organizacija gradbiŠČa s tehniČnim poroČilom za … · 2017-11-28 · univerza v mariboru...

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO

Alenka Pirc

ORGANIZACIJA GRADBIŠČA S TEHNIČNIM

POROČILOM ZA INFRASTRUKTURNO

UREDITEV ZATONA V KRŠKEM

Projektna naloga

Diplomski izpit univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje

Maribor, september 2014

II

Smetanova ulica 17

2000 Maribor, Slovenija

Diplomski izpit univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje

ORGANIZACIJA GRADBIŠČA S TEHNIČNIM POROČILOM ZA

INFRASTRUKTURNO UREDITEV ZATONA V KRŠKEM

Študent: Alenka Pirc

Študijski program: univerzitetni, Gradbeništvo

Smer: Gradbeništvo

Mentor: izr. prof. dr. Uroš Klanšek, univ. dipl. gosp. inž.

Maribor, september 2014

III

Smetanova ulica 17

2000 Maribor, Slovenija

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju izr. prof. dr. Urošu

Klanšku za pomoč in vodenje pri izdelavi projektne

naloge.

Prav tako se zahvaljujem podjetju Kostak d.d., ki mi

je s štipendijo pomagal pri študiju in omogočil

dostop do potrebnega gradiva pri pisanju projektne

naloge.

Posebna zahvala gre moji družini, ki me je skozi

celotni študij podpirala.

IV

ORGANIZACIJA GRADBIŠČA S TEHNIČNIM POROČILOM ZA

INFRASTRUKTURNO UREDITEV ZATONA V KRŠKEM

Ključne besede: gradbeništvo, organizacija gradbišča, infrastrukturna ureditev, tehnično

poročilo

Povzetek:

Projektna naloga obravnava infrastrukturno ureditev Zatona, ki je del projekta

Infrastrukturna ureditev na akumulacijskem bazenu HE Krško na območju Zatona v Krškem.

V prvem delu je predstavljen projekt, lokacija, obstoječe stanje in opis objekta. V

nadaljevanju so preučene dokumentacije o lokaciji objekta, gradbena pogodba, gradbeno

dovoljenje, projektna dokumentacija, soglasja, razpoložljiva delovna sredstva in delovna

sila ter organizacijske možnosti na lokaciji gradbišča. Bistveni del projektne naloge je

tehnično poročilo organizacije ureditve gradbišča, v katerem je opisano gradbišče v

različnih fazah gradnje, začasna komunalna ureditev gradbišča, zaščita gradbišča in ostale

organizacijske rešitve za proces gradnje. Projektna naloga se zaključi s celovito shemo

organizacije gradbišča.

V

ORGANIZATION OF CONSTRUCTION SITE WITH TECHNICAL

REPORT FOR INFRASTRUCTURAL RENOVATION OF ZATON IN

KRŠKO

Key words: civil engineering, construction site organization, infrastructural renovation,

technical report

Abstract

The project assignment deals with infrastructural renovation of Zaton, which is part of the

project “Infrastructural organization of HPP Krško in the area of Zaton in Krško”. The first

part presents the project, location, and description of the current state of the object. The

project continues with examination of the construction contract, records of the location of

the facility, building permit, project documentation, consents, available labor resources and

manpower and organizational options of the construction site. An essential part of the

project work is a technical report of the organization of the site, which describes the site in

various stages of construction, temporary communal organization of the site, site protection

and other organizational solutions for the building process. The project is completed with

the situation of construction site organization.

VI

KAZALO VSEBINE

1. UVOD ............................................................................................................................ 1

1.1. OPREDELITEV PROBLEMA ........................................................................................ 1

1.2. NAMEN IN CILJ PROJEKTNE NALOGE ......................................................................... 3

1.3. PREDPOSTAVKE ....................................................................................................... 3

1.4. METODE RAZISKOVANJA .......................................................................................... 3

2. OPIS GRADNJE .......................................................................................................... 5

2.1. LOKACIJA IN OBSTOJEČE STANJE .............................................................................. 5

2.2. FUNKCIONALNA ZASNOVA ....................................................................................... 6

2.3. OPIS KOMPLEKSA ..................................................................................................... 7

2.3.1. Izkopi, nasipi in tamponi ................................................................................. 7

2.3.2. Tlakovane površine.......................................................................................... 8

2.3.3. Asfaltne povozne površine .............................................................................. 8

2.3.4. Prometna ureditev ............................................................................................ 9

2.3.5. Hortikulturna ureditev ................................................................................... 10

2.3.6. Zunanja oprema ............................................................................................. 10

2.4. ELEKTROINŠTALACIJE ............................................................................................ 13

2.4.1. Električna energija ......................................................................................... 13

2.4.2. Cestna razsvetljava ........................................................................................ 14

2.5. STROJNE INŠTALACIJE ............................................................................................ 14

2.5.1. Vodovod ........................................................................................................ 14

VII

2.5.2. Meteorna kanalizacija .................................................................................... 15

2.5.3. Kanalizacija ................................................................................................... 15

2.5.4. Plinovod ......................................................................................................... 16

2.6. TELEKOMUNIKACIJE .............................................................................................. 16

2.6.1. Telekomunikacije .......................................................................................... 16

2.6.2. Televizijsko kabelsko omrežje ...................................................................... 17

2.6.3. Širokopasovno omrežje ................................................................................. 17

3. PROUČITEV POGOJEV ZA GRADNJO OBJEKTA .......................................... 19

3.1. PROUČITEV DOKUMENTACIJE O LOKACIJI OBJEKTA ................................................ 19

3.2. PROUČITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA ................................................................. 21

3.3. PROUČITEV GRADBENE POGODBE .......................................................................... 22

3.4. PROUČITEV PROJEKTNE DOKUMENTACIJE ZA IZVEDBO OBJEKTA ............................ 25

3.4.1. Proučitev projektov za izvedbo ..................................................................... 26

3.4.2. Proučitev elaboratov in druge tehnične dokumentacije ................................. 27

3.5. PROUČITEV SOGLASIJ ............................................................................................. 28

3.6. PROUČITEV MOŽNOSTI NABAVE SUROVIN IN MATERIALA ....................................... 30

3.7. PROUČITEV RAZPOLOŽLJIVIH DELOVNIH SREDSTEV IN DELOVNE SILE .................... 31

3.8. PROUČITEV ORGANIZACIJSKIH MOŽNOSTI NA LOKACIJI GRADBIŠČA ...................... 33

3.8.1. Topografske razmere ..................................................................................... 33

3.8.2. Geološko – geomehanske razmere ................................................................ 34

3.8.3. Klimatsko – meteorološke razmere ............................................................... 35

VIII

3.8.4. Hidrološke razmere....................................................................................... 36

3.8.5. Prometne razmere .......................................................................................... 38

3.8.6. Druge lokacijske razmere .............................................................................. 39

4. TEHNIČNO POROČILO K NAČRTU ORGANIZACIJE UREDITVE

GRADBIŠČA .............................................................................................................. 41

4.1. OPIS GRADBIŠČA .................................................................................................... 41

4.2. DOSTOP, PROMETNA UREDITEV IN TRANSPORTNE POTI .......................................... 43

4.3. KOMUNALNE NAPRAVE, VODI IN PRIKLJUČKI ......................................................... 44

4.3.1. Električni vodi ............................................................................................... 44

4.3.2. Vodovod ........................................................................................................ 44

4.3.3. Kanalizacija ................................................................................................... 44

4.3.4. Telefon ........................................................................................................... 45

4.4. ZAPORE JAVNIH PROMETNIH POVRŠIN IN POTREBNI OBVOZI ................................... 45

4.5. OGRAJA, GRADBIŠČNA TABLA, PROMETNI ZNAKI IN OSTALA ZAŠČITA ................... 48

4.6. ZAČASNI GRADBIŠČNI OBJEKTI, PREHRANA IN SANITARIJE ZA DELAVCE ................ 49

4.7. DOBAVA MATERIALOV, GRADBIŠČNE MEHANIZACIJE IN STROJEV .......................... 50

4.8. DEPONIJA ............................................................................................................... 51

4.9. RAVNANJE Z GRADBENIMI ODPADKI ...................................................................... 52

4.10. DELOVNA SILA ................................................................................................... 53

4.11. TRANSPORT ........................................................................................................ 53

4.11.1. Eksterni transport ....................................................................................... 53

IX

4.11.2. Interni transport .......................................................................................... 53

4.12. GRADBIŠČNI RED ................................................................................................ 54

4.13. SREDSTVA ZA OSEBNO VARSTVO IN PRVO POMOČ .............................................. 54

4.14. UKREPI VARSTVA PRED POŽAROM ...................................................................... 55

5. ZAKLJUČEK ............................................................................................................. 57

6. SITUACIJA ORGANIZACIJE UREDITVE GRADBIŠČA ................................. 58

6.1. SITUACIJA ORGANIZACIJE GRADBIŠČA – FAZA 1 .................................................. 58

6.2. SITUACIJA ORGANIZACIJE GRADBIŠČA – FAZA 2 .................................................. 59

7. LITERATURA ........................................................................................................... 60

8. PRILOGE .................................................................................................................... 64

8.1. SEZNAM SLIK ......................................................................................................... 64

8.2. NASLOV ŠTUDENTA................................................................................................ 66

8.3. KRATEK ŽIVLJENJEPIS ............................................................................................ 66

X

UPORABLJENE KRATICE

AB - Armirani beton

AC - Asfaltni beton

CGP - Cestno gradbeno podjetje, d.d., Novo mesto

CKŽ - Cesta krških žrtev (ulica v Krškem)

DLN - Državni lokacijski načrt

DV - Daljnovod

EMS - European Macroseismic Scale (potresna lestvica)

G1-5 - Oznaka glavne ceste I. reda

GNG - Gradbene norme GIPOSS

GVO - Gradnja in vzdrževanje telekomunikacijskih omrežij, d.o.o., Ljubljana

HE - Hidroelektrarna

K.O. - Katastrska občina

KDS - Kabelsko distribucijski sistem

LED - Svetleča dioda – polprevodniški elektronski element

NN - Nizka napetost

PGD - Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja

PVC - Polivinil klorid - plastika

PZI - Projekt za izvedbo

RS - Republika Slovenija

XI

SN - Srednja napetost

ŠOEK - Širokopasovno omrežje elektronskih telekomunikacij

TK - Telekomunikacije

ZB - Zbirni bazen

Organizacija gradbišča s tehničnim poročilom za ureditev Zatona v Krškem Stran 1

1. UVOD

1.1. Opredelitev problema

Investitorja, Občina Krško, CKŽ 14, 8270 Krško in Infra d.o.o., Ulica 11. novembra 34,

8273 Leskovec pri Krškem bosta za potrebe občanov in Hidroelektrarne Krško investirala v

celotno ureditev Dalmatinove ulice, ulice CKŽ, ureditve brežine reke Save in ureditve

Zatona. S končanjem projektov se bo vzpostavil promet po obvoznici in bo tako odsek ceste

na območju mesta Krško izgubil značaj glavne ceste. Glavna cesta bo skladno z DLN1

prekategorizirana v občinsko oz. mestno cesto in prešla v last Občini Krško.2

Zaradi izgradnje in delovanja HE Krško je potrebno preurediti, rekonstruirati oziroma na

novo zgraditi del državnih in lokalnih cest, ki ležijo v njenem vplivnem območju. Tako je

predmet projekta infrastrukturna ureditev na območju Zatona nadvišanje obstoječega in

izgradnja novih podpornih zidov za zagotovitev poplavne varnosti, rekonstrukcija obstoječe

ceste, prestavitev ceste ob Savo, na vrh novo urejene brežine, izgradnja parkirišč, kolesarskih

in peš poti ter celotna ureditev prostora pred bivalnimi hišami. Investitorja sta podjetje Infra

d.o.o. in Občina Krško.

Podjetje Infra d.o.o. je investitor izgradnje podpornih zidov in rekonstrukcije ceste nad

zidovi, ker je to del ureditve brežin reke Save in je potreba za obratovanje HE Krško. Občina

Krško pa je investitor prestavitve ceste ob reko Savo, ureditve prostora pred bivalnimi

prostori, izgradnje parkirišč, peš poti ter kolesarskih stez. Na javnem razpisu sta bila izbrana

izvajalca za izdelavo projekta Dolenjska projektiva d. o. o., Novo mesto in glavni izvajalec

1 Uradni list RS, št. 103/2006, Uredba o državnem lokacijskem načrtu za Hidroelektrarno Krško, člen št. 19

2 Preskar A., Projektna naloga za izdelavo projekta PGD, PZI »Infrastrukturna ureditev na akumulacijskem

bazenu HE KK na območju Zatona« in »Rekonstrukcija in prestavitev glavne ceste G1-5, odsek 0351

Brestanica – Krško od km 2.550 do km 3.840«, Občina Krško, Infra d.o.o., 2011


projekta Kostak d. d., Krško. V svoji projektni nalogi se bom posvetila delu ureditve Zatona

iz tega projekta, katerega investitor je Občina Krško.3

Sočasno z zgoraj opisanim projektom se na tem gradbišču izvajajo še drugi projekti, in sicer

novogradnja objekta dvonivojskega parkiranja, katerega investitor je Občina Krško, glavni

izvajalec pa CGP. Ob pridobivanju soglasij so bile naknadno podpisane tudi pogodbe z

nekaterimi ponudniki različnih omrežij, in sicer v smislu prestavitve ali obnove omrežja.

Sočasno se tako ureja plinovod za potrebe distribucijskega operaterja za zemeljski plin

Adriaplin in elektro omrežje za Elektro Celje.

Na osnovi predhodnih preučevanj terena, meteoroloških pogojev, razpoložljivih delovnih

sredstev in materiala, organizacijske možnosti na lokaciji gradbišča in vse potrebne

dokumentacije se izdela projekt organizacije gradbišča. Ta običajno vsebuje:4

- naslovno stran,

- splošni del,

- opis objekta,

- tehnično poročilo k projektu organizacije gradišča,

- organizacijsko shemo ureditve gradbišča,

- priloge k organizacijski shemi ureditve gradbišča,

- predračun pripravljalnih in zaključnih del,

- terminski plan izvedbe pripravljalnih in zaključnih del in

- varnostne in protipožarne zahteve.

Vsi projekti, ki se izvajajo na istem gradbišču vplivajo na terminski in lokacijski plan gradnje

in skupaj zajemajo celovito prenovo Dalmatinove ulice, CKŽ in ureditev Zatona. Zaradi tega

je gradbišče zelo kompleksno, usklajevanje del pa zahtevno. Potrebno je prilagoditi

organizacijo gradbišča, faze gradnje in terminski plan vsem projektom.

3 Koretič T., idr., Infrastrukturne ureditve na akumulacijskem bazenu HE Krško na območju Zatona, PZI-

624/11, Načrt ureditve »Zatona«, SPK 3/4, Dolenjska projektiva d.o.o., Novo mesto, 2012

4 Pšunder M., Klanšek U., Šuman N., Organizacija grajenja, Fakulteta za gradbeništvo, Maribor 2008


1.2. Namen in cilj projektne naloge

Namen in cilj projektne naloge je izdelati načrt organizacije gradbišča za objekt ureditev

Zatona, ki je del projekta infrastrukturne ureditve na akumulacijskem bazenu HE Krško na

območju Zatona. Za potrebe organizacije gradbišča, bom pregledala dokumentacijo,

govorila z odgovornimi vodji projekta in v času izvedbe spremljala delo na samem

gradbišču. Načrt organizacije gradbišča bo omogočal gradnjo hitro, varno in skladno s

projektom, za kar je potrebno preučiti tudi stanje na terenu pred gradnjo. Projektna naloga

bo vsebovala vse opise, potrebne priloge; skice in slike. Naloga je izvedena na aktualnem

realnem primeru iz prakse.

1.3. Predpostavke

Za kvalitetno izdelavo projekta organizacije gradbišča bom preučila gradbeno pogodbo,

projektno dokumentacijo objekta, dokumentacijo o lokaciji objekta, možnosti nabav

potrebnih materialov in surovin, projekt organizacije tehnološkega procesa grajenja,

organizacijske možnosti na lokaciji bodočega gradbišča, razpoložljivost delovne sile in

delovnih strojev ter razmere na terenu.5

1.4. Metode raziskovanja

Obstajata dva načina raziskovanja, in sicer deskriptivni in analitični pristop raziskovanja. Pri

izdelavi projektne naloge se bom posluževala deskriptivnega pristopa, ki daje prednost

opisu. Pomagala si bom z GNG gradbenimi normami6, gradbenimi normativi Gospodarske

zbornice Slovenije7 in Zakonom o cestah.8


6 GNG Gradbene Norme GIPOSS, Tretja izdaja, SOZD ZGP GIPOSS, 1984

7 Gradbeni normativi in popisi del, Gospodarska zbornica Slovenije, 2013, Dostopno na:

http://www.gzs.si/slo/panoge/zbornica_gradbenistva_in_industrije_gradbenega_materiala/gradbeni_norm

ativi_in_popisi_del

8 Zakon o cestah, Uradni list RS, št. 109/2010,


Večino projektne dokumentacije si bom pridobila s strani glavnega izvajalca (Kostak d.d.),

po potrebi pa se bom obrnila tudi na investitorja. Poleg preučitve vse potrebne projektne

dokumentacije bom preučila tudi lokacijsko dokumentacijo, elaborate, dovoljenja in vso

ostalo tehnično dokumentacijo. Pomemben vir pri pisanju projektne naloge bo predstavljal

internet, na katerem je mogoče najti različne informacije o tehnični specifikaciji materialov

ali strojev uporabljenih na gradbišču.

Na lokaciji gradbišča bom opravljala tudi neobvezno študentsko prakso na strani izvajalca,

s čimer bom lahko spremljala gradnjo in pomembnost organizacije gradbišča. Prav tako pa

bo kot zelo pomemben vir služilo učbeniško gradivo.9



2. OPIS GRADNJE

2.1. Lokacija in obstoječe stanje

Lokacija predvidenega objekta je pri glavni cesti G1-5 na območju mesta Krško. Območje

je na jugu in vzhodu omejeno z obstoječo glavno cesto G1-5, na severu s priključkom za

CKŽ in na zahodu s fasadami obstoječih objektov med naslovoma CKŽ 70 in CKŽ 80.

Območje urejanja je veliko približno 2.900 m2, je linijske oblike na dolžini cca 250 m in

širini od 10,0-15,0 m.10 Parcelne številke bom navedla med preučitvijo dokumentacije o

lokaciji.

Slika 1: Obstoječe stanje11

Obstoječe stanje glavne ceste G1-5 je zelo blizu stanovanjskih objektov, kar prebivalcem ne

dopušča primernega »dvorišča« in / ali bližnjega parkirišča. Parkirišče je bilo urejeno na


624/11, Načrt ureditve Zatona, Dolenjska projektiva d.o.o., Novo mesto, 2012

11 Občina Krško – Prostorski informacijski sistem, PISO, dostopen na:

<http://www.geoprostor.net/piso/ewmap.asp?obcina=krsko>, (28.7.2014)

http://www.geoprostor.net/piso/ewmap.asp?obcina=krsko


makadamskem delu na drugi strani ceste. Območje Zatona je tudi vpisano v Register

nepremičnin kulturne dediščine kot Krško – arheološko najdišče Mesto.12

2.2. Funkcionalna zasnova

Po projektu je predvidena ureditev območja, ki se bo sprostilo ob prestavitvi sedanje glavne

ceste G1-5 proti reki Savi. Območje bo namenjeno kot dvorišče in parkirišče prebivalcem

Zatona, kakor tudi sprehajalcem in občasnim gostom mesta Krško.

Slika 2: Ureditvena situacija13

Na območju se bo uredilo asfaltirano parkirišče, ki bo ponujalo 13 parkirnih mest. Posadilo

se bo drevesa za boljšo ekološko stanje mesta in uredilo kanalizacijo. Zgradil se bo tudi

vodovod, plinovod in vsa ostala električna in telekomunikacijska omrežja.

12 Kulturno varstveno soglasje, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana,

2012, Ljubljana




Slika 3: Prečni prerez14

Ureditveni prerezi določajo nagibe za odvodnjavanje nadzemnih vod, debeline slojev in

načine vgradnje robnikov. Globine in načini vgradnje posameznih cevi so navedeni v PZI,

v pripadajočih detajlih. Minimalna globina vseh vgrajenih cevi je 0,80 m.

2.3. Opis kompleksa

Pas širine cca 4,0 m, tik ob obstoječih objektih, je predviden kot tlakovana površina, ki bo

namenjena uporabi lastnikov obstoječih objektov (zunanja terasa, prostor za kolesa,…).

Meja med prvim delom tlakovanja in povoznimi površinami je predvidena z betonskimi

robniki, položenimi v betonski temelj. Povozne površine bodo asfaltirane, na drugi strani pa

bodo ponovno mejile z betonskimi robniki na drug večji tlakovan prostor, ki se bo razlegal

vse do kolesarske steze ob glavni cesti G1-5. Po tlakovanem prostoru bodo izkopani prostori

za zasaditev dreves, postavljene klopi ter mize in zgrajena fontana. Poleg pa bo urejen nov

ekološki otok za ločeno zbiranje odpadkov.

2.3.1. Izkopi, nasipi in tamponi

Dela se pričnejo z odstranitvijo obstoječega asfalta in tampona v potrebni debelini in

uvaljanjem terena do zbitosti 100 MPa. Nato se izvede nasip iz prodno gruščnatega

materiala. Nasip se sproti uvalja do zbitosti 60 MPa, skupna debelina le tega pa znaša

minimalno 40 cm. Zaključi se s tamponskim slojem, debeline 20 cm. V nasipe ni dovoljeno




vgrajevati slabo nosilne zemljine, ki bi sčasoma zaradi biokemičnih procesov spremenile

svoje mehansko fizikalne lastnosti.

2.3.2. Tlakovane površine

Tlakovane površine bodo vse pohodne površine na območju ureditve Zatona. Predvidene so

v naslednji sestavi:

- betonski tlakovci, 8 cm,

- fini pesek granulacije 2/4 mm, 4 cm,

- gradbeni filc 200 g,

- tampon 0/32 mm (zmes drobljenih zrn), 20 cm

- gruščnati nasip (tampon II. kvalitete), 40 cm,

- gradbeni filc, po potrebi,

- uvaljani planum izkopa.

Vsi izbrani tlakovci so dimenzij 20 x 52 x 8 cm. Tlakovci se polagajo v smeri vzhod –

zahod.15

2.3.3. Asfaltne povozne površine

Vse dovozne površine do parkirišč, vključno s parkirišči, se bodo asfaltirale. Od tlakovanega

dela jih ločujejo pogreznjeni betonski robniki dimenzije 15 x 25 x 100 cm, položeni v

betonski temelj. Sestava povoznih asfaltnih površin je naslednja:16

- AC 8 surf b70/100, A4, 4 cm,

- AC 22 base B50/700, 8 cm,

- tampon 0/31 mm (zmes drobljenih zrn), 20 cm,

- gruščnati nasip (tampon II. kvalitete), 40 cm,

- gradbeni filc, po potrebi,

15 Koretič T. idr., Infrastrukturne ureditve na akumulacijskem bazenu HE Krško na območju Zatona, PZI-


16 Koretič T., idr., Popis materiala in del s projektantskim predračunom za objekt Infrastrukturne ureditve na

akumulacijskem bazenu HE Krško na območju Zatona, Načrt 3/4, Ureditve Zatona, Dolenjska Projektiva

d.o.o., 2012


- uvaljani planum izkopa.

Asfaltno parkirišče bo označeno s tankoslojnimi talnimi označbami z enokomponentno belo

barvo.

2.3.4. Prometna ureditev

V sklopu celotnega projekta infrastrukturne ureditve se uredi nov priključek CKŽ na cesto

G1-5. Dostop na območje Zatona je predvideno iz opisanega priključka. Asfaltno parkirišče

bo označeno s potrebno signalizacijo, ki bo ločevala dostopno pot in parkirišča za osebna

vozila. Postavitev horizontalne signalizacije je skladna s predpisi s področja cestnega

prometa17 in predpisi s področja varnosti prometa.18

Slika 4: Situacija prometne ureditve19

17 Zakon o pravilih cestnega prometa, Uradni list RS, št. 109/2010, idr.

18 Zakon o varnosti cestnega prometa, Uradni list RS, št. 83/2004, idr.

19 Koretič T. idr., Infrastrukturne ureditve na akumulacijskem bazenu HE Krško na območju Zatona, PZI-

624/11, Načrt gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni načrti: cesta, Dolenjska projektiva d.o.o., Novo

mesto, 2012


2.3.5. Hortikulturna ureditev

Na območju Zatona ni predvidenih zelenic, so pa predvidene zasaditve okrasnih dreves v

okrogle jame na tlakovanih površinah. Jame morajo biti dovolj velike (zagotovljeno vsaj 2

m3 humusa) za nemoteno rast. Izbira vrste dreves bo po dogovoru z investitorjem pred samo

posaditvijo.

Slika 5: Primer talne rešetke za drevesa20

Meja med tlakovci in krogi za okrasna drevesa se bo izvedla z granitnimi kockami

položenimi na betonski rob. Površina okoli dreves se bo zaščitila s talno zaščitno rešetko, ki

jo bo potrebno fiksirati. Pri infrastrukturni ureditvi Zatona se bo, po dogovoru med

investitorjem in izvajalcem, uporabila okrogla rešetka.21

2.3.6. Zunanja oprema

Na območju tlakovane površine je predvidena postavitev klopi, košev za odpadke in komplet

miz s klopmi. Klopi in mize se fiksirajo v tlakovce z vijaki. Zunanjo opremo je potrebno

izbirati v skladu s Katalogom urbane opreme ter objektov za oglaševanje v Občini Krško in

po dogovoru z investitorjem.

20 Janc M., Katalog urbane opreme ter objektov za oglaševanje v občini Krško, Občina Krško, 2013




Slika 6: Primer parkovne mize in klopi22

Ekološki otok

Nov ekološki otok se postavi med vzdolžna in pravokotna parkirišča na betonsko ploščo. Na

ekološkem otoku bo 6 kontejnerjev, ograjenih z ograjo višine 2 m in dostopnimi dvokrilnimi

vrati. Ograja mora biti v skladu s Katalogom urbane opreme ter objektov za oglaševanje v

Občini Krško. Kontejnerje priskrbi izvajalec.

22 Janc M., Katalog urbane opreme ter objektov za oglaševanje v občini Krško, Občina Krško, 2013


Slika 7: Detajla ekološkega otoka23

Fontana

Na območju Zatona, pri novem priključku za CKŽ, je predvidena postavitev okrogle fontane

s priključkom na vodovodno omrežje, elektriko in opremljeno z vsemi potrebnimi vodnimi

črpalkami in s priključitvijo na meteorno kanalizacijo. V bližino se predvidi AB jašek, za

bazensko tehniko. Fontana bo izdelana po ločenem projektu.




Slika 8: Detajl primera fontane24

2.4. Elektroinštalacije

Vsa dela v bližini kablov se morajo izvajati v brez napetostnem stanju, za katerega poskrbi

upravljalec omrežja. Pod povoznimi površinami oziroma kjer je možnost izpiranja je

potrebno cevi položiti na podložni beton in jih obbetonirati, drugje se cevi polaga v 20 cm

sloj peska. Detajli polaganja cevi so opisani v PZI.25

2.4.1. Električna energija

V predmetni dokumentaciji je obravnavana zaščita in prestavitev električnih vodov, izvedba

nove kabelske kanalizacije ter cestne razsvetljave na območju Zatona. Ureditev električnega

omrežja je predmet ločenega projekta, ki ga investira Elektro Celje d.d.



25 Mežič D., idr., Infrastrukturne ureditve na akumulacijskem bazenu HE Krško na območju Zatona, PZI-

624/11, Načrt električnih instalacij in električne opreme, Dolenjska projektiva d.o.o., Novo mesto, 2012


V predvidenem posegu v prostor bo prihajalo do približevanja elektro kablom, zato je

potrebno kable ustrezno zaščititi ali premakniti. V obstoječem stanju se na območju ali v

bližini nahajajo srednje napetostni električni kablovodi, DV - nadzemni vodi, NN podzemni

kabli priključnih vodov in NN nadzemni vodi.26

2.4.2. Cestna razsvetljava

Na območje Zatona se montirajo okrasne svetilke javne razsvetljave z metal halogeno

žarnico, pred-stikalno napravo in priborom za montažo na steber. Ob cesti pa se montirajo

visoke svetilke LED za javno razsvetljavo.27 Svetilke morajo imeti izjavo o skladnosti

svetilke z uredbo o omejitvi svetlobnega onesnaževanja28. Za poteg kablov javne

razsvetljave se med svetilkami položijo izolacijske cevi fi-63mm ali fi-110mm.

Novo javno razsvetljavo se veže na staro na severni in južni strani gradbišča. Na območju

gradbišča se odstrani obstoječo razsvetljavo. Ker obstoječe stanje ni v celoti znano, mora

izvajalec pred pričetkom del opraviti pregled obstoječe javne razsvetljave skupaj z

upravljalcem električnega omrežja Elektro Celjem d.d. Vsa razsvetljava ima skupno

prižigališče.29

2.5. Strojne inštalacije

2.5.1. Vodovod

Za potrebe nadgradnje vodovodnega sistema Krško in za namen izboljšanja vodooskrbe je

na območju gradbišča potrebno predvideti nadaljevanje vodovoda in priključitev na obstoječ

vodovod, ki je zgrajen do prečne povezave med Dalmatinovo ulico in ulico CKŽ, na drugi

26 Elektro Celje d.d., Projektni pogoji št. RA K/166722/2011-JK, Celje, 7.7.2011


akumulacijskem bazenu HE KK na območje zatona, Načrt 3/4, Ureditve Zatona, Dolenjska Projektiva

d.o.o., 2012

28 Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja, Uradni list RS, št. 81/2007




strani pa v mostni konstrukciji prečka reko Savo.30 Stare vodovodne cevi se odstrani. Na

celotni trasi vodovoda bo v istem rovu položena še kabelska kanalizacija za ŠOEK.

Na novem odseku vodovoda so predvideni tudi novi hidranti podzemne izvedbe. Predvidena

dolžina novega vodovoda obdelanega v projektni dokumentaciji31 znaša cca 664 m. Globina

na kateri se nahajajo cevi je 1,3-1,5 m in je odvisna od odstopanj pri križanjih z obstoječimi

in novo predvidenimi vodi. Širina jarkov je minimalno 80 cm.

2.5.2. Meteorna kanalizacija

Meteorne vode na površini se bodo zbirale v rešetkah na asfaltni površini ali na tlakovani

površini. Odvajanje do rešetk bo potekalo zaradi vzdolžnih in prečnih sklonov vozišča. Vse

točkovne rešetke se priključijo na meteorno kanalizacijo, ta pa je preko ustrezno

dimenzioniranega lovilca olj in maščob spuščena v naravo.32

Lovilec olj je projektiran kot kompaktna naprava, v kateri so združene funkcije usedalnika

in separatorja. Nanj so priključene potencialno onesnažene meteorne vode tlakovanih in

asfaltnih površin. Pri povprečnem nalivu se bo na tlakovanih in asflatnih površinah zbralo

cca 44,07 l/s očiščene meteorne vode.

2.5.3. Kanalizacija

S prestavitvijo glavne ceste ob reko Savo se tangira obstoječ primarni kanalizacijski

kolektor, zato je predvidena prestavitev le te izven območja ceste pod predvideno kolesarsko

stezo. Prav tako je potrebna ureditev izpusta iz ZB v reko Savo, ki mora biti prilagojen novi

brežini reke Save in mora preprečevati poplavljanje v primeru visoki vod.

30 Kostak d.d., Soglasje k projektnim rešitvam, Krško, 7.6.2012

31 Salmič J., idr., Infrastrukturne ureditve na akumulacijskem bazenu HE Krško na območju Zatona, PZI-

624/11, Načrt strojnih inštalacij in strojne opreme, Dolenjska projektiva d.o.o., Novo mesto, 2012




Do zbirnega bazena je potrebno omogočiti varen dostop pooblaščenim osebam. Varovalni

pas kanalizacije znaša 3m merjeno od osi voda na vsako stran. Vse kanalizacijske jaške je

potrebno prilagoditi novim kotam višinske ureditve in novi obremenitvi.33

2.5.4. Plinovod

Izvedba prestavitve plinovodnega omrežja se bo izvajala po ločeni, samostojni projektni

dokumentaciji, ki jo priskrbi upravljalec plinovodnega omrežja v Občini Krško - Adriaplin

d.o.o. Stare cevi se po prevezavi plinovoda na novo omrežje odstrani in odpelje na deponijo.

Obstoječe plinovodno omrežje mora med izvedbo del omogočati dobavo plina potrošnikom,

zato so v popisu del34 našteta tudi dela za zakoličbo, zaščito in nadzor plinovoda med delom.

V ta namen se bodo izvedle določene prespojitve in časovne uskladitve med udeleženci. Pred

začetkom izvedbe del je potrebno izvesti zakoličenje plinovoda s strani upravljalca.35

2.6. Telekomunikacije

2.6.1. Telekomunikacije

Na območju se nahaja pomembna kabelska kanalizacija za TK. Pomembna za potrebe

starega mestnega jedra Krško, Občine Krško in Upravne enote Krško. Biti mora ustrezno

zaščitena in izvajana pod nadzorom strokovne službe upravljalca. Telekomunikacijski vodi

se bodo križali in približevali vsem vodom na določenih območjih. Na teh odsekih se TK

omrežje varuje s posebnimi zaščitnimi cevmi.

Uporablja se cev PVC fi-110 mm rumene barve, ki se jo ovije s folijo ter obbetonira. V

koliko izvajalec odkoplje TK kabel, ki je prosto položen v zemljo, ga mora prestaviti v cev.

Vsa dela v bližini cevi je potrebno izvajati z ročnim izkopom.

33 Kostak Krško d.d., soglasje k projektu št. 550-005/12-KOM, Krško, 7.6.2012


akumulacijskem bazenu HE KK na območje zatona, Načrt 3/4, Ureditve Zatona, Dolenjska Projektiva

d.o.o., 2012




2.6.2. Televizijsko kabelsko omrežje

KDS se na nekaterih območjih nahaja na isti trasi kot kabelska kanalizacija za

telekomunikacije, tam se omrežje zavaruje. Na nekaterih območjih pa zavarovanje ali

prestavitev ne bosta mogoča, zato je predvidena novogradnja.

Kanalizacija se izvede s cevmi 2x50 mm z vmesnimi kabelskimi jaški. Dolžina na novo

grajene kanalizacije znaša cca. 440m. Po projektu se prestavi tudi KDS omarico za cca 1m

pod pogoji upravljalca.

2.6.3. Širokopasovno omrežje

Na lokaciji gradnje ne poteka ŠOEK omrežje, zato je predvidena novogradnja le tega na

celotnem območju. Zahteve za položitev, lokacije in trase je podal upravljalec. Predvideno

je polaganje cevi in gradnja jaškov, večinoma v skupni kanal z vodovodom.

Polaga se cevi 2 x fi-50 mm za glavno traso in fi-32 mm za priključke k objektom. Na

križanjih so predvideni kabelski jaški iz betonske cevi fi-100 cm in globine 150 cm.

Polaganje optičnih kablov ni predmet tega projekta. 36


624/11, Načrt telekomunikacij, Dolenjska projektiva d.o.o., Novo mesto, 2012


Slika 9: Primer detajla prečnega prereza cevne kabelske kanalizacije in primer detajla križanja energetskega in

telekomunikacijskega kabla z vodovodom37

Pri polaganju kablov v skupni rov moramo upoštevati, da signalne vode polagamo

minimalno 40 cm od energetskih vodov, krmilne vode minimalno 10-20 cm od

telekomunikacijskih vodov, le te minimalno 50 cm od NN kablov in 100 cm od VN kablov

ter zadnje 80-100 cm stran od vodovodnih cevi ali kanalizacije. Medsebojno križanje

kablov, vodovodnih in kanalizacijskih cevi mora biti na minimalni oddaljenosti 30 cm. Pri

križanju kablov morajo biti kabli položeni v zaščitne cevi, ki se razlikujejo glede na vrsto

kablov. Zaščitne cevi morajo biti položene minimalno na razdalji 1 m v obe smeri od

križanja.

Globine in širine jarkov so odvisne od lokacije vgradnje, števila in načina vgradnje cevi.

Razmike med cevmi se zagotavlja z uporabo distančnikov. Način polaganja je natančno

opisan v detajlih prečnih prerezov za posamezna omrežja.




3. PROUČITEV POGOJEV ZA GRADNJO OBJEKTA

3.1. Proučitev dokumentacije o lokaciji objekta

Obravnavane ureditve se razprostirajo skozi zemljišča s parcelnimi številkami: 3051/6,

*373, 2927/1, 2927/8, 2927/9, 2927/4, 2927/7, 2927/0, 2927/3, *435/2 v K.O. Krško. 38

Gradnja ureditve Zatona bo potekala v dveh fazah, odvisna pa bo tudi od gradnje nove ceste.

Slika 10: Prikaz parcelnih mej na območju ureditve Zatona39

Dostop in izvoz na parkirišče bo omogočen s severne strani obravnavanega območja, na

priključku CKŽ na cesto G1-5. Tam bo urejen tudi dostop na gradbišče v času gradnje.

Vplivno območje gradnje je veliko in zajema več parcel. Cesta in parcele med obstoječo

38 Ličina M., idr., Infrastrukturne ureditve na akumulacijskem bazenu HE Krško na območju Zatona, PGD-

624/11, Elaborat-E1: Katastrski elaborat, PGD-624/11-2, Dolenjska projektiva d.o.o., Novo mesto, 2012





cesto ter reko Savo so v lasti Občine Krško. V primeru posega na zasebne parcele se je o

gradnji na njihovi parceli dogovori investitor pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja. Na

spodnji sliki je stanje pred gradnjo od mosta čez reko Savo na desni strani slike, do priključka

CKŽ na G1-5 na levi strani slike.

Slika 11: Stanje pred gradnjo40

Obstoječe stanje območja je dobro za gradnjo, ker nikjer ne obsega rušitev objektov, temveč

le čiščenje terena. Obremenjeno je z obstoječimi priključki na električno, vodovodno,

plinovodno ter telekomunikacijsko omrežje.





Slika 12: Gospodarska javna infrastruktura na območju gradnje41

Na območju se ne nahaja optično omrežje, zato se ga bo zgradilo in priključilo na obstoječo

optično omrežje pri mostu čez reko Savo. Obstoječe stanje plinovodnega omrežja je ob

komunikacijskem omrežju, ostala omrežja pa so vidna na sliki 11. Izkopi v bližini cevi

obstoječih komunalnih infrastruktur se bodo izvajali ročno. Vso delo ob obstoječih omrežjih

pa se bo izvajalo v brez napetostnem stanju ter pod nadzorom odgovorne osebe od

upravljalca omrežja.

3.2. Proučitev gradbenega dovoljenja

Upravna enota Krško je dne 20. 12. 2012 na zahtevo Občine Krško izdala gradbeno

dovoljenje42 za gradnjo infrastrukturne ureditve na akumulacijskem bazenu HE Krško na

območju Zatona. Gradbeno dovoljenje vsebuje:

- podatke o zahtevnosti gradnje,

- podatke o lokaciji,

- podatke o PGD,

- pogoje za gradnjo,

- podatki o stranskih udeležencih (lastniki zemljišč),



42 Upravna enota Krško, Gradbeno dovoljenje št 351∙530/2012/17, Krško, 20.12.2012



- podatke o komunalnih priključkih, napeljavah in napravah,

- podatke o soglasjih.

Objekt, glede na zahtevnost, spada med delno manj zahtevne objekte.43 Ugotovljeno je, da

je predvidena gradnja skladna z izvedbenim prostorskim aktom44, da je projekt izdelala

pravna oseba, ki izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje za projektanta in da so pridobljena

vsa soglasja, ki opredeljuje gradnjo na predmetnem območju. Infrastrukturna ureditev na

akumulacijskem bazenu HE Krško na območju Zatona se mora izvesti po projektu PGD45,

ki ga je izdelala Dolenjska projektiva. V postopku je Upravna enota Krško ugotovila, da

imata investitorja na zemljišču pravico graditi.46

3.3. Proučitev gradbene pogodbe

Če želimo izvesti ustrezno organizacijo gradbišča, moramo dobro preučiti gradbeno

pogodbo, poznati pogodbene obveznosti investitorja in izvajalca, se držati roka izvedbe del

in poznati obseg pogodbenih del. Gradbena pogodba prav tako vsebuje vse obveznosti

naročnika in izvajalca, ki se jih morata oba držati.47

Gradbena pogodba med investitorjem Občino Krško in izvajalcem Kostak-om je bila

sklenjena 18. 4. 2013. Določila, ki so bila sklenjena v gradbeni pogodbi so naslednja:48

- predmet pogodbe,

- pogodbena vrednost del,

- rok dokončanja del,

- druge obveznosti naročnika,

43 Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost, Uradni list RS, št. 37/2008, 99/2008 in 18/2013

44 Zakon o urejanju prostora, Uradni list RS, št. 110/2002

45 Radež L., idr., Infrastrukturne ureditve na akumulacijskem bazenu HE Krško na območju Zatona, PGD-

624/11, Dolenjska projektiva d.o.o., Novo mesto, 2012

46 Upravna enota Krško, Gradbeno dovoljenje št 351∙530/2012/17, Krško, 20.12.2012


48 Gradbena pogodba za Celovito prenovo Dalmatinove ulice, ulice CKŽ in ureditev Zatona, Občina Krško,

Kostak d.d., Krško, 18.4.2013


- druge obveznosti izvajalca,

- podizvajalci,

- način obračunavanja del,

- način plačevanja opravljenih del,

- potrjen terminski plan,

- potrjen finančni plan,

- pogodbena kazen,

- določila za prevzem del,

- garancijska doba,

- predstavniki pogodbenih strank,

- določila za reševanje sporov,

- določila o ničnosti pogodbe in

- končne določbe.

Ureditev Zatona je del objekta Infrastrukturne ureditve na akumulacijskem bazenu HE Krško

na območju Zatona. Za izvedbo celotne projektne dokumentacije sta naročnika Občina

Krško in Infra. Izvedbo del za ureditev Zatona pa financira samo Občina Krško, zato je

gradbena pogodba med izvajalcem in naročnikom sklenjena samo z Občino Krško.

Po preučevanju gradbene pogodbe je razvidno, da je ureditev Zatona del pogodbe za celovito

prenovo Dalmatinove ulice, ulice CKŽ in ureditev Zatona. Pogodbena vrednost je določena

na osnovi ponudbe izvajalca in je nespremenljiva za ves čas trajanja pogodbe. Rok

dokončanja del je 30. 6. 2014, pričnejo pa se takoj po veljavnosti pogodbe, kar je 13 mesecev

od uvedbe izvajalca v delo. V primeru zamud, glede na terminski plan, je izvajalec dolžan o

tem obvestiti naročnika in ga zaprositi za podaljšanje roka dokončanja del, kar se pisno

potrdi v obliki z aneksa k pogodbi.49

Obveznosti naročnika so, da priskrbi vsa potrebna dovoljenja za gradnjo, projektno

dokumentacijo, popis del, sheme, sodeluje z izvajalcem in tekoče obvešča izvajalca o vseh




možnih spremembah. Obveznosti izvajalca pa so poznavanje projekta in s tem vse rizike, ki

ga spremljajo in odpoved vsakršnemu zahtevku iz naslova nepredvidljivih pogojev za delo.

Hkrati se obvezuje, da bo predložil podroben terminski in finančni mesečni plan, uredil

prijavo gradbišča, označil gradbišče z gradbiščno tablo, izdelal ustrezen načrt organizacije

gradbišča, določil ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, izdelal tehnološko –

ekološki elaborat, izvedel zakoličbo objekta, naredil varnostni načrt, vsa dela izvajal v skladu

s projektno dokumentacijo, vgrajeval kakovostne materiale, vodil vso predpisano

dokumentacijo, naredil projekt izvedenih del, izdelal ustrezni elaborat za vpis predmetne

infrastrukture v kataster GJI, po končanju del pospravil gradbišče, poskrbel za bančno

garancijo za dobro izvedbo del, obveščal naročnika o poteku del, po zaključku postavil trajno

označbo izvedenega projekta.50

V pogodbi je določilo, da izvajalec naročnika pooblašča, da le-ta na podlagi računa

neposredno plačuje podizvajalcem, kateri so Arh elektromehanika d.o.o.51, GVO d.o.o.52 in

CGP-asfalti Novo mesto d.o.o.53

Obračunavanje del bo izvajalec opravil z izstavitvijo začasnih situacij, do 15. v mesecu za

pretekli mesec, do 90% pogodbene vrednosti, ter končne situacije v višini minimalno 10%

pogodbene vrednosti. Obračunavanje del se izvaja po podpisani knjigi obračunskih izmer.

Naročnik bo opravljena pogodbena dela plačeval na osnovi začasnih situacij in končne

situacije.

Če izvajalec po svoji krivdi ne bo izvršil pogodbenih del v dogovorjenem roku ali v

sporazumno podaljšanem roku, je dolžan plačati naročniku pogodbeno kazen višini 5



51 Podizvajalska pogodba za Celovito prenovo Dalmatinove ulice, ulice CKŽ in ureditev Zatona, Kostak

d.d., ARH elektromehanika d.o.o., Krško, 20.5.2013


d.d., GVO d.o.o., Krško, 18.6.2013


d.d., CGP – asfalti Novo mesto d.o.o., Krško, 30.5.2013


promilov od vrednosti vseh pogodbenih del za vsa zamujen koledarski dan in skupaj

maksimalno 10% pogodbene vrednosti.

Ob prevzemu sta naročnik in izvajalec dolžna pregledati izvršena dela po pogodbi.

Garancijski rok izvedenih del je 5 let in teče od zapisniškega prevzema del. V primeru

ugotovljenih napak se izvajalec obvezuje, da bo na naročnikovo zahtevo le te odpravil v

dogovorjenem roku. Morebitne spore bosta izvajalec in naročnik poskušala rešiti

sporazumno.

Za ustrezno izvedbo organizacije gradbišča je potrebno preučiti tudi pogodbe med

izvajalcem in podizvajalci. Arh Elektromehanika d.o.o. bo prevzela elektroinštalacije, GVO

d.o.o. bo prevzel prestavitev TK omrežja in CGP-Asfalti Novo mesto d.o.o. bo prevzel

asfalterska dela.54

3.4. Proučitev projektne dokumentacije za izvedbo objekta

Za potrebe dobre organizacije gradbišča je potrebno preučiti PZI, s katerim si pridobimo

informacije o:

- merah objekta,

- količinah in vrstah gradbenih materialov,

- globini izkopa,

- dovoljenih obremenitvah objekta,

- celovitosti in točnosti izvedbenih detajlov in

- skladnosti popisa del in načrtov za izvedbo.

Za ustrezno gradnjo objekta je poleg zgoraj naštetega potrebno preučiti tudi elaborate in

druga tehnična poročila.55





3.4.1. Proučitev projektov za izvedbo

Projekt za izvedbo vsebuje:

- vodilno mapo56,

- načrt gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni načrti57,

- načrt električnih instalacij in električne opreme58,

- načrt strojnih instalacij in strojne opreme59,

- načrt telekomunikacij60,

- katastrski elaborat61,

- elaborat geodetski načrt62,

- elaborat načrt gospodarjenja z odpadki63,

- elaborat geološke – geomehanske preiskave tal64,

56 Radež L., idr., Infrastrukturne ureditve na akumulacijskem bazenu HE Krško na območju Zatona, PZI-

624/11, Vodilna mapa, Dolenjska projektiva d.o.o., Novo mesto, 2012

57 Radež L., idr., Infrastrukturne ureditve na akumulacijskem bazenu HE Krško na območju Zatona, PZI-

624/11, Načrt gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni načrti, Dolenjska projektiva d.o.o., Novo mesto,

2012






624/11, Načrt telekomunikacij, Dolenjska projektiva d.o.o., Novo mesto, 2012


624/11, Elaborat-E1: Katastrski elaborat, Dolenjska projektiva d.o.o., Novo mesto, 2012

62 Jakopin M., idr., Infrastrukturne ureditve na akumulacijskem bazenu HE Krško na območju Zatona,

PGD-624/11, Elaborat-E2: Geodetski načrt, Dolenjska projektiva d.o.o., Novo mesto, 2012


PGD-624/11, Elaborat-E3: Načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki, Dolenjska projektiva d.o.o., Novo

mesto, 2012

64 Sternad Ž., idr., Božiček B., Leskovar R. PGD-624/11, Elaborat-E4: Poročilo o geološko – geomehanskih

preiskavah tal za izvedbo projektne dokumentacije faza PGD/PZI za Infrastrukturne ureditve na

akumulacijskem bazenu HE Krško na območju Zatona, Geostern d.o.o., Dolenjska projektiva d.o.o.,

Novo mesto, 2012


- elaborat obvoza v času gradnje65.

Načrt gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni načrti ima podmapo načrt ureditve Zatona. Le

ta pa vsebuje: tehnično poročilo, poročilo o recenziji, situacijo zakoličbe, situacijo ureditve,

prečne profile, situacijo kanalizacije in odvodnjavanja ter različne detajle. Elektroinštalacije,

strojne instalacije, telekomunikacije in elaborate najdemo v drugih podmapah, ki se zadevajo

celotnega projekta.66

3.4.2. Proučitev elaboratov in druge tehnične dokumentacije

Katastrski elaborat vsebuje katastrsko situacijo z vrisanim gradbenim posegom in posegom

za služnosti. Izdelana je na katastrskem načrtu. V katastrskem elaboratu je tudi tabela

prizadetih parcel, katera vsebuje podatke o parcelni št, površini, kulturi, razredu, lastniku,

itd. Podatki o lastništvu parcel so bili pridobljeni na območni geodetski upravi. 67

Geodetski elaborat vsebuje certifikat geodetskega načrta in geodetske načrte. Certifikat

vsebuje podatke o naročniku, podatke o odgovornem geodetu, namen uporabe, podatke o

vsebini in pogoje za uporab. Na geodetskem načrtu je vrisano obstoječe stanje, parcele in

obstoječa komunalna infrastruktura.68

Zaradi velikih količin odpadnega asfalta in velikih količin izkopov je v okviru PGD zajet

načrt gospodarjenja z odpadki, ki vsebuje tehnično poročilo s tehničnimi opisi in izračuni.


PGD-624/11, Elaborat-E6: Elaborat obvoza v času gradnje ceste, Dolenjska projektiva d.o.o., Novo

mesto, 2012




624/11, Elaborat-E1: Katastrski elaborat, Dolenjska projektiva d.o.o., Novo mesto, 2012


PGD-624/11, Elaborat-E2: Geodetski načrt, Dolenjska projektiva d.o.o., Novo mesto, 2012


Ta opisuje splošno projekt, vrste odpadkov, možnost ponovne uporabe odpadkov, odvoz in

približne količine odpadkov 69

Elaborat geološke – geomehanske preiskave tal vsebuje splošne podatke, geološko –

geomorfološki opis terena, hidrogeološko situacijo, seizmičnost terena, terenske raziskave,

geomehanske laboratorijske preiskave, inženirsko geološke razmere na lokaciji, itd. 70

Elaborat obvoza v času gradnje vsebuje izjavo o upoštevanju tehničnih predpisov in

standardov, tehnično poročilo in risbe. Tehnično poročilo natančno opisuje faze gradnje,

podatke o prometu, prometno signalizacijo in opremo ter navaja pogoje v času gradnje. V

elaboratu se prav tak nahajajo tekst za objavo v sredstvih javnega obveščanja ter vse

situacije, ki slikovno prikazujejo obvoz v času gradnje. 71

3.5. Proučitev soglasij

Pred gradnjo si mora projektant pridobiti projektne pogoje od upravljalcev različnih omrežij,

katere mora upoštevati v projektu. Če so projektni pogoji upoštevani se izdajo soglasja. Za

projekt Infrastrukturna ureditev na akumulacijskem bazenu HE Krško na območju Zatona,

so pridobljena naslednja soglasja:

- električno soglasje72,

- soglasje za zaščito in reševanje73,


PGD-624/11, Elaborat-E3: Načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki, Dolenjska projektiva d.o.o., Novo

mesto, 2012




Novo mesto, 2012


PGD-624/11, Elaborat-E6: Elaborat obvoza v času gradnje ceste, Dolenjska projektiva d.o.o., Novo

mesto, 2012

72 Elektro Slovenija d.o.o., soglasje k projektu št. 3069/532/VK, Celje, 21.7.2011

73 Ministrstvo za obrambo, RS, Uprava RS za zaščito in reševanje, soglasje k projektu št 351-453/2011-2-

DGZR, Ljubljana, 22.7.2011


- soglasje za obrambo74,

- kulturno-varstveno soglasje75,

- soglasje o jedrski varnosti76,

- okolje varstveno soglasje77,

- vodno soglasje78,

- prometno soglasje79,

- soglasje o varnosti zračnega prometa80,

- ribiško soglasje81,

- komunalno soglasje82,

- plinovodno soglasje83,

- telekomunikacijsko soglasje84,

- kabelsko soglasje85.

Za potrebe gradbišča se vse projektne pogoje upošteva pri izdelavi PGD in PZI. S podjetjema

Elektro Celje in Adriaplin se podpiše dodatna pogodba za izvedbo novega omrežja na

74 Ministrstvo za obrambo, RS, Direktorat za obrambo, soglasje k projektu št 351-1326/2011-2, Ljubljana,

22.7.2011

75 Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenij, soglasje k projektu št. 600/202/25-MP, Ljubljana,

17.4.2012

76 Ministrstvo za okolje in prostor, RS, Uprava RS za jedrsko varnost, soglasje k projektu št. 351-9/2011/2,

Ljubljana, 18.7.2011

77 Ministrstvo za okolje in prostor, RS, Agencija RS za okolje, Urad za varstvo okolja in narave, soglasje k

projektu št. 3-II-508/2011, Ljubljana, 18.7.2011

78 Ministrstvo za kmetijstvo in okolje RS, Agencija RS za okolje, Oddelek območja Spodnje Save, Vodno

soglasje k projektu št. 35507-1132/2012-2, Ljubljana, 20.4.2012

79 Ministrstvo za infrastrukturo in prostor RS, Direkcija RS za ceste, soglasje k projektu št. 37167-

1384/2011/16 (1512), Ljubljana, 18.5.2012

80 Ministrstvo za promet, RS, Direktorat za civilno letalstvo, soglasje k projektu št. 37212-113/2011/2-0508,

Ljubljana, 27.7.2011,

81 Zavod za ribištvo Slovenije, soglasje k projektu št 420-206/2011/3, Ljubljana, 14.6.2012

82 Kostak Krško d.d., soglasje k projektu št. 550-005/12-KOM, Krško, 7.6.2012

83 Adriaplin d.o.o., soglasje k projektu št. 1675/12-AB, Novo mesto, 10.4.2012

84 Telekom Slovenije d.d., soglasje k projektu št. 4294-NM/311-SH, Novo mesto, 7.5.2011

85 Ansat Krško, soglasje k projektu št. D-006/2012, Krško, 5.5.2012


območju gradnje. Ostali soglasje dajalci od izvajalca zahtevajo zaščito ali ustrezno

prestavitev vodov ali pa območje gradnje ne posega v območje njihove obravnave.

3.6. Proučitev možnosti nabave surovin in materiala

Možnosti nabave surovin in materiala zelo vplivajo na velikosti skladišč. Količine materiala

in čas naročanja močno vplivata na izbiro zaprtega in odprtega skladišča na gradbišču in na

potrebo uporabe centralnega skladišča izvajalca.

Potrebne surovine in gradbene materiale si lahko priskrbimo:

- iz lastnih proizvodnih obratov,

- iz podizvajalskih proizvodnih obratov,

- pri trgovskih podjetjih ali

- iz surovinskih virov na gradbišču ob predhodni pridobitvi ustreznega dovoljenja.

Podjetje Kostak bo ves potreben material za gradnjo kupoval od različnih dobaviteljev po

izbiri najboljšega ponudnika. Transport do gradbišča je kratek in neoviran, ker se bo material

naročal iz bližnjih podjetij, zato se večino materiala dobavlja sproti. Oddaljenost podjetij pri

katerih se bo naročal gradbeni material bo največ 50 km. Potreben material bo po popisu

pravočasno naročal vodja gradbišča.

Naročiti je potrebno: tlakovce, fugirni pesek, gradbeni filc, pesek različnih granulacij, cevi,

plastične jaške, armaturo za betonske jaške in cement. Med gradnjo lahko pride do

nepredvidenih del, za katere material se naroči po potrebi. Podjetje Kostak ima v sklopu

poslovanja tudi trgovino z gradbenim materialom, ki se nahaja na sedežu podjetja. Naročanje

manjših količin materiala bo potekalo preko trgovine.


3.7. Proučitev razpoložljivih delovnih sredstev in delovne sile

V projektu tehnološkega procesa grajenja86 so določena vsa potrebna delovna sredstva. Med

delovna sredstva spada mehanizacija, naprave, oprema in orodje. Uporabljamo lahko lastna

ali najeta delovna sredstva in delovno silo. Dovolj časa pred gradnjo je potrebno preučiti

tržne možnosti za najem ali nakup delovnih sredstev. Posebej je potrebno biti pozoren na to,

da se za potrebna delovna sredstva ali delovno silo dogovori dovolj zgodaj, da ne pride do

prevelikega povpraševanja in posledično do nemožnosti najema ali nakupa. 87

V našem primeru podjetje Kostak razpolaga z omejenimi delovnimi sredstvi in delovno silo,

zato jih je potrebno zagotoviti delno iz lastnih in delno najetih virov. Iz lastnih virov lahko

zagotovi:

- kamione prekucnike,

- valjarje različnih zmogljivosti in namembnosti,

- vso drobno mehanizacijo,

- začasne objekte,

- gredar,

- vibronabijače,

- krožno žago in

- bager.

Mehanizacijo in delovna sredstva, ki jih izvajalec ne mora zagotoviti sam, jih najame pri

dobaviteljih. Vse potrebe po najemu je potrebno predvideti in jih pravočasno urediti, nato pa

se med izvajalcem in dobaviteljem podpišejo pogodbe. Obračun med izvajalcem in

posameznim dobaviteljem se izvaja mesečno po izdanem »zapisniku o vrednosti izvedenih

del za podizvajalca«, kateremu pa so osnova strojna poročila. Nekaj primerov delovnih

sredstev, ki jih je potrebno najeti so:

- dodatni bager,

- rovokopač,

86 Čepelnik P., Tehnološko Ekonomski elaborat, Kostak d.d., Krško, 2013



- mešalec,

- stroj za rezanje asfalta in

- stroj za polaganje asfalta.

Podjetje Kostak d.d. razpolaga z dovolj velikim in izkušenim kadrom za vodenje gradbišča

in omejenim številom kvalificiranih in polkvalificiranih delavcev. Zaposleni v podjetju bodo

opravljali dela vodja gradbišča, obračunovodja, delovodja, strojniki in omejeno število

delavcev. Za gradbišče je predviden 1 vodja gradbišča, 1 obračunovodja, 1 delovodja in

med 5 in 10 delavcev, odvisno od faze gradnje.

Slika 13: Izobrazbena struktura podjetja Kostak d.d. od leta 2004 do leta 201388

Obravnavano gradbišče je veliko in zahteva veliko število delavcev na gradbišču, izvajalsko

podjetje pa ne razpolaga z dovolj številnim kadrom, zato bo za delo najelo delovno silo. V

Posavju je na izbiro nekaj različnih podjetij, ki zagotavljajo gradbeno delovno silo.

Izvajalsko podjetje Kostak ima podpisano pogodbo89 s ponudnikom delovne sile, vsako leto

pa se ponovno podpiše aneks. Delo se obračunava glede na količine ur dela. Prevoz na

88 Letno poročilo Kostak za leto 2013, Kostak d.d., Krško, 2014, Dostopno na:

www.kostak.si/podjetje/letno-poročilo/

89 Podizvajalska pogodba, Kostak d.d., Gradimor d.o.o., 7.6.2007, Aneks k pogodbi št. 1, 27.5.2014

http://www.kostak.si/podjetje/letno-poročilo/


gradbišče za podizvajalce bo uredil njihov vodja, zaposleni na Kostak-u pa si prevoz uredijo

sami.

3.8. Proučitev organizacijskih možnosti na lokaciji gradbišča

Izdelava projekta organizacije gradbišča je odvisna od proučitve organizacijskih možnosti

na lokaciji gradbišča. V ta namen je potrebno preučiti različne razmere na gradbišču, ki so

potrjene in analizirane na terenu.90 Razmere lahko vplivajo na čas in stroške gradnje, ker

lahko povzročijo prekinitve dela in s tem večje stroške. Gradbišče se nahaja na prostem ob

reki Savi in ob glavni cesti, tako vse razmere močno vplivajo na potek gradnje.

3.8.1. Topografske razmere

Topografske razmere se analizira, da se prouči možnosti dostopa in dovoza na gradbišče,

prometnih poti in začasnih objektov. Iz topografske karte je razvidno da se gradbišče nahaja

na skoraj ravnem terenu, zato naklon ne bo oviral dostopa in dovoza na gradbišče ter same

gradnje. Višinske razlike ni, razen urejenih padcev za odvodnjavanje vode.



Slika 14: Topografska karta91

3.8.2. Geološko – geomehanske razmere

Pod preučitvijo geološko–geomehanskih razmer je razumeti preučitev podatkov o nosilnosti

tal, sestavi tal in višini podtalnice, nato pa razmere še dodatno raziščemo na terenu.92 Na

območju gradnje so bile izvedene terenske raziskave v obliki sondažnih izkopov in izdelano

geotehnično poročilo.

V tektonskem smislu pripada obravnavano ozemlje krški udorini. Sedimenti, ki so napolnili

nastalo udornino, so rečne naplavine, jezerski in močvirni sedimenti ter proluvialne usedline.

Tektonska aktivnost se še ni umirila, kar dokazujejo občasni potresi na bližjem področju.

Območje uvrščamo v VIII. stopnjo seizmične intenzitete po EMS lestvici.93







Novo mesto, 2012



Geološka zgradba je dokaj enovita, na površini nasip, pod njim pa aluvialne naplavine.

Ugotovili smo, da bomo za zemeljske izkope uporabljali bagre ali rovokopače, v bližini

obstoječih napeljav pa se bo izkope lahko izvajalo ročno.

3.8.3. Klimatsko – meteorološke razmere

Klimatsko – meteorološke razmere na gradbišču vplivajo na izgube pri delu zaradi padavin,

vetrov in neustreznih temperatur.94 Najbližja hidrometeorološka postaja se nahaja v Novem

mestu, od koder bomo uporabili podatke za klimatsko – meteorološke razmere. Iz podatkov

o meteoroloških spremenljivkah v obdobju 1971-2000 je razvidno, da je povprečno letno

število vročih dni, ko so temperature višje od 30°C, 10. Letno število ledenih dni, ko je

temperatura pod -5°C je 19, število dni z več kot 10 mm dežja je 39 in število dni z višino

snežne odeje večje od 300 mm sta 2 dneva.95


95 Meteo.si, Uradna vremenska napoved za Slovenijo, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, ARSO, dostopno

na: http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/

http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/


Slika 15: Klimogram povprečnih vrednosti paradvin in temperatur za Novo mesto (1961 - 2010)96

Iz zgornjega klimograma od leta 1981 do 2010 vidimo, da so bile najvišje temperature julija,

največ padavin pa je bilo junija. V juliju, juniju in avgustu lahko tako pričakujemo dnevne

temperature tudi čez 30°C in veliko padavin. V januarju in decembru pa lahko pričakujemo

dnevne temperature tudi do -5°C. Povprečna letna temperatura znaša 10,4 °C, letna količina

padavin pa je 1171 mm.

Zaradi ekstremno nizkih temperatur pričakujemo do 3 tedne izpada dela in zaradi dežja do 2

tedna izpada. Dež bo večinoma oviral delo v mesecu juniju in avgustu, medtem ko bodo

nizke temperature ovirale delo v mesecu decembru in januarju. V času ekstremno visokih

temperatur bo potrebno na gradbišču priskrbeti dodatne količine pitne vode. Te lahko

pričakujemo v mesecu juliju in avgustu.

3.8.4. Hidrološke razmere

Vse podatke, ki jih potrebujemo za preučitev hidroloških razmer si lahko pridobimo pri

najbližji vodnogospodarski ustanovi. Ugotoviti moramo minimalne, srednje in maksimalne

96 Meteo.si, Uradna vremenska napoved za Slovenijo, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, ARSO, Dostopno

na: http://meteo.arso.gov.si/met/en/climate/diagrams/novo-mesto/


količine, višine in hitrosti nadzemnih vod ter globine podzemnih vod.97 Aktualno gradbišče

se nahaja ob brežini reke Save, zato so hidrološke razmere še posebej pomembne in lahko

neugodno vplivajo na gradnjo, kajti območje gradnje se nahaja na poplavnem območju.

Slika 16: Poplavno območje Krško98

Reka Sava lahko vpliva na gradbišče samo ob visokih vodah, do katerih lahko pripelje

dolgotrajno deževje. V takem primeru se vsa dela na gradbišču prekinejo, deponije pa

pospravijo, da material ni uničen. Normalne višine podzemnih vod ne ovirajo dela na

gradbišču, v primeru povišanja le teh se izkopi ne izvajajo. Ugotovili smo, da lahko zaradi

hidrološke razmere močno vplivajo na rok izvedbe del, na njih pa nimamo vpliva.99


98 Poplavno območje Krško, Geopedia.siLite, dostopno na:

http://www.geopedia.si/?params=L6329_T105_vL_b4_x464015_y101739_s13#T105_L6329_x537924.7

5_y90605.375_s17_b2


http://www.geopedia.si/?params=L6329_T105_vL_b4_x464015_y101739_s13#T105_L6329_x537924.75_y90605.375_s17_b2

http://www.geopedia.si/?params=L6329_T105_vL_b4_x464015_y101739_s13#T105_L6329_x537924.75_y90605.375_s17_b2


3.8.5. Prometne razmere

Zaradi racionalne organizacije transporta do gradbišča in na gradbišču, analiziramo

prometne razmere100. Podatki o prometu na G1-5 za leto 2011101:

- Osebna vozila, 8011 vozil

- Avtobusi, 43 vozil

- Lahka tovorna vozila <3,5t, 686 vozil

- Srednja tovorna vozila 3,5t - 7t, 155 vozil

- Težka tovorna vozila >7t, 210 vozil

- Tovorna vozila s priklopnikom, vlačilci, 372vozil

Iz podatkov vidimo, da je glavna cesta skozi mesto Krško zelo obremenjena, kar je tudi eden

izmed razlogov za gradnjo obvoznice. Razbremenitev mestnega prometa in prekvalificiranje

ceste. Zato se že v času gradnje preusmeri celoten promet proti Brestanici po mostu čez reko

Savo na obvoznico. Na križišču se postavi znak za obvezno smer tranzita.


101 Jakopin M., idr., Infrastrukturne ureditve na akumulacijskem bazenu HE Krško na območju Zatona, PGD-

624/11, Elaborat-E6: Elaborat obvoza v času gradnje ceste, Dolenjska projektiva d.o.o., Novo mesto,

2012


Slika 17: Povezava gradbišča in sedeža podjetja Kostak in prikaz poti iz Dolenjske avtoceste do gradbišča102

Ulica CKŽ poteka skozi celotno mesto Krško in tako povezuje na eni strani gradbišče z

avtocesto, na drugi strani pa se pot nadaljuje proti Celju. S tem je transport materiala in

delovnih sredstev neproblematična in hitra. Omenjene poti so v dobrem stanju, ceste so

dovolj široke in radiji ovinkov dovolj veliki. Po potrebi se lahko na transportni poti naknadno

umakne stvari, ki ovirajo prevoz.

3.8.6. Druge lokacijske razmere

Med druge lokacijske razmere grajenja, ki so pomembne za organizacijo našega gradbišča

sodijo:103

- lastništva zemljišč, na katerih bo potekala gradnja;

- možnosti za priključitev na električno omrežje;

- možnosti za odvoz gradbenih odpadkov na trajno deponijo v bližini gradbišča.

102 Google zemljevidi, dostopno na: https://www.google.si/maps/@46.1491665,14.9860106,8z



Večina parcel v območju posega so v lasti Občine Krško. Z ostalimi lastniki se je za poseg

že dogovorila Občina Krško, pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja. Priključitev na

električno omrežje za potrebe gradbišča, uredi upravljalec električnega omrežja na območju

posega Elektro Celje d.d. Odvoz gradbenih odpadkov na deponijo ureja podjetje Kostak, z

lastnimi prevozniki na lastno deponijo.


4. TEHNIČNO POROČILO K NAČRTU ORGANIZACIJE UREDITVE

GRADBIŠČA

4.1. Opis gradbišča

Območje posega se nahaja v Krškem ob glavni cesti G1-5 na parcelnih številkah 3051/6,

*373, 2927/1, 2927/8, 2927/9, 2927/4, 2927/7, 2927/0, 2927/3, *435/2 v katastrski občini

Krško. Gradbišče bo nepravilne linijske oblike in se bo razprostiralo na dolžini približno 300

m in širini 10 m, in sicer na ulici CKŽ med starim krškim mostom čez reko Savo in CKŽ

70. V neposredni bližini je obstoječe električno omrežje, katerega bomo uporabili za potrebe

gradbišča. Ostala omrežja za potrebe gradbišča ne bomo koristili.

Gradbišče bo potekalo ob glavni cesti, zato bo delno oviralo javni promet. V času gradnje

bo tako prilagojen prometni režim. Zaradi ureditve Zatona imamo dve organizaciji

gradbišča, ki so odvisne od faze gradnje.104

V prvi fazi ureditve Zatona, bodo začasni gradbiščni prostori, deponije in skladišča

nameščena v ograjenem prostoru na levi strani obstoječe ceste (gledaš v smeri toka reke

Save). Med začasnimi gradbiščnimi objekti in reko Savo se bo po projektu zgradila

prestavljena glavna cesta, ki se bo v končni fazi gradnje utrdila in ponovno asfaltirala.

Glavno cesto in gradbišče bo ločevala gradbiščna ograja. Po obstoječi glavni cesti bo promet

potekal nemoteno.



Slika 18: Situacija organizacije gradbišča - 1. faza

Ko se bo vzpostavil promet po novo zgrajeni cesti, se bo ob stanovanjskih objektih uredil

prvi del tlakovane površine, na katero se bo prestavilo začasne gradbiščne objekte in temu

primerno preuredilo gradbišče. Ker bo v tej fazi gradbišče tik ob bivalnih prostorih, ga ne

bomo ogradili z gradbiščno ograjo, kajti to bi oviralo tamkajšnje prebivalce. Dostop na samo

gradbišče bo tako omogočen vsem mimoidočim. Za varnost bo poskrbljeno tako, da bodo

vsi izkopi in nevarni predeli ustrezno zavarovani. Začasni gradbiščni objekti bodo ob

bivalnih prostorih do zaključka del.

Slika 19: Situacija organizacije gradbišča - 2. faza


4.2. Dostop, prometna ureditev in transportne poti

Dostopi na gradbišče bodo urejeni neposredno iz CKŽ, ki je predmet rekonstrukcije. Vse

prometne površine na gradbišču bodo proste, prevozne in redno vzdrževane. Prepovedano

jih bo zalagati z materialom, le – ta bo pospravljen tako, da ne bo možna porušitev na

prometne poti. Vzvratne vožnje vozil in strojev v nevarnem območju gradbišča bo

koordiniral oz. usmerjal signalist.

V prvi fazi bo dostop na vzhodni ali zahodni strani ograjenega prostora za začasne

gradbiščne objekte. Pri obeh vratih bo postavljena gradbiščna ograja in gradbiščna tabla,

okoli pa bo ograjeno z varovalno ograjo. Ko bo promet potekal po zgornji cesti, bo vhod na

gradbišče iz zgornje (zahodne) strani, ko bo promet potekal po novi spodnji cesti, bo vhod

na gradbišče iz spodnje (vzhodne) strani. Notranje gradbiščne poti bodo nasipane in utrjene,

dostop bo nemoteno omogočen vsem zaposlenim skozi celotno gradnjo. Na gradbišču bo

dovolj prostora za manevriranje osebnih vozil in parkiranje, mimoidočim pa bo vstop

prepovedan.

V drugi fazi, ko se kontejnerji prestavijo na tlakovan del pred bivalnimi prostori bo dostop

na gradbišče iz priključka CKŽ na G1-5 (sever gradbišča). Prometne poti bodo vedno

urejene in vzdrževane tako, da bo promet in hoja po in ob gradbišču varna za delavce,

udeležence v prometu in okoliške prebivalce, ki cesto in druge površine, v času izvajanja

gradbenih del, uporabljajo. Hitrost gibanja vozil in strojev na ožjem gradbišču je omejena

na 10 km/h.105

105 Kozole B., Varnostni načrt, Kostak d.d., Krško, 18.6.2013


4.3. Komunalne naprave, vodi in priključki

4.3.1. Električni vodi

V projektu106 je obravnavana zaščita in prestavitev električnih vodov, izvedba nove kabelske

kanalizacije ter cestne razsvetljave. Vsa dela v bližini kablov se morajo izvajati v brez-

napetostnem stanju.

Elektrika se bo na gradbišču pridobila s priključitvijo na električno omrežje preko

transformatorske postaje Krško - most. Na gradbišču se bo postavilo začasno električno

omarico in električne vode, ki bodo potekali do kontejnerjev in do samega mesta gradnje.

Do omarice bo napeljave uredil upravljalec električnega omrežja, od električne omarice

naprej pa bo omrežje po potrebi omogočil izvajalec. Vse vode bo potrebno, v primeru da

bodo potekali na odprtem, obvezno zaščititi. Kable preko prevoznih površin, je potrebno

vkopati minimalno 20 cm in zaščititi.107

4.3.2. Vodovod

Za potrebe vodovodnega sistema Krško se bodo nadgradili vodovodni vodi in izboljšala

vodo oskrba na območju gradnje. Na gradbišču se bo tekočo vodo za umivanje uredilo iz

vodnega rezervoarja. Pitna voda se bo zagotavljala z dostavo plastenk pitne vode, za katero

skrbi delovodja. Priklop na obstoječe vodovodno omrežje tako za potrebe gradbišča ne bo

izveden.

4.3.3. Kanalizacija

Del projekta108 je tudi gradnja nove kanalizacije. Odvodnjavanje na gradbišču bo speljano v

ponikovalnico. Za sanitarne potrebe na gradbišču pa se bo postavila prenosna kemična WC





624/11, Načrt ureditve »Zatona«, Dolenjska projektiva d.o.o., Novo mesto, 2012


kabina. Kabino se bo najelo pri podjetju, ki ponuja kemične WC kabine. Z njimi se bo tudi

dogovorilo za tedensko čiščenje sanitarij.

4.3.4. Telefon

Za komunikacijo se bodo uporabljali prenosni telefoni. Na gradbišču je nemoten signal za

mobilno telefonijo, preko ponudnika Telekom d.d., zato se za potrebe gradbišča ne bo urejal

priključek za telefon. Vodja gradbišča, obračunovodja in delovodja imajo službene prenosne

telefone, zato bodo vse komunikacije potekale preko le – teh. Vso pisno dokumentacijo se

bo pošiljalo in tiskalo na sedežu podjetja. Ostala komunikacija bo potekala preko

elektronskih sporočil. Internet je omogočen na službenih računalnikih na sedežu podjetja. V

kontejnerjih pa bo omogočen dostop do interneta preko službenih prenosnih USB ključev z

mobilnim internetom.

4.4. Zapore javnih prometnih površin in potrebni obvozi

Zapore javnih prometnih površin so lahko kratkotrajnega ali dolgotrajnega značaja.

Kratkotrajne zapore lahko trajajo nekaj ur, vendar nastopijo večkrat v času grajenja objekta.

Dolgotrajne zapore so kontinuirano prisotne dalj časa.109 Gradbišče poteka ob glavni cesti in

s tem občasno ovira javni promet. Zaradi tega bodo urejene zapore ceste ali potrebni obvozi.

Elaborat obvoza v času gradnje110 je tudi del PZI dokumentacije.

Med samo gradnjo bo tudi prišlo do začasnih kratkotrajnih zapor in preusmeritev prometa,

za kar bo sproti skrbelo izvajalsko podjetje. Podjetje mora najprej zaprositi za dovoljenje za

začasne zapore ali preusmeritve prometa, katerega zaprosi na Oddelku za infrastrukturo na

Občini Krško, ki izda dovoljenje za vsako zaporo posebej. Upravljalec cest zatem uredi

potrebno signalizacijo. Na območju gradnje je upravljalec CGP d.o.o. Novo mesto. Zapore

javnih prometnih površin in potrebni obvozi so odvisni tudi od drugih del na gradbišču, ki




2012


jih v svoji projektni nalogi podrobno ne opisujem. Pri prometni ureditvi opisujem samo del,

ki se neposredno zadeva ureditve Zatona.

Slika 20: Začasna prometna ureditev na križišču pri mostu čez reko Savo111

Ureditev prometa na križišču pri mostu čez reko Savo je skozi obe fazi gradnje enako.

Tranzit iz smeri Drnovo proti Brestanici se usmeri na drugo stran reke Save po novo zgrajeni

obvoznici Krško. Pešpot bo odvisna od faze gradnje in bo urejena mimo gradbišča do

obstoječega pločnika na križišču.



2012


Slika 21: Situacija ureditve prometa v 1. fazi

Slika 22: Situacija ureditve prometa v 2. fazi112

V prvi fazi gradbišča, bo dvosmerni promet potekal po stari obstoječi cesti od starega mostu

čez reko Savo do priključka CKŽ na cesto G1-5. V drugi fazi gradbišča bo promet od starega

mostu čez reko Savo do priključka CKŽ na cesto G1-5, prestavljen na novo zgrajeno cesto

bližje reki Savi (na drugi strani ograjenega območja gradbišča) in bo prav tako potekal

dvosmerno.113 Prva faza gradbišča bo trajala približno 5 mesecev od začetka gradnje, druga

faza pa bo do konca gradnje.



2012



4.5. Ograja, gradbiščna tabla, prometni znaki in ostala zaščita

Celotno gradbišče bo dolžinskega značaja in ga ne bo mogoče ograditi, zato se bo delovno

območje označilo z opozorilno, prometno in drugo signalizacijo. Ograjeni bodo le glavni

gradbiščni prostori izvajalca del, znotraj katerih se bodo nahajali vsi potrebni bivalni

provizoriji, skladiščni prostori, deponije materialov in drugi prostori. Te prostore se bo

ogradilo z gradbiščno ograjo ali s PVC mrežo. Na vhodu se bodo namestila dvokrilna vhodna

vrata, ki se v času ko se dela ne izvajajo zaklenejo in se s tem onemogoči vstop

nepooblaščenim osebam na gradbišče.

Meja gradbišča z obstoječim cestiščem bo označena s tablami. Vsa signalizacija mora biti

opremljena s svetilkami, ki se jih po potrebi vključi. Delovišče bo jasno označeno in

opremljeno z ustreznimi prometnimi in drugimi opozorilnimi znaki in tablami. V času

obratovanja gradbišča se bo na uvozu oz. izvozu na gradbišče postavilo delavca z ustrezno

odsevno obleko, ki bo skrbel za odstranitev tabel pokončne zapore, ko se bo tovorno vozilo

približevalo izvozu in nato poskrbel za ponovno postavitev.

V drugi fazi gradnje, ko zapora celotnega gradbišča zaradi lokacije ne bo mogoča, se bo le

to ustrezno ogradilo in zavarovalo samo nevarna mesta (izkopi, jarki, jaški). Ta nevarna

mesta se bo uredilo s prekritjem, ki mora biti fiksno in pohodno ali pa se bo označilo z

varnostno ograjo.

Območje gradbišča bo opremljeno z opozorilno tablo z napisom »Dostop nepooblaščenim

osebam na gradbišče prepovedan«. Na gradbišču bo na vidnem mestu izobešen Gradbiščni

red in izvleček požarnega reda, ki predstavlja ukrepe in pravila za zagotovitev varnosti na

gradbišču.114



Slika 23: Gradbiščna in opozorilna tabla

4.6. Začasni gradbiščni objekti, prehrana in sanitarije za delavce

Na gradbišču se delovne prostore uredi v skladu z načrtom organizacije gradbišča.

Upoštevaje število udeleženih delavcev na gradbišču, se zagotovi naslednje pomožne

prostore:115

- pisarniški kontejner,

- skladiščni kontejner,

- garderobni kontejner in

- sanitarna kabina (kemični WC).

Pisarniška kontejnerja bosta dva. Eden bo namenjen vodji gradbišča in obračunovodji, drugi

pa bo namenjen delovodji. V kontejnerju, kjer bo vodja gradbišča bo shranjena vsa PZI in

PGD dokumentacija, elaborati, varnostni načrt, soglasja, terminski plan in gradbeni

115 Pravilnik o gradbiščih, Uradni list RS, št 55/2008


dnevniki. Računalnik si po potrebi obračunovodja ali vodja gradbišča prineseta s seboj,

internet pa bo na voljo s prenosnimi USB ključki, ki si jih priskrbita na sedežu podjetja.

V kontejnerju od delovodje bo ustrezna prva pomoč, pitna voda, izvod PZI dokumentacije,

delovodski gradbeni dnevnik in ostala dokumentacije za sprotno vodenje gradbišča. Pod vse

začasne prostore v 2. fazi bo položena PVC folija in gradbeni filc, za zaščito tlakovcev.

Garderobni kontejner bo razdeljen na dva dela in bo vseboval garderobne omarice in manjšo

jedilnico, v primeru prehranjevanja delavcev na gradbišču. Kostak razpolaga z lastnimi

kontejnerji za potrebe začasnih gradbiščnih prostorov. Za zgoraj opisane prostore bomo

uporabili kontejnerje tipske dimenzije 6,05 x 2,45 m.

Poleg bo postavljen tudi kavni aparat, ki bo omogočal nakup poceni toplih napitkov. V

bližini se prav tako nahaja gostišče, ki ponuja vsakodnevne tople malice. Na gradbišču ne

bo postavljenih sanitarij, zato bo poskrbljeno z namestitvijo kemičnih WC-jev, dimenzije

1,21 x 1,11 m. Poleg garderobnega kontejnerja bo postavljen skladiščni kontejner, dimenzije

6,20 x 2,60 m, kjer bo shranjeno vso ročno in ročno električno orodje, ter manjše električne

naprave.

Na gradbišču bosta postavljena tudi kontejnerja za zbiranje mešanih odpadkov in manjših

gradbenih odpadkov, dimenzij 0,5 x 0,5 m, katerega bo redno odvažal na deponijo podjetje

Kostak, ki opravlja gospodarske javne službe v Krškem. Večji gradbeni odpadki se bodo

sproti odvažali na stalno ali začasno deponijo. Lokacija namestitve pomožnih prostorov je

razvidna iz priložene organizacijske sheme.

4.7. Dobava materialov, gradbiščne mehanizacije in strojev

Osnovni gradbeni proizvodi in ostali delovni pripomočki se bodo večina dostavljali na

gradbišče oziroma do mesta vgradnje, ko se bodo le ti vgrajevali.116 Na mestu vgradnje bo

deponirana minimalna dnevna količina materiala, minimalne količine materiala pa se bodo

po potrebi kratkočasno skladiščile tudi na urejeni deponiji na samem gradbišču. Vodja

116 Marinčič P., Tehnološki elaborat za Ureditev Dalmatinove ulice, CKŽ v Krškem in Parkirišča ob

Dalmatinovi, Kostak d.d., 2013


gradbišča bo skrbel za pravočasno naročanje materiala v skladu s potrjenim terminskim

planom in dejanskim potekom del. Dobavitelj materiala se bo razlikoval glede na vrsto

materiala.

Pri izvedbi del se bo predvidoma uporabljalo rovokopač, mini bager, kamione prekucnike,

valjarje različnih zmogljivosti in namembnosti, vibronabijače, stroj za rezanje asfalta,

krožno žago, drobno ročno in ročno električno orodje, avto mešalec za beton in stroj za

polaganje asfalta.117 Nekaj mehanizacije bo priskrbelo podjetje Kostak, ostala mehanizacija

bo najeta. Za transport najete mehanizacije bo poskrbel lastnik sam.

Ročno delovno orodje in oprema na mehaniziran pogon se bo uporabljala na aktualnih

lokacijah po vsem gradbišču. V času, ko se ročna delovna oprema ne bo uporabljala se bo

hranila v delovnem vozilu oziroma v glavnem gradbiščnem prostoru.

4.8. Deponija

Na gradbišču je potrebno zagotoviti določene kapacitete skladiščnih prostorov in deponij,

da delo poteka nemoteno.118 Na aktualnem gradbišču ne bomo imeli dolgotrajnih deponij,

ker bomo omejeni s prostorom. Razpolagali bomo samo z deponijami za pesek, tamponski

material, fugirni pesek, tlakovce, cement, plastične jaške, armaturo za betonske jaške ali

različne cevi.

V prvi fazi se bo prostor namenjen za deponijo razprostiral od vhoda na gradbišče proti južni

strani. Razlegal se bo na 400 m2, uporabljali pa ga bomo za shranjevanje dobavljenega

materiala, ki se ga ne bo takoj vgradilo. Deponijska površina bo urejena z nasutjem, na

katerega bo odložen ves material. V drugi fazi na gradbišču ne razpolagamo z ograjenim

območjem, zato so deponije za različen material temu primerno prerazporejene in ustrezno

zaščitene. Deponiranje materiala se bo spreminjalo glede na lokacijo dela. Urejeno bo na

bodočih parkirnih prostorih, po potrebi pa se bo cevi in plastične jaške razporedilo po

tlakovanem delu ob kontejnerjih. Tlakovce se bo odložilo poleg območja, ki se v tistem




trenutku tlakuje. Zaradi potreb deponiranja materiala se asfaltiran del ne bo uredil do konca

vseh ostalih del.

Tlakovci, cement in fugirni pesek bodo postavljeni na lesenih evro paletah dimenzij 1,2 x

0,8 m, na katerih bodo tudi dobavljeni. Fini pesek se bo odlagal na PVC folijo, ostale

materiale pa so bo postavljalo na makadamsko površino. Za fini pesek, grobo nasutje in

material za tampone se predvidi deponije premera 1,5 m. Deponija za cevi znaša 10 x 2 m,

za jaške 2 x 2 m ali po potrebi več. Predvidi se tudi prostor namenjen parkirišču za gradbeno

mehanizacijo.

Vse deponije so odprte, zato se v primeru dežja zavaruje material, ki je lahko ob izpostavitvi

uničen. Taka materiala sta fugirni pesek in cement. Na PVC cevi in jaške dež ne vpliva,

pesek pa se posuši. Izkopni, ruševinski in drugi odpadni gradbeni material, se bo sproti

odvažalo na stalno ali začasno deponijo.

4.9. Ravnanje z gradbenimi odpadki

Pri bolj zahtevnih objektih, v primeru da je prostornina zemeljskega izkopa več kot 1.000

m3 je potrebno narediti načrt gospodarjenja z odpadki119 in ga predložiti PGD. V elaboratu

je natančno napisano kako ravnati z različnimi odpadki, s katerimi se srečamo na gradbišču.

Ruševine in odpadni material, kot so asfalt, beton, les, jeklo in izkopni material, se bo

odvažalo na stalno deponijo.120 Uporaben izkopan material se bo odvažal na začasno

deponijo, ki je locirana na isti lokaciji. Deponija se nahaja v Spodnjem starem gradu, ki je

od gradbišča oddaljeno 5,5 km. Tja vodi glavna cesta, ki nudi neoviran dostop od gradbišča.

Zaradi sprotnega odvažanja odpadnega materiala na deponijo, na gradbišču nebo dodatnega

dela z ločevanjem ali obdelavo. Za ves gradbeni material se napiše evidenčni list, ki služi


624/11, Elaborat-E3: Načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki, Dolenjska projektiva d.o.o., Novo

mesto, 2012

120 Marinčič P., Tehnološki elaborat za Ureditev Dalmatinove ulice, CKŽ v Krškem in Parkirišča ob

Dalmatinovi, Kostak d.d., 2013


tudi kot dokazilo pri obračunu odvoza na deponijo. Upravnik deponije je podjetje Kostak, ki

zagotavlja zaposleno osebo za sprejem večjih odpadkov.

4.10. Delovna sila

Vsi delavci morajo biti za delo, ki ga opravljajo strokovno usposobljeni, zdravstveno

sposobni in usposobljeni za varno delo. Podjetje Kostak d.d. nima zadostnega števila

kvalificiranih ali nekvalificiranih delavcev, zaradi sočasnega dela na več gradbiščih,

razpolagajo pa z dovolj velikim številom vodstvenih kadrov. Zaradi tega bo na gradbišču 1

vodja gradbišča, 1 obračunovodja in 1 delovodja iz podjetja Kostak. Dva ali trije delavci

bodo iz podjetja Kostak, ostali bodo najeti pri podjetju Gradimor d.o.o.

Glede na količino dela se bo spreminjalo tudi število potrebnih delavcev. Skozi celotno

izvedbo bo na gradbišču prisoten 1 delovodja, ki bo delavce usmerjal in dajal navodila za

delo ter vodil stalen nadzor. V povprečju bo na gradbišču delalo od 5 do 10 delavcev in

potrebno število strojnikov, ki bodo upravljali gradbeno mehanizacijo. Zahtevnejša

inštalacijska dela bodo opravljali za to pooblaščeni delavci iz podjetij, ki upravljajo z

določenimi omrežji.

4.11. Transport

4.11.1. Eksterni transport

Za potrebe gradbišča se bo uporabljal le cestni zunanji prevoz. Večje količine potrebnega

materiala se bo dostavljalo s kamioni, prav tako se bo s kamioni prevažalo nekatere stroje.

Prevoz večjih strojev bo urejen s tovornjaki. Za manjše prevoze materiala in strojev pa se bo

uporabljal poltovornjak. Prevoz delavcev na gradbišče bo omogočen s kombijem ali

osebnimi vozili.

4.11.2. Interni transport

Na gradbišču ne bo žerjava, ker se vsa dela izvajajo na tleh. Manjša bremena bodo delavci

prevažali v samokolnicah oziroma bremena lažja od 50 kg, ročno. Material se bo dobavljal


sproti in odlagal čim bližje vgradnem mestu. Pesek in ostali nasipni material se bo dovažal

s kamioni – kiperji. Tlakovce, cevi in drug večji gradbeni material bodo do gradbišča

dovažali s transportnimi tovornjaki, razlagali pa z rovokopačem. Ostali prevoz težjih bremen

iz enega dela gradbišča na drug se bo opravljal z rovokopačem.

4.12. Gradbiščni red

Na gradbišču mora na vidno mesto odgovorni vodja del izobesiti gradbiščni red z izvlečkom

požarnega reda, ki ga pripravi izvajalec. Gradbiščni red je narejen v skladu z Uredbo o

zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih deloviščih.121

V njem je navedeno:

- vstop na gradbišče,

- varovalni ukrepi in pravila varnega dela,

- ukrepi in navodila ob motnjah,

- v primeru delovne nezgode, prva pomoč, požar in reševanje,

- ukrepi ob zaključku dela,

- splošni varnostni ukrepi, ki jih je potrebno upoštevati med gibanjem in opravljanjem

del na gradbišču ter

- pomembne telefonske številke.

4.13. Sredstva za osebno varstvo in prvo pomoč

V prvi fazi vstop na gradbišče nepooblaščenim osebam ni dovoljen, medtem ko se v drugi

fazi gradbišče razprostira poleg stanovanjskih hiš, zato se po gradbišču sprehajajo tudi bližnji

prebivalci. V izogib poškodbam je potrebno vse izkope, deponije in druge ovire na gradbišču

primerno zaščititi.

121 Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih deloviščih, Uradni list RS,

83/2005


Za vse osebe na gradbišču je obvezna je uporaba varnostna čelade in primerne obutve. Vsi

delavci morajo poleg obvezne varovalne opreme, uporabljati tudi predpisano osebno

varovalno opremo za vrsto dela, ki ga opravljajo. Tako morajo imeti vsi delovna oblačila in

obutev, signalna oblačila ali telovnike in čelado. Glede na vrsto dela pa lahko med obvezno

osebno varovalno opremo spadajo tudi varovalna očala, rokavice in ušesni čepi.

V gradbiščni pisarni (delovodski kontejner) se nahaja omarica za prvo pomoč. Pribor za prvo

pomoč pa imajo prav tako tudi težki gradbeni stroji oziroma tovorna vozila. Vsi delavci

morajo poznati vsaj osnove prve pomoči, da lahko v primeru nesreče pomagaj ponesrečencu.

Poleg omarice za prvo pomoč se izobesi tudi tabela z važnejšimi telefonskimi številkami: 122

- reševalna služba 112,

- policija 113,

- najbližja ambulanta: 07 48 80 200,

- vodja gradbišča: +386 *** *** ***,

- koordinator del – delovodja: +386 *** *** ***.

4.14. Ukrepi varstva pred požarom

Na gradbišču se pri začasnih objektih izvajalca postavijo ročni gasilni aparati, ki se namestijo

na vidno mesto. Poleg tega imajo ročne gasilne aparate tudi težka gradbena mehanizacija in

tovorna vozila, ki so prisotna na gradbišču. Delavci se morajo strogo držati določil požarnega

reda na gradbišču. Le ta je sestavni del varnostnega načrta, izvleček pa je izobešen poleg

gradbiščnega reda.

Organiziran ukrep za varstvo pred požarom morajo ustrezati Zakonu o varstvu pred požarom

123 in Pravilniku o požarnem redu124. Ker je v 2. fazi gradbišče odprtega pomena, se morajo

v primeru, da se na gradbišču nahajajo obiskovalci, le-ti držati navodil reševalcev ni


123 Zakon o varstvu pred požarom, Uradni list RS, 71/1993

124 Pravilnik o požarnem redu, Uradni list RS, 52/2007


zaposlenih. Požarni red na gradbišču določa organizacijo varstva pred požarom, ukrepe

varstva pred požarom in navodila za ravnanje v primeru požara.125

Slika 24: Primer gradbiščnega reda126 in požarnega reda gradbišča 127


126 Gradbiščni red, CPV, varstvo pri delu, požarna varnost, varstvo okolja, d.o.o., Dostopno na:

http://www.cpv.si/gradbiscni-red.html

127 Požarni red, CPV, varstvo pri delu, požarna varnost, varstvo okolja, d.o.o., Dostopno na:

http://www.cpv.si/pozarni-red-gradbisca.html

http://www.cpv.si/gradbiscni-red.html

http://www.cpv.si/pozarni-red-gradbisca.html


5. ZAKLJUČEK

Predmet projektne naloge je bila organizacija gradbišča za ureditev Zatona v Krškem, ki je

del projekta Infrastrukturne ureditve na akumulacijskem bazenu HE Krško na območju

Zatona. Izdelavo projektne naloge sem pričela s pridobitvijo vse potrebne dokumentacije od

izvajalca ali investitorja in preučitvijo projekta, situacij in tekstualnih opisov.

Ko sem projekt podrobneje spoznala, sem pričela s preučevanjem lokacijskih pogojev za

gradnjo, razpoložljivih delovnih sredstev in delovne sile, ki jo ima izvajalsko podjetje na

razpolaga. Preučila sem tudi vso potrebno dokumentacijo za pridobitev dovoljenja za

gradnjo, gradbeno dovoljenje, dokumentacijo za izvedbo del, gradbeno pogodbo, vsa

pridobljena soglasja in izdelane elaborate. Zelo pomembna je preučitev obstoječega stanja

vodov, da ne prihaja do poškodb med gradnjo, ker lahko to znatno poveča stroške in čas

gradnje.

Po preučitvi projekta in pogojev za gradnjo sem poiskala in opisala najprimernejše rešitve

organizacije gradnje in samega gradbišča. Ta del je ključni del moje projektne naloge, kajti

določa in opisuje lokacijo ter shemo gradbišča in vse organizacijske možnosti, pomembne

za samo gradnjo. Predstavljen je tudi gradbiščni red, sredstva za osebno varnost in ukrepi

varstva pred požarom. Za boljšo predstavo je pomembna tudi situacija organizacije

gradbišča, ki je priložena na koncu naloge.

Projekt organizacije gradbišča je zelo pomembna dokumentacija na vsakem gradbišču, ker

si lahko s predhodnimi preučitvami in planirano organizacijo znatno skrajšamo čas in

znižamo stroške gradnje. Pri projektih infrastrukturnih ureditev pa je organizacija gradbišča

še toliko bolj pomembna, ker se zaradi omejenega prostora lahko velikokrat spreminja med

gradnjo. Dobro izdelana organizacija gradbišča lahko tako preprečuje naknadne nezaželene

in nepredvidene nevšečnosti in omogoča nemoteno gradnjo, kar pa je želja vsakega

investitorja in izvajalca.


6. SITUACIJA ORGANIZACIJE UREDITVE GRADBIŠČA

6.1. Situacija organizacije gradbišča – FAZA 1


6.2. Situacija organizacije gradbišča – FAZA 2


7. LITERATURA

Adriaplin d.o.o., Soglasje št. KK – 1208, Ljubljana, 10.4.2012

Ansat d.o.o., Soglasje k projektni dokumentaciji, Krško, 5.4.2012

Čepelnik P., Tehnološko – Ekonomski elaborat za Infrastrukturne ureditve na

akumulacijskem bazenu HE Krško na območju Zatona, Kostak d.d., Krško, 2013

Elektro Celje d.d., Projektni pogoji št. RA K/166722/2011-JK, Celje, 7.7.2011

GNG Gradbene Norme GIPOSS, Tretja izdaja, SOZD ZGP GIPOSS, 1984

Google zemljevidi - Krško, dostopno na:

https://www.google.si/maps/place/8270+Kr%C5%A1ko/@45.9606866,15.4898172,13z/da

ta=!3m1!4b1!4m2!3m1!1s0x4765a4d6f276177d:0xe224dda64cab15f0

Gradbena pogodba za Celovito prenovo Dalmatinove ulice, ulice CKŽ in ureditev Zatona,

Občina Krško, Kostak d.d., Krško, 18.4.2013

Gradbeni normativi in popisi del, Gospodarska zbornica Slovenije, 2013

Jakopin M., Infrastrukturne ureditve na akumulacijskem bazenu HE Krško na območju

Zatona, PGD-624/11, Elaborat-E2: Geodetski načrt, Dolenjska projektiva d.o.o., Novo

mesto, 2012


Zatona, PGD-624/11, Elaborat-E3: Načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki, Dolenjska

projektiva d.o.o., Novo mesto, 2012

https://www.google.si/maps/place/8270+Kr%C5%A1ko/@45.9606866,15.4898172,13z/data=!3m1!4b1!4m2!3m1!1s0x4765a4d6f276177d:0xe224dda64cab15f0

https://www.google.si/maps/place/8270+Kr%C5%A1ko/@45.9606866,15.4898172,13z/data=!3m1!4b1!4m2!3m1!1s0x4765a4d6f276177d:0xe224dda64cab15f0



Zatona, PGD-624/11, Elaborat-E6: Elaborat obvoza v času gradnje ceste, Dolenjska


Koretič T., Infrastrukturne ureditve na akumulacijskem bazenu HE Krško na območju

Zatona, PZI-624/11, Načrt ureditve »Zatona«, Dolenjska projektiva d.o.o., Novo mesto,

2012

Koretič T., Popis materiala in del s projektantskim predračunom za objekt Infrastrukturne

Ureditve na akumulacijskem bazenu. HE Krško na območju Zatona, Ureditve Zatona,

Dolenjska Projektiva d.o.o., 2012

Kostak d.d., Soglasje k projektnim rešitvam, Krško, 7.6.2012

Kozole B., Varnostni načrt, Kostak d.d., Krško, 18.6.2013

Kulturno varstveno soglasje, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna

enota Ljubljana, 2012, Ljubljana

Letno poročilo Kostak za leto 2013, Kostak d.d., Krško, 2014, Dostopno na:

www.kostak.si/podjetje/letno-poročilo/

Ličina M., Infrastrukturne ureditve na akumulacijskem bazenu HE Krško na območju

Zatona, PGD-624/11, Elaborat-E1: Katastrski elaborat, PGD-624/11-2, Dolenjska


Marinčič P., Tehnološki elaborat za Ureditev Dalmatinove ulice, CKŽ v KK in Parkirišča

ob Dalmatinovi, Kostak d.d., 2013

Mežič D., Infrastrukturne ureditve na akumulacijskem bazenu HE Krško na območju

Zatona, PZI-624/11, Načrt električnih inštalacij in električne opreme, Dolenjska projektiva

d.o.o., Novo mesto, 2012

Mežič D., Infrastrukturne ureditve na akumulacijskem bazenu HE Krško na območju

Zatona, PZI-624/11, Načrt telekomunikacij, Dolenjska projektiva d.o.o., Novo mesto, 2012

http://www.kostak.si/podjetje/letno-poročilo/


Občina Krško – Prostorski informacijski sistem, PISO, dostopen na:


Osnovna geološka karta Slovenije, Geološki zavod Slovenije, dostopno na:

http://kalcedon.geo-zs.si/website/OGK100/viewer.htm

Pravilnik o gradbiščih, Uradni list RS, št 55/08

Pravilnik o požarnem redu, Uradni list RS, 52/2007

Preskar A., Projektna naloga Za izdelavo projekta PGD, PZI »Infrastrukturne ureditve na

akumulacijskem. bazenu HE Krško na območju Zatona in rekonstrukcija in prestavitev

glavne ceste G1-5, odsek 0351 Brestanica – Krško od km 2.550 do km 3.840, Občina

Krško, Infra d.o.o., 2011

Projekti in investicije, Občina Krško, http://www.krsko.si/2329/urejanje-ceste-krskih-

zrtev-dalmatinove-in-zatona

Pšunder M., Klanšek U., Šuman N., Organizacija grajenja, Fakulteta za gradbeništvo,

Maribor 2008

Salmič J., Infrastrukturne ureditve na akumulacijskem bazenu HE Krško na območju

Zatona, PZI-624/11,Načrt strojnih inštalacij in strojne opreme ,Dolenjska projektiva d.o.o.,

Novo mesto, 2012

Sternad Ž., Božiček B., Leskovar R. PGD-624/11, Elaborat-E4: Poročilo o geološko –

geomehanskih preiskavah tal za izvedb projekte dokumentacije faza PGD/PZI za

Infrastrukturne ureditve na akumulacijskem bazenu HE Krško na območju Zatona,

Geostern d.o.o., Dolenjska projektiva d.o.o., Novo mesto, 2012

Telekom Slovenije, Soglasje k projektnim rešitvam št. 4294 – NM/311-SH, Novo mesto,

7.5.2012

Upravna enota Krško, Gradbeno dovoljenje št 351∙530/2012/17, Krško, 20.12.2012

Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih deloviščih,

Uradni list RS, 83/2005


http://kalcedon.geo-zs.si/website/OGK100/viewer.htm

http://www.krsko.si/2329/urejanje-ceste-krskih-zrtev-dalmatinove-in-zatona

http://www.krsko.si/2329/urejanje-ceste-krskih-zrtev-dalmatinove-in-zatona


Zakon o cestah, Uradni list RS, št. 109/2010,

Zakon o graditvi objektov, Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 14/05 -

popr., 92/05 - ZJC-B, 93/05 - ZVMS, 111/05 - odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 - ZRud-1,

20/11 - odl. US, 57/12, 101/13 - ZDavNepr in 110/13)

Zakon o varstvu pred požarom, Uradni list RS, 71/1993


8. PRILOGE

8.1. Seznam slik

Slika 1: Obstoječe stanje ....................................................................................................... 5

Slika 2: Ureditvena situacija .................................................................................................. 6

Slika 3: Prečni prerez ............................................................................................................. 7

Slika 4: Situacija prometne ureditve ...................................................................................... 9

Slika 5: Primer talne rešetke za drevesa .............................................................................. 10

Slika 6: Primer parkovne mize in klopi ............................................................................... 11

Slika 7: Detajla ekološkega otoka ....................................................................................... 12

Slika 8: Detajl primera fontane ............................................................................................ 13

Slika 9: Primer detajla prečnega prereza cevne kabelske kanalizacije in primer detajla

križanja energetskega in telekomunikacijskega kabla z vodovodom .................... 18

Slika 10: Prikaz parcelnih mej na območju ureditve Zatona ............................................... 19

Slika 11: Stanje pred gradnjo .............................................................................................. 20

Slika 12: Gospodarska javna infrastruktura na območju gradnje ........................................ 21

Slika 13: Izobrazbena struktura podjetja Kostak d.d. od leta 2004 do leta 2013 ................ 32

Slika 14: Topografska karta ................................................................................................. 34

Slika 15: Klimogram povprečnih vrednosti paradvin in temperatur za Novo mesto (1961 -

2010) .................................................................................................................... 36

Slika 16: Poplavno območje Krško ..................................................................................... 37


Slika 17: Povezava gradbišča in sedeža podjetja Kostak in prikaz poti iz Dolenjske

avtoceste do gradbišča ......................................................................................... 39

Slika 18: Situacija organizacije gradbišča - 1. faza ............................................................. 42

Slika 19: Situacija organizacije gradbišča - 2. faza ............................................................. 42

Slika 20: Začasna prometna ureditev na križišču pri mostu čez reko Savo ........................ 46

Slika 21: Situacija ureditve prometa v 1. fazi ...................................................................... 47

Slika 22: Situacija ureditve prometa v 2. fazi ...................................................................... 47

Slika 23: Gradbiščna in opozorilna tabla ............................................................................. 49

Slika 24: Primer gradbiščnega reda in požarnega reda gradbišča ...................................... 56


8.2. Naslov študenta

Alenka Pirc

Rostoharjeva 40

8270 Krško

E-mail: [email protected]

8.3. Kratek življenjepis

Rojena: 25.6.1991, Brežice

Šolanje:

- 1998-2006 osnovna šola Leskovec pri Krškem

- 2006-2010 Tehniška gimnazija Krško

- 2010-2014 Fakulteta za gradbeništvo UM

mailto:[email protected]

organizacija gradbiŠČa s tehniČnim poroČilom za … · 2017-11-28 · univerza v mariboru...

Documents