BREZPLAČNO

Bilo je nekoč na Zahodu 2−5Urbano srce Indije 6−9Zidovi na meji 10−11Mravlje buldogi 12−15

Kazalo

PRILOGA ZA UČITELJEosnovna šola

maj 2007

Indija tako ali drugače

Krištof Kolumb je leta 1492 mislil, da je odkril novo pot do Indije, dežele, bogate s svilo in začimbami. V tokratni prilogi smo za Vas in Vaše učence pripravili temo o Bombaju, razcvetenem mestu “prave” Indije in prispevek o življenju v Ameriki v času, ko so jo Evropejci šele odkrivali in naseljevali. Vsebina je zelo aktualna, saj v teh dneh od dogodkov, opisanih v članku, mineva natanko 400 let. Osmošolci bodo z njim osvežili znanje, za sedmošolce, ki se bodo s to snovjo srečali takoj po počitnicah, pa bo lahko zanimiva spodbuda. Članek o Indiji nam bo popestril pouk geografije v 7. razredu, ko bomo obravnavali Južno Azijo, ali v 9. razredu, ko bomo pri zgodovini govorili o sodobnih svetovnih problemih. Tema o zidovih, ki varujejo meje držav, bo zanimiva pri geografiji, zgodovini, državljanski vzgoji in etiki …

Delovni list o mravljah, buldogih živalskega sveta, je naravnan biološko. Prispevek je primeren za vse razrede, saj so mravlje po svoji organiziranosti precej blizu človeku.

Na koncu pa ne morem mimo letnega časa, ki je res najprijaznejši v letu. Mesec, v katerega vstopamo, je mesec mladosti in tudi mesec Evrope. Posvetite trenutek tudi temu.

V letošnjem šolskem letu bomo v Vaši družbi še enkrat, pričakujte nas ob koncu maja, do takrat pa veliko lepih in toplih dni,

Damjan SnojUrednik priloge za učiteljerevije National Geographic

Revija National Geographic Slovenijawww.nationalgeographic.sie-pošta: ngm@nationalgeographic.si

Revijo izdaja Založba Rokus Klett, d.o.o.,po licenci ameriške revijeNational Geographic.

Za Založbo Rokus Klett:Rok Kvaternik, glavni direktore-pošta: rokus@rokus.com

Odgovorni urednik revije:dr. Miha KovaË

Urednik priloge:Damjan Snoj,e-poπta: damjan.snoj@nationalgeographic.si

Direktor produkcije:Klemen Fedran,e-poπta: klemen@rokus.com

Oblikovanje:Boštjan Brecelj,e-pošta: bostjanb@rokus.com

Jezikovni pregled: Petra Jager

NG Priloga za uËiteljeSestavljalci in sodelavci:dr. Marina DermastiaMitja KobaleSonja TusDamjan Snoj

Založba Rokus Klett, d.o.o.Stegne 9b, 1000 LjubljanaTelefon: 01/513 46 00BrezplaËni telefon: 080 1922Telefaks: 01/513 46 99www.rokus.com

Copyright 2007 National Geographic Society, za Slovenijo Založba Rokus Klett.Vse pravice pridržane.

NATIONAL GEOGRAPHIC in rumeni okvir stavarovani blagovni znamki .

Založba Rokus Klett dovoljuje fotokopiranje Priloge.

2

Bilo je nekoč na Zahodu (str. 40−63)

Članek smiselno dopolnjuje prispevek:Zapuščina Jamestowna (str. 64–75).

UPORABNOSTZgodovina:• 8. razred (Odkritja čezmorskih dežel)• zgodovinski krožek

Geografi ja:• 8. razred (Naravnogeografske značilnosti

Severne Amerike)• geografski krožek

Izbirni predmeti:• Organizmi v naravnem in umetnem okolju • Življenje človeka na Zemlji • Multimedija

CILJIUčenec:• opredeli območje prvih kolonij v Severni

Ameriki,• opiše značilnosti ameriške pokrajine pred

prihodom belcev,• primerja spreminjanje kulturne pokrajine

in način življenja angleških naseljencev v kolonijah,

• našteje živali in rastline, ki so jih belci pripeljali v Novi svet, ter ugotovi, kakšne posledice so imele na novo okolje,

• razvija različne oblike sporočanja,• razvija vzročno-posledično mišljenje.

MOŽNE AKTIVNOSTI• INDIVIDUALNO DELOUčenci rešujejo delovne liste, ki jih potem skupaj pregledamo ter se pogovorimo ob nerazumljivih oz. težje razumljivih stvareh. Na koncu rešijo izpolnjevanko, ki jo sestavijo sami.

• SODELOVALNO UČENJEUčence razdelimo v skupine, vsaka skupina obdela del besedila in na plakatu ali tabli ali v računalniški predstavitvi oblikuje miselni vzorec o vsebini članka. Na koncu delo pregledamo ter se pogovorimo o težje razumljivih stvareh.Predlagana razdelitev skupin:1. Kakšni so podnebje, prst in rastje Severne

Amerike? 2. Kako so staroselci izkoriščali naravo?3. Kako so na staroselce vplivali naseljenci?4. Zakaj so staroselci skoraj izumrli?5. Katere dobrine sta si izmenjala Stari in Novi

svet?

• DELO V DVOJICAHUčenci v dvojicah sestavijo 10 vprašanj različnih tipov, ki jih lahko izpeljemo v obliki kviza.

• RAZŠIRITEV IN POGLOBITEV VSEBINEZ učenci se napotimo v računalniško učilnico in ob brskanju po spletnih straneh poiščemo še več informacij, povezanih z značilnostmi življenja ameriških Indijancev. Spoznavajo številna indijanska plemena, območja njihove poselitve, procese asimilacije v ameriško družbo. V nemi karti Severne Amerike označijo življenjski prostor ameriških Indijancev ter ugotovijo značilnosti njihove bogate kulturne dediščine.

• DEBATNA TEHNIKAUčence v okviru pouka geografi je, zgodovine ali izbirnega predmeta razdelimo v dve skupini. Prva skupina zagovarja pozitivne posledice množičnega priseljevanja angleških naseljencev, druga pa predstavi negativne posledice tega procesa predvsem z vidika ameriških Indijancev.

SPLETNE STRANIhttp://www.apva.org/history/index.htmlhttp://en.wikipedia.org/wiki/Jamestown,_Virginiahttp://www.virtualjamestown.org/

POVZETEK ČLANKA• Avtor opisuje prihod angleških naseljencev

v Novi svet. Prva naselbina se je imenovala Jamestown in je ležala na območju Virginije.

• V članku so zelo nazorno predstavljeni odnosi med naseljenci in Indijanci, njihovo medsebojno trgovanje, počasno prodiranje naseljencev na indijansko posest. Beli naseljenci so se znašli v popolnoma drugačnem okolju, zato jih je veliko tudi umrlo zaradi najrazličnejših bolezni in lakote.

• Živali in rastline, ki so jih prinesli iz Evrope, ter rastline, ki so uspevale na območju Amerike, so počasi spreminjale in izboljševale življenjske razmere naseljencev, dokler niso ti zasedli najboljše zemlje in potisnili Indijancev iz njihovih domov.

3

Delovni list 1 Bilo je nekoč na Zahodu

˚ S pomočjo atlasa na karti označi:

• zvezno državo Virginijo,

• polotok Maryland,

• zaliv Cheasapeake,

• mesto Jamestown.

˚ Dopolni besedilo. Pomagaj si z besedilom na strani 42.

Prva angleška kolonija na ozemlju Severne Amerike se je imenovala ___________________,

njeno središče je bilo mesto ___________________. Prvi naseljenci so tja prišli leta

___________________. Med njimi je bil tudi John ___________________, ki je bil poročen

z Indijanko ___________________. Naseljenci so začeli gojiti ___________________ in ga z ladjami

izvažati v ___________________. Ob tem so v Ameriko prinesli ___________________, ki so vplivali

na ___________________ gozdove.

˚ Oglej si sliko Indijanca na strani 43 in preberi pojasnilo k njej.

Kateremu plemenu so pripadali prvi Indijanci, na katere so naleteli angleški naseljenci?

__________________________________________________________________________________________

Kakšna so bila indijanska oblačila? ________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

S čim so se Indijanci preživljali? ___________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

Kdo je avtor slike? Obkroži pravilni odgovor.

John Rolfe John White Wiliam Strachey

4

˚ Odgovori na vprašanja.

Kako se imenuje polotok, kjer so se izkrcali prvi angleški naseljenci? _________________________

__________________________________________________________________________________________

Pred koliko leti se je to zgodilo? Obkroži pravilni odgovor.

250 300 350 400 450 500 550

Zakaj Indijanci ob prihodu belcev niso imeli udomačenih živali? _____________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

Zakaj je bila med prvimi evropskimi naseljenci umrljivost tako velika? _______________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

Zakaj Indijanci niso uničili novih naselbin? _________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

˚ Dopolni tabelo.

V tabelo vpiši predmete, rastline in živali, ki so jih v Ameriko pripeljali angleški naseljenci, ter

predmete, rastline in živali, ki so jih uporabljali Indijanci pred prihodom Angležev.

Angleži v Ameriki Indijanci v Ameriki

Predmeti

Rastline

Živali

˚ Pojasni stavek.

Po besedah zgodovinarja Alfreda Crosbyja je največja Kolumbova zasluga, da je zašil

razparane šive Pangee. Kaj je Pangea? _____________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

Na kakšen način jo je Kolumb “zašil”? _____________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

5

˚ Poišči pare.

Powhatan velika riba ameriških rek

jeseter naselbina

plazmodij indijanski kruh

kolonija indijanski poglavar

tuckahoe zajedavec, ki povzroča malarijo

˚ Oglej si sliko Preobrazba pokrajine na straneh 54 in 55 in pojasni, kakšne so pozitivne in negativne spremembe spreminjanja pokrajine v Ameriki po naselitvi Angležev.

˚ Reši izpolnjevanko.

nasad

trgovska naselbina

domača žival (volna)

tropska bolezen

indijanski poglavar

rastlina, ki so jo gojili naseljenci

žival, ki rahlja prst

draga kovina

indijanski čoln

indijanski izraz za tujce, prišleke

POZITIVNE SPREMEMBE NEGATIVNE SPREMEMBE

6

Urbano srce Indije/Dharavi, na senčni strani Bombaja (str. 76−101)

UPORABNOSTZgodovina:• 8. razred (Odkritja čezmorskih dežel)• zgodovinski krožek

Geografi ja:• 7. razred (Južna Azija)• geografski krožek• turistični krožek

Izbirni predmeti:• Turistična vzgoja• Življenje človeka na Zemlji• Multimedija• Sodobna priprava hrane• Verstva in etika

CILJIUčenec:• umesti čas in kraj nastanka Indije,• spozna življenje Bombaja,• ugotovi pomen četrti Dharavi glede na druge

mestne predele,• utemelji pomembnost in posebnost

barakarskih naselij,• spozna razlike med območji v Dharaviju,• spoznava različne dejavnosti, s katerimi se

ukvarjajo ljudje v Dharaviju,• opiše življenje družin v barakarskih naseljih,• ugotovi pomen praznovanj v Indiji,• razvija različne oblike sporočanja,• razvija vzročno-posledično mišljenje.

MOŽNE AKTIVNOSTI• INDIVIDUALNO DELOUčenci rešujejo delovne liste, oblikujejo miselni vzorec, ki ga skupaj pregledamo ter se pogovorimo o težje razumljivih pojmih. Na koncu rešijo vprašanja, ki jih sestavljajo v parih.

• SODELOVALNO UČENJEUčence razdelimo v skupine, vsaka skupina predela del besedila ter na tabli ali plakatu oblikuje vsebino članka.Predlagana razdelitev skupin:1. Dharavi – senčna stran Bombaja.2. Primerjava utripa indijskih mest.3. Delovanje Dharavija.4. Utrip barakarskih naselij.5. Različne vloge v družini.6. Trdo delo.7. Načrti za spremembe barakarskih naselij.

• PROJEKTNO DELOUčenci s pomočjo članka in informacij v literaturi ter na spletu izdelajo projekt

(seminarsko nalogo, plakat, razstavo), pri katerem raziščejo življenje v barakarskih naseljih po vsem svetu. Ugotovitve strnejo v obliki seminarske vaje, predstavitve v PowerPointu, plakatov. Ob predstavitvi ugotovitev organizirajo tematski večer, na katerega povabijo starše, učitelje, krajane … V okviru izbirnega predmeta Sodobna priprava hrane pripravijo nekaj tipičnih indijskih jedi, v okviru likovne vzgoje ter tehnike in tehnologije izdelajo indijsko tapiserijo (iz papirja) … Če obstaja možnost, na obisk povabijo Indijca, z njim naredijo intervju.

SPLETNE STRANIhttp://news.bbc.co.uk/2/shared/spl/hi/world/06/

dharavi_slum/html/dharavi_slum_intro.stmhttp://en.wikipedia.org/wiki/Dharavihttp://www.indiatogether.org/opinions/ddsouza/

dharavi.htmhttp://www.monash.edu.au/pubs/monmag/

issue12-2003/research/dharavi.htmlhttp://www.searchindia.com/search/

mumbai-pictures/dharavi.html

POVZETEK ČLANKAAvtor članka je predstavil del velemesta Bombaj, ki spada na rob družbe. Dotaknil se je načina življenja, pomena in današnjega gledanja na “senčno stran”, kot avtor imenuje ta del Bombaja. Spoznamo razmere v barakarskih naseljih, gospodarske dejavnosti, ki pritegujejo ljudi iz drugih delov Indije in jim prinašajo majhen zaslužek. Avtor opiše vsakdanje življenje družin, predstavi vlogo ženske in moškega ter prikaže pomen praznikov za prebivalce barakarskega naselja Dharavi. Pokaže tudi, da je prehitro naraščanje prebivalstva v Aziji postalo svetovni problem.

7

Delovni list 1 Urbano srce Indije

˚ Ob pomoči besedila na strani 82 dopolni besedilo.

Vsa indijska mesta so ___________________, nobeno pa se ne more primerjati

z ___________________. Mestu vlada neznosen ___________________, ki nikoli ne

___________________. Del mesta je tudi ___________________, barakarska četrt, v kateri

se gnete več kot ___________________ prebivalcev na enem hektarju površine. Ulice so

___________________. Ponoči na njih vlada ___________________. V enem stanovanju lahko

prebiva tudi ___________________ ljudi.

˚ V zemljevid Indije vriši New Delhi in Bombaj (Mumbai). Poišči indijsko zastavo in jo nariši v pravokotnik.

˚ Preberi besedilo in si oglej slike na straneh 83, 84 in 85 ter razmisli.

Primerjaj Dharavi nekoč in danes. _________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

Kako barakarsko naselje opredeljuje OZN? _________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

8

Ali imamo podobne četrti tudi v Sloveniji? Odgovor utemelji. _______________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

˚ Oglej si sliko in odgovori na vprašanja ob njej. Pomagaj si z besedilom na strani 95.

Katera obrt je, sodeč po sliki, razširjena v Dharaviju?

___________________________________________

Kakšen je indijski izraz za lončarja?

___________________________________________

Zakaj je prihodnost lončarstva ogrožena?

___________________________________________

___________________________________________

___________________________________________

Kako lončarji gledajo na načrte za modernizacijo naselja?

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

˚ S pomočjo besedila na straneh 88 in 89 predstavi načrte za modernizacijo Dharavija.

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

˚ Poveži, kar sodi skupaj.

Dharavi najglasnejše mesto Indije

Bombaj senčna stran Bombaja

Amit lončarjev sin

Kasta kumgharjev fi lozof

9

˚ Odgovori na vprašanji.

Kaj je kasta? _____________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

Kako se imenujejo pripadniki najnižje kaste? _______________________________________________

Ali so kaste uradno dovoljene ali prepovedane? ____________________________________________

˚ Pravilnim trditvam pripiši DA, nepravilne popravi.

Dharavi je bil začasna skupnost nelegalnih naseljencev.

__________________________________________________________________________________________

Danes ima značilnosti zrele barakarske četrti.

__________________________________________________________________________________________

Svetovno prebivalstvo naj bi do leta 2020 naraslo na 7,58 milijarde.

__________________________________________________________________________________________

Prvič v zgodovini naj bi se zgodilo, da bo mestnega prebivalstva več kot podeželskega.

__________________________________________________________________________________________

Pri OZN ocenjujejo, da živi v barakarskih naseljih več kot milijarda ljudi.

__________________________________________________________________________________________

Prebivalcem Dharavija srečo prinaša slonjeglavi Ganeša.

__________________________________________________________________________________________

˚ Dopolni miselni vzorec.

SENČNA STRAN BOMBAJA UTRIP DHARAVIJA

GOSPODARSKE DEJAVNOSTI

RAST MESTA

MESTO V MESTU

10

Zidovi na meji (str. 122−151)

UPORABNOSTZgodovina:• 9. razred (Dekolonizacija in neokolonializem)• zgodovinski krožek

Geografi ja:• 8. razred (Prebivalstvo Angloamerike, Mehika)• geografski krožek

Državljanska vzgoja in etika:• Človekove pravice

Izbirni predmeti:• Življenje človeka na Zemlji• Multimedija

CILJIUčenec:• umesti ZDA in Mehiko na zemljevid sveta ter

Amerike,• ob slikovnem gradivu našteje najbolj znane

zidove v zgodovini,• pojasni vlogo in pomen tovrstnih objektov,• primerja stare in moderne zidove glede na

način graditve in varovanje,• ugotavlja upravičenost graditve zidov,• preiskuje učinkovitost tovrstnega varovanja

meje,• primerjajo zid med Mehiko in ZDA z bodečo

žico okoli Ljubljane med drugo svetovno vojno,

• razvija različne oblike sporočanja,• razvija vzročno-posledično mišljenje.

MOŽNE AKTIVNOSTI• INDIVIDUALNO DELOUčenci rešujejo delovne liste, ki jih potem skupaj pregledamo ter se pogovorimo ob nerazumljivih oz. težje razumljivih stvareh. Na koncu rešijo izpolnjevanko, ki jo sestavijo sami.

• SODELOVALNO UČENJEUčence razdelimo v skupine, vsaka skupina obdela del besedila in na plakatu ali tabli ali v računalniški predstavitvi oblikuje miselni vzorec o temi. Na koncu delo pregledamo ter se pogovorimo o težje razumljivih stvareh.Predlagana razdelitev skupin:1. Obmejni zidovi v zgodovini.2. Prebivalstvo ZDA.3. Prebivalstvo Mehike (Latinske Amerike).4. Migracije v svetu.

• DELO V DVOJICAHUčenci na karto sveta s pomočjo članka (strani 148 in 149) vrisujejo najbolj znane obmejne zidove.

• PROJEKTNO DELOV okviru medpredmetnega povezovanja pri zgodovini, geografi ji ter državljanski vzgoji in etiki pripravimo projekt o odprtosti meja s poudarkom na meji med ZDA in Mehiko. Učenci s pomočjo članka predstavijo vzroke za zapiranje posameznih državnih meja nekoč in danes, poimenujejo najbolj znane obmejne zidove danes in v preteklosti ter pojasnijo vzroke za tako ravnanje držav. V šolo povabimo predstavnika policije, ki nam predstavi probleme, povezane z ilegalnim prečkanjem državnih meja v Sloveniji in Evropski uniji. Temo lahko še aktualiziramo z vstopom Slovenije v schengenski informacijski sistem.

• DEBATNA TEHNIKAUčence lahko bodisi v okviru nadgraditve projektnega dela bodisi pri državljanski vzgoji in etiki razdelimo v dve skupini. Vsaka določi največ tri razpravljavce, ki govorijo o problemu zaprtosti meja. Ena skupina naj zagovarja liberalnejši, druga strožji režim prehoda meje. Drugi si zapisujejo zanimive poudarke iz razprave po sistemu +, –, zanimivo. Za nadgraditev lahko učenci napišejo prosti spis z naslovom “21. stoletje – stoletje zidov?”.

SPLETNE STRANIhttp://en.wikipedia.org/wiki/U.S.-Mexico_borderhttp://www.epa.gov/r6border/http://www.bordercounties.org/http://www.migrationinformation.org/Feature/

display.cfm?ID=407http://www.inmotionmagazine.com/border.htmlhttp://www.inmotionmagazine.com/mj1.html

POVZETEK ČLANKA• Avtor opisuje razmere na meji med ZDA in

Mehiko, kjer rastejo obsežni zidovi, ki naj bi preprečili ilegalne prehode meje.

• Predstavljene so razmere ob meji med državama ter odnos prebivalcev do ograj, ki so jih razdelile.

• V dodatku ob koncu članka je predstavljena zgodovina graditve obzidij in obmejnih zidov na svetu.

11

˚ S pomočjo sheme na straneh 148 in 149 označi območja, na katerih so gradili obzidja in zidove. Če poznaš še katerega, ga dodaj.

˚ Izdelaj miselni vzorec o temi Zidovi na meji; v pomoč naj ti bodo sličice.

Delovni list 1 Zidovi na meji

12

Mravlje buldogi (str. 152–161)

UPORABNOSTBiologija:• 8. razred (Socialne žuželke, Ekologija)• 9. razred (Čutila)• prva pomoč• naravoslovni krožek

Kemija:• 8. razred (Strupene snovi/toksini)

Geografi ja:• 9. razred (Podnebje)

Izbirni predmeti:• Organizmi v naravnem okolju• Multimedija

CILJIUčenec:• spozna socialni vidik življenja žuželk,• spozna prilagoditve za tak način življenja,• se seznani s pomenom strupenih snovi pri

lovu in obrambi,• opiše življenjski prostor mravelj buldogov,• našteje strupene žuželke in živali v Sloveniji in

bližnji okolici,• ve, kako ravnati v primeru pika strupenih

žuželk,• razvija različne oblike sporočanja,• razvija vzročno-posledično mišljenje.

MOŽNE AKTIVNOSTI• PRAKTIČNO DELOZ učenci v vajalnici uredite mravljišče rjavih gozdnih mravelj in jih opazujte.

• INDIVIDUALNO DELOUčenci naj na izletu v gozdu ali na vrtu opazujejo mravlje pri njihovih vsakodnevnih opravilih in ga natančno opišejo.

• PROJEKTNO DELOUčenci naj v domačem urbanem in naravnem okolju najdejo čim več vrst mravelj in primerjajo njihove načine življenja. Hkrati lahko primerjajo življenje mravelj z življenjem drugih socialnih žuželk, ki jih najdejo v bližini svojega doma (čebele, ose ...). V strokovni literaturi naj poiščejo informacije o tem, kakšne posledice imajo piki žuželk in kako ravnamo ob tem. To lahko ponovijo tudi na tečaju prve pomoči, kjer je še organiziran. Učenci, ki so na pike žuželk alergični, povedo drugim, kako ravnati ob morebitnem piku. Učenci imenujejo obdobja v

letu, ko so žuželke najnevarnejše, in območja v Sloveniji, na katerih moramo biti še posebej pozorni.Na obisk lahko povabimo tudi medicinsko sestro ali zdravnika, ki učencem predstavi nevarnosti in načine pomoči ob pikih strupenih žuželk.

SPLETNE STRANIhttp://ant.edb.miyakyo-u.ac.jp/INTRODUCTION/

Gakken79E/Page_02.htmlhttp://home.att.net/~B-P.TRUSCIO/

STRANGER.htmhttp://kid.kibla.org/~zgs/TG2001/ZL2001/

zl2001.htmlhttp://sl.wikipedia.org/wiki/Mravlje

POVZETEK ČLANKAMravlje buldogi žive le v Avstraliji. Imajo nenavaden način življenja. So zelo napadalne mravlje, ki plenijo druge žuželke. Njihov pik je strupen in boleč.

13

Delovni list 1 Mravlje buldogi

˚ Izpolni tabelo.

S pomočjo učitelja, knjižnice, svetovnega spleta se seznani s čim več vrstami mravelj. Če zmanjka prostora, lahko tabelo povečaš. Pri vsaki vrsti navedi, kako živi (kakšna so njena mravljišča), s čim se hrani in v kakšnem okolju živi.

Vrsta mravlje Mravljišče Hrana Življenjski prostor

˚ Razmisli in odgovori na vprašanja.

Čeprav niso mravlje, so jim po načinu življenja, pa tudi sicer najbolj podobni predstavniki

posebne skupine žuželk. Kako se imenujejo in po čem se bistveno razlikujejo od mravelj?

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

Večino mravelj, čebel in os druži skupna lastnost – imajo strupni aparat, s katerim lahko boleče

pičijo. Njihov strup lahko vsebuje zelo preproste spojine, kot je mravljična kislina, ali pa zelo

zapletene beljakovinske toksine. Čemu je namenjen njihov strup? ___________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

14

Kaj izloča gozdna mravlja, ti je lahko hitro jasno, če za hip položiš dlan na mravljišče in

počakaš, da ti nekaj mravelj zleze na dlan. Mravlje nato previdno otresi in dlan hitro povohaj.

Ali lahko poveš, katero snov so “spustile”, ko si jih vznemiril? ______________________________

__________________________________________________________________________________________

Mravlje izločajo tudi nekatere druge snovi, s katerimi se predstavljajo drugim mravljam.

Te snovi jim služijo za sporazumevanje. Z njihovo pomočjo se orientirajo v prostoru in

prepoznavajo mravlje drugih vrst, tistih, ki ne pripadajo njihovemu mravljišču. Take mravlje

ponavadi hitro napadejo in jih skušajo uničiti. Kako imenujemo te snovi? ____________________

__________________________________________________________________________________________

Katero čutilo je zelo dobro razvito pri mravljah buldogih, o katerih govori članek? ____________

__________________________________________________________________________________________

˚ Pojasni, od kod ime “mravlja buldog” ter zakaj ji pravimo samotna plenilka.

_________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________

˚ Razišči.

Poleg mravelj poznamo vsaj še dve skupini socialnih žuželk (čebele, nekatere ose), ki, tako kot mravlje, žive v velikih družinah. V teh družinah lahko obstajajo različne družbene vloge in naloge posameznikov. S pomočjo učitelja, knjižnice, svetovnega spleta se seznani z njihovim načinom življenja in izpolni spodnjo tabelo.

Skupina žuželk Imena za posamezne člane družine

Katero delo opravlja posamezni član družine?

Čebele

Ose

15

˚ Razišči.

V tabeli so navedene nekatere strupene živali, ki živijo tudi pri nas. Premisli, kako vnesejo strup v vsiljivca ali plen in čemu je njihov strup v prvi vrsti namenjen (npr. za lov, obrambo, odvračanje pozornosti itd.).

Žival Način vnosa strupa Namen

modras

močerad

rdeča morska vetrnica

sršen

meduza mesečinka

morski zmaj

mnogostarševska gozdna mravlja

˚ Razišči.

S pomočjo interneta, literature … opiši, kako pomagati nekomu, ki ga je pičila strupena

žuželka.

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________________

POSTANITE POVERJENIK REVIJE

NATIONAL GEOGRAPHIC

SLOVENIJA

Če na šoli še nimate poverjenika za revijo National Geographic, Vas vabimo, da to postanete.

Vsak mesec boste prejeli to izjemno revijo brezplačno, deležni pa boste tudi drugih ugodnosti.

VSE INFORMACIJE V ZVEZI S POVERJENIŠTVOM IN NAROČILI NA REVIJO SO VAM NA VOLJO

NA BREZPLAČNI TELEFONSKI ŠTEVILKI 080 19 22.

Prijave za poverjeništvo revij National Geographic sprejema Matic Karlovšek po telefonu številka 01 513 46 43

ali e-pošti: matic@rokus.com.

UGODNOSTI POVERJENIŠTVA

¸ Če zberete do 5 naročnin, Vam bomo poslali darilo, komplet razglednic National Geographica,

¸ za zbranih 6 do 10 naročil boste leto dni brezplačno prejemali en izvod revije National Geographic,

¸ za vsakih dodatnih 10 zbranih naročil boste leto dni brezplačno dobivali še dodaten izvod revije National Geographic; lahko ga boste podarili prijateljem, sodelavcem ali sorodnikom.

KAKO DO REVIJE NATIONAL GEOGRAPHIC ALI IZVODA BREZPLAČNE PRILOGE NG ZA UČITELJE?

• Pokličite brezplačno številko 080 19 22,• izpolnite naročilnico na spletni strani

www.nationalgeographic.si.