poroČilo direktorata za migracije in … · izdalo: ministrstvo za notranje zadeve republike...

POROČILO DIREKTORATA ZA MIGRACIJE IN INTEGRACIJO ZA LETO 2010

Izdalo: Ministrstvo za notranje zadeve Republike SlovenijePripravil: Direktorat za migracije in integracijo, Žiga TomcOblikovanje: Mirsada DželadiniTisk: Čukgraf, d. o. o.Naklada: 700 izvodovLjubljana, marec 2011

www.mnz.gov.siwww.infotujci.si

KAZALO

1. Zakonite migracije 9

2. Mednarodna zaščita 31

3. Integracija beguncev in tujcev 31

4. Črpanje sredstev iz evropskih skladov 59

5

Katarina Kresal, ministrica za notranje zadeve

Po podatkih Mednarodne organizacije za migracije je danes na svetu kar 214 milijonov migrantov. Pod-ročje migracij, mednarodne zaščite in integracije dr-žavljanov tretjih držav zahteva stalno prilagajanje ter odzivanje na migracijske tokove, ki so kompleksen globalni pojav.

Pred vami je drugo statistično poročilo Direktorata za migracije in integracijo, ki ponuja pregled stanja na področju migracije, mednarodne zaščite ter integra-cije beguncev in tujcev v Republiki Sloveniji. Obenem

poročilo kaže tudi na spremembe v migracijskih trendih ter na odzivanje Ministr-stva za notranje zadeve ob sprejemanju ukrepov na omenjenih področjih.

FOTO: Daniel Novakovič, STA

6

Nina Gregori, generalna direktorica Direktorata za migracije in integracijo

Leto 2010 je bilo za Direktorat za migracije in inte-gracijo zelo uspešno. Na področju zakonodaje so bile sprejete spremembe Zakona o mednarodni zaščiti, pripravili pa smo tudi besedilo Zakona o tujcih. Iz evropskih skladov smo zagotovili sredstva za izvaja-nje projektov za prosilce za mednarodno zaščito in za ostale tujce, ki živijo v Republiki Sloveniji. Vzpostavili smo spletno stran www.infotujci.si, ki služi kot splet-no stičišče za vse tujce v Sloveniji.

Z velikim zadovoljstvom vam predstavljam drugo statistično poročilo o migraci-jah, mednarodni zaščiti ter integraciji beguncev in tujcev.

Podatki, ki smo jih zbrali v poročilu kažejo na trenutno stanje na področju mi-gracije v Republiki Sloveniji in so metodološko primerljivi s podatki, ki jih zbirajo druge države članice EU ter s podatki iz prejšnjih let.

7

UVOD

Na Direktoratu za migracije in integracijo smo v letu 2010 pričeli z nekaterimi no-vimi projekti, posodobili pa smo tudi zakonodajo s celotnega delovnega podro-čja. Tako bo v začetku prihodnjega leta Državnemu zboru Republike Slovenije po-sredovan v obravnavo nov Zakon o tujcih, na področju zakonitih migracij pa smo pripravili projekt novega dovoljenja za prebivanje v kartični obliki, ki ga bomo tujcem pričeli izdajati v prihodnjem letu. Na področju integracije smo v tem letu spremenili Uredbo o integraciji tujcev in s tem omogočili dostop do brezplač-nih integracijskih tečajev vsem državljanom tretjih držav, ki zakonito prebivajo v Sloveniji, vzpostavili pa smo tudi novo spletno stran www.infotujci.si, ki je že zaživela kot stična točka za vse relevantne informacije, ki so namenjene tujcem v Sloveniji. V novembru je Državni zbor Republike Slovenije sprejel spremembe in dopolnitve novega Zakon o mednarodni zaščiti, ki je razširil obseg pravic prosil-cem in osebam s priznano mednarodno zaščito. Pomembno pa smo izboljšali tudi odločanje v postopkih pridobitve mednarodne zaščite.

V sklopu reorganizacije na Ministrstvu za notranje zadeve so bili na Direktoratu za migracije in integracijo ukinjeni oddelki na Sektorju za integracijo in na Sektorju za migracije, na Sektorju za mednarodno zaščito, v Azilnem domu pa referati. Nova organiziranost direktorata je razvidna iz spodnje organizacijske sheme:

8

DIREKTORAT ZA MIGRACIJEIN INTEGRACIJO

Sektor za migracijeSektor za mednarodno

zaščitoSektor za integracijo

Oddelek za statusne zadeve mednarodne

zaščite

Azilni dom

Nova organiziranost direktorata je razvidna iz spodnje organizacijske sheme:

9

1. ZAKONITE MIGRACIJE

1.1 Zakonu o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (ZUSDDD) - izbrisani

Sektor za migracije Direktorata za migracije in integracijo je pristojen za vode-nje in odločanje v že začetih in do objave Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 50/10) v Uradnem listu Republike Slove-nije, to je do 24. 6. 2010, še nedokončanih upravnih postopkih v zadevah izdaje dovoljenja za stalno prebivanje po Zakonu o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 76/10 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZUSDDD).

Do vključno 23. 6. 2010 je Sektor za migracije prejel 45 prošenj za izdajo dovolje-nja za stalno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji po ZUSDDD, rešenih je bilo 40 prošenj. Skupaj je bilo na dan 31. 12. 2010 nerešenih še 107 prošenj.

Od obravnavanih zadev je bilo rešenih 40 prošenj, od tega je bilo 20 prošnjam za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji po ZUSDDD ugodeno, 3 prošnje za izdajo dovoljenj za stalno prebivanje so bile zavržene, v 17 primerih je bil postopek za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje s sklepom ustavljen.

10

Tabela prikazuje število vloženih in rešenih prošenj ter način rešitve prošnje za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji na podlagi ZUSDDD v obdobju od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2010.

I. STOPNJA ZUSDDD 2010 (2009)

PRISPELIH* 45 (104)

REŠENIH 40 (47)

ugodeno 20 (17)

zavrnjeno 0 (8)

zavrženo 3 ( 14)

ustavljeno 17 (6)

prekinitev postopka 0 (2)

* do vključno 23. 6. 2010

Z dnem objave Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 50/10) v Uradnem listu Republike Slovenije, to je od 24. 6. 2010, so za vodenje upravnih postopkov izdaje dovoljenja za stalno prebivanje pristojne upravne enote. V nadaljevanju je poročilo o izvajanju ZUSDDD.

Od 24. 6. 2010 do 31. 12. 2010 je bilo na upravnih enotah evidentiranih 107 prošenj za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje po ZUSDDD-B (od tega so 83 prošenj vložili izbrisani iz registra stalnega prebivalstva (v nadaljnjem besedilu:

11

RSP), 5 prošenj so vložili otroci izbrisanih iz RSP, 19 prošenj pa so vložili tujci z razlogom: drugo/ni izbrisan iz RSP). Izdanih je bilo 9 dovoljenj za stalno pre-bivanje, 12 pa je bilo zavrnjenih, zavrženih prošenj oziroma ustavljenih postop-kov. Nerešenih je ostalo 86 prošenj za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje po ZUSDDD-B.

Od 24. 6. 2010 do 31. 12. 2010 je bilo na vseh upravnih enotah evidentiranih 57 prošenj za izdajo posebne odločbe, od tega je za izdajo posebne odločbe zapro-silo 12 izbrisanih iz RSP, 1 otrok izbrisanega iz RSP in 44 državljanov RS. Izdanih je bilo 39 posebnih odločb, od tega 2 izbrisanima iz RSP, 1 otroku izbrisanega iz RSP in 36 državljanom RS. Izdanih je bilo tudi 7 posebnih odločb po uradni dolžnosti.

Število zavrnjenih, zavrženih prošenj in ustavljenih postopkov je skupaj 3. Nere-šenih je ostalo 15 prošenj za izdajo posebne odločbe na prošnjo stranke.

1.2 Statistika upravnega odločanja na drugi stopnji

Kot drugostopenjski organ Sektor za migracije rešuje pritožbe v postopkih izdaje dovoljenj za prebivanje tujcev v Republiki Sloveniji na podlagi Zakona o tujcih in ZUSDDD.

Tabela prikazuje število prispelih in rešenih pritožb ter način rešitve pritožbe v zadevah izdaje dovoljenja za začasno in stalno prebivanje tujca v Republiki Slo-

12

veniji ter potrdila o prijavi prebivanja za državljana države članice EGP za obdobje od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2010 (številke v oklepajih so podatki za leto 2009).

II. STOPNJAPRITOŽBE DOV. ZA ZAČASNO P. 2010

(2009)

PRITOŽBE DOV. ZA STALNO P. 2010

(2009)ZUSDDD* 2010

PRISPELIH* 152 (180) 13 (17) 7

REŠENIH 114 (70) 5 (9) 1

ugodeno 27 (14) 1 (4) 1

zavrnjeno 65 (41) 4 (5) 0

zavrženo 0 (2) 0 (0) 0

ustavljeno 22 (13) 0 (0) 0

* prispele pritožbe po 24. 7. 2010

V letu 2010 je Sektor za migracije prejel 152 pritožb v zadevah izdaje dovoljenja za začasno prebivanje in 13 v zadevah dovoljenja za stalno prebivanje.

Od obravnavanih zadev je bilo rešenih skupaj 119 pritožb, od tega je bilo 28 pri-tožbam ugodeno, 69 pritožb je bilo zavrnjenih in v 22 primerih je bil postopek ustavljen. Na dan 31. 12. 2010 je bilo nerešenih 22 pritožb v zadevah izdaje do-voljenja za stalno prebivanje (od tega 6 po ZUSDDD) in 148 pritožb v zadevah izdaje dovoljenja za začasno prebivanje.

13

1.3 Število dovoljenj za prebivanje, veljavnih na dan 31. 12. 2010

Na dan 31. 12. 2010 je imelo v Republiki Sloveniji 96.880 tujcev veljavno dovo-ljenje za prebivanje, od tega:

— 43.074 tujcev veljavno dovoljenje za stalno prebivanje (1.262 državljanov dr-žav članic EGP in 41.812 državljanov tretjih držav),

— 53.806 tujcev veljavno dovoljenje za začasno prebivanje oziroma potrdilo o prijavi prebivanja (46.308 državljanov tretjih držav in 7.498 državljanov držav članic EGP).

Na dan 31. 12. 2010 je imelo 30.453 državljanov tretjih držav veljavno dovolje-nje za začasno prebivanje zaradi zaposlitve ali dela, 27 zaradi sezonskega dela, 307 zaradi izvajanja storitev z napotenimi delavci, 1.252 je bilo dnevnih delovnih migrantov, 12.042 zaradi združitve družine, 1.312 zaradi študija, 340 iz drugih utemeljenih razlogov, 521 državljanov tretjih držav je imelo veljavno dovoljenje za začasno prebivanje izdano kot otroku tujca, rojenemu v Republiki Sloveniji, 54 državljanov tretjih držav pa je imelo veljavno dovoljenje za začasno prebivanje, izdano iz drugih razlogov (slovensko poreklo, raziskovalci, tujci s statusom rezi-denta za daljši čas v drugi državi članici EU).

V letu 2010 se je zmanjšalo število veljavnih dovoljenj za začasno prebivanje tuj-ca v Republiki Sloveniji, in sicer za 12,6 % v primerjavi z letom 2009. Razlog za zmanjšanje števila veljavnih dovoljenj za začasno prebivanje je predvsem posle-

14

Graf 1: Število dovoljenj za začasno prebivanje/potrdil o prijavi prebivanja, veljavnih na dan 31. 12. 2007, 31. 12. 2008, 31. 12. 2009 in 31. 12. 2010

dica zmanjšanja števila izdanih dovoljenj za prvo prebivanje. V letu 2010 se je namreč v primerjavi z letom 2009 število izdanih dovoljenj za prvo prebivanje zmanjšalo za 50,7 %.

15

Graf 2: Število dovoljenj za stalno prebivanje, veljavnih na dan 31. 12. 2009 in 31. 12. 2010

16

V letu 2010 se je povečalo število veljavnih dovoljenj za stalno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji, in sicer za 11,3 % v primerjavi s preteklim letom.

1.3 Število izdanih dovoljenj za začasno prebivanje/potrdil o prijavi pre-bivanja

Upravne enote, pristojne za izdajo dovoljenj za začasno prebivanje tujca v Re-publiki Sloveniji, so v letu 2010 izdale skupaj 54.604 dovoljenj za začasno pre-bivanje tujca v Republiki Sloveniji, od tega 9.717 dovoljenj za prvo prebivanje, podaljšanih je bilo 36.970 dovoljenj za začasno prebivanje, 702 dovoljenji za za-časno prebivanje sta bili izdani kot nadaljnje dovoljenje, 1.369 dovoljenj za za-časno prebivanje je bilo izdanih družinskim članom državljanov držav članic EGP ali slovenskih državljanov, 103 dovoljenj za začasno prebivanje je bilo podaljša-nih družinskim članom državljanov držav članic EGP ali slovenskih državljanov, državljanom Švicarske konfederacije je bilo izdanih 9 dovoljenj za začasno pre-bivanje, 1 dovoljenje za začasno prebivanje je bilo državljanu Švicarske konfede-racije podaljšano, državljanom držav članic EGP pa je bilo izdanih 4.661 potrdil o prijavi prebivanja, 1.072 potrdil o prijavi prebivanja pa je bilo obnovljenih.

V Republiki Sloveniji se je v letu 2010 občutno zmanjšalo število izdanih dovo-ljenj za prvo prebivanje (9.717), in sicer za 50,7 % glede na leto 2009 (19.696). Upadanje števila izdanih dovoljenj za prvo prebivanje je zelo opazno predvsem pri dovoljenjih za prvo prebivanje, ki so izdana zaradi zaposlitve ali dela, kar pri-

17

kazuje spodnji graf. Število izdanih dovoljenj za prvo prebivanje na podlagi za-poslitve ali dela v letu 2010 (5.951) je bilo za 62,9 % manjše kakor v letu 2009 (16.023).

K zmanjšanju števila izdanih dovoljenj za prvo prebivanje zaradi zaposlitve ali dela je poleg gospodarsko-finančnih sprememb na trgu dela med drugim vplivala tudi izdaja Uredbe o omejitvah in prepovedih zaposlovanja in dela tujcev, ki jo je izdala Vlada Republike Slovenije, na podlagi sedmega odstavka 5. člena Zakona o zaposlovanju in delu tujcev (Ur. list RS, št. 76/07, uradno prečiščeno besedilo) dne 18. februarja 2010. Navedena uredba, ki je bila objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije št. 12 z dne 19. 2. 2010 in je pričela veljati 20. 2. 2010, dolo-ča omejitve in prepovedi novega zaposlovanja in dela tujcev po področjih dejav-nosti, podjetjih, poklicih in iz določenih regionalnih področij, na podlagi katerih Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje ne sme izdajati delovnih dovoljenj. Gre za enako uredbo, kot jo je Vlada Republike Slovenije sprejela v letu 2009 in ki se je iztekla z 31. 12. 2009. Z ukrepom prepovedi izdaje dovoljenj za zastopnike mikro in majhnih gospodarskih družb, tujcem s prebivališčem na območju Koso-va, ki še nimajo dovoljenja za prebivanje v Sloveniji, in ukrepom prepovedi izdaje novih dovoljenj za sezonsko delo, skuša Uredba preprečiti zlorabe delovnih do-voljenj in dovoljenj za prebivanje v Republiki Sloveniji ter odhod tujcev v druge države schengenskega območja. Z Uredbo o spremembi Uredbe o omejitvah in prepovedih zaposlovanja tujcev, objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 33 z dne 23. 4. 2010, je prepoved novega zaposlovanja veljala do 31. decem-bra 2010.

18

Graf 3: Število dovoljenj za stalno prebivanje, veljavnih na dan 31. 12. 2009 in 31. 12. 2010

19

Graf 4: Prikaz števila izdanih dovoljenj za prvo prebivanje zaradi zaposlitve ali dela v letu 2009 in 2010 – prvih sedem držav

Največji upad števila izdanih dovoljenj za prvo prebivanje zaradi zaposlitve ali dela je opazen predvsem pri državljanih Republike Kosovo, katerim je bilo v letu 2010 izdanih za 92,1 % manj dovoljenj za prvo prebivanje zaradi zaposlitve ali dela kot v letu 2009. V letu 2010 se je zmanjšalo tudi število izdanih dovoljenj za prvo prebivanje zaradi zaposlitve ali dela državljanom Republike Makedonije, in sicer za 75,2 % v primerjavi s preteklim letom. Državljani Bosne in Hercego-vine so imeli glede na leto 2009 v letu 2010 za 44 % manj izdanih dovoljenj za prvo prebivanje zaradi zaposlitve ali dela, državljani Republike Srbije za 46,6 %,

20

državljani Republike Hrvaške za 10,3 %, državljani Ljudske republike Kitajske za 76,6 % in državljani Ukrajine za 6,8 %.

Graf 5: Število izdanih dovoljenj za prvo prebivanje državljanom Republike Kosovo v letu 2009 in 2010 glede na razlog/namen prebivanja

Državljanom Republike Kosovo je bilo v letu 2009 izdanih 7.016 dovoljenj za prvo prebivanje, od tega 6.416 zaradi zaposlitve ali dela, 583 zaradi združitve dru-žine, 15 zaradi študija in 2 iz drugih razlogov. V letu 2010 je bilo državljanom

21

Republike Kosovo izdanih 1.270 dovoljenj za prvo prebivanje, od tega 506 zaradi zaposlitve ali dela, 743 zaradi združitve družine, 19 zaradi študija in 2 iz drugih razlogov. Iz statističnih podatkov je razvidno, da se je število dovoljenj za prvo prebivanje, izdanih državljanom Republike Kosovo, iz razloga zaposlitve ali dela, glede na preteklo leto zmanjšalo za 92,1 %, za 27,4 % pa se je povečala izdaja dovoljenj za prvo prebivanje omenjenim državljanom zaradi združitve družine ter za 26,7 % zaradi študija.

Graf 6: Število izdanih dovoljenj za začasno prebivanje državljanom Republike Kosovo v letu 2009 in 2010 glede na razlog/namen prebivanja

22

V letu 2009 je bilo državljanom Republike Kosovo izdanih 13.359 dovoljenj za za-časno prebivanje, v letu 2010 pa 6.735, od tega 4.682 zaradi zaposlitve ali dela, 1.971 zaradi združitve družine, 55 zaradi študija in 27 iz ostalih razlogov.

Graf 7: Število izdanih dovoljenj za stalno prebivanje državljanom Republike Kosovo v letu 2009 in 2010

Državljanom Republike Kosovo je bilo v letu 2010 izdanih 921 dovoljenj za stalno prebivanje, od tega je bilo 70 dovoljenj za stalno prebivanje izdanih državljanom Republike Kosovo, ki so družinski člani državljanov držav članic EGP ali sloven-skih državljanov. V primerjavi s preteklim letom je bilo državljanom Republike Kosovo v letu 2010 izdanih za 92,7 % več dovoljenj za stalno prebivanje.

23

Graf 8: Struktura izdanih dovoljenj za začasno prebivanje državljanom tretjih držav v letu 2010 glede na razlog/namen prebivanja

Glede na razlog oziroma namen prebivanja tujca v Republiki Sloveniji je bilo od vseh izdanih dovoljenj za začasno prebivanje državljanom tretjih držav v letu 2010 največ dovoljenj za začasno prebivanje izdanih iz razloga zaposlitve ali dela (75 %), 20 % dovoljenj za začasno prebivanje je bilo izdanih zaradi združitve družine, 4 % zaradi študija in 1 % iz drugih razlogov.

24

Graf 9: Struktura dovoljenj za začasno prebivanje/potrdil o prijavi prebivanja, izdanih zaradi zaposlitve ali dela v letu 2010, glede na državljanstvo oseb, katerim so bila izdana

V letu 2010 je bilo največ dovoljenj za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela izdanih državljanom Bosne in Hercegovine (18.893), Republike Kosovo (4.682), Republike Hrvaške (4.096), Republike Srbije (3.861), Republike Make-donije (2.636), Ukrajine (654) in Ljudske republike Kitajske (422). Med državlja-ni držav članic EGP so prevladovali državljani Republike Bolgarije, katerim je bilo zaradi zaposlitve ali dela izdanih 2.528 potrdil o prijavi prebivanja, in državljani Slovaške republike, katerim je bilo iz omenjenega razloga izdanih 545 potrdil o prijavi prebivanja.

25

Graf 10: Skupno število izdanih dovoljenj za začasno prebivanje/potrdil o prijavi prebivanja v obdobju 2007–2010 glede na razlog/namen prebivanja

V letu 2010 je bilo skupaj izdanih 54.604 dovoljenj za začasno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji oziroma potrdil o prijavi prebivanja za državljane držav članic EGP, kar je za 16.995 oziroma 23,7 % manj kot v letu 2009 (71.599).

Glede na razlog oziroma namen prebivanja tujca v Republiki Sloveniji je bilo naj-več dovoljenj za začasno prebivanje (40.486) izdanih zaradi zaposlitve ali dela, več dovoljenj za začasno prebivanje (40.486) izdanih zaradi zaposlitve ali dela,

26

tem sledijo dovoljenja za začasno prebivanje, izdana zaradi združitve družine (10.347) in študija (2.886) ter dovoljenja za začasno prebivanje, izdana iz drugih razlogov (885). V primerjavi z letom 2009 se je zmanjšalo število izdanih dovo-ljenj za začasno prebivanje oziroma potrdil o prijavi prebivanja zaradi zaposlitve ali dela in iz drugih razlogov, in sicer zaradi zaposlitve ali dela za 30 %, iz drugih razlogov pa za 1,4 %. Izdaja dovoljenj za začasno prebivanje iz razloga združitve družine in študija pa se je glede na leto 2009 povečala, in sicer zaradi združitve družine za 2,5 % in zaradi študija za 6,4 %.

Graf 11: Struktura dovoljenj za začasno prebivanje/potrdil o prijavi prebivanja v letu 2010 glede na državljanstvo oseb, katerim so bila izdana

Bosna in Hercegovina

44%

Kosovo12%

Hrvaška10%

Srbija9%

Makedonija8%

Ostale države17% Bosna in Hercegovina

Kosovo

Hrvaška

Srbija

Makedonija

Ostale države

27

V letu 2010 je bilo največ dovoljenj za začasno prebivanje v Republiki Sloveni-ji izdanih državljanom drugih držav naslednic nekdanje SFRJ, to je državljanom Bosne in Hercegovine (23.788), Republike Kosovo (6.735), Republike Hrvaške (5.300), Republike Srbije (4.880) in Republike Makedonije (4.488). Med drugimi državljani tretjih držav je bilo največ dovoljenj za začasno prebivanje v letu 2010 izdanih državljanom Ukrajine (811), Ljudske republike Kitajske (587), Ruske federacije (376), Združenih držav Amerike (259), Črne gore (209) in Republike Moldavije (196). Med državljani držav članic EGP je bilo največ potrdil o prijavi prebivanja izdanih državljanom Republike Bolgarije (2.662) in Slovaške repu-blike (637), tem sledijo državljani Italijanske republike (398), Romunije (275), Republike Poljske (229) ter Zvezne republike Nemčije (212).

1.5 Število izdanih dovoljenj za stalno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji

V letu 2010 je bilo izdanih tudi 5.560 dovoljenj za stalno prebivanje, od tega je bilo državljanom tretjih držav izdanih 4.381 dovoljenj za stalno prebivanje, družinskim članom državljanov držav članic EGP ali slovenskih državljanov je bilo izdanih 962 dovoljenj za stalno prebivanje, 217 dovoljenj za stalno prebivanje pa je bilo izdanih državljanom držav članic EGP.

V primerjavi z letom 2009 (3.935) je bilo v letu 2010 za 41,3 % več izdanih do-voljenj za stalno prebivanje.

28

Graf 12: Število izdanih dovoljenj za stalno prebivanje v obdobju 2007–2010

1.6 Število neizdanih dovoljenj za prebivanje

Iz statističnih podatkov je razvidno, da je bilo v letu 2010 1.941 prošenj za iz-dajo dovoljenj za začasno prebivanje/potrdil o prijavi prebivanja zavrnjenih, 148 prošenj zavrženih ter 2.215 postopkov za izdajo dovoljenj za začasno prebivanje ustavljenih. V zadevah izdaje dovoljenj za stalno prebivanje pa je bilo zavrnjenih

29

83 prošenj za izdajo omenjenih dovoljenj, 19 prošenj za izdajo omenjenih do-voljenj je bilo zavrženih, 144 postopkov za izdajo dovoljenj za stalno prebivanje pa je bilo ustavljenih.

Državljanom tretjih držav je bilo zavrnjenih 1.688 prošenj za izdajo dovoljenj za začasno prebivanje in 81 prošenj za izdajo dovoljenj za stalno prebivanje, zavr-ženih je bilo 141 prošenj za izdajo dovoljenj za začasno prebivanje in 17 prošenj za izdajo dovoljenj za stalno prebivanje, 1.865 postopkov za izdajo dovoljenj za začasno prebivanje in 134 postopkov za izdajo dovoljenj za stalno prebivanje državljanom tretjih držav pa je bilo ustavljenih.

Državljanom držav članic EGP je bilo v letu 2010 zavrnjenih 253 prošenj za izdajo oziroma obnovo potrdila o prijavi prebivanja in 2 prošnji za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje, 7 prošenj za izdajo oziroma obnovo potrdila o prijavi prebivanja ter 2 prošnji za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje sta bili zavrženi, 350 postop-kov za izdajo oziroma obnovo potrdila o prijavi prebivanja in 10 postopkov za izdajo dovoljenj za stalno prebivanje državljanom držav članic EGP pa je bilo ustavljenih.

1.7 Število razveljavitev dovoljenj za prebivanje ter odpovedi prebivanja

Upravne enote so v letu 2010 razveljavile 2.655 dovoljenj za začasno prebivanje, od tega 1.258 dovoljenj za prvo prebivanje in 2 dovoljenji za stalno prebivanje. Podatek o številu razveljavljenih dovoljenj za začasno prebivanje v letu 2010 kaže, da je število razveljavljenih dovoljenj za začasno prebivanje, glede na leto

30

2009 (8.813), močno upadlo. Od skupaj razveljavljenih 2.657 dovoljenj za pre-bivanje je bilo 883 dovoljenj za začasno prebivanje razveljavljenih državljanom Republike Kosovo, ki so poleg državljanov Bosne in Hercegovine (855 razveljav-ljenih dovoljenj) najbolj množično zlorabljali dovoljenja za prebivanje.

Odločbe o odpovedi začasnega prebivanja upravne enote v letu 2010 niso izdale, prav tako ni bilo nobenemu tujcu odpovedano stalno prebivanje. Med drugim je bilo v letu 2010 izdanih 405 odločb o prenehanju dovoljenja za prebivanje zaradi odreka le-temu, 2 tujcema je dovoljenje za stalno prebivanje prenehalo zaradi izselitve z območja držav EU, 6 tujcem pa je dovoljenje za stalno prebivanje prenehalo zaradi izselitve iz Republike Slovenije; 7 državljanom držav članic EGP je potrdilo o prijavi prebivanja prenehalo zaradi naknadne ugotovitve upravnega organa, da ni bilo po-gojev za izdajo potrdila, 8 pa zaradi neizpolnjevanja pogojev za izdajo potrdila.

Graf 13: Razveljavljena dovoljenja za začasno prebivanje v obdobju 2008–2010

2.001

8.813

2.655

0

2.000

4.000

6.000

8.000

10.000

2008 2009 2010

Leto

Štev

ilo ra

zvel

javl

jeni

h do

volje

nj

DZP

31

1.8 Število izdanih potnih listov za tujca in osebnih izkaznic za tujca

Upravne enote so v letu 2010 izdale 6.957 osebnih izkaznic za tujca ter 106 po-tnih listov za tujca, opravile so tudi dva vpisa spremembe naslova stalnega pre-bivališča v veljavni potni list za tujca.

33

2 MEDNARODNA ZAŠČITA

Sektor za mednarodno zaščito je pristojen predvsem za sodelovanje pri pripravi politike Republike Slovenije na področju mednarodne zaščite ter za njeno izvaja-nje. Prikazani statistični podatki se nanašajo na posamezne dejavnosti, ki jih sek-tor izvaja skladno s pristojnostmi, določenimi z Zakonom o mednarodni zaščiti.

2.1 Nastanitve prosilcev za mednarodno zaščito v letu 2010

V Azilni dom je bilo v letu 2010 na novo nastanjenih 246 prosilcev za mednarod-no zaščito. Največ (32) je bilo državljanov Turčije, sledijo državljani Afganistana (31), Bosne in Hercegovine (28), Kosova (20), Srbije (15), Irana in Nigerije (po 11) ter Iraka in Palestine (po 10).

Tabela 1: Število na novo nastanjenih prosilcev za mednarodno zaščito po državljanstvu

DRŽAVA SKUPAJ %

Turčija 32 13Afganistan 31 13Bosna in Hercegovina 28 11Kosovo 20 8Srbija 5 6Iran 11 5Nigerija 11 5

34

DRŽAVA SKUPAJ %

Irak 10 4Palestina 10 4Rusija 8 3Sudan 8 3Hrvaška 7 3Somalija 7 3Alžirija 6 3Sirija 6 3Zahodna Sahara 6 3Maroko 4 2Senegal 4 2Eritreja 3 1Gruzija 3 1Tunizija 3 1Kongo, DR 2 1Mongolija 2 1Sierra Leone 2 1Bolivija 1 0Gvineja 1 0Kirgizistan 1 0Kitajska 1 0Kuba 1 0Makedonija 1 0

Ukrajina 1 0

SKUPAJ 246 100

35

Glede na starost je bilo največ nastanjenih prosilcev iz starostne skupine od 18 do 34 let (129), sledijo prosilci, stari od 35 do 64 let (52), starejša od 65 let pa sta bila 2 prosilca. Otrok in mladoletnih prosilcev je bilo 63, od tega 38 mladoletnikov brez spremstva.

Po spolu so prevladovali moški (197 ali 80 %), žensk pa je bilo 49 (20 %).

Tabela 2: Število na novo nastanjenih prosilcev za mednarodno zaščito po starosti

STAROST SKUPAJ %

0 do 13 let 24 9,814 do 17 let 39 15,918 do 34 let 129 52,435 do 64 let 52 21,1nad 65 let 2 0,8

SKUPAJ 246 100,0

Graf 14: Število na novo nastanjenih prosilcev za mednarodno zaščito po starosti

10%

16%

52%

21%1%

0 do 13 let

14 do 17 let

18 do 34 let

35 do 64 let

nad 65 let

36

Število na novo nastanjenih prosilcev za mednarodno zaščito se je v letu 2010 glede na leto 2009, ko sta bila na novo nastanjena 202 prosilca, povečalo za 21,8%. Upoštevajoč dolžino nastanitve posameznih prosilcev v Azilnem domu je bilo v letu 2010 skupaj 20.920 nastanitvenih dni, kar je v primerjavi z letom 2009 (23.875 nastanitvenih dni) za 14,1% manj.

Na dan 31. 12. 2010 je bilo skladno s 83. členom Zakona o mednarodni zaščiti na zasebnem naslovu razseljenih 21 prosilcev za mednarodno zaščito. Upošte-vajoč dolžino nastanitve na zasebnem naslovu je bilo v letu 2010 skupaj 7.490 nastanitvenih dni na zasebnem naslovu, kar je v primerjavi z letom 2009 (4.317 nastanitvenih dni na zasebnem naslovu) za 73,5% več.

Na podlagi primerjave skupnega števila nastanitvenih dni v letu 2010 tako v Azil-nem domu kot na zasebnem naslovu (za leto 2010 je bilo 28.410 skupnih nasta-nitvenih dni) z letom 2009 (28.192 skupnih nastanitvenih dni), ugotavljamo, da se je skupno število nastanitvenih dni v letu 2010 povečalo le za 0,8%, ne glede na 21,8% porast novih nastanitev v letu 2010. Iz navedenega sklepamo, da se je čas nastanitve na posameznega prosilca skrajšal.

V letu 2010 je bilo na podlagi 51. člena Zakona o mednarodni zaščiti 28 prosilcem za mednarodno zaščito omejeno gibanje. Največkrat smo gibanje omejili držav-ljanom Afganistana (4), Bosne in Hercegovine, Nigerije, Sudana in Turčije (3).

37

2.2 Odločanje o prošnjah za mednarodno zaščito v letu 2010

Sektor za mednarodno zaščito je imel na dan 01. 01. 2010 v reševanju še 80 pro-šenj za mednarodno zaščito iz preteklega obdobja. V letu 2010 je bilo vloženih 246 prošenj za mednarodno zaščito (od tega 35 ponovnih vlog), 31 zadev pa je bilo med letom 2010 vrnjenih v ponovni postopek. Glede na navedeno je bilo v letu 2010 v reševanju 357 prošenj, od katerih je bilo rešenih 239. Iz navedenega sledi, da je ostalo nerešenih še 118 prošenj za mednarodno zaščito.

Tabela 3: Primerjalni pregled vloženih prošenj za mednarodno zaščito

LETO ŠTEVILO NOVIH PROŠENJ

PRENOS IZ PREDHODNEGA

LETAPONOVNA

VLOGAVRNJENO VPONOVNIPOSTOPEK

SKUPAJ

1995 6 12 / / 18

1996 35 1 / / 36

1997 72 10 / / 82

1998 337 31 / / 368

1999 744 286 / / 1030

2000 9244 589 / / 9833

2001 1511* 8864 / / 10375*

2002 640 305 / 60 1005

2003 1066 195 35 45 1341

2004 1173 170 35 70 1448

38

LETO ŠTEVILO NOVIH PROŠENJ

PRENOS IZ PREDHODNEGA

LETAPONOVNA

VLOGAVRNJENO VPONOVNIPOSTOPEK

SKUPAJ

2005 1597 323 77 160 2157

2006 518 209 61 339 1227

2007 395 183 39 56 673

2008 242 97 18 52 409

2009 187 84 15 22 308

2010 211 80 35 31 357

Graf 15: Primerjalni pregled vloženih prošenj za mednarodno zaščito

39

Tabela 4: Primerjalni pregled odločanja o prošnjah za priznanje mednarodne zaščite

LETOŠTEVILO VLOG V

ODLOČANJU

PRIZNAN STATUS

ZAVRNJENE PROŠNJE

USTAVITEV POSTOPKA ZAVRŽENE VARNA

TRETJAREŠENE VLOGE

PRENOS V NASLEDNJE

LETO

1995 18 2 4 10 1 / 17 1

1996 36 0 0 5 21 / 26 10

1997 82 0 8 15 28 / 51 31

1998 368 1 27 13 41 / 82 286

1999 1030 0 87 237 117 / 441 589

2000 9833 11 46 831 0 81 969 8864

2001 10375* 25 97 9911 9 0 10042 333

2002 1005 3 105 619 12 0 739 266

2003 1341 37 123 964 17 25 1166 175

2004 1448 39 317 737 20 12 1125 323

2005 2157 26 661 1120 38 3 1848 309

2006 1227 9 561 288 43 0 901 326

2007 673 9 276 238 53 0 576 97

2008 409 4 145 164 12 0 325 84

2009 308 20 89 96 23 0 228 80

2010 357 23 55 120 27 14 239 118

40

Graf 16: Primerjalni pregled odločanja o prošnjah za priznanje mednarodne zaščite v letu 2010

10%

23%

50%

11% 6%priznan status

zavrnjene prošnje

ustavitev postopka

zavržene

varna tretja

Kot izhaja iz zgornje tabele se je v letu 2010 v primerjavi z letom 2009 nekoliko povečalo število vloženih prošenj za mednarodno zaščito. Približno enako (48%) v primerjavi z letom 2009 je bilo v letu 2010 postopkov, ki so bili ustavljeni, v ve-liki večini primerov zaradi samovoljne zapustitve azilnega doma. V letu 2010 se je zmanjšalo število vsebinskih odločitev oz. prošenj, ki so bile zavrnjene, medtem, ko se je nekoliko povečalo število priznanih statusov mednarodne zaščite. V pri-merjavi z letom 2009 se je v letu 2010 bistveno povečalo število rednih postopkov za priznanje mednarodne zaščite. V letu 2009 je bilo v rednem postopku rešenih 23% vseh vsebinsko rešenih zadev, medtem, ko se je v letu 2010 število zadev re-šenih v rednem postopku glede na vse vsebinsko rešene zadeve povečalo na 46%.

V letu 2010 je bilo izdanih tudi 13 odločb o prenehanju statusa mednarodne za-ščite. V 2 primerih je status prenehal zaradi smrti osebe, v 11 primerih pa je med-narodna zaščita prenehala zaradi sprejema v državljanstvo Republike Slovenije.

41

2.3 Sodna praksa na področju mednarodne zaščite

V letu 2010 je bilo zoper 239 odločitev v postopkih za priznanje mednarodne za-ščite vloženih 42 tožb na Upravno sodišče Republike Slovenije. V 32 primerih je sodišče tožbi ugodilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek. V 17 primerih je minis-trstvo vložilo pritožbo na Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki je v 91 primerih pritožbi ministrstva ugodilo. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je do 30. 12. 2010 skupno obravnavalo 32 pritožb v postopkih za priznanje mednarodne zašči-te, skupno 16 jih je zavrnilo.

Ker je bilo do 30. 12. 2010 vsebinsko odločenih 78 prošenj za mednarodno za-ščito, od tega je bilo 23 prošnjam ugodeno in pravna sredstva zoper odločitve v teh postopkih niso bila vložena, iz statistike pravnih sredstev izhaja, da je zoper odločbe ministrstva, s katerimi so bile prošnje za mednarodno zaščito zavrnjene, v 79 % vseh primerov sprožen upravni spor.

V zadevah omejitve gibanja je bilo v letu 2010 zoper 28 odločitev ministrstva vloženih 20 tožb na Upravno sodišče Republike Slovenije. Sodišče je v 6 primerih tožbam ugodilo, zoper 4 pa je ministrstvo vložilo pritožbo na Vrhovno sodišče Republike Slovenije. V 3 primerih je Vrhovno sodišče Republike Slovenije ugodilo pritožbi ministrstva in potrdilo sklep o omejitvi gibanja, v enem primeru pa je bila

1 V statistiko za leto 2010 so štete tudi odločitve Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, izdane v letu 2010, za pritožbe, vložene v letu 2009. Do 31. 12. 2010 Vrhovno sodišče Republike Slovenije še ni odločilo o vseh pritožbah, ki so bile vložene v letu 2010.

42

pritožba zavržena, ker se je prosilčev postopek za priznanje mednarodne zaščite v času odločanja na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije, pravnomočno končal.

2.4 Osebe, ki so za mednarodno zaščito zaprosile še v kakšni drugi državi članici EU

Po t. i. Uredbi EURODAC se od leta 2004 v centralno zbirko prstnih odtisov (zbirka EURODAC) v Luksemburgu vnašajo prstni odtisi naslednjih kategorij tujcev:

I. kategorija – tujci, ki v državi članici zaprosijo za mednarodno zaščito,II. kategorija – tujci, ki so prijeti zaradi nezakonitega prečkanja državne meje

in niso bili vrnjeni v drugo državo,III. kategorija – tujci, ki so nezakonito na ozemlju države članice EU, pa se drža-

va odloči preveriti, ali so morda kdaj prej v drugi državi zapro-sili za mednarodno zaščito. Vnos ni obvezen, prstni odtisi pa ne ostanejo v zbirki in niso podlaga za določitev odgovornosti za obravnavanje njihove morebitne prošnje za mednarodno zašči-to.

Na podlagi prstnih odtisov iz zbirke EURODAC se ugotovi, katera država je pristoj-na za obravnavanje prošnje prosilca za mednarodno zaščito, in sicer je to tista država članica EU, kjer je prosilec prvič vložil prošnjo za mednarodno zaščito ali tista država članica EU, prek katere je prosilec prišel v državo, v kateri prosi za

43

mednarodno zaščito, pri čemer pa mora biti pot prosilca dokazljiva (npr. sloven-ski vizum ali dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji).

V letu 2010 je bilo iz “dublinske enote” v centralno zbirko EURODAC posredova-nih 596 prstnih odtisov tujcev vseh kategorij, in sicer:

Leto I. kategorija NadgradnjaI. kategorije II. kategorija III. kategorija Skupaj

2008 297 39 416 752

2009 176 27 362 565

2010 231 36 28 301 596

Iz tabele je razvidno, da je skupno število vnosov prstnih odtisov v letu 2010 v primerjavi z letom 2009 v porastu predvsem pri kategoriji prosilcev za mednarod-no zaščito.

V letu 2010 smo v Sloveniji vnesli 231 novih prstnih odtisov prosilcev v centralno zbirko EURODAC, nadgradili pa smo 36 obstoječih (starih – ponovne vloge) prst-nih odtisov prosilcev. V zbirko se vnašajo odtisi prosilcev, ki so starejši od 14 let.

Od tega števila prosilcev smo iz zbirke podatkov v 66 primerih prejeli odgovor, da je tujec že zaprosil za mednarodno zaščito v eni ali več državah članicah Evropske unije, 36 obstoječih odtisov prosilcev, ki so bili v bazo vneseni s strani RS že v prejšnjih letih, pa smo nadgradili s podatki o novi prošnji.

44

To pomeni, da je nekaj več kakor 38 % tujcev, starejših od 14 let, po vložitvi proš-nje v eni od držav članic Evropske unije, za mednarodno zaščito zaprosilo še v Republiki Sloveniji.

Od drugih držav članic smo v letu 2010 prejeli 236 zahtevkov za prevzem odgo-vornosti za obravnavanje tujcev v postopku za priznanje mednarodne zaščite. Od tega jih je 113 temeljilo na obstoju prstnih odtisov tujca, ki so bili v zbirko od-tisov vneseni v Sloveniji.

Slovenija je odgovornost za obravnavanje prošnje sprejela v 149 primerih: v 61 primerih, pri katerih je bila pravna podlaga za prevzem odgovornosti obstoj prstnih odtisov, in v 88 primerih, pri katerih je bila pravna podlaga za zaprosilo drug dokaz ali okoliščina (izdan vizum, začasno bivanje, prosilec na podlagi do-kumenta).

45

SPREJEM OSEB 2009

SPREJEM OSEB 2010

PREDAJA OSEB 2009

PREDAJA OSEB 2010

POZITIVNI ODGOVORI 265 177 40 22

IZVEDBA 57 (21,5 %) 87 (49,15 %) 35 (97,2 %) 24 (109,1 %)*

* izvedba je presegla 100 %, ker so v transferje vključeni tudi primeri, za katere smo pozitivni odgovor prejeli proti koncu lanskega leta.

2.5 Podatki o številu oseb s priznano mednarodno zaščito

Od leta 1995 do 31. 12. 2010 je bila v Sloveniji 209 osebam priznana mednarodna zaščita. Spodnje tabele prikazujejo starost oseb s priznano mednarodno zaščito, njihov spol in izvorno državo ter status, ki jim je bil priznan.

PRIZNAN STATUSSKUPAJ

M Ž

status begunca poŽenevski konvenciji

64 33

97

azil iz humanitarnihrazlogov

56 33

89

subsidiarnazaščita

17 6

23

SKUPAJ137 72

209

46

DRŽAVA SKUPAJ

AFGANISTAN 6

ALBANIJA 1

BELORUSIJA 4

BOSNA IN HERCEGOVINA 19

BURUNDI 1

HRVAŠKA 1

DR KONGO 5

ETIOPIJA 1

ERITREJA 1

GRUZIJA 4

IRAN 13

IRAK 6

KAMERUN 3

KAZAHSTAN 13

KOSOVO 12

LIBERIJA 2

MAKEDONIA 3

NIGERIJA 1

RUSIJA 7

SRBIJA 6

SRBIJA IN ČRNA GORA 49

SIERRA LEONE 8

SOMALIJA 5

47

SUDAN 5

ŠRILANKA 2

NEZNANO 2

UZBEKISTAN 1

ZAIRE 1

ZIMBABVE 1

ZR JUGOSLAVIJA 26

SKUPAJ 209

49

3 INTEGRACIJA

3.1 Integracija tujcev

Ministrstvo za notranje zadeve od leta 2008 zagotavlja izvajanje brezplačnih te-čajev slovenskega jezika in programe seznanjanja s slovensko kulturo, zgodovino in ustavno ureditvijo za vse državljane tretjih držav, ki prebivajo v Republiki Slo-veniji in izpolnjujejo pogoje, določene z Uredbo o integraciji tujcev, spremembo katere je Vlada Republike Slovenije sprejela 28. oktobra 2010.

Za kontinuirano izvajanje programov vključevanja (tečaj slovenskega jezika, pro-gram seznanjanja z zgodovino, kulturo in ustavno ureditvijo, izpit iz slovenskega jezika) je bil izveden razpis za 11 sklopov programov vključevanja, ki geografsko pokrivajo območja z najvišjim številom tujcev v RS. Bistvena razlika pri izvajanju programov v 2011 bo, da se bodo izvajali tudi v okoliških krajih večjih mest, če bo dovolj zainteresiranih, s čimer je ministrstvo programe lokalno približalo ciljni populaciji. Programi se bodo začeli izvajati v januarju 2011.

Spodnji grafični prikaz kaže zanimanje tujcev za tečaje slovenskega jezika, pro-gram seznanjanja s slovensko kulturo, zgodovino in ustavno ureditvijo ter izpit iz slovenskega jezika po mesecih.

50

V času izvajanja programov vključevanja za tujce v letu 2010 je ministrstvo z an-ketnim vprašalnikom redno zbiralo informacije o podatkih udeležencev, njiho-vem informiranju o možnostih udeležbe ter pripisovanju pomena programom. Prva analiza podatkov je bila kot Analiza učinkovitosti dosedanjega izvajanja integracijskih ukrepov Ministrstva za notranje zadeve na podlagi Zakona o tujcih in Uredbe o integraciji tujcev izdelana februarja 2010 in je na osnovi zbranih podatkov podala predloge ukrepov za izvedbo informacijske kampanje ter ugo-tovitve, ki so bile v pomoč pri spremembi Uredbe o integraciji tujcev. Podatki, zbrani od februarja 2010 dalje, bodo zajeti v analizi januarja 2011.

51

Bistvene spremembe Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o integraciji tujcev (Ur. l., št. 86/2010), ki je začel veljati 1. januarja 2011, se nanašajo na širitev kroga upravičencev do brezplačnih integracijskih programov, med kate-rimi so tudi družinski člani slovenskih državljanov in državljanov Evropskega gospodarskega prostora ter novo prispeli državljani tretjih držav, ukinjen je raz-vrstitveni test, kot pogoj za določitev števila ur učenja slovenščine, spreminjajo pa se tudi pogoji za opravljanje brezplačnega izpita iz znanja slovenskega jezika na osnovni ravni. Pred začetkom veljavnosti uredbe je ministrstvo posodobilo Register tujcev – uvedba novih pogojev oziroma pravil, ki omogočajo upravnim enotam izdajo potrdil v skladu s spremembami, ki jih uredba prinaša. Hkrati so potekale priprave za izdajo zloženk v začetku leta 2011, v kateri bodo podrobne-je predstavljeni pogoji in načini udeležbe v programih vključevanja za državlja-ne tretjih držav. Zloženke bodo prevedene v 9 tujih jezikov.

V tabeli je prikazano število prijavljenih tujcev za posamezno dejavnost v letu 2010.

IZPIT SLO. JEZIK KULTURA

JANUAR 176 147 2

FEBRUAR 82 133 5

MAREC 152 157 4

APRIL 69 84 2

MAJ 111 98 1

52

IZPIT SLO. JEZIK KULTURA

JUNIJ 117 49 0

JULIJ 20 40 0

AVGUST 56 65 1

SEPTEMBER 73 109 1

OKTOBER 82 109 2

NOVEMBER 101 87 1

DECEMBER 22 108 0

SKUPAJ 1061 1186 19 2266

Za dosego čim večje udeležbe v integracijskih programih je bilo izvedeno infor-miranje državljanov tretjih držav s tiskanim gradivom preko različnih institucij in organizacij, ki so stična točka med tujci in ministrstvom (upravne enote, enote Zavoda za zaposlovanje, enote Centra za socialno delo, društva, nevladne orga-nizacije). Za informiranje tujcev o novih možnostih in načinih udeležbe v progra-mih vključevanja v letu 2011 pa je bil v letu 2010 izveden javni razpis in izbran ponudnik, ki je začel z izvajanjem programa v januarju 2011.

V aprilu 2010 je ministrstvo vzpostavilo samostojno spletno stran www.infotujci.si,si,sinamenjeno informiranju tujcev. Stran je aktivna v slovenskem in šestih tujih je-zikih. V osmih mesecih delovanja je bilo na strani zabeleženih 25.000 obiskov, v povprečju 3.123 obiskov na mesec.

53

Vrsta obiskovalcev spletne strani

Pri integraciji tujcev je bil dejaven tudi Svet za integracijo tujcev, ki se je v letu 2010 sestal štirikrat. Svet je spremljal področne integracijske programe in ukre-pe ter bil seznanjen s področnimi zakonskimi spremembami ter drugimi dejav-nostmi, vezanimi na integracijo tujcev.

Ob dnevu migranta je ministrstvo v sodelovanju z Info točko za tujce Zavoda za zaposlovanje in drugimi partnerskimi izvajalci, pripravilo dejavnosti, povezane s celostnim informiranjem tujcev na eni točki. Dejavnosti so bile izvedene v tednu od 13.–17. 12. 2010. Namen tega tedenskega dogodka je bil, da se ob svetovnem dnevu migrantov, delavcem oz. vsem migrantom tretjih držav kot tudi državlja-nom Evropske unije ter njihovim družinskim članom na enem mestu zagotovijo informacije o življenju, zaposlitvi oz. delu in izobraževanju v Sloveniji s strani pristojnih organov.

54

3.2 Integracija oseb s priznano mednarodno zaščito

Osebam z mednarodno zaščito začne po prejemu statusa in izselitvi iz Azilnega doma teči 3-letno integracijsko obdobje, v katerem poteka intenzivno vključeva-nje v družbo. Deležni so individualne obravnave svetovalca za begunce, s katerim sledijo načrtovanemu osebnemu integracijskemu načrtu.

Na dan 31. 12. 2010 je imelo 129 oseb priznan status mednarodne zaščite, od teh je v triletnem integracijskem obdobju 47 oseb in so aktivni udeleženci pro-gramov vključevanja. Osebe z mednarodno zaščito, katerim je poteklo 3-letno integracijsko obdobje, se vključujejo v programe glede na njihove potrebe. Trije svetovalci za osebe z mednarodno zaščito zagotavljajo pomoč pri uveljavljanju pravic, informiranju in reševanju individualnih težav.

Za osebe, ki pridobijo mednarodno zaščito, se tečaj slovenskega jezika praviloma izvede v šestih mesecih od dneva pridobitve statusa osebe z mednarodno zašči-to. Po končanem tečaju begunci opravljajo preskus znanja slovenskega jezika na osnovni ravni. Ministrstvo za notranje zadeve osebam s priznano mednarodno zaščito zagotavlja plačilo stroškov tečaja slovenskega jezika v obsegu največ 300 ur, izjemoma še dodatnih 100 ur, enkratno opravljanje preizkusa znanja sloven-skega jezika na osnovni ravni ter plačilo s tem povezanih stroškov prevoza. V letu 2010 je ministrstvo krilo stroške učenja slovenskega jezika za 14 oseb.

55

Mladoletne osebe z mednarodno zaščito so v osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju izenačene s slovenskimi državljani. V letu 2010 je bilo v predšolsko varstvo vključenih 8 otrok, v osnovno šolo 15 učencev, v srednješolsko izobraže-vanje osem dijakov, štiri osebe so bile vpisane na fakulteto, tri pa so bile vključe-ne v osnovnošolski program izobraževanja za odrasle.

Število oseb z mednarodno zaščito, vključenih v sistem izobraževanja

Za šolanje in izobraževanje daje ministrstvo finančno pomoč osebam, ki so brez sredstev za lastno preživljanje – v letu 2010 je zagotovilo sredstva za tovrstno po-moč za 28 oseb. Dodatno je bila s programom psihosocialne pomoči zagotovljena pomoč eni osebi in s programom učne pomoči 14 osebam. Slednja je namenjena šolajoči se mladini, ki ima težave pri dojemanju učne snovi.

Sredstva za zdravstveno varstvo beguncev zagotavlja ministrstvo, pristojno za zdravstvo. Če oseba z mednarodno zaščito nima lastnih sredstev, ji stroške do-

56

polnilnega zdravstvenega zavarovanja krije ministrstvo, pristojno za notranje za-deve. V letu 2010 je ministrstvo krilo stroške zavarovanja za 34 oseb.

Osebe z mednarodno zaščito so največ dve leti po poteku nastanitve v integra-cijski hiši upravičene do denarnega nadomestila za zasebno nastanitev. Tako je ministrstvo v letu 2010 denarno pomagalo pri nastanitvi 22 oseb.

Osebe z mednarodno zaščito, vključene v programe integracije

Za vključevanje v družbo in osveščanje širše javnosti ministrstvo zagotavlja tudi programe seznanjanja s slovensko zgodovino, kulturo in ustavno ureditvijo ter programe s področja zaposlovanja in dela za osebe z mednarodno zaščito ter pro-grame medkulturnega dialoga, namenjene širši javnosti.

57

Decembra 2009 je ministrica za notranje zadeve podpisala Deklaracijo o part-nerstvu, po kateri je Slovenija decembra 2010 sprejela osem beguncev z Malte. V enem letu je ministrstvo izpeljalo vse priprave in izvedlo njihov sprejem, nastani-tev in pripravilo prilagojena programa vključevanja v družbo.

Spremembe in dopolnitve Zakona o mednarodno zaščiti (Ur. l., št. 99/2010), ki jih je Vlada potrdila na seji 23. 10. 2010, prinašajo za osebe z mednarodno za-ščito vrsto sprememb, med tistimi, ki so v letu 2010 zahtevale največ priprav, pa je izdelava biometričnih potnih listin za osebe z mednarodno zaščito. Ministrstvo je za uvedbo novega tipa potnega lista v letu 2011 izvedlo vse potrebno za nad-gradnjo registra Evidence potnih listin.

Hkrati so stekle tudi priprave za izdajo biometričnih dovoljenj za prebivanje za osebe z mednarodno zaščito, ki bodo nadomestila stare identifikacijske izkazni-ce. Nova dovoljenja bodo začela veljati z novim Zakonom o tujcih v letu 2011.

Posebna skrb je bila namenjena tudi mladoletnim osebam brez spremstva. V ta namen je v pripravi razpis za celostno oskrbo mladoletnih oseb z mednarodno za-ščito nastanjenih oseb v integracijski hiši Ljubljana, ki se bo izvajal v letu 2011. Hkrati je bila na pobudo ministrstva v oktobru 2010 ustanovljena medresorska delovna skupina za problematiko mladoletnikov brez spremstva. Njene naloge so pregled stanja in priprava smernic in predlogov za celovito in sistemsko zaščito, oskrbo in pomoč mladoletnikom brez spremstva.

58

3.3 Nastanitvene zmogljivosti

Za uspešno integracijo oseb z mednarodno zaščito je ena izmed temeljnih na-log Sektorja za integracijo zagotoviti ustrezno in finančno dostopno nastanitev, zlasti v začetnem obdobju po pridobitvi mednarodne zaščite. Ministrstvo za no-tranje zadeve je zato ustanovilo dve integracijski hiši kot obliko začasne nasta-nitve oseb s priznano mednarodno zaščito, eno v Ljubljani za 15 oseb in drugo v Mariboru za 45 oseb. Na dan 31. 12. 2010 je bilo v Mariboru nastanjenih 15, v Ljubljani pa 10 oseb z mednarodno zaščito.

Nastanitvene centre je kot obliko nastanitve oseb z začasnim zatočiščem določil Zakon o začasnem zatočišču (Ur. l., št. 20/1997, 94/2000). Novela tega zakona (Ur. l., št. 65/2005) določa, da imajo ranljive skupine oseb, ki so pridobile do-voljenje za stalno prebivanje na podlagi novele Zakona o začasnem zatočišču, pravico do nadaljnjega bivanja v nastanitvenih centrih. Danes kot oblika na-stanitve za bivše osebe z začasnim zatočiščem delujeta dva nastanitvena centra, in sicer v Mariboru in Celju. Dne 1. 7. 2010 je ministrstvo zaprlo Nastanitveni center Postojna, 31. 8. 2010 pa Nastanitveni center Novo mesto. Tako je na da-našnji dan v nastanitvenih centrih nastanjenih še 22 oseb, od tega 4 v Mariboru in 18 v Celju.

59

Spodnja tabela prikazuje število oseb v posameznih nastanitvenih kapacitetah Ministrstva za notranje zadeve

NASTANITVENA ZMOGLJIVOST 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Nastanitveni centri 147 105 101 94 57 22

Integracijske hiše – – 9 6 5 25

SKUPNO 147 105 110 100 62 47

Nastanitveni center (NC)/ integracijska hiša (IH)

Bivše osebe z začasnim zatočiščem Osebe z mednarodno zaščito

NC Celje 18 /

NC Novo mesto* / /

NC Postojna** / /

NC in IH Maribor 4 15

IH Ljubljana / 10

SKUPNO 22 25

* zaprt 31. 8. 2010

** zaprt 1. 7. 2010

61

4 ČRPANJE SREDSTEV IZ EVROPSKIH SKLADOV

4.1 Evropski sklad za begunce

Na področju mednarodne zaščite smo v letu 2009 črpali sredstva iz Evropskega sklada za begunce (ERF) za naslednje programe, ki so namenjeni prosilcem za mednarodno zaščito in jih izvajajo nevladne organizacije:

PROGRAM IZVAJALECVREDNOST

PROGRAMA V LETU 2010

Ugotavljanje ranljivosti in pomoč ranljivim osebam s posebnimi potrebami ter delo z njimi

ARX 50.000 EUR

Program izvajanja pomoči pri nastanitvi in oskrbi prosilcev za mednarodno zaščito v azilnem domu

ARX 145.000 EUR

Zagotavljanje pravne pomoči v postopkih za priznanje mednarodne zaščite

svetovalci za begunce

70.000 EUR

Zagotavljanje tolmačenja in prevajanja v postopkih za priznanje mednarodne zaščite

individualne pogodbe s prevajalci

69.147 EUR

Tečaj slovenskega jezika CPI Cene Štupar 20.000 EUR

Informiranje tujcev, ki izrazijo namen vložiti prošnjo za mednarodno zaščito, in prosilcev za mednarodno zaščito v postopkih za priznanje mednarodne zaščite ter o njihovih pravicah in dolžnostih

Pravno informacijski center

110.000 EUR

SKUPAJ 464.147 EUR

62

Za izvajanje projektov v letu 2010, ki so se črpali iz LP ERF 2009, je bilo rezervira-nih 464.147,00 evrov.

V letu 2010 je deset izvajalcev programov vključevanja, sofinanciranih iz Evrop-skega sklada za begunce (ERF), z aneksom k pogodbam podaljšalo izvajanje pro-gramov do 30. 11. 2010. Ti programi so namenjeni osebam, ki so v Sloveniji že pridobili mednarodno zaščito.

Financiranje projektov se deli tako, da EU krije 75 %, Slovenija pa 25 % stroškov programa.

PROGRAM IZBRANI IZVAJALEC VREDNOST PROGRAMA V EUR

Program kreativnega preživljanja prostega časa

SLOVENSKA FILANTROPIJA 8.000,00

Spodbujanje medkulturnega dialoga v Mariboru

ANDRAGOŠKI ZAVOD MARIBOR – LJUDSKA UNIVERZA

632,80

Spodbujanje medkulturnega dialoga v Ljubljani

MENS MENTIS, MURSKA SOBOTA

979,00

Pomoč pri učenju slovenskega jezika v Ljubljani

IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE MIKLOŠIČ, LJUBLJANA

5.865,62

Pomoč pri učenju slovenskega jezika v Mariboru


6.430,20

Psihosocialna pomoč ranljivim osebam s posebnimi potrebami


4.051,16

63


Seznanjanje s slovensko zgodovino, kulturo in ustavno ureditvijo


8.234,20

Učna pomoč SLOVENSKA FILANTROPIJA 11.993,28

Izobraževalni tečaj za izboljšanje zaposlitvenih možnosti v Ljubljani

IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE MIKLOŠIČ, LJUBLJANA

3.133,55

Tečaj slovenskega jezika v Mariboru

SVAROG 8.496,00

Tečaj slovenskega jezika v Ljubljani

SVAROG 25.488,00

Izobraževalni tečaj za izboljšanje zaposlitvenih možnosti v Mariboru


2.610,00

SKUPAJ 85.913,76

4.1.1 Projekt Intra – EU relokacije (EUREMA)

V okviru pilotnega projekta Evropske unije, katerega namen je spodbujanje k več-ji solidarnosti in porazdelitvi bremen med državami članicami EU, je 30. 11. 2010 v Slovenijo prispelo 8 oseb, katerim je bil status begunca priznan že na Malti, v RS pa jim je bila priznana tudi mednarodna zaščita. Osebe so nastanjene v Integra-cijski hiši Maribor, za potrebe njihove vključitve v slovensko družbo pa se izvajata 210-urni orientacijski program in 90-urni uvajalni tečaj slovenskega jezika.

64

Financiranje projektov se deli tako, da EU krije 90 %, Slovenija pa 10 % vrednosti programa.


Uvajalni tečaj slovenskega jezika


1.908,00

Orientacijski tečaj ANDRAGOŠKI ZAVOD MARIBOR – LJUDSKA UNIVERZA

10.176,00

SKUPAJ 12.084,00

4.2 Evropski sklad za vključevanje državljanov tretjih držav

V letu 2010 je osem izvajalcev tečajev slovenskega jezika in programov seznanja-nja s slovensko kulturo, zgodovino in ustavno ureditvijo za tujce, državljane tret-jih držav, sofinanciranih iz Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav (EIF), z aneksom k pogodbam podaljšalo izvajanje programov do 30. 11. 2010. Programi so namenjeni državljanom tretjih držav, ki živijo v Sloveniji.

Financiranje projektov se deli tako, da EU krije 75 %, Slovenija pa 25 % vrednosti programa.

65

PROGRAM IZVAJALEC VREDNOST PROGRAMA V EUR

Tečaj slovenskega jezika v Ljubljani Cene Štupar 298.210,00

Tečaj slovenskega jezika v Mariboru Andragoški zavod Maribor 106.997,00

Tečaj slovenskega jezika v Celju Ljudska univerza Žalec 57.985,00

Tečaj slovenskega jezika v Kranju Ljudska univerza Škofja Loka 50.392,00

Tečaj slovenskega jezika v Kopru Ljudska univerza Koper 49.702,00

Tečaj slovenskega jezika v Velenju Andragoški zavod Velenje 46.250,00

Tečaj slovenskega jezika v Novi Gorici Ljudska univerza Ajdovščina 42.799,00

Tečaj slovenskega jezika v Novem mestu

Razvojno-izobraževalni center Novo mesto

37.965,00

Zgodovina, kultura in ustavna ureditev v Ljubljani

Cene Štupar 33.134,00

Zgodovina, kultura in ustavna ureditev v Mariboru

Andragoški zavod Maribor 11.889,00

Zgodovina, kultura in ustavna ureditev v Celju

Ljudska univerza Žalec 6.443,00

Zgodovina, kultura in ustavna ureditev v Kopru

Ljudska univerza Koper 5.522,00

Zgodovina, kultura in ustavna ureditev v Velenju

Andragoški zavod Velenje 5.139,00

Zgodovina, kultura in ustavna ureditev v Novi Gorici

Ljudska univerza Ajdovščina 4.755,00

Zgodovina, kultura in ustavna ureditev v Novem mestu

Razvojno-izobraževalni center Novo mesto

4.219,00

SKUPAJ 761.401,00

66

Za izvajanje tečajev slovenskega jezika in programov seznanjanja s slovensko kulturo, zgodovino in ustavno ureditvijo za tujce v letu 2011 je bil izveden javni razpis z 11 sklopi v ocenjeni vrednosti 1.834.000,00 evrov.

V letu 2010 so bili ob sofinanciranju Evropskega sklada za vključevanje državlja-nov tretjih držav izvedeni še dodatni trije projekti. S področja osveščanja širše javnosti sta bila izvedena dva projekta medkulturnega dialoga, s področja izob-raževanja strokovnih delavcev pa je bilo izvedeno usposabljanje za 150 javnih uslužbencev, zaposlenih na upravnih enotah, enotah Zavoda za zaposlovanje in enotah Centra za socialno delo.

Izveden je bil tudi javni razpis in podpisana pogodba z izvajalcem za izdelavo študije, s katero bo ministrstvo pridobilo pregleden prikaz razmer na področju integracije. Študija bo izdelana marca prihodnje leto.

PROGRAMI IZVAJALEC VREDNOST PROGRAMA V EUR

Spodbujanje medkulturnega dialoga v Celju

Grad – Gost d.o.o. 18.144,00

Spodbujanje medkulturnega dialoga v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Kopru, Velenju, Novi Gorici, Novem mestu, Sežani, Izoli in na Jesenicah

Mens Mentis d.o.o. 47.250,00

Študija – razvoj kazalnikov in metodologij ocenjevanja ukrepov vključevanja državljanov tretjih držav

Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC

21.600,00

67

Usposabljanje uslužbencev s področja medkulturnih kompetenc in komunikacije

RACIO SOCIAL – Zavod za razvoj socialnih in zaposlitvenih programov

4.320,00

SKUPAJ 91.314,00

4.3 Nova merila za izbor projektov

Zaradi zagotavljanja kakovostnih in predvsem inovativnih programov smo v letu 2010 pri izboru projektov, za katere na MNZ izvedemo javni razpis po Zakonu o javnih naročilih, poleg cene, kot edinega merila, uvedli dodatna merila, ki po-udarjajo vsebino izvajanja programov.

Tako smo z novimi merili v letu 2010 izvedli še dva večja javna razpisa, in sicer za izvajanje programa spodbujanja medkulturnega dialoga v 6 večjih krajih v Slo-veniji in za izvajanje programov pomoči pri vključevanju oseb z mednarodno za-ščito. Oba programa se bosta izvajala od januarja 2011 do 30. 6. 2013. Ocenjena vrednost prvega programa, ki bo sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za vključevanje državljanov tretjih držav (75 %), znaša 305.000,00 evrov, ocenjena vrednost drugega, ki bo sofinanciran iz sredstev Evropskega sklada za begunce (75 %), pa znaša 285.000,00 evrov.

poroČilo direktorata za migracije in … · izdalo: ministrstvo za notranje zadeve republike...

Documents