Poljska, Lodž – julij 2017

POROČILO ENOMESEČNE IFMSA RAZISKOVALNE IZMENJAVE

Ime, priimek, letnik:

Petra Makovec, 4. letnik, makovec.petra1@gmail.com

Čas izmenjave:

od 1. 7. do 31. 7. 2017

Kraj izmenjave

Łódż (izgovori se Wudž) je tretje največje mesto na Poljskem in leži skoraj na sredini države, kar je

priročno za potovanje in raziskovanje le te. Je predvsem industrijsko mesto, kar se odraža na stilu

stavb, saj ne boste videli tipičnega evropskega starega mesta. Prav tako nima glavnega trga, ampak

najdaljšo (5 km dolgo) ulico v Evropi – Piotrkowska, kjer lahko najdete od prestižnih do fast food

restavracij, pubov, najrazličnejših trgovin, zanimivih grafitov (mesto ima več kot 40 prelepih grafitov,

ki se raztezajo preko cele stene stavb ☺) in nekaj manjših parkov. Druga lokacija, kjer prebivalci

preživijo popoldneve je Manufakura. Tam se nahaja shopping center, kino, bowling, biljard

restavracije, v času poletja imajo tudi plažo (beri mivko, za igranje odbojke in lokal Beach). V mestu je

tudi nekaj zanimivih muzejev in palač, ki so bile v lasti premožnih lastnikov tovarn. Na splošno pa Łódż

ni turistično zanimivo mesto, zato je v času poletja bolj prazno (kar je prava osvežitev, ko se vrnete z

izleta v Krakovu) in tudi cene so denarnici prijaznejše. ;)

Viza

Za vstop na Poljsko slovenski državljani ne potrebujemo vizuma.

Zdravje

Tekom prijave na raziskovalno izmenjavo nisem potrebovala opraviti nobenih testov za Tbc, hepatitis,

HIV ali kakšnih cepljenj (tisti, ki so bili na SCOPE izmenjavi, so morali opraviti določene teste).

Zahtevali so samo kopijo cepilne knjižice (za HBV, tetanus in oslovski kašelj), ki naj bi jo pokazala ob

prihodu, vendar je ni potem nihče preverjal. Obvezno pa sem morala ob prihodu plačati zavarovanje

za delo v bolnišnici, ki stane 90 zlotov (22 eur).

Za potovalno lekarno ne potrebujete ničesar posebnega, saj lahko vse kupite v njihovih lekarnah.

Varnost

Poljska je varna država, paziti se morate samo kakšnih žeparjev (nihče od nas sicer ni imel težav).

Uporaba javnih sredstev je varna in tudi ponoči smo se sprehajali brez skrbi, vseeno pa je varneje biti

v skupini kot pohajkovati sam.

Denar

Na Poljskem imajo zlote (PLN), menjalni tečaj je 4,2 zlota za 1 evro. Menjalnice ni težko najti, sicer pa

nas je večina dvigovala denar na bankomatih. Skoraj povsod se da plačati s kreditno ali plačilno

kartico. Ob plačilu s kartico imaš ponekod še izbiro, če želiš plačati v evrih ali zlotih in po mojih

izračunih je cenejše plačati v PLN (odvisno od menjalnega tečaja).

Prevoz

Za pot do Lodz-a sem se odločila oditi z avtobusom, saj so povezave z letalom dokaj slabe. Sedaj ko

bolje poznam Poljsko, vam svetujem, da še preverite za lete iz Ljubljane (ali s sosednjih letališč) do

Varšave in nato kupite karto za avtobus iz letališča do Lodza (ta stane okoli 4 eur, vožnja pa traja 2

uri). Ker sem se za nakup karte odločila pozno, sem našla avtobusno povezavo Dunaj-Lodz za 50 eur,

pot pa traja 9 ur. Karto sem rezervirala pri ponudniku Leo express. Do Dunaja pa sem se odpeljala z

Gooptijem, ki je takrat prišel 30 eur. Ko sem se vračala, sem obiskala še Varšavo in Prago, ter se z

vlakom vrnila v Ljubljano. Karte za vlake med glavnimi mesti so ugodne, če jih kupite predhodno (po

izkušnjah vsaj 7 dni prej), saj imajo special offers (Varšava-Praga za 19 eur in Praga-Ljubljana za 39

eur).

Komunikacija pred izmenjavo

V Card of Acceptance sem dobila podatke moje kontakte osebe in navodilo, da jo kontaktiram ter da

se pridružim FB skupini. 14 dni pred odhodom sem pisala kontaktni osebi na email ter FB in po nekaj

dneh se mi je oglasila. Za vsa nadaljnja vprašanja mi je odgovarja v roku nekaj ur in mi tudi urejala

zadeve z njihove strani. Malo sem pogrešala več informacij, saj so nas obvestili samo o prijavah za

NICE project (vikend izleti) ter nič o stanju v študentskem domu (da nimajo kuhinjskih pripomočkov,

da potrebuješ kabel za povezavo z internetom) ali o NFDP (večina jih je tako kupila sestavine na

Poljskem ter nekaj na hitro skuhala). Zato priporočam podrobno branje opisa Lodza na spletni strani

IFMSA.

Sprejem s strani tujih študentov

S svojo kontaktno osebo sem bila dogovorjena na avtobusni postaji v Lodzu, kjer me je tudi pričakala.

Skupaj sva odšli v študentski dom, kjer je uredila vse potrebno ter nato je tudi z mano urejala

zavarovanje, mesečno karto, pokazala kje se splača kupovati hrano, z mano odšla do mentorja v

bolnišnici… Ponavadi so se kontaktne osebe organizirale tako, da je en poskrbel za več incomings-ov.

Za nakup mesečne karte ter uveljavljanje študentskih popustov (muzeji, potovanja z vlakom)

potrebujete ISIC kartico, ki so si jo, tisti, ki je še niso imeli, naredili kar tam.

Tekom meseca smo vsa glavna obvestila prejemali na FB skupini, kontaktne osebe pa smo videvali

dokaj pogosto, vsaj dvakrat na teden, ko so organizirali socialni program. Prav tako so bili dosegljivi

za vsa vprašanja in nasvete, kaj naj si še ogledamo v mestu.

Nastanitev

Vsi na izmenjavi smo bili nastanjeni v medicinskem študentskem domu Synapsa, ki je bil pred kratkim

renoviran. Sobe so bile tako lepe in urejene, opremljene za dve osebi z lastno kopalnico ter

hladilnikom. V vsakem nadstropju je bila skupna kuhinja in soba za pranje ter sušenje perila (enkrat

tedensko ti je pripadalo pranje perila za 3 ure, vendar zaradi čudnega programa sušilnega stroja je

bilo nemogoče končati vse v tem času :P). Kuhinja je bila velika, vendar brez posod in pribora. Osebno

nisem veliko kuhala, zato mi je zadostovala ena posoda, ki sem jo prinesla od doma. Vse pa se je dalo

kupiti po ugodnih cenah. V študentskem domu se je nahajal tudi brezplačni fitnes, ki sicer ni bil velik,

imel je nekaj uteži, blazine ter tekaške naprave. Enkrat tedensko naj bi čistili sobe, vendar je bila soba

po odhodu čistilk ista kot prej ter imela vonj po cigaretnem dimu. Imeli pa smo možnost izposoje

sesalca, tako da smo za čistočo skrbeli sami.

Dom Synapsa se je nahajal v študentskem kampusu, 10 min peš od bolnice Central Clinical Hospital.

Nekateri so delali v drugi bolnišnici, ki pa je bila oddaljena 10 min s tramvajem. Povezave do

Manufakture, Piotrkowske ulice ter železniških postaj so bile iz kampusa zelo dobre in blizu, 15-20 min

s tramvajem ali avtobusom s kampusa.

Prehrana

Ob prihodu smo prejeli kupone za en topel obrok na dan, ki smo ga imeli v menzi na Ekonomski

fakulteti, ki je bila oddaljena od študentskega doma 10 min s tramvajem. Vsak dan smo imeli na izbiro

3 menije, ki so vsebovali juho, glavni obrok, solato ter pijačo. Obroki so bili veliki in so te nasitili za kar

nekaj ur, vendar pa je bila hrana bolj kot ne enolična – vsak dan piščanec, svinjina ali vegi obrok +

hrana se mi je zdela ekstra sladka (ne samo v menzi, ampak povsod kamor smo šli jest). Vendar, ker je

bilo zastoj, smo pridno hodili jest ☺.

Ob večerih smo včasih odšli na večerjo, v bolj poceni restavracije, kjer lahko dobiš npr. pico za 4 eur,

pivo stane okoli 2 eur in shot za 1 eur. Tudi hrana, ki smo jo kupovali v trgovinah, je bila cenejša kot v

Sloveniji.

Delo v bolnišnici oz. inštitutu

Odšla sem na raziskovalno izmenjavo, vendar nihče od nas ni delal raziskave, ampak smo se vsi

priključili delu na oddelku, kamor si bil dodeljen. Tako sem opravljala prakso na kardiološkem

oddelku, kot tudi 6 drugih na izmenjavi. V juliju pa so bili tam prisotni še 4 poljski študenti, ki so

opravljali obvezno poletno prakso. Tako je bilo na oddelku ogromno študentov in malo zdravnikov, ki

bi nas lahko mentorirali. Na delo smo prihajali okoli 9 ure (po dogovoru med samimi seboj, saj nam

nihče ni nikoli povedal, kdaj naj bi začeli) ter odhajali med 12. in 13. uro. Prvih nekaj dni smo bili

razdeljeni po 3 študentje k enemu zdravniku, tako da sem na začetku opazovala ter se učila

ehokardiografijo, nato pa hodila z zdravniki na vizite ter se udeleževala sestankov s heart timom (ki je

potekal v poljščini – razumela sem samo nekaj besed). Imela sem priložnost videti kardioverzije,

poslušati aortne stenoze ter mitralne regurgitacije, Marfanov sindrom z aortno dilatacijo... Za vsak

primer nam je zdravnik razložil stanje pacienta in tudi kakšno bo nadaljnje zdravljenje ter kaj lahko

pričakujemo. Na polovici meseca smo se dogovorili s profesorico, ki je bila odgovorna za nas, da

lahko opazujemo operacije. Tako smo v parih hodili opazovati bypasse in zamenjave zaklopk, ki jih na

Poljskem vse opravljajo na odprtem prsnem košu. Kirurgi so se tudi potrudili in mi razložili, kaj in zakaj

vse počnejo, saj so bile to moje prve operacije. Na koncu meseca so nekateri lahko tudi šivali.

Mentorstvo

Prvi dan nas je prevzela profesorica, ki je bila tudi glavna na oddelku. Ker pa je bila tudi zelo

zaposlena, nas je dodelila še enemu starejšemu zdravniku, ki je opravljal ehokardiografije, ter mladim

zdravnikom. Tako so si nas podajali med seboj, kdor je pač imel nekaj časa. Vseeno pa, ko smo bili z

njimi, so nam z veseljem razlagali ter odgovarjali na naša vprašanja in nejasnosti.

Socialni program

Že pred samo izmenjavo smo se lahko prijavili na NICE projekte, ki so organizirali 3 vikend izlete – v

WrocŁaw, Krakov in Gdansk. Sama se sem prijavila na vse, vendar sem na koncu odšla samo v

Wroclaw in Krakov. V Gdansk smo se odpravili s študenti iz izmenjave v lastni režiji, ker so bili nekateri

zelo razočarani po prvem izletu (v Wroclaw), glede nastanitve in organizacije. Ker so izleti po ugodni

ceni, niti nisem pričakovala veliko od hostla, kjer smo bili nastanjeni, organizacija pa bi vseeno lahko

bila malo boljša. Vseeno pa priporočam obisk Krakova z NICE projektom, saj verjetno organizirajo

izlete za vsako mesto drugi ljudje in ta ni nobenega pustil razočaranega. Nekaj težav smo imeli tudi s

pobiranjem denarja za izlete, saj so bili seznami ljudi, ki so bili sprejeti, objavljeni že na začetku

meseca, nato pa so se spreminjali, ker so nekateri odpovedali ter tako drugi prišli na seznam, za kar

pa so izvedeli dva dni pred samim izletom (nato seveda niso hoteli odditi/plačati za izlet, ker so si že

sami splanirali druge aktivnosti).

Prav tako smo imeli tekom meseca organizirani dve workshop delavnici, ena od teh je bila šivanje,

kjer smo se učili različne tehnike in šivali na pujsovi nogi. Kontaktne osebe so nam tudi vsaj dvakrat na

teden organizirale razne oglede muzejev (ob dnevih, ko je brezplačni vstop), zanimivih kotičkov mesta,

tradicionalne večerje, bovling, biljard, kotalkanje, pub crowl, prav tako pa smo si tudi sami

organizirali aktivnosti.

Splošna ocena izmenjave

Izmenjavo bi priporočila vsem študentom, ki so odprtega duha, radi spoznavajo ljudi in kulture iz

vsega sveta ter se zanjo prilagoditi okoliščinam. Sama sem v tem mesecu neizmerno uživala, izkusila

življenje v študentskem domu in spoznala ogromno novih prijateljev, za katere sem ugotovila, da ne

glede iz katerega konca sveta prihajamo, smo vsi medicinci enaki ☺. Skratka izkušnje, ki bi jih moral

doživeti vsak študent!

Potrebnik

Ne glede na to, da je bil julij, je bilo vreme bolj jesensko/spomladansko. Jutra so bila hladna,

popoldnevi vroči s padavinami skoraj vsak dan, zaradi katerih so temperature nihale med 10 in 23

stopinjami. Zato ne pozabit vzeti tudi toplih oblačil in anoraka ali dežnika. Prav tako potrebujete kabel

za povezavo z internetom (lahko pa ga kupite tudi na Poljskem) in nekaj kuhinjskih posod ter pribor.

Približna razdelitev stroškov

Karta za prevoz (goopti, avtobus, vlak) 140€

Mesečna karta za javni prevoz 11€

Obvezno zavarovanje 22€

Vikend izleti 250€

Ostalo (prehrana, družabni programi, spominki...) 250€

Slika 1: Central Clinical Hospital. Največja bolnišnica v Lodzu, ki so jo dokončali lansko leto.

Slika 2: Passage of Rose na Piotrkowski ulici. Stavbe so narejene iz majhnih kosov ogledal.

Slika 3: Pirogi, tipična jed na Poljskem. Na sliki so tako kuhani kot pečeni.

Slika 4: Skupinska slika v Gdansku :D