pogosto postavljena vpraŠanja Često …84.39.218.255/wp-content/uploads/2015/09/faq splosni...
TRANSCRIPT
POGOSTO POSTAVLJENA VPRAŠANJA / ČESTO POSTAVLJENA PITANJA
PRI IZVAJANJU OPERACIJ V OKVIRU OP IPA SLOVENIJA‐HRVAŠKA 2007‐2013 / PRI IZVOĐENJU OPERACIJA U OKVIRU OP IPA SLOVENIJA – HRVATSKA 2007.‐2013.
I. STROŠKI OSEBJA, POGODBE / TROŠKOVI OSOBLJA, UGOVORI 1. Kot sodelavka na projektu sem v instituciji zaposlena od 1. 11. 2009, projekt pa se je začel izvajati 1. 10. 2009. Za 2009 so pri stroških osebja načrtovane 3 plače, potni stroški niso načrtovani. V letu 2009 bosta izplačani 2 plači. Zanima nas, ali je mogoče za znesek tretje plače uveljavljati stroške dnevnic, cestnin in parkirnih listkov (vse povezano s projektom)? / Kao suradnica za projektne aktivnosti zaposlena sam u instituciji od 1.11.2009., a projekt je krenuo 1.10.2009. Za 2009. planirani su troškovi osoblja kao iznosi za 3 plaće dok putni troškovi nisu planirani. U 2009. bit će isplaćene 2 plaće. Zanima nas da li možemo kroz iznos za viška treću plaću pravdati troškove dnevnica, cestarina, parking karte (sve vezano za projekt)?
Da, za znesek tretje plače lahko uveljavljate stroške dnevnic, cestnin, parkirnih listkov itd., a o tem morate obvestiti vašega skrbnika pogodbe. / Da, preostalu treću plaću možete koristiti za troškove dnevnica, cestarina i parking karata itd., samo je bitno da o tome obavijestite svojeg ugovornog upravitelja (Contract Managera). 2. Izračun urne postavke koordinatorja projekta se je spremenil (sedaj je manj, kot je bilo predvideno v prijavnici). Ali lahko spremenimo število ur, da pridemo do predvidenega zneska? / Izračunavanje satnice koordinatora partnera se izmijenilo (iznosi manje nego što je bilo predviđeno u prijavnici). Možemo li izmjeniti broj sati, tako da dođemo do zatraženih sredstva?
Število ur se lahko poveča, a morajo obstajati utemeljeni razlogi, zakaj mora koordinator projekta delati več ur, kot je predvideno v prijavnici. Če obseg dela oz. število ur koordinatorja projekta ostane enako, kot je v prijavnici, lahko razliko sredstev porabite za druge aktivnosti znotraj kategorije stroški osebja. / Broj sati se može povećati međutim morate imati dobre argumente zašto projektni koordinator treba raditi više sati nego što je predviđeno u prijavnici. Ukoliko opseg posla odnosno broj sati projektnog koordinatora ostaje isti kao u prijavnici, razliku novca možete koristiti na druge aktivnosti unutar kategorije troškovi osoblja. 3. PIP navaja, da je upravičen strošek BRUTO plača. Mišljen je BRUTO 2, kajne? / PPP navodi da je prihvatljiv trošak BRUTO plaća. Misli se na BRUTO 2, zar ne? Da, mišljen je bruto 2 oz. bruto plača, ki vključuje: neto plača zaposlenega + prispevki in davki, ki jih plača zaposleni + prispevki delodajalca. / Da, misli se na bruto 2 odnosno bruto plaću koja uključuje: neto plaću zaposlenoga + doprinosi i davanja poslodavca.
4. Ali se pri izračunu urne postavke upošteva celotno število ur delavca (redno delo + dopust + prazniki + bolniške do 30 dni) ali pa samo število ur rednega dela. / Da li se prilikom izračunavanja satnice uzima u obzir cjelokupan broj sati zaposlenoga (redovan rad + dopust + praznici + bolovanje do 30 dana) ili samo broj sati redovnog rada. Pri izračunu urne postavke se upošteva razpoložljivi fond ur na mesec (podatki o mesečnem oz. letnem fondu ur so javno dostopni). / Prilikom izračuna satnice uzima se u obzir raspoloživi fond sati na mjesec (podaci o mjesečnom odnosno godišnjem fondu sati su javno dostupni). 5. Ali so stroški malice in prevoza na delo upravičeni samo za osebe, ki delajo na projektu za polni delovni čas? Ali lahko za osebe, ki delajo na projektu npr. za polovični delovni čas ali manjše število ur, upravičujemo sorazmerni del stroškov malice in prevoza? / Jesu li troškovi toplog obroka i prijevoza na posao prihvatljivi samo za osobe koje rade puno radno vrijeme na projektu? Nožemo li za osobe koje djelomično rade na projektu, npr. za pola radnog vremena ili manji broj sati, pravdati surazmjeni udio troškova za topli obrok i prijevoza?
Ne, izdatki za malico in prevoz na delo niso upravičeni samo za osebe, ki delajo na projektu za polni delovni čas (100 % delo na projektu). Izdatki za malico in prevoz na delo so upravičeni tudi za osebe, ki delajo na projektu za polovični delovni čas ali manjše število ur, in sicer v sorazmernem deležu oz. na podlagi izračuna njihove urne postavke. Ta se izračuna na način, kot je opisan v poglavju 2.1.2 Navodil o upravičenosti izdatkov in v poglavju 2.1.1 Navodil za upravičene izdatke za slovenske upravičence , ki so objavljena na spletni strani programa.
" Delno delo na projektu Za zaposlene na operaciji za krajši delovni čas se predložijo dnevne časovnice projektnega sodelavca‐ke. Do sofinanciranja so upravičeni izdatki za delo samo za opravljene projektne ure. V preračunu urne postavke se upošteva bruto (BTO1), prispevki delodajalca (16,1%), prehrana med delom, prevoz na delo, drugo (regres, zakonsko določeno kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence …). Primer izračuna urne postavke za zaposlenega, ki ne dela 100% na projektu (zaposleni je opravil 50 ur za projekt): ∙ BRUTO (BTO1): 1.300,00 EUR ∙ Prispevki delodajalca (16,1%): 209,30 EUR ∙ Prehrana med delom: 70,00 EUR ∙ Prevoz na delo: 95,70 EUR ∙ drugo (regres 1/12): 50,00 EUR ∙ drugo (npr. ZKDPZJU): 25,00 EUR ∙ SKUPAJ: 1.750,00 EUR ∙ Mesečni fond ur Mesečni fond ur predstavljajo podatki o mesečnem oz. letnem fondu ur in so javno dostopni.
176
∙ Višina urne postavke 9,94 EUR
Upravičen izdatek za delo se izračuna tako, da se urna postavka pomnoži z opravljenimi projektnimi urami (9,94 x 50 = 497,00 EUR). "
/ Ne, izdaci za prehranu i prijevoz na posao nisu prihvatljivi samo za osobe koje su zaposlene puno radno vrijeme na projektu (100 %). Izdaci za prehranu i prijevoz su prihvatljivi i za osobe koje rade na projektu pola radnog vremena ili manji broj sati i to u proporcionalnom udjelu odnosno na temelju izračuna njihove satnice. Ta se izračuna na način opisan u poglavlju 2.1.2 Priručnika o prihvatljivosti troškova objavljenog na internetsko stranici programa. 6. Na projektu sem delno zaposlena. Na kakšen način naj uveljavljam obračun plače, če sem bila 10 dni na bolniškem dopustu? / Na projektu sem djelomično zaposlena. Na koji način pravdati obračun plaće ako sam koristila 10 dana bolovanja? Pri izračunu urne postavke se upošteva tudi znesek za čas bolniškega dopusta (za izračun urne postavke glej predhodni odgovor). Upravičen strošek, ki odpade na projekt, za mesec, v katerem ste bili na bolniškem dopustu, je: urna postavka x število ur, opravljenih za projekt. / Kod izračuna satnice uključeno je i vrijeme provedeno na bolovanju (za izračun satnice pogledajte prethodni odgovor). Prihvatljiv trošak koji se odnosi na projekt za mjesec u kojem ste bili na bolovanju je: satnica x broj sati odrađenih za projekt. 7. Ali je pogodba o dopolnilnem delu upravičen strošek (v kategoriji osebja na projektu)? Namreč, z javnim uslužbencem, ki je na Univerzi X, Fakulteti X zaposlen za polni delovni čas bi Univerza X, Fakulteta X sklenila še pogodbo o dopolnilnem delu za delo na projektu. / Je li Ugovor »pogodba o dopolnilnem delu« prihvatljiv trošak (u kategoriji osoblja koje radi na projektu)? Naime, s javnim službenikom koji je na Sveučilištu X, Fakultet X zaposlen na puno radno vrijeme bi Sveučilište X, Fakultet X sklopio ugovor »pogodba o dopolnilnem delu« za rad na projektu (ovo pitanje se odnosi samo na slovenske projektne partnere, budući da se hrvatsko i slovensko zakonodavstvo razlikuju). Izplačilo plač na podlagi pogodbe o dopolnilnem delu je upravičen izdatek, vendar NE v primeru, če delavec sklene tovrstno pogodbo z istim delodajalcem, saj 1. tč. 146. člena ZDR pravi: "Delavec, ki dela polni delovni čas, sme izjemoma skleniti pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom z drugim delodajalcem, vendar največ za osem ur na teden, po poprejšnjem soglasju delodajalcev, pri katerih je zaposlen s polnim delovnim časom, če gre za opravljanje deficitarnih poklicev po podatkih zavoda za zaposlovanje ali za opravljanje vzgojno‐izobraževalnih, kulturno umetniških in raziskovalnih del". Za zaposlene, ki bodo delali na projektu, je treba najti drugo, ustrezno pravno podlago, ki bo v skladu z nacionalno zakonodajo in razpisno dokumentacijo. / Isplata plaće prema ugovoru »pogodba o dopolnilnem delu« se smatra prihvatljivim troškom, međutim to ne vrijedi u slučaju ako djelatnik potpiše ugovor s istim poslodavcem (prema točki 1, članka 146. ZDR‐a (slovenski zakon o radu) (ovaj odgovor se odnosi samo na slovenske projektne partnere, budući da se hrvatsko i slovensko zakonodavstvo razlikuju). 8. Ali so opravljene nadure upravičen strošek dela za vodjo projekta in za zaposlenega tehničnega koordinatorja, ki je 100 % zaposlen na projektu? / Jesu li odrađeni prekovremeni sati prihvatljivi
trošak za rad voditelja projekta i zaposlenog tehničkog koordinatora koji je 100% zaposlen na projektu? Da. Upravičen izdatek je bruto plača + prispevki delodajalca + nadomestila (malica, prevoz) + dodatno kolektivno pokojninsko zavarovanje. / Da. Prihvatljiv trošak je bruto plaća + doprinosi poslodavca + naknade (topli obrok, prijevoz) + dodatno kolektivno mirovinsko osiguranje. Prekovremeni rad treba biti u skladu sa Zakonom o radu RH i prihvatljiv je kod osoba uposlenih 100% na projektu. 9. Ali sklenjen aneks k pogodbi o zaposlitvi in spremljajoča dokumentacija (dogovor in sklep) ustrezajo za zaposlitev vodje projekta, ki ima opredeljen 20% delovni čas za delo na projektu v obliki povečanega obsega dela zaradi projekta? Ali bodo nastali stroški v zvezi z delom na projektu, to je povečana plača za dovoljenih 20%, priznani kot upravičeni stroški v okviru projekta, ki ga izvajamo? / Jesu li sklopljeni aneks ugovora o radu i popratna dokumentacija (dogovor i odluka) dovoljni za zapošljavanje voditelja projekta kojemu je određeno 20% radnog vremena za rad na projektu u obliku povećanog opsega rada zbog projekta? Hoće li troškovi nastali u svezi s radom na projektu, odnosno povećanje plaće za dopuštenih 20%, biti priznati kao prihvatljivi troškovi u okviru projekta kojega provodimo? Aneks, kot ga imate, ni v skladu z ZDR, zato bo izdatek za delo v tem primeru neupravičen. Omenjeni 143. člen ZDR, namreč omejuje dolžino trajanja nadurnega dela (dela preko polnega delovnega časa) na tedenski, mesečni in letni ravni. Tako v skladu s tretjim in četrtim odstavkom omenjenega člena nadurnega dela ni dovoljeno opravljati več kot 20 ur na mesec oz. 180 ur na leto. Predvideno nadurno delo za 2010 in 2011 grobo presegata to omejitev. / Aneks, kako ste ga naveli, nije u skladu sa ZDR (slovenski Zakon o radu) pa će izdatak za rad u tom primjeru biti neprihvatljiv (ovaj odgovor se odnosi samo na slovenske projektne partnere, budući da se hrvatsko i slovensko zakonodavstvo razlikuju). 10. Ali je možno z delavcem, ki dela na projektu, skleniti podjemno pogodbo (smo javni delavci), s katero se ureja možnost zaposlitve za 20% povečan obsega delovnega časa v času izven rednega delovnega časa? / Je li moguće sa zaposlenikom koji radi na projektu sklopiti ugovor o djelu (javni smo djelatnici) s kojim se uređuje mogućnost 20% povećanja opsega radnog vremena izvan redovitog radnog vremena? Ne. Izdatki na podlagi podjemne pogodbe spadajo v kategorijo "zunanji izvajalci". V katerih primerih pa so stroški zunanjih izvajalcev upravičen izdatek, je podrobno opisano v Navodilih o upravičenih izdatkih, v poglavjih 2.2 in 2.2.1. / Ne. Izdaci na temelju ugovora o djelu spadaju u kategoriju »vanjski izvođači«. U kojim su slučajevima troškovi vanjskih izvođača prihvatljiv izdatak detaljno je opisano u Priručniku o prihvatljivim troškovima u poglavlju 2.2. i 2.2.1. 11. Zanima me, kako je lahko znesek plačila na Sklepu o odreditvi sodelavca na projekt identičen dejanskemu znesku plačila za neko obdobje, ki ga je treba vnesti v časovnico o opravljenem delu? / Zanima me, može li iznos plaćanja u Odluci o angažiranju suradniku na projektu biti identičan stvarnom iznosu plaćanja za neko razdoblje koje treba unijeti u izvještaj o izvršenom radu?
V časovnice morate vnesti oz. zapisati dejanske ure, ki so jih/jih bodo osebe opravile v dotičnem mesecu na projektu, v njihove anekse oz. sklepe (karkoli bodo imeli) pa naj se navede le okvirni odstotek dela, ki ga bodo projektni sodelavci opravljali na projektu. / U izvještaj morate unijeti tj. upisati stvarne sate koje su osobe odradile/koje će odraditi na projektu u dotičnom mjesecu, a u njihovim aneksima ili odlukama (koje budu imali) treba navesti okvirni postotak radnog vremena koji će suradnici na projektu odraditi na projektu.
II. STROŠKI ZUNANJIH IZVAJALCEV / TROŠKOVI VANJSKIH IZVOĐAČA 1. Ali lahko kot zunanjega izvajalca zaposlimo študenta preko študentskega servisa? / Možemo li kao vanjskog izvođača zaposliti studenta preko studentskog servisa? Študentsko delo je upravičen strošek in PRAG ne navaja nobenega postopka za najem študentov, tako da se lahko ravnate po običajnem načinu angažiranja študentov, pri poročanju pa oddajate dokazila, ki so navedena v Navodilih o upravičenosti izdatkov. / Studentski rad je prihvatljiv trošak i PRAG ne navodi postupake za angažiranje studenata, tako da se možete ravnati prema uobičajenom načinu angažiranja studenata, a pri izvještavanju pak navodite dokaze koji su navedeni u Priručniku o prihvatljivosti troškova.
III. INVESTICIJE / ULAGANJA 1. Ali so upravičeni stroški pri nakupu vozil: storitve zunanjih izvajalcev ‐ priprava in prevod razpisne dokumentacije, stroški vzdrževanja vozil (servisa) za obdobje trajanja operacije oz. za obdobje, v katerem se oprema mora uporabljati za namen operacije (pet let po datumu zaključka operacije), stroški registracije vozil, če so navedeni v razpisni dokumentaciji? / Jesu li prihvatljivi troškovi u nabavi vozila: vanjske usluge pripreme i prevođenja natječajne dokumentacije, troškovi redovitog održavanja (servisa) za vrijeme trajanja projekta, odnosno za vrijeme u kojemu se oprema mora koristiti u namjenu projekta (pet godina od dana zaključenja operacije), troškovi registracije vozila ako su navedeni u natječajnoj dokumentaciji? Če so bili stroški predvideni v prijavnici ‐ delu A in delu B, so upravičeni. Poleg tega so upravičeni le tisti stroški, ki so nastali v času trajanja operacije. / Ukoliko su troškovi bili predviđeni u Prijavnici A i B, onda su troškovi prihvatljivi. Također, prihvatljivi troškovi su samo oni troškovi koji su nastali za vrijeme trajanja projekta. 2. Ali so upravičeni stroški priprave in izdelave dokumentacije za javni razpis (zunanji izvajalci) – mednarodni odprti postopek ‐ v kategoriji investicije, nakup vozil? / Jesu li prihvatljivi troškovi pripreme i izrade dokumentacije za nadmetanje (vanjske usluge), međunarodni otvoreni postupak, u stavci troškovi ulaganja, nabava vozila?
Če so bili stroški predvideni v prijavnici ‐ delu A in delu B, so upravičeni. / Ukoliko su troškovi bili predviđeni u Prijavnici A i B, onda su troškovi prihvatljivi.
IV. ADMINISTRATIVNI STROŠKI / ADMINISTRATIVNI TROŠKOVI 1. Zaradi uvedbe novega delovnega mesta moramo priskrbeti osnovni pisarniški material. Zanima nas, če je nakup pisarniškega materiala za potrebe projekta (papir, registratorji, barva za tiskalnik …) upravičen strošek? / Obzirom na otvaranje novog radnog mjesta potrebno nam je osigurati osnovni uredski materijal. Zanima nas je li je nabava materijala za projektne potrebe (papir, registratori, tinta za printer ...) prihvatljiv trošak? Da, osnovni pisarniški material je upravičen strošek, pazite le, da znesek ostane v okvirih zneska administrativnih stroškov, navedenih v finančnem načrtu projekta. / Da, osnovi uredski materijal je prihvatljiv, samo pazite da je u okvirima iznosa administrativnih troškova navednih u vašem financijskom planu. 2. Ne vemo, na kakšen način naj uveljavljamo in obračunavamo posredne stroške. Ali npr. račune za elektriko, mobitel ali telefon, ki so naslovljeni na institucijo kot celoto, množimo z 2,44 % (navedeno v stroškovniku projekta), pa je to potem upravičen znesek? / Nejasno nam je na koji način ćemo pravdati i obračunavati neizravne troškove? Da li npr. račun za struju, mobitel ili telefon koji stiže na ime cijele institucije množimo sa stopom 2.44% (navedena u troškovniku projekta) pa je to prihvatljivi iznos? Odgovor na to vprašanje, ki se nanaša na obračunavanje posrednih stroškov, najdete v Navodilih o upravičenosti izdatkov v poglavju 2.4.2 (Posredni administrativni izdatki). Navedeni so primeri ključev, po katerih računate stroške npr. elektrike. Če v instituciji poleg vas dela še 9 oseb (torej skupaj 10), se od skupnega zneska računa za elektriko kot strošek projekta upošteva 10 %. / Odgovor na ovo pitanje koje se odnosi na obračunavanje neizravnih troškova možete pronaći u Priručniku o prihvatljivosti troškova, u poglavlju 2.4.2 (Neizravni administrativni troškovi). Tu su Vam navedeni primjeri ključeva po kojem računate troškove npr. struje. Evo i primjera: ako u vašoj instituciji pored vas radi još 9 osoba (znači ukupno 10 osoba), od ukupnog iznosa računa za struju 10% se može pravdati kao trošak projekta.
3. V primeru, da knjižimo nižje stroške dela od predvidenih, ali to pomeni, da se bodo v ISAAR‐ju avtomatsko znižali tudi administrativni stroški? / U slučaju da knjižimo niže troškove rada od predviđenih, znači li to da će se u ISSAR‐u automatski sniziti i administrativne troškove?
V ISARR‐ju se administrativni stroški ne bodo znižali avtomatsko. Če boste knjižili nižje stroške osebja, boste knjižili tudi nižje administrativne stroške (višina administrativnih stroškov je odvisna od stroškov osebja, odstotek administrativnih stroškov ostane enak). V ISARR‐ju je kreirana nova podkategorija "administrativni stroški", kjer boste na poseben način (listina namesto posameznih računov) upravičevali administrativne stroške. / U ISSAR‐u se administrativni troškovi neće automatski snižavali. Ako budete knjižili niže troškove osoblja, također ćete knjižiti i niže administrativne troškove (visina administrativnih
troškova ovisna je o troškovima osoblja, postotak administrstivnih troškova ostaje isti). U ISSAR‐u je kreirana nova podkategorija »administrativni troškovi« u kojoj ćete na poseban način (lista umjesto pojedinačnih računa) opravdavati administrativne troškove.
V. PRENOS SREDSTEV NA NASLEDNJI ZAHTEVEK, PRERAZPOREDITEV SREDSTEV ZNOTRAJ ISTE KATEGORIJE, NA DRUGO KATEGORIJO / PRIJENOS SREDSTAVA NA SLJEDEĆI ZAHTJEV, PRERASPODJELA SREDSTAVA UNUTAR ISTE KATEGORIJE NA DRUGU KATEGORIJU 1. Pri promociji nam je ostalo nekaj sredstev (cca 1600 EUR). Ali je možno, da ta znesek prenesemo na naslednji zahtevek? / Kod promocije nam je ostalo nešto sredstava. Je li moguće da taj iznos prenesemo na sljedeći zahtjev?
Da, ta sredstva je mogoče prenesti na naslednji zahtevek (za promocijo). Prenos na naslednji zahtevek, a na drugo kategorijo stroškov, pa bi predstavljal spremembo, za katero je potrebna predhodna odobritev. / Da, ta sredstva je moguće prenjeti na slijedeći zahtjev (za promociju). Prijenos u drugu kategoriju troškova u slijedećem zahtjevu predstavlja promjenu za koju je potrebno predhodno odobrenje. 2. Ali je možno znotraj stroškov dela pri koordinatorju projekta prikazati manj ur in te prerazporediti na finančnika, ki je dejansko delal več? Ali so dejansko možne take spremembe med temi postavkami? / Je li moguće unutar troškova rada koordinatora projekta prikazati manje sati i te sate preraspodijeliti na osobu koja radi na finacijama, a koja je stvarno više radila? Da, ure je mogoče prerazporediti na finančnika, ki je delal več. Sprememba znotraj kategorije stroškov je v tem primeru mogoča. Ali so možne spremembe znotraj kategorije, je odvisno od posameznega primera. V takšnem primeru vprašanje naslovite na vašega skrbnika pogodbe. / Da, moguće je preraspodijeliti ih na osobu koja radi na financijama. Promjena unutar kategorije troškova u tom je slučaju moguća. Jesu li moguće promjene unutar kategorije ovisi o pojedinačnom slučaju. U tom slučaju pitanje uputite svojem Ugovornom upravitelju. 3. Potnih stroškov je bilo manj. Ali je možen prenos v naslednjo kvoto ali ta znesek kako drugače uporabiti oz. prerazporediti? / Putnih je troškova bilo manje. Je li moguć prijenos u sljedeću kvotu ili taj iznos nekako drugačije upotrijebiti ili preraspodijeliti? Da, sredstva je mogoče prenesti na naslednji zahtevek (za potne stroške). Možnost spremembe znotraj kategorije stroškov je odvisna od posameznega primera, pri prerazporeditvi sredstev na drugo kategorijo pa gre za spremembo, za katero je potrebna predhodna odobritev. / Da, sredstva je moguće prenijeti na sljedeći zahtjev (za putne troškove). Mogućnost promjene unutar kategorije troškova ovisi o pojedinačnom primjeru, a pri preraspodjeli sredstava na drugu kategoriju radi se o promjeni za koju je potrebno prethodno odobrenje. 4. Kako je s prenašanjem sredstev med časovnimi obdobji – v primeru, da v tekočem obdobju ne
porabimo vseh sredstev, ali jih lahko v naslednjem poročevalskem obdobju? Moramo zaprositi za kakšno formalno odobritev? / Kako je s prijenosom sredstava između vremenskih razdoblja – u slučaju da u tekućem razdoblju ne iskoristimo sva sredstva, možemo li to učiniti u sljedećem razdoblju izvještavanja? Sredstva, ki niso bila porabljena v tekočem poročevalskem obdobju, lahko prenesete na naslednje poročevalsko obdobje. Za prenos sredstev (na isto postavko) ni potrebna formalna odobritev. Seveda pa je treba težiti k temu, da se sredstva porabljajo čimbolj v skladu z načrtovanimi zneski v posameznem poročevalskem obdobju. V Skupnem tehničnem sekretariatu bomo spremljali porabo sredstev in če bodo razhajanja med načrtovanimi in porabljenimi sredstvi prevelika, bomo upravičence na to opozarjali. Formalna odobritev bi bila potrebna za prenos sredstev na drugo kategorijo stroškov in v določenih primerih za prenos sredstev znotraj iste kategorije stroškov. / Sredstva koja nisu iskorištena u tekućem razdoblju izvještavanja možete prenijeti u sljedeće razdoblje izvještavanja. Za prijenos sredstava (na istu stavku) nije potrebno formalno odobrenje. Ipak treba težiti tome da se sredstva što više koriste u skladu s planiranim iznosima u pojedinom razdoblju izvještavanja. U Zajedničkom tehničkom tajništvu pratit ćemo korištenje sredstava i ako razlike između planiranih i iskorištenih sredstava budu prevelike, na to ćemo upozoriti korisnike. Formalna odobrenja bi bila potrebna za prijenos sredstava na drugu kategoriju troškova i u određenim slučajevima za prijenos sredstava unutar iste kategorije troškova. 5. Ali je mogoče, da v tem polletnem obdobju ne upravičujemo administrativnih stroškov in jih nato prenesemo v naslednji zahtevek? / Je li moguće da u ovom polugodišnjem razdoblju ne pravdamo administrativne troškove i zatim ih prenesemo u sljedeći zahtjev. Stroške, ki so nastali v tem obdobju poročanja, lahko izjemoma upravičujete v naslednjem obdobju poročanja (pazite – administrativni stroški za posamezno obdobje poročanja so odvisni od stroškov dela). / Troškove koji su nastali u ovom izvještajnom razdoblju možete pravdati u sljedećem razdobolju izvještavanja (pazite – administrativni troškovi koji su nastali u pojedinom izvještajnom razdoblju ovisni su od troškova rada).
VI. JAVNA NAROČILA / JAVNA NABAVA 1. Izvesti nameravamo javno naročilo v neto vrednosti 25.000 €. Menimo, da je pravilen postopek za izvedbo našega javnega naročila po PRAG‐u t. i. Konkurenčni postopek s pogajanji. Ali je ta postopek pravi? / Namjeravamo provesti javnu nabavu u neto vrijednosti od 25.000 €. Mislimo da je pravilan postupak za provedbu naše javne nabave po PRAG‐u tzv. Postupak pregovora s međusobno konkurentnim subjektima. Je li to pravi postupak? Na spletni strani programa (http://www.si‐hr.eu/projects_sl/category/prag_obrazci/) je objavljen prevod priročnika in obrazcev za izvajanje javnih naročil po PRAG‐u. Prosimo vas, da preverite, kateri postopek je treba uporabiti za izvedbo vašega javnega naročila, oz. se seznanite, kateri obrazci so potrebni za posamezen postopek. / Na internetskoj stranici programa (http://www.si‐
hr.eu/projects_sl/category/prag_obrazci/) objavljen je prijevod priručnika i obrazaca za provedbu javne nabave po PRAG‐u. Molimo vas da provjerite koji postupak treba upotrijebiti za provedbu vaše javne nabave, odnosno da proučite koji obrasci su potrebni za pojedini postupak. 2. Če obrazci za javna naročila v vrednosti do 10.000 € za storitve in blago ne bodo objavljeni, ali to pomeni, da lahko javna naročila v vrednosti do 10.000 € izvajamo na način in z obrazci, ki smo jih uporabljamo do sedaj in katerim le dodamo ustrezne oznake? / Budući da obrasci za narudžbenicu za javne nabave vrijednosti do 10.000 € za robu i usluge neće biti objavljene da li to znači da možemo izvoditi javnu nabavu na isti način kao do sada i s obrascima koje smo do sada koristili, a kojima ćemo samo dodati odgovarajuće oznake? Da, za javna naročila storitev in blaga v vrednosti do 10.000 € lahko uporabljate obrazce, ki ste jih uporabljali do sedaj. / Da, za javnu nabavu usluga i roba u vrijednosti do 10.000 € možete upotrebljavati obrasce koje ste upotrebljavali do sada.
3. Ali je z izvajanjem javnih naročil po PRAG‐u kršena nacionalna zakonodaja v postopkih javnega naročanja? Ali je Ministrstvo za finance RS o tem obveščeno? / Je li s provedbom javne nabave po PRAG‐u prekršeno nacionalno zakonodavstvo o postupcima javne nabave? Je li Ministarstvo financija Republike Slovenije o tome obaviješteno? Ministrstvo za finance RS je bilo o postopkih javnega naročanja v okviru programov Instrumenta za predpristopno pomoč (IPA) obveščeno v dopisu, z dne 26. januarja 2009. Pri Operativnem programu IPA Slovenija‐Hrvaška 2007‐2013 je potrebno tako za javna naročila v okviru tehnične pomoči kot za javna naročila, ki jih bodo izvajali upravičenci sredstev IPA znotraj sofinanciranih projektov, uporabljati pravila javnega naročanja, ki jih je Evropska komisija predpisala za pomoč tretjim državam skladno s 121. Členom Uredbe komisije (ES) št. 718/2007, z dne 12. Junija 2007 o izvajanju Uredbe Sveta (ES) št. 1085/2006 o vzpostavitvi Instrumenta za predpristopno pomoč. Države članice so, v našem primeru Slovenija, dolžne skladno z 121. členom Uredbe Komisije (ES) št. 718/2007 v programih IPA spoštovati posebna pravila s področja javnega naročanja, ki so podrobneje opredeljena v priročniku Practical Guide to Contract Procedures for EC External Actions (PRAG). / Ministarstvo financija RS je o postupcima javne nabave u okviru programa Instrumenta za pretpristupnu pomoć (IPA) obaviješteno u dopisu od 26. siječnja 2009. U Operativnom programu IPA Slovenija‐Hrvatska 2007.‐2013. potrebno je, kako za javnu nabavu u okviru tehničke pomoći, tako i za javnu nabavu koju će provoditi korisnici IPA sredstava unutar sufinanciranih projekata, koristiti pravila javne nabave koja je Europska komisija propisala za pomoć trećim zemljama sukladno članku 121. Uredbe Komisije (EZ) br. 718/2007 od 12. lipnja 2007. o provedbi Uredbe Vijeća (EZ) br. 1085/2006 kojom se uspostavlja instrument pretpristupne pomoći (IPA). Države članice, u našem primjeru je to Slovenija, dužne su sukladno članku 121. Uredbe Komisije (EZ) br. 718/2007 u programima IPA poštovati posebna pravila s područja javne nabave koja su detaljnije opisana u priručniku Practical Guide to Contract Procedures for EC External Actions (PRAG). 4. Naročali bomo didaktične pripomočke. Potencialnim ponudnikom bomo v skladu s PRAG‐om poslali povpraševanje za celoten seznam didaktičnih pripomočkov, ki jih potrebujemo. Kaj naj storimo, če nam ponudnik svojo ponudbo pošlje le za en del pripomočkov, torej ne za celoten seznam. Če
ponazorimo s primerom: Od 10 didaktičnih pripomočkov nam je ponudnik A poslal ponudbo za vseh 10, ponudnik B za 5 pripomočkov in ponudnik C za 8. Če gledamo vrednost ponudbe za 5 pripomočkov, je najugodnejši ponudnik ponudnik B. Vprašanje je: Lahko v tem primeru izberemo ponudnika B za ponujenih 5 pripomočkov, ostale pripomočke pa pri ponudniku A (glede na to, da je ta edini, ki jih je ponudil), ali moramo vse pripomočke naročiti pri ponudniku A, ki je edini oddal ponudbo za celoten seznam pripomočkov? / Naručivat ćemo didaktička pomagala. Potencijalnim ponuđačima ćemo u skladu s PRAG‐om poslati upit za cijelu listu didaktičkih pomagala koja su nam potrebna. Što da učinimo ako nam ponuđač pošalje svoju ponudu za jedan dio pomagala, a ne za cijeli popis. Možemo to ilustrirati primjerom: od 10 didaktičkih pomagala ponuđač A poslao nam je ponudu za svih 10, ponuđač B za 5 pomagala i ponuđač C za 8. Ako gledamo vrijenost ponude za 5 pomagala, najjeftiniji je ponuđač ponuđač B. Pitanje je: Možemo li u tom slučaju izabrati ponuđača B za ponuđenih 5 pomagala, a ostala pomagala kod ponuđača A (s obzirom na to da je on jedini koji ih je ponudio), ili moramo sva pomagala naručiti od ponuđača A koji jedini dao ponudu za cijelu listu pomagala? Glede na vrednost omenjenega javnega naročila je treba razpis pripraviti in voditi v skladu z določili PRAGA. Pri izbiri ponudnika pa je najbolje ravnati na način, da se izbere ponudnika, ki je v celoti izpolnil zahteve, ki ste jih navedli v javnem naročilu, saj je edini zadovoljil vse kriterije, navedene v razpisu. / S obzirom na vrijednost spomenute javne nabave natječaj treba pripremiti i voditi u skladu s odredbama PRAG‐a. Pri odabiru ponuđača najbolje je postupiti tako da se izabere ponuđač koji je u cijelosti ispunio zahtjeve koje ste naveli u javnoj nabavi i koji je jedini zadovoljio sve kriterije navedene u natječaju. 5. V procesu priprave projekta smo se glede nekaterih specifičnih gradbenih del pri ponudnikih pozanimali, kakšne so okvirne cene za izvedbo vseh gradbenih del. Ugotovili smo, da nam vseh del noben ponudnik ne more zagotoviti v celoti. Storitve bomo po PRAG‐u tako oddali več ekonomsko najugodnejšim ponudnikom, ki nam bodo izvedli posamezna dela v sklopu gradbenih del. V zvezi s tem nas zanima, ali zadošča, da naredimo le uradni zaznamek, da smo že v procesu priprave projekta poizvedovali pri ponudnikih in ugotovili, da nam noben ne more zagotoviti vseh gradbenih del, ali moramo kako drugače dokazati to, da ponudnika, ki bi lahko izvedel vsa dela, ni? / U procesu pripreme projekta vezano uz neke specifične građevinske radove kod ponuđača smo istražili kakve su okvirne cijene za izvedbu svih građevinskih radova. Ustanovili smo da nam sve radove u cijelosti ne može izvesti nijedan ponuđač. Izvođenje usluge ćemo prema PRAG‐u dodijeliti ekonomski najpovoljnijim ponuđačima koji će nam izvoditi pojedine radove u sklopu građevinskih radova. U svezi s tim nas zanima je li dostatno da napravimo službenu bilješku da smo već u procesu pripreme projekta istražili mogućnosti ponuđača i ustanovili da nam nijedan ne može izvesti sve građevinske radove ilii moramo kako drugačije dokazati to da ponuđača koji bi mogao izvesti sve radove nema? V skladu s pravili PRAG‐a lahko opis del in nalog pripravite na takšen način, da v enem javnem naročilu po sklopih opredelite več posameznih del, ki naj bi se izvedla in potem to javno naročilo oddate različnim ponudnikom. Ponudniki se potem lahko prijavijo na en oziroma več sklopov. V tem primeru uradni zaznamki niso potrebni, saj se ponudba odda v skladu z določili PRAGA za ustrezno vrednost naročila, vendar se opis del in nalog (vaše zahteve) pripravijo v več sklopih v enem javnem naročilu. / U skladu s pravilima PRAG‐a možete opis radova i zadataka pripremiti na takav način da u jednoj javnoj nabavi po
sklopovima odredite više pojedinačnih radova koji bi se izvodili i zatim taj upit za ponudu pošaljete različitim ponuđačima. Ponuđači se zatim mogu prijaviti za jedan ili više sklopova. U tom slučaju službene bilješke nisu potrebne, ponuda se daje u skladu s odredbama PRAG‐a za odgovarajuću vrijednost nabave, a opis radova i zadataka (vaše zahtjeve) pripremi se u više sklopova u jednoj javnoj nabavi. 6. Ali moramo tudi mi oz. ponudniki izpolniti obrazce v ang/slo jeziku (torej dvojezična ponudba)? / Moramo li mi, odnosno ponuđači ispuniti obrasce na engleskom/slovenskom jeziku (dakle dvojezična ponuda)? Slovenski upravičenci lahko izpolnjujejo obrazce samo v slovenskem jeziku, saj je slovenščina eden od uradnih jezikov Evropske unije. Hrvaški upravičenci pa morajo obrazce izpolnjevati dvojezično (hrvaško in angleško). / Slovenski korisnici mogu ispuniti obrasce samo na slovenskom jeziku jer je slovenski jedan od službenih jezika Europske unije. Hrvatski korisnici pak moraju obrasce ispunjavati dvojezično (na hrvatskom i engleskom jeziku). 7. Vrednost JN bo pod 2000 €. Ali je dovolj 1 ponudba? / Vrijednost javne nabave bit će ispod 2000 €. Je li dovoljna jedna ponuda? Za javna naročila do 10.000 eur se upoštevajo pravila PRAG‐a ali nacionalna zakonodaja (ZJN2). Pri izvedbi JN do 10.000 eur po PRAG‐u je treba opraviti raziskavo trga ter upoštevati osnovna pravila: ekonomsko najugodnejša ponudba ‐ zagotovljeno najboljše razmerje med ceno in kakovostjo, preglednost (dokumentiranost), poštena konkurenca (enakovredna obravnava), brez navzkrižja interesov. (Oddate več povabil k oddaji ponudbe in če prejmete zgolj eno ponudbo, je to dovolj.) / Za javnu nabavu do 10.000 eur poštuju se pravila PRAG‐a ili nacionalno zakonodavstvo. Pri provedbe javne nabave do 10.000 po PRAG‐u je potrebno izvšiti istraživanje tržišta i poštovati osnovna pravila: ekonomski najpovoljnija ponuda – osiguran najbolji odnos između cijene i kvalitete, preglednost (dokumentiranost), poštena konkurencija (jednaki tretman), bez sukoba interesa. (Pošaljete više upita za ponudu i ako primite samo jednu ponudu, to je dovoljno). 8. Ali moramo uporabiti natančno te obrazce, ki so na vaši spletni strani? Pri pregledu obrazcev smo ugotovili, da so nekatere rubrike »prezahtevne«. Če gre npr. za javno naročilo v vrednosti 50 €, je veliko več dela z izpolnjevanjem dokumentacije, kot pa je sam učinek dela. / Moramo li upotrijebiti upravo one obrasce koji su na vašoj internetskoj stranici? Pri pregledu obrazaca smo ustanovili da su neke rubrike »prezahtijevne«. Ako se npr. radi o javnoj nabavi u vrijednosti 50 € mnogo je više posla s ispunjavanjem dokumentacije nego što je sam učinak posla. Za JN do 10.000 eur ni treba uporabljati obrazcev PRAG. Lahko uporabite tudi naročilnico (ZJN2). / Za javne nabave do 10.000 eur ne treba upotrebljavati PRAG obrasce. Možete također koristiti narudžbenicu. 9. Na koga lahko naslovimo vprašanja o izvajanju javnih naročil po PRAG‐u? / Kome se mogu uputiti upiti vezani za postupke javne nabave po PRAG‐u?
Na spletni strani programa je objavljen povzetek priročnika in obrazci za izvajanje javnih naročil po PRAG‐u. / Na internetskoj stranici programa objavljen je sažetak i obrasci za izvedbu javne nabave po PRAG‐u. 10. Ali se v postopku javnega naročila po PRAG‐u lahko uporablja hrvaški jeziki (za hrvaške partnerje)? / Može li u postupku javne nabave po PRAG‐u jezik dokumentacije biti hrvatski (za hrvatske partnere)? Jezik dokumentacije mora za hrvaške partnerje biti hrvaški in angleški. / Za hrvatske partnere jezik dokumentacije mora biti engleski i hrvatski. 11. Ali je za nakup opreme v znesku, večjem od 150.000 € (nakup vozil), treba pridobiti predhodno soglasje za objavo razpisne dokumentacije (na Hrvaškem)? Če da, kdo izda to soglasje? / Je li za nabavu roba vrijednosti veće od 150.000 € (nabava vozila) potrebno ishoditi prethodnu suglasnost za objavu natječajne dokumentacije, ako da, od koga? Preverite, ali ste kot javno podjetje v skladu s hrvaškim zakonom o javnih naročilih dolžni pridobiti soglasje državnih organov. Seveda, kot že veste, morate upoštevati pravila javnih naročil po PRAG‐u. / Provjerite jeste li kao javno poduzeće dužni imati suglasnost od državnih tijela prema hrvatskom zakonu o javnoj nabavi. Naravno, kao što već znate, morate se pridržavati pravila PRAG‐a. 12. Ali je lahko razpisna dokumentacija v Uradnem listu EU objavljena tudi v hrvaškem jeziku (poleg obveznega angleškega) oz. ali mora biti na portalu javnih naročil na Hrvaškem objavljena tudi v angleškem jeziku? / Može li natječajna dokumentacija za objavu u Službenom listu EU, uz obavezni engleski, biti i na hrvatskom jeziku, odnosno mora li u elektroničkom oglasniku javne nabave u Hrvatskoj biti objavljena i na engleskom jeziku? V Uradnem listu EU mora biti dokumentacija objavljena v angleškem jeziku, medtem ko mora biti na hrvaškem portalu javnih naročil objavljena v angleškem in hrvaškem jeziku. / Objava u Službenom listu EU je na engleskom jeziku, dok tekst u elektroničkom oglasniku javne nabave u Hrvatskoj mora biti i na engleskom i hrvatskom jeziku.
VII. INFORMIRANJE IN OBVEŠČANJE JAVNOSTI, GRAFIČNA PODOBA / INFORMIRANJE I OBAVJEŠTAVANJE JAVNOSTI, GRAFIČKI IZGLED 1. Organizirali bomo novinarsko konferenco. Prosimo za potrditev, da je vabilo na konferenco narejeno v skladu z Navodili za informiranje in obveščanje javnosti ter pojasnitev, ali so ta navodila skladna tudi z Navodili o vidnosti EU. Zanima nas, kateri format je pravilen, saj sta samo slikovna različna, vsebinsko pa zelo podobna. / Održat će se konferencija za tisak. Molimo potvrdu da je poziv na konferenciju napravljen u skladu sa Uputama za informiranje i obavještavanje javnosti, te pojašnjenje jesu li su te upute također u skladu s Visibility Guideliness EU‐a. Zanima nas na kojem se formatu inzistira, budući da su samo slikovno različiti, a sadržajno vrlo slični.
Pri pripravi vabila za novinarje (in drugega informacijskega materiala ter tiskovin) upoštevajte Navodila za informiranje in obveščanje javnosti za koristnike ter Priročnik celostne grafične podobe, ki so objavljeni na spletni strani programa OP IPA SI‐HR 2007‐2013: http://www.si‐hr.eu/projects_sl/category/navodila_za_informiranje_in_obveshchanje/ Priporočamo, da vabila z barvnim logotipom tiskate na barvnih tiskalnikih, saj bodo »barve« na zastavicah (v logotipu) nepravilno razporejene, če boste tiskali na črnobelih tiskalnikih. / Kod pripreme poziva za novinare (i drugog informacijskog materijala, te tiskovina) poštujte Upute za informiranje i obavještavanje javnosti za korisnike, te Priručnik cjelokupnog grafičkog prikaza, koji su objavljeni na internetskoj stranici programa OP IPA SI‐HR 2007‐2013: http://www.si‐hr.eu/projects_hr/category/navodila_za_informiranje_in_obveshchanje/ Preporučujemo da pozive s logotipima u boji isprintate na pisaču u boji jer će »boje« na zastavicama (u logotipu) biti nepravilno raspoređene ako se printa na crno‐bijelom pisaču.