UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

POKOJNINSKA REFORMA V SLOVENIJI - s poudarkom na prostovoljnem dodatnem

pokojninskem zavarovanju

Kandidatka: KATJA TESTEN Študentka rednega študija Številka indeksa: 81549359 Program: univerzitetni Študijska smer: Finance in bančništvo Mentor: dr. Davor Savin

Gradiška, oktober 2005

2

PREDGOVOR Države so se v obdobju prehoda na tržno gospodarsko začele ubadati z problemi njihovih pokojninskih sistemov. Zaradi nizke rodnosti, zvišanja življenjske dobe, nizke upokojitvene starosti, s tem večjega števila upokojencev in velike brezposelnosti, takratni dokladni sistem ni več mogel zagotavljati sredstev za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, prav tako tudi ne socialne varnosti ljudi. Med tistimi, ki so se odločile reformirati pokojninske sisteme je bila tudi Slovenija. Slovenija je leta 1992 sprejela zakon, ki je temeljil na medgeneracijski solidarnosti, kar pomeni, da je aktivna generacija zbirala prispevke za upokojeno generacijo. Zaradi že zgoraj navedenih razlogov sistem ne bi zdržal, če ne bi prišlo do reforme. Zato je Slovenija 1. januarja 2000 sprejela nov Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in z njim začela uresničevati pokojninsko reformo. Reforma je potekala na dveh straneh: z zaostritvijo pogojev upokojevanja in z vpeljavo novih oblik dodatnega zavarovanja. Uveden je bil tristebrni sistem, ki je sestavljen iz obveznega in dodatnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi osebnih varčevalnih računov. Nov sistem v prvem stebru ohranja še zmeraj dosedanji dokladni sistem financiranja ter skozi drugi in tretji steber uvaja nov naložbeni sistem. Tak sistem je bolj odporen proti negativnim demografskim in ekonomskim gibanjem, manj izpostavljen političnim vplivom, in ekonomsko učinkovitejši. V obveznem pokojninskem zavarovanju so se zaostrili pogoji upokojevanja; podaljšala se je upokojitvena starost, znižala se pokojninska osnova za starostno pokojnino, prav tako se je se je podaljšalo število let za izračun pokojninske osnove. Da posameznik po upokojitvi ne bi prejemal nižjih prejemkov kot v času zaposlovanja, daje država z novim sistemom posamezniku možnost varčevanja že v času aktivne dobe. Od posameznika pa je odvisno ali bo to izkoristil ali ne, zato lahko rečemo, da zakon, ki ureja pokojninsko zavarovanje ni strog do posameznikov glede izbire. Vendar se bo moral vsak posameznik zavedati, da bodo pokojnine v prihodnosti bistveno nižje od današnjih in če ne bo varčeval že v času aktivne dobe ne bo imel v času upokojitve dostojnega življenja. Posamezniku so na voljo za dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje pokojninske družbe, vzajemni pokojninski skladi in zavarovalnice. Na izbiro ima tudi, ali se bo vključil v individualno ali v kolektivno zavarovanje. Glede na tako veliko izbiro bo moral posameznik temeljito preučiti vse informacije o najugodnejšem dodatnem pokojninskem zavarovanju, med te pa spadajo tako stroški, kot donosi, varnost in tveganje posameznega izvajalca. Pomemben faktor pri odločanju pa je tudi stimulacija države z davčnimi olajšavami pokojninskih načrtov. Zaradi aktualne teme, ki se bo dotaknila predvsem nas, ki nas čaka še zaposlitev, naših staršev, ki imajo do upokojitve še dobrih deset let in velike informacijske luknje sem se odločila da s pomočjo diplomske naloge predstavim pokojninsko reformo v Sloveniji in prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje.

3

Diplomsko nalogo sem razdelila na pet poglavij. V prvem poglavju sem uvodoma predstavila predmet raziskovanja, namen in cilje diplomske naloge. V drugem poglavju sem predstavila pokojninski sistem v Sloveniji pred njeno reformo. Sledi tretje poglavje v katerem so predstavljeni reforma pokojninskega sistema v Sloveniji in njeni razlogi, pokojninske reforme v drugih državah, ter kakšna je postavitev pokojninskega sistema pri nas. V četrtem poglavju sem predstavila obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, njegov pojem, pravice, njihovo prenehanje, ter nosilca obveznega zavarovanja. Zadnje peto poglavje je tudi osrednje poglavje moje diplomske naloge. V njem sem podrobno predstavila prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Opredelila sem se na njegov pojem, pokojninske načrte, tveganje in zajamčen donos. Predstavila zavarovance, izvajalce prostovoljnega dodatnega zavarovanja in njihove stroške. Primerjala sem individualno in kolektivno zavarovanje. Opredelila sem pravice iz prostovoljnega dodatnega zavarovanja in predstavila kakšno je lahko prenehanje zavarovanja. Dotaknila sem se tudi davčnih olajšav, ki so zelo pomemben faktor pri odločanju. Predstavila sem tudi, kakšen je nadzor nad izvajanjem prostovoljnega dodatnega zavarovanja. Na podlagi vsega napisanega sem skušala najti prednosti in slabosti tega zavarovanja in prikazati kakšno je stanje na slovenskem in tujem trgu dodatnih prostovoljnih zavarovanj.

4

KAZALO 1 UVOD............................................................................................................................ 6

1.1 Opredelitev oz. opis problema, ki je predmet raziskovanja .................................. 6 1.2 Namen, cilji in trditve diplomskega dela............................................................... 6 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ...................................................................... 7 1.4 Predvidene metode raziskovanja ........................................................................... 7

2 POKOJNINSKI SISTEM V SLOVENIJI PRED NJENO REFORMO........................ 9

2.1 Pokojninski sistem v Sloveniji pred letom 1945 ................................................... 9 2.2 Pokojninski sistem v Sloveniji po letu 1945 ......................................................... 9 2.3 Nov zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju od leta 1992 ............... 10

3 REFORMA POKOJNINSKEGA SISTEMA.............................................................. 11

3.1 Razlogi za reformo .............................................................................................. 11 3.1.1 Pomanjkljivosti sistema pred reformo......................................................... 13

3.2 Pokojninski sistemi in pokojninske reforme v drugih državah ........................... 14 3.2.1 Pokojninska reforma na Madžarskem ......................................................... 14 3.2.2 Pokojninska reforma v Italiji ....................................................................... 15 3.2.3 Pokojninska reforma na Češkem ................................................................. 16 3.2.4 Pokojninska reforma v Nemčiji................................................................... 16 3.2.5 Pokojninska reforma Velike Britanije ......................................................... 18

3.3 Postavitev tristebrnega sistema............................................................................ 18 3.3.1 Prvi steber .................................................................................................... 20 3.3.2 Drugi steber ................................................................................................. 23 3.3.3 Tretji steber.................................................................................................. 24

3.4 Temeljna načela novega pokojninskega zakona.................................................. 24 3.5 Izvajanje zavarovanja po novem zakonu............................................................. 26 3.6 Novosti v pokojninskem in invalidskem zavarovanju iz leta 2002 ..................... 26 3.7 Obvezno pokojninsko zavarovanje...................................................................... 27

3.7.1 Kako se določa višina pokojnine ................................................................. 29 3.7.2 Koliko bo pokojnina nižja od plače............................................................. 30

3.8 Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje.................................................. 31 4 OBVEZNO DADATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE .................................. 33

4.1 Pojem obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja................................... 33 4.2 Vključitev v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje.................................... 33 4.3 Pravice iz obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja ............................. 34 4.4 Nosilec obveznega dodatnega zavarovanja in upravljanja premoženja .............. 34 4.5 Nadzor nad poslovanjem sklada dodatnega zavarovanja .................................... 35 4.6 Upravljanje sklada ............................................................................................... 35 4.7 Prenehanje pravic iz obveznega dodatnega zavarovanja..................................... 36

5 PROSTOVOLJNO DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE....................... 37

5.1 Pojem prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja ............................ 37 5.2 Pokojninski načrt ................................................................................................. 38 5.3 Naložbeno tveganje in zajamčen donos............................................................... 40 5.4 Izvajalci pokojninskih načrtov............................................................................. 41

5

5.5 Zavarovalnice ...................................................................................................... 43 5.6 Pokojninski skladi ............................................................................................... 44

5.6.1 Vzajemni pokojninski skladi ....................................................................... 44 5.6.2 Pokojninska družba ..................................................................................... 47

5.7 Stroški izvajalcev pokojninskih načrtov.............................................................. 48 5.8 Financiranje pokojninskih načrtov ...................................................................... 50

5.8.1 Individualno zavarovanje ............................................................................ 50 5.8.2 Kolektivno zavarovanje............................................................................... 51

5.9 Zavarovanci dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja .................. 52 5.10 Plačevanje premij prostovoljnega dodatnega zavarovanja.................................. 53 5.11 Pravice iz prostovoljnega pokojninskega zavarovanja........................................ 54

5.11.1 Dodatna starostna pokojnina ....................................................................... 54 5.11.2 Predčasna dodatna starostna pokojnina ....................................................... 55 5.11.3 Dodatna družinska pokojnina ...................................................................... 56 5.11.4 Dodatna invalidska pokojnina ..................................................................... 56

5.12 Prenehanje prostovoljnega dodatnega zavarovanja............................................. 57 5.12.1 Redno prenehanje zavarovanja.................................................................... 57 5.12.2 Izredno prenehanje zavarovanja .................................................................. 57

5.13 Odmera pokojnine iz dodatnega pokojninskega zavarovanja ............................. 59 5.14 Pridobitev davčnih in drugih olajšav................................................................... 59 5.15 Nadzor nad izvajanjem prostovoljnega pokojninskega zavarovanja................... 64 5.16 Prednosti in slabosti prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja...... 65 5.17 Stanje na slovenskem trgu prostovoljnih dodatnih pokojninskih zavarovanj ..... 66 5.18 Pokojnine v tujini in stanje na tujem trgu prostovoljnih dodatnih pokojninskih zavarovanj........................................................................................................................ 69

6 SKLEP......................................................................................................................... 71 7 POVZETEK ................................................................................................................ 73 SEZNAM LITERATURE: .................................................................................................. 74 SEZNAM VIROV: .............................................................................................................. 75 SEZNAM TABEL............................................................................................................... 77 SEZNAM SLIK................................................................................................................... 77 PRILOGE: ............................................................................................................................. 1

6

1 UVOD 1.1 Opredelitev oz. opis problema, ki je predmet raziskovanja V obdobju prehoda v tržno gospodarstvo se pojavljajo v razvitih državah problemi, ki otežujejo uspešno delovanje dokladnega sistema, ki temelji na medgeneracijski pogodbi. Razlogi zaradi katerih je prišlo do sprememb v pokojninskem sistemu držav so nizka rodnost, zviševanje pričakovane življenjske dobe, večje število upokojencev, zaradi nizke dejanske upokojitvene starosti, ter velika brezposelnost ljudi. Ker države ne morajo več zagotavljati socialne varnosti in sredstev, s katerimi bi pokrivale izdatke pokojninskega in invalidskega zavarovanja, so se odločile za pokojninsko reformo. Med njimi je bila tudi Slovenija, ki je z novim Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju s 1. januarjem 2000 začela uresničevati pokojninsko reformo. Slovenija je uvedla tri stebrni sistem. 1. steber ostaja še vedno obvezno zavarovanje na podlagi dokladnega sistema in medgeneracijske solidarnosti, 2. steber vsebuje obvezno in prostovoljno dodatno zavarovanje, 3. steber pa vsebuje zavarovanje na podlagi osebnih pokojninskih varčevalnih računov. Nova zakonodaja omogoča poleg obveznega še prostovoljno pokojninsko zavarovanje, s pomočjo katerega si bo zavarovanec zagotovil boljšo in lepšo pokojnino, saj bo osnovna pokojnina tako majhna, da bodo ljudje z njo komaj preživeli. Posameznik se bo lahko odločil za individualno in kolektivno pokojninsko zavarovanje. Prav tako pa pokojninska reforma prinaša veliko drugih sprememb, ki pa niso najbolj ugodne. Ljudje bodo morali delati dlje, znižana je starostna pokojnina, ter zaostreni so pogoji za izračun pokojninske osnove. 1.2 Namen, cilji in trditve diplomskega dela Namen tega diplomskega dela je prikazati pokojninsko reformo v Sloveniji, predstaviti razloge in njene cilje. Predstaviti pokojninske reforme v drugih državah, ki so se ukvarjale s podobnimi problemi kot Slovenija, ter podrobno proučiti prostovoljno dodano pokojninsko zavarovanje v Sloveniji. Tema je zelo aktualna, ker se bo najbolj dotaknila nas, ki se bomo kmalu zaposlili in s tem morali skrbeti že za našo pokojnino, prav tako pa tudi ostalih, ki so se zaposlili po 1.1.2000, v manjši meri pa tudi tistih, ki imajo pred sabo še nekaj let delovne dobe. Cilji so usmerjeni predvsem v podrobno predstavitev prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja tako individualnega kot kolektivnega. Z vidika davčnih olajšav ju bom primerjala med seboj. Skušala bom ugotoviti kakšne bodo posledice za ljudi, ki se bodo v to obliko zavarovanja vključili in kakšna bo prihodnost tistih, ki se ne bodo. Predstavila bom izvajalce in nosilce pokojninskih načrtov (zavarovalnice in pokojninske sklade). Skušala bom ugotoviti kakšen je nadzor nad njimi. Preučila bom pravice iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in pogoje za pridobitev pravic, ter posledice rednega in izrednega prenehanja zavarovanja. Na podlagi virov bom skušala ugotoviti, kakšne prednosti in slabosti prinaša prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje in predstaviti trenutno stanje na slovenskem trgu prostovoljnih dodatnih pokojninskih zavarovanj.

7

Menim da v bližnji prihodnosti ne pričakujemo nove pokojninske reforme saj podatki kažejo da cilje, ki smo si jih zadali v pokojninski reformi že prehitevamo. Vendar še menim, da bo tekom te pokojninske reforme še nekaj sprememb. Pomembno je poudariti, da so nekateri ljudje še zmeraj premalo informirani in nezaupljivi do prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja ter preveč navajeni na skrb države za njihovo pokojnino. Nezaupljivost obstaja predvsem zato, ker jim izvajalci pokojninskih načrtov ne morejo zagotoviti kolikšen bo znesek njihove dodatne pokojnine, ko se bodo upokojili. Država motivira zaposlene, da bi se odločili za dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje s pomočjo davčnih olajšav pri napovedi za dohodnino, za premije, ki jih vplačajo. Zato bom skušala predstaviti tudi davčni vidik prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Lahko rečem, da je nov zakon, ki ureja prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje ni strog do posameznikov, vsakemu zavarovancu je prepuščeno da se sam odloči ali se bo vključil v prostovoljno in/ali kolektivno zavarovanje, prav tako je pomembno povedati, da imajo ljudje na izbiro tako pokojninske sklade kot tudi, zavarovalnice. Prav tako pa nagrajuje tiste, ki se vključijo v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje s pomočjo davčnih olajšav. Predpostavljam, da bodo pokojnine v prihodnosti tako majhne, da če ljudje ne bodo varčevali že v času delovne dobe, bodo imeli le za golo preživetje. Prav tako pa predpostavljam, da nas še čaka v prihodnosti kar nekaj sprememb glede pokojninske reforme, preden bo le ta končana. Pri diplomski nalogi se bom omejila samo na Slovenijo, prikazane bodo tudi primerjave z drugimi državami, vendar bo poudarek na prostovoljnem pokojninskem zavarovanju v Sloveniji, zato bom večinoma uporabila slovensko literaturo. 1.4 Predvidene metode raziskovanja Diplomska naloga bo temeljila na makroekonomski raziskavi, saj bom proučila obnašanja in delovanja narodnega gospodarstva in prebivalstva, prav tako pa tudi njegovih agregatov (pokojnina). Uporabila bom dinamično ekonomsko raziskavo, predvsem zato, bom proučevala kakšne spremembe je prinesla pokojninska reforma v Sloveniji. Uporabila bom deskriptivni pristop, saj bom proučevala razvoj pokojninske reforme in z njo prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Znotraj deskriptivnega pristopa bom uporabila metodo kompilacije, in tako povzela spoznanja, stališča drugih avtorjev, glede prostovoljnega pokojninskega zavarovanja in pokojninske reforme.

8

Podatke, ki bodo navedeni v diplomski nalogi sem pridobila s pomočjo knjig domačih in tujih avtorjev, člankov iz dnevnih časopisov in revij, elektronskih virov v pomoč mi je bil tudi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju RS.

9

2 POKOJNINSKI SISTEM V SLOVENIJI PRED NJENO REFORMO 2.1 Pokojninski sistem v Sloveniji pred letom 1945 Pred letom 1945 so se na ozemlju Slovenije uporabljali avstrijski predpisi o socialni varnosti, vendar niso bili učinkoviti. Prvo socialno zavarovanje na ozemlju Slovenije, ki je bilo učinkovito je bilo po združitvi v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Takratna skupščina je 3. decembra 1921 sprejela zakon o zavarovanju delavcev. S tem zakonom je takratna država stopila med najnaprednejše države na področju socialnega zavarovanja, ter dobila pohvale v Mednarodni organizaciji dela. Ker pa je bila država zelo nerazvita se je ta zakon začel uporabljati šele leta 1937 (Cvetko 2000, 19-20). 2.2 Pokojninski sistem v Sloveniji po letu 1945 Po letu 1945 je bila pravica socialnega zavarovanja opredeljena kot temeljna pravica. Leta 1946 je bil sprejet zakon o socialnem zavarovanju delavcev, nameščencev in uslužbencev, ki je uvrstil v enoten sistem vse panoge socialnega zavarovanja in vse kategorije zaposlenih, ne glede na vrsto dela in način nagrajevanja (Cvetko 2000, 20). Leta 1950 so zakonodajo s področja socialnega zavarovanja popolnoma spremenili. Novi zakon o socialnem pokojninskem zavarovanju delavcev, uslužbencev in njihovih družin je spremenil organiziranost in financiranje socialnega zavarovanja, ter vpeljal spremembe glede pokojninske dobe in priznavanja starostnih in družinskih pokojnin, spremenil je tudi priznavanje pravic na invalidskem področju (ibid., 20). Po letu 1950 se je pojavilo ločevanje področij socialne varnosti. Iz takratnega sistema socialne varnosti je bil izločen sistem zdravstvenega zavarovanja. Leta 1957 in 1958 sta bila sprejeta zakon o pokojninskem zavarovanju in zakon o invalidskem zavarovanju. Nakar sta se leta 1964 in 1965 prelevila v temeljna zakona. Posebno so bile dodelane določbe o pokojninski dobi, ki se še sedaj uporabljajo za ugotavljanje posamezne zavarovalne in pokojninske dobe. Zakon o invalidnosti je zavarovance z zmanjšano delovno zmožnostjo razvrstil v tri kategorije, kar velja še danes (ibid., 20). Leta 1972 se je sistem znova spremenil. Sistem je takrat prešel v » sistem treh virov «, ki so ga sestavljali zvezni temeljni zakon, republiški zakon in statut skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Temeljni zakon je določal temeljna načela, krog obvezno zavarovanih oseb, temeljne pravice in pogoje za pridobitev in odmero pravic do starostne pokojnine, invalidske in družinske. Reguliral je ugotavljanje pokojninske dobe in določil načine za uveljavljanje in uživanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Cvetko 2000, 21). Sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja je zaživel s pomočjo samoupravnega akta, ki je določal načine ugotavljanja lastnosti zavarovanca, načine prijave v zavarovanje, način plačevanja prispevkov, način ugotavljanja pokojninske dobe, določil je lestvice za izračun pokojnin, najvišjo in najnižjo pokojninsko osnovo, opredeljeval je tudi način uveljavljanja pravic zavarovancev s preostalo delovno zmožnostjo (ibid., 21).

10

Leta 1983 je bil sistem dopolnjen, s tem, da so se pravice, ki jih je zagotavljal sistem še povečale. Po letu 1983 so se družbene in ekonomske spremembe vrstile. Prišlo je do ukinjanja samoupravnih interesnih skupnosti, ki so kot paradržavne institucije samostojno urejale nekatera bistvena področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Prišlo je do pomembnih družbenih sprememb, do močne ekonomske krize in leta 1991 do osamosvojitve Slovenije. To je pripomoglo, da je bil leta 1992 sprejet nov zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Cvetko 2000, 21). Zakon, sprejet 1992 leta ni bil bistveno drugačen od prejšnjega, temeljna načela kot so vzajemnost, solidarnost in odmera pokojnine glede na doseženo pokojninsko dobo in višino plač so ostala. Na novo sta bila urejena organizacija in sistem financiranja zavarovanja, saj je bilo pomembno razširiti krog tistih, ki so zagotavljali sredstva za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ibid., 22). 2.3 Nov zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju od leta 1992 Zakon, ki je bil sprejet leta 1992 je kot celosten zakon urejal sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Medtem ko je starejša zakonodaja urejala sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja kar v treh različnih aktih: v temeljnem zveznem zakonu, republiškem zakonu in statutu skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Za zakon je značilno, da je imel kot glavni vir sredstev za pokrivanje dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja predvidene prispevke, ki so jih plačevali zavarovanci in njihovi delodajalci. Tak sistem se imenuje sistem generacijske solidarnosti ali »pay as you go sistem«. Bistvo tega sistema je, da aktivna generacija s prispevki in davki zbira sredstva za upokojeno generacijo. Zakon je bil noveliran trikrat. V letih 1994 in 19981 je šlo za spremembe organiziranosti organov oz. skladov pokojninskega in invalidskega zavarovanja, leta 19962 pa so bile opravljene nekatere večje vsebinske spremembe. Temeljna načela je zakon povzel po starejši zakonodaji. Podlaga za priznavanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja je ostalo delo. Zakon je obdržal tudi načeli vzajemnosti in solidarnosti, kar pomeni, da tudi po tem zakonu priznavanje pravic ni temeljilo samo na zavarovalniških načelih. Upoštevana so bila tudi druga načela, kot so: načelo enotnosti, kar pomeni, da je bil za edinega nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja v republiki določen neprofitni zavod, načelo obveznosti katero pravi, da si avtomatično zavarovan, ko skleneš delovno razmerje, načelo zakonitosti, načelo demokratičnosti, načelo nezastarljivosti, in načelo varstva pravic. 1 Uradni list RS št. 54/1998. 2 Uradni list RS št. 7/1996.

11

3 REFORMA POKOJNINSKEGA SISTEMA 3.1 Razlogi za reformo Sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je temeljil na medgeneracijski pogodbi je bil v osnovi uveljavljen pred desetletji po drugi svetovni vojni, v drugačnem političnem okolju in ekonomskem sistemu, ter drugačni demografski strukturi in gibanjih kot je sedaj (Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve 1997, 7-8). Sistem, ki temelji izključno na dokladnem sistemu, zapostavlja spodbujanje varčevanja in razvoja trga kapitala. S tem, ko se prenašajo obveznosti plačevanja pokojnin na prihodnje generacije. Dokladni sistem spodbuja porabo predvsem prvih generacij, ki so že dopolnile pogoje za upokojitev. Med največjimi slabostmi dokladnega sistema je dovzetnost za dodeljevanje novih ugodnosti in lajšanje pogojev upokojevanja ob minimalnem zmanjšanju pokojnin. Ker je sistem podvržen političnemu riziku, ga je težko prilagajati spremembam okolja, še posebej zaradi ukoreninjenosti politike varstva pridobljenih pravic (ibid., 216). Do sprememb v sistemu priznavanja pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja je prišlo zaradi naslednjih razlogov: demografske razmere, nataliteta upada, smrtnost ne narašča, zvišuje se tudi pričakovana življenjska doba in zaradi izrazito nizke dejanske upokojitvene starosti hitro narašča število upravičencev- upokojencev, kar pa povzroča večje izdatke (Cvetko 2000, 103). SLIKA 1: VSE MANJ ZAVAROVANCEV, VSE VEČ UPOKOJENCEV

število v tisoč

0

100

200

300

400

500

600

700

800

1994 1998 2002 2006 2010 2014 2018 2022 2026 2030 2034

Leto

Štev

ilo UpokojenciZavarovanci

Vir: Prirejeno po Rednak (2005, 12).

12

Slika 1 prikazuje projekcijo kako bi naj število upokojencev naraščalo v primerjavi s številom zavarovancev v letih 1994 pa vse do leta 2034. Kar bo še poslabšalo že zdaj neugodno razmerje med njimi. Iz slike lahko razberemo, da bi že okrog leta 2025 razmerje zavarovanec: upokojenec bilo 1:1. Naslednja leta bi se naj razmerje še poslabšalo, s tem pa lahko predvidevamo, da pokojnine upokojencem po dokladnem sistemu ne bodo zagotavljale standarda, ki so ga bili vajeni v dobi zaposlitve. Naraščajoče število upokojencev, ki so se hitro upokojili je bil rezultat ekonomske tranzicije, ki se je začela v Sloveniji leta 1990. V tistem času je naraščajoče upokojevanje bilo najmanj boleča rešitev, da bi olajšali napetost na trgu dela in učinkovit ukrep za preprečitev naraščajoče brezposelnosti (Stanovnik and Prinz 2000, 142). TABELA 1: RAZMERJE MED ZAVAROVANCI IN UPOKOJENCI (povprečno

število v letu) Leto Razmerje zavarovanec: upokojenec upokojenec: zavarovanec 2004 1.000: 644 1:1,50 2003 1.000: 638 1:1,60 2002 1.000: 626 1: 1,60 2001 1.000: 605 1: 1,65 2000 1.000: 598 1: 1,67 1999 1.000: 595 1: 1,68 1998 1.000: 620 1: 1,66 1990 1.000: 434 1: 2,30 1984 1.000: 331 1: 3,00 Vir: Zpiz.si Po podatkih ZPIZ- a se je razmerje med upokojenci in zaposlenimi v zadnjih letih gibalo v prid upokojencem, kar še poslabšuje pokojninsko problematiko. Leta 1984 so trije zavarovanci vzdrževali enega upokojenca, medtem ko je leta 2004 samo še 1,5 zavarovanca vzdrževalo 1 upokojenca. Zaradi navedenih razlogov in zaradi pričakovanih prihodnjih gibanj je bilo vse težje zagotavljati enako raven pravic na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je bil že prej spremenjen in dopolnjen, vendar so analize pokazale, da naslednje generacije brez dodatnih obremenitev gospodarstva, ne bodo mogle doseči sedaj zagotovljene ravni pokojnin. Zato je bila reforma pokojninskega in invalidskega zavarovanja nujna. Kot pomemben korak pri snovanju reforme so bila v letu 1996 pripravljena Izhodišča za reformo pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Priporočal se je tristebrni pokojninski sistem s kombinacijo dokladnega in naložbenega financiranja, javnega in zasebnega upravljanja in redistributivno ter varčevalno funkcijo zavarovanja.

13

3.1.1 Pomanjkljivosti sistema pred reformo Osnovna pomanjkljivost stare ureditve je bila, da ni našla ustreznega načina za zagotavljanje sredstev, s katerimi bi pokrivali izdatke pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ker izdatki naraščajo, lahko rečemo, da bi pri vztrajanju pri prejšnjih pogojih pridobivanja pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja sistem ne bi bil več finančno obvladljiv (Cvetko 2000, 102). TABELA 2: LASTEN PRIHODEK, TRANSFERJI VLADE IN IZDATKI

ZAVODA ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVNJE (V % BDP-ja), V SLOVENIJI LETA 1992-2002

Leto Lasten prihodek Transferji vlade Prihodki Poraba Presežek/ Primanjkljaj1992 13,5 0,0 13,5 13,8 -0,3 1993 13,9 0,5 14,4 14,0 0,4 1994 13,1 1,0 14,1 14,4 -0,3 1995 12,9 1,0 13,9 14,7 -0,8 1996 11,0 2,7 13,8 14,5 -0,7 1997 10,1 4,0 14,1 14,4 -0,3 1998 10,2 4,2 14,4 14,3 0,1 1999 9,9 4,3 14,2 14,4 -0,2 2000 9,6 4,0 13,6 13,9 -0,3 2001 9,6 4,2 13,8 13,8 0,0 2002 9,5 4,4 13,9 13,9 0,0 Vir: Fultz (2004, 250); povzeto po Bulletin of Finance No. 9/03, Ministry of Finance. Kot lahko razberemo iz zgornje tabele so izdatki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zadnja leta bili v primanjkljaju, kar še dodatno potrjuje trditev, da je bila pokojninska reforma v Sloveniji nujna. Zaradi bojazni po finančno neobvladljivem sistemu je tako stanje zahtevalo nov sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, dejansko reformo sistema. Reforma bi naj potekala v dveh smereh. Najprej s spremembami v samem sistemu zavarovanja (zviševanje starosti, nov izračun pokojninske osnove, nova odmera, novi sistemi usklajevanja pokojnin, spremembe invalidskega zavarovanja) in z vpeljavo novih oblik dodatnega zavarovanja. Tako bi se sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja prilagodil demografskim gibanjem in postal finančno obvladljiv. Zagotavljal bi naj tudi socialno varnost, tistim, ki so že uveljavili svoje pravice in tistim, ki jih bodo uveljavili v novem sistemu (Cvetko 2000, 103).

14

3.2 Pokojninski sistemi in pokojninske reforme v drugih državah Tako kot Slovenija so se tudi druge države ubadale s problemi pokojninskega sistema. Da bi zagotovile socialno varnost in finančno stabilnost v državah so se odločile za reforme pokojninskih sistemov. Madžarska, Češka, Italija, Nemčija in Velika Britanija so bile države, ki so v zadnjih letih uvedle najbolj korenite spremembe na področju pokojninskega zavarovanja. 3.2.1 Pokojninska reforma na Madžarskem3 Madžarska se je ubadala s klasičnimi težavami, ki so pestile tudi druge države. Sistem socialnega zavarovanja je bil v deficitu od leta 1989, demografski trendi so tako kot drugod po Evropi bili neugodni. Zaradi ohlapnih kriterijev je bila pospešena upokojitev. Aktivno populacijo pa je zmanjševala tudi visoka brezposelnost. Ob pokojninski reformi se je postavljalo temeljno vprašanje, reformirati le dosedanji pokojninski sistem, ali vzpodbuditi razvoj tretjega, prostovoljnega stebra pokojninskih zavarovanj, ter ali postaviti tudi drugi steber. Vlada se je odločila, da bo postavila celotno strukturo večstebrnega sistema, ki bo omogočal upokojencem primeren življenjski standard. Pokojninski sistem na Madžarskem temelji na štirih stebrih in ima naslednje značilnosti: • »Nulti« steber zagotavlja minimalno pokojnino posameznikom, ki nimajo drugih virov prihodka. Pokojnina iz »nultega« stebra se izplačuje na podlagi preverjanja dohodka in premoženjskega stanja. Financira se iz davkov. • V prvem stebru veljajo naslednja pravila: - starost za upokojitev se je dvignila za 7 let pri ženskah in 2 leti za moške in bo po novem za oba spola enaka; 62 let. Predčasna upokojitev bo kaznovana z manjšo pokojnino - pokojnine se usklajujejo 50% z rastjo plač in 50% z rastjo cen - študijska leta se pri odmeri in pri pridobitvi pokojnine ne upoštevajo več - kriteriji za invalidsko upokojitev so se zaostrili - prispevki v prvem stebru so 20,5% plače - pokojnina iz prvega stebra znaša okrog 40% povprečne plače • Drugi steber je financiran po kapitalskem principu: - vključitev v kapitalsko pokojninsko zavarovanje drugega stebra je obvezna za novo zaposlene, že zaposleni se lahko vključijo prostovoljno - posameznik bo vplačal 10% svoje plače v pokojninske sklade - izvajalci drugega stebra bodo nekateri izmed vzajemnih pokojninskih skladov, ki so bili ustanovljeni leta 1994.

3 Povzeto po Ministrstvu za delo družino in socialne zadeve (1997, 109-111).

15

• Poleg drugega stebra deluje tudi tretji. To so prostovoljna zavarovanja v prej omenjenih vzajemnih skladih in pri zavarovalnicah. 3.2.2 Pokojninska reforma v Italiji4 V Italiji se je v zgodnjih devetdesetih letih začel kazati nered na vseh področjih državnega in javnega življenja. Če ne bi ukrepali proti krizi bi bilo ogroženo normalno gospodarsko življenje in delovanje države. Italijanski parlament je sprejel zakon o reformi pokojninskega sistema v avgustu 1995 leta. Cilj reforme je bil uravnotežiti državne pokojninske izdatke v odnosu do bruto domačega produkta. Glavne značilnosti reforme so bile: - Pojavil se je nov način izračunavanja pokojnine. Znesek pokojnine se določi tako, da se pomnoži vsota zbranih prispevkov s pretvorbenim količnikom, ki ustreza starosti zavarovanca v trenutku upokojitve. Pretvorbeni količnik se lahko spremeni vsakih 10 let na podlagi demografskih sprememb in dejanske rasti BDP. - Kasnejša upokojitev pomeni večjo pokojnino - Vsak zavarovanec dobi enkrat letno poročilo o plačanih prispevkih in povečanju glavnice zaradi kapitalizacije. - Uvedli so nove pogoje za pridobitev starostne pokojnine: Najmanj petletno vplačevanje prispevkov, zbrana sredstva morajo zadoščati najmanj za pokojnino v višini 1,2- kratnika socialne pomoči za starejše - Upokojitvena starost 57 let in 40 let prispevne dobe, oz. 65 let - Upokojitvena starost se bo skupaj z zavarovalno dobo povečala postopno, od leta 1996 (52 let starosti, 36 let prispevne dobe) do leta 2008 (57 let starosti in 40 let prispevne dobe) - Prispevki se plačujejo v višini 33% bruto plače Za zaposlene po 1.1. 1996 velja v celoti nov način prispevnega obračunavanja; pokojnina je v celoti odvisna od vplačanih prispevkov v času zaposlitve in kapitalizacije zbranih sredstev. Za zaposlene, ki so imeli 1.1.1996 manj kot 18 let pokojninske dobe je pokojnina sestavljena iz dveh delov, za čas, ko so vplačevali v stari sistem, se pokojnina obračunava po predpisih, ki veljajo pred 31.12. 1995 za delovno dobo po tem datumu pa velja nov zakon. Za zaposlene, ki so imeli 31.12. 1995 najmanj 18 let pokojninske dobe, v celoti velja stari način izračuna pokojnine.

4 Povzeto po Ministrstvu za delo družino in socialne zadeve (1997, 113-114).

16

3.2.3 Pokojninska reforma na Češkem5 Proces tranzicije iz planskega v tržno gospodarstvo je v bivših socialističnih državah povzročil pomembne spremembe tako na ekonomskem in političnem kot tudi na socialnem področju. Dragi socialni sistemi so z uvajanjem zakonitosti tržnega gospodarstva zašli v krizo. Glavne značilnosti pokojninske reforme so bile: Kot glavni cilj reforme je bil povezava med prihodki aktivne populacije in prihodki upokojencev, zaostritev pogojev za pridobitev pravic in zagotavljanje prihodkov za starost iz več virov. Zastavljene cilje naj bi dosegli z zaostritvijo pogojev za upokojitev v javnem sistemu kot tudi z oblikovanjem možnosti za vključitev v različne oblike dodatnih, kapitalskih pokojninskih zavarovanj. Posegi v pokojninski sistem so potekali postopoma. V letih 1990 do 1992 so očistili sistem javnega pokojninskega zavarovanja tako, da so odpravili privilegije in posebne pokojnine, ki so bile dodeljene na podlagi političnih odločitev in so bile precej višje od povprečnih pokojnin. Odpravljena je bila diskriminacija samozaposlenih, ki se po novem lahko vključujejo v državno pokojninsko zavarovanje pod enakimi pogoji kot vsi ostali zaposleni. Leta 1993 so uvedli plačila v pokojninsko zavarovanje izven davčnega sistema. S 1. januarjem 1996 je stopil v veljavo nov zakon, ki je bistveno spremenil pravila v sistemu javnega pokojninskega zavarovanja. Z navedenimi spremembami bi naj dosegli naslednje cilje:

- v prihodnosti naj bi se kljub neugodnim demografskim trendom zmanjšale obremenitve aktivne populacije

- delež stroškov sistema socialnega zavarovanja v bruto domačem proizvodu naj se ne bi povečal

- dosegli naj bi tesno povezavo med gibanjem plač, cen in pokojnin 3.2.4 Pokojninska reforma v Nemčiji6 Nemčija je država z najdaljšo tradicijo državnega pokojninskega sistema. Je ena izmed tistih držav, ki so prevzele model Bismarckovega7 socialnega zavarovanja. Po 2. svetovni vojni je Nemčija dvakrat spreminjala sistem pokojninskega zavarovanja. Prvo reformo je izvedla leta 1957, drugo pa 1992.

5 Povzeto po Ministrstvu za delo družino in socialne zadeve (1997, 116-117). 6 Povzeto po Ministrstvu za delo družino in socialne zadeve (1997,119-121). 7 Bismarckov sistem : socialno pokojninsko zavarovanje temelji na zaposlitvi in prispevkih, ki jih vplačujejo tako delodajalci kot tudi delojemalci. Višina pokojnine je odvisna v veliki meri od zaslužka v določenem obdobju. Tako prispevki kot tudi pokojnine so pogosto limitirane (Bešter 1996, 17).

17

Glavne značilnosti pokojninske reforme so bile: Staranje populacije, upadanje rojstev in hkrati naraščajoči stroški sistema so privedli do reforme leta 1992. Vendar reforma ni imela namena poseči v bistvene sestavine sistema, pač pa sistem pokojninskega zavarovanja stabilizirati in ga napraviti bolj preglednega. Glavne značilnosti reformiranih ukrepov: 1. Reforma je uvedla t.i. »samoregulativni mehanizem« finančne izravnave, ki povezuje usklajevanje pokojnin z gibanjem prispevne stopnje, prispevkov iz proračuna in finančno izravnavo med različnimi branžami in posameznimi zavarovalnimi institucijami državnega pokojninskega sistema. 2. Upokojitvena starost je izenačena za moške in za ženske: 65 let ob 5 letni vštevni zavarovalni dobi. Če se začetek prejemanja pokojnine preloži na kasnejši čas, je pokojnina višja za 0,5% za vsak odložen mesec (6% na leto). 3. Predčasna upokojitev je možna pri starosti 62 let in izpolnjevanju ustreznih pogojev. Upokojitev pri nižji starosti bo še vedno možna vendar bo povezana z zmanjšanjem pokojnine. 4. Od 1. januarja 1992 sestavljajo formulo za izračun pokojnine trije faktorji:

- osebni plačilni indeks (število let zavarovanja in višina zaslužka oz. vplačanih prispevkov v času zavarovanja)

- pokojninski faktor (odvisen od vrste pokojninske pravice) - sedanja vrednost pokojnine (uskladitev z vrednostjo plač).

V času priprav na izvedbo reforme si ni nihče predstavljal, da bodo spremenjena pravila veljala za celotno, ponovno združeno Nemčijo. Ker sta procesa uveljavitev reformnih ukrepov in združevanje – potekala sočasno, je bila izvedba reforme pod močnim vplivom vključevanja novih državljanov bivše NDR v pokojninski sistem dotedanje zahodne Nemčije. Zaradi tranzicijskih problemov in visoke nezaposlenosti prispeva vzhodna Nemčija v državni pokojninski sistem mnogo manj kot iz njega potroši. Ocenjujejo, da so pokojninski finančni transferji iz zahoda na vzhod samo v letu 1995 presegli 15 milijard mark.

18

3.2.5 Pokojninska reforma Velike Britanije8 Velika Britanija je predstavnica t.i. Beveridgovega9 sistema socialnega zavarovanja, kar pomeni, da je temeljni cilj pokrivanje minimalnih življenjskih potreb. Zaradi tega so se razvile številne oblike privatnih pokojninskih zavarovanj, ki skupaj s prihodki iz državnega pokojninskega zavarovanja zagotavljajo primeren standard upokojencem. Zaradi slabih napovedi (V Veliki Britaniji je bilo leta 1985 razmerje med zaposlenimi in upokojenci 2,3:1, do leta 2035 pa naj bi se poslabšalo na 1,7:1) je vlada že leta 1986 sprejela določene spremembe, ki so začele veljati 6. aprila 1999 in v celoti veljajo, za vse, ki so vstopili v državni pokojninski načrt oz. se prvič zaposlili po tem datumu. Za vse ostale velja predhodno obdobje. Glavne spremembe so naslednje:

1. Starostna doba za moške in za ženske se bo med leti 2010 in 2020 postopno izenačevala, tako da bo za oba spola enaka.

2. Namesto 1,25% zaslužka v najboljših 20. letih bo pokojnina znašala 1% skupnega zaslužka v celotni delovni dobi.

3. Maksimalna pokojnina znaša namesto prejšnjih 25% povprečnega zaslužka najboljših dvajsetih let le še 20% povprečja v celotni delovni dobi; pokojnine in stroški državnega pokojninskega načrta so manjši za polovico.

V prilogi 1 so prikazana leta upokojevanja v državah pristopnicah EU 1.5.2004. 3.3 Postavitev tristebrnega sistema Vrednosti pokojnin iz obveznega zavarovanja se zmanjšujejo, da pa zavarovanec na starost ne bi prejemal skupno nižjih prejemkov je bila uvedena pokojninska reforma s tristebrnim sistemom, ki omogoča zavarovancu, da si z različno kombinacijo vplačil v obstoječe stebre zagotovi primeren standard v starosti (Žnidaršič Kranjc 2000, 37). Obstaja domneva, da se finančne potrebe posameznikov zmanjšajo po upokojitvi. Do neke mere so te domneve veljavne. Upokojeni posameznik nima več otrok, ki bi bili odvisni od staršev, ustvarjen ima dom v katerem živi… Vendar pa lahko rečemo, da je zmanjšanje finančnih potreb pretirano. Upokojeni želijo opomniti, da so popolnoma aktivni na področju sociale, potovanj, in drugih rekreativnih aktivnosti (Everett T. Allen, and Joseph J. Melone 1997, 3).

8 Povzeto po Ministrstvu za delo družino in socialne zadeve (1997, 122-123). 9 Beveridgov sistem zagotavlja za razliko od Bismarckovega relativno nizko pokojnino, ki ni povezana z zaposlitvijo in ne z višino zaslužka. Enotna minimalna pokojnina pogosto pripada vsem državljanom nad določeno starostno mejo, zato jo ponekod imenujemo »nacionalna pokojnina« in ni nujno povezana s prispevki. Sistem je običajno financiran iz proračuna (Bešter 1996, 19).

19

Zato država skozi nov tristebrni sistem daje posamezniku na voljo različne načine varčevanja za starost, ki jih tudi različno davčno spodbuja. Novi sistem v prvem stebru ohranja dosedanji dokladni sistem financiranja ter skozi drugi in tretji steber uvaja nov naložbeni sistem (Žnidaršič Kranjc 2000, 37). Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, sprejet 10.12. 1999, uveljavlja koncept tako imenovanih treh stebrov pokojninske reforme, ki vključuje vse znane in bistvene pristope, finančne oblike ter namene zagotavljanja materialne varnosti za starost (ibid., 37). Nov sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja obsega tri različne vrste zavarovanja (tri stebre): • 1. steber – obvezno zavarovanje na podlagi dokladnega sistema in medgeneracijske solidarnosti, • 2. steber – obvezno in prostovoljno dodatno zavarovanje, ki naj bi predstavljajo zavarovanje na podlagi kapitalskega kritja, • 3. steber, zavarovanje na podlagi osebnih pokojninskih varčevalnih računov. • Prvi steber, ki je sedanji in tudi prihodnji osrednji steber zagotavljanja materialne varnosti za starost aktivnega prebivalstva in upokojencev temelji na vzajemnem načelu finančne izravnave med generacijami oziroma na tako imenovanem sistemu »pay as you go« ali dokladnem sistemu plačevanja in črpanja sredstev (Žnidaršič Kranjc 2000, 37); • Drugi steber je sestavljen iz obveznih in prostovoljnih kolektivnih dodatnih zavarovanj, za katera so izdelani pokojninski načrti, ki opredeljujejo vsa razmerja med zavarovanci in izvajalci zavarovanj, in v katerega se sredstva vplačujejo pod tako imenovanim davčnim ščitom. Zavarovanja v drugem stebru se v celoti izvajajo po naložbenem načelu (Žnidaršič Kranjc 2000, 37-38); • Tretji steber predstavljajo individualna prostovoljna dodatna pokojninska zavarovanja zavarovalnic po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Iz navedenega izhaja, da sem ne sodijo tako imenovana pokojninska zavarovanja, ki so skladna z odločbami Odredbe o uvrščanju posameznih zavarovalnih vrst v zavarovalne skupine in zavarovalne razrede in so pravzaprav življenjska zavarovanja, ki jih izvajajo zavarovalnice samo na podlagi zakona o zavarovalnicah (Žnidaršič Kranjc 2000, 38). Razmišljanje o prehodu na tristebrni sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja je bilo posledica študije Svetovne banke iz leta 1994. Ta študija je dokazovala, da so dokladni sistemi pokojninskega in invalidskega zavarovanja neučinkoviti in da jim prav zaradi neučinkovitosti grozi propad. Tristebrni sistem naj bi z dokladnega sistema ohranil samo socialno zaščitno funkcijo, ostalo pa naj bi bilo preneseno na kapitalski oz. zavarovalniški del zavarovanja (Cvetko 2000, 119). Naložbeni sistem naj bi bil odporen na negativne pojave dokladnega sistema, saj naj bil gospodarsko stabilnejši, socialno pravičnejši, odporen proti negativnim demografskim in ekonomskim gibanjem, manj izpostavljen političnim vplivom, in ekonomsko učinkovitejši. Zaradi teh stališč Svetovne banke se je zakonodajalec odločil za vpeljavo večstebrnega sistema (Cvetko 2000, 120).

20

TABELA 3: RAZLIKE MED POSAMEZNIMI STEBRI POKOJNINSKEGA VARČEVANJA

I. steber II. steber III. steber

Dodatno zavarovanje Dodatno

prostovoljno zavarovanje

Obvezno zavarovanje

Dodatno obvezno

zavarovanje Individualno Kolektivno

Dodatno zavarovanje

Način financiranja Dokladni sistem Naložbeni sistem Naložbeni

sistem Vplačila kot Prispevki Prispevki Premije Premije Premije Vplačuje Delodajalec DA DA NE DA NE / DA Zavarovanec DA NE DA NE DA/NE Davčne olajšave na prispevke / premije a) Davek od dobička - kot olajšava

NE DA

b) Davek od dobička - kot odhodek

DA DA NE DA

Prispevki DA DA NE DA NE a) Dohodnina v okviru 3% splošnih olajšav

DA NE NE

b) Dohodnina v celotnem znesku DA DA DA DA NE

Plačilo dohodnine. ob prejemu pokojnine / rente

DA DA DA DA NE

Vir: Prva.net 3.3.1 Prvi steber

21

Prvi steber je osnova pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki ga predstavlja že poznano obvezno zavarovanje na podlagi medgeneracijske solidarnosti. Obvezno zavarovanje se financira predvsem iz prispevkov delavcev in delodajalcev in sredstev Republike Slovenije, v manjšem delu pa iz sredstev Kapitalskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja in drugih virov, ki jih določa zakon. S finančnega vidika gre za zadolževanje na račun kasnejših generacij (Cvetko 2000, 120). Tako imenovana medgenaricijska pogodba zavezuje mlajše zavarovance, da plačujejo prispevke v zavesti, da bo generacija njihovih otrok in vnukov, na enak način zbirala sredstva za njihove pokojnine. Obvezno zavarovanje zagotavlja pravico do pokojnine, pravice iz invalidskega zavarovanja, dodatne in druge pravice. Pravica do pokojnine omogoča uveljavljati več pokojnin, ki zagotavljajo socialno varnost v starosti, ob smrti družinskega člana ali izgubi delovne zmožnosti (ibid., 121): • pravica do starostne pokojnine10

• pravica do invalidske pokojnine11

• pravica do vdovske pokojnine12

• pravica do družinske pokojnine13

• pravica do delne pokojnine14

SLIKA 2: STRUKTURA POKOJNIN PO VRSTAH, LETA 2004

10 Pokojninski prejemek, ki pripada zavarovancu ob dopolnitvi določene starosti in pokojninske dobe, če izpolnjuje pogoje v skladu z zakonom. 11 Denarni prejemek, ki pripada zavarovancu ob nastanku invalidnosti, če izpolnjuje pogoje v skladu z zakonom. 12 Pokojninski prejemek, ki pripada preživelemu zakonskemu partnerju, oz. ob izpolnjevanju določenih pogojev tudi razvezanemu zakoncu ali partnerju v zunaj zakonski skupnosti, umrlega zavarovanca ali uživalca pokojnine, če izpolnjuje pogoje, ki jih določa zakon. 13 Pokojninski prejemek, ki pripada družinskim članom umrlega upokojenca ali zavarovanca, ki je dopolnil določeno pokojninsko dobo, če izpolnjujejo pogoje, ki jih določa zakon. 14 Starostna pokojnina, ki se delavcu ki je po upokojitvi ostal oz. ponovno vstopil v delovno razmerje s skrajšanim delovnim časom, izplačuje v sorazmerju s skrajšanjem polnega delovnega časa.

22

Vir: zpiz.si V Republiki Sloveniji je bilo konec leta 2004 povprečno 523.854 upokojencev. Od tega je bilo 308.443 prejemnikov starostnih pokojnin, 96.556 invalidskih pokojnin, 76.038 družinskih pokojnin ter 5.367 prejemnikov pokojnin po prejšnjem Zakonu o starostnem zavarovanju kmetov (SZK), 16.789 vdovskih pokojnin in 16.140 državnih pokojnin in 7.271 prejemnikov dela vdovskih pokojnin. Pravice iz invalidskega zavarovanja so pa naslednje: • pravica do poklicne rehabilitacije • pravica do nadomestila za invalidnost • pravica so premestitve in dela z krajšim delovnim časom od polnega • pravica do drugih nadomestil iz invalidskega zavarovanja in • pravica do povrnitve potnih stroškov Dodatne pravice: • pravica do dodatka za pomoč in postrežbo • pravica do invalidnine • pravica do varstvenega dodatka k pokojnini Druge pravice: • pravica do odpravnine • pravica do oskrbnine • pravica do dodatka za rekreacijo ali pravica do enkratnega letnega dodatka V prvi steber so vključeni: vsi zaposleni v Republiki Sloveniji, državljani Republike Slovenije, zaposleni pri tujcih, samozaposleni, kmetje, vajenci, vrhunski športniki in

23

šahisti, brezposelni, ki prejemajo denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, in osebe, ki jim zavod za zaposlovanje plačuje prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do izpolnitve pogojev za priznanje pravice do pokojnine; eden od staršev, zaporniki, prostovoljno vključeni v obvezno zavarovanje (Žnidaršič Kranjc 2000, 38-39). 3.3.2 Drugi steber V drugem stebru je ločeno obvezo dodatno zavarovanje in prostovoljno dodatno zavarovanje. V obvezno dodatno zavarovanje morajo biti vključeni vsi zavarovanci, pri katerih je uspešno opravljanje dejavnosti omejeno z določeno starostjo ali kjer gre za poklice, v katerih fiziološke funkcije organizma zaradi težjega dela toliko opešajo, da delavci po dopolnitvi določene starosti praviloma ne morejo uspešno opravljati poklicne dejavnosti (Žnidaršič Kranjc 2000, 39). Zavarovanci obveznega dodatnega zavarovanja so vsi zavarovanci, ki so na dan 31. december 2000 delali na delovnih mestih, na katerih se zavarovalna doba šteje po predpisih, ki so veljali do uveljavitve novega zakona. Z zakonom pa se lahko določijo nova delovna mesta, na katerih se zavarovanci vključijo v obvezno dodatno zavarovanje (ibid., 39). Obvezno dodatno zavarovanje je povsem nova oblika obveznega zavarovanja. Z njim se nadomešča stari institut zavarovalne dobe s povečanjem ali t.i. benificirane dobe. To zavarovanje bodo plačevali predvsem delodajalci, izvajal bo ga pa poseben sklad dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki se bo oblikoval kot vzajemni pokojninski sklad (Cvetko 2000, 122-123). Možnosti za zagotovitev večjega obsega pravic, kot jih ima zavarovanec na podlagi obveznega zavarovanja iz prvega stebra, daje prostovoljno dodatno zavarovanje. To zavarovanje se financira predvsem iz sredstev podjetja ali več združenih podjetij, ki sprejemajo skupaj z reprezentativnimi sindikati pokojninski načrt in ga uresničujejo tako, da plačujejo premije dodatnega zavarovanja za svoje delavce (Cvetko 2000, 123). V prostovoljno dodatno zavarovanje se lahko na podlagi osebne odločitve vključijo vsi, ki so zavarovanci ali uživalci pravic iz obveznega zavarovanja. Pogoj za pokojninsko zavarovanje v okviru drugega stebra je, da je posameznik zavarovan v okviru prvega stebra, če ni, se lahko zavaruje samo v okviru tretjega stebra (Žnidaršič Kranjc 2000, 39). SLIKA 3: DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE

24

Vir: Prva.net Kot prikazuje slika je dodatno pokojninsko zavarovanje razdeljeno na dve obdobji. Obdobje v katerem zavarovanec varčuje in obdobje od upokojitve dalje v katerem se črpajo sredstva, ki jih je zavarovanec privarčeval v obdobju varčevanja. Sredstva v obdobju črpanja so odvisna od vrste zavarovanja, zajamčenega donosa, naložbene politike, stroškov, prestopov in mirovanja zavarovanja v varčevalnem obdobju. 3.3.3 Tretji steber Tretji steber je zavarovanje posameznikov, ki se ne bodo mogli ali se ne bodo hoteli vključiti v drugi steber. Ti se lahko zavarujejo sami in sklenejo ustrezno pogodbo z zavarovalnico, pokojninsko družbo ali vzajemnim pokojninskim skladom (Cvetko 2000, 122). V tretji steber se lahko vključi vsak, na podlagi osebne odločitve. Pri vključitvi ni potrebno izpolnjevati nikakršnih dodatnih pogojev. Vključitev v tretji steber brez prej izpolnjenih drugih pogojev je omogočena, ker prinaša najmanjše davčne olajšave v primerjavi s prvim in drugim stebrom, kar pomeni, da se moramo pri vplačilu premije v tretji steber odreči večjemu deležu čistega dohodka, kot bi vplačali v prvi ali drugi steber (Žnidaršič Kranjc 2000, 40). 3.4 Temeljna načela novega pokojninskega zakona

25

Temeljna načela so v novem zakonu opredeljena nekoliko drugače, kot v prejšnji zakonodaji. Temeljna načela izhajajo iz splošnih določb zakona ter iz nekaterih drugih členov in so skladna z ustavnimi določbami (Cvetko 2000, 117). Kot prvo se ohranja temeljno načelo enotnosti zavarovanja, kar pomeni, da so vsi, ne glede na to iz kakšnega naslova so zavarovani, zavarovani pri istem nosilcu socialnega zavarovanja (ibid., 117). Še zmeraj ostaja podlaga za priznavanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja delo – to je temeljno načelo. To pomeni, da se pravice priznavajo na podlagi plače ali drugega dohodka iz dela od katerega so bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ibid., 117). Ohranja se tudi temeljno načelo obveznosti zavarovanja. To načelo zahteva, da vsak, ki sklene delovno razmerje ali začne opravljati podjetniško, samostojno ali drugo dejavnost, že po zakonu postane zavarovanec pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Načelo je posledica ustavne določbe, da je Slovenija socialna država, kjer država ureja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Posledica tega načela je, da mora delodajalec delavce, ki sklenejo pri njem delovno razmerje zavarovati, delodajalci pa so to dolžni storiti sami. Temu načelu se z novim zakonom pridružujejo še nova načela, ki staro načelo obveznosti zavarovanja v bistvu dopolnjujejo, in sicer; temeljno načelo osebne odgovornosti zavarovancev, temeljno načelo odgovornosti delodajalca in temeljno načelo odgovornosti države (ibid., 117). Z obveznim zavarovanjem se zagotavlja pravica do pokojnine, pravice iz invalidskega zavarovanja, dodatne pravice in druge pravice. Delovanje obveznega zavarovanja zagotavlja država z določitvijo prispevne stopnje, s predpisi; ti urejajo obveznosti prijave v zavarovanje in plačevanje prispevkov ter evidenco zavarovancev (ibid., 118). Novi zakon še vedno ohranja najstarejši temeljni načeli vzajemnosti in solidarnosti. Iz teh temeljnih načel izhaja, da priznavanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne temelji samo na zavarovalniških načelih, temveč se lahko nekaterim zavarovancem priznajo večje pravice, kot bi jim pripadale samo glede na plačane prispevke (ibid., 118). Nova zakonodaja ohranja za zavarovance zelo pomembno temeljno načelo zakonitosti, načelo demokratičnosti, načelo nezastarljivosti in načelo varstva pravic. Zaradi zagotavljanja pravne varnosti zavarovancev upošteva novi zakon še nekatera dodatna načela. Načelo varovanja pridobljenih pravic pomeni, da bodo upravičenci, ki so uveljavili pravice pred uveljavitvijo novega sistema, ohranili pridobljene pravice v skladu s predpisi, veljavnimi med uveljavitvijo te pravice (ibid., 118). Zaradi načela varovanja pričakovanih pravic bodo zavarovanci z določeno zavarovalno dobo ali doseženo starostjo lahko ostali v starem zavarovanju in tudi pridobili pravice po

26

starih predpisih. Uživanje teh pravic bo urejeno z novimi predpisi, drugi pa bodo na podlagi doseženih obdobij zavarovanja po starih predpisih dobili pravico do sorazmernega dela pravice po starih predpisih. Vendar bo tudi v tem primeru uživanje teh pravic potekalo tako, kot je urejeno po novih predpisih. Poleg teh dveh načel zakon vsebuje še dve načeli, in sicer načelo postopnega uveljavljanja sprememb in načelo proste izbire časa upokojitve po izpolnitvi minimalnih pogojev (ibid., 119). 3.5 Izvajanje zavarovanja po novem zakonu Izvajalec in nosilec obveznega zavarovanja ostaja Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki ohranja status javnega zavoda. Dodatno obvezno zavarovanje ima drugega nosilca, za to je z zakonom ustanovljen posebni sklad, prav tako pa so ustanovljeni posebni pokojninski skladi, ki so nosilci prostovoljnega zavarovanja. Zakon zahteva, da so pokojninski skladi jasno razvidni in da imajo že v firmi vsebovane besede »pokojninski sklad« (Cvetko 2000, 123). Zavarovanec je vsak, ki je obvezno ali prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovan. Zavarovanci so opredeljeni podobno, kot so bili v starem sistemu, različne in bolj natančne pa so zakonsko opredelitve tistih zavarovancev, ki niso zavarovani iz delovnega razmerja (ibid., 123). Struktura izdatkov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije: (Prinz and Bernd 2003, 364).

1. Pokojnine in izdatki, ki vključujejo starost, nezmožnost dela in preživele, pokojnine za delavce v poljedelstvu in pokojnine za vojaške uslužbence. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje prav tako izplačuje obveznost osebam, ki so si pridobile pravico do pokojnine v drugih republikah bivše Jugoslavije. Ta kategorija vsebuje tudi posebno podporo za osebe z psihičnimi motnjami, podporo za osebe, ki potrebujejo pomoč doma, in dodatek za rehabilitacijo.

2. Dohodki in nadomestila za invalidsko zavarovane osebe in ostali izdatki se

nanašajo na brezposelnost invalidskega zavarovanja posameznika. Sem so vključene rehabilitacijske ugodnosti za začasno nezaposlene invalidne osebe, plačila za spremstvo invalidno zavarovane osebe, ter denarna podpora za nova delovna mesta za te osebe.

3. Zdravstveno zavarovanje vsebuje prispevke za zdravstveno zavarovanje

upokojencev in ostalih prejemnikov.

4. Upravni in drugi stroški vsebujejo poštnino, storitve invalidske komisije, finančne stroške in upravne stroške.

3.6 Novosti v pokojninskem in invalidskem zavarovanju iz leta 2002

27

1. januarja 2002 je stopila v veljavo novela Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je prinesla kar nekaj novosti na področju obveznega in prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Novela odpravlja nekatere nedorečenosti in težave, na katere so opozarjali zlasti Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije kot nosilec in izvajalec obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in nosilci prostovoljnega dodatnega zavarovanja (Uradni list št.109/01). 3.7 Obvezno pokojninsko zavarovanje Obvezno morajo biti zavarovani vsi zaposleni v Republiki Sloveniji, državljani Republike Slovenije, zaposleni tujci pri nas, samozaposleni, kmetje, vajenci, vrhunski športniki, brezposelni zavarovanci, zaporniki. Najbolj številna skupina so zaposleni v Republiki Sloveniji. Med te se prištevajo delavci v delovnem razmerju, ne glede na to kje so zaposleni, ali so izvoljeni ali imenovani nosilci javne ali druge funkcije v organih zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti ali organih lokalne samouprave; delavci ki so bili poslani na delo v tujino, tujci, ki so zaposleni pri mednarodnih organizacijah in ustanovah ali diplomatskih in konzularnih predstavništvih in osebe, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo za plačo, a niso obvezno zavarovane na kakšni podlagi (Cvetko 2000, 124). Kot novost v zakonu je obvezno zavarovanje za državljane Republike Slovenije, zaposlene pri tujcih, kjer zakon izrecno določa zavarovanje tistih, ki so na ozemlju Republike Slovenije zaposleni pri tujih ali mednarodnih organizacijah in zavodih ali tujih konzularnih in diplomatskih predstavništvih. Enaka kot je prej ostaja obveznost zavarovanja za zaposlene v tujini, ki so bili neposredno pred odhodom v tujino zavarovani pri našem nosilcu zavarovanja, ali za tiste ki so obvezno zavarovani pri tujem nosilcu socialnega zavarovanja, a z njim ni sklenjen mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju (ibid., 124). Samozaposleni so obsežna skupina, v katero lahko uvrščamo samostojne podjetnike, posameznike in tiste, ki z osebnim delom opravljajo samostojne dejavnosti. Zakon določa, da se kot samozaposleni štejejo osebe, ki (ibid., 125): - so samostojni podjetniki, obrtniki, zasebni trgovci, - opravljajo umetniško, ali kakšno drugo kulturno dejavnost ali dejavnost na področju medijev - opravljajo samostojno dejavnost s področja zdravstva ali socialne varnosti - opravljajo duhovniško ali drugo versko službo - opravljajo odvetniško ali notarsko dejavnost ali - opravljajo drugo dovoljeno dejavnost Kot kmetje in člani kmečkih gospodarstev ter druge osebe se obvezno zavarujejo tisti, ki samostojno opravljajo kmetijsko dejavnost in na zavarovanega člana dosegajo najmanj tolikšen katastrski dohodek ali drug dohodek kmečkega gospodarstva, ki ustreza znesku

28

minimalne plače. Zavarujejo se lahko, če niso mlajši od 15 let in so zdravstveno sposobni za opravljanje kmetijske dejavnosti (ibid., 125). Samozaposleni in kmetje so obvezno zavarovani, če samostojno dejavnost ali delo opravljajo kot edini poklic niso v delovnem razmerju in ne opravljajo druge dejavnosti, na podlagi katere so zavarovani ter se ne šolajo. Če so v delovnem razmerju s polovico ali manj delovnega časa, se šteje, da dejavnost opravljajo kot glavni poklic; če delajo manj kot polni delovno čas, se lahko za razliko do polnega delovnega časa, zavarujejo kot samozaposleni ali kmetje (ibid., 125). Zakon ohranja obvezno zavarovanje tudi za vajence v učnem razmerju, ki se poklicno izobražujejo pri delodajalcu. Pogoj je, da so dopolnili najmanj 15 let. Pod enakimi pogoji velja obvezno zavarovanje za vrhunske športnike in šahiste. Obvezno se zavarujejo tudi brezposelni zavarovanci, eden od staršev, ki skrbita za otroka do dopolnjenega 7. leta starosti in zaporniki, ki delajo s polnim delovnim časom (ibid., 126). Zakon za nekatere primere določa, da so samo za primere invalidnosti, telesne okvare ali smrti kot posledice nesreče pri delu ali poklicne bolezni zavarovane nekatere osebe, ki sicer ne opravljajo dejavnosti, na podlagi katere bi bile obvezno zavarovane. Tudi v teh primerih gre za obliko obveznega zavarovanja, ki jo zakon poimenuje posebni primeri zavarovanja (ibid., 126). Med temi osebami so dijaki in študenti pri praktičnem pouku, otroci in mladostniki z motnjami v duševnem razvoju ali telesnem razvoju pri praktičnem pouku, osebe, ki so po šolanju na prostovoljni praksi, osebe, ki so uveljavile izvzem iz zavarovanja, kmetje, ki niso obvezno zavarovani, invalidne osebe na rehabilitaciji oz. pri usposabljanju, dijaki in študenti za delo prek študentskih servisov in zaporniki, ki niso obvezno zavarovani, ter mladoletniki v prevzgojnih domovih (ibid., 126). Poseben primer zavarovanja je zavarovanje za primer organizirane aktivnosti, kot so delovne akcije, reševalne akcije, akcije zaščite, udeleženci mladinskih taborov, opravljanje vojaške ali nadomestne civilne službe, pomoč policiji pri izpolnjevanju nalog, akcije rezervnega sestava policije, aktivno sodelovanje pri športnih ali šahovskih akcijah, prostovoljno gasilsko delo, akcije gorske reševalne službe in pasivno zavarovanje (ibid., 126). SLIKA 4: STRUKTURA ZAVAROVANCEV OBVEZNEGA ZAVAROVANJAV

LETU 2004

29

Vir: zpiz.si Na sliki lahko razberemo, da je največ zavarovancev obveznega pokojninskega zavarovanja zaposlenih pri pravnih osebah, teh je kar 77,8%, sledijo jim zaposleni pri zasebnikih, najmanj je zavarovanih zapornikov. 3.7.1 Kako se določa višina pokojnine

Do starostne pokojnine so zavarovanci obveznega zavarovanja upravičeni, ko izpolnijo dva pogoja. Prvi pogoj je zadostno število let delovne oz. pokojninske dobe, drugi pogoj pa je starost. Najnižje starosti so predpisane posebej za ženske in za moške (pokojnina.com).

TABELA 4: PRIKAZ POGOJEV UPOKOJITVE

Moški Ženske Zbranih let

delovne dobe Najnižja polna

upokojitvena starost Zbranih let

delovne dobe Najnižja polna

upokojitvena starost 40 58 38 58

min 20 63 min 20 61 min 15 65 min 15 63

Vir: Prirejeno po ZPIZ-1E, 36. člen Moški izpolnjujejo pogoje za upokojitev pri starosti najmanj 58 let in 40 letih delovne dobe. Upokojitveni pogoji pomenijo precejšnjo zaostritev za ženske. Starost se pri ženskah

30

dviguje z veljavnih 53 let na 58 let po 4 mesece na leto, pokojninska doba pa iz 35 let po 3 mesece na leto. Prehodno obdobje bi naj bilo zaključeno leta 2013 (ZPIZ-1E, 398. člen). Zavarovancu v predhodnem obdobju se znižuje starostna meja za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, za katerega je skrbel in ga vzgajal pet let za osem mesecev za enega otroka, za dvajset mesecev za dva, za 36 mesecev za tri otroke. Za vsakega naslednjega otroka se zniža starostna meja za dvajset mesecev.

Višina pokojnine se izračuna v odstotku (število let delovne dobe) pokojninske osnove. Trenutno se pri izračunu tega odstotka upošteva od leta 1970 naprej najugodnejših osemnajst (18) let pokojninske osnove.

V drugem in tretjem stebru je višina dodatne pokojnine odvisna od višine vloženih sredstev, dosežene donosnosti na vložena sredstva in davčnih učinkov.

Spremembe v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju zaostrujejo pogoje upokojevanja (pokojnina.com):

• postopno višanje upokojitvene starosti, pri čemer je najnižja polna upokojitvena starost odvisna od zbranih let delovne dobe,

• znižanje starostne pokojnine z dosedanjih 85% na 72,5% pokojninske osnove, za moškega 14,7% za žensko pa 12,5% manj, kot je veljalo po prejšnjem zakonu,

• število let za izračun pokojninske osnove se je podaljšalo z 10 na 18 najbolj ugodnih zaporednih let (po koncu prehodnega obdobja leta 2008),

• razmerje med najvišjo in najnižjo pokojnino je največ 1:4.

3.7.2 Koliko bo pokojnina nižja od plače

Ob upokojitvi so upravičenci upravičeni do staroste pokojnine, ki je po trenutno veljavnih pogojih upokojevanja, nižja od plače.

V tabeli 5 so prikazane pokojninske osnove v odstotkih, ki se izračunajo na podlagi povprečja čistih neto plač najboljših 18 let. Pri izračunu niso upoštevana dodatna leta in okoliščine, ki jih lahko upravičenci uveljavljajo (pokojnina.com).

TABELA 5: POKOJNINSKE OSNOVE V ODSTOTKIH

31

Starost Delovna1

doba Leta do

upokojitve Upokojitev možna

leta Starost ob upokojitvi

(Izračun ZPIZ)

25 let 1 39 2042 63 70,25% 35 let 10 29 2032 63 70,25% 45 let 20 19 2022 63 71,25% 55 let 30 9 2012 63 76,25%

Opombe: Delovna doba1= zavarovalna doba, brez upoštevanja dokupljene dobe študija in vojaškega roka ter dodane dobe

Vir: Pokojnina.com

Našteta dejstva, da se starost upokojevanja viša, da ni več pomembna delovna doba, kjer je merilo starost, da se pokojnine znižujejo in dejstvo, da ima pokojninska blagajna težave, so zadosten razlog, da bomo morali poskrbeti sami zase, saj država ne bo več skrbela za našo varno starost (Gornjak 2002a, 52). 3.8 Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje je zbiranje denarnih sredstev na osebnih računih zavarovancev, vključenih v to obliko zavarovanja, z namenom, da se jim ob dopolnitvi določene starosti ali v drugih primerih določenih v pokojninskem načrtu, zagotavljajo dodatne pokojnine ali druge pravice (Žnidaršič Kranjc 2000, 45). V prostovoljno dodatno zavarovanje po tem zakonu se lahko vključi le zavarovanec ali uživalec pravic iz obveznega pokojninskega zavarovanja. Pri individualnem prostovoljnem zavarovanju, ki ga plačuje sam, lahko zavarovanec za vplačano premijo, ki je znotraj zakonsko določenih okvirov, pri odmeri dohodnine uveljavlja davčno olajšavo za celoten znesek premije (ibid., 46). Kolektivno prostovoljno zavarovanje omogoča zavarovancu, da lahko za vplačano premijo znotraj zakonsko določenih okvirov prav tako uveljavlja davčno olajšavo pri odmeri dohodnine za celoten znesek. Poleg tega se od premije ne plačujejo prispevki za socialno varnost (ibid., 46). Individulnemu in kolektivnemu zavarovanju v drugem stebru je skupno to, da se za znesek premije prostovoljnega dodatnega zavarovanja, ki jo plačuje zavarovanec izvajalcu pokojninskega načrta po pokojninskem načrtu, zniža osnova za dohodnino za leto, v katerem je bila premija plačana, vendar največ do določenega zneska najvišje mesečne oz. letne premije (ibid., 46). Razlika med kolektivnim in individualnim zavarovanjem v okviru II. stebra je, da se pri individulanem zavarovanju pojavlja samo zavarovanec v odnosu do izvajalcev dodatnega pokojninskega zavarovanja in da se davčne olajšave nanašajo samo na znižanje osnove za plačilo dohodnine zavarovanca (ibid., 47).

32

Veliko ugodnejši način zavarovanja v okviru II. stebra je kolektivno prostovoljno pokojninsko zavarovanje, ki omogoča zavarovancu znižanje plačila dohodnine enako kot pri individualnem zavarovanju in dodatno oprostitev plačila prispevkov na vplačano premijo, ki jo za zavarovanca vplača delodajalec v okviru prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz prvega in drugega bruto osebnega dohodka (ibid., 47-48). Delodajalcu pa omogoča, da za tako plačani del premije uveljavlja davčno olajšavo pri plačilu davka od dobička. Delodajalcu se lahko za premije prostovoljnega dodatnega zavarovanja, ki jih je v posameznem letu plačal v korist zavarovancev, prizna davčna olajšava pri plačilu davka od dobička za leto, v katerem so bile premije plačane, vendar največ do določenega zneska najvišje mesečne oz. letne premije in največ do davčne osnove v tem letu (ibid., 48).

33

4 OBVEZNO DADATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE 4.1 Pojem obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja Obvezno dodatno zavarovanje je zbiranje prispevkov delodajalcev na osebnih pokojninskih računih zavarovancev zato, da bi se iz zbranih sredstev zagotavljale pravice do poklicne pokojnine oz. druge pravice, ki bi jih poleg pravic iz obveznega zavarovanja uživali zavarovanci, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela, in zavarovanci, ki opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni mogoče uspešno poklicno opravljati (Žnidaršič Kranjc 2000, 44). V obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki ga lahko opredelimo kot obvezno poklicno zavarovanje, naj bi se po predlogu zakona s 1. januarjem 2001 obvezno vključile osebe, za katere se po veljavni zakonodaji šteje zavarovalna doba s povečanjem, in imajo manj pokojninske dobe kot 25 let moški oz. 23 let ženske (Kalčič 1999, 6). Zavezanci, ki morajo plačevati prispevke za obvezno dodatno zavarovanje so delodajalci. Prispevki za obvezno dodatno zavarovanje imajo enak davčni status kot prispevki za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Žnidaršič Kranjc, 44). Na podlagi obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja pripada zavarovancem pravica do poklicne pokojnine. Zavarovancem se čas obveznega dodatnega zavarovanja upošteva kot dodatna doba za pridobitev pravic iz obveznega zavarovanja (ibid., 44). Uživalec poklicne pokojnine se lahko ob pridobitvi pravice do nje v skladu s pokojninskim načrtom odloči tudi za drugačno obliko izplačevanja poklicne pokojnine. Uživalec poklicne pokojnine je v času od poklicne upokojitve do upokojitve po obveznem zavarovanju zdravstveno zavarovan in se mu od mesečnega zneska poklicne pokojnine obračunavajo prispevki v skladu z zakonom, ki ureja plačilo prispevkov za socialno varnost (ibid., 45). 4.2 Vključitev v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje Krog zavarovancev obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja ostaja enak, kot je bil krog zavarovancev, ki so uživali pravice zaradi benificirane zavarovalne dobe, ki se je štela s povečanjem. Tako se v obvezno dodatno zavarovanje vključijo zavarovanci, ki opravljajo posebno težka in zdravju škodljiva dela in zavarovanci, ki opravljajo ki jih po določeni starosti ni mogoče več uspešno opravljati. Vključijo se lahko, če so delovna mesta, na katera so razporejeni, vključena v seznam delovnih mest, ki so zdravju škodljiva ali neprimerna za opravljanje po določeni starosti (Cvetko 2000, 191).

34

Delovna mesta so v seznam lahko vključena: - če obstajajo na njih škodljivi vplivi kljub temu, da so uporabljeni vsi ukrepi, s katerimi bi bilo možno škodljive vplive zmanjšati, - če ta delovna mesta obstajajo neposredno ob virih škodljivih vplivov in se delo opravlja v nepretrganem delovnem procesu, - če se delo na njih opravlja poln delovni čas. 4.3 Pravice iz obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja Pravica, ki pripada zavarovancu na podlagi obveznega dodatnega zavarovanja, je pravica do poklicne pokojnine. Čas obveznega dodatnega zavarovanja se pri uveljavljanju pravic upošteva kot dodatna doba, tako, da se k dejanski zavarovalni dobi doda četrtina obdobja, v katerem je bil zavarovanec obvezno dodatno zavarovan. Višina in oblika poklicne pokojnine se določi s pokojninskim načrtom (Cvetko 2000, 192). Pravice iz obveznega dodatnega zavarovanja se bodo glede oblike in višine določale s pokojninskih načrtom, izplačale pa se bodo v obliki (Cvetko 2000, 192): • poklicne pokojnine15, ki se izplačuje uživalcu poklicne pokojnine v mesečnih zneskih od pridobitve poklicne pokojnine do izpolnitve pogojev za pridobitev pokojnine po obveznem zavarovanju; • znižane poklicne pokojnine, ki se izplačujejo v mesečnih zneskih od upokojitve po obveznem zavarovanju do zavarovančeve smrti. Zavarovanec, ki se invalidsko upokoji, ima pravico do izplačila odkupne vrednosti enot premoženja na osebnem računu. V času uživanja predčasne poklicne pokojnine bo uživalec pokojnine obvezno zdravstveno zavarovan. Ob smrti zavarovanca pred poklicno upokojitvijo se odkupna vrednosti izplača dedičem (ibid., 192). Zavarovanec bo lahko odložil začetek uživanja poklicne pokojnine, vendar v tem primeru delodajalec ne bo več plačeval prispevkov za zavarovanje. Odločil se bo lahko tudi za drugačno obliko poklicne pokojnine, skladno z oblikami izplačila, določenimi v pokojninskem načrtu (Kalčič 1999, 7). 4.4 Nosilec obveznega dodatnega zavarovanja in upravljanja premoženja Obvezno dodatno zavarovanje izvaja Sklad obveznega dodatnega zavarovanja, ki ga je ustanovil Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije v obliki delniške družbe. Z dnem uveljavitve zakona se je sklad preoblikoval v vzajemni pokojninski sklad. Vzajemni pokojninski sklad predstavlja premoženje, ki je v lasti zavarovancev, članov tega sklada, in je namenjeno zgolj pokrivanju obveznosti do zavarovancev. Sklad obveznega dodatnega zavarovanja ni samostojen, temveč je upravljanje po zakonu preneseno na Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Kalčič 1999, 7).

15 Prejemek iz dodatnega obveznega pokojninskega zavarovanja.

35

Poleg navedenega nosilca tovrstno poklicno zavarovanje izvajajo tudi pokojninske družbe, ustanovljene v sklad z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki se sklicuje na predpise o zavarovalništvu v delu, ki se nanaša na zavarovalno delniško družbo (Kalčič 1999, 7). Pokojninske družbe morajo imeti soglasje Vlade RS, ki temelji na statutu družbe, potrjenem pokojninskem načrtu obveznega dodatnega zavarovanja, pisnih soglasjih delodajalcev, da bodo plačevali prispevke za obvezno dodatno zavarovanje za najmanj 5000 zavarovancev, pisnem soglasju reprezentativnih sindikatov v dejavnostih, kjer so ta delovna mesta, poslovnem načrtu, zagotovljeni ustrezno usposobljeni upravi, dokumentaciji o izpolnjevanju pogojev za opravljanje tovrstnega zavarovanja, ter pogodbi z družbo za upravljanje, če pokojninska družba ne bo sama upravljala s sredstvi zavarovanja (ibid., 7). 4.5 Nadzor nad poslovanjem sklada dodatnega zavarovanja Nadzor nad poslovanjem Sklada obveznega dodatnega zavarovanja opravlja minister, pristojen za delo. Pravilnosti izvajanja naložb in vrednotenja le – teh nadzoruje in preverja Agencija za trg vrednostnih papirjev, pravilnost poslovanja sklada z vidika davčnih predpisov pa Davčna uprava RS. Glede nadzora nad poslovanjem drugih nosilcev, ki imajo soglasje vlade za opravljanje poslov obveznega dodatnega zavarovanja bo veljalo da nadzor poteka preko organov in na način, kot je to predpisano za pokojninske družbe (Kalčič 1999, 8). Glede garancij za pravice, ki so določene s pokojninskim načrtom, ki je podlaga za izvajanje obveznega dodatnega zavarovanja, velja poudariti, da za njih v celoti jamči država na enak način, kot to velja za pravice iz obveznega državnega zavarovanja. Skratka, garant za izpolnjevanje upokojitvenih zagotovil iz tega zavarovanja je država (ibid., 8). 4.6 Upravljanje sklada Sklad obveznega dodatnega zavarovanja se oblikuje kot vzajemni sklad in izvaja obvezno dodatno zavarovanje. Premoženje se ustvarja izključno z zbiranjem prispevkov oz. premij dodatnega obveznega zavarovanja in s sredstvi, ki se dodatno pridobijo z upravljanjem s temi sredstvi (Cvetko 2000, 193). Sklad obveznega dodatnega zavarovanja v svojem imenu in za račun zavarovancev upravlja sklad, kar pomeni, da skrbi za zbiranje sredstev, upravlja premoženje in izplačuje dajatve. Sklad je upravičen do povračila stroškov in provizije za upravljanje (ibid., 193). Delodajalci so tisti, ki so dolžni obveščati sklad o zaposlitvi oz. razporeditvi delavca na delovno mesto, ki je v seznamu delovnih mest, za katera se sklepa obvezno dodatno zavarovanje. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa je dolžan skladu sporočati podatke v zvezi s pridobitvijo pravice do pridobitve in uživanja poklicne pokojnine (ibid., 193).

36

4.7 Prenehanje pravic iz obveznega dodatnega zavarovanja Za prenehanje obveznega dodatnega zavarovanja se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki govore o prenehanju prostovoljnih dodatnih zavarovanj. Prenehanje je lahko: - redno; kadar zavarovanec uveljavi pravico do pokojnine, ki jo krije zavarovanje - izredno; se zgodi pred uveljavitvijo pravice do pokojnine in sicer je izstop mogoč, če zavarovanec uveljavi pravico do invalidske pokojnine iz osnovnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja oz. je možna tudi odpoved izvajalca v primeru prenehanja delovnega razmerja pri delodajalcu oz. prenehanje opravljanja del na delovnem mestu, v zvezi s katerim velja obveznost dodatnega zavarovanja. V primeru zavarovančeve nove zaposlitve ali prerazporeditve na delovno mesto, za katerega delodajalec ni dolžan skleniti obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje miruje in zavarovanec zadrži pravice iz vplačanih enot Sklada, vpisanih na njegovem osebnem računu.

37

5 PROSTOVOLJNO DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE 5.1 Pojem prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja Prostovoljno dodatno zavarovanje lahko opredelimo kot prostovoljno zbiranje denarnih sredstev na osebnih pokojninskih računih16 zavarovancev po naložbenem principu, z namenom, da se jim ob dopolnitvi določene starosti (ali v drugih zavarovalnih primerih –smrt, invalidnost) zagotovijo dodatne starostne pokojnine ali druge z zakonom in pokojninskim načrtom, ki je temeljni akt prostovoljnega dodatnega zavarovanja, določene pravice (Kalčič 2001, 8). V prostovoljno dodatno zavarovanje se lahko vključijo zavarovanci ali uživalci pravic obveznega zavarovanja, ki proti plačilu premije krije izplačilo dodatne pokojnine poleg pokojnine, do katere je zavarovanec oz. uživalec pravic upravičen na podlagi obveznega pokojninskega oz. invalidskega zavarovanja (Gornjak 1999, 28). Ta oblika zagotavljanja sredstev za starost je namenjena temu, da si zavarovanci poleg močno skrčenih pravic iz obveznega zavarovanja zagotovijo dodatna izplačila in ohranijo življenjski standard iz aktivnega obdobja življenja v skladu s svojimi možnostmi in željami. Ločimo dve obdobji zavarovanja (Gornjak 1999, 28):

1. varčevalno obdobje, ko zavarovanec plačuje premije in 2. obdobje črpanja pravic, ko zavarovanec oz. upravičenec prejema dodatno

pokojnino, ki jo krije zavarovanje. Dodatna pokojnina je doživljenjska, izračunava pa se glede na dobo varčevanja, višino premije in izračunov po aktuarskih načelih glede na vrednost sredstev

Prostovoljna pokojninska zavarovanja lahko razvrstimo po dveh kriterijih (Gornjak 1999, 28): • izplačilo pokojnin, ki jih krije zavarovanje in • izvajalec prostovoljnega pokojninskega zavarovanja Po prvem kriteriju lahko razvrstimo dodatna prostovoljna pokojninska zavarovanja glede na kritje dodatne starostne pokojnine in na kritje predčasne starosten pokojnine, lahko pa tudi glede na kritje dodatne invalidske pokojnine oz. dodatne družinske pokojnine (ibid., 28). 16 Račun za vplačila, na podlagi katerih se obračuna bilanca na računu člana sklada v zavarovalnem obdobju oz. se odmeri članov pokojninski prejemek ob upokojitvi.

38

Pri izplačilu dodatne oz. predčasne starostne pokojnine prejema zavarovanec doživljenjsko pokojnino, do začetka izplačevanja pa prevzema tudi naložbeno tveganje. To pomeni, da v času varčevanja prevzame tveganje, da bo upravičen le do zajamčenega donosa brez razdelitve dodatnega dobička. Pri izplačilu dodatne invalidske oz. družinske pokojnine pa zavarovanec ne tvega in ne prevzema naložbenega tveganja, saj gre za čisto obliko zavarovanja (ibid., 28). 5.2 Pokojninski načrt Pokojninski načrt je akt in osnova prostovoljnega dodatnega zavarovanja, ki določa pogoje za pridobitev pravic iz prostovoljnega dodatnega zavarovanja, vrsto in obseg pravic ter postopek za njihovo uveljavljanje (Kalčič 2001, 8). Pokojninski načrt vsebuje (Žnidaršič Kranjc 2000, 88-89):

- pogoje za vključitev v pokojninski načrt - znesek premije oz. način izračuna premije, pri čemer mora biti skupna premija

razčlenjena na premijo za pridobitev dodatne starostne pokojnine in na premijo za posamezne nevarnosti, če je po pokojninskem načrtu zavarovanih več nevarnosti:

• premije za pridobitev dodatne starostne pokojnine in predčasne starostne pokojnine • premija za pridobitev dodatne družinske pokojnine, če pokojninski načrt krije njeno izplačilo • premija za pridobitev dodatne invalidske pokojnine, če pokojninski načrt krije njeno izplačilo

- način in roke za plačevanje premije ter pravne posledice, če premija ni plačana - določbo, da so pravice iz prostovoljnega dodatnega zavarovanja po pokojninskem

načrtu neprenosljive, razen v primerih, določenih z zakonom - prepoved zastave police prostovoljnega dodatnega zavarovanja, ki jo zavarovanec

pridobi z vključitvijo v prostovoljno dodatno zavarovanje po pokojninskem načrtu, oz. prepoved zastave pravic iz enot premoženja vzajemnega pokojninskega sklada, vpisanih na osebnem računu zavarovanca

- druge določbe, ki jih morajo vsebovati splošni zavarovalni pogoji po zakonu, ki ureja zavarovalništvo:

• o dogodkih, pri katerih je zavarovalnica zavezana k plačilu, in primerih, ko naj bi bila ta obveznost iz posebnih razlogov izključena • o načinu, obsegu in zapadlosti obveznosti zavarovalnice • o trajanju zavarovalne pogodbe • o izgubi pravice do zahtevka iz zavarovalne pogodbe pri zamujenih rokih

Pravice iz dodatnega prostovoljnega zavarovanja so praviloma neprenosljive, zavarovalne police pa ni dovoljeno zastaviti (Cvetko, 194).

39

Če se sklepa prostovoljno dodatno zavarovanje za kritje dodatne starostne pokojnine ali kritje predčasne starostne pokojnine, obsega pokojninski načrt določbe o tem (Cvetko 2000, 194-195):

- da gre za zavarovanje, pri katerem je naložbeno tveganje na strani zavarovanca - kakšna bo naložbena politika - kakšen bo zajamčen donos izražen z letno stopnjo donosnosti, ki ne sme biti nižja

od 40 odstotkov povprečne letne obrestne mere na državne vrednostne papirje z dospelostjo nad enim letom

- kakšna bo višina stroškov izvajalca pokojninskega načrta - kdo bo izplačevalec pokojninske rente - kakšni so pogoji za pridobitev pravice do dodatne starostne pokojnine oz.

predčasne dodatne starostne pokojnine - kako se izračuna odkupna vrednost - kako se izračunava pokojninska renta - kakšni so pogoji za prenehanje zavarovanja pred pridobitvijo pravice

Če se sklepa zavarovanje za kritje dodatne invalidske pokojnine ali družinske pokojnine, pa pokojninski načrt obsega (Cvetko 2000, 195):

- pogoje za pridobitev pravice do dodatne invalidske pokojnine oz. dodatne družinske pokojnine

- vrednost stroškov, ki jih zaračunava izvajalec pokojninskega načrta - način izračunavanja pokojninske rente - določbo, ali bo pokojninsko rento izplačeval izvajalec pokojninskega načrta ali bo

ta v imenu in za račun zavarovanca z zavarovalnico sklenil ustrezno zavarovalno pogodbo

- pogoje za prenehanje zavarovanja pred pridobitvijo pravice do dodatne invalidske pokojnine oz. dodatne družinske pokojnine in pravice zavarovanca oz. upravičencev v takšnih primerih

Pokojninski načrt odobri minister za delo družino in socialne zadeve, kadar je ta v skladu z zakonskimi zahtevami, nato pa se vpiše v poseben register. Odobren pokojninski načrt je podlaga za uveljavitev davčnih olajšav. Pokojninski načrt izvajajo pokojninski skladi, ki so lahko organizirani, kot vzajemni pokojninski skladi ali kot pokojninska družba. Lahko pa ga izvajajo tudi zavarovalnice, če imajo dovoljenje za opravljanje življenjskega zavarovanja (ibid., 195). V prilogi 2 in 3 so prikazani pokojninski načrti kolektivnega in individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja na dan 31.12.2003.

40

5.3 Naložbeno tveganje in zajamčen donos Prostovoljno dodatno zavarovanje po pokojninskem načrtu je oblika prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, pri kateri zavarovanec prevzema naložbeno tveganje z zajamčenim donosom na vplačano čisto premijo prostovoljnega dodatnega zavarovanja ter pridobi pravico do dodatne starostne in predčasne starostne pokojnine (Žnidaršič Kranjc 2000, 94). Čista premija prostovoljnega dodatnega zavarovanja je vplačana premija prostovoljnega dodatnega zavarovanja, zmanjšana za vstopne stroške, ki pripadajo izvajalcu pokojninskega načrta (ibid., 94).

Zajamčen donos mora biti izražen z letno stopnjo donosnosti, za katero jamči upravljalec pokojninskega sklada. Minimalna zajamčena donosnost na vplačano čisto premijo prostovoljnega dodatnega zavarovanja za mesec julij 2005 znaša 2,79 odstotka na letni ravni oz. –0,23 odstotka na mesečni ravni (sigov.si).

Letna stopnja donosnosti, ki pomeni minimalno zajamčeno donosnost, ne sme biti nižja od 40 odstotkov povprečne letne obrestne mere na državne vrednostne papirje z dospelostjo nad enim letom (Žnidaršič Kranjc 2000, 94). Minister, pristojen za finance predpiše pravila, ki se nanašajo na izračun povprečnega donosa na državne vrednostne papirje. Upravljalec vzajemnega pokojninskega sklada mora na koncu vsakega meseca izračunati donos za zadnjih 12 mesecev. Donos vzajemnega pokojninskega sklada se izračuna kot razlika, izražena v odstotku, med vrednostjo obračunske enote na zadnji delovni dan tekočega meseca in vrednostjo te enote na zadnji delovni dan pred 12 meseci (ibid., 94). Če je dejanski donos vzajemnega pokojninskega sklada v obračunskem obdobju višji od zajamčenega donosa, opredeljenega v pokojninskem načrtu, mora upravljalec vzajemnega pokojninskega sklada v vrednosti razlike med dejanskim in zajamčenim donosom oblikovati rezervacije vzajemnega pokojninskega sklada. Te se lahko uporabijo le za kritje razlike med zajamčenim in dejanskim donosom v obračunskih obdobjih, v katerih je dejanski donos nižji od zajamčenega. Če je dejanski donos vzajemnega pokojninskega sklada v obračunskem obdobju nižji od zajamčenega donosa in razlike ni mogoče pokriti iz oblikovanih rezervacij, mora upravljalec iz svojih lastnih sredstev na ločeni denarni račun vzajemnega pokojninskega sklada vplačati denarni znesek, ki je enak razliki med zajamčenim in dejanskim donosom (ibid., 94). Zavarovancu vedno pripadajo donosi, tudi če jih izvajalec ne zagotovi z naložbami. V nasprotnem primeru ima nadzorni organ po zakonu pooblastila za prenos sredstev zavarovancev na drugega izvajalca (Gornjak 2002b, 51).

41

Če prostovoljno dodatno zavarovanje po pokojninskem načrtu krije tudi izplačilo dodatne invalidske pokojnine oz. dodatne družinske pokojnine in je izvajalec pokojninskega načrta vzajemni pokojninski sklad, je upravljalec tega sklada dolžan (Žnidaršič Kranjc 2000, 94): • v imenu in za račun zavarovanca skleniti polico življenjskega zavarovanja, po kateri zavarovanec oz. upravičenec pridobi pravico do dodatne invalidske pokojnine oz. družinske pokojnine, • v imenu in za račun zavarovanca vplačevati premijo za to zavarovanje. 5.4 Izvajalci pokojninskih načrtov Reformni zakon določa, da sme pokojninski načrt, po katerem poteka dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje, izvajati samo za to zahtevno dejavnost usposobljeni izvajalec. Pokojninski načrt dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja lahko izvajajo le pokojninski skladi, ustanovljeni v skladu z reformnim zakonom, in zavarovalnice, ki imajo dovoljenje za opravljanje poslov življenjskega zavarovanja po zakonu o zavarovalništvu. Pokojninski skladi so lahko ali pokojninske družbe ali vzajemni pokojninski skladi (Böhm, 2000, 137). Izvajalci prostovoljnega pokojninskega zavarovanja se med seboj razlikujejo. Storitev prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki ga opredeljuje pokojninski načrt, je skoraj v celoti zakonsko predpisan, zato v vsebini pokojninskih načrtov skoraj ni razlik (Gornjak 2002c, 40). Razlike med izvajalci obstajajo v stroških, ki se delijo na:

- vstopne stroške, - izstopne stroške, in - upravljavsko provizijo;

Razlike se kažejo tudi v zajamčeni donosnosti (zakonsko določena zajamčena donosnost mora dosegati najmanj 40% obrestne mere za državne vrednostne papirje z rokom dospelosti nad 1 leto), višini osnovnega kapitala družbe, ustanoviteljih oz. delničarjih družbe. Mnoga podjetja in posamezniki se odločajo za sklenitev pogodbe z izvajalcem na podlagi teh podatkov (Gornjak 2002c, 40). Odločitev o izbiri izvajalca je pomembna, saj gre za dolgoročno sklenjeno zavarovanje, hkrati pa zakon določa, da sme, če celotno premijo in del premije plačuje delodajalec, prestopiti k drugemu izvajalcu šele po preteku treh let od sklenitve pogodbe (Gornjak 2002c, 40). Pri odločanju o izvajalcu pokojninskega načrta je interes zaposlenih, da je izbran izvajalec z najugodnejšo ponudbo. Pri tem seveda ne smejo zanemariti zavarovalnih in varnostih elementov ponudbe, drži pa, da so popusti pri vstopnih stroških in stroških upravljanja, ki jih pri večjem številu novih zavarovancev ponujajo izvajalci pokojninskih načrtov, v korist zaposlenih (Vip 2002, 26).

42

SLIKA 5: MOŽNI IZVAJALCI POKOJNINSKEGA NAČRTA

ZAVAROVALNICE

ZAPRTI

VZAJEMNI POKOJNINSKI SKLADI

ODPRTI

POKOJNINSKA DRUŽBA

POKOJNINSKI SKLADI

IZVAJALCI POKOJNISKEGA NAČRTA

Vir: Böhm (2000, 136). V Sloveniji je bilo na dan 23.11.2004 štirinajst izvajalcev dodatnega pokojninskega zavarovanja (sigov.si). Mednje spadajo štiri pokojninske družbe: • Pokojninska družba A • Skupna pokojninska družba • Prva pokojninska družba • Pokojninska družba moja naložba Pet vzajemnih pokojninskih skladov: • A II vzajemni pokojninski sklad, katerega upravljalec je A BANKA • VPS Banke Koper, katerega upravljalec je Banka Koper • Kapitalski vzajemni pokojninski sklad, katerega upravljalec je Kapitalska družba • Delta, katerega upravljalec je Probanka • LEON 2, katerega upravljalec je Generali

43

Pet zavarovalnic: • Zavarovalnica Triglav • ADRIATIC Zavarovalna hiša • Zavarovalnica Maribor • Zavarovalnica Grawe • Krekova zavarovalnica 5.5 Zavarovalnice17 Zavarovalnica se lahko vključuje v izvajanje prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, tako da: Ustanovi sama ali z drugimi delodajalci odprt vzajemni pokojninski sklad Zavarovalnica kot (so)ustanovitelj odprtega vzajemnega pokojninskega sklada lahko sama ali z drugimi ustanovi odprt vzajemni pokojninski sklad, tako da mora pridobiti dovoljenje za ustanovitev vzajemnega pokojninskega sklada. Zavarovalnica je lahko ustanovitelj omenjenega sklada, če ima dovoljenje za opravljanje poslov življenjskega zavarovanja. Vzajemni sklad mora imeti najmanj 1000 članov. Vzajemni pokojninski posluje po posebnih pravilih, ki jih mora sprejeti ustanovitelj. Zavarovalnica lahko upravlja z vzajemnim pokojninskim skladom, ki bi ga ustanovila ali soustanovila. Upravlja s » tujimi » vzajemnimi pokojninskimi skladi Po zakonu lahko samo zavarovalnica kot upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada upravlja z vzajemnim pokojninskim skladom, ki ga ustanovijo delodajalci oz. druge finančne institucije. Za takšno upravljanje drugih vzajemnih skladov mora zavarovalnica imeti dovoljenje. V tem primeru ima zavarovalnica status upravljalca vzajemnega pokojninskega sklada, upravlja pa s pokojninskim skladom v svojem imenu za račun ustanovitelja. Za upravljanje s skladom sklene zavarovalnica posebno pogodbo o upravljanju skladov. Gre za določeno obliko pogodbe o poslovodenju. Posli upravljanja »tujih« vzajemnih pokojninskih skladov obsegajo zbiranje premij prostovoljnega dodatnega zavarovanja in vodenje osebnih računov zavarovancev – članov sklada. Sem sodita tudi upravljanje s premoženjem vzajemnega pokojninskega sklada in izplačevanje oz. odkup pokojninske rente. Zavarovalnica ima pravico do provizije od plačane premije in izstopne provizije, če upravlja s »tujim » pokojninskim skladom. Najvišji dovoljeni odstotek provizije določa minister za finance.

17 Povzeto po Ivanjku (2000, 18-19).

44

Sredstva pokojninskega sklada, s katerim upravlja zavarovalnica, morajo biti ločena od premoženja zavarovalnice. Zavarovalnica kot upravljalec mora skleniti s Klirinško depotno družbo pogodbo, na podlagi katere postane član Klirinške depotne družbe in ima kot upravljalec vse pravice v zvezi z vrednostnimi papirji, s katerimi se trguje na organiziranem trgu, če so slednji izdani v nematerializirani obliki. Soustanovi pokojninsko družbo Zavarovalnica kot ustanovitelj pokojninske družbe mora imeti najmanj 15.000 zavarovancev prostovoljnega dodatnega zavarovanja. Omenjeno število mora doseči po prvem letu poslovanja. Osnovni kapital pokojninske delniške družbe je enak kot osnovni kapital za zavarovalnico, ki opravlja posle življenjskega zavarovanja. Pokojninska družba je posebna zavarovalnica, ki se ukvarja izključno s pokojninskim zavarovanjem. Tudi pri tej družbi zakon podrobneje ureja poslovanje omenjene pokojninske družbe, vključujoč tudi vsebino statuta in opredelitev organov upravljanja. Samostojno izvaja prostovoljno dodatno zavarovanje po lastnem pokojninskem načrtu. Zakon ne ureja podrobneje delovanja zavarovalnice, kadar je zavarovalnica samostojna izvajalka pokojninskega načrta. Temeljni pogoji so, da zavarovalnica že ima dovoljenje za opravljanje poslov življenjskega zavarovanja, da sprejme načrt pokojninskega zavarovanja in da dobi dovoljenje za izvajanje te vrste zavarovanja od Agencije za trg vrednostih papirjev. 5.6 Pokojninski skladi Pokojninske sklade, ki izvajajo prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje delimo na vzajemne pokojninske sklade, kateri se delijo še na odprte in zaprte, ter pokojninske družbe. 5.6.1 Vzajemni pokojninski skladi Vzajemni pokojninski skladi, ki so lahko zaprti ali odprti, so premoženje, ki ga sestavljajo premije prostovoljnega dodatnega zavarovanja in z gospodarjenjem s temi sredstvi ustvarjajo sredstva. Sredstva vzajemnega sklada so namenjena samo kritju obveznosti zavarovancev prostovoljnega dodatnega zavarovanja (Cvetko 2000, 197). Vzajemni skladi niso pravne osebe, so pa v lasti najmanj 1000 zavarovancev prostovoljnega dodatnega zavarovanja, zbranih z vplačilom premij prostovoljnega dodatnega zavarovanja in s sredstvi, ki so se zbrala na podlagi upravljanja vplačanih premij. Oblikujejo in upravljajo se v korist zavarovancev. Vsak član je lastnik dela sklada sorazmerno z vplačanimi premijami. Čista vrednost sredstev vzajemnega pokojninskega sklada mora biti vsaj 50 milijonov tolarjev (Böhm, 2000, 136).

45

Zaprt vzajemni pokojninski sklad je tisti vzajemni pokojninski sklad, katerega člani lahko postanejo le zavarovanci, ki so v delovnem razmerju pri delodajalcu, ki je ustanovitelj sklada. Zaprti vzajemni pokojninski sklad oblikujejo podjetja ali več podjetij, ki skupaj izpolnjujejo pogoje za veliko družbo (Žnidaršič Kranjc 2000, 118-119). Ko je ustanovitelj vzajemnega pokojninskega sklada delodajalec, oblikuje vzajemni pokojninski sklad tako, da sprejme pravila vzajemnega pokojninskega sklada, ter sklene pogodbo o upravljanju vzajemnega pokojninskega sklada z upravljalcem (banko ali zavarovalnico). Za oblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada mora ustanovitelj pridobiti dovoljenje Agencije za trg vrednostih papirjev (Žnidaršič Kranjc 2000, 119). Če banka ali zavarovalnica upravlja zaprt vzajemni sklad, ki ga je ustanovila kot delodajalec, mora premoženje tega sklada prenesti v upravljanje družbi za upravljanje, ki ima dovoljenje za upravljanje investicijskih skladov (Žnidaršič Kranjc 2000, 119). Odprt vzajemni pokojninski sklad je opredeljen kot tisti sklad, ki članstva ne pogojuje z delovnim razmerjem pri istem delodajalcu. Ustanovitelja sta lahko zavarovalnica ali banka, pod pogojem, da imata dovoljenje za opravljanje poslov upravljanja pokojninskih skladov. Vzajemni pokojninski sklad se ustanovi tako, da se sprejme pravila in sklene pogodba z upravljalcem sklada (zavarovalnico, banko) oz. če je ustanovitelj istočasno tudi upravljalec sklada, da se sprejme pravila vzajemnega sklada (Cvetko 2000, 197). SLIKA 6: USTANOVITELJI ZAPRTEGA VZAJEMNEGA POKOJNINSKEGA

SKLADA

Gospodarska družba, ki se po ZGD šteje za veliko družbo

Več gospodarskih družb, ki skupaj izpolnjujejo pogoje za razvrstitev med velike družbe po ZGD.

Republika Slovenija

Javni zavodi, ki imajo (posamično ali skupaj) več kot tisoč zaposlenih

Zadruga oz. več zadrug, ki skupaj izpolnjujejo pogoje za veliko gospodarsko družbo.

USTANOVITELJI ZAPRTEGA VZAJEMNEGA POKOJNINSKEGA SKLADA

Vir: Žnidaršič Kranjc (2000, 119).

46

Za oblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada mora ustanovitelj dobiti dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev. Dovoljenje se izda (Cvetko 2000, 197-198):

- če ustanovitelj izpolnjuje pogoje za ustanovitev vzajemnega sklada, - če so določbe sprejetih pravil v skladu z zakonom, - če je v skladu z zakonom pogodba o upravljanju, - če sta pogodbi, sklenjeni s Klirinško depotno družbo in banko v skladu z zakonom.

Upravljanje vzajemnega pokojninskega sklada obsega zbiranje premij, upravljanje s premoženjem, unovčenje oz. izplačevanje odkupnih vrednosti. Upravljanje s premoženjem se lahko prenese na družbo za upravljanje (Cvetko 2000, 198). Upravljalec vzajemnega pokojninskega sklada je upravičen do vstopnih in izstopnih stroškov in do letne provizije. Premoženje vzajemnega pokojninskega sklada je razdeljeno na enake enote. Enote premoženja so knjižene na osebne račune na ime članov vzajemnega pokojninskega sklada. Ko je članu vzajemnega pokojninskega sklada izplačana odkupna vrednost, mu preneha lastninska pravica na skladu (ibid., 198). Sredstva vzajemnega pokojninskega sklada, s katerimi se gospodari, se za naložbe lahko uporabljajo samo v skladu z določbami zakona, ki določa možnosti naložb s sredstvi kritnega sklada (zavarovalnice). Premoženje vzajemnega pokojninskega sklada je ločeno od premoženja ustanovitelja in upravljalca (ibid., 198). Pogodba s Klirinško depotno družbo, s katero postane upravljalec vzajemnega pokojninskega sklada član te družbe, je eden od pogojev za izdajo dovoljenja za oblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada. Upravljalcu vzajemnega pokojninskega sklada pa omogoča, da ima neposreden vpogled v stanje svojih vrednostnih papirjev (ibid., 199). Klirinško depotna družba je dolžna ustanovitelju vzajemnega pokojninskega sklada na zahtevo posredovati podatke o stanju vrednostnih papirjev sklada. Vzajemni pokojninski sklad lahko preneha zaradi likvidacije sklada. Sklep o likvidaciji sprejme upravljalec vzajemnega pokojninskega sklada, ne more pa je zahtevati niti član sklada niti njegov upnik (ibid., 199). Do likvidacije pride (ibid., 199): • če je upravljalcu odvzeto dovoljenje za upravljanje sklada. V tem primeru likvidacija ni obvezna, saj se lahko upravljanje z enega upravljalca prenese na drugega, • če je število članov v enem letu po ustanovitvi manjše od tisoč • če se število članov zmanjša pod tisoč in v naslednjih treh mesecih ne doseže tega števila, • če se vrednost sklada zmanjša pod 50.000.000 tolarjev in tudi v naslednjih treh mesecih ne doseže tega zneska, • v drugih primerih, določenih s pravili.

47

Ko se začne likvidacija vzajemnega pokojninskega sklada, se unovčijo vse naložbe sklada. Iz pridobljenih sredstev se izplačajo obveznosti, ostanek pa se razdeli članom vzajemnega pokojninskega sklada po številu enot, knjiženih na njihovih osebnih računih (ibid., 199). 5.6.2 Pokojninska družba Pokojninska družba je, za razliko od vzajemnega pokojninskega sklada pravna oseba, ki je organizirana kot delniška družba. Imeti mora najmanj 15.000 zavarovancev prostovoljnega zavarovanja in ne sme opravljati nobenega drugega posla, razen dejavnosti prostovoljnega zavarovanja (Cvetko 2000, 200). Pokojninska družba praviloma deluje pa načelih, določenih za zavarovalno delniško družbo. Predmet njenega poslovanja je zbiranje premij prostovoljnega zavarovanje, upravljanje premoženja in izplačevanje pokojninske rente (ibid., 200). Delnice pokojninske družbe so imenske, osnovni kapital pa mora biti enak 1/3 minimalnega kapitala, določenega za zavarovalnico, ki opravlja posle življenjskega zavarovanja in ne sme biti nižji od višine zajamčenega kapitala take zavarovalnice. Osnovni kapital torej ne sme biti nižji od 320.000.000,00 SIT (ibid., 200). Pred izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti prostovoljnega dodatnega zavarovanja, ki ga izda nadzorni organ, mora izdati minister za delo pozitivno mnenje (ibid., 200). Pokojninska družba mora zaposlovati delavce, ki imajo znanje s področja financ, imeti pa mora tudi pooblaščenega aktuarja. Zakon določa, da je lahko član uprave pokojninske družbe sama oseba, ki izpolnjuje pogoje za člana uprave delniške zavarovalne družbe in ima dovoljenje za opravljanje te funkcije (ibid., 200). Pokojninska družba ima svoj statut, v katerem so poleg ostalega določena še temeljna načela in omejitve vlaganj, zneski in osnove za izračun stroškov družbe, način ugotavljanja udeležbe pri dobičku in način informiranja članov o stanju na njihovih osebnih računih. Pokojninska družba lahko oblikuje več pokojninskih načrtov in za vsakega vodi ločen kritni sklad. Upravlja lahko tudi odprte in zaprte vzajemne pokojninske sklade. Preneha enako kot zavarovalna delniška družba (likvidacija stečaj) (ibid., 200).

48

SLIKA 7: DEJAVNOSTI POKOJNINSKE DRUŽBE

DEJAVNOSTI POKOJNINSKE DRUŽBE

Zbiranje premij prostovoljnega

dodatnega pokojninskega zavarovanja in

vodenje osebnih računov

zavarovancev – članov sklada

Upravljanje premoženja vzajemnega

pokojninskega sklada

Prenos

Družba za upravljanje

investicijskih skladov

Zavarovalnica

Izplačevanje pokojninske rente

Prenos

Vir: Žnidaršič Kranjc (2000, 122). 5.7 Stroški izvajalcev pokojninskih načrtov Upravljalci pokojninskih načrtov morajo svojim zavarovancem oz. članom pokojninskega sklada vnaprej predstaviti stroške, ki jih bodo zaračunali za izvajanje pokojninskega načrta in upravljanje pokojninskega sklada. Obvezna sestavina pokojninskega načrta je tudi višina vstopnih, izstopnih ter upravljavskih stroškov (Vip 2002, 30). Izvajalec pri vplačilu obračuna vstopne stroške v določenem odstotku vsakokratne zavarovalne premije, ki zmanjšujejo vplačano premijo. Upravljalska provizija pa se obračuna na letni ravni v predvidenem odstotku celotnega stanja fonda na osebnem računu. V začetku predstavljajo vstopni stroški večji del obračunskih stroškov, na dolgi rok, ko se fond z vplačili poveča, pa predstavljajo upravljavski stroški največji del zaslužka upravljavca (ibid., 30). Stroški ob prenehanju ali izstopni stroški se obračunajo v odstotku od odkupne vrednosti in zmanjšujejo odkupno vrednost. Upravljavcu jih je treba plačati v primeru izrednega prenehanja pokojninskega načrta. Izvajalci izstopnih stroškov večinoma ne zaračunavajo ob prehodu na drug pokojninski načrt istega izvajalca ali pa so minimalni (ibid., 31).

49

Minister za finance je predpisal najvišji dovoljeni odstotek vstopnih in izstopnih stroškov, ter najvišjo provizijo:

- vstopni stroški so lahko največ 5,5% - izstopni stroški so lahko največ 1% - provizija za upravljanje je lahko največ 1,5%

TABELA 6: PROVIZIJE KOLEKTIVNEGA IN INDIVIDUALNEGA

ZAVAROVANJA KOLEKTIVNO

ZAVAROVANJE (v%) INDIVIDUALNO

ZAVAROVANJE (v%) Vstopna

provizija Letna

upravljalska provizija

Izstopna provizija ob

izrednem prenehanju

Vstopna provizija

Letna upravljalska

provizija

Izstopna provizija ob

izrednem prenehanju

Skupna pok. družba, d.d.

2,94

1,25

1

4

1,25

1

Pok. družba A, d.d.

3

0,7-0,3

1

3

0,7-0,3

1

KAD KVPS* n.p.***

n.p.

n.p.

n.p.

n.p.

n.p.

KAD ZVPSJU* n.p.

n.p.

n.p.

n.p.

n.p.

n.p.

Zavarovalnica Triglav d.d.

3,6

1,25

1

5,8

1,25

1

Prva pok. družba, d.d.

n.p.

n.p.

n.p.

n.p.

n.p.

n.p.

Moja naložba, d.d.

2,6

1,2

0,5

2,6

1,2

0,5

Adriatic zavarovalna družba d.d.

3

1,25

1

3

1,25

1

Banka Koper d.d.

4,25

1,25

1-0,35

4,25

1,25

1-0,35

Generali zavarovalnica d.d.

5

1

1

5

1

1

Abanka Vipa- 4,25-2

1,3

1

3,5

1,3

1

Probanka d.d. 4,5-3 1,5 0 3 1,5 0 Opombe: V tabeli so prikazane provizije, ki bremenijo zavarovance Simboli: KVPS* - kapitalski vzajemni pokojninski sklad ZVPSJU* - zaprti vzajemni pokojninski sklad za javne uslužbence n.p.***- ni podatka Vir: Prirejeno po Hubru (2005a, 50).

50

V tabeli 6 so navedene vstopne, letne in izstopne provizije za kolektivno in individualno zavarovanje za izvajalce dodatnega pokojninskega zavarovanja na dan 31.12.2004. Pri treh izvajalcih podatki niso podani. Če primerjamo vstopne stroške pokojninskih družb, vzajemnih skladov in zavarovalnic za kolektivno zavarovanje so najnižji vstopni stroški pri pokojninskih družbah. Moramo pa tudi upoštevati, da pri določenih izvajalcih ni podatkov. Medtem, ko je pri individualnem zavarovanju težko reči, ker vstopni stroški nihajo, ponekod imajo vzajemni pokojninski skladi nižje, drugod pa pokojninske družbe. Glede upravljalske provizije lahko rečemo, da je prav tako najnižja pri pokojninskih družbah, čeprav upravljalska provizija zavarovalnic ne zaostaja kaj dosti. Izstopni stroški, ob izrednem prenehanju so najnižji pri Moji naložbi d.d. Če bi se zavarovanci odločali za vstop v pokojninski načrt samo na podlagi vstopnih, izstopnih stroškov in provizije bi izbrali Pokojninsko družbo Moja naložba. 5.8 Financiranje pokojninskih načrtov Pokojninski načrt se financira iz vplačanih premij zavarovancev prostovoljnega dodatnega poslovanja na njihov osebni račun. Tako vplačane premije so ob koncu varčevalnega obdobja premoženje zavarovanca, iz katerega bo ob upokojitvi dobival rento oz. dodatno pokojnino (Žnidaršič Kranjc 2000, 106). Na podlagi odobrenih pokojninskih načrtov pa moramo ločiti ali premijo plačuje sam zavarovanec oz. mu jo plačuje delodajalec ali pa premijo plačujeta oba hkrati, vsak v dogovorjeni višini. Ločimo: • individualno zavarovanje, kjer je vplačnik premije sam zavarovanec • kolektivno zavarovanje, kjer je vplačnik premije v celoti delodajalec oz. zavarovanec in delodajalec skupaj, v dogovorjeni višini. 5.8.1 Individualno zavarovanje Individualno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje je zavarovanje, v katerega se lahko samostojno vključi vsak posameznik, ki je zavarovanec ali uživalec pravic iz obveznega pokojninskega zavarovanja (Novak 2002, 307). Posameznik se vključi v prostovoljno dodatno zavarovanje kot samostojni zavarovanec, ki sam plačuje premijo tako, da sklene z izvajalcem pokojninskega načrta individualnega zavarovanja, ki ga odobri minister za delo, pogodbo o prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju. Zavarovanec lahko tako sklene pogodbo z zavarovalnico, ki ima dovoljenje za opravljanje poslov življenjskega zavarovanja, pokojninsko družbo in upravljavcem odprtega vzajemnega pokojninskega sklada (ibid., 307).

51

5.8.2 Kolektivno zavarovanje Kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje je zavarovanje, v katerega se vključujejo posamezniki, ki so zavarovanci ali uživalci pravic iz obveznega pokojninskega zavarovanja, preko delodajalca, ki v celoti ali delno financira pokojninski načrt (Novak 2002, 307). Delodajalec oblikuje pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja za svoje zaposlene s tem, da se v pogodbi o oblikovanju pokojninskega načrta, ki jo kot pogodbeni stranki skleneta delodajalec in zaposleni, delodajalec zaveže, da bo financiral pokojninski načrt tako, da bo delno ali v celoti plačeval premijo prostovoljnega dodatnega zavarovanja, določeno v tem pokojninskem načrtu, v korist svojih zaposlenih, ki so vključeni v pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja (ibid., 307). Če premijo prostovoljnega dodatnega zavarovanja vplačuje delno ali v celoti delodajalec, mora upravljalec izdati potrdilo o številu enot premoženja, vpisanih na osebnem računu člana, ki jih je financiral delodajalec, in obračun vplačanih premij v tem letu tudi delodajalcu. Potrdilo je legitimacijski papir za uveljavitev pravic iz prostovoljnega dodatnega zavarovanja in za uveljavljanje davčnih in drugih olajšav (Klemenčič 2000, 31). Delodajalec lahko oblikuje pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja na dva načina. Prvi način je, da ga oblikuje samostojno. Za izvajanje samostojno oblikovanega pokojninskega načrta kolektivnega zavarovanja mora delodajalec ustanoviti zaprti vzajemni pokojninski sklad, s katerim na podlagi sklenjene pogodbe o upravljanju upravlja upravljalec – banka, zavarovalnica ali pokojninska družba (Novak 2002, 307). Samostojno lahko oblikuje pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja samo delodajalec, ki je:

- gospodarska družba, ki je organizirana kot kapitalska družba in izpolnjuje pogoje za razvrstitev v veliko družbo po Zakonu o gospodarskih družbah;

- več gospodarskih družb, ki so organizirane kot kapitalske družbe, ki skupno izpolnjujejo pogoje za razvrstitev v veliko družbo po ZGD;

- zadruga, ki se po predpisih o vodenju poslovnih knjig in sestavi letnih poročil šteje za veliko gospodarsko družbo oz. več zadrug, ki skupaj izpolnjujejo pogoje za veliko gospodarsko družbo;

- Republika Slovenija in - Javni zavodi, ki imajo (posamično ali skupaj) več kot 1.000 zaposlenih.

Delodajalec pa lahko oblikuje pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja tudi tako, da pristopi k pokojninskemu načrtu kolektivnega zavarovanja, ki ga izvaja zavarovalnica, pokojninska družba ali odprti vzajemni pokojninski sklad (ibid., 307).

52

Če je izvajalec pokojninskega načrta zavarovalnica oz. pokojninska družba, pristopi delodajalec k njenemu pokojninskemu načrtu tako, da sklene pogodbo o pristopu k pokojninskemu načrtu pod pogoji, ki jih le-ta določa. S pogodbo o pristopu k pokojninskemu načrtu se delodajalec zaveže, da bo za zaposlene, ki so v pogodbi poimensko navedeni, plačeval premijo oz. del premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (ibid., 308). Zaposleni, ki imajo pravico vstopiti v zavarovanje, se z izjavo o pristopu k zavarovalni pogodbi, ki jo je sklenil delodajalec, vključijo v pokojninski načrt, h kateremu je pristopil delodajalec (ibid., 308). Če je izvajalec pokojninskega načrta odprt vzajemni pokojninski sklad, pristopi delodajalec k pokojninskemu načrtu s pogodbo, ki jo sklene z upravljavcem odprtega vzajemnega pokojninskega sklada. Z njo se zaveže za svoje poimensko določene zaposlene plačevati premijo oz. del premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (ibid., 308). Pravico do vključitve v pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja morajo pod enakimi pogoji imeti vsi zaposleni pri tem delodajalcu, pri čemer pa se lahko določi pogoj za uveljavitev pravice do vključitve, da mora biti zaposleni v delovnem razmerju pri delodajalcu določeno časovno obdobje (ibid., 308). Posameznik se lahko istočasno vključi v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje po enem pokojninskem načrtu kolektivnega zavarovanja in po enem pokojninskem načrtu individualnega zavarovanja. To pomeni, da se lahko posameznik dodatno zavaruje, kljub temu, da ga je zavaroval že njegov delodajalec (ibid., 308). 5.9 Zavarovanci dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja V prostovoljno dodatno zavarovanje se lahko vključijo izključno zavarovanci in uživalci pravic iz obveznega zavarovanja. Oseba, ki je nezaposlena, pa ima dovolj sredstev za premije, ne more skleniti dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, ki omogoča davčne olajšave. Ta pogoj je določen zato, da dodatno zavarovanje ne bi bilo konkurenca sistemu obveznega zavarovanja (Štrovs 2000, 211-212). Dodatno zavarovanje se financira izključno s prispevki, ki jih plačujejo zavarovanci in delodajalci poleg prispevkov za obvezno zavarovanje, saj če bi zavarovancem svobodno prepustili odločitev o tem, ali se bodo vključili v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri zavodu, ki se financira na dokladen način, ali pa v sistem dodatnega zavarovanja, ki se financira po naložbenem principu, bi se zavarovanci raje odločili za naložbeni način zavarovanja (ibid., 211-212).

53

Način vključitve v prostovoljno dodatno zavarovanje po pokojninskem načrtu je različen in je odvisen od tega, kam se želi oseba vključiti (Cvetko 2000, 201):

a) Če se oseba vključuje v prostovoljno zavarovanje po pokojninskem načrtu zavarovalnice, mora skleniti ustrezno pogodbo z zavarovalnico, ki izvaja prostovoljno dodano zavarovanje;

b) Če se oseba vključuje v prostovoljno dodatno zavarovanje po pokojninskem načrtu vzajemnega pokojninskega sklada se vključi v zavarovanje s pristopom k pravilom sklada in pridobitvijo statusa člana vzajemnega pokojninskega sklada;

c) Če se vključuje v prostovoljno dodatno zavarovanje prek pokojninske družbe, se vključi v to zavarovanje s sklenitvijo pogodbe z družbo.

5.10 Plačevanje premij prostovoljnega dodatnega zavarovanja Premija prostovoljnega dodatnega zavarovanja je denarni znesek, ki ga zavarovanec plačuje na svoj osebni pokojninski račun pri pokojninskem skladu ali zavarovalnici v katero je vključen. Premijo ali del premije prostovoljnega dodatnega zavarovanja lahko v korist zavarovanca plačuje njegov delodajalec oz. druga pravna oseba ali državni organ, pri katerem zavarovanec poklicno opravlja funkcijo (Štrovs 2000, 217). Višina premij mora ustrezati določbam 301. člena ZPIZ-1E18. Za leto 2005 znesek mesečne premije ne sme biti nižji od 4.595,00 SIT in ne sme presegati 45.783 SIT. Znesek davčne olajšave za premije prostovoljnega pokojninskega zavarovanja lahko znaša največ 24 % obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zavarovanca, vendar ne več, kot je določeno v zakonu. To predstavlja približno 5,844 % njegove bruto plače (prvi bruto) oziroma 5,844 % pokojnine zavarovanca (ZavarovalnicaTriglav.si). Premije so lahko tudi višje, vendar se v tem primeru olajšave pri plačevanju davkov oz. prispevkov nanašajo samo na del, ki ne presega navedenega limita. Najnižji in najvišji možni zneski premij se usklajujejo z rastjo povprečnih plač v Republiki Sloveniji na način, ki ga predpiše minister za finance (Štrovs 2000, 218).

18 Znesek premije in znesek davčne olajšave se valorizirata (določi, zveča pravo vrednost) s koeficientom rasti povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji v obdobju od januarja do oktobra leta pred letom, za katero se opravi valorizacija, glede na enako obdobje predhodnega leta, po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije. Valorizirane zneske ugotovi minister Republike Slovenije v decembru tekočega leta za naslednje leto.

54

5.11 Pravice iz prostovoljnega pokojninskega zavarovanja Namen vključevanja v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje je pridobitev zavarovalnih pravic, ki so lahko:

1. dodatna starostna pokojnina, 2. predčasna dodatna starostna pokojnina, 3. dodatna družinska pokojnina in 4. dodatna invalidska pokojnina

5.11.1 Dodatna starostna pokojnina Dodatna starostna pokojnina je mesečna pokojninska renta in temeljna pravica, ki izhaja iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Zavarovanec pridobi pravico, ko dopolni naslednje tri pogoje: • da je pridobil pravico do pokojnine iz obveznega pokojninskega zavarovanja, • da je dopolnil starost 58 let • da je od vključitve v prostovoljno pokojninsko zavarovanje preteklo najmanj 10 let Dodatna starostna pokojnina je mesečna pokojninska renta, ki jo prejema upravičenec do konca svojega življenja. Nekateri izvajalci pokojninskega zavarovanja ponujajo tudi možnost izbire doživljenjske pokojnine z zajamčenim 10 – letnim izplačevanjem. Kar pomeni, da bodo upravičencem, ki jih določi zavarovanec, izplačevali rento najmanj 10 let, četudi zavarovanec umre pred potekom tega roka. Cena take rente je višja, zato se bo ob pridobitvi pravice do črpanja rente vsak zavarovanec glede na družinske razmere in druge osebne okoliščine sam odločil, kakšno vrsto pokojninske rente bo izbral (Vip 2002, 27). Pogoji za pridobitev pravic, ki jih določa pokojninski načrt morajo biti enaki za moške in ženske. To pomeni, da bodo morale ženske dosegati enake upokojitvene starosti in minimalne zavarovalne dobe kot moški, če bodo želele prejemati dodatno pokojnino. V obveznem pokojninskem zavarovanju se smejo ženske upokojevati mlajše in pri krajši pokojninski dobi kot moški (Böhm 2000, 147).

55

TABELA 7: INFORMANITIVNI IZRAČUN DODATNE STAROSTNE POKOJNINE PRI SKUPNI POKOJNINSKI DRUŽBI

Leta

varčevanja 6,5% donosnost 13% donosnost

Zbrana sredstva

Dodatna starostna pokojnina

Zbrana sredstva

Dodatna starostna pokojnina

moški ženske moški ženske 10 1.514.896 10.307 7.772 2.117.423 14.407 10.864 15 2.611.539 17.769 13.399 4.438.986 30.202 22.774 20 4.022.448 27.368 20.637 8.455.581 57.531 43.382 25 5.837.681 39.719 29.951 15.404798 104.812 79.035 30 8.173.107 55.609 41.933 27.427.820 186.616 140.720 35 11.177.797 76.052 57.348 48.229.162 328.146 247.442 40 15.043.541 102.355 77.182 84.218.105 573.010 432.806

Opombe: Informativni izračun Skupne pokojninske družbe je narejen glede na naslednje parametre: Mesečno se vplačuje 10.000 SIT, moški se upokojijo pri 63 letih, ženske pri 61 letih, vstopni stroški znašajo 2,9% od vplačanih premij, stroški upravljanja 1,25% od povprečnega stanja kritnega sklada letno, pričakovana donosnost znaša 6,5% oz. 13% na čisto premijo. Vir: Skupna.si 5.11.2 Predčasna dodatna starostna pokojnina Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je v stališčih k predlogu reformiranega zakona zahtevala tudi možnost zavarovanja za dodatno predčasno pokojnino. Opozarjala je, da mora zakon določiti način, ki bo omogočal zgodnjo upokojitev, kadar delavec ne bo zdržal dela do polne starosti, ki bi mu omogočila nezmanjšano pokojnino. Hkrati pa naj bi dodatna predčasna pokojnina s pomočjo zavarovanja v drugem stebru omogočila slovenskemu delodajalcu več vpliva na kadrovsko strukturo v svojem podjetju (Böhm 2000, 148). Pravico do predčasne dodatne starostne pokojnine je možno zavarovati pri vseh izvajalcih pokojninskih načrtov. S tem se zavarujemo za primer, ko nismo več vključeni v obvezno pokojninsko zavarovanje, vendar še nismo pridobili pravice do pokojnine. Ti primeri bodo redki, zavarovanje pa je smiselno pri starejših delavcih, če na primer ostanejo brez zaposlitve (Vip 2002, 28-30).

56

Pogoji za pridobitev pravice do predčasne starostne pokojnine so: • da je od vključitve v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje preteklo najmanj 15 let; • da je zavarovanec dopolnil najmanj 53 let; • da je zavarovanec vključen v pokojninski načrt, ki zagotavlja pravico do predčasne starostne pokojnine. Predčasna dodatna starostna pokojnina je nižja od dodatne starostne pokojnine in je časovno omejena, največ do takrat, ko so izpolnjeni pogoji za starostno pokojnino iz obveznega pokojninskega zavarovanja (Vip 2002, 30). 5.11.3 Dodatna družinska pokojnina Družinska pokojnina je tako imenovano »riziko zavarovanje«, ki je priključeno k prostovoljnemu dodatnem pokojninskem zavarovanju. Če zavarovanec umre, preden se redno upokoji, so njegovi družini zagotovljeni dodatni prejemki. Tega zavarovanja ne ponujajo vsi izvajalci pokojninskih načrtov. Skupna značilnost vseh ponudnikov te zavarovalne oblike je, da obstaja zgornja omejitev zavarovalne premije in zavarovalne vsote glede na višino zavarovalčeve bruto plače (Vip 2002, 30). Upravičenci iz tega zavarovanja so lahko samo osebe, ki so upravičene do družinske pokojnine tudi po predpisih, ki urejajo obvezno pokojninsko zavarovanje. Prejemki so lahko v obliki doživljenjske rente za vdovo oz. vdovca po zavarovani osebi ali v obliki časovno omejene rente za otroke do konca šolanja, oz. do dopolnjenega 26 leta starosti. Družinski člani umrlega zavarovanca so upravičeni do dodatne družinske pokojnine mesec po njegovi smrti (ibid., 30). 5.11.4 Dodatna invalidska pokojnina Dodatna invalidska pokojnina je časovno omejena pravica iz priključenega »riziko zavarovanja« in je ne ponujajo vsi izvajalci pokojninskih načrtov. Zavarovanec se zavaruje za primer, če nastopi invalidnost po določbah obveznega pokojninskega zavarovanja. Tako bo zavarovanec poleg invalidske pokojnine iz obveznega zavarovanja prejemal še dodatno invalidsko pokojnino (Vip 2002, 30). Z življenjskega vidika je nenavadno, da vsi ponudniki tega zavarovanja to pravico časovno omejujejo. Starejši invalidi so socialno občutljivejša kategorija in po izteku te pravice se težje prilagodijo na manjše mesečne prejemke (Vip 2002, 30). Pri prostovoljnem zavarovanju za dodatno invalidsko pokojnino in dodatno družinsko pokojnino veljajo povsem drugačna pravila. Tukaj ni naložbenega tveganja in premoženja zavarovanca (Böhm 2000, 148).

57

Izvajalec pokojninskega načrta mora v imenu in za račun zavarovanca skleniti polico življenjskega zavarovanja, po kateri zavarovanec oz. upravičenec pridobi pravico do dodatne invalidske ali dodatne družinske pokojnine. Zavarovanec lahko uveljavi pravico do dodatne invalidske pokojnine mesec po uveljavitvi invalidske pokojnine v prvem obveznem pokojninskem stebru (Böhm 2000, 148). Vzajemni pokojninski sklad v nasprotju z zavarovalnicami ne more zavarovancu sam ponuditi življenjskega zavarovanja. V imenu in na račun zavarovanca mora skleniti polico življenjskega zavarovanja pri zavarovalnici in nanjo vplačevati premije. Kadar do zavarovalnih primerov ne pride, ostanejo vplačane premije zavarovalnici (Böhm 2000 149). 5.12 Prenehanje prostovoljnega dodatnega zavarovanja Prostovoljno dodatno zavarovanje je sklenjeno s pogodbo in prostovoljnim pristopom, zato je možen izstop iz takega zavarovanja, vendar morajo biti za izstop oz. prenehanje prostovoljnega dodatnega zavarovanja pravila natančno dogovorjena. Prenehanje prostovoljnega dodatnega zavarovanja je lahko redno ali izredno. 5.12.1 Redno prenehanje zavarovanja Prostovoljno dodatno zavarovanje redno preneha, kadar zavarovanec, vključen v to zavarovanje pridobi pravice iz tega zavarovanja (pravica do mesečne pokojninske rente), ker je izpolnil za pridobitev pravice določene pogoje. Ko zavarovanec izpolni pogoje in pridobi pravico do dodatne pokojnine, upravljalec unovči odkupno vrednost enot premoženja, ki so vpisane na osebnem računu zavarovanca. Upravljalec sklene v imenu in za račun zavarovanca življenjsko zavarovanje, s pravico do doživljenjske mesečne pokojninske rente po aktuarskih načelih (Cvetko 2000, 202). 5.12.2 Izredno prenehanje zavarovanja19 Poleg rednega prenehanja zavarovanja, to se zgodi, ko se zavarovanec upokoji, je v skladu s pogoji pokojninskega načrta mogoče tudi izredno prenehanje zavarovanja. Izredno prenehanje prostovoljnega dodatnega zavarovanja nastopi:

- z izstopom iz prostovoljnega zavarovanja, - z odpovedjo pogodbe, - s smrtjo zavarovanca, - s prenehanjem izvajalca.

19 Povzeto po Cvetku (2000, 201-202) in Neznanem avtorju (2002, 32-33).

58

Prenehanje prostovoljnega dodatnega zavarovanja zaradi izstopa oz. odpovedi pogodbe se začne s pisno izjavo o odstopu. Izvajalec mora zavarovancu najkasneje v 60 dneh po poteku izstopnega roka, ki je lahko največ 3 mesec, izplačati znesek odkupne vrednosti, in pri tem obračunati dohodnino in davek od osebnih prejemkov ter 6,5% davek od prometa zavarovalnih poslov, če je bil zavarovanec v zavarovanje vključen manj kot 10 let. Če je del premije plačeval delodajalec, je za izplačilo odkupne vrednosti iz zavarovanja postavljen še dodaten pogoj. V tem primeru dobi zavarovanec pravico do izplačila odkupne vrednosti premoženja, ki ga je financiral delodajalec, šele po 10 letih od vključitve v pokojninski načrt. Kadar zavarovanec ne plačuje premije, ali da napačne podatke, pomembne za sklenitev zavarovanja, ali če mu je prenehalo delovno razmerje pri delodajalcu, ki financira pokojninski načrt, mu lahko izvajalec pokojninskega načrta odpove prostovoljno dodatno zavarovanje. Izvajalec ima pravico odpovedati zavarovanje, če zavarovanec najmanj 12 mesecev ne plačuje premije. Izplačilo odkupne vrednosti sredstev na osebnem računu ni edina možnost, ko gre za izredno prenehanje zavarovanja. Zavarovanec se lahko tudi odloči, da bo do upokojitve zadržal sredstva, kar pomeni, da bo lahko od upokojitve črpal pravico do pokojnine, ves čas zadrževanja sredstev pa mu mora izvajalec (enako kot aktivnim zavarovancem) pripisovati donose na zbrana sredstva. Prostovoljno dodatno zavarovanje preneha tudi zaradi smrti zavarovanca pred pridobitvijo pravice do dodatne starostne pokojnine. Če zavarovanec umre v času plačevanja premije, pride do dedovanja odkupne vrednosti zbranih sredstev na osebnem računu. Ob izrednem prenehanju ima zavarovanec, upravičenec za primer smrti ali dedič (i) pravico do enkratnega denarnega izplačila v višini odkupne vrednosti enot premoženja, vpisanih na osebnem računu zavarovanca. Izplačilo se opravi najpozneje v 60 dneh po prenehanju prostovoljnega dodatnega zavarovanja. Tudi upravičenec do dedovanja mora ob izplačilu plačati davek od osebnih prejemkov, in davek na dediščine in darila v višini 2%. Če zavarovanec umre, ko se mu pokojnina izplačuje, renta ugasne, razen v primeru dogovorjenega zajamčenega 10 letnega plačevanja. Kadar zavarovanec menja službo je možno, da sredstva prenese v drugi sklad, ali pa, da ta sredstva odkupi po odkupni vrednosti. Zavarovanec je po izplačilu odkupne vrednosti od prejetih zneskov dolžan plačati dohodnino v skladu z določili zakona o dohodnini. Davek od osebnih prejemkov se plača tudi ob prenehanju prostovoljnega dodatnega zavarovanja zaradi smrti zavarovanca. Ko zavarovanec iz objektivnih razlogov ne more plačevati rednih premij, na primer med porodniškim dopustom, med služenjem vojaškega roka ali če izgubi zaposlitev, se lahko pod pogoji iz pokojninskega načrta odloči, da mu bo dodatno pokojninsko zavarovanje mirovalo. V tem primeru ostane vključen v pokojninski načrt brez obveznosti plačila premije, mirovanje pa lahko traja, dokler ne preneha razlog, ki mu onemogoča plačevanje ali dokler ne izpolni pogojev za črpanje pravic.

59

5.13 Odmera pokojnine iz dodatnega pokojninskega zavarovanja Najbolj pomembna razlika med pokojnino iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki ga izvaja zavod, in pokojnino iz dodatnega starostnega zavarovanja, je v tem, da se znesek dodatne starostne pokojnine ne določa vnaprej, temveč se ga enostavno izračuna iz privarčevanega premoženja na zavarovančevem osebnem računu. To gre za rento iz življenjskega zavarovanja, ki se izračuna po aktuarskih načelih tako, da se znesek premoženja, ki se je nabralo na zavarovančevem osebnem računu dodatnega pokojninskega zavarovanja, deli s številom mesecev uživanja rente, ki ga zavarovanec pričakuje glede na svoj spol in starost po mortalitetnih tablicah. Čim starejši je zavarovanec, tem višji je mesečni obrok (Štrovs 2000, 229). Odmera pokojnine članu pokojninskega sklada Ko zavarovanec prostovoljnega dodatnega zavarovanja, član vzajemnega pokojninskega sklada pridobi pravico do dodatne pokojnine, upravljalec vzajemnega sklada unovči odkupno vrednost zavarovančevih enot premoženja tega sklada in s tem zneskom za zavarovanca kupi rento pri zavarovalnici (ibid., 229-230). Odmera dodatne pokojnine pri zavarovalnici Ko zavarovanec prostovoljnega dodatnega zavarovanja pridobi pravico do dodatne pokojnine, mora zavarovalnica prenesti premoženje v višini odkupne vrednosti zavarovančeve police z računa kritnega sklada, oblikovanega v zvezi z zavarovanji, pri katerih zavarovanec prevzema naložbeno tveganje, na račun kritnega sklada, oblikovanega v zvezi z zavarovanji, ki krijejo izplačilo doživljenjske mesečne pokojninske rente (ibid., 230). Odmera dodatne pokojnine pri pokojninski družbi Ko pridobi pravico do dodatne starostne pokojnine zavarovanec, ki je vključen v prostovoljno dodatno zavarovanje pri pokojninski družbi, mora pokojninska družba ravnati tako kot zavarovalnica, če sme sama izplačevati dodatne starostne pokojnine, sicer pa mora za zavarovanca za vrednost njegovega premoženja na osebnem pokojninskem računu kupiti mesečno rento pri zavarovalnici na način, kot velja za vzajemni sklad (ibid., 230). 5.14 Pridobitev davčnih in drugih olajšav Zavarovancu, ki v svojo korist plačuje premije prostovoljnega dodatnega zavarovanja izvajalcu pokojninskega načrta s sedežem v Republiki Sloveniji po pokojninskem načrtu, ki izpolnjuje pogoje iz 369. člena tega zakona, se lahko zniža osnova za dohodnino za leto, v katerem je bila premija plačana, vendar največ do zneska oz. do višina razlike (Bonex založba, 2004, 256).

60

Če želimo koristiti davčne ugodnosti, moramo upoštevati oz. izpolniti vse predpisane zakonske pogoje, sicer kljub plačilu premij ne bomo deležni davčnih olajšav. Od zneskov plačanih premij delodajalcu ni potrebno plačati nobenih davkov in prispevkov. Prav tako delodajalcu ni potrebno z zaposlenimi skleniti novih pogodb o zaposlitvi. Premijo v imenu delavca nakazuje delodajalec iz svojih sredstev. Plačane premije, ki jih delodajalec plačuje ne predstavljajo zanj nobenih davkov, za delodajalca pomenijo davčno olajšavo in ne strošek plač (Pezdirnik 2003, 6). Kadar plačujeta premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja tako delodajalec kot zavarovanec, se pri določitvi maksimalne višine premije, za katero se priznava davčna olajšava, upošteva celoten znesek vplačanih premij. Če že delodajalec plačuje maksimalno možno premijo, po kateri se še prizna davčna olajšava, te olajšave delavec ne more koristiti. Pri tem je pomembno, da ima pri priznavanju olajšave v tem primeru prednost delodajalec (ibid., 6). Primer iz leta 2003 (Brezovnik 2003, 22): Zaposleni in njegov delodajalec skupaj vplačata 600.000 SIT premije za dodatno pokojninsko zavarovanje. Zaposleni je vplačal 240.000 SIT, delodajalec pa 360.000 SIT. Skupna olajšava za leto 2003 je znašala 484.828 SIT. Skupna vsota premij je presegla maksimum znižanja davčne osnove za 115.172 SIT. V takšnem primeru ima delodajalec prednostno pravico uveljavljanja davčnih olajšav, zato je upravičen do olajšav v celotnem znesku investicije, zaposleni pa lahko uveljavlja olajšave samo za razliko do 484.828 SIT, ki je v našem primeru 124.828 SIT. Če delodajalec plačuje višjo premijo od tiste, po kateri se še priznava olajšava, mora od razlike plačati davke in prispevke, to razliko pa mora delavec napovedati tudi v svoji osebni dohodninski napovedi. Omejitve glede višine davčne olajšave veljajo tudi v primeru, ko je delavec istočasno vključen v pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja in v pokojninski načrt individualnega zavarovanja (Pezdirnik 2003, 6). Delodajalec mora ob uveljavljanju olajšav dokazati, da je bilo v obdobju koledarskega leta, za katero uveljavlja davčne olajšave, v pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja vključenih povprečno najmanj 51% vseh zaposlenih (Pezdirnik 2003, 6). Vendar pa je pri tem tudi nekaj omejitev. V sistem kolektivnega zavarovanja ne more biti vključen posameznik, samozaposlena oseba in posameznik, ki je pretežni lastnik (več kot 25% kapitala) (Pezdirnik 2003, 7). Prag davčnih olajšav postavlja zakonodajalec. Tako je za leto 2005 bila določena najnižja mesečna premija v višini 4.595,00 SIT, zgornji znesek davčne olajšave pa je največ 24% obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje oz. 5,844% pokojnine zavarovanca. Kadar delodajalec in zavarovanec izpolnjujeta vse zgoraj naštete pogoje, lahko koristita olajšave, pri čemer se pogoj 51% zaposlenih nanaša le na koriščenje davčnih olajšav delodajalca, ki financira pokojninski načrt. Delodajalcu od vplačanih premij ni potrebno plačati nobenih davkov in prispevkov, znesek premije se ne všteje v osnovo za dohodnino.

61

Znesek plačanih premij ne predstavlja stroška plač in tudi ne predstavlja davčno priznanih odhodkov. Ne glede na obliko zavarovanja (individualno ali kolektivno) so delavci z vidika dohodnine obravnavani vedno na enak način (Pezdirnik 2003, 7). Ko zavarovanje preneha, je potrebno plačati dohodnino. Višina dohodnine se določi glede na vse prejemke upravičenca, pri čemer se odkupna vrednost zavarovanja sešteva z drugimi prejemki upravičenca v tekočem letu. Kar pa je za zavarovanca ugodnejše, kot če bi dohodnino plačal takoj, ker (Žnidaršič Kranjc 2000, 47): • mu omogoča varčevanje v bruto znesku • smo v obdobju prejemanja pokojnin praviloma v nižjem davčnem razredu, kar pomeni, da se ocenjuje, da bo plačana dohodnina manjša; Glede na progresivno dohodninsko lestvico po Zakonu o dohodnini je z davčnega vidika odkup oz. izstop iz zavarovanja najslabša alternativa, zato se to zavarovancem prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja odsvetuje (Avtor neznan 2002, 27).

Zakonodajalec z davčnimi stimulacijami močno vzpodbuja vključevanje v II. steber. Da bi dosegla čim večje število zavarovancev, in da se ne bi poglabljale socialne razlike, država najbolj davčno spodbuja prav kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje.

TABELA 8: DAVČNE OLAJŠAVE PRI KOLEKTIVNEM IN INDIVIDUALNEM DODATNEM POKOJNINSKEM ZAVAROVANJU

Kolektivno dodatno pokojninsko

zavarovanje Individualno dodatno pokojninsko

zavarovanje Zaposleni zavarovanci

V primeru, da se zavarovanec odpove delu plače, zakonodajalec v celoti oprosti delodajalca in zaposlenega plačila prispevkov in davkov iz tega dela plače (ki pa ne sme presegati 5,844% bruto plače). Znesek, ki se mu zakonodajalec odpove, se nakaže na osebni varčevalni račun zavarovanca pri pokojninski družbi, skupaj z zneskom, ki se mu odpove zavarovanec.

Premija vplačana v dodatno pokojninsko zavarovanje individualno zavarovancu v celoti znižuje osnovo za odmero dohodnine ob napovedi dohodnine ob koncu leta. Omejitve glede višine premij so enake kot pri kolektivnem zavarovanju. V tem primeru torej zavarovanec dejansko pri enakem odpovedovanju na svoj pokojninski račun dobi nižjo premijo kot pri kolektivnem zavarovanju.

Delodajalci Premije vplačane na osebne pokojninske račune v okviru kolektivnega zavarovanja imajo za delodajalca značaj stroška in mu zmanjšujejo osnovo za odmero davka na dobiček podjetja.

Davčne vzpodbude za delodajalca v primeru individualnega zavarovanja NI!

Vir: Prva.net

62

Iz tega sledi, da nam samo pri kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju država za vsak tolar, ki ga namenimo za varčevanje, skozi davčne olajšave doda v povprečju vsaj še en tolar na naš pokojninski račun. Pri individualnem dodatnem pokojninskem zavarovanju pa nam za vsak tolar, ki ga namenimo za varčevanje, skozi davčne olajšave doda v povprečju le 0,25 tolarja pri letnem obračunu dohodnine.

Najpomembnejša razlika med kolektivnim in individualnim dodatnim pokojninskim zavarovanjem je, da pri enakem znižanju neto plače v gotovini, v kolektivnem zavarovanju II. stebra varčujemo z vsaj dvakrat višjim zneskom, kot pri individualnem zavarovanju v II. stebru ali III. stebru.

Na poenostavljenem primeru povprečne plače v RS za januar 2000 razliko med kolektivnim in individualnim dodatnim pokojninskim zavarovanjem najlažje prikažemo takole:

TABELA 9: RAZLIKA MED VARČEVANJEM INDIVIDUALNEGA IN KOLEKTIVNEGA ZAVAROVANJA

II. STEBER Kolektivno dodatno

pokojninsko zavarovanje

Individualno dodatno pokojninsko zavarovanje

Neto plača (brez dodatnega pokojninskega zavarovanja 116.994 SIT)

111.931 SIT

111.931 SIT Vložena sredstva (zmanjšanje razpoložljivih sredstev iz neto plače)

5.063 SIT

5.063 SIT Dejansko nakazilo na pokojninski račun (vplačana premija)

10.000 SIT

5.063 SIT

Vir: Prva.net

63

TABELA 10: PRIMERJAVA DONOSNOSTI RAZLIČNIH ALTERNATIV VLAGANJA SREDSTEV

II. steber -

kolektivno II. steber -

individualno Stanovanjsko

varčevanje Rentno

varčevanje pri banki

Razpoložljiva sredstva brez varčevanja

116.994 SIT

116.994 SIT

116.994 SIT

116.994 SIT Razpoložljiva sredstva, če varčujemo

111.931 SIT

111.931 SIT

111.931 SIT

111.931 SIT Znesek namenjen za varčevanje

5.063 SIT

5.063 SIT

5.063 SIT

5.063 SIT

Privarčevana sredstva po 10 letih

1.958.970 SIT

991.826 SIT 778.318 SIT 805.369 SIT

Vir: Prva.net

Izračuni kažejo, da je donosnost na vložena sredstva daleč največja v kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju. Razlog za to je avtomatični, skoraj 100% donos, že ob samem vplačilu premije, ki je posledica davčnih vzpodbud za to vrsto varčevanja.

Primerjava kaže, da za 5.063 SIT manj neto plače, pri kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju privarčujemo v 10 letih skoraj 2 milijona SIT, pri ostalih pa vsaj pol manj.

Glede na to kako so iz davčnega vidika obravnavane premije, naložbeni donosi in izplačila ločimo štiri glavne davčne režime (Novak 2002, 310):

1. davčni režim EET (angl. Exemt, Exempt, Taxed – krajše EET), kjer vplačane premije do določenega zneska zmanjšujejo davčno osnovo, naložbeni donosi so neobdavčeni, izplačila so obdavčena v sistemu osebne dohodnine;

2. davčni režim TEE (angl. Taxed, Taxed, Exempt – krajše TEE), kjer vplačane premije ne zmanjšujejo davčne osnove, naložbeni donosi so neobdavčeni, neobdavčena so tudi izplačila;

3. davčni režim TTE (angl. Taxed, Taxed, Exempt – krajše TTE), kjer vplačane premije ne zmanjšujejo davčne osnove, naložbeni donosi so obdavčeni, neobdavčena so izplačila;

4. davčni režim ETT (angl. Exempt, Taxed, Taxed – krajše ETT), kjer vplačane premije do določenega zneska zmanjšujejo davčno osnovo, obdavčeni so naložbeni donosi kot tudi izplačila.

64

TABELA 11: ALTERNATIVNI DAVČNI REŽIMI Davčni režimi EET TEE TTE ETT Premija pred obdavčitvijo 100 100 100 100 Davek - 25 25 - Premija po obdavčitvi 100 75 75 100 Naložbeni donos v 5. letu 61,05 45,79 32,67 43,56 Znesek izplačila pred obdavčitvijo 161,051 120,792 107,673 143,564

Davek 40,26 - - 35,89 Znesek izplačila po obdavčitvi 120,79 120,79 107,67 107,67 Opombe: 161,051 = 100 (premija po obdavčitvi) * 1,6105 (faktor za izračun prihodnje vrednosti za 5 let ob 10% obrestni meri – 1,15); 120,792 = 75 (premija po obdavčitvi) * 1,6105; 107,673 = 75 (premija po obdavčitvi) * 1,4356 (faktor za izračun prihodnje vrednosti za 5 let ob 7,5% efektivni obrestni meri – 10% obrestna mera, zmanjšana za 25% davek – 1,0755); 143,564 = 100 (premija po obdavčitvi) * 1,4356 (faktor za izračun prihodnje vrednosti za 5 let ob 7,5% efektivni obrestni meri). Vir: Novak (2002, 310; povzeto po Mcgillu 1996, 137). V tabeli 11 je prikazan poenostavljen model vseh štirih davčnih režimov. Razbrati je možno, da sta za naložbena zavarovanja najbolj ugodna davčna režima EET in TEE. Ker se posameznik v času, ko se plačujejo premije praviloma nahaja v višjem dohodninskem razredu kot v času izplačevanja, je zato davčni režim EET ugodnejši od TEE. V davčnem režimu EET so davki odloženi vse do prenehanja zavarovanja (Novak 2002, 310). Pri večini evropskih držav temeljijo modeli drugega stebra na davčnem režimu EET, kar pomeni, da so vplačila premij in upravljanje sredstev oproščena davkov, medtem ko so prejemki iz pokojninskih rent obdavčeni. Ker v Sloveniji vplačane premije do določenega zneska zmanjšujejo davčno osnovo, vplačila niso obdavčena, medtem ko so izplačila obdavčena spada Slovenija tudi v EET davčni režim (Gornjak 2002a, 53). 5.15 Nadzor nad izvajanjem prostovoljnega pokojninskega zavarovanja Eno prvih vprašanj, ki si jih postavimo, ko se odločamo za dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje, je ali je zadosti varno. Prvi mehanizem tega nadzora je sistem po katerem smejo izvajati dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje samo usposobljeni izvajalci, ki pridobijo dovoljenje pristojnih organov.

65

Poslovanje izvajalcev prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja se nadzira z namenom zavarovati interese in pravice zavarovancev, ki so vključeni v pokojninske načrte dodatnega zavarovanja. Nadzor nad poslovanjem izvajalcev pokojninskih načrtov se izvaja z namenom, da se zagotovi njihova finančna stabilnost in dolgoročna trdnost. Z državnim nadzorom se spremlja delovanje izvajalcev dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki so prevzeli odgovornost za prihodnja izplačila dodatnih pokojnin. Preprečujejo se tudi davčne zlorabe in goljufije, do katerih bi lahko prišlo pri uveljavljanju davčnih olajšav iz naslova dodanega pokojninskega zavarovanja (Štrovs 2000, 233). Nadzor nad upravljanjem vzajemnih pokojninskih skladov opravlja agencija v sodelovanju z nadzornim organom po zakonu o zavarovalništvu. Nad poslovanjem pokojninskih družb opravlja nadzor nadzorni organ po zakonu o zavarovalništvu. Nadzor nad izvajanjem določb tega zakona glede pokojninskega načrta in pravic, ki se zagotavljajo zavarovancu z vključitvijo v prostovoljno dodatno zavarovanje po posameznem pokojninskem načrtu, opravlja minister, pristojen za delo, medtem ko nadzor nad izvajanjem določb tega zakona glede pridobitve davčnih in drugih olajšav opravlja pristojni davčni urad, v skladu s posebnih zakonom (Bonex založba 2004, 262). Poleg institucij, ki izvajajo funkcijo zunanjega nadzora, mora vsak izvajalec dodatnega pokojninskega zavarovanja organizirati tudi notranji nadzor za preverjanje zakonitosti in pravilnosti delovanja. Nadzorni organi zbirajo in preverjajo redna poročila ter obvestila pokojninskih skladov in upravljalcev vzajemnih pokojninskih skladov in opravljajo preglede njihovega delovanja (Štrovs 2000, 234). Pri izvajanju nadzora lahko brez omejitev pregledujejo poslovne knjige, spise in druge dokumente, ki se nanašajo na poslovanje izvajalcev. Pri izvajanju nadzora je mogoče odrediti odpravo kršitve, dodatne ukrepe, začasno prepovedati upravljanje vzajemnega pokojninskega sklada in v skrajnem primeru odvzeti dovoljenje za upravljanje (Štrovs 2000, 234). 5.16 Prednosti in slabosti prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja Po do sedaj navedenem bom skušala prikazati nekaj prednosti in slabosti, ki se tičejo prostovoljnega dodatnega zavarovanja. Prednosti prostovoljnih dodatnih zavarovanj:

- davčne olajšave na vplačane premije - dodatna finančna naložba, ki zavarovancu zagotavlja finančno varnost v obdobju

uživanja pokojnine - možnost varčevanja v manjših mesečnih zneskih - lastništvo nad privarčevanimi sredstvi - nad naložbami se vrši strog nadzor države in drugih organov - delodajalcu ni potrebno plačevati prispevkov za socialno varnost in davka na plače

od premij - zaradi nezmožnosti plačevanja premij, obstaja možnost mirovanja prostovoljnega

dodatnega pokojninskega zavarovanja

66

- predčasno je možno unovčiti privarčevana sredstva - v obdobju prejemanja pokojnin smo v nižjem davčnem razredu, kar pomeni, da bo

plačana dohodnina manjša kot če bi dohodnino plačal takoj. Slabosti prostovoljnih dodatnih zavarovanj:

- onemogočeno je varčevanje v več pokojninskih načrtih - določena je zgornja meja plačil za katere veljajo davčne olajšave - možnost vključitve v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje samo

zavarovancem obveznega zavarovanja - omejitve pri vključitvi v kolektivno pokojninsko zavarovanje - znani so le informativni izračuni dodatnih pokojnin

5.17 Stanje na slovenskem trgu prostovoljnih dodatnih pokojninskih zavarovanj V Sloveniji imamo 789.673 delovno aktivnih prebivalcev, v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje jih je trenutno vključenih več kot 50%. Do konca leta 2004 se je prostovoljno dodatno zavarovalo 420.000 Slovencev, kar ocenjujejo za uspeh, saj je planirani prag 600.000 zavarovancev. Vendar pa je problem v tem, da število novih zavarovancev iz leta v leto pada (Huber 2005a, 47). Podatki Ministrstva za delo družino in socialne zadeve kažejo, da je 23.11.2004 pokojninske načrte izvajalo štirinajst izvajalcev pokojninskih načrtov, štiri pokojninske družbe (Pokojninska družba A, Skupna pokojninska družba, Prva pokojninska družba, Pokojninska družba moja naložba), pet zavarovalnic (Zavarovalnica Triglav, Adriatic zavarovalna hiša, Zavarovalnica Maribor, Zavarovalnica Grawe, Krekova zavarovalnica), in pet vzajemnih pokojninskih skladov (A III vzajemni pokojninski sklad, VPS Banke Koper, Kapitalski vzajemni pokojninski sklad, Delta, Leon 2) ki so skupaj do leta 2004 zbrali 93,97 milijarde tolarjev premij. V to so všteti tudi državni uslužbenci, ki predstavljajo 40 odstotkov vseh zavarovancev, k skupni premiji pa prispevajo le 18,1 odstotek. Ti so se v zameno za povišanje plač raje odločili za prevzem prostovoljnega dodatnega zavarovanja, ki ga je država zaupala Kapitalski družbi (KAD) (Huber 2005a, 47). Priporočljiva višina varčevanja v prostovoljnem dodatnem pokojninskem varčevanju naj bi znašala 6% bruto plače. Povprečne premije se trenutno gibljejo okrog 10.000 SIT, kar pa bo za zadovoljivo pokojnino premalo. Pri trenutni povprečni bruto plači za mesec december 2004, ki je znašala 290.675 SIT bi 6% pomenilo več kot 17.000 SIT za zavarovanje (Huber 2005b, 54). Odstotek delovnega prebivalstva, ki je vključen v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, je primerljiv z odstotkom v tujini, vendar so premije prenizke. Država je tista, ki bi morala odigrati pomembno vlogo in ljudi vzpodbujati in informirati. Povprečen prebivalec se še vedno ne zaveda, da bo moral sam poskrbeti za svojo pokojnino (Huber 2005a, 47).

67

TABELA 12: ŠTEVILO VKLJUČENIH V DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE PO LETIH IN IZVAJALCIH

ŠTEVILO VKLJUČENIH PO LETIHSTATUS

IZVAJALCA 1. 1. 2001

31. 12. 2001

31. 12. 2002

31. 12. 2003

31. 03. 2004

30. 06. 2004

vzajemni pokojninski skladi 0 15.905 31.539 36.573 37.302 195.138*

pokojninske družbe 0 65.990 103.760 130.702 138.828 143.443 zavarovalnice 0 0 37.745 43.188 45.128 38.349 SKUPAJ 0 81.895 173.044 210.463 221.258 376.930 * Velik dvig števila zavarovancev gre predvsem na račun vključitve prek 156.585 javnih uslužbencev, ki so vključeni v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje od 1. avgusta 2003 na podlagi Zakona o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence (Uradni list RS, št. 126/2003). Vir: Sigov.si Iz tabele 12 je razvidno kako, število vključenih v dodatno pokojninsko zavarovanje narašča. Največ zavarovancev je leta 2004 bilo vključenih v vzajemne pokojninske sklade. K tako velikemu številu prispevajo največ javni uslužbenci. Če pogledamo leto nazaj je bilo največ zavarovancev vključenih v pokojninske družbe, za katere sem mnenja, da so najbolj ugodne in varne. Vodilno vlogo na trgu ima Skupna pokojninska družba, ki je uspela zbrati 18,4 milijarde tolarjev premij. Tesno ji sledita Pokojninska družba A s 14 milijardami in Kapitalska družba s 13,5 milijarde tolarjev. Nekoliko zaostajata Triglav z 11,2 milijarde tolarjev premije in Prva pokojninska družba z 9,5 milijarde. Sledi Moja naložba, ki spada pod okrilje skupine NKBM s 5,3 milijarde tolarjev zbranih premij (ibid., 50). Ponudniki prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja so pri vlaganju zbranih sredstev zelo previdni. Večinoma se odločajo za obveznice (državne). Več kot 10% delež delnic v svojem portfelju imajo le Adriatic, Probanka, Abanka, KAD ter Skupna pokojninska družba. Zelo previdno se družbe odločajo za tujino. Najbolj se za tujino odločajo v Skupni in Prvi pokojninski družbi, saj na tuje trge vlagajo okrog 20% svojega premoženja (ibid., 50).

68

TABELA 13: SESTAVA NALOŽB PONUDNIKOV PROSTOVOLJNEGA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA na dan 31.12. 2004 (v %)

gotovina depoziti obveznice državne

obveznice delnice naložbe v

tujini Skupna pokojninska družba

0,1

7,7

82,1

47,1

10,1

23

Pokojninska družba A

0,42

18,53

50,93

5,73

5,73

6,11

KAD-KVPS 0,19 14,49 77,19 n.p.* 6,91 13,81 KAD-ZVPSJU 0,23 0,58 90,21 n.p. 7,3 17,77 Zavarovalnica Triglav

0,17 5,42 91,87 66,44 2,54 0

Prva pokojninska družba

0,2

19,1

78,1

37,7

2,7

19,6

Pokojninska družba Moja naložba

n.p. 11 82 n.p. 5 n.p.

Adriatic zavarovalna hiša

n.p. 5 49 n.p. 23 n.p.

Banka Koper 0,7 11,89 77,76 55,33 6,12 n.p. Generali 2 11 81 n.p. 6 0 Abanka Vipa 1 10,1 71,16 53,99 10,61 5,72 Probanka 0,02 3,8 80,8 57,7 15,4 0 Opombe: n.p.* - ni podatka Vir: Huber (2005a, 49). Zgornja tabela prikazuje, da imajo izvajalci pokojninskih največ svojega portfelja v naloženega v obveznice. Kot pravi Fultz (2004, 248) je prezgodaj govoriti o uspehu pokojninske reforme v Sloveniji, čeprav je kar nekaj vzpodbudnih signalov. Povprečno leto upokojitve narašča, leta 2002 je bilo 59 let in 11 mesecev za moške, kar je precejšnja izboljšava prejšnjega zakona iz leta 1992, ko je bila upokojitvena starost 56 let in 2 meseca. Prav tako narašča leto upokojitve za ženske. Leta 2002 je bilo 55 let ni 6 mesecev. "Dolgoročne projekcije generacijskih izračunov kažejo, da pokojninska reforma pozitivno učinkuje na vzdržnost in stabilnost pokojninskega sistema, zato je potrebno z izvajanjem pokojninske reforme nadaljevati. Vendar hkrati velja ugotovitev, da zgolj statistično nadaljevanje izvajanja reforme ne bo dalo zadostnih učinkov. Zato bi lahko prišlo po letu 2020 do povečanih pritiskov na financiranje pokojninskih izdatkov iz javnih sredstev," je dejal minister Drobnič (24ur.com). Poleg uresničevanja sprejete pokojninske reforme bo tako potrebno vzdrževati gospodarsko rast, povečati stopnjo zaposlenosti, kjer bo poudarek zlasti dan zgodnejšemu zaposlovanju mladih in ohranjanju zaposlitve starejših ter preprečevanju zgodnjega upokojevanja, vzpodbujati večjo odgovornost posameznika za njegov socialni položaj ter vzpodbujati vključevanje zaposlenih v prostovoljno pokojninsko zavarovanje (24ur.com).

69

Proti koncu leta oz. v začetku prihodnjega leta bi naj prišlo do novih sprememb pokojninske zakonodaje, ki bodo usmerjene v učinkovitejše zagotavljanje pokojninskih pravic ter izvrševanje pravic Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter še dodatne spremembe na podlagi analize in usmeritev. Obstaja tudi predlog, da bi se dodatno pokojninsko zavarovanje spremenilo v obvezno (24ur.com). 5.18 Pokojnine v tujini in stanje na tujem trgu prostovoljnih dodatnih pokojninskih

zavarovanj Nemčija Nemčija se opoteka iz ene pokojninske reforme v drugo. V zadnjem desetletju, so zaradi staranja prebivalstva, upadanja števila rojstev, visoke brezposelnosti in združitve Nemčij izvedli kar tri pokojninske reforme (Bešter 2003, 10). V Nemčiji velja upokojitvena starost 65 let za vse zaposlene, razen invalidske upokojence. Z reformo, leta 2001 so sprejeli postopno znižanje pokojnin s prejšnjih 70 na 67 do 68 odstotkov plače do leta 2030. S posebnimi ukrepi so se zavezali, da bodo zmanjšali revščino med starejšim prebivalstvom. Država je medtem z davčnimi olajšavami vzpodbujala zasebna pokojninska zavarovanja. Vendar po dveh letih je razočaranje nad rezultati pokojninske reforme veliko. Neuspeh pa se kaže tudi pri dodatnih zavarovanjih. Nemški trg ima 30 milijonov potencialnih zavarovancev, do konca leta 2002 se jih je v zavarovanja vključilo le 5,1 milijon. Ker sedanji javni sistem še zmeraj zagotavlja lepe pokojnine se Nemci še ne zavedajo potrebe po osebnem varčevanju (Bešter 2003, 10-11). Francija Pokojninski sistem v Franciji temelji na medgeneracijski izmenjavi. Poleg sistema socialnega pokojninskega zavarovanja so vsi zaposleni v zasebnem sektorju vključeni v tudi v obvezno dodatno zavarovanje. Za francoske državne uslužbence in zaposlene v javnem sektorju veljajo ugodnejši pokojninski pogoji. Država je že velikokrat skušala odpravili njihove privilegije, vendar je proces počasen in boleč, saj se sindikati na vsak poskus države odzovejo s stavkami (Bešter 2003, 11). Leta 2003 se je država znova lotila spreminjanja pokojninskega sistema z ciljem da bi izenačila javne uslužbence z navadnimi smrtniki. Zakon, ki ga je sprejela francoska vlada določa za vse 40 let delovne dobe. Do leta 2012 bi se naj delovna doba za polno pokojnino dvignila še za eno leta, do leta 2020 pa na 42 let (Bešter 2003, 11). Kljub temu pomembnemu dosežku vlade pa posebno skrb vzbuja napoved o naraščajočem primanjkljaju v socialnem, javnem pokojninskem sistemu. Če se razmere ne bodo izboljšale sledi nova pokojninska reforma (ibid., 12). V prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje so vključeni le najbolje plačani sloji. Pravih pokojninskih skladov Francija sploh ne pozna, vendar ima zelo razvito življenjsko zavarovanje pri zavarovalnicah, v okviru katerega Francozi varčujejo tudi za starost (ibid., 12).

70

Avstrija Avstrijci menijo, da je njihov pokojninski sistem najboljši na svetu, vendar tudi eden najdražjih. Njihov pokojninski strošek presega 15 odstotkov BDP- ja, večina pa se jih upokoji pred dopolnjenim 60 letom starosti. Toda brez reforme bodo čez 20 let prispevki za pokojninsko zavarovanje dosegli polovico bruto plače. Junija leta 2003 je bil izglasovan predlog pokojninske reforme, ki predvideva postopno povišanje upokojitvene starosti na 65 let in povečanje pokojninske dobe s 40 na 45 let ter do leta 2017 popolno odpravo predčasnega upokojevanja. Avstrijci bodo morali spremeniti varčevalne navade in se od varčevanja k bankam preusmeriti v dolgoročne varčevalne produkte (Bešter 2003, 12-13). Velika Britanija Velika Britanija se lahko pohvali z dolgo letno tradicijo glede pokojninskih skladov. Ta država ni bila nikoli pretirano socialna. Angleški upokojenci prejemajo slabo polovico svojih prejemkov iz zasebnih pokojninskih aranžmajev. Država jih skuša vzpodbuditi, da bi se v čim večjem številu dodatno pokojninsko zavarovali. Poleg davčnih olajšav poznajo tudi vračilo prispevkov ob delni izključitvi iz socialnega sistema, uvedli pa so tudi poceni pokojninska zavarovanja za tiste z nižjimi dohodki (Bešter 2003, 13). Posamezniki so se ob koncu 80. v začetku 90. let množično selili iz pokojninskih načrtov svojih podjetij k pokojninskim načrtom zavarovalnic. Ko so se iz zavarovalniških pokojninskih zavarovanj začele izplačevati pokojnine, je sledilo razočaranje. Država je takoj posredovala in naložila zavarovalnicam, da izplačajo razliko, vendar je bila škoda že storjena (ibid., 13).

71

6 SKLEP Glede na demografske razmere, je bila pokojninska reforma sprejeta 1.1.2000 nujna, saj dokladni sistem, ni več mogel zagotavljati sredstev za pokojnino. Razmerje med zavarovanci in upokojenci se je iz leta v leto slabšalo, tako je leta 2004 1,5 zavarovanca vzdrževalo 1 upokojenca. Zaradi takšnih razmer in še slabših napovedi je bil postavljen tristebrni sistem in z njim tudi zavedanje, da bomo ljudje morali poskrbeti sami za svojo starost. Zraven obveznega pokojninskega zavarovanja, se je uveljavilo še obvezno dodatno in prostovoljno dodatno zavarovanje. Sistem še zmeraj temelji na dokladnem obveznem zavarovanju kateremu je priključeno še prostovoljno zavarovanje. Tako bo naša pokojnina sestavljena iz vsaj dveh delov. Prvi del bo pokojnina, ki bo minimalna in jo bomo dobivali od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Drugi del bo sestavljen iz prostovoljnega dodatnega varčevanja, v katerem smo varčevali v času aktivne dobe. Z novim sistemom so se zaostrili tudi pogoji pri upokojitvi. S tem, da bodo ljudje morali dalje delati, osnove za pokojnino so se zmanjšale, podaljšalo se je število let za izračun pokojninske osnove. Prav tako pa bi naj sistem vzpodbujal varčevanje in razvoj kapitalskega trga. Čeprav je prostovoljno dodatno varčevanje odvisno od vsakega posameznika pa vse kaže, da bo dodatno varčevanje postalo nujno, če bomo hoteli v starosti dostojno živeti. V diplomski nalogi sem se zato osredotočila na dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje. Prostovoljno dodatno varčevanje je nova oblika v pokojninskem sistemu. Zavarovanci prostovoljnega dodatnega zavarovanja so lahko izključno zavarovanci obveznega zavarovanja. Ljudje imajo na izbiro, da prostovoljno varčujejo pri treh različnih izvajalcih pokojninskih načrtov (pokojninske družbe, vzajemni pokojninski skladi in zavarovalnice). Razlike med izvajalci so v vstopnih, izstopnih stroških in upravljavski proviziji, zajamčeni donosnosti (zakonsko določena zajamčena donosnost mora dosegati najmanj 40% obrestne mere za državne vrednostne papirje z rokom dospelosti nad 1 leto), višini osnovnega kapitala družbe, ustanoviteljih oz. delničarjih družbe. V posamezno zavarovanje se ljudje vključijo preko pokojninskega načrta, ki določa vrsto in obseg pravic iz prostovoljnega zavarovanja pogoje za njihovo pridobitev. Pokojninski načrti so lahko individualni, kjer zavarovanec sam plačuje premijo in kolektivni, kjer namesto zavarovanca ali skupaj z njim plačuje premijo delodajalec. Zavarovanec je lahko vključen v en pokojninski načrt individualnega in en pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja. Z vidika davčnih olajšav in donosnosti na vložena sredstva je kolektivno zavarovanje ugodnejše od individualnega. To prikazujejo tudi tabele in izračuni, ki sem jih navedla v diplomski nalogi.

72

Zavarovalne pravice, zaradi katerih se zavarovanci vključujejo v dodatno pokojninsko zavarovanje so štiri (dodatna starostna pokojnina, predčasna dodatna starostna pokojnina, dodatna družinska pokojnina, dodatna invalidska pokojnina) in vsaka ima svoje pogoje za pridobitev. Ker je prostovoljno dodatno zavarovanje sklenjeno s pogodbo in prostovoljnim pristopom, je možen izstop iz takega zavarovanja in sicer reden ali izreden izstop. Kar je najpomembnejše pri prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju so davčne olajšave, s katerimi zakonodajalec močno stimulira zavarovance, da se vključijo v to obliko zavarovanja. Država želi z davčnimi olajšavami poglobiti socialne razlike, zato najbolj davčno vzpodbuja kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje. Če želimo koristiti davčne ugodnosti, moramo upoštevati oz. izpolniti vse predpisane zakonske pogoje.

Da bi zagotovili finančno stabilnosti in varnost izvajalcev se izvaja nad poslovanjem izvajalcev pokojninskih načrtov nadzor. Z nadzorom se pa tudi preprečujejo davčne zlorabe in goljufije. Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje ima tudi svoje prednosti in slabosti. Sicer sem ugotovila, da ima več prednosti.

Če pogledamo trenutno stanje lahko rečemo, da so rezultati pokojninske reforme zadovoljivi. V dodatno pokojninsko zavarovanje je vključenih že polovica zavarovancev. Cilj, ki si ga je zadala država je dosežen. Prav tako je število zavarovancev pri nas primerljivo s številom zavarovancev v drugih državah. V prvih letih po pokojninski reformi je število zavarovancev dodatnega pokojninskega zavarovanja naglo naraščalo. Zadnji dve leti pa število zavarovancev pada. Problem so tudi vplačane povprečne premije, ki so prenizke. To pa pomeni, da tudi dodatne pokojnine ne bodo takšne kot bi želeli. Menim, da je to posledica premajhne informiranosti ljudi in pa da izvajalci ne morejo zagotoviti kakšne bodo dodatne pokojnine ob upokojitvi, zaradi tega je veliko ljudi nezaupljivih in vlagajo minimalne zneske v dodatno zavarovanje, so pa tudi taki (polovica zaposlenih), ki se še sploh niso odločili dodatno zavarovati. Ljudje se še vedno premalo zavedajo, da bodo morali za svojo starost poskrbeti sami, da bodo pokojnine iz obveznega zavarovanja prenizke da bi ohranili standard, ki ga imajo v aktivni dobi. Pojavlja se vprašanje kako bi stimulirali še ostale, da bi se vključili v dodatno zavarovanje. Država je tista, ki mora ljudi dovolj informirati in zagotavljati varnost naložb v dodatno pokojninsko zavarovanje, prav tako pa mora voditi uspešno finančno politiko tako na področju plač, kot tudi zaposlitve, da bodo ljudje lahko varčevali za svojo starost v takšnih zneskih, ki jim bodo zagotavljali zadostne pokojnine ob upokojitvi. Ljudje se bodo morali čimprej zavedati kako pomembno je dodatno pokojninsko zavarovanje za posameznika, saj čimprej bodo začeli varčevati tem nižji bodo zneski in večja bo zbrana vsota na osebnem pokojninskem računu in s tem večji donosi, ob upokojitvi pa več privarčevanega denarja za udobno in brezskrbno starost.

73

7 POVZETEK 1.1. 2000 je bila sprejeta pokojninska reforma v Sloveniji. Nov pokojninski sistem se deli na tri stebre, ki izvajajo poleg obveznega zavarovanja še dodatno prostovoljno zavarovanje. Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje bo zagotavljalo dodatno pokojnino, saj bodo pokojnine iz obveznega zavarovanja minimalne. Prostovoljno dodatno zavarovanje se deli na individualno in kolektivno. Prav tako pa lahko zavarovanci zbirajo med različnimi izvajalci pokojninskih načrtov. Pri izbiri izvajalca so pomembne davčne olajšave, ki znižujejo osnovo za dohodnino v letu v katerem so bile premije plačane, ter donosi in stroški. Bolj ugodno se je zavarovati preko kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Trenutno stanje na trgu prostovoljnega dodatnega zavarovanja je zadovoljivo. Število zavarovancev vključenih v zavarovanje je podobno številu v tujini. Problem se pojavlja le v prenizkih premijah. Vendar se bodo prvi rezultati pokazali šele ko se bodo začele izplačevati prve pravice iz tega zavarovanja. Ključne besede: pokojninska reforma, tristebrni sistem, dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje, davčne olajšave; SUMMARY The pension reform was passed in First of January 2000. New pension sistem is divided on three pillars, which are performing compulsory insurance and voluntary supplementary pension insurance. Voluntary supplementary pension insurance will assure supplementary pension, since pension from compulsory insurance will be minimal. Voluntary supplementary pension insurance is divided on individual and collective insurance. Insured persons can choose between different performers of pension plan. At selection are very important income tax relief, which are decreasing bases for income tax in year premiums are payed, yields and costs. It is better to insure in collective supplementary pension insurance. Present situation on market of voluntary supplementary pension insurance is surficient. The number ob insured people included in insurance is the same like in foreign countries. It's a big problem in low premiums. But we will see first rezults when first rights from voluntary supplementary pension insurance will be paid out. Key words: pension reform, three pillars sistem, voluntary supplementary pension insurance, tax abatement.

74

SEZNAM LITERATURE: 1. Avtor neznan. 2002. Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje: Kdo ima

koristi? VIP 7/8, 24-38. 2. Bešter, Helena. 2003. Pokojnine v tujini od zelo socialnih Nemcev in Francozov do brutalnih Britancev. Moje finance 3, 11-13. 3. Bešter, Helena. 1996. Pokojninski sistemi v svetu in pri nas. Ljubljana: Center

Marketing International. 4. Bonex. 2004. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vključno z novelo

ZPIZ – 1E: prečiščeno besedilo z obrazložitvijo sprememb in dopolnitev. Ljubljana: Bonex.

5. Böhm, Lučka. 2000. Priročnik o pokojninskem in invalidskem zavarovanju po novem. Ljubljana: Nova delavska enotnost.

6. Brezovnik, Robert. 2003. Vzajemni pokojninski skladi. Kapital 327/328, 23. 7. Cvetko, Aleksej. 2000. Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja po

novem in zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ljubljana: Bonex. 8. Everett, T. Allen, and Joseph J. Melone. 1997. Pension Planning : Pension, Profit-

Sharing, and Other Deferred Compensation Plans. Irwin Mcgraw-Hill companies. 9. Fultz, Elaine and Tine Stanovnik. 2004. The Collection of Pension Contributions:

Trends, Issues, and Problems in Central and Estern Europe. Budapest: International Labour Office.

10. Gornjak, Mojca. 2004. Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Kapital 332, 58.

11. Gornjak, Mojca. 2002a. Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Kapital 300, 52.

12. Gornjak, Mojca. 2002b. Kaj moramo vedeti preden se zavarujemo. Kapital 299, 51. 13. Gornjak, Mojca. 2002c. Prednosti pokojninskega zavarovanja. Kapital 284, 40. 14. Gornjak, Mojca. 1999. Pokojninski skladi v Sloveniji. Kapital 9, 28. 15. Huber, Rok. 2005a. Nezadostna pokojnina – premalo sredstev za prostovoljno

dodatno pokojninsko zavarovanje. Kapital 358, 47-50. 16. Huber, Rok. 2005b. Nespremenjeno stanje. Kapital 358, 54-56. 17. Ivanjko, Šime. 2000. Prostovoljna dodatna pokojninska zavarovanja in

zavarovalnice. Davčno finančna praksa 1, 18-19. 18. Kalčič, Miran. 2001. Oblikovanje pokojninskega načrta. Denar 5, 8. 19. Kalčič, Miran. 1999. Obvezno in prostovoljno. Denar 18, 7-8. 20. Klemenčič, Marko. 2000. Pokojninski načrti in skladi. Kapital 10, 31. 21. Novak, Aleš. 2002. Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Organizacija

35, 307 - 310. 22. Pezdirnik, Tanja. 2003. Davčni vidik prostovoljnega dodatnega pokojninskega

zavarovanja. Davčno-finančna praksa 4, 6-7. 23. Prinz, Christopher, and Marin Bernd. 2003. European disability pension policies :

11 country trends 1970-2002. European Centre Vienna. 24. Rednak, Andreja. 2005. Nova pokojninska reforma: da ali ne? Gospodarski vestnik

6, 12. 25. Stanovnik, Tine, and Christopher Prinz. 2000. Economic Well-Being of the Elderly:

A Comparison Across Five European Countries. European Centre Vienna. 26. Štrovs, Marko. 2000. Pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ljubljana:

Gospodarski vestnik.

75

27. Uradni list Republike Slovenije. 2001. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1C). 109/01, 11993.

28. Uradni list Republike Slovenije. 2003. Zakon o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence (ZKDPZJU). 126/03, 17274.

29. Vlada RS. Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve. 1997. Bela knjiga o reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

30. Žnidaršič – Kranjc, Alenka. 2000. Kako prevzeti odgovornost za lastno starost. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

SEZNAM VIROV: 1. Drobnič, Janez. (2005). Brez skrbi za pokojnine do leta 2020. 24ur.com. [datebase

online]. [updated 29 Avgust 2005]. Available: http://24ur.com/bin/article.php?article_id=2060894. [29.8.2005].

2. Fultz, Elaine. (2003). Recent Trends in Pension Reform and Implementation in the EU Accession Countries. [online]. Available: http://www.ilo.org/public/english/protection/socsec/download/fultztrendseng.pdf. [15.8.2004].

3. Pokojnina.com. 2005. Kdaj ste upravičeni do pokojnine. [online]. Available: http://www.pokojnina.com/Vsebina/Starostna_pokojnina/Pomoc_in_nasveti/Kdaj_ste_upraviceni_do_pokojnine.htm. [13.08.2005].

4. Prva.net. 2005. Razlike med posameznimi stebri pokojninskega zavarovanja. [online]. Available: http://www.prva.net/zakaj_pz-razlikestebri.asp [12.8.2005].

5. Prva.net. 2005. Davčne olajšave pri kolektivnem in individualnem dodatnem pokojninskem zavarovanju. [online]. Available: Vir: http://www.prva.net/zakaj_pz-davcne.asp. [12.8.2005].

6. Prva.net. 2005. Dodatno pokojninsko zavarovanje. [online]. Available: http://www.prva.net/zakaj_pz.asp. [12.8.2005].

7. Prva.net. 2005. Razlika med varčevanjem individualnega in kolektivnega zavarovanja. [online]. Available: http://www.prva.net/zakaj_pz-primerjava.asp. [12.8.2005].

8. Prva.net. 2005. Primerjava donosnosti različnih alternativ vlaganja sredstev. [online]. Available: http://www.prva.net/zakaj_pz-primerjava.asp. [12.8.2005].

9. Pokojnina.com. 2005. Kako se določa višina pokojnine. [online] Available: http://www.pokojnina.com/Vsebina/Starostna_pokojnina/Pomoc_in_nasveti/Kdaj_ste_upraviceni_do_pokojnine.htm . [25.4. 2005].

10. Pokojnina.com. 2005. Koliko bo pokojnina nižja od plače. [online] Available: http://www.pokojnina.com/Vsebina/PDPZ/Vodnik_do_pokojnine.htm. [25.4.2005].

11. Prva.net. 2005. Razlike med posameznimi stebri pokojninskega varčevanja. [online]. Available: http://www.prva.net/zakaj_pz-razlikestebri.asp. [28.4. 2005].

12. Sigov.si. 2005. Minimalna zajamčena donosnost na plačano čisto premijo. [online]. Available: http://www.sigov.si/mf/slov/fin_sist/min_don_julij_2005.htm. [22.8.2005].

13. Sigov.si. 2004. Število vključenih v dodatno pokojninsko zavarovanje po letih in izvajalcih.[online]. Available: http://www.sigov.si/mddsz/index.php?CID=13&ID=755. [12.8.2005].

76

14. Sigov.si. 2004. Seznam izvajalcev dodatnega pokojninskega zavarovanja. [online]. Available: http://www.sigov.si/mddsz/index.php?CID=46&ID=50. [24.8.2005].

15. Sigov.si. 2003. Seznam pokojninskih načrtov individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja na dan 31.12.2003. [online]. Available: http://www.sigov.si/mddsz/doc/dpz_inf03.pdf. [12.8.2005].

16. Sigov.si. 2003. Seznam pokojninskih načrtov kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja na dan 31.12.2003. [online]. Available: http://www.gov.si/mddsz/doc/dpz_inf03.pdf. [12.8.2005].

17. Skupna.si. Informativni izračun dodatne starostne pokojnine pri Skupni pokojninski družbi. [online]. Available: http://www.skupna.si/ponudba/kolektivni-nacrt/izplacevanje/. [24.8.2005].

18. Zavarovalnica Triglav.si. 2005. Davčne olajšave. [online]. Available: http://www2.zav-triglav.si/stran.asp?id=531. [13.8.2005].

19. ZPIZ.si. 2004. Struktura pokojnin po vrstah leta 2004. [online]. Available: http://www.zpiz.si/iso/Zavarovanci/zavarovanci.html. [10.7.2005].

20. ZPIZ.si. 2005. Struktura zavarovancev obveznega zavarovanja v letu 2004. [online]. Available: http://www.zpiz.si/iso/Zavarovanci/zavarovanci.html. [10.7.2005].

21. ZPIZ.si. 2005. Razmerje med zavarovanci in upokojenci. [online]. Available: http://www.zpiz.si/iso/Zavarovanci/zavarovanci.html. [28.4.2005].

77

SEZNAM TABEL TABELA 1: RAZMERJE MED ZAVAROVANCI IN UPOKOJENCI (povprečno število v letu)………………………………………………………………………………12 TABELA 2: LASTEN PRIHODEK, TRANSFERJI VLADE IN IZDATKI ZAVODA ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVNJE (V % BDP-ja), V SLOVENIJI LETA 1992-2002................................................................................................................. 13 TABELA 3: RAZLIKE MED POSAMEZNIMI STEBRI POKOJNINSKEGA VARČEVANJA .................................................................................................................. 20 TABELA 4: PRIKAZ POGOJEV UPOKOJITVE .......................................................... 29 TABELA 5: POKOJNINSKE OSNOVE V ODSTOTKIH ............................................. 30 TABELA 6: PROVIZIJE KOLEKTIVNEGA IN INDIVIDUALNEGA ZAVAROVANJA ............................................................................................................... 49 TABELA 7: INFORMANITIVNI IZRAČUN DODATNE STAROSTNE POKOJNINE PRI SKUPNI POKOJNINSKI DRUŽBI............................................................................. 55 TABELA 8: DAVČNE OLAJŠAVE PRI KOLEKTIVNEM IN INDIVIDUALNEM DODATNEM POKOJNINSKEM ZAVAROVANJU........................................................ 61 TABELA 9: RAZLIKA MED VARČEVANJEM INDIVIDUALNEGA IN KOLEKTIVNEGA ZAVAROVANJA ............................................................................... 62 TABELA 10: PRIMERJAVA DONOSNOSTI RAZLIČNIH ALTERNATIV VLAGANJA SREDSTEV................................................................................................... 63 TABELA 11: ALTERNATIVNI DAVČNI REŽIMI ......................................................... 64 TABELA 12: ŠTEVILO VKLJUČENIH V DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE PO LETIH IN IZVAJALCIH................................................................ 67 TABELA 13: SESTAVA NALOŽB PONUDNIKOV PROSTOVOLJNEGA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA na dan 31.12. 2004 (v %).................................... 68 SEZNAM SLIK SLIKA 1: VSE MANJ ZAVAROVANCEV, VSE VEČ UPOKOJENCEV ................... 11 SLIKA 2: STRUKTURA POKOJNIN PO VRSTAH, LETA 2004 ................................ 21 SLIKA 3: DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE .......................................... 23 SLIKA 4: STRUKTURA ZAVAROVANCEV OBVEZNEGA ZAVAROVANJAV LETU 2004 ………………………………………………………………………………..28 SLIKA 5: MOŽNI IZVAJALCI POKOJNINSKEGA NAČRTA ................................... 42 SLIKA 6: USTANOVITELJI ZAPRTEGA VZAJEMNEGA POKOJNINSKEGA SKLADA………………………………………….……………………………………….45 SLIKA 7: DEJAVNOSTI POKOJNINSKE DRUŽBE.................................................... 48

1

PRILOGE: PRILOGA 1: LETA UPOKOJEVANJA V DRŽAVAH PRISTOPNICAH EU

1.5.2004

Država Leto v katerem je zakon začel

veljat

Moški Ženske

Ciper 1995 65 let (zgodnja upokojitev pri 63 letih)

65 let (63 let za tiste, ki so se rodile pred 1.1.1935)

Češka 1995 Narašča na 62 let, 2 meseca na leto. Predhodno obdobje bo

končano 2006

Narašča na 57-61 let, (odvisno od otrok) 4 mesece

na leto Estonija 1998 63 let Narašča na 63 let, 6 mesecev

na leto. Predhodno obdobje bo končano leta 2016

Madžarska 1996 Naraščalo je na 62 let, 1 leto vsako drugo leto. Predhodno obdobje je bilo končano leta

2001

Narašča na 62 let, 1 leto vsako drugo leto. Predhodno

obdobje bo končano leta 2009

Latvija 1998 Naraščalo je na 62 let, 6 mesecev vsako leto. Predhodno

obdobje je bilo končano leta 2003

Naraščalo je na 62 let, 6 mesecev vsako leto.

Predhodno obdobje je bilo končano leta 2003

Litva 1994, 2000 Naraščalo je na 62 let in pol, 6 mesecev vsako leto. Predhodno

obdobje je bilo končano leta 2003

Narašča na 60 let, 6 mesecev vsako leto. Predhodno

obdobje bo končano leta 2006

Malta 1987 61 let 60 let Poljska 1998 65 let , z predčasno

upokojitvijo, ki se začne izvajati leta 2007

60 let, z predčasno upokojitvijo, ki se začne

izvajati leta 2007 Slovaška 1988 60 let 53-57 (odvisno od otrok) Slovenija 1999 63 let 61 let

Vir: Fultz 2003.

2

PRILOGA 2: SEZNAM POKOJNINSKIH NAČRTOV KOLEKTIVNEGA DODATNEGA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA na dan 31.12. 2003

Zap. Št.

Oznaka pokojninskega načrta

Izvajalec pokojninskega načrta Ustanovitelj VPS

1. PN1 K

Kapitalski vzajemni pokojninski sklad

Kapitalska družba d.d. Ljubljana

2. PN2 Kapitalski vzajemni pokojninski sklad II

Kapitalska družba d.d. Ljubljana

3. PN-VPSAIII-01 Odprti vzajemni pokojninski sklad A BANKE

A BANKA d.d. Ljubljana

4. OVPS 01 Odprti vzajemni pokojninski sklad BANKE KOPER d.d.

Banka Koper d.d. Koper

5. PN-PRO-01/02 Delta vzajemni pokojninski sklad Probanka d.d. Maribor

6. PN-DP01 Prva pokojninska družb d.d. 7. PN-PDPZ-MN-

01/2000 Pokojninska družba MOJA NALOŽBA d.d.

8. PNA-01 Pokojninska družba A d.d. 9. PN-SK-02 Skupna pokojninska družba d.d. 10. 11.

PN-PDPZ-SKB-01/2000 PN-PDPZ-SKB-03/2001

Pokojninska družba A d.d.

12. 13. 14. 15. 16. 17.

PN-PPD-02 PN-PPD-03 PN-PPD-04 PN-PPD-06 PN-PPD-07 PN-PPD-08

Prva pokojninska družba d.d.

18. PN-S01 SLOVENICA d.d. 19. PN-ZT-01 TRIGLAV d.d. 20. PN-A01 ADRIATIC d.d. 21. LEON2 K Odprti vzajemni pokojninski sklad

LEON 2 GENERALI d.d.

Vir: Sigov.si

3

PRILOGA 3: SEZNAM POKOJNINSKIH NAČRTOV INDIVIDUALNEGA DODATNEGA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA na dan 31.12.2003

Zap. Št.

Oznaka pokojninskega načrta

Izvajalec pokojninskega načrta

Ustanovitelj VPS

1. PN1 P Kapitalski vzajemni pokojninski sklad

Kapitalska družba, d.d.

2. PN VPSAIII -02 Odprti vzajemni pokojninski sklad ABANKE

ABANKA, d.d

3. PN-PRO-02/02

Delta vzajemni pokojninski sklad

Probanka, d.d., Maribor

4. OVPS 02 Odprti vzajemni pokojninski sklad BANKE KOPER, d.d.

Banka Koper, d.d.

5. PN-DP02 Prva pokojninska družba, d.d., Ljubljana

6. PN-PDPZ-MN-02/2000 Pokojninska družba MOJA NALOŽBA, d.d.

7. PNA-02 Pokojninska družba A, d.d. 8. 9.

PN-PDPZ-SKB-02/2001 PN-PDPZ-SKB-04/2001

Pokojninska družba A, d.d..

10. PN-PPD-01 PN-PPD-09

Prva Pokojninska družba, d.d.

11. PN-P01 SLOVENICA, d.d. 12. PN-ZT-02 TRIGLAV, d.d. 13. PN-SK-01 Skupna pokojninska družba,

d.d.

14. LEON2 I

Odprti vzajemni pokojninski sklad LEON2

GENERALI, d.d.

Vir: Sigov.si