osnove ekonomike podjetja · 2020. 10. 12. · • poslovna ideja podjetja (problem, vrednost za...

OSNOVE EKONOMIKE

PODJETJA

Priročnik za vaje

mag. Maja Urlep

Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor mag. Maja Urlep

OSNOVE EKONOMIKE PODJETJA – priročnik za vaje

OSNOVE EKONOMIKE PODJETJA, PRIROČNIK ZA PREDAVANJA IN VAJE

mag. Maja Urlep

Strokovno pregledala: mag. Vanja Kaiser, univ. dipl. ekon.

Lektorirala: Barbara Vindiš, profesorica slovenščine

9. dopolnjena izdaja

-- izvodov

Maribor, OKTOBER 2020

CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Univerzitetna knjižnica Maribor

URLEP, Maja

Ekonomika podjetja : priročnik za predavanja in vaje / Maja

Urlep. - 9. dopolnjena izd. - Maribor : Višja strokovna šola

za gostinstvo in turizem, 2020

ISBN

COBISS.SI-ID

Gradivo je avtorsko delo. Šola ga je izdala v interne namene kot opomnik in pripomoček

študentom za orientacijo pri usvajanju predpisane snovi. Reproduciranje in razmnoževanje

delov ali celote gradiva je dovoljeno le v skladu z Zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah

(ZASP, Ur. l. RS, št. 94/2004).



KAZALO

1 STROŠKI ........................................................................................................................... 1

1.1 Povezave pojmov ......................................................................................................... 1

1.2 Dopolnite besedilo....................................................................................................... 1

1.3 Tabela stroškov popolnega konkurenta ........................................................................ 2

1.4 Izračun dnevnih stroškov kosil v restavraciji ............................................................... 3

1.5 Stroški podjetja Turist .................................................................................................. 4

1.6 Določitev stroškov na grafu ......................................................................................... 5

1.7 Izračun točke preloma v motelu ................................................................................... 5

1.8 Izračun točke preloma v gostišču Pohorka ................................................................... 6

2. KALKULACIJA LASTNE CENE .................................................................................... 7

2.1 Preprost delitveni obračun ............................................................................................ 7

2.1.1 Kalkulacija preprostega delitvenega obračuna ...................................................... 8

2.2 Kalkulacija s pomočjo pogojnih enot ........................................................................... 9

2.2.1 Kalkulacija za izlet Pariz s pogojnimi enotami ................................................... 11

2.2.2 Kalkulacija pizze ................................................................................................. 12

2.2.3 Kalkulacija prenočišča ........................................................................................ 12

2.3 Lastna cena z dodatki ................................................................................................. 13

2.3.1 Kalkulacija potovanj v Pariz, London in na Dunaj ............................................. 16

2.3.2 Kalkulacija treh medsebojno nepovezanih izdelkov v italijanski restavraciji ... 16

2.3.3 Kalkulacija treh medsebojno nepovezanih izdelkov v italijanski restavraciji -

nadaljevanje .................................................................................................................. 17

2.4 Kalkulacija zožene lastne cene po variabilnih stroških .............................................. 18

2.4.1 Zožena kalkulacija za potovanja v Pariz, London in na Dunaj .......................... 20

2.4.2 Kalkulacija prenočišča po zoženi lastni ceni....................................................... 20

2.4.3 Kalkulacija opreme za hotelske sobe ................................................................. 21

3 AMORTIZACIJA ............................................................................................................. 22



3.1 Amortizacija opreme za motel ................................................................................... 23

3.3 Amortizacija pomivalnega stroja ............................................................................... 24

3.4 Amortizacija opreme za gostinski lokal ..................................................................... 24

3.5 Amortizacija opreme v hotelu .................................................................................... 25

4 ANALIZA POSLOVANJA PODJETJA S KAZALNIKI ............................................... 26

4.1 Kazalnik dobičkonosnosti (rentabilnosti, donosnosti, profitne mere)........................ 26

4.1.1 Izračun rentabilnosti v turističnem podjetju. ....................................................... 27

4.1.2 Izračun rentabilnosti v hotelu Grič ...................................................................... 27

4.2 Kazalnik gospodarnosti ali ekonomičnosti ................................................................ 27

4.2.1 Izračun ekonomičnosti fitnes studia .................................................................... 28

4.2.2 Izračun gospodarnosti v hotelu Grič ................................................................... 28

4.3 Kazalniki financiranja ................................................................................................ 29

4.3.1 Izračun kapitalske pokritosti osnovnih sredstev.................................................. 30

4.3.2 Izračun stopenj financiranja v hotelu Grič .......................................................... 31

4.4 Kazalniki plačilne sposobnosti ................................................................................... 31

4.4.1 Izračun likvidnosti za hotel Grič ......................................................................... 32

4.4.2 Izračun likvidnosti za gostišče ............................................................................ 33

4.5 Kazalnik produktivnosti dela ..................................................................................... 33

4.5.1 Izračun produktivnosti v hotelu Grič .................................................................. 33

4.6 Gostinsko podjetje Urška d.o.o. ................................................................................. 34

4.7 Hotel Garni d.o.o. ....................................................................................................... 37

5 TRG IN KONKURENCA ................................................................................................ 40

5.1 Pojmi in definicije ...................................................................................................... 40

5.2 Spremembe tržnega ravnovesja na primeru turizma v Grčiji - .................................. 41

5.3 Tržno ravnovesje za program zdravo življenje .......................................................... 42

5.4 Tržno ravnovesje za frizerske storitve ....................................................................... 42

5.5 Tržno ravnovesje Valentinove večerje ....................................................................... 42



5.6 Spremembe tržnega ravnotežja .................................................................................. 43

6 LITERATURA ................................................................................................................. 45


OSNOVE EKONOMIKA PODJETJA – priročnik za vaje

PREDAVANJA

NAVODILA ZA DELO PRI PREDMETU EKONOMIKA PODJETJA

EKP 3 kreditne točke

Predavanja (neobvezno, a priporočljivo) in vaje (obvezno v 80%), projektna naloga

Uporaba spletne učilnice

Literatura EKP:

• Osnove ekonomike podjetja; Urlep

• Osnove ekonomike podjetja – gradivo za predavanja in vaje 2019/2020

• Dodatna gradiva v spletni učilnici; Urlep

Struktura ocene pri predmetu EKP

• Izpit pisno 60% ocene, projektna naloga 20% ocene pri EKP in testi v moodlu 20% ocene

Pogoj za pristop k izpitu:

• Študent mora opraviti vaje (če manjka, vaje reši doma in jih predstavi naslednjič).

• Opraviti mora tudi projektno delo; Ustanovitev podjetja, kar predstavlja 20% ocene.

• Rešiti mora vsaj dva testa v spletni učilnici nad 80% uspešno– pred vsako prijavo na

izpit..

Minimalni standardi znanj za pozitivno oceno (6) (opišite):

• Opravi projektno nalogo in doseže vsaj 10 %

• Reši vsaj dva testa v moodlu nad 80 % uspešno

• Pozna in razume osnovne ekonomske termine ekonomike podjetja (proizvodnja,

proizvodni dejavniki, prihodek, strošek, poslovni izid, akumulacija in amortizacija)

• Pozna stroške v podjetju in jih zna izračunati z enostavnimi matematičnimi operacijami

– seštevanje, odštevanje, množenje in deljenje

• Zna izračunati kazalce uspešnega poslovanja in jih interpretirati

• Pozna in uporablja osnovno strukturo bilance stanja in poslovnega izida

• Pozna osnovne davke in prispevke, ki jih podjetje plača

• Razume koncept bruto in neto plače, obresti, najemnine

• Pozna koncept trga, konkurence, ponudbe in povpraševanja



IZDELAVA PROJEKTNE SEMINARSKE NALOGE

Namen oz. cilji:

• razvijanje sposobnosti ustanovitve konkretnega podjetja na osnovi presoje o ustrezni

pravnoorganizacijski obliki podjetja

• razvijanje timskega, sodelovalnega dela

• razvijanje komunikacijskih veščin

Potek dela - tabela

• Izbira skupine 3-4- študentov

• Obisk SPOT točke in potrebnih institucij za ustanovitev podjetja

• Izdelava tabele institucij

Oddaja tabele v spletno učilnico

Izdelava brošure:

• Postopek ustanovitve podjetja

• CGP

• Poslovna ideja podjetja (problem, vrednost za uporabnika, rešitev problema)

• Ekonomske značilnosti podjetja glede na izbrano pravno-organizacijsko obliko podjetja

• Pregled pridobljenih veščin in kompetenc

Oddaja brošure v spletni učilnici moodle



NAVODILA ZA SAMOSTOJNO DELO ŠTUDENTOV PRI EKP

Namen oz. cilji:

• razvijanje sposobnosti ustanovitve konkretnega podjetja na osnovi presoje o

ustrezni pravnoorganizacijski obliki podjetja

• razvijanje timskega, sodelovalnega dela

• razvijanje komunikacijskih veščin

• ustrezno opravljeno delo je pogoj za pristop k izpitu iz EKP

Opravljena naloga predstavlja do 20% ocene pri predmetu EKP.

KRITERIJI OCENE PRI PREDMETU EKP

TABELA 8% • Ustrezno izpolnjena tabela oddana v dogovorjenem času

8%

ZLOŽENKA

12% ocene

• Ustrezna CGP 2%

• Pravilen postopek ustanovitve 3%

• Zanimiva poslovna ideja z rešitvijo dejanskega problema ljudi

4%

• Pravilne ekonomske značilnosti izbrane pravno organizacijske oblike podjetja

3%

1. IZDELAVA TABELE

Podporne institucije

S pomočjo dela na terenu in spleta raziščite podporne institucije, ki vam bodo v pomoč pri

ustanavljanju podjetja. Bodite pozorni na lokacijo, celostno grafično podobo, okrajšave



IME INSTITUCIJE OKRAJŠAVA LOKACIJA LOGOTIP Zakaj potrebujem to

institucijo pri

ustanovitvi podjetja

AJPES

SPOT TOČKA

SODIŠČE

TRŽNI

INŠPEKTORAT

ZZZS

NOTAR

BANKA



2. BROŠURA (ZGIBANKA)

Navodila za izdelavo (primer oblikovanja)

KORISTNE SPLETNE

POVEZAVE

Pravne značilnosti

podjetja

1. Postopek ustanovitve podjetja

2. Ustanovitveni kapital

3. Število družbenikov

4. Odgovornost družbenikov za poslovanje podjetja

5. Objava poslovnih podatkov o podjetju (kje, kdaj, kako)

6. Kaj še želim zvedeti o podjetju s pravnega vidika

Ekonomske

značilnosti podjetja

1. Velikost podjetja in značilnosti povezane z

velikostjo podjetja

2. Vodenje podjetja v odvisnosti od števila

lastnikov

3. Kdo običajno vodi podjetje

4. Možnost prodaje lastniških deležev

5. Obdavčitev dobička

6. Deljivost dobička

7. Davčni zavezanec (kdaj, prednosti, slabosti)

8. Kaj še želim zvedeti o podjetju z ekonomskega

vidika

POSLOVNA IDEJA

PODJETJA

http://www.businessnewsdaily.com/images/i/000/003/078/original/

business-idea-art.jpg?1349758721

Koraki ideje:

CELOsTNA GRAFIČNA

PODOBA VAŠEGA

PODJETJA

Ime podjetja, osebna izkaznica

podjetja

Izbor logotipa

Izbor barv, pisave

Oblika vizitke

Pregled pridobljenih

VEŠčin in kompetenc

http://www.kbs.edu.au/news-and-

events/blog/10-business-skills-that-

will-either-make-or-break-you/

Na osnovi zgornjega vira

izpišite katere kompetence

ste razvijali pri izdelavi te

brošure.

http://www.kbs.edu.au/news-and-events/blog/10-business-skills-that-will-either-make-or-break-you/http://www.kbs.edu.au/news-and-events/blog/10-business-skills-that-will-either-make-or-break-you/http://www.kbs.edu.au/news-and-events/blog/10-business-skills-that-will-either-make-or-break-you/



• Opredelitev nekega problema ali potrebe ljudi

• Rešitev tega problema z izdelkom ali storitvijo

• Ciljna skupina – komu prodajati

• Ciljni trg – kje in kako prodajati

• Finančni plan – prihodki in stroški

• Perspektiva podjetja

• Predstavitev vaše skupine

Slogan podjetja



PRIROČNIK ZA VAJE

OSNOVE EKONOMIKE

PODJETJA

mag. Maja Urlep



1

1 STROŠKI

1.1 Povezave pojmov

Tabela 1: Ujemanja

1 stroški A Stroški dodatno proizvedene enote

2 stalni stroški B Povprečni stroški so najmanjši.

3 spremenljivi stroški C V denarju ovrednotena poraba proizvodnih

dejavnikov

4 mejni stroški D Niso odvisni od količine proizvodnje.

5 prihranki obsega E Ob povečevanju proizvodnje se večajo.

6 optimalna količina proizvodnje F Zmanjšanje povprečnih stroškov zaradi

povečevanja količine proizvodnje

1.2 Dopolnite besedilo

Proizvodne stroške delimo na ___________, ki so neodvisni od količine proizvodnje, in

____________________, ki se ob večji proizvodnji večajo. Prirastek spremenljivih stroškov

zaradi proizvodnje dodatne enote proizvoda so ________________ stroški. Če celotne

stroške delimo s številom proizvodov, dobimo ________________ stroške. Le-ti se sprva

_______________, ker se _____________ stroški porazdelijo na čedalje večje število

proizvodov in podjetje izkorišča prednosti _______________ proizvodnje. Ko so povprečni

stroški najmanjši, podjetje doseže __________________ količino proizvodnje. Tu se

_________________ obsega izčrpajo in stroški na enoto proizvoda se začnejo

__________________ .



2

1.3 Tabela stroškov popolnega konkurenta

V tabeli so prikazani znani podatki o celotnih variabilnih stroških pri različnih obsegih

proizvodnje in celotnih fiksnih stroških na dan popolnega konkurenta v gostinstvu:

Tabela 2: Izračun stroškov

ŠTEVILO

IZDELIKOV

(Q)

CELOTNI

VARIABILNI

STROŠKI (VC)

CELOTNI

FIKSNI

STROŠKI

(FC)

CELOTNI

STROŠKI

(TC)

MEJNI

STROŠKI

(MC)

POVPR.

STROŠKI (AC)

0 0

185

10 45

20 77

30 92

40 110

50 138

60 187

70 295

80 469

a) Izračunajte in v tabelo vpišite znesek celotnih fiksnih stroškov (FC), celotnih stroškov

(TC), mejnih stroškov (MC) in povprečnih stroškov (AC).

b) Skicirajte variabilne in povprečne variabilne stroške ter navedite, kaj je za njih značilno.

c) Katera količina proizvodnje je za podjetje najugodnejša? Zakaj?



3

d) Podjetje ponuja menije po ceni 12,8€, saj pri tej ceni maksimira dobiček. V ceni še ni

vštet DDV (9,5%). Izračunajte prodajno ceno z davkom in dnevni dobiček podjetja, če

prodajo 70 menijev.

1.4 Izračun dnevnih stroškov kosil v restavraciji

Tabela 3: Izračun stroškov kosila

Količina kosil Celotni stroški

0 220

10 230

20 238

30 244

40 260

50 295

60 340

Koliko znaša povprečni variabilni strošek 30 kosil?

V podjetju običajno dnevno prodajo 50 kosil po ceni 10€, ki vključuje tudi DDV. Izračunajte

kolikšna je neto vrednost cene kosila.

Koliko so stalni stroški v podjetju?

Koliko stroškov povzroča 40 kosil?

Koliko znaša lastna cena enega kosila, če jih

dnevno naredijo 50?

Za koliko se povečajo stroški, če v gostilni

povečajo število kosil iz 30 na 40?



4

1.5 Stroški podjetja Turist

Iz podatkov v tabeli lahko ugotovimo, da za podjetje Turist velja, da so njihovi stalni stroški

____________________ Kaj je značilno za stalne stroške v podjetju?

Tabela 4: Izračun stroškov

Količina (Q) Celotni stroški (TC) v

denarnih enotah

0 4.000

10 5.000

20 9.000

30 16.500

40 23.000

Koliko znaša lastna cena enega aranžmaja, če imajo 30 potnikov?

Za koliko se povečajo stroški, če povečajo število potnikov iz 20 na 30 ljudi?

Kolikšen znesek fiksnih in variabilnih stroškov znese na potnika, če se izleta udeleži 40

potnikov?

Podjetje želi imeti 15€ dobička po posameznem potniku, če trži 30 aranžmajev. Izračunajte

prodajno ceno za aranžma brez DDV in z DDV (9,5%).



5

1.6 Določitev stroškov na grafu

1.7 Izračun točke preloma v motelu

V motelu oddajate 10 prenočišč po 30 EUR/noč. V poslovnem letu ste ustvarili prihodke od

oddaje prenočišč v višini 67.500 EUR in ugotovili variabilne stroške v skupni vrednosti

40.000 EUR ter fiksne stroške skupni vrednosti 14.000 EUR. Variabilni stroški na

prenočišče so 20€.

a) Izračunajte število nočitev.

b) Kolikšna je lastna cena posameznega prenočišča?

c) S kakšnim dobičkom je poslovalo podjetje? Izračunajte na dva načina!

d) Izračunajte davek na dobiček (19%)

e) Kaj naredi preudaren podjetnik z dobičkom?



6

f) Kaj pa če si dobiček izplača? Izračunaj koliko dobička si lahko nakaže po odbitem davku

na izplačilo kapitalskih dohodkov.

d) Koliko prenočišč je potrebno oddati, da bo dosežena točka preloma?

1.8 Izračun točke preloma v gostišču Pohorka

Gostišče Pohorka prodaja malice po 5 EUR. Za pripravo malic je v mesecu maju nastalo

17.500 EUR variabilnih stroškov in 4.900 EUR skupnih fiksnih stroškov. Gostišče je v maju

ustvarilo 35.000 EUR prihodka od prodanih malic.

a) Koliko malic je gostišče prodalo?

b) Izračunajte lastno ceno (povprečni celotni strošek) malice in povprečni variabilni strošek

malice (zožena lastna cena).

c) Ali je prodajna cena za malico ustrezna?

d) Koliko znaša DDV (9,5%) v prodajni ceni?



7

f) Izračunajte dosežen dobiček gostišča.

g) Koliko malic mora podjetje prodati, da doseže točko preloma?

2. KALKULACIJA LASTNE CENE

2.1 Preprost delitveni obračun

Primer:

3.000 izdelkov povzroči 108.000 EUR stroškov. Od tega je materialnih stroškov 50.000

EUR, stroškov plač 48.000 EUR, stroškov nakupa, prodaje in uprave 2.000 EUR in drugih

splošnih stroškov, ki nastanejo pri izdelavi izdelka, 7.000 EUR.

Izračunajmo povprečne stroške proizvodnje in njeno stroškovno strukturo.

Tabela 5 : Prikaz preprostega delitvenega obračuna s tabelo

Vrsta stroška Celotni stroški v

EUR

Količina Povprečni stroški =

lastna cena v EUR

Stroški materiala 50.000

Stroški dela 48.000

Stroški nakupa,

prodaje in uprave

2.000

Posredni stroški

izdelave izdelka

7.000

Skupaj 108.000 3.000

Lastna cena izdelka torej znaša ______ EUR stroškov. Če želi podjetje poslovati z

dobičkom, ob predpostavki, da proda vse izdelke, mora postaviti prodajno ceno višjo od

lastne cene izdelka, npr. 40 EUR.

Izračun dobička: dobiček = prihodki – stroški



8

(40 EUR x 3.000) – (36 EUR x 3.000) = 12.000 EUR DOBIČKA

Ta kalkulacija nas usmerja k podrobnejšemu spremljanju tistih vrst stroškov, ki imajo v

strukturi posebej pomemben delež (v prikazanem primeru npr. stroški materiala, saj

predstavljajo skoraj 46 % vseh stroškov).

2.1.1 Kalkulacija preprostega delitvenega obračuna

V manjšem gostinskem lokalu (10 miz) ponujajo menije. Izračunajmo lastno ceno menija,

če jih v mesecu dni prodajo 6.000. Stroški hrane (materialni stroški) znašajo 4€ za meni,

mesečni strošek elektrike je 200€, amortizacija 300€ na mesec, za kuharja je bruto plača

1500€, za natakarja pa 1.350€. Mesečno nastanejo v lokalu stroški plačila SAZAS 40€,

drobni inventar 50€, pranje perila 50€, stroški režije (nabava, voda, RTV, odvoz smeti….)

250€, mesečni obrok kredita 800€ in najemnina 2.000€.

Izračunajte povprečno lastno ceno menija in razmišljajte po kakšni vrednosti naj lokal

ponuja menije, da bodo poslovali z dobičkom.

Kaj se zgodi v podjetju če namesto 6.000 kosil, prodajo 3.000 kosil. Konkurenca v mestu pa

ponuja okusna kosila za 5,5€.



9

2.2 Kalkulacija s pomočjo pogojnih enot

Ta kalkulacija je primerna kadar podjetja proizvajajo sorodne izdelke v istem tehnološkem

procesu in z istim materialom. Stroški izdelkov so v stalnem medsebojnem razmerju.

Izračun lastne cene poteka po naslednjih korakih:

1. Seštevek celotnih stroškov.

2. Določitev enakovrednostnega števila: izdelek B povzroči 20 % več stroškov kot izdelek

A:

enakovredno število: A = 1 in B = 1,2.

3. Določitev količine v pogojnih enotah:

količina izdelka x enakovrednostno število.

4. Seštevek vseh količin v pogojnih enotah.

5. Izračun stroška na pogojno enoto:

celotni stroški / skupna količina pogojnih enot.

6. Izračun celotnih stroškov za posamezni izdelek:

strošek na pogojno enoto x količina v pogojnih enotah.

7. Izračun lastne cene za vsak izdelek:

stroški na pogojno enoto x enakovrednostno število.

Primer kalkulacije s pomočjo pogojnih enot:

Restavracija 7 je znana po odlični hrani in postrežbi. Ponujajo tri menije mali, srednji in

veliki. Mali meni povzroča 10 % manj stroškov kot srednji meni, veliki meni pa 15 % več

stroškov kot srednji meni. V podjetju dnevno pripravijo 200 srednjih menijev, 120 malih

menijev in 80 velikih menijev.

Pregled stroškov:

● neposredni stroški materiala: 750 EUR

● neposredni stroški dela: 840 EUR

● splošni stroški izdelave dobrot: 310 EUR

● splošni stroški nabave, upravljanja in prodaje: 500 EUR



10

Tabela 6: Prikaz delitvene kalkulacije s pomočjo pogojnih enot

Vrsta

izdelka

Količina v

naravnih

enotah

Celotni

stroški v

EUR

Enakovrednostno

število

Količina v

pogojnih

enotah

Strošek

na

pogojno

enoto

Lastna

cena v

EUR

srednji

meni

200

mali meni 120

veliki

meni

80

Skupaj

Potek kalkulacije po korakih:

Korak 1

Seštevek vseh stroškov: ___________ EUR (750 + 840 + 310 + 500)

Korak 2

Določitev enakovrednostnega števila:

srednji meni= _____

mali meni = ______ (– 10 %)

veliki meni = ______ (+ 15 %)

Korak 3

Določitev količine v pogojnih enotah:

200 x 1 = _____

120 x 0,9 = _____

80 x 1,15 = _____

Korak 4

Seštevek vseh količin v pogojnih enotah: 200 + 108 + 92 = ______

Korak 5

Izračun stroška na pogojno enoto:

2400 EUR / 400 = ________ EUR

Korak 2

Korak 3

Korak 7

Korak 6

Korak 1 Korak 4

Korak 5



11

Korak 6

Izračun lastne cene za vsak izdelek:

srednji meni= 1 x 6 EUR = ________ EUR

mali meni = 0,9 x 6 EUR = _____ EUR

veliki meni = 1,15 x 6 EUR = _____ EUR

Na osnovi kalkulacije zaključimo, da znašajo stroški priprave srednjega menija 6 EUR,

malega menija 5,4 EUR in velikega menija 6,9 EUR.

Korak 7 (ni nujno potreben izračun)

Izračun celotnih stroškov za posamezni izdelek: strošek na pogojno enoto x količina v

pogojnih enotah:

srednji meni= 200 x 6 EUR = 1200 EUR

mali meni = 108 x 6 EUR = 648 EUR

veliki meni = 92 x 6 EUR = 552 EUR

skupaj = 2400 EUR

2.2.1 Kalkulacija za izlet Pariz s pogojnimi enotami

Turistično podjetje trži potovanje v Pariz za različno število oseb. Potovanje za 30 potnikov

je za 20% dražje od potovanja za 50 potnikov, potovanje za 40 potnikov pa je za 10% dražje

od potovanja za 50 potnikov.


Pariz Količina

v

naravnih

enotah

Celotni

stroški

v EUR

Enako-

vredno-

stno

število

Količina

v pogojnih

enotah

Strošek

na pogojno

enoto

v EUR

Lastna

cena

v EUR

Prodajna

cena v

EUR

Dobiček

v EUR

30 ljudi 30 550

40 ljudi 40 500

50 ljudi 50 470

Skupaj 37.700



12

2.2.2 Kalkulacija pizze

V Pizzeriji ponujajo tri velikosti pic. Družinska povzroči za 40% več stroškov kot normalna,

mala pica pa za 15% manj stroškov kot normalna pica. Izračunajte lastno ceno pic in

poslovni izid podjetja v mesecu dni. Stroški hrane (materialni stroški) znašajo povprečno 3€

na pico, mesečni strošek elektrike je 200€, drva-4 kubike 300€, amortizacija 150€ na mesec,

za 2 picopeka je bruto plača 1.900€ na enega, za 3 natakarje pa 1.150€ na osebo. Mesečno

nastanejo v lokalu stroški plačila SAZAS 50€, drobni inventar 100€, stroški režije (nabava,

voda, odvoz smeti….) 350€, oglaševanje 100€, mesečni obrok kredita 500€ in najemnina

2.000€. Mesečno naredijo 6.000 pic različnih velikosti.


Vrsta

izdelka

Količina v

naravnih

enotah

Celotni

stroški v

EUR

Enakovre-

dnostno

število

Količina

v

pogojnih

enotah

Lastna

cena v

EUR

Prodajna

cena v

EUR

Dobiček

Pizza -

mala 2000 4,90

Pizza -

normal 3200 6,2

Pizza

družinska 800 12,60

Skupaj

Strošek na pogojno enoto v EUR =

2.2.3 Kalkulacija prenočišča

V majhnem hotelu (20 sob za dve osebi) ponujajo različne storitve: nočitve brez zajtrka,

nočitev z zajtrkom in polpenzion. Stroški vzdrževanja hotela so: mesečna plača za dve osebi,

ki upravljata hotel sta 4.200€, plača čistilke 810€, plača receptorja 1200€. Mesečna

amortizacija je 1.000€, stroški elektrike 400€, stroški vzdrževanja 500€, režijski stroški

(nabava, voda, kanalizacija, odvoz smeti……) 400€, drobni inventar (mila, čistila, papir….)

100€, oglaševanje (splet) 50€, stroški zajtrka so 2€ na osebo, stroški polpenziona pa 5€. V

mesecu dni so 50% zasedeni, od tega ima polovica gostov zgolj nočitev, četrtina nočitev z



13

zajtrkom in četrtina polpenzion. Izračunajte lastno ceno za te tri storitve, če nočitev z

zajtrkom za 5% dražja, polpenzion pa za 10%


Garni hotel Količina

v

naravnih

enotah

Celotni

stroški

v EUR

Enako-

vredno-

stno

število

Količina

v pogojnih

enotah

Strošek

na pogojno

enoto

v EUR

Lastna

cena

v EUR

Prodajna

cena v

EUR

Dobiček

v EUR

Prenočišče 300 20,00

Prenočišče

z zajtrkom 150 25,00

Polpenzion 150 35,00

Skupaj

2.3 Lastna cena z dodatki

Kalkulacija z dodatki se uporablja, kadar podjetje proizvaja različne izdelke – izdelki niso

primerljivi med seboj, so stroški deljeni na indirektne in direktne stroške. Stroški, za katere

vemo, kdo jih je povzročil in v kakšni višini (direktni ali neposredni stroški), so že

razporejeni na stroškovne nosilce. Ker pa v podjetju nastajajo tudi indirektni (posredni,

splošni) stroški, jih moramo porazdeliti na stroškovne nosilce po določenih kriterijih ali

ključih.

Za izračun lastne cene uporabljamo naslednje korake:

1. Izdelki povzročajo neposredne in posredne (splošne) stroške: seštevek vseh neposrednih

stroškov; po izdelkih in skupaj.

2. Izračun ključa; ključ = neposredni stroški/posredni stroški.

3. Splošne (posredni) stroške je potrebno razdeliti med izdelke s pomočjo ključev

4. Izračun skupnih stroškov izdelka = neposredni stroški + posredni stroški.

5. Izračun lastne cene = skupni stroški izdelka/ količino izdelka

6. izračun dobička = (prodajna cena – lastna cena) x količina



14

Primer za Restavracijo 7:

V restavraciji 7 dnevno pripravijo 120 malih menijev, 200 srednjih menijev in 80 velikih

menijev.

Neposredni stroški materiala za male menije znašajo 162 EUR.

Neposredni stroški plač za male menije znašajo 378 EUR.

Neposredni stroški materiala za srednje menije znašajo 300 EUR.

Neposredni stroški plač za srednje menije znašajo 700 EUR.

Neposredni stroški materiala za velike menije znašajo 138 EUR.

Neposredni stroški plač za velike menije znašajo 322 EUR.

Pri pripravi hrane in vodenju restavracije nastanejo še posredni stroški v vrednosti 400 EUR.

Izračunajmo lastne cene za pripravljene menije restavracije.

Tabela 10: Prikaz kalkulacije z dodatki

Korak 1 Korak 2 Korak 3 Korak 4 Korak 5

Izdelek Količina Prodajna cena

Neposredni

stroški

materiala

Neposredni stroški plač

Neposredni

stroški -

skupaj

Ključ Posredni stroški

Vsi stroški

Lastna cena

Dobiček

Mali

meni 120 7,40 € 162 € 378 €

Srednji

meni 200 8,60 € 300 € 700 €

Veliki

meni 80 9,80 € 138 € 322 €

400 €

Korak 1

Seštevek vseh neposrednih stroškov – po izdelkih in skupaj:

Mali meni: ______ EUR (162+378)

Srednji meni: ______ EUR (300+700)

Veliki meni: ______ EUR (138+322)

Skupaj: ___________ EUR (540+1000+460)

Korak 2

Izračun ključa: 400 EUR / 2000 EUR = ______



15

Korak 3

Določitev posrednih stroškov po posameznem izdelku:

Mali meni: 540€ x 0,2 = ______ EUR

Srednji meni: 1000€ x 0,2 = ______EUR

Veliki meni: 460€ x 0,2 = ______EUR

Skupaj: ______EUR

Korak 4

Izračun vseh stroškov po posameznem izdelku:

Mali meni: ______ EUR (540+108)

Srednji meni: ______ EUR (1000+200)

Veliki meni: ______ EUR (460+92)

Skupaj: ___________ EUR (648+1200+552)

Korak 5

Izračun povprečnih stroškov (lastne cene) izdelka:

Mali meni: ______ EUR (648/120)

Srednji meni: ______ EUR (1200/200)

Veliki meni: ______ EUR (552/80)

Korak 6

Izračun dobička:

Mali meni: ______ EUR (7,4 - 5,4) x 120

Srednji meni: ______ EUR (8,6 - 6) x 200

Veliki meni: ______ EUR (9,8 – 6,9) x 80

Skupaj: _______ EUR (240+520+232)



16

2.3.1 Kalkulacija potovanj v Pariz, London in na Dunaj

Turistično podjetje trži tri potovanja: v Pariz, London in na Dunaj. Izračunajte lastno ceno

teh izdelkov.


Izdelek Koli-

čina

Prodajna

cena

Vodenje

izleta

Namesti-

tev

Prevoz Neposredni

stroški –

skupaj v

EUR

Ključ:

Posred. s/

Neposr.s.

Posredni

stroški

poslova-

nja v

EUR

Vsi

stroški

v EUR

Lastna

cena v

EUR

Dobiček

Pariz 30 500 2.000 3.000 3.000

London 40 600 2.000 5.000 5.000

Dunaj 50 300 1.000 4.000 1.000

SKUPAJ 13.000

2.3.2 Kalkulacija treh medsebojno nepovezanih izdelkov v italijanski restavraciji

V italijanski restavraciji ponujajo pice, solate in testenine. Ker splošnih stroškov ne morejo

porazdeliti na stroškovne nosilce (izdelki), uporabijo v podjetju ključ. Stroški hrane

(materialni stroški) znašajo povprečno 3€ na pico, 2€ na solato in 3,5€ na testenine. mesečni

strošek elektrike je 350€, drva-2 kubična metra 150€, amortizacija 150€ na mesec, za 2

picopeka/kuharja je bruto plača 1.900€ na enega, za 3 natakarje pa 1.150€ na osebo.

Mesečno nastanejo v lokalu stroški plačila SAZAS 50€, drobni inventar 100€, stroški režije

(nabava, voda, odvoz smeti….) 350€, oglaševanje 100€, mesečni obrok kredita 500€ in

najemnina 2.250€. Mesečno prodajo 2.800 pic, 1.500 solat in 2.100 različnih testenin.

Izračunajte lastno ceno teh izdelkov.



17


Italijanska

restavracija

Količina Neposredni

stroški porabe

materiala v

EUR

Ključ:

Posred. s/ Neposr.s.

Splošni

stroški uprave,

nabave,

prodaje in financiranja v

EUR

Vsi

stroški v EUR

Lastna cena

v EUR

Prodajna

cena

dobiček

Pice 7,00

Solate 7,20

Testenine 6,90

SKUPAJ

2.3.3 Kalkulacija treh medsebojno nepovezanih izdelkov v italijanski restavraciji -

nadaljevanje

V italijanski restavraciji ponujajo pice, solate in testenine. Ker splošnih stroškov ne morejo

porazdeliti na stroškovne nosilce (izdelki), uporabijo v podjetju ključ. Stroški hrane

(materialni stroški) znašajo povprečno 3€ na pico, 2€ na solato in 3,5€ na testenine. mesečni

strošek elektrike je 350€, drva-2 kubična metra 150€, amortizacija 150€ na mesec, za 2

picopeka/kuharja je bruto plača 1.900€ na enega, za 3 natakarje pa 1.150€ na osebo.

Mesečno nastanejo v lokalu stroški plačila SAZAS 50€, drobni inventar 100€, stroški režije

(nabava, voda, odvoz smeti….) 350€, oglaševanje 100€, mesečni obrok kredita 500€ in

najemnina 2.250€. Januarja in februarja je prodaja v gostinskih lokalih za 40% manjša. Na

osnovi prejšnjih podatkov izračunajte prodajo in spremenjeno lastno ceno teh izdelkov.


Italijanska restavracija

Količina Neposredni stroški

porabe

materiala v EUR

Ključ: Posred. s/

Neposr.s.

Splošni stroški

uprave,

nabave, prodaje in

financiranja v

EUR

Vsi stroški v

EUR

Lastna cena v EUR

Prodajna cena

dobiček

Pice 7,00

Solate 7,20

Testenine 6,90

SKUPAJ

Katere razlike opazite. Kako bi dobljene podatke upoštevali v vlogi lastnika restavracije?



18

2.4 Kalkulacija zožene lastne cene po variabilnih stroških

Podjetje pri tej kalkulaciji pri oblikovanju lastne cene izdelka upošteva le povprečne

spremenljive stroške, povprečnih stalnih stroškov ne upošteva. Tako izračunana lastna cena

ni polna lastna cena, saj ne vsebuje stalnih stroškov. Logika kalkulacije po variabilnih

stroških izhaja iz narave stalnih in spremenljivih stroškov. Stalni stroški so neodvisni od

obsega poslovanja, medtem ko spremenljivi stroški nastanejo le, če podjetje proizvaja.

Kalkulacija po spremenljivih stroških nam tako omogoča, da vnaprej predvidimo, koliko se

bodo z večanjem proizvodnje povečali stroški. Kadar prodajamo izdelek, moramo z njegovo

prodajno ceno pokriti vse stroške in zaslužiti določen dobiček. Ker lastna cena izdelka

zajema le spremenljive stroške, moramo izračunati prispevek za kritje, ki lahko zajema

kritje stalnih stroškov ali stalnih stroškov in želen dobiček.

Koraki:

• Seštevek spremenljivih in stalnih stroškov

• Lastna cena = spremenljivi strošek / količina

• Prispevek za kritje = (Prodajna cena – spremenljivi stroški izdelka/enoto (LC)) x

količina

• Poslovni izid = prispevek za kritje - stalni stroški

Ta kalkulacija je ena najpogosteje uporabljenih kalkulacij, saj je enostavna, a zahteva

natančno uporabo.



19

Primer kalkulacije za zoženo lastno ceno po spremenljivih stroških v Restavraciji 7

Tabela 14: Prikaz kalkulacije za zoženo lastno ceno po spremenljivih stroških v EUR

Korak 1 Korak 2 Korak 3

Izdelek Količina Prodajna

cena

Stroški

materiala VC

Stroški

plač FC

Drugi

stroški VC

Stroški

financiranja FC

Fiksni

stroški skupaj

Variabilni

stroški skupaj

Zožena

lastna cena

Prispevek

za pokritje

Mali

meni 120 7,40 € 162 € 378 € 76 € 32 €

Srednji meni

200 8,60 € 300 € 700 € 168 € 32 €

Veliki

meni 80 9,80 € 138 € 322 € 60 € 32 €

POSLOVNI IZID = 2.488 EUR – 1.496 EUR = _______ EUR DOBIČKA

Korak 1

Izračun skupnih stalnih in spremenljivih stroškov po posameznem izdelku ter seštevek:

Npr. za mali meni: stalni stroški = 378 EUR + 32 EUR = _______ EUR

Spremenljivi stroški = 162 EUR + 76 EUR = _______ EUR

Korak 2

Izračun zožene lastne cene izdelka = izračun povprečnih variabilnih stroškov:

Npr. za mali meni: 238 EUR / 120 = _______ EUR

Korak 3

Izračun prispevka za kritje za vsak izdelek in vso proizvodnjo skupaj:

Npr. mali meni: (7,40 EUR – 1,98 EUR) x 120 = _______ EUR

Prispevek za kritje pri malem meniju je ustrezno velik, saj pokriva vse stalne stroške in

prinaša dobiček (650,40 EUR – 410 EUR = 240,40 EUR dobička pri prodaji malih menijev).

Tudi skupni prispevek za kritje (2.488 EUR) omogoča podjetju poslovanje z dobičkom, saj

znašajo skupni stalni stroški 1.496 EUR, torej podjetje posluje s _______ EUR dobička.



20

2.4.1 Zožena kalkulacija za potovanja v Pariz, London in na Dunaj

Turistično podjetje trži tri potovanja: v Pariz, London in na Dunaj. Izračunajte zoženo lastno

ceno.


Izdelek Količin

a

Prodajn

a cena

Vodenj

e izleta VC

Namesti

-tev VC

Prevo

z VC

Variabil

ni stroški –

skupaj v

EUR

Stroški

financiranja FC

Stroški

poslova-nja v

EUR

FC

Skupn

i fiksni

strošk

i v EUR

Zožen

a aastna

cena v

EUR

Prispeve

k za pokritje

Pariz 30/ 500 2.000 2.800 3.000 500 4.000

Londo

n 40/ 600 2.000 5.000 5.000 450 6.000

Dunaj 50/ 300 1.000 4.000 1.000 600 3.000

SKUPA

J

Poslovni izid:

Izračunajte količine praga rentabilnosti za posamezni izdelek.

2.4.2 Kalkulacija prenočišča po zoženi lastni ceni

V majhnem hotelu (20 sob za dve osebi) ponujajo različne storitve: nočitve brez zajtrka,

nočitev z zajtrkom in polpenzion. Ker se število gostov mesečno spreminja izračunavajo za

potrebe poslovanja zoženo lastno ceno. Stroški vzdrževanja hotela so: mesečna plača za dve

osebi, ki upravljata hotel sta 4.200€, plača čistilke 810€, plača receptorja 1200€. Mesečna

amortizacija je 1.200€, stroški elektrike 400€, stroški vzdrževanja 500€, režijski stroški

(nabava, voda, kanalizacija, odvoz smeti, telefon……) 410€, drobni inventar (mila, čistila,

papir….) 100€, stroški zajtrka so 2€ na osebo, stroški večerje pa 5€. V mesecu dni so 50%

zasedeni, od tega ima polovica gostov zgolj nočitev, četrtina nočitev z zajtrkom in četrtina

polpenzion. Izračunajte lastno ceno za te tri storitve.



21


Hotel Garni Prodaj-

na cena v EUR


stroški porabe

materiala v

EUR (VC)

Režija,

elektrika v EUR

(VC)

Amortizacija

v EUR (FC)

Plače v

EUR (FC)

Upošte-

vani stroški v

EUR

Zožena

lastna cena v

EUR

Prispevek

za pokritje v

EUR

Prenočišče 20 200/ 0 600 400 2070 Nočitev z

zajtrkom

25 100/ 200 600 400 2070

Polpenzion 35 50/ 250 600 400 2070

Poslovni izid tega meseca:

Ali podjetje dolgoročno preživi s takšno poslovno situacijo?

Kaj pa kratkoročno? Kateri stroški morajo biti najmanj pokriti, da podjetje kratkoročno

preživi?


2.4.3 Kalkulacija opreme za hotelske sobe

V podjetju Ancona na Hrvaškem proizvajajo sobe za hotele. Zaradi spreminjanja obsega

proizvodnje podjetje ugotavlja zoženo lastno ceno za posamezni izdelek. Na osnovi danih

podatkov ugotovite, ali je podjetje v letu 2014 poslovalo s pozitivnim poslovnim izidom.


Hotelske

sobe

Prodajna

cena v

EUR


stroški

porabe

materiala v

EUR (VC)

Neposredni

stroški dela

(plače) v

EUR (FC)

Splošni

stroški

uprave,

nabave,

prodaje v EUR (VC)

Splošni

stroški

financi-

ranja v

EUR (FC)

Upošte-

vani

stroški v

EUR

Zožena

lastna

cena v

EUR

Prispevek

za

pokritje v

EUR

Soba

LARA

5.000 340/ 360.000 230.000 150.000 120.000

Soba

LEA

6.000 400/ 520.000 390.000 200.000 240.000

Soba

MAJA

7.500 250/ 440.000 410.000 290.000 325.000

SKUPAJ

Poslovni izid =




22

3 AMORTIZACIJA

Je v denarju izražena ______________ osnovnega sredstva

Je strošek

Časovno amortiziranje

Funkcionalno amortiziranje

Pomeni zbiranje denarnih sredstev

Primer časovne amortizacije

Podjetje kupi stroj po nabavni vrednosti 10.000 EUR (9.000 EUR je nabavna cena stroja +

1000 EUR odšteje podjetje za prevoz in montažo). Doba koristnosti stroja je 4 leta. Podjetje

uporabi enakomerno časovno amortizacijo, zato je letna amortizacijska stopnja 25 %

nabavne vrednosti, kar znaša 2.500 EUR letne amortizacije.

Sedanja vrednost stroja se izračuna:

Sedanja vrednost = nabavna vrednost - letna amortizacija.

V spodnji tabeli prikazujemo postopek amortizacije tega stroja.

Tabela 18: Primer časovne amortizacije

Leto Nabavna vrednost Stopnja

amortizacije

Letna amortizacija Sedanja vrednost

1 10.000 EUR 25 % 2.500 EUR 7.500 EUR

2 10.000 EUR 25 % 2.500 EUR 5.000 EUR

3 10.000 EUR 25 % 2.500 EUR 2.500 EUR

4 10.000 EUR 25 % 2.500 EUR 0 EUR

100 % 10.000 EUR

Primer funkcionalne amortizacije

Podjetje kupi stroj po nabavni vrednosti 10.000 EUR (9.000 EUR je nabavna cena stroja +

1000 EUR odšteje podjetje za prevoz in montažo). Doba koristnosti stroja je 4 leta oziroma

s strojem lahko naredijo 1.000.000 izdelkov. V prvem letu so naredili 400.000 izdelkov (40

% proizvodnje), v drugem letu 300.000 izdelkov (30 % proizvodnje), v tretjem letu 100.000



23

izdelkov (10 % proizvodnje) in v zadnjem letu 200.000 izdelkov (20 % proizvodnje). V

spodnji tabeli prikazujemo postopek amortizacije tega stroja.

Tabela 19: Primer funkcionalne amortizacije

leto Nabavna vrednost Stopnja

amortizacije

Letna amortizacija Sedanja vrednost

1 10.000 EUR 40 % 4.000 EUR 6.000 EUR

2 10.000 EUR 30 % 3.000 EUR 3.000 EUR

3 10.000 EUR 10 % 1.000 EUR 2.000 EUR

4 10.000 EUR 20 % 2.000 EUR 0 EUR

100 % 10.000 EUR

3.1 Amortizacija opreme za motel

Motel je kupil novo samopostrežno linijo za restavracijo po računu dobavitelja v vrednosti

105.000 EUR. Montaža opreme je znašala 5.000 EUR. Uporabite metodo enakomernega

časovnega amortiziranja in stopnjo amortizacije 20 %.

a) Izračunajte znesek letne amortizacije za nova osnovna sredstva.

b) Zapišite vrednost osnovnih sredstev v bilanci stanja po prvem letu uporabe.

b) V kolikšni vrednosti je obračunana amortizacija vplivala na izdatke motela?

d) V kolikšnem času bodo v podjetju amortizirali opremo?



24

3.3 Amortizacija pomivalnega stroja

Nabavna vrednost pomivalnega stroja je 2.150 EUR. Predvidevamo, da bo stroj opravil

najmanj 3.000 pranj posode oziroma da ga bomo uporabljali 5 let.

a) Izračunajte amortizacijo po enakomernem časovnem načinu za prvo leto uporabe.

b) Izračunajte amortizacijo po funkcionalnem načinu za prvo leto uporabe, v katerem je bilo

izvedenih 810 pranj posode.

3.4 Amortizacija opreme za gostinski lokal

Lokal obratuje že dve leti. Iz bilance stanja in poslovnega izida lahko razberete naslednje

podatke:

BILANCA STANJA BILANCA POSLOVNEGA

IZDA

SREDSTVA € OBVEZNOSTI DO

VIROV SREDSTEV €

Prihodki od prodaje 25.250€

Dolgoročna sredstva 3.640 Kapital 3.840 Stroški dela 13.140€

Kratkoročna

sredstva

1.300 Obveznosti 1.100 Materialni stroški 7.863€

Odpisi vrednosti

(amortizacija)

780€

Drugi stroški 530€

POSLOVNI IZID

a) Izračunajte poslovni izid podjetja

b) V kateri bilanci najdete podatke o vrednosti opreme gostinskega lokala

c) Koliko znaša sedanja vrednost opreme?



25

d) Koliko je znašala nabavna vrednost opreme ob odprtju lokala?

e) Koliko je stopnja amortizacije opreme?

3.5 Amortizacija opreme v hotelu

V bilancah hotela Grad d.o.o. lahko razberete, da imajo strošek amortizacije 5.784€, sedanja

vrednost dolgoročnih sredstev v podjetju pa je 42.416€ po enem letu uporabe.

V kateri bilanci se nahaja podatek o amortizaciji?

V kateri bilanci in pod katero postavko se nahaja podatek o sedanji vrednosti sredstev v

podjetju?

Izračunajte nabavno vrednost dolgoročnih sredstev in stopnjo amortizacije.



26

4 ANALIZA POSLOVANJA PODJETJA S KAZALNIKI

4.1 Kazalnik dobičkonosnosti (rentabilnosti, donosnosti, profitne mere)

Dobičkonosnost izraža temeljno razmerje med določenim donosom (dobiček) in za to

potrebnimi vlaganji. Za izračun rentabilnosti potrebujemo tako bilanco stanja (podatki o

kapitalu) kot bilanco poslovnega izida (podatki o dobičku). Rezultate izrazimo v odstotkih

in nam koristijo kot temeljni kazalnik za analizo uspešnosti poslovanja, ki omogoča

odločitve o naložbah kapitala.

Rentabilnost = čisti dobiček obračunskega obdobja x 100

kapital

Tabela 20: Prikaz podatkov, ki jih je potrebno uporabiti za izračun kazalnika rentabilnosti

BILANCA STANJA NA DAN 31/12-2019 2019

SREDSTVA 56.800

A. DOLGOROČNA SREDSTVA 26.800

B. KRATKOROČNA SREDSTVA 29.800

OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV 56.800

A. KAPITAL 36.300

B. FINANČNE IN POSLOVNE OBVEZNOSTI 20.500

I. Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti 12.300

II: Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti 8.200

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA od 01/01-2019 do 31/12-2019 v 000 EUR

1. Čisti prihodki od prodaje 89.000

2. Stroški blaga, materiala in storitev 50.300

3. Stroški dela 28.000

4. Odpisi vrednosti – amortizacija 1.560

5. Drugi poslovni in finančni odhodki 4.500

6. Bruto POSLOVNI IZID 4.640

7. Davek iz dobička (19%) 881.60

8. ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA 3.758,40



27

4.1.1 Izračun rentabilnosti v turističnem podjetju.

Podjetje je z 40.000€ vloženega kapitala ustvarilo 5.400€ čistega dobička v letu 2019.

Izračunajte rentabilnost oziroma donosnost vloženega kapitala.

4.1.2 Izračun rentabilnosti v hotelu Grič

Za hotel Grič so znani naslednji podatki; v podjetje je vloženo 2.125.000€ kapitala, 750.000

imajo obveznosti, vrednost dolgoročnih osnovnih sredstev pa je 1.150.000€. Zaposlenih je

25 ljudi. Iz bilance poslovnega izida je razvidno, da so prihodki v letu 2019 so znašali

1.420.000€, skupni stroški pa so znašali 1.250.000€.

Izračunajte dobiček podjetja.

Izračunajte donosnost tega hotela

Hotel Grič si je 300.000€ izposodil na banki po 6% obrestni meri za 10 let. Ali mu dosežena

stopnja donosnosti omogoča odplačevanje kredita

4.2 Kazalnik gospodarnosti ali ekonomičnosti

Ekonomičnost pomeni učinkovito pretvorbo inputov v outpute z vrednostnega vidika.

Ekonomičnost izraža razmerje med proizvedeno (in prodano) vrednostjo proizvedenih

izdelkov in stroški, ki so nastali pri proizvodnji teh izdelkov. Ekonomičnost lahko

izračunamo na različne načine. Podatke pridobimo iz bilance poslovnega izida.

Ekonomičnost = vrednost proizvodnje =

poslovni prihodki =

celotni prihodki

stroški poslovni odhodki celotni odhodki



28

Tabela 21: Prikaz podatkov, ki jih je potrebno uporabiti za izračun kazalnikov ekonomičnosti

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA od 01/01-2019 do 31/12-2019 v 000 EUR

1. Čisti prihodki od prodaje 89.000

2. Stroški blaga, materiala in storitev 50.300

3. Stroški dela 28.000

4. Odpisi vrednosti – amortizacija 1.560

5. Drugi poslovni in finančni odhodki 4.500

6. Bruto POSLOVNI IZID 4.640

7. Davek iz dobička (19%) 881.60

8. ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA 3.758,40

Ekonomičnost1=

prihodki

(čisti prihodki od prodaje 89.000.000 EUR)

odhodki

(stroški blaga 50,3 mio EUR + stroški dela 28 mio EUR + amortizacija 1,56 mio

EUR + drugi odhodki 4,5 mio EUR)

4.2.1 Izračun ekonomičnosti fitnes studia

Prihodki fitnes studia so 72.620 EUR, odhodki pa 60.500 EUR. Izračunajte ali so v podjetju

ravnali ekonomično? Za koliko % prihodki presegajo odhodke?

4.2.2 Izračun gospodarnosti v hotelu Grič





Izračunajte ekonomičnost podjetja.



29

4.3 Kazalniki financiranja

S kazalniki financiranja ugotavljamo, kolikšen delež virov sredstev v podjetju predstavlja

lastni oziroma tuji kapital, obenem ugotavljamo, v kakšni meri v podjetju z lastnim

kapitalom pokrivajo osnovna sredstva oziroma celotna dolgoročna sredstva. Večji kot je

delež kapitalske pokritosti, manj je podjetje zadolženo. Podatke za izračun plačilne

sposobnosti črpamo iz bilance stanja.

Stopnja financiranja iz lastnih sredstev = kapital

obveznosti do virov sredstev

Stopnja financiranja iz tujih sredstev = dolgovi

obveznosti do virov sredstev

Tabela 22: Prikaz podatkov, ki jih je potrebno uporabiti za izračun kazalnikov financiranja


SREDSTVA 56.800




A. KAPITAL 36.300


I. Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti 12.300

II: Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti 8.200



30

Kapitalska pokritost osnovnih sredstev = kapital

osnovna sredstva

Kapitalska pokritost dolgoročnih sredstev = kapital

dolgoročna sredstva

Tabela 23: Prikaz podatkov, ki jih je potrebno uporabiti za izračun kazalnikov financiranja


SREDSTVA 56.800


I. Opredmetena osnovna sredstva 20.800

II. Neopredmetena sredstva 4.000

III. Dolgoročne finančne naložbe 2.000


I. Zaloge 9.000

II. Kratkoročne poslovne terjatve 13.200

III. Denarna sredstva 7.800


A. KAPITAL 36.300


a) Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti 9.000

b) Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti 11.500

4.3.1 Izračun kapitalske pokritosti osnovnih sredstev

Podjetje je v obračunskem obdobju ugotovilo čisti dobiček iz poslovanja v višini 28.700

EUR. Kapital je na koncu obračunskega obdobja pa 130.700 EUR. V istem podjetju so

opredmetena osnovna sredstva v višini 150.000 EUR.

Izračunajte in direktorju pojasnite kapitalsko pokritost osnovnih sredstev.



31

4.3.2 Izračun stopenj financiranja v hotelu Grič





BILANCA STANJA

POSTAVKA aktive € POSTAVKA pasive €

Dolgoročna sredstva € Kapital €

Kratkoročna sredstva € Obveznosti €

Izračunajte stopnjo financiranja iz lastnih in tujih sredstev.

4.4 Kazalniki plačilne sposobnosti

Plačilna sposobnost ali likvidnost podjetja je sposobnost podjetja, da poravna svoje

obveznosti, ko le-te zapadejo v plačilo. Na primer: podjetje mora dobavitelju 1. 2. 2020

plačati račun v vrednosti 50.000 EUR. Če ima na ta dan na voljo dovolj denarnih sredstev,

je plačilno sposobno. Podatke za izračun plačilne sposobnosti črpamo iz bilance stanja.

Koeficient likvidnosti (hitri) = likvidna sredstva (denarna sredstva)

kratkoročne obveznosti

Koeficient likvidnosti (pospešeni) = likvidna sredstva + kratkoročne terjatve

kratkoročne obveznosti

Če je količnik plačilne sposobnosti večji ali enak 1, potem je podjetje sposobno pokriti svoje

obveznosti, če pa je rezultat manjši od 1, podjetje ni plačilno sposobno.



32

Tabela 24: Prikaz podatkov, ki jih je potrebno uporabiti za izračun likvidnosti

1. BILANCA STANJA NA DAN 31/12-2019 2019

SREDSTVA 56.800


I. Opredmetena osnovna sredstva 26.800


I. Zaloge 9.000

II. Kratkoročne poslovne terjatve 13.200

III. Denarna sredstva 7.800


A. KAPITAL 36.300


1. Dolgoročne finančne in poslovne obveznosti 9.000

2. Kratkoročne finančne in poslovne obveznosti 11.500

4.4.1 Izračun likvidnosti za hotel Grič

Hotel Grič ima 12.060 EUR na računu pri banki ter kratkoročne obveznosti iz poslovanja in

financiranja do:

• dobaviteljev (8.600 EUR).

• državnih institucij (835 EUR).

• banke za najeta posojila (3.600 EUR).

a) Izračunajte trenutno plačilno sposobnost hotela ali hitri koeficient.

b) Upoštevajte, da ima motel še 2.700 EUR kratkoročnih terjatev ter izračunajte pospešeni

koeficient.

c) Pojasnite plačilno sposobnost.



33

4.4.2 Izračun likvidnosti za gostišče

Kratkoročne terjatve gostišča znašajo 2.300 EUR, na transakcijskem računu imajo 12.100

EUR. Gostišče ima zaradi zadolženosti razen kratkoročnih obveznosti do dobaviteljev v

višini 8.806 EUR tudi kratkoročne obveznosti do banke v višini 4.120 EUR.

a) Izračunajte pospešeni koeficient likvidnosti gostišča.

b) Izračunajte hitri koeficient likvidnosti ali trenutno likvidnost gostišča.

4.5 Kazalnik produktivnosti dela

Kazalnik produktivnosti dela prikaže, koliko izdelkov naredi posamezni delavec v podjetju

v določenem času. Vrednosti prikaz produktivnosti izračunamo tako, da dobljeno količino

izdelkov pomnožimo s ceno izdelka.

Produktivnost

dela (fizično) =

število

izdelkov

Produktivnost dela

(vrednostno) =

število izdelkov x prodajna cena

število

delavcev

število delavcev

4.5.1 Izračun produktivnosti v hotelu Grič





Koliko znaša vrednostno izražena produktivnost dela?



34

4.6 Gostinsko podjetje Urška d.o.o.

Nekaj podatkov gostišča za september leta 2019

Kapital: 35.500€

Amortizacija: 2.625€

Dolgoročna sredstva: 45.170€

Stroški materiala - VC: 5.900€

Celotna vrednost sredstev oziroma virov sredstev; 52.390€

Čisti prihodki od prodaje: 19.200€

Kratkoročna sredstva; 7.220€

Stroški dela petih zaposlenih: 7.700€

Ostali stroški - VC: 540

Dolgoročne obveznosti; 6.190€

Kratkoročne obveznosti: 10.700€

Količina proizvodnje: 640 izdelkov

a. Iz danih podatkov oblikujte bilanco stanja in bilanco poslovnega izida

BILANCA STANJA

POSTAVKA aktive ZNESEK V € POSTAVKA pasive ZNESEK V €

BILANCA POSLOVNEGA IZIDA

POSTAVKA ZNESEK V €



35

b. Investicijske dobrine v gostinskem obratu so_________________________, za njih je

značilno, da se v podjetju _____________________________. Nahajajo se v bilanci

_______________, pod postavko

________________________________________________.

c. Iz začetnih podatkov izračunajte, s kakšnim poslovnim izidom posluje podjetje.

d. V katero bilanco morate pogledati, če želite ugotoviti:

poslovni izid (dobiček/zguba) podjetja

• zadolženost podjetja

• lastna sredstva podjetja

• koliko denarja namenijo plačam

• gotovino s katero razpolaga podjetje

e. Na osnovi podatkov podjetja izračunajte ekonomičnost v podjetju.

Izračun:

f. Iz podatkov podjetja Urška d.o.o. lahko razberete, da imajo strošek amortizacije 2.625€,

sedanja vrednost dolgoročnih sredstev v podjetju je 45.170€ po dveh letih uporabe.


g. V podjetju Urška d.o.o. so stalni stroški _________________. Za njih je značilno dvoje:

________________________ in _______________________________________. Stroške

podjetja vedno najdemo v bilanci ___________________.



36

h. Katero pravno organizacijsko obliko ima podjetje Urška in kakšna je odgovornost lastnika

podjetja za obveznosti družbe

i. Iz začetnih podatkov izračunajte delež zadolženosti podjetja.

j. Na osnovi podatkov podjetja izračunajte likvidnost (hitri koeficient) v podjetju, če imajo

3.000€ na blagajni . Pojasnite rezultat

Izračun:

k. Kateri davek in prispevke mora plačevati podjetje Urška d.o.o. pri bruto plači.(1)

l. Profitna mera ali rentabilnost podjetja znaša

Račun

Odgovor

m. Koliko znaša povprečna lastna cena v podjetju.



37

n. Izračunajte koliko izdelkov mora podjetje prodati, da doseže prag rentabilnosti (točka

preloma)

o. Kako so produktivni delavci tega podjetja v septembru?

4.7 Hotel Garni d.o.o.

Nekaj podatkov hotela za oktober leta 2019

• Kapital: 176.300€

• Amortizacija: 1.200€

• Dolgoročna sredstva: 131.000€

• Stroški materiala - VC: 1.050€

• Kratkoročne obveznosti: 14.700€

• Celotna vrednost sredstev oziroma virov sredstev; 230.190€

• Čisti prihodki od prodaje: 23.401€

• Kratkoročna sredstva; 99.190€

• Ostali stroški - VC: 2600

• Dolgoročne obveznosti; 39.190€

• Stroški dela treh zaposlenih: 6.210€

• Količina proizvodnje: 600 nočitev



38

a. Iz danih podatkov oblikujte bilanco stanja in bilanco poslovnega izida

BILANCA STANJA

POSTAVKA aktive ZNESEK V € POSTAVKA pasive ZNESEK V €

BILANCA POSLOVNEGA IZIDA

POSTAVKA ZNESEK V €

a. Iz začetnih podatkov izračunajte, s kakšnim poslovnim izidom posluje podjetje.

b. Na osnovi podatkov podjetja izračunajte ekonomičnost v podjetju.

Izračun:

c. Iz podatkov podjetja Garni d.o.o. lahko razberete, da imajo mesečni strošek amortizacije

1.200€, sedanja vrednost dolgoročnih sredstev v podjetju je 230.190€ po dveh letih uporabe.


d. Iz začetnih podatkov izračunajte delež lastnega kapitala.



39

e. Kateri davek mora podjetje plačati, če posluje z dobičkom. Koliko znaša ta davek?.(1)

f. Profitna mera ali rentabilnost podjetja znaša

Račun

g. Koliko znaša povprečna lastna cena v podjetju.

h. Izračunajte koliko izdelkov mora podjetje prodati, da doseže prag rentabilnosti (točka

preloma)

i. Kako so produktivni delavci tega podjetja v septembru?



40

5 TRG IN KONKURENCA

5.1 Pojmi in definicije

Opredelitev Pojem

Edino podjetje na trgu, ki nima pravega substituta 1. Trg

Krajevni, globalni, mednarodni, nacionalni 2. Alokativna funkcija trga

Če so večje, je konkurenca manjša 3. Distributivna funkcija trga

Denar se na trgu vlaga v podjetja, ki so uspešna 4. Selektivna funkcija trga

Pomanjkanje virov, izvozne omejitve 5. Popolna konkurenca

Trg kapitalnih, potrošnih dobrin, finančni trg, trg

proizvodnih dejavnikov

6. Monopolistična konkurenca

Zaradi večje prodaje, so delavci dobili večjo plačo 7. Oligopolna konkurenca

Velik začetni vložek denarja, nakupljeni stroji,

druga podjetja

8. Monopolna konkurenca

Veliko podjetij, ki vlagajo v razvoj blagovnih

znamk, da bi se razlikovali od konkurence

9. Diferencirani izdelki

Izkušnje, motivacija, izobrazba, sposobnosti 10. Homogeni izdelki

Prostor menjave 11. Ovire pri preseljevanju proizvodnih dejavnikov

Povpraševalca zanima predvsem cena 12. Ovire za kapital

Podjetje ima probleme s plačilno sposobnostjo

(likvidnostjo)

13. Ovire za delavce

Nekaj močnih ponudnikov, ki obvladujejo večino

trga

14. Ovire za naravo

Na nakup kupca vpliva blagovna znamka, okus,

oblika, servis….

15. Trg po vrsti blaga

Veliko ponudnikov, ki nimajo vpliva na cene in

ponujajo za kupca enake izdelke

16. Trg po obsegu poslovanja



41

5.2 Spremembe tržnega ravnovesja na primeru turizma v Grčiji -

1. Turisti se bojijo stavk v Grčiji.

2. Grčija je zmanjšala število prenočitev.

3. Gospodarska kriza prizadela veliko ljudi.

4. Grki turistično zanimivi zaradi zgodovine.

5. Turistične agencije tržijo več grških otokov kot lani.

6. Turizem na Hrvaškem se je podražil.

7. Grki povečali število kampov.

8. Grški turizem je predrag



42

5.3 Tržno ravnovesje za program zdravo življenje

a) Ocenite, pri kateri ceni je povpraševanje najmanjše.

b) Kolikšna je ponudba pri ceni 120 EUR?

c) Podjetja imajo nižje stroške, zato se novo

ravnovesje ustvari pri ceni 150 EUR. Vrišite

spremembo v grafikon.

d) Koliko znaša nova ravnovesna količina?

5.4 Tržno ravnovesje za frizerske storitve

a) Katera je ravnovesna količina?

c) Potrebe po izdelku se povečajo. Ljudje želijo

kupiti 60 enot izdelka. Vrišite spremembo v

obstoječ graf.

5.5 Tržno ravnovesje Valentinove večerje

a) Katera cena je ravnovesna?

b) Stroški izdelave izdelka se povečajo. Podjetja

lahko prodajo izdelke po ceni 55 EUR za enoto.

Vrišite spremembo v obstoječi graf.



43

5.6 Spremembe tržnega ravnotežja

Trg gostinskih lokalov

Opišite spremembo na trgu gostinskih lokalov

in možne razloge

Trg gledališke predstave

Vrišite zaprtje balkona v gledališču in pojasnite

spremembo.

Trg prihrankov

Koliko znaša tržna ravnovesna

obrestna mera?

Vrišite spremembo, če se varčevanje

zmanjša.

Kaj se bo zgodilo z obrestno mero?



44

Trg kopališč

Opišite spremembo in razmislite o možnih

razlogih za to spremembo.

Trg kakovostnih restavracij

Opišite spremembo in razmislite o možnih

razlogih za to spremembo.



45

6 LITERATURA

Urlep, M. Gradivo za predavanja in vaje, Maribor: VSGT, 2015

Urlep, M. Osnove ekonomije podjetja, učbenik, Impletum, 2009

Kovač B., et al. Ekonomija 3, Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2014

Hrovatin N., Batistič T. Ekonomija 4, Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, 2014

Rebernik M. Ekonomika podjetja, Ljubljana: GV založba, 2008

Samuelson P. et al. Ekonomija, Ljubljana: GV založba, 2002

Umar (online) povzeto 5.9.2014. Dostopno na naslovu www.umar.gov.si

Statistični urad RS (online) povzeto 5.9.2014. Dostopno na naslovu www.stat.si

Evropski statistični urad (online) povzeto 5.9.2014. Dostopno na naslovu

http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/eurostat/home/

Banka Slovenije (online) povzeto 5.9.2014. Dostopno na naslovu http://www.bsi.si/

Bilten Banke Slovenije (online) povzeto 5.9.2014. Dostopno na naslovu

http://www.bsi.si/publikacije-in-raziskave.asp?MapaId=1109

Ministrstvo za finance, Bilten javnih financ 2014 (online) povzeto 5.9.2014. Dostopno na

naslovu

http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/tekoca_gibanja_v_javnih_financah/bilten_javni

h_financ/
http://www.umar.gov.si/http://www.stat.si/http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/eurostat/home/http://www.bsi.si/http://www.bsi.si/publikacije-in-raziskave.asp?MapaId=1109http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/tekoca_gibanja_v_javnih_financah/bilten_javnih_financ/http://www.mf.gov.si/si/delovna_podrocja/tekoca_gibanja_v_javnih_financah/bilten_javnih_financ/

osnove ekonomike podjetja · 2020. 10. 12. · • poslovna ideja podjetja (problem, vrednost za...

Documents