poroČilozavetisce-ljubljana.si/userfiles/majah/file/10... · 2008 - 2016 ljubljana, 2017 . projekt...

ZAVETIŠČE ZA ZAPUŠČENE ŽIVALI LJUBLJANA Imetnik: Zoološki vrt Ljubljana Gmajnice 30, 1000 Ljubljana Tel: 01/256-02-79, fax: 01/256-59-80

POROČILO

O

PROJEKTU

PROSTOŽIVEČE MAČKE

ZAVETIŠČA ZA ZAPUŠČENE

ŽIVALI LJUBLJANA

2008 - 2016 Ljubljana, 2017

Projekt prostoživeče mačke 2009; Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana Osnutek . Uporaba gradiva v druge namene ni dovoljena. Poročilo pripravil: Marko Oman, dr. vet. med., vodja zavetišča Pregled: Barbara Mihelič (strokovna vodja ZOO Ljubljana), Zdenka Ban Fischinger (direktor)

Stran 2

KAZALO 1. OSNOVNI PODATKI O PROJEKTU …................................................................. 3 2. KRONOLOŠKI PREGLED IN REALIZACIJA PROJEKTA ….............................. 5 2. 1. LETO 2007 ………………………………………….............................................. 5 2. 2. LETO 2008 ………………................................................................................. 5 2. 3. LETO 2009 ………………………………………………….................................. 7 2. 4. LETO 2010 .………...………………………………………………………………. 13 2. 5. LETO 2011 ……………………….……………………....................................... 16 2. 6. LETO 2012 ..................................................................................................... 19 2. 7. LETO 2013 ……………………….……………………………... 23 2. 8. LETO 2014 …………………………………………………………...................... 25 2. 9. LETO 2015 .……………………… ………………………………………………. 28 2. 10. LETO 2016 ………………………………………………………….…………….. 32


Stran 3

1. OSNOVNI PODATKI O PROJEKTU Dne 24. aprila 2007 je Komisija za pobude občanov pri MOL (v nadaljevanju komisija) prejela pobudo Mateje ŽGAJNAR iz Ljubljane glede ureditve problematike prosto živečih mačk v mestu. Pobudo je obravnavala na 2. seji dne 20. 06. 2007. Na seji je komisija pridobila mnenje in predlog Sveta Zavetišča za zapuščene živali Ljubljana z dne 25. 05. 2007 s strani predsednice Barbare MIHELIČ, kako pristopiti k reševanju problematike glede hranjenja prosto živečih mačk v Ljubljani. Dodatne predloge sta podali še direktorica Živalskega vrta Ljubljana Zdenka BAN – FISCHINGER ter direktorica klinike Tristokosmatih Iris SELAN. Komisija je predlog za organizirano vključevanje občank in občanov, ki mačke hranijo, podprla in predlagala oblikovanje enotnega programa za nadaljnje delo. Za oblikovanje programa je bil zadolžen Oddelek za predšolsko vzgojo, izobraževanje in šport na MOL v sodelovanju z Zavetiščem za zapuščene živali Ljubljana (v katerem je tako predstavnik MOL, kot tudi predstavnika lokalne skupnosti ter Društva za zaščito živali), s kliniko Tristokosmatih ter drugimi zainteresiranimi. Komisija v sestavi Barbara Mihelič (predsednica sveta zavetišča in predstavnica imetnika zavetišča ZOO Ljubljana), Iris Selan (direktorica Tristokosmatih in vodja zavetišča Ljubljana), Vanja Knez (dr. vet med. Tristokosmatih) in Marko Veber (MOL, OPVIŠ) je oktobra 2007 pripravila PROJEKT PROSTOŽIVEČE MAČKE V LJUBLJANI. Namen projekta prosto živeče mačke v mestu je bil predlog celostne (sistemske, formalne in strokovne) ter dolgoročne ureditve problematike prosto živečih mačk na območju mesta Ljubljane. Ključnega pomena je bil nadzor nad razmnoževanjem mačk ter zajezitev širjenja nalezljivih bolezni. Prosto živeče mačke so potomke lastniških mačk, ki so brez skrbništva ostale iz različnih razlogov. Največkrat gre za malomarno zapustitev odraslih živali, predvsem pa mladičev. Osnovni vir ponavljajočih težav je prenizka stopnja kastracij oz. sterilizacij. Mačke so teritorialne živali. Če jih iz okolja odvzemamo, na njihovo mesto pridejo nove. V nasprotnem primeru teritorij branijo. Na ta način vzdržujejo nosilno kapaciteto in preprečujejo koncentriranje živali na določenem območju. Mačke v mestu brez večjih težav pogrešajo hranjenje s strani skrbnikov. Zapuščene živali se hranijo v smetnjakih, na smetiščih, ob ostankih hrane lastniških psov in mačk, reden vir hrane so tudi glodavci in ptice. Ker niso vezane na človeka, niso socializirane (udomačene) jih je težko že ujeti. hranitelji, ki redno hranijo mačke, postopoma pridobijo njihovo zaupanje in jih lahko z velikim uspehom tudi odlavljajo ter spremljajo njihovo številčnost in zdravstveno stanje. Mačke so lahko tudi vir določenih okužb. Nekatere bolezni so zoonoze (prenašajo se lahko na ljudi), druge se širijo predvsem znotraj mačje populacije in nevarnejše kot so kuga, virus mačja imunosupresije ter mačje levkemije povzročajo pogine. Neurejena in preveč številčna prosto živeča populacija mačk predstavlja marsikateremu prebivalcu mesta nevšečnost, medtem ko bi imela urejena populacija povsem drug učinek. Zapuščene živali so posledica neodgovornega ravnanja družbe, zato večina ljudi čuti dolžnost, da bi zadevo na nek način uredili tudi sistemsko. Nosilec projekta je bil Živalski vrt Ljubljana – enota Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana. Stroškovnik projekta je bil :


Stran 4

ZADEVA argumentacija Cena na enoto Skupni znesek

Zaposlitev veterinarja – polovični delovni čas

Za povečan obseg dela zaradi obiskovanja lokacij, posegov na živalih, urejanja evidenc ter vodenja projekta

1/2 16.800 EUR/leto plača veterinarja; Polovični delovni čas

8.400 EUR

Nakup novega avtomobila

Transport mačk, evidentiranje in obiskovanje krmišč (skrb za higieno, strokovno delo, nadzor)

1 12.500 EUR 12.500 EUR

Oprema dodatne pisarne

Prostor za izvajanje projekta, evidenc, srečevanje aktivistov, delitev hrane, zdravil,…

1 8.300 EUR 8.300 EUR

Nakup živolovk Ena živolovka na eno krmišče

60 kos

150 EUR 9.000 EUR

Nakup transportnih boksov

En transportni box na krmišče

60 kos

20 EUR 1.200 EUR

Hrana za mačke Odrasle Mladiči

150 g na mačko/dan, briketirana hrana **Količina je navedena za eno leto, drugo polovico pridobimo sponzorsko.

1 leto 530 270

2,3577 EUR/kg x 530 odraslih mačk x 150g/dan x 365 dni 2,3979 EUR/kg x 270 mladih mačk x 150 g/dan x 365 dni

68.414,6 EUR 35.446,9 EUR

*Tipska oznaka krmišč

Ena klop z oznako na krmišče

60 kos

1050 EUR *63.000 EUR

Kastracija Preprečevanje širjenja bolezni ter večanja populacije

400 12.55 EUR/mačko 5.021 EUR

Sterilizacija Preprečevanje širjenja bolezni ter večanja populacije

400 31.38 EUR/mačko 12.552 EUR

Zaščita proti zajedavcem

Notranji in zunanji zajedavci

800 4.19 EUR/mačko 3.347 EUR

Evtanazija 3% populacije 24 6.28 EUR/mačko 151 EUR

Tiskovine Izdaja zloženk propagandnega materiala (razglednice, koledar,…)

6.276 EUR

SKUPAJ 170.608 EUR + *63.000EUR


Stran 5

2. KRONOLOŠKI PREGLED IN REALIZACIJA PROJEKTA

2.1. Leto 2007 V septembru 2007 je zavetišče Ljubljana dobilo novo vodjo Iris Selan (direktorico Tristokosmatih). Projekt se je v letu 2007 že začel izvajati, čeprav s strani MOL še ni bil potrjen in Zavetišče še ni prejelo dodatnih sredstev predvidenih po stroškovniku.

2.2. Leto 2008 Projekt je bil predstavljen in sprejet na novoletni seji MOL vendar ni bil vključen v proračun za leto 2008. Zaradi občutnega zmanjšanja sredstev MOL, ki je bila posledica takrat uveljavljenega Zakona o financiranju občin so bili primorani črtati številne projekte, med katerimi je bil tudi projekt prostoživeče mačke. ZOO Ljubljana tega leta izgubi koncesijo za opravljanje veterinarske dejavnosti in je moral veterinarsko oskrbo v celoti, torej tudi za oskrbo prostoživečih mačk zagotavljati z zunanjim pogodbenim izvajalcem veterinarskih storitev. Projekt prostoživeče mačke je kljub temu zaživel v delu nudenja veterinarske oskrbe na redne stroške zavetišča. Protokol oskrbe je zajemal klinični pregled, FIV / FeLV test, WOOD preiskavo, sterilizacijo oz. kastracijo, oznako v desno uho, antibiotik, analgetik in antiparazitik. Pred vračanjem v okolje so mačke bile prebujene. Graf št 1: oskrba prostoživeče mačke v letih 2007 in 2008

271

819

271

668

1310

200

400

600

800

1000

2007 2008

PŽ Mačke

ulov v okolje evtanazija


Stran 6

Oskrbljenih je bilo skupno 819 prostoživečih mačk, kar je tri krat toliko kot leto pred tem. V okolje je bilo opravljenem posegu vrnjenih 668 mačk. Zaradi bolezni ali poškodb je bilo uspavanih 131 mačk.

Graf št 2: ulov so v letu 2008 zagotovili :

Ulov so v večini zagotavljali občani, med katerimi so bili tudi prostovoljci, predvsem člani društva Mačjelovka. Vendar zavetišče še ni imelo sklenjenega sodelovanja.

Graf št 3: zagotavljanje sredstev za projekt v letih 2007 in 2008

MOL je zagotovil praktično enako višino sredstev, kot leta 2007.

8

811

0

100

200

300

400

500

600

700

800

900

2 0 0 8

ULOV ZAGOTOVILI

občani

prostovoljci

zavetišče


Stran 7

2.3. Leto 2009 Projekt je bil vključen v rebalans proračuna, a zavetišču je bilo namenjenih le dodatnih 60.000 EUR. Posledično ni bilo mogoče realizirati vsega planiranega po projektu. Nakup novega avtomobila, oprema dodatne pisarne, tipska oznaka krmišč in tiskovine niso bile planirane v končnem rebalansu proračuna MOL.

Preglednica: prihodki in odhodki za projekt prostoživeče mačke 2009

v EUR 2009 31.12.2009

P R R/P

1 2 2/1

ODHODKI STROŠKI MATERIALA

Nakup novega avtomobila 12.500 0 NE PLANIRANO

Oprema dodatne pisarne 8.300 0 NE PLANIRANO

Živolovke 9.000 6.160 0,68

Transportni boksi, druga oprema 1.200 3.375 7,94

Hrana za mačke 12.960 5.895 0,45

Tipska oznaka krmišč 63.000 0 NE PLANIRANO

Tiskovine 6.276 0 NE PLANIRANO

Stroški zdravil, sanitetnega materiala 22.580 26.809 SKUPAJ MATERIAL 135.526 42.239 0,36

STROŠKI DELA

Strošek veterinarja 33.600 18.044 0,54

SKUPAJ MATERIAL+STORITVE 169.126 60.283 0,36

Živolovke in transportne bokse smo kupili skupaj z društvi, ki delujejo na področju zaščite živali, zato smo dobili znaten količinski popust. Za ta denar smo nakupili še nekaj druge opreme, potrebne za začasno namestitev ulovljenih mačk (lopatice, mačja stranišča). Dodatno smo kupili nekaj ne planirane kirurške opreme, ki je primanjkovala za primere množičnih posegov na mačkah (več setov kirurških inštrumentov). Prostovoljcem smo razdelili 1.947 kg hrane v naravi. Zavetišče je za projekt porabilo 395 kg hrane, 132 kg hrane se je porabilo za mačke v skrbništvu. Uporabljala se je predvsem donirana hrana v vrednosti cca 5.895 EVR, ki bi jo zavetišče lahko sicer uporabilo za nameščene mačke. Ker lahko neželene mačje mladiče najučinkoviteje preprečimo s kastracijo oziroma sterilizacijo pred prvo spomladansko generacijo mladičev, smo projekt pričeli že v začetku leta 2009. Potrebna finančna sredstva je založil ZOO Ljubljana. Zaradi odvzema koncesije jeseni 2008 je v zavetišču lahko deloval le veterinar novega koncesionarja. Čeprav bi nam lahko svoje veterinarje računal po ceniku Veterinarske zbornice (33 EUR/uro), je zaračunaval med 18-20 EUR/uro. Kljub temu so zaradi tega stroški nekoliko višji od planiranih, saj bi bil naš lastni veterinar nekoliko cenejši, kljub vsemu pa so bile glede na okoliščine urne postavke


Stran 8

zelo ugodne. Septembra je bila ZOO Ljubljana vrnjena koncesija za opravljanje veterinarske dejavnosti in Zavod je ponovno zaposlil veterinarje. Enkrat tedensko je na projektu delal tudi veterinar živalskega vrta Kvapil. V letu 2009 smo v zavetišče sprejeli 1.283 prosto živečih mačk. Od tega smo jih 236 sprejeli v okviru rednega dela zavetišča. Preostalih 1.047 mačk je bilo sprejetih v okviru projekta. Od tega je bilo:

• 33 mačk le zdravljenih,

• 31 mačk smo le sedirali, saj so bile že kastrirane ali sterilizirane,

• 183 je bilo evtanaziranih (142 je bilo pozitivnih na Fiv/Felv test, 41 zaradi mikrosporije)

Graf št 4: razlogi za evtanazijo v letu 2009

V polovici primerov je bila vzrok za evtanazijo okužba mačk z neozdravljivo kužno boleznijo, tako imenovano ''mačji aids'' (FIV). Skupaj s prav tako neozdravljivo boleznijo mačjo levkozo (FeLv) sta bili ti dve bolezni razlog za skoraj 2/3 primerov evtanazij. FIV, FeLV testi v stroški zdravil in materiala niso bili planirani, zato je poraba na tej postavki višja od načrtovane. V letu 2009 smo na ''mačji aids'' (FIV) in Levkozo (FeLv) testirali 755 mačk. Skupno je bilo na FiV pozitivnih 112 mačk, na FeLv 24 mačk, na FIV in FeLV pa 6 mačk. V večini primerov pozitivnega rezultata so bili ugotovljeni klinični znaki različnih sekundarnih obolenj, kar sovpada z naravo testiranih bolezni. Razmerje med pojavnostjo FIV in FeLV je bilo skoraj 5 : 1 v prid FIV.


Stran 9

Po številu evtanaziranih mačk sledijo dermatomikoze (DMT +), predvsem mikrosporija, bolj znana kot ''mačja bolezen'', ki se lahko prenese tudi na ljudi in druge živali. O vseh pozitivnih primerih mikrosporije in trihofitije smo preko spletne aplikacije EPI poročali na VURS. Skupaj smo zabeležili 88 primerov ( v 12 primerih trihofitija, v 76 mikrosporija). Evtanazirali smo manj kot polovico pozitivnih mačk, predvsem zaradi komplikacij z drugo boleznijo oziroma hude prizadetosti ter v nekaj primerih zaradi oteženega, celo onemogočenega zdravljenja in posledično neuspešne terapije. Tudi laboratorijske preiskave niso bile načrtovane. V okviru raziskave ''Zdravstveno varstvo v zavetišču'' smo pregledali tudi 27 prostoživečih mačk, vendar raziskava ni predstavljala dodatnih stroškov.. Graf št 5 : prisotnost notranjih zajedavcev pri prostoživečih mačkah

Pri prostoživečih mačkah zelo težko dobimo iztrebek, ker se takoj po sterilizaciji vračajo nazaj v naravo, zato smo pregled na endoparazite lahko opravili le pri 9 mačkah. Pri šestih prostoživečih mačkah smo ugotovili prisotnost Toxocara cati, tri prostoživeče mačke so bile negativne. Vse prostoživeče mačke so bile pred vračanjem v okolje zdravljenje z antiparazitikom. Na leptospirozo je bilo testiranih 38 mačk. Prekuženost mačk smo ugotovili pri 5 prostoživečih mačkah. Našli smo šest različnih serovarov: Australis, Autumnalis, Bratislava, Icterohaemorhagiae, Saxkoebing, Sejroe. Klamidioza je pri mačkah pogostejša kot pri psih, povzroča pa lahko kronična dihalna obolenja in s tem tudi večjo možnost za sekundarne okužbe. Ob ozkem kontaktu z ljudmi predstavlja tudi potencialno nevarnost za ljudi. V nosnem, očesnem ali trahealnem brisu smo klamidiozo potrdili v štirih primerih od skupno 29 pregledanih mačk.


Stran 10

Vse v okolje vrnjene mačke so bile sterilizirane ali kastrirane. Skupno smo v okviru projekta ''Prostoživeče mačke'' opravili 800 posegov in sicer 500 sterilizacij in 300 kastracij.

Preglednica št 3: Statistika prostoživeče mačke 2009

Poročilo 2009 jan

uar

feb

ruar

mar

ec

apri

l

maj

jun

ij

julij

avgu

st

sep

t.

okt

.

no

v.

de

c.

sku

paj

20

09

št. Prejetih vseh mačk 118 115 172 98 143 191 242 233 268 181 116 101 1978

Prostoživeče vrnjene v okolje 79 86 133 47 58 85 128 147 169 105 77 51 1165

zdravljene 2 1 3 2 2 6 0 3 5 4 4 1 33

kontrola 1 0 2 3 4 0 3 5 4 6 2 1 31

evtanazija 12 6 11 9 16 11 17 23 15 10 14 37 183

FIV + 7 3 7 9 14 10 13 12 11 3 12 11 112

FeLV + 3 3 2 0 0 0 1 0 4 5 2 4 24

FIV/FeLV + + 1 0 0 0 1 0 2 0 0 2 0 0 6

mikrosporija (DMT+) 1 0 2 0 1 1 3 11 0 0 0 22 41

Vseh zapuščenih mačk skupaj smo v tem letu oskrbeli rekordnih 1978!

Graf št 6: oskrba prostoživeče mačke v letih 2007 - 2009

271

819

1280

1095

169

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

2007 2008 2009

PŽ Mačke

ulov v okolje evtanazija


Stran 11


Ulov so tudi v letu 2009 v glavnini zagotavljali občani, med katerimi so tudi bili prostovoljci, saj zavetišče še vedno ni imelo sklenjenega sodelovanja.

Graf št 8: zagotavljanje sredstev za projekt v letih 2007 - 2009


Stran 12

MOL je v letu 2009 z rebalansom proračuna zagotovil dodatnih 85.000 EVR glede na prejšnja leta. Projektu prostoživeče mačke je bilo namenjenih 60.000, ki so bili porabljeni v skladu s finančnim poročilom zgoraj. Graf št 9: poraba hrane v kg za projekt v letu 2009

V letu 2009 smo prejeli 2.631 kg donirane hrane. Kot že omenjeno pod finančnim poročilom, smo večino hrane razdelili prostovoljcem (1.950 kg). Zavetišče je za projekt porabilo dodatnih 395 kg hrane, 132 kg hrane pa se je porabilo za mačke v začasnem skrbništvu. Sprejet je bil protokol oskrbe prostoživečih mačk, ki je zajemal celotno obravnavo:

➢ Ob sprejemu vpis v evidenco (knjigo mačk). Najditelj je podal najmanj naslednje podatke:

- ime in priimek; - naslov stalnega prebivališča; - uro, datum, in točen kraj najdbe (ulova) mačke - s podpisom potrdil prevzem mačke in vrnitev na mesto ulova

➢ Zavetišče je vpisalo datum in čas sprejema in podpis osebe, ki je mačko sprejela, opis mačke in posebnosti, opravljene posege ter diagnostične teste z rezultati testov in datum vrnitve mačke v okolje, če se niso vračale isti dan.

➢ Vse zdrave prostoživeče mačke se je pomirilo s sedativi, klinično pregledalo,

pregledalo z Woodovo svetilko, se opravila sterilizacija / kastracija in se vse mačke označilo z zarezo v desno uho – odstranitvijo konice ušesa v času, ko je bila žival še v splošni anesteziji. Pri odrasli mački o se je odstranilo največ 5 mm uhlja, pri mladičih sorazmerno manj. Mačkam, ki so bile breje ali so bile ugotovljena spremembe se je odstranilo jajčnike skupaj z maternico, ostalim samo jajčnike.


Stran 13

➢ Vsem mačkam se je odpravljalo parazite vključno s toaleto ušes pri tistih, ki so

bili okuženi z ušesnimi garjami.

➢ Pred vračanje najditelju se je vse mačke zbujalo in le popolnoma budne vračalo v okolje.

➢ Vse bolne prostoživeče mačke ter mačke, ki so bile z njimi v neposrednem

stiku se je testiralo na FIV/FeLV. Vse pozitivne se je praviloma evtanaziralo, in sicer po predhodnem obveščanju najditelja. Evtanaziralo se je tudi druge neozdravljivo bolne in tudi hudo poškodovane prostoživeče mačke.

2.4. LETO 2010

Projekt je bil vključen v proračun tudi v letu 2010, a zavetišču je bilo namenjenih le še dodatnih 20.000 EUR. Posledično je bilo potrebno projekt prilagoditi razpoložljivim sredstvom saj so bila sredstva namenjena le še za veterinarsko oskrbo prostoživečih mačk. Z intenzivnim izvajanjem projekta v prejšnjem letu so bile urejene najbolj kritične lokacije, tako da se je v naslednjih letih projekt nadaljeval zmerneje. Graf št 10: oskrba prostoživeče mačke v letih 2007 - 2010


Stran 14

V letu 2010 je bilo v okviru projekta ulovljenih 893 prostoživečih mačk, 695 jih je bilo vrnjenih v okolje, 199 pa evtanaziranih, večinoma zaradi okužbe s FIV in/ali FeLV. V letu 2010 smo na ''mačji aids'' (FIV) testirali 562 mačk in sicer vse izgubljene mačke in vse prostoživeče mačke, ki so kazale kakršnekoli klinične znake. Vse mačke so bile starejše od 6 mesecev. Kar 23% testiranih mačk je bilo pozitivnih in več kot 80% teh je kazalo klinične znake raznih bolezni. Štiri pozitivne mačke so bile oddane, ena je poginila med nujno veterinarsko oskrbo. Ostale so bile evtanazirane. Na levkozo je bilo skupno testiranih 1006 mačk. 562 Starejših od 6 mesecev in 444 mlajših. Testirale so se vse izgubljene mačke in vse prostoživeče s kliničnimi znaki. Pozitivnih je 6% testiranih mačk in velika večina jih je kazalo klinične znake. Ena pozitivna mačka je bila oddana, ostale evtanazirane. Na zahtevo uradnih organov je ZOO Ljubljana pripravil individualne pogodbe in s podpisom uredil sodelovanje s prostovoljci. Sklenjenih je bilo 18 pogodb, a je aktivno (z ulovi mačk) sodelovalo le 7 prostovoljcev. Graf št 11: ulov so v letu 2010 zagotovili :

Prostovoljci so ujeli 128 prostoživečih mačk, od tega jih je 9 imelo FIV oziroma FeLV in so bili evtanazirani. Sodelovanje občanov je po začetnem zagonu uplahnilo, vse pogosteje je moralo ulov na podlagi prijave zagotavljati zavetišče. Zavetišče je sicer prejelo za 70.000 EVR več sredstev kot leta 2008, vendar za projekt prostoživeče mačke je bilo namenjeno le 20.000 EVR in le za veterinarsko oskrbo. Ostala sredstva so bila porabljena v skladu z letnim poročilom, ki je objavljeno na spletni strani zavetišča: http://zavetisce-ljubljana.si/sl-SI/1483/o-delu-zavetisca-porocila-o-delu.

http://zavetisce-ljubljana.si/sl-SI/1483/o-delu-zavetisca-porocila-o-delu

http://zavetisce-ljubljana.si/sl-SI/1483/o-delu-zavetisca-porocila-o-delu


Stran 15


V poročilu je podrobneje opisana tudi poraba donirane hrane za živali. Graf št 13: poraba hrane v kg za projekt v letu 2010

Skupaj smo prejeli rekordno količino donirane hrane, več kot 7 ton. Prostovoljcem za prostoživeče mačke smo namenili 3,1 tone, tono več kot leto pred tem kljub manj oskrbovanim mačkam. Ostala hrana je bila namreč namenjena za nadzor lokacij.


Stran 16

2.5. LETO 2011 Tudi v letu 2011 je bil Projekt vključen v proračun v višini 20.000 EUR za veterinarsko oskrbo prostoživečih mačk. Projekt se je tako nadaljeval prilagojen razpoložljivim sredstvom. Graf št 14: oskrba prostoživeče mačke v letih 2007 – 2011

Ob podobnih sredstvih je bilo oskrbovanih podobno število prostoživećih mačk, kot v prejšnjem letu. Skupaj je bilo oskrbljenih 873 prostoživečih mačk, 645 jih je bilo vrnjenih v okolje. V zavetišče je bilo sprejetih 45 prostoživečih mačk, ki so potrebovale zdravljenje, 9 jih je bilo že urejenih in so dobile le antiparazitik. Ostale so bile sterilizirane oziroma kastrirane. V letu 2011 je Zavetišče sklenilo pogodbo z občino Brezovica za oskrbo zapuščenih živali. Z območja občine Brezovica je bilo oskrbljenih dodatnih 26 prostoživečih mačk, ki pa v poročilu niso zajete, saj niso del projekta. Skupno smo opravili 237 kastracij in 367 sterilizacij prostoživečih mačk. Tudi v letu 2011 so pri oskrbi prostoživečih mačk pomagali prostovoljci. Sklenjenih je bilo kar 27 individualnih pogodb o sodelovanju, vendar je pri ulovu aktivno sodelovalo le 11 prostovoljcev. So pa bili posamezni prostovoljci toliko bolj aktivni, najbolj prizadevna (T. Zajec) je pomagala pri ulovu 88 mačk. Skupaj so prostovoljci pomagali pri ulovu 314 prostoživečih mačk, od tega jih je kar 53 bilo okuženih z FIV in/ali FeLV. Čeprav je bilo s strani prostovoljcev ujetih več mačk kot prejšnja leta, se je nadaljeval tudi trend povečevanja potrebnih intervencij s strani zavetišča. Veliko mačk v preteklosti so namreč ujeli prostovoljci, ki so takrat nastopali kot občani. Po drugi strani pa je vse manj občanov tako imenovane splošne javnosti pripravljeno zagotavljati ulov in se vse bolj obračajo na pomoč v zavetišče.


Stran 17


Prostovoljci so zagotavljali ulov tudi po navodilu zavetišča, člani nekaterih društev, predvsem društva Mačjelovka, ki so prijave prejemali tudi neposredno od občanov in jih posredovali zavetišču. Graf št 16: zagotavljanje sredstev za projekt v letih 2007 - 2011

Sredstva namenjena zavetišču v okviru proračuna MOL so se tudi v letu 2011 dodatno zmanjšala. Kljub vsemu je bilo za projekt namenjenih nadaljnjih 20.000 EVR za veterinarsko oskrbo prostoživečih mačk.


Stran 18

Graf št 17: poraba hrane v kg za projekt v letu 2011

V letu 2011 smo prejeli tudi manj donirane hrane. Posledično je bilo manj na razpolago za posredovanje prostovoljcem. Prostovoljci za potrebe oskrbe prostoživečih mačk prejeli 614 kg hrane. V letu 2011 smo še posebno spremljali pojavnost poškodb pri mačkih, saj se je število primerov precej zmanjšalo glede na prejšnja leta. Graf št. 18: delež različnih kategorij mačk pri izgubah zaradi travme v letu 2011

Največji delež izgub zaradi hudih poškodb predstavljajo pričakovano mladiči. Mladičem sledijo nekastrirani odrasli samci, njim ne-sterilizirane odrasle samice in na koncu kastrirani samci. Najmanjši delež predstavljajo sterilizirane samice, ki se tudi po pričevanju hraniteljev najbolj tesno držijo izbranega teritorija. Graf

potrjuje domnevo o posrednem učinku sterilizacije /kastracije in tudi s tega vidika opravičuje smiselnost projekta prostoživeče mačke.


Stran 19

2.6. LETO 2012 Projekt se je v podobnem obsegu izvajal tudi v letu 2012 in bil vključen v proračun MOL v enaki višini (20.000 EUR za veterinarsko oskrbo prostoživečih mačk). Graf št 19: oskrba prostoživeče mačke v letih 2007 – 2012

Skupno smo v letu 2012 oskrbeli 929 prostoživečih mačk in jih 704 vrnili v okolje. Od v okolje vrnjenih mačk je 64 že označenih bilo zdravljenih oziroma 13 že steriliziranim/ kastriranim, a neoznačenim smo odpravljali parazite in jih označili z zarezo v uho. Oskrbovali smo tudi mačke z območja občine Brezovica, ki pa v poročilu niso zajeta, saj niso

del projekta. Skupaj bilo steriliziranih 414 in kastriranih 249 prostoživečih mačk.

Sodelovanje s prostovoljci so pri oskrbi prostoživečih mačk se je nadaljevalo tudi v letu 2012. Sklenjenih (večinoma podaljšanih) je bilo kar 20 individualnih pogodb o sodelovanju, vendar je pri ulovu ostalo aktivnih le 11 prostovoljcev. Skupaj so prostovoljci pomagali pri ulovu 288 prostoživečih mačk, od tega jih je kar 46 bilo okuženih z FIV in/ali FeLV, in 14 poškodovanih. Najbolj prizadevna (T. Zajec) je pomagala pri oskrbi 186 mačk. Čeprav je bilo oskrbljenih več prostoživečih mačk ko leto poprej, jih je bilo s strani prostovoljcev ujetih manj, oziroma se je trend povečevanja potrebnih intervencij s strani zavetišča nadaljeval, a v minimalnem stopnjevanju. Nekaj prostovoljcev iz preteklosti je nadaljevalo sodelovanje kot občani in tako se je povečal delež mačk ujetih s strani občanov.


Stran 20


V povprečju so prostovoljci ujeli 30 mačk na leto, le redki posamezniki več kot 50 mačk na leto. Vsi posamezniki, ki so ujeli več kot sto mačk so bili posebej omenjeni v letnih poročilih in ob priložnostih prejeli zahvale. Graf št 21: zagotavljanje sredstev za projekt v letih 2007 - 2012

Tudi v letu 2012 se je obseg sredstev zmanjšal, kljub namenjenih 20.000 EVR za projekt za veterinarsko oskrbo prostoživečih mačk.


Stran 21


Prejeli smo podobno količino donirane hrane, kot leto poprej, a je kljub temu nekoliko več predali prostovoljcem, praktično vso mačjo hrano, kar je je bilo na razpolago. V zalogi je v glavnem ostajala hrana za pse. V letu 2012 je prva pobudnica projekta zaprosila za poročilo in prejela celotno poročilo. V oktobru je bila ustanovljena fb-stran zavetišča in v slabih treh mesecih imela že več kot 2.350 članov. Širjenje informacij tudi v zvezi s prostoživečimi mački je tako postalo še hitrejše. Ob dnevu živali (4. 10. 2012) je bilo 10 let delovanja zavetišča vključno s poročilom o oskrbi živali. Poročila so bila javno predstavljena in o dogodku so poročali štvilni mediji. Prva prostoživeča mačka je bila sprejeta 3.2.2003 in po oskrbi vrnjena v okolje. V prvih desetih letih je zavetišče oskrbelo in vrnilo v okolje 5.800 mačk. Ob priložnosti smo se zahvalili tudi najbolj prizadevnim prostovoljcem v teh letih. Na področju oskrbe mačk je bila najbolj prizadevna ga. Gregorčič Cigoj, ki je do takrat pomagala pri oskrbi vsaj 555 mačk. V veliko podporo zavetišču pa je bilo društvo Mačjelovka, katerega članica je Ga. Gregorčič Cigoj tudi bila. Pri mladičih pa smo vse pogosteje potrdili okužbo z mačjo kugo, tudi tistih ujetih na terenu. Vse pogosteje smo v zavetišče sprejemali starejše prostoživeče mačke z zdravstvenimi težavami značilnimi predvsem za starejše živali. Najpogosteje smo diagnosticirali odpoved ledvic. Sterilizirane kastrirane živali tako potrjeno živijo dlje, a se na starost pojavijo druge bolezni. Pri predvsem nekastriranih samcih pa je tveganje za okužbo s FIV tako visoko, da je v večini primerov evtanazije prav to vzrok, sledijo pa hude poškodbe. Največ primerov FIV pozitivnih mačk smo prejeli v zgodnje pomladanskih mesecih, kmalu po pričetku parjenja, potem pojavnost pada.


Stran 22

Graf št. 23: gibanje izgub zaradi FIV po mesecih v letih od 2009 do 2012

Skozi leta lahko opazimo spremenjen vzorec pojavnosti FIV in predvsem zmanjševanje števila primerov. Rezultat lahko pripišemo k učinku projekta.

Graf št. 24: število ob sterilizaciji ugotovljenih brejosti po mesecih od 2010 do 2012

V pomladnih mesecih (predvsem marec in april) beležimo največ primerov brejosti, ugotovljenih pri posegu sterilizacije. Posledično je poseg obširnejši, zahtevnejši in bolj obremenjujoč za mačko, saj je potrebno ob jajčnikih odstraniti še celotno maternico. V izogib temu smo ulov prostoživeč mačk raje intenzivirali v jesenskem času, ko pride pri mačkah do tako imenovane pavze v razmnoževanju.


Stran 23

2.7. LETO 2013 Projekt se je v letu 2013 nadaljeval po ustaljenih okvirjih in oskrbljenih je bilo podobno število prostoživečih mačk, kot v zadnjih letih. Graf št 25: oskrba prostoživeče mačke v letih 2007 – 2013

Skupno smo oskrbeli 921 prostoživečih mačk, 709 jih je bilo vrnjenih v okolje. Čeprav je bilo pogodbeno sodelovanje s prostovoljci ukinjeno, se število oskrbljenih prostoživečih mačk ni zmanjšalo. Sodelovanje na uveljavljen način je bilo prekinjeno zaradi sprememb v predpisih, ki so urejali področje organiziranega prostovoljstva. Med drugim bi zavod moral prostovoljcem nuditi zaščitno opremo, zagotavljati zavarovanje in praktično enako razširjeno usposabljanje z vidika varstva pri delu kot za zaposlene. V kolikor je sklenjen tak dogovor, Zavetišče kot uporabnik prostovoljstva povrne tudi stroške prostovoljca (potni stroški, stroški malice…). Prostovoljci so nadaljevali sodelovanje kot občani. Najbolj prizadevna občanka je ujela 203 prostoživeče mačke. Posledica prekinjenega sodelovanja je bilo zmanjšano sodelovanje s nekdanjih prostovoljcev oziroma večja obremenitev zavetišča. Število intervencij za prostoživeče mačke s strani zavetišča se je tako več kot podvojilo in dodatno obremenilo zaposlene.


Stran 24



Finančna sredstva zavetišča so ostala podobna prejšnjemu letu, za projekt je bilo namenjenih 20.000 EVR za veterinarsko oskrbo mačk.


Stran 25


Tudi količina donirane hrane je bila podobna kot v zadnjih letih. Delež mačje hrane je bil nekoliko večji, zato je bilo več hrane namenjene zainteresiranim občanom za potrebe projekta. 2.8. LETO 2014 V letu 2014 je bil Zavod ZOO Ljubljana prerazporejen na oddelek za kulturo MOL Projekt je ostal vključen v proračun. Graf št 29: oskrba prostoživeče mačke v letih 2007 – 2014


Stran 26

Število oskrbljenih prostoživečih mačk je najmanjše od polnega zagona projekta. Glavni razlog je uspešnost projekta in ureditev vseh večjih znanih lokacij s prostoživečimi mačkami. Ulov je oteževalo tudi slabše vreme. Pomemben del pa je prispevalo lovljenje mačk v režiji zavetišča omejeno na razpoložljiv kader. V tem letu se je namreč precej povečal delež zapuščenih mačjih mladičev in ob sočasnem zmanjševanju razpoložljivih začasnih skrbnikov je obremenitev zavetišča dosegala najvišje obremenitve doslej. Zavetišče je bilo polno zasedeno vse do konec leta. Graf št 30: ulov so v letu 2014 zagotovili

Kljub vsemu je ostalo ne-oskrbljenih le nekaj manjših lokacij, ki so bile oskrbljene pred sezono novih mladičev v naslednjem letu. Urejale so se predvsem lokacije na obrobju mesta in v okoliških vaseh. Uvedeno je bilo tudi vračanje mačk na lokacijo s strani zavetišča, saj smo na tak način preprečili vse pogostejše zlorabe. Vse pogosteje so namreč lastniki mačk skušali preko projekta urediti svoje lastniške mačke oziroma so občani – najditelji (žal tudi nekateri nekdanji prostovoljci) v zavetišče dostavljali mačke ujete na območjih drugih občin, ki niso v pristojnosti zavetišča. Čeprav je zavetišče zagotovilo ulov ''le'' 128 mačk, smo vse prostoživeče mačke vrnili na mesto ulova. Skupno je bilo v letu 2014 tako opravljenih 768 izhodov (dobrih 40% več, kot 2013 oziroma skoraj 2x toliko kot leta 2012). Skupaj smo prevozili 7.616 km, v povprečju 635 na mesec.


Stran 27

Graf št. 31.: število izhodov nočnih in dnevnih oskrbnikov na mesec v letu 2014


Ne glede na uveljavljene novosti in obremenitve, je višina sredstev zavetišča ostala na ravni zadnjih let. Za projekt prostoživeče mačke je bilo namenjenih 20.000 EVR za veterinarsko oskrbo.


Stran 28


V letu 2014 se je donacija hrane povečala za skoraj tono hrane in povečal se je delež hrane za mačke. Tako smo za prostoživeče mačke lahko namenili še enkrat več hrane kot leto pred tem. Hrano so prejemali občani, ki so sodelovali pri oskrbi mačk in uporabljalo jo je tudi zavetišče za potrebe projekta. 2.9. LETO 2015 V Juliju leta 2015 je bil sprejet '' O D L O K o spremembah in dopolnitvah odloka o urejanju in čiščenju občinskih cest in javnih zelenih površin'', ki je med drugim prepovedal hranjenje živali na javnih površinah. Odlok je bil v oktobru dopolnjen tako, da je omogočil nadaljevanje projekta. Graf št 34: oskrba prostoživeče mačke v letih 2007 – 2015


Stran 29

Kljub novo-sprejetemu odloku smo s projektom nadaljevali, oziroma ga intenzivno izvajali v mesecu avgustu. Oskrbeli smo 675 prostoživečih mačk, večinoma sterilizirali in kastrirali. Število evtanazij se je precej zmanjšalo predvsem na račun manj okuženih s FIV in FeLV ter manj poškodovanih prostoživečih mačk. Še naprej pa se povečuje delež ostalih bolezni, predvsem odpovedi ledvic, kar lahko razumemo, kot staranje populacije prostoživečih mačk. Občani pa tudi vse opažene spremembe oziroma obolevanja prostoživečih mačk prijavijo. Graf št 35: ulov so v letu 2015 zagotovili

Vse manj občanov pa je pripravljeno zagotoviti ulov. Število zainteresiranih občanov (v preteklosti prostovoljcev) se je precej zmanjšalo oziroma so postali veliko manj aktivni. Veliko je k temu prispeval k temu omenjeni odlok, ki je med drugim omejeval hranjenje prostoživečih mačk. Pobudo pri zagotavljanju ulova je tako prevzelo zavetišče in zagotovilo ulov več kot polovico oskrbljenih prostoživečih mačk. Ulov smo zagotavljali na podlagi prijave občana – najditelja ter tudi odločbe uradnega veterinarja in izvajali v sodelovanju z najditeljem oziroma tudi drugih občanov v soseščini. Za uspešen ulov je bilo najbolj pomembno zagotoviti ustrezne pogoje in sicer zagotovljeno prisotnost mačk ter motiviranost za hrano, To je bilo mogoče doseči z nadziranim hranjenjem ob točno določenem času, na točno določenem mestu, s čim manj motečih dejavnikov. Za zagotovitev logistike, smo uvedli nove evidence, intenzivirali komunikacijo s sodelujočimi občani in povečali prisotnost na terenu oziroma število intervencij. Projekt je tako zahteval povečano vključitev skoraj vseh zaposlenih, predvsem pa nočnih oskrbnikov. Pozne večerne ure in zgodnje jutranje so namreč najpogosteje optimalen čas ulova prostoživečih mačk.


Stran 30

Graf št. 36.: primerjava št. izhodov nočnih in dnevnih oskrbnikov v letih 2012 - 2015

Posledično smo v letu 2015 opravili ogromnih 1.056 izhodov. Povečanje je predvsem na račun več izhodov nočnih oskrbnikov, ki gredo na teren vsaj 3x v dveh nočeh oziroma več kot dva krat več od prejšnjega leta. Pogosto smo na podlagi usklajene logistike združevali obiske različnih lokacij ob enem izhodu (intervenciji) in sicer tako, da se je ob izhodu vračalo oskrbljene mačke, ob vračanju pa prevzemalo novo-ulovljene. Hkrati se je obiskovalo tudi do 10 različnih lokacij. Največ izhodov v enem samem dnevu je bilo osem (20.8. 2015) in obiskanih več kot 10 lokacij.

Skupaj so oskrbniki opravili ogromnih 35.512 kilometrov (skoraj 5x več kot prejšnje leto), v povprečju 3.000 na mesec. Razlog je tudi precej izhodov v najbolj oddaljene vasi na vzhodnem območju MOL, kjer je bilo najdenih veliko zapuščenih mačk. Prebivalci teh vasi namreč pogosto pričajo o namernih zapustitvah mačk iz mesta, ki jih občani ''vržejo'' iz avtomobila. Ob tem so bile najdene tudi mačke z oznako v ušesu, torej že oskrbljene prostoživeče mačke.

Pogoste so namreč prostoživeče mačke predmet konfliktov med občani. Največkrat so se pritoževali lastniki avtomobilov, na katerih so se prostoživeče mačke v hladnejšem delu leta grele. Lastniki avtomobilov so prijavljali škodo zaradi spraskanega laka in se jezili, ker so bili avtomobili umazani. V toplejšem delu leta pa smo prejemali predvsem prijave zaradi razkopavanja na vrtovih in gredicah ter posrednem povzročanju škode. Nekateri hranitelji so mačke hranili nenadzorovano, tudi z neprimerno hrano in niso skrbeli za higieno mesta hranjenja. Ostanki hrane so privabljali druge živali (tudi podgane), umazanija je predvsem v toplem delu leta povzročala smrad in kazila izgled okolice. Občani so se tudi bali morebitnega širjenja kužnih bolezni. Pritoževali so se tudi ljubitelji ptic, saj naj bi mačke iztrebile ptice v njihovem okolju. Ob poudarjeni pozornosti tej temi se je intenziviralo tudi število pritožb. Primere smo urejali z oskrbo prostoživečih mačk na lokacijah in osveščanju, informiranju občanov.


Stran 31


Višina sredstev je v letu 2015 ostala na ravni zadnjih let, le sredstva za projekt niso bila več posebej opredeljena. Kljub temu smo s projektom nadaljevali in dosegli predstavljene rezultate. Graf št 38: poraba hrane v kg za projekt v letu 2015

Čeprav smo v letu 2015 prejeli rekordno količino donirane hrane, smo je izdali manj zaradi začasnega zadržanja do spremembe odloka. Kljub temu je bila občanom izdana skoraj tona hrane. Zatem se je hrana izdajala društvom, katerih člani sodelujejo pri projektu v količini 184 kg. Ostalo smo porabili v režiji zavetišča.


Stran 32

2.10. LETO 2016 V proračunu sredstva za projekt niso bila opredeljena, vendar smo s projektom kljub temu nadaljevali po ustaljenem programu. V marcu je bil realiziran sestanek z Društvom za zaščito živali Ljubljana in Društvom Mačjelovka – društvoma, s katerima je zavetišče najtesneje sodelovalo na področju oskrbe prostoživečih mačk. Dogovorjeno je bilo nadaljnjo predajanje hrane za prostoživeče mačke in društvi posredujeta hrano naprej občanom, ki pomagajo pri oskrbi prostoživečih mačk. Dogovorjeno je bilo, da se projekt nadaljuje po ustaljenem programu do nadaljnjega oziroma do ureditve tega področja in bili podani predlogi možnih ureditev.. V jeseni je bila s strani občanov podana nova pobuda oziroma podan sistemski predlog za uresničevanje projekta prostoživeče mačk, kot je bil zamišljen v letu 2007. Predlagano je bilo:

- Ureditev statusa prostoživečih mačk. - Vsak hranitelj bi naj imel možnost, da se na občini registrira kot hranitelj prostoživečih mačk/prostoživečih živali, pri čemer bi dobil tudi posebno izkaznico. - Na občini bi naj obstajal samo en človek, ki je sogovornik med hranitelji in občino, s katerim bi hranitelji in občani - kadar bi šlo za vprašanje prostoživečih mačk/prostoživečih živali, lahko komunicirali. - Hrana za živali, ki jo Zavetišče Ljubljana dobi v obliki donacij in jo tudi uradno kupuje preko javnih razpisov, bi se naj vedno, redno in takoj začela deliti med vse hranitelje, ki bi imeli prijavljeno lokacijo in ki bi za hrano prosili.

Na podlagi pobude je MOL dne 26. 10 2016 sklicala sestanek, ki ga je vodil podžupan Dejan Crnek. Odgovore na predloge je podajala Strokovna vodja ZOO Ljubljana in predsednica sveta zavetišča Barbara Mihelič, ki je pojasnila potek projekta in obstoječe stanje, ter podala predloge za ureditev v prihodnje. Med drugim je predlagana spletne strani in objava pomembnih dokumentov. Predlagala je sklic delovnega sestanka, na katerega so bili povabljeni vsi zainteresirani. Podžupan Dejan Crnek je sklenil, da je to bil prvi tovrstni sestanek, ki je bil predvsem namenjen predstavitvi in izmenjavi mnenj. Dogovorjeno, je bilo, da se v prihodnje vse pobude in vprašanja pošilja na e-naslov pristojnega oddelka MOL na naslov: [email protected] . Zainteresirana javnost je bila seznanjena tudi z dejstvom, da bodo odgovori in pobude usklajeni z Zavetiščem Ljubljana, ki opravlja predmetno javno službo. Vsi udeleženci so prejeli zapisnik sestanka. Delovni sestanek – tematsko srečanje z zainteresirano javnostjo je bil sklican na dan 8. 12. 2016 v Prostorih ZOO Ljubljana in se ga je udeležilo 5 zainteresiranih občanov oziroma občank. Dnevni red je obsegal sledeče teme:

1) Predstavitev dosedanjega dela in statistik na projektu PŽ mačke,


Stran 33

2) Posredovanju konkretnih predlogov za revizijo projekta v prihodnje v okviru trenutno mogočega na ravni zavetišča (nekaj novosti, h katerim se nagibamo, smo nekoliko že nakazali v zapisniku ter prilogi), 3) Portal MUCeLj – predstavitev možnosti, mnenje zainteresirane javnosti. 4) Oblikovanje in preverjanje (skupnih) stališč do predlogov, rešitev za tisto, kar zahteva bistven preskok v zakonodaji, financiranju in kadrih ter logistiki in se nanaša širše na raven MOL in države, 5) RAZNO (omejeno na temo prosto-živeče mačke).

Pripravljeno je bilo podrobno poročilo o projektu, z vsemi pojasnili. Predstavljen je bil zamišljen spletni portal ''MUCELJ'', ki je bil sprejet z navdušenjem, saj omogoča vpogled tako nad dogajanjem s prostoživečimi mačkami, kakor tudi ureditev statusa občanov, kot soudeleženih pri projektu. Dogovorjeno je bilo, da se v prihodnje zainteresirana javnost aktivneje vključi v projekt, Zavetišče pa sklicuje sestanke in obvešča. MOL pa naj zagotovi nekaj več sredstev za projekt, kot je bilo namenjeno v zadnjih letih, zagotovi aktivnejšo osveščanje javnosti o tej problematiki, ter preuči možnost obveznega registriranja mačk znanega skrbnika na območju MOL Graf št 39: oskrba prostoživeče mačke v letih 2007 – 2016

V okviru projekta smo oskrbeli zadnjim letom podobno število prostoživečih mačk. V okolje smo jih vrnili 632, od tega jh je 59 že oskrbljenih bilo na zdravljenju. Ostale so bile sterilizirane oziroma kastrirani. Uspavanih je bilo 137 mačk, vse več zaradi drugih bolezni, predvsem odpovedi ledvic. Pogost pa je tudi kožni rak, ki se pojavlja pri mačkah katerih ušesa so belo odlakana in je smrček rožnat (brez pigmenta). Še vedno pa večino predstavljata FIV in FeLV, a se še naprej pojavnost zmanjšuje.


Stran 34

Graf št 40: ulov so v letu 2016 zagotovili

Aktivnost zagotavljanja ulova občanov še naprej pada. Ulov prostoživečih mačk tako pretežno zagotavlja zavetišče, saj je bulo 15% mačk ulovljenih v režiji zavetišča. Število intervencij kakor tudi število prevoženih kilometrov se je v primerjavi s prejšnjim letom le minimalno povečalo, kar je rezultat dobro organizirane logistike. Graf št 41: zagotavljanje sredstev za projekt v letih 2007 - 2016


Stran 35

Delež sredstev MOL zavetišču se je v letu 2016 še nekoliko zmanjšal in praktično dosegel raven financiranja pred začetkom projekta. Izvajanje projekta gre tako v breme rednih sredstev oziroma lastno pridobljenih sredstev. Precej sredstev smo v letu 2016 privarčevali na račun rekordnih donacij hrane, saj smo skupaj prejeli več kot 8 ton hrane. Graf št 42: poraba hrane v kg za projekt v letu 2016

Večino hrane smo razdelili društvom od česa je bil velik del hrane za pse. Društva so namreč hrano za pse porabila za druge namene in tako prihranila sredstva. Neposredno občanom je bilo izdanih 255 kg hrane za potrebe ulova prostoživečih mačk. Vsaj dvakrat toliko oziroma dodatne več kot pol tone pa je porabilo za prostoživeče mačke zavetišče. Pogosto ulov prostoživečih mačk sovpada z ulovom zapuščenih mačk, zato je natančno razmejitev težko opraviti. V praksi je pogosto tudi težko ločiti med zapuščeno mačko, prosto gibajočo lastniško mačko in prosto živečo mačko. Pri razvrščanju si pomagamo s podatki najditeljev, morebitnimi znaki lastništva ter s stopnjo socializiranosti mačke. Odločitev o statusu mačke sprejme veterinar zavetišča na podlagi opisanih kriterijev, Veterinar tudi odloči o oskrbi oziroma izvedbi izbranega protokola in odloči tudi o času vračanja v okolje. V primeru okužbe s FIV in/ali FeLV se mačke praviloma evtanazira. Obe bolezni povzročata virusa, ki prizadeneta imunski sistem in sta neozdravljivi. Okužba se širi predvsem preko ugrizov, ob parjenju, Felv pa predvsem s slino. Zato so mačke, ki živijo prosto v okolju zelo izpostavljene, predvsem odrasli samci. Pozitivnih mačk se ne sme vračati v okolje, lahko pa se jih odda zainteresiranim osebam.


Stran 36

Pozitivni mački so se oddali pod posebnimi pogoji – strogo izolacijo od drugih mačk, vedno pod nadzorom oziroma se ne smejo gibati prosto v okolju in morajo biti redno pod veterinarsko oskrbo. V primeru kršitev smo ravnali v skladu s pristojnostmi. Vse Wood – pozitivne prostoživeče mačke (obolele z mikrosporijo) se je tudi evtanaziralo, saj celostna terapija po protokolu ni bila mogoča. Mikrosporija je zoonoza – se prenaša na ljudi in jo povzročajo glivice. Okuženih mačk se ne sme in se ni vračalo v okolje. Je pa število primerov v zadnjem času zelo padlo in je omejeno na posamezne primere. Bolj zaskrbljujoča je mačja kuga, ki sicer ni zoonoza, je pa zelo nevarna za mačke, predvsem mačje mladiče. Oboleli mladiči praviloma poginejo, redki preživijo četudi jim je omogočeno zdravljenje. Tveganje je visoko na mestih večje koncentracije mačk, predvsem velikega števila mladičev. S projektom je smiselno nadaljevat iz vseh naštetih razlogov, saj se še vedno pojavljajo nove lokacije in tudi nove mačke na že oskrbljenih lokacijah. V Primeru opustitve projekta lahko pričakujemo v samo nekaj letih enako stanje, kot pred projektom. K uspešnosti projekta in skrbi za prostoživeče mačke lahko prispevamo vsi, ob zavetišču tudi vsi občani, predvsem skrbniki mačk in hranitelji prostoživečih mačk z odgovornim odnosom do živali. Graf št 43: prikaz mest najdbe prostoživečih mačk z največjo gostoto v rdeči barvi

Mačke so bile ulovljene praktično povsod na območju MOL razen strnjenih gozdov in polj. V celotnem obdobju zavetišča je bilo v okolje vrnjenih 8.340 mačk. V preteklih letih je bilo izgub okrog 2.500 mačk. V celotnem obdobju zavetišča je bilo tako ali drugače oskrbljenih več kot 11. 000 PŽ mačk. K tem lahko prištejemo še ''500'' mačk, ki naj bi bile oskrbljene na kliniki tristokosmatih, kot je razvidno iz zapisnik 3. seje sveta zavetišča. Skupaj torej tako ali drugače oskrbljenih vsaj 11.500 PŽ mačk.

poroČilozavetisce-ljubljana.si/userfiles/majah/file/10... · 2008 - 2016 ljubljana, 2017 . projekt...

Documents