OSNOVE TEORIJE SISTEMOVPROBLEMI IN MODELIRANJEVAJE 3

Mag. Marjan Sternad

OTS 2010-11 MAG. MARJAN STERNAD

Definicija problemaProblem (iz grine problema = kar je pred-loeno) je oznaka za teoretina, tehnina, etina in druga vpraanja, kjer so razreitve le deloma znane ali povsem neznane. Natanno zastavljeni problemi so v znanosti pogosto povod za nastanek novih teorij, odkritij in izumov (Birkenbihl, 1992).

Kajzer (1983) opozarja, da tudi ta definicija ne daje odgovora na vpraanje, zakaj in kdaj imamo neki pojav za problem. Utemeljeno bi lahko govorili o problemu le tedaj, kadar kae neko stanje ali dogajanje vsaj te znailnosti: (1) pomembno vpliva na loveka in njegov poloaj, (2) odstopa od elenega in (3) ne obstaja vnaprej znana pot iz zagate, kajti (raz)reitev je treba ele najti.

Definicija problemaRazsenosti problema:pomembnost, ki jo pripisujemo pojavu problemu,odstopanje od cilja, ki smo ga doloili v zvezi s tem pojavom, innedoloenost poti, ki pelje iz danega v ciljno stanje.

Vrste problemovAnalitini problemi: Zajeti sestavne dele in njihovo strukturo vcelotnem kontekstu ali sistemu (npr. kemina analiza, analiza strukture ipd.).Konstelacijski problemi: Razvrstiti posamezne dele vsistem (npr. periodni sistem, organigram ipd.).Iskalni problemi: Iskati manjkajoe sestavne dele sistema (npr. povzroitelja kode).Funkcijski problemi: Kaj naj bi/mora narediti sestavni del sistema (npr. stroj, proizvod, storitev ipd.)?Selekcijski problemi: Kateri posamezni del ali sistem je najbolji (najvzdrljiveji, najceneji, najuinkoviteji, najlepi ipd.) med podobnimi? Itd.

Podjetnika problematikaRAZREEVALCIPROBLEMOV1Organizacija logistike 2 Novi ivljenjski slogi 3 Obravnava elja strank 4 Okoljska problematika 5 Izdelava letnega prorauna 6 Akcijsko planiranje sodelavcev 7 Svetovna tria

Delitev problemovEnostavni - oznauje jih malo tevilo vplivnih veliin, ki poleg tega kaejo e neznatno medsebojno povezavo.

Komplicirani/zapleteni - pri njih se pojavi neteto razlinih vplivnih veliin, ki so poleg tega e mono medsebojno povezane.

Kompleksni - razlikujejo se od kompliciranih v tem, da oznaujejo problemsko situacijo pojavi mnogih razlinih, mono povezanih vplivnih veliin, katerih interakcija pa se e dodatno stalno spreminja.

Logistini problemi1. pomembnost problema

Logistini problemi2. metodologija Merilne tokeIzraun emisij

Logistini problemi3. prikaz rezultatov

Logistini problemi4. predlog reitev

METODOLOGIJA MEHKIH SISTEMOVsistem posebna mnoica med seboj povezanih elementov, ki tvorijo celoto in katere lastnosti so bolj lastnosti celote kot lastnosti njenih sestavnih delov. (Okus vode je npr. lastnost vode in ne vodika in kisika iz katerih sestoji).poskua dosei celovitost tako, da ga ne zanima samo problem kot nekaj, iztrganega iz veje celote, ampak problematika, katere del je problem

Naela MMSuenjekulturna raznolinost (upotevanje vrednot in ustev)elja po sodelovanjudva naina razmiljanja (abstraktno, realno)

Model MMS

MODELIRANJESmisel sestavljanja in uporabe modelov je v tem, da s poenostavljeno ponazoritvijo sistema pridemo do (z)monosti, da bodo spoznanja o sistemu lae dosegljiva in tudi prenosljiva na druge,

Modeli z vidika naina izraanjabesedne modele, ki ponazorijo sistem v nekem naravnem jeziku (besede, opisi, stavki, lanki, knjige itd.);fizine modele, ki ponazorijo sistem z otipljivim izdelkom (makete, prototipi, okostnjaki itd.);grafine modele, ki ponazorijo sistem slikovno (narti, slike, filmi, zemljevidi, blokovni in drugi diagrami itd.);formalne modele, ki ponazorijo sistem z matematinimi in drugimi loginimi izrazi; s temi je najlaje eksperimentirati, saj je njihove parametre najlaje spreminjati, po drugi strani pa pomenijo tudi najvejo poenostavitev sistema originala in so zato lahko spoznanja, dobljena z njimi, najbolj oddaljena od resninosti.

Modeli z vidika povezanosti s sistemommodele funkcioniranja (npr. naris elektrinega ali drugega omreja, drugi modeli medsebojnega vplivanja sestavin sistema);modele strukture (npr. organigram, model sestavljenosti molekule iz atomov, naris periodnega sistema kemijskih elementov);modele obnaanja (npr. modeli vhodov in izhodov rne skrinje, matematine /ne/ enabe).

Modeli z vidika namena uporabedemonstracijske modele (uni pripomoki, s katerimi poskua npr. uitelj pojasniti obravnavane znailnosti);eksperimentalne modele (prototipi in modeli, ki so v rabi od prvih narisov, izraunov, laboratorijskega dela vse do njih, tudi poskusna prodaja, gledalike in podobne vaje itd.);odloitvene modele (grafino drevo odloanja, poslovniki in drugi pravni dokumenti, ki so podlaga za odloanje itd.).

ObveznostiKviz 3

3. domaa naloga

E-predavanja - vpraanja