Najzanimivejše toèke poti:

Borovec pri Koèevski Reki je izhodišèe in zakljuèek naše poti, kjer lahko parkiramo avto, se okrepèamo in na informativni tabli pred vasjo dobimo osnovne informacije o poti.

Pot skozi gozdni rezervat Borovec je prièevanje o opušèeni kulturni krajini, ki jo je èlovek 400 let obdeloval in negoval ter v vojni vihri zapustil. Razgled prièa o moèi narave, ki si celi rane in debeli kožo. Najmoènejša in najdebelejša koža krajine na Koèevskem pa je gozd - od grmišè do mogoènih dreves.

Pragozd Krokar je sprehod v davnino - nedotaknjeno naravo. Stik s pradavnino, notranji mir in tišina pod stoletnimi orjaki, nenavadnost mogoènih trhležev - nas vedno znova oèara in prevzame. Narava tu, kjer še nikoli ni pela sekira, že tisoèletja nemoteno uveljavlja svoje zakone. Redka in dragocena pranarava je predvsem dedišèina, ki jo skrbno varujemo.

Ozka stezica je ob robu pragozdnega rezervata vrezana v strmo poboèje Krokarja. Korak za korakom, pot ni za nerodne, nas vodi èez padle orjake, med stoletne bukve, kjer se je èas ustavil...

Pragozd je vedno drugaèna katedrala iz dreves; pomlad ogrne tla v zeleno-beli prt cvetja, poletje je senènata streha krošenj, jesen šumeèa odeja odpadlega listja, zima skrivnostno bela tišina.

Naravni rezervat Krempa je osrednja toèka naše poti. Travnato sedlo nad kanjonom reke Kolpe se spomladi odene v cvetoèe narcise.

Tu je tudi križišèe planinskih poti; Koèevska planinska pot nas vodi po gozdovih in ostenjih visoko nad zeleno dolino Kolpe, preènica Borovec - Bosljiva Loka nas z orlovskih višin spusti po divjih strminah do reke Kolpe. Naša pot pa se obrne proti izhodišèu.

Nekdanje vasi Inlauf in Borovec nam predstavijo stare fotografije iz albuma inž. Knafeljca. Bodo nekoè cvetoèi in turistièni kraji, ki so jih v vojni ihti in rihti koèevski Nemci zapustili in so nato samevali v zaprtem obmoèju, znova zaživeli?

Borovška naravoslovna pot je prava priložnost za krajši izlet.

K r o ž n a p o t i m a izhodišèe v Borovcu.

Oznaèena je s posebno markacijo - narciso in opremljena z nekaj info tablami, ki s sliko in besedo predstavijo zgodovino kraja in življenje narave.

Borovška naravoslovna pot:Zavod za gozdove Slovenije - OE Koèevje

Zamisel, trasa poti: Mirjam Mikuliè, Janez Levstek; Info table: Hartman Tomaž; Zloženka - tekst, oblikovanje: Hartman Tomaž; Foto: Tone Knafeljc, Janez Koneènik, Hartman Tomaž.

Sodelovali: ZGS-OE Koèevje-KE Koèevska Reka, Snežnik d.d., Nedeljski dnevnik.

Tisk zloženke: Tiskarna Koèevski tisk, 10.000 izvodov, Koèevje 2001

Krempa je najjužnejše nahajališèe narcise v Sloveniji. Travnato sedlo je bilo že nekdaj priljubljena izletniška toèka, danes pa je zavarovano kot naravni rezervat. Seveda je nujno vzdrževanje travnika - poznopoletna košnja in obèasna seènja grmovja in robnih dreves. Dišeèo lepoto pa pustimo nemoteno cveteti!

Slikovita Borovška dolina je bila vzorno obdelana, vaška gmajna pa

je segala visoko v poboèje Krokarja, kjer je v Auerspergovem gozdu

po ustnem izroèilu sameval nedotaknjen pragozd.

R V

B

A

O O ŠK A

RL

V

V

P

NO

NOA

O

A

T

S

RA

RK

E -

AR

PMK

O K

pogled s Kamenega zidu na vasici Borovec in Inlaufinž. Tone Knafeljc - 1935

BOROVŠKANARAVOSLOVNA

POT

BOROVŠKA

POTNARAVOSLOVNA

BO

RO

VŠ

KA

NA

RAV

OS

LOV

NA

PO

T

Legenda:

pla

nin

ske p

oti

Boro

vška d

olin

a

varo

valn

i gozd

ovi

v

kanjo

nu K

olp

e

gozd

ovi

Gozd

ni re

zerv

at B

oro

vec

Nara

vni re

zerv

at K

rem

pa

Pra

gozd

Kro

kar

info

rmaci

jske table

gost

išèe

lovs

ki dom

Ravn

e

park

iriš

èe

01

00

50

0m

gozd

ni re

zerv

ati

:

Koèevska p

lanin

ska p

ot

Kre

mpa 9

42

m

Koèevska

pla

nin

ska p

ot

Medvedja

k, D

raga

Osilnic

a (

v g

radnji)

Koèevska

Reka

Bri

ga

Koste

lK

olp

a

Bosljiv

a loka

Kolp

a -

26

5 m

Kre

mpars

ko s

edlo

866

m

Boro

vec

67

0 m

Inla

uf

sm

uèiš

èe

Boro

vec

Ravne

P

P

Vse

pre

pust

imo

nara

vi.

Vse

pre

pust

imo

nara

vi.

Gozd

ni re

zerv

ati

so g

ozd

ovi

, pre

pušè

eni nar

avnem

u r

azvo

ju.

Z

ato tu n

e se

kam

o,

ne

posp

ravl

jam

o o

dm

rlih

dre

ves,

ne

nab

iram

o g

ozd

nih

sad

ežev

in

ne

vznem

irja

mo ž

ival

i.

Pra

gozd

lahko o

biš

èem

o le

po o

znaèeni poti

, ki je

sp

eljana p

o r

obu g

ozd

nega

reze

rvata

; pra

nara

ve t

ako n

e

bom

o m

oti

li.

Naj

zanim

ivej

še k

otièk

e K

oèe

vske

nam

odkr

iva

vse

veè

nara

vosl

ovnih

poti

. P

opel

jejo

nas

sk

ozi

gozd

ove

, m

imo g

ozd

nih

rez

erva

tov,

ruše

vin n

ekdanjih

va

si...

Odkr

ivaj

o p

ose

bnost

i gozd

a, d

reve

sne

orjak

e, k

rašk

e ja

me,

raz

gle

diš

èa,

skriti ž

ival

ski sv

et in k

do v

e ka

j še

vse

... To je

prilo

žnost

za

dolg

e pohode

ali

jutr

anji

spre

hod -

ved

no v

nar

avi.

Pose

bej

so izb

rane

mar

kaci

je s

sim

boli

iz ž

ival

skeg

a in

ras

tlin

skeg

a

svet

a K

oèe

vske

: so

va z

a U

èno p

ot

Rožn

i st

uden

ec, m

edve

dja

šap

a za

Rošk

o

peš

pot,

nar

cisa

za

Boro

vško p

ot.

Opre

mlje

ne

z vo

dnik

i, p

redst

avitve

nim

i

tabla

mi...

pa

post

ajaj

o p

ešpoti t

udi pra

va z

akla

dnic

a zn

anja

. B

oro

všk

a n

ara

vosl

ovna p

ot

je o

znaè

ena

s pose

bno

mark

acijo - n

arc

iso

, sa

j je

mord

a naj

lepša

m

esec

a m

aja,

ko

n

arci

se p

obel

ijo t

ravn

ato s

edlo

Kre

mpe.

Pot pa

nas

pel

je tudi v

p

radav

nin

o, po r

obu p

ragozd

a, m

ed s

tole

tne

bukv

e in

jel

ke.

Pla

nin

ske

pohode

po B

oro

vški

gori

p

a la

hko

nad

alju

jem

o p

o

Koèe

vski

pla

nin

ski poti.

P

ravi

podvi

g je

spust

v

kanjo

n K

olp

e. S

trm

a

s

tezi

ca p

o r

azgle

dnih

gre

ben

ih in v

rhovi

h

nas

pripel

je p

rav

do r

eke.

Kro

žno s

pel

jano p

ot

z iz

hodiš

èem

v B

oro

vcu,

k

jer

par

kira

mo a

vto in s

e po k

onèa

nem

izl

etu lah

ko

okr

epèa

mo,

pre

hodim

o v

obra

tni sm

eri urineg

a

k

azal

ca. 7,5

kilo

met

ra in 2

80 m

etro

v vi

šinsk

e

ra

zlik

e nas

ne

bo p

reve

è utr

udilo

, sa

j se

pot

zl

ožn

o d

viguje

. To je

2-u

rni sp

rehod z

a

naj

hitre

jše,

3 u

re z

a ra

dove

dne,

ki ber

ejo

p

redst

avitve

ne

table

in n

ekaj

veè

za

tist

e,

k

i uži

vajo

v n

arav

i.

gla

vne, asf

altirane c

est

e

gozd

ne, m

akadam

ske c

est

e

Boro

vška n

ara

vosl

ovn

a p

ot