovega kota z obutvijo otroka z vidika
podprtosti stopalnega loka, športno/gibalno dejavnostjo in razmerjem telesna višina/telesna
masa otroka nismo našli. S pomočjo linearne regresije ni bila ugotovljena statistična
značilnost modela na osnovi zgoraj naštetih prediktorjev.Ugotovljena pa je bila povezanost s
starostjo otrok, in sicer se le-ta s starostjo povečuje, in da imajo deklice v povprečju večji
Clarkov kot kot dečki. Na podlagi merske obdelave fotografij stopal otrok in staršev v
programu SolidWorks je bila določena in izmerjena razdalja T, ki določa odmik navikularne
kosti in je statistično značilno povezana s Clarkovim kotom pri otrocih, ne pa tudi s kotom
zvrnjenosti stopala. Na podlagi izmer Clarkovega kota, kota zvrnjenosti zadnjega dela stopala
in razdalje T smo ugotovili nekatere povezave med otroki in njihovimi starši.
Ključne besede: stopalo, plosko stopalo, odtis stopala, Clarkova metoda, telesne značilnosti,
stopalni lok, zvrnjeno stopalo, pedoskop.
THE CORRELATION BETWEEN CERTAIN BIOLOGICAL AND ENVIRONMENTAL FACTORS AND
THE GEOMETRICAL PROPERTIES OF CHILDREN'S FEET
Staša Jug
University of Ljubljana, Faculty of Sport, 2016
Total number of pages 110; total number of tables 35; total number of pictures 23, total
number of sources 138
ABSTRACT
The purpose of this study is to investigate the potential effects on the development of
children's feet.
Data for this research were obtained by the help of a pedoscope, which served to measure
certain geometric characteristics of children’s feet (aged 7 to 15), as well as their parents'.
The results were then compared and analyzed to establish the correlation. In total, 91
children, 88 parents and conclusively 44 families of a Littoral elementary school served as
subjects of the study.
The thesis mainly examines the geometric properties of a foot (the Clarke angle and the rear
foot pronation angle) which can result in pain, affect movement patterns and cause injuries.
The results did not support the bivariate correlation between the Clarke angle with the
footwear regarding the longitudinal arch support, sport and physical activity, and the body
height – body weight ratio. The method of linear regression was applied to the research, but
it did not confirm the statistical typicality of the model based on the listed
predictors.However, they did reveal the correlation with the children's age since it increases
with time, and proved that Clarke angle is statistically greater in girls than boys.
By using the SolidWorks program for the execution of the photographic measurements of
the subjects, a precise distance T was measured. The distance does indicate overhang of the
navicular bone and is highly statistically correlated to the child's Clark angle but not to rear
foot pronation angle. The Clarke angle measurements, rear foot pronation angle and the T
distance enabled the study to conclude some correlations between the children and their
parents.
Key words: foot, flatfoot, footprint, the Clarke method, physical characteristics, foot arch,
pronation, pedoscope.
KAZALO
1. UVOD ............................................................................................................................................. 13
1.1. FUNKCIONALNA ANATOMIJA IN FUNKCIJA STOPALA ................................................................ 14
1.1.1. Kosti stopala .................................................................................................................. 14
1.1.2. Sklepi in ligamenti stopala ter kinematika stopala ........................................................ 15
1.1.3. Živci in žile...................................................................................................................... 19
1.1.4. Mišice stopal in goleni ................................................................................................... 20
1.1.5. Stopalni loki ................................................................................................................... 22
1.2. PLOSKO STOPALO ....................................................................................................................... 24
1.3. METODE PREGLEDA STOPALA, MERJENI PARAMETRI ZA OCENO STOPNJE PLOSKOSTI STOPAL
TER ZVRNJENOSTI STOPALA .............................................................................................................. 29
1.4. METODE PRIDOBIVANJA POSNETKOV IN ODTISA STOPALA (FOTOPEDOSKOP) ........................ 34
2. PREDMET IN PROBLEM.................................................................................................................. 37
2.1 POTENCIALNI DEJAVNIKI PRI RAZVOJU STOPALA ....................................................................... 37
2.1.1. Starost in spol ................................................................................................................ 41
2.1.2. Športno/gibalna dejavnost in korektivna vadba ........................................................... 42
2.1.3. Telesne značilnosti ........................................................................................................ 44
2.1.4. Obutev ........................................................................................................................... 46
2.1.5. Značilnosti stopala in dednost ....................................................................................... 50
3. CILJI IN HIPOTEZE........................................................................................................................... 52
4. METODE DELA ............................................................................................................................... 53
4.1. Vzorec merjencev ....................................................................................................................... 53
4.2. Organizacija in potek meritev .................................................................................................... 53
4.3. Vzorec spremenljivk ................................................................................................................... 56
4.4. Metode obdelave podatkov ....................................................................................................... 62
5. REZULTATI ..................................................................................................................................... 63
6. RAZPRAVA ..................................................................................................................................... 90
7. ZAKLJUČEK ..................................................................................................................................... 97
8. VIRI IN LITERATURA ....................................................................................................................... 99
KAZALO SLIK
Slika 1. Kosti stopala . ............................................................................................................... 15
Slika 2. Gibanja glede na posamezne osi stopala. .................................................................... 19
Slika 3. Nekatere aktivne strukture medialnega dela stopala. ................................................. 22
Slika 4. Normalna porazdelitev teže na stopalo. ...................................................................... 23
Slika 5. Stopalni loki. ................................................................................................................. 24
Slika 6. Zasuki ob popuščanju stopalnih lokov. ........................................................................ 24
Slika 7. Statično neravnovesje in ravnovesje telesa. ................................................................ 25
Slika 8. Ocena ohlapnosti ligamentov. ..................................................................................... 30
Slika 9. Ocenjevalni list stopala. ............................................................................................... 31
Slika 10. Ocenjevalni list stopala Foot posture index 6. ........................................................... 31
Slika 11. Fotopedoskop. ........................................................................................................... 35
Slika 12. Fotopedoskop naše raziskave in analiza odtisa stopala s pomočjo programa
SolidWorks................................................................................................................................ 36
Slika 13 (a,b,c). Primeri pedoskopov. ....................................................................................... 36
Slika 14. Rentgenski posnetki stopala pri različnih starostih. .................................................. 40
Slika 15. Položaj fotoaparata za pridobitev slike zadnjega dela stopala. ................................. 55
Slika 16. Določanje Clarkovega kota ........................................................................................ 57
Slika 17. Izmera kota zvrnjenosti (Alfa) stopala. ...................................................................... 58
Slika 18. Izmera kota beta (β) v naši raziskavi za izračun kota alfa (α). ................................... 58
Slika 19. Določanje razdalje T (obdelava posnetka v programu SolidWorks). .......................... 59
Slika 20. Izmere za izračun korekcije razdalje T. ...................................................................... 60
Slika 21. Izmere Clarkovega kota otrok glede na starost. ........................................................ 70
Slika 22: Stopala otrok in staršev glede na kategorije (Clarkov kot). ....................................... 78
Slika 23. Telesna dejavnost in nedejavnost otrok glede na starost otrok (graf). ..................... 80
KAZALO TABEL
Tabela 1. Merjenci (otroci) glede na spol in starost................................................................. 63
Tabela 2. Clarkov kot levega in desnega stopala otrok.. .......................................................... 64
Tabela 3. Povprečni Clarkov kot obeh stopal otrok glede na starost in spol ter združeno. .... 65
Tabela 4. Povprečni Clarkov kot obeh stopal glede na spol otrok. .......................................... 66
Tabela 5. Statistično pomembne razlike Clarkovega kota otrok glede na starost. .................. 66
Tabela 6. Kot zvrnjenosti levega in desnega stopala otrok. ..................................................... 67
Tabela 7. Povprečni kot zvrnjenosti stopala otrok glede na starost. ....................................... 67
Tabela 8. Povprečni kot zvrnjenosti stopala otrok glede na spol. ........................................... 68
Tabela 9. Razdalja T levega in desnega stopala otrok. ............................................................. 68
Tabela 10. Vrednosti povprečne razdalje T otrok glede na starost. ........................................ 69
Tabela 11. Razdalja T glede na spol otrok. ............................................................................... 69
Tabela 12. Clarkov kot otrok (starost, spol) glede na podvzorca. ............................................ 70
Tabela 13. Clarkov kot glede na podvzorca.............................................................................. 71
Tabela 14. Kot zvrnjenosti stopala glede na podvzorca. .......................................................... 72
Tabela 15. Razdalja T glede na podvzorca. .............................................................................. 72
Tabela 16. Povezanost spremenljivk Clarkov kot in kot zvrnjenosti stopala otrok. ................ 73
Tabela 17. Povezanost spremenljivk Clarkov kot in razdalje T otrok. ...................................... 74
Tabela 18. Povezanost spremenljivk razdalje T in kota zvrnjenosti otrok. .............................. 75
Tabela 19. Povezanost Clarkovega kota, razdalje T med starši in otroki. ................................ 76
Tabela 20. Statistično pomembne povezave geometrijskih lastnosti stopal staršev in otrok. 77
Tabela 21. Povezanost izmer razdalje T med sorojenci (celoten vzorec). ............................... 79
Tabela 22. Povezanost parametrov med sorojenci iste starostne kategorije. ........................ 79
Tabela 23. Minimalne in maksimalne vrednosti telesne dejavnosti (min/teden). .................. 81
Tabela 24. Povezanost med spremenljivko povprečje Clarkov kot in OTD, NTD ter SED. ....... 82
Tabela 25. Povezanost kota zvrnjenosti stopala in OTD, NTD ter SED. ................................... 82
Tabela 26. Predšolska in šolska obutev otrok. ......................................................................... 83
Tabela 27. Povezanost med spremenljivko povprečni Clarkov kot otrok in predšolska ter
šolska obutev na podlagi podvzorcev. ..................................................................................... 84
Tabela 28. Porazdelitev merjencev (otrok) glede na ITM (kg/m2) kategorije. ......................... 85
Tabela 29. Povezanost spremenljivk povprečje Clarkov kot in ITM otrok. .............................. 86
Tabela 30. Linearna regresija (vzorec 7-9 let). ......................................................................... 87
Tabela 31. Prikaz izbranih prediktorjev (vzorec 7-9 let)........................................................... 87
Tabela 32. Linearna regresija (vzorec 10-15 let). ..................................................................... 88
Tabela 33. Prikaz izbranih prediktorjev (vzorec 10-15 let). ..................................................... 88
Tabela 34. Razdalja T in Clarkov kot staršev glede na spol. ..................................................... 89
Tabela 35. Izmere Clarkovega kota in razdalje T levega in desnega stopala staršev. .............. 89
13
1. UVOD
Otroškemu stopalu je v raziskovanju, medicinski ter kineziološki obravnavi posvečenih veliko
raziskav. Večinoma raziskave obravnavajo morfološke značilnosti v povezavi z rastjo, načine
merjenja in tehnologijo pridobivanja podatkov ter raziskovanje vplivov na razvoj stopala. V
povezavi s slednjim drugo največje področje raziskovanja predstavljajo deformacije stopal in
njihov vpliv tako na razvoj, vrste in pogostost poškodb ter vpliv na različne gibalne vzorce.
Kljub vsem raziskavam na tem področju pa še naprej ostajajo odprta vprašanja ter v poskusih
preventive mnoge polemike.
Seštevek velikega števila enostransko usmerjenih raziskav na tem področju nam daje
možnost širšega pogleda na problem pri proučevanju stopala posameznika. Glede na
spoznanja preteklih raziskav, ki ugotavljajo in zajemajo posamezne predvideno bistvene
dejavnike in povezave, želimo obravnavano temo z vidika posameznika proučiti bolj celostno
in tako vključiti tudi manj raziskan segment povezave starši-otroci ob vključitvi ostalih
potencialnih dejavnikov.
Magistrska naloga je razdeljena na dva dela, in sicer na teoretični ter raziskovalni del.
Teoretični del zajema poglavja o funkcionalni anatomiji stopala, značilnostih in
nepravilnostih v razvoju. Del naloge namenjamo metodam pridobivanja podatkov in
geometrijskim značilnostim, med katerimi se omejujemo na parametre, ki se najpogosteje
uporabljajo za določanje ploskosti in zvrnjenosti stopala (Clarkov kot, kot zvrnjenosti in
razdalja T) in ki lahko ob večji izraženosti povzročajo bolečine, vplivajo na gibalne vzorce in
poškodbe (Lee in Hertel, 2011). Skozi poglavja navajamo obstoječe raziskave, ki so
pomembna teoretična izhodišča naloge ter temelji postavljenih hipotez. V sklopu
raziskovalnega dela smo poleg povezave starši-otroci (sorojenci) ugotavljali razlike v
posameznih parametrih stopala med spoloma ter povezanost s starostjo, telesnimi
značilnostmi in telesno dejavnostjo otrok ter vrsto obutve glede podprtosti stopalnega loka.
V magistrskem delu smo skušali iskati odgovore na vprašanja, s katerimi se vsakodnevno
srečuje športni pedagog pri svojem delu, z vidika celostne telesne obravnave otroka.
14
1.1. FUNKCIONALNA ANATOMIJA IN FUNKCIJA STOPALA
Vse telesne strukture omogočajo človeku, da deluje kot edinstvena fiziološka celota. Pri tem
ima stopalo pomembno vlogo. Človeško stopalo je skrajni del spodnjega uda, ki služi opori,
ravnotežju in gibanju. Sega od skočnega sklepa do konca prstov. Stopalo delimo na dve
strani, in sicer na hrbtišče ter podplat stopala. Hrbtišče je zgornja stran stopala, ki sega od
gležnja do vrha prstov, na notranjem in zunanjem delu pa do roba stopala. Podplat je
spodnja površina stopala, ki je v stiku s podlago (Burnie, 1999; Travnik, 1998). Stopalo deluje
kot celota na način, da se prilagaja podlagi, prenaša telesno maso in ublaži udarce med hojo
in tekom, za kar skrbijo stopalni loki, ki so za celovito funkcionalnost stopala ključnega
pomena (Keros in Pećina, 1971).
Človeško stopalo ob rojstvu doseže 40 % končne dolžine stopala. V prvem letu starosti je rast
najhitrejša. Od tretjega leta dalje pa je rast nekoliko počasnejša in enakomerna do obdobja
pubertete, ko stopalo doseže kar 90 % končne rasti (Volpon, 1994).
1.1.1. Kosti stopala
Človeško stopalo je sestavljeno iz šestindvajsetih kosti. Medsebojno so povezane s številnimi,
bolj ali manj gibljivimi sklepi. Delimo jih v tri skupine:
- kosti zgornjega dela stopala ali nartnice - sestavljeno iz sedem nartnic, ki so
razvrščene v dva dela, proksimalni in distalni del stopala. Proksimalni del sestavljata
skočnica (talus) in petnica (os calcaneus), ki se naslanjata na kosti distalnega dela
stopala. Distalne kosti: čolnasta kost (os naviculare), kvadratna kost (os cuboideum)
in tri klinaste kosti (os cuneiformis mediale, intermedium et laterale);
- kosti srednjega dela stopala ali stopalnice - kostem zgornjega dela stopala sledi pet
stopalnic (os metatarsales). Stopalnice so razvrščene od medialne strani proti
lateralni (I,II,III,IV,V);
- kosti prstov ali prstnice - prstni del stopala sestavlja štirinajst prstnic, palec ima po
dve kosti, vsi ostali prsti pa po tri kosti (Živković, 1998).
15
Slika 1. Kosti stopala (Klopčič, 2003).
Slika 1 nam prikazuje kosti stopala. Število kosti in medsebojnih stikov nam nakazuje
zapleteno delovanje stopala kot celote.
1.1.2. Sklepi in ligamenti stopala ter kinematika stopala
Kosti stopala se stikajo v več kot 30 sklepnih površinah. Sklepe lahko razdelimo v
funkcionalne sklope, in sicer: zgornji skočni sklep, spodnji skočni sklep, prečni tarzalni sklep,
intertarzalni sklep, tarsometatarzalni, metatarzalofalangealni in interfalangealni (Herman,
1998).
Zgornji skočni sklep
Bistvene funkcijie tega sklepa so prilagajanje naklonu terena v sagitalni smeri, amortizacija in
omogočanje propulzije pri hoji.
16
V zgornjem skočnem sklepu sodelujejo tri kosti: tibija in fibula, ki tvorita maleolarne vilice,
ter talus, ki je s svojo zgornjo valjasto sklepno površino vpet vanje. Približna os gibanja
poteka skozi oba maleola. Ker leži lateralni (fibularni) maleol bolj distalno in posteriorno, os
ne poteka natančno v frontalni ravnini, temveč je nekoliko poševna. V zgornjem skočnem
sklepu je fleksija (ali dorzifleksija) omejena na 20-30°, ekstenzija (ali plantarna fleksija) pa na
30-50°. Preostali sklepi v stopalu prispevajo pri dorzalni fleksiji še okoli 20 odstotkov, pri
plantarni fleksiji pa še dodatnih 5 odstotkov. Stabilnost gibanja zagotavljajo medialni in
lateralni kolateralni ligamenti, vezi med fibulo in tibijo, sklepna kapsula ter v manjši meri
tetive mišic, ki potekajo preko sklepa.
Struktura sklepnih površin v zgornjem skočnem sklepu povzroča, da se pri gibanju sklepa
dogajajo še premiki v drugih smereh, ne samo v sagitalni ravnini. Bistvene komponente za
takšen potek gibov v sklepu so naslednje:
- lateralni maleol je večji ter se končuje bolj distalno in posteriorno kot medialni;
- zgornja sklepna površina na talusu ni pravilen valj; medialni del valja poteka v
sagitalni smeri, lateralni pa poševno, tako da je sklepna površina spredaj okoli 5 mm
širša kot zadnja.
Pri dorzifleksiji stopala se morajo maleolarne klešče nekako razširiti. Tako se fibularni maleol
premakne navzad in navzven ter nekoliko navzgor ter se zasuče medialno. Ker sta medialna
in lateralna krivina trohleje na talusu različni, pa se ta kost zasuče medialno glede na tibijo.
Pri plantarni fleksiji se zgodi prav nasprotno.
Če strnemo vse prikazano, lahko za zgornji skočni sklep trdimo, da je njegovo gibanje precej
zapleteno. Bistvena je njegova gibljivost v sagitalni smeri in približna os tega sklepa skozi oba
maleola (Herman, 1998).
Spodnji skočni sklep
Je najpomembnejši sklep za izvajanje inverzije in everzije. V njem sodelujeta talus in
kalkaneus. Gre pravzaprav za dva ločena sklepa:
17
- Spodnja zadnja sklepna površina na talusu in valjasta sklepna površina na zgornjem delu
kalkaneusa; sklepni površini sta vbočeno valjasti s poševno ležečo osjo.
- Glavica talusa leži v okroglem ležišču, ki ga tvorijo sprednja sklepna površina kalkaneusa,
zadnji del navikularne kosti in med njima razpet ligament calcaneonaviculare plantare;
sklep je kroglastega tipa.
Oba delujeta kot ena funkcionalna enota, katere delovanje je v veliki meri podprto z vlekom
mišic v stopalu (Herman, 1998).
Pronacija stopala povzroči medialno obračanje goleni in preobremenitev notranje vrste
stopalnih kosti, medtem ko supinacija preobremeni zunanje stopalne vrste in je vzrok za
zunanje obračanje goleni
Združena os vseh treh gibov se imenuje Henkejeva os in poteka poševno. Vstopi
supermedialno na talusovem vratu in izstopa na posterolateralnem tuberklu kalkaneusa. Ista
os se nanaša tudi na transferzalni tarzalni sklep in tako usmerja gibanje celotnega narta pod
gležnjem (Herman, 1998).
Prečni tarzalni sklep (Chopartov sklep)
V tem sklepu sodelujejo glavica talusa z navikularno kostjo in sprednja sklepna površina
kalkaneusa z zadnjo sklepno površino na kockasti kosti. Sklep med čolničem in kocko je zelo
slabo mobilen. Stabilnost zagotavljajo naslednji ligamenti: lig. calcaneonaviculare plantare,
dorzalni talonavikularni ligament, lig. bifurcatum (ključ Chopartovega sklepa), dorzalni
kalkaneokuboidni ligament, plantarni kalkaneokuboidni ligament, ki s svojo globoko in
povrhnjo plastjo tvori del kanala za kito dolge peronealne mišice in je prav tako ključen za
ohranjanje stopalnih lokov. Najbolj gibljiv del celotne linije je talonavikularni sklep.
Oba sklepa pri gibanju vedno sodelujeta. Nemogoče je, da bi bile vse sklepne površine vedno
v popolnem stiku, zato deluje celoten subtalarni sklep kot ploski sklep. Njegovo dodatno
stabilnost omogočajo: sprednji in zadnji interosalni ligament. Teža telesa se prek talusa
prenaša natančno v osrednji del med obema interosalnima ligamentoma (Herman, 1998).
18
Intertarzalni sklep, tarsometatarzalni, metatarzalofalangealni in interfalangealni sklep
- kuneonavikularni, interkuneiformni in tarzometatarzalni sklepi; gibljivost v njih je bolj
ali manj omejena na drsenje, kar povzroča razpiranje sklepnih špranj; so ploski sklepi,
vežejo pa jih močne vezi; bistveni so za ohranjanje stopalnih lokov;
- metatarzofalangealni in interfalangealni sklepi; v primerjavi z roko so ti sklepi na nogi
slabo gibljivi. Prvi so jajčasti (kondilarni) sklepi z gibljivostjo v smereh fleksija -
ekstenzija in addukcija - abdukcija, drugi pa so enostavni tečajasti sklepi, omejeni na
fleksijo in ekstenzijo.
Gibi okoli vertikalne osi Y predstavljajo addukcijo in abdukcijo. Obseg teh gibov, izvedenih
samo v stopalu, je 35°-45°. Okoli longitudinalne osi Z pa opisujemo pronacijo in supinacijo
(Herman, 1998). Čisti gibi v stopalu so nemogoči, zato po Neumannu (2013) govorimo raje o:
- everziji (pronacija + abdukcija + dorzifleksija) in
- inverziji (supinacija + addukcija + plantarna fleksija).
19
Slika 2. Gibanja glede na posamezne osi stopala (Neumann, 2013).
Slika 2 nam prikazuje nevtralen položaj stopala in gibanje oziroma kombinacije gibanj glede
na posamezne osi.
1.1.3. Živci in žile
Človeško stopalo oživčujeta dva živca:
- končni del golenskega živca;
- končni del peronealnega živca.
20
Golenski živec oživčuje stopalo s svojimi motoričnimi ter senzibilnimi vlakni. Peronealni živec
pa oživčuje stopalo s pretežno senzibilnimi vlakni (Tomažič in Brodnik, 2006).
Najpomembnejši del žilnega sistema, ki zagotavlja prekrvavitev stopala, je zgornja stopalna
arterija, ki poteka po hrbtišču stopala in predstavlja nadaljevanje sprednje golenične arterije.
Zadnja golenična arterija pa se v predelu stopala razdeli na zadnjo in notranjo vejo zadnje
golenične arterije. Venski sistem sestavljajo štirje spleti ožilja, in sicer hrbtiščni, podplatni,
povrhnji ter globoki žilni splet. Globoki žilni splet, ki se večinoma deli na dve veni, poteka ob
ustreznih arterijah (Travnik, 1998).
1.1.4. Mišice stopal in goleni
Mišice goleni in stopala povezujejo kosti goleni ter stopalne kosti, ki omogočajo usklajeno
delovanje, oblikovanje in vzdrževanje stopalnih lokov. Glavnina mišic izvira iz zgornjega
dela golenice in se z dolgimi tetivami narašča na kosti stopala. Mišice goleni razdelimo v tri
skupine:
Prednja skupina mišic goleni: sprednja golenična mišica (m. tibialis anterior), dolga iztezalka
palca (m. extensor hallucis longus), dolga iztezalka prstov (m.extensor digitorum longus) in
tretja peronealna mišica (m. peroneus tercius).
Za dorzalno fleksijo stopala je najpomembnejša sprednja golenična mišica, ki opravlja še
addukcijo ter supinacijo stopala. Dolga iztezalka palca tudi sodeluje pri dorzalni fleksiji ter
addukciji in supinaciji, glavna naloga pa je ekstenzija palca. Poleg omenjenih je močan
dorzalni fleksor tudi dolga iztezalka prstov, ki poleg fleksije sodeluje pri abdukciji ter pronaciji.
Njegova najpomembnejša naloga pa je ekstenzija proksimalnih sklepov od drugega do petega
prsta. V prednjo skupino goleni spada še tretja peronealna mišica, ki sodeluje pri dorzalni
fleksiji stopala ter abdukciji in pronaciji stopala;
Zunanjo skupino mišic goleni tvorita dolga in kratka peronealna mišica (m. peroneus longus,
m. peroneus brevis). Obe mišici opravljata plantarno ekstenzijo ter abdukcijo in pronacijo
stopala.
21
Zadnjo skupino mišic goleni sestavlja šest mišic. Mišična skupina triglave golenske mišice (m.
triceps surae) je sestavljena iz treh mišic. Iz notranje dvoglave golenske mišice
(gastrocnemius medialis), zunanje dvoglave golenske mišice (m. gastrocnemius lateralis) in
velike mečne mišice (m. soleus). Obe mišici se združita v tako imenovano Ahilovo tetivo, ki se
narašča na petnico (os calcaneus). Velika mečna mišica opravlja plantarno fleksijo stopala,
medtem, ko dvoglava golenska mišica še fleksijo kolena.
Ostale mišice so: plantarna mišica (m. plantaris), poplitealna mišica (m. popliteus), zadnja
golenična mišica (m. tibialis posterior), dolga upogibalka palca (m. flexor hallucis longus) in
dolga upogibalka prstov (m. flexor digitorum longus). Plantarna mišica opravlja le plantarno
fleksijo stopala. Ostale mišice pa sodelujejo pri plantarni fleksiji in addukciji ter supinaciji
stopala. Dolga upogibalka palca poleg zgoraj navedenih nalog opravlja še fleksijo palca in
dolga upogibalka prstov fleksijo prstov (Keros in Pećina, 1971).
Mišice stopala sestavlja dvajset krajših mišic, ki imajo poleg gibalne funkcije tudi pomožno
funkcijo pri zagotavljanju stopalnih lokov. Razdelimo jih na dve skupini, dorzalno in plantarno.
Kot pomoč pri vzdrževanju stopalnih lokov in tako pomembne z našega vidika so v srednjem
sloju podplata kvadratna stopalna mišica (m.quadratus plantae) ter na površju kratka
upogibalka prstov (m. fleksor digitorum brevi), medialno pa odmikalka palca (m. abductor
hallucis) ter kratka upogibalka palca (m.fleksor hallucis brevis) (Kosinac, 1995).
Mišice goleni in stopala imajo z vidika statično dinamične funkcije še dodatno nalogo.
Srednjemu delu stopala nudita oporo tetivi dolge peronealne mišice in zadnje golenične
mišice, ki se križata na spodnjem tarzometatarzalnem delu stopala. Istočasno pa tudi
zagotavljata ohranjanje vzdolžnih stopalnih lokov. Ob njiju ima najpomembnejšo vlogo za
ohranjanje medialnega vzdolžnega stopalnega loka dolga upogibalka palca, ki poteka od
zadnjega dela skočnice do narastišča na palcu. Tetiva preprečuje pronacijo petnice, ker se na
njo naslanjata ploski odrastek petnice oz. opornik skočnice in glava skočnice. Prednji prečni
stopalni lok pa vzdržujejo ligamenti (metatarsi transverzum produndum) ter primikalka palca
in dolga peronealna mišica (m. peroneus longus) (Živković, 1998).
22
Že majhne spremembe v moči ali tonusu mišic lahko povzročijo velike razlike v obremenitvi
posameznih delov stopal (Herman, 1998).
Slika 3. Nekatere aktivne strukture medialnega dela stopala (Speck, 2012).
Slika 3 prikazuje pomembno lego oziroma potek nekaterih struktur pri vzdrževanju
stopalnih lokov.
1.1.5. Stopalni loki
Kosti, ligamenti in mišičje so v stopalu razporejeni tako, da tvorijo tri stopalne loke. Dva
izmed njih sta vzdolžna (medialni in lateralni) ter eden prečen. Ti stopalni loki omogočajo
prilagajanje stopala podlagi, sodelujejo pri hoji ter delujejo kot blažilci udarcev ob podlago,
preden se ti prek gležnja prenesejo na višje strukture v telesu (Herman 2006).
Najpomembnejši elementi pri oblikovanju in vzdrževanju stopalnih lokov ter stopalne
statične funkcije so kostne strukture, vezivno tkivo ter aktivno delovanje mišic goleni in
samega stopala (Herman, 2006). Elemente lahko delimo na pasivne in aktivne. Pasivnega
predstavljajo vezi in ligamenti, aktivnega pa mišice. Naloga pasivnega dela je, da skrbi za
stalno napetost loka, vendar ga ne more povečati (Šturm in Strojnik, 1986). Tako na primer
prekinitev pomembnega elementa za ohranjanje stopalnega loka, vezivne opne stopala
(fascia plantar), zmanjša togost stopalnega loka za kar 25 %. Pri statični obremenitvi stopala
kosti tvorijo medkostni »zaklep«, kar omogoča oblika kosti kot pri kamnitem mostu in tako
23
omogoča trdnost strukture. Dodatno stabilnost in hkrati fleksibilnost omogočajo mišice,
ligamenti in tetive (Speck, 2012). Najšibkejši del je sklep med talusom in čolničem, vendar je
ta del ojačan s kalkaneonavikularnim ligamentom (Neumann, 2013).
Povečanje stopalnega loka lahko povzroči le aktivni del. Oba sistema, pasivni in aktivni, sta
med seboj povezana v celoto in je njuna delitev nasilna (Šturm in Strojnik, 1986).
Pri pokončni drži prevzema v prvi fazi težo telesa skočnica in jo nato prenese in razporedi po
stopalnih lokih. V stoječem položaju je tako človeško telo oprto na tri točke v stopalu.
Sprednji dve točki opore sta glavici prve in pete metatarzalne kosti, medtem ko se zadnja
točka nahaja na petnici. Os obremenitve je pri stoječem položaju usmerjena spredaj vzdolž
tretje metatarzalne kosti, zadaj pa proti sredini grče petnice (Herman, 2006).
Razmerje obremenitve na vse tri oporne točke je enako razmerju 50: 33 :17. Iz tega sledi, da
je zadaj najbolj obremenjena grča petnice, spredaj pa se obremenitev teže telesa v večji meri
prenese na glavico prve metatarzalne kosti (Deepak, 2011).
Slika 4. Normalna porazdelitev teže na stopalo (Deepak, 2011).
Na sliki 4 je prikazano razmerje porazdelitve teže v stoječem statičnem položaju.
24
Slika 5. Stopalni loki (Bunta in Popović, 1984).
Slika 5 nam prikazuje potek treh stopalnih lokov (AC-lateralni stopalni lok, AB-medialni
vzdolžni stopalni lok, BC-prečni stopalni lok).
Če stopalo samo obremenjujemo in ne skrbimo za vzdrževanje njegovega stanja, začne
izgubljati svoje lastnosti in nastanejo degeneracije stopala. Najprej oslabijo aktivni deli,
torej mišice. Z okrepitvijo le-teh lahko povrnemo normalno stanje. Če tega ne storimo,
pride do popuščanja ligamentov in ostalega vezivnega tkiva. Zadnja faza je sprememba
sklepnih površin (Šturm in Strojnik, 1986).
Spremljanje in ocena stanja stopala je zato pomembno skozi vsa življenjska obdobja.
1.2. PLOSKO STOPALO
Deformacija nastane, ko stopalni loki pri obremenitvi izginejo ali pa se precej znižajo.
Posledično se stopalo zvrne navznoter, notranja stran gležnja se povesi. Ob tem se spremeni
težišče noge, kolena se obrnejo navznoter in predstavlja problem za celoten lokomotorni
sistem (Lee, Sung in Joo, 2009).
Slika 6. Zasuki ob popuščanju stopalnih lokov (Tracey, 2015).
25
Slika 7. Statično neravnovesje in ravnovesje telesa (Clark and Lucett, 2010).
Slika 7 Prikazuje verigo deformacij kot posledico popuščanja stopalnega loka in lahko
privede do porušenega statičnega in dinamičnega ravnovesja celotnega telesa.
Problem statičnih slabosti stopal in deformacij se pojavlja v različnih razvojnih obdobjih
življenja človeka. V primerjavi z rastjo stopala je osifikacija kosti bistveno bolj počasna, zato
je stopalo izpostavljeno pojavu deformacij, ki jih povzročijo stresni dejavniki iz okolja
(Brecelj, 1998).
Prvo kritično obdobje je obdobje prehoda gibanja otroka po vseh štirih v pokončen položaj. V
tem obdobju otroka je pomembna zadostna moč in vzdržljivost skeletnih mišic. Otrok sam
oceni pravi trenutek za začetek pokončnega gibanja, zato prav v tem obdobju obstaja
nevarnost za nastanek in razvoj statičnih deformacij. Če starši otroka silijo k hoji, lahko
izzovejo neskladnost med močjo mišic stopala in obremenitvijo, ki jo predstavlja telesna teža
otroka. Mnogo dejavnikov vpliva na to, kdaj bo otrok shodil, in sicer otrokova prizadevnost,
njegova telesna teža, spretnost pri kobacanju, zdravje, slabe izkušnje itd.
Naslednje kritično obdobje je predšolska in šolska doba do pubertete, v kateri so statične
deformacije najpogosteje posledica raznih obolenj, kot so rahitis, otroške paralize, infekcijske
bolezni. Ne gre prezreti vpliva življenjskih razmer: primerna prehrana, obuvalo in seveda
primerna gibalna aktivnost.
26
Naslednje obdobje, ki ga je potrebno omeniti, je puberteta. V njej prihaja do neskladja med
močjo stopala in možno vzdržljivostjo zaradi neskladnosti, ki nastajajo med hitrostjo rasti in
hitrostjo razvoja moči mišic skeleta v tem obdobju.
Popovič (v Pregelj, 2014) v svojem članku »Plosko stopalo - Tudi za ploske prava podpora«
navaja, da je glavni vzrok za nastanek fleksibilnega ploskega stopala predvsem v dobi
odraščanja in to obliko pripisuje predvsem preveliki obremenjenosti stopala zaradi prevelike
telesne mase in količinsko preskromne telesne dejavnosti. Zadnje obdobje pa je čas po
zaključeni rasti. V tem obdobju statične deformacije prihajajo bolj do izraza. Stopnjujejo se
zaradi opravljanja dela stoje, lahko so posledica prebolelih bolezni, nezgode ali poškodbe.
Nosečnost, klimakterij in visoka starost prav tako vplivajo na močneje izražene subjektivne
težave, saj v teh obdobjih prihaja do povečane dekalcinacije in izgube elastičnosti nekaterih
tkiv (Kosinac, 1995).
RAZVRSTITEV PLOSKIH STOPAL
O ploskih stopalih pri otrocih in tudi pri odraslih govorimo takrat, ko pride do spuščanja
vzdolžnega medialnega stopalnega loka oziroma izgube normalne obokanosti stopala
(Pehnec in Kuhta, 2006).
Glede na nastanek se plosko stopalo lahko pojavi v dveh oblikah, in sicer kot:
- prirojeno plosko stopalo,
- pridobljeno plosko stopalo.
Prirojeno plosko stopalo velja za resno deformacijo, pri kateri skočnica popolnoma
spremeni svoj osnovni anatomski položaj. Skočnica se postavi vzdolžno z golenično kostjo
ter pronira v kvadratno ter čolničasto kost, tako da se sprednji del stopalnic in nartnic
dvigne navzgor, zadnji del stopala pa zavzame ekvinusni položaj. Prirojeno plosko stopalo
spremljajo otežena hoja, izguba vseh treh stopalnih lokov ter prisotnost ran na podplatu, ki
nastanejo zaradi pritiska in obremenitve (Živković , 1998).
27
O pridobljenem ploskem stopalu govorimo takrat, ko se to pojavi zaradi različnih zunanjih
dejavnikov med življenjem. Najpogostejši dejavniki, ki so vzrok za nastanek pridobljenega
ploskega stopala, so naslednji: prezgodnja obremenitev stopala; prevelika obremenitev
(telesna masa) stopalnih lokov; predolga obremenitev stopala v stoječem položaju –
stoječi poklic; razni zlomi kosti; neprimerna obutev, ki vodi do zmanjšane gibljivosti stopala
(Živković, 1998). Ker pa se ploska stopala lahko pojavljajo kot samostojna patologija ali pa
spremljajo razna druga obolenja, sta Pehnec in Kuhta (2006) ploska stopala razdelila na
štiri oblike ploskih stopal:
fleksibilna ploska stopala;
rigidna ploska stopala;
- prirojena vertikalna skočnica;
- tarzalna koalicija;
- peronealno spastično stopalo;
- popoškodbena ploska stopala;
»Z« lomljena stopala;
ploska stopala v povezavi z drugimi obolenji.
Baebler, 1998 navaja fleksibilno otroško stopalo kot posturalno prirojeno deformacijo
(anomalijo) poleg pravih (s strukturnimi spremembami) prirojenih deformacij. Prvih je v
povprečju 2 odstotka in je zdravljenje uspešno ali pa se pojavi spontana korekcija. Drugih,
pravih deformacij je 3,6 odstotka.
Fleksibilna ploska stopala
O fleksibilnem ploskem stopalu govorimo takrat, ko je medialni stopalni lok v fazi
razbremenitve normalen, v času hoje ali stoječem položaju pa znižan z valgusirano petnico.
Fleksibilna ploska stopala se delijo v podskupine, in sicer se najpogosteje srečujemo s
fiziološkimi in asimptomatskimi stopali, nekoliko manj pa z nefiziološkimi in simptomatskimi
stopali.
Fiziološka in asimptomatska fleksibilna stopala ne potrebujejo posebnega zdravljenja,
temveč le občasne kontrole. V obdobju rasti se razvijajo v fiziološko normalno oblikovana
stopala.
28
O nefizioloških fleksibilnih stopalih govorimo, ko postanejo deformacije bolj izrazite.
Najpogostejši znaki so povečan valgus petnice ter nestabilnost talonavikularnega sklepa.
Pri simptomatskih fleksibilnih stopalih so prisotne tudi subjektivne težave. Značilnosti
simptomatskih fleksiblinih stopal so: spremenjena hoja; izbočenje glave talusa na medialni
strani stopala; povečan valgus petnice ter napeta Ahilova tetiva. Naštete znake pogosto
spremljajo še bolečine vzdolž stopalnega loka in pa v kolenskem sklepu ter področju golenice.
Glavni vzrok za odločitev za ukrepanje (pri fleksibilnem stopalu otrok) je prisotnost bolečine.
Tudi negativne spremembe v posameznih parametrih in družinska anamneza morajo biti
vzrok za obravnavo in ukrepanje, poleg prevelike telesne teže in ohlapnosti ligamentov
(Pehnec in Kuhta, 2006).
Rigidna ploska stopala
Pri tej obliki ploskih stopal je medialni vzdolžni stopalni lok sploščen v obeh položajih,
razbremenjenem in obremenjenem. Gibljivost je omejena v sprednjem in zadnjem delu
stopala. Rigidna ploska stopala delimo na prirojena in pridobljena ter na simptomatska ter
asimptomatska. V večini primerov so prisotna v povezavi z drugimi obolenji (Pehnec in Kuhta,
2006).
Ploska stopala nastajajo v treh stopnjah ali stadijih, ustrezno temu so tudi razvrščena v tri
skupine:
pes valgus / 1. stopnja - plosko stopalo prve stopnje se najpogosteje pojavlja med šolskimi
otroki. Znaki se kažejo v konveksnosti Ahilove tetive obrnjene navznoter, stopalni loki so
ohranjeni, stopalo je nekoliko v everziji, kar posledično vodi k večji obremenitvi notranjega
roba stopala. Po večurni hoji in stoječem položaju se pojavi utrujenost stopal. Upoštevati
moramo, da je to le fiziološko stanje stopala, ki se kaže kot posledica neravnovesja statično
dinamične funkcije podpornih struktur. Imenujemo ga insuficientno oziroma nezadostno
stopalo. Plosko stopalo prve stopnje je ozdravljivo, če pravočasno začnemo z
kinezioterapevtskimi vajami, terapijami in pravilno obutvijo;
29
pes planovalgus / 2. stopnja - znaki, ki veljajo za drugo stopnjo so: poudarjena konveksnost
Ahilove tetive ter valgusni položaj stopala. Mišice in ligamenti začnejo popuščati in so šibki.
Največja obremenitev je na notranjem robu stopala, zato se tudi bolečine pojavijo v
notranjem vzdolžnem stopalnem loku. Pogoste značilnosti, ki spremljajo drugo stopnjo, so:
splošna nestabilnost sklepov, hipotonija mišic, prevelika telesna masa;
pes planus / 3. stopnja - pri ploskem stopalu v tretji stopnji je notranji vzdolžni stopalni lok
popolnoma izginil. Hodi se s celotno površino stopala ter s stopalom v abdukciji. Pogosto
prihaja do bolečin in krčev v mišicah podkoleni ter razširjenih ven. V primerih, ko se mišice
hitro utrudijo, se bolečina razširi tudi do spodnjega dela hrbtenice (Kosinac, 1995).
Nepravilen položaj petnice in skočnice pri pojavu ploskega stopala lahko povzroči
neravnovesje porazdelitve sil celega telesa, saj vpliva tako na položaj golenice kot tudi
prednjih tarzalnih kosti. Izražena pronacija stopala (zvrnjenost stopala v skočnem sklepu) je
tako najpogostejši vzrok poškodb spodnjih ekstremitet, saj poruši ravnovesje nateznih sil in
pritiskov. Povzroča večji pritisk na metatarzalne kosti, poveča medialno rotacijo golenice ter
poveča pritisk na lateralne kostne strukture in mehka tkiva kolena. Z vidika dinamike telesa
najpogosteje privede do stres fraktur metatarzalnih kosti, vnetja kitnih ovojnic ali kit mišic
(Ahilova tetiva, kita zadajšnje golenične mišice, kita dolge mečnične mišice), vnetja vezivne
opne stopala (plantarne fascije), preobremenitvenega stres sindroma goleni in bolečin v
kolenu (Ravnjak, 2012).
1.3. METODE PREGLEDA STOPALA, MERJENI PARAMETRI ZA OCENO STOPNJE PLOSKOSTI
STOPAL TER ZVRNJENOSTI STOPALA
Celostna obravnava stopala mora vsebovati natančen pregled stopala in skočnega sklepa. S
pregledom se lahko tudi ugotavlja, kako morfološke spremembe v stopalu vplivajo na
funkcionalne sposobnosti skeleta kot celote. Stopalo je potrebno pregledati z vseh strani in
upoštevati njegov zgornji, sprednji, notranji in zunanji del.
30
Statično funkcijo stopala ocenjujemo v stoječem položaju, ko stopalo prevzema celotno
telesno težo, dodatna bremena in jo prenaša na podlago. Dinamično funkcijo pa ocenjujemo
med hojo, tekom ali poskoki, kjer stopalo dviga telo od podlage, se prilagaja podlagi ter
ublaži in amortizira dotikanje ter udarce s podlago (Keros in Pećina, 1971).
Nekatere metode, ki se uporabljajo pri pregledu stopala in skočnega sklepa:
- inspekcija – ogled stopala
- palpacija – otip stopala
- izmera parametrov stopala
Vizualni pregled in palpacija navadno obsegata pregled mišičnoskeletnega sistema in
gibalnega vzorca, oceno gibljivosti z iztegnjenim in pokrčenim kolenom, ob obremenitvi in v
neobremenjenem stanju. Pregled obsega tudi oceno Ahilove tetive. Ohlapnost ligamentov se
ocenjuje na podlagi Beightonove lestvice (Slika 8). V pregled se vključi tudi ocena nošene
obutve in pregled stopal družinskih članov, če je to le mogoče (Evans, 2009). Dandanes se
uporabljajo tudi preglednice (EPF-6 Foot posture Index in FFP - flatfoot clinical pathway or
proforma), ki omogočajo bolj poenoteno spremljanje in ocenjevanje razvoja stopala.
Slika 8. Ocena ohlapnosti ligamentov (Lorenz, 2014).
Gibljivost oziroma ohlapnost ligamentov se ocenjuje na podlagi petih gibov na Sliki 8 z
Beightonovo lestvico.
31
Slika 9. Ocenjevalni list stopala (Evans, Nicholson in Zakarias, 2009).
Slika 10. Ocenjevalni list stopala Foot posture index 6 (Redmond, Crosbie in Ouvrier, 2006).
Sliki 9, 10 nam prikazujeta primera ocenjevalnega lista in usmeritev ter oceno za nadaljno
obravnavo oziroma neobravnavo.
32
Najpogosteje izmerjeni parametri statične funkcije stopala so dorzalna višina stopalnega
loka, kot vzdolžnega loka, kot zvrnjenosti stopala, višina, spust (navicular height, drop, drift),
foot line test in zdrs čolnaste kosti (navicular drift) kot ocena poldinamične funkcije oziroma
medialna izbočenost (medial bulge), dolžina stopala in širina metatarzalnega predela in
petnice (Razeghi in Batt, 2002).
Na podlagi odtisa stopala se za oceno stopnje ali stadija ploskih stopal najpogosteje
uporabljajo Mayerjeva metoda, Nemška metoda, Ruska metoda, Clarkova metoda, Čižinova
metoda in Thomsenova metoda. Manj uporabljene metode pa so metode: metoda, ki sta jo
definirala Joseph in Rao, metoda A. Denisa, Valponova metoda in Valentijeva metoda.
Poleg omenjenih metod pa se za kvantitativno opredelitev ploskega stopala uporablja tudi
številne indekse stopalnih lokov. Najpogosteje uporabljeni so Chippaux Smirakov indeks,
Irwingov indeks, Cavanaghov indeks, FI – footprint indeks ter Stahelijev indeks (Pregelj,
2013).
Med najzanesljivejšimi metodami je podana izmera višine navikularne kosti in FI – footprint
indeks. Pomanjkljivost omenjenih metod z uporabo odtisa je, da se na podlagi izmer različnih
parametrov odtisa ocenjuje višino stopalnega loka. Vendar so omenjene metode ocenjene
kot veljavne meritve pri obravnavi medialnega stopalnega loka (Williams in McClay, 2000,
Menz in Munteanu, 2005, Queen, Mall, Hardaker in Nunley, 2007, Murley, Menz in Landorf,
2009).
Rentgenska slikanja, ultrazvok, MRI se največkrat izvajajo in priporočajo zaradi pojava
nespecifičnih bolečin, zmanjšane gibljivosti in načrtovanih kirurških posegov. Hkrati
omogočajo natančno primerjavo s predhodnim stanjem stopala.
Neenotnost obravnave oziroma veliko število merjenih parametrov povečuje nepreglednost
in zmanjšuje možnost primerjave rezultatov.
Zmogljivost sodobne tehnologije in računalniške analize na podlagi algoritmov v 2D in 3D
prostoru v primerjavi z ročno izvajanimi meritvami zagotavljajo pri obravnavi stopala v večini
hitrejše pridobivanje podatkov, manjšo podvrženost napakam zaradi človeškega faktorja,
natančnejše, zanesljivejše meritve, primerljivost rezultatov. V medicinski in kineziološki
33
znanosti, obutveni industriji z zahtevo po velikih podatkovnih bazah, pomanjkljivosti ročnih
meritev dajejo prednost prvim (Grčar, Šarabon, Strel, Starc, Labrovič, 2006).
Glede na predmet raziskave in dosegljivost tehnologije v primeru naše raziskave
(fotopedoskop, računalniški program SolidWorks) so v raziskovalnem delu izbrane tri
metode. Pomemben dejavnik pri izbiri metod je bila izrazitost položaja posameznih točk na
stopalu oziroma fotografiji za čim večjo zanesljivost določanja le-teh. Drugi razlog za izbor
metod je uporabnost merjenih parametov za določanje stopnje oziroma stadija ploskosti
stopala (Kosinac, 1995) ter kot zadnje, da skupaj nudijo vpogled v položaj oziroma stanje
stopala v tranzverzalni in frontalni ravnini in podajajo informacijo o prednjem oziroma
srednjem delu stopala ter tudi zadnjem delu stopala.
Uporabljeni parametri v raziskovalnem delu so bili določeni z naslednjimi metodami:
- Clarkova metoda,
- izmera kota zvrnjenosti stopala ,
- test obrisa stopala (FLT - foot line test).
Pri Clarkovi metodi na podlagi odtisa stopala merimo kot med medialno tangento stopala in
vrhom konkavnega stopalnega. Na podlagi izmer je mogoče stopalo uvrstiti v kategorije
ploskosti stopala. Metoda se uporablja za oceno višine stopalnega loka. Manjši Clarkov kot
predstavlja bolj plosko stopalo oziroma nižji stopalni lok. Odtis stopala samostojno ne
omogoča ocene stadija ploskosti stopala (Kosinac, 1995), saj le-ta obravnava stopalo tudi z
vidika zvrnjernosti. Za oceno zvrnjenosti stopala se uporabljajo izmere različnih kotov: kot
med golenico in vertikalo, kot med petnico in vertikalo, kot med petnico in golenico
(Johanson idr., 1994). V raziskavi je bila uporabljena izmera slednjega, saj izmera kota
zvrnjenosti petnice na vertikalo zanemari prispevek zvrnjenosti stopala v zgornjem skočnem
sklepu (Bourdet idr., 2013). Večji kot tako predstavlja večjo zvrnjenost stopala. Glede na
predhodno omenjene meritve kota zvrnjenosti stopala Lundenberg (1989) opozarja na večji
doprinos k pronaciji stopala v stiku talonavikularnega sklepa (medialna izbočenost) kot
talokalkalnega sklepa. Izmera T je razdalja med navpično projekcijo grčice čolnaste kosti
(tuberositas navicularis) pri s težo obremenjenem sproščenem položaju stopala in medialno
34
tangento odtisa stopala. Glede na raziskave Kouchi (1995) je v negativni povezavi z dorzalno
višino stopala in predstavlja pronacijo srednjega dela stopala.
Omenjeni parametri omogočajo oceno stanja stopala z vidika ocene ploskosti stopala.
1.4. METODE PRIDOBIVANJA POSNETKOV IN ODTISA STOPALA (FOTOPEDOSKOP)
Za oceno stanja stopala z namenom pridobitve trajnih posnetkov in odtisov stopala se
uporabljajo najrazličnejše metode, ki pa se hitro razvijajo v skladu z razvojem tehnologije
(plantogram, odtis v mavcu, pedoskop, rentgenska slikanja, MRI, merjenje razporeditve
pritiskov stopala na podlago, laserska skeniranja (Jerman, 2013)).
Glede na uporabljeno tehnologijo raziskave podrobneje predstavljamo fotopedoskop (tudi
podoskop), ki je priprava iz čvrstega prozornega stekla, poševno postavljenega ogledala,
električne osvetlitve in ohišja. Preiskovanec stopi na stekleno ploščo, oblika in površina
stopala pa sta vidni v ogledalu, ki na obremenjenem delu pobledi ali pa je v primeru
osvetljenosti stekla v barvi osvetlitve. Pri tem načinu gre za neposredno opazovanje
površine stopala v različnih položajih in obremenitvah (Medja, 1994). Samo neposredno
opazovanje nam ne zagotavlja možnosti naknadnega ogleda preteklega stanja, zato je kot
rešitev tega problema pedoskopu dodana možnost pridobitve fotografije odtisa stopala s
spletno kamero, fotoaparatom. Metoda pridobivanja fotografije odtisa s fotopedoskopom
je ocenjena kot enostavna, hitra in zanesljiva (La Cruz idr., 2014). Nadaljnja obdelava
podatkov oziroma analiza odtisa stopala se razlikuje glede na uporabljeno tehnologijo
(Crisan idr., 2011; La Cruz idr., 2014; Mora idr., 2007; Ribeiro, 2011; Vittore, 2009) in
ponuja možnost tako računalniške kot tudi ročne obdelave podatkov. Navedene raziskave
ocenjujejo prednost uporabe fotopedoskopa (podoscope) predvsem z vidika dobre
ločljivosti kontrasta odtisa glede na okolico.
35
Slika 11. Fotopedoskop (La Cruz idr., 2014).
Fotopedoskop na Sliki 11 predstavlja eno od možnosti za analizo odtisa stopal.
Izmerjeni koti odtisa ročnega merjenja in merjenj z računalniškim programom, ki zahteva
ročno določanje točk, se statistično značilno ne razlikujejo. Obstajajo pa statistično značilne
razlike (na osnovi 5 % alfa napake) med ročnimi meritvami ter programi za avtomatsko
obdelavo odtisa stopala (Turk, 2011). Fotopedoskop daje možnost kombinacije računalniške
in ročne obdelave, odvisno od uporabljene tehnologije. Meritve so lahko narejene tudi na
podlagi ročno določenih točk z različnimi računalniškimi programi AvtoCad, J-view , Cabri 2
plus (Ribeiro, 2011; Pregelj, 2013, Turk 2011), kot v primeru naše raziskave, kjer je bil
uporabljen program za tehnično risanje SolidWorks (2010, verzija 64).
36
Slika 12. Fotopedoskop naše raziskave in analiza odtisa stopala s pomočjo programa
SolidWorks (osebni arhiv).
Slika 13 (a,b,c). Primeri pedoskopov (svetovni splet, 2016).
Na Sliki 13 (a,b,c) so prikazani primeri pedoskopov, katerih skupna komponenta je
osvetljenost stojne površine.
37
2. PREDMET IN PROBLEM
2.1 POTENCIALNI DEJAVNIKI PRI RAZVOJU STOPALA
Glede na raziskave predpostavljamo, da nekateri dejavniki pomembno vplivajo oziroma so
povezani z geometrijskimi lastnostmi stopala: starost, spol, telesne značilnosti, vezane na
telesno maso, ohlapnost ligamentov, družinska anamneza. Nekaterim dejavnikom, kot so
vrsta obutve, telesna dejavnost posameznika v današnjem času pripisujejo velik pomen ter
hkrati predstavljajo kot možnost intervencij (preventiva in kurativa) v posameznih starostnih
obdobjih (Evans, 2009). Z vidika posameznika smo želeli na obravnavo stopala podati
celosten pogled in raziskati nekatere manj obravnavane dejavnike v povezavi s predhodno
predstavljenimi parametri.
Za razumevanje razvoja otroškega stopala ter stopala mladostnika je potreben vpogled v
biološki razvoj posameznika. Le-ta je proces kvantitativnih in kvalitativnih sprememb.
Kvantitativne spremembe pomenijo proces celičnih delitev in njihovo rast, kvalitativne
spremembe pa so vse spremembe v spreminjanju funkcij posameznih organskih sistemov.
Na biološki razvoj vplivajo številni dejavniki: genetski, prehrana, telesna dejavnost,
mikrosocialno okolje in geografsko okolje ter različna bolezenska stanja.
Vsak biološki sistem ima svojo dinamiko razvoja. Proces biološkega zorenja otroka ni nujno
skladen s koledarsko oz. kronološko starostjo. Vseeno pa so referenčne vrednosti stopnje
biološke zrelosti nastale na osnovi korelacijskih analiz in primerjav velikega števila oseb v isti
kronološki starosti z različno stopnjo odraslosti (Škof in Kalan, 2007).
Razvoj je mogoče razdeliti na štiri obdobja (obdobje malčka, dojenčka; zgodnje otroštvo;
srednje/pozno otroštvo; mladostništvo). Obdobja so razdeljena glede na dinamiko živčnega
in hormonskega sistema, ki predstavlja temelj tako telesnemu kot gibalnemu razvoju (Škof,
Kalan, 2007). Za našo raziskavo je tako pomembna delitev na:
- srednje/pozno otroštvo, ki zajema nižje razrede osnovne šole in pri deklicah traja do
približno desetega ter pri dečkih do dvanajstega leta. To je obdobje relativno stabilne in
umirjene rasti in obdobje, ko se pojavijo prvi znaki spolne diferenciacije. V tem obdobju se
38
količina podkožnega maščobnega tkiva glede na predšolsko oz. zgodnje otroško obdobje
zmanjša. Med deklicami in dečki ni velikih razlik v telesni višini, prav tako pa je podobna tudi
njihova sestava telesa (Škof in Kalan, 2007).
- mladostništvo, ki traja pri deklicah do šestnajstega in pri dečkih do osemnajstega
leta. Obdobje mladostništva zajema predpuberteto, ki traja približno dve leti (od 10. do 12.
leta pri dekletih in od 12. do 14. leta pri fantih), in puberteto, s katero se obdobje
mladostništva zaključi. V tem obdobju hormonske spremembe povzročijo oziroma
stimulirajo mišično oziroma kostno rast in končno oblikovanje epifiz ter sintezo in distribucijo
maščobnega tkiva predvsem pri dekletih. Hitrost rasti je podobna hitrosti v prvih dveh letih
življenja. Med pubertetnim razvojem se pomembno spreminja razmerje med dolžinami
posameznih telesnih segmentov. Pred vstopom v puberteto in zlasti v začetnih stopnjah
pubertete so okončine nesorazmerno daljše v primerjavi s trupom, v naslednjih stopnjah pa
razlika izgine. Povečanje mišične sile v tem obdobju ni le prek mehanizma hipertrofije mišice,
temveč tudi prek vpliva na živčni sistem z možnostjo za večjo in učinkovitejšo aktivacijo
mišice.
Številni avtorji med najpomembnejše dejavnike biološkega razvoja uvrščajo tudi gibalni
razvoj. Glede gibalnega razvoja pa tako stopnjo, ki jo po Gallahue in Ozmun (1998)
imenujemo stopnja specializacije gibanja (7-15 let), prav tako lahko razdelimo na obdobje 7-
10 let in se imenuje prehodna stopnja. V tem obdobju začne otrok povezovati in uporabljati
temeljne gibalne spretnosti (usvojena naravna gibanja) za izvajanje kompleksnejših in
specifičnih gibanj. Drugo obdobje v starosti od približno 11 do 15 let pa je obdobje
uporabnosti in prilagajanja. Začetno obdobje pubertete torej pomeni obdobje prilagajanja
gibalnih veščin in posameznih tehnik posameznikovim telesnim spremembam.
Glede na posamezna obdobja biološkega razvoja in starost merjencev naše raziskave (7-15
let) lahko ugotovimo, da se posameznik pomembno razlikuje z vidika vseh navedenih
sistemov med obdobjem srednjega/poznega otroštva in obdobjem mladostništva.
39
Značilnosti razvoja stopala
Kot najbolj distalen del kinetične verige je stopalo v vseh obdobjih razvoja pod največjim
vplivom sprememb celotnega spodnjega uda. Do šestega leta je značilen prehod stopala od
varusnega do valgusnega položaja in se nato stabilizira v nevtralnem, nekoliko valgusnem
položaju, ko se stabilizira položaj stegnenice. Rotacija golenice se spreminja v nadaljnjih
starostnih obdobjih in je pod močnim vplivom vlečnih sil posameznih mišic. Povprečna širina
stopala je ob rojstvu polovica dolžine stopala, tekom rasti preide do tretjine dolžine stopala.
Pri deklicah je dosežene 90% končne dolžine stopala do 10 leta in se počasi nadaljuje še
nadaljnji dve leti, pri dečkih 80% ter rast poteka dlje časa ter največ v času po nastopu
pubertete do 16. leta. Oblika stopala preide preko trikotne oblike v zgodnjem otroštvu do
pravokotne v času pospešene rasti. Nato se prednji del stopala ponovno nekoliko bolj širi do
zaključene rasti. Med stopaloma največkrat prihaja do razlik v dolžini.
Primarna osifikacija stopala se pojavi najkasneje pri treh klinastih kosteh ter navikularni kosti
(2.-4. leta). Ostale kostne strukture stopala so vidne že ob rojstvu. Sekundarni centri
osifikacije se pojavijo najprej v tibiji in fibuli pri enem letu ter povprečno v četrtem letu
starosti pri metatarzalnihi kosteh, pri petnici v starosti šest let. Sekundarna osifikacija
skočnice in posebnega centra medialnega gležnja na distalnem delu se prične v starosti 8 let
in se zaključi do 12. leta. Le-ta pomeni večjo stabilizacijo medialnega gležnja. Osifikacija
ostalih kosti stopala se zaključi med 14. In 20. letom, nazadnje prstnice in metatarzalne kosti.
Osifikacija pomeni tudi večjo stabilnost sklepov zaradi ligamentov in tetiv, ki potekajo preko
kosti (dolga mečnična mišica/mečnična grčica petnice, žleb kockaste kosti; dolga flektorna
mišica palca/sustentakulum tali).
Osifikacija stopala se zaključi kasneje od večine ostalih delov telesa in je tako najdlje
izpostavljena možnostim za deformacije. Trabekularni vzorec je v največji meri odvisen od
pritiskov zaradi telesne teže ter vlekov in napetosti mišic, tetiv in ligamentov. Dosežene
spremembe so tako večje predvsem v času večje prožnosti tkiv in v času pospešene rasti
(Antolič, Vengust in Drobnič, 1998; Kelikian in Sarrafian, 2011, Bernhardt, 1988).
40
Slika 14. Rentgenski posnetki stopala pri različnih starostih (Price, 2016).
Uvodoma navedeni stadiji oziroma stopnje ploskosti stopala predvidevajo zaporedje
nastajanja sprememb. Avtor (Kosinac, 1995) tako navaja prvotno pojavljanje konveksnosti
navznoter obrnjene Ahilove tetive, stopalo v everziji in ohranjene stopalne loke. Preko
pojava bolečine šele v tretjem stadiju predvideva popolno odsotnost stopalnih lokov. Tudi
Baebler (1998) izhaja iz valgusa petnice in posledično znižanja stopalnih lokov.
Glede na raziskavo Bourdet idr. (2013) pri obravnavi rentgenskih posnetkov z namenom
določanja posameznih kotov za bolj poenoteno klinično obravnavo raziskovalci prihajajo do
nekoliko drugačnih sklepov. Pri obravnavi 65 stopal otrok obeh spolov med 7. in 18. letom z
diagnozo planovalgusa v nekaterih primerih izključuje pojav zvrnjenosti stopala spodnjega
skočnega sklepa kljub spuščenemu stopalnemu loku in izraženosti medialne izbočenosti v
predelu talonavikularnega sklepa. Poudarja izmero kota med golenico in petnico, zaradi
doprinosa k zvrnjenosti v zgornjem skočnem sklepu. Tudi raziskava (Lee, Sung in Joo, 2009)
izhaja iz znižanega stopalnega loka do zvrnjenosti stopala.
Glede na zgoraj navedene razlike nas je v raziskovalnem delu zanimalo, v kakšni medsebojni
povezanosti so merjeni parametri naše raziskave.
41
V kolikšni meri bodo spremembe izražene, je odvisno od nekaterih dejavnikov, na nekatere
lahko vplivamo, na druge ne. V povezavi z le-tem v nadaljevanju, za bolj celosten pogled
obravnave stopala, podajamo ugotovitve nekaterih preteklih raziskav, povezane s starostjo
in spolom, športno/gibalno dejavnostjo, telesnimi značilnostmi (ITM), obutvijo otrok in
dednostjo.
2.1.1. Starost in spol
Glede na pretekle raziskave ugotavljamo, da se pojav ploskega stopala pri otrocih z
odraščanjem zmanjšuje predvsem v predšolskem obdobju ter v prvih letih šolanja.
Pfeifferjeva, Kotzova, Ledlova, Hauserjeva ter Slugova v raziskavi iz leta 2006, izvedeni na
835 otrocih, na podlagi skeniranja s pomočjo laserskega čitalca ter meritvami valgusa petnice
ugotavljajo, da je prisotnost ploskega stopala med tri do šest let starimi otroki kar 44 %.
Prevalenca ploskosti stopal upada glede na starost in pri triletnikih znaša 54 %, pri otrocih
starih 6 let pa le še 24 %.
Chen, Chung in Wang (2009) so v svoji študiji raziskovali razširjenost ploskega stopala in
dimenzije stopal med osnovnošolskimi otroki, starimi med pet in trinajst let na Taiwanu
(1024 otrok). Rezultati kažejo na zmanjševanje prevalence ploskosti stopala s starostjo.
Stavlas, Grivas, Michas, Vasiliadis in Polyzois (2005) na podlagi meritev 5866, 6 - 17 let starih
otrok ugotavljajo zniževanje ploskosti stopal glede na klasifikacijo odtisa stopala na šest
stopenj po Grivas (1984). Zmanjševanje ploskosti stopal opažajo skozi celotno proučevano
starostno obdobje.
Chang, Wang, Kuo, Shen, Hong in Lin (leto 2009) so v osnovnih šolah na Taiwanu želeli
dokazati prisotnost fleksibilnega ploskega stopala in raziskovali povezanost med ploskim
stopalom in debelostjo, spolom in starostjo. Na vzorcu 2083 otrok (7 do 12 let, obeh spolov)
so z Denisovo metodo ugotovili, da so imeli najbolj ploska stopala debeli in predebeli otroci,
stari med 7 in 8 let.
Tudi Onodera idr. (2008) na 391 otrocih, starih med 3 in 10 let obeh spolov, ugotavlja, da se
prevalenca ploskega stopala bistveno zmanjša po petem letu starosti in nato še upada do 10
leta. Ocena stopala je bila narejena po petih različnih metodah ocene odtisa stopala.
42
Chen, Yeh, Tung, Yang in Wang (2010) so izvedli študijo z namenom ugotoviti vpliv starosti,
spola, debelosti, sklepne ohlapnosti in sedenja med nogama (sedenje na obliko črtke W) na
ploska stopala pri predšolskih otrocih. Ploski stopali je imelo 54,5 % otrok, starih tri leta,
medtem ko le 21 % šestletnikov.
V povezavi s spolom je v zgoraj navedenih raziskavah v vseh starostnih obdobjih večjo
pojavnost ploskega stopala zaznati pri dečkih, z izjemo diplome Pregelj (2013). V prid
enakosti med spoloma navajamo tudi rezultate diplomskega dela (Jerman, 2013), ki med
učenci druge triade mestne in primestne šole ne zazna razlik med spoloma.
2.1.2. Športno/gibalna dejavnost in korektivna vadba
Živimo v času, ko so vse moči tako športne, medicinske, pedagoške stroke usmerjene v
poskuse uveljavljanja telesno aktivnega načina življenja. Poskusi preprečevanja razvoja
ploskega stopala danes so namenjeni predvsem preprečevanju bolečin lokomotornega
aparata, večje verjetnosti posameznih poškodb ter slabšega razvoja sposobnosti oz.
zmožnosti za optimalno izvajanje posameznih gibanj. Poudarjena je splošna gibalna
dejavnost otroka, v primeru ploskega stopala pa tudi korektivna vadba.
Preventivna gimnastika je sistematična vadba otrok s specifičnimi vajami z namenom
preprečevanja pojava deformacij v telesni drži, še posebej v stopalu in hrbtenici. Za to se
uporabljajo splošno znane gimnastične vaje, ki poleg razgibavanja telesa na osnovi
specifičnega začetnega in končnega položaja, števila ponovitev, števila serij in pogostosti
vadbe omogočajo ustvariti mišični tonus v tistih mišičnih skupinah, za katere ugotavljamo, da
so oslabljene (Rajtmajer, 1990).
Naloga športnih pedagogov v šolah je tudi ta, da z ustreznimi vajami, ki vplivajo na mišični
tonus, preprečijo pojavljanje pomanjkljivosti v telesnem razvoju otrok. Na tem področju je
njihova naloga predvsem preventivna, kar pa velikokrat ni dovolj, zato je potrebno tudi
korektivno delovanje. Tu se srečajo s problemi kineziterapije, kamor spada korektivna
gimnastika (Kontrec, 1998).
Ali korektivna gimnastika pripomore k izboljšanju razvoja stopala, nam kažejo navedene
raziskave, ki pa so redke, še posebej z vidika analize odtisa stopala.
43
Pregelj (2013) po trinajsttedenski vadbi 14 otrok obeh spolov, starih med 5 in 16 let, navaja
povečanje Clarkovega kota povprečno za 2 kotni stopinji.
Stanišič (2014) po dvomesečnem obdobju trikrat tedenske vadbe v trajanju 60 min pri
šestdesetih šestletnih otrocih obeh spolov na podlagi plantograma in Tomsonove metode ne
opaža statistično značilnih razlik med skupinama.
Kolooli idr.,(2014) pri 30 (eksperimentalna in kontrolna skupina) 12-16 let starih otrocih po
osemtedenski vadbi (18 vadb) v trajanju 60-80 minut z izmero padca navikularne kosti navaja
statistično značilne razlike pri eksperimentalni skupini.
Ugotovitve drugih raziskovalcev glede na pregled nekirurških intervencij na področju gibanja
(Evans in Rome, 2011; Pfeiffer, 2006; Garcia-Rodriguez, 1999; Tratnik, 1994) pri obravnavi
ploskega stopala otrok, ki obsegajo v večji meri korektivne in krepilne vaje, niso enotne.
Glede na različne starostne skupine, kratka obdobja izvajanja intervencij, raziskave brez
kontrolnih skupin, nekontrolo prostora drugih vplivov in podobnih metodoloških
pomanjkljivosti se pojavlja vprašanje, v kolikšni meri je napredek pri povečevanju vzdolžnega
stopalnega loka, ki je glede na raziskave v večini minimalen ali pa izboljšanja celo ni, rezultat
vpliva intervencij ali naravnega razvoja stopala. Glede na zaključke raziskovalcev bi lahko
rekli, da je za sam razvoj stopala pomembna splošna telesna dejavnost otroka in
mladostnika, ki stopalu omogoča optimalen razvoj in v katero so dejansko že zajeta vsa
gibanja, ki so sicer del korektivne gimnastike.
Ob obravnavi stopal in ploskosti stopal ter gibanjem se v raziskavah glede razlik med nogama
pojavljata dva izraza. Prvi izraz je odrivna noga (takeoff leg), ki je po definiciji noga, s katero
se pri skokih odrinemo od podlage. Omenja pa se tudi izraz dominantna noga (lateral
dominance), ki je definirana kot ljubša uporaba in boljše delovanje ene strani telesa kot
druge. Odrivno nogo izbiramo za potrebo moči, ravnovesja, odriv pri skoku, dominantno
nogo pa za finomotoriko in natančnost (Novak, 2014). Glede na funkcionalno anatomijo
stopala in vplivov na rast in oblikovanje stopala z vidika mehanskih sil je pričakovati, da
obstajajo geometrijske razlike med stopaloma oziroma v ploskosti stopal odrivne in
neodrivne noge. Filipčič (2008) pri 186 učencih obeh spolov osnovne šole predpostavlja, da
je stopalo odrivne noge krajše, vendar trditve ne potrjuje. Na sicer starejši skupini 56
44
študentk je Kos (2014) dokazovala razliko v ploskosti stopal odrivne in neodrivne noge s
Čižinovo in Clarkovo metodo. Razlike so bile ugotovljene, vendar ne statistično značilne.
Odrivna noga je bila vedno določena s povprečjem treh enonožnih skokov. V raziskavi
(Jerman, 2013) na 267 učencih obeh spolov druge triade s pomočjo Čižinove metode je bila
ugotovljena razlika v ploskosti stopal med levim in desnim stopalom. Kočevar (2011) pri
meritvah 186 učenk in učencev z uporabo Clarkove metode ugotavlja razliko med levim in
desnim stopalom v ploskosti stopal. Ugotovitve raziskovalcev niso enotne.
Glede na to, da v naši raziskavi niso bili opravljeni testi za razločevanje odrivne in neodrivne
noge, bomo v nadaljevanju naloge razlikovali levo in desno stopalo z vidika povezanosti
merjenih parametrov.
Pri celostni obravnavi otroka v povezavi s telesno dejavnostjo danes največkrat naletimo na
poskuse preprečevanja pojava prekomerne telesne mase. V kakšni povezavi je le-to
pomembno pri obravnavi stopala, smo poskusili ugotoviti v naslednjem podpoglavju.
2.1.3. Telesne značilnosti
Razmerje med telesno višino in težo se že leta uporablja v študijah, saj na enostaven način
ugotavlja primernost telesne teže posameznika. Za opredeljevanje prekomerne telesne teže
se najpogosteje uporablja Quetelejev indeks oziroma indeks telesne mase (ITM, angl. BMI -
body mass index). Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je tako pri odraslih
kot tudi pri otrocih ITM primerna mera za določanje prekomerne telesne teže, saj je odvisen
od gostote telesa in odseva tako podkožno kot globinsko maščevje (Bratanič, 2000). Indeks
telesne teže izračunamo kot kvocient telesne teže TT (kg) in kvadratom telesne višine TV
(m2). Telesna višina odraslih se ne spreminja in so standardi ocenjevanja enotni, in sicer:
- ≤19,99 kg/m2 prenizka telesna teža
- ≥20,00 – 24,99 kg/m2 normalna telesna teža
- ≥25,00 – 29,99 kg/m2 prekomerna telesna teža
- ≥30 kg/m2 debelost
45
Merila za ocenjevanje ITM pri otrocih in mladostnikih se zaradi faktorja rasti nekoliko
razlikujejo (Kodre, 2010). Merila in indekse je objavil Center za nadzor bolezni (Centers for
Disease Control) ter mednarodna zdravstvena organizacija (WHO): do 15kg/m2 - prenizka
telesna teža; 15,1 kg/m2 do 22,8 kg/m2 - primerna hranjenost; 22,9 kg/m2 do 25,8 kg/m2 -
prekomerna hranjenost in 25,9 kg/m2 in več - debelost.
V kolikšni meri je razmerje med telesno višino in maso povezano z antropometričnimi
merami stopal, nam nudijo odgovore sledeče raziskave, ki ne glede na različne uporabljene
kriterije prihajajo do enakih zaključkov.
V raziskavi Mauch idr.,(2008) je bil temeljni cilj ugotoviti povezanost med telesno maso in
razvojem stopal glede na tip oz. obliko stopala s pomočjo tridimenzionalnega čitalca. V
raziskavo je bilo vključenih 2.887 preiskovancev, starih od dve do štirinajst let. Identificirali
so 5 različnih tipov stopal, in sicer: ploska stopala; vitka stopala; robustna stopala; dolga
stopala in kratka stopala. Stopala otrok z normalno telesno maso so bila po strukturnem
deležu pri vseh tipih stopal enaka. Otroci s prekomerno telesno maso pa so imeli višjo
prevalenco ploskih ter robustnih stopal. Otroci s prenizko telesno maso pa bolj vitka ter
dolga stopala.
Chen, Chung in Wang (2009) so v svoji raziskavi ugotovili povezanost med debelostjo in
ploskimi stopali. Izmed 1024 otrok, starih 7 -12 let, obeh spolov je bilo 20 % debelih otrok.
Navajajo pojav ploskih stopal 27 % pri otrocih z normalno telesno maso, 31 % med debelimi
in 56 % pri predebelih otrocih. Povezava med prevalenco ploskih stopal in telesno maso pa je
očitna tudi pri dorzalni višini stopala. Debeli otroci s ploskim stopalom imajo nižjo dorzalno
višino stopala v primerjavi z otroki z normalnim stopalom.
Raddifort-Harland, Steel in Baur (2010) so skušali razložiti vpliv debelosti na razvoj
otrokovega stopala in podrobneje proučiti povezanost s plosko strukturo stopala debelih
šolskih otrok (maščobno tkivo ali sploščenost vzdolžnega loka). V raziskavi je sodelovalo 75
debelih otrok, starih 8 let ( ITM 25,2 ± 3,6 kg/ m2 ), ter 75 otrok z normalno telesno maso
(ITM 15.9 ± 1.4 kg/m2 ), ki so se po starosti in spolu ujemali z izbranimi debelejšimi otroki.
Debelina maščobne blazinice srednjega dela stopala in notranja višina stopalnega loka je bila
izmerjena z ultrazvočnim aparatom. Raziskovalci zaključujejo z ugotovitvijo, da imajo
debelejši otroci znatno debelejša ter bolj ploska stopala.
46
Mickle, Steele in Monro (2008) pri primerjavi stopal tri do šestletnih otrok ugotavljajo, da je
edina razlika med dečki in deklicami v debelini maščevja srednjega dela podplata,
izmerjenega z ultrazvokom. V raziskavi leta 2006 sta na vzorcu 40 otrok, starih med 3 in 4
leta, ugotavljala razlike med normalno prehranjenimi in predebelimi otroki z vidika debeline
maščobne blazinice podplata. Vendar v nasprotju z Raddifort-Harland, Steel in Baur (2010)
zaključujejo, da je znižan stopalni lok posledica strukturnih sprememb, saj v debelini
maščobne blazinice ni bilo razlik.
Glede na razmerje telesne višine in mase Jerman (2013) med 266 učenci druge triade dveh
osnovnih šol (267 merjencev) v povezavi s ploskostjo stopal ne zazna razlike na podlagi
analize odtisa po Čižinovi metodi.
San Tsung, Zhang, Fan, Boone, 2003, na podlagi meritev 16 stopal v tridimenzionalnem
prostoru in analizo odtisa stopala poročajo o povečani kontaktni površini podplata, dolžini in
širini stopala ter znižani višini stopala s povečanjem obremenitve (neobremenjeno,
obremenjeno stopalo). Morrison idr. (2007) pri 9-12 let starih 120 merjencih poročajo o
večjih vrednostih teh parametrov pri debelih, v primerjavi s primerno hranjenimi otroki.
Hkrati dodajajo nižje vrednosti pri izmeri višine grčice čolniča. Ob tem lahko sklepamo, da
zaradi vpliva telesne mase prihaja do večjih premikov med kostmi pri težjih otrocih. Do
katerih in v kakšni smeri skušamo povzemati po Zhang idr. (2013). Pri s težo obremenjenem
stopalu na podlagi meritev (21 odraslih oseb z normalnim stopalom in 21 s ploskim
stopalom) so ugotavljali večje premike skočnice v smeri dorzifleksije, everzije in anteriorno.
Pri čolniču prihaja do večjega premika v smeri everzije v talonavikularnem sklepu ter
anteriorno.
V nadaljevanju nas je zanimalo, ali lahko pri znižanem stopalnem loku ob neuspelih poskusih
intervencij z namenom povečati moč mišic goleni in stopala (ob predpostavljeni normalni
stopnji prehranjenosti) na stopalne loke in zvrnjenost stopala vplivamo z obutvijo.
2.1.4. Obutev
Pri obravnavi stopala otroka z razvojnega vidika je med potencialnimi dejavniki veliko
pozornosti namenjene obuvalu otroka. Velik pomen temu je pripisati tudi vplivu obutvene
47
industrije, ki poudarja pomen prve obutve ter kasneje obutvi po meri kupca (glede na
idividualne značilnosti stopala). Je res obutev tako pomembna za razvoj stopala ali pa je njen
vpliv precenjen zaradi tržne vrednosti? V nadaljevanju podajamo smernice za zdrav razvoj
stopala in ugotovitve nekaterih raziskav.
Mnenje, da mora biti otroška obutev terapevtsko oblikovana, izvira iz 18. stoletja. Zdravniki
tega časa so bili prepričani, da bo stopalni lok brez zunanje podpore ostal sploščen in celo
povzročal invalidnost. Do začetka tega stoletja je še prevladovalo mnenje tistih ortopedov, ki
so verjeli, da potrebuje otrokovo stopalo za pravilni razvoj zunanjo oporo (Brecelj, 2000).
Kratek povzetek priporočil glede otroške obutve pravi, da je najpomembnejša naloga obutve
varovati stopalo pred zunanjimi vplivi (ostri delci, mraz, vlaga). Torej naj pušča otroški nogi
popolno svobodo gibanja (Wolf idr., 2008) in kar se da pristen dotik s tlemi. Le-ta je
najpomembnejši za razvoj tako hoje kot pravilnega skladnega delovanja mišic, ki sodelujejo
pri hoji, ter tudi tistih, ki s svojo stalno napetostjo vzdržujejo takšno obliko stopala, ki ji
pravimo normalna. V prvem letu življenja je pomembna predvsem zaščita pred mrazom, tudi
pri plazenju, sedenju, klečanju naj obutev otrokove noge ne ovira. Ko je toplo, naj bo otrok
veliko bos. Za prve korake je najprimernejša bosa noga na mehki podlagi. Le-ta dodatno
vzpodbuja aktivacijo mišic za ohranjanje ravnotežja. Tudi za prvo obutev se priporoča kar
nogavičke s stopalnim delom, ki preprečuje drsenje. Na zunanjih površinah moramo
zagotoviti tudi primerno mehansko zaščito. Trenje podplata na obuvalu naj bo čimbolj
podobno trenju kože na podplatu. Ob odločitvi za čeveljčke se priporoča mehko obutev z
enoplastnim mehkim usnjenim podplatom. Ti čevlji naj bodo izjemoma visoki do gležnjev,
zato da se otroku ne snemajo (Brecelj, 1997).
V raziskavah tako naletimo na razhajanja mnenj predvsem o tem, v kolikšni meri v obdobju
razvoja stopala predšolskega otroka z umetno ustvarjenimi podporami pripomoremo
oziroma celo škodimo razvoju stopalnih lokov.
Raziskovalca Rao in Joseph (1992) sta ob pregledu 2300 otrok, starih od 4 do 14 let,
ugotovila, da ima skupno plosko stopalo 2,8 odstotka otrok, ki so hodili bosi, in 13,2 odstotka
otrok, ki so nosili zaprto obuvalo.
48
Sachitnahandam in Joseph (1995) sta preučevala povezavo med ploskim stopalom in
starostjo, pri kateri so ljudje pričeli nositi obutev, na vzorcu 1846 odraslih oseb. Ugotovila sta,
da obstaja povezava med nošnjo obuvala v zgodnjem otroštvu in ploskim stopalom, in sicer
rezultati kažejo na najmanjšo pojavnost ploskega stopala pri merjencih, ki so bili najdlje bosi.
Z navedbo nekaj raziskav predšolskih otrok nakazujemo predvideno nezmožnost vplivanja na
stanje stopala z vidika obutve (podprtost stopalnega loka) in tako na stopalo najmlajših
merjencev naše raziskave.
Gould idr. že leta 1989 v svoji raziskavi, izvedeni na 125 merjencih, ugotavljajo razlike
(rentgen, pedofotografija) med otroki, ki so v starosti od prvega do petega leta uporabljali
različne vrste obutve. Edina razlika, ki jo avtor navaja, je nekoliko hitrejši vendar statistično
neznačilen razvoj stopalnega loka pri dveh letih pri otrocih s podprto obutvijo, medtem ko
končno stanje ne pokaže razlik med skupinami.
Wenger idr. so leta 1989 na podlagi 192 preiskovancev, starih od 1-6 let, s kontrolno skupino
ugotavljali vpliv obutve s podprtim stopalnim lokom v obdobju treh let. Raziskavo so
zaključili z ugotovitvijo, da med kontrolno in eksperimentalno skupino po zaključku
eksperimenta ni razlike.
Stahelli (1995) tako zagovarja mnenje, da pričnemo z oporo v primeru, ko okoli 6. leta
starosti pri otroku ne opazimo dviga stopalnega loka.
Raziskava Echarrija in Forriola (2003), ki vključuje 1851 starih otrok obeh spolov med 3. in 12.
letom, ob iskanju moči vpliva na razvoj stopala med spolom, starostjo, urbanim in ruralnim
okoljem edino obutvi (otroci, ki so pretežno obuti ali bosi) ne pripisujeta statistično
značilnega vpliva. Večje razlike pri meritvah stopala sta glede na obutev zaznala z izmero
Clarkovega kota v primerjavi s Chippaux-Smirakov indeksom.
Tudi potrošniška družba narekuje razvoj trendov primerne obutve, ki se skozi različna
obdobja spreminja, predvsem je poudarjen pomen prve obutve otroka, ki še sledi
priporočilom strokovnjakov. Trend priporočil glede obutve v predšolskem obdobju v
zadnjem času se nagiba predvsem k obutvi, ki v čim manjši meri ovira in omejuje stopalo pri
hoji ter poskuša ohranjati gibljivost in vzorec hoje približati hoji bosega stopala ter hkrati
zadosti optimalno prileganje dimenzijam stopala.
49
Starši obutev predšolskega otroka (Ačko, 2009) izbirajo glede na udobje (74 %) in material
(67 %) ter ceno (20 %). Kar 28 % staršev izbere čevelj glede na otrokovo željo. 85 % staršev
navaja obutev (podprti stopalni loki in primerna velikost) kot način zdravljenja ploskega
stopala, 58 % staršev pa navaja kot poznano možnost zdravljenja tudi korektivne vaje.
V času šolanja pa se obutev v veliki meri prilagaja predvsem modnim trendom. Glede na to,
da pri nizkem stopalnem loku obutev s podprtim stopalnim lokom pripomore k izboljšanju
vzorcev gibanja in obremenitvi stopala (Johanson idr., 1994), bi bilo potrebno nameniti več
pozornosti primerni obutvi tudi v kasnejših obdobjih, poleg seveda pomembne telesne
dejavnosti in primerne telesne teže.
V obdobju med šestim in sedmim letom starosti se zaključi glavni del najhitrejšega razvoja
stopalnih lokov pa tudi gibalni vzorci hoje otroka se približajo vzorcu hoje odrasle osebe
(Henning in Rosenbaum, 1991). Ali lahko obutev za dosego funkcionalne stabilizacije vpliva
na gibalne vzorce, obremenitve stopala in zmanjševanje bolečine, nam razkrivajo nekateri
raziskovalci. Ob tem pa še vedno poudarjajo zadostno količino gibanja.
Znanstveniki (Burger, 2011; Kitaoka, 1997, Hawke idr., 2008; Wenger, 1989; Urabe idr.,
2014) zaključujejo, da z umetno dodanimi podporami pri pretežno razvitem, vendar nizkem
stopalnem loku (po 7. letu starosti) lahko pozitivno vplivamo na gibalni vzorec hoje z vidika
boljše prerazporeditve sil na stopalo, posledično pa tudi na celotno telo ter zmanjševanje
pojava bolečin lokomotornega aparata tako pri otrocih kot odraslih osebah.
Kakšno obutev nosijo otroci v posameznih starostnih obdobjih glede podprtosti stopalnega
loka, smo želeli ugotoviti tudi v naši raziskavi ter povezati z nekaterimi merjenimi parametri
stopala.
Ob zgoraj naštetih dejavnikih, na nekatere lahko vplivamo, ocena stopala FFP (Slika 9) pa
zajema tudi družinsko anamnezo, ki jo raziskovalci in medicinska stroka pogosto omenja ob
obravnavi stopala.
50
2.1.5. Značilnosti stopala in dednost
Dednost je ponavljanje telesnih in duševnih značilnosti staršev pri otrocih. Mehanizmi, po
katerih dednost vpliva na razvoj stopal, niso poznani. V predhodno navedenih raziskavah
avtorji navajajo trditve o dedni povezavi morfoloških značilnosti stopala, vendar ne navajajo
raziskav in natančnejših podatkov , ki bi podpirale te trditve. Čeprav vzroki za nastanek npr.
ploskega stopala niso povsem znani, se plosko stopalo pogosto v splošnih predvidevanjih
pojavlja zaradi vpliva prirojenih sprememb oziroma ima posameznik predispozicije za njihov
pojav. Baebler (1998) otroško fleksibilno plosko stopalo uvršča med prirojene deformacije
(anomalije) in je pojavnost le-tega 2 odstotna. Hkrati navaja pogosto spontano korekcijo.
Burnie (1999) v svoji knjigi tudi trdi, da je vzrok za nastanek ploskega stopala največkrat v
oslabelosti nožnega mišično vezivnega sistema, Harris (2004) pa, da je včasih vzrok lahko tudi
dedne narave. Vse navedeno posledično vpliva na lastnosti stopala. Med vsemi dostopnimi
viri je občutiti pomanjkanje raziskav, ki bi na podlagi meritev podajale ugotovitve glede
povezanosti morfoloških značilnosti stopala z vidika povezave starši-otroci in tako osvetlili
enega od možnih dejavnikov na razvoj stopala ob upoštevanju drugih potencialnih povezav.
V diplomi Mateje Drenik (2008) je povezava (ocena stopnje ploskosti po Čižinovi metodi)
stopalnega loka otrok (51 otrok moškega spola in 61 otrok ženskega spola iz 41 družin) in
staršev statistično značilna. Starostni razpon otrok je 6-20 let. Avtorica navaja predvsem
visoko statistično značilno povezanost med očetom in hčerjo ter materjo in sinom.
Povezanost indeksa stopalnega loka med sorojenci je statistično značilna, vendar ni vezana
na spol. Po večini gre za povezave med prvo in drugorojenci, medtem ko se pri prvo in
tretjerojencih pokaže negativna povezanost, kar pripisujemo značilnostim razvoja stopalnega
loka glede na starost, ki ni specifično navedena. Vzorec otrok pri proučevanju povezave s
starši in med sorojenci je razdeljen na vrstni red sorojencev (prvorojenec-ka, drugorojenec-
ka, itd.), med katerimi je starostni razpon velik, 6 do 15, 20 let. Glede na ugotovitve
predhodno navedenih raziskav je starost pomemben dejavnik pri proučevanju lastnosti
stopala. Drenikova navaja zniževanje stopnje ploskosti stopal z leti, večjo pojavnost ploskosti
stopal je zaznati pri dečkih. Med starši pa je glede na spol opaziti bolj pogosto ploska stopala
pri materah. Družinska anamneza je tako tudi po besedah Evans (2009) ena od pomembnih
informacij ob obravnavi otroškega stopala.
51
Obravnava stopala z vidika posameznega parametra ne podaja celostnega pogleda na stanje
stopala. Z namenom celostne obravnave je tako najbolje obravnavano stopalo z vidika ocene
FFP - flatfoot clinical pathway or proforma (Redmond, Crane, Menz, (2008). Želeli smo
ugotoviti medsebojno povezanost nekaterih parametrov in kakšna je povezanost le-teh s
potencialnimi dejavniki pri razvoju stopala.
52
3. CILJI IN HIPOTEZE
Osnovni cilji magistrskega dela so:
- ugotoviti medsebojno povezanost nekaterih parametrov stopal otrok (Clarkov kot,
razdalja T, kot zvrnjenosti);
- ugotoviti, kakšna je povezanost nekaterih parametrov stopal otrok (Clarkov kot,
razdalja T) s parametri stopal njihovih staršev in med sorojenci (Clarkov kot, razdalja
T, kot zvrnjenosti);
- ugotoviti povezanost Clarkovega kota otrok z njihovimi telesnimi značilnostmi (ITM)
ter telesno dejavnostjo in obutvijo otrok.
Hipoteze, ki jih na podlagi spoznanj dosedanjih raziskav in teoretičnih izhodišč predvidevamo
ter jih z raziskavo lahko preverimo, so:
H1.1: Otroci z večjim kotom zvrnjenosti stopal imajo manjši Clarkov kot.
H1.2: Otroci z večjo razdaljo T imajo manjši Clarkov kot.
H1.3: Otroci z večjo razdaljo T imajo večji kot zvrnjenosti stopal.
H2.1: Izmerjeni parametri stopal otrok (Clarkov kot, razdalja T) so pozitivno povezani s
parametri stopal njihovih staršev.
H2.2: Izmerjeni parametri stopal otrok (Clarkov kot, razdalja T, kot zvrnjenosti) so med
sorojenci pozitivno povezani.
H3.1: Telesno dejavnejši otroci imajo večji Clarkov kot.
H3.2: Telesno dejavnejši otroci imajo manjši kot zvrnjenosti.
H3.3: Otroci v predšolskem obdobju nosijo več obutve s podprtim stopalnim lokom kot v
šolskem obdobju.
H3.4: Obutev otrok ni povezana s Clarkovim kotom stopal otrok.
H3.5: V primerjavi s telesnimi značilnostmi (ITM), obutvijo in telesno dejavnostjo je Clarkov
kot stopal otrok najbolj povezan s Clarkovim kotom stopal staršev.
53
4. METODE DELA
4.1. Vzorec merjencev
V raziskavi je sodelovalo 91 otrok, starih od 7 do 15 let, osnovne šole Livade Izola. Vzorec je
zajemal učence in učenke, ki so imeli na šoli vsaj enega sorojenca, so bili v času raziskave
nepoškodovani in je bilo mogoče pridobiti odtise stopal obeh bioloških staršev. Izmed
merjencev je bilo v raziskavo vključenih 43 (47,3 %) dečkov in 48 (52,7 %) deklic. Poleg
učencev so bili v raziskavo vključeni tudi njihovi starši, brez preteklih večjih poškodb nog, ki
bi lahko vplivale na meritve geometrijskih lastnosti stopal. V raziskavi je sodelovalo 88
staršev (44 družin). Starši otrok so podali pisno soglasje za pristop k raziskavi.
4.2. Organizacija in potek meritev
Ravnatelju osnovne šole so bili po predhodnem dogovoru podrobno predstavljeni namen in
cilji raziskave ter obrazec za pridobitev soglasij. Od staršev otrok so bila nato pridobljena
pisna soglasja za sodelovanje otrok v raziskavi. Vsi osebni podatki so anonimni. Celoten
proces zbiranja podatkov je bil izveden v skladu z zahtevami Zakona o varovanju osebnih
podatkov (Uradni list RS, št. 59/1999). Vsi podatki so bili zbrani v okviru raziskovalnega dela
magistrske naloge. Izvajalec vseh meritev, obdelave fotografij in analize podatkov je nosilec
raziskave.
Po pridobitvi soglasij so bile izvedene meritve v decembru 2015 in januarju 2016 v
predprostoru športne dvorane osnovne šole.
Naknadno so bile januarja 2016 izvedene meritve stopal staršev s fotopedoskopom v
knjižnici šole (88 merjencev).
54
Postopki meritev:
Otroci so bili ob izvajanju meritev bosi in v športni opremi - majica s kratkimi rokavi, kratke
hlače ali pajkice.
Meritve s fotopedoskopom:
Odtis stopala in zadnji del stopala otroka je bil fotografiran na fotopedoskopu. Merjenec je
stal vzravnano, s pogledom usmerjenim ravno naprej in rokami sproščeno ob telesu. Teža
telesa je bila pri tem enakomerno razporejena na obe stopali. Stopalo je moralo biti v celoti
znotraj polja zajema fotografije. Stopali se med seboj nista smeli dotikati in sta bili poravnani
vzporedno, levo in desno od sredinske vzolžne linije stojne površine ter objektivom za zajem
zadnjega dela stopala. Merjencem je bila za lažji dostop na fotopedoskop stransko dodana
stopnica v višini 20 cm. Ob morebitni poravnavi stopala je merjenec dvignil stopalo v izogib
gubanju podplata.
Sestava fotopedoskopa (Slika 12), uporabljenega v raziskavi, je leseno ohišje dimenzij 400
mm/ 400 mm/ 420 mm (š/d/v), pleksi steklo debeline 10 mm z merilno skalo v mm,
osvetlitvijo LED diod in fiksirnim mestom fotoaparata. Zaradi varnosti in neodvisnosti od
električnega omrežja je bilo uporabljeno napajanje osvetlitve preko akumulatorske 12V
baterije. Fotoaparat (Canon EFS 18-55, Canon Inc., Tokio, Japonska) za zajem odtisa stopala
je nameščen na presečišču obeh diagonal spodnjega dela fotopedoskopa in se ujema s
presečiščem diagonal stojne površine.
Sočasno s fotografiranjem stopal otroka je bil narejen tudi posnetek (foto Canon 450D,
Canon Inc., Tokio, Japonska) zadnjega dela stopal in meč za določanje kota zvrnjenosti
stopal.
Pri zajemu fotografije za določanje kota zvrnjenosti stopala je bil objektiv fotoaparata (Canon
450D) fiksiran s pomočjo trinožnega stojala na sredini, 90 cm za in v višini 10 cm nad ravnino,
na kateri je stal merjenec, in je bil poravnan s sredinsko vzdolžno linijo fotopedoskopa.
Zajem obeh fotografij je bil sprožen z daljinskima fotosprožilcema (RS60-E3, Canon Inc.,
Tokio, Japonska).
55
Slika 15. Položaj fotoaparata za pridobitev slike zadnjega dela stopala.
Vse meritve so bile opravljene na podlagi označevanja merjencev s šiframi za zagotovitev
varovanja osebnih podatkov.
Merjenje telesne višine:
Merjenec je stal vzravnano, s stopali vzporedno drugo ob drugem. Glava je bila v položaju, v
katerem je frankfurtska linija, ki veže spodnji rob očesne orbite in zgornji rob slušne
odprtine, vzporedna s tlemi. Stadiometer je bil postavljen navpično ter neposredno vzdolž
hrbta merjenca. Merilec je spustil horizontalno prečko na teme merjenca. Rezultat je bil
odčitan z natančnostjo 1 mm.
Za merjenje telesne višine je bil uporabljen stadiometer Seca (213, Seca Gmbh&co,
Hamburg, Nemčija).
Merjenje telesne mase:
Merjenec je stopil na sredino tehtnice in mirno stal. Rezultat je bil odčitan z natančnostjo 0,1
kg.
Za merjenje telesne mase je bila uporabljena osebna tehtnica Gorenje (OT180, Gorenje GSI
d.o.o, Velenje, Slovenija).
56
Merjenje višine grčice čolnaste kosti:
Po zajemanju fotografij na fotopedoskopu je merjenec ostal na njem in je bil na osnovi
palpacije določen položaj grčice čolnaste kosti. Višina položaja le-te je nato bila izmerjena z
merilno skalo za to prirejenega geotrikotnika pravokotno na stojno površino oziroma
navpična razdalja med položajem grčice in podlago. Razdalja je bila izmerjena z natančnostjo
1 mm.
Ob vseh meritvah so bili zagotovljeni primerni higienski pogoji.
4.3. Vzorec spremenljivk
- Telesne značilnosti:
starost (leta)
spol
telesna višina (m, cm)
telesna teža (kg)
ITM - indeks telesne mase (kg/m2),
- Geometrijske mere stopala:
Clarkov kot levega stopala (kotna stopinja)
Clarkov kot desnega stopala (kotna stopinja)
povprečje Clarkovega kota obeh stopal (kotna stopinja)
razdalja T (mm)
kot zvrnjenosti stopala (kotne stopinje)
57
Fotografije, pridobljene s fotopedoskopom, so bile naknadno obdelane v računalniškem
programu SolidWorks Premium 2010/verzija 64 (Solidworks, Waltham, Massachusetts, ZDA).
Po postavitvi fotografije v merilo na podlagi merilne skale fotopedoskopa so bili z orodji
programa SolidWorks (Sketch in Smart dimensions) izmerjeni osnovni parametri na podlagi
ročnega določanja točk in daljic za izmero Clarkovega kota (Slika 16) in razdalje T (Slika 19).
Na podlagi istega programa in obdelave fotoposnetka zadnjega dela stopala z orodji (Sketch
in Smart dimensions) je bil določen kot zvrnjenosti (Slika 18). Točke so bile določene ročno z
uporabo programa Solidworks.
Izmera Clarkovega kota
Po Clarkovi metodi smo stopalni odtis dopolnili s tangento, ki povezuje medialni rob stopala,
torej točko A, na najbolj medialnem delu pete, ter točko A', ki leži na najbolj medialnem robu
metatarzalnega dela stopala. Narisani tangenti dodamo še sekanto, ki povezuje točko A' ter
točko B, ki zavzema najbolj konkaven del stopalnega loka (oziroma vrh konkavnega loka).
Rezultat je kot (α), ki ga oklepata daljici AA' in A'B, izražen v kotnih stopinjah (°) (Sacco,
Noguera, in Bacarin, 2009).
Slika 16. Določanje Clarkovega kota (Bookstein in Domjanić, 2015)
Izmera kota zvrnjenosti stopala
Točke izmere kota so določene na podlagi raziskave Ribeiro idr., 2011. Točko A določa
položaj sredine spodnjega dela petnice. Točka A leži na sredini daljice DE, ki povezuje
medialno in lateralno vidno krivino spodnje tretjine petnice (Slika 18). Točka loma premice
58
AC pa je določena na podlagi določanja točk (Vrhovnik, 2007, Pečar), kjer daljico A'B'
določata skrajni zunanji točki medialnega in lateralnega gležnja. Kot (β – Beta) v našem
primeru oklepata daljici AB in BC (zunanji kot). Le-ta je izmerjen zaradi hitrejšega določanja
kota s tehničnega vidika same obdelave slike v programu SolidWorks. Parameter kota
zvrnjenosti, ki je uporabljen v naši raziskavi (Alfa, Slika 17), je (α=180°-β) in meri kot med
tibio in calcaneusom. Večji kot tako predstavlja večjo zvrnjenost stopala.
Slika 17. Izmera kota zvrnjenosti (Alfa) stopala (Ribeiro idr., 2011).
Slika 18. Izmera kota β v naši raziskavi za izračun kota α (osebni arhiv).
Izmera T razdalje na podlagi posnetka fotopedoskopa
Izmera razdalje T (Foot line test, Brushøj idr., 2007) je razdalja med vertikalno projekcijo
grčice čolnaste kosti na podlago v obremenjenem sproščenem položaju in medialno
tangento na odtis stopala (Slika 19).
59
Slika 19. Določanje razdalje T (obdelava posnetka v programu SolidWorks).
Na podlagi posnetka, pridobljenega s fotopedoskopom v programu SolidWorks, je ročno
določena tangenta, ki povezuje medialni rob stopala, torej točko A na najbolj medialnem
delu pete, ter točko A', ki leži na najbolj medialnem robu metatarzalnega dela stopala.
Narisani tangenti AA' je določena pravokotnica do točke (B'), ki je najbolj medialno izražena
točka srednjega dela stopala (navpična projekcija grčice čolnaste kosti) in v točki B seka
daljico AA'. Razdalja T je v našem primeru dolžina daljice BB' (Slika 19).
Na podlagi dimenzij fotopedoskopa in izmerjenih kotov zajema fotografije je bilo zaradi
optične napake potrebno opraviti korekcijo izmer razdalje T, in sicer na podlagi izračuna, ki
zajema oddaljenost točke B' od daljice, ki vzdolžno razpolavlja zajeto fotografijo in upošteva
višino točke B' (c, Slika 20) oziroma njeno oddaljenost od stojne površine , ki jo določa položaj
grčice čolnaste kosti. Položaj le-te na zajemu fotografije smo predhodno preverili na podlagi
označitve položaja grčice na 10 stopalih.
60
Glede na geometrijo meritve so tako za izračun korekcije uporabljene naslednje formule:
Tgα=a/390=b/c b=a*c/390(mm)
α- kot med navpičnico in daljico, ki povezuje točko senzorja fotoaparata in točko B'
a- razdalja od sredinske vzdolžne daljice na stojni površini zajema fotografije do točke B'
(Slika 20)
390(mm) - razdalja med senzorjem fotoaparata in stojno površino
b- korekcija (mm)
c- višina grčice čolnaste kosti
Dolžini daljice (BB') na Sliki 19 je odšteta dolžina daljice b za izračun korigirane
razdalje T.
Slika 20. Izmere za izračun korekcije razdalje T.
Na podlagi izračuna korekcije razdalje T s pomočjo formule (Slika20) je bila opravljena
povprečno 6,8 % korekcija rezultatov, izmerjenih na podlagi fotografij fotopedoskopa in
obdelave v programu SolidWorks.
61
Zaradi kota zajema fotografije zadnjega dela obeh stopal (zamik glede na sredinsko os zajete
fotografije) smo za izračun največje možne napake pri meritvah kota zvrnjenosti na podlagi
posnetkov odtisa stopala izmerili maksimalni odmik stopala (sredina petnice) od sredinske
vzdolžne linije fotopedoskopa (5,4cm), ki sovpada s centrom zajema fotografije, ter
maksimalni kot (15°) med navedeno linijo in vzdolžno linijo stopala (sredina petnice - sredina
distalnega dela druge prstnice). Na podlagi geometrije (postopek izračuna presega obseg
naloge) in izmerjenih vrednosti znaša maksimalna vrednost napake 0,2 % pri najmanjšem
izmerjenem kotu β (159,2°). Napake zaradi nizkih vrednosti pri obdelavi podatkov nismo
upoštevali.
- Športno/gibalna dejavnost:
količina športno/gibalne dejavnosti (min/teden)
količina sedenja (min/teden)
Glede na pregled obstoječih možnosti (Corder idr., 2009; Chinapaw idr., 2010; Grbec 2014,
Zajec, 2009) je v raziskavi za oceno telesne dejavnosti otrok in mladostnikov kot potencialni
dejavnik pri razvoju stopala uporabljena kombinacija standardiziranega vprašalnika YPAQ
(Youth Physical Activity Questionnaire, verzija C, ocenjen na podlagi primerjave dejavnosti z
dvakrat označeno vodo in pospeškometri (Corder idr., 2009)), ter vprašalnika, uporabljenega
v doktorski disertaciji (Zajec, 2009), na podlagi katerega sta ocenjeni količina telesne
dejavnosti in nedejavnosti otrok. Vprašalnik je razdeljen na oceno pogostosti in trajanja
organiziranih in neorganiziranih (prostočasnih, z izjemo ur šolskega športa) dejavnosti med
običajnim tednom otroka in oceno pogostosti in trajanja nedejavnosti oziroma sedenja v
obdobju od septembra do decembra. Dobljeni rezultati predstavljajo minute/teden. Za
oceno telesne dejavnosti ni bila natančneje opredeljena intenzivnost (predhodno navedene
dejavnosti). Glede na priporočila dr. Kohla (2000) so o trajanju in intenzivnosti dejavnosti
poročali otrokovi starši.
62
- Obutev:
Ocena obutve
Oceno obutve otroka so podali starši na osnovi petstopenjske lestvice. Ocena je bila podana
za dve starostni obdobji, in sicer predšolsko in šolsko obdobje. Kot informacija je bila podana
slika primera oblike obutve brez podprtega stopalnega loka in s podprtim stopalnim lokom.
Starši so ocenili obutev, ki jo otrok nosi večino časa.
(1 - večinoma z nepodprtim stopalnim lokom, 5 - večinoma s podprtim stopalnim lokom).
4.4. Metode obdelave podatkov
Za obdelavo podatkov smo pri svojem delu uporabili različne statistične metode.
Za določitev meje delitve vzorca na podvzorce smo uporabili T test, dvo-faktorsko analizo
variance in eno-faktorsko analizo variance z Games Howell post hoc testom.
Za preverjanje hipotez H1.1, H 2.1, H3.1, H3.2, H3.4 smo uporabili Spearmanov koeficient
korelacije, pri H1.2, H1.3, H2.2 smo glede na porazdelitev uporabili Spearmanov koeficient
korelacije pri podvzorcu 7-9 let ter Pearsonov koeficient korelacije pri podvzorcu 10-15 let.
Hipotezo H3.3 smo preverili s Chi-kvadrat post-hoc testom kontingenčnih tabel. Preverjanje
hipoteze H4.5 pa je bilo opravljeno na podlagi večkratne linearne regresije.
Podatki so bili analizirani s pomočjo programa Microsoft Office Excel 2010 (Micrisift Corp.,
Redmond, WA, ZDA) ter Statistical Product and Service Solutions (SPSS 22, IBM, Armonk,
New York, ZDA).
Statistična značilnost je bila sprejeta na osnovi 5-odstotne dvostranske alfa napake.
63
5. REZULTATI
V poglavju smo testirali hipoteze, ki smo si jih zastavili pred začetkom raziskovanja.
V meritvah je sodelovalo 47,3 % deklic in 52,7 % dečkov. Skupno smo pridobili podatke 91
otrok ter 88 staršev (44 mater, 44 očetov).
Tabela 1. Merjenci (otroci) glede na spol in starost.
Starost Skupaj
7 8 9 10 11 12 13 14 15
Spol
Moški število 6 8 6 6 4 4 1 6 2 43
% 6,6 8,8 6,6 6,6 4,4 4,4 1,1 6,6 2,2 47,3
Ženski število 5 3 9 5 4 5 6 4 7 48
% 5,5 3,3 9,9 5,5 4,4 5,5 6,6 4,4 7,7 52,7
Skupaj število 11 11 15 11 8 9 7 10 9 91
% 12,1 12,1 16,5 12,1 8,8 9,9 7,7 11,0 9,9 100,0
Pri meritvah so sodelovali otroci stari od 7-15 let. Največ je bilo merjencev starih 9 let (16,5
%), ter najmanj 13 le (7,7 %). Preučevanci so bili v povprečju stari 10,68 let ± 2,6 let.
V raziskavi so bili pri otrocih merjeni trije parametri stopala: Clarkov kot, kot zvrnjenosti
stopala in razdalja T.
Pri obravnavi povezanosti parametrov stopal iste osebe smo obravnavali ločeno levo in
desno stopalo, pri ugotavljanju razlik oziroma povezanosti med različnimi merjenci pa
povprečje obeh stopal za posamezni parameter.
64
Clarkov kot
Glede na v uvodu navedene raziskave, ki ugotovljajo razliko med stopaloma, smo s T testom
preverili, ali obstajajo razlike med stopaloma otrok v Clarkovem kotu.
Tabela 2. Clarkov kot levega in desnega stopala otrok.
M N SD SE
Clark D 44,13 91 11,56 1,21
Clark L 44,14 91 11,53 1,20
Legenda. N-število; M-aritmetična sredina; SD-standardni odklon; SE standardna napaka razlike.
Na podlagi rezultatov T testa lahko ugotovimo, da razlika med levim in desnim stopalom
otrok ni statistično značilna, p vrednost t testa je 0,990>0,05 (t=-0,013).
65
Tabela 3. Povprečni Clarkov kot obeh stopal otrok glede na starost in spol ter združeno.
Starost Spol N M SD Min Max
7
Moški 6 28,73 12,21 14,95 47,95
Ženski 5 32,22 12,67 15,10 49,60
Skupajl 11 30,31 11,92 14,95 49,60
8
Moški 8 36,02 8,58 29,80 56,20
Ženski 3 48,30 0,99 47,65 49,45
Skupaj 11 39,37 9,20 29,80 56,20
9
Moški 6 37,32 14,27 12,95 53,15
Ženski 9 45,07 12,70 19,30 55,20
Skupaj 15 41,97 13,43 12,95 55,20
10
Moški 6 45,14 9,55 30,20 55,40
Ženski 5 47,46 6,53 38,30 53,80
Skupaj 11 46,19 8,01 30,20 55,40
11
Moški 4 43,10 5,90 38,10 50,40
Ženski 4 43,68 3,64 38,25 45,85
Skupaj 8 43,39 4,55 38,10 50,40
12
Moški 4 56,50 5,04 49,75 61,75
Ženski 5 49,92 6,57 39,95 58,20
Skupaj 9 52,84 6,57 39,95 61,75
13
Moški 1 51,65 . 51,65 51,65
Ženski 6 51,48 6,16 42,60 61,40
Skupaj 7 51,50 5,63 42,60 61,40
14
Moški 6 46,56 10,76 36,20 64,80
Ženski 4 52,01 4,67 48,20 58,25
Skupaj 10 48,74 8,91 36,20 64,80
15
Moški 2 50,10 3,11 47,90 52,30
Ženski 7 48,82 6,87 36,15 58,50
Skupaj 9 49,10 6,07 36,15 58,50
Total
Moški 43 41,51 12,17 12,95 64,80
Ženski 48 46,50 9,52 15,10 61,40
Skupaj 91 44,14 11,10 12,95 64,80
Legenda. N-število; M-aritmetična sredina; SD-standardni odklon; Min-najnižja vrednost; Max-najvišja vrednost
Pri merjenju Clarkovega kota pri otrocih moškega spola je bila najmanjša izmerjena vrednost
Clarkovega kota 12,95° v starosti 9 let in največja vrednost 64,8° pri štirinajstletniku. Pri
merjenkah je najmanjša izmerjena vrednost povprečja Clarkovega kota 15,1° v skupini
sedem let in največja 61,4° v skupini trinajst let.
66
Tabela 4. Povprečni Clarkov kot obeh stopal glede na spol otrok.
Spol N M SD SE
Povprečni
Clarkov kot Moški 43 41,51 12,17 1,85
Ženski 48 46,50 9,57 1,38
Legenda. N-število; M-aritmetična sredina; SD-standardni odklon; SE standardna napaka razlike.
Za ugotavljanje razlik med spoloma v izmerah Clarkovega kota smo uporabili T test. Rezultati
le-tega nam pokažejo, da med spoloma prihaja do statistično značilnih razlik (t=-2,184 in
p=0,032<0,05)
Na podlagi nizkega števila merjencev posamezne starosti glede na spol smo v nadaljevanju
opravili analizo variance in post hoc test združeno po spolu.
Tabela 5. Statistično pomembne razlike Clarkovega kota otrok glede na starost.
(I)
Starost
(J)
Starost
Srednja
razlika (I-J) Statistična pomembnost
7 10 -15,87* 0,037
12 -22,52* 0,002
13 -21,18* 0,003
14 -18,42* 0,017
15 -18,78* 0,008
8 12 -13,47* 0,028
10 7 15,87* 0,037
12 7 22,52* 0,002
8 13,47* 0,028
13 7 21,18* 0,003
14 7 18,42* 0,017
15 7 18,78* 0,008
*Povezava je statistično pomembna na nivoju 0,05.
67
Rezultati Games Howell post hoc testa glede na skupne vrednosti Clarkovega kota (združeno
po spolu glede na starost) v Tabeli 5 kažejo, da prihaja do statistično pomembnih razlik pri
skupini nižjih starosti in sicer 7 let in 10–15 let (z izjemo starosti 11 let) ter 8 in 12 let.
Glede na merjene parametre otroškega stopala smo v nadaljevanju preverili vrednosti
razdalje T ter kota zvrnjenosti v povezavi s starostjo in spolom.
Kot zvrnjenosti
Tabela 6. Kot zvrnjenosti levega in desnega stopala otrok.
M N SD SE
zvrD 9,49 91 3,57 0,37
zvrL 9,47 91 3,62 0,37
Legenda. N-število; M-aritmetična sredina; SD-standardni odklon; SE standardna napaka razlike.
Na podlagi analize T testa lahko ugotovimo, da med zvrnjenostjo levega in desnega stopala
ni statistično značilnih razlik ( t= 0,077, p=0,939>0,05).
Tabela 7. Povprečni kot zvrnjenosti stopala otrok glede na starost.
Starost N M SD Min Max
7 11 10,18 2,41 5,65 13,95
8 11 7,87 3,84 0,60 13,05
9 15 7,92 3,31 1,25 13,55
10 11 9,20 3,60 2,35 15,50
11 8 10,24 2,39 6,40 13,15
12 9 10,30 3,56 4,15 15,85
13 7 10,06 3,96 4,05 15,45
14 10 10,20 2,18 7,10 14,05
15 9 10,80 1,99 7,00 13,45
Skupaj 91 9,48 3,17 0,60 15,85
Legenda. N-število; M-aritmetična sredina; SD-standardni odklon; Min-najnižja vrednost; Max-najvišja vrednost
Iz povprečnih vrednosti kota zvrnjenosti Tabele 7 lahko ugotovimo, da je največji izmerjen
kot zvrnjenosti v skupini 12 in 15 let (15,85°), najmanjši pa pri skupini 8 let (0,60°). Najmanjši
koti so bili izmerjeni pri 8 in devetletnikih s povprečnimi vrednostmi 7,9° ± 3,8° in 7,9° ± 3,3°.
68
Glede na izmere kota zvrnjenosti smo s pomočjo dvo-faktorske analize variance ugotavljali,
ali obstaja razlika v povprečnem kotu zvrnjenosti stopala otrok glede na starost in spol.
Tabela 8.Povprečni kot zvrnjenosti stopala otrok glede na spol.
Spol N M SD SE
Kot
zvrnjenosti
Moški 43 9,45 3,18 0,48
Ženski 48 9,51 3,19 0,46
Legenda. N-število; M-aritmetična sredina; SD-standardni odklon; SE standardna napaka razlike.
Rezultati dvo-faktorske analize variance nam pokažejo, da med merjenci glede na starost in
spol ni statistično značilnih razlik v izmeri kota zvrnjenosti (starost F=1,097 in p=0,375>0,05;
spol F=0,031 in p=0,860>0,05).
Razdalja T
Tretji merjeni parameter naše raziskave je razdalja T.
Ali se vrednosti razdaljeT med levim in desnim stopalom merjencev razlikujejo ter obstajajo
statistično značilne razlike, smo preverili v nadaljevanju s T testom.
Tabela 9. Razdalja T levega in desnega stopala otrok.
M N SD SE
razdalja TD 9,50 91 2,80 0,29
razdalja TL 10,16 91 2,53 0,26
Legenda. N-število; M-aritmetična sredina; SD-standardni odklon; SE standardna napaka razlike.
Analiza T testa nam pokaže, da obstajajo statistično značilne razlike v vrednosti razdalje T
med levim in desnim stopalom (t=3,215 in p=0,002<0,05).
69
Tabela 10. Vrednosti povprečne razdalje T otrok glede na starost.
Starost N M SD Min Max
7 11 9,29 2,470 5,40 12,70
8 11 10,49 3,05 7,20 16,30
9 15 8,68 3,07 3,90 15,60
10 11 9,62 2,33 7,00 15,10
11 8 11,60 2,16 8,60 14,90
12 9 8,98 2,80 5,40 13,00
13 7 8,31 3,34 2,80 12,30
14 10 8,97 3,11 2,40 14,70
15 9 9,90 2,37 7,00 15,40
Skupaj 91 9,50 2,80 2,40 16,30
Legenda. N-število; M-aritmetična sredina; SD-standardni odklon; Min-najnižja vrednost; Max-najvišja vrednost
Iz Tabele 10 je razvidno, da je razdalja T največja pri starosti enajst let 11,60mm ± 2,33mm
Tabela 11. Razdalja T glede na spol otrok.
Spol N M SD SE
razdalja T Moški 43 9,86 2,63 0,44
Ženski 48 9,81 2,37 0,39
Legenda. N-število; M-aritmetična sredina; SD-standardni odklon; SE standardna napaka razlike.
Po predhodnih ugotovitvah smo v nadaljevanju ugotavljali razlike v vrednostih razdalje T
glede na starost in spol.
Na podlagi dvo-faktorske analize variance lahko ugotovimo, da razlike v izmeri razdalje T niso
statistično značilne niti glede na spol, kot tudi ne glede na starost (starost F=0,986>0,05 in
spol F=0,129 in p=0,720>0,05).
Glede na rezultat dvo-faktorske analize variance in post hoc testa pri kotu zvrnjenosti kot
tudi pri razdalji T NE prihaja do statistično značilnih razlik glede na starost in spol. Obstajajo
pa statistično značilne razlike med izmero Clarkovega kota glede na starost in spol.
70
Na podlagi analize izmer posameznih parametrov in majhnega števila merjencev pri
posameznih starostih smo za potrjevanje posameznih hipotez vzorec merjencev delili na dva
podvzorca. Na podlagi predhodnih ugotovitev smo vzorec delili glede na starost. Pri tem smo
sledili izmeram Clarkovega kota.
Glede na zgoraj omenjene kriterije je najustreznejša delitev vzorca glede na starost 7-9 let in
10-15 let.
Slika 21. Izmere Clarkovega kota otrok glede na starost.
Glede na izbrane podvzorce smo za Clarkov kot ponovno opravili dvo-faktorsko analizo
variance glede na starost in spol.
Tabela 12. Clarkov kot otrok (starost, spol) glede na podvzorca.
Spol Starost N M SD Min Max
Moški
7 do 9 20 34,22 11,57 12,95 56,20
10 do 15 23 47,84 8,77 30,20 64,80
Total 43 41,51 12,17 12,95 64,80
Ženski
7 do 9 17 41,86 12,79 15,10 55,20
10 do 15 31 49,04 6,12 36,15 61,40
Total 48 46,50 9,57 15,10 61,40
Skupaj
7 do 9 37 37,73 12,58 12,95 56,20
10 do 15 54 48,53 7,31 30,20 64,80
Total 91 44,14 11,10 12,95 64,80
Legenda. N-število; M-aritmetična sredina; SD-standardni odklon; Min-najnižja vrednost; Max-najvišja vrednost
71
Rezultati testa nam pokažejo:
pri vzorcu 7-9 let je glede na starost vrednost F statistike 3,685 in njena statistična
značilnost 0,047<0,05. Do razlik prihaja med skupinama 7 in 9 let (p=0,044<0,05). Glede
na spol pa je vrednost F=3,685 in p=0,064>0,05.
pri vzorcu 10-15 let je glede na starost vrednost F=1,964 in p=0,104>0,05. Glede na spol
pa je F=0,001 in p=0,981>0,05.
Statistično značilne razlike v mlajšem podvzorcu glede na starost označujemo kot mejne.
Dodatne delitve glede na starost in spol bi povzročile zmanjšanje podvzorcev. Prav tako
delitev izbranih podvzorcev glede na starost sovpada z biološkim razvojem stopala (rast) in
uvodno navedenimi spremembami v izmerah Clarkovega kota in jo tako glede na vzorec
ocenjujemo kot optimalno.
Glede na merjene parametre smo s T testom preverjali, ali med podvzorcema obstajajo
statistično značilne razlike.
Clarkov kot:
Tabela 13. Clarkov kot glede na podvzorca.
Starost N M SD SE
Clarkov kot 7 do 9 37 37,73 12,5 2,06
10 do 15 54 48,53 7,3 0,99
Legenda. N-število; M-aritmetična sredina; SD-standardni odklon; SE standardna napaka razlike.
Vrednost t statistike=-4,703, njena statistična značilnost pa je 0,001<0,05. Na podlagi
izračuna lahko ugotovimo, da so glede na Clarkov kot med skupinama statistično pomembne
razlike.
72
Kot zvrnjenosti stopala:
Tabela 14. Kot zvrnjenosti stopala glede na podvzorca.
Starost N M SD SE
Kot
zvrnjenosti
7 do 10 37 8,57 3,33 ,0,54
11 do 15 54 10,10 2,92 0,39
Legenda. N-število; M-aritmetična sredina; SD-standardni odklon; SE standardna napaka razlike.
Vrednost t statistike -2,310, statistična značilnost pa je 0,023<0,05. Na podlagi rezultatov
lahko ugotovimo, da so razlike med podvzorcema glede na povprečni kot zvrnjenosti stopala
med skupinama statistično značilne.
Razdalja T
Tabela 15. Razdalja T glede na podvzorca.
Starost N M SD SE
Razdalja T
7 do 9 37 9,9 2,66 0,43
10 do 15 54 9,7 2,37 0,32
Legenda. N-število; M-aritmetična sredina; SD-standardni odklon; SE standardna napaka razlike.
Na podlagi T testa lahko ugotovimo, da razlika med vzorcema v izmeri razdalje T ni
statistično značilna (t=0,268, p=0,789>0,05).
73
Pri preverjanju H1.1, ki ugotavlja, ali imajo otroci z večjim kotom zvrnjenosti stopal manjši
Clarkov kot, smo glede na porazdelitve spremenljivk testirali s pomočjo Spearmanovega
koeficienta korelacije. Povezanost smo zaradi večje zanesljivosti ugotavljali med
spremenljivko Clarkov kot desne noge (D) in kotom zvrnjenosti stopala desne noge (D) ter
Clarkov kot leve noge (L) in kotom zvrnjenosti stopala leve noge (L).
Tabela 16. Povezanost spremenljivk Clarkov kot in kot zvrnjenosti stopala otrok.
Vzorec 7-9 let Clarkov kot D noga
Kot zvrnjenosti D noga
Koeficient korelacije -0,145 Stat. pomembnost 0,391 Število 37
Vzorec 10-15 let Clarkov kot D noga
Kot zvrnjenosti D noga
Koeficient korelacije 0,013 Stat. pomembnost 0,926 Število 54
Na podlagi koeficienta korelacije Tabele 16 kot statistično značilne ne moremo potrditi
nobene povezave znotraj posameznih podvzorcev.
Hipotezo 1.1, ki pravi, da imajo otroci z večjim kotom zvrnjenosti stopala manjši Clarkov kot,
lahko ovržemo.
Pri preverjanju hipoteze H1.2, ki trdi, da imajo otroci z večjo razdaljo T manjši Clarkov kot,
smo glede na porazdelitve spremenljivk testirali s pomočjo Spearmanovega (vzorec 7-9 let)
in Pearsonovega (vzorec 10-15 let) koeficienta korelacije. Povezanost smo ugotavljali med
spremenljivko Clarkov kot desne noge (D) in razdaljo T desne noge (D) ter Clarkov kot leve
noge (L) in razdaljo T leve noge (L).
Clarkov kot L noga Kot zvrnjenosti L noga Koeficient korelacije -0,075
Stat. pomembnost 0,659 Število 37
Clarkov kot L noga Kot zvrnjenosti L noga
Koeficient korelacije 0,147 Stat. pomembnost 0,290 Število 54
74
Tabela 17. Povezanost spremenljivk Clarkov kot in razdalje T otrok.
Vzorec 7-9 let Clarkov kot D noga
Razdalja T D
Koeficient korelacije S -0,422 Stat. pomembnost 0,009 Število 37
Vzorec 10-15 let Clarkov kot D noga
Razdalja T D
Koeficient korelacije P 0,211 Stat. pomembnost 0,125 Število 54
Na podlagi koeficientov korelacije (Tabela 17) kot statistično značilno potrdimo povezavo
med razdaljo T in Clarkovim kotom pri mlajši skupini otrok (p=0,009<0,05 in p=0,029<0,05).
Hipotezo 1.2, ki trdi, da imajo otroci z večjo razdaljo T manjši Clarkov kot, lahko delno
potrdimo.
Hipotezo 1.3, ki pravi, da imajo otroci z večjo razdaljo T večji kot zvrnjenosti stopal, smo
testirali s pomočjo testa povezanosti dveh spremenljivk Spearmanov (vzorec 7-9 let) in
Pearsonov koeficient korelacije (vzorec 10-15 let). Povezanost smo ugotavljali med
spremenljivko kot zvrnjenosti stopala desne noge(D) in razdaljo T desne noge(D) ter kotom
zvrnjenosti stopala leve noge(L) in razdaljo T leve noge(L).
Clarkov kot L noga Razdalja T L
Koeficient korelacije S -0,360 Stat. pomembnost 0,029 Število 37
Clarkov kot L noga Razdalja T L
Koeficient korelacije P 0,149 Stat. pomembnost 0,283 Število 54
75
Tabela 18. Povezanost spremenljivk razdalje T in kota zvrnjenosti otrok.
Vzorec 7-9 let Kot zvrnjenosti D
Razdalja T D
Koeficient korelacije -0,043 Stat. pomembnost 0,800 Število 37
Vzorec 10-15 let Kot zvrnjenosti D
Razdalja T D
Koeficient korelacije 0,142 Stat. pomembnost 0,305 Število 54
Rezultati na podlagi koeficientov korelacije (Tabela 18) ne podajo statistično značilne
povezave med razdaljo T in kotom zvrnjenosti.
Hipotezo 1.3, ki trdi, da imajo otroci z večjim kotom zvrnjenosti večjo razdaljo T, ovržemo.
Kot zvrnjenosti L Razdalja T L
Koeficient korelacije -0,216 Stat. pomembnost 0,111 Število 37
Kot zvrnjenosti L Razdalja T L
Koeficient korelacije -0,060 Stat. pomembnost 0,668 Število 54
76
H2.1: Geometrijske lastnosti stopal otrok so pozitivno povezane z geometrijskimi
lastnostmi stopal staršev.
Hipotezo 2.1 smo glede na porazdelitev merjenih spremenljivk testirali s pomočjo testa
povezanosti dveh spremenljivk - Spearmanov koeficient korelacije. Ugotavljali smo, ali so
medsebojno povezane geometrijske lastnosti stopal staršev in otrok. Medsebojno so bili
primerjani povprečni Clarkov kot ter razdalja T obeh stopal staršev in otrok. Povezanost med
posameznimi spremenljivkami smo ugotavljali na podvzorcih (7-9 let in 10-15 let) in vsaki
starosti posebej ter v kombinacijah ne glede na spol otroka in staršev ter tudi ločeno po
spolu staršev in otrok.
Tabela 19. Povezanost Clarkovega kota, razdalje T med starši in otroki.
Vzorec 7-9 (N 37) Clark oče Clark mati
Spearman Clark otrok Koeficient korelacije 0,342 0,129
Statistična pomembnost 0,038 0,447
Vzorec 10-15 (N54)
Spearman Clark otrok Koeficient korelacije 0,053 0,224
Statistična pomembnost 0,701 0,104
Vzorec 7-9 (N 37) Oče T Mati T
Spearman' Razdalja T Koeficient korelacije 0,282 0,421
Statistična pomembnost 0,090 0,009
Vzorec 10-15 (N54)
Spearman Razdalja T Koeficient korelacije -0,025 0,244
Statistična pomembnost 0,857 0,076
Zgornja Tabela 19 kaže na statistično pomembno povezanost med posameznimi
geometrijskimi lastnostmi stopal otrok in njihovih staršev na podlagi analize podvzorcev. Pri
povprečnem Clarkovem kotu so povezave statistično značilne v mlajši skupini med otrokom
in očetom (p=0,038<0,05), medtem ko pri izmeri razdalje T ugotovimo statistično
pomembno povezavo med otrokom in materjo na mlajšem podvzorcu (p=0,009<0,05).
Na katere statistično značilne povezave naletimo ob pregledu kombinacij (ne glede na spol
otroka ter tudi ločeno in združeno po spolu staršev in otrok), nam prikazuje Tabela 20.
77
Tabela 20. Statistično pomembne povezave geometrijskih lastnosti stopal staršev in otrok.
Vzorec Število Povezava Spremenljivka Koeficient
korelacije
Statistična
pomembnost
Statistično značilne povezave med geometrijskimi lastnostmi stopal glede na izbran
podvzorec ter glede na posamezno starost, ločeno tako po spolu otrok in staršev, nam
razkrijejo več primerov povezanosti Clarkovega kota očetov in otrok ter razdalje T mater in
otrok. Pri vzorcu 10-15 let zaradi nizkega števila merjencev posamezne starosti podajamo
povezave glede na celoten podvzorec.
V raziskavi so bili za informativno oceno vzorca uporabljeni kriteriji, ki jih je za klasifikacijo
ploskosti stopala uporabila Pregelj (2014) na osnovi Juras in Stanić (1979), Medja (1999),
Klopčič (2003).
Kriteriji za določitev ploskega stopala:
>55° visoko stopalo;
42°-55° normalno stopalo;
32°-42° mejno stopalo;
< 32° plosko stopalo.
Osnovna statistika Clarkovega kota glede na stopnjo ploskosti stopala pri starših nam kaže na
to, da med starši ne naletimo na ploska stopala s povprečnim Clarkovim kotom obeh stopal
pod 32°in imajo starši mejna, normalna ali visoka stopala, medtem ko so otroci razporejeni v
vse štiri kategorije. Pri očetih v primerjavi z materami je bil v večjem številu izmerjen Clarkov
kot mejnega stopala, odstotek visokega stopala v primerjavi z materami pa se razlikuje za
dva odstotka.
7 let 5 oče - hči Clark 0,900 0,037
8 let 8 oče - sin Clark 0,778 0,023
8 let 8 mati - sin Razdalja T 0,802 0,017
Vzorec 10-15 31 mati – hči Razdalja T 0,360 0,047
78
Slika 22: Stopala otrok in staršev glede na kategorije (Clarkov kot).
Od 37 otrok v prvi starostni kategoriji ima 8 staršev mejno stopalo (6 očetov, 3 matere, 1 oba
starša). Pet otrok staršev z mejnim stopalom ima plosko stopalo ter dva otroka mejno
stopalo. Povprečni Clarkov kot teh otrok je 31,4° ± 11,3°, medtem ko je povprečni Clarkov
kot v prvi starostni skupini 37,7° ± 12,6°.
V drugi starostni kategoriji s 54 otroki ima 10 staršev mejno stopalo (4 očetje, 3 matere, 1
oba starša). Dva otroka staršev z mejnim stopalom imata mejno stopalo, osem pa normalno
stopalo. Povprečni Clarkov kot teh otrok je 46,8 ± 5,8°, medtem ko je povprečje Clarkovega
kota otrok v skupini 48,5° ± 7,3°.
Hipotezo 2.1, ki pravi, da so geometrijske lastnosti stopal otrok pozitivno povezane z
geometrijskimi lastnostmi stopal staršev, delno potrdimo.
38%
19%
38%
5%
Otroci 7-9 let
2%
16%
65%
17%
Otroci 10-15 let
9%
85%
6%
Starši (oče)
13%
79%
8%
Starši (mati)
79
H2.2: Izmerjeni parametri stopal otrok (Clarkov kot, razdalja T, kot zvrnjenosti) so med
sorojenci pozitivno povezani.
Glede na porazdelitev spremenljivk smo s pomočjo Pearsonovega in Spearmanovega
koeficienta korelacije ugotavljali povezanost posameznih parametrov (Clarkov kot, kot
zvrnjenosti, razdalja T). Povezanost (kot zvrnjenosti, razdalja T) smo ugotavljali na celotnem
vzorcu ter nato izločili vse pare, ki se niso nahajali znotraj iste starostne skupine (7-9 let in
10-15 let) za ugotavljanje povezanosti v izmeri Clarkovega kota. Pri tem je ostalo dvajset
parov, od katerih je bila največja starostna razlika med sorojencema 4 leta. Šest parov se je
nahajalo znotraj prve starostne skupine ter štirinajst parov znotraj druge starostne skupine.
Tabela 21. Povezanost izmer razdalje T med sorojenci (celoten vzorec).
Celoten vzorec (N 91)
T
sorojenec
Pearson Razdalja T Koeficient korelacije 0,156
Statistična pomembnost 0,140
Celoten vzorec (N 91)
Kot zvrn.
sorojenec
Pearson Kot
zvrnjenosti
Koeficient korelacije 0,175
Statistična pomembnost 0,098
Tabela 22. Povezanost parametrov med sorojenci iste starostne kategorije.
Znotraj iste kategorije (N 20) Clark sor
Spearman Clark Koeficient korelacije 0,341
Statistična pomembnost 0,033
Znotraj iste kategorije ...(N20)
Kot zvrn.
sorojenec
Spearman Kot
zvrnjenosti
Koeficient korelacije 0,217
Statistična pomembnost 0,185
Znotraj iste kategorije (N20)
T
sorojenec
Spearman Razdalja T Koeficient korelacije 0,200
Statistična pomembnost 0,222
Na podlagi rezulatov zgornjih Tabel 21, 22 lahko ugotovimo, da so vrednosti Clarkovega kota
med sorojenci znotraj istega podvzorca statistično značilno povezane. Povezanost izmer kota
zvrnjenosti in razdalje T na celotnem vzorcu ni statistično značilna (p=0,140>0,05;
80
p=0,098>0,05). Prav tako niso bile ugotovljene statistično značilne povezave med kotom
zvrnjenosti in razdaljo T med sorojenci istih starostnih kategorij.
Na osnovi zgoraj prikazanih rezultatov lahko zaključimo, da med sorojenci v izmerah treh
parametrov stopala ne prihaja do statistično značilne povezanosti razen v izmerah
Clarkovega kota in tako lahko hipotezo, ki trdi, da so parametri stopala med sorojenci
statistično značilno povezani, delno potrdimo.
H3.1: Telesno dejavnejši otroci imajo večji Clarkov kot.
Na podlagi rezultatov vprašalnika o otrokovi telesni dejavnosti podajamo rezultate prikazane
na Sliki 23.
Telesna dejavnost
Slika 23. Telesna dejavnost in nedejavnost otrok glede na starost otrok (graf).
Slika 23 nam prikazuje telesno dejavnost otrok, razdeljeno na organizirano telesno
dejavnost, ki vsebuje tudi športno dejavnost v šoli, in na neorganizirano telesno dejavnost.
438 491 514
419 519 485 451
528 494 351
470 413
328 303
456 308 293 312
789
960 927
747 821
941
759 820 807
1370 1360 1397
1543 1444
1344
1528 1623 1587
0
200
400
600
800
1000
1200
1400
1600
1800
7 8 9 10 11 12 13 14 15
Min
/te
de
n
Starost
Organizirana telesna dejavnost Neorganizirana telesna dejavnost
Skupna telesna dejavnost Telesna nedejavnost
81
Rezultati vprašalnika nam pokažejo prostočasno telesno dejavnost in nedejavnost otrok v
minutah na teden. Najmanj organizirano telesno dejavni so sedem in deset let stari otroci,
največ pa 14-letniki. V neorganizirani telesni dejavnosti lahko opazimo večji upad v zadnji
triadi, kjer tudi zaznamo porast nedejavnosti. Najaktivnejši glede neorganizirane telesne
dejavnostih so osem in dvanajst let stari otroci, najmanj pa štirinajst let stari otroci. Znotraj
posameznih skupin seveda prihaja do velikih medsebojnih odstopanj med posamezniki, kar
prikazuje Tabela 23 s podatki o minimalnih in maksimalnih vrednostih v posameznih
kategorijah.
Tabela 23. Minimalne in maksimalne vrednosti telesne dejavnosti (min/teden).
Legenda. N-število; Min-najnižja vrednost; Max-najvišja vrednost
Hipotezo 3.1 smo glede na porazdelitev obravnavanih spremenljivk testirali s pomočjo testa
povezanosti dveh spremenljivk (Spearmanov koeficient korelacije). Povezanost smo
ugotavljali med povprečjem Clarkovega kota ter organizirano telesno dejavnostjo (OTD),
neorganizirano telesno dejavnostjo (NTD) ter telesno nedejavnostjo - sedenjem (SED).
Starost
7 8 9 10 11 12 13 14 15
Org. telesna
dejavnost
(min/teden)
N 11 11 15 11 8 9 7 10 9
Min. 225 275 220 205 360 245 320 190 140
Max. 780 825 990 765 795 915 730 880 720
Neorg. telesna
dejavnost
(min/teden)
Min. 120 250 210 120 240 125 215 210 210
Max. 540 750 960 480 360 760 505 380 480
Skupna telesna
dejavnost
(min/teden)
Min. 435 685 505 465 665 485 535 480 620
Max. 1180 1150 1270 1245 1035 1350 1050 1150 1005
82
Tabela 24. Povezanost med spremenljivko povprečje Clarkov kot in OTD, NTD ter SED.
Vzorec 7-9 let OTD NTD SED
Povprečje Clarkov kot
Koeficient korelacije -0,043 -0,100 -0,219
Stat. pomembnost 0,799 0,556 0,192
Število 37 37 37
Vzorec 10-15 let OTD NTD SED
Povprečje Clarkov kot
Koeficient korelacije -0,062 0,064 -0,198
Stat. pomembnost 0,658 0,646 0,152
Število 54 54 54
Glede na Spearmanov koeficient korelacije, prikazanega v Tabeli 24, spremenljivke, ki
zajemajo organizirano, neorganizirano vadbo ter količino sedenja, niso povezane s
povprečjem Clarkovega kota. Telesna dejavnost in nedejavnost otrok torej v našem primeru
ni povezana s Clarkovim kotom stopal pri otrocih pri nobenem od obravnavanih vzorcev.
Hipotezo 3.1, ki pravi, da imajo telesno dejavnejši otroci večji Clarkov kot, na podlagi analize
ovržemo.
H3.2.: Telesno dejavnejši otroci imajo manjši kot zvrnjenosti.
Hipotezo smo glede na porazdelitev obravnavanih spremenljivk testirali s pomočjo testa
povezanosti dveh spremenljivk (Spearmanov koeficient korelacije). Povezanost smo glede na
ugotovljeno statistično neznačilno razliko med stopaloma ugotavljali na podlagi povprečja
kota zvrnjenosti ter organizirano telesno dejavnostjo (OTD), neorganizirano telesno
dejavnostjo (NTD) ter telesno nedejavnostjo - sedenjem (SED).
Tabela 25. Povezanost kota zvrnjenosti stopala in OTD, NTD ter SED.
Vzorec 7-9 let OTD NTD SED
Kot
zvrnjenosti
Koeficient korelacije 0,199 0,034 0,085
Stat. pomembnost 0,238 0,842 0,618
Število 37 37 37
Vzorec 10-15 let OTD NTD SED
Kot
zvrnjenosti
Koeficient korelacije 0,030 0,201 0,033
Stat. pomembnost 0,832 0,145 0,814
Število 54 54 54
83
Glede na Spearmanov koeficient korelacije podvzorcev spremenljivke telesne dejavnosti in
nedejavnosti niso povezane s kotom zvrnjenosti stopala.
Hipotezo 3.2., ki pravi, da imajo telesno dejavnejši otroci manjši kot zvrnjenosti, na podlagi
analize ovržemo.
Starši so na lestvici od 1 do 5 ocenjevali obutev, ki jo je otrok nosil v predšolskem obdobju.
Ena (1) pomeni, da je otrok večinoma nosil obutev brez podprtega stopalnega loka, pet (5)
pa večinoma obutev s podprtim stopalnim lokom. Skupno kar 36,3 % staršev ocenjuje z
oceno 5 predšolsko obdobje, le 6,6 % pa z oceno 1 - da je njihov otrok v predšolskem
obdobju nosil večinoma obutev brez podprtega stopalnega loka.
Tabela 26. Predšolska in šolska obutev otrok.
Obutev Vzorec 7-9 let Vzorec 10-15 let
predšolsko šolsko predšolsko šolsko
1 večinoma brez podprtega
stopalnega loka
N 2 2 4 7
% 5,4 5,4 7,4 13,0
2 N 1 3 0 3
% 2,7 8,1 0,0 5,6
3 N 7 11 9 22
% 18,9 29,7 16,7 40,7
4 N 13 15 22 16
% 35,1 40,5 40,7 19,6
5 večinoma s podprtim
stopalnim lokom
N 14 6 19 6
% 37,8 16,2 35,2 11,1
Skupaj N 37 37 54 54
% 100 100 100 100
Zgornja Tabela 26 nam prikazuje oceno obutve, ki so jo otroci nosili večino predšolskega
časa, in kaj nosijo v sedanjem času, torej času šolanja.
84
H3.3.: Otroci v predšolskem obdobju nosijo več obutve s podprtim stopalnim lokom kot
v šolskem obdobju.
Hipotezo 3.3 smo testirali s pomočjo hi-kvadrat testa za ugotavljanje razlik med dvema
obdobjema (šolsko oziroma sedanje in predšolsko).
Kot vidimo iz zgornje Tabele 26, se nošenje obutve s podprtim lokom glede na predšolsko in
šolsko obdobje razlikuje. Otroci v predšolskem obdobju več nosijo obutev s podprtim lokom
kot v šolskem obdobju. Preverili smo, ali je razlika tudi statistično pomembna. Vrednost hi-
kvadrata je za podvzorec 7-9 let 42,628 in statistična značilnost 0,001<0,05. Pri podvzorcu
10-11 let pa je vrednost hi-kvadrata 30,352 in statistična značilnost 0,002 <0,05, kar pomeni,
da se obutev otrok, glede na predšolsko in šolsko (sedanje) obdobje, statistično pomembno
razlikuje.
Hipotezo 3.3, ki pravi, da otroci v predšolskem obdobju nosijo več obutve s podprtim
stopalnim lokom kot v šolskem obdobju, na podlagi analize potrdimo.
H3.4: Obutev otrok ni povezana s Clarkovim kotom stopal otrok.
Sedmo hipotezo smo glede na porazdelitev spremenljivk testirali s pomočjo testa
povezanosti dveh spremenljivk - Spearmanovega koeficienta korelacije. Povezanost smo
ugotavljali med spremenljivko Clarkov kot in predšolska obutev ter povprečje Clarkov kot in
šolska (sedanja) obutev.
Tabela 27. Povezanost med spremenljivko povprečni Clarkov kot otrok in predšolska ter šolska obutev na podlagi podvzorcev.
Vzorec 7-9 let Predšolska obutev Šolska obutev
Koeficient korelacije 0,113 0,006
Stat. pomembnost 0,506 0,937
Število 37 37 Vzorec 10-15 let
Koeficient korelacije -0,011 -0,129
Stat. pomembnost 0,936 0,353
Število 54 54
85
Na podlagi Spearmanovega koeficienta korelacije ugotovimo, da spremenljivka povprečje
Clarkov kot ni povezana s spremenljivko predšolska obutev in spremenljivko šolska obutev
pri nobenem od podvzorcev.
Hipotezo 3.4, ki pravi, da obutev otrok ni povezana s Clarkovim kotom stopal otrok, na
podlagi analize potrdimo.
Glede na podane odgovore staršev tudi ugotovimo, da večina oziroma 97,8 % otrok ni
izvajalo vaj za razvoj stopala oziroma stopalnih lokov samostojno ali ob prisotnosti
fizioterapevta, le 2,2 % otrok pa je vaje za razvoj stopalnih lokov izvajalo samostojno ali na
fizioterapiji.
Telesne značilnosti
Na podlagi meril prehranjenosti (United Kingdom Cross Sectional Reference Data 1997 -
WHO) je vzorec merjencev pri otrocih glede ITM - indeksa telesne mase razdeljen na spodaj
prikazano Tabelo 28. Otroke smo klasificirali na podlagi naslednje lestvice: do 15kg/m2 -
prenizka telesna teža; 15,1 kg/m2 do 22,8 kg/m2 - primerna hranjenost; 22,9 kg/m2 do 25,8
kg/m2 - prekomerna hranjenost in 25,9 kg/m2 in več - debelost.
Tabela 28. Porazdelitev merjencev (otrok) glede na ITM (kg/m2) kategorije.
Vzorec 7-9 let Vzorec 10-15 let
N % N %
Prenizka telena teža 6 16,2 3 5,6
Primerna hranjenost 30 81,1 43 79,6
Prekomerna hranjenost 1 2,7 5 9,3
Debelost 0 0 3 5,6
Skupaj 37 100,0 54 100,0
Ker nas je zanimalo, ali v uvodu navedene povezave ITMa s ploskostjo stopal veljajo tudi za
naš vzorec, smo s pomočjo testa povezanosti dveh spremenljivk (Spearmanov koeficient
korelacije) ugotavljali povezanost med spremenljivko povprečje Clarkovega kota otrok ter
spremenljivko ITM – indeks telesne mase.
86
Tabela 29. Povezanost spremenljivk povprečje Clarkov kot in ITM otrok.
Vzorec 7–9 let ITM
Clarkov kot
Koeficient korelacije -0,009
Stat. pomembnost 0,956
Število 37
Vzorec 10–15 let ITM
Clarkov kot
Koeficient korelacije -0,090
Stat. pomembnost 0,520
Število 54
Kot vidimo iz zgornje tabele, spremenljivki med seboj nista statistično značilno povezani, saj
je statistična značilnost glede na zajete vzorce v vseh primerih >0,05.
Glede na razvrstitev merjencev v range ITM smo povezanost preverjali tudi na podlagi
analize variance in post hoc testa. Ker je število merjencev v posameznih rangih zelo različno,
smo uporabili post hoc Hochberg GT2 postopek. Glede na nizko zastopanost merjencev v
kategorijah prenizke telesne teže in debelosti smo opravili test le na celotnem vzorcu, ne
glede na spol.
Na podlagi analize ugotovimo, da ITM (kategorije) ni statistično značilno povezan s Clarkovim
kotom otrok (p=0,092>0,05) in na osnovi post hoc testa med kategorijami ni statistično
značilnih razlik v izmeri Clarkovega kota.
87
H3.5: V primerjavi s telesnimi značilnostmi (ITM), obutvijo in telesno dejavnostjo je
Clarkov kot stopal otrok najbolj povezan s Clarkovim kotom stopal staršev.
Zadnjo, deseto hipotezo smo testirali s pomočjo regresijske analize. Kot odvisno
spremenljivko smo v modelu uporabili Clarkov kot, neodvisne spremenljivke pa so bile
organizirana in neorganizirana telesna dejavnost (OTD+NTD), obutev otroka v predšolskem
obdobju (Obpre), obutev otroka v sedanjem obdobju (OBšol), Clarkov kot očeta (CLT),
Clarkov kot matere (CLM), ITM (kg/m2).
Tabela 30. Linearna regresija (vzorec 7-9 let).
Model R R2
F p
1 0,469b 0,220 1,410 0,244
Na podlagi izbranih prediktorjev lahko pojasnimo 22,0 % variabilnosti odvisne spremenljivke
celotnega vzorca. Vendar celoten model ni statistično značilen (F= 1,410 in p=0,244>0,05).
Tabela 31. Prikaz izbranih prediktorjev (vzorec 7-9 let).
Model B SE Beta t p
1 Constant 22,256 35,652 0,624 0,537
ITM -1,762 1,078 -0,300 -1,634 0,113
NEORG+ORG 0,008 0,009 0,151 0,856 0,399
OBpre 2,680 2,941 0,233 0,911 0,369
OBšol -2,610 2,763 -0,216 -0,945 0,352
CLM 0,198 0,507 0,070 0,391 0,699
CLT 0,567 0,364 0,284 1,558 0,130
Legenda. B - koeficient vpliva prediktorja; β Beta - standardiziran koeficient vpliva prediktorja. p - statistična pomembnost
Rezultati zgornje Tabele 31 kažejo na to, da nobena od spremenljivk statistično značilno ni
povezana s Clarkovim kotom pri otrocih. Pri skupini 7-9 let je največjo vrednost t statistike
zaznati pri indeksu telesne mase (t=-1,634 p=0,113>0,05) in Clarkovim kotom očeta (t= 1,558
p=0,1 30>0,05).
88
Tabela 32. Linearna regresija (vzorec 10-15 let).
Model R R2
F p
1 0,331b 0,109 0,962 0,461
Na podlagi izbranih prediktorjev lahko pojasnimo 10,9 % variabilnosti odvisne spremenljivke
celotnega vzorca. Vendar celoten model ni statistično značilen (F= 0,962 in p=0,461>0,005).
Tab ela 33. Prikaz izbranih prediktorjev (vzorec 10-15 let).
Model B SE Beta t p
1 (Constant) 16,124 19,739 0,817 0,418
ITM -0,164 0,318 -0,071 -0,516 0,608
NEORG+ORG 0,003 0,005 0,081 0,571 0,570
OBpre 0,214 1,145 0,032 0,187 0,853
OBšol 1,199 1,068 0,187 1,123 0,267
povpCLM 0,530 0,281 0,266 1,887 0,065
povpCLT 0,059 0,194 0,044 0,305 0,762
Legenda. B - koeficient vpliva prediktorja; β Beta - standardiziran koeficient vpliva prediktorja. P - statistična pomembnost
Rezultati zgornje Tabele 33 kažejo na to, da nobena od spremenljivk ni statistično značilno
povezana s Clarkovim kotom pri otrocih. Pri skupini 10-15 let ugotovimo največjo vrednost t
statistike pri Clarkovem kotu matere (t=0,065 in p= 0,065>0,05).
Hipotezo 3.5, ki pravi, da je v primerjavi s telesnimi značilnostmi (ITM), obutvijo in telesno
dejavnostjo Clarkov kot stopal otrok najbolj povezan s Clarkovim kotom stopal staršev, na
podlagi analize ovržemo.
89
Glede na to, da pri otrocih nismo ugotovili razlik med stopaloma (razen razdalje T), kot
primerjavo navajamo razlike med stopaloma pri starših ter med izmero povprečnega
Clarkovega kota in razdalje T mater in očetov.
Tabela 34. Razdalja T in Clarkov kot staršev glede na spol.
Starši Clarkov kot M N SD SE
Oče 48,46 88 5,77 0,60
Mati 47,93 88 4,00 0,41
Starši razdalja T M N SD SE
Oče 7,96 88 2,78 0,29
Mati 7,38 88 2,93 0,30
Legenda. N-število; M-aritmetična sredina; SD-standardni odklon; SE standardna napaka razlike.
Med starši v izmeri Clarkovega kota na podlagi T testa razlike niso statistično značilne (p
0,432>0,05), prav tako tudi ne v izmeri razdalje T (p=0,171>0,05).
Tabela 35. Izmere Clarkovega kota in razdalje T levega in desnega stopala staršev.
Mean N SD SE
Stopalo mati
clarkD 48,20 88 4,47 0,47
clarkL 47,66 88 4,52 0,47
Stopalo oče
clarkD 47,95 88 6,20 0,65
clarkL 48,98 88 6,27 0,66
Stopalo oče
razdalja T L 8,74 88 2,63 0,28
razdalja T D 7,20 88 3,27 0,34
Stopalo mati
razdalja T D 6,65 88 2,86 0,30
razdalja T L 8,11 88 3,29 0,35
Legenda. N-število; M-aritmetična sredina; SD-standardni odklon; SE standardna napaka razlike.
Na podlagi T testa lahko ugotovimo, da razlika v izmerah vrednosti Clarkovega kota med
stopaloma pri materah (p=0,207>0,05) ni statistično značilna. Razlika v izmeri razdalje T pri
materah pa je statistično značilno različna (p=0,001<0,05). Pri očetih se tako stopali med
seboj razlikujeta v izmerah Clarkovega kota (p 0,039<0,05) kot tudi v izmeri razdalje T (p
0,001<0,05).
90
6. RAZPRAVA
V okviru raziskovalnega in teoretičnega dela magistrske naloge smo poskusili z vidika
celostne obravnave proučiti nekatere potencialne dejavnike pri razvoju otroškega stopala.
Na podlagi izvedenih meritev stopal 91 osnovnošolskih otrok (sorojencev) in njihovih staršev
smo pridobili rezultate, ki so nam omogočili poiskati odgovore na postavljene hipoteze.
Raziskave, ki obravnavajo stopalo v statičnem položaju, se med seboj zelo razlikujejo glede
uporabljenih parametrov ter načinov pridobivanja izmer le-teh. Neenotnost raziskav tako
otežuje primerjanje rezultatov. Vendar se tudi glede na splošno neenotno obravnavo v
svetovnem merilu na podlagi rezultatov kažejo enotne smernice in ugotovitve.
V raziskavi smo pri obravnavi stopal izmerili parametre, ki se uporabljajo pri klasifikaciji
ploskosti stopal. To so Clarkov kot, ki se uporablja za oceno višine notranjega, vzdolžnega
stopalnega loka, kot zvrnjenosti, ki v našem primeru podaja kot med golenico in petnico, ter
razdalja T, ki predstavlja medialno izbočenost oziroma je povezana z izbočenostjo
talonavikularnega sklepa. Povezava med vsemi tremi parametri nam omogoča dokaj celotno
sliko o stanju stopala. Ob tem bi poudarili, da je pomembna obravnava na osnovi več
parametrov, kajti na podlagi posameznega parametra težko ocenimo stanje stopala oziroma
lahko privede do napačnih sklepanj o celoti.
Medtem ko pri kotu zvrnjenosti in razdalji T nismo ugotovili statistično značilnih razlih glede
na starost in spol, pa pri izmerah Clarkovega kota prihaja do statistično značilnih razlik glede
na spol ter predvsem glede na starost. Na podlagi tega je bilo za nadaljno preverjanje
postavljenih hipotez pomembno, kako obravnavati parameter Clarkov kot z vidika delitve
vzorca glede na starost. Glede na značilnosti razvoja stopala otroka, ki je povezano s
spremembami glede starosti otroka, bi želeli poudariti pomembnost izbire vzorca za
proučevanje posameznih parametrov stopala.
Pfeiffer idr., (2006); Chen, Chung in Wang (2009), Chen, Tung idr., (2012) ter Chen, Yeh idr.,
(2010) v svojih raziskavah glede na povezanost med starostjo in ploskimi stopali enotno
ugotavljajo zmanjševanje le-te z višjo starostjo otrok. Največji preskok navajajo med 6. in 8.
letom starosti. Tudi glede na našo raziskavo lahko potrdimo povezanost med Clarkovim
kotom in starostjo. Največje razlike prihajajo med otroki, starimi 7 let in ostalimi od 10 do 15
91
let, z izjemo 11 let, ter med 8 in 12-letniki. Glede na povprečne vrednosti Clarkovega kota pri
posamezni starosti in biološki razvoj otroka (pospešena rast stopala do 10. leta) smo tako
oblikovali dva podvzorca, in sicer 7-9 let ter 10-15 let, ki se med seboj statistično značilno
razlikujeta v izmerah Clarkovega kota in kotom zvrnjenosti stopala, ne pa tudi razdalji T.
Po ugotovitvah porazdelitve izmer parametrov glede na starost in spol nas je zanimala
njihova medsebojna povezanost. V nadaljevanju podajamo nekaj ugotovitev in odprta
vprašanja, ki ostajajo na tem področju.
Glede na navedene stadije razvoja ploskega stopala oziroma stopnje ploskosti stopala po
Kosinac, 1995, je predvideno zaporedje nastajanja sprememb, ki vodijo preko zvrnjenosti
stopala in posledično obremenjevanje notranjega dela stopala ter nazadnje zniževanje
stopalnih lokov. Ob tem bi lahko predvidevali, da obstaja večja povezava med kotom
zvrnjenosti in razdaljo T, kot med kotom zvrnjenosti in Clarkovim kotom stopala. Preko
opazovanja stopal med postopki meritev in obdelavi fotografij se je izkazalo, da v nekaterih
primerih prihaja do znižanja stopalnega loka v odsotnosti zvrnjenosti stopala. Medsebojno
povezanost parametrov tako statistično značilno potrdi povezanost med Clarkovim kotom in
razdaljo T na podvzorcu mlajših otrok, medtem ko ostale povezave med parametri niso
statistično značilne. Dobljene rezultate nam potrjuje tudi raziskava Bourdet, 2013, ki pri
meritvah na podlagi rentgenskih posnetkov 7-18 let starih otrok (40 stopal) z diagnozo
ploskega stopala pri skupini (12 stopal) izmeri znižan stopalni lok, ne pa tudi zvrnjenosti
stopala. Z vidika statično dinamične obravnave zaradi porušenega razmerja pritiskov in
nateznih sil kot bolj problematično predvidevamo zvrnjenjenost stopala kot pa znižan
stopalni lok v odsotnosti povečanega kota zvrnjenosti. Zaznati je pomanjkanje raziskav, ki bi
potrdile omenjeno povezavo (znižan stopalni lok ob odsotnosti zvrnjenosti) in bi proučevale
povezanost z mehaniko gibanja stopala in celega telesa v tem primeru.
Z gibanjem oziroma s količino telesne dejavnosti smo skušali povezati izmere Clarkovega
kota in kota zvrnjenosti stopala. Večina avtorjev, med njimi tudi Burnie (1999), navajajo
oslabelost mišično-vezivnega tkiva kot enega izmed vzrokov, ki pripomore k nastanku
ploskega stopala. V osnovnošolskem in srednješolskem obdobju se oslabljenost mišic goleni
in stopala pojavlja zaradi različnih vzrokov, kot so prekomerna telesna teža, premajhna
92
telesna aktivnost ali pa so ti vzroki dedne narave. Telesna dejavnost otrok bi tudi glede na
ugotovitve (Živković, 1998), da imajo pri oblikovanju stopalnih lokov pomembno vlogo mišice
stopala ter goleni, morala vplivati na oblikovanje stopala posameznika.
Raziskava Vittore idr., 2009, poudarja šibkost mišic stopala in goleni pri otrocih s fleksibilnim
ploskim stopalom in kot možnost izboljšave obstoječega stanja predlagajo vaje za krepitev
omenjenih mišic. Rezultati meritev nekaterih raziskav uvodoma (Otman idr., 2005; Riccio,
2009; Ahmad idr., 2014; Pregelj, 2013) navajajo izboljšanje po izvajanju korektivnih vaj za
stopala pri različno dolgih obdobjih izvajanja vaj in starosti otrok.
V raziskavi nas je torej zanimala povezanost športno/gibalne dejavnosti otrok s Clarkovim
kotom otroških stopal, ki predpostavlja, da imajo telesno dejavnejši otroci večji Clarkov kot.
Pri hipotezi smo predpostavljali, da imajo aktivnejši otroci močnejše mišice stopal in goleni v
primerjavi z manj aktivnimi. Na osnovi opazovanja stopal pri meritvah smo glede na
poznavanje merjencev in njihovo udeležbo pri organiziranih športnih dejavnosih ugotovili, da
prihaja lahko tudi pri najaktivnejših do spuščenega stopalnega loka in obratno.
Ocena aktivnosti otroka je podana glede na rezultate, pridobljene z vprašalnikom. Telesna
dejavnost je razdeljena na organizirano (prostočasno, z izjemo ur šolskega športa) in
neorganizirano telesno dejavnost in nedejavnost oziroma sedenje. V našem primeru je
zaznati porast organizirane dejavnosti kot tudi čas sedenja s starostjo. Ugotovljeno potrjujejo
tudi Ward, Saunders in Pate (2007). Glede prostočasne in organizirane telesne dejavnosti
Nilsson idr., 2008 navaja, da so devetletni otroci srednje in visoko intenzivno dejavni po
pouku, pri igri na prostem, medtem ko je pri petnajstletnikih ta čas povezan z udeležbo v
športnih klubih in društvih. Čas sedentarnega načina življenja pa se starostjo povečuje
(Volmut, 2014). V našem primeru nas je zanimala skupna ocena telesne dejavnosti, ne glede
na intenzivnost, saj glede na priporočila, navedena v uvodu, že sama hoja pripomore k
oblikovanju stopala. Vendar pa nam analiza ne kaže na statistično značilne povezanosti med
telesno dejavnostjo in Clarkovim kotom in kotom zvrnjenosti stopala. V prid dobljenim
rezultatom analize govorijo tudi raziskave, ki nakazujejo na nepovezanost med stopnjo
ploskosti stopala (Clarkov kot) in motoričnimi sposobnostmi (Nakhostin-Roohi, 2013;
Draksler, 1969; Tratnik, 1994, Tudor idr, 2009). Glede na raziskavo Špele Bobnar, 2012,
izvedene na 158 otrocih, starih od 6 do 15 let, ni razlike v Clarkovem kotu glede na odrivno in
neodrivno nogo in tako tudi ne podpira dane hipoteze. Enako ugotavlja tudi Turk (2012).
93
Razlika v širini dominantne in nedominantne noge ni bila ugotovljena pri 5-12 let starih
otrocih (Didia in Nyenwe, 1988). V raziskavi ugotavljamo, da pri otrocih ne prihaja do razlik
med levim in desnim stopalom. To razliko lahko ugotovimo pri analizi stopal staršev. Glede
na navedeno lahko sklepamo, da se s starostjo med mladostništvom in odraslo dobo pojavi
razlika med stopaloma. Poudariti bi želeli, da je naša raziskava namenjena oceni statične
funkcije le s težo obremenjenem stopalu (in ne dodatnimi bremeni). V primeru meritev teh
razlik bi lahko pričakovali drugačne rezultate na osnovi razlik v moči mišic stopala in goleni.
V povezavi z obremenitvijo z lastno telesno maso raziskovalci (Mauch, idr.,2008; Chen.
Chung in Wang, 2009; Chang, Wang, Kuo idr., 2009) v svojih raziskavah enotno zaključujejo,
da je pojav ploskega stopala mogoče povezati s prekomerno težkimi in debelimi otroki.
Raddifort-Harland, Steel in Baur (2010) ter Mickle, Steele in Monro (2008) na podlagi analiz
stopalne maščobne blazinice z ultrazvokom ugotavljajo povečanje količine maščobe podplata
z naraščanjem telesne mase ter povezanost s spolom, in sicer je debelina maščobne blazinice
podplata v vseh primerih večja pri dečkih.
Pri testiranju hipoteze o zmanjševanju Clarkovega kota s povečevanjem indeksa telesne
mase v naši raziskavi nismo ugotovili statistično značilne povezave. Prav tako ni bilo
statistično značilnih razlik v izmeri Clarkovega kota med merjenci različnih ITM kategorij.
Vzrok za navedene rezultate pripisujemo strukturi vzorca raziskave, torej nizkim odstotkom
zastopanosti prekomerno težkih in debelih otrok. Znotraj normalnih meja prehranjenosti
torej ne moremo povezati ITM s Clarkovim kotom stopala. Pri povezavi ITM s Clarkovim
kotom stopala lahko na eni strani merjeni parameter povezujemo s količino podkožnega
maščevja podplata, po drugi strani pa z večjo obremenitvijo stopala, ki zaradi pritiskov plošči
stopalo in povzroča večje premike med kostmi (San Tsung, Zhang, Fan,.Boone, 2003;
Morrison idr., 2007). Avtorji kot posledico navajajo, da navedeni premiki povečujejo
nestabilnost stopala. Glede na pozno osifikacijo stopala v predelu tarzalnih kosti tako
sklepamo, da lahko prekomerna telesna teža v tem obdobju povzroči trajne deformacije
stopala.
Glede na ugotovitve Hunt, Fakley, Smith (2000) pronacija v statičnem položaju nakazuje tudi
pronacijo v dinamiki in s tem povečuje možnosti v uvodu navedenih poškodb. Eden od
načinov, kako preprečevati nestabilnost stopala, je glede na uvodne raziskave tudi vloga
primerne obutve z dodanimi podporami stopalu.
94
Glede na dajanje pozornosti obutvi v predšolskem obdobju, še posebej prvi obutvi otroka,
smo v raziskavi poskusili dokazati protislovje, do katerega prihaja pri izbiri obutve. Wenger
idr. (1989); Echarri in Forriol (2003); Sachitnahandam in Joseph (1995) enotno zaključujejo,
da obutev z vidika podprtosti stopalnega loka v predšolskem obdobju ne vpliva na razvoj
stopalnih lokov. V raziskavi tako na podlagi petstopenjske lestvice za oceno obutve glede
podprtosti stopalnega loka in Clarkovim kotom stopala otrok ne najdemo statistično značilne
povezave. Stahelli (1995) glede obutve otrok zagovarja mnenje, da pričnemo z oporo v
primeru, ko okoli 6. leta starosti pri otroku ne opazimo dviga stopalnega loka. Prav tako
znanstveniki (Kitaoka 1997, Hawke idr., 2008; Wenger, 1989; Urabe idr., 2014; Kulcu, 2007,
Burger, 2011, Evans, Rome, 2011) zaključujejo, da z umetno dodanimi podporami pri
pretežno razvitem, vendar nizkem stopalnem loku (po 7. letu starosti), lahko pozitivno
vplivamo na gibalni vzorec hoje z vidika boljše prerazporeditve sil na stopalo, posledično pa
tudi na celotno telo ter zmanjševanje pojava bolečin lokomotornega aparata tako pri otrocih
kot odraslih osebah. Glede na ugotovitve te raziskave pa otroci v predšolskem obdobju
nosijo več obutve s podprtim stopalnim lokom kot v šolskem obdobju. Ob tem podajamo
ugotovitve lastnih opazovanj, da so starši ponovno pozorni na obutev otroka v primeru
pojavljanja bolečin lokomotornega aparata in v večini po mnenju strokovnjaka ponovno
pričnejo z uporabo obutvije s standardno ali po meri izdelanimi vložki s podprtim stopalnim
lokom.
Med raziskovanjem vzroka za pojav ploskega stopala največkrat naletimo tudi na navedbe
avtorjev, ki vključujejo dednost oziroma ponavljanje telesnih značilnosti staršev pri otrocih.
Področje raziskovanja dednega vpliva je zaradi svoje kompleksnosti zahtevno. Mehanizmi
dedovanja lastnosti stopala niso poznani. Ob tem bi bilo potrebno upoštevati tudi dejavnike
pri razvoju stopala staršev, saj uvodoma navedeni dejavniki predvidoma vplivajo tudi na
lastnosti stopal pri odraslih (obutev, stoječi poklici, telesna masa, telesna dejavnost) in so
lahko vzrok že nastalim deformacijam stopal staršev. Vendar je tudi povezanost z istimi
dejavniki lahko različna, saj je vpliv na stopalo v razvoju ali pa stopalo odraslega lahko
drugačen.
Navedene rezultate tako navajamo z veliko mero zadržanosti in kritičnosti zaradi
neupoštevanja potencialnih dejavnikov pri izmerah parametrov stopal staršev ter
nepoznavanja mehanizmov dedovanja (dominantnost). Izmerjen povprečni Clarkov kot pri
95
otrocih in starših kaže na statistično značilno povezavo na osnovi analize mlajšega podvzorca
in nakazuje v smeri večje povezanosti Clarkovega kota z očetom ter razdalje T z materjo, pri
podvzorcu mlajših in starejših otrok. Ob primerjavi merjenih parametrov bi glede
predvidoma podedovanih lastnosti lahko omenili tudi različne oblike stopala in bi to lahko bil
predmet opazovanja, vendar je pri tem izpostavljeno vprašanje objektivnosti.
Pri obravnavi povezanosti parametrov med sorojenci je potrebno upoštevati, da je vpliv
starosti z vidika razvoja stopala zelo velik. V primeru naše raziskave se povezave med
sorojenci znotraj istih starostnih skupin, z največjo starostno razliko med sorojenci 4 let,
razen Clarkovega kota niso izkazale za statistično značilne.
V skladu s predhodno obravnavo posameznih hipotez nam ponovno potrjuje rezultate tudi
zadnja hipoteza, ki zajema povezanost Clarkovega kota otrok z nekaterimi potencialnimi
dejavniki pri razvoju stopala. Odstotek pojasnjene variance na osnovi izbranih prediktorjev
(Clarkov kot staršev, ITM, telesna dejavnost ter šolska in predšolska obutev) je glede na
razdelitev na podvzorca 22,0 % (7-9 let) in 10,9 % (10-15let). Model ni statistično značilen in
nobena od neodvisnih spremenljivk statistično značilno ne opredeljuje Clarkovega kota
otrok.
Kot novo uvedeno spremenljivko ob koncu podrobneje navajamo rezultate T razdalje (foot
line test), ki je alternativa meritvam zdrsa čolnaste kosti (Brushøj idr., 2007) glede na večjo
zanesljivost (Vinicombe, Raspovic in Menz, 2001). Lundenberg (1989) poudarja večji
doprinos k pronaciji stopala v talonavikularnem sklepu kot v spodnjem skočnem sklepu.
Analiza rezultatov je pokazala, da pri izmerah tako poimenovane razdalje T ne prihaja do
statistično značilnih razlik med otroki različne starosti ter prav tako tudi ne glede na spol
merjencev. Razpon vrednosti znaša od 3 mm do 16 mm pri otrocih ter -6 mm do 15 mm pri
odraslih. Na podlagi meritev 130 oseb danske Elitne vojske so bile izmerjene razdalje med -8
do 14 mm. Z dolžino in širino stopala povezanost ni bila ugotovljena (Brushøj idr., 2007). Ob
tem se pojavi vprašanje normalizacije parametra. Ob istem kotu zvrnjenosti oziroma
izbočenosti talonavikularnega sklepa menimo, da bi bila razdalja T lahko odvisna od višine
grčice čolnaste kosti (princip korekcije razdalje T glede na geometrijo meritev). Zagotovo je
Foot line test oziroma razdalja T lahko predmet nadaljne obravnave. Pri tem se pojavi tudi
vprašanje izraženosti navikularne kosti glede na osifikacijo stopala otroka (Slika 14). Seveda
na podlagi dvodimenzionalne slike fotopedoskopa ne glede na rezultate raziskave ne
96
moremo v vseh primerih sklepati na pronacijo stopala in je potrebno za oceno stopala
uporabiti še druge metode in tehnike za pregled stopala.
V izogib merskim napakam zaradi optike fotoaparata in zaradi časovno racionalnejšega dela
pri določevanju T razdalje predlagamo direktno označitev projekcije položaja grčice čolnaste
kosti na stojni površini (postavitev prostostoječega kotnika ob grčico čolniča). Prav tako kot
izboljšavo izvedenih meritev na fotopedoskopu ob hkratnem zajemu fotografije zadnjega
dela stopala predlagamo izmero vsakega stopala posebej v naravnem položaju stopala (ne
vzporedno). Merjeno stopalo naj bo tako v osi zajema fotografije zadnjega dela, medtem ko
je drugo v sproščeni postavitvi glede na prvo. Stopali morata biti enakomerno obremenjeni.
Predlagan način merjenja bi najverjetneje podal realnejše rezultate.
97
7. ZAKLJUČEK
Raziskovanje področja razvoja stopala je zahtevno, saj ne obstaja poenoten model
obravnave stopala. Zaključimo lahko, da nekateri rezultati, ki smo jih pridobili z našo
raziskavo, v povprečju ne odstopajo pomembno od rezultatov ostalih raziskav. Potencialne
dejavnike pri razvoju stopala smo obravnavali celostno z vidika posameznika in jih poskusili
medsebojno povezati. V primerih odstopanj menimo, da na različne izide v podobnih
raziskavah pomembno vpliva velikost in sestava vzorcev. V našem primeru prihaja predvsem
do razhajanja glede povezanosti ITM s Clarkovim kotom. Le-te pripisujemo strukturi vzorca,
ki ne zajema visokih odstotkov predebelih in debelih otrok, ter velikemu starostnemu
razponu vzorca. Glede na to, da je razvoj lastnosti stopala zelo povezan s starostjo otrok
(Clarkov kot), so za ugotavljanje povezanosti s posameznimi potencialnimi dejavniki
pomembne homogene starostne skupine z ustrezno velikim številom merjencev. V
nasprotnem primeru je težko sklepati o dejanski povezanosti, saj ne moremo izključiti
sprememb, nastalih zaradi razvoja stopala v povezavi s starostjo, ali pa nam starostna
nehomogenost zmanjšuje dejansko stopnjo povezanosti.
V raziskavi so dodane meritve, katerih rezultatov ne moremo neposredno primerjati z
rezultati dosedanjih meritev pri otrocih. Tako magistrsko delo predstavlja meritve razdalje T
kot možno oceno zvrnjenosti stopala in predstavlja medialni ali lateralni odmik čolnaste kosti
pri statični obremenitvi stopala glede na medialno tangento odtisa stopala. Merjene
parametre Clarkov kot, kot zvrnjenosti stopala in razdaljo T smo medsebojno povezali z
namenom podati celovito sliko stanja stopala v statičnem položaju, obremenjenim z maso
telesa. Ob tem ugotavljamo, da je ploskost stopala potrebno podrobneje obravnavati, saj z
vidika merjenih parametrov prihaja do neenotne povezave med njimi, ki jih predvidevajo
ostale raziskave oziroma literatura. Predvsem je potrebno poznati razlike med pozameznimi
povezavami in posledično različnimi vplivi na statiko in dinamiko stopala in celotnega telesa.
Tako z vidika zvrnjenosti stopala ne moremo sklepati na medialno izbočenost v predelu
talonavikularnega sklepa ter znižan stopalni lok in obratno.
Primerjava parametrov otroškega stopala s stopalom staršev in med sorojenci podaja
dodatne informacije. Vendar pa z vidika kompleksnosti povezav in neupoštevanjem
potencialnih dejavnikov pri razvoju stopala staršev ne moremo govoriti o medsebojni
98
povezanosti izključno dedno pogojenih morfoloških značilnostih. Sami rezultati testov nam
nakazujejo določene povezave. Tudi na osnovi opazovanja lastnosti stopal staršev in otrok ob
izvajanju meritev zagovarjamo smiselnost upoštevanja družinske anamneze pri obravnavi
stopala in na ta način omogočimo hitrejše reagiranje in posvečanje večje pozornosti pri
spremljanju razvoja stopala.
S področja gibanja bi kljub neizkazani povezavi z nekaterimi značilnostmi stopala poudarili
pomen intervencij s pomočjo gibanja za razvoj moči, predvsem golenskih mišic. V našem
primeru je bilo ocenjeno stanje stopala v statičnem, s telesno maso obremenjenem položaju,
ki pa ga ni mogoče primerjati z vidika vloge mišic pri večjih obremenitvah.
Glede na predhodne ugotovitve raziskovalcev in rezultate naše raziskave ugotavljamo, da
višina stopalnega loka ni povezana z obutvijo z vidika podprtosti stopalnega loka. Glede
priporočil o pomembnosti vrste obutve v predšolskem in šolskem obdobju pa menimo, da je
ob tem potrebno upoštevati strokovno mnenje ob individualni obravnavi.
Trditve navajamo z veliko mero zadržanosti glede na enostavnost modela obravnave, velik
starostni razpon in velikost vzorca ter upoštevanje omejenega števila dejavnikov.
Uporabljene metode obdelave podatkov in fotografij predstavljajo možnost uporabe
računalniškega programa SolidWorks (2010/64edition) in fotopedoskopa. Glede na postopke
pridobitve podatkov le-te ocenjujemo kot časovno neracionalne za obdelavo večjih vzorcev
merjencev. Z vidika individualne obravnave in z namenom trajnega hranjenja podatkov pa
metode ocenjujemo kot ustrezne.
99
8. VIRI IN LITERATURA
Ačko, N. (2009).Preprečevanje ploskih stopal pri predšolskih otrocih (Diplomsko delo).
Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, Maribor.
Antolič, V., Vengust, R. in Drobnič, M. (1998). Kinematika stopala. V S. Herman (ur.), Bolezni
in deformacije stopala pri otroku in odraslem (str. 15-22). Ljubljana: Klinični center,
Ortopedska klinika.
Baebler, B. (1998). Prirojena deformacija otroških stopal. V S. Herman (ur.), Bolezni in
deformacije stopala pri otroku in odraslem (str. 33-39). Ljubljana: Klinični center,
Ortopedska klinika.
Bernhardt, D. B. (1988). Prenatal and postnatal growth and development of the foot and
ankle. Physical therapy, 68(12), 1831-1839.
Billis, E., Katsakiori, E., Kapodistrias, C. in Kapreli, E. (2007). Assessment of foot posture:
Correlation between different clinical techniques. The Foot, 17(2), 65-72.
Bobnar, S. (2012). Povezanost ploskosti stopal z odrivno nogo (Diplomsko delo). Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
Bookstein, F. L. in Domjanic, J. (2015). The Principal Components of Adult Female Insole
Shape Align Closely with Two of Its Classic Indicators. PloS one,10(8), e0133303.
Bourdet, C., Seringe, R., Adamsbaum, C., Glorion, C. in Wicart, P. (2013). Flatfoot in children
and adolescents. Analysis of imaging findings and therapeutic implications. Orthopaedics
& Traumatology: Surgery & Research,99(1), 80-87.
Bratanič, N. (2004). Epidemiologija debelosti v Sloveniji. Debelost in motnje hranjenja (38-
43). Ljubljana: Pediatrična klinika.
Brecelj, J. (2000). Plosko stopalo pri otroku. Zgodnje odkrivanje in obravnava. Slovenska
pediatrija, 7, 39 – 43.
Brushøj, C., Langberg, H., Larsen, K., Nielsen, M. B. in Hölmich, P. (2007). Reliability and
normative values of the foot line test: a technique to assess foot posture. Journal of
orthopaedic & sports physical therapy, 37(11), 703-707.
100
Burger, H. (2011). Dokazi o učinkovitosti ortopedskih čevljev in vložkov. V Z dokazi podprta
rehabilitacija 2 (str 82-89). Ljubljana: Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo.
Bunta, S. in Popovič, J. (1984). Zdrave in obolele noge. Ljubljana: ČZP Kmečki glas.
Burnie, D. (1999). Leksikon človeškega telesa. Ljubljana: Založba mladinska knjiga.
Chen, J. P., Chung, M. J. in Wang, M. J. (2009). Flatfoot Prevalence and Foot Dimensions of
5–to 13-Year-Old Children in Taiwan. Foot & ankle international,30(4), 326-332.
Chang, J. H., Wang, S. H., Kuo, C. L., Shen, H. C., Hong, Y. W. in Lin, L. C. (2010). Prevalence of
flexible flatfoot in Taiwanese school-aged children in relation to obesity, gender, and
age. European journal of pediatrics, 169(4), 447-452.
Chang, H. W., Lin, C. J., Kuo, L. C., Tsai, M. J., Chieh, H. F. in Su, F. C. (2012). Three-
dimensional measurement of foot arch in preschool children. Biomedical engineering
online, 11(1), 76.
Chinapaw, M. J., Mokkink, L. B., van Poppel, M. N., van Mechelen, W. in Terwee, C. B. (2010).
Physical Activity Questionnaires for Youth. Sports Medicine, 40(7), 539-563.
Chuter, V. H. (2010). Relationships between foot type and dynamic rearfoot frontal plane
motion. Journal of Foot and Ankle Research, 3(1), 1-6.
Clark, M. in Lucett, S. (Ur.). (2010). NASM essentials of corrective exercise training. Lippincott
Williams in Wilkins. Pridobljeno iz
https://books.google.nl/books?id=tZGIM2xzeSwC&hl=nl
Corder, K., van Sluijs, E. M., Wright, A., Whincup, P., Wareham, N. J. in Ekelund, U. (2009). Is
it possible to assess free-living physical activity and energy expenditure in young people
by self-report?.The American journal of clinical nutrition, 89(3), 862-870.
Crisan, S., Zaharia, V. D., Curta, C. in Irimia, E. D. (2011, Januar). Computer assisted optical
podoscope for orthostatic measurements. InInternational Conference on Advancements
of Medicine and Health Care through Technology (pp. 226-229). Springer Berlin
Heidelberg.
Cvjetičanin, M. (1993). Priručnik o stopalu. Zagreb: Forma Novak
101
Deepak Anap, M.P. (1. 2. 2011). Foot biomechanics. Pridobljeno iz
http://www.slideshare.net/deepakanap/foot-biomechanics
Didia, B. C. in Nyenwe, E. A. (1988). Foot breadth in children—its relationship to limb
dominance and age. Foot & Ankle International, 8(4), 198-202.
Draksler, R. (1969). Odvisnost odrivne moči od normalnih stopal, povešenih stopal in ploskih
nog (Diplomsko delo). Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Visoka šola za telesno
kulturo, Ljubljana.
Drenik, M. (2008). Ploska stopala pri otrocih in starših (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani,
Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
Echarri, J. in Forriol, F. (2003). The development in footprint morphology in 1851 Congolese
children from urban and rural areas, and the relationship between this and wearing
shoes. Journal of pediatric orthopaedics B, 12(2), 141-146.
Evans, A. M. in Rome, K. (2011). A review of the evidence for non-surgical interventions for
flexible pediatric flat feet. Eur J Phys Rehabil Med, 47, 69-89.
Evans, A. M., Nicholson, H. in Zakarias, N. (2009). The paediatric flat foot proforma (p-FFP):
improved and abridged following a reproducibility study.Journal of foot and ankle
research, 2(1), 1-8.
Foto podoskop (a). Pridobljeno iz
http://sportattitude.ch/semelles.html
Foto podoskop (b). Pridobljeno iz
http://www.medicalexpo.com/medical-manufacturer/podoscope-1684.html
Foto podoskop (c). Pridobljeno iz
http://www.pedipodo.com/46456-vente-materiel-cabinet-podologie-hindlingen.htm
15 steps to understanding flat feet. (12. 7. 2015). Pridobljeno iz
http://interestingmedical.com/15-steps-to-understanding-flatfeet/
Gallahue, D. in Ozmun J. (1998). Understanding motor development. Boston
(Massachusetts): McGrav-Hill corp.
102
Garcıa-Rodrıguez, A., Martın-Jiménez, F., Carnero-Varo, M., Gómez-Gracia, E., Gómez-
Aracena, J. in Fernández-Crehuet, J. (1999). Flexible flat feet in children: a real problem.
Pediatrics, 103(6), e84-e84. L,
Gould, N., Moreland, M., Alvarez, R., Trevino, S. in Fenwick, J. (1989). Development of the
child's arch . Foot & Ankle International, 9(5), 241-245.
Grčar, M., Šarabon, N., Strel, J., Starc, G., in Labrovič, J. (2006, junij). Foot study: a system for
measuring foot geometry. In Proceedings of the 7th WSEAS International Conference on
Automation & Information (pp. 167-172). World Scientific and Engineering Academy and
Society (WSEAS).
Grbec, G. (2014). Pregled načinov merjenja in ocenjevanja telesne dejavnosti pri otrocih in
mladostnikih (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana.
Greenhalgh, A., Hampson, J., Thain, P. in Sinclair, J. (2014). A comparison of center of
pressure variables recorded during running in barefoot, minimalist footwear, and
traditional running shoes in the female population. The Foot and Ankle Online Journal,
7(3), 6.
Harris, E. J., Vanore, J. V., Thomas, J. L., Kravitz, S. R., Mendelson, S. A., Mendicino, R. W., ...
in Gassen, S. C. (2004). Diagnosis and treatment of pediatric flatfoot. The Journal of foot
and ankle surgery, 43(6), 341-373.
Hawke F, Burns J, Radford JA. in Du Toit V. (2008) Custom-made foot orthoses for the
treatment of foot pain. Cochrane Database Syst Rev 2008; (3): CD00681.
Hennig, E. in Rosenbaum, D. (1991). Pressure Distribution Patterns under the Feet of
Children in Comparison with Adults. Foot & Ankle 11 , 306-311.
Herman, S. (Ur.). (1998). Bolezni in deformacije stopala pri otroku in odraslem. Ljubljana:
Ortopedska klinika.
Herman, S., Antolič, V., Pavlovčič, V. in Srakar, F. (2006). Ortopedija. Ljubljana: samozal.
Jerman, P. (2013). Razlike v ploskosti stopal učencev mestne in primestne šole (Diplomsko
delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
103
Hunt, A. E., Fahey, A. J. in Smith, R. M. (2000). Static measures of calcaneal deviation and
arch angle as predictors of rearfoot motion during walking. Australian Journal of
Physiotherapy, 46(1), 9-16.
Johanson, M. A., Donatelli, R., Wooden, M. J., Andrew, P. D., & Cummings, G. S. (1994).
Effects of three different posting methods on controlling abnormal subtalar pronation.
Physical Therapy, 74(2), 149-158.
Juras, V. in Stanić, Ţ. (1979). Tjelesni odgoj učenika oštećena zdravlja. Zagreb: Školska knjiga -
Zagreb.
Kelikian, A. S. in Sarrafian, S. K. (Ur.). (2011). Sarrafian's anatomy of the foot and ankle:
descriptive, topographic, functional. Lippincott Williams & Wilkins.
Keros, P. in Pećina, M. (1971). Funkcionalna anatomija stopala. V Zbornik o bolestima stopala
- simpozij održan u Dobrini 25. do 27. 9. 1969 (str. 11-24). Zagreb: Reumatizem.
Kitaoka, H. B., Luo, Z. P. in An, K. N. (1997). Analysis of longitudinal arch supports in
stabilizing the arch of the foot. Clinical orthopaedics and related research, 341, 250-256.
Klopčič, P. (2003). Analiza stopalnega loka pri triletnih dečkih in deklicah (Diplomsko delo).
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana.
Kočevar, P. (2011). Pogostost ploskih stopal pri osnovnošolcih (Diplomsko delo). Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
Kobe, V., Dekleva, A., Lenart, I. F., Širca, A. in Velepič, M. (1988). Anatomija 1.del. Ljubljana:
Medicinska fakulteta Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani.
Kodre, M. (2010). Prehranske navade igralk v ženskem odbojkarskem klubu aliansa.
Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.
Kohl, I. W., Fulton, J. E. in Caspersen, C. J. (2000). Assessment of Physical Activity among
Children and Adolescents: A Review and Synthesis. Preventive Medicine, 31, 54-76.
Kolooli, M. (2014). The Effects of 8 Weeks Corrective Exercise Program on the Navicular
Height of Teens with Flat Feet. Asian Journal of Multidisciplinary Studies, 2(5).
Kontrec, V. (1998). Deviacije stopal pri mlajših otrocih (Diplomsko delo). Univerza v Mariboru,
Pedagoška fakulteta, Maribor.
104
Kos, K. (2014). Povezanost odrivne noge s ploskostjo stopal pri študentkah razrednega pouka.
Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
Kosi, L., Rožman, J. in Sevčnikar, M. (1981).Primerjava učinka korektivne gimnatike pri
ploskih stopalih med učenkami osnovne šole Bakovci in med učenkami Šolskega centra
Edvarda Kardelja Slovenj Gradec. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja v
Ljubljani, Visoka šola za telesno kulturo.
Kosinac, Z. (1999). Udžbenik za odgajatelje i učitelje. Morfološko – motorički i funkcionalni
razvoj djece predškolske dobi. Split: Sveučilište u Splitu, Fakultet prirodno – matematičkih
znanosti i odgojnih područja.
Kouchi, M. (1995). Analysis of foot shape variation based on the medial axis of foot
outline. Ergonomics, 38(9), 1911-1920.
La Cruz, A., Zeas, P., Ana, L., Quishpi, M., Estefanía, A., Campoverde, V., ... in Morocho, V.
(2014). Clinical validation of footprint analysis using the low cost Photo-podoscope JHECA
NAWE. Pridobljeno iz
http://dspace.ucuenca.edu.ec/bitstream/123456789/21354/1/MATCH%2714_10_La%20
Cruz%20et%20al.pdf
Langtree, I. (5. 12. 2015). Child BMI: Body Mass Index Calculator for Children. Pridobljeno z
http://www.disabled-world.com/calculators-charts/child-bmi.php#bottom
Lee, J. H., Sung, I. Y. in Yoo, J. Y. (2009). Clinical or radiologic measurements and 3‐D gait
analysis in children with pes planus. Pediatrics International, 51(2), 201-205.
Lee, S. Y. in Hertel, J. N. (2011). Effect of Static Foot Alignment on Plantar-Pressure Measures
During Running. JSR, 21(2).
López, D. L., Prego, M. D. L. Á. B., Constenla, A. R., Canosa, J. L. S., Casasnovas, A. B. in Tajes,
F. A. (2014). The impact of foot arch height on quality of life in 6-12 year olds. Colombia
Médica: CM, 45(4), 168.
Lorenz, D. (11. 5. 2014). Rehabilitation for Hypermobility of Joints. Pridobljeno iz
http://ssorkc.com/physical-therapy-for-hypermobility-are-you-too-loose/
105
Lundberg, A., Svensson, O. K., Bylund, C., Goldie, I. in Selvik, G. (1989). Kinematics of the
ankle/foot complex—part 2: pronation and supination. Foot & Ankle International, 9(5),
248-253.
Mauch, M., Grau, S., Krauss, I., Maiwald, C. in Horstmann, T. (2008). Foot morphology of
normal, underweight and overweight children. International Journal of Obesity, 32(7),
1068-1075.
Masroor, S. (10. 4. 2016). Foot arch deformities. Pridobljeno iz
http://www.slideshare.net/sanamasroor786/foot-arch-deformities-2?related=1
Medja, M. (1994). Ugotavljanje ploskosti stopal otrok, starih od 8 – 12, let na Osnovni šoli Dr.
Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška
fakulteta, Ljubljana.
Mickle, K. J., Steele, J. R. in Munro, B. J. (2006). The feet of overweight and obese young
children: are they flat or fat?. Obesity, 14(11), 1949-1953.
Mickle, K. J., Steele, J. R. in Munro, B. J. (2008). Is the foot structure of preschool children
moderated by gender?. Journal of Pediatric Orthopaedics, 28(5), 593-596.
Menz, H. B. (1998). Alternative techniques for the clinical assessment of foot pronation.
Journal of the American Podiatric Medical Association, 88(3), 119-129
Menz, H. B. In Munteanu, S. E. (2005). Validity of 3 clinical techniques for the measurement
of static foot posture in older people. Journal of Orthopaedic & Sports Physical Therapy,
35(8), 479-486.
Mora, M., Jarur, M. C., Pavesi, L., Achu, E. in Drut, H. (2007). A pattern recognition approach
to diagnose foot plant pathologies: From segmentation to classification. In Artificial
Intelligence in Medicine (pp. 378-387). Springer Berlin Heidelberg.
Morrison, S. C., Durward, B. R., Watt, G. F., & Donaldson, M. D. (2007). Anthropometric foot
structure of peripubescent children with excessive versus normal body mass: a cross-
sectional study. Journal of the American Podiatric Medical Association, 97(5), 366-370.
106
Murley, G. S., Menz, H. B.in Landorf, K. B. (2009). A protocol for classifying normal-and flat-
arched foot posture for research studies using clinical and radiographic measurements.
Journal of Foot and Ankle Research, 2(1), 1.
Nakhostin-Roohi, B., Hedayati, S. in Aghayari, A. (2013). The effect of flexible flat-footedness
on selected physical fitness factors in female students aged 14 to 17 years. Pridobljeno iz
http://rua.ua.es/dspace/bitstream/10045/34421/1/jhse_Vol_8_N_III_788-796.pdf
Neumann, D. A. (2013). Kinesiology of the musculoskeletal system: foundations for
rehabilitation. Elsevier Health Sciences. Pridobljeno iz
https://books.google.si/books/about/Kinesiology_of_the_Musculoskeletal_Syste.html?id
=FeJOAQAAQBAJ&redir_esc=y
Nilsson, A. (Physical activity assessed byaccelerometry in children. Doktorsko delo.
OrebroUniversity, Orebro Studies in medicine, Orebro.
Novak, K. (2014). Ugotavljanje odrivne noge pri študentkah pedagoške fakultete (Diplomsko
delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
Onodera, A. N., Sacco, I. C. N., Morioka, E. H., Souza, P. S., de Sá, M. R. in Amadio, A. C.
(2008). What is the best method for child longitudinal plantar arch assessment and when
does arch maturation occur?. The Foot, 18(3), 142-149.
Pečar, A. (2014). Avtomatska detekcija pronacije in supinacije tekačev s pomočjo
raunalniškega vida (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in
informatiko, Ljubljana.
Pehnec, A. in Kuhta, M. (2006). Ploska stopala - diagnostika in terapija. V III. Mariborsko
srečanje - Gleženj in stopalo v ortopediji (str. 91-98). Maribor: Splošna bolnišnica Maribor.
Pfeiffer, M., Kotz, R., Ledl, T., Hauser, G. in Sluga, M. (2006). Prevalence of flat foot in
preschool-aged children. Pediatrics, 118(2), 634-639. OPri
Priadalova, M. in Riegerova, J. (2005). Child’s foot morphology. Acta Universitatis
Palackianae Olomucensis Gymnica 35 , 75-86.
Price, H. When can students start dancing on pointe? Pridobljeno iz
http://www.actusballet.com/library-description.php?La=E&ID=26
107
Pukl, B. (1983). Ugotavljanje pogostnosti in spremembe ploskosti stopal osnovnošolskih otrok
(Diplomsko delo). Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Visoka šola za telesno kulturo,
Ljubljana.
Ravnjak, L. (2012). Najpogostejše poškodbe spodnjih udov pri tekačih in njihova preventiva
(Diplomsko delo). Univerza v Mariboru,Pedagoška fakulteta, Maribor.
Queen, R. M., Mall, N. A., Hardaker, W. M. in Nunley, J. A. (2007). Describing the medial
longitudinal arch using footprint indices and a clinical grading system. Foot & ankle
international, 28(4), 456-462.
Rajtmajer, D. (1991). Metodika telesne vzgoje Predšolska vzgoja, 2. knjiga. Maribor: Univerza
v Mariboru, Pedagoška fakulteta.
Rao, U. B. in Joseph, B. (1992). The influence of footwear on the prevalence of flat foot. A
survey of 2300 children. Journal of Bone & Joint Surgery, British Volume, 74(4), 525-527. o
Razeghi, M. in Batt, M. E. (2002). Foot type classification: a critical review of current
methods. Gait & posture, 15(3), 282-291.
Redmond, A. C., Crane, Y. Z. In Menz, H. B. (2008). Normative values for the foot posture
index. Journal of Foot and Ankle research, 1(1), 1.
Redmond, A. C., Crosbie, J. in Ouvrier, R. A. (2006). Development and validation of a novel
rating system for scoring standing foot posture: the Foot Posture Index. Clinical
Biomechanics, 21(1), 89-98.
Ribeiro, A. P., Trombini-Souza, F., Tessutti, V., Rodrigues Lima, F., Sacco, I. D. C. N. in Joao, S.
M. A. (2011). Rearfoot alignment and medial longitudinal arch configurations of runners
with symptoms and histories of plantar fasciitis.Clinics, 66(6), 1027-1033.
Riddiford-Harland, D. L. (2010). Childhood foot structure and function: is this influenced by
obesity?. Pridobljeno iz http://ro.uow.edu.au/theses/3307/
Riddiford-Harland, D. L., Steele, J. R. In Baur, L. A. (2011). Are the feet of obese children fat
or flat? Revisiting the debate. International Journal of Obesity, 35(1), 115-120.
Rome, K., Ashford, R. L. in Evans, A. (2010). Non-surgical interventions for paediatric pes
planus. Cochrane Database Syst Rev, 7.
108
Sacco, I. C., Noguera, G. C. in Bacarin, T. A. (2009). Medial longitudinal arch change in
diabetic peripheral neurophaty. Acta ortop bras , 13-16.
Sachithanandam, V. in Joseph, B. (1995). The influence of footwear on the prevalence of flat
foot. A survey of 1846 skeletally mature persons. Journal of Bone & Joint Surgery, British
Volume, 77(2), 254-257.
San Tsung, B. Y., Zhang, M., Fan, Y. B., & Boone, D. A. (2003). Quantitative comparison of
plantar foot shapes under different weight-bearing conditions.Journal of rehabilitation
research and development, 40(6), 517.
Shih, Y. F., Chen, C. Y., Chen, W. Y. in Lin, H. C. (2012). Lower extremity kinematics in children
with and without flexible flatfoot: a comparative study.BMC musculoskeletal disorders,
13(1).
Spech, J. (2. 7. 2012). Arches of the Foot. Pridobljeno iz http://www.somastruct.com/arches-
of-the-foot/
Staheli, L. T. (1996). Corrective shoes for children: Are they really necessary?.Journal of
musculoskeletal medicine, 13, 11-20.
Stanišić, I.R., Đorđević, M.M. in Maksimović, S.Z. (2014). Posturalni status nogu i svoda
stopala kod dece predškolskog uzrasta i efekti korektivnog vežbanja u okviru usmerenih
aktivnosti. Sinteze, 5, 63-71.
Stavlas, P., Grivas, T. B., Michas, C., Vasiliadis, E., in Polyzois, V. (2005). The Evolution of Foot
Morphology in Children Between 6 and 17 Years of Age: A Cross-Sectional Study Based on
Footprints in a Mediterranean Population. The Journal of Foot and Ankle Surgery, 44(6),
424-428.
Striker, R. S. Arch Development in Children: When Are Orthotics Necessary?.Pridobljeno iz
http://www.chirochat.org/article_files/Article-1767.pdf
Škof, B. in Kalan, G. (2007). Biološki razvoj – telesni in spolni razvoj. V B. Škof (ur.), Šport po
meri otrok in mladostnikov (str. 136-165). Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
Šturm, J. in Strojnik, V. (1986). Vpliv električne stimulacije na krepitev mišic stopalnega loka.
Ljubljana: Fakulteta za telesno kulturo, Inštitut za kineziologijo.
109
Tomažič, T. in Brodnik, T. (2006). Funkcionalna anatomija in klinični pregled gležnja in
stopala. V 2. Mariborsko ortopedsko srečanje: Gleženj in stopalo v ortopediji-Zbornik
predavanj (str. 9-34). Maribor: Splošna bolnišnica Maribor.
Toš-Pavlin, V. (1965). Ploske noge kot slabost razvoja pri mladini mariborskih osnovnih šol.
Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Visoka šola za telesno
kulturo.
Tracey, B. J. (2015). Condition – overpronation. Pridobljeno iz
http://www.footworkz.com.sg/bio.html
Tratnik, N. (1994). Povezanost ploskih stopal z nekaterimi morfološkimi lastnostmi in
motoričnimi sposobnostmi pri enajstletnih učenkah (Diplomsko delo), Univerza v Ljubljani,
Fakulteta za šport, Ljubljana.
Travnik, L. (1998). Funkcionalna anatomija stopala. Bolezni in deformacije stopala pri otroku
in odraslem (str. 7-13). Ljubljana: Klinični center, Ortopedska klinika.
Tudor, A., Ruzic, L., Sestan, B., Sirola, L. in Prpić, T. (2009). Flat-footedness is not a
disadvantage for athletic performance in children aged 11 to 15 years.Pediatrics, 123(3),
e386-e392.
Turk, E. (2011). Primerjava izmerjenih Clarkovih kotov na izbrane načine (Diplomsko delo).
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
Urabe, Y., Maeda, N., Kato, S., Shinohara, H. in Sasadai, J. (2014). Effect of shoe insole for
prevention and treatment of lower extremity injuries. The Journal of Physical Fitness and
Sports Medicine, 3(4), 385-398.
Vinicombe, A., Raspovic, A. in Menz, H. B. (2001). Reliability of navicular displacement
measurement as a clinical indicator of foot posture. Journal of the American Podiatric
Medical Association, 91(5), 262-268.
Volmut, T. (2014). Z merilnikom pospeška izmerjena gibalna/športna aktivnost mlajših otrok
in analiza izbranih intervencij(Doktorska disertacija). Univerza na Primorskem, Pedagoška
fakulteta, Koper.
110
Volpon, J. B. (1994). Footprint analysis during the growth period. Journal of Pediatric
Orthopaedics, 14(1), 83-85.
WHO – World health organization. BMI-for-age (5-19 years). Pridobljeno iz
http://www.who.int/growthref/who2007_bmi_for_age/en/
Vrhovnik, T. (2007). Kako kupiti dobre tekaške copate. Pridobljeno iz
http://www.cenim.se/vadba/kako-kupiti-dobre-tekaske-copate/
Ward, D., Saunders, R. In Pate, R. (2007). Physical activity interventions in children and
adolescents. United States: Human Kinetics.
Wearing, S. C., Hills, A. P., Byrne, N. M., Hennig, E. M. in McDonald, M. (2004). The arch
index: a measure of flat or fat feet?. Foot & ankle international, 25(8), 575-581.
Wenger DR, Mauldin D, Spleck G, Morgan D, Lieber (ur.). Corrective shoes and inserts as
treatment for flexible flatfoot in infants and children. J Bone Joint Sur Am 1989; 71(6):
800-10.
Williams, D. S. In McClay, I. S. (2000). Measurements used to characterize the foot and the
medial longitudinal arch: reliability and validity. Physical therapy, 80(9), 864-871.
Wolf, S., Simon, J., Patikas, D., Schuster, W., Armbrust, P. in Döderlein, L. (2008). Foot motion
in children shoes—A comparison of barefoot walking with shod walking in conventional
and flexible shoes. Gait & posture, 27(1), 51-59.
Zajec, J. (2009). Povezanost športne dejavnosti predšolskih otrok in njihovih staršev z
izbranimi dejavniki zdravega načina življenja (Doktorska disertacija). Univerza v Ljubljani,
Fakulteta za šport, Ljubljana.
Zhang, Y., Xu, J., Wang, X., Huang, J., Zhang, C., Chen, L. in Ma, X. (2013). An in vivo study of
hindfoot 3D kinetics in stage II posterior tibial tendon dysfunction (PTTD) flatfoot based
on weight-bearing CT scan. Bone and Joint Research, 2(12), 255-263.
Živković V., D. (1998). Teorija i metodika korektivne gimnastike. Niš: Filozofskog fakulteta;
Univerziteta u Nišu.