organiziranje ra ČunalniŠkega izobraŽevanja ...univerza v mariboru - fakulteta za organizacijske...

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Smer: Organizacija in management delovnih procesov

ORGANIZIRANJE RA ČUNALNIŠKEGA IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH NA CENTRU

ZA POSLOVNO USPOSABLJANJE PRI GZS

Mentor: izr. prof. dr. Miroslav Jeraj Kandidat: Grega Sodja

Kranj, avgust 2007

ZAHVALA Za vso strokovno pomoč in prijaznost pri izdelavi diplomske naloge se zahvaljujem mentorju, izr. prof. dr. Miroslavu Jeraju. Hvala vsem sodelavcem GZS, Centra za poslovno usposabljanje, za pomoč in nasvete pri izdelavi diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi lektorki Sonji Janeš, ki je lektorirala mojo diplomsko nalogo.

POVZETEK V pričujoči diplomski nalogi je predstavljen način organiziranja računalniškega izobraževanja za odrasle. V uvodnem delu je predstavljen problem, ki ga na Gospodarski zbornici Slovenije, Centru za poslovno usposabljanje, zaznavamo že nekaj let. Gre za slabo izkoriščenost dveh računalniških učilnic, ki ne prinašata želenega poslovnega rezultata. Ker je osnovna dejavnost Centra izobraževanje odraslih, računalniška pismenost pa je v tem obdobju postala že nekaj nujnega, je kot na dlani, da mora Center začeti z izvajanjem oblik izobraževanja, ki vključujejo uporabo računalnikov. V osrednjem delu diplomske naloge je prikazan koncept predloga rešitve problema. Na podlagi analize anketnih vprašalnikov sta nastali ponudbi za 90-urne intenzivne priprave na izpit za pridobitev spričevala ECDL in za izvajanje izpitov ECDL. Podrobneje je z vidika stroškov prikazano, kaj vse za organizacijo takega dogodka potrebujemo, kako naredimo kalkulacijo cene, kakšna je točka preloma ... Po analizi in pregledu vseh pridobljenih rezultatov smo se odločili in prišli do zaključka, da je smiselno izvesti priprave na izpit, za izvajanje izpitov pa se zaenkrat še ne nameravamo odločiti. Ker pa ena lastovka še ne prinese pomladi, so v sklepnem delu med drugim prikazane ostale ideje, ki jih je treba v prihodnje prav tako preveriti, s tem pa paleto računalniških usposabljanj še razširiti. Tako nameravamo izvajati posamezne računalniške tečaje MS Office, priprave na izpit za pridobitev NPK oblikovalec in izdelovalec spletnih strani, srednjeročno pa razviti tudi elektronsko izobraževanje. KLJUČNE BESEDE

- izobraževanje odraslih, - računalniško spričevalo ECDL, - intenzivne priprave na izpit za pridobitev spričevala ECDL, - kalkulacija cene, - točka preloma.

ABSTRACT This Diploma shows the type of organization of adult education using computers. In the initial part the Diploma is introducing the problem which has come to awareness of the Slovenian Chamber of Commerce's Center for Business Education some years ago – disusage of computers available the Computer Education Center which results in the lack of the computer knowledge among members. As the initial goal of the Center for Business Education is adult education and at the same time the era we live in demands flawless computer literacy, it is obvious that the Center should begin to look into types of education which include the use of computers. The main part of the Diploma describes the solution to the problem mentioned in the previous paragraph. Analysis of questionnaire suggests two offers, one being the courses for intense preparations for ECDL certificate test through 90 hours of computer usage lessons and the other being ECDL certificate test. Further on, the

main part of the Diploma shows the requirements for organization of the event from the financial point of view, the price calculations of the program, the breaking point of the program … The analysis of the results shows that preparations for the ECDL certificate tests are reasonable even though the course for the test preparations will not be executed in the near future. Since the education needs in the field of computer knowledge is increasing, a few additional ideas on computer education possibilities are offered in the conclusion of the Diploma, which should be examined and implemented as the follow-up of the basic computer education preparations. Therefore the courses for MS Office and web-page designs are necessary however e-education should also be implemented. KEYWORDS

- adult education, - ECDL computer certificate, - intense preparations for ECDL computer certificate test, - price calculations, - breaking point.

KAZALO 1 Uvod ......... ............................................................................................... 1

1.1 Predstavitev problema .................................................................... 1 1.2 Predstavitev okolja ......................................................................... 2 1.3 Predpostavke in omejitve ................................................................ 4 1.4 Metode dela .................................................................................... 6

2 Teoretične osnove .................................................................................. 8 2.1 Izobraževanje odraslih ..................................................................... 8 2.2 Računalniško spričevalo ECDL ....................................................... 9 2.3 Predstavitev 7 temeljnih področij ECDL ........................................... 11 2.4 Trženje računalniškega izobraževanja............................................... 12

3 Obstoječe stanje ..................................................................................... 15 3.1 Posnetek stanja ............................................................................... 15 3.2 Pregled kritičnih področij ................................................................. 16 3.3 Interpretacija rezultatov ..................................................................... 16 3.4 SWOT analiza ................................................................................... 24

4 Koncept predloga rešitve problema ........................................................... 25 4.1 Načrt dela ....................................................................................... 25 4.2 Kalkulacija cene intenzivnih priprav ................................................ 28 4.3 Kalkulacija cene izpitov ECDL........................................................... 35

5 Zaključek .................................................................................................... 40 5.1 Ocena učinkov začetka izvajanja računalniških usposabljanj ............ 40 5.2 Pogoji za izvedbo ............................................................................ 40 5.3 Možnosti nadaljnjega razvoja ........................................................ 41

Literatura in viri ........................................................................................ 44 Priloge........................................................................................................ 46

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Grega Sodja: Organiziranje računalniškega izobraževanja odraslih na Centru za poslovno usposabljanje pri GZS stran 1 od 55

1 UVOD Rek Kolikor znaš, toliko veljaš! je bil prisoten že pri naših babicah, prababicah, to pa nam pove, da so ljudje že v preteklosti dajali izobraževanju velik pomen. Je pa res, da se razmere na svetovnem trgu zadnja leta izredno hitro spreminjajo, ljudje pa govorijo le še o znanju, saj le-to pelje posameznika k uresničitvi zastavljenih ciljev. Za posameznikov položaj v družbi in na trgu delovne sile je ogromnega pomena to, da je izobražen in usposobljen za svoje delo in življenje ter da svoje znanje nenehno izpopolnjuje. Tako kot za posameznika je tudi za podjetje neprecenljivega pomena izobražena in usposobljena delovna sila, delodajalec pa le-to najlažje preverja z raznimi dokazili in certifikati, ki si jih zaposleni pridobijo z uspešno opravljenimi izpiti in drugimi oblikami preverjanja znanja. Ker pa se je z vstopom Slovenije v Evropsko unijo še dodatno sprostil trg delovne sile, je za slovensko delovno silo zelo pomembno, da je na svetovnem trgu sposobna dokazati svoje znanje. Le-tega pa lahko dokazuje med drugim tudi s spričevali, ki imajo mednarodno veljavo. Kljub temu da je izobraževanje najpomembnejši razvojni dejavnik, se moramo zavedati tudi njegovih spremljajočih stroškov. Kljub donosnosti, ki jo prinese neko usposabljanje oziroma izobraževanje, je včasih nesmiselno vlagati denar v nekaj, če le-to ni učinkovito in ne prinese nobenega oziroma bolje rečeno želenega rezultata oziroma napredka. Tako morajo ponudniki izobraževalnih storitev ves čas skrbeti, da imajo ljudje možnost pridobivanja znanja, ki je uporabno na njihovih delovnih mestih in v vsakdanjem življenju, hkrati pa se moramo vsi stalno izpopolnjevati in hrepeneti po novih znanjih, saj prav znanje mnogokrat odpira vrata, ki se zdijo še tako zaprta. 1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA Na Gospodarski zbornici Slovenije (v nadaljevanju GZS), Centru za poslovno usposabljanje (v nadaljevanju Center), kjer kot študent sodelujem pri organizaciji raznih seminarjev, posvetov, delavnic in konferenc, je zaznati možnost povečanja prihodkov, s tem pa dobička na račun boljše oziroma večje izkoriščenosti dveh računalniških učilnic. Na Centru se poleg že omenjenih dogodkov izvajajo tudi javno veljavni izobraževalni programi odraslih, in sicer višješolski strokovni programi in srednješolski poklicni in strokovni programi. Za izvajanje vseh teh programov je seveda nujno potrebna najmanj ena sodobno urejena računalniška učilnica. Trenutno razpolagamo z dvema računalniškima učilnicama, eno klasično, opremljeno z osnovnimi računalniškimi



programi, in drugo popolnoma novo, sodobno opremljeno, kjer je možnost izvajanja izobraževanja zahtevnejših računalniških vsebin. Razlog za postavitev nove učilnice je postopek pridobitve verifikacije za visokošolske strokovne izobraževalne programe in poslovne prakse, saj v naslednjih letih na Centru nameravamo razviti in izvajati visokošolski izobraževalni program za področje managementa in izobraževalni program za področje informatike. Vendar sta učilnici ob sedanjih aktivnostih slabo izkoriščeni, saj ju uporabljajo le izredni študentje v določenem obdobju študijskega leta (ko se izvajajo vaje, ki vključujejo uporabo računalnika), in še to le v popoldanskem času. Tako so računalniki zasedeni po grobi oceni okoli 10 % tistega časa, ko se izvajajo izobraževalne storitve, ostalih 90 % časa pa računalniški učilnici »samevata«. Zato ugotavljamo, da je uvedba novih oblik usposabljanja, ki vključujejo uporabo in delo z računalnikom nujno potrebna. S tem diplomskim delom želimo preveriti predvsem pravilnost naših domnev, torej ugotoviti, koliko so se odrasli pripravljeni usposabljati za delo z računalnikom, hkrati pa pripraviti ponudbo za določen program računalniškega usposabljanja. 1.2 PREDSTAVITEV OKOLJA Center za poslovno usposabljanje je izobraževalni center GZS, ki je organiziran kot samostojen zavod in je v 100-odstotni lasti GZS s sedežem v Ljubljani, Kardeljeva ploščad 27 a. Temeljni cilj GZS, Centra za poslovno usposabljanje je funkcionalno izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev za management, povečanje produktivnosti, ekonomiko poslovanja in izboljšanje kakovosti poslovanja. Izobraževalne prireditve izvajamo v večji meri na sedežu Centra v Ljubljani in zunaj sedeža v sodelovanju z območnimi zbornicami GZS širem po Sloveniji. GZS, Center za poslovno usposabljanje, je nastajal v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, torej v obdobju težkih in prelomnih dogodkov za slovenski narod in gospodarstvo. Ustvarili so ga zanesenjaki, ki so imeli veliko znanja o izobraževalnem marketingu, izobraževalnem kurikulumu in vodenju izobraževalnih procesov, predvsem pa volje, poguma in trdnega prepričanja, da so potrebe po dopolnilnem, funkcionalnem in uporabnem znanju v slovenskem gospodarstvu objektivno zelo velike in raznolike. Takratna ponudba na trgu glede na te potrebe ni bila zadovoljiva. Naša organska povezanost z resničnimi potrebami gospodarstva po novih in uporabnih znanjih in veščinah pa nam je omogočila, da smo se razvili v enega največjih ponudnikov in izvajalcev strokovnega izobraževanja v Sloveniji. Redno zaposlujemo 17 sodelavcev, ki so organizatorji izobraževanja, predavatelji in administrativni delavci, ter okoli 120 zunanjih, domačih in tujih strokovnjakov: predavateljev, trenerjev, svetovalcev in drugih specialistov. Poslovno politiko in razvoj GZS, Centra za poslovno usposabljanje, vodi svet Centra, ki je oblikovan iz predstavnikov ustanovitelja in delavcev Centra. Temeljno poslanstvo je ob ustanovitvi opredelil ustanovitelj in se do danes formalno ni spreminjalo ali dopolnjevalo. Formalno zapisano poslanstvo je:



»Poslanstvo GZS, Centra za poslovno usposabljanje, je posredovati gospodarstvu kakovostno in uporabno znanje ter uspešne domače in tuje izkušnje po načelu iz prakse za prakso« (www.cpu.si). GZS, Center za poslovno usposabljanje, svojih verifikacij za izvajanje javno veljavnih izobraževalnih programov za pridobitev izobrazbe, ki jih je pridobil, ne more prenašati na druge pravne osebe. Zato je znotraj organizirana enota s statusom zavoda, ki zagotavlja kontinuiteto izvajanja javno veljavnih programov izobraževanja za pridobitev izobrazbe. Organizacijsko je Center oblikovan v dve temeljni poslovni enoti in vodstvo zavoda s skupnimi storitvami: • enota za strokovno izobraževanje (višja in srednja strokovna šola za odrasle), • enota za strokovno usposabljanje (seminarji, učne delavnice, posveti, projekti,

založba), • vodstvo zavoda in skupne storitve (direktor, računovodstvo, ekonomat). Pred kratkim pa je bila ustanovljena še enota izpitni center, ki je prevzela vlogo službe za izobraževanje na GZS. Posamezne enote torej izvajajo naslednje dejavnosti: ENOTA ZA STROKOVNO USPOSABLJANJE Organizacijska enota za strokovno usposabljanje izvaja strokovno usposabljanje na naslednjih področjih: • aktualna zakonodaja, • računovodstvo, finance, davki , • kadrovski management, • proizvodni procesi in management, kakovost, • nepremičnine, gradbeništvo, trgovina ..., • ekologija, • mednarodno poslovanje, • usposabljanje za prenos znanja, pedagoško andragoško usposabljanje

mentorjev, • tuji jeziki, • trženje, prodaja, • strokovni posveti, • vodenje – management, sporazumevanje, • priprave na strokovne izpite, preverjanje znanja in usposobljenosti, • podjetništvo. Vse izobraževalne oblike organiziramo v okviru aktualnih tematskih področij, vsebine pa se spreminjajo in dopolnjujejo glede na potrebe in zahteve izobraževalnega trga.



ENOTA SREDNJE IN VIŠJE ŠOLE Izvaja javno veljavne izobraževalne programe odraslih in sicer: • višješolski strokovni programi:

• računovodja, • poslovni sekretar, • komercialist, • inženir informatike, • inženir multimedije;

• srednješolski poklicni in strokovni programi: • ekonomski tehnik in • prodajalec.

V prihodnosti se bodo poleg teh enot oblikovale še organizacijska enota za visokošolske strokovne izobraževalne programe in po slovne prakse , organizacijska enota za mednarodno sodelovanje in projekte ter že ustanovljena organizacijska enota izpitni center , ki je prevzela vlogo službe za izobraževanje na GZS in je povezana s preverjanjem in potrjevanjem znanja po nacionalnih izpitnih katalogih za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije oziroma srednjega strokovnega naziva poslovodja/delovodja, kar je pripomoglo k lažjemu vključevanju novo zaposlenih v Centru, saj se je zaradi sprememb v zbornični organiziranosti v letu 2006 število zaposlenih na Centru povečalo z 12 na 17. Dejavnost na Centru je usmerjena predvsem v usposabljanje zaposlenih v različnih podjetjih. Usposabljanje vključuje procese dopolnjevanja, spreminjanja in sistematiziranja že pridobljenih znanj, spretnosti, navad in razvitih sposobnosti. Z organiziranim usposabljanjem omogočamo zaposlenim, da ob delu osvežujejo, dopolnjujejo, širijo in poglabljajo svojo izobrazbo, s čimer si zagotavljajo konkurenčnost na trgu delovne sile. S stalnim pridobivanjem znanja pa svoje delo opravljajo kakovostnejše, in s tem izpolnijo pričakovanja delodajalcev. 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE Na GZS, Centru za poslovno usposabljanje, smo prišli do ideje, da bi Center postal pooblaščen izpitni center ECDL1. S tem bi lahko kandidati pridobili evropsko računalniško spričevalo ECDL, pred tem pa bi lahko svoje znanje preverili in po potrebi izpopolnili na različnih usposabljanjih za delo z računalnikom ali na individualnih urah z usposobljenim strokovnjakom na tem področju. Nosilec licence ECDL za Slovenijo je Slovensko društvo Informatika (v nadaljevanju SDI), ki je pristojno za imenovanje izpitnih centrov. Navezali smo stik z odgovornimi osebami za področje ECDL na SDI, kjer so nam posredovali informacije o bistvenih in obveznih pogojih, ki jih je potrebno izpolnjevati za pridobitev pravice za pooblaščen izpitni center ECDL. Obvezni pogoji, ki jih mora izpolnjevati kandidat za pooblaščen izpitni center (v nadaljevanju IC) pred podpisom pogodbe:

1 ECDL - European Computer Driving Lincence (evropsko računalniško spričevalo)



• da je vpisan v Poslovni register Slovenije, • da je ena od registriranih dejavnosti tudi "drugo izobraževanje" (po standardni

klasifikaciji podrazred 80.422), • da deluje v Sloveniji neprekinjeno vsaj 5 let, • da ima vsaj dva stalno zaposlena strokovnjaka informatika s pridobljenim

spričevalom ECDL. Poleg teh pogojev pa mora kandidat za IC izpolnjevati še bistvene pogoje. To pa so: • nosilec licence (SDI) mora ovrednotiti IC in IC mora podpisati predloženo

pogodbo z nosilcem licence, • IC mora uskladiti svoje delovanje s sistemom QA, • IC mora imeti vse potrebne računalniške naprave (in dovoljenja) za izvajanje

testiranja ECDL/ICDL, • IC mora sprejeti standardno pogodbo s SDI. Ko kandidat izpolnjuje vse pogoje, mora plačati 600,90 EUR za stroške pregleda prostorov in ovrednotenja vloge. Če pride do sklenitve pogodbe, se ta znesek upošteva kot del plačila pristopnine. Vsako vlogo za IC torej nosilec licence pregleda in ovrednoti. Temu sledi ogled IC, ki ga opravi(jo) predstavnik(i) SDI. Pri tem ocenijo kandidatove naprave, osebje in postopke, ki jih uporablja pri svojem delu. Pri vrednotenju vloge in zlasti vprašalnika so med drugimi uporabljena naslednja merila: • finančna stabilnost in likvidnost kandidata (BON1 in BON2), • sodelovanje s podobnimi ustanovami za akreditiranje, • naprave: okolje, vrsta strojne in programske opreme, število licenc, • osebje (število stalno zaposlenih za področje informatike, kvalifikacije ...). Seveda pa mora kandidat, ki želi postati IC, zadostiti vsem tehničnim pogojem ter imeti dovolj strokovnega osebja, ki se bo posvečalo aktivnostim ECDL. Tehnični pogoji, ki jih SDI še posebej dobro preveri, so: • postopki arhiviranja, • rezervni sistem, • postopki varovanja, • varnostna (zaklenjena) naprava za varovanje gradiv ECDL; • če namerava testni center opravljati teste zunaj svoje lokacije, lahko to stori le s

svojo opremo. Glede osebja pa SDI postavlja naslednje zahteve: • imenovana je oseba, ki bo odgovorna za delovanje IC, • imenovana je oseba, ki bo odgovorna za finančno plat IC, • najmanj dva pooblaščena izpraševalca (spričevalo za izpraševalca si lahko

pridobita šele, ko imata spričevalo ECDL in opravljen seminar na SDI), • predavatelj ne testira svojih tečajnikov, s tem pa se zagotovi večja objektivnost, • izpraševalec ne more opravljati testiranja za več testnih centrov. Ob obisku kandidata (družbe, ustanove) predstavniki SDI preverijo informacije iz vloge (zmožnost kandidata za nadaljnji razvoj, vrsta in kakovost naprav, administrativni postopki, zagotavljanje varnosti za podatke v zvezi s testiranjem). Po obisku pripravi predstavnik SDI poročilo, ki ga dobi tudi kandidat. Če kandidat ne



izpolnjuje vseh zahtevanih pogojev, mu SDI lahko ponudi možnost, da ponovno vloži vlogo, ko bo odpravil pomanjkljivosti. V primeru, da je vloga ocenjena pozitivno, sledi podpis pogodbe o izvajanju programa ECDL z nosilcem licence SDI. Po podpisu pogodbe nosilec licence usposobi izpraševalce in koordinatorja, ki bodo v IC izvajali izpite ECDL. IC poravna finančne obveznosti, in sicer pristopnino v višini 1.702,55 EUR in letno članarino, prav tako v višini 1.702,55 EUR. Ko IC poravna vse finančne obveznosti in ima usposobljene izpraševalce za izvajanje izpitov ECDL in koordinatorja, prejme od nosilca licence komplet dokumentacije ECDL (glavni komplet), ki je osnova za delovanje IC in izvajanje izpitov. Po pregledu razpisnih pogojev smo ugotovili, da izpolnjujemo vse pogoje, razen točke, ki zahteva stalno zaposlena strokovnjaka informatika s pridobljenim spričevalom ECDL. Izjemoma so lahko izvajalci tudi pogodbeno vezani, vendar mora pogodbo pregledati predstavnik SDI in podati svoje mnenje. Za Center bi bilo dobro in koristno, da izrabi to možnost glede na to, da za potrebe predavanj s področja računalništva že sodeluje z zunanjimi predavatelji, ki so pripravljeni sodelovati pri tem projektu. Odločili smo se, da bomo nadaljevali s postopkom pridobivanja in priprave vseh potrebnih dokumentov za oddajo vloge. Vendar pa je vse to povezano tudi s stroški, tako da se bo o upravičenosti te ideje dalo več povedati po izdelavi in pregledu kalkulacije cene, točke preloma ter po analizi ankete, ki bo pokazala, ali so se ljudje sploh pripravljeni dodatno računalniško usposabljati in pridobiti računalniško spričevalo ECDL. 1.4 METODE DELA Diplomska naloga bo sestavljena iz dveh delov: teoretičnega in praktičnega. Teoretični del bo služil kot pomoč pri drugem delu. Na podlagi analize anketnih vprašalnikov, ki so bili sestavljeni v ta namen, bodo prikazni rezultati, na podlagi teh pa bo pripravljena ponudba za računalniško izobraževanje. Opravljeni bodo tudi pogovori s predavatelji in sodelavci. Uporabljena bo knjižna literatura na temo izobraževanja, stroškov, ekonomike, kalkulacij ... Podatki bodo pridobljeni tudi na svetovnem spletu, v pomoč pa bodo različni računalniškimi programi, kot so MS Word, MS Excel, Adobe rider, VISO in ostali programi Microsoft Office. V predstavitvi je izpostavljen problem slabe izkoriščenosti računalniških učilnic na Centru. Način rešitve vidimo v izvajanju različnih oblik usposabljanja, ki temeljijo na delu z računalnikom. Za pridobitev informacij, kakšno usposabljanje si potencialni kandidati želijo, smo uporabili metodo anketiranja. Anketni vprašalniki so bili v večini razdeljeni med udeležence seminarjev, ki so bili izvedeni v začetku septembra 2006 na Centru. Po končanem seminarju so udeleženci vprašalnik izpolnili in ga vrnili, sodelovanje je bilo prostovoljno, anonimnost pa zagotovljena. Razdeljenih je bilo 150 anketnih vprašalnikov, od tega jih je bilo 140 uporabnih za nadaljnjo analizo. Podatke smo obdelali tako, da smo vse odgovore anketirancev



ročno prešteli in jih vnesli v tabelo v računalniškem programu Microsoft Excel. Rezultati so predstavljeni s pomočjo tabel in grafičnih prikazov. Poleg ankete je bilo opravljenih več pogovorov s predavatelji, z odgovorno osebo za imenovanje izpitnih centrov na SDI ter z zaposlenimi na Centru. Vsa pridobljena mnenja, informacije in smernice so nam bili v veliko pomoč pri izdelavi diplomske naloge.



2 TEORETIČNE OSNOVE

2.1 IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Hiter ekonomski razvoj, sodobne informacijske tehnologije ter dvig življenjske ravni posameznika, družine in družbe zahtevajo, da znanje, ki smo ga pridobili z začetnim izobraževanjem, dopolnjujemo, še preden najdemo svoje prvo delovno mesto. Danes ne more nihče več pričakovati, da bo v mladosti pridobljeno znanje lahko uporabljal vse življenje. Pravilo »enkrat za vselej in za vse življenje« ne velja več. Kriza v zaposlovanju in zahteva po večji izobraženosti, ki je potrebna za konkurenčnost tako v domačem kot tudi v evropskem prostoru, nas vodijo k vključevanju v razne oblike usposabljanja odraslih, ki ponuja vnovično možnost tistim, ki svojih ciljev v začetnem izobraževanju niso dosegli, ter odpira nove možnosti za obogatitev ali osvežitev že pridobljenih znanj in za osebno rast. V svetu potrebujemo informirane ljudi, ki bodo uspešno sodelovali na vseh področjih življenja, če bomo hoteli, da bo človeštvo preživelo in se soočalo z izzivi prihodnosti. Ekonomski napredek zahteva posameznike z razvito osebnostjo, vzgojene, izobražene in dobro poučene ljudi, hkrati pa jih sili k pridobivanju čim višje izobrazbe in k temu, da so sposobni pokazati svoje sposobnosti in znanja. Strokovno in poklicno usposabljanje je načrten proces razvijanja posameznikovih znanj, spretnosti, sposobnosti in navad ter pridobivanje delovnih izkušenj za strokovno opravljanje poklica. Usposabljanje oziroma strokovno usposabljanje označujemo kot proces razvijanja tistih človekovih sposobnosti, ki jih posameznik potrebuje pri opravljanju nekega konkretnega dela v okviru določene dejavnosti. Posameznika pripravlja za več možnih delovnih situacij hkrati, in ne za neko povsem določeno delo v konkretnem delovnem procesu. Proces dopolnjevanja, spreminjanja in sistematiziranja že pridobljenega znanja, spretnosti, navad in razvitih sposobnosti pa so sestavni deli izpopolnjevanja. Z organiziranim izpopolnjevanjem omogoča organizacija zaposlenim, da vso delovno dobo osvežujejo, dopolnjujejo, širijo in poglabljajo svojo izobrazbo. Izpopolnjevanje poteka po različnih programih, ki večinoma izhajajo iz neposrednih zahtev dela in drugih potreb zaposlenih ter jim omogočajo spoznavanje in obvladovanje novih dosežkov in spoznanj. Z organiziranim izpopolnjevanjem vzdržuje organizacija delovno uspešnost in učinkovitost zaposlenih. (Jug 1996: 178). Svetovna javnost je priznala, da je na današnji stopnji razvoja znanje tako zelo pomembno za življenje, kot sta za ljudi pomembna zrak ali kruh. Brez znanja je



posameznik skoraj zapisan socialni in biološki smrti. Šola je genotipsko izobraževanje, ki prenaša izročilo, ohranja kulturno tradicijo in daje osnovni socializacijski pečat. Vendar preobremenjeni programi in storilnostno usmerjena šola zahtevajo dopolnilno izobraževanje in sprotno obnavljanje že pridobljenega znanja. Izobraževanje odraslih je fenotipsko, situacijsko in se sproti prilagaja novo nastalim razmeram. Le razvito izobraževanje odraslih lahko uravnava razmerja na trgu delovne sile, preprečuje migracijo določenih skupin prebivalstva, vpliva na izboljševanje izobrazbene in kulturne ravni naroda, na razširjanje inovativnega znanja, na kakovost življenja in demokratizacijo družbe. Zato je priporočljivo, da se izobraževanje odraslih snuje in razvija kot del sistema vzgoje in izobraževanja v izobraževalnih zavodih in centrih enakovredno z izobraževanjem mladine in kot eno prednostnih družbenih področij pripomore k razbremenjevanju šolskega sistema ter omogoča naglo osvajanje novih in ustreznih znanj. Obe področji se dopolnjujeta. Kakovost šole je odvisna od kakovosti izobraževanja odraslih in nasprotno. 2.2 RAČUNALNIŠKO SPRIČEVALO ECDL ECDL je mednarodno priznano računalniško spričevalo, ki temelji na enotnem učnem načrtu, sestavljenem v ustanovi ECDL-F. To vsakemu imetniku zagotavlja visoko raven znanja, prilagojenega mednarodnim zahtevam. ECDL ali indeks sta, ko sta podeljena ali izstavljena v neki državi, veljavna tudi v drugi, celo izpiti se lahko opravljajo v različnih državah. To je edini tovrstni program, ki so ga sprejele vlade, mednarodne organizacije in korporacije. Spričevalo potrjuje, da zna imetnik spričevala uporabljati osebni računalnik, pozna njegove osnove in je sposoben opravil z različnimi računalniškimi programi in računalniškimi sistemi. Imetnik je torej usposobljen za delo s pisnimi, računskimi, predstavitvenimi datotekami ter bazami, informacijami in komunikacijami v mrežah v neračunalniških poklicih. Spričevalo ECDL je leta 1996 kot prva uvedla Švedska, zatem pa so ji sledile še druge države. Vendar pa prvi zametki segajo v leto 1994. Pobudo za enoten standard računalniške pismenosti so skoraj hkrati dali Finci, ki so vstopali v EU, in podpredsednik evropskega združenja informatikov. Pobuda je v Bruslju naletela na posluh tistih, ki odločajo, tako da sta bila s finančno podporo Evropske unije ustanovljena sistem ter pozneje tudi fundacija ECDL. Leta 1995 je ta standard prevzel CEPIS2 za mednarodno uporabo in ustanovil fundacijo ECDL. Danes pa je ECDL priznan v 29 evropskih državah in kot ICDL3 v več kot 130 državah po svetu, preveden je v 36 jezikov, zanj pa se je odločilo že več kot 5 milijonov kandidatov. Licenca ECDL oziroma ICDL je torej mednarodna izobraževalna iniciativa, namenjena širjenju primerljive računalniške pismenosti po vsem svetu. V deželah, kjer je uvedena, jo upravlja neodvisno telo. V Sloveniji je to Slovensko društvo Informatika (SDI). Program izvajajo družbe ali ustanove, ki izpolnijo zahteve, postavljene s strani društva. Z izborom postanejo pooblaščen izvajalec, ki ima svoj 2 CEPIS – Counsil of European Professional Informatics Societies 3 ICDL – Internacional Computer Driving Lincence



izpitni center, kjer se kandidati usposabljajo in opravljajo izpite s posameznih področij. Na temeljni ravni je mogoče pridobiti dve spričevali: ECDL Start in ECDL. Temeljno raven sestavlja sedem področij, tako da ko kandidat opravi poljubne štiri izpite, pridobi spričevalo EDCL Start, z vsemi sedmimi izpiti pa spričevalo ECDL. V slovenščini lahko opravljamo še izpite za naprednejše delo z urejevalniki besedil (ECDL Advanced Modul 3) in elektronskimi preglednicami (ECDL Advanced Modul 4) ter risanje in načrtovanje s programi CAD (ECDL CAD). Izpiti se lahko opravljajo po področjih v kakršnemkoli zaporedju, lahko tudi v različnih izpitnih centrih. »Pridobitev spričevala ECDL je koristna tako za zaposlene kot iskalce zaposlitve ter tudi za delodajalce in njihove poslovne partnerje, ki tako lahko vsaj približno vedo, s kakšnim kadrom imajo opraviti in kaj lahko od njih kot uporabnikov računalnikov pričakujejo. Norveška študija je namreč pokazala, da zaposleni, ki pri svojem delu uporablja računalnik, v povprečju na dan porabi vsaj 38 minut za reševanje težav pri delu z računalnikom ali podobnih težav svojih sodelavcev. Znanja in veščine, ki so potrebni za pridobitev evropskega računalniškega spričevala, pokrivajo dve tretjini potreb oziroma računalniških programov, ki so najpogosteje v rabi, razlaga Lilijana Brajlih z izpitnega centra Spin« (časnik Dnevnik, 3. junij 2006, stran 17). »Lani se je v Sloveniji izvajala donacijska shema Phare – Računalniško opismenjevanje brezposelnih, ki sloni na standardu ECDL in je več tisoč brezposelnih pripravila na večjo zaposljivost v informacijski družbi. Tako lahko pričakujemo, da bo to spodbudilo delodajalce k upoštevanju tovrstne kvalifikacije pri izbiri kandidatov za zaposlitev, saj večina delodajalcev zaenkrat bolj slabo pozna sistem ECDL. Tako večina delodajalcev zaposlenih ali kandidatov za zaposlitev, ki spričevalo ECDL imajo, ne obravnava drugače od tisti, ki se izkazujejo s potrdili o obiskovanju računalniških tečajev. Razlika med temi in kandidati s spričevalom ECDL pa je vsaj ta, da so slednji opravili izpit po mednarodnem standardu, to pa jim zagotavlja prepoznavnost tudi zunaj domovine. Veliko multinacionalk se je že odločilo za uvedbo tega standarda predvsem zato, da izenačijo znanja in veščine zaposlenih, zmanjšajo stroške ter postanejo mednarodno primerljivi« (časnik Dnevnik, 3. junij 2006, stran 17). Sodobna znanja, spretnosti in iznajdljivost so osnova za uspeh v ekonomiji znanja. Uporabnik za danes in jutri je pameten (smart user), organiziran in učinkovit, izdeluje funkcionalne in privlačne datoteke, njegovi dokumenti imajo profesionalen videz, izkorišča medsebojno povezljivost dokumentov, je vase prepričan in samozavesten pri uporabi računalniških orodij, prepoznavna je dodana vrednost njegovega dela, njegova produktivnost narašča, pristojnosti se širijo … Za ohranjanje in izboljševanje konkurenčnosti v digitalnem svetu je treba biti povezan, treba je sodelovati in komunicirati. Pogoj za vključitev je računalniška pismenost. Ne le temeljna, tudi naprednejša in specialistična. Vodilni svetovni program potrjevanja računalniških veščin ECDL bo pomagal dosegati vizijo in poslanstvo, slediti koraku moderne ekonomije in ga morebiti kdaj v prihodnosti tudi usmerjati. V Sloveniji je civilna družba to spoznala in se ustrezno odzvala, morajo jim slediti in se jim prav tako ustrezno odzvati še zaposleni, delodajalci in država.



2.3 PREDSTAVITEV 7 TEMELJNIH PODROČIJ ECDL PODROČJE 1: Osnovni koncepti informacijske tehnologije (IT) Modul zahteva, da kandidat pozna osnovno fizično zgradbo osebnega računalnika in da razume nekatere osnovne koncepte IT, kot so pomnilnik in podatkovni pomnilnik, pomen računalniških aplikacij za družbo in uporabo podatkovnih omrežij v računalništvu. Kandidat mora razumeti, kako se sistemi IT pojavljajo v vsakdanjem življenju in kako lahko osebni računalniki vplivajo na zdravje. Kandidat se mora zavedati določenih varnostnih in pravnih zadev, ki so povezane z računalniki. PODROČJE 2: Uporaba ra čunalnika in upravljanje datotek Od kandidata se zahteva, da pokaže znanje in usposobljenost za uporabo osnovnih funkcij osebnega računalnika in operacijskega sistema. Kandidat se mora znajti v okolju z namiznim računalnikom. Znati mora organizirati datoteke in kazala ter mape in z njimi rokovati: jih kopirati, premikati in brisati. Kandidat mora pokazati znanje uporabe računalnikovih ikon in rokovanja z okni. Pokazati mora usposobljenost za uporabo iskalnih pripomočkov, preprostih načinov urejanja in upravljanja tiska, ki so na voljo v operacijskem sistemu. PODROČJE 3: Obdelava besedil Na osebnem računalniku mora kandidat pokazati znanje uporabe aplikacije za obdelavo besedil. Razumeti in znati mora opraviti osnovne postopke ustvarjanja, formatiranja in zaključevanja dokumenta in ga pripraviti za razpošiljanje. Kandidat mora pokazati usposobljenost za uporabo nekaterih naprednejših funkcij urejevalnika besedil, kot so ustvarjanje tabel, vključevanje slik in podob v dokument, prenašanje objektov in uporabo orodij za urejanje pošte. PODROČJE 4: Preglednice Kandidat mora razumeti osnovne koncepte preglednic in na osebnem računalniku pokazati zmožnost uporabe aplikacije za preglednice. Razumeti in znati mora opraviti osnovne z nastavljanjem, formatiranjem in uporabo preglednic povezane postopke. Znati mora opraviti osnovne matematične in logične operacije tako, da uporabi osnovne formule in funkcije. Kandidat mora pokazati znanje uporabe nekaterih naprednejših funkcij aplikacije za delo s preglednicami, kakor so prenašanje objektov ter ustvarjanje grafov in diagramov. PODROČJE 5: Podatkovne baze Kandidat mora razumeti osnovne koncepte podatkovnih baz in pokazati znanje njihove uporabe na osebnem računalniku. Modul je razdeljen na dva dela: prvi del je preizkus znanja kandidata, da z uporabo standardnega programa razvije in načrtuje preprosto podatkovno bazo, v drugem delu pa se od kandidata zahteva, da zna pridobiti podatke iz obstoječe podatkovne baze z uporabo standardnega poizvedovalnega jezika ter orodij za izbor in razvrščanje, ki so na voljo v konkretnem primeru. Kandidat mora znati tudi izdelati in spreminjati poročilo.



PODROČJE 6: Predstavitve Modul zahteva od kandidata znanje uporabe predstavitvenih orodij osebnega računalnika. Kandidat mora znati opraviti osnovna opravila, kot so ustvarjanje, formatiranje in priprava predstavitve za razpošiljanje in prikaz. Kandidat mora pokazati, da zna pripraviti različne predstavitve za različno občinstvo in za različne situacije. Znati mora uporabljati osnovne postopke uporabe grafike in diagramov ter obvladati različne predstavitvene efekte. PODROČJE 7: Podatki in komunikacije Ta izpit je razdeljen v dva dela. Prvi del, podatki, zahteva, da kandidat opravi osnovne naloge iskanja v omrežju z uporabo aplikacije za omrežno iskanje in razpoložljivega omrežnega iskalnika, da označi rezultate iskanja in da natisne omrežne strani ter poročila o iskanju. Drugi del, komunikacije, zahteva, da kandidat pokaže znanje uporabe programa za elektronsko pošto pri pošiljanju in prejemanju sporočil, prilaganju dokumentov ali datotek sporočilu in da zna z uporabo programa za elektronsko pošto nastaviti mape in kazala za sporočila ter z njimi rokovati. 2.4 TRŽENJE RAČUNALNIŠKEGA IZOBRAŽEVANJA Glede na zapletenost Gronroos (2000: 36-44) trdi, da zahteva trženje storitev ne le zunanje, ampak tudi notranje in odzivno trženje. Zunanje trženje opisuje normalno delo, ki ga opravi podjetje, kadar pripravi storitev, ji določi ceno, jo distribuira in opravi tržno komuniciranje. Notranje trženje pomeni delo, ki ga opravi podjetje, ko usposablja in motivira svoje zaposlene, da dobro strežejo potrošnikom. Odzivno trženje opisuje sposobnost vseh zaposlenih, da strežejo potrošnikom. Stranka ocenjuje kakovost storitve ne le glede njene tehnične kakovosti (v našem primeru: Ali so bile priprave dovolj kakovostne, strokovne ...), ampak tudi glede funkcionalne kakovosti (na primer: Ali se je organizator dovolj zanimal za stranko, ji je posvetil dovolj časa ...). Ta zasnovni model imenujemo model povečane storitvene ponudbe (Gronroos 2000: 163). Ukvarjamo se z izzivom, kako razviti storitveno ponudbo, prilagojeno potrošnikovi zaznavi kakovosti storitev, in tudi v tem primeru se bomo potrudili, da bomo program tržili na kar se da zadovoljiv način, ter tako pridobili čim več udeležencev usposabljanja. Kot bo v nadaljevanju podrobneje prikazano z vidika stroškov, je eden od marketinških načinov za pridobivanje udeležencev na seminarjih tudi pošiljanje reklamnih letakov po pošti na naslove iz naše lastne baze. Izvede se tudi elektronsko pošiljanje na zelo široko bazo elektronskih naslovov, poleg tega pa se napravi še nekaj drugih promocijskih aktivnosti, kot so raznos in prilaganje letakov h gradivu, brezplačno oglaševanje v mesečni reviji Glas gospodarstva, oglaševanje na Portalu znanja in objava v nekaterih časopisih. V primeru, da je vsebina zanimiva za določeno ciljno skupino, se dogovorimo za medsebojno sodelovanje. Zgodi se, da se usposabljanja udeležijo zaposleni, npr. uredniki, novinarji ... časopisnih hiš, ki v zameno objavijo članke, predstavitve in druga poročila s področja usposabljanja, v katerega so bili vključeni.



Slika 1: Tri vrste trženja v storitvenih dejavnostih RAZNOS IN PRILAGANJE LETAKOV Ko je letak za določeno izobraževanje dokončno pripravljen, se ga razmnoži in raznosi po za to namenjenih stojalih na Centru in na GZS ter pošlje na ostale območne zbornice GZS. Poleg tega se letaki prilagajo h gradivom za seminarje, ki so predhodno izvedeni. Letaki se pošljejo tudi na razne razvojne agencije, ki jih nato same razpošljejo do morebitnih zainteresiranih strank. LETAK NA SPLETU Že naša spletna stran www.cpu.si je zelo dobra promocija. Zaposlena administratorka izdelan letak »pripne« na splet, ta pa je nato dostopen vsem obiskovalcem spletne strani. Tako si lahko obiskovalci hitro pridobijo bistvene informacije o določenem programu, kot so vsebina, trajanje, termini, cena, razvidni pa so tudi kontaktni podatki, kjer zainteresirani lahko pridobijo vse potrebne informacije. Obisk spletne strani se je v zadnjem obdobju močno povečal, kar nam je v veliko veselje, saj se ljudje za izobraževalne vsebine zanimajo iz lastnih interesov, kar je tudi neka potrditev, da delamo dobro, k nam pa se vračajo stranke, ki so zadovoljne in željne novega znanja. Po podatkih, s katerimi razpolagamo, pa se naši programi pojavljajo tudi na intranetu nekaterih največjih slovenskih podjetij, s katerimi v zadnjem času vse več sodelujemo. GLAS GOSPODARSTVA Glas gospodarstva je mesečna revija, ki jo vsebinsko pripravlja Gospodarska zbornica Slovenije. Izide enkrat mesečno v nakladi 40.000 izvodov, prejmejo pa jo vsi člani Gospodarske zbornice Slovenije. Center v reviji oglašuje na več straneh. Vsi izobraževalni dogodki tekočega meseca so predstavljeni na kratko, vsak organizator pa po svoji presoji en dogodek predstavi podrobneje.

PODJETJE

zunanje trženje

notranje trženje

ZAPOSLENI odzivno trženje ODJEMALCI



OGLAŠEVANJE PREK PORTALOV Center objavlja tudi prek ostalih portalov, predvsem prek Portala znanja. Postopek objave pa je sledeč: po objavi določenega programa usposabljanja na naši spletni strani je o tem hkrati obveščena tudi odgovorno oseba na portalu, ki poskrbi za isto objavo na portalovi spletni strani, istočasno pa je ponudba poslana na vse portalove e-naslove. Prejemniki ponudb se lahko na naše programe usposabljanja prijavijo prek portala ali pa nam prijavo pošljejo po e-pošti, faksu oziroma po pošti na naš naslov. Na osnovi spremljanja odziva tega načina oglaševanja smo ugotovili, da se na naše seminarje prijavi približno eden udeleženec, ki je bil obveščen prek Portala znanja. Rezultati so zadovoljivi, zato bomo s tem načinom oglaševanja tudi nadaljevali.



3 OBSTOJEČE STANJE 3.1 POSNETEK STANJA Namen diplomskega dela je ugotoviti, ali so se odrasli pripravljeni dodatno računalniško usposabljati, preveriti njihovo mnenje o znanju računalništva, kakšnih oblik usposabljanja si želijo in na podlagi ugotovljenega pripraviti ustrezno ponudbo, ki bi se čim bolj približala željam udeležencev usposabljanja. V diplomski nalogi bo obravnavan problem s področja slabe izkoriščenosti dveh računalniških učilnic. Ker računalniški učilnici uporabljajo le izredni študentje višje strokovne šole v popoldanskem času, občasno jo najamejo tudi zunanji uporabniki, sta računalnici večino časa neizkoriščeni, in tako ne prinašata željenih poslovnih rezultatov. Cilj diplomske naloge je najti rešitev, na kakšen način bi bilo smiselno zapolniti računalniški učilnici, da bi le-ti prinašali željen poslovni rezultat. Zavedamo se, da smo v obdobju zelo velike in močne konkurence in da »preživi« le najbolj inovativen, najspretnejši, najsposobnejši .... V Ljubljani in njeni okolici je prisotnih kar nekaj izobraževalnih ustanov, ki imajo podobno dejavnost in ponudbo, zato je pomembno, da so programi pripravljeni in izvedeni kakovostno, strokovno in cenovno konkurenčno. Predpostavke oziroma hipoteze: PRVA HIPOTEZA (H 1): Predpostavljamo, da imajo računalniški uporabniki premalo znanja in so se pripravljeni dodatno izobraževati. DRUGA HIPOTEZA (H 2): Predpostavljamo, da so računalniška spričevala koristna in dobra referenca, vendar pa anketiranci ne vedo veliko o računalniškem spričevalu ECDL. TRETJA HIPOTEZA (H 3): Predpostavljamo, da bi kandidati najraje delali individualno z usposobljenim predavateljem, saj bi tako tudi najlaže časovno uskladili svoje izobraževanje z drugimi obveznostmi. ČETRTA HIPOTEZA (H 4): Predpostavljamo, da bi se bili anketiranci z nižjo stopnjo izobrazbe pripravljeni usposabljati v preprostejših programih Microsoft Office, medtem ko naj bi se anketiranci z višjo stopnjo izobrazbe usposabljali v zahtevnejših programih.



3.2 PREGLED KRITIČNIH PODROČIJ Na Centru smo v petnajstih letih izpeljali okoli 7.000 izobraževalno-svetovalnih prireditev, ki so trajale 140.000 ur in je bilo vanje vključenih 87.740 udeležencev. Danes znašajo naše letne zmogljivosti okoli 500 izobraževalnih prireditev z 8–9.000 urami in okoli 7.000 udeleženci ter imamo povprečno okoli 420 izrednih študentov in 150 diplomantov višje strokovne šole letno. Vendar pa vsi ti programi, z redkimi izjemami, niso in ne vključujejo uporabe računalnikov. Računalniški učilnici zaenkrat uporabljajo le izredni študentje višje strokovne šole. Program poslovni sekretar ima predmet, ki vključuje uporabo računalnika v prvem in drugem letniku, program komercialist pa le v prvem. Izvedba je prilagojena izrednemu študiju, posamezni programi pa jo zasedajo v naslednjem obsegu: • poslovni sekretar, 1. letnik: 24 ur (6-krat po 4 ure); • poslovni sekretar, 2. letnik: 36 ur (9-krat po 4 ure); • komercialist, 1. letnik: 36 ur (9-krat po 4 ure). Ker pa vsi študentje ne morejo opravljati vaj v eni skupini, jih je treba razdeliti v štiri skupine v vseh treh primerih. Tako lahko izračunamo, da je treba za program poslovni sekretar računalniško učilnico rezervirati 24-krat (6-krat – 4 skupine) v prvem in 36-krat (9-krat – 4 skupine) v drugem letniku. Za program komercialista pa prav tako 36-krat (9-krat – 4 skupine) v prvem letniku. Če seštejemo vse dneve, ki so potrebni za izvedbo vseh predpisanih vaj, dobimo število dni, ko bo računalniška učilnica zasedena. V tem primeru to znaša 96 dni. Vendar pa, kot je bilo že omenjeno, študentje višjih šol računalniško učilnico zasedajo samo popoldne, natančneje 4 ure, na Centru pa se izobraževalni dogodki odvijajo skozi celoten dan, med 8 in 20 uro, kar pomeni, da je računalniška učilnica zasedena le tretjino dneva, tako da je polno zasedena le 32 delovnih dni. Računalniški učilnici lahko najamejo tudi zunanji uporabniki, kar pa se ne zgodi tako pogostokrat. Na osnovi navedenega lahko sklenemo, da sta računalniški učilnici zelo slabo zasedeni, in posledično ne izpolnjujeta svojega namena. 3.3 INTERPRETACIJA REZULTATOV V anketi je uporabljen anketni vprašalnik (priloga 1), ki je bil oblikovan v ta namen. Vključuje 12 vprašanj, ki so večinoma zaprtega ali polzaprtega tipa. Naloga anketirancev je bila, da izberejo ustrezen odgovor oziroma ga po potrebi dopolnijo. Pri enem vprašanju so morali ovrednotiti naštete dejavnike. Anketni vprašalniki so bili v večini razdeljeni med udeležence seminarjev, ki so bili izvedeni v začetku septembra 2006 na GZS, Centru za poslovno usposabljanje. Po končanem seminarju so udeleženci vprašalnik izpolnili in ga vrnili. Sodelovanje je bilo prostovoljno, anonimnost pa je bila zagotovljena.



V raziskavi je sodelovalo 150 anketirancev, ki so bili pripravljeni izpolniti anketni list, vendar pa 10 vprašalnikov ni bilo uporabnih, tako da analiza temelji na vzorcu 140 anketnih vprašalnikov. Po spolu je bilo v vzorcu 51,43 % moških in 48,57 % žensk. Njihova izobrazbena in zaposlitvena struktura je prikazana grafično.

2,86%

22,86%

42,86%

17,14%14%

0%0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

40%

45%

Šte

vilo

odg

ovor

ov (

v %

)

osnovnašola

poklicnašola

gimnazija aliSSŠ

višja alivisokastrok.

izobrazba

univ.izobrazba

mag., spec.,doktorat

Dokon čana izobrazba anketirancev

Slika 2: Dokončana izobrazba anketirancev

Zaposlitveni status

10%

24,43%

58,57%

4,29%

1,43%

0%

6%študent

zaposlen v javnemsektorju

zaposlen v podjetju

samozaposlen

brezposeln

gospodinja

drugo (upokojec(ka))

Slika 3: Zaposlitveni status anketirancev



Na 4. vprašanje, ki sprašuje po uporabi računalnika, je 78,57 % anketirancev odgovorilo, da pri svojem delu računalnik uporabljajo redno, 10 % ga uporablja redko, medtem ko 11,43 % anketirancev računalnika pri svojem delu ne uporablja.

Ali pri svojem delu uporabljate ra čunalnik?

11,43%

10%

78,57%

ne, nikoli

da, vendar redko

da, redno

Slika 4: Uporaba računalnika TESTIRANJE PRVE HIPOTEZE PRVA HIPOTEZA (H1): Predpostavljamo, da imajo računalniški uporabniki premalo znanja in so se pripravljeni dodatno izobraževati. Na 5. vprašanje, kjer nas je zanimalo, ali je znanje računalništva anketiranih premajhno za kakovostno opravljanje dela, je 51,43 % anketiranih odgovorilo, da imajo dovolj znanja za kakovostno opravljanje svojega dela, medtem ko jih je 48,57 % menilo, da je njihovo znanje premajhno. Na 6. vprašanje, ali bi se bili pripravljeni dodatno usposabljati, je 74,29 % anketiranih odgovorilo, da so se pripravljeni dodatno usposabljati, 10 % jih ne zaznava potrebe po dodatnem usposabljanju, medtem ko bi se 15,71 % anketiranih za usposabljanje odločilo nekoliko pozneje. 6. vprašanje smo preučili še podrobneje, in sicer po spolu, in dobili naslednje rezultate, ki so prikazani v tabeli in z grafom.



ODGOVOR: SPOL

Da Ne Ne vem, morda pozneje

Skupaj

moški število odg.

odstotek

50 69,44 %

8 11,11 %

14 19,44 %

72 100 %

ženske število odg.

odstotek

54 79,41 %

6 8,82 %

8 11,76 %

68 100 %

skupaj število odg.

odstotek

104 74,29 %

14 10 %

22 15,71 %

140 100 %

Tabela 1: Pripravljenost na usposabljanje za delo z računalnikom po spolu

0%10%20%30%40%50%60%70%80%

Število odgovorov (v %)

da ne ne vem, mordapozneje

Odgovor

Bi se bili pripravljeni dodatno ra čunalniško usposabljati?

moški

ženske

Slika 5: Pripravljenost na usposabljanje za delo z računalnikom po spolu

Prva hipoteza (H1) je delno zavrnjena, saj je več kot polovica anketirancev odgovorilo, da imajo dovolj znanja za opravljanje svojega dela, vendar so se kljub temu pripravljeni dodatno usposabljati, kar je odgovorilo 74,29 % anketiranih. Med spoloma ni večjih razlik, s tem da je delež žensk, ki so se pripravljene usposabljati, vseeno nekoliko večji od deleža moških.



TESTIRANJE DRUGE HIPOTEZE DRUGA HIPOTEZA (H2): Predpostavljamo, da so računalniška spričevala koristna in dobra referenca, vendar pa anketiranci ne vedo veliko o računalniškem spričevalu ECDL. Pri 7. vprašanju, kjer nas je zanimalo, ali so dodatno pridobljena potrdila o usposobljenosti koristna referenca za poklicno kariero, se je 82,86 % anketiranih strinjalo, da so dodatno pridobljena znanja in potrdila o usposobljenosti koristna in dobra referenca za poklicno kariero, medtem ko se jih 17,14 % s tem ni strinjalo. Pri 8. vprašanju, ki sprašuje o poznavanju računalniškega spričevala ECDL, pa 70 % anketiranih ECDL ne pozna, 25,71 % jih je za to spričevalo že slišalo, 4,29 % ga dobro pozna, prav nihče od anketiranih pa si tega spričevala še ni pridobil.

Ste že slišali oziroma poznate ra čunalniško spri čevalo ECDL?

Ne, ne poznam; 70%

Da, slišal(a) sem; 25,71%

Da, ga že imam; 0%

Da, dobro poznam; 4,29%

Slika 6: Poznavanje računalniškega spričevala ECDL Druga hipoteza (H2) je v celoti potrjena , saj se anketiranci v večini zavedajo pomena dodatno pridobljenih dokazil o usposobljenosti, vendar pa ne poznajo računalniškega spričevala ECDL. TESTIRANJE TRETJE HIPOTEZE TRETJA HIPOTEZA (H3): Predpostavljamo, da bi kandidati najraje delali individualno z usposobljenim predavateljem, saj bi tako tudi najlažje časovno uskladili svoje izobraževanje z drugimi obveznostmi.



Pri 9. vprašanju, za kakšno obliko računalniškega usposabljanja bi se najraje odločili, je največ anketiranih, in sicer 55,71 %, izbralo možnost vključitve v računalniške tečaje, nato sledi najem individualnih ur z usposobljenim predavateljem, za kar se je odločilo 28,57 % anketiranih, na zadnjem mestu pa je individualno e-učenje prek spleta s 15,71 %. To vprašanje smo preučil tudi po spolu, kjer bistvenih razlik nismo opazili, manjša razlika je morda v tem, da bi moški v nekoliko večjem številu raje najeli usposobljenega predavatelja, medtem ko ženske v večini prisegajo na vključitev v računalniške tečaje. To je prikazano tudi v naslednji tabeli in grafično. OBLIKA USP. SPOL

RAČ. TEČAJ

INDIVID. S PRED.

E-UČENJE Skupaj

moški število odg.

odstotek

32 44,44 %

24 33,33 %

16 22,22 %

72 100 %

ženske število odg.

odstotek

46 67,65 %

16 23,53 %

6 8,82 %

68 100 %


odstotek

78 55,71 %

40 28,57 %

22 15,71 %

140 100 %

Tabela 2: Izbira oblike usposabljanja za delo z računalnikom po spolu

44,44%

67,65%

33,33%

23,53% 22,22%

8,82%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

Šte

vilo

od

go

voro

v (v

%)

računalniški tečaji individualno spredavateljem

e-učenje prekspleta

Oblika

Oblika ra čunalniškega usposabljanja

moški

ženske

Slika 7: Izbira oblike usposabljanja za delo z računalnikom po spolu



Pri 10. vprašanju so anketiranci ovrednotili naštete dejavnike, ki vplivajo na morebitno odločitev za usposabljanje. Točke (od 1 do 5, pri čemer 1 najmanj vpliva, 5 pa najbolj vpliva), ki jih je prejel določen dejavnik, smo nato sešteli (največ je bilo možno pridobiti 700 točk) in dobili naslednje rezultate. Anketirancem je najpomembnejša strokovnost predavatelja , sledijo pa gradivo in podajanje vsebine predavatelja, uporabnost pridobljenega znanja na delovnem mestu, prilagodljiv termin usposabljanja, najmanj pomembna pa se jim zdi cena usposabljanja.

Dejavniki, ki vplivajo pri odlo čitvi za usposabljanje

638

624

620

564

494

0 100 200 300 400 500 600 700

strokovnost predavatelja

gradivo in podajanje vsebine pred.

uporabnost pridobljenega znanja na del. mestu

prilagodljiv termin usp.

cena usposabljanja

Dej

avni

ki

Število to čk

Slika 8: Dejavniki, ki vplivajo pri odločitvi za usposabljanje

Tretja hipoteza (H3) je v celoti zavrnjena, saj je očitno, da populacija še vedno prisega na usposabljanje v obliki tečajev, pomembnost prilagodljivega termina usposabljanja pa je pristala na četrtem mestu, torej ni ključni dejavnik pri odločitvi za usposabljanje. TESTIRANJE ČETRTE HIPOTEZE ČETRTA HIPOTEZA (H4): Predpostavljamo, da bi se bili anketiranci z nižjo stopnjo izobrazbe pripravljeni usposabljati v preprostejših programih Microsoft Office, medtem ko naj bi se anketiranci z višjo stopnjo izobrazbe usposabljali v zahtevnejših programih. Na 11. vprašanje, na katerih računalniških področjih bi se bili pripravljeni usposabljati, so anketiranci lahko izbrali več odgovorov in napisali tudi svoje predloge. Največ, in sicer 68,57 %, je med drugim izbralo, da bi se želeli usposabljati v programu Excel, sledi Word s 47,14 %, nato internet s 45,71 %, Access s 37,14 %, PowerPoint z 32,85 %, najmanj, 17,14 %, pa jih je izbralo Windows – teoretični del. Pri tem vprašanju so lahko anketiranci dopisali tudi svoje predloge, vendar niso izpostavili nobenega programa izrazito večkrat. Med drugim so napisali: Fotoshop,



Acad, Oracle, Corel Draw, Unix okna, SPSS, SAP, Baan, Panteon, MS Project, grafični programi, Maya, Visla server in Flork. Ker nas je zanimalo, ali na izbiro vpliva tudi stopnja izobrazbe, smo v analizi to vprašanje še razdelali in ga preučili glede na stopnjo izobrazbe. Prvo skupino sestavljajo anketiranci, ki so zaključili osnovno oziroma srednjo šolo, drugo skupino pa anketiranci z višjo, visoko in univerzitetno izobrazbo. Rezultati so prikazani v tabeli in grafično. PODROČJE USP.: ST. IZOBRAZBE

Excel Word Internet Access Power Point

Windows –teoretični del

OŠ, SR. ŠOLA število odg.

odstotek

81 68,75 %

56 47,92 %

54 45,83 %

44 37,50 %

39 33,33 %

21 18,75 %

VIS, VS, UNI, število odg.

odstotek

15 68,18 %

10 45,46 %

10 45,56 %

8 36,36 %

7 31,82 %

3 13,64 %


odstotek

96 68,57 %

66 47,14 %

64 45,71 %

52 37,14 %

46 32,85 %

24 17,14 %

Tabela 3: Področje usposabljanja glede na stopnjo izobrazbe

0

0,1

0,2

0,3

0,4

0,5

0,6

0,7

Šte

vilo

odg

ovor

ov (v

%)

Excel Word internet Access PowerPoint Windows-teoretični

del

drugo

Računalniško podro čje

Željena podro čja usposabljanja anketirancev

OŠ, nižja poklicnašola, poklicnašola, gimnazija,srednja strokovnašola

višja, visoka,univerzitetnaizobrazba, mag.,spec., doktorat

Slika 9: Področje usposabljanja glede na stopnjo izobrazbe Četrta hipoteza (H4) je v celoti zavrnjena , saj ni večjih razlik v izbiri usposabljanja glede na stopnjo izobrazbe.



3.4 SWOT ANALIZA V vsakdanji praksi srečujemo analizo SWOT (začetnice angleških besed: strehghts – prednosti, weaknesses – slabosti, oportunities – priložnosti in threats – grožnje), s katero razčlenimo in prikažemo prednosti, slabosti, priložnosti in grožnje v organizaciji, ki nastopa na trgu. Bistvo SWOT analize je v tem, da ovrednotimo in temeljito analiziramo stanje na trgu ter informacije, ki se nanašajo na preteklo, sedanje in prihodnje obdobje. Vse to pa prispeva h kakovostnemu strateškemu načrtovanju (Devetak, Vukovič 2002: 193). Z opravljeno SWOT analizo bomo tako podrobneje videli, na katerih točkah so naše prednosti in priložnosti, tega se torej zavedamo in moramo to pravilno izkoristiti, po drugi strani pa bomo videli, kje so naše slabosti in nevarnosti, kar je prav tako dobro, saj se bomo le tako lahko pravilno odzvali in se na to ustrezno pripravili. PREDNOSTI:

• uveljavljeno ime GZS CPU, • stalno prizadevanje za izboljšanje

storitev, • lastni sodobno opremljeni

računalniški učilnici, • kakovostno usposobljeni

predavatelji, • zavzetost zaposlenih za stalen

napredek, • zadovoljne stranke, ki se rade

vračajo na GZS CPU, • ustrezni finančni viri.

SLABOSTI:

• slabo poznavanje računalniškega spričevala ECDL med ljudmi,

• predavatelj še ne izpolnjuje vseh pogojev za pridobitev naziva izpraševalec (še nima spričevala ECDL, opravljenega seminarja in testa pri SDI),

• dokaj visoki začetni stroški pridobitve naziva pooblaščeni IC.

PRILOŽNOSTI:

• možnost širjenja po celi Sloveniji v sodelovanju z območnimi zbornicami GZS,

• možnost hitre prilagoditve trgu, • ugodne spremembe na področju

zakonodaje, • ugodne socialne in demografske

spremembe.

NEVARNOSTI:

• ne pridobimo dovoljenja za testni IC,

• ljudje ne bodo pokazali zanimanja za spričevalo ECDL,

• napačna izbira ciljnega občinstva,

• nepričakovana napaka v postopku,

• napačen čas uvedbe ECDL, • ko postanemo pooblaščeni IC,

se spremeni program, • število konkurenčnih podjetij

se močno poveča.

Tabela 4: Swot analiza



4 KONCEPT PREDLOGA REŠITVE PROBLEMA Po opravljeni analizi anketnih vprašalnikov smo se odločili pripraviti dve ponudbi, in sicer ponudbo za intenzivne priprave na izpit za pridobitev spričevala ECDL in ponudbo za izvajanje izpitov ECDL. Priprave bi bile izvedene v obliki klasičnega računalniškega tečaja, prilagojene pa bi bile zahtevam ECDL. Druga ponudba pa bi zajemala izvajanje izpitov, kjer bi kandidati pridobili spričevalo ECDL. Po pripravi in pregledu teh ponudb pa se bo še natančneje videlo, predvsem z vidika stroškov, s čim se izplača poskusiti in s čim morda ne takoj. 4.1 NAČRT DELA Delo je bilo opravljeno v skladu z načrtom dela, ki je bil pripravljen na enem izmed prvih delovnih srečanj. Pozneje je bilo izvedenih še nekaj delovnih srečanj ter mnogo vmesnih dejavnosti, ki so omogočile pripravo ponudbe. Izvedenih je bilo tudi veliko pogovorov z nadrejenimi in mentorjem v Centru. Tako se predvideva, da bodo tudi prihodnje aktivnosti izvedene v skladu z načrtom dela. PREDVIDEN NAČRT DELA • začetek iskanja rešitev za povečanje izkoriščenosti računalniške učilnice, • zbiranje idej in predlogov, • krajša analiza idej in predlogov, • odločitev za pripravo ponudbe – diplomsko delo, • zbiranje konkretnih informacij za pridobitev licence ECDL, • preverjanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev licence, • iskanje primernih predavateljev in dogovarjanje o sodelovanju, • pridobitev spričevala ECDL dveh predavateljev, • priprava programa za intenzivne priprave na izpit za pridobitev spričevala ECDL, • priprava urnika za intenzivne priprave, usklajevanje s predavateljema, • priprava gradiva za intenzivne priprave, • priprava letaka s predstavitvijo programa, cenami, urnikom ..., • izvedba marketinških aktivnosti, • pridobivanje udeležencev, zbiranje prijav, • podpisovanje avtorskih pogodb s predavatelji, • urejanje zadnjih podrobnosti, • začetek priprav, • izvajanje priprav, • spremljanje poteka priprav, iskanje morebitnih pomanjkljivosti, • analiza anket, pridobljenih s strani udeležencev priprav, • odpravljanje morebitnih pomanjkljivosti in ponovne priprave na ponovitev

priprav,



• ponoven začetek intenzivnih priprav na izpit za pridobitev spričevala ECDL. ČASOVNI PREGLED DEJAVNOSTI

Časovni pregled dejavnosti Predvideno št. ur dela na dej. Leto/mesec

Dejavnost leto 2006 leto 2007

mesec 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 št. ur

začetek iskanja rešitev za povečanje izkoriščenosti računalniške učilnice 10

zbiranje idej in predlogov 2

krajša analiza idej in predlogov 2

odločitev za pripravo ponudbe – diplomsko delo 0 zbiranje konkretnih informacij za pridobitev licence ECDL 5

preverjanje izpolnjevanja pogojev za pridobitev licence 5

iskanje primernih predavateljev in dogovarjanje o sodelovanju 10 pridobitev spričevala ECDL dveh predavateljev priprava programa za intenzivne priprave na izpit za pridobitev spričevala ECDL priprava urnika za intenzivne priprave, usklajevanje s predavateljema 5 priprava gradiva za intenzivne priprave



priprava letaka s predstavitvijo programa, cenami, urnikom ... 5 izvedba marketinških aktivnosti 10

pridobivanje udeležencev, zbiranje prijav 5

podpisovanje avtorskih pogodb s predavatelji 2

urejanje zadnjih podrobnosti 3 začetek priprav izvajanje priprav spremljanje poteka priprav, iskanje morebitnih pomanjkljivosti 5 analiza anket, pridobljenih s strani udeležencev 2 odpravljanje pomanjkljivosti in ponovne priprave na ponovitev priprav 10 ponoven začetek intenzivnih priprav na izpit za pridobitev spričevala ECDL

Tabela 5: Časovni pregled aktivnosti

Po načrtu bo potrebno za uspešno izvedbo načrtovanih aktivnosti aktivno delo organizatorja v obsegu 81 ur, po plačilu 15 EUR na uro, kar pomeni, da je treba zagotoviti in v kalkulaciji upoštevati 1.215,00 EUR stroškov organizatorjevega dela. Pri določenih aktivnostih sodelujejo tudi predavatelji in ostali zunanji strokovni sodelavci, kar pa se vrednoti kot prispevek k zagotavljanju kakovostnejšega računalniškega usposabljanja. Le-ti bodo pozneje tudi soudeleženi pri izvajanju izobraževanj v okviru Centra. Pri projektu sodelujejo tudi ostali zaposleni na Centru, ki pa niso neposredno vezani na ta projekt. Njihovo delo in ostali stroški, ki nastajajo pri projektu, so prikazani v nadaljevanju, v podpoglavju Režijski stroški Centra.



4.2 KALKULACIJA CENE INTENZIVNIH PRIPRAV Glede na rezultate, pridobljene z analizo ankete, smo se odločili pripraviti ponudbo za intenzivne priprave za pridobitev spričevala ECDL, ki bodo obsegale 90 pedagoških ur. Zajemale bodo vseh sedem področij, ki jih je treba na izpitu za pridobitev spričevala ECDL dodobra poznati. Število ur, ki bodo namenjene določenemu sklopu, so različne in določene predvsem na podlagi želja anketirancev po določenem programu in glede na zahtevnost posameznega programa. Tako bodo priprave obsegale naslednje sklope: • Windows – teoretični del – 5 pedagoških ur • uporaba računalnika in upravljanje datotek – 5 pedagoških ur • internet in pregledovanje elektronske pošte – 5 pedagoških ur • Microsoft Word – 20 pedagoških ur • Microsoft Excel – 20 pedagoških ur • Access – 25 pedagoških ur • Microsoft Power Point – 10 pedagoških ur Priprave bodo potekale dvakrat tedensko v popoldanskem času. Glede dni v tednu se priprave predvideva izvajati v ponedeljek in sredo, oziroma torek in četrtek, po dogovoru z referatom višjih šol, ki prav tako za izvedbo svojih programov potrebuje računalniško učilnico. Predvidoma bodo priprave potekale po naslednjem urniku: 16.00–17.30 1. del – dve pedagoški uri 17.30–17.40 odmor 17.40–19.10 2. del – dve pedagoški uri 19.10–19.15 odmor 19.15–20.00 3. del – ena pedagoška ura Na dan se bo tako izvedlo 5 pedagoških ur, kar pomeni, da bodo priprave izvedene v 18 dneh, predvideva pa se razpis terminov priprav dvakrat letno. Prvič naj bi se priprave začele v marcu in končale predvidoma maja, drugič pa naj bi se priprave začele v oktobru in končale predvidoma decembra. Tako bo med dvema razpisanima terminoma dovolj časa za odpravo morebitnih pomanjkljivosti ter za izvedbo promocijskih aktivnosti. Pri pripravi kalkulacije za intenzivne priprave so upoštevani naslednji poglavitni stroški: • stroški predavateljev, • stroški gradiva, • stroški reklamiranja po pošti, • stroški pogostitve, • režijski stroški. STROŠKI PREDAVATELJEV Za izvedbo programa se predvideva podpisati avtorsko pogodbo z dvema predavateljema. Vsak od njiju lahko pokriva vsa področja, vseh sedem sklopov, vendar pa je zaradi lažje uskladitve s časom primerno, da si predavatelja predmetna



področja razdelita. Oba predavatelja bosta plačana po isti urni postavki, in sicer 27 EUR neto na pedagoško uro predavanja. Skupni stroški predavateljev za 90 ur znašajo 2.430,00 EUR neto, kar pomeni 3.135,48 EUR bruto (preračunano po faktorju 1,290323), ta cena vključuje tudi pripravo delovnega gradiva. Podrobnejši izračun je prikazan v tabeli 9: Kalkulacija cene. Predavatelj se s podpisom avtorske pogodbe zaveže, da bo za naročnika izdelal delovno gradivo ter izvedel predavanje z določenega področja programa intenzivnih priprav na izpit za pridobitev spričevala ECDL po urniku, ki ga bo v dogovoru s predavateljem pripravil naročnik. S podpisom avtorske pogodbe predavatelj ohrani moralne avtorske pravice, materialne pa prenese na naročnika. Naročnik se obveže, da bo avtorski honorar plačal v štirinajstih dneh po končanem predavanju. Vsako nesoglasje, spor ali zahtevek, ki izvira iz te pogodbe ali je z njo v zvezi ali izvira iz njene kršitve, prenehanja ali neveljavnosti, bo reševal arbiter posameznik, imenovan na podlagi Pravilnika o postopku pred stalno arbitražo pri GZS. Avtorska pogodba se sestavi v treh enakih izvodih, od katerih prejme dva izvoda naročnik, enega pa izvajalec. Primer avtorske pogodbe je prikazan v prilogi 3. STROŠKI GRADIVA Vsak udeleženec priprav prejme učno gradivo za vsako področje posebej, svinčnik, mapo in blok za zapiske.

Artikel Kos

Cena/kos brez 20%

DDV Cena brez 20% DDV

20% DDV

Cena z 20% DDV

prednatisnjen papir 5 0,017 EUR 0,083 EUR 0,017 EUR 0,100 EUR

svinčnik 1 0,209 EUR 0,209 EUR 0,042 EUR 0,250 EUR blok, 10-listni

CPU 1 0,245 EUR 0,245 EUR 0,049 EUR 0,294 EUR napovednik

CPU 1 0,078 EUR 0,078 EUR 0,016 EUR 0,094 EUR mapa CPU 1 0,300 EUR 0,300 EUR 0,060 EUR 0,361 EUR

gradivo, povp. 1 1,461 EUR 1,461 EUR 0,292 EUR 1,753 EUR vrednost

stroška mape 2,310 EUR/ 553,52 SIT

2,377 EUR/ 569,52 SIT

0,475 EUR/ 113,90 SIT

2,852 EUR/ 683,42 SIT

Tabela 6: Stroški gradiva



Ker pa priprave obsegajo 7 področij, vsak udeleženec tako prejme 7 različnih gradiv, je treba strošek enega gradiva pomnožiti s sedem (2,852 EUR *7). Tako dobimo strošek gradiva za enega udeleženca, ki je v tem primeru 19,964 EUR. STROŠKI REKLAMIRANJA PO POŠTI Ker je treba za trženje določenega programa izvesti več aktivnosti, se bo v tem primeru izvedlo tudi reklamiranje po pošti, ki ga za potrebe Centra izvede podjetje Grafika, d. o. o., po spodaj navedenih cenah. Te cene vključujejo razmnoževanje in strojno kuvertiranje letakov ter poštnino.

Artikel Kos Cena/kos brez

20% DDV 20% DDV Cena z 20% DDV list 1 0,133 EUR 0,027 EUR 0,160 EUR

poštnina 1 0,170 EUR 0,034 EUR 0,204 EUR

vrednost stroška 1 0,303 EUR 0,061 EUR 0,364 EUR

število naslovov 500 182,098 EUR/ 43.640,00 SIT

Tabela 7: Stroški reklamiranja po pošti

Poleg reklamiranja po pošti, ki bo zajemalo 500 naslovnikov, pa zaposlena administratorka izvede tudi reklamiranje z razpošiljanjem letakov na elektronske naslove iz zelo široke baze naslovov, iz katere po svoji osebni presoji izbere okoli 10.000 naslovnikov. STROŠKI POGOSTITVE V odmorih so udeležencem na voljo sadni sokovi, voda in kava. Pogostitev izvede nekdo od zaposlenih oziroma študent v sklopu rednega delovnega časa; stroški so prikazani v spodnji tabeli.

Artikel Količina Cena z DDV Količina za 10 udeležencev

Strošek

voda 0,5 l 0,226 EUR 10 2,26 EUR sok 1 l 0,709 EUR 5 3,545 EUR

kava – filter 250 g 2,086 EUR 0,5 1,043 EUR mleko 0,2 l 0,271 EUR 2 0,542 EUR

str. za 10 udel. 7,39 EUR število dni: 18 skupaj strošek 133,02 EUR/

31.876,91 SIT

Tabela 8: Stroški pogostitve

Stroški pogostitve so zaradi lažjega računanja količin izračunani za 10 udeležencev. Le-ti se usposabljanja udeležijo 18-krat in v tem primeru znaša strošek 133,02 EUR, kar pomeni, da je strošek za en obisk 133,02 EUR/18 dni in znaša 7,39 EUR za



deset udeležencev na dan, to pomeni 0,739 EUR na enega udeleženca. Za 18 obiskov znaša strošek na udeleženca 13,302 EUR. REŽIJSKI STROŠKI CENTRA Stroški za režijo vključujejo stroške, ki nastajajo pri administrativnem vodenju projekta. Zajemajo stroške uporabe prostorov in opreme, stroške elektrike, vode, ogrevanja, osvetljave, uporabe interneta, telefona in druge tehnične opreme. Zajeti so tudi promocijski stroški storitve, npr. oglaševanje prek portalov, stroški opreme, ki jo potrebujemo za izvedbo storitve, kot so npr. računalniška oprema, didaktični pripomočki ... Podrobneje so prikazani v spodnji tabeli. Št. Strošek Znesek

(v EUR)/ mesec

Koli čina Skupaj (v EUR)

1. upravljanje s prostori CPU (čiščenje, tehnično vzdrževanje) 2.000,00 12 24.000,00

2. najemnina prostorov in ogrevanje 8.700,00 12 104.400,00 3. elektrika 500,00 12 6.000,00

630,00 12 7.560,00 4. telefon, mobitel

190,00 12 2.280,00

5. vzdrževanje računalniškega sistema 420,00 12 5.040,00

6. vzdrževanje programske opreme za vodenje računovodstva 100,00 12 1.200,00

7. vzdrževanje interneta 210,00 12 2.520,00

8. naročnina časopisov, članarine za društva in združenja 420,00 12 5.040,00

9. svetovanje na področju davkov in računovodstva 170,00 12 2.040,00

10. vzdrževanje vozila 1.700,00 2 3.400,00

11. zavarovanje premoženja, vozil 3.000,00 1 3.000,00

12. priprava dvoran 420,00 10 4.200,00

13. amortizacija (računalniške opreme, vozila, didaktične opreme, pisarniške opreme ...)

5.216,67 12 62.600,00

14. skupna oglaševanja CPU (oglaševanje prek portalov, na radiu, v časopisih ...)

1.670,00 10 16.700,00

15. drobni pisarniški material (svinčniki, diskete, zgoščenke, dopisni papir, mape …)

1.000,00 10 10.000,00

16. voda na hodnikih 200,00 10 2.000,00 17. skupna predstavitev 835,00 10 8.350,00

SKUPNI REŽIJSKI STROŠKI: 270.330,00

Tabela 9: Skupni režijski stroški Centra



Tem letnim režijskim stroškom pa je treba prišteti tudi stroške osebja skupne službe. To so stroški zaposlene administratorke in skrbnice spletne strani, stroški računovodkinje, poslovne sekretarke in strošek zaposlenega tehnika, ki skrbi za pripravo učilnic, računalnikov in opravlja razna druga dela. Stroški za plače in ostale dodatke delavcev skupne službe znašajo 90.000,00 EUR letno. Skupni režijski stroški so ovrednoteni na 360.330,00 EUR, treba pa jih je razdeliti na tri enote Centra, ki morajo te stroške pokriti, in sicer v različnih deležih. Organizacijska enota Delež

(v %) Skupni stroški v (EUR)

osnova: 360.330,00 Enota za strokovno usposabljanje 50 180.165,00 Enota srednje in višje šole 40 144.132,00 Enota izpitni center 10 36.033,00

Tabela 10: Skupni režijski stroški po enotah

Režijski stroški, ki jih mora pokriti Enota za strokovno usposabljanje, znašajo 180.165,00 EUR letno, porazdelijo pa se na 5 organizatorjev izobraževanj. Režijski stroški na organizatorja znašajo 36.033,00 EUR letno. V tem primeru pa organizator, ki skrbi za področje računalništva, pokriva tudi področje računovodstva in davkov. S področjem računalništva mora pokriti 40 % omenjenih stroškov, torej v višini 14.413,20 EUR. Predvideva se, da se bo letno izvedlo približno 12 izobraževanj s tega področja, tako da znašajo režijski stroški na en izobraževalni dogodek 1.201,10 EUR. KALKULACIJA CENE Kalkulacija cena za intenzivne priprave za pridobitev spričevala ECDL je pripravljena za 9 udeležencev. To pomeni, da se z devetimi udeleženci pokrijejo stroški, ki so zajeti v kalkulaciji, ta pa služi predvsem za določitev cene intenzivnih priprav. GOSPODARSKA ZBORNICA

SLOVENIJE

CENTER ZA POSLOVNO USPOSABLJANJE

V Ljubljani, dne 8. 1. 2007 PREDLOG KALKULACIJE ZA: priprave

na izpit za pridobitev spri čevala ECDL

število kandidatov 9 zap. PREDVIDENI STROŠKI v EUR št. 1. STROŠKI ZA AVTORSKO DELO 3.135,48 1.1 Priprava gradiva (neto), prevozni str. - 1.2 Izvedba seminarja (neto) 90 ur 2.430,00



27 EUR neto 1.3 Preračun iz neta v bruto 1,290323 3.135,48 1.4 Akontacija dohodnine 25 % 705,48 1.5 Če je avtor zavezanec in v neodvisnem

razmerju, izda račun: da 1, če ni: ne 0 20 % 0 -

2. STROŠKI POGODBE O DELU

(pogodba o delu z 10% normiranimi stroški)

-

2.1 Neto znesek - 2.2 Preračun iz neta v bruto 1,290323 2.3 Akontacija dohodnine 25 % - 2.4 Prispevek za zdravstveno zavarovanje,

2,68 EUR na mesec na osebo – izvajalca 2,68 -

2.5 Prispevek za PIZ 6 % - 2.6 Poseben davek na določene prejemke 25 % - 2.7 Če je izvajalec davčni zavezanec izda

račun: da 1, če ni: ne 0 20 % 0 -

3. OSTALI MATERIALNI STROŠKI 481,50

3.1 Stroški gradiva 179,68 3.2 Stroški reklamiranja po pošti 182,10 3.3 Gostinske storitve 119,72 3.4 Izredno varovanje, najem prostorov - 3.5 Študentski servis – neto (ura: 4 EUR) 4 0 - 3.6 Dodatni stroški – ŠS – koncesijska

dajatev, DDV 12 % -

3.7 Drugo - 4. ADMINISTRATIVNI STROŠKI

2.416,10

4.1 Režijski stroški 1.201,10 4.2 Stroški organizatorjevega dela 1.215,00 SKUPAJ STROŠKI (za 9 udeležencev):

6.033,08

PREDLOG KOTIZACIJE – BREZ DDV

670,34

DDV 20 % 134,07

PREDLAGANA VREDNOST 804,41 Predlog pripravil:

Vodja organizacijske enote:

Tabela 11: Kalkulacija cene



TOČKA PRELOMA ZA INTENZIVNE PRIPRAVE S prelomno točko določimo tisto količino izdelkov, v našem primeru število udeležencev, katere prihodek od prodaje (plačane kotizacije) pokrije ravno vse stroške. Za prelomno točko torej velja, da je poslovni rezultat podjetja enak 0, prihodki so enaki stroškom, znesek za pokritje pa je enak fiksnim stroškom. Graf točke preloma nam pomaga določiti tisto raven prodaje oziroma število udeležencev, pri kateri so vsi stroški, torej fiksni in variabilni, pokriti z neto prodajno ceno priprav. FIKSNI STROŠKI so stroški, ki se z obsegom dejavnosti ne spreminjajo in so odvisni od opremljenosti poslovnega sistema, njegove velikosti in vrste dejavnosti. V tem primeru so to: • režijski stroški v višini 1.201,10 EUR. Skupaj fiksni stroški znašajo 1.201,10 EUR. SPREMENLJIVI STROŠKI so stroški, ki se spreminjajo glede na spremembo obsega dejavnosti. V tem primeru so poimenovani z oznakama A1 in A2. A1: spremenljivi stroški, ki nastanejo, ko organiziramo in izpeljemo izobraževanje, in se ne spreminjajo glede na število udeležencev: • stroški predavateljev v višini 3.135,48 EUR, • stroški reklamiranja

organiziranje ra ČunalniŠkega izobraŽevanja ...univerza v mariboru - fakulteta za organizacijske...

Documents