poročilo o razvoju 2012 rotija kmet zupančič lidija apohal vučković katarina ivas boštjan...
DESCRIPTION
Poročilo o razvoju 2012 Rotija kmet zupančič Lidija apohal vučković Katarina ivas Boštjan vasle. ljubljana, 20. april 2012. Razvojni cilji Strategije razvoja Slovenije 2005–2013. GOSPODARSKI RAZVOJNI CILJ – doseči povprečno razvitost EU do 2013 - PowerPoint PPT PresentationTRANSCRIPT
POROČILO O RAZVOJU 2012
ROTIJA KMET ZUPANČIČLIDI JA APOHAL VUČKOVIĆ
KATARINA IVASBOŠTJAN VASLE
L J U B L J A N A , 2 0 . A P R I L 2 0 1 2
Razvojni cilji Strategije razvoja Slovenije 2005–2013
GOSPODARSKI RAZVOJNI C IL J – DOSEČI POVPREČNO RAZVITOST EU DO 2013
DRUŽBENI RAZVOJNI C IL J– POVEČANJE KAKOVOSTI Ž IVL JENJA IN BLAGINJE PREBIVALSTVA
SONARAVNI RAZVOJNI C IL J– UVEL JAVL JANJE NAČELA TRA JNOSTI
Odmik od uresničevanja gospodarskega cilja ni bil le začasen
Vir: Eurostat, preračuni UMAR.
1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010-30
-25
-20
-15
-10
-5
0
-30
-25
-20
-15
-10
-5
0
-13
-9
-15
Zaostanek za EU-27 po BDP po kupni moči na prebivalca
Zaosta
nek z
a E
U-2
7 v
BD
P p
o P
PS
, v %
Razvojno zaostajanje posledica nizke produktivnosti (dodane vrednosti na zaposlenega)
Vir: Eurostat, preračuni UMAR.
2005 2006 2007 2008 2009 201075
80
85
90
95
100
105
110
115
75
80
85
90
95
100
105
110
115
87 87 8891
8785
BDP po kupni moči na prebivalcaBDP po kupni moči na zaposlenega (produktivnost)Stopnja zaposlenosti
Indeks E
U-2
7=
100 STOPNJA
ZAPOSLENOSTI
PRODUKTIVNOST
Nizka zahtevnost proizvodov
Vir: SURS, Eurostat, preračuni UMAR.
Slovenija EU-270
10
20
30
40
50
60
0
10
20
30
40
50
60
44.747.8
44.747.8
Tehnološka struktura prede-lovalnih dejavnosti
Dele
ž v 2
009,
v %
Srednje in visoko tehnološke dej.
Slovenija EU-270
10,000
20,000
30,000
40,000
50,000
60,000
32,744
54,074
Produktivnost predelovalnih de-javnosti
Dodana v
rednost
na z
aposle
nega,
v E
UR
Premajhna uporaba na znanju temelječih storitev za dvig produktivnosti
Vir: SURS, Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: * Slovenija leto 2007, EU leto 2005
Predelovalne dejavnosti - skupaj* Tehnološko zahtevne panoge predelovalnih dej.*
0
2
4
6
8
10
12
14
16
Delež na znanju temelječih poslovnih storitev v vmesni porabi predelovalnih dejavnosti
Slovenija EU-27
Dele
ž na z
nanju
tem
elječi
h p
osl. s
tori
tev
v v
mesni pora
bi ,
v %
Ohranjanje zaostanka pri inoviranju in slabosti na področju terciarnega izobraževanja
Vir: EPO, Eurobarometer, preračuni UMAR.
2005 2006 2007 2008 2009 20100
20
40
60
80
100
120
140
Število patentnih prijav pri EPO Slovenija EU-27
Šte
vilo p
ate
ntn
ih p
rija
v p
ri E
PO
na m
io
pre
biv
alc
ev
LT SI
SK
CZ EE
BG IT
RO LV FR PL IS HU IE EL
Sku
pa
jC
R PT
TK
UK
NL
ES
BE
MT FI LU AT
NO DE
DK
CY
SE0
5
10
15
20
25
30
35
Dele
ž v 2
010,
v %
Delež delodajalcev, ki niso zadovoljni z veščinami diplomantov
Poslabšanje stroškovne konkurenčnosti
Vir: Eurostat, preračuni UMAR.
Q1 0
7
Q2
Q3
Q4
Q1 0
8
Q2
Q3
Q4
Q1 0
9
Q2
Q3
Q4
Q1 1
0
Q2
Q3
Q4
Q1 1
1
Q2
Q3
Q4
96
98
100
102
104
106
108
110
96
98
100
102
104
106
108
110
Realni stroški dela na enoto proizvoda
Slovenija
EU-27
Indeks 2
007=
100,
4-č
etr
tletn
e d
rseče
sre
din
e
Otežen dostop do virov financiranja
• Omejen dostop do bančnih virov zaradi neustrezne
alokacije finančnih sredstev v preteklosti in visoke
zadolženosti podjetij
• Odsotnost javnofinančne konsolidacije preko vpliva na
obrestne mere zmanjšuje dostopnost do tujih virov
financiranja
• Nizko stanje neposrednih tujih investicij (nižje kot v
Sloveniji le v treh državah EU)
Zmanjšanje slovenskih tržnih deležev
Vir: UN Commodity Trade Statistics database (2011), preračuni UMAR.
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 201150
60
70
80
90
100
110
120
130
140
150
Tržni delež Slovenije na svetovnem trgu blaga
Indeks 2
000=
100
Ključni razlogi za nizko konkurenčnost in razvojno zaostajanje slovenskega gospodarstva
• Premajhna usmerjenost v tehnološko
prestrukturiranje in povečanje inovativnosti
• Premalo učinkovito vodenje podjetij kot posledica
ohranjanja velike vloge države v gospodarstvu
• Prepočasno izboljševanje poslovnega okolja
(administrativne ovire, nefleksibilnost trga dela,
visoka davčna obremenitev dela)
Ponovno zmanjšanje zaposlenosti v zasebnem sektorju, v javnem le nekoliko skromnejša rast
Vir: SURS, preračuni UMAR.
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011150
170
190
210
230
250
270
780
800
820
840
860
880
900
Pretežno javni sektor O - Q (leva os) Zasebni sektor (desna os)
Šte
vilo z
aposle
nih
, v 1
.000
Šte
vilo z
aposle
nih
, v 1
.000
V izvajanju storitev javne uprave, izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva še naprej nizek delež zasebnih izvajalcev
EL
CH
DE
NL
AT PL
SK
BE
PT IE ES
CZ FR IT SE
NO FI SI
HU EE
DK0
10
20
30
40
50
60
70
6057 57
51
46 45
36 36
3129
26 25
21 21
1513
118
31 1
Delež zaposlenih pri zasebnih izvajalcih dejavnosti javnih storitev (O-Q)
Dele
ž v 2
008,
v %
Povprečje evropskih držav članic OECD
Vir: Eurostat, OECD, preračuni UMAR.
Na trgu dela se oddaljujemo od strateških ciljev, strukturni problemi pa se povečujejo
• Stopnja delovne aktivnosti se znižuje že tri leta zapored –
cilj 2013: 70,0 %, 2011: 64,4 %
• V letu 2011 močno zmanjšanje stopnje delovne aktivnosti starejših –
2010: 35,2 %, 2011: 31,2 %
• V zadnjih dveh letih se je več kot podvojila stopnja dolgotrajne brezposelnosti – 2009: 1,7 %, 2011: 3,5%
• Še naprej močna segregacija trga dela – delež začasno zaposlenih mladih v 2011: 72,5 %
Na trgu dela se oddaljujemo od strateških ciljev, strukturni problemi se povečujejo
Vir: Eurostat.
MT
HU PL
BE
RO SK
BG PT
EU
-27 LT CY FI EE
DE0
10
20
30
40
50
60
70
80
Stopnja delovne aktivnosti starejših (55-64 let)
Sto
pn
ja d
elo
vn
e a
kti
vn
ost
i st
are
jših
v Q
4 2
01
1,
v %
SI
PL
ES
DE
SE
PT
FR IT NL
LUE
U-2
7 FI AT
BE IE EL
HU
DK
CZ SK
MT
UK
CY
EE
LV LT BG
RO
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
Delež začasnih zaposlitev med mladimi (15-24 let)
Dele
ž za
časn
ih z
ap
osl
itev m
ed
mla
dim
i Q
4 2
01
1,
v %
Izdatki za socialno zaščito naraščajo, težave pri njihovem financiranju so vse večje
Vir: Eurostat, ESSPROS, Ministrstvo za finance.
2005 2006 2007 2008 200910
15
20
25
30
35
23 2321 21
24
27 2726
27
30
Slovenija EU-27
Izdatk
i za
soci
aln
o z
ašči
to,
v %
BD
P
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
2011
100
120
140
160
180
200
220
240
100
120
140
160
180
200
220
240Prihodki ZPIZ
Izdatki
Proračunski trans-feri
Indeks 2
00=
100
Zaradi učinkov staranja bo glavnina izdatkov socialne zaščite naraščala tudi v prihodnje
Vir: Evropska komisija.
2010 2015 2020 2030 2040 2050 20600
5
10
15
20
25
30
35
0
5
10
15
20
25
30
35
11.2 11.8 12.213.3
15.817.9 18.3
6.1 6.3 6.4 6.8 7.0 7.2 7.2
1.4 1.6 1.7 1.9 2.4 2.8 3
18.719.7 20.3
22.0
25.2
27.9 28.5
Pokojnine Zdravstvo Dolgotrajna oskrba Skupaj
Dele
ž v B
DP
, v %
Materialni življenjski pogoji se poslabšujejo …
Vir: SURS, preračuni UMAR.
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 ocena
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
74.0 74.2 74.9 74.6 72.7 71.7 70.8 70.6
26.0 25.8 25.1 25.4 27.3 28.3 29.2 29.4
Struktura razpoložljivega dohodkaNeto dohodki Socialni prejemki, razen v naravi
Dele
ž v r
azp
olo
žljivem
dohdodku,
v %
... kazalniki kakovosti življenja pa večinoma ostajajo ugodni
• Izboljšana dostopnost javnih storitev
• Povečanje deleža prebivalstva z vsaj srednješolsko izobrazbo
• Daljše pričakovano trajanje življenja
• Nizka umrljivost dojenčkov
• Visok občutek varnosti
Slovenija sodi med evropske države z relativno visokim deležem zadovoljnih ljudi, ki pa se od začetka krize zmanjšuje
2005 2006 2007 2008 2009 2010 201170
75
80
85
90
95
88.5 88.089.0
87.086.0
85.0
83.0
80.581.5
80.0
76.577.5 78.0
79.0
Zadovoljstvo z življenjem
Slovenija EU-27
Dele
ž ze
lo z
adovoljnih
in z
adovoljnih
, v %
Vir: Eurobarometer. Opomba: *letni podatek je izračun povprečja dveh letnih meritev.
Emisije toplogrednih plinov so 2010 ostale na ravni predhodnega leta, emisijska intenzivnost gospodarstva se je malo izboljšala
Vir: ARSO, SURS, preračuni UMAR.
2000 2005 2006 2007 2008 2009 20100
5
10
15
20
25
Drugo Kmetijstvo Gospodinjstva IndustrijaEnergetika Promet
V m
io t
CO
2 e
kviv
ale
nta
2000
2001
2002
2003
2004
2005
2006
2007
2008
2009
2010
700
750
800
850
900
950
1,000
1,050
1,100Emisijska intenzivnost
V t
/mio
EU
R,
sta
lne c
ene 2
000
Povečanje deleža obnovljivih virov energije v letih 2009 in 2010 tudi pod vplivom enkratnih dejavnikov
Vir: SURS, preračuni UMAR.
2005 2006 2007 2008 2009 20100
2
4
6
8
10
12
14
16
Drugo (geotermalna, biogoriva, itd.) Hidroenergija Les
Dele
ž v o
skrb
i z
energ
ijo,
v %
Energetska intenzivnost gospodarstva ostaja visoka, v predelovalnih dejavnostih pa se izboljšuje
Vir: Eurostat, preračuni UMAR.
2005 2006 2007 2008 2009 201070
75
80
85
90
95
100
70
75
80
85
90
95
100
Gospodarstvo - skupaj
Indeks 2
005=
100
Slovenija EU-270
20
40
60
80
100
120
140
160
180
200
Energetska intenzivnost
Ostalo Cestni promet
V t
oe/m
io P
PS
, le
to 2
010
Nadpovprečni prihodki iz okoljskih davkov posledica visoke energetske rabe
Vir: Eurostat, SURS, Oil Bulletin, preračuni UMAR. Opomba: *ocena UMAR. **Kategorija davki vsebuje tudi DDV.
EU-27 Slovenija Slovenija 2009 2010*
0.0
0.5
1.0
1.5
2.0
2.5
3.0
3.5
4.0
1.8
3.0 3.1
0.5
0.4 0.4
0.1
0.2 0.2
Prihodki iz okoljskih davkov
Davki na energijo
Davki na transport
V %
BD
P
SLO
EU
-27
SLO
EU
-27
SLO
EU
-27
SLO
EU
-27
Euro 95 Dizel Elektrika - gospodin-
jstva
Elektrika - industrija
0.0
0.2
0.4
0.6
0.8
1.0
1.2
1.4
1.6
1.8
2.0
Cena brez davkov Davki**
V E
UR
/10 k
Wh o
z. v
EU
R/lit
er
Snovna produktivnost se povečuje, vendar še zaostajamo za EU
Vir: Eurostat, SURS, Svetovna banka, preračuni UMAR.
EU Slovenija Slovenija2009 2010
0.0
0.2
0.4
0.6
0.8
1.0
1.2
1.4
1.6
1.8
Snovna produktivnost
Biomasa Kovine Nekovinski minerali
V E
UR
v S
KM
/kg
Jan/0
0Sep/0
0M
ay/
01
Jan/0
2Sep/0
2M
ay/
03
Jan/0
4Sep/0
4M
ay/
05
Jan/0
6Sep/0
6M
ay/
07
Jan/0
8Sep/0
8M
ay/
09
Jan/1
0Sep/1
0M
ay/
11
Jan/1
2
0
50
100
150
200
250
300Cene surovin
Energenti
Les
Kovine in min-erali
Indeks 2
005=
100