poroČilo o »follow up« notranji institucionalni … evalvacije... · 2013. 12. 12. · -...

Komisija za ocenjevanje kakovosti univerze

1/35

POROČILO O »FOLLOW UP« NOTRANJI INSTITUCIONALNI EVALVACIJI Visokošolski zavod: Univerza v Mariboru,

Filozofska fakulteta Dekan:

Prof. dr. Marko Jesenšek

Datum in čas obiska:

Datum Čas

1. dan 10. 10. 2013 9:00 – 17:15

2. dan 11. 10. 2013 8:00 – 15:45

Člane komisije za »follow up« notranjo institucionalno evalvacijo FF je imenoval rektor UM s sklepom št. S 300/2013-534 KR z dne 4. 9. 2013.

Člani komisije: Ime in priimek: Predstavnik, funkcija: 1. prof. dr. Rasto Ovin EPF, predsednik

2. mag. Miha Pauko Rektorat, član

3. Teja Janeš študentka MF, članica

Poročilo oddano KOKU dne: 7. 11. 2013 Podpis predsednika komisije za notranjo evalvacijo: Koraki nadaljnjega postopka:

1. KOKU pošlje poročilo dekanu FF: 7. 11. 2013 2. FF doda svoje mnenje k poročilu in ga pošlje KOKU: do 7. 12. 2013 3. KOKU pošlje Poročilo o »follow up« notranji institucionalni evalvaciji FF

skupaj z mnenjem FF rektorju UM. Evalvacijsko poročilo bo objavljeno na spletnih straneh KOKU.

»Follow up« notranja institucionalna evalvacija FF

2/35

POVZETEK Postopek »follow up« notranje institucionalne evalvacije je zajemal področja, ki jih opredeljujejo Merila za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov, ki jih je sprejela Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu. Komisija ocenjevalcev je pregledala in ocenila delovanje Filozofske fakultete UM ter prišla do zaključka, da ob dejstvu, da gre za mlado fakulteto, so kolegi uspeli uspešno razviti številna področja zrele akademske institucije. Tukaj mislimo na znanstvenoraziskovalno dejavnost, kjer številni učitelji in sodelavci dokazujejo nadpovprečno ustvarjalnost. Tudi na pedagoškem področju so uspeli pri svojem delu s študenti ustvariti razliko do podobnih drugih fakultet v Sloveniji, saj so študenti ocenili fakulteto kot dobro in študentom prijazno. V razmerah finančnih omejitev so poleg tega fakulteti uspela številna prilagajanja na trgu znanja, ki dajejo dobre obete za prihodnost. Opazili smo tudi nekaj pomanjkljivosti, ki so skupaj s prednostmi in priložnostmi za izboljšanje predstavljene v obliki ključnih poudarkov spodaj. KLJUČNI POUDARKI Prednosti

Učitelji in vodstvo se zavedajo poslanstva fakultete na univerzi ter v ožjem in širšem okolju.

Večina oddelkov se je na poslabšanje finančnih razmer odzvala s povečanjem ponudbe znanja posameznim ciljnim skupinam (od otrok do starejših).

Razmere na področju zaposlovanja diplomantov so zapletene, a vendar je opaziti visoko stopnjo prilagodljivosti diplomantov.

Kljub vse bolj omejenim finančnim virom izkazuje fakulteta upoštevanja vredno aktivnost pri mednarodnem sodelovanju.

Fakulteta izkazuje tudi izdajateljsko dejavnost.

Po mnenju notranjih deležnikov je program fakultete ustrezno približan praksi.

Delovanje na področju kariernega centra in zagotavljanja praks je v dobro podporo študentom.

Fakulteta razvija tutorski sistem.

Uvedba demonstratorjev je prinesla pozitivne rezultate.

Na področju znanstvenoraziskovalnega dela so bile od zunanje evalvacije v letu 2009 opravljene številne izboljšave (medsebojna informiranost, sistemska pomoč pri objavah, pomoč pri prijavi in vodenju projektov …).

Učitelji so dostopni za študente in znajo razvijati kolegialni odnos.

Mlajši pedagoški kader izkazuje večjo prilagodljivost za sodoben pristop pri študijskih programih kot starejši učitelji.

Prilagodljivost strokovnih služb pri reševanju vprašanj urnika.

Deležniki so zadovoljni s knjižnico, še posebej z obravnavo s strani strokovnih sodelavk.

Fakulteta je uvedla anketo o zadovoljstvu zaposlenih.


3/35

Slišali smo pohvale na račun Kariernega centra: študentom pomagajo z delavnicami in dogodki, s katerimi lahko pridobivajo reference za iskanje zaposlitve.

Študenti so preko tutorjev in predstavnikov letnikov povezani s študentskim svetom.

Iz razgovorov s študenti smo ugotovili, da so zelo zainteresirani.

Študenti so dobro informiranih o vseh priložnostih na fakulteti in se imajo možnost vključiti v vse obštudijske dejavnosti, če le imajo interes

Fakulteta razpolaga s sodobno opremo, vendar je ne uporabljajo vsi učitelji.

Internetna povezava je dobra.

Knjižnica je večinoma dobro založena in ima prilagojen urnik za študente.

Fakultetna knjigarna predstavlja primer dobre prakse na UM.

Prenovljena restavracija za študente in vse zaposlene.

Zelo izčrpno in javno objavljeno samoevalvacijsko poročilo.

Nenehno izboljševanje dela komisije za ocenjevanje kakovosti in njena stalna zasedba.

Pomanjkljivosti

Poslanstvo in vizija fakultete v vseh dokumentih nista enako zapisana; dokumenta nista bila predmet razprave na organih fakultete; zapis vizije fakultete se nam ne zdi ustrezen.

Vsi deležniki na fakulteti se ne zavedajo enako pomena prenašanja dobre prakse s tujih univerz.

Vsi deležniki na fakulteti niso bili seznanjeni s pomenom velike izbirnosti predmetov.

Na področju kadrovske politike in finančnega poslovanja bi bila potrebna večja preglednost.

Finančna in gospodarska kriza je preprečila izpeljavo kadrovskega načrta fakultete.

Kljub temu, da ima večina profesorjev visoko strokovno znanje, je večkrat čutiti nezadostno sposobnost za posredovanje le-tega študentom.

Od zunanje evalvacije leta 2009 so se medsebojni odnosi na fakulteti poslabšali: namesto da bi se pogovarjali o reformah na številnih sejah organov izstopajo nasprotja, rezultat tega pa so nasprotja v stališčih organov fakultete.

Vaje se ponekod ne razlikujejo od predavanj, premalo je dinamičnosti.

Študentska anketa nima učinka in ne prinaša izboljšav, vprašljiva je njena anonimnost, njeni rezultati pa niso predmet obravnave na dovolj ravneh, prav tako nismo prepoznali sistema za odpravljanje pomanjkljivosti.

Sanitarije ponekod ne dosegajo minimalnih standardov.

Zadnje samoevalvacijsko poročilo ni bilo predstavljeno akademskemu zboru. Priložnosti za izboljšanje

Besedilo vizije fakultete mora ustrezati merilom za pripravo takšnega besedila.


4/35

Poslanstvo, vizija in strategija fakultete naj bodo živi dokumenti. V skladu z zahtevami mednarodnih akreditacijskih agencij je običaj, da sta vizija in poslanstvo predstavljena na vidnih mestih na fakulteti.

Normalen pogoj za odhod študentov na semester študija v tujino je priznavanje semestra za semester. Vztrajanje na tem, da morajo biti na študiju v tujini zajete vse vsebine z domače fakultete, ne spada na odprto univerzo.

V ugotavljanje sledljivosti diplomantov bi bilo dobro vključiti reprezentativen vzorec delodajalcev diplomantov fakultete.

V skladu z njenimi pristojnostmi bi v primeru potreb po večjih racionalizacijah fakulteti koristila strokovna upravljavska pomoč univerze, po potrebi pa tudi s strani univerze povabljenih zunanjih svetovalcev.

Fakulteta naj izdela kadrovski načrt za prihodnje petletno obdobje.

Rezultati ankete o zadovoljstvu zaposlenih naj jim bodo tudi predstavljeni, npr. na seji akademskega zbora ali zboru delavcev, priložena pa naj bo tudi njihova analiza.

Uvedba neformalnih oblik druženja zaposlenih bi prispevala k povrnitvi nekoč zglednih medsebojnih odnosov.

Vodstvo fakultete naj poskrbi za vzvod, preko katerega bodo lahko zaposleni posredovali svoje pobude za izboljšave.

Odprava ugotovljenih napak in zmanjšanje pripomb na račun študentskega referata.

S pomočjo znanja oziroma disciplin, ki jih pokriva fakulteta (psihologija), bi bilo smiselno izdelati predlog univerzi za povečanje primernosti in učinkovitosti sedanjega vprašalnika za študentsko anketo.

Koristno bi bilo vztrajati na nadaljnjem razvoju sistema demonstratorjev v obliki, kot se je uveljavila. Zgodnje vključevanje študentov v projekte je dobra osnova za njihovo kasnejšo pot v poklicu.

Vaje naj se v največji možni meri uporabljajo za prikaz uporabe znanja pri reševanju realnih položajev v poklicu in širše.

Knjigarna na fakulteti bi lahko odprla svoja vrata tudi drugim fakultetam UM. S tem, da bi ponujala popuste za vse zaposlene na UM in študente, bi lahko povečala svoj promet in s tem možnost, da zagotovi sredstva za svoje delovanje. Informiranje zainteresiranih o ponudbi bi lahko potekalo preko univerzitetnega sistema e-pošte.

Samoevalvacijsko poročilo pobliže predstaviti tako akademskemu zboru kot tudi študentskemu svetu.


5/35

Vsebina

UVOD ............................................................................................ 6

1 VPETOST V OKOLJE...................................................................... 9

1.1 PREDNOSTI ................................................................................ 10 1.2 POMANJKLJIVOSTI ......................................................................... 10 1.3 PRILOŽNOSTI ZA IZBOLJŠANJE .............................................................. 11

2 DELOVANJE VISOKOŠOLSKEGA ZAVODA ........................................... 12


3 KADRI ..................................................................................... 18


4 ŠTUDENTI ................................................................................ 23


5 MATERIALNE RAZMERE ................................................................ 27


6 ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI ........................................................ 31


ZAKLJUČEK ................................................................................... 34


6/35

Uvod Komisija za ocenjevanje kakovosti univerze (KOKU) je na svoji 10. redni seji 7. junija 2013 sprejela sklep, da izvede »follow up« notranjo evalvacijo na Filozofski fakulteti (FF). O tem je bila fakulteta obveščena z dopisom št. 24/06/13-812-MP ter je na podlagi tega 24. junija 2013 strokovni službi KOKU posredovala Vlogo za »follow up« notranjo institucionalno evalvacijo. Gre za projekt, ko je predmet presoje fakulteta, ki je bila v preteklosti že evalvirana (zunanja evalvacija Senata za evalvacijo pri Svetu Republike Slovenije za visoko šolstvo, maja 2009). Osnova za izvedbo »follow up« notranje institucionalne evalvacije so bila Merila za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS). Evalvatorji so še posebej pozorno spremljali ugotovitve in priporočila, zapisana v Poročilu o institucionalni zunanji evalvaciji iz leta 2009. KOKU je v skladu z Merili za izbiro in potrditev evalvatorjev za potrebe notranjih evalvacij na UM 11. junija 2013 objavila Razpis za izbiro kandidatov za člane evalvacijske komisije pri izvedbi »follow up« notranje institucionalne evalvacije FF. Rok za oddajo vlog je potekel 26. junija 2013, strokovna služba pa je do izteka tega roka prejela 5 (pet) vlog. Tričlansko evalvacijsko komisijo je soglasno potrdila KOKU na svoji 2. korespondenčni seji, sklicani 20. avgusta 2013, ter jo posredovala v imenovanje rektorju UM. Rektor UM je na podlagi 15. točke 2. odstavka 287. člena Statuta UM 4. septembra 2013 izdal sklep št. S 300/2013-534 KR, s katerim je imenoval evalvacijsko komisijo za projekt »follow up« notranje institucionalne evalvacije Filozofske fakultete UM v naslednji sestavi:

– dr. Rasto Ovin, redni profesor z Ekonomsko-poslovne fakultete, predsednik, – mag. Miha Pauko, strokovni sodelavec KOKU, član, in – Teja Janeš, študentka Medicinske fakultete, članica.

Filozofska fakulteta je 23. avgusta 2013 strokovni službi KOKU posredovala dokumentacijo za »follow up« notranji evalvacijski postopek:

- Odlok o preoblikovanju UM (OdPUM-1), - osnovni podatki o FF (22. avgust 2013), - Letni program dela FF za leto 2012, - Letni program dela FF za leto 2013, - Računovodsko poročilo FF za leto 2012, - povezave k informacijskem sistemu o raziskovalni dejavnosti po posameznih

raziskovalcih SICRIS (22. julij 2013), - evidence s področja varnosti in zdravja pri delu, - Poročilo o institucionalni zunanji evalvaciji (Senat za evalvacijo pri Svetu RS

za visoko šolstvo, 23. junij 2009), - mnenje o Poročilu o institucionalni zunanji evalvaciji (15. julij 2009), - Samoevalvacijsko poročilo FF za študijsko leto 2011/2012, - Akcijski načrt FF 2012/2013, - Katalog programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja (2012-2013),


7/35

ter še dodatno gradivo:

– publikacija Odličnost FF UM,

– knjiga Zora 44 – Jezikovna predanost, knjižna zbirka Zora,

– mednarodna revija Slavia Centralis, letnik V.,

– knjiga Zora 92 – A szlovéniai magyar nyelv a többnyelvűség kontextusában,

knjižna zbirka Zora,

– knjiga Zora 76 – Ideological Translation of Robert Burn's Poetry in Russia and

in the Soviet Union, knjižna zbirka Zora,

– knjiga Zora 87 – The Faces of Inclusion, knjižna zbirka Zora,

– Katalog programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja,

– Program Mini univerze FF ter

– Katalog ponudbe centrov in oddelkov FF.

Evalvatorji so se seznanili še z naslednjo dokumentacijo iz arhiva KOKU:

- Strategija na področju zagotavljanje kakovosti FF (12. januar 2007), - Poročilo strokovne komisije za pregled delovanja FF (8. julij 2013),

FF je 13. septembra 2013 posredovala strokovni službi KOKU s strani dekana podpisano izjavo, s katero soglaša s sestavo notranje evalvacijske komisije, 4. oktobra 2013 pa so evalvatorji prejeli še s strani FF izpolnjen Pregledni vprašalnik za visokošolski zavod – priprava na »follow up« notranjo institucionalno evalvacijo.

Tik pred evalvacijskim obiskom (4. oktobra 2013) pa so evalvatorji prejeli od FF še

tele dokumente:

– rebalans finančnega načrta FF 2013, – dokazila o izpolnjenih pogojih za izvedbo praktičnega usposabljanja, – mnenje panožne gospodarske zbornice, resornega ministrstva, združenj

delodajalcev.

Člani notranje evalvacijske komisije so se pred obiskom fakultete sestali trikrat: 4. septembra 2013, 27. septembra 2013 in 7. oktobra 2013, ter vsebinsko uskladili priprave na evalvacijski obisk. Imenovani evalvatorji so na podlagi predložene dokumentacije, pregleda spletnih strani FF ter dvodnevnega evalvacijskega obiska v predvidenem roku izdelali pričujoče poročilo. Evalvacijski obisk Filozofske fakultete je notranja evalvacijska komisija izvedla 10. in 11. oktobra 2013 na sedežu fakultete in je potekal po urniku, ki sta ga predhodno uskladila kontaktni osebi evalvacijske komisije ter presojane fakultete. V okviru dvodnevnega evalvacijskega obiska je skupina strokovnjakov po uvodni predstavitvi vodstvu FF ter ogledu prostorov fakultete opravila 13 intervjujev z zaposlenimi in sodelavci fakultete, v katerih so v tem vrstnem redu sodelovali študenti nefunkcionarji in podiplomski študenti (13), študenti funkcionarji (8), strokovno-tehnični sodelavci (10), asistenti (5), visokošolski učitelji (10), prodekanica za znanstvenoraziskovalno delo, prodekanica za izobraževalno dejavnost, prodekan za mednarodno sodelovanje, predsednica akademskega zbora, prodekanica za finance in razvoj, tajnica fakultete in vodje strokovnih služb (9), člani komisije za ocenjevanje kakovosti (7) ter dekan.


8/35

Tekom evalvacijskega obiska so evalvatorji zahtevali še dodatne dokumente FF, ki niso bili sestavni del gradiva: organigram strokovnih služb FF z imeni zaposlenih ter seznam univerz, na katerih so sodelavci FF doktorirali. Na podlagi vse predložene dokumentacije in informacij, pridobljenih v pogovorih z izbranimi skupinami sogovornikov, je notranja evalvacijska komisija oblikovala preliminarno ustno poročilo, ki ga je njen predsednik ob koncu evalvacijskega obiska 11. oktobra 2013 predstavil 48 prisotnim predstavnikom vodstva, zaposlenih in študentov. Presojana fakulteta je notranji evalvacijski komisiji zagotovila zelo dobre pogoje za delo ter ji omogočila vpogled v svoje ključne dejavnosti.


9/35

1 Vpetost v okolje

Merila za ocenjevanje:

Visokošolski zavod ima objavljeno poslanstvo in strategijo svojega razvoja, kjer je opredeljena njegova vloga v gospodarskem, socialnem in kulturnem razvoju ožjega in širšega okolja, posebej z ugotavljanjem učinkov, ki jih ima delovanje visokošolskega zavoda na okolje ter racionalno rabo javnih virov.

Na spletni strani FF so objavljeni njena vizija, poslanstvo in strategija za zagotavljanje kakovosti. Kot strategijo je tako upoštevati cilje, ki jih navaja fakulteta v okviru poslanstva v samoevalvacijskem poročilu kot tudi cilje, ki jih navaja Strategija za zagotavljanje kakovosti (prav tam) in jih sestavlja 6 področij. Iz strategije neposredno ne izhaja zavezanost za racionalno rabo javnih virov, čeprav je primerno razporejanje in uporaba finančnih virov vsebovano v enem od ciljev. Je pa to zavedanje jasno razvidno iz realne politike in ravnanja fakultete.

Visokošolski zavod je povezan z razvojem ožjega in širšega okolja ter izkazuje dialog z njima, še posebej pa s svojimi diplomanti.

Iz strategije fakultete izhaja zavezanost za prispevek k razvoju ožjega in širšega okolja na dveh vsebinskih ravneh: raziskovalni in izobraževalni. Enako velja za dolgoročne in kratkoročne cilje FF na področju vseh njenih dejavnosti, ki so zapisani v Samoevalvacijskem poročilu 2011-2012. Prisoten je tudi intenziven dialog z okoljem najprej na formalni ravni, kjer fakulteta sama in preko centrov ponuja programe formalne in neformalne izobrazbe. Programe so pripravili: Mednarodni center za ekoremediacije, Center za vseživljenjsko izobraževanje, Center za antrozologijo, Humanima, Oddelek za germanistiko, Oddelek za filozofijo, Oddelek za slovanske jezike in književnosti, Oddelek za prevodoslovje ter Center za informacijske, komunikacijske in interaktivne tehnologije. Ukinitev sofinanciranja teh programov s strani Ministrstva za znanost, izobraževanje, kulturo in šport je v letu 2012 zmanjšala število udeležencev teh programov na eno četrtino števila leto pred tem. Pozna pa se tudi pomanjkanje sredstev za promocijo teh programov, zaradi česar se bo število udeležencev po pričakovanjih še zmanjšalo. Po drugi strani pa (samoevalvacijsko poročilo) fakulteta vidi priložnost, da z novimi ponudbami (pedagoško–andragoško in jezikovno izobraževanje) še naprej predstavlja zanimivo ponudbo na tržišču. Številni učitelji FF so poleg tega aktivni na področju delovanja univerze in širše družbene skupnosti. Tudi mednarodna dejavnost fakultete je dokaj razvejana. Klub finančnim omejitvam je mednarodna dejavnost učiteljev in sodelavcev znatna, kar pojasnjujejo tudi z zahtevami meril za izvolitve v nazive. Finančne omejitve se poznajo tudi pri meduniverzitetnem sodelovanju, čeprav o uspešni dejavnosti tukaj govorijo skupni projekti in izmenjava učiteljev z domačimi in tujimi univerzami. Opaziti pa je vrzel pri deležnikih znotraj fakultete, ko gre za poznavanje in interes za dobro prakso na tujih univerzah. To se odraža pri splošni manjši zainteresiranosti pri študentih, majhni izbirnosti in dobrih praksah, ki so večinoma pogojene z osebnimi izkušnjami in nagibi posameznih učiteljev in sodelavcev.


10/35

Fakulteta je predložila Mnenje panožne gospodarske zbornice, resornega ministrstva in združenj delodajalcev, ki izražajo podporo predlogu dvopredmetnega magistrskega pedagoškega študijskega programa druge stopnje slovenščine. Iz končnega poročila o rezultatih raziskav izhajajo podatki o aplikativnih projektih za gospodarstvo. Takšna orientacija je v duhu dolgoročnih ciljev raziskovalne dejavnosti FF, kot izhaja iz Samoevalvacijskega poročila. Večinoma gre sicer za posreden stik z gospodarstvom, saj so raziskave za zasebni sektor gospodarstva v manjšini. Gre za tipično vrzel med univerzo in gospodarstvom, kjer je v gospodarstvu premalo znanja, da bi lahko sprejeli nasvete, na univerzi pa premalo smisla za komercialnost raziskav, kar zanima gospodarstvo.

Visokošolski zavod je seznanjen o zaposlenosti svojih diplomantov in spremlja konkurenčnost na trgu dela diplomantov študijskih programov.

Fakulteta nima sistema za spremljanje zaposlenosti svojih diplomantov in tudi ne sistema za spremljanje njihove konkurenčnosti na trgu dela. Na tem področju se je treba še naprej približevati cilju, ki izhaja iz Samoevalvacijskega poročila (sprotno analiziranje in evalviranje študijskih programov na vseh stopnjah študija, po potrebi uvajanje manjših in večjih sprememb).

Visokošolski zavod spremlja učne izide in pridobljene kompetence, da bi omogočil študentom in diplomantom poleg zaposlovanja in nadaljnjega izobraževanja tudi vključevanje v družbene procese in javno življenje.

Še posebej po mnenju sogovornikov - študentov je klima in dejavnost večine deležnikov na fakulteti naravnana na boljše vključevanje in aktivnosti v širšem družbenem okolju. O sistematičnem spremljanju učnih izidov in kompetenc s ciljem večjega vključevanja v družbene procese in javno življenje pa ne bi mogli govoriti.

1.1 Prednosti

Na osnovi razgovorov ugotavljamo, da se učitelji in vodstvo fakultete zavedajo poslanstva FF na UM ter v ožjem in širšem okolju.

Večina oddelkov se je na poslabšanje finančnih razmer odzvala s povečanjem ponudbe znanja posameznim ciljnim skupinam (od otrok do starejših).

Razmere na področju zaposlovanja diplomantov so zapletene, a vendar je iz navedb udeležencev v razgovorih opaziti visoko stopnjo prilagodljivosti diplomantov.

Kljub vse bolj omejenim finančnim virom izkazuje FF upoštevanja vredno aktivnost pri mednarodnem sodelovanju.

Fakulteta izkazuje tudi izdajateljsko dejavnost.

1.2 Pomanjkljivosti

Poslanstvo in vizija FF nista v vseh dokumentih enako zapisana; dokumenta nista bila predmet razprave na organih fakultete; zapis vizije fakultete se nam ne zdi ustrezen.

Vsi deležniki na fakulteti se ne zavedajo enako pomena prenašanja dobre prakse s tujih univerz.

Zašolanost, ki je sicer takšna, kot je tipična za slovenske univerze.


11/35

Gospodarski položaj v Sloveniji, kot tudi razmere pri financiranju visokega šolstva, upočasnjujejo razvoj FF in njen prispevek k razvoju UM ter ožjega in širšega okolja.

Nismo zasledili sistema za evalviranje kompetenc in sledljivosti diplomantov.

1.3 Priložnosti za izboljšanje

Besedilo vizije fakultete mora ustrezati merilom za pripravo takšnega besedila.

Normalen pogoj za odhod študentov na semester študija v tujino je priznavanje semestra za semester. Vztrajanje na tem, da morajo biti na študiju v tujini zajete vse vsebine z domače fakultete, ne spada na odprto univerzo.

Pri mednarodnih izmenjavah naj se vključijo tudi teme o dobri praksi in problematiki delovanja univerz v tujini.

V ugotavljanje sledljivosti diplomantov bi bilo dobro vključiti reprezentativen vzorec delodajalcev diplomantov FF.

Glede na velik izbor znanj, ki jih razvija fakulteta in njihovo interdisciplinarnost ter glede na obstoječa znanja na UM vidimo možnosti, da se poskusi preseči vrzel med univerzo in gospodarstvom.


12/35

2 Delovanje visokošolskega zavoda


Visokošolski zavod deluje v skladu s svojim poslanstvom in vizijo svojega razvoja, kar izkazuje z jasno razvidnimi izobraževalnimi, znanstvenimi, raziskovalnimi, umetniškimi oz. strokovnimi cilji ter strategijo delovanja in razvoja zavoda in študijskih programov.

Fakulteto sestavlja 12 oddelkov, ki ponujajo 17 študijskih programov. V načrtu so prizadevanja, da se število programov uskladi s številom oddelkov. Zaradi ekonomskih razlogov je prišlo do krčenja v izbirnosti predmetov, ki se tako vsi niso izvajali v skladu z razpisi. V pogovoru s študenti se je izkazalo, da ta racionalizacija ni bila opravljena dovolj pregledno. Samoevalvacijsko poročilo prinaša dolgoročne cilje na posameznih področjih dejavnosti fakultete. Menimo, da so cilji relevantni, in jih na številnih področjih FF že udejanja, za uresničitev predvsem tistih, ki so odvisni od finančnih razmer, pa bo očitno potreben daljši čas. Dejstvo je, da ukvarjanje z iskanjem izhoda iz finančnih in z njimi povezanih izzivov zaposluje vire, ki so sicer potrebni za izvajanje zastavljenih ciljev. FF sledi začrtanim smernicam na področju razvoja znanstvenih disciplin, vendar zaradi finančnih omejitev zastavljena struktura ni dosežena (tako ostajajo v veljavi pripombe o omejenih finančnih virih za realizacijo strateških usmeritev – Poročilo o institucionalni zunanji evalvaciji iz leta 2009, str. 10). Ocena realizacije ciljev akcijskega načrta 2011/2012 in samoevalvacijskega poročila po posameznih centrih ter za Karierni center in za Mednarodno pisarno kaže, da so bili v enotah, kjer so uporabili enako metodologijo ocenjevanja, zastavljeni cilji v pretežnem delu izvedeni ali pa so bili v času nastajanja poročila v izvajanju. Izobraževalni, raziskovalni in drugi cilji so razvidni tudi iz programov posameznih oddelkov. Ostrejše finančne omejitve od tistih, ki jih lahko sama nadzoruje takšna akademska skupnost, zahtevajo ukrepe racionalizacije, kjer interno sprejeti in izvajani ukrepi pogosto naletijo na neodobravanje. V primeru ocenjevane fakultete je to pripeljalo do večjih nasprotij, ki se odražajo še posebej v delu in sklepih akademskega zbora, in ki predstavljajo velik izziv za vodstvo FF ter UM. V nasprotjih, ki se tako pojavljajo, se troši energija, ki je sicer potrebna za razvoj in rast mlade fakultete. V intervjujih se je sicer pokazalo, da nasprotovanje ukrepom racionalizacije ni linearno in splošno.

Visokošolski zavod izkazuje načrte in načine uresničevanja postavljenih ciljev.

Kot izhaja iz navedb v preglednem vprašalniku in iz predloženih dokumentov, si vsako leto zastavijo dolgoročne in kratkoročne cilje v Letnem programu dela FF. Iz letnega poročila je nato razvidno, ali so bili posamezni cilji doseženi ali ne, prav tako pa je vse predmet tudi letnega samoevalvacijskega poročila za posamezno leto, ki ga pripravi Komisija za ocenjevanje kakovosti FF in na podlagi česar je nato sprejet akcijski načrt za naslednje leto. Cilji, ki jih prinaša zadnje samoevalvacijsko poročilo, so večinoma operacionalizirani v akcijskem načrtu za študijsko leto 2012/2013, kjer so opredeljeni tudi ukrepi, odgovorni za njihovo


13/35

izvajanje in roki. Iz njih izhajajo tudi načini uresničevanja ciljev. Na splošno je ocena študentov za učitelje in sodelavce dobra. Ponekod je sicer zaznati vrzel med znanstveno in strokovno usposobljenostjo pedagoškega delavca in njegovo sposobnostjo za posredovanje znanja. Podobno kot v Poročilu o institucionalni zunanji evalvaciji iz leta 2009 (str. 38) se je tudi ob tokratnem obisku izpostavilo prepričanje študentov, da bi moral študij prevodoslovja vključevati več praktičnega dela. Ocenjevalcem je bil priložen Sporazum o medsebojnem sodelovanju pri organizaciji in izvedbi praktičnega usposabljanja študentov FF na drugostopenjskih pedagoških študijskih programih. FF ima dobro razvito znanstvenoraziskovalno dejavnost. Na tem področju je bila v Poročilu o institucionalni zunanji evalvaciji iz leta 2009 (str. 17) navedena pripomba o šibki povezanosti raziskovalnih skupin in o slabi preglednosti njihovega delovanja. V razgovorih se je pokazalo, da je moč utemeljeno trditi, da so se tukaj razmere izboljšale. Realnost fakultete in tako njeni načrti so močno pogojeni tudi z ekonomskimi dejstvi, ki so ponekod pripeljala do ukrepov z nesorazmerno ostrino (t.i. faktorizacija). Ekonomske razmere so razlog tudi za krčenje že tako majhne izbirnosti pri študijskih programih. To velja predvsem za izmenljivost med programi na univerzi, medtem ko se izbirnost med oddelki FF poskuša zagotavljati še naprej. Tako še zmeraj velja ugotovitev o navidezni izbirnosti iz Poročila o institucionalni zunanji evalvaciji iz leta 2009 (str. 13). Neenakomerna razvitost posameznih disciplin, kar ni bilo predvideno, je pripeljala ponekod do zelo majhnih skupin študentov. Problem bodo na fakulteti reševali, a šele po ponovni akreditaciji, ki jo pričakujejo v septembru 2014. FF je sledila priporočilu Poročila o institucionalni zunanji evalvaciji iz leta 2009 (str. 20) o izvajanju ankete o zadovoljstvu zaposlenih, čeprav rezultati zadnje ankete še niso bili predstavljeni.

Visokošolski zavod je jasno notranje organiziran, vsi njegovi organi delujejo pregledno.

Fakulteto sestavlja 12 oddelkov, v okviru Inštituta za znanstvenoraziskovalno dejavnost pa še 6 centrov, tukaj pa upoštevajo še karierni center, kar je organizacijska posebnost. Prav v zvezi s tem centrom sicer na FF poteka reorganizacija. Fakulteta ima vse zahtevane organe in tudi ustrezne komisije senata. Organizacija dekanata izkazuje posebnost pri organiziranju, saj imajo 3 pomočnike tajnika za posamezna področja (karierni center, organizacija ter finančne in računovodske zadeve). Ostrina ukrepov, ki so jih zahtevale finančne razmere, je izpostavila problem preglednosti. Tako n.pr. ni znano, na kakšen način so študenti in učitelji sodelovali pri reorganizaciji kariernega centra in kakšno vlogo so imeli pri tem. To je relevantno vprašanje, saj so v razgovorih tako učitelji kot tudi študenti enotno pozitivno ocenili delovanje Kariernega centra FF.

Pristojnosti, naloge in dolžnosti vodstva, zaposlenih in študentov v organih upravljanja so razvidno opredeljene.

Pristojnosti, naloge in dolžnosti vodstva, zaposlenih in študentov v organih upravljanja so opredeljene v organigramih fakultete in po področjih delovanja posameznih organov, ki so objavljeni na spletni strani in so tako dostopni vsem, ki jih vključuje delovanje fakultete.


14/35

Vsi zaposleni in študenti ter organi visokošolskega zavoda delujejo v skladu z relevantnimi splošnimi pravnimi akti.

Zaposleni, študenti in organi fakultete delujejo v skladu z relevantnimi splošnimi pravnimi akti, objavljenimi na spletni strani FF.

Visokošolski zavod deluje na področjih, za katera je bil ustanovljen, kar izkazuje z znanstvenim, raziskovalnim, umetniškim oz. strokovnim delom v okviru organov in projektov, ustrezno organizirano izvedbo le-teh ter objavami dosežkov tega dela na način, ki mu stroka priznava znanstveno, raziskovalno, umetniško oz. strokovno relevantnost.

Samoevalvacijsko poročilo prinaša obširno informacijo o dejavnostih na področju znanstvenoraziskovalnega dela. Tako so učitelji in sodelavci FF vključeni v 8 programskih skupin, 2 temeljna projekta in 2 aplikativna projekta. Na fakulteti poteka 10 mednarodnih in en mednarodni bilateralni projekt. Fakulteta je v zadnjem času delovala tudi v drugih mednarodnih projektih ter organizirala pomembne mednarodne simpozije. Rezultate raziskav so učitelji in sodelavci–raziskovalci objavljali na način, ki je ustrezen poslanstvu univerze oziroma fakultete.

Visokošolski zavod izkazuje utečeno znanstveno, raziskovalno, umetniško oz. strokovno sodelovanje z drugimi visokošolskimi zavodi, inštituti oz. drugimi organizacijami.

Iz sodelovanja v znanstvenoraziskovalnih projektih izhaja, da fakulteta izkazuje utečeno znanstveno, raziskovalno in strokovno sodelovanje z drugimi visokošolskimi zavodi. Sem spada tudi sodelovanje učiteljev in sodelavcev, ki so sicer zaposleni tudi v drugih zavodih, v rednem programu fakultete. Na mednarodno povezovanje kažejo številni projekti posameznih oddelkov in centrov. Pri učiteljih, študentih in sodelavcih bi pričakovali večji interes za mednarodno mobilnost. Tako ostaja pripomba iz Poročila o institucionalni zunanji evalvaciji iz leta 2009 (str. 14) o premajhni mobilnosti učiteljev in študentov. Na tem področju je bilo sicer pogosto citirano uspešno delovanje Mednarodne pisarne in mednarodnega resorja v dekanatu. Poznani so tudi primeri neposrednega vključevanja učiteljev v mednarodne aktivnosti, kjer je zagotovljeno tudi sofinanciranje gostujočih profesorjev (Turčija, Iran).

Visokošolski zavod izkazuje znanstvene, raziskovalne, umetniške oz. strokovne rezultate svojega delovanja najmanj s področja vsaj ene znanstvene discipline.

Fakulteta ima razvito znanstvenoraziskovalno delo, pri čemer obstajajo razlike pri znanstvenoraziskovalni uspešnosti med posameznimi oddelki. V tem smislu so pri enem od oddelkov zaostali pri akreditaciji programa doktorskega študija. Kot je razbrati iz preglednega vprašalnika za visokošolski zavod (strani 9-11), je ob prisotnem določenem upadu raziskovalcev vključenih v projekte in števila objav, fakulteti uspelo povečati število raziskovalcev, ki izpolnjujejo pogoje za mentorje doktorandom in število doktorskih študentov. Pri vseh vrstah projektov pa so se v zadnjih treh letih povečevala tudi pridobljena sredstva za projekte. Ob tem, da so


15/35

pri tem še zmeraj pretežno odvisni od javnih sredstev, je takšen razvoj v sedanjih razmerah upoštevati kot pomemben uspeh raziskovalcev. Znanstvenoraziskovalno delo na nacionalni in mednarodni ravni vključuje tudi približno desetino študentov,ki so med drugim sodelovali tudi pri postavitvi umetniških razstav.

Visokošolski zavod stalno vključuje rezultate znanstvenega, raziskovalnega, umetniškega oz. strokovnega dela v izobraževanje v skladu s svojo strategijo.

Učitelji in delavci fakultete so k temu zavezani v okviru Meril za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev FF UM. Po mnenju anketiranih študentov so pri tem različno uspešni.

Visokošolski zavod stalno prenavlja in aktualizira učne vsebine z rezultati znanstvenega, raziskovalnega, umetniškega oz. strokovnega dela, ki se presoja s kriteriji kakovosti.

K navedenemu so pozvani učitelji in sodelavci fakultete v okviru Meril za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev FF UM.

Visokošolski zavod usklajuje vpis študentov s potrebami relevantnih okolij. Fakulteta si v prvi vrsti prizadeva dati svoj prispevek UM in širšemu okolju z izobraževanjem kadrov, katerih poslanstvo je dvigovanje znanja in spoznanja. Zaradi tega je lahko njena primarna naloga sledenje mednarodnim merilom za delovanje filozofskih fakultet in s tem tudi struktura ponujenih znanj in kompetenc. Tako konsistentna akademska politika univerze in financerja ne more temeljiti le na trenutnem zanimanju okolij, katerih relevantnost je v današnjih časih izjemno minljiva tako v smislu ekonomskih razmer kot tudi v smislu spoznanja o tem, kaj je relevantno s stališča slovenske nacionalne suverenosti in prispevka širši skupnosti (Evropski uniji).

Visokošolski zavod ima sklenjene dogovore z različnimi organizacijami o praktičnem usposabljanju svojih študentov ter stalnim preverjanjem usposobljenosti in kompetenc mentorjev na praksi.

Kot omenjamo že zgoraj, je bil ocenjevalcem priložen Sporazum o medsebojnem sodelovanju pri organizaciji in izvedbi praktičnega usposabljanja študentov FF na drugostopenjskih pedagoških študijskih programih. Dostopni so rezultati ankete za ocenjevanje mentorjev na praksi, analize teh rezultatov pa nismo zasledili.

Visokošolski zavod stalno primerja načrtovane in dosežene učne izide študentov in kompetenc diplomantov ter posodablja izvajanje študijskih programov.

Celotni pogoji dela in politika na fakulteti so naravnani na posodabljanje izvajanja študijskih programov. Učitelji in sodelavci FF si prizadevajo za posodabljanje programov in pristopov različno v okviru posameznih predmetov. To je posledica prilagajanja kadrov sodobnim razmeram in potrebam študija, ni pa bilo zaznati, da


16/35

bi to usmerjala primerjava načrtovanih in doseženih učnih izidov in kompetenc diplomantov. Tako je še zmeraj prisotna pomanjkljivost, ugotovljena v Poročilu o institucionalni zunanji evalvaciji iz leta 2009 (str. 13). Korak naprej pa je vsekakor storjen glede na pripombo iz istega vira (str. 17) o slabo razvitem vključevanju dodiplomskih študentov v raziskovalne projekte in to s tem, ko je bil uveden institut študenta–demonstratorja, ki pa je sicer še v razvoju.

Visokošolski zavod izkazuje ustrezno organiziranost študentov in njihovo soodločanje v vseh svojih organih upravljanja.

Organiziranost študentov na fakulteti je urejena v skladu z zakonodajo in statutom UM. Razvidna je iz dokumentov o delovanju FF, ki so objavljeni na spletni strani fakultete.

Visokošolski zavod redno spremlja napredovanja študentov po študijskem programu in dolžini študija ter oblikuje in izvaja ukrepe v primeru prenizke prehodnosti.

Fakulteta s pomočjo ankete spremlja obremenjenost študentov, spremlja pa tudi prehodnost skupaj in po posameznih letnikih. Analize o napredovanju študentov in ukrepov na njeni osnovi nismo zasledili: to, kar v gradivih imenujejo analiza, so le tabele s podatki.

2.1 Prednosti

Po mnenju notranjih deležnikov je program fakultete ustrezno približan praksi.

Delovanje na področju kariernega centra in zagotavljanja praks je v dobro podporo študentom.

Fakulteta dobro razvija tutorski sistem.

Uvedba študentov–demonstratorjev je prinesla pozitivne rezultate.

Na področju znanstvenoraziskovalnega dela so bile od zunanje evalvacije v letu 2009 opravljene številne izboljšave (medsebojna informiranost, sistemska pomoč pri objavah, pomoč pri prijavi in vodenju projektov …).

Spletna stran ponuja generiranje izpisov citatov pedagoškega in raziskovalnega kadra.

2.2 Pomanjkljivosti

Sprejeti in zapisani poslanstvo, vizija in strategija se ne odražajo dovolj v ravnanju deležnikov znotraj fakultete.

Nesoglasja, ki so v veliki meri posledica procesa sanacije in poslabšanih finančnih razmer, lahko ovirajo potrebne spremembe v prihodnosti.

Fakulteta ne izvaja vseh razpisanih vsebin.

Iz finančnih razlogov se je izbirnost pri predmetih še dodatno skrčila.

Vse discipline, ki jih FF razvija, ne dosegajo meril za razpis doktorskega študijskega programa.

Vsi deležniki na fakulteti niso bili seznanjeni s pomenom velike izbirnosti predmetov.


17/35

Premalo promocije določenih študijskih programov, pri katerih vpis zadnja leta upada.

Pri odpiranju tujim študentom je fakulteta omejena z večjo zahtevnostjo disciplin, ki bi jih predavali v angleškem jeziku.

Prodekanica za finance ni vključena v delo Poslovodnega odbora FF.

Na področju kadrovske politike in finančnega poslovanja bi bila potrebna večja preglednost. Informacije so pozne in mestoma tudi neuporabne.

Očitno študenti in učitelji niso sodelovali pri reorganizaciji Kariernega centra FF.

Reševanje gospodarskih vprašanj in v tem še posebej racionalizacij je bilo več ali manj prepuščeno vodstvu FF. Glede na občutljivost na zahtevnejše ukrepe, ki jih izvajajo kolegi »proti« kolegom, se ti ukrepi ne bi smeli prepustiti le vodstvu, ki odgovarja v prvi vrsti za delovanje fakultete kot akademske institucije.


Poslanstvo, vizija in strategija fakultete naj bodo živi dokumenti. V skladu z zahtevami mednarodnih akreditacijskih agencij je običaj, da sta vizija in poslanstvo predstavljena na vidnih mestih na fakulteti.

Fakulteta ima sloves odličnega odnosa do študentov. To komparativno prednost bi morali razvijati in poglabljati z večjim vključevanjem učiteljev in študentov v reorganizacije. Namesto, da racionalizacija predstavlja problem, lahko na ta način postane tudi priložnost.

Vizija, ki jo udejanjajo v akademskem pogledu, je ob vztrajanju in tudi ob pomoči zainteresiranih deležnikov znotraj fakultete in zunaj nje, lahko pomembna oporna točka pri sintezi energij, ki na FF obstajajo.

Realni gospodarski problemi ne smejo zamegliti potrebe po načelu za akademsko reševanje izzivov in nasprotij. Na to dejstvo bi se moralo opozarjati pri medsebojnih odnosih in pri delu organov fakultete.

V skladu z njenimi pristojnostmi bi v primeru potreb po večjih racionalizacijah fakulteti koristila strokovna upravljavska pomoč univerze, po potrebi pa tudi s strani univerze povabljenih zunanjih svetovalcev.

Prodekanica za finance naj postane članica Poslovodnega odbora FF.


18/35

3 Kadri


Visokošolski zavod ima vzpostavljeno kadrovsko strukturo, ki po obsegu in kakovosti ustreza znanstvenemu, raziskovalnemu, umetniškemu oz. strokovnemu delu, ki je povezano s študijskimi področji oz. študijskimi programi.

Na fakulteti je bilo 31. 12. 2012 zaposlenih 115 visokošolskih učiteljev, od katerih jih je bilo po pogodbi zaposlenih 48. Generalno razmerje med nazivi je takšno, da predstavljajo redni in izredni profesorji v približno enakem številu eno polovico, docenti pa drugo polovico učiteljev. Asistentov in mladih raziskovalcev je bilo zaposlenih 40, od česar je bilo po pogodbi zaposlenih 29 sodelavcev. Pomemben delež zunanjih oziroma po pogodbi zaposlenih učiteljev in sodelavcev pomeni dediščino s prejšnje skupne fakultete (do leta 2006). Glede na splošno prepričanje med anketiranimi se to na ustvarjanje in na delo s študenti na FF ne odraža negativno. Opazen pa je njihov večji poudarek na pedagoških aktivnostih in manjša vključenost v raziskovalne skupine. Zaradi slabših ekonomskih razmer in opuščanja razvoja nekaterih načrtovanih disciplin se število zunanjih sodelavcev sicer zmanjšuje. Iz rezultatov študentskih anket izhaja, da se je splošna študentska ocena učiteljev in sodelavcev v zadnjem letu, za katerega so bili na razpolago rezultati ankete, poslabšala. Te podatke spremlja tudi prehodnost v vseh letnikih, ki je po podatkih FF v letih 2009/2010 s 66,33 % in 2010/11 (82,29 %) upadla na 73,43 v študijskem letu 2011/2012.

Visokošolski zavod izkazuje ustrezno število in strukturo sodelujočih v študijskih programih, ki opravljajo znanstveno, raziskovalno, umetniško oz. strokovno delo.

Znanstvenoraziskovalna dejavnost je na fakulteti dobro razvita, čeprav obstajajo med posameznimi oddelki znatne razlike. Zaradi posebnosti sistemizacije delovnih mest v Sloveniji je tudi na FF prisotno dejstvo, da so zaposleni, ki izpolnjujejo pogoje za naziv docenta, angažirani kot asistenti. Piramida (dvakrat tolikšno število docentov kot rednih profesorjev in izrednih profesorjev posebej) je tako le navidezno ugodna ter so tako sodelavci (asistenti in mladi raziskovalci) ob prevladovanju pogodbenih sodelavcev v odločni manjšini.

Visokošolski zavod izkazuje kadrovski načrt ter dokazila o oblikah sodelovanja vseh visokošolskih učiteljev, visokošolskih sodelavcev ter znanstvenih delavcev ter mednarodni mobilnosti, organizaciji in izvajanju sobotnega leta.

Fakulteta ima kadrovski načrt ter dokazila o oblikah sodelovanja vseh visokošolskih učiteljev, visokošolskih sodelavcev ter znanstvenih delavcev. Kazalniki izmenjav visokošolskih učiteljev in sodelavcev kažejo sicer na upadanje mednarodne


19/35

mobilnosti pri vhodnih in izhodnih izmenjavah, kar je pogojeno z omejevanjem finančnih sredstev. V razgovorih se je pokazala pomanjkljivost, da ni razvitega sistema za spodbujanje mlajših in uspešnejših učiteljev in sodelavcev. Posebnega načrta razvoja in izobraževanja kadra nismo zasledili ter je le-ta prepuščen osebni iniciativi učiteljev in sodelavcev. S tem ostaja pripomba iz Poročila o institucionalni zunanji evalvaciji iz leta 2009 (str. 20) o tem, da ni sistematičnega svetovanja za razvoj kariere pedagoških delavcev. Razlog za to po našem mnenju leži v načinu financiranja, ki ne vključuje bistvenega instrumenta: sobotnega leta. Podobno kot na ostalih slovenskih univerzah sistem razvoja kadrov tudi na FF ni odporen proti intelektualnemu kloniranju (intellectual in-breeding)in je tako pomemben del zunanjih sodelavcev znotraj celotnega kadra pravzaprav prednost fakultete.

Visokošolski zavod izkazuje učinkovite in transparentne postopke za izvolitve v naziv ter s takšno strukturo področij za izvolitve, ki zagotavlja stabilno kadrovsko strukturo in njen razvoj.

Postopki izvolitev v naziv so določeni na univerzitetni ravni in so pregledni. Tudi FF je univerzitetna merila dopolnila s tolmačenjem zahtevnejših kriterijev za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev. Ti postopki doslej niso zagotavljali stabilne kadrovske strukture in njenega razvoja, zaradi česar se dopolnjujejo s pravili za sistemizacijo delovnih mest na UM.

Visokošolski zavod ima dokazila o veljavni izvolitvi v nazive vseh visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev, ki izvajajo študijski program.

Zgornje je razvidno iz odločb o izvolitvi za posamezne visokošolske učitelje in sodelavce.

Visokošolski zavod ima ustrezno strukturo in število podpornih delavcev, tj. strokovnih, upravnih in tehničnih sodelavcev, ki zagotavljata kakovostno podporo za izvajanje študijskih programov.

Strokovni, upravni in tehnični sodelavci delujejo znotraj Tajništva, Službe za študentske zadeve, Službe za študijske zadeve, Računovodstva, Službe za pravne, kadrovske in splošne zadeve ter Miklošičeve knjižnice (5 izmed 10 zaposlenih je s FF, knjižnico si namreč delijo še s Pedagoško fakulteto in Fakulteto za naravoslovje in matematiko). Na spletni strani zasledimo 26 nepedagoških delavcev, po besedah dekana 34, iz preglednega vprašalnika (str. 16) pa jih je razvidnih 41, zato predlagamo, da FF te evidence poenoti. Deležniki so načeloma zelo pohvalili delo strokovnih služb, slišati pa je bilo nekaj pripomb na delo študentskega referata. Opravljena je bila reorganizacija referata za študentske zadeve, ki se je razdelil na službi za študentske oziroma študijske zadeve. Preseneča nas, da ima tajnica fakultete kar tri pomočnike, sočasno pa službi za študentske oziroma študijske zadeve nimata svojih vodij. FF kljub priporočilom iz zunanje evalvacije 2009 še vedno nima sistematično pripravljenih osebnih izobraževalnih načrtov, prav tako ni razvila kariernega


20/35

svetovanja za svoje zaposlene. Zaradi slabega finančnega stanja FF omogoča nepedagoškemu kadru udeležbo le še na nekaterih enodnevnih oblikah internih usposabljanj, ki so brezplačna, njihovo dodatno izobraževanje pa je praktično onemogočeno (njihova izobrazbena struktura je sicer povsem na mestu). Trije izmed njih so se udeležili programa mednarodne mobilnosti. Letne delovne razgovore izvajajo pilotno v dveh strokovnih službah, sestajanje zaposlenih je bolj neformalne narave oz. je formalno le v nekaterih službah ali izrecno glede na potrebe. Doslej priporočilo iz Poročila o institucionalni zunanji evalvaciji iz leta 2009 (str. 20) o uvedbi letnih razgovorov z zaposlenimi ni bilo upoštevano.

Člani senata visokošolskega zavoda so izbrani tako, da so enakopravno zastopana vsa študijska področja, znanstvene discipline oz. umetniška področja zavoda.

Iz predstavitev organov fakultete je razvidno, da so člani senata visokošolskega zavoda izbrani tako, da so enakopravno zastopana vsa študijska področja, znanstvene discipline oziroma umetniška področja zavoda.

Visokošolski zavod upošteva minimalne standarde NAKVIS za izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev, visokošolskih sodelavcev ter znanstvenih delavcev na visokošolskih zavodih v merilih za izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev, visokošolskih sodelavcev ter znanstvenih delavcev zavoda.

Postopki izvolitev v naziv so določeni na univerzitetni ravni in so v skladu s standardi NAKVIS. FF upošteva minimalne standarde NAKVIS za izvolitve v nazive, ki jim je dodala še svoje strožje standarde.

Visokošolski zavod ima ustrezno organizirano službo za podporo pedagoškemu procesu; zaposleni v tej službi so na zavodu v delovnem razmerju.

Vsi nepedagoški delavci so v rednem delovnem razmerju, iz pogovorov pa smo izvedeli, da dvema izmed njih teče odpovedni rok: zaradi zmanjšanja financiranja in reorganizacije strokovnih služb jima je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Zaradi velikega števila študentov in primerjalno izjemnega števila študijskih programov je bila izražena s strani nepedagoškega kadra preobremenjenost (zelo kratki izvedbeni roki ob »konicah« zaradi velikega števila izvajanih programov), zato nas zmanjšanje števila zaposlenih iz njihovih vrst nekoliko preseneča. Po drugi strani pa gre to verjetno pripisati uresničenju ukrepa iz letošnjega akcijskega načrta FF (str. 7), ko razmišljajo o nadaljnji reorganizaciji (prerazporeditvah) nepedagoških delavcev zaradi njihovega čim bolj učinkovitega dela. Iz razgovorov smo zasledili, da zaposleni o reorganizaciji niso bili predhodno obveščeni! Troje delovnih mest v strokovnih službah je glede na sistemizacijo nezasedenih. Kadrovskega načrta nismo zasledili, zaradi negotovega financiranja bo FF najprej počakala na finančni načrt za prihodnje leto. Anketo o zadovoljstvu zaposlenih izvajajo redno, v celoti je objavljena v zadnjem samoevalvacijskem poročilu (str. 183-187), a njeni rezultati zaposlenim letos niso bili predstavljeni. Opaziti je bilo precejšnji upad pred leti zglednih medsebojnih


21/35

odnosov, napetosti pa so predvsem posledica izpeljane sanacije fakultete ter

deloma povečanega obsega dela. Pogrešamo analizo rezultatov ankete – ti so

zaenkrat prikazani le v obliki deskriptivne statistike. Nepedagoški delavci so glasno izrazili željo, da bi jim bilo z uvedbo uradnih ur omogočeno delo v obsegu dveh ur dnevno za izvajanje »tihega dela«, ko jih ne bi pri delu motili niti študenti niti učitelji.

3.1 Prednosti

Strokovno zelo podkovan akademski kader.

Učitelji so dostopni za študente in znajo razvijati kolegialni odnos.

Mlajši pedagoški kader izkazuje večjo prilagodljivost za sodoben pristop pri študijskih programih kot starejši učitelji.

Ustrezna izobrazbena struktura in strokovna usposobljenost upravno-tehničnih sodelavcev.

Pohvaljeno delo zaposlenih v strokovnih službah.

Prilagodljivost strokovnih služb pri reševanju vprašanj urnika.

Deležniki so zadovoljni s knjižnico, še posebej z obravnavo s strani strokovnih sodelavk.

Fakulteta je uvedla anketo o zadovoljstvu zaposlenih.

Zelo dobro sodelovanje z Visokošolsko prijavno-informacijsko službo UM.

3.2 Pomanjkljivosti

Finančna in gospodarska kriza je preprečila izpeljavo kadrovskega načrta fakultete.

Kljub temu, da ima večina profesorjev visoko strokovno znanje, je večkrat čutiti nezadostno sposobnost za posredovanje le-tega študentom.

Dobili smo informacijo o tem, da sicer obstajajo (redki) primeri, ko se je dekan pogovoril z učiteljem, ki je dobil slabše ocene v študentski anketi, vendar pa sistema reagiranja na zaostajanje v ocenah študentov nismo razpoznali.

FF še vedno nima sistematično pripravljenih osebnih izobraževalnih načrtov.

Fakulteta še zmeraj ni razvila kariernega svetovanja za svoje zaposlene.

Rezultati ankete o zadovoljstvu zaposlenih le-tem niso bili predstavljeni, prav tako ni bila opravljena analiza rezultatov.

Od zunanje evalvacije leta 2009 so se medsebojni odnosi na fakulteti poslabšali: namesto da bi se pogovarjali o reformah na številnih sejah organov izstopajo nasprotja, rezultat tega predstavljajo nasprotja v stališčih organov fakultete.

Ni bilo upoštevano priporočilo iz Poročila o institucionalni zunanji evalvaciji iz leta 2009 o uvedbi letnih razgovorov z zaposlenimi.

Vprašljivo je dejstvo, da ima tajnica fakultete kar tri pomočnike.

Ugotovljene napake in posledično pripombe na račun dela študentskega referata.

Zaradi slabega finančnega stanja se nepedagoški delavci lahko udeležijo le še enodnevnih brezplačnih usposabljanj.


22/35

Kljub preobremenjenosti nepedagoškega osebja so se na FF odločili za odpoved delovnega razmerja dvema delavcema.

O reorganizaciji strokovni služb zaposleni v njih niso bili predhodno obveščeni.

Neenotni podatki o zaposlenih v strokovnih službah.


FF naj izdela kadrovski načrt za prihodnje petletno obdobje.

Rubriko Zaposleni na spletni strani zaradi boljše preglednosti razdeliti na pedagoško in nepedagoško osebje posebej.

Rezultati ankete o zadovoljstvu zaposlenih naj jim bodo tudi predstavljeni, npr. na seji akademskega zbora ali zboru delavcev, priložena pa naj bo tudi njihova analiza.

Uvedba letnih razgovorov za zaposlene s strani predpostavljenih na vsej fakulteti.

Uvedba neformalnih oblik druženja zaposlenih bi nemara prispevala k povrnitvi nekoč zglednih medsebojnih odnosov.

Vodstvo FF naj poskrbi za vzvod, preko katerega bodo lahko zaposleni posredovali svoje dobronamerne pobude za izboljšave, le-tem pa naj pozorno prisluhne.

Reorganizacija dela nepedagoških delavcev zaradi povečanja učinkovitosti njihovega dela naj ne bo povezana z nadaljnjimi odpovedmi delovnih razmerij.

FF naj imenuje vodji služb za študentske oziroma študijske zadeve, morda na račun kakšnega od pomočnikov tajnice fakultete.

Uradne ure za vse strokovne službe, s čimer bi jim omogočili izvajanje »tihega dela« v obsegu dveh ur dnevno, ko jih ne bi motili niti študenti niti učitelji.

Odprava ugotovljenih napak in zmanjšanje pripomb na račun študentskega referata.

Poenotenje evidenc zaposlenih v strokovnih službah.

Nadurno delo v strokovnih službah naj odredijo njihovi vodje in ne strokovni sodelavci.


23/35

4 Študenti


Visokošolski zavod izkazuje usmerjenost na študente in njihovo kakovostno izobraževanje z usklajevanjem vpisa študentov s potrebami relevantnih okolij.

Evalvacijska komisija ni zasledila mehanizma, s katerim bi fakulteta aktivno spremljala potrebe v gospodarstvu in ostalih okoljih delovanja študentov ter temu primerno prilagajala višino vpisa. Kompetence, ki jih študenti FF pridobijo pri posameznih predmetih, so definirane ohlapno in pri nekaterih predmetih predstavljene v uvodni uri. Zainteresirani študenti jih lahko najdejo na spletni strani. Fakulteta ne spremlja zahtevane kompetence na trgu in temu ne prilagaja študijskega programa.

Visokošolski zavod vključuje študente v znanstveno, raziskovalno, umetniško oz. strokovno dejavnost zavoda, in sicer tako, da jih povezuje s programskimi in projektnimi skupinami ter vključuje v njihovo tekoče delo.

Fakulteta ima razvito znanstvenoraziskovalno delo, kar je pri nekaterih profesorjih zelo izraženo, pri nekaterih manj. V zadnjih treh letih so prijavili kar nekaj projektov in delovali v programskih skupinah, kar razberemo iz preglednega vprašalnika za visokošolski zavod (strani 9-11). Znanstvenoraziskovalno delo vključuje tako profesorje kot tudi približno desetino študentov, na nacionalni in mednarodni ravni. Med drugim so študenti sodelovali tudi pri postavitvi umetniških razstav.

Visokošolski zavod študentom zagotavlja: pomoč pri organiziranem pridobivanju znanja, spretnosti in veščin na drugih visokošolskih zavodih; priznavanje znanj, spretnosti in veščin, pridobljenih na drugih visokošolskih zavodih; svetovalne storitve, povezane z vpisom, in druge informacije, povezane s študijem.

Strukturiranega povezovanja z drugimi visokošolskimi zavodi je malo, vendar zadnje leto podpirajo medfakultetno in medoddelčno izmenjavo izbirnih predmetov. Tako lahko študenti FF pridobivajo znanja, spretnosti in veščine na drugih visokošolskih zavodih na UM, kakor lahko tudi študenti z drugih visokošolskih zavodov prihajajo na FF. Število študentov iz tujine kakor tudi število študentov FF na tujih fakultetah je nizko (Pregledni vprašalnik za visokošolski zavod, str. 18). Predvidevamo, da je obisk tujih študentov nizek predvsem zaradi pomanjkanja programov predavanih v angleščini. Fakulteta ima svoj karierni center, katerega delovanje so študentje pohvalili, predvsem s strani urejanja praks in organiziranja delavnic, na katerih lahko pridobijo reference za bodoče delodajalce. Spletna stran je v primerjavi z letom 2009 bolj pregledna, ažurna in vsebuje vse potrebne informacije povezane s programi fakultete. Na spletni strani najdemo opise študijskih programov in njihove splošne informacije. Študenti si želijo informacij iz študentskega referata na prvi


24/35

strani spletne strani, saj bi tako najlažje in najhitreje prišli do želenih informacij. Informacije na oddelkih širijo tudi tutorji in predstavniki letnikov, ki so v stiku s Študentskim svetom FF. Zaradi sprememb pri objavi informacij o izbirnih predmetih iz referata na profesorje tutorje je prišlo do slabše komunikacije in obveščanja na posameznik oddelkih. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev so združevali skupine oziroma ukinili nekatere programe. Številni programi še vedno vodijo do prekrivanja urnikov, kar pa rešujejo sproti in brez težav. V letošnjem letu so uvedli tudi tutorstvo za študente s posebnimi potrebami in za tuje študente. Uvedli so tudi demonstratorstvo, ki predstavlja nekakšno uvajanje v znanstvenoraziskovalno delo. Študent–demonstrator pomaga profesorju pri sestavljanju znanstvenoraziskovalnih člankov ter s tem pridobi znanja, ki mu bodo prišla prav kot mlademu raziskovalcu. Na žalost pa se za to možnost odloči le malo profesorjev, zato je število študentov-demonstratorjev nizko.

Razvidno so opredeljene pristojnosti, naloge in dolžnosti študentov v organih upravljanja visokošolskega zavoda.

Statut UM, ki ga uporablja tudi FF, jasno opredeljuje naloge in dolžnosti predstavnikov študentov, ki te temeljne dokumente tudi poznajo. Zastopanost študentov je v vseh organih fakultete enotretjinska. Študenti sodelujejo pri volitvah v študentski svet, zastopani so v akademskem zboru, senatu in njegovih komisijah. V primerjavi z letom 2009 so študenti seznanjeni z vodjo (predsednikom) študentskega sveta, ki je v stalnem kontaktu s svojimi kolegi. Med študenti je čutiti visoko pripadnost fakulteti, premalo pa so vpeti v dejansko sodelovanje pri pomembnih odločitvah na fakulteti.

Študenti sodelujejo pri vrednotenju in posodabljanju izvajanja študijskih programov.

Študenti lahko skozi svoje članstvo v organih fakultete, tudi v komisiji za ocenjevanje kakovosti, potencialno sodelujejo pri vrednotenju in posodabljanju izvajanja študijskih programov. Svoje mnenje o programih in profesorjih lahko sporočijo preko študentske ankete na AIPS po vsakem končanem letniku. Med študenti pa vlada občutek, da izpolnjevanje teh anket ne prinaša nobenih sprememb. Menijo, da lestvica na študentski anketi ne odraža nujno realne slike, poleg tega pa nekateri profesorji ne reagirajo na ocene iz ankete. Študenti si želijo še več praktičnega dela in povezovanja z delodajalci.

Študenti delujejo v skladu z relevantnimi splošnimi pravnimi akti. Študentski predstavniki poznajo pravne osnove svojega delovanja. Z novim prodekanom za študentska vprašanja se je povezanost med študenti in študenti funkcionarji povečala, s tem tudi prepoznavnost Študentskega sveta FF. Še vedno pa so kandidacijski postopki za študentske volitve premalo transparentni in študenti niso vselej seznanjeni z njimi. Za informiranje študentov skrbijo tudi tutorji, ki ponujajo študentom dodatne informacije. Informiranost študentov in delovanje v organih in dejavnostih na FF pa je odvisno tudi od posameznikove pasivnosti oziroma aktivnosti.


25/35

Študenti so ustrezno organizirani, soodločajo v vseh organih upravljanja visokošolskega zavoda ter pri izboljševanju kakovosti zavoda.

Študenti imajo predstavnike v vseh organih fakultete (enotretjinska navzočnost) ter imajo primerno konstituiran študentski svet. V komisiji za ocenjevanje kakovosti se ukvarjajo s kakovostjo FF in podajajo predloge za izboljšanje. Komunikacija med študenti in njihovimi predstavniki (funkcionarji) se je v primerjavi z letom 2009 precej izboljšala. Študenti lahko svoje pobude predstavijo predstavnikom letnika ali pa tutorjem, ki te informacije posredujejo študentskemu svetu.

Visokošolski zavod informira študente o zaposljivosti diplomantov. Fakulteta poskuša analizirati zaposljivost svojih diplomantov s pomočjo anketnih vprašalnikov ob podelitvi diplom. Sistem se doslej ni pokazal kot učinkovito spremljanje potreb okolja, zato FF svojih študentov tudi ne more informirati o tem. Na fakulteti deluje karierni center, ustanovljen pa je tudi Alumni klub FF.

4.1 Prednosti

Slišali smo pohvale na račun Kariernega centra: študentom pomagajo z delavnicami in dogodki, s katerimi lahko pridobivajo reference za iskanje zaposlitve.

Študenti so preko tutorjev in predstavnikov letnikov povezani s Študentskim svetom. Oddelek Psihologija ima tudi svoje društvo študentov.

Profesorji so fleksibilni in se prilagajajo v primeru prekrivanj urnikov.

Iz razgovorov s študenti smo ugotovili, da so na fakulteti tudi zelo zainteresirani študentje.

Zainteresirani študentje so dobro informirani o priložnostih na FF in se imajo možnost vključiti v vse obštudijske dejavnosti.

Uvedena je oblika sodelovanja zainteresiranih študentov pri raziskovalnem delu: študenti-demonstratorji.

Ustanovljen je Alumni klub FF.

Študenti ne občutijo trenutnih trenj in neustreznih odnosov na fakulteti.

4.2 Pomanjkljivosti

Različna informiranost glede na oddelke (eni bolj, drugi malo) glede izbirnih predmetov in izbirnosti.

Vaje se ponekod ne razlikujejo od predavanj, premalo je dinamičnosti.

Študentska anketa nima učinka in ne prinaša izboljšav, vprašljiva je njena anonimnost, njeni rezultati pa niso predmet obravnave na dovolj ravneh, prav tako nismo prepoznali sistema za odpravljanje pomanjkljivosti.

Cilji in strategija za zagotavljanje kakovosti ne kažejo na aktivno vlogo študentov pri teh aktivnostih.

Tudi pri zainteresiranih študentih je opazna vrzel pri poznavanju dobre prakse na tujih univerzah in pri interesu, da bi to prakso spoznali in prevzeli.

Pri študentih je pogosto čutiti splošno nezainteresiranost za aktivno delovanje izven študijskih aktivnosti.


26/35


Potrebno je izboljšati komunikacijo med predstavniki študentov in vodstvom fakultete oziroma povečati vključenost študentov pri razvoju FF in nastajanju ustreznih dokumentov (npr. ciljev in strategije).

S pomočjo znanja oziroma disciplin, ki jih pokriva FF (psihologija) bi bilo smiselno izdelati predlog univerzi za povečanje primernosti in učinkovitosti sedanje študentske ankete.

Za večjo informiranost bi bilo koristno vztrajati na projektu razvoja tutorskega sistema, vmesni cilj pa bi lahko bil poseben tutor za vsak letnik in oddelek.

Koristno bi bilo vztrajati na nadaljnjem razvoju sistema študentov-demonstratorjev v obliki, kot se je uveljavila na FF. Zgodnejše vključevanje študentov v projekte je dobra osnova za njihovo kasnejšo pot v poklicu.

Vaje naj se v največji možni meri uporabljajo za prikaz uporabe znanja pri reševanju realnih položajev v poklicu in širše.

Študentom bi koristilo poglabljanje delovanja kariernega centra kot »službe«, ki nima drugih tekočih obveznosti. Karierni center naj predstavlja zaokrožitev dobrega odnosa do študentov, ki je očitno ena od prednosti FF! Spomnimo na iniciativo študentov, da skupaj s kariernim centrom stopijo v neposreden stik z delodajalci. Pri tem je treba paziti, da ne pride do podvajanja z univerzitetnim kariernim centrom – glede na specifičen položaj diplomantov FF na trgu dela (vrsta delojemalcev, potrebna razmeroma velika fleksibilnost v poklicu) je nalog in priložnosti za ustrezno diverzifikacijo aktivnosti med univerzo in fakulteto dovolj.

Delovanje Alumni kluba FF bi lahko med drugim temeljilo na periodičnih predstavitvah o dobri praksi in aktualnih problemih v poklicih, ki jih pokrivajo discipline, ki jih razvija fakulteta.


27/35

5 Materialne razmere


Visokošolski zavod izkazuje kakovostne materialne razmere za izvajanje vseh svojih dejavnosti ter ima primerne prostore in opremo za uresničevanje svojega poslanstva, vizije in ciljev.

Fakulteta si svoje prostore deli s Pedagoško fakulteto ter Fakulteto za naravoslovje in matematiko, zaradi česar se pogosto pojavijo težave s premajhnimi in manj primernimi učilnicami. Razpolaga sicer s skupno 23 predavalnicami in tremi laboratoriji. Gnečo zaznavamo tako na hodnikih kot tudi v kabinetih pedagoških sodelavcev, ki si jih pogosto mora deliti njih več. Celoten objekt je star in potreben obnove, predvsem glede na energetsko učinkovitost. Oprema v kabinetih je stara in dotrajana, enako večinoma velja tudi za okna. V predavalnicah lahko najdemo sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, od projektorjev in računalnikov ter tudi nekaj interaktivnih tabel. Vsa nadstropja so dostopna tudi osebam s posebnimi potrebami. Sanitarije so večinoma zelo dotrajane in potrebne čimprejšnje obnove.

Visokošolski zavod ima primerne prostore in opremo za izvajanje študijskih programov in drugih, s tem povezanih dejavnosti zavoda, kot so znanstveno, raziskovalno, umetniško oz. strokovno delo.

Pedagoški proces poteka v predavalnicah na fakulteti, katere si občasno sposojajo ali izmenjujejo z ostalima fakultetama v objektu. FF razpolaga tudi z amfiteatrom, ki pa je v zelo dotrajanem stanju. V njem so sicer tudi prenovljene prevajalske kabine, ki pa žal ne morejo biti popolnoma izkoriščenem prav zaradi dotrajanosti samega prostora. Profesorji in študenti pogrešajo tudi računalniško učilnico. Vsi prostori, kjer poteka pedagoški proces, so opremljeni s projektorji in z računalniki, preko katerih je možen tudi dostop do interneta. Učilnice in drugi prostori imajo dotrajana okna in žaluzije, kar v poletnih dneh povzroči visoke temperature v učilnicah. Nekaj oken je že bilo obnovljenih, vendar do nadaljnjih obnavljanj še ni prišlo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Tako menimo, da ima FF le pogojno primerne prostore za izpolnjevanje svojih srednje- in dolgoročnih ciljev.

Delovanje visokošolskega zavoda in izvajanje študijskih programov je podprto s sodobno informacijsko-komunikacijsko ter drugo učno tehnologijo in drugo opremo, ki je potrebna za izvajanje študijskih programov ter znanstvene, raziskovalne, umetniške oz. strokovne dejavnosti.

Kljub pomanjkanju prostora so učilnice podprte s sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. V nekaterih učilnicah smo lahko opazili interaktivne table, ki so jih pridobili s pomočjo zunanjih sponzorstev ali donacij. Nekateri profesorji to tehnologijo uporabljajo, drugi pa (še) ne. Fonolaboratorij, ki ga uporabljajo za prevajanje, je dotrajan, oprema, kot na primer slušalke, je poškodovana, in študenti morajo prinašati svojo.


28/35

Kakovostna informacijsko-komunikacijska tehnologija je stalno na voljo tudi študentom.

Fakulteta nima na voljo računalniške oziroma multimedijske učilnice. Študenti lahko dostopajo do računalnikov in interneta v knjižnici, ki ima predprostor opremljen z računalniki, le-ti pa niso ravno najnovejši. Pokritost z brezžičnim dostopom do spleta je po mnenju študentov solidna, razen v nekaterih skrajnih delih zgradbe.

Visokošolska knjižnica v okviru zavoda zagotavlja ustrezne knjižnične informacijske storitve, dostop do ustreznega knjižničnega gradiva s področij študijskih programov zavoda ter znanstvenih, raziskovalnih, umetniških in strokovnih področij, ki jih zavod razvija.

V pritličju stavbe je dostopna Mikološičeva knjižnica, ki podpira pedagoško in znanstvenoraziskovalno delo, s tem da nabavlja, strokovno obdeluje ter izposoja literaturo potrebno za študij na FF. Knjižnica ima sicer kratek delovni čas, ki pa ga prilagodijo glede na rezultate vsakoletnih anket med študenti. Knjižničarke gradivo po možnosti tudi dostavijo na potrebne lokacije, po končanem delovnem času po predhodnem dogovoru s študenti pa lahko ti pustijo knjižnično gradivo pri vratarju. Knjižnica spremlja bazo citatov raziskovalcev fakultete, kar je v veliko pomoč pri znanstvenoraziskovalnem delu. Materialne razmere ne omogočajo zadostnega fonda učbenikov za posamezne predmete v programu. FF si deli knjižnico še s Pedagoško in Fakulteto za naravoslovje in matematiko, zato si stroške knjižnice delijo na tri dele. 5 knjižničark se financira iz sredstev FF, stroške za ostalih 5 pa si razdelita »sosednji« fakulteti. V prvem prostoru knjižnice so računalniki in glasna čitalnica, imajo pa tudi tiho čitalnico, ki pa ni prostorsko ločena. Študentje so pohvalili knjižničarke, njihov odnos in pomoč pri dostopu do virov.

Študijsko gradivo in elektronske baze podatkov ustrezajo vsebini in stopnji študijskih programov, knjižnica pa ustreza določilom zakona o knjižničarstvu.

Prostori in založenost knjižnice so primerni za nemoteno opravljanje dejavnosti visokošolskega zavoda. Študenti so omenili, da pa vendar pri nekaterih predmetih, ki se podvajajo na različnih programih, primanjkuje knjig oziroma ni niti enega izvoda, v splošnem pa knjižničnega gradiva in ostale študijske literature ne primanjkuje. Dobili smo občutek, da je knjižnica s knjižničnim fondom za študente solidno založena, tudi kazalnika število knjig oziroma število revij na število študentov stalno naraščata (Pregledni vprašalnik, str. 21). Prepričali smo se, da knjižnica ustreza določilom zakona o knjižničarstvu, tudi število in usposobljenost knjižničnega osebja ustrezata standardom. Uporabniki imajo na voljo računalniška mesta, s katerimi lahko dostopajo do sistema COBISS ter svetovnega spleta. V knjižnici hranijo diplomska dela. FF ima tudi svojo knjigarno, kjer lahko njeni študenti in zaposleni kupujejo knjige po znižani ceni. V knjigarni ponujajo knjige in revije, ki jih izdajajo na fakulteti, nekatere monografije že leta izhajajo v zbirki Zora.


29/35

Visokošolski zavod dokazuje ustreznost prostorov in opreme z dokazili o lastništvu ali najemu ter s popisom opreme, ki se uporablja za izvajanje dejavnosti zavoda.

Zgradba fakultete je v lasti UM. Filozofska fakulteta vsako leto redno izvaja inventuro (popis osnovnih sredstev, drobnega inventarja in obveznosti do virov sredstev) v skladu s Pravilnikom o dokumentiranju in evidentiranju osnovnih sredstev UM ter v skladu z Zakonom o računovodstvu.

Prostori visokošolskega zavoda so na taki lokaciji, kjer je omogočeno nemoteno izvajanje študijskih programov in znanstveno, raziskovalno, umetniško oz. strokovno delo, ter ustrezajo številu vpisanih študentov.

Stavba fakultete se nahaja na eni lokaciji na Koroški cesti 160 v Mariboru skupaj s Pedagoško fakulteto ter Fakulteto za naravoslovje in matematiko, znotraj študentskega kampusa (študentski domovi in Univerzitetni športni center Leona Štuklja).

Prostori in oprema so primerni za študente s posebnimi potrebami. Študentom s posebnimi potrebami (na fakulteti jih je po zadnjih podatkih iz študijskega leta 2012/2013 27) nudijo dvižno ploščad v avli in dvigalo z možnostjo dostopa do vseh prostorov, kjer poteka pedagoški proces, prav tako tudi do knjižnice. V zadnjem študijskem letu so uvedli tudi tutorja, ki je namenjen pomoči študentom s posebnimi potrebami. Po navedbi študentov naj bi si študentje pomagali tudi med seboj.

Visokošolski zavod redno pripravlja načrte za zagotavljanje finančnih, materialnih in drugih virov (vložkov), ki so potrebni za delovanje zavoda, ter preverja njihovo izvajanje.

Fakulteta ima dolgoročno zagotovljena sredstva za izobraževalno dejavnost iz različnih virov (Pregledni vprašalnik, str. 21). FF pridobi nekaj manjših finančnih sredstev iz raziskovalnih projektov, projekta Mini univerze in mednarodnih povezav. V letu 2013 je ponovno naraslo število prihodkov od prodaje proizvodov in storitev (od prodaje knjig v knjigarni, od organiziranih tečajev ...). Največ prihodkov pride iz poslovanja (99,9 %, Rebalans finančnega načrta za leto 2013), imajo pa 6 različnih virov financiranja (Pregledni vprašalnik, str. 22).

Sredstva so zagotovljena za vse študijske programe, ki jih visokošolski zavod izvaja, in vse dejavnosti zavoda, ki so s tem povezane (znanstveno, raziskovalno, umetniško oz. strokovno delo) ter druge podporne dejavnosti.

Poslovanje fakultete je relativno stabilno, saj zagotavlja izvajanje obstoječih študijskih programov. V prihodnosti si ob zagotovitvi financiranja želijo izvesti izgradnjo računalniške učilnice, ureditev sanitarij in sanacijo amfiteatra. Ob poslovanju zahtevnih finančnih razmerah se je pojavila na strani UM potreba po revizijah, ki zajemajo področja najave, računovodskih izkazov in namenjanje sredstev za storitve zunaj fakultete.


30/35

5.1 Prednosti

Fakulteta je z zahtevnimi procesi racionalizacije prišla do točke, ko vidi možnost, da bo v doglednem času nadzirala finančne pogoje dela.

S slabšanjem finančnih razmer postaja vse bolj razvejana tudi ponudba izobraževalnih programov za trg.

Sodobna oprema je prisotna, vendar je ne uporabljajo vsi učitelji.

Internetna povezava je dobra.

Knjižnica je večinoma dobro založena in ima prilagojen urnik za študente.

Knjižnica pridobi nekaj gradiv z donacijami.

Fakultetna knjigarna predstavlja primer dobre prakse na UM.

Prenovljena restavracija za študente in vse zaposlene.

5.2 Pomanjkljivosti

Še zmeraj se velika večina dejavnosti na fakulteti financira iz javnih sredstev.

Fonolaboratorij je slab, slušalke ne delujejo, oprema je zastarela.

Nekatera okna so slaba in ne tesnijo, tudi žaluzije so zelo slabe ali pa ne delujejo.

Amfiteater FF ni več primeren za uporabo, s čimer so omejeni povezovanje fakultete z okoljem in morebitne komercialne dejavnosti.

Fakulteta ne razpolaga z računalniško učilnico.

Sanitarije ne dosegajo minimalnih standardov.


Promocija Knjigarne FF, ki bi lahko odprla svoja vrata tudi drugim članicam UM. S tem, da bi ponujala popuste za vse zaposlene na UM in študente, bi lahko povečala svoj promet in s tem možnost, da zagotovi sredstva za svoje delovanje. Informiranje zainteresiranih o ponudbi bi lahko potekalo preko univerzitetnega sistema e-pošte.

Pri vztrajanju na ponudbi znanj in programov naj se fakulteta intenzivneje poslužuje trženja. Smiselno je razmisliti tudi o skupnih projektih z zasebnim sektorjem.

Boljše oglaševanje ponudbe fakultete za širše okolje, bi lahko pripeljalo do večje udeležbe in s tem zagotovilo dodatni dotok finančnih sredstev.

Namestitev dodatnih pisarniških omar za zaposlene v referatu.

Zagotovitev vsaj minimalnih standardov glede sanitarnih prostorov.


31/35

6 Zagotavljanje kakovosti


Sistem zagotavljanja kakovosti visokošolskega zavoda je primeren in učinkovit ter primerljiv v evropskem visokošolskem prostoru; obsega vse procese, ki so pomembni za kakovostno delovanje zavoda in izvajanje študijskih programov ter stalno izboljševanje kakovosti.

Sistem spremljanja, ocenjevanja in zagotavljanja kakovosti na FF je vzpostavljen, vsebuje vse ključne procese in aktivnosti za kakovostno delovanje fakultete, uresničevanje njenega poslanstva ter neprestano izboljševanje kakovosti. Ocenjujemo, da je sistem primerljiv našemu visokošolskemu prostoru in širše, ni pa še ustrezno učinkovit, saj smo zasledili, da ozaveščenost zaposlenih o kulturi kakovosti še ni na primerni ravni. Tako med drugim nismo zasledili akcijskega načrta korektivnih ukrepov, ki bi naj nastal na podlagi poročila o zunanji institucionalni evalvaciji iz leta 2009. Omenjeno poročilo je sicer izpostavilo kakovost na področju razvitosti posameznih znanstvenih disciplin in raziskovalnega dela. Strategijo na področju zagotavljanja kakovosti FF je januarja 2007 zapisala tedanja fakultetna komisija za kakovost, dokument pa je nato ustrezno posodobila sedanja Komisija za ocenjevanje kakovosti FF (deluje od leta 2010) in je javno objavljen, a predhodno ni bil predmet obravnave organov fakultete.

Dejavnost visokošolskega zavoda se načrtuje stalno in celovito; izvajanje načrtov zavod redno spremlja, napake in pomanjkljivosti pa odpravlja.

Fakulteta načrtuje dejavnost preko svojih organov z ustreznim letnim delovnim načrtom, iz katerega so razvidni zastavljeni dolgo- in kratkoročni cilji, iz istega dokumenta pa je tudi razvidno, ali so bili cilji iz preteklega časovnega obdobja doseženi ali ne. Cilji in aktivnosti so navedeni tudi v samoevalvacijskem poročilu (str. 3-30), posebej tudi za posamezne organizacijske enote (centre). Isto poročilo vsebuje tudi oceno uresničenih ciljev iz preteklega akcijskega načrta korektivnih ukrepov (str. 79-85). FF ima primerno urejene evidence o svoji dejavnosti in jih vodi v skladu z zakonom ter podzakonskimi akti. Stalno spremlja svoje delo, ugotovitve pa uporablja za izboljševanje svojih dejavnosti oziroma kakovosti. Spremljanje in uresničevanje ciljev je zagotovljeno v samoevalvacijskih poročilih, letnih poročilih, še posebej pa v pregledu izvedenih izboljšav in akcijskem načrtu ukrepov. Komisija za ocenjevanje kakovosti FF se sestaja redno po časovnici predvidenih sej, koordinira in pripravlja samoevalvacijska poročila ter letne akcijske načrte, skrbi za ažuriranje spletno dostopnih informacij, ki dokumentirajo analizo in ukrepe za izboljšanje delovanja fakultete, poroča o kazalnikih kakovosti ter dokumentira aktivnosti svojih članov pri izvajanju poslanstva komisije.


32/35

Visokošolski zavod redno izvaja samoevalvacijo, ki vključuje: evalvacijo poučevanja, ki jo podajo študenti in drugi relevantni deležniki iz okolja; evalvacijo vseh dejavnosti; evalvacijo zadostnosti in raznovrstnosti virov iz nacionalnega in mednarodnega okolja ter finančne uspešnosti; dokumentiranje razvoja visokošolskega zavoda v povezavi z razvojem relevantnega okolja; dokumentiranje pomanjkljivosti in napak; analizo dosežkov; oceno kakovosti vseh dejavnosti visokošolskega zavoda in oblikovanje predlogov za izboljšave.

Na FF so ponosni na svoja samoevalvacijska poročila, ki so nastala v zadnjih nekaj letih, in ki jih pripravlja fakultetna komisija za ocenjevanje kakovosti. Samoevalvacijsko poročilo – sodi med najboljša tovrstna poročila izmed vseh članic UM – je izdelano zelo izčrpno in pregledno, skratka vzorno. Zajema vse potrebne segmente samoocenjevanja glede na evropske smernice in priporočila NAKVIS, prepoznane prednosti in slabosti ter tudi priložnosti za izboljšanje pa so vidno izpostavljene. Ugotovili smo, da zadnje samoevalvacijsko poročilo ni bilo predstavljeno Akademskemu zboru, prav tako tudi ne predstavnikom študentov. Zaslediti je nenehno izboljševanje dela Komisije za ocenjevanje kakovosti, ki je konstruktivno in transparentno (na spletni strani so objavljeni pravzaprav vsi dokumenti, ki jih je oblikovala oziroma so rezultat njenega delovanja), nedvomno pa je to tudi zasluga njene ustrezne in zlasti stalne zasedbe. Nemalo zaslug za navedeno gre tudi predsednici komisije, ki je nekoč redno sodelovala in poročala na sejah Kolegija dekana, v zadnjem študijskem letu pa je zaradi preobremenitve to žal opustila.

Dokumentirane ugotovitve o kakovosti delovanja visokošolskega zavoda in njihova analiza ter predlogi ukrepov za izboljšanje so dostopni v samoevalvacijskih poročilih in objavljeni.

Ista komisija meri zadovoljstvo vseh deležnikov in spremlja šest anket, ki jih izvajajo na FF: o pedagoški uspešnosti po oddelkih, o ocenjevanju mentorjev na strokovni praksi, o ocenjevanju oddelčnih tutorjev, o ocenjevanju študentskega referata, o zadovoljstvu uporabnikov s storitvami knjižnice in o zadovoljstvu zaposlenih. V zadnjem študijskem letu je komisija uvedla spremljanje še nekaj dodatnih kazalnikov kakovosti. Kazalnike in rezultate anket komisija obširno predstavi v samoevalvacijskem poročilu. Po analizi anket zbirajo predloge za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti in sprejmejo ustrezne ukrepe. Akcijski načrti so zapisani in so del samoevalvacijskih poročil, tudi uresničujejo jih in spremljajo od leta 2010. Akcijski načrt iz zadnjega samoevalvacijskega poročila nima jasno opredeljenih odgovornih oseb in rokov za uresničevanje korektivnih ukrepov. Po drugi strani pa so ti opredeljeni v Akcijskem načrtu FF UM 2012/2013. Opazno je, da komisija ne spremlja in ne analizira rezultatov študentske ankete, čeprav bi ti naj kazali na pomemben vidik kakovosti fakultete.

Z zagotavljanjem kakovosti visokošolski zavod usmerja in razvija kulturo kakovosti.


33/35

Evalvacijski obisk notranje evalvacijske komisije je FF dočakala zelo dobro pripravljena, saj je tovrstno preverjanje kakovosti na fakulteti – v okviru več različnih projektov, kot mednarodna evalvacija UM, nacionalna reakreditacija UM, pregled delovanja FF – potekalo že četrtič letos (»follow up« notranja institucionalna evalvacija je bila s strani KOKU že dalj časa načrtovana)! FF je že ob svojem nastanku (septembra 2006) v sistem delovanja vključila tudi skrb za kakovost. Njena predstavitvena publikacija z naslovom Odličnost FF UM to tudi potrjuje, medtem ko povsem izdelana kultura kakovosti še ni prisotna, ko bi vsi zaposleni na FF nenehno stremeli h kakovostnejšemu delovanju.

6.1 Prednosti

Sistem zagotavljanja kakovosti je vzpostavljen in primerljiv, vsebuje pa vse ključne procese ter aktivnosti za kakovostno delovanje fakultete.

Nenehno izboljševanje dela Komisije za ocenjevanje kakovosti in njena stalna zasedba.

Vzorno pripravljeno letno samoevalvacijsko poročilo.

FF izvaja več različnih anket za merjenje zadovoljstva uporabnikov, komisija za ocenjevanje kakovosti pa spremlja kazalnike oziroma rezultate le-teh.

Fakulteta je odlično pripravljena na tovrstno preverjanje kakovosti njenega delovanja.

6.2 Pomanjkljivosti

Nismo zasledili akcijskega načrta korektivnih ukrepov, ki bi naj nastal na podlagi poročila o zunanji institucionalni evalvaciji iz leta 2009.

Strategije za zagotavljanje kakovosti niso obravnavali organi FF.

Zadnje samoevalvacijsko poročilo ni bilo predstavljeno akademskemu zboru.

Akcijski načrt iz zadnjega samoevalvacijskega poročila nima jasno opredeljenih odgovornih oseb in rokov za uresničevanje korektivnih ukrepov.


Samoevalvacijsko poročilo pobliže predstaviti tako akademskemu zboru kot tudi študentskemu svetu.

Ukrepi za odpravo pomanjkljivosti naj vsebujejo še podatke o odgovornih osebah ter časovnih okvirjih.

Izboljšati ozaveščenost zaposlenih in sodelavcev o kulturi kakovosti.

Komisija bi še bolje prispevala k rasti fakultete, če bi se vzpostavil sistem obravnave njenih predlogov in ukrepanja na tej osnovi.


34/35

Zaključek Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru je mlada fakulteta, čeprav se je večina njenih disciplin razvijala že v okviru prejšnje (skupne) Pedagoške fakultete. Popolnoma drugačne od prejšnjih pa so materialne razmere in razmere na trgu dela, v katerih deluje danes. Finančne omejitve, ki so se začele pojavljati praktično od začetka samostojne poti fakultete (2006) in vse težje razmere na trgu dela, so fakulteto ves ta čas postavljale pred težke izzive. Pokazalo se je, da akademsko zrela odločitev o samostojni poti programov, ki jih opredeljuje naziv Filozofska fakulteta, ni mogla biti izvedena na enak način, kot je bil možen v času nastajanja prve fakultete. Samo okolje in tudi slovenska univerza v zadnjih desetletjih niso ustrezno spremljale prakse na tujih univerzah z razvitejšo strukturo, ki delujejo v razvitejših okoljih. Zaradi tega imajo podobni koraki ustanavljanja novih fakultet v prvi vrsti obeležje in vznemirjenje nove organizacije in konstituiranja znanstvenih vsebin, manj pa pomenijo korak naprej v smislu prisvajanja dobre prakse iz tujine. V takšnih razmerah ne preseneča, da se fakulteta sedaj srečuje s kadrovskimi izzivi, pomanjkanjem in neustreznimi prostori in opremo ter z izzivi iz poslovanja, ki jih običajno akademska sredina ni vajena reševati sama (racionalizacija, še posebej pa sanacija). Upoštevajoč zgoraj povedano je zato izjemen dosežek, da tako zaposleni kot tudi študenti čutijo pripadnost fakulteti in si odkrito prizadevajo za normalno delo in rast na področju ustvarjanja, kljub temu da se nenehno srečujejo s finančnimi omejitvami. V raznoliki ponudbi posameznih centrov je opaziti zavedanje, da bo tudi v prihodnosti določen del finančnega kolača treba pridobiti izven javnih virov. Podobno pa delujejo tudi sicer redka poročila s trga dela, iz katerih je razvidna fleksibilnost študentov izven njihovega ozkega poklica – to pa je obeležje dobre in sodobne fakultete. Evalvatorji smo na obisku naleteli na izjemno zainteresirane sogovornike iz vseh skupin deležnikov znotraj fakultete. Fakulteti bi nedvomno koristilo močnejše posvečanje ugotovljenim pomanjkljivostim in predlogom za izboljšanje, ki so jih dobili ob zunanji evalvaciji leta 2009, in ki jih niso v celoti upoštevali. Za boljšo sliko pa je treba te ugotovitve razdeliti na več skupin. Najprej so to pomanjkljivosti, ki se navezujejo na finančne razmere. O tem je moč reči, da so v dokajšnji meri objektivne, da pa je v zadnjem času na fakulteti potekala vrsta aktivnosti, s katerimi so jih sicer delno, a vendar uspeli omiliti. Izboljšanje je videti tudi na področju preglednosti še posebej na področju znanstvenoraziskovalnega in mednarodnega delovanja fakultete. Pomanjkljivosti, ki tukaj ostajajo, so sicer res delno povezane s premajhno odprtostjo univerz in fakultet (ter tako tudi Filozofska fakulteta) v Sloveniji nasploh, v veliki meri pa spet s finančnimi omejitvami. Šepanje informiranosti na področju racionalizacije in v njenih okvirih tudi reorganizacije, je vendar upoštevati kot neizkušenost akademskega osebja, ki se izmenjujejo kot akademski vodje. Univerza bo storila prav, če bo svojim članicam, ki se bodo zaradi organizacijsko in finančno ne povsem domišljenih korakov znašle v podobnih težavah, ko bo treba ukrepati, namenila strokovno pomoč – po potrebi tudi z zunanjimi svetovalci.


35/35

Ukrepi, za katere akademski vodje vidimo jasne razloge, imajo vsaj po spoznanjih stroke (managementa) lahko številne posledice, ki jih lahko predvidi le strokovnjak, in med katerimi je lahko tudi izguba zaupanja. To tudi akademski sredini prinaša pomembne stroške in jo omejuje pri skupnem prizadevanju za nadaljnjo izgradnjo in rast mlade fakultete in njen prispevek k boljši univerzi. Evalvatorji se osebju presojanega visokošolskega zavoda iskreno zahvaljujemo za gostoljubnost v času evalvacijskega obiska, posebna zahvala pa gre predsednici komisije za ocenjevanje kakovosti prof. dr. Ireni Stramljič Breznik, ki je bila tudi kontaktna oseba. Priporočamo, da pričujoče poročilo obravnavajo vsi organi Filozofske fakultete, njeno vodstvo pa ga naj predstavi vsem zaposlenim ter čim prej izdela akcijski načrt korektivnih ukrepov za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.

poroČilo o »follow up« notranji institucionalni … evalvacije... · 2013. 12. 12. · -...

Documents