posebna izdaja / petek, 31. januarja 2020 zmagovalcev...2020/01/30 · 6 knjiga zmagovalcev dru...

4 / TOP 10112 / PANOŽNI ZMAGOVALCI18 / NAGRAJENCI ČASNIKA FINANCE22 / NAJVPLIVNEJŠE MENEDŽERKE24 / NAJBOGATEJŠI SLOVENCI28 / NAJ OBČINE36 / NAJ FINANCE

POSEBNA IZDAJA / Petek, 31. Januarja 2020KNJIGA

ZMAGOVALCEV

oglas_Mercedes-Benz-GLC_akcija_finance_203x271_01-2020.indd 1 20/01/2020 15:11

https://www.mercedes-benz.si/passengercars/mercedes-benz-cars/models/glc/suv-x253/explore.html

Knjiga zmagovalcev 3

U V O D N I K

Podjetniški zmagovalci, ki so nam lahko za zgledZa nami je še eno leto presežkov – podjetja so pospešeno

izpolnjevala naročila, ustvarjala rekordne prihodke, zaposlenost je bila rekordna ... A pojavljati so se začeli prvi sivi oblaki. Najnovejši statistični podatki kažejo,

da se lanske napovedi o gospodarskem ohlajanju uresničujejo. Vendar ohranimo pozitivno razpoloženje. Pred vami je nova izdaja Knjige zmagovalcev. Tudi letos smo se ozrli nazaj in zbrali najpomembnejše lestvice, ki smo jih lani sestavili v Financah, Finance Managerju in reviji Moje finance.

Knjiga zmagovalcev vam tako na enem mestu daje vpogled v leto 2019: kdo je bil na vrhu, kdo se hitro vzpenja po lestvici naj-boljših, kje so prave podjetniške zvezde, kdo je prejel nagrado za svoje uspešno delo, posebne dosežke, kdo je bil najbogatejši in katere menedžerke najvplivnejše, kje v Sloveniji se najbolje živi in kdo najbolje skrbi za vaše osebne finance. Izbrali smo tudi nekaj zanimivih zgodb, ki so zaznamovale minulo leto. Ali veste, katero podjetje je lani najbolj sijalo med srednjimi podje-tji? To je bil ljubljanski Pharmahemp, ki je s prodajo učinkovin iz industrijske konoplje in laboratorijskim testiranjem v zadnjih letih odlično zaslužil. Večino prihodkov ustvarijo na tujih trgih, saj storitve in surovine izvažajo v več kot 40 držav.

Takšnih odličnih zgodb je še kar nekaj. Žal vseh uspešnih podjetij, pa tudi lestvic, izborov nismo mogli uvrstiti v tokratno številko, a vabim vas, da jih preberete na naši spletni strani finance.si.

Uspehe je treba pokazati – še toliko bolj je ob nekoliko črnogle-dih napovedih treba opozoriti na zmagovalce, ki se znajo odzva-ti, prilagoditi, obrniti razmere v svoj prid in pokazati pozitivne zgodbe, ki nam bodo lahko v letu, polnem izzivov, še posebej v navdih.

Lana Dakić, urednica priloge Knjiga zmagovalcev

Knjiga zmagovalcev je priloga časnika Finance.

Urednica priloge: Lana Dakič[email protected] trženje: 01 30 91 590 / [email protected] projekta: Janez [email protected], 01 30 91 469Izid: 31. 1. 2020

oblikovanje in prelom: Financelektoriranje: FinanceFotografija na naslovnici: Shutterstock

naklada: 8.0004 / TOP 10112 / PANOŽNI ZMAGOVALCI18 / NAGRAJENCI ČASNIKA FINANCE22 / NAJVPLIVNEJŠE MENEDŽERKE24 / NAJBOGATEJŠI SLOVENCI28 / NAJ OBČINE34 / NAJ FINANCE

POSEBNA IZDAJA / Petek, 31. Januarja 2020KNJIGA

ZMAGOVALCEV

4 Knjiga zmagovalcev

Jur

e M

ak

ov

ec

»za to poslovno leto, ki ga bomo končali 31. avgusta, spet načrtu-jemo sedemodstotno rast prodaje,« napoveduje Sonja gole, generalna direk-torica adrie mobila.

TOP 101

AdriA Mobil že drugič zApored zlAtA

Skupina Adria Mobil, ki daje delo več kot 1.800 ljudem, je spet prepričljivo zmagala na jesenski Managerjevi lestvici

najuspešnejših skupin in podjetij (objavljamo jo na strani 6). Še vedno krepijo tržni delež, optimistični pa so tudi za leto 2020.

Novomeški proizvajalec avtodomov, priko-lic in mobilnih hiš Adria Mobil, ki sodi v francosko skupino Trigano, je v lanskem poslovnem letu prodal za 476,45 milijona

evrov izdelkov, kar je največ v njegovi zgodovini. Ve-čino rasti so dosegli na glavnih trgih v zahodni Evro-pi (tam prodajo 90 odstotkov izdelkov), rasli so tudi na trgih vzhodne Evrope (štirje odstotki prodaje), manj prihodkov pa so imeli na čezoceanskih trgih, kjer so sicer povečali prodajo na kitajskem trgu.

Na evropskem trgu 6,3-odstotni tržni deležNajvečjo rast registracij je družba imela v segmentu avtodomov oziroma vanov, 19,9-odstotno, pri tem pa je tržni delež na evropskem trgu povečala s 4,9 na 5,4 odstotka, s čimer so se, kot so se pohvalili v družbi, spet prebili med tri največje blagovne znam-ke v evropskem prostoru po obsegu registracij. Evropski segment prikolic je letos stagniral, Adria pa je dosegla 7,7-odstotni tržni delež (leto prej 7,1 odstotka). Skupaj s sestrsko blagovno znamko Sun living je Adria tako v vseh segmentih na evropskem trgu tržni delež povečala s 5,7 na 6,3 odstotka.

Čisti dobiček družbe, ki je bil največji v poslov-nem letu pred tem, je v poslovnem letu 2019 upadel za 13 odstotkov, na 44,8 milijona evrov, je razvidno iz letnega poročila. Ampak pozor, medletna primer-java poslovanja ni možna, saj je bilo poslovno leto 2018 skrajšano (na osem mesecev), medtem ko je poslovno leto 2019 prvo polno leto (12 mesecev), posebej opozarjajo v Adrii.

»Rastemo, ker prevzemamo deleže tekmecem«Čeprav so po letih gospodarske rasti napovedi spet nekoliko bolj zadržane, kar je gotovo tudi rezultat politične negotovosti, brexita, trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko, pa tudi nemirov na različnih koncih sveta, generalna direktorica Adria Mobila Sonja Gole, ki se je lani uvrstila tudi na tretje mesto najvplivnejših slovenskih menedžerk (lestvico obja-vljamo na strani 23), optimistično zre v 2020. Za to poslovno leto, ki ga bodo končali 31. avgusta, spet načrtuje sedemodstotno rast prodaje. »To ne pome-

ni, da so razmere na našem trgu tako do-bre oziroma da nam trg raste. Rastemo, ker prevzemamo deleže tekmecem,« je povedala.

S širitvijo proizvodnje do tri tisoč izdelkov več na letoLetos so v Nemčiji na sejmu CMT v Stut-tgartu že pobrali nagrade za inovacije na področju karavaninga, nadaljujejo pa tudi tehnološko prenovo proizvodnih procesov in razširitev proizvodnih zmogljivosti. Kot je napovedala Goletova, bodo končali štiri tisoč kvadratnih metrov veliko novo proi-zvodno dvorano, v njej pa imeli novo linijo za proizvodnjo tal in sten njihovih izdel-kov. »Ta nam bo omogočila, da bomo letno proizvodnjo z zdajšnjih 15 tisoč avtodomov in prikolic povečali na 18 tisoč avtodomov in prikolic,« pojasnjuje Goletova. V novi proizvodni dvorani bo proizvodnja stekla septembra in zaradi te širitve bodo odprli tudi nekaj novih delovnih mest.

Lana Dakić[email protected]

2017 2018 2019

51.592

Poslovanje skupineAdria Mobil (v mio EUR)

Prih

odki

od

prod

aje

Čist

i dob

iček

38.512

Vir: družbaOp.: pri primerjavi podatkov jetreba upoštevati, da je biloposlovno leto 2018 skrajšano(8 mesecev), medtem ko jeposlovno leto 2019 prvo polnoleto (12 mesecev).


Carthago ob jubileju z rekordnimi prihodki

Carthago iz Odrancev je v predlanskem poslovnem letu prvič ustvaril več kot 200 milijonov evrov prihodkov in izdelal 20

tisoč avtodomov. Na Managerjevi lestvici najuspešnejših skupin in podjetij so se uvrstili na drugo mesto z najvišjo donosnostjo

sredstev med vsemi podjetji na lestvici.

Desetletnico tovarne avtodomov Carthago na slovenskih tleh so v istoimenski nem-ški skupini proslavili z 20 tisoč vozili, ki so zapeljala iz njihove tovarne v Odrancih.

Tako kot pri prvem vozilu, ki so ga izdelali pri nas, gre tudi pri jubilejnem avtodomu za model chic c-line. Prav zaradi uspešnosti tega modela, ki ga je največja evropska revija za avtodome Promobil raz-glasila za najboljši delno integrirani avtodom leta 2019 s ceno nad 60 tisoč evrov, so na proizvodni lokaciji v Prek murju v zadnjem desetletju večkrat širili proizvodne zmogljivosti. Število zaposlenih se giblje okoli 800.

Zadovoljni lastnikiCarthago sicer poslovno leto začenja avgusta. V poslovnem letu, ki so ga sklenili zadnjega julija predlanskim, je ustvaril 202,9 milijona evrov pri-hodkov od prodaje in 14,7 milijona evrov čistega dobička, ki si ga nemški lastniki niso izplačali. »S poslovanjem in razvojem obrata v Odrancih kot tudi v Aulendorfu so naši lastniki zelo zadovoljni,« pravi direktorica podjetja Carthago Sandra Župa-nec. Za poslovno leto, ki so ga končali 31. julija lani, poslovnega poročila še ni, so pa prvi podatki obe-tavni. »Podjetje poslovno leto končuje z 210 milijoni evrov prihodkov,« razkriva Županečeva, ki smo jo zaradi dobrega vodenja podjetja pred kratkim v Ma-nagerju uvrstili tudi med najvplivnejše menedžerke pri nas. Carthago je predlanskim prejel tudi naziv pomursko podjetje leta.

Največ avtodomov iz Odrancev vozi po EvropiIzdelava posameznega avtodoma traja od tedna do dva, odvisno od modela. V Odrancih proizva-jajo vozila obeh blagovnih znamk podjetja, Car-thago in Malibu. Obe znamki sodita med vodilne v razredu prestižnih avtodomov v Evropi. »Veseli nas, da se prodaja širi tudi v vzhodno Evropo. Ne-kaj vozil pa je že zaslediti tudi na avstralskih in novozelandskih cestah,« o novih trgih za avtodo-me pravi direktorica Carthaga, ki je doživel raz-

zaradi dobrega vodenja carthaga se je direktorica podjetja Sandra Županec uvrstila tudi med 15 najvplivnejših menedžerk pri nas.

Jur

e M

ak

ov

ec

Uroš Mauč[email protected]

mah povpraševanja prav med svetovno gospodarsko krizo. Celotna panoga raste že nekaj let, vendar: »Na evropskem trgu zaznavamo spremembe, ki bodo gotovo imele določene učinke,« dogajanje na trgu opisujejo v Car thagu. Spremembe se nanašajo predvsem na davčno politiko skandinavskih držav in okoljevarstvene ukrepe, ki so povezani s subvencijami za električna vozila. Prav tako zaznavajo konkurenčni pritisk, ki odseva na cenah surovin in s tem tudi na cenah izdelkov.

Še 15 milijonov evrov naložb, poudarek na optimizacijiPredlanskim so v Odrancih zgradili dodatne proizvodne prostore in pisarne, lani pa še novo strojno halo. »Do zdaj še nismo imeli leta brez širitve. Nekaj gradbenih posegov bo sicer še potrebnih, vendar ne v takem obsegu kot v preteklosti, a naš razvoj gre seveda naprej. V ospredju bo optimizacija na vseh področjih,« pravi direktorica San-dra Županec, ki lanske in letošnje naložbe ocenjuje na 15 milijonov evrov.


Družba/skupina

Donosnost sredstev

(v %)Družba/skupina

Donosnost sredstev

(v %)1. Skupina Adria Mobil 12,8 27,92. Carthago 8,2 30,03. Skupina LTH Castings 16,2 16,64. Skupina Salonit Anhovo 18,5 12,05. Odelo Slovenija 7,1 7,96. Skupina Lek 11,2 9,77. Skupina Plasta 10,3 12,08. Fotona 24,2 29,49. Skupina Zlatarna Celje 15,4 11,210. Skupina Iskraemeco 7,1 9,011. Emil Frey Automobil Holding 4,3 21,012. Skupina Luka Koper 26,2 10,413. Kariera 3,8 12,614. Skupina ADK 8,5 10,915. Scania Slovenija 5,7 19,016. Skupina Perspektiva FT 7,9 7,217. Preskok 3,1 18,918. Štore Steel 7,8 7,219. Fraport Slovenija 31,4 10,120. Renault Nissan Slovenija 1,9 11,021. Silkem Plus 9,4 14,222. Skupina TAB 11,7 12,423. Skupina Calcit 8,5 6,424. Metropolitana 15,5 7,425. Cinkarna Celje 22,2 14,126. Skupina Cablex 6,2 9,027. Inotherm 22,2 15,728. Knauf Insulation 10,5 17,629. Skupina Elrad International 10,2 13,930. Skupina Krka 17,5 8,931. Merkur 5,4 10,132. Skupina Comtrade 9,5 10,533. Pivovarna Laško Union 18,0 7,234. G4 Group 8,3 11,135. KMAG 5,2 7,536. Revoz 2,0 6,937. Incom 7,4 6,138. TKK 10,8 15,439. Akrapovič Skupina 14,9 10,040. Skupina Interblock 21,6 6,541. Skupina Medis Intago 10,2 10,042. Strabag 5,5 9,143. Skupina Impol 6,5 7,444. Skupina Jata Emona 5,7 5,445. Starkom 5,3 11,046. Skupina Maksim 15,2 13,247. Danfoss Trata 7,8 16,048. Continental Adria 2,6 10,649. Skupina Rastoder 9,9 20,350. Hella Saturnus Slovenija 5,2 10,051. Skupina Steklarna Hrastnik 15,3 13,152. Skupina Contitech Slovenija 12,4 12,1

TOP 101 NAJBOLJŠE poslovne skupine in velika podjetja v letu 2018

53. Palfinger 5,3 11,354. Ledinek Engineering 4,0 6,355. Skupina Perutnina Ptuj 7,5 7,056. Geberit 15,8 10,457. Droga Kolinska 10,4 9,358. Jagros 6,8 10,859. Hidria Holding 6,2 5,060. BTS Company 10,8 14,661. Skupina Petrol 2,2 5,462. Loterija Slovenije 5,0 16,463. Adriaplin 11,3 6,564. Filc 18,3 13,065. Skupina GEN 2,1 3,666. Porsche Inter Auto 2,0 15,167. Porsche Slovenija 2,9 12,068. OMV Slovenija 3,7 5,869. ITW Metalflex Tolmin 17,5 13,970. Siemens 7,3 21,471. BSH Hišni aparati 4,1 10,372. Mueller drogerija 13,1 12,373. Dars 47,8 2,774. Skupina Iskra 6,8 6,375. Količevo Karton 11,2 10,076. Aktiva Skupina 3,1 4,777. Eurospin EKO 2,8 4,978. Skupina Ponds 11,6 14,879. GKN Driveline Slovenija 5,2 8,280. Skupina SŽ 8,6 4,081. Trelleborg Slovenija 12,2 11,582. MOL Slovenija 1,5 5,383. Siliko 6,0 8,484. Radenska 11,4 7,585. DM drogerie markt 3,3 6,986. Bauhaus 10,5 12,587. Seven Refractories 11,5 11,688. Skupina LES-MMS 7,0 5,089. Skupina Helios 7,7 6,390. Kemofarmacija 2,3 8,691. Skupina Elektro Maribor 11,9 3,892. Johnson & Johnson 5,6 5,693. Philip Morris Ljubljana 1,6 7,394. Športna loterija 3,6 14,495. Elektro Ljubljana 24,0 3,596. Slowatch 9,6 19,497. Bayer 3,7 5,698. Skupina Kostak 2,6 3,399. Domel Holding 4,7 5,9100. Hofer 4,0 4,0101. Skupina TBP 5,1 10,4

Viri: GVin Bisnode, AJPES, družbe, lastni izračuni

Lestvica je bila objavljena 25. oktobra 2019 v Finance Managerju.

Dobiček iz poslovanja glede na prihodke –

EBIT marža (v %)

Dobiček iz poslovanja glede na prihodke –

EBIT marža (v %)

TOP 101

knjiga zmagovalcev 7

Zajtrk prvakov: Od nakupov slabih terjatev in podjetij do alternativnega financiranja in poslovnih nepremičninALFI SKLADI, ki delujejo v okviru skupine KF Finance, so v zadnjih letih postali vodilni slovenski upravljavec alternativnih investicijskih skladov, ki vlagajo v širok spekter naložbenih razredov, od problematičnih posojil do zdravih podjetij in poslovnih nepremičnin.

ALFI SKLADI so v zadnjih letih postali vodilni slovenski upra-vljavec alternativnih investicij-skih skladov, ki vlagajo v širok

spekter naložbenih razredov, od proble-matičnih posojil do zdravih podjetij in po-slovnih nepremičnin. ALFI SKLADI delu-jejo v okviru skupine KF Finance (pred 10 leti sta jo ustanovila Matjaž Filipič in Bojan Kunovar), ki ima več kot 140 zaposlenih in deluje v devetih evropskih državah ter na Kitajskem s posebnim »KF China Desk«. Prve korake v smeri upravljanja premože-nja je skupina naredila v letu 2016, ko je za ameriški sklad začela upravljati portfelj NPL v nominalni vrednosti približno 400 milijonov evrov. Kmalu je bil zaradi prilo-žnosti in interesa na trgu ustanovljen prvi sklad ALFI, s katerim so poleg upravljavca postali tudi investitor.

Zato je tudi naš pogovor tekel pred-vsem o priložnostih na trgu in njihovih izkušnjah.

Leta 2017 ste ustanovili sklad ALFI, katerega naložbena strategija je predvsem vlagati v odkupe slabih posojil po Sloveniji in na Hrvaškem. Kako je sploh prišlo do ustanovitve prvega sklada?Na področje upravljanja premoženja smo vstopili v segmentu slabih posojil. To je področje, ki zahteva zelo specifično kom-binacijo znanj, ki smo jo interno že imeli, saj smo svetovali številnim tujim vlagate-ljem. Pri tem smo opazili, da je segment transakcij do 10 milijonov evrov praktič-no nepokrit, saj so te premajhne za tuje vlagatelje. Hkrati so nas naše stranke same nagovarjale, da bi tudi one želele vlagati v ta segment. Zato smo v skladu z ZUAIS oblikovali sklad, ki omogoča, da vse odnose med upravljavcem in vlagate-ljem zelo pregledno in jasno urediš.

Kako ste nagovorili potencialne vlagatelje, navsezadnje so alternativni skladi pri nas nekaj novega?

Pri upravljanju premoženja gre predvsem za zaupanje in tega nam je pri naših stran-kah uspelo vzpostaviti z našim preteklim delom. Gre seveda za profesionalne vlaga-telje, saj se najmanjši vložki v naše sklade začnejo pri 150 tisoč evrih. Prav tako smo sami v sklad ALFI vložili pomemben del svojega premoženja, kar je praksa, ki jo nadaljujemo pri vseh naslednjih skladih. Z realiziranimi naložbami smo postopno pridobili tudi zaupanje slovenskih in tujih institucionalnih vlagateljev.

Pomemben preboj je za vas gotovo pomenila podpora Evropskega investicijskega sklada (EIF) in SID banke vašemu naslednjemu skladu, ALFI Private Equity. Ta vlaga v odkupe majhnih in srednje velikih zdravih slovenskih in hrvaških podjetij.Vsekakor nam je v veliko čast, da sta EIF in SID banka prepoznala ALFI PE kot ene-ga od primernih upravljavcev sredstev v okviru Slovenskega naložbenega progra-ma kapitalske rasti. Postopek izbora in skrbnega pregleda, ki ga je opravil EIF, je bil zahteven in zelo podroben. Pregled EIF je dejansko zlati standard v panogi, zato so nam zdaj odprta vrata do mnogih vlagateljev v EU.

Pa boste ostali pri teh dveh naložbenih razredih?Glede na priložnosti, ki jih zaznavamo na trgu, in interes naših vlagateljev smo po-nudbo alternativnih investicijskih skladov

zaokrožili še z dvema naložbenima ra-zredoma: alternativno financiranje (prek sklada ALFI Private Debt) in poslovne nepremičnine (ALFI RE). S tem sledimo praksi uveljavljenih tujih upravljavcev, svojim investitorjem pa omogočamo raz-pršitev vlaganj po celotnem spektru alter-nativnih naložbenih razredov. Slednji so zanimivi tudi zaradi manjše korelacije s klasičnimi naložbami.

Kako obvladujete naložbe na tako različnih področjih? Ne nazadnje ima dan 24 ur, izbira, pregled, presoja in upravljanje naložb pa najbrž zahtevajo vsaj delno različna znanja in drugačen pristop.Vsak sklad ima svoje direktorje in ekipe upravljavcev, ki ločeno pokrivajo vsak svoj naložbeni razred. S tem skrbimo za maksimalno profesionalnost in popolno osredotočenost. Sklad ALFI vodi direktor Dejan Jelisavac, ALFI PE vodita Tone Pe-kolj in Miran Kovač, ALFI Private Debt Rok Ambrožič in ALFI RE Uroš Srabotič. Vsak sklad ima še svoj naložbeni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki večjih vlagateljev.

Kje vidite ALFI SKLADE v prihodnje?Nenehno spremljamo, kaj se na področju alternativnega upravljanja premoženja dogaja v svetu, saj ti trendi prej ko slej pljusknejo tudi k nam. Alternativno fi-nanciranje je trenutno najbolj aktualno področje, ki smo ga zajeli s skladom ALFI Private Debt. V prihodnje pa bomo pred-vsem gledali, kje so priložnosti na trgu, in se prilagajali temu. Menimo, da smo s svojo fleksibilnostjo, podjetniškim raz-mišljanjem in proaktivnostjo dokazali, da znamo izkoristiti priložnosti, ki nam jih daje naša vpetost v trg.

Uros Srabotic, ALFI RE, Dejan Jelisavac, ALFI, Rok Ambrozic, ALFI Private Debt, Tone Pekolj, ALFI Private Equity

https://www.alfi.si/


TOP 101

Družba/skupina

Prihodki od prodaje

(v mio EUR)Družba/skupina

Prihodki od prodaje

(v mio EUR)

1. Dars 465,6 397,52. Skupina Krka 1.331,9 371,33. Skupina Petrol 5.416,9 171,54. Skupina Lek 1.364,6 230,15. Skupina Mercator 2.177,2 106,86. Skupina HSE 1.472,0 128,17. Skupina Telekom Slovenije 715,1 185,58. Skupina GEN 2.370,1 86,89. Skupina SŽ 422,9 75,010. Skupina Gorenje 1.185,8 –24,511. Kolektor Holding 821,3 60,412. Revoz 1.771,3 122,313. Skupina SIJ 802,8 50,214. Skupina ELES 536,2 59,915. Skupina Luka Koper 226,3 88,716. Skupina Pošta Slovenije 250,7 24,717. Skupina Impol 727,6 59,418. Spar Slovenija 761,5 40,019. Skupina LTH Castings 315,1 71,520. Javni holding Ljubljana 243,7 16,821. Hofer 492,1 40,222. Skupina Adria Mobil 446,7 62,823. OMV Slovenija 801,4 37,124. Skupina Unior 246,5 30,225. Elektro Ljubljana 84,4 47,726. Hella Saturnus Slovenija 392,3 50,727. Skupina TAB 336,4 50,528. Skupina Elektro Maribor 153,4 40,329. Skupina Helios 311,7 36,730. Skupina Perutnina Ptuj 270,6 30,831. Hidria Holding 266,1 32,132. Telemach 204,4 57,433. Lidl Slovenija 393,5 22,534. Tuš Holding 487,2 19,435. Cinkarna Celje 164,0 48,836. A1 Slovenija 206,8 39,937. Skupina Elektro Celje 181,0 33,138. Goodyear Dunlop Sava Tires 220,3 20,639. Skupina Hit 152,5 21,640. Skupina Talum 365,6 10,541. Skupina Perspektiva FT 238,0 25,642. Skupina LES-MMS 232,8 26,943. Skupina Cimos 203,9 21,744. Pivovarna Laško Union 153,1 38,345. Mahle Electric Drives Slovenija 238,9 5,846. BSH Hišni aparati 312,4 25,947. Skupina Cablex 172,6 16,348. Belektron 735,6 29,049. Odelo Slovenija 200,3 30,750. Akrapovič Skupina 111,5 22,751. Skupina Elektro Primorska 122,8 21,3

TOP 101 NAJVEČJE poslovne skupine in velika podjetja v letu 2018

52. Skupina Intereuropa 160,4 12,753. Skupina Plinhold 43,9 23,854. Količevo Karton 166,6 28,255. Adecco H. R. 79,0 1,756. Domel Holding 149,0 16,457. Droga Kolinska 169,2 23,358. Skupina Plasta 150,8 23,059. Skupina Interblock 80,8 31,260. Trelleborg Slovenija 113,7 19,261. Merkur 231,0 13,862. Knauf Insulation 127,8 21,463. Skupina Contitech Slovenija 143,7 21,564. Porsche Slovenija 531,1 16,765. T-2 79,4 14,366. Skupina Sava 76,6 15,167. Skupina Salonit Anhovo 83,3 24,368. Skupina MSIN 110,7 13,269. ACH 2 359,7 9,270. Skupina Imo-Real 188,0 11,471. Skupina Elrad International 133,8 17,772. Interenergo 666,9 –0,473. Skupina Eti 123,9 10,974. Adventura Holding 112,8 14,875. BTC 69,6 17,576. Renault Nissan Slovenija 534,8 11,177. Skupina ADK 127,6 14,878. TPV Group 152,0 10,479. Fraport Slovenija 46,3 19,480. Skupina Iskraemeco 127,3 13,381. Ljubljanske mlekarne 168,6 13,482. Štore Steel 138,7 15,483. Skupina Iskra 91,0 11,884. Skupina Jata Emona 136,2 12,485. Skupina Pomgrad 180,0 8,786. Skupina DZS 87,0 10,587. Carthago 202,9 17,988. Filc 85,3 21,489. Mueller drogerija 119,5 17,690. Skupina Iskratel 104,0 8,391. Skupina Jub 110,9 10,192. Danfoss Trata 122,5 14,093. Skupina Calcit 118,4 19,694. G4 Group 88,8 12,195. Kariera 53,3 3,696. Aktiva Skupina 334,0 8,897. Kemofarmacija 58,6 7,398. Skupina Comtr ade 102,3 6,599. Žito 93,7 12,2100. Skupina Don Don 99,8 11,3101. Skupina Medis Intago 57,6 13,6

Viri: GVin Bisnode, AJPES, družbe, lastni izračuni

Lestvica je bila objavljena 25. oktobra 2019 v Finance Managerju.

Dobiček iz po-slovanja pred amortizacijo

– EBiTDA (v mio EUR)

Dobiček iz po-slovanja pred amortizacijo

– EBiTDA (v mio EUR)

Deset let razvoja in rasti

Pro

moc

ijsko

bes

edilo

Uspeh, rast in razvoj pristaniške dejavnosti se meri na daljši rok. V zadnjih desetih letih je koprsko pristanišče postalo eno najpomembnejših v regiji. Na področju

kontejnerjev je Luka Koper prevzela primat v severnem Ja-dranu že leta 2010 in ga ohranja še danes. Na področju vozil pa sodi med največje avtomobilske luke v Sredozemlju.

Strateška usmeritev družbe v kontejnerje in vozila je jas-no razvidna iz strukture pretovora. Kontejnerji in avtomobili predstavljajo v tonaži danes že polovico celotnega ladijskega pretovora. V obeh primerih gre za blagovne skupine z višjo dodano vrednostjo in manjšim okoljskim vplivom.

Na področju kontejnerjev in avtomobilov je družba v zadnjih desetih letih podvojila količine, merjeno v kontej-nerskih enotah oziroma številu vozil. Skupni pretovor se je povečal za tretjino. Število tovornjakov se je več kot podvo-jilo, kar kaže na izredno dinamiko razvoja gospodarstva v zalednih državah, torej v državah srednje Evrope, za katere je Luka Koper izhod na morje. Skoraj za tretjino se je po-večalo število vlakov in to kljub omejitvam enotirne proge med Koprom in Divačo. Nadaljnji razvoj pa bo odvisen prav od železniške povezave pristanišča z zaledjem oziroma od dodatnega tira med Koprom in Divačo.

Prvaki desetletja v severnem JadranuV letu 2009 je Luka Koper podaljšala prvi pomol oziroma po-večala zmogljivosti kontejnerskega terminala, kar je omogo-čilo vzpostavitev direktnih ladijskih linij z Daljnim vzhodom in razvoj železniških servisov do zalednih trgov. Takrat se je začel strm vzpon števila kontejnerjev, s čimer je Luka Koper prevzela primat v regiji. Z načrtovanim nadaljnjim podaljša-njem prvega pomola in s povečanjem zmogljivosti kontej-

PRETOVOR KONTEJNERJEV V SEVERNOJADRANSKIH PRISTANIŠČIH

1.200.000

1.000.000

800.000

600.000

400.000

200.000

0 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019

Reka Trst Benetke Koper

TEU

nerskega terminala bo Luka Koper odgovorila na pričakovanja ladjarjev, ki v severni Jadran prihajajo z vse večjimi kontejnerski-mi ladjami.

Luka Koper vstopa v novo desetletje z novim strateškim po-slovnim načrtom 2020–2025, ki je usmerjen v rast poslovanja, v reorganizacijo procesov dela, digitalizacijo, avtomatizacijo in v vse vidike trajnostnega razvoja. Čeprav je pristaniška dejavnost močno odvisna od globalnih in regionalnih sprememb v logisti-ki in od ekonomskih razmer v svetu, bo Luka Koper na te izzive odgovarjala z investicijami v pristaniške zmogljivosti, ki bodo, po izgradnji dodatne železniške povezave z zaledjem, utrdile kon-kurenčen položaj koprskega pristanišča v regiji.

Ladijski pretovor(mio t)

Pretovor kontejnerjev (TEU)

Pretovor avtomobilov(kosov)

15,4 22,8

476.731 959.354

379.250 705.993

17.023 22.329

144.322 337.940

2010 2019

Št. vlakov

Št. tovornjakov

Ladijski pretovor(mio t)

Pretovor kontejnerjev (TEU)

Pretovor avtomobilov(kosov)

Št. vlakov

Št. tovornjakov

2010 2019

15,4 22,8

476.731 959.354

379.250 705.993

17.023 22.329

144.322 337.940

https://luka-kp.si/slo/


LjubLjančani, ki so z izvLečki konopLje korak pred muLtinacionaLkami

Srednja podjetja so steber gospodarstva. Prejšnja leta so v zgornji desetini Managerjeve lestvice najboljših srednjih podjetij prevladovala izvozna podjetja iz predelovalnih panog, lani pa so bili v ospredju trgovci. To je tudi prvouvrščeni Pharmahemp, ki

je s prodajo učinkovin iz industrijske konoplje in laboratorijskim testiranjem v zadnjih letih odlično zaslužil.

andreju Sušniku gre na roko eksplozija svetovnega trga izvlečkov iz konoplje.

Fo

to

: ose

bn

i ar

hiv

bavo izoliranih fitokanabinoidov, kanabidiola (CBD) in kanabigerola (CBG), kristale, praške, vodotopne CBD-formulacije, paste, olja in tekočine za elektron-ske cigarete,« pravi Sušnik. Konopljino biomaso na-bavljajo večinoma od pooblaščenih podizvajalcev iz Slovenije in Hrvaške, kjer imajo pogodbeni dostop do 500 hektarjev polj z možnostjo širitve na 1.200 hektarjev pridelovalnih površin. Glavni odjemalci Pharmahempa so proizvajalci prehrambnih in koz-metičnih izdelkov, »velnes izdelke« pa kupujejo tudi farmacevtske družbe in lekarne.

Pharmahemp ustvari večino prihodkov na tujih trgih, storitve in surovine izvaža v več kot 40 držav, njihovi glavni trgi pa so Velika Britanija, Danska, Južna Koreja, Japonska in Švica.

Tretja pomembna dejavnost podjetja je labora-torijska kvantitativna analiza industrijske konoplje in izdelkov, ki jo opravljajo za pridelovalce in pro-izvajalce.

V zelje jim hodijo multinacionalkeKot pravi Sušnik, je za veliko rast prihodkov v

zadnjih letih zaslužno povečano povpraševanje na svetovni ravni, hkrati pa tudi zaveza Pharma-hempa načelu »customer first«, torej prilagajanju željam in potrebam kupcev. Njihova visoka dobič-konosnost – podjetje je imelo predlanskim skoraj 4,6 milijona evrov čistega dobička – je, pojasnjuje izvršni direktor, rezultat visoke dodane vrednosti v proizvodnem procesu in intelektualnih storitev v naprednih rešitvah za naročnike.

Čeprav na evropskem trgu še nimajo veliko kon-kurence, se zavedajo, da na njihov teren prihajajo velika multinacionalna podjetja s konkretnimi fi-nančnimi naložbami. »Pričakujemo zahtevnejše tržne razmere, močnejšo konkurenco in verjetno nižje marže,« pravi Sušnik. Po drugi strani se lah-ko zanesejo na svojo konkurenčno prednost zaradi dolgoletnih izkušenj in znanja, s katerimi lahko na-ročnikom ponudijo celostne in inovativne rešitve v zagotavljanju procesnega nadzora od pridelave do predelave in na koncu dobave kakovostnih fitoka-nabinoidnih surovin.

Družina Sušnik se od leta 1965, ko je oče ustanovil podjetje Pharmachem, ukvarja s kozmetičnimi in farmacevtskimi izdelki, pred poldrugim desetletjem so jim dodali

prve izdelke iz konoplje. Pri Žalcu so vzpostavili ko-nopljarno, največji uspeh pa so dosegli s podjetjem Pharmahemp po letu 2016, ko je kot četrtinski la-stnik vstopilo še ameriško podjetje Laurel Crest II. Podjetju Pharmahemp uspeva s prodajo izdelkov iz konoplje na debelo v zadnjih letih dosegati eksplo-zivno rast, večino pa proda na tujem. Podjetje, ki je leta 2013 imelo le 57 tisoč evrov prihodkov, je pre-dlanskim doseglo 13,1 milijona evrov prodaje. Za tr-govce na debelo se ponašajo z velikansko maržo: na vsakih sto evrov prodaje ustvarijo 43 evrov dobička iz poslovanja.

»Pravilnost naše tedanje vizije in strateške od-ločitve se zdaj potrjuje v globalnem razcvetu trga izdelkov iz konoplje,« pravi Andrej Sušnik, ki v Pharmahempu opravlja naloge izvršnega direktor-ja, njegov cilj pa je, da razvije podjetje v vodilnega globalnega ponudnika inovativnih rešitev iz indu-strijske in medicinske konoplje.

Učinkovine iz konoplje izvažajo v 40 državDejavnost Pharmahempa je razdeljena na tri dele: inovativne razvojne storitve, dobavo, predelavo in distribucijo fitokanabinoidnih surovin iz industrij-ske konoplje ter laboratorijsko testiranje konoplje. Visokotehnološke rešitve in formulacije na osnovi fitokanabinoidov (kemičnih spojin, pridobljenih iz konoplje) vidijo v podjetju kot glavno področje svo-jega razvoja in raziskav.

Njihova ponudba izdelkov iz industrijske kono-plje vključuje vse od dobave nepredelane konoplji-ne biomase do predelave in prodaje celotnega na-bora fitokanabinoidov (kemičnih učinkovin, ki jih vsebuje konoplja). »Naša ponudba vključuje tudi do-

Gorazd [email protected]

top 101


Podjetje

Rast prodaje

med 2013 in 2018

(v %)

Dobiček iz poslovanja

glede na prihodke –

EBIT marža (v %)

Dodana vrednost na zapo-slenega (2018, v

EUR)

1. Pharmahemp 22.904,5 42,7 374.1942. Bakra 208,5 12,5 421.3313. Arex 189,7 27,4 105.1004. Lin Nepremičnine 722,6 25,7 739.5385. RLS 229,9 30,5 81.8046. Adrial 6.975,1 9,0 96.7917. Technobell Koper 854,7 8,2 163.5608. Tekstina 129,4 24,0 82.0839. Postojnska jama 101,8 35,7 88.14410. Salonit Anhovo

Kamnolomi151,5 16,6 75.161

11. Freudenberg 165,0 9,6 137.37312. ABB 56,3 17,5 162.22213. Dewesoft 134,1 32,4 133.71714. Tips 306,5 14,1 55.35315. Ekipa2 308,1 12,4 59.81516. Willy Stadler 250,1 13,1 122.71317. Empor 69,0 19,6 214.19018. Saxonia – Franke 89,8 20,7 81.73119. Mebor 114,2 12,9 85.13820. CBE 1.968,4 5,5 98.41121. Enos 95,2 17,7 70.78422. Fibran 68,6 12,8 102.53623. Marchiol 143,9 9,0 77.46724. Sportradar 194,0 11,8 56.83825. Cat Logistic 56,8 19,2 77.32026. Bijol 197,1 7,3 72.62427. Paradajz 206,1 16,5 54.01528. Slowatch 116,1 9,6 62.46429. Business Solutions 172,1 12,1 53.53930. Marovt 201,8 15,7 48.86931. Medicopharmacia 144,1 6,7 157.67532. Metronik 94,5 19,9 72.91233. NIL 98,8 13,5 91.70234. Hubat 134,9 6,5 67.25135. Gradbeno podjetje Drava 444,1 6,9 126.52436. Simpos 209,8 5,6 168.26637. Intra Lighting 84,3 9,7 75.13938. Belinka Perkemija 33,3 18,2 89.20739. Fortrade 124,4 10,8 145.48440. Ski & Sea 172,7 6,8 112.90941. Tehnos 80,8 12,6 65.18442. Mos Servis 64,8 11,7 62.82843. Počkaj 155,3 9,9 69.91844. HRC 65,1 25,6 72.25545. Orodjarna Imenšek 191,3 9,0 60.74146. Tedi Betriebs 166,8 18,8 38.12547. ZVD 33,8 28,8 92.87548. Gabrijel Aluminium 64,6 31,2 65.48549. Peek & Cloppenburg 52,9 16,0 103.08750. Praesto 681,7 3,5 69.417

Viri: GVIN Bisnode, lastni izračuni

Op.: celotna lestvica je dostopna na https://manager.finance.si/8949893.

Najuspešnejša srednja podjetja

Kako smo sestavili lestvico srednjih podjetijKot srednja podjetja smo opredelili tista, ki so v letu 2018 hkrati izpolnjevala vsaj dve izmed treh meril:– število zaposlenih: od 50 do 250,– prihodki od prodaje: od osem milijonov do 40 milijonov evrov,– sredstva: od štiri milijone do 20 milijonov evrov.To ustreza opredelitvi srednjega podjetja po zakonu o gospodarskih družbah.Kot kandidate za lestvico najuspešnejših smo upoštevali le tiste družbe, ki so zadnji dve leti poslovale s čistim dobičkom in so v vseh zadnjih petih letih nepretrgoma imele pozitiven EBITDA (dobiček pred davki, obrestmi in amortizacijo). Družb, ki pred petimi leti še niso poslovale, pri izračunih nismo upoštevali.Pri ocenjevanju uspešnosti smo upoštevali čisto donosnost sredstev, maržo EBIT, dodano vrednost na zaposlenega, rast EBITDA in rast čistih prihodkov od prodaje v letih 2013–2018. Iz nabora smo izključili podjetja, za katera ni bilo mogoče pridobiti podatkov za vseh pet let, bodisi zato, ker so premlada, bodisi zato, ker so se medtem reorganizirala ali bila prevzeta. V naboru smo pustili hčerinska podjetja večjih družb, če samostojno nastopajo na trgu in ne prodajajo samo matični družbi, izpustili pa finančne in holdinške družbe.

Slovenija idealna za medicinsko konopljoPoleg širitve svoje prodajne mreže s ponudbo prilagojenih re-šitev, aktivnim prodajnim in marketinškim oddelkom ter s so-delovanjem na odmevnejših mednarodnih sejmih, kongresih in strokovnih seminarjih v tujini so dejavni tudi pri objavljanju člankov v strokovnih revijah in sodelovanju pri raziskavah. So-delujejo z več raziskovalnimi institucijami, v Sloveniji z Insti-tutom Jožefa Stefana in Fakulteto za farmacijo Univerze v Lju-bljani, v Švici z laboratorijem za organsko kemijo ETH Zürich, na Češkem pa s praškim Inštitutom za kemijsko tehnologijo.

»Sodelujemo tudi z Medicinsko fakulteto Univerze v Lju-bljani ter Kliničnim oddelkom za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo, ki izvaja klinične študije uporabe fito-kanabinoidov za zdravljenje otroške epilepsije in blažitev spastičnosti pri otrocih s cerebralno paralizo,« razlaga Andrej Sušnik in dodaja, da nameravajo krepiti svoje sodelovanje pri projektih razvoja novih izdelkov in uvajanja novih tehnologij.

Razširiti nameravajo tudi dejavnosti analiznega laboratorija za merjenje koncentracije kanabinoidov ter zgraditi nov labo-ratorij za raziskave in razvoj, postaviti pa nameravajo tudi novo tovarno s celotno predelovalno linijo. »Ob ustrezni zakonodaji o proizvodnji medicinske konoplje bomo med naložbe vklju-čili tudi nadzorovane prostore za gojenje, sušenje, pakiranje, skladiščenje in distribucijo medicinske konoplje,« napoveduje direktor Pharmahempa, hkrati pa poudarja, da je industrija konoplje v Sloveniji neizkoriščena gospodarska priložnost, saj imamo za proizvodnjo medicinske konoplje vse potrebne možnosti, s katerimi bi lahko opazno pripomogli k uspešnosti slovenskega gospodarstva.

»Smiselno bi bilo, da država čim prej sprejme pravilnike, ki bodo dovoljevali proizvodnjo in distribucijo medicinske konoplje v zdravstvene namene,« pravi Sušnik. Čedalje več evropskih držav spreminja nacionalne zakonodaje in podelju-je dovoljenja za pridelovanje medicinske konoplje, Nemčija pa že pripravlja standarde tudi za izvlečke iz konoplje. »S svo-jim znanjem želimo postati proizvajalec kakovostne medicin-ske konoplje za bolnike v Sloveniji in za izvoz na tuje trge, kjer smo že navzoči,« pravi Sušnik.


Panožni zmagovalci: Kdo je najbolj dobičKonosen in Komu so prihodKi poleteli v neboLani smo v Finance Managerju natančno proučili šest panog ter v vsaki izbrali največja in najboljša podjetja po prihodkih, dobičku, dodani vrednosti, dobičkovni marži, plačah in rasti prodaje. To so zmagovalci v svojih panogah.

Odlično leto za kmeteZa kmete je bilo 2018 odlično leto, vse je dobro obrodilo. Prihodki v panogi so zato močno poskočili kljub znižanju cen, dobički so bili rekordni. K temu so pripomogle tudi subvencije, ki so prav tako bile ene najvišjih v zgodovini.

Analiza kmetijske dejavnosti je sicer otežena, saj male kmetije, ki proizvajajo za lastno porabo, deloma pa za trg, pomenijo precejšen del kmetijske dejavnosti, v statistiki pa niso neposredno zajete. V analizi tako obravnavamo le velike subjekte in manjšino tistih kme-tov, ki so registrirani bodisi kot samostojni podjetniki bodisi imajo odprta svoja podjetja. Je pa o dejavnosti manjših kmetij mogoče sklepati na podlagi poslovnih izkazov, ki jih objavljajo zadruge. Pri-hodki od prodaje družb v panogi kmetijstvo so predlanskim zrasli za devet odstotkov, kar je v nasprotju s prejšnjimi leti, ko so stagni-rali, povsem primerljivo z veliko rastjo povprečnega slovenskega podjetja. Rezultat je dober tudi pod črto: podjetja v kmetijstvu so

ŽIVILSKA INDUSTRIJA: Predelava hrane je lahko zelo donosen poselV Sloveniji se najboljši živilci in pijačarji po dobič-konosnosti lahko kosajo s farmacevti. Največje družbe v panogi so predlanskim prihodke kljub

temu povečale le za 3,6 odstotka, kar je sicer manj od slovenskega povprečja, a dobičkovna marža (delež

dobička iz poslovanja v prihodkih) je s 6,4 odstotka za sko-raj dve odstotni točki nad povprečjem gospodarstva, pri donosnosti sredstev, ki znaša 5,3 odstotka, pa povprečje prekašajo za odstotno točko. Lestvica največjih slovenskih prehranskih podjetij se bere kot seznam referenc svetovalcev za prevzeme. Pred dobrim desetletjem so številni vodilni v panogi poskušali z menedžerskimi prevzemi, a so se ti večinoma klavrno končali. Nato so se zvrstile prodaje teh podje-tij, večina velikih ima zdaj tuje lastnike. V panogi pa deluje tudi nekaj uspešnih podjetnikov, ki so »iz garaže« naredili večmilijonske posle.

Dodana vrednost na zaposlenega Pivovarne Laško Union primerljiva s KrkoPo velikosti je bila tudi lani največja živilska družba Pivovarna Laško Union, ki se visoko uvršča tudi na lestvici najuspešnejših v prehran-ski industriji, kjer zaseda tretje mesto. Po rasti prihodkov ima za seboj sicer skromno leto 2018: prodali so za 1,3 odstotka več kot leto prej, pa še to po zaslugi 25-odstotne rasti na tujem, ki po novem po-meni 26 odstotkov vse prodaje. So pa povečali čisti dobiček, in sicer s 15 na 20 milijonov evrov. Ob tem dosegajo visoke kazalce dobič-konosnosti, dodana vrednost na zaposlenega znaša 107 tisoč evrov, kar je toliko, kot denimo dosega Krka (ki je po tem kazalcu pogosto za vzor velikim slovenskim družbam v predelovalni dejavnosti).

Ajdovski Incom išče niše na sladolednem trguPrvo mesto lestvice najuspešnejših živilskih družb pa zaseda ajdov-ski Incom, ki zadnjih deset let nenehno raste, in to, z izjemo samo dveh let, z dvomestnimi stopnjami. Že nekaj časa se tako uvršča med velike družbe, na naši lestvici živilskopredelovalnih podjetij je na 11. mestu. Z velikostjo pa rast izdelovalca sladoleda ne pojenja, predlanskim so prihodke povečali za 29 odstotkov, na 55 milijonov evrov, od tega kar 91 odstotkov prihodkov ustvarijo na tujem.

V zadnjih letih iščejo niše na sladolednem trgu in spremljajo trende. S sladoledi z veliko vsebnostjo beljakovin in manj sladkor-ja ciljajo na kupce, ki jim je blizu zdrava prehrana, s specifičnimi kombinacijami pa ciljajo na gurmane. Tako poskušajo doseči višjo prodajno ceno. Incom je tudi zmagovalec slovenskega izvoza.

Jure Ugovšek, Lana Dakić[email protected]

TOP PANOGE

Družba

Donos nost sredstev –

ROA (v %)

Dodana vrednost na

zaposlenega (v EUR)

1. Incom 7,4 21,3 43.0882. Jata Emona 7,1 12,9 56.9983. Pivovarna Laško Union 18,0 30,3 107.6574. Fructal 19,3 20,9 58.4805. Nektar Natura 15,9 16,0 85.0646. Droga Kolinska 11,6 18,3 97.8927. Radenska 11,4 10,5 52.5018. Šumi bonboni 8,3 58,4 33.4719. Nimrod 5,4 18,5 42.1709. Halal Guda Doner

Kebap5,8 29,3 35.875

11. Tosla 5,9 82,2 117.83312. Mercator-Emba 12,5 10,4 57.36913. Celjske mesnine 3,2 10,9 30.26213. Mlekarna Planika

Kobarid4,1 14,5 36.857

15. Ljubljanske mlekarne 4,7 9,6 50.55416. Dana 5,8 7,1 44.01617. Perutnina Ptuj 6,5 6,9 35.09718. Panvita MIR 2,0 13,2 23.80319. Mlinotest 3,4 5,8 29.20720. Mesarstvo Blatnik 2,6 11,9 33.100Viri: GVIN Bisnode, FI=PO, lastni izračuni; op.: celotna lestvica je dostopna na

spletni strani https://manager.finance.si/8950107.

TOP 20 – Najboljše živilske družbePodatki za 2018

Dobič kovna EBIT marža – dobiček iz poslovanja v

prihodkih (v %)


prikazala skupaj 11 milijonov evrov dobička, kar je največ po letu 2007, ko smo sprejeli evro. To je deloma zasluga subvencij, ki so bile najvišje po letu 2009, podjetja v tej dejavnosti so jih skupno prejela 20 milijonov evrov.

TOP 20 – Največje živilske družbePodatki za 2018

Družba

Št. zapo-slenih

Sred stva (v mio EUR)

1. KZ Metlika 59,6 221 26,42. KZ Trebnje 44,6 168 16,03. Koroška KGZ 37,4 131 14,54. KGZ Sloga Kranj 35,1 73 16,05. KGZ Škofja Loka 33,4 117 13,86. KZ Ptuj 32,2 122 16,27. KZ Radgona 26,7 56 11,58. KZ Lenart 23,7 56 8,99 KZ Cerklje 19,6 39 7,010. KZ Krka 19,1 105 9,211. KZ Tolmin 18,7 113 9,312. KGZ Sava 18,2 32 9,113. KZ Šmarje 17,8 72 9,214. KZ Šaleška dolina 17,5 66 8,815. KZ Agraria Koper 16,6 124 11,716. KGZ Litija 15,8 86 6,817. Govedorejsko poslovno

združenje 15,2 7 3,2

18. Panvita Agromerkur 15,0 159 11,119. KZ Slovenska Bistrica 15,0 10 4,820. Vinska klet Goriška brda 14,5 93 23,0Viri: AJPES FI=PO, GVIN Bisnode, letna poročila; op.: subjekti so razvrščeni po

prihodkih od prodaje; celotna lestvica je dostopna na spletni strani https://mana-

ger.finance.si/8950162.

TOP 20 – Največje kmetijske družbe oziroma zadrugePodatki za 2018

KZ Metlika že drugo leto največjaLestvico največjih smo sestavili iz kmetijskih podjetij in zadrug. Raz-vrstili smo jih po prihodkih od prodaje, po uspešnosti pa ne, saj je poslovni model podjetij in zadrug različen; podjetjem je ustvarjanje dobička veliko pomembnejše kot zadrugam, ki predvsem poskuša-jo kmetom zagotavljati čim boljše pogoje odkupa pa tudi pomagati z dostopnimi cenami semen, gnojil, krmil in preostalih potrebščin.

Za največje se izkažejo kmetijske zadruge, ki jih je na seznamu tudi daleč največ, kar štiri petine. Manjše kmetije bi samostojno na trgu nastopale šibkejše proti velikim odjemalcem, zato za boljšo pogajalsko moč in doseganje sinergij predvsem prodajno funkcijo prevzemajo kmetijske zadruge. Številne med njimi so razmeroma velike organizacije z več deset milijoni evrov prihodkov, s sto zapo-slenimi in več, z večinoma pičlim dobičkom.

Že drugo leto je po prihodkih največja zadruga KZ Metlika, ki se je predlanskim še nekoliko bolj kot v letu 2017 približala 60 milijonom evrov prihodkov od prodaje, dobiček, 151 tisoč evrov, pa je malen-kost skromnejši kot leto prej. Zadruga je imela v letu 2018 221 zapo-slenih. Specializirala se je za oskrbo gostincev, poskušajo pa prodreti tudi na tuje trge, a več kot odstotka svojih prihodkov jim čez mejo ne uspe ustvariti.

Visoke dobičkovne marže podjetij v kmetijstvuMed kmetijskimi podjetji, ki jih je na našem seznamu bolj za vzorec, je predlanskim največje prihodke ustvarila Panvita Agromerkur, družba za gojenje perutnine. Večino perutnine proda svoji lastnici Panviti MIR, ki perutnino predela in proda na trgu. Panvita Agro-merkur je predlanskim ustvarila 15 milijonov evrov prihodkov, kar je tri odstotke več kot leto prej.

Medtem ko zadruge rade poudarjajo, da njihov namen ni ustvar-janje dobička, pa to ne drži za podjetja. In nekatera se ponašajo z dobičkovnimi maržami, ki bi jih prej pripisali tehnološkim družbam kot kmetijstvu. Družba Paradajz, znana po paradižnikih znamke Lušt, je predlanskim ustvarila 1,8 milijona evrov čistega dobička ob 8,1 milijona evrov prihodkov od prodaje. Delno je tako dober rezul-tat tudi posledica izplačila dobička iz hčerinske družbe Friško, iz tega je Paradajz prejel 800 tisoč evrov finančnih prihodkov.

Več kot milijon evrov dobička so predlanskim ustvarile še Rad-gonske gorice (1,4 milijona evrov ob 10,9 milijona evrov prihodkov od prodaje) ter družba v lasti Perutnine Ptuj PP – Agro, specializi-rana za proizvodnjo in prodajo krmnih mešanic (1,2 milijona evrov dobička ob 12,2 milijona evrov prihodkov od prodaje).

GRADBENIŠTVO: Rast prihodkov, a klavrn dobičekPanoga, ki se je ob vnovičnem razcvetu sloven-skega gospodarstva prebudila med zadnjimi, je bila v zadnjih dveh letih med zaslužnejšimi za gospodarsko rast. Največji slovenski gradbinci so v letu 2018 sicer povečali tako čisti dobiček kot dobiček iz poslovanja, a je povprečna osemodstotna rast skromnejša, kot bi pričakovali od podjetij, ki so prihodke povečala skoraj za četrtino. Posledično je dobičkovna marža vse skromnejša: velikani so pre-dlanskim na vsak evro prihodkov ustvarili 3,7 centa dobička iz po-slovanja, leto prej 4,2 centa, EBIT dobičkovna marža povprečnega slovenskega podjetja pa znaša 4,6 odstotka.

CGP in Pomgrad na vrhuNajvečji je spet novomeški CGP, k čemur je pripomogla tudi pripo-jitev hčera (predlanskim CGP – Gradnje in IGM Sava). V letu 2018 je

DružbaPrihodki

(v mio)

Št. zapo-slenih

Sredstva (v mio)

1. Pivovarna Laško Union 153,1 592 285,82. Droga Kolinska 164,6 473 183,23. Perutnina Ptuj 164,8 1.401 178,34. Ljubljanske mlekarne 168,6 606 105,65. Žito 102,3 701 104,16. Jata Emona 72,5 255 73,67. Fructal 40,1 280 59,18. Celjske mesnine 85,1 365 59,59. Radenska 40,2 267 58,810. Mlinotest 55,3 477 58,611. Incom 55,1 369 54,212. Don Don 31,4 319 61,013. Pivka 43,9 442 44,214. Panvita MIR 61,9 293 29,815. Pekarna Pečjak 35,5 341 29,916. Mlekarna Celeia 61,2 213 30,917. Nektar Natura 21,5 80 26,618. Mercator-Emba 18,3 106 21,519. Kras 39,9 171 34,920. Pomurske mlekarne 35,3 126 18,5Viri: GVIN Bisnode, FI=PO, lastni izračuni; op.: celotna lestvica je dostopna na


Prihodki od prodaje

(v mio EUR)

14 Knjiga zmagovalcev14 Knjiga zmagovalcev

ustvaril rekordnih 157,8 milijona evrov prihodkov, kar je 13 odstot-kov več kot leto pred tem. Čisti dobiček so povečali za tretjino, na 9,1 milijona evrov, kar je daleč največ med vsemi podjetji v panogi.

CGP je predlanskim najbolj povečal prihodke na področju gradbe-noinženirskih objektov, ki skupaj z vzdrževanjem cest pomenijo pri-bližno polovico vseh prihodkov. Predlanskim so imeli več odmevnih projektov: posodobitev železniške proge Laško–Rimske Toplice, ob-nova avtoceste Dobruška vas–Drnovo, kanalizacijsko omrežje v obči-nah Medvode in Vodice ter v mestni občini Ljubljana, gradnja nadvo-za v Grosupljem in ureditev mestnega jedra v Novem mestu, zgradili so tudi Yaskawino tovarno robotov v Ribnici in končali logistično sre-dišče za Kuehne + Nagel na Brniku v vrednosti približno 50 milijonov evrov. Lani so zgradili logistični center Lidl v Arji vasi (vrednost okoli 70 milijonov evrov), gradijo še hotelsko -stanovanjski kompleks Šumi v Ljubljani, ki bo stal nekaj več kot 30 milijonov evrov.

Na drugo mesto po velikosti se je prebil prekmurski Pomgrad po zaslugi rasti prihodkov za tretjino, na 147 milijonov evrov, in dobička v znesku dveh milijonov evrov, kar je največ po letu 2015. Skupina je ustvarila 183 milijonov evrov prihodkov in 2,3 milijona evrov dobič-ka. Pomgrad je med drugim gradil Magnino lakirnico v Hočah, hotel Orchid na Plitvicah, na Švedskem pa stanovanjske bloke za javnega naročnika.

Kolektor kandidira za glavna gradbena dela pri drugem tiruČe bi se podobno kot novomeški združili tudi Kolektorjevi gradbeni podjetji, bi bila njegova gradbena divizija po velikosti brez konku-rence pri nas. Tako pa družba Kolektor CPG zaseda tretje mesto, Koling pa šesto. Če bi prihodke družb sešteli, bi dobili skupino z 240 milijoni evrov prihodkov (ti bi verjetno ob konsolidaciji bili nekoliko manjši, saj nekaj prihodkov od prodaje ustvarita tudi pri medseboj-nem poslovanju). In lani? Prihodki od prodaje obeh družb so ob lanskem polletju poskočili za petino, na 112 milijonov evrov, za celo leto so načrtovali okoli 230 milijonov evrov prihodkov.

Kolektor CPG v konzorciju s turškima družbama Yapi Merkezi in Ozlatin je med drugim kandidiral na razpisu za glavna gradbena dela pri projektu drugi tir. V zadnjih letih je dobil več velikih poslov na cestah in železnicah, spodletelo pa mu je pri razpisu za Karavanke. Ob porazu pri Karavankah so iz Kolektorja poslali pismo, v katerem so Turke označili za nelojalno konkurenco in zapisali, da bo turški gradbinec iz Slovenije odnesel vsaj deset milijonov evrov dobička.

CBE in Gradbeno podjetje Drava med najuspešnejšimiKot najuspešnejšo smo lani prepoznali ljubljansko inženirsko --gradbeno družbo CBE, ki sta jo leta 2011 ustanovila Boštjan Lazar in Sašo Previšević. Podjetje s sedežem v Tehnološkem parku je v osmem letu poslovanja zaposlovalo 34 ljudi, ob 26,6 milijona evrov prihodkov pa ustvarilo 1,2 milijona evrov čistega dobička. Dodana vrednost na zaposlenega v znesku 98 tisoč evrov je krepko nad pov-prečjem panoge, enako velja za povprečno mesečno bruto plačo v znesku 2.603 evre. Med referencami družbe najdemo prenovo kopališča Kolezija, gradnjo in obnovo cestnih obvoznic, rušenje cestninske postaje Log na primorski avtocesti in gradnjo poslovno-skladiščnega objekta družbe MDM. Družbo srečujemo tudi na večjih razpisih, potegovali so se, sicer neuspešno, za gradnjo drugega ter-minala na brniškem letališču.

Za gradbeno gazelo lahko razglasimo tudi leta 2012 ustanovljeno Gradbeno podjetje Drava s Ptuja v lasti Saša Kovačeca. Podjetje je predlanskim prihodke povečalo za skoraj 80 odstotkov, na 13,1 mi-lijona evrov, ob tem pa ustvarilo nekaj več kot 600 tisoč čistega do-bička. Zaposlujejo 15 ljudi, dodana vrednost v znesku 126.500 evrov pa je najvišja med vsemi podjetji na lestvici.

Podjetje

Prihodki od prodaje (v

tisočih EUR)Število

zaposlenihSredstva

(v tisočih EUR)

1. CGP Novo mesto 157.827 438 166.2922. Pomgrad 146.849 447 88.2803. Kolektor CPG 118.978 439 53.4314. Arcont Gornja

Radgona70.589 674 34.552

5. Gorenjska gradbe-na družba

83.817 414 70.437

6. Kolektor Koling 120.791 153 72.7607. GVO 44.963 427 46.2768. Riko 97.247 121 91.0129. KPL 37.716 363 27.93110. SŽ – ŽGP 47.326 260 36.06111. VOC Celje 44.572 359 25.52912. Strabag 58.776 129 32.74513. DRI upravljanje

investicij 23.887 331 26.450

14. Adria Dom 30.422 216 23.93415. CP Ptuj 32.741 241 25.72316. CPK 38.234 284 30.28417. GH Holding 40.327 20 44.71618. Rem 29.182 146 15.61719. Trgograd 25.725 66 27.09220. AGM Nemec 18.985 165 18.134Viri: GVIN Bisnode, FI=PO, lastni izračuni; op.: celotna lestvica je dostopna na


TOP gradbinci – največja podjetjaPodatki za 2018

TOP gradbinci – najboljša podjetjaPodatki za 2018

Podjetje

Rast prihodkov

od prodaje (2018/17;

v %)

EBIT marža (dobiček iz poslo-vanja (EBIT)/pri-hodki od prodaje;

v %)Čisti dobiček

(v EUR)

1. CBE 350,3 5,5 1.182.955 2. Gradbeno podjetje

Drava178,0 6,9 605.079

3. Strabag 162,5 5,5 2.647.618 4. KPL 156,4 11,2 2.294.680 5. BAPA 126,8 14,3 1.329.354 6. CGP 113,2 6,6 9.096.372 7. Teleg-m 150,3 8,6 1.199.889 8. Adria Dom 114,2 8,9 2.288.203 9. Lumar IG 123,5 7,1 1.037.232 10. AGM Nemec 100,8 10,0 1.528.390 11. VG5 103,3 2,9 1.051.394 12. TIPO 145,2 2,3 202.979 13. Grafist 202,8 4,6 682.610 14. Kolektor CPG 116,4 3,1 3.220.000 15. Armat 181,4 2,2 201.229 16. SŽ – ŽGP 128,9 4,0 1.608.559 17. Mapri Proasfalt 176,7 2,1 290.919 18. VOC Celje 124,8 3,3 1.288.841 19. Trgograd 129,4 5,4 1.352.687 20. DRI upravljanje

investicij 113,0 7,0 1.395.497

Viri: GVIN Bisnode, FI=PO, lastni izračuni; op.: celotna lestvica je dostopna na


TOP PANOGE

Knjiga zmagovalcev 15Knjiga zmagovalcev 15

IKT-PANOGA: Nadpovprečna rast prihodkov v IT, prevzemi v telekomunikacijahNajvečja in najboljša podjetja v informatiki,

deloma pa tudi v telekomunikacijah, so po več kazalnikih tisto, o čemer sanjajo snovalci ekonom-

skih politik. Še posebej to velja za informacijsko pano-go, kjer so dobiček v letu 2018 povečali skoraj za polovico, prihodki na tujem rastejo bolj kot doma, zaposleni pa so zaslužili skoraj še enkrat več kot povprečni Slovenec. Med informatiki se tudi strmo povečuje število normiranih espejevcev. Našli smo več razvijalcev iger, denimo Fraoulo, in morda tudi novega multimilijonarja, ki je sicer šele kandidat za lestvico najuspešnejših IT-podjetij: Koprčan Marko Grgurović je namreč dal na trg računalniško igro Mordhau in z njo čez noč obnorel igralce po svetu. In še en zanimiv podatek: kriptopodjetja še niso izumrla, nasprotno, nekatera poslujejo odlič-no, na primer H-Bit.

Informacijska panoga ima tudi nadpovprečno dodano vrednost na zaposlenega, a ne tako visoko kot telekomunikacijska, kjer skoraj ni več malih igralcev. Najživahnejša kupca sta Telemach in T-2. Četu-di si niti dneva več ne moremo predstavljati brez prenosa podatkov prek infrastrukture telekomunikacijskih velikanov, pa ta naša odvi-snost ne odseva v njihovih rezultatih. Prihodki upadajo, dobičkovna marža je skromna, podjetja so prisiljena v krčenje stroškov, kar že vidimo tudi v manjšem številu zaposlenih.

Najboljši med informatiki spin-off SinergiseLeto 2018 je bilo dobro za podjetja v slovenski informacijski pano-gi. Nadpovprečna 12-odstotna rast prihodkov največjih, ob tej pa 10-odstotna rast dobička iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA), poganja rast dobičkov – med največjimi se je okrepil za 15 odstot-kov, med najboljšimi pa kar za 39 odstotkov. Panoga, ki sicer na

tujem ustvari manj, kot je to značilno za druga slovenska podjetja, je predlanskim zunaj meja rasla še izraziteje, in sicer za približno 17 odstotkov, medtem ko so vse slovenske družbe v povprečju za 10 odstotkov.

Najboljši med informatiki je ljubljanski Sinergise, ki je bil pre-dlanskim imenovan za najboljše evropsko podjetje za uporabo sate-litskih podatkov. Družba, ki je leta 2008 nastala kot spin-off oddelka za razvoj geografskih informacijskih sistemov še enega uspešnega ljubljanskega podjetja Cosylab, je predlanskim kar podvojila svoje prihodke. Več kot 90 odstotkov prodajo na tujem, vsak tretji evro prihodka pa pretopijo v čisti dobiček. Direktor Grega Milčinski je pojasnil, da se je predlanska rast zgodila ob večletnem vlaganju v ra-zvoj kadrov in tehnologij. »Del uspeha je nedvomno povezan z našo novo usmeritvijo, rešitvami za procesiranje satelitskih podatkov, kjer sodelujemo z Evropsko vesoljsko agencijo (ESA) in povezanimi podjetji, naše rešitve pa uporabljajo multinacionalke, raziskovalne ustanove, pa tudi mala podjetja po vsem svetu. Imajo pa zasluge za to tudi na ministrstvu za gospodarstvo, razvoj in tehnologije, saj brez vključitve v programe ESA večina teh stvari ne bi bila doseglji-va,« je še povedal Milčinski.

Iskratel daleč pred preostalimi IT-podjetjiNajvečja med IT-družbami ni klasično informacijsko podjetje. Kranjski Iskratel je bil nekoč specializiran za telefonske centrale, da-nes pa slabo polovico prihodkov ustvari s telekomunikacijskimi na-pravami, dobro polovico pa z informacijskimi storitvami. Uradno so registrirani kot proizvajalec komunikacijskih naprav, a se sami prepoznajo kot IT-podjetje, zato smo jih tudi uvrstili na lestvico. Tudi lani je bil po številu zaposlenih (510), prihodkih (78 milijonov evrov), sredstvih (100,6 milijona evrov) in kapitalu (53,5 milijona evrov) daleč pred preostalimi IT-podjetji. Prihodke so v letu 2018 povečali skoraj za petino, dobiček pa za 17 odstotkov, na 4,4 mili-jona evrov.

Družba

1. Iskratel 78.064 5102. Comtrade 52.187 4643. DeweSoft 19.128 724. Bankart 29.516 1935. NIL 32.178 1346. S & T Slovenija 31.760 1977. SRC 27.032 1878. Adacta 19.931 2039. Ekipa2 16.540 23510. Halcom 8.945 9511. H-Bit 16.669 2212. HRC 8.058 10513. Datalab 4.806 4314. IBM Slovenija 39.390 17215. Sinergise 6.179 4716. Fraoula 3.169 017. Smart Com 8.546 6818. iSystem Labs 5.702 4019. Vasco 4.577 2820. Mercury Processing Services

International 16.506 78

Vira: GVIN Bisnode, lastni izračun; op.: celotna lestvica je dostopna na spletni

strani https://manager.finance.si/8952928.

Družba

1. Sinergise 110,3 37,32. H-Bit 318,4 12,93. Dasof 43,6 49,64. Impera 58,2 17,55. iSystem Labs 14,3 35,06. Selectium Adriatics 21,2 13,67. Fraoula 491,0 76,98. Enerdat - S 125,2 18,49. eŠola 3,4 38,410. 3fs 35,9 26,611. Halcom 9,1 26,412. NIL 23,5 13,513. Vasco 5,6 50,514. IN516HT 9,9 26,915. Ceneje 63,2 23,416. Oryx 56,6 14,517. HRC 16,7 25,618. Ekipa2 27,5 12,419. DeweSoft 6,4 32,420. Itelis 29,2 9,6Vira: GVIN Bisnode, lastni izračun; op.: celotna lestvica je dostopna na spletni

strani https://manager.finance.si/8952928.

TOP 20 – informacijskih podjetij Največji v letu 2018 Najuspešnejši v letu 2018

Prihodki od prodaje

(v tisočih EUR)

Prihodki od prodaje

(v tisočih EUR)

Število zaposlenih

Število zaposlenih


Velikan IBM Slovenija, še predlanskim na četrtem mestu, je v letu 2018 posloval z 1,4 milijona evrov izgube, zato so izpadli z le-stvice. V podjetju izgubo pripisujejo »prodaji po nižjih cenah, da bi pridobilo prihodnje prodajne sinergije pri izvajanju in prodaji izbi-re IBM proizvodov, storitev in poslovnih rešitev«.

Konsolidacija v telekomunikacijahMedtem ko telekomunikacijska podjetja s poslovnimi rezultati za-ostajajo za povprečjem, se panoga pospešeno konsolidira. Najve-čjim telekomunikacijskim podjetjem je skupno predlanskim sicer uspelo povečati prihodke od prodaje, a je rast skromna. Dobiček so izdatno povečali z izrednimi prihodki, vseeno pa panoga, ki je nekoč navduševala z dobičkonosnostjo, tone v povprečju. So pa ve-likani še vedno na prevzemnem pohodu, sploh lani.

Večinsko državni Telekom Slovenije je še vedno daleč največja družba po vseh merilih velikosti. Matična družba je v letu 2018 po-slovala z odstotkom manjšimi prihodki od prodaje, ki so tako zna-šali 640 milijonov evrov, prihodki celotne skupine Telekom pa so pri 715 milijonih za milijon zaostali za prodajo v letu prej. Podroben pregled pokaže, da so bili prihodki od prodaje v letu 2017 večji od predlanskih predvsem zaradi uvedbe e-cestninjenja Darsu.

Letos smeli načrti skupine Telekom: za tretjino večji poslovni prihodkiCelotna skupina Telekom je v devetih mesecih lani ustvarila 507,4 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je šest odstotkov manj kot v istem obdobju leto prej, skupno pa 511,4 milijona evrov poslovnih prihodkov. Dobiček iz poslovanja pred obrestmi, amorti-zacijo in davki (EBITDA) je znašal 166,2 milijona evrov, kar je za de-vet odstotkov oziroma 13,3 milijona evrov več kot v istem obdobju predlanskim. Med lanskim januarjem in septembrom je skupina ustvarila 29,4 milijona evrov čistega dobička, kar je za 25 odstot-kov več kot v istem obdobju 2018. Za letos pa načrtujejo v skupini

Telekom Slovenije 676 milijonov evrov poslovnih prihodkov, 210,6 milijona evrov EBITDA, 27,5 milijona evrov čistega dobička in za 209,7 milijona evrov naložb.

LOGISTIKA IN TRANSPORT: Med velikimi logisti vse več podjetij v državni lastiPoiskali smo tudi najboljša podjetja v logistiki in transportu. Po prodajnih prihodkih je na prvem mestu Dars, upravljavec avtocest, ki se počasi približuje polovici milijarde evrov. Glavna ovi-ra, da že lani niso dosegli pol milijarde, je sistem zaračunavanja cestnin v tovornem prometu, ki daje popuste za ekološko čistejša vozila, namesto da bi zaračunavali pribitke za bolj umazana vozi-la. Ker se vozni park zadnja leta hitro izboljšuje (že 67 odstotkov cestnine poberejo v najvišjem emisijskem razredu Euro 6, kjer je popust kar 40-odstoten), prilivi iz cestninjenja tovornega prometa ne naraščajo skladno s fizično rastjo prometa. Z drugimi besedami to pomeni, da je na cestah vse več tovornjakov, rast je približno pet odstotkov na leto, ceste se zato bolj uničujejo, prilivov za vzdrževanje avtocest pa je manj.

Pošta z Intereuropo letos načrtuje skoraj pol milijarde evrov prihodkovNa drugem mestu največjih podjetij v tej panogi je Pošta Slovenije, ki se bo že letos močno okrepila po prodajnih prihodkih, saj je lani prevzela Intereuropo. Pri Pošti so napovedali, da bodo z vključitvi-jo Intereurope letos dosegli približno 450 milijonov evrov prihod-kov. Kaj se bo spremenilo? Povečevali bodo delež prihodkov, ki jih ustvarijo z logističnimi in paketnimi storitvami, v letu 2020 bo ta delež več kot 55-odstoten, zmanjševal pa se bo delež prihodkov, ki jih ustvarijo s pisemskimi storitvami, ki upadajo. Pošta Slovenije bo sicer ohranila blagovno znamko Intereuropa, družba bo še vedno samostojna, sedež bo v Kopru, po novem bo prevzela upravljanje logističnih operacij in logistične infrastrukture skupine Pošta Slo-venije.

Bo del Nomaga šel pod Slovenske železnice?Še eno veliko logistično podjetje, ki ga bodo predvidoma prevzele državne Slovenske železnice, je avtobusni prevoznik Nomago, ki je v zadnjih letih hitro rasel. Nomago je nastal v okviru holdinga Ad-venture v večinski lasti podjetnika Darka Martina Klariča. Gre za operativni del prevozniško-turističnega dela, torej za javni potniški promet, šolske, delavske in druge prevoze. Vrednost posla naj bi se gibala med 20 in 30 milijoni evrov za polovični delež Nomaga. V Slo-veniji sicer približno polovico trga avtobusnih prevozov zaseda Arri-va v lasti Deutsche Bahna, Nomago pa ima nekaj več kot tretjino trga.

V Nomagu so se v zadnjem času največ ukvarjali s povezovanjem in združevanjem kupljenih podjetij ter internacionalizacijo. Zdaj imajo novo strategijo, razvijali bodo dva stebra poslovanja. V prvem so integrirani javni potniški prevozi (v Sloveniji, Italiji in na Hrva-škem), mestni potniški promet, ki ga opravljajo v šestih slovenskih mestih, šolski prevozi za več kot sto šol in delavski prevozi za velike družbe v regiji Alpe Adria. V drugem stebru pa so nove storitve mo-bilnosti, s katerimi se hočejo širiti po evropskem trgu in kjer priča-kujejo dvomestne stopnje rasti. Gre za prevoze na zahtevo (Nomago Charter), mednarodne linije Nomago InterCity, kjer tekmujejo s Flixbusom, sisteme za izposojo koles (Nomago Bikes) in razvojne projekte na področju pametne mobilnosti.

V prihodnjih petih letih načrtujejo več kot 150 milijonov evrov prihodkov. Vložili bodo več kot 40 milijonov evrov in letno prepe-ljali več kot 15 milijonov potnikov, pravijo pri Nomagu.

Družba

Prihodki od prodaje

(v tisočih EUR)

Število zaposlenih

Čisti poslovni izid

(v tisočih EUR)

1. Telekom Slovenije 639.672 2.196 34.0272. Telemach 220.706 696 11.6903. T-2 79.406 315 42.8044. A1 Slovenija 206.837 590 8.7805. Akton 43.265 25 6966. STN 16.170 31 347. Ericsson 16.482 30 2738. Mobik 17.956 31 1109. E & Mobil 6.600 2 9010. Optisis 12.455 16 34411. Telemach Tabor 5.343 1 32012. Stelkom 6.341 25 18913. Softnet 4.622 17 14014. Mega M 2.717 19 15615. MI-line 2.020 9 17716. Catv Selnica Ruše 4.024 4 5917. Novatel 3.746 12 8018. Ventocnom.SI 4.091 4 –1819. Hot Mobil 4.058 0 –6620. Adria Telecom 2.423 1 46Viri: GVIN Bisnode, AJPES, lastni izračun; op.: celotna lestvica je dostopna na


TOP 20 – telekomunikacijskih podjetijNajvečji v letu 2018

TOP PANOGE

Spletna prodaja krepi TNTMed podjetji, ki so lani rasla najhitreje, je družba za mednarodne pošiljke TNT Express Worldwide, ki raste zaradi vzpona spletne prodaje. Družba očitno prestaja viharno obdobje, ker so se ji v letu 2017 prihodki zmanjšali skoraj za polovico. Čeprav posluje v rasto-či niši dostave pošiljk, že od leta 2015 niza izgube. Na drugem me-stu po rasti prihodkov je javnosti precej neznana družba S. C. A. – Ship ping Consultants Associated s sedežem v Veliki Britaniji, kjer se ukvarjajo s prodajo izdelkov od oblačil do pohištva in špecerije (kar 142-odstotna rast). Hitro so rasli tudi v Nomagu (129 odstotkov), predvsem zato, ker so na veliko prevzemali in združevali podjetja. Med prevozniki je skokovito zrasel še Danijel Fijavž (za 63 odstot-kov), med špediterji pa je bil najhitrejši Milšped (62 odstotkov), kjer so se specializirali za zbirne prevoze med Evropo, Balkanom in Ru-sijo.

Najvišja dodana vrednost na zaposlenega pri hišnem logistu Hyundaia in KiePri dodani vrednosti na zaposlenega že tradicionalno vodijo infra-strukturna podjetja oziroma naravni monopolisti. Med klasičnimi podjetji se je predlanskim najvišje uvrstil Glovis Europe, kjer ustva-rijo več kot pol milijona evrov dodane vrednosti na zaposlenega in so lani prehiteli celo Dars. Gre za hišnega logista korejskega Hyun-daia in Kie, ki v Kopru ustvari skoraj 88 milijonov evrov prihodkov z zgolj 15 zaposlenimi.

Po dodani vrednosti na zaposlenega izstopa tudi Adria Kombi: gre za največjega neodvisnega intermodalnega operaterja v jugo-vzhodni Evropi, ki se ukvarja z organizacijo železniških prevozov zabojnikov, polprikolic in drugega tovora. Vsak dan po Evropi pre-peljejo od 25 do 35 tovornih vlakov.

Družba/skupina

Prihodki od prodaje 2018

(v mio EUR)1. Dars 465,6 154,42. Pošta Slovenije 230,2 10,03. Luka Koper 223,0 58,64. SŽ – Tovorni promet 178,0 8,75. Zavod RS za blagovne rezerve 175,0 52,96. Intereuropa 111,9 4,17. Glovis Europe 87,9 6,08. BTC 69,6 6,19. Nomago 47,6 2,210. Fraport Slovenija 46,3 11,911. Schenker 45,7 2,812. DSV Transport 45,2 1,113. Kontrola zračnega prometa

Slovenije39,5 3,2

14. cargo-partner 39,0 0,415. Adria Kombi 38,4 1,416. T. P. G. Logistika 38,3 0,617. Agrocorn 36,2 0,218. SŽ – Potniški promet 36,2 9,919. Kuehne + Nagel 33,6 -2,720. Klemen Transport, Klemen

Piškur 33,1 2,1

Viri: GVIN Bisnode, AJPES, družbe, lastni izračuni; op.: celotna lestvica je dosto-

pna na spletni strani https://tl.finance.si/8955381.

TOP 20 – logističnih in transportnih podjetijNajvečja podjetja po prodajnih prihodkih v letu 2018

Čisti dobiček 2018

(v mio EUR)

Živim wellness.

Gurmanstvo je dobilo prostor.

Sanjam z besedami mojih najljubših knjig.

Dotikam se neba.

Poljubljam sončne zahode.

Strastno ljubim življenje.

Se razvajam kot princesa.Prebujam se v sveže vonje parka Tivoli.

Moje sanje imajo krila.

Sedim kot kralj.

Moja luč sveta.Zabavam se kot otrok.

Strastno ljubim življenje.

Dobrodošli med zvezdami.

Tu bodo bivale novezgodbe vašega življenja.V zelenem objemu parka Tivoli, le streljaj od mestnega središča, raste več kot 70 novih zgodb. Zagotovite si svojo že danes.

Več na bellevue-living.si

Naro

čnik

: Bel

levu

e Li

ving

, d. o

. o.

https://bellevue-living.si/


PrePoznali in nagradili smo Podjetniške usPehe

Pri Časniku Finance smo lani več deset podjetjem podelili nagrade in priznanja za odlično delovanje in dosežke na različnih področjih.

NAGRAJENCI ČASNIKA FINANCEA

le

š B

en

o

Nagrada Financ za posebne gospodarske dosežke v roke Edija KrausaNa Poslovni konferenci Portorož, ki sta jo novembra lani že 21-ič organizira-li Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani in Poslovna akademija Časnika Finance, je nagrado za posebne gospodarske dosežke dobil Edi Kraus, prvi človek ljubljanske tovarne Aquafil Slovenija oziroma nekdanjega Julona. Da-nes je Aqaufil Slovenija rastoče in sodobno izvozno usmerjeno mednarodno podjetje, ki daje delo nekaj manj kot 900 ljudem in v katerem so v letu 2018 po podatkih iz javnih baz ustvarili dobrih 251 milijonov evrov prihodkov in osem milijonov evrov dobička. »Edi Kraus je poslovni popotnik, športnik, ki daje koše, in tako rekoč serijski podjetnik ter povezovalec. Poti Edija Krausa in nekdanjega Julona so se križale na začetku devetdesetih let, ko je bil pre-zadolženi Julon pred privatizacijo. Kot eden od organizatorjev privatizacije je povezal italijanskega podjetnika Giulia Bonnazija, lastnika podjetja Aquafil, s slovenskimi prodajalci in Julon so potem privatizirali tako, da je vanj pritekel svež denar. Sledila so leta posodabljanja z zelo izbrušenim občutkom za varo-vanje okolja in posluhom za vse deležnike podjetja. V privatizacijo in razvoj nekdanjega Julona se je Kraus vključil tudi kot podjetnik, vložil je lastni denar. Ta poteza priča o Krausovi ne samo voditeljski, temveč tudi izrazito podjetni-ški naravnanosti,« je zapisano v obrazložitvi nagrade.

Nagrada Časnika Finance je priznanje, namenjeno tistim posameznikom in organizacijam, ki pomembno prispevajo h gospodarskemu razvoju in po-večevanju družbene blaginje. V prejšnjih letih so nagrado Časnika Finance za posebne gospodarske dosežke prejeli tudi Igor Akrapovič, lastnik skupine Akrapovič, Jožica Rejec in Štefan Bertoncelj iz Domela, Melita Ferlež iz Henkla Maribor, Aleksander Zalaznik iz Danofssa Trate, lastnik Pipistrela Ivo Bosca-rol, oče skupine Studio Moderna Sandi Češko …

Jur

e M

Ak

ov

ec

Najpodjetniška ideja 2019 je Event RegistryV Časniku Finance že 18 let iščemo zanimive, drugačne, inovativne izdelke in storitve, ki so nastali s slovenskim znanjem. Lani smo za najpodjetniško idejo razglasili zamisel podjetja Event Registry, ki ga vodi Gregor Leban in ki med svoje stranke prišteva podjetja, kot so Bloomberg, IBM, Airbus … Kot pravijo, se ukvarjajo s tem, da podjetjem pomagajo zmanjševati tveganje pri poslovanju. Podjetja so namreč vedno odvisna tudi od drugih podjetij, denimo poslovnih partnerjev, dobaviteljev, konku-rence. Event Registry deluje na podlagi umetne inteligence ter v realnem času zbira in analizira no-vice. Razbere teme, ljudi, podje-tja, lokacije, lahko identificira tudi dogodke, denimo naravne nesre-če, napovedi novih produktov … Iz vsakega lahko izlušči glavne po-datke in informacije.

Lani smo posebej nagradili tudi idejo, ki je najbolj prepričala naše bralce: to je bila znamka UtaUta, pod katero se skriva pohištvo za hišne ljubljenčke.


Jur

e M

ak

ov

ec

Zmagovalec slovenskega izvoza je IncomAjdovsko podjetje Incom, ki razvija, proizvaja in prodaja sladoled, je lan-ski zmagovalec slovenskega izvoza. Podjetje je v letu 2018 ustvarilo 57 milijonov evrov prihodkov in dobre tri milijone evrov dobička. Incom v tujini ustvari 90 odstotkov prihodkov, strokovno komisijo pa je podjetje prepričalo zaradi rasti in uspeha, razvoja novih inovativnih izdelkov, te-snega sodelovanja s kupci in distributerji, razvoja lastne blagovne znam-ke, vstopanja na nove trge in pridobivanja novih kupcev.

Podjetje deluje na 40 trgih. Glavni izvozni izdelki Incoma so licenčne figurice na palčki, kot sta Pujsa Pepa in Tačke na patrulji, pa sladoledi, ki jih proizvaja za trgovske verige, tudi za njihove znamke, ter sladoledi, ki jih izdeluje in tudi že razvija za blagovne znamke multinacionalk. Od leta 2018 so začeli načrtno intenzivneje vlagati v lastno blagovno znam-ko. Tako so na trg prodrli tudi z inovativnimi sladoledi lastnih blagovnih znamk Leone in Leone Al!ve. Število zaposlenih se je od leta 2014 do 2018 več kot potrojilo, zdaj je v Incomu okoli 450 zaposlenih.

»Naša filozofija in strategija se skrivata v odgovorih na dve vprašanji, ki sem si ju vedno postavljal. Prvo je, zakaj bi kdo kupoval od mene, in ne od koga drugega, drugo pa, zakaj bi kdo prišel delat k meni, in ne h komu drugemu. Ko najdeš odgovore na ti vprašanji, najdeš pot. Naša je v tem, da imamo svojo identiteto, da smo drugačni, da gremo tja, kjer ni veliko konkurence, in da iščemo možnosti, kako podjetje čim hitreje pripeljati v položaj, da je pomemben igralec na trgu,« je v intervjuju za Izvozniki.si povedal ustanovitelj in lastnik Incoma Andrej Slokar. Letos nameravajo v Ajdovščini zgraditi popolnoma robotizirano visokoregalno skladišče s 17 tisoč paletnimi mesti. »V prihodnjih petih letih bomo poskušali narediti vzorec pametne tovarne, ki bo prijazna do ljudi,« napoveduje Slokar.

Jur

e M

ak

ov

ec

Tovarna leta 2019 so Ljubljanske mlekarneLjubljanske mlekarne so največja slovenska mlekarna, ki odkupi in predela dobro polo-vico vsega mleka, ki ga v Sloveniji odkupijo mlekarne. V posameznih oddelkih celotno proizvodnjo vodijo iz kontrolnih sob, kjer operaterji na zaslonih sproti spremljajo in kontrolirajo pot mleka. »To družbo smo iz-brali za tovarno leta, ker je tehnološko na-predna in posluje po načelih industrije 4.0. Algoritemsko spremljanje in napovedovanje proizvodnje jim omogočata, da vsak teden delajo 485 različnih izdelkov,« je povedal An-ton Papež, predsednik strokovne komisije.

»Tehnologija je v živilski industriji zelo po-membna. Pa to ne pomeni, da hrana, ki jo na-redimo mi, ni domača. Ne, tehnologija nam zagotavlja, da je hrana varna in neoporečna, ter ob surovinah, ki so živ izdelek, omogoča vedno enako kakovost,« je povedal direktor Ljubljanskih mlekarn Tomaž Žnidarič.

Lani smo podelili tudi posebno priznanje proizvajalcu avtomobilskih sedežev Adient Novo mesto, in sicer za organiziranost pro-izvodnje in obvladovanje oskrbovalne verige po sistemu »just in time«. Nalog za izdela-vo garniture sedežev, ki je lahko vsakokrat drugačna, dobijo štiri ure pred dobavo na tekoči trak Revoza, ki je njihov edini kupec. V Adien tu naredijo nov avtomobilski sedež vsake 1,25 minute.

Lani je v izboru Tovarna leta sodelovalo 11 podjetij, prijave za tovarno leta 2020 pa zač-nemo zbirati 31. januarja.


Jer

ne

J L

asi

c

PAL 2019: najboljši poslovni avtomobiliŽe štirinajstič smo razglasili zmagoval-ce tradicionalnega izbora Poslovni avto leta ter podelili kipce še za dostavno vo-zilo leta, tovorno vozilo leta in avtomo-bilsko inovacijo leta. Nagrajenci so:službeni avto leta 2019 – ford focus;EKO avto leta 2019 – toyota corolla hy-brid;poslovni avto leta 2019 – peugeot 508;managerski avto leta 2019 – audi A6/A7;luksuzni terenec leta 2019 – BMW X5;avtomobilska inovacija leta 2019 – multimedijski sistem MBUX v vozilih znamke Mercedes-Benz;dostavno vozilo leta 2019 – ford tran-sit connect;tovorno vozilo leta 2019 – mercedes actros.

Posebnost izbora Poslovni avto leta oziroma PAL je v tem, da je pregleden in v ocenjevanje vključuje več žirij. Po-leg novinarjev Časnika Finance, ki av-tomobile ocenjujejo tudi na podlagi na-tančnih podatkov o stroških lastništva avtomobila (te pripravlja upravljavec voznih parkov ALD Automotive), za fina-liste posameznih kategorij glasujejo tudi bralci Financ. Tretja žirija kategorij ma-nagerski avto leta, luksuzni terenec leta in dostavno vozilo leta pa so uporabniki avtomobilov. V primeru prvih dveh ka-tegorij (managerski in luksuzni terenec) žirijo sestavlja deset uglednih slovenskih direktorjev in direktoric, ki imajo s tovr-stnimi avtomobili dolgoletne izkušnje in zato toliko bolj izostren okus za prestiž-ne finaliste.

aL

eš

Be

no

Agrobiznisova priznanja: Janko Kodila, ekološko oljčno olje, žganje iz presežkov kruha in tipska montažna ribogojnicaNa portalu Agrobiznis smo že šesto leto zapored izvedli nate-čaj za najboljšega podjetnika v kmetijstvu in najinovativnejše živilo, nagradili pa smo tudi najboljši domač izdelek po izbo-ru kupcev. Lani je na natečaju v treh kategorijah sodelovalo 22 kandidatov.

Najboljši podjetnik v kmetijstvu 2019: Janko Kodila za kulinarično znamko Diši po Prekmurju, pod katero zadruga Granar odkupuje in trži značilne dobrote iz regije.

Najbolj inovativno živilo 2019: ekološko oljčno olje, pri-dobljeno z ultrazvokom. Inovativen postopek je razvil Beno Bajda, oljkar z Obale, in ga na našem trgu tudi že patentno zaščitil. Njegova inovacija je v tem, da z ultrazvo-kom in brez dodatnega segrevanja predela oljke v olje, ki vsebuje do 30 odstotkov več antioksidantov kot pri hladnem stiskanju.

Najboljši Agrobiznisov izdelek po izboru potrošnikov: brodko – žganje iz pre-sežkov kruha; razvil ga je Martin Kržič, nastaja pa v družinskem podjetju Žganjekuha Kržič. Žganje delajo iz krajcev, ki ostanejo pri peki prepečenca.

Posebno priznanje za inovativnost in drznost: Danijel Gospić iz podjetja G2O je dobil priznanje za malo tipsko montažno ribogojnico z recirkulacijo vode, kjer lah-ko vzgojijo do 50 ton severnoafriškega čopovca (severnoafriškega soma) na leto.

Čez slaba dva tedna, 12. februarja, bo v Ljubljani potekala sedma Agrobiznis konferenca. Z letošnjim programom konference želimo še posebej poudariti tri po-membne stvari, ki so nujne v slovenskem kmetijstvu: mlade kmete, podjetniško na-ravnanost in povezovanje za lažji nastop na trgu.

Vegerila in Termodron zmagovalca prvega natečaja Agrobiznis hi-techKmetijstvo se intenziv-no tehnološko posoda-blja. Da bi videli, kako se posodablja sloven-sko kmetijstvo, smo pri Agrobiznisu lani vpeljali natečaj Agrobiznis hi--tech, v okviru katerega predstavljamo uporab-nike in ponudnike novih

tehnologij. Med 16 kandidati smo izbrali dva zmagovalca: med uporabniki no-vih tehnologij je zmagala digitalizirana ekološka kmetija Vegerila, ki ji digitali-zacija omogoča dobro organiziranost in izvajanje zelo kompleksnega sejalnega načrta, med ponudniki pa mariborski startup Termodron, ki z uporabo dronov in analizo podatkov pridelovalcem optimizira in poceni pridelavo.

Jur

e M

ak

ov

ec

NAGRAJENCI ČASNIKA FINANCE

Jur

e M

ak

ov

ec


Jur

e M

ak

ov

ec

Do okolja najbolj prijazna podjetja in izdelki v letu 2019 Na konferenci Okoljsko srečanje smo podelili prizna-nja okoljsko najbolj prijaznemu podjetju, izdelku, po-stopku in storitvi. Na okoljski razpis Časnika Finance in Eko sklada je prišlo 18 prijav, zmagovalci pa so:

Okolju prijazno podjetje: Talum – dekarbonizaci-ja Taluma poteka tako rekoč od ustanovitve podjetja ter je del stalnih tehnoloških in organizacijskih spre-memb, procesov in novih izdelkov z višjo dodano vre-dnostjo.

Okolju prijazen izdelek: Xello porobeton SI – podjetje iz Lok pri Kisovcu se z izkoriščanjem odvečne procesne toplote, reciklažo surovin in drugimi proce-snimi rešitvami v svoji panogi uvršča med tovarne z najučinkovitejšo proizvodnjo porobetona na svetu;

Roto – v podjetju so razvili čistilno napravo, ki je podprta s tehnologijo oddaljenega pametnega nadzo-ra, opremljena pa s sodobno krmilno tehnologijo in sistemom za prenos in pretvorbo podatkov v računal-niško obliko.

Okolju prijazna storitev: Dars – lani uvedeni sis-tem cestninjenja avtobusov in težkih tovornih vozil, kjer vozilom ni več treba ustavljati in čakati, je med drugim pripomogel k zmanjšanju izpustov toplogre-dnih plinov in trdnih delcev na avtocestah.

Isk

ra

Energetske nagradeNa 21. dnevih energetikov smo izbrali najboljše ener-getske projekte.

V kategoriji energetsko učinkovit projekt je zmagala mestna občina Ljubljana (MOL) tako po izboru komisije kot po izboru bralcev. Zmagovalni projekt energetska obnova Ljubljane EOL-1 so opra-vili s Petrolom in Resalto. Sanirali so stavbe osnovnih šol in vrtcev, športne objekte, zdravstvene domove, stavbe kulturnih ustanov in objekte mestne uprave, skupaj 48 objektov, od tega 25 celostno, so našteli v prijavi za energetsko učinkovit projekt. Projekt je dobil tudi mednarodno nagrado Best Energy Service Project 2019 na dogodku Convenant of Mayors In-vestment Forum v Berlinu.

V kategoriji promocijski projekt sta zmagovalca dva. Komisija je izbrala okoljevarstveno organizacijo Alpe Adria Green in njen projekt E-POL. S projektom želijo usposobiti šolajočo se mladino za opravila pri trajnostni mobilnosti: pri dejavnostih, povezanih z električnimi vozili in z infrastrukturo, ki takšno mobilnost podpira. V okviru projekta so izdelali tri stacionarne polnilne postaje za tri izbrane srednje tehniške šole.

Bralci pa so izbrali projekt, ki ga je na objektu ljubljanskega Kluba 300 razvila Iskra. Postavili so pameten sistem, ki omejuje vpliv e-polnilnic in ob-novljivih virov energije na javno elektrodistribucij-sko omrežje. Sistem sestavljajo sončne elektrarne, hranilnik energije in polnilne postaje.

Kdo je pripravil najboljša letna poročilaLani smo že 20-ič podelili nagrade za najboljša letna poročila za leto 2018.Glavni nagrajenci so:• najboljše letno poročilo med velikimi družbami (med sub-

jekti javnega interesa po ZGD): Krka;• najboljše letno poročilo med velikimi družbami (med

nesub jekti javnega interesa po ZGD): Eles;• najboljše letno poročilo v obvladovanju tveganj in korpora-

tivnem upravljanju: Eles;• najboljše letno poročilo med srednjimi in malimi družbami

(med nesubjekti javnega interesa po ZGD): Mariborski vo-dovod;

• najboljše letno poročilo med drugimi organizacijami: CEF.

Delne nagrade po glavnih področjih ocenjevanja:• najboljše letno poročilo v analizi poslovanja in načrtih: Slo-

venske železnice;• najboljše letno poročilo pri trajnostnem razvoju: Sava Re;• najboljše letno poročilo v obvladovanju tveganj in korpora-

tivnem upravljanju za finančno ustanovo (SJI): NLB;• najboljše računovodsko poročilo: Elektro Celje;• najboljše letno poročilo v komuniciranju: Elektro Gorenj-

ska.Posebni nagradi pa sta prejela:• najboljše letno poročilo med »debitanti«: Termoelektrarna

Brestanica;• nagrada za kakovostno letno poročilo za zvestih 20 let: Te-

lekom Slovenije.


NAJVPLIVNEJŠE ŽENSKE V SLOVENSKEM GOSPODARSTVU

1. AlenkA ŽnidAršič krAnjc – večinska lastnica skupine Prva

Vrednost premoženja v upravljanju skupine Prva (2018): 1 milijarda evrov

2. kArmen dietner – predsednica uprave Pokojninske družbe A

Skupaj bruto premije (2018): 27,2 milijona evrov (skupaj upravljajo približno 280 mili-jonov evrov premoženja)

3. SonjA Gole – ge ne ralna direktorica in solastnica skupine Adria Mobil

Čisti prihodki od prodaje (druž-ba v 2019): 406,5 milijona evrov Čisti dobiček(družba): 35,8 milijona evrov

4. VAnjA HroVAt – predsednica uprave zavarovalnice Generali

Čisti prihodki od zavarovalnih premij (2018): 76 milijonov evrov Čisti dobiček: 4,7 milijona evrov

5. VAnjA lombAr – generalna direktorica OMV Slovenija

Čisti prihodki od prodaje (2018): 801,4 milijona evrov Čisti dobiček: 24 milijonov evrov

6. medejA lončAr – direktorica Siemensa Slovenija in Hrvaška

Čisti prihodki od prodaje v Sloveniji (2018): 51,3 milijona evrov Čisti dobiček v Sloveniji: 3 milijone evrov

7. VeSnA juŽnA – prokuristka in solastnica skupine Perspektiva FT

Čisti prihodki od prodaje (2018): 238 milijonov evrovČisti dobiček: 18,9 milijona evrov

8. cVetkA FrAnko – direktorica in solastnica Sodexa

Čisti prihodki od prodaje (2018): 27,8 milijona evrovČisti dobiček: 1 milijon evrov

9. SAbinA SobočAn – direktorica in solastnica Varisa Lendava

Čisti prihodki od prodaje (2018): 18 milijonov evrovČisti dobiček: 1,1 milijona evrov

10. lucijA ŽiVA SAjeVec – direktorica AMZS

Čisti prihodki od prodaje (2018): 24,1 milijona evrovČisti dobiček: 1,2 milijona evrov

11. VAlerijA špAcA-pAn Friš – generalna direktorica Schenkerja


12. SAndrA ŽupAnec – direktorica Carthaga


13. VericA šenk – direktorica in solastnica Inotherma


To so najvplivnejše slovenske menedžerke 2019 14.

AlenkA mozetič zAVrl – direktorica in solastnica skupine Don Don

Čisti prihodki od prodaje (2018): 93,7 milijona evrov Čisti dobiček: 4,7 milijona evrov

15. renAtA bAlAŽic – predsednica uprave skupine Save Turizma

Čisti prihodki od prodaje (2018): 76,4 milijona evrov Čisti dobiček: 6,5 milijona evrov

1. maja bednaš – direktorica Umarja

2. Alenka bratušek – podpredsednica vlade in ministrica za infrastruk-turo

3. tatjana čerin – izvršna direktorica GZS

4. nevenka črešnar pergar – direktorica in lastnica družbe NP Consulting

5. diana dimnik – lastnica Medias Internationala, ki prodaja medicin-ske pripomočke in opremo

6. Andrejka Grlić – glavna tržna inšpektorica

7. lidija jerkič – predsednica ZSSS

8. Andreja katič – ministrica za pravosodje

9. ksenija klampfer – ministrica za delo

10. Andreja kodrin – članica investicijskega odbora pri EFSI

11. nevenka kržan – senior partnerica v KPMG

12. irena kuntarič Hribar – direktorica Javnega štipendijskega, razvoj-nega, preživninskega in invalidskega sklada

13. breda kutin – predsednica ZPS

14. iza Sia login – soustanoviteljica fundacije Login5

15. Saša mrak – izvršna direktorica Združenja Manager

16. branka neffat – prokuristka in solastnica družbe Nebra

17. maja pak – generalna direktorica STO

18. Aleksandra pivec – ministrica za kmetijstvo

19. nina plavšak – pravnica

20. mojca prelesnik – informacijska pooblaščenka

21. irena prijović – izvršna direktorica ZNS

22. Sonja šmuc – generalna direktorica GZS

23. Ajša Vodnik – glavna izvršna direktorica AmChama Slovenija

24. barbara Žibret kralj – odgovorna partnerica pri Deloittu Slovenija

Ženske, ki na gospodarstvo vplivajo od zunaj (po abecednem redu)

NOVI RANGE ROVER EVOQUE

Novi Range Rover Evoque se enako dobro počuti tako na mestnih ulicah kot na gorskih poteh. Ima terensko zmogljivost polnokrvnega Land Roverja in je hkrati opremljen za mesto. S tehnologijo ClearSight Ground View lahko vidite pod vozilo in med parkiranjem pazite na jame in nerodno visoke robnike. Evoque zmore vse, le pogledom občudovanja se nikakor ne more ogniti.

Novi Range Rover Evoque vam je na voljo z ugodno obrestno mero 1,99%, več informacij pa v salonu Range Rover Avto Aktiv Trzin.

Avto Aktiv Intermercatus d.o.o.Ljubljanska cesta 241236 Trzin

landrover.si

ČAS JE, DA VAS OPAZIJO.

Povprečna poraba goriva: 5,4 - 8,2 l/100km. Emisije CO2: 143 - 188 g/km. Uradna vrednost emisijske stopnje: EURO 6b. Specifične emisije NOx: 3,1 - 75 g/km. Vrednost specifične emisije trdnih delcev pri dizelskih motorjih: 0,11 - 0,29 g/km. Število delcev pri dizelskih motorjih: 0,03E11 – 1.06E11. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževalcev zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Slika je simbolna.

https://www.landrover.si/vehicles-new-range-rover-evoque


Sandi Češko z novim podjetjem naSkakuje Svet

Drugi najbogatejši Slovenec je lani

investicijskim skladom prodal še zadnjih 55

odstotkov Studia Moderna in se povsem posvetil

novemu poslu. Z denarjem, ki ga je iztržil, in morda pozneje tudi z novimi vlagatelji, želi tokrat

splesti globalno zgodbo. Al

eš

Be

no

SM Brands je poleg v pohištveno zakoračil tudi v letalsko industrijo, s patentirano tehnologijo octaspring namreč izdelujejo letalske sedeže.

Velik že za petino Studia Moderna, ima tudi skupno podjetje s KitajciTo podjetje, ki je danes že skupina podjetij, je ustanovil kmalu po tem, ko je leta 2010 prodal prvi delež SM Holdinga skladom, in danes sploh ni več majhno. Češko takole sešteva: »SM Brands ima približno 50 milijonov letnih prihodkov, vendar ta številka ne vključuje prihodkov od licenc za prodajo ležišč octaspring v srednji in vzhodni Evropi, ki nanesejo nekaj deset milijonov evrov, ter prihodkov joint-venture podjetja s kitajskim partnerjem v ZDA in Kanadi, ki je v zadnjem letu imelo za več kot 60 mi-lijonov dolarjev prodaje.« Za primerjavo: po Češkovih zadnjih navedbah je imela v letu 2018 skupina Studio Moderna Holding, iz katere je pravkar izstopil, 470 milijonov evrov prihodkov.

Skupno podjetje s Kitajci? To je za nas nekaj novega. Češko pojasni, da gre za že nekaj let staro naložbo družbe Sinomax, ki je največji kitajski proizvajalec ležišč, in da imajo v podjetju vsak polovični delež. Na spletu najdemo, da je Sinomax vložil kapital v Češkovo ameriško podjetje Dor-meo, in sicer že leta 2015.

Kako je Sandi Češko postal najbogatejši SlovenecZa osvežitev spomina se vrnimo v zgodovino. Zagorjana Sandija Češka slovenska javnost pozna predvsem po treh stvareh: po kozmodisku, ne-navadnem, toda nekoč zelo priljubljenem pripomočku iz plastike za od-pravljanje bolečin v hrbtenici, s katerim se je v zgodnjih devetdesetih letih vse začelo, po penastih ležiščih dormeo in po tem, da se je z mednarodno prodajo raznih bolj in manj nenavadnih izdelkov za široko uporabo prek vseh možnih kanalov (TV-prodaje, spleta, fizičnih trgovin) pred leti izkazal kot najbogatejši Slovenec. Po zadnjem so si ga najbrž zapomnili še najbolj. Sam je pred leti v intervjuju nekoliko resignirano dejal, da ga mediji niso opazili, ko je prejemal poslovne nagrade, temveč šele potem, ko je prišel na vrh lestvice najbogatejših.

Pri sestavljanju lestvice smo ga prvič našli leta 2009, a vrednotili samo slovensko podjetje Studio Moderna, zato je bil takrat bolj na repu stotnije. Po krivici. Le malo zatem sta v lastništvo njegovega Studia Moderna vsto-pila ameriška sklada Templeton in Insight Ventures, leto pozneje sta vsto-pila še dva – in postalo je jasno, da je poslovni konglomerat, razpreden

Da je Sandi Češko prodal ves svoj preostali delež Studia Moderna skladom, ki so pred skoraj desetletjem že postali lastniki 45 odstotkov skupine, je presenečenje. Skla-

di so namreč za trgovsko skupino, ki je v zadnjem desetletju najbolj znana po prodaji ležišč, že nekaj let iskali zunanjega kupca, lani bi jo že skoraj pro-dali Korejcem in brez dvoma bodo kupca še iskali. Na vprašanje, zakaj se mu je mudilo izstopiti prej (ponavadi je hitenje treba plačati s popustom), Če-ško odgovori po ovinkih: češ da tako velik poslov-ni sistem potrebuje dober menedžment, njega pa »najbolj vlečejo radikalne in nemogoče zgodbe«. Za Finance je ob prodaji deleža že povedal, da bo ku-pnino vložil v svoje nove projekte.

Obdržal je licence, hiti še v letalsko industrijoZa katero »zgodbo« gre, je prvič povedal v predlan-skem intervjuju za Manager – le da je takrat še ni-smo zaznali kot »radikalno in nemogočo«, morda zaradi podobnosti imena in vsebine posla. Zvenelo je kot mimogrede, ko je povedal, da ima poleg de-leža v Studiu Moderna Holding tudi podjetje Studio Moderna Brands, ki je v celoti v njegovi lasti. To podjetje ima v lasti licence za izdelke, najpomemb-nejša je tehnologija octaspring, penastih vzmeti za ležišča dormeo, in zanje Studiu Moderna Holding (pa tudi drugim zainteresiranim podjetjem) zaraču-nava licenčnine, poleg tega pa prodaja vzmetnice v Severni Ameriki, medtem ko »stari« Studio Moder-na, v katerem si je do pred kratkim lastništvo delil s skladi, ostaja v Evropi.

Vita Cajnko [email protected]

100 NAJBOGATEJŠIH SLOVENCEV

predvsem po vzhodni in srednji Evropi, veliko večji, ko smo si mislili dotlej. Na vrh stotnije najbogatejših smo Češka postavili leta 2011, tam je ostal tri leta. Po-tem sta ga s prestola izrinila zakonca Login, ustano-vitelja družbe z zabavnimi aplikacijami Outfit7, ki je hitro rasla, Studio Moderna pa je v tistem času precej prizadel upad prodaje v vzhodni Evropi zaradi tam-kajšnje politične krize. Po izboljšanju so skladi začeli iskati kupca za celotno skupino, vendar jim doslej še ni uspelo skleniti kupčije, s katero bi bili zadovoljni.

Kaj se je naučil in prve zgodbeVse doslej smo mislili, da so investicijski skladi de-leže v Studiu Moderna deloma odkupili od Češka, deloma pa vanj vložili svež kapital za financiranje rasti. Zdaj je jasno povedal, da je tudi pri prejšnjih naložbah šlo izključno za odkup deležev. Tedanjih zneskov kupnine še vedno ne razkriva, povedal pa je, da je bila naša ocena, da je šlo za približno 50 mi-lijonov evrov, prenizka.

Od veliko denarja se človeku lahko tudi zvrti. Kot vedno poudarja, se njemu ni zvrtelo tako, da bi si pri-voščil luksuz, temveč je predlanskim na okrogli mizi revije Moje finance odkrito povedal: »Ko sem odprl podjetje v ZDA, sem naredil vse možne napake, ki so celo ogrozile obstoj podjetja v ZDA in Kanadi. To se je zgodilo, ko sem od prodaje deleža v podjetju Studio Moderna Holding imel prvič v življenju dovolj velika finančna sredstva za najbolj drzne podvige.« Danes dodaja, da je takrat investiral v več projektov, kar se ni izkazalo kot preveč produktivno. Zdaj se osredo-

toča samo na tehnologijo octaspring in na tem področju raste za več kot 50 odstotkov na leto.

Na vprašanje, kaj bi danes v »starem« Studiu Moder-na naredil drugače, je že predlanskim dejal, da bi bilo bolje, če bi od investicijskih skladov vzel dodaten kapi-tal za rast, namesto da jim je zgolj prodal deleže. V tem primeru, je rekel, bi lahko naredili res globalno zgodbo.

Bo v Studiu Moderna Brands ravnal drugače? Bi bil pripravljen vanj spustiti tuje investitorje, ki bi prinesli dodatni kapital? »Seveda,« odgovarja, »ko bo čas za to in če bo potrebno.« Njegove ambicije danes zajemajo vso zemeljsko oblo. »Izkušnja s Studiom Moderna je iz-jemno pomembna za mojo sedanjo zgodbo, predvsem je utrdila moje samozaupanje, ne samo kot uspešnega podjetnika v vzhodni Evropi, ampak kot podjetnika, ki lahko uspešno igra na svetovni sceni. Moji glavni trgi danes so zahodna Evropa, Amerika, Kanada, Japonska, Avstralija in še nekaj azijskih trgov.«

Lahko Češko postane milijarder?Prodaja penastih ležišč, ki jih je mogoče stisniti v škatlo, s katero se Sandi Češko ukvarja že več kot desetletje, je zlasti v ZDA v zadnjih letih vroč posel, na kar smo opozorili že pred tremi leti, ko je bil komaj poldrugo leto stari tovrstni startup Purple, ki je že v prvem letu ustvaril za 50 milijonov dolarjev prodaje, prevzet za kar 1,1 milijarde dolarjev. Šest let stari startup Casper pa je februarja lani pridobil že drugo investicijo, v kateri so ga prav tako ovrednotili na 1,1 milijarde dolarjev.

https://sl.adria-mobil.com/

100 NAJBOGATEJŠIH SLOVENCEV

Slovenski multimilijonarji 2019

Mesto 2019

+/– mest* Ime in priimek Družba**

Ocena premože-nja 2018

(v mio EUR)


(v mio EUR)

Sprememba 2019 (v %)

1. 0 Iza Sia in Samo Login Outfit7** 689 689 0

2. 0 Sandi Češko in Livija Dolanc Studio Moderna Brands** 334 296 –11

3. 0 Marko Pistotnik Outfit7** 210 210 0

4. 2 Lah, družina Aluber, Ampelus 152 169 11

5. –1 Joc Pečečnik Interblock 194 155 –20

6. 1 Igor Akrapovič Akrapovič 129 135 4

7. –2 Tatjana in Albin Doberšek Engineering Dobersek 183 126 –31

8. 0 Damian Merlak Bitstamp** 124 124 0

9. 4 Franc Frelih Plasta 93,0 112 20

10. 2 Dari in Vesna Južna Perspektiva 100 111 10

11. 0 Nejc Kodrič Bitstamp** 103 103 0

12. 25 Boštjan Bandelj Belektron 39,2 98,8 152

13. 1 Anton in Verica Šenk Inotherm 84,3 95,8 14

14. –5 Petra in Gabrijel Rejc Efaflex 118 88,1 –25

15. 6 Šešok, družina Iskra 64,5 86,7 34

16. –1 Tone Strnad Medis Intago 81,6 86,5 6

17. –7 Strašek, družina KLS Ljubno 105 86,4 –17

18. 0 Darko Martin in Tilen Klarič Media Publikum 66,8 81,0 21

19. 21 Izet in Hajrija Rastoder Rastoder 36,2 79,3 119

20. –3 Jager, družina Jagros 70,7 72,7 3

21. –2 Rok in Nina Zorko Outfit7** 65,9 65,9 0

22. 0 Gregorčič, družina G4 Group 59,4 61,8 4

23. –3 Pistotnik, družina Sintal 65,8 59,9 –9

24. 36 Ivan in Črt Cencelj Inel 30,2 57,5 90

25. –9 Vladimir Puklavec TGE Gas Engineering, TGE Marine** 79,8 57,0 –29

26. –3 Tadej Miklič Outfit7** 52,7 52,7 0

26. –3 Matej Romih Outfit7** 52,7 52,7 0

28. 3 Marjan Batagelj in Katja Dolenc Batagelj Batagel in Postojnska jama 44,4 50,8 14

29. –4 Loris Požar Gold Club** 50,8 49,0 –4

29. 12 Albreht, družina Zlatarna Celje 34,0 49,0 44

31. –4 Bogomir Auprih TAB 47,3 48,4 2

32. –3 Samo in Lilijana Primožič Kompas MTS, Intara nepremični-ne, Manet, Regal 45,9 46,5 3

33. –5 Otmar Zorn Rikli, Iskra Zaščite** 46,2 46,2 0

34. –8 Franjo in Zvonka Žnidar Janus Trade 49,1 43,4 –12

35. –1 Alenka Žnidaršič Kranjc Skupina Prva, Deos 40,7 41,6 2

36. 2 Iztok Lipnik Elrad International 38,8 40,5 4

37. –5 Marjan in Marija Bevk Merit International 44,1 38,4 –13

38. –8 Sašo Apostolovski Mass 44,6 38,1 –15

39. –4 Tomaž in Sandi Boh BTS Company 40,1 37,6 –6

40. –7 Janko in Marija Koprivec Siliko 41,5 37,1 –11

41. 9 Jure Knez Dewesoft 33,1 36,4 10

42. –3 Karoly, družina GMT 38,6 35,8 –7

43. 10 Polanič, družina Intering Holding, skupina Panvita 32,7 35,5 9

44. 35 Habič, družina KMAG in C. J. I. 28,0 35,2 26

45. –9 Blaž Miklavčič GH Holding 39,5 33,0 –17

46. 11 Željko Radilović Preskok 30,9 32,8 6

47. 7 Ivan Kralj Flycom Aviation, Arex** 31,5 31,8 1

48. 9 Zvone Taljat Publikum 30,9 31,5 2

49. –6 Ivo in Anastasia Taja Boscarol Pipistrel 33,8 31,2 –8

50. –4 Alex Luckmann Filc 33,2 31,1 –6

ZASIDRANA NA VRHUPeto leto zapored Izo Sio in Sama Logina prepozna-vamo kot najboga-tejša Slovenca. Kaj počneta s premo-ženjem, nam je v zadnjih letih malo znano.

PRODALASandi Češko in Livija Dolanc sta skladom prodala Studio Moderna, kupnino bosta vložila v razvoj in prodajo penastih vzmeti za ležišča in letalske sedeže.

NAJVEČJI SKOKBoštjan Bandelj je s fantastič-nimi rezultati Belektrona drugo leto zapored najbolj poskočil. Premoženje je povečal za 152 odstotkov oziro-ma 60 milijonov evrov.

AL

EŠ

BE

NO

AL

EŠ

BE

NO

OSE

BN

I AR

HIV


Slovenski multimilijonarji 2019

50. –4 Jurij Cof Filc 33,2 31,1 –650. –4 Franc Hribar Filc 33,2 31,1 –650. –4 Barbara Vrčkovnik Čepin Filc 33,2 31,1 –654. 6 Dean Čendak Publikum 30,2 30,7 255. - Andrej Slokar Incom - 30,6 -56. –5 Mikek, družina Celtra 32,9 30,4 –857. 9 Herman Rigelnik Union Hoteli 29,0 29,5 258. –2 Ivan in Tatjana Pfajfar Inpos 31,0 29,0 –659. 6 Ivica in Edvard Svetlik Hidria 29,1 28,7 –260. –18 Anton Pangrčič Kovis 33,9 28,4 –1661. –6 Starman, družina Starman Trgovina 31,4 27,9 –1162. 6 Peter in Barbara Šifrer LTH Castings 28,9 27,1 –663. 0 Bojan in Dragica Adamič Adles 29,5 27,0 –864. 21 Jože Mermal BTC 26,6 26,9 165. –20 Škrlj, družina Škrlj, SK Group 33,6 26,5 –2166. 20 Marko Štamcar Outfit7** 26,4 26,4 067. 32 Rok Špruk Tekstina 24,4 26,3 868. 27 Janez Pačnik Energija RM 25,2 26,2 469. 9 Matjaž Turk LTH Castings 28,0 26,0 –770. –3 Boris Kalan LTH Castings 29,0 25,8 –1170. 12 Matevž in Miha Kirn Calcit 27,3 25,8 –570. –3 Vladimir Gregor Bahč TPV 28,2 25,8 –9

73. 23 Andreja Bohinc Kolman in Mitja Kolman ARC-Kranj 25,1 25,5 2

74. –11 Diana Dimnik Medias International 29,5 25,4 –1475. - Arion in Tiara Habestor Armeton - 25,1 -76. 4 Boštjan Šifrar Sibo G 27,7 25,0 –1077. –26 Ažman in Likosar, družini Difa 32,9 24,9 –24

77. 19 Alenka Mozetič Zavrl in Aleš Mozetič Don Don 25,1 24,9 –1

79. –8 Roman Brinšek LTH Castings 28,1 24,7 –1279. –8 Marko Golob LTH Castings 28,1 24,7 –1279. –8 Rafael Javornik LTH Castings 28,1 24,7 –1279. –8 Andrej Kranjec LTH Castings 28,1 24,7 –1279. –8 Mihael Lavtar LTH Castings 28,1 24,7 –1279. –8 Pavel Oblak LTH Castings 28,1 24,7 –1279. –8 Urban Žargi LTH Castings 28,1 24,7 –1286. - Marino in Marjeta Furlan Intra Lighting - 24,5 -87. - Janez Novak RLS Merilna tehnika - 24,1 -88. - Miha in Jure Šmarčan ADK - 24,0 -89. –1 Borut Lah LTH Castings 26,2 23,9 –989. –1 Bernardica Viher Gašparec LTH Castings 26,2 23,9 –989. –1 Primož Volčič LTH Castings 26,2 23,9 –992. - Friderik Čeček ADK - 23,3 -92. - Bogdan Špes ADK - 23,3 -92. - Vili Šumer ADK - 23,3 -92. –36 Stojan Petrič in družina Kolektor 30,8 23,3 –2496. - Sonja Gole ACH - 23,0 -97. - Lado Kastelec Avtotransporti Kastelec - 22,6 -98. –17 Grilj, družina Konus Konex 27,3 22,5 –1899. –37 Jurij Kleindienst Kolektor 29,6 22,4 –24

100. - Iztok Špan Tajfun Planina - 22,2 -

Op.: *v primerjavi z letom 2018; **nekatere vrednosti vključujejo (tudi) kupnine. Lestvica je bila prvič objavljena v posebni izdaji Finance Managerja 100 najbogatejših Slovencev novembra 2019.

Mesto 2019

+/– mest* Ime in priimek Družba**


(v mio EUR)


(v mio EUR)

Sprememba 2019 (v %)

POVRATNIKAndrej Slokar nenehno vlaga v svoje podjetje Incom in raste, kar ga je lani na lestvici uvrstilo najvišje med povratniki.

NOVINECV zadnjih dveh analizah smo ga prepoznavali kot kandidata, lani pa se je Janez Novak, polovični lastnik RLS, z reši-tvami za industrijo 4.0 uvrstil med najbogatejše.

ESPEJEVECMed stotnijo najbogatejših je tudi samostojni podjetnik. Lado Kastelec je v 40 letih po nakupu prvega tovornja-ka ustvaril pravi avtoprevozniški imperij.

JUR

E M

AK

OV

EC

AL

EŠ

BE

NO

AR

HIV

OB

ČIN

E G

RO

SUP

LJE



To je ToP 20 občin, v kaTerih se najbolje živiŽe četrto leto zapored je revija Moje finance med 212 občinami poiskala tiste, v katerih se najbolje živi. Statistično se že tretje

leto zapored najbolje živi v Cerkljah na Gorenjskem, sledita Gorenja vas - Poljane in Komenda

top 50 naj občin. Najslabše uvrščena gorenjska ob-čina je Tržič na 136. mestu. Na drugem mestu med regijami je osrednjeslovenska (kjer je od 25 občin najvišje uvrščena Komenda – na 3. mestu), sledi še goriška regija s 13 občinami in z najvišje uvrščeno Novo Gorico na 23. mestu.

Top mestna občina: LjubljanaOd mestnih občin se je najvišje uvrstila Ljubljana, ki je na 12. mestu, sledita Kranj na 16. mestu in Koper na 19. mestu, najslabše uvrščena na 96. mestu je po-murska prestolnica Murska Sobota.

Gospodarsko močne in urejene so …Gospodarsko najmočnejše in infrastrukturno naj-bolj urejene so med 212 občinami Cerklje na Go-renjskem. Opozoriti je treba, da smo pri izračunu upoštevali podatke o gospodarskih družbah za leto 2018. To pa tudi pomeni, da posledic propada Adrie Airways, ki se je zgodil lanskega oktobra, nismo mo-gli vključiti. Gospodarsko močni so še Idrija, Trzin, Komenda, Novo mesto. Tudi v teh občinah imajo močne vlečne konje lokalnega in tudi nacionalnega gospodarstva.

Obrnili smo prek 50 tisoč podatkov v našem super kalkulatorju, da smo lahko sestavili lestvico 212 občin in tako izračunali, kje v Sloveniji se (vsaj statistično) najbolje živi.

Na prvem mestu se zdi nepremagljiva občina Cer-klje na Gorenjskem, ki je ta naslov osvojila že kar tretjič zapored. Sledijo občine Gorenja vas - Poljane, Komenda, Žiri, Dol pri Ljubljani in Železniki.

Na repu lestvice sta tradicionalno Osilnica, ki je znana tudi kot dežela Petra Klepca, ter Hodoš, ki je edina občina pri nas, v kateri je večina prebivalstva madžarske narodnosti. Poleg slovenščine je tam uradni jezik tudi madžarščina.

Med top 20 naj občin je osem gorenjskih, enajst osrednjeslovenskih in ena obalno-kraška občina. Celotno lestvico vseh 212 občin najdete na spletu (https://mojefinance.finance.si/8955751).

Top regijska zmagovalka: GorenjskaOd 12 statističnih regij se je gorenjska regija najbolj izkazala. Kar 12 njenih občin od 18 se je uvrstilo med

Marja Milič, Ksenija [email protected]

naj Občine

Jur

e M

ak

ov

ec

Cerklje na Gorenjskem


Občina Št. prebival cev Regija

1. Cerklje na Gorenjskem 7.582 Gorenjska2. Gorenja vas - Poljane 7.699 Gorenjska3. Komenda 6.324 Osrednjeslovenska4. Žiri 4.989 Gorenjska5. Dol pri Ljubljani 6.183 Osrednjeslovenska5. Železniki 6.860 Gorenjska7. Škofja Loka 23.009 Gorenjska8. Trzin 3.818 Osrednjeslovenska9. Mengeš 7.801 Osrednjeslovenska10. Domžale 35.988 Osrednjeslovenska11. Naklo 5.374 Gorenjska12. Ljubljana 273.091 Osrednjeslovenska13. Lukovica 5.847 Osrednjeslovenska14. Šenčur 8.692 Gorenjska15. Grosuplje 20.379 Osrednjeslovenska16. Kranj 55.599 Gorenjska17. Medvode 16.382 Osrednjeslovenska18. Vrhnika 16.948 Osrednjeslovenska19. Koper 50.446 Obalno-kraška20. Kamnik 29.287 Osrednjeslovenska

TOP OBČINE 2019: Kje v Sloveniji se najbolje živi?Ocena na podlagi 5 skupin kazalcev

Bo

ru

t H

oč

ev

ar

KOMENDA: Tomaž Lah, direktor podjetja Nektar Natura

»Živeti v majhni občini, kot je Komenda, je zanimivo. Ima svoje izzive, a se ne bi selil, predvsem zaradi lokalne skupnosti. Stvari se v majhni, vaški občini marsikdaj razvijajo hitreje kot v kakšni večji, a je tudi več varčevanja, kar se izraža v slabi infrastrukturi in storitvah. Vsak projekt posledično pomeni zadolžitev, to se vidi pri slabo vzdrževanih cestah, odlagališču odpadkov. Večino sicer zavira državna birokracija. 'Kakovostni' krč občine traja že 10 ali 15 let in je posledica zaviranja razvoja cest in poslovne cone pred prejšnjo krizo. To zaviranje je povzročilo, da smo podjetje preselili v Kamnik, kjer zadnje čase veje močnejši propodjetniški veter. K temu z aktivnim delovanjem na lokalni ravni veliko pripomoremo dobro povezani kamniški podjetniki.«1. Cerklje na Gorenjskem

2. Idrija3. Trzin4. Komenda5. Novo mesto6. Bovec7. Šempeter - Vrtojba8. Železniki9. Bled

10. KoperVir: Moje finance

TOP 10 gospodarsko najmočnejših občin

TOP 10 občin z najbolj urejeno infrastrukturo in stanovanji

1. Cerklje na Gorenjskem2. Šenčur3. Vodice4. Škofljica5. Domžale6. Preddvor7. Brezovica8. Medvode9. Radovljica

10. Log - DragomerVir: Moje finance

TOP 10 občin po življenjski moči prebivalstva

TOP 10 najbolj zdravih občin

1. Ivančna Gorica2. Gorenja vas - Poljane3. Benedikt4. Vipava5. Sodražica6. Borovnica7. Škocjan8. Komenda9. Dol pri Ljubljani9. Dolenjske Toplice

Vir: Moje finance

1. Dobrova - Polhov Gradec2. Gorenja vas - Poljane3. Žiri4. Log - Dragomer5. Vodice6. Miren - Kostanjevica7. Tolmin8. Trzin9. Škofja Loka

10. Cerklje na GorenjskemVir: Moje finance

Denimo v Trzinu imajo močno obrtno-indu-strijsko cono, kjer ima sedež kar 617 gospodarskih družb, ki skupaj ustvarijo 254 tisoč evrov prihodkov na občana in 56 tisočakov neto dodane vrednosti na občana, kar je največ v državi.

Infrastrukturno najbolj urejeni so občine Cerklje na Gorenjskem, Šenčur in Vodice. Peter Slatnar, direktor podjetja Slatnar, ki je specializirano za iz-delavo smuči, vezi in čevljev, je zelo zadovoljen z infrastrukturo cerkljanske občine: »Tudi za naše podjetje je lokacija res vrhunska, ker imamo blizu letališče, skakalnico v Kranju in Planico. Imamo do-bro izhodišče za svoje delo in potovanja – sem pri-hajajo športniki iz Kanade, Amerike, tudi njihova baza je v naši občini, ker imajo na enem mestu vse.«

Ivančna Gorica na vrhu po življenjski moči, katere pa so najbolj zdrave, varne občineSlovenci pogosto želimo, da sosedu crkne krava. Sla-bi sosedski odnosi lahko zelo vplivajo na kakovost našega življenja in tudi duševno zdravje. Po kazalni-ku, ki smo ga poimenovali življenjska moč prebival-stva in v katerem smo upoštevali starostno sestavo občanov, njihovo izobrazbo, gostoto naseljenosti, tudi kako naporni so zakonski odnosi ter sosedsko povezanost, se je na vrh zavihtela Ivančna Gorica.

Vir: Moje finance, december 2019


JESENICE: Alenka Dovžan, nekdanja vrhunska smučarka in solastnica gostišča Ejga

»Čeprav sva se z možem po koncu moje športne kariere bolj spogledovala s Kranjsko Goro, lahko rečem, da mi niti malo ni žal, da sva ostala na Jesenicah in tu začela posel. Turistična ponudba je na Jesenicah bolj podhranjena, midva pa dobro izkoriščava to pomanjkljivost za razvijanje turizma. Z možem uspešno črpava sredstva, ki so namenjena za spodbujanje gospodarstva v naši občini – v druge podjetniške zgodbe pa se ne vtikam, vrtičkam na svojem vrtičku. To je velik plus, ker druge občine, ki so turistično veliko bolj razvite, teh spodbud nimajo. Tukaj lahko turisti dobijo cenejše storitve v primerjavi z drugimi razvitimi turističnimi kraji, kot sta Kranjska Gora in Bled. Prednost je nedvomno tudi bližina avtoceste in železnice. Menim, da so Jesenice med Slovenci zelo podcenjene – predvsem zaradi zgodovine za časa nekdanje Jugoslavije. Jaz se ne bi odselila z Jesenic. Nič nam ne manjka, imamo vse, lekarne, bolnišnico, trgovine in tako naprej. Mislim, da smo predvsem prehitro nezadovoljni (smeh).«

NAJ OBČINE

To občino verjetno večina pozna po podjetju Akrapovič, ki izdeluje izpušne sisteme za motorje, tam je tudi srednjeveški samostan Stična, kjer še danes živijo menihi. Gre za razmeroma mlado ob-čino z izredno nizkim odstotkom starejših od 65 let, imajo velik odstotek višje- in visokoizobraženih zaposlenih občanov, beležili so tudi priseljevanje v občino.

Najbolj zdravi so v občini Dobrova - Polhov Gradec, sledijo Gorenja vas - Poljane in ŽiriEden od kazalnikov, ki vedno pritegne precej po-zornosti, je izračun ravni kriminalitete po občinah. Na policiji vsako leto poudarjajo, da je kriminala manj, pa vendar se ta še vedno dogaja. Pri izračunu upoštevamo obravnavana kazniva dejanja tatvin, velikih tatvin, roparskih tatvin in umorov. Izračuna-li smo, da je bilo največ kriminala glede na število občanov v Ljubljani, Trzinu in Ankaranu. Najbolj varne občine so bile Trnovska vas, Ribnica na Po-horju in Velika Polana.

Ah, tudi pri nas je lepo …Pri nas je najlepše in niti pomislimo ne, da bi se se-lili, nas prepričujejo sogovorniki. Vseeno dodajo, da bi lahko bile prometne povezave bolj urejene, tudi športni parki, pa kakšno drevo bi lahko posadili, poskrbeli za propadajoče objekte in tako naprej. Ni idealno, verjetno pa tudi drugje ni veliko bolje, skle-nejo. Ob izidu raziskave včasih privrejo na plano ra-zna čustva, marsikdo je tudi začuden nad rezultati, pa vendar bi radi opozorili, da lestvica Naj občine ni lepotno tekmovanje, temveč način, da statistično čim bolj objektivno ocenimo, kje so prednosti ali slabosti posameznih občin.

Povsod je lepo, doma je najlepšePomembno je, kako je v občini, v kateri živimo, urejena infrastruktura, kdo so naši sosedje, kakšne službe so tam na voljo in podobno. Toda, tudi če bo-ste živeli v najboljši občini na svetu in dobili vse na pladnju, to ne pomeni, da boste tudi najbolj srečni. Vse se začne doma, za zaprtimi vrati. Če tam najde-te svoj mir, potem ste že veliko naredili.

Nik

a H

ol

ce

l P

ra

Pe

r

MURSKA SOBOTA: Feri Lainšček, pisatelj in pesnik

»V Murski Soboti sem se udomačil zato, ker se mi zdi idealen kraj za pisateljsko ustvarjanje. Všeč mi je mesto, iz katerega lahko v vseh smereh v desetih minutah peš prideš v naravo. Razen tega je tu eden najlepših mestnih parkov daleč naokoli, po katerem se lahko sprehodim s psom. V javno in družbeno življenje se tu sicer bolj redko vključujem, a mislim, da vendarle dovolj poznam njegov kulturni utrip. Je podoben kot v številnih majhnih panonskih mestih, ves čas se seveda kaj dogaja, a le redko se zgodi kaj izjemnega. Kar zadeva družabno življenje, je gotovo opazno, da Murska Sobota ni univerzitetno mesto, saj mladi odhajajo študirat drugam in se potem drugje večinoma tudi zaposlijo. Čeprav ne poznam statistike, bi torej dejal, da se povprečna starost prebivalstva počasi viša. Vsaj v naši ulici je gotovo tako. To seveda v več pogledih ni obetaven kazalec, a kot sem dejal že na začetku, nekomu, ki potrebuje predvsem ustvarjalni mir, je lahko tu prav lepo.«

najbolj zadolžena občina je bila gornji Petrovci (1.605 evrov na občana; slovensko povprečje je sicer 342 evrov na občana), 17 občin pa je bilo brez dolga.

Največja mreža polnilnic.www.gremonaelektriko.si

https://www.gremonaelektriko.si/


KaKo se bodo gospodarsKo razvijale občine

Na voljo je 80 milijonov evrov evropskega denarja za razvoj gospodarsko-poslovnih območij v slovenskih občinah. Zbrali smo nekaj projektov občin, ki že urejajo poslovne cone, in tistih, ki to še načrtujejo.

občine si v poslovnih conah želijo predvsem malih in srednjih podjetij z visoko dodano vrednostjo na zaposlenega.

-poslovno cono (EPC). Sofinancira se prometna, energetska, komunalna infrastruktura, infrastruk-tura za telekomunikacije in urejanje vodne infra-strukture na območjih zdajšnjih EPC. Pri tem se za EPC šteje območje večstavbnih zemljišč, ki so v prostorskih aktih občine opredeljena kot območja proizvodnih dejavnosti, površine za industrijo in/ali gospodarske cone. Izjemoma se sofinancira naložba v nov EPC, ta mora biti že umeščena v prostor v ve-ljavnih prostorskih aktih in znotraj degradiranega območja ali pa podpirati razvoj in delovanje mikro, malih in srednjih podjetij na področju razvojne spe-cializacije posamezne regije, opredeljene v regio-nalnem razvojnem programu.

Po končanju projekta se ocenjuje, ali so izpolnje-ni kazalniki učinkov, pojasnjujejo na MGRT. Ocena se dela za vsak projekt posebej.

Kje vse razvijajo poslovne cone in vabijo podjetjaPogledali smo, kakšni so načrti nekaterih občin za ekonomsko-poslovna območja in kako daleč so s projekti.

1. Majšperk vabi mala in srednja podjetja z visoko dodano

vrednostjoZa projekt ureditve poslovne cone Breg je občina Majšperk, vodi jo županja Darinka Fakin, dobila odobrenih 328 tisoč evrov subvencije. Projekt je vreden dobrih 400 tisoč evrov. V coni so uredili tri večje parcele za gradnje malih in srednjih podjetij. Uredili in napeljali so vso komunalno infrastrukturo, kot so električni dovod, telekomunikacije, vodovod, uredili in asfaltirali so dostope do gradbenih parcel, uredili odvodnjavanje padavinskih voda in drugo. Po pravilih sofinanciranja lahko v poslovno cono va-bijo mala in srednja podjetja, ciljajo pa na takšna z visoko dodano vrednostjo na zaposlenega. V coni že deluje podjetje, ki namerava širiti svojo dejavnost, drugo podjetje pa je lastnik enega zemljišča.

Ovire vidijo v nekoliko omejenem prostoru ter pogoju, da se je treba gradnje lotiti takoj. Sicer pa pravijo, da je lokacija v mirnem okolju, do 15 minut oddaljena od avtoceste.

2. Mežica ureja komunalno infrastrukturo

Občina Mežica, župan je Dušan Krebel, je dobila odobrenih 403 tisoč evrov za 478 tisoč evrov vreden projekt ureditve poslovne cone območja Glančnik.

Natančne številke, koliko poslovnih con je v Sloveniji, ni. Po neuradnih ugotovitvah poročila, za katero popisujejo poslovne cone, so jih našteli 653. A poslovnih con

je veliko več, so pojasnili na gospodarskem ministr-stvu. Poslovne cone so v bazo vpisovale občine, po navodilu pa so vnašale tiste cone, ki še niso polno zasedene, kjer obstajajo prosta zemljišča ali objekti v coni, da se kako širijo na dodatna zemljišča in da občina želi privabiti nove subjekte in s tem povečati potencial cone.

Prek razpisov 18,6 milijona evrov subvencij za poslovne coneGospodarsko ministrstvo občinam omogoča sofi-nanciranje ureditve in dograditve zdajšnjih poslov-nih con. Tako so za obdobje 2014–2020 objavili dva javna razpisa, v letih 2016 in 2017, v okviru katerih so namenili skupno 18,6 milijona evrov za 26 pro-jektov občin in mestnih občin, nekatere občine so bile večkrat uspešne na razpisih.

Preostala evropska sredstva za namene spod-bujanja urejanja poslovnih con so se dodelila me-hanizmu, imenovanemu Dogovor za razvoj regij (DRR). V tem primeru so regije na predlog lokalnih skupnosti projekte uvrstile v tako imenovane dogo-vore. Vključitev v posamezen dogovor sicer še ne pomeni potrditve projekta, projekt mora potrditi še služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politi-ko. Ko je projekt potrjen, občina podpiše pogodbo z gospodarskim ministrstvom.

Koliko naj bi šlo v okviru tega mehanizma za po-slovne cone, ni natančno določeno. Okvirno je sicer predvideno, da bi se v tej perspektivi za sofinanci-ranje infrastrukturne ureditve, dograditve ali raz-širitve poslovnih con namenilo okoli 60 milijonov evrov sredstev EU, k temu je treba prišteti še delež sofinanciranja iz slovenskega proračuna. S tem de-narjem naj bi sofinancirali okvirno 60 poslovnih con.

Kako izberejo projekte in kako ugotavljajo uspešnostPred potrditvijo za sofinanciranje v okviru meha-nizma DRR mora projekt izpolnjevati vnaprej dolo-čene pogoje in merila za sofinanciranje. Z denarjem je mogoče urediti, dograditi ali razširiti ekonomsko-

Teja Grapulin, Lana Dakić[email protected]

Naj občiNe


Shu

tt

er

Sto

ck

Poslovna cona, v kateri trenutno deluje osem pod-jetij, nima vse potrebne infrastrukture, ki bi omo-gočala normalno delovanje cone, so pojasnili na občini. Tako so v uporabi greznice in male čistilne naprave. Ena od cest nima asfalta in je s tem nepri-merna za večja tovorna vozila. Zato bodo v okviru sofinanciranega projekta zagotovili ustrezno komu-nalno infrastrukturo ter lokalno cesto in priključek na regionalno cesto. Tako bo, načrtujejo, poslovna cona bolj zanimiva za prihod novih podjetij. V ob-čini so gospodarske cone večinoma že zasedene s proizvodnimi halami, pojasnjujejo na občini. Nekaj prostora za širitev je ravno v coni Glančnik. Poseb-nih ovir za poslovanje podjetij v občini, razen se-veda slabe prometne infrastrukture proti osrednji Sloveniji, ne vidijo.

3. Jesenice stavijo na bližino Avstrije

Na Jesenicah bodo širili poslovno cono Jesenice, projekt bo vreden 525 tisoč evrov, predvidenih je za slabih 350 tisoč evrov subvencije. V okviru poslovne cone je dobrih tri tisoč kvadratnih metrov nepozi-danih stavbnih zemljišč, ki omogočajo nove gospo-darske naložbe. Večji del območja je, pojasnjujejo na občini, poslovno aktiven, tam deluje sedem malih podjetij s področja logistike, kovinskopre-delovalne dejavnosti ter pridobivanja in predelave sekundarnih surovin. Precejšen del sicer zasedajo železniški tiri in slabo izkoriščen degradiran objekt

v lasti Slovenskih železnic, ki ga nekatera podjetja najemajo za skladiščenje blaga. Znotraj sofinancira-nega projekta načrtujejo rekonstrukcijo ceste skozi območje in ureditev pločnika, potem pa še v drugi, nesofinancirani fazi, obnovo vodovoda ter gradnjo odvodnjavanja. Območje je sicer opremljeno s ka-nalizacijo, vodovodom, vročevodom, plinovodom, telekomunikacijskimi in KKS-kablovodi (TV, inter-net ...), elektrovodi in cestno razsvetljavo.

Bližino Avstrije vidijo kot prednost za privablja-nje potencialnih podjetij. »Poslovno območje ima namreč pomembno strateško lego, saj je v neposre-dni bližini avtoceste Karavanke–Ljubljana. Cesta, ki poteka skozi poslovno cono, je – poleg avtoceste – edina vzporedna prometna povezava za tovorni promet. Velika prednost je dejstvo, da so Jesenice na vpadnici v Slovenijo, v neposredni bližini je ka-ravanški predor, hkrati pa tudi železnica,« pravijo na občini.

4. Ajdovščina uspešno polni poslovno cono

V Ajdovščini poteka tretja faza projekta urejanja poslovne cone Pod železnico, saj komunalno opre-mljajo še zadnji del območja. Za tretjo fazo komu-nalnega urejanja poslovne cone so pridobili tudi evropska sredstva, 245 tisoč evrov, dobrih sto tisoč evrov pa je sofinancirala država – skupaj je projekt vreden dobrih 645 tisoč evrov. Na občini želijo za-gotoviti ustrezno komunalno opremljeno in dobro


prometno dostopno poslovno cono z namenom zvišanja dodane vrednosti malih in srednjih podje-tij ter odpiranja novih delovnih mest. Kot pravijo na občini, je zanimanje investitorjev precejšnje, komu-nalno že opremljen del poslovne cone je namreč v celoti razprodan, na tem zadnjem območju pa sko-raj ni več prostih parcel.

5. Izola komunalno opremlja cono na vzhodu

V občini Izola so letos med prioritetnimi projek-ti tudi končanje opremljanja vzhodnega območja industrijske cone v Izoli, nadaljevanje gradnje juž-ne ceste in gradnja ribiške infrastrukture. Vladna služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je finančno podprla projekt opremljanja cone mestne industrije na vzhodu: za 1,5-milijonski projekt bo evropski sklad prispeval dobrih 620 tisoč evrov, dr-žavni proračun pa 266 tisoč evrov. Z denarjem bodo komunalno opremili območje, da bi zvišali dodano vrednost malim in srednjim podjetjem ter odpira-li nova delovna mesta. Z naložbo bodo v poslovni coni zagotovljena ustrezna komunalno opremljena zemljišča, ki bodo omogočila ustrezen razvoj proi-zvodnih, obrtnih in storitvenih dejavnosti.

6. V Zagorju bodo novo poslovno cono končali do sredine

prihodnjega letaObčina Zagorje ob Savi se bo letos lotila ureditve ekonomsko-poslovne cone Zagorje. Projekt je oce-njen na 811 tisoč evrov in vključuje gradnjo ekonom-sko-poslovne infrastrukture regionalnega pomena. Poslovna cona naj bi bila končana v prvi polovici prihodnjega leta.

7. V Metliki bodo komunalno opremili cono Pri Pildu

Občina Metlika bo dobila 375 tisoč evrov evropske-ga denarja za 1,4-milijonski projekt »Cona pri Pildu – 2. etapa«, s katerim želijo komunalno opremiti in v operativno stanje vzpostaviti slaba dva hektarja osrednjega dela poslovne cone Pri Pildu. Dobra po-lovica prostih uporabnih površin bo za gospodar-stvo. Naložba obsega gradnjo ceste in parkirišča za tovornjake, hodnik za pešce, cestno razsvetljavo, kanalizacijo in vodovod. Novozgrajena komunalna infrastruktura bo domačemu gospodarstvu ponu-dila ustrezne razmere za delovanje, rast in razvoj, omogočila gospodarski razvoj občine Metlika in Bele krajine ter pripomogla k nastanku novih de-lovnih mest, izboljšanju ekonomskega položaja ob-čanov in izboljšanju razmer za bivanje. Širjenje in urejanje omenjenega območja bodo nadaljevali ter se pri tem prilagajali potrebam in povpraševanju. Dokončno naj bi ga uredili predvidoma do leta 2026 in v končnem delu del območja Pri Pildu namenili tudi stanovanjskim površinam.

8. Ormož v razširitev poslovne coneObčina Ormož bo letos namenila 2,18 mili-

jona evrov za razširitev in komunalno opremljanje ekonomsko-poslovne cone Ormož, ki se bo nada-

ljevala tudi v prihodnjem letu. Potem ko so že lani začeli pripravo projektne dokumentacije, bodo le-tos izpeljali glavni del širitve poslovne cone. V dveh letih bodo skupaj porabili okoli tri milijone evrov, večina bo evropskega denarja.

9. V Žalcu bodo do novembra uredili poslovno cono

Žalska občina je začela v krajevni skupnosti Vrbje ure-jati poslovno cono, s katero želi zagotoviti primerne razmere za razvoj starih in novih podjetij. Žalski žu-pan Janko Kos je vrednost naložbe ocenil na 1,5 milijo-na evrov, od tega znaša vrednost gradbenih del dober milijon evrov. Za naložbo so pridobili 834 tisoč evrov evropskega in državnega denarja. Naložba bo predvi-doma končana novembra letos, v poslovni coni pa bo občina zgradila tudi javno parkirišče.

Projekti, za katere so občine dobile subvencijo prek razpisov v letih 2016 in 2017

Občina Sofinanciran projektSkupna vrednost sofi-

nanciranja (v EUR)Ajdovščina Poslovna cona Ajdovščina - V Talih 278.904,72Ajdovščina PC pod železnico – 2. faza 266.652,97

MetlikaKomunalno urejanje poslovne cone PC »Pri Pildu« – 1. faza

282.564,62

StražaGospodarska javna infrastruktura na območju gospodarske cone Zalog 1. faza – severovzhodni del

380.000,00

Trebnje Ureditev industrijske cone Trebnje 627.089,96

Novo mestoKomunalno urejanje gospodarske cone Na Brezovici

980.000,00

Novo mestoKomunalno urejanje obrtno-industrijske cone Livada

1.552.782,54

Prevalje Razvoj in opremljanje poslovne cone Prevalje 930.052,78

PolzelaDograditev komunalne infrastrukture v poslovni coni Ločica

340.949,87

ČrnomeljPrenova ekonomsko-poslovne infrastrukture v poslovni coni Majer

368.104,09

ČrnomeljIzgradnja ekonomsko-poslovne infrastrukture v poslovni coni TRIS Kanižarica – 1. del

367.081,02

Velenje Razširitev poslovne cone Stara vas 979.564,39Slovenska Bistrica

Širitev industrijske cone Impol 2.124.960,13

ŠentjernejŠiritev proizvodno-storitvene cone Šentjernej – sever

884.861,97

Cirkulane Razširitev ekonomsko-poslovne cone v Dolanah 1.158.521,12Ravne na Koroškem

Gradnja poslovno-komunalne infrastrukture v poslovni coni Ravne

712.915,20

Ilirska Bistrica

Komunalno opremljanje industrijske cone Plama 280.000,00

Ilirska Bistrica

Komunalno opremljanje industrijske cone Ilirska Bistrica

1.382.130,00

Žalec Poslovna cona Žalec – južno od železnice 1.060.139,54Miren - Kostanjevica

Komunalna ureditev obrtne cone Bilje 2 749.232,05

Divača Komunalno opremljanje poslovne cone Risnik 327.232,58Lenart Širitev poslovno-industrijske cone v Lenartu 231.979,00Mirna PIC Mirna – 2. faza 276.774,30Kočevje Komunalno opremljanje industrijske cone LIK 942.651,36Železniki Ekonomsko-poslovna cona Alples 368.436,09Škocjan Komunalna ureditev PC GTC Škocjan 819.991,63SKUPAJ SOFINANCIRANJE 18.673.571,93Vir: MGRT

naj občine


Bled ostaja najsvetlejši turistični Biser

Turistično najbolj vroče destinacije – tako za turiste kot njihove občane – so Bled, Bohinj, Bovec in Kranjska Gora, je pokazala

lanska že četrta raziskava revije Moje finance TOP 30 turističnih biserov. Visoko se uvrščajo tudi zdraviliške občine, kot so Podčetrtek, Brežice, Moravske Toplice, Dobrna … Slovenijo je lani v prvih enajstih mesecih obiskalo skoraj šest milijonov turistov, in čeprav se zdi, da mirnih kotičkov za preživljanje dopusta ob takšni rasti prihodov kmalu ne bo več, smo jih vseeno nekaj odkrili. »Tu je več miru kot na Bledu ali v Piranu,« nam je povedala Francozinja Hanae, ki smo jo srečali v Logarski dolini. Čeprav je bil tam v času našega obiska Sh

ut

te

rSt

oc

k

Marja Milič, Moje [email protected]

TURIZEM

sneg, nas dolina ni pustila ravnodušne. Idilična je. Turisti iščejo mir, neokrnjeno naravo, pomagajo pa tudi ugodne cene, smo izvedeli. Prepričani smo, da boste ob pogledu na lestvico dobili dobro idejo za izlet. Morda se vam utrne tudi kakšna ideja za posel.

Pri iskanju TOP 30 slovenskih turističnih občin smo upo števali osem izbranih in sestavljenih kazalnikov, ki so v izračunu imeli enakovredno utež. Da bi lah ko primerjali 212 občin, smo vse podatke preračunali na število njihovih občanov. Kazalniki so: število prihodov in prenočitev turi stov na občana, delež tujih gostov glede na prenočitve, število ležišč glede na sto občanov, znesek pobrane turistične takse na občana v letu 2018, prispevek občine v pobranih turi stičnih taksah v vsej državi v letu 2017, letna povprečna rast pobranih taks.

TOP 30 SLOVENSKIH TURISTIČNIH DESTINACIJ V LETU 2019Uvrstitev 2019 (2018)

Občina 3 vroče zanimivosti

1. (1.) BLED vožnja s pletno, Blejski otok, blejski grad 2. (3.) BOHINJ Bohinjsko jezero, slap Savica, Vogel2. (2.) BOVEC Kanin, slap Boka, slap Virje4. (5.) KRANJSKA GORA jezero Jasna, slap Peričnik, Planica Zipline5. (10.) PODČETRTEK Terme Olimia, pešpot v Kozjanskem parku, minoritski samostan Olimia6. (8.) PIRAN Tartinijev trg, Sečoveljske soline, piransko mestno obzidje7. (13.) BREŽICE sotočje Krke in Save, najdebelejši hrast v Sloveniji, Terme Čatež 8. (4.) ANKARAN Debeli rtič, edina v celoti ohranjena stara kmetija na slovenski obali, Beblerjeva pot8. (12.) MORAVSKE TOPLICE lončarska vas Filovci, Terme 3000, gramoznica Ivanjci10. (17.) DOBRNA Terme Dobrna, dolina mlinov, Anina pot11. (11.) IZOLA potop med ostanki rimskega pristanišča, Hiša morja – Izolana, Palača Besenghi degli Ughi12. (9.) KOBARID Kobariški muzej, slap Kozjak, Napoleonov most13. (22.) TOLMIN Cerkev sv. Duha Javorca, Tolminska korita, Kozlov rob14. (6.) ROGAŠKA SLATINA Steklarna Rogaška Slatina, muzej Anin dvor, pivnica mineralne vode15. (24.) DOLENJSKE TOPLICE Terme Dolenjske Toplice, Hudičev turn, Baza 2015. (/) REČICA OB SAVINJI sramotilni steber, kamp Menina, Tavčarjev dom17. (18.) LAŠKO Pivovarna Laško, Muzej elektroprenosa Fala-Laško, Thermana Laško18. (27.) LJUBLJANA ljubljanski grad, vožnja z ladjico, sprehod po Stari Ljubljani19. (29.) SOLČAVA Logarska dolina, Matkov kot, Potočka zijalka20. (16.) ZREČE Zreško jezero, Terme Zreče, kolesarske poti21. (21.) JEZERSKO Planšarsko jezero, Češka koča, partizanska bolnica Krtina22. (7.) RADOVLJICA Kovaški muzej Kropa, muzej Avsenik, Festival čokolade23. (23.) VERŽEJ slovanska bivališča – zemljanke, Terme Banovci, Gozdna učna pot – Mrtvice reke Mure24. (26.) ŠMARJEŠKE TOPLICE Klevevška toplica, ruševine gradu Klevevž, Terme Šmarješke Toplice25. (19.) GORJE soteska Vintgar, čebelarska učna pot, Fužine v Radovni26. (14.) RADENCI Terme Radenci, Maraton treh src, pot med vrelci življenja27. (20.) POSTOJNA tajni prostori, Notranjski muzej Postojna, Planinsko polje28. (33.) CERKLJE NA GORENJSKEM grad Strmol, pot pastirskih škratov na Krvavcu, Dvor Jezeršek (kulinarika)29. (34.) CERKNO smučišče Cerkno, arheološki park Divje babe, partizanska bolnica Franja30. (38.) NOVA GORICA grobnica zadnjih predstavnikov francoske kraljevske družine Burbonov, igralnica Perla, Park miru na hribu SabotinViri: Moje finance, maj 2019; zanimivosti smo izbrali po lastni presoji; kako smo določili naj turistične bisere, preberite na spletu https://mojefinance.finance.si/8947911.


Z MojiMi financaMi do najbolje urejenih osebnih financ

Jur

e M

ak

ov

ec

Najboljši upravljavec leta 2019 Luka Flere iz Generali Investmentsa in Marja Milič, odgovorna urednica revije Moje finance, na podelitvi nagrad

NAJ FINANCE

Naj upravljavec zadnjega petletnega obdobja (2014–2018)

Upravljavec (DZU)

Sku-pna ocena

VS, ki jih upravljajo (zvezdi-ce za 5-letno obdobje)

Vrednost sredstev v upravljanju na 31. 12. 2018 (v mio EUR)

Št. let v upra-vljanju

Moto pri upravljanju premoženja

Kam vložiti 10 tisoč evrov za nadaljnjih 5 let?

1. Luka Flere, Generali In-vestments

6,05Generali Vzhodna Evropa (*****)

6,4 13

Dosegati čim višjo tveganju prilagojeno do-nosnost in premagovati primerjalni indeks.

30 % denarni sklad (Generali MM), ki čaka na korekcijo; 50 % razviti delniški trgi (Ge-nerali Prvi izbor, Generali Rastko, Generali Amerika in sektorski skladi), 20 % delniški trgi v razvoju (Generali Indija – Kitajska, Generali Vzhodna Evropa).

2. Primož Cencelj, Generali Investments

5,50Generali MM (***), Generali Bond (*****), Generali Corporate Bonds (/)

54 10Maksimizirati tveganju prilagojen donos.

V razpršen portfelj; večjo obtežitev glede na strateško alokacijo v denarju in alternativnih naložbah, nevtralno v obveznicah, manjšo v delnicah.

3. Aleš Lokar, Generali In-vestments

4,85Generali Galileo (*****), Generali Rastko (*****), Generali Dividendni (***)

200 11Upravljaj tuji denar, kot bi bil tvoj.

Fleksibilni vzajemni sklad.

4. Barbara Gačnik, Sava Infond

4,53Infond Life (*****), Infond USA (***)

32,8 16

Moj moto je bolj dolgo-ročne narave – tveganja prilagodi svojim nalož-benim ciljem.

Globalni delniški sklad.

5. David Zorman, Generali Investments

4,25

Generali Prvi izbor (*****), Generali Tehnologija (***), Generali Amerika (/), Generali Vitalnost (/)

130,7 9

Kupuj delnice. Čas bo naredil svoje. Vmes pa je treba zmanjševati izgube.

V sklad, ki ga sam upravljam – Generali Prvi izbor.

6. Mitja Baša, Triglav Skladi

4,23

Triglav Severna Amerika (****), Triglav Top brands (*****), Triglav Hitro rastoča podjetja (/)

70 13

Drži se svoje filozofije upravljanja in bodi konsistenten pri njenem izvajanju.

V tri podsklade, ki jih upravljam, v enakih deležih.

7. Uroš Vek, Sava Infond

4,00

Infond Global Flex (****), Infond Frontier, Infond SmartQuality, Infond 2040 (/)

38,57 11 Potrpežljivost. Globalni delniški portfelj.

Vir: Moje finance, marec 2019; lestvica je sestavljena na podlagi ocen vzajemnih skladov (metodologija je objavljena na mojefinance.si/skladi), celotna lestvica je dostopna na https://mojefinance.finance.si/8945758.

»Ob borznih pretresih nimam težav s spanjem«Tako pravi luka Flere iz generali investmentsa, ki je lani premagal 17 tekmecev in mu je revija moje finance podelila naziv naj upravljavec. naslov si je zaslužil z uspešnim upravljanjem sklada generali vzhodna evropa v zadnjih petih letih. a kot pravi Flere, delo upravljavca vendarle ni tako brezskrbno, saj mu stres iz službe včasih sledi tudi domov. vzornika pri upravljanju premoženja nima, pravi pa, da je tudi sam vlagatelj v skladih, ki jih upravlja: »Držim se načela 'put your money where your mouth is' (od besed k dejanjem, op. a.).« njegov moto pri upravljanju premoženja je: »Dosegati čim višjo tveganju prilagojeno donosnost in premagovati primerjalni indeks.«na lanski lestvici naj upravljavcev – revija moje finance jo je pripravila že devetič – so kar trije upravljavci iz generali investmentsa zasedli najvišje stopničke. zlat je bil, kot že rečeno, luka Flere, srebrn Primož cencelj in bronast aleš lokar. Četrta je bila Barbara gačnik iz Save infonda. na lestvici je bilo lani kar 17 upravljavcev, na prvih petih mestih pa kar štirje nekdanji naj upravljavci. lani smo uvedli manjšo spremembo v izboru naj upravljavcev, saj smo upoštevali uspešnost poslovanja v petletnem obdobju, in ne le v triletnem, kot smo to počeli do zdaj. S tem smo dali večji poudarek dolgoročni doslednosti pri upravljanju sklada. celotno lestvico objavljamo na spletu (https://mojefinance.finance.si/8945758).


Z MojiMi financaMi do najbolje urejenih osebnih financNajboljši vzajemni skladi, ki so prejeli najvišjo oceno – pet zvezdicSklad Tri leta (2016–2018) Pet let (2014–2018)

Denarni – EUR Alta Money Market EUR Alta Money Market EUR

Obvezniški – evropski Generali Bond, obvezniški sklad – EURAmundi Funds Bond Euro Go-vernment, AE

Mešani – globalni Infond Defensive, mešani podsklad Raiffeisen-Nachhaltigkeit-Mix

Mešani – globalni fle-ksibilni

FT Quant, mešani fleksibilni globalni skladGenerali Galileo, mešani fleksi-bilni sklad

Delniški – globalniInfond Dividend, delniški podsklad razvitih trgov

Triglav vzajemni skladi – delni-ški Triglav Top Brands

Delniški – globalni raz-viti trgi

Infond Select, delniški podsklad razvitih trgov

Infond Select, delniški pod-sklad razvitih trgov

Delniški – evropski Generali Rastko Evropa, delniškiGenerali Rastko Evropa, del-niški

Delniški – trgi v razvojuAmundi Funds Equity Emerging World – AU

Amundi Funds Equity Emer-ging World – AU

Delniški – evropski trgi v razvoju

Generali Vzhodna Evropa, delniškiGenerali Vzhodna Evropa, delniški

Delniški – Azija in Ocea-nija

Triglav vzajemni skladi – Delniški Triglav Azija

Amundi Funds II – Asia (ex. Japan) Equity

Delniški – BalkanFleksibilni mešani podsklad – Jugovzho-dna Evropa Alta.si

Fleksibilni mešani podsklad – Jugovzhodna Evropa Alta.si

Delniški – Severna Amerika

Raiffeisen-US-AktienAmundi Funds II – U.S. Pio-neer Fund

Delniški – farmacija in zdravstvo

Infond Life, delniški podsklad Infond Life, delniški podsklad

Delniški – energija, ma-teriali in javna oskrba

NLB Skladi – Naravni viri delniškiNLB Skladi – Naravni viri delniški

Delniški – informacijska tehnologija

Infond Technology, delniški podskladInfond Technology, delniški podsklad

Vir: revija Moje finance; marec 2019Op.: skladi so ocenjeni po metodologiji SLO Fund Rating, ki je objavljena na www.mojefinance.si/skladi

Ocene uspešnosti pokojninskih skladov z zajamčenim donosom za 10-letno obdobje (2009–2018)Pokojninski načrt ZvezdiceModra, kPSJU zajamčeni *****Triglav PDPZ zajamčeni ****Generali, Leon zajamčeni ****Modra, kVPS zajamčeni ****AS, zajamčeni pn – A01* ***Prva+ zajamčeni ***Sava, Moj zajamčeni sklad ***PDA, zajamčeni kritni sklad ***Prva zajamčeni ***Skupna, obvezniški skupni (nekdanji kS03) ***Skupna, obvezniški skupni (nekdanji kS01) *Intesa Sanpaolo, Moj steber zajamčeni *Vir: Moje finance, marec 2019Op.: podrobnejša metodologija in ostale lestvice na spletu https://mojefinance.finance.si/8945850.

Najboljši vzajemni skladiPri reviji moje finance smo tudi lani že devetič zapored ocenili 231 vzajemnih skladov in jim podelili oceno od ena za najslabše upravljane do pet za najboljše. Kakovost upravljanja se pokaže v daljšem časovnem obdobju, zato smo poslovanje skladov ocenjevali v tri- in petletnem obdobju. v triletnem obdobju je oceno dobilo 117 skladov, v petletnem pa 114, skupaj 231 skladov. Pomembno je upoštevati, iz kakšnega testa so tekmovalci. Da bi med seboj tekmovali skladi s podobno naložbeno politiko, smo ustvarili 15 različnih disciplin v posameznem opazovanem obdobju (skupaj v obeh obdobjih 30). odličnjakov, torej teh, ki so za svoje poslovanje prejeli po pet zvezdic, je v tri- in petletnem obdobju 41. Ker smo opazovali poslovanje skladov v 30 kategorijah, smo tako dobili 30 zmagovalcev, ki so za svoje upravljanje prejeli ne le po pet zvezdic, ampak tudi kristalni kipec za najboljšega v svoji kategoriji.v tabeli predstavljamo sklade, ki so prejeli najvišjo oceno, torej pet zvezdic. Podrobne lestvice in ocene kot tudi samo metodologijo si lahko preberete v članku na spletu (https://mojefinance.finance.si/8945695).

Izbrali smo naj zajamčene pokojninske skladev reviji moje finance smo lani prvič po šolsko ocenili uspešnost poslovanja pokojninskih skladov z zajamčenim donosom. To so skladi, ki skrbijo za dodatne pokojnine 470 tisoč Slovencev. zmagovalci, ki so poleg petih zvezdic prejeli še kristalni kipec, so sklad Prva+ iz Prve osebne zavarovalnice za minulo petletno obdobje, KPSjU iz modre zavarovalnice za 10-letno obdobje in leon zajamčeni iz generalija za 15-letno obdobje.Ker donosnost ni edino merilo uspeha upravljanja, ampak je pomembna tudi skrb upravljavca za kontinuirano doseganje rezultatov, smo to upoštevali tudi pri sestavi metodologije αlfaβeta – zajamčeni, s katero smo ocenjevali omenjene sklade. več o metodologiji in podrobnejše ocene uspešnosti najdete na spletu (https://mojefinance.finance.si/8945850).


Katere so najugodnejše banke – za podjetje, posameznika, mladino in upokojenceSkozi celotno minulo leto smo v reviji moje finance primerjali ponudbe bank in izbirali najugodnejše. aprila lani smo tako že drugič izbrali najugodnejšo poslovno banko za mikro podjetnike in espeje. Storitve smo razdelili v štiri kategorije: naj košarica osnovnih bančnih poslovnih storitev, naj poslovno posojilo, naj limit in naj depozit. zmagala je Delavska hranilnica (podrobno razvrstitev najdete na spletu: https://mojefinance.finance.si/8947030).Septembra lani smo v mojih financah že enajstič izbrali najugodnejšo banko v Sloveniji za fizične osebe. Tako kot vsa leta smo tudi lani upoštevali štiri kategorije (pri stanovanjskem posojilu smo upoštevali ponudbo s fiksno in spremenljivo obrestno mero), najugodnejša banka pa je postala nKBm. Delavska hranilnica, ki se je predlanskim okitila z nazivom banka desetletja, je lani pristala na drugem mestu.Ker so bančni paketi novost in ima večina pri izbrani banki še vedno odprt navaden bančni račun, smo lani prvič poiskali tudi najugodnejši bančni paket. za povprečnega uporabnika bančnih storitev se je izmed 33 bančnih paketov v skupnem seštevku najbolje izkazal paket Delavske hranilnice paket Digital.Podrobne lestvice in uvrstitve lahko pogledate na spletu (https://mojefinance.finance.si/8952486).v reviji moje finance smo oktobra med 15 bankami in hranilnicami izbrali tudi najugodnejšo banko za osnovnošolce, srednješolce in študente – v vseh treh primerih je laskavi naziv najugodnejše prejela Delavska hranilnica, novembra pa še najugodnejšo banko za upokojence, kjer je prav tako slavila Delavska hranilnica.

NAJUGODNEJŠA POSLOVNA BANKA 2019 za mikro podjetnike in espeje NAJUGODNEJŠA

BANKA 2019 za fizične osebe

Uvrstitev letos (lani)

Banka

1. (3.) Delavska hranilnica

2. (8.) Gorenjska banka

3. (7.) Primorska hranilnica Vipava

4. (2.) LON

5. (4.) Abanka

6. (5.) Intesa SanPaolo

7. (14.) Sparkasse

8. (1.) DBS

9. (10.) NKBM

10. (12.) Unicredit banka

11. (15.) BKS

12. (10.) NLB

13. (5.) Sberbank

14. (13.) Addiko

15. (9.) SKB

Vir: Moje finance, april 2019Op.: podrobnejša lestvica, metodologija in predpostav-ke so dostopni na spletu https://mojefinance.finance.si/8947030.

Uvrstitev Banka1. NKBM2. Delavska hranilnica3. DBS

4.Primorska hranilnica Vipava

5. Intesa SanPaolo6. BKS6. Sparkasse8. Abanka9. Gorenjska banka10. LON11. Unicredit banka12. Addiko13. SKB14. NLB14. SberbankVir: Moje finance, september 2019Op.: podrobnejša lestvica, metodologija in predpo-stavke so dostopni na spletu https://mojefinance.finance.si/8952486.

NAJ BANČNI PAKET 2019 za fizične osebe

Naj bančni paket 2019 Banka Ime paketa Cena paketa (v EUR)

1. Delavska hranilnica Digitalni 4,50

2. Sberbank Start 5,99

3. NKBM Komplet 4,99

4. SKB Moj S 5,00

5. DBS Setev 2,20

5. DBS Žetev 2,20

7. Sparkasse Udobni Plus račun 5,30

8. BKS Klasik 6,99

9. SKB Moj M 9,00

10. Sberbank Direkt 1,00

Vir: Moje finance, september 2019Op.: podrobnejša lestvica, metodologija in predpostavke so dostopni na spletu https://mojefinance.finance.si/8952486.

ur

ba

n š

te

bl

jaj

2 20 0KOLEDAR KONFERENC POSLOVNE AKADEMIJE FINANCE

V okviru Poslovne akademije letno organiziramo prek 90 dogodkov, ki si jih lahko ogledate naakademija-finance.si

12. februar 2020 7. Agrobiznis konferencaakademija-finance.si/konference/agrobiznis

21. in 22. april 2020 22. Dnevi energetikovdnevi-energetikov.si

10. junij 2020 8. konferenca Družinsko podjetništvoakademija-finance.si/konference/druzinska-konferenca

13. februar 202014. Prodajna konferenca Sales Summitakademija-finance.si/konference/sales-summit

12. in 13. maj 202037. Finančna konferencaakademija-finance.si/konference/financna-konferenca

12. in 13. november 202022. Poslovna konferenca Portorožpkp.si

24. in 25. marec 20203. konferenca Biznis & trendi v gradbeništvuakademija-finance.si/konference/gradbena-konferenca

26. in 27. maj 2020 25. Slovenska marketinška konferencasmk.si

https://akademija-finance.si/

https://www.nlbskladi.si/

posebna izdaja / petek, 31. januarja 2020 zmagovalcev...2020/01/30 · 6 knjiga zmagovalcev dru...

Documents