organizacija procesa prenove izobraŽevalnega …kranj, junij 2009. zahvala zahvaljujem se mentorju,...

UNIVERZA V MARIBORUFAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo univerzitetnega študijaSmer Organizacija dela

ORGANIZACIJA PROCESA PRENOVEIZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA

Mentor: red. prof. dr. Marko Ferjan Kandidatka: Bernarda Vodopivc

Kranj, junij 2009

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju, red. prof. dr. Marku Ferjanu, za nesebično pomoč priizdelavi mojega diplomskega dela.

Hvala mag. Branku Šketu, direktorju Šolskega centra Šentjur, za pomoč in nasvetepri izdelavi diplomskega dela in soglasje za prikaz podatkov.

Zahvaljujem se tudi Ani Koritnik, prof. slov., ki je lektorirala mojo diplomsko nalogo.

POVZETEK

Danes delodajalci pričakujejo od izobraževalnega sistema, da bo trgu dela ponudiloblikovan in delovno visoko usposobljen strokovni kader, ki bo sposoben začetitakoj opravljati specifična zahtevna dela. Tem zahtevam z veljavnim izobraževalnimsistemom ni mogoče zadostiti v vsakem okolju, ker nacionalni model (večinasprejetih izobraževalnih programov) ni dovoljeval spreminjanja in vplivanja nasprejeti predmetnik in kataloge znanj, zato so šolski izobraževalni programi sledilivrstam sprememb.

Moj cilj pri pripravi diplomske naloge je predstaviti organizacijo prenove, poudarek jepri uvajanju prenovljenih programov v šolski izobraževalni proces in s prenovopridobljenim timskim delom med učitelji pri pripravi učnih vsebin in izvajanju pouka.Problem je v vse večjem odporu pri odločanju učencev za vpis v srednje, poklicne instrokovne šole, ki pa se kaže tudi v vse slabšem sodelovanju in dolgočasenjudijakov pri pouku.Poskušala sem tudi ugotoviti, kaj je prenova skupaj s spremembami izobraževalnihprogramov prinesla novega v sistem izobraževanja.

Z opazovanjem primera sem ugotovila, da nam prav prenova ponuja možnosti zdrugimi metodami dela popestriti pouk, s tem pa zagotoviti bolj kakovostnoizobraževanje ter se povezati s socialnimi partnerji, ki so sodelovali tako pri prenoviizobraževalnih programov kot pri samem izvajanju pouka v obliki praktičnegausposabljanja dijakov pri delodajalcu.Ugotovila sem, da je v srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju na osnovisedanjega skupnega modela izobraževanja izpeljan modularno zasnovan program.Dijaki si bodo lahko izbrali ob obveznih še toliko modulov, predvsem pa tiste, kibodo za poklic, ki ga želijo doseči, najbolj ustrezni. Vsak modul bo prinesel tudidoločeno število kreditnih točk, ki se bodo seštevale. Za vsak program pa jezahtevano določeno število točk.Vse večji poudarek pa je tudi na praktičnem izobraževanju v gospodarstvu.Naloga je razdeljena na šest poglavij, prvo poglavje je uvodno. V drugem poglavjusem opisala namen prenove izobraževalnih programov in planiranje prenove.Tema tretjega poglavja sta organizacija prenove in zakonodaja prenove.Četrto poglavje obravnava cilj prenove, zaposlovanje mladih, timsko delo učiteljev.Peto poglavje je namenjeno raziskovalnemu delu, kar pomeni, da bom na osnovimetode opazovanja predstavila obstoječo organizacijo, v kateri sem zaposlena, innjene spremembe ob prenovi izobraževalnih programov.V zaključku sem odgovorila na zastavljena vprašanja in jih tudi utemeljila, kritičnoiščem tudi druge izboljšave.

KLJUČNE BESEDE

– izobraževanje– komuniciranje– kurikulum– tim– kompetenca

SUMMARY

Nowadays the employees expect from the education system to offer highly educatedand skilled workers who are able to do specific and exacting piece of work rightaway. It is impossible to meet all needs with valid education system in everyenvironment, since the national model (the majority of valid education programs) didnot allow any changes concerning school curriculum. That is why in schooleducation systems many changes have followed.

The aim of my diploma is thus to present the organization of school renewing,specially the initiation of renewed programs into education process and also teamwork among teachers at preparing teaching contents and teaching itself. Theproblem of decreasing by applying to high vocational and professional schools is theresistance of students which is seen especially in the way the students are lessinterested in taking an active part in lessons and consequently being bored.I wanted to find out what have the school renewing and changes of school educationsystems brought to education system.

I found out that renewed school programs in combination with other teachingmethods offer the possibility of making lessons more interesting and thus assuremore qualitative education due to cooperation with social partners. The socialpartners take part in renewing of school programs and also in practical educating ofstudents.On the basis of present education model in vocational and professional schools wecan talk about the modular program that has been taken out. Students have thepossibility of choosing besides obligatory modules also modules that are the mostappropriate by achieving goals in their profession. Each module has a certainnumber of credit points which is a standard value of one year workload in a course.Higher emphasis is especially in practical education. There are six chapters in mydiploma. The first is the introduction, in the second I described the purpose of schoolprogram renewing and its planning. The subjects of the third chapter are theorganization of school renewing and its legislation. In the fourth chapter I talkedabout the aims of renewing, employing and team work among teachers. In the fifthchapter I presented my research work with which I wanted to present theorganization that I work in and the changes caused due to renewing. I concludedwith answering the open questions and their argumentation in order to find somenew improvements.

KEY WORDS:- education- communication- curriculum- team- competence

KAZALO

1 UVOD ........................................................................................................... 11.1 Namen diplomske naloge.............................................................................. 1

2 PRENOVA IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV ............................................ 32.1 Kdo in kaj je CPI? ......................................................................................... 32.2 Pojmovanje izobraževanja in izobraževalnih programov ............................... 42.3 Prenova in njen namen ................................................................................. 52.4 Planiranje prenove ........................................................................................ 7

3 ORGANIZACIJA PRENOVE ......................................................................... 93.1 Zakonodaja, ki opredeljuje prenovo .............................................................. 93.2 Potek organizacije prenove......................................................................... 123.3 Novi in prenovljeni srednješolski izobraževalni programi

v šol. letu 2008/09....................................................................................... 153.4 Predstavitev programskih novosti ............................................................... 16

4 CILJI PRENOVE......................................................................................... 194.1 Opis problema ............................................................................................ 20

4.1.1 Problem deficitarnih poklicev................................................................ 204.1.2 Pomanjkanje vpisa dijakov v poklicne in strokovne šole....................... 22

4.2 Cilji in namen prenove z vidika vsebin......................................................... 274.3 Cilji prenove z vidika sodelovanja med učitelji............................................. 28

4.3.1 Organiziranje timov v izobraževanju..................................................... 284.3.2 Prednosti timskega dela v primerjavi z individualnim............................ 294.3.3 Timi – vloga pri prenovi ........................................................................ 30

5 RAZISKOVALNI DEL.................................................................................. 335.1 Opis organizacije – predstavitev Šolskega centra Šentjur ........................... 345.2 Raziskava z opazovanjem prenovljenega programa Pomočnik v

biotehniki in oskrbi ...................................................................................... 395.3 Rezultati raziskave...................................................................................... 40

5.3.1 Zgradba in oblikovanje prenovljenega programa Pomočnik vbiotehniki in oskrbi................................................................................ 41

5.3.2 Sprejemanje programov....................................................................... 425.3.3 Uvajanje in spremljanje novosti in programov ...................................... 43

5.4 Predstavitev programskih novosti ............................................................... 465.4.1 Strokovni moduli .................................................................................. 465.4.2 Nacionalna poklicna kvalifikacija, nacionalni standardi in ključne

kompetence ......................................................................................... 495.4.3 Katalogi znanja .................................................................................... 505.4.4 Praktično izobraževanje ....................................................................... 535.4.5 Odprti kurikulum................................................................................... 545.4.6 Kreditno ovrednotenje .......................................................................... 545.4.7 Integrirane ključne kvalifikacije v učnih načrtih poklicnega

izobraževanja....................................................................................... 56

6 ZAKLJUČEK............................................................................................... 586.1 Ocena učinkov ............................................................................................ 606.2 Možnosti nadaljnjega razvoja ...................................................................... 61

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija

Bernarda Vodopivc: Organizacija procesa prenove izobraževalnega programa stran 1

1 UVOD

Znanje je neodvisna spremenljivka prostora in časa, v katerem živimo, je vrednota,ki v času hitrega napredka postaja še pomembnejša. Poudarjamo vseživljenjskoučenje, formalne in neformalne oblike izobraževanja, cilj vseh pa je samozavestna,izobražena oseba, ki bo s pridobljenim znanjem konkurenčna na trgu dela. Ne gledena različne možnosti izobraževanja ostaja šola še vedno najpomembnejša in najboljrazširjena oblika prenosa znanja. Zavedamo se pričakovanj dijakov, študentov indrugih udeležencev izobraževanja ter njihovih bodočih delodajalcev kot tudi dejstva,da bomo imeli dijake in študente le, če bomo izpolnili pričakovanja enih in drugih. Toje tudi poglavitni razlog, da bomo vse svoje znanje, izkušnje in sposobnosti uporabiliza čim kvalitetnejše izvajanje izobraževanja in se ne bomo zadovoljili spovprečnostjo, zato se naši programi prenavljajo in poskušajo prilagoditi potrebamtrga dela.

1.1 NAMEN DIPLOMSKE NALOGE

V šolstvu se vršijo različne prenove že vrsto let.Na Šolskem centru Šentjur smo z zadnjo prenovo pričeli s procesom prenove svojihizobraževalnih programov že v začetku leta 2004. Organiziranih je bilo niz delavnic,ki jih je izvajal CPI (Center za poklicno izobraževanje) na to temo, in pripravili smovprašalnik, s katerim smo analizirali stanje, želje, cilje in usmeritve po članicah. Nadelavnicah smo se seznanili z bistvenimi spremembami, ki jih prinaša spremenjenazakonodaja, in kako jih vgraditi v prenovljene izobraževalne programe.

Osnovno vodilo pri prenovi izobraževalnih programov, iz katerega izhajamo, je, daželimo na Šolskem centru Šentjur imeti visoko kakovostne izobraževalne programe.Pri tem razumemo bolonjski proces samo kot pot k cilju in nikakor ne kot cilj prenove– cilj ostaja nespremenjen: kakovostno izobraževanje za naše dijake in študente.

Namen moje diplomske naloge je predstaviti organizacijo prenove izobraževalnihprogramov, cilje prenove, predstaviti razmere na trgu dela, s poudarkom predstavitinovo metodo dela poučevanja, kar pomeni timsko delo v razredu.

Področje poklicnega in strokovnega izobraževanja je dinamičen podsistemizobraževanja, ki nudi možnost izobraževanja za vse po različnih programih.

Dijaki imajo možnost po končani osnovni šoli izbrati med triletnim poklicnim inštiriletnim srednje strokovnim izobraževanjem. Tisti, ki niso uspešno zaključiliosnovne šole, šolanje lahko nadaljujejo v nižjem poklicnem izobraževanju, kateregacilj je nadgraditi znanje temeljnih spretnosti (funkcionalne, matematične innaravoslovne pismenosti) ter dijake usposobiti za poklice na nižji ravni zahtevnosti.Pomembna je tudi možnost prehodnosti dijakov poklicnega izobraževanja vprograme poklicno-tehničnega izobraževanja (+2 leti) in možnost pridobitve srednje



strokovne izobrazbe. Programi poklicnega tečaja so namenjeni gimnazijcem, ki siželijo pridobiti poklic, maturitetni tečaji pa dijakom strokovnih šol, ki želijo opravitisplošno maturo.

Raznolika programska ponudba, pri oblikovanju katere so sodelovali socialnipartnerji, omogoča visoko prehodnost med programi v srednješolskemizobraževanju.

Zakon o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah je odprl pot priznavanju neformalnopridobljenega znanja in omogočil, da so odrasli brez formalne izobrazbe, a zustreznimi znanji in kompetencami to znanje lahko dokazali in pridobili javnoveljavno listino o usposobljenosti.

Strokovni svet za poklicno izobraževanje določa predmetnik in učne načrte. Vsrednje strokovnih in poklicnih šolah je število obveznih predmetov različno glede navrsto šole.

Strokovno srednješolsko izobraževanje se zaključi z zunanjim izpitom, poklicnomaturo. Opravljena matura omogoča dijakom dostop do višjega strokovnegaizobraževanja. Dijaki, ki opravijo dodaten maturitetni izpit, pa imajo prost dostop douniverzitetnih programov. Dijaki, ki so uspešno zaključili poklicno izobraževanje,opravljajo zaključni izpit.



2 PRENOVA IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV

Korenine aktualnih slovenskih sprememb v poklicnem in strokovnem izobraževanjuter usposabljanju (v nadaljevanju PSIU) segajo kar desetletje v preteklost. Leta 1996se je spremenila zakonodaja na področju vzgoje in izobraževanja, ki je zajela tudipoklicno in strokovno šolstvo.Na podlagi evalvacije, ki jo je izvedel Center Republike Slovenije za poklicnoizobraževanje pri projektu Phare MOCCA leta 2000, so se te spremembe izkazalekot ustrezne le za krajše prehodno obdobje. Pokazala se je potreba po večjiprožnosti, deregulaciji in decentralizaciji, to pa je narekovalo korenitejše spremembev organizaciji, načrtovanju in izvedbi izobraževalnega sistema na področju PSIU.Prenova izobraževalnih programov danes poteka v koordinaciji CPI-ja, članovštudijskih skupin posameznih programov in drugih strokovnih sodelavcev,predstavnikov kabineta Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za našeagroživilske programe, ter predstavnikov Obrtne zbornice Slovenije in Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije.V zadnjih šestih letih so bili na področju kmetijstva in živilstva prenovljeni vsiprogrami srednje poklicno-tehniškega izobraževanja. Podlaga za pripravo novega aliza prenovo obstoječega poklica, v kateri so opredeljena tipična dela določenegapoklica, velja, da so bile ob prenovi vključene nove, aktualne vsebine s področjapridelave in predelave kmetijskih pridelkov ter proizvodnje živilskih proizvodov.

2.1 KDO IN KAJ JE CPI?

Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje (v nadaljevanju CPI) je javnizavod, ki ga je leta 1995 ustanovila vlada in soustanoviteljici: Gospodarska zbornicaSlovenije in Obrtna zbornica Slovenije. V skladu s podlago, podano v Zakonu oorganizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 12/96), CPI opravljaraziskovalno, razvojno in svetovalno delo in je mesto, kjer se srečujejo, usklajujejo inpovezujejo interesi države in socialnih partnerjev v poklicnem in strokovnemizobraževanju.

CPI proučuje razvojne trende na trgu dela in pripravlja profile poklicevin kompetenčno zasnovane poklicne standarde (»occupationalstandards«), ki so podlaga za pripravo izobraževalnih programovpoklicnega in strokovnega izobraževanja in za potrjevanje nacionalnihpoklicnih kvalifikacij.

CPI razvija metodologije in pripravlja sodobne modularno zasnovaneizobraževalne programe nižjega in srednjega poklicnega ter srednjegain višjega strokovnega izobraževanja.

Med temeljne dejavnosti sodi še spremljanje uvajanja izobraževalnihprogramov, vrednotenje zaključnih izpitov in poklicne mature ter razvojnovih metodičnih in didaktičnih konceptov znanja, učenja in poučevanja.



Med pomembnimi nalogami CPI je usposabljanje in izpopolnjevanje znanjučiteljev, strokovnih delavcev in mentorjev v poklicnem in strokovnemizobraževanju in zagotavljanje strokovne podpore in svetovanjaizvajalcem poklicnega in strokovnega izobraževanja.

CPI spodbuja in koordinira različne razvojne in inovacijske projekte vpoklicnih in strokovnih šolah, predlaga projekte opremljanja šol ter vsodelovanju z založniki razvija sodobna učna gradiva in učno tehnologijo.

V okviru CPI pa deluje tudi registracijsko informacijsko središče za nacionalnepoklicne kvalifikacije, ki vključuje podatkovne baze o poklicnih standardih,katalogih standardov strokovnih znanj za preverjanje in izvajalcih postopkovpreverjanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij. S tem Center omogoča vpogled vnacionalni kvalifikacijski okvir in v skladu s priporočili EU zagotavlja informacije,pomembne za transparentnost poklicnih kvalifikacij.CPI pa tudi sodeluje v strokovnih organizacijah EU in se kot referenčno mesto zapoklicno in strokovno izobraževanje vključuje v mreže, ki jih organizirajo razvojneagencije Evropske unije. V okviru centra deluje Nacionalni observatorij zapoklicno izobraževanje, ki predstavlja referenčno točko za CEDEFOP. Prav takopa je Center referenčna točka za CEDEFOP TT-net – evropsko mrežo zausposabljanje učiteljev ter referenčna točka za pobudo Europass(www.europass.si).

Center RS za poklicno izobraževanje

Slika 1: Logotip Centra RS za poklicno izobraževanje,vir: spletna stran CPI

2.2 POJMOVANJE IZOBRAŽEVANJA IN IZOBRAŽEVALNIHPROGRAMOV

Ferjan (2005, str. 17–18) definira izobraževanje kot izobraževalno-vzgojni procespridobivanja formativnih in informativnih znanj, spretnosti, navad in oblikovanjavrednot, ki poteka pod vodstvom usposobljenega učitelja, je ciljno usmerjen inpoteka na osnovi znanstvenih spoznanj.Človeško izobraževanje dejansko poteka v različnih okoljih: doma, v šoli, na ulici.Organizirano izobraževanje navadno poteka v formalni obliki, je usmerjeno k dosegidoločenih ciljev. Izobraževanje mladostnikov, ki poteka v šoli ali kaki drugiizobraževalni ustanovi, imenujemo »pedagoški proces«. Izobraževanje odraslih, kipoteka v izobraževalni ustanovi, imenujemo »andragoški proces«.Da bi se udeleženec izobraževanja trajno naučil vsebin, mora za to vložiti določentrud in energijo; govorimo o tako imenovanem domačem delu. Domače deloudeležencev izobraževanja je temelj uspeha izobraževanja tako otrok, mladostnikovkot odraslih.



Govorimo torej o izobraževalno-vzgojnem procesu. Ta je splet: pedagoškega oziroma andragoškega procesa, ki poteka v izobraževalni

ustanovi; domačega dela udeležencev izobraževanja.

Ferjan (2005, str. 51–52) predstavi didaktični trikotnik: učitelj-učenec-učna snov(oziroma učna vsebina). Vsi trije elementi didaktičnega trikotnika so (lahko, ni panujno) v medsebojnih interakcijah.

Slika 2: Didaktični trikotnik

2.3 PRENOVA IN NJEN NAMEN

Učinkovite organizacije izražajo svoj namen in so usmerjene k cilju. Njihovimenedžerji, oddelki in posamezni člani si pri delu prizadevajo za jasne cilje in imajodober občutek za pravo smer. Razvijanje namena oziroma smisla je njihova stalnadejavnost in oblikuje žarišče ter okvir za razumevanje celote in medsebojnepovezanosti. Zato šole brez izrazitega namena in celovite šolske politike ne morejodoseči kriterija uspešnosti.Everard in Moris (1996, 250) navajata šest ključnih stopenj, ki jih moramo izpeljatidrugo za drugo, da se organizacija spoprime s spremembo. Te stopnje so:

1. Poprejšnja diagnoza ali pregledovanje terena, ki vodi k odločitvi, da sebomo lotili programa spremembe: Je sprememba smiselna? Bo skorajzagotovo uspela?

2. Opredeljevanje prihodnosti: Kaj želimo, da se zgodi? Kaj se bo zgodilo, čene storimo ničesar?

3. Značilnosti sedanjosti: Kaj pravzaprav počnemo? Kaj pričakujejo od nas?Kaj nas zavira? Kaj deluje v našo korist?

4. Opredeljevanje vrzeli med sedanjostjo in prihodnostjo, da lahko določimo,kako jih bomo premostili: Kdo se upira? Kdo lahko pripomore kspremembi? Kdo naj jo izpelje?

5. Izpeljava prehoda od sedanjega do prihodnjega: Kdo naj kaj stori in dokdaj? Kako doseči pripadnost?

6. Vrednotenje in nadziranje sprememb: Smo uspeli? Bo spremembazdržala? Kaj smo ugotovili, se naučili?

Pristop ne sme postati nekaj šablonskega. Uporabljati ga je potrebno prožno inpremišljeno. Ni potrebno, da izpeljemo vsako od navedenih stopenj, seveda če je

učna vsebina

učenecučitelj



možna bližnjica in če je sprememba razmeroma majhna. Vznemirjenje pa bi bilo namestu, če bi preskočili bistven korak v logičnem postopku.Posodobitev in razvoj novih izobraževalnih programov v poklicnem in strokovnemizobraževanju neposredno podpira temeljne strateške cilje v EU in je eden ključnihinštrumentov za krepitev investicije v ljudi. Skupni evropski cilji na področjuizobraževanja in usposabljanja izpostavljajo tri dolgoročne strateške cilje:

izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja inusposabljanja v Evropski uniji;

vsem državljanom je treba omogočiti dostop do izobraževanja inusposabljanja;

izobraževanje in usposabljanje je treba odpreti v družbo in širše okolje.

Cilji projekta posodabljanja in razvoja novih izobraževalnih programov so: ohraniti in izboljšati kakovost ter mednarodno primerljivost poklicnega in

strokovnega izobraževanja; zagotavljati kakovostne pogoje za osebni razvoj in vzpostavljati

vzgojno delovanje šol na temelju skupnih vrednot; zagotavljati pogoje za uspešnejše uveljavljanje partnerstva med šolami in

podjetji, še zlasti z odprtostjo kurikuluma, enotnim izobrazbenimstandardom za šolsko in dualno obliko izobraževanja ter tudi prinačrtovanju in izvajanju izobraževanja;

zagotavljati integracijo otrok s posebnimi potrebami v izobraževalneprograme in sistem pridobivanja poklicnih kvalifikacij, ki jim omogočauspešno zaposlovanje;

zagotoviti večjo fleksibilnost programov srednjega poklicnega instrokovnega izobraževanja ter z večjo izbirnostjo in odprtim kurikulumomponuditi vsakemu več možnosti za uveljavljanje individualnih želja,interesov in sposobnosti;

omogočati pridobivanje poklicnih kvalifikacij v povezavi s certifikatnimsistemom in s tem odpirati možnosti za postopno doseganje poklicne alistrokovne izobrazbe;

zagotoviti sistem in organizacijo poklicnega ter strokovnega izobraževanjana načelih vseživljenjskega učenja, ki s poglabljanjem splošne izobrazbe inrazvijanjem poklicnih ter strokovnih kompetenc omogoča stalno osebno inpoklicno rast ter širjenje možnosti za zaposlovanje;

razvijati nove oblike in metode poučevanja in učenja ter zagotavljati drugepogoje tako v izobraževanju v srednjih šolah kot v podjetjih, da bi v čimvečji meri zmanjšali osip v poklicnem in strokovnem izobraževanju;

vključevanje ključnih kvalifikacij v izobraževalne programe, posebej nainformacijsko-komunikacijskem področju, v podjetništvu, aktivnemzaposlovanju, vodenju ipd.;

omogočiti dejansko prehajanje med različnimi vrstami šol, še zlasti medpoklicnim oziroma strokovnim in gimnazijskim izobraževanjem, obenem panačrtno odpirati poti za pridobitev kvalifikacije v različnih poklicih (poklicnitečaji) oziroma širiti izobraževanje (maturitetni tečaj);

povezovanje splošnega, strokovnega in praktičnega znanja v koherentnoin problemsko strukturirane izobraževalne programe, da bi ti tako doseglivečjo notranjsko vsebinsko povezanost in prepletenost znanja;



s transparentno vključenimi poklicnimi kvalifikacijami bolj načrtno razvijatitemeljne poklicne in ključne kompetence, ki vodijo do celoviteusposobljenosti za poklic in za sodelovanje v družbi ter so podporaosebnostnemu razvoju in nadaljnjemu izobraževanju;

v katalogih znanja in izpeljavi učnega procesa uveljaviti načelo učno-ciljnega in problemskega načrtovanja;

oblikovati izobraževalne programe tako, da jih bo mogoče vključiti vkreditni sistem;

omogočati razvoj novih metodično-didaktičnih konceptov, katerih cilj jedoseči spremembo v pedagoškem delu učiteljev, timskem delu na šoli invečji individualizaciji pouka.

2.4 PLANIRANJE PRENOVE

Prenova izobraževalnih programov na področju srednjega poklicnega, srednjegastrokovnega in višjega strokovnega izobraževanja je v veliki meri končana.

Kmetijske, vrtnarske, živilske in veterinarske šole so se v letu 2004 povezale vzdruženje Konzorcij biotehničnih šol. V Konzorcij so povezane naslednje šole:Kmetijska šola Grm Novo mesto, Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, Srednjabiotehniška šola Kranj, Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna, Biotehniškašola Maribor, Srednja kmetijska šola Rakičan, Šolski center Nova Gorica – Srednjapoklicna in tehniška kmetijsko-živilska šola Nova Gorica, Šolski center Ptuj –poklicna in tehniška kmetijska šola, Šolski center Šentjur, Vrtnarska šola Celje inŽivilska šola Maribor.

Namen združenja je dolgoletno sodelovanje na izobraževalnem, razvojnem instrokovnem področju. Šole so v šolskem letu 2004/05 prijavile projekt »Biotehničnapodročja, najbolj učeča se okolja«, ki sta ga sofinancirala Evropski socialni sklad inMinistrstvo za šolstvo in šport. Ta projekt zajema pet podprojektov in eden od teh jeposodabljanje in razvoj novih izobraževalnih programov. Strateški cilji strategije so:izdelati nove programe izobraževanja in usposabljanja za biotehnična področja,zagotoviti ustrezne materialne pogoje za uspešno in kakovostno pedagoško terstrokovno delo, oblikovati in razviti regijsko učno-razvojne centre, vzpostavitisistemsko partnerstvo z zbornicami, zavodi, inštituti, podjetji, društvi …, zagotovitistalno kakovostno izobraževanje in usposabljanje učiteljev, usposabljati za praktičnaznanja, povečati izobrazbeno strukturo in raven izobrazbe prebivalstva nabiotehniških področjih, promovirati poklice, programe in šole na biotehniškempodročju, uveljaviti in utrditi mrežo biotehniških šol ter zagotoviti stalno kakovostnoizobraževanje in usposabljanje za varovanje okolja in varovanje narave nabiotehniških področjih. Tako je Konzorcij biotehniških šol predlagal in dajal predlogein izdelal vsebinske sklope prenove ter v sodelovanju s CPI, ki je pripravilmetodologijo sestave programov, in Ministrstvom za šolstvo in šport, ki je pridobiloevropska sredstva, ter sodelovanju zunanjih partnerjev prenovil ter oblikoval noveizobraževalne programe. (Konzorcij biotehničnih šol, 2006)

Štiriletni proces prenove obstoječih in priprave novih izobraževalnih programov napodročju srednjega poklicnega, srednjega strokovnega (strojništvo, elektrotehnika,gradbeništvo, lesarstvo, gostinstvo, storitve, varovanje okolja, biotehnika) in višjega



strokovnega izobraževanja, ki sledijo spremenjenim razmeram, tehnološkimnovostim in novim pristopom ter pomenu praktičnega usposabljanja za zaposljivost,je v velikem delu končan.

Delodajalci in strokovne sekcije, ki so bili vključeni v obsežen sistem prenove,pozitivno ocenjujejo vsebinske novosti, kot so povezovanje teorije in prakse,praktično usposabljanje, uvajanje sodobnih tehnologij in materialov. Na drugi stranipa nekateri pogrešajo večjo vpetost v proces prenove in se soočajo z nenehnimispremembami programov in izvedbe, kar terja več obveščanja in tesnejšesodelovanje tako z zbornico kot tudi šolami v regijskih okoljih. Proces prenove jetekel tudi ob zavedanju, da se generacije, ki se vključujejo predvsem v poklicno instrokovno izobraževanje, zmanjšujejo in da se spreminja struktura vključenih.

Modularna sestava programov in oblikovanje prostega dela predmetnika popotrebah delodajalcev in okolja sta bila ena od ključnih elementov prenove, ki jo jespremljala nuja po povezovanju šol med seboj in hkrati tesnejše sodelovanje šol zdelodajalci. Vse to naj bi prispevalo k izobraževanju za zaposljivost in zaposlenostpa tudi za poznejše nadaljnje, vseživljenjsko izobraževanje. V razmerah kadrovskepodhranjenosti posameznih dejavnosti je skrb za vsakega dijaka, da konča začetoizobraževanje, še toliko večja.

Prenova je upoštevala še skupne evropske elemente za večjo primerljivost medprogrami (kreditni sistem, priloga k spričevalu) in prehodnost med sistemi in na trgudela. Nekaj prenovljenih programov je že v teku, veliko pa jih je razpisanih in jihizvajamo v tem šolskem letu 2008/09.



3 ORGANIZACIJA PRENOVE

3.1 ZAKONODAJA, KI OPREDELJUJE PRENOVO

Podlage za pripravo izobraževalnih programov so: Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (2006); Izhodišča za pripravo izobraževalnih programov nižjega in srednjega

poklicnega ter srednjega strokovnega izobraževanja (Strokovni svet RS zapoklicno in strokovno izobraževanje, 2001)

ter metodološki priročnik Kurikul na nacionalni in šolski ravni v poklicnem instrokovnem izobraževanju (Center RS za poklicno izobraževanje, 2006).

Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju opušča dosedanji dualni sistempoklicnega izobraževanja in odpre možnosti za sodobnejši ter fleksibilnejši načinoblikovanja in izvedbe srednješolskih izobraževalnih programov.

Izhodišča za pripravo izobraževalnih programov nižjega in srednjega poklicnega tersrednjega strokovnega izobraževanja uveljavljajo vsebinske pozitivne izkušnjedualnega sistema za vse izobraževalne programe poklicnega in strokovnegaizobraževanja. Gre za povezovanje izobraževanja in dela z izobraževanjem vdelovnem procesu in krepitev socialnega partnerstva kot temeljnega načelapoklicnega in strokovnega izobraževanja, ki se uresničuje v odprtem kurikulumu,modularizaciji programov, povezovanju splošnega, strokovnega in praktičnegaizobraževanja in v izenačevanju izobrazbenega standarda za dosedanjo šolsko indualno obliko poklicnega izobraževanja.

Vsebinska podlaga za pripravo izobraževalnih programov pa so poklicni standardi.Izobraževalni program je oblikovan na praviloma več poklicnih standardih.

Po osamosvojitvi je v Sloveniji prišlo do številnih šolskih reform in sprememb. Takoje bil najprej že leta 1993 sprejet Zakon o visokem šolstvu.Februarja leta 1996 pa so bili sprejeti s področja izobraževanja (Ur. l. RS, št.12/1996, str. 841):

Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, Zakon o strokovnem in poklicnem izobraževanju, Zakon o osnovni šoli, Zakon o gimnazijah.

Prva dva zakona, to sta Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja,v nadaljevanju ZOFVI, ter Zakon o strokovnem in poklicnem izobraževanju, statemeljna zakona pri prenovi srednje poklicnega in strokovnega izobraževanja.



ZOFVI je stopil v veljavo marca 1996 in ureja pogoje za opravljanje dejavnosti terdoloča način upravljanja (ustanoviteljeve pravice, kadrovske zadeve, programskezadeve, finančne zadeve, gospodarjenje s stavbami, nostrifikacije ter drugo).Zakon je imel v prvotni obliki preko 150 členov. Sam zakon je bil že večkratspremenjen.Že od samega začetka veljavnosti zakona so zelo podrobno definirani cilji sistemavzgoje in izobraževanja. Tako je glavni cilj sistema vzgoje in izobraževanja vSloveniji »zagotavljanje optimalnega razvoja posameznika«.

Za naš zavod pa je še bolj dotičen zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju,ki ureja izobraževanje za pridobitev javno veljavne poklicne in strokovne izobrazberavni nižjega, srednjega in višjega izobraževanja. Ferjan (1999, str. 51–55) Zakonnavaja, da se poklicna oziroma strokovna izobrazba pridobi v:

nižji poklicni šoli po programih za pridobitev nižje strokovne izobrazbe; srednji poklicni šoli po programih za pridobitev srednje poklicne izobrazbe; srednji tehniški in drugi srednji strokovni šoli po programih za pridobitev

srednje strokovne izobrazbe; višji strokovni šoli po programih za pridobitev višje strokovne izobrazbe.

Kdor se izobražuje v poklicni, tehniški ali drugi srednji strokovni šoli, je dijak. Kdor seizobražuje v višji strokovni, je študent.Srednja strokovna izobrazba se pridobi tudi:

v poklicnem tečaju s področja posameznih strok; z opravljenim mojstrskim, delovodskim, poslovodskim oziroma drugim

ustreznim izpitom.

Izobraževanje v srednji tehniški in drugi srednji strokovni šoli se lahko zaključi spoklicno maturo ali z zaključnim izpitom. Matura je oblika zunanjega preverjanja inocenjevanja znanja iz določenih predmetov. Zaključni izpit pa je oblika internegapreverjanja in ocenjevanja znanja iz določenih predmetov.

Izobraževanje za pridobitev poklicne in/oziroma strokovne izobrazbe traja: nižje poklicno izobraževanje (NPI) do dve leti; za učence, ki niso uspešno

zaključili osnovne šole, pa največ tri leta; srednje poklicno izobraževanje (SPI) tri do štiri leta; srednje strokovno izobraževanje (SSI) štiri leta; srednje poklicno tehniško izobraževanje (PTI) dve leti; poklicni tečaj od šest mesecev do enega leta; priprava na mojstrski izpit obsega najmanj 70 ur pedagoško-andragoškega

izobraževanja; višje strokovno izobraževanje do dve leti.

Zakon pravi, da se lahko poklicno izobražujejo kot odrasli: kdor je zaposlen ali ima status brezposelnega; kdor ni zaključil osnovnošolskega izobraževanja in je star 16 let ali več; komur preneha status dijaka.

Odrasli se izobražujejo po izobraževalnih programih za mladino. Imajo prilagojenoorganizacijo in časovno razporeditev izobraževanja. Programi za odrasle morajo po



zahtevi zakona dosegati enak izobraževalni standard, kakršnega zahtevajoizobraževalni programi za mladino.

Zakon predpisuje pogoje za vpis v posamezne šole. Gre za prehodnost po vertikaliin horizontali. Prehodnost pomeni možnost nadaljnjega izobraževanja.

Zakon izrecno dopušča možnost, da se posameznik hkrati izobražuje po večprogramih.V nadaljevanju Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju ureja še:

pravice in dolžnosti udeležencev izobraževanja; statusna vprašanja udeležencev izobraževanja; podrobnosti v načinu dela šol; načine preverjanja in ocenjevanja znanja; načine zbiranja, urejanja in varstva osebnih podatkov.

Leta 2006 je bil sprejet in uveljavljen nov Zakon o poklicnem in strokovnemizobraževanju (Ur. l. RS, št. 79/2006); v izobraževalnih programih je bil zakonpodlaga za:

izločitev navedbe o organizaciji izvedbe (šolska ali dualna), črtan termin vajenec oziroma vajenka, upoštevana zakonska dikcija praktičnega izobraževanja pri delodajalcu kot

praktično usposabljanje z delom.

Izobraževalne programe smo le formalno uskladili z novim Zakonom o poklicnem instrokovnem izobraževanju, vsebinsko pa so ostali nespremenjeni. Navedenespremembe je obravnaval in sprejel Strokovni svet RS za poklicno in strokovnoizobraževanje na 98. seji, 25. 5. 2007, in smo jih praviloma uveljavili vizobraževalnih programih srednjega poklicnega izobraževanja.

Podrobno pa opredeljuje prenovo Pravilnik o posodabljanju vzgojno-izobraževalnega dela (Ur. l. RS, št. 13/2003).Ta pravilnik določa postopek in nosilce, pristojne za posodabljanje vzgojno-izobraževalnega dela:

z novimi javno veljavnimi programi, ki na novo opredeljujejo pravice inobveznosti (v nadaljnjem besedilu: novi programi) otrok, učencev,vajencev, dijakov, študentov višjih šol ali odraslih (v nadaljnjem besedilu:udeleženci izobraževanja);

z novimi elementi izobraževalnih programov, ki s sistemskega oziromavsebinskega vidika spreminjajo obstoječi javno veljavni program in s temposegajo v pravice in obveznosti učencev, kot jih veljavni dokumentidoločajo (v nadaljnjem besedilu: novi programski elementi) in

z novimi rešitvami na izvedbeni ravni, tj. novostmi, ki s sistemskegaoziroma vsebinskega vidika ne posegajo v javno veljavni program oziromapravice udeležencev izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: novosti).

Posodabljanje vzgojno-izobraževalnega dela sestavljajo postopki uvajanja,spremljanja in evalvacije novih programov, novih programskih elementov in novosti.



3.2 POTEK ORGANIZACIJE PRENOVE

Od leta 1996, na podlagi takratne šolske zakonodaje, poteka prenovaizobraževalnih programov, ki je bila sprva v okviru projekta prenove PHARE in jevključevala vse vrste programov za pridobitev poklicne in strokovne izobrazbe. Prvitakrat novi izobraževalni programi so bili v prakso poskusno uvedeni v šolskem letu1996/97, zatem se je število novih in prenovljenih programov vsako šolsko letopovečevalo. Programom srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja, ki šeniso prenovljeni, je minister za šolstvo, znanost in šport podaljšal veljavnost zašolska leta 1998/99, 1999/2000 in 2000/01 in so le formalno preoblikovani inusklajeni z Zakonom o poklicnem in strokovnem izobraževanju. Predstavljamprenovo, ki se je začela z letom 2001.Kmetijske, živilske, gozdarske in veterinarske šole smo se povezale v Konzorcijbiotehničnih šol Slovenije. Dogovorili smo se za dolgoročno sodelovanje naizobraževalnem, strokovnem in razvojnem področju. Rezultat dogovora je bilauspešna prijava na razpis Ministrstva za šolstvo in šport za financiranje aktivnosti priposodabljanju in razvijanju izobraževalnih programov srednjega in višjega šolstva spodročja kmetijstva in živilstva. Projekt smo poimenovali BIOTEHNIČNAPODROČJA, NAJBOLJ UČEČA SE OKOLJA.

V ta namen smo izdelali strateške cilje projekta, ki pomenijo vzpostavljanjekakovostnega sistema izobraževanja in usposabljanja mladine in odraslih nabiotehničnem področju v Sloveniji.

Strokovni svet Republike Slovenije za poklicno izobraževanje je leta 2001 sprejelspremembe in dopolnitve Izhodišč za pripravo izobraževalnih programov nižjega insrednjega poklicnega izobraževanja ter srednjega strokovnega izobraževanja, ki jihna kratko imenujemo Izhodišča.Prinašajo pomembne novosti v sistemu PSIU, še posebno pa so spodbudilepripravo novih izobraževalnih programov v skladu z evropskimi razvojnimiusmeritvami Slovenije.

Po sprejemu Izhodišč se je zastavilo vprašanje, kako jih uspešno implementirati,kakšna naj bo pot od idejne zasnove do vpeljave v šolsko prakso. Šolam ni bilomogoče preprosto naložiti, naj nekatere zamisli in spremembe izpeljejo same in daje uspešnost sprememb premo sorazmerna sistematični strokovni podpori,ustreznim sistemskim mehanizmom in razvojni vpetosti pilotnih šol. Urad za šolstvopri Ministrstvu za šolstvo in šport je leta 2002 prevzel koordinacijo medresorskenaloge – pripravo Razvojnega programa implementacije izhodišč (v nadaljevanjuRPI). Temeljni namen tega programa je bil razviti posodobljena izhodišča do tisteravni, ki bo omogočila poskusno izvajanje ter evalvacijo na pilotnih šolah, nato pauvedbo ustrezno oblikovanega koncepta v širšo šolsko prakso. Pri pripravi inizpeljavi RPI je imel CPI osrednjo razvojno vlogo.

Razvojni program je sledil cilju, da vzgojno-izobraževalni proces ne pomeni večdobro znanje (akademskih) podatkov oziroma spretnosti, temveč razvoj kompetencpri vsakem posamezniku, s čimer mu omogočimo usposobljenost za ustreznoravnanje in odločanje v osebnem ter poklicnem življenju in usmerjenost v trajnostnirazvoj. Kot nujnost predvideva vseživljenjsko učenje, ki bo na mnogih področjihpovezano z zaposljivostjo in temeljni pogoj za ohranitev delovnega mesta.



V okviru RPI so bile razvite komponente novih, sodobnih in evropsko primerljivihizobraževalnih programov, ki temeljijo na aktualnih poklicnih standardih. Temeljnastrukturna novost programa je modularna zgradba, v katero je vpeto splošno,strokovno in praktično znanje, ki omogoča tudi pregledne povezave med formalnimin neformalnim sistemom priznavanja kvalifikacij.Pomemben razvojni poudarek je bilo povezovanje splošnega, strokovnega inpraktičnega znanja, izrazita novost pa razvoj podlag za načrtovanje odprtegakurikuluma; ta obsega 20 odstotkov vsebin v učnem programu, ki omogočajo šolipovezavo s svojim delovnim okoljem in z regionalnimi potrebami. Kot podpornisegment spremembam, ki uveljavljajo decentralizacijo, je bil izdelan predlogdrugačnega modela za financiranje poklicnih in strokovnih šol. Za kakovostnovpeljavo prenovljenih programov je bil pripravljen načrt usposabljanjaizobraževalcev. Hkrati je bil vzpostavljen projekt, v katerem so nastale podlage insmernice za preprečevanje osipa ter blažitev njegovih posledic. Prvi poskusniprogram se je začel izvajati na štirih pilotnih šolah leta 2004.

Vzporedno z opisanim procesom v Sloveniji, ki je bila še takrat predpristopnačlanica Evropske unije, se je v prostoru Evropske unije začrtala in oblikovala pot kciljem do leta 2010. V začetku je bil v lizbonski strategiji zastavljen strateški cilj, najpostane Evropa najbolj dinamično, na znanje odprto gospodarstvo. Delovni programza izobraževanje in usposabljanje do leta 2010 (sprejet v letu 2002) temelji na trehiztočnicah: izboljšati kakovost izobraževanja in usposabljanja, vsakomur olajšatidostop do izobraževalnega sistema in odpiranje svetovnim pogledom. O razvojnihciljih poklicnega izobraževanja in usposabljanja je bila leta 2002 sprejetaKopenhagenska deklaracija.Izpostavlja širjenje evropske dimenzije, povečanje preglednosti, prepoznavanjepovezav med kompetencami in kvalifikacijami in podpora zagotavljanju kakovosti. VMaastrichtskem komunikeju (2004) so bile začrtane prioritete na ravni države vpovezavi z evropsko ravnijo – vpeljati v prakso kopenhagenske cilje in orodja,povečati vlaganja v PSIU, uporabljati evropske sklade, upoštevati potrebe rizičnihskupin, razvijati prožne in individualizirane učne poti, širiti partnerstvo, prepoznavatipotrebe po pravem strokovnem znanju, razvijati pedagoško usposobljenost in učnookolje, podpirati razvoj zmožnosti in prepoznavati učne potrebe pri učiteljih v PSIU,vzpostavljati evropsko ogrodje kvalifikacij (EQF) ter prenosni kreditni sistem vpoklicnem izobraževanju (ECVET).

Slovenija je v letu 2004 postala stalna članica Evropske unije in pridobila pravico dočrpanja evropskih strukturnih skladov. Tako z nacionalnimi kot z evropskimi sredstviiz sklada ESF je v finančnem obdobju od 2004 do 2006 nadaljevala prenovo vsehizobraževalnih programov na področju PSIU in projekte, ki razvijajo evropskapriporočila. Ker gre za zelo obsežen projekt, je bilo delo porazdeljeno med CentromRS za poklicno izobraževanje in tremi konzorciji šol.CPI je nosilec priprave poklicnih standardov; pripravil je razvojni koncept inmetodologijo priprave programov, ocenjevanja znanja in zaključevanjaizobraževanja ter razvil del novih programov. Hkrati vodi poskusno uvajanje,izobraževanje učiteljev in evalvacijo novosti. V okviru Centra delujeta CenterEuropass in Nacionalni observatorij, ki je povezan z Evropskim centrom za razvojpoklicnega izobraževanja (CEDEFOP). Dejavno sodeluje pri uresničevanju smernicHelsinškega komunikeja, kot je povečanje ugleda in privlačnosti poklicnegaizobraževanja in implementacija kreditnega sistema.



Razvojne rešitve z evropskimi usmeritvami so postale obvezujoče z novim Zakonomo poklicnem izobraževanju, ki ga je slovenski parlament sprejel v letu 2006. DeloCentra RS za poklicno izobraževanje se močno intenzivira z izobraževanjemučiteljskih kolektivov, ki so v šolskem letu 2007/08 in 2008/09 začeli izvajati novikoncept izobraževalnih programov, s katerimi se jim močno povečuje strokovnaavtonomija, s tem pa tudi odgovornost.

Tako kot na vsaki razvojni poti je bilo tudi na tej mnogo dilem, vprašanj in iskanjnovih rešitev. Tudi danes še niso vsa zaprta, saj se porajajo nova, ki so posledicarazvojne vizije Evropske unije, demografske in zaposlitvene napovedi inglobalizacije. Vendar se je iz tega porodila nova kakovost – skupno delo in iskanjenajboljših rešitev strokovnjakov z Ministrstva za šolstvo in šport, Ministrstva za delo,družino in socialne zadeve, Centra RS za poklicno izobraževanje, Zavoda RS zašolstvo, učiteljev in ravnateljev ter tujih izvedencev. Skupno smo iskali rešitve všolah, podjetjih in zbornicah; med seboj so se spoznali in zbližali kolektivi šol.Nastale so številne nove strokovne in osebne vezi, ki jih bomo gojili v naslednjihletih pri podpori šolam ob vpeljevanju programskih novosti.

Celotna prenova programov je potekala preko niza delavnic, izobraževanj inaktivnosti na šolah. Izhajajoč iz strategije smo pristopili k izdelavi izobraževalnihprogramov. V ta namen so bile opravljene sledeče aktivnosti med sodelovanjem šolin CPI:

1. Pripravljenih je bilo preko 100 pobud za nove poklicne standarde z vsehbiotehniških področij.

2. Sodelovali smo pri oblikovanju kvalifikacijske strukture in pobudeusklajevali s socialnimi partnerji.

3. Pripravile so se mednarodne primerjave po enotni metodologiji (Finska,Avstrija, Norveška, Danska, Češka, Nemčija, Švedska, Norveška ...).

4. Pripravili strategijo implementacije kompetenc s področja naravovarstva vprograme izobraževanja in usposabljanja na biotehničnih področjih.

5. V delovnih skupinah smo analizirali vse poklicne standarde znotraj vsehbiotehničnih področij, oblikovali poklicne kompetence in skupne module napodročju biotehnike.

6. Pripravilo se je devetnajst novih in prenovljenih programov.7. Strokovni svet je potrdil in sprejel nove programe.8. Aktivnosti so se izvajale s številnimi sodelavci za posamezna področja, v

sodelovanju s socialnimi partnerji.9. Izvedlo se je več javnih diskusij o predlaganih rešitvah in skupaj s

strokovnimi službami pripravljalo instrumentarije.10. Izvedene so bile diskusije o integraciji posameznih vsebin.11. Organizirana je bila mednarodna konferenca.



3.3 NOVI IN PRENOVLJENI SREDNJEŠOLSKI IZOBRAŽEVALNIPROGRAMI V ŠOL. LETU 2008/09

Novi in prenovljeni programi na področju srednješolskega izobraževanja so biliobjavljeni s pravilnikom ministra, št. 0070-45/2008/1, z dne 5. 5. 2008, v Uradnemlistu RS, št. 53/2008.

Prevajalne tabele med starimi izobraževalnimi programi, v katere se je zadnjageneracija kandidatov lahko vpisala v začetni letnik v šol. l. 2007/08 (v nadaljevanju:iztekajoči se programi) in prenovljenimi izobraževalnimi programi, ki so se začeliizvajati v šol. l. 2008/09, je potrdil Strokovni svet RS za poklicno in strokovnoizobraževanje na 109. seji, dne 16. 6. 2008.

Izobraževalne programe je na predlog pristojnega strokovnega sveta za področjebiotehnike sprejel minister, pristojen za šolstvo. Sprejem izobraževalnih programovje objavljen v Uradnem listu RS, št. 55/07.

NOVI IN PRENOVLJENI IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI (šol. l. 2008/09)

Pojasnili:V besedilu je praviloma uporabljen izraz program in z njim je nadomeščena daljšaoblika: izobraževalni program.Iz zadnjega stolpca je razvidno, katere programe nadomešča prenovljeni programiz drugega stolpca.

V tabeli so predstavljeni novi in prenovljeni programi, ki se izvajajo na naši šoli,ŠOLSKEM CENTRU ŠENTJUR, v šolskem letu 2008/09:

A. NIŽJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE

Program Naziv poklicne izobrazbeNadomešča dosedanji program,

katerega sprejem je objavljenv Ur. l. RS (št.)

Pomočnik vbiotehniki inoskrbi

pomočnik/pomočnica vbiotehniki in oskrbi

Pomočnik v biotehniki (55/07)Pomočnik peka in slaščičarja(69/98)Pomočnik v živilstvu (35/00)Pomočnik mesarja (69/98)Pomočnica gospodinje-oskrbnice(69/98)



B. SREDNJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE

Program Naziv poklicne izobrazbeNadomešča dosedanji program,


Mehanikkmetijskih indelovnih strojev

mehanik/mehaničarkakmetijskih in delovnihstrojev

Kmetijski mehanik (52/03)

Slaščičar slaščičar/slaščičarkaŽivilec (poklic: slaščičar-konditords) (1/00)

Pek pek/pekarka Živilec (poklic: pek ds) (1/00)

C. SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

Program Naziv strokovne izobrazbeNadomešča dosedanji program,


Naravovarstvenitehnik

naravovarstveni tehnik/naravovarstvena tehnica

Nov program

Kmetijsko-podjetniškitehnik

Kmetijsko-podjetniškitehnik/kmetijsko-podjetniška tehnica

Kmetijski tehnik (44/00)

Živilsko-prehranskitehnik

Živilsko-prehranski tehnik/živilsko-prehranskatehnica

Živilski tehnik (1/00)

Č. POKLICNO-TEHNIŠKO IZOBRAŽEVANJE

Program Naziv strokovne izobrazbeNadomešča dosedanji program,


Kmetijsko-podjetniškitehnik

Kmetijsko-podjetniškitehnik/kmetijsko-podjetniška tehnica

Kmetijski tehnik (75/04)

Živilsko-prehranskitehnik

Živilsko-prehranski tehnik/živilsko-prehranskatehnica

Živilski tehnik (12/01)

3.4 PREDSTAVITEV PROGRAMSKIH NOVOSTI

Strokovni moduli

Z uvajanjem novih in prenovljenih srednješolskih izobraževalnih programov sebistveno spreminja tudi pouk. Opušča se predmetno razdeljeni pouk. Programskaenota za dosego poklicnih in ključnih kompetenc je modul. Moduli obsegajokompetenčno naravnane v vsebinske sklope ciljev, ki izhajajo iz kompleksnihdelovnih nalog, so didaktično utemeljeni in vodijo do poklicnih kompetenc. V okvirumodulov se povezuje praktično izobraževanje, strokovna teorija in ključnekompetence. Moduli so razčlenjeni na strokovno vsebinske sklope. Podlaga za



oblikovanje strokovnega modula je lahko tudi poklicni standard. Strokovni moduli soza dijake in dijakinje (v nadaljevanju: dijaki) obvezni ali izbirni. Dijaki imajo celozakonsko možnost, da si izberejo strokovni modul, ki ga izvajajo druge šole. Pri izbiristrokovnega modula šola svetuje dijaku v skladu z izobraževalnim programom. Vnekaterih primerih se zahteva, da mora dijak pred vključitvijo v določen strokovnimodul predhodno opraviti drugi strokovni modul.

Nacionalna poklicna kvalifikacija, nacionalni standardi in ključnekompetence

Izobraževalni program lahko omogoča tudi pridobitev nacionalnih poklicnihkvalifikacij po postopku, ki je določen s predpisi, ki urejajo nacionalne poklicnekvalifikacije.Iz splošnega dela izobraževalnega programa je razvidno, katere nacionalnepoklicne kvalifikacije si je mogoče pridobiti. Pogoj za pridobitev nacionalne poklicnekvalifikacije je opravljen en ali več strokovnih modulov ali le določeni vsebinskisklopi znotraj strokovnega modula. Tudi nacionalna poklicna kvalifikacija je kreditnoovrednotena, kar je tudi določeno z izobraževalnim programom.V izobraževalni program so vgrajeni nacionalni standardi slovenščine, matematike,tujega jezika, umetnosti, družboslovja, naravoslovja oziroma družboslovnih innaravoslovnih predmetov in športne vzgoje. Povezovanje vsebin omenjenihpredmetov s cilji strokovnih modulov je prepuščeno šoli s skupnim timskimnačrtovanjem pouka vseh učiteljev, ki poučujejo v izobraževalnem programu. Obtem so v posamezne module vgrajeni ustrezni cilji družboslovnih in naravoslovnihpredmetov, ki podpirajo razvoj kompetenc pri dijakih. Cilji ključnih kompetenc(kompetenca učiti se učiti, socialne spretnosti, razvoj sporazumevalnih zmožnosti(ustne komunikacije in bralne pismenosti), informacijsko-komunikacijska pismenost,podjetništvo, graditev kariere ter varstvo in zdravje pri delu) so vgrajeni v strokovnemodule ali se kot način in metoda dela uresničujejo skozi celoten izobraževalniprogram.

Katalogi znanja

Katalogi znanja za strokovne module so načrtovani učno-ciljno. Cilji so oblikovanikompetenčno ter nato razčlenjeni na vsebinsko znanje, spretnosti in socializacijskecilje. Katalogi znanj za posamezen modul imajo na nacionalni ravni okvirnodoločene informativne in formativne cilje. Socializacijski cilji kot rdeča nit potekajoskozi ves program in se uresničujejo pri vseh modulih, zato so zapisani vusmerjevalne cilje programa in modulov. Zajemajo razvoj osebnostne inprofesionalne drže (osebnostni in etični vidik): odgovornost, avtonomnost, zmožnostučenja, razvoj stališč ipd.

Praktično izobraževanje

Praktično izobraževanje se v programu izvaja kot praktični pouk in praktičnousposabljanje z delom. V šoli se izvaja praktični pouk, pri delodajalcih pa praktičnousposabljanje z delom. Praktično usposabljanje z delom omogoča predvsemdoseganje ciljev s področja poklicne socializacije, razvoja osebnostnih potencialovin poklicnih kompetenc, pomembnih za kakovost dela in obvladovanje celovitihposlovnih procesov. Praktično usposabljanje z delom se izvaja na podlagi sklenjeneindividualne učne pogodbe med delodajalcem in dijakom oziroma dijakinjo alikolektivne učne pogodbe med delodajalcem in šolo.



Odprti kurikulum

Odprti kurikulum je namenjen uresničevanju ciljev na regionalni in lokalni ravni. Šolav sodelovanju s socialnimi partnerji definira cilje in vsebino tega dela kurikuluma, vkaterem dijaki lahko pridobijo dodatne nacionalne poklicne kvalifikacije, razvijajopraktične veščine, poglabljajo in širijo znanje strokovne teorije in razvijajo ključnekompetence.Izobraževalni program zahteva pripravo izvedbenega kurikuluma na šoli. Učiteljiskupaj pripravijo letne aktivnosti, skupaj načrtujejo vsebino za uresničitev ciljev in joizvajajo hkrati. Določijo način preverjanja in ocenjevanja doseženih ciljev. Za dosegociljev šola oblikuje programsko projektno skupino za pripravo in izvedbo.

Kreditno ovrednotenje

Izobraževalni program je ovrednoten s kreditnimi točkami. Kreditna točka je merskaenota za vrednotenje vseh oblik dela, ki ga mora opraviti povprečen dijak zadoseganje ciljev izobraževalnega programa izvedbenega kurikuluma. Ovrednotijo sevse oblike izobraževalnega dela: pouk, individualno delo (sprotno učenje,samostojno delo z literaturo, seminarska naloga, projektno delo in podobno),organizirana priprava na izpite in delo, potrebno za izdelek, storitev ali nastop, ki jesestavni del zaključka izobraževanja. Z eno kreditno točko se ovrednoti 25 urizobraževalnega dela dijaka oziroma dijakinje v navedenih oblikah. Iz predmetnika jerazvidno, koliko kreditnih točk omogoča pridobiti posamezni splošnoizobraževalnipredmet, strokovni modul, praktični pouk, praktično usposabljanje pri delodajalcu,interesne dejavnosti, odprti kurikulum in zaključek izobraževanja (izdelek oziromastoritev na zaključnem izpitu in poklicni maturi).



4 CILJI PRENOVE

S prenovo želimo povečati atraktivnost programov z vključevanjem poklicnihstandardov z drugih področij, omogočati modularnost, interdiscipliniranost,fleksibilnost in prehodnost.

Oblikovali smo nove programe izobraževanja, ki bodo diplomantom omogočalipridobiti poklicne kvalifikacije in kompetence, primerljive v enotnem evropskemprostoru izobraževanja in dela. Izobraževalni programi so modularno zasnovani inomogočajo pridobitev več poklicnih kvalifikacij, s tem pa večjo zaposljivost.

Novi programi poklicnega in strokovnega izobraževanja so sestavljeni iz modulov.Module smo opredelili kot programske enote v izobraževalnih programih nižjega insrednjega poklicnega ter srednjega strokovnega izobraževanja. Modul jezaokrožena enota ciljev in vsebin, ki povezujejo strokovno-teoretično, praktično insplošno znanje. Posamezni moduli (ali več modulov) omogočajo pridobitevnacionalne poklicne kvalifikacije na podlagi poklicnih standardov, ki so podlagaizobraževalnemu programu in v skladu s predpisi, ki to urejajo.Na osnovi analize poklicnih standardov pripravljavci programov izobraževanjadoločijo module.

V programe smo vključili poklicne standarde in sklope znanj tako biotehniškihpodročij kot tudi trgovine, turizma, naravovarstva in okolja, gostinstva, ekonomije,športa, storitve in zdravstva itd. ter tako omogočili skladen razvoj podeželja inmestnih okolij.

Temeljni cilji pri pripravi novih izobraževalnih programov so potekali v skladu spredhodno sprejetimi Izhodišči (2001, str. 6–15). Temeljni cilji so:

povezovanje splošnega, strokovnega in praktičnega znanja v koherentnoin problemsko strukturiranem izobraževalnem programu, katalogih znanj,izpitnih katalogih. Cilj je doseči večjo notranjsko vsebinsko povezanost inprepletenost znanja ter razvoj poklicnih in ključnih kompetenc, ki vodijo docelostne usposobljenosti za poklic, sodelovanje v družbi;

osebnostni razvoj in nadaljnje izobraževanje; uravnotežiti učno-ciljno in problemsko ter učno-vsebinsko načrtovanje pri

pripravi katalogov znanj in izpeljavi učnega procesa; pripraviti modulno zgrajen in prožen izobraževalni program; odpiranje kurikuluma in vpliv lokalnih partnerjev, potreb in interesov na

program; določiti enoten izobrazbeni standard za šolsko in dualno obliko

izobraževanja; doseči večjo programsko prožnost in avtonomijo šol s pripravo okvirnega

izobraževalnega programa na nacionalni ravni in prenosom dela odločitev



pri oblikovanju kurikuluma na šolsko raven (predmetnik z razporeditvijo ur,odprti kurikulum, izvedbeni modeli, načrt ocenjevanja znanja);

spodbuditi šole, da bodo razvile nove metodično-didaktične rešitve, večjoindividualizacijo pouka in okrepile timski pristop k delu vseh vključenihučiteljev.

V zadnjih letih so bili na področju biotehnologije prenovljeni vsi programi. Podlagaza pripravo novega ali prenovo obstoječega programa je nomenklatura poklica, vkateri so opredeljena tipična dela določenega poklica in potrebna strokovna znanja.Na splošno velja, da so bile ob prenovi vključene nove, aktualne vsebine s področjapridelave, predelave in prodaje.

4.1 OPIS PROBLEMA

Za večino evropskih držav je skrb za mlade ter njihovo mesto v družbi izjemnegapomena, pri nas pa nastopi problem premajhnega vpisa na poklicne in strokovnešole, kar posledično prinese tudi deficitarnost poklicev in pomanjkanje posameznihstrokovnih delavcev.Ena ključnih poti do družbene integracije mladih je izobraževanje. Šolska uspešnost,uspešno dokončanje začrtane šolske kariere in izobrazba so pomembni dejavniki zasocialno vključevanje in kakovost življenja mladostnikov. Slovensko poklicno šolstvose ukvarja z resnimi težavami, kot so: vse manjša vključenost dijakov v procesizobraževanja na poklicnem in strokovnem šolstvu, nizka motivacija dijakov,izostajanje od pouka, neustrezna pripravljenost za vstop na trg dela, opustitevšolanja (osip) pred pridobljenim oziroma želenim poklicem in ustrezno stopnjoizobrazbe. Zaradi navedenih razlogov je izobraževalni sistem, njegovo delovanje,strukturo in organizacijo nujno treba prilagoditi in tako poskrbeti za izboljšanjeznanja, poklicne kvalifikacije ter osebnostni razvoj generacij v srednjih poklicnih instrokovnih šolah. Po najboljših močeh se je treba potruditi in izrabiti začetnomotivacijo mladih za izobraževanje, jo ustrezno razvijati, ustvarjati okolje, kjer sepridobiva zanimivo in uporabno znanje, kjer dijaki razvijajo interese in vstopajo vnove socialne odnose. Kar največje število mladih je treba pripraviti tako, da bodolahko imeli dejavno vlogo v ekonomskem in kulturnem življenju.

4.1.1 PROBLEM DEFICITARNIH POKLICEV

Konec vsakega leta Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanjuZavod) na osnovi 9. in 10. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primerbrezposelnosti zbere podatke o gibanju zaposlenosti v preteklem letu ter napovediza tekoče leto. Zavod o dolžnosti posredovanja podatkov obvesti vse poslovnesubjekte, ki zaposlujejo 10 ali več oseb.

Že več let se med deficitarnimi poklici pojavljajo poklici v gostinstvu, gradbeništvu(kamor spadajo poleg klasičnih gradbincev – zidarji, tesarji …, tudi monterjirazličnih profilov, mizarji), kovinarstvu, špediciji, živilski industriji, predvsem mesarji,poleg tega še poklici višjih zahtevnosti v medicini, računalništvu, strojništvu ...Pri omenjeni deficitarnosti gre v prvi vrsti za nepripravljenost oseb za vključevanje vte poklice zaradi posebnih delovnih pogojev, med katerimi so na prvem mestu



plačilo, delovni čas, delovni pogoji. Kaže, da trg dela še ni našel pravega razmerjamed plačilom in pogoji dela, ki bi uravnotežil zanimanje za te poklice. Nekateridelodajalci namenjajo premalo pozornosti izboljšanju delovnih pogojev, ki bipozitivno vplivali na motiviranost zaposlenih (delovni čas, dopusti, zaščitnasredstva, dolžina pogodb o zaposlitvi …).Določenih strokovnih profilov na trgu dela primanjkuje zaradi manjšega vpisa vizobraževanje za te programe, npr. pri študiju medicine je omejen vpis kandidatovza izobraževanje; pri računalništvu, strojništvu odvrača kandidate visokazahtevnost študija. V zadnjih letih je pri mladih upadlo zanimanje za tehniške innaravoslovne poklice, ki se le počasi vrača.Vedno več brezposelnih oseb ima omejitve pri zaposlovanju, kar jim zmanjšujezaposlitvene možnosti. Te možnosti poskuša Zavod za zaposlovanje povečati sprogrami aktivne politike zaposlovanja in motiviranjem teh oseb za še večjoaktivnost pri iskanju zaposlitve.Čeprav Zakon o delovnih razmerjih, razen v izjemnih okoliščinah, strogo izenačujedostopnost do zaposlitve med moškimi in ženskami, so na trgu večje možnosti zazaposlitev na strani moških. Povpraševanje po novih zaposlenih je večje v t. i.tradicionalno moških poklicih. Delodajalci bodo morali iskati svojo poslovnopriložnost tudi z zaposlovanjem žensk na teh delovnih mestih, kajti ženske lahko vmnogih sferah dosegajo boljše delovne rezultate od moških. Ženske osebe brezzaposlitve pa bodo morale s pridobivanjem znanj in kvalifikacij s teh področijpovečevati svoje zaposlitvene možnosti.Trg dela zahteva od vseh nas, ki iščemo svoje možnosti v zaposlitvi, da seprilagodimo razmeram, ki so na trgu prisotne, pustimo za sabo svoja pričakovanjain poglede, ki smo jih pridobili v času šolanja o idealnem delovnem mestu in sipoiščemo priložnost v delu, ki se na trgu išče. Podatki kažejo, da je mnogo lažjeprehajanje iz zaposlitve v zaposlitev kot pa prehod iz brezposelnosti v zaposlitev.Za pridobitev zaposlitve je dostikrat pomembna tudi mobilnost, ki lahko obsegamožnost prihoda na delo ali pa tudi možnost spremembe bivališča zaradioddaljenosti novega delovnega mesta.

Trend poklicev prihodnosti; po podatkih Ministrstva za delo, družino in socialnezadeve razmere na slovenskem trgu dela kažejo trenutno veliko ponudbo kadrovdružboslovnih usmeritev. Največji je primanjkljaj med poklici v okviru naravoslovno-tehniških usmeritev.

Gibanje brezposelnih oseb nam pokaže trend porasta brezposelnih z manj ali nižjoizobrazbo, kar šole motivira k večjemu spodbujanju otrok k izobraževanju.

Število registriranih brezposelnih oseb glede na izobrazbo so za mesec februar2008, prikazane na sliki 3.



0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

I.-II. III.-IV. V. VI. VII.-VIII.

40,1

23,626,4

3,1

6,9

šte

vilo

bre

zp

os

eln

iho

se

b[%

]

stopnja izobrazbe

Slika 3: Registrirane brezposelne osebe po izobrazbi za leto 2007,vir: spletna stran Zavoda RS za zaposlovanje

4.1.2 POMANJKANJE VPISA DIJAKOV V POKLICNE IN STROKOVNE ŠOLE

Že v šolskem letu 2003/04 je bilo čutiti pomanjkanje vpisa, zato je bilo delo napodročju izobraževanja v kmetijstvu usmerjeno predvsem v iskanje novih možnostiin rešitev, da se prepreči nadaljnje upadanje vpisa v kmetijske in živilskeizobraževalne programe. Intenzivno in celostno smo se lotili skupaj s Centrom RSza poklicno izobraževanje uresničiti sklepe o omenjeni problematiki s posebnimdelovnim načrtom in kmetijsko področje uvrstili med prioritetne naloge.Najprej smo skušali izboljšati sodelovanje s socialnimi partnerji. Z namenom, da bijih podrobneje seznanili s trenutnim stanjem na področju kmetijskega izobraževanjain usposobili za dejavnejše sodelovanje pri načrtovanju, oblikovanju in izvajanjuizobraževanja na področju kmetijstva, je CPI organiziral seminar za predstavnikeMinistrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijsko-gozdarske zbornice inkmetijskih zavodov Slovenije.V nadaljevanju je bila v skladu s sklepi medresorskega dogovora med MŠŠ inMKGP na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije oblikovana delovna skupina zapripravo Strategije razvoja izobraževanja na področju kmetijstva, sestavljena izpredstavnikov MKGP, KGZS, CPI in kmetijske stroke. Priprava dokumenta je vsklepni fazi. V njem so na podlagi strategije razvoja kmetijstva kot gospodarskepanoge opredeljene potrebe po poklicnih profilih v kmetijstvu in gozdarstvu terskladno z njimi tudi po vrstah in stopnjah izobraževanja.Na podlagi omenjenega dokumenta in pobud za pripravo poklicnih standardov, ki jihje prejel CPI, je v pripravi tudi kvalifikacijska struktura za celotno področje kmetijstvain gozdarstva. Ob tem ugotavljamo, da je potreben čimprejšnji dogovor medsocialnimi partnerji (GZS, OZS, KGZS, MKGP itn.) glede mejnih področij, na kateraposega kmetijstvo s svojo dejavnostjo (trgovina, gostinstvo, turizem ipd.). Zaradinedorečenosti na tem področju nam ni uspelo uresničiti nekaterih zanimivih



predlogov za nove poklicne profile (npr. agrotrgovec, agroturistični tehnik,naravovarstveni tehnik).Glede priprave novih poklicnih standardov pa so bile izpeljane nekatere dejavnosti.V sklopu projekta pilotnih šol sta bila pripravljena in na Strokovnem svetu potrjenadva nova poklicna standarda na peti ravni zahtevnosti: Svetovalec pri prodaji vkmetijstvu in Vodja kmetijskega gospodarstva; oba predstavljata podlago zaoblikovanje programa poklicno-tehniškega izobraževanja. Le-ta bo nadomestilprogram Kmetijsko-podjetniške dejavnosti, ki se mu izteka veljavnost. Poleg tega jebilo tudi v sklopu programa Phare prijavljeno nekaj projektov, ki zajemajo pripravopoklicnih standardov na področju kmetijstva in gozdarstva (Poljedelec, Živinorejec,Sadjar, Vinogradnik, Gospodinja na turistični kmetiji, Zelenjadar, Gozdar sekač,Gozdar gojitelj itn.), ki bodo omogočali oblikovanje izobraževalnih programovoziroma nacionalnih poklicnih kvalifikacij v skladu z novimi Izhodišči za pripravoprogramov poklicnega in strokovnega izobraževanja.

Preventivni ukrepi za preprečevanje osipa v poklicnem in strokovnemizobraževanju

S pomočjo sredstev Evropskega socialnega sklada in CPI-ja smo pripravili projektza zmanjševanje in preprečevanje osipa, poimenovanega Preventivni ukrepi zapreprečevanje osipa (v nadaljevanju PUPO). V okviru projekta smo razvilipreventivne ukrepe za preprečevanje osipa. Predlagani preventivni ukrepi so nastalina podlagi skrbne proučitve modelov, strategij in metod ter t. i. »dobrih praks« napodročju obravnavane problematike različnih držav članic Evropske unije inpoznavanja lastnega sistema poklicnega in strokovnega izobraževanja ter aktualnešolske zakonodaje. Razdeljeni so na tri ravni preventive:

primarne preventivne ukrepe – ti zajemajo tako svetovalno delo predvstopom v šolo kot tudi delo s celotno populacijo v začetku šolanja vsrednji šoli, da bi preprečili pojavljanje težav;

sekundarne preventivne ukrepe – intervencija srednje šole na začetni ravnitežav;

terciarne preventivne ukrepe – nanašajo se na preprečevanje širjenjatežav.

Če vsi ti ukrepi niso učinkoviti, lahko šole z dodatnimi ukrepi pomoči potrebne dijakenapotijo na ustrezne druge institucije in pomagajo preprečiti socialno izključenost.Predlagani ukrepi izhajajo iz številnih razlag in predpostavk o najpomembnejšihdejavnikih oziroma razlogih, ki vplivajo na osip.Poglavitni namen projekta je uvajanje in sistematično spremljanje izvajanja inučinkovitosti preventivnih ukrepov na 20 poklicnih in strokovnih šolah v Sloveniji.Konec leta 2004 so v projekt vključene šole pripravile celostne programe zapreprečevanje osipa oziroma programe za implementacijo predlaganih preventivnihukrepov. Šolski strokovni timi so oblikovali razvojne in izvedbene načrte, ki sovsebovali vizijo uresničevanja programa na šoli in cilje, ki naj bi jih z izvajanjempreventivnih ukrepov dosegli oziroma uresničili. V primerjavi s predlaganimi ukrepiso identificirali tiste ukrepe, ki jih na šoli že izvajajo, in tiste, ki jih ne.Razmišljali so o ovirah in načinih premagovanja le-teh. Z začetkom šolskega leta2005/06 so se programi na šolah začeli uresničevati. V tem času je bila pripravljenatudi metodologija za spremljanje izvajanja in učinkovitosti preventivnih ukrepov.Spremljanje je bilo razdeljeno na dve obdobji. V spremljavi so bili izvedenikombinirani kvalitativni in kvantitativni raziskovalni pristopi.



Uveljavljanje in spodbujanje poklicnega in strokovnega izobraževanja

Zamisel ni nova, se je pa do sedaj večinoma opredeljevala kot promocija poklicev inpoklicnega in strokovnega izobraževanja. Področje poklicnega in strokovnegaizobraževanja se posebej predstavlja na posameznih odmevnih prireditvah. Že odleta 1996 Obrtna zbornica Slovenije in CPI organizirata predstavitve poklicev tudi naMednarodnem obrtnem sejmu v Celju, na katerem že več let sodeluje tudi našašola.Sčasoma so potrebe, predvsem pa dejstvo, da število vpisanih v programepoklicnega in strokovnega izobraževanja nenehno upada, prerasle koncept tehpredstavitev. Zato je enajst partnerskih institucij, ki so vključene v procesizobraževanja in zaposlovanja, leta 2004 oblikovalo programski svet kot osnovo zadolgoročno in učinkovito komunikacijsko podporo promociji poklicev in poklicnega instrokovnega izobraževanja. Imenovano delovno telo je na nacionalni ravni vodilo,nadziralo in usklajevalo projekt regijske promocije poklicev in poklicnega instrokovnega izobraževanja. Izpeljane so bile številne celostne regijske predstavitve.V posameznih podjetjih so tudi potekale predstavitve poklicev in poklicnega instrokovnega izobraževanja, namenjene učencem višjih razredov osnovne šole innjihovim staršem. Izdano je bilo tudi informacijsko gradivo o izobraževalnihprogramih poklicnih in strokovnih šol. Naša šola je na tem področju pripravljalarazlične delavnice, ki so se izvajale po osnovnih šolah za zaključne razrede, ter takopredstavljala poklice, za katere izobražujemo.V šolskem letu 2005/06 so poleg že omenjenih predstavitev in izdanegainformacijskega gradiva v kontekstu promocije poklicev in poklicnega in strokovnegaizobraževanja potekale tudi dejavnosti: pregled regionalnih poklicnih potreb na trgudela – še posebej za področje tehnike, zbiranje podatkov o stanju vpisa vizobraževalne programe po področjih, izvedba ankete o promociji poklicev inpoklicnega in strokovnega izobraževanja v vseh slovenskih regijah.Prelomnica je bila leto 2006, ko je minister za šolstvo in šport imenoval medresorskiProgramski svet za promocijo poklicev. Povečini v vlogi glavnega nosilca dejavnostije član tega sveta tudi CPI.V tem času so nastali različni dokumenti, ki evalvirajo že izpeljane akcije zapromocijo poklicev in poklicnega in strokovnega izobraževanja. Ugotovitve lahko nakratko povzamemo:

učenci in njihovi starši so bili z izpeljanimi akcijami promocije poklicev inpoklicnega in strokovnega izobraževanja zadovoljni in so dobili potrebneinformacije o nadaljnjem izobraževanju;

najprivlačnejše pri učencih so praktične predstavitve; navzočnost delodajalcev pri promocijskih dejavnostih je izrednega pomena

za učence in njihove starše; promocijske akcije na šolah je treba izvajati usklajeno in nepretrgoma.

Dejavnosti za promocijo poklicev in poklicnega in strokovnega izobraževanjapotekajo torej že več kot desetletje, še posebno načrtno pa od leta 2003. Učenci innjihovi starši so z načinom promocije zadovoljni. Ne glede na to pa število dijakov,vpisanih v programe poklicnega in strokovnega izobraževanja, še vedno upada. Obtem se ponuja vprašanje dosega oziroma učinka še tako skrbno premišljene akcijepromocije poklicev in poklicnega in strokovnega izobraževanja.Hkrati pa tako vprašanje odpira možnost o ponovnem premisleku Sporočila izMaastrichta. Kje so torej še možnosti za povečanje ugleda poklicnega in



strokovnega izobraževanja in predvsem za povečanje zanimanja za tovrstnoizobraževanje?Na videz nepomembna sprememba formulacije iz promocije poklicev in poklicnegain strokovnega izobraževanja v uveljavljanje in spodbujanje poklicnegaizobraževanja odpira možnost za razmišljanje zunaj okvirov zaprtega kroga rivalstvamed splošnimi izobraževalnimi programi in programi poklicnega in strokovnegaizobraževanja. Dejstvo je, da se obe vrsti izobraževalnih programov med sebojrazlikujeta in da se že tradicionalno za ene in druge odločata različni ciljni skupini.Prav to je lahko prednost za izobraževalne programe poklicnega in strokovnegaizobraževanja, hkrati pa od teh programov zahteva prilagoditve v še tesnejšemsodelovanju z delodajalci, uvajanju drugačnih oblik pouka, ohranjanju ravnizahtevnosti programov, še bolj usposobljenih svetovalnih delavcev, večanjamožnosti za vključevanje tujcev, brezposelnih, osipnikov ipd.Na vprašanje o dosegu oziroma učinku promocije poklicev in poklicnega instrokovnega izobraževanja sicer še vedno nismo odgovorili, je pa zagotovo, dalahko ob takih in še mnogih drugih dejavnostih za uveljavljanje in spodbujanjepoklicnega izobraževanja promocija zgolj pridobiva kredibilnost pri učencih innjihovih starših.Vse to pa zahteva ob podpori na državni ravni zainteresirano in usposobljenostrokovno javnost ter seveda dobre finančne temelje. Država izkazuje ozaveščenostna tem področju z namenjanjem proračunskih sredstev, hkrati pa sredstva evropskihstrukturnih skladov omogočajo pomemben dodatni vir za izvajanje dejavnosti zauveljavljanje in spodbujanje poklicnega izobraževanja. (spletna stran CPI)

S pomočjo sredstev Evropskega socialnega sklada smo v programskem obdobju2004–2007 na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja naredili kar nekajrazvojnih premikov v:

posodabljanju in razvoju izobraževalnih programov; usposabljanju učiteljev v srednjih poklicnih in strokovnih šolah, ravnateljev,

poklicnih svetovalcev itn.; zagotavljanju kakovosti v poklicnem in strokovnem izobraževanju s

poudarkom na razvoju modela samoevalvacije; spremljavah izobraževalnih programov, ki dajejo koristne povratne

informacije za zagotavljanje večje prožnosti poklicnega in strokovnegaizobraževanja v skladu s potrebami gospodarstva.

V nadaljevanju navajam samo nekaj razvojnih dosežkov programskega obdobja2004–2007:

razvitih je bilo več kot 300 poklicnih standardov, ki so podlaga za pripravoizobraževalnih programov, pa tudi katalogov za pridobitev nacionalnepoklicne kvalifikacije;

podeljenih je bilo več kot 15000 certifikatov nacionalnih poklicnihkvalifikacij za različna strokovna področja;

pripravljeni so bili izobraževalni programi po posameznih strokovnihpodročjih: tekstil in konfekcija, oblikovanje in fotografija, kemija insteklarstvo, optika, tiskarstvo in multimedija, promet in logistika, kozmetika,frizerstvo, poslovanje in uprava, zdravstvena nega, zobozdravstva,farmacija in laboratorijska medicina, mehatronik, računalništvo, lesarstvo ingostinstvo;



nastalo je tudi raznoliko učno gradivo: od klasičnih učbenikov do delovnihlistov, e-gradiv ter izobraževalnih filmov;

izpeljanih je bilo skoraj 260 programov izobraževanja in usposabljanja; izobraževanja in usposabljanja za uvajanje novih programov se je

udeležilo več kot 6000 udeležencev.

Pogled naprej

S pomočjo CPI se bodo nadaljevale razvojne dejavnosti na področju poklicnega instrokovnega izobraževanja, postavljene v programskem obdobju od 2007 do 2013,usmerjene predvsem v:

razvoj in posodabljanje sistema poklicnega in strokovnega izobraževanjaza zagotavljanje boljše kakovosti v izobraževanju v skladu s potrebamigospodarstva;

razvoj posameznika, to je kakovostno in sistematično usposabljanjeučiteljev in drugih izobraževalcev.

Nadaljnji razvoj poklicnega in strokovnega izobraževanja mora biti usmerjen vcelostni pristop k razvoju programov izobraževanja in usposabljanja, od pripravepoklicnih standardov za celotno poklicno področje do priprave programaizobraževanja in usposabljanja, do uvajanja novosti ter spremljanja udejanjanja tehv realnem okolju. Tako bomo v procesu izobraževanja in usposabljanja razvijalicelostno usposobljenega posameznika, ki bo zmožen učinkovito, uspešno inodgovorno obvladovati naloge na posameznem poklicnem področju. Zato je trebaposameznikove zmožnosti razvijati v vseh dimenzijah: kognitivni, funkcionalni inetični.Za uresničevanje vseh ciljev na področju poklicnega in strokovnega izobraževanjabodo naše razvojne naloge usmerjene tudi v priznavanje neformalnega znanja terpovezovanje šolskega in certifikatnega sistema v luči vseživljenjskega učenja inpriprave nacionalnega ogrodja kvalifikacij.Krepitev kakovosti v poklicnem in strokovnem izobraževanju ostaja eden izmedključnih razvojnih ciljev. Koncept zagotavljanja kakovosti temelji na skupnemevropskem okvirju zagotavljanja kakovosti, to je: načrtovanje, implementacija,evalvacija ter povratna informacija in morebitne predloge za izboljšave.Izobraževanje, usposabljanje in stalno strokovno izpopolnjevanje vseh udeležencevv procesu izobraževanja in usposabljanja je dobra podlaga za oblikovanjecelostnega sistema zagotavljanja kakovosti v poklicnem in strokovnemizobraževanju. Kakovostno in sistematično usposabljanje učiteljev in drugihizobraževalcev pomaga razviti tiste potenciale, ki zagotavljajo uspešno in odgovornodelo v sodobni družbi.Kakovostnega poklicnega izobraževanja pa ni mogoče razvijati brez krepitvezavedanja o pomenu poklicnega izobraževanja, s poudarkom na deficitarnih indrugih perspektivnih poklicih.Zato bodo nadaljnje dejavnosti vsekakor usmerjene v informiranje učencev, njihovihstaršev in tudi širše javnosti o možnostih poklicnega izobraževanja ter krepitevnjegovega ugleda. In navsezadnje: ne smemo pozabiti na mednarodno sodelovanje,ki v današnjem času prav na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja dajeneizmerne možnosti za prenos znanja, primerov dobrih praks in je področje zaiskanje novih rešitev. Vključevanje CPI-ja v izobraževanje in v različne mednarodneprojekte, mreže in povezovanje s sorodnimi institucijami v Evropi je izhodišče zanadaljnje razvojne dejavnosti na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja



v Sloveniji. Tudi naša šola je povezana z različnimi mednarodnimi projekti zapovezavo šol, kar pripomore k boljšemu pregledu in prepoznavanju.

4.2 CILJI IN NAMEN PRENOVE Z VIDIKA VSEBIN

S prenovo želimo povečati atraktivnost programov z vključevanjem poklicnihstandardov z drugih področij, omogočati modularnost, interdiscipliniranost,fleksibilnost in prehodnost.

1. V ospredje so postavljena uporabna praktična znanja in nanje navezanastrokovna in splošna znanja.

2. Uporabljali bomo nove metode dela – aktivno sodelovanje celotnegaučiteljskega zbora pri pripravi učnega procesa.

3. Določili smo skupne module, ki so povezali programe med seboj stemeljnimi splošnimi znanji, strokovnimi znanji in prakso.

4. Dijakom bomo omogočili pridobitev poklica tudi z nedokončanimizobraževanjem oziroma lažjo preusmeritev v druge programe.

5. Pridobitev več poklicev in s tem večjo zaposlitev ter graditev uspešnepoklicne poti.

6. Izobraževanje odraslih – lažje dopolnjevanje že pridobljenega znanja inspretnosti.

Dr. Mojca Kovač Šebart (2007, str. 7–31) v svojem članku v Sodobni pedagogikinavaja, da naj bodo šole različne, s tem prepoznavne, vendar enake in dostopne zavse. Poudarja tudi, da odnos med stroko in politiko ni nekaj, kar bi bilo enkrat zavselej določeno, in torej kot tako nesprejemljivo, odvisno je od časa in od prostora,in mora biti zato, če ga hočemo razumeti, vedno znova predmet kritičnegapremisleka. Ob tem pa ni pomembno kakšen je ta odnos, ampak tudi kakšen bimoral biti. Meni, da je odgovor na to vprašanje po eni strani marsikdaj odvisen odtega, kako strokovnjaki razumejo in vrednotijo politiko nasploh. Skozi prizmo enih jesodelovanje strokovnjakov s šolsko politiko ne samo dopustno, ampak celo kotmoralna dolžnost, za druge pa je lahko prav nasprotno in je sodelovanjenesprejemljivo, saj mora po njihovem strokovnjak, če hoče ostati verodostojenstrokovnjak, držati daleč stran od politike. Poudarja pa tudi, da je pomembno, kakošolska politika gleda na stroko.

V svojem članku podaja tudi kritiko uzakonjene zakonodaje devetletke, da naj šolasamo izobražuje, vzgojo pa naj prepušča v ozadju, gradila naj bi na vrednotnemrelativizmu ali kar odsotnosti vrednot, vse to pa se časovno posledično odraža tudiže na dijakih, ki prihajajo danes v srednje šole in ne prepoznajo svoje moralnedolžnosti spoštovanja in primernega vedenja.



4.3 CILJI PRENOVE Z VIDIKA SODELOVANJA MED UČITELJI

4.3.1 ORGANIZIRANJE TIMOV V IZOBRAŽEVANJU

Timsko delo je oblika aktivnosti, ki jo opravlja skupina strokovnjakov na tak način, daje osnova za sodelovanje neposredna delitev nalog med enakopravnimi strokovnjakiin ne položaj posameznika v formalni hierarhiji. (Pedagoška enciklopedija 1989, str.446)Timsko delo je koristno, kadar se za uspešno reševanje kompleksnihnalog/problemov zahteva sodelovanje več strokovnjakov, interdisciplinarni pristopter sodelovanje različnih profilov strokovnjakov. Predpostavka za uspešno timskodelo, v katerem bodo izkoriščeni vsi potenciali, sposobnosti vsakega strokovnjakaje, da skupina preraste iz skupine strokovnjakov v skupino enakopravnihstrokovnjakov – tim.Ferjan (1996, str. 55–59) v svoji literaturi opredeli, da operativno jedro profesionalneorganizacije v izobraževalnih ustanovah predstavljajo posamezni izvajalci in timi.Tim je delovna skupina, sestavljena iz dveh ali več oseb, ki ima opredeljenospecifično delovno nalogo in cilj; za doseganje tega cilja so člani tima skupnoodgovorni na podlagi notranje samokontrole in vzpostavljanja posebne notranjeklime, ki jo karakterizirajo visoka pripadnost skupnemu cilju, visoka kooperativnost invisoki delovni standardi.V izobraževanju formira management teme predvsem:

za opravljanje specifičnih delovnih nalog (npr. za poučevanje učnihpredmetov oziroma modulov določenega strokovnega področja);

za reševanje problemov.

V izobraževanju je specifična delovna naloga izvedba pouka pri posameznihstrokovno teoretičnih in praktičnih predmetih posameznega strokovnega področja,lahko pa so to tudi posamezni projekti. Predlagana zasnova timskega dela temeljina zagotavljanju strokovnega in pedagoškega sodelovanja med vsemi izvajalcispecifične delovne naloge (učitelji) v oddelku (letniku, programu).V procesu organiziranja izobraževalnega procesa je še posebej pomembnooblikovanje skupin izvajalcev (učiteljev). Cilj oblikovanja timov je razporediti praveljudi na prava mesta, da bi prek doseganja vmesnih (oziroma operativnih) ciljevizobraževalno-vzgojnega procesa ob koncu dosegli cilje izobraževanja. Glavni cilj jemožno doseči le z usklajenim prizadevanjem celotnega učiteljskega zbora.Timsko delo ima nekaj značilnosti projektnega načina dela. Posamezni učitelji solahko člani več timov.Pri oblikovanju timov se mora management zavedati, da imajo ljudje različneosebnostne in strokovne značilnosti:

strokovno znanje posameznega strokovnega področja, ki ga mordamanagement nima, je pa za rešitev problema potrebno;

več strokovnih in pedagoških ter manj managerskih znanj; medsebojne osebnostne privlačnosti (lahko tudi odbojnosti); večjo ali manjšo inovativnost; v timu lahko vlada kolektivni duh, člani pa so lahko tudi izraziti

individualisti.



Težave v timih nastanejo lahko iz več razlogov: če posameznik(-i) nima(-jo) ustreznih strokovnih ali osebnostnih lastnosti; če sicer uporabljen oziroma nadarjen posameznik ni uvrščen na pravo

mesto; če v fazi, ko se tim oblikuje, ne upoštevamo medčloveških simpatij oziroma

rivalstev.

4.3.2 PREDNOSTI TIMSKEGA DELA V PRIMERJAVI Z INDIVIDUALNIM

Člani tima se zavedajo medsebojne odvisnosti. Razumejo, da je mogoče osebne intimske cilje učinkoviteje doseči le z vzajemno podporo in sodelovanjem. Člani timačutijo močnejšo poklicno in stanovsko pripadnost, saj so zavezani ciljem, ki so jihsami oblikovali. S svojimi sposobnostmi in znanjem člani tima prispevajo kskupnemu uspehu. V timu se razvijajo občutki zaupanja, spodbujeno je sproščenoizražanje idej, mnenj, nestrinjanj in občutij, vprašanj, dilem. Člani tima razvijajoodprto in iskreno komunikacijo, trudijo se razumeti poglede in argumente drugihčlanov. Pri razvijanju raznih spretnosti in pristopov spodbujajo drug drugega in sodeležni medsebojne podpore. Članom tima predstavljajo konflikti le enega od vidikovčloveške interakcije, konfliktne situacije zaznavajo kot priložnosti za preverjanjenovih idej, lastne fleksibilnosti in tolerantnosti. Probleme rešujejo hitro inkonstruktivno. Člani tima sodelujejo pri odločanju. Timsko delo osebnostno instrokovno oblikuje člane tima, predvsem z vzdušjem, pogoji dela in zahtevami, ki jihprednje postavlja skupna naloga.Timsko delo in poučevanje; timsko delo pri pouku je v Pedagoški enciklopediji(Pedagoška enciklopedija, 1989, str. 16) označeno kot: menjavanje učiteljev – izrazza različne oblike izmenjavanja učiteljev v krajših ali daljših časovnih intervalih pridelu z isto skupino učencev.Timsko delo je bilo v slovenski šolski prostor že vpeljano (naravoslovni dnevi,kulturni dnevi, športni dnevi, dnevi odprtih vrat, projekti ...), premalo pa je bilosistematično spodbujano, podprto in pozitivno vrednoteno. Timsko delo učiteljev alivzgojiteljev se je v preteklosti navadno začelo pri zbiranju idej, načrtovanjupedagoškega dela, zbiranju in izdelavi učnih pripomočkov, ni pa se udejanjilo vtimskem poučevanju kot naslednji, višji fazi pedagoškega dela.

Glavne prednosti timskega poučevanja: Timsko poučevanje ima poleg že omenjenih prednosti timskega dela še

nekatere bolj didaktično obarvane značilnosti, ki omogočajo učinkovitejši inpestrejši pouk. Didaktična posebnost timskega poučevanja se kažepredvsem v prednostih, ki jih imajo od takega pouka učenci.

Člani tima se medsebojno dopolnjujejo v znanju, sposobnostih, spretnostihin osebnostnih lastnostih. Učenci so tako deležni različnih stilov inpristopov poučevanja, pouk je lahko bolj individualiziran in notranjediferenciran.

V timu se poraja več različnih idej in načinov za obravnavo učne snovi,zaradi tega je lažje načrtovanje pouka, pouk je tudi bolj kakovosten inzanimiv. Več učiteljev v razredu prispeva k večji dinamičnosti pouka,omogoča prožno metodično, prostorsko in časovno organizacijo pouka.

Tudi uvajanje računalniške tehnologije in didaktičnih programov je zdelovanjem več strokovnjakov lažje izvesti. Računalnik kot delovno mesto



– kotiček v učilnici je lahko izkoriščen v vseh etapah učnega procesa(usvajanje novih znanj, utrjevanje znanja, ustvarjanje ... individualiziranenaloge), saj je otroku, ki potrebuje pojasnila, na voljo učitelj ali vzgojitelj.Omogočena je tudi delitev v skupini: ena skupina učencev dela vračunalniški učilnici, druga izvaja dejavnosti v matični učilnici.

Več učiteljev lahko načrtuje in bolj sistematično opazuje ter spremlja deloučencev kakor eden sam, učenci hitreje dobijo povratne informacije osvojem delu.

Lažje pa je tudi poskrbeti za varnost učencev v razredu in zunaj njega. Tudi pri timskem poučevanju (kot pri timskem delu nasploh) je za člane

tima nujno, da občutijo medsebojno podporo in pozitiven odnos do ciljevtima.

Omogoča uveljaviti drugačno obliko ocenjevanja – opisno ocenjevanje. Pomembna je skupna kritična analiza dela – evalvacija. Organizacija in izbrani način vključevanja druge osebe v pouk lahko v veliki

meri odločita, kam se bo razvijalo timsko poučevanje: ali v smersodelovanja oziroma asistence ali v smer sodelovanja alikomplementarnosti v znanju in spretnostih.

Janez Mayer (2004, str. 110–119) odgovarja na vprašanje, ali tim povečujeustvarjalnost svojih članov? Odgovarja, da nosi ustvarjalno moč v sebi vsakdo. Priredkih ljudeh se poraja sama, medtem ko je treba večino spodbuditi, da svoje»ptice« prebudijo. Prav v tem dejstvu tiči njen poseben vzvod, povezan sposlanstvom delovne skupine, ki dozori v tim prav v trenutku, ko se iz rutine zavihti vorbito ustvarjalnega sodelovanja. Pri tem imajo ključne vzvode v rokah vodje.

4.3.3 TIMI – VLOGA PRI PRENOVI

Potrebe po sistematičnem razvijanju timskega dela učiteljev, vzgojiteljev in drugihpedagoških delavcev v šoli ne izhajajo le iz načel in sodobnih priporočil vladnihustanov, ki se ukvarjajo s prenovo vzgojno-izobraževalnih sistemov v tujini in prinas, temveč predvsem iz psihosocialnih značilnosti učečih se subjektov – učencev.Vzgojno-izobraževalne potrebe sodobnega učenca ob upoštevanju njegovihindividualnih učnih ter vedenjskih posebnosti naj bi postale najpomembnejšeizhodišče za oblikovanje timov učiteljev/vzgojiteljev v šoli.Pedagoški tim, ki ga lahko sestavljajo učitelji, vzgojitelji, specialni/socialni pedagogiin drugi, lahko nudi učencu veliko več kot pa en sam strokovnjak. Večja učinkovitostpedagoškega tima se tako odraža v lažjem prilagajanju pouka učenčevimsposobnostim, predznanju, zmožnostim, učnemu, spoznavnemu stilu, vedenjskimposebnostim, posebnostim čustvenega odzivanja, v hitrejših povratnih informacijah,v natančnejšem opazovanju, boljšem usmerjanju pedagoških aktivnosti, večjivarnosti idr. Zadovoljevanje učnih in drugih potreb učencev mora biti vednoizhodiščno načelo za timsko delo učiteljev/vzgojiteljev. Timsko delo, še posebejtimsko poučevanje v razredu ali izven njega (kot oblika timskega dela), ki ninaravnano k zadovoljevanju učnih potreb učencev ali pa pri tem ni dovolj učinkovito,zanika svojo osnovno orientacijo k učencu.Naslednje, iz česar mora izhajati povezovanje pedagoških delavcev v time in je bilov preteklosti mnogokrat prezrto na račun same vsebine pedagoškega dela, je težnjačlanov pedagoškega tima k osebnostnemu in strokovnemu razvoju. Individualno



poučevanje učencev v razredu ne omogoča neposredne socialne interakcije učiteljas svojimi kolegi. Socialna interakcija je v tem primeru mogoča le z učenci, ti pa nemorejo biti vedno enakovreden dejavnik v procesu učiteljevega strokovnegapotrjevanja, saj so razvojno na drugi (nižji) ravni. Učitelj/vzgojitelj potrebujepriložnosti za osebnostno in strokovno potrjevanje, za razvijanje novih spretnosti,stališč, odnosov, za izražanje in sprejemanje spodbud ter medsebojne podpore, zarazvijanje odprte ter pristne komunikacije, za izmenjavo mnenj, izkušenj ter zadelitev idej, učnih pripomočkov, dela, skrbi in odgovornosti.Pomen timskega dela za osebnostni in strokovni razvoj pedagoških delavcev jepomembno izpostavljen tudi v strokovni literaturi s tega področja (Chivers, 1995,Arcaro,1995).

Chiversova (1995) omenja tri vidike teh pozitivnih vplivov: prednosti timskega dela za posameznika – člana tima (npr. prihranek časa

in delitev dela, večje poklicno zadovoljstvo, boljša samopodoba in osebnopočutje);

prednosti timskega dela za tim (npr. dvig delovne motivacije, vzpostavitevvečjega zaupanja med člani tima, pristnejša in sproščena komunikacija);

prednosti timskega dela za šolo v celoti (npr. večja povezanost delavcevšole, večja povezanost šole z lokalno skupnostjo, sodelovalna klima našoli).

Dejstvo, da si član uspešnega tima, naj bi bila motivacijska spodbuda za nadaljnjetimsko delo. Izkušnje pri uvajanju timskega dela študentov in učiteljev v neposrednipedagoški praksi to potrjujejo. Uspešno timsko poučevanje ali timska izvedba drugihpedagoških aktivnosti (npr. projektno naravnanih dni, naravoslovnih, kulturnih,športnih dni, šole v naravi idr.) omogoči članom tima, da sami uvidijo mnogeprednosti timskega dela v šoli. Osebno in delovno zadovoljstvo je navadno izvornovih idej in načrtov za timsko delo ter timsko poučevanje učencev.Timsko delo pedagoških delavcev, zlasti timsko poučevanje učencev, pa jepovezano tudi z nekaterimi osebnimi dilemami in bojaznimi. Na odločitev, ali se boposameznik vključil v timsko delo, vplivajo mnogi dejavniki in nekateri od teh so zeloosebne narave (npr. stališča, subjektivne teorije, predsodki, oseben odnos dokolegov). Za lažje razumevanje procesov, ki sodelujejo pri odločitvi, ali boposameznik pozitivno ali pa negativno naravnan do timskega dela v šoli, si tedejavnike podrobneje poglejmo in vzporedno razmišljajmo o možnostihsistematičnega spodbujanja ter razvijanja pozitivnega odnosa do timskega dela všoli.

Dr. Alenka Polak (2004, str. 168–2004) pa v svojem prispevku, objavljenem vSodobni pedagogiki, daje velik poudarek pri vplivu usposabljanja učiteljev za timskodelo na njihovo zaznavanje delovnega okolja. Navaja, da naj bi bilo timsko deloučiteljev pomemben dejavnik oblikovanja ožjega in širšega delovnega okoljaoziroma organizacijske klime na šoli. Pravi, da izobraževanje in usposabljanjeučiteljev za timsko delo daje večjo motiviranost, večjo medsebojno povezanost,večjo usmerjenost k nalogam in avtonomijo, s tem večjo jasnost pravil terinovativnost pri pedagoškem delu, tako niso pomembne različne stopnje izobrazbeučiteljev in njihove smeri izobrazbe, ne delovna mesta, in s tem sklepa, da timskodelo učiteljev (timsko načrtovanje, timsko poučevanje in timska evalvacija) prispevak večji povezanosti učiteljev in posredno k bolj sodelovalni kulturi na šoli.



Pri zagotavljanju primernega delovnega okolja je torej treba poglobiti predvsemkomunikacijo med učitelji in vodstvom, saj le-ta zagotavlja medsebojno izražanje insprejemanje različnih oblik podpore, ki je ključni dejavnik sodelovalne kulture.Učitelje je treba spodbujati k večjemu medsebojnemu spoznavanju, sodelovanju terpovezovanju. Tako se odpirajo različne možnosti za timsko delo, za med predmetnopovezovanje, predvsem pa oblikovanje bolj celostne kulture šole in s tem sproščenodelovno ozračje.



5 RAZISKOVALNI DEL

Kot je bilo že v uvodu rečeno, je moj namen diplomske naloge predstavitiorganizacijo prenove izobraževalnih programov, cilje prenove, predstaviti razmerena trgu dela, poudarek je predstaviti novo metodo dela poučevanja, kar pomenitimsko delo v razredu, zato sem v raziskovalnem delu poskušala odgovoriti nazastavljena vprašanja raziskovanja.

Vprašanja raziskave: Kdo je napisal usmeritve za operativo prenove izobraževanja? Kakšna je vloga šol pri prenovi izobraževalnih programov? Kdo je pripravil učne programe? Kakšne so programske novosti izobraževalnih programov? Kakšno je usposabljanje učiteljev s programskimi novostmi?

Tako sem v nadaljevanju predstavila Šolski center Šentjur. To je organizacija, vkateri sem zaposlena in v kateri sem spremljala prenovo programov nabiotehničnem področju. Predstavila sem tudi prenovljen program Pomočnik vbiotehniki in oskrbi, ki se je pričel izvajati v šolskem letu 2008/09.

Pri s svojem delu sem uporabila metodo študije primera in metodo opazovanja.Moje delo je potekalo tako, da sem spremljala in opazovala prenovoizobraževalnega programa Pomočnik peka in slaščičarja, ki se je prenovil in sepreimenoval v program Pomočnik v biotehniki in oskrbi ter se v šolskem letu2008/09 pričel prvič izvajati. Preučila sem zakonske podlage prenove. Pri prenoviprograma vsebine praktičnega izobraževanja pa sem tudi sama sodelovala vsodelovanju strokovnih kolegov pri izdelavi kataloga znanja za modul Kuhanje instrežba, ki je v nadaljevanju tudi v celoti predstavljen. Udeležila sem se tudi številnihizobraževanj in delavnic uvajanja prenovljenih učnih programov, ki jih je organiziralCPI. Kritično sem tudi podala svoje mnenje prenove.



5.1 OPIS ORGANIZACIJE – PREDSTAVITEV ŠOLSKEGACENTRA ŠENTJUR

Slika 4: Logotip Šolskega centra Šentjur

Proučevala bom dogajanje prenove v Šolskem centru Šentjur, ki ima 320 dijakov invajencev, 260 študentov in 74 zaposlenih, kjer sem tudi zaposlena kot učiteljicastrokovnih predmetov na srednji poklicni in strokovni šoli.

Šola je bila ustanovljena leta 1909 in je začela delovati 3. januarja 1910 kot enoletnakmetijska šola. Na šoli so se že v letu 1909 izvajali tudi pettedenski tečaji zagospodinje. Pozneje se je šola razvijala, spreminjala tudi imena in od leta 2004deluje kot Šolski center Šentjur, skrajšano ŠC Šentjur. Sedež je v Šentjurju. Naslovje: Cesta na kmetijsko šolo 9, 3230 Šentjur.Status Šolskega centra Šentjur in njegovi organi, imenovanje le-teh in naloge sodoločene z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS,št. 16/07), Zakonom o višjem strokovnem izobraževanju (Ur. l. RS, št. 86/04) inSklepom o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda »Šolski centerŠentjur« – z dne 25. 7. 2006. Danes je ustanoviteljica javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Šolski center Šentjur Republika Slovenija. Ustanoviteljskepravice uresničuje Vlada Republike Slovenije.

Slika 5: Organizacijska shema Šolskega centra Šentjur



V sklopu Šolskega centra Šentjur delujeta dve organizacijski enoti, in sicer Srednjapoklicna in strokovna šola ter Višja strokovna šola. Dejavnost dijaškega doma seizvaja v okviru organizacijske enote Srednja poklicna in strokovna šola. Takrat jepridobila tudi naziv Šolski center Šentjur.V tem času so se znotraj srednje poklicne in strokovne šole ter višje strokovne šoleizoblikovali različni kmetijski in gospodinjski programi, danes pa na šoli izvajamo tudiživilske ter gostinsko-turistične programe.Programi so nivojsko izobraževanje; od nižjega poklicnega, preko srednjegapoklicnega, poklicno-tehniškega do višje strokovnega izobraževanja, kar omogočamladim, da glede na želje in zmožnosti izberejo poklic.

Nižje poklicno izobraževanje: vpišejo se lahko tisti, ki so uspešno zaključilišest razredov osnovne šole ali pa osnovno šolo po prilagojenem programu;traja dve leti; po opravljenem izobraževanju z uspešno opravljenimzaključnim izpitom se lahko dijaki vpišejo v prvi letnik katerega kolisrednjega poklicnega programa. Samostojno lahko opravljajo manjzahtevna dela v delovnem procesu, lahko pa tudi pod nadzorom sodelujejopri zahtevnejših opravilih.

Srednje poklicno izobraževanje: lahko se vpišejo vsi z uspešno zaključenoosnovno šolo ali nižjo poklicno šolo; izobraževanje traja tri leta, zaključi sez opravljenim zaključnim izpitom in se lahko dijaki vpišejo naprej – vprograme poklicno-tehniškega izobraževanja (3 + 2).

Srednje strokovno izobraževanje: traja štiri leta; vpišejo se lahko vsi, ki sozaključili osnovno šolo ali nižjo poklicno šolo; izobraževanje daje ustreznopoklicno usposobljenost, poleg tega pa dobro osnovo za nadaljnji študij navisoki strokovni šoli. Šolanje se zaključi s poklicno maturo.

Poklicno tehniško izobraževanje: dijaki ga zaključijo s poklicno maturo inlahko nadaljujejo izobraževanje na višjih strokovnih šolah in univerzah.

Višje strokovno izobraževanje: študentje študij sklenejo z diplomskimizpitom (diplomska naloga in zagovor). Po uspešno končanemizobraževanju pridobijo naziv strokovne izobrazbe inženir/-ka kmetijstva aliinženir/-ka živilstva.



Slika 6: Pregled zgradbe vzgoje in izobraževanja,vir: spletne strani Ministrstva za šolstvo



Na trgu izobraževalnih storitev obstaja vse večja konkurenca, vse več je zavodov.Izobraževalne organizacije morajo zato veliko pozornosti posvečati aktivnostim – odanalize stanja, napak in pomanjkljivosti – ter istočasno ugotavljati vzroke. V boju skonkurenco se morajo izobraževalne organizacije prilagajati okoliščinam na trgu,upoštevati potrebe, oblikovati ustrezne izobraževalne programe in težiti k temu, dapostanejo najboljša izobraževalna organizacija v določenem kraju ali območju.V zavodu težimo k temu, da bi čim bolj prodrli na tržišče in da bi bili čim boljprepoznavni.

Zavod je ustanovljen za opravljanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti, ki se opravljakot javna služba na področju izobraževanja na podlagi izobraževalnih in študijskihprogramov, ki jih v izvajanje določi minister, pristojen za šolstvo.Druge dejavnosti, povezane z vzgojo in izobraževanjem, ki jih opravlja zavod, sodoločene s Sklepom o ustanovitvi zavoda.Zavod lahko posamezne izobraževalne in študijske programe izvaja v sodelovanju zdrugimi šolami in izobraževalnimi organizacijami v Republiki Sloveniji ali v tujini.

Zavod opravlja javno službo na naslednjih področjih: srednješolsko poklicno in strokovno izobraževanje; dejavnost dijaških domov, študentskih domov, internatov; višje strokovno izobraževanje; dejavnost knjižnic.

Zavod opravlja tudi druge dejavnosti, povezane z vzgojo in izobraževanjem, in sicer: pridelovanje žit in drugih poljščin, vinogradništvo, sadjarstvo; pridelovanje vrtnin, okrasnih rastlin, semen in sadik, dejavnost cvetličarn; urejanje in vzdrževanje parkov, vrtov in zelenih površin; reja živali, ribištvo, gozdarstvo, gozdarske storitve; storitve za živinorejo, razen veterinarskih storitev; proizvodnja sladoleda, sadnih in zelenjavnih sokov, kruha, svežega peciva

in slaščic; proizvodnja kakava, čokolade in sladkornih izdelkov; proizvodnja testenin, začimb, dišav; proizvodnja vina iz grozdja, žganih pijač; proizvodnja tekstilnih izdelkov; dejavnost menze, priprava in dostava hrane, dejavnost restavracij in

gostiln; tečaj za varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki; traktorske vožnje; vzdrževanje in popravila motornih vozil, testiranje škropilnic; cestni tovorni promet; dejavnost potovalnih agencij in organizatorjev potovanj, s turizmom

povezane dejavnosti; raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju naravoslovja;

tehnologije, kmetijstva, družboslovja, humanistike; promocija in uslužbenske dejavnosti; tečajne oblike izobraževanja iz področja gospodinjstva;



izobraževanje kmetijskih znanj; dejavnost vozniških šol; permanentno izobraževanje iz varstva rastlin; nacionalne poklicne kvalifikacije; dejavnost knjižnic; dijaški dom, druge nastanitve za krajši čas; trgovina na debelo in drobno, dejavnost cvetličarn; storitve za živinorejo, razen veterinarskih storitev, cestni promet; točenje pijač in napitkov v drugih lokalih; drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje (izobraževanje

odraslih).

Ustanoviteljica javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda je Republika Slovenija.Ustanoviteljske pravice uresničuje Vlada Republike Slovenije.

Organi zavoda so: svet zavoda, direktor zavoda in kolegij. Funkcijo direktorjazavoda opravlja ravnatelj ene od organizacijskih enot, ki ga določi svet šole.Organi Srednje poklicne in strokovne šole so: ravnatelj, učiteljski in vzgojiteljski zbor,oddelčni učiteljski zbor, razredniki, strokovni aktiv učiteljev oziroma vzgojiteljev insvet staršev, komisija za spremljanje in zagotavljanje kakovosti.Organi Višje strokovne šole so: ravnatelj, strateški svet, predavateljski zbor,strokovni aktivi, študijska komisija, komisija za spremljanje in zagotavljanjekakovosti.

Svet šole opravlja naslednje naloge: sprejema pravila in druge splošne akte šole, s katerimi se urejajo

vprašanja, ki so pomembna za opravljanje dejavnosti in poslovanje šole; imenuje in razrešuje direktorja in ravnatelja; sprejema program razvoja; sprejema letni delovni načrt zavoda in poročilo o njegovi uresničitvi; sprejema finančni načrt in zaključni račun; odloča o uvedbi nadstandardnih in drugih programov; obravnava poročila o vzgoji oziroma izobraževalni problematiki; odloča o pritožbah v zvezi s statusom dijaka in študenta; odloča o pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi

delavcev iz delovnega razmerja; odloča o pritožbah staršev v zvezi z vzgojnim in izobraževalnim delom v

šoli; daje ustanoviteljici in direktorju mnenje o posameznih vprašanjih; sprejema program prioritet za delitev presežkov prihodkov nad odhodki,

pridobljenimi s prodajo storitev in proizvodov, ustvarjenih z opravljanjemizobraževanja oziroma z opravljanjem drugih dejavnosti v skladu s temsklepom in s posebnimi predpisi.

Direktor in ravnatelj sta pedagoški in poslovodni organ šole. Svet staršev jeposvetovalni organ. Strokovni organi šole so:

učiteljski zbor, oddelčni učiteljski zbor,



razredniki, predavateljski zbor, strokovni aktivi.

Splošne cilje šole določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje inizobraževanja, ki je obvezno izhodišče. Letne delovne načrte podrobno vsebinsko interminsko izdelamo na podlagi predmetnikov, katalogov znanj in minimalnihstandardov.

5.2 RAZISKAVA Z OPAZOVANJEM PRENOVLJENEGAPROGRAMA POMOČNIK V BIOTEHNIKI IN OSKRBI

Opazovala in spremljala sem prenovo programa Pomočnik peka in slaščičarja terprograma Pomočnica gospodinje-oskrbnice, ki ju je s šolskim letom 2008/09nadomestil program Pomočnik v biotehniki in oskrbi. Pri pripravi katalogov znanja spodročja kuhanja in strežbe ter pri pripravi izvedbenega kurikuluma sem prekoprogramskega učiteljskega zbora tudi sama sodelovala.



5.3 REZULTATI RAZISKAVE

Kdo je napisal usmeritve za operativo prenove izobraževanja?

Podlaga za prenovo poklicnega in strokovnega izobraževanja so: prenovljeni Zakono poklicnem in strokovnem izobraževanju (2006), Kurikulum na nacionalni in šolskiravni (2006) ter Poklicni standardi.Kot je že bilo predhodno omenjeno, je seveda temeljni dokument z imenomIzhodišča za pripravo izobraževalnih programov nižjega in srednjega poklicnegaizobraževanja, ki jih je sprejel Strokovni svet RS za poklicno in strokovnoizobraževanje, in sicer na svoji 53. seji, 30. novembra, leta 2001. Le-ta omogočajouveljavitev pomembnih novosti v poklicnem in srednjem strokovnem izobraževanju,zlasti pa vzpodbujajo pripravo novih izobraževalnih programov, skladno z razvojnimiusmeritvami Slovenije in hitrim razvojem tehnologij ter drugimi širšimispremembami.Osrednji vsebinski del izhodišč so cilji programske prenove poklicnega instrokovnega izobraževanja, pri čemer so poudarjeni predvsem tisti, ki izhajajo izzakonske zahteve po urejanju poklicnega in strokovnega izobraževanja na načelihsocialnega partnerstva ter skupni odgovornosti države, delodajalcev in delojemalcevza poklicno in strokovno izobraževanje. Najpomembnejši programsko-strukturniproblem izhodišč pa predstavlja opredelitev minimalnih izobraževalnih standardovter razmerja med obsegom splošne in strokovne izobrazbe ter med teoretičnim inpraktičnim znanjem v posameznih izobraževalnih programih.

Kakšna je vloga šol pri prenovi izobraževalnih programov? Kdo je pripravil učne programe?

V aktivnosti prenove so bili in so še vključeni različni strokovnjaki in udeleženciizobraževanja, ki z usklajevanjem predlogov poskušajo izpeljati evropsko primerljiveizobraževalne programe v biotehniki. Tu sta zajeti posodabljanje in razvojprogramov za pridobitev nižje in srednje poklicne in srednje strokovne izobrazbe napodročju biotehnike.Šole smo najprej pripravljale predloge za nove izobraževalne programe v skladu zzahtevami trga in primerljivostjo evropskih držav ter predlagale CPI spremembe indopolnila.CPI je (že uvodoma podrobno opisano) Center Republike Slovenije za poklicnoizobraževanje. Je javni zavod, ki ga je leta 1995 ustanovila Vlada insoustanoviteljici: Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtna zbornica Slovenije. CPIopravlja raziskovalno, razvojno in svetovalno delo in je mesto, kjer se srečujejo,usklajujejo in povezujejo interesi države in socialnih partnerjev v poklicnem instrokovnem izobraževanju.

Naloge CPI pri prenovi: CPI proučuje razvojne trende na trgu dela in pripravlja profile poklicev in

kompetenčno zasnovane poklicne standarde (»occupational standards«),ki so podlaga za pripravo izobraževalnih programov poklicnega instrokovnega izobraževanja in za potrjevanje nacionalnih poklicnihkvalifikacij, skupaj s šolami.

CPI razvija metodologije in pripravlja sodobne modularno zasnovaneizobraževalne programe nižjega in srednjega poklicnega ter srednjega in



višjega strokovnega izobraževanja, v sodelovanju socialnih partnerjev inšol.

Med temeljne dejavnosti CPI sodi še spremljanje uvajanja izobraževalnihprogramov, vrednotenje zaključnih izpitov in poklicne mature ter razvojnovih metodičnih in didaktičnih konceptov znanja, učenja in poučevanja.

Sedaj bom predstavila posodobljeni program, tj. izobraževalni program in njegovenovosti, ki smo ga pripravili skupaj s konzorcijem biotehničnih šol, CPI-jem in ki je bilsofinanciran s strani evropskega socialnega sklada ter ga je sprejel strokovni svet inpotrdila Vlada Republike Slovenije.

5.3.1 ZGRADBA IN OBLIKOVANJE PRENOVLJENEGA PROGRAMAPOMOČNIK V BIOTEHNIKI IN OSKRBI

Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja na splošno določastrukturo izobraževalnega programa (v nadaljevanju: program). Sestavljata gasplošni in posebni del.

V splošnem delu (z oznako A) je opredeljeno: ime programa, v poklicnem in strokovnem izobraževanju tudi naziv poklicne oziroma

strokovne izobrazbe, cilji vzgoje in izobraževanja, trajanje izobraževanja, vpisni pogoji, pogoji za napredovanje in dokončanje izobraževanja, obvezni načini preverjanja in ocenjevanja znanja.

Posebni del (z oznako B) programa določa njegovo vsebino in ga sestavljajo: predmetnik, predmetni katalogi znanja (v programih gimnazije učni načrti), izpitni katalogi, znanje, ki ga morajo imeti izvajalci posameznega predmeta, organizacijo izvajanja programa (šolska organizacija, dualna organizacija

izobraževanja) in obseg in vsebino izobraževanja pri delodajalcu (v programih z dualno

organizacijo izobraževanja).

V skladu z zakonom se programi poklicnega in strokovnega izobraževanja, pokaterih se pridobi javno veljavna izobrazba, oblikujejo na podlagi nomenklaturepoklicev. Nomenklatura poklicev vsebuje seznam poklicev, tipična dela v poklicu(poklicih), zahtevnostno raven, ime in kodo poklica iz standardne klasifikacijepoklicev, strokovno znanje, ki naj si ga posameznik pridobi po programu, nazivepoklicne oziroma strokovne izobrazbe in stopnjo izobrazbe.Nomenklaturo poklicev predlagajo zbornice; za področja, kjer zbornice nisoorganizirane, pa jo predlagajo pristojna ministrstva (npr. za šolstvo, zdravstvo,kmetijstvo ...). Določi jo minister, pristojen za delo, in jo objavi v Uradnem listuRepublike Slovenije.



Nomenklatura poklicev je aktualni izbor poklicev iz standardne klasifikacije poklicev,v kateri je poklic določen kot eno ali več sorodnih delovnih mest, za katere jeznačilno različno število med seboj zelo podobnih opravil oziroma delovnih nalog; jestatistična analitična enota, v katero se razvršča delo, sorodno po vsebini inzahtevnosti, ki ga je, ga ali bi ga lahko opravljala praviloma ena oseba.

Namesto nomenklature poklicev se tudi pri nas po zgledu držav Evropske skupnostiuveljavljajo poklicni standardi, ki imajo naslednje sestavine (elemente):

ime in koda poklica, tipična dela, raven zahtevnosti, znanja in spretnosti ter pristojnosti.

Poklicni standardi se tako vsebinsko nekoliko razlikujejo od nomenklature poklicev.Poklicni standardi so zato podlaga za:

modularno oblikovan program poklicnega in strokovnega izobraževanja in katalog standardov strokovnih znanj in spretnosti v sistemu certificiranja

poklicnih kvalifikacij.

Le izjemoma program omogoča pridobiti več nazivov poklicne ali strokovneizobrazbe. Gre za programe z obsežnimi skupnimi teoretičnimi predmeti za večpoklicnih ali strokovnih skupin in zelo različnim praktičnim izobraževanjem. V tehprimerih se program deli v module; vsak modul omogoča udeležencu izobraževanjapridobiti le en naziv poklicne ali strokovne izobrazbe; ta se navede v dokumentu okončanem izobraževanju. Naziv ne vsebuje navedb o določenih izbirnih predmetihoziroma strokovnih področjih, določenih s programom.Naziv poklicne oziroma strokovne izobrazbe, ki si ga pridobi udeleženecizobraževanja, ko opravi vse obveznosti po programu, se navede v listini(spričevalu) v moški ali ženski obliki.Ime programa v poklicnem in strokovnem izobraževanju se nanaša na nosilcadejavnosti in se praviloma navaja v moški obliki (npr. slaščičar, pek, živilski tehnik...).

5.3.2 SPREJEMANJE PROGRAMOV

Javno veljavne programe sprejme minister, pristojen za šolstvo, v sodelovanju spristojnim strokovnim svetom; programe za izpopolnjevanje in usposabljanje terspecializacijo pa sprejme minister, pristojen za delo, prav tako v sodelovanju spristojnim strokovnim svetom.Pristojni strokovni svet določi posebni (vsebinski) del programa in predlaga splošnidel.Program Pomočnik v biotehniki in oskrbi je sprejel Strokovni svet RepublikeSlovenije na 103. seji – 14. decembra 2007. Program je prenovljen in je zamenjalveč programov: Pomočnika v biotehniki, Pomočnika peka in slaščičarja, Pomočnikaživilstva, Pomočnika mesarja, Pomočnika gospodinje-oskrbnice.



5.3.3 UVAJANJE IN SPREMLJANJE NOVOSTI IN PROGRAMOV

Zakon navaja, v katerih primerih je poskus obvezen ali pogojno obvezen. Srednjošolo, na kateri poskus poteka, določi minister, pristojen za šolstvo; pred odločitvijopa si mora pridobiti mnenje pristojnega strokovnega sveta. Zakon določa tudiinstitucije, ki imajo nalogo spremljati poskus in izdelati vmesno in končno poročilo.Poročili zagotavljata strokovni nadzor in s tem varstvo pravic udeležencev vposkusu.Uvajanje novosti in programov podrobneje ureja ustrezni pravilnik.

Program, ki se izvaja pri nas in ki ga spremljam, je Pomočnik v biotehniki in oskrbi.V tem programu dijaki in dijakinje pridobijo praktična in teoretična znanja s področjatehnologije slaščičarstva in pekarstva ter osnovna znanja higiene in varstva pri delu.Potrebna strokovna znanja si dijaki in dijakinje pridobijo pri predmetih tehnologija vpekarstvu in slaščičarstvu in osnove ekonomike. Naučijo pa se tudi kreativnosti inspodbujajo ter razvijajo svoj občutek za estetiko. Izobraževanje dijaki/-nje zaključijoz zaključnim izpitom.Vsebina zaključnega izpita:

pisni in ustni izpit iz slovenskega jezika in književnosti ter storitev z zagovorom.

Po končanem izobraževanju se dijaki lahko vpišejo v 1. letnik katerega koli triletnegaali štiriletnega programa ali pa se zaposlijo.

NIŽJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJE:POMOČNIK V BIOTEHNIKI IN OSKRBI 2008/09

A. SPLOŠNI DEL

1 IZOBRAŽEVALNI PROGRAM1.1 Ime izobraževalnega programa: POMOČNIK V BIOTEHNIKI IN OSKRBI1.2 Naziv poklicne izobrazbe: pomočnik/pomočnica v biotehniki in oskrbi

2 CILJI IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMAPoleg splošnih ciljev vzgoje in izobraževanja izobraževalni program omogočadijakom in dijakinjam (v nadaljevanju: dijakom), da:

razvijajo ustvarjalnost in pripravljenost za vseživljenjsko učenje; razvijajo pozitivne moralne vrednote; odgovorno skrbijo za lastno zdravje, zdravje potrošnikov in razvijajo

pozitiven odnos do zdravega načina življenja; se seznanijo z načeli trajnostnega razvoja; razvijajo poklicne kompetence; skrbijo za urejenost delovnega mesta/prostora; znajo pripraviti izdelke za prodajo in nadaljnjo predelavo; pripravijo živali in živalske proizvode za prodajo in nadaljnjo predelavo; se seznanijo z vplivi stroke na naravno okolje in so zmožni izvajati delo

skladno z načeli trajnostnega razvoja; ustrezno shranjujejo surovine in izdelke; pakirajo izdelke ali pridelke; čistijo delovne prostore, orodja, naprave in stroje;



sodelujejo pri pripravi obrokov; pridobivajo znanje iz varstva pri delu; razvijajo ekološko zavest, varčnost in osebno odgovornost; razvijajo sposobnosti prilagajanja delovnemu okolju in sodelovanja v

kolektivu; zagotovijo kakovost opravljenega dela; znajo sodelovati v skupini ter pisno in ustno komunicirati s sodelavci in

drugimi ter pri tem uporabljati temeljno strokovno terminologijo.

3 TRAJANJE IZOBRAŽEVANJA3.1 Izobraževanje traja dve leti.3.2 Izobraževalni program je ovrednoten s 120 kreditnimi točkami (KT).

4 VPISNI POGOJIV izobraževalni program se lahko vpiše, kdor je:

končal najmanj sedmi razred devetletne oziroma šesti razred osemletneosnovne šole in je izpolnil osnovnošolsko obveznost ali

zaključil osnovnošolsko izobraževanje po prilagojenem izobraževalnemprogramu z nižjim izobrazbenim standardom.



5 OBVEZNI NAČINI OCENJEVANJA ZNANJA

OznakaSplošnoizobraževalni predmeti

in strokovni moduliUstno Pisno

Izdelekoz.

storitevDrugo

P1 Slovenščina x x

P2 Matematika x

P3 Družboslovje in naravoslovje x

P4 Športna vzgojapraktične

vaje

M1Komunikacija na delovnemmestu

x

M2 Čiščenje in urejanje prostorov X

M3 Mehanizacija v biotehniki X

M4 Temelji živilstva in prehrane X

M5 Kuhanje in strežba X

M6 Oskrba živali X

M7 Osnove rastlinske pridelave X

M8 Priprava živil živalskega izvora X

M9 Priprava živil rastlinskega izvora X

M10 Oblikovanje enostavnih tekstilij X

M11 Oskrba na domu X

M12 Pomoč pri pripravi obrokov X

M13 Pomoč pri strežbi X

M14 Temelji pridelave zelenjave X

M15 Osnove čebelarstva X

M16 Vzdrževalna dela v gozdu X

M17 Mesarstvo X

M18Izdelava pekovskih inslaščičarskih izdelkov

X

M19 Mlekarstvo X

M20Predelava sadja, zelenjave inoljaric

X

M21 Priprava hitre hrane X

M22 Pridelava in uporaba zelišč X

M23 Enostavni izdelki za dekoracijo X

M24Vzdrževanje in higiena delovnihprostorov

X

M25Vzdrževanje in izdelavaenostavnih tekstilnih izdelkov

X



6 POGOJI ZA NAPREDOVANJE IN DOKONČANJE IZOBRAŽEVANJA

6.1 Pogoji za napredovanjeV višji letnik lahko napredujejo dijaki, ki so ob koncu šolskega leta pozitivno ocenjeniiz vseh splošnoizobraževalnih predmetov in strokovnih modulov letnika izvedbenegakurikuluma šole, in tisti, ki so opravili vse interesne dejavnosti in vse obveznostipraktičnega usposabljanja z delom, oziroma napredujejo po sklepu programskegaučiteljskega zbora.

6.2 Pogoji za dokončanjeZa dokončanje izobraževanja in pridobitev izobrazbe mora dijak uspešno opraviti spozitivnimi ocenami:

splošnoizobraževalne predmete, obvezne strokovne module, izbirne strokovne module, odprti del kurikuluma.

Poleg tega mora opraviti: vse interesne dejavnosti, obveznosti pri praktičnem usposabljanju z delom in zaključni izpit.

Zaključni izpit: izdelek oziroma storitev in zagovor.

5.4 PREDSTAVITEV PROGRAMSKIH NOVOSTI

Kakšne so programske novosti izobraževalnih programov?

5.4.1 STROKOVNI MODULI

Programska enota za dosego poklicnih in ključnih kompetenc je modul. Moduliobsegajo kompetentno naravnane sklope ciljev, ki izhajajo iz kompleksnih delovnihnalog, so didaktično utemeljeni in vodijo do poklicnih kompetenc. V okviru modulovse povezujejo praktično izobraževanje, strokovna teorija in ključne kompetence.Moduli so razčlenjeni na strokovno vsebinske sklope. Podlaga za oblikovanjestrokovnega modula je lahko tudi poklicni standard. Strokovni moduli so za dijake indijakinje (v nadaljevanju: dijaki) obvezni ali izbirni. Dijaki imajo celo zakonskomožnost, da si izberejo strokovni modul, ki ga izvajajo druge šole. Pri izbiristrokovnega modula šola svetuje dijaku v skladu z izobraževalnim programom.V nekaterih primerih se zahteva, da mora dijak pred vključitvijo v določen strokovnimodul predhodno opraviti drugi strokovni modul.



Mesars

tvo

Pom

oč

vslaščič

ars

tvu

inpekars

tvu

Tem

elji

pri

pra

ve

zele

nja

ve

Pripra

va

zele

nja

ve,sa

dja

ino

ljaric

Pom

oč

vm

lekars

tvu

Pripra

va

hitre

hra

ne

Pripra

va

inupora

ba

ze

lišč

9 KT 9 KT 9 KT 9 KT 9 KT 9 KT 9 KTO

snove

čebela

rstv

a

Vzdrž

evaln

adela

vgozd

u

Vzdrž

evanje

iniz

dela

va

enosta

vn

ihte

kstil

nih

izde

lkov

Vzdrž

evanje

inhig

ien

ad

elo

vnih

pro

sto

rov

Enosta

vn

iiz

de

lki

za

dekora

cijo

Oskrb

ana

do

mu

Pom

oč

pri

pripra

vi

obro

kov

Pom

oč

pri

str

ežb

i

IZBIRNIMODULI

1 oz. 2/15(1 x 18)

oz.(2 x 9 KT)

9 KT 9 KT 9 KT 9 KT 9 KT 9 KT 9KT 9 KT

Oskrb

aživ

ali

Osnove

rastli

nske

pride

lave

Pripra

važiv

ilživ

als

kega

izvora

Pripra

važiv

ilra

stli

nskeg

aiz

vora

Oblik

ova

nje

enosta

vn

ihte

kstil

ij

Kuh

an

jein

str

ežba

IZBIRNIMODULI

1/2(1 x 2)

1/4(2 x 8 KT)

8 KT 8 KT 16 KT 16 KT 8 KT 8 KT

Meha

niz

acija

vbio

tehn

iki

Tem

elji

živ

ilstv

ain

pre

hra

ne

Čiščenje

inure

janje

pro

sto

rov

IZBIRNIMODULI

PROGRAMA

1/39 KT 9 KT 9 KT

Kom

un

ikacija

na

delo

vnem

mestu

SKUPNIMODULI NA

BIOTEHNIŠKEMPODROČJU

1/1

6 KT

Slika 7: Grafični prikaz modulov programa Pomočnik v biotehniki in oskrbi,povzeto: spletna stran CPI



Glede na predstavljene strokovne module je naša šola v programu Pomočnik vbiotehniki in oskrbi izbrala sledeče module, ki se bodo izvajali v dveh šolskih letih.

Oznaka Programske enoteObvezno/

IzbirnoSkupnoštevilo ur

Številokreditnih

točk

A – Splošnoizobraževalni predmet

Slovenščina obvezno 155 9

Matematika obvezno 157 9

Tuji jezikodprti

kurikulum64 3

Družboslovje in naravoslovje obvezno 248 13

Športna vzgoja obvezno 124 5

Skupaj A 648 36

B – Strokovni moduli

M 1 Komunikacija na delovnem mestu obvezno 112 6

M 2 Čiščenje in urejanje prostorov izbirno 160 9

M 3 Temelji živilstva in prehrane izbirno 160 9

M 4 Kuhanje in strežba izbirno 140 8

M 5 Priprava živil rastlinskega izvora izbirno 140 8

M 6Izdelava pekovskih inslaščičarskih izdelkov

izbirno 320 18

M 7Vzdrževanje in izdelava

enostavnih tekstilnih izdelkovizbirno 160 9

M 8 Osnove ekonomikeodprti

kurikulum64 3

Skupaj B 448 70

C – Praktično izobraževanje v šoli

Praktični pouk 600 20

interesne dejavnosti, projektni tedni 160 6

Slika 8: Prikaz modulov, ki jih izvaja Šolski center Šentjur pri programuPomočnik v biotehniki in oskrbi, vir: interno gradivo



5.4.2 NACIONALNA POKLICNA KVALIFIKACIJA, NACIONALNI STANDARDIIN KLJUČNE KOMPETENCE

Izobraževalni program lahko omogoča tudi pridobitev nacionalnih poklicnihkvalifikacij po postopku, ki je določen s predpisi, ki urejajo nacionalne poklicnekvalifikacije.Iz splošnega dela izobraževalnega programa je razvidno, katere nacionalnepoklicne kvalifikacije si je mogoče pridobiti. Pogoj za pridobitev nacionalne poklicnekvalifikacije so opravljen en ali več strokovnih modulov ali le določeni vsebinskisklopi znotraj strokovnega modula. Tudi nacionalna poklicna kvalifikacija je kreditnoovrednotena, kar je tudi določeno z izobraževalnim programom.V izobraževalni program so vgrajeni nacionalni standardi slovenščine, matematike,tujega jezika, umetnosti, družboslovja, naravoslovja oziroma družboslovnih innaravoslovnih predmetov in športne vzgoje. Povezovanje vsebin omenjenihpredmetov s cilji strokovnih modulov je prepuščeno šoli s skupnim timskimnačrtovanjem pouka vseh učiteljev, ki poučujejo v izobraževalnem programu. Obtem so v posamezne module vgrajeni ustrezni cilji družboslovnih in naravoslovnihpredmetov, ki podpirajo razvoj kompetenc pri dijakih. Cilji ključnih kompetenc(kompetenca učiti se učiti, socialne spretnosti, razvoj sporazumevalnih zmožnosti(ustne komunikacije in bralne pismenosti), informacijsko-komunikacijska pismenost,podjetništvo, graditev kariere ter varstvo in zdravje pri delu) so vgrajeni v strokovnemodule ali se kot način in metoda dela uresničujejo skozi celoten izobraževalniprogram.

Poklicni standardi, na podlagi katerih je program pripravljenIzobraževalni program omogoča pridobitev naslednjih nacionalnih poklicnihkvalifikacij po postopku, ki je določen s predpisi, ki urejajo nacionalne poklicnekvalifikacije:

Pomočnik kmetovalca/pomočnica kmetovalkeNacionalno poklicno kvalifikacijo pomočnik kmetovalca/pomočnica kmetovalkepridobi, kdor je pozitivno ocenjen iz navedenih strokovnih modulov:

Oznaka Strokovni modul Sklopi Št. kreditnih točk

M6 Oskrba živali 8

M7 Osnove rastlinske pridelave 8

M3 Mehanizacija v biotehniki

vsi sklopi

9

Pomočnik/pomočnica peka in slaščičarjaNacionalno poklicno kvalifikacijo pomočnik/pomočnica peka pridobi, kdor jepozitivno ocenjen iz navedenih strokovnih modulov:


M4 Temelji živilstva in prehrane 9

M9 Priprava živil rastlinskega izvora 8

M18Izdelava pekovskih in slaščičarskih

izdelkov

vsi sklopi

18



Pomočnik mesarja/pomočnica mesarjaNacionalno poklicno kvalifikacijo pomočnik mesarja/pomočnica mesarja pridobi,kdor je pozitivno ocenjen iz navedenih strokovnih modulov:


M4 Temelji živilstva in prehrane 9

M8 Priprava živil živalskega izvora 8

M17 Mesarstvo

vsi sklopi

18

Čistilec/čistilka prostorovNacionalno poklicno kvalifikacijo čistilec/čistilka prostorov pridobi, kdor jepozitivno ocenjen iz navedenih strokovnih modulov:


M2 Čiščenje in urejanje prostorov 9

M24Vzdrževanje in higiena delovnih

prostorov

vsi sklopi9

Pomočnik/pomočnica oskrbnicaNacionalno poklicno kvalifikacijo pomočnik/pomočnica oskrbnica pridobi, kdor jepozitivno ocenjen iz navedenih strokovnih modulov:


M1 Komunikacija na delovnem mestu 6

M2 Čiščenje in urejanje prostorov 9

M5 Kuhanje in strežba 8

M25Vzdrževanje in izdelava enostavnih

tekstilnih izdelkov

vsi sklopi

9

Če po našem sprejetem programu, ki ga izvajamo pri nas, ne zaključi dijakprograma z zaključnim izpitom, vendar opravi module: Komunikacija nadelovnem mestu, Čiščenje in urejanje prostorov, Kuhanje in strežba terVzdrževanje in izdelava enostavnih tekstilnih izdelkov, lahko s tem pridobinacionalno poklicno kvalifikacijo pomočnik/pomočnica oskrbnica. Če paopravi module: Temelji živilstva, Priprava živil rastlinskega izvora ter Izdelavapekovskih in slaščičarskih izdelkov, pridobi nacionalno poklicno kvalifikacijopomočnik/pomočnica peka in slaščičarja

5.4.3 KATALOGI ZNANJA

Katalogi znanja za strokovne module so načrtovani učno-ciljno. Cilji so oblikovanikompetenčno ter nato razčlenjeni na vsebinsko znanje, spretnosti in socializacijskecilje. Katalogi znanj za posamezen modul imajo na nacionalni ravni okvirnodoločene informativne in formativne cilje. Socializacijski cilji kot rdeča nit potekajoskozi ves program in se uresničujejo pri vseh modulih, zato so zapisani vusmerjevalne cilje programa in modulov. Zajemajo razvoj osebnostne in



profesionalne drže (osebnostni in etični vidik): odgovornost, avtonomnost, zmožnostučenja, razvoj stališč ipd.

V nadaljevanju bom predstavila enega izmed katalogov znanj za program Pomočnikv biotehniki in oskrbi, in sicer za modul Kuhanje in strežba, ki se izvaja na naši šoliin pri pripravi katerega sem tudi sama sodelovala, in sicer kot strokovni učitelj:

NIŽJE POKLICNO IZOBRAŽEVANJEPOMOČNIK V BIOTEHNIKI IN OSKRBI

KATALOG ZNANJA

1 IME MODULA:KUHANJE IN STREŽBA (KIS)

2 USMERJEVALNI CILJI MODULA:Dijak bo zmožen:

racionalno rabiti energijo, materiale in čas; urediti in zaščititi se skladno z načeli estetike in s higiensko-varnostnimi

predpisi; poslovno komunicirati v delovnem okolju; uporabljati ekološko manj oporečna čistilna sredstva in ekološko ravnati z

odpadki; mehansko in toplotno obdelati živila na strokoven način, s čim manj

izgubami kakovosti; pripravljati in servirati hrano gostom po načelih zdrave in varne prehrane; ohranjati kulturno dediščino, preko kulinarike; urediti prostore in omizja za goste; opraviti zaključna dela; upoštevati varstvo pri delu.

3 OPERATIVNI CILJIPoklicne kompetence

Nivo usvajanja kompetenceOznaka Kompetenca

osnovni nivo rutinski nivo napredni nivo

KKIS1Uporablja temeljna znanjas področja kuhanja.

X

KKIS2Uporablja temeljna znanjas področja strežbe.

X

KKIS1 – Uporablja temeljna znanja s področja kuhanja

Informativni cilji Formativni cilji

Dijak:- seznani se s temeljnimi načeli

osebne higiene;- pozna osnovne tehnološke

Dijak:- skrbi za svoj izgled, upošteva

estetiko, osebno higieno inhigieno okolja;




postopke pri predelavi živil;- spozna kuhalno, servirno in

jedilno posodo;- spozna pripravo jedi za različne

dnevne obroke;- seznani se z domačimi jedmi;- spozna osnovna znanja kuhanja

za delo v manjšem gostinskemobratu, kmečkem turizmu inpostrežbi jedi na domu;

- delo opravlja tako, da ne ogrožasebe, gostov in sodelavcev;

- se seznani s konzerviranjem inshranjevanjem živil.

- zagotavlja zdravo in varno delo;- uporablja kuhalno, servirno in

jedilno posodo;- prepozna naprave, stroje;

pripomočke ter njihovo funkcijo injih zna uporabljati;

- pripravlja, pospravlja in čistikuhinjo;

- pripravi hrano z upoštevanjemnačel zdrave prehrane;

- upošteva higienske zahteve pripripravi hrane;

- pripravi jedi za različne dnevneobroke;

- pravilno kombinira hrano;- konzervira in shranjuje živila.

KKIS2 – Uporablja temeljna znanja s področja strežbe


Dijak:- seznani se z zakonitostmi

strežbe;- spozna strežni inventar;- seznani se z bontonom

prehranjevanja;- delo opravlja tako, da ne ogroža

sebe, gostov in sodelavcev.

Dijak:- pripravlja, pospravlja in čisti

jedilnico;- zna pripraviti in pospraviti mizo;- spozna pravila enostavne strežbe;- pomaga pri serviranju hrane in

pijače gostom.

4 POGOJI ZA VKLJUČITEV V MODULModul nima posebnih pogojev.

5 OBLIKE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA DELA: pouk teorije, vaje, demonstracije, delo v skupini, praktično izobraževanje (v šoli, v podjetju).

6 METODIČNO-DIDAKTIČNA PRIPOROČILAUčitelj je avtonomen pri določanju števila ur, namenjenih obravnavi poklicnih inključnih kompetenc in njihovega zaporedja.Informativni cilji obsegajo pridobivanje temeljnih strokovnih znanj na vsehzahtevnostnih ravneh; pri načrtovanju in izvajanju pouka naj učitelj omogočidoseganje vseh ciljev na čim višjih ravneh znanja.Formativni cilji se nanašajo na razvijanje motivacijskih, učnih, miselnih, socialnihspretnosti in poklicnih kompetenc dijaka.



Pouk naj poteka z uporabo različnih metod (razlaga, vodena diskusija,demonstracija, praktično delo dijakov, metoda uporabe virov …) in organizacijskihoblik (skupinsko delo, delo v dvojicah, individualno delo …). Razlaga indemonstracija naj bosta problemsko obarvani, frontalno delo naj se izmenjuje sskupinskim in individualnim. Pri pouku naj se dosledno uporablja strokovne izraze spodročja kmetijstva in biotehnike, da dijak razvija poklicno identiteto. Pri pouku najučitelj uporablja sodobno informacijsko komunikacijsko tehnologijo.Pri pouku naj bo zagotovljen interdisciplinarni pristop: pri obravnavi vsebin naj seučitelji strokovnih modulov časovno in vsebinsko povezujejo in usklajujejo.

5.4.4 PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE

Praktično izobraževanje se v programu izvaja kot praktični pouk in praktičnousposabljanje z delom. V šoli se izvaja praktični pouk, pri delodajalcih pa praktičnousposabljanje z delom v delovnem procesu pri delodajalcu. Praktično usposabljanjez delom omogoča predvsem doseganje ciljev s področja poklicne socializacije,razvoja osebnostnih potencialov in poklicnih kompetenc, pomembnih za kakovostdela in obvladovanje celovitih poslovnih procesov. Praktično usposabljanje z delomse izvaja na podlagi sklenjene individualne učne pogodbe med delodajalcem indijakom oziroma dijakinjo ali kolektivne učne pogodbe med delodajalcem in šolo.V spremljanje področja praktičnega izobraževanja so vključeni mentorji, organizatorjipraktičnega izobraževanja v delovnem procesu, učitelji praktičnega pouka in dijaki.Ugotovitve spremljanja praktičnega pouka pri uvajanju prenovljenih programov.Ker je v prenovljenih programih po Izhodiščih predvideno, da naj bi bili dijakivključeni v praktično izobraževanje pri delodajalcu, to zahteva bolj kakovostnosodelovanje predstavnikov šole z delodajalci. Pri tem ima pomembno vlogoorganizator, njegova najpomembnejša naloga je neposredno sodelovanje zdelodajalci, ki sprejemajo dijake na praktično izobraževanje. Skrbijo za vzdrževanjestikov in sodelovanje, morajo z njimi ustvariti dober odnos in stalno komunikacijo.Sodelovanje s šolo pohvalijo po večini vsi mentorji, saj poteka brez zapletov inkakovostno. Če se pojavijo odprta vprašanja ali nepravilnosti, je zaplete najboljereševati z osebnim pogovorom. Ob sporu se lahko učna pogodba razdre in sklenenova. Opozoriti je potrebno, da so organizatorji pri tem v podrejenem položaju, kerso dolžni zagotoviti ustrezno število učnih mest za vse dijake. Menimo, da je trebadelodajalce s pomočjo socialnih partnerjev bolj ozavesti, da bodo v omogočanjuučnih mest prepoznali svojo korist (sodelovanje pri izobraževanju bolje zaposljivegaprihodnjega osebja). Smiselno pa bi bilo oblikovati sklad. Vanj bi delodajalci vplačalisredstva, s katerimi bi se stimuliralo tiste delodajalce, ki sprejmejo dijake napraktično izobraževanje.Sodelovanje med šolo in podjetji se kaže tudi v zastavljanju ciljev praktičnegaizobraževanja. Najpomembnejši cilj, ki ga izpostavijo tako šola kot organizacija, jepraktična usposobljenost in strokovno znanje dijakov. Dijaki pa menijo, da sepraktični pouk v šoli in praktično izobraževanje pri delodajalcu dopolnjujeta, pričemer dijaki pri delodajalcu še dodatno krepijo poklicne kompetence v realnemdelovnem okolju. Hkrati pa mentorji menijo, da je uresničevanje ciljev praktičnegaizobraževanja odvisno predvsem od interesa dijakov.Učna mesta pri delodajalcu šola najuspešnejše najde na podlagi osebnih pogovorovoziroma z neposrednim obiskom v organizacijah. Obstaja pa možnost, da dijak spomočjo obrazca sam predlaga delodajalca, pri katerem bi želel opravljati praktično



izobraževanje v delovnem procesu. Izpolnjen obrazec je pomoč organizatorju prinačrtovanju pogovora in sklenitvi kolektivnih učnih pogodb.Za opisan program, ki ga predstavljam in ga izvajamo pri nas, se bo praktičnousposabljanje izvajalo na naši šoli v obstoječih učnih delavnicah ter deloviščih vokolici šole. Del praktičnega usposabljanja bo opravljenega v prvem letniku, del pa vdrugem letniku izobraževanja.

5.4.5 ODPRTI KURIKULUM

Odprti kurikulum je namenjen uresničevanju ciljev na regionalni in lokalni ravni. Šolav sodelovanju s socialnimi partnerji definira cilje in vsebino tega dela kurikuluma, vkaterem dijaki lahko pridobijo dodatne nacionalne poklicne kvalifikacije, razvijajopraktične veščine, poglabljajo in širijo znanje strokovne teorije in razvijajo ključnekompetence.Izobraževalni program zahteva pripravo izvedbenega kurikuluma na šoli. Učiteljiskupaj pripravijo letne aktivnosti, skupaj načrtujejo vsebino za uresničitev ciljev in joizvajajo hkrati. Določijo način preverjanja in ocenjevanja doseženih ciljev. Za dosegociljev šola oblikuje programsko projektno skupino za pripravo in izvedbo.Za program Pomočnik v biotehniki in oskrbi je odprti kurikulum razviden iz slike 8 in9, in sicer je šola izbrala za odprti kurikulum tuji jezik ter osnove ekonomike.

5.4.6 KREDITNO OVREDNOTENJE

Izobraževalni program je ovrednoten s kreditnimi točkami. Kreditna točka je merskaenota za vrednotenje vseh oblik dela, ki ga mora opraviti povprečen dijak zadoseganje ciljev izobraževalnega programa izvedbenega kurikuluma. Ovrednotijo sevse oblike izobraževalnega dela: pouk, individualno delo (sprotno učenje,samostojno delo z literaturo, seminarska naloga, projektno delo in podobno),organizirana priprava na izpite in delo, potrebno za izdelek, storitev ali nastop, ki jesestavni del zaključka izobraževanja. Z eno kreditno točko se ovrednoti 25 urizobraževalnega dela dijaka oziroma dijakinje v navedenih oblikah. Iz predmetnika jerazvidno, koliko kreditnih točk omogoča pridobiti posamezni splošnoizobraževalnipredmet, strokovni modul, praktični pouk, praktično usposabljanje pri delodajalcu,interesne dejavnosti, odprti kurikulum in zaključek izobraževanja (izdelek oziromastoritev na zaključnem izpitu in poklicni maturi).Primer izvedbe odprtega kurikuluma, kreditne vrednosti in časovna razdelitevpraktičnega usposabljanja z delom.

POMOČNIK V BIOTEHNIKI IN OSKRBIŠolsko leto: 2008/09 in 2009/10

Predmet/modulSkupnoštevilo ur

Kreditnetočke

1. letnik(32 tednov)


SLOVENŠČINA 155 9 3 (96) 2 (59)

MATEMATIKA 157 9 2 (64) 3 (93)




Kreditnetočke



DRUŽBOSLOVJEINNARAVOSLOVJE

248 13

3 (96)družboslovje

2 (64)naravoslovje

2 (57)družboslovje

1 (31)naravoslovje

ŠPORTNA VZGOJA 124 5 2 (64) 2 (60)

splošni predmeti: 36 12 ur 10 ur

KOMUNIKACIJA NADELOVNEM MESTU(obvezen modul)

112 6 2 (64) 1 (31) + 17 P

TEMELJIŽIVILSTVA INPREHRANE(izbirni modul)

160 92 (32 T + 30 P)

+ PD* (2)3 P (96)

PRIPRAVA ŽIVILRASTLINSKEGAIZVORA(izbirni modul)

140 8 3 (32 T + 64 P) 1 (31) + 13 P

IZDELAVAPEKOVSKIH INSLAŠČIČARSKIHIZDELKOV(izbirni modul)

80 182 T (64) + PD*

(16)/

KUHANJE INSTREŽBA(izbirni modul)

140 8 140 P / leto

PRAKTIČNI POUK 600 30

4 P (128) izdelavapekovskih inslaščičarskih

izdelkov4 P (80) 20 tednov

+ 5 P (60)12 tednov –

kuhanje in strežba

4 P (112) 28tednov izdelava

pekovskih inslaščičarskih

izdelkov

strokovni predmeti: 49 18 ur 9 ur

PRAKTIČNOUSPOSABLJANJEZ DELOM

152 6 76 76

INTERESNEDEJAVNOSTI

96 5 48 48

OSNOVEEKONOMIKE(odprti kurikulum)

64 3 2 (64) /




Kreditnetočke



ANGLEŠKI JEZIK(odprti kurikulum)

64 3 / 2 (62) + PD* (2)

ČIŠČENJE INUREJANJEPROSTOROV(odprti kurikulum)

160 9 2 P (66) 3 P (94)

VZDRŽEVANJE INIZDELAVAENOSTAVNIHTEKSTILNIHIZDELKOV(odprti kurikulum)

160 9 3 P (96) 2 P (64)

Skupaj ur na teden: 120 37 ur 26 ur

Legenda:

splošnoizobraževalni predmeti

strokovni moduli

odprti kurikulum

PD* projektni dan

Slika 9: Prikaz predmetnika za program Pomočnik v biotehniki in oskrbi,vir: interno gradivo Šolskega centra Šentjur

5.4.7 INTEGRIRANE KLJUČNE KVALIFIKACIJE V UČNIH NAČRTIHPOKLICNEGA IZOBRAŽEVANJA

Z zadnjimi reformami na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja se jeudejanjila novost, nadgraditev učnih načrtov z integriranimi ključnimi kvalifikacijami,ki vključujejo znanja, spretnosti in sposobnosti, ki so uporabne v različnih delovnihokoljih, na različnih poklicnih področjih in v različnih življenjskih okoliščinah. Ker greza razvijanje kvalifikacij, ki zahtevajo izrazito kroskurikularno povezanost medrazličnimi učnimi vsebinami, ostaja odprto vprašanje, na kakšen način so integriraneključne kvalifikacije razumljene v izpitnih katalogih, katalogih znanja in predvsem vizvedbenih učnih načrtih posamezne šole.Kljub temu da so v okviru Centra RS za poklicno izobraževanje pripravili natančenkoncept sedmih integriranih ključnih kvalifikacij (Podjetništvo, Informacijsko-komunikacijsko opismenjevanje, Zdravje in varnost pri delu, Okoljska vzgoja,Socialne spretnosti, Učenje učenja in Načrtovanje in vodenje kariere) in njihovointegracijo v izpitne kataloge in standarde znanja, pa je za njihovo implementacijoključnega pomena vključevanje v izvedbene učne načrte.Na podlagi različnih oblik razvijanja integriranih ključnih kvalifikacij, ki naj bipokazalo možnosti njihovega dodatnega razvijanja dijakovih znanj, pri naših



strokovnih modulih integriramo posamezne ključne kvalifikacije v vse strokovnemodule.

Kakšno je usposabljanje učiteljev s programskimi novostmi?

Prenovljeni izobraževalni programi, kot smo videli, prinašajo precejšne spremembepri načrtovanju in organizaciji, predvsem pa v sami izvedbi učnega procesa. ZatoCPI (Center RS za poklicno izobraževanje) posebno pozornost posveča tudiusposabljanju učiteljev in je to tudi kot eden njegovih nalog ter temeljnih ciljev. Medpomembnimi nalogami CPI je usposabljanje in izpopolnjevanje znanj učiteljev,strokovnih delavcev in mentorjev v poklicnem in strokovnem izobraževanju inzagotavljanje strokovne podpore in svetovanja izvajalcem poklicnega in strokovnegaizobraževanja.CPI organizira in izpelje izobraževanje in številne delavnice, k sodelovanju papovabi različne strokovnjake z izkušnjami in znanji. Seminarji se izvajajo znotrajprogramskih učiteljskih zborov po posameznih šolah. Učitelji pa si lahko tudi gledena lastne želje in potrebe izberejo izobraževanje na seminarjih, ki jih ponuja Katalogprogramov stalnega strokovnega izpopolnjevanja strokovnih delavcev na področjuvzgoje in izobraževanja. Izobraževanja na področjih strokovnih vsebin pa v največjimeri potekajo v študijskih skupinah.Seminarji se izpeljejo s pomočjo različnih izvajalcev, bodisi s predstavniki strokovnihinstitucij, vrhunskimi strokovnjaki, predstavniki delodajalcev in seveda učiteljev zbogatimi izkušnjami.



6 ZAKLJUČEK

Danes ugotavljamo, da s pospešenim razvojem, tako znanstvenim kot družbenim,naše pridobljeno znanje hitro zastareva. Delodajalci od zaposlenih zahtevajo vednoveč, saj jih v to sili vedno večja konkurenca. Z vstopom Slovenije v EU, kjer veljasvobodno in prosto gibanje blaga, storitev, kapitala, pa se je ta pritisk še boljpovečal. Globalizacija mednarodnega poslovanja in sodelovanja prinaša novaspoznanja in izzive. Z globalizacijo se spreminja medsebojno komuniciranje,pojavljajo pa se tudi novi načini konkuriranja.

Zavedati se moramo, da predstavljajo storitve v EU skoraj 60 % dodane vrednosti inmed te storitve spada tudi izobraževanje. Marketing izobraževalnih storitev v EU semočno razlikuje od marketinga v Sloveniji. V mednarodnem okolju srečujemo večjokonkurenco, vladajo strateška zavezništva, boljši marketinški informacijski sistemi,večja kupna moč in ne nazadnje bolj zahtevni kupci.

V bodoče bodo uspešne tiste izobraževalne organizacije, ki se bodo uspešnopovezovale z zunanjim okoljem, ki bodo pravočasno zaznale potrebe, bodo imeleustrezno razvojno raziskovalno delo ter bodo delo opravile kakovostno in bodosproti izvajale tržne raziskave.

Vidimo, da na trgu izobraževalnih storitev obstaja vse večja konkurenca. Če želijobiti ponudniki teh storitev konkurenčni, morajo svoje marketinške aktivnosti usmeritina upoštevanje potreb in želja odjemalcev teh storitev, na interese celotne družbe,na trende razvoja znanosti in tehnike ter na plačilno sposobnost odjemalcev tehstoritev. Izobraževalne organizacije morajo zato veliko pozornosti posvečatimarketinškim aktivnostim, od analize stanja, napak in pomanjkljivosti, ter istočasnougotavljati vzroke. V boju s konkurenco se morajo izobraževalne organizacijeprilagajati okoliščinam na trgu, upoštevati potrebe, oblikovati ustrezne izobraževalneprograme in težiti, da postanejo najboljša izobraževalna organizacija na določenemkraju ali območju.

V našem zavodu težimo k temu, da bi čim bolj prodrli na tržišče in da bi bili čim boljprepoznavni. Poskušamo biti drugačni, kar pomeni boljši od drugih. To pa nipreprosto, pot do tega je trdo delo. Pri tem nam pomaga prenova programov in tudiobsežna promocija, ki se je poslužujemo na vseh področjih.

Eksperimenti v šolstvu nimajo enake narave kot tisti v »trših« znanostih. Gre namrečza veliko število spremenljivk, ki vplivajo na učinek eksperimenta in jih ni mogoče vceloti kontrolirati.Tudi njihovega medsebojnega učinkovanja ni mogoče do popolnosti predvidetivnaprej. Zato je za pedagoške poskuse tipično, da ne dajejo povsem enoznačnihugotovitev, tudi če so podvrženi še tako strogim metodološkim principom – karpričujoče uvajanje seveda ni. Pogosto se dogaja tako, da vzbudijo več dilem innovih vprašanj, kot dajejo nasvetov za ravnanje v bodoče.



V luči metodoloških omejitev je zasnovan zaključek: izpostavljeni so vidiki, ki jihocenjujem kot uspeh poskusa, večji pa je kljub vsemu poudarek na novih vprašanjihin opozorilih glede možnosti zahajanja na stranpoti v nadaljnjem razvoju poklicnegain strokovnega izobraževanja. Gotovo je eno: s tem poskusom so se izkristaliziraleštevilne dileme in se nakazale nekatere poti njihovega razreševanja. Če smo doseglito, smo dosegli veliko.Predlogi sledijo posameznim področjem spremljanja in so opredeljeni na dvehglavnih ravneh: mikro (oziroma šolski) in makro (oziroma sistemski) ravni.

Uvajanje prenovljenih programov terja nekatere izvedbeno-organizacijskespremembe, med katerimi izstopa organizacija dela učiteljev (timski pristop k deluprogramskega učiteljskega zbora). Slednje je šola postavila pred nekatere izzive:

zagotoviti je bilo potrebno čas za redno srečevanje programskih učiteljskihzborov (to se je tudi zgodilo);

urnik je potrebno fleksibilizirati (klasična urniška struktura je lahko ovira priuresničevanju kompetenčno zasnovanih ciljev);

nekaj sprememb je potrebnih pri vrednotenju dela učiteljev (npr.obremenitev in naloge vodje PUZ).

Zaenkrat je rešitev teh vprašanj v veliki meri odvisna od spretnosti vodstva šol, šezlasti pri nas, kjer šola izvaja večje število programov. Predlagano je uvajanje tudidrugačnih organizacijskih oblik, npr. napredovanje glede na opravljene obveznosti inne po letnikih.Nadalje bi bilo smotrno razvijati koncept timskega dela učiteljev. Zasnovaprogramskega učiteljskega zbora kot temeljnega mehanizma sodelovanja učiteljevje povzročila izjemen razmah timskega dela na šolah, kar se kaže kot eden najboljvidnih uspehov poskusa. Glede na tradicijo šol, v katerih so učitelji največkratdelovali kot »samostojni jezdeci«, lahko to ocenimo kot velik napredek, ki bo gotovopostopoma dvignil kakovost šol. Po drugi strani pa gre za togo zasnovo, ki povzročatežave zlasti tam, kjer šole izvajajo vrsto različnih programov in je posamezni učiteljčlan različnih timov, takšen primer je tudi naša šola, kjer posamezen strokovni učiteljlahko sodeluje v štirih programskih učiteljskih zborih.

Z veseljem pa lahko ugotovimo, da je zadovoljstvo učiteljev s prenovo relativnovisoko in temelji na vzpostavitvi sodelovalnega dela med učitelji in večjimedpredmetni usklajenosti. Učitelji bolje ocenjujejo zadovoljstvo z novimprogramom kot pa z neprenovljenimi. Visok je tudi delež zadovoljnih dijakov. Nemoremo pa biti zadovoljni z ugotovitvami, ki kažejo, da učitelji dijake pogostoocenjujejo kot manj motivirane in zainteresirane za šolo in svoj uspeh. Obstajarealna skrb, da prihaja v naših poklicnih šolah do pojava t. i. »samouresničujočeprerokbe«, ki pravi takole: učitelj ne pričakuje, da so dijaki zmožni res dobrihdosežkov, zaradi česar znižuje standarde, ne izkorišča potenciala dijakov z raboaktivirajočih učnih strategij ter dijakov ne postavlja pred ustvarjalne poklicne izzive.Dijaki se odzovejo na način, ki se ga od njih pričakuje in so zato dejansko manjuspešni. Tako se vrtimo v začaranem krogu neuspeha.Zaznano stanje je izziv nadaljnjega dela na vseh ravneh, saj zadeva tako znanja kotstališča in implicitne teorije učiteljev. Rešitve vidim v krepitvi razvojnega dela našolah, k spremembam bi morali doprinesti razviti sistemi kakovosti in kakovostnousposabljanje učiteljev. Naša šola je v okviru projekta Kakovost šol že marsikaj



postorila in pripravila posamezne razvojne pristope, pripravlja nov Poslovnikkakovosti in tudi išče nove rešitve.

6.1 OCENA UČINKOV

Na naši šoli se učitelji v veliki meri poslužujejo uporabe aktivnih učnih strategij.Izstopata projektno delo in delo po konceptu učnih situacij. Med učitelji sepostopoma vedno bolj uveljavlja pojem učne situacije: učitelji jih snujejo okrogkompleksnih delovnih nalog, ki za obvladovanje terjajo povezavo različnih znanj inpraktičnega dela, na ta način poskušajo tudi dijake spodbujati k bolj samostojnemudelu. Pri nas se tudi uveljavlja e-izobraževanje, kar tudi dijaki ocenjujejo kot dobernačin podajanja novih vsebin, saj lahko na ta način tudi sami poiščejo nova znanja.

Pozitiven je tudi učinek skupnih letnih priprav, kar pomeni, da učitelji znotrajprogramskega učiteljskega zbora in po posameznih strokovnih modulih pripravijoskupne priprave, kar pripomore k temu, da se posamezna učna snov ne pojavljavečkrat ali celo pri večjih vsebinskih sklopih.

Izhodišča za prenovo so bila sprejeta že pred sedmimi leti, pobude zanjo soprihajale tako iz strani podjetij kot iz strani domačih strokovnih ustanov. Snovalciprenove so bili CPI, konzorcij šol in drugi partnerji, pričakovanja so, da naj bi se znjo olajšalo prilagajanje šol potrebam trga in s tem dijakom omogočilo večjozaposljivost. To poskušamo doseči z bolj aktivnimi metodami dela, seveda tudi zvečjim deležem prakse in večjo izbirnostjo (tako za šole kot za dijake) ter zrazvijanjem kompetenc in veščin. Problem, ki ga vidim v tej izbirnosti, je ta, da šolazaradi prevelikega števila delavcev, kar je bila posledica osipa vpisa na srednjestrokovne in poklicne šole, izbira tiste in takšne module, da rešuje kadrovske težavesvojih zaposlenih. Ker pa so ti programi novost in šele v začetnih letnikih, še dijakomni bila dana možnost proste izbire modulov, kar pa bi znal biti zelo velik problem, čebi se malo dijakov opredelilo za posamezne module. Nasvet CPI-ja je bil, da najdijaki znotraj posameznih šol, ki izvajajo iste module, poslušajo želen modul nadrugih šolah. Moje mnenje pa je, da do tega v velikem številu vsekakor ne bo prišlo,ker je to povezano z dodatnimi stroški za dijake zaradi oddaljenosti šol in tudiprinese za dijake še dodatna socialna prilagajanja, za kar pa po njihovi razlagi zanjih ni najbolj sprejemljivo.Tako šole postajajo bolj odprte za potrebe okolja (gospodarstva, lokalnih skupnosti,trga ...) in zato bolj avtonomne. To prinese ta opisana novost odprti kurikulum, šolabo do petine ur napolnila z vsebino po svoji presoji. Novost pa je pri tem tudi, da sostrokovne predmete nadomestili moduli.

Problem, ki ga še vidim pri tej prenovi, je tudi časovna stiska, določeni programi sose prenavljali in načrtovali zelo na hitro, tako da ni bilo časa za posebnausklajevanja in preverjanja. Hitenje (po meni znanih informacijah) narekujejo zlastirazpisi za evropska sredstva.

Kdaj naj se v urnik umesti kakšen modul, ni predpisano. Lahko v začetne letnike,lahko pa tudi proti koncu šole. Traja lahko pol leta ali pa tudi bistveno dlje;predpisano je le število ur. Na naši šoli imamo to urejeno znotraj programskegaučiteljskega zbora, ki predlaga in ponudi, kako razporediti ure po modulih in vsebine



po zaposlenih, nato pa ravnatelj glede na kadrovske pogoje dela ter njihovo učnoobvezo določi in razdeli module. Nastane pa tudi težava pri postavitvi urnika, ker seznotraj šole izvajajo še iztekajoči ne prenovljeni in prenovljeni programi ter, kerimamo majhne oddelke ali celo skupine, pa jih je potrebno združevati, zaradi zahtevministrstva za šolstvo in šport. Tako včasih slišim tudi očitek, da je prenova dobrozamišljena, da pa »šepa« izvedba.

Šola o sebi načrtno želi ustvariti v okolju dober image izobraževalne ustanove, zatosi prizadevamo tudi mi in upamo, da nam to tudi uspeva. Naša gesta je, da »doberglas seže v deveto vas« – torej po principu govoric šola pridobi učence in takopoveča tudi vpis. Del promocije šole se vedno dogaja preko govoric, ki jih zadovoljniali nezadovoljni starši, učenci in zaposleni širijo v okolici, zato se trudimo zadovoljitiodjemalce, ki nato šolo »priporočajo« svojim socialnim mrežam, skupinam ljudi, skaterimi se družijo zaradi različnih vzrokov in motivov. Veliko nevarnost pa še vednovidim v slabi povezanosti šol in gospodarstva, s tem pa ji sledita globalizacija innelojalna konkurenca. To se malo izboljšuje s praktičnim izobraževanjem pridelodajalcu, vendar je vse to še v začetnem uvajanju.

Ozke zakonske zahteve in nezainteresiranost lokalnih oblasti še slabšajo javnomnenje o vlogi poklicnega in strokovnega izobraževanja v naši družbi. V vsakemokolju, mestnem ali podeželskem, je dezinformiranost največje zlo, saj vodi donepoznavanja določenega poklica, zanj potrebnega izobraževanja ter potreb zazaposlitev. Živilstvo in kmetijstvo hromi počasno prestrukturiranje panoge, ki zaviradolgoročno kadrovsko načrtovanje. Za to panogo je posebej nevaren prihod tujihdelavcev, ki prevzemajo delo.

Me pa moti dejstvo, da se še prenova ni povsem izvedla in da še ni niti preverjena,da še ne moremo prepoznati in oceniti vse pomanjkljivost; pa na ministrstvu zašolstvo in šport govorijo že o novi prenovi, po letu 2010. Potem pa se tudi vsakaizmed prenov izvede zelo na hitro, da ni pravih usklajevanj, vsaj tako se je izvajalopisan program, ki je bil prenovljen v zelo kratkem času.

6.2 MOŽNOSTI NADALJNJEGA RAZVOJA

V nadaljnjem delu pri prenovljenih programih nas čakajo na področju usposabljanjaše nekateri izzivi in s tem tudi naloge.Potreba po intenzivnem nadaljnjem izobraževanju (učiteljev, ravnateljev, mentorjevv podjetjih) je še vedno velika.

Nova vloga poklicnih in strokovnih šol: soustvarjanje izobraževalnih programov, vzpostavljanje partnerstev s podjetji v lokalnem okolju, iskanje novih vsebin in metod dela, razvijanje novih znanj in kompetenc v okolju, v katerem deluje.

Kakšne kompetence razvijati v šolah: Večjo pozornost je potrebno nameniti veščinam komuniciranja, kot so

pogajanja, osebna komunikacija, elektronsko poslovanje, in nenazadnjekulturnim razlikam v ožjem in širšem okolju.



Šole so prve, ki morajo razvijati jezikovne kompetence na nov način.Znanje (najmanj) enega tujega jezika mora postati bolj funkcionalno,obogateno z izrazjem s področij tehnike, ekonomije, komerciale, financ.

Ravno zaradi slednjega smo na naši šoli v opisan program, ki sem ga predstavila,dali v odprti kurikulum tuji jezik in osnove ekonomike, kajti znotraj programskegaučiteljskega zbora se zavedamo, da le znanje tujega jezika lahko tem dijakom, kitudi predhodno nimajo zaključene osnovne šole, omogoči nadaljevanjeizobraževanja na višji stopnji. V odprti kurikulum pa smo umestili osnove ekonomike,kajti zavedamo se, da vse, kar opravimo ali izdelamo, moramo znati tudi prodati, privsem tem pa biti zelo gospodarni. Zato smo mnenja, da je v času gospodarske krizeključno, da se vlaga v izobraževanje – tako formalno kot neformalno – inusposabljanje – tako s strani delavcev kot delodajalcev – obvezno in bi se najpovečevalo in ne zmanjševalo.

Posebne priložnosti se ponujajo na določenih področjih. Z vključevanjem v EU se zakmetijstvo, vrtnarstvo in živilstvo odpirajo nove priložnosti, saj je potrebna ustreznaraven izobrazbe za delovanje na tem področju. Na področju veterine se kaže velikapriložnost zaradi povečanja malih živali, vse bolj potreben pa je tudi nadzor živilživalskega izvora – zaradi vse pogostejših virusnih obolenj; priložnost pa se vidi tudizaradi povečanja modnih luksuznih živali.



LITERATURA:

Arcaro, J. (1995). Team in Eduaction. Creating An Integrated Approach. St. LuciePress, Delray Beach, Florida.

Chivers, J. (1995). Team-Building with Teachers. Kogan Page.

Everard, B. in Morris, G. (1996). Uspešno vodenje, Zavod Republike Slovenije zašolstvo, Ljubljana.

Ferjan, M. (1996). Skrivnosti vodenja šole k znanju, uspehu in ugledu, Didakta,Radovljica.

Ferjan, M. (1999). Organizacija izobraževanja, Moderna organizacija, Kranj.Ferjan, M. (2005). Managament izobraževalnih procesov, Moderna organizacija,

Kranj.Kovač, J., Mayer, J., Jesenko, M. (2004). Stili in značilnosti uspešnega vodenja,

Moderna organizacija, Kranj.Pavlin, S. in Zgaga, M. (1999). Kam 2000: Mali leksikon srednjih šol in

srednješolskih programov, Delo, Ljubljana.Pavlin, S. in Zgaga, M. (1999). Prehod 2000, Delo, Ljubljana.(Pedagoška enciklopedija, 1989, str. 446.)Kovač Šebart, M. Sodobna pedagogika; 2/2007, Littera picta, Ljubljana.Protner, E. Sodobna pedagogika; 5/2004, Littera picta, Ljubljana.

VIRI:

KURIKUL KOT PROCES IN RAZVOJ, Zbornik prispevkov posveta, Postojna 2007.Zakon o višjem strokovnem izobraževanju (Ur. l. RS, št. 86 /04).

Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (2006) (Ur. l. RS, št. 79/2006).Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 16/07).Ur. l. RS, št. 55/07.Pravilnik ministrstva Sprejem izobraževalnih programov (Ur. l. RS, št. 78/07).Ur. l. RS, št. 12/1996.Pravilnik ministra Novi in prenovljeni programi na področju srednješolskega

izobraževanja 2008 (Ur. l. RS, št. 53/2008).Pravilnik o posodabljanju vzgojno-izobraževalnega dela (Ur. l. RS, št. 13/2003).

Hrovat, T. (2006), Biotehnična področja najbolj učeča se okolja. Strategija razvojaizobraževanja in usposabljanja; Konzorcij biotehničnih šol; Kranj.

Publikacija CPI pri razvoju skupnega evropskega prostora za poklicnoizobraževanje; Ljubljana: CPI, Center RS za poklicno izobraževanje, 2007.

Hrovat, T. (2007), Posodobitev obstoječih in razvijanje novih programovizobraževanja in usposabljanja; Konzorcij biotehničnih šol; Kranj.

Izhodišča za pripravo izobraževalnih programov nižjega in srednjega poklicnega tersrednjega strokovnega izobraževanja (Strokovni svet RS za poklicno instrokovno izobraževanje, 2001).

Kurikul na nacionalni in šolski ravni v poklicnem in strokovnem izobraževanju(Center RS za poklicno izobraževanje, 2006).



Interna gradiva Šolskega centra Šentjur: Sklep o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda »Šolski center

Šentjur«; Vlada Republike Slovenije, 25. 6. 2006. Poslovnik kakovosti; maj 2008. Izvedbeni kurikulum PUZ pomočnika v biotehniki in oskrbi.

http://cpi.com.si/http://www.europass.si/http://www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/http://portal.mss.com.sihttp://portal.mss.edus.si/msswww/programi2007/programi/spremembe.htm#podrobnejse_prvi_delhttp://portal.mss.gov.si/si/delovna_podrocja/srednjesolsko_izobrazevanje/poklici_kazipot/#c16914

organizacija procesa prenove izobraŽevalnega …kranj, junij 2009. zahvala zahvaljujem se mentorju,...

Documents