po~ituvani, - vegesa.com.mk · predizvikana od nastanite vo na{eto opkru`uvawe, koja ne pogodi site...

FISKALEN PRAKTIKUM 11/99 1

Po~ituvani,

Kako {to Vi vetivme na po~etokot na godinata, ne zastanuvame vo ~ekoreweto napred.

Noviot dizajn na FISKALEN PRAKTIKUM e samo u{te edna potvrda na na{ata inventivnosti podgotvenost za novini i iznenaduvawa. Dokaàniot i priznat kvalitet na spisanieto enepromenet; go menuvame samo negoviot izgled. Se nadevame deka FISKALEN PRAKTIKUM }e vnesevedrina i }e go napravi poprijatno Va{eto sekojdnevno rabotewe, vo ovaa te{ka ekonomska sostojba,predizvikana od nastanite vo na{eto opkruùvawe, koja ne pogodi site nas.

FISKALEN PRAKTIKUM , kako Va{ sekojdneven sorabotnik, prodolùva da odi vo presret napredizvikot pokaùvaj}i go vistinskiot pravec.

Vo nego i ponatamu }e Vi gi prezentirame ve}e poznatite sodrìni od oblasta na, danocite,carinite, finansiite, smetkovodstvoto, pravoto; no se razbira, }e go nadograduvame i so novisodrìni koi kako aktuelni }e se nametnuvaat vo sekojdnevnoto rabotewe. Taka, vo ovoj broj naFISKALEN PRAKTIKUM, go objavuvame komentarot na najnovite izmeni na zakonite zaprivatizacija.

I ponatamu ostanuvame otvoreni za Va{ite javuvawa, predlozi i sugestii, so cel da ja prodolìmena{ata uspe{na sorabotka.

So po~it,

Liljana Atanasovska -- Stojanovska

Izdava: EKONOMIST DOO Skopje

Direktor: Liljana Atanasovska - Stojanovska

Glaven i odgovoren urednik: prof. d-r @ivko Atanasovski

Redakciski odborPretsedatel: akademik prof. d-r Ksente Bogoev; ~lenovi: prof. d-r @ivko Atanasovski,

prof. d-r Mihail Petkovski, d-r Trajko Slaveski, d-r Vesna Pendovska - Pajvanska,d-r Dimko Milenkov, Jordan Markovski, Dimitar Beldedovski, Dobrila Trajkovska,

Sezair Rexepagi}, Slavko Lazovski, Liljana Atanasovska - Stojanovska

Lektor: Silvija Mitrevska; Pe~ati: DOGER SkopjeKompjuterska i grafi~ka priprema: EKONOMIST DOO Skopje

Adresa: EKONOMIST DOO Skopje, Makedonija, ul: “Nikola Vapcarov” br. 7a,e-mail: [email protected] , ̀ iro-smetka: 40100-601-70994, EDB 4030991158511, deponent

na Komercijalna banka AD Skopje, tel/faks: 091/117-653; 117-584

Rakopisi, mislewa i predlozi se dostavuvaat na adresata na izdava~ot. Rakopisite ne se vra}aat. Objavenite napisi seavtorizirani, prepe~atuvaweto e zabraneto.

Vrz osnova na misleweto na Ministerstvoto za kultura na Republika Makedonija br. 08-4825/2 od 7.7.1995 godina spisanietose odno~uva po povlastena stapka na danok na promet na proizvodi po tarifen br. 2 stav 1 to~ka 10 od Tarifata na danok napromet na proizvodi.

2 FISKALEN PRAKTIKUM 11/99

3 Izmeni i dopolnuvawa na zakoniteza privatizacijana op[testveniot i dr`avniotkapital i zadrugite,Matilda Dimovska

21 Ugostitelstvo - dano~ni aspektina nabavkite i proda`bite,Liljana Atanasovska – Stojanovska

29 Bilans na sostojba i Bilans na uspeh- nova forma i sodr`ina,Liljana Atanasovska – Stojanovska

37 Primena na Zakonot za upravnitesporovi vo upravno -- smetkovodnite sporovi,d-r Fidan~o Stoev

1999, br.11

Transformacija

Ugostitelstvo

Zakon za upravni sporovi

Bilansni {emi

43 Trgovski dru{tva, Suzana Sto{i}Danok na promet, Vera Zendelska

50 Namalena kamatata na carinitei drugite dava~ki neplatenivo propi{aniot rok

od oblasta na danoci i carini

51 Od praktikata na Vrhovniot sudna Republika Makedonija

Podgotvil: Zirap Limani

55 Informativen vodi~, Maj 1999

Ug

Pra{awa i odgovori

Carini

Sudska praktika

Informativen vodi~


ako {to donesuvaweto na zakonite be{e prosledeno so brojni po-lemiki i opravdan interes, taka i sekoja nivna promena go pri-

vlekuva vnimanieto, ne samo na onie koi direktno se opfateni soZakonite, tuku i na celata javnost.

Izmeni i dopolnuvawana zakonite za privatizacijana op[testveniot i dràvnnot kapital

i zadrugite

M a t i l d a D i m o v s k aAgencija na RM za privatizacija

K

TRANSFORMACIJA

I. IZMENI I DOPOLNUVAWA NA ZAKONOTZA TRANSFORMACIJA NAPRETPRIJATIJATA SO OP[TESTVENKAPITAL

Privatizacijata vo Republika Make-donija se sproveduva ve}e {esta godina. Za-konot be{e donesen na 14 juni 1993 godina,no negovata realizacijazapo~na vo 1994 godina.Dokolku, pak, se zeme pred-vid deka Zakonot zaop{testven kapital mnoguintenzivno se primenuva{evo Makedonija, vremenski-ot period vo koj Makedoni-ja se zanimava so privatiza-cija e mnogu podolg - skoro 10 godini. Ocen-kite za dosega{nite rezultati - mereno

ZTPOK be{e donesenposle obemni diskusii isega sosema sigurno - soseriozno zadocnuvawe

spored brojot na privatizirani pretpri-jatija i nivnata vrednost - se deka toa euspe{en potfat vo ovaa sfera.

Praksata od pove}egodi{nata prime-na na Zakonot za transformacija na pret-prijatijata so op{testven kapital (ponata-mu ZTPOK) ukaùva{e na potreba od

doureduvawe i dopre-cizirawe na oddelniodredbi sodràni vo nego.Potrebata za sozdavawe nanormativni pretpostavkiza pouspe{no zaokru-ùvawe na preminot na sop-stvenosta be{e jasna. Taka,bea napraveni prvite izme-

ni na ZTPOK, koi zapo~naa da se primenu-vaat od 16 maj 1998 godina. Kontinuitetot


na promeni prodolì; na 30 april 1999 god-ina stapija na sila i vtorite izmeni, (Ob-javeni vo “Sl. vesnik na RM”, br. 25/99). Kako{to donesuvaweto na Zakonot be{e pros-ledeno so brojni polemiki i opravdan in-teres, taka i sekoja negova promena go priv-lekuva vnimanieto, ne samo na onie koidirektno se opfateni so Zakonot, tuku i nacelata javnost.

Prvite izmeni na ZTPOK imaa za celdoprecizirawe i doureduvawe na zakonskiteodredbi, vo funkcija na podosledno reali-zirawe na zakonski utvrdenite modeli natransformacija. Samo kako ilustracija, isledewe na promenite vo kontinuitet, soovie izmeni:

• vo procesot sevklu~ija subjekti koidotoga{ bea isklu~eni -na t.n. nezemjodelski za-drugi (grade`ni, zanaet~i-ski i sl.);

• se razgrani~ijaakciite izdadeni naAgencijata - za neotkupe-niot del od op{testveniot kapital pretpr-ijatijata na Agencijata & izdavaat obi~niakcii, a za op{testveniot kapital koj se ot-kupuva na rati, & izdavaat prioritetni

akcii, koi dokolku ne se platat sepretvoraat vo obi~ni;

• se ovozmoì slobodna cirkulacijana akciite/udelite izdadeni na Fondotza PIO - izri~no se kaà deka i ovie akciimoàt da bidat predmet na proda`ba od stra-na na Fondot;

• se dopreciziraa uslovite za kupu-vawe na akciite pod povlasteni uslovi -se izvr{i usoglasuvawe na zakonskiteodredbi so Spogodbata pome|u Sindikatoti Vladata (rodot na akciite, mo`nosta zanivna cirkulacija, rokot na otplata, uslo-vite pod koi se gubi pravoto na otplata);

• se voedna~ija uslovite za pla}awekaj site modeli na transformacija - seotvori mo`nosta kupuva~ite, nezavisno odmodelot na transformacija, da gi otkupu-vaat akciite za op{testveniot kapital narati;

• se zasili odgovornosta na licatakoi go prezemaat upravuvaweto so pret-

prijatieto - odnosno seuredi na~inot na koj }e seutvrduva iskaànata zaguba,na~inot na nejzinotopokrivawe, se pro{irijainstrumentite za obezbedu-vawe na pokrivaweto nazagubata;

• se uprosti postapkata na trans-formacija na pretprijatijata vo ste~aj- se regulira{e deka kon realizacija na izb-raniot model na transformacija }e se pri-stapuva po dobivaweto na soglasnost na od-lukata za transformacija od strana na su-dot (vrz osnova na mislewe od Agencijata),a predloènata transformacija ne podleìna soglasnost i od strana na Komisijata naVladata za transformacija na pretprijati-jata so op{testven kapital itn.

Cel na ovie izmeni, pokraj ostanato-to, be{e eliminirawe na generatorite naoddelni sostojbi locirani kako pre~ki zapozasileno investirawe od strana na zain-teresirani doma{ni i stranski subjekti vopretprijatijata vo koi se vr{i transfor-macijata na op{testveniot kapital.

Cel na ovie izmeni pokrajdrugoto, be{e

eliminirawe na pre~kiteza pozasileno investirawe

IZMENI NA ZAKONOT ZA TRANSFORMACIJAVO MAJ 1998 GODINA

TRANSFORMACIJA


nametna i potreba za zabrzuvaweto na real-izacijata na privatizacijata.

Promenite koi vo me|uvreme seslu~ija ukaùvaa na potreba od zabrzuvawe,poednostavuvawe i podobruvawe na efikas-nosta na procesot na privatizacija. I seka-ko, doureduvawe na odredeni odredbi od ZT-POK. Makedonija vleguva vo fazata na brzofinalizirawe na procesot na transfor-macija. Vo naredniot period privatizaci-jata }e se izveduva na eden od na~inite kojdosega ne be{e dominanten - so proda`ba naakciite/udelite izdadeni na Agencijata.Verojatno e deka }e se vnesat promeni i votehnikite na proda`ba.

Poslednite izmeni na Zakonot, us-lovno, moàt da se podelat vo dve grupi:

• izmeni so koi se vr{i precizirawe,objasnuvawe, racionalizirawe, zasiluvawena odgovornosta i transparentosta, a voed-no i usoglasuvawe na ZTPOK so odredbitena drugite relevantni zakoni; i

• novi odredbi koi se vgraduvaat vo Za-konot i so koi pretprijatijata }e se prinu-dat da go finaliziraat procesot na trans-formacija, korporatizacija i od koi pro-izleguva na~inot na koj privatizacijata }ese odviva i zavr{i vo naredniot period.

Sepak, ovaa uslovno gruba podelba nezna~i deka, vo golem broj na slu~ai, ne pos-toi tesna povrzanost me|u re{enijata vodvete grupi na odrededbi. I u{te pove}e,povrzanost pome|u izmenite na ZTPOK i iz-

menite koi vo paket, beanapraveni i vo Zakonot zaprivatizacija na dràv-niot kapital vo pretpri-jatijata i Zakonot zatransformacija na pretpr-ijatijata i zadrugite soop{testven kapital koi

stopanisuvaat so zemjodelsko zemji{te.Zaedno, ovie zakoni gi trasiraat idnite ak-tivnosti i na~inot na koj }e se odviva priva-

TRANSFORMACIJA

Poslednite izmeni }evnesat promeni i vo

tehnikite na proda`ba

IZMENI NA ZAKONOT ZA TRANSFORMACIJAVO APRIL 1999 GODINA

Makedonskiot zakon za privatizacijabe{e donesen posle obemni diskusii i, segae ve}e sosema sigurno, so seriozno zadocnu-vawe. Sproveduvaweto na Zakonot, sporedpove}e ocenki, so ogled na izbraniot modelna privatizacija (vo koj paralelno so priva-tizacijata se vr{i i korpo-ratizacija - transformaci-ja na pretprijatijata, mode-lot e definiran kako komer-cijalna - platena, slu~aj poslu~aj privatizacija, be{eintenzivno. Potvrda za ovaakonstatacija e brojot natransformirani pretprijatija. No, kako{to prolongiraweto na donesuvaweto na Za-konot ima{e negativni posledici, taka se


tizacijata vo Makedonija. Zatoa tie trebada se razgleduvaat kako celina. Isto taka,verojatno e deka promena }e pretrpat i odd-elni podzakonski akti.

pokaùvaat zaguba vo raboteweto. So neabe{e normirano deka pretprijatijata koiiskaùvaat zaguba ne moàt da se privatiz-iraat dodeka ne ja pokrijat zagubata. Imeno,vo ovaa faza na privatizacija pretprijati-jata koi s# u{te ne se transformirani, vonajgolem broj slu~ai, se pretprijatija koirabotat so zagubi, a vo dosega{nata praksaova pra{awe se nadminuva{e so procenka-ta na vrednosta.

Agencija i Komisija(izmena na ~len 8)(izmena na ~len 8)(izmena na ~len 8)(izmena na ~len 8)(izmena na ~len 8)

So izmena na ovoj ~len se vr{i prome-na na nazivot na institucijata koja enadle`na za organizirawe, kontrola isproveduvawe na transforomacijata; names-to Agencijata na Republika Makedonija zatransformacija na pretprijatijata soop{testven kapital imeto se menuva vo

“Agencija na RepublikaMakedonija za privatiza-cija” (ARMP). Moè da seoceni deka ovaa promena nee od formalen karakter,tuku e rezultat nasu{tinskite izmeni na pa-ketot zakoni koi ja regu-

liraat privatizaciskata materija. Iz-menite predviduvaat itno zavr{uvawe naprocesot na transformacija na pretprijatr-ijata i nivno organizirawe vo trgovskidru{tva, promeni vo postavenosta na insti-tuciite i nivnite nadle`nosti, podecidnodefinirawe na zada~ite i nadle`nostite naAgencijata. Ottuka sledi i promenata nanazivot na Agencijata.

Soodvetno preimenuvawe napraveno ei kaj Komisijata; od Komisija na Vladata naRepublika Makedonija za transformacija napretprijatijata so op{testven kapital na-zivot e smenet vo “Komisija na Vladata naRepublika Makedonija za privatizacija”.

So izmenite na zakonite na postojna-ta Agencija i Komisija im se prenesuvaat inadle`nosti svrzani so privatizacijata i

TRANSFORMACIJA

Agencijata so nov naziv -Agencija na RM za

privatizacija

PRECIZIRAWE, OBJASNUVAWE,RACIONALIZIRAWE I USOGLASUVAWENA ZTPOK

Vo prodolènie, napraven e osvrt nanajbitnite izmeni na ZTPOK.

Op{ti odredbi(izmena na stav 2 od ~len 1)(izmena na stav 2 od ~len 1)(izmena na stav 2 od ~len 1)(izmena na stav 2 od ~len 1)(izmena na stav 2 od ~len 1)

So ovaa izmena se vr{i usoglasuvaweso postojnite zakonski re{enija, odnosnoso izmenata e regulirano deka transfor-macijata na pretprijatieto so op{testvenkapital se vr{i so organizirawe na pret-prijatieto vo akcionerskodru{tvo ili dru{tvo soograni~ena odgovornost soka-pital vo privatna sop-stvenost, odnosno so opre-delen sopstvenik, pod uslo-vite i postapkata utvrdeniso ZTPOK, Zakonot zapretprijatija i so Zakonot za trgovskitedru{tva. Dosega{nata odredba sepovikuva{e samo na Zakonot za pretprijati-ja ne zemaj}i go predvid donesuvaweto na“ustavot” za delovnite aktivnosti - Zakonotza trgovskite dru{tva.

Od sli~na priroda se i promenite na~lenovite so koi se vr{i zamena na zboro-vite “sudski registar” so “soodvetenregistar”.

Pretprijatija {to iskaùvaatzagubi(bri{ewe na stav 1 od ~len 5)(bri{ewe na stav 1 od ~len 5)(bri{ewe na stav 1 od ~len 5)(bri{ewe na stav 1 od ~len 5)(bri{ewe na stav 1 od ~len 5)

Stavot 1 na ~lenot 5 od ZTPOKizbri{an e od pri~ina {to postojnataodredba pretstavuva{e pre~ka za trans-formirawe na pretprijatijata koi


Preferencijalni (prioritetni) akcii

Preferencijalna (prioritetna) akcija e onaa {to na sopstvenikot mu davaprednost vo odnos na obi~nite akcii vo dva slu~aja: isplata na dividendi i isplatavo slu~aj na likvidacija.

Karakteristiki na preferencijalnite akcii se:• dividendata e fiksen iznos po akcija - preferencijalnite akcii ne nudat

mo`nosti za porast vo prihodot kako obi~nite akcii;• pri likvidacija, ili pri porana redempcija, akciite se ispla}aat samo po

cena na nivnata nominalna vrednost - nema uslovi za dolgoro~en porast nakapitalot;

• preferencijalnite akcii obi~no se bez nikakvo ili, vo najdobar slu~aj,samo so ograni~eno pravo na glas.

Prioritet vo pogled na dividendiAko kompanijata odlu~i da isplati dividenda vo tekot na edna godina, toga{

mora da ja isplati dividendata na prioritetnite akcii duri i vo slu~aj ako odlu~ida ne ja ispla}a obi~nata dividenda. Ne smee da gi ignorira preferencijalniteakcii i da im isplati dividendi samo na obi~nite akcii. Me|utoa, akokompanijata re{i voop{to da ne ispla}a dividendi, poradi toa {to, na pr.napravila zaguba, toga{ preferencijalnite akcioneri }e nemaat nikakvo pravoda prezemaat ne{to protiv kompanijata.

Prioritetnite akcii mo`e da bidat kumulativni (cumulative preference shares)ili nekumulativni (non-cumulative preference shares). Razlikata stanuva va`nadokolku kompanijata ne ja isplati preferencijalnata dividenda. Kajkumulativnata preferencijalna akcija, pravoto na dividenda se akumulira izaostanatite dolgovi od preferencijalnata dividenda se ispla}aat pred bilokoja druga obi~na dividenda. Akumulacija na dividenda ne postoi kajnekumulativnata preferencijalna akcija, kade {to propu{tenata dividendaednostavno se gubi.

Prioritet pri likvidacija• Pri likvidacija na kompanijata, redosledot po koj se ispla}aat

doveritelite od zemja do zemja, no obi~no toj e sledniov:• zaemi i obvrznici osigureni na imotot na kompanijata;• neosigureni zaemi i obvrznici i drugi neosigureni kreditori (kreditor

e subjektot od koj kompanijata pozajmila pari);• subordinirani zajmovni akcii - toa se specijalen vid zajmovni akcii koi

se na redosled na isplata po neosigurenite kreditori, no pred akcionerite;• preferencijalnite akcii; i• obi~nite akcii.Zna~i, preferencijalnite akcii se ispla}aat pred obi~nite, no posle drugi

kreditori (doveriteli).

TRANSFORMACIJA


na dr`avniot kapital. Taka, pokraj trans-formacijata na op{testveniot kapital,odnosno nominirawe na sopstvenik naop{testveniot kapital, se predviduvaatnadle`nosti na Komisijata i Agencijata vodefinirawe na sopstvenosta i na dr`avniotkapital.

Procena na vrednosta napretprijatijata(izmena na stav 1 i 2 od ~len 9)(izmena na stav 1 i 2 od ~len 9)(izmena na stav 1 i 2 od ~len 9)(izmena na stav 1 i 2 od ~len 9)(izmena na stav 1 i 2 od ~len 9)

So ovaa izmena se vr{i precizirawei dodefinirawe na na~inot na utvrduvawena procenetata vrednost na pretprijatija-ta vo procesot na transformacija. Novataformulacija na stavovite 1 i 2 na ~len 9 e:

Vrednosta na pretprijatieto seutvrduva so procena, spored metodo-logijata {to na predlog na Agencija-ta ja donesuva Vladata na RepublikaMakedonija.

Utvrdenata vred-nost od stav 1 na ovoj~len se izrazuva vo ger-manski marki (DEM),spored sredniot devizenkurs na Narodnata ban-ka na Republika Make-donija na datumot naprocenata.

Zna~i, izvr{eno e precizirawe deka,utvrdenata vrednost na pretprijatijatanamesto vo germanski marki (DEM) sporedsredniot pazaren kurs na denot nazavr{uvaweto na procenata, se izrazuvaspored sredniot devizen kurs na Narodnatabanka na Republika Makedonija na datumotna procenata.

Mali, sredni i golemipretprijatija(izmena na ~len 12)(izmena na ~len 12)(izmena na ~len 12)(izmena na ~len 12)(izmena na ~len 12)

I ovde stanuva zbor za precizirawe nazakonskite odredbi za kriteriumite sporedkoi se vr{i razgrani~uvaweto na pretpri-

jatijata vo mali, sredni i golemi. Kriteri-umite za podelba za golemina na dru{tvatase voedna~eni so odredbite vo Zakonot za tr-govski dru{tva i Zakonot za smetkovod-stvo.

Izdavawe na akcii naAgencijata(izmena na stav 1 od ~len 18-a)(izmena na stav 1 od ~len 18-a)(izmena na stav 1 od ~len 18-a)(izmena na stav 1 od ~len 18-a)(izmena na stav 1 od ~len 18-a)

Se vr{i doprecizirawe na postojnataodredba od stavot 1 na ~len 18-a vo smisladeka izdavaweto na akcii, odnosno udel naAgencijata e obvrska samo vo slu~aite kogatransformacijata e realizirana. Dose-ga{nata odredba be{e:

Pretprijatijata {to se trans-formiraat, za neotkupeniot del odop{testveniot kapital na Agencijata &izdavaat obi~ni akcii...

So izmenata (Pretprijatajata {tose transformirale...) to~no se precizira,odnosno se razgrani~uva koga se izdavaat

akciite, odnosno udelot naAgencijata, vo slu~aitekoga transformacijata ne erealizirana, a pretprijati-eto se organizira kako ak-cionersko dru{tvo ilidru{tvo so ograni~enaodgovornost. So izmenitena ZTPOK vgradeni se

posebni odredbi koi se odnesuvaat na vtor-ata grupa pretprijatija, odnosno tie {to setransformirale.

Akciite izdadeni naAgencijata i FPOIM ne sekumulativni(izmena na ~len 18-b i ~len 19)(izmena na ~len 18-b i ~len 19)(izmena na ~len 18-b i ~len 19)(izmena na ~len 18-b i ~len 19)(izmena na ~len 18-b i ~len 19)

So izmenite se predviduva ist tretman(rod) na prioritetnite akcii izdadeni naAgencijata i Fondot za penzisko i invalid-sko osiguruvawe i precizirawe na pravatakoi od niv proizleguvaat. Imeno, ako dose-ga postoeja dilemi i razli~ni tolkuvawa zarodot i pravata koi proizleguvaat od ovie

Akciite na Agencijatai na FPIOM decidno

definirani kakoprioritetni, no ne i

kumulativni

TRANSFORMACIJA


akcii, so izmenite, ovie akcii decidno sedefiniraat kako prioritetni, no ne i ku-mulativni; tie nosat dividenda od najmalku2% i srazmerno u~estvo vo dividendata akona obi~nite akcii im se isplatuva dividen-da nad ovoj iznos (zna~i participativni),kako i srazmeren del od ostatokot na imo-tot po isplatata na doveritelite ako nadpretprijatieto e sproveden ste~aj ililikvidacija.

Proda`ba na akcite naFPIOM(nov ~len 19-a)(nov ~len 19-a)(nov ~len 19-a)(nov ~len 19-a)(nov ~len 19-a)

Ako so prvite izmeni na ZTPOK be{esozdadena mo`nost za proda`ba i na prio-ritetnite akcii koi vo procesot na trans-formacija se izdadeni na Fondot za penzis-ko invalidsko osiguruvawe, so ovie izmeni(nov ~len 19-a) potvrdena e mo`nosta zazaedni~ka proda`ba na ovie akcii so akci-ite koi se preneseni naAgencijata (vrz osnova nadogovor me|u Agencijata iFondot). So toa se ovozmo-ùva, ne samo pogolema op-erativnost i efikasnost voproda`bata, tuku i polesnosteknuvawe so mnozinskiili zna~itelen paket na akcii od strana nakupuva~ite i zaokruùvawe na sopstveni-~kiot status na pretprijatijata.

Pro{ireni mo`nostite zana~inot na pla}awe(izmena na ~len 22)(izmena na ~len 22)(izmena na ~len 22)(izmena na ~len 22)(izmena na ~len 22)

So izmenite precizno se definiraniinstrumentite na pla}awe vo procesot naprivatizacija, odnosno pokraj postojnite(denari, deponirani devizni vlogovi nagra|ani i denari steknati so proda`ba naefektivna konvertibilna stranska valuta)dadena e nova mo`nost - pla}aweto da sevr{i i so hartii od vrednost izdadeni odRepublika Makedonija. So toa e izvr{enousoglasuvawe na ZTPOK so drugite zakoni

vo koi e regulirano deka pla}aweto na akci-ite/udelite vo procesot na privatizacijamoè da se vr{i i so hartii od vrednost (Za-konot za otkup na pobaruvawata na pravnitelica od Republika Makedonija od Irak i Ku-vajt, od strana na Republika Maedonija, Za-konot za izmeni i dopolnuvawa na Zakonotza sanacija i rekonstruirawe na del od ban-kite vo Republika Makedonija). Nakupuva~ite - stranski lica, dadena im emo`nost pla}aweto da go izvr{at so stran-ska konvertibilna valuta, namesto kako do-sega samo vo denari. Voobi~aeno, delovnitebanki gi otkupuvaa deviznite sredstva i nasmetka na Agencijata pla}aa denari.

Kreditirawe na pla}aweto(izmena na stav 4 od ~len 23)(izmena na stav 4 od ~len 23)(izmena na stav 4 od ~len 23)(izmena na stav 4 od ~len 23)(izmena na stav 4 od ~len 23)

Izmenata ja zasiluva zakonskataodredba spored koja pretprijatieto koe setransfromira ne moè (sega i posredno ili

neposredno) da gi krediti-ra kupuva~ite na akciite/udelite, nitu da dava emst-vo za kreditite {to se ze-maat za taa cel. Ova, vo ko-mbinacija so kazneniteodredbi koi gi sankcioni-raat eventualnite iskrivu-

vawa, sozdava osnov za pogolema discipli-na na u~esnicite vo procesot, pred s# kogastanuva zbor za akcioneri vraboteni vopretprijatieto {to se transformira.

Dopolnitelen popust naakciite so popust(dopolnuvawe na ~len 26)(dopolnuvawe na ~len 26)(dopolnuvawe na ~len 26)(dopolnuvawe na ~len 26)(dopolnuvawe na ~len 26)

Ovaa dopolna e vo funkcija nazabrzuvawe na privatizacijata. So nea, voslu~aite koga se vr{i otkup vo gotovo i vocelost, se predviduva dopolnitelen popustod 50% na neotplatenite akcii so popust.Imeno, akciite so popust se so dolg rok naotplata (2 godini grejs period i 5 godini rokna otplata), a pravoto da zapi{at akcii sopopust go iskoristija golem broj na ak-

TRANSFORMACIJA

Za akciite so popust plateni vocelost - dopolnitelen

popust od 50%


cioneri, ~ii mese~ni rati se mali. Setotoa, za pravilno sproveduvawe na Zakonot,bara intenzivno angaìrawe, obrabotka iglomazno administrirawe i toa sekoj mesec,ne samo od strana na licata koi gi zapi{aleakciite, tuku i od samite pretprijatija. Soizmenite dadena e mo`nost i stimulacija zaovie lica vedna{ i vo gotovo, sodopolnitelen popust od 50% da gi platatakciite. Fakti~ki, ulovite za pla}awe vogotovo i vedna{ se pribliùvaat konpla}aweto izvr{eno so “zarobeni devizi”.

Privatizacija na objektitena op{testven standard(izmena na ~len 27)(izmena na ~len 27)(izmena na ~len 27)(izmena na ~len 27)(izmena na ~len 27)

So ovaa izmena se vr{i precizirawena na~inot i uslovite pod koi se vr{i priva-tizacijata na objektite na op{testven stan-dard. Postojnite re{enija na Zakonot os-tavaa prostor za razli~no viduvawe na pred-metot na proda`ba koj proizleguva od kate-gorijata na sredstva naop{testveniot standard.Izmenite decidno defini-raat deka predmet naproda`ba se akciite, odnos-no udelite vo visina naprocenetata vrednost naop{testveniot standard(odmorali{ta, rekreativnicentri i sli~no). Ako starata formluacijabe{e: “Objektite na op{testveniotstandard se prodavaat”..., novata formu-lacija glasi: “Akciite, odnosno udelitevo visina na procenetata vrednost na ob-jektite na op{testveniot standard seprodavaat...”

Akcii so popust(izmena na ~len 28)(izmena na ~len 28)(izmena na ~len 28)(izmena na ~len 28)(izmena na ~len 28)

Izvr{eno e preformulirawe i pre-cizirawe na odredbite na ~lenot 28 so koj idosega se definiraa akciite so popust, bez

da se izvr{i bitna promena vo dosega{nitezakonskite odredbi. So ovoj ~len se odredu-va rodot na akciite pod povlasteni uslovi(obi~ni), uslovite za nivna otplata (2 godi-ni grejs period i 5 godini rok na otplata),dokumentacijata {to vrz osnova na niv ja iz-dava pretprijatieto (potvrda za privreme-ni akcii/udeli), uslovite pod koi se gubipravoto na otplata (ako korisnikot ne up-lati dve rati ednopodrugo, odnosno tri ratiso prekin vo rok od {est meseci), prenosotna neotplatenite akcii na Agencijata (kojaponatamu gi prodava kako obi~ni akcii).

Pravo na Agencijata zaprenos na akciite soizgubeno pravo na otplata(nov ~len 28-a)(nov ~len 28-a)(nov ~len 28-a)(nov ~len 28-a)(nov ~len 28-a)

So ovoj ~len se sozdava mo`nost da seizbegnat situaciite pretprijatijata, kogago izgubile pravoto na otplata nazapi{anite akcii pod povlasteni uslovi, da

ne ja izvr{at obvrskata i zatoj iznos ne & prenesat naAgencijata potvrda zaobi~ni akcii/udeli. Imeno,ovoj ~len regulira deka votakov slu~aj ovie akcii/ude-li, po sila na zakon, ja gu-bat svojata pravna sila zaimatelot i stanuvaat akcii/

udeli na Agencijata. Toa, so odluka, go kon-statira Agencijata.

Vo dosega{nata praksa pretprijatija-ta pokaàa neredovnost vo izvr{uvaweto naovie obvrski. Od druga strana, Agencijatanema{e mehanizam so koj }e moè efikasnoda go izbegne neprenesuvaweto na akciite/udelite za koi e izgubeno pravoto naponatamo{na otplata. So izmenite esozdaden mehanizam so koj Agencijata }emoè, bez beskrajno da ~eka pretprijatietoda ja ispolni svojata obvrska, da gi preneseakciite/udelite so svoja odluka na svoe imei da prodolì so nivnata proda`ba.

TRANSFORMACIJA

Neplatenite zapi{aniakcii so odluka na

Agencijata preminuvaatvo nejzina sopstvenost


Proda`ba na idealen del(izmena na ~len 50 i 51; bri{ewe(izmena na ~len 50 i 51; bri{ewe(izmena na ~len 50 i 51; bri{ewe(izmena na ~len 50 i 51; bri{ewe(izmena na ~len 50 i 51; bri{ewena ~len 54)na ~len 54)na ~len 54)na ~len 54)na ~len 54)

^lenovite 48-54 od ZTPOK gonormiraat modelot na transformacija“Proda`ba na idealen del na pretprijatie-to”. So prvite izmeni na Zakonot del od nivbea doprecizirani, a vo pogolem obem beavovedeni i novini (be{e definiran ide-alniot del, uspe{nosta na transformacija-ta i vo slu~aj da se prodade samo del od po-nudeniot idealen del na proda`ba, pre-ciziran na~inot na utvrduvawe na po~etnatacena, otstraneto administrativnotoograni~uvawe na proda`nata cena, vovede-no pla}awe na idealniot del na rati).

So poslednite izmeni pak, izvr{eno eponatamo{no precizirawe i uprostuvawe napostapkite. Taka, regulirano e dekaproda`bata na idealniot del po pat na jav-no naddavawe ne e potrebna vo slu~aj kogase nudi kupuvawe (od pove}e ponuduva~i) napomal ili ednakov del od ponudeniot ide-alen del (osnov za toa dava i ~len 48-a).

Ako se javat najmalku dvajcaponuduva~i, javno nadavawe se sproveduvadokolku ponudite na site ponuduva~i zaed-no go nadminuvaat procentot na idealniotdel koj se prodava.

Isto taka, so izmenata na ~lenot 51predvideno e deka proda`bata na idealniotdel na pretprijatieto moè da se izvr{iso ne-posredna spogodba dokolku ne bideprodaden po prviot javenpovik. Dosega{nite re{e-nija bea deka neposrednataspogodba moè da se realiz-ira po dva neuspe{ni javnipovika. Toa pretpostavuvamo`nost Agencijata poefi-kasno i pobrzo da ja vr{iproda`bata.

^lenot 54, koj se odnesuva na proda`bana udeli, e izbri{an, od pri~ina {to mate-

rijata regulirana so nego e re{ena so dru-gite ~lenovi na Zakonot.

Otkup na pretprijatieto napet ednakvi godi{ni rati(izmena na ~len 58 i 58-a)(izmena na ~len 58 i 58-a)(izmena na ~len 58 i 58-a)(izmena na ~len 58 i 58-a)(izmena na ~len 58 i 58-a)

Izmenite napraveni vo modelot Ot-kup na pretprijatieto se dviàt vo nasokana precizirawe - deka transformacijata sesmeta za uspe{na dokolku bidat prodadeni51% od akciite na pretprijatieto (a ne kako{to dosega be{e regulirano - 51% od akci-ite za vrednosta na op{testveniot kapital),i deka so dogovorot za otkup na pretprija-tieto moè da bide predvideno pla}awe naakciite na rati vo rok od pet godini (ovaamo`nost e dadena so prvite izmeni), no no-vinata e vo toa {to ratite treba da bidatednakvi godi{ni.

Proda`ba na pretprijatietona lica koi go prezemaatupravuvaweto sopretprijatieto(izmena na ~len 62 i 64)(izmena na ~len 62 i 64)(izmena na ~len 62 i 64)(izmena na ~len 62 i 64)(izmena na ~len 62 i 64)

So izmenite izvr{eno e pre~istu-vawe, odosno preformulurawe na ~lenot 62koj predviduva deka licata koi go preze-maat upravuvaweto se dol`ni da otkupat na-jmalku 51% od procenetata vrednost na pret-prijatieto vo rok ne podolg od pet godini,so toa {to u~estvoto vo momentot nasklu~uvaweto na dogovorot ne moè da bidepomalo od 20%.

So prvite izmeni naZTPOK bea vovedeninekolku novini vo ~lenot64 koi prakti~notosproveduvawe na Zakonotgi pokaà kako potrebni.Poto~no, be{e zaostrena

odgovornosta na licata koi go prezele up-ravuvaweto vo pogled na rezultatite odraboteweto na pretprijatieto, kako ina~inot na utvrduvaweto na pri~inite za

TRANSFORMACIJA

Zalogot za smetka namenaxerskiot tim moè

da go dade treto lice


negativnite rezultati od raboteweto. Zataa cel vo ~len 64 se vgradija odredbi sokoi se ureduva i na~inot na koj }e se utvrdu-va iskaànata zaguba: - pretprijatieto, natro{ok na licata koi go prezele upravu-vaweto, dol`no e da napravi revizija naekonomsko-finansiskoto rabotewe na pret-prijatieto.

Poslednite izmeni na ~lenot 64 vr{atponatamo{no precizirawe na slu~aite vokoi pokaànata zaguba solidarno japokrivaat licata koi go prezele upravu-vaweto - vo slu~aj pokaànata zaguba da eposledica na upravuvaweto so pretprijati-eto sprotivno na dogovorot, kako i nanesoodvetnoto upravuvuvawe na licata,odnosno zagubata e posledica na neposta-puvawe kako dobar stopanstvenik i so vni-manie na stru~no lice.

So dosega{noto re{enie na stavot 6od istiot ~len se predviduva{e zalog kakoforma na obezbeduvawe na obvrskite nakupuva~ot (za pokrivawe na zagubata). So iz-menata na ovoj stav se obezbeduva srazmer-nost na vrednosta na zaloèniot imot soakciite koi se kupuvaat, odnosno se pre-cizira deka obezbeduvaweto na obvrskite sozalo`no pravo treba da bide srazmerno navrednosta na akciite {to se otkupuvaat.Novina e deka zalogot moè da bide daden iod treto lice, a na samo od licata {to goprevzemaat upravuvaweto.

Izdavawe na akcii zaradidopolnitelno vloùvawe(izmena na ~lenovite 66 i 67)(izmena na ~lenovite 66 i 67)(izmena na ~lenovite 66 i 67)(izmena na ~lenovite 66 i 67)(izmena na ~lenovite 66 i 67)

So izmenite izvr{eno e usoglasuvawena ovoj ~len so drugite odredbi na Zakonot.So izmenite - stavot 2 od ~lenot 66 - se pred-viduva deka (vo slu~aite koga kupeniteakcii za dopolnitelno vloùvawe iznesu-vaat najmalku 30% od vrednosta na pretpri-jatieto) za vrednosta na neprivatiziraniotkapital, pretprijatieto, na Agencijata & iz-dava prioritetni akcii. Istoto se odnesu-va i na vgraduvaweto na noviot stav 3 vo ~le-

not 67 (spored koj imatelite na obi~niakcii po osnov na dopolnitelno vloùvawedividendata moàt da ja koristat samo za ot-kup na prioritetnite akcii od Agencijata).

Bitni promeni kaj ovoj model se na-praveni so vgraduvaweto na stavot 2 vo ~le-not 67. Noviot stav dava mo`nostkupuva~ite, koi moàt da gi platat site ne-plateni akcii izdadeni po osnova naop{testven kapital, toa da go storat so po-pust od 30%. So toa e daden ekskluziven po-pust pri pla}aweto samo vo ramkite na ovojmodel i se sozdava osnov za naplata na sred-stvata so predvremena dinamika.

Transformacija vo ste~aj(izmena na ~len 80, 81 i 82)(izmena na ~len 80, 81 i 82)(izmena na ~len 80, 81 i 82)(izmena na ~len 80, 81 i 82)(izmena na ~len 80, 81 i 82)

Vo poslednite izmeni na ZTPOKpojdeno e od ocenkata deka e potrebna ak-tivna uloga na Agencijata pri privatizaci-jata na pretprijatijata vo ste~aj. Vodosega{nata praktika Agencijata nema{emehanizam da ostvari uvid i kontrola voovaa postapka i moè{e da se vklu~i samovo delot koga postapkata na ste~aj eprakti~no zavr{ena, so {to ne se ostava{emo`nost za intervencija na Agencijata.

So dopolnuvawata vo delot koj ja ure-duva postapkata na transformacija na pret-prijatijata vo ste~aj se dava mo`nost i Agen-cijata, dokolku oceni deka za toa se sozdad-eni uslovi, da inicira poveduvawe na pos-tapka na transformacija vo ste~aj (nov stav2 od ~lenot 80), a ne kako dosega samo na in-cijativa na doveritelite.

Ponatamu, poseben e tretmanot napretprijatijata vo ste~aj vo koi, vo postoj-nata struktura na kapitalot na pretprija-tieto, Agencijata u~estvuva so pove}e od50%. Imeno, vo ovie slu~ai, na Agencijata &e dadeno pravo na prethodno davawe na so-glasnot na programata za finansiska isopstveni~ka transformacija (predloènaod Upravniot odbor), po {to sledi pravotona doveritelite da ja prifatat ili ne pro-gramata (izmeni na ~len 81 i 82).

TRANSFORMACIJA


Nov model - proda`ba napretprijatieto so neposrednaspogodba(nova Glava (nova Glava (nova Glava (nova Glava (nova Glava VI-a)-a)-a)-a)-a)

Za prv pat po donesuvaweto na ZTPOKvo nego se vgraduva nov model na transfor-macija - proda`ba na pretprijatieto so nep-osredna spogodba, ureden so posebna GlavaVI-a. Privatizacijata vo Makedonija dose-ga se odviva{e vo ostustvo na model kojovozmoùva direktna komunikacija - prego-varawe so odreden investitor koj e zainte-resiran za otkup na mnozinski ilizna~itelen paket na akcii. Vo drugi zemji,vo razvienite, zemjite so pazaren ambientna stopanisuvawe no i vo zemjite vo tran-zicija, ovoj na~in na proda`ba be{e upotre-buvan, naj~esto vo kombinacija so nekoi oddrugite modeli/tehniki na privatizacija itoa naj~esto za pogolemite pretprijatija. Sonegovoto vgraduvawe vo Zakonot, postapka-ta za proda`ba na pretprijatijata voslu~aite koga kako kupuva~ se javuvastrate{ki investitor bi trebalo da bide sk-ratena i zabrzana.

Predmet na proda`ba na ovoj na~inmoè da bide idealen del od pretprijatieza koe postoi interes za kupuvawe od stranana strate{ki investitor. Pritoa,kone~niot izbor na strate{kiot investi-tor, na predlog na Agencijata, go opredelu-va Vladata na Republika Makedonija. Pro-cedurata na proda`bata eslednata: investitorotpodgotvuva programa za ot-kup na idealniot del i raz-voj na pretprijatieto, aAgencijata (vrz osnova naprogramata) donesuva odlu-ka za proda`ba, koja zaednoso programata ja dostavuvado Komisijata za privatiza-cija. Vo nadle`nost na Ko-misijata, po dostavenata dokumentacija, e dadonese re{enie za soglasnost za proda`bata.Sledi sklu~uvawe na dogovor (so propi{anielementi) pome|u Agencijata i investito-

rot (vo slu~ai koga idealniot del koj se pro-dava ima i akcii izdadeni vrz osnova nadràven kapital, dogovorot go sklu~uva iministerot za finanisii).

Akcionerski knigi i potvrdiza akcii(nov stav 5 vo ~len 100)(nov stav 5 vo ~len 100)(nov stav 5 vo ~len 100)(nov stav 5 vo ~len 100)(nov stav 5 vo ~len 100)

So prvite izmeni na ZTPOK sedopolni ~lenot 100 so obvrska na pretpri-jatijata za izgotvuvawe na akcionerska kni-ga/kniga na udeli, i u{te pova`no, iz-davaweto na (potvrdi za) akciite/udelite nanivnite imateli. Ova dopolnuvawe seizvr{i zatoa {to iskustvoto, vo izminati-ot period, pokaà deka se mo`ni otstapuva-wa i deka e potrebno nivno sankcionirawe.No, vo praksata se ~uvstuva{e nedostatokna regulativa so koja se za{tituvaat prava-ta na akcionerite, odnosno sodru`nicite,osobeno pravata na t.n. mali akcioneri. Vonekoi slu~ai na akcionerite ne im se izdad-eni potvrdi za akcii, tehnikata napretvorawe na internite vo obi~ni akcii esloèna i za pogolem del od akcioneritenerazbirliva, pla}aweto na akciite e ko-lektivno i administrirano od pretprijati-eto.

Poslednite izmeni na Zakonot odatponatamu i normiraat obvrska na pretpri-jatieto, na barawe na akcionerot/sodru`nikot, da mu izdade potvrda vo koja

}e bidat navedeni sitepromeni (vklu~uvaj}i go inivniot osnov) na brojot inominalnata vrednost naakciite/udelot i toa od mo-mentot na nivnoto iz-davawe/zapi{uvawe, do de-not na zavr{uvaweto na po-stapkata na transformaci-ja. Stanuva zbor za obvrskaza izdavawe na ispis na site

promeni vo sostojbata na akciite/udelot vosopstvenost na odredeno lice. Potrebno eda se navede i osnovot za tie promeni, odpri~ina {to za sekoj akcioner/sodru`nik e

Agencijata soneposredna spogodba

moè da prodadeidealen del odpretprijatie

TRANSFORMACIJA


bitno da znae zo{to e promenet brojot naakciite, odnosno vrednosta na akciite iliudelot vo negova sopstvenost. Neizdavawe-to na ovakva potvrda e sankcionirano ivklu~eno vo kaznenite odredbi na Zakonot.

Vo slu~aite koga pretprijatieto, vorok od 15 dena od donesuvaweto na odlukata,ne & gi izdade akciite/udelot na Agencijatatoga{ tie (sli~no kako i so re{enieto zaakciite so popust - vo ~len 28-a) stanuvaatakcii/udeli na Agencijata, {to so odluka gokonstatira Agencijata.

Pritoa, i vo ovie slu~ai, se primenu-vaat zakonskite odredbi vo pogled na pro-cenata na vrednosta, izdavaweto na akcii naFPIOM, pravoto na otkup na akcii so po-pust, za{tita na pravata na porane{nitesopstvenici, izdavaweto akcii. Zna~i, i voovie slu~ai, ostanuva da vaì pravoto nakupuvawe akcii pod povlasteni uslovi, pra-voto na FPIOM da mu bidat izdadeni pri-oritetni akcii itn.

Rokovi za organizirawevo dru{tva(~len 48, 49, 50 i 51 od izmenite)(~len 48, 49, 50 i 51 od izmenite)(~len 48, 49, 50 i 51 od izmenite)(~len 48, 49, 50 i 51 od izmenite)(~len 48, 49, 50 i 51 od izmenite)

So ovie ~etiri ~lena {to vsu{nost senovi ~lenovi najdrasti~no se interveniravo Zakonot.

So niv, zaradi zabrzuvawe idovr{uvawe na privatizacijata, precizno seopredeluva rokot - 30 dena, vo koj se ostavamo`nost za realizirawe na izbraniot mo-

del na transformacija;dokolku modelot ne se rea-lizira vo dadeniot rok do30 maj 1999 godina -zadolìtelno e pretpri-jatijata da se organiziraatvo akcionersko dru{tvoili dru{tvo so ograni~enaodgovornost i da se zapi{atvo trgovskiot registar. Ovase odnesuva i na pretpri-jatijata za koi, do vlegu-

vawe vo sila na izmenite na Zakonot, vo po-stapkata na ste~aj e doneseno pravosilnore{enie za davawe soglasnost zaotpo~nuvawe na postapkata na transfor-macija, a vo koi, vo rok od 30 dena od donesu-vaweto na izmenite, nema da bide realizira-na transformacijata koja e opredelena sore{enieto.

TRANSFORMACIJA

FINALIZIRAWE NA PROCESOT NATRANSFORMACIJA

Pretprijatija koi vr{atstatusni promeni(nov ~len 100-a)(nov ~len 100-a)(nov ~len 100-a)(nov ~len 100-a)(nov ~len 100-a)

Spored zakonskata i podzakonska re-gulativa za zapi{uvawe na izvr{enitetransformacii vo sudskiot/trgovskiotregistar, za pretprijatijata koi paralelnoso transformacijata vr{at i statusnipromeni (podelba, spojuvawe i pripojuvawe),potrebna be{e istovremenost na upisot nanovonastanatite subjekti i bri{ewe na pos-tojniot subjekt.

Toa vo praksata predizvikuva{e prob-lemi, vo smisla oddelni delovi - koitreba{e da se zapi{at kako novi subjekti ivo koi transformacijata e realizirana - dane moàt da se zapi{at, zatoa {to kaj drug-ite delovi transformacijata ne be{e real-izirana.

Vo noviot ~len 100-avakvite sostojbi se nadmin-uvaat na toj na~in {to de-lovite vo koi op{testve-niot kapital ne e otkupendelumno ili celosno,(odnosno transformacijatane e realizirana na na~ini pod uslovi utvrdeni soZakonot), }e se organiz-iraat, vrz osnova na odlukana Upravniot odbor na Agencijata, kako ak-cionerski dru{tva ili dru{tva soograni~ena odgovornost, i za neotkupeniotop{testven kapital na Agencijata }e & izda-dat akcii, odnosno udela istovremeno }e sezapi{at vo trgovskiot registar so trans-formiranite delovi.

Ako modelot natransformacijata ne e

realiziran do 30 maj1999 zadolìtelno

zapi{uvawe votrgovskiot registar

kako AD ili DOO.


Sli~en e principot i za pretprijati-jata koi do denot na vleguvawe vo sila na iz-menite na Zakonot (30 april 1999 godina) neja dostavile potrebnata dokumentacija doAgencijata. Tie, po vleguvaweto vo sila naizmenite na Zakonot, vo rokod 30 dena, treba da se orga-niziraat kako akcionerskodru{tvo ili dru{tvo soograni~ena odgovornost ida se zapi{at vo trgovski-ot registar.

Pri organizirawetovo akcionerski dru{tva/dru{tva soograni~ena odgovornost, }e se primenuvaatre{enijata predvideni so noviot ~len 100-a. Odnosno, osnov za organizirawe vodru{tva }e bide odlukata na Upravniot od-bor na Agencijata, za neotkupeniotop{testven kapital pretprijatijata naAgencijata }e & izdadat akcii/udel i }e sezapi{at vo trgovskiot registar.

Specifi~nosta za pretprijatijata zakoi vo postapkata na transformacija naste~aj, do denot na vleguvawe vo sila na iz-menite, ne e doneseno re{enie za soglasnostza otpo~nuvawe na transformacijata e {totie }e se organiziraat vo dru{tva po zapi-raweto na ste~ajnata postapka. Ova }e sevr{i vrz osnova na re{enie doneseno odste~ajniot sovet.

Na ovoj na~in se obezbeduva brza kor-poratizacija i nominirawe na sopstvenik naop{testveniot kapital. Ako sopstveni-~kata transformacija zna~i steknuvawe nasopstveni~ki prava nad pretprijatijata(dru{tvata), so prenesuvaweto na akcii,odnosno udeli na Agencijata, za iznosot naneprodadeniot op{testven kapital, toj ka-pital dobiva titular, odnosno sopstvenik.Spored toa, sproveduvaweto na modelite natransformacija e ograni~eno do krajot namesec maj 1999 godina. Toa e najbitnata iz-mena i najdlabok rez vo procesot. Povle~enae linija i vo naredniot period, namestopreku realizirawe na modelite na trans-formacija, Agencijata }e gi prodava dosega

neprodadenite akcii/udeli koi & se izdade-ni na na~inite predvideni so Zakonot,odnosno Pravilata za proda`ba na akciitei udelite koi se izdadeni na Agencijata. Voslu~aite koga zaedno so akciite na Agenci-

jata }e se prodavaat i akci-ite izdadeni vrz osnova nadràvniot kapital, kako{to e regulirano so Za-konot za privatizacija nadràvniot kapital, odlu-kite za proda`ba i na~inotna proda`bata }e gi donesu-va Komisijata na Vladata

na RM za privatizacija. Se razbira, za onieakcii/udeli za ~ija proda`ba e sklu~en dogo-vor ostanuva da se primenuva reìmotpredviden vo dogovorot i re{enijata predv-ideni so Zakonot.

Kontrola na postapkata(~len 52 od izmenite)(~len 52 od izmenite)(~len 52 od izmenite)(~len 52 od izmenite)(~len 52 od izmenite)

Dopolnuvaweto na Zakonot ras~istinajgolem del od dilemite vo vrska so kont-rolata na transformacijata. Regulirani sepogolem broj pra{awa:

• koga }e se vr{i kontrola - na barawena javniot pravobranitel, javniot obivni-tel, inspekciski organ i Agencijata, a voslu~ai koga postoi osnovano somnevawe dekavo postapkata na transformacija seizvr{eni bitni povredi na ZTPOK so {toe o{teten op{testveniot kapital, no i traj-niot vlog na Republika Makedonija;

• period za koj }e se vr{i kontrola-ta - za vremeto od 29 juni 1993 do vleguvawe-to vo sila na izmenite, odnosno do 30 april1999 godina;

• kakov vid na kontrola }e se vr{i -finansiska, smetkovodstvena i pravna kon-trola na zakonitosta i pravilnosta nasproveduvaweto na postapkata;

• koj }e ja vr{i kontrolata - Minis-terstvoto za finansii i od nego ovlastenipravni i fizi~ki lica;

• postapki po zavr{uvaweto na kon-trolata - sostaveniot zapisnik od kontro-lata se dostavuva do Agencijata, javniot pra-

TRANSFORMACIJA

Neprivatiziranitepretprijatija

stanuvaat sopstvenostna Agencijata


vobranitel i javniot obvinitel (na nivnanadle`nost); ako so kontrolata se ocenideka e o{teten kapitalot javniot pravo-branitel pokrenuva soodvetna postapka zaponi{tuvawe ili utvrduvawe nani{tavnost na aktite ili dogovoritesklu~eni na {teta na op{testveniot kapi-tal.

za sanacija na banka (ASB), Ministerstvoto zafinansii, Vladata na Republika Makedonija),neednakov tretman na dràvniot kapital prinegovata proda`ba (popustite) vo odnos naop{testveniot kapital i akciite i udelite naAgencijata (rezidualnite akcii).

Zatoa, vo funkcija na poednostavuvawe izabrzuvawe na postapkata za proda`ba nadràvniot kapital po pazarni uslovi, zaednoso izmenite na ZTPOK, doneseni se izmeni ivo Zakonot za privatizacija na dràvniot ka-pital vo pretprijatijata, koi stapija na silana 30 april 1999 godina, a negoviot naziv epromenet vo Zakon za privatizacija nadràvniot kapital ( ponatamu: ZPDK).

Usoglasuvawe na ZPDK so ZTD(izmeni na ~len 1, 2, 3 i 4)(izmeni na ~len 1, 2, 3 i 4)(izmeni na ~len 1, 2, 3 i 4)(izmeni na ~len 1, 2, 3 i 4)(izmeni na ~len 1, 2, 3 i 4)

So ogled na toa {to ZPDK be{e donesenpred donesuvaweto na Zakonot za trgovskitedru{tva (ZTD), neophodno be{e negovo usogla-suvawe so ZTD. So intervencijata vo ~lenot 1se precizira deka negov predmet e privatiza-cijata na dràvniot kapital vo pretprijatija-ta, no i trgovskite dru{tva (postojni ili oniekoi }e se organiziraat vo trgovski dru{tva).Soodvetni izmeni napraveni se i vo ~lenovite2, 3 i 4.

Razgrani~uvawe na dràvniotkapital(izmena na ~len 2)(izmena na ~len 2)(izmena na ~len 2)(izmena na ~len 2)(izmena na ~len 2)

Vo ~lenot 2 vo koj se definira dràvniotkapital, izvr{eno e i doprecizirawe i izdvo-juvawe na kapitalot vo javnite pretprijatijaosnovani od Republika Makedonija i vodru{tvata osnovani od niv i decidno e re~enodeka ZPDK ne se odnesuva na niv. Vodosega{nata praksa pod reìmot na ovoj zakonse podveduva{e i kapitalot na javnite pret-prijatija osnovani od Republika Makedonija.So izmenite, se razgrani~uva dràvniot kapi-tal - predmet na ZPDK i ostanatiot kapitalna RM, ~ija proda`ba bi se uredila so materi-

TRANSFORMACIJA

II. IZMENI I DOPOLNUVAWA NA ZAKONOTZA PRIVATIZACIJA NA DR@AVNIOTKAPITAL VO PRETPRIJATIJATA

Kako rezultat, pred s#, na sprovedu-vaweto na ZTPOK vo juli 1996 godina be{edonesen Zakonot za privatizacija nadràvniot kapital vo pretprijatijata. Sorealizacijata na transformacijata sotoga{ osnovniot privatizaciski zakon, noi po razni drugi osnovi (na pr. Zakonot za“zagubarite”) vo golem broj na pretprijati-ja, vo ne mali iznosi, se definira{e, pokrajop{testven i akcionerski, i kapital vo sop-stvenost na dràvata, koj e so bitnorazli~na geneza od op{testveniot. Nepostoe{e dilema okolu potrebata za negovaprivatizacija, no naskoro stana o~iglednodeka ZTPOK ne e soodvetna ramka i deka ne-govata privatizacija treba da bide uredenaso poseben zakon. Kako rezultat, se doneseZakonot za privatizacija na dràvniot ka-pital vo pretprijatijata. Negovata celbe{e namaluvawe na u~estvoto na dràvatavo kapitalot vo pretprijatijata izabrzuvawe na procesot na transformacija(osobeno za slu~aite koga dràvniot kapi-tal se prodava{e zaedno so op{testveniotkapital kako uslov za realizacija na odb-raniot model za transformacija).

Kako i vo slu~ajot na ZTPOK, so pri-menata se voo~i potreba od negovo doofor-muvawe. Tuka, pred s#, vleguva dolgotrajnos-ta na postapkata, u~estvoto na pove}e organipri proda`bata na dràvniot kapital(Agencijata za transformacija na pretpri-jatijata so op{testven kapital, Agencijata


jalnite propisi so koi se uredeni dejnostitekoi gi izvr{uvaat javnite pretprijatija.

I ponatamu, dopolneta e dosega{natadefinicija, pa kako dràvniot kapital sedefiniraat i pobaruvawata na RM koi se/}e bidat pretvoreni vo traen vlog vo pret-prijatijata, kako i trajniot vlog na javnitepretprijatija (osnovani od RM) steknat vrzosnova na Zakonot za “zagubarite”.

Agencija za privatizacija(izmena na ~len 4)(izmena na ~len 4)(izmena na ~len 4)(izmena na ~len 4)(izmena na ~len 4)

So izmenite na ~lenot 4 uredeno e dekaevidencijata na dràvniot kapital ja vodiAgencijata za privatizacija (namesto Mi-nisterstvoto za finansii). Ovaa izmena evo funkcija na operacionalizirawe i sk-ratuvawe na postapkata na privatizacija.Ova proizleguva i od drugite odredbi na Za-konot (~len 5 i 9) so koi se regulira dekapostapkata na proda`ba na akciite iudelite }e ja sproveduvaAgencijata za privatizaci-ja (namesto dosega{natasostojba koga vo postapkatabea vklu~eni i Agencijataza sanacija na banka i Min-isterstvoto za finanisii).Ottuka, logi~no i poefi-kasno e postapkata naproda`ba i evidencijata da bidat koncentr-irani vo ista institucija.

Komisija za privatizacija(dopolnuvawe na ~len 5, bri{ewe(dopolnuvawe na ~len 5, bri{ewe(dopolnuvawe na ~len 5, bri{ewe(dopolnuvawe na ~len 5, bri{ewe(dopolnuvawe na ~len 5, bri{ewena ~len 6)na ~len 6)na ~len 6)na ~len 6)na ~len 6)

So dopolnuvawata na ~lenot 5, vo koje utvrdeno deka so dràvniot kapital upra-vuva i raspolaga Vladata na RM, se normiradeka Vladata svoite prava gi vr{i preku Ko-misijata na Vladata na RM za privatizacija(KP). Istiot ~len utvrduva {irokinadle`nosti na KP:

• da go predlaga na~inot na proda`bana akciite i udelite na dràvniot kapital,oddelno ili zaedno so akciite i udelite

izdadeni na Agencijata (toa zna~i deka voslu~aite koga akciite na Agecijata }e seprodavaat zaedno so akciite na dràvniotkapital, predlogot za na~inot na nivnataproda`ba }e go dava Komisijata, a ne kako{to dosega be{e regulirano, odlukite da ginosi Agencijata);

• da vodi pregovori so zainteresira-ni strate{ki investitori;

• da & predlaga na Vladata na RM izborna najpovolen strate{ki investitor;

• do Vladata da predlaga imenuvawe napretstavnici na akciite i udelite steknatipo osnov na dràvniot kapital, no i na akci-ite i udelite izdadeni na Agencijata.

Povtorno, stanuva zbor za skratuvawei racionalizacija na postapkata.Sodosega{ite re{enija vo postapkata naproda`ba u~estvuvaa pove}e organi {topredizvikuva{e dolgotrajna procedura (od-lukata za proda`ba, na predlog na Minis-

terstvoto za finansii, a nainicijativa na Agencijataza transformacija i ASB,po dobivawe na soglasnostiod resornite ministerstva,ja donesuva{e Vladata). Soizmenite na ZPDK se pret-postavuva deka odlu~uva-weto za proda`ba na

dràvniot kapital e vo nadle`nost na KP,osven koga proda`bata se vr{i so neposrednaspogodba za {to odlu~uva Vladata (~len 9).

No, so izmenite na Zakonot, vonadle`nost na KP vleguva i predlagawe naimenuvawe na pretstavnici na akciite iudelite steknati po osnov na dràvniot ka-pital i na akciite i udelite izdadeni naAgencijata. Dosega imenuvaweto za akciiteizdadeni na Agencijata go vr{e{e Agenci-jata. Ovaa odredba od izmenite, i pokraj toa{to ne postoi izri~no izjasnuvawe, upatu-va na toa deka vo naredniot period odlukiteza imenuvawe na pretstavnici na akciiteizdadeni na Agencijata }e gi nosi Vladatana RM.

TRANSFORMACIJA

Evidencijata nadràvniot kapital }e

ja vodi Agencijatazaprivatizacija


Na~in na proda`ba nadràvniot kapital(izmena na ~len 9, bri{ewe na(izmena na ~len 9, bri{ewe na(izmena na ~len 9, bri{ewe na(izmena na ~len 9, bri{ewe na(izmena na ~len 9, bri{ewe na~len 10 i 16)~len 10 i 16)~len 10 i 16)~len 10 i 16)~len 10 i 16)

Ostanuva vo sila staroto re{eniedeka dràvniot kapital moè da se priva-tizira posebno ili zaedno soop{testveniot kapital (~len 7). So ~lenot9 dosega se regulira{e na~inot na oddelnaproda`ba na dràvniot kapital i toa po patna javen povik za pribirawe ponudi i prekuberzata.

No, izmenite na ovoj ~len predvidu-vaat deka proda`bata na akciite nadràvniot kapital, oddelno ili vo paket soakciite izdadeni na Agen-cijata, se vr{i prekuberzata ili preku nepo-sredna spogodba so zainte-resirani strate{ki inves-titori. Vo istiot ~len re-guliran e i na~inot naproda`ba i na udelite naRM i na Agencijata - so javen povik za pri-birawe ponudi i preku neposredna spogod-ba so zainteresirani strate{ki investi-tori. Pravoto da odlu~uva za proda`ba nastrate{ki investitor dadeno e vo isklu~ivanadle`nost na Vladata na RM. Ovaa e izme-na, e zna~ajna bidej}i za prvpat se vgraduvamo`nosta za prodavawe po pat na neposred-no spogoduvawe, so {to se otvora prostorza pogolema efikasnost vo proda`bata.

Dogovorite za proda`ba na akciitepreku berza i udelite preku javen povik zapribirawe ponudi gi sklu~uva direktorotna Agencijata, a dogovorite za proda`ba naakciite i udelite preku neposredna spogod-ba gi sklu~uva Ministerot za finansii.

Pogolem prostor za pazarno odnesu-vawe vo proda`bata bi trebalo da sepostigne i so bri{eweto na ~lenot 10. Sonego, dosega be{e regulirano utvrduvawe-to na po~etnata i nominalnata cena na akci-ite i udelite na dràvniot kapital. Nivno-to otstranuvawe sozdava mo`nost za flek-sibilnost i ja namaluva mo`nosta za admin-

istrativno odreduvawe na proda`nite ceni.Otvoren e prostor za pazarno odreduvawe nacenite.

Sledat izmeni na uredbata(izmena na ~len 12)(izmena na ~len 12)(izmena na ~len 12)(izmena na ~len 12)(izmena na ~len 12)

Na~inot, uslovite i postapkata naproda`ba na akciite i udelite so posebenakt gi propi{uva Vladata na RM. Za taa cel,vo oktomvri 1996 godina be{e donesena“Uredba za na~inot i postapkata zaproda`ba i pla}awe na akciite i udelitena dràvniot kapital vo pretprijatijata”.So ogled na napravenite izmeni vo Zakonot,se o~ekuva skoro izmenuvawe na Uredbata,

po {to bi zaìveale iz-menite na Zakonot. Vero-jatno e deka vo nea }e bidatvgradeni pove}e bitniodredbi, me|u koi postapka-ta na neposredno spogodu-vawe, kriteriumite za iz-bor na najpovolen stra-

te{ki investitor, eventualnite popusti vozavisnost od na~inot na pla}aweto (dosegabea regulirani so ~lenot 14 koj so izmenitee izbri{an). ]e sledi i nejzino usoglasu-vawe so Pravilata za proda`ba na akciitei udelite izdadeni na Agencijata.

Instrumenti za pla}awe(izmena na ~len 13)(izmena na ~len 13)(izmena na ~len 13)(izmena na ~len 13)(izmena na ~len 13)

So izmenata na ovoj ~len preciziranoe kako }e se vr{i pla}aweto na akciite iudelite i izvr{eno e voedna~uvawe na in-strumentite za pla}awe so tie koi se pred-videni ZTPOK. Pla}aweto moè da seizvr{i vo:

- denari;- stranski sredstva za pla}awe;- koga kako kupuva~ se javuva stransko

lice;- deponirani devizni vlogovi na

gra|anite; i- hartii od vrednost izdadeni od Re-

publika Makedonija.

TRANSFORMACIJA

Proda`ba na dràvniotkapital i preku

neposredna spogodba


III. IZMENI I DOPOLNUVAWA NA ZAKONOT ZATRANSFORMACIJA NA PRETPRIJATIJATAI ZADRUGITE SO OP[TESTVEN KAPITALKOI STOPANISUVAAT SO ZEMJODELSKOZEMJI[TE

Zakup na dràvnotozemjodelsko zemji{te(izmena na ~len 17, 18 i 19)(izmena na ~len 17, 18 i 19)(izmena na ~len 17, 18 i 19)(izmena na ~len 17, 18 i 19)(izmena na ~len 17, 18 i 19)

So ~lenot 17 be{e predvideno dekapretprijatijata/zemjodelskite zadrugi, koii po transformacijata }e prodolàt da sto-panisuvaat so zemjodelsko zemji{te vodràvna sopstvenost, se dol`ni da sklu~atdogovor za dolgoro~en zakup. Na~inot i us-lovite za nivno sklu~uvawe i evidencijataregulirani se so ~lenovite 18 i 19. So iz-menite na Zakonot se izvr{i promena inamesto dolgoro~en zakup, Zakonot segapredviduva zakup. Ostavena e mo`nost za sk-ratuvawe na rokot pod koj privatiziranitesubjekti }e moàt da sklu~at dogovor za ko-ristewe na zemji{teto. Toa e decidnokaàno so izmenite na alinea 3 od ~lenot18 koj sega predviduva deka vremetraeweto(rokot) na dogovorot ne moè da bide po-dolg od 4 godini. Pojdovna pretpostavka zaovaa promena e taa deka vo tekot na 4 godiniprivatiziranoto pretprijatie treba dasozdade realni ekonomski pretpostavki koi}e mu ovozmoàt po 4 godini, pod ednakviuslovi, kako i site ostanati u~esnici na pa-zarot, da moè da u~estvuva na javnata lici-tacija za davawe na zemji{teto vo zakup.

Rokovi za organizirawevo dru{tva(~len 5, 6, 7 i 8 od izmenite)(~len 5, 6, 7 i 8 od izmenite)(~len 5, 6, 7 i 8 od izmenite)(~len 5, 6, 7 i 8 od izmenite)(~len 5, 6, 7 i 8 od izmenite)

Istiot pristap i logika od izmenitena ZTPOK, primeneta e i vo izmenata zaZakonot za privatizacija na zemjodelskitesubjekti. Kako {to vo ZTPOK e predvide-

no brzo korporatizirawena pretprijatija, taka i voovoj Zakonot se vgradenisoodvetni odredbi koi seodnesuvaat za nekolkutemo`ni slu~ai na pretpri-jatija vo razli~ni fazi:

• pretprijatija koi do denot na vlegu-vawe na Zakonot ne ja otpo~nale postapka-ta na transformacija;

TRANSFORMACIJA

Dogovorot za zakup nazemjodelsko zemji{te

namesto dolgoro~en - na~etiri godini

Re{enijata koi se predvideni so iz-menite na ovoj Zakon se sli~ni i proizlegu-vaat od izmenite napraveni vo ostanatitedva privatizaciski zakoni.

Usoglasuvawe so ZTPOK(bri{ewe na ~len 9, 10 i 16)(bri{ewe na ~len 9, 10 i 16)(bri{ewe na ~len 9, 10 i 16)(bri{ewe na ~len 9, 10 i 16)(bri{ewe na ~len 9, 10 i 16)

Isto kako i kaj prethodnite i vo ovojZakon e izvr{eno pre~istuvawe na zakon-skiot tekst. Primer za toa e bri{eweto na~lenovite 9, 10 i 16. Mater-ijata regulirana so ovie~lenovi e regulirana i voZTPOK, a ~lenot 4 od Za-konot za “zemjodelstvoto”upatuva na soodvetna prime-na na odredbite na ZTPOKna privatizacijata na zemjodelskite pretpr-ijatija i zadrugi, pa zatoa nema potreba oddvojno normirawe.


TRANSFORMACIJA

• pretprijatijata koi ja otpo~naletransformacijata, no vo koi vo rok od 30dena od vleguvaweto vo sila na Zakonot nemada se realizira predvidenata transfor-macija;

• pretprijatija za koi vo postapka natransformacija vo ste~aj ne e doneseno pra-vosilno re{enie za soglasnost zaotpo~uvawe na postapkata;

• pretprijatija za koi vo postapka natransformacija vo ste~aj e doneseno pra-vosilno re{enie za soglasnost zaotpo~uvawe na postapkata, no istata vo rokod 30 dena nema da bide realizirana.

Site re{enija od izmenite na ZTPOK,koi se odnesuvaat na organiziraweto napretprijatijata vo dru{tva, kako i na~inoti postapkata na organiziraweto na ist

na~in se vgradeni i vo Zakonot za transfor-macija na pretprijatijata i zadrugite soop{testven kapital koi stopanisuvaat sozemjodelsko zemji{te.

Kontrola na postapkata(~len 9 od izmenite)(~len 9 od izmenite)(~len 9 od izmenite)(~len 9 od izmenite)(~len 9 od izmenite)

Ka`anoto pogore se odnesuva i na no-vite odredbi koi ja reguliraat kontrolatana privatizacijata. Prezemeni se istiteodredbi, se upatuva na soodvetnite odredbiod ZTPOK i na istiot na~in se reguliraniovie pra{awa i za subjektite podlo`ni natransformacija i od sektorot zemjodelstvo.So toa, i vo ovoj slu~aj, e izvr{enovoedna~uvawe na na~inot na koj se regu-liraat istite pra{awa.


UGOSTITELSTVO

Ugostitelstvo - - dano~ni aspekti na nabavkite i

proda`bite

a statusot na ugostitelskite pretprijatija od aspekt na danok napromet, pi{uvavme u{te vo 1996 godina. Vo me|uvreme nastanaa zna~ajniizmeni vo propisite od ovaa oblast. Nabavkite na oprema, hrana i

pijalaci i nivnata proda`ba, kako i uslugite na smestuvawe od aspekt nadanokot na promet na proizvodi i uslugi, kako i principite nasmetkovodstvena evidencija vo se pra{awe na koi detalno }e se osvrneme.

Liljana Atanasovska - Stojanovska

Uslovite i na~inot na vr{ewe na ugosti-telskata dejnost se uredeni so poseben zakon.

Ugostitelska dejnost mo`at da vr{atpretprijatija i drugi pravni lica, du}anibez svojstvo na pravno lice i zdru`enija nagra|ani.

Spored Nacionalnata klasifikacijana dejnosti (“Sl. vesnik na RM”, br.7/98)ugostitelskata dejnost e rasporedena vosektor @ - Hoteli i restorani vo sledniteoddeli, grupi, klasi i potklasi:

@ Hoteli i restorani55 Hoteli i restorani

55.1 Hoteli55.11 Hoteli i moteli so

restoran55.12 Hoteli i moteli bez

restoran55.2 Kampovi i drug vid

smestuvawe zapokus prestoj

55.21 Mladinskiodmorali{ta iplaninarski domovi iku}i

55.21/1 Odmorali{ta55.21/2 Planinarski domovi

55.22 Kampovi za {atori iprikolki

55.23 Drug vid smestuvawe,nespomnatona drugo mesto

55.3 Ugostitelski objek-ti za ishrana

55.30 Ugostitelski objektiza ishrana

55.30/1 Restorani igostilnici (bez sobiza smestuvawe)

55.30/2 Uslugi na drugiugostitelski objekti

55.4 Barovi55.40 Barovi

55.5 Kantini i ketering55.51 Kantini55.52 Ketering

Z


Prigotvuvaweto hrana - proizvodstvoproda`bata na pijalaci - trgovija na malo

pretprijatie vo sostav na neproizvodstvenopretprijatie ili na drugo pravno lice, {tose registrirani kaj nadle`niot sud za vr{ewena edna ili pove}e proizvodstveni dejnosti...”

Kako ugostitelsko pretprijatie nese smetaat delovite na pravni lica(restorani za op{testvena ishrana, kantinii dr.) {to ne se registrirani za vr{ewe naugostitelska dejnost so treti lica, odnosnose od zatvoren tip. Na proizvodite {to ginabavuvaat ovie pravni lica danokot napromet na proizvodi go presmetuva inaplatuva prodava~ot, odnosno tie nemaatpravo da nabavat prehranbeni produkti bezpresmetan danok na promet na proizvodi. Zaova pra{awe brojni mislewa ima izdadeno iMinisterstvoto za finansii (vo periodotkoga ova pra{awe be{e aktuelno: vo 1996 i1997 godina).

Ugostitelskite pretprijatija (du}ani),odnosno sega trgovski dru{tva ili trgovcipoedinci, tretmanot proizvoditel go imaatsamo pri nabavkata na proizvodi zaprigotvuvawe hrana; pri nabavkata iproda`bata na pijalacite i tutunskiteprerabotki tie se vo uloga na trgovci namalo, odnosno kupuvaat so danok t.e. akcizavo zavisnost od vidot na pijalakot.

Vo slu~aj ugostitelot da nabaviprehranbeni proizvodi (na primer: meso) sopresmetan danok na promet na proizvodi koiponatamu gi prerabotuva i prodava kakogotova hrana nema pravo da go namaliplateniot danok na promet na proizvodi odfazata na nabavka od presmetaniot danok zapla}awe, odnosno treba da go plati vkupniotpresmetan danok na osnovica proda`na cenana prigotvena hrana.

Ova ograni~uvawe ne proizleguvadirektno od odredba na Zakonot, tukuindirektno od zakonskiot tekst, odnosnokoncepcijata na zakonot.

Proizvodstvenite pretprijatija (me|ukoi se i ugostitelskite) kako {to rekovme,se edinstveni povlasteni kupuva~i na koiZakonot im dava pravo da kupat materijal za

UGOSTITELSTVO

Statusot na ugostitelite odStatusot na ugostitelite odStatusot na ugostitelite odStatusot na ugostitelite odStatusot na ugostitelite odaspekt na Zakonot za danokotaspekt na Zakonot za danokotaspekt na Zakonot za danokotaspekt na Zakonot za danokotaspekt na Zakonot za danokotna prometna prometna prometna prometna promet

Soglasno so odredbite na ~len 5, stav 1,to~ka 1 i stav 2 od Zakonot za danokot napromet na proizvodi i uslugi, (Sl.vesnik naRM br.34/92, ... 13/98), (ponatamu: Zakon)ugostitelskite pretprijatija i du}ani bezsvojstvo na pravno lice pripa|aat vokategorijata na proizvodstveni pretpri-jatija, odnosno vo kategorijata na“povlasteni kupuva~i” so pravo da nabavuvaatreprodukcioni materijali bez danok napromet na proizvodi. Kako {to e poznato, zakrajna potro{uva~ka “ne se smeta proda`batana proizvodi, reprodukcioni materijali napravno lice koe se zanimava so proizvod-stvena dejnost i na du}an bez svojstvo napravno lice koj {to se zanimava soproizvodstvena dejnost (proizvodstvendu}an), koe tie proizvodi gi nabavuva zaradireprodukcija."

Pod proizvodstveno pretprijatie vosmisla na ~len 5, stav 2 od Zakonot sepodrazbiraat: "industrisko, rudarsko,zemjodelsko, {umarsko, vodostopansko,ribarsko, grade`no, ugostitelsko isoobra}ajno pretprijatie... delovi na


reprodukcija bez danok na promet naproizvodi, odnosno, vleznite elementi voproizvodstvoto da ne se odano~i.

Vo obraten slu~aj, dokolku nabavatrepromaterijal so danok na promet naproizvodi, odnosno dadenoto pravo ne goiskoristat, nemaat pravo preneseniot danokda go namalat od presmetaniot, zatoa {to voslu~ajot bi se “transformirale” odproizvoditeli vo trgovci; vo soglasnost so~len 5 od Zakonot ugostitelite se vokategorijata na proizvoditeli.

Ministerstvoto za finansii, pri nabavkana oprema za opremuvawe na ugostitelskiobjekti prostorii, so ispolnuvawe nauslovite od ~len 7-b, stav 3 od Zakonot(pora~ka-izjava za oprema, izdavawe nafaktura, bezgotovinsko pla}awe, proda`baod magacin i dr.) se pla}a danok na promet naproizvodi po stapka od 5%.

Na opremata {to ne e nabavena poduslovite i na~inot od ~len 7-b na Zakonot sepla}a danok na promet po stapka od 25%(tarifniot broj 1 od Tarifata na Zakonot).

Ugostitelite imaat pravo so 5% danokna promet na proizvodi da nabavuvaat: opremaza restorani, barovi (masi i stolovi), zahotelski sobi (kreveti, plakari, toaletnistol~iwa, ogledala), oprema za ureduvawe nagostilnici i kantini, oprema za opremuvawena kujni (ugostitelski pe~ki, {poreti isli~no), elektri~ni uredi kako kafemati,ledomati i sli~no.

Neizostavno treba daja spomeneme i odredbata na~len 7-b, stav 4, vosoglasnost so koja plateniotdanok na promet za naba-venata oprema nema tretmanna prenesen danok i ne mo`eda se koristi za namaluvawena obvrskata po osnov nadanokot na promet naproizvodi pri proda`batana istata oprema; se

presmetuva i pla}a na osnovica proda`navrednost.

Nabavka na siten inventarNabavka na siten inventarNabavka na siten inventarNabavka na siten inventarNabavka na siten inventar

Ugostitelskite pretprijatija i du}aniimaat pravo so beneficirana dano~na stapkaod 5%, da nabavuvaat i predmeti so karakterna siten inventar: ~a{i, ~inii, sadovi zaprigotvuvawe hrana, kako i za poslu`uvawena hranata i pijalacite, ~ar{avi (krevetskii za na masa), pe{kiri i sl.

Vrz osnova na odredbite vo ~len 7-b,stav 2 od Zakonot, pod oprema se podrazbiraat

Pod ugostitelskadejnost se smeta

prigotvuvawe na hrana,alkoholni i bezalkoholnipijalaci, topli i ladni

napivki i vr{ewe nauslugi za smestuvawe

UGOSTITELSTVO

Nabavka na oprema i siten inventarza ugostitelski objekti

Za opremuvawe na svoite objekti(restorani i hoteli) ugostitelskitepretprijatija i du}ani imaat pravo danabavuvaat oprema so 5% danok na promet naproizvodi, vo soglasnost so ~len 7-b odZakonot i tarifniot broj2, stav 1, to~ka 1 od Tarifatana danokot na promet naproizvodi.

Spored ~len 7-b, stav 2od Zakonot, pod oprema sepodrazbiraat osnovnitesredstva za vr{ewe nadejnosta, predmetite isitniot inventar opredelenspored propisite zaamortizacija, sredstva zali~na za{tita pri rabotata i li~na za{titnaoprema i rezervni delovi za taa oprema, osvenpatni~kite avtomobili, mebelot, tepisite,umetni~kite dela od likovna i primenetaumetnost i drugi ukrasni predmeti zaopremuvawe na administrativni prostorii{to se nabaveni pod uslovite i na na~in od~len 7-b, stav 3 od istiot Zakon.

Ograni~uvaweto za toa {to ne se smetaza oprema za vr{ewe na dejnosta na pravnitelica (primer: mebel, tepisi) ne se odnesuvavo potpolnost na ugostitelskitepretprijatija. Soglasno so Zakonot ibrojnite mislewa {to gi izdade


i predmetite na sitniot inventar opredelenispored propisite na amortizacija, koi{tose nabavuvaat pod uslovite i na na~inotpropi{an vo ~len 7-b od Zakonot za danokotna promet na proizvodi.

Nabavkata na repromaterijali bezdanok na promet na proizvodi ugostitelskitepretprijatija moàt da ja vr{at i poduslovite na ~len 6-b od Zakonot, odnosno sopora~ka - izjava za poznat korisnik.

Nabavka na prehranbeniNabavka na prehranbeniNabavka na prehranbeniNabavka na prehranbeniNabavka na prehranbeniproizvodiproizvodiproizvodiproizvodiproizvodi

Na ugostitelskite pretprijatija kakoreprodukcionen materijal pod uslovite na~len 6-a od zakonot, bez danok na promet naproizvodi, moè da im se prodavaat sledniteprehranbeni proizvodi:

- osnovni proizvodi nazemjodelstvoto i ribarstvoto od to~ka 5od tarifniot broj 2 od Tarifata na Zakonotza danokot na promet: (site vidovi surovo isu{eno ìto, drugi rastenija, ~aevi odrastenija, cve}e, grozje, ovo{je, pe~urki,semki, meso i ìvina, dive~ i proizvodi odniv, morska i slatkovodna riba, rakovi,{kolki, vodozemci, mekotelci, ikra i drugo);

- ìvotni produkti {to seupotrebuvaat za ~ove~ka ishrana, od to~ka6 od tarifniot broj 2, nepreraboteni ipreraboteni kako i za~ini i site drugimaterii {to im se dodavaat na tie produktizaradi konzervirawe, popravawe na izgledot,vkusot ili mirisot, zaradi bojosuvawe,zbogatuvawe na sostavot ili postigawe nanekoe drugo svojstvo;

- proizvodi od ovo{je na primer:marmalad, pekmez, kompot, kandiranoza{e}ereno ovo{je, su{eno ovo{je, ovo{noèle, sladoled, ka{a od ovo{je i sli~no,proizvodi od skrob i bra{no, konditorski idrugi pekarski proizvodi (keks,napolitanski slatki), èlatin za jadewe,esencija za podgotvuvawe slatki i drugisli~ni proizvodi.

- proizvodi obligatorno oslobodeniod danok na promet na proizvodi od ~len 14,to~ka 1 od Zakonot (leb, sveò, mleko, masloi masti za jadewe).

UGOSTITELSTVO

Nabavka na prehranbeni proizvodi,pijalaci i pomo{ni materijali

Ugostitelskite pretprijatija ilipretpriema~i {to vr{at ugostitelskadejnost, vrz osnova na pora~ka izjava zareprodukcija nabavuvaat proizvodi {tosluàt za ~ove~ka ishrana kako repro-materijal bez presmetan danok na promet naproizvodi, zaradi prerabotka (prigotvuvawegotova hrana za posluùvawe) i proda`ba nakrajni potro{uva~i od:

- proizvodstveni pretprijatija idu}ani;

- uvoz - uvozot go vr{at vo svoe ime i zasvoja smetka;

- od pretprijatija registrirani zavr{ewe na uvoz i promet na golemo;

- od fizi~ki lica - preku otkup, sonamenski podignati sredstva od smetkata zagotovinsko pla}awe (za otkup na zemjodelski,ribarski i sto~arski proizvodi, proizvodina {umarstvoto, {umski plodovi i lekovitirastenija).

Nabavkata na proizvodi za repro-dukcija, bez danok na promet na proizvodi nemoè da se vr{i od prodavnici ili drugidelovni edinici registrirani za vr{ewepromet na malo (~len 6, stav 3 od Zakonot).

I za ugostitelite vaì istata odredbakako i za ostanatite proizvoditeli;nabaveniot reprodukcionen materijal nemoè da se prodade, odnosno da se otu|i vorok od edna godina od nabavkata bez da seplati danok na promet koj ne e platen prinabavkata zaedno so kamata za denovite nazadocnuvawe od denot na nabavkata do denotna proda`bata.


Nabavka na prerabotki od tutunNabavka na prerabotki od tutunNabavka na prerabotki od tutunNabavka na prerabotki od tutunNabavka na prerabotki od tutuni alkoholni pijalacii alkoholni pijalacii alkoholni pijalacii alkoholni pijalacii alkoholni pijalaci

Prerabotkite od tutun-cigari, ialkoholni pijalaci, ne moàt da senabavuvaat bez akciza od strana naugostitelskite pretprijatija; soglasno so~lenovite 5-a i 6-a od Zakonot za akcizi,obvrskata za pla}awe na akcizata zaprerabotki od tutun i za alkoholni pijalacinastanuva vo momentot na kupuvaweto nakontrolnite markici. So kupuvaweto naspomnatite proizvodi od proizvoditelot,uvoznikot ili trgovecot, ugostitelot japla}a proda`nata cena vo koja e vklu~ena iakcizata.

Nabavkata na pivo e so platena akcizaod proizvoditelot, odnosno uvoznikot; vonatamo{niot promet - akcizata ne sepresmetuva i ne se pla}a.

Vinoto i gaziranite pijalaci senabavuvaat so platen danok na promet naproizvodi po stapka od 25%; se doplatuvadanok na promet kako razlika pome|upresmetaniot na proda`nata cena iplateniot pri nabavkata.

Nabavka na pomo{en materijalNabavka na pomo{en materijalNabavka na pomo{en materijalNabavka na pomo{en materijalNabavka na pomo{en materijalkako reprodukcionen materijalkako reprodukcionen materijalkako reprodukcionen materijalkako reprodukcionen materijalkako reprodukcionen materijal

Kako materijal za reprodukcija naugosititelskite pretprijatija, bezpresmetan danok na promet na proizvodi,moè da im se prodava pomo{niot ipotro{niot materijal, kako na primer:sredstva za ~istewe (detergenti, sapuni),salfeti, ~epkalki za zabi i drug potro{enmaterijal {to ne vleguva vo supstanciite naproizvodite {to im se prodavaat na krajnitepotro{uva~i, no se neophodni vo vr{ewetona ugostitelskite uslugi.

Vo soglasnost so ~len 7, stav 1, to~ka 5od Zakonot, kako repromaterijal sepodrazbira i ambalaàta i drug materijal zapakuvawe, materijal {to sluì za sitnipopravki, odrùvawe i ~istewe na oprema idelovni prostorii, ili {to kako pomo{en,odnosno potro{en materijal se tro{i voprocesot na proizvodstvoto .

Ugostitelstvoto od aspekt na proda`bata

UGOSTITELSTVO

Proda`ba na proizvod -Proda`ba na proizvod -Proda`ba na proizvod -Proda`ba na proizvod -Proda`ba na proizvod -prigotvena hranaprigotvena hranaprigotvena hranaprigotvena hranaprigotvena hrana

Nabaveniot reprodukcionen materijalugostitelite go prerabotuvaat i goprodavaat na krajnite potro{uva~i kakofinalen proizvod - prigotvena hrana; priproda`bata se presmetuva i pla}a 5% danokna promet na proizvodi soglasno so tarifenbroj 2 od Tarifata na Zakonot.

Nezavisno od dano~niot tretman napoedine~nite artikli koi vleguvaat vo sostavna hranata (nabaveni so ili bez danok napromet na proizvodi), tie se kalkulativnielementi vo opredeluvaweto na proda`natacena na hranata. Dano~na osnovica napripremenata hrana na koja se presmetuvadanok na promet na proizvodi po stapka od5% pretstavuva proda`nata cena koja senaplatuva od potro{uva~ot.

Vo slu~aj koga ugostitelot prodavaproizvodi od ~len 14, stav 1 od Zakonot zakoi e predvideno obligatorno dano~noosloboduvawe (leb, mleko) kako finalniproizvodi, se primenuva obligatornodano~no osloboduvawe i pri proda`bata, nese presmetuva i ne se pla}a danok na prometna proizvodi po stapka od 5%.


Proda`ba na pijalaciProda`ba na pijalaciProda`ba na pijalaciProda`ba na pijalaciProda`ba na pijalaci

Rekovme deka pri proda`bata napijalacite, ugostitelot se javuva vo uloga natrgovec na malo. Presmetuvaweto ipla}aweto na danokot na promet na proizvodizavisi od vidot na pijalakot {to se prodava.

Pri proda`bata na:

• osveìtelni, gazirani, bezalkohol-ni pijalaci, na aromatiziranite sirupi ipijalaci {to sodràt alkohol, no ne pove}eod 2%, se pla}a danok na promet na proizvodipo stapka 25% (tarifen br.1 od Tarifata nadanok na promet na proizvodi).

• Pijalaci dobieni so me{awe naovo{ni bazi (sirupi) vo voda ili mineralnavoda, od tipot kola, biter, tonik, ve{ta~kilimonadi, visokokalori~ni osveìtelnipijalaci dobieni so rastvorawe vo voda napove}e sostojki (limon, portokal...) citrusbazi, ovo{ni bazi na kontinentalni vidoviovo{je i proizvodi izraboteni vo forma natableti, pra{oci od koi se dobivaatbezalkoholni gaziranipijalaci - se pla}a danok napromet na proizvodi od 25%(tarifen broj 1);

• pijalaci {tospa|aat vo kategorija naprirodni ovo{ni sokovikoi od aspekt na Zakonot zadanokot na promet setretiraat kako prehranbeni proizvodi (odovo{je, zelen~uk, so dodatok na voda,fermentirani pijalaci od ìto: boza i sl.dobieni so necelosna alkoholnafermentacija za koi se koristi p~enkarnobra{no, griz, proso, trici i dr.), skrobniproizvodi, ìta, pekarski kvasec, saharoza,sodrìnata na alkohol ne smee da premine0,6% od neto proizvodot fermentiranipijaloci od slad (kvasec i sl.) ~ija sodrìnana alkohol ne preminuva 0,5% odkoli~estvoto na neto proizvodot - se pla}adanok na promet na proizvodi po stapka od5%.

Podelbata na osveìtelnite bezalko-holni pijalaci vo uslovno nare~eni grupi za

odano~uvawe so ogled na dano~nata stapka5% ili 25% e izvr{ena soglasno soPravilnikot za kvalitet na osveìtelnibezalkoholni pijaloci (Slu`ben list naSFRJ br.52/83) i Pravilnikot za kvalitetotna proizvodite od ovo{je, zelen~uk, pe~urkii na pektinski preparati (Slu`ben list naSFRJ br.1/79 i 20/82).

• Mineralni i gazirani vodi oddoma{no ili stransko poteklo seodano~uvaat so danok na promet na proizvodipo stapka od 25%;

• na promet na site vidovi vina:prirodno, penlivo (gazirano) ili specijalnovino (desertno, likersko) - se pla}a danok napromet na proizvodi spored tarifniot broj1 od Tarifata na danokot na promet naproizvodi - po stapka od 25%.

Vo praksata kaj del od ovie subjekti(ugostitelite i trgovcite na malo) danokotna promet za doplata se utvrduva kakopresmetan danok na vkalkuliranata razlikavo cena t.e. maràta.

Vo sosema drugakategorija spa|aat pivotoi alkoholnite pijalaci.Kako {to e poznato,akcizata za pivo se pla}aednokratno - od uvoznikotili od proizvoditelot,odnosno so kupuvaweto nabanderolite - za alkoho-

lnite pijalaci; site ponatamo{ni u~esnicivo prometot (trgovcite na golemo i malo iugostitelite) nemaat obvrska da presmetaati platat akciza. Pri proda`ba na ovieproizvodi se vkalkulira samo razlika vocena (trgovska marà) {to vsu{nostpretstavuva niven del od zarabotuva~kata,odnosno del za pokrivawe na tro{ocite naproda`ba.

Koga pijalacite (se misli nagaziranite, a ne na pivoto i na alkoholnite)se davaat besplatno - po cenata po koja i senabaveni za vremetraeweto na nekoja drugausluga (kako na primer vo kazinata),osnovicata za presmetka na danokot na prometna proizvodi }e bide istata koja e oformena

Gaziranite bezalkoholnipijalaci i mineralnata

voda se nabavuvaat sodanok na promet na

proizvodi po stapka od 25%

UGOSTITELSTVO


pri vlezot na pijalacite, bez nadgraduvawetoso razlika vo cena pri izlezot. Vo toj slu~aj,obvrskata za danokot na promet na proizvodie ednakva so danokot platen pri nabavkata;i ne postoi razlika pome|u presmetan iprenesen danok i nema obvrska za doplata nadanok.

Vo vakov slu~aj besplatnoto davawe napijalaci kaj dano~niot obvrznik ima tretmanna reprezentacija i vleguva vo limitot voiznos od 3% od ostvareniot vkupen prihod.Dokolku postoi pre~ekoruvawe nad zakonskipropi{aniot limit vrz osnova na odredbitena Zakonot za danok od dobivka (~len 20 odZakonot) propi{aniot iznos nad dozvoleniotlimit ja zgolemuva dano~nata osnova za danokod dobivka i se odano~uva so 15%.

Vo slu~aj gaziranite pijalaci da ne sedavaat bez nadomest - tuku se prodavaat,dano~niot obvrznik mora da presmeta danokna promet na proizvodi na proda`nata cena(vo koja ne e sodràn danokot na promet - odfazata na nabavka). Obvrskata za pla}awe nadanok pretstavuva razlika pome|upresmetaniot i preneseniot danok od fazatana nabavka.

Na prometot na kafe kako napivka vougostitelstvoto, se pla}a danok na promet naproizvodi po stapka od 5% spored tarifniotbroj 2, stav 1, to~ka 6 od Tarifata na danokotkako na proizvod {to sluì za ~ove~kaishrana. Kafeto se kupuva so presmetanaakciza i ne postoi mo`nost za prebivawe napresmetanata obvrska za danok so platenataakciza.

Ugostitelski uslugi nasmestuvaweNa nadomestokot {to korisnikot na

uslugite go pla}a za smestuvawe (no}evawe,dneven odmor) vo ugostitelskite objekti(hoteli, moteli), ugostitelot pla}a danokna promet na uslugi po stapka od 13% soglasnoso tarifniot broj 1 od Tarifata na danokotna promet na uslugi.

Soglasno so to~ka 10 od ~lenot 19,uslugite na smestuvawe vo detski imladinski odmorali{ta se oslobodeni oddanok na promet - danok na promet na uslugine se presmetuva i ne se pla}a.

Osnovicata za presmetuvawe nadanokot na promet na uslugi e nadomestokotdobien so izvr{uvaweto na uslugata; soglasnoso ~len 21 od Zakonot: “dano~na osnovica nadanokot na promet na uslugi e iznosot nanadomestot za izvr{enata usluga, platen vopari, natura i protivusluga. Danokot napromet na uslugi ne e sodràn vo dano~nataosnovica tuku pa|a na tovar na korisnikot nauslugata."

Ugostitelskoto pretprijatie pres-metuva i pla}a danok na promet na uslugisoglasno so tarifniot broj 1 od Tarifata nadanokot na promet na uslugi po stapka od13%, i koga korisnikot na uslugata e stranskolice.

Danok na promet za pansionskiDanok na promet za pansionskiDanok na promet za pansionskiDanok na promet za pansionskiDanok na promet za pansionskiuslugiuslugiuslugiuslugiuslugi

Nadomestokot za plateni pansionskiuslugi sodrì del za smestuvawe i del zaishrana; uslugata se odano~uva so 13%, ahranata so 5%.

Za presmetuvawe na danokot na prometna nadomestot platen za pansionskite uslugivo fakturata - smetkata treba posebno da seizdvoi:

- nadomestokot za hranata i- nadomestokot za smestuvaweto.

Vo toj slu~aj danokot na promet nauslugi po stapka od 13% se presmetuva naosnovicata koja go pretstavuva nadomestokotza izvr{eni uslugi na smestuvawe, a po stapkaod 5% na nadomestokot za prodadena hrana.

Ako vo fakturata, odnosno smetkata nese navedeni, iskaàni naplatenitenadomestoci oddelno, danokot na promet nauslugi po stapka od 13% se presmetuva navkupno presmetanata suma za izvr{enitepansionski uslugi.

UGOSTITELSTVO


Smetkovodstveno evidentirawe nanabavkite i proda`bata na hrana

na evidencija, odnosno faktorite {to sekakotreba da gi po~ituvame i da gi imame vo vidkako ograni~uva~ki. Nesomneno, treba da seimaat predvid i site dano~ni aspekti za koidosega pi{uvavme.

Pri na~inot na ustrojuvawe naevidencijata, odnosno na~inot na vodewe nasmetkovodstvoto, subjektot treba da odlu~idali istata evidencija }e mu sluìistovremeno za negovo informirawe iupravuvawe (sledewe na ostvareniterezultati od dejnosta, za sistemot nakontrola) i za dano~ni celi (presmetka naobvrskata za pla}awe na danokot na promet),ili pak bi vodel posebni evidencii.

Kupuva~ot koj nabavuva reprodukci-onen materijal bez pla}awe na danok napromet na proizvodi soglasno so odredbitena ~len 43, stav 3 od Zakonot i ~len 6 odPravilnikot za na~inot na presmetuvawe ipla}awe na danokot na promet na proizvodii uslugi, treba da obezbedi knigovodstvenaili vonknigovodstvena evidencija zadvièweto i potro{okot na materijalitepo vid, koli~ina i vrednost, koja treba da sesovpa|a so podatocite vo fakturata,priemnicata i dr.

Dano~niot obvrznik - pravno lice edol`no vo svoeto knigovodstvo da obezbedipodatoci za dano~nite osnovici sporedtarifnite broevi i istite dano~ni stapkivrz osnova na koi se utvrduva i pla}aakontacijata na danokot i se sostavuva ipodnesuva presmetka za tie akontacii.Analiti~koto evidentirawe na dano~niteosnovici vrz koi se primenuvaat razli~nidano~ni stapki od ist tarifen broj ili drugitarifni broevi, dano~niot obvrznik moèda obezbedi i so vonknigovodstvena evide-ncija.

Potro{okot na zalihite narepromaterijalite se evidentira soglasnoso odredbite na ~len 44 od Zakonot zasmetkovodstvo (FI-FO; LI-FO; po metodotna prose~ni ceni ili po metod na planskiceni), odnosno soglasno so MSS 2 - Zalihimetodot FI-FO ili metodot na ponderiranprosek (prose~ni vlezni ceni).

UGOSTITELSTVO

Na~inot na evidentirawe na nabavkatana prehranbeni proizvodi i proda`bata nagotova hrana kaj golem broj ugostitelskipretprijatija, odnosno delovi od pretpri-jatija {to izvr{uvaat ugostitelska dejnoste ustroen so godini nanazad. Ovde voop{tonemame pretenzii da davame gotov model zana~inot na organizirawe i vodewe nasmetkovodstvenata evidencija vo ugostitel-skata dejnost; toa e vo zavisnost odorganizaciskata postavenost na subjektot,od brojot na dejnostite koi gi vr{i (daliugostitelstvoto e glavna ili sporednadejnost), od na~inot na koj e organiziransistemot na nabavka, odnosno evidenti-raweto na vleznite elementi, ustroenatainterna evidencija i kontrola, sistemot naevidentirawe na proda`bata i na~inot narazdolùvawe na vleznite elementi (surovi-nite potrebni za prigotvuvawe hrana).

Sakame posebno da gi potenciramezakonskite odredbi {to upatuvaat na na~inot


Bilans na sostojba iBilans na uspeh

- nova forma i sodr`ina -

Formata i sodr`inata na novite bilansni {emi - Bilansot nasostojba i Bilansot na uspeh - se propi{ani so nov Pravilnik objavenvo Sl.vesnik na RM br. 23/99 Pravilnikot se primenuva od 23 april

1999 godina Za prv pat }e se popolnuvaat po godi{nata smetka1999 godina Reklasifikacijata na bilansite od 1998 godina

na novite obrasci do 31 dekemvri, a dru{tvata {to imaat obvrski zarevizija do 21 juni Reklasificiranite obrasci ne se dostavuvaat

BILANSNI [EMI

ovite bilansni {emi gi primenuvaatsubjektite koi smetkovodstvoto go

vodat vo soglasnost so:- Zakonot za smetkovodstvo;- Zakonot za trgovski dru{tva; i- Me|unarodnite smetkovodstveni

standardi (ponatamu MSS).

Me|utoa, ovie bilans-ni {emi ne se primenuvaatza subjektite koi smetko-vodstvoto go vodat vo so-glasnost so gorespomena-tite propisi, a za niv sepropi{ani bilansni {emiso drug propis. Primer: zabankite se propi{ani posebni bilansni{emi, so poseben Pravilnik.

Soglasno Pravilnikot }e se izgotvu-vaat slednite finansiski izve{tai (bilan-sni {emi):

- Bilans na sostojba - go popolnuvaatsite subjekti (golemi, sredni, mali),

- Bilans na uspehot - za golemi i sred-ni subjekti, i

- Bilans na uspehot - za mali subjekti.

Obrazecot Raspore-duvawe na rezultatotpove}e ne postoi i vo idni-na nema da se popolnuva; nee propi{an so noviotPravilnik. Izmenata erazbirliva ako se ima vo

vid deka odlukata za raspored na neto prof-itot (neto dobivkata), soglasno Zakonot za

Liljana Atanasovska -- Stojanovska

Obrazecot Rasporeduvawena rezultatot vo idnina

nema da se popolnuva

N


trgovski dru{tva, se donesuva do krajot namesec maj narednata godina. Na~inot naraspredelba na neto profitot po izmiru-vawe na dava~kite kon dràvata e pra{awekoe gi zasega samo sopstvenicite na kapital-ot.

Golemite i srednite subjekti, koi so-glasno Zakonot za trgovski dru{tva imaaobvrska finansiskite izve{tai da gipodloàt na ispituvawe (na revizija) ilirevizijata ja napravile po sopstveno barawei èlba, reklasifikacijata na iskaànitepodatoci po godi{nata smetka za 1998 godi-na na novite bilansni {emi se dol`ni da jaizvr{at do 21 juni ovaa godina.

Reklasifikacija na bilansot naReklasifikacija na bilansot naReklasifikacija na bilansot naReklasifikacija na bilansot naReklasifikacija na bilansot nauspeh po polugodi{na presmetkauspeh po polugodi{na presmetkauspeh po polugodi{na presmetkauspeh po polugodi{na presmetkauspeh po polugodi{na presmetka- da ili ne?- da ili ne?- da ili ne?- da ili ne?- da ili ne?

Noviot obrazec Bilans na uspeh }e sesostavuva i po polugodi{na smetka za 1999godina, no potsetuvame deka toj se sostavu-va za dano~ni celi, t.e. se izgotvuva, a ne sedostavuva do Upravata za javni prihodi i do

Zavodot za platen promet(~len 16 od Zakonot za smet-kovodstvo).

Dali treba da se re-klasificira Bilansot nauspeh sostaven za periodotjanuari - juni 1998 godina ireklasificiranite poda-

toci da se iskaàt vo prethodna kolona voBilansot na uspeh so 30 juni 1999 godina?

BILANSNI [EMI

Primena na novite bilansni {emi

Iako Pravilnikot so koj se propi{aanovite bilansni {emi stapi na sila na 23april, primenata, poto~no izvestuvaweto nasubjektite za ostvarenite delovni rezultatina novite obrasci }e zapo~ne so poinakvirokovi - za prv pat }e se primenuvaat pogodi{na smetka za 1999 godina.

Bilansot na uspeh }e se sostavuva i poutvrduvawe na dobivkata po polugodi{natasmetka, no samo vo funkci-ja na izgotvuvawe naDano~niot bilans - obrazec“DB”. Noviot obrazec Bi-lans na uspeh }e se sostavu-va, no kako {to e poznato, nese podnesuva do nadle`niteinstitucii.

Vo slu~aj da nekoj subjekt vo tekot nagodinata izgotvuva godi{na smetka zaradistatusni promeni }e ja sostavi na noviteBilansni {emi.

Reklasificiranitebilansi ne se podnesuvaatdo nadle`ni institucii

Reklasifikacija na podatociteod 1998 godina

Prva obvrska {to treba da ja izvr{atsubjektite {to }e go primenuvaat noviotPravilnik, t.e. novite bilansni {emi e daizvr{at reklasifikacija (pregrupirawe) napodatocite iskaàni po godi{nata smetkaza 1998 godina na novite obrasci. Kraen rokza reklasificirawe, odnosno za popolnu-vawe na novite obrasci so podatociteiskaàni vo bilansite vo 1998 godina e 31dekemvri 1999 godina.

Za pove]e informacii javete

se na na[ite telefoni

117 653; 117 584


BILANSNI [EMI

Reklasifikacijata moè da ja na-pravite za svoja potreba - za sporedba na os-tvarenite rezultati vo istiot period voprethodnata i ovaa godina; Bilansot na us-peh po polugodi{na presmetka kako {tove}e rekovme, ne se podnesuva do nadle`niteinstitucii, a soglasno toa i ne postoi za-konska obvrska za reklasifikacija naiskaànite podatoci vo prethodnata godi-na.

Reklasificiranite bilansini {emiza 1998 godina ne se dostavuvaat donadle`nite institucii; reklasificiran-ite podatoci za prethodnata godina }e sevnesat vo soodvetnata kolona (kolona 3) prisostavuvawe na godi{nata smetka za 1999godina. Pri~ina za reklasifikacija na po-datocite od prethodnata godina e sporedli-vost na podatocite so prethoden period.

Vo posebniot prilog vo ovoj broj sedadeni Bilansnite {emi (Bilans na sostoj-ba i Bilansot na uspeh) so nova sodrìna.Do soodvetniot red na poleto za AOP evgradena posebna kolona vo koja se dadenikontata, t.e. grupata smetki od koe treba dase vnesat iznosi na odredena pozicija; po-datocite vo posebnata kolona se prevzeme-ni od Pregledite za reklasifikacija {tose sostaven del na Pravilnikot.

Ovie obrasci treba da gi koristitekako pomo{ni, ne samo pri reklasifikaci-jata na bilansnite {emi od1998 godina, tuku i pri izgot-vuvawe na obrascite popolugodi{na i godi{nasmetka, zatoa {to noviteobrasci za razlika odstarite, ne sodràt pokaza-tel od koi konta treba da seprevzemat podatoci za da se vnesat naodredena pozicija. Toa e i razbirlivo, zatoa{to trgna po obraten red - prvo izmena na{emite; tie }e se popolnuvaat vrz osnova nanoviot konten plan.

Razliki pome|u starite i novite bilansni{emi

Bilansot na sostojbasodrì novi pozicii za

kapitalot

Na prv pogled novite bilansni {eminemaat golemi razliki vo sporedba sodosega{nite. No, postojat razliki, {to bigi grupirale kako formalni i su{tinski,koi sakame da gi potencirame.

Novite bilansni {emi, za razlika odstarite, ne sodràt kolona vo koja se navede-ni brojot na smetkata (kontoto) od koi tre-ba da se prevzemat podatocite i da se vnesatvo obrascite (bilo vo Bilansot na sostojbaili Bilansot na uspeh). Edna od pri~initezo{to brojot na smetkite ne se navedeni vo{emite e i nedostatokot za koj zboruvavme -

sodrìnata na oddelnibilansni pozicii ne kore-spondiraat so nazivite nasmetkite od postojniotKonten plan; prvo se iz-menija {emite, a promena-ta na kontniot plan erabota {to sleduva; se

o~ekuva do krajot na godinata izmenite dabidat gotovi.

Kako {to rekovme, i pri reklas-ifikacijata, i vo idnina, pri sostavuvawena bilansnite {emi mora da se koristi


dopolnitelen - pomo{en pregled koj }eupatuva na smetkite od koi treba da se vne-sat podatocite.

Su{tinskite razliki proizleguvaatod samata sodrìna na oddelni pozicii, koi,ne samo kako nazivi, tuku i sodrìnski seusoglaseni so odredbite na Zakonot za tr-govski dru{tva (ZTD) i so Me|unarodnitesmetkovodstveni standar-di (MSS). Pred se, tuka sepoziciite: zapi{ani kap-ital, zapi{an a neuplat-en kapital, premii naemitirani akcii, akumu-lirana dobivka, dobivka izaguba za finansiskatagodina, iskaùvawe nazagubata kako minusnastavka vo pasivata, a ne kako dosega vo akti-vata i sli~no - vo Bilansot na sostojba.

Bilansot na uspeh kako obrazec e kon-cipiran poinaku od prethodniot - prvo seiskaùvaat prihodite, a potoa nastanatiterashodi. Vonrednite rashodi se sosema sopoinakva sodrìna vo sporedba so prethod-nite. Novina e toa {to za golemite i sred-nite subjekti posebno se iskaùva dobivka-ta i zagubata od redovno rabotewe i odvonrednite aktivnosti; soodvetno naiskaànata dobivka od redovni ili vonred-ni aktivnosti se iskaùvaat i presmetanitedanoci vo dano~niot bilans.

Bilansot na sostojba go sostavuvaatsite subjekti so toa {to:

• golemite i srednite subjekti gipopolnuvaat site pozicii spored opisotdaden vo kolona 1;

• malite subjekti go popolnuvaatobrazecot na skraten na~in - so popolnu-vawe samo na poziciite ozna~eni vo kolo-

na 1 - so bukvi i rimski bro-evi (AOP 001, 002, 003, 009,016, 026, 027, 033, 040, 046, 047,048 i 049), odnosno od vkupno49 pozicii malite subjektitreba da popolnat samo 13pozicii, (vsu{nost samo tiena koi se iskaùvaat zbirnipodatoci).

Bilansot na uspeh sesostavuva vo zavisnost od goleminata na sub-jektot i toa:

• malite subjekti go sostavuvaatposebno propi{aniot obrazec Bilans nauspeh za mali subjekti koj, za razlika od

BILANSNI [EMI

Vo Bilansot na uspeh zagolemite subjekti

dobivkata se utvrduvaposebno od redovna ivonredna aktivnost

Sostavuvawe na bilansnite {emi

Podatocite vo novite obrasci (Bilansna uspeh i Bilans na sostojba) se vnesuvaatna opredeleni pozicii - dadeni opisno vokolonata 1 - od smetkite ili od grupitesmetki soglasno nivnata sodrìna utvrde-ni so Uredbata za konten plan, odnosnoPravilnikot za sodrìna na oddelni smet-ki. Podatocite se vnesuvaat vo denari bezdeni.


BILANSNI [EMI

Subjektite, vo soglasnost so ~len 4 odZakonot za smetkovodstvo se rasporeduvaatvo golemi, sredni ili mali vo zavisnost odbrojot na vrabotenite i iznosot na sredstvatapo godi{nite smetki vo poslednite dvegodini (presmetkovni godini). Vo prvatagodina od raboteweto subjektot serasporeduva spored procenetiot obem nasvoeto rabotewe, a vo vtorata sporedpodatocite od prethodnata godina naraboteweto. Rasporeduvaweto od eden subjektvo drug, ne moè da se vr{i vo tekot nagodinata.

Mal subjekt, se smeta subjektot koj vosekoja od poslednite dve presmetkovnigodini, odnosno vo prvata godina odraboteweto zadovolil najmalku dva odslednive kriteriumi:

a) prose~niot broj na vrabotenite vrzosnova na ~asovi na rabota da e do 50rabotnici;

b) godi{niot prihod da e pomal od 8.000prose~ni mese~ni bruto plati po rabotnikvo stopanstvoto na RM i

v) prose~nata vrednost (na po~etokot ina krajot na presmetkovnata godina) nasredstvata vo aktivata da e pomala od 6.000prose~ni mese~ni bruto plati vo rabotnikvo stopanstvoto na RM.

Sreden subjekt, se smeta subjektot kojvo sekoja od poslednite dve presmetkovnigodini, odnosno vo prvata godina odraboteweto zadovolil najmalku dva odslednive kriteriumi:

a) prose~niot broj na vrabotenite vrzosnova na ~asovi na rabota da e do 250rabotnici;

b) godi{niot prihod da e pomal od 40.000prose~ni mese~ni bruto plati po rabotnikvo stopanstvoto na RM; i

v) prose~nata vrednost (na po~etokot ina krajot na presmetkovnata godina) nasredstvata vo aktivata da e pomala od 30.000prose~ni mese~ni bruto plati po rabotnikvo stopanstvoto na RM.

Subjektite koi ne se rasporeduvaatvo mali ili sredni steknuvaat status nagolemi subjekti.

Dokolku za subjektot vo poslednite dvepresmetkovni godini se utvrdeni razli~nipodatoci od zna~ewe za rasporeduvaweto,subjektot go zadrùva rasporeduvaweto odposlednata godina.

Nositelot na platen promet gi objavuvapodatocite za prose~nite mese~ni brutoplati po rabotnik vo stopanstvoto na RM, dokrajot na mart za prethodnata godina.

Nositelot na platen promet na koj muse dostavuvaat godi{nite smetkovodstveniiskazi i koj vr{i nadzor, vo rok od 60 dena odrokot propi{an za predavawe na poslednatasmetka vrz osnova na koja subjektot serasporeduva spored odredbite na ovoj ~len goizvestuva subjektot za rasporeduvaweto.

Za golemi subjekti bez ogled nakriteriumite od ovoj ~len se smetaat:Narodnata banka na RM, bankite i drugitefinansiski organizacii, osiguritelnite ireosiguritelnite organizacii, dràvniteorgani i organizacii i fondovite isubjektite koi sostavuvaat konsolidiranismetkovodstveni iskazi.

Odredbite od ovoj ~len se odnesuvaat ina subjektite, koi soglasno so Zakonot zatrgovskite dru{tva se smetaat za trgovci.

Raspredeluvawe na subjektite vo mali, sredni i golemi


BILANSNI [EMI

Za nastanuvawestatutarna promena sepodrazbira denot kogataa se sproveduva vo

delovnite knigi

obrazecot za golemite subjekti, pretstavu-va skratena {ema i se popolnuva sporedopisot na poziciite daden vo kolona 1 naobrazecot;

• golemite i srednite subjektipopolnuvaat poseben obrazec Bilans na us-peh vo koj za razlika od malite subjekti -kade podatocite se grupirani - podatocitese iskaùvaat podetalno.

Kriteriumi za podelba naKriteriumi za podelba naKriteriumi za podelba naKriteriumi za podelba naKriteriumi za podelba nasubjektite na golemi,subjektite na golemi,subjektite na golemi,subjektite na golemi,subjektite na golemi,sredni i malisredni i malisredni i malisredni i malisredni i mali

Za kriteriumite, spored koi subjek-tite se delat na golemi, mali i sredni, do-sega mnogu pati epi{uvano; vo kontekst naobvrskata za popolnuvawena bilansnite {emi u{teedna{ bi gi spomenale.

Kriteriumite zapodelba na subjektitespored golemina sepropi{ani vo Zakonot zasmetkovodstvo, a se dadeni i vo Zakonot zatransformacija; vo dvata Zakoni kriteri-umite se voedna~eni, odnosno podelbata epropi{ana so istovetni golemini.

Ako statusnata promena nastane votekot na godinata subjektot {to ja sostavu-va i podnesuva godi{nata smetka ne e dolènza tie periodi da sostavuva i periodi~nasmetka.

Subjektot kaj koj nas-tanale statusni promeni donositelot na platen prom-et i do Upravata za javniprihodi dostavuva i podato-ci za periodot pred nas-tanuvaweto na statusnapromena; podatocite seobezbeduvaat vrz osnova na

smetkovodstvenata ili druga evidencija iperiodi~nata i godi{nata smetka. Celta nadostavuvawe na podatoci pred periodot nastatusnata promena e obezbeduvawe na zbir-ni podatoci.

Za periodot pred denot na nastanu-vaweto na statusnata promena subjektot giiskaùva podatocite na posebni obrasci nakoi nazna~uva "Pred denot na nastanuvawe-to na statusnata promena".

Pri dostavuvaweto na podatocite zaperiodot pred denot na nastanuvaweto nastatusnata promena, subjektot }e mora davodi smetka za da obezbedi sporedlivost napodatocite od prethodnata i tekovnata god-ina, kako i podatocite da ne se povtoruvaatkaj pove}e subjekti. Zaradi toa, treba da sepostapi na na~in propi{an vo Pravilnikot.

Sostavuvawe i dostavuvawe godi{na smetkapri statusni promeni vo tekot na godinata

Pri statusni promeni nastanati votekot na godinata subjektot sostavuva idostavuva godi{na smetka do nositelot naplaten promet kaj kogo ima ìro-smetka ido Upravata za javni prihodi, vo zakonski-ot rok od denot na nastanatata statusnapromena - najdocna vo rok od 60 dena.

Za den na nastanuvawe na statusnapromena se podrazbira denot pod koj status-nata promena se sproveduva vo delovnite itrgovskite knigi na subjektot.


BILANSNI [EMI

Statusnata promena nastanata voStatusnata promena nastanata voStatusnata promena nastanata voStatusnata promena nastanata voStatusnata promena nastanata votekovnata godinatekovnata godinatekovnata godinatekovnata godinatekovnata godina

Vo slu~aj koga statusnata promena nas-tanala vo tekovnata godina, za subjektot kojprestanal so raboteweto se iskaùvaatslednite podatoci:

- na obrazecot Bilans na sostojbata,vo kolonata 3 - Prethodna godina (po~etnasostojba) se iskaùva sostojbata od kolona-ta 6 na aktivata (neto iznosot od bilansotna sostojba pod 31 dekemvri prethodnata go-dina) i od kolonata 4 na pasivata odgodi{nata smetka od prethodnata godina -(po~etna sostojba na 1 januari na tekovnatagodina);

- na obrazecot Bilans na uspehot, vokolonata 5 - Tekovna godina se iskaùvaatpodatocite za raboteweto za periodot od 1januari do denot na nastanuvaweto na statu-snata promena, a vo kolonata 4 - Prethodnagodina se iskaùvaat podatocite za rabo-teweto za periodot za koj se sostavuvaperiodi~nata smetka, odnosno za celata pre-thodna godina po godi{nata smetka.

Statusna promena nastanata voStatusna promena nastanata voStatusna promena nastanata voStatusna promena nastanata voStatusna promena nastanata voprethodnata godinaprethodnata godinaprethodnata godinaprethodnata godinaprethodnata godina

Dokolku statusnata promena nastana-la vo prethodnata godina, za subjektot kojprestanal so raboteweto za prethodnata go-dina se iskaùvaat slednite podatoci:

• na obrazecot Bilans na uspehot, vokolonata 4 - Prethodna godina se iskaùvaatpodatocite za raboteweto za periodot od 1januari do denot na nastanuvaweto na statu-snata promena, nezavisno od toa dali poda-tocite se davaat po periodi~nata, ili pogodi{nata smetka;

• vo obrazecot Bilans na sostojbatase iskaùvaat podatocite taka {to:

- vo kolona 3 - Prethodna godina sevnesuvaat podatocite od kolonata 6 na ak-tivata i od kolonata 4 na pasivata po

godi{nata smetka od prethodnata godina,odnosno po~etnata sostojba na 1 januari natekovnata godina;

- vo kolonite 4 do 6 vo aktivata i vokolonata 4 na pasivata se vnesuva sostojba-ta na denot na izrabotkata na periodi~nataodnosno godi{nata smetka na subjektot - ob-vrznik za predavawe na taa presmetka;

Statusna promena nastanataStatusna promena nastanataStatusna promena nastanataStatusna promena nastanataStatusna promena nastanatana 31 dekemvrina 31 dekemvrina 31 dekemvrina 31 dekemvrina 31 dekemvri

Ako statusnata promena nastanala na31 dekemvri, za subjektot koj prestanal soraboteweto se iskaùvaat podatocite voobrascite Bilans na sostojbata - samo vokolonata 3 i Bilans na uspehot samo vo kolo-nata 4.

Na~inot na popolnuvawe na bilan-snite {emi soglasno odredbite na ovojPravilnik e istoveten za site subjekti kajkoi nastanale statusni promeni bez ogleddali sostavuvaat posebni propi{ani bilan-sni {emi.


"Vistinata i smislata na ìvotot, nemoàt da se najdat nitu na istok nitu na za-pad; tie ne se ne{to {to se kupuva, ne{to {tose podaruva. Za niv e potrebna, (sekade i sekoga{),hrabrost i istrajnost".

na traeweto - vr{eweto na sudiskatafunkcija.

Nesomneno, od nas sudiite mnogu sebara i o~ekuva.

• Ponekoga{ od sudijata se bara da gostori i ona {to e nemo`no, a ne samo ona{to e mo`no (toa e obi~no koga ima odrede-na protivre~nost i nepoklopuvawe me|upravoto i pravdata).

• Od sudijata voobi~aeno se o~ekuva dago vidi i ona {to e nevidlivo (vo pretres-ite i raspravite ~esto ostanuvaatnedore~eni mnogu ne{ta koi ja otkrivaatvistinskata sostojba na rabotite, a sepak neizlegle na videlina).

Se razbira, sudskite zab-ludi i gre{ki moème da girazbereme i prifatime samoako tie se storeni iskreno i~esno, bez bilo kakva namera,tuku vrz osnova na svoeto suds-ko uveruvawe, na li~noto suds-ko vrednuvawe na faktite i raz-birawe i tolkuvawe na zakonot.Va`no e pritoa, sudijata da neotstapuva od utvrdenata - soZakonot za sudovite - orient-acija vo vr{eweto na funkci-jata, a {to, jas bi go definiralna sledniot na~in:

• sudijata sam treba da jaotkriva i utvrduva vistinata

zo{to koga }e trgne da sledi nekogo tojprestanuva da ja sledi vistinata (sudijata nee vrzan za pravnoto mislewe na povisokiotsud - ~len 11);

• sudijata nikoga{ ne treba da go zane-mari davaweto na prioritet na ~ovekoviteslobodi i prava; vo toj slu~aj se odale~uvaod idejata na pravdata, (unapreduvawe naza{titata na ~ovekovite prava - ~len 3);

• sudijata sekoga{ i bez isklu~ok, tre-ba da sudi po merka na zakonite i faktite;samo toa e patot da dojde do avtoritetno,profesionalno i nepristrasno sudewe (tojdonesuva odluki vrz osnova na slobodna oce-na na dokazite i primena na zakonot - ~len14).

D-r Fidan~o Stoev

Ako ovaa misla vaì za sekoj ~ovek,u{te pove}e vaì za sudijata. Tragaweto povistinata i pravdata, se o~ekuva i treba dabide glavna odluka na sudskata profesija.Ne moè da se zamisli i ostvaruva ot-krivawe i utvrduvawe na vistinata i prav-data, bez prisustvo na odredeno nivo na sudi-ska hrabrost i istrajnost.

Hrabrosta kaj sudijata epotrebna, ne samo zaradiobezbeduvawe na svojatapozicija na nezavisnost i sa-mostojnost vo odnos napoliti~kata vlast, za oddol-evawe i otpor na vlijanija odbilo koja stranka i nivnitelobisti vo sudskata postapka,tuku i za osloboduvawe odli~nite - ~ove~ki predrasudi,koi, i kolku da se skrieni itajni, sepak se prisutni i kajsudijata.

Istrajnosta kaj sudijatae pove}e od nasu{na potreba;zatoa {to patot do vistinata i pravdata~esto e mo{ne sloèn i teòk so ogled nasamiot karakter na sudskite postapki vo koiniz na~eloto na kontradiktornost, ramno-pravnost i respekt na strankite, bez ogledna nivnoto svojstvo, se doa|a t.e. treba da sedoa|a do pravdata vo sekoj slu~aj.

Hrabrosta i istrajnosta kaj sudijata setesno povrzani so negovoto znaewe istru~nost, so negoviot profesionalizam,koj postojano treba da se unapreduva i kojnikoga{ ne moè a da ne se podobruva, t.e.nikoga{ ne moè da se kaè deka ja postig-nal krajnata sovr{enost i granica. Zatoa ine slu~ajno vo na{iot sudski sistem eutvrdeno: pravo i obvrska na sudijata e, pos-tojano stru~no da se usovr{uva za vremeto


Primenata na Zakonot zaupravnite sporovi vo upravno

smetkovodnite sporovieodamna vo Skopje, vo organizacija na Centarot za kontinuirana eduka-cija pri zdruènieto na sudiite vo RM, vo sorabotka so Vrhovniotsud na RM se odrà sovetuvawe na tema “ Postapuvawe po upravno-

-smetkovodstvenite sporovi”. Prviot referat: "Primenata na Zakonot zaupravni sporovi vo upravno-smetkovodstvenite sporovi", go podgotvi sudijatana Vrhovniot sud na Republika Makedonija d-r Fidan~o Stoev.

I

Temata na sovetuvaweto nesomnenokonsumira vo sebe edna mo{ne sloèna ite{ka upravna i sudska problematika.

Re{avaweto na upravno - smetkovod-nite sporovi bara - sigurno e - visok sudskiprofesionalizam vo primenata i na pro-cesnite zakoni, no u{te pove}e, na materi-jalnite koi se od sferata na materijalno-finansiskoto rabotewe i dano~niot sistemna dràvata. Tie zakoni, pokraj svojatasloènost i ~esti promeni-dinami~nost, seod golemo zna~ewe za dràvata so ogled nanivniot fiskalen i ekonomski karakter,taka i za pravnite lica koi se javuvaat kakostranki vo ovie sporovi.

Moja zada~a e denes da zboruvam za"Primenata na Zakonot za upravnitesporovi vo upravno-smetkovodnite spo-rovi".

Za upravno-smetkovodni sporovi -spored Na~elnoto pravno mislewe naVrhovniot sud na Republika Makedonija, so-glasno so ~len 32, stav 1 i 2 od Zakonot zasudovite, se smetaat onie vo koi se odlu~uva

za zakonitosta na kone~nite re{enija done-seni vo rabotite vo vrska so kontrolata najavnite prihodi {to gi vr{i Upravata zajavni prihodi soglasno so Zakonot za upra-vata za javni prihodi.

Kako {to e poznato, ovie sporovi, gire{avaa okru`nite stopanski sudovi s# do1.1.1994 godina koga so donesuvawe na Za-konot za upravata za javni prihodire{avaweto na ovie sporovi go prezedeVrhovniot sud na Republika Makedonija.Ova be{e s# do donesuvaweto na Zakonot zasudovite do 1.07.1996 godina - koga stvarnoi mesno nadle`ni sudovi za odlu~uvawe poovie sporovi bea utvrdeni osnovnite sudoviso zgolemena nadle`nost (16 suda vo Repub-lika Makedonija).

Upravno-smetkovodnite sporovi,navistina se specifi~ni, i za nivnotore{avawe se primenuva Zakonot za up-ravnite sporovi. A kako {to vi e poznato,smislata na upravnite sporovi e obezbedu-vawe na sudska kontrola na zakonitosta napoedine~nite akti na dràvnata uprava idrugite institucii so javni ovlastuvawa itoa od dva aspekta: od aspekt na za{tita na

ZAKON ZA

UPRAVNI SPOROVI

N


pravata na pravnite lica i od aspekt naobezbeduvawe na zakonitosta na upravniteakti nivnata specifi~nost e vo toa {to tieproizleguvaat od sproveduvaweto na zako-nite vo vrska so izvr{uvaweto na obvrskitepo osnova na danoci i drugi javni dava~kiutvrdeni so zakon od strana na pravnite ifizi~kite lica koi vr{at dejnost.

Vo Zakonot za upravata za javni pri-hodi utvrdeni se ovlastuvawata nadano~nata inspekcija vo vr{eweto na kon-trola kaj dano~nite obvrznici. Spored ovojzakon, dano~nata inspekcija vr{i kontro-la na pravilnosta na vodeweto na rabotniteknigi i drugata dokumentacija, vr{i pre-gled na zalihite, osnovnite sredstva, vr{ikontrola na na~inot na pla}awe na danoci-te i drugite javni dava~ki, i vr{at drugiraboti vo vrska so otkrivaweto i sankcion-iraweto na prikrienite danoci, taksi i dru-gi javni dava~ki.

Pri vr{eweto na kontrolatadano~nite inspektori donesuvaat i odrede-ni re{enija, a dano~nite obvrznici sedol`ni da im obezbedat uslovi za vr{ewena kontrolata. Pritoa, od osobena va`noste {to za izvr{enata kontrola inspektorotsostavuva zapisnik, pri {to na dano~niotobvrznik mu se dava mo`nost da dadezabele{ki na zapisnikot; vo zabele{kitemoàt da se iznesuvaat fakti, da se predla-gaat dokazi {to bi moèle da imaat vlijan-ie vrz donesuvaweto na re{enieto i preze-maweto na drugi merki od strana na inspek-torite.

Isto taka, va`no e deka organite sedol`ni iznesenite fakti i predloènitedokazi od strana na dano~nite obvrznici dagi proveruvaat i za toa da se sostavidopolnitelen zapisnik. Se razbira, ako vopostapkata na kontrola se utvrdat nezakoni-tosti, odnosno nepravilnosti, inspektorotdonesuva re{enie so koe na dano~niot ob-vrznik mu se naloùvaat opredeleni dejstvi-ja za otstranuvawe na tie nezakonitosti, t.e.nepravilnosti. Vtorostepeni re{enijadoneseni po àlbata protiv prvostepenitere{enija na dano~nite inspektori se pred-

met na ocena na nivnata zakonitost vo up-ravno-smetkovodnite sporovi.

Od osobena va`nost e deka donesu-vaweto na ovie re{enija se vr{i sporedZakonot za upravata za javni prihodi, no is-tovremeno e propi{ana i supsidijarna pri-mena na odredbite na Zakonot za op{ta up-ravna postapka.

Moè da se izvle~e zaklu~ok dekapri ocenata na zakonitosta na aktite vo up-ravno-smetkovodnite sporovi sekoga{ tre-ba da se vnimava dali pri nivnoto donesu-vawe dosledno se po~ituvani Zakonot za up-ravata za javni prihodi kako i odredbite odZakonot za op{ta upravna postapka za s#drugo {to ne e regulirano vo prviot spome-nat zakon.

Sudovite pak, pri re{avaweto na up-ravno-smetkovodnite sporovi postapuvaatspored Zakonot za upravnite sporovi i sosupsidijarna primena na Zakonot zaparni~nata postapka. Po~ituvaweto na sud-skata postapka ne e cel sama za sebe. Taa egarancija za zakonitosta vo postapkata, zanepristrasno i fer sudewe, za utvrduvawena vistinata preku celosno i pravilno utvr-duvawe na fakti~kata sostojba itn. Sudski-ot profesionalizam vsu{nost po~nuva ot-tuka i eventualnite nedostatoci ilinepo~ituvawe na odredbite od sudskite po-stapki, vo ovoj slu~aj od Zakonot za up-ravnite sporovi, sekoga{ imaat odraz nakvalitetot na odlukata {to ja donesuva su-dot.

II

Primenata na odredbi odPrimenata na odredbi odPrimenata na odredbi odPrimenata na odredbi odPrimenata na odredbi odZakonot za upravnite sporovi voZakonot za upravnite sporovi voZakonot za upravnite sporovi voZakonot za upravnite sporovi voZakonot za upravnite sporovi voupravno-smetkovodnite sporoviupravno-smetkovodnite sporoviupravno-smetkovodnite sporoviupravno-smetkovodnite sporoviupravno-smetkovodnite sporovi

1. Postapuvawe po tu`bata

Po priemot na tu`bata postapkatapo~nuva so ispituvawe i postapuvawe poistata na toj na~in {to, prvo se ceni daliistata e navremena i se razbira posebno,dali e uredna. Taa rabota obi~no ja smetameza rutinska zatoa {to ~estopati se nemadovolno vreme za prvoto solidno ~itawe na

ZAKON ZA

UPRAVNI SPOROVI


tu`bata, a vo sekoj slu~aj potrebno e toa dase stori za da te~e pravilno i uspe{no sud-skata postapka. Mnogu ~esto, tu`bite senecelosni i nerazbirlivi i e potrebno dase ukaè na tuìtelot da gi otstrani nedos-tatocite, osobeno koga petitumot natu`bata ne e jasen, sudot e obvrzan na toazatoa {to soglasno so ~len 40 od zakonot,zakonitosta na osporeniot upraven akt, voovoj slu~aj upravno-smetkovoden akt, sudotja ispituva vo granicite na baraweto odtu`bata iako ne e vrzan za pri~inite odtu`bata. Sodrìna na tu`bata e opredele-na vo ~len 27 od Zakonot i sekoga{ ovoj ~lentreba povrzano da se gleda so ~len 40 i ~len29 od Zakonot za upravnite sporovi.

Postapkata potoa prodolùva sobarawe na spisite i dostavuvaweto natu`bata na odgovor na tuèniot organ,pri {to dokolku ne bidat dobieni spisitezakonot predviduva, sudot u{te edna{ da gibara, pa duri potoa, ako mu se ispratat iline mu se ispratat, moè da pristapi konre{avawe na sporot.

So ogled na specifi~nosta i teìnatana ovie sporovi dobro bi bilo pri barawena spisite na predmetot, a vrz osnova na pre-thodno prou~uvawe na tu`bata od tuèniot,da se bara odgovor, posebno za odredeninavodi za koi nema odgovor vo osporenotore{enie, a koi spored ocenkata na sudijatabi bile od korist, odnosno se bitni zare{avawe na sporot. Vo praktikata popravilo toa ne se pravi, t.e. ne se bara odtuèniot organ na koi navodi osobeno daobrne vnimanie i da dade odgovor, a podo-cna se pokaùva deka toj odgovor e vaèn.

Pri re{avawe na predmetite bez spi-si mo`ni se nekolku varijanti. Ako seraboti za fakti~ko pra{awe, vo toj slu~aj,nedostatokot na spisite ne dava mo`nostsudot pravilno da ja ceni fakti~kata sos-tojba, i prirodno e da se uvaì tu`bata, dago poni{ti re{enieto, zatoa {to so takvi-ot odnos na tuèniot organ se spre~uva oce-nata na zakonitosta na samiot osporen akt.Vtora mo`nost e i ako ne se dostavenispisite, ako e sporno pravno pra{awe, su-

dot moè da ja uvaì tu`bata i da goponi{ti re{enieto ako smeta deka ne-pravilno e primenet zakonot, odnosno da jaodbie tu`bata kako neosnovana, ako so os-porenoto re{enie nema povreda na materi-jalniot zakon.

2. Re{avawe na sporot

Zakonot za upravnite sporovi, kako{to e poznato, predviduva upravnitesporovi sudot da gi re{ava na nejavna sed-nica; istovremeno dadena e mo`nost zasloènite sporni raboti ili za razjasnu-vawe na sostojbata vo rabotata sudot daodrì i usna rasprava na koja se povikuvaati strankite da gi iznesat svoite fakti iokolnosti, odnosno dokazite.

Spored mislewe na Oddelot na up-ravnite sporovi na Vrhovniot sud,odrùvaweto na usni raspravi vo upravno-smetkovodnite sporovi bi trebalo da bidepravilo. Zatoa {to navistina tie se mo{nesloèni sporovi, pismenata dokumentacijaobi~no e dosta obemna, a za site fakti idokazi {to se istaknati vo tu`bata,ponekoga{ tuèniot organ se izjasnuva, nopo pravilo i ne se izjasnuva, pa bi trebalona usnata rasprava toa da se rasprava irazjasni, odnosno da se dade mo`nost na iz-jasnuvawe na strankite.

3. Fakti~ka sostojba vo sporot

Spored zakonot, sudot go re{avasporot, po pravilo, vrz faktite {to seutvrdeni vo upravnata postapka, odnosno sokontrolata na dano~nata inspekcija. Pri-toa, toj ceni dali faktite utvrdeni vo taapostapka se dovolni i jasni ili seprotivre~ni i ne davaat osnova so sigurnostda se smeta deka celosno e utvrdenafakti~kata sostojba. Potoa, dali vrz osno-va na utvrdenite fakti e izvle~en pravilenili nepravilen zaklu~ok od strana natuèniot organ i se razbira, povrzano sotoa, dali se po~ituvani pravilata na posta-pkata vo vrska so utvrduvaweto nafakati~kata sostojba ili sepak

ZAKON ZA

UPRAVNI SPOROVI


nepo~ituvaweto na tie pravila, predizvika-lo kako nedostatok nepotpolno da se utvrdifakti~kata sostojba. Sudot e dolèn vo vr-ska so utvrduvaweto na fakti~kata polo`bato~no da poso~i i ukaè na tuèniot organzo{to smeta, ako smeta, deka fakti~katasostojba e nepotpolno ili nepravilnoutvrdena i poni{tuvaj}i go aktot istovre-meno da dade nasoka vo koj pravec trebatuèniot organ da prezema dej-stvija, iz-veduva dokazi i utvrduva fakti.

Vo ovoj slu~aj mnogu e va`no sekoga{da se ima na uvid zapisnikot za izvr{enatakontrola na inspektorot, potoazabele{kite na tuìtelot dadeni na zapis-nikot, prvostepenoto re{enie, navodite voàlbata i kone~no analiza na vtorostepe-noto re{enie od aspekt na navodite natuìtelot vo tu`bata. Samo takvata celos-na analiza i proverka vo taa postapka predprvostepeniot i vtorostepeniot organmo`no e, dokolku se prigovara nafakti~kata sostojba od strana na tuìtelot,da se utvrdi dali navistina postojat odrede-ni protivre~nosti, odnosno necelosno eutvrdena sostojbata ili pak naprotiv, nemaelementi za izrazuvawe na takvo somnenie.Vo toj pogled mo{ne va`no e da se sporedu-vaat navodite i dokazite priloèni konàlbata i navodite i dokazite priloènikon tu`bata.

Se razbira i sudot samiot moè da jautvrdi fakti~kata sostojba pod usloviteutvrdeni vo ~len 39, stav 3 i 4 od Zakonot zaupravnite sporovi i toa na usna rasprava,preku ~len na sovetot, preku drug redovensud ili preku drug organ - kako {to senaveduva vo samiot zakon. Zna~i, dadena emo`nost i {irina na postapuvawe od stra-na na sudot {to bi trebalo da se praktikuvaosobeno vo onie upravno-smetkovodnisporovi za koi so tu`bata se bara i predla-ga odrùvawe na usna rasprava zaradi utvr-duvawe na fakti~kata sostojba od strana nasudot. Toa obi~no bi do{lo koga kontu`bata e priloèno novo ve{ta~ewe ilipak tuìtelot osnovno i potkrepeno so is-pravi, predlaga vo tu`bata, sudot da odredi

novo ve{ta~ewe kako osnova za poinakvafakti~ka sostojba utvrdena od strana natuèniot organ.

Vo zaklu~ok bi moèlo da se iznesedeka dobro i korisno bi bilo sudot po~esto,ako ima osnovi za somnenie, da odrùva usniraspravi ili toj da ja utvrduva fakti~katasostojba vrz osnova na dokazite koi }e bi-dat izvedeni na usnata rasprava ili soodreduvawe na novo ve{ta~ewe dokolku zatoa postojat uslovi.

4. Presuda

So presuda, sudot go re{ava sporot,pri {to, so presudata tu`bata se uvaùvaili se odbiva kako neosnovana. Ako tu`batase uvaùva sudot go poni{tuva osporeniotupravno - smetkovoden akt.

Sodrìnata na presudata e utvrde-na vo ~len 44 od Zakonot za upravnitesporovi, pri {to ne e posebno kaàno, nomoè da se zabeleì deka na sudot mu e os-taveno {to s# treba da sodrì osobenoobrazloènieto na presudata. Ona {to eva`no e deka obrazloènieto mora da kores-pondira so dispozitivot i vo istoto morada bide dadena ocenka i stav na sudot zo{tosmeta deka aktot e nezakonit, i dali i vo {toe povredeno ili ne e povredeno pravoto natuìtelot so osporenoto re{enie.

[to e u{te pova`no, vo obraz-loènieto mora da se dade odgovor na sitenavodi istaknati vo tu`bata na tuìtelotdokolku tu`bata e odbiena kako neosnova-na. Pritoa, mo`no e vo obrazloènieto,dokolku se uvaùva tu`bata i se poni{tuvaosporenoto re{enie, a sepak vo nego ne seutvrdeni nezakonitosti vo site negovito~ki tuku samo vo nekoi, voobrazloènieto toa treba da se istakne irazgrani~i. Toa bi bilo osnov pri povtor-noto odlu~uvawe tuèniot organ da go imapredvid i da donese soodvetno re{enie.

Sudot moè, vo soglasnost so ~len 42od Zakonot i so polna jurisdikcija so pre-sudata, da go re{i i sporot ako za toa ima

ZAKON ZA

UPRAVNI SPOROVI


dovolno podatoci, a vo ovoj slu~aj toa bimoèlo da se stori ako istovremeno seponi{ti i prvostepenoto i vtorostepeno-to re{enie, ili ako so presudata se utvrdidali e i za {to, ili ne e dolèn dano~niotobvrznik - odnosno da se re{i kone~no up-ravno-smetkovodnata rabota.

5. Povtoruvawe na postapkata

Spored Zakonot za upravnite sporovidadena e mo`nost od povtoruvawe na posta-pkata okon~ana so presuda ili re{enie odstrana na sudot i toa pod to~no predvideniuslovi. Od posebna va`nost e to~kata 1 vo~len 52 spored koja povtoruvawe na postap-kata moè da se bara po osnovot ako stranka-ta doznae za novi fakti, najde ili steknemo`nost da upotrebi novi dokazi vrz osno-va na koi sporot bi bil popovolno re{en zanea da bile tie fakti odnosno, dokazi izne-seni ili upotrebni vo porane{nata sudskapostapka. Pritoa, sekoga{ treba da se imapredvid deka po ovoj osnov mo`no e da sebara povtoruvawe samo ako strankata bezsvoja vina ne bila vo sostojba da gi iznesetie okolnosti vo porane{nata postapka. Serazbira, ostanuva na strankata da ceni dali}e bara povtoruvawe na postapkata pred su-dot ili sepak, ako ima novi fakti i dokazikoi ne moèla da gi upotrebi vo upravnatapostapka, da bara obnova na upravnata post-apka pred nadle`niot organ.

6. Zakonot za upravni sporovii primenata na Zakonot zaparni~na postapka

Vo soglasnost so ~len 60 od Zakonot zaupravni sporovi, dokolku ovoj zakon nesodrì odredbi za postapkata vo upravnitesporovi, }e se primenuvaat odredbite odZakonot za procesna postapka. Zna~i,obezbedena e supsidijarna primena na odred-bite od Zakonot za procesnata postapka ivo upravno-smetkovodnite sporovi. Oddosega{nata praktika vo Vrhovniot sud vopogled na supsidijarnata primena na ZPP,toa doa|a do izraz osobeno vo vrska so

nekolku odredbi i toa za dostavuvawe napismenata i presudite na strankite, potoaspojuvaweto na dva ili pove}e predmeti kogaima pove}e tuìteli i sli~no.

7. Mesnata nadle`nost naOsnovnite sudovi Skopje I iSkopje II vo upravno-smetkovodnite sporovi

Spored na~elnoto pravno mislewe naVrhovniot sud na Republika Makedonija,mesnata nadle`nost na osnovnite sudovi zaovie sporovi se odreduva spored podra~jetona osnovniot sud na koe se nao|a podra~nataedinica na Upravata za javni prihodi, {togo donela prvostepenoto re{enie, a {to evo soglasnost i so ~len 41 od Zakonot zaparni~nata postapka. Me|utoa, fakt e dekaza Osnovniot sud Skopje I i Skopje II, soogled na toa {to na podra~jeto na grad Sko-pje postoi edna podra~na edinica na Upra-vata za javni prihodi, toa ne moè da se pri-meni. Spored stanovi{teto na Oddelot zaupravni sporovi vo ovoj slu~aj }e se prime-ni kako dopolnitelen kriterium sedi{tetona pravnoto lice koe se javuva kako tuìtel.Toa zna~i deka pravnite lica od podra~jetona Osnovniot sud Skopje I svoite tu`bi poupravno - smetkovodnite sporovi }e giupatuvaat i tie }e bidat re{avani vo Os-novniot sud Skopje I, a pravnite lica odpodra~jeto na Osnovniot sud Skopje IIsvoite tu`bi }e gi podnesuvaat do Osnovni-ot sud Skopje II.

IIINa kraj u{te edna{ bi sakal da ja nag-

lasam potrebata deka vo presudite na su-dovite treba da se nastojuva da se upotrebu-vaat zakonskite poimi i termini, presuditeda bidat kolku e mo`no pojasni, razbirlivi,i obrazloèni, pri {to teì{te da se davana jasnoto i argumentirano pravnostanovi{te na sudot, ona {to bilo bitno ire{ava~ko da bide presudeno taka kako {toe presudeno. Po~ituvaweto na zakonskite ina pravnite poimi i kategorii e potrebno

ZAKON ZA

UPRAVNI SPOROVI


zaradi toa {to tie vsu{nost ja izrazuvaatsu{tinata na pravniot odnos i na pravnotopra{awe koe se razre{uva so sudskata od-luka, odnosno dobiva sudski epilog.

Ako ~ovek saka da bide slikovit kakobi trebalo da izgleda edna presuda za bilokoe pravno pra{awe, pa i od oblasta na up-ravno-smetkovodnite sporovi, makar {to

ZAKLU^NI OCENKI I SOGLEDUVAWA OD SOVETUVAWETO

Vo zaklu~nite ocenki i sogleduvawa sevneseni op{tite ocenki dadeni na samotosovetuvawe od rakovoditelot na proektot,sudija na Vrhovniot sud na Republika Make-donija d-r Fidan~o Stoev, dopolneti sopredlozite na sudiite od Oddelot za uprav-ni sporovi na Vrhovniot sud na RepublikaMakedonija, kako i rezultatite odpra{alnicite popolneti od u~esnicite zaocenka na seminarot.

1.Upravno-smetkovodstvenite sporovise specifi~ni vo mnogu ne{ta, no sepak itie se upravni sporovi i za niv se primenu-va Zakonot za upravnite sporovi, koj davamo`nost da se izrazi taa specifi~nost vopostapuvaweto i nivno uspe{noto re{a-vawe.

2. Pri donesuvaweto na noviot Zakonza upravni sporovi i noviot Zakon zadano~nata uprava, bi trebalo da se ima pred-vid karakterot i posebnosta na oviesporovi, za vo istite na adekvaten na~in dabide izrazena taa specifi~nost vo postapu-vaweto i odlu~uvaweto.

3. Be{e oceneto deka bi bilo korisnoda se odrì sovetuvawe so pretstavniciteod organite na dano~nata inspekcija vo vrs-ka so primena na Zakonot za uprava za javniprihodi, odredbite za dano~nata inspekci-ja, {to se bitni za upravno-sudskata post-apka, osobeno vo vrska so utvrduvaweto nafakti~kata sostojba i mo`nosta nadano~nite obvrznici da istaknuvaatzabele{ki i da predlagaat dokazi u{te vofazata na upravnata postapka.

4. Korisno i potrebno e da seodrùvaat po~esti sovetuvawa vo vrska soprimenata na pooddelnite materijalni za-koni od oblasta na upravno-smetkovodstve-nite sporovi, koi se mnogubrojni i pretr-puvaat ~esti izmeni.

5. Mo`nosta za odrùvawe na usni ras-pravi vo odlu~uvaweto vo upravno-smetko-vodstvenite sporovi, treba da go cenat su-dovite, od slu~aj do slu~aj, imaj}i ja pred-vid sloènosta na predmetot i potrebata odrazjasnuvaweto, osobeno na fakti~kata sos-tojba.

6. Na sovetuvaweto be{e izrazeno mis-lewe deka vo upravnite sporovi se ocenuvazakonitosta i se poni{tuva, po pravilo,celoto osporeno re{enie. Me|utoa, mo`noe vo zavisnost od konkretniot slu~aj,dvièj}i se vo granicite na baraweto odtu`bata i ako toa go dozvoluva osporenotore{enie istoto delumno da se poni{ti soto~no precizirawe vo dispozitivot na pre-sudata koi delovi (konkretno i opisno) seponi{tuvaat.

7. Materijalot vra~en na u~esnicitena sovetuvaweto, vo koj se sodràni tezite,teferatite, primerocite od odluki i zapis-nicite, moàt da go koristat spored ocen-kata i potrebata na sudiite vo re{avawetona upravno-smetkovodstvenite sporovi.

8. Izloènite odgovori na pra{awatai dilemite koi bea postavuvani na sovetu-vaweto, isto taka moàt da gi koristat su-diite spored svoja ocena i mislewe.

tie se po mnogu ne{to specifi~ni, dozvo-lete da se posluàm so edna misla: "A segastani i prozbori, rekol Mikelanxelo nasvojot Mojsije. Samo }e ~ue onoj {to ima uvo,}e vidi onoj {to ima oko".

Presudata - isto taka, ako e dobro“isklesana” samata treba da govori, bez da &e potreben komentar. Toa e moèbi posaku-vaniot sudski profesionalizam.

ZAKON ZA

UPRAVNI SPOROVI


Podgotvila: Suzana Sto{i}

PPPPP: Dali lice koe ne e akcioner ili ne e

vraboteno vo akcionerskoto dru{tvo moèda bide imenuvano za ~len na upravniot od-bor ?

Uslovite za imenuvawe na ~lenovi naupravniot odbor se propi{ani vo ~len 324od Zakonot za trgovskite dru{tva (ZTD). Vonego se naveduva deka za ~lenovi na upravni-ot odbor moè da bidat imenuvani samofizi~ki lica koi se delovno sposobni, odkoi najmalku eden ~len mora da bidedràvjanin na Republika Makedonija.

Upravniot odbor e sostaven od naj-malku tri, a najmnogu edinaeset ~lena; ~le-novite na upravniot odbor gi imenuva nad-zorniot odbor. Pritoa,nitu edno lice voisto vreme ne moè da bide ~len na upravni-ot i na nadzorniot odbor. Ograni~uvawa imai vo pogled na brojot na upravnite odbori

vo koi moè da bide imenuvano isto lice;~lenot na upravniot odbor ne smee vo istovreme da bide imenuvan vo pove}e od pet up-ravni odbori na akcionerski dru{tva sosedi{te na teritorijata na RepublikaMakedonija (~len 325).

Drugi ograni~uvawa vo vrska so imenu-vawe na ~lenovi na upravniot odbor vo ZTDne se propi{ani. Spored toa, nema pre~kiza ~len na upravniot odbor da bide imenu-vano lice koe ne e vraboteno, odnosno ne eakcioner vo akcionerskoto dru{tvo.

PPPPP: Od koga se smeta deka e izvr{en upisot

na usoglasuvaweto na dru{tvata so ZTD?

Usoglasuvaweto na op{tite akti nadru{tvoto so odredbite na ZTD, ima istodejstvo kako i osnovaweto na trgovskitedru{tva.

Za razlika od Zakonot za pretprijati-ja, spored koj, subjektite steknuvaa svojstvona pravno lice so upisot vo sudskiot

Pra{awa iOdgovori

Trgovski dru[tva


registar, ZTD vnesuva novina vo pogled naopredeluvawe na momentot koga }e se smetadeka e izvr{en upisot vo trgovskiotregistar.

Vrz osnova na ~len 486 od Zakonot, po-datocite zapi{ani vo trgovskiot registar{to se odnesuvaat na subjektite na upisotse objavuvaat vo "Sl. vesnik na RM". Vo so-glasnost pak so ~len 487 stav 1 se smeta dekaupisot vo trgovskiot registar e izvr{en, oddatumot na “Sl. vesnik na RM" vo koj e ob-javen upisot, osven ako so ovoj zakon ne epoinaku opredeleno. Ottuka jasno proizle-guva deka objavuvaweto na upisot naizvr{enoto usoglasuvawe so ZTD vo "Sl.vesnik na RM" e zadolìtelno, zatoa {topravnoto dejstvo na upisot vo trgovskiotregistar nastapuva so negovoto objavuvawe.

Izvr{eniot upis vo trgovskiotregistar sudot go objavuva vedna{ vo"Slu`ben vesnik na RM", a samiot subjektna upisot moè dopolnitelno upisot da goobjavi i vo drugi vesnici.

PPPPP: Dali e zadolìtelno obrazuvawe na nad-

zoren odbor vo DOO?

Obrazuvaweto na nadzorniot odbor voDOO kako organ koj go sledi sproveduvawe-to na dogovorot za dru{tvoto i se griì zaraboteweto so imotot na dru{tvoto epropi{ano vo ~len 185 od Zakonot za trgov-skite dru{tva (ZTD).

Vrz osnova na odredbite od Zakonot,nadzoren odbor vo dru{tvata so ograni~enaodgovornost zadolìtelno se obrazuva akoe ispolnet eden od slednite uslovi:

1) Ako dru{tvoto ima osnovna glavni-na pogolema od 100.000 DEM vo denarska pro-tivvrednost;

2) Ako dru{tvoto ima pove}e od 20sodru`nici;

3) Ako prose~niot broj na vrabotenitevo dru{tvoto nadminuva 200.

Ako DOO ne ispolnuva nitu eden odnavedenite uslovi, obrazuvaweto na nad-

zoren odbor ne e zadolìtelno. ZTD pred-viduva mo`nost, dokolku vo dru{tvoto soograni~ena odgovornost ne se formira nad-zoren odbor, da se imenuva kontrolor.

Nadzorniot odbor se sostoi od naj-malku tri ~lena, koi (ili kontrolorot) giimenuva sobirot na sodru`nicite; vodru{tvoto so ograni~ena odgovornost osno-vano od edno lice ~lenovite na nadzorniotodbor, odnosno liceto koe vr{i nadzor giimenuva edinstveniot sodru`nik. Prvite~lenovi na nadzorniot odbor, odnosno kon-trolorot moè da se imenuvaat so dogovorotza dru{tvoto.

Za ~lenovi na nadzorniot odbor, t.e.kontrolor ne moàt da bidat imenuvani:

1) Upravitelot, odnosno upravitelitei vrabotenite vo dru{tvoto,

2) Sopruzite, rodninite na upravite-lot po prava linija i po strani~na linijado tret stepen, i

3) Licata so presuda li{eni od pra-voto da vr{at reviziski raboti.

PPPPP: Dali privatno pretprijatie koe e usog-

laseno so ZTD vo DOO ima obvrska da vr{irevizija na godi{nata smetka?

Edna od novinite vo Zakonot za trgovs-kite dru{tva e voveduvaweto obvrska za re-vizija na godi{nite smetki. Vo soglasnostso odredbite na ZTD, obvrska da izvr{atrevizija na godi{nite smetki imaat samoopredelena kategorija na subjekti. Vrz os-nova na ~len 556 od Zakonot, pod revizija sepodveduvaat godi{nite smetki na site ak-cionerski dru{tva, na dru{tvata koi sedol`ni da izgotvat konsolidiraniizve{tai i na dru{tvata ~ii hartii od vred-nost kotiraat na berza.

Revizija na godi{nite smetki sedol`ni da sprovedat i dru{tvata soograni~ena odgovornost dokolku ispolnu-vaat istovremeno dva od slednite tri us-lovi:

PRA[AWA IODGOVORI


1) Prose~niot broj na vrabotenite dae pogolem od 150;

2) Godi{nite prihodi da se pogolemiod 6.000.000 DEM vo denarska protivvred-nost;

3) Prose~nata vrednost na aktivata napo~etokot i na krajot na delovnata godinada e pogolema od 1.500.000 DEM vo denarskaprotivvrednost.

Ako DOO ne ispolnuva dva odgorenavedenite uslovi, nema zakonska obvr-ska da vr{i revizija na godi{nata smetka.

PPPPP: Dali se predvideni sankcii za neiz-

vr{ena revizija na godi{nata smetka?

ZTD sodrì pove}e odredbi so koi seureduva revizijata na godi{nite smetki, odaspekt na pravnite subjekti koi imaat ob-vrska da vr{at revizija, uslovite pod koise vr{i revizija, imenuvawe na revizori nagodi{nite smetki itn.

Me|utoa, vo kaznenite odredbi na Za-konot ne se propi{ani sankcii zaneizvr{ena revizija na godi{nite smetki.

Ottuka, koga zboruvame za revizija nagodi{nata smetka, treba da napravimerazgrani~uvawe pome|u revizijata koja javr{at ovlasteni revizori i finansiskatakontrola koja ja vr{at inspekciskite or-gani. Finansiskata kontrola {to jasproveduvaat inspekciskite organi ima zacel da utvrdi dali raboteweto na dru{tvotoe vo soglasnost so zakonskite propisi i ista-ta se vr{i vo interes na dràvata. Reviz-ijata pak, e isklu~ivo vo interes na ak-cionerite. Taa pretstavuva analiza na fin-ansiskite rezultati iskaàni vo godi{natasmetka na dru{tvoto vrz osnova na koja moèda se utvrdat eventualnite nedostatoci ipropusti vo raboteweto i da se opredelatnasoki za nivna korekcija vo naredniot pe-riod.

Dru{tvoto moè da pobara revizija nagodi{nata smetka po sopstvena èlba i

toga{ koga za toa nema zakonska obvrska.Vo toj slu~aj revizijata e obi~no vo funkci-ja na ostvaruvawe na opredeleni prava, kako{to e na primer pravoto na dobivawe nabankarski kredit, ako eden od uslovite zanegovoto dobivawe e podnesuvawe izve{tajod revizijata.

PPPPP: Koi lica vo AD so ednostepen sistem

na upravuvawe deponiraat potpis na ZP -obrazec?

Vo soglasnost so odredbite na ZTD up-ravuvaweto na akcionerskite dru{tvamoè da bide organizirano spored ednoste-pen ili spored dvostepen sistem.

Vo akcionerskite dru{tva so ednoste-pen sistem, organ na upravuvawe e odborotna direktori, koj e sostaven od izvr{ni ineizvr{ni ~lenovi. Kaj dvostepeniotsistem na upravuvawe organi na akcioner-skoto dru{tvo se upraven odbor i nadzorenodbor.

Vo pogled na deponiraweto na potpi-si na ~lenovite na organite na upravuvawe,vo ZTD postoi izvesna neusoglasenost nanegovite odredbi.

Potpisite se deponiraat na obrazecbroj 23 - zaveren potpis na liceto ovlastenoza zastapuvawe, koj e propi{an so"Pravilnikot za trgovski registar i zana~inot na upis vo trgovskiot registar"(“Slu`ben vesnik na RM”, 6/97; 12/97 (ispr.)i 12/98). Samiot naziv na obrazecot ukaùvadeka se raboti za potpisi na lica koi se ov-lasteni da go zastapuvaat dru{tvoto.

Lica ovlasteni za zastapuvawe na ADso ednostepen sistem na upravuvawe, spored~len 316 od Zakonot, se izvr{nite ~lenovina odborot na direktori, od {to proizlegu-va deka potpisi treba da deponiraat samoizvr{nite ~lenovi na odborot na direk-tori. Od druga strana vo ~lenot 268 od ZTDse veli deka potpisi kaj registarskiot sudpoloùvaat site ~lenovi na odborot na

PRA[AWA IODGOVORI


direktori, odnosno site negovi izvr{ni ineizvr{ni ~lenovi, {to bi moèlo dadovede do zaklu~ok deka akcionerskotodru{tvo go zastapuvaat site ~lenovi naodborot na direktori.

Vakvata postavenost na zakonskiteodredbi sozdava mo`nost za nivno razli~notolkuvawe {to doveduva do razli~na prak-tika na registarskite sudovi.

Vo Osnovniot sud Skopje I , kakoregistarski sud, vo postapkata na upis naakcionerskite dru{tva vo trgovskiotregistar, se postapuva vo soglasnost so ~len

268 od ZTD, odnosno pokraj drugite ispravikoi se priloùvaat kon prijavata za upis votrgovskiot registar, potrebno e da se dosta-vat deponirani potpisi na site izvr{ni ineizvr{ni ~lenovi na odborot na direk-tori.

Osnovniot registarski sud vo [tipima drug stav. Vo ovoj sud kon prijavata zaupis vo trgovskiot registar dovolno e da sedostavat deponirani potpisi samo naizvr{nite ~lenovi na odborot na direktorikako lica koi vrz osnova na ~len 316 od Za-konot go zastapuvaat akcionerskotodru{tvo.

Danok na promet

Podgotvile:

Vera ZendelskaLiljana Atanasovska -Stojanovska

Kamata od blagajni~ki zapisiKamata od blagajni~ki zapisiKamata od blagajni~ki zapisiKamata od blagajni~ki zapisiKamata od blagajni~ki zapisi- usluga ili ne?- usluga ili ne?- usluga ili ne?- usluga ili ne?- usluga ili ne?

PPPPP: Dali na ostvarenata kamata od ku-penite blagajni~ki zapisi kaj Narodna ban-ka na RM, Fondot za osiguruvawe na {tednivlogovi a.d. - Skopje e vo obvrska da pla}adanok na promet na uslugi?

Fondot za osiguruvawe na {tedni vl-ogovi a.d. - Skopje, osven osnovnata dejnost:osiguruvawe na {tednite vlogovi na nase-lenieto, soglasno so Zakonot za bankite i{tedilnicite, moè da kupuva blagajni~ki

zapisi od NB na RM od koi ostvaruva pri-hodi od raboteweto po osnov na kamatata poedinstvenite plasmani - kupeni blagajni~kizapisi od NB na RM.

Me|utoa, osven fondot za osiguruva-wa blagajni~ki zapisi od NB na RM moàtda kupuvaat i drugi subjekti. Zatoa,pra{aweto za odano~uvawe na ostvarenatakamata od blagajni~ki zapisi e principiel-no pra{awe.

^len 18 od Zakonot za danok na prometna proizvodi i uslugi ("Slu`ben vesnik naRM" broj 34/92 do 13/98), definira deka poduslugi se podrazbiraat site dejstvija iraboti koi soglasno so odredbite na ovoj za-kon i Zakonot za akcizite ne se smetaat kakopromet na proizvodi, odnosno sekoj nadomest{to ne proizleguva od promet na proizvodi.

Vo soglasnost so ~lenot 19, stav 1,to~ka 1 od Zakonot, danok na promet na uslu-

PRA[AWA IODGOVORI


gi ne se pla}a na uslugite na davawe kredi-ti za likvidnost na bankite od primarnataemisija, deponiraweto na deviznoto{tedewe, kamati po osnova depoziti napravnite lica kaj delovnite banki i kamatipo osnova na depoziti na delovnite bankikaj Narodnata banka na Republika Make-donija, kamati od dol`ni~ko-doveritelskiodnosi.

Od druga strana, odgovorot na ovapra{awe, bez somnenie, ne proizleguvadirektno od odredbite na Zakonot. Odgo-vorot smetame deka proizleguva od odgovorotna slednite pra{awa:

- dali zakonot direktno sozdava obli-gacija za odano~uvawe na kamatata odblagajni~ki zapisi? - O~igledno kako pred-met na odano~uvawe ne e spomenata kamata-ta od blagajni~ki zapisi;

- dali kamatata od blagajni~ki zapisie oslobodena so odredbite na ~len 19 kade sedefinirani site osloboduvawa od danok napromet na uslugi? - Vo stavot 1 na ~len 19,navedeni se osloboduvawa za del od bankar-skite i kreditni raboti, no kamatata odblagajni~kite zapisi ne e opfatena;

- dali neplatenite kamati od hartii odvrednost se predmet na odano~uvawe so ovojzakon, odnosno dali kamatata od hartii odvrednost se smeta za izvr{ena usluga? - ^le-not 18 od Zakonot za uslugite gi definirakako nadomest koj ne proizleguva od prometna stoki; ~len 19, stav 1 gi osloboduva ododano~uvawe kamatite od kreditni raboti,depoziti na pravni lica kaj delovni banki.

Od sodrìnata na zakonskite odredbi,pred s#, od navedenite osloboduvawa vo ~len19 jasno e deka se osloboduvaat kamati oddepoziti; ~lenot 22, to~ka 4 - ja definiraosnovicata za kreditnite uslugi (razlikapome|u aktivni i pasivni kamati za kredit-ni uslugi). Hartiite od vrednost, odnosnoprihodite ostvareni od niv - bilo kako ka-

mata ili kako kapitalna dobivka i zaguba -voop{to ne se predmet na odano~uvawe soovoj zakon. Kapitalnata dobivka ostvarenaso proda`ba na hartii od vrednost(kratkoro~ni ili dolgoro~ni) ostvarena odpravnite lica se odano~uva so danok oddobivka, a fizi~kite lica pla}aat persona-len danok od dohod. Tekstot na Zakonot zadanok na promet na proizvodi i uslugio~igledno "e zastaren", dokolku sakame da iz-vedeme direkten zaklu~ok dali kamatata odhartiite od vrednost - pred s# blagajni~kitezapisi e odano~ena t.e. oslobodena od danokna promet na uslugi.

Dokolku postoi mislewe deka tolku-vaweto na ~lenovite naloùvaat obvrska zaodano~uvawe so danok na promet na usluginadle`noto ministerstvo i Sobranieto tre-ba da go obrazloàt svojot stav.

Vgradeni elektri~niVgradeni elektri~niVgradeni elektri~niVgradeni elektri~niVgradeni elektri~niinstalacii vo svetle~kiinstalacii vo svetle~kiinstalacii vo svetle~kiinstalacii vo svetle~kiinstalacii vo svetle~kiukrasi za javnoukrasi za javnoukrasi za javnoukrasi za javnoukrasi za javnoosvetluvawe - komunalnaosvetluvawe - komunalnaosvetluvawe - komunalnaosvetluvawe - komunalnaosvetluvawe - komunalnadejnost ili?dejnost ili?dejnost ili?dejnost ili?dejnost ili?

PPPPP: Pretprijatie registrirano za in-stalaterski i zavr{ni raboti vograde`ni{tvoto, nabavuva materijal za re-produkcija bez presmetuvawe i pla}awedanok na promet na proizvodi, koj se sostoiod delovi za elektri~ni instalacii, koi givgraduva vo svetle~ki ukrasi za ukrasuvawena gradsko podra~je. Pri ispostavuvawe nafaktura na Lokalnata samouprava - Fond zakomunalen razvoj, dali treba da se presmetadanok na promet na proizvodi i uslugi ?

Vo soglasnost so ~len 14-a od Zakonotza danok na promet na proizvodi i uslugi("Slu`ben vesnik na RM", broj 34/92 do 13/98), izgradbata na grade`ni objekti odoblasta na visokogradbata, niskogradbata,hidrogradbata, rudarski objekti i energet-ski objekti, od strana na pretprijatie i

PRA[AWA IODGOVORI


pretpriema~ registrirani za vr{ewe naraboti od oblasta na grade`ni{tvoto,spored ~len 5, stav 2 od Zakonot se smetakako proizvodstvena dejnost.

Vgraduvaweto na svetle~ki ukrasi vogradsko podra~je ne moè da se podvede podzavr{ni i zanaet~iski raboti vograde`ni{tvoto za novi objekti, za {to epredvideno dano~no osloboduvawe vo stav-ot 2 od ~lenot 14-a od Zakonot za danok napromet na proizvodi i uslugi.

Dokolku go analizirame vgraduvawe-to na svetle~ki ukrasi vo gradsko podra~jeod aspekt na izvr{enata usluga se doa|a doslednata konstatacija:

Vo soglasnost so ~len 17 od Zakonot zadanok na promet na proizvodi i uslugi("Slu`ben vesnik na RM", broj 34/92 do 13/98), danok na promet na uslugi se pla}a naprometot na uslugi {to se vr{i so nadomest.

Vo ~lenot 19, stav 1, to~ka 11, predvi-deno e osloboduvawe od pla}awe na danok napromet na uslugi na stanbeno-komunalnitei uslugite na ureduvawe naselbi i prostori.

Konkretnoto definirawe {to se po-drazbira pod ovie uslugi regulirano e voPravilnikot za na~inot na presmetuvawe ipla}awe na danokot na promet na proizvodii uslugi ("Slu`ben vesnik na RM", broj 11/96 ).

Spored ~lenot 5, stav 4 od Pravilni-kot, pod stanbeno-komunalni uslugi i ure-duvawe na naselbi i prostori vo smisla na~len 19, stav 1, to~ka 11 od Zakonot se po-drazbiraat: prostorno i urbanisti~koplanirawe, ureduvawe na naselbi i pros-tori (podgotvuvawe na grade`no zemji{te zaizgradba, ostranuvawe na postojnite objek-ti, sanacioni raboti, nadzor pri izgradbana komunalni objekti i instalacii), uredu-vawe i odrùvawe na ulici i soobra}ajnici,ureduvawe i odrùvawe na parkovi, zelenii rekreativni povr{ini, i deponirawe na

otpadoci, oxa~arski uslugi, pogrebni uslu-gi i ureduvawe i odrùvawe na grobovi.

Od gornoto proizleguva deka e pred-videno dano~no osloboduvawe za ureduvawei odrùvawe na ulici i pati{ta, no ne zavgraduvawe na elektri~ni instalacii vosvetle~ki ukrasi.

Spored toa, pretprijatieto za ispo-rakata i vgraduvaweto na svetle~kite ukra-si ima obvrska da presmeta i plati danok napromet na proizvodi za vgradeniot materi-jal i danok na promet na uslugi za nadomes-tot dobien za izvr{enata usluga.

Danok na promet na klima-Danok na promet na klima-Danok na promet na klima-Danok na promet na klima-Danok na promet na klima--uredi vgradeni vo nov-uredi vgradeni vo nov-uredi vgradeni vo nov-uredi vgradeni vo nov-uredi vgradeni vo novobjektobjektobjektobjektobjekt

PPPPP: Dali klima - uredot moè da seuveze kako reprodukcionen materijal i daliistiot koga kako gotov proizvod }e se vgra-di pri izgradbata na gradeèn objekt odoblasta na visokogradbata, postoi obvrskaza presmetuvawe i pla}awe danok na prom-et na proizvodi i uslugi ?

Vo soglasnost so ~len 7, stav 1, to~ka 4od Zakonot za danok na promet na proizvodii uslugi ("Slu`ben vesnik na RM", broj 34/92 do 13/98), a spored ~len 5 stav 1, to~ka 1),pod reprodukcionen materijal na koj ne sepla}a danok na promet na proizvodi se pod-razbira i materijal za izgradba, odrùvawei popravka na grade`ni objekti (cement,~elik, pesok, ~akal, var, gra|a i dr.) i insta-lacionen materijal i proizvodi {to sevklu~uvaat vo instalacionata mreà kakoniven sostaven del (kadi, mijalnici, stru-jomeri, vodomeri, radijatori, klima-uredi,bojleri i dr.), osven proizvodite na belatatehnika i drugite uredi (radio-aparati, vid-eo-rikorderi, plejeri, televizori i dr.),{to kako finalen proizvod se vklu~uvaatna elektro-instalacionata mreà.

PRA[AWA IODGOVORI


Spored toa, na uvezeniot klima-uredkoj e namenet za vgraduvawe vo grade`en ob-jekt, ne ste vo obvrska da presmetate i pla-tite danok na proizvodi, bidej}i istiotspa|a vo grupata na reprodukcionen mate-rijal, soglasno so ~lenot 5, stav 1, to~ka 1od Zakonot.

Vo soglasnost so stavovite 1, 2 i 3 od~lenot 14-a, od Zakonot za danok na prometna proizvodi i uslugi, na novo vgradeniotklima-ured pri izgradbata na grade`ni ob-jekti ne postoi obvrska za presmetuvawe ipla}awe danok na promet na proizvodi nituna uslugi.

Uvoz na poluproizvod kakoUvoz na poluproizvod kakoUvoz na poluproizvod kakoUvoz na poluproizvod kakoUvoz na poluproizvod kakoreprodukcionen materijal?reprodukcionen materijal?reprodukcionen materijal?reprodukcionen materijal?reprodukcionen materijal?

PPPPP : Proizvodno pretprijatie zavrabotuvawe na invalidizirani lica proiz-veduva plasti~ni {i{iwa za sokarnicite;kapa~iwata za plasti~nite {i{iwa gi uve-zuva. Dali tie imaat tretman na reproduk-cionen materijal ?

Vo soglasnost so ~len 7, stav 1, to~ka 1od Zakonot za danok na promet na proizvo-di i uslugi ("Slu`ben vesnik na RM", broj34/92 do 13/98), pod reprodukcionen materi-jal od ~len 5, stav 1, to~ka 1 od ovoj zakon sepodrazbiraat: materijali, surovini, polu-proizvodi, delovi i pomo{en materijal {toso prerabotka, dorabotka, vgraduvawe, nane-suvawe ili na drug na~in se tro{at vo pro-cesot na proizvodstvoto i vleguvaat vo sup-stancijata na finalniot proizvod.

Spored toa, soglasno so navedenataodredba od Zakonot, kapa~iwata pretstavu-vaat repromaterijal, koi kako delovi sevgraduvaat vo finalniot proizvod.

Dokolku gi ispolnuvate uslovitenavedeni vo ~lenot 5, stav 1, to~ka 1 i ~le-not 6 od Zakonot za danok na promet na

proizvodi i uslugi, pri uvozot nakapa~iwata kako reprodukcionen materijalne postoi obvrska za pla}awe danok na pro-met na proizvodi.

Obuka na vozrasni -Obuka na vozrasni -Obuka na vozrasni -Obuka na vozrasni -Obuka na vozrasni -obrazovna usluga ili?obrazovna usluga ili?obrazovna usluga ili?obrazovna usluga ili?obrazovna usluga ili?

PPPPP: Pretprijatie so registrirana{ifra na dejnost 8042 - obrazovanie navozrasni, vo delokrugot na svojata rabotavr{i i obrazovanie od oblasta na primena-ta na kompjuterskata tehnika za razli~nistrukturi na slu{ateli . Dali e obvrznikna danok na promet na uslugi po stapka od13% ?

Vo soglasnost so ~len 19, stav 1, to~ka7 od Zakonot za danok na promet na proizvo-di i uslugi ("Slu`ben vesnik na RM", broj34/92 do 13/98), danok na promet na uslugi nese pla}a na uslugite od oblasta na kultura-ta, obrazovanieto i prosvetata.

Vo Pravilnikot za na~inot na pres-metuvawe i pla}awe na danokot na prometna proizvodi i uslugi ("Slu`ben vesnik naRM", broj 11/96 do 16/98) konkretno sedefinirani dano~nite osloboduvawa nauslugite od oblasta na obrazovanieto.

Spored ~len 5, stav 2 od Pravilnikot,pod uslugi vo oblasta na obrazovanieto vosmisla na ~len 19, stav 1, to~ka 7 od Zakonotza danok na promet na proizvodi i uslugi sepodrazbiraat: uslugite vo osnovnoto, sred-noto, vi{oto i visokoto obrazovanie, obra-zovanieto i vospituvaweto {to ne erasporedeno po stepeni (stru~nousovr{uvawe i osposobuvawe po pat na semi-nari, sovetuvawa, kursevi i drugi formi nausovr{uvawe i osposobuvawe, zdobivawe naposebni znaewa i ve{tini, stranski jazici,upravuvawe so motorni vozila, dak-tilografija, stenografija i dr.).

PRA[AWA IODGOVORI


Vo soglasnost so navedenite odredbiod Zakonot i Pravilnikot, na nadomestotza izvr{enata obuka za kompjuteri ne pos-toi obvrska za presmetuvawe i pla}awedanok na promet na uslugi.

Rekreacija na sportskiRekreacija na sportskiRekreacija na sportskiRekreacija na sportskiRekreacija na sportskispravi usluga od sportot?spravi usluga od sportot?spravi usluga od sportot?spravi usluga od sportot?spravi usluga od sportot?

PPPPP: Fitnes klub vr{i usluga "rekrei-

rawe na sportski spravi". Dali ovaa uslugae predmet na odano~uvawe so danok na prom-et na uslugi ?

Namalena kamatata na carinatai drugite dava~ki neplateni vo

propi{aniot rok

Kako {to e poznato, vo soglasnostso odredbite na Zakonot za carini, pri uvo-zot na stoki, carinarnicata presmetuva inaplatuva carina i posebni dava~ki. Rokotza uplata na carinata i drugite uvoznidava~ki ne mo`e da bide podolg od osum denaod denot na priemot na presmetkata na cari-nata i na drugite uvozni dava~ki.

Dokolku carinata i drugite uvoznidava~ki ne se platat vo propi{aniot rok,se pla}a kamata po stapka {to ja propi{uvaVladata na Republika Makedonija.

Vo "Slu`ben vesnik na RM", broj 24, od28 april 1999 godina, objavena e nova Odlu-ka za visinata na kamatata na iznosot nacarinata i na drugite uvozni dava~ki {tone e naplaten vo propi{aniot rok.

PRA[AWA IODGOVORI

Vo soglasnost so odredbite na Odluka-ta, po~nuvaj}i od 29 april 1999 godina, naiznosot na carinata i na drugite uvoznidava~ki {to se naplatuvaat vo carinskatapostapka, a koj ne e naplaten vopropi{aniot rok se pla}a kamata po stapkaod 0,3% za sekoj den zadocnuvawe.

Opredeluvaweto na stapkata na kama-ta vo visina od 0,3%, pretstavuva zna~itelnonamaluvawe vo odnos na stapkata na kamataod 1%, koja se pla}a{e vo periodot od 26noemvri 1993 do 28 april 1999 godina, vrzosnova na Odlukata za visinata na kamatatana iznosot na carinata i na drugite uvoznidava~ki {to ne e naplaten vo propi{aniotrok ("Sl.vesnik na RM" br. 71/93), kojaprestana da va`i so donesuvaweto na nova-ta odluka.

Spored odredbite na ~len 19, stav 1,to~ka 7 od Zakonot za danok na promet naproizvodi i uslugi (“Slu`ben vesnik naRM", br. 34/92 do 13/98), danok na promet nauslugi ne se pla}a na uslugite od oblasta nakulturata, obrazovanieto, sportot i pros-vetata.

Spored toa, organizacii, dru{tva iklubovi za amaterski sport, odnosno, orga-nizacii vo koi gra|anite se zanimavaat sofizi~ko ve`bawe i sportska rekreacija, seoslobodeni od danok na promet na uslugi.


^len 8 i ~len 10 od Zakonot za danok od dobivka ("Sl. vesnikna RM" br. 80/93) - Osnova za presmetuvawe na danokot od dobivka edobivkata koja se utvrduva vo dano~niot bilans i deka dobivkatapretstavuva razlika me|u vkupnite prihodi i vkupnite rashodi nadano~niot obvrznik vo iznosi utvrdeni soglasno so propisite zasmetkovodstvoto, osven prihodite i rashodite za koi so ovoj Za-kon e propi{an drug na~in na utvrduvawe. Pod rashodi {to sepriznavaat kako odbivni stavki za da se utvrdi dobivkata zaodano~uvawe, se podrazbiraat samo rashodite {to se napraveni zavr{ewe na dejnosta.

vonredno preispituvawe na ozna~enata pre-suda, a poradi pogre{na primena na pravi-lata na postapkata i pogre{na primena namaterijalnoto pravo, naveduvaj}i deka bez dase raspolaga so bilo kakov dokaz upravniteorgani samo vrz osnova na toa {to PP izno-sot od 319.070,00 denari ne go prikaàl vobilansot na uspehot, poradi {to vr{at zgo-lemuvawe na dobivkata na tuìtelot. Smetadeka vakvoto postapuvawe e apsolutno

Podgotvil: Zirap Limani, sudija na Vrhoven sud na RM

Presuda na Vrhovniot sud naRepublika Makedonija Uviu.br. 20/98 od 16.12.1998 godina.

O d o b r a z l o ` e n i e t o

Osnovniot sud so presudata USS. br. 10/98 od 7.10.1998 godina ja odbil kako neosno-vana tu`bata na tuìtelot izjavena protivre{enieto na Ministerstvoto za finansiibr. 19-505/1 od 5.8.1997 godina.

Protiv navedenata presuda na Os-novniot sud, tuìtelot do Vrhovniot sud naRepublika Makedonija podnese barawe za


pogre{no, bidej}i pretstavuva ednostranopostapuvawe bez da se proverat i utvrdatpotrebnite su{testveni fakti. Od oviepri~ini, tuìtelot predlaga baraweto zavonredno preispituvawe na sudskata presu-da da bide uvaèno i presudata na Osnovni-ot sud da bide ukinata i predmetot da bidevraten na povtorno odlu~uvawe.

Tuèniot organ vo odgovor na barawe-to za vonredno preispituvawe na sudskatapresuda, naveduva deka na pravilno utvrde-nata fakti~ka sostojba pravilno e primene-to materijalnoto pravo, poradi {to predla-ga Sudot baraweto da go odbie kako neosno-vano.

Sudot najde deka baraweto za vonred-no preispituvawe na presudata e neosnovano.

Spored navodite vo baraweto, so pre-sudata pogre{no e primeneto materijalno-to pravo koga e prifateno dekaneprikaùvaweto na tro{ocite kaj PP esosema pogre{no, bidej}i se raboti za dva sa-mostojni subjekti taka {to nepri-kaùvaweto na navedenite tro{oci kaj PPedniot subjekt ne moè da pretstavuva dokaz,nitu pri~ina vrz osnova na {to moè da sezaklu~uva deka nepravilno se tovarenitro{ocite na raboteweto na NN -vtoriotsubjekt, poradi {to pogre{no i nepravilnose vr{i zgolemuvawe na dobivkata natuìtelot bez da se raspolaga so bilo kakovdrug dokaz.

Sudot smeta deka so pobivanata presu-da na Osnovniot sud, pravilno e primenetomaterijalnoto pravo pri sostojba koga PPprihodite od fakturite za komercijalno-knigovodstveni uslugi vo korist natuìtelot koi ne se realizirani, ne giiskaàl vo bilansot na uspehot na PP, zara-di {to pravilno ne e zemen iznosot od319.970,00 denari kako stvarno napravenitro{oci kaj NN.

Imeno, spored misleweto na Vrhovni-ot sud, Osnovniot sud so pobivanata presudapravilno go primenil Zakonot za danok oddobivka ("Slu`ben vesnik na RM" br. 80/93)i toa ~len 8 i ~len 10, vo koi e utvrdeno dekaosnova za presmetuvawe na danokot od dobiv-ka e dobivkata koja se utvrduva vo dano~niot

bilans i deka dobivkata pretstavuva razli-ka me|u vkupnite prihodi i vkupnite rashodina dano~niot obvrznik vo iznosi utvrdenisoglasno so propisite za smetkovodstvoto,osven prihodite i rashodite za koi so ovojzakon e propi{an drug na~in na utvrduvawe.Pod rashodi {to se priznavaat kako odbiv-ni stavki za da se utvrdi dobivkata zaodano~uvawe, se podrazbiraat samo rashodi-te {to se napraveni za vr{ewe na dejnosta.

Pri odlu~uvaweto, Sudot gi ima{epredvid navodite vo baraweto na tuìtelotdeka Osnovniot sud pri donesuvaweto napredmetnata presuda pogre{no gi primenilpravilata na postapkata koi se sodràni vo~len 39 od Zakonot za upravnite sporovi.Vakvite navodi Sudot ne moè{e da giuvaì, od pri~ina {to sudot vo konkretni-ot slu~aj ne gi povredil pravilata na posta-pkata utvrdeni vo Zakonot za upravnitesporovi.

Isto taka, Sudot gi ima{e predvid inavodite vo baraweto na tuìtelot dekaneprikaùvaweto na navedenite tro{oci kajPP-edniot subjekt, ne moè da pretstavuvadokaz nitu pri~ina vrz osnova na {to moèda se zaklu~i deka nepravilno se tovarenitro{ocite na raboteweto na tuìtelot NN- vtoriot subjekt i deka se raboti za razli~nopostapuvawe na sudot i upravnite organi zaedna ista sostojba, {to zna~i deka samo vrzosnova na taa okolnost e zgolemena dobivka-ta na tuìtelot. Vakvite navodi se neosno-vani, od pri~ina {to vo soglasnost so ~len7 stav 6 i 7 od Zakonot za smetkovodstvoto,delovnata evidencija se vodi vrz osnova nasmetkovodstveni dokumenti, a pod smetko-vodstven dokument se podrazbira pismenaisprava za nastanatata delovna promena sokoja se dokaùva promenata vrz sredstvata,obvrskite, kapitalot, prihodite i rashod-ite. Natamu vo ~len 13, stav 1 i 2 e predvide-no deka predmet na knièwe vo delovniteknigi moè da bide samo verodostoen smet-kovodstven dokument, a verodostojnosta nasmetkovodstveniot dokument se utvrduva popat na kontrola. Vo konkretniot slu~aj kako{to e utvrdeno vo tekot na upravnata posta-pka kako i od izvr{enata kontrola, se kon-statiralo deka tuìtelot neosnovano

SUDSKA PRAKTIKA


iskaàl tro{oci za nadomestok na uslugidadeni od pravnoto lice vo iznos od319.970,00 denari, no toj iznos ne e prikaànkako prihod vo bilansot na uspehot na PPso sostojba na 30.6.1995 godina. Ottuka,pravilno e primeneto materijalnoto pravo

koga so pobivanata presuda na Osnovniot sude odbiena tu`bata na tuìtelot, a imaj}i gopredvid ~lenot 62 stav 1 i 2 od Zakonot zasmetkovodstvoto ("Slu`ben vesnik na RM"br. 42/93... 6/95).

O d o b r a z l o ` e n i e t o

Tuìtelot so tu`ba do Vrhovniot sudza upraven spor ja osporuva zakonitosta nare{enieto na tuèniot organ ozna~eno voizrekata na presudava, poradi pogre{no inecelosno utvrdena fakti~ka sostojba ipogre{na primena na materijalnoto pravo,so predlog osporenoto re{enie da bideponi{teno.

Tuèniot organ vo odgovor na tu`bataostana pri svoeto re{enie od pri~inite da-deni vo obrazloènieto na istoto, so pred-log tu`bata da bide odbiena kako neosnova-na.

Sudot zaklu~i deka tu`bata e osnovana.

So osporenoto re{enie odbiena e kakoneosnovana àlbata na tuìtelot podnese-na protiv re{enieto na Carinarnicata S.U.br. 03 od 25.4.1994 godina, so koe e odbienobaraweto na tuìtelot za osloboduvawe odpla}awe carina i drugi uvozni dava~ki zastokite prijaveni na uvozno carinewe vo

ispostava [., spored uvozno carinska dek-laracija br. 2474 od 25.11.1993 godina. Pri-toa, tuèniot organ ocenil deka prvostepe-niot organ donel zakonito re{enie so ogledna taa deka nema uslovi za osloboduvawe odpla}awe carina vo soglasnost so Odlukataza utvrduvawe na na~inot i obemot navr{ewe malograni~en stokov promet pome|uRepublika Makedonija i Republika B. vo 1993godina.

Sudot smeta deka osporenoto re{eniee nezakonito i so nego e povreden zakonot na{teta na tuìtelot.

Imeno, soglasno so ~len 60 od Zakonotza carinite ("Slu`ben vesnik na RM" br. 20/93, 63/95 i 15/97), odredbite na ovoj zakon nemada se primenuvaat na pla}awe carina nauvezeni stoki, ako pla}aweto na carinata euredeno poinaku so me|unaroden dogovor {toRepublika Makedonija go potpi{ala i rati-fikuvala.

Vo soglasnost so ~len 20 od Zakonot zanadvore{no-trgovsko rabotewe ("Slu`ben

^len 60 od Zakonot za carinite ("Sl. vesnik na RM" br. 20/93, 63/95 i 15/97), ~len 20 od Zakonot za nadvore{no-trgovsko rabo-tewe ("Sl. vesnik na RM" br. 31/93), ~len 5-a od Spogodbata pome|uSojuzniot izvr{en sovet na Sobranieto na SFRJ i Vladata naRepublika B. za izmeni i dopolnenija na Spogodbata za razmenana stoki i za stopansko i nau~no-tehni~ka sorabotka vopograni~nite podra~ja ("Sl. list na SFRJ" br. 3/87). Zaradi una-preduvawe na stopanskata sorabotka vo pograni~nite podra~ja }ese oslobodi od pla}awe carina uvozot na stoki {to se vr{i prekumalograni~nata razmena na stoki, pod uslov stokite da ne se name-neti isklu~itelno za potro{uva~ka vo pograni~nite podra~japredvideni so Spogodbata po vid, koli~estvo, ili vrednostnazna~ena vo listata na stokite {to se uvezuvaat vo RepublikaMakedonija od Republika B. vo pograni~nata bescarinska razmena,koja lista e sostaven del na Spogodbata, pri {to vakviot uvoz moèda go vr{i samo onoj subjekt koj za toj vid rabota e zapi{an vo sud-skiot registar.

Presuda na Vrhovniot sud naRepublika Makedonija Uviu.br. 887/97 od 27.1.1999 godina.

SUDSKA PRAKTIKA


vesnik br. 31/93), malograni~niot promet sevr{i vo pograni~noto podra~je vo soglasnostso ovoj zakon, so sklu~enite me|udràvnidogovori i so propisite doneseni vrz osno-va na ovoj zakon. Pod pograni~no podra~je sepodrazbira podra~jeto opredeleno some|udràven dogovor. Raboti na izvoz i uvozna stoki i uslugi vo malograni~niot prometmoè da vr{i pretprijatie koe e zapi{anovo sudskiot registar za toj vid raboti, akoso me|udràven dogovor ne e poinaku opre-deleno. Izvoz i uvoz na stoki vo ramkite namalograni~niot promet se vr{i vo soglas-nost so propi{anite formi na izvoz i uvoz.

Vo soglasnost so ~len 5-a od Spogodba-ta pome|u Sojuzniot izvr{en sovet na Sob-ranieto na SFRJ i Vladata na Narodna Re-publika B. za izmeni i dopolnuvawa na Spo-godbata za razmena na stoki i za stopanska inau~no-tehni~ka sorabotka vo pograni~nitepodra~ja sostavena na 28 fevruari 1978 godi-na vo B. ("Slu`ben list na SFRJ" br. 3/87),koja soglasno so ~len 5 od Ustavniot zakonza sproveduvawe na Ustavot na RepublikaMakedonija e prezemena kako republi~kipropis, zaradi unapreduvawe na stopanska-ta sorabotka vo pograni~nite podra~ja, }e seoslobodi od pla}awe carina uvozot na stoki{to se vr{i preku malograni~nata razmenana stoki, pod uslov stokite da se namenetiisklu~itelno za potro{uva~ka vopograni~nite podra~ja predvideni so ovaaspogodba po vid, koli~estvo ili vrednostnazna~eni vo Listata na stokite {to se uve-zuvaat vo Republika Makedonija od Republi-ka B. vo pograni~nata bescarinska razmenai Listata na stokite {to se uvezuvaat voRepublika B. od Republika Makedonija vopograni~nata bescarinska razmena, {to sedadeni vo prilogot kon ovaa spogodba i pret-stavuvaat nejzin sostaven del.

Vo Odlukata za utvrduvawe na na~inoti obemot na vr{ewe malograni~en stokovpromet pome|u Republika Makedonija i Re-publika B. vo 1993 godina ("Slu`ben vesnikna RM" br. 27/93) e predvidenomalograni~niot stokov promet pome|u Re-publika Makedonija i Republika B. da govr{at pretprijatijata registrirani zavr{ewe na raboti na izvoz i uvoz na stoki

vo malograni~en promet. Izvozot i uvozotna stoki vo malograni~en promet so Repub-lika B. vo 1993 godina }e iznesuva 8.000.000USD. Indikativnite listi za izvoz i uvozna stoki dadeni se vo prilog 1 i 2 na ovaaodluka i se nejzin sostaven del. Raspredelbana kontingentot od to~ka 2 na ovaa odluka sevr{i vo Stopanska komora na Makedonijakoja vodi evidencija i po potreba ja izvestu-va Vladata na Republika Makedonija za re-alizacijata na ovaa odluka.

Vo konkretniot slu~aj od spisite napredmetot se gleda deka organite priodlu~uvaweto se rakovodele samo od Odluka-ta za utvrduvawe na na~inot i obemot navr{ewe malograni~en stokov promet pome|uRepublika Makedonija i Republika B. vo 1993godina, bez da gi zemat predvid pogore citi-ranite odredbi od navedenite zakoni i Spo-godbata, iako baraweto na tuìtelot seodnesuva na osloboduvawe od pla}awe cari-na i drugi uvozni dava~ki tokmu po tie odred-bi.

Imeno, imaj}i gi predvid pogore citi-ranite odredbi, organite bile dol`ni da iz-veduvaat dokazi so cel da utvrdat dali stoka-ta za koja tuìtelot bara osloboduvawe odpla}awe carina i drugi uvozni dava~ki e naListata na stokite {to se uvezuvaat vo Re-publika Makedonija od Republika B. vopograni~nata bescarinska razmena po vid,koli~estvo i vrednost i dali tuìtelotmoè da vr{i vakov vid uvoz imaj}i ja pri-toa predvid i potvrdata izdadena natuìtelot od Stopanska komora na Make-donija za koristewe bescarinski kontingen-ti za uvoz na stoki vo malograni~en prometso Republika B. br. 20-349/93-a od 3.11.1993 go-dina koja se nao|a vo spisite na predmetot.Kako okolnost isto taka treba da se utvrdidali taa stoka {to se uvezuva e namenetaisklu~itelno za potro{uva~ka vopograni~nite podra~ja predvideni so Spo-godbata.

So ogled deka seto ova ne e storeno, or-ganite pogre{no i necelosno ja utvrdilefakti~kata sostojba, poradi {to pogre{nogo primenile zakonot i donele nezakonitore{enie na {teta na tuìtelot.

SUDSKA PRAKTIKA


Objaven e vo "Slu`ben vesnik na RM", broj 27,od 7 maj 1999 godina.

Vo nego se dadeni novite bilansni {emi za ban-kite i {tedilnicite i drugite finansiski orga-nizacii.

Subjektite pri popolnuvawe na bilansnite{emi vr{at reklasifikacija na podatocite odgodi{nata smetka za 1998 godina spored pregleditekoi se dadeni kon pravilnikot i pretstavuvaat negovsostaven del.

Pravilnikot vleguva vo sila na 8 maj 1999 god.

Izmenite se objaveni vo "Slu`ben vesnik naRM", broj 28, od 13 maj 1999 godina (Odlukata e objav-ena vo "Sl.vesnik na RM", br. 39/96, a izmenite idopolnuvawata vo 64/96, 66/96, 67/96, 45/97, 54/97, 66/97, 20/98, 26/98, 17/99, 20/99, 21/99 i 23/99).

Vo Spisokot - 1 na stokite so formi na izvoz ivo Spisokot - 2 so stokite so formi na uvoz, koi sesostaven del na Odlukata za raspredeluvawe na sto-kite na formi na izvoz i uvoz, kratenkata "LB 7" sezamenuva so "LB 8". Toa zna~i deka za izvozot, odnos-no uvozot na stokite od ovie spisoci, koj dosega sevr{e{e vrz osnova na soglasnost od Ministerstvotoza stopanstvo(“LB7”), vo idnina }e se vr{i vrz osno-va na soglasnost od Ministerstvoto za trgovija(“LB8).

Odlukata vleguva vo sila na 14 maj 1999 godina.

MAJ 1999, (“Slu`ben vesnik na RM“ br . 2 6 do 32 )

Smetkovodstvo - op{ti propisi

Pravilnik za formata isodr`inata na bilansnite

{emi za banki i{tedlnici i drugi

finansiski organizacii

Nadvore{no-trgovsko rabotewe

Odluka za izmenuvawe naOdlukata za rasporeduvawena stokite na formi na

izvoz i uvoz


Izmenite se objaveni vo "Slu`ben vesnik naRM", broj 28, od 13 maj 1999 godina (Odlukata e objav-ena vo "Sl.vesnik na RM", 39/96, a izmenite i dopol-nuvawata vo 64/96, 66/96, 67/96, 45/97, 54/97, 66/97, 20/98, 26/98, 17/99, 20/99, 21/99 i 23/99).

So izmenite na Odlukata vo Spisokot na stok-ite na formi na izvoz i uvoz, koj e sostaven del naOdlukata, uvozot koj dosega be{e na re`im "LB" -sloboden uvoz, vo idnina }e se vr{i vrz osnova nadozvola od Ministerstvoto za trgovija (“LB8), kajproizvodite od slednite tarifni broevi:

8507 1081 00 - Osnovni akumulatori zazadvi`uvawe na klipni motori {to rabotat so te~enelektrolit, i

8507 1089 00 - drugo.Vleguva vo sila na 14 maj 1999 godina.

Objavena e vo "Slu`ben vesnik na RM", broj28, od 13 maj 1999 godina, a }e se primenuva od 1.5.1999godina.

Denarskite plasmani na bankite na krajot na maj1999 godina, treba da bidat poniski za 2,2% vo odnosna sostojbata na istite na 31.3.1999 godina.

Objavena e vo "Slu`ben vesnik na RM", broj28, od 13 maj 1999 godina

Denarskite plasmani na {tedilnicite na kra-jot od maj 1999 godina, treba da bidat poniski vo odnosna sostojbata na istite na 31.3.1999 godina za 2,2%.

Odlukata se primenuva od 1.5.1999 godina.

Objavena e vo "Slu`ben vesnik na RM", broj 29,od 19, maj 1999 godina.

Vo Odlukata se ureduvaat uslovite za uvoz nastoki od Republika Hrvatska vo Republika Makedoni-ja vo II-to polugodie od 1999 godina. Stokite koi }ese uvezat vo II-to polugodie od 1999 godina dadeni sevo Prilog 1, koj e sostaven del na Odlukata. Vo ram-kite na kvotite utvrdeni vo nego ne se pla}aat cari-nski i posebni dava~ki (prelevmani).

Odlukata vleguva vo sila na 20 maj 1999 godina.

Odluka za izmenuvawe naOdlukata za rasporeduvawena stokite na formi na

izvoz i uvoz

Banki i {tedilnici

Odluka za ograni~uvawe naobemot i dinamikata naporastot na denarskite

plasmani na {tedilnicitevo maj 1999 godina

Me|unarodni dogovori - trgovi ja

Odluka za opredeluvawe nacarinski kvoti za II-to

polugodie od 1999 godinasoglasno so Dogovorot zaslobodna trgovija me|uRepublika Makedonija i

Republika Hrvatska

Odluka za ograni~uvawe naobemot i dinamikata naporastot na denarskiteplasmani na bankite vo

maj 1999 godina

INFORMATIVENVODI^

po~ituvani, - vegesa.com.mk · predizvikana od nastanite vo na{eto opkru`uvawe, koja ne pogodi site...

Documents