Midhat Perenda, dr.med., specialist splošne in družinske medicine iz Poljčan

Nošenje zaščitnih mask pomeni solidarnost do ranljivih skupin 3

oglas_stajerski_84 x 20

www.stajerskival.si

SLOVENCI IMAMO PRAVO IME ZA MESEC OKTOBER – VINOTOK

To je čas trgatve, ko se po vinogradih sliši vrisk trgačev ter dobra volja. Tudi v Studenicah so trte bogato obrodile.

10. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE MAKOLE

»Beli most« čez potok Ložnica v zelo slabem stanju

4 6 9

leto XXXI • številka 40 (1462) • cena 1,90 EUR • Slovenska Bistrica, 8. oktobra 2020 • poštnina plačana pri pošti 2310 Slovenska Bistrica

INTERVJU TEDNA

NAJVEC

NOVICLOKALNIH

www.impol.si

(Fot

o: N

ino

Verd

nik)

POSVET NA TEMO »KOLESARSKA INFRASTRUKTURA V MESTNIH SREDIŠČIH«

Kdaj bomo imeli kolesarji v naših krajih prijazno okolje za vožnjo in rekreacijo?

Najprej so nam pokazali kratek društveni promocijski film, ki prikazuje pomen če-bel, čebelarjenja in zgodovino nastanka njihovega društva in novega centra.

Čebelarski center je vzorno urejen. V stavbi imajo predaval-nico za 60 oseb in mini proda-jalno, v prvem nadstropju knji-žnico in muzejsko sobo, ki je še v nastajanju. V okolici stavbe je čebelarska učna pot medovitih rastlin, ki je namenjena izobra-ževanju v naravi. Čebelarska učna pot vsebuje skalnjak, kjer so zasajene rastline, gredico v obliki čebele ter šest manjših gredic, zasajenih z različnimi grmovnicami, dišavnicami, ze-lišči, trajnicami. Učna pot je opremljena z učnimi panoji s čebelarsko tematiko. Ob njej je posajenih 120 različnih rastlin, vsaka rastlina je označena s svo-jo tablico, na kateri so podatki o določeni vrsti. Postavljene so tudi klopi za počitek, sprostitev in opazovanje narave.

Obisk Čebelarskega centra

Prisluhnili zanimivi in poučni razlagiDijaki prvih in nekaterih tretjih letnikov smo v okviru tedna dejavnosti 2020 obiskali bistriški Čebelarski center. Sprejela nas je prijazna in delovna ekipa članov tega prostovoljnega čebelarskega društva.

Ko smo si vse to ogledali in prisluhnili zanimivi in poučni razlagi, so nas na koncu pre-senetili še s pokušino več vrst medu.

Zahvaljujemo se čebelar-jem, ki so nas prisrčno sprejeli, nas veliko naučili in nam od-govorili na mnoga vprašanja o pomenu čebel in čebelarjenja.

Vsi, ki bi si želeli ogledati ta lep čebelarski center, lahko to storite vsako nedeljo med 15. in 20. uro, od aprila do no-vembra. Čebelarji vas bodo z veseljem sprejeli in vam raz-kazali svoj center.

Dijaki 1. in 3. letnikov SŠSB

2 • 8. oktober 2020 www.tednikpanorama.si

UVODNIK

MED NAMI

1990 202030LET

lokalnih novic

je slogan, ki povzema osrednjo temo letošnjega Evropskega tedna mobilnosti. Obči-na Makole že nekaj let sodeluje pri izvajanju aktivnosti v sklopu projekta Trajnostna mobilnost v vrtcih in osnovnih šolah.

Občina Makole v tednu mobilnosti

Pametna mobilnost za gospodarsko uspešnost

S projektom želi tudi Občina Makole prispevati k spreminjanju potovalnih na-vad otrok v vrtcih in šolah ter posledično k zmanjševanju

motornega prometa v okolici našega vrtca in šole. Na ta na-čin želimo prispevati k zman-jšanju okoljskih obremenitev, k spodbujanju gibanja otrok

in odraslih in s tem h krepitvi njihovega zdravja. V projekt sta vključena Osnovna šola Anice Černejeve Makole in Vrtec Otona Župančiča Slo-

venska Bistrica, enota Krtek Makole.

Sodelovanje pri projektu je osredotočeno na izvajanje prikupne igre Beli zajček v vrtcu in Gremo peš s koko-ško Rozi v šoli. Tako smo se v tednu mobilnosti v obeh ustanovah posvečali športnim aktivnostim – igrali smo se celo na cesti, saj je bila zapore ceste v centru Makol za dogodek Ulice otrokom. Otroci iz vrtca in učenci šole so samo za en dan zavze-li cesto, kjer so risali s kredo po asfaltu, se igrali z žogo in tudi kolesarili. Cesta je bila zaprta in ob zapori so bdeli gasilci. Tudi kolesarili smo in tokrat je bila cesta naša. Vr-tec so obiskali tudi policisti iz Policijske postaje Sloven-ska Bistrica in nam pokazali svoj službeni avtomobil in opremo, ki jo potrebujejo za svoje delo. Zadnji dan v ted-nu smo se odpravili na izlet, učenci iz šole s kokoško Rozi, otroci iz vrtca pa s sončkom v programu Mali sonček. Vzgo-jiteljice v vrtcu so otrokom zaigrale lutkovno predstavo Beli zajček in otroci so uživali. Tudi ustvarjalne delavnice so otrokom popestrile dneve mobilnosti. Dan brez avtomo-bila, 22. september, je poskr-bel, da so bili prebivalci naše

občine vsaj en dan v letu brez pretiranega motornega pro-meta in odkrili so lahko, čemu namesto avtomobilov lah-ko namenijo dragoceni javni prostor. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Makole se zahvaljuje vsem spremljevalcem otrok, ki so šli ta dan peš v vrtec in šolo, spremljali otroke in poskrbeli za njihovo varnost. Spremlje-valci otrok so bili tudi vaški odbori, gasilci in starši, vsem iskrena hvala. Otroci so bili za peš hojo nagrajeni. Občinski SPV je priskrbel kresničke za otroke iz vrtca in odsevne tra-kove za učence šole.

Občina Makole bo so-delovala v tem projektu tudi v naslednjih letih. Raziskave so namreč pokazale, da ima-jo mesta, ki se zavzemajo za trajnostno mobilnost, opazno ekonomsko prednost. Otroci, ki gredo v vrtec in šolo peš ali s kolesom, dosegajo bol-jše rezultate in tudi pešci in kolesarji v povprečju delajo učinkoviteje od šoferjev. Ker gibanje vpliva na zdravje ljudi, ljudje niso pogosto bolni in ne odhajajo na bolniški dopust. Vse to pa ima pozitiven vpliv na ekonomski položaj lokal-ne skupnosti, k čemur lahko prispeva prav vsak izmed nas.

Marjeta Klajnšek

Zaradi neugodne situacije na trgu vina so na Ministrstvu za kmetijstvo gozdarstvo in prehra-no vsem nosilcem vinarske dejavnosti že junija letos ponudili možnost zelene trgatve. Popolno uničenje grozdja še v zeleni fazi. Vinogradniki, ki so si prizadevali za pridobitev državne pod-pore, so morali zeleno trgatev izvesti do 10. av-gusta 2020.

Za pridobitev podpore je morala biti zelena trgatev izvedena na celotni površini vinograda, ki je vpisan v register kmetijskih gospodarstev in ustrezno vzdrževan. Najmanjša strnjena po-vršina, na kateri se lahko izvede zelena trgatev, je 100 arov, na njej pa je lahko zasajenih le 10 odstotkov trsov, mlajših od štirih let.

V kolikor so vinogradniki še zeleno grozdje uničili s kemičnimi sredstvi, so lahko za to upo-rabili le sredstva, registrirana za ta namen. Upo-raba škropiva za zeleno trgatev ne sme negativno vplivati na okolje, kar mora pridelovalec dokazati z evidenco o uporabi fitofarmacevtskih sredstev.

Država je s podporo ob uničenju letošnje letine krila 50 odstotkov vseh neposrednih stroškov in izgubo dohodka zaradi odstranitve grozdov.

Vinogradniki, ki so grozdje ročno odstranili, so na hektar vinograda dobili povrnjenih 780 evrov. Izdatki za kemično odstranitev grozdov so na Ministrstvu za kmetijstvo obračunali na podlagi računa za kemično sredstvo in stroškov uporabe škropiva, kar znaša 59 evrov na hektar.

Stroški zaradi mehanske odstranitve grozdja so bili priznani na podlagi računa za strojno iz-vedeno zeleno trgatev. Izgubo dohodka zaradi uničenja letine so na ministrstvu ocenili v višini 3215 evrov na hektar vinograda. Največja viši-

na podpore, ki jo je upravičenec lahko prejel, je znašala 50.000 evrov. Vinarji, ki so presežke vina v svojih kleteh želeli preprečiti z zeleno trgatvijo, so svoje grozdje potrgali še pred jese-njo. Za ukrep se je odločilo 296 vinogradnikov, največ iz vzhodnega dela države. Sramotna odkupna cena grozdja

Ob bogati letini in ostanku vina, ki mu je zaradi epidemije upadla prodaja, so letošnje od-kupne cene grozdja mizerne.

Radgonske Gorice obdelujejo 320 hektarjev vinogradov, grozdje pa odkupujejo tudi od 240 pogodbenih vinogradnikov. Letos so jim za ki-logram grozdja ponudili le pet centov. Pogodbe-ni vinogradniki, ki se ne bi strinjali s ponujeno ceno, so od pogodbe lahko odstopili.

Odkupno ceno grozdja, ki so jo mnogi označili za sramotno, je direktor Radgonskih Goric Borut Cvetkovič pojasnil z dejstvom, da je prodaja vina iz njihove kleti v prvih sedmih mesecih letošnjega leta v primerjavi z istim ob-dobjem lani upadla za približno 25 odstotkov. V kleti naj bi jim ostalo 4,5 milijonov litrov vina.Ostanek vina v skladišča ali v razkužila

Poleg možnosti zelene trgatve so na Mini-strstvu za kmetijstvo vinski trg želeli uravnati z uredbo o krizni destilaciji in kriznem skladišče-nju vina.

Začasen izjemen vladni ukrep za odpravlja-nje motenj na trgu vina je tudi krizno skladišče-nje, ki za obdobje od šestih mesecev do enega leta s trga umika določene količine vina. Vino se bo po tej odredbi skladiščilo najmanj od 1.

Trgatev v letu epidemije

Grozdje po mizernih cenah, zelena trgatev ali vino v razkužila?Trgatve so v polnem razmahu. Epidemija je zamajala trg z vinom in zdesetkala od-kupno ceno grozdja. Cena za kilogram je iz 55 padla na 5 centov. Nekateri vinogra-dniki so se med letom odločili za zeleno trgatev, mnogi pa se to jesen ob bogati letini sprašujejo kam z vinom?

Epidemija je zdesetkala odkupno ceno grozdja

oktobra 2020 do 31. marca 2021. Tudi ta vladna odločitev je namenjena pomoči pridelo-valcem, ki so v letu 2019 pri-delali in registrirali vsaj 30.000 litrov vina. Višina podpore za krizno skladiščenje vina za eno leto hrambe znaša 10 evrov na hektoliter vina. Svoje vino je v skladiščenje predalo 19 vinar-jev, od tega dva iz Štajerske. Po predvidevanjih je letos za hrambo namenjenih 1,1 mi-lijonov litrov vina, 856.664 litrov vina letnika 2019 in 272.043 litrov vina iz leta 2018.

Ostanek vina, ki se ne trži in ga ni mogoče skladiščiti, so lahko pridelovalci namenili za krizno destilacijo. Vino, pri-delano iz slovenskega grozdja, bo z destilacijo uporabljeno v industrijske namene, med dru-gim za razkužila, farmacevtske

izdelke in pridobivanje ener-gije.

Do podpore ob odločitvi za krizno destilacijo so upra-vičeni večji slovenski vinarji, ki imajo v register prijavljenih vsaj 30.000 litrov vina sloven-skega porekla iz leta 2018 in 2019. Od tega pa so morali v destilacijo oddati vsaj 25.000 litrov vina. V primeru, da je proizvajalec vina bistveno zmanjšal odkup grozdja v letu 2020, do podpore ob krizni destilaciji ni upravičen. Višina subvencije znaša 0,80 centov na liter vina, upravičenci pa so jo prejeli najkasneje 5. oktobra 2020. Svoje vino je v destilaci-jo predalo 45 vinarjev, ki bodo v razkužila predelali skupaj 7,2 milijonov litrov slovenskega vina.

Tekst in foto:Ines Kresnik

Življenje je lepo ...

Ponovno smo tu-kaj. Kako hitro mineva-jo dnevi, tedni, meseci, leta ... Oktober bo odslej še bolj "moj" mesec, kot je bil doslej. Rodil se je mali Žak in prinesel vese-lje in srečo. In s tem tudi trenutek za razmislek o življenju, ki ga vodimo in ki velikokrat preizkuša naše moči, ko nas popelje v težke situacije. A vselej za tem posije sonce in nas poboža v zahvalo, da smo zmogli, verjeli, upali in de-lali dobro. Dobrodošel naš dragi fant, naj te rojenice obdarijo z ljubeznijo, ki je gonilo vsega. Veliko se je dogajalo v minulem tednu dni. Koliko ustvarjalnosti, športne energije in kul-turnega navdiha živi med našimi ljudmi, je včasih kar težko opisati. Mnogo resnic o koronavirusu nam je tokrat razkril zdravnik splošne medicine Midhat Perenda in vredno je o tem razmišljati. Tudi polletno poročilo o poslovanju naj-večje gospodarske družbe na Bistriškem nam razkri-va negativne vplive koro-navirusa in samo upati je, da bo virus v doglednem času le izzvenel. Sicer pa so v skupini Impol preži-veli že marsikateri global-ni gospodarski pretres in se vselej uspešno zoperstav-ljali vsem oviram, saj že de-setletja gradijo zdrav eko-nomski subjekt in imajo postavljene trdne temelje. Verjetno vas bo razžalostil prispevek o vinogradnikih, o "zeleni trgatvi", o vinu za destilacijo, o padcu cen grozdja in vina... Težko je to razumeti in verjeti. In ko razmišljamo o sloven-skem kmetu, o samooskrbi, o ohranjanju kmetijskih zemljišč in naravne krajine v naši lepi domovini, je tu nekaj gnilega, nerazumlji-vega in vrednega vsega ob-sojanja. In kje so odgovorni za tako stanje? Ne samo na področju vinogradništva. V vseh kmetijskih panogah je podobno! In tako smo spet zaokrožili en teden, prvi teden oktobra. Želim vam veliko pečenih kostanjev in sladkega mošta! Obojega je v tem mesecu v izobilju!

8. oktober 2020 • 3www.tednikpanorama.si INTERVJU TEDNA

Kolodvorska 37a, 2310 Slovenska BistricaT: +386 2 80 50 500 / www.emmi.si / info@emmi.si

Aluminiju dajemo sijaj

Midhat PerendaPoklic: zdravnik, specialist splošne medicineZaposlen: Ambulanta Poljčane d.o.o.Stan: poročen, žena Sanela, hči Nejla, gimnazijka in sin Aj-din, 9. r. osnovne šoleHobiji: hoja, planinstvo, kolesarjenje, branjeŽivljenjski moto: "Razumeti življenje"

Med pogovorom nam je razjasnil marsikatero dilemo, s katero se srečujemo v času ko-rone in aktualnimi ukrepi. Mid-hat Perenda je v Slovenijo prišel iz Travnika v BiH, kjer še živijo starši in brat. Kot sam pravi, je v Slovenijo prišel po naključju, zaradi prijatelja iz Maribora. Ko se je pričela vojna na Balkanu v letu 1992, ga je povabil v Slove-nijo in mu nekaj časa nudil tudi stanovanje in mu po dokonča-nem študiju pomagal tudi k prvi zaposlitvi.

* Kako se je zgodila vaša službena pot v Sloveniji? Kje ste začeli?

»Moja prva zaposlitev je bila v Železničarskem zdravstve-nem domu v Mariboru, ki so ga čez leto ukinili. Prijavil sem se na razpis za delo v Zdravstve-ni dom v Slovenski Bistrici, bil sprejet in ostal skoraj tri leta. Ko se je v Poljčanah upokojil dol-goletni zdravnik dr. Turšič, sem prevzel njegovo ambulanto in se tukaj ustalil. Leta 2003 sem opravil še specialistični izpit v

Ljubljani, zaprosil za koncesijo in jo dobil.«

* In postali ste Poljčančan, mar ne?

»Res je. Sočasno s pridobi-tvijo koncesije sem pričel gradi-ti hišo. Kot samski sem živel v stanovanju, po poroki so prišli otroci, hči Nejla in sin Ajdin, in postali smo družina, ki smo se zelo dobro vključili v to oko-lje in postali Poljčančani. Tako za naju z ženo kot za otroke je bila to velika pridobitev, saj je bližje šola, služba,... S tukajšnji-mi ljudmi sem se »zlil« in v tej družbi odlično funkcioniram.«

* Vaša ambulanta v Poljča-nah je razširjena, v njej je za-poslena tudi vaša žena Sanela. Povejte kaj o tem.

»Naša ambulanta ima status referenčne ambulante, kar je za paciente dodana vrednost. Dipl. med. sestra (moja žena) izva-ja preventivne preglede, druga dipl. med. sestra pa operativno dela z mano. Delo referenčne ambulante je velika pomoč pri mojem delu, saj mi posledič-

Midhat Perenda, dr.med.,specialist splošne in družinske medicine iz Poljčan

Nošenje zaščitnih mask pomeni solidarnost do ranljivih skupinVeliko različnih mnenj slišimo in beremo o Covidu. Danes vam predstavljamo pogovor s stroko, z zdravni-kom. Potrkali smo na vrata zasebne ordinacije Midhata Perende, priljubljenega zdravnika splošne in družinske medicine iz Poljčan.

no ostane več časa za paciente. Sistem je dober, saj se ukvarja-mo s pacienti, ki imajo dejav-nike tveganja, vodimo evidenco kroničnih bolnikov, spremljamo eventualna poslabšanja, pa tudi zdrave ljudi. Vse to sistematično spremljamo in poročamo mini-strstvu za zdravje. Na tak način država točno ve, koliko je bol-nih, koliko je bolezni z dejavniki tveganja in podobno. Te infor-macije so pomembne, da lahko načrtujejo zdravstveno oskrbo. Z delom referenčne ambulante smo oboji zadovoljni, saj smo s temi pregledi odkrili marsikaj, kar sicer ne bi. Zgodnja diagno-stika je zelo pomembna.«

* Predstavlja za vaju z ženo morda težavo, ker sta skupaj v službi in doma?

»Ne, nikakor. Vsak ima svoje delo. Prej bi dejal, da je to pred-nost, saj se lahko doma iz prve roke pogovoriva, kaj bi bilo smi-selno narediti v posamezni situ-aciji. V konkretnih primerih je to prednost.«

* Kako ste se kot zdravnik spopadli s Covid 19 ?

»Hm..., zanimivo vprašanje. Spopadali smo se vsak na svoj način. Na začetku epidemije je bilo precej zmede tudi med zdravstvenimi delavci, pa tudi na nivoju države. Pogrešali smo jasna navodila, ker tega ni bilo, smo se znašli vsak po svoje. Te-žava je bila tudi v pomanjkanju opreme. Sami smo imeli nekaj zalog za normalno delo, kar nam je zadoščalo. Ljudje so bili zaskrbljeni, manj so hodili v am-bulanto, ves čas smo bili na voljo tudi po telefonu. Nekaj materi-ala in opreme smo dobili preko CZ in državnih rezerv, kasneje se je ta trg normaliziral, vendar z visokimi cenami. Zalog imamo za mesec dni, tako kot nalaga zakon. Pri nas panike ni bilo, saj smo te izpostavljenosti vajeni. Če delaš v zdravstvu, si ves čas izpostavljen stresu, riziku, tudi če gre za normalne razmere. Vedno se lahko okužiš ne le s covidom, tudi z drugimi bolez-nimi, tako da strahu ali panike ni bilo.«

* Kot zdravnik in poznava-

lec temeljne vsebine Covid 19, a menite, da je zares virus tako nevaren in s takšnimi posledi-cami, ali je morda drugače?

»Ta virus za glavnino ljudi ni nevaren. Korona viruse pozna-mo že iz študija in prakse, zato vemo, da so to virusi, ki povzro-čajo prehlade. Covid 19 je novi virus, ki je nekoliko drugačen. V resnici za 80 odstotkov popula-cije sploh ni nevaren. Problem tega virusa pa je, da je za dolo-čene skupine ljudi zelo nevaren in se lahko konča s smrtjo. Pred-vsem za starejšo populacijo, za imuno kompromitirane osebe, za kronične bolnike s sladkorno boleznijo in arterijsko hiper-tenzijo, saj ugotavljamo, da ima virus afiniteto na ACE 2 recep-torje v pljučih. Tudi ljudje z vi-sokim krvnim tlakom so precej bolj ogroženi, tudi debeli ljudje, saj je debelost prav tako dejav-nik tveganja. Virus, dokler je v nosnem žrelu, ni nevaren. Neva-ren postaja, ko se preseli v pljuča in, če imamo še kakšne kronične bolezni. Še enkrat poudarjam, da za splošno populacijo virus ni nevaren, je pa nevaren zato, ker se hitro širi. Nevaren je tudi za naše zdravstvo, ki nima takšnih kapacitet, da bi bolnike oskrbovali. To je epidemiološki problem in glede na prihajajoči zimski čas tudi skrb zbujajoč, saj se pojavljajo še druge viroze. Negotovost je trenutno največji problem.«

* Nekateri trdijo, da je no-šenje mask prav tako nezdra-vo? Kakšno je vaše mnenje?

»Pogledati moramo »co-st-benefit« - korist in škodo. Korist od nošenja mask je veliko večja od škode. Maske rabimo, ker s tem ščitimo drug druge-ga. Maska preprečuje, da bi se kapljice širile v prostor. Če jih eni nosijo, drugi pa ne, nismo kaj dosti naredili. Virus lahko pri eni populaciji obstaja brez povzročanja težav - so asimpto-matski, lahko pa ga širijo naprej. Na koncu trpijo skupine, ki so ogrožene oziroma rizične. Če hočemo te ljudi zaščititi, mo-ramo biti solidarni do njih in nositi maske. Nam morda ni

nič, nekdo iz rizične skupine pa lahko umre. Jaz bi rekel tako, da je nošenje mask vprašanje soli-darnosti. Ne smemo biti egoi-stični in misliti samo na sebe. Žal pa v današnjem svetu ljudje niso preveč solidarni in po na-vadi vidijo samo sebe. Država ne more vsega rešiti, čeprav je država množica posameznikov, ki smo odgovorni, da ravnamo samozaščitno in to je najboljša preventiva. Seveda je pri tem pomembna pravilna izobraže-nost in informiranost.«

* Kaj menite o tistih, ki bi morali biti zgled, pa ne nosijo mask?

»Ministri in vsi iz državne-ga zbora bi morali biti ljudem za zgled, to je jasno, zato bi se morali bolj potruditi, saj to meče slabo luč nanje. Še vedno pa menim, da bi morali biti dr-žavljani solidarni med seboj ne glede na to, kaj počne državni vrh. Zdaj je pač potrebno spo-štovati predpise. Videli bomo, kako bo v prihodnje. Kljub na-raščanju števila okuženih virus slabi. Na začetku je bilo mnogo smrtnih primerov, zdaj je smr-tnost nekoliko nižja, kljub temu, da je število okuženih večje. Po naravi virus izgublja svojo moč in ni več tako nevaren. Prej ali slej se bo zadeva ustavila, bodisi po naravni poti ali s pomočjo zdravil in cepiv, ki jih razvijajo. Najslabši scenarij bi bil, da bi virus ostal, tako kot virus HIV, kar pa ni nemogoče.«

* Kaj pa menite o cepivu, nekateri se tega zelo bojijo?

»Tudi sam sem slišal marsi-kaj o tem. Ljudje se cepiv bo-jijo, tudi če gledamo cepljenje proti sezonski gripi, čeprav je letos veliko večje povpraševanje po tem cepljenju. O cepivu za Covid 19 še konkretno ni zna-nega nič. Vsekakor bodo ljudje, ki tega ne bodo sprejeli. Res pa je, da nekateri še vedno ne ver-jamejo ne v Covid, ne v cepivo,

in menijo, da je to le propagan-da, zarota in tako naprej... To je zato, ker sami tega ne čutijo in nimajo težav. Mi v zdravstvu se srečujemo s konkretnimi primeri in vidimo kako to iz-gleda. Na predavanjih so nam predstavili patofiziologijo Co-vida 19 in dejstva, zakaj nekdo umre. Zdravniki se učimo, na kaj je potrebno biti pozoren in zato je naš pogled povsem dru-gačen. Vse je odvisno od tega, ali zadevo poznaš in razumeš. Sicer pa je Covid 19 postal mit – kar pomeni, da so dejstva predstavljena v neustreznem je-ziku.«

* Kaj lahko ljudje naredi-mo sami za svoje zdravje?

»Ljudem bi priporočal, da se vsak dan sprehajajo, čim več gibajo, saj na tak način ohra-njajo kondicijo in življenje. To velja tudi za starejše, saj hoja koristi mentalnemu in fizične-mu zdravju. Tudi, če so ljudje starejši, to ne pomeni čakanja na smrt, saj je škoda življenja. Če je človek živ, mora hoditi. Ko leže, mišice atrofirajo, tež-ko bo dihal, manj kisika pride v telo, posledično bo atrofiral in umrl. Torej - hodite, to je moj nasvet za vse ljudi.«

* Kako preživljate prosti čas?

»Zelo rad preberem dob-ro knjigo, tudi filozofska dela. Obožujem hribe in visoko-gorje. Na Boč hodim redno ali s kolesom, na daljše pohode pa s poljčanskimi ali makolskimi planinci. Med njimi imam kar nekaj kolegov, ki redno hodimo in smo dobra ekipa. Zdi se, kot da smo se kar malo »okužili« s planinami, saj nam nekaj manj-ka, če tega ne počnemo. Rad tudi kolesarim, srečujem različne lju-di in to mi je v veselje. Ljudje so mi zelo zanimivi. Sicer pa doma urejam okolico, kosim, vrtnarim in vse, kar sodi zraven.«

Zdenka Detiček Opič

4 • 8. oktober 2020 www.tednikpanorama.siMAKOLE / IMPOL

Satelit Nemo HD je razvi-jal Center odličnosti Vesol-je-SI, satelit Trisat pa je plod razvoja Univerze v Mariboru. Oba satelita sta aktivna in na njih poteka delo za aktivaci-jo vseh sklopov satelita po že predpripravljenem protokolu.

Impol je kot soustanovitelj CO Vesolje-SI je sodeloval pri razvoju mikro satelita NEMO HD in za njega izdelal ključne nosilne dele za največji senzor, kamero ločljivosti 2,5 metra iz višine 520 kilometrov. 

S tem je Impol potr-dil, da je sposoben izde-lovati komponente, ki so namenjene uporabi v naj-zahtevnejši vesoljski te-hnologiji.  Deli, vgrajeni v satelit, so prestali obsežna testiranja termičnih utrujanj, ki simulirajo delovanja satelita, ko je obrnjen proti soncu ali je v senčni strani. Sledili so testi radiacije, kjer se testira delovanje v pogojih radiacije sonca. Pri zadnjem obsežnej-šem testu so testirali še pogoje izstrelitve, ko na satelit deluje-jo siloviti tresljaji rakete.

Satelit NEMO HD že kroži v zemeljski orbiti

Impolov aluminij v prvem slovenskem satelitu v vesoljuIz Francoske Gvajane so v četrtek, 3. septembra 2020, ob 3.51 po našem času izstrelili raketo Vega VV16, na krovu katere sta poletela tudi prva slovenska satelita Nemo HD in Trisat. Gre za mikro satelit Nemo HD s težo 65 kilogramov in nano satelit Trisat s težo štirih kilogramov in pol.

V Impolu izdelujejo tudi različne dele civilnih letalAluminij predstavlja več kot 60 odstotkov konstrukcijske teže Airbusa A380 in do 80 od-

stotkov letala kratkega in srednjega dosega.

Impolov sloves sega tudi v vesolje

Podjetje Impol kot soustanovitelj Centra od-ličnosti (CO) Vesolje-SI intenzivno sodeluje s part-nerji centra. Center oskr-bujejo z aluminijevimi zli-tinami in z deli, ki morajo vzdržati izredne vibracije lansiranja satelitov v vesol-je ter toplotne obremenitve in radiacijo v vesolju. Nji-hovi tehnološko napredni materiali tvorijo dele ohišij mikro in nano satelitov ter posameznih komponent teh satelitov, kot so X-band transmitter, Star Tracker.

Z izstrelitvijo rakete in utiritvijo satelita v orbito so se končala 10-letna prizadevanja, da Slovenija postane del »vesoljske družine« s svojimi sateliti, Impol pa proizvaja-lec delov za vesoljske aplikacije.

Predlog za zagotovitev sredstev za odpravnino ob upokojitvi

Razpravljali so o predlogu za zagotovitev sredstev za od-pravnino ob upokojitvi social-nih oskrbovalk v letu 2020, saj CSD Maribor pri predlogih cen ni vključeval stroškov odpravnine. Ker v skladu z Zakonom o socialnem vars-tvu podaja soglasje k cenam občinski svet, odpravnine pa spadajo v ceno, je po razpravi pristal, da se poravna odprav-nina za oskrbovalko, ki je ob-čanka Makol, iz občinskega proračuna.Pomoč na domu

Svetniki so razpravljali o pomoči na domu in izbo-ru izvajalcev, ki bi pomoč na domu izvajali. Obstaja mož-nost, da izberejo za izvajalca katerega od že ustanovljenih javnih zavodov (državnih) ali pa podelijo koncesijo. Občin-ski svet je pooblastil župana, da sklene začasno pogodbo z najugodnejšim ponudnikom za obdobje do podelitve kon-cesije, da se zagotovi nadaljnje zakonsko določeno delovanje mreže javne službe.

10. redna seja občinskega sveta Občine Makole

»Beli most« čez potok Ložnica v zelo slabem stanjuNa zadnji septembrski dan je v Makolah potekala 10. redna seja občinskega sveta Občine Makole. Svetniki so bili nazadnje zbrani na seji v začetku marca. Po dveh do-pisnih sejah so se končno zbrali, tokrat v Domu kulture. Za dvanajst točk dnevnega reda so potrebovali malo več kot tri ure zasedanja. Z nekaj burnimi razpravami so dosegli sprejetje predloga proračuna za naslednje leto in tudi takojšnji pristop k novogradnji mostu čez potok Ložnica.

Sama izstrelitev rakete Vega VV16 je v vesolje pones-la 53 različno velikih satelitov, ki jih je v treh ločitvah od no-silnega silosa utirila v tri orbi-te. Izstrelitev je potekala brez zapletov. Pri prvi ločitvi po 40 minutah in preletenih 15.900 kilometrih je na višini 520 ki-

lometrov utirila satelit Nemo HD, medtem, ko je bil satelit Trisat utirjen pri tretji ločitvi.

(foto: arhiv Impola)(pr)

Čimprejšnja realizacija izgradnje »belega mostu« čez potok Ložnica

Zaradi omejitve teže mos-tu čez potok Ložnica med naseljema Drumlažno in Lož-nica je prišlo do preusmeritve avtobusnih linij. Linije, ki se izvajajo z manjšimi avtobusi, se bodo izvajale nespremen-jeno oziroma po manjšem lokalnem obvozu. Odhodi, ki se izvajajo z velikimi avtobusi, pa bodo vozili preko Poljčan. Čez most lahko sedaj vozijo le osebna vozila, katerih skupna masa znaša manj kot dve toni, s hitrostjo 20 km/h. Tovorna vozila imajo prepoved vožnje preko mostu, pa se večina šo-ferjev predpisa ne drži. Meritve so pokazale, da mostu ne bo mogoče popravljati, potrebna bo novogradnja, ker ima tre-nutna konstrukcija mostu pre-malo železne konstrukcije. Ker je cesta občinska, bodo težko dobili pomoč države, čeprav si bodo za to prizadevali. Potrdili so dokument identifikacije in-vesticijskega projekta za »beli most« Ložnica – verzija II, ki ga je izdelala občinska uprava Občine Makole v septembru 2020. Odobri se takojšnja in

Vprašanja in pobude

Veliko je bilo vprašanj in pobud članov sveta. Na vsa vprašanja so odgovar-jali zaposleni na občinski upravi, predvsem direk-tor občinske uprave Igor Erker. Žal nihče od svet-nikov ni pohvalil novega krožišča v Pečkah, so pa bili kritični do nedokon-čanih del. Vzdušje na seji ni bilo najboljše in ob tem se predvsem županu poraja pomembno vprašanje, ali so svetniki dovolj uspo-sobljeni, da lahko sodijo o vseh področjih delovanja občine. France Prešeren je povedal: »Le čevlje sodi naj Kopitar!«

»Beli most« čez potok Ložnica je v zelo slabem stanju

Rebalans proračuna Rebalans proračuna Ob-

čine Makole za leto 2020 je svetnikom vzel največ časa. Člani odbora za gospodarstvo in finance so že na odboru na-tančno pregledali vse prihod-ke in odhodke in predsedni-ca odbora Zlatka Dvoršak je predstavila uskladitev predvi-denih odhodkov in prihodkov. Odbor je predlagal amandma. Svetniki so po razpravi reba-lans potrdili skupaj z amand-majem na amandma, ki ga je vložil župan Franc Majcen.Predlog proračuna za leto 2021 dan v 30-dnevno javno razpravo

Potekala je tudi burna razprava glede predloga pro-računa občine Makole za leto 2021. Iz proračuna bi se naj črtala predvidena sredstva za tretjo fazo investicije v šoli in se prerazporedila za »beli most« in druge ceste. Občin-ski svet je predlog proračuna za leto 2021 skupaj s pripom-bami, podanimi na občinskem svetu, dal v trideset dnevno javno razpravo, ki se zaključi 26.10.2020.

čim hitrejša izvedba investicije. Vrednost investicije znaša

441.150 evrov (z vključenim davkom na dodano vrednost) in se bo izvajala skladno s ča-sovnim načrtom od oktobra 2020 do junija 2021. Vire za financiranje zagotavljajo: last-na finančna sredstva v znesku 240.523 evrov, nepovratna sredstva v znesku 135.541 evrov, povratna (kreditna) sredstva v znesku 65.086 evrov v skladu z 23. členom ZFO-1.

Do imenovanja predstav-nikov Občine Makole v Svet zavoda Osnovne šole Anice Černejeve Makole ni prišlo,

saj svetniki stranke SDS niso podprli imenovanih članov: Mojce Vantur, Ines Berglez in Andreje Kodrič.

So pa bili enotni, da Obči-

na Makole v letu 2020 podeli eno plaketo in dve priznanji.

(foto: Panorama) Marjeta Klajnšek

8. oktober 2020 • 5www.tednikpanorama.si AKTUALNO / GRAJSKI STOLPEC

UREJA: SILVO HUSU

1204

SPREHODI PO MESTU – 26 . DEL Ureja: Viktor Ajd

V primerjavi s preteklim polletjem so se zmanjšali prihodki od prodaje, tako v finanč-nih ( 19,1 odstotkov), kot v količinskih kazal-cih (13 odstotkov). To je seveda vplivalo na čisti poslovni izid, ki je iz lanskoletnih 18,5 milijonov evrov v enakem obdobju padel na 5,9 milijonov evrov. Skupina Impol je v prvem polletju ustvarila 306 mio evrov čistih prihod-kov od prodaje v primerjavi z lanskoletnimi 378 milijoni evrov v enakem obdobju. Gle-de na to se je zmanjšala dodana vrednost na zaposlenega, donosnost prihodkov, sredstev in kapitala.  Največji padec so beležili v  av-tomobilski industriji, medtem ko je prodaja v farmacevtski in prehrambeni ostajala na nivoju preteklega leta. S predelavo aluminija se ukvarja približno 600 tovarn v Evropi, ki zaposlujejo milijon ljudi. Položaj vseh evrop-skih proizvajalcev  se v primerjavi z ostalimi globalnimi igralci zaostruje.

Trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko je zaprla pot kitajskim dobaviteljem na ameri-ški trg, kar je posledično povzročilo povečano ponudbo na evropskem trgu. Izvoz kitajskih dobaviteljev v Evropo se je v zadnjih petih letih podvojil in šele zdaj se znotraj Evrop-ske komisije začenjajo odvijati aktivnosti za zaščito evropskih proizvajalcev. Skupina Impol je v teh zaostrenih razmerah uspešno prestala tržne preizkušnje, nemoteno so vodi-li vse proizvodne operacije, uspeli zagotoviti zadosten obseg vhodnega materiala, obvlado-

vali logistične težave ter ohranili zaposlitve. Impolova strateška prednost je razpršenost prodaje po trgih, industrijah in kupcih. To je izjemno učinkovita danost predvsem v kriznih razmerah. S tako prodajno politiko bodo na-daljevali tudi v prihodnje. Še vedno ostaja naj-pomembnejši trg Evropa. V Nemčijo izvozi Impol 31 odstotkov, v Italijo 13 odstotkov, na Hrvaško 6 odstotkov ter v ZDA 6 odstotkov od celotnega izvoza, ki znaša kar 93,5 odstot-kov prihodkov od  celotne prodaje.

Kljub kriznemu poslovanju zaradi global-nih razmer, povzročenih s korona krizo, trgo-vinsko vojno in ostalim mnogim izzivom je finančni položaj Impola dober. Sredstva so se povečala za 3 odstotke, zaloge so se zmanjšale, poslovne terjatve so se povečale, prav tako tudi naložbe v denarna sredstva. Skupina je zmanj-šala svoje kratkoročne obveznosti, povečale pa so se dolgoročne obveznosti. Vse to krepi li-kvidnostni položaj podjetja, kar je za stabilno poslovanje izjemnega pomena.

Ocene poslovanja ob koncu leta so zmer-no optimistične in potrjujejo napovedi, dane v začetku leta. Predviden je čisti dobiček pred obdavčitvijo v višini okoli 10 milijonov evrov, če seveda ne bo ponovno prišlo do večjih omejitev zaradi koronavirusa.

(Povzeto po Poročilu o poslovanju skupine Impol in družbe Impol 2000,d.d.)

Jelka Sinič

Skupina IMPOL v prvem polletju letošnjega leta stabilno

Korona kriza povzroča negativne trendeSkupina Impol in družba Impol 2000, d.d. je objavila poročilo o poslovanju za prvo polletje leta 2020. Korona kriza pušča sledi v celotnem poslovanju našega aluminij-skega velikana, čeprav pa je iz podatkov jasno razvidno, da IMPOL, ki v celotni skupi-ni zaposluje 2409 ljudi, od tega v Sloveniji 1331 zaposlencev, kljub velikim izzivom in nujnemu prilagajanju razmeram še vedno zagotavlja dolgoročno stabilno delovanje.

Občinska volilna komisija Občine Slovenska Bistrica je po pregledu zapisnikov volilnih odborov glede izida nadomestnih volitev članov sveta Krajevne skupnosti Zgornja Polskava izdala poročilo.

Na volitvah v nedeljo, 4. oktobra, je imelo pravico do glasovanja 2376 volivcev. Skupno so pre-jeli 465 glasovnic. Od vseh prejetih glasovnic na volitvah z 19,57 odstotno udeležbo, je bilo veljav-nih 99,35 odstotkov glasovnic, neveljavnih pa 0,65 odstotka volilnih listkov. V krajevno skupnost Zgornja Polskava so bili izvoljeni Milena Selinšek, ki je zbrala 235 glasov, Dušan Kotnik, za katerega je glasoval 201 volivec in Branko Kapelar, ki je prepričal 170 glasovalcev.

Ines Kresnik

Rezultati nadomestnih volitev v KS Zgornja Polskava

Na Zgornji Polskavi trije novi svetniki

Tokrat objavljam fotografije starega župnišča, ki so ga podrli 1909. Novo župnišče je nas-talo že prihodnje leto. Stavbo je načrtoval znani mariborski arhitekt Fritz Friediger, vodilni arhitekt tistega časa v naših krajih. Avtor številnih stavb v Mariboru. Najbolj znana je baro-ničina hiša. Gradnjo župnišča je vodil glavni bistriški gradbenik Karl Stupan. Skupni stroški podiranja in gradnje župnišča so bili skoraj 44. 000 kron.

Blagoslov novega župnišča je bil 24. oktobra 1910.

Novo župnišče. Na levi strani župnišča je viden vodnjak (1910).

Staro župnišče (27. 4. 1909)

Podiranje starega župnišča (5. 5. 1909)

6 • 8. oktober 2020 www.tednikpanorama.siMOBILNOST

Z namenom pospešitve določenih postopkov je bil ob zaključku Evropskega tedna mobilnosti (ETM) organizi-ran posvet oziroma okrogla miza na temo obstoječe in bodoče kolesarske infrastruk-ture v našem kraju. Na okrogli mizi so sodelovali podžupan Občine Slovenska Bistrica Stanislav Mlakar, koordina-tor ETM Tomaž Pristovnik, posvet pa sta povezovala in vo-dila Jana Jeglič iz RIC in mag. Sebastian Toplak, predstojnik Centra za tehnologijo in orga-nizacijo prometa. Zraven pro-fesorja Toplaka sta iz Fakultete za gradbeništvo, prometno in-ženirstvo in arhitekturo Uni-verze v Mariboru pri posvetu sodelovala še dr. Kaja Pogačar in dr. Marko Renčelj. Mizo so zaokrožili v razgovoru še pro-jektant Darko Recek, zastop-nik podjetja Implera, d.o.o., Teodor Bunta, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine, Du-šan Leskovar, občinski višji svetovalec v oddelku za okolje in prostor Marko Pučnik, v.d. direktorja RIC Tomaž Rep-nik in višja svetovalka na RIC, ki koordinira projekt Potuj Zeleno, Tina Zupan.

Povzetek posveta:Po uvodnih pozdravih

in nagovorih je Sebastian Toplak s fakultete za grad-beništvo Univerze v Mari-boru predstavil izhodišča iz Celostne prometne strategije za občino Slovenska Bistri-ca, ki v enem izmed možnih scenarijev mestno središče v prihodnosti opredeljuje kot »prijazno cono«. To pomeni, da se vzpostavi prometni re-

žim, ki daje prednost ne-mo-toriziranemu prometu. Sicer je mestno središče Slovenske Bistrice močno prometno obremenjeno zaradi dnevnih migracij skozi središče mesta, predvsem v tovarno Impol in težkega tovornega prometa, prav tako v smeri industrijske cone Impol. Razprava je tekla v smeri iskanja tehničnih reši-tev za vzpostavitev kolesarskih povezav (infrastrukture), ki mora po mnenju dr. Renčlja izpolnjevati pet ključnih po-gojev. Ti so: povezanost poti, povezovalnost, varnost (pra-vilo 80/8), udobnost ter pri-vlačnost oziroma atraktivnost poti. Marko Pučnik in Darko Recek sta predstavila projekte občine Slovenska Bistrica, ki so v fazi izvedbe, med njimi je to povezovalna kolesarska pot med avtobusno postajo Slo-venska Bistrica in železniško postajo na Črešnjevcu, do-končanje južne obvozne ceste s priključitvijo na Mariborsko cesto ter državni projekt na-daljevanja gradnje zahodne obvozne ceste s priključitvijo na avtocestni priključek Slo-venska Bistrica jug.

Mnenje stroke je enot-no v sklepu, da je dokončanje omenjenih obvoznih cest s priključki na AC na jugu mes-ta in priključitvijo južna ob-voznice na Mariborsko ulico na severovzhodu mesta ter v nadaljevanju prekategorizacija državne ceste v centru mes-ta predpogoj za vzpostavitev umirjenega prometa oziro-ma prijazne cone v mestnem središču.

Umiritev prometa v mest-nem središču, preusmeritev

Posvet na temo »Kolesarska infrastruktura v mestnih središčih«

Kdaj bomo imeli kolesarji v naših krajih prijazno okolje za vožnjo in rekreacijo?V Slovenski Bistrici je kolesarska infrastruktura že nekaj časa za mnoge rekreativne kolesarje trn v peti, kar nalaga našim lokalnim oblastem veliko izzivov pri pripravi projektnih dokumentacij in izpeljavi povezav kolesarju prijaznega okolja. Tema ni nova in se mnogokrat javno odpira že zadnji dve desetletji, je pa veliko bolj aktualna, saj nas mnogi kraji v Slovenji na tem področju prehitevajo po obeh straneh.

Z leve koordinator okrogle mize Mag. Sebastian Toplak, podjetnik Teodor Bunta in projektant Darko Recek

Bistriška kolesa so pripravljena

prometnih konic na obvozne ceste ter razbremenitev to-vornega prometa v središču mesta je torej pogoj za vzpo-stavitev kolesarjem in pešcem prijazne prometne ureditve v mestu Slovenska Bistrica. Izpostavljeno rešitev pa je po besedah razpravljavcev zaradi kategorizacije/statusa državne ceste, ki vodi skozi središče mesta, potrebno uskladiti z državnimi institucijami, kar je dolgotrajen in nepredvidljiv postopek. Dr. Pogačar iz Uni-verze v Mariboru je predlaga-la izvedbo testnih poligonov med letom ali v času Evrop-skega tedna mobilnosti kot metodo dolgoročnega uvajanja novih prometnih režimov in navad. Po vzoru Koroške ceste v Mariboru in Slovenske uli-ce v Ljubljani dr. Pogačarjeva predlaga izvedbo urbanistič-no – arhitekturnega natečaja za ureditev prometa v mestu Slovenska Bistrica, v okviru katerega bi snovalci predstavili možnosti in predloge rešitev v sodelovanju z vsemi ključnimi

Avto-moto zveza Sloveni-je je letos izvedela raziskavo o mobilnosti v obdobju epide-mije. Glede na rezultate raz-iskave nova resničnost vpliva tudi na mobilnostne navade Slovencev. Ugotavljajo, da te vstopajo v novo časovno, stroškovno in energijsko bolj učinkovito dobo. Ljudje se vse bolj odločajo za uporabo jav-nega prevoza, ki pa v Sloveniji poka po šivih.

Zaradi gneče v javnem prometu je Ministrstvo za in-frastrukturo napovedalo ome-jitev uporabe javnega potni-škega prevoza za upokojence na določene ure. Ob prome-tnih konicah predvsem v pre-stolnici države ni dovolj pros-tora, da bi prevozniki lahko zagotovili varnostno razdaljo, ki jo priporoča NIJZ. Uredba ministrstva še čaka na medre-sorsko usklajevanje. Termini, v katerih bodo upokojenci lahko koristili javni promet, še niso znani.

Gneča na vlakih in avto-busih terja spremembo siste-ma javnega prevoza.

»V Sloveniji je za spre-membo mobilnostnih navad in zmanjšanje števila vozil na naših cestah nujna vzpo-stavitev učinkovitega in ino-vativnega sistema javnega prometa. Treba se je zave-dati, da razpršena poselitev, kot jo imamo v Sloveniji, za učinkovitost javnega prevoza predstavlja oviro. Prav zara-di te razpršene poselitve bo osebno vozilo zagotovo še kar nekaj časa ostalo poglavitno prometno sredstvo. Je pa to vozilo lahko okolju prijaznej-še, bolj zasedeno, del delitvene ekonomije. V prihodnje bomo torej razmišljali o izboljšanem javnem prevozu, o prevo-zih na zahtevo, združevanju voženj, multimodalnosti in podobno,« je povedal   Erik Logar,  vodja področja var-na mobilnost pri Avto-moto zvezi Slovenije.

Na Občini Slovenska Bi-strica bodo problem mobil-nosti starostnikov naslovili z uvedbo projekta Brezplačen prevoz za starejše občane.

»Brezplačni prevozi se

Brezplačni prevozi

Prostovoljci bodo starejšim občanom nudili brezplačne prevoze

Z novim projektom bodo starejši občani bolj mobilni

V občinski upravi pripravljajo projekt – Brezplačni pre-vozi za starejše občane, s čemer želijo izboljšati mobil-nost občanov brez lastnega prevoza in svojcev.

bodo izvajali na območju ob-čine,  v izjemnih primerih pa tudi izven nje. S tem se bo izboljšala mobilnost in dosto-pnost do različnih storitev,« so sporočili iz Občine Sloven-ska Bistrica in pojasnili, da bo s tem projektom občanom brez prevoza olajšana pot do zdravnika, v lekarno, trgovine, na občino ali upravno enoto.

Zato pozivajo vse občane voznike, upokojence, študen-te, brezposelne, ki so priprav-

ljeni del svojega prostega časa nameniti opravljanju prevo-zov, da to sporočijo na Center za starejše Metulj, kjer bodo dobili dodatne informacije.

Prostovoljni vozniki za prevoz starejših občanov ne potrebujejo lastnega prevo-znega sredstva, morajo pa imeti veljavno vozniško do-voljenje in željo za nudenje pomoči.

Tekst in foto:Ines Kresnik

deležniki (šole, industrija, turi-zem, prebivalci …). Mag. To-plak pove, da Univerza v Ma-riboru za naročnika Občino Slovenska Bistrica pripravlja študijo za dokončanje man-jkajočih kolesarskih povezav (odsekov) v mestu Slovenska Bistrica. Težavo z nepoveza-nostjo kolesarskih in pešpoti in posledično slabo prometno varnostjo otrok je izpostavil tudi Dušan Leskovar.

Podžupan Stanislav Mla-kar je povzel projekte, ki jih občina Slovenska Bistrica že izvaja in tudi načrtuje v skladu s celostno prometno strategijo. Kot prioriteto je izpostavil iz-gradnjo daljinskih kolesarskih povezav med sosednjimi ob-činami, izgradnjo kolesarske povezave med avtobusno in železniško postajo, dokon-čanje obvoznih cest z nave-zavami, vzpostavitev zelenega parkirišča pri športni dvorani ter uvajanje pametnih parki-rišč v centru mesta, a hkrati je poudaril tudi, da se pri trasi-ranju novih prometnih pove-zav investitor sooča z naspro-tovanjem lastnikov zemljišč in različnih soglasodajalcev, ki onemogočajo dokončanje projektov izgradnje zaključene prometne infrastrukture.

Zaključek posveta so sode-lujoči strnili z mnenjem, da je ob dokončanju že začetih pro-jektov izgradnje obeh mestnih obvoznic s priključki potrebno sočasno načrtovati in izvajati ukrepe za motivacijo uporab-nikov alternativnih prevoznih možnosti na eni in de-motiva-cijo uporabnikov motorizira-nih prevoznih sredstev na dru-gi strani. Med tovrstne ukrepe sodijo predvsem promocijske kampanje za spodbujanje traj-nostnih načinov mobilnosti v mestu in prehodne tehnične rešitve, kot so določitev priori-tet, cone umirjenega prometa,

javni sistem mestnih koles itd. Kot je izpostavil Teodor Bun-ta, je trajnostna prometna ure-ditev mesta pomemben korak v smeri kvalitetnejšega, upo-rabnikom in okolju prijaznega bivalnega okolja predvsem za lokalno prebivalstvo ter dobra reklama za privlačno turistič-no podobo kraja.

(foto: Niko Turk)Tomaž Pristovnik,

lokalni koordinator Evropskega tedna

mobilnosti in Niko Turk

8. oktober 2020 • 7www.tednikpanorama.si POSLANSKI STOLPEC / KULTURA

POSLANSKI KOTIČEK MAG. KARMEN FURMAN

Spoštovane bralke, spoštovani bralci tednika Panorama.

Zakorakali smo v me-sec oktober, ko nas jesen očara z barvitostjo narave, ki je ne premore noben dru-gi letni čas. Drevesa dobiva-jo čudovite barvne odtenke, prav počasi dozoreva tudi sladek kostanj, ki ga lahko nabiramo na sprehodih po gozdu in je za našo dušo ču-dovit ritual. Veselo je delo v vinogradih, sadovnjakih in vrtovih, kjer s hvaležnostjo pobiramo, kar smo čez leto pridelali. Darovi jeseni so lahko bogati. A tudi v naravi je največkrat tako, kot v ži-vljenju. Dobiš toliko, koliko truda vložiš.

V zadnjih dneh mese-ca septembra je v Državnem zboru RS potekala 20. redna seja, na kateri smo poslan-ci sprejeli dolgo pričakovane spremembe zakonodaje na različnih področjih. Sprejeta je bila novela Zakona o tr-govini, po kateri trgovine ob nedeljah in praznikih ne bodo več smele poslovati. Izjema so manjše prodajalne do 200 kvadratnih metrov na bencin-skih servisih, mejnih prehodih, v pristaniščih, na letališčih, železniških in avtobusnih po-stajah ter v bolnišnicah. Prav tako bodo lahko ob nedeljah in dela prostih dneh odprte preostale manjše prodajalne s površino do 200 kvadratnih metrov, če bodo v njih na dela proste dni stregli kupcem last-niki sami ob pomoči študentov in upokojencev. S potrebno dvotretjinsko večino je bila sprejeta sprememba Zakona o obrambi, s katero se zagotavlja boljša socialna varnost sloven-skih vojakov tudi po 45. letu starosti.

Na področju pokojnin-skega in invalidskega zava-rovanja ter družinskih pre-jemkov je bila sprejeta novela Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki odpravlja nepravično uredi-tev pokojnin za dve kategoriji zavarovancev, in sicer dokup vojaških in študijskih let, ki so jih zavarovanci plačali, a

so bila pri odmeri pokojnine po do sedaj veljavni zakono-daji spregledana in se niso upoštevala, prav tako pa se je z novelo uredil tudi status tistih kmečkih zavarovancev, ki so plačevali v pokojnin-sko blagajno za polni obseg pravic, priznan pa so imeli le ožji obseg pravic. Slednje pomeni, da se po spremen-jeni zakonodaji obseg pravic pri odmeri pokojnine tem upravičencem po novem do-loči glede na višino njihovih vplačanih prispevkov in ne glede na administrativno ka-tegorijo zavezanca.

Nekoliko višje pokojni-ne, ki jih bodo vsi upokojenci prejeli konec letošnjega leta, smo zagotovili s popravkom Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 ter z izredno uskladitvi-jo pokojnin. Glede na dejstvo, da je bila pod prejšnjo vlado sprejeta izredna uskladitev po-kojnin, ki je v osnovi odvisna od gospodarske rasti, se zaradi kriznega upada gospodarstva pokojnine konec tega leta ne bi usklajevale. Sprejeta spre-memba zakonodaje pa bo tudi v letošnjem letu omogočila izredno uskladitev pokojnin za vse upokojence ne glede na gospodarska gibanja v državi. Na ta način se bo vsaj neko-liko pripomoglo k izboljšanju položaja upokojenk in upo-kojencev, ki so v teh oteženih okoliščinah zdravstvene in gospodarske krize še posebej ranljiva skupina.

Na področju družin-ske zakonodaje sta bila na seji sprejeta popravka dveh zakonov in sicer Zakona o starševskem varstvu in dru-žinskih prejemkih ter Zako-na o javnem jamstvenem in preživninskem skladu Re-publike Slovenije. S sprejeto spremembo Zakona o star-ševskem varstvu in družin-skih prejemkih se bo odslej mladim staršem zagotovila višja pokojninska osnova. Staršem, ki bodo koristili pravico do krajšega delovne-ga časa zaradi varstva svojih otrok, bo država po spre-menjeni zakonodaji zagoto-

vila višje plačilo prispevkov, s tem pa se bo povišala tudi njihova pokojninska osnova. Sprememba Zakona o jav-nem jamstvenem in preživ-ninskem skladu Republike Slovenije se nanaša na otro-ke, katerih eden od staršev ne plačuje preživnine, plačilo le-te pa po zakonu nadomeš-ča Preživninski sklad. Ker je tem otrokom po trenutni zakonodaji nadomestilo kot preživnina iz Preživninske-ga sklada zagotovljeno le do dopolnjenega 18. leta, smo s spremembo zakonodaje zagotovili, da bodo ti otroci nadomestilo iz sklada pre-jemali vse do konca svojega šolanja oziroma najdlje do dopolnjenega 26. leta staros-ti. S takšno ureditvijo nado-mestila preživnine se tako tudi s pomočjo državnega sklada pomaga otrokom za-gotoviti pravico do njihove-ga nemotenega razvoja, kar med drugim vključuje tudi dokončanje otrokovega izo-braževanja.

Spoštovani.V teh čudovitih jesen-

skih dneh, ko nas sicer že bolj sramežljivo, pa ven-darle še pobožajo sončni žarki, vam želim, da ta čas izkoristite tudi za sprehode po gozdu, da se naužijete palete barv in jesenski von-jav. Narava je v teh dneh preveč lepa, da je ne bi vsaj malo izkoristili za uživanje v njej. In povsem drugačen postane ta svet, ko opazi-mo in vidimo stvari, pred-vsem pa, če smo in znamo biti del tega.

Septembra smo v okviru projekta Inspiracija v Slovenski Bistrici drugič zapored uspešno izvedli Festival industrijske dediščine KeramikArt. V času festivala smo na razstavišču CDUO gostili odlično razstavo Keramika v Slovenski Bistrici, ki jo zaradi velikega zanimanja podaljšujemo do 20. oktobra.

Z odprtjem razstave smo 14. septembra pričeli festivalski teden, povezan z glino in lon-čarsko-keramično dejavnostjo. Na razstavi predstavljamo dela 28 avtorjev iz vse Slovenije in tujine, ki so povezani v Društvo keramikov in lončarjev (DKL). Izhodišče in izziv je ustvar-jalcem predstavljala tema DIALOG. Lotili so se je na veliko izvirnih načinov. Dela so bila avgusta že na ogled v Zgodovinskem atriju ljubljanske Mestne hiše, na sedemnajsti pregled-ni razstavi DKL Keramika v Magistratu. Člani DKL so v septembru obeležili zavidljivo 25. obletnico ustanovitve društva.

Predsednica DKL Miljanka Simšič je ob tem poudarila, da se je od septembra 1995 do današnjih dni na področju keramike – tako unikatne kot uporabne, veliko spremenilo tudi po zaslugi članov društva. Njihova redna udeležba na prestižnih selekcijskih razstavah doma in v svetu, uvrstitve v zbirke sodobne keramike na vseh kontinentih ter številne prejete nag-rade pomembno večajo prepoznavnost slovenske keramike. Razstavo so si v preteklih dneh že ogledali nekateri avtorji razstavljenih del, obiskovalci festivala od blizu in daleč, dijaki in profesorji Srednje šole Slovenska Bistrica, novinarji, blogerji in projektni partnerji iz Trbo-velj. Razstava bo v CDUO na ogled do 20. oktobra 2020. Vabljeni!

»Tudi danes je neskončno lep dan. Sonce obljublja nežno zve-stobo, vetrc neži lica, med nebom in zemljo je sreča upanja, ki se bo zdaj zdaj izpolnilo. Človek gre po poti od včeraj v jutri in ve, da je vrednota ta današnji dan.« (T. Pavček)

Tako zelo nenadoma je vse drugače, da je praznina neznosna in zavedanje, da ga ne bomo več uzrli, jemlje dih. Ljubše bi nam bilo upati, da snuje nov projekt ali pa morda pluje, kakor običajno v tem času leta. Kamorkoli odtava pogled v mestu, se srce spomni, kako široka in ustvarjalna je bila njegova misel in kako je s svojim bivanjem pustil sledi.

Zmotno bi bilo pomisliti, da je bilo to le njegovo delo. Bilo je mnogo več, bila je skrb za kako-vost bivanja vseh, bili so pogovori, načrti in bila je množina: »Smo naredili…«, ko je izžareval zado-voljstvo ob koncu.

Igor Kraševac je postal po-nosni član največje dobrodelne organizacije na svetu hitro po ustanovitvi kluba v Slovenski Bi-strici.

Lioni ustvarjamo in krepi-mo duha sporazumevanja med ljudmi vsega sveta. Zavzemamo se za javno, kulturno, socialno in moralno blaginjo. Uveljavljamo visoka etična načela v zasebnem, poslovnem in javnem življenju. Igor Kraševac je bil in bo ostal cenjeni in spoštovani Lion, ki so ga odlikovala njegova dejanja in spoštljiv odnos do ljudi.

Bil je človek dialoga in odlo-

čitev. Tudi kadar smo se v klubu obotavljali ali bili v zagati kako se odločiti, kakšno ali katero dobro-delno akcijo podpreti, je znal pov-zeti ključno in odločilno besedo, s katero smo v hipu soglašali. Ni se izpostavljal z govoričenjem, znal je prisluhniti, a kadar je spregovoril so njegove besede imele smisel in pravo težo.

Skupaj zmoremo je bilo nje-govo geslo, ko je leta 2013 prevzel vodenje kluba.

Za svoje delo v lionizmu je prejel številna priznanja, med drugim mednarodno za odlič-nost kluba in posebno priznanje slovenske guvernerke. Prejel je priznanja večih klubskih pred-sednikov za odlično delo in pos-tal tudi prvi med enakimi – lion leta. Njegovo leto predsedovanja je krasilo prizadevanje motivirati vsakega člana, da najde svoje pos-lanstvo v dobrodelnosti.

Organiziral je prvi eko conski pohod na Pohorje za slovenske lione in leote.

Z njim so se začele pala-činkijade na trgu, organiziral je koncerte, izpeljal akcijo Tečem, da pomagam in smučarsko tekmo-vanje. Osrednjo donacijo – in-teraktivno elektronsko mizo je v njegovem mandatu prejela OŠ Minke Namestnik Sonje, gojenci pa so se nam zahvalili s prisrčno predstavo. Osnovnošolce smo spodbudili k sodelovanju v likov-ni akciji Plakat miru, podelili šti-pendije nadarjenim študentom ter s prehranskimi paketi in igračami poskrbeli za najšibkejše med nami.

V mestu še vedno odmeva Koncert v parku ob deseti oble-tnici kluba, ki ga brez Igorja ne bi bilo. Bil je vodja tehničnega orga-tima, ki je poskrbel, da je vse teklo nemoteno. Zbral je vso gradivo o prvem desetletju delovanja Lions kluba in ga uredil v zbornik, ki je izšel v lanskem letu. Skoraj nikoli ni manjkal na sestanku in vedno smo lahko računali na njegovo pronicljivo misel, ki je znala poka-zati pravo pot. Še dolgo bi lahko naštevali izpeljane akcije, dosežke in presežke cenjenega prijatelja, pa vendar ga je še neskončno bolj krasila njegova humanost in spo-sobnost razumevanja drugih ljudi.

Le desetletje smo bili so-potniki v času z našim Igorjem Kraševcem, vendar je pustil v nas in prostoru neizbrisen pečat. Pogrešali bomo prijetne pogovo-re, iskreno veselje, modre ideje in Igorjevo pripravljenost, da skupaj POMAGAMO!

S ponosom in spoštovanjem se ga bomo spominjali člani Lions kluba Slovenska Bistrica.

V spomin in poklon:

Igor Kraševac (1959-2020)

8 • 8. oktober 2020 www.tednikpanorama.siDOGODKI / LJUDJE

Upravna enota je 6. juni-ja 1995 izdala odločbo, da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za ustanovitev Društva invali-dov Črešnjevec in s tem dnem je bilo društvo vpisano v re-gister društev z delovanjem na območju celotne Krajevne skupnosti Črešnjevec in obči-ne Slovenska Bistrica.

Ustanovni člani so se sestali 16. junija 1995 na ustanovni seji in izvolili prvo vodstvo - predse-dnik je postal Jože Rap. Sprva je društvo delovalo v prostorih Krajevne skupnosti Črešnjevec, leta 1998 se je društvo vključi-lo v ZDIS. Nato si je društvo pridobilo pravico do prostorov skupaj z Društvom upokojencev na naslovu Črešnjevec 94, kjer smo delovali do leta 2018.

V letu 2018 smo od občine

pridobili še dodatne prostore, začeli s prenovo ter se vanje 12. septembra vselili. Zelo smo ponosni na svoje obnovljene prostore, kjer imamo odlične pogoje za vse društvene de-javnosti, ki smo jih lahko tudi razširili.

V obdobju zadnjih petih let smo organizirali številne prire-ditve za člane, izpeljali projekt Občina po meri invalida v ob-čini Slovenska Bistrica, naj-večji zalogaj pa je bila obnova društvenih prostorov.

Dejavnosti društva: Pevska skupina Društva

invalidov Črešnjevec, ki obele-žuje 10 let delovanja. Udeležila se je že 10 revij pevskih zborov ZDIS po vsej Sloveniji. V letu 2015 smo organizirali revijo pevskih zborov, na kateri je bilo

skupaj s pevci preko 800 ude-ležencev.

Organizirali smo že 10 večerov ljudskega petja. Pevci nastopajo tudi po raznih prire-ditvah v občini in izven nje.

Pikado sekcija deluje že več kot 10 let.

Organizirali smo 6 Mariji-nih memorialov v lovljenju rib.

Kegljaška sekcija deluje že več let, v zadnjem obdob-ju zelo aktivno, saj imajo člani tedenska srečanja na kegljišču v Slovenski Bistrici. Naši strelci trenirajo in se družijo na stre-lišču SD Impol.

Dejavne so tudi druge špor-tne sekcije, kot so pohodništvo, namizni tenis in šah, delavni-ce ročnih del (vizitke, čestitke, rože iz krep papirja, adventni venčki).

Društvo invalidov Črešnjevec

Delujejo že 25 let Društvo invalidov je bilo ustanovljeno 2. maja 1995 na podlagi poverjeništva Društva invalidov Črešnjevec – Slovenska Bistrica, saj je bila takrat oddana vloga na upravno enoto za ustanovitev društva invalidov Črešnjevec s pojasnili, kako, kje in zakaj bo društvo delovalo.

Dosedanji predsedniki

DI Črešnjevec: Jože Rap (1995 - 1996) Franc Plajnšek (1996 - 2005) Bogomir Bizjak (2005 - 2007)Cvetka Pušnik (2007 - 2008) Anton Kolar (2008 - )

Podelitev listine "Občina po meri invalidov" 3. decembra 2014

»Radosti nas, ko opažamo, koliko obiskov družin in posa-meznikov ima te dni spome-nik Tineta Lesjaka. Želimo, da kip postane središče druženja domačinov in obiskovalcev iz drugih krajev. Naša vizija je, da bi se ob kipu odvijale različne prireditve, učne ure osnovno-šolcev in podobno. Tako bo kip spodbujal ustvarjalnost in postal novo središče kraja. Za začetek smo se odločili za niz harmonikarskih prireditev, saj je bil Tine Lesjak odličen har-monikar, tudi avtor mnogih instrumentalnih skladb za har-moniko. Pri odločitvi pa je bilo najbolj pomembno to, da je bil Tine med začetniki organizi-ranega poučevanja diatonične harmonike na Štajerskem. V neposredni bližini kipa, v dvo-rani oplotniškega gasilskega doma, je Tine pred približno 35. leti začel s svojo šolo, ki jo je v nadaljevanju obiskovalo več sto harmonikarjev. Tako je Oplotnica že takrat postala središče srečevanja ljubiteljev ’frajtonarice’,« je povedal žu-pan Občine Oplotnica, Matjaž Orter in poudaril, da želijo v mestu s prav takšnimi druženji nadaljevati.

»V šali že marsikdo reče, da je Oplotnica mesto muzikantov, muzikalni so domačini, nemalo znanih glasbenikov pa se je zad-nja leta preselilo k nam. Že ne-kaj let gostimo vseslovenski fe-stival - Festival pod Pohorjem, ki ga prenaša tudi nacionalna televizija,« je povedal župan, ki je prepričan, da bo javna vaja ob

Glasbene vaje na prostem

Javna vaja harmonikarjev pri kipu Tineta LesjakaObčina Oplotnica bo vsak prvi četrtek v mesecu od oktobra dalje prirejala javne vaje harmonikarjev. Učenci različnih šol harmonike bodo lahko svoje znanje predstavili in nadgradili ob novem kipu Tineta Lesjaka v Oplotnici.

Kip Tineta Lesjaka so v oplotniškem parku odkrili septembraTinetu Lesjaku še doprinesla k dobremu počutju glasbenikov v Oplotnici.

Na javni vaji bodo dobro-došli vsi harmonikarji in obi-skovalci. Vstopnine ne bo.

Vsako javno združevanje pa je podrejeno ukrepom za preprečevanje širjenja novega koronavirusa, zato bodo tudi glasbene vaje na prostem izve-dene v soglasju in po pravilih NIJZ.

Glede na začasno splošno omejitev gibanja je zbiranje na javnih mestih dovoljeno v sku-pini do 10 ljudi, v kolikor je med njimi mogoče zagotoviti zadostno varnostno razdaljo.

Do 50 ljudi se lahko zbere v primeru, da organizator vodi seznam prisotnih, zagotavlja varnostno razdaljo in upošteva higienska priporočila NIJZ. Seznam udeležencev mora vse-bovati ime in priimek, naslov, telefonsko številko, kraj in čas

zbiranja ter podatek o tem, ali gre za odprt ali zaprt prostor. Listo prisotnosti mora orga-nizator hraniti en mesec dni in ga je na zahtevo dolžan posre-dovati NIJZ. Po enem mesecu od dneva izvedbe prireditve se lahko seznam uniči.

Vladni odlok na organizira-nih javnih prireditvah dovoljuje tudi zbiranje do 500 ljudi. Or-ganizator mora prireditev s šte-vilčnejšimi obiskovalci prijaviti na pristojni policijski postaji ali podati vlogo za izdajo dovolje-nja na upravni enoti. Prijavi mora priložiti tudi pozitivno mnenje NIJZ.

Kršitve vladnega odloka se z globami sankcionirajo na pod-lagi zakona, ki ureja nalezljive bolezni. Upoštevanje odloka poleg pristojnih inšpekcijskih služb v okviru svojih pristojno-sti nadzoruje tudi policija.

Ines Kresnik 

S tradicionalno prireditvi-jo, ki so jo ob spoštovanju pra-vil NIJZ pripravili v okrnjeni in prilagojeni obliki, so obele-žili tudi novi državni praznik, Dan slovenskega športa. Na 3. spominskem turnirja Bojana Siniča v malem nogometu so odigrali eno tekmo, kegljaško društvo Slovenska Bistrica je organiziralo turnir v kegljanju, pikado klub Špica tekmovanje v pikadu, DU Pragersko-Gaj pa turnirje v kegljanju s kroglo na vrvici. 3. spominski turnir Bojana Siniča

V okviru 3. spominskega turnirja Bojana Siniča se je združena ekipa športnih de-lavcev in novinarjev pomeri-la z mladim moštvom Futsal kluba Kebelj. Po izenačenem boju so s 4:2 zmagali mla-di nogometaši Keblja. Bo-jan Sinič, dolgoletni urednik tednika Panorama je bil ve-lik privrženec športa. Med drugim je bil predsednik Športne zveze Slovenska Bis-trica, z veliko vnemo je vrsto let pripravljal tradicionalno prireditev Športnik leta ob-čine Slovenska Bistrica. Bil je športnik rekreativec in tudi glavni pobudnik za ustano-vitev novinarske nogometne ekipe, ki je sodelovala na raz-ličnih turnirjih.

Kegljaško društvo Sloven-ska Bistrica je organiziralo turnir, na katerem so se po-merili moški, ženske iz dru-štva upokojencev in paraple-giki. V moški konkurenci je zmagal Jože Purgeljc pred Dušanom Mustafo in Iva-nom Poplatnikom. Pri žen-skah je slavila Lidija Burič, drugo mesto je osvojila Jožica Žerjav, tretja pa je bila Jožica Plavšič. Med invalidi je prvo mesto osvojil Miran Jernej-šek pred Damjanom Herč-kom in Zdenkom Lilekom.

7. Športni vikend v Slovenski Bistrici

Obeležili tudi nov državni praznikŠportna zveza Slovenska Bistrice je konec septembra in v začetku oktobra izvedla 7. Športni vikend, ki je bil sprva načrtovan za mesec junij, a je bil zaradi epidemije nove-ga koronavirusa prestavljen.

Pohod v Spodnje Prebukovje

Na športnem vikendu je sodelovalo tudi Planinsko dru-štvo Pohorje Zgornja Polskava, ki je izvedlo pohod v naselje Spodnje Prebukovje. Udele-ženci pohoda so se zbrali pred parkom v Slovenski Bistrici. Pot jih je vodila med vinogradi, kjer so uživali v lepih razgle-dih, soncu in dobri družbi. Pri vinogradništvu Brezovšek so imeli  degustacijo in predsta-vitev pridelave vin. V Spodn-jem Prebukovju so si ogledali zeliščni vrt in nadaljevali pot čez Kamenitec v Slovensko Bistrico. »Žalostni smo, da nismo uspeli izpeljati Športne-ga vikenda v prvotno planirani obliki, saj se je v minulih letih

izkazalo, da Slovenska Bistri-ca potrebuje takšne prireditve. Riziko organizacije športnih dogodkov je v tem trenutku takšen, da se večina klubov in društev tokrat ni odločila za njihovo organizacijo. Ostaja nam upanje, da bo 8. Športni vikend ponovno takšen, kot smo ga bili vajeni do sedaj, » je povedal Boštjan Fridrih, sek-retar Športne zveze Slovenska Bistrica. Prihodnji teden bodo podelili priznanja tudi uspeš-nim mladim športnikom, ki so dosegli odlične rezultate v letu 2019. Zaradi trenutnih ukre-pov bodo priznanja podeljevali v manjših skupinah v klubih in društvih.

(foto: Aleš Kolar)Tomaž Ajd

3. spominski turnir Bojana Siniča

Društvo že 13 let izdaja tudi svoje Glasilo, ki ga po pošti do-bivajo vsi člani. Prva številka je izšla v letu 2007.

Zaradi odličnih pogojev v društvenih prostorih organizi-ramo tudi razna predavanja pod strokovnim vodstvom Centra za krepitev zdravja iz Zdra-vstvenega doma Slovenska Bi-strica in vabimo vas, da se jih v čim večjem številu udeležujete.

Ob ustanovitvi leta 1995 je imelo društvo 25 članov, danes ima 210 članov.

Želim čestitati vsem čla-nom ob 25. letnici delovanja društva in zaželeti zdravja, da

skupaj prebrodimo trenutno zdravstveno krizo COVID-19, ki nas ogroža in onemogoča druženja. Še enkrat vas po-zivam: Potrpimo, da se bomo lahko v prihodnje družili v še večjem številu!

(foto: Brigita Ptičar)Anton Kolar, predsednik

DI Črešnjevec

8. oktober 2020 • 9www.tednikpanorama.si STUDENICE / ANKETA

118. STUDENIŠKI UTRIP Ureja: Marjan MALLY

V Društvu vinogradnikov Martin Studenice so včlanjeni številni pridelovalci žlahtne ka-pljice, ki uspeva po studeniških gričih. Poleg svojih vinogradov imajo pod vzpetino studeniškega gradu še skupni simbolični vi-nograd, posajen z modro kavčino, potomko najstarejše trte z Lenta. Tako kot skozi vse leto v svojih vinogradih, se zbirajo na sku-pnem obdelovanju društvenega vinograda, kjer žlahtno kapljico ustekleničijo in podarijo kot pro-mocijski društveni proizvod.

Nedelja, 4. oktobra 2020, je bila Studeničanom naklonjena z vremenom. Sredi popoldneva so se zbrali vinogradniki in nekaj gostov pri trgatvi. Trgatev je bila nekaj posebnega. Posamezniki so prinesli svoj odličen mošt in ga ponudili prisotnim. Nihče se ni odrekel odlični pijači, ki še nima svoje moči in prija okusu. Se ve, da so prinesli svoj najboljši pride-lek, ki je pritekel v sode šele pred kratkim.

Povsem resno so pristopili k delu. Trgači so pridno obirali grozdje, pri mlinu pa so kar ročno odstranjevali peclje. Z brozgo so nato napolnili posodo, v kateri se bo zmleto grozdje nekaj dni lu-žilo, da dobi svojo pravo barvo, nakar bodo iztisnili mošt, ki se bo nekaj časa "razburjal" v sodu, pre-den se bo spremenil v mlado vino.

Po opravljenem delu je sledila zakuska, ki je bila stoje, v varno-stni razdalji. Žene vinogradnikov

V Studenicah so trte bogato obrodileSlovenci imamo pravo ime za mesec oktober – vinotok. To je čas trgatve, ko se sname-jo klopotci in se po vinogradih sliši vrisk trgačev ter dobra volja s harmoniko ob koncu trgatve. To pa je tudi začetek napornega dela vinogradnikov, da vzgojijo odličen pri-delek, ki se pokaže šele naslednje leto.

Naključna gosta iz Ljubljane

Studenice so po svoji zgodovini turistično zanimive, kar sta odkrila Ljubljančana, ki sta na dopustu v Rogaški Slatini. Vid Vodušek, psiholog ljubljanske psihiatrične klinike in njegova partnerka, Nizozemka dr. Emmy De Witt z amsterdamske univerze sta pri ogledu studeniškega samostana postala pozorna na trgatev. Studeničani so ju povabili k sodelova-nju in z zanimanjem sta se pridružila. Še pose-bej navdušena je bila Emmy nad prijaznimi in gostoljubnimi domačini. Še ena promocija za Studenice. Emmy in Vid

Arhivski društveni posnetek

Mletje grozdja

Društveni vinogradso tudi tokrat pripravile pogostitev, kot to pritiče na trgatvi ob 'likofu'. Ob glasbi Rojsove harmonike je sledilo prijet-no krajše druženje, žal ob danih razmerah. Kot je izjavila predsednica društva, Cvetka Poslek, so s trgatvijo zaključili letošnjo društveno dejavnost. Morda sledi le še kakšno stro-kovno predavanje. Tudi tradicionalni Martinov pohod bo letos odpadel.

Marjan Mally

PANORAMINA ANKETA - KAJ PA VI MENITE?

Helena Kolar iz Makol: »Prav smešno je, da se že 17 let »odločamo«, ali referen-dumski rezultat o zaprtju tr-govin ob nedeljah in prazni-kih uveljaviti ali ne. Priznam, da sem kupovala v trgovinah tudi ob nedeljah, a le živila, če se mi je primerilo, da kakšne stvari ni bilo pri hiši. Ko pa je prišla karantena, se mi je naenkrat zgodilo, da je bilo v nedeljo doma vedno vsega dovolj. Hočem povedati, da se meni osebno zdi prav, da so trgovine zaprte. Mogoče bo pa le kaka družina več ob nedeljah našla pot v naravo. Ali ni rahlo grozljivo, da so otroci ob nedeljah v »vrtcih nakupovalnih središč«, njiho-vi starši pa »se rekreirajo« od trgovine do trgovine? Pa tudi zaposlenim v trgovinah privo-ščim, da imajo kak dan v ted-nu prost. Ne vem, zakaj se mi ob tem vsiljuje vprašanje, ali imajo tudi šolarji pravico, da si ob koncu tedna oddahnejo od šole.«

Jani Družovec iz Sloven-ske Bistrice: »Rekel bi, da 17 let prepozno. Že takrat smo namreč o tem odločali na

referendumu in je bila volja volivcev zaradi potrošniških interesov ignorirana. Nedelje se mi pač zdijo nekaj svete-ga in mislim, da je eden od pozitivnih učinkov letošnje karantene bil prav to, da smo se lahko naučili in dokončno doumeli, da ni nobena kata-strofa, če v nedeljo ne more-mo v trgovino. Pa tudi sicer smo tako radi pozabili na vse trgovce, ki nedelje ne morejo preživeti s svojimi družina-mi – seveda na račun našega ugodja. Zato se mi ta zakon zdi nujen za korak k boljši kvaliteti življenja in večji pra-vičnosti.

Maja Bračko iz Poljčan: »Končno ena pametna odlo-čitev naših »veljakov«! Zelo podpiram odločitev, je pa ško-da, da mora biti vedno nekaj večjega v ozadju, da se lahko potem pogleda na malega človeka. Sama zagovarjam za-prtje tudi po 12. uri v soboto. Vseh trgovin in bencinskih servisov, brez izjem. Če nekdo ni mogel naliti goriva v petek ali soboto dopoldan, bo pač v nedeljo doma. Enako mislim za nakup živil. Dovolj časa je med tednom, prav tako nihče ne bo umrl, če bo jedel en dan star kruh! Sicer pa ..., lahko si ga pa v nedeljo spečejo sami doma! Samo malo volje je treba, da ne govorim o vese-lju otrok, ko jih vključimo v takšne aktivnosti. 

Upam, da bo ta odločitev

Zakon o trgovini, ki odreja zaprtje prodajaln ob nedeljah, bo začel veljati 15. dan po objavi v uradnem listu. Državni svet ima po parlamentarnem sprejetju novele sedem dni časa, da na zakon vloži veto. V primeru, da tega ne bo, bo zakon v uradnem listu objavljen v petek, 9. oktobra, trgovine pa bodo prvič zaprte v nedeljo, 25. oktobra. Mnenja o zaprtju trgovin v nedeljo se krešejo že zadnjih 17 let. O njihovem stališču glede odločitve državnega zbora smo povprašali tudi Panoramine anketirance.

O zaprtju trgovin v nedeljo

trajna in se ne bomo čez nekaj mesecev ponovno ukvarjali z istimi vprašanji. Jaz se veselim mirnih nedelj, zaprtih trgovin in kvalitetnega preživljanja prostega časa med vikendom. Dolgčas mi tako ali tako ni-koli ni, zato mi ni bilo treba le-tega preganjati z nedeljski-mi sprehodi po nakupovalnih centrih.« 

Davor Leskovar iz Oplo-tnice: »Odločitev pozdrav-ljam, menim, da bi vsak poklic moral imeti možnost za vsaj en dela prost dan. Za delavce v tej branži je to zagotovo do-brodošlo. Si predstavljam, da bodo tako lahko v svoj urnik dodali kakšno vikend dru-žinsko aktivnost, ki so jo prej morda pogrešali. Za nas upo-rabnike tudi ne bi smelo biti težav. Kljub hitremu tempu verjamem, da vsak lahko or-ganizira svoj čas tako, da na-kupe opravi med tednom ali v soboto. Za „nujne“ primere pa so tu še vedno manjše proda-jalne na bencinskih servisih in podobno. Potem ostanejo tu še lastniki trgovin, ki se ver-jetno počutijo najbolj „ope-harjene“, saj izgubijo 1 dan v tednu, ko bi lahko ustvarjali promet v svojih trgovinah. Menim, da se bo sčasoma na-kupno obnašanje prilagodilo, tako da bo dosedanji promet sedmih dni lahko ustvarjen v šestih dneh.«

Ines Kresnik

ZAV-SAVA.SI

10 • 8. oktober 2020 www.tednikpanorama.siRAZPIS

AKCIJSKA PONUDBA AKCIJSKA PONUDBA MESNICA FINGUŠTMESNICA FINGUŠTKUPUJTE DOBRO IN POCENI,

KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT.

Z VAMI ŽE OD LETA 1988!

Pragersko, Spodnji Gaj 9Tel.: 02/80-39-150

@mesnineFinGust

Mes

nine

Šta

jers

ke d

.o.o

., Sp

. Gaj

pri

Pra

gers

kem

9, 2

331

Prag

ersk

o

SV. PLEČE BK SVEŽE SV. KRAČE

ODOJKI V CELEM ALI KOSI

3,99€/KG2,48

€/KG

4,98€/KG

ZAČINJENI ALI NEZAČINJENI SV. RIBSI

fingust1988

GOVEJI BURGERJI Z CHEDAR SIROM,

* Pri nas dobite tudi bombetke

ZAČIMBAMI in NAVODILOM ZA PRIPRAVO

20% ceneje20% ceneje

Minuli vikend sta dva avto-busa potnikov odkrivala bisere Gorenjske, začenši prvi dan s Škofjo Loko, Kranjem in Begu-njami, kjer so obiskali tudi Av-senikov muzej. Večerne ure, po nastanitvi v hotelu Krim na Ble-du, so mnogi izkoristili za kraj-ši sprehod ob jezeru, po večerji pa je sledil koncert Poskočnih muzikantov, seveda prilagojen obstoječim razmeram.

Naslednji dan je bil prav tako pestro obarvan z izleti in sprehodi v prečudovitem objemu gora in naravnih lepot. Spozna-li smo Mojstrano in Krajnsko

Goro, se osvežili pri slapu Pe-ričnik v alpski dolini Vrat ter si ogledali prečudovit športni cen-ter v Planici. Podobno kot v pe-tek se je tudi sobota zaključila s koncertom Poskočnih do poznih večernih ur.

Zadnji dan smo se po zaj-trku mnogi odpravili na otoček sredi Blejskega jezera, si ogledali cerkev in poskusili enega bolj-ših sladoledov na Gorenjskem. Ogledi so se nato nadaljevali na Prešernovi domačiji v Vrbi, s sprehodom skozi staro jedro Linhartove Radovljice, popol-dan pa so se mnogi ustavili tudi

na Brezjah, največjem sloven-skem romarskem kraju. Tridnev-ni izlet si bodo mnogi zapom-nili po prekrasnih razgledih in poletnih temperaturah, ki so se v naslednjem tednu že pošteno spremenile v jesenske. Tudi glas-ba je dala zanimivemu vikendu pomemben pečat, saj mnogi zelo pogrešamo družabno in zabavno življenje, ki je skoraj do popol-nosti onemogočeno. Vsi si želi-mo, da bo druženje ob zaključku poletja v naslednjem letu bolj sproščeno in seveda, ponovno v odlični družbi.

Niko Turk

Zaključek poletja TA Sajko in Poskočnih muzikantov

Zaključek poletja v znamenju gorenjskih biserovTuristična agencija Sajko že peto leto zapored organizirala prijeten izlet, ki ga ime-nuje »Zaključek poletja s Poskočnimi muzikanti«. Doslej tradicionalno v enem od hrvaškem letovišč, letos pa zaradi razmer organiziran na prelepi Gorenjski. Kljub temu, da je bilo letos vsaj polovico manj udeležencev, se izleta vedno udeleži mnogo Bistričanov in ostalih iz bližnjih krajev.

Kulturna šola je projekt Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti ( JSDK), ki je namenjen dvigovanju kakovosti in obsega aktivnega ter pasivnega kulturnega udejstvovanja učencev in njihovih staršev.

»Prizadevamo si za ustrezno kulturno vzgo-jo na osnovnih šolah, ustvarjalnost mladih na raznolikih umetnostnih področjih, podpiramo kakovostne dosežke ter skrbimo za izobraže-vanje udeležencev in mentorjev kulturnega udejstvovanja. Želimo si, da postane vsaka šola žarišče kulturnih programov v okolju z name-nom promocije ustvarjalnosti, vseživljenjskega učenja in povezovanja,« so projekt predstavili na Javnem skladu za kulturne dejavnosti, kjer so prepričani, da Kulturna šola načrtno pove-zuje kulturno in šolsko sfero, ti pa sta v procesu kulturne vzgoje in izobraževanja  nepogrešljivi partnerici.

Primer uspešnega sodelovanja med osnov-no šolo in lokalnim kulturnim društvom je tudi lutkovna skupina Zrnca/KakOrkoli, ki deluje pod mentorskim vodstvom Aleša Brezočnika in Matevža Gregoriča. Lutkarji iz skupine Zrnca/KakOrkoli so si s svojim delom prislužili pri-znanje za posebne dosežke na področju lutkov-ne dejavnosti, ki obeležuje pomemben doprinos k varovanju kulturne dediščine.

»Redko v slovenskem šolskem prostoru najdemo lutkovne skupine, ki bi se vsako leto

spogledovale z uvrstitvijo na državno srečanje lutkovnih skupin. Lutkovna skupina Zrnca/KakOrkoli je primer odličnega kontinuiranega mentorskega dela,« so ob podelitvi priznanja 2. osnovni šoli zapisali na JSKD.

Na zaključni prireditvi »Kulturna šola 2020« so nastopili učenci Osnovne šole Boštanj, lan-skoletni prejemniki naziva Najbolj kulturna slo-venska šola.

Priznanja je šolam podelil mag. Marko Re-pnik, direktor Javnega sklada Republike Slove-nije za kulturne dejavnosti.

(Foto: Matej Maček - JSKD)Ines Kresnik

Kulturna šola 2020

Priznanje lutkarjem iz 2. OŠ Slovenska BistricaDruštvo Koruzno zrno in 2. osnovna šola Slovenska Bistrica sta za skupno delo v Lutkovni skupini Zrnca/KakOrkoli v preteklosti že prejeli številne zlate in srebrne plakete. V okviru projekta »Kulturna šola 2020« pa so si učenci iz bistriške osnovne šole prislužili tudi priznanje za posebne dosežke na področju lutkovne dejavnosti.

Priznanje je podelil direktor JSKD mag. Marko Repnik

Številka:410-32/2020 Datum:08. 10. 2020 Na podlagi 16. člena Statuta Občine Makole (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/2007) in 10. člena Odloka o priznanjih Občine Makole (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/2009) objavlja Komisija za priznanja in nagrade Občine Makole:

RAZPIS za podelitev občinskih priznanj v letu 2020

I.

Občina Makole razpisuje za l. 2020 zbiranje predlogov za podelitev naslednjih občinskih priznanj: Plaketa Občine Makole – podeli se ena plaketa Priznanje Občine Makole – podeli se dve priznanji

II. Plaketa Občine Makole (kovinska plošča z reliefno podobo grba Občine Makole) se podeli zaslužnim posameznikom, podjetjem, zavodom ter organizacijam in društvom, ki dosežejo izredne uspehe na področjih, na katerih delujejo in s tem bistveno pripomorejo k ugledu občine.

III. Priznanje Občine Makole ima pomen osebnega priznanja in pohvale in se podeljuje posameznikom, družbam, zavodom, skupnostim, društvom in drugim pravnim osebam za izkazano prizadevnost na različnih področjih delovanja.

IV. Pobudniki oziroma predlagatelji za podelitev priznanj Občine Makole so lahko občani, politične stranke, podjetja, društva ter druge organizacije in skupnosti v občini Makole.

V. Pobuda oziroma predlog za občinsko priznanje mora biti posredovan v pisni obliki in vsebovati: - naziv in ime pobudnika, - ime in priimek oziroma naziv predlaganega prejemnika priznanja in osnovne osebne podatke, - obrazložitev pobude, - dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi.

VI. Predlog oziroma pobudo za podelitev občinskih priznanj je potrebno dostaviti na sedež Občine Makole najkasneje do 30. oktobra 2020, Makole 35, 2321 Makole v zaprti ovojnici z oznako » NE ODPIRAJ – Pobuda oziroma predlog za občinsko priznanje«.

VII. Priznanja bodo podeljena po zmožnostih glede na aktualno stanje in priporočila NIJZ.

VIII. Za vse informacije v zvezi z razpisom vam je na voljo uslužbenec Matjaž Kopše, telefonska številka: 02/80 29 203, e-pošta: matjaz.kopse@obcina-makole.si . Predsednik komisije za priznanja

in nagrade Občine Makole Marjan Dovar, l. r.

Številka:410-32/2020 Datum: 8. 10. 2020

Na podlagi 16. člena Statuta Občine Makole (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/2007) in 10. člena Odloka o priznanjih Občine Makole (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/2009) objavlja Komisija za priznanja in nagrade Občine Makole:

RAZPIS za podelitev občinskih priznanj v letu 2020I.

Občina Makole razpisuje za l. 2020 zbiranje predlogov za podelitev naslednjih občinskih priznanj:• Plaketa Občine Makole – podeli se ena plaketa • Priznanje Občine Makole – podeli se dve priznanji

II.Plaketa Občine Makole (kovinska plošča z reliefno podobo grba Občine Makole) se podeli zaslužnim posameznikom, podjetjem, zavodom ter organizacijam in društvom, ki dosežejo izredne uspehe na področjih, na katerih delujejo in s tem bistveno pripomorejo k ugledu občine.

III.Priznanje Občine Makole ima pomen osebnega priznanja in pohvale in se podeljuje posameznikom, družbam, zavodom, skupnostim, društvom in drugim pravnim osebam za izkazano prizadevnost na različnih področjih delovanja.

IV.Pobudniki oziroma predlagatelji za podelitev priznanj Občine Makole so lahko občani, politične stranke, podjetja, društva ter druge organizacije in skupnosti v občini Makole.

V.Pobuda oziroma predlog za občinsko priznanje mora biti posredovan v pisni obliki in vsebovati:- naziv in ime pobudnika, - ime in priimek oziroma naziv predlaganega prejemnika priznanja in osnovne osebne podatke, - obrazložitev pobude, - dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi.

VI.Predlog oziroma pobudo za podelitev občinskih priznanj je potrebno dostaviti na sedež Občine Makole najkasneje do 30. oktobra 2020, Makole 35, 2321 Makole v zaprti ovojnici z oznako » NE ODPIRAJ – Pobuda oziroma predlog za občinsko priznanje«.

VII.Priznanja bodo podeljena po zmožnostih glede na aktualno stanje in priporočila NIJZ.

VIII.Za vse informacije v zvezi z razpisom vam je na voljo uslužbenec Matjaž Kopše, telefonska številka: 02/80 29 203, e-pošta: matjaz.kopse@obcina-makole.si . Predsednik komisije za priznanja

in nagrade Občine Makole Marjan Dovar, l. r.

Številka:410-32/2020 Datum:08. 10. 2020 Na podlagi 16. člena Statuta Občine Makole (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 2/2007) in 10. člena Odloka o priznanjih Občine Makole (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/2009) objavlja Komisija za priznanja in nagrade Občine Makole:

RAZPIS za podelitev občinskih priznanj v letu 2020

I.

Občina Makole razpisuje za l. 2020 zbiranje predlogov za podelitev naslednjih občinskih priznanj: Plaketa Občine Makole – podeli se ena plaketa Priznanje Občine Makole – podeli se dve priznanji

II. Plaketa Občine Makole (kovinska plošča z reliefno podobo grba Občine Makole) se podeli zaslužnim posameznikom, podjetjem, zavodom ter organizacijam in društvom, ki dosežejo izredne uspehe na področjih, na katerih delujejo in s tem bistveno pripomorejo k ugledu občine.

III. Priznanje Občine Makole ima pomen osebnega priznanja in pohvale in se podeljuje posameznikom, družbam, zavodom, skupnostim, društvom in drugim pravnim osebam za izkazano prizadevnost na različnih področjih delovanja.

IV. Pobudniki oziroma predlagatelji za podelitev priznanj Občine Makole so lahko občani, politične stranke, podjetja, društva ter druge organizacije in skupnosti v občini Makole.

V. Pobuda oziroma predlog za občinsko priznanje mora biti posredovan v pisni obliki in vsebovati: - naziv in ime pobudnika, - ime in priimek oziroma naziv predlaganega prejemnika priznanja in osnovne osebne podatke, - obrazložitev pobude, - dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi.

VI. Predlog oziroma pobudo za podelitev občinskih priznanj je potrebno dostaviti na sedež Občine Makole najkasneje do 30. oktobra 2020, Makole 35, 2321 Makole v zaprti ovojnici z oznako » NE ODPIRAJ – Pobuda oziroma predlog za občinsko priznanje«.

VII. Priznanja bodo podeljena po zmožnostih glede na aktualno stanje in priporočila NIJZ.

VIII. Za vse informacije v zvezi z razpisom vam je na voljo uslužbenec Matjaž Kopše, telefonska številka: 02/80 29 203, e-pošta: matjaz.kopse@obcina-makole.si . Predsednik komisije za priznanja

in nagrade Občine Makole Marjan Dovar, l. r.

8. oktober 2020 • 11www.tednikpanorama.si SOSED, ZNANEC

Delovni čas: ponedeljek - petek 8. - 19., sobota 8.-17., nedelja zaprto. Sprejemamo naročila za aranžmaje. Info:040 297 973

Poiščite nas tudi na

Vse za ureditev gredic, balkonov, grobov

Mačehe, viseče mačehe, rese vseh sort, trajnice

OKTOBRA - velika izbira jesenskih zasaditev - velika izbira jesenskih zasaditevSuhi in sveži aranžmaji * KrizantemeSuhi in sveži aranžmaji * Krizanteme

Velika izbira mačeh

Kulturno umetniško društvo Oplotnica

»Pustil je izjemen pečat na naši šoli«Uradno zaprtje samostojne razstave »Nature in fire NIK ŠKORJANC + ilustracije« mladega, vsestranskega umetnika, gimnazijca in člana Sekcije za likovno umetnost in oblikovanje Kulturno umetniškega društva Oplotnica se je odvilo pretekli četrtek pred oplotniško Graščino.

V kratkem programu je razstavljavec obiskovalcem predstavil  svoja dela, slike, na katerih je upodobil in

prestavil problem onesna-ženosti okolja in izumrtja človeške ribice, netopirja, kozoroga in čebele ter svo-

jih 5 knjig z ilustracijami in pesniško zbirko Narava v ognju ter dva videa, ki sta se odvrtela na dan prireditve.

O Nikovem ustvarjanju v času obiskovanja vrtca in ponovnem srečanju njunih poti je spregovorila Katja Višnar, predsednica sekci-je. »Pustil je izjemen pečat na naši šoli«, so bile besede ene izmed dveh Nikovih mentoric, Vide Javornik, knjižničarske z OŠ Oplo-tnica, ki je spregovorila o Nikovih dosežkih v osnov-nošolskem obdobju. Predse-dnica društva Emilija Hren Dečar pa je poudarila, da so zelo veseli in navdušeni, da je »čudežni otrok« postal že konec leta 2019 član društva in, da mu bodo nudili pod-poro pri nadaljnjem ustvar-janju.

Govorni del je popestrila mlada šentjurska pevka in plesalka Špela Jezovšek – Stella, ki je za svojega ume-tniškega prijatelja pripravila čudovit nastop. Tokratna prireditev je bila organizira-na le za vabljene obiskovalce zaradi lažjega upoštevanja uradnih navodil in priporo-čil za preprečevanje okužbe z virusom SARS-CoV-2. Pri realizaciji slednjih je po-magala celotna Nikova dru-žina, za kar so jim v društvu zelo hvaležni.

(foto: Emilija Hren Dečar, Tina Škorjanc)

Emilija Hren Dečar

Sport klub M, ki ima svo-je domicilno igrišče na Golf igrišču Amon v Olimju, je zelo presenetil. Sanjska se-zona, bi lahko rekli po kon-čanem državnem prvenstvu v članski in mladinski konku-renci. Na zadnji tekmi sezone v Ljubljani je Robert Ko-rošec po izenačenem številu točk v celotnem prvenstvu v velikem finalu in doigravanju premagal svojega največjega konkurenta v seniorski kate-goriji in priigral zgodovinsko prvo medaljo za Sport klub M iz Zgornje Polskave.

Robert Korošec, prvi dr-žavni prvak iz vrst polskav-skega Sport cluba M pravi:

»Bolj, kot je šlo prvenstvo h koncu, je rastla tudi želja po medalji. Na koncu mi je po dramatični borbi, odločal je en sam strel, tudi uspelo. Tega sem zelo vesel.«

Odlična je bila tudi mla-dinska ekipa, ki na državnem prvenstvu v Olimju dosegla kar štiri medalje. V kategoriji U16 so ugnali vso konkuren-co. Karolina Pernek je sla-vila med dekleti U16, Anžej Kvas pa v kategoriji dečkov U16. Med mladinci je Tomaž Pernek osvojil drugo mesto, Jaka Jesenko pa tretje. Tako so »M-ovci« postali najboljša ekipa leta po osvojenih zlatih medaljah med posamezniki. Čaka jih še državno ekipno prvenstvo in slovenski pokal.

Nani Franc Matjašič, igralec in predsednik kluba:

»To je velik uspeh, kakršnega niti v sanjah nismo pričakovali. V svoji prvi sezo-ni smo si želeli le dobrih na-

Footgolf klub Sport club M Zgornja Polskava

Osvojili kar tri naslove državnih prvakovFootgolf klub Sport club M iz Zgornje Polskave je že v svoji premierni sezoni osvojil veliko več, kot so si želeli - tri naslove državnega prvaka, eno drugo mesto in eno tretje.

Nani Franc Matjašič in državni prvak Robert Korošec

Dobitniki medalj na mladinskem DP: Anžej Kvas, Jaka Je-senko, Katarina Pernek, Tomaž Pernek

Državno prvenstvo v footgolfu – posamezniki 2020 – končna razvrstitev po medaljahKlub Zlato Srebro Bron SkupajSport club M 3 1 1 5FG Ptuj 1 4 3 6FG Bovec 2 1 3Fg Pomurje 2 1 3

stopov in se čim bolj približati najboljšim. Na koncu smo osvojili kar pet medalj. To je velika obveza za naprej, saj nas čakata še pokalno in ekip-no prvenstvo, ob tem pa skrb za mlade tekmovalce in njih-ovo vzgojo. Hvala sponzorjem Taxi Maxi, Sport&Art Group M, Pošti Slovenije in našemu domačinu, Golf Amon Olim-je. Skupaj smo dosegli te us-pehe in skupaj gremo naprej.«

Barve Sport cluba M v tej sezoni branijo igral-

ci: mladi – Anže Kvas, Aleš Kliček, Gabrijel Kuljanac, Aljaž Amon, Jaka Jesenko ter Karolina in Tomaž Pernek. Člansko vrsto sestavljajo Uroš Šmigoc, Neal Lahe Korošec, Jaka Rodošek, Peter Dirnbek, Nenad Vasič, Dejan Kvas, Robert Korošec, Nani Franc Matjašič in nekdanji nogo-metni reprezentant Mirnes Šišič, ki je v svoji karieri igral za Rudar, Crveno zvezdo in grški Olympiakos.

Barbara Veler

12 • 8. oktober 2020 www.tednikpanorama.siŠPORT

Enajsta dirka sezone sve-tovnega prvenstva je bila zno-va v Mantovi. Tretjič v dobrem tednu dni so motokrosisti drveli na progi v Mantovi, ki je bila tokrat zaradi dežja v pre-teklih dneh malce bolj mehka pod zgornjo plastjo, kot na prejšnjih dveh preizkušnjah. Slovenijo sta z licencama AMZS zastopala Tim Gaj-ser, ki je prvič v sezoni stal na najvišji zmagovalni stopnički v razredu MXGP, in Jan Pancar, ki je v šibkejšem razredu MX2 prav tako osvojil nekaj novih točk svetovnega prvenstva.

Tim Gajser je v razredu MXGP s kvalifikacijami opra-vil na drugem mestu. Prejšnji dve dirki s štarti ni bil pretira-no zadovoljen, zato je skušal to popraviti.

Sredi prvega kroga je izko-ristil napako Romaina Fevbra in Jorgeja Prada, ju na enem od ovinkov zaobšel ter se prebil na drugo mesto za presenet-ljivo vodilnega Dylana Wal-sha. Nato je čakal na napad na

Britanca in priložnost se mu je ponudila v petem krogu, v ka-terem je prevzel vodstvo ter ga nato ni več izpustil iz rok.

»Imel sem kar nekaj težkih trenutkov z Walshom, na koncu pa tudi težav z roko (t.i. arm pump). Vedel sem, da se mi je Coldenhoff približal, ampak sem uspel vse kontrolirati, zato sem zelo zadovoljen,« je bil Gajser dobro razpoložen po zmagovi-ti prvi vožnji.

Tudi v drugo se je Gajser zelo dobro znašel na štartu in iz prvega ovinka na prvo me-rilno točko prišel prvi. Hitro je dvignil tempo dirkanja, a se mu je v četrtem krogu pri-merila napaka, zaradi katere ga je prehitel Antonio Cairoli. Sledil je lov na Italijana, ki pa je z izkušnjami zadržal prvo mesto. Gajser je ciljno črto prečkal drugi, kar je bilo dovolj za zmago na dirki in prvič v sezoni je lahko na najvišji sto-pnički za zmagovalce poslušal Zdravljico.

»Zelo sem vesel. Naredil

11. dirka za SP v MXGP v Mantovi

Tim prvič v sezoni zmagal med motokros elitoNajboljši motokrosisti sveta so se tretjič zapored v dob-rem tednu dni merili za točke svetovnega prvenstva v Mantovi.

sem majhno napako. Na koncu je šlo na tesno, ampak zmagal sem dirko in s tem sem zadovo-ljen,« je bil kratek in sproščen neposredno pred razglasitvijo najboljših Gajser, ki je obdržal rdečo številko vodilnega v sku-pnem seštevku, pred drugo-uvrščenim Cairolijem pa ima zdaj enajst točk prednosti.

Dvanajsta dirka za točke svetovnega prvenstva v mo-tokrosu v sezoni v razredih MXGP in MX2 bo v Španiji. Potekala bo v nedeljo, 11. ok-tobra 2020 na jugozahodnem

obrobju Madrida na progi intu Xanadu-Arroyomoli-nos.REZULTATI:Skupno na VN Evrope: 1. Tim Gajser (Slo): 47, 2. Antonio Cairoli (Ita): 41, 3. Glenn Coldenhoff (Niz): 38, .Skupno v SP (11/18): 1. Tim Gajser (Slo): 399, 2. Antonio Cairoli (Ita): 388, 3. Jeremy Seewer (Švi): 369, 4. Jorge Prado (Špa): 341, 5. Glenn Coldenhoff (Niz): 341, ...

AMZS

Pokal Ptuja za starejše dečke in deklice

Mladi judoisti odlični na PtujuV nedeljo je na Ptuju potekalo tekmovanje za starostno katego-rijo starejših dečkov in deklic. Tekmovanja so se udeležili tudi tekmovalci našega kluba in osvojili naslednje rezultate: 1. mesto Pivec Žiga (-46 kg), 1. mesto Golob Anže (-50 kg), 1. mesto Gaber Andraž (-66 kg), 2. mesto Potočnik Boštjan (-60 kg), 3. mesto Podgoršek Zoja (-52 kg).

JKI

Minuli vikend je v Dubrovniku na Hrvaškem potekal Evropski članski pokal v judu. Nastopili so tudi pred-stavniki Judo kluba Impol.

V soboto je David Štarkel je v kategoriji -60 kg osvojil zlato kolajno. Luka Tropan je v kategoriji -66 kg ostal tik pod odrom za zmagovalce in tekmovanje končal na 5.mestu, Žan Marković je v kategoriji -73 kg osvojil 7.mesto, Teja Tropan pa je v kate-goriji -52kg ostala brez uvrstitve.

V nedeljo je v kategoriji nad 100 kg nastopil Vito Dragič, ki si je priboril srebrno medaljo.

Čestitke!JKI

Evropski članski pokal v judu v Dubrovniku

Dve medalji za Impolove judoiste

David Štarkel na najvišji stopnički

Vito Dragič je osvojil srebrno kolajno

Mladinski reprezentant Uroš Vrbek je zablestel že na skakalnici, kjer je s skokom 98,5m osvojil 1. mesto pred reprezentančnim kolegom Maticem Hladnikom in Lo-vrom Dovžanom, članoma skakalnega kluba iz Tržiča. Sandiju skok ni najbolje uspel in si je priskakal kar nekaj za-ostanka.

Na tekaškem poligonu v Planici so se fantje pomerili na 10 km razdalji. Tukaj se je vrstni red malce premešal. Matic Hladnik, ki velja za odličnega tekača, je že v prvi polovici proge prevzel vodstvo, ki ga ni izpustil do konca. Uro-ša je v tekih premagal še Da-vid Muhič iz SD Dolomiti.

Uroš je tako osvojil 3. mes-to na DP med mladinci do 20 let in dokazal, da je zasluženo v mladinski reprezentanci, kjer trenira pod vodstvom Gorana Janusa. Sandi Ačko se je ponovno prebijal iz ozadja in po zaslugi dobrega teka ( tretji čas teka ) na kon-cu osvojil 6. mesto ter tako za-okrožil odličen ekipni uspeh našega kluba. Naši najmlajši tekmovalci pa so se prvič po-merili na skakalnicah po zim-ski sezoni.

SSK Šmartno na Pohorju

Uroš ponovno na stopničkahKljub strogim protikoronskim ukrepom se poletna sezona v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji nemoteno nadaljuje ob upoštevanju predpisanih omejitev. Državno prvenstvo nordijskih kombinatorcev v kategoriji mladin-cev do 20 let je bilo izvedeno v Planici. Nastopila sta tudi mladinca Sandi Ačko in Uroš Vrbek, člana SSK Šmartno na Pohorju.

Najprej so nastopili na regijskem pokalu štajersko koroške regije, ki je potekal v Vizorah. V kategoriji dečki do 12 let je Nikodem Jurgec os-vojil 9. mesto, Tim Juhart pa je med dečki do 11 let osvojil 5. mesto. Kaja Klep je na po-kalni tekmi deklet do 13 let v Žireh osvojila 7. mesto, Niko-dem Jurgec pa 33. mesto.

V kategoriji deklet do 14

let je na pokalni tekmi v Trži-ču nastopila Lucija Jurgec in osvojila 9. mesto. Tudi na po-kalni tekmi v Žireh je osvojila 9. mesto, na tekmi v Mostecu pa 12. mesto.

Na državnem prvenstvu v Kranju je v kategoriji dečki do 11 let nastopil Tim Juhart in že na svoji prvi tekmi v držav-nem prvenstvu osvojil točke za osvojeno 22. mesto. Tim je

tako dokazal, da ni le odličen alpski smučar, ampak se razvi-ja tudi v dobrega skakalca.

Dekleta in fante čaka še kar nekaj tekem v državnem prvenstvu, saj sezona poteka vse do konca oktobra. Za-želimo jih obilo užitkov in športne sreče na njihovih na-stopih.

(Foto: Aleš Juhart)Rado Vaner

8. oktober 2020 • 13www.tednikpanorama.si ŠPORT

Nogomet, 3. SNL vzhod, 7. krog

Kety Emmi Bistrica na Šlakov pogon do zmage nad Dravinjo

Nogomet, MNZ Ptuj , 5. krog

Makole v derbiju ugnale Zgornjo Polskavo

Kety Emmi Bistrica – Dravinja 4:2 (2:0)Slovenska Bistrica, športni park v Slovenski Bistrici, gledalcev 200. Sodniki: Gergič, Kar-mel, Perger.Strelci: 1:0 Šlak (21.), 2:0 Korošec (30.), 2.1 Poljanec (48.), 2:2 Poljanec (54.), 3:2 Šlak (56.), 4:2 Šlak (72.).Kety Emmi Bistrica: Dabanovič, Pušnik, Rozman, Ljubec, Al. Korošec, Ribič, Bračko, Pole-gek, Martinčič, Šlak, Kovačič. Trener: Simon Dvoršak

LestvicaT Z N P D:P +/- T

1. Kety Emmi Bistrica 7 7 0 0 24:6 +18 212. Rogaška 7 5 1 1 12:3 +9 163. Zreče 7 5 1 1 11:8 +3 164. Cirkulane 7 5 0 2 12:4 +8 155. Koroška Dravograd 7 3 1 3 10:8 +2 106. Dravinja 7 3 1 3 13:15 -2 107. NK Korotan Prevalje 7 3 0 4 9:9 0 98. Podvinci 6 2 1 3 13:10 +3 79. Šampion 6 2 0 4 9:14 -5 610. Videm pri Ptuju 7 1 1 5 9:17 -8 411. Dobrovce 7 1 0 6 8:21 -13 312. Šmarje pri Jelšah 7 1 0 6 8:23 -15 3

Makole Bar Miha – Zgornja Polskava 5:1 (3:1)Makole, igrišče Makole, gledalcev 80, sodniki: Klinc, Kirič, Zagoršek.Strelci: 1:0 Kučič (14.), 2:0 Rojs (39.), 2:1 Klajderič M. (43.), 3:1 Peterkovič (44.), 4:1 Peter-kovič (64.), 5:1 Rojs (70.).

Sebastjan Šlak je veliki junak srečanja z Dravinjo in s tremi zadetki je bistveno pripomogel k nadaljevanju niza zmag, ki so trenutno na številki 7.

Makolski nogometaši so v derbiju kroga 2. razreda MNZ Ptuj gostili ekipo Zgornje Polskave in prepričljivo slavili s 5:1.

VPIS V ZAČETNI TEČAJ KARATEJA OD 6 LETA STAROSTI DALJE

V SEPTEMBRU BREZPLAČNI TRENINGI

• PONEDELJEK OB 17.00 URI• ČETRTEK OB 17.30 URI

ŠPORTNA DVORANA MILENIJOPLOTNICA

Spletna stran; www.karatekluboplotnica.siE-naslov; karate.oplotnica@gmail.com

Nogometaši Makol so na igrišče pritekli v novih dresih ter novi barvni kombinaciji. Rumeno rdeče barve je zame-njala rdeče - črna kombinaci-ja s svetovno znanim logom TIGA 243.

Oslabljeni gostje so se dostojno upirali večji del prvega polčasa, se dve minuti pred koncem polčasa približa-li na zadetek zaostanka, a nato v naslednjem napadu prejeli še tretji zadetek in sanj o pre-senečenju je bilo konec.

Gostitelji so zadeli v 14. minuti, ko je predložek v ka-zenski prostor poslal Mark Kučič. Polskavski vratar To-mislav Šutalo je napačno oce-nil let žoge in ta je presenetlji-vo končala v gostujočih vratih. V 39. minuti so se domači nogometaši veselili še drugič, potem ko je zadel David Rojs.

Prekaljeni golgeter je lepo izkoristil odbito žogo ter jo spravil v mrežo gostov. V 43. minuti so do zadetka prišli tudi igralci Zgornje Polskave. Po udarcu s kota se je najbo-lje znašel Marko Klajderič in z glavo zadel za 2:1. Minuto kasneje se je med strelce vpi-sal Tomaž Peterkovič, ki je izkoristil gnečo v kazenskem prostoru gostov in jo potisnil v mrežo ter postavil končni izid prvega polčasa.

V drugem delu srečanja so igralci Makol imeli številne priložnosti za zvišanje vod-stva, a so četrtič zadeli šele v 64. minuti, ko je Peterkovič zadel drugič na srečanju. Go-stje so si v drugem polčasu priigrali dve priložnosti, a je oba strela Jureta Puhmana ub-ranil domači vratar Maj Smo-gavec. Končni izid srečanja je

postavil Rojs, ki je svoj drugi zadetek na srečanju dosegel v izdihljajih tekme, potem ko se je znašel sam pred vratarjem Šutalom ter zanesljivo zadel za 5:1.

Z novo zmago so makol-ski nogometaši znova na vrhu prvenstvene tabele. V prihod-njem krogu bodo gostovali v Leskovcu, ki se s točko zao-stanka nahaja na tretjem mes-tu.Ostali rezultati okoliških klubov:Superliga, 7. krog: NK Boč Poljčane – ŠD Gorišnica 3:0 (0:0)2. razred: Slovenja vas SMS sanacija – Polskava Avtopre-vozništvo Grubelnik 0:2 (0:1)NK Pragersko – Oplotnica 6:0 (4:0).

(Foto: Milan Sternad)Damijan DRAME

Nogometaši Makol v novih dresih ter novi barvni kombinaciji

V sosedskem obračunu smo videli dinamičen nogomet, v katerem so gledalci videli kar šest zadetkov. Bistričani so bili precej aktivnejši kot gostje in priložnosti so se vrstile ena za drugo. Že v 4. minuti je Alen Korošec s podajo zaposlil Šla-ka, a je njegov udarec z glavo zletel mimo leve vratnice. Dve minuti kasneje se je za strel z desne strani odločil Aljaž Po-legek, vendar je bil uspešnejši vratar Dravinje Gregor Fink in strel ubranil. V 20. minuti so gledalci skočili, misleč, da je strel Nejca Bračka končal v golu, vendar se je zatresel zgolj zunanji del mreže. Minuto kasneje so bistriški nogometaši vendarle zadeli v polno. Brač-ko je z desne strani poslal lep predložek v konjiški kazenski prostor, kjer je Šlak z volejem sprejel darilo in neubranljivo zadel desni spodnji kot gostov. Že 4 minute kasneje je agilni Bračko prodrl po levi strani ter

videl prostega Jašo Martinčiča, a je tudi on zadel le zunanji del mreže. Drugi zadetek je visel v zraku, dočakali pa smo ga v 30. minuti. Korošec je lepo povlekel žogo z leve na desno stran ter se s kakšnih 18. me-trov odločil za diagonalni strel in zadel za prednost dveh za-detkov. Nogometaši Dravinje so do prve priložnosti prišli v 39. minuti, ko je z desne stra-ni lepo streljal Davorin Gosak, vendar je žoga na srečo Bistri-čanov končala tik ob levi vra-tnici. V 42. minuti je s strelom poskusil Jan Poljanec, vendar je streljal preko gola.

V drugem polčasu so igral-ci Dravinje pričeli igrati pre-cej bolje in kmalu kaznovali lagodnejši pristop varovancev Simona Dvoršaka. V zmedi v bistriškem kazenskem prosto-ru se je najbolje znašel Polja-nec in v 48. minuti zadel levi spodnji kot vrat Jake Daba-noviča ter Dravinjo ponovno

vrnil v igro. V 50. minuti so bili gostje blizu izenačenja, ko je poskusil odlični Žan Ramšak, a so centimetri bili ponovno na strani Bistričanov. Bistri-čanom nikakor ni steklo, kar so izkoristili gostje in v 54. minuti vendarle uspeli izena-čiti. Po podaji z desne strani je najvišje skočil odlični Poljanec ter zadel levi spodnji kot. S tribun se je zdelo, da se je Po-ljanec naslonil na obrambnega igralca Kety Emmija, vendar je piščalka mariborskega sod-nika Gergiča ostala nema. Po izenačenju so bistriški nogo-metaši vendarle prišli do zraka in se uspeli zbrati, kajti priče-le so se minute, ko do izraza pride vztrajnost in bistriška trma. Neumorni Žan Kova-čič je z leve strani poslal visok predložek na drugo vratnico, Šlaku pa je preostalo le, da se z udarcem z glavo še drugič na srečanju vpiše med strelce. Po tretjem zadetku so nogome-taši Kety Emmija dobili krila ter krenili v četrti zadetek, saj bi gostom bilo težko doseči še dva zadetka. V 59. minuti je z leve strani streljal Šlak, vendar je tudi njegov strel končal ne-kaj centimetrov od gostujočih vrat. V 65. minuti je zagrozil ponovno Ramšak, vendar brez spremembe izida. Martinčič je imel lepi priložnost v 68. mi-nuti, vendar se je vse skupaj končalo le s kotom. Martinčič se je odkupil v 72. minuti, ko je podal z leve strani, Šlak pa je dosegel še svoj tretji zadetek in Finka prisilil, da je še četrtič pobral žogo iz svojih vrat.

Odlično srečanje, ki je popolnoma upravičilo naziv derbi kroga, je tako pripadlo igralcem Kety Emmija, ki po sedmih krogih niso oddali niti točke in se z 21 točkami naha-jajo na vrhu lestvice. Pred dru-go in tretje uvrščenimi Roga-ško oz. Zrečami imajo pet točk prednosti. Igre, katerim smo v letošnji sezoni priča, so pravo vabilo za ogled tekem, ki so pred nami. Prva priložnost bo že to soboto, ko bo na sporedu novi derbi, saj bodo Bistričani v športnem parku gostili Zreče.2. SML vzhod, 6. krog: Vipoll Veržej – Kety Emmi Bistrica 3:1 (1:1), strelec za Kety Emmi Bistrica: Trajbarič (22./ag),2. SKL vzhod, 6. krog: Vipoll Veržej – Kety Emmi Bistrica 4:0 (2:0),U-15, 10. krog: Kety Emmi Bistrica – Maribor 0:6 (0:5).

1Damijan DRAME

Kegljanje, 4. krog v slovenskih ligah

Obe ekipi zmagaliSobota prinesla veselje v KK Impol, obe ekipi sta na gostovanju zmagali in osvojili po 2 točki.

Ob 16.uri se je v dvorani tabor Tabor v Mariboru odvijal ženski derbi med ekipama KK Miklavž in KK Impol.

Tokrat so dve točki osvojile kegljavke KK Impol, in sicer za 218 kegljev in z rezultatom 3207 (Maja Plavčak 549 keg-ljev, Špela Kunčič 480 kegljev, Petra Pečovnik 541 kegljev, Barbara Jurančič 580 kegljev, Lucija Kunčič/Vesna Pečovnik 521 kegljev in Ksenija Detiček 536 kegljev).

Moška ekipa pa je iztržila zmago pri domačinu KK De Vesta za 63 kegljev, z rezultatom 3138 (Danijel Papotnik 517 kegljev, Marko Topolšek 525 kegljev, Zmago Tkavc 506 keg-ljev, Primož Topolšek 561 kegljev, Sašo Papotnik 493 kegljev in Tadej Topolšek 536 kegljev).

Obe ekipi po štirih odigranih tekmah trenutno zasedata drugo mesto. Naslednjo soboto, 10.oktobra, bosta obe ekipi igrali na domačem kegljišču, in sicer ženska ekipa igra z KK Ljubelj iz Tržiča ob 13. uri, ob 17.uri pa bo moška ekipa po-skušala premagati KK Dormeo.

Vesna Pečovnik

14 • 8. oktober 2020 www.tednikpanorama.siSPOROČILA / POLICIJSKA KRONIKA

Pri opravljanju del in nalog od 28. septembra do 5. ok-tobra 2020 smo policisti Policijske postaje Slovenska Bistrica obravnavali naslednje dogodke in pojave:

CENTER ZA STAREJŠE METULJ – TEDENSKI PROGRAM

POLICIJSKA KRONIKA

Noče vrniti sposojenega denarja

NAPOVEDNIK DOGODKOV

* SOBOTA, 10. OKTOBER:

KEGLJANJE - ŽENSKE , KK IMPOL - KK LJUBELJKje: kegljišče v Slovenski BistriciKdaj: ob 13. uriOrganizator: KK Impol Slovenska BistricaNOGOMET, 3. SNL, 8. KROG, KETY EMMI BISTRICA - ZREČEKje: športni park Slovenska BistricaKdaj: ob 15.30 uriOrganizator: NK Kety Emmi BistricaKEGLJANJE - MOŠKI, KK IMPOL - KK DORMEOKje: kegljišče v Slovenski BistriciKdaj: ob 17. uriOrganizator: KK Impol Slovenska Bistrica

OBVESTILA KS POHORSKI ODRED

JOGA ZA NOSEČNICE

1990 2020

Že 30 letpišemo, beležimo, ustvarjamo in vas obveščamo

• o aktualnih dogodkih iz naših krajev• o gospodarskih vzponih in padcih

• o političnih dogodkih • o športnih uspehih

• o majhnih in velikih ljudeh ...

KAZNIVA DEJANJA: Obravnavali smo 8 kaznivih dejanj, od tega kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari, kaznivo dejanje goljufije, kaznivo deja-nje ponarejanja denarja in 5 kaznivih dejanj tatvine.

28. 9., Slovenska BistricaObveščeni smo bili o kaznivem dejanju goljufije in sicer je ob-čanka svoji sodelavki posodila denar, katera pa ji denarja sedaj kljub večkratnim opozorilom ne želi vrniti. Z dejanjem je oško-dovana za 750 EUR. 28. 9., Slovenska BistricaObveščeni smo bili o kaznivem dejanju poškodovanja tuje stva-ri, in sicer je neznani storilec namerno poškodoval osebno vozilo ter s tem lastniku povzročil za 500 EUR materialne škode.25. 9., Spodnja PolskavaObveščeni smo bili o kaznivem dejanju tatvine, kjer je neznani storilec oškodoval podjetje za 500 evrov.1. 10., Slovenska BistricaObveščeni smo bili o kaznivem dejanju tatvine in sicer je nezna-ni storilec iz odklenjenega parkiranega osebnega vozila izvršil tatvino denarnice ter s tem lastnika oškodoval za 200 EUR.1. 10., Slovenska BistricaObveščeni smo bili o kaznivem dejanju tatvine in sicer je nezna-ni storilec izvršil tatvino kolesa izpred vhoda v stanovanjski blok ter s tem lastnika oškodoval za 200 EUR.

2. 10., Slovenska BistricaObveščeni smo bili, da je neznani storilec dne 1.10.2020 v enem izmed lokalov na območju Slovenske Bistrice unovčil oziroma spravil v obtok ponarejen bankovec za 20 EUR. Sledi kazenska ovadba na Okrožno državno tožilstvo v Mariboru.PROMETNA VARNOST:Obveščeni smo bili o 17 prometnih nesrečah, od tega smo obravnavali šest prometnih nesreč kot prekršek, v sedmih pri-merih smo odstopili od ogleda kraja prometne nesreče in ude-ležencu izdali pisno obvestilo v štirih primerih pa smo dogodek zaključili z uradnim zaznamkom. Zaradi povzročitve prome-tne nesreče smo povzročiteljem izdali plačilni nalog, zoper tri povzročitelje pa bo uveden hitri postopek.Zaradi kršitev cestno prometnih predpisov smo podali 3 obdol-žilne predloge na Okrajno sodišče v Mariboru, izdanih je bilo 42 plačilnih nalogov.Zaradi vožnje pod vplivom alkohola smo začasno odvzeli šest vozniških dovoljenj, prav tako pa smo eno osebo zaradi vožnje pod vplivom alkohola tudi pridržali.JAVNI RED IN MIR:Zaradi kršitev javnega reda in miru smo opravili 13 interven-cij in sicer 8 intervencij v zasebnem prostoru in 5 intervencij na javnem kraju. V petih primerih smo intervencijo zaključili z izdajo plačilnega naloga, v ostalih primerih smo intervencijo zaključili z uradnim zaznamkom, saj niso bili ugotovljeni ele-menti prekrška. Eno osebo smo pridržali do iztreznitve, saj dru-gače ni bilo mogoče zagotoviti javnega reda in miru.Prav tako so policisti tukajšnje policijske postaje obravnavali še en samomor in poskus samomora.

Boris Frlež, višji policist I

Na začetku vsake vadbe ne-kaj minut posvetimo sproščanju, kar ima obilo pozitivnih učinkov na naš celotni sistem. Stresni hormoni se umirijo oz. upadejo, telesne napetosti postopoma popustijo, naš um postane mir-nejši, zmanjšajo se morebitni strahovi in skrbi. Tako prebudi-mo več fokusa, lahkotnosti in ob-čutka notranjega zadovoljstva.

Nadaljujemo z izborom fizič-nih vaj, ki so seveda prilagojene prav za obdobje nosečnosti. Tudi samo izvajanje vaj je počasno in kontrolirano, poudarjeno je za-vestno gibanje telesa – tako je vadba varna in vzpodbuja pre-bujanje globljega stika s svojim telesom in nasploh s seboj. Z nežnimi vajami za krepitev oh-ranjamo moč telesa, kar nekaj časa pa namenimo tudi olajša-nju morebitnih nevšečnosti, ki se pogosto pojavijo - npr. na-petosti v spodnjem delu hrbta, otekanje sklepov, napetosti v prsnem delu hrbtenice, zaprtje. Naučimo se tudi aktivacije in

sprostitve mišic medeničnega dna. Veliko pozornosti name-njamo tudi dihu, saj si lahko z določenimi dihalnimi tehnikami pomagamo potem pri popadkih in med samim porodom.

Ob koncu vadbe pa je po-novno čas za sprostitev, krajšo meditacijo ali vizualizacijo, da vso to ljubečo pozornost do sebe in otročka ponesemo dalje v svoj dan.

Pomemben vidik pa je tudi sama prisotnost drugih bodočih mamic, saj si lahko med seboj izmenjamo izkušnje, se pogo-vorimo o morebitnih skrbeh in z veseljem opazujemo kako trebu-ščki rastejo.

V današnjem času hitenja in negativnega stresa je to, da si vzamemo čas zase izjemno dra-goceno. Bitjece nas močno čuti skozi vso nosečnost - in ljubeča pozornost, ki si jo posvetimo v tem času, ima lahko dolgoročen čaroben vpliv na naš odnos z otrokom po rojstvu in nasploh obogati naš vsakdan.

Čas nosečnosti je v življenju ženske prav gotovo posebno obdobje. Čudovito je, če v tem obdobju poskrbimo za naše dobro počutje, si vzamemo čas za stik z našim spreminjajočim se telesom, bitjecem v njem in začutimo to čarobnost kot ženska, ki v sebi nosi novo življenje.

Z Jogo za nosečnice, ki je primerna po 12. tednu noseč-nosti ob predhodnem posvetu z ginekologom, prične-mo v četrtek, 8.10.2020, 19.30 - 20.30. Vadba poteka enkrat tedensko z izkušeno učiteljico joge in mamico, Uršo Umek. S seboj prinesite joga podlogo, armafleks. Lokacija: OM Yoga center, Trg svobode 20, Slovenska Bistrica (hiša za Knjižnico Josipa Vošnjaka ). Informacije in prijave po emailu: manicamacek@gmail.com ali tele-fonu 041 834 045. Toplo dobrodošli.

Krajevna organizacija Rdečega križa Pohorski odred vse starejše občane obvešča, da zaradi COVIDA 19 naše tradi-cionalno skupno srečanje v letu 2020 žal odpade.

Istočasno vam želimo iskreno čestitati ob svetovnem dnevu starejših, 1. oktobru 2020, z eno samo željo, da spoštujemo vsa dana navodila in usme-ritve zdravstvene stroke, da OSTANITE ZDRAVI. Za vas smo člani sveta KS, prostovoljke KO RK Pohorski odred in vodstvo OO RK Slovenska Bistrica tudi vnaprej dosegljivi na ustaljen način.

Za KS Ludvik Repolusk V večstanovanjskih stavbah obvezni razpršilniki!

Vlada je 2. oktobra 2020 sprejela Odlok o namestitvi razpršilnikov za razkuževanje rok v večstanovanjskih stavbah. Namestitev razpršilnikov bodo morali zagotoviti upravniki večstanovanjskih stavb ob vhodu vanje in ob vhodu v dvigalo, če ga večstanovanjska stavba ima. Odlok bo začel veljati naslednji dan po objavi v uradnem listu.

Namestitev razpršilnikov opravi upravnik sam ali pa zagotovi, da to opravi tretja oseba, ki jo izbere upravnik, ali kdo od etažnih lastnikov, če upravnik nima na razpolago dovolj zaposlenih ali ne more zagotoviti, da delo opravi tretja oseba. V večstanovanjskih stavbah, ki v skladu s posebnimi predpisi nimajo upravnika, namestitev zagotovijo lastniki v večstanovanjskih stavbah.

Za KS Ludvik Repolusk

Četrtek, 8. oktober• ob 8.30 kegljanje (v prostorih Zavoda za šport)• ob 8.30 kartanje (tarok, šnops in bridž)• ob 9.00 igranje namiznega tenisa• ob 10.30 pevske vaje• POHOD ob 9.00 Močeradova pot – Zg. Ložnica

(zbor pri kinološkem društvu)Petek, 9. oktober• ob 8.00 terapevtska telovadba za starejše • ob 9.00 telovadba z elementi joge in pilatesa • ob 10.30 telovadba z elementi joge in pilatesaPonedeljek, 12. oktober• ob 8.00 terapevtska telovadba za starejše • ob 9.00 telovadba z elementi joge in pilatesa • ob 10.30 telovadba z elementi joge in pilatesaTorek, 13. oktober• ob 9.00 ročna dela• ob 9.00 kartanje (tarok, šnops in bridž)• ob 10.30 družabno petjeSreda, 14. oktober• ob 7.30 Izlet z vlakom v Celje – voden ogled

mesta (zbor pri Metulju, odhod železniška po-staja Slov. Bistrica ob 7. 53)

Četrtek, 15. oktober• ob 8.30 kegljanje (v prostorih Zavoda za šport)• ob 8.30 kartanje (tarok, šnops in bridž)• ob 9.00 igranje namiznega tenisa• ob 10.30 pevske vajeVse uporabnike naprošamo, da ob obisku prosto-rov Centra za starejše Metulj upoštevajo predpisa-ne ukrepe in navodila zaposlenih.

8. oktober 2020 • 15www.tednikpanorama.si VICI / SPOROČILA

TEDNIK PANORAMA – izhaja ob četrtkih, neodvisni časopis za občane občin Slovenska Bistrica, Oplotnica, Poljčane in Makole. Prva številka izšla 8. decembra 1990. Maloprodajna cena: 1,90 EUR, v ceno je vštet 5 % DDV. Časopis je vpisan pod zaporedno številko 269 v razvidu medijev Ministrstva RS za kulturo in 880 v evidenci javnih glasil. Izdajatelj: PANORAMA SB d.o.o., Partizanska ulica 24, 2310 Slovenska Bistrica, tel.: 02/805 00 74, e-mail: urednistvo@tednikpanorama.si, davčna številka izdajatelja: 28614682; poslovna sekretarka Sonja Sedenik. Naročnina se poravnava mesečno ali po dogovoru na transakcijski račun PANORAMA SB, d.o.o.: SI56 0443 0000 3566 998, Nova KBM, podružnica Slovenska Bistrica. Odpoved naročnine upoštevamo ob koncu obračunskega obdobja, s pisno odpovedjo. Nenaročenih prispevkov in fotografij ne honoriramo. Odgovorna urednica: Jelka Sinič, uredniški odbor: Tomaž Ajd, Niko Turk, Zdenka Detiček Opič, Marjan Mally, grafično oblikovanje: Jurij Moličnik (041 688 476), marketing 02/805 00 74, marketing@tednikpanorama.si, križanke: Peter Skrbiš. Tisk: Evrografis d.o.o., Maribor.

PRAVNI NASVETI

ALI STE VEDELI?

PANORAMIN HOROSKOP

MALO ZA ŠALO IN MALO ZARES

TEHTNICA (23. 9. - 23. 10.)

Naučite se biti sami – ne osamljeni, ampak zadovoljni s tem, kdo ste in kaj imate. Tako se boste otresli strahu, da bi ostali za vse sami in se naučili sprejeti odgovornost za svo-ja dejanja. Dokončajte nerazrešene zadeve, da ponovno začutite umirje-nost in red.

ŠKORPIJON (24. 10. - 22. 11.)

Zdaj je pravi čas, da uporabite ener-gije, ki se pretakajo v vas. Bodite brez strahu in začnite ustvarjati ne-kaj novega. Ste pred novimi dogodi-vščinami, za katere pa se ne odločite brez premisleka. Vzemite si čas in se ustavite za hip.

STRELEC (23. 11. - 21. 12.)

Bodite potrpežljivi, saj boste po vsej verjetnosti na poti srečali ovire. Pris-luhnite svoji intuiciji in občutkom, preden boste naredili korak naprej. Tako boste lažje premagali občutek negotovosti, ki lahko hitro vodi v nepremišljena dejanja in brezčutnost.

KOZOROG (22. 12. - 20. 1.)

Čaka vas otipljiva sreča. Srečali se boste z izkušnjo, ki vas bo osrečila navznoter in navzven. Več časa boste namenili razmišljanju o velikih ide-jah in načrtih, kar bo prineslo dodat-no motivacijo in občutek izpolnitve. Poleg tega se boste lahko posvetili tudi ljubezni in poglobili svoj odnos.

VODNAR (21. 1. - 18. 2.)

Dosegli ste, kar ste želeli. Napočil je čas, da prevzamete odgovornost in obveze, ki so s tem prišle. Če se boste ustrašili obveznosti in vse izpustili iz rok, vam bo žal. Stopi-te v ospredje in se soočite s posle-dicami, da si zagotovite nadaljnji uspeh.

RIBI (19. 2. - 20. 3.)

Ne obupajte, ampak si razporedite naloge. Postanite vodja in se raz-bremenite. Okoli vas so osebe, ki vam bodo pomagale, le za pomoč zaprosite. Tako boste lažje začeli uživati ob svojih dosežkih in ne boste več dvomili, ali so bili vredni vašega truda in energije.

OVEN (21. 3. - 20. 4.)

Bodite pozorni na dogajanje okrog sebe in zelo potrpežljivi, ko boste usklajevali družinsko življenje, ka-riero, finance in skrb zase. Na jas-nem si morate biti, katere so vaše prioritete in kam želite vložiti svoj čas in energijo.

BIK (21. 4. - 21. 5.)

Verjetnost, da boste raztreseni za-radi vsakodnevnih izzivov, je zelo velika. Pripravite se na prihajajoče težave in potrebo, da bolje razpo-redite svoj čas, če želite ohraniti nadzor nad dogajanjem. To vas bo postavilo na trdna tla.

DVOJČKA (22. 5. - 22. 6.)

Razumete, da sta za dolgoročni uspeh potrebna čas in energija. Če svoj trud že dalj časa intenzivno vlagate v ne-kaj, bo to končno obrodilo sadove. V vaše življenje prihajajo finančne na-grade oziroma otipljivi rezultati. Po-membno je, da ste hvaležni za to, kar imate in osredotočeni na sedanjost. RAK (22. 6. - 22. 7.)

Težki časi se zaključujejo in stvari se obračajo na bolje, s tem pa boste mo-rali premisliti, ali so nagrade vredne vašega truda. Analizirajte, koliko časa in energije vlagate v določene stvari. Bodite močni in stopite vstran, če želenega ne dobivate v meri, kot ste si zamislili.LEV (23. 7. - 23. 8.)

Občutili boste globoko zadovoljstvo, saj boste nekaj končno dokončali. Počutili se boste eno. Točno boste vedeli, kaj morate storiti in kdaj. Na življenje boste začeli gledati z druge-ga vidika, kar vam bo dodatno poma-galo pri osebni rasti. DEVICA (24. 7. - 22. 9.)

V vas bodo videli ustvarjalno, prak-tično in izvirno osebo. Vaša osebnost bo naravnost žarela. Okolica bo od vas zahtevala ali potrebovala vaše usluge in talente. Močno boste pri-spevali k višjemu dobremu. Na raz-polago pa boste imeli tudi možnost potovanja oziroma večjega življenj-skega premika.

ŽvižganjeStarejši možak pride k zdravniku in se pritožuje: - Doktor, pri vsakem seksanju slišim v ušesih glasno žvižganje! - Ja, pri vaših letih pa res ne morete več pričakovati aplavza ...

ŽivljenjskiZačel sem z dieto, nehal sem kaditi in piti, omejil sem seks, začel sem se ukvarjati s športom. V 14 dneh sem izgubil dva tedna!

Znanstvena fantastikaV knjigarno vstopi moški in reče prodajalki: “Prosim, rad bi knjigo z naslovom “Moški, gospodar v hiši.” Prodajalka ga pogleda in reče. “Poglejte zgoraj, znanstveno fantastiko prodajamo v prvem nadstropju.”

Zloraba alkohola»Jože, si ti kdaj slišal za zlorabo alkohola?« »Seveda, to je, ko nekateri s šnopsom čistijo rane, brišejo prah, perejo okna, celo mažejo rame in kolena!«

Meddruštvena razstava malih pasemskih živali* Da je bila v organizaciji Društva gojiteljev malih pasemskih živali Gornja Radgona na Pomurskem sejmu na Festivalu dogodivščin, ki je bil med 25. in 27. septembrom, meddruštvena razstava malih pasemskih živali. Ogledati si je bilo mogoče 277 različnih pasemskih živali. V Sloveniji je 34 tovr-stnih društev, med drugimi tudi v Oplotnici, na Pragerskem in v Slovenski Bistrici. Krščanski križ – simbol krščanstva * Da je krščanski križ eden najbolj znanih simbolov krščanstva. Njegov pomen je v dejstvu, da je Poncij Pilat obsodil Jezusa Kristusa na smrt s križanjem. Križ s podobo Kristusa imenujemo razpelo. Praznični december * Letošnji praznični december v Sloveniji in širše v Evropi bo zaradi pandemije zelo drugačen, kot v preteklih letih. V Gradcu v sosednji Avstriji, kamor so v preteklih letih na obisk prazničnih sejmov radi zahajali tudi številni Slovenci, bodo to izpeljali ob strogih zaščitnih ukrepih, z obveznimi obra-znimi maskami in pogostim razkuževanjem rok. Sejem bodo zaprli vsak dan zaprli dve uri prej, kot v preteklih letih, to je ob 20. uri.Letni zaslužek sodnikov v severnoameriški poklicni ligi NBA* Da se po neuradnih podatkih letni zaslužek sodnikov v severnoameriški poklicni ligi NBA giblje med 150.000 in 550.000 ameriških dolarjev. Kljub lepim številkam se zneski seveda ne morejo primerjati z zaslužki tamkajšnjih košarkarskih zvezdnikov.Gradbena dela v Sloveniji * Da so lani opravljena gradbena dela v Sloveniji znašala 2,413 milijonov evrov. Za gradbeno inže-nirske objekte je bilo potrošenih 1,437 milijonov evrov, za delo na stavbah pa 976 milijonov evrov. Prvi oktober - mednarodni dan starejših* Da je Generalna skupščina Združenih narodov pred 30. leti določila 1. oktober za mednarodni dan starejših. Še vedno pa ni jasno določeno, kje je meja, kdaj je kdo star. V Sloveniji se običajno šteje za to prelomnico dopolnjenih 65 let starosti. Po podatkih Statističnega urada Republike Slo-venije je med prebivalci Slovenije starih 65 let in več nekaj čez 424.000 ali 20 odstotkov vseh ljudi. Pred desetimi leti jih je bilo 17 odstotkov, čez deset let bi jih naj bilo že 24 odstotkov, čez petdeset let pa 31 odstotkov. Na našem območju je trenutno starih 65 in več let 7082 ljudi, pred desetimi leti pa 5464.Babičev mlin* Da je Babičev mlin na reki Muri pri Veržeju še edini tovrstni mlin na Muri. Nekoč je bilo na reki Muri celo preko sto takih mlinov. Babičevi so mlin, ki je postavljen na bregu in ima v reki le mlinsko kolo, prvič postavili leta 1912.

Franci Klemenčič

Upokojitev - odpovedAli lahko zaposlenega delavca ob izpolnjenih upokojitvenih pogojih za starostno po-kojnino odpustimo?

Položaj zaposlene osebe ob izpolnjenih pogojih starostne upokojitve ne spremeni možnosti prekinitve oz. odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Slednje pomeni, da zgolj izpolnjeni pogoji za sta-rostno upokojitev ne predstavljajo samostojnega razloga ali upravičenja za enostransko odpoved s strani delodajalca. Je pa mogoče zaposlenemu, v tem primeru kot evidentirano starejšemu de-lavcu, odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga brez njegove pisne privolitve, kar pa v primeru starejšega delavca brez izpolnjenih upokojitvenih pogojev za starostno pokojnino (in posameznih izjem), ni mogoče. Zraven poslovnega razloga ostanejo na razpolago še ostali odpovedni razlogi (krivdni razlog, razlog nesposobnosti ali izredni odpovedni razlog), vse skladno s predvidenim postopkom in izpolnjenih pogojih.

Jaka SVATINA LORENCIOdvetnik v odvetniški pisarni BERKOVIČ-LORENCI

16 • 8. oktober 2020 www.tednikpanorama.siMALI OGLASI / SPOROČILA

Živali:

Delo:

V najem oddam 8 hek-tarjev kmetijskega zemljiš-ča: njive GERK (3409506 1.3 ha, 1932173, 2.12 ha, 6002173 1.69 ha, 1932171 0.60 ha, skupaj: 5.71 ha) tra-nik GERK: (1948467, 2.31 ha). Zemljišče se nahaja v vasi Kočno ob Ložnici pri av-tobusni postaji, ob glavni ces-ti. Najemna pogodba se skle-pa za dobo 7 let (1.1.2021 do 31.12.2027) najboljšim ponudnikom. Ogled do 1.12.2020. Tel.: 031 728 666 (Vlado). (3)

Prodamo jarkice - mlade kokoši nesnice. Trenutno so na voljo rjave v začetku nesnosti. Kmetija Šraj, Ča-dramska vas 19, Poljčane. Tel: 031 751 675. (0)

SPOMIN, ZAHVALAMALI OGLASI - TEL.: 02 80 50 074

Odlične cene bele tehnike in elektromaterialaOdlične cene bele tehnike in elektromaterialaTRGOVINA I:TRGOVINA I: BELA TEHNIKA TEL:02/843-20-20

TRGOVINA II:TRGOVINA II: ELEKTROMATERIAL TEL:02/843-20-19, 11

TRGOVINA III:TRGOVINA III: nova prodajalna v Mariboru na Lackovi cesti 47. Tel: 059 023 703, 059 023 704.

Naročila malih oglasov za objavo v Panorami za naslednjo šte-vilko sprejemamo do TORKA do 9. ure na telefonski številki (02) 80 50 074 oziroma v uredništvu (Partizanska ulica 24, Slovenska Bistrica), naročniki jih lahko oddajo tudi prek sple-ta (www.tednikpanorama.si). Za naročnike so objave malih oglasov brezplačne (pogoj: poravnana naročnina).

Spomine in zahvale za objavo v Panorami sprejemamo najpozneje do TORKA do 9. ure v uredništvu tednika Panorama. Cene so odvisne od velikosti, naročniki imajo 20 % popusta. Fotografije vračamo po objavi. Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na tel. št.: (02) 80 50 074.

S. Gaber s.p. Mlače 7, 3215 Loče

BARVANJE FASAD IN NAPUŠČEV.

Barvanje fasad in napuščev - od 5 evrov dalje. / Kitanje in

beljenje 2 x na belo – 5 evrov. / Polaganje knaufa.

Tel.: 031-588-097

Prodam bukova in mešana drva. Dostava na dom, možna tudi razrez in spravilo. Informacije: 040 736 184. (0)

Zelo ugodno prodam mizarsko kombinirko, pet operacij z odsesalno na-pravo. Naprava je kot nova. Tel.: 031 489 404. (1)

Prodam, kupim: Prodam seno v kockah.

Tel.: 041-917-778. (0) Kupim domača jabol-

ka starih sort za predelavo. Tel.: 031 327 308. (2)

Prodam kvalitetno do-mače vino – zvrst. Cena 1,5 evrov /liter. Tel.: 041 522 487. (1)

Prodam suha metrska hrastova drva. Cena 45 evrov / m3. Tel.: 041 522 487. (1)

Prodam cisterni za vino 300 in 400 litrski ter mlin za grozdje s pecljalnikom. Cena po dogovoru. Tel.: 040 500 235. (1)

Naprodaj so kvalitetni ekološki pridelki, krompir, paradižnik, korenje in rdeča pesa. Tel. : 031 572 795. (1)

Prodam večjo količino grozdja na brajdah. Tel.: 031 558 871. (1)

Prodam 4 zimske gume na platiščih, 195x65x15, platišča 4x108, rabljene eno

Nepremičnine: POGREBNO PODJETJE

24 UR 041/353 160, 041/722 655OSMRTNICE - na spletni strani www.panek.si

Ko ugasne luč svetlobe niste sami, ampak smo mi z vami!

Obiščite nas v poslovalnici na Ljubljanski cesti 12, zraven Centra za Socialno delo v Slovenski Bistrici.

Prodam razrezana bu-kova drva na 25, 33 ali 50 cm. Možnost dostave. Tel.: 051 322 240. (0)

Prodam suha bukova ter mešana drva, dolžine 33. Tel.: 031 489 404. (1)

sezono, letnik 2018. Tel.: 041 688 476. (1)

Prodam grozdje z brajd, jurko in kvinton. Tel.: 051 635 165. (1)

Prodam siloskombanj Lifam. Tel.: 031 489 404. (1)

Prodam Pony express, na novo registriran, lepo ohra-njen, cena 550 evrov. Tel.: 041 411 952. (1)

Prodam mobilnih ko-košnjak. Cena po dogovoru. Tel.: 041 482 960. (4)

Prodam avto JEEP GRAND CHEROKEE, letnik 2000, motor 3.1, re-gistriran in ohranjen. Cena po dogovoru. Tel.: 041 482 960. (1)

Prodam 4 zimske gume Kumho, 195x65x15, rablje-ne 1 sezono. Tel.: 040 555 048 (1)

Prodamo grozdje laški rizling, rumeni muškat, modra frankinja. Možnost nakupa mošta. Tel.: 041 539 573. (1)

Prodam suha bukova drva dolžine 33 cm in suha mešana drva dolžine 33 cm. Tel.: 031 489 404. (1)

Prodam 200-litrsko škro-pilnico ZUPAN, odlično ohranjeno. Tel.: 031 509 309. (1)

Prodam bukova in me-šana drva. Izvajamo tudi

Z vami na potiZ vami na potido zdravjado zdravja

www.spletnalekarna.netwww.spletnalekarna.net

Nesnice, mlade jarkice, rjave HITEX, v začetku ne-snosti, opravljena vsa potreb-na cepljenja. Prodaja vsak dan od 8.30 do 17. ure. Kmetija Soršak Jožica, Podlože 1, Ptu-jska gora. Tel.: 041 694 124. (0)

Prodam teličko, simen-talko, težko 200 kg. Cena ob ogledu. Tel.: 041 876 001. (3)

Prodam mlado bursko kozo, staro 8 mesecev. Tel.: 070 724 -767. (1)

Prodam štiri mesece starega ovna za zakol ali nadaljnjo rejo in dve mladi kozi. Tel.: 041 604 155. (1)

Prodam polovico prašiča. Tel.: 041 604 155. (1)

Prodam jagneta za zakol. Tel.: 041 960 876. (1)

Prodamo bukova in mešana drva, možnost pre-voza in razreza. Tel.: 031 520 300. (0)

Ugodna prodaja jabolk, zaboj 15 kg / 6 evrov. Sad-jarstvo Anton Soršak, Vrhloga 50. Tel.: 041 606 256. (0)

PRAŠIČE za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 27 do 140 kg, prodam. Kočno pri Polskavi. Tel. 02/803-66-68. (0)

MESO IZDELKI FINGUŠT JOŽE s.p.02/80-39-150

www.fingust.siKupujte dobro in poceni, kupujte mesnine FINGUŠT.

CVETLIČARNA CVETLIČARNA ROŽICAROŽICA

Žolgarjeva ulica 8, Slovenska BistricaT: 059 979 755, M: 041/951 846M: 041/951 846* Aranžiranje * Darila * Šopki * Izdelava

vencev in aranžmajev * Poroke * Prodaja cipres in drevnin * Svetovanje

in zasaditev okolice

Gozdarstvo Tomaž AČKO s. p. Cigonca 49,

2310 Slovenska BistricaNUDIMO VAM:

posek in spravilo lesa iz gozda, prevoze, drva

Tel.: 040 958 477

Iščemo delavca za gradnjo komunikacij-skih objektov (gradbe-no-strojno-elektro delo). Stimulativno nagrajeva-nje. Janez Javšovec s.p., Cigonca 73, 2310 Sloven-ska Bistrica. (12)

Kolodvorska ulica 31 b, Slovenska BistricaTel.: 02 80 50 410

e-pošta: trgovina@megatekstil.siwww.megatekstil.si

Delovni čas trgovine:vsak delovnik od 8. do 17. ure,

ob sobotah od 8. do 12. ure

Mizarstvo OgrizekLeskovec 37, 2331 Pragersko

041 790 988• IZDELAVA NOTRANJE OPREME

PO NAROČILU (kuhinje, spalnice, predsobe, vrata, stopnice …),

vhodna vrata;• FURNIRANJE IN BRUŠENJE

PLOŠČ

V tej sezoni oddamo apart-ma na VIRU pri Zadru. Več informacij na tel. št. 031-307-586. (0)

V centru Slovenske Bistrice prodam manjšo garsonjero. Več informacij na Nepremični-ne Zoro d.o.o.. Tel.: 02 818 30 53. (1)

V Hrastovcu pod Bočem prodam zidanico s 1040 m2 zemljišča (vinograd, sadovnjak, vrt), skupaj z vso opremo. Tel.: 070 833 021. (0)

02 80 50 710 041 710 461

• odškodnine• priprava pravnih listin• pomoč posameznikom• svetovanje podjetjem

Ljubljanska cesta 35, Slovenska Bistrica

www.czpp.si 080 34 70

posek in spravilo lesa. Tel.: 040 958 477. (0)

Prodam bukova in me-šana cepana drva, bukova: 60 €/m, mešana: 45 €/m. Koli-činski popust. Prodam tudi hlode, možna dostava. Tel.: 040 243 648. (0)

V spomin našemu cenjenemu direktorju

Igorju KRAŠEVCUHvala za vse. Pogrešali te bomo.

Kolektiv podjetja IBIS d.o.o.

Veš, da je vse tako, kot je bilo.V vsaki stvari si, ki je v hiši,v mislih si, besedah naših,le da korak se tvoj nič več ne sliši...

( J. Medvešek)

Njihove izdelke lahko kupite naNjihove izdelke lahko kupite na kmetiji Vidnar kmetiji Vidnar v Novakahv Novakah ali naali na TRŽNICITRŽNICI v Slovenski Bistrici v Slovenski Bistrici

VSAKO SOBOTO OD 8. DO 11. URE!VSAKO SOBOTO OD 8. DO 11. URE!

Brezplačni ogledi – svetovanje.e-mail: emil.pintaric@agenti-nep.si / www.agenti-nep.si

PRODAMOODDAMO

040 818 849

Agenti nepremičnine in okoljski programhiše, stanovanja, posesti, poslovni prostori

Izvajam vsa zemeljska dela z mini bagrom, manjši izkopi, polaganje odtokov, tlakovcev, plošč, prevozi oseb, posoja raznih strojev (vibro plošč, žabe, vibro igla, stroj za rezanje tlakovcev,…), posoja kombija, za prevoz oseb. Rezanjebetona,

armiranega betona in asfalta. Prevoz manjših količin razsutega tovora (kiper), do 2,5 ton. Izdelava raznih konstrukcij, nadstreškov, jeklenih ali lesenih. Za zabave vam ozvočim prireditev z vso opremo in poskrbim za glasbo. Informacije: Branko – 041 488 012

8. oktober 2020 • 17www.tednikpanorama.si

SLOBODAN SUBOTIČ

1462 KRAJ V SLOV.

GORICAH ZAŽRETJE

NOGO- METAŠ BLOHIN

MORSKA RIBA IZ

DRUŽINE ŠNJUROV

ČRTA NA ZEMLJE-

VIDU KRAJ V

POMURJU

IZOGNITEV

4

NAŠE GRIČEVJE

22 LIT. ZGOD.

ŽIGON

16

3

AVSTRIJ. LIRIK

(NIKO- LAUS)

ROJSTVO TELETA 21 11

KUNTNER

TONE KLARINET.

SOSS VIKINŠKI

POMORŠČ.

PANO- RAMA

SB

JUNAK GOSPO- DARJA

PRSTANOV

INDIJANSKO LJUDSTVO V MEHIKI

LAIČNI VERNIKI

IGRALEC WALLACH 2

LIJAK ZEMELJSKI

PLIN ATLETINJA

20 13

NOVINAR (ZORAN)

24

VRSTA

UGANKE LATV. POET

(JANIS) 9 PIANIST

(JANKO) 5

SL. PIS. (JOŽE) VRH NAD

AJDOVŠČ. 17

HUMORIST.

PUTRIH 6 JAP. ZNAM.

AKUSTIKE

15

L. PRITOK DONAVE HRV. IGR.

(NINA)

OKTOBER 2020

JUGOSLA- VIJA 25

UMEK

IVO

IZR. POLIT. (MOŠE)

SINTE- TIČNO

MAMILO IGRALKA

RINA MAZILO, MAST SLAST,

APETIT PEVKA HREN

MALEN- KOST,

MAJHNOST

12

POKOJNA IGRALCA IVAN IN ANČKA

18 14 KURIRJI, GLASNIKI 19

VINKO OŠLAK

PRIPAD- NICE

OBROV

8 RADO- VEDNOST

1 10

NAŠA ETNO PEVKA

(VESNA)

23

avtor: PETER SKRBIŠ

VELIKA JUŽNO-

AMERIŠKA KAČA

7

ŠOLSKI KOTLIČEK / NAGRADNA KRIŽANKA

IZŽREBANEC NAGRADNE KRIŽANKE (1460):

MARIJANA KOS

NA JOŽEFU 82, SLOVENSKA BISTRICA

1462. KUPON Rešitev gesla:

Čestitamo! Izžrebanec prejme obvestilo o načinu prevzema nagrade po pošti!

Rešitev nagradne križanke št. 1460:Vodoravno: sapa, Čamo, trockizem, Ensor, uzo, Nin, Imre, Limes, A.I., kolek, teistka, Otis, Lokri, U.R., Francka Mravlje, Živa Erdlen, lat, dir, poet, Lavi, ocena, Kapanen, Resen, Orinoco.

Nagradno geslo: ZNAK KAKOVOSTI ZA ŽENSKI ČAJ

NAGRADNI RAZPISNagrajenec križanke št. 1462 bo prejel

nagrado pokrovitelja križanke!REŠITEV pošljite na dopisnicah

do 17. 10. 2020 na naslov: PANORAMA SB d.o.o., Partizanska 24, Slovenska Bistrica.

1 2 3 4 5 6

7 8 9 10 11 12

13 14 15 16 17 18

19 20 21 22 23 24

25

SLOBODANSUBOTIČ

Tudi Iva Plavec, učenka devetega razreda Osnovne šole Anice Černejeve Makole, je s svojim znanjem in spo-sobnostmi izdelala razisko-valno nalogo in prejela zlato priznanje na področju tehni-ke.

Iva je oboževalka lego gradnikov in rada fotografira. Kdo bi si mislil, da si bo foto-aparat kdaj sestavila kar sama iz lego gradnikov? Iz tistih, s katerimi se je v otroštvu naj-raje igrala. Sestavila je že neš-teto konstrukcij in modelov, zadnji njen izdelek pa je fo-toaparat iz lego gradnikov, ki deluje kot običajen fotoaparat.

Spominja na otroško igračo, v resnici pa gre za izjemno zmogljiv izdelek.

Mentor Ive Plavec pri raz-iskovalni nalogi je bil učitelj dr. Andrej Šafhalter. V zad-njih šestih letih, ko razisko-valna dejavnost na Osnovni šoli Anice Černejeve Mako-le poteka bolj intenzivno, so učenci pod njegovim men-torstvom osvojili kar sedem zlatih priznanj na regijskih srečanjih in tri zlata priznanja na državnih srečanjih.

Ivino nalogo je takole opisal: »Iva Plavec je osvojila zlato priznanje na regijskem srečanju mladih raziskoval-

Iva Plavec je prejela zlato priznanje na področju tehnike

Za vsako posneto fotografijo je potrebno veliko truda, znanja, spretnosti in pravilnih nastavitevMakole je občina z le nekaj več kot dva tisoč prebivalci, a se lahko pomeri tudi z večjimi občinami. Dosežke ža-njejo že osnovnošolci, veliko odličnjakov in zlatih ma-turantov srednjih šol prihaja iz Makol, mnogi študentje se odlikujejo z dosežki ob študiju.

cev in se s tem uvrstila na 54. Srečanje mladih raziskovalcev Slovenije, ki je potekalo 14. in 15. septembra na Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Mariboru. Glede na predho-dni izbor nagrajenih nalog iz regijskih srečanj je bilo na dr-žavnem srečanju predstavlje-nih po šest najboljših nalog na posameznem področju. Z raziskovalno nalogo in svo-jo predstavitvijo je prepričala strokovno komisijo in osvojila zlato priznanje na področju tehnike. Njena naloga je bila na omenjenem področju iz-brana kot najboljša v državi. S fotografsko veliko formatno kamero lastne izdelave iz lego gradnikov se je Iva lotila izde-lave fotografij na način, kot so to počeli pred sto in več leti. Nad klasično izdelavo črno belih fotografij v temnici se

je navdušila pri foto krožku na šoli. Izziv ji je predstavljalo ozadje in sam nastanek foto-grafije, ki se loči od današnjih »instant« fotografij, posne-tih z mobilnimi telefoni. Za vsako posneto fotografijo je potrebno veliko truda, znanja, spretnosti in pravilnih nasta-vitev. V temnici je ustvarjala fotografske negative na foto papirju. Nekatere od njih je s tehniko »contact print« spre-menila v pozitive. Naloga ima vsekakor tudi veliko izobraže-valno vrednost in lahko pred-stavlja izziv izdelave fotografij tudi ostalim mladim, ki živijo v času digitalne dobe«, je po-vedal dr. Andrej Šafhalter.

Sicer pa je Iva ljubitelji-ca športa. Trenirala je nogo-met, nato se je navdušila nad košarko, ki jo je trenirala v Slovenskih Konjicah, zdaj pa

Mentor dr. Andrej Šafhalter in Iva Plavec

igra v ekipi Šmarje pri Jelšah in dosega izjemne uspehe. Ob šolskih obveznostih štiri popoldneve v tednu preživi na treningih. V prostem času rada posluša glasbo, veseli pa se tudi bratrančevega sina

Bineta, s katerim se rada igra in skupaj neizmerno uživata. Kot vsi mladi, se tudi Iva rada druži s prijatelji, ki ji njen us-peh privoščijo.

(foto: arhiv šole)Marjeta Klajnšek

Fotoaparat iz lego gradnikov in fotografija posneta z njim

ORTOPEDdr. Mihelak, 20.10.2020dr. Vučajnk, 3.11.2020

18 • 8. oktober 2020 www.tednikpanorama.si

1181. PABERKI1381. PLANINSKA PANORAMA Ureja: Marjan MALLYUreja: Marjan MALLY

Modre misli

Hiša razdeljena razpa-da kakor zapuščena.

Iz ljudske zakladnice Izročilo pravi, da okto-

ber ne sme biti ne preveč topel, ne pretirano moker, kajti: Če dolgo toplo sonce sije, zima rada z repom bije. Tudi pretirana mokrota po pregovoru ni dobra. Vi-notoka deževanje, grudna vetrov divjanje.

Ali ste vedeli? Da je nekaj privlečeno

za lase pomeni, da je pove-dano nekaj, kar ne spada k temi pogovora. Da je na silo povedano (privlečeno) ali neprimerno, neutemeljeno. Lahko bi rekli tudi namiš-ljeno ali obrekljivo. 

Znanci iz naših krajev

PLANINSTVO / PABERKI

Ime in priimek: ....................................................

Naslov: .................................................................

Pošta: ...................................................................

Tel.: ..................................

NAROČILNICA na

Naročilnico pošljite na naslov PANORAMA SB d.o.o., Partizanska 24, 2310 Slovenska Bistrica

Naročite se lahko tudi na tel.: 02 805 00 74 ali na spletni strani

www.tednikpanorama.si

Jože Sobočan iz Vrhol pri Laporju

Znano je, da zna Jože dobro sukati pero, saj je bil tudi dopisnik Panorame. V Laporju pa je presenetil z Zdravljico in dokazal, da se spozna tudi na poezijo in re-citacijo. Zagotovo ga bomo še srečali na prireditvah, kjer bo iz duše povedal kakšno pesem.

Jesen v znamenju maskČe so naši planinski pohodniki še sredi poletja hodili

brezskrbno naokoli, je jesen poleg hladnega vremena prinesla še obvezo, da nosijo zaščitne maske pred virusno boleznijo. Kljub vsemu pa najdejo planinci v hoji še vedno vir zdravja in dobre volje, pa četudi v drugačnih razmerah.

Vinogradnika Stane in PoldeLe redki vedo, da je znan radijec in zgodovinar Stane

Kocutar tudi vinogradnik, ki doma prideluje svojo žlahtno kapljico. Prav tako se z vinogradništvom ukvarja tudi naš tu-ristični veljak Leopold Turk. Ujeli smo jih pri pogovoru – o vinogradu, se ve.

Pobudo za predstavi-tev Hermana je dala nje-gova nekdanja učiteljica iz poljčanske osnovne šole,

Nada Aranjoš. V času, ko smo vzpostavili stik s Her-manom, je bil ta polno zapo-slen z odpravo svojih učen-

Kako je Herman Novak soustvarjal film angleške televizijske hiše BBC

Pot v svobodo čez PohorjePoljčančan Herman Novak, profesor športne vzgoje na osnovni šoli Tabor I v Mariboru, je navdušen planinec, ki nadaljuje delo Dragice Onič, ki ga je vzgojila za planinca in prenaša svoje poslanstvo na mlade rodove. Posebno pozornost je vzbudil v televizijski nadaljevanki, ko je hodil čez Pohorje po poti zavezniških ubežnikov.

Vrh Triglava 2020 je osvojen

Na Kredarici pred vzponom

Herman z mladimi planinci v Vratih

Mont Halls z Hermanom Novakom (desno)

cev na Triglav. V sodelovanju z makolskima planinskima vodnikoma Jožico in po-kojnim Edijem Kolarjem je vsako leto popeljal mlade na najvišji vrh Slovenije. Letos je z njim sodelovala Polon-ca Doberšek. O sebi nam je povedal:

»Za pohodništvo sta me že v osnovni šoli v Poljča-nah navdušila moja učitelja Dragica in Franček Onič. Kasneje, ko sem študiral na pedagoški akademiji v Mari-boru, sem spoznal tudi viso-kogorje. S prijateljem sva kar hitro splezala tudi na Triglav, ki je bil prelomnica, da so me gore zastrupile. Tja sem začel zahajati tudi pozimi na turno smučanje.

Veliko tega sem nato prenesel v prakso pri delu z učenci. Leta 1996 sem prip-ravil program športnih razre-dov na osnovni šoli Tabor I v Mariboru, kjer še sedaj pou-čujem. Ob drugih aktivnostih je bila rdeča nit pohodništvo. Tedaj je veljal slogan od Toj-zla do Triglava. Z učenci sem prehodil veliko naših hribov in gora. 19 generacij sem pe-ljal taborit v Bohinj, kjer so plezali po naravni steni, se naučili samovarovanja in ho-dili po bližnjih gorah. Konč-

ni cilj pohodništva na šoli je bil Triglav, na katerega sem stopil s kar 13 generacijami.«

Na to izpoved bo Oniče-va zagotovo dejala: »Vidim, da moj trud vzgoje mladih planincev skozi vse življenje ni bil zaman.« Herman je celo eden tistih prizadevnih protagonistov planinstva, ki so ga opazili tudi v tuji-ni. Poleg znanega planinca Srečka Pungartnika je eden tistih pedagogov, ki skrbi za pomladek planinstva v Ma-riboru. Nekaj še o snemanju filma, v katerem je sodeloval Herman in je bil na televiziji že dvakrat predvajan:

»Konec aprila 2017 je ekipa, ki je posnela ta film, prišla v Maribor. Mislil sem, da bom samo v pomoč pri vodenju čez Slovenijo. Mon-ty Halls pa je pripravil tak-šen scenarij, ki me je vklju-čil v sam film in sem bil kar presenečen, ko sem nastopil. Snemali smo teden dni. Na-redili smo kar nekaj pohodov z vso snemalno opremo. To je bilo zame zelo zanimivo, saj sem tudi sam ljubiteljski snemalec. V fotografijo me je že v osnovni šoli v Poljčanah uvedel Franček Onič in sem že pri 13. letih imel svojo temnico, kjer sem izdeloval fotografije. Kasneje smo v okviru družine z VHS ka-mero posneli veliko filmov. V zadnjem obdobju kar z digi-talnimi fotoaparati snemam zanimive dogodke in to na-lagam na svoj YOU TUBE kanal, kjer imam skoraj 250 filmov (Herman Novak)«.

Dalje prihodnjič

Oliver Čobec novi oskrbnik planinskega doma na Boču

V planinskem domu na Boču je kar 20 let deloval Bojan Kamenšek iz Roga-ške Slatine. Sprva kot kuhar, potem kot najemnik doma. Letos se je odločil, da zaklju-či svoje poslanstvo na Boču. Planinsko društvo Poljčane je takoj izdalo razpis za no-vega najemnika. Bilo je pre-cejšnje zanimanje, resne po-nudbe so bile le štiri. Pri PD Poljčane, kot nam je povedal predsednik društva, Janko Kovačič, so se odločili za najboljšega ponudnika, Iz-bran je bil Poljčančan Oliver Čobec iz Čadramske vasi. Potrditi ga mora le še uprav-ni odbor društva, da bo lahko prevzel planinski dom najka-sneje 1. novembra 2020.

8. oktober 2020 • 19www.tednikpanorama.si KNJIŽNICA / SPOROČILA

394. VOŠNJAKOV KOTIČEK Ureja: Tanja Jakolič, višja knjižničarka MILANOVE FOTOGRAFIJE(Fotografije: Milan Sternad)

Rastlinski svet

Misel iz knjižnicePokažite mi junaka, in napisal vam bom tragedijo.

Salamonov pečatnik

Kapucinke

Erika Brajnik je naturo-patinja, predsednica naturo-patov v Sloveniji in predstav-nica svetovne naturopadske federacije WNF za Evropo, pomaga ljudem iskati vzroke slabega počutja ali bolezni ter jih uči, kako pomembno se je vsak dan posebej odločiti za zdravje. Cilj vsakega naturo-pata je doseči pri človeku to, da ima človek pod kontrolo

svoje telo in ne telo njega.Predavateljica je posebej

poudarila kako pomembno je poslušati svoje telo, ker ta-koj kliče na pomoč, ko začu-ti, da v njem nekaj ne deluje pravilno. Kadar vseeno pride do akutnih težav pa moramo ukrepati celostno. Priporoča urejanje prehrane, da se telo prečisti strupov. Ker v telesu vlada kaos, ga je treba najprej

Denis Avdić: »Na kožo mi je pisana vloga moža in očeta.«

Zagotovo je bil za nas po-seben večer, tako kot je poseb-no in drugačno vse leto, ko se prilagajamo danim spremem-bam. Kljub temu ali pa ravno zaradi tega smo to prireditev in gosta nestrpno čakali. Z njim se je pogovarjala Mojca Plaznik Plavec.

Denis Avdić ni le tisti slo-venski komik ter radijski in televizijski voditelj, ki mu po ostrini humorja ni lahko biti enak. Je tudi nekdanji poli-

cist, kjer so ga težke delovne izkušnje zagotovo definirale na poseben način. Nekatere smešne prigode iz policijske-ga obdobja, kot tiste krute in tragične, nam je skozi pogo-vor tudi zaupal. Poleg tega je Denis Avdić znan tudi kot imitator, gledališčni igralec in stand up komik. Ko ga poslušamo v vlogi radijskega voditelja jutranjega programa, nikakor ne moremo mimo njegovega občutka za dobro-

V okviru Vošnjakove bralne značke za odrasle smo po nekajmesečnem premoru s prireditvami gostili Deni-sa Avdića. Vošnjakova bralna značka poteka že sedmo sezono in letos beremo knjige s humorno vsebino pod skupnim imenom Za crknit od smeha.

delnost in njegovo zmožnost najti prave besede, kadar so življenjske zgodbe še posebej težke. Vendar želi slišati vse, pa če je še tako neverjetno.

Sam pravi, da se najbolje počuti v vlogi moža in očeta, vendar ni prepričan, če je v tem tudi dober. Najbolje pa se Denis Avdić znajde kot radijski voditelj, kjer je lahko tak, kot želi, čeprav je same improvizacije pri jutranji od-daji le okoli deset odstotkov. Ekipa jutranjega programa na radiu si sebe predstavlja kot družbo vsakega poslušal-ca, kjerkoli že je ali karkoli že počne. Seveda Denis Avdić vstaja zelo zgodaj in tega se ne

bo nikoli navadil. Vedno zno-va se sprašuje, čemu, kaj mu je tega treba, in razmišlja o od-povedi. Kakor hitro pa sede za mikrofon, čuti, da je to to, da v tem uživa in mu služba ne predstavlja nobenega napora. Kljub temu se v prihodnosti vidi predvsem na odrskih de-skah, kjer nas je v preteklosti že dodobra nasmejal.

Kamorkoli se bo njego-va poklicna pot obrnila, sem prepričana, da nas kot gledal-ce ali poslušalce ne bo pustil na cedilu. V njegovi in seveda v družbi naših obiskovalcev je bil večer čudovit in nepoza-ben.

Tanja Jakolič

Vpliv hrane pri določenih zdravstvenih težavahVeliko zanimanje za predavanje kako vpliva naše prehra-njevanje pri določenih zdravstvenih težavah nam je bila samo še ena potrditev, da druženja v taki obliki vsekakor potrebujemo. Eriko Brajnik smo gostili v naši knjižnici v sodelovanju z Društvom zeliščarjev Hermelika.

prečistiti s primerno prehrano. Torej je potrebno spremeniti način življenja in po potrebi v prehrano vnesti mikrohranila. Več si lahko preberete v nje-nih priročnikih, kjer najdete določene nasvete pa tudi re-cepte.

Ljudje vedno iščemo linijo najmanjšega napora, čudežno

tabletko, ki bi rešila vse teža-ve, kar je napačno. Čeprav vsi dobro vemo, da je potrebno spremeniti veliko več in zra-ven dodati redno telesno vad-bo. Spremembe pa so za nas pogosto težke in neprijetne, vendar so edina stalnica v na-šem življenju.

Tanja Jakolič

20 • 8. oktober 2020 www.tednikpanorama.siZADNJA STRAN

KARIKATURA: UROŠ ČOŽ

651. IZSVEDRANKA

Prispevek odraža stališče avtorja in ne odraža nujno tudi stališča uredništva!

PANORAMINI OBRAZI (735)

V sredo, 30. septembra 2020, se je na policijskem poligonu v Tacnu odvijalo tekmo-vanje Cestno kolesarstvo – vožnja na čas. Učenci so tekmovali na krožni progi dol-žine 400 metrov. Iz Osnovne šole Gustava Šiliha Laporje se je tekmovanja udeležil učenec 9. razreda Mitja Dovnik.

Tekmoval je v kategoriji dečkov letnik 2007-2006, ki so morali odpeljati 4 kroge, skupaj 1600 m. Mitja je drugo uvrščenega tekmovalca prehitel za 2 sekundi in tretje uvrščenega tek-movalca za 3 sekunde. Vsi ostali kolesarji so za Mitjem zaostali več kot 12 sekund.

Za ta uspeh mu iskreno čestitamo. Kot že naslov pove, smo v Laporju dobili naslednika Tamau Pogi-ja. Vse čestitke gredo tudi njegovemu očetu, ki je bdel nad njegovo pripravo in ga na tekmi tudi spremljal.

Kako pa se je vse skupaj začelo? Najprej redni prihodi s kolesom v šolo in nato kmalu že tudi večje razdalje. Med počitnicami je Mitja opravil z razdaljama Slovenska Bistrica – Ljubl-jana in Ljubljana - Koper. V načrtu ima, kot se za vsakega ambicioznega športnika spodobi, že nadaljnje nove poti in izzive. Mitja, srečno na poti.

Gregor Vegan, prof. na OŠ Gustava Šiliha Laporje

Mitja Dovnik iz OŠ Gustava Šiliha Laporje

Prikolesaril rumeno majico

Piše, rovari in spletkari: Drago ČOŽOblikuje: Jurij Moličnik 3232

ZA DEMOKRACIJO LAHKO NAJVEČ NAREDIJO KROJAČI.ŠE ZLASTI, ČE POKA PO ŠIVIH.

SOCIALIZEM: 157 STANOVALCEV NA ENEM NASLOVUKAPITALIZEM: EN STANOVALEC NA 157 NASLOVIHKOMUNIZEM: 157 STANOVALCEV NA 157 NASLOVIH

onaona

NACIONALNO NACIONALNO

AKTUALNOAKTUALNO

Moja soproga vztrajno odklanja oralni seks. Kako ji naj dopovem, da je to dandanašnji nekaj povsem običajnega?1. Ja, običajno odpirajo usta takrat,

ko je najmanj potrebno (perverzni Joe).

2. Halo stari, kje pa živiš? Oralka je že nekaj časa passé (devetošolka).

3. Meni je moja rekla, da raje vleče 5-tonski tovornjak (sotrpin).

4. Srce, pridi v naša mestna klub i do-nesi 50 evra (made in Ukraina).

5. Vsega je kriv feminizem (Nova 24TV).

VI SPRAŠUJETE, MI ODGOVARJAMO!

Jes totiga dafka državi nem plačo.

Ja, bolj pametno je kupiti Petrolove delnice.

Ne, ona se nikogar ne boji,saj strup se v majhnih stekleničkah hrani,

peterica poslancev jo črti,zato se babo naj takoj odstrani.

Sem srečal ženske takšne in drugačne,a ona v sebi nosi svojstven žar,četudi taktike se zde napačne, uporni duh pri njej odstira čar.

Ponosna in pogumnega srcapričakala je milostni udarec,v politiki se vrh dotika dna,

v trenutku razleti se nam kozarec.

Naposled je dejala ob slovesu:»Le mrtvo vidite me na kongresu!«

Odstopljena predsednica Desus, Aleksandra Pivec je razmere v stranki

primerjala s stanjem v Belorusiji. Primerjava ni najbolj posrečena.

Lukašenko bi na njenem mestu verjetno odstopil že veliko prej…

🤣 🤣 🤣 Neuradno je slišati, da se v opoziciji za mesto bodočega predsednika vlade ne bodo odvijali petelinji ampak kokošji

boji. Udarili bi se naj Tanja Fajon in Alenka Bratušek. Kokoškanje bo

budno spremljal Marjan Šarec (kjer se prepirata dve, tretji na funkcijo gre).

SONET ZA 10

Še ne tako daleč nazaj sem vam obljubil, da vas ne bom več obremenjeval s tem presnetim koronavirusom in posledicami, ki jih je že in jih še zna povzro-čiti tako na zdravstvenem, go-spodarskem, in družabnem življenju, pa sem moral požreti dano besedo. Pomeni, da po-časi postajam podoben minis-trom in poslancem, ki govorijo in zapovedujejo to, česar niso pripravljeni spoštovati in upo-števati niti sami. Razlika med menoj in njimi je morda le v tem, da mene sedaj precej peče vest, ker sem prelomil dano besedo, njim pa je figo mar za to, kaj si o njihovih neizpol-njenih obljubah misli večina državljanov! Da bi morali biti zgled nam navadnim drža-vljanom, jim očitno ne pride na pamet, kar šele v navado. Medtem, ko se narod v strahu sprašuje, kakšni ukrepi in po-sledično tudi denarne kazni jih lahko doletijo, če se ne bodo držali priporočil Nacionalnega zavoda za javno zdravje, se ne-kateri najvišji predstavniki vla-de in nekakšne samooklicane »elite« vedejo, kot da so nanje popolnoma imuni. Ne samo na virus, temveč tudi na vrline in lastnosti, ki jih pričakujejo od nas, navadnih državljanov.

Da imam prav, dokazuje

tudi nedavna dobrodelna pri-reditev Olimpijskega komite-ja. Ker se je tam zbralo okoli 140 uglednih predstavnikov slovenskega športa in kar ne-kaj predstavnikov vlade na čelu s šolsko ministrico Simo-no Kustec in ker je prireditev potekala v zaprtem prostoru, bi nepoučen ali naiven drža-vljan pričakoval, da se bodo prav vsi po vrsti strogo držali jasnih navodil o obvezni upo-rabi mask. Pa se jih na žalost ni držala niti ministrica. Še najbolj tragikomična je bila trditev z vrha olimpijskega ko-miteja: Prireditev smo organi-zirali skladno s priporočili Na-cionalnega inštituta za javno zdravje in zanj pridobili tudi soglasje policije.

Z ozirom, da se je priredi-tve udeležil tudi član olimpij-skega komiteja, za katerega se je izkazalo, da je bil okužen z novim koronavirusom, je bila neprevidnost ali morda celo kljubovalnost vseh vpletenih še toliko bolj v nebo vpijoča, da ne rečem - sramotna. No, no, saj tako hudo pa spet ni! Po zagotovilih organizatorjev ministrica za šolstvo namreč sploh ni bila v direktnem sti-ku z okuženim. Se pravi, da se nam ni treba niti najmanj bati, da bi jo z ministrskega polo-

Tako hudo pa spet ni

žaja odnesel koronavirus. Še manj verjetna je možnost, da bi odstopila, ker bi jo zaradi omenjenega prekrška zapekla vest. Čisto mogoče je, da je vest sploh ne more peči, ker je, kot večina naših politikov, po vsej verjetnosti sploh nima. Odpade tudi bledo upanje, da bi odletela zaradi morebitne interpelacije, kajti naklonje-nost koalicije in premierja je bojda čvrsto na njeni strani.

Po drugi strani pa je zopet res, da se je ministrici za šol-stvo zdel njen prekršek ravno dovolj velik, da se je zanj javno opravičila, česar pa njena kole-gica Pivčeva ni zmogla ali ni hotela. Ali pač – Pivčeva bi se morda celo opravičila, če se ne bi zelo dobro zavedala, da bi njeno opravičilo izzvenelo le kot priznanje krivde!

Sveder