POTUJOČE

NOVICE

1

IZ VSEBINE

UVODNIK

LETO JE PRI KONCU, ŽIVLJENJE TEČE NAPREJ

UTRINKI IZ BREŽIC

POTUJOČA KNJIŽNICA V DOMŽALAH

74. IFLA KONFERENCA V QUEBECU V KANADI

POTUJOČE NOVICE

strokovna ekskurzija na Madžarsko

iz finske spletne strani

poročilo o delu Sekcije za potujoče knjižnice in

Stepišnikovega sklada

nov biblio-kombi na Hrvaškem ZAKLJUČEK

1

2

3

3

5

6

7

7

7

8

8

9

letnik 3

številka 6

Ljubljana, december 2008

P O T U J O Č E N O V I C EP O T U J O Č E N O V I C E Č a s o p i s S e k c i j e z a p o t u j o č e k n j i ž n i c e Č a s o p i s S e k c i j e z a p o t u j o č e k n j i ž n i c e Č a s o p i s S e k c i j e z a p o t u j o č e k n j i ž n i c e

UVODNIK OB KONCU LETA

Izteka se tretja sezona izhajanja Potujočih novic. V letu 2006 smo si prijatelji potujočega knjižničarstva začrtali skupno pot, ki nas druži, obvešča in povezuje dvakrat letno v tiskani izdaji. Naš cilj je dosegel svoj namen in navadili smo se že, da imamo sku-pno glasilo v katerem so zbrane novice o našem delu doma in v tujini. S tem smo na nek način pokazali, da smo aktiven in pomemben del knjižničarskega prostora. Naši uporabniki nam to velikokrat pokažejo, res pa je tudi, da se moramo tudi mi sami vedno znova dokazovati v stroki in se truditi, da izboljšujemo svoje storitve.

Že v začetku smo se dogovorili, da bodo Potujoče novice najprej izhajale v tiskani obliki, skozi čas, ko se bodo »prijele« se bodo preobrazile v elektronsko verzijo. Menim, da je ta čas že dozorel in da lahko v prihodnjem letu začnemo z elektronsko verzijo našega glasila. Delno je to povezano s stroški in z distribucijo, predvsem pa je pomemben korak naprej, da imamo tudi elektron-sko različico Potujočih novic za svojo, si vzamemo čas in prebrskamo kaj ponuja.

V letu, ki se izteka nam vsem želim varne poti, čim manj okvar, veliko dobrih knjig in zadovoljnih uporabnikov, malo prometnih zastojev, morda kakšno novo vozilo in, da bi nam prihodnje leto uspela strokovna ekskurzija na Madžarsko.

Barbara Cesar

predsednica Sekcije za potujoče knjižnice ZBDS

In njegovo kolesje, ki nas vleče vase, včasih škripa bolj, včasih manj! Včasih se vrti hitreje, včasih se skoraj ustavi, odvisno koliko smo ujeti v mrežo vsakdana, v borbi za ljubi kruhek, ki zna biti zelo grenak. Posebej zaradi nespametnih odločitev osebkov, ki smo jih v dobri veri, da bodo nekaj naredili za dobrobit vseh nas, s svojo voljo postavili na oblast. Dejstvo je, da je letošnje leto dalo bogatim še več, srednji sloj, v katerega na žalost spadamo tudi mi, potujočniki, pa je potisnilo po stopnicah navzdol. Ker pa smo po naravi trdoživi, vztrajni in predvsem srčni, skušamo ta padec ustaviti, ker si res ne zaslužimo, da zgrmimo v brezno. So bile te stopnice, po katerih so nas potisnili, dovolj ostre in trde! Hvala bogu, da sreča ni odvisna samo od denarja in od dobre ali slabe volje posameznikov, ampak predvsem od našega pričakovanja, našega mišljenja kako sprejemati življenje in ljudi okrog nas. Včasih je dovolj, da dvignemo glavo in široko odpremo oči in ušesa. Samo tako lahko opazimo sončno jutro, nežne meglice, kapljo rose na listu, podobno biseru, nežen pogled ženske, ki ga nameni moškemu, topel objem namenjen njej...! Če znamo poslušati, nas že navsezgodaj lahko razveseli ptičje petje, zvonenje v daljavi...! Med hrumenjem avtomobilov lahko slišimo zvonek smeh deklet, prešerno vzklikanje otrok, vršanje vetra v krošnjah...! Skratka, vsak izmed nas se lahko sam odloči, na kakšen način bo odigral vlogo, ki mu jo določi oder življenja. Ali se bo skrival za kulisami, čimbolj v ozadju, ali bo hotel več. Če se odločimo za monolog, ga odigrajmo tako, da dobimo vsaj malo aplavza, na da nas izžvižgajo in ostanemo sami. Dragi potujočniki! Če bomo ostali takšni kot smo, družabni, veseli, radoživi, srčni in predvsem povezujoči, se prav nič ne bojim, da bi nas kdo v prihodnosti izžvižgal. Še naprej prenašajmo našo pozitivnost na vse, ki nam pridejo naproti in ne pozabimo, da čas ni naš sovražnik. Kvečjemu je zaveznik, saj nam pomaga pozabljati vse hudo in nam prinaša tudi lepo. SREČNO V NOVEM LETU!

SREČANJE POTUJOČIH KNJIŽNIČARJEV: »NA PRAGU NOVIH IZZIVOV«

(Brežice, 27.-28.6.2008)

V letu 2008 smo dodali še enega v nizu srečanj potujočih knjižničarjev. 10 bibliobusov od skupno 12, kolikor jih je v Sloveniji, je pripeljalo v Brežice. Posavje je ena izmed tistih regij, ki še nima potujoče knjižnice, zato smo želeli prebivalcem tega območja pokazati delovanje bibliobusne službe. V dvorani Knjižnice Brežice se je zbralo več kot 60 udeležencev iz Slovenije in tujine (Hrvaška, Finska). Dopoldanski del je bil namenjen predavanjem s skupnim naslovom: »Na pragu novih izziviv«.

FOTO: A.K., Dolenjski list Djurdjica Pugelnik iz Knjižnice mesta Zagreb je predstavila delovanje potujoče knjižnice v Zagrebu. Ta deluje z dvema bibliobusoma v dveh izmenah- popoldan in dopoldan. Skupno obiskujejo 73 postajališč. Potujoča knjižnica razpolaga s 60.000 enotami knjižničnega gradiva, članstvo je preseglo število 3.500 in zaposlenih imajo 13 oseb. Problemi s katerimi se srečujejo je starost vozil (eno je v letu 2008 dopolnilo 13 let, drugo že 19 let!). Prav tako nimajo lastne garaže in lastnih prostorov. Ugotavljajo, da trend izposojevališč v tovarnah in podjetjih upada, zato se počasi preusmerjajo na manjše ruralne zaselke na širšem območju Zagreba. Klaudija Ladan in Iva Pezer iz Mestne knjižnice in čitalnice Vinkovci sta predstavili izkušnje kako je v začetku leta 2006 zaživel bibliobus na Vukovarsko- Srijemskem področju. Mrežo postajališč njihovega bibliobusa sestavlja 52 vaških zaselkov, ki jih obiskujejo vsakih 14 dni. Obiskujejo tudi šole in vrtce, vendar zaradi omejenega števila knjižničnega gradiva s katerim razpolaga potujoča knjižnica, je število enot za izposojo omejeno na 2 do 3 enote. S potujočo knjižnico so v

Leto je pri koncu, življenje teče naprejLeto je pri koncu, življenje teče naprejLeto je pri koncu, življenje teče naprej

Besedilo : Ksenja TrsBesedilo : Ksenja TrsBesedilo : Ksenja Trs Mariborska knjižnicaMariborska knjižnicaMariborska knjižnica

Utrinki iz BrežicUtrinki iz BrežicUtrinki iz Brežic

Besedilo: Barbara CesarBesedilo: Barbara CesarBesedilo: Barbara Cesar Mestna knjižnica LjubljanaMestna knjižnica LjubljanaMestna knjižnica Ljubljana

3

P O T U J O Č E N O V I C EP O T U J O Č E N O V I C E Č a s o p i s S e k c i j e z a p o t u j o č e k n j i ž n i c e Č a s o p i s S e k c i j e z a p o t u j o č e k n j i ž n i c e Č a s o p i s S e k c i j e z a p o t u j o č e k n j i ž n i c e L e t n . 3 ( 2 0 0 8 ) š t . 6L e t n . 3 ( 2 0 0 8 ) š t . 6L e t n . 3 ( 2 0 0 8 ) š t . 6

šolah organizirali kviz kako dobro šolarji poznajo knjige in knjižnice, ter natečaj za najlepšo risbico na temo bibliobusa. Iz zmagovalne risbice bodo verjetno izdelali logotip, ki bo predstavljal celostno podobo potujoče knjižnice. Elina Harju iz Mestne knjižnice Tampere na Finskem je predstavila novo obliko potujoče knjižnice. Gre za internetni avtobus Netti-Nysse, ki je bolj kot knjižnica- potujoča učilnica. V njej se učenci vseh generacij učijo uporabljati storitve nove informacijske tehnologije. Ključ do uspeha so pedagoški prijemi, dobro vzdušje in praktične vaje skozi katere si posamezniki pridobijo znanje, ki jim olajša delovanje v informacijski dobi. Netti-Nysse je nastal leta 2000 v okviru projekta mesta Tampere: »Informacijska družba za vse« Deluje po naročilu, za vse uporabnike oz. naročnike je brezplačen, njegov namen pa je preprečevati informacijsko izključenost in informacijsko nepismenost. Projekt je financiran s strani lokalne skupnosti in delno s strani ministrstva za šolstvo, pod katerega sodijo vse knjižnice na Finskem. Sicer ima Finska danes okoli 180 potujočih knjižnic ( podatek je iz leta 2004). Prvo so dobili že leta 1961 v mestu Turku in do leta 1980 so jih imeli že 229. V 90-ih letih je zaradi novega zakona o financiranju in demografskih razlogov ta številka začela upadati in je danes stabilna. Za projekt internetne učilnice na kolesih Netti-Nysse, je knjižnica Tampere v okrilju katere deluje, dobila nagrado finskega ministrstva za razvoj in tehnologijo. Tadeja Gregorinčič in Jože Čonč iz Mariborske knjižnice sta pokazala kako deluje izposoja knjig v bolnišnici Kliničnega centra Maribor. Bibliotekar tedensko obiskuje skoraj vse oddelke v bolnišnici in bolnike oskrbuje s knjigami. Ugotovil je, da si najraje izposojajo lahkotnejše romane, pesmi, nekateri berejo zgolj revije, drugi si ne izposodijo nič, ampak si želijo le pogovora z bibliotekarjem, ki na ta način izvaja tudi biblioterapijo, ki dobro vpliva na počutje bolnikov. Zanimivo je, da si nihče nikoli ne želi izposoditi knjig s področja medicine, zdravstvenih priročnikov oz nič takega, kar jih spominja na njihovo bolezen. Izposoja poteka ročno, prav tako se ročno beleži statistika in članstvo. Bibliotekar mora pripraviti ustrezen izbor knjig, ki jih priporoči in izposodi bralcem, vrnjene knjige pa prevzame pri bolnišničnem osebju.

FOTO: Simona Kene

Urška Povšič iz Knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica nas je seznanila z uspešnim vključevanjem potujoče knjižnice med slovensko manjšino v Italiji. V začetku leta 2008 so z bibliobusom začeli obiskovati dve zamejski šoli: Večstopenjsko šolo v Doberdobu in dvojezično šolo v Špetru. Odzivi učencev so bili boljši, kot so pričakovali. Na obeh postajališčih, je vedno nepopisna gneča, zato so v začetku morali omejiti število izposojenih enot gradiva. Sicer pa to ni prvi bibliobus, ki obiskuje slovensko manjšino. Že od začetka delovanja potujoče knjižnice v Murski Soboti (2000), knjižničarji obiskujejo Porabje in tudi tam je izposoja zelo dobra.

Foto: Barbara Cesar Popoldansko druženje potujočih knjižničarjev je bilo v znamenju ogledov vseh bibliobusov in Knjižnice Brežice. Iz Brežic je karavana bibliobusov krenila proti Termam Čatež. Tudi tu so si obiskovalci lahko ogledali bibliobuse in glasovali za najlepšega. Po strokovnem izboru knjižničarjev je bil tudi v letu 2008 najboljši mariborski bibliobus. Po mnenju obiskovalcev pa je bil najlepši bibliobus iz Ljubljane. Prihodnjič si želimo strokovno posvetovanje in srečanje potujočih knjižnic organizirati na enem od območij, kjer še ni potujoče knjižnice. Poleg Posavja so takšne »sive lise« še na Koroškem, na Gorenjskem (z izjemo Tržiča) in območje Savinjske doline. Poleg tega je naš cilj, da bi v prihodnjih letih uspešno potekale zamenjave starih vozil z novimi ter da bi številki 12 bibliobusov, dodali vsaj še dva ali tri. Predstavitve in fotografije srečanja so dostopne tudi na: http://www.zbds-zveza.si/potujoce2008_program.asp http://www.zbds-zveza.si/dokumenti/2008/POTUJOCE_Brezice_2008_porocilo.pdf

4

P O T U J O Č E N O V I C EP O T U J O Č E N O V I C E Č a s o p i s S e k c i j e z a p o t u j o č e k n j i ž n i c e Č a s o p i s S e k c i j e z a p o t u j o č e k n j i ž n i c e Č a s o p i s S e k c i j e z a p o t u j o č e k n j i ž n i c e

P O T U J O Č E N O V I C EP O T U J O Č E N O V I C E Č a s o p i s S e k c i j e z a p o t u j o č e k n j i ž n i c e Č a s o p i s S e k c i j e z a p o t u j o č e k n j i ž n i c e Č a s o p i s S e k c i j e z a p o t u j o č e k n j i ž n i c e L e t n . 3 ( 2 0 0 8 ) š t . 6L e t n . 3 ( 2 0 0 8 ) š t . 6L e t n . 3 ( 2 0 0 8 ) š t . 6

5

ČAS TAKO HITRO TEČE Minilo bo že dvanajst let, od kar me je takratni ravnatelj Knjižnice Domžale gospod Marjan Gujtman prosil, da bi izposojala knjige v bibliobusu. Takrat sem še poučevala, zato odločitev ni bila lahka. Ker pa sem imela doma tudi družino, v večernih urah vaje za kakšno gledališko predstavo, priprave za literarne večere, razstave…, sem vedela, da ne bom zmogla biti še pet dni v tednu v bibliobusu. S kolegico Božo Požar, ki je tudi poučevala v šoli in je prav tako končala knižničarstvo na Pedagoški akademiji, sva se dogovorili, da si delo razdeliva. Obe sva tudi že včasih izposojali knjige iz »kovčka«, ki smo mu tudi rekli »potujoča knjižnica.« Boža dalj časa kot jaz. Že takrat sva sanjali, kako bi kovček pripeljali v vsako okoliško vas. Ker je tudi ravnatelj knjižnice vložil veliko dela in bil zelo vesel, da bo pripeljal knjige tudi v Črni graben, res nisva mogli zavrniti prošnje. Dogovorili smo se, da bova to delo opravljali kakšno leto, da bo knjižnica zaživela. Potrebovali smo tudi voznika in najmanj problemov bo, če ga najdemo kar v družini. In tako naju je mož Mitja prvič odpeljal z bibliobusom na pot. Ker je bilo to pred božičem, smo imeli s seboj še božička z darili. Na postajališčih so nas pričakale skupine in skupinice otrok, mladine, starejših. Nobenega prerivanja, vpitja. Samo zvedave oči, nasmejani obrazi in prijazne besede. Postanki so bili kratki, saj smo se morali ustaviti na vseh predvidenih postajah. Povabili smo jih, naj pridejo tudi prihodnjič, ko bomo imeli samo knjige in nič več božička. Bila je že trda tema, ko smo razveselili otroke na zadnji postaji v Krašnji. Naletaval je sneg, tema, novoletno okrašene hiše. Bilo je res lepo. Čez štirinajst dni, 6. januarja 1997 pa se je začelo zares. Na vseh relacijah sva bili obe. Bilo je prav tako, saj so bili postanki prekratki, da bi vse delo z vpisi in svetovanjem opravila le ena. Kako spoštljivo so prijemali v roke knjige! Skoraj se jih niso upali prelistati. Že po prvem tednu izposoje sva vedeli, da bo potujoča knjižnica zaživela. Nekaj lepega smo ljudem pripeljali v vas. Predvsem za starejše in otroke, ki niso imeli možnosti, da si v knjižnici izposodijo knjigo. Poti bibliobusa so namreč tudi skozi hribovske vasi. Že do avtobusne postaje imajo daleč. Potem pa je imela vsaka svojo relacijo in svoje bralce. Naš odnos je bil že od vsega začetka prijateljski, zaupljiv. S časom smo se spoznali. Nekaterim starejšim sem že vnaprej pripravila knjige, ker so tako želeli. Mlajšim mamicam sem »podtaknila« kakšno knjigo o vzgoji. Tako so potem same začele iskati takšne knjige na policah. Najbolj sem bila vesela tistih, ki so priznali, da do zdaj sploh niso brali, zdaj pa ko imajo knjižnico v vasi, zvečer raje berejo kot gledajo televizijo. Spomnim se gospe, ki je v svoj avto strpala več otrok in odraslih, kot bi jih smela in jih pripeljala do 4 kilometre oddaljenega postajališča. Vedno nam je pripeljala kakšnega novega bralca. Potem pa smo se odločili, da pridemo mi v njihovo vas. Bila je nepopisno srečna.

Foto: Knjižnica Domžale Prihod knjižnice v vas je tudi družabno srečanje. Posebno v nekaterih vaseh. Ker stojimo tudi na dvoriščih hiš, nas pričakajo sede na klopeh v živahnem pogovoru, otroci pa se igrajo. In ko odpeljemo, so še vedno skupaj. Ker smo ohranili tradicijo predprazničnih božično-novoletnih dni, se še vedno nedeljo pred božičem pripelje v vas božiček ali pa osebe iz različnih pravljic. Takrat imajo ponekod pravo vaško srečanje. Čaka nas miza s čajem, kavo, kuhanim vinom, piškoti, narezkom…. Kar hudo nam je, da moramo naprej. V teh letih so mi ljudje zaupali marsikatero težavo, prosili za nasvet in mi s prijaznimi besedami pomagali, ko je bilo meni hudo. Najbrž je prav zato eno leto izposoje preraslo v dvanajst let. Ko smo praznovali deset let potujoče knjižnice, sem povabila v Krašnjo slikarje, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s slikanjem in delujejo v različnih likovnih društvih. Kar cel avtobus sem jih odpeljala po poti, kjer vozi bibliobus. Ustavljali smo se v krajih izposojevališč, da so si izbrali motive za slikanje. Nastala je razstava Po poti potujoče knjižnice. Na odprtje smo posebej povabili bralce, ki so se prvi vpisali na posameznih postajališčih. Bilo je prijetno in lepo srečanje. Otroci, ki so jih mamice prvič pripeljale v knjižnico k božičku, so že srednješolci ali pa zaključujejo osnovno šolo. Še vedno prihajajo, bolj poredko sicer, vendar pridejo. Takratne srednješolke pa pripeljejo v knjižnico že svoje otroke. Čas je, da končam delo v potujoči knjižnici. Vem, da bo težko. Čeprav mi ne bo dolgčas, saj počnem še marsikaj, se bom težko poslovila od ljudi, s katerimi mi je bilo lepo in so z menoj delili svoje veselje in žalost. Pogrešala jih bom. Posebno tiste, ki so vstopali v bibliobus z besedami :« Ste le prišli! Kako ste? Kako je z možem? Kaj imate pa danes zame?«

P O T U J O Č E N O V I C EP O T U J O Č E N O V I C E Č a s o p i s S e k c i j e z a p o t u j o č e k n j i ž n i c e Č a s o p i s S e k c i j e z a p o t u j o č e k n j i ž n i c e Č a s o p i s S e k c i j e z a p o t u j o č e k n j i ž n i c e L e t n . 3 ( 2 0 0 8 ) š t . 6L e t n . 3 ( 2 0 0 8 ) š t . 6L e t n . 3 ( 2 0 0 8 ) š t . 6

Potujoča knjižnica v DomžalahPotujoča knjižnica v DomžalahPotujoča knjižnica v Domžalah

Besedilo in fotografije: Vera BegušBesedilo in fotografije: Vera BegušBesedilo in fotografije: Vera Beguš Knjižnica DomžaleKnjižnica DomžaleKnjižnica Domžale

6

Mesto Quebec v kanadski provinci Quebec je bilo gostitelj 74. IFLA konference. Kongresni center je bil med 10. in 14. avgustom v znamenju knjižnic in knjižničarjev iz vsega sveta. Za tistega, ki se prvič udeleži IFLA konference je to poseben dogodek, saj se na enem mestu zbere tudi do 4.000 udeležencev in v dobrih štirih dneh se zvrstijo številna predavanja, ki potekajo skozi ves dan. Sama delam v splošni knjižnici, zato so bila predavanja, ki sem se jih udeleževala povezana s splošnimi knjižnicami, ogledi splošnih knjižnic ter sekcijo za splošne knjižnice. Knjižnica Saint-Jean Baptiste

Foto Barbara Cesar Kanada je razdeljena na 12 provinc, največja med njimi je prav frankofonski Quebec, ki se je že poskusil odcepiti od Kanade. Quebec ima številne cerkve, kar je dediščina francoskih katolikov- kolonialistov, ki so se naselili med staroselce- Inuite. Ko so z zakonom l. 1887 ločili cerkev od države so številne cerkve spremenili v javne institucije. Takšen primer je tudi knjižnica Saint-Jean Baptiste, ki si je svoje prostore uredila v slikoviti neogotski cerkvi.

Osrednja knižnica v Quebec Cityju Gabrielle Roy

Foto: Barbara Cesar Sicer pa ima Kanada 910 splošnih knjižnic, 2.800 enot stacionarnih knjižnic in potujoče knjižnice. Vsaka od provinc ima svojo centralno splošno knjižnico, ki koordinira ostale enote. V Quebecu je to knjižnica Gabrielle Roy. Za boljšo predstavo nekaj osnovnih podatkov o tej knjižnici: Obisk: 900.000 Izposoja: 800.000 Uporabniki interneta: 180.000 Več kot 81.000 ur na internetu Odprtost: 360 dni/leto oz. 76,5 ur/teden (vsak dan od 8.30-21.00) Za postavitev uporabljajo Dewey-jevo klasifikacijo Velikost: 4. nadstropja, skupaj = 8.368 m² Za prebivalce je vpis in izposoja v lokalno knjižnico brezplačna, 2/3 vseh Kanadčanov ima člansko izkaznico za splošno knjižnico. V sklopu knjižnice Gabrielle Roy imajo tudi potujočo knjižnico, ki pa ima v provinci Quebec drugačno funkcijo. Gre za dostavo naročenega in rezerviranega gradiva tistim, ki iz različnih razlogov ne morejo priti v stacionarno enoto knjižnice. Sicer pa imajo potujoče knjižnice predvsem priobalne province, kot je na primer Nova Škotska, Nova Fundlandija, itd. Bibliobus na Mahone Bay, Nova Škotska v Kanadi

Foto: http://flickr.com/photos/rwkphotos/450583183/

P O T U J O Č E N O V I C EP O T U J O Č E N O V I C E Č a s o p i s S e k c i j e z a p o t u j o č e k n j i ž n i c e Č a s o p i s S e k c i j e z a p o t u j o č e k n j i ž n i c e Č a s o p i s S e k c i j e z a p o t u j o č e k n j i ž n i c e

P O T U J O Č E N O V I C EP O T U J O Č E N O V I C E Č a s o p i s S e k c i j e z a p o t u j o č e k n j i ž n i c e Č a s o p i s S e k c i j e z a p o t u j o č e k n j i ž n i c e Č a s o p i s S e k c i j e z a p o t u j o č e k n j i ž n i c e L e t n . 3 ( 2 0 0 8 ) š t . 6L e t n . 3 ( 2 0 0 8 ) š t . 6L e t n . 3 ( 2 0 0 8 ) š t . 6

74. IFLA konferenca v Quebecu v 74. IFLA konferenca v Quebecu v 74. IFLA konferenca v Quebecu v KanadiKanadiKanadi

Knjižnice brez meja Knjižnice brez meja Knjižnice brez meja --- usmerjenost h usmerjenost h usmerjenost h globalnemu razumevanjuglobalnemu razumevanjuglobalnemu razumevanju Quebec City, 10.-14. avgust 2008

Besedilo in fotografije: Barbara CesarBesedilo in fotografije: Barbara CesarBesedilo in fotografije: Barbara Cesar Mestna knjižnica LjubljanaMestna knjižnica LjubljanaMestna knjižnica Ljubljana

7

V provinci Quebec je skupaj 25 splošnih knjižnic, uporabnike spodbujajo k avtomatski izposoji gradiva, zato so pred kratkim ukinili vse izposojevalne pulte. Uporabnik se vpiše in vrne gradivo še preden vstopi v prostore knjižnice, avtomati za izposojo so tik pred izhodom. Statistika kaže, da je v Quebecu 35% prebivalcev včlanjenih v knjižnico. Kanada v celoti za poslovanje splošnih knjižnic namenja 11 mio. CAN $ in zanimiv je podatek, da so od vseh javnih služb bolje od knjižnic finančno podprti le gasilci (S.O.S. Center). Tako kot povsod, se tudi v Kanadi srečujejo s finančnimi težavami. Od l. 1990 reducirajo stroške javnega sektorja, zato se tudi javne knjižnice ukvarjajo s pomanjkanjem sredstev. Vhod: vpis novih članov in pult za vračanje gradiva

Foto Barbara Cesar Poleg predstavitve kanadskega knjižničnega sistema smo na IFLA konferenci udeleženci slišali tudi druge referate s področja knjižnične teorije, predstavitev primerov dobre prakse in spoznali knjižnice različnih celin. Prav zaradi te raznovrstnosti je težko narediti skupen zaključek celotne IFLA konference, ker se prepletajo različna področja knjižničarstva, hkrati pa so razlike med knjižnicami še vedno velike. Na primer: v Afriki ima dostop do interneta 5% prebivalcev, v Ameriki 97%, Singapur je skoraj vse storitve knjižnic digitaliziral,… Izhod: knjigomati za samodejno izposojo gradiva

Foto Barbara Cesar

Organizacija IFLA bo v januarju 2009 prenovila in posodobila spletno stran. Med sekcijami in komisijami ima aktivno vlogo tudi sekcija za splošne knjižnice, ki je odločila, da bo glasilo sekcije ostalo v tiskani in elektronski obliki. Določeni so bili strateški cilji sekcije: promocija SIK v družbi, izboljšanje in promocija standardov, promocija smernic pismenosti in vseživljenjskega učenja. Do leta 2010 posodobitev in izdaja smernic za potujoče knjižničarstvo ter ureditev spletnega portala za povezovanje vseh potujočih knjižnic. V prihodnjih letih bo tudi tesnejše sodelovanje s sekcijo za slepe in slabovidne. Začeli so se zbirati referati za IFLO 2009 na temo: “Libraries as places and spaces«. Prihodnje leto bo IFLA v sosednji Italiji, v Milanu, zato je to velika priložnost, da se je tudi slovenski knjižničarji uvrstimo v čim večjem številu. Več informacij dostopnih na arhivu gradiv za permanentno izobraževanje v NUK: www.nuk.uni-lj.si

Strokovna ekskurzija na Madžarsko Kolegi iz potujoče knjižnice v Mariboru za prihodnje leto pripravljajo strokovno ekskurzijo v Budimpešto, ki bo v petek in soboto, 17.-18. aprila 2009. Že zdaj si zabeležite v koledarje in planirajte urnike voženj tako, da se boste ekskurzije lahko zagotovo udeležili. Iz finske spletne strani Na spletni strani, ki povezuje finske knjižnice: www.libraries.fi je Ksenija Trs iz Mariborske knjižnice objavila članek, ki je pravzaprav vodilo in vzpodbuda vsem potujočim knjižničarjem. V njem med drugim pravi: » Vesela sem, da imam priložnost delati v potujoči knjižnici. Tukaj sem spoznala veliko ljudi s katerimi smo skozi leta postali prijatelji. To so hkrati prijatelji knjig, naše knjižnice in z nami delijo radost ter najdejo razumevanje in vzpodbudo. Biti potujoči knjižničar je ena boljših stvari, ki se mi je zgodila v življenju.« Članek v celoti je tudi v angleščini dostopen na spletni strani: http://www.kirjastot.fi/fi-FI/kirjastoautot/

P O T U J O Č E N O V I C EP O T U J O Č E N O V I C E Č a s o p i s S e k c i j e z a p o t u j o č e k n j i ž n i c e Č a s o p i s S e k c i j e z a p o t u j o č e k n j i ž n i c e Č a s o p i s S e k c i j e z a p o t u j o č e k n j i ž n i c e L e t n . 3 ( 2 0 0 8 ) š t . 6L e t n . 3 ( 2 0 0 8 ) š t . 6L e t n . 3 ( 2 0 0 8 ) š t . 6

Potujoče novicePotujoče novicePotujoče novice

8

Poročilo o delu Sekcije za potujoče knjižnice in Stepišnikovega sklada Do sredine novembra je bil na zahtevo MzK oddan plan dela ZBDS za leto 2009. V okviru tega je tudi poročilo o delu Sekcije za potujoče knjižnice ter Stepišnikovega sklada v letu 2008 in načrt za 2009. Sekcija za potujoče knjižnice Poročilo 2008: • Imeli smo dva (2) sestanka članov sekcije. Zapisniki so

objavljeni na spletni strani ZBDS (www.zbds-zveza.si) • Izdelava statističnega pregleda delovanja potujočih

knjižnic za leto 2007. Podatki so objavljeni v Potujočih novicah št. 5 (2008) in na spletni strani ZBDS

• Organizacija 15. strokovnega srečanja in festivala potujočih knjižnic v Brežicah (27.-28.6.2008).

• Izbor »Naj slovenskega bibliobusa 2008 ». Naziv je pripadel bibliobusu iz Maribora, za najlepšega so obiskovalci izbrali bibliobus iz Ljubljane in Nove Gorice.

• Promocija potujočega knjižničarstva v medijih (dnevno časopisje, TV Slovenija, Dolenjski List in drugi lokalni tiskani in radijski mediji)

• Tisk dveh številk »Potujoče novice« • Tisk promocijskih izdelkov (torbe, vabila,…) • Dopolnjevanje spletne strani ZBDS/ Sekcija za potujoče

knjižnice • Predsednica Sekcije za potujoče knjižnice se je udeležila

74. IFLA konference v Kanadi, kjer je v okviru Sekcije za splošne knjižnice s članom izvršnega odbora Ianom Stringerjem iz Velike Britanije pripravila osnutek s katerim bomo združili vse potujoče knjižnice in pripravili nove, posodobljene smernice za potujoče knjižnice. Nove smernice naj bi bile dodelane in uradno predstavljene na IFLA konferenci leta 2010.

• Sodelujemo z uredništvom revije Service Point, kjer smo januarja 2008 objavili članek o novem bibliobusu Mestne knjižnice Ljubljana.

• Člani sekcije za potujoče knjižnice iz Maribora in Ljubljane smo se udeležili strokovnega posvetovanja potujočih knjižnic v Zadru na Hrvaškem, kjer je predsednica sekcije za potujoče knjižnice ZBDS pripravila predavanje o delovanju sekcije v Sloveniji, predstavila statistične podatke in načrte za prihodnost.

• Po uveljavitvi novega plačnega sistema in novi kolektivni pogodbi za javne uslužbence smo potujoči knjižničarji ugotovili, da so nam ukinili dodatke za težje delovne pogoje. Prepričani smo, da smo glede pogojev dela upravičeni do teh dodatkov, zato smo na sindikat Glosa in pogajalce v imenu Sekcije za potujoče knjižnice naslovili zahtevo, da se 39. člen KPJS dopolni z: dodatek za delo v potujoči knjižnici na terenu v višini 15% urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca. Pogajanja še potekajo.

Sekcija za potujoče knjižnice v letu 2009 načrtuje: Potujoče novice bodo v letu 2009 izhajale v elektronski obliki. Izjema bo tematska številka ob 35. letnici potujočega knjižničarstva v Sloveniji

• izdelava zgodovinskega pregleda delovanja sekcije za tematsko številko Potujočih novic ob 35. letnici potujočih knjižnic

• zbiranje statističnih podatkov o potujočih knjižnicah za leto 2008

• strokovna ekskurzija na Madžarsko ( 17.-18. april 2009) • delovanje v odboru za izdelavo dopolnjenih IFLA

standardov za potujoče knjižnice • dva (2) sestanka članov sekcije Stepišnikov sklad

Stepišnikov sklad je sklad, ki zbira sredstva za aktivnosti, ki jih izvaja Sekcija za potujoče knjižnice ZBDS. • Iz članarin v letu 2007 (636,40€) in prenosa sredstev iz

2006 (549,82) je bilo v skladu skupaj 1186,22€. Znesek, ki smo ga s članarinami zbrali v letu 2008 bo znan konec leta 2008 oz. v začetku leta 2009.

• V Knjižničarskih novicah (2008, let. 18, št. 3/4) in na spletni strani ZBDS/Stepišnikov sklad je bil objavljen razpis za sredstva Stepišnikovega sklada. Do razpisanega datuma so člani izvršnega odbora prejeli eno prošnjo in jo tudi odobrili.

• Razpisana sredstva v višini 1000€ so bila podeljena Sekciji za potujoče knjižnice za izvedbo vsebinskega dela strokovnega srečanja in festivala potujočih knjižnic v Brežicah 2008

• Pošiljanje prijavnic in zbiranje starih in novih članov za Stepišnikov sklad

• Obveščanje članov Stepišnikovega sklada o delovanju sklada in porabi sredstev.

• Pri načrtovanju novega statuta ZBDS smo predlagali, da se naredijo popravki v členu št. 94., 95. in 98. Gre za to, da se črtajo nagrade Stepišnikovega sklada, sredstva sklada pa se porabljajo namensko, in sicer v skladu s cilji in usmeritvijo delovanja Stepišnikovega sklada.

Vsem članom Stepišnikovega sklada se zahvaljujemo, da ste v letošnjem letu s članarino prispevali svoj delež v Stepišnikov sklad. Koliko sredstev smo v letu 2008 nabrali iz članarin bo znano v začetku prihodnjega leta. Vabimo vas, da tudi prihodnje leto ostanete ali postanete naš član! Prijavnica za članstvo je dostopna na spletni strani ZBDS: http://www.zbds-zveza.si/stepisnik_clanska.asp Stepišnikov sklad v letu 2009 načrtuje: • Promocija in pridobivanje novih članov Stepišnikovega

sklada • Seznanitev članov Sekcije za potujoče knjižnice z

zneskom, ki je bil v letu 2008 zbran s članarinami • Priprava in objava razpisa za porabo sredstev • Stepišnikovega sklada za potrebe strokovnega dela • Sekcije za potujoče knjižnice. • Pridobivanje sponzorjev za članstvo v Stepišnikovem

skladu. Nov biblio-kombi na Hrvaškem

V ponedeljek, 1. decembra 2008, so na Hrvaškem dobili prvi

P O T U J O Č E N O V I C EP O T U J O Č E N O V I C E Č a s o p i s S e k c i j e z a p o t u j o č e k n j i ž n i c e Č a s o p i s S e k c i j e z a p o t u j o č e k n j i ž n i c e Č a s o p i s S e k c i j e z a p o t u j o č e k n j i ž n i c e

P O T U J O Č E N O V I C EP O T U J O Č E N O V I C E Č a s o p i s S e k c i j e z a p o t u j o č e k n j i ž n i c e Č a s o p i s S e k c i j e z a p o t u j o č e k n j i ž n i c e Č a s o p i s S e k c i j e z a p o t u j o č e k n j i ž n i c e L e t n . 3 ( 2 0 0 8 ) š t . 6L e t n . 3 ( 2 0 0 8 ) š t . 6L e t n . 3 ( 2 0 0 8 ) š t . 6

9

biblio-kombi, kot ga pri nas poznata Tržič ter Kamnik-Domžale. Potujoča knjižnica bo pokrivala Koprivniško-Križevsko županijo. Gre za širše področje okoli Križevcev ter Brdsko-Planinsko področje. Hrvaškim kolegom čestitam v imenu vseh članov Sekcija za potujoče knjižnice Zveze bibliotekarskih društev Slovenije in se pridružujem lepim željam za dobro delovanje nove potujoče knjižnice!

Foto: Gradska knjižnica Križevci

Foto: Gradska knjižnica Križevci

Zelo učen naslov, kajne! Pravšen za konec našega uradnega posvetovanja. Kot veste, so uporabniki knjižnice zelo raznoliki, glede na starost, glede na spol, stan, poklic, versko pripadnost. Vsak ima svoje zahteve, svoje želje, ki jih na različne načine tudi pokaže, zato moramo biti knjižničarji pripravljeni na različne

situacije, v katerih se lahko, hočeš ali nočeš, znajdemo. Važno je, da delujemo profesionalno, vendar pa ne smemo pozabiti na prijaznost in dobrovoljnost. Pri obilici žanrov, vsebin in naslovov knjig, moramo biti posebej pazljivi, kaj ponujamo, če bralec hoče knjige zase ali za svoje sorodnike, po naši izbiri. Če ne poznamo vsebine, se lahko hitro zgodi, da za kakšno ostarelo babico izberemo roman s pikantno vsebino, ker pač naslovnica z naslovom zgleda tako idilično, da si lahko v trenutku zamislimo staro kmečko hišo, vaško lipo, klop pod njo, vaške ljubezni in intrige. Res da, ko obrnemo par strani, naletimo na kmečki hlev, na kozolec z dišečim senom, vendar se tukaj vsa romantika konča, saj lahko naletimo na več nog v zraku, kot je sena na tleh. Skratka, vsebina, po kateri bi mirne duše lahko posneli trdi pornič. In že smo lahko sokrivi za babičino prezgodnjo smrt, če bi imela recimo, težave s srcem, in bi se pretirano razburila. Kaj narediti, če nas obišče poklicni pijanček in hoče našo pomoč pri izbiri knjig!? Za božjo voljo, samo Ruglja mu ne ponudite, ker lahko pridobite najhujšega sovražnika knjižnice, ki vas bo spravil na slab glas, v devetih gostilnah, v devetih vaseh. Dajte mu Mešanje pijač, Mešanje koktajlov, Pridelava piva, Žganjekuho, in imel bo vas in knjižnico rad do konca svojega pijanskega življenja. Zgodi se lahko, da pride babica z nadebudnim vnukom, ki ravno toliko obvlada branje, da lahko uveljavi svojo voljo. Babica: " Veste, naš Mihi pa ima novega bratca. Vi ne veste, kako rad ga ima, stalno je pri zibki in ga gleda! A ne, Mihi! Boš izbral kakšno lepo pravljico in jo bova dojenčku skupaj prebrala? Mu boste pomagali, prosim?!" Seveda, takoj pohitimo in Mihiju ponujamo različne knjige, od Dobil sem bratca do Muce copatarice, Mačka Murija, ampak ne! On hoče knjigo Prodam bratca! Postane malce neugodno, ker babica je le babica, ki ima neizmerno rada vse svoje vnučke, mi se pa gremo trgovino z belim blagom. Kaj narediti? Pustimo mulcu knjigo, Prodam bratca, in se naredimo, kot da je nismo videli. Izberemo še knjige, Lizina najljubša babica, Moj očka in Ljuba mamica, Pravljice za dedka,tako da bo cela družina srečna, ter jih damo babici v roke. Pričakujemo lahko, da bodo ob naslednjem obisku želeli strokovno knjigo Bratci in sestrice. Recimo, da pride v knjižnico par srednjih let. Ona se pohvali, da je končno prepričala svojega moža za obisk v knjižnici, on se brani, da nima časa za branje. Ona še bolj pritiska, da naj si le kaj najde, da nekaj pa ja lahko bere. Pojasni, da ima ljubi možiček rad vojaške in zgodovinske romane, ona pa najraje kuharske knjige, ker zelo rada kuha za svojega moža. Začne si kopičiti od Slovenske do Srbske in Grške kuhinje, pa še Albansko ne spusti, da o Kitajski kuhinji in Štrukljevih štrukljih ne govorimo. Za cel meter knjig, ki jih ponosno prinese na pult, kjer jih knjižničar izposodi. Medtem pride njen predragi, z eno samo, samcato knjigo z naslovom, Žalostne kurbe mojega življenja! Zamislite si reakcijo ljubeče a razborite žene. Izbuljene oči, tresoče ustnice, nohte zarite v dlani…, ki cel meter izposojenih kuharic vrže nas, nas še strupeno pogleda, se zapodi med police in pride s knjigama Prasec pa tak in Mrtev moški je najboljši moški. Če vas mimogrede še s stisnjenimi zobmi vpraša za kakšen nasvet, vam svetujem, da se

P O T U J O Č E N O V I C EP O T U J O Č E N O V I C E Č a s o p i s S e k c i j e z a p o t u j o č e k n j i ž n i c e Č a s o p i s S e k c i j e z a p o t u j o č e k n j i ž n i c e Č a s o p i s S e k c i j e z a p o t u j o č e k n j i ž n i c e L e t n . 3 ( 2 0 0 8 ) š t . 6L e t n . 3 ( 2 0 0 8 ) š t . 6L e t n . 3 ( 2 0 0 8 ) š t . 6

Zaključek:Zaključek:Zaključek: Pomen poznavanja filozofije, Pomen poznavanja filozofije, Pomen poznavanja filozofije, psihologije ter sociologije pri delu z psihologije ter sociologije pri delu z psihologije ter sociologije pri delu z uporabniki knjižniceuporabniki knjižniceuporabniki knjižnice

Besedilo: Ksenja TrsBesedilo: Ksenja TrsBesedilo: Ksenja Trs Mariborska knjižnicaMariborska knjižnicaMariborska knjižnica

1 0

nemudoma posvetite drugemu bralcu, ali recite, da vam je postalo slabo in pojdite ven. Da ne boste dobesedno postali vzrok za ločitev, knjižnica pa družinski osovražen prostor. Kaj storiti v primeru, da se v knjižnici pojavi vaš osebni zdravnik in si zaželi knjige Potovanje duš, Usoda duš, Življenje po življenju. Ohranite mirno kri, poiščite iskane naslove in bodite prijazni. Obenem pa vam svetujem, da se pozanimate, kdaj lahko pridete po svojo zdravstveno kartoteko in si poiščete drugega osebnega zdravnika. Ostanite profesionalno ravnodušni tudi v primeru, če slučajno pride kakšna prijetna damica in si zaželi nekaj prefinjene duhovne hrane, ki poživlja dušo in telo, ker se ona pač spozna na čakre, pa na Feng shui, skratka na mistične zadeve. Seveda se zapodite proti Sai babi, Dalajlami, Jogi, meditacijam, Karmični diagnostiki. Prav veseli, ker ste vse našli, (to vi mislite), ji predložite knjige. Ona jih pogleda, recimo ošvrkne s pogledom, se obrne, gre med police in si sposodi tri knjige, Recept za ljubezen, Navali na moške, Kurba. Zgodi pa se lahko tudi to, da pride v knjižnico župnik bližnje fare, in vi mu seveda začnete ponujati Jezusovo življenje, Sveti gral, Molitve življenja, Človek in njegov Bog, Mar je imel Jezus brata. Vendar vas zavrne, da ima vse to v malem prstu, da pa bi želel nekaj o Investicijskih skladih, o pridobivanju nepremičnin in nekaj o pastoralni medicini. Pastoralna medicina je predmet, katerega namen je priprava duhovniških kandidatov, za reševanje moralnih in etičnih vprašanj, spoznavanje anatomije, fiziologije, higiene, o psiholoških posledicah različnih bolezni, o psihiatričnih boleznih, o vlogi spolnosti v življenju duhovnikov in zakoncev, in podobno. Če ti je to znano, pač začneš iskati temu primerno gradivo, spoštovani gospod pa te lahko preseneti in si sposodi romana Dojke in Pičke. Pa še oporekati ne moremo, saj so ene in druge, se pravi, Dojke in Pičke, pomemben del človeške anatomije in fiziologije. Prideta prav še pri vlogi spolnosti v življenju, zaradi njih se lahko znajdejo določeni osebki na psihiatriji…Skratka, pastoralna medicina! Ne dolgo tega je bralka v neki vasi, prava šaljivka, potarnala, da naj ji dam končno eno pravo knjigo za hujšanje. Odgovorila sem, da ji lahko dam Zločin in kazen ali katerokoli knjigo v knjižnici, pa lahko shujša za nekaj kilogramov, samo trdno jo mora držati z obema rokama in to vsak dan, kar nekaj časa. Knjižničarke vemo, da se najdejo tudi takšni bralci, ki skušajo pozabljati svoje roke na določenih deli našega telesa, tako mimogrede, ko telovadiš s kupom knjig in zraven še komentirajo: " Vaš mož pa vas mora precej "šparat", ko tako dobro izgledate!" Moj odgovor je ponavadi: " Takole izgledamo ločene ženske! Ko bi vi vedeli, kako dobro šele izgledajo vdove!" Navedla sem samo nekaj primerov, ki smo jih že doživeli, ali se lahko zgodijo. Skratka, dobro je, da knjižničarji poznamo vsaj osnove filozofije, psihologije in sociologije, ker nikoli ne vemo, kaj ali kdo nas lahko s čim preseneti. Za konec pa še to. Lahko se zgodi, da vas pride obiskat kak poklicni kolega z druge knjižnice in vas začne malo "provocirati" z raznimi strokovnimi vprašanji, češ da je strokovno bolj podkovan, da imajo pri njih boljšo izposojo, da, da, da!!!

Nasmehnite se in mu ponudite Etični kodeks slovenskih knjižničarjev!

P O T U J O Č E N O V I C EP O T U J O Č E N O V I C E Č a s o p i s S e k c i j e z a p o t u j o č e k n j i ž n i c e Č a s o p i s S e k c i j e z a p o t u j o č e k n j i ž n i c e Č a s o p i s S e k c i j e z a p o t u j o č e k n j i ž n i c e

P O T U J O Č E N O V I C EP O T U J O Č E N O V I C E Č a s o p i s S e k c i j e z a p o t u j o č e k n j i ž n i c e Č a s o p i s S e k c i j e z a p o t u j o č e k n j i ž n i c e Č a s o p i s S e k c i j e z a p o t u j o č e k n j i ž n i c e L e t n . 3 ( 2 0 0 8 ) š t . 6L e t n . 3 ( 2 0 0 8 ) š t . 6L e t n . 3 ( 2 0 0 8 ) š t . 6

1 1

P O T U J O Č E N O V I C EP O T U J O Č E N O V I C E Č a s o p i s S e k c i j e z a p o t u j o č e k n j i ž n i c e Č a s o p i s S e k c i j e z a p o t u j o č e k n j i ž n i c e Č a s o p i s S e k c i j e z a p o t u j o č e k n j i ž n i c e L e t n . 3 ( 2 0 0 8 ) š t . 6L e t n . 3 ( 2 0 0 8 ) š t . 6L e t n . 3 ( 2 0 0 8 ) š t . 6

Potujoče novice - časopis Sekcije za potujoče knjižnice Letnik 3 (2008), številka 6

Izdaja: ZBDS Sekcija za potujoče knjižnice Urednica: Barbara Cesar

Sodelavci: Ksenja Trs, Vera Beguš Tehnično oblikoval: Miha Žitko

Naklada: 100 izvodov Ljubljana, 2008

ZVEZA BIBLIOTEKARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE

Letn. 3 (2008) št. 6Letn. 3 (2008) št. 6Letn. 3 (2008) št. 6