posebna Številka gradivo je brezplaÈno

SKUPŠÈINAPLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE

Ljubljana, 8. maj 2010

SKLIC IN GRADIVOLjubljana, 8. april 2010

OBVESTILAPOSEBNA ŠTEVILKA GRADIVO JE BREZPLAÈNO

PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE

OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE ________________________________________________________________________________________

________________________________________________________________________________________ OBVESTILA PZS 1 36. letnik / Posebna številka

Gradivo za zasedanje skupš ine PZS - Ljubljana, 8. maj 2010

KAZALO

SKLIC SKUPŠ INE PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 3UVODNIK PREDSEDNIKA PZS 4PREGLED REALIZACIJE SKLEPOV ZASEDANJA SKUPŠ INE PZS V LETU 2009 6PORO ILO O DELU UPRAVNEGA ODBORA IN NJEGOVIH ORGANOV S PREGLEDOM LANSTVA V PLANINSKI ORGANIZACIJI 2006 - 2010

7

PORO ILO ASTNEGA SODIŠ A PRI PLANINSKI ZVEZI SLOVENIJE ZA LETO 2006 - 2010 78FINAN NO PORO ILO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE ZA LETO 2009 79PORO ILO NADZORNEGA ODBORA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE ZA LETO 2006 - 2010 92PROGRAM DELA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE ZA LETO 2010 92FINAN NI NA RT PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE ZA LETO 2010 108TO KA 10. DNEVNEGA REDA SKUPŠ INE PZS 117PORO ILO O DELU KOMISIJE ZA PRIPRAVO VOLITEV 118

PRILOGE:

Pooblastilo delegatu – za ugotovitev sklep nosti in za prevzem glasovnice (pooblastilo se odda ob vstopu v dvorano)

147

Navodilo za glasovanje 149Prijava k razpravi 151Poslovnik o delu Skupš ine Planinske zveze Slovenije 153




KAKO DO FAKULTETE ZA DRUŽBENE VEDE?

Ljubljana je politi no, znanstveno in kulturno središ e slovenskega naroda ter z nekaj ve kot 276.000 prebivalci hkrati najve je mesto v Sloveniji in njen najpomembnejši gospodarski center.

Za delegate, ki bodo prišli po avtocesti iz smeri Štajerske in Dolenjske (MDO Pomurja, Podravja, Koroške, Savinjske, Kamniško –Bistriški, Zasavja in Posavja, Dolenjske in Bele Krajine, del Ljubljanskega) priporo amoizvoz z avtoceste za smer Ljubljana center. Pri semaforju na Dunajski cesti zavijejo levo (obrat 180 o in se po vzporedni cesti peljejo približno 300m do semaforskega križiš a, kjer zavijejo desno na Vojkovo ulico. Po njej proti centru in približno 500m, potem pa na desno do FDV, Kardeljeva ploš ad 5 (ob cesti so table za Ekonomsko fakulteto in FDV). Za delegate, ki bodo prišli po avtocesti iz smeri Primorske in Gorenjske (MDO Notranjske, Poso ja, Gorenjske, Primorsko Notranjski, del Ljubljanskega) priporo amo izvoz z avtoceste za smer Ljubljana center. Pri semaforju na Dunajski cesti peljejo naravnost ez križiš e in se po vzporedni cesti peljejo približno 300m do semaforskega križiš a, kjer zavijejo desno na Vojkovo ulico. Po njej proti centru in približno 500m, potem pa na desno do FDV, Kardeljeva ploš ad 5 ( ob cesti so table za Ekonomsko fakulteto in FDV).

Skupš ina PZS bo potekala v veliki dvorani Fakultete za družbene vede, Kardeljeva ploš ad 5, Ljubljana. Parkiranje je možno na parkiriš u ob Ekonomski fakulteti (pla ljivo), v garaži Fakultete za družbene vede (pla iljivo, nujno je potrebno imeti drobiž) ali ob cesti.




V skladu s 36. lenom Statuta Planinske zveze Slovenije (Obvestila PZS, št. 7/8 – julij 2007)

s k l i c u j e m SKUPŠ INO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE

v soboto, 08. maja 2010 ob 9,00 uris pri etkom ob 09,30 uri

v veliki dvorani Fakultete za družbene vede, Kardeljeva ploš ad 5 v Ljubljani.

D N E V N I R E D: 1. Za etek Skupš ine Planinske zveze Slovenije, izvolitev Delovnega predsedstva in

organov Skupš ine PZS

2. Poro ilo Verifikacijske komisije

3. Sprejem Poslovnika o delu Skupš ine Planinske zveze Slovenije

4. Pregled realizacije sklepov zasedanja Skupš ine PZS v letu 2009

5. Poro ilo o delu Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije in njegovih organov v obdobju 2006 – 2010.

6. Poro ilo astnega sodiš a Planinske zveze Slovenije v letu 2009

7. Potrditev finan nega poro ila za leto 2009

8. Poro ilo Nadzornega odbora Planinske zveze Slovenije za leto 2009

9. RAZPRAVA O PORO ILIH IN SPREJEM SKLEPOV

10. Sprejem sklepa o pobotu med PZS in PD Slovenska Bistrica glede nakazila odškodnine za nacionalizirano zemljiško parcelo št. 212/3 k.o. Planina.

11. Odlo anje o razrešnici organov PZS

12. Volitve organov PZS za obdobje 2010 – 2014

13. Objava rezultatov volitev

14. Potrditev programa dela PZS za leto 2010

15. Potrditev finan nega na rta Planinske zveze Slovenije za leto 2010

16. Razno

PREDSEDNIK PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE mag. Franci EKAR




V LETU 2010 BOMO SKLENILI PRVO DESETLETJE NOVEGA TRITISO LETJA

Vse bolj nesporne so ugotovitve današnjega asa, da planinstvo pove uje in izboljšuje kakovost življenja. Sporo ilo je povsem zanesljivo in dokazljivo: planinstvo postaja za loveka na in zdravega življenja v najbolj prijazni obliki. Zadnje desetletno obdobje Planinske zveze Slovenije je bilo obdobje prijaznosti, udovitega planinskega doživljanja pa tudi tranzicijskih stresov, kateri so se utapljali in bledeli v zdravih dosežkih, razpoznavnem delu planinstva in ustvarjalnosti ter dobrem delovanju PZS na podro jih javnega dobra in interesa, gorskega naravovarstva, humanitarnosti … Ob vrhunskih dosežkih in presežkih PZS, ki so jih uresni evali alpinisti, športni plezalci in turnosmu arski tekmovalci, se je to še posebej potrjevalo. Gorski športi so se tako z vrhunskimi rezultati svetovnih razsežnosti trdno in trajno zasidrali tudi v slovensko planinstvo. To je bila tudi izjemna in u inkovita svetovna promocija Slovenije. Tudi programi in delo z mladimi so kakovostni, tako po števil nosti kot po vsebini, in so popolnoma primerljivi z mednarodnimi. V tem desetletju se je v vsej popolnosti izoblikoval in utrdil »varuh gorske narave«, vsako leto se organizira »Dan Planincev PZS«, tradicionalna so tudi »Sre anja treh dežel« in svetovno prvenstvo v športnem plezanju. Življenjski jubileji znamenitih slovenskih planinskih osebnosti so se obeleževali z vsem dostojanstvom. Utrjevali smo Kugyjevo slovenstvo. S pravnim dokumentom se je zapisalo in ugotovilo, da je PZS edini pravni naslednik Slovenskega planinskega društva. Izvedensko se je zapisalo in ugotovilo, da je tudi vrh Triglava z Aljaževim stolpom pravna last in stvarna lastnina ter pravica PZS. Stolp, kot je neposredno zapisano s strani Aljaža, je darilo SPD. Prizadevali smo si tudi urediti premoženje PZS in tako se je po evidenci republiške geodetske uprave v knjigovodstvo PZS prvi vpisalo obojestransko ugotovljeno premoženje zemljiš v vrednosti 255.000 EUR. Uredili smo tudi pridobitev zemljiš a v Trenti, kjer stoji spomenik PZS dr. Juliusa Kugyja, s imer smo pridobili 3300 m² aktualnega zemljiš a. Gibanje na tem zemljiš u ne bo ve motenje posesti, okolica spomenika pa je zdaj tudi pravno namenjena za planinske dejavnosti in obiskovalce. Tudi vremenska postaja na Kredarici je ostala na gori, eprav je bilo že skoraj odlo eno,da se ukine. Prav PZS je zaslužna za to, da se to ni uresni ilo. Tudi lanstvo PZS v OKS od leta 2003 ni bilo niti najmanj mote e ali celo škodljivo, kot so nekateri tolma ili. Komisija za vrhunski šport OKS, ki ureja kategorizacijo in dodeljuje športne razrede, je bila do alpinistov, športnih plezalcev in turnosmu arskih tekmovalcev vedno pozitivno in strokovno naravnana. lani, ki izpolnjujejo pogoje, vedno brez težav dobijo razreda. So pa prav na tem podro ju še precejšne možnosti za razširjene dejavnosti med OKS in PZS, vendar pa mora tu priti predvsem do naših pobud in aktivnosti. Pri eli smo »zapisovati« razmišljanja o prepotrebni izgradnji Slovenskega planinskega muzeja. Uresni il se je pred na rtovanim terminom, saj so bila gradbena dela dokon ana ve kot pol leta prej, kot se je predvidevalo. Tudi t. i. lanarina lanstva PD in PZS je dobila tako vsebina, da je mednarodno primerljiva in kar najbolj stimulativna za odlo anje za v lanitev v vrste planincev PZS. Statistika nam pove, da sta lanstvo A in tudi celotno lanstvo PZS v porastu, le lanstvo PD minimalno niha in odstopa. Cilj nam je bil, da ima kvaliteta lanstva (planinsko zanesljivo in uporabno usposobljeno lanstvo) prednost pred kvantiteto. Prizadevamo si sporo ati obiskovalcem gora, da se je v gore varno

podati le, e smo kondicijsko pripravljeni in planinsko usposobljeni ter primerno opremljeni. V tem obdobju se je uredilo tudi transparentno in obvladljivo finan no poslovanje PZS, ki vseskozi zagotavlja pozitivno poslovanje. Tudi dolgoro ne in kratkoro ne obveznosti so bile poravnane v predpisanih rokih. PZS se je razbremenila in odpla ale vse kredite in ostale obveze. Pomembno za PZS in slovensko planinstvo je, da je Planinski vestnik kakovostna in vsebinsko bogata revija, lanstvo pa je v porastu. V veliko veselje nam je, da se je razrešil in uredil status lanstva PZS pri zamejskih planinskih društvih Trst, Gorica in Celovec. Sprejet je bil nov aktualen in pomemben pravilnik Komisije za usposabljanje in preventivo, posodobljena pa sta bila tudi Statut PZS ter Pravilnik o priznanjih za vodnike PZS in Pravilnik o opravljanju prostovoljnega dela, ki je bil povsem na novo napisan in sprejet. V letu 2007 so nastala Navodila o pripravi vsebinskih in finan nih na rtov in poro il in izvedbe akcij usposabljanj. Zapisala se je obrazložitev in utemeljitev vsebine del, katera so osnova za humanitarni status. Uredila se je tudi odlo ba po novih zahtevah pridobitve statusa v javnem interesu za delovanje na podro ju športa in tako smo dobili novo odlo bo o delovanju PZS v javnem interesu. Izdelana je bila tudi sistematizacija delovnih mest za redno zaposlene. Veliko prizadevanj in dela je bilo vloženega s strani KVGN pri pripravi pripomb na novi zakon o TNP. Tudi osnovni obojestranski sporazum o dolo enih




popustih in lanskih ugodnostih na obmo ju Alp je trden in »živ«, saj omogo a ugodne no itve v skoraj 1600 planinskih postojankah. Združenje Alpskega loka, ki se je v letu 1995 utemeljilo za planinske zveze in društva iz osmih alpskih držav najprej na osnovi formalnega delovanja s poslovnikom in nato v letu 2004 s statutom, je dobilo pravno osnovo in državna dovoljenja za pravico zakonskega delovanja. Omeniti pa moramo tudi, da od leta 2004 do letos nemoteno poteka dobro sodelovanje na osnovi podpisa letnega na rta med Slovensko vojsko in PZS. To predstavlja izjemno pomo za delo markacistov in tudi v primerih elementarnih nesre . e je možno, se pomaga tudi pri ostalih delih javnega nepridobitniškega zna aja. V lanskem letu smo na pobudo nepalskega konzulata in KA uskladili sporazum sodelovanja z Nepalsko planinsko zvezo. Ob prehodu Kraljevine Nepal v republiko je Nepalska planinska zveza prišla pod okrilje Ministrstva za turizem in civilno letalstvo. Prvi rezultati so že vidni, saj se letos v avgustu ponovno nadaljuje t. i. slovenska vodniška planinsko-alpinisti na šola v Manangu; to je planinsko usposabljanje doma inov. Zaklju ek desetletnega obdobja PZS je kljub asu gospodarske krize dobro izhodiš e za nadaljnje delo, razvoj in posodabljanje. Vsi problemi so jasni, težave so analiti no obdelane, vse je rešljivo in obvladljivo. Seveda pa je vse odvisno od loveka, planinskih razli nosti, mo i, vplivnosti, interesov in še posebej planinske pripadnosti in predanosti ter pripravljenosti, da se dela z vso iskrenostjo za »razcvet« slovenskega planinstva. Tudi od strpnosti resni no strokovnega kadra je veliko odvisno. Bomo vrednote planinstva in prostovoljstva še naprej bogatili, plemenitili in pospeševali, jih prenašali v najve ji popolnosti in zavzetosti na mlade in najmlajše ter skrbeli za ostarele? Bo postal loveškihumanitarni status tudi vse bolj uveljavljeno in spoštovano vodilo za planinstvo, da ga bomo uresni evali s kar najve jo zavzetostjo, kar naj bi bilo pred ciljem materialnih dobrin? Smo pa seveda na razpotju sodobnih podjetništev in vse ve jih osebnih želja. Volilna skupš ina je za lanstvo PZS poseben dogodek in lahko bi rekli, da je to ta pravo »žegnanje«. Je pa vprašanje, kako bodo nastajali med loveški odnosi in kakšni bodo. Bomo v teh nemirih loveških in gospodarskih kriz ohranili še naprej najsvetlejše partnerstvo z gorami, planinskim svetom, s souporabniki gorskega sveta in vrednot? Bomo uspeli ohraniti prijaznost in spoštovanje med doma ini, gospodarji gora in obiskovalci tega sveta? Vprašanje je tudi, ali bomo uspeli ohraniti Alpe in ostali gorski svet v kar najpopolnejši neokrnjenosti ter istosti. Menim, da je planinska razpoznavnost dobra volja, trdnost, ute nost, hrabrost in pogum. Zaradi takih vrednot bomo še naprej trdno stali in obstali.Spoštovani lani PZS, planinskih društev, klubov, komisij, odborov, delovno-strokovnih služb, predsedstva, uredništva Planinskega vestnika, založbe in množica tistih, ki so bili kadar koli pripravljeni prisko iti na pomo našemu planinstvu, – resni no in iskreno hvala.

mag. Franc Ekar, predsednik Planinske zveze Slovenije




SPREJETI SKLEPI NA ZASEDANJU SKUPŠ INE PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 23. MAJA 2009

SKLEPI SKUPŠ INE 2009: ROK IZVEDBE/ REALIZACIJA

NOSILEC

SKLEP 1: Delegati so soglasno sprejeli dnevni red. Realizirano takoj Na sami seji Skupš ine 23.05.2009 (Skupš ina PZS)

SKLEP 2. Potrditev zapisnikarja in za overovatelja zapisnika Skupš ine PZS:

Realizirano takoj Na sami seji Skupš ine 23.05.2009 (Skupš ina PZS)

SKLEP 3. Potrditev verifikacijske komisije Realizirano takoj Na sami seji Skupš ine 23.05.2009 (Skupš ina PZS)

SKLEP 4: PZS se bo v asu predsedovanja Slovenije Alpski konvenciji aktivno vklju ila v uresni evanje vseh njenih protokolov obeh deklaracij in za vsakega posebej izdelala akcijski na rt.

as trajanja, se izvaja KVGN

SKLEP 5: Poslovnik o delu Skupš ine Planinske zveze Slovenije je bil sprejet soglasno.


SKLEP 6: Skupš ina PZS sprejema pisno informacijo o realizaciji sklepov, sprejetih na zasedanju Skupš ine PZS, dne 17.05.2008


SKLEP 7: Skupš ina PZS sprejme poro ilo o delu UO PZS in njegovih organov v letu 2008 s pregledom lanstva v letu 2008.


SKLEP 8: Skupš ina PZS sprejme poro ilo astnega sodiš aPZS v letu 2008.


SKLEP 9: Skupš ina PZS potrjuje finan no poro ilo PZS za leto 2008, ki ga je predhodno sprejel UO PZS.


SKLEP 10 in 11:NO predlaga Skupš ini PZS, da sprejme naslednje sklepe:

1. Na osnovi ugotovitev v poro ilu potrdi letno poro ilo PZS za leto 2008 z razporeditvijo presežka prihodkov v višini 3.646€ v društveni sklad.

2. Da Upravni odbor PZS v letu 2009 sprejme Pravilnik o povra ilu dolo enih (potnih in drugih) stroškov zaposlenih in prostovoljnih delavcev, ki delujejo v organih in komisijah PZS.

1. sklep: Realizirano takoj

2. sklep: 17. SEJA UO 12.11.2009

1. sklep: Na sami seji Skupš ine23.05.2009 (Skupš ina PZS) 2. sklep: UO PZS sprejel na 17. seji UO PZS




SKLEP 11: Skupš ina PZS potrjuje program dela PZS za leto 2009 v objavljenem besedilu.

Realizirano takoj Na sami seji Skupš ine 23.05.2009(Skupšina PZS)

SKLEP 12 in 13:1. Skupš ina PZS sprejme finan ni na rt PZS za leto

2009.2. Skupš ina PZS sprejme dodaten sklep s katerim

pooblaš a UO PZS, da finan ni na rt za leto 2009 spremlja in usklajuje z dejanskimi prihodki in odhodki.

1. sklep: Realizirano takoj2. sklep: SKOZI VSE LETO

1. sklep: Na sami seji Skupš ine23.05.2009 (Skupš ina) 2. sklep UO PZS

PORO ILO O DELU UPRAVNEGA ODBORA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE IN NJEGOVIH ORGANOV V OBDOBJU 2006 - 2010

Po volilni Skupš ini PZS v letu 2006 se je Upravni odbor Planinske zveze Slovenije (UO PZS) do danes sestal na 18. rednih sejah in imel 3 koresponden ne seje. Seje UO PZS so potekale v predvidenih rokih, tudi gradiva so bila njegovim lanom posredovana pravo asno. Vse seje so bile sklep ne, je pa v asih problem predstavljalo zagotavljanje sklep nosti, saj se nekateri voljeni lani UO sej niso udeleževali in se niti niso opravi ili zaradi neudeležbe, na elnika KA in KŠP se nista udeležila niti ene seje, epravbi lahko poslala vsaj namestnika. Upravni odbor je poleg rednih sej imel tudi 4. sve ane seje, na katerih so bila podeljena najvišja priznanja PZS zaslužnim planinskim delavcem in posameznikom. V tem asu se je ve krat sestalo tudi predsedstvo PZS (P PZS), ki je imelo 86. rednih sej, njegovi lani pa so se ve krat sestali tudi zaradi reševanja in raz iš evanja teko ih zadev.

1. seja UO PZS je bila 21.6.2006. Seja je bila zaradi nesklep nosti prekinjena pri obravnavi 10. to ke dnevnega reda, do tedaj pa je UO potrdil sestavo UO, ki je bil izvoljen na Skupš ini PZS dne 21.5. 2006, opravljen je bil tudi pregled zapisnika in sklepov Skupš ine PZS. UO se je seznanil tudi s sestavo komisij in odborov PZS in sklenil, da nadaljujejo z delov v enaki sestavi kot doslej do volilnih zborov komisij. Komisije in odbori brez zborov so bili potrjeni v predloženi sestavi. UO je imenoval tudi skupino za urejanje problematike PUS Bavšica. UO je potrdil tudi program in rokovnik dela do naslednje Skupš ine PZS. Obravnavana in sprejeta je bila tudi informacija o izvajanju finan negana rta za leto 2006 s pregledom finan nega stanja in izhodiš a za pripravo predloga programa PZS in finan nega na rta PZS za leto 2007. Na predlog GK je UO potrdil tudi vpis novih ko v seznam planinskih ko in obravnaval informacijo glede lanskih ugodnosti za leto 2007. Pri obravnavi predloga racionalizacije dela UO PZS – preoblikovanje oziroma ukinitev nekaterih komisij in odborov UO PZS je bila seja zaradi nesklep nosti prekinjena.

2. seja UO PZS je bila 5. oktobra 2006. Opravljen je bil pregled sklepov 01. seje UO PZS z dne 21.06.2006 in sprejeto poro ilo o koresponden ni seji, ki je potrdila imenovanje Danila Sbrizaja za generalnega sekretarja za dobo 4. let, brisanju planinskih društev s seznama PD, nadaljevanju postopkov povezanih z GRZS. Potrjeno je bilo imenovanje na elnikov in komisij za obdobje 2006 – 2010. Sprejet je bil predlog lanarine in lanskih ugodnosti v letu 2007. lani UO so se seznanili z osnutkom programa dela komisij in finan nega na rta PZS za leto 2007. Obravnavan je bil predlog za ustanovitev podjetja v lasti PZS, ki ga je v odsotnosti Bojana Rotovnika predstavil Roman Ponebšek. UO je tudi imenoval Marka Gorši a za koordinatorja MDO v P PZS in Rudija Skobeta za koordinatorja v KVIZ-u in v povezavi z delom s strokovnimi institucijami na državni ravni v PPZS. Po obravnavi poro ila o odnosih z GRZS je UO PZS imenoval delovno skupino v sestavi: Borut Peršolja, Miro Eržen, Marjan Burja, Rudi Skobe in Metod Kova , ki naj do 3. seje UO PZS pripravi pripombe na predlog dogovora o povezovanju z GRZS.

3. seja UO PZS je bila 1. decembra 2006. lani UO so na tej seji potrdili zapisnik 02. seje UO PZS , potrdili predlog Programa dela in finan nega na rta PZS za leto 2007, cene Planinskega vestnika za




leto 2007, spremembe in dopolnitve »Pravilnika o izkaznici in vrstah lanarine« ter pregled »Navodil o izvajanju Pravilnika o izkaznici in vrstah lanarine«. Potrdili so tudi Pravilnik komisije za usposabljanje in preventivo Planinske zveze Slovenije in predloge za najvišja priznanja PZS v letu 2006 in dolo ili, da bo sve ana seja UO PZS 9. decembra 2006 v Nazarjah. Potrdili so tudi predlog razdelitve sredstev MŠŠ in reciprocitete za leto 2006 in vpis in brisanje ko iz seznama ko PZS. Obravnavali so tudi predlog sprememb in uskladitve Poslovnika o delu UO PZS in sklenili, da se sprejem preloži na sejo UO PZS po Skupš ini PZS v maju 2007. Potrdili so tudi urednika in lane uredniškega odbora PV poro ilo urednika PV, ter na elnike in lane komisij: KVGN, MK in VK in Odbora za priznanja in se seznanili z informacijami z Zborov KVGN, Mladinske komisije in VK PZS in s sre anja predsednikov MDO. Obravnavana je bila tudi informacija o GRS/GRZS in razrešena skupina imenovana na 2. seji UO PZS . V lanstvo PZS so sprejeli PD Tisa in sprejeli sklep, da bo dan planincev 2007 dne 2.6.2007 na Sviš akih v

organizaciji PD Snežnik iz Ilirske Bistrice.

4. seja UO PZS je bila dne 9. marca 2006. Na tej seji so lani UO PZS poleg pregleda in potrditve zapisnika 3. seje UO PZS , obravnavali finan no poro ilo(ZR) PZS za leto 2006 in se seznanili osnutki gradiv za Skupš ino PZS. Sklenili so, da se opravi istopis osnutka sprememb in dopolnitev Statuta PZS in se ga pošlje lanom UO v pripombe. Dolo ili so kraj in datum Skupš ine PZS, ki bo 19. maja 2007 v Ilirski Bistrici in potrdili rokovnik nalog do zasedanja Skupš ine PZS. Obravnavali so tudi realizacijo sklepov Skupš ine PZS iz leta 2006 in sprejeli Informacijo o razgovorih z GRZS. Potrdili so laneKomisije za usposabljanje in preventivo PZS in zavrnili sprejem osnutka Pravilnika o delu GK PZS, ter sklenili, naj ga najprej obravnava Zbor gospodarjev. Seznanili so se z informacijo glede Zakona o planinskih poteh. V lanstvo PZS so sprejeli društvi GRZS Radovljica in GRZS Bohinj in PD Rega Log. Iz lanstva pa so brisali PD Zlatarne Celje, ki se je samoukinilo.

5. seja UO PZS, je bila 12. aprila 2007 v Kranju. Seja je bila sklep na zato so lani UO najprej potrdili predlagani dnevni red, potem pa še zapisnik 4. seje UO PZS. V nadaljevanju so potrdili poro ila komisij, UO PZS in poro ilo strokovne službe PZS za leto 2006 in sprejeli spremembe in dopolnitve finan nega na rta PZS za leto 2007. Obravnavali so tudi poro ilo sestanka predsednikov MDO. Tema sestanka je bila namenjena zlasti spremembam Statuta PZS, ki so jih predsedniki soglasno podprli. Podali so tudi predlog Strokovni službi, da pripravi ustrezne obrazce za vlogo PD za pridobitev statusa društva v javnem interesu, kar je bilo kasneje realizirano. V nadaljevanju so lani UO opravili obširno obravnavo sprememb in dopolnitev Statuta, ki jih je predstavil Rudi Skobe. Po dolgotrajni razpravi je UO sprejel sklep, da sprejema predlog sprememb in dopolnitev Statuta PZS s podanimi pripombami, ki se ga da v gradivo za Skupš ino. Poro ilo z Zbora gospodarjev, ki je bil 6. aprila je podal Metod Kova . Zbor je obravnaval poro ilo o delu GK, pravilnik o delu GKPZS, predlog cen in popustov za leto 2007 ter Pravilnik o skladu za ko e in pota. UO je soglasno sprejel pravilnik GK UO PZS v predlagani obliki in se seznanil s poro ilom zbora gospodarjev in potrdil cene in popuste za leto 2007. Metod Kova je v nadaljevanju sporo il, da je bil to zadnji Zbor gospodarjev, ki ga je vodil in prosil, da se poiš e novega na elnika GK, da bo lahko predal posle.

6. seja UO PZS, je bila 21. junija 2007. lani UO so na tej prvi seji po Skupš ini PZS obravnavali in sprejeli zapisnik 5. seje UO PZS z dne 12.4.2007 in se seznanili z zapisnikom (delovni izvod), sklepi in stališ i Skupš ine PZS, ki je bila 19.05.2007. Mnenje lanov UO je bilo, da bi morali prenehati s prakso zadnjih let, da je Skupš ina mesto za prepire in pojasnjevanje zadev, ki bi morale biti že prej rešene v okviru MDO. Skupš ina bi morala postati dogodek, na katerem bi se sprejemale usmeritve za bodo nost, ne pa pogrevale stare zamere. Sprejet je bil tudi Program dela UO PZS do skupš ine v letu 2008 in informacija o izvajanju finan nega na rta za leto 2007 s pregledom finan nega stanja in izhodiš a za pripravo predloga programa PZS in finan nega na rta PZS za leto 2008. Obravnavali in potrdili so predloga Pravilnika o ra unovodstvu in Pravilnika o varstvu osebnih podatkov, ki ju je pripravila strokovna služna PZS. Na predlog Gospodarske komisije UO PZS so sklenili, da se v seznam planinskih ko vpišeta ko i»Velikono nica« na Bo u, ki jo upravlja PD Bo Kostrivnica in »Planinski dom na Uštah«, ki ga upravlja




PD Morav e. Potrdili so tudi sestavo Gospodarske komisije PZS za obdobje 2006 – 2010. Sprejeli so tudi sklep, da se PD Slovenska Bistrica odobri podpis pogodbe o uskladitvi Z.K. stanja z dejanskim in soglašali s prošnjo PD Celje Matica za odobritev garancije za najem posojila za obnovo Kocbekovega doma. Potrdili so tudi novo sestavo Odbora za priznanja PZS za obdobje 2006 – 2010. V lanstvo PZS so sprejeli Planinsko društvo Cirkulane iz Cirkulan, Planinski klub Peca – Olševa iz Koprivne na Koroškem in Alpinisti ni klub Slovenska Bistrica. Na pobudo podano na sre anju predsednikov MDO in poslano s strani MDO Dolenjske in Bele Krajine je bilo sklenjeno da bo Dan planincev 2008 v organizaciji MDO Dolenjske in Bele Krajine – PD Metlika na Krašnjem vrhu dne 7. junija 2008. Na prošnjo Mira Eržena je UO PZS je odobril finan no pomo PD Dovje Mojstrana za postavitev spominskega obeležja Avgustu Delavcu v prostorih Triglavske muzejske zbirke v Mojstrani, v višini 1000 EUR. Sprejet je bil tudi sklep, o formiranju skupine v sestavi Danilo Škerbinek, Bojan Rotovnik, Marko Gorši in Rudi Skobe, za pripravo gradiv za informacijski sistem. Ker je bilo na skupš ini sklenjeno, da se med dejavnosti PZS uvrsti tudi turno kolesarjenje je UO imenoval Jožeta Rovana za koordinatorja s strani PZS za podro je turnega kolesarjenja.

7. seja UO PZS bila 04. oktobra 2007 v Kranju. lani UO so se najprej seznanili z nekaterimi pomembnimi dogodki, ki so se zgodili med obema sejama. PZS je v tem asu pridobila za nedolo enas status društva, ki deluje v javnem interesu na podro ju športa in na podro ju ohranjanja narave. V

septembru se je PZS spomnila 100 letnice rojstva dolgoletnega predsednika dr. Mihe Poto nika s slavnostno akademijo v prostorih državnega sveta, ki so se je udeležili mnogi pomembni gosti. Predsednik PZS Franci Ekar je na za etku seje pozdravil novega predsednika MDO Gorenjske g. Franca Benedika in se zahvalil dotedanjemu predsedniku Marjanu Burji za njegov prispevek v delu UO PZS. lane UO je tudi seznanil z odstopom Iztoka Rojca z mesta na elnika VK. Po pregledu zapisnika 6.

seje UO PZS so se lani UO najprej seznanili z informacija o potrditvi sprememb in dopolnitev Statuta PZS s strani Upravne enote Ljubljana. Obravnavali so predlog lanarine in lanskih ugodnosti za leto 2008 in pregled poravnave obveznosti PD do lanarine in ugotovili, da se tu stanje glede na pretekla leta popravlja. Predsednik Franci Ekar je izpostavil problem neurejenega odnosa z zamejskimi PD, glede pla ila lanarine in na ine sodelovanja s PZS. Sklenjeno je bilo, da bo to na eni od naslednjih sej samostojna to ka. Strokovna služba je bila zadolžena, da do naslednje seje pripravi primerjalno tabelo lanarin in zavarovanj s sosednjimi zvezami. Obravnavali so tudi osnutek programa dela komisij in finan nega na rta PZS za leto 2007 (pregled prispelih programov dela in finan nih programov komisij/odborov PZS in ga sprejeli. Predsednik je podal tudi kratko informacijo o odnosih z GRZS Slovenije. Omenil je neuspešno dopisovanje med GRZS in PZS in informiral lane UO o razgovoru na URSZR. Sklenjeno je bilo, da bo odlo itev o nadaljnjih odnosih z GRZS to ka na naslednji seji UO PZS. Tone Tomše je pripravil kratek povzetek Zakona o planinskih poteh in podal kratko informacijo o pripravi podzakonskih aktov. Izpostavljeno in podprto s sklepom je bilo opozorilo, da kolesarjenje po planinskih poteh, ki potekajo izven gozdnih prometnic in poljskih poti ter vsakršna sprememba namembnosti planinskih poti, glede na veljavno zakonodajo, ni dovoljena. lani UO so se Seznanili tudi z informacijo o neupoštevanju sklepov UO PZS glede cen in popustov v planinskih ko ah v poletni sezoni, saj je v poletnem asu prišlo na PZS ve pritožb glede neupoštevanja popustov in previsokih cen preno iš in vode. Predvsem so kršitelji v ko ah okoli Triglava. Franci Ekar je podal informacijo o skupnem sestanku s PD Ljubljana-Matica, vendar do skupnih dogovorov ni prišlo. Sklenjeno je bilo, da naj GK pripravi predlog ukrepov zoper kršitelje sklepov UO. Na povabilo PZ Srbije, da bi bila PZS opazovalka na sre anju planinskih zvez Balkana, ki bo potekalo od 19.-21.10.2007 na Kopaoniku, je bilo sklenjeno, da se ga udeleži delegacija v sestavi Bojan Rotovnik, Danilo Sbrizaj, Drago Horjak in Stanko Gašpari , kot vodja delegacije. lan UO Bojan Rotovnik je predlagal, naj lani UO prejemajo zapisnike sej P UO PZS zaradi ve je preglednosti dela PPZS. Po razpravi so lani UO sklenili, da se odlo anja glede tega prestavi na naslednjo sejo. Odlo eno je bilo tudi, da se PD Snežnik iz Ilirske Bistrice ob 100-letnici obstoja podeli Spominska plaketa .

8. seja UO PZS je bila 22. novembra 2007 v prostorih Planinskega društva Kranj. Sejo je zaznamoval nepri akovan dogodek – bombni preplah na Ob ini Kranj, ki je bila zato zaprta in seje v njenih prostorih ni bilo mo izpeljati. To je vplivalo tudi na samo izpeljavo seje, saj nekatere to kednevnega reda zaradi asovne stiske niso bile obravnavane in so bile prestavljene na naslednjo sejo.




Po potrditvi zapisnika 7. seje so lani UO najprej potrdili predlog ZO PZS, da se v njegove vrste vklju iMitjo Koširja in g. Andreja Mašero, ki nadomeš ata bivša lana ZO PZS dr. Stanka Klinarja in pokojnega Boža Jordana. UO PZS je v nadaljevanju sprejel Predlog programa dela in finan nega na rta PZS za leto 2008 in sklenil, da se potrdi cena PV za leto 2008. UO PZS je tudi potrdil predlog razdelitve sredstev reciprocitete za leto 2007, ki ga je pripravila GK in ji naložil, naj pripravi razpis in kriterije za razdelitev sredstev iz reciprocitete in jih predstavi na seji UO. V nadaljevanju so lani UO obravnavali in potrdili predloge za najvišja priznanja PZS v letu 2007 (spominske plakete in sve ane listine), kot jih je predlagal Odbor za priznanja in sklenil, da bo Sve ana seja UO PZS s podelitvijo najvišjih priznanj PZS za leto 2007 dne 08. 12. 2007 v Metliki, v soorganizaciji ob ine Metlika in PD Metlika. Odbor za lanstvo UO PZS je predstavil obsežno gradivo in poziv planinskim društvom in MDO za obravnavo predloga lanskih ugodnosti v obdobju 2009 – 2011 Predstavil je tudi gradivo o lanarinah in zavarovanjih v drugih alpskih državah, ki ga je pripravila strokovna služba PZS. Sklenjeno je bilo da se gradivo pošlje vsem PD in MDO in da v javno obravnavo, ki naj se zaklju i v februarju 2008. Obravnavano je bilo tudi vprašanje lanstva zamejskih PD v PZS in predlog lanskega prispevka za lane slovenskih PD v zamejstvu v letu 2008. Informacijo o (ne)sodelovanju z GRZS, kjer nikakor ne

pride do skupnih sti nih to k sta podala Franci Ekar in Danilo Sbrizaj. Danilo Škerbinek je zato predlagal, da se pisno pozove GRZS za skupen sestanek. V skladu s sklepom sprejetim na prejšnji seji je bil predstavljen predlog ukrepov proti kršiteljem sklepov UO PZS. Danilo Sbrizaj, je predlagal, da se na Zboru gospodarjev 2008 ukrepi v predlagani obliki sprejmejo, ter da se PD zaveže, da spoštuje sklepe UO. Glede na pobudo Bojana Rotovnika s prejšnje seje je UO PZS sprejel sklep, da se lanomUO PZS pošiljajo zapisniki sej P UO PZS. Obravnavana je bila tudi informacija o obisku predstavnikov PZS na sre anju Balkanskih planinskih zvez, kjer je PZS delovala kot opazovalka. V lanstvo PZS so sprejeli naslednja društva in klube: PD Mercator, Društvo GRS Kranj in PD Ob ine Kidri evo. Glede vloge PD Zavoda za zdravstveno varstvo Celje v lanstvo PZS, so sklenili, da se ga sprejme pod pogojem, da do 31.12.2007 na PZS pošlje vse potrebne dokumente, ki so potrebni za v lanitev v PZS. Na predlog Uredniškega odbora PV, so sklenili, da se razreši Tone Škarja, ki je za to sam zaprosil. Sklenili so tudi da se predlaga Andreja Brvarja za predstavnika Planinske zveze Slovenije v kvoti OKS v Fundaciji športnih organizacij. Seja je bila po tej to ki kon ana, še prej pa je UO Sklenil, da se pobudi Bojana Rotovnika in Mira Eržena prestavita na 8. 12. 2007 ob 9. uri pred pri etkom Sve ane seje v Metliki.

9. seja UO PZS, je bila 06. marca 2008. lani UO so se uvodoma seznanili z zapisnikom 8. seje in ga potrdili. Seznanili so se tudi s sklepi koresponden ne seje, ki je bila sklicana v mesecu januarju 2008 in na kateri so bili z ve ino glasov potrjeni za na elnika Vodniške komisije Boris Madon, Komisije za gorsko reševanje Drago Horjak in Gospodarske komisije Franc Štibernik. Na pobudo predsednika PZS je bilo obravnavano še poro ilo o projektu Slovenskega planinskega muzeja, ki ge je predstavil Miro Eržen, ki je pozval predsednike MDO, da se vklju ijo v ta projekt s svojimi idejami in predlogi. lani UO PZS so se seznanili tudi s predlogom finan nega poro ila in sklenili, da se ga po obravnavi na NO PZS in kon anem revizijskem poro ilu pripravi za naslednjo sejo UO PZS in Skupš ino PZS. Sprejeli so tudi rokovnik dejavnosti do Skupš ine PZS 2008 in se seznanili z datumi sestankov oz. posvetov po MDO-jih. Informacijo o gibanja lanstva je podal Danilo Škerbinek. Po razpravi so lani UO sprejeli prioritete planinske organizacije glede lanskih ugodnosti za obdobje 2009 - 2011, ki jih je predlagal v svojem gradivu Odbor za lanstvo (O ). O so zadolžili, da na osnovi stališ MDO in razprav na njih pripravi dopolnjeno gradivo, ki ga uskladi z kadrovskimi komisijami PZS. Tako nastalo gradivo naj O predstavi UO na aprilski seji, nakar se pripravi poziv za oddajo ponudb za zavarovalnice. Odbor za lanstvo mora pred oddajo poziva zavarovalnicam z njim seznaniti lane UO PZS. Obravnavana je bila tudi informacija o Zakonu o Triglavskem narodnem parku, ki jo je podala na elnica Komisije za varstvo gorske narave ga. Rozalija Skobe. Predlagano je bilo, da se pozove k sodelovanju še Komisijo za planinske poti, Vodniško komisijo in Mladinsko komisijo. lanom UO je bil predstavljen tudi rokovnik pomembnih dogodkov v letu 2008, ki jih je veliko z osrednjim, ki je 60 let ustanovitve PZS 6. junija 2008.V lanstvo PZS so po obširni razpravi sprejeli PD Spin iz Zabukovice, PD »ŽUSEM« iz Gorice pri Slivnici, pod pogojem, da v roku 30 dni popravijo žig planinskega društva in Društvo za razvoj plezalne kulture




iz Ljubljane s pogojem, da v roku 1 (enega) meseca (najkasneje do 10. 04. 2008) pridobijo mnenje Komisije za športno plezanje.

Slavnostna seja UO PZS je bila 8. decembra 2008 v Metliki v organizaciji PZS- MDO Dolenjske in Bele Krajine in PD Metlika. Prireditev pred katero je bila tudi novinarska konferenca s pregledom dela PZS v letu 2008 je odli no uspela in je dober obet za Dan planincev, ki bo 7. junija v organizaciji PD Metlika na Krašnjem vrhu.

Koresponden na seja UO PZS je bila sklicana z namenom da potrdi na elnike 3 komisij PZS: Vodniške, Komisije za gorsko reševanje in Gospodarske. Poziv je bil poslan lanom UO PZS dne 06. 02. 2008. V dogovorjenem roku je vrnilo glasovnice 24 lanov UO PZS , ki so potrdili vse tri predlagane na elnike.Za na elnika Komisije za gorsko reševanje pri Planinski zvezi Slovenije je glasovalo 23 lanov ZA, 1 lan PROTI. Za na elnika Vodniške komisije je glasovalo 24 lanov ZA. Za na elnika Gospodarske

komisije pa 21 lanov ZA, 1 lan PROTI in 2 glasovnici sta bili neveljavni.

10. seja UO PZS, je bila 10. aprila 2008. lani UO so potrdili zapisnik 9. seje UO PZS, z dne 06. 03. 2008. Sklenili so, da se lanom UO po elektronski pošti pošlje poro ilo Koresponden ne seje ter se priloži arhivskemu izvodu zapisnika 9. seje UO. Opravili so pregled manjkajo ih gradiv za Skupš ino PZS, se seznanili s pripravami nanjo in potrdili dnevni red. Potrdili so zaklju ni ra un za leto 2007 in sprejeli popravek Pravilnika o ra unovodstvu ki se nanaša na vrednotenje zalog. Sprejeli so tudi predlog Skupš ini PZS za prenos opreme GRS iz registra opreme Planinske zveze Slovenije na GRZS po spisku in vrednosti po nahajališ ih GRS na dan 31.12.2007 in opravljeni inventuri. V nadaljevanju so sprejeli predlog finan nega na rta PZS za 2008, ki bo predlagan Skupš ini v obravnavo in potrditev. Sprejet je bil tudi sklep o potrditvi namere za vklju itev Planinske zveze Slovenije v Združenje za pohodništvo Slovenije. V lanstvo PZS so sprejeli Plazalni klub Martin ek iz Radelj ob Dravi (pogojno) in planinsko društvo Krimper iz Ljubljane. Potrdili so tudi lane PZS, ki bodo delovali v komisiji Slovenskega planinskega muzeja: dr. Nado Praprotnik, na podro ju gorske flore in varstva narave, Marinko Koželj Stepic na podro ju vodništva, Romana Robasa in Toneta Škarjo, na podro ju alpinizma in odprav, Marjana Raztresena na podro ju zgodovinske tehnologije, Danila Škerbineka na podro ju gorskega reševanja in Toneta Tomšeta za podro je planinskih poti in gospodarske dejavnosti ter kot operativnega koordinatorja med lani in vodjem Alešem Arihom. Potekala je tudi razprava o obliki in motivu na novem praporu PZS in sklep, da se da se ostanek sredstev od donacij za žeblji ek in trak porazdeli na podro je dela z mladimi. lani UO so se strinjali s predlogom.

11. seja UO PZS 19. junija 2008. lani UO so na prvi seji UO po Skupš ini PZS obravnavali in sprejeli zapisnik 10. seje UO PZS in se seznanili z zapisnikom (delovni izvod), sklepi in stališ i Skupš ine PZS. Pri tem so ugotovili, da se nekateri sklepi že izvajajo oz. so bili že realizirani (sestanek in dogovor s PD LJ Matica glede spoštovanja sklepov UO o popustih in cenah v ko ah). Seznanili so se tudi s poro ilom o aktivnostih ob tednu planinstva v za etku junija 2008. Sprejeli so program dela UO PZS do skupš ine v letu 2009 in informacijo o izvajanju finan nega na rta za leto 2008 s pregledom finan nega stanja, ter izhodiš a za pripravo predloga programa PZS in finan negana rta PZS za leto 2008. Sprejeli so popravek sklepa o praporu PZS s prejšnje seje in sklenili, da je v praporu PZS samo en vrh in to Triglav. Seznanili so se tudi z gradivom o realizirani lanarini do 31. 5. 2008 in sprejeli sklep o rtanju s seznama lanov PZS za naslednja PD: Dolga pot in O nica iz Ljubljane ter Zlatarna Celje se rtajo zaradi ukinitve društva, SCT Ljubljana pa, ker niso poravnali lanskih obveznosti. Sklenili so

tudi, da se PD Janko Mlakar prenese iz evidence MDO Ljubljana na Primorsko – Notranjski MDO. Na prošnjo SPD Trst pa je bil sprejet sklep o sprejemu tega društva v lanstvo PZS. Sprejet je bil predlog GK PZS o najvišjih cenah no itev, osnovne prehrane in popustov v planinskih ko ah za leto 2008, zavrnjen pa je bil predlog o uvedbi pogrinjka za obiskovalce v ko ah, ki konzumirajo le s seboj prinešeno hrano in v ko i ne naro ijo ni . Podaljšali so tudi mandat na elnika KUP za Rudolfa Skobeta, lana PD Novo mesto in podpredsednika PZS, do leta 2010, oziroma do konca mandata sedanjih

organov PZS. Sklenili so tudi, da se iniciativna skupina za turno kolesarstvo spremeni v Komisijo za




turno kolesarstvo pri UO Planinske zveze Slovenije in za njenega prvega na elnika imenuje dr. Jožeta Rovana, dosedanjega vodjo Iniciativne skupine za turno kolesarstvo pri Planinski zvezi Slovenije. Potrjen je bil program dela K GRS, ki ga je predstavil Drago Horjak. V UO PV je bila namesto Marjete Kerši Svetel imenovana Irena Muši . Ob zaklju ku seje so obravnavali na zahtevo MDO Koroške in v skladu s sklepom skupš ine problematiko (pre)visokih cen izpopolnjevanj. Po kon ani razpravi je Drago Horjak predlagal, sprejetje sklepa, da se vedno po vsakem te aju naredi in predstavi pora un, Rudolf Skobe pa podal odstop z mesta na elnika KUP in preklical svoje soglasje k prej izglasovanemu sklepu o imenovanju na elnika KUP-a. Na pobudo Toneta Tomšeta, je bil sprejet sklep, da se v skladu z Zakonom o PP pripravijo opozorilne table za poškodbe na planinskih poteh in opozorilne nalepke da je hoja po planinskih poteh na lastno odgovornost. Nalepke se morajo nalepiti v ko ah, na informativne table in podobno. Po sklepu UO je bil Stanko Gašpari a imenovan za praporš aka Planinske zveze Slovenije. lani UO PZS so bilo povabljeni na sre anje Komisije CAA za ko e in pota v Aljaževem domu v Vratih, od 20. do 21. junija in na obeležitev 230 let prvega pristopa na Triglav, 25. in 26. avgusta v Domu Planika pod Triglavom.

12. seja UO PZS je bila 18. septembra 2008. Na njej so se lani na za etku poklonili spominu preminulega alpinista Pavla Kozjeka in sprejeli kratko poro ilo predsednika o dogodkih med obema sejama s poudarkom na obeležitvi 230 letnice prvega vzpona na Triglav. Z dnevnega reda so umaknili to ko o imenovanju novega na elnika KUP in ga dopolnili s to kama o problematiki financiranja PV in pritožbah na razpis MK. Po potrditvi zapisnika 11. Seje UO PZS so se seznanili s poro ilom Odbora za lanstvo o izbiri najboljšega ponudnika za zavarovanje lanov PD za obdobje 2009 – 2011. Po razpravi

so pooblastili predsednika mag. Francija Ekarja, da podpiše pogodbo z Zavarovalnico Tilia, d.d. in pogodbo za zavarovanje reševanja za ves svet s Zavarovalnico Generali d.d. (možnost posameznika lana PZS, da se dodatno zavaruje). lani upravnega odbora so po obrazložitvi na tej seji in po

obravnavi na sestanku predsednikov MDO tudi potrdili predlog lanarine za leto 2009 in sklenili, da se na seji UO PZS v novembru 2008 predstavi celoten tekst lanarine 2009, ki se potem objavi v decembrski številki Obvestil PZS. Obravnavali so tudi predlog poslovnika o delu UO PZS in Predsedstva PZS in sklenili, da se pripombe in pobude na predlagano gradivo zbirajo do 25. 09. 2008 na PZS, istopis pa se predstavi na novembrski seji. V nadaljevanju so svoja poro ila o delu v organih UIAA,

CAA, IKAR in KEUPS predstavili mag. Franci Ekar, Danilo Škerbinek in Uroš Vidovi . Komisijo za pota so zadolžili, da pripombe na ZPP uveljavi v smislu predlogov za sistemsko dopolnitev Zakona o planinskih poteh, ki bodo odpravile nejasnosti in omogo ile financiranje vzdrževanja planinskih poti. lani UO PV u so predstavili finan ne probleme PV zlasti zaradi premajhnega števila naro nikov, tudi

med PD. Ocenjujejo, da bi bile potrebne agresivnejše akcije s profesionalnimi metodami. Menijo, da je smiseln dolgoro ni cilj: Planinski vestnik v vsako planinsko družino, tj. v vsako družino s lani PZS, kratkoro no, pa predlagajo naslednji cilj: vsako Planinsko društvo naj pridobi najmanj 4 nove naro nike. lani UO so odlo ali tudi o pritožbah PD, ki so bila zavrnjena na razpisu MK PZS za sofinanciranje taborov. Po razpravi v kateri so se seznanili z vsemi argumenti so sprejeli sklep, da potrdijo odlo itev Komisije za odpiranje prijav in UO MK PZS za PD Mežica, PD Fram in PD Domžale. Seznanili so se tudi s poro ilom na elnice KVGN Rozi Skobe o realizaciji 2 pomembnih projektov komisije: Otvoritve botani ne poti baronov Zois, ki poteka po že obstoje ih planinskih poteh in izdaji Vodnika po poti Baronov Zois in s podelitvijo diplom 6. generacije Varuhov gorske narave. Sprejeli so tudi sklep, da bo Dan slovenskih planincev 2009 v organizaciji MDO Notranjske 6. Junija 2009, na Krimu. Dolo ili so tudi da bo Slavnostna seja UO PZS, 6. decembra v organizaciji MDO Podravja, na Miklavžu na Dravskem polju.

13. seja UO PZS, je bila 13. novembra 2008. Po sprejemu zapisnika 12. seje UO so se lani UO seznanili s ponovno pridobljenim statusom humanitarne organizacije in poslušali poro ilo GRZS o izsledkih analize gorskih nesre za leto 2008, ki ga je predstavil Jani Bele. Gorski reševalci so morali posredovati v 348 primerih, najve krat v poletni sezoni. Vzroki nesre so bili zdrsi in padci, predvsem pri sestopih, pa tudi pomanjkljiva oprema in nepravilna uporaba tehni ne opreme. Miro Poga ar je odprl vprašanje dopisa odvetnika Martinca glede prisvajanja pravnega nasledstva GRS PZS in lanstva v IKAR s strani GRZS. Po razpravi je bilo sklenjeno, da se nadaljuje s pripravo sporazuma med obema organizacijama, ki bi odpravil nesoglasja med PZS in GRZS in da se GRZS in PZS odre eta kakršnemu




koli natolcevanju, spletkam in ogovarjanju ene proti drugi. UO PZS tudi ne podpira nobenih groženj s tožbo ali tožb do GRZS, v kolikor pa se bo pojavila potreba o tem odlo a UO PZS. V nadaljevanju seje so lani UO PZS potrdili predlog programa dela komisij za leto 2009 in predlog finan nega na rta je obrazložila ra unovodja PZS Vera Šmid. Ker vse komisije v roku niso oddale svojih programov, je Rudi Skobe predlagal, da se v bodo e to ne sme dogajati, finan ni na rt naj se obravnava samo za komisije, ki bodo oddale svoj program dela. Menil je tudi, da so nekateri programi dela komisij taki, ki si ne zaslužijo postavke v finan nem predlogu. Po razpravi je bilo sklenjeno, da se Upravnemu odboru predlaga, da predlog finan nega na rta sprejme. Popravki finan nega na rta bodo izdelani (ko bodo znana odobrena sredstva iz razpisov) do aprila 2009. Takrat bo izdelan kon ni na rt za skupš ino v maju 2009. Vse zamudnike, ki niso oddali programov komisij se pozove, da spoštujejo svoje obveznosti. V nadaljevanju so lani UO Potrdili predlog sprememb Pravilnika o izkaznici in vrstah lanarine in navodila o lanarini za leto 2009 z upoštevanjem pripombe Boruta Peršolje o prou itvi

potrebe zavarovanja lanov P+O za odgovornost. Sprejet je bil sklep, da se potrdi cena za PV v letu 2009, letna naro nina 32 EUR, posamezen izvod v prosti prodaji 3,20 EUR, za naro nike iz tujine 55,00 EUR in letna naro nina za A lane 25,50 EUR. Sprejet je bil tudi Poslovnik o delu UO in Predsedstva PZS. UO PZS je tudi potrdil predloge za najvišja priznanja PZS v letu 2008, Uroš Vidovi in Tone Purg pa sta podala informacijo o pripravah in organizaciji Sve ane seje v Miklavžu na Dravskem polju. lani UO sp potrdili tudi predlog razdelitve sredstev reciprocitete 2008 in sklenili, da se v seznam planinskih ko PZS vpiše Ko o na Farbanci na reti, PD Nazarje, Planinski dom Milana Šinkovca, PD Komenda in Ko o pri Tomažu nad Vojnikom, PD Vojnik. Sprejet je bil sklep, da se v lanstvo PZS sprejme PD Naveza in pogojni sklep o sprejemu SPD Gorica, ko bodo poslali popolno vlogo. SPD Gorica mora poslati svojo vlogo tudi na MDO Poso ja . V nadaljevanju je potekla obširna razprava o okrožnici, ki jo je P PZS poslalo vsem na elnikom in vodjem odborov ter strokovni službi PZS z navodilom, da morajo zaposleni na PZS prepre iti vsakršno nastajanje, razmnoževanje, razpošiljanje, objavljanje ali arhiviranje gradiv, ki so v nasprotju z sklepom 49. seje P PZS, ki se nanaša na uporabo izraza »gornik«. Sklenjeno je bilo, da se dopis PPZS z dne 22.10. 2008 odpravi, kot tudi navodilo, ki je bilo predstavljeno na 13. seji. Javnost se o sklepu 13. seje UO PZS seznani v sredstvih javnega obveš anja - v PV, Obvestilih PZS in na spletni strani PZS. Predsednik PZS Franc Ekar je tudi opozoril oz. prosil vse predsednike MDO naj opomnijo PD na »moralne obveze« glede pogodbe o donatorstvu za SPM.

14. seja UO PZS, je bila 12. marca 2009 v Ljubljani. lani UO so po potrditvi dnevnega reda pregledali in potrdili zapisnik 13. seje UO PZS. Predsednik PZS je na seji izrekel zahvalo Jožetu Kodretu, bivšemu predsedniku MDO Savinjske za dobro delo v UO PZS in pozdravil novo predsednico tega MDO Manjo Rajh. V nadaljevanju so lani UO PZS obravnavali in potrdili finan no poro ilo za leto 2008, ki ga je pregledala in dala nanj pozitivno mnenje tudi zunanja revizija. Sklenili so, da je poro ilo primerno za objavo in obravnavo na Skupš ini PZS. V nadaljevanju so obravnavali osnutke gradiv za Skupš ino PZS (poro ila o delu UO PZS, komisij/odborov, strokovne službe ter delovnih skupin UO PZS,poro ilo o delu MDO) in potrdili rokovnik nalog do zasedanja skupš ine PZS. Sklenili so, da bo 9.4.2009 15. seja UO, 23. 04. 2009 bo gradivo za Skupš ino odposlano na naslove PD, 23. 05. 2009 pa bo Skupš ina PZS v Trbovljah. Sklenili so tudi, da se pripravi strokovni posvet o planinskem gospodarstvu (zadolžen F. Štibernik) in da se v 9 mesecih (do konca leta 2009) uredi popis in vrednotenje planinskega premoženja. Obravnavali so tudi analizo gibanja lanstva za leto 2008, ki jo je pripravil Odbor za lanstvo in jo v celoti sprejeli, ter sklenili v skladu s sklepom 13. seje UO PZS, da se za odgovornost zavaruje lane O (osnovnošolske otroke) ter, da nastali strošek donira zavarovalnica TILIA. Razpravljali so tudi o ukrepih glede prilagajanja in delovanja zveze in društev v krizni situaciji. Sprejeli so ve pobud in predlogov z enim ciljem, da se do naslednje seje pripravi predlog konkretnih ukrepov. Potrdili so Pravilnik VK PZS in Pravilnik o priznanjih VK PZS in glede na zahteve s katerimi smo soo eni v zadnjem asu glede vrednotenja prostovoljnega dela tudi Pravilnik o opravljanju prostovoljnega dela, ki pa se ga zaenkrat uporablja le znotraj PZS, tam, kjer smo obvezni zagotavljati lastni delež, njene lanice pa le, e tako želijo. V lanstvo PZS so bila sprejeta planinska društva: Društvo ekstremnih športov, SPD GORICA, ki se sprejme pod enakimi pogoji kot SPD TRST in Planinsko društvo Krim. Iz lanstva je bilo izbrisano PD Dr. Gorazd Zavrnik iz Ljubljane, ki se je ukinilo. Sprejeli so predlog, da se v Komisijo za Gorsko reševanje pri PZS, da bo lahko pri ela z aktivnostmi imenujejo




lani: Dr. Horvat Mitja, Skobe Rudi, Jamnik Tomaž, Kuzman Uroš, Madon Boris, Škerbinek Danilo in Horjak Drago. Sprejet je bil tudi sklep o odkupu parcele na kateri stoji spomenik dr. Juliusu Kugiju za ceno 10000€. V nadaljevanju so obravnavali vprašanje Bojana Rotovnika o na inu delovanja PPZS, kaj je z razpisom MGD za ko e in ali uredniški odbor PV še uživa zaupanje PPZS. Odgovori so mu bili podani v sami razpravi. Predsednik je prisotne seznanil z obiskoma delegacij PS rne Gore (november) in Srbije (februar), ter o razgovorih z njimi. Sklenjeno je bilo, da se tudi za ostale republike bivše SFRJ pripravi predlog bilateralnega sporazume, kot je že podpisan s Hrvati. Ob zaklju ku je bila s strani predsednika podana pobuda, da se kot osrednja tema letošnje Skupš ine PZS obravnava Alpska konvencija (kakšne je vsebina AK, kaj se pri akuje od Slovenije, še posebej pri akovanja in aktivnosti PZS) kot imajo to urejeno tudi planinske zveze Avstrije, Švice, Nem ije. Seja je bila s tem zaklju ena.

15.seja UO PZS, 09. aprila 2009 je bila v Ljubljani.Na njej so pregledali in potrdili zapisnik 14. seje UO PZS ter pregledali manjkajo a poro ila za Skupš ino PZS. Seznanili so se tudi z informacijo o slabem odzivu PD glede nabave planinske literature v planinski založbi, tudi, e jim je ponujena na reverz ali po znižani ceni. Potrdili so spremembe in dopolnitve finan nega na rta PZS za leto 2009, predsednik je v nadaljevanju podal informacijo o vplivih ekonomske recesije na delo PZS. Glede tega je bilo podanih nekaj pobud, ki bi prispevale k var evanju na razli nih nivojih (zmanjšanje števila sej predsedstva in UO PZS, znižanje kilometrin, racionalizacija pri proslavah..). Sprejeta je bila tudi pobuda, Na naslednjo sejo UO naj se na naslednjo sejo uvrsti to ka pregled lanstva naj se uvrsti to ka pregled lanstva in lanarine PZS v mednarodnih organizacijah in stališ e naših predstavnikov do tujih organizacij. lani UO so tudi sprejeli, predlog dnevnega reda za Skupš ino PZS in poro ilo o pripravah nanjo. Miro Eržen je predstavil potek projekta Slovenski planinski muzej. Rozi Skobe pa je predstavila pravilnik o priznanjih KVGN. Po krajši razpravi je bil sprejet pravilnik o priznanjih KVGN. Za rednega lana Založniškega odbora so imenovali Bogdana Seligerja, ki je zadolžen za koordinacijo med Založbo in Komisijo za planinske poti ter z izvajalci (Kartografija, GZS). Komisija za planinske poti in Planinska založba sta na podlagi Uredbe o vsebini evidence o planinskih poteh in o na inu njene vzpostavitve in vodenja, ki je bila objavljena v Uradnem listu št. 16, z dne 15. 2. 2008 pripravili cenik oz. pogoje za pridobitev podatkov iz katastra planinskih poti, ki se šteje kot avtorsko delo in je last Planinske zveze Slovenije, za zunanje uporabnike (gradivo je bilo posredovano lanom UO) Po razpravi je bil sprejet sklep, da UO PZS pooblaš a ZO za pripravo cenika posredovanja podatkov o planinskih poteh na podlagi meril, ki so bila v gradivu predstavljena lanom UO. Na predlog na elnika GK Franca Štibernika je UO PZS je v skladu s 50. lenom statuta PZS sprejel sklep o najvišjih cenah no itev,osnovne prehrane in napitkov v ko ah I. in II. Kategorije, ki ga je v skladu s 15. lanom »Pravilnika o upravljanju poslovanju in opremi planinskih ko « pripravila GK UO PZS.

16. seja UO PZS 18. junija 2009 v Ljubljani. Na tej seji je predsednik uvodoma povzel zadnje aktualne dogodke: Dan slovenskih planincev, podal informacijo o pozitivno rešeni tožbi v primeru Špik v prid alpinistoma, podal poro ilo o škodi na planinski ko i na Doli u in informacijo o sestanku pri ministru za Slovence po svetu dr. Bojanu Žekšu. V nadaljevanju so lani UO PZS najprej opravili pregled sklepov 15. seje UO PZS z dne 9.4.2009 in poro ilo o opravljenih nalogah, potem pa so se seznanili z zapisnikom, sklepi in stališ i Skupš ine PZS z dne, 23.05.2009. Sprejeli so tudi program dela UO PZS – rokovnik II/2009 in I/2010 v predlagani obliki s prestavljenim datumom za Skupš ino PZS 2010 na 8. maj 2010. Seznanili so se z informacijo o izvajanju finan nega na rta za leto 2009 s pregledom finan nega stanja, ki jo je podala ra unovodja PZS Veronika Šmid. V nadaljevanju so sprejeli izhodiš a za pripravo predloga programa PZS in finan nega na rta PZS za leto 2010 in umaknili z dnevnega reda predlog razdelitve sredstev reciprocitete 2009, zato pa so dobili informacijo o sodelovanju KGRS pri PZS in GRZS, ki jo je podal na elnik KGRS pri PZS Drago Horjak. Bilo je že nekaj razgovorov o poteku sodelovanja med obema zvezama. Vse zadeve tako materialne in finan ne med zvezama so poravnane in ni nobenih obveznosti ve . Ostal je še del intelektualne lastnine o kateri se bomo še pogovarjali in dogovarjali. Predstavil je tudi zapis sestanka s predstavniki GRZS in PZS. Zapisana stališ a so obojestransko usklajena in naj se obravnavajo na upravnih odborih obeh zvez. Zato je bil sprejet sklep, da se podpiše sporazum med PZS in GRZS o medsebojnem sodelovanju s stališ i, ki sta jih zavzeli obe strani (GRZS in PZS) na skupnem sestanku dne 22.04.2009. Danilo Škerbinek je podal poro ilo o pregledu reševalnega dela v letu 2008 in opozoril na veliko število nesre




v tem letu. Po razpravi je bilo sklenjeno, da se Komisija za gorsko reševanje pri PZS preimenuje v Komisijo za gorsko reševanje in preventivo pri PZS, predlog naj prou i tudi KUP. lani UO so v nadaljevanju spraševali, na kateri seji UO so bili imenovani lani: Uroš Vidovi v Katedro za gorništvo na Fakulteti za šport, Gregor Perko kot predstavnik PZS v OKS in Klemen Medja v Mountainneering comission UIAA in kdo je imenoval Jožeta Stanonika v svet TNP in zakaj je bil imenovan samo na predsednikovo mnenje? Tone Tomše je sprožil vprašanje podpisa pogodbe s Krko za financiranje tako imenovanih Krkinih poti. Po kon ani razpravi je predsednik povedal, da se pogodba s Krko podpiše 19.06.2009. Pojasnil je tudi, da so Jožeta Stanonika v svet TNP imenovali Predsedstvo Planinske zveze Slovenije, Komisija za varstvo gorske narave PZS, Meddruštveni odbor Planinskih društev Gorenjske in ve lanov Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije. Sklep o tem imenovanju je sprejel tudi UO PZS na tej seji. Tone Tomše je izpostavil še nekaj vprašanj, ki se navezujejo na izvajanje Zakona o planinskih poteh in sicer: sprememba Uredbe o vsebini evidence o planinskih poteh in na inom njene vzpostavitve in vodenja, tolma enje 4. lena Zakona o planinskih poteh ter kdo bo uredil skrbništvo pogodb glede na 10. in 12. len Zakona o planinskih poteh ter zahteval, da se stvari pospešijo na za to dolo enih institucijah. Predsednik PZS je zatrdil, da jim je minister za šolstvo in šport Igor Lukšiobljubil, da bo skordiniral medresorsko delovno skupino, ki bo to vprašanje uredila.

17. seja UO PZS, 12. novembra 2009 v Ljubljani. Seja je bila sklep na, na njej pa so lani najprej obravnavali in potrdili predlog dnevnega reda, v katerega je bila naknadno vklju en predlog za razrešitev generalnega sekretarja. V nadaljevanju so potrdili zapisnik 16. seje UO PZS z dne 18.6.2009, obravnavali in potrdili predlog Programa dela komisij in finan nega na rta PZS za leto 2010 in potrdili višini lanarine za leto 2010. V razpravi so nekateri razpravljavci imeli kriti ne pripombe na višino dodeljenih sredstev posameznim komisijam, ki so po njihovem mnenju premajhna. Zato so sklenili, da se finan ni na rt do naslednje seje korigira v skladu z zmožnostmi. Potrdili so predlog cene PV v letu 2010 in sprejeli sklep, da se cena lahko malenkostno pove a, pa tudi, da PV preide na nov format v velikosti A4. Potrdili so tudi lane komisije za pripravo volitev v letu 2010 in sklenili, da bo komisijo vodil Bogdan Seliger, njegov namestnik pa bo Jože Stanonik. V komisijo so bili imenovani: Franc Štokar (MDO Dolenjske in Bele Krajine), Mirko Tovšak (MDO Koroške), Jože Stanonik (MDO Gorenjske), Zvone Šere (MDO Ljubljane), Bogdan Seliger (MDO Notranjske), Drago Lipi (MDO Pomurja), Breda Juri (MDO Podravja), Jože Prah (MDO Zasavja) in Franc Hovnik (Savinjski MDO). Jože Melanšek je podal poro ilo 3. seje Odbora za priznanja. Ugotovil je, da v nekaterih PD in MDO nimajo dobre evidence priznanj, zato se mora Ozp dodatno ukvarjati s preverjanji. Predlagal je, da UO zadolži podpredsednika odgovornega za delo z MDO-ji, da na primeren na in na prvi seji predsednikov MDO da na dnevni red dodatno to ko v zvezi s priznanji - kako dopolniti Pravilnik o priznanjih. lani UO so nato potrdili seznam prejemnikov najvišjih priznanj PZS za leto 2009 in sklenili, da bo sve anaseja UO PZS 5. decembra 2009, ob 11. uri, v osnovni šoli Brezovica, v organizaciji ob ine Brezovica, MDO Notranjske in Planinske zveze Slovenije. Sprejeli so tudi pravilnik o povra ilu potnih in drugih stroškov za s pripombo Bojana Rotovnika, da se rta zadnji odstavek 11. lena, ki posega na podro je varovanja osebnih podatkov. Potrdili so tudi odstop Andreja Mašere iz uredniškega odbora PV in potrdili Daliborja Radovana za novega lana založniškega odbora. Odlo ili so tudi, da se sklepanje o novih lanih UO Obvestil prestavi na naslednjo sejo. Sprejeli so tudi sklep o razdelitvi sredstev reciprocitete za leto 2009 s pogojem, da sredstva reciprocitete ne morejo dobiti tista planinska društva oz. planinske ko e, ki ne spoštujejo pravilnika oz. predpisa o obratovanju planinskih ko . V primeru, da se ugotovi, da je kdo kršil predpise dobi sredstva iz reciprocitete naslednji, ki je na seznamu. Potrdili so tudi predlog najvišjih cen no itev, osnovne prehrane in napitkov v ko ah I. in II. Kategorije v letu 2010, ki ga je pripravila GK. V nadaljevanju so sprejeli sklep o dolo itvi vrednosti zemljiš , katerih lastnik je PZS in glede na pripombe sprejeli dopolnilo, da za vse kar je neopredeljeno ugotovi dejansko stanje in vrednost GK PZS. To ka o sprejemu bilateralnih sporazumov z planinskimi zvezami Nepala, Srbije, Bosne in Hercegovine in rne Gore (NMA, PSS, PS BIH, PS G) je bila preložena na naslednjo sejo. V lanstvo PZS so sprejeli Turno smu arski klub Olimpik iz Krope. Predsednik PZS je podal predlog za razrešitev generalnega sekretarja in ga po razpravi, v kateri so lani UO ve inoma izrazili svoje nestrinjanje umaknil. Sprejet je bil predlog, da se v decembru skli e

še ena seja Upravnega odbora na kateri se bo obravnavala ta to ka in še nekatere druge, ki niso bile ve obravnavane, saj je seja postala nesklep na. Izredna seja UO PZS kasneje ni bila sklicana.




Slavnostna seja UO PZS je bila 5. decembra 2009, ob 11. uri, v Osnovni šoli Brezovica, v organizaciji ob ine Brezovica, MDO Notranjske in Planinske zveze Slovenije. Prireditev pred katero je bila tudi novinarska konferenca s pregledom dela PZS v letu 2009 je odli no uspela in bila deležna številnih pohval.

V decembru je bila sklicana tudi koresponden na seja UO PZS, na kateri so lani UO potrdili predlog komisije za pripravi volitev za sprejem dopolnilnih sklepov UO PZS, ki ji bodo omogo ili izpeljavo kandidacijskih postopkov za volilno skupš ino PZS, ki bo 8. maja 2010. lani UO PZS so svoja stališ a v skladu z 10. lenom poslovnika o delu UO PZS sporo ili po e-pošti, navadni pošti, osebno in po telefonu GS PZS, ki jih je poklical. Po kon anem glasovanju je bil rezultat naslednji: Za predlagani predlog je glasovalo 23 lanov UO PZS, proti predlaganemu predlogu so glasovali 3 laniUO PZS, glasu pa nista oddala 2 lana UO PZS.

18. seja UO PZS, 25. marec 201018. seja UO PZS, je bila 25. marca 2010. Seja je bila sklep na, na njej pa so lani najprej obravnavali in potrdili predlog dnevnega reda in sprejeli pojasnilo predsednika, zakaj ni prišlo do sklica izredne seje UO v mesecu decembru 2009. Na seji so obravnavali in sprejeli finan no poro ilo PZS za leto 2009 in sprejeli potrditev sprememb in dopolnitev finan nega na rta PZS za leto 2010. Seznanili so se s pregledom poro il komisij in odborov za skupš ino PZS in sklenili, da bo Skupš ina PZS v letu 2010 v soboto 8. maja 2010 v Ljubljani, na Fakulteti za družbene vede v organizaciji MDO Ljubljana in PZS s pri etkom ob 9. uri. Sprejeli so tudi dnevni red Skupš ine in rokovnik nalog do nje. Obravnavali in potrdili so poro ilo komisije za pripravo volitev o poteku kandidacijskih postopkov in oddanih kandidaturah za lane organov PZS. Potrdili so tudi tarifnik za uporabo podatkov planinskih poti in sprejeli sklep o podpisu pobota s PD Slovenska Bistrica s katerim sej je kon al 10 let trajajo i postopek prenosa sredstev kupnine Štuhcevega doma pri Treh kraljih s PZS na ra un PD Slovenska Bistrica, saj prej zato niso bili izpolnjeni pogoji. Seznanili so se tudi s predlogom o preoblikovanju Doma v Tamarju v u no središ e PZS in sklenili, da se do dokon nega sklepa po aka na mnenje KUP. V lanstvo PZS so sprejeli PK Stena, PD Hudournik iz Ljubljane in GŠD Bric Alp iz Škofje Loke. Obravnavo bilateralnih sporazumov s PS Srbije, rne Gore in Bosne in Hercegovine, so prestavili na naslednjo sejo UO PZS. Seznanili so se tudi s poro anjem predsednice NO PZS in pojasnili, ki jih je podal GS PZS.

Pripravil: Danilo Sbrizaj mag. Franc Ekar,Generalni sekretar PZS predsednik Planinske zveze Slovenije

KOMISIJA ZA ALPINIZEM

Prva tri leta omenjenega obdobja so minila v redni sestavi KA, katere lanstvo se je ustalilo na sedem: Na elnik: Andrej Štremfelj, Na elnik PZVA: Peter Mežnar, na elnik PZVI: Matjaž Šerkezi, na elnik PTLP: Branko Ivanek lani: Tanja Grmovšek, Jernej Bevk, Blaž Navršnik

V okviru KA so omenjene podkomisije tudi delovale. Poleg tega je bila ves as prisotna tudi skupina za kategorizacijo, ki jo je vodil Aljaž Anderle.

Na volilnem zboru na elnikov decembra leta 2008 je prišlo do spremembe. Ker ni bilo kandidata za na elnika, je v enoletno podaljšanje privolil dotedanji na elnik Andrej Štremfelj. Podkomisije so se razpustile, njihovo delo pa so prevzeli za eno leto posamezniki: PZVA – Peter Mežnar; PZVI - Tomo esen; PTLP – Branko Ivanek. Zbor je izvolil tudi tri nove lane: Rok De man, Matej Kladnik in Alen

Marinovi . Celotna komisija je bila imenovana za obdobje enega leta.




Število alpinisti nih odsekov/klubov v tem asu se je ves as gibalo nekje med 45 in 50, število alpinistov v lanjenih vanje pa okrog 1000. Zanimivo je, da je vsako leto izpit za alpinista na novo opravilo povpre no okrog trideset kandidatov, število registriranih alpinistov pa se ni pove alo. Po mojem mnenju sta temu botrovala dva razloga:

1. Veliko ljudi pride na odseke le po znanje in naziv, kasnejše delo v odsekih pa jih ne zanima. 2. Ve ina alpinistov od lanstva v odsekih nima nobene neposredne materialne koristi.

Pod pritiskom OKS smo prenovili kriterije za kategorizacijo, po mojem mnenju zelo uspešno: kriteriji so bolj pregledni za vse, enostavnejši in ni manj reprezentativni kot prejšnji. Alpiniste nekako »silijo« v opravljanje manjšega števila bolj kvalitetnih vzponov. Prvotna bojazen, da bodo zaostreni kriteriji zmanjšali število kategoriziranih z mednarodnim razredom kar bo posledi no privedlo do zmanjšanja dotacij s strani države, se ni izkazala za upravi eno. Kategoriziranih je še ve kot prej in tudi višina sredstev je naraš ala.

V našem mandatu se je uveljavilo nekaj pomembnih akcij. To je predvsem zimski tabor za perspektivne alpiniste v Chamonixu, udeležbe mednarodnih sre anj v organizaciji BMC in odprave za perspektivne alpiniste v razli nih oblikah. Ustvarili smo dolo en red pri financiranju vrhunskega alpinizma. Dosegli smo, da ponovno izhajajo zborniki »Slovenski alpinizem«. Finan no smo podprli filmski festival in se dogovorili za še boljše sodelovanje v prihodnje. Spletna stran komisije, ki se je s težavo rodila, deluje vedno boljše. Zbori alpinistov, kljub temu, da so postali redni, niso zaživeli v želeni obliki, eprav se pojavlja trend izboljšanja.

Razglasitve najuspešnejših alpinistov smo postavili na višji nivo, kar nam je posebej uspelo prav pri zadnji, kjer gre zasluga predvsem organizaciji ekipe filmskega festivala iz Društva za gorsko kulturo in njegovemu predsedniku Silvu Karu. Dolo eno obogatitev razglasitve pa predstavlja verjetno tudi razširitev števila dobitnikov nagrad. Poleg nagrad za najuspešnejše po novem podelimo tudi nagrade za vrhunske dosežke na posameznih podro jih.

Organizirali smo dve izmenjavi s tujimi alpinisti (Francozi, Poljaki), ki sta se izkazali za lepo osvežitev zimskega plezanja v naših gorah in doprinesli k izmenjavi izkušenj.

Med neuspehe štejem spodletel poskus ponovne oživetje rednih testiranj vrhunskih alpinistov na Fakulteti za šport, s emer bi ustvarili pomembno bazo podatkov za znanstvene raziskave na podro ju alpinizma.

Poleg tega pa je po mojem mnenju naš najve ji dolg uradno organizirana in predstavljena mladinska reprezentanca, s postavljenim selektorjem in pravili delovanja. Za mlade in perspektivne je bilo sicer kar dobro poskrbljeno, vendar bi bila uradna forma z nekaj dodatki zagotovo boljša in za mlade zelo vzpodbudna.

Tako kot v vsakem športu so tudi v alpinizmu prisotna nihanja v kvaliteti in redno prihaja do težav pri menjavi generacij. V zadnjih dveh letih je število mladih z veliko znanja in volje naraslo in vse kaže da se krivulja slovenskega alpinizma ponovno za enja dvigati navzgor. To pa ne vem, e je v veliki meri odvisno od dela KA, je pa zagotovo v neki soodvisnosti in zelo razveseljivo.

Poro ilo pripravila: Matjaž Šerkezi in Peter Mežnar Andrej Štremfelj,

na elnik Komisije za alpinizem UO PZS

KOMISIJA ZA TEKMOVALNO TURNO SMU ANJE

Kot vsak zimski šport ima tudi tekmovalo turno smu anje (TTS) svoj sezonski ritem, ki ne sovpada s koledarskim letom. Osrednje aktivnosti Komisije za tekmovalno turno smu anje (KTTS) so namenjene




organizaciji tekmovanj za Slovenski pokal v tekmovalnem turnem smu anju, ki smo ga organizirali vsa štiri leta in letošnje leto poteka sedaj že šesto zaporedno tekmovanje za omenjeni pokal. Komisijo v tem obdobju sestavljamo Petra Lombar (mediji), Stojan Burnik (strokovni sodelavec FŠ), Miha Kuhar (logistika, izobraževanje), Iztok Tonejec ( asomerilci), Brane Žagar (tajnik), Drejc Karni ar (reprezentanca) in Janez Kr (na elnik). Vsako leto na za etku sezone organiziramo sestanek s potencialnimi prireditelji tekmovanj na katerem se dogorimo operativne posebnosti izvedbe posameznih tekmovanj. Komisija se je sestajala po potrebi – štiri do petkrat na leto ter poleg teh sestankov imela številne koresponden ne sestanke po elektronski pošti. V zadnjem obdobju imamo vse ve podpore v mati ni PZS, kjer smo z novim strokovnim sodelavcem, zadolženim za našo Komisijo (Matjaž Šerkezi) pridobili vestnega in zanesljivega sodelavca za kar se njemu posebej iskreno zahvaljujemo.

Slovenski pokal v tekmovalnem turnem smu anju ima nekaj stalnic, izvedba Pokala pa se glede na izkušnje tudi spreminja in dopolnjuje. Med stalnice zagotovo štejejo nekatera prizoriš a, pogosteje pa se spreminjajo pravila, po katerih tekmovalci zbirajo seštevek to k za osvojitev Pokala (vse tekme ali le nekatere, sistem to kovanja po osvojenih mestih ali po zaostankih, nova prizoriš a tekem, nova zvrst – tekmovanje v vzponu). Posebej naj navedem vsakoletna prizoriš a tekmovanj:

- Turno smu arski Rally Krvavec (organizator GRS Kranj) - Pokljuški gams (organizator AO Radovljica) - Turnosmu arsko tekmovanje Jezersko( Memorial Luke Karni arja in Rada Marki a)- organizator

GRS&PD Jezersko - Memorial Marka Lihtenekerja in Staneta Veninška (organizator GRS Celje) V tem obdobju so ob asno priredili tekmovanje v Trži u (organizator GRS Trži ) in Mariboru (organizator GRS Maribor), novi prizoriš i pa sta - Bohinj, Vogel (organizator ŠD Stara Fužina) in - Zelenica (organizator TSK Olimpik)

Pokala se je v letu 2007 udeležilo skupaj 33 lanov, 5 mladincev in 4 ženske, v letu 2008 39 lanov, 4 ženske in 6 mladincev in v letu 2009 pa 10 žensk, 7 mladincev in 57 lanov. Kot je razvidno smo velik porast zanimanja beležili v zadnjem 2009 letu. Tudi trendi v letošnjem letu (2010) imajo enak predznak. Prireditelji si prizadevajo pove ati število udeležencev z razli nimi motivacijskimi prijemi ter posebej spodbujajo tudi rekreativce ter lane GRS postaj / društev. Vsako leto na zaklju ni prireditvi pokala razglasimo najboljše po posameznih kategorijah – torej tiste tekmovalce, ki ez vso sezono zberejo najve to k po veljavnem sistemu to kovanja. V sezoni 2008 smo izdelali opomnilnik za prireditelje tekmovanj v tekmovalnem turnem smu anju in se dogovorili, da bomo na vseh doma ihtekmovanjih lani KTTS tudi sistemati no prisotni z naslednjimi nalogami: - Skrb za pravilnost izvedbe tekmovanja - Kontaktna oseba z organizatorji, pomo pri izvedbi in odlo itvah v zvezi z izvedbo tekmovanja - Pridobi uradne rezultate, ki jih objavimo na spletu - Preskrbi gradivo za poro ilo medijem in ga posreduje preko naše predstavnice za stike z mediji (Petre Lombar). - Preveri bazo tekmovalcev – tekmovalec mora imeti pla ano lanarino PZS - Pozdravni nagovor v imenu PZS, KTTS na zaklju ku.

Aktivnosti v izbrani tekmovalni vrsti, ki zastopa SLO na tujih prireditvah, smo v tem obdobju izboljšali s stalnim strokovnim sodelavcem prof. Iztokom Cukjatiem, ki je prevzel vodenje priprav za nekatere najboljše tekmovalce. KTTS je poskrbela za vsakoletno udeležbo na tekmah najvišjega ranga – svetovnih in evropskih prvenstvih (SP in EP). Posamezni tekmovalci pa so se samostojno oz. v okviru svojih društev (odsekov, klubov) udeleževali številnih tekmovanj v tujini, med njimi tudi tekem za svetovni pokal. Vzrok za tako skopo udeleženost Komisije je seveda v prvi vrsti v finan nih sredstvih, saj smo le ta zbirali izklju no namensko, do sistemskih virov financiranja pa smo zaenkrat še ni uspelo priti.Naj izpostavim nekaj najboljših uvrstitev:




- 5. mesto Ml. lani EP 2007 Francija, Avoriaz, (Nejc Kuhar) - 3. mesto Ml. lani TEKMA ZA SVETOVNI POKAL 2007 Avstrija, Dachstein, (Nejc Kuhar) - 14. mesto lani EP 2009 Italija, Tambre – Belluno, (Nejc Kuhar) - 15. mesto lani EP 2009 Italija, Tambre – Belluno, (Anže Šenk) - 15. mesto Pari EP 2009 Italija, Tambre – Belluno, (Anže Šenk, Nejc Kuhar) - 9. mesto Kombinacija EP 2009 Italija, Tambre – Belluno, (Nejc Kuhar) - 12. mesto Kombinacija EP 2009 Italija, Tambre – Belluno, (Anže Šenk)

Novost sezone 2008 je bila ta, da je bilo tekmovalno turno smu anje z za etkom leta 2008 uvrš eno na seznam kategoriziranih športnih zvrsti pri Olimpijskem komiteju Slovenije (OKS), kar pomeni, da so najboljši tekmovalci za naslednja leta pridobili možnost dolgo pri akovane kategorizacije. S tem je OKS potrdil – uvrstil to športno zvrst na seznam kategoriziranih športnih zvrsti v Sloveniji.

Za preteklo štiriletno obdobje se moramo posebej zahvaliti mati ni PZS, ki je vseskozi omogo ala pogoje za delo Komisije ter tudi izdatno materialno podprla tekmovanja na najvišji ravni s pla ilomlanarine pri mednarodnem svetu za tekmovalno turno smu anje (ISMC-UIAA). Posebne zahvala gre

vsem tekmovalcem in prizadevnim organizatorjem tekmovanj, ki so tudi v nekaterih snežno skopih sezonah pripravili in izvedli skoraj stoodstotno realizacijo na rtovanih tekem.

dr. Janez Kr ,na elnik Komisije za tekmovalno turno smu anje UO PZS

KOMISIJA ZA ŠPORTNO PLEZANJE

Registracija klubov/odsekov Vsako leto smo opravili registracijo klubov/odsekov, ki so kakorkoli gojili športno plezanje. Isto asno je bila opravljena tudi anketa o njihovi dejavnosti in lanstvu. Število registriranih klubov/odsekov je v teh štirih letih nenehno

raslo, tako da jih je sedaj že preko 40 (leta 2006- 37 registriranih klubov, leta 2007- 38, leta 2008 - 40 in 2009-42).

Organizacija državnega prvenstva v športnem plezanju V obdobju 2006-2009 se je zelo dobro razvit nacionalni tekmovalni sistem v vseh starostnih kategorijah samo še razvijal naprej. Izpeljana so bila državna prvenstva tako v težavnosti kot tudi v balvanskem plezanju, leta 2009 pa smo prvi izpeljali na enem mestu finale DP v obeh disciplinah. V teh štirih letih je bilo skupno organiziranih 105 tekem državnega prvenstva (kar je 24 % ve kot v enakem prejšnjem štiriletnem obdobju ) v vseh starostnih kategorijah. Po številu tekem smo se približali realni številki, ki zagotavlja kontinuiran razvoj športne panoge kot take in daje osnovne pogoje tekmovalcev za njihov razvoj in uveljavitev na mednarodni ravni. Število izdanih licenc pa je bilo po letih naslednje:

2006 2007 2008 2009 240 255 269 258

Dejansko število tekmovalcev pa je še precej ve je. Namre v tem obdobju sta se zelo dobro razvili tudi Vzhodna in Zahodna liga, kjer nastopajo samo mlajše kategorije in jim predstavlja odsko no desko za udeležbo na tekmah državnega prvenstva.

Organizacija mednarodnih tekmovanj Tradicionalna tekma za svetovni pokal je bila odli no izpeljana v vseh štirih letih. Lansko leto je bila že 14.tekma po vrsti in vsa zadnja štiri leta je bila finalna tekma svetovnega pokala. Prireditev je prerasla v obvezno postajo svetovnega tekmovalnega cirkusa, ki v svetu športnega plezanja uživa velik ugled. To dejstvo potrjuje velika odmevnost doma ih in svetovnih športnih




medijev, tekmovalcev, gledalcev in vodij ekip. Slovenska nacionalna televizija jo je tudi že vzela za svojo – finale vseh štirih zadnjih let je predvajala v živo. Dosegli smo nekaj, kar v drugih državah lahko zaenkrat še sanjajo, tako kot smo mi ob za etnih tekmah svetovnega ranga pri nas. Doma a tekma svetovnega pokala je vedno odli na priložnost in vzpodbuda slovenski reprezentanci, da se pokaže tudi pred svojo publiko. In v obdobju 2006-2009 jih nikoli niso pustili na cedilu. Še celo ve – v zadnjih štirih letih so vedno poskrbeli, da je bil nekdo iz ekipe zmagovalec. Leta 2006 in 2007 Maja Vidmar (ki je 2007 tudi slavila skupno zmago svetoivnega pokala), leta 2008 je dvorano dvignil Klemen Be an, ki je tako dosegel prvo zmago na svetovnih pokalih za slovensko moško plezanje, lansko leto pa je slavila še Mina Markovi . To so bile tekme, ki ne bodo šle v pozabo kar tako. Tekma za svetovni pokal v Kranju je najve ja tovrstna prireditev v Sloveniji in ima sloves ene izmed najbolje organiziranih v svetu sploh. Zato je potrebno narediti vse, da bo tekma lahko izpeljana tudi v prihodnje. Poleg tekem svetovnega pokala pa smo v vseh teh štirih letih izpeljali tudi finalne tekme evropskega mladinskega pokala. Le-ta se je leta 2007 preimenoval v Evropsko mladinsko serijo, ki sedaj uradno šteje tudi za Evropsko prvenstvo. Tako lahko naši mladi plezalci pred doma im ob instvom pokazažejo vse tisto, kar dosegajo tudi na tujih prizoriš ih.

lanska reprezentanca Vseskozi po najboljših mo eh skrbimo, da se naši najboljši plezalci lahko udeležujejo najve jih mednarodnih tekmovanj. V celotnem obdobju 06-09 se je državna reprezentanca udeležila vseh tekem svetovnega pokala (57) in svetovnih (2) oziroma evropskih prvenstev (3), svetovnih iger (1) in 8 najve jih mednarodnih mastrov. Pregled udeležbe slovenske reprezentance na najve jih mednarodnih tekmah: Leto Svetovni pokal

– težavnost Svetovnoprvenstvo

Evropskoprvenstvo

Master tekme Svetovni pokal –balvanskoplezanje

Svetovneigre

2006 PuursDresdenChamonix XiningSingaporeKuala Lumpur MarbellaŠanghajPenneKranj

Ekaterinburg SerreChevalierArco

BirminghamVeliko Tarnovo RoveretoGrindelwald FieraHallMoskva

2007 ImstZurichChamonix QinghaiPuursKazoValenceKranj

Aviles Birmingham Serre ChevalierArco

ErlangenSofijaHallReunionGrindelwald FieraBrno

2008 QinghaiChamonix BernImstPuursKranj

Pariz Serre ChevalierArco

HallReunionGrindelwald VailFieraMontaubanMoskva




2009 Chamonix BarcelonaImstPuursBrnoKranj

Qinghai Serre ChevalierArco

KazoHallDunajVailEindhoven

Kaohsiung

Skupaj 31 2 3 8 26 1

Na vseh teh najve jih tekmovanjih je slovenska reprezentanca dosegla fantasti ne rezultate. Samo nekaj statistike, ki govori sama zase: 76 uvrstitev na zmagovalne stopni ke (od tega kar 21 zmag !) v pokalu narodov v težavnosti v vseh štirih letih na tretjem mestu (leta 2007 je bila ekipa celo druga), po naslovu svetovne prvakinje leta 2001 so tekmovalke in tekmovalci dosegli še vse tisto kar jim je manjkalo: zmaga na svetovnih igrah, naslov evropske prvakinje in osvojitev prvega mesta v skupnem seštevku svetovnega pokala. Ve se v tekmovalnem športnem plezanju ne da dose i.Naj poudarim samo tiste najve je uspehe. Leta 2006 se je iz evropskega prvenstva Maja Vidmar vrnila z bronasto kolajno, Natalija Gros pa je prvi za Slovenijo stala na stopni kah za zmagovalce v balvanskem plezanju. Leto 2007 je bilo prav gotovo v znamenju Maje Vidmar. Z izjemno serijo šestih zaporednih zmag je osvojila tudi skupno zmago svetovnega pokala, iz svetovnega prvenstva prinesla bronasto kolajno in za vse to dobila visoko priznanje celotne slovenske športne javnosti– drugo mesto na izboru športnika Slovenije. A ni bila samo Vidmarjeva skupna zmagovalka. V kombinaciji je to postala Natalija Gros, ki je pred tem odnesla domov tudi bronasto kolajno v skupnem seštevku balvanov.V sezoni 2008 je ekipa iz evropskega prvenstva prinesla domov kar pet kolajn. Natalija Gros je poskrbela za naslov evropske prvakinje in to celo dvakrat – v balvanskem plezanju in kombinaciji, Maja Vidmar in Mina Markovi sta osvojili srebrno oziroma bronasto v težavnosti, Klemen Be an pa je svoje številne nastope v finalih svetovnega pokala kronal z bronasto kolajno v kombinaciji. Prav on pa je na finalu svetovnega pokala doma v Kranju poskrbel, da je tudi moški del slovenske ekipe dobil zmago svetovnega pokala. Dvorana je bila na nogah. Sezona 2009 je imela tri viške. Najprej svetovno prvenstvo, kjer smo osvojili dve bronasti odli ji. Maja Vidmar v težavnosti in Mina Markovi v kombinaciji. Drug višek je bila zmaga Vidmarjeve na svetovnih igrah, tretji pa ponovna zmaga na finalu svetovnega pokala v Kranju. Tokrat je pred svojo publiko zmagala Mina Markovi . Ob tem so seveda enako ali celo bolj pomembne tri bronaste kolajne v skupnih seštevkih svetovnega pokala: Natalija Gros v balvanih, Maja Vidmar v težavnosti in Klemen Be an v kombinaciji.

Mladinska reprezentanca Obdobje 2006-2009 je na podro ju mladinskih ekip zaznamovalo predvsem silen porast udeležbe reprezentanc tako na svetovnih prvenstvih kot tudi na tekmah evropskega mladinskega pokala oziroma od leta 2007 dalje evropske mladinske serije, ki šteje tudi kot uradno Evropsko prvenstvo. Posledica tega je bila seveda izreden dvig konkurence. Kljub vsemu je slovenska mladinska ekipa ostala v stiku z najboljšimi. V letu 2006 je bil na tretjem mestu evropskega pokala Jure Be an, na svetovnem prvenstvu pa smo imeli tri finaliste. Leto kasneje sta si na svetovnem prvenstvu dva tekmovalca izborila finale, v letu 2008 pa je bila v finalu kar peterica. V lanski sezoni pa je bila bera bistveno ve ja. Iz svetovnega prvenstva so se vrnili z dvema srebrnima kolajnama, ki sta jih osvojila Ana Ogrinc pri mladinkah in Domen Škofic pri st.de kih, v Evropski mladinski seriji pa so prav tako osvojili dve kolajni. Domen Škofic je pri st.de kih postal evropski prvak, Jure Raztresen pa je dobil srebrno kolajno pri kadetih.

Vzponi v plezališ ihV zadnjem etrtletju je bilo opravljeno kar precejšnje število vrhunskih vzponov. Izredno se je pove alo predvsem število plezalcev s kvalitetnimi vzponi. Tako je kar nekaj plezalcev opravilo s smermi z oceno 8c ali ve , pri ženskah pa je bil ta napredek še ve ji. Po Martini ufar sta po oceni 8c posegli najprej v letu 2006 še Maja Vidmar in Natalija Gros, slednja pa je v letu 2008 stopila še




stopnico višje. Kot prvak Slovenka in ena redkih v svetu je uspela v smeri z oceno 8c+. Lansko sezono sta Maja Vidmar in Mina Markovi zabeležili nov mejnik – prve slovenske ženske vzpone na pogled s težavnostjo 8b. Klemen Be an je v 2009 vsemu temu dodal še prvo slovensko 8c na flash, Urh ehovinpa je še dvignil mejo težav balvanskih vzponov pri nas – v letu 2007 mu je uspel vzpon v smeri z oceno Fb 8c.

Izobraževanje Na podro ju izobraževanja je bilo veliko naporov vloženega v pripravo in sprejetje novega Pravilnika o vzgoji in izobraževanju, ki je prinesel nekaj novosti zlasti v programih in njihovim vsebinah za strokovne nazive na podro ju športnega plezanja. Vsi programi so bili v letu 2006 kot uradni potrjeni tudi na Strokovnem svetu Republike Slovenije. Izpiti za športne plezalce so bili redni in v obdobju 2006-2009 jih je uspešno opravilo kar 301. Za inštruktorje športnega plezanja 1 so bili seminarji v letih 2006-2008 in sicer je ta naziv v tem asuuspelo pridobiti 66 kandidatom, 11 pa jih je dobilo naziv vaditelj. Tako imajo klubi po Sloveniji sedaj skupno 167 inštruktorjev z veljavno licenco. V marcu in aprilu 2006 je bil izpeljan obsežen seminar (tretji po vrsti doslej) za postavljalce tekmovalnih smeri, ki ga je uspešno opravilo 8 kandidatov. Na podro ju izobraževanja sodnikov so bili vsako leto izpeljani obnovitveni seminarji, poleg tega pa še en seminar za nove sodnike. Izpeljan je bil prav tako seminar za opremljevalce smeri v naravnih plezališ ih, sicer pa je na podro ju izobraževanja v 2006-2009 potrebno posebej omeniti drugi seminar za nove trenerje športnega plezanja, ki je potekal že po novem programu. Bil je kar obširen, saj smo ga za eli v letu 2007 in kon ali z izpiti sredi leta 2008. Od 23 prijavljenih je vse izpite uspešno opravilo 17 novih trenerjev športnega plezanja 1. Na mednarodni ravni smo bili prav tako dejavni. Na seminar za licenco mednarodnega postavljalca smo poslali dva in oba sta uspešno zaklju ila vse potrebne izpite. Tako imamo trenutno 4 mednarodne postavljalce z veljavno licenco.

Sodelovanje z mediji Že ute eno sodelovanje z mediji je potekalo v vsem tem asu po ustaljenih poteh. Tako so bili vsi mediji sprotno obveš ani (v najavi in kasneje v poro ilu oziroma lanku) o vseh dogajanjih okoli doma ih in mednarodnih tekmovanj. Samostojno so bile organizirane tiskovne konference in sicer na za etku vsake sezone kjer je šlo v glavnem za predstavitev na rtov in koledarja, potem pred odhodom na svetovna oziroma evropska lansko prvenstva in pred tekmami svetovnega pokala in evropskega mladinskega pokala v Kranju. Poleg tega pa smo v sklopu tiskovnih konference PZS predstavljali tudi ostale dejavnosti KŠP. Najve ji vpliv in veliko gledanost ima seveda direktni prenos finala svetovnega pokala v Kranju, ki ga je v vseh zadnjih štirih letih pripravila slovenska nacionalna televizija.

Kategorizacija športnih plezalcev Pri OKS-ZŠZ smo v celotnem obdboju 06-09 redno vodili kategorizacijo športnih plezalcev. Ob koncu leta 2007 je prišlo na podro ju kategorizacije do velikih sprememb. Olimpijski komiteje Slovenije je pripravil nove predloge za registracijo in kategorizacijo vseh športnih panog v Sloveniji in pri tem sodeloval z vsemi nacionalnimi športnimi zvezami. Kljub nekaterim poskusom v preteklih predlogih, da bi netekmovalni del športnega plezanja izpadel iz kategorizacije, se to ni zgodilo. V pogovorih z Odborom za vrhunski šport pri OKS smo uspeli dokazati, da si tudi ta del plezalnega športa zasluži kategorizacijo. Na skupnih sestankih je bilo dogovorjeno, da je že dokaj stare kriterije težavnosti preplezanih smeri za kategorizacijo potrebno zaostriti. KŠP je pri dokon no sprejetimi kriteriji sodelovala z vsemi registriranimi klubi in imenovala posebno skupino, ki je predloge uskladila in poslala v dokon no potrditev na OKS. Strokovni svet RS je nove kriterije za vse športe tudi potrdil in so za eli veljati s 1.1.2008. Po teh novih kriterijih ima tudi športno plezanje prvi možnost doseganja svetovnega razreda, ki ga je v lanski sezoni z zmago na svetovnih igrah že dosegla Maja Vidmar.




Razglasitev najuspešnejših športnih plezalcev in plezalk Že vse od leta 1994 dalje vsako leto organiziramo samostojno razglasitev najuspešnejših športnih plezalcev. Tudi v zadnjih štirih letih ni bilo ni druga e. Razglasitev nam je poleg priznanj za najboljše pomembna tudi kot sestavni del obveš anja javnosti o naših rezultatih.

Urejanje plezališProjekt urejanje slovenskih plezališ je eden od pomembnih dejavnosti KŠP in sistemati no poteka že vse tja od leta 1998. V obdobju 06-09 smo na tem podro ju ponovno naredili veliko. Naša naloga in želja je, da poleg novih plezališ (ki jih v Sloveniji ni na pretek) povsem varno uredimo in na novo opremimo prav vsa obstoje a. Pri Fundaciji za šport smo uspeli dokazati, da je omenjen projekt vsekakor vreden njihove finan ne pomo i.

Tomo esen, na elnik Komisije za športno plezanje UO PZS

KOMISIJA ZA ODPRAVE V TUJA GORSTVA Osnovna naloga KOTG je organiziranje in podpiranje odprav v Himalajo in sicer reprezentan nih in perspektivnih, torej v skladu s statutom PZS in namenskimi sredstvi Fundacije za šport, ki prispeva za predstavitev Slovenije in njenih pomembnih športnih prireditev, v našem primeru odprav. Ob tem si prizadeva zbrati sredstva in podpreti tudi posamezne alpiniste in novince, ki imajo v himalajskih gorah pomembne cilje. Ni manj pozornosti ni deležna udeležba naših inštruktorjev v šoli za vodnike nepalske planinske organizacije (NMA) po sporazumu med NMA in PZS. Manjši delež prispeva Slovenska vojska, ker z donacijo leta vedno sodeluje pri vzgoji tudi njihov pripadnik. Nastaja pa problem pri Nepalcih, ker organizacijo drobijo na posamezne interesne in komercialno lo ene dele. Redno sodelujemo pri vzdrževanju in obnavljanju slovenske zbirke v Mednarodnem gorskem muzeju v Nepalu (IMM v Pokari). Prav tako sodelujemo pri Slovenskem planinskem muzeju, pripravljamo pa novo in dopolnjeno izdajo dvojezi ne (slovensko – angleške) knjižice Slovenci v Himalaji. V okviru možnosti sodelujemo pri posameznih proslavah in obeležjih svetovnih in slovenskih dosežkov v Himalaji. Letos se bomo spomnili polstoletnice prve slovenske himalajske odprave na Trisul leta 1960, ez tri leta bo KOTG v zunaj- evropska gorstva, štela 50 let, vmes bo pa še dovolj priložnosti za

podobna spominjanja. Z Vlado Slovenije si prizadevamo za imenovanje astnega konzula Republike Slovenije v Nepalu. Podrobnejši pregled je v priloženih štirih letnih poro ilih, posebej pa moramo izpostaviti naslednje uspehe.

2006: - Andrej Štremfelj (vodja) in Rok Zalokar sta 6. maja 2006 prva priplezala na težko dostopen vrh

Džanak (Janak 7070 m) v pogorju na severu Kang endzenge.- omolari: Odmaknjeni 7326 m visoki vrh na meji med Tibetom (Kitajska) in Butanom je bil

doslej štirikrat dosežen, vedno v obmo ju nezahtevnega južnega grebena, severna stran, posebno ostri severozahodni raz, pa je bila ve ali manj »sanjski« cilj; ne samo zaradi tehni nih težav, pa pa tudi zaradi ob utljivega mejnega podro ja. Dobro poznanstvo KOTG z oblastmi v Tibetu je brez dvoma pripomoglo, da je odprava Marka Prezlja hitro dobila dovoljenje, in to celo za obi ajno ceno. Za pristop si je izbrala letalo do Pekinga in pravkar zgrajeno železnico Peking – Lasa, medtem ko je oprema pripotovala po klasi ni trasi iz Katmanduja. Ve ina dostopa je šla po cesti, do baze so potem z jaki potrebovali le dve uri. Za aklimatizacijo so preplezali tri vrhove okrog 5700 m ter 4. oktobra 2006 opravili prvi vzpon na Jangmo Gopša (vzhodni vrh 6706 m). Vsi, razen zdravnika dr. Damijana Meška, so 12. oktobra zapustili bazo in postavili šotore pod steno.




Rok Blagus, Tine Cuder, Matej Kladnik in Samo Krmelj so vstopili v Severni ozebnik ter po dveh dneh plezanja po njem in po vzhodnem grebenu 14. oktobra 2006 dosegli vrh omolharija, naslednji dan pa sestopili v bazo.

Drugo prvenstveno smer – Severozahodni raz - pa sta od 12. – 16. oktobra 2006 preplezala Marko Prezelj in Boris Loren i . Raz ju je pripeljal natanko na vrh. Po vetrovnem razu sta se nato dva dni spuš ala in bazo dosegla 17. oktobra. »Odprava je v celoti uspela po organizacijski, logisti ni, alpinisti ni in loveški plati«, je ob koncu zapisal Marko Prezelj.

2007: - Osrednja odprava PZS je bila Kangba en 2007 od konca septembra do za etka novembra.

Osem lanska odprava šestih plezalcev, vodje in zdravnika se je zaradi velikih ledeniških sprememb odrekla severozahodni steni Kangba na (7903 m) in se premaknila na Pangpemo, klasi no bazo za vzpone na severni strani Kang endzenge. V tem asu je bila slovenska odprava edina na tem podro ju. Po izvedbi pa se je odprava držala prvotne zasnove. Skupno delo je bilo organizacija, dostop in vzdrževanje baznega tabora, za vzpone pa so se odlo ale naveze same. Po aklimatizacijskih turah in spanju na višinah okrog 6000 m so bili opravljeni tile vzponi in poskusi:

1. Patibara (7140 m), južna stena, prvi vzpon z nepalske strani: 24.10.2007, Boris Loren i – Miha Vali . Višina stene 1100 m, 50 - 60º, 20 m IV.

2. Drohmo – srednji vrh (6855 m), jugozahodna stena, 16.10.2007, Aleš Koželj – Mitja Šorn. Višina stene 800 m, naklonina 60º s skoki do 80º. Smer poteka v obmo ju stebra, ki sta ga 1988 leta preplezala Doug Scott in Roger Maer. Liniji sta razli ni, stikata se le na vstopu in na vrhu.

3. Drohmo – vzhodni vrh (6695 m), jugozahodna stena, 25.10.2007 Tine Cuder – Matej Kladnik – Aleš Koželj. Višina smeri 900 m, ocena VI, WI, 4+, M4. Prvenstvena smer in prvi vzpon na ta vrh (ni podatkov o predhodnih poskusih).

4. ang Himal (Wedge Peak 6802 m), severna stena. Prvi poskus v tej drzni in strmi steni, najvišja to ka 5700 m, Aleš Koželj – Mitja Šorn, 22.10.2007.

- arakuza – K7 (6858 m) – Skupaj z ameriškima soplezalcema je Marko Prezelj po Jugozahodnem razu opravil prvi pristop na vrh.

- Anapurna – vzhodni vrh (8047 m): Po delno prvenstveni smeri v južni steni in vzhodnem grebenu je prišel Tomaž Humar sam.

2008: KOTG je podprla udeležbo Marka Prezlja v mešani slovensko-ameriški odpravi na osemtiso ak Makalu. Marko Prezelj (AO Kamnik) je z ameriškima soplezalcema preplezal novo smer Anderson – Prezelj v zahodni steni Kangchungtse-ja (7678m), poznanega pod imenom Makalu 2. Glavni cilj zahodna stena Makaluja je ostal nerealiziran, zaradi orkanskega vetra in padajo ega ledu ter kamenja. 2009: Skupina Bagirati v Indijski Himalaji je bila rezervni cilj (ko za Rimo III niso dobili dovoljenja) slovenske odprave: Marko Prezelj (vodja), Rok Blagus in Luka Lindi . Preplezali so tri težke prvenstvene smeri in sicer:

- 15. 9. Bhagirathi 4 (~6200 m), Z stena v levem delu, višina smeri 1000 m, kombinirana smer – prva polovica sneg in led, v sredini led in skala, zgoraj pa sneg in skala na dolgem in ostrem grebenu, splošna ocena D+ (vreme dopoldan jasno, popoldan sneženje, v zgornji polovici smeri veliko nepredelanega snega). Sestop prek smeri vzpona (4×spust z dvojno vrvjo v osrednjem delu).

- 21. in 22. 9. Bhagirathi 3 (6454 m), Z stena, višina smeri 1300 m, kombinirana smer – za etek desno od Nemške, nadaljevanje med Škotsko in eško, v zgornjem delu pa v obmo ju Škotske smeri, splošna ocena smeri ED (6b, M5, WI5, 2×spust z vrvjo). Vreme je bilo pretežno jasno, v spodnjem delu je bil nepredelan sneg na strmih in neraz lenjenih skalah, v srednjem delu predelan trd sneg in led ter skale prek katerih je popoldne tekla voda, dopoldne je bil pa požled, v zgornjem delu je bilo veliko nepredelanega snega. Sestop na vzhodno stran gore –




najprej pet spustov in bivak, nato pa še dva spusta in sestop prek skorjastih pobo ij okrog gore nazaj v bazo.

- 29., 30. 9. in 1. 10. Bhagirathi 2 (6512 m), JJZ stena in Z greben, višina smeri 1300 m, kombinirana smer, splošna ocena smeri ED+/ABO (6b+, M8, WI6+, 5m v tegu vrvi v zgornjem delu, ostalo prosto na pogled). Vreme je bilo pretežno jasno, v spodnji polovici smeri skalno in kombinirano plezanje v navpi ni steni (~800 m), nad drugim bivakom pretežno nepredelan sneg in led. Sestop na vzhodno stran gore prek skorjastih pobo ij okrog gore nazaj v bazo.

Vsekakor vzor za himalajizem prihodnosti. Ferilap a (6017 m) je bil cilj pet lanske odprave perspektivnih alpinistov, na koncu pa kar dvojni uspeh naveze Urban Novak in Ambrož Bajde s prvenstveno smerjo Kje si, luna, ter s ponovitvijo smeri Smotty's gully na vrh Dawa peak (5977 m).

Tone Škarja,na elnik Komisije za odprave v tuja gorstva UO PZS

MLADINSKA KOMISIJA V omenjenem obdobju sta komisijo vodila predsednika: Vanja Kova (PD Ajdovš ina; 2006-2008) in Uroš Kuzman (PD Velenje; 2009). Komisija je vzpostavila kontinuirano izvajanje rednih dejavnosti med katerimi so bile nekatere že na robu obstoja. Letno so bile s strani MK oz. njenih odborov izvajane/ spodbujane akcije:

- Množi na akcija za razvoj predšolskih otrok (Ciciban planinec) - Množi ne akcije za razvoj osnovnošolskih otrok (Mladi planinec, Planinska

šola, tekmovanje Mladina in gore, tekmovanja iz planinske orientacije) - Aktivnosti za mladinsko populacijo (Tedni turne smuke) - Neformalna izobraževanja (Mladinski voditelj, seminar družabnosti v gorah, posvet vodij

planinskih taborov) - Formalna izobraževanja za strokovne delavce na podro ju športa (usposabljanja in

izpopolnjevanja za vaditelje orientacije in mentorje planinskih skupin) - Zbor mladinskih odsekov in okrogla miza na Igu - Projekti na podro ju informiranja (obvestila PZS, vzdrževanje spletne strani in elektronske

novice, knjižica akcij MK PZS, nate aji, izdajanje elektronskih novic). - Razpis za sofinanciranje planinske dejavnosti mladinskih odsekov s sredstvi Fundacije za Šport

Poleg redne dejavnosti je komisija izvedla še nekatere izredne projekte: - Izdelava nove spletne strani mk.pzs.si (2008) in osnovanje prepoznavne grafi ne podobe v

katero so posodobljena vsa gradiva komisije (prijavnice, obrazci). - Prenova pravilnika MK PZS (2009) in vsebinska prenova razpisa MK PZS (2008). - Izdajanje in promocija novih planinskih pesmi: »Pridi greva pod objem gora« (2007), »Za sanje«

(2008) in »Miss Slovenije« (2009). Komisija je v tem obdobju delovala zares uspešno o emer pri a pozitivna energija ustvarjena na sejah odbora, zborih mladinskih odsekov, akcijah komisije in tudi navzven. Le to je bilo pogrešati na mladinskem podro ju v PZS že nekaj asa. Da je bilo obdobje zares plodno pa ne nazadnje potrjujeta še dva projekta komisij, ki sta po naši oceni izrednega pomena za delovanje komisije v prihodnosti in tudi za kakovost delovanja celotne planinske organizacije. Njun doprinos je izjemnega pomena za planinstvo v Sloveniji, zato sta v poro ilu podrobneje predstavljena:

Neformalno izobraževanje za mladinske voditeljeV devetdesetih letih so organizacije iz koncepta »delo z mladimi« prešle v koncept »dela mladih.« Za razliko od planinstvu sorodnih organizacij tega nismo uspeli uresni iti v celoti. V primerjavi je zaznati manko ne le v pogledu lanstva ampak tudi razvitosti svoje, unikatne mladinske kulture, ki jo zaznamujejo mladinske pesmi, igre, dopolnilne dejavnosti… V zadnjih letih smo se dopolnitve na tem podro ju lotili tudi pri Mladinski komisiji, kjer smo poleti leta 2007 za eli izvajati neformalno izobraževanje za mladinske voditelhe. Skozenj so mladostnikom predstavljene raznolike planinske vsebine, ki zadevajo delo z mladimi. Udeležencem se predstavi pestre možnosti udejstvovanja v




planinstvu, preko novih poznanstev razširijo planinska poznanstva izven doma ega društva, skozi teden dni druženja se mo no pove a interes in motivacija za delo, ter najpomembneje – ustvarja se duh mladinskosti, ki mo neje povezuje organizacijo. Udeležence se spodbuja, da se nato usmerijo v delo z mladimi znotraj svojega mati nega planinskega društva. Preko seminarskih nalog, ki jih morajo izdelati v asu pripravništva, to vklju itev tudi spremljamo. Ustanovljena sta bila dva nova mladinska odseka, iz vrst mladinskih voditeljev pa prihaja pet na elnikov in en vodja pokrajinskega odbora Vekot polovica – danes imamo v Sloveniji 54 potrjenih mladinskih voditeljev in 21 pripravnikov – sodeluje na planinskih taborih v mati nih društvih; v enem izmed društev so po petih letih znova izvedli orientacijsko tekmo, na orientacijskih tekmovanjih smo zasledili štiri ekipe, ki jih vodijo mladinski voditelji, na tekmovanjih Mladina in gore pa tri. Zaživel je en planinski krožek, izvedena sta bili dve planinski šoli, ve ina se jih udeležuje vseh izletov in rednih dejavnosti mladinskega odseka… Bera je lepa že sedaj, za prihodnost pa upamo, da bo vloga mladinskih voditeljev v planinski organizaciji postala vidnejša, ter ena izmed ustaljenih stopenj starostnega razvoja.

Planinsko u no središ e BavšicaŠtevilni generaciji lanov Mladinske komisije v najširšem pomenu besede Bavšica pomeni kraj u enja,druženja in nepozabnih doživetij. Bovško je leta 1976 prizadel hud potres in PZS je tedaj z izbiro Bavšice za izobraževalno središ e PZS prispevala k razvoju tega, demografsko ogroženega obmo ja. Leta 1980 so v Bavšico pripeljali dve gradbiš ni baraki, in sicer ve jo za potrebe kuhinje, jedilnice in u ilnice ter manjšo za sanitarije. Takšna je bila poletna podoba zatrepa Bavšice skoraj dve desetletji vse do za etka graditve sodobnega planinskega u nega središ a Bavšica leta 1998. A kljub investiciji in neprecenljivemu pomenu središ a za planinstvo je kasneje sledilo obdobje neracionalnega gospodarjenja z objektom, ki bi skorajda privedlo, do ireverzibilnega procesa odtujitve objekta, kar bi pomenilo nepojmljivo izgubo. Vendar pa se je v zadnjem etrtletju krivulja delovanja središ a po zaslugi programskega sveta PUS Bavšica, ki ga je vodil Bojan Rotovnik, obrnila strmo navzgor. S preudarnimi potezami in na rtno promocijo se je zasedenost objekta mo no pove ala – število akcij, no itev in dni zasedenosti se je podvojilo; poleg mladinske in vodniške komisije se izvajajo programi ostalih komisij, planinskih društev in tudi zunanjih organizacij. Vzpostavila se je povezava z LTO Bovec in TNP, odbor pa je našel tudi primerno kadrovsko rešitev za gospodarja objekta, katerega naloge je odbor sprva opravljal sam. Poslovanje objekta v tem obdobju ni ve predstavljalo finan nega bremena za PZS, marve je središ e z lastnimi sredstvi omogo ilo prijavo na razpise za pridobitev sredstev javnih financ. Tako so bili v središ u realizirani na videz sprva velikopotezni projekti: posodobitev inventarja, nakup ve je koli ine tehni ne opreme za potrebe akcij, nadelava zelo zahtevne u negapoligona v neposredni bližini objekta, prenova sanitarij in ureditev zimske soba, kjer je možno, po predhodnem dogovoru, preno evanje gostov izven akcij, ki potekajo v objektu. Od zastavljenih projektov je tako negotova le še navrtava plezalne stene na enega izmed zunanjih zidov. A tudi brez nje je danes objekt vzor dobrega dela, poslovanja in predvsem vizije, ki jo je z majhnimi koraki uspel uresni iti programski svet na elu s svojim vodjem. Njegova ponudba tako dosega oz. v nekaterih pogledih celo presega standard podobnih objektov v tujini. A sodobnosti navkljub pa so stene središ aše vedno prežete z duhom planinske tradicije in zgodovine, kar gre za utiti na kateri izmed akcij v njem. Lepo vabljeni!

Uroš Kuzman, predsednik Mladinske komisije UO PZS

VODNIŠKA KOMISIJA Novembra 2006 je delo v Vodniški komisiji pri PZS prevzela nova ekipa, ki je bila izvoljena na Zboru vodnikov 2007. Tako je sestava vodniške komisije v zadnjem letu bila naslednja:Iztok ROJC na elnik Aleš GLAVNIK lan Katarina FILIPI tajnica Boris MADON lan

Klemen PETEK lan




Peter NEMANI lan Roman PONEBŠEK lan

Komisija se je sestala na 4. sejah. V vmesnem asu pa se je opravljalo vse teko e zadeve. Obravnavali smo vse pobude, ki so prispele na naš naslov in poizkušali najti nanje tudi odgovore. Iskali smo odgovore na vprašanja posameznih vodnikov in se ukvarjali z velikimi projekti. V vseh aktivnostih PZS, ki se dotikajo vodnikov, smo sodelovali, e nam je bilo le ponujeno. Ostalo pa je še veliko odprtih tem! Od sredine avgusta pa je VK delovala nekoliko omejeno, saj je napoved odstopa na elnikavodstvo PZS razumelo kot takojšen nepreklicen odstop in je v trenutku prekinilo vso sodelovanje. Podkomisiji sta delovali nad pri akovanji in sta izvedli skoraj vse aktivnosti, ki so bile predvidene. Na te ajih in izpopolnjevanjih je sodelovalo ve je število udeležencev, a smo vseeno uspeli zagotoviti zadostno število ustreznega kadra za vodenje le teh.

Ljubljana, novembra 2007 Iztok Rojc, na elnik Vodniške komisije PZS do konca leta 2007

Zbor VPZS je 24. novembra 2007 zaradi odstopa na elnika VK PZS Iztoka Rojca izvolil novega na elnika VK PZS Borisa Madona iz PD Žirovnica in s tem omogo il nadaljevanje dela komisije. S temse je spremenila tudi sestava lanov komisije. Za novega lana je na svoji prvi seji VK PZS potrdila Janeza Urši a PD Komenda, ki je bil na volitvah 2006 naslednji po številu prejetih glasov. Komisija je imela do danes pet rednih in štiri koresponden ne seje. Vmesne zadeve in probleme smo teko ereševali telefonsko. Vodilo za delo komisije so bili vedno predlogi zborov VPZS in vmesne pobude, ki smo jih prejemali od vas, organov znotraj PZS in zunanjih sodelavcev.

Pomembne naloge, ki so predstavljale rde o nit celoletnega delovanja, so bile vklju evanje PZS in s tem vodnikov v interesno skupino za pohodništvo Slovenije, dogovori za podpis sporazuma med GV, PZS in STO, priprava novih tem za kopna in snežna izpopolnjevanja VPZS v obdobju 2009 – 2011 in dopolnitev in spremembe programov VPZS za kategorije A,B,C,D,E,G in H.

Pri prvi nalogi smo aktivno sodelovali v pogovorih, iskali rešitve in dogovore znotraj PZS, s Slovensko turisti no organizacijo (STO), Ministrstvom za gospodarstvo (MG), Olimpijskim komitejem Slovenija (OKS), Gorskimi vodniki (GV), itd. Rezultat je vklju itev PZS v Združenje za pohodništvo (GIZ) in pripravljen program izobraževanja za »Animator pohodništa«, ki ga je pripravila delovna skupina VK PZS. V Obvestilih PZS in na naši spletni strani smo po uspešnih pogovorih z GIZ Pohodništvom že objavili navodila za vpis v Razvid zasebnih športnih delavcev pri MŠŠ. Torej smo pripravili prvi korak za vstop v komercialno vodništvo. Usklajen in za podpis je pripravljen tudi Dogovor o opravljanju komercialnega vodništva v pohodništvu v Sloveniji med PZS in STO. Pri drugi nalogi, pogovori med GV, PZS in STO, ki nam je vzela kar nekaj energije in asa pa smo ostali zaenkrat brez rezultata. Žal, GV ( predstavniki gorskih vodnikov ) niso uspeli prese i sami sebe in zbližati stališ z nami glede komercialnega vodništva. Njihovim nemogo im zahtevam pa nismo mogli popustiti. Umaknili so se s pogajanj, mi pa smo pogovore nadaljevali z GIZ Pohodništvo v okviru STO in pripravljen je Dogovor o opravljanju komercialnega vodništva v pohodništvu v Sloveniji, kar je omenjeno že v prejšnje odstavku.

Tretja, verjetno za nas najbolj pomembna naloga, je bila priprava novih tem za kopna in snežna izpopolnjevanja vodnikov v obdobju 2009 – 2011. Bili smo uspešni, izpopolnjevanja potekajo že drugo leto in odzivi iz anket, ki jih vodniki izpolnjujejo po kon anem izpopolnjevanju, so pozitivni. Ni manj pomembna pa ni bila naslednja naloga. Dopolnitev in spremembe programov vodnikov PZS za kategorije A,B,C,D,E,G in H. Predvsem sem zadovoljen, ker smo po skoraj triletnih prizadevanjih uspeli dodati temo »Planinstvo za osebe s posebnimi potrebami«. Program sta pripravila Vute dr. Rajko in Filip i dr. Tjaša s Pedagoške fakultete v Ljubljani. Stike s strokovnjakoma smo navezali s pomo jo Krpa a dr. Franca, ki predava na PF in je lan PU VK PZS. Programi za naslednje petletno obdobje so bili na Strokovnem svetu RS za šport uspešno potrjeni in v letošnjem letu že potekajo izobraževanja po spremenjenih pogojih. Pripravljena za potrditev, najprej v okviru PZS in nato




Strokovnem svetu RS za šport, sta tudi nova programa za vodnika C kat. z vklju itvijo vodenja po feratah in lažjih ledeniških turah, kar nam omogo ajo spremenjeni standardi po UIAA.

Za ve jo prepoznavnost vodnikov je bila pred poletjem 2008 izdelana zgibanka Vodnik PZS. Nov vodniški našitek, ki smo ga tudi pripravili v tem letu, je med VPZS naletel na zelo lep sprejem. Prodaja se uspešno in naro ena je bila že druga serija 500 našitkov. Veseli me tudi, da smo uspeli pripeljati h kraju projekt Priznanja vodnikov PZS. Na podlagi sprejetega Pravilnika o priznanjih in razpisa za zbiranje predlogov za vodniška priznanja, ki je bil v mesecu juliju 2009 objavljen v Obvestilih PZS in na spletni strani, smo na Zboru VPZS v novembru 2009, prvi v zgodovini vodništva, podelili zaslužena priznanja za »zaslužni in astni vodnik PZS«.

Kot na elnik VK sem se udeležil vseh sej UO PZS v tem obdobju, sestankov podkomisij VK in ostalih sestankov komisij v okviru PZS (KUP, kom. za Gorsko reševanje pri PZS, …). Sodeloval sem s predstavitvijo vodništva na sejmu »Turizem in prosti as«, tiskovnih konferencah na PZS, Dnevih pohodništva v Bohinju, radijskih postajah (Univox Ko evje, Val 202, Radio Center, Radio 1,…). Obiskoval sem tudi te aje za vodnike v Bavš ici, v Zelenici, na pl. Jezero, Valvasorjevem domu, ... Aktivno kot inštruktor pa sem sodeloval tudi na te ajih za vodnike A, B, C in D kategorijo ter na vesnežnih in kopnih izpopolnjevanjih v tem obdobju.

Vesel sem bil tudi vabil na sre anja vodnikov MDO Koroške, Podravja, Gorenjske in posameznih planinskih društev, kjer sem bil lepo sprejet in se prijetno po util.

V zavarovalnem obdobju 2009 – 2011 smo vklju eni v zavarovanje strokovnih kadrov PZS pri opravljanju dejavnosti v okviru PZS. Sklenili smo tudi dogovor z ostalimi komisijami PZS o izdaji enotne knjižice z razpisi te ajev in izpopolnjevanj za leto 2009 in naprej. V sodelovanju s podjetjem Sloway je v okviru spletne strani PZS postavljena tudi nova spletna stran vodnikov PZS – vk.pzs.si

Vsem, ki ste konstruktivno sodelovali in karkoli pripomogli k boljšemu delu in ve ji prepoznavnosti Vodniške komisije se v njenem imenu najlepše zahvaljujem. Posebna zahvala velja vsem lanompodkomisije za usposabljanje, Ivanu Edru, Jožetu Bobovniku, Jaku Kotniku in ostalim za uspešno sodelovanje, pripravo programov in izpeljavo izpopolnjevanj in te ajev v našem obdobju. Hvala tudi lanom podkomisije za kategorizacijo in registracijo za uspešno delo. Strokovni sodelavki ga. Veroniki

Susman – Šegatin, ki mi vsa ta leta ogromno pomaga, sem izjemno hvaležen. Brez njenih nasvetov, informacij bi bil svoji vlogi komaj kos. In na koncu, seveda tudi vsem mojim sodelavcem v vodniški komisiji, hvala!

PORO ILO PODKOMISIJE ZA USPOSABLJANJE VK PZS (pripravil Ivan Eder, vodja Podkomisije za usposabljanje)

TE AJI ZA VPZS ZAP.ŠT. USPOSABLJANJE

LETA2006

LETA2007

LETA2008

LETA2009

SKUPAJ V 4. LETIH

1. Te aj za A kategorijo - deljeni 35 36 54 43 168

2. Te aj za A kategorijo - strnjen 48 62 55 46 211

3. Te aj za B kategorijo 41 47 75 55 218

4. Te aj za C kategorijo 0 7 0 9 16

5. Te aj za D kategorijo 21 46 29 36 132

6. Te aj za G kategorijo 0 0 8 7 15

7. Te aj za D + G kategorijo 0 0 6 0 6




ZAP.ŠT. USPOSABLJANJE

LETA2006

LETA2007

LETA2008

LETA2009

SKUPAJ V 4. LETIH

8. Te aj za E kategorijo 0 0 0 0 0

9. Te aj za H kategorijo 0 0 0 00

10. Te aj za E + H kategorijo 0 0 0 0 0

SKUPAJ: 145 198 227 196 766

IZPOPOLNJEVANJA ZA VPZS ZAP.ŠT. USPOSABLJANJE

LETA2006

LETA2007

LETA2008

LETA2009

SKUPA V 4. LETIH

1. Izpopolnjevanje v snežnih razmerah 102 113 122 106 443

2. Izpopolnjevanje v kopnih razmerah 322 399 328 345 1394

SKUPAJ: 424 512 450 451 1837

USPOSABLJANJA ZA IPV ZAP.ŠT. USPOSABLJANJE

LETA2006

LETA2007

LETA2008

LETA2009

SKUPAJ V 4. LETIH

1. Te aj za inštruktorje planinske vzgoje 0 0 9 0 9

SKUPAJ: 0 0 9 0 9

1. Usklajevanje IPV za kopne razmere 0 0 0 0 0

2. Usklajevanje IPV za snežne razmere 0 0 0 0 0

3. Usklajevanje IPV za kopne in snežne razmere 55 0 67 0 122

SKUPAJ: 55 0 76 0 131

PORO ILO O DELU PODKOMISIJE ZA KATEGORIZACIJO IN REGISTRACIJO VK PZS V LETU 2009 (od 01. 11. 2008 do 30. 10. 2009) (pripravila Bojan Pollak, lan PKR, in Veronika Susman – Šegatin, strokovna sodelavka VK)

Podkomisija za kategorizacijo je imela komunikacijo po e-pošti. Glavne teme sestanka in e-dopisovanja so bile: reševanje vlog, zahtevkov, predlogov v zvezi s priznavanjem in potrjevanjem kategorij posameznim vodnikom, potrjevanje vodniških kategorij, redno registriranih in naknadnih registracij.31. 10. 2009 je bilo kategoriziranih 3.012 (2.801, 2.693, 2.543, 2.467, 2.233, 2.125, 2.044, 1.947 1.844, 1.697)* VPZS, in sicer: A = 1.497 (1.449, 1.422, 1.481, 1.460, 1.301, 1.255, 1.220, 1.169, 1.131, 1.058)*, AB = 516 (484, 474, 462, 443, 418, 400, 388, 384, 388, 353)*, AD = 47 (44, 40, 42, 42,31, 19, 17, 19, 16, 13)*, ABC = 2 (2, 2, 1, 2, 2, 3 ,3, 3, 3, 3)*, ABD = 416 (394, 372, 348, 320, 287, 263, 235, 204, 147, 114)*, ADG = 41 (41, 42, 43, 46, 44, 43, 44, 41, 39, 40)*, ABDG = 126 (123, 120, 115, 105, 106, 101, 97, 89, 84, 82)*, ABCD = 12 10, 8, 8, 8, 7, 7, 6, 9, 9, 9)*, ABCDE = 7 (7, 7, 7, 7, 8, 7, 7, 6, 5, 6)*, ABCDG = 15 (14, 11, 11, 10, 7, 6, 6, 5, 3, 2)*, ABCDEG = 4 (4, 4, 4, 4, 1, 1, 1, 1, 1, 1)*, ABCDEGH = 9 (9, 8, 8, 8, 9, 9, 9, 9, 9, 8)*, ABCDEGHI = 1 (1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1)* in A-K = 11 (11,




11, 11, 11, 11, 10, 10, 7, 7, 7)*. Torej jih ima 601 (572, 534, 513, 474, 437, 405, 372, 331, 266, 230)* najmanj kategorije A, B in D, kar ustreza UIAA standardu "mountain walking leader in od njih 21 (21, 21, 20) najmanj kategorijo H, kar ustreza UIAA standardu za »mountain ski-touring leader«. Poleg tega je bilo še pripravnikov za A kategorijo 153 (184, 171, 166, 152, 286, 280, 260, 203, #, #), za Bkategorijo 61 (119, 74, 93, 107, 181, 133, 95, 130, #, #) za D kategorijo 43 (79, 69, 77, 87, 145, 128,145, 151, #, #) za G kategorijo 14 (18, 11, 19, 23, 33, 30, 32, 28, #, #) za C kategorijo 4 (7, 11, 12, 13, 25, 26, 14, 14, #, #) za E kategorijo 1 (8, 10, 10, 9, 7, 7, 6, 7, #, #), za H kategorijo 1 (10, 9, 10, 9, 1, 1, 0, #, #, #) in za I kategorijo 1 (1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, 1, #, #). V register je bilo ob kategorizaciji vpisanih še 154 VPZS, ki pa po letu 1991 niso bili aktivni.

Starostna struktura 3.012 (2.801, 2.693, 2.543, 2.467, 2.233, 2.125, 2.044, 1.947, 1.844, 1.697)* kategoriziranih vodnikov in 153 (184, 171, 166, 152, 286, 280, 260, 203, 211, 258)* pripravnikov za A kategorijo je bila 31. 10. 2009: ni podatkov = 0 (0, 0, 0, 0, 0, 0, 0, 0, 14, 38, #), 18-25 let = 205(165, 163, 199, 220, 233, 255, 256, 259, 294, 357)*, 25-30 let = 310 (273, 276, 327, 348, 360, 370, 376, 350, 310, 256)*, 30-40 let = 828 (777, 764, 719, 666, 599, 559, 535, 491, 463, 452)*, 40-50 let = 734 (669, 605, 616, 607, 613, 589, 559, 528, 505, 472)*, nad 50 let = 1.088 (993, 885, 848, 778, 714, 632, 578, 508, 451, 409)*.

Po MDO je 3.012 (2.801, 2.596, 2.467, 2.233, 2.380, 2.110, 1.947, 1.844, 1.697, #)* kategoriziranih vodnikov in 153 (184, 171, 152, 286, 270, 260, #, #, #, #) pripravnikov za kategorijo A, razporejenih takole: MDO Dolenjske in Bele krajine = 115 (109, 106, 100, 96, 87, 76, 76, 67, 61, 54)*, MDO Gorenjske = 414 (416, 347, 349, 334, 330, 320, 309, 286, 257, 244)*, MDO Koroške = 182 (181, 165, 169, 165, 168, 167, 155, 150, 150, 142)*, MDO Ljubljanskega obmo ja = 458 (443, 384, 391, 385, 395, 378, 361, 339, 309, 299)*, MDO Podravja = 475 (462, 394, 401, 392, 407, 375, 372, 348, 333, 326)*, MDO Pomurja = 96 (86, 75, 75, 76, 76, 68, 67, 66, 65, 64)*, MDO Poso ja = 185 (168, 145, 145, 141, 133, 128, 124, 118, 118, 105)*, MDO Primorsko-Notranjske = 151 (156, 140, 139, 135, 131, 128, 128, 119, 114, 101)*, MDO Savinjski = 484 (475, 408, 400, 371, 352, 335, 330, 294, 270, 256)*, MDO Zasavja = 258 (258, 238, 241, 231, 229, 226, 217, 197, 196, 194)*, MDO Notranjske = 73 (80, 61, 57, 55, 44, 39, 36, 27, 27, 25)*, MDO Kamniško-bistriški = 154 (151, 139, 142, 139, 140, 140, 129, 116, 115, 106),* nerazporejeni 120 (120, 97, 100, 99, 27, #, #, #, #, # - niso ve lani PD, neaktivni).

Registriranih VPZS na dan 31. 10. 2009 je bilo 1.433 (1.429, 1.391, 1.286, 1.286, 1.248, 1.191, 1.190, 1.143, 1.062, 1.038)*. Od tega A = 572 (580, 597, 587, 608, 624, 604, 619, 599, 589, 586)*, AB = 279 (258, 254, 262, 254, 240, 235, 236, 246, 251, 247)*, AD = 29 (33, 29, 32, 34, 24, 14, 13, 16, 12, 11)*, ABC = 0 (0, 0, 1, 1, 0, 1, 1, 2, 2, 1)*, ABD = 349 (325, 313, 299, 284, 258, 241, 216, 185, 127, 103)*, ADG = 6 (6, 8, 9, 13, 14, 11, 14, 14, 9, 12)*, ABDG = 63(65, 63, 64, 58, 60, 60, 60, 49, 45, 51)*, ABCD = 11 (9, 7, 6, 7, 6, 6, 5, 7, 8, 9)*, ABCDG = 10(10, 7, 7, 6, 2, 2, 3, 3, 1, 1)*, ABCDE = 2 (3, 2, 2, 3, 4, 4, 6, 5, 5, 6)*, ABCDEG = 4 (4, 3, 4, 3, 1, 1, 1, 1, 1, 1)*, ABCDEGH = 5 (5, 5, 7, 6, 8, 8, 7, 8, 8, 4)*, ABCDEGHI = 0 (0, 0, 0, 0, 0, 0, 1, 1, 0, 0)* in A-K = 6 (6, 8, 6, 8, 4, 4, 8, 7, 7, 7)*. To pomeni, da 450 (427, 401, 404, 375, 360, 326, #, #, #, #) registriranih VPZS izpolnjuje pogoje standarda UIAA «mountain walking leader«, in od njih jih 11 (11, 13, 13, 14, #, #, #, #, #, #) izpolnjuje pogoje standarda »mountain ski-touring leader«. Poleg tega je bilo registriranih tudi 96 (125, 95, 85, 100, 108, 117, 76, #, #, #) pripravnikov za kategorijo A.

31. 10. 2009 je bilo po MDO 1.433 (1.429, 1.391, 1.286, 1.286, 1.248, 1.191, 1.190, 1.143, #, #) registriranih VPZS in 96 (125, 95, 85, 100, 108, 117, 76, 71, #, #) registriranih pripravnikov za kategorijo A, razporejenih takole: MDO Dolenjske in Bele krajine = 75 (71, 68, 65, 67, 65, 57, 51, 57, #, #), MDO Gorenjske = 155 (173, 182, 168, 170, 164, 173, 170, 163, #, #), MDO Koroške = 94 (104, 101, 98, 101, 97, 108, 98, 90, #, #), MDO Ljubljanskega obmo ja = 195 (191, 172, 161, 180, 178, 163, 154, 157, #, #), MDO Podravja = 264 (263, 249, 237, 230, 239, 201, 193, 177, #, #), MDO Pomurja = 63(55, 50, 49, 47, 55, 55, 50, 54, #, #), MDO Poso ja = 94 (89, 86, 79, 77, 78, 72, 65, 63, #, #), MDO Primorsko-Notranjske = 60 (74, 79, 73, 71, 68, 70, 79, 74, #, #), MDO Savinjski = 311 (308, 267, 238, 235, 222, 206, 213, 196, #, #), MDO Zasavja = 98 (104, 106, 101, 103, 98, 106, 102, 89, #, #), MDO Notranjske = 49 (55, 39, 34, 32, 23, 22, 22,19, #, #), MDO Kamniško-bistriški = 70 (67, 72, 68, 73, 69, 75, 67, 69, #, #) in 0 (0, 0, 0, 0, 0, 2, #, #, #, #) nerazporejenih.

Starostna struktura 1.433 (1.429, 1.391, 1.286, 1.286, 1.248, 1.190, 1.143, #, #, #) registriranih VPZS in 96 (125, 95, 100, 108, 76, 71, #, #, #, #) pripravnikov za kategorijo A je naslednja: 18-25 let =




135 (144, 145, 139, 156, 147, 164, 166, 174, 159, 160), 25-30 let = 153 (155, 169, 159, 173, 175, 172, 185 178, 133, 134)*, 30-40 let = 305 (324, 310, 272, 280, 271, 266, 257 243, 213, 231)*, 40-50 let = 402 (402, 364, 355, 351, 367, 351, 337, 319, 292, 298)* in nad 50 let = 533 (529, 483, 446, 426, 396, 355, 321, 295, 253, 248)*. * številka pred oklepajem pomeni število vodnikov v letu 2009, številke v oklepaju pa število v letih (2008, 2007, 2006, 2005, 2004, 2003, 2002, 2001, 2000 in 1999). # pomeni, da ni podatka.

Posebni primeri Poleg potrditev kategorij, ki so bile pridobljene na usposabljanju v okviru PZS, je bila dvema vodnikoma naknadno priznana in potrjena kategorija A, trem študentom oz. diplomantom FŠ je bila priznana kategorija A, dvema je bila kategorija A priznana in potrjena, eni je bila kategorija A potrjena, eni sta bili kategoriji A in B priznani, eni potrjeni kategoriji A in B in eni potrjena kategorija D. Poleg tega je bila še trem kandidatom, ki so uspešno kon ali pripravništvo, potrjena kategorija C. Naknadna kategorizacija: Andrej MAVRI, PD LAŠKO: priznana in potrjena kategorija A Janko PURKAT, PD IG: priznana in potrjena kategorija A. Študenti in diplomanti FŠ: Marjana BOLTE – TURK, PD RADOVLJICA: potrjena kategorija A Jasna DEŽELAK, PD LAŠKO, FŠ: priznani kategoriji A in B Gregor KOFLER, PD DOVJE-MOJSTRANA: potrjena kategorija D. Andrej POMPE, PD VELENJE: priznana in potrjena kategorija A Janja PRELOVŠEK, PD LJUBLJANA MATICA: priznana kategorija A, Benjamin SITAR, PD MARIBOR MATICA: priznana kategorija A Špela ŠEMRL, PD IDRIJA: priznana kategorija A Mateja TAJNIK, PD VELENJE: priznana in potrjena kategorija A Vanja VRAVNIK, PD Ravne na Koroškem: potrjeni kategoriji A in B. Drugo:Boštjan GA NIK, PD DRAGO BREGAR: potrjena kategorija C Slavko GOLOB, PD Ptuj: potrjena kategorija C. Andrej SLAK; PD KAMNIK: potrjena kategorija C

lani Vodniške komisije: Boris MADON predsednik Aleš GLAVNIK namestnik na elnikaKatarina FILIPI tajnica Klemen PETEK lanJanez URŠI lanGregor PERKO lanPrimož ZUPAN I lan

lani Podkomisije za usposabljanje: Ivan EDER vodja Jože BOBOVNIK namestnik vodje Jaka KOTNIK lanKlemen VOLONTAR lanStojan BURNIK predstavnik FŠ Franjo KRPA predstavnik PA Lj Tone GOLNAR predstavnik PA Mb

lani Podkomisije za kategorizacijo in registracijo:Bojan POLLAK predsednik Milena BREŠAN lanica Mitja PLOHL lanVladimir HABJAN lan

Boris Madon, na elnik Vodniške komisije UO PZS




KOMISIJA ZA USPOSABLJANJE IN PREVENTIVO

Poro ilo Komisije za usposabljanje in preventivo UO PZS (KUP UO PZS) za obdobje od 19. 06. 2008 do 31. 12. 2010

Z odstopom na elnika KUP z dnem 19. junija 2008 je bila krovna komisija na podro ju usposabljanja in preventive za kratek as brez na elnika in neaktivna. 19. junija 2008 je na pobudo predsednika PZS bila sklicana izredna seja KUP, kjer je za novega na elnika bil predlagana Bojan Rotovnik, ki mesto na elnika po premisleku ni prevzel. Razlog je bil v nestrinjanju z dosedanjo obliko organiziranosti KUP. Zaradi pristojnosti in nujne ponovne potrditve programov usposabljanja PZS sem s strani predsedstva bil zaprošen za prevzem koordiniranja KUP do ponovnih volitev. V sestavi KUP so bili še: Bojan Pollak, Bojan Rotovnik, Stojan Burnik, Franjo Krpa , Klemen Medja, Martin Šolar, Tomo esen, Jože Bobovnik, Jože Rovan in Dušan Prašnikar. V tem asu smo imeli 4. seje, ki so bile konstruktivne. V ponovno potrditev na Strokovni svet RS za šport smo poslali 17 programov, ki so bili vsi sprejeti brez pripomb. Posebno veseli smo bili potrditve programov Turno kolesarski vodnik I in II, kjer se je zataknilo pri dogovorih s Kolesarsko zvezo Slovenije.Aktivno smo tudi sodelovali pri oblikovanju novele zakona o ZGVS, kjer sta eno izmed klju nih vlog odigrala tudi bivši na elnik KUP, Rudolf E. Skobe in Bojan Pollak. Delovanje komisije je potekalo nemoteno, eprav v okrnjeni sestavi, saj se sej iz neznanih razlogov ni udeleževala ve ina lanov. Na visokem nivoju je tudi sodelovanje s Fakulteto za šport, katedro za gorništvo in dejavnostmi v naravi, ki jo redno zastopa Stojan Burnik. KUP kot takšen je potreben nekaj kozmeti nih popravkov, predvsem lanstva, ki se bo udeleževalo redkih sej in spremljalo strokovno gradivo na svojem podro ju. Prav tako si upam trditi, da je skoraj nujno, da KUP ostane pod vodenjem oz. koordinacijo strokovnega delavca, ki je zaposlen v PZS. S tem nosi odgovornost in si ne more privoš iti odstopa v klju nih trenutkih.

Matjaž Šerkezi, koordinator Komisije za usposabljanje in preventivo

GOSPODARSKA KOMISIJA V letu 2007 se je z mesta na elnika GK PZS poslovil Metod Kova , ki je komisijo vodil od leta 1994 dalje. Svoje delo kot na elnik je opravljal do junijske seje UO PZS, po kateri je podal nepreklicen pisni odstop. GK je bila potem brez na elnika vse do februarja 2008, ko je bil na koresponden ni seji UO za na elnika potrjen Franc Štibernik, ki komisijo uspešno vodi tudi sedaj. Tudi sicer je prišlo v delu GK do sprememb. Na aprilski seji Zbora gospodarjev 2007 je bil sprejet novi Pravilnik o delu GK PZS, ki je bil potrjen na junijski seji UO PZS 2007, hkrati pa tudi nova sestava gospodarske komisije, ki v sestavo GK prinaša nova imena s strani MDO. Vsekakor se je obdobje, ko je GK delovala brez na elnika odrazilo na delo, zlasti pri reševanju nekaterih teko ih problemov, saj je bila v tem asusklicana le ena seja komisije v mesecu oktobru 2007.

I. DEJAVNOST GK PZS V obdobju 2006 – 2010 je GK imela 17. sej in eno koresponden no, sestajala se je lo eno tudi gradbena podkomisija, predvsem koresponden no. Predstavniki GK so se ve krat tudi neformalno sre ali, udeležili so se tudi ve sestankov s planinskimi društvi in meddruštvenimi odbori, v kolikor so bili nanje povabljeni. Opravili so tudi ve ogledov in kontrol poslovanja planinskih ko . Prisotni so bili tudi na sestankih na državnem in regionalnem nivoju, kjer so se obravnavale zedeve, ki bi lahko koristile PZS – PD v njihovem podro ju dela (MOPE, STO, MSŠ, RRA). V letu 2006 in 2007 je GK organizirala posvet gospodarjev planinskih društev, kasneje pa ne ve , saj je bilo na ZG 2007 ugotovljeno, da je kot tak nepotreben in bodo potrebni druga ni na ini povezovanja GK s PD. V sodelovanju s poslovnim sistemom Helios in OKS je bila v letih 2006/7 izpeljana akcija obnove nekaterih planinskih ko s Heliosovimi zaš itnimi premazi v katero se je leta 2007 vklju il tudi JUB




d.d. iz Dola pri Ljubljani. GK je tudi preko PZS realizirala ve prevozov opreme za obnovo planinskih ko s helikopterji SV.

II. INVESTICIJE V PLANINSKE KO E IN GOSPODARJENJE Zaostrilo se je sofinanciranje investicij v planinske ko e s strani , saj v letu 2007 nismo ve uspeli s prijavo investicij na razpis MŠŠ. Vzrok je v zakonodaji, ki našim ko am ne priznava statusa športnih objektov, delno tudi zaradi slabo pripravljenih prijav na razpis, zlasti zaradi pomanjkljive dokumentacije. Podobno kot na MSŠ so se obnašali tudi na MOP, kjer o itno niso doumeli, da so investicije v ekološko sanacijo planinskih ko projekti državnega pomena. Zato zanje kar se ti esofinanciranja niso kazali nobenega interesa, eprav ima PZS status organizacije posebnega pomena na podro ju ohranjanja narave. Ni bolje ni bilo do letos na MG, kjer se še ne zavedajo, da so planinske ko e in poti pomemben del turisti ne infrastrukture. Boljša situacije je bila pri prijavah investicij PD na sofinanciranje iz sredstev Športne fundacije, kjer so planinska društva, ki so se prijavila na razpis FSO iztržila sorazmerno veliko. GK pri tem ni sodelovala le s tem, da je pripravila prioritetno lestvico ko na prošnjo FSO ampak so njeni lani PD svetovali pri projektih in zlasti pri pripravi poro ila o investiciji.

GK je v teh letih za planinska društva pripravila tudi ve navodil, ki so bila objavljena v Obvestilih PZS, pa tudi sicer smo PD svetovali vedno, ko je bilo to potrebno.

Še vedno pa ugotavljamo nezadostno pripravljenost PD za dolgoro no na rtovanje in skupno sodelovanje. To se odraža tudi v tem, da društva ne upoštevajo dolo il Pravilnika o upravljanju, poslovanju in opremi planinskih ko in ne pošiljajo v pregled izvedbenih projektov, zato je delovanje gospodarske komisije pri dajanju predlogov in pripomb na investicije onemogo eno. Pri razdelitvi sredstev pa smo vezani na podatke iz vlog in osebnega poznavanja ko lanov GK. Tudi predlog GK za formiranje Sklada za ko e in poti in Pravilnika za delitev sredstev tega sklada, ki ga je GK pripravila v skladu z zadolžitvijo s strani Skupš ine PZS, med PD, ki upravljajo ko e ni naletel na podporo.

lani GK so zato predlagali tudi ve aktivnosti, s katerimi bi zagotovili uspešno delo GK v bodo e:- iskanje virov financiranja za obnovo in ekološko sanacijo ko- gradbena podkomisija bi morala pripraviti kriterije za delitev sredstev za planinske ko e- urediti je potrebno vprašanje evidence in upravljanja premoženja PZS - GK mora dobiti skupen seznam vsega premoženja - PZS si mora prizadevati za razbremenitev dav nih obveznosti društev

Problem predstavlja tudi spoštovanje sklepov UO PZS o najvišjih ceneh prebo evanja, prehrane in napirkov v planinskih ko ah. Kar nekaj društev teh sklepov ne spoštuje, zato menimo, da bi bilo najbolj transparentno, da bi imela društva cenike javno objavljene na spletni strani PZS. UO bomo predlagali, da postane objava cenikov ko na spletni strani PZS, obveza vseh oskrbnikov planinskih ko . Urednik spletnih strani, pa bi moral takoj opozoriti na cenik v katerem bi se pojavila kršitev.

Komisija je svoje predloge posredovala Upravnemu odboru, ki se je odlo il, da bo proti kršiteljem ukrepal na ta na in, da se ne potrdi predlog za razdelitev sredstev reciprocitete tistim društvom, kjer bi bila nedvoumno ugotovljena kršitev sklepov PZS. Zanimiv je tudi vpogled v Knjigo pohval in pritožb, ki je tudi na spletu. Lahko smo veseli, da naši oskrbniki v glavnem žanjejo pohvale. Ni pa jasno zakaj ne reagirajo na kritike, saj lahko tudi oskrbniki vpisujejo svoje odgovore na kritiko in tako ostalim obiskovalcem spletne strani pokažejo, da jim ni vseeno kakšno je mnenje o ko i, ki jo upravljajo. Planinske postojanke ne smejo postati vir negativnih vplivov na okolje, zato je potrebno pazljivo prisluhniti vsem opozorilom.

III. MEDNARODNO SODELOVANJE: lani Gk so se v tem asu udeležili sre anja CAA v Švici in Avstriji, v letu 2008 pa je bila GK

organizator sre anja v Vratih v mesecu juniju. Stike s svojimi kolegi v državah lanicah CAA pa so




imeli preko celega leta. PZS od leta 2007 dalje s predstavniki GK sodelovala v projektu, ki je raziskal delovanje M N in alternativnih virov energije v ko ah držav CAA. Svoja poro ila o teh sre anjih in sodelovanju v projektu so Danilo Sbrizaj, Drago Dretnik in Janez Duhovnik sproti objavljali v Obvestilih PZS.

IV. PREMOŽENJSKA VPRAŠANJA GK je doslej preteklih letih pripravila in uskladila pogodbe za ve planinskih ko v katerih se vzpostavlja solastninsko razmerje in sicer tako, da se planinski objekt kot delež v naravi dolo a PD, zemljiš a pa ostanejo v lasti PZS.V tem asu so bile realizirane naslednje pogodbe: s PD Lisca Sevnica za ko o na Lisci, s PD Paloma za Ribniško ko o na Pohorju in PD Trži za Dom na Zelenici. Po dolgih letih pa je bil kon no rešen spor s PD Slovenska Bistrica in podpisana pogodba tudi z njimi. GK pa se je aktivno preko svoje gradbene podkomisije vklju ila v pripravo projektne dokumentacije za gradnjo nove ko e.

Ostala pa je odprta tožba firme Pompe d.o.o. proti PZS zaradi domnevne obogatitve PZS zaradi njihovih vlaganj v Štuhcev dom pri Treh kraljih, ki je doživela epilog v letu 2009, ko je prišlo do izvržbe na del sredstev od prodaje Štuhcevega doma, ki so bila deponirana na PZS. Še vedno ostaja odprt tudi postopek zapuš ine dr. Oblaka po oporoki iz leta 1926, ki se nanaša na gozdove v okolici Ljubljane.

Metod Kova je sodeloval v postopku denacionalizacija Doma v Tamarju, kjer je skušal skupaj s predstavniki PD Medvode ovre i zahtevek pašne skupnosti Rate e Planica za vra ilo doma v naravi. Žal je upravna enota na Jesenicah novembra 2009 izdala odlo bo o vra ilu premoženja v naravi pašni skupnosti. Na odlo bo smo se pritožili in v sodelovanju s predsednikom PZS sprožili še druge postopke.

Poseben problem pa predstavljajo objekti v lasti MORS, ki jih upravljajo nekatera planinska društva in za njihov prenos na PD na MORS nikakor ne najdemo pravega sogovornika.

GK je bila aktivno vklju ena tudi v zaš ito planinskega premoženja v tožbah sproženih proti PZS in PD. Ve planinskim društvom je nudila strokovno pomo pri reševanju sporov z najemniki planinskih ko , s katerimi so PD prekinila najemne pogodbe.

Ugotovil sem, da kljub na elni podpori, ti pogovori niso dali nikakršnih rezultatov, zato sem 23. 7. 2008 predsedniku poslal pisne predloge za obravnavo na predsedstvu in zaprosil za dokumente na osnovi katerih bi lahko sam pri el pripravljati gradivo za GK o na rtu delovanja v letu 2009. Poslal sem tudi predlog kako naj bi pripravili popis premoženja..

V. ORGANIZIRANOST GK Na elnik GK PZS je vodstvu PZS predlagal tudi zavzem stališ a, do vprašanja, ali je ob samostojnosti planinskih društev, kot pravnih oseb smiselna takšna organiziranost GK kot je, še posebej pa bi morali preveriti vlogo zbora gospodarjev in podkomisij. Predlagal je, da bi se moral UO PZS opredeliti do naslednjih vprašanj:

1. Ali je še smiselna sedanja organiziranost GK (mnenje je, da ne rabimo podkomisij ampak le strokovno pomo in ustrezno kadrovsko sestavo komisije v kateri bi morali biti gospodarji tistih planinskih društev, ki imajo najve planinskih postojank).

2. Opredeliti ali GK obravnava samo gospodarjenje in upravljanje planinskih postojank in dolo itev pristojnosti tudi za upravljanje z drugim premoženjem. UO bi moral narediti letni na rt reševanja posameznih zadev s katerimi se naj ukvarja GK.

3. Opredeliti je potrebno pristojnosti zbora gospodarjev, ki bi morale izhajati iz veljavnih pogodb o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja in pogodb o podelitvi statusa in oskrbovanju ter upravljanju planinske ko e( po teh pogodbah bi morala PZS zagotavljati sredstva za primerno vzdrževanje tisti PD, ki tega sama ne zmorejo)Ali ima zbor gospodarjev enak mandat kot organi PZS.

4. Opredelitev do ustanovitve sklada za ko e, ki bi dal osnovo za delovanje GK. Predlog je bil že pripravljen v prejšnji sestavi komisije in bi ga bilo potrebno dopolniti z novimi spoznanji in




usmeritvami UO. Menim, da mora solastništvo zagotoviti tudi udeležbo v prometu planinskih postojank. S pridobljenimi finan nimi sredstvi bi potem sofinancirali vzdrževanje ko po predlogu, ki bi ga pripravila GK, potrdil pa zbor gospodarjev. Aktiven sklad in solastništvo planinskih ko bi moral biti dovolj velik argument za spremembo razpisnih pogojev za kandidiranje PZS na razpise ministrstev in evropskih skladov.

5. Opredelitev do imenovanja strokovnega sodelavca za podro je dela GK, ki bi zagotavljal strokovne podlage po nalogu na elnika za pripravo gradiv za seje komisije

Na ta na in bila lahko GK s podporo UO in skupš ine postala uspešna pomo nica našim prostovoljcem v Planinskih društvih zato bom vesel vseh pobud za u inkovito delo v bodo e.

V kolikor UO mojih predlogov ne bi podprl predlagam, da imenuje novega na elnika GK.

Danilo Sbrizaj, Franc Štibernik, Generalni sekretar, strokovni sodelavec GK na elnik Gospodarske komisije UO PZS

KOMISIJA ZA PLANINSKE POTI

Komisija za planinske poti in vsi slovenski markacisti smo v tem mandatnem obdobju opravili obilico nalog in del na slovenskih planinskih poteh in v povezavi z njimi. Izvajanje Zakona o planinskih poteh in vklju evanje v sistem financiranja na ob inski in državni ravni kot tudi pri pridobivanju sredstev iz evropskih skladov je bila prav tako naša skrb. Ker se zavedamo, da bodo vsa bodo a financiranja temeljila predvsem na predhodno dobro pripravljenih programih in projektih, ki bodo morali biti obvezno tudi finan no ovrednoteni smo bili aktivni tudi na tem podro ju. To še toliko bolj saj prihajamo v obdobje recesije, kjer bodo vse zadeve vezane na javna finan na sredstva še bistveno bolj pod drobnogledom države, kot sicer. Zato se bomo morali nau iti delovnih manir in navad, ki v dosedanjem obdobju niso bila ravno naša vrlina. Poskrbeti bomo morali, da bo pretok informacij potekal tako navzdol kot navzgor. Le skupaj bomo lahko dosegali cilje, ki nikakor niso majhni. V nasprotnem primeru se bomo sami sebe izrinili iz sistema in bomo zato tudi nosili vso odgovornost. Zavedajmo se, da so sklepi, ki jih sprejmeta Skupš ina PZS in Upravni odbor PZS obvezujo i za vse. Ravno tako državna zakonodaja in predpisi veljajo tudi za nas. e se s em ne strinjamo nam še vedno preostaja demokrati na pot za spremembo posameznih sklepov pa tudi zakonov.

Komisija je imela v tem obdobju 21 rednih sej, 2 dopisni seji, 5 sej tehni ne podkomisije, 3 analizne sestanke visokogorskih akcij, 5 sej podkomisije za kataster in dokumentacijo planinskih poti, 4 delavnice z uredniki in operaterji planinskih poti ter 3 sre anja inštruktorjev markacistov. Dne 6. maja 2006 je bil na Ekonomski fakulteti v Ljubljani volilni Zbor markacistov.

DELO V ODBORIH ZA PLANINSKE POTI V MDO Zaradi bolj usklajenega dela na terenu so v okviru MDO-jev ustanovljeni Odbori za planinske poti. Na vsakoletnih sre anjih se zbrani markacisti pomenijo o vseh problemih, ki se pojavljajo pri vzdrževanju planinskih poti in si izmenjajo izkušnje. Ta sre anja so obenem registracija markacistov saj se jim na podlagi oddanih letnih poro il potrdijo njihove izkaznice za teko e leto.

Delo v odborih za planinske poti ponekod poteka zgledno, ponekod pa se mo no ob uti pasivnost in nezainteresiranost za razne akcije in spodbujanje boljšega dela na poteh. Zato bo v okviru planinske organizacije prav na tem podro ju potrebno narediti druga ne in odlo nejše korake sicer bo baza, to je planinska društva, vse bolj na enem bregu vodstvo PZS pa na drugem.

V bodo e bo pri delu z Odbori za planinske poti potrebno dose i naslednje: vodje morajo biti spodbujevalci dela na njihovem obmo ju,bolj se morajo povezati z vodstvi posameznih planinskih društev, na terenu ugotavljati pomanjkljivosti in na to opozarjati pristojna planinska društva, aktivneje se vklju evati v akcije, ki jih organizira KPP oz. PZS in




bolj sodelovati z lokalnimi skupnostmi in razli nimi odbori.

ZAKON O PLANINSKIH POTEH Komisija za planinske poti je že leta 2000 predstavila predlog zakona o planinskih poteh. Leta 2002 ob mednarodnem letu gora je bil predlog zakona predstavljen poslancem v Državnem zboru. V letu 2003 je bil temeljito dodelan in dopolnjen in leta 2004 ga je skupina poslancev s prvopodpisanim Rudijem Mogetom vložila v postopek za sprejem v Državnem zboru. Ker je delo na sprejemanju zakona zastalo se je leta 2006 ustanovila medresorska delovna skupina sestavljena iz predlagateljev zakona in predstavnikov vseh pristojnih ministrstev, ki je zbirala pripombe in usklajevala amandmaje vlade in besedilo osnovnega zakona. In 22. junija 2007 je bil Zakon o planinskih poteh kon no sprejet v Državnem zboru in julija objavljen v Uradnem listu RS. V februarju in avgustu 2008 so bili sprejeti in objavljeni tudi pravilniki zakona.Zakon o planinskih poteh se še vedno ne izvaja tako kot je predvideno. Najbolj nedore en in pomanjkljiv je 20. len zakona, ki govori o financiranju vzdrževanja planinskih poti. O tem je bilo tudi najve govora na sprejemu delegacije PZS pri predsedniku Državnega zbora RS g. Pavlu Gantarju, dne 16. aprila 2009. Na njegov predlog je bila s strani PZS podana pobuda v Državni zbor za spremembo tega lena. Pobudo je vložil poslanec Jožef Škol .

AKCIJE NA ZAVAROVANIH POTEH Tehni na podkomisija pri KPP je tudi v tem mandatu namenjala poglavitno skrb popravilu visokogorskih poti. V letu 2009 smo imeli kar nekaj težav pri rpanju že odobrenih sredstev Športne fundacije. Z ukrepi države proti recesiji so bile prizadete tudi naše že uveljavljene oblike pomo i pri izvedbi visokogorskih akcij, tako s strani države kot sponzorjev. V letu 2008 smo prvi tako rekoostali brez pomo i helikopterja Slovenske vojske pri izvedbi visokogorskih akcij. Kljub temu je bilo tudi v tem mandatnem obdobju opravljenega velika dela na vzdrževanju in popravilu visokogorskih poti. Tako smo v letu 2006 izvedli 10 akcij v trajanju 32 dni na katerih je sodelovalo 64 markacistov z skupno 2.412 opravljenimi urami. Sanirane so bile tudi velike poškodbe na poti Logarska dolina – Okrešelj v okviru PD Celje – Matica in Kamniška Bistrica – Kokrško sedlo v okviru PD Kamnik. Markacisti smo pomagali tudi pri ureditvi poti na podro ju Škocjanski jam. V letu 2007 je bilo 11 akcij v trajanju 33 dni in sodelovanjem 90 markacistov in opravljenimi 2.566 urami. Leta 2008 je bilo zaradi razli nih vzrokov izvedeno le 8 akcij v trajanju 24 dni in udeležbo 42 markacistov ter z skupno 1.530 urami dela. Tega leta smo zaradi velikega skalnega podora pod Toscem morali prvi zaprositi za dodatno pomo državo in sicer Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za obrambo oz. Urad za zaš ito in reševanje. Sanacijo tega podora je opravilo podjetje Kaskader iz Idrije. V letu 2009 smo kljub zapletom glede financ in odpovedjo pomo i helikopterja izvedli 14 akcij na katerih je 149 markacistov in te ajnikov v 36 dneh opravilo 2.208 delovnih ur. Ve je društvene akcije so izvedli tudi: PD Jesenice (Izvir So e in pot zavetiš e pod Špi ko - Jalovec), PD Ljubljana Matica (poti okoli Komne, pot Sedmera jezera, rno jezero in na Bogatinsko sedlo), OPP Podravja (Frölichova pot na Dona ko goro) PD Mercator in PD Avtomontaža (poti na podro ju Vogla). OPP Dolenjske (obnova dela Trdinove poti, pot v Podbo ju in Metliki). Nadelana je bila tudi u na zavarovana pot v Bavšici, ki bo služila usposabljanju vodnikov PZS in vzgoji mentorjev planinskih skupin. Dne 11. julija 2009 je bil s strokovno pomo jo Zavoda za gozdove Slovenije organiziran v lovski ko i na Jezerskem te aj za uporabo motorne žage. Te aja se je udeležilo 16 markacistov iz vse Slovenije.

TE AJI ZA MARKACISTE IN VZGOJNA DEJAVNOST Podkomisija za usposabljanje pri KPP glede na prijave iz planinskih društev in glede na sprejeti program Markacist PZS izvede letno dva te aja za markaciste PZS, zaklju ne te aje za markaciste in od leta 2008 izvaja tudi licen na izpopolnjevanja. Žal pa nekako ne najdemo volje in mo i, da bi izvedli tudi inštruktorski te aj saj prav te kadre nujno potrebujemo za izvedbo nadaljnjih usposabljanj in predvsem za organizacijska dela pri raznih akcijah in drugih dejavnostih na podro ju planinskih poti.Na razgovoru na ministrstvu za šolstvo in šport dne 27. maja 2009 je bilo ministru dr. Igorju Lukši uposredovano tudi vprašanje financiranja usposabljanj strokovnih delavcev v športu iz evropskih




strukturnih skladov oz. t.i. Evropskega socialnega sklada. Dobili smo zagotovila, da pri rpanju teh sredstev v letih 2009, 2010 in 2011 poslej ne bo težav, saj bo sredstev dovolj in kar je še posebej razveseljivo, tokrat tudi za licen na usposabljanja. PZS je tudi pravo asno oddala oz. prijavila programe za ta razpis.

V obdobju 2006 – 2010 je na osmih te ajih za markaciste uspešno opravilo te aj za markaciste 197 te ajnikov in so tako pridobili status markacist – pripravnik. Na desetih zaklju nih te ajih smo zna ke in izkaznice podelili 200 markacistom PZS. Prav tako je na 10 licen nih izpopolnjevanjih uradne licence pridobilo 232 markacistov PZS. V okviru teh usposabljanj smo pri izvedbi prakti nega dela ekološko sanirali kar 23 planinskih poti.

Poleg osnovnega usposabljanja bodo v kratkem postala nujna tudi razna strokovna usposablanja za imbolj varno delo na terenu, e še želimo delati na tem podro ju. To je vsekakor še kakšen te aj za

rokovanje z motorno žago in te aj iz varstva pri delu za udeležence na visokogorskih akcijah.

V za etku leta 2007 je pri Planinski založbi izšel Priro nik za markaciste, ki je že tretja dopolnjena izdaja tega u benika. Na novo je bil urejen seznam aktivnih markacistov in na sre anjih v letu 2008 so vsi aktivni markacisti prejeli nove izkaznice.

KATASTER - EVIDENCA PLANINSKIH POTI Vsa planinska društva so leta 2006 prejela zemljevide TDK 1:25.000 v katera so vrisali svoje poti. Podjetje GlobalVision nam je razvilo ra unalniški program Quo s katerim smo lahko pri eli vrisovati poteke planinskih poti in vnašali njihove osnovne podatke. Na terenu so se pri ela snemanja potekov planinskih poti s pomo jo GPS aparatov in logerjev. Pri tem sta nam delno pomagala tudi Geodetski zavod Republike Slovenije in Geodetski inštitut. Kljub neštetim težavam nam je v letu 2007 uspelo sestaviti dokon ni seznam planinskih poti. Prvi rezultat novega pristopa je bila karta Nanos, ki je v drugi polovici leta 2007 izšla pri Planinski založbi. Naslednji sta bili karti Krn ter Storži in Košuta.

Dne 7. marca 2009 je bila organizirana delavnica za operaterje in urednike katastra na kateri smo predstavili program QUO 2, ki je zmogljivejši in omogo a lažji vnos in obdelavo podatkov. Preko strežnika PZS je na Geopediji dostopna zbirka vrisov planinskih poti izdelana na osnovi podatkov, ki so jih prispevala društva do leta 2007. Na podlagi Zakona o planinskih poteh smo v letu 2009 nadaljevali z izvedbo evidence planinskih poti z vnosom v geografski informacijski sistem. Žal na Direktoratu za prostor še vedno niso sprejeli popravka Pravilnika o evidenci planinskih poti na podlagi katerega bi lahko pridobili vsaj nekaj finan nih sredstev s strani države za vodenje te evidence. Dokler ne dobimo teh sredstev ne moremo nadaljevati z deli na terenu. Na sestanku s Planinsko založbo smo dne 11. maja 2009 dolo ili kriterije za oblikovanje tarifnika in pogojev za uporabo podatkov o planinskih poteh (baza planinskih poti), kar smo bili dolžni storiti glede na 11. len veljavne Uredbe o vsebini evidence o planinskih poteh in o na inu njene vzpostavitve in vodenja. Vsi podatki posredovani iz te evidence so vezani na zaš ito o avtorstvu in pred kopiranjem(Copyright PZS). Evidenca planinskih poti je zbir podatkov, ki so deloma javno dostopni, za komercialne namene pa pod pogoji kot jih dolo ata uredba in interni pravilnik Planinske založbe. V okviru projektov javne infrastrukture in na podlagi katastra oz. evidence planinskih poti se trudimo, da bi naše poti uvrstili v segment turisti ne infrastrukture. V zadnjih letih smo, zopet isto prostovoljno, vzpostavili elektronski kataster poti v GIS. Sedaj smo sposobni zagotoviti Planinski založbi kvalitetne podatke za izdelavo zemljevidov. Da je sistem dober nam dokazuje to, da se zanj zanima vse ve profesionalnih ustanov za pripravo projektov, ki vsebujejo tudi planinsko infrastrukturo. Evidenca planinskih je poti intelektualna lastnina planinske organizacije. Skupaj s Planinsko založbo smo pripravili tarifnik in dolo ili pogoje pod katerimi zunanji uporabniki lahko pridobijo in koristijo te podatke.

USMERJEVALNE TABLE Komisija si že vse od leta 1992 prizadeva za uvedbo enotnih usmerjevalnih tabel, katerih oblika in vsebina je usklajena z ostalimi evropskimi državami. Z novim izdelovalcem smernih tabel je kvaliteta




tabel na evropskem nivoju žal pa je cena predvsem za manjša planinska društva previsoka. Zato si prizadevamo pridobiti dodatna sredstva, da bi lahko planinskim društvom subvencionirali del cene tabel. V letu 2009 smo tako uspeli na razpisu ŠPO za postavitev usmerjevalnih tabel na Slovenski planinski poti, a je bil žal odziv planinskih društev slab.

VIA ALPINA Komisija je glede na pomen vseevropske poti Via Alpina nadaljevala s urejanjem trase te poti in nameš anjem enotnih usmerjevalnih tabel. Izdelano in posredovano na teren je bilo tudi 25 panelov velikosti (cca. 80 x 60 cm), na katerih je podrobneje predstavljena ta pot. Koordinator za to pot v KPP Peter Šilak je skupaj z predstavniki podjetja Pro plus iz Maribora pripravil gradivo o tej poti za podro je Slovenije, ki ga je možno dobiti na spletnih straneh: www.via-alpina.org. Via Alpina se glede na razvoj pohodništva od leta 2007 vodi kot samostojen projekt v okviru programov pohodništva v Slovenski turisti ni organizaciji. V letu 2009 je izšla posebna zloženka o tej poti. Žal naš del te mednarodne poti bolj propagirajo tujci kot mi sami.

EVROPSKE PEŠ POTI Z ponovno ustanovitvijo Komisije za Evropske peš poti v letu 2000 in podpisom dogovora o vzdrževanju, financiranju in propagiranju obeh poti se zadeve tudi na tem podro ju izboljšujejo. Zavod za gozdove s pomo jo koordinatorjev skrbi za žige, vpisne knjige in ostali material za ozna itve na terenu pa planinska društva. V letu 2006 je bil ponovno organiziran šestdnevni EVROPOHOD od Beltincev do gradu Podsreda, ki je bil izredno dobro obiskan. Ve o aktivnostih na evropskih pešpoteh lahko preberete na spletni strani http://era-ewv-ferp.org.

SPLETNA STRAN KPP IN INFORMIRANJE Komisija je v mesecu januarju 2008 vzpostavila svojo spletno stran na naslovu http://kpp.pzs.si. Da bi bila stran res aktualna in ažurna smo konec leta 2008 pridobili urejevalca te strani, ki zbira gradiva in jih objavlja. Stran je namenjena vsem slovenskim markacistom in ostalim uporabnikom, zato bi bilo prav, da bi društva sporo ala ve novic in dogodkov, ki se ti ejo del na planinskih poteh.Kljub dokaj urejenim in preglednim spletnim stranem PZS in vzpostavitvi spletnih strani naše komisije prevladuje mnenje, da je lanstvo edalje manj informirano o dejavnostih, ki potekajo na nivoju Planinske zveze. Seveda pa tudi Planinska zveza dobiva vse manj potrebnih podatkov s strani planinskih društev. Odlo itev o zmanjšanju naklade tiskanih Obvestil PZS mogo e ni bila najbolj premišljena. Res pa je tudi, da ljudje vse manj berejo in da je tudi zaradi tega informiranost iz dneva v dan slabša. Zato bo potreben resen razmislek kako to situacijo popraviti.

OBHODNICELeta 2003 je bil ustanovljen Odbor za obhodnice, ki teko e sledi vsem spremembam na podro ju teh poti. S sklepom komisije je bil ta odbor v letu 2004 uradno registriran in je del podkomisije za kataster in dokumentacijo. Vodja odbora je Niko Guid iz Maribora, ki ureja tudi spletno stran. Stran je vklju ena v strani PZS na naslovu: http://graph-srv.uni-mb.si/obhodnice/. Odbor za obhodnice je v letu 2007 zbral podatke o obhodnicah in pohodih in pri Planinski založbi izdal obširno publikacijo »Planinske obhodnice in pohodi«. Avtor publikacije je Niko Guid.

OSTALE AKTIVNOSTI Ob zaklju ku leta 2007 smo ob vstopu naše države v Schengensko obmo je odstranili nekaj tabel, ki so ozna evale planinsko–turisti na prehodna mesta na meji med Republiko Avstrijo in našo državo. V okviru ostalih dejavnosti smo se lani KPP udeležili sestankov o povezavi planinskih poti med Republiko Avstrijo, Republiko Italijo in našo državo. Sodelovali smo tudi na Slovenski turisti niorganizaciji ob izvajanju posameznih projektov glede izvajanje strategije pohodništva v Sloveniji. Izdali smo zloženko v kateri je predstavljeno ozna evanje planinskih poti in napotki za gibanje po njih. Sodelovali smo pri projektu »Pot Karla in Žige Zoisa«. Izvedle so se še naslednje odmevnejše aktivnosti:

Organizacija okrogle mize »V gore peš ali s kolesom«, ki je bila dne, 21. maja 2009 v prostorih Planinske zveze Slovenije




Razli ni sestanki na Slovenski turisti ni organizaciji glede priprave študije o enotnem ozna evanju tematsko pohodnih poti v Republiki Sloveniji. Sodelovanje v projektu Krka, kjer so na izbranih 15 planinskih poteh planinska društva po podpisu pogodbe v mesecu juniju 2009 na terenu opravila popise poti in pripravila sezname usmerjevalnih tabel in stojiš za table. Pred za etkom izvedbe projekta in podpisom pogodbe smo s strani Direktorata za prostor morali dobiti obrazložitev, da je na usmerjevalnih tablah, ki so zakonsko predpisane možen tudi logotip sponzorja ali donatorja tabel. Rado Seifert je društvom izdelal usmerjevalne table in ta so jih namestila na terenu. Tako je bila 9. oktobra otvoritev poti na Šmarno goro, 10. oktobra na Trdinov vrh, 24. oktobra v Murski Soboti, 7. novembra v Strunjanu in 14. novembra na Lisci. Opravljeni so bili ogledi na podro ju Košute in sprejet dogovor glede poti Alpske konvencije, ki bo skupen projekt Slovenije in Avstrije podprt z naše strani preko Ministrstva za okolje in prostor.Obeležitev leta Alojza Knafelca z izdajo poštne znamke, predstavitev dela markacistov na sejmu »Turizem in prosti as« v Ljubljani in Kmetijsko–gozdarskem sejmu v Gornji Radgoni, ter v nekaterih osnovnih šolah, objave lankov o Knafelcu in delu na planinskih poteh v raznih revijah in dela na poteh v okviru Odborov za planinske poti.

izdana 26. februarja 2009 Vse to pa ne bi bilo možno izvesti brez prizadevnega dela stotine slovenskih markacistov, ki so z tiso imi urami prostovoljnega dela, z lastnim dopustom, najve krat z lastno barvo in opi i, lastno malico ter marsikdaj brez povrnjene kilometrine skrbeli za poti, ki jih oskrbujejo. In zato res zaslužijo vso pohvalo.

Tone Tomše, na elnik Komisije za planinske poti UO PZS

KOMISIJA ZA VARSTVO GORSKE NARAVE Komisija je v obdobju, ki ga zajema to poro ilo, za vsako leto posebej na rtovala svoje delo in o njem tudi redno poro ala, vsa poro ila pa so bila tudi objavljena v gradivih UO PZS, zato je to poro ilo le povzetek najpomembnejših del in projektov v tem obdobju:

- V ve ini planinskih društev so bili v tem asu ustanovljeni odseki za varstvo narave, v celoti pa je steklo tudi sodelovanje z odbori za varstvo gorske narave pri MDO.

- Zaradi tako izpopolnjene organiziranosti smo lahko vsako leto izvedli vseslovenske istilne akcije na planinskih poteh in v okolici planinskih domov, sanacije nekaterih divjih bližnjic, sajenje dreves avtohtonih vrst, predavanja na teme iz varstva narave, obeležitve okoljskih dni, ekskurzije, redne letne zbore GS in VGN, ….

- Vsako leto smo izvedli po eno strokovno usposabljanje za VGN, v tem asu smo jih usposobili 84, s tem, da je vseh usposobljenih VGN sedaj že 144, žal pa med njimi ni niti enega varuha gorske narave z obmo ja Koroške in Pomurja, saj se v teh okoljih niso potrudili pridobiti nobenega kandidata. Podelitve diplom novim VGN so bili vedno posebej skrbno in sve ano pripravljeni dogodki, pretežna ve ina VGN pa se je že tudi zelo aktivno vklju ila v delo svojih PD.




- Varuhi gorske narave so nam tako že omogo ili vzpostavitev in vzdrževanje temeljne strokovne baze strokovnih delavcev na celotnem obmo ju Slovenije, ki zagotavlja PZS in društvom možnost uspešnega delovanja na podro ju ohranjanja in varovanja narave.

- V tem obdobju so bile za prve štiri generacije VGN izvedena že tudi tri licen na usposabljanja s skupaj 63 udeleženci.

- Zaklju ili smo celostno podobo varuha gorske narave, ki dobi sedaj poleg diplome o svoji strokovni usposobljenosti tudi izkaznico, zna ko in posebej za VGN izdelano majico.

- Program usposabljanja za VGN smo dopolnili in poskrbeli, da ga je z dopolnitvami vred (Natura 2000, gorski gozd in kulturna krajina) ponovno potrdil Strokovni svet RS za šport, tako da je njegova veljavnost sedaj do 29.10.2012.

- Pripravili smo zloženko Varuh gorske narave za promocijo tega usposabljanja in jo razdelili vsem PD.

- Posodobili smo tudi program usposabljanja Gorski stražar in tudi za gorske stražarje zagotovili nove izkaznice in zna ke ter poskrbeli, da se je to izobraževanje v številnih PD ponovno pri eloizvajati.

- Poskrbeli smo za prenovitev in izdajo edicije Narava v gorskem svetu, ki služi kot u benik za usposabljanje VGN, GS in ostala izobraževanja v PZS za podro je varovanja narave.

- Izdelan je bil nov plakat Zavarovane rastline v gorskem svetu Slovenije, ki sedaj krasi planinske ko e in prostore PD ter u ilnice za izobraževanje mladih in starejših.

- Poskrbeli smo za izdajo brošure Obiskovalci gora spoštujemo Alpsko konvencijo, ki je bila izdana v 4 jezikih in v letu 2009 tudi že ponatisnjena.

- Pripravili smo botani no naravoslovno pot Pot Karla in Žige Zoisa ter vodnik po tej poti, karton ekza žige in zna ko poti. Po tem, ko je pot »zaživela«, smo jo predali v upravljanje PD Kranj.

- Za redno in teko e obveš anje lanstva smo znotraj spletnih strani PZS vzpostavili tudi spletno stran KVGN http://kvgn.pzs.si/, ki jo redno vzdržujemo in je zato pomemben len v sistemu obveš anja o delu komisije.

- Za promocijo dela PZS in KVGN smo pripravili PowerPoint predstavitev naše komisije, ki jo uporabljamo za razli ne priložnosti; na predstavitvah, posvetih, okroglih mizah, sejmih, ….

- Spremljali smo delo strokovne skupine pri MOP-u za pripravo teksta novega osnutka Zakona o TNP in znotraj PZS organizirali široko razpravo za vse komisije PZS ter okroglo mizo in nato z obseženim svežnjem konkretnih pripomb na posamezne lene seznanili vlado RS. Vklju ili smo se tudi v vse druge aktivnosti povezane z zakonom o TNP.

- Podprli smo ustanovitev Krajinskega parka Radensko polje in Ljubljansko barje ter se vklju ili v javno razpravo o predlogu uredbe o Regijskem parku Kamniško Savinjske Alpe, za katerega smo posredovali na MOP tudi pismo podpore.

- Poskrbeli smo, da je obeleževanje okoljskih dni, pomembnih za planince in KVGN, postalo že tradicionalno. Sve ano in delovno obeležujemo Dan Zemlje, Dan bootske raznovrstnosti, Evropski dan parkov, Mednarodni dan gora in Mednarodni dan hoje. Ob Mednarodnih dnevih gora smo organizirali ve odmevnih okroglih miz (neurejen promet v naravnem okolju, ohranjanje biotske raznovrstnosti v gorah, zaš ita gorskega gozda).

- Zaradi aktualne problematike podnebnih sprememb smo organizirali posebno predavanje dr. Lu ke Kajfež Bogataj za vse predsednike PD in MDO, na elnike komisij, lane UO PZS in strokovne kadre PZS.

- Vedno smo se takoj odzvali na razli na onesnaženja v gorski naravi, na nameravane škodljive posege v gorsko okolje ter sodelovali pri reševanju naravovarstvenih problemov PD, ki so zaprosila za pomo ; tudi v primeru onesnaženja Dvojnega jezera v Dolini Triglavskih jezer.

- Za Slovenski planinski muzej smo zagotovili strokovnjakinjo za vsebinsko popolnitev in ureditev podro ja varovanja gorske narave.




- V letu 2009 smo za redno Skupš ino PZS, ki je bila v Trbovljah, prvi v zgodovini PZS pripravili in predstavili nosilno vsebinsko temo, temo o Alpski konvenciji, kateri Slovenija v letu 2009 in 2010 predseduje.

- Za triletno cikli no izpopolnjevanje vodnikov PZS smo pripravili temo Onesnaževanje gorske narave in posledice množi nega obiska v gorah.

- V vsaki številki Obvestilih PZS sproti seznanjamo lanstvo, odseke in odbore z našim delom, ukrepi, usmeritvami in skupnimi akcijami.

- Redno skrbimo za objavljanje pomembnih aktivnosti naše komisije tudi v PV, za to glasilo PZS pa smo zagotovili tudi stalno rubriko na temo varovanja gorske narave in zanjo zagotovili strokovnega pisca.

- Za razli ne medije (radijske in asopisne hiše) smo ob pomembnih dogodkih pripravili številne informacije in zagotovili intervjuje o aktualnih problemih povezanih z gorsko naravo.

- Udeležili smo se vseh ve jih sve anosti, prireditev in dogodkov znotraj PZS, skoraj vseh sej UO PZS, zborov GS in VGN, kamor smo bili povabljeni, razli nih naravovarstvenih dogodkov v MDO in tudi številnih izobraževanj, predavanj, okroglih miz ter posvetov, ki so jih organizirali MOP, Zavod RS za varstvo narave in nekatera druga okoljska društva.

- Redno smo spremljali objavljene razpise in se na vse, ki so bili povezani z vlogo in delom PZS na podro ju ohranjanja in varovanja narave, tudi prijavili, v finan nih na rtih PZS pa si uspeli zagotoviti ustrezno pove ana sredstva za delo komisije.

- Dobro sodelujemo z Ministrstvom za okolje in prostor in Zavodom RS za varstvo narave, še posebej z vsemi njenimi obmo nimi enotami in smo kot pomembni partnerji pogosto vabljeni na razna strokovna sre anja.

- Aktivno smo se vklju evali v mednarodno podro je sorodnih organizacij. Vsa leta smo sodelovali s Komisijo za varstvo gorske narave pri državah alpskega loka -CAA, se udeleževali rednih letnih zborov, predstavili naše delo in usposabljanje za varuhe gorske narave, za kar smo dobili vsa priznanja. Pripravili smo tudi ve referatov in prispevkov.

- Ves as smo dobro sodelovali tudi z drugimi komisijami UO PZS, posebej uspešno pa s Komisijo za planinske poti, Gospodarsko komisijo in Komisijo za usposabljanje in preventivo.

- Pripravili in sprejeli smo Pravilnik o priznanjih KVGN, poimenovanih po prvi slovenski doktorici naravoslovja dr. Ángeli Piskernik in jih v letu 2009, na rednem letnem zboru KVGN, tudi že prvipodelili zaslužnim planincem za delo na podro ju varstva gorske narave.

- Kvalitetno in uspešno delo KVGN je omogo ilo, da je v letu 2007 PZS pridobila zelo pomemben status, status društva, ki deluje v javnem interesu na podro ju ohranjanja narave, zelo pa sta porasli tudi vloga in pomen KVGN znotraj Planinske zveze Slovenije.

V tem obdobju smo imeli 16 rednih sej komisije, med njimi štiri razširjene, z vklju evanjem vodij odborov v MDO in tudi ve dopisnih sej. Izvedli smo tudi štiri redne letne Zbore KVGN. Vsak lan KVGN je po svojih mo eh prispeval k delu KVGN. Komisija je imela vedno vso potrebno podporo in pomostrokovnih delavcev PZS.

Rozalija F. Skobe,na elnica Komisije za varstvo gorske narave

KOMISIJA ZA TURNO KOLESARSTVO

S turnim kolesarstvom se lani PZS ukvarjamo že kakih 20 let, pred 15 leti pa je bil ustanovljen prvi kolesarski odsek pri OPD Koper. Na skupš ini PZS leta 2007 je bilo turno kolesarstvo tudi formalno uvrš eno med dejavnosti PZS. Za usmerjanje dejavnosti turnih kolesarjev je bila tik pred skupš ino leta 2007




ustanovljena Iniciativna skupina za turno kolesarstvo, ki je s sklepom UO PZS junija 2008 prerasla v Komisijo za turno kolesarstvo UO PZS (KTK).

Delovanje KTK KTK sestavljajo kolesarji, ki izvirajo iz vrst strokovnih kadrov PZS (vodniki, alpinisti, markacisti) kot tudi drugi kolesarji, ki jih je želja po organizaciji turnega kolesarstva pritegnila v planinske vrste. Komisiji se je v letu 2009 pridružilo še nekaj novih lanov, kar je omogo ilo oblikovanje projektnih skupin, predvsem pa oblikovanje podkomisije za izobraževanje, ki ima najzahtevnejšo nalogo, izobraževanje vodnikov in promocijo naravi prijaznega kolesarjenja po poteh v gorskem svetu. Postopoma nastaja tudi mreža povezav s PD, pri emer imajo klju no vlogo turno kolesarski vodniki.

Vzgojne akcije in te ajiUstrezna kadrovska baza je osnova za razvoj turnega kolesarstva. Zato smo že na za etku delovanja KTK pri eli z organizacijo te ajev za vodnike turnega kolesarstva. V letih 2008 in 2009 smo organizirali te aje za vodnike turnega kolesarstva I in II z skupno 41 udeleženci, ki so odli no uspeli. Razveseljuje še posebej struktura udeležencev, saj je bilo tri etrtine udeležencev iz vrst strokovnih kadrov PZS (pohodniški vodniki, alpinisti). V letu 2009 smo programe za vodnike turnega kolesarstva tudi verificirali pri Strokovnem svetu za šport Republike Slovenije. Ker pa KTK v asu razpisov za sofinanciranje programov s strani države še ni imela potrjenih programov žal še nismo mogli kandidirati za sredstva države, zato bodo stroški te ajav zaenkrat v celoti financirani iz sredstev udeležencev te aja oz. planinskih društev. KTK je v letu 2009 organizirala tudi petdnevni turno kolesarski tabor v Planinskem u nem središ u v Bavšici. Tabor je izjemno uspel, za kar gre zasluga vodnikom, zagnanim udeležencem, udovitemu okolju v Poso ju, prizadevnemu osebju doma in ne nazadnje lepemu vremenu.

Priprava u nih gradiv za te aje in promocijskih gradiv KTK Predavatelji, ki u ijo na te ajih za turno kolesarske vodnike, so v preteklih dveh letih pripravili skripta za te aj za turno kolesarske vodnike, za katera upamo, da bodo v nekaj letih zrela za tisk kot turno kolesarski u benik. Poleg tega so vsi predavatelji uporabljali ra unalniške predstavitve. Predavanja so bila s strani te ajnikov zelo dobro ocenjena. Za promocijo turnega kolesarstva smo natisnili vizitke, izdelali ra unalniško predstavitev in pripravili zgibanko. Predstavitev je bila odmevno prikazana na sejmih v Ljubljani in Gornji Radgoni, zgibanka pa je izšla v januarju 2010. Pri promocijskih aktivnostih nastajajo nekateri neposredni stroški kot npr. nakup tuje strokovne literature, stroški prevajanja, priprave slikovnega gradiva, videofilmov, stroški skeniranja in razmnoževanja itd. V letu 2009 smo zaradi pomanjkanja sredstev morali upo asniti delo na tem podro ju, zato v letu 2010 na rtujemo za te namene ve jo porabo.

Predstavitev dejavnosti KTK v PD, MDO in v širši javnosti KTK na rtuje predstavitev dejavnosti turnega kolesarstva na MDO in na posameznih zainteresiranih PD, vklju uje pa se tudi v aktivnosti drugih organizacij, ki spodbujajo razvoj kolesarstva kot npr. STO, GIZ za pohodništvo in kolesarstvo, KZS, posamezni TIC-i ipd. eprav smo na PZS komaj pri eli z organizirano dejavnostjo turnih kolesarjev lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da ko gre za širino in organiziranost dejavnosti (vzgoja, skupne ture, promocijska aktivnost, zavarovanje kolesarjev, vodenje s poudarkom na varnosti udeležencev) po asi prevzemamo vodilno vlogo v Sloveniji. lani KTK smo posebno pozornost namenili predstavitvi turnega kolesarstva v medijih (intervjuji na

ve radijskih postajah, na Gea TV, v Poletu, Vivi, spletnih asopisih, forumih itd.). Stališ a komisije so bila planinski javnosti predstavljena tudi v intervjuju z na elnikom komisije Jožetom Rovanom v Planinskem vestniku. V letu 2009 smo veliko energije porabili za dolgotrajne in na trenutke tudi zelo mu ne pogovore s predstavniki Kolesarske zveze Slovenije, ki so nasprotovali potrditvi naših programov za vodnike




turnega kolesarstva na Strokovnem svetu za šport RS. Pa vendar, z obilo potrpežljivosti, predvsem pa z jasnimi argumenti, smo dosegli dogovor, ki je v interesu obeh zvez, predvsem pa kolesarskega športa, in od tedaj obe zvezi dobro sodelujeta. Klju na vsebina dogovora je naslednja: PZS vzgaja vodnike turnega kolesarstva, KZS pa u itelje gorskega kolesarstva, oboji programi pa se na višjih nivojih dopolnjujejo, kandidati lahko prehajajo med programi obeh zvez. Na te ajih obeh zvez u ijoplaninsko-vodniške vsebine inštruktorji, ki jih je izobrazila PZS, kolesarsko-tehni ne vsebine pa inštruktorji, ki jih je izobrazila KZS.

Delo z mladino Med mladimi je veliko zanimanje za turno kolesarstvo. KTK želi v sodelovanju z Mladinsko komisijo in mladinskimi odseki PD prispevati k primernemu usmerjanju te dejavnosti (promocija, izobraževanje, pomo pri vodenju tur). Prvi koraki k temu cilju so že narejeni, v bodo e nameravamo temu posvetiti še ve pozornosti.

Organizacija predavanj s turno kolesarsko tematiko KTK je v letu 2008 pri ela z organizacijo predavanj s kolesarsko in širšo planinsko tematiko, s imer želi pritegniti im širši krog turnih kolesarjev. Cilj predavanj je promocija dejavnosti turnega kolesarstva in osveš anje o primernem odnosu do narave in do drugih obiskovalcev gorskega sveta. Predavanja potekajo enkrat mese no od oktobra do marca v sejni sobi PZS. Predavanja so se dobro prijela in jih nameravamo v enaki obliki izvajati tudi v bodo e.

Kolesarske ture v organizaciji KTK KTK vsako leto organizira dve kolesarski turi promocijske narave (eno jeseni in eno spomladi), nanje povabi lane PZS, pa tudi lane drugih organizacij, ki gojijo turno kolesarstvo. Namen teh tur je medsebojno spoznavanje in predstavitev naših pogledov na kolesarjenje v gorskem svetu.

KTK na doma i strani PZS KTK je uspela v relativno kratkem asu pripraviti svojo doma o stran na strežniku PZS, kjer so predstavljena stališ a PZS do kolesarjenja v gorah, na njej so objavljene ture v organizaciji KTK in PD, po asi pa se uveljavlja tudi forum s kolesarsko tematiko. Meritve obiska kažejo, da smo se uspeli prebiti iz anonimnosti, možnosti za napredek na tem podro ju pa je seveda še veliko. Tako npr. na doma i strani postopoma nastaja internetni vodnik kolesarskih tur, osnova zanj so odli ni opisi tur, ki so nastali kot seminarske naloge udeležencev te aja za turno kolesarske vodnike.

Kolesarske poti Zakon o planinskih poteh omogo a PD, da predlagajo Ministrstvu za okolje in prostor razglasitev posameznih planinskih poti za t.i. dvouporabniške poti, na katerih je poleg pohodništva dovoljena tudi vožnja s kolesi. KTK je na okrogli mizi V gore peš in/ali s kolesom, ki jo je v maju 2009 organizirala skupaj s Komisijo za planinske poti, predstavila kriterije, po katerih bi lahko izbrali planinske poti, primerne za dvojno rabo. Okrogla miza je jasno pokazala, da se nekdaj zelo odklonilna stališ auporabnikov gorskega sveta in predstavnikov države do kolesarjev postopoma približujejo rešitvam, ki bodo omogo ale kolesarjenje na za to primernih poteh (kolovozih, gozdnih vlakah) in ne bodo kvarno vplivale na okolje. Upamo, da bomo v letu 2010 lahko odprli prve planinske poti za dvojno rabo. lani KTK in lani kluba gorskih kolesarjev Volja smo skupaj z markacisti PD Tolmin v maju 2009

organizirali delovno akcijo na planinski poti Pl. Razor – Stržiš e, s imer želimo prispevati k osveš anjukolesarske javnosti o primernem odnosu do poti v naravnem okolju. Zaradi zelo ugodnega odziva planinske kot tudi širše kolesarske javnosti na rtujemo podobne akcije tudi v bodo e.




Prizadevanje za kolesarjem bolj prijazno zakonodajo KTK in sorodne kolesarske organizacije sodelujemo pri pripravi predlogov za kolesarjem bolj prijazno zakonodajo, trenutno si prizadevamo za primerno obravnavo kolesarjev v predlogu nove Uredbi o vožnji v naravnem okolju. V stari uredbi so bila kolesa uvrš ena v isto skupino kot motorna vozila, prizadevamo si, da bi bila v novi uredbi obravnavana skupaj s pohodniki in konjeniki, kamor po vplivu na okolje tudi sodijo.

Sre anje s turnimi kolesarji CAI V septembru 2009 smo bili lani KTK povabljeni na sre anje italijanskih turnih kolesarjev, lanovitalijanske planinske organizacije CAI, ki so organizirani v že okrog 200 kolesarskih odsekih. Tolikšna množi nost seveda ni presene enje, kolesarska tradicija Italije se jasno odraža tudi v CAI. Po drugi strani pa mi že izobražujemo turno kolesarske vodnike, medtem ko se v CAI o tem šele dogovarjajo. Italija ima tudi kolesarjem zelo naklonjeno zakonodajo.

Odnos do naravnega okolja lani KTK smo v okviru vzgojnih prizadevanj posebno pozornost namenili vplivu kolesarjev na naravno

okolje. Pripravili smo priporo ila turnim kolesarjem, kjer je posebej poudarjena zahteva, da kolesar pri vožnji po poteh v naravnem okolju ne puš a sledi. Priporo ila so objavljena v promocijski zgibanki KTK in na doma ih straneh PZS (http://ktk.pzs.si/index.php?id=15) .

Sklepna misel KTK še nima dolgoletne tradicije delovanja in šele vzpostavlja mrežo sodelavcev na terenu. Turni kolesarji se žal še vedno sre ujemo tudi z nasprotovanji naši dejavnosti, tako v okviru lanstva PZS zaradi nerazumevanja oz. nesprejemanja nove dejavnosti, kot tudi v zunanjem okolju. Res pa je, da je tega vse manj, k emur smo nekaj zagotovo prispevali tudi sami, predvsem z vzgojnimi akcijami. Zanimanje za turno kolesarstvo med lanstvom vzpodbudno naraš a, ugodnosti, ki jih prinaša lanstvo v PZS (organizirani izleti, izobraževanje, zavarovanje, popusti,…) pa so pritegnile tudi mnoge kolesarje, ki doslej niso bili lani naše organizacije.

Komisija je imela skupno 18 sej, ki so bile dobro obiskane. Jože Rovan,

na elnik Komisije za turno kolesarstvo UO PZS

ZALOŽNIŠKI ODBOR

V obdobju 2006 – 2009 smo izdali 22 novih edicij in 23 ponatisov. Skupna naklada novih edicij je 32.973 izvodov, ponatisnjenih pa je bilo 80.940 izvodov. Pomembnejši novi izidi so bili Vodnik po Dolomitih; popolnoma obnovljena verzija vodnika po gorah SV Slovenije; pred iztekom avtorskih pravic (Tine Miheli ) smo izdali posodobljen vodnik Julijske Alpe; plezalne vodnike Vrši , Bohinjske stene ter Uršlja gora, Raduha in Peca. Iz zbirke planinsko-izletniških vodnikov smo izdali vodnike Trži , Jezersko, Kamniška Bistrica, Bohinj.

V merilu 1:50 000 je izšla planinska karta Nanos, v merilu 1:25 000 in v novem formatu 70 x 100 cm pa Storži in Košuta ter Krn. V tem primeru gre za popolnoma novi planinski karti, saj so ju izdelali v drugi geodetski hiši, za osnovo pa je bila vzeta generalna karta Geodetske uprave R Slovenije. Žal se je pri tem prenosu nekaj planinskih vsebin nepopolno preneslo, zato bomo pripombe dobrih poznavalcev terena upoštevali pri ponatisih.




S faksimilom knjige »Iz mojega življenja v gorah« in z dodatkom o Kugyjevem rodu smo po astili 150. letnico rojstva. S knjigo Iveri z Grintovcev pa smo se dostojno poslovili tudi Vlasta Kopa a, prvega predsednika PZS po drugi svetovni vojni. Struktura prodaje se vsa leta ni bistveno spreminjala, žal je še vedno, kljub opozorilom, obveš anju in vzpodbudam za ve jo prodajo ta še vedno izjemno skromna v planinskih ko ah oziroma preko društev. V skupnem odstotku prodaje društvom je treba vzeti v zakup celotno prodajo, torej tudi prodajo zastavic, dnevnikov ringa-raja, dnevnikov mladi planinec, lanskih izkaznic, etuijev, majic, nalepk, itd.. Dale najve ja prodaja je preko podjetja Kartografija, saj znaša kar 35,9 %. V specializiranih športnih trgovinah prodamo 4,7 %, direktno v knjigarnah 1,5 %, vendar so knjigarne, šolske knjižnice, javne knjižnice, bencinski servisi in ostalo pokriti preko Kartografije. Turisti ne agencije in turisti nadruštva prodajo skupaj 2,6 %, delež prodaje v založbi znaša 7,3 %, zraven lahko prištejemo še prodajo v Založbi preko pošte, ki znaša 8,8 %. Ve ji kupec je še vedno Geodetski zavod, preko njega prodamo 4,5 %. Skupen promet planinskih društev je 22,6 %, v planinskih ko ah pa letno realiziramo 0,4 % prodaje. Založba je kljub temu tudi za letos pripravila prodajno akcijo v planinskih ko ah, vendar veliko upanja, da bo odziv velik, žal nimamo. V letošnjem letu, po vsej verjetnosti v spomladanskem asu, pa bodo izšli že nekaj asa najavljeni planinski vodniki po Dolenjski, Beli Krajini in Notranjskem; po Škofjeloškem in Cerkljanskem hribovju; po Polhograjskem hribovju; vodnik Karavanke (nov avtor); vodnik po Slovenski planinski poti (nova avtorja); po Feratah v Karnijskih Alpah. Novi beletristi ni deli pa sta Spomini (T. Škarja) in Nanga Parbat (V. Grošelj). Na podro ju kartografije pripravljamo povsem nove karte v merilu 1:25 000 Stol, Triglav, Bohinj (v formatu 70 x 100); v merilu 1:50 000 pa bodi izšle prenovljene karte Julijske Alpe – vzhod in zahod ter Triglavski narodni park. Že najavljen projekt o Henriku Tumi pa bo žal zaradi velikih zagonskih sredstev moral po akati naslednjo okroglo obletnico.

Božidar Lavri ,predsednik Založniškega odbora Planinske založbe UO PZS

KOMISIJA ZA GORSKO POPOTNIŠTVO V štirih letih tega mandata, od 2006 do 2010, je Komisija za gorsko popotništvo pri PZS delovala v okviru svojih možnosti. Delo je ve ali manj ustaljeno, delovanje je osredoto eno na podro je priprav in izvedb razli nih turisti no-planinskih potovanj in izletov v zamejstvo in tujino ter na informacijskem podro ju za naše lane, ki potujejo na razli ne konce sveta in tujce, ki prihajajo k nam. V teh letih so lani komisije delovali s spremenljivo uspešnostjo in sicer na podlagi razpisanih programov.

Potovanja so pretežno popotniške narave s pohodi in trekingi, vmes se udeleženci spoznajo tudi z zgodovinskimi in turisti nimi posebnostmi v posameznih pokrajinah in državah. Splošno pravilo je, da je prav pomanjkljivo posredovanje takšnih informacij na planinskih potovanjih problemati no, ker so preve osredoto ena na planinstvo. V komisiji za gorsko popotništvo to znanje imamo in ga posredujemo, saj imajo nekateri lani komisije tudi licenco turisti nega vodnika. Nadgradnjo predstavljajo vzponi na tehni no manj zahtevne vrhove, ve ina udeležencev koristi to možnost. Na potovanjih, ki so po oddaljenejših krajih, za vzpone najamemo lokalne vodnike. Vodniško podporo za vzpone v Alpah pa poskrbimo sami,saj so v komisiji tudi trije gorski vodniki.

Informativna dejavnost se je ob današnji poplavi razli nih informacij in interneta zmanjšala. Še vedno dajemo informacije posameznikom in planinskim društvom, ki samostojno pripravljajo akcije v zamejstvo pa tudi zahtevnejše projekte na drugih kontinentih.

Ideja o pripravi izletov in potovanj je iz 60. let preteklega stoletja, ko so slovenski planinci navezovali stike s sosednjimi planinskimi organizacijami. Iz teh osebnih stikov je nastala Komisija za stike s tujino, ki jo je dolga leta vodil pokojni Mirko Fetih. Kasneje se je preimenovala v Komisijo za mednarodno sodelovanje, ki je utirala pot planinskemu turizmu in omogo ala najprej spoznavanje gora sosednih držav. Sledile so Tatre, pa Korzika in drugi cilji. Potem so lani takratne komisije pripravili 1975. leta prvi slovenski treking, ko je skupina planincev obiskala bazni tabor pod




Makalujem. Tam so pozdravili himalajce, ki jim je uspel podvig v južni steni. Nekateri udeleženci so udeležbo nadgradili z vzponom na šesttiso ak. Torej smo trend planinskega turizma ujeli prav na za etku razvoja, ko so se odpirala nova podro ja, širila ponudba letalskih prevozov in se je višal življenjski standard.

Z leti se je širil seznam obiskanih držav in kontinentov, najprej Afrika, sledili so številni trekingi v Ameriki, kasneje je prišla na vrsto tudi Oceanija. V asu, ko logistika še ni bila razvita kot danes, so nekatera popotovanja imela kar pustolovski pridih, seveda ob spoštovanju varnosti. Popularno je bilo tudi turno smu anje in zimovanje na Marmoladi in v Treh dolinah v Franciji. Druge naloge so bile sodelovanje z mednarodno organizacijo UIAA, tam je slovenske planince odli no zastopal dr. Tomaž Vrhovec, ki je bil tudi dolgoletni lan komisije in dajanje informacij tujim planincem in organizacijam ter pomo doma im planincem.

Zaradi razširjenih nalog KMS, se je iz komisije izlo il Odbor za gorsko popotništvo, ki pa se kasneje preimenoval v današnjo komisijo.

Delo poteka na podlagi sprejetega programa, ki ga lani komisije, zadolženi za posamezne akcije, bolj ali manj uspešno izvedejo. Nekatere akcije niso bile realizirane zaradi slabih priprav, premajhne obveš enosti, vse ve je samostojnosti popotnikov in planincev, ve je konkurence in splošne krize. Zainteresirani so bili obveš eni z osebnimi obvestili, objav na internetu in manj v drugih javnih ob ilih. Nasploh šepa promocija, kar pa velja na splošno s planinsko prepoznavnostjo. Komisija se vzdržuje sama, to pomeni, da mora biti pri akcijah pozitivni rezultat, oziroma se primankljaj pokriva z uspešnejšimi izleti. Pri organizaciji nekaterih akcij sodelujemo tudi s potovalnimi agencijami, zlasti pri urejanju logistike, nabavi letalskih kart in podobno. S tem so rešene tudi nekatere dileme, povezane z Zakonom o turizmu.

Komisija je v tem mandatu imela sedem lanov, ki so ob asno imeli seje, neformalno pa so se sestajali po potrebi. V štiriletnem obdobju je bilo nekaj potovanj, ki so navdušila udeležence. Zahodna Kanada s Skalnim gorovjem je odprla nove poglede s slikovito obalo in gorami, pravo nasprotje je bil gorski del Jemna z otokom Sokotro, kjer se tradicija meša z realnostjo. Azija je bila na sporedu še nekajkrat. Poleg Nepala je bila zanimiva Svilnata pot po Uzbekistanu s starodavnimi mesti in skokovitim razvojem, ki potiska ob stran tradicionalne vrednote življenja, Vietnam, Kambodža in Tajska so bili zanimiv troj ek. Na rtno smo obdelovali podro ja Balkana, saj smo obiskali Makedonijo, Albanijo in rno goro. Marsikaj zanimivega je bilo videti na teh poteh. lani Kluba 4000 so pove ali seznam

osvojenih štiritiso akov, ki so se jim nabrali ob obisku gorskih skupin v Franciji in Švici. Dauphineja, Mont Blanc, Dom in Bernske Alpe so se pokazale v najlepši lu i. Ker Vrhovi prijateljstva niso vepritegnili, smo izlete na te vrhove opustili.

Ute ena potovanja so še vedno zanimiva, zlasti še, ker jim vedno dodamo kakšno noviteto. Atlantski otok Madeira je zlasti privla en pozimi, ko je tam prijetna temperatura in ve no zelenje. Nekajkrat smo bili tam, podobno je z andskimi državami Perujem, Bolivijo in ilom. Raznolika pokrajina, ognjeniki in zgodovina so glavne privla nosti. Tudi potovanje po Srednji Ameriki, ki obsega Mehiko, Gvatemalo, Belize in Honduras je podobno, poudarek je na poteh Majev, tega skrivnostnega ljudstva. Na Kilimadžaro se je povzpelo že veliko Slovencev, naše skupine imajo velik odstotek uspešnosti zaradi opravljene aklimatizacije, povezan pa je s safarijem. Spomladi je hvaležno potovanje po otoških vrhovih Dalmacije, ki je posre ena kombinacija z ladjo. Opravljenih je bilo tudi nekaj turnih smukov, tudi znamenita Haute route je bila cilj. Leto 2010 se je za elo uspešno, saj so bili planinci in turisti že v Patagoniji in v Tanzaniji in na Kilimandžaru. Mandat se izteka, morda bi bilo lahko ve narejenega, mogo e bo v naslednjem obdobju boljše. Kadri z novimi idejami, druga na organiziranost, morebitni višji standard, to je le nekaj izto nic za boljše delo.

Janez Pretnar, na elnik komisije za gorsko popotništvo UO PZS




SODELOVANJE PZS V MEDNARODNIH ORGANIZACIJAH

1. CLUB ARC ALPIN (CAA) - Združenje planinskih organizacij alpskega loka

Dne 18. novembra 1995 so se v Lichensteinu vodilne planinske zveze Evrope, ki gojijo najširšo paleto aktivnosti v gorah ter delujejo na podro ju Alp (Nem ija, Avstrija, Italija, Švica, Francija, Južna Tirolska in Lichtenstein) dogovorile, da ustanovijo to združenje. Nekoliko kasneje se je združenju pridružila tudi PZS. Od 9.9.2006 je sedež združenja v Muenchen. Osem planinskih zvez, lanic združenja, povezuje 1,8 miliona lanov, njena društva gospodarijo z okoli 1.600 ko ami ter skrbijo za 314.850 km planinskih poti. V okviru CAA se izvaja tudi reciprocitetni dogovor o popustih pri koriš enju preno iš v planinskih ko ah lanic CAA ter še drugih pridruženih lanicah.

Namen združenja je uresni evanje skupnih interesov na mednarodni ravni, zlasti na podro ju planinstva, varstva narave in prostorskega urejanja Alp, kulture alpskih držav ter ciljev, zapisanih v Sporazumu o varstvu Alp (Alpski konvenciji). Združenje želi pri tem zlasti zastopati interese celotnega alpskega prostora ob hkratnem upoštevanju interesov njenih lanic. Zelo pomembna je medsebojna izmenjava informacij in drugega gradiva. Združenje si tudi prizadeva za sodelovanje z Union Internationale deds Associations d Alpinisme (UIAA) in z vsemi tistimi organizacijami, ki si prizadevajo za navedene cilje.

PZS ima svojega predstavnika v predsedstvu. Strokovno delo v CAA je podprto z delom špecializiranih delovnih teles, v katerih ima PZS svoje delegate:

planinski šport, usposabljanje in varnost na rtovanje izrabe planinskega prostora in zaš ita narave planinske ko e ter pota inzastopanje interesov v Alpski konvenciji in pri Evropski uniji.

2. IKAR: Mednarodna komisija za reševanje v gorah

Dne 29.10.1955 so se v Bolzanu/Italija sestali predstavniki gorsko-reševalnih organizacij iz podro jaAlp in ustanovile IKAR. Gorske reševalce Jugoslavije sta zastopala lana slovenske GRS pri PZS dr. Miha Poto nik in dr. Andrej Robi . Slovenski gorski reševalci v vsem preteklem obdobju do danes aktivno ter tvorno sodelujejo z IKAR. Dne 3.10. 2006 so se gorski reševalci odlo ili za organizacijsko samostojnost in izstop iz PZS. Med 56 sedanjimi lani IKAR od Aljaske do Japonske je s preventivnimi obvezami ter nalogami Komisija za gorsko reševanje PZS kot B lan tudi naprej lan te ugledne mednarodne organizacije.

Danilo Škerbinek

ODBOR ZA PRIZNANJA

Odbor za priznanja PZS je deloval v letu 2009 v enaki sestavi kot v letu 2008 in šteje pet lanov. Vsi lani so zelo aktivni in se ustvarjalno vklju ujejo v delo, v skladu z dolo ili Pravilnika o priznanjih PZS

(Obvestila PZS štev. 3/2005). Sestava Odbora za priznanja PZS je naslednja: Jože MELANŠEK – predsednik, Andreja BARL - namestnica predsednika in lani Drago CEN I , Katarina FILIPI in Bojan GORJUP.

Skupno je imel Odbor za priznanja PZS v letu 2009 eno redno sejo, dne 28. 10. 2009 in šest (6) dopisnih sej. Med letom je bilo tudi ve telefonskih izmenjav, glede na nujne uskladitve predlogov predsedstva UO PZS in drugih organov PZS, kar se je pokazalo kot zelo racionalna in uspešna oblika dela ter sodelovanja.




V letu 2009 smo obravnavali predloge: - za najvišja priznanja PZS, na podlagi junija objavljenega razpisa, ki jih je UO PZS, na svoji 17.

redni seji, dne 12. 11. 2009 sprejel in - predloge, ki jih je predsedstvo UO PZS preneslo na odbor, oz. želelo imeti stališ e v skladu z

dolo ili Pravilnika o priznanjih PZS ter dajali odgovore (razlago) na nekatera vprašanja Predsedstva UO PZS, Meddruštvenih odborov PD, posameznih Planinskih društev ter posameznikov.

- Sprejeli smo tudi poro ilo o delu Odbora za leto 2008 in Program dela za leto 2010. - Pripomb, dopolnitev in sprememb na Pravilnik o priznanjih PZS ni bilo!

Poleg tega je Odbor dajal tudi mnenja oz. dopolnilne utemeljitve za predloge k državnim in drugim predlogom za odlikovanja, oz. priznanja, ki jih je predlagal predsednik PZS, podpredsedniki PZS, na elniki komisij, MDO in posamezna PD.

Uresni evanje programa dela za leto 2010, je predvsem odvisna od pripravljenosti in zavzemanja PD, MDO in komisij PZS, ki pripravljajo in pošiljajo predloge za priznanja! lani odbora, smo na 3. seji, dne 28. 10. 2009 ponovno ugotovili, da posamezna PD zamujajo s pošiljanjem predlogov do MDO, ali celo mimo njega, kar ima za posledico, zamujanje s strani PZS in da ne upoštevajo enotnega obrazca – predloga za priznanja! Odlo ili smo se, da ponovno opozarjamo, na spoštovanje dolo il Pravilnika o priznanjih PZS, da se je pri pošiljanju predlogov potrebno držati dvomese nega roka! V ta nam smo objavili poseben prispevek v Obvestilih PZS štev. 1/2010.

Zato lani Odbora za priznanja PZS ponovno, predlagamo društvenim delavcem v PD, MDO, da teko espremljajo delo svojih najbolj prizadevnih in zaslužnih lanov - odbornikov, da vodijo evidenco o prijetih priznanjih, poleg osebnih podatkov, tudi leto zadnjega prejema in vrste priznanja ter se na ta na in, pravo asno odlo ajo za predlaganje, kar povzro a težave pri E-evidenci PZS! Vsa društva lahko v skladu z 22. lenom Pravilnika o priznanjih PZS pridobijo podatke o podeljenih priznanjih PZS, ki so jih prejeli lani posamezna društva. Poleg tega so društva dolžna sproti poro ati o spremembi podatkov, ki jih vsebuje evidenca prejemnikov priznanj.

5. decembra 2009 je bila sve ana podelitev najvišjih priznanj PZS v ve namenski dvorani Osnovne šole Brezovica, v organizaciji PD Podpe - Preserje, skupaj s PZS, Ob ino Brezovica. Prireditev je bila zelo uspešna, prisr na in odmevna. Širše poro ilo je bilo objavljeno v štev. 12/2009 Obvestil PZS.

Skupno je bilo podeljenih v letu 2009 naslednje število posameznih priznanj:

* pismenih pohval PZS 29 * bronastih astnih znakov PZS 165 * srebrnih astnih znakov PZS 105 * zlatih astnih znakov PZS 55 * jubilejnih listin 12 * Spominskih plaket PZS 21 * Sve anih listin PZS 10 * astni lan PZS -

SKUPAJ JE BILO V LETU 2009 PODELJENIH 397 PRIZNANJ!

Poleg, vsakoletnih poro il o prejetih priznanjih, dajemo tudi pregled prejetij priznanj PZS, za mandatno obdobje 2006 – 2010:

Vrsta priznanja 2006 2007 2008 2009 06 - 09 opomba Pismena pohvala PZS 73 70 73 29 245

Bronasti astni znak PZS 166 188 311 165 830




Srebrni astni znak PZS 67 115 144 105 431 Zlati astni znak PZS 32 68 59 55 214

Jubilejna listina - 4 6 12 22 prejmejoPDSpominska plaketa PZS 17 22 29 21 89

Sve ana listina PZS 10 14 13 10 47 astni znak PZS 1 - - - 1

Skupaj v posameznem letu 366 481 635 397 1.879 Število lanov v posameznem letu 52.856 55.653 58.184 57.637 56.082 *)

*)Vse to predstavlja, ob povpre nem številu lanstva 2006 – 2009, skupno 3,35 % dobitnikov priznanj PZS. Odbor smatra, da ta odstotek prejetih priznanj letno ni preveliko. Da je bilo število podeljenih priznanj v letu 2008 nekoliko ve je, pa je vezano na okrogle obletnice PD.Primerjalno z obdobjem 2002 – 2006, ko je bilo povpre je lanstva 59.696 in je bilo prejemnikov priznanj 2000, kar je pomenilo povsem enak odstotek prejemnikov. Posamezna, posebna priznanja podeljujejo tudi komisije PZS, MDO in Planinska društva.

Jože Melanšek, predsednik Odbora za priznanja UO PZS

KOMISIJA ZA GORSKO REŠEVANJE

Planinska zveza Slovenije je pravna naslednica SPD. Le ta si je že takrat zadala nalogo, da bo skrbela za varnost in reševanje obiskovalcev gora. Leta 1912 je SPD ustanovilo Gorsko reševalno službo in njene prve postaje za reševanje. V letu 1948, s preoblikovanjem SPD v PZS, je PZS obstoje o GRS dopolnila z manjkajo imi postajami in s tem takrat, obvladovala ves planinski prostor v Sloveniji. Razvoj je šel svojo pot. GRS in z njo PZS sta sledila trendom in razvoju. Pred leti so nekatere postaje GRS za utile potrebo po novo nastali zvezi in ustanovile samostojno GRZS. S preoblikovanjem in samostojno dejavnostjo so se pojavile potrebe po novem na inu sodelovanja med obema Zvezama. Za etni kr i odcepljanja so se reševali na neprimeren na in, kar je vodilo tudi do osebnih zamer. Reševanje nerešenih stvari pred sodiš em ni vodilo nikamor, tako da sta se zvezi še bolj oddaljili. PZS je, kot osrednje planinska organizacija, obdržala preventivno, vzgojno in humanitarno dejavnost na vseh nivojih organiziranosti zveze. Zaradi tega in zaradi servisiranja svojih lanov je PZS ustanovila Komisijo za gorsko reševanje (KGR). Opredelila jo je v svojem statutu a ne z namenom, da bi organizirala svojo reševalno dejavnost, ampak z namenom prej naštetih dejavnosti. Komisija mora skrbeti tudi za koordinacijo med obema zvezama. V PZS je v lanjenih ve ina registriranih gorskih reševalcev. Ti so povezani v društva GRS. Nekaj društev je še vedno povezano tudi s PZS. Ravno zaradi tega bi bilo nesmiselno sestavljati komisijo s lani, ki s preventivno in reševalno dejavnostjo nimajo opravka in izkušenj. Tako smo že v letu 2008

povabili postaje GRS, ki so še lanice PZS, k sodelovanju, vendar je bil odziv minimalen in s strani GRZS odklonilen. Na sestanku, ki je bil neformalen, smo se dogovorili o namenu in delu komisije. Zaklju ili smo, da bi bilo nesmiselno, da se programi zvez podvajajo. Med zvezama mora priti do sporazuma o sodelovanju. Takrat bosta zvezi sodelovali. UO PZS je na svoji 13 seji sprejel sklep, da nadaljujemo s poizkusi sporazumevanja med obema organizacijama, na ta na in bi odpravili nesoglasja in za rtali nadaljnje delo, vse skupaj z namenom zagotavljanja ve je varnosti v gorah in ve je osveš enosti - izobraženosti planincev. Z g. Škerbinekom sva dobila mandat od P PZS, da lahko za neva z dogovori z predstavniki GRZS. Pripravila sva osnutek izhodiš za razgovore o sodelovanju. V mesecu marcu smo se prvi uradno sestali in prevetrili pripravljene osnutke, na katere uradna predstavnika GRZS nista imela bistvenih pripomb. Dogovorili smo se, da bomo s usklajenimi stališ iseznanili organe obeh zvez, da naj jih »premlejejo« in dodajo pripombe, ki bi jih ponovno uskladili. Tako bi lahko nastal dokument, ali pismo o nameri, o sodelovanju, ki bi v nadaljevanju vodil k podpisu




sporazuma. Pri sestavi dokumenta smo se dogovorili, da bo ta vseboval tiste elemente, ki vodijo v prihodnost. Ostale nerešene stvari bi reševali dogovorno, brez nepotrebnega vpletanja sodnih institucij.UO PZS je, kljub nekaterim proceduralnim zapletom, konec leta Stališ a o sodelovanju zvez potrdil in sprejel v taki obliki, kot je bilo dogovorjeno in usklajeno s predstavniki GRZS. Sedaj je na potezi GRZS Po zagotovilih GRZS bo dokument verificiran po njihovi volilni skupš ini v za etku letošnjega leta. Dogovarjanja so obrodila nekaj sadov. Organizirali smo tiskovno konferenco pred za etkom letne planinske sezone, na kateri so enakovredno sodelovali predstavniki GRZS. In obratno. GRZS je podobno konferenco pripravilo pred za etkom zimske sezone, katere smo se na njihovo povabilo tudi udeležili. Prisotni smo bili na Dnevu gorskih reševalcev, na okrogli mizi o helikopterskem reševanju. Udeležili smo se komemoracije ob tragi ni nesre i reševalcev na Okrešlju. Lahko ugotovim, da se nekaj premika, vendar premalo in prepo asi.

Humanitarni status PZS Z lo itvijo Zvez je planinska organizacija izgubila humanitarni status. Birokrati so se za to nenavadno potezo odlo ili zaradi nepoznavanja programov PZS in dejstev. Zakon o humanitarnih organizacijah jasno opredeljuje, da je humanitarna organizacija tista, ki s svojo dejavnostjo nudi pomo potrebnim posameznikom, skupinam, skratka tistim, ki so pomo i potrebni ne glede na to ali so lani organizacije ali ne. Spregledano dejstvo, da PZS skozi svoje programe izvaja preventivno dejavnost (izobraževalni programi so verificirani s strani Ministrstva za šolstvo in šport!), nas je stalo izgubo statusa in posledi no izgubo sredstev. Na Ministrstvu za zdravstvo, na Obrambnem ministrstvu, na Ministrstvu za notranje zadeve smo morali to dejstvo ve krat predstavljati in zagovarjati. To je tudi naloga za v naprej.

Na FIHO (Fundacija za financiranje humanitarnih organizacij RS) smo se dvakrat prijavljali na razpisana sredstva in bili ravno tolikokrat zavrnjeni, klub kvalitetnim prijavam. Na Fundaciji so se spraševali, e smo sploh lahko upravi eni do humanitarnega statusa, kljub temu, da nam je Ministrstvo za zdravstvo povrnilo humanitarni status in ga ponovno, z dopolnitvami, potrdilo v drugem letu dodeljevanja. Malce udno, da se nižje rangirana organizacija sprašuje o odlo itviMinistrstva. Status je sedaj dodeljen dokon no. Velik uspeh, ne samo komisije. Pri projektu pridobivanja statusa in prijavljanja na sredstva FIHO so poleg lanov komisije sodelovali: Ekar, Skobe in ostali. Ni zanemarljivo delo strokovnih služb PZS. Kon no so nas na FIHO v tem letu za eli poslušati. Dobili smo možnost predstavitve dejavnosti. Sedaj nas aka naslednji veliki korak. Pridobivanje glasov lanov fundacije, ki odlo ajo o dodeljevanju sredstev. Pripravili smo kvalitetno predstavitev PZS, ki je bila ugodno sprejeta. Kot enakopravni partnerji smo prvi sodelovali s predstavniki GRZS. Podobna predstavitev nas v mesecu marcu aka na Ministrstvu za obrambo. Sodelujo e moramo prepri ati, da smo do prihoda reševalcev mi tisti, ki smo dolžni oskrbeti ponesre ene v gorah, obvestiti reševalce in ostale o nesre i, ne glede na to ali so lani naše organizacije ali ne. Za izvedbo kvalitetnih reševalnih akcij PZS nudi kvalitetno logisti no podporo. Ne smemo pozabiti, da so naše postojanke obveš evalne to ke, ta so na postojankah depoji reševalne opreme, da so na postojankah omarice prve pomo i, komunikacijske zveze in transportne naprave. Nekatere tovorne ži nice za oskrbovanje postojank imajo dovoljenja za prevoz poškodovanih oseb v izrednih razmerah. Dobro vzdrževane in ozna ene poti so tudi pogoj za varno gibanje po gorah.

Za konec poro ila naj strnem: - pripravili smo osnove za nadaljnje sodelovanje z GRZS, - pridobili smo humanitarni status, - kvalitetno predstavljamo preventivno dejavnost PZS na državnih organih, - izdali dve opozorilni zgibanki ( Škerbinek ).

Prednostne naloge v prvi polovici teko ega leta: - dopolniti komisijo s lani, ki bodo voljni delati,




- opraviti kon no analizo nesre skupaj z GRZS, - ugotovitve analize moramo vplesti v delo ostalih komisij PZS.

Drago Horjak, na elnik Komisije za gorsko reševanje pri PZS

PLANINSKI VESTNIK

Uredniški odbor Planinskega vestnika v letu 2010 deluje v naslednji sestavi: Vladimir Habjan – odgovorni urednik, Andrej Stritar – namestnik odgovornega urednika, Emil Pevec – tehni niurednik, Mateja Pate, Marjan Bradeško, Slavica Tovšak, Irena Muši -Habjan - lani. Zunanja sodelavca sta od konca leta 2009

Tina Leskošek in Dušan Škodi . V obdobju 2006-2010 so bili v uredniškem odboru še Marjeta Kerši -Svetel, Andrej Mašera in Tone Škarja. Za povezavo med vodstvom PZS in uredništvom skrbi podpredsednik PZS Uroš Vidovi .

Poslanstvo, vizija in vsebinska zasnova PV so takšni, kot smo jih zapisali v Na rtu prenove Planinskega vestnika (2001) in v skladu s sodobnimi trendi razvoja evropskih oziroma svetovnih planinsko-gorniško-alpinisti nih revij. Ciljna publika nam je vsak, ki želi ob asno preživeti del prostega asa v naravi in obenem prebirati zanimivo revijo, ne glede na to ali je naro nik oziroma kupec, lan planinske organizacije ali ne.

Revija je bila v teh letih vsebinsko raznovrstna, saj smo objavljali najpomembnejše informacije in lanke o dogajanjih v planinstvu, od organizacijskih, društvenih in gospodarskih do športnih,

odpravarskih in drugih. V mnogih rubrikah smo objavljali vrsto predlogov za izlete in ture, opise alpinisti nih vzponov, prispevke o varstvu naravne in kulturne dediš ine v gorskem svetu, leposlovne lanke, recenzije planinskih publikacij, nasvete o opremi, varni hoji in plezanju, predloge za obiske

tujih gora, trekinge, turno smu anje itd. Fotografija je imela pomembno mesto za kar imajo zasluge mnogi odli ni fotografi.

PV je danes revija, ki je namenjena vsem ljubiteljem gorskega sveta in narave, obenem pa je tudi teko i informator bogate dejavnosti Planinske zveze Slovenije – posredno želimo seveda s pestro vsebino pripomo i k promociji planinstva in im ve jemu lanstvu PZS.

V letu 2007 smo v lo enih brošurah objavili tri vodniške priloge (format 21 x 11,5 cm, od 24 do 30 strani), ki so bile pozitivno sprejete. Leta 2008 smo izdali še dve in prav tako leta 2009 dve, skupaj torej 7. Vsak december smo objavili letno kazalo. Vsako leto smo prejeli od 600 do 750 število prispevkov. Zavrnjenih prispevkov je vsako leto okoli 10 %.

Želje bralcev smo od leta 2001 dvakrat preverjali z anketami in vsakokrat smo dobili zelo podobne odgovore. Zadnjo anketo smo opravili ravno leta 2008. Rezultate anket pri na rtovanju vsebine poskušamo im bolj upoštevati.

Planinski vestnik je izhajal redno, vsak mesec, vklju no z avgustom, brez zamud (izid vsakega petnajstega v mesecu). Število izdanih strani (brez platnic) je naslednje. 2006 1048 2007 1104 2008 1136 2009 1120

Število izdanih strani leta 2008 je rekordno v vsej zgodovini revije! Za vodenje prispevkov in njihovih statusov smo imeli do konca leta 2009 uredniško aplikacijo, ki jo je programiral odgovorni urednik.




Leta 2008 smo dali narediti spletno uredniško aplikacijo, ki je zaživela konec leta 2009. Zdaj lahko vsak urednik prek interneta pregleduje in ureja seznam lankov. V aplikaciji je tudi baza datotek prispevkov.

V letu 2006 smo izvedli oblikovno prenovo revije, ki je pri bralcih doživela pozitiven odziv. Z januarjem 2006 se je spremenila tudi vezava Vestnika, od vezave z žico smo prešli na broširano vezavo in plastificirano ter odebeljeno naslovnico. Z januarjem 2010 smo s formata 17x24 cm prešli na pove an format 20x28 cm, spremenila pa se je vezava, spet smo prešli na vezavo z žico (letno je brošurna vezava višja za 6.000 evrov). Z januarjem 2006 je tako oblikovanje kot tudi tisk prevzela tiskarna Schwarz, s katero smo konec leta 2009 podpisali pogodbo tudi za naprej. Sodelovanje s tiskarno je dobro.

Število naro nikov in proste prodaje v letih 2006-2009 je slede e:

Številka NakladaNar.izvodi

Prostaprodaja Skupaj

2006 60.480 51.781 3.021 54.8022007 61.600 52.658 3.411 56.0712008 61.750 53.727 3.546 57.273 2009 62.900 54.992 3.499 58.491

V vseh letih število naro nikov in prodaje naraš a. V zadnjih dveh mesecih leta 2009 beležimo dvakrat število ez 5.000, kar je za 1.000 ve kot leta 2001 ob za etku delovanja uredništva! V asu mandata smo izvedli nekaj promocijskih aktivnosti za pove anje števila naro nikov in proste prodaje: povabilo k sodelovanju knjižnicam, brezpla na decembrska številka za vse, ki se naro ijo na revijo v teko emletu, ve raznih dopisov kolektivom, odsekom, društvom …, izdaja plakatov, naro ilnic …

Konec leta 2005 smo imeli skupen sestanek strokovnih služb in uredništva, kjer smo na novo definirali delitev dela uredništvo: strokovne službe, kar v precejšnji meri spreminja dolo be Pogodbe. Na PZS so zato v letu 2006 pripravili Aneks k Pogodbi o uredništvu. Strokovne službe so tako od 2006 zadolžene za podro ja promocije, marketinga in trženja, uredništvo pa pri tem aktivno sodeluje. Strokovna služba od konca leta 2004 z vsakim oglaševalcem sklene pogodbo. Število oglaševalcev je konec leta 2008 drasti no padlo. Pri medsebojni promociji dobro sodelujemo s Planinsko založbo.

PV se financira s sredstvi naro nin, prihodkov od proste prodaje, oglasov in sofinanciranja (Fundacija za šport, Ministrstvo za šolstvo in šport). Leta 2008 in 2009 je izpadlo sofinanciranje Ministrstva za kulturo, kar je imelo negativne posledice pri letni bilanci. Uredništvo vsak mesec pripravi obra un honorarjev, ki se ve inoma izpla ujejo redno mese no. Vsi avtorji in uredniki prejmejo letne avtorske pogodbe. PV vsako leto odvaja strošek strokovne službe, leta 2009 je bil to znesek v višini 16.500 evrov. Ve finan nih podatkov je razvidnih iz poro ila ra unovodstva PZS.

Ra unalniški program za podporo naro nikov, ki je bil uveden v letu 2003, deluje danes solidno. Žal še nimamo podatka o tem, koliko naro nikov PV je lanov planinskih društev.

V letu 2006 se je uredništvo lotilo dveh projektov: Kazala vseh stotih letnikov in Digitalizacije vseh letnikov PV. Zagon projekta je omogo ila Fundacija za šport. Gre za iskalnik, ki je dostopen preko svetovnega spleta in kjer je zajeta vsebina vseh dosedanjih letnikov Vestnika. V letu 2007 smo projekt kazala kon ali, projekt digitalizacije pa še poteka (trenutno izvedeno do leta 1961).

Planinski vestnik ima svoj elektronski naslov [email protected] (tudi [email protected]) in svojo spletno stran http://planinskivestnik.com/, ki je bila konec leta 2007 prenesena na izvajalca Sloway, ki ureja tudi spletne strani PZS.




Uredništvo nima svojih prostorov niti ve ine pripomo kov za delo. Arhiva pred letom 2001 ni. Arhiv starih vestnikov se nahaja v kleti PZS, ki pa je v izredno slabem stanju, tako da se stare revije in arhiv tam uni ujejo. Arhiv remitende zadnjih letnikov (do 50 izvodov) je bil zato v letu 2006 urejen v knjižnici PZS. Odgovorni urednik vsako leto lo i osebni arhiv in arhiv PV, slednjega arhiviramo v kletnih prostorih PZS.

Vsi organi PZS, vklju no s PD bi si morali bolj prizadevati, da pride PV v vsako družino, saj je to revija, ki se ti e vseh planincev, ki hodijo v gore.

Planinski vestnik je danes kvalitetna, privla na in uveljavljena revija, odzivi bralcev, naro nikov in kupcev so ugodni. Revija izhaja redno in brez zamud, število naro nikov raste. V uredništvu ocenjujemo, da smo v skoraj devetih letih delovanja dosegli maksimalno stopnjo profesionalnosti kolikor je to v danih pogojih sploh možno, podobne komercialne revije namre delujejo z ve profesionalnimi ekipami, z mo nejšim zaledjem. V iskanje sposobnih avtorjev in fotografov je uredništvo v tem asu vložilo veliko energije in danes ocenjujemo, da imamo ta trenutek v Sloveniji verjetno najboljši stik s planinskimi publicisti in fotografi. S pove anim formatom revije, z novo redno rubriko Z nami na pot, kjer vabimo na izlete tudi najširše množice, s priro nimi opisi, z vrsto uporabnimi in vzgojnimi prispevki, aktualnimi intervjuji in drugimi privla nimi vsebinami lahko posežemo po širši bralni populaciji in s tem populariziramo tudi dejavnost same planinske organizacije. Ocenjujemo, da sedanja publicisti na dejavnost (Planinska založba, koledar, Planinski vestnik) na PZS ni ve organizirana optimalno. Gre za skorajda identi ne dejavnosti, ki pa nimajo veliko skupnih sti nih to k, podobna dela se podvajajo, opravljajo z razli nimi zunanjimi sodelavci, podjetji, izvajalci, po ve razli nih kanalih. Smiselna bi bila enotna Planinska založba, ki bi izdajala knjige, zemljevide, koledar in revijo. Prednosti take organizacije so: skupna baza avtorjev, skupna baza fotografov, skupno (tehni no) urejanje, skupno trženje, promocija in oglaševanje. Manj dela, manj stroškov, ve popustov, ve preglednosti, ve koordinacije, ve je rezerve. as je za povezovanje in za skupen nastop, kjer moramo zasledovati trenutne potrebe trga in naših uporabnikov.

Vladimir Habjan,odgovorni urednik Planinskega vestnika

OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE

Obvestila PZS izhajajo mese no, razen v avgustu, izredna pa v obliki gradiva za Skupš ino PZS, tako da je vsako leto izšlo 12 številk. Od nekdanjega skupnega letnega števila tiskanih izvodov (2006 – 19.000) se je zaradi vedno bolj uporabljanega interneta

njihovo število do zdaj ve kot prepolovilo (2009 – 8300 izvodov). Redne rubrike so Mladinska priloga, Zakonodaja in uradne objave, Upravni odbor, Poro ila komisij in odborov, izredne pa lanarina, Zakon o društvih in Statut PZS, ob tem pa dopisi in novice iz dela planincev, Aktualno in podobno.

Navajamo preglednico po letih: Leto Skupno št.

izdajSkupno št.

izvodovMladinska

prilogaIzrednih

2006 11 + 1 18.960 12 22007 11 + 1 14.190 11 32008 11+ 1 7.860 11 32009 11 + 1 8.280 11 2




Obvestila urejajo: - uredniški odbor: Tone Škarja, Jože Melanšek, Emil Pevec in Vesna Lenart - tehni na urednica: Hedvika Petkovšek (do februarja 2009), Mija Damjan – Stegu (marec 2009) in Maja Rode (od aprila 2009 dalje).

Tone Škarja, odgovorni urednik Obvestil PZS

ODBOR ZA LANSTVO

lanstvo PZS se je od 31. 12. 2005 do 31. 12. 2009 pove alo iz 52.509 na 57.637 oseb. Konec leta 2005 je PZS štela 248 in konec lanskega leta 261 lanic. Skoraj na slehernem sestanku smo obravnavali podatke o gibanju lanstva. Število vseh kategorij lanov je v porastu, razen v kategoriji S+Š. Zlasti temu vprašanju smo posvetili najve pozornosti. Vsebina je bila predstavljena tudi na sestanku s predsedniki MDO in objavljena v Obvestilih številka 12/2009. e se bo dogovorjeno izvajalo, je pri akovati vzpodbudne premike na tem podro ju.Trenutno je 2,9 % Slovencev lanov PZS. Delež prebivalcev neke države, ki so lani planinske organizacije, je v Sloveniji med najvišjimi v Evropi. Pravice in ugodnosti slehernega lana so poleg pripadnosti in solidarnosti do planinske dejavnosti in njene organizacije in seveda želje po druženju z osebami z enakimi športnimi cilji, velika vzpodbuda za vklju itev v našo organizacijo. Enako kot v tujini je najpomembnejša seveda osebna varnost in zavarovanje za nezgodo, odgovornost in reševanje (pri nas le v tujini), ki jih lanstvo v PD nudi. Ponudbo pravic ter ugodnosti smo iz leta v leto dopolnjevali.Ob izteku predzadnje troletne zavarovalne pogodbe smo opravili obsežno razpravo o pravicah, ki jih naj zajema nova zavarovalna pogodba in seveda to usklajevali s stroškom, ki so ga lani za to pripravljeni pla ati Odškodninski primeri oz. stroški ob nesre ah so opozarjali, da so bila sklenjena zavarovanja vrednostno prenizka, kar smo dopolnili. lanom, ki se zelo aktivno bavijo s planinsko dejavnostjo je na voljo A kategorija lanstva, ki nudi opazno višje zavarovalne opcije. eprav se število A lanov ve a, še vedno ugotavljamo, da se te lanarine žal ne poslužuje v ve jem

številu ljudje, ki so planinsko zelo aktivni, nadalje vodniki, turni smu arji in kolesarji, alpinisti itd. Ena oseba v lanjene družine z A lanarino nudi velike ugodnosti te lanarine partnerju in otrokom do dopolnjenega 18. leta starosti. Za tiste, ki se odpravljajo na gore dale po svetu in tiste lane PD razen A lanov, ki bi se radi zavarovali za morebitne višje stroške reševanja, smo lani za malenkostno dopla ilo v sodelovanju z zavarovalnico Generali ponudili tako zavarovanje. Že prvo leto je to ponudbo koristilo okoli 100 naših lanov.

Veseli smo, da smo uspeli pripraviti tako ponudbo lanarine za zamejske Slovence, ki je bila sprejemljiva za ve ino njih. Statisti ne podatke o nesre ah kot tudi prijavljene nesre e oz. odškodnine iz strani zavarovalnice Tilia smo z Zavarovalnico redno obravnavali in letna poro ila o tem objavljali v Obvestilih PZS. Predmet naših pogovorov so bile tudi obravnave zavarovalnih vprašanj ali nezgodnih primerov. Menimo, da bi podatkom o nesre ah PD morala posvetiti ve pozornosti, saj se kar ponuja n.pr. vprašanje, zakaj se enako števil nemu PD letno pojavi dvoje ali troje nesre , 233 ostalim PD po Sloveniji pa nobena!? Usposabljanje lanov je ena prioritetnih nalog PD in vsaj izvedba programa planinske šole nebi smela predstavljati PD nobene težave. Propagandno in preventivno gradivo. Pomajnkanje propagandnega gradiva PZS smo vzeli kot izziv in zasnovali ter pripravili sodobno zloženko in plakat »Okus planinstva«. Prvo navedeno je dejansko image prospekt PZS, ki pa lahko vsem zainteresiranim v PZS služi tudi kot ovojna mapa z žepkom za nadaljne prospekte o planinski dejavnosti. Prebivalce Slovenije smo se odlo ili opozoriti na prednosti lanstva v planinski organizaciji in jih povabiti v svoje vrste. Vsebinsko in oblikovno smo pripravili prospekt «Postani lan«, ki je oblikovan tako, da ga za svoje propagandno delo lahko uporabi vsako PD tako, da na drugi strani tega prospekta odtisne ali nalepi podatke svojega PD, kjer bodo zainteresirani dobili nadaljne podatke oz. postali njihovi lani.




Vsako leto pripravimo dopolnila in dodatke za »Planinski koledar ek«. Do lani smo zanj pripravili letno tudi preventivni sestavek «Da bo pot v gore bolj premišljena in varnejša«. Vsebinsko smo pripravili tudi preventivni prospekt «Za vašo varnost na gorskih poteh« in sodelovali pri prevodu »Opozorilne zgibanke-ocenjevanje tveganja«. Škoda je, da PD ne sodelujejo aktivneje pri posredvanju brezpla nih preventivnih gradiv, ki so na voljo na PZS, svojemu lanstvu. Enotni informacijski sistem je eden od nujnih orodij, ki jih PZS potrebuje za lažje poslovanje na vepodro jih dela. Že pred asom je bil njegov vsebinski del definiran, kasneje dopolnjen. Že kar predolgo in navkljub vsem prizadevanjem PZS ne uspe na osnovi pripravljene vsebine pridobiti predlog idejnega projekta, ki je osnova za kakršne koli nadaljne aktivnosti na tem podro ju. V kolikor v najkrajšem asu ne bo obljubljenega odgovora, bomo poiskali drugega izvajalca, pri emerpri akujemo polno podporo strokovne službe in predsedstva PZS.

Predlogi za bodo e:v okviru možnosti dopolnjevati osnovne lanske pravice z zavarovalnimi ugodnostmi analizati nesre e in vklju evati spoznanja v u ne programe pridobivati nova prodajna mesta, kjer lani PD kupujejo ceneje in njihova ozna itevraz istiti možnosti za uvedbo kolektivnega lanstva delovnih kolektivov delu z kadri in kadrovski politiki posvetiti ve pozornosti-predlog Skupš ini PZS za ustanovitev kadrovske komisije ve nastopov PD in PZS v javnosti o pomenu in programu planinske organizacije predlog Skupš ini PZS o vsakoletni obnovi lanstva ( A lani do 31.01.) najkasneje do 31.03. planinska informacijska pisarna prizadevati si, da bi v PD, MDO in PZS stalno bil nekdo zadolžen za propagando.

Danilo Škerbinek, predsednik Odbora za lanstvo UO PZS

PREGLED LANSTVA

PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE LANARINA 2009

Zap.št.

Planinsko društvo 2008 2009 i09/08

št. Meddruštveni odbor A B S+Š P+O SK. A B S+Š P+O SK.

MDO DOL. IN BELE KR. A B S+Š P+O SK. A B S+Š P+O OPP SK.

1. RNOMELJ 9 404 44 93 550 10 440 53 81 584 1,06

2. POHODNIK NOVO MESTO 0 105 5 5 115 0 98 10 10 118 1,03

3. METLIKA 11 89 10 10 120 12 105 5 10 132 1,10

4. KRKA NOVO MESTO 5 465 54 137 661 7 454 25 109 595 0,90

5. POLET 2 98 7 12 119 2 111 6 16 135 1,13

6. PLEZALNI KLUB NM 1 5 0 0 6 0 0,00

7. POLOM -KOSTANJEVICA 0 85 9 23 117 0 83 10 30 123 1,05

8. SEMI 3 126 11 15 155 3 157 11 20 191 1,23

9. ŠENTJERNEJ 6 41 4 10 61 5 38 6 16 65 1,07

10. TREBNJE 3 128 34 64 229 1 127 16 49 193 0,84

SKUPAJ MDO DOL. IN BELE K. 40 1.546 178 369 2133 40 1.613 142 341 0 2136 1,00

MDO GORENJSKE A B S+Š P+O SK. A B S+Š P+O OPP SK.

11. BLED 1 229 12 49 291 2 238 12 58 310 1,07

12. BOHINJSKA BISTRICA 3 237 15 107 362 6 263 14 94 377 1,04

13. CELOVEC 0

14. DOVJE-MOJSTRANA 22 265 48 38 373 22 262 44 39 367 0,98

15. GORENJA VAS 5 180 10 50 245 6 162 12 92 272 1,11

16. GORJE 4 125 42 52 223 7 131 37 60 235 1,05




17. GRS BOHINJ 0

18. GRS RADOVLJICA 0

19. GRS KRANJ 0

20. GOZD MARTULJK 14 201 31 46 292 14 202 24 46 286 0,98

21. ISKRA KRANJ 23 157 7 6 193 21 145 3 4 173 0,90

22. JAVORNIK-KOROŠKA. BELA

1 394 53 55 503 1 369 51 38 459 0,91

23. JESENICE 17 326 51 43 437 15 321 43 71 450 1,03

24. JEZERSKO 9 89 25 25 148 8 98 25 22 153 1,03

25. KRANJ 55 702 85 290 1132 68 693 54 275 1090 0,96

26. KRANJSKA GORA 14 69 6 3 92 14 75 5 5 99 1,08

27. KRIŽE 23 312 16 57 408 24 340 19 66 449 1,10

28. PK ŠKOFJA LOKA 9 21 16 27 73 6 23 26 28 83 1,14

29. RADOVLJICA 27 675 89 227 1018 39 656 93 251 38 1077 1,06

30. RATE E-PLANICA 1 34 0 3 38 4 27 2 4 37 0,97

31. SOVODENJ 0 106 7 14 127 0 131 18 13 162 1,28

32. SREDNJA VAS V BOHINJU 27 238 61 96 422 26 216 55 67 364 0,86

33. ŠKOFJA LOKA 49 553 66 342 1010 56 542 61 317 976 0,97

34. TRŽI 23 239 35 62 359 26 225 31 76 358 1,00

35. ZA SELŠKO DOL.-ŽELEZNIKI

27 336 32 70 465 37 337 26 67 467 1,00

36. ŽIRI 10 138 19 47 214 10 112 15 47 184 0,86

37. ŽIROVNICA 14 332 52 93 491 16 321 55 79 471 0,96

SKUPAJ MDO GORENJSKE 378 5958 778 1802 8916 428 5889 725 1819 38 8899 1,00

MDO KOROŠKE A B S+Š P+O SK. A B S+Š P+O OPP SK.

38. PLAN. KLUB PECA OLŠEVA 0 24 0 3 27 22 1 1 24 0,89

39. BRICNIK MUTA 5 102 16 27 150 6 96 13 24 139 0,93

40. RNA 12 59 17 46 134 14 70 16 51 151 1,13

41. DRAVOGRAD 4 160 32 84 280 5 157 25 116 303 1,08

42. GRS PREVALJE 0

43. MEŽICA 6 141 21 81 249 5 124 18 62 209 0,84

44. MISLINJA 25 354 34 33 446 21 353 28 31 433 0,97

45. OŽBALT-KAPLA 5 57 5 3 70 5 55 10 3 73 1,04

46. PREVALJE 29 683 78 149 939 30 546 72 168 816 0,87

47. RADLJE OB DRAVI 2 68 0 32 102 3 87 0 40 130 1,27

48. RAVNE NA KOROŠKEM 22 304 38 45 409 29 281 37 51 398 0,97

49. RIBNICA NA POHORJU 1 17 4 6 28 1 25 0 6 32 1,14

50. DOLGA POT DRAVOGRAD 6 56 6 9 77 5 52 4 9 70 0,91

51. SLOVENJ GRADEC 17 276 40 38 371 18 276 38 42 374 1,01

52. VUZENICA 4 33 4 39 80 5 40 5 35 85 1,06

53. PLEZ. KLUB MARTIN EK 0 17 0 16 33 0 7 0 11 18 0,55

SKUPAJ MDO KOROŠKE 138 2351 295 611 3395 147 2191 267 650 0 3255 0,96

MDO LJUBLJANA A B S+Š P+O SK. A B S+Š P+O OPP SK.

54. A BANKA 4 35 3 5 47 4 35 2 4 45 0,96

55. AKADEMSKO P.D. 4 47 34 2 87 12 47 32 7 98 1,13

56. AK VERTIKALA 0 41 9 0 50 1 43 7 17 68 1,36

57. AVTOMONTAŽA 39 3 5 47 0 36 2 4 42 0,89

58. AVTOTEHNA 0 55 6 12 73 0 56 9 11 76 1,04

59. ŠD BTC 11 39 4 0 54 14 42 7 1 64 1,19

60. RNU E 18 130 27 44 219 23 140 18 37 218 1,00

61. DELO 2 73 0 4 79 2 69 1 3 75 0,95

62. DOBREPOLJE 0 14 0 0 14 0 11 1 12 0,86

63. DR.GORAZD ZAVRNIK 2 40 3 0 45 UKINJENO IZBRIS IZ SEZNAMA 0 0,00

64. DRAGO BREGAR 0 132 7 13 152 1 76 2 2 81 0,53




65. GAMS 0 10 0 0 10 0 10 0 0 10 1,00

66. GORNIK 0 42 2 6 50 0 46 4 1 51 1,02

67. GROSUPLJE 6 125 27 96 254 6 113 28 127 274 1,08

68. GRS LJUBLJANA 0

69. IMP LJUBLJANA 13 123 12 14 162 13 123 8 18 162 1,00

70. INTEGRAL LJUBLJANA 6 207 8 241 462 6 221 5 197 429 0,93

71. ISKRA LJUBLJANA 0 56 3 0 59 0 58 4 62 1,05

72. DR.ZA RAZV.PL.KULTURE 0 0 0 10 10 5 5 0,50

73. JEGLI LJUBLJANA 3 54 2 4 63 3 38 2 3 46 0,73

74. KO EVJE 9 270 26 102 407 24 258 15 99 396 0,97

75. KRES 0 14 2 6 22 0 12 10 0 22 1,00

76. KRIM NOVO 0 79 10 11 100

77. LJUBLJANA MATICA 206 2165 417 377 3165 193 2210 416 332 3151 1,00

78. LOŠKI POTOK 0 35 2 37 0 29 1 1 31 0,84

79. MEDVODE 8 207 7 89 311 12 245 21 96 374 1,20

80. MERCATOR 12 267 10 30 319 11 277 15 16 319 1,00

81. OBRTNIK 1 41 2 0 44 1 28 2 0 31 0,70

82. POLJE 0 127 3 17 147 2 118 6 18 144 0,98

83. POLŽ 0 154 18 25 197 0 144 18 20 182 0,92

84. PK RIBNICA 0 9 13 9 31 0 25 15 6 46 1,48

85. POŠTA IN TELEKOM LJ. 20 840 50 83 993 36 807 49 81 973 0,98

86. RAŠICA 38 299 43 134 514 52 301 35 120 508 0,99

87. RIBNICA NA DOL. 10 82 8 7 107 7 80 1 30 118 1,10

88. RTV SLOVENIJA 0 128 10 59 197 0 140 8 63 1 212 1,08

89. SATURNUS 0 59 1 4 64 0 57 2 2 61 0,95

90. ŠENTVID PRI STI NI 0 38 1 16 55 0 30 5 20 55 1,00

91. ŠMARNA GORA 2 68 4 7 81 3 85 7 7 102 1,26

92. ŠPK ANDREJA KOKALJA 0 5 5 5 15 0 5 5 9 19 1,27

93. ŠD TRIUMF 0 1 5 1 7 0 1 4 1 6 0,86

94. ŠPIK 0 6 8 2 16 0 4 9 2 15 0,94

95. VELIKE LAŠ E 0 58 10 42 110 0 68 12 43 123 1,12

96. VEV E 0 20 10 12 42 0 15 15 10 40 0,95

97. VIHARNIK 12 163 6 49 230 12 172 3 40 227 0,99

98. ZDRUŽ.GOR.VODNIKOV SL. 0

99. ŽELEZNI AR LJUBLJANA 13 241 13 1 268 12 204 20 7 243 0,91

SKUPAJ MDO LJUBLJANA 400 6559 822 1535 9316 450 6558 836 1471 1 9316 1,00

MDO KAMNIŠKO B. A B S+Š P+O SK. A B S+Š P+O OPP SK.

100. BAJTAR 0 111 7 8 126 0 82 1 7 90 0,71

101. BLAGOVICA 1 107 16 33 157 2 110 15 32 159 1,01

102. DOMŽALE 1 277 57 186 521 5 299 59 224 587 1,13

103. GRS KAMNIK 0

104. JANEZ TRDINA 7 209 27 35 278 9 189 27 40 265 0,95

105. KAMNIK 61 901 135 195 1292 62 677 99 221 1059 0,82

106. KOMENDA 10 258 20 46 334 14 243 14 60 331 0,99

107. MORAV E 6 207 33 157 403 5 211 27 103 346 0,86

108. ONGER 9 71 13 46 139 9 67 10 33 119 0,86

SKUPAJ MDO KAMNIŠKO B. 95 2141 308 706 3250 106 1878 252 720 0 2956 0,91

MDO NOTRANJSKE A B S+Š P+O SK. A B S+Š P+O OPP SK.

109. BLAGAJANA 8 127 3 112 250 13 137 1 116 267 1,07

110. BOROVNICA 0 6 0 2 8 0 0 0 0 0 0,00

111. CERKNICA 3 77 3 40 123 4 80 5 12 101 0,82

112. PK EKSTREM 2 18 1 0 21 1 11 12 0,57

113. HORJUL 4 112 17 77 210 4 109 23 83 219 1,04




114. PK KRIMPER NOVO 0 10 5 0 15

115. LOGATEC 5 130 6 113 254 4 152 7 9 172 0,68

116. PANORAMA 1 32 4 27 64 3 34 5 42 84 1,31

117. PRESERJE-PODPE 11 144 10 272 437 13 160 10 261 444 1,02

118. ROVTE 0 42 3 30 75 0 40 41 81 1,08

119. PD REGA LOG 0 28 1 0 29 0 38 0 0 38 1,31

120. SNEŽNIK V LOŠKI DOLINI 0 24 0 17 41 1 31 12 44 1,07

121. SVETI VID 0 49 10 18 77 0 45 11 7 63 0,82

122. ŠPD KORENJAK 0 1 8 26 35 0 2 10 30 42 1,20

123. ŠENTJOŠT 4 43 4 59 110 4 51 11 68 134 1,22

124. VRHNIKA 11 353 28 91 483 15 393 38 111 557 1,15

SKUPAJ MDO NOTRANJSKE 49 1186 98 884 2217 62 1293 126 792 0 2273 1,03

MDO PODRAVJA A B S+Š P+O SK. A B S+Š P+O OPP SK.

125. BREZJE 0 68 0 1 69 0 60 10 5 75 1,09

126. CIRKULANE 8 97 9 36 150 5 69 5 23 102 0,68

127. DONA KA GORA 1 65 26 33 125 1 53 20 20 94 0,75

128. DRAVA 0 179 14 60 253 1 172 32 50 255 1,01

129. GRS MARIBOR 0

130. FRAM 5 172 22 69 268 8 213 25 74 320 1,19

131. HALOZE 0 33 5 4 42 0 30 5 15 50 1,19

132. JAKOB ALJAŽ 5 106 5 1 117 6 119 3 4 132 1,13

133. KOZJAK-AKADEMSKO PD 18 139 59 185 401 21 175 69 159 424 1,06

134. LOVRENC NA POHORJU 1 103 20 44 168 2 103 18 44 167 0,99

135. MAJŠPERK 0 69 9 42 120 0 65 5 51 121 1,01

136. MAKS MEŠKO ORMOŽ 4 149 25 110 288 3 141 25 123 292 1,01

137. MARIBOR-MATICA 13 598 60 189 860 13 569 59 142 783 0,91

138. MARIBORSKI TISK 0 84 10 4 98 2 78 8 2 90 0,92

139. MIKLAVŽ 3 53 2 20 78 3 76 5 20 104 1,33

140. OPLOTNICA 0 61 8 60 129 0 60 8 58 126 0,98

141. OB INE KIDRI EVO 0 100 5 50 155 1 71 5 50 127 0,82

142. PK 6B PTUJ 1 14 12 12 39 1 15 12 14 42 1,08

143. PALOMA - SLADKI VRH 1 268 41 90 400 1 256 27 66 350 0,88

144. PLANIKA 2 140 2 3 147 2 132 5 3 142 0,97

145. POHORJE 1 65 2 5 73 1 70 1 10 82 1,12

146. POLJ ANE 7 297 29 231 564 7 296 29 253 585 1,04

147. POŠTA IN TELEKOM MARIBOR

1 225 13 16 255 1 188 10 3 202 0,79

148. PTUJ 18 458 63 327 866 23 444 53 364 884 1,02

149. PD " NAVEZA" N O V O 4 39 7 20 70

150. RUŠE 6 257 19 83 365 9 228 13 74 324 0,89

151. SKALCA HO E SLIVNICA 9 124 5 60 198 9 130 8 52 199 1,01

152. SLOVENSKA BISTRICA 8 197 16 203 424 11 185 11 135 6 348 0,82

153. AK SLOVEN. BISTRICA 3 41 10 33 87 13 29 9 34 85 0,98

154. TAM MARIBOR 14 193 18 3 228 14 175 19 3 211 0,93

155. TISA MARIBOR 0 48 7 19 74 0 85 13 13 111 1,50

156. VE ER 3 137 2 9 151 2 103 3 4 112 0,74

157. ŽELEZNI AR MARIBOR 0 168 1 30 199 0 136 1 23 160 0,80

158. ŽETALE 0 16 2 2 20 0 24 1 3 28 1,40

SKUPAJ MDO PODRAVJA 132 4.724 521 2.034 7411 164 4.589 524 1.914 6 7197 0,97

MDO POMURJA A B S+Š P+O SK. A B S+Š P+O OPP SK.

159. GORNJA RADGONA 1 195 26 150 372 1 195 30 131 357 0,96

160. HAKL 3 157 10 102 272 8 114 6 180 308 1,13

161. LENART 6 159 21 36 222 7 180 29 60 276 1,24




162. LENDAVA 0 44 0 4 48 0 44 3 47 0,98

163. LJUTOMER 0 163 9 43 215 0 154 12 23 189 0,88

164. MATICA MURSKA SOBOTA 5 281 25 127 438 7 240 25 154 41 467 1,07

165. MURA 6 154 8 12 180 7 134 7 9 1 158 0,88

SKUPAJ MDO POMURJA 21 1153 99 474 1747 30 1061 109 560 42 1802 1,03

MDO POSO JA A B S+Š P+O SK. A B S+Š P+O OPP SK.

166. AJDOVŠ INA 32 234 23 34 323 34 272 27 37 370 1,15

167. BENE IJA 0 20 0 0 20 20 20 1,00

168. BOVEC 8 71 7 44 130 9 80 11 41 141 1,08

169. BRDA 0 121 8 56 185 104 9 46 159 0,86

170. CERKNO 12 177 10 49 248 13 158 15 43 229 0,92

171. DR.EKSTR. ŠPORTOV N O V O 1 2 3

172. GRS BOVEC 0

173. IDRIJA 16 170 43 79 308 18 153 37 70 278 0,90

174. JAVORNIK- RNI VRH 1 28 5 11 45 2 36 4 9 51 1,13

175. KOBARID 2 118 14 61 195 2 123 22 44 191 0,98

176. KRIŽNA GORA 8 93 5 45 151 8 85 4 35 7 139 0,92

177. NOVA GORICA 58 550 43 215 866 58 508 32 100 698 0,81

178. PODBRDO 3 154 15 40 212 4 155 15 31 205 0,97

179. SPD V GORICI N O V O 70 70

180. TOLMIN 15 403 46 252 716 17 397 39 201 654 0,91

181. VALENTIN STANI KANAL 7 71 3 80 161 7 68 4 80 159 0,99

SKUPAJ MDO POSO JA 162 2210 222 966 3560 172 2230 221 737 7 3367 0,95

MDO PRIMORSKO N. A B S+Š P+O SK. A B S+Š P+O OPP SK.

182. DP KOPER 1 33 17 33 84 1 20 8 37 66 0,79

183. JANKO MLAKAR 0 3 3 0 6 2 2 4 0,67

184. PIRAN 0 35 10 75 120 0 30 10 60 100 0,83

185. OBALNO-KOPER 33 537 35 234 839 36 518 56 220 830 0,99

186. PK DIVA A 0 14 11 9 34 0 20 20 20 60 1,76

187. PODNANOS 12 98 12 61 183 11 95 15 37 158 0,86

188. POSTOJNA 3 171 11 120 305 6 194 8 128 336 1,10

189. SEŽANA 15 242 13 77 347 15 225 20 94 354 1,02

190. SLAVNIK 4 53 10 70 137 5 74 3 69 151 1,10

191. SNEŽNIK-ILIRSKA BISTRICA

7 177 31 139 354 8 199 32 162 401 1,13

192. SPD TRST 131 131 194 194 1,48

193. VIPAVA 18 84 29 50 181 14 87 26 53 180 0,99

SKUPAJ MDO PRIMORSKO N. 93 1578 182 868 2721 96 1658 198 882 0 2834 1,04

MDO SAVINJSKE A B S+Š P+O SK. A B S+Š P+O OPP SK.

194. ATOMSKE TOPLICE 1 43 5 37 86 1 50 2 14 67 0,78

195. BO -KOSTRIVNICA 0 90 8 40 138 0 76 8 45 129 0,93

196. CELJE-MATICA 43 302 32 430 807 39 280 54 500 1 874 1,08

197. DOBRNA 0 67 3 99 169 4 93 4 24 125 0,74

198. DOBROVLJE-BRASLOV E 4 165 42 142 353 5 164 35 155 359 1,02

199. GALICIJA 8 106 2 29 145 9 65 2 34 110 0,76

200. DRAMLJE 8 100 11 16 135 12 94 12 38 156 1,16

201. GORNJI GRAD 4 160 55 64 283 7 165 50 66 288 1,02

202. GRMADA CELJE 13 225 23 147 408 17 234 22 193 466 1,14

203. GRS CELJE 0

204. LIBOJE 2 82 9 33 126 2 104 15 15 136 1,08

205. LJUBNO OB SAVINJI 5 182 32 52 271 6 188 22 52 268 0,99

206. LO E 2 103 27 22 154 2 113 20 15 150 0,97

207. LOŽNO SV.FLORJAN 0 53 4 5 62 0 55 4 3 62 1,00




208. LU E 2 76 22 18 118 2 80 20 20 122 1,03

209. MOZIRJE 2 126 10 15 153 2 107 28 22 159 1,04

210. NAZARJE 6 100 8 63 177 7 119 16 69 211 1,19

211. OJSTRICA 4 107 6 8 125 4 121 2 6 133 1,06

212. PK RIFNIK 14 12 3 11 40 17 10 16 43 1,08

213. PK ROG. SLATINA 0 0 6 10 16 1 2 4 2 9 0,56

214. POLZELA 9 187 25 152 373 10 176 24 179 45 434 1,16

215. PREBOLD 0 128 8 56 192 0 105 13 37 155 0,81

216. PREVORJE 0 13 0 0 13 0 17 17 1,31

217. PRISTAVA 0 32 2 26 60 0 32 3 27 62 1,03

218. POŠTA IN TELEKOM CELJE 7 184 9 7 207 9 152 5 7 173 0,84

219. RE ICA OB SAVINJI 7 69 18 38 132 8 69 6 55 138 1,05

220. SLIVNICA PRI CELJU 7 47 5 38 97 6 66 16 55 143 1,47

221. SLOGA-ROGATEC 1 46 6 40 93 1 58 5 30 94 1,01

222. SLOVENSKE KONJICE 14 203 22 44 283 11 239 18 101 369 1,30

223. SOL AVA 3 30 13 7 53 6 25 12 6 49 0,92

224. SPIN 0 13 20 0 33 0 20 20 0,61

225. ŠEMPETER V SAVINJ. DOLINI

4 132 15 38 189 4 138 10 39 191 1,01

226. ŠENTJUR 0 80 12 73 165 1 92 21 72 186 1,13

227. ŠKALE-HRASTOVEC 0 110 30 30 170 0 112 12 29 153 0,90

228. ŠMARJE PRI JELŠAH 2 68 11 36 117 3 76 8 48 135 1,15

229. ŠMARTNO OB PAKI 8 126 5 33 172 8 132 10 13 163 0,95

230. ŠOŠTANJ 17 209 37 97 360 17 218 28 77 340 0,94

231. TABOR 0 25 9 57 91 0 28 6 85 119 1,31

232. TRNAVSKI MEDVED 0 0

233. VELENJE 21 631 83 265 1000 23 587 63 238 911 0,91

234. VINSKA GORA 7 54 18 44 123 7 77 28 58 170 1,38

235. VITANJE 4 60 13 21 98 4 55 10 13 82 0,84

236. VOJNIK 0 165 8 78 251 1 164 8 88 261 1,04

237. VRANSKO 5 41 5 39 90 7 45 22 51 125 1,39

238. VRELEC 5 96 8 7 116 6 97 10 8 121 1,04

239. ZABUKOVICA 7 211 45 84 347 10 196 28 100 334 0,96

240. ZRE E 7 150 7 18 182 10 167 16 74 267 1,47

241. ŽALEC 0 94 17 44 155 0 90 22 46 158 1,02

242. ŽELEZAR ŠTORE 0 83 3 3 89 0 81 2 4 87 0,98

243. ŽELEZNI AR CELJE 1 91 6 49 147 1 62 4 52 119 0,81

244. ZAVOD ZZZV CELJE 8 140 5 5 158 11 174 6 9 200 1,27

245. ŽUSEM 0 66 5 8 79 0 49 3 6 58 0,73

SKUPAJ MDO SAVINJSKE 262 5683 778 2678 9401 301 5719 739 2896 46 9701 1,03

MDO ZASAVJA A B S+Š P+O SK. A B S+Š P+O OPP SK.

246. BOHOR-SENOVO 1 157 29 76 263 2 163 45 58 268 1,02

247. BREŽICE 35 247 16 251 549 51 239 25 183 498 0,91

248. DOL PRI HRASTNIKU 1 93 5 86 185 1 95 4 89 189 1,02

249. HRASTNIK 7 134 5 67 213 6 125 4 64 199 0,93

250. KUM 2 196 17 12 227 2 221 14 15 252 1,11

251. LAŠKO 2 163 23 21 209 5 153 17 21 196 0,94

252. LISCA-SEVNICA KRŠKO 9 394 38 222 663 9 352 33 104 498 0,75

253. LITIJA 15 292 27 51 385 15 288 30 50 383 0,99

254. PK LAŠKO 0 10 5 7 22 0 9 4 15 28 1,27

255. POSAVSKI ALP. KLUB 2 50 14 21 87 2 49 15 18 84 0,97

256. DRUŠTVO PROSTI AS 0 5 0 12 17 0 4 3 5 12 0,71

257. RADE E 0 141 19 55 215 2 162 16 60 240 1,12




258. RIMSKE TOPLICE 1 165 21 35 222 0 175 16 36 227 1,02

259. TRBOVLJE 5 118 19 93 235 7 107 18 92 224 0,95

260. VIDEM 4 162 5 31 202 3 158 7 30 198 0,98

261. ZAGORJE OB SAVI 3 307 34 79 423 7 307 30 61 405 0,96

SKUPAJ MDO ZASAVJA 87 2634 277 1119 4117 112 2607 281 901 0 3.901 0,95

SKUPAJ PZS 1.857 37.723 4.558 14.046 58.184 2.108 37.286 4.420 13.683 140 57.637 0,99

STATISTIKA LANSTVA PO LETIH 1990 - 2009

leto število lanov1990 103.483 1991 96.649 1992 94.397 1993 87.515 1994 84.179 1995 85.340 1996 81.521 1997 81.099 1998 77.416 1999 74.097 2000 74.191 2001 72.063 2002 67.488 2003 60.452 2004 53.743 2005 52.509 2006 52.856 2007 55.653 2008 58.184 2009 57.637

0

20000

40000

60000

80000

100000

120000

LANSTVO PO LETIH 1990-2009

leto 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

število lanov 103.483 96.649 94.397 87.515 84.179 85.340 81.521 81.099 77.416 74.097 74.191 72.063 67.488 60.452 53.743 52.509 52.856 55.653 58.184 57.637

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20




GIBANJE LANSTVA PZS PO POSAMEZNIH KATEGORIJAH 2004-2009

0

10.000

20.000

30.000

40.000

50.000

60.000

70.000

A LANI 987 1.260 1.464 1.663 1.857 2.108

B LANI 36.043 34.754 34.372 36.181 37.723 37.286

S+Š LANI 5.450 5.010 4.770 4.666 4.558 4.420

P+O LANI 11.263 11.485 12.250 13.143 14.046 13.823

SKUPAJ 53.743 52.509 52.856 55.653 58.184 57.637

2004 2005 2006 2007 2008 2009

GIBANJE LANSTVA PO MDO 2004-2009

0

2000

4000

6000

8000

10000

12000

2004 1766 9555 3582 8480 3363 1526 6157 1413 3684 2314 7897 4006

2005 1926 8981 3328 8512 3196 1729 5982 1347 3507 2236 7935 3830

2006 1874 8758 3252 8563 3063 1815 6186 1491 3612 2352 8084 3806

2007 1985 8845 3250 8804 3126 2119 6.898 1599 3694 2452 8712 4169

2008 2133 8916 3395 9316 3250 2217 7.411 1747 3560 2721 9401 4117

2009 2.136 8899 3255 9316 2956 2273 7.197 1802 3367 2834 9701 3901

MDO DOL. IN BELE K.

MDO GORENJSK

E

MDO KOROŠKE

MDOLJUBLJANA

MDOKAMNIŠKO

B.

MDO NOTRANJS

KE

MDOPODRAVJA

MDO POMURJA

MDOPOSO JA

MDOPRIMORSK

O N.

MDOSAVINJSKE

MDO ZASAVJA




A LANI PO MDO V LETIH 2004-2009

0

50

100

150

200

250

300

350

400

450

500

2004 7 203 86 237 59 18 68 18 70 48 138 35

2005 10 242 108 302 81 22 79 17 105 72 169 53

2006 21 280 125 367 85 40 89 17 125 73 185 57

2007 22 345 133 388 86 50 110 18 142 86 214 69

2008 40 378 138 400 95 49 132 21 162 93 262 87

2009 40 428 147 450 106 62 164 30 172 96 301 112

MDO DOL. IN BELE K.

MDO GORENJSKE

MDO KOROŠKE

MDO LJUBLJANA

MDO KAMNIŠKO B.

MDO NOTRANJSK

E

MDO PODRAVJA

MDO POMURJA

MDO POSO JA

MDO PRIMORSKO

N.

MDO SAVINJSKE

MDO ZASAVJA

B LANI PO MDO 2004-2009

0

1.000

2.000

3.000

4.000

5.000

6.000

7.000

8.000

2004 1.274 6793 2455 6071 2097 925 4.130 924 2393 1260 5063 2658

2005 1.370 6181 2272 6032 2128 927 3.989 916 2262 1219 4990 2468

2006 1.384 5833 2254 6015 2044 1002 4.042 937 2255 1269 4867 2470

2007 1.455 5853 2257 6131 2109 1176 4.553 1065 2323 1372 5296 2591

2008 1.546 5958 2351 6559 2141 1186 4.724 1153 2210 1578 5683 2634

2009 1.613 5889 2191 6558 1878 1293 4.589 1061 2230 1658 5719 2607

MDO DOL. IN BELE K.

MDO GORENJSKE

MDO KOROŠKE

MDO LJUBLJANA

MDO KAMNIŠKO B.

MDO NOTRANJSK

E

MDO PODRAVJA

MDO POMURJA

MDO POSO JA

MDO PRIMORSKO

N.

MDO SAVINJSKE

MDO ZASAVJA




S+Š LANI PO MDO 2004-2009

0

200

400

600

800

1.000

1.200

2004 154 1097 429 979 397 90 514 116 330 192 778 374

2005 193 979 356 923 351 94 516 102 262 172 741 321

2006 158 865 311 874 331 105 509 111 271 201 770 264

2007 159 849 284 910 309 118 467 97 264 186 761 262

2008 178 778 295 822 308 98 521 99 222 182 778 277

2009 142 725 267 836 252 126 524 109 221 198 739 281

MDO DOL. IN BELE K.

MDO GORENJSKE

MDO KOROŠKE

MDO LJUBLJANA

MDO KAMNIŠKO B.

MDO NOTRANJSK

E

MDO PODRAVJA

MDO POMURJA

MDO POSO JA

MDO PRIMORSKO

N.

MDO SAVINJSKE

MDO ZASAVJA

P+O LANI PO MDO 2004-2009

0

500

1.000

1.500

2.000

2.500

3.000

3.500

2004 331 1462 612 1193 810 493 1.445 355 891 814 1918 939

2005 353 1579 592 1255 636 686 1.398 312 878 773 2035 988

2006 311 1780 562 1307 603 668 1.546 426 961 809 2262 1015

2007 349 1798 576 1375 622 775 1.768 419 965 808 2441 1247

2008 369 1802 611 1535 706 884 2.034 474 966 868 2678 1119

2009 341 1857 650 1472 720 792 1.920 602 744 882 2942 901

MDO DOL. IN BELE K.

MDO GORENJSKE

MDO KOROŠKE

MDO LJUBLJANA

MDO KAMNIŠKO B.

MDO NOTRANJSK

E

MDO PODRAVJA

MDO POMURJA

MDO POSO JA

MDO PRIMORSKO

N.

MDO SAVINJSKE

MDO ZASAVJA

Pripravila: Vera Šmid




MEDDRUŠTVENI ODBORI

PLANINSKA DRUŠTVA IN MEDDRUŠTVENI ODBORI – MED STALNICAMI IN NOVIMI IZZIVI

Iz leta v leto se spreminjajo ocene na prehojeno pot – delo, ki ga opravijo planinska društva (PD), Meddruštveni odbori (MDO), komisije in ostali organi pri PZS. Tako je tudi prav. Samo opravljeno delo je lahko prava povezava med 261. društvi, 12 meddruštvenimi odbori in 12 komisijami, ki sodelujejo z MDO. Pokazatelji–analize poro il MDO so zgovorna in enkratna slika opravljenega dela v letih med 2006-2010. Pa vendar smo še vedno kriti ni do svojega dela in dela naših sodelavcev. Vedno bi radi naredili še nekaj, nekaj ve , nekaj boljšega. Ko pa so pred nami kupi poro il, številk, rezultatov, ki jih je potrebno spraviti na skupni imenovalec, se sprašujemo ali je to mogo e? Nemogo e je vse opravljeno spraviti na papir in pokazati širši javnosti prizadevnost, vse aktivnosti tiso ev prostovoljcev, ki si prizadevajo skozi društveno dejavnost dobro voditi skupine mladih (planinske šole, tabore, izlete – pohode, orientacijo in druga sre anja), vodniki, markacisti –urejevalci planinskih poti, varuhi gorske narave, upravljavci in oskrbovalci planinskih ko .Vedno ve aktivnosti se odvija tudi v AO in pri odpravah v tuja gorstva. Ravno na tem podro ju so bili v teh letih doseženi rezultati, ki so nas u vrstili na vrhu svetovne plezalne elite. Žal pa so nas tragi nenesre e znova in znova opominjale na realnost in minljivost življenja. Ne smemo pa pozabiti tudi na športne plezalke in plezalce, tudi njihovi rezultati so ve kot zavidanja vredni. Enkraten pokazatelj aktivnosti Planinskih društev in komisij delujo ih pri PZS je bil tudi koledar ekakcij PZS za posamezna leta. V tem obdobju smo tudi zagovarjali decentralizacijo treh vseslovenskih planinskih prireditev, Dan slovenskih planincev, Skupš ina PZS in Slavnostna seja UO PZS. Naš cilj je bil, da bi se zadeve odvijale po vseh MDO-jih in ne samo v bližini Ljubljane. Kako smo bili pri tem uspešni je razvidno iz spodnje tabele. Izgovarjanje na gospodarsko krizo ni ravno najbolj prepri ljivo. e sta lahko mala primestna ob ina Brezovica in PD Podpe -Preserje v petih letih organizirala tako Skupš ino PZS kot Slavnostno sejo UO PZS (oboje brez stroškov za PZS) in Dan slovenskih planincev, ne vidim nobenega vzroka, da to ne bi zmogli storiti tudi v posameznih MDO-jih, kjer do sedaj niso organizirali še ni s tega podro ja.

leto SKUPŠ INA PZS DAN PLANINCEV SVE ANASEJA

2009Trbovlje(MDO Zasavja)

Krim(MDO Notranjske)

Brezovica (MDO Notranjske)

2008Vrhnika(MDO Notranjske)

Krašnji Vrh (MDO Dolenjske in Bele Krajine)

Miklavž na Dravskem polju (MDO Podravja)

2007Ilirska Bistrica (MDO Primorsko-Notranjski)

na Sviš akih (MDO Primorsko-Notranjski)

Metlika (MDO Dolenjske in Bele Krajine)

2006Radovljica(MDO Gorenjske)

v Vratih (MDO Gorenjske)

Nazarje (Savinjski MDO)

2005Podpe(MDO Notranjske)

Kamniška Bistrica (MDO Ljubljane)

Bovec (MDO Poso ja)

2004

Novo mesto (MDO Dolenjske in Bele Krajine)

Žavcarjev vrh (MDO Podravja)

Brdo pri Kranju (MDO Gorenjske)

2003Kamnik MDO KBO

v Vratih (MDO Gorenjske)

Bled(MDO Gorenjske)

2002Ljubljana (ob ina Bežigrad) (MDO Ljubljane)

na Lisci (MDO Zasavja)

Nova Gorica (MDO Poso ja)

2001Ljubljana (ob ina Bežigrad) (MDO Ljubljane)

Brdo pri Kranju (MDO Gorenjske)




Bi pa opozoril še na zelo pere problem delovanja PZS, to je udeležba posameznih lanov na sejah UO PZS. Spodnja tabela je dovolj zgovorna in vsak komentar je odve .

Pomen znakov:

prisoten

X brez oprvi . odsoten

O. opravi il

N. namestnik

npr. 18.35 odšel ob uri, ki je napisana

Vsak od 12 MDO ima: Pokrajinski odbor mladinskih odsekov Odbor za vodnike PZS Odbor za planinska pota Odbor za varstvo gorske narave Po potrebi pa še druge interesne odbore




Vsak omenjeni odbor skrbi tudi za izobraževanja svojega kadra. Nekateri MDO imajo še druge odbore, ki so zna ilni za posamezna obmo ja. Zelo pomembni so odbori za gospodarstvo, ki so v MDO in imajo najve opravka s planinskimi ko ami, bivaki in ostalim premoženjem PD.

Odbori za mlade Razveseljivo je bilo dejstvo, da se je v letih 2004-2008 pove alo število mladih lanov P+O za skoraj tri tiso lanov. To je pomenilo, da je delo z mladimi postalo stalnica dela PD, kar pomeni, da so se PD s pomo jo mentorjev v OŠ in vodnikov PZS odlo ila, da ponudijo mladim pester in privla enprogram, ki naj bi si ga vzele za svojega razli ne starostne skupine. Žal pa je lanskoletni padec pokazal razpoke tudi na tem delu našega delovanja. Trend zmanjševanja lanstva mladih srednješolcev in študentov – S+Š se tudi v letu 2009 ni pri el umerjati. Skupaj z MK iš emo odgovore za rešitev nastalega problema.

Odbori za vodnike PZS Redno spremljajo izpopolnjevanja vodnikov PZS. Vsa izpopolnjevanja potekajo preko vodniške komisije pri PZS, kjer je razvidno, da je registriranih preko 1400 vodnikov PZS. Vodniki so v letu 2009 vodili ve tiso izletov, pohodov in drugih akcij MDO in PD. Veliko število pohodov je bilo izvedenih tudi v tujino. Na vseh akcijah, ki so jih organizirala PD in MDO (po programih) je sodelovalo ve deset tiso udeležencev razli nih starosti. Iz poro il MDO je razvidno, da so bile akcije dobro in varno organizirane pod strokovnim vodstvom vodnikov PZS. Za ve jo prepoznavnost VPZS je bil izdelan našitek z vodniškim grbom tako, da ni ve nobene potrebe po tem, da bi posamezni MDO-oji kupovali in izdelovali našitke po svoji meri.

Odbori za planinska pota Zelo dosledno se dogovarjajo markacisti. Mreža poti prepreda Slovenijo po dolgem in po ez. Komisija za pota pri PZS ima v svojem katastru evidentirano vse tisto, kar spada med planinske poti (8240 km), ki jih ozna ujejo in opremljajo naši društveni markacisti. Tudi kataster (evidenca) planinskih poti dobiva kon no obliko. To je resni no velik in zahteven projekt. ZAKON O PLANINSKIH poteh je sedaj sprejet, manjkajo pa še podzakonski akti, v katerih bodo opredeljene vse podrobnosti in odgovornosti Markacisti so v letu 2009 opravili preko 10.000 delovnih ur na planinskih poteh. Klimatske spremembe, odlomi, plazovi, hudourne vode, povzro ajo hude poškodbe na planinskih poteh, zato bodo pri markacisti pri svojem delovanju dobiti ustrezno podporo tudi od države. Predstavniki komisije za pota pri PZS imajo vsako leto sre anja z vsemi 12 odbori, z nekaterimi tudi ve krat.

Odbori za varstvo gorske narave So razli no aktivni. Ve ina se jih ukvarja s istilnimi akcijami in pomo jo pri planinskih šolah. Poseben poudarek je na pridobivanju kadra, varuhov gorske narave. Prisotnost komisije za varstvo gorske narave pri PZS je vedno bolj utiti tudi v MDO, kar pomeni, da bodo ti odbori še bolj zaživeli.

Iz finan nega na rta PZS za leto 2009 je razvidno, da so bili MDO PD v celoti sofinancirani za svoje delovanje v letu 2009. Vsa sredstva za delo MDO so bila namenjena iz lanarine in izpla ana po sprejetem planu.

Struktura lanstva PZS po posameznih MDO za leto 2009:

MDO PD A B S+Š P+O SKUPAJ % na leto 2008

DOLENJSKE IN BELE KRAJINE 40 1613 142 341 2136 100 GORENJSKE 428 5889 725 1819 8895 100 38 OPP KOROŠKE 147 2191 267 650 3255 96 LJUBLJANE 450 6558 836 1471 9316 100 1 OPP




KAMNIŠKO B. 106 1878 252 720 2956 91 NOTRANJSKE 62 1293 126 792 2273 103 PODRAVJA 164 4589 524 1914 7194 97 6 OPP POMURJA 30 1061 109 560 1802 103 42 OPP POSO JA 172 2230 221 737 3367 95 7 OPP PRIMORSKO N. 96 1658 198 889 2834 104 SAVINJSKE 301 5719 739 2896 9701 103 46 OPP ZASAVJA 112 2607 281 901 3901 96

PZS 2009 2.108 37.286 4.420 13.683 57.367 99 2008 1.857 37.723 4.558 14.046 58.184 105 2007 1.663 36.181 4.666 13.143 55.653 105 2006 1 464 34 372 4 770 12 250 52 856 101 2005 1.266 34.762 5.018 11.480 52.526 98 2004 986 36.043 5.450 11.263 53.743

2009 = - 547 lanov PD pri PZS Zaklju ek:Trend naraš anja lanstva se je v letu 2009 zaustavil in se celo obrnil rahlo navzdol. V kolikor bi bil ta obrat sorazmeren v vseh društvih, bi se lahko izgovarjali na gospodarsko krizo. Ker pa temu ni tako in se upadanje lanstva ponavlja v istih okoljih, bomo morali ugotoviti prave vzroke in temu primerno tudi ukrepati. V bodo e bo potrebno še ve vlagati v propagando, nove sodobne prijeme, nove vsebine in dobre programe, ki bodo poroštvo za pove anje lanstva v društvih. Strokovni kadri (vodniki, mentorji, inštruktorji, markacisti, varuhi gorske narave, alpinisti, športni plezalci), bodo morali bolj zavzeto vstopati v vodstva PD, MDO in komisij pri PZS, kar naj bi bil garancija za še boljše dosežke PZS – komisij in MDO. Varuhi gorske narave bodo tudi v bodo e morali skrbeti za zaš ito obmo ij, kjer je opazna ve ja prisotnost planincev. Njihova prisotnost pa bo morala biti tudi bolj medijsko odmevna in odražati jasna stališ a PZS. Jasne bodo morale biti tudi opredelitve PZS do takih zadev kot so: Zakon o TNP in megalomanski projekti za raznorazne olimpijske igre Bohinj in Pohorje, nadelava novih cest za potrebe gozdarjev in planšarjev, uporaba motornih sani, terenskih motorjev in štirikolesnih motorjev v naravi.Komisije pri PZS bodo morale še ve pozornosti posvetiti strokovnosti po posameznih MDO PD. Meddruštveni odbori bodo še naprej sodelovali med seboj s programi, ki so združljivi pri pridobivanju kadrov za izletništvo, gospodarstvo, vodništvo, itd.. Novi izzivi pa so pokazali, da so odprta še druga podro ja delovanja in povezovanja, zato lahko trdim, da as MDO-jev šele prihaja.

PROGRAM DELA MDO PD PRI PZSZaklju ki poro il dela MDO PD za leta 2006-2010 nam kažejo usmeritve za naslednje obdobje.

Programi MDO PD za leto 2010 so narejeni predvsem po željah in potrebah PD in njihovega lanstva.To pa je garancija za nadaljnji razvoj planinstva na Slovenskem.

1. Mladi morajo imeti svoje mesto v vseh planinskih programih od PD – MDO – PZS. Kon no bi morala biti razrešena tudi dilema uradnega vstopa planinskih programov v OŠ-Mladi planinec. Zaustaviti moramo padanje lanstva S+Š , ker so to bodo i kadri v planinski organizaciji. Programu primerno naj bodo namenjena tudi sredstva.

2. Vodniki PZS naj bodo prisotni in aktivni tako v društvih kot v MDO in v PZS. Vodniška komisija mora nadaljevati z vsemi zastavljenimi izobraževalnimi programi. Prevzeti mora preventivno delovanje in na tem sektorju pokriti vrzel, ki je nastala z odhodom GRS.




3. Varuhi gorske narave imajo velike ambicije pri reševanju težav in ohranitvi lepe planinske narave( istilne naprave pri ko ah, varovanju poti, pridobitvi novih-mlajših varuhov gorske narave, literature za planinske šole ter mednarodnem sodelovanju. Pri svojem delu pa bodo morali najti na ine hitrejše prepoznavnosti posegov v gorsko naravo in uni evanje lete.

4. Planinske poti bodo še naprej dobro in lepo urejene pod budnim o esom in pridnimi rokami markacistov, ki so po sprejetju ZAKONA O PLANINSKIH POTEH pridobili še ve obveznosti in dela. Glede na to, da so markacisti zelo povezani, naj bodo poti še naprej dobra in varna vez med ljudmi, ki hodijo po njihovi ozna eni poti. Komisija bi morala v letošnjem letu poiskati na in kontrole vzdrževanja planinskih poti. Zakon o planinskih poteh nam bo z podpisom skrbniških pogodb o vzdrževanju planinskih poti naložil tudi odgovornost za izvajanje pogodb. Po podpisu pogodbe ne bodo ve možni izgovori za slabo vzdrževanje poti. Klimatske spremembe, odlomi, plazovi, hudourne vode, povzro ajo hude poškodbe na planinskih poteh, zato morajo markacisti pri svojem delovanju dobiti ustrezno podporo tudi od države.

5. Planinsko gospodarstvo bo moralo najti odgovore na vso problematiko, ki je bila dolga leta zanemarjena. V kriznih asih pa se bo pokazalo kaj zmoremo in kaj znamo.

6. Spodobilo bi se, da kon no realiziramo svoje obljube, ki smo jih dali ob pri etku izgradnje Slovenskega planinskega muzeja.

6. Planinske akcije imajo za leto 2010 v programih vsa PD, MDO in PZS. Koledar ek akcij je eden od virov vpogleda v delo društev za leto 2010. Moto vseh akcij za leto 2010 je: »SLOVENIJA PLANINARI«.

7. Financiranje MDO PD naj se še naprej zagotavlja iz lanarine.

POMEMBNEJŠA SRE ANJA PLANINCEV V LETU 2010:1. SKUPŠ INA PZS – 8. maj 2010 – Ljubljana 2. DAN SLOVENSKIH PLANINCEV- 5. junij 2010 – Grmada 3. SRE ANJ PLANINCEV MDO PD- Slovenija planinari 4. SLAVNOSTA SEJA UO PZS 5. SRE ANJE STAREJŠIH PLANINCEV 6. SRE ANJA MARKACISTOV, VODNIKOV, MENTORJEV… 7. OBISKI VODSTVA PZS PO MDO

Marko Gorši ,koordinator za podro je MDO

USTANOVA AVGUSTA DELAVCA – SLOVENSKI PLANINSKI MUZEJ

Ustanova Avgusta Delavca, je bila ustanovljena 07.01.2008 na osnovi Zakona o ustanovah, z namenom zbiranja sredstev za izgradnjo in delovanje Slovenskega planinskega muzeja. Ustanovitelji – Planinska zveza Slovenija, Slovenski gorniški klub Skala – zveza gorniških klubov in Planinsko društvo Dovje-Mojstrana so ta dan podpisali notarski zapis, po pridobitvi vseh potrebnih soglasij, pa je bila ustanova 27.02.2008 vpisana v poslovni register Slovenije. V skladu s predpisi, so ustanovitelji tudi imenovali lane uprave in

nadzornega sveta.

V okviru investicijskega programa izgradnje Slovenskega planinskega muzeja in finan ne konstrukcije, ki izhaja iz le-tega, je Ustanova Avgusta Delavca sprejela obvezo, da bo k izgradnji na osnovi donacij podjetij, planinskih društev, posameznikov in drugih donatorjev prispevala 400.000 €. V ta namen je




Ustanova na osnovi soglasja Nadzornega sveta z dne 17.03.2008, z nosilcem investicije Ob ino Kranjska Gora 06 .04. 2008 podpisala Pogodbo o sofinanciranju investicije Slovenski planinski muzej v Mojstrani.

Zbiranje sredstev v letu 2009 je bilo že v znamenju gospodarske krize, saj je bil odziv donatorjev bistveno slabši, poleg tega pa so bili donirani zneski bistveno nižji. Uprava UAD je zato veliko aktivnosti vložila v obveš anje javnosti o namenih Ustanove tako preko sredstev javnega obveš anja, kakor tudi z osebnimi stiki pri potencialnih donatorjih, pa tudi na skupš ini PZS ter s sodelovanjem z podjetjem Medium d.o.o pri promociji knjige Pozdrav z vrhov, saj je to podjetje namenilo 4€ od prodane knjige kot donacijo Ustanovi Avgusta Delavca. V letu 2009 se je nekoliko izboljšal odziv planinskih društev pri zbiranju prispevkov med lani, vendar se vsa društva še vedno niso odzvala pozivu krovne organizacije. Ustanova Avgusta Delavca je preko Patentne pisarne tudi uradno zaš itila blagovno znamko Slovenski planinski muzej. Na osnovi odlo be št. 200970954 navedenega urada je blagovna znamka Slovenski planinski muzej zaš itena v 6 .to kah mednarodne klasifikacije proizvodov in storitev. Zaš ita z možnostjo podaljševanja velja do 22. 07. 2019. Vse aktivnost Ustanove so lani uprave in nadzornega sveta opravljali brezpla no in tudi brez povrnitve stroškov vezanih na uporabo telefona, potnih stroškov itd. Tako, da so edini stroški delovanja Ustanove povezani s stroški ban nega poslovanja ter poštnih storitev. Na osnovi zbranih donacijskih sredstev je Ustanova v letu 2009, investitorju nakazala 230.000 €, poleg tega pa je bilo na osnovi prizadevanj predsednika uprave UAD, pridobljeno še 20.000 €, ki jih je Javni zavod Triglavski narodni park, nakazal direktno na ra un Ob ine Kranjska Gora. Z ozirom na to, da je Pogodba o sofinanciranju investicije predvidevala, da bo Ustanova vsa sredstva zbrala v letu 2009, je bil zato k omenjeni pogodbi dne 05. 12. 2009, podpisan Aneks, po katerem naj bi Ustanova manjkajo a sredstva nakazala do 31. 07. 2010. Skupaj z denarnimi sredstvi na ra unu Ustanove, tako za leto 2010 na osnovi podpisane pogodbe in aneksa ostaja obveznost Ustanove, da zbere in nakaže na ra un Ob ine Kranjska Gora do 31. 07. 2010 še 120.000 €.

Za pomo pri delovanju Ustanove, predvsem pa pri zbiranju sredstev se iskreno zahvaljujem lanom uprave, nadzornega sveta, vsem donatorjem, ki so prispevali sredstva ali kako druga e pomagali. Poleg tega pa tudi ustanoviteljem za podporo in pomo pri promociji dejavnosti Ustanove.

Miro Eržen, predsednik uprave

PODATKI IZ IZKAZA PRIHODKOV IN ODHODKOV V OBDOBJU OD 1. 1. DO 31. 1. 2009 (USTANOVA AVGUSTA DELAVCA, SAVSKA CESTA 1, MOJSTRANA)

ZnesekKonto Postavka Oznaka

za AOP Teko ega leta Prejšnjega

leta1 2 3 4 5

PRIHODKI OD POSLOVANJA (081+086) 080 422 352

A. POSLOVNI PRIHODKI OD OPRAVLJANJA DEJAVNOSTI NEGOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB (082 do 084-085) 081 0 0

del 76 1. Prihodki iz sredstev javnih financ 082 0 0del 76 2. Drugi prihodki od opravljanja dejavnosti negospodarskih javnih služb 083 0 0

3. Pove anje vrednosti zalog proizvodov in nedokon ane proizvodnje 084 0 0 4. Zmanjšanje vrednosti zalog proizvodov in nedokon ane proizvodnje 085 0 0

B. POSLOVNI PRIHODKI OD OPRAVLJANJA LASTNE DEJAVNOSTI (087+088-089) 086 422 352

del 76 1. Poslovni prihodki od opravljanja lastne dejavnosti 087 422 352 2. Pove anje vrednosti zalog proizvodov in nedokon ane proizvodnje 088 0 0 3. Zmanjšanje vrednosti zalog proizvodov in nedokon ane proizvodnje 089 0 0

77 C. FINAN NI PRIHODKI 090 4.793 1.139




78 . DRUGI PRIHODKI 091 0 0D. CELOTNI PRIHODKI (080+090+091) 092 5.215 1.491E. STROŠKI BLAGA, MATERIALA IN STORITEV (094 do 096) 093 1.219 314

del 70 1. Nabavna vrednost prodanega blaga 094 0 040 2. Stroški materiala 095 27 041 3. Stroški storitev 096 1.192 314

F. STROŠKI DELA (098 do 100) 097 0 0del 47 1. Pla e in nadomestila pla 098 0 0del 47 2. Prispevki za socialno varnost zaposlencev 099 0 0del 47 3. Drugi stroški dela 100 0 0

G. AMORTIZACIJA (102+103) 101 422 352del 43 1. Amortizacija, nadomeš ena v breme dolgoro no odoloženih prihodkov 102 422 352del 43 2. Druga amortizacija 103 0 0

44 H. REZERVACIJE 104 0 048, 72 I. DRUGI STROŠKI (106+107) 105 0 0

72 1. Prevrednotovalni odhodki 106 0 048 2. Ostali drugi stroški 107 0 074 J. FINAN NI ODHODKI 108 0 075 K. DRUGI ODHODKI 109 0 0

L. CELOTNI ODHODKI (093+097+101+104+105+108+109) 110 1.641 66680 M. PRESEŽEK PRIHODKOV (092-110) 111 3.574 82580 M. PRESEŽEK ODHODKOV (110-092) 112 0 0

del 81 N. DAVEK OD DOHODKOV PRIDOBITNE DEJAVNOSTI 113 535 4del 81 O. ISTI PRESEŽEK PRIHODKOV OBRA UNSKEGA OBDOBJA (111-113) 114 3.039 821

89 P. PRESEŽEK ODHODKOV OBRA UNSKEGA OBDOBJA (112+113) 115 0 0

del 80 R.PRESEŽEK PRIHODKOV IZ PREJŠNJIH LET, NAMENJEN POKRITJU PRESEŽKA ODHODKOV ALI IZBRANIH STROŠKOV OBRA UNSKEGAOBDOBJA

116 0 0

S. POVPRE NO ŠTEVILO ZAPOSLENCEV NA PODLAGI DELOVNIH UR V OBRA UNSKEM OBDOBJU (na dve decimalki)* 117 0,00 0,00

Š. ŠTEVILO MESECEV POSLOVANJA 118 12 10

PODATKI IZ BILANCE STANJA NA DAN 31. 12. 2009 (USTANOVA AVGUSTA DELAVCA, SAVSKA CESTA 1, MOJSTRANA)

ZnesekKonto Postavka Oznaka

za AOPTeko ega

letaPrejšnjega

leta1 2 3 4 5

SREDSTVA (002+021+037) 001 32.647 172.314 A. DOLGORO NA SREDSTVA (003+006+013+014+018) 002 151 573

I. Neopredmetena sredstva in dolgoro ne aktivne asovne omejitve (004+005) 003 0 0

00 1. Neopredmetena sredstva in dolgoro ne aktivne asovneomejitve 004 0 0

del 13, del 08 2. Predujmi za neopredmetena sredstva 005 0 0

II. Opredmetena osnovna sredstva (007 do 012) 006 151 573del 02, del 03 1. Zemljiš a 007 0 0

del 02, del 03 2. Zgradbe 008 0 0

del 04, del 05 3. Oprema 009 151 573

del 04, del 05 4. Druga opredmetena osnovna sredstva 010 0 0

del 02, del 04 5. Opredmetena osnovna sredstva v gradnji oziroma izdelavi 011 0 0

del 13, del 08 6. Predujmi za opredmetena osnovna sredstva 012 0 0

01 III. Naložbene nepremi nine 013 0 0IV. Dolgoro ne finan ne naložbe (015 do 017) 014 0 0

6 1. Dolgoro ne kapitalske naložbe 015 0 0del 07 2. Dolgoro no dana posojila 016 0 0




del 07 3. Dolgoro ni depoziti 017 0 0V. Dolgoro ne poslovne terjatve (019+020) 018 0 0

del 08 1. Dolgoro ne poslovne terjatve do kupcev 019 0 0del 08,

09 2. Druge dolgoro ne poslovne terjatve 020 0 0

B. KRATKORO NA SREDSTVA (022+023+029+032+036) 021 32.496 171.741 67 I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo 022 0 0

II. Zaloge (024 do 028) 023 0 030, 31,

32 1. Material 024 0 0

63 2. Proizvodi 025 0 060 3. Nedokon ani proizvodi in storitve 026 0 0

65, 66 4. Trgovsko blago 027 0 0del 13 5. Predujmi za zaloge 028 0 0

III. Kratkoro ne poslovne terjatve (030+031) 029 909 1.033del

08,12 1. Kratkoro ne poslovne terjatve do kupcev 030 0 0

del 08, del13,

14,15,16 2. Druge kratkoro ne poslovne terjatve 031 909 1.033

IV. Kratkoro ne finan ne naložbe (033 do 035) 032 0 120.000 17 1. Kratkoro ne kapitalske naložbe 033 0 0

del 07, del 18 2. Kratkoro no dana posojila 034 0 0

del 07, del 18 3. Kratkoro ni depoziti 035 0 120.000

10, 11 V. Denarna sredstva 036 31.587 50.708 19 C. KRATKORO NE AKTIVNE ASOVNE RAZMEJITVE 037 0 0

del 99 Zabilan na sredstva 038 0 0OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV (040+043+047+050+055+060) 039 32.647 172.314

A. USTANOVITVENI VLOŽEK (041+042) 040 3.000 3.000del 90 1. Ustanovitveni vložek 041 3.000 3.000del 90 2. Presežek iz prevrednotenja 042 0 0

B. PRESEŽEK PRIHODKOV OZIROMA ODHODKOV (044-045+046) 043 3.860 821

del 95 1. Presežek prihodkov 044 3.860 821del 95 2. Presežek odhodkov 045 0 0del 95 3. Presežek iz prevrednotenja 046 0 0

C. REZERVACIJE IN DOLGORO NE PASIVNE ASOVNERAZMEJITVE (048+049) 047 25.005 168.281

del 96 1. Rezervacije 048 0 0del 96 2. Dolgoro ne pasivne asovne razmejitve 049 25.005 168.281

. POSLOVNE OBVEZNOSTI (051 DO 054) 050 782 212del 98 1. Dolgoro ne poslovne obveznosti 051 0 022, del

98 2. Kratkoro ne obveznosti do dobaviteljev 052 0 0

25 3. Kratkoro ne obveznosti do zaposlencev 053 0 0 23, 24, 26, 28, del 98

4. Druge kratkoro ne poslovne obveznosti 054 782 212

D. FINAN NE OBVEZNOSTI (056 DO 059) 055 0 0 del 97 1. Dolgoro na posojila finan nih organizacij 056 0 0 del 97 2. Dolgoro na posojila drugih pravnih oseb 057 0 0 del 27, del 97 3. Kratkoro na posojila finan nih organizacij 058 0 0

del 27, del 97 4. Kratkoro na posojila drugih pravnih oseb 059 0 0

29 E. KRATKORO NE PASIVNE ASOVNE RAZMEJITVE 060 0 0 del 99 Zabilan ne obveznosti 061 0 0




POJASNILA K RA UNOVODSKIM IZKAZOM ZA LETO 2009

Bilanca stanja Sredstva v višini 32.647 EUR zajemajo naslednje postavke: V stanju opredmetenih osnovnih sredstev v višini 151 EUR sta evidentirana ra unalnik in projektor, ki sta bila podarjena s strani Planinskega društva Slovenije. Za etno stanje je zmanjšano za obra unano amortizacijo. Kratkoro ne poslovne terjatve v višini 909 EUR so terjatve iz naslova obresti in kratkoro no dani predujmi za pristojbino za pridobitev znamke »Slovenski planinski muzej«. Na dan 31.12.2009 na banki ni bilo vezanih sredstev, ker so bila ta sredstva po Pogodbi o sofinanciranju investicije »Slovenski planinski muzej v Mojstrani« v letu 2009 nakazana investitorju. Denarna sredstva v višini 31.587 so sredstva na ra unu pri GB, d.d. Kranj. Obveznosti do virov sredstev v višini 32.647 EUR: Ustanovni vložek v višini 3.000 EUR je vložek treh ustanoviteljev v višini po 1.000 EUR: Ustanovitelji so PD Dovje Mojstrana, Planinska zveza Slovenije in Slovenski gorniški klub Skala- Zveza gorniških klubov. Dolgoro ne pasivne razmejitve v znesku 25.005 predstavljajo prejete sredstva donatorjev za namene ustanove za gradnjo in delovanje SLOVENSKEGA PLANINSKEGA MUZEJA v Mojstrani. Znesek v višini 24.854 EUR predstavlja denarna sredstva, znesek 151 EUR pa donacijo v obliki opredmetenih osnovnih sredstev, ki se vsako leto zmanjša za amortizacijo teko ega leta. Druge kratkoro ne poslovne razmejitve v višini 782 EUR pa zajemajo obveznost do države za davek od dohodka pravnih oseb v višini 531 EUR in obveznost do fizi ne osebe v višini 220 za pla ane ra unedobaviteljem in 31 EUR za obveznost pla ila provizije banki, ki je obra unana za december 2009, pla ana pa v januarju 2010. isti presežek prihodkov v višini 3.860 EUR je seštevek lanskega presežka v višini 821 EUR in letošnjega

v višini 3.039 EUR.Izkaz uspeha Iz izkaza uspeha je razvidno, da so bili prejeti prihodki 5.215 EUR, od tega finan ni prihodki 4.793 EUR iz naslova obresti na ra unu in obresti od depozitov vezanih pri banki. Stroški storitev in blaga so izkazani v višini 1.219 EUR in predstavljajo razne manjše stroške, amortizacija je obra unana v višini 422 EUR v breme dolgoro nih pasivnih razmejitev. Davek od dobi ka je izra unan v višini 535 EUR, presežek prihodkov leta 2009 pa znaša 3.039 EUR.

Miro Eržen, predsednik uprave

PORO ILO O DELU STROKOVNE SLUŽBE PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE

Strokovna služba je organizirana na osnovi 69. lena Statuta Planinske zveze Slovenije in opravlja strokovno, administrativno in tehni no delo za Planinsko zvezo Slovenije. Pravilnik o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v strokovni službi PZS je bil potrjen na seji UO 24. 11. 2005 in velja od 1.1.2006 dalje. V strokovni službi so zaposleni naslednji strokovni kadri: generalni sekretar, vodja pisarne, dva strokovna delavca, strokovni delavec v založbi, strokovni delavec za založniško in informacijsko dejavnost, ra unovodja, strokovni delavec v ra unovodstvu in Planinski vestnik in referent za pla ilni promet. V obdobju 2006-2010 sta se upokojili dve sodelavki. Njuni delovne mesti smo zapolnili z novimi mladimi strokovnimi kadri. Podro je dela ko in planinskih poti pa je zapolnjeval generalni sekretar s prerazporeditvijo drugih del. V tem asu je bila strokovna služba zelo aktivna na podro ju pridobivanja sredstev iz razpisov posameznih državnih resorjev, predvsem resornega Ministrstva za šolstvo in šport, še posebno veliko je bilo vloženega napora pri pridobivanju sredstev iz Evropskih socialnih skladov za podro je planinskega usposabljanja. Uspešni smo bili tudi na razpisih sredstev iz Fundacije za financiranje športnih organizacij RS, saj so se sredstva pridobila na osnovi strokovno




narejene razpisne dokumentacije in strokovno narejenih in v rokih oddanih poro il, ki so pogoj za nakazilo sredstev. Strokovna služba se je vseskozi trudila za posodabljanje organizacija dela predvsem na informacijskem podro ju. Velik napredek je bil dosežen s posodobitvijo spletnih stani s stalnim informiranjem lanic zveze preko elektronskega obveš anja. Za nemoteno delovanje PZS, je strokovna služba v skladu z veljavno zakonodajo pripravila ve pravilnikov in uredb. Strokovna služba ima nalogo »servisa« lanicam PZS, predsedstvu, upravnemu odboru, nadzornemu odboru in vsem komisijam in odborom, ki so imenovana v skladu s statutom PZS, kar se dokazuje z realizacijo izvedenih nalog . V tem obdobju je bil sprejet novi Zakon o društvih, ki je prinesel novost, da mora pred sprejetjem letnega poro ila le tega revidirati revizor. Tako imamo že od leta 2007 dalje vsako leto revizijski pregled. V tem obdobju smo odpravili nekatere pomanjkljivosti v finan nem poslovanju, saj smo vsako leto izboljševali poslovanje in tudi dobili pozitivno revizorjevo mnenje.

Strokovna služba je izdelala ve navodil in pravilnikov, ki so v pomo planinskim društvom pri njihovem delu. Tako smo pripravili vzorec pravilnika o varstvu osebnih podatkov, ve pravilnikov in navodil, ki se nanašajo na finan no poslovanje PZS in planinskih društev. Planinskim društvom smo pripravili navodilo, kako podati vlogo za društvo v javnem interesu, kako pridobiti sredstva donacij iz zakonskih dolo b dohodnine. Za ra unovodske delavce je bil organiziran strokovni seminar o novostih s podro ja društvene zakonodaje in ra unovodskega standarda za društva. Sprotno smo sledili zakonodaji in o tem obveš ali tudi planinska društva, jim dajali pisne in ustne nasvete oz. jim nudili pomo . Strokovna služba PZS je v tem obdobju delala v skladu s programom dela, ki ga je sprejel UO PZS ter posamezne komisije in odbori, za katere delajo zaposleni v strokovni službi. V letu 2009 je strokovna služba Planinske zveze Slovenije delala v skladu s programom dela, ki ga je sprejel UO PZS ter posamezne komisije in odbori, za katere delajo zaposleni v strokovni službi.

Konkretno opravljeno delo s poudarkom na letu 2009: Na podro ju planinskih ko in potov je bilo glede na razmere vsako leto opravljenega precej dela. Za Komisijo za pota smo sodelovali pri pripravi in realizaciji razpisov MŠŠ in FŠO ter realizaciji vseh akcij, te ajev in izpopolnjevanj komisije. Veliko dela je bilo tudi pri zahtevni pripravi poro il o akcijah za MŠŠ in FSO. Zlasti smo se angažirali na projektu opremljanja križiš na SPP z novimi smernimi tablami. Sodelovali smo tudi pri koordinaciji odprav posledic poškodb na poteh in dela komisije na sploh, tako ožje sestave kot tudi sodelovanja z Obmo nimi skupinami markacistov. Opravljeni so bili tudi vsi potrebni vnosi v ŠPAK, kot tudi vnosi in ažuriranje podatkov aktivnih markacistov za nov program evidence markacistov, ki nam omogo a boljšo kontrolo nad tem, kdo so aktivni markacisti po posameznih planinskih društvih. Aktivno smo sodelovali tudi na pripravi Zakona o planinskih poteh in novih podzakonskih aktov Zakona o planinskih poteh in na usklajevalnih sestankih na MOP. V letu 2009 smo pripravili tudi osnove za podpis sponzorske pogodbe s KRKO iz novega mesta, ki financira ozna evanje 15 planinskih poti v vrednosti skoraj 50.000 evrov. Koordinirali smo tudi sodelovanje s Slovensko vojsko, ki pomaga pri akcijah markacistov in obnovi planinskih ko s prenosi opreme in materiala s helikopterji.

Na podro ju delovanja gospodarske komisije je bilo težiš e dela zlasti na pripravi predlogov za pripravo razpisa MG za planinske ko e in zbiranja in urejanja prejetih podatkov, urejanja podatkov o obratovanju planinskih ko na spletni strani PZS in za medije ter teletekst, dajanju raznih informacij in svetovanj planinskim društvom in posameznikom. Aktivni smo bili tudi pri urejanju zemljiško knjižnih zadev in pripravi pogodb s planinskimi društvi. Strokovna služba je tudi sodelovala pri organizaciji sre anja komisije za ko e in pota CAA v mesecu juniju v Vratih v letu 2008. Pripravljali smo tudi gradiva za seje GK, teden planinstva (Predavanja o pomenu planinskih ko za turizem), novinarske konference in sestanke na ministrstvih (MOP, MŠŠ, MG). Sodelovali smo tudi pri organizaciji obiska in spremljanju delegacij PS rne Gore in Srbije. Aktivno smo sodelovali tudi pri pridobivanju novih partnerskih organizacij, ki lanom PD in strokovnim kadrom nudijo popuste pri nabavi planinske in druge športne opreme. Sodelovali smo z Ministrstvom za gospodarstvo pri pripravi novele zakona o gorskih vodnikih, kjer so bila zavzeta jasna stališ a odnosa med PZS in ZGVS. Številna usklajevanja so potrdila naša




pri akovanja, pa tudi pri pripravi sporazuma o sodelovanju med PZS in GiZ za pohodništvo in kolesarjenje. Aktivno smo sodelovali na sejmih Narava – zdravje in Turizem in prosti as in na drugih dogodkih, kjer se je predstavljala dejavnost PZS.

Delo v glavni pisarni je potekalo teko e, prejeto je bilo 6.540 vhodnih zadev (prejeta pošta), izhodnih je bilo preko 7.550 materialov, izdanih je bilo 583 potnih nalogov in 441 naro ilnic. Sprejete so bile vse stranke, ki dnevno prihajajo na PZS (povpre no preko 20 dnevno) in vsi telefonski klici (povpre no dnevno preko 100) in redno vsakodnevno usklajevanje dela za predsednika, podpredsednike in generalnega sekretarja glede na aktualno planinsko tematiko.Pripravljena so bila vsa gradiva in operativno delo za 18 rednih sej UO, 4 sve ane in 3 dopisne seje ter za 86 sej predsedstva. Za vse so bili izdelani zapisniki in posredovani sklepi notranjim in zunanjim institucijam. Izdelana so bila vabila in zapisniki za nadzorni odbor, komisijo za gorsko reševanja in sestanke MDO. Pripravljena so bila gradiva in nudena pomo pri organizaciji in izvedbi skupš in PZS, dnevov planincev, sve anih sej, novinarskih konferenc in drugih dogodkov (teden planinstva, 230 let prvega vzpona na Triglav, 60 let PZS, 115 let PV in drugo....). Kot vsako leto je bilo ogromno dela opravljeno tudi pri pripravi in izdaji letnega planinskega koledar ka, pri pripravi in predaji majic »Slovenija planinari« ter oblikovanju in izdaji voš ilnic. V glavni pisarni se je do junija 2008 vodila tudi evidenca ur zaposlenih, ki se od tedaj dalje vodi v ra unovodstvu. Preko glavne pisarne pa poteka naro anje pisarniškega materiala. Opravljena je bila tudi odprema vseh škodnih zahtevkov, ki so nam bili posredovani s strani PD za zavarovalnico TILIA. Urejane so bile vse potrebne kadrovske zadeve. Od meseca marca 2008 dalje vodja pisarne opravlja delo tudi za Odbor za priznanja PZS. V tem asu je bilo tako pregledanih, oddanih v pisanje in posredovanih planinskim društvom ve je število priznanj PZS (pisnih pohval, astnih znakov, jubilejnih listin, spominskih plaket in sve anih listin). V letu 2009 smo prešli na elektronsko obliko priprave in tiska teh priznanj, saj bomo s tem bistveno znižali stroške. Tudi iskanje ponudnika, dogovarjanje s tiskarjem in priprava priznanj je potekalo preko glavne pisarne.

Na podro ju strokovnega dela za delo mladih in za podro je dela Vodniške komisije (pokriva Veronika Susman) so bile opravljene naslednje naloge: nudenje strokovne in administrativne pomo i Odboru za orientacijo, Založniškemu odboru, Odboru za vzgojo in izobraževanje, Odboru za mednarodno sodelovanje, Odboru za mentorje planinskih skupin - seminarji, izpopolnjevanja, posveti, akcije Ciciban planinec, Mladi planinec in Planinska šola (v akciji Ciciban planinec je bilo podeljenih 3309 našitkov, 2010 priponk, 1026 pesmaric, 394 dnevnikov, v akciji Mladi planinec je bilo podeljenih 656 bronastih, 294 srebrnih in 47 zlatih znakov, izvedenih je bilo 10 planinskih šol s 165 udeleženci), pomo in sodelovanje pri tekmovanju Mladina in gore (regijska in državno tekmovanje), realizacija razpisa in razdelitev sredstev Mladinske komisije za planinska taborjenja in zimovanja, ki so bila pridobljena iz razpisa FŠO, izdaja brošure, sodelovanje pri Sre anju treh dežel, administrativna pomopri upravljanju PUS Bavšica, pomo pri izvedbi sej in zbora mladinskih odsekov, registracija mentorjev PS in vaditeljev orientacije. Delo na podro ju Vodniške komisije: sodelovanje s Podkomisijo za usposabljanje in Podkomisijo za kategorizacijo in registracijo: pomo pri izvedbi vseh usposabljanj (v letu 2009 je bilo izvedenih 9 te ajev za VPZS s 196 udeleženci, 3 izpopolnjevanja v snežnih razmerah s 106 udeleženci, 11 izpopolnjevanj v kopnih razmerah s 345 udeleženci) in registracijo vodnikov PZS (registriranih 1439), pomo pri izvedbi sej in zbora vodnikov, pomo pri pripravi priznanj VPZS.

Na podro ju strokovnega dela, ki ga pokriva (Matjaž Šerkezi): Komisijo za alpinizem (KA), Komisijo za odprave v tuja gorstva (KOTG), Komisijo za športno plezanje (KŠP), Komisijo za tekmovalno turno smu anje (KTTS), Komisijo za turno kolesarjenje (KTK), Komisijo za gorsko reševanje (KGR) in Komisijo za varstvo gorske narave (KVGN), je bilo opravljeno sprotno administrativno delo, ki vklju uje pripravno in pomo pri organizaciji taborov (Chamonix, Fournel, BMC), te ajev v okviru KA (v zimskih in letnih razmerah), usposabljanj (izpiti za alpiniste, varuhe gorske narave, licen niseminarji...), predavanje v okviru usposabljanja KTK... Posebna pozornost se je posvetila kategorizaciji alpinistov in pripravi alpinisti nih odprav v Himalajo. Prijavili smo se na razpis Fundacije




za šport, Ministrstva za šolstvo in šport ter MOP, kjer je bilo potrebno pripraviti vsebinsko gradivo in s sodelovanjem ra unovodje Vere Šmid, tudi finan ni del gradiva.Koordiniranje Komisije za usposabljanje in preventivo (KUP) je bilo v letu 2009 pomembno predvsem z vidika podaljšanja veljavnosti programov usposabljanja, kar nam je z veliko truda tudi uspelo s pomo jo strokovno usposobljenih in pozitivno naravnanih lanov KUP.S strokovnima sodelavkama Vero Šmid in Veroniko Susman smo pripravili seminar za vodje usposabljanj, kjer smo jih seznanili z vsemi pogoji v okviru programov, ki jih delno sofinancira ESS in MŠŠ. Pripravljeni so bili enotni obrazci, ki so ves as na razpolago na doma i spletni strani. Leto 2009 sta zaznamovali smrti dveh vrhunskih alpinistov v Himalaji. S strani PZS sta bili koordinirani reševanji. Na ta na in smo pridobili ogromno izkušenj predvsem kako premagovati tujo birokracijo, ki zelo težko „odpira vrata“. Prav tako pa sta bili povod za pripravo ustaljenega protokola reševanja ob sodelovanju Ministrstva za zunanje zadeve. Pokazale so se tudi pomanjkljivosti pri zavarovanju naših lanov, predvsem z vidika birokratskega postopka. Iz tega razloga je v sodelovanju z družbo Koprima v

pripravi brošura z navodili: kako se zavarovati in kako postopati v primeru, da pride do nesre e.Sodelovanje med GRZS in PZS v smislu uporabnik – servis in preventivna dejavnost se je okrepilo. Ni pa še na zadovoljivi ravni. Na doma o spletno stran so se redno objavljala opozorila o razmerah v gorah in navodila varnega gibanja v gorskem svetu, ki so pri bralcih naletela na pozitiven odziv. Isto asno so se novice objavljale tudi na spletno stran gore-ljudje, katere urednik je Franci Savenc in s katerim redno sodelujemo. V sodelovanju s Planinskim vestnikom so se pripravila testiranja tehni ne opreme, nasveti za varno gibanje v gorah in udeležba testiranja višinskih o al v Oetztalu na povabilo Addidas Eyeware. Vse zgornje pa ob dobrem in strokovnem sodelovanju s sodelavci ne bi bilo mogo e.

Na podro ju strokovnega dela za založniško in informacijsko dejavnost je zaradi bolniškega in nato porodniškega dopusta do konca septembra 2009 opravljala študentka, ki z oktobrom 2009 zaposlila za dolo en as. Delo na tem delovnem mestu je potekalo nemoteno: sprotno so se urejale spletne strani PZS z vsemi dogodki in informacijami s strani PZS in komisij ter planinskih društev, ki so pošiljali obvestila za objavo (objavljeno je bilo preko 1000 novic). Izdelanih je bilo 12 številk Obvestil PZS (deset enojnih, ena dvojna in ena posebna številka za Skupš ino PZS). Izdelan je bil Koledar ek akcij 2010, novoletna voš ilnica, vizitke. Pridobljenih je bilo veliko ponudb za tisk razli nih zgibank, koledarja, … V avgustu 2009 je bila izveden prenos e-poštnih predalov na drugega veliko cenejšega ponudnika. Vsem planinskim društvom in alpinisti nim odsekom je bil dodeljen enoten e-poštni naslov @pzs.si. Postavil se je sistem e-novic, preko katerega se pošilja e-novice planinskim društvom, medijem in posameznikom, ki se na e-novice naro ijo preko aplikacije iPlaninec. Prav tako je bil na novo vzpostavljen sistem pošiljanja Obvestil, tudi preko aplikacije iPlaninec. Za el se je vzpostavljati sistem oglaševanja na spletni strani PZS. Delavka na tem podro ju urejuje tudi Facebook osebno in »fan« stran Planinske zveze Slovenije ter ob asno dodaja informacije tudi na spletno stran Zveze društvenih organizacij Slovenije. S pomo jo študentov je delavka za informacijsko dejavnost Planinsko zvezo predstavljala na sejmu Narava - zdravje in Turizem in prosti as, oboje na Gospodarskem razstaviš u v Ljubljani. V letu 2009 je bila prodaja koledarjev izvedena s pomo jo zunanjih akviziterjev in prodaje na PZS. Prodanih je bilo 11.200 koledarjev Pozdrav z gora 2010 in 10.900 koledarjev Zato pa le pojdimo v gore 2010.

Na podro ju strokovnega dela v Planinski založbi so bila pripravljena vabila, gradiva za seje založniškega odbora in razpise. Zapisniki sej in sklepi so bili posredovani lanom odbora ter tistim, na katere se je sklep nanašal. Razpisi so bili zelo dobro pripravljeni, saj smo skoraj za vse razpisane projekte prejeli sredstva. Za spletne strani, Obvestila, Planinski vestnik, so bila pripravljena obvestila o izidu novih edicij s povabilom za nakup. Preko sistema e-novic pa so se društvom, medijem in posameznikom pošiljala razna obvestila. Preko strokovnega delavca potekajo tudi vsa dela, dopisi, ki so namenjeni lanom odbora, ravno tako odgovori. Vsak dopis se vknjiži v odhodno pošto. V letu 2009 je bilo izstavljenih preko 1600 ra unov. Edicije so bile kupcem (knjigarnam, planinskim društvom, turisti nim društvom,…) poslana preko pošte. Prodaja edicij se je vršila tudi direktno na PZS – izstavljenih je bilo preko 600 ra unov. Prejetih je bilo približno 52.000 izvodov, izdanih pa preko 49.000 izvodov edicij. Poleg tega so bili društvom poslani še dnevniki ringa-raja in mladi planinec, ki




pa v zgornjih številkah niso zajeti. Sredi leta je bila vzpostavljena povezava za pla evanje z ban nimi karticami. Za prodajo so bile pripravljene edicije, ki so se prodajale na Skupš ini PZS v Trbovljah. Prodaja je potekala tudi na sejmu Narava-zdravje. Sama prodaja je bila zelo uspešna. Manj uspešna pa je bila prodaja na sejmu Turizem in prosti as. Tudi obiskovalcev je bilo manj. Prejete so bile naslednje nove edicije: planinsko-izletniški vodnik Jezersko, plezalni vodnik Vrši ,Dolomiti-sanjske gore, vodnik Kamniška Bistrica, karta Storži in Košuta, karta Krn in ponatisi: vodnik Julijske Alpe, priro nik za markaciste, karta Triglavski narodni park, Pohorje, Kamniško-Savinjske Alpe, planinski dnevnik, dnevnik ringa-raja, dnevnik mladi planinec, lanski karton, dnevnik s slovenske planinske poti, lanska izkaznica, etuiji,… V zvezi z navedenim so bile pridobljene ponudbe, pripravljene pogodbe, kalkulacije, naro ilnice, …

Za Planinski vestnik, ki je letos praznoval 115 let izhajanja, je bilo leta 2009 natisnjenih 62.900 izvodov, naro enih je bilo 54.992 izvodov. V prosti prodaji je bilo prodanih 3.539 izvodov. Skupno prodanih je bilo 58.531 izvodov revije. Decembrsko številko je prejelo 4.653 naro nikov (naro enihizvodov je bilo 4.752), od tega je bilo 1985 lanov planinskih društev, ki prejemajo Planinski vestnik iz naslova lanarine A. Zanje je bilo izdelanih 5.124 ra unov (redni naro niki, lani A, oglaševalci …). Ker vsi naro niki niso redni pla niki, so jim bili poslani opomini (leta 2009 je bilo okoli 200 naro nikov, ki niso pla ali ra una). Tiste, ki kljub opozorilu niso poravnali obveznosti, smo rtali iz seznama naro nikov. Ve ina se je potem odlo ila pla ati, stornirali smo le 35 ra unov – toliko naro nikov ni pla alo naro nine.S štirimi oglaševalci smo imeli sklenjene ve mese ne pogodbe za oglaševanje, deset oglaševalcev pa se je odlo ilo za sodelovanje v eni ali dveh številkah. Sodelovali smo z nekaterimi radijskimi postajami in televizijskimi oddajami z izmenjavo oglasov. Opravljene so bile promocijske aktivnosti za pove anještevila naro nikov in proste prodaje, ki so obsegale:

- razdeljevanje naro ilnic in starih številk revije na sejmih, - meddruštvenim odborom so bile poslane zgoš enke, na katerih je uredništvo pripravilo

predstavitev revije, - pošiljanje naro ilnic in starih Planinskih vestnikov planinskim društvom in alpinisti nim

odsekom, zobozdravstvenim ordinacijam … Za pridobivanje dodatnih sredstev poleg naro nini smo pripravili in oddali vloge na razpise Fundacije za financiranje športnih organizacij, Ministrstva za šolstvo in šport ter Ministrstva za kulturo, ki pa nam sredstev žal ni odobrilo. Delo za PV je povezano tudi z evidenca A lanov – naro nikov, saj se vsako leto v programu naro nikov Planinskega vestnika vzpostavi nov seznam lanov A (vnos 2.108 lanov A).Sezname usklajujemo s PD in jih mese no sporo amo zavarovalnici. Najve ji delež vnosov je januarja in februarja.

Na podro ju finan nega in ra unovodskega poslovanja je bilo v letu 2009 odposlanih preko 62.000 lanskih znamkic, izdanih 1416 ra unov za lanarino, pregledanih in vnešenih 544 obra unov za lanarino. V blagajni je bilo narejenih 342 blagajniških prejemkov, 176 blagajniških izdatkov in 210

blagajniških dnevnikov. Knjiženih je bilo 255 izpiskov A banke in 65 izpiskov Sklada Okrešelj. Narejenih je bilo 21 kompenzacij in izdanih 62 dopisov. Na transakcijski ra un je bilo izpla anih 583 individualnih in skupnih potnih nalogov za povra ila potnih stroškov društvenim delavcem. Izdelan je bil zaklju ni obra un lanarine, usklajen s PD in klubi po števil ni in finan ni strani.V ra unovodstvu je bilo narejenih preko 80.000 vknjižb, 12 mese nih obra unov DDV, 14 obra unov pogodbenega dela, 53 obra unov avtorskega honorarja (obra unanih je bilo preko 390 avtorskih pogodb). Za zaposlence je bilo izdelanih 14 obra unov izpla il za pla e, regres in nadomestila. Izdelano je bilo 101 temeljnic, izstavljeno (in knjiženo) je bilo 10.288 ra unov, prejetih (in knjiženo) pa 1.863 ra unov.V registru osnovnih sredstev je bilo vknjiženih 47 novih evidentiranih zemljiš , osnovnih sredstev in drobnega inventarja. V program je bila vnesena vsa nova oprema, popravki na osnovi izdelane inventure izdelan obra un amortizacije glede na veljavne ra unovodske standarde. Redno sodelujemo z odborom za lanstvo, dajemo predloge in pobude ter iš emo skupne boljše rešitve. Vsako leto izdelamo poro ila o lanstvu, statistiko v primerjavi s preteklim obdobjem in grafi ne prikaze za




skupš insko gradivo. Na finan nem podro ju smo skrbeli za likvidnost poslovanja, usklajevali in sprotno seznanjali posamezne komisije o prilivih in možnosti porabe v okviru prejetih sredstev. V sodelovanju z ostalimi zaposlenimi smo sodelovali pri izdelavi ve ino prijav na razpise in iskali dodatne možnosti za pridobivanje finan nih sredstev. Izdelali smo tudi vsa poro ila, ki jih zahtevajo razpisi. Na novo smo za eli s poro anjem koriš enja sredstev iz Evropskih socialnih skladov in vnosi v ra unalniško aplikacijo MVP. Za zunanje organizacije vodimo finan no ra unovodsko poslovanje za Sklad Okrešelj in izdelamo vsa zahtevana poro ila in obrazce za AJPES in DURS. Prav tako smo zaklju na poro ila izdelali tudi za PD Saturnus in PD Šentjernej. Delo v Strokovni službi PZS se je in se mora stalno prilagajati trenutnim razmeram, kar pa pomeni zaradi vedno ve jega administriranja tudi vedno ve je delovne obremenitve. V bodo e bo zato nujno potrebno reorganizirati delo strokovne službe, saj bo s tako organizacijo težko sledila novim zahtevam. Poro ilo je sestavljeno v sodelovanju vseh delavcev strokovne službe.

Danilo Sbrizaj,generalni sekretar PZS

PORO ILO O DELU ASTNEGA SODIŠ A

astno sodiš e deluje v skladu s Statutom PZS, astnim kodeksom slovenskih planincev in Pravilnikom o delu astnega sodiš a pri PZS.

1. astno sodiš e je v navedenem enoletnem obdobju prejelo le eno prijavo. V tem primeru je tožilec S prijavo zavrnil z utemeljitvijo, da ni pogojev za nadaljevanje postopka. Pobudniku prijave je bilo

sporo eno, da lahko v skladu z 9. l. Pravilnika o delu S v funkciji nadomestnega tožilca nadaljuje postopek. Ker tega ni storil, je bil postopek ustavljen.

2. V štiriletnem obdobju je S na sejah senatov obravnavalo dve zadevi, dve pa na plenarni seji. S posreduje, e je prišlo do nesporazumov med planinskimi društvi oz. organi raznih PD ali do

nesporazumov lanov z organi PZS in MDO. V takih primerih se S sestaja preliminarno; predlog tožilca v teh primerih ni potreben.

3. astno sodiš e je pošiljateljem prijav oz. dopisov odgovorilo, da za zadevo, ki jo je prejelo, ni pristojno (ker je šlo za zadeve, za katere S PZS ni pristojno).

4. astno sodiš e je v vsem štiriletnem obdobju delovalo brez namestnika tožilca, ker postopek izvolitve le-tega ni bil izveden.

Bruno F. Fras, predsednik astnega sodiš a PZS




POJASNILA K BILANCI STANJA INIZKAZU POSLOVNEGA IZIDA ZA LETO 2009

Planinska zveza Slovenije uporablja ra unovodski standard SRS 33 za društva, po potrebi pa tudi splošne standarde. Poslovne knjige vodimo po dvostavnem knjigovodstvu. Pridobitno dejavnost vodimo po kontih lo eno v prihodkovni strani, stroške pa ugotavljamo procentualno (pridobitne 27,17%, nepridobitne 72,83%) glede na pridobitno dejavnost po metodologiji izra una in upoštevamo nov Pravilnik o pridobitni in nepridobitni dejavnosti, ki ga je izdal minister za finance (Ur.l.RS,109) in spremembe tega pravilnika, ki se uporabljajo od 1.1.2009 dalje. Na osnovi teh podatkov smo zavezani za obra un davka od dohodkov pravnih oseb (v letu 2009 je izra unana obveznost po obrazcu davka od dohodkov pravnih oseb 4.022,00 €, koristili smo tudi investicijske olajšave, ki so možne za leto 2009 in pokrili še dav no izgubo iz leta 2004). Presežki prihodkov se porabijo za namene dolo ene po 24. lenu zakona o društvih. Porabijo se za dejavnosti v naslednjem obdobju po posameznih komisijah, kar je prikazano v društvenem skladu. Inventura je bila izvedena po stanju na dan 31. 12. 2009. Komisija je popisala osnovna sredstva, nepremi nine, drobni inventar in material, denarna sredstva, terjatve in obveznosti Planinske zveze Slovenije. Ve jih odstopanj ni bilo. Narejena je bila oslabitev zalog starejših edicij, ki se slabo prodajajo.

BILANCA STANJA NA DAN 31.12.2009

31.12.2008 31.12.2009 indeks09/08

SREDSTVA 1.113.232 1.532.556 1,381. 00-04 Dolgoro na sredstva (opr.osn.sr.) 355.783 611.541 1,72

06 Dolgoro ne finan ne naložbe 1.000 52.618 52,622. 31,32,33 Zaloge 506.056 409.966 0,813. 18 Kratkoro ne finan ne naložbe 31.849 50.904 1,604. 12-17 Kratkor ne poslovne terjatve 70.984 88.412 1,255. 10,11 Denarna sredstva 51.132 174.807 3,426. 19 Kratkoro ne aktivne asovne razmejitve 96.428 144.308 1,507. 99 Zunajbilan na sredstva 65.160 55.270 0,85 OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 1.113.232 1.532.556 1,386. 90 Društveni sklad 151.614 298.494 1,97

7. 93 Rezervacije in dolgoro ne pasivne asovnerazmejitve 684.050 835.356 1,22

8. 22-27 Kratkoro ne poslovne obveznosti 135.223 264.870 1,969. 23 Kratkoro ni dolgovi do lanov 13.855 18.457 1,3310. 29 Kratkoro ne pasivne asovne razmejitve 128.490 115.379 0,90 99 Zunajbilan ne obveznosti 65.160 55.270 0,85




SREDSTVA:Osnovna sredstva zajemajo knjigovodsko vrednost opredmetenih osnovnih sredstev (zemljiš a, zgradbe in ostala oprema), ki je razlika med nabavno vrednostjo in nabranim popravkom vrednosti. Osnovna sredstva se ovrednotijo po dokumentirani nakupni ceni, pove ani za dokazljive neposredne stroške, ki jih je mogo e pripisati njihovi usposobitvi za uporabo. Nabavna vrednost osnovnih sredstev se zmanjšuje posredno z letnimi popravki te vrednosti, ugotovljenimi na podlagi amortizacijskih stopenj, in sicer: zgradbe 3%, oprema od 10-25%, ra unalniki 50%. Sredstva so se pove ala za knjižno vrednost zemljiš (po sklepu upravnega odbora 12.11.2009) v višini 255.981,00 €. Ta zemljiš a niso bila vrednostno vpisana v poslovne knjige PZS. Sestavni del dolgoro nih sredstev je tudi za 52.618,06 € dolgoro nih finan nih naložb (od tega 1.000,00 € ustanovni delež Ustanove Avgusta Delavca in 51.618,06 € vrednotene obveznice prejete od KDD za denacinalizacijo zemljiš a pri Štuhecovem domu). V letu 2009 je bila obra unana amortizacija v višini 19.219,96 €. Amortizacijski strošek znaša 9.079,79 € in predstavlja amortizacijo od novih nabav od 2007 do 2009. Ostali amortizacijski strošek v vrednosti 10.140,17 € se je kril v breme dolgoro nih pasivnih asovnih razmejitev.Postavka zaloge vsebuje zaloge materiala in blaga, gotovih proizvodov in nedokon ane proizvodnje (v založbi). Popisane so bile ob koncu obra unskega leta. Glede na prejšnje leto so se zmanjšala za 19%. Na predlog inventurne komisije se je naredila oslabitev zalog edicij – leposlovja in druge literature iz preteklega obdobja v višini 96.884,87 € v breme dolgoro nih pasivnih asovnih razmejitev v razredu 9. Vrednost nedokon anih proizvodov je 648,70 € . Skupaj vseh zalog je za 409.965,77 €. Zaloge materiala in trgovskega blaga se vrednotijo po nakupnih cenah, zaloge proizvodov in nedokon aneproizvodnje pa s stroški izdelavnega materiala in tujih izdelavnih storitev. Kratkoro ne finan ne naložbe predstavljajo (vezane depozite na A Banki d.d.) in znašajo 50.903,83 €. Kratkoro ne poslovne terjatve zajemajo knjigovodsko vrednost kratkoro nih terjatev do kupcev, lanarine, terjatve za DDV, dane akontacije, dane predujme - skupaj znesek 88.412,00 €.

Leta 2009 je Planinska zveza Slovenije oblikovala popravek vrednosti spornih terjatev v višini 622,65 € v breme drugih odhodkov. Za te terjatve je bil leta 2009 izveden tudi odpis v breme oblikovanega popravka. Denarna sredstva so gotovina v blagajni in denarna sredstva na vpogled na ra unu pri A banki Vipa d.d. v višini 174.807,00 €. Kratkoro ne aktivne asovne razmejitve zajemajo kratkoro no odložene oz. vnaprej pla ane stroške v vrednosti 144.308,12 € (najve ja vrednost so ra uni Zavarovalnice Tilia d.d. za zavarovanje 2010) . Zunajbilan na sredstva in obveznosti zajemajo eviden no knjiženo poroštvo za kreditno pogodbo št. 046572/0, sklenjeno med Banko Celje d.d. in PD Celje Matica (poroštvo je bilo sprejeto na UO Planinske zveze Slovenije leta 2007). Vrednost se zmanjšuje glede na popla ilo dolga in znaša še 55.270,19 €.

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV: Društveni sklad je sestavljen iz sklada Štuhcev dom, iz presežka prihodkov in odhodkov iz preteklih obdobij in presežka prihodkov iz teko ega obdobja. Pove al se je za knjiženje ostanka prihodkov teko ega obdobja in vrednost knjiženih obveznic KDD za Štuhcev dom. Celotna vrednost je 298.493,91 €. Pove anje je 97%.Dolgoro ne pasivne asovne razmejitve so sestavljene iz razmejitev za osnovna sredstva, material in razmejitve za amortizacijo. Rezervacije so se pove ale zaradi ovrednotenja zemljiš po sklepu UO in zmanjšala za amortizacijo v letu 2009 in porabo ter oslabitve materiala. Pove anje je 22%.Kratkoro ne poslovne obveznosti zajemajo vse obveznosti do dobaviteljev, ki se nanašajo na dobavljeno blago in storitve, prepla ila kupcev, obveznosti do pla zaposlenih, obveznosti za pla ilo DDV in druge obveznosti in znašajo 264.870,00 €. Pove anje 96%. Kratkoro ni dolgovi do lanov zajemajo obveznosti za izpla ila avtorskih honorarjev, pogodbenega dela in potnih stroškov in znašajo 18.457,00 €. Pove anje za 33%.Kratkoro ne pasivne asovne razmejitve zajemajo vnaprej prejete stroške (tudi pora un za zavarovanje lanstva glede na število v letu 2009) in prihodke (za dejavnost revije Planinskega vestnika, za dejavnost KOTG, KA, UO) v višini 115.379,00 €. Vrednost je zmanjšana za 10%.




Izkaz poslovnega izida iz opravljanja pridobitne dejavnosti 2009

2009

1. Prihodki od pridobitne dejavnosti 517.402

2. Dotacije iz prora unskih in drugih javnih sredst. 0

3. Dotacije iz drugih fundacij, skladov, ustanov 0

4. Prihodki od prodaje blaga, stor. in proizvodov 514.128

5. Drugi prihodki 0

6. Finan ni prihodki (obresti) 3.274

1. Odhodki od pridobitne dejavnosti 486.161

2. Stroški porablj. materiala in trgov. blaga 50.326

3. Stroški storitev 340.423

4. Stroški dela 66.633

5. Dotacije drugim pravnim osebam 18.378

6. Amortizacija, investiranje 2.467

7. Drugi odhodki iz dejavnosti 3.350

8. Finan ni odhodki (obresti) 330

9. Drugi odhodki 4.254

Davek od dohodkov pr. oseb 4.022Presežek prihodkov od pridobitne dejavnosti 27.219

Pri izra unu pridobitne dejavnosti smo upoštevali Pravilnik o pridobitni in nepridobitni dejavnosti, ki ga je izdal minister za finance (Ur.l.RS,109) in popravke pravilnika z veljavnostjo od 1.1.2009 dalje. Pridobitno dejavnost vodimo po kontih lo eno v prihodkovni strani, stroške pa ugotavljamo procentualno v skladu z izra unom (27,17% pridobitne in 72,83% nepridobitne dejavnosti).

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE ZA LETO 2009

€ €

I. PRIHODKI izkaz usp.2008 izkaz usp.2009 indeks 1. Prihodki od dejavnosti 09/083. Dotacije iz prora . in drugih javnih sredstev 288.736 331.582 1,153/1. iz razpisov MŠŠ 280.598 273.041 0,973/2. iz razpisa Urada za mladino 8.138 4.037 0,503/3. iz razpisa ESS- evropskih soc. skladov 0 45.504 3/4. od drugih ministrstev 0 9.0004. Dotacija iz fundacij, skladov in ustanov 322.044 398.648 1,244/1. iz razpisov Fundacije za šport RS po pos. progr. 322.044 398.648 1,245. Donacije drugih pravnih in fizi . oseb 75.749 33.849 0,455/1. za odprave 22.983 0 0,005/2. za tekme 0 05/3. za ostalo dejavnost 52.766 33.849 0,646. lanarine in prispevki lanov 509.097 588.353 1,166/1. lanarina in stroški vezani na ugodnosti lanstva 489.044 568.374 1,166/2. lanarina iz reciprocitete 20.053 19.979 1,007. Prihodki od prodaje blaga, stor. in proizvodov 566.184 514.128 0,917/1. založba 178.519 171.290 0,96




7/2. Planinski vestnik (brez A lanov) 84.555 83.676 0,997/3. koledar 95.524 80.759 0,857/4. usposabljanje kadrov 150.535 110.862 0,747/5. sponzorstvo 41.064 35.701 0,877/6. izleti, prireditve 3.340 250 0,077/7. najemnine 5.927 19.102 3,227/8. drug material in storitve 6.721 12.487 1,868. Ostali prihodki od dejavnosti 39.690 32.215 0,818/1. prihodki od licenc 12.918 12.258 0,958/2. prihodki od štartnin 26.772 19.957 0,758/3. prihodki od drugih prispevkov 0 09. Finan ni prihodki (obresti) 7.162 4.274 0,6010. Drugi prihodki 1.456 1.415 0,9710/1. od odškodnin, tožb, premij 0 34710/2. prihodki iz prera una DDV - odbitni delež 0 010/3. drugi izredni prihodki 1.456 1.068 0,73I. SKUPAJ PRIHODKI 1.810.118 1.904.464 1,05

Interni prihodki znotraj organov PZS- UO, komisije 242.983 402.689 1,66VSI PRIHODKI PO BILANCI 2.053.101 2.307.153 1,12

II. ODHODKI 1. Stroški porablj. materiala in trgov. blaga 183.282 185.225 1,011/1. material 152.648 158.230 1,041/2. blago, oprema 10.258 11.162 1,091/3. energija 13.372 14.844 1,111/4. nabavljen drobni inventar 7.004 988 0,142. Stroški storitev 1.215.785 1.252.938 1,032/0. vzdrževanje opreme 40.646 18.710 0,462/1. avtorski honorarji in pogodbeno delo 152.198 131.503 0,862/2. prevozi - letalski, avtobusni, drugi 91.908 77.540 0,842/3. poštne, telefonske in internetne storitve 67.095 69.297 1,032/4. komunalne storitve 3.048 2.726 0,892/5. tiskarske storitve 164.732 139.585 0,852/6. obrtne storitve 26.589 38.013 1,432/7. odvetniške storitve 5.865 14.941 2,552/8. delo preko štud. servisa 28.220 31.315 1,112/9. stroški promocij, oglasi, osmrt. 9.933 6.319 0,642/10. reprezentanca 16.912 16.308 0,962/11. stroški na tekmah 22.067 42.279 1,922/12. stroški na odpravah 57.594 101.760 1,772/13. storitve (kotizacije, asopisi, str.liter., varovanje) 9.019 4.196 0,472/14. povra ila - km, dnevn., preno . doma in tujina 280.273 273.600 0,982/15. zavarovanja 154.241 188.822 1,222/16. najem prostorov, opreme 47.490 58.594 1,232/17. druge storitve 37.957 37.429 0,993. Stroški dela 265.448 245.246 0,923/1. bruto pla e 191.745 183.826 0,963/2. prispevki delodajalca na pla e 34.692 29.596 0,853/3. drugi stroški dela (regres,prevozi, prehrana) 35.568 31.825 0,893/4. odpravnina ob upokojitvi 3.443 04. Dotacije drugim pravnim osebam 97.369 67.640 0,694/1. sredstva za ko e 18.000 20.000 1,114/2. sredstva za delo MDO 29.669 29.210 0,984/3. sredstva za delo mlad. odsekov 47.960 16.680 0,354/4. dotacije PD po pogodbi 100 0 0,004/5. druga nakazila na osnovi vlog in drugo 1.640 1.750 1,075. Amortizacija, investiranje 7.666 9.080 1,186. Drugi odhodki iz dejavnosti 12.648 12.329 0,97




6/1. lanarine UIAA, CAA, OKS, drugi prispevki 12.648 12.329 0,977. Finan ni odhodki (obresti) 505 1.215 2,418. Drugi odhodki 23.536 15.659 0,678/1. popravki vrednosti - odpisi 10.888 618 0,06

8/2.stroški iz preteklih let, prera un DDV (odbitni delež) 5.540 410 0,07

8/3. takse za odprave, tekme, carine, prispevki st. z. 7.108 14.631 2,069. Davek od dohodkov pr. oseb 0 4.022II. SKUPAJ ODHODKI 1.806.240 1.793.354 0,99

Interni odhodki znotr. organov PZS - UO, komisije 242.983 402.689 1,66VSI ODHODKI PO BILANCI 2.049.223 2.196.043 1,07Presežek prihodkov obra unskega leta 3.878 111.110 28,65

Prihodki so sestavljeni:

PRIHODKI PZS 2009Finan ni prihodki (obresti); 4.274;

0%

Drugi prihodki; 1.415; 0%

Ostali prihodki od dejavnosti; 32.215; 2%

Prihodki od prodaje blaga,

stor. in proizvodov;

514.128; 27%

Dotacije iz prora .in drugih javnih

sredstev; 331.582,33; 17%

Dotacija iz fundacij, skladov

in ustanov; 398.648,09; 21%

Donacije drugih pravnih in fizi .

oseb; 33.849,06; 2%

lanarine in prispevki lanov;

588.353; 31%

Dotacije iz prora una in drugih javnih sredstev:V to vrsto prihodkov so zajeti prihodki Ministrstva za šolstvo in šport, Urada za mladino, sredstva Evropskih socialnih skladov iz MŠŠ, sredstva MORS , ki smo jih v letu 2009 prejeli v višini 331.582,00 € kar je za 15% ve kot prejšnje leto. Dotacije od fundacij, skladov in ustanov:Iz razpisov Fundacije za šport smo prejeli sredstva v višini 398.648,00 €, kar je za 24% ve sredstev kot prejšnje leto. Donacije drugih pravnih in fizi nih oseb: Donacije smo prejeli za dejavnost od Zavarovalnice Tilia za preventivno dejavnost, iz sredstev dohodnine, ki so jo namenili državljani, donacije za posamezne komisije in njihovo dejavnost. Vrednost je glede na leto 2008 zmanjšana za 55%.

lanarine in prispevki lanovlanarino smo prejeli v višini 568.374 €. Sestavljena je iz stroškov vezanih na ugodnosti lanstva

(zavarovanje, stroški revije Planinskega vestnika) in pripadajo ega dela lanarine PZS ter prihodkov iz reciprocitete v višini 19.979 €, ki smo ga razdelili za investiranje v planinske ko e. Znesek je pove an za 16%. Prihodki od prodaje blaga, storitev in proizvodov Zajeti so vsi prihodki v višini 514.128 € od založbe, revije Planinskega vestnika, koledarja, usposabljanja kadrov, sponzorstva, najemnin, prihodkov PUS Bavšica, drugega materiala in storitev in so se zmanjšali za 9%. Ostali prihodki od dejavnosti




v višini 32.215 € so sestavljeni iz prihodkov od licenc, startnin in drugih prispevkov (komisije za alpinizem in komisije za športno plezanje), ki jih namenjajo klubi in lani za dejavnost (zmanjšani so za 19%). Finan ni prihodki v višini 4.274 € so sestavljeni iz obresti za vezane vloge in sredstev za vloge na TRR. Zmanjšali so se za 40% (zmanjšana obrestna mera, eprav je ve ja likvidnost Planinske zveze Slovenije).Drugi prihodki v višini 1.415 € so sestavljeni iz drugih manjših prihodkov (prihodki iz prejšnjih obdobij, povra ila, vra ila, uskladitve).Interni prihodki: Posebej so prikazani prihodki znotraj organov Planinske zveze Slovenije med upravnim odborom, komisijami in strokovno službo in so interne narave (za delovanje komisij iz lanarine, za A lanenaro nine Planinskega vestnika, pokrivanje stroškov usposabljanja PUS Bavšica, interni prihodki komisij za delovanje strokovne službe).

Odhodki so sestavljeni:

ODHODKI PZS 2009Drugi odhodki iz

dejavnosti; 12.329; 1%

Drugi odhodki; 15.659; 1%

Davek od dohodkov pr.

oseb; 4.022; 0%

Finan ni odhodki (obresti); 1.215;

0%

Dotacije drugim pravnim osebam;

67.640; 4%

Amortizacija, investiranje; 9.080; 1%

Stroški dela; 245.246; 14%

Stroški porablj. materiala in trgov. blaga; 185.225;

10%

Stroški storitev; 1.252.938; 69%

Stroški porabljenega materiala in trgovskega blaga v višini 185.225 € : stroški materiala (ve ji stroški so porabljen material v založbi, materialni stroški za lanske znamkice, porabljen material v PUS Bavšica, porabljen material za delo na poteh, obnovo plezališ in drugi materialni stroški za delo Planinske zveze Slovenije), stroški opreme, energije, nabavljenega drobnega inventarja. Pove ali so se za 1 %.

Stroški storitev v višini 1.252.938 €: (glede na leto 2008 so se pove ali za 3%) - vzdrževanje opreme (za dejavnost komisij, UO in strokovne službe, stavb in druge opreme): zmanjšani za 54%; -avtorski honorarji, pogodbeno delo (ve ji stroški so izpla ila za izdelavo priznanj, usposabljanje kadrov, izdajo revije Planinskega vestnika, izdajo edicij, usposabljanje v posameznih komisijah) zmanjšani za 14%; - stroški prevozov – letalskih, avtobusnih (ve ji stroški so letalski prevozi za KA, KOTG, za delo z reprezentancami KŠP in povra ila potnih stroškov za delo UO in posameznih komisij) zmanjšani za 16%; - poštne, telefonske, internetne storitve (najve ji stroški so poštne storitve za revijo PV, Obvestila in druge pošiljke) pove ani za 3%; - komunalne storitve (za stavbo PZS in PUS Bavšica) zmanjšani za 11%;




- tiskarske storitve (najve ji stroški so tisk revije PV, tisk koledarjev, tisk Obvestil, tisk propagandnega gradiva za lanarino, strokovnih brošur in preventivnih letakov za posamezne komisije) zmanjšani za 15%;- obrtne storitve (ve ji strošek je izdelava diplom in priznanj, zna k, grafi nih priprav, fotokopirnih storitev, storitev iš enja) pove ani za 43%; - odvetniške storitve pove ane za 155%; - dela preko študentskega servisa (ve ina stroškov je za delovanje KŠP, za usposabljanje in pomo pri delu strokovne službe): pove ano za 11%; - promocijske storitve: zmanjšane za 36%; - reprezentan ni stroški: zmanjšani za 8%; - stroški na tekmah KŠP: pove ani za 92%; - stroški na odpravah KA in KOTG: pove ani za 77%; - druge storitve zmanjšane za 53%; - povra ila prevoznih stroškov za društvene delavce (ve ina za delo KŠP, za usposabljanje, za delo na poteh, za dejavnosti UO, predsedstva in posameznih komisij): zmanjšane za 2%; - stroški zavarovanja (ve ina za lane, opremo in strokovni kader, zavarovanje na te ajih): pove ani za 22%; - stroški najemnin (predvsem za usposabljanje strokovnega kadra) pove an za 23%; in stroški drugih storitev zmanjšanih za 1%.

Stroški dela v višini 245.246 €, zmanjšani za 8%, so sestavljeni iz stroškov bruto pla , prispevkov delodajalca, drugih stroškov dela za zaposlence v str. službi (regres za letni dopust, stroški prevoza na delo in stroški prehrane med delom). Vzrok za zmanjšanje porabe sredstev za pla e in druge materialne stroške za zaposlene bolniška odsotnost dveh sodelavk ve kot šest mesecev. Njune pla eje refundiral Zavod za zdr. zavarovanje Slovenije. Dotacije drugim pravnim osebam v višini 67.640 € so zmanjšane za 31%, sestavljene so iz sredstev za ko e iz reciprocitete (pove an za 11%), iz sredstev za delo MDO (izpla ana po kriterijih pravilnika), sredstev za tabore in mladinsko dejavnost po razpisih (zmanjšan za 65%), in drugih manjših dotacij na osnovi pogodb in vlog PD. Višine dotacij za mladinske odseke so odvisne od odobrenih sredstev iz razpisov. Amortizacija, investiranje v višini 9.080 € V skladu z ra unovodskim standardom za društva je obra unana amortizacija od osnovnih sredstev nabavljenih od 2007 dalje knjižena med stroške amortiziranja po posameznih stroškovnih mestih - glede na leto 2008 so pove ana za 18% (amortizacija od nabav do vklju no 2006 pa je knjižena v breme dolgoro nih asovnih razmejitev v poslovnem skladu). Drugi odhodki iz dejavnosti v višini 12.329 €: pla ane lanarine za UIAA, IKAR, CAA, E 6, OKS (zmanjšane za 3%).Finan ni odhodki (obresti) v višini 1215 €: pla ilo obresti za ve letno trajajo o izgubljeno tožbo Daimond d.o.o. v višini 1.106 €, ostalo so zanemarljivi zneski) - strošek je pove an za 141%.Drugi odhodki v višini 15.659 € (zmanjšan za 33%) Odhodki so sestavljeni iz popravkov vrednosti za 618 € odpisov neizterjanih in spornih terjatev, ki so bile knjižene glede na usklajevanja iz preteklih let, in katerih ni bilo možno izterjati (odpisi so usklajeni s sklepi inventurne komisije. Zneski so se zmanjšali za 94%). V višini 14.631 € so bile pla ane takse za odprave in tekme, carine in prispevki za stavbno zemljiš e.Obveznost za davek od dohodkov pravnih oseb po izra unu pridobitne in nepridobitne dejavnosti v letu 2009 znaša 4.022€ (koristili smo tudi investicijske olajšave, ki so možne za leto 2009, in pokrili še dav no izgubo iz leta 2004). Interni odhodki Posebej so prikazani odhodki znotraj organov PZS med upravnim odborom, komisijami in strokovno službo in so interne narave (interni stroški UO in komisij za delo strokovne službe).

Sestavni del izkaza poslovnega izida Planinske zveze Slovenije je finan no poro ilo upravnega odbora, strokovne službe, in komisij po vrstah prihodkov in dohodkov glede na dejavnost posameznih komisij.




I. UPRAVNI ODBOR fin.na rt. 09 fin.poro .08 fin.poro .09 f.p.09/f.p.08 f.p.09/f.n.09

1. DEJAVNOST UO IN NJEGOVIH ORGANOV indeks indeks

prihodki

prihodki iz prora una, nate ajev in razpisov 50.000 49.909 50.719 1,02 1,01

prihodki iz lanarin 530.800 489.044 568.313 1,16 1,07

prihodki - sponzorstvo, donatorstvo, drugo, odšk. 30.000 59.740 30.386 0,51 1,01

muzejska dejavnost

skupaj prihodki 610.800 598.693 649.418 1,08 1,06

odhodki

materialni stroški lanarine 24.000 24.303 24.055 0,99 1,00

seje skupš in, UO in njegovih organov, NO 24.000 27.615 23.642 0,86 0,99

obvestila, koledar ek, zgibanke in ost. brošure 25.000 28.911 14.348 0,50 0,57

zavarovanja 160.000 147.997 179.793 1,21 1,12

sredstva za MDO 30.000 29.693 29.778 1,00 0,99

materialni str. dela UO, priznanja 12.000 14.959 16.528 1,10 1,38

mednarodna dejavnost, lanarine 7.000 10.961 10.100 0,92 1,44

praznovanja obletnic, sre anja, skupne akcije 15.000 18.579 20.289 1,09 1,35

drugi stroški, fin pomo drugim 2.800 5.860 1.979 0,34 0,71

pravne zadeve, odpis terjatev,dajatve, takse, davek 6.000 9.271 15.051 1,62 2,51

interni stroški - komisije,str. služba, PV- prenosi 302.500 298.190 243.474 0,82 0,80

muzejska dejavnost 2.500 0 1.336 0,53

skupaj odhodki 610.800 616.339 580.371 0,94 0,95

0 -17.646 69.047 -3,91

2. STROKOVNA SLUŽBA fin.na rt. 09 fin.poro .08 fin.poro .09 f.p.09/f.p.08 f.p.09/f.n.09

prihodki


prihodki od komisij za mater. str. in pla e 125.050 131.291 125.050 0,95 1,00

interni prihodki od UO 225.000 224.807 158.764 0,71 0,71

ostali prihodki 12.100 5.328 7.625 1,43 0,63

skupaj prihodki 406.000 398.139 341.691 0,86 0,84

odhodki

porabljen material in storitve za PZS 67.000 67.158 56.282 0,84 0,84

stroški vzdrževanja stavbe in opreme 67.000 67.156 40.163 0,60 0,60bruto pla e

200.000 191.745 183.826 0,96 0,92prispevki delodajalca na pla e

36.000 34.692 29.596 0,85 0,82drugi stroški dela (regres,prevozi, prehrana, jubil.nagr.)

36.000 35.568 31.825 0,89 0,88odpravnina ob upokojitvi

3.443 0,00

skupaj odhodki 406.000 399.762 341.691 0,85 0,84

0 0

II KOMISIJE UPRAVNEGA ODBORA

1. ZALOŽBA fin.na rt. 09 fin.poro .08 fin.poro .09 f.p.09/f.p.08 f.p.09/f.n.09

prihodki

prihodki od prodaje 205.000 178.519 171.010 0,96 0,83

prihodki iz nate ajev in javnih financ 3.720 4.800 0 0,00 0,00

ostali prihodki 0 0 0

skupaj prihodki 208.720 183.319 171.010 0,93 0,82

odhodki

nabave, stroški izdaje in prodaje 174.520 108.199 114.907 1,06 0,66

stroški dela strok. službe 34.200 34.200 34.200 1,00 1,00

skupaj odhodki 208.720 142.399 149.107 1,05 0,71

presežek prihodkov /odhodkov 0 40.920 21.903 0,54




nabavljen material, proizvodi v zalogah

2. PLANINSKI VESTNIK fin.na rt. 09 fin.poro .08 fin.poro .09 f.p.09/f.p.08 f.p.09/f.n.09

prihodki- lanarina

prihodki iz nate ajev in javnih financ 12.000 11.380 10.045 0,88 0,84

prispevek iz lanarine lani A 48.450 43.945 50.796 1,16 1,05

prihodki iz maloprodaje - naro nina 92.000 84.561 83.754 0,99 0,91

prihodki iz donacij in oglasov 25.000 24.976 19.557 0,78 0,78

skupaj prihodki 177.450 164.862 164.153 1,00 0,93

odhodki

stroški izhajanja PV (tisk, poštnina, dugo) 114.950 115.033 105.437 0,92 0,92

avtorski honorarji 46.000 45.894 46.505 1,01 1,01


skupaj odhodki 177.450 177.427 168.442 0,95 0,95

presežek prihodkov /odhodkov 0 -12.565 -4.289 0,34

3. KOLEDAR fin.na rt. 09 fin.poro .08 fin.poro .09 f.p.09/f.p.08 f.p.09/f.n.09


odhodki

stroški izdelave, tiska in prodaje 90.000 81.032 68.665 0,85 0,76

materialni stroški prenos na KOTG 5.000 4.592 2.167 0,47 0,43


skupaj odhodki 105.000 95.524 80.832 0,85 0,77

4. MLADINSKA KOMISIJA fin.na rt. 09 fin.poro .08 fin.poro .09 f.p.09/f.p.08 f.p.09/f.n.09

prihodki - lanarina 14.000 6.500 13.683 2,11 0,98

interni prihodki UO od donacij 4.274 0,00

prihodki iz javnih financ, razpisov 31.800 71.710 28.080 0,39 0,88

prihodki od last. prisp. te ajnikov 8.800 14.073 13.641 0,97 1,55

drugi prihodki 1.200 151 0 0,00 0,00

skupaj prihodki 55.800 96.708 55.404 0,57 0,99

odhodki

stroški vzgojno izobr.in ostalih akcij 15.750 18.988 11.855 0,62 0,75

stroški dejavnosti mladih planincev 15.000 15.276 12.530 0,82 0,84

mladinski tabori mladih planincev 12.400 45.713 12.872 0,28 1,04

materialni stroški komisije 4.500 2.764 2.584 0,93 0,57


skupaj odhodki 55.800 90.891 47.991 0,53 0,86


PUS BAVŠICA

prihodki Planinsko u ni center Bavšica fin.na rt. 09 fin.poro .08 fin.poro .09 f.p.09/f.p.08 f.p.09/f.n.09

interni prihodki od nudenja storitev v Bavšici 22.000 24.492 7.325 0,30 0,33

prihodki storitve zunanje 7.000 4.775 17.122 3,59 2,45

prihodki za investicije razpis FŠO 8.000 4.272 8.736 2,04 1,09

podpore in donacije 1.000 24 12 0,48 0,01

skupaj prihodki 38.000 33.563 33.194 0,99 0,87

sredstva FŠO na R za obnovo 4.445 10.240 2,30

odhodki Planinsko u ni center Bavšica

stroški PUS Bavšica (material in stroški usposablj.) 30.000 30.414 27.120 0,89 0,90stroški za investicijsko vzdrževanje, oprema, amortizacija 8.000 2.150 4.997 2,32 0,62

skupaj odhodki 38.000 32.564 32.116 0,99 0,85

presežek prihodkov /odhodkov 0 999 1.078 1,08

poraba presežka za vzrževanje in obnovo 2008




5. KOMISIJA ZA USPOS. IN PREVENT. fin.na rt. 09 fin.poro .08 fin.poro .09 f.p.09/f.p.08 f.p.09/f.n.09

prihodki - interni UO 2.300 2.150 2.300 1,07 1,00

prihodki iz razpisov in nate ajev javnih financ (ESS) 70.450 0 38.806 0,55

prihodki od povr. stroškov za usposabljanje 37.250 110.390 77.792 0,70 2,09

skupaj prihodki 110.000 112.540 118.897 1,06 1,08

odhodki

odhodki vzgojno izobraževalnih programov 97.300 121.074 115.206 0,95 1,18



skupaj odhodki 110.000 132.466 127.951 0,97 1,16

presežek prihodkov /odhodkov 0 -19.926 -9.054 0,45

pokrijte odhodkov s prih.iz pret.obdobij 6.595 0,00

6. KOMISIJA ZA VAR. GOR. NARAVE fin.na rt. 09 fin.poro .08 fin.poro .09 f.p.09/f.p.08 f.p.09/f.n.09


prihodki od usposabljanj, izkaznice, zna ke. Liter. 1.200 752 2.200 2,93 1,83

skupaj prihodki 4.200 5.987 8.323 1,39 1,98

odhodki

materialni stroški dejavnosti komisije. strok. lier. 3.100 1.923 3.970 2,06 1,28


stroški izdelave publikacij, usposablj. 3.826 3.253 0,85

skupaj odhodki 4.200 6.819 8.323 1,22 1,98

presežek prihodkov /odhodkov 0 -832 0 0,00

pokritje iz prih. preteklih obdobij 832 0,00

7. VODNIŠKA KOMISIJA fin.na rt. 09 fin.poro .08 fin.poro .09 f.p.09/f.p.08 f.p.09/f.n.09


donacije 0 0 0

skupaj prihodki 6.200 9.291 7.186 0,77 1,16

odhodki



skupaj odhodki 6.200 9.291 7.186 0,77 1,16

8. KOMISIJA ZA ALPINIZEM fin.na rt. 09 fin.poro .08 fin.poro .09 f.p.09/f.p.08 f.p.09/f.n.09

prihodki

prihodki iz razpisov in nate ajev javnih financ 75.000 85.126 73.949 0,87 0,99

prihodki od lastnih prispevkov te ajnikov 14.500 15.349 10.334 0,67 0,71

drugi prihodki, podpore, donacije 4.000 7.440 8.054 1,08 2,01

skupaj prihodki 93.500 107.915 92.337 0,86 0,99

odhodki

odhodki za alipinisti no dejavnost 58.600 72.743 60.800 0,84 1,04

stroški vzgoje in usposabljanja 23.700 21.082 20.346 0,97 0,86



skupaj odhodki 93.500 104.084 91.795 0,88 0,98

presežek prihodkov /odhodkov 0 3.831 542 0,14

rezerv. sreds.za dejavnost v nasl. letu 22.000

9. KOMISIJA ZA ODPR. V T. GORSTVA fin.na rt. 09 fin.poro .08 fin.poro .09 f.p.09/f.p.08 f.p.09/f.n.09

prihodki


sponzorska in donatorska sredstva 26.000 22.542 5.800 0,26 0,22

drugi prihodki, lastni prisp., prisp. komisij 12.800 400 15.533 38,83 1,21

prihodki - koledar 10.000 4.592 2.167 0,47 0,22




skupaj prihodki 128.800 119.262 133.030 1,12 1,03

odhodki

stroški programov odprav, tabori, šole 117.700 74.466 116.865 1,57 0,99



skupaj odhodki 128.800 86.303 129.398 1,50 1,00

stanje presežka prihodkov /odhodkov 32.959 3.632 0,11

rezerv. sreds.za dejavnost v nasl. letu 46.505 54.026 1,16

10. KOMISIJA ZA ŠPORTNO PLEZANJE fin.na rt. 09 fin.poro .08 fin.poro .09 f.p.09/f.p.08 f.p.09/f.n.09

prihodki


prihodki od sponzorjev in donatorjev, drugih stor. 7.000 10.665 9.503 0,89 1,36

prihodki od štartnin in udeležencev 30.000 30.605 28.660 0,94 0,96

prihodki od lastne udeležbe, usposabljanj 14.000 13.868 1.800 0,13 0,13

drugi prihodki 1.800 2.501 1.052 0,42 0,58

skupaj prihodki 282.800 305.973 343.024 1,12 1,21

odhodki

stroški državnega prvenstva 22.000 23.167 38.291 1,65 1,74

str. mladinske in lanske reprezentance 130.000 145.545 164.935 1,13 1,27

stroški usposabljanja 17.350 17.943 3.512 0,20 0,20

stroški SP, evropskega ml. pokala, prvenstva OŠ 52.000 53.372 59.277 1,11 1,14

stroški obnove plezališ , plezalna stena v Kr. 18.000 19.564 22.520 1,15 1,25

materialni stroški 28.450 30.083 27.830 0,93 0,98


skupaj odhodki 282.800 304.674 331.364 1,09 1,17


rezerv. sreds.za dejavnost v nasl. letu 30.826 0,00

11. KOMISIJA ZA TEKM.TUR. SMU ANJE fin.na rt. 09 fin.poro .08 fin.poro .09 f.p.09/f.p.08 f.p.09/f.n.09

prihodki- interni UO 600 1.623 2,70

prihodki iz razpisov in nate ajev javnih financ

drugi prihodki 3.000 2.180 1.150 0,53 0,38

skupaj prihodki 3.600 2.180 2.773 1,27 0,77

odhodki

stroški tekmovanj, licence, lanarina za tujino 3.600 3.373 2.773 0,82 0,77

skupaj odhodki 3.600 3.373 2.773 0,82 0,77

presežek prihodkov /odhodkov 0 -1.193 0 0,00

12. KOMISIJA ZA TURNO KOLESARSTVO fin.na rt. 09 fin.poro .08 fin.poro .09 f.p.09/f.p.08 f.p.09/f.n.09

prihodki - interni UO 3.000 3.000 1,00


prihodki od usposabljanja 6.250 4.555 0,73

drugi prihodki 500 400 0,80

skupaj prihodki 9.750 7.955 0,82

odhodki

stroški usposabljanja 6.250 5.548 0,89

stroški dela komisije in dejavnosti tur.koles. 3.500 2.128 0,61

skupaj odhodki 9.750 7.676 0,79

presežek prihodkov /odhodkov 0 279

13. KOMIS. ZA GORSK. REŠEV. PRI PZS fin.na rt. 09 fin.poro .08 fin.poro .09 f.p.09/f.p.08 f.p.09/f.n.09

drugi prihodki 1.900 1.988 1.992 1,00 1,05

skupaj prihodki 1.900 1.988 1.992 1,00 1,05

odhodki za organizacijsko dejavnost komisije 1.900 1.998 1.992 1,00 1,05




str GRS 0 0 0

skupaj odhodki 1.900 1.998 1.992 1,00 1,05

pokritje od ostanka prih. iz preteklih obdobij

14. GOSPODARSKA KOMISIJA fin.na rt. 09 fin.poro .08 fin.poro .09 f.p.09/f.p.08 f.p.09/f.n.09

prihodki od reciprocitete 20.000 20.053 19.979 1,00 1,00

prihodki iz razpisov in nate ajev javnih financ 0 0 0

drugi prihodki 2.000 0 347 0,17

skupaj prihodki 22.000 20.053 20.326 1,01 0,92

odhodki

sredstva za planinske ko e 18.000 18.000 19.000 1,06 1,06

razreševanje lastninskih vprašanj, drugi odhodki 1.400 4.577 4.732 1,03 3,38

materialni stroški komisije 600 1.787 2.139 1,20 3,57


skupaj odhodki 22.000 26.364 27.871 1,06 1,27

presežek prihodkov /odhodkov -6.311 -7.545 1,20

pokritje iz prih. preteklih obdobij 6.310 1.358 0,22

15. KOMISIJA ZA PLANINSKE POTI fin.na rt. 09 fin.poro .08 fin.poro .09 f.p.09/f.p.08 f.p.09/f.n.09

prihodki


drugi prihodki od zara . mater.in urej. poti 7.000 5.983 7.958 1,33 1,14

prihodki od te ajev 7.000 7.367 9.296 1,26 1,33

skupaj prihodki 36.000 23.385 75.358 3,22 2,09

odhodki

material in stroški delovnih akcij na poteh 20.800 29.717 42.426 1,43 2,04

usposabljanje 7.000 6.866 6.826 0,99 0,98



skupaj odhodki 36.000 46.316 57.842 1,25 1,61

presežek prihodkov /odhodkov 0 -22.931 17.516 -0,76

pokritje iz prih./odhod. preteklih obdobij 4.227 17.516 4,14

16. KOMISIJA ZA GOR. POPOTNIŠTVO fin.na rt. 09 fin.poro .08 fin.poro .09 f.p.09/f.p.08 f.p.09/f.n.09

prihodki

prihodki iz dejavnosti 2.500 1.750 250 0,14 0,10

skupaj prihodki 2.500 1.750 250 0,14 0,10

odhodki

stroški popotništva 1.280 1.000 0 0,00 0,00

materialni stroški komisije 220 524 323 0,62 1,47

stroški za delovanje strok. službe 1.000 1.000 1.000 1,00 1,00

skupaj odhodki 2.500 2.524 1.323 0,52 0,53

presežek prihodkov /odhodkov 0 -774 -1.073 1,39

pokritje iz prih. preteklih obdobij 774 1.073 1,39

prih z internimi prihodki med UO in kom. 2.119.422 2.056.326 2.307.153 1,12 1,09

odhodki z internimi odhodki UO in kom. 2.112.700 2.052.680 2.196.043 1,07 1,04

presežek prihodkov /odhodkov 6.722 3.646 111.110 30,47 16,53

Datum in kraj nastanka letnega poro ila:26. februar 2010, Planinska zveza Slovenije, Dvoržakova 9, p.p.214, 1001 Ljubljana Finan no ra unovodska služba strokovne službe Planinske zveze Slovenije.

Poro ilo je bilo obravnavano na Nadzornem odboru Planinske zveze Slovenije 5.3.2010. Planinska zveza Slovenije je v skladu s 27. lenom Zakona o društvih zavezana k revidiranju ra unovodskih izkazov, saj presegamo 1.000.000 € letnih prihodkov.




Sestavni del poro ila je tudi revizorjevo poro ilo. Poro ilo je posredovano na Upravni odbor Planinske zveze Slovenije v obravnavo in sprejem 25. 3. 2010 in na skupš ino Planinske zveze Slovenije, ki bo 8.maja 2010.

Pripravila ra unovodja PZS: Predsednik PZS: Vera Šmid mag. Franci Ekar




PORO ILO NADZORNEGA ODBORA PZS ZA LETO 2006 - 2010

V mandatu 2006 - 2010 je NO PZS imel 9 sej, na katerih je obravnaval in preverjal finan no poslovanje in izpolnjevanje delovnih obveznosti po individualni pogodbi GS in ostalih zaposlenih ter prostovoljnih delavcev v skladu z veljavnimi sklepi UO PZS, skupš ine PZS, veljavnimi akti PZS in obstoje ozakonodajo, kar vse je zapisano v zapisnikih NO. Z nami so sodelovali: predsednik PZS, mag. Franci Ekar, ra unovodja Vera Šmid, GS Danilo Sbrizaj in po potrebi tudi drugi zaposleni na PZS.

Na pobudo NO je bil v letu 2007 sprejet Pravilnik o ra unovodstvu, usklajen z novim Zakonom o društvih, veljavnem od 28 .06 .2006 in v letu 2009 Pravilnik o povra ilu potnih in drugih stroškov za prostovoljne delavce. V letu 2009 smo sprejeli Poslovnik o delu NO PZS. Na svoji 8. in 9. seji v letu 2010 smo pregledali finan no poslovanje za leto 2009. Pri pregledu finan ne dokumentacije nismo ugotovili nepravilnosti (Podrobnosti pregleda so navedene v zapisnikih sej NO). Vsa leta nam je ra unovodstvo nudili vsi potrebno dokumentacijo. Ra unovodstvo si zasluži pohvalo za svoje delo. Odraz le-tega je tudi letošnje poro ilo neodvisnega revizorja »Pismo poslovodstvu o ugotovitvah, po postopkih revidiranja za leto 2009«.

Zaklju ni ra un PZS za leto 2009 je izdelan v skladu s Pravilnikom o ra unovodstvu PZS, Zakonom o društvih in slovenskimi ra unovodskimi standardi. Na osnovi podatkov v poslovnih knjigah in popisa premoženja 31. 12. 2009, je ra unovodstvo izdelalo vsa predpisana letna poro ila.

PZS je v letu 2009 ustvarila presežek prihodkov nad odhodki v višini 111.110 € in ga razporedila v društveni sklad, za uresni evanje namena in ciljev PZS, v skladu z dolo ili 24. lena Zakona o društvih.

Nadzorni odbor PZS predlaga skupš ini PZS, da sprejme naslednje sklepe:

1. Na osnovi gornjih ugotovitev potrdi letno poro ilo PZS za leto 2009 z razporeditvijo presežka prihodkov v višini 111.110€ v društveni sklad.

2. Da UO PZS v letu 2010 sprejme Pravilnik o povra ilu dolo enih (potnih in drugih) stroškov za zaposlene v PZS (nerealiziran sklep NO PZS 3. seja 16.11.2007 in sklep skupš ine PZS dne 23.05.2009).

Jožefa Srp i ,predsednica Nadzornega odbora PZS

PROGRAM DELA PZS ZA LETO 2010

eprav je to program dela Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije, njenega predsedstva, strokovne službe PZS, v nadaljevanju pa tudi komisij in odborov PZS za leto 2010, je potrebno tudi tokrat uvodoma ugotoviti, da je bil tak program dela za leto 2009, ki ga je potrdila tudi Skupš ina PZS, 23. maja 2009 v Trbovljah, skoraj v celoti uresni en in izveden, v leto 2010 pa se prenašajo zgolj nekatere na rtovane aktivnosti, ki so trajnejšega zna aja, kot je to ureditev premoženjskega stanja PZS, projekt Slovenski planinski muzej, ki finan no še ni zaklju en, bo pa v mesecu avgusta že odprt, spremljanje nastajanja zakona o TNP, dokon na ureditev prostora in delovanje knjižnice PZS, predlog dopolnitve Zakona o planinskih poteh z u inkovitejšim financiranjem vzdrževanja in obnavljanja planinskih poti in še kakšna manj pomembna zadeva.

Tudi pripravo na rta dela za 2010 in tudi njegovo izvajanje kar mo no zaznamuje svetovna finan nakriza, ki se v Sloveniji še kar stopnjuje in tudi Planinski zvezi Slovenije prav ni ne prizanaša, tako kot ne njenim lanicam, ki z vse ve jimi težavami ohranjajo nekatere svoje dejavnosti.

Stanje tako še naprej narekuje hitre odlo itve, ki so lahko v asih tudi formalno sporne, racionalno in skrbno poslovanje, še boljšo izrabo delovnega asa v strokovni službi, uvedbo nekaterih dodatnih




var evalnih ukrepov pri materialnih stroških iskanju cenejših dobaviteljev in ponudnikov storitev, posebej na podro ju usposabljanja in tudi delovanja komisij, odborov in drugih delovnih teles in prav tako pri delu UO PZS in njenega predsedstva. Nagle spremembe bodo morda že v letu 2010 narekovale razmislek tudi za etku postopkov za ponovne spremembe in dopolnitve našega temeljnega akta.

UO PZS se bo v letu 2010 sestal predvidoma le na 5. sejah, 8. maja pa bo seja Skupš ine PZS. Za teko e izvajanje sklepov Skupš ine PZS in UO PZS je predvidenih tudi do 18 sej P UO PZS, kar bo glede na volilno Skupš ino PZS v letu 2010 odvisno tudi od novega vodstva PZS. Svojo dejavnost bosta oba organa gotovo v prvi vrsti morala posvetiti razmeram, ki smo jim pri a in na njih ne moremo vplivati, znotraj PZS pa posebej ukrepom, ki bodo zmanjšali vplive teh razmer ali jih vsaj omilili, predvsem pa bosta delovala tako, da bo PZS ohranila vse pomembne dejavnosti, nekatere pa bo gotovo potrebno tudi ponovno oceniti, morda tudi nekako »rangirati« njihove prioritete in izvesti morebitne ukrepe racionalizacije. Žal tudi tokrat nekatere komisije sploh niso pripravile programov dela za leto 2010 in ni mogo e preveriti namena in ciljev njihovega delovanja. V nadaljevanju so navedene nekatere prioritete in aktivnosti:

- z veliko mero pozornosti bo potrebno im prej poiskati nove kadre za popolnitev nekaterih temeljnih komisij PZS, kot sta KUP in pravna komisija, ki je trenutno PZS sploh nima, pa strokovno okrepiti KVGN in GK, ki ju akajo novi še zahtevnejši izzivi ter rešiti tako vsebinski kot kadrovski problem KGR itd.;

- še naprej bomo tudi nove vire pridobivanja finan nih sredstev, predvsem pa preverili vse tovrstne možnosti (najem, uporaba, odprodaja, itd.), ki nam jih morda omogo a naše planinsko premoženje oz. nepremi nine (nosilec: GK in P UO PZS);

- s polno mero odgovornosti in vsemi razpoložljivimi sredstvi in kadri moramo zagotoviti, da bomo v popolnosti izkoristili pri akovan javni razpis za obnovo in posodobitev planinskih postojank Ministrstva za gospodarstvo RS in pri tem pomagati tudi planinskim društvom, ki se bodo nanj prijavila;

- povezano s tem, bomo v letu 2010 morali dokon no zaklju iti ugotavljanje stanja na podro ju evidentiranja in ovrednotenja nepremi nin v lasti PZS in morda še dopolniti vknjižbe nepremi nin in zemljiš PZS v materialnem knjigovodstvo PZS;

- zaklju ili bomo nekatere nepremi ninske »zgodbe«, ki se vle ejo že vrsto let in nam jemljejo dragocen as in denar, kot. npr. Štuhecev dom in za odlo itev na seji Skupš ine PZS 2010 pripravili potrebno dokumentacijo in predloge sklepov;

- preverili bomo možnost, da bi z ustreznim programom delovanja in trženja lahko pridobili možnost, da bi Dom v Tamarju ostal planinski, seveda z novimi vsebinami in velikim vsestranskim angažiranjem, da ta cilj uresni imo, saj PZS tako lokacijo potrebuje;

- kar tri statuse, da deluje v javnem interesu, ima Planinska zveza Slovenije, za kar je bilo potrebno veliko truda, poskrbeti pa bomo morali, da bomo povezano s tem finan no še bolj uspešni, saj bodo sicer nekatere naše dejavnosti lahko zašle v težave ali pa bo njihov nadaljnji razvoj zaustavljen, vse skupaj pa je povezano tudi z bolj u inkovitim in to nim zajemanjem potrebnih podatkov s strani naših lanic (nosilci: KGR, KUP, VK, GK, KVGN);

- nismo še poskrbeli dovolj zato, da bi bila naša preventivna dejavnost znotraj PZS bolj prepoznavna, predvsem pa konkretna, zato mora operativni del tega delovanja v popolnosti prevzeti komisija za gorsko reševanje v sodelovanju z vodništvom, saj le tako lahko pri akujemo tudi finan no podporo iz sredstev FIHO, v povezavi s humanitarnim statusom PZS (nosilke: VK, KGR in KUP);

- gotovo bo zelo pomembno zagotavljanje teko e finan ne likvidnosti PZS in gospodarjenje v okviru možnega ter spoštovanje vseh zakonskih in drugih predpisov, z jasna razmejitvijo odgovornosti med vsemi podpisniki finan nih dokumentov (nosilci: SS PZS, na elniki komisij);

- v zvezi s tem bomo poskrbeli, da bodo vsi na elniki komisij svojo finan no odgovornost jam ili tudi s podpisom izjave, ki jo predpisuje sedmi odstavek 49. lena Statuta PZS;

- zagotovili bomo redno spremljanje izvajanja programov dela komisij, planinske založbe, PV in tudi nekaterih odborov, da bomo zmanjšali finan na tveganja in se izognili negativnim




finan nim rezultatom, ki smo jim bili pri a tudi ob koncu leta 2010, žal pa programov dela komisij, ki jih sploh niso pripravile ne bo mogo e spremljati in takih je še kar nekaj;

- velika odgovornost je še vedno tudi na Skupš ini PZS 2008 sprejeta zaveza, da bomo združili mo i pri izgradnji in vsebinski zasnovi Slovenskega planinskega muzeja (SPM), ki smo jo skoraj enotno sprejeli, tudi na sre anjih predstavnikov društev v vseh MDO-jih, rezultati izpolnjevanja naših obveznosti do Ustanove Avgusta Delavca v letu 2009, pa te enotnosti in zavezanosti še ne izkazujejo dovolj, zato bomo okrepili aktivnosti za izpolnitev teh zavez (nosilci: predvsem vodstva MDO in PD);

- v tem letu bomo morali dogovoriti in podpisati (parafirati) že tudi ustrezne dogovore za financiranje bodo ega delovanja in upravljanja SPM;

- še naprej bomo preverjali nove možnosti racionalizacije poslovanja in nastajanja stroškov, predvsem poštnih storitev, prevozov (tudi tistih povezanih z neracionalnim angažiranjem inštruktorjev in predavateljev iz oddaljenih krajev), stroškov povezanih z razli nimi priznanji PZS in komisij ter druge, hkrati pa bomo pazili, da ne bi s temi ukrepi še bolj pove ali kadrovski deficit;

- iskali bomo nove možnosti nagrajevanja, ki bi bolj poudarile obseg in kvaliteto dela v strokovni službi PZS, posegli po spremembi sistemizacije, ki bo za PZS, predvsem pri opravljanju nalog GS racionalnejša, za njeno vodenje pa izvedli postopke, da bo to v prihodnje bolj profesionalno in strokovno, predvsem pri obvladovanju delovnih procesov;

- še naprej bomo zagotovili bomo popolno preglednost porabe sredstev za vse investicije in druge stroške nad 1000 €, kjer bomo vedno zahtevali vsaj tri ponudbe, za delovanje naših dejavnosti pa moramo še bolj izkoristiti in prednostno izrabiti prostorske možnosti planinskih ko ;

- še bomo preverjali možnost profesionalizacije naše planinske založbe, tudi z možnostjo povezovanja s kakšno drugo s sorodnim programom, e bi to pomenilo ve jo uspešnost prodaje in prepoznavnost njenega delovanja;

- potrebne organizacijske in strokovne rešitve moramo dokon no najti za našo planinsko knjižnico in sedanji neizkoriš en in neurejen prostor nameniti še v druge namene;

- še bomo izvajali vse zahtevane zakonske postopke za hrambo in evidenco ter ovrednotenje arhivskega gradiva in njegovo uporabo ter zaš itili avtorstva; tudi tisto povezano z uporabo digitaliziranih podatkov o planinskih poteh in tudi po tej plati iskali možnosti finan nih virov;

- preverili bomo u inkovitost trženja obiskovanja spletne strani PZS in prav tako ustreznost in profesionalnost obstoje ega ponudnika teh storitev;

- sprejeli bomo dokon no odlo itev o posodobitvi enotnega informacijskega sistema znotraj PZS, za kar se Odbor za lanstvo PZS prizadeva že vrsto let, tudi z iskanjem zunanjega ponudnika ustreznega sistema;

- prav tako moramo dokon no urediti že parafirano partnerstvo s Slovensko turisti no organizacijo in izkoristili vse sinergijske možnosti tega sodelovanja, predvsem pa zve atiprepoznavnost naših dejavnosti in pridobiti dodatne vire za investicijska vlaganja v planinske objekte in planinske poti;

- z ustreznimi razgovori, predvsem pa s kvalitetnim predlogom, moramo sprožiti zakonodajni postopek za spremembo in dopolnitev Zakona o planinskih poteh in tako rešiti še vedno pere evprašanje financiranja vzdrževanja ter skrbništva pa tudi nadzorništva za planinske poti;

- enako moramo storiti tudi za spremembo in dopolnitev Zakon o odpravi posledic naravnih nesre , saj v sedanjem vse pogostejši podori nad gozdno mejo, ki smo jim pri a na planinskih poteh pa tudi škode na objektih, niso ustrezno rešeni (nosilci: KPP, GK in KGR);

- zaradi lažjega in nemote ega sodelovanja in sobivanja v naravnem okolju bomo pripravili poseben sporazum o sodelovanju z Lovsko zvezo Slovenije;

- Pripravili bomo povsem nov pravilnik, ki bo urejal podro je dela gospodarske komisije, njene pristojnosti in metode delovanja in prav tako poskrbeli, da bo sprejet oz. potrjen tudi nov pravilnik MK, ki bo usklajen s statutom PZS, predvsem pa kadrovsko racionalnejši in kar je še




pomembnejše, ustvariti moramo pogoje, da bo resni no v vsakem PD deloval tudi mladinski odsek;

- Pri eli bomo s postopki, da bi se posodobila Vodila za delo PZS in PD; - nadaljevali bomo obstoje e in na novo vzpostavljene vezi s planinskimi društvi v zamejstvu in

sklenili dvostranskih sporazume s planinskimi zvezami nekdanjih republik skupne države (Srbija, rna Gora, BIH), saj je znano, da vse ve naših društev na rtuje aktivnosti v teh krajih pa tudi posami ni obiski iz teh obmo ij so vse pogostejši;

- izvršiti bomo nakup sedaj privatnega zemljiš a, kjer stoji "Kugyjev spomenik" – v lastništvu PZS, ki je za slovensko planinstvo nadvse pomemben, saj bomo sicer ogrozili njegov obstoj, odkup pa nam bo ponudil tudi dolo ene poslovne možnosti;

- ker bo Slovenija to leto še predsedovala Alpski konvenciji (AK), moramo pripraviti program našega vklju evanja in ga predstaviti MOP-u, ta pa se bo nato lahko angažiral, da nam bo pomagal predstaviti AK na naših usposabljanjih in tudi širši strokovni in drugi planinski javnosti v zimi 2010/11 ( nosilka: KVGN);

- v asu in okviru predstavitev novega Predloga zakona o Triglavskem narodnem parku moramo storiti vse potrebno, da bodo tudi stališ a in mnenja PZS strokovno pripravljena in pravo asno posredovana Odboru za okolje in prostor DZ, ki vodi javno razpravo;

- vso podporo bomo zagotovili okoljskim projektom, kot tudi ustreznim obeležitvam Dneva zemlje, Dneva in v letu 2010 tudi Leta biotske raznovrstnosti ter Mednarodnega dneva gora 11. decembra (letos okrogla miza na temo vsaj dveh Protokolov Alpske konvencije v sodelovanju z MOP-om (nosilka: KVGN);

- sklenili bomo partnerstvo z Društvom ekologov brez meja v akciji O istimo Slovenijo v enem dnevu in postorili vse, da se vanjo vklju ijo vsa naša društva in naši strokovni kadri (nosilca: KVGN in P UO PZS)

- prakso sodelovanje z MDO PD, tudi z izvedbo neposrednih sre anj z vsemi predsedniki PD in drugimi lani vodstev MDO-jev bomo izvedli tudi v tem letu, tudi z morebitnimi usposabljanji, še naprej za uresni itev cilja, da se v delo komisij PZS, ki imajo zbore, v polni meri vklju uje tudi pristojne odbore pri MDO in odseke v PD;

- izvedli bomo potrebne dopolnitvene postopke naših programov usposabljanja, ki jim moramo zaradi potrditve predstaviti Komisiji za planinske dejavnosti UIAA in pripravili poseben program Animator pohodništva, ki ga bomo posredovali v potrditev Strokovnemu sveta RS za šport (nosilci: VK in KUP);

- zagotovili bomo, da na nobenem podro ju strokovnega usposabljanja znotraj PZS ne bi pri elupadati nivo kvalitete izvajanja usposabljanja, še posebej ne glede kadrovskih zahtev predavateljev in inštruktorjev in vsebinskih, glede spoštovanja u nih vsebin;

- trudili se bomo s pridobivanjem sredstev ESS, da bi bili te aji za planinska društva cenovno im ugodnejši;

- zagotovili bomo ustreznost, delovanje in dejavnost predstavnikov PZS v razli nih mednarodnih organizacijah (UIAA, IKA-CISA, CAA itd…) in zagotavljali udeležbo naših predstavnikov im bolj racionalno in hkrati odgovorno, obenem pa nadaljevali s prakso njihovega poro anja na sejah UO PZS;

- potrebno pozornost bomo posvetili tudi nekaterim pomembnim obletnicam in dogodkom, posebej Dnevu planincev v organizaciji PD Grmada iz Celja in podprli sre anja planincev MDO in PD v okviru akcije "Slovenija planinari", ter vsa podro na sre anja vodnikov, markacistov, varuhov gorske narave in GS ter mentorjev;

- nadaljevali bomo prizadevanja za ocenjevanje »naj« planinske postojanke v visokogorju, sredogorju in tistih v nižjem svetu »KO A LETA« in enako »naj oskrbnika" ter prou ili tudi možnost nagrajevanje skrbnikov planinskih poti (nosilki: GK in KPP);

- nadaljevali bomo s podeljevanjem posebnih priznanj za posebne dosežke v teko em letu, kot smo to prvi storili na Brezovici pri Ljubljani v letu 2009; (nosilec: P UO PZS);




- obnovili bomo potrebne razgovore, da bi prav vsa PD, ki imajo planinske ko e, imela sklenjen ustrezen dogovor s PZS (nosilka: GK);

- podpirali bomo tudi vse predloge za vsa priznanja, ki jih bodo predlagala PD, MDO ali posamezne komisije iz naslova razpisov državnih institucij;

- vso pozornost bomo še naprej namenjali delovanju MDO PD, vklju no s financiranjem, kateremu je namenjen precejšen del lanarine, na drugi strani pa bomo preu ili možnosti za u inkovitejšo vlogo MDO-jev pri delovanju organizacije;

- sprejemanje novih lanic v PZS pa tudi izbris, e prenehajo pogoji za lanstvo; Za izvajanje vseh naštetih aktivnosti in še vrste drugih ter dejavnosti komisij in drugih organov PZS, strokovne službe, kot tudi MDO, predvidevamo prihodke iz lanarine, sredstva javnih financ (razli ni razpisi) donatorska in sponzorska sredstva ter druga namenska sredstva. Pri akovaniprihodki in odhodki so že opredeljeni v finan nem na rtu, ki ga je sprejel UO PZS in ga bo v potrditev prejela Skupš ina PZS ali ga bomo lahko uresni ili pa bo odvisno od dejanskih možnosti, ki bodo glavno vodilo pri njegovem izvajanju.

PROGRAMI DELA KOMISIJ

Mladinska komisija:V letu 2010 bo Mladinska komisija poskrbela za izvedbo vseh svojih stalnih akcij. V prihajajo emobdobju pa je na rtovana prenova nekaterih programov in množi nih akcij, ter pospešeno delo na podro ju založništva. Pri akujemo tudi izdajo planinske zgoš enke.

Odbor za vzgojo in izobraževanje:Seminar družabnost v gorah in planinski tabori (PUS Bavšica, vikend v aprilu oz. maju 2010) Posvet vodij planinskih taborov (Celje ali okolica, januar oz. februar 2010) Mladinski voditelj (PUS Bavšica, 24.7.-1.8. 2010) Izpopolnjevanje za mentorje planinskih skupin (PUS Bavšica, 18.-19.9. 2010) Seminar za mentorje planinskih skupin (PUS Bavšica, 1.- 8.8. 2010) Prenova programov Ciciban planinec, Mladi planinec in Planinska šola

Odbor za mednarodno sodelovanje:poslati zmagovalce Državnega tekmovanja Mladina in gore na nagradni tabor v tujino (YC UIAA tabor),Sodelovanje z drugimi organizacijami iz Slovenije in tujine Sre anje treh dežel Ena izmed izmen Tednov turne smuke bo mednarodna

Odbor za orientacijo:SPOT 2010 – Slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje (22. in 23. maj 2010, Koroška liga) Seminar orientacije (Menina, 25.-26.9. in 8.-10.10.2010) Izpopolnjevanje za vaditelje orientacije PZS (Dom na Slemenu, 17.-18.9.2010) Seminar za traserje in organizatorje POT (Ko a na Kopitniku, 12.-14.11.2010) POT

Vodniški servis Izidor:Tedni turne smuke (Komna, zima 2010) Nagradni izlet za dobitnike zlatega znaka mladega planinca (maj 2010)

Založniški odbor:Izdaja knjižice Akcije MK PZS v letu 2010 Redno osveževanje internetne strani Priprava Mladinske priloge Obvestil PZS Izdelava reklamnega in informativnega materiala




Izvajane bodo tudi druge množi ne akcije, kot so ciciban planinec, mladi planinec ter tekmovanje Mladina in gore. Skupaj s Programskim svetom PUS Bavšica in gospodarjem PUS Bavšica bo MK PZS skrbela za njeno ve jo zasedenost, dobro poslovanje in potrebne investicije. Potekale bodo redne seje odborov, predsedstva MK PZS in UO MK PZS ter sodelovanje z drugimi komisijami.

Komisija za varstvo gorske narave:Program dela KVGN za leto 2010 bo temeljil na uresni evanju vseh protokolov Alpske konvencije, predvsem in še posebej zato, ker naša država Slovenija v tem letu predseduje organom Alpske konvencije. Delo bo temeljilo na spoštovanju in uresni evanju protokola o urejanju alpskega prostora in trajnostnem razvoju, o varstvu gorske narave in urejanju krajine, varstvu tal, hribovskem kmetijstvu, gorskem gozdu, energiji, prometu, turizmu in deklaraciji o prebivalstvu in kulturi ter podnebnih spremembah.

V okviru protokola o urejanju prostora in trajnostnem razvoju se bomo zavzemali za ohranjanje ekološkega ravnovesja in biotske raznovrstnosti, ohranjanje in vzdrževanje raznolikosti naravne in kulturne krajine, var no in okolju prijazno rabo naravnih virov in varstvo redkih ekosistemov. V KVGN želimo prispevati k ohranjanju kulturnih vrednot alpskih obmo ij s sprejemanjem okolje-varstvenih programov.

V okviru protokola o varstvu narave in urejanju krajine bomo podpirali vse ukrepe za ohranjanje naravnih in so-naravnih strukturnih prvin gorske krajine, biotopov, ekosistemov in tradicionalne kulturne krajine. Zavzemali se bomo za ohranjanje zavarovanih obmo ij in ustanavljanje novih ter pospeševanje upravljanja narodnega parka – Triglavskega narodnega parka. Zavzemali se bomo za ustanavljanje mirnih obmo ij, v katerih imajo prosto žive e živalske in rastlinske vrste prednost pred drugimi interesi. Spodbujali bomo izobraževanje in obveš anje planinske javnosti o varstvu gorske narave.

V okviru protokola hribovsko kmetijstvo se bomo zavzemali za ohranjanje hribovskega kmetijstva, sprejemljivega za okolje, saj lahko prispeva k varstvu naravnega življenjskega okolja in ohranitvi lepot in rekreacijskih vrednot naravne in kulturne krajine. Pomemben del je tudi so-naraven na inproizvodnje hrane, ki bi jo lahko nudili v planinskih ko ah.

Pri protokolu gorski gozd bomo podpirali uveljavljanje temeljne funkcije gozda, predvsem biotsko in varovalno. Podpirali bomo trajnostno rabo gorskega gozda. Obiske gora, ki potekajo skozi obmo jagozdov, bomo spodbujali naj se izvajajo po obstoje ih gozdnih cestah in ozna enih planinskih poteh, da se im manj poškoduje rastje in vznemirjajo živali. Tako se prepre i tudi nastajanje bližnjic, ki postanejo vzrok za erozijo in njenih posledic za gorsko naravo.

V okviru protokola turizem se bomo zavzemali za prepovedi motoriziranih in adrenalinskih športov v gorah, razen v obmo jih, ki jih bodo za to dolo ili pristojni organi. Zavzemali se bomo za prepre evanje uni evanja planinskih poti zaradi gorskega kolesarstva. Planinske poti bo potrebno obvarovati pred kolesarji in motoristi z osveš anjem in vidnimi ovirami. Preko varuhov gorske narave bomo v planinskih društvih podpirali in izvajali stališ a o pomenu turizma prijaznemu gorski naravi, usmerjanju tokov obiskovalcev, posebej v zavarovanih in ogroženih obmo jih. Prepre evali bomo gradnjo novih gozdnih cest, gradnjo smu iš , po itniških in turisti nih objektov v neokrnjeni gorski naravi.

Planinskim društvom bomo v okviru protokola energija priporo ali, naj kar v najve ji meri poskrbijo za uporabo energije v planinskih ko ah iz obnovljivih virov. Tudi z vodnimi viri je potrebno skrajno var evati in prepre iti vsakršno onesnaženje pitne vode.

Protokol o varstvu tal zahteva, naj se vsi odpadki v planinskih ko ah transportirajo v doline na ustrezna odlagališ a. Poskrbeti bo potrebno za ustrezno iš enje odpadnih voda v planinskih ko ah. Posebno skrb bo potrebno posvetiti planinskim potem in njihovi sanaciji, da bi se prepre ila erozija. Obvezno sanirati divje bližnjice in obiskovalce gora usmerjati na markirane poti. V zavarovanih obmo jih pa spoštovati red in predpise. Posebno skrb bo potrebno posvetiti tudi visokogorskim mokriš em in barjem.




V okviru protokola promet se bomo zavzemali za zmanjševanje prometa v alpskem prostoru z omejevanjem dostopa s helikopterji, razen posredovanja v primeru nesre . Postopno bo potrebno omejiti motorizirano dostopnost do naravno ohranjenih obmo ij – npr; Dolino Vrat. Še naprej se bomo zavzemali za prepoved prometa z motornimi vozili na obmo jih ohranjene narave (štiri-kolesnikov, motornih sani, motornih koles). Podpirali bomo vse aktivnosti v zvezi s prepre evanjem izgradnje novih prometnic v naravno ohranjenih obmo jih Alp.

Zavzemali se bomo za pospeševanje naravi prijazne oblike športnih aktivnosti v gorskem svetu, posebno pa uvedbo »mirnih con«, ki se jih predhodno opredeli na podlagi ocene ogroženosti narave zaradi teh dejavnosti.

Vrednost alpskega prostora je v njegovi raznolikosti, zato si bomo v okviru deklaracije o prebivalstvu in kulturi Alpske konvencije prizadevali ohranjati in spodbujati kulturno raznolikost in spodbujali dialog med kulturami (Projekt treh dežel).

Svetovne podnebne spremembe še posebno vplivajo na alpski prostor. Zaradi njih bo v prihodnje v Alpah utiti ve je spremembe na rabo tal, na vodno bilanco in s pogostim pojavljanjem ekstremnih padavin in sušnih obdobij ter posledicami za vitalnost gorskega gozda. Vzpodbujali bomo izboljšanje energijske u inkovitosti in rabo obstoje ih možnosti var evanja z energijo v planinskih ko ah, spodbujanjem trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, z okolju prijaznim na rtovanjem prometa.

KVGN UO PZS bo poleg že navedenega: - Preko varuhov gorske narave spodbujala upoštevanje in izvajanje vseh protokolov Alpske konvencije tudi v planinskih društvih in njihovih odsekih za varstvo narave, odborih za varstvo gorske narave v MDO in vseh komisijah UO PZS.

- Varuhi gorske narave bodo vsak v svojem planinskem društvu poskrbeli tudi za prepre evanje morebitnih gorski naravi škodljivih akcij. Tako se bo KVGN z raznimi skupnimi naravovarstvenimi akcijami, predvsem ob obeležitvah okoljskih dni, povezovala z ostalimi komisijami PZS, z odbori za varstvo gorske narave in odseki za varstvo narave v planinskih društvih.

- PD, ki imajo svoje planinske domove, bo komisija priporo ila, da bodo njihovi odseki za varstvo narave pripravili v planinski ko i vitrino z naravovarstveno vsebino in tako obiskovalce seznanjali z varovanjem gorske narave, predvsem pa o pomenu uvanja redkih in ogroženih rastlin in živali ter kulturni krajini.

- Vsem PD dala pobudo, da bodo na svojih obmo jih planince in ostale obiskovalce gora seznanjali s krajevnimi posebnostmi in njihovim pomenom varovanja.

- V pomladanskih mesecih pripravila (april, maj in junij) že 8 izobraževanje za varuhe gorske narave, za katero bo razpis objavljen že v decembru 09 in januarju 2010.

- Po tradiciji se bo KVGN povezovala tudi z Zavodom RS za varstvo narave in njihovimi obmo nimi enotami, zlasti na vzgojnem in izobraževalnem podro ju, Prav tako pa tudi s sorodnimi naravovarstvenimi društvi pri akcijah, koristnih za ohranjanje narave ter izobraževanjih.

- Na mednarodnem podro ju, predvsem z udeležbo na rednem letnem zboru, sodelovala s Komisijo za varstvo gorske narave pri CAA na vzgojno-izobraževalnem podro ju s poro ili in referati, predvsem pa poro anjem o uresni evanju vseh protokolov Alpske konvencije.

- V okviru akcije povezovanje z odbori za varstvo gorske narave pri MDO in odsekih za varstvo narave, v sodelovanju s komisijo za planinske poti, izvedla vzor en primer saniranja planinske poti (izbrana bo po priporo ilu kom. za pl. poti).

- KVGN bo sodelovala pri Na rtu upravljanja Doline Triglavskih jezer, ki bo vseboval nove ideje in zasnove glede delovanja planinskih ko , varstvo in renaturacijo jezer ter tudi aktivno komunikacijo v smislu ozaveš anja in interpretacije.

- Obeležila tudi okoljske dneve:

o za svetovni dan mokriš se bomo udeležili mednarodnega pohoda ob reki Muri;

o za dan biotske raznovrstnosti bomo organizirali ekskurzijo na Pokljuška barja;




o za mednarodni dan voda bomo spregovorili o pomenu pitne vode in zaš iti vodnih virov;

o za dan Zemlje pa vsakoletne o iš evalne akcije v PD in MDO-jih;

o za evropski dan parkov pa bomo sodelovali s TNP-jem;

o z varuhi gorske narave bomo sodelovali tudi pri akciji TNP, ko se enkrat letno organizira vse prostovoljne nadzornike, da aktivno komunicirajo z obiskovalci gora, se z njimi pogovarjajo in delijo zloženke na izbranih mestih.

Komisija za planinske poti:Na podlagi sprejetih izhodiš za pripravo in izdelavo Programa dela 2010, ki jih je sprejel Upravni odbor PZS na 16. redni seji, dne 18.06.2009 je Komisija za planinske poti pripravila naslednji programski na rt za leto 2010 in ga sprejela na svoji redni seji dne, 8. septembra 2009. AKCIJE IN PROGRAMI USPOSABLJANJA Visokogorske akcije Tehni na podkomisija pri KPP bo tudi v letu 2010 izvedla skupaj s pristojnimi planinskimi društvi deset (10) ve jih akcij na popravilu in vzdrževanju zavarovanih poti v visokogorju v trajanju 45 dni. Na akcijah bo poglaviten poudarek na iš enju in ekološki sanaciji poti. Pri tem bomo upoštevali »frekventnost« in izpostavljenost poti glede na varnost pohodnikov. Akcij v katerih bo sodeloval helikopter, razen nujnih urgentnih popravil zaradi ve jih poškodb na poteh in prenosov, ki so bili dolo eni že za letošnje leto, v letu ne na rtujemo. Na akcijah bo predvidoma sodelovalo od 30 - 40 zato usposobljenih markacistov.

Nabava opreme in materiala za akcijeZa potrebe visokogorskih akcij in prakti no delo na terenu bomo nabavili vso potrebno zaš itnoopremo ( elade, vponke, vrvi in opremo za varno delo z motorno žago. Potrebna je tudi obnova strojne opreme (popravila, servisiranje, nabava strojev, nabava svedrov). Seveda bomo glede na razpoložljiva finan na sredstva in potrebe nabavili manjkajo i material za delo na poteh (klini, ži navrv, cevni in drevesni nosilci za usmerjevalne table itd.)

Vzgojne akcije in te ajiKomisija za planinske poti mora po programu usposabljanja Markacist PZS organizirati dva te aja za markaciste (50 te ajnikov). Po istem programu moramo organizirati tudi dva zaklju ka te ajev – peti dan te aja. Te aji bodo izvedeni po kriterijih, ki jih je dolo il Strokovni Svet za šport RS in so do ene tretjine financirani iz sredstev države, dve tretjini pa iz sredstev udeležencev te aja oz. planinskih društev. Izvedeno bo tudi pet licen nih izpopolnjevanj in te aj za inštruktorje markaciste. Tudi v letu 2010 bomo organizirali te aj za rokovanje z motorno žago. Za stalne lane tehni nih ekip bomo organizirali tudi te aj iz varstva pri delu.

Ureditev katastra planinskih potiNa podlagi Zakona o planinskih poteh bomo v letu 2010 nadaljevali z izvedbo evidence planinskih poti z vnosom v geografski informacijski sistem. Vklju ili se bomo v pripravo projektov javne infrastrukture in sodelovali pri na rtovanih projektih za razpise evropskih skladov. Aktivno bomo sodelovati pri pripravi spletnega portala PZS ter spletnih strani KPP in podkomisij. Izvedli bomo dve razširjeni seji podkomisije z ustreznimi delavnicami za urednike in operaterje katastra planinskih poti.

Usmerjevalne tableKomisija za planinske poti bo tudi v letu 2010 posvetila vso skrb, da bo na terenu nameš enih im veenotnih usmerjevalnih tabel, kot jih predpisuje Zakon o planinskih poteh. Glede na oglede na terenu je še vedno opaziti, da so na najbolj klju nih križiš ih in odcepih table v precej slabem stanju, zato bo komisija v dala še poseben poudarek urejanju križiš in izhodiš em planinskih poti. Povsod tam, kjer so društva namestila priporo ene table je stanje zadovoljivo, tam kjer pa niso upoštevali priporo ilkomisije je stanje slabo. Za ta namen bomo poleg državnih sredstev primorani pridobiti tudi sredstva sponzorjev.




Via AlpinaNa poti Via Alpina, ki v 90 % poteka po trasi Slovenske planinske poti bomo tudi v letu 2010 urejali trase, kjer nam to še ni uspelo. S pomo jo pristojnih ministrstev in STO bo potrebno pripraviti propagandni material in namestiti še dodatne panele na izhodiš ih in pomembnejših to kah poti. S sredstvi Alpske konvencije bomo v letu 2010 skupaj z Avstrijci uredili pot Alpske konvencije preko Košute.

Evropske pešpotiKomisija bo tudi v letu 2010 sodelovala pri vzdrževanju obeh evropskih pešpoti. Skupaj z obmo nimienotami Zavoda za gozdove in lokalnimi planinskimi društvi bomo urejali trase poti. Predstavnik komisije se bo tudi v letu 2010 udeležil letne skupš ine evropske popotniške zveze. Poravnati bo potrebno tudi letno lanarino EWV za kar je po Dogovoru o delovanju KEUPS zadolžena Planinska zveza Slovenije.

Vse na rtovane aktivnosti bomo izvedli iz sredstev lanarine (pokritje materialnih stroškov za delo komisije, stroškov za strokovnega sodelavca in stroškov za izvedbo sej) in iz javnih financ in sicer iz sredstev: Ministrstva za šolstvo in šport, Športne fundacije, Ministrstva za okolje in prostor (sanacija poškodb planinskih poti zaradi naravnih ujm, Pot Alpske konvencije), Ministrstva za kmetijstvo gozdarsko in prehrano (Evropske pešpoti), Ministrstva za gospodarstvo (Via Alpina, turisti nainfrastruktura). Z posameznimi programi (Via Alpina, Evropske pešpoti, urejanje planinskih poti v mejnih podro jih) bomo kandidirali na predvidenih razpisih v okviru evropskih strukturnih skladov in skladov za razvoj in pospeševanje turizma, rekreacijsko rabo gozda in celostnega razvoja podeželja. Posamezne akcije in programe bomo poskušali izvedli tudi z sponzorskimi in donatorskimi sredstvi.

Prioritetne dejavnosti komisije v letu 2010 bodo tako: popravilo visokogorskih poti, usposabljanje novih kadrov, Izvajanje dolo il Zakona o planinskih poteh in njegovih izvršilnih predpisov, nameš anje enotnih usmerjevalnih tabel in urejanje spletne strani KPP z ažurnimi podatki o planinskih poteh, vzpostavitev enotne informacijske to ke v okviru PZS.

Vodniška komisija:Komisija na rtuje v letu 2010 številne akcije usposabljanja1, poskrbela pa bo tudi, da bo izpolnila nekatere zaostale obveznosti:

skupaj z MK pripravila predlog vsebin posebnega skrajšanega usposabljanja za prehod Mentorja planinske vzgoje v vodnika A kat in ga predstavila v potrditev KUP-u; dokon ala program usposabljanja za »Animator pohodništva«, ki ga je pripravila delovna skupina VK PZS in ga oddala v potrditev na KUP-u ter Strokovnemu svetu Vlade RS za šport; nadgradila program usposabljanja za vodnika C-kategorije z vklju itvijo ledeniških tur, da bo ustrezal dodatnim standardom UIAA; nadaljevati pogovore z GV in poskušati dose i dogovor o sodelovanju.

Pomembna naloga bo ponovna predložitev naših programov v potrditev Komisiji za planinske dejavnosti UIAA po standardu "mountain walking leader«. Glede na spremembe standardov in uvedbo novih je potrebno ustrezno prilagoditi naše programe za potrditve UIAA. Po poro ilu delegata v UIAA CA, da se novi sistem UIAA bolj sklada s sistemom PZS, vidimo v tem pozitiven premik. Zato bo potrebno izkoristiti še kakšno dodatno možnost in uveljaviti tudi nove programe za npr. zimsko vodenje, inštruktorje, …

Tesno sodelovanje VK s PU in PKR se bo še nadaljevalo in okrepilo pri izvajanju te ajev in izpopolnjevanj v letu 2010, kakor tudi pri ostalih nalogah in zastavljenih ciljih na podro juusposabljanja. Na rtujemo tudi

1 Usposabljanja in licen na usposabljanja, ki jih bo ozvedla VK so objavljena tudi v brošuri "Vodniška komisija v letu 2010".




spremembo in prenovo Pravilnika vodnikov PZS in sprejeli smo za to nalogo že sklep o ustanovitvi delovne skupine. V na rtu imamo tudi izdelavo predloga navodil in kriterijev za pomo inštruktorjem pri ocenjevanju udeležencev na usposabljanjih in osvežitev testnih nalog.

Tudi delo na ve ji prepoznavnosti vodnikov ni nikoli dokon ano in se bo nadaljevalo. Prav tako tudi sodelovanje z vami, ostalimi komisijami in vsemi organi znotraj PZS.

Komisija za turno kolesarstvo:Delovanje KTKKTK sestavljajo kolesarji, ki izvirajo iz vrst strokovnih kadrov PZS (vodniki, alpinisti, markacisti) kot tudi drugi kolesarji, ki jih je želja po organizaciji turnega kolesarstva pritegnila v planinske vrste. Komisiji se je v letu 2009 pridružilo še nekaj novih lanov, kar je omogo ilo oblikovanje projektnih skupin, predvsem pa oblikovanje podkomisije za izobraževanje, ki ima najzahtevnejšo nalogo, izobraževanje vodnikov in promocijo naravi prijaznega kolesarjenja v gorskem svetu. Postopoma nastaja tudi mreža povezav s PD, pri emer imajo klju no vlogo turno kolesarski vodniki.

Vzgojne akcije in te ajiV letu 2010 nameravamo ponovno organizirati te aj za vodnike turnega kolesarstva, za 20 udeležencev, po programu, ki je sedaj potrjen s strani Strokovnega sveta za šport RS. Ker KTK v asu razpisov še ni imela potrjenih programov nismo mogli kandidirati za sredstva države, zato bodo stroški te aja v letu 2010 v celoti financirani iz sredstev udeležencev te aja oz. planinskih društev. V letu 2010 nameravamo ponovno organizirati tudi tabor v Bavšici, ra unamo na 20 udeležencev.

Priprava u nih gradiv za te aje in promocijskih gradiv KTKPredavatelji, ki u ijo na te ajih za turnokolesarske vodnike, so v letu 2009 pripravili skripta za te ajza turno kolesarske vodnike, za katera upamo, da bodo v nekaj letih zrela za tisk kot turnokolesarski u benik. Poleg tega so vsi predavatelji pripravili predavanja v PowerPintu, le-ta so bila s strani te ajnikov zelo dobro ocenjena. Za promocijo turnega kolesarstva smo že natisnili vizitke, izdelali PowerPoint prezentacijo in pripravili zloženko, zloženko pa nameravamo izdati v letu 2010.

Predstavitev dejavnosti KTK v PD, MDO in v širši javnostiKTK na rtuje predstavitev dejavnosti turnega kolesarstva na MDO in na posameznih zainteresiranih PD, vklju uje pa se tudi v aktivnosti drugih organizacij, ki spodbujajo razvoj kolesarstva kot npr. STO, KZS, posamezni TIC-i ipd. eprav smo na PZS komaj pri eli z organizirano dejavnostjo turnih kolesarjev lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da ko gre za širino in organiziranost dejavnosti (vzgoja, skupne ture, promocijska aktivnost, zavarovanje kolesarjev, vodenje s poudarkom na varnosti udeležencev) po asi prevzemamo vodilno vlogo.

V letu 2009 smo veliko energije porabili za dolgotrajne in na trenutke tudi zelo mu ne pogovore s predstavniki Kolesarske zveze Slovenije, ki ni soglašala s potrditvijo naših programov na Strokovnem svetu za šport RS. Pa vendar, z obilo potrpežljivosti, predvsem pa z jasnimi argumenti, smo dosegli dogovor, ki je v interesu obeh zvez, predvsem pa kolesarskega športa, in od tedaj obe zvezi dobro sodelujeta. Klju na vsebina dogovora je naslednja: PZS vzgaja vodnike turnega kolesarstva, KZS pa u itelje gorskega kolesarstva, oboji programi pa se na višjih nivojih dopolnjujejo, kandidati lahko prehajajo med programi obeh zvez. Na te ajih obeh zvez u ijo planinsko-vodniške vsebine inštruktorji, ki jih je izobrazila PZS, kolesarsko-tehni ne vsebine pa inštruktorji, ki jih je izobrazila KZS.

Delo z mladinoMed mladimi je veliko zanimanje za turno kolesarstvo. KTK želi v sodelovanju z Mladinsko komisijo in mladinskimi odseki PD prispevati k primernemu usmerjanju te dejavnosti (promocija, izobraževanje, pomo pri vodenju tur). Prvi koraki k temu cilju so že narejeni, v letu 2010 nameravamo temu posvetiti obilo pozornosti.




Organizacija predavanj s turnokolesarsko tematikoKTK je v letu 2009 pri ela z organizacijo predavanj s kolesarsko in širšo planinsko tematiko, s imer želi pritegniti im širši krog turnih kolesarjev. Cilj predavanj je promocija dejavnosti turnega kolesarstva in osveš anje o primernem odnosu do narave in do drugih obiskovalcev gorskega sveta. Predavanja so potekala enkrat mese no od oktobra do marca v sejni sobi PZS. Predavanja so se prijela in jih nameravamo v enaki obliki izvesti tudi v letu 2010.

Kolesarske ture v organizaciji KTK KTK vsako leto organizira dve kolesarski turi promocijske narave (eno jeseni in eno spomladi), nanje povabi lane PZS, pa tudi lane drugih organizacij, ki gojijo turno kolesarstvo. Namen teh tur je medsebojno spoznavanje in predstavitev naših pogledov na kolesarjenje v gorskem svetu. Glede na dosedanje dobre izkušnje bomo tudi v letu 2010 ture izvedli na enak na in.

KTK na doma i strani PZS KTK je uspela v relativno kratkem asu pripraviti svojo doma o stran na strežniku PZS, kjer so predstavljena stališ a PZS do kolesarjenja v gorah, na njej so objavljene ture v organizaciji KTK in PD, po asi pa se uveljavlja tudi forum s kolesarsko tematiko. Meritve obiska kažejo, da smo se uspeli prebiti iz anonimnosti, možnosti za napredek na tem podro ju pa je veliko. Tako npr na doma i strani postopoma nastaja internetni vodnik kolesarskih tur, osnova zanj so odli ni opisi tur, ki so nastali kot seminarske naloge udeležencev te aja za turnokolesarske vodnike.

Zbor turnokolesarskih vodnikov Po zgledu mnogih drugih komisij PZS nameravamo v letu 2010 organizirati prvi zbor turno kolesarskih vodnikov, namenjen izobraževanju, izmenjavi izkušenj in seveda druženju.

Kolesarske potiZakon o planinskih poteh omogo a PD, da predlagajo Ministrstvu za okolje in prostor razglasitev posameznih planinskih poti za t.i. dvouporabniške poti, na katerih je poleg pohodništva dovoljena tudi vožnja s kolesi. KTK je na okrogli mizi V gore peš in/ali s kolesom, ki jo je organizirala skupaj s Komisijo za planinske poti predstavila kriterije, po katerih bi lahko izbrali planinske poti, primerne za dvojno rabo. Okrogla miza je jasno pokazala, da se nekdaj zelo odklonilna stališ a uporabnikov gorskega sveta in predstavnikov države do kolesarjev postopoma približujejo rešitvam, ki bodo omogo ala kolesarjenje na za to primernih poteh (kolovozih, gozdnih vlaka) in ne bodo kvarno vplivala na okolje. Upamo, da bomo v letu 2010 lahko odprli prve planinske poti za dvojno rabo.

Kot doslej se bodo materialni stroški za delo komisije, stroški za strokovnega sodelavca in stroški za izvedbo sej, pokrili iz sredstev lanarine, usposabljanja pa z vpla ili udeležencev te ajev za turno kolesarske vodnike. Prizadevali si bomo tudi za pridobitev sponzorskih sredstev. Na financiranje izobraževalne dejavnosti s strani države v letu 2010 še ne moremo ra unati, ker so bili naši programi prepozno potrjeni na Strokovnem svetu za šport RS, zato se nismo mogli prijaviti na ustrezne razpise.

Prioritetne dejavnosti komisije v letu 2010 bodo: te aj za turnokolesarske vodnike; turno-kolesarski tabor; osveš anje planinske javnosti v skladu s priporo ili turnim kolesarjem PZS; postopno odpiranje planinskih poti za dvonamensko rabo (hojo in kolesarjenje).

Komisija za alpinizem:A) Delovanje KA:

1. Seje KA 2. Zbor na elnikov3. Zbor alpinistov 4. Izbor najuspešnejših alpinistov 5. Vzdrževanje spletnih strani




6. Kategorizacija 7. Literatura

V letu 2010 je na rtovanih 5 sej KA.

Predvidevamo dva zbora na elnikov in sicer v spomladanskem in jesenskem obdobju.

V naslednjem letu bomo organizirali sedmi zbor alpinistov. Glede na izkušnje zadnjega leta si bomo prizadevali za ustrezno organizacijo in termin v mesecu aprilu.

V za etku leta bomo pripravili podelitev priznanj najuspešnejšim za dosežke. Podelitev bo predvidoma v mesecu februarju. Ob tej priliki pri akujemo ve jo medijsko pozornost. Tako kot zadnji izbor bo tudi letošnjega izvedla posebna skupina alpinistov.

B) Alpinisti na dejavnost:Program dela je ustaljen in vsebuje razpis in vrednotenje prispelih prijavljenih akcij vrhunskega alpinizma ter razdelitev sredstev po naslednjih postavkah:

1. Podpora najkvalitetnejšim akcijam v tujih gorstvih; 2. Programi kategoriziranih vrhunskih alpinistov; 3. Mladinska reprezentanca – priprave in akcije; 4. Organizacija taborov za perspektivne alpiniste (zimski, poletni); 5. Mednarodno sodelovanje (izmenjave, sre anja …); 6. Tekmovalno ledno plezanje (slovenski pokal v lednem plezanju, udeležba tekmovalcev na

tekmah svetovnega pokala); 7. Testiranja vrhunskih alpinistov ter zdravniški pregledi (namen testiranj je svetovanje pri

pripravah vrhunskih alpinistov).

Pri mednarodnem sodelovanju je za naslednje leto predvideno sre anje lednih plezalcev v Fournelu. in letno sre anje alpinistov v Walesu.

KA ostaja pri svoji usmeritvi, da podpira samo omejeno število odprav, ki bodo sestavljene iz najbolj kvalitetnih alpinistov z jasno opredeljenimi cilji, ki ustrezajo merilom sodobnega vrhunskega alpinizma. Zato bo v letu 2010 izbor odprav opravljen na podlagi podobnih meril kot v preteklem letu. Financiranje programov vrhunskih alpinistov ostaja. Sredstva bodo upravi enci lahko koristili na osnovi poro il o izvedenih akcijah po predloženem planu.

C) Vzgoja in izobraževanje:Kot vedno je zelo obsežen na rt vzgoje in izobraževanja.

1. Za etni alpinisti ni te aj v kopnih razmerah; 2. Za etni alpinisti ni te aj v zimskih razmerah; 3. Nadaljevalni alpinisti ni te aj v zimskih razmerah; 4. Ledeniški te aj;5. Izpiti iz programa Alpinist vaditelj; 6. Izpiti iz programa Alpinisti ni inštruktor; 7. Licen ni seminar za Alpinisti ne inštruktorje; 8. Izpopolnjevalni seminar za alpinisti no smu anje; 9. Seminar za vodje alpinisti nih šol; 10. Izpopolnjevalni seminar za sodnike in postavljavce v tekmovalnem lednem plezanju.

D) Ostale dejavnostiSodelovanje pri izvedbi mednarodnega festivala gorniških filmov.

Komisija za tekmovalno turno smu anje:V za etku sezone smo postavili termine za sedem tekem, ki jih bomo v okviru SLO pokala TTS organizirali v tekmovalni sezoni 2009 -2010. Terminski na rt skupaj z osnovnimi podatki o tekmah je podan v naslednji preglednici.




DATUM KRAJ KATEGORIJA KONTAKT (tel, e-mail) ORGANIZATOR 9. januar Vzpon (Vertical race)

na Triangel Zelenica – predvidoma ob 17. uri)

(posami ) tel: 040 236 081 [email protected]

(TSK OLIMPIK)

30. januar 2010

Memorial Luke in Rada (posami )DP*

tel: 041 369 065 [email protected]

(PD – GRS JEZERSKO)

6. februar 2010

Tekma na Zelenici (posami ) tel: 041 730 980 [email protected]

(GRS Trži in ŠD Lom)

13.februar2010

Pokljuka, Pokljuški gams (pari) tel: 031 362 979 [email protected]

(AO Radovljica)

petek 19. februar2010

Vogel, Bohinj (posami ) tel: 041 352 498 [email protected]

(ŠD STARA FUŽINA)

14. marec 2010

Okrešelj, Memorial Veninšek, Lihteneker

(pari) (DP)* tel: 041 772 120 [email protected]

(GRS CELJE)

21. marec 2010

Kalški greben 2010 (posami ) tel: 041 603 087 [email protected]

(GRS KRANJ)

*DP – tekma šteje za državno prvenstvo

Za pokal bodo štele štiri najboljše uvrstitve, ki jih tekmovalec lahko doseže na vseh izvedenih tekmah v okviru Pokala (vse tekme štejejo za Pokal). Sistem to kovanja ostaja enak kot v pretekli sezoni in sledi navodilom ISMC-ja.

Izdelan bo enoten sistem prijav na posamezno tekmo, ki bi bila vodena centralno preko strani KTTS-ja. Pogoj je, da je omogo eno posameznim prirediteljem vpogled oz. nalaganje trenutnega stanja seznama prijavljenih za njihovo tekmo!

Delo reprezentanceZa konkuren en boj za najvišja mesta v mednarodnem merilu (EP, SP) in na rtovan uspešen priklju eksvetovnemu vrhu bi bilo potrebno že v letošnji tekmovalni sezoni dodati:

»zunanjo« organizacijo pri udeležbi na mednarodnih tekmovanjih (oseba, ki za to skrbi naj ne bo tekmovalec), (so) financiranje dodatnih treningov v specifi nem okolju (trening na tujih ledenikih, višinski trening),(so)financiranje športne prehrane, (so)financiranje zahtevnih laboratorijskih in terenskih testiranj.

Kratkoro ni tekmovalni cilji (09/10): Ena uvrstitev med 8 na SP 2010 in na eni tekmi za Svetovni Pokal.

Dolgoro ni tekmovalni cilji (10/11 in 11/12): Ena uvrstitev med 5 na EP 2011 in ena uvrstitev med 3 na SP 2012. Redno uvrš anje med prvih 10 na tekmah za SP.

Reprezentanca bo tudi nastopila na svetovnem prvenstvu, za kar predvidevamo finan no podporo s strani sponzorjev ter FŠO-ja.

Kar zadeva finance, pa se strinjamo z na rtovanim tokom, ki so ga predvidele strokovne službe PZS.

Izkušnje iz preteklih let namre kažejo, da so viri sistemskega financiranja za športe, ki ne dosegajo vsaj mednarodnega razreda, prakti no nedosegljivi, zato ponovno prosimo mati no PZS, da pokrije mednarodne obveznosti lanarine in licenc za TTS.

Komisija za odprave v tuja gorstva:Predvidene akcije Komisije za odpravo v tuja gorstva v letu 2010 bodo naslednje:

lanska reprezentan na odprava po prvenstveni smeri na vsaj enega od vrhov nad 7000 m;




Mednarodna odprava za perspektivne himalajce na enega od vrhov okrog 7000 m, po možnosti v okviru mednarodnega tabora;

Šola Nepal: Financiranje udeležbe najmanj treh inštruktorjev pri vzgoji nepalskih vodnikov ter v okviru možnosti udeležba enega ali dveh Nepalcev na alpinisti nih te ajih v Sloveniji;

Muzej Nepal: Dopolnitev slovenskega dela v Mednarodnem gorskem muzeju v Nepalu; Pomo posameznim navezam in alpinistom: Za vrhunske cilje v Himalaji, kadar nastopajo sami ali v sestavi drugih, tudi mednarodnih odprav;

Mednarodni stiki: Udeležba na res pomembnih mednarodnih sre anjih, izmenjava literature in druge dokumentacije.

Komisija za gorsko popotništvo:

Program dela Komisije za gorsko popotništvo pri PZS za leto 2010 naslednji:

Po poslovniku komisije je osnovno delovanje na dveh podro jih:organizacija in izvedba izletov, turnih smukov, planinskih popotovanj in trekingov v tujino;

pomo MDO in planinskim društvom pri pripravi in izvedbi akcij v tujini; dajanje informacij lanom PZS o tujih gorstvih in planincem iz tujine o naših gorah.

V nekaterih to kah se prekrivamo z drugimi komisijami in službami. Komisija se sama vzdržuje, pokriva materialne stroške, stroške akcij in delno sofinancira poslovanje delovne skupnosti ter ne dobiva dotacij.

ORGANIZACIJSKI DEL:iskanje in širjenje organizacijskih oblik po dogovoru z drugimi komisijami in UO PZS; usklajevanje nalog s komisijami, UO PZS in planinskimi društvi, ki organizirajo izlete v tujino in pomo društvom, ki take akcije pripravljajo;

ureditev finan nih in dav nih vprašanj poslovanje komisije; sodelovanje pri enotnem informacijskem sistemu PZS na podro jih, ki jih obvladajo lani komisije;

sodelovanje s turisti nimi agencijami za izvedbo posameznih akcij. PROGRAMSKI DEL:

Priprava koledarja akcij za leto 2010: usklajevanje akcij s lani komisije; Vrhovi prijateljstva / 2 vrhova v Furlaniji-Julijski krajini in na Koroškem in en izlet na tritiso ak;

Klub 4000 / nadaljevanje vzponov na lažje dostopne štiritiso ake; turni smuki/ dva smu arska vrhova; popotovanja in trekingi/ 7 krajših in daljših popotovanj in trekingov v Evropi in na drugih kontinentih (spoznavanje balkanskih držav, tradicionalna popotovanja planinsko-turisti nega zna aja, priprava novih destinacij).

INFORMACIJSKI DEL:Objavljanje akcij komisije na internetnih straneh in v tiskanih medijih; Dajanje informacij MDO in društvom, pomo pri organizaciji ve dnevnih izletov v tujino; Posredovanje informacij posameznikom pri na rtovanju izletov in popotovanj v tujini; Dajanje informacij planincem iz tujine o naših gorah.

Planinski vestnik:Leto 2010 bo 115. leto, odkar izhaja Planinski vestnik, za revijo pa bo to 110. letnik (vmes pet let zaradi prve vojne ni izhajal).




Poslanstvo, vizija in vsebinska zasnova PV bo skladna s sodobnimi trendi evropskih oziroma svetovnih planinsko-gorniško-alpinisti nih revij. Ciljna publika nam je vsak, ki želi ob asno preživeti del prostega asa v gorah ali ga zanima gorski svet. Še vedno upoštevamo anketo o željah bralcev naše revije iz

leta 2008, pa tudi anketo, ki jo je izvedla Planinska zveza v letu 2005.

V letu 2010 bomo poskušali pove ati obseg informativno-reportažnih lankov z veliko podatki in poro ili o gorskih obmo jih, saj so vse dosedanje ankete pokazale, da si bralci želijo predvsem prakti nih informacij, ki so v pomo obiskovalcem gora. V sredici bomo pripravljali vodniške priloge in vzgojne lanke in na ta na in pove ali uporabnost revije. Tako kot do zdaj bomo tudi v letu 2010 skušali predstaviti im ve planinsko zanimivih in aktualnih tem (tem meseca) in v aktualnih intervjujih objavljati im ve zanimivih planinskih osebnosti. Spremljali bomo delo organov PZS in predstavili bralcem njihovo dejavnost: poro ali o vseh pomembnejših dogodkih planinske organizacije in pisali o planinskih jubilejih, predstavili delo vidnejših planinskih društev in njihovih predstavnikov, ki so ali še zdaj krojijo njihovo zgodovino. V ta namen bomo sodelovali s priznanimi planinskimi publicisti.

V letu 2010 bo Planinski vestnik izšel v A4 formatu vezan z žico. Projekt smo pripravili skupaj s strokovnimi službami PZS in se stroškovno pokrije. Uredništvo bo za izdajo pripravilo dvanajst številk predvidoma po 64 strani, kar koli insko odgovarja prejšnjim 96 na manjšem formatu.

V sklopu projekta »Kazalo« bomo nadaljevali s skeniranjem starih letnikov PV. Seveda bo to odvisno od razpoložljivih sredstev.

Uredništvo skrbi za redno izhajanje revije, strokovna služba pa za naro nike, trženje, oglaševanje in promocijo. Žal slednje tri dejavnosti še vedno nekako šepajo in bi bila potrebna zunanja strokovna pomo .

Pri vseh publicisti nih dejavnostih na PZS (PV, Obvestila, koledar, spletna stran) bi kazalo povezati tiste aktivnosti, ki se podvajajo (avtorji, fotografije, priprava tiska, tisk …). V prihodnje je edina smiselna oblika skupna organiziranost, kjer bi trženje, oglaševanje in promocijo združili ali jih dali v izvedbo zunanjim profesionalcem, uredniki pa bi skrbeli za vsebine.

Odbor za priznanja PZS:Okvirni program dela Odbora za priznanja v letu 2010 bo naslednji:

- Redna seja Odbora za priznanja, februarja ali marca 2010: sprejem poro ila o delu Odbora za priznanja v letu 2009 in sprejem odlo itve o razpisu najvišjih priznanj PZS za leto 2010.

- Seja Odbora za priznanja v novembru 2010: pregled in priprava predlogov za Spominsko plaketo PZS in Sve ano listino PZS za leto 2010 za sejo UO PZS;

- Dodatne seje Odbora za priznanja PZS, e se bodo pokazale potrebe za sklic med letom, oz. ebo potrebno na predlog UO PZS ali P UO PZS obravnavati dodatno problematiko, s podro ja delovanja in pristojnosti Odbora za priznanja PZS;

- Po dogovoru s lani Odbora za priznanja PZS, zaradi racionalizacije dela in na podlagi dosedanjih izkušenj, so možne za posamezne primere, tudi dopisne seje Odbora za priznanja PZS.

- Finan ne potrebe pripravita tajnik Odbora za priznanja PZS oz. GS in ra unovodja PZS, na osnovi finan nih potreb za izvajanje tega programa v letu 2010 in vseh dodatnih na rtovanj za nabavo novih priznanj in drugih stroškov. Kot osnova služijo finan ni podatki v ra unovodstvuPZS, ki jih je potrebno ovrednotiti kot v preteklih letih, na podlagi dosedanje porabe sredstev v okviru Programa dela in finan nega na rta UO PZS, ker se finan no, za odbor za priznanja PZS, nikoli ni vodilo posebej!

Gospodarska komisija:V letu 2010 bo imela Gospodarska komisija predvidoma 6 sej komisije in sestanke s PD, e bo to potrebno. Predvidevamo tudi, da bodo lani opravljali oglede ko in tudi izpolnili pregledne obrazce. Glede na majhen odziv društev, ki ne pošiljajo zahtevanih evidenc in na rtov za obnovo ko , bo potrebno od PD dobiti jasno stališ e za katero problematiko potrebujejo pomo GK. Od trdnosti in




iskrenosti dogovorov s predsedniki PD, je odvisna tudi organizacija izobraževanj in sestankov z gospodarji planinskih ko .

Prva pomembna naloga GK v letu 2010 bo priprava sprememb aktov GK, v katere je potrebno jasno zapisati pristojnosti in pooblastila GK in se odlo iti tudi o smiselnosti imenovanja podkomisij.

Pomembno bo tudi okrepiti sodelovanje z ostalimi komisijami (planinske poti, varstvo gorske narave).

Odlo iti se bo potrebno tudi, ali bo GK še naprej sodelovala v okviru komisije CAA za ko e in pota in v skupini za reciprociteto, ali bo le razpolagala s finan nimi sredstvi iz tega naslova

Najpomembnejša naloga GK v letu 2010 pa bo na podro ju gospodarjenja s premoženjem PZS. Od pravilnega upravljanja s tem premoženjem mora PZS iztržiti pomemben finan ni vir tudi za za delo komisije.

Delovanje GK v letu 2010 bo usmerjeno predvsem na:Svetovanje planinskim društvom, pregled na rtov in gradenj pri planinskih ko ah; Pomo PD pri pripravi prijav na javne razpise (zbiranje prijav PD, oblikovanje prijave na javni razpis);

Pripravo predlogov za razli na ministrstva, s ciljem zagotoviti možnost pridobitve prora unskih sredstev za delovanje PZS za podro ja, ki jih pokriva GK;

Pripravo predloga za razdelitev razpoložljivih sredstev za obnovo in gradnjo planinskih ko iz vira sredstev reciprocitete, za kar bo za UO PZS pripravila predlog kriterijev za razdelitev; Pregled predlogov in pripravo prednostne liste za sofinanciranje gradnje in obnove planinskih ko s strani Športne fundacije;

Pripravo izobraževalnih seminarjev za oskrbnike in osebje planinskih ko ;Sodelovanje v CAA - komisiji za ko e in pota, v kateri GS do sedaj ni sodelovala; Pripravo predlogov najvišjih dovoljenih cen v ko ah in spremljanje izvajanja sprejetih cenikov ter pripravo predloga ukrepov zoper kršitelje; Urejanje zemljiško knjižnega stanja vse lastnine in enotne evidence premoženja PZS.

GK bo kot doslej aktivno delovala na informiranju javnosti o obratovanju planinskih ko . Uvedla bo podeljevanje naziva »KO A LETA«. Sodelovala bo tudi z drugimi komisijami zlasti s KPP in KVGN, s katerima imamo veliko skupnih vsebin na podro ju varovanja gorskega okolja in planinskih poti, ki vodijo do planinskih ko .GK bo še naprej sodelovala z državnimi organi, zlasti z MOP, MŠŠ, MG, ter tržnim in zdravstvenim inšpektoratom, z namenom, da v sodelovanju z inšpekcijskimi službami olajša delo upravljavcem planinskih ko .GK bo v kolikor bo za to zadolžena sodelovala tudi na drugih podro jih.

Zaklju ek:Ko sem se pod program dela PZS za leto 2008 kot podpredsednik PZS prvi podpisal kot pripravljavec in urednik, sem želel prekiniti dolgoletno neslavno tradicijo, ko je PZS delovala, naša Skupš ina PZS pa sprejemala dokumente brez osnovnega akta za delo organov PZS. Ko se letos pod ta dokument podpisujem zadnji , želim, da bi program dela PZS, seveda še boljši kot ta, ohranjali tudi v prihodnje, ga med komisijami poenotili in vsebinsko izpopolnili, saj ocenjujem, da se vse lanice PZS zaslužijo korektno informacijo o tem, kaj in kako bo delovala krovna organizacija.

Tudi tokrat so se pod programe dela posameznih dejavnosti odpisali pristojni na elniki komisij, epravžal tudi tokrat ne vse komisije programov niso oddale, celoten program pa je pripravil in uredil podpredsednik PZS Rudolf Skobe.




FINAN NI NA RT

OBRAZLOŽITEV PREDLOGA FINAN NEGA NA RTA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE ZA LETO 2010

Predlog finan nega na rta je pripravljen na osnovi ovrednotenja programskih nalog na osnovi predvidenih virov prihodkov in na rtovane porabe.

NA RTOVANI PRIHODKI: Na rtovani prihodki od dejavnosti se gibljejo v okviru odobrenih sredstev in finan ne recesijske situacije.Dotacije iz prora una in drugih javnih sredstev V to vrsto prihodkov so zajeti na rtovani prihodki, ki jih pridobimo na osnovi razpisov od Ministrstva za šolstvo in šport, od Urada za mladino, od evropskih socialnih skladov, na katere se prijavljamo glede na predvidene projekte posameznih komisij. Dotacije od fundacij, skladov in ustanov Od Fundacije za šport – na rtovana je pove ano glede na odobrena sredstva 2010 po posameznih projektih.Donacije drugih pravnih in fizi nih oseb:Na rtovane donacije so odvisne od posameznih donatorjev iz dohodnine (ki so se ob utno zmanjšala zaradi novega na ina obra una dohodnine), od posameznih komisij in odborov, ki ustanove in podjetja prosijo za doniranje sredstev.

lanarine in prispevki lanovNa rtujemo približno isti prihodek glede na finan no poro ilo za leto 2009. Prihodek lanarine je sestavljen iz stroškov, ki so vezani na ugodnosti lanstva (stroški zavarovanj, PV, edicij, planinskega koledar ka, stroškov znamkic) in dela iste lanarine namenjen za dejavnost PZS. Sledi triletno obdobje enakih lanarin (2009,2010,2011). Prihodki od prodaje blaga, storitev in proizvodov V teh prihodkih na rtujemo prihodke založbe, Planinskega vestnika, koledarja, prihodkov PUS Bavšica, usposabljanja kadrov, sponzorstva, najemnin, drugega materiala in storitev. Ostali prihodki od dejavnosti Na rtujemo prihodke od licenc in startnin, ki jih namenjajo klubi in lani za dejavnost. Finan ni prihodkiSo prihodki od obresti za vezane vloge in sredstva za vloge na TRR. Glede na zmanjšano višino obrestnih mer, ki ji daje banka, na rtujemo zmanjšana sredstva. Med druge prihodkeNa rtujemo samo možne izredne prihodke (pora unane premije in druga nepredvidena nakazila). Interni prihodkiNa rtujemo jih v približno isti višini kot preteklo leto, ti prihodki in odhodki ne vplivajo na rezultat, so samo odraz notranjih internih knjiženj med komisijami, upravnim odborom in strokovno službo v skladu z medsebojnimi dogovori in sklepi komisij in so izvzeti iz poslovnega rezultata.

NA RTOVANI ODHODKI: Na rtovani stroški porabljenega materiala in trgovskega blaga Zajemajo stroške materiala, opreme, energije, vzdrževanja in nabavljen drobni inventar po posameznih komisijah in odborih (stroški lanarine, priznanj, materiala in trgovskega blaga v založbi, posameznih materialov za delo na poteh, za opremo v PUS Bavšica, za usposabljanja, za opremo alpinistov in za odprave in dejavnost športnega plezanja, tekmovanja, za reprezentance, za tekme in obnovo plezališ ).

Najve ji strošek so stroški storitev Razdeljeni so na vzdrževanje opreme, avtorske honorarje in pogodbeno delo (za UO, založbo, koledar, Planinski vestnik, za usposabljanja, mladinsko komisijo, komisijo za alpinizem), prevoze – letalske, avtobusne (predvsem za dejavnost KA, KOTG, KŠP, MK), poštne, telefonske, internetne storitve




(najve ji strošek je poštnina za stroške razpošiljanja PV, Obvestil, edicij, informativnega gradiva), komunalne storitve (stroški komunalnih storitev poslovne stavbe PZS in PUS Bavšica), tiskarske storitve (stroški tiska Obvestil, edicij, PV, informativnega gradiva, zgibank za posamezne komisije), obrtne storitve (strošek storitev pri izdelavi raznih edicij, diplom, fotokopirnih storitev, fotografskih storitev po posameznih komisijah), odvetniške storitve (pretežno za UO in reševanje lastninskih vprašanj), delo preko študentskega servisa (pretežno za dejavnost KŠP, nekaj za PV, mladinsko komisijo, strokovno službo in UO), promocijske, reprezentan ne stroške, stroške na tekmah (predvsem za dejavnost KŠP), odpravah (za dejavnost KA in KOTG), povra il prevoznih stroškov za društvene delavce: najve jistrošek razdeljen na posamezne komisije (KŠP, TTS, VK, KVGN, GK, KOTG, KA, KPP, KUP, MK, založba, strokovna služba in UO), zavarovanja (predvsem nezgodno zavarovanje (pove anje za A lane) in odgovornost za lane , za zavarovanje na delovnih akcijah in akcijah usposabljanja, zavarovanje stavb (PZS, Bavšica), opreme in strokovnega kadra (pove anje zavarovanje odgovornosti), najemnin prostorov (pretežno za dejavnost KŠP in izvedbo usposabljanj) in drugih storitev. Stroški dela Na rtovani so stroški bruto pla , prispevkov delodajalca, drugih stroškov dela za zaposlene v strokovni službi z upoštevanjem upokojevanja in zaposlovanja novih kadrov z visoko oz. univerzitetno izobrazbo in upoštevano usklajevanje pla za negospodarske dejavnosti. Dotacije drugim pravnim osebam Na rtovana so sredstva za ko e iz reciprocitete, sredstva za delo MDO izpla ana po kriterijih pravilnika, sredstva za tabore in mladinsko dejavnost PD po razpisih (glede na odobrena sredstva FŠO) in druge dotacije na osnovi pogodb in vlog PD. Nova postavka dotacij je tudi sofinanciranje Slovenskega planinskega muzeja (iz sredstev lanarin).Amortizacija, investiranje Na rtujemo amortizacijo od nabav osnovnih sredstev iz prejšnjih let in teko ega leta po predpisanih amortizacijskih stopnjah. (V skladu z ra unovodskim standardom za društva moramo obra unanoamortizacijo od osnovnih sredstev knjižiti med stroške amortiziranja, ne knjižimo ve nabave OS med stroške, ampak je na in obra una amortizacije enak kot pri podjetjih). Drugi odhodki iz dejavnosti Na rtujemo pla ane lanarine CAA, UIAA, IKAR in druge (za KŠP, TTS), ki so kar visok strošek glede na prejšnja leta nazaj. Finan ni odhodki (obresti)Na rtujemo morebitno pla ilo odtegnjenih obresti. Glede na finan no likvidnost je teh stroškov veliko manj kot v prejšnjih obdobjih. Drugi odhodki Na rtujemo popravke vrednosti v polovico manjši vrednosti, kot v 2009. V bilanci so se sporne terjatve ob utno zmanjšale, eprav pa se nam vsako leto pojavi kakšen kupec - dolžnik, ki gre v ste aj in nas odvetniške storitve ve stanejo, kot pri akujemo sredstev iz ste ajne mase. Med druge odhodke so vklju ene takse, pla ane za odprave in tekme, carine in prispevki za stavbno zemljiš e.Interni odhodkiNa rtujemo jih v približno isti višini kot preteklo leto, ti odhodki ne vplivajo na rezultat, so samo odraz notranjih internih knjiženj med komisijami, upravnim odborom in strokovno službo v skladu z medsebojnimi dogovori in sklepi komisij in so izvzeti iz poslovnega rezultata.

PREDLOG FINAN NEGA NA RTA PZS 2010 PO VRSTAH PRIHODKOV IN STROŠKOV I. PRIHODKI fin.na rt 09 fin.poro .09 fin.na rt 10 indeks indeks

1. Prihodki od dejavnosti 10/09fin.n. 10fin.n./09fin.por.

3. Dotacije iz prora . in drugih javnih sredstev 323.850 331.582 341.680 1,06 1,03

3/1. iz razpisov MŠŠ 245.000 273.041 250.000 1,02 0,92

3/2. iz razpisa Urada za mladino 8.400 4.037 8.400 1,00 2,08

3/3. iz razpisa ESS- evropskih soc. skladov 70.450 45.504 83.280 1,18

3/4. od drugih ministrstev 0 9.000 0

4. Dotacija iz fundacij, skladov in ustanov 337.772 398.648 403.000 1,19 1,01




4/1. iz razpisov Fundacije za šport RS po pos. progr. 337.772 398.648 403.000 1,19 1,01

5. Donacije drugih pravnih in fizi . oseb 36.000 33.849 40.000 1,11 1,18

5/1. za odprave 17.000 0 18.000 1,06

5/2. za tekme 2.000 0 2.000 1,00

5/3. za ostalo dejavnost 17.000 33.849 20.000 1,18 0,59

6. lanarine in prispevki lanov 551.800 588.353 571.500 1,04 0,97

6/1. lanarina in stroški vezani na ugodnosti l. 530.800 568.374 550.500 1,04 0,97

6/2. lanarina iz reciprocitete 21.000 19.979 21.000 1,00 1,05

7. Prihodki od prodaje blaga, stor. in proizvodov 573.000 514.127 500.600 0,87 0,97

7/1. založba 205.000 171.290 180.000 0,88 1,05

7/2. Planinski vestnik (brez A lanov) 92.000 83.676 87.000 0,95 1,04

7/3. koledar 105.000 80.759 81.000 0,77 1,00

7/4. usposabljanje kadrov 110.000 110.862 98.000 0,89 0,88

7/5. sponzorstvo 36.000 35.701 36.000 1,00 1,01

7/6. izleti, prireditve 6.000 250 2.100 0,35 8,40

7/7. najemnine 9.000 19.102 9.000 1,00 0,47

7/8. drug material in storitve 10.000 12.487 7.500 0,75 0,60

8. Ostali prihodki od dejavnosti 42.000 32.215 33.000 0,79 1,02

8/1. prihodki od licenc 13.000 12.258 13.000 1,00 1,06

8/2. prihodki od startnin 29.000 19.957 20.000 0,69 1,00

9. Finan ni prihodki (obresti) 3.000 4.274 4.000 1,33 0,94

10. Drugi prihodki 2.000 1.415 2.000 1,00 1,41

10/1. od odškodnin, tožb, premij 1.000 347 1.000 1,00

10/2. prihodki iz prera una DDV - odbitni delež 0 0 0

10/3. drugi izredni prihodki 1.000 1.068 1.000 1,00 0,94

I. SKUPAJ PRIHODKI 1.869.422 1.904.464 1.895.780 1,01 1,00Interni prihodki znotraj organov PZS- UO, komisije 250.000 402.689 454.790 1,82 1,13

VSI PRIHODKI PO BILANCI 2.119.422 2.307.153 2.350.570 1,11 1,02

II. ODHODKI

1. Stroški porablj. materiala in trgov. blaga 189.000 185.225 187.000 0,99 1,01

1/1. material 155.000 158.230 158.000 1,02 1,00

1/2. oprema 15.000 11.162 12.000 0,80 1,08

1/3. energija 11.000 14.844 15.000 1,36 1,01

1/4. nabavljen drobni inventar 8.000 988 2.000 0,25 2,02

2. Stroški storitev 1.246.800 1.252.938 1.285.080 1,03 1,03

2/0 vzdrževanje opreme 45.000 18.710 20.000 0,44 1,07

2/1. avtorski honorarji in pogodbeno delo 158.000 131.503 140.000 0,89 1,06

2/2. prevozi - letalski, avtobusni, drugi 96.000 77.540 80.000 0,83 1,03

2/3. poštne, telefonske in internetne storitve 72.000 69.297 71.000 0,99 1,02

2/4. komunalne storitve 4.000 2.726 3.100 0,78 1,14

2/5. tiskarske storitve 170.000 139.585 155.000 0,91 1,11

2/6. obrtne storitve 29.000 38.013 38.000 1,31 1,00

2/7. odvetniške storitve 8.000 14.941 8.000 1,00 0,54

2/8. delo preko štud. servisa 32.000 31.315 32.000 1,00 1,02

2/9. stroški promocij, oglasi, osmrt. 12.000 6.319 11.000 0,92 1,74

2/10. reprezentanca 17.600 16.308 17.000 0,97 1,04

2/11. stroški na tekmah 22.200 42.279 42.000 1,89 0,99

2/12. stroški na odpravah 72.000 101.760 94.480 1,31 0,93

2/13.storitve (kotizacije, asopisi, str.liter., varovanje) 10.000 4.196 4.500 0,45 1,07

2/14. povra ila - km, dnevn., preno . doma in tujina 285.000 273.600 280.000 0,98 1,02




2/15. zavarovanja 170.000 188.822 190.000 1,12 1,01

2/16. najem prostorov, opreme 50.000 58.594 60.000 1,20 1,02

2/17. druge storitve 39.000 37.429 39.000 1,00 1,04

3. Stroški dela 272.000 245.247 272.000 1,00 1,11

3/1. bruto pla e 200.000 183.826 200.000 1,00 1,09

3/2. prispevki delodajalca na pla e 36.000 29.596 32.000 0,89 1,08

3/3. drugi stroški dela (regres,prevozi, prehr.) 36.000 31.825 36.000 1,00 1,13

3/4. odpravnina ob upokojitvi 0 0 4.000

4. Dotacije drugim pravnim osebam 67.500 67.640 103.600 1,53 1,53

4/1. sredstva za ko e 19.000 20.000 20.000 1,05 1,00

4/2. sredstva za delo MDO 30.000 29.210 32.000 1,07 1,10

4/3. sredstva za delo mlad. odsekov 15.000 16.680 17.600 1,17 1,06

4/5. dotacije PD po pogodbi 1.500 0 2.000 1,33 0,00

4/6. druga nakazila na osnovi vlog in drugo SPM 2.000 1.750 32.000 16,00 18,29

5. Amortizacija, investiranje 8.300 9.080 9.600 1,16 1,06

6. Drugi odhodki iz dejavnosti 15.000 12.329 14.000 0,93 1,14

6/1. lanarine UIAA, CAA, OKS, drugi prispevki 15.000 12.329 14.000 0,93 1,14

7. Finan ni odhodki (obresti) 1.000 1.215 500 0,50 0,41

8. Drugi odhodki 18.100 15.659 24.000 1,33 1,53

8/1. popravki vrednosti - odpisi 8.000 618 2.000 0,25 3,24

8/2. stroški iz preteklih let, prera un DDV 2.000 410 2.000 1,00 4,88

8/3.takse za odprave, tekme, carine, prispevki st. z. 8.100 14.631 20.000 2,47 1,37

9. Davek od dohodkov pr. oseb 4.022

II. SKUPAJ ODHODKI 1.817.700 1.793.354 1.895.780 1,04 1,06Interni odhodki znotr. organov PZS - UO, komisije 250.000 402.689 454.790 1,82 1,13

VSI ODHODKI PO BILANCI 2.067.700 2.196.043 2.350.570 1,14 1,07Presežek prihodkov obra unskega leta 51.722 111.110 0 0,00 0,00

PREDLOG FINAN NEGA NA RTA PLANINSKE ZVEZE 2010 PO POSAMEZNIH KOMISIJAH IN UO

I. UPRAVNI ODBOR fin.na rt. 09 fin.poro . 09 fin.na rt.10 f.n.10/f.n.09 f.n.10/f.p.09

1. DEJAVNOST UO IN NJEGOVIH ORGANOV indeks indeks

prihodki


prihodki iz lanarin 530.800 568.313 550.500 1,04 0,97

prihodki - sponzorstvo, donatorstvo, drugo, odšk. 30.000 30.386 37.000 1,23 1,22

muzejska dejavnost

skupaj prihodki 610.800 649.418 637.500 1,04 0,98

odhodki

materialni stroški lanarine 24.000 24.055 20.000 0,83 0,83

seje skupš in, UO in njegovih organov, NO 24.000 23.642 20.000 0,83 0,85

obvestila, koledar ek, zgibanke in ost. brošure 25.000 14.348 15.000 0,60 1,05

zavarovanja 160.000 179.793 164.000 1,03 0,91

sredstva za MDO 30.000 29.778 32.000 1,07 1,07

materialni str. dela UO, priznanja 12.000 16.528 9.000 0,75 0,54

mednarodna dejavnost, lanarine, sre . 3. dežel 7.000 10.100 6.000 0,86 0,59

praznovanja obletnic, sre anja, skupne akcije 15.000 20.289 17.000 1,13 0,84

drugi stroški, fin pomo drugim 2.800 1.979 2.800 1,00 1,41

prav.z.,odpis,dajatve, takse, davek 6.000 15.051 9.500 1,58 0,63

interni stroški - komisije,str. služba, PV- prenosi 302.500 243.475 312.200 1,03 1,28

muzejska dejavnost 2.500 1.336 30.000 12,00

skupaj odhodki 610.800 580.371 637.500 1,04 1,10




0 69.047 0

2. STROKOVNA SLUŽBA fin.na rt. 09 fin.poro .09 fin.na rt.10 f.n.10/f.n.09 f.n.10/f.p.09

prihodki


prihodki od komisij za mater. str. in pla e 125.050 125.050 125.050 1,00 1,00

interni prihodki od UO 225.000 158.764 225.000 1,00 1,42

ostali prihodki 12.100 7.625 11.950 0,99 1,57

skupaj prihodki 406.000 341.691 406.000 1,00 1,19

odhodki

porabljen material in storitve za PZS 67.000 56.282 67.000 1,00 1,19

stroški vzdrževanja stavbe in opreme 67.000 40.163 67.000 1,00 1,67bruto pla e 200.000 183.826 200.000 1,00 1,09prispevki delodajalca na pla e 36.000 29.596 32.000 0,89 1,08drugi stroški dela (regres,prevozi, prehrana, jubil.nagr.) 36.000 31.825 36.000 1,00 1,13odpravnina ob upokojitvi 0 4.000

skupaj odhodki 406.000 341.691 406.000 1,00 1,19

0 0

II KOMISIJE UPRAVNEGA ODBORA

1. ZALOŽBA fin.na rt. 09 fin.poro .09 fin.na rt.10 f.n.10/f.n.09 f.n.10/f.p.09

prihodki


prihodki iz nate ajev in javnih financ 3.720 0 10.000 2,69

ostali prihodki 0 0 0

skupaj prihodki 208.720 171.010 190.000 0,91 1,11

odhodki

nabave, stroški izdaje in prodaje 174.520 114.907 155.800 0,89 1,36


skupaj odhodki 208.720 149.107 190.000 0,91 1,27

presežek prihodkov /odhodkov 0 21.903 0

nabavljen material, proizvodi v zalogah

2. PLANINSKI VESTNIK fin.na rt. 09 fin.poro .09 fin.na rt.10 f.n.10/f.n.09 f.n.10/f.p.09

prihodki- lanarina 8.000

prihodki iz nate ajev in javnih financ 12.000 10.045 9.000 0,75 0,90

prispevek iz lanarine lani A 48.450 50.796 50.000 1,03 0,98

prihodki iz maloprodaje - naro nina 92.000 83.754 87.000 0,95 1,04

prihodki iz donacij in oglasov 25.000 19.557 20.000 0,80 1,02

skupaj prihodki 177.450 164.153 174.000 0,98 1,06

odhodki

stroški izhajanja PV (tisk, poštnina, dugo) 114.950 105.437 110.500 0,96 1,05

avtorski honorarji 46.000 46.505 47.000 1,02 1,01


skupaj odhodki 177.450 168.442 174.000 0,98 1,03

presežek prihodkov /odhodkov 0 -4.289 0

3. KOLEDAR fin.na rt. 09 fin.poro .09 fin.na rt.10 f.n.10/f.n.09 f.n.10/f.p.09


odhodki

stroški izdelave, tiska in prodaje 90.000 68.665 66.000 0,73 0,96

materialni stroški prenos na KOTG 5.000 2.167 5.000 1,00 2,31


skupaj odhodki 105.000 80.832 81.000 0,77 1,00




4. MLADINSKA KOMISIJA fin.na rt. 09 fin.poro .09 fin.na rt.10 f.n.10/f.n.09 f.n.10/f.p.09


interni prihodki UO od donacij 0

prihodki iz javnih financ, razpisov 31.800 28.080 35.000 1,10 1,25

prihodki od last. prisp. te ajnikov 8.800 13.641 10.000 1,14 0,73

drugi prihodki 1.200 0 800 0,67

skupaj prihodki 55.800 55.404 59.800 1,07 1,08

odhodki

stroški vzgojno izobr.in ostalih akcij 15.750 11.855 15.750 1,00 1,33

stroški dejavnosti mladih planincev 15.000 12.530 16.500 1,10 1,32

mladinski tabori mladih planincev 12.400 12.872 14.900 1,20 1,16



skupaj odhodki 55.800 47.991 59.800 1,07 1,25


PUS BAVŠICA

prihodki Planinsko u ni center Bavšica fin.na rt. 09 fin.poro .09 fin.na rt.10 f.n.10/f.n.09 f.n.10/f.p.09

interni prihodki od nudenja storitev v Bavšici 22.000 7.325 9.000 0,41 1,23

prihodki storitve zunanje 7.000 17.122 18.000 2,57 1,05

prihodki za investicije razpis FŠO 8.000 8.736 20.300 2,54 2,32

podpore in donacije 1.000 12 500 0,50 41,67

skupaj prihodki 38.000 33.194 47.800 1,26 1,44

sredstva FŠO na R za obnovo 10.240

odhodki Planinsko u ni center Bavšica stroški PUS Bavšica (material in stroški usposablj.) 30.000 27.120 27.500 0,92 1,01stroški za investicijsko vzdrževanje, oprema, amortizacija 8.000 4.997 20.300 2,54 4,06

skupaj odhodki 38.000 32.117 47.800 1,26 1,49


poraba presežka za vzrževanje in obnovo 2008

5. KOMISIJA ZA USPOS. IN PREVENT. fin.na rt. 09 fin.poro .09 fin.na rt.10 f.n.10/f.n.09 f.n.10/f.p.09



prihodki od prispevkov - udeležencev usposablj. 37.250 77.792 46.640 1,25 0,60

skupaj prihodki 110.000 118.897 116.400 1,06 0,98

odhodki

odhodki vzgojno izobraževalnih programov 97.300 115.206 104.000 1,07 0,90



skupaj odhodki 110.000 127.951 116.400 1,06 0,91

presežek prihodkov /odhodkov 0 -9.054 0

pokrijte odhodkov s prih.iz pret.obdobij

6. KOMISIJA ZA VAR. GOR. NARAVE fin.na rt. 09 fin.poro .09 fin.na rt.10 f.n.10/f.n.09 f.n.10/f.p.09

prihodki - lanarina 3.000 6.123 3.000 1,00 0,49prihodki od usposabljanj, izkaznice, zna ke.Liter. 1.200 2.200 1.100 0,92 0,50

skupaj prihodki 4.200 8.323 4.100 0,98 0,49

odhodki materialni stroški dejavnosti komisije. strok. lier. 3.100 3.970 3.000 0,97 0,76


stroški izdelave publikacij 3.253

skupaj odhodki 4.200 8.323 4.100 0,98 0,49




presežek prihodkov /odhodkov 0 0 0

pokritje iz prih. preteklih obdobij

7. VODNIŠKA KOMISIJA fin.na rt. 09 fin.poro .09 fin.na rt.10


donacije 0 0 0

skupaj prihodki 6.200 7.186 6.300 1,02 0,88

odhodki



skupaj odhodki 6.200 7.186 6.300 1,02 0,88

8. KOMISIJA ZA ALPINIZEM fin.na rt. 09 fin.poro .09 fin.na rt.10 f.n.10/f.n.09 f.n.10/f.p.09

prihodki


prihodki od lastnih prispevkov te ajnikov 14.500 10.334 15.000 1,03 1,45

drugi prihodki, podpore, donacije 4.000 8.054 4.000 1,00 0,50

skupaj prihodki 93.500 92.337 96.000 1,03 1,04

odhodki

odhodki za alipinisti no dejavnost 58.600 60.800 60.900 1,04 1,00

stroški vzgoje in usposabljanja 23.700 20.346 24.000 1,01 1,18



skupaj odhodki 93.500 91.796 96.000 1,03 1,05


pokritje iz prih. preteklih obdobij 22.000

9. KOMISIJA ZA ODPR. V T. GORSTVA fin.na rt. 09 fin.poro .09 fin.na rt.10 f.n.10/f.n.09 f.n.10/f.p.09

prihodki


sponzorska in donatorska sredstva 26.000 5.800 18.000 0,69 3,10

drugi prihodki, lastni prisp., prisp. komisij 12.800 15.533 12.800 1,00 0,82

prihodki - koledar 10.000 2.167 5.000 0,50 2,31

skupaj prihodki 128.800 133.030 141.800 1,10 1,07

odhodki

stroški programov odprav, tabori, šole 117.700 116.865 128.700 1,09 1,10

materialni stroški komisije, rezerva 2.500 3.932 4.500 1,80 1,14


skupaj odhodki 128.800 129.397 141.800 1,10 1,10

stanje presežka prihodkov /odhodkov 3.633 0

rezerv. sreds.za dejavnost v nasl. letu 54.026

10. KOMISIJA ZA ŠPORTNO PLEZANJE fin.na rt. 09 fin.poro .09 fin.na rt.10 f.n.10/f.n.09 f.n.10/f.p.09

prihodki


prihodki od sponzorjev in donatorjev 7.000 9.503 7.490 1,07 0,79

prihodki od štartnin in udeležencev 30.000 28.660 31.000 1,03 1,08

prihodki od lastne udeležbe, usposabljanj 14.000 1.800 13.500 0,96 7,50

drugi prihodki 1.800 1.052 1.800 1,00 1,71

skupaj prihodki 282.800 343.024 285.790 1,01 0,83

odhodki

stroški državnega prvenstva 22.000 38.291 22.500 1,02 0,59

str. mladinske in lanske reprezentance 130.000 164.935 132.000 1,02 0,80


stroški SP, evropskega ml. pokala, prvenstva OŠ 52.000 59.277 52.000 1,00 0,88




stroški obnove plezališ , plezalna stena v Kr. 18.000 22.520 18.500 1,03 0,82

materialni stroški 28.450 27.830 29.390 1,03 1,06


skupaj odhodki 282.800 331.364 285.790 1,01 0,86


rezerv. sreds.za dejavnost v nasl. letu

11. KOMISIJA ZA TEKM.TUR. SMU ANJE fin.na rt. 09 fin.poro .09 fin.na rt.10 f.n.10/f.n.09 f.n.10/f.p.09

prihodki- interni UO 600 1.623 600 1,00


drugi prihodki 3.000 1.150 2.000 0,67 1,74

skupaj prihodki 3.600 2.773 2.600 0,72 0,94

odhodki

stroški tekmovanj, licence, lanarina za tujino 3.600 2.773 2.600 0,72 0,94

skupaj odhodki 3.600 2.773 2.600 0,72 0,94


12. KOMISIJA ZA TURNO KOLESARSTVO fin.na rt. 09 fin.poro . 09 fin.na rt.10 f.n.10/f.n.09 f.n.10/f.p.09



prihodki od usposabljanja 6.250 4.555 4.600 0,74 1,01

drugi prihodki 500 400 500 1,00 1,25

skupaj prihodki 9.750 7.955 8.100 0,83 1,02

odhodki


stroški dela komisije in dejavnosti tur.koles. 3.500 2.128 2.500 0,71 1,17

skupaj odhodki 9.750 7.676 8.100 0,83 1,06


13. KOMIS. ZA GORSK. REŠEV. PRI PZS fin.na rt. 09 fin.poro . 09 fin.na rt.10 f.n.10/f.n.09 f.n.10/f.p.09

drugi prihodki 1.900 1.992 1.950 1,03 0,98

skupaj prihodki 1.900 1.992 1.950 1,03 0,98

odhodki za organizacijsko dejavnost komisije 1.900 1.992 1.950 1,03 0,98

str GRS 0 0 0

skupaj odhodki 1.900 1.992 1.950 1,03 0,98

pokritje od ostanka prih. iz preteklih obdobij

14. GOSPODARSKA KOMISIJA fin.na rt. 09 fin.poro .09 fin.na rt.10 f.n.10/f.n.09 f.n.10/f.p.09

prihodki od reciprocitete 20.000 19.979 21.000 1,05 1,05

prihodki iz razpisov in nate ajev javnih financ 0 0 0

drugi prihodki 2.000 347 2.000 1,00

skupaj prihodki 22.000 20.326 23.000 1,05 1,13

odhodki

sredstva za planinske ko e 18.000 19.000 18.000 1,00 0,95

razreševanje lastninskih vprašanj, drugi odhodki 1.400 4.732 2.400 1,71 0,51

materialni stroški komisije 600 2.139 600 1,00 0,28


skupaj odhodki 22.000 27.871 23.000 1,05 0,83

presežek prihodkov /odhodkov -7.545


15. KOMISIJA ZA PLANINSKE POTI fin.na rt. 09 fin.poro .09 fin.na rt.10 f.n.10/f.n.09 f.n.10/f.p.09

prihodki


drugi prihodki od zara . mater.in urej. poti 7.000 7.958 7.500 1,07 0,94

prihodki od te ajev 7.000 9.296 7.000 1,00 0,75




skupaj prihodki 36.000 75.358 66.330 1,84 0,88

odhodki

material in stroški delovnih akcij na poteh 20.800 42.426 51.130 2,46 1,21

usposabljanje 7.000 6.826 7.000 1,00 1,03



skupaj odhodki 36.000 57.842 66.330 1,84 1,15



16. KOMISIJA ZA GOR. POPOTNIŠTVO fin.na rt. 09 fin.poro .09 fin.na rt.10 f.n.10/f.n.09 f.n.10/f.p.09

prihodki

prihodki iz dejavnosti 2.500 250 2.100 0,84 8,40

skupaj prihodki 2.500 250 2.100 0,84 8,40

odhodki

stroški popotništva 1.280 1.000 0,78

materialni stroški komisije 220 323 100 0,45 0,31

stroški za delovanje strok. službe 1.000 1.000 1.000 1,00 1,00

skupaj odhodki 2.500 1.323 2.100 0,84 1,59

presežek prihodkov /odhodkov 0 -1.073 0 0,00

pokritje iz prih. preteklih obdobij 1.073 0,00

prih z internimi prihodki med UO in kom. 2.119.422 2.307.153 2.350.570 1,11 1,02

odhodki z internimi odhodki UO in kom. 2.112.700 2.196.043 2.350.570 1,11 1,07

presežek prihodkov /odhodkov 6.722 111.110 0 0,00 0,00

Naloga PZS je, da se aktivno vklju uje v programe razpisanih sredstev državnih organov in drugih institucij, pridobivanja sredstev iz evropskih strukturnih skladov za razli na podro ja dela. Veliko aktivnosti moramo postoriti pri pridobivanju sponzorjev in donatorjev, ki so eden od virov prihodkov. Zelo pomembna pa je aktivnost pridobivanja novega lanstva v planinsko organizacijo, kar je naloga vseh nosilcev planinske dejavnosti, od organov PZS, organov MDO in še posebno planskih društev.

Upravni odbor PZS je na svoji seji 25. 3. 2010 obravnaval in potrdil finan ni na rt 2010, ter sprejel sklep da ga posreduje skupš ini v sprejem.

Predlog sklepov za skupš ino:1. Skupš ina Planinske zveze Slovenije sprejeme finan ni na rt za leto 2010. 2. Skupš ina sprejme dodaten sklep s katerim pooblaš a UO PZS, da finan ni na rt za leto 2010

spremlja in usklajuje porabo z dejanskimi prihodki in odhodki.

Pripravila ra unovodja PZS: Predsednik PZS: Vera Šmid mag. Franci Ekar




TO KA 10. DNEVNEGA REDA SKUPŠ INE PZS: Sprejem sklepa o pobotu med PZS in PD Slovenska Bistrica

glede nakazila odškodnine za nacionalizirano zemljiško parcelo št. 212/3 k.o. Planina

Skupš ina Planinske zveze Slovenije je leta 1999 sprejela sklep o odprodaji Štuhcevega doma pri Treh kraljih, katerega zemljiško knjižni lastnik je bila Planinska zveza Slovenije, upravljavec pa planinsko društvo Impol iz Slovenske Bistrice, sedaj PD Slovenska Bistrica. Tedaj je bilo sklenjeno, da se kupnina doma nameni za gradnjo nove planinske ko e, ko bo PD Gospodarski komisiji predložilo na rte za gradnjo. Društvo je medtem ta pogoj izpolnilo. V tem asu je prišlo tudi do sklenitve pogodbe o uskladitvi zemljiško knjižnega stanja z dejanskim, v skladu s sklepom Skupš ine iz leta 1999, po katerem je PD Slovenska Bistrica dobilo nazaj premoženje, ki je bilo po II. svetovni vojni podržavljeno. V sklopu tega premoženja bi morala biti tudi parcela št. 212/3 k.o. Planina, ki je bila leta 1993 v postopku denacionalizacije vrnjena upravi encem, PZS pa je bilo omogo eno, da zahteva odškodnino od Slovenske odškodninske družbe. To ji je v letu 2009 tudi uspelo in je bilo s sklepom sodiš a priznano. Ker pa ta znesek presega znesek 25000 €, do katerega sprejema sklepe lahko UO PZS, predlagamo, da sklep o pobotu sprejme Skupš ina Planinske zveze Slovenije na svoji seji 8. maja 2010.

S sprejemom tega sklepa, bodo tudi prenehale kakršne koli obveznosti PZS do PD Slovenska Bistrica in izpolnjen sklep Skupš ine iz leta 1999.

Delegatom predlagamo, da potrdijo sklep o pobotu sklenjen med PZS in PD Slovenska Bistrica.




PORO ILO O DELU KOMISIJE ZA PRIPRAVO VOLITEV

Na osnovi sklepa UO PZS, ki je bil v novembru 2009, je bila dolo ena komisija, in podane zahteve za kandidature. Komisije se je sestala v decembru in se dogovorila za na in dela ter pripravila razpis, ki se je pri el 10. januarja in bil zaklju en 20. februarja. Na svoji seji po zaklju ku razpisa je komisija pregledala kandidature in jih na osnovi omenjenega sklepa UO razporedila. Dolo ila je ustrezne, nepopolne in neustrezne kandidature. Na osnovi zahtevanega števila kandidatov in dejansko prejetih kandidatur je komisija sklenila, da se izvede dopolnilni razpis za podro ja s premajhnim številom predlaganih kandidatov. Rok za pošiljanje dopolnjenih kandidatur in kandidatur na osnovi dopolnilnega razpisa je bil 20. marec brez možnosti za dopolnjevanje nepopolnih kandidatur. Komisija je na svoji seji 23. marca pregledala prispele materiale in ugotovila, da so tokrat bili ustrezni ampak je za funkcije astnega sodiš a bilo vseeno premalo kandidatur. Kon ni rezultat je slede :

Število kandidatov Kandidature Vrsta kandidature iz kandidatur se voli skupaj ustrezne neustrezne

Predsednik PZS 3 1 9 3 6 Podpredsednik PZS 6 3 20 15 5 lan UO 9 4 11 11 0

Predsednik NO 1 1 1 1 0 lan NO 4 4 5 5 0

Predsednik/namestnik predsednika S 1 1+1 1 1 0 lan/namestnik lana S 4 4+4 4 4 0

Tožilec/namestnik tožilca S 0 1+1 0 0 0

Opomba: Kandidatura pomeni dokument, s katerim je predlagatelj kandidiral svojega kandidata za predlagano funkcijo. Število kandidatur ne pomeni tudi število kandidatov. Število kandidatov je na osnovi prispelih kandidatur razvidno iz kandidatnih list.

Komisija je s tem svoje delo zaklju ila in predala kandidatne liste, ki so priloga tega zapisa, v potrditev UO ter za funkcije, ki niso dosegle najnižjega števila zahtevanih kandidatov predlagala UO slede i sklep:

Komisija za pripravo volitev ugotavlja, da je v roku rednega in dopolnilnega razpisa prispelo premalo kandidatur za vse funkcije S. Upravnemu odboru predlagamo, da za popolnitev funkcij pridobi soglasja za podaljšanje mandatov 5 lanom oziroma namestnikom ter tožilcu S med izvoljenimi za obdobje 2006-2010 in s tem seznani ter pridobi potrditev delegatov na skupš ini PZS v maju 2010.

Komisija za pripravo volitevpredsednik

Bogdan Seliger

Priloga: Kandidatne liste za voljene lane organov Planinske zveze Slovenije za volitve na Skupš ini PZS, ki bo maja 2010




KANDIDATNE LISTE ZA VOLITVE V ORGANE PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE NA SKUPŠ INIMAJA 2010

Zajete so le popolne kandidature in razvrš ene abecedno po priimkih po organih, kot so bili podani v sklepu UO PZS o volitvah v organe PZS.

Kandidat za predsednika PZS Zap.št.

Kandidat Predlagatelj(i) Aktivnost kandidata v planinski organizaciji

1 Franc EKARrojen: 1942 lan: PD Kranj

PD Kranj Koroška 27 4000 Kranj Rekreacijsko PD Dolga potTrg 4. julija 4 2370 Dravograd PD Podpe -PreserjePreserje 2 1352 Preserje PD Gorje Zgornje Gorje 46 4247 Zgornje Gorje PD za Selško dolino Trnje 39 4228 Železniki PD Kamnik Šutna 42 1240 Kamnik

Ekar Franc se je v letu 1956 v lanil v PD Kranj; V letu 1963 je bil izvoljen za na elnika AO PD Kranja. V tem obdobju je opravil tudi številne plezalne vzpone doma in v tujini, ki so ga uvrstili med vrhunske slovenske alpiniste tistega asa. Tudi v vrste gorskih reševalcev je vstopil v letu 1959 in leta 1964 je že opravil izpit za gorskega vodnika za plezalne vzpone in turno gorsko smu anje. V letu 1973 je bil izvoljen za predsednika PD Kranj, katero je še lani zasedlo po lanstvu drugo mesto med PD v Sloveniji. Ima odgovoren ut do varovanja narave zatorej ni naklju je, da je opremil vse tri planinske postojanke z istilnimi napravami in odpravo diesel elektro agregatov...; Kot spomenik Ekarja pa bo obstala Kranjska ko a na Ledinah, ideja in realizacija, ki že ve kot 30 let služi svojemu namenu. Tudi za etek gradnje Slovensko planinskega muzeja je odlo no pospešil prav Ekar. Tudi v obdobju predsednikovanja Ekarja PZS ne moremo mimo dejstva, da je PZS v vseh letih od 2002 do 2009 poslovala pozitivno in, da so bile poravnane vse finan ne obveze iz preteklih obdobij. Posebno pozornost pa je namenjal MDO PD, katerim se je po njegovem predlogu in pobudi prvi v PZS pri elo namenjati sredstva, kot minimalna podpora za delo MDO. Ne smemo pa mimo dejstev, da je velik zagovornik za ohranjanje in varovanje vrednot in dejanj, kot razpoznavnosti slovenskega planinstva pa tudi njegovega SPD PZS premoženja. Žal se nekateri s tem popolnoma »ne« strinjajo, vendar je bil in ostaja pri tem pokon en brez kompromisen. Vse za dobro slovenskega planinstva združevanega v PZS.




Manja RAJH rojena: 1955 lanica: PD

Celje Matica

PD Vinska gora Vinska gora 31a 3320 Velenje PD Vransko Vransko 59 3305 Vransko

V aktivno delo v planinski organizaciji sem se vklju ila v letu 2000. Naloge, ki sem jih oz. jih še opravljam od leta 2000 v Planinskem društvu Celje-Matica: - Na elnica Mladinskega odseka od 2000 – 2004; V prvem letu sem povezala v društveno dejavnost mlade planince iz naslednjih celjskih vrtcev in osnovnih šol: Vrtec Zarja, I. OŠ, IV. OŠ, Hudinja, Ljube na, podr. OŠ Šmartno v R.d.. Zagotovili smo izobraževanje mentorjev PS in strokovno pomo vodnikov društva. Vsako leto se je tradicionalnega družabnega sre anja osnovnošolskih planincev udeležilo okrog 200 mladih planincev iz našega društva.

2

Leta 2001 smo se ponovno za eli udeleževati poletnih planinskih taborov za osnovnošolce, prvo leto pod vodstvom sosednjega društva, nato pa sem bila pet let vodja tabora. V asu vodenja MO so si tri mlade planinke pridobile naziv mladinska planinska vodnica in štiri mentorice naziv mentorica PS. Mladinski odsek je še vedno zelo aktiven in število lanstva do 26 let predstavlja letno 50 – 60 % vsega lanstva. - podpredsednica PD Celje – Matica od 2002 do 2003; V tem asu smo z aneksom k najemni pogodbi uredili dobre medsebojne odnose z najemnikom Doma planincev in Orlovega gnezda v Logarski dolini, za eli s pripravami za ureditev prostora za planinske tabore pri Domu planincev. - predsednica PD Celje – Matica od februarja 2003 do maja 2008: Najve ji uspehi na podro ju gospodarjenja, na podro ju katerega sem aktivno delala: uvedba ra unalniško podprtega poslovanja planinskih postojank in društvene pisarne; lastno knjigovodstvo in ra unovodstvo, po letih izgube v poslovanju smo ves as mojega mandata poslovali pozitivno; elektrifikacija Orlovega gnezda pri slapu Rinka, za etek urejanja dokumentacije za pridobitev uporabnega dovoljenja Frischaufovega doma, na podlagi potrjenega projekta za etek celovite notranje prenove Doma planincev, temeljita stati na obnova zgradbe Kocbekovega doma, katerega obratovanje je bilo zaradi slabe statike nevarno. Zaradi napake pri denacionalizacijskem postopku pridobili na našo zahtevo nazaj precej zemljiš okrog Celjske ko e; za etekpostopka za ureditev zemljiškoknjižnega prenosa zemljiš k.o. Radegunda. V društvu aktivno delajo odseki: Alpinisti ni, Športno plezalni, Markacijski, Mladinski, Odsek za izletništvo in pohodništvo. Dobro vodenje odsekov, zagnanost lanov se je vseskozi odražala v uspešnosti posameznih lanov, zlasti na podro ju Športnega plezanja, kjer imamo odli ne dosežke v razli nih zvrsteh športnega plezanja, kategorizirane športnike, najboljšega alpinista leta 2003, izjemno zanimive zahtevne pohode,... - Odgovorna oseba za ra unovodsko podro je od leta 2003: knjiženje zahtevnejših poslovnih dogodkov, obra uni DDV, sestavitev zaklju enega ra una- Mentorica PS, vodja planinskega krožka Zarjini planinci od leta 1998: otroci stari 5-7 let, od prehoda na 9 letno šolanje 5-6 let. Naloge, ki sem jih oz. jih še opravljam v Savinjskem meddruštvenem odboru PD: - namestnica predsednika od 2007 do 2008 - predsednica od januarja 2009, prej nekaj mesecev po odstopu predsednika v.d.; društva so teko e informirana o delu vodstva PZS, dogovorili smo se za stalno letno sre anje planincev odbora vsako zadnjo soboto v maju, spodbujam medsebojno povezovanje in sodelovanje na vseh podro jih, udeležujem se vseh zborov in jubilejev na katere sem povabljena, sklenila sem pogodbe z ve ino termalnih kopališ na našem obmo ju, kjer imajo lani popuste za storitve Naloge, ki jih opravljam v organih PZS: - lanica Gospodarske komisije UO PZS od leta 2006: zavzemam se, da GK opravlja konkretne naloge na podro ju gospodarjenja in samostojno sprejema sklepe s tega podro ja- lanica UO PZS na podlagi funkcije v S MDO PD: tvorno in argumentirano sodelujem v razpravi in sklepanju.

Predlog podpredsednikov: Drago Horjak in Tone Tomše




3 BojanROTOVNIKrojen: 1976 lan: PD Šoštanj

PD Šoštanj Kajuhova cesta 15 3325 Šoštanj

Bojan Rotovnik je lan PD Šoštanj od leta 1986 in je od leta 1992 vklju en v razli ne organe društva. Opravljal je funkcije: na elnik MO, ve krat lan UO, rednik društvenega glasila Planinski popotnik in predsednik PD. V tem in preteklem mandatu opravlja funkcijo blagajnika PD. Od leta 1992 je vodnik PZS, sedaj s kategorijama A, B, D in G. Je tudi inštruktor planinske vzgoje (od leta 2004) in vaditelj orientacije PZS s predavateljsko licenco (od leta 1997). Bil je urednik in soavtor u enika Planinska šola, Vodniškega u benika, u benika Planinska orientacijska tekmovanja in priro nika Planinski tabori ter urednik priro nika za mentorje PS. Od leta 1995 je bil tudi aktivni lan ve organov PZS (predsednik Mladinske komisije, vodja Odbora za orientacijo MD, lan Vodniške komisije, lan Komisije za usposabljanje in preventivo, vodja Programskega sveta PUS Bavšica in voljeni lan UO PZS). Poleg tega je aktiven tudi v Športni zvezi Šoštanj, Naravovarstveni zvezi Smrekovec, Olimpijskem komiteju Slovenije, Košarkarski zvezi Slovenije in Krajevni skupnosti Šoštanj.

Število kandidatov: 3 , zaklju eno z zaporedno številko: 3 Voli se: 1 kandidat




KRATKI ŽIVLJENJEPISI KANDIDATOV ZA PREDSEDNIKA PZS ZA MANDATNO OBDOBJE 2010 - 2014

Franc EKAR




Manja RAJH




Bojan ROTOVNIK




PROGRAMI DELA KANDIDATOV ZA PREDSEDNIKA PZS ZA MANDATNO OBDOBJE 2010 – 2014

Franc EKAR




Manja RAJH




Bojan ROTOVNIK




Kandidati za podpredsednike PZSZap.št.

Kandidat Predlagatelj(i) Podro je dela, kjer bi sodeloval

Aktivnost kandidata v planinski organizaciji

Planinske poti, ko e,infrastruktura

Je ljubitelj gora in dober poznavalec planin. Pridobil se je naziv VGN, markacist inštruktor ter pl. vodnik A in B kategorije. Je dolgoletni lan KPP in T.pk ter vodja Odbora za markaciste SMDO. Vsako leto organizira in vodi ve skupinskih delovnih akcij v sredogorju in visokogorju. Kot dosedanji podpredsednik PZS deluje na podro ju planinske infrastrukture. Tudi v lokalni skupnosti je poznan s svojimi aktivnostmi. V mati nem PD si kot predsednik prizadeva za dobrobit in širjenje te dejavnosti med odraslimi, šolsko mladino in najmlajšimi iz vrtca. Poln je pozitivne energije in znanja, ki ga z veseljem prenaša naprej.

Nadaljevanje Predlagatelj(i)

1 StankoGAŠPARIrojen: 1949 lan: PD Re ica

ob Savinji

PD Re ica ob Savinji Re ica 78 3332 Re ica ob Savinji PD Zre eŠolska cesta 4 3214 Zre ePD Dobrovlje-Braslov eBraslov e 32 3314 Braslov ePD Lo eŠolska ulica 5 3215 Lo ePD Polzela Polzela 8 3313 Polzela

PD Atomske toplice Škofja gora 1 3254 Pod etrtek PD LibojeKasaze 98 3301 Petrov e

PD ZZV Celje Ipav eva 18 3000 CeljePD Dobrna Dobrna 19 3204 Dobrna

PD Zabukovica Migojnice 6 3302 GrižePD Mozirje Savinjski gaj 4 3330 Mozirje

PD Pristava Pristava pri Mestinju 29 3253 Pristava pri Mestinju

2 MarkoGORŠIrojen: 1951 lan: PD

Podpe -Preserje

PD Podpe -PreserjePreserje 2 1352 Preserje

Gospodarstvo, pota, racionalizacija dela... Predvsem pa zavzemanje za enotno, mo no in uspešno PZS, ker samo taka lahko nudi uspešno oporo VSEM PD po celi državi (lobiranje pri sprejemanju zakonov, ki se dotikajo PZS, ustvarjanje finan nihosnov tako za delo zveze kot društev...)

lan planinskega društva od zgodnjega otroštva. (1954 leta) lan AO APD od leta 1969.

Inštruktor planinstva v JLA. Ustanovni predsednik PD Podpe -Preserje.Organizator najve jih letnik prireditev PZS: 2x Skupš ina PZS- brez stroškov za PZS, Dan slovenskih planincev z normativnimi stroški za PZS, Slavnostna seja PZS-brez stroškov za PZS. Uspešno povezovalno delo za vrnitev SPD Trst, Gorica in Celovec v mati no organizacijo. Povezovanje MDO-jev.




DragoHORJAKrojen: 1949 lan:

Rekreacijsko PD Dolga pot Dravograd

PD Mežica Trg 4. aprila 4 2392 Mežica PD Bricnik Glavni trg 22 2366 Muta PD Mislinja Šolska cesta 34 2382 Mislinja

Delovanje MDO-jev Je lan planinske organizacije že 55 let. Kot pionir se je v lanil v PD Ravne na Koroškem. V sedemdesetih letih je že bil aktiven alpinist in na elnik Alpinisti nega odseka Ravne pri PD Ravne. lanstvo v planinski organizaciji je nadaljeval v PD Slovenj Gradec. V letu 1975 je postal lan GRS postaja Prevalje in bil aktiven reševalec 25 let. Od leta 1984 pa tudi reševalec-letalec. Od leta 2002 je lan RPD Dolga pot Dravograd, kje je bil v letu 2003 izvoljen za predsednika društva, katero funkcijo opravlja še danes.

Leta 2006 je na pobudo PD Koroške bil izvoljen za predsednika Meddruštvenega odbora (MDO) PD Koroške in do takrat je tudi lan UO PZS.

3

V letu 2008 je bil na pobudo PZS izvoljen za na elnika komisije za GRS pri PZS. Za svoje nesebi no in požrtvovalno delo je prejel bronasti in srebrni astni znak PZS. Za delo pri GRS je za svoje požrtvovalno delo prejel zlato zna ko PZS. Prav tako je za svoje humanitarno in nesebi no delo prejel Bloudkovo srebrno zna ko.Glede na prehojeno pot in njegove zasluge, ki jih nedvomno ima za razvoj planinstva na Koroškem, predlaga PD Mežica, da se ga imenuje za podpredsednika PZS.

4 Štefan KEBERrojen: 1947 lan: PD

Prevalje

PD Prevalje Trg 54 2391 Prevalje

Varstvo gorske narave Štefan Keber je profesor geografije in zgodovine, zaposlen na gimnaziji Ravne na Koroškem. lan PD Prevalje je od leta 1962. V PD Prevalje je aktiven od leta 1978 dalje. Nekaj let kasneje je bil izvoljen v upravni odbor PD Prevalje, zadolžen za kulturo. Na tem mestu je še danes in skrbi ter organizira Kulturna sre anja v okviru PD Prevalje na Uršlji gori. Sodeluje v vseh uredniških odborih za izdajo publikacij PD Prevalje. Štefan Keber je nosilec srebrnega in zlatega astnega znaka PZS. UO PD Prevalje je na svoji 7. redni seji, dne 11.2.2010 sprejel sklep, da se Štefana Kebra predlaga kot kandidata za podpredsednika PZS Ljubljana.

BorutPERŠOLJArojen: 1972 lan: PD

Domžale

PD Domžale p.p. 66 1230 Domžale

Celotna dejavnost Planinske zveze Slovenije

Borut Peršolja, univerzitetni diplomirani geograf in magister geografskih znanosti, zaposlen v Državnem zboru. lan Planinskega društva Domžale in do nedavnega njegov predsednik. Kot vodnik PZS (A, B in D kategorije) in inštruktor planinske vzgoje je sodeloval na 80 planinskih taborih in te ajih doma in v tujini. Objavil je ve kot 100 znanstvenih, strokovnih in poljudnih lankov z geografsko in gorniško vsebino (celotna

5

bibliografija šteje 327 enot), piše gorniški blog Razgledi. Je ustanovitelj Državnega tekmovanja Mladina in gore (1989) in od leta 1990 vodi Gorniške ve ere. Bil je urednik in soavtor knjige Mladi v gorništvu in gorniški organizaciji (1995), u benikov Mentor planinske skupine (1998, 2001), Planinska šola (2005), Vodniški u benik (2006), priro nika Športni dan (2008) ter strokovni sodelavec Sidartinih vodnikov Pravlji ne poti Slovenije (2004) in Pravlji ne poti v zgodovino (2009). Je zunanji sodelavec Katedre za gorništvo, športno plezanje in aktivnosti v naravi Fakultete za šport Univerze v Ljubljani in ustanovni lan društva CIPRA Slovenije. Ve let je opravljal naloge predsednika Mladinske komisije PZS in podpredsednika PZS. Prejel je študentsko Prešernovo

nagrado za diplomsko delo (1997), nagrado za najboljši prispevek v prilogi Znanost asnika Delo (2003), priznanje Mladina in gore (1998) in srebrno plaketo Ob ine Domžale (2009). Je veteran vojne za Slovenijo.




Tone TOMŠE rojen: 1951 lan: PD

Radovljica

PD Radovljica Gorenjska cesta 26 4240 Radovljica PD Gorje Zgornje Gorje 46 4247 Zgornje Gorje

Planinske poti, varstvo gorske narave, propaganda

Anton Tomše, rojen 14. marca 1951 v Radovljici. Zaklju il šolo za oblikovanje v Ljubljani in si pridobil naziv likovni tehnik. Zaposlen sem bil kot aranžer in propagandist v trgovskem podjetju Murka Lesce. Po ukinitvi podjetja sem do upokojitve opravljal delo restavratorja. lan planinske organizacije sem od leta 1965. Od leta 1985 sem lan Upravnega

odbora Planinskega društva Radovljica. V tem obdobju v društvu opravljam funkcijo

6

markacista, gospodarja društva, propagandista in podpredsednika društva. V letih 1995 – 2001 sem bil predsednik planinskega društva Radovljica. Od leta 1989 sem aktiven tudi v MDO Gorenjske. Leta 1990 sem postal na elnik Komisije za planinske poti in lan Upravnega odbora PZS. Ob asno sodelujem pri raznih aktivnostih v okviru Planinske zveze Slovenije. Kot dolgoletni markacist in na elnik Komisije za planinske poti poznam problematiko planinskih poti v okviru PZS pa tudi širše. Vzdrževanje planinskih poti in varstvo gorske narave sta zelo tesno povezani dejavnosti in bosta v bodo e še bolj. Promocija in propagandna dejavnost sta v modernem svetu nuja za normalno delovanje vsake institucije. 35 let sem poklicno delal na tem podro ju in mi zato to podro je ni tuje.

Število kandidatov: 6 , zaklju eno z zaporedno številko: 6 Voli se: 3 kandidate

Kandidati za lana UO Zap.št.

Kandidat Predlagatelj(i) Podro je dela, kjer bi sodeloval

Aktivnost kandidatke/kandidata v planinski organizaciji

1 Franc BERKrojen: 1957 lan: PD Vrelec-

Rogaška Slatina

PD Vrelec-Rogaška SlatinaCeljska cesta 3a 3250 Rogaška Slatina

Sodelovanje in delo z Vodniško komisijo

Kandidat je podpredsednik PD, na elnik vodniške komisije in vodnik PZS (kat. A, B, D). S svojim ve letnim delom v PD, je pripomogel k rešitvi mnogih težav pri org. PD Vrelec.

2 DarkoBRADAŠKJArojen: 194 lan: PD

Jesenice

PD Jesenice Cesta železarjev 1 4270 Jesenice

Gospodarska dela Ve let je bil dober in vesten oskrbnik planinskih postojank, opravljal vsa gospodarska dela. Zelo marljivo dela pri markacijskem odseku, kjer je trenutno pripravnik markacist.

3 Miro ERŽEN rojen: 1955 lan: PD Dovje-

Mojstrana

PD Dovje-Mojstrana Savska cesta 1 4281 Mojstrana PD za Selško dolino Trnje 39 4228 Železniki

Gospodarsko podro je Miro Eržen je lan društva od leta 1966. V upravne organe društva se je vklju il že leta 1981 in prevzel vodenje Gospodarskega odbora, ki ga je vodil vse do leta 1998, po tem obdobju do leta 2008 je bil lan, od leta 2008 pa je v.d. predsednika gospodarskega odbora. V tem obdobju je aktivno deloval pri upravljanju in vzdrževanju Aljaževega doma ter pripravah na izgradnjo Šlajmerjevega doma. V asu njegove izgradnje je vodil gradbeni odbor, ki je gradnjo uspešno pripeljal do konca. V obdobju 1998 do 2009 pa je aktivno sodeloval pri izvedbi ve jih razvojnih projektov kot so elektrifikacija Aljaževega




doma, izgradnja istilne naprave in druga obnovitvena dela. V letu 2009 pa je uspešno sodeloval pri sanaciji vodovoda za potrebe Aljaževega doma in sanacijo struge Bistrice, ki ga je v letu 2008 poškodovalo jesensko deževje. Že v letu 1981 se je vklju il v Muzejski odbor društva in pomagal pri zagotovitvi materialnih pogojev za odprtje Triglavske muzejske zbirke v stavbi na Triglavski 50; v letu 1995 pa je prevzel vodenje tega odbora pri društvu, ki je nadaljeval delo pri prizadevanjih za postavitev Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani. Na tem podro ju vodi projekt postavitve tega muzeja, katerega gradnja se je že zaklju ila.Poleg dela na gospodarskem podro ju je vodil organizacijo številnih društvenih prireditev ob pomembnih jubilejih in dosežkih pa tudi tistih na ravni PZS, katerih organizator je bil društvo (Dnevi planincev); aktivno kot predstavnik društva pa deluje pri vsakoletni organizaciji Aljaževih dnevih.

V obdobju 1995 do 2000 je bil podpredsednik društva; društvo pa vodi od leta 2000 dalje. Kot voljeni lan deluje v UO PZS, GK PZS, planinsko tematiko pa zastopa v Svetu zavoda LTO Kranjska Gora; Svetu TNP: svetu Muzeja športa in svetu Gornjesavskega muzeja Jesenice. Franc MIŠrojen: 1962 lan: PD Kamnik

PD Kamnik Šutna 42 1240 Kamnik

Franc Miš je lan PD Kamnik od leta 2000; prej pa je bil lan PD Domžale. Sicer pa je alpinist, alpinisti ni inštruktor in gorski reševalec. Takoj po prihodu v Kamnik se je aktivno vklju il v delo društva in odsekov. Pokazal se je kot odli en organizator in motivator. Ponovno je oživil nekdaj zelo popularno smu anje iz Kamniškega sedla –

4

Štuparjev memorial. Sedaj se imenuje Kamniški memorial za smu ko in cepin. V letih 2007/2008 je bil tudi vodja Alpinisti ne šole v Kamniku z 25 udeleženci.S svojo pripadnostjo ideji planinstva, reševanju problemov z dialogom, upoštevanjem tradicije planinske organizacije in društev, organizacijskimi sposobnostmi ter pozavanjem planinstva menimo, da bi bil Franc Miš ustrezen kandidat ne samo za lana UO PZS temve tudi za podpredsednika. JanezPETKOŠrojen: 1947 lan: PD Bled

PD Gorje Zgornje Gorje 46 4247 Zgornje Gorje

Gospodarjenje s premoženjem

g. Petkoš je po poklicu univ.dipl.inž. gozdarstva. Že kot osnovnošolec se je v lanil v planinsko društvo, pri el obiskovati planine in hribe ter v sebi za util smisel za naravno lepoto. Ko je odrasel je prevzel vodenje planinskega društva; se z vso silo in mo jo posvetil prenovi in ureditvi Blejske ko e na Lipanci, ki je vzorno urejena in odprta vse

5

dni v letu, zato pozna podro ja v planinskem gospodarstvu. Poleg tega pa iz njega izžareva še veliko drugih talentov. G. Petkoš je poleg planinca tudi kmet, gozdar in lovec. Je prefinjen opazovalec življenja in to je popisal tudi v pesniških zbirkah, romanu in pripovednih delih. Ta imajo svojevrstno ekološko sporo ilo. lovek proti naravi ne izbira, ona izlo i sama in obratno. V sedanjem mandatu je že bil lan UO in smatramo, da bi v naslednjem lahko to funkcijo ponovno opravljal.

6 RomanPONEBŠEKrojen: 1969 lan: PD Litija

PD Litija Ulica Mire Pregljeve 1 1270 Litija

Podro je mladih, vodništvo, gospodarstvo

Kandidat je že 10. leto predsednik PD Litija. V zadnjem mandatu je bil voljen len UO PZS. V letih 1992 – 2004 je bil gospodar PUJ Brežica. Dve leti je bil predsednik MK PZS, dve leti podpredsednik. Aktivni sodeluje na akcijah VK PZS.

7 DaniloŠKERBINEKrojen: 1940 lan: APD

Kozjak-Maribor

APD Kozjak-Maribor Ob železnici 16 2000 Maribor

Zadeve v zvezi ugodnosti in pravic lanov PD in njihovo

usposabljanje

Je aktivni gorski vodnik z mednarodno in nacionalno licenco, lan ter inštruktor GRS, planinski vodnik PZS ter alpinist. V iztekajo em mandatu organov PZS je lan UO PZS, predsednik Odbora PZS za lanstvo, podpredsednik CAA (planinska zveza gorniških organizacij na podro ju Evropskih Alp), lan predsedstva IKAR (Mednarodne zveze za gorsko reševanje) itd. – V svojem bogatem planinskem organizacijskem delovanju od leta 1956 do danes je vodil ali bil inštruktor na neštetih te ajih, bil na elnik GRS pri PZS (16 let), na elnik komisije za vzgojo PZS itd.




8 Tone TOMŠE rojen: 1951 lan: PD

Radovljica

PD za Selško dolino Trnje 39 4228 Železniki

Komisija za planinske poti

Upravni odbor ŠD za Selško dolino Železniki, je na svoji 6. Redni seji 18.2.2010 sprejel sklep, da za lana Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije predlagamo Toneta Tomšeta iz PD Radovljica. Smatramo, da je svoje delo na podro ju markacistov ter v odboru za pota pri MDO Gorenjske deloval zelo uspešno. Prepri ani smo, da bo tudi v UO PZS veliko prispeval za dobro delo.

9 Uroš VIDOVIrojen: 1973 lan: PD Ptuj

PD Ptuj Prešernova 27 2250 Ptuj

Planinske poti, Komisija za Evropske peš poti, sre anje 3 dežel

Mag. Uroš Vidovi je lan PD Ptuj od leta 1986. lan UO PD Ptuj je od leta 1990, opravljal je funkcije na elnika MO, odbora za poti in dva mandata predsednika PD. Sedaj je podpredsednik PD Ptuj. lan KPP PZS od leta 1994, dva mandata lan UO PZS ter sedaj podpredsednik.

Število kandidatov: 9, zaklju eno z zaporedno številko: 9 Voli se: 4 kandidate

Kandidat za predsednika NO Zap. št.

Kandidat Predlagatelj Aktivnost kandidatke/kandidata v planinski organizaciji

1 AndrejBRVARrojena: 1953 lan: PD

Domžale

PD Domžale p.p. 66 1230 Domžale

Andrej Brvar iz Ljubljane, po poklicu diplomirani inženir tehni ne matematike (diplomiral je iz dinamike snežnih plazov). Zaposlen je v podjetju Bonitetna hiša i d.o.o. V gore hodi že ve kot 40 let, aktivno pa je v planinski organizaciji za el sodelovati kot gorski stražar v PD Ljubljana Matica. V bežigrajski gimnaziji je bil soustanovitelj planinske skupine in je tako našel pot do mladinskega odseka, kjer je bil leto dni njegov na elnik. Od tod je prišel v mladinsko komisijo PZS ter bil njen na elnik od leta 1975 do 1977 in od 1979 do 1981. Bil je lan izvršnega odbora PZS, podpredsednik PZS in predsednik izvršnega odbora PZS. Od leta 1990 do leta 2001 je bil predsednik Planinske zveze Slovenije. Kon al je te aja za mladinske vodnike in planinske inštruktorje ter v asu delovanja v mladinski komisiji vodil ve poletnih in zimskih te ajev. Po gorah rad hodi po brezpotjih pa tudi z družino si rad za rta kakšno svojo pot, s karto in ne po markiranih poteh.

Število kandidatov: 1, zaklju eno z zaporedno številko: 1 Voli se: 1 kandidat




Kandidati za lana NO Zap.št.

Kandidat Predlagatelj(i) Aktivnost kandidatke/kandidata v planinski organizaciji

1 MarjanBURJArojen: 1939 lan: PD Kranj

PD Kranj Koroška 27 4000 Kranj PD Gorje Zgornje Gorje 46 4247 Zgornje Gorje

Predlagani kandidat je lan Planinskega društva Kranj od leta 1978. Od leta 2005 do 2009 je bil predsednik MDO Gorenjske. V društvu opravlja funkcijo predsednika Nadzornega odbora že tretji mandat. Pred upokojitvijo je opravljal funkcijo na elnika za finance Ob ine Kranj, nato je kot direktor vodil Upravo družbenih prihodkov v ob ini Kranj. Leta 1986 je odšel v gospodarstvo. Zadnjih devet let pred upokojitvijo je vodil finan ni sektor v Iskri instrumenti v Oto ah. Od leta 2000 je upokojen. Svoje aktivno delo nadaljuje v Planinskem društvu Kranj in v Društvu Kranj ra unovodskih in finan nih delavcev Kranj, kot podpredsednik društva in v likovni sekciji Sava v Kranju. Smatramo, da s svojim znanjem in izkušnjami na finan nem in ra unovodskem podro ju lahko prispeva svoj delež tudi pri delovanju Planinske zveze Slovenije.

2 BrunoFriderikFRASrojen: 1942 lan: PD Pošte

in Telekoma Maribor

PD Pošte in Telekoma MariborSlomškov trg 10 2500 Maribor

Bruno F. Fras, pravnik-upokojenec, je lan planinske organizacije od leta 1964. V PD PT Maribor je opravljal vodstvene in vodilne funkcije, bil je tudi trikrat predsednik društva. Vrsto let je bil predsednik Zveze PD MO Maribor, podpredsednik MDO PD Podravja, v PZS pa lan pravne komisije in lan astnega razsodiš a. V tem mandatu je tudi predsednik astnega razsodiš a PZS. B. Fras je izkušen in prizadeven planinski delavec, znan po doslednem izvajanju nalog in korektnem odnosu do planincev in narave. Opravlja tudi publicisti no delo in je uredil (ali sodeloval pri tem) ve društvenih zbornikov. Predlagan je za lana NO PZS.

3 MetodKOVArojen: 1936 lan: PD

LjubljanaMatica

PD Ljubljana Matica Trdinova ulica 8 1000 Ljubljana

Metod Kova je lan planinske organizacije že ve desetletij (1965) in je v tem asu opravljal vrsto pomembnih funkcij. Bil je predsednik PD Ljubljana'Matica, predsednik MDO Ljubljana, lan UO PZS, na elnik Gospodarske komisije PZS in pravni zastopnik PZS, saj je po izobrazbi diplomiran pravnik in dela (še vedno) kot advokat. Za svoje delo v planinski organizaciji je prejel ve planinskih priznanj, tudi sve ano listino PZS. Smatramo, da je s svojim znanjem in izkušnjami ve kot primeren kandidat za lana Nadzornega odbora Planinske zveze Slovenije in podpiramo njegovo kandiaturo.

4 Rudolf Franc ZADNIKrojen: 1944 lan: PD Škofja

Loka

PD Škofja Loka Kapucinski trg 13 4220 Škofja Loka

lan planinske organizacije od leta 1958. lan UO in IO PD Škofja Loka ve mandatov.

Število kandidatov: 4 , zaklju eno z zaporedno številko: 4 Voli se: 4 kandidate




Kandidat za predsednika SZap.št.

Kandidat Predlagatelj Aktivnost kandidata v planinski organizaciji

1 Stane SIMŠIrojen: 1927 lan: PD Kamnik

PD Kamnik Šutna 42 1240 Kamnik

Stane Simši je lan PZS od leta 1951 in je prakti no vse življenje posvetil planinstvu, vodništvu in delo v propagandnem odseku PD Kamnik, katerega na elnik je od leta 1982. Ves as je tudi deloval v najvišjih organih PD in vseskozi skrbel za povezavo društva s krovno organizacijo in drugimi planinskimi društvi s katerimi so se spletle prijateljske vezi. Za svoje delo v planinstvu je prejel prakti no vsa najvišja priznanja PZS, Ob ine Kamnik in PD Kamnik ter vrsto priznanj od drugih PD. Posebej pa je treba omeniti Bloudkovo plaketo, plaketo MOK za prostovoljno delo. S svojim pozitivnim pristopom, pripravljenostjo za odkrit dialog, angažiranostjo, stalnim poudarjenjem planinskih vrednost menimo, da je Stane Simši odli en kandidat za predsednika astnega razsodiš a PZS.

Število kandidatov: 1 , zaklju eno z zaporedno številko: 1 Voli se: 1 kandidat

Kandidati za lana/namestnika SZap.št.

Kandidat Predlagatelj(i) Aktivnost kandidatke/kandidata v planinski organizaciji

1 ErnaANDERLErojen: 1953 lan: PD Trži

PD Gorje Zgornje Gorje 46 4247 Zgornje Gorje

Gospa Erna je lanica planinske organizacije že od osnovnošolskih let. Bila je vklju ena v delo z mladimi, organiziranju pohodniških skupin in izletov, sodelovala je pri varstvu gorske narave, v zadnjih letih pa tudi intenzivno v gospodarski dejavnosti. Je predsednica mati nega društva in ji je vsa planinska problematika dobro poznana.

2 FranceJAMNIKrojen:lan: PD Kranj

PD Kranj Koroška 27 4000 Kranj

France Jamnik je diplomirani pravnik z pravosodnim izpitom. Pred upokojitvijo (leta 2007) je opravljal funkcijo namestnik varuha lovekovih pravic. lan PD Kranj je 40 let, od tega 25 let lan UO. V društvu se je ukvarjal z organizacijskimi in pravnimi vprašanji

(splošni akti, status zaposlenih, premoženjsko pravna vprašanja). Poleg tega je zadolžen za problematiki veznih poti. Na usposabljanju planinskih vodnikov je predaval o vseh vidikih odgovornosti vodnikov.

3 AndrejaŠVIGELJ roj. Rotovnik rojena: 1952 lan: PD Pošte

in Telekoma Celje

PD Pošte in Telekoma CeljeKrekov trg 9 3000 Celje

Andreja Švigelj je po poklicu univerzitetna diplomirana pravnica, sodnica na Višjem sodiš u v Celju. Ima vse potrebne izkušnje za delo na astnem sodiš u PZS. Je dolgoletna lanica in aktivna v Odseku za izletništvo in pohodništvo.




4 VladimirZEMLJIrojen: 1965 lan: PD Pošte

in Telekoma Maribor

PD Pošte in Telekoma MariborSlomškov trg 10 2500 Maribor

Vladimir Zemlji je lan Planinske organizacije od leta 2002. V PD PT Maribor upravlja funkcijo podpredsednika društva, pred tem pa je bil aktiven lan UO, zadolžen za naloge s podro ja prava. Saj je po izobrazbi univ.dipl. pravnik. Za svoje aktivno delo je prejel od PZS pismeno pohvalo.

Število kandidatov: 4 , zaklju eno z zaporedno številko: 4 Voli se: 8 kandidatov

Kandidati za tožilca/namestnika tožilca SZap.št.

Kandidat Predlagatelj(i) Aktivnost kandidata v planinski organizaciji

- - - -

Število kandidatov: ni kandidatov Voli se: 2 kandidata

Komisija za pripravo volitev Predsednik

Bogdan Seliger




-------------------------------------------------------- ---------------------------------------------------

LAN PZS _____________________________________(planinsko društvo, klub, postaja GRS , delegat zbora….)

P O O B L A S T I L O

______________________________________JE DELEGAT/KA(ime in priimek)

NA ZASEDANJU SKUPŠ INE PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE, dne, 8. maja 2010 v Ljubljani.

lan PZS

_________________________ PREDSEDNIK

MP_________________________

-------------------------------------------------------- ---------------------------------------------------

LAN PZS _____________________________________(planinsko društvo, klub, postaja GRS , delegat zbora….)

P O O B L A S T I L O

______________________________________JE DELEGAT/KA(ime in priimek)

NA ZASEDANJU SKUPŠ INE PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE, dne, 8. maja 2010 v Ljubljani.

lan PZS

_________________________ PREDSEDNIK

MP_________________________

-------------------------------------------------------- ---------------------------------------------------

ZA UGOTOVITEV SKLEP NOSTI,

ODDATI OB VSTOPU V DVORANO

ZA PREVZEM GLASOVNIC IN KANDIDATNE LISTE ZA

TAJNO GLASOVANJE




NAVODILO ZA GLASOVANJE

V skladu s 34. lenom Statuta PZS (Obvestila PZS, št. 9/ 2007) imajo delegati lanov PZS število glasov odvisno od števila lanov s pla ano lanarino v preteklem letu.

lani PZS, ki ne izkazujejo lastnega lanstva nimajo glasov za odlo anje!

lani PZS, ki imajo do 1000 lanov, imajo za odlo anje v Skupš ini PZS 1 (en) glas, za vsakih za etih1000 lanov, pa še 1 (en) glas za odlo anje.

lani PZS z ve kot 1000 lani imajo naslednje število glasov:

Planinsko društvo število glasov KRANJ 2 RADOVLJICA 2 LJUBLJANA MATICA 4 KAMNIK 2

Glasovalne kartone bodo delegati lanov PZS prejeli ob vstopu v prostor, kjer bo zasedala Skupš ina PZS on predložitvi pooblastila za ugotavljanje sklep nosti.

Danilo Sbrizaj, generalni sekretar PZS




PRIJAVA K RAZPRAVI

NA SKUPŠ INI PZS, dne 8. maja 2010

DELEGAT _____________________________________________________________________________ (ime in priimek)

LAN _________________________________________________________________________________ (naziv lana PZS – društvo, klub, postaja GRS, delegat zbora, …)

PRIJAVLJAM RAZPRAVO K:

____/____/____/____/____/____/____/____/____/____/____/____/____/____/TO KI DNEVNEGA REDA.

VSEBINA RAZPRAVE:




PREDLOG SKLEPA:

ODDAJTE PREDSEDNIKU DELOVNEGA PREDSEDSTVA!




Na podlagi 40. in 46. lena Statuta Planinske zveze Slovenije je Skupš ina Planinske zveze Slovenije na zasedanju dne, 8. maja 2010 sprejela

POSLOVNIK O DELU SKUPŠ INE PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE(PZS)

I. SPLOŠNE DOLO BE1. len

S tem Poslovnikom Skupš ina Planinske zveze Slovenije dolo a na in svojega dela zlasti: javnost dela

priprave na sejo potek dela na seji odlo anjevodenje zapisnika.

II. JAVNOST DELA

2. lenDelo Skupš ine je javno. Javnost zagotavljamo z objavljanjem predloga dnevnega reda ter kraja in asa sej Skupš ine in gradiv ter objavljanjem sprejetih sklepov in stališ v Obvestilih PZS. Obvestilo o asu in kraju sklica seje Skupš ine mora biti objavljeno na spletni strani PZS in tudi v planinskih

rubrikah sredstev javnega obveš anja. Javnost dela je zagotovljena s tem, da so seje Skupš ine dostopne tudi vsem lanom PZS (dolo be 70. do 75. lena Statuta PZS) in ob anom, ki jim je omogo eno, da se seznanijo z gradivi, sklepi in stališ i Skupš ine. Gradiva so lanom PD in ob anom na razpolago v strokovni službi PZS, pri MDO in lanih PZS.

3. lenPZS obveš a javnost o delu Skupš ine preko Obvestil PZS, spletnih strani PZS, Planinskega vestnika, preko sredstev javnega obveš anja oziroma na drug primeren na in.

4. lenZa zagotavljanje javnosti dela Skupš ine so odgovorni:

predsednik PZS, Predsedstvo UO PZS, generalni sekretar PZS.

III. PRIPRAVE NA SEJO

5. lenPredsednik in generalni sekretar PZS sta odgovorna za priprave na sejo Skupš ine PZS.

6. lenV priprave za sejo spada zlasti:

priprava gradiva za seje, oblikovanje predloga dnevnega reda, razpošiljanje vabil in gradiva, organizacijske priprave.

7. lenVsak predlog za obravnavanje na seji mora predlagatelj nasloviti na predsednika PZS. Predlog mora biti vro en najmanj 15 dni pred sejo Skupš ine.




8. lenPredlog za obravnavo na seji mora predlagatelj pripraviti tako, da je kratek in da je iz njega razvidno bistvo. Predlog mora vsebovati tudi predlog sklepa, nosilce naloge in rok izvršitve. e je vevariantnih predlogov, morajo biti vsi navedeni. Predlogi morajo biti pripravljeni tako, da so iz njih razvidne možne posledice in finan ne obremenitve. e je predlog oziroma gradivo obsežnejše, mora biti priložen še kratek izvle ek.

9. lenKo prejme predsednik PZS predlog in gradivo za obravnavanje in odlo anje na seji, ugotovi ali spada to v pristojnost Skupš ine in ali je gradivo pripravljeno tako, kot dolo a ta poslovnik. eugotovi, da posamezni predlog ali del predloga ni dovolj dokumentiran, ali strokovno ni razumljivo obrazložen, zahteva od predlagatelja, da ga v dolo enem roku dopolni. e predlagatelj tega ne stori, mu vrne predlog.

10. len Predlog dnevnega reda, gradivo, as in kraj seje za Skupš ino dolo i UO PZS.

11. len Vabilo za sejo skupš ine z vsem potrebnim gradivom pošlje generalni sekretar PZS, lanom PZS in MDO, da dolo ijo delegata oziroma da gradivo obravnavajo ter do njega zavzamejo stališ e.

12. len Generalni sekretar PZS pošlje vabila za sejo tudi lanom Upravnega in Nadzornega odbora in astnega sodiš a PZS. Ti imajo pravico razpravljati o poro ilih, vendar brez pravice glasovanja o poro ilih in sklepih.

13. len Na sejo Skupš ine je treba povabiti tudi organizacije in skupnosti, katerih lanica je PZS. Predsednik PZS tudi dolo i, koga je poleg s tem poslovnikom dolo enih udeležencev, še potrebno povabiti na sejo.

IV. POTEK DELA NA SEJI

14. len Predsednik PZS za ne sejo in jo vodi do izvolitve delovnega predsedstva, e je predsednik PZS zadržan, za ne sejo podpredsednik, ki ga dolo i predsednik.

15. len Ko za ne sejo, lahko predsednik pred prehodom na dnevni red poda kratko poro ilo v zvezi s sejo in drugimi predhodnimi vprašanji. Predsednik obvesti skupš ino tudi o tem, kdo se je seje udeležil poleg delegatov in organov PZS.

16. len Seja Skupš ine je sklep na, e so prisotni delegati iz ve kot polovice lanov PZS, ki imajo ve kot polovico glasov za odlo anje. e ob napovedani uri skupš ina ni sklep na, se preloži za pol ure, nakar lahko sklepa, e so navzo i delegati, ki razpolagajo z najmanj tretjino glasov.

17. len O prisotnosti delegatov in drugih oseb na seji vodi evidenco generalni sekretar PZS.

18. len Ko za ne predsednik PZS sejo, predlaga izvolitev delovnega predsedstva. Delovno predsedstvo sestavljajo predsednik in štirje lani. Ko je delovno predsedstvo izvoljeno, vodi sejo skupš ine predsednik delovnega predsedstva (v nadaljnjem besedilu: predsednik DP). Predsednik DP predlaga Skupš ini sprejem dnevnega reda.




19. len Ko je izvoljena verifikacijska komisija, mora takoj pri eti z delom in obvestiti Skupš ino o tem, ali je sklep na. e Skupš ina ni sklep na, ne more za eti z delom.

20. len Ker so po 41. lenu Statuta PZS volitve praviloma tajne, Skupš ina pa lahko sprejme sklep, da so javne, mora predsednik DP ugotoviti stališ e Skupš ine glede tega vprašanja. e Skupš ina odlo i, da so volitve tajne, mora biti izvoljena volilna komisija, e pa odlo i, da so javne, ugotavlja izid glasovanja predsednik DP in ni potrebno voliti volilne komisije.

21. len Sprejeti dnevni red razglasi predsednik DP. Ko je dnevni red sprejet, se preide na obravnavanje posameznih to k dnevnega reda po vrstnem redu, kot so v sprejetem dnevnem redu. Med sejo se lahko spremeni vrstni red to k dnevnega reda, e je za to upravi en razlog in e Skupš ina tako sklene.

22. len Poro ilo k posameznim to kam dnevnega reda poda poro evalec, ki v uvodu povzame bistvo obravnavanega gradiva, navede odprta vprašanja in predlaga sklepe. Ko poro evalec kon a poro ilo, odpre predsednik DP razpravo. Skupš ina pa lahko odlo i, da podajanje poro ila ni potrebno, ker je bilo gradivo že posredovano delegatom, v tem primeru predlaga sklep DP.

23. len Predsednik DP daje besedo razpravljavcem po vrstnem redu, kot so se prijavili za razpravo.

24. len Delegat ali drug udeleženec, ki ga k razpravi povabi predsednik DP, lahko razpravlja na seji o vsaki to ki dnevnega reda, vendar najve 5 minut. Razpravljavec sme govoriti samo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu seje, ali pa so z njim v neposredni zvezi. e razpravljavec želi, da Skupš ina o njegovih predlogih glasuje, mora predložiti delovnemu predsedstvu besedilo sklepov v pisni obliki. Pred glasovanjem se mora poro evalec opredeliti do predlaganih sklepov. e se razpravljavec oddalji od vprašanja, ki je na dnevnem redu, ga mora predsednik DP opozoriti, naj

se drži dnevnega reda. e se razpravljavec tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda, mu lahko predsednik DP odvzame besedo.

25. len Delegati se lahko prijavljajo k besedi takoj, ko se obravnava za ne in vse do njenega zaklju ka. Prijavo k besedi se praviloma poda pisno predsedniku DP, z navedbo imena delegata in koga predstavlja. Predsednik DP zaklju i obravnavo, ko ugotovi, da ni ve razpravljavcev.Predsednik DP da takoj besedo delegatu, ki želi govoriti o prekršitvi poslovnika ali dnevnega reda, ali zato, da bi dopolnil oziroma spremenil svojo izjavo. e je delegat zahteval besedo zaradi prekršitve poslovnika ali dnevnega reda, mu predsednik DP da takoj pojasnilo. e se delegat s pojasnilom ne zadovolji, odlo i o spornem vprašanju Skupš ina. Poro evalec mora zavzeti stališ e do vprašanj, ki so bila iznesena v razpravi. Razpravljavec lahko govori o istem vprašanju tudi ve krat, vendar se ne sme ponavljati.

26. len Skupš ina lahko sklene na predlog predsednika DP ali posameznega delegata:

da se razpravlja o ve to kah dnevnega reda skupaj, e so te to ke med seboj povezane, da se razprava o posameznem vprašanju z dnevnega reda kon a tudi prej, preden so o njem govorili vsi razpravljavci, e je vprašanje dovolj raz iš eno in se lahko o njem odlo i.

27. len Predsednik DP lahko sejo prekine in dolo i, kdaj in kje se bo nadaljevala. Predsednik DP prekine sejo, e se ne morejo rešiti vsa vprašanja, ki so na dnevnem redu, zaradi tega, ker Skupš ina ni ve




sklep na, zaradi potrebnega odmora, zato da se opravijo potrebna posvetovanja in v drugih primerih, kadar Skupš ina tako sklene.

28. len Predsednik DP lahko razpravo o posameznem vprašanju prekine, e se pokaže potreba, da je za odlo anje o zadevi potrebno dobiti nove podatke, dopolniti obstoje e gradivo, raz istiti posamezna vprašanja ali iz drugih opravi enih razlogov.

29. len Ko so iz rpane vse to ke dnevnega reda, predsednik DP zaklju i sejo.

V. VZDRŽEVANJE REDA NA SEJI

30. len Predsednik DP skrbi za red na seji. Za kršitev reda sme uporabiti naslednje ukrepe:

opomin, odvzem besede, odstranitev s seje.

Opomin se izre e delegatu ali drugi osebi, ki s svojim obnašanjem, govorjenjem, eprav mu predsednik DP ni dal besede, seganjem v besedo razpravljavcem ali s podobnim ravnanjem, krši red in dolo be tega poslovnika. Odvzem besede se izre e delegatu ali drugi osebi, ki krši red v smislu drugega odstavka tega lena in je bil na to že dvakrat opozorjen. Odstranitev s seje se izre e delegatu ali drugi osebi, e no e poslušati predsednika DP, ki mu je odvzel besedo ali kako druga e grobo moti in prepre uje pravilno delo Skupš ine, žali Skupš ino ali delegate, ali uporablja neprimerne izraze. Delegat ali druga oseba, ki mu je izre ena odstranitev s seje, se mora takoj odstraniti iz prostora, v katerem je seja in se ne sme ve vrniti na sejo. e tega ne stori, prekine predsednik DP sejo in jo nadaljuje, ko je izre eni ukrep izvršen. Vsak ukrep se vpiše v zapisnik. Delegat, zoper katerega je uporabljen kakšen ukrep, ima pravico pojasniti svoje ravnanje. O tem ukrepu obvesti PZS lanico PZS, organizacijo oziroma organ, ki ga je predstavljal.

31. len e predsednik DP ne more z rednimi ukrepi ohraniti reda na seji, odredi po sklepu delovnega

predsedstva kratko prekinitev. e tudi v nadaljevanju seje ni mogo e ohraniti reda, predsednik DP po sklepu delovnega predsedstva sejo zaklju i.

VI. ODLO ANJE

32. len Skupš ina odlo a z ve ino glasov vseh navzo ih delegatov, razen e je z zakonom ali Statutom PZS dolo eno, da je za odlo itev potrebna posebna ve ina ali soglasje vseh delegatov.

33. len Delegat ima pravico pred glasovanjem obrazložiti svoje stališ e in pojasniti, kako bo glasoval.

34. len Pred glasovanjem objavi predsednik DP to no oblikovan predlog sklepa. e je o posameznem vprašanju predlaganih ve razli nih sklepov Skupš ina najprej glasuje o predlogu sklepa poro evalca. Sprejet je predlog, ki je dobil potrebno ve ino glasov.

35. len Delegati glasujejo tako, da se izjavijo za predlog ali proti predlogu. Glasovanje je praviloma javno in isto asno z dvigom rok ali z izjavljanjem vsakega posameznega delegata.




Glasovanje z dvigom rok se opravi tako, da predsednik DP pozove delegate, kdo je za predlog, nato pa kdo je proti predlogu. Glasovanje z izjavljanjem vsakega posameznega delegata se opravi, e tako odlo i predsednik DP, ker je po njegovem mnenju to potrebno, da bi se natan no ugotovil izid glasovanja. Posamezni delegat se izjavi "za" ali "proti".

36. len e je število glasov "za" in število glasov "proti" enako, se glasovanje ponovi, pred tem pa je

potrebno v ponovni razpravi dodatno raz istiti vprašanje. e pride tudi pri ponovnem glasovanju do istega izida, se šteje, da predlog ni sprejet. Ponovno se

zadevo obravnava na eni od naslednjih sej. e pa gre za nujno zadevo v zvezi s poslovanjem, mora Skupš ina sprejeti za asni sklep o rešitvi tega vprašanja.

37. len Delegati odlo ajo s tajnim glasovanjem samo v primerih, e je Skupš ina na podlagi 20. lena tako dolo ila. Tajno glasovanje se opravi z glasovnicami z obkrožanjem besed "za" ali "proti". Rezultat glasovanja ugotovi tri lanski glasovalni odbor, ki ga dolo i skupš ina. Po kon anem glasovanju obvesti predsednik glasovalnega odbora skupš ino o izidu glasovanja.

38. len Izid glasovanja razglasi predsednik DP.

VII. VOLITVE

39. len Volitve predsednika PZS, enega ali ve podpredsednikov, lanov Upravnega odbora, predsednika in lanov Nadzornega odbora, predsednika in lanov astnega sodiš a in njihovih namestnikov, tožilca pri astnem sodiš u in enega ali ve namestnikov opravi Skupš ina po tem, ko je potrdila kandidatno

listo.

40. len e je za posamezno funkcijo ve kandidatov in noben od kandidatov ne dobi potrebne ve ine,

se volitve ponovijo tako, da pri naslednjem glasovanju izpade tisti kandidat, ki je v predhodnem glasovanju dobil najmanj glasov. Volitve se ponovijo tudi, e sta dva ali ve kandidatov dobili enako število glasov.

41. len Izredna skupš ina PZS se mora sklicati pred potekom šestih mesecev od dneva, ko na redni skupš ini PZS ni bil izvoljen predsednik PZS. e ni izvoljen edini kandidat oziroma nobeden od kandidatov za predsednika PZS, se podaljša mandat vseh organov PZS najdlje za 6 mesecev.

VIII. VODENJE ZAPISNIKA NA SEJI

42. len O delu na seji skupš ine se piše zapisnik. Zapisnik piše zapisnikar. Potek seje se elektronsko snema. Zapisnik podpišejo predsednik delovnega predsedstva, dva overitelja zapisnika in zapisnikar.

43. len Zapisnik mora vsebovati zlasti:

navedbo asa in kraja zasedanja Skupš ineime in priimek predsednika delovnega predsedstva oz. predsedujo ega, ki je vodil sejo ter lanov delovnega predsedstva,

imena in priimke navzo ih delegatov ter opravi eno in neopravi eno odsotnost delegatov ter lanice PZS iz katere so,




imena in priimke ostalih vabljenih, ki so se seje udeležili, ugotovitev, da je seja skupš ine sklep na,dnevni red seje, sprejete sklepe in podatke o izidu glasovanja o posameznih vprašanjih, as prekinitve oziroma zaklju ka seje,

podpis predsednika delovnega predsedstva, dveh overovateljev zapisnika, zapisnikarja in štampiljka.

44. len Zapisnik mora biti napisan najkasneje v roku 20 dni po seji Skupš ine, overovatelja pa ga morata overoviti v petih dneh po prejemu. Zapisnik mora biti objavljen v Obvestilih PZS in ga mora obravnavati Upravni odbor PZS ter pristopiti k izvršitvi sklepov.

45. len Delegat lahko zahteva, da se njegov govor, razprava oziroma izjava vpiše v zapisnik. Pred objavo lahko zahteva, da se mu zapisnik pokaže zaradi redakcijskih popravkov.

46. len Vsak delegat ima pravico dati pisne pripombe na zapisnik seje Skupš ine, objavljenem v Obvestilih PZS v roku 15 dni, ki jih pošlje Upravnemu odboru PZS. UO obravnava pripombe k zapisniku in zavzame o njih stališ e ter o tem obvesti predlagatelja.

47. len Izvirni zapisniki in elektronski posnetek s celotno dokumentacijo se hranijo v arhivu kot dokument trajne vrednosti. Za hrambo in arhiviranje skrbi generalni sekretar PZS.

IX. KON NE DOLO BE

48. len Ta poslovnik za ne veljati takoj.

Predsednik delovnega predsedstva:

ŠTEVILKA:DATUM: 8. 5.2010




BELEŽKA _____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________




____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

IZDAJATELJ: PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, Dvoržakova 9 (p.p. 214), 1001 Ljubljana

UREDNIŠKI ODBOR: Tone ŠKARJA (odgovorni urednik), Hedvika PETKOVŠEK (tehnièna urednica)ter èlani: Jože MELANŠEK, Emil PEVEC in Vesna LENARTTo številko uredila in pripravila Maja RODE

TISK: TISKARNA RAVNIKAR, Marko Ravnikar, s.p., Kajuhova 2 A, 1230 Domžale

NAKLADA: 800 izvodov brezplaèno, 8. april 2010, POSEBNA ŠTEVILKA

Za dodatne informacije smo dosegljivi na telefonski številki: 01/ 4345 690. Pišete nam lahko na naslov Planinskazveza Slovenije, Dvoržakova 9 (p.p. 214), 1001 Ljubljana (fax: 01/ 4345 691); e-pošta: [email protected] /[email protected].

Program informiranja o planinski dejavnosti sofinancirata Ministrstvo za šolstvo in šport in Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji.

Fo

to:T

on

eŠ

karja

posebna Številka gradivo je brezplaÈno

Documents