postopek za ugotavljanje ustreznosti digitalnih … · 2018. 8. 24. · univerza v mariboru...

UNIVERZA V MARIBORU Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko

Tomaž Bokan

POSTOPEK ZA UGOTAVLJANJE USTREZNOSTI

DIGITALNIH PRIZEMNIH TELEVIZIJSKIH

SPREJEMNIKOV V REPUBLIKI SLOVENIJI

Magistrska naloga

Maribor, Marec 2009

UNIVERZA V MARIBORU

POSTOPEK ZA



ŠTUDENT:

ŠTUDIJSKI PROGRAM:

MENTOR:

KOMENTOR:

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO,

RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO

2000 Maribor, Smetanova ul. 17

Magistrska naloga




Tomaž BOKAN

magistrski, elektrotehnika

doc. dr. Mitja SOLAR

doc. dr. Iztok KRAMBERGER

Maribor, Marec 2009

FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO,

RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO

2000 Maribor, Smetanova ul. 17

UGOTAVLJANJE USTREZNOSTI



Zahvaljujem se mentorjema doc. dr. Mitji Solarju in

dr. Iztoku Krambergerju za strokovno pomoč,

nasvete in vso ostalo pomoč v času študija in pri

izdelavi magistrske naloge.

Zahvala tudi sodelavcem in vsem ostalim

sodelujočim pri projektu ugotavljanja ustreznosti

digitalnih prizemnih sprejemnikov.

Posebna zahvala moji partnerki in družini za pomoč

in podporo v času študija.

I


DIGITALNIH PRIZEMNIH TELEVIZIJSKIH SPREJEMNIKOV

V REPUBLIKI SLOVENIJI

Ključne besede: Radiodifuzija, Televizija, DVB-T, MPEG2, MPEG4, STB,

sprejemnik, oddajnik, pretvornik, omrežje, antena, COFDM modulacija

UDK: 621.397.27:004.7(043.3)

Povzetek

Uspešen prehod iz analogne na digitalno radiodifuzijo je v veliki meri odvisen od

razpoložljivosti DVB-T sprejemnih naprav skladnih s posameznimi nacionalnimi

zahtevami. Za sprejem signala DVB-T je potrebno uporabiti ustrezen TV sprejemnik ali

posebno zunanjo enoto, ki bo omogočala sprejem digitalnega signala. Sprejemnik mora

biti sposoben dekodirati signal kodiran po postopku, ki ga je izbrala in predpisala

posamezna država. V primeru Republike Slovenije mora sprejemnik dekodirati signal za

televizijo standardne razločljivosti kodiran v MPEG-4, kar postavlja za sprejemnike

nekoliko drugačne zahteve od sosednjih držav. Za zagotavljanje delovanja sprejemnikov

skladno z nacionalnimi zahtevami in omogočanje lažjega prehoda na digitalno

radiodifuzijo je koristno pripraviti nacionalne zahteve za sprejemnike signala DVB-T. Na

podlagi nastalih zahtev za sprejemnike in postopkov za testiranje je možno izvesti tudi

testiranje skladnosti sprejemnikov z zahtevami.

II

PROCEDURE FOR ESTABLISHMENT OF SUITABLE

DIGITAL TERRESTRIAL TELEVISION RECEIVERS IN

REPUBLIC OF SLOVENIA

Key words: Broadcasting, Television, DVB-T, MPEG2, MPEG4, STB, receiver,

transmitter, repeater, network, antenna, COFDM modulation

UDK: 621.397.27:004.7(043.3)

Abstract

Successful transition from analog to digital terrestrial TV broadcasting is crucially

dependent from availability of appropriate DVB-T receivers according to the national

requirements. In order to receive DVB-T signal appropriate TV sets or external receivers

are required. The receiver has to be capable of decoding signal coded in the standard,

specified by the country. In case of Republic of Slovenia the receiver has to be capable

of decoding signal for standard definition television coded in MPEG-4, which is

representing different requirement as chosen by most neibhouring countries. In order

to ensure operation of receivers compliant to national requirements and to allow faster

transition to digital broadcasting it is useful to prepare national requirements for DVB-T

receivers. Based on requirements for receivers and testing procedures it is possible to

perform testing of receivers according to requirements.

III

KAZALO VSEBINE

Povzetek ................................................................................................................... I

Abstract ................................................................................................................... II

Kazalo slik ................................................................................................................ V

Kazalo tabel ............................................................................................................. VI

UPORABLJENI SIMBOLI IN KRATICE ......................................................................... VII

1 Uvod .................................................................................................................. 1

2 Cilji magistrske naloge ......................................................................................... 3

3 Opis splošne in do sedaj znane tematike................................................................ 4

3.1 Principi delovanja digitalne radiodifuzije .......................................................... 4

3.2 Formati slike in sprejemniki DVB-T ................................................................. 8

3.3 Splošno o standardizaciji na področju digitalne radiodifuzije ............................ 12

3.4 Digitalna prizemna radiodifuzija na področju Republike Slovenije .................... 13

3.4.1 Plan prehoda v Sloveniji ........................................................................ 13

3.5 Digitalna prizemna radiodifuzija na področju EU in tretjih držav ...................... 16

3.5.1 Prehod na digitalno radiodifuzijo ............................................................ 16

3.5.2 Stanje na različnih trgih ........................................................................ 19

4 Metodologija, ki je bila uporabljena pri realizaciji naloge ....................................... 21

4.1 Priprava specifikacij ..................................................................................... 22

4.1.1 Zahteve strojne opreme ........................................................................ 24

4.1.2 Iskanje in nastavljanje programov ......................................................... 27

4.1.3 Vmesniki .............................................................................................. 28

4.1.4 Procesor .............................................................................................. 29

4.1.5 MPEG-2 Demultipleksor ......................................................................... 29

4.1.6 MPEG-2 / MPEG-4 Dekodirnik ................................................................ 30

4.1.7 Predvajanje radijskih programov ............................................................ 31

4.1.8 Nadgradljivost sistema .......................................................................... 32

4.1.9 Povezovalna programska oprema (Middleware) ....................................... 33

4.1.10 Daljinski upravljalnik ............................................................................. 34

4.2 Izvedba testiranj ......................................................................................... 35

4.3 Različne konfiguracije opreme za izvedbo testov ............................................ 36

4.4 Izvedba javnega poziva ............................................................................... 41

4.4.1 Pri testiranjih uporabljena merila kakovosti ............................................. 42

IV

4.4.2 Pri testiranju uporabljena merilna oprema in pribor ................................. 43

4.5 Priprava poročil testiranja ............................................................................ 44

Točka 3.1: Vmesniki – SCART ............................................................................. 44

4.6 Izraziti problemi .......................................................................................... 45

5 Meritve in rezultati ............................................................................................. 46

5.1 Specifikacije sprejemnikov za delovanje na trgu Republike Slovenije ................ 46

5.2 Postopki za ugotavljanje skladnosti delovanja digitalnih prizemnih sprejemnikov .

................................................................................................................. 47

5.3 Javni poziv za izvedbo testiranj .................................................................... 49

5.4 Rezultati in poročila izvedenih testiranj ......................................................... 50

5.4.1 INVERTO IDL5540T .............................................................................. 55

5.4.2 TECHNISAT Digit MF4-TX ...................................................................... 57

5.4.3 HUMAX HDCI-2000T ............................................................................. 57

5.4.4 TOPFIELD TF7700HTCI ......................................................................... 59

5.4.5 NEOTIONBOX DVR 601T ....................................................................... 60

5.4.6 ARION AT-8500HDCI ............................................................................ 61

5.4.7 SAGEM ITD91 HD ................................................................................. 64

5.4.8 GORENJE DVB 1000CI .......................................................................... 66

6 Ugotovitve in sklepi ........................................................................................... 68

Seznam uporabljene literature ................................................................................... 69

Priloge .................................................................................................................... 71

Priloga 1:

SPECIFIKACIJA ZAHTEV ZA UPORABO SPREJEMNIKOV NA SLOVENSKI DVB-T PLATFORMI

Profil: Osnovni

Priloga 2:

JAVNI POZIV ZA TESTIRANJE DIGITALNIH PRIZEMNIH SPREJEMNIKOV

Priloga 3:

POSTOPKI ZA UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI DELOVANJA DIGITALNIH PRIZEMNIH

SPREJEMNIKOV v1.2.doc

V

Kazalo slik

Slika 3-1: Status DVB-T tehnologije, September 2006 ........................................................... 4

Slika 2: Podatkovne hitrosti v DVB-T .................................................................................... 6

Slika 3: Urbani (levo) in ruralni primer gradnje SFN mreže ..................................................... 7

Slika 4: Prikaz različnih razločljivosti slike ............................................................................. 9

Slika 5: Blokovna shema sprejemnika SDTV in HDTV ........................................................... 11

Slika 6: Prikaz organizacije DVB projekta ............................................................................ 12

Slika 7: Pokritost Slovenije z DVB-T signalom ..................................................................... 20

Slika 8: Specifikacije sprejemnikov v drugih državah ........................................................... 23

Slika 9: Primer konfiguracije 1 ........................................................................................... 36

Slika 10: Primer konfiguracije 2 ......................................................................................... 36








Slika 18: Primer konfiguracije 10 ....................................................................................... 40

Slika 19: Primer konfiguracije 11 ....................................................................................... 41

Slika 20: Primer poročila testiranja ..................................................................................... 44

VI

Kazalo tabel

Tabela 1: Podatkovne hitrosti DVB-T sistema (v Mb/s) .......................................................... 6

Tabela 3-2: Predviden prehod na digitalno radiodifuzijo ....................................................... 18

Tabela 3: Najuspešnejši trgi za DVB-T .............................................................................. 19

Tabela 4: Podatki o prijaviteljih in modelih sprejemnikov ..................................................... 51

Tabela 5: Preglednica rezultatov testiranja. ........................................................................ 52

Tabela 6: Komentar rezultatov testiranja ............................................................................ 53

VII

UPORABLJENI SIMBOLI IN KRATICE

AAC Advanced Audio Coding Napredno avdio kodiranje

AC3 Digital audio compression standard,

known as Dolby Digital

Standard digitalnega kodiranja, poznan

kot Dolby Digital

ASI Asynchronous Serial Interface Asinhroni zaporedni vmesnik

AVC Advanced Video Coding Napredno kodiranje videa

BER Bit Error Rate Pogostost bitnih napak

CA Conditional Access Pogojni dostop

CAT Conditional Access Table Tabela pogojnega dostopa

CBR Constant Bit Rate Konstantna bitna hitrost

CI Common Interface Splošni vmesnik

COFDM Coded Orthogonal Frequency Division

Multiplexing

Kodirani ortogonalni frekvenčni

multipleks

CVBS Composite Video Baseband Signal Sestavljen video signal v osnovnem

pasu

DVB Digital Video Broadcasting Digitalna video radiodifuzija

DVB-H Digital Video Broadcasting Handheld Digitalna mobilna video radiodifuzija

DVB-T Digital Video Broadcasting - Terrestrial Digitalna zemeljska radiodifuzija

E-AC3 Enhanced AC3, known as Dolby Digital

Plus

Izpopolnjen standard digitalnega

kodiranja, poznan kot Dolby Digital

Plus

EIT Event Information Table Tabela dogodkovnih informacij

EN European Norm Europski standard

EPG Electronic Programming Guide Elektronski vodič po programih

ETSI European Telecommunication

Standards Institute

Evropski inštitut za telekomunikacijske

standarde

FEC Forward Error Correction Odpravljanje napak brez ponavljanja

sporočil

GPS Global Positioning System Globalni pozicionirni sistem

HD High Definition Visoka razločljivost

HDMI High-Definition Multimedia Interface Večpredstavnostni vmesnik z visoko

ločljivostjo

VIII

HDTV High Definition Television Televizija z visoko razločljivostjo

HE-AAC High Efficiency AAC Visoko učinkovito napredno avdio

kodiranje

iDTV Integrated Digital TV set Televizor z vgrajenim digitalnim

sprejemnikom

IF Intermediate Freqency Medfrekvenca

IP Internet Protocol Internetni protokol

ISMMK Indirect subjective quality

measurement procedure

Indirektna subjektivna merilna metoda

kakovosti

ISO International Organisation for

Standardisation

Mednarodna organizacija za

standardizacijo

ITU International Telecommunication Union Mednarodno združenje za

telekomunikacijo

ITU-T International Telecommunication

Union-Telecommunication

Mednarodno združenje za

telekomunikacijo – oddelek za

standardizacijo

MFN Multi Frequency Network Večfrekvenčno omrežje

MHP Multimedia Home Platform Sistem za izvajanje programov na

strani sprejemnikov

MIP Megaframe Initialization Packet Paket inicializacije mega okvirja

MPEG Moving Pictures Expert Group Ekspertna skupina za gibljive slike

NIT Network Information Table Tabela omrežnih informacij

PAL Phase Alternating Line Fazno spreminjajoča vrstica

PAT Program Association Table Programska povezovalna tabela

PCM Pulse Coded Modulation Pulzno kodna modulacija

PMT Program Map Table Tabela programskih informacij

PSI Program Specific Information Specifična programska informacija

QAM Quadrature Amplitude Modulation Kvadraturno amplitudna modulacija

QEF Quasi Error Free Skoraj brez napak

QPSK Quaternary Phase Shift Keying Kvadraturna modulacija s faznim

pomikom

RF Radio Frequency Radijska frekvenca

RGB Red Green Blue Rdeča zelena modra

IX

RRC Regional Radiocommunications

Conference

Regionalna radiokomunikacijska

konferenca

SDT Service Description Table Tabela opisa programov oz. servisov

SDTV Standard Definition Television Televizija standardne razločljivosti

SFN Single Frequency Network Enofrekvenčno omrežje

SI Service Information Informacije o storitvah

STB Set-top Box Samostojni sprejemnik

TDT Time and Date Table Tabela časa in datuma

TOT Time Offset Table Tabela časovnega odmika

TS Transport Stream Transportni tok

UHF Ultra-High Frequency Ultra visoka frekvenca

VBI Vertical Blanking Information Vertikalni zatemnilni interval

VBR Variable Bit Rate Spremenljiva bitna hitrost

VHF Very-High Frequency Zelo visoka frekvenca

1

1 Uvod

Prehod na popolno digitalizacijo televizijskih vsebin po evropskih deželah postaja le-še

vprašanje časa, kljub temu pa težko napovemo čas, ko bodo analogni oddajniki povsem

ugasnili. Prenos digitalnih televizijskih vsebin se je pričel na področju satelitskih tehnik in

se nekoliko kasneje razširil tudi na kabelska omrežja. Trenutno precej aktualna politika

Evrope pa zajema tudi digitalizacijo prizemeljskih televizijskih programov, kjer se je

uveljavil standard DVB-T (Digital Video Broadcasting – Terrestrial oziroma Digitalna

zemeljska radiodifuzija). Na tem področju je prehod iz analognega v digitalni svet mnogo

bolj dolgotrajen in težaven, saj zajema precej višje finančne vložke, vendar kot kažejo

zadnje smernice digitalizacije, je ta povsem neizogiben. Digitalizacija prizemeljskih

televizijskih vsebin prinaša tako socialne, kulturne, politične in ekonomske prednosti,

medtem ko lahko med najpomembnejše štejemo učinkovitejšo izrabo omrežne kapacitete

oziroma frekvenčnega spektra in izboljšave storitev oddajanja televizijskega signala z

novimi programi in izboljšanimi programskimi shemami ter morda v prihodnje tudi z

interaktivnostjo ali televizijo visoke razločljivosti.

Uspešen prehod iz analognega na digitalno prizemno oddajanje je odvisen predvsem od

zagotavljanja vsesplošnega sprejemanja uporabnikov, ki velikokrat čutijo odpor do

sprememb in ne poznajo prednosti, ki jih digitalna televizija prinaša. Ključnega pomena je,

da so končni uporabniki v fazi prehoda korak po korak in načrtno vodeni in informirani z

namenom čim večjega sprejemanja nove tehnologije.

Dodatno je potrebno več specifičnih informacij za uporabnike zagotoviti pri prodajalcih

opreme. Izbira ustreznega zunanjega sprejemnika ali TV sprejemnika brez ustrezne

podpore je lahko za uporabnika neugodna izkušnja. Tako je med izvajanjem prehoda

nujno potrebno zagotoviti kompatibilno opremo, ki končnim uporabnikom zagotavlja

zadovoljivo izbiro in omogoča izkoriščanje ponujenih storitev in vsebin.

Prehoda iz analogne na digitalno radiodifuzijo se države lotevajo na različne načine.

Nekatere države izvajajo obsežne medijske kampanje z namenom osveščanja prebivalcev

in promoviranja nove tehnologije. Druge države se lotevajo predvsem tehničnega dela

zagotavljanja skladnosti sprejemnikov za digitalno televizijo in izvajanja njihovega

certificiranja ali označevanja.

2

Precej pogosto srečujemo tudi subvencioniranje sprejemnikov za gospodinjstva, bodi si v

celoti ali v določenem znesku. Namen tovrstnih aktivnosti je predvsem hitrejše razširjanje

nove tehnologije in s tem možnost hitrejšega izklopa oddajanja v analogni tehniki, ki je po

eni strani finančno breme upravljalcem omrežja podrugi strani pa zaseda frekvence,

katere bi lahko bile uporabljene v učinkovitejši tehniki DVB-T.

Večina držav pa na tehničnem področju izbere pristop, v katerem najprej definira zahteve

za sprejemnike, ki naj bi se uporabljali za sprejem signala na njihovem trgu in podoben

pristop je bil izbran tudi v Republiki Sloveniji.

Namen izdelave specifikacij za sprejemnike in testiranje skladnosti sprejemnikov je

predvsem obveščanje trgovcev, širše javnosti in uporabnikov, ki se bodo v prihodnosti

odločali o nakupu primernega sprejemnika za sprejem signala DVB-T. Dodatno

specifikacije spodbujajo povečanje ponudbe sprejemnikov na trgu, saj se lahko uvozniki in

proizvajalci pripravijo na zahteve trga in prilagodijo funkcionalnost svojih naprav, če je to

potrebno.

3

2 Cilji magistrske naloge

Magistrsko delo predstavlja pregled tehnologije, ki se uporablja za digitalno radiodifuzijo

oziroma DVB-T, od samih osnov omrežja do naprav, ki se uporabljajo za sprejem

digitalnega signala.

Glede na dejstvo, da so različne države s procesom prehoda na digitalno radiodifuzijo na

različnih nivojih je predstavljeno tudi stanje v drugih državah ter predvideni termini

izklopa oddajanja v analogni tehniki.

Glavna produkta magistrske naloge sta dokumenta Specifikacija zahtev za uporabo na

slovenski DVB-T platformi in Postopki za ugotavljanje skladnosti delovanja digitalnih

prizemnih sprejemnikov na slovenski DVB-T platformi. Oba produkta sta zasnovana za

pokrivanje zahtev televizije standardne razločljivosti (SDTV), se pa pričakuje v prihodnosti

revizija obeh dokumentov z namenom pokriti tudi televizijo visoke razločljivosti HDTV.

Na osnovi specifikacij sprejemnikov in postopkov za ugotavljanje skladnosti pa je bilo

izvedeno tudi testiranje skladnosti, rezultati katerega so podani v zadnjem poglavju

magistrske naloge.

4

3 Opis splošne in do sedaj znane tematike

V tem poglavju je predstavljeno delovanje digitalne prizemne televizije in stanje na

področju standardizacije v Sloveniji in EU.

Na spodnji sliki je prikazan status implementacije tehnologije DVB-T. Države, ki so se

odločile za implementacijo, so prikazane z odtenki modre barve, vse druge pa so

obarvane z drugačnimi barvami. Za tehnologijo DVB-H, ki bazira na DVB-T se pričakuje,

da se bo uveljavila predvsem v tistih državah, ki so sprejele DVB-T.

Slika 3-1: Status DVB-T tehnologije, September 2006

3.1 Principi delovanja digitalne radiodifuzije

DVB-T sistem je v skrajšani definiciji zemeljsko oddajanje MPEG-2/MPEG-4 kodiranega TV

signala (MPEG Transport Stream). Potrebno je zagotoviti primerno prilagoditev digitalnega

toka podatkov različnim karakteristikam RF kanalov. Te zahteve so vzrok za fleksibilni

prenosni sistem, ki sloni na modulaciji z velikim številom nosilcev (Multicarrier modulation)

– Coded Orthogonal Frequency Division Multiplex (COFDM), kombinirani z močnim

orodjem za korekcijo napak.

5

Za doseganje večje učinkovitosti se zelo pogosto uporablja princip Single Frequency

Network (SFN) planiranja omrežja kar pomeni, da se za pokrivanje večjega področja ali

celo celotne države uporabi manjše število kanalov UHF oziroma VHF frekvenčnega

spektra. To možnost omogoča uporaba zaščitnega intervala (guard interval), ki zagotavlja

sprejem časovno in frekvenčno sinhroniziranega signala iz različnih oddajnikov. Druga

možnost izgradnje omrežja je Multi Frequency Network (MFN) pristop, ki pa je v osnovi

enak kot pri analognih omrežjih.

Fleksibilnost COFDM modulacije se kaže predvsem pri planiranju pokritosti, kjer lahko v

odvisnosti od različnih parametrov modulacije dosežemo različno podatkovno hitrost,

redundanco, zanesljivost in velikost DVB-T mreže. Uporabljata se lahko COFDM

modulacija z dvema načinoma števila nosilcev v enem frekvenčnem kanalu (2k ali 8k),

tremi modulacijskimi shemami (QPSK, 16QAM in 64QAM) in različnimi zaščitnimi intervali

(1/4, 1/8, 1/16, 1/32). Obstajajo tri različne možnosti izbire pasovne širine za kanal in

sicer 8MHz, 7MHz in 6MHz. Za korekcijo napak je uporabljena metoda notranjega

prepletanja (inner interleaving), ki je specifična za DVB-T.

DVB-T predstavlja tudi možnost uporabe hierarhičnega oddajanja kar pomeni delitev

vhodnega ASI transportnega toka podatkov na del z nizko prioriteto in del z visoko

prioriteto ter z različno stopnjo korekcije napak (code rate). Ta princip omogoča simultani

prenos različnih programov z različnimi stopnjami korekcije napak in pokritostjo prostora.

Parametri DVB-T oddajnega sistema so torej:

• kodirno razmerje notranje zaščite pred napakami (1/2; 2/3; 3/4; 5/6; 7/8)

• modulacija nosilcev: (QPSK – 2b na nosilec; 16QAM – 4b; 64QAM – 6b)

• dolžina zaščitnega intervala: (1/4; 1/8; 1/16; 1/32)

• parameter modulacije α: (1 – enonivojska modulacija; 2, 4 – hierarhična

modulacija)

• FFT dolžina; število nosilcev: (2k – 1705 nosilcev; 8k – 6817 nosilcev)

6

Naslednja tabela in slika prikazujeta podatkovne hitrosti DVB-T sistema v odvisnosti od

izbire parametrov modulacije.

Tabela 1: Podatkovne hitrosti DVB-T sistema (v Mb/s)

Modulacija Bitov na

nosilec

Notranje kodirno razmerje

Zaščitni interval 1/4 1/8 1/16 1/32

QPSK

2 1/2 4,98 5,53 5,85 6,03 2 2/3 6,64 7,37 7,81 8,04 2 3/4 7,46 8,29 8,78 9,05 2 5/6 8,29 9,22 9,76 10,05 2 7/8 8,71 9,68 10,25 10,56

16-QAM

4 1/2 9,95 11,06 11,71 12,06 4 2/3 13,27 14,75 15,61 16,09 4 3/4 14,93 16,59 17,56 18,10 4 5/6 16,59 18,43 19,52 20,11 4 7/8 17,42 19,35 20,49 21,11

64-QAM

6 1/2 14,93 16,59 17,56 18,10 6 2/3 19,91 22,12 23,42 24,13 6 3/4 22,39 24,88 26,35 27,14 6 5/6 24,88 27,65 29,27 30,16 6 7/8 26,13 29,03 30,74 31,67

Slika 2: Podatkovne hitrosti v DVB-T

0,00

5,00

10,00

15,00

20,00

25,00

30,00

35,00

pre

no

s (M

bp

s)

1/2 2/3 3/4 5/6 7/8 1/2 2/3 3/4 5/6 7/8 1/2 2/3 3/4 5/6 7/8

bitov na nosilec

DVB-T prenos podatkov

1/4 1/8 1/16 1/32

64-QAM 16-QAM QPSK

7

Eden od primerov SFN celice je uporaba večjega števila srednje in velikih oddajnikov, ki

morajo biti sinhronizirani na frekvenčno in časovno normalo GPS sistema. Ta primer je

uporaben za urbana oziroma gosto naseljena področja. Na takšnih področjih v praksi

prihaja do primerov, ko dobimo področja s slabšo pokritostjo zaradi senc, ki jih povzročajo

večje naravne in ostale ovire. Pokritost takšnih področij se zagotavlja z uporabo

pretvornikov.

Drugi primer SFN celice je t.i. ruralni princip, ki predvideva uporabo enega oddajnika

velike moči v centru celice in dodatnih pretvornikov na robovih celice, še predvsem tam,

kjer želimo povečati obseg pokritosti. Maksimalna pokritost, ki jo lahko dosežemo s

predstavljeno rešitvijo je 60 km, kar je pogojeno z izbiro zaščitnega intervala. Celico za

oba primera prikazuje spodnja slika.

Slika 3: Urbani (levo) in ruralni primer gradnje SFN mreže

8

3.2 Formati slike in sprejemniki DVB-T

Znotraj digitalne televizije lahko govorimo o televiziji standardne razločljivosti (SDTV –

standard definition TV) in o televiziji visoke razločljivosti (HDTV – high definition TV).

SDTV je v bistvu dediščina analognih standardov, ki ohranja ločljivost in razmerje stranic

slike 4:3, HDTV pa spremeni razmerje slike na 16:9 oziroma razmerje, ki ga poznamo iz

kina.

Oddajanje v visoki razločljivosti se zdi najbolj zanimivo, vendar je treba omeniti določene

tehnične omejitve, s katerimi se trenutno srečujemo. V času prehoda so frekvence

zasedene še z analognimi programi [24]. Navedeno pomeni, da je za digitalne programe

na voljo zelo malo frekvenčnega spektra. Pri oddajanju v SDTV lahko znotraj enega

kanala oddajamo ob izbranem standardu MPEG-4, katerega uporabljamo tudi v Sloveniji,

med 6 in 8 programov. V primeru uporabe HDTV pa je trenutno že težava znotraj enega

kanala oddajati 3 programe. Dodatno je na strani uporabnikov potrebna ustrezna oprema

za sprejem HDTV, med katero spadata ustrezen zaslon in vgrajen ali zunanji digitalni

sprejemnik. Cena naprav za sprejem signal televizije visoke razločljivosti je v osnovi

nekoliko višja, predvsem pri samih sprejemnikih, na področju samih zaslonov (LCD,

PLASMA) pa v letu 2008 opažamo drastično zniževanje cen in s tem visoko penetracijo

tovrstnih zaslonov.

Standardi HDTV-ja so dobili ime po številu vrstic oddajanja in zaradi dveh možnih načinov

izrisa (prepleten – interlaced in progresiven - progressive). Pri prepletenem formatu se

zaslon zapolni v dveh stopnjah, najprej lihe in nato sode vrstice. Pri progresivnem signalu

se vsebino zaslona izriše naenkrat, zato so na zaslonu takoj vidne vse podrobnosti. Slednji

način uporablja za prikazovanje tudi večina trenutno dostopnih ploskih zaslonov.

9

Glede na navedeno so tako največ v uporabi trije standardi: 720p, 1080i, 1080p.

Primerjavo z razločljivostjo za standardno televizijo (do 576 vrstic) vidimo na spodnji sliki.

Slika 4: Prikaz različnih razločljivosti slike

Na trgu pa pod pojmom HDTV obstaja več vrst naprav, katere imajo tudi različne tehnične

zmožnosti. Označevanje naprav z logotipi HD je izvedeno pod okriljem organizacije

EICTA1, znotraj katere so trenutno uporabljene naslednje označbe:

HD Ready

Uporablja se za označevanje TV sprejemnikov, monitorjev in projektorjev, kateri so

zmožni procesiranja in prikazovanja vsebin visoke razločljivosti 720p in 1080i, ne zmorejo

pa prikazati polne visoke ločljivosti iz virov 1080p. Naprave praviloma nimajo vgrajenega

sprejemnika signal HDTV pač pa potrebujejo za uživanje v vsebinah HDTV dodatni zunanji

izvor tega signala.

1 European Information & Communications Technology Industry Association

10

HD TV

Uporablja se za označevanje TV sprejemnikov z vgrajenim digitalnim sprejemnikom ter

zunanjih enot (set-top boksi), ki lahko sprejemajo in dekodirajo vsebine visoke

razločljivosti 720p in 1080i iz virov signala DVB-S, DVB-C ali DVB-T.

HD ready 1080p

Uporablja se za označevanje TV sprejemnikov, monitorjev in projektorjev, kateri so poleg

procesiranja in prikazovanja vsebin visoke razločljivosti 720p in 1080i zmožni tudi

procesiranja in prikazovanja signalov 1080p. Naprave označene s tem logotipom imajo

razločljivost ekrana 1920 x 1080. Naprave praviloma nimajo vgrajenega sprejemnika

signal HDTV pač pa potrebujejo za uživanje v vsebinah HDTV dodatni zunanji izvor tega

signala.

HD TV 1080p

Uporablja se za označevanje naprav “HD ready 1080p”, ki lahko sprejemajo in dekodirajo

vsebine visoke razločljivosti 720p, 1080i in 1080p iz virov signala DVB-S, DVB-C ali DVB-T.

Naprave označene s tem logotipom imajo razločljivost ekrana 1920 x 1080.

Glede na trenutno stanje razvoja tehnike in ponudbe na trgu ocenjujemo, da bo za

uporabnike v Republiki Sloveniji najbolj zanimiva varianta zunanjih sprejmnikov oz. set-

top boksev in pa seveda vgrajeni sprejemniki v TV aparate, kateri se že začenjajo

pojavljati na trgu. Dodatno ni zanemarljiv tudi delež naprav, ki omogočajo sprejem

digitalne televizije s pomočjo osebnega računalnika, vendar ta možnost zaenkrat še ne

nadomešča primarnih velikih TV sprejemnikov in predstavlja dodatno možnost sprejema.

11

Struktura sprejemnika DVB-T

Spodnja slika ponazarja sprejemnik z osnovnimi sestavnimi bloki. Ponazoritev je

namenjena zgolj razumevanju delovanja, zato lahko določeni segmenti manjkajo ali so v

realnosti izvedeni nekoliko drugače.

Slika 5: Blokovna shema sprejemnika SDTV in HDTV

Na levi strani slike vidimo vhodni del v sprejemnik, ki je sestavljen iz samega kanalnika

(Tuner) in demodulatorja ter demultiplekserja. Na izhodu sprednjega dela (Front-End)

dobimo signal v obliki primerni za dekodiranje slike in zvoka. Na zadnjem delu

sprejemnika (Back-End) se izvaja procesiranje slike vključno s konvertiranjem v ustrezen

format za prikaz, dodatno pa se izvaja tudi dekodiranje zvoka. Na izhodu tega dela

sprejemnika se nato preko ustreznih vmesnikov posredujeta zvok in slika na TV

sprejemnik. V primeru vgrajenega sprejemnika so povezave izvedene interno, povezava

zunanjega zaslona v primeru HDTV pa mora biti izvedena s pomočjo HDMI povezave, saj

prenos slike preko SCART ali drugega analognega vmesnika ni možen.

12

3.3 Splošno o standardizaciji na področju digitalne radiodifuzije

DVB projekt razvija specifikacije za digitalne televizijske sisteme, ki se pozneje prenesejo v

mednarodne standarde preko organizacij ETSI ali CENELEC. Znotraj projekta je

organiziranih več skupin ali modulov, ki jih sestavljajo člani organizacije DVB. Kakor hitro

se določene specifikacije pretvorijo v standard, se začne njihova promocija z namenom

mednarodne uveljavitve in uporabe.

Vsak DVB standard se začne razvijati v komercialnem modulu. Na podlagi zahtev trga in

uporabniških pričakovanj se zastavi skupina uporabniških zahtev, ki definirajo uporabniške

zahteve, funkcionalnost, časovne okvire in cenovne razrede. Kakor hitro se doseže

soglasje znotraj komercialnega modula se standard posreduje v nadaljni razvoj v tehnični

modul.

Znotraj tehničnega modula in njegovih delovnih skupin se specifikacije proučujejo in

usklajujejo z obstoječimi ter novimi tehnologijami. Definira se tehnične sklope in zahteve,

ki jih je potrebno uporabiti ali razviti. Po uskladitvi znotraj tehničnega modula in podpori s

strani komercialnega modula se specifikacije posredujejo upravljalni skupini (Steering

Board), ki poda končno odobritev in ponudi specifikacijo v standardizacijo ustreznim

standardizacijskim telesom (EBU/ETSI/CENELEC ali ITU-R, ITU-T).

Slika 6: Prikaz organizacije DVB projekta

Z namenom promocije in implementacije digitalne prizemne televizije na podlagi

standardov organizacije DVB je bila ustanovljena organizacija DigiTAG. Dodatno

13

organizacija spodbuja in poskuša zagotavljati čim enostavnejši prehod iz analogne v

digitalno radiodifuzijo. Znotraj organizacije DigiTAG obstaja možnost izmenjave znanj in

izkušenj za vsa področja povezana z digitalno radiodifuzijo, tako na tehničnem področju

kakor tudi na komercialnem področju.

3.4 Digitalna prizemna radiodifuzija na področju Republike Slovenije

Strategija prehoda v RS [7] je pripravljena na podlagi analize najboljših tujih praks, ob

upoštevanju potrošniških informacijskih strategij, finančnih vidikov, vidikov zmogljivosti

omrežji z obveznostmi prenosa in stanja radiodifuzije v RS kot celoti.

Vlada RS je dne 16.02.2006 na redni seji na predlog Ministrstva za gospodarstvo sprejela

Strategijo Republike Slovenije za prehod z analogne na digitalno radiodifuzijo.

Strategija upošteva koristi prehoda na digitalno televizijo in raziskave različnih političnih

usmeritev in razprav o usmeritvah politike EU o vrednosti in bodočih uporabah spektra, ki

bo na voljo z ukinitvijo analognega prizemnega televizijskega prenosa.

Strategija prav tako upošteva rezultate študij, ki so bile izvedene za službe EU Komisije na

področjih trženja spektra in liberalizacije upravljanja prostega frekvenčnega spektra.

3.4.1 Plan prehoda v Sloveniji

Predvideni plan prehoda je v skladu z EU priporočili in je usklajen na nivoju celotne EU ter

je podrobneje predstavljen v strategiji RS za prehod iz analogne v digitalno

radiodifuzijo2[7]. Prav tako je upoštevan skrajni rok za zaključitev analogne prizemne

radiodifuzije v vseh državah članicah.

RS se zavezuje, da bo pri prehodu na digitalno tehniko oddajanja zahtevala od

operaterjev (upravljalcev omrežij) 95% pokritost prebivalstva s prizemeljskim digitalnim

oddajanjem javnih radijskih in televizijskih programov.

2 Strategija Republike Slovenije za prehod iz analogne v digitalno radiodifuzijo, Ministrstvo za

gospodarstvo RS, Februar 2006

14

Predvidena časovna dinamika prehoda na digitalno radiodifuzijo je naslednja:

• od leta 2005 do leta 2006 (priprava potrebne zakonodaje, predpisov in izvedba javnih

razpisov za izvajanje digitalne radiodifuzije, začetek informiranja javnosti, začetek

oddajanja v digitalni tehniki)

• od 2007 do 2012 (prehodno obdobje po pripravljeni strategiji)

• začetek leta 2012 konec oddajanja v analogni tehniki

V skladu s predvideno dinamiko prehoda na digitalno tehniko oddajanja se RS zavezuje,

da bo pravočasno glede na terminski plan in strategijo prehoda na digitalno radiodifuzijo

obvestila državljane in druge prebivalce, da bodo lahko na podlagi informacij že v dovolj

zgodnji fazi prehoda sprejemali svoje potrošniške odločitve.

Za hiter in učinkovit prehod iz analogne v digitalno tehniko oddajanja je bistvenega

pomena, da so potrošniki dobro in dovolj zgodaj obveščeni o prednostih digitalne

radiodifuzije in novih storitvah, ki jih bo prehod omogočil.

Ob učinkovitem in usklajenem delovanju vseh vpletenih akterjev je lahko končni datum

prehoda in izklopa vseh analognih prizemeljskih televizijskih oddajnikov tudi prej, kar bi

bistveno zmanjšalo stroške ter prej prineslo prednosti in dodane vrednosti, ki jih prinaša

digitalna prizemeljska radiodifuzija.

Obdobje 2005 – 2006

Ključni moment za začetek prehoda je RRC-06 radijska konferenca maja 2006 v Ženevi,

kjer so se dogovorili o frekvenčnem spektru za digitalno radiodifuzijo. Kakršnekoli

aktivnosti, ki so se dogajale prej, morajo biti po tem datumu usklajene z dogovorjenim,

zato se ni izvajalo konkretnih razpisov in podeljevanj odločb pred tem datumom. Pripravili

so se vsi potrebni ukrepi in postopki, da lahko takoj po tem obdobju steče usklajena in

učinkovita akcija prehoda iz analogne na digitalno radiodifuzijo.

Obdobje 2006 – 2010

To je ključno obdobje, kjer se bo odvijala vsa dinamika procesa in kjer je pričakovati

določene težave, ki jih lahko povzročijo nepredvidene situacije.

15

Kljub dobro zastavljenemu planu in urniku prehodnih obdobij lahko pride do določenih

zamud. Te so lahko, težave pri postavitvi mreže oddajnikov, zapleti pri dobavi opreme

(predvideva se težave na globalnem trgu), premajhen odziv potrošnikov za preskrbo s

sprejemno opremo, itd.

Pričakovati je, da se bodo začetne težave s časom in razvojem dogodkov same

zmanjševale in/ali odpravljale. Veliko bo k temu prispeval tudi razvoj tehnologij in že

zaključen prehod v drugih državah EU.

Obdobje 2010 – 2012

V tem obdobju se bo po izklopu analognih oddajnikov sprostil frekvenčni spekter in se bo

lahko pristopilo k vzpostavljanju tretje, četrte in vseh nadaljnjih digitalnih mrež, glede na

povpraševanje in potrebe.

V tem obdobju se bo lahko zagotovilo več možnosti za vse potrebe lokalnih in regionalnih

programov, programov posebnega pomena, ter programov namenjenih različnim

posebnim zvrstem (posebni informativni, glasbeni, športni, mladinski, prodajni, religiozni,

plačljivi, …).

V tem obdobju bo potrebno dokončno koordinirati nacionalno spektralno sliko in v okviru

EU politike frekvenčnega spektra ter iz teh novih koordinacij določiti spektralne dividende.

Potrebna bo skupna harmonizacija in dogovor glede uporabe, saj v nasprotnem primeru

ne bo mogoč razvoj novih vseevropskih servisov ter trženja s temi spektralnimi

dividendami.

16

3.5 Digitalna prizemna radiodifuzija na področju EU in tretjih držav

Komisija EU je septembra 2003 objavila »Sporočilo o prehodu iz analogne na digitalno

radiofuzijo«, ki je določilo koristi prehoda na digitalno televizijo, raziskalo različne politične

usmeritve in sprožilo razpravo o usmeritvah politike EU o vrednosti in bodočih uporabah

spektra, ki bo na voljo z ukinitvijo analognega prizemnega televizijskega prenosa.

3.5.1 Prehod na digitalno radiodifuzijo

Skupina za politiko radijskega spektra (RSPG) je novembra 2003 objavila mnenje o tem,

kako bo prehod na digitalno prizemno radiofuzijo vplival na spekter.

Sporočilo razvija stališče, ob upoštevanju analize načrtov držav članic za prehod, ki so bili

objavljeni v okviru akcijskega načrta „eEvropa 2005“, in mnenja RSPG. Sporočilo prikazuje

tudi rezultate študij, ki so bile izvedene za službe Komisije EU na področjih trženja spektra

in liberalizacije in o upravljanju spektra na področju radiodifuzije.

Sporočilo je spremljal Delovni dokument osebja Komisije SEC(2005)661 z več

podrobnostmi o načrtih prehoda v državah članicah in posledicah načrtovanja spektra,

financiranja in digitalnega radia.

Mnogi dobavitelji radiodifuznih storitev prenosa v določenih državah so že prešli na

digitalni prenos, ali pa načrtujejo uvedbo takšnega ukrepa v bližnji prihodnosti. Na strani

povpraševanja, kjer imajo uporabniki izbiro, se vedno pogosteje odločajo za digitalni

sprejem in opuščajo analogni sprejem.

Zaradi teh gibanj na področju ponudbe in povpraševanja je Združeno kraljestvo na

digitalni radiodifuziji že doseglo 57 % tržni delež in lahko se pričakuje, da bo Evropa do

začetka leta 2010 pretežno uporabljala digitalni radiodifuzni prenos in da bo imel analogni

prenos do takrat le manjšo in stalno pojemajočo vlogo.

17

Opravljena javna posvetovanja RSPG so nakazala, da so glavne ovire hitrega

prenosa:

• na političnem prizorišču v obliki odsotnosti političnih odločitev, kot je nacionalna

ukinitev analognega oddajanja, ne-postavitvi rokov za ukinitev analognega oddajanja

in pomanjkanje evropskega pristopa ter politike

• na gospodarsko tržnem prizorišču pa potreba po postavitvi velike baze oddajnikov;

majhno povpraševanje s strani potrošnikov, ki temelji na pomanjkanju spodbud k

spremembi; upiranje, ki temelji na finančnih tveganjih upravljalcev naložb

Poleg prednosti na nacionalni ravni bi pospešitev postopka prehoda lahko povečala tudi

učinke učenja in spodbujala pozitivne zglede med državami članicami. Številne nove

tehnologije in storitve so odvisne od doseganja kritične mase uporabnikov na evropski

ravni in postanejo bolj privlačne s povečano postavljeno bazo tehnologije v Evropi.

Akterji na trgu so zaskrbljeni, da bi razvoj novih storitev lahko ovirala različna izvajanja v

posameznih državah v Evropi. Zahtevajo zlasti pravno varnost glede prizemnega spektra,

ki bi bil lahko na voljo in zmanjšanje ovir, ki jih povzročajo državne meje.

Pospešitev postopka prehoda na ravni države članice in skupen pristop k prehodnemu

obdobju in datumu ukinitve bi v Evropi omogočal hiter prehod. RSPG je predlagala uvedbo

omejenega števila časovnih razporedov, ki bi jih države članice lahko upoštevale, in

raziskavo skupnega zaključka postopka prehoda.

Spekter vseevropskih storitev in številnih čezmejnih storitev, kot so prometne informacije

in upravljanje ladjevja, mobilne komunikacije in razne podatkovne oblike, bo po izvedbi

ukinitve v vseh državah članicah na voljo le na evropski ravni. V tistih državah članicah,

kjer bo ukinitev že izvedena, se čezmejna uporaba lahko uvede tudi prej. Zato obstajajo

razlogi za pospešitev nacionalnih postopkov prehoda in prizadevanje za določitev datuma,

do katerega naj bi se analogna radiodifuzija ukinila v vseh državah članicah.

Takšna pospešitev in rok EU za postopek prehoda bi prispevala k premagovanju sedanje

razdrobljenosti evropskih digitalnih televizijskih trgov. To bo evropskim akterjem

omogočilo konkuriranje drugim svetovnim interesnim skupinam v vseh delih digitalne

18

televizijske vrednostne verige. To bi imelo pozitivne gospodarske posledice (izvoz, veliki

prihodki, izboljšan položaj glede IPR in DRM, vsebinska konkurenčnost itd.).

Hitrost prehoda s katero se Evropa kot celota lahko giblje, bo pod vplivom hitrosti

nacionalnih postopkov prehoda na eni strani in počasnostjo držav članic na drugi strani.

Visoka zmogljivost, ki jo oddajajo analogni TV oddajniki in občutljivost domačih analognih

sprejemnikov na interferenco pomenita, da bo uvedbo novih storitev oviralo tudi omejeno

nadaljevanje uporabe analognih storitev v nekaterih državah članicah.

Zato bo vsak delež spektra na nacionalni ravni zelo odvisen od števila sosednjih držav, ki

so že dosegle ukinitev in bo na evropski ravni v celoti uresničljiv samo na podlagi popolne

ukinitve analogne radiodifuzije znotraj EU in v sosednjih državah.

Na podlagi podatkov, razpoložljivih službam Komisije EU, je bila sestavljena naslednja

„tabela razredov“ za ukinitev analogne prizemne TV v državah članicah.

Tabela 3-2: Predviden prehod na digitalno radiodifuzijo

Skupina Države članice

A (datum ukinitve: konec leta 2010 ali prej) AU, DE, DK, ES, FI, FR, IT, LU, MT, NL, SE

B (datum ukinitve: konec leta 2012 ali prej) BE, CZ, EL, LI, LT, PT, SI, SK, UK, HU

Države članice, ki niso navedene v tej tabeli, morajo svoje načrte šele naznaniti, ali pa še

niso naznanile datuma ukinitve.

Glede na raznolikost pristopov in napredka držav članic in glede na prednosti

koordiniranega evropskega pristopa do ukinitve analognega oddajanja, je Komisija EU

predlagala, da se določi skupno časovno obdobje za prehod na digitalno prizemno TV.

Večina tistih držav članic, ki so se že odločile za ukinitev, bo to storila do leta 2010 ali

prej. Šest drugih držav bo to storilo najkasneje do leta 2012. Na tej osnovi Komisija

pričakuje, da bo postopek prehoda do začetka leta 2010 že zelo napredoval v celotni EU in

je zato predlagala, da se začetek leta 2012 upošteva kot skrajni rok za zaključek ukinitve

analogne prizemne TV v vseh državah članicah EU.

19

3.5.2 Stanje na različnih trgih

DVB-T storitve so po podatkih iz aprila 2008 [25] že na voljo v več kot 30 državah in

prodanih je bilo že preko 60 milijonov sprejemnikov.

Najuspešnejši trgi, na katerih so sprejemniki že dobavljivi za ceno nižjo od 35€ so Velika

Britanija, Nemčija, Francija, Španija, Italija in Avstralija. Za ponazoritev potenciala trga

omenimo, da se je na trgu Francije v samo dveh letih po uvedbi oddajanja digitalne

televizije prodalo več kot 8 milijonov sprejemnikov in to brez dodatnih subvencij ali

sofinanciranja uporabnikom. Vsak mesec smo priča zagonu storitev digitalne televizije v

več državah kakor tudi poskusnim oddajanjem po celem svetu.

Na mednarodni konferenci organizacije ITU leta 2006 v Ženevi se je izvedlo usklajevanje

frekvenčnih planov, na katerem je pogodbo z oznako GE06 podpisalo preko 100 držav iz

Evrope, Afrike in srednjega vzhoda. Vsi podpisniki pogodbe bodo nepreklicno uvedli

digitalno televizijo preko standarda DVB-T.

Dodatno je bil standard sprejet tudi izven področja držav podpisnic GE06 kot na primer

Taiwan, Singapur in Vietnam, sistem pa je bil formalno sprejet v Urugvaju, Indiji in

Maleziji. Glede na podpis sporazuma operaterjev omrežij Zveze držav Jugovzhodne Azije v

aprilu leta 2007 obstaja velika verjetnost, da bo standard DVB-T sprejet tudi na tem

področju, na katerem živi preko 500 millijonov prebivalcev.

Tabela 3: Najuspešnejši trgi za DVB-T 3

Država Prebivalstvo (v milijonih)

Začetek oddajanja DVB-T

Prodanih sprejemnikov (v milijonih)

Velika Britanija 60 1998 19

Francija 64 2005 8

Nemčija 82 2002 7

Italija 59 2004 4,5

Španija 45 2000 5,5

Avstralija 21 2001 2,5

Tajvan 23 2005 1

3 Vir: DVB organizacija, stanje: April 2008

20

Na področju Republike Slovenije je že v letu 2006 bila izdana prva odločba o dodelitvi

radijskih frekvenc za digitalno prizemno televizijo (DVB-T) javnemu zavodu RTV Slovenija.

V letu 2008 pokriva multipleks A, katerega operater je RTV Slovenija, že prek 80

odstotkov prebivalcev Slovenije. Pokritost je prikazana tudi na spodnji sliki.

Slika 7: Pokritost Slovenije z DVB-T signalom4

4 Vir: RTV SLOVENIJA, September 2008, http://www.rtvslo.si/dvb-t/moznost.php

21

4 Metodologija, ki je bila uporabljena pri realizaciji naloge

V tem poglavju so predstavljene izvedene aktivnosti s ciljem zagotoviti rezultate o

primernosti testiranih sprejemnikov.

Agencija za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije je v letu 2007 začela z

izdajanjem prvih odločb o licencah za oddajanje v tehnologiji DVB-T. Prva licenca je bila

podeljena nacionalnemu javnemu zavodu RTV Slovenija.

Poleg drugih tehničnih parametrov je bil predpisan standard kodiranja ITU-T Rec H.264

(splošno poznan kot MPEG-4). Odločitev o uporabi standarda MPEG-4 in ne starejšega

MPEG-2 je temeljila predvsem na številu programov, ki se bodo oddajali na prvem

multipleksu in večji splošni učinkovitosti izrabe frekvenčnega spektra zaradi učinkovitejše

metode kodiranja. Dejstvo je tudi, da se je v času sprejemanja odločitve v RS o tem

odločalo tudi nekaj drugih držav, ki so tudi izbrale standard kodiranja MPEG-4 predvsem

zaradi večje učinkovitosti kodiranja, boljše izrabe frekvenčnega spektra in lažjega prehoda

na televizijo visoke razločljivosti (HDTV). Odločitev o uporabi MPEG-4 standarda kodiranja

v RS je dne 26.10.2006 podprl tudi Forum za digitalno radiodifuzijo.

Dejstvo je, da večina držav, ki so začele s prehodom na digitalno radiodifuzijo uporablja

standard kodiranja MPEG-2, ki ni kompatibilen s standardom MPEG-4. Dobavljivost

sprejemnikov, ki podpirajo MPEG-4 je zato v državah, ki so sprejele ta standard, ključnega

pomena za omogočanje in podporo prehoda na digitalno radiodifuzijo. Sami sprejemniki

so dobavljivi kot samostojne enote, kot integirani sprejemniki v TV aparate, kot

razširitvene kartice za prenosne in osebne računalnike.

22

4.1 Priprava specifikacij

Pred pričetkom postopka testiranja sprejemnikov in samega objavljanja javnega poziva so

bile pripravljene specifikacije, po katerih se je na podlagi javnega poziva izvajal izbor

sprejemnikov, primernih za testiranje.

Specifikacije podajajo sklop minimalnih zahtev za sprejemnike, ki lahko zagotavljajo

sprejem DVB-T signala v Republiki Sloveniji. Specifikacije obsegajo tako samostojne

sprejemnike (Set-Top-Box), kot tudi integrirane sprejemnike, ki se bodo uporabljali na

slovenskem tržišču.

Specifikacije služijo tudi kot podpora proizvajalcem sprejemnikov in ponudnikom storitev,

ki na takšen način lažje implementirajo storitve in opremo za izvajanje digitalne

radiodifuzije v Sloveniji.

V večini držav Evropske unije so se operaterji omrežij in ponudniki storitev ter ostale

povezane organizacije združili z namenom specificirati zahteve za sprejemnike v določeni

državi. Kot rezultat teh skupin so v naslednjih državah nastale naslednje specifikacije:

• D-book: skupek specifikacij za Veliko Britanijo,

• E-book: skupek specifikacij za večino EU držav,

• NorDig: skupek specifikacij za države Skandinavije[13],

• DGTVi: skupek specifikacij za Italijo.

23

Slika 8: Specifikacije sprejemnikov v drugih državah

Specifikacije, o katerih govorimo v tej magistrski nalogi vključujejo zahteve za »osnovni

profil«, ki definira zahteve za sprejem signala digitalne radiodifuzije. Zahteve za ta profil

temeljijo na DVB specifikacijah. Specifikacije definirajo le minimalni sklop zahtev in ne

predstavljajo celotne specifikacije sprejemnikov. Temeljijo na zahtevah televizije

standardne razločljivosti (SDTV), pri čemer se za kasnejšo uporabo televizije visoke

razločljivosti (HDTV) pričakuje revizija specifikacij. Dodatne funkcionalnosti, kot na primer

MHP storitve, interaktivnost in ostale so možne, ampak trenutno niso zajete.

Namen specifikacij je, da bodo vsi sprejemniki v osnovnem profilu na slovenskem tržišču

podpirali osnovne zvokovne in slikovne storitve proizvedene in distribuirane s strani

radiodifuznih operaterjev.

Obseg specifikacij je na kratko predstavljen v nadaljevanju.

24

4.1.1 Zahteve strojne opreme

Poglavje obsega specifikacijo sprejemnega dela (RF), vključno z navedbami nivojev

signala in povezovalnih priključkov. Namen testov je zagotoviti sprejem v omrežjih SFN,

pri različnih kombinacijah oddajnih parametrov in zagotoviti priklop zunanje antene.

Znotraj zahtev strojne opreme se izvaja 12 testov, zahteve za teste pa so

predstavljene v nadaljevanju:

1.1.1 Sprejemnik mora omogočati sprejem in demodulacijo zemeljskega

signala katerega oddaja oddajnik skladno z EN 300 744.

Namen testa je iz dokumentacije ugotoviti, ali je sprejemnik tehnično ustrezen. V

nastavitvah sprejemnika morajo biti možnosti za izbiro kanala.

1.1.2 Samodejno skeniranje in nastavljanje programov za UHF in VHF

Sprejemnik naj omogoča samodejno skeniranje skozi celotno frekvenčno področje

(UHF in VHF) in nastavitev na ustrezne DVB oddajne parametre. Parametri

skeniranja naj se shranijo v seznam programov z namenom omogočati hitro izbiro

in preklapljanje programov.

1.1.3 Sprejem signala na kanalih 21-69 vključno s frekvenčnim

odmikom

Sprejemnik mora biti sposoben sprejemati signal na kanalih 21 - 69 področja UHF.

STB se mora biti sposoben nastaviti na centralno frekvenco vhodnega DVB-T

signala pri naslednjih robnih pogojih:

fc = 474 MHz + (N-21) x 8 MHz + foff,

N ∈ 21, ..., 69 (UHF številka kanala)

foff ∈ [-10 kHz, 10 kHz]

1.2.1 Sprejemnik mora biti sposoben sprejemati signal v eno-

frekvenčnih omrežjih (SFN) - odboji znotraj zaščitnega intervala.

Namen testa je preveriti, ali je sprejemnik sposoben sprejemati signal v

enofrekvenčnih omrežjih skladno z vnaprej definiranimi okolji.

25

1.2.2 Sprejemnik mora biti sposoben sprejemati signal v eno-

frekvenčnih omrežjih (SFN) - odboji izven zaščitnega intervala.

Namen testa je preveriti, ali je sprejemnik sposoben sprejemati signal v

enofrekvenčnih omrežjih ob prisotnosti odbojev izven zaščitnega intervala (GUARD

INTERVAL). Ti odboji so vsaj 20dB manjši od originalnega signala.

1.3 Sprejemnik mora omogočati sprejemanje vseh kanalov področja

UHF (Band IV-V s pasovno širino 8 MHz) in področja VHF (Band III s

pasovno širino 7 MHz).

Testiranje se izvaja na kanalih 21, 31, 41, 51, 61 in 69 področja UHF. Za delovanje

na področju VHF se preveri samo glede na dokumentacijo in prikaz v

uporabniškem vmesniku.

1.4 Sprejemnik mora biti sposoben delovati z vsemi kombinacijami

spodaj navedenih oddajnih parametrov:

- Način oddajanja: 2k ali 8k COFDM

- Modulacija: QPSK, 16 QAM, 64QAM

- Kodirno razmerje: 1/2, 2/3, 3/4, 5/6, 7/8

- Zaščitni interval: 1/4, 1/8, 1/16, 1/32

- Hierarhični način oddajanja: ni zahtevano"

Namen testa je preveriti ustrezno delovanje za različne DVB-T modulacijske

parametre.

1.5 Delovanje sprejemnika ob maksimalnem dovoljenem nivoju

signala -28dBm (80dBµV pri 75Ohm) brez degradacije signala.

Namen testa je preveriti zmožnost sprejemnika za obvladovanje RF signalov

visokih vrednosti.

1.6 Sprejemnik mora znotraj uporabniškega vmesnika vsebovati vsaj

osnovne informacije o jakosti signala in kakovosti sprejema izbranega

programa. Implementacija uporabniškega vmesnika je odgovornost

proizvajalca.

Namen testa je preveriti, ali je implementirana funkcija indikatorja jakosti in

kakovosti sprejemanega signala.

26

1.7 Skladno s standardom IEC 60169-2, part 2 mora imeti sprejemnik

možnost priključitve zunanje antene s priključkom tipa: IEC 169-2

moški. Vhodna impedanca mora znašati 75 Ohm.

Namen testa je preveriti, ali ima sprejemnik ustrezen antenski priključek za

sprejem DVB-T signala.

1.8 Sprejemnik naj bi omogočal premostitev priključenega RF signala

iz RF vhoda sprejemnika na RF izhod sprejemnika neodvisno od stanja

sprejemnika.

Namen testa je preveriti, ali ima sprejemnik ustrezno povezavo med priključki za

omogočanje premostitve priključenega RF signala iz RF vhoda na RF izhod

neodvisno od stanja sprejemnika. Dodatno se preveri dušenje/ojačenje RF zanke

za način delovanja »pripravljenost« in »vključeno«. Izhodni signal naj bi bil največ

vhodni signal +- 6dBm

1.9 Zahteve strojne opreme – delovanje v SFN okolju ob prisotnosti

šuma v vhodnem signalu.

Namen testa je preveriti, ali sprejemnik ustrezno deluje v SFN okolju ob prisotnosti

šuma v vhodnem signalu. Delovanje naj bi bilo zagotovljeno vsaj do razmerja

signal/šum 18 dB.

1.10 Zahteve strojne opreme – delovanje ob prisotnosti »Analognih«

signalov na sosednjih kanalih.

Namen testa je preveriti delovanje sprejemnika ob prisotnosti analognega signala

na sosednjem kanalu pri čemer je nivo analognega signala do 33dB ali več višji od

DVB-T signala. Sprejemnik mora zagotavljati delovanje po QEF tudi v primeru do

44dB ali večjega analognega signala na poljubnem drugem kanalu znotraj

frekvenčnega področja.

1.11 Zahteve strojne opreme – delovanje ob prisotnosti »Digitalnih«

signalov na sosednjih kanalih.

Namen testa je preveriti delovanje sprejemnika ob prisotnosti digitalnega signala

na sosednjem kanalu pri čemer je nivo sosednjega signala do 22dB ali več višji od

DVB-T signala. Sprejemnik mora zagotavljati delovanje po QEF tudi v primeru do

27

38dB ali večjega DVB-T signala na poljubnem drugem kanalu znotraj frekvenčnega

področja.

4.1.2 Iskanje in nastavljanje programov

Sprejemnik naj bi omogočal sprejem signala vseh kanalov frekvenčnih področij VHF in

UHF ter pri tem v primeru enake vsebina na dveh različnih kanalih samodejno izbral

program z boljšo kakovostjo signala ali dovolil ročno izbiro programa.

Znotraj iskanja in nastavljanja programov se bodo izvedli 4. testi, zahteve za

teste pa so predstavljene v nadaljevanju:

2.1 Sprejemnik mora omogočati iskanje programov preko celotnega

frekvenčnega področja. V primeru, da sprejemnik najde enak

identifikator transportnega toka (Transport stream Id) in identifikator

storitve (Service Id) na dveh ali več različnih frekvencah mora shraniti

obe frekvenci ali izbrati tisto z močnejšim signalom.

Namen testa je preveriti, ali je sprejemnik zmožen skenirati celotno frekvenčno

področje. Dodatno je namen preveriti izbiro najboljšega izvora v samodejnem

načinu iskanja kanalov v primeru, ko je vsebina toka podatkov enaka na več

oddajnikih.

2.2 Iskanje in nastavljanje programov – sledenje modulacijskim

parametrom.

Namen testa je preveriti, ali sprejemnik v primeru spremembe modulacijskih

parametrov le-te upošteva in se samodejno prilagodi spremembi. Čas vzpostavitve

normalnega delovanja naj ne bi bil več kot 1 sekundo za vsako spremembo.

Dodatno je namen testa preveriti, ali se sprejemnik prilagodi na spremenjene DVB-

T modulacijske parametre in se samodejno, brez posega uporabnika po določenem

času vzpostavi v normalno delovanje.

2.3 Sprejemnik mora omogočati ročno nastavitev RF sprejemnega

kanala. Sprejemnik mora poleg samodejnega iskanja kanalov omogočati

ročno nastavitev RF sprejemnega kanala, kjer uporabnik ročno vnese

28

številko sprejemnega kanala. Sprejemnik se mora postaviti na vnesen

kanal, poiskati vse razpoložljive COFDM načine in z rezultati posodobiti

listo programov (brez upoštevanja kakršnihkoli kakovostnih kriterijev).

Pri prizemnem oddajanju je možno sprejemati vsebino z več različnih

oddajnikov/pretvornikov istočasno. Ti izvori lahko oddajajo enako vsebino, vendar

jo oddajajo na različnih kanalih. Vseeno pa je zaradi regionalnih programov lahko

vsebina občasno drugačana, zato je pomembno, da sprejemnik omogoča ročno

izbiro kanala brez upoštevanja kakovostnih kriterijev.

2.4 Sprejemnik mora nadgraditi modulacijske parametre v skladu z

NIT tabelo. Seznam storitev mora biti nadgrajen s SDT tabelo.

Pri prizemnem oddajanju je možno sprejemati vsebino z več različnih

oddajnikov/pretvornikov istočasno. Ti izvori lahko oddajajo delno enako vsebino

(nacionalno) in delno drugačno vsebino (regionalno). Zaradi navedenega je

pomembno, da sprejemnik pri samodejnem iskanju programov izbere programe z

najboljšo kakovostjo signala in tudi najde regijske programe.

4.1.3 Vmesniki

Namen testov je preveriti, ali ima sprejemnik vmesnike za priključitev na TV sprejemnik

(SCART vmesnik), vmesnik za priključitev zunanjega ojačevalnika zvoka (digitalni zvok) in

možnost razširitve preko CI slota.

Znotraj poglavja vmesniki se bodo izvedli 3. testi, zahteve za teste pa so


3.1 Sprejemnik mora imeti vsaj SCART priključek skladno s

standardoma EN 50049-1 in EN 50157-2-1. Na priključku SCART mora

biti prisoten signal RGB.

Namen testa je preveriti, ali je SCART vmesnik skladen z zahtevami in se preko

njega prenašajo ter preklapljajo ustrezni formati slike. Sprejemnik mora način

prikaza slike 4:3 ali 16:9 signalizirati s signalom na liniji 8 na svojem SCART

vmesniku (4.5V–7V je ustrezno za sliko formata 16:9, 9.5V–12V pa za sliko

formata 4:3)

29

3.2 Sprejemnik naj bi vseboval vsaj en vmesnik za pogojni dostop,

oziroma CI-režo (za priključitev modula za pogojni dostop - CA). CI-reža

biti v skladu s CI specifikacijami EN50221.

Namen testa je ugotoviti prosotnost CI-reže.

3.3 Sprejemnik mora vsebovati vmesnik za digitalni zvok, ki na izhodu

zagotavlja PCM signal v skladu z IEC 60958 ali nelinearni PCM kodiran

zvokovni bitni tok v skladu z IEC 61937.

Namen testa je preveriti prisotnost vmesnika in preizkusiti njegovo delovanje.

4.1.4 Procesor

Testi tega poglavja so namenjeni preverjanju procesiranja podatkov, kateri se s strani

operaterjev dodajajo v transportni tok in se prikazujejo v samem sprejemniku (primer:

prikaz točnega časa).

Znotraj tega poglavja se bosta izvedla 2 testa, zahteve za teste pa so


4.1.1 Sprejemnik mora vsebovati uro realnega časa, ki se posodablja

preko sprejetih TDT in TOT tabel.

Namen testa je preveriti, ali se vgrajena ura realnega časa posodablja preko

sprejetih TDT in TOT tabel.

4.1.2 Vgrajeni časovnik mora zagotavljati avtomatsko preklapljanje iz

stanja pripravljenosti v stanje delovanja.

Namen testa je preveriti funkcionalnost vgrajenega časovnika.

4.1.5 MPEG-2 Demultipleksor

Namen testov tega poglavja je preveriti ustreznost delovanja pri najvišjih in najnižjih

bitnih hitrostih ter pri spremenljivi bitni hitrosti podatkovnega toka. Dodatno je zahtevana

skladnost s [5] in [3].

Znotraj tega poglavja se bosta izvedla 2 testa, zahteve za teste pa so


30

5.1.1 Demultipleksor mora biti skladen s specifikacijami MPEG-2

transportnega nivoja definiranimi v ETSI ISO/IEC 13818-1 in ETSI TS

101 154 in mora zagotavljati dekodiranje ISO/IEC 13818-1 toka s

podatkovno hitrostjo do 31,67 Mbit/s

Namen testa je preveriti delovanje demultiplekserja pri najvišji možni podatkovni

hitrosti transportnega toka (31,67 Mbit/s), ki vsebuje enega ali več programov

vključno z zvokom in komponentami teleteksta.

5.1.2 Demultipleksor mora biti skladen s specifikacijami MPEG-2

transportnega nivoja definiranimi v ETSI ISO/IEC 13818-1 in ETSI TS

101 154 in mora podpirati spremenljivo bitno hitrost elementarnega

toka znotraj konstantne bitne hitrosti transportnega toka podatkov.

Namen testa je preveriti zmožnost sprejemnika za dekodiranje Transportnega toka

s spremenljivo bitno hitrostjo (statistical multiplexing).

4.1.6 MPEG-2 / MPEG-4 Dekodirnik

Namen testov je preveriti, ali MPEG-2 in MPEG-4 dekodirnik deluje skladno s [4] za

dekodiranje signala MPEG-4 in s [17] za dekodiranje MPEG-2 kodiranega signala. Dodatno

je namen preveriti, ali sprejemnik dekodira sliko različnih formatov (4:3 in 16:9), različnih

razločljivosti in konstantnih ter spremenljivih bitnih hitrosti.

Znotraj tega poglavja se bo izvedlo 9 testov, zahteve za teste pa so


6.1 Slikovni dekodirnik mora biti skladen s standardoma ISO IEC

14496-10 za dekodiranje MPEG-4 in ISO/IEC 13818-2 za dekodiranje

MPEG-2 kodiranega signala, ter specifikacijami ETSI TS 101 154.

Namen testa je preveriti dekodiranje MPEG-2 kodirane slike različnih razločljivosti.

6.2 Slikovni dekodirnik mora podpirati profil “H.264/AVC Main Profile

at Level 3” (uporabljen za H.264/AVC SDTV) in biti skladen s

specifikacijami ETSI TS 101 154 (točke 5.5 in 5.6; 25 Hz SDTV).

Namen testa je preveriti dekodiranje MPEG-4 kodirane slike različnih razločljivosti.

31

6.4 Slikovni dekodirnik mora biti sposoben dekodirati bitne hitrosti do

najmanjše hitrosti 600 kBit/s pri video vsebinah razločljivosti do

720x576.

Namen testa je preizkusiti delovanje pri minimalni hitrosti toka podatkov.

6.5 MPEG-2 slikovni dekodirnik mora podpirati spremenljivo in

konstantno bitno hitrost (VBR in CBR).

Namen testa je preizkusiti delovanje s spremenljivo in konstantno bitno hitrostjo

podatkovnega toka.

6.6 Slikovni dekodirnik mora biti sposoben preklapljati med razmerji

slike 4:3 in 16:9.

Namen testa je preveriti, ali sprejemnik zazna v transportnem toku zapisan format

slike in ustrezno krmili SCART izhod oz. reinsertirati WSS ter po potrebi pretvoriti

sliko v »letterbox«.

6.8 Dekodirnik zvoka mora podpirati “MPEG-1 Audio Layer I in II”

(ISO/IEC 13818-3).

Namen testa je preveriti brezhibno predvajanje zvočnih vsebin, kodiranih po

različnih postopkih.

6.9 Dekodirnik mora zagotavljati sinhrono predvajanje slikovne in

zvokovne vsebine v skladu z ETSI TS 101 154.

Namen testa je preveriti skladnost zakasnitve med zvokom in sliko. Zvok na

sprejemniku naj ne bi prehiteval slike za več kot 25 ms in zaostajal za sliko več kot

100 ms.

4.1.7 Predvajanje radijskih programov

Namen testov je preveriti, ali sprejemnik zagotavlja sprejem in predvajanje radijskih

programov distributiranih preko omrežja DVB-T.

32

Znotraj tega poglavja se bodo izvedli 3. testi, zahteve za teste pa so


7.1 Osnovna funkcionalnost sprejemnika - navigacija med radijskimi

programi – naj bo zagotovljena brez televizijskega zaslona, kar je

mogoče zagotoviti z ustreznimi tipkami na čelni plošči sprejemnika ali na

daljinskem upravljalniku.

Namen testa je preveriti delovanje sprejemnika za sprejem radijskih programov.

7.2 V primeru alfanumeričnega prikazovalnika (opcija) naj bo

sprejemnik dovolj velik za prikaz celotnega imena radijske postaje.

Namen testa je v primeru prisotnosti prikazovalnika preveriti, ali le-ta prikazuje

vsaj 8 znakov.

7.3 Če DVB tok podatkov vsebuje radijske programe, morajo biti

vedno prikazani v seznamu radijskih kanalov, ne glede na to ali je

vključen tudi elementarni slikovni tok.

Namen testa je preveriti, ali sprejemnik v seznam radijskih kanalov vedno vključi

vse vsebine, ki vsebujejo samo zvok.

4.1.8 Nadgradljivost sistema

Zaradi dejstva, da je funkcionalnost sprejemnikov v veliki meri pogojena s programsko

opremo le-teh je namen testov preveriti, ali je programska oprema sprejemnika

nadgradljiva. Omogočena naj bi bila nadgradnja preko mehanizma OTA [12], preko

povezave RS232, USB ali druge vrste povezave.

Znotraj tega poglavja se bo izvedelsamo en test, zahteve pa so predstavljene v

nadaljevanju:

8.1 Sprejemnik mora vsebovati vsaj en mehanizem za nadgradnjo

modulov programske opreme. Proizvajalec je odgovoren za

zagotavljanje zanesljivega mehanizma za nadgradnjo in dosegljivost

novih različic programske opreme.

Namen testa je preveriti delovanje mehanizma za nadgradnjo programske opreme.

33

4.1.9 Povezovalna programska oprema (Middleware)

Namen testov skupine povezovalna programska oprema je preveriti skladnost z [10] in

[11]. Uporabniški vmesnik naj bi zagotavljal prikaz nacionalnih znakov.

Znotraj tega poglavja se bosta izvedlo 10 testov, zahteve za teste pa so


9.1 Sprejemnik mora biti sposoben obdelati vhodne SI podatke

(kazalnike, tabele) skladno z EN 300 468 in ETSI TR 101 211.

Sprejemnik mora obdelati PSI/SI tabele tako za “Dejanski” kot tudi za

“Drugi” transportni tok.

Namen testa je preveriti statično in dinamično procesiranje vsebine PSI/SI tabel.

9.3 "Sprejemnik (STB) mora nuditi osnovno funkcionalnost EPG za

prikazovanje trenutnih/naslednjih EIT informacij:

- EIT dejanski (trenutni/sledeči/planiran)

- EIT drugi (trenutni/sledeči/planiran)"

Namen testa je preveriti funkcionalnost EPG v sprejemniku.

9.4 Navigator mora zagotavljati prikaz EPG vsebine v slovenskem

jeziku [6]. Prikaz EPG mora podpirati znake iz kodne tabele ISO/IEC

8859-2.

Namen testa je preveriti ali navigator zagotavlja prikaz v slovenskem jeziku ter ali

pravilno prikaže znake iz kodne tabele ISO/IEC 8859-2.

9.5 Uporabniku mora biti omogočeno izbiranje in shranjevanje

privzetih jezikovnih nastavitev. Če je na voljo zvočni tok s privzeto

jezikovno nastavitvijo, se le-ta mora samodejno izbrati.

Namen testa je preveriti možnost izbiranja in shranjevanja jezikovnih nastavitev.

34

9.7 Sprejemnik mora omogočati prikaz Teleteksta na vsaj eno od

naslednjih možnosti:

- S pomočjo integriranja vsebine teleteksta v VBI [16] analognega CVBS

video izhoda; integriranje vsebine teleteksta mora biti skladno z ITU-R

BT.653-3 in z zahtevami za nivo 1.5, ki je definiran v ETS 300 706.

- Na osnovi lastnega uporabniškega vmesnika

Namen testa je preveriti pravilnost prikaza TELETEKST informacij.

9.8 Uporabnik mora imeti možnost shranjevanja uporabniških

nastavitev, ki ostanejo shranjene tudi po izklopu iz napajalnega

omrežja.

Namen testa je preveriti funkcionalnost shranjevanja uporabniških nastavitev in

njihovo ohranitev po izklopu iz napajalnega omrežja.

9.9 Sprejemnik mora vsebovati funkcijo vrnitve vseh parametrov na

tovarniške nastavitve in pri tem odstraniti vse storitvene tabele,

uporabniške nastavitve, itd. Po vrnitvi na tovarniške nastavitve mora

sprejemnik preiti v stanje prvotnega zagona oziroma inštalacije.

Namen testa je preveriti funkcijo povrnitve tovarniških nastavitev znotraj

sprejemnika.

4.1.10 Daljinski upravljalnik

Namen testa je preveriti delovanje daljinskega upravljalnika, ki naj bi omogočal

upravljanje vseh funkcij sprejemnika.

Znotraj tega poglavja se bo izvedel samo en test, zahteve pa so predstavljene v

nadaljevanju:

10.1 Sprejemnik mora vsebovati daljinski upravljalnik za nadzor in

upravljanje, katerega funkcionalnost je definirana s strani proizvajalca

sprejemnika.

Namen testa je preveriti skladnost daljinskega upravljalnika s specifikacijo

proizvajalca.

35

4.2 Izvedba testiranj

Samo testiranje sprejemnikov je bilo izvedeno na podlagi pripravljenih specifikacij. Za

samo izvedbo je bila potrebna naslednja merilna oprema in pribor:

• DVB-T Izvor – je sestavljen iz DVB-T modulatorja in RF kanalnika. Na izhodu nam

nudi RF signal, katerega se uporablja za napajanje set-top boksev.

• MIP Inserter – je nujen sestavni del enofrekvenčnih DVB-T omrežij, saj preko

njega upravljamo sinhronizacijo vseh oddajnikov znotraj enofrekvenčnega oz. SFN

omrežja.

• GPS Izvor – se uporablja kot referenca za sinhronizacijo oddajnikov znotraj

omrežja SFN. Na izhodu daje signala 10MHz in 1PPS.

• PAL Izvor – služi za generiranje TV signala 625 vrstic in 50Hz, ki se uporablja v

Evropi.

• Generator šuma – služi za simuliranje realnih pogojev, saj na izhodu lahko

nastavljamo nivo šuma glede na koristni signal.

• Spektralni analizator - nam omogoča opazovanje spektralnih komponent

električnih signalov v frekvenčnem področju ponavljajočega signala. Prikazuje

nam amplitudo v željenem frekvenčnem območju, kar pomeni da ga uporabljamo

za selektivno odčitavanje vrednosti.

• Merilnik moči RF – služi za meritev in nastavitev izhodnih ter vhodnih nivojev

signalov.

• Stopenjski atenuatorji – služijo za nastalvjanje in spreminjanje veličin glede na

zahtevano konfiguracijo.

• Sklopniki, kabli in ostali manjši material – se uporabljajo za povezovanje

posameznih različnih konektorjev in kablov znotraj merilne konfiguracije.

Z namenom večje učinkovitosti in enostavnejše izvedbe so bili testi izvedeni po skupinah,

kar pomeni, da so se na posamezni testni konfiguraciji izvedli različni testi, za katere je

potrebna enaka konfiguracija.

V nadaljevanju so podane različne konfiguracije testov in pripadajoči opis, katere

funkcionalnosti so bile preizkušene na osnovi določenih konfiguracij.

36

4.3 Različne konfiguracije opreme za izvedbo testov

Za izvedbo testiranj skladno s specifikacijami je potrebno uporabiti več različnih

konfigutracij, ki so sestavljene iz različnih komponent in so predstavljene v nadaljevanju.

Konfiguracija 1 - se uporablja pri testih: 1.1.3, 1.3, 1.4, 3.1, 4.1.1, 4.1.2, 5.1.1, 6.2,

6.4, 7.3, 9.1, 9.3, 9.7, 9.8

MPEG-4vir

DVB-T Modulator

RF Kanalnik DVB-T STB TV /

Monitor

Slika 9: Primer konfiguracije 1

Konfiguracija na zgornji sliki je ena od največ uporabljanih pri postopku testiranja

sprejemnikov. Sestavljajo jo vnaprej posneta vsebina v formatu MPEG-4, katera se

predvaja s predvajalnikom ASI in se nato posreduje na modulator ter RF kanalnik. Na

izhodu slednjega dobimo signal RF na izbranem kanalu, ki ga peljemo na vhod DVB-T

sprejemnika. Nivo RF signala je definiran v posameznem testu, tipično je velikost med -

50dBm in -60dBm. Izhod sprejemnika DVB-T je povezan s TV sprejemnikom preko SCART

vmesnika in na TV sprejemniku se prikazuje sprejemana vsebina.

Konfiguracija 2 - se uporablja pri testih: 5.1.2, 6.1, 6.3, 6.4, 6.5, 6.6

MPEG-2 vir

DVB-T Modulator


Monitor


Konfiguracija na zgornji sliki se razlikuje od prejšnje samo v tipu izvora, saj imamo pri tej

konfiguraciji vsebino v formatu MPEG-2. Konfiguracija se uporablja pri testih, pri katerih

poleg dekodiranja v MPEG-4 preverjamo še dekodiranje slike v formatu MPEG-2.

37

Konfiguracija 3 - se uporablja pri testih: 3.4, 6.8, 6.9


Konfiguracija na zgornji sliki je sestavljena iz izvora MPEG-4 signala, modulatorja in RF

kanalnika, izhod katerega je povezan na DVB-T sprejemnik. Dodatno je pri tej

konfiguraciji na koncu poleg TV sprejemnika povezan še AUDIO sprejemnik z digitalnim

vhodom S/PDIF, ki se uporablja za preverjanje delovanja digitalnega zvočnega vmesnika.

Konfiguracija 4 - se uporablja pri testih: 2.2

MPEG-4 vir

DVB-T Modulator

RF Kanalnik

CH x

Šumni generator

Simulator usiha polja DVB-T STB

TV / Monitor

Merilnik moči

ATT


Konfiguracija na zgornji sliki je sestavljena iz izvora signala kodiranega v MPEG-4, ki je

speljan na modulator DVB-T in nato preko simulatorja usiha polja in generatorja šuma, ki

omogočata spreminjanje razmerja signal/šum v signalu. Dodatno je pred vhodom signala

v sprejemnik DVB-T nameščen delilnik (attenuator), s pomočjo katerega lahko nivo

samega signala spreminjamo.

38

Konfiguracija 5 - se uporablja pri testih: 2.3, 2.4


Konfiguracija predstavljena na zgornji sliki je uporabljena za teste iskanja in nastavljanja

programov. Pri prizemnem oddajanju je namreč možno sprejemati isto vsebino z dveh ali

več oddajnikov istočasno in sprejemnik mora omogočati ročno izbiro sprejemanega signal

ali samodejno nastavitev sprejemanega signal boljše kakovosti. Za večjo fleksibilnost pri

izvajanju testov je možno obe velikosti signalov, torej CH x in CH y pred njuno združitvijo

spreminjati s pomočjo delilnikov. Dodatno je pred vhodom v sprejemnik DVB-T

nameščeno stikalo, ki omogoča vklop ali izklop signala pred samim vhodom v sprejemnik.

Konfiguracija 6 - se uporablja pri testih: 1.2.1, 1.2.2, 1.9

MIP

DVB-T Modulator

RF Kanalnik

CH x

+

Šumni generator

Simulator usiha polja

RF Kanalnik

CH y

DVB-T STB

TV / Monitor

Spektralni analizator

DVB-T Modulator

ATT

GPSMPEG-4 vir 1


Konfiguracija na zgornji sliki se uporablja pri testiranju sprejema v enofrekvenčnih

omrežjih. Vsebuje večje število merilnih instrumentov, saj je za samo vzpostavitev

enofrekvenčnega omrežja potrebno isti izvor signala speljati na oba oddajnika v omrežju.

Dodatno je potrebno uporabiti MIP inserter, preko katerega se nato signal posreduje do

posameznih DVB-T modulatorjev. Izvor GPS signala, ki daje na izhodu signale 1PPS in

10MHz je prav tako povezan na MIP inserter in tudi na oba modulatorja DVB-T. Slednje je

39

potrebno predvsem zaradi nujnosti zagotavljanja točnega časa na vseh oddajnih lokacijah,

saj v nasprotnem primeru pride do motenj v omrežju. Zelo pomemben element je

simulator usiha polja, s katerim lahko nastavljamo zakasnitev signal in tako simuliramo

realne pogoje. Signal, katerega nastavimo s pomočjo vseh navedenih komponent nato

preverjamo s pomočjo spektralnega analizatorja.


MPEG-4vir 1

DVB-T Modulator

RF Kanalnik

CH x

+RF

KanalnikCH y

DVB-T STB

TV / Monitor

ANALOG generator

ATT

Spektralni analizator


Konfiguracija se uporablja pri preverjanju delovanja v primeru analognih signalov na

sosednjih kanalih. V fazi prehoda iz analogne na digitalno radiodifuzijo se bo zelo pogosto

pojavljala prisotnost analognih signalov na sosednjih kanalih, kar pa za sprejemnik ne sme

povzročati težav. V konfiguracijo je vključen izvor analognega signala, kateri simulira

prisotnost sosednjega kanala. S pomočjo delilnikov v obeh vejah izvorov je možno

spreminjati nivoje signalov in tako ustvariti v specifikacijah zahtevane sprejemne pogoje.



40

Konfiguracija je zelo podobna prejšnji konfiguraciji s pomembno razliko, da se tukaj v

sekundarni veji nahaja izvor signala DVB-T, s pomočjo katerega se simulira prisotnost

signala na sosednjem kanalu.

Konfiguracija 9 - se uporablja pri testih: 1.5, 1.6


Konfiguracija na zgornji sliki se uporablja pri ugotavljanju delovanja pri najvišjem

dovoljenem vhodnem nivoju signala in pri preverjanju delovanja vgrajenega indikatorja

kakovosti signala.


DVB-T STBSpektralni

analizator ali merilnik moči

Signalni generator


Na zgornji sliki je predstavljena konfiguracija za meritev prehodne zanke sprejemnikov.

Funkcionalnost je pomembna predvsem pri zaporedni priključitvi dodatnih naprav na

sprejemnik DVB-T. S pomočjo spektralnega analizatorja spremljamo dušenje signala po

celotnem zahtevanem frekvenčnem področju.

41



Konfiguracija z zgornje slike je uporabljena pri testiranju sprejema istega signala z več

različnih izvorov. Zaradi dejstva, da je v realnosti možen tovrsten sprejem signala se s

pomočjo konfiguracije preizkuša možnost ročne nastavitve želenega programa ali

samodejna izbira programa z boljšo kakovostjo sprejema.

4.4 Izvedba javnega poziva

Javni poziv potencialnim prijaviteljem na testiranje je bil izdan dne 07.11.2007 in celotna

dokumentacija je bila na voljo na spletnih straneh laboratorija SINTESIO. Novice o javnem

pozivu so bila objavljene tudi na splenih straneh Agencije za pošto in elektronske

komunikacije ter Ministrstva za gospodarstvo, direktorata za elektronske komunikacije.

Dodatno so bila povabila poslana domačim podjetjem in organizacijam registriranih za

proizvodnjo, prodajo in uvoz izdelkov zabavne in domače elektronike.

Po končanem postopku je bilo izmed 9 različnih modelov na podlagi kvalifikacijskih

kriterijev na testiranje izbrano 8 modelov samostojnih sprejemnikov.

42

4.4.1 Pri testiranjih uporabljena merila kakovosti

Za izvedbo testiranja je potrebno določiti merila kakovosti, s katerimi se nedvoumno

določi ustreznost ali neustreznost. Pri testiranju sprejemnikov sta bili uporabljeni spodaj

predstavljeni metodi, kateri sta povzeti po standardu EN 300 744.

ISMMK (Indirektna subjektivna merilna metoda kakovosti)

Subjektivno merjenje se izvaja 15 sekund. V tem času mora biti dekodirana slika brez

napak. V primeru napake v dekodirani sliki se izvede sprememba parametrov v merilni

konfiguraciji. Sprememba parametrov naj bi vodila do dekodiranja slike brez napak v

neprekinjenem trajanju najmanj 15 sekund. V nasprotnem primeru se proces spremembe

merilnih parametrov ponavlja tako dolgo, dokler se ne doseže 15 sekund predvajanja slike

brez napak.

METODA MERITVE KAKOVOSTI – QEF (Quasi Error Free)

Kakovostni kriterij znotraj tega dokumenta je definiran kot »Kvazi sprejem brez napak«.

Pri tem pomeni QEF manj kot eno nepopravljeno napako na uro. Definicija QEF je

navedena v standardu EN 300 744 in ustreza razmerju BER v vrednosti 10-11 znotraj

podatkovnega toka na vhodu v MPEG-2 demultiplekser. V praksi je potrebno za meritev

tako nizke vrednosti BER dosti časa, zato je možno ocenjevanje kakovosti sprejema

posredno s pomočjo meritve BER za Viterbi dekodirnikom ali s pomočjo subjektivnega

nadzora kakovosti prikazane slike s pomočjo iskanja napak v sliki znotraj časovnega

obdobja.

43

4.4.2 Pri testiranju uporabljena merilna oprema in pribor

V spodnjem seznamu je navedena merilna oprema, katera je najmanj potrebna za

izvedbo testov sprejemnikov. Uporabi se lahko tudi druga ustrezna oprema, odvisno od

zaporedja in načina izvedbe testov. Znotraj vsakega testnega primera je opisana ali z

blokovnim diagramom predstavljena konfiguracija za izvedbo posameznega testa.

1. MPEG-2 in MPEG-4 izvor (vključno z zvočno in slikovno vsebino),

2. 2 x re-multiplexer,

3. DVB-T Modulator z izhodom na IF,

4. Simulator usiha polja + IF filtri,

5. Generator šuma + IF filtri,

6. DVB-T kanalnik za konverzijo IF na RF,

7. Analogni TV RF modulator z generatorjem PAL, STEREO in teletekstom,

8. DVB-T sprejemnik z izhodom na RF,

9. Spektralni analizator,

10. Merilnik moči (50Ω in 75Ω),

11. Univerzalni merilnik napetosti in toka,

12. TV/Monitor,

13. Povezovalni kabli, delilniki, konektorji in drug material.

44

4.5 Priprava poročil testiranja

Postopek izvedbe testiranja predvideva, da se za vsak test sprotno zabeležijo rezultati le-

tega. Kot osnova za delo služi postopek testiranja, v katerem so navedene vse tehnične

podrobnosti, katere je potrebno upoštevati. Vsak test predvideva tudi podpis s strani

oseb, ki so test izvedle. Za ponazoritev je na spodnji sliki prikazan primer poročila

testiranja.

Test Točka 3.1: Vmesniki – SCART

Zahteva Sprejemnik mora imeti vsaj SCART priključek skladno s standardoma EN 50049-1 in EN 50157-2-1. Na priključku SCART mora biti prisoten signal RGB.

Testna procedura

Namen testa: Preveriti, da je SCART vmesnik skladen z zahtevami in se preko njega prenašajo ter preklapljajo ustrezni formati slike. Sprejemnik mora glede na specifikacije način prikaza slike 4:3 ali 16:9 signalizirati s signalom na liniji 8 na svojem SCART vmesniku (4.5V–7V je ustrezno za sliko formata 16:9, 9.5V–12V pa za sliko formata 4:3) Uporabljena oprema:

Postopek testiranja:

1. Pripravite testno okolje in nastavite merilne instrumente, 2. Po vezavi opreme glede na shemo se mora na TV zaslonu prikazati slika, pri

tem pa se spremlja napetost signalizacije na priključkih 8 in 16 SCART vmesnika glede na izbiro programov s 4:3 in 16:9 formatom,

3. Priklopite RGB monitor na SCART priključek. Uporabljen transportni tok: Pri testiranju uporabite transportni tok F. Pričakovani rezultat: Signalizacija SCART vmesnika je pravilna in prikazuje skladen (ustrezen) format slike. Podnapisi se prikazujejo v vseh SCART slikovnih signalih.

Rezultati testa

Skladnost Skladno Neskladno Veliko odstopanje Manjše odstopanje, razlaga v

komentarjih Komentarji Ocenjujete možnost odprave neskladnosti z nadgradnjo progr. opreme: DA

NE Bolj podrobno opišite neskladnost in podajte dodatne informacije:

Datum: Podpis: Slika 20: Primer poročila testiranja

45

4.6 Izraziti problemi

V času priprave specifikacij za testiranje seveda še ni bilo možno vnaprej predvideti vseh

potencialnih problemov, ki so se potem dejansko pojavili, vseeno pa smo pred pričetkom

testiranja pričakovali naslednje težave:

• Funkcionalnost sprejemnika, ki je zelo povezana s programsko opremo, lahko

povzroča težave pri testiranju, saj v primeru pojavljanja ene napake lahko

pričakujemo vpliv na druge teste. Namen testiranja je opraviti vse teste in tudi

pomagati ponudnikom s podatkom o tem, katera funkcionalnost ne deluje skladno

z zahtevami.

• Pomanjkljiva stabilnost programske opreme lahko vpliva na izvajanje testiranj, saj

bo v primeru nestabilnosti potrebno sprejemnik ugasniti in test ponoviti, kar pa je

časovno neučinkovito.

• Testiranje na signalu, ki je na voljo iz zraka je možno samo kot dodatno

preverjanje, ni pa ga možno vzeti za referenco.

• Sprejemniki so lahko pripravljeni s funkcionalnostjo za določene druge trge, kar

lahko pomeni dodatno odkrivanje nestandardnih funkcionalnosti.

46

5 Meritve in rezultati

V tem poglavju so predstavljeni rezultati magistrske naloge in produkti, ki so nastali v

projektu testiranja digitalnih prizemnih televizijskih sprejemnikov za uporabo na slovenski

DVB-T platformi.

5.1 Specifikacije sprejemnikov za delovanje na trgu Republike Slovenije

Specifikacije sprejemnikov za delovanje na trgu Republike Slovenije podajajo sklop

minimalnih zahtev za sprejemnike, ki lahko zagotavljajo sprejem DVB-T signala v

Republiki Sloveniji. Specifikacije obsegajo tako samostojne sprejemnike (Set-Top-Box),

kot tudi integrirane sprejemnike, ki se bodo uporabljali na slovenskem tržišču.

Dokument podaja tehnične specifikacije za podporo proizvajalcem sprejemnikov in

ponudnikom storitev, ki na takšen način lažje implementirajo storitve in opremo za

izvajanje digitalne radiodifuzije v Sloveniji.

Specifikacije v vključujejo zahteve za naslednji profil:

- Osnovni profil definira zahteve za sprejem signala digitalne radiodifuzije. Zahteve

za ta profil temeljijo na DVB specifikacijah. Te specifikacije definirajo le minimalni sklop

zahtev in ne predstavljajo celotne specifikacije sprejemnikov. Temeljijo na zahtevah

televizije standardne razločljivosti (SDTV), pri čemer se za za kasnejšo uporabo televizije

visoke razločljivosti (HDTV) pričakuje revizija tega dokumenta. Dodatne funkcionalnosti,

kot na primer MHP storitve, interaktivnost in ostale so možne, ampak ne morejo

predstavljati dela certifikacijskega postopka.

Namen specifikacij je, da bodo vsi sprejemniki v osnovnem profilu na slovenskem tržišču

podpirali osnovne zvokovne in slikovne storitve proizvedene in distribuirane s strani

radiodifuznih operaterjev.

Celoten dokument se nahaja v prilogi magistrske naloge.

47

5.2 Postopki za ugotavljanje skladnosti delovanja digitalnih prizemnih sprejemnikov

Postopki za ugotavljanje skladnosti delovanja digitalnih prizemnih sprejemnikov služijo kot

osnova za izvajanje testiranj in so namenjeni tudi proizvajalcem in distributerjem

sprejemnikov, kateri lahko na podlagi le-teh sami pripravijo sprejemnike za ustrezno

delovanje v Republiki Sloveniji.

Dokument sestavljajo naslednja poglavja:

1 Pojmi in izrazi

Poglavje vsebuje opredelitev osnovnih pojmov in izrazov, kateri se uporabljajo v

nadaljevanju dokumenta.

2 Referenčni dokumenti

Navedba referenčnih standardov in priporočil, iz katerih so testi izpeljani. V primeru

nejasnosti je možno navedbe vedno preveriti v izvornem dokumentu oz. standardu.

3 Podatki o sprejemniku na testiranju

Za vsak sprejemnik na testiranju je potrebno zavesti podatke kot so: Proizvajalec, Model,

S/N, Verzija SW, Verzija HW in morebitne ostale značilnosti.

4 Pri testiranjih uporabljeni transportni tokovi

Za testiranja so bili pripravljeni transportni tokovi, kateri vsebujejo različne parametre in

vsebine, katere je namen posebej preizkusiti. Pripravljenih je 9 različnih transportnih

tokov in za vsakega je v tem poglavju opisano, katere vsebine in tabele vsebuje.

5 Pri testiranjih uporabljena merila za ugotavljanje kakovosti

V tem poglavju je opisano, po katerih merilih se ugotavlja skladnost z zahtevami.

48

6 Pri testiranju uporabljena merilna oprema in pribor

V tem poglavju je navedena merilna oprema, katera je najmanj potrebna za izvedbo

testov sprejemnikov. Uporabi se lahko tudi druga ustrezna oprema, odvisno od zaporedja

in načina izvedbe testov. Znotraj vsakega testnega primera je opisana ali z blokovnim

diagramom predstavljena konfiguracija za izvedbo posameznega testa.

7 Primeri preizkusov

To poglavje je najobsežnejše in vsebuje vse preizkuse s točnim opisom konfiguracije

opreme in zahtevami, katere mora sprejemnik izpolnjevati. Preizkusi so razdeljeni v 10

glavnih skupin, v katerih je nato od 1 do 10 testov.

8 Splošni komentarji in opazke glede na rezultate testiranj

V tem poglavju se po opravljenih testiranjih podajo komentarji in opazke glede na

izvedena testiranja.

Celoten dokument se nahaja v prilogi magistrske naloge.

49

5.3 Javni poziv za izvedbo testiranj

Ministrstvo za gospodarstvo je sofinanciralo testiranje DVB-T sprejemnikov s kodirniki

MPEG-4 v okviru laboratorija Sintesio. Namen testiranja je bilo javnosti predstaviti nekaj

sprejemnikov, primernih za spremljanje slovenskih televizijskih programov, ki se razširjajo

v digitalni tehniki. Preizkušanje ustreznosti in primernosti je opravilo podjetje Sintesio,

skupaj s podizvajalcem, podjetjem Telesis d.o.o.

Javni poziv se je izvedel v štirih korakih:

• Prvi korak zajema poziv dobaviteljem k predložitvi dokumentacije, na osnovi katere

se bo izvedlo ocenjevanje ustreznosti digitalnih prizemnih sprejemnikov.

• Drugi korak zajema pošiljanje vzorcev digitalnih prizemnih sprejemnikov (2

vzorca).

• Tretji korak zajema brezplačno izvedbo testiranja omejenega nabora 6 različnih

tipov sprejemnikov, v skladu s specifikacijami.

• Četrti korak zajema pripravo in oddajo testnih poročil ter ustrezno obveščanje.

Prijavo je lahko oddala vsaka pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje določene v

dokumentaciji javnega poziva (v nadaljnjem besedilu: prijavitelj). Vsak prijavitelj je moral

zagotoviti dva enaka vzorca sprejemnika, ki sta bila predmet prijave na javni poziv.

Prednostno se ocenjujejo le zunanji sprejemniki (samostojne enote), vendar lahko

prijavitelj prijavi tudi integrirane sprejemnike, ki se lahko testirajo v drugi fazi testiranja

(oziroma že v prvi fazi, če ustreznih samostojnih sprejemnikov ne bo zadostno število).

Poleg zagotavljanja splošnih pogojev mora prijavitelj v dokumentaciji javnega poziva

zagotoviti še:

• tehnično dokumentacijo sprejemnika,

• navodila za uporabo,

• poročila o izvedenih testiranjih v skladu z Nordig [13], E-book, D-book ali drugimi

specifikacijami, če so le-te bile izvedene,

• dokazila (certifikati in poročila o testiranjih) o ustreznosti sprejemnika z zahtevami

CE direktive (varnost, EMC in okoljske zahteve) ter

• navodila in programski paket za izvedbo nadgradnje lastne programske opreme

sprejemnika s strani uporabnika.

50

5.4 Rezultati in poročila izvedenih testiranj

Testiranje sprejemnikov se je izvedlo na podlagi dokumenta »POSTOPKI ZA

UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI DELOVANJA DIGITALNIH PRIZEMNIH SPREJEMNIKOV

v1.2.pdf«, v katerem so detajlno opisani postopki, po katerih se je testiranje izvajalo in

potrebna oprema za izvedbo testiranja. Dokument povzema zahteve za sprejemnike,

katere so uporabile tudi nekatere druge države, kot so Norveška, Finska, Avstrija, dodatno

pa upošteva značilnosti oddajanja signala DVB-T v Republiki Sloveniji.

Testiranje ni zajemalo testiranja v smislu ugotavljanja kakovosti slike, kakovosti zvoka in

dodatne funkcionalnosti pač pa je bilo osredotočeno na testiranje parametrov in

funkcionalnosti, ki zagotavlja sprejem signala DVB-T standardne razločljivosti (SDTV) v

Republiki Sloveniji in z njim povezanega prikaza slike ter zvoka.

V postopku testiranja je bilo testiranih 8 modelov sprejemnikov, od katerih so bili nekateri

modeli testni kar dokazuje, da v času testiranja na slovenskem tržišču ni bilo na voljo

nobenega komercialnega sprejemnika. Tako je večina proizvajalcev svoje sprejemnike za

testiranje zagotovila iz procesa trenutnega razvoja in prilagajanja zahtevam slovenskega

tržišča ali pa je zagotovila sprejemnik iz drugega tržišča. Rezultati testiranja so tako

direktno uporabni samo za verzijo programske opreme, s katero je bilo izvedeno

testiranja, saj se lahko zaradi sprememb v novejših verzijah programske opreme

funkcionalnost ustrezno spremeni.

V tem dokumentu so predstavljeni samo povzetki rezultatov testiranja, vsi prijavitelji na

testiranje pa so prejeli podrobne tehnične rezultate testiranja na podlagi katerega lahko

pred plasiranjem izdelkov na trg ustrezno prilagodijo karakteristike sprejemnikov.

51

Podatki o testiranih modelih sprejemnikov in predlagateljih na testiranje so navedeni v

spodnji tabeli. Dodajmo, da so bili vsi sprejemniki ponujeni s strani nacionalnih

zastopnikov ali uvoznikov, noben model ni bil predlagan direktno od proizvajalca.

Tabela 4: Podatki o prijaviteljih in modelih sprejemnikov

zap.št. Model, oznaka Predlagatelj

1 INVERTO IDL5540T AMF d.o.o., Donova cesta 4, 1215 Medvode

2 TECHNISAT MF4T+NPdTv (Neotion) ELTIbms d.o.o., Panonska 23, 9250 Gornja Radgona

3 HUMAX HDCI-2000T AMF d.o.o., Donova cesta 4, 1215 Medvode

4 TOPFIELD TF7700HTCI BMB Electronic d.o.o., Nove Fužine 26, 1000 Ljubljana

5 NEOTIONBOX 601T Pinosat, Jankovič Primož s.p., Padežnikova ul. 4, 2000 Maribor

6 ARION AT-8500HDCI ELTIbms d.o.o., Panonska 23, 9250 Gornja Radgona

7 SAGEM ITD91HD ELTIbms d.o.o., Panonska 23, 9250 Gornja Radgona

8 Gorenje DVB 1000CI Gorenje d.d., Partizanska 12, 3503 Velenje

Na naslednji strani je predstavljena preglednica razultatov testiranja iz katere je razviden

povzetek ugotovitev testiranja.

52

Legenda:

+ + Ustrezno

+ Ustrezno z manjšim odstopanjem

o Ustrezno z večjim odstopanjem

- Neustrezno

Tabela 5: Preglednica rezultatov testiranja.

MODEL SPREJEMNIKA

Skupina testov INVERTO IDL5540T

TECHNISAT Digit MF4-TX

HUMAX HDCI-2000T

TOPFIELD TF7700HTCI

NEOTIONBOX DVR 601T

ARION AT-8500HDCI

SAGEM ITD91 HD

GORENJE DVB 1000CI

1 Zahteve strojne opreme + + + + + + + + + + + + + + +

2 Iskanje in nastavljanje programov + + + + o + + + + o o +

3 Vmesniki + + + + + + + + + + + + + + +

4 Procesor + + + + + + o + +

5 MPEG-2 Demultipleksor - + + - + + + + + + + + + +

6 MPEG-2 / MPEG-4 Dekodirnik - + + - + + + + - + + + +

7 Predvajanje radijskih programov + + + + + + + + o + + +

8 Nadgradljivost sistema + + + + + + + + + + + + + + + +

9 Povezovalna programska oprema + + + o o + - + +

10 Daljinski upravljalnik + + + + + + + + + + + + + + + +

SKUPNA OCENA - + + - + + - o + +

53

Tabela 6: Komentar rezultatov testiranja

Model Skupna ocena Komentar

INVERTO IDL5540T -

Slabša skupna ocena zaradi težav pri prikazu slike nizkih ločljivosti in s tem povezane slabe ocene pri točkah 5 in 6. Znotraj uporabniških menijev še ni bilo možnosti izbire države SLOVENIJA. Proizvajalec je skupaj s prijaviteljem na testiranje v času testiranja in priprave poročil že pripravil nekaj popravkov programske opreme in izboljšal delovanje, cilj uvoznika pa je odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti pred plasiranjem izdelka na trg.

TECHNISAT Digit MF4-TX + +

Sprejemnik je v osnovi namenjen sprejemu signalov MPEG-2. Za sprejem signala MPEG-4, kateri se oddaja v RS, je nujno uporabiti ustrezno razširitveno kartico, katera je bila testiranemu sprejemniku tudi priložena (model NEOTION Plug&Play Module). Znotraj uporabniških menijev še ni bilo možnosti izbire države SLOVENIJA.

HUMAX HDCI-2000T -

Slabša skupna ocena zaradi težav s programsko opremo, katera je bila še nestabilna in sprejemnik je bilo potrebno pogosto izključiti. Znotraj uporabniških menijev še ni bilo možnosti izbire države SLOVENIJA. Pred plasiranjem sprejemnika na trg RS bi bilo nujno posodobiti programsko opremo in s tem odpraviti pomanjkljivosti. Po informacijah prijavitelja na testiranje še ni znano, ali se bo omenjeni model pojavil na trgu ali pa šele njegov naslednik.

TOPFIELD TF7700HTCI + Nekoliko slabša skupna ocena predvsem zaradi dejstva, da sprejemnik ne prikazuje ustrezno EPG vsebine. Znotraj uporabniških menijev še ni bilo možnosti izbire države SLOVENIJA. Glede na informacije uvoznika pričakujemo, da bodo odstopanja pred plasiranjem na trg odpravljena, saj v veliki meri izhajajo iz programske opreme.

NEOTIONBOX DVR 601T +

Nekoliko slabša skupna ocena predvsem zaradi dejstva , da sprejemnik nekoliko slabše sprejema signal v okoljih z mnogo odboji signala. Sprejemnik je v osnovi namenjen sprejemu signalov MPEG-2. Za sprejem signala MPEG-4, kateri se oddaja v RS, je nujno uporabiti ustrezno razširitveno kartico, katera je bila testiranemu sprejemniku tudi priložena (model NEOTION POCKET DVB VIACCESS powered by NP4). Znotraj uporabniških menijev še ni bilo možnosti izbire države SLOVENIJA. Uvoznik pripravlja posodobitve programske opreme s ciljem implementirati slovenske znake v uporabniški vmesnik.

ARION AT-8500HDCI -

Slabša skupna ocena predvsem zaradi težav s programsko opremo, opazno pri testih skupine 2 in odstopanja pri prikazu slike nizke ločljivosti in s tem povezane slabe ocene pri točki 5. Po informaciji prijavitelja na testiranje je proizvajalec ARION v vmesnem času že razvili nov model z oznako AT-2595S, pri katerem so upoštevana vsa priporočila za slovenski trg. Trženje omenjenega modela naj bi se pričelo v drugem kvartalu leta 2008.

SAGEM ITD91 HD o

Sprejemnik, katerega smo dobili na test, je bil narejen za trg NORVEŠKE in tudi njegova programska oprema je bila narejena za ponudnika Rikstv, kar je pri testiranju povzročalo določene težave. Pred plasiranjem sprejemnika na trg RS bi bilo nujno spremeniti programsko opremo. Po informaciji prijavitelja na testiranje je proizvajalec tik pred finalizacijo novega modela z oznako ITD83 SD, pri katerem so upoštevana vsa priporočila za slovenski trg. Trženje omenjenega modela naj bi se pričelo proti sredini leta 2008.

GORENJE DVB 1000CI + + Testirana je bila verzija sprejemnika s statusom »Tehnični vzorec«. Posledično smo opazili minimalne napake v programski opremi, vendar je proizvajalec zagotovil, da bodo odpravljene pred plasiranjem na trg. Kot edini sprejemnik na testu je že imel implementirano državo SLOVENIJA in uporabniške menije v slovenskem jeziku.

54

Vsi sprejemniki, ki so bili testirani, se priključijo na TV sprejemnike preko SCART vmesnika

ali celo HDMI vmesnika. Priključitev na starejše TV aparate, ki še nimajo vgrajenega

SCART vmesnika, ni možna, saj nobeden od testiranih DVB-T sprejemnikov ne ponuja

izhoda RF, preko katerega bi bila možna priključitev na TV preko klasičnega antenskega

vhoda.

Testirani sprejemniki v osnovi zagotavljajo sprejem programov televizije standardne

razločljivosti (SDTV) kodiranih po standardu MPEG-4, ki je v uporabi v Republiki Sloveniji,

vendar pa pri nekaterih modelih obstajajo določena odstopanja od standardov, zato je pri

tistih tudi ocena ustrezno nižja.

Dodatno sprejemniki zagotavljajo sprejem signala televizije standardne razločljivosti

(SDTV) kodiranega s standardom MPEG-2, kateri je v uporabi v sosednjih državah

(AVSTRIJA, ITALIJA, HRVAŠKA) vendar pa pri nekaterih modelih obstajajo določena

odstopanja od standardov, zato je pri tistih tudi ocena ustrezno nižja.

V nadaljevanju tega poglavja so rezultati testiranja posameznega modela sprejemnika

podrobneje opisani, navedeno je tudi konkretno odstopanje pri posameznem testu.

55

5.4.1 INVERTO IDL5540T

Oznake strojne in programske opreme testiranega vzorca: s/n: No.1, SW:1.0,

HW:1101322706000032302113110, Buildversion:1.19, Bootloader version:1.1.13

Pri testiranju sprejemnika so bile ugotovljene naslednje neskladnosti ali

odstopanja:

1. Zahteva 4.1.1: Sprejemnik mora vsebovati uro realnega časa, ki se posodablja preko


o STB ne upošteva TOT, najverjetneje zato, ker ni možno izbrati lokacije

SLOVENIJA, možna je ročna nastavitev OFFSET-a časa glede na GMT.

2. Zahteva 4.1.2: Vgrajeni časovnik mora zagotavljati samodejno preklapljanje iz stanja

pripravljenosti v stanje delovanja.

o STB sicer ob nastavljenem času na izhod začne pošiljati sliko, vendar ostane v

stanju pripravljenosti - na prikazovalniku ni prikaza imena programa. Za

nadaljnjo uporabo je potrebno STB vklopiti z daljinskim upravljalnikom, pred

tem upravljanje ni možno.

3. Zahteva 5.1.2: Demultipleksor mora biti skladen s specifikacijami MPEG-2

transportnega nivoja definiranimi v ETSI ISO/IEC 13818-1 in ETSI TS 101 154 in

mora: - podpirati spremenljivo bitno hitrost elementarnega toka znotraj konstantne

bitne hitrosti transportnega toka podatkov.

o Pri predvajanju se slika ustavlja, zvok prekinja

4. Zahteva 6.1: Slikovni dekodirnik mora biti skladen s standardoma ISO IEC 14496-10

za dekodiranje MPEG-4 in ISO/IEC 13818-2 za dekodiranje MPEG-2 kodiranega

signala, ter specifikacijami ETSI TS 101 154. Namen testa je preveriti dekodiranje

MPEG-2 različnih razločljivosti.

o Pri ločljivosti slike 544x576 in 480x576 slika občasno zamrzne ali v celoti

obstane in je potreben reset. Ločljivosti 720x576 in 352x576 delujeta brez

težav

5. Zahteva 6.2: Slikovni dekodirnik mora podpirati profil “H.264/AVC Main Profile at Level

3” (uporabljen za H.264/AVC SDTV) in biti skladen s specifikacijami ETSI TS 101 154

(točke 5.5 in 5.6; 25 Hz SDTV). Namen testa je preveriti dekodiranje MPEG-4 različnih

razločljivosti.

56

o Pri ločljivosti slike 720x576 slika občasno zamrzne ali v celoti obstane v

primeru, da smo predhodno spremljali drugačno ločjivost. Ločljivost 352x576

ne deluje, po preklopu v druge poljubne ločljivosti tudi tiste nehajo delovati.

Ločljivosti 544x576 in 480x576 delujeta brez težav, vendar se pojavi težava

občasno v primeru, da smo preklapljali med ločljivostmi

6. Zahteva 6.5: MPEG-2 slikovni dekodirnik mora podpirati spremenljivo in konstantno

bitno hitrost (VBR in CBR).

o CBR deluje ustrezno, VBR - pri predvajanju se slika ustavlja, zvok prekinja.

7. Zahteva 6.6: Slikovni dekodirnik mora biti sposoben preklapljati med razmerji slike 4:3

in 16:9.

o STB ne prikazuje ustrezno vsebine 16:9 na tipu zaslona 4:3. Indikacija preko

SCART obstaja, pretvorba slike v LETTERBOX pa ne.

8. Zahteva 9.1: Sprejemnik mora biti sposoben obdelati vhodne SI podatke (kazalnike,

tabele) skladno z EN 300 468 in ETSI TR 101 211. Sprejemnik mora obdelati PSI/SI

tabele tako za “Dejanski” kot tudi za “Drugi” transportni tok.

o STB ne posodablja SDT podatkov - posodobitev imena programa.

9. Splošne opazke in ugotovitve:

o STB je s prvo verzijo programske opreme (v1.0) pogosto obstal in potreben je

bil RESET. Šlo je za napako SW, ki pa se je občasno pojavljala tudi ob preklopu

na program z drugo ločljivostjo ali pri brskanju po teletekstu. Med izvajanjem

testiranja smo dobili novejšo verzijo programske opreme (v1.3), s katero se je

stabilnost delovanja občutno izboljšala, proizvajalec pa po zagotovilu

prijavitelja na testiranje dela tudi na odpravi ostalih ugotovljenih

pomanjkljivosti.

57

5.4.2 TECHNISAT Digit MF4-TX

Oznake strojne in programske opreme testiranega vzorca: s/n: 30000027021,

SW: 2.33.13.0(720) UL5.0 BL1(95), HW: 25.40, NEOTION Plug&Play Module s/n:

9000057827


odstopanja:





2. Zahteva 7.2: V primeru alfanumeričnega prikazovalnika (opcija) naj bo sprejemnik

dovolj velik za prikaz celotnega imena radijske postaje (vsaj 8 znakov).

o Prikazovalnik služi samo prikazu številke programa, ni alfanumeričen.

5.4.3 HUMAX HDCI-2000T

Oznake strojne in programske opreme testiranega vzorca: s/n: 61 6002318

00913, SW:A4.90 HDXTCI1.00.02


odstopanja:

1. Zahteva 2.2: Sprejemnik mora biti sposoben sprejemati in reagirati na parametre v

PSI/SI tabelah (na primer SDT ali NIT)

o Po spremembi oddajnih parametrov je potrebno znotraj menija zagnati

SEARCH, saj se samodejno ne izvede posodobitev. Pri spremembi več

parametrov je občasno potreben tudi RESET.





3. Zahteva 5.1.2: Demultipleksor mora biti skladen s specifikacijami MPEG-2

transportnega nivoja definiranimi v ETSI ISO/IEC 13818-1 in ETSI TS 101 154 in

58

mora: - podpirati spremenljivo bitno hitrost elementarnega toka znotraj konstantne

bitne hitrosti transportnega toka podatkov.

o Procesiranje slike ne deluje – ni prikaza slike.




razločljivosti.

o Pri ločljivosti 352x576 se slika ne dekodira.

5. Zahteva 6.5: MPEG-2 slikovni dekodirnik mora podpirati spremenljivo in konstantno

bitno hitrost (VBR in CBR).

o CBR deluje OK, VBR - zvok je, slike ni.


in 16:9.


SCART obstaja, pretvorba slike v LETTERBOX pa ne.




o V listi programov se ob spremenjenem imenu kratkočasno pojavi novo ime,

vendar pa programa potem ni možno dekodirati. V primeru izklopa STB se lista

programov ne posodobi, programe pa dekodira. S ponovnim iskanjem

programov se posodobi seznam.

8. Zahteva 9.4: Navigator mora zagotavljati prikaz EPG vsebine v slovenskem jeziku.

Prikaz EPG mora podpirati znake iz kodne tabele ISO/IEC 8859-2.

o V imenih programov in oddaj so šumniki, v opisih oz. tekstih pa ne.

9. Zahteva 9.7: Sprejemnik mora omogočati prikaz Teleteksta na vsaj eno od naslednjih

možnosti:

o S pomočjo integriranja vsebine teleteksta v VBI analognega CVBS video

izhoda; integriranje vsebine teleteksta mora biti skladno z ITU-R BT.653-3 in z

zahtevami za nivo 1.5, ki je definiran v ETS 300 706. Za VBI in Teletekst je

potrebno upoštevati aktualno verzijo DVB standarda ETSI ES 202 130 in ETSI

EN 300 472

Ni prikaza TTX vsebine, zaslon ostane črne barve

o Na osnovi lastnega uporabniškega vmesnika

59

STB ne prikazuje šumnikov.


o STB je potrebno občasno resetirati (izklopiti s stikalom na zadnji strani),

predvsem ob spremembi resolucije programov, katere se spremlja.

o Po ročnem iskanju kanalov včasih ni možna vrnitev iz menija.

5.4.4 TOPFIELD TF7700HTCI

Oznake strojne in programske opreme testiranega vzorca: s/n:R0713B24200024,

SW: System ID 330022, loader L1.02, HW:1.2.8


odstopanja:

1. Zahteva 1.8: Sprejemnik naj bi omogočal premostitev priključenega RF signala iz RF

vhoda sprejemnika na RF izhod sprejemnika neodvisno od stanja sprejemnika.

o Dušenje je v področju od 460MHz do 606MHz in okrog 380MHz 7dB, kar je

1dB več od zahteve.





3. Zahteva 9.3: "Sprejemnik (STB) mora nuditi osnovno funkcionalnost EPG za

prikazovanje trenutnih/naslednjih EIT informacij: EIT dejanski

(trenutni/sledeči/planiran), EIT drugi (trenutni/sledeči/planiran)

o EPG vsebina se ne prikazuje, znotraj uporabniškega vmesnika se zaznava čas

oddaje.



o Znotraj EPG ni prikaza SLO znakov.


možnosti:




60


EN 300 472

Ni prikaza TTX vsebine, zaslon ostane črne barve.



5.4.5 NEOTIONBOX DVR 601T

Oznake strojne in programske opreme testiranega vzorca: s/n:0806TR0C001031,

SW:DVRT 09T2, HW:0x600, NEOTION POCKET DVB VIACCESS powered by NP4


odstopanja:

1. Zahteva 1.2.2: Sprejemnik mora biti sposoben sprejemati signal v eno-frekvenčnih

omrežjih (Single Frequency Networks - SFN) – odboji izven zaščitnega intervala.

o Sprejem signal v okoljih z veliko odboji je nekoliko slabši od zahteve.



o Upoštevanje modulacijskih parametrov se izvaja, vendar traja preklop ca. 3

sekunde, zahteva je bila 1 sekunda.












možnosti:



61



EN 300 472

Ustrezno.




o STB se med uporabo oz. preklapljanjem programov občasno postavi v stanje,

iz katerega ga je možno spraviti samo z resetom (izklopom iz električnega

omrežja). Ocenjujemo, da je težavo možno odpraviti z nadgradnjo programske

opreme in po zagotovilu prijavitelja na testiranje je proces odprave te težave

že v teku.

5.4.6 ARION AT-8500HDCI

Oznake strojne in programske opreme testiranega vzorca: s/n:-,

SW:ARIA106T8500HDCI, Boot version:1.4.0, last update: Dec 14 2007


odstopanja:

1. Zahteva 2.1: Sprejemnik mora omogočati iskanje programov preko celotnega

frekvenčnega področja. V primeru, da sprejemnik najde enak identifikator

transportnega toka (Transport stream Id) in identifikator storitve (Service Id) na dveh

ali več različnih frekvencah mora shraniti obe frekvenci ali izbrati tisto z močnejšim

signalom.

o Pri samodejnem iskanju programov se STB ustavi pri kanalu X(45) in ne

nadaljuje iskanja. Po pritisku tipke EXIT se shrani samo vsebina kanala Y(29).

Težava se očitno pojavlja zaradi podvojenih PID informacij.




sekund, zahteva je bila 1 sekunda.

3. Zahteva 2.3: Sprejemnik mora omogočati ročno nastavitev RF sprejemnega kanala.

62

o Programi so po ročnem dodajanju delno podvojeni in delno dodani. Eden od

programov v seznamu manjka.

4. Zahteva 2.4: Sprejemnik mora omogočiti avtomatsko iskanje, ki najde vse multiplekse

in servise v celotnem frekvenčnem področju.

o Pri samodejnem iskanju programov se STB ustavi pri kanalu X(45) in ne

nadaljuje iskanja. Po pritisku tipke EXIT se shrani samo vsebina kanala Y(29).

Težava se očitno pojavlja zaradi podvojenih PID informacij. Zaradi navedenega

obnašanja testa ni bilo možno izvesti.








razločljivosti.

o Pri ločljivosti 352x576 se slika ne prikaže, zvok je prisoten. Pri preklopu iz

programa 1 na program 2 se pojavi zvok po ca. 2 sekundah, slika po ca. 9

sekundah.


in 16:9.


SCART obstaja, vendar je le-ta neodvisna od formata sprejemane slike. Ob

nastavitvi določenega tipa zaslona se namreč krmili pin 8 na SCART vmesniku,

vendar pa se ne upošteva format sprejemane slike, zato je prikaz slike

neustrezen – potrebna je ročna nastavitev na TV sprejemniku.

8. Zahteve 7.1, 7.2 in 7.3: Osnovna funkcionalnost sprejemnika - navigacija med

radijskimi programi – naj bo zagotovljena brez televizijskega zaslona, kar je mogoče

zagotoviti z ustreznimi tipkami na čelni plošči sprejemnika ali na daljinskem

upravljalniku.

o STB ne predvaja radijskih programov. V seznamu programov izpiše "$

SERVICE", morale bi biti številke.

63




o Tabele servisov se ne posodabljajo samodejno (SDT in EIT dogodkov se ne

upošteva). Posodobitev se izvede samo ob preklopu v stanje pripravljenosti ali

po izklopu in ponovnem vklopu.

10. Zahteva 9.3: Sprejemnik (STB) mora nuditi osnovno funkcionalnost EPG za

prikazovanje trenutnih/naslednjih EIT informacij: EIT dejanski

(trenutni/sledeči/planiran), EIT drugi (trenutni/sledeči/planiran)

o Prikaže se samo SHORT EVENT NAME, ne pa tudi razširjen opis.





možnosti:





EN 300 472

Ob pritisku tipke TXT na TV se ne prikaže teletekst.


Ob pritisku tipke TXT na STB se ne prikaže teletekst.


o Ko sprejemnik izklopimo v stanju, da je INFO ekran vključen se po ponovnem

vklopu znotraj njega ne prikaže več nivo in kakovost signala.

o INFO vrstica se ne izklopi ob ponovnem pritisku na tipko INFO ali samodejno,

zato je vedno prikazana na zaslonu. Izklopi se edino ob pritisku na tipko EPG

ali MENU, torej funkcijo, ki naredi novi "overlay".

o Na vzorcu 2 je ob zaključevanju testov daljinski upravljalnik začel delovati

pomanjkljivo - deloval je prvih nekaj sekund po priklopu STB na el.omrežje,

pozneje pa ne več.

64

5.4.7 SAGEM ITD91 HD

Oznake strojne in programske opreme testiranega vzorca:

s/n:5100074780001205, SW:RiksTv Vx0.2.14, HW:NTST40NT03.01


odstopanja:





2. Zahteva 2.3: Sprejemnik mora omogočati ročno nastavitev RF sprejemnega kanala.

o Sprejemnik najde samo programe na enem kanalu, zato ročno izbiranje

programov na različnih kanalih ni možno.

3. Zahteva 2.4: Sprejemnik mora omogočiti avtomatsko iskanje, ki najde vse multiplekse

in servise v celotnem frekvenčnem področju.

o Pri iskanju programov STB najde samo programe enega kanala in sicer tistega

z močnejšim signalom. Stari seznam programov se pri tem nadomesti z novim.

Zaradi navedenega obnašanja testa ni bilo možno izvesti.

4. Priporočilo 3.2: Sprejemnik naj bi vseboval vsaj en vmesnik za pogojni dostop,

oziroma CI-režo (za priključitev modula za pogojni dostop - CA). CI-reža biti v skladu s

CI specifikacijami EN50221.

o Ni CI reže. Obstaja sicer reža za dekodirno kartico, iz menijev je razvidno, da

naj bi bil podprt Conax Conditional Access.




SLOVENIJA. NI MOŽNA ročna nastavitev OFFSET-a časa glede na GMT.

6. Priporočilo 4.1.2: Vgrajeni časovnik mora zagotavljati avtomatsko preklapljanje iz

stanja pripravljenosti v stanje delovanja.

o Ni časovnika.




65



o Ni prikaza šumnikov.


možnosti:





EN 300 472

Ustrezno.




o STB ni bilo možno spraviti v normalno delovanje. Ob iskanju programov je

vedno napisal "Signal level to low", čeprav je potem v detajlih pokazal, da je

signal prisoten. S strani prijavitelja na testiranje je bil posredovan podatek, da

je potrebno ob iskanju pritiskati zeleno tipko in potem je STB uspešno našel

programe.

o Ugotovili smo, da v primeru DVB-T vsebine na dveh kanalih STB najde samo

enega in tudi le-tega doda v seznam programov. Delovanje je bilo opaženo

tako pri MPEG-4 kot pri MPEG-2.

66

5.4.8 GORENJE DVB 1000CI

Oznake strojne in programske opreme testiranega vzorca: s/n:technical sample

*74730002, SW:V.1.8.(EU)


odstopanja:

1. Zahteva 1.8: Sprejemnik naj bi omogočal premostitev priključenega RF signala iz RF

vhoda sprejemnika na RF izhod sprejemnika neodvisno od stanja sprejemnika.

o Dušenje je v področju od 47MHz do 890MHz okrog 17,7dB, kar je čez 11dB

več od zahteve.

2. Zahteva 2.1: Sprejemnik mora omogočati iskanje programov preko celotnega

frekvenčnega področja. V primeru, da sprejemnik najde enak identifikator

transportnega toka (Transport stream Id) in identifikator storitve (Service Id) na dveh

ali več različnih frekvencah mora shraniti obe frekvenci ali izbrati tisto z močnejšim

signalom.

o Kanal X je bil dušen za 17dB vendar je STB še vedno izbral in prikazoval sliko

kanala X kljub nižjemu nivoju signala.








o Ime programa se ne posodobi.


možnosti:





EN 300 472

Ustrezno.

67




o Ob preklopu med kanali se je 1x zgodilo, da se je sprejemnik postavil v stanje,

iz katerega ga je bilo možno spraviti edino z izklopom iz el.omrežja,

o Med preklopom različnih resolucij in programov na različnih kanalih se je vsaj

1x pojavil samodejni reset STB - na vgrajenem zaslonu se je izpisalo

BOOTING,

o Proizvajalec je že pred zaključkom testiranja podal informacijo, da delajo na

odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti, ki naj bi bile odpravljene v naslednji

verziji programske opreme in pred plasiranjem na trg.

68

6 Ugotovitve in sklepi

Slovenija kot ena izmed prvih držav, ki so izbrale standard kodiranja MPEG-4 tudi za

televizijo standardne razločljivosti vsekakor predstavlja določeno posebnost tudi glede

sprejemnikov, katere je potrebno uporabiti za sprejemanje signala DVB-T. Poleg

omenjenega standarda kodiranja je posebnost v Republiki Sloveniji glede na preostanek

Evropske unije še uporaba šumnikov in sičnikov ter sama topologija omrežja, ki bo v

Republiki Sloveniji zgrajeno za digitalno televizijo. Omrežje bo uporabljajo ti. SFN pristop,

kar pomeni, da vsi oddajniki znotraj ene celice delujejo na enaki frekvenci. Zaradi

navedenega se pojavljajo odboji signala na enaki frekvenci, kar posledično za določene

sprejemnike predstavlja problem. Kot zadnje navedimo še izjemno veliko zasedenost

frekvenčnega spektra na naši ZAHODNI meji, kjer je frekvenči spekter že sedaj zelo

zaseden in mora sprejemnik delovati v zelo oteženih pogojih, predvsem s stališča RF dela.

Ugotavljamo, da je bil cilj projekta dosežen, saj smo uporabnikom in distributerjem, še

posebej pa proizvajalcem, zagotovili pregled ustreznosti njihovih sprejemnikov, opozorili

na specifike zahtev slovenskega tržišča in napake pri posameznih sprejemnikih, katere je

potrebno še odpraviti. Glede na dejstvo, da je poznavanje trga sprejemnikov in

tehnologije s strani proizvajalcev na zelo visoki ravni (glede na dejstvo, da vsi proizvajalci

že zagotavljajo kabelske, satelitske, IP in prizemne – MPEG2 sprejemnike) je pričakovati,

da bodo vsi omenjeni sprejemniki ob vstopu na tržišče ustrezali zahtevam SLO tržišča.

Postopki za ugotavljanje skladnosti se lahko smatrajo kot primerni, saj je z njihovo

pomočjo možno ugotoviti skladnost sprejemnika, kar se je tudi pokazalo na primeru

izvedenega testiranja.

Trendi prodaje televizijskih aparatov nam kažejo, da bo v prihodnjih letih najbolj zanimiva

televizija visoke razločljivosti HDTV, saj komaj tam digitalna televizija pokaže svoje

poglavitne prednosti, kot so širokozaslonski način oddajanja in digitalni prostorski zvok.

Dodatno je že v prvi fazi projekta večina sprejemnikov omogočala tudi sprejem slike

HDTV, kar samo potrjuje našo domnevo. Pričakujemo, da se bo postopek ugotavljanja

ustreznosti sprejemnikov v prihodnosti razširil tudi na sprejemnike tipa HDTV.

Seznam uporabljene literature

[1] EN 300 744 v1.5.1 DVB Framing structure, channel coding and modulation for

digital terrestrial television. (ETSI)

[2] IEC 60169-2, part 2 Radio-frequency connectors. Part 2: Coaxial unmatched

connector

[3] ETSI TS 101 154 v1.7.1 Digital Video Broadcasting (DVB); Implementation

guidelines for the use of MPEG-2 Systems, Video and Audio in satellite, cable and

terrestrial broadcasting applications

[4] ISO/IEC 14496-10 Information technology — Coding of audio-visual objects.

Part 10: Advanced Video Coding

[5] ISO/IEC 13818-1 Information technology - Generic coding of moving pictures

and associated audio information: Systems.

[6] ISO 639.2 Code for the representation of names of languages

[7] STRATEGIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA PREHOD Z ANALOGNE NA DIGITALNO

RADIODIFUZIJO, Ministrstvo za gospodarstvo RS

[8] EN 50049-1 Domestic and similar electronic equipment interconnection

requirements: Peritelevision connector

[9] EN 50157-2-1 Domestic and similar equipment interconnection requirements: AV

link-Part 2-1: Signal quality matching and automatic selection of source devices

[10] EN 300 468 v1.7.1 Digital Broadcasting Systems for television, sound and data

services; Specification for service information (SI) in Digital Video Broadcasting

(DVB) Systems

[11] ETSI TR 101 211 v1.7.1 Guidelines on Implementation and Usage of Service

Information (SI)

[12] ETSI TS 102 006 v1.3.1 Digital Video Broadcasting (DVB); Specification for

System Software Update in DVB Systems

[13] NorDig Unified Test specification, ver 1.0

[14] ETSI ES 202 130 v1.1.1 Human Factors (HF);User Interfaces; Character

repertoires, ordering rules and assignments to the 12-key telephone keypad

[15] ETSI EN 300 472 v1.3.1 Conveying ITU-R System B Teletext in DVB

bitstreams

[16] ETSI EN 301 775 v1.2.1 Conveying VBI data bitstreams

[17] ISO/IEC 13818-2 Information technology - Generic coding of moving pictures

and associated audio information - Part 2: Video

[18] ITU-R BT.653-3 Teletext systems

[19] EN 50221 Common Interface Specification for Conditional Access and other

Digital Video Broadcasting Decoder Applications

[20] IEC 60958 Digital Audio Interface

[21] IEC 61937 Digital audio – Interface for non-linear PCM encoded audio

bitstreams applying IEC 60958

[22] ETS 300 706 Enhanced Teletext Specification

[23] ISO/IEC 8859-2 Information technology -- 8-bit single-byte coded graphic

character sets -- Part 2: Latin alphabet No. 2

[24] HD on DTT, Key issues for broadcasters, regulators and viewers, DIGITAG, 2007

[25] Analogue switch-off, Learning from experiences in Europe, DIGITAG, 2008

Spletni viri:

1. www.rtvslo.si/dvb-t

2. www.dvb.org

3. www.digitag.org

4. www.apek.si

5. www.eicta.org

Priloge

Priloga 1:

SPECIFIKACIJA ZAHTEV ZA UPORABO SPREJEMNIKOV NA SLOVENSKI DVB-T PLATFORMI

Profil: Osnovni

Priloga 2:

JAVNI POZIV ZA TESTIRANJE DIGITALNIH PRIZEMNIH SPREJEMNIKOV

Priloga 3:


SPREJEMNIKOV v1.2.doc

Priloga 1

1

SPECIFIKACIJA ZAHTEV ZA UPORABO SPREJEMNIKOV

NA SLOVENSKI DVB-T PLATFORMI

Profil:

Osnovni

Priloga 1

2

Opomba

Ta dokument je pripravila delovna skupina za pripravo specifikacij v sklopu projekta

Priprava specifikacij in zahtev ter izvajanje testiranja sprejemnikov za digitalno prizemno

radiodifuzijo v Republiki Sloveniji, ki se izvaja pod okriljem Sintesio.

Sintesio ne prevzema nobene obveznosti ali odgovornosti do kupca, uporabnika ali

katerekoli druge fizične ali pravne osebe iz naslova kakršnekoli izgube ali škode nastale

neposredno ali posredno s storitvami, katere izvaja.

Informacije in podatki v tem dokumentu se lahko spremenijo brez predhodne najave.

Priloga 1

3

1 Uvod

1.1 Namen

Ta dokument podaja sklop minimalnih zahtev za sprejemnike, ki lahko zagotavljajo

sprejem DVB-T signala v Republiki Sloveniji. Specifikacije obsegajo tako samostojne

sprejemnike (Set-Top-Box), kot tudi integrirane sprejemnike, ki se bodo uporabljali na

slovenskem tržišču.

Dokument podaja tehnične specifikacije za podporo proizvajalcem sprejemnikov in

ponudnikom storitev, ki na takšen način lažje implementirajo storitve in opremo za

izvajanje digitalne radiodifuzije v Sloveniji.

Specifikacije v tem dokumentu vključujejo zahteve za naslednji profil:

- Osnovni profil definira zahteve za sprejem signala digitalne radiodifuzije. Zahteve za ta profil temeljijo na DVB specifikacijah. Te specifikacije definirajo le minimalni sklop zahtev in ne predstavljajo celotne specifikacije sprejemnikov. Temeljijo na zahtevah televizije standardne razločljivosti (SDTV), pri čemer se za za kasnejšo uporabo televizije visoke razločljivosti (HDTV) pričakuje revizija tega dokumenta. Dodatne funkcionalnosti, kot na primer MHP storitve, interaktivnost in ostale so možne, ampak ne morejo predstavljati dela certifikacijskega postopka.

Namen teh specifikacij je, da bodo vsi sprejemniki v osnovnem profilu na slovenskem

tržišču podpirali osnovne zvokovne in slikovne storitve proizvedene in distribuirane s

strani radiodifuznih operaterjev.

1.2 Terminologija

Mora (obvezno): Beseda pomeni, da je zagotavljanje sklopa obvezno

Naj bi (priporočljivo): Beseda pomeni, da zagotavljanje sklopa ni obvezno,

ampak zelo priporočljivo

Priloga 1

4

1.3 Pojmi in izrazi

AV Audio Visual

AVC Advanced Video Coding

CA Conditional Access

CAT Conditional Access Table

CBR Constant Buit Rate

CI Common Interface

COFDM Coded Orthogonal Frequency Division Multiplexing

CVBS Composite Video Baseband Signal

DVB-T Digital Video Broadcasting - Terrestrial

EIT Event Information Table

EN European Norm

EPG Electronic Programming Guide

ETSI European Telecommunication Standards Institute

HDTV High Definition Television

ISO International Organisation for Standardisation

ITU International Telecommunication Union

MFN Multi Frequency Network

MHP Multimedia Home Platform

MPEG Moving Pictures Expert Group

NIT Network Information Table

PAT Program Association Table

PCM Phase Coded Modulation

PMT Program Map Table

PSI Program Specific Information

QAM Quadrature Amplitude Modulation

QPSK Quaternary Phase Shift Keying

RF Radio Frequency

RGB Red Green Blue

SDT Service Description Table

SDTV Standard Definition Television

SFN Single Frequency Network

SI Service Information

TDT Time and Date Table

TOT Time Offset Table

Priloga 1

5

TS Transport Stream

UHF Ultra-High Frequency

VBI Vertical Blanking Information

VBR Variable Bit Rate

VHF Very-High Frequency

Priloga 1

6

1.4 Referenčni dokumenti

[1] EN 300 744 v1.5.1 DVB Framing structure, channel coding and modulation for digital terrestrial television. (ETSI)

[2] IEC 60169-2, part 2 Radio-frequency connectors. Part 2: Coaxial unmatched connector

[3] ETSI TS 101 154 v1.7.1 Digital Video Broadcasting (DVB); Implementation guidelines for the use of MPEG-2 Systems, Video and Audio in satellite, cable and terrestrial broadcasting applications

[4] ISO/IEC 14496-10 Information technology — Coding of audio-visual objects. Part 10: Advanced Video Coding

[5] ISO/IEC 13818-1 Information technology - Generic coding of moving pictures and associated audio information: Systems.

[6] ISO 639.2 Code for the representation of names of languages [7] ITU-T V.92 Enhancements to Recommendation V.90 [8] EN 50049-1 Domestic and similar electronic equipment interconnection

requirements: Peritelevision connector [9] EN 50157-2-1 Domestic and similar equipment interconnection

requirements: AV link-Part 2-1: Signal quality matching and automatic selection of source devices

[10] EN 300 468 v1.7.1 Digital Broadcasting Systems for television, sound and data services; Specification for service information (SI) in Digital Video Broadcasting (DVB) Systems

[11] ETSI TR 101 211 v1.7.1 Guidelines on Implementation and Usage of Service Information (SI)

[12] ETSI TS 102 006 v1.3.1 Digital Video Broadcasting (DVB); Specification for System Software Update in DVB Systems

[13] ETS 300 231 Television systems; Specification of the domestic video Programme Delivery Control system (PDC)

[14] ETSI ES 202 130 v1.1.1 Human Factors (HF);User Interfaces; Character repertoires, ordering rules and assignments to the 12-key telephone keypad

[15] ETSI EN 300 472 v1.3.1 Conveying ITU-R System B Teletext in DVB bitstreams [16] ETSI EN 301 775 v1.2.1 Conveying VBI data bitstreams [17] ISO/IEC 13818-2 Information technology - Generic coding of moving pictures

and associated audio information - Part 2: Video [18] ITU-R BT.653-3 Teletext systems [19] EN 50221 Common Interface Specification for Conditional Access

and other Digital Video Broadcasting Decoder Applications [20] IEC 60958 Digital Audio Interface [21] IEC 61937 Digital audio – Interface for non-linear PCM encoded audio

bitstreams applying IEC 60958 [21] [22] ETS 300 706 Enhanced Teletext Specification [23] ISO/IEC 8859-2 Information technology -- 8-bit single-byte coded graphic

character sets -- Part 2: Latin alphabet No. 2

Priloga 1

7

2 Zahteve strojne opreme

2.1 Sprejemni del – RF

2.1.1 Splošno

Sprejemnik mora omogočati sprejem in demodulacijo zemeljskega signala katerega

oddaja oddajnik skladno z EN 300 744 [1].

Sprejemnik mora biti sposoben sprejemati signal v eno-frekvenčnih omrežjih (Single

Frequency Networks - SFN) ali več-frekvenčnih omrežjih (Multi Frequency Networks -

MFN).

Sprejemnik mora omogočati sprejemanje vseh kanalov področja UHF (Band IV-V s

pasovno širino 8 MHz) in področja VHF (Band III s pasovno širino 7 MHz).

Sprejemnik mora biti sposoben delovati z vsemi kombinacijami spodaj navedenih oddajnih

parametrov:

• Način oddajanja: 2k ali 8k COFDM • Modulacija: QPSK, 16 QAM, 64QAM • Kodirno razmerje: 1/2, 2/3, 3/4, 5/6, 7/8 • Zaščitni interval: 1/4, 1/8, 1/16, 1/32 • Hierarhični način oddajanja: ni zahtevano

Delovanje sprejemnikov ob prisotnosti odbojev mora biti v skladu z EN 300 744 [1].

Maksimalni dovoljeni nivo signala je -28dBm (80dBµV pri 75Ohm) brez degradacije

signala.

Sprejemnik mora znotraj uporabniškega vmesnika vsebovati vsaj osnovne informacije o

jakosti signala in kakovosti sprejema izbranega programa. Implementacija uporabniškega

vmesnika je odgovornost proizvajalca.

2.1.2 RF vhodni priključek

Skladno s standardom IEC 60169-2, part 2 [2] mora imeti sprejemnik možnost priključitve

zunanje antene s priključkom tipa: IEC 169-2 moški. Vhodna impedanca mora znašati 75

Ohm.

Sprejemnik naj bi omogočal premostitev priključenega RF signala iz RF vhoda

sprejemnika na RF izhod sprejemnika neodvisno od stanja sprejemnika ali priključenosti

na električno napajanje.

Priloga 1

8

3 Iskanje in nastavljanje programov

Sprejemnik mora omogočati iskanje programov preko celotnega frekvenčnega področja. V

primeru, da sprejemnik najde enak identifikator transportnega toka (Transport stream Id)

in identifikator storitve (Service Id) na dveh ali več različnih frekvencah mora shraniti obe

frekvenci ali izbrati tisto z močnejšim signalom.

Sprejemnik mora biti sposoben sprejemati in reagirati na parametre v PSI/SI tabelah (na

primer SDT ali NIT)

Sprejemnik mora omogočati ročno nastavitev RF sprejemnega kanala.

3.1 Dinamično upravljanje kanalov

Sprejemnik mora nadgraditi modulacijske parametre v skladu z NIT tabelo. Seznam

storitev mora biti nadgrajen s SDT tabelo.

4 Vmesniki

4.1 SCART vmesnik

Sprejemnik mora imeti vsaj SCART priključek skladno s standardoma EN 50049-1 [8] in

EN 50157-2-1 [9]. Na priključku SCART mora biti prisoten signal RGB.

4.2 Vmesnik za pogojni dostop

Sprejemnik naj bi vseboval vsaj en vmesnik za pogojni dostop, oziroma CI-režo (za

priključitev modula za pogojni dostop - CA). CI-reža biti v skladu s CI specifikacijami

EN50221 [19]. Integrirani sprejemniki z diagonalo zaslona več kot 30 cm morajo biti

opremljeni z DVB CI-režo.

4.3 Vmesnik za digitalni zvok

Sprejemnik mora vsebovati vmesnik za digitalni zvok, ki na izhodu zagotavlja PCM signal

v skladu z IEC 60958 [20] ali nelinearni PCM kodiran zvokovni bitni tok v skladu z IEC

61937 [21].

Priloga 1

9

5 Procesor

Sprejemnik mora vsebovati uro realnega časa, ki se posodablja preko sprejetih TDT in

TOT tabel. Vgrajeni časovnik mora zagotavljati avtomatsko preklapljanje iz stanja

pripravljenosti v stanje delovanja.

6 MPEG-2 Demultipleksor

Demultipleksor mora biti skladen s specifikacijami MPEG-2 transportnega nivoja

definiranimi v ETSI ISO/IEC 13818-1 [5] in ETSI TS 101 154 [3] in mora:

- zagotavljati dekodiranje ISO/IEC 13818-1 toka s podatkovno hitrostjo do 32 Mbit/s - podpirati spremenljivo bitno hitrost elementarnega toka znotraj konstantne bitne

hitrosti transportnega toka podatkov.

7 MPEG-2 / MPEG-4 Dekodirnik

Slikovni dekodirnik mora biti skladen s standardoma ISO IEC 14496-10 [4] za dekodiranje

MPEG-4 in ISO/IEC 13818-2 [17] za dekodiranje MPEG-2 kodiranega signala, ter

specifikacijami ETSI TS 101 154 [3].

Slikovni dekodirnik mora podpirati profil “H.264/AVC Main Profile at Level 3” (uporabljen

za H.264/AVC SDTV) in biti skladen s specifikacijami ETSI TS 101 154 [3] (točke 5.5 in

5.6; 25 Hz SDTV).

Slikovni dekodirnik mora biti sposoben dekodirati tudi »MPEG-2 Main Profile@Main

Level« in biti skladen s specifikacijami ETSI TS 101 154 [3] (točka 5.1; 25 Hz SDTV).

Slikovni dekodirnik mora biti sposoben dekodirati bitne hitrosti do najmanjše hitrosti 600

kBit/s pri video vsebinah razločljivosti do 720x576.

Slikovni dekodirnik mora podpirati spremenljivo in konstantno bitno hitrost (VBR in CBR).

Slikovni dekodirnik mora biti sposoben preklapljati med razmerji slike 4:3 in 16:9.

V primeru sprejema anamorfne slike in pred-nastavljenega razmerja 4:3 na sprejemniku

naj bi dekodirnik omogočal konverzijo na »16:9 letterbox«.

Dekodirnik zvoka mora podpirati “MPEG-1 Audio Layer I in II” (ISO/IEC 13818-3 [17]).

Priloga 1

10

Dekodirnik mora zagotavljati sinhrono predvajanje slikovne in zvokovne vsebine v skladu

z ETSI TS 101 154 [3].

8 Predvajanje radijskih programov

Osnovna funkcionalnost sprejemnika - navigacija med radijskimi programi – naj bo

zagotovljena brez televizijskega zaslona, kar je mogoče zagotoviti z ustreznimi tipkami na

čelni plošči sprejemnika ali na daljinskem upravljalniku.

V primeru alfanumeričnega prikazovalnika (opcija) naj bo sprejemnik dovolj velik za prikaz

celotnega imena radijske postaje (vsaj 8 znakov).

Če DVB tok podatkov vsebuje radijske programe, morajo biti vedno prikazani v seznamu

radijskih kanalov, ne glede na to ali je vključen tudi elementarni slikovni tok.

9 Nadgradljivost sistema

Sprejemnik mora vsebovati vsaj en mehanizem za nadgradnjo modulov programske

opreme. Proizvajalec je odgovoren za zagotavljanje zanesljivega mehanizma za

nadgradnjo in dosegljivost novih različic programske opreme.

10 Povezovalna programska oprema (Middleware)

10.1 Storitvene informacije

Sprejemnik mora biti sposoben obdelati vhodne SI podatke (kazalnike, tabele) skladno z

EN 300 468 [10] in ETSI TR 101 211 [11]. Sprejemnik mora obdelati PSI/SI tabele tako za

“Dejanski” kot tudi za “Drugi” transportni tok.

Sprejemnik (STB) mora biti sposoben obdelati in upoštevati tabele:

NIT, CAT, PAT, PMT, SDT, EIT, TDT, TOT

Sprejemnik (STB) mora nuditi osnovno funkcionalnost EPG za prikazovanje

trenutnih/naslednjih EIT informacij:

• EIT dejanski (trenutni/sledeči/planiran) • EIT drugi (trenutni/sledeči/planiran)

Priloga 1

11

10.2 Navigator

Navigator mora zagotavljati prikaz v slovenskem jeziku. EPG mora podpirati znake iz

kodne tabele ISO/IEC 8859-2 [23].

Uporabniku mora biti omogočeno izbiranje in shranjevanje privzetih jezikovnih nastavitev.

Če je na voljo zvočni tok s privzeto jezikovno nastavitvijo, se le-ta mora avtomatično

izbrati.

Sprejemnik mora zagotoviti osnovni EPG za prikazovanje EIT trenutni/sledeči (short event

descriptor, extended event descriptor, content descriptor). Prav tako mora biti na voljo EIT

tabela napovedi (EIT planiran) v sklopu lastnega navigatorja sprejemnika.

10.3 Teletekst

Sprejemnik naj omogoča prikaz Teleteksta na vsaj eno od naslednjih možnosti:

- S pomočjo integriranja vsebine teleteksta v VBI analognega CVBS video izhoda; integriranje vsebine teleteksta mora biti skladno z ITU-R BT.653-3 [18] in z zahtevami za nivo 1.5, ki je definiran v ETS 300 706 [22]. Za VBI in Teletekst je potrebno upoštevati aktualno verzijo DVB standarda ETSI ES 202 130 [14] in ETSI EN 300 472 [15];

- Na osnovi lastnega uporabniškega vmesnika.

10.4 Uporabniške nastavitve

Uporabnik mora imeti možnost shranjevanja uporabniških nastavitev, ki ostanejo

shranjene tudi po izklopu iz napajalnega omrežja.

Sprejemnik mora vsebovati funkcijo vrnitve vseh parametrov na tovarniške nastavitve in

pri tem odstraniti vse storitvene tabele, uporabniške nastavitve, itd. Po vrnitvi na

tovarniške nastavitve mora sprejemnik preiti v stanje prvotnega zagona oziroma

inštalacije.

11 Daljinski upravljalnik

Sprejemnik mora vsebovati daljinski upravljalnik za nadzor in upravljanje, katerega

funkcionalnost je definirana s strani proizvajalca sprejemnika.

Priloga 2

Slovenska DVB-T platforma; Postopki za ugotavljanje skladnosti delovanja digitalnih prizemnih sprejemnikov v1.2; Profil: osnovni

Stran: 1 / 61

SLOVENSKA DVB-T PLATFORMA


SPREJEMNIKOV

PROFIL: OSNOVNI, SDTV - TELEVIZIJA S STANDARDNO RAZLOČLJIVOSTJO

Priloga 2


Stran: 2 / 61

Sintesio, ustanova

Ljubljanska 5 SI-4260 Bled - SLOVENIA

Tel.: +386 4 207 3393 Fax: +386 4 207 39 393

AVTORJI POROČILA:

Tomaž Bokan, univ. dipl. gosp. ing. Telesis, d.o.o. Mag. Daniel Copot, univ. dipl. ing. Telesis, d.o.o. Dr. Roman Kužnar, univ. dipl. ing. Sintesio, ustanova

TIP DOKUMENTA

TEHNIČNO POROČILO

Izdelavo tehničnega poročila o izvajanju testiranja digitalnih prizemnih sprejemnikov DVB-T za uporabo na Slovenski DVB-T Platformi je sofinanciralo Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za elektronske komunikacije v okviru pogodbe SINTESIO-07-5507-SM. Tehnično poročilo sta pripravila Telesis, d.o.o. in testni laboratorij Sintesio.

Priloga 2


Stran: 3 / 61

Kazalo vsebine:

1 Pojmi in izrazi ................................................................................................................................................ 4

2 Referenčni dokumenti .................................................................................................................................... 5

3 Podatki o sprejemniku na testiranju ................................................................................................................. 6

4 Pri testiranjih uporabljeni transportni tokovi ..................................................................................................... 7

5 Pri testiranjih uporabljena merila za ugotavljanje kakovosti ............................................................................. 10

6 Pri testiranju uporabljena merilna oprema in pribor ......................................................................................... 10

7 Primeri preizkusov ....................................................................................................................................... 11

Točka 1.1.1: Zahteve strojne opreme – tehnična ustreznost – možnost sprejema DVB-T .................................... 11

Točka 1.1.2: Zahteve strojne opreme – tehnična ustreznost – samodejno skeniranje UHF in VHF ....................... 12

Točka 1.1.3: Zahteve strojne opreme - frekvenčno področje - odmik ................................................................ 13

Točka 1.2.1: Zahteve strojne opreme – Sprejem v eno-frekvenčnih omrežjih – odboji znotraj zaščitnega intervala 14

Točka 1.2.2: Zahteve strojne opreme – Sprejem v eno-frekvenčnih omrežjih – odboji izven zaščitnega intervala .. 16

Točka 1.3: Zahteve strojne opreme – frekvenčno področje .............................................................................. 17

Točka 1.4: Zahteve strojne opreme – način dela............................................................................................. 18

Točka 1.5: Zahteve strojne opreme – maksimalni nivo vhodnega signala .......................................................... 19

Točka 1.6: Zahteve strojne opreme – indikator kakovosti signala ..................................................................... 20

Točka 1.7: Zahteve strojne opreme – antenski priključek ................................................................................ 21

Točka 1.8: Zahteve strojne opreme – antenski priključek – prehodna zanka (loop trough).................................. 22

Točka 1.9: Zahteve strojne opreme – delovanje v SFN okolju ob prisotnosti šuma v vhodnem signalu. ................ 23

Točka 1.10: Zahteve strojne opreme – delovanje ob prisotnosti »Analognih« signalov na sosednjih kanalih ......... 24

Točka 1.11: Zahteve strojne opreme – delovanje ob prisotnosti »Digitalnih« signalov na sosednjih kanalih .......... 25

Točka 2.1: Iskanje in nastavljanje programov ................................................................................................ 26

Točka 2.2: Iskanje in nastavljanje programov – sledenje modulacijskim parametrom ......................................... 28

Točka 2.3: Iskanje in nastavljanje programov – ročna nastavitev ..................................................................... 29

Točka 2.4: Iskanje in nastavljanje programov – samodejna nastavitev ............................................................. 31

Točka 3.1: Vmesniki – SCART ....................................................................................................................... 33

Točka 3.2: Vmesniki – PCMCIA ..................................................................................................................... 34

Točka 3.4: Vmesniki – S/PDIF ....................................................................................................................... 35

Točka 4.1.1: Procesor – ura realnega časa ..................................................................................................... 36

Točka 4.1.2: Procesor – vgrajen časovnik ...................................................................................................... 37

Točka 5.1.1: MPEG-2 Demultipleksor – delovanje pri največji bitni hitrosti ........................................................ 38

Točka 5.1.2: MPEG-2 Demultipleksor – statistical multiplexing ......................................................................... 39

Točka 6.1: MPEG-2/MPEG-4 Dekodirnik – dekodiranje MPEG-2 različnih razločljivosti ......................................... 40



Točka 6.4: MPEG-2/MPEG-4 Dekodirnik – najmanjša bitna hitrost .................................................................... 43

Točka 6.5: MPEG-2 Dekodirnik – delovanje z VBR in CBR ................................................................................ 44

Točka 6.6: MPEG-2 Dekodirnik – preklop med razmerji slike 4:3 in 16:9 ........................................................... 45

Točka 6.8: MPEG-2/MPEG-4 Dekodirnik – dekodiranje zvočnih vsebin ............................................................... 46

Točka 6.9: MPEG-2/MPEG-4 Dekodirnik – sinhronost slikovne in zvokovne vsebine ............................................ 47

Točka 7.1: Predvajanje radijskih programov – osnovna funkcionalnost ............................................................. 48

Točka 7.2: Predvajanje radijskih programov – alfanumerični prikazovalnik ........................................................ 49

Točka 7.3: Predvajanje radijskih programov – prikaz radijskih vsebin v seznamu ............................................... 50

Točka 8.1: Nadgradljivost sistema ................................................................................................................. 51

Točka 9.1: Povezovalna programska oprema (Middleware) – statično in dinamično procesiranje PSI/SI tabel. ...... 52

Točka 9.3: Povezovalna programska oprema (Middleware) – funkcionalnost EPG za EIT dejanski in EIT drugi ...... 53

Točka 9.4: Povezovalna programska oprema (Middleware) – prikaz EPG v SLO jeziku ........................................ 54

Točka 9.5: Povezovalna programska oprema (Middleware) – izbira in shranjevanje jezikovnih nastavitev. ........... 55

Točka 9.7.1: Povezovalna programska oprema (Middleware) – teletekst preko CVBS ......................................... 56

Točka 9.7.2: Povezovalna programska oprema (Middleware) – teletekst na osnovi lastnega uporabniškega vmesnika .................................................................................................................................................... 57

Točka 9.8: Povezovalna programska oprema (Middleware) – shranjevanje uporabniških nastavitev in ohranitev le-teh po izklopu iz el. omrežja. ........................................................................................................................ 58

Točka 9.9: Povezovalna programska oprema (Middleware) – povrnitev tovarniških oz. privzetih nastavitev. ......... 59

Točka 10.1: Daljinski upravljalnik .................................................................................................................. 60

8 Splošni komentarji in opazke glede na rezultate testiranj ................................................................................. 61

Priloga 2


Stran: 4 / 61

1 Pojmi in izrazi

AV Audio Visual AVC Advanced Video Coding CA Conditional Access CAT Conditional Access Table CBR Constant Buit Rate CI Common Interface COFDM Coded Orthogonal Frequency Division Multiplexing CVBS Composite Video Baseband Signal DVB-T Digital Video Broadcasting - Terrestrial EIT Event Information Table EN European Norm EPG Electronic Programming Guide ETSI European Telecommunication Standards Institute HDTV High Definition Television ISMMK Indirektna subjektivna merilna metoda kakovosti ISO International Organisation for Standardisation ITU International Telecommunication Union MFN Multi Frequency Network MHP Multimedia Home Platform MPEG Moving Pictures Expert Group NIT Network Information Table PAT Program Association Table PCM Phase Coded Modulation PMT Program Map Table PSI Program Specific Information QAM Quadrature Amplitude Modulation QEF Quasi Error Free QMP Indirect subjective quality measurement procedure QPSK Quaternary Phase Shift Keying RF Radio Frequency RGB Red Green Blue SDT Service Description Table SDTV Standard Definition Television SFN Single Frequency Network SI Service Information STB Set Top Box (televizijski komunikator, sprejemnik) TDT Time and Date Table TOT Time Offset Table TS Transportni tok UHF Ultra-High Frequency VBI Vertical Blanking Information VBR Variable Bit Rate VHF Very-High Frequency

Priloga 2


Stran: 5 / 61

2 Referenčni dokumenti

[1] EN 300 744 v1.5.1 DVB Framing structure, channel coding and modulation for digital terrestrial television. (ETSI)

[2] IEC 60169-2, part 2 Radio-frequency connectors. Part 2: Coaxial unmatched connector [3] ETSI TS 101 154 v1.7.1 Digital Video Broadcasting (DVB); Implementation guidelines for

the use of MPEG-2 Systems, Video and Audio in satellite, cable and terrestrial broadcasting applications

[4] ISO/IEC 14496-10 Information technology — Coding of audio-visual objects. Part 10: Advanced Video Coding

[5] ISO/IEC 13818-1 Information technology - Generic coding of moving pictures and associated audio information: Systems.

[6] ISO 639.2 Code for the representation of names of languages [7] ITU-T V.92 Enhancements to Recommendation V.90 [8] EN 50049-1 Domestic and similar electronic equipment interconnection

requirements: Peritelevision connector [9] EN 50157-2-1 Domestic and similar equipment interconnection requirements: AV

link-Part 2-1: Signal quality matching and automatic selection of source devices

[10] EN 300 468 v1.7.1 Digital Broadcasting Systems for television, sound and data services; Specification for service information (SI) in Digital Video Broadcasting (DVB) Systems

[11] ETSI TR 101 211 v1.7.1 Guidelines on Implementation and Usage of Service Information (SI)

[12] ETSI TS 102 006 v1.3.1 Digital Video Broadcasting (DVB); Specification for System Software Update in DVB Systems

[13] ETS 300 231 Television systems; Specification of the domestic video Programme Delivery Control system (PDC)

[14] ETSI ES 202 130 v1.1.1 Human Factors (HF);User Interfaces; Character repertoires, ordering rules and assignments to the 12-key telephone keypad

[15] ETSI EN 300 472 v1.3.1 Conveying ITU-R System B Teletext in DVB bitstreams [16] ETSI EN 301 775 v1.2.1 Conveying VBI data bitstreams [17] ISO/IEC 13818-2 Information technology - Generic coding of moving pictures and

associated audio information - Part 2: Video [18] ITU-R BT.653-3 Teletext systems [19] EN 50221 Common Interface Specification for Conditional Access and other

Digital Video Broadcasting Decoder Applications [20] IEC 60958 Digital Audio Interface [21] IEC 61937 Digital audio – Interface for non-linear PCM encoded audio

bitstreams applying IEC 60958 [21] [22] ETS 300 706 Enhanced Teletext Specification [23] ISO/IEC 8859-2 Information technology -- 8-bit single-byte coded graphic

character sets -- Part 2: Latin alphabet No. 2 [24] ITU-R Rec. BT.1359-1

(1998) Relative Timing of Sound and Vision for Broadcasting

Priloga 2


Stran: 6 / 61

3 Podatki o sprejemniku na testiranju

Pri vseh testih je potrebno uporabiti isti model sprejemnika. V spodnjo tabelo je potrebno vnesti podatke o

sprejemniku, na katerem se bo izvajalo testiranje.

Tabela 7: Podatki o sprejemniku

Proizvajalec:

Model:

S/N:

Verzija SW:

Verzija HW:

Ostalo:

Priloga 2


Stran: 7 / 61

4 Pri testiranjih uporabljeni transportni tokovi

Vsi testni transportni tokovi so dolgi ca. 2 min. in vsebujejo tabele NIT, SDT, PAT, PMT, TDT in TOT.

A - se uporablja pri testih 1.4, 2.2, 4.1.1, 4.1.2, 6.4, 6.9

• Bitna hitrost je < 4,98 Mbit/s, • tok je dolg 5 min, • NIT vsebuje – QPSK, ½, Tu/4, CH 45 (666 MHz), • uporabljeni servisi:

service_id service_name Opis

1 1_LIPSYNC TV vsebina primerna za ugotavljanje sinhronosti slike/ton

2 2_MIN MPEG-4 TV vsebina CBR 600 kbit/s

3 3_MIN MPEG-2 TV vsebina CBR 600 kbit/s

4 4_PIJAMA TV MPEG-4 B – se uporablja pri testih 1.1.3, 1.2, 1.3, 1.5, 1.6, 1.9, 2.3, 2.4, 2.5, 6.2

• tok vsebuje 4 TV servise MPEG-4 po ca. 4 Mbit/s, • NIT vsebuje – 64 QAM, 2/3, Tu/4, CH 45, • bitna hitrost je ca. 19,91 Mbit/s, • uporabljeni servisi:


1 TV 720x576 TV razločljivost 720x576



4 TV 352x? TV razločljivost 352x576 C – se uporablja pri testih 2.3, 2.4, 9.7.1

• tok vsebuje 4 TV servise MPEG-4 po ca. 3 MBit/s, • NIT vsebuje – 64 QAM, 2/3, Tu/4, CH 45, • bitna hitrost je ca. 19,91 Mbit/s, • uporabljeni servisi:



5 TELETEXT TV razločljivost 544x576 + TELETEXT (EBU)

6 NOVO 480x576 TV razločljivost 480x576

4 TV DYNAMIC TV razločljivost 720x576

Priloga 2


Stran: 8 / 61

D – se uporablja pri testih 3.4, 6.8, • NIT vsebuje – 64 QAM, 2/3, Tu/4 • uporabljeni servisi:


3201 SLO-TV1 TV MPEG-2 odklenjen

3202 SLO-TV2 TV MPEG-2 zaklenjen VIACCESS 3.0

3207 SLO-TV3 TV MPEG-2 odklenjen

3204 SLO-RA1-INF radio MPEG 1 Layer II

3205 SLO-RA2 radio MPEG 1 Layer II

3206 SLO-RA3 radio MPEG 1 Layer II

3208 RADIO SI radio MPEG 1 Layer II

3215 CAPODISTRIA radio MPEG 1 Layer II

3217 RA.OGNJISCE SI radio MPEG 1 Layer II E – se uporablja pri testih 5.1.2, 6.5

• tok vsebuje 1 TV servis MPEG-2 v statističnem multipleksu z VBR v območju 2-6 Mbit/s, • NIT vsebuje – 64 QAM, 2/3, Tu/4, CH 45 • Uporabljani servisi:

service_id service_name opis

12600 Bahn TV TV MPEG-2 statično

12601 K-TV TV MPEG-2 statično

12614 rhein main tv TV MPEG-2 statično

12615 Deutsche Girls 2 TV MPEG-2 dinamično 0,1-1,2 Mbit/s

12616 Gems TV TV MPEG-2 statično

12618 Dreamgirls.TV TV MPEG-2 dinamično 0,1-1,2 Mbit/s

12621 SexySat TV MPEG-2 statično

12622 paradise TV MPEG-2 statično

12629 Traumgirls.TV TV MPEG-2 dinamično 0,1-1,2 Mbit/s F – se uporablja pri testih 3.1, 6.6

• Tok vsebuje 4 TV servise (MPEG-2 in MPEG-4) po ca. 3 Mbit/s, • NIT vsebuje – 64 QAM, 2/3, Tu/4, CH 45, • uporabljeni servisi:


1 1_TV 4:3 TV

7 7_M2 16:9 ANAMORPHIC TV WDR MPEG-2 – ni zvoka

8 8_M4 16:9 ANAMORPHIC TV ORF MPEG-4 – slika je ustrezna, ni signalizacije, ni zvoka.

4 4_TEST PATTERN TV

Priloga 2


Stran: 9 / 61

G – se uporablja pri testih 5.1.1 • Tok vsebuje 4 TV servise MPEG-4 z bitno hitrostjo, da je bitna hitrost toka 31,67 Mbit/s, • NIT vsebuje – 64 QAM, 7/8, Tu/32, CH 45, • Bitrate: 21,03 / 31,67 MBit/s • uporabljeni servisi:


1 SLO1 TV 5,7 MBit/s

7 SLO2 TV 5,8 MBit/s

8 SLO3 TV 3,6 MBit/s – ni zvočne vsebine

4 TEST TV 5,4 MBit/s H – se uporablja pri testih 6.1

• Tok vsebuje 4 TV servise MPEG-2 po ca. 4 Mbit/s, • NIT vsebuje – 64 QAM, 2/3, TU/4, CH 45, • uporabljeni servisi:


1 M1 720x576 TV razločljivost 720x576



4 M4 352x? TV razločljivost 352x576 I – se uporablja pri testih 9.1, 9.2, 9.3, 9.4, 9.5, 9.6,

• Tok vsebuje 4 TV servise MPEG-4 po ca. 3 Mbit/s, • NIT vsebuje – 64 QAM, 2/3, Tu/4, CH 45, • EIT vsebuje current/following + parental, • V toku je konec oddaje in začne se nova, spremeni se tudi parental rating, • uporabljeni servisi:


1 SLO 1 TV EIT

2 SLO 2 TV EIT

3 SLO 3 TV

4 TEST PATTERN TV

V servisu 1_SLO1 je sprememba EIT. Konča se oddaja: OMIZJE, ponovitev (event name), OMIZJE, ponovitev Ni podrobnejšega opisa oddaje Test kodne strani ISO 8859-2 [abcčdefghijklmnoprsštuvzž] [ABCČDEFGHIJKLMNOPRSŠTUVZŽ] (event name) 4 (parental rating) Začne se oddaja: POROČILA, ŠPORT, VREME (event name), POROČILA, ŠPORT, VREME Ni podrobnejšega opisa oddaje Test kodne strani ISO 8859-2 [abcčdefghijklmnoprsštuvzž] [ABCČDEFGHIJKLMNOPRSŠTUVZŽ] (event name) 18 (parental rating)

Priloga 2


Stran: 10 / 61

5 Pri testiranjih uporabljena merila za ugotavljanje kakovosti

ISMMK (Indirektna subjektivna merilna metoda kakovosti) Subjektivno merjenje se izvaja 15 sekund. V tem času mora biti dekodirana slika brez napak. V primeru napake v dekodirani sliki se izvede sprememba parametrov v merilni konfiguraciji. Sprememba parametrov naj bi vodila do dekodiranja slike brez napak v neprekinjenem trajanju najmanj 15 sekund. V nasprotnem primeru se proces spremembe merilnih parametrov ponavlja tako dolgo, dokler se ne doseže 15 sekund predvajanja slike brez napak. METODA MERITVE KAKOVOSTI – QEF (Quasi Error Free) Kakovostni kriterij znotraj tega dokumenta je definiran kot »Kvazi sprejem brez napak«. Pri tem pomeni QEF manj kot eno nepopravljeno napako na uro. Definicija QEF je navedena v standardu EN 300 744 in ustreza razmerju BER v vrednosti 10-11 znotraj podatkovnega toka na vhodu v MPEG-2 demultiplekser. V praksi je potrebno za meritev tako nizke vrednosti BER dosti časa, zato je možno ocenjevanje kakovosti sprejema posredno s pomočjo meritve BER za Viterbi dekodirnikom ali s pomočjo subjektivnega nadzora kakovosti prikazane slike s pomočjo iskanja napak v sliki znotraj časovnega obdobja.

6 Pri testiranju uporabljena merilna oprema in pribor

1. MPEG-2 in MPEG-4 izvor (vključno z zvočno in slikovno vsebino), 2. 2 x re-multiplexer, 3. DVB-T Modulator z izhodom na IF, 4. Simulator usiha polja + IF filtri, 5. Generator šuma + IF filtri, 6. DVB-T kanalnik za konverzijo IF na RF, 7. Analogni TV RF modulator z generatorjem PAL, STEREO in teletekstom, 8. DVB-T sprejemnik z izhodom na RF, 9. Spektralni analizator, 10. Merilnik moči (50Ω in 75Ω), 11. Univerzalni merilnik napetosti in toka, 12. TV/Monitor, 13. Povezovalni kabli, delilniki, konektorji in drug material.

Opozorilo! V zgornjem seznamu je navedena merilna oprema, katera je najmanj potrebna za izvedbo testov sprejemnikov. Uporabi se lahko tudi druga ustrezna oprema, odvisno od zaporedja in načina izvedbe testov. Znotraj vsakega testnega primera je opisana ali z blokovnim diagramom predstavljena konfiguracija za izvedbo posameznega testa.

Priloga 2


Stran: 11 / 61

7 Primeri preizkusov

Test Točka 1.1.1: Zahteve strojne opreme – tehnična ustreznost – možnost sprejema DVB-T

Zahteva Sprejemnik mora omogočati sprejem in demodulacijo zemeljskega signala katerega oddaja oddajnik skladno z EN 300 744.

Testna procedura

Namen testa: Preveriti možnost sprejemanja DVB-T signala. Uporabljena oprema: Sprejemnik na testiranju, monitor (TV) in dokumentacija. Postopek testiranja:

1. Iz dokumentacije ugotovite, ali je sprejemnik tehnično ustrezen. V nastavitvah sprejemnika morajo biti možnosti za izbiro kanala.

Pričakovani rezultat: STB ima vsaj en sprejemnik za sprejemanje DVB-T signala.

Rezultati testa Skladnost Skladno

Neskladno Veliko odstopanje Manjše odstopanje, razlaga v komentarjih Komentarji Ocenjujete možnost odprave neskladnosti z nadgradnjo progr. opreme: DA NE

Bolj podrobno opišite neskladnost in podajte dodatne informacije:

Datum: Podpis:

Priloga 2


Stran: 12 / 61

Test Točka 1.1.2: Zahteve strojne opreme – tehnična ustreznost – samodejno skeniranje UHF in VHF

Zahteva Sprejemnik naj omogoča samodejno skeniranje skozi celotno frekvenčno področje (UHF in VHF) in nastavitev na ustrezne DVB oddajne parametre. Parametri skeniranja naj se shranijo v seznam programov z namenom omogočati hitro izbiro in preklapljanje programov.

Testna procedura

Namen testa: Preveriti možnost skeniranja celotnega frekvenčnega področja UHF in VHF. Uporabljena oprema: Sprejemnik na testiranju, monitor (TV) in dokumentacija. Postopek testiranja:

1. Ta test se ne bo izvajal posebej, saj gre za splošno zahtevo, ki bo testirana v sklopu nadaljnjih testov.

Pričakovani rezultat: STB omogoča skeniranje celotnega frekvenčnega področja UHF in VHF.




Datum: Podpis:

Priloga 2


Stran: 13 / 61

Test Točka 1.1.3: Zahteve strojne opreme - frekvenčno področje - odmik

Zahteva Sprejemnik mora biti sposoben sprejemati signal na kanalih 21 - 69 področja UHF. STB se mora biti sposoben nastaviti na centralno frekvenco vhodnega DVB-T signala pri naslednjih robnih pogojih: fc = 474 MHz + (N-21) x 8 MHz + foff, N ∈ 21, ..., 69 (UHF številka kanala) foff ∈ [-10 kHz, 10 kHz]

Testna Procedura

Namen testa: Preveriti delovanje preko celotnega UHF področja in sprejem v primeru določenega frekvenčnega odmika sprejemanega signala. Uporabljena oprema:

MPEG-4vir

DVB-T Modulator


Monitor

Uporabljen transportni tok: Pri testu uporabite transportni tok B. Postopek testiranja:

1. Pripravite testno okolje in instrumente, 2. Testiranje se izvede v načinu 8k, 64-QAM, R=2/3, ∆/Tu=1/4, 3. Nivo signala na vhodu sprejemnika naj bo -60 dBm, 4. Testiranje začnite izvajati na kanalu 21, foff=0, 5. Povežite STB, 6. Testiranje izvajajte skladno z vrednostmi frekvenčnega odmika predpisanimi v

nadaljevanju. Med spreminjanjem vrednosti frekvenčnega odmika foff prekinite povezavo signala na vhod STB,

7. Skladnost ugotavljajte po ISMMK, 8. Izpolnite tabelo z rezultati – skladnost: DA ali NE, 9. Test ponovite za kanal 69.

Pričakovani rezultat: Rezultati naj bi bili skladni za vse vrednosti vseh frekvenčnih odmikov foff na kanalih 21 in 69.

Rezultati testa Kanal Frekvenca (MHz) Frekvenčni odmik (kHz) Skladnost

474 -10 21 474 0 474 +10 858 -10

69 858 0 858 +10

Skladnost Skladno Neskladno Veliko odstopanje Manjše odstopanje, razlaga v komentarjih

Komentarji Ocenjujete možnost odprave neskladnosti z nadgradnjo progr. opreme: DA NE Bolj podrobno opišite neskladnost in podajte dodatne informacije:

Datum: Podpis:

Priloga 2


Stran: 14 / 61

Test Točka 1.2.1: Zahteve strojne opreme – Sprejem v eno-frekvenčnih omrežjih – odboji znotraj zaščitnega intervala

Zahteva Sprejemnik mora biti sposoben sprejemati signal v simuliranih enofrekvenčnih omrežjih. Testna procedura

Namen testa: Preveriti ali je sprejemnik sposoben sprejemati signal v enofrekvenčnih omrežjih skladno s spodaj definiranimi okolji. Uporabljena oprema:

Uporabljeni transportni toki: Pri testiranju uporabite transportna tokova B in C. Postopek testiranja:

1. Pripravite testno okolje in nastavite merilne instrumente, 2. Uporabite način 8k, 64-QAM, R=2/3, ∆/Tu=1/4 (GI tako znaša 224µs), 3. Vhodni nivo v sprejemnik je -50dBm, 4. Odprite stikalo, 5. Nastavite simulator prenosnega kanala na enega izmed parametrov iz tabele xy, 6. Sklenite stikalo, 7. Sprejemnik se mora ujeti na transportni tok, 8. Po QEF preverite delovanje, 9. Ponovite za ostale parametre iz tabele.

Pričakovani rezultat:

Okolje 1 Okolje 3 Poti Zakasnitev(us) Slabljenje(dB) Poti Zakasnitev(us) Slabljenje(dB) 1 0 0 1 0 3 2 39 5 2 95 0 3 82 11 3 180 15 4 125 16 5 167 15 6 200 20

Okolje 2 Poti Zakasnitev(us) Slabljenje(dB) 1 0 11 2 75 0 3 107 13 4 135 25

Rezultati testa Prenosni kanal Okolje 1 Okolje 2 Okolje 3

Ustreznost

Skladnost Skladno

Priloga 2


Stran: 15 / 61



Datum: Podpis:

Priloga 2


Stran: 16 / 61

Test Točka 1.2.2: Zahteve strojne opreme – Sprejem v eno-frekvenčnih omrežjih – odboji izven zaščitnega intervala

Zahteva Sprejemnik mora biti sposoben sprejemati signal v simuliranih enofrekvenčnih omrežjih. Testna procedura

Namen testa: Preveriti ali je sprejemnik sposoben sprejemati signal v enofrekvenčnih omrežjih ob prisotnosti odbojev izven zaščitnega intervala (GUARD INTERVAL). Ti odboji so vsaj 20dB manjši od originalnega signala. Uporabljena oprema:

Uporabljeni transportni toki: Pri testiranju uporabite transportna tokova B in C. Postopek testiranja:

1. Pripravite testno okolje in nastavite merilne instrumente, 2. Uporabite način 8k, 64-QAM, R=2/3, ∆/Tu=1/4 (GI tako znaša 224µs), 3. Vhodni nivo v sprejemnik je -50dBm, 4. Odprite stikalo, 5. Nastavite simulator prenosnega kanala na enega izmed parametrov iz tabele, 6. Sklenite stikalo, 7. Sprejemnik se mora ujeti na transportni tok, 8. Po QEF preverite delovanje, 9. Ponovite za ostale parametre iz tabele.

Pričakovani rezultat: STB deluje tudi ob prisotnosti odbojev izven zaščitnega intervala (GUARD INTERVAL), ki so 20dB nižji od originalnega signala.

Rezultati testa Okolje: 8k, 64-QAM, R=2/3, ∆/Tu=1/4

Zakasnitev(µs) Slabljenje(dB) Skladnost 260 230 -230 -260



Datum: Podpis:

Priloga 2


Stran: 17 / 61

Test Točka 1.3: Zahteve strojne opreme – frekvenčno področje

Zahteva Sprejemnik mora omogočati sprejemanje vseh kanalov področja UHF (RF področje IV-V s pasovno širino 8 MHz) in področja VHF (RF področje III s pasovno širino 7 MHz).

Testna procedura

Namen testa: Preizkusiti delovanje skladno z zahtevo. Uporabljena oprema:

MPEG-4vir

DVB-T Modulator


Monitor

Uporabljen transportni tok: Pri testiranju uporabite transportni tok B. Postopek testiranja:

1. Pripravite testno okolje in instrumente, 2. Testiranje izvedite v načinu 8k, 64-QAM, R=2/3, ∆/TU=1/4, 3. Nivo signala na vhodu sprejemnika naj bo -60 dBm, 4. Testiranje začnite izvajati na kanalu 21, 5. Skladnost ugotavljajte po ISMMK, 6. Izpolnite tabelo z rezultati – skladnost: DA ali NE, 7. Testiranje se izvaja na kanalih 21, 31, 41, 51, 61 in 69 – test ponovite za vsak

naveden kanal. Pričakovani rezultat: Rezultat testa naj bo skladnost z zahtevami za vse kanale, na katerih se izvaja testiranje.

Rezultati testa

Kanal Skladnost

21

31

41

51

61

69



Datum: Podpis:

Priloga 2


Stran: 18 / 61

Test Točka 1.4: Zahteve strojne opreme – način dela

Zahteva Sprejemnik mora biti sposoben delovati z vsemi kombinacijami spodaj navedenih oddajnih parametrov: - Način oddajanja: 2k ali 8k COFDM - Modulacija: QPSK, 16-QAM, 64-QAM - Kodirno razmerje (R): 1/2, 2/3, 3/4, 5/6, 7/8 - Zaščitni interval (∆/Tu): 1/4, 1/8, 1/16, 1/32 - Hierarhični način oddajanja: ni zahtevano

Testna procedura

Namen testa: Preveriti ustrezno delovanje za različne DVB-T modulacijske parametre. Uporabljena oprema:

MPEG-4vir

DVB-T Modulator


Monitor

Uporabljen transportni tok: Pri testiranju uporabite transportni tok A.


1. Pripravite testno okolje in instrumente, 2. Uporabite kanal 45 in vhodni nivo signala v STB -60 dBm, 3. Začnite z načinom 8K, QPSK, R=1/2, ∆/Tu=1/32 1. Skladnost ugotavljajte po ISMMK, 4. Izpolnite tabelo z rezultati – skladnost: DA ali NE, 5. Test je potrebno izvesti za vse kombinacije navedene v tabeli REZULTATI TESTA.

Pričakovani rezultat: Sprejemnik mora ustrezno delovati pri vseh kombinacijah modulacijskih parametrov.

Rezultati testa

8K FEC ∆/Tu=1/32 ∆/Tu=1/16 ∆/Tu=1/8 ∆/Tu=1/4

QPSK 1/2

QPSK 3/4

16-QAM 5/6

64-QAM 2/3

64-QAM 7/8

2K FEC ∆/Tu=1/32 ∆/Tu=1/16 ∆/Tu=1/8 ∆/Tu=1/4

QPSK 1/2

QPSK 3/4

16-QAM 5/6

64-QAM 2/3

64-QAM 7/8



Datum: Podpis:

Priloga 2


Stran: 19 / 61

Test Točka 1.5: Zahteve strojne opreme – maksimalni nivo vhodnega signala

Zahteva Delovanje sprejemnika ob prisotnosti odbojev mora biti v skladu z EN 300 744. Maksimalni dovoljeni nivo signala je -28dBm (80dBµV pri 75Ω) brez degradacije signala.

Testna procedura

Namen testa: Preveriti zmožnost sprejemnika za obvladovanje RF signalov visokih vrednosti. Uporabljena oprema:


1. Pripravite testno okolje in instrumente, 2. Ugotovite in preverite dušenje dušilnega člena (ATT), 3. Uporabite način 8K, 64-QAM, R=2/3, ∆/Tu=1/4, 4. RF kanalnik nastavite na kanal 45, 5. Ugotovite dušenje dušilnega člena (ATT) in povezovalnih kablov, 6. Vključite sprejemnik, 7. Preverite, ali je slika ustrezno dekodirana, 8. Izračunajte vhodni signal v sprejemnik kot funkcijo dušenja v dušilnem členu (ATT), 9. Nastavite nivo signala na vhodu sprejemnika na -28 dBm ob upoštevanju dušenja

dušilnega člena, 10. Ustreznost delovanja preverite s pomočjo ISMMK (INDIREKTNA SUBJEKTIVNA

MERILNA METODA KAKOVOSTI), 11. Izpolnite tabelo z rezultati – skladnost: DA ali NE, 12. Test ponovite še za načine (8K, 64-QAM, R=2/3, ∆/Tu=1/4) in (8K, 64-QAM,

R=3/4, ∆/Tu=1/4). Pričakovani rezultat: Sprejem naj bi bil brez napak glede na QEF (METODA MERITVE KAKOVOSTI) za nivo vhodnih signalov večji ali enak kot –28dBm za načine, na katerih se izvaja preizkus.

Rezultati testa

Način Zahteva (dBm) Skladnost

8K, 64-QAM, R=2/3, ∆/Tu=1/8 -28

8K, 64-QAM, R=2/3, ∆/Tu=1/4 -28

8K, 64-QAM, R=3/4, ∆/Tu=1/4 -28



Datum: Podpis:

Priloga 2


Stran: 20 / 61

Test Točka 1.6: Zahteve strojne opreme – indikator kakovosti signala

Zahteva Sprejemnik mora znotraj uporabniškega vmesnika vsebovati vsaj osnovne informacije o jakosti signala in kakovosti sprejema izbranega programa. Sprejemnik mora vsebovati tudi številčni prikaz kanala. Implementacija uporabniškega vmesnika je odgovornost proizvajalca.

Testna procedura

Namen testa: Preizkusiti izpolnjevanje zahteve. Uporabljena oprema:


1. Pripravite testno okolje in instrumente, 2. Nastavite sistem za sprejem na kanalu 45, 3. Vhodni nivo v sprejemnik naj bo -28dBm, 4. Postopoma zmanjšujte nivo signala in v uporabniškem vmesniku sprejemnika

preverjajte odziv indikatorja jakosti signala in indikatorja kakovosti sprejema, 5. Preverite številčni prikaz kanala znotraj uporabniškega vmesnika.

Pričakovani rezultat: Znotraj vmesnika za prikaz signala obstaja korelacija med nivojem vhodnega signala in indikatorjem kakovosti.




Datum: Podpis:

Priloga 2


Stran: 21 / 61

Test Točka 1.7: Zahteve strojne opreme – antenski priključek

Zahteva Skladno s standardom IEC 60169-2, part 2 mora imeti sprejemnik možnost priključitve zunanje antene s priključkom tipa: IEC 169-2 moški. Vhodna impedanca mora znašati 75Ω.

Testna procedura

Namen testa: Preveriti, da ima sprejemnik ustrezen antenski priključek za sprejem DVB-T signala. Uporabljena oprema: Sprejemnik na testiranju. Postopek testiranja:

1. Preverite, ali je RF vhodni priključek skladen s specifikacijami IEC 60169-2. Za preverjanje se uporabi preverjen priključek, katerega mora biti možno normalno priključiti na sprejemnik.

2. V dokumentaciji sprejemnika preverite, ali je priključek prilagojen za impedanco 75Ω.

Pričakovani rezultat: RF vhodni priključek je skladen s specifikacijo IEC 60169-2 in vhodna impedanca znaša 75Ω.




Datum: Podpis:

Priloga 2


Stran: 22 / 61

Test Točka 1.8: Zahteve strojne opreme – antenski priključek – prehodna zanka (loop trough)

Zahteva Sprejemnik naj bi omogočal premostitev priključenega RF signala iz RF vhoda sprejemnika na RF izhod sprejemnika neodvisno od stanja sprejemnika.

Testna procedura

Namen testa: 1. Preveriti, ali ima sprejemnik ustrezno povezavo med priključki za omogočanje

premostitve priključenega RF signala iz RF vhoda na RF izhod neodvisno od stanja sprejemnika.

2. Preveriti dušenje/ojačenje RF zanke za način delovanja »pripravljenost« in »vključeno«.

Uporabljena oprema:


1. Pripravite testno okolje in instrumente, 2. Povežite izvor signala na RF vhod sprejemnika in spektralni analizator na RF izhod

(pazi na morebitno enosmerno napetost na vhodu merilnih naprav), 3. Nastavite vhodni nivo v sprejemnik na –50dBm, 4. Vklopite sprejemnik– preizkus v načinu »vključeno«, 5. Preizkusite frekvenčno področje od 47 MHz do 869 MHz, 6. Izmerite dušenje zanke skozi celotno frekvenčno področje. Izhodni signal je lahko

največ vhodni signal +- 6dBm, 7. Test ponovite pri sprejemniku v stanju pripravljenosti, 8. Preverite, ali je izhodni priključek skladen s specifikacijami IEC 60169-2 (vsi kabli,

katere se uporablja pri testiranju morajo biti skladni s tem standardom. V tem primeru je tudi izhodni priključek skladen s tem standardom, saj drugače testa ne bi bilo možno opraviti).

Pričakovani rezultat: RF izhodni priključek je skladen s specifikacijo IEC 60169-2, dušenje zanke mora biti v področju +-6dBm in premostitev signala mora delovati tako v stanju vključenosti sprejemnika kot v stanju pripravljenosti.




Datum: Podpis:

Priloga 2


Stran: 23 / 61

Test Točka 1.9: Zahteve strojne opreme – delovanje v SFN okolju ob prisotnosti šuma v vhodnem signalu.

Zahteva Sprejemnik naj bi ustrezno deloval v SFN okolju tudi ob prisotnosti šuma v vhodnem signalu.

Testna procedura

Namen testa: Preveriti, ali sprejemnik ustrezno deluje v SFN okolju ob prisotnosti šuma v vhodnem signalu. Delovanje naj bi bilo zagotovljeno vsaj do razmerja signal/šum 18 dB. Uporabljena oprema:


1. Pripravite testno okolje in nastavite merilne instrumente, 2. Uporabite način 8k, 64-QAM, R=2/3, ∆/Tu=1/4 (GI tako znaša 224µs), 3. Vhodni nivo v sprejemnik je -50dBm, 4. Odprite stikalo, 5. Nastavite simulator prenosnega kanala na parametre iz spodnje tabele (Okolje 2), 6. Sklenite stikalo, 7. Sprejemnik se mora ujeti na transportni tok, 8. Po QEF preverite delovanje, 9. Postopoma povečujte nivo šuma do nivoja, da sprejemnik več ne deluje po QEF, 10. Razmerje signal/šum, pri katerem sprejemnik preneha delovati po QEF vpišite v

tabelo rezultatov.

Okolje 2 Zakasnitev(us) Slabljenje(dB)

0 11 75 0 107 13 135 25

Pričakovani rezultat: Sprejemnik deluje ustrezno tudi ob prisotnosti šuma v vhodnem signalu.

Rezultati testa Razmerje signal/šum, do katerega sprejemnik deluje po QEF: _____dB



Datum: Podpis:

Priloga 2


Stran: 24 / 61

Test Točka 1.10: Zahteve strojne opreme – delovanje ob prisotnosti »Analognih« signalov na sosednjih kanalih

Zahteva Sprejemnik naj bi ustrezno deloval tudi ob prisotnosti analognih signalov na sosednjih kanalih.

Testna procedura

Namen testa: Preveriti delovanje sprejemnika ob prisotnosti analognega signala na sosednjem kanalu pri čemer je nivo analognega signala do 33dB ali več višji od DVB-T signala. Sprejemnik mora zagotavljati delovanje po QEF tudi v primeru do 44dB ali večjega analognega signala na poljubnem drugem kanalu znotraj frekvenčnega področja. Test se izvede z uporabo DVB-T signala ob uporabi oddajnih parametrov 8K, 64-QAM, R=2/3, ∆/Tu =1/4. Uporabljena oprema:


1. Pripravite testno okolje in nastavite merilne instrumente 2. Uporabite analogni signal PAL z dodanim teletekstom in 75% barv in FM stereo

zvočno vsebino, 3. Nivoje analognega in digitalnega signala preverite z uporabo spektralnega

analizatorja, 4. Uporabite način 8k, 64-QAM, R=2/3, ∆/Tu=1/4, 5. Sprejem signala DVB-T nastavite na C37, 6. Motilni analogni signal nastavite na kanal C36, 7. Nivo signala DVB-T, katerega spremljate, dušite s pomočjo dušilnega člena tako

dolgo, da je še zadoščeno ISMMK, 8. Razliko analognega signala in DVB-T signala v dB vpišite v polje rezultatov, 9. Test ponovite z uporabo analognega signala na kanalu C46.

Pričakovani rezultat: Sprejemnik deluje pri zahtevanih ali celo višjih razmerjih med DVB-T in analognim signalom na kanalih 36 in 46.

Rezultati testa Razmerje analogni/DVB-T signal, do katerega sprejemnik deluje na kanalu C36: _____dB Razmerje analogni/DVB-T signal, do katerega sprejemnik deluje na kanalu C46: _____dB



Datum: Podpis:

Priloga 2


Stran: 25 / 61

Test Točka 1.11: Zahteve strojne opreme – delovanje ob prisotnosti »Digitalnih« signalov na sosednjih kanalih

Zahteva Sprejemnik naj bi ustrezno deloval tudi ob prisotnosti digitalnih signalov na sosednjih kanalih.

Testna procedura

Namen testa: Preveriti delovanje sprejemnika ob prisotnosti digitalnega signala na sosednjem kanalu pri čemer je nivo sosednjega signala do 22dB ali več višji od DVB-T signala. Sprejemnik mora zagotavljati delovanje po QEF tudi v primeru do 38dB ali večjega DVB-T signala na poljubnem drugem kanalu znotraj frekvenčnega področja. Test se izvede z uporabo realnega signala in ob uporabi oddajnih parametrov 8K, 64-QAM, R=2/3, ∆/Tu =1/4. Uporabljena oprema:


1. Pripravite testno okolje in nastavite merilne instrumente 2. Nivoje analognega in digitalnega signala preverite z uporabo spektralnega

analizatorja in ju nastavite na -28dBm, 3. Uporabite način 8k, 64-QAM, R=2/3, ∆/Tu=1/4, 4. Sprejem signala DVB-T nastavite na C37, 5. Motilni digitalni signal nastavite na kanal C36, 6. Nivo signala DVB-T, katerega spremljate, dušite s pomočjo dušilnega člena tako

dolgo, da je še zadoščeno ISMMK, 7. Razliko motilnega digitalnega signala in spremljanega DVB-T signala v dB vpišite v

polje rezultatov, 8. Test ponovite z uporabo motilnega digitalnega signala na kanalu C46.

Pričakovani rezultat: Sprejemnik deluje pri zahtevanih ali celo višjih razmerjih med gledanim in motilnim DVB-T signalom na kanalih 36 in 46.

Rezultati testa Razmerje motilni/koristni signal, do katerega sprejemnik deluje na kanalu C36: _____dB Razmerje motilni/koristni signal, do katerega sprejemnik deluje na kanalu C46: _____dB



Datum: Podpis:

Priloga 2


Stran: 26 / 61

Test Točka 2.1: Iskanje in nastavljanje programov

Zahteva Sprejemnik mora omogočati iskanje programov preko celotnega frekvenčnega področja. V primeru, da sprejemnik najde enak identifikator transportnega toka (Transportni tok Id) in identifikator storitve (Service Id) na dveh ali več različnih frekvencah mora shraniti obe frekvenci ali izbrati tisto z močnejšim signalom.

Testna procedura

Namen testa: 1. Preveriti, da je sprejemnik zmožen skenirati celotno frekvenčno področje, 2. Preveriti izbiro najboljšega izvora v samodejnem načinu iskanja kanalov v primeru,

ko je vsebina toka podatkov enaka na več oddajnikih. Uporabljena oprema:

Pri prizemnem oddajanju je možno sprejemati vsebino z več različnih oddajnikov/pretvornikov istočasno. Ti izvori lahko oddajajo enako vsebino, vendar jo oddajajo na različnih kanalih. Zaradi tega je pomembno, da sprejemnik v načinu samodejnega iskanja programov izbere izvor, ki nudi najboljši nivo signala. Kanala CH X in CH Y naj ne bosta enaka. Relativne nivoje signalov je možno spremljati na spektralnem analizatorju. Uporabljen transportni tok: Pri testiranju uporabite transportni tok B Postopek testiranja:

1. Pripravite testno okolje in instrumente. Uporabite način oddajanja 8k, 64-QAM R=2/3, ∆/Tu=1/4.

2. Nivoje signalov za CH x in CH y nastavite na enak nivo, kateri mora omogočati kakovosten sprejem brez napak v dekodirani sliki,

3. Preverite, ali je seznam programov prazen. V primeru, da ni prazen ga izbrišite, 4. Izvedite samodejno iskanje in nastavljanje programov, 5. Preverite, ali se seznam programov vsebuje vse programe, kateri so vključeni v

Transportni tok, 6. Preverite, da so programi znotraj seznama navedeni samo enkrat in niso podvojeni.

S pomočjo dušenja signala preverite, kateri kanal se trenutno sprejema. Program se zamrzne, ko je dušenje signala dovolj veliko in nivo signala prenizek. Povrnite stanje dušilnikov signala na vrednost pred spremembo,

7. Tabelo rezultatov izpolnite z DA ali NE glede na to, ali so bile vsebine izbrisane. V tabelo vpišite tudi kanal, katerega ste sprejemali,

8. Dušite kanal, katerega sprejemate (glede na točko 6) do nivoja, da bo zadovoljeno ISMMK,

9. Izvedite samodejno iskanje in nastavljanje programov, 10. Preverite, da so programi znotraj seznama od drugega nosilca (niso enaki kot v

točki 6) s pomočjo dušenja signala le-tega nosilca oz. kanala. Povrnite stanje dušilnikov signala na vrednost pred spremembo,

11. V tabelo vpišite kanal, katerega ste sprejemali,

Priloga 2


Stran: 27 / 61

12. Dušite kanal, katerega sprejemate do nivoja, da bo zadovoljeno ISMMK. 13. Zmanjšajte dušenje za nosilec na kanalu sprejemanem v točki 6 na nivo, ki bo

zagotavljal dober sprejem in preverite, da bo nivo le-tega signala višji kot nivo sprejemanega signala,

14. Izvedite samodejno iskanje in nastavljanje programov, 15. Preverite, da so programi znotraj seznama od drugega nosilca (enako kot pri testu

v točki 6) s pomočjo dušenja signala le-tega nosilca oz. kanala. Povrnite stanje dušilnikov signala na vrednost pred spremembo,

16. V tabelo vpišite kanal (CH X/CH Y), katerega ste sprejemali. Pričakovani rezultat: Rezultati vseh testov so skladni z zahtevami.

Rezultati testa

Zahteva Rezultat Skladnost

Po izvedenem iskanju in nastavljanju kanalov so seznami programov izbrisani (programi niso podvojeni)

Sprejemani kanal v točki 6

Sprejemani kanal v točki 11. Sprejemani kanal je drugačen kot je bil v točki 6 za rezultat DA

Sprejemani kanal v točki 11. Sprejemani kanal je enak kot je bil v točki 6 za rezultat DA



Datum: Podpis:

Priloga 2


Stran: 28 / 61

Test Točka 2.2: Iskanje in nastavljanje programov – sledenje modulacijskim parametrom

Zahteva Sprejemnik mora biti sposoben sprejemati in reagirati na parametre v TPS. Testna procedura

Namen testa: Sprejemnik mora v primeru spremembe modulacijskih parametrov le-te upoštevati in se samodejno prilagoditi spremembi. Čas vzpostavitve normalnega delovanja naj ne bi bil več kot 1 sekundo za vsako spremembo. Sprejemnik mora biti sposoben detektirati spremembo modulacijskih parametrov znotraj TPS podatkov DVB-T signala z namenom skrajšanja obnovitvenega časa oz. časa samoprilagoditve. Namen testa je preveriti, ali se sprejemnik prilagodi na spremenjene DVB-T modulacijske parametre in se samodejno, brez posega uporabnika po določenem času vzpostavi v normalno delovanje. Uporabljena oprema:

Uporabljen transportni tok: Pri testiranju uporabite transportni tok A. Postopek testiranja:

1. Pripravite testno okolje in instrumente, 2. Uporabite kanal 45, 3. Nastavite RF nivo na vhodu sprejemnika na –45dBm, 4. Na DVB-T modulatorju nastavite način 8K, 64-QAM, R=3/4, ∆/Tu=1/4, 5. Priključite povezavo na vhod sprejemnika, 6. Za ugotavljanje skladnosti uporabite ISMMK, 7. Zabeležite rezultate, 8. Test ponovite za ostale načine skladno s tabelo v polju »Rezultati testa«

Pričakovani rezultat: Sprejemnik je sposoben detektirati spremembo DVB-T oddajnih parametrov in se re-sinhronizira na spremembo v času manjšem od ene (1) sekunde.

Rezultati testa Način Skladnost 8K, 64-QAM, R=3/4, ∆/Tu=1/4 8K, 64-QAM, R=3/4, ∆/Tu=1/8 8K, 64-QAM, R=2/3, ∆/Tu=1/8 8K, 16-QAM, R=2/3, ∆/Tu=1/8 2K, 16-QAM, R=2/3, ∆/Tu=1/8



Datum: Podpis:

Priloga 2


Stran: 29 / 61

Test Točka 2.3: Iskanje in nastavljanje programov – ročna nastavitev

Zahteva Sprejemnik mora poleg samodejnega iskanja kanalov omogočati ročno nastavitev RF sprejemnega kanala, kjer uporabnik ročno vnese številko sprejemnega kanala. Sprejemnik se mora postaviti na vnesen kanal, poiskati vse razpoložljive COFDM načine in z rezultati posodobiti listo programov (brez upoštevanja kakršnihkoli kakovostnih kriterijev).

Testna procedura

Namen testa: Preveriti funkcijo ročnega iskanja kanalov. Uporabljena oprema:

MPEG-4vir 1

DVB-T Modulator

RF Kanalnik

CH x

+

Šumni generator

Simulator usiha polja

RF Kanalnik

CH yDVB-T STB

TV / Monitor

DVB-T Modulator

MPEG-4 vir 2

ATT

Pri prizemnem oddajanju je možno sprejemati vsebino z več različnih oddajnikov/pretvornikov istočasno. Ti izvori lahko oddajajo enako vsebino, vendar jo oddajajo na različnih kanalih. Vseeno pa je zaradi regionalnih programov lahko vsebina občasno drugačana, zato je pomembno, da sprejemnik omogoča ročno izbiro kanala brez upoštevanja kakovostnih kriterijev. Uporabljen transportni tok: Pri testiranju uporabite transportna toka B ter C. Postopek testiranja:

1. Pripravite ustrezno testno okolje in instrumente, 2. Preverite, ali je lista programov sprejemnika prazna – sicer jo izbrišite, 3. Signal na CH X zadušite s pomočjo dušilnega člena, tako da ga ni možno več

sprejemati, 4. Izvedite samodejno nastavitev programov, 5. Preverite, da so programi S1, S4, S5 in S6 na seznamu programov z nosilca CH Y (s

pomočjo dušilnega člena manjšajte CH Y). Če je sprejeman kanal pravilen se morajo programi S1, S4, S5 in S6 zamrzniti ko postane nivo signala prenizek. Povrnite dušilni člen v izhodiščno stanje,

6. Zmanjšajte dušenje kanala CH X na nivo, katerega je možno sprejemati. Dodajte šum nosilcu na kanalu CH X, tako da bo še vedno zadoščeno ISMMK,

7. Izvedite ročno nastavitev programa. Preverite, da je nosilec kanala, katerega hočete izbrati, prisoten v seznamu programov in je ročna nastavitev uspešna.

8. Izpolnite tabelo skladnosti, 9. Preverite, da so programi S1, S2, S3 in S4 na seznamu programov od nosilca CH X

s pomočjo dušenja nivoja signala na CH X. Če je sprejeman signal ustrezen se morajo programi S1, S2, S3 in S4 zamrzniti ko je nivo signala dovolj nizek. Povrnite dušilni člen v izhodiščno stanje,

10. Preverite, da program S1 in S4 nista v seznamu programov navedena dva krat. Po izvršeni testni proceduri bi naj tabela servisov izgledala takole:

Priloga 2


Stran: 30 / 61

Pozicija Program Kanal

1 S1 CH X

2 S2/S5* CH X/ CH Y

3 S3/S6* CH X/ CH Y

4 S4 CH X

5 S5/S2* CH Y/CH X

6 S6/S3* CH Y/ CH X *) Vrstni red programov S2, S3, S5 in S6 znotraj seznama programov je lahko določen s strani proizvajalca. Pričakovani rezultat: Vsi testi morajo biti opravljeni brez težav.

Rezultati testa

Zahteva Skladnost Podatek o kanalu pri ročnem iskanju je podan v številčni obliki Seznam programov je skladen s testno proceduro Program S1 je znotraj seznama programov naveden samo enkrat



Datum: Podpis:

Priloga 2


Stran: 31 / 61

Test Točka 2.4: Iskanje in nastavljanje programov – samodejna nastavitev

Zahteva Sprejemnik mora omogočiti avtomatsko iskanje, ki najde vse multiplekse in servise v celotnem frekvenčnem področju.

Testna procedura

Namen testa: Gre za nadaljevanje testa 2.1. Enako kot v 2.1 se program, ki je prisoten na različnih frekvencah v različnih TS v seznamu programov ne sme pojaviti 2x. Uporabljena oprema:

Pri prizemnem oddajanju je možno sprejemati vsebino z več različnih oddajnikov/pretvornikov istočasno. Ti izvori lahko oddajajo delno enako vsebino (nacionalno) in delno drugačno vsebino (regionalno). Zaradi navedenega je pomembno, da sprejemnik pri samodejnem iskanju programov izbere programe z najboljšo kakovostjo signala in tudi najde regijske programe. Kanala CH x in CH y naj ne bosta enaka. Uporabljen transportni tok: Pri testiranju uporabite transportna toka B in C. Postopek testiranja:

1. Pripravite ustrezno testno okolje in instrumente, 2. Nastavite nivo signala kanala CH x na nivo, ki je za ca. 5dB višji kot nivo signala

kanala CH y. Oba nivoja morata pri tem omogočati sprejem brez napak v dekodirani sliki,

3. Nosilcu na kanalu CH x dodajajte šum tako dolgo dokler je zadovoljeno ISMMK, 4. Preverite, ali je lista programov sprejemnika prazna – sicer jo izbrišite, 5. Izvedite samodejno nastavitev programov, 6. Preverite, da je seznam programov skladen z informacijami v Transportnem toku.

Pozicija Program Kanal

1 S1 CH X

2 S2/S5* CH X/ CH Y

3 S3/S6* CH X/ CH Y

4 S4 CH X

5 S5/S2* CH Y/CH X 6 S6/S3* CH Y/ CH X

*) Vrstni red programov S2 in S5 znotraj seznama programov je lahko določen s strani proizvajalca.

Priloga 2


Stran: 32 / 61

Pričakovani rezultat: Vsi testi so uspešno izvedeni.

Rezultati testa Zahteva Skladnost

Po izvedenem iskanju in nastavljanju kanalov so seznami programov izbrisani (programi niso podvojeni). Seznam programov je skladen s testno proceduro.



Datum: Podpis:

Priloga 2


Stran: 33 / 61

Test Točka 3.1: Vmesniki – SCART

Zahteva Sprejemnik mora imeti vsaj SCART priključek skladno s standardoma EN 50049-1 in EN 50157-2-1. Na priključku SCART mora biti prisoten signal RGB.

Testna procedura

Namen testa: Preveriti, da je SCART vmesnik skladen z zahtevami in se preko njega prenašajo ter preklapljajo ustrezni formati slike. Sprejemnik mora glede na specifikacije način prikaza slike 4:3 ali 16:9 signalizirati s signalom na liniji 8 na svojem SCART vmesniku (4.5V–7V je ustrezno za sliko formata 16:9, 9.5V–12V pa za sliko formata 4:3) Ni nujno, da TV sprejemnik ta signal uporablja za preklop načina prikaza slike, saj ta funkcionalnost ni nujno vgrajena. Uporabljena oprema:


4. Pripravite testno okolje in nastavite merilne instrumente, 5. Po vezavi opreme glede na shemo se na TV zaslonu mora prikazati slika, pri tem pa

se spremlja napetost signalizacije na priključkih 8 in 16 SCART vmesnika glede na izbiro programov s 4:3 in 16:9 formatom,

6. Priklopite RGB monitor na SCART priključek. Uporabljen transportni tok: Pri testiranju uporabite transportni tok F. Pričakovani rezultat: Signalizacija SCART vmesnika je pravilna in prikazuje skladen (ustrezen) format slike. Podnapisi se prikazujejo v vseh SCART slikovnih signalih.




Datum: Podpis:

Priloga 2


Stran: 34 / 61

Test Točka 3.2: Vmesniki – PCMCIA

Zahteva Sprejemnik naj bi vseboval vsaj en vmesnik za pogojni dostop, oziroma CI-režo (za priključitev modula za pogojni dostop - CA). CI-reža biti v skladu s CI specifikacijami EN50221.

Testna procedura

Namen testa: Preizkusiti, ali ima sprejemnik CI režo in ali je le-ta skladna z zahtevo (za skladnost je odgovoren proizvajalec). Uporabljena oprema: Sprejemnik na testiranju Postopek testiranja:

1. Na podlagi dokumentacije in vizualnega pregleda ugotovite, ali je PCMCIA vmesnik v skladu z zahtevo.

Pričakovani rezultat: V primeru, da sprejemnik vsebuje CI-režo naj bo ta v skladu z zahtevo.




Datum: Podpis:

Priloga 2


Stran: 35 / 61

Test Točka 3.4: Vmesniki – S/PDIF

Zahteva Sprejemnik mora vsebovati vmesnik za digitalni zvok, ki na izhodu zagotavlja PCM signal v skladu z IEC 60958 ali nelinearni PCM kodiran zvokovni bitni tok v skladu z IEC 61937.

Testna procedura

Namen testa: Preveriti prisotnost vmesnika in preizkusiti skladnost z zahtevanimi standardi. Uporabljena oprema:


1. Pripravite testno okolje in nastavite merilne instrumente, 2. Transportni tok naj vsebuje enega ali več programov z video/audio vsebino in

teletekst komponentami, 3. Signal z S/PDIF izhoda STB priklopite na audio ojačevalnik ali TV sprejemnik in

preverite predvajanje zvoka, 4. Slišati morate zvok neodvisno od tega ali je izbran TV program ali radijski program.

Uporabljen transportni tok: Pri testiranju uporabite transportni tok D, poljuben radijski program. Pričakovani rezultat: Funkcionalnost S/PDIF vmesnika za digitalni zvok je skladna z zahtevo.




Datum: Podpis:

Priloga 2


Stran: 36 / 61

Test Točka 4.1.1: Procesor – ura realnega časa

Zahteva Sprejemnik mora vsebovati uro realnega časa, ki se posodablja preko sprejetih TDT in TOT tabel.

Testna procedura

Namen testa: Preveriti, da se vgrajena ura realnega časa posodablja preko sprejetih TDT in TOT tabel. Uporabljena oprema:


1. Povežite in nastavite merilne instrumente, 2. Poiščite prikaz časa in datuma v sprejemniku preden priključite signal na

sprejemnik, 3. Zagotovite, da so TDT (Time and Date Table) in TOT (Time Offset Table)

podatki prisotni v transportnem toku, 4. Po priključitvi signala na sprejemnik preverite, ali se je prikaz časa in datuma

posodobil s podatki, kateri so zapisani v transportnem toku, 5. Pri testu preverite tudi posodobitev datum po enakem postopku.

Uporabljen transportni tok: Pri testiranju uporabite transportni tok A. Pričakovani rezultat: Datum in čas sta prikazana in posodobljena skladno s podatki iz transportnega toka.




Datum: Podpis:

Priloga 2


Stran: 37 / 61

Test Točka 4.1.2: Procesor – vgrajen časovnik

Zahteva Vgrajeni časovnik mora zagotavljati samodejno preklapljanje iz stanja pripravljenosti v stanje delovanja.

Testna procedura

Namen testa: Preizkusiti skladnost z zahtevo. Uporabljena oprema:


1. Pripravite testno okolje in povežite ter nastavite merilne instrumente, 2. Zagotovite več različnih MPEG-4 izvorov, tako da bo možno preklapljati programe v

sprejemniku, 3. Preklopite sprejemnik na želen program, 4. Poiščite v sprejemniku funkcijo realnega časa, 5. Nastavite časovnik tako, da se sprejemnik vklopi nekaj minut po času, trenutno

prikazanem v sprejemniku, 6. Preklopite sprejemnik v stanje pripravljenosti, 7. Preverite, ali se sprejemnik vklopi po nastavljenem času, 8. Postopek ponovite za različne programe, 9. Rezultate vnesite v poročilo.

Uporabljen transportni tok: Pri testu uporabite transportni tok A. Pričakovani rezultat: Sprejemnik se vključi skladno z nastavitvami v vgrajenem časovniku.

Rezultati testa

Čas vklopa (kot nastavljeno)

Program pred izklopom sprejemnika

Čas, ko se sprejemnik

vklopi

Program ob vklopu

sprejemnika Skladnost



Datum: Podpis:

Priloga 2


Stran: 38 / 61

Test Točka 5.1.1: MPEG-2 Demultipleksor – delovanje pri največji bitni hitrosti

Zahteva Demultipleksor mora biti skladen s specifikacijami MPEG-2 transportnega nivoja definiranimi v ETSI ISO/IEC 13818-1 in ETSI TS 101 154 in mora: - zagotavljati dekodiranje ISO/IEC 13818-1 toka s podatkovno hitrostjo do 31,67 Mbit/s

Testna procedura

Namen testa: Namen testa je preveriti delovanje demultiplekserja pri najvišji možni podatkovni hitrosti transportnega toka (31,67 Mbit/s), ki vsebuje enega ali več programov vključno z zvokom in komponentami teleteksta. Uporabljena oprema:

MPEG-4 vir

DVB-T Modulator


Monitor


1. Pripravite testno okolje in merilne instrumente, 2. Na modulatorju nastavite oddajne parametre 8k, 64-QAM, R=7/8, ∆/Tu=1/8 3. Izberite program znotraj transportnega toka z visoko bitno hitrostjo, 4. Preverite skladnost po postopku ISMMK

Uporabljen transportni tok: Pri testiranju uporabite transportni tok G. Pričakovani rezultat: Vsi programi znotraj transportnega toka so ustrezno dekodirani in jih je možno spremljati.




Datum: Podpis:

Priloga 2


Stran: 39 / 61

Test Točka 5.1.2: MPEG-2 Demultipleksor – statistical multiplexing

Zahteva Demultipleksor mora biti skladen s specifikacijami MPEG-2 transportnega nivoja definiranimi v ETSI ISO/IEC 13818-1 in ETSI TS 101 154 in mora: - podpirati spremenljivo bitno hitrost elementarnega toka znotraj konstantne bitne hitrosti transportnega toka podatkov.

Testna procedura

Namen testa: Preveriti zmožnost sprejemnika da dekodira Transportni tok s spremenljivo bitno hitrostjo (statistical multiplexing). Uporabljena oprema:


1. Pripravite testno okolje in merilne instrumente 2. V izbirniku sprejemnika izberite program ki uporablja spremenljivo bitno hitrost

(statistical multiplexing of video), 3. Ne dodajajte šuma, 4. Nivo signala na vhodu sprejemnika naj bo -60 dBm, 5. Spremljajte sliko na zaslonu, katera mora biti skladna z ISMMK vendar v obdobju 5

minut. Uporabljen transportni tok: Pri testiranju uporabite transportni tok E. Pričakovani rezultat: Sprejemnik je sposoben prikazovati sliko brez napak v določenem časovnem obdobju.




Datum: Podpis:

Priloga 2


Stran: 40 / 61

Test Točka 6.1: MPEG-2/MPEG-4 Dekodirnik – dekodiranje MPEG-2 različnih razločljivosti

Zahteva Slikovni dekodirnik mora biti skladen s standardoma ISO IEC 14496-10 za dekodiranje MPEG-4 in ISO/IEC 13818-2 za dekodiranje MPEG-2 kodiranega signala, ter specifikacijami ETSI TS 101 154.

Testna procedura

Namen testa: Preveriti ali sprejemnik omogoča dekodiranje MPEG-2 video servisov v različnih razločljivostih. Uporabljena oprema:


1. Pripravite testno okolje in merilne instrumente, 2. Sprejemnik nastavite na transportni tok, ki vsebuje MPEG-2 TV programe in

MPEG-4 TV programe, 3. Vhodni nivo v sprejemnik naj bo -50dBm. 4. S pomočjo metode ISMMK preverite vse programe in izpolnite tabelo.

Uporabljen transportni tok: Pri testiranju uporabite transportni tok H. Pričakovani rezultat: Sprejemnik omogoča dekodiranje za vse navedene ločljivosti slike.

Rezultati testa Ločljivost 720x576 544x576 480x576 352x576 Skladnost



Datum: Podpis:

Priloga 2


Stran: 41 / 61


Zahteva Slikovni dekodirnik mora podpirati profil “H.264/AVC Main Profile at Level 3” (uporabljen za H.264/AVC SDTV) in biti skladen s specifikacijami ETSI TS 101 154 (točke 5.5 in 5.6; 25 Hz SDTV).

Testna procedura

Namen testa: Preveriti ali sprejemnik omogoča dekodiranje MPEG-4 video servisov v različnih razločljivostih. Uporabljena oprema:


1. Pripravite testno okolje in merilne instrumente, 2. Sprejemnik nastavite na transportni tok, ki vsebuje MPEG-4 TV programe z

različno razločljivostjo, 3. Vhodni nivo v sprejemnik naj bo -50dBm, 4. S pomočjo metode ISMMK (INDIREKTNA SUBJEKTIVNA MERILNA METODA

KAKOVOSTI) preverite vse programe in izpolnite tabelo. Uporabljen transportni tok: Pri testiranju uporabite transportni tok B. Pričakovani rezultat: Skladnost z zahtevo pri vseh ločljivostih slike.

Rezultati testa Ločljivost 720x576 544x576 480x576 352x576 Skladnost



Datum: Podpis:

Priloga 2


Stran: 42 / 61


Zahteva Slikovni dekodirnik mora biti sposoben dekodirati tudi »MPEG-2 Main Profile@Main Level« in biti skladen s specifikacijami ETSI TS 101 154 (točka 5.1; 25 Hz SDTV).

Testna procedura

Namen testa: Preveriti ali sprejemnik omogoča dekodiranje MPEG-2 video servisov v različnih razločljivostih. Testiranje se ne izvaja posebej, saj je vsebina testa zajeta pri testu 6.1 Uporabljena oprema:

Pričakovani rezultat: Skladnost z zahtevo pri vseh ločljivostih slike.




Datum: Podpis:

Priloga 2


Stran: 43 / 61

Test Točka 6.4: MPEG-2/MPEG-4 Dekodirnik – najmanjša bitna hitrost

Zahteva Slikovni dekodirnik mora biti sposoben dekodirati bitne hitrosti do najmanjše hitrosti 600 kBit/s pri video vsebinah razločljivosti do 720x576.

Testna procedura

Namen testa: Namen testa je preizkusiti delovanje pri minimalni hitrosti toka podatkov. Uporabljena oprema: Predvajati Transportni tok z bitno hitrostjo 600kBit/s z vsaj eno vsebino ločljivosti 720x576, zvokom in teletekstom.


1. Pripravite testno okolje in povežite komponente, 2. Izberite program znotraj transportnega toka, 3. Preverite ustreznost prikazane slike.

Uporabljen transportni tok: Pri testiranju uporabite transportni tok A. Pričakovani rezultat: Znotraj toka podatkov z nizko hitrostjo je možno spremljati vse programe.




Datum: Podpis:

Priloga 2


Stran: 44 / 61

Test Točka 6.5: MPEG-2 Dekodirnik – delovanje z VBR in CBR

Zahteva Slikovni dekodirnik mora podpirati spremenljivo in konstantno bitno hitrost (VBR in CBR). Testna procedura

Namen testa: Preizkusiti delovanje s konstantno bitno hitrostjo. Preizkusiti delovanje s spremenljivo bitno hitrostjo. Uporabljena oprema:


1. Pripravite testno okolje in povežite komponente, 2. Predvajajte Transportni tok s konstantno bitno hitrostjo ca. 3MBit/s z vsaj eno

vsebino ločljivosti 720x576, zvokom in teletekstom, 3. Po ISMMK preverite skladnost z zahtevami in zabeležite rezultate, 4. Predvajajte Transportni tok z bitno hitrostjo med ca. 0,2 - 3MBit/s z vsaj eno

vsebino ločljivosti 720x576, zvokom in teletekstom, 5. Po ISMMK preverite skladnost z zahtevami in zabeležite rezultate.

Uporabljeni transportni toki: Pri testu uporabite transportni tok E. Pričakovani rezultat: Znotraj toka podatkov je možno spremljati vse programe.




Datum: Podpis:

Priloga 2


Stran: 45 / 61

Test Točka 6.6: MPEG-2 Dekodirnik – preklop med razmerji slike 4:3 in 16:9

Zahteva Slikovni dekodirnik mora biti sposoben preklapljati med razmerji slike 4:3 in 16:9. Testna procedura

Namen testa: Preizkusiti ali sprejemnik zazna v transportnem toku zapisan format slike in zna ustrezno krmiliti SCART izhod oz. reinsertirati WSS ter po potrebi narediti »letterbox« sliko. Uporabljena oprema:

Postopek testiranja: 1. Pripravite testno okolje in povežite komponente, 2. Znotraj sprejemnika (STB) nastavite, da je priključen sprejemnik format 4:3, 3. Preklapljajte med programoma in sprejemnik mora ustrezno prikazati 4:3 ali

16:9 letterbox, 4. Znotraj sprejemnika (STB) nastavite, da je priključen sprejemnik format 16:9, 5. Preklapljajte med programoma in sprejemnik mora ustrezno prikazati 16:9 ali

4:3 pillarbox. Uporabljen transportni tok: Pri testiranju uporabite transportni tok F. Pričakovani rezultat: Sprejemnik mora biti sposoben na obeh tipih zaslonov prikazovati oba tipa slike – 4 kombinacije.

Rezultati testa

TV / Monitor Tip 4:3 Tip 16:9

Vsebina 4:3

Vsebina 16:9



Datum: Podpis:

Priloga 2


Stran: 46 / 61

Test Točka 6.8: MPEG-2/MPEG-4 Dekodirnik – dekodiranje zvočnih vsebin

Zahteva Dekodirnik zvoka mora podpirati “MPEG-1 Audio Layer I in II” (ISO/IEC 13818-3). Testna procedura

Namen testa: Preizkusiti brezhibno predvajanje zvočnih vsebin, kodiranih po različnih postopkih. Uporabljena oprema:


1. Pripravite testno okolje in povežite komponente, 2. Sprejemnik nastavi na transportni tok, ki vsebuje različne zvočne vsebin (MPEG-

1 Audio Layer I in II ) 3. Na zvočnikih preveri prisotnost zvoka.

Uporabljen transportni tok: Pri testiranju uporabite transportni tok D, poljuben radijski program. Pričakovani rezultat: Dekodirnik skladen z zahtevanimi standardi za kodiranje zvoka.




Datum: Podpis:

Priloga 2


Stran: 47 / 61

Test Točka 6.9: MPEG-2/MPEG-4 Dekodirnik – sinhronost slikovne in zvokovne vsebine

Zahteva Dekodirnik mora zagotavljati sinhrono predvajanje slikovne in zvokovne vsebine v skladu z ITU-R BT.1359-1

Testna procedura

Namen testa: Sprejemnik mora vsebovati vsaj en dekodirnik zvoka, ki nudi vsaj minimalne zahteve skladno z ITU-R BT.1359-1. Zvok na sprejemniku naj ne bi prehiteval za več ko 25 ms in zaostajal za več kot 100 ms. Namen je preveriti skladnost zakasnitve med zvokom in sliko skladno z zahtevo. Uporabljena oprema:


1. Pripravite testno okolje in povežite komponente, 2. Ne dodajajte šuma, 3. Nivo signala na vhodu sprejemnika naj bo -60 dBm, 4. Predvaja se Transportni tok, ki vsebuje video komponento, na kateri se neprestano

preklaplja ozadje iz črne na belo barvo in obratno, pri tem pa ima avdio komponenta visok nivo pri beli barvi na video in nizek nivo pri črni barvi na video,

5. Zakasnitev se meri z osciloskopom in sicer tako, da se z dvema kanaloma spremlja analogni video in avdio izhod ter se ugotavlja, ali je zakasnitev znotraj dovoljenih meja (zvok lahko prehiteva za največ 25 ms in zaostaja za največ 100 ms.

Uporabljen transportni tok: Pri meritvah uporabite transportni tok A, program 1_LIPSYNC. Pričakovani rezultat: Izmerjena relativna zakasnitev med zvokom in sliko je med +25 ms in -100 ms.




Datum: Podpis:

Priloga 2


Stran: 48 / 61

Test Točka 7.1: Predvajanje radijskih programov – osnovna funkcionalnost

Zahteva Osnovna funkcionalnost sprejemnika - navigacija med radijskimi programi – naj bo zagotovljena brez televizijskega zaslona, kar je mogoče zagotoviti z ustreznimi tipkami na čelni plošči sprejemnika ali na daljinskem upravljalniku.

Testna procedura

Namen testa: Preizkusiti delovanje sprejemnika za sprejem radijskih programov. Uporabljena oprema: Sprejemnik na testiranju. Postopek testiranja:

1. Pripravite testno okolje in povežite komponente, 2. Predvajajte Transportni tok, ki vsebuje poleg slike (MPEG-4 ter MPEG-2, najbolje

dva toka podatkov) še več radijskih programov. Preizkusi se sprejem radijskih programov in možnost izbire le-teh preko uporabniškega vmesnika ter preko zaslona (če obstaja).

Uporabljen transportni tok: Pri meritvah uporabite transportni tok D. Pričakovani rezultat: Sprejem radijskih programov in preklapljanje med njimi.




Datum: Podpis:

Priloga 2


Stran: 49 / 61

Test Točka 7.2: Predvajanje radijskih programov – alfanumerični prikazovalnik

Zahteva V primeru alfanumeričnega prikazovalnika (opcija) naj bo sprejemnik dovolj velik za prikaz celotnega imena radijske postaje (vsaj 8 znakov).

Testna procedura

Namen testa: V primeru prisotnosti prikazovalnika preveriti skladnost z zahtevo. Uporabljena oprema: Sprejemnik na testiranju. Postopek testiranja: Preverite število znakov na prikazovalniku. Uporabljen transportni tok: Pri meritvah uporabite transportni tok D. Pričakovani rezultat: Najmanj 8 znakov na prikazovalniku.




Datum: Podpis:

Priloga 2


Stran: 50 / 61

Test Točka 7.3: Predvajanje radijskih programov – prikaz radijskih vsebin v seznamu

Zahteva Če DVB Transportni tok vsebuje radijske programe, morajo biti vedno prikazani v seznamu radijskih kanalov, ne glede na to ali je vključen tudi elementarni slikovni tok.

Testna procedura

Namen testa: Preizkusiti, ali sprejemnik v seznamu radijskih kanalov vedno vključi vse vsebine, ki vsebujejo samo zvok. Uporabljena oprema: Sprejemnik na testiranju.


1. Pripravite testno okolje in povežite komponente, 2. Predvajajte Transportni tok z vključenimi več radijskimi vsebinami in slikovnim

tokom ter preveriti ali so le-ti prikazani v seznamu radijskih kanalov, 3. Preverite, ali so radijski programi prikazani v seznamu radijskih programov, 4. Preverite, ali so radijski programi prikazani v seznamu radijskih programov.

Uporabljen transportni tok: Pri testiranju vsepovsod uporabite transportni tok D. Pričakovani rezultat: V vseh primerih so radijski programi prikazani v seznamu radijskih programov.




Datum: Podpis:

Priloga 2


Stran: 51 / 61

Test Točka 8.1: Nadgradljivost sistema

Zahteva Sprejemnik mora vsebovati vsaj en mehanizem za nadgradnjo modulov programske opreme. Proizvajalec je odgovoren za zagotavljanje zanesljivega mehanizma za nadgradnjo in dosegljivost novih različic programske opreme.

Testna procedura

Namen testa: Sprejemnik mora vsebovati vsaj en mehanizem za nadgradnjo modulov programske opreme. Namen je preveriti delovanje postopka za nadgradnjo programske opreme. Uporabljena oprema: Sprejemnik na testiranju, priložena programska oprema in kabli. Postopek testiranja:

1. Pripravite testno okolje in povežite komponente – glede na način nadgradnje, 2. Pridobite datoteka za nadgradnjo (pri nadgradnji preko RS232/USB), 3. Skladno z navodili proizvajalca izvedite nadgradnja (pri nadgradnji preko

RS232/USB), 4. V meniju izberite opcijo za samodejno nadgradnjo preko DVB-T signala (če obstaja)

Pričakovani rezultat: S pomočjo predlaganega mehanizma za nadgradnjo programske opreme je le-to možno izvesti.




Datum: Podpis:

Priloga 2


Stran: 52 / 61

Test Točka 9.1: Povezovalna programska oprema (Middleware) – statično in dinamično procesiranje PSI/SI tabel.

Zahteva Sprejemnik mora biti sposoben obdelati vhodne SI podatke (kazalnike, tabele) skladno z EN 300 468 in ETSI TR 101 211. Sprejemnik mora obdelati PSI/SI tabele tako za “Dejanski” kot tudi za “Drugi” transportni tok.

Testna procedura

Namen testa: Preveriti statično in dinamično procesiranje vsebine PSI/SI tabel Sprejemnik mora po preklopu iz stanja pripravljenosti v delovanje začeti posodabljati parametre pridobljene iz “quasi-static” SI data. Sprejemnik mora v roku ene sekunde začeti aktivnosti za katerekoli spremembe znotraj sprejetih “dynamic PSI and SI data« Uporabljena oprema:


1. Pripravite testno okolje in povežite komponente, 2. Predvajajte transportni tok H in zabeležite vsebino NIT, EIT (parental), SDT, 3. Predvajajte transportni tok I ter primerjajte vsebino s prejšnjo.

Uporabljen transportni tok: Pri testiranju uporabite transportna toka H in I. Preveri spremembo imena servisov pri vklopu drugega toka. Pri toku I opazuj spremembo EIT v programu 1_SLO1. Pričakovani rezultat: Spremembe generirane znotraj testnih tokov se obdelujejo.




Datum: Podpis:

Priloga 2


Stran: 53 / 61

Test Točka 9.3: Povezovalna programska oprema (Middleware) – funkcionalnost EPG za EIT dejanski in EIT drugi

Zahteva "Sprejemnik (STB) mora nuditi osnovno funkcionalnost EPG za prikazovanje trenutnih/naslednjih EIT informacij: - EIT dejanski (trenutni/sledeči/planiran) - EIT drugi (trenutni/sledeči/planiran)"

Testna procedura

Namen testa: Preizkusiti funkcionalnost EPG v sprejemniku. Uporabljena oprema:


1. Pripravite testno okolje in povežite komponente, 2. Predvajajte transportni tok ter preverite prikaz EPG.

Uporabljen transportni tok: Pri testiranju uporabite transportni tok I. Za testiranje EIT (trenutno/sledeči) uporabi niz I program 1_SLO1 ali 2_SLO2, za EIT (planirani) uporabi niz ORF in program ORF 1. Pričakovani rezultat: Sprejemnik prikazuje EPG za trenutne in prihodnje vsebine.




Datum: Podpis:

Priloga 2


Stran: 54 / 61

Test Točka 9.4: Povezovalna programska oprema (Middleware) – prikaz EPG v SLO jeziku

Zahteva Navigator mora zagotavljati prikaz EPG vsebine v slovenskem jeziku. Prikaz EPG mora podpirati znake iz kodne tabele ISO/IEC 8859-2.

Testna procedura

Namen testa: Preizkusiti ali navigator zagotavlja prikaz v slovenskem jeziku ter ali pravilno prikaže znake iz kodne tabele ISO/IEC 8859-2. Uporabljena oprema: Sprejemnik na testiranju. Postopek testiranja:

1. Pripravite testno okolje in povežite komponente, 2. V navigatorju preverite prikaz slovenskih znakov skladno z zahtevo.

Uporabljen transportni tok: Pri testiranju uporabite transportni tok I. Pričakovani rezultat: Sprejemnik uporablja kodno tabelo ISO/IEC 8859-2 in pravilno prikaže slovenske znake.




Datum: Podpis:

Priloga 2


Stran: 55 / 61

Test Točka 9.5: Povezovalna programska oprema (Middleware) – izbira in shranjevanje jezikovnih nastavitev.

Zahteva Uporabniku mora biti omogočeno izbiranje in shranjevanje privzetih jezikovnih nastavitev. Če je na voljo zvočni tok s privzeto jezikovno nastavitvijo, se le-ta mora avtomatično izbrati.

Testna procedura

Namen testa: Preizkusiti možnost izbiranja in shranjevanja jezikovnih nastavitev. Uporabljena oprema: Sprejemnik na testiranju. Postopek testiranja:

1. Pripravite testno okolje in povežite komponente, 2. Znotraj uporabniškega vmesnika poiščite meni za izbiro jezika prikaza menijev, 3. Shranite izbran jezik, ki naj bo drugačen od privzetega, 4. Sprejemnik preklopite v stanje pripravljenosti in ga izključite iz električnega omrežja

za vsaj 60 sekund, 5. Sprejemnik ponovno vključite v električno omrežje in preverite, ali je predhodno

shranjen jezik prikaza ostal shranjen. Uporabljen transportni tok: Pri testiranju uporabite transportni tok I. Pričakovani rezultat: Sprejemnik omogoča izbiro in shranjevanje jezikovnih nastavitev skladno z zahtevo.




Datum: Podpis:

Priloga 2


Stran: 56 / 61

Test Točka 9.7.1: Povezovalna programska oprema (Middleware) – teletekst preko CVBS

Zahteva "Sprejemnik mora omogočati prikaz Teleteksta na vsaj eno od naslednjih možnosti: - S pomočjo integriranja vsebine teleteksta v VBI analognega CVBS video izhoda; integriranje vsebine teleteksta mora biti skladno z ITU-R BT.653-3 in z zahtevami za nivo 1.5, ki je definiran v ETS 300 706.

Testna procedura

Namen testa: Preveriti delovanje prikaza teleteksta preko integriranja v VBI analognega CVBS video signala. Uporabljena oprema:


1. Pripravite testno okolje in povežite komponente, 2. V menijih sprejemnika izberite program, ki vsebuje »ITU-R System B Teletext«, 3. Na zunanjem monitorju/TV sprejemniku preverite prikaz teleteksta.

Uporabljen transportni tok: Pri testiranju uporabite transportni tok C, program TELETEKST (izberite stran 704). Pričakovani rezultat: Podatki teleteksta so vstavljeni v VBI analognega CVBS video signala med vrstice 6-22 in 320-335.




Datum: Podpis:

Priloga 2


Stran: 57 / 61

Test Točka 9.7.2: Povezovalna programska oprema (Middleware) – teletekst na osnovi lastnega uporabniškega vmesnika

Zahteva "Sprejemnik mora omogočati prikaz Teleteksta na vsaj eno od naslednjih možnosti: - Na osnovi lastnega uporabniškega vmesnika"

Testna procedura

Namen testa: Preveriti prikaz teleteksta na osnovi uporabniškega vmesnika sprejemnika skladno s specifikacijo ETSI ETS 300 706 Enhanced Teletext Specification. Uporabljena oprema:


1. Pripravite testno okolje in povežite komponente, 2. Na vhod sprejemnika privedite signal z vključenim teletekstom, 3. Od pritisku tipke za prikaz teleteksta na osnovi uporabniškega vmesnika

preverite prikaz teleteksta, 4. Preverite ustreznost prikaza besedila, posebne znake itd.

Uporabljen transportni tok: Pri testiranju uporabite transportni tok C. Pričakovani rezultat: Podatki teleteksta so ustrezno prikazani na osnovi lastnega uporabniškega vmesnika sprejemnika.




Datum: Podpis:

Priloga 2


Stran: 58 / 61

Test Točka 9.8: Povezovalna programska oprema (Middleware) – shranjevanje uporabniških nastavitev in ohranitev le-teh po izklopu iz el. omrežja.

Zahteva Uporabnik mora imeti možnost shranjevanja uporabniških nastavitev, ki ostanejo shranjene tudi po izklopu iz napajalnega omrežja.

Testna procedura

Namen testa: Preizkusiti shranjevanje nastavitev, ki ostanejo shranjene tudi po izklopu iz napajalnega omrežja. Uporabljena oprema:


1. Pripravite testno okolje in povežite komponente, 2. Nastavite prikaz slike, različen od privzetega, 3. Nastavite zvočne parametre, različne od privzetih, 4. Nastavite jezik prikaza menijev znotraj sprejemnika, različen od privzetega, 5. Nastavite seznam programov, 6. Izklopite sprejemnik iz napajalnega omrežja, 7. Ponovno vklopite sprejemnik in preverite ali so nastavitve iz prejšnjih korakov

ostale ohranjene. Uporabljen transportni tok: Pri testiranju uporabite transportni tok C. Pričakovani rezultat: Uporabniške nastavitve se ohranijo tudi ob izklopu sprejemnika iz napajalnega omrežja.




Datum: Podpis:

Priloga 2


Stran: 59 / 61

Test Točka 9.9: Povezovalna programska oprema (Middleware) – povrnitev tovarniških oz. privzetih nastavitev.

Zahteva Sprejemnik mora vsebovati funkcijo vrnitve vseh parametrov na tovarniške nastavitve in pri tem odstraniti vse storitvene tabele, uporabniške nastavitve, itd. Po vrnitvi na tovarniške nastavitve mora sprejemnik preiti v stanje prvotnega zagona oziroma inštalacije.

Testna procedura

Namen testa: Preveriti funkcijo povrnitve tovarniških nastavitev znotraj sprejemnika. Uporabljena oprema: Sprejemnik na testiranju. Postopek testiranja:

1. Znotraj uporabniškega vmesnika sprejemnika poiščite funkcijo za povrnitev vseh tovarniških nastavitev in jo aktivirajte,

2. Preverite, da so bile uporabniške nastavitve in seznami programov povrnjeni v prvotno stanje/izbrisani.

Pričakovani rezultat: Sprejemnik ima funkcijo povrnitve v prvotno tovarniško stanje in le-ta brezhibno deluje.




Datum: Podpis:

Priloga 2


Stran: 60 / 61

Test Točka 10.1: Daljinski upravljalnik

Zahteva Sprejemnik mora vsebovati daljinski upravljalnik za nadzor in upravljanje, katerega funkcionalnost je definirana s strani proizvajalca sprejemnika.

Testna procedura

Namen testa: Preveriti skladnost daljinskega upravljalnika s specifikacijo proizvajalca. Uporabljena oprema: Sprejemnik na testiranju. Postopek testiranja:

1. Preizkusite funkcionalnost daljinskega upravljalnika glede na priložena navodila (test se izvaja tudi med vsemi ostalimi testi, saj je takrat nujna uporaba daljinskega upravljalnika)

Pričakovani rezultat: Upravljalnik je skladen z zahtevo.




Datum: Podpis:

Priloga 2


Stran: 61 / 61

8 Splošni komentarji in opazke glede na rezultate testiranj

postopek za ugotavljanje ustreznosti digitalnih … · 2018. 8. 24. · univerza v mariboru...

Documents