oktober 2006 glasnik kostaka - utek,daletozvsohitrostjodrviprotikoncu,vipa ste pripravljeni staviti,...

2Redna skupščina delničarjev družbe Kostak

Iz vsebine:

ŠTEVILKA 13oktober 2006ŠTEVILKA 13oktober 2006

Uredniški odbor

Priprava in oblikovanje za tiskTisk:Naklada

: Mojca Brinovec, Branko Lavrenčič, Janja Ž

: Branko LavrenčičTiskarna Jordan, Krško

: 500 izvodov

arn,Mateja Hren, Betka Cemi šekč, Anica Topolov

Glasnik KostakaKostak uspešen izvajalec pri izgradnjisavskih hidroelektrarn

Podpis pogodbe za izvedbo del obnovefasade sevniškega gradu

Kostak, Slopak in Terme Olimia skupajza čistejše okolje

Ustanovitev razvojno raziskovalne skupine

Razvoj tehnologije za odstranjevanjeplavja in usedlin pred akumulacijskimi jezovi

Kostak razstavljal na strokovnem posvetuZgradbe, energija in okolje v Podčetrtku

3

4

5

5

7

Spoštovane sodelavke in sodelavci!

Imate kdaj občutek, da leto z vso hitrostjo drvi proti koncu, vi paste pripravljeni staviti, da se je šele dobro začelo? Ko smopripravljali prejšnjo številko Glasnika, je še vse dišalo po minulihnovoletnih praznikih, ravno smo se dobro preselili v novo stavbo.Zdaj pa smo že pošteno zakorakali v jesen. Bogato obložene trte,ki so se letos šibile pod težo velikih grozdov, so obrane. Zdi se, daje čas dopustov že zelo daleč, nanj spominja le še kopica fotografijali kakšna razglednica. Kljub temu upam, da ste si na dopustu vsajmalo oddahnili od napornega vsakdana, se sprostili ter pridobilinovih moči. Za dobro in uspešno delo namreč vsi potrebujemoveliko energije. Očitno pa nam te v letošnjem letu ne manjka. Kartežko je bilo iz množice dogodkov izluščiti tiste, ki smo jih uvrstili vto, na nek način posebno, trinajsto številko Glasnika. Z veseljempa lahko predstavim rezultate našega dosedanjega dela.

Letošnji rezultati poslovanja nas namreč navdajajo zoptimizmom, saj smo že v osmih mesecih leta 2006 realizirali3.424 milijonov SIT prihodkov, kar za 47% presega prihodke,dosežene v istem obdobju preteklega leta. Obenem topredstavlja že 88% planiranih celotnih letnih prihodkov. Obrazveseljivi visoki rasti prihodkov in hkrati nekoliko nižji rastistroškov je bil tako že v osmih mesecih dosežen planiran letni

dobiček. Dobri rezultati dokazujejo, da smo na pravi poti, dadelamo dobro in učinkovito.

Uspeh podjetja izvira iz kakovostnega, strokovnega inpredanega dela vsakega posameznika. Zato smo lansko leto spodjetniško kolektivno pogodbo uredili napredovanjezaposlenih, ki z zanesljivim in strokovno opravljenim delom šeposebej prispevajo k doseganju dobrih rezultatov. V letošnjemletu je tako v skladu z merili v višje plačilne razrede napredovaloosem delavcev. Ob tej priložnosti se vsem še enkrat zahvaljujemza zanesljivost ter predanost svojemu delu in poklicu ter vamiskreno čestitam. Hkrati pa naj bo to vsem spodbuda in motivacijaza kvalitetno izvajanje delovnih nalog tudi v prihodnje.

Za uspeh posameznika sta ključna njegovo znanje insposobnosti na eni strani in motivacija na drugi strani. Znanjekrepi naše sposobnosti, da se lažje kosamo s svetom, ki se čedaljehitreje vrti v smeri nenehnih sprememb in razvoja novihtehnologij. Pri tem v Kostaku nočemo biti le opazovalci, temvečželimo slediti razvojnim trendom in jih tudi sooblikovati. V tanamen smo letos ustanovili razvojno raziskovalno enoto, ki borazvijala nove storitve in nove tehnološke postopke na področjugradbeništva, varovanja okolja, energetike in komunale. Hkratibomo s povezovanjem z različnimi fakultetami skrbeli za hitrejšipretok visoko strokovnega in akademskega znanja v

5

Napredovanje zaposlenih 6

7Klima forum 2006

9Prihodnost Kostaka vidim v razvojuin mladih kadrih

12Na Komunaliadi ekipa Kostaka doseglačetrto mesto

gospodarstvo in skupaj iskali konkretnepraktične ideje, rešitve in izboljšave.

Nekaj znanja, inovativnih idej inrazvojnih aktivnosti smo letos že združili, kosmo se z obsežnim in zahtevnim projektomRazvoj tehnologije za odstranjevanje plavjain usedlin pred akumulacijskimi jezovihidroelektrarn pogumno in samozavestnopr i jav i l i na razpis Minis t rs tva zagospodarstvo za spodbujanje razvojainovacijskega okolja. Med množicoprispelih vlog smo bili eno izmed devetihpodjetij, ki smo uspeli pridobiti sredstva. Toje zagotovo velik uspeh in priznanje, da vnašem delu in znanju tudi drugi prepoznajovelik potencial. Delo na projektu se je žezačelo, o tem pa si lahko kaj več preberete vnadaljevanju.

Dobri rezultati in uspehi na različnihpodročjih naših dejavnosti nam dajejosvežega elana in zalet za delo v prihodnje. Vtem vsakdanjem tempu, ko nas priganjajoroki in imamo občutek, da ne zmoremo

vsega ter da čas resnično drvi mimo nas, pasi vzemimo tudi trenutek zase. Sprostitev, panaj bo to sprehod v naravo, igra z otroki,rekreacija v kakšni izmed dejavnosti našegašportnega društva, dobra knjiga ali kajdrugega, je gotovo lahko osnova za boljše,bolj ustvarjalno in bolj učinkovito delo vdelovnem okolju. Mogoče lahko tako zatrenutek tudi ustavimo čas.

S T R A N 2 KOSTAK D.D., WWW.KOSTAK.SI

G L A S N I K K O S T A K A š t. 13

Božidar Resnik, univ. dipl. inž. str.,predsednik uprave

Skupš ina delni arjev, najvišjiorgan upravljanja delniške družbeKostak, je 29. zasedala nasvoji trinajsti redni seji. Udeležbapredstavnikov kapitala je bila zelodobra, tako da so prisotni zastopali32.962 glasov oziroma 82,87 %glasovalnih delnic.

č č

avgusta

Lastniki so se seznanili z Letnimporo ilom družbe za poslovno leto 2005 ins Poro ilom nadzornega sveta družbe.

Sprejeli so sklep o delitvi bilan negadobi ka družbe Kostak za leto 2005. Taznaša 202.628.419,12 SIT in se uporabi:

– del bilan nega dobi ka se razporedi

za izpla ilo dividend delni arjem v višini405,00 SIT na delnico,

– del bilan nega dobi ka se razporediza udeležbo pri dobi ku upravi družbe,

– preostanek bilan nega dobi kaostane nerazporejen (preneseni dobi ek).

Skupš ina je sprejela tudi sklep o uvedbikosovnih delnic, tako da se 40.000navadnih imenskih delnic družbe znominalno vrednostjo 4.000 tolarjevnadomesti s 40.000 navadnimi prostoprenosljivimi kosovnimi imenskimidelnicami. Skupš ina je pooblastilanadzorni svet, da z dnem uvedbe evra kotnacionalne valute opravi prera unosnovnega kapitala v evre po te aju

zamenjave in s tem uskladi besedilotatuta družbe.

Poleg tega je sprejela tudi sklep opredlagani spremembi besedila dveh to kstatuta. Splošne akte družbe oz. njihovespremembe sprejema uprava, razen tistih,ki jih sprejema nadzorni svet na osnovizakona. Skupš ina je na predlognadzornega sveta za leto 200 predlagaladružbo IN revizija d.o.o. Ljubljana zarevizorja družbe.

Vsi predlagani sklepi s strani upraveoziroma nadzornega sveta družbe poposameznih to kah objavl jenegadnevnega reda so bili sprejeti s 100 %zastopanega osnovnega kapitala.

čč

čč

č č

č č

č čč

č čč

č

č

čč

č

č

č

s

6

13. redna skupš ina delni arjev družbe kostakč č

S T R A N 3KOSTAK D.D., WWW.KOSTAK.SI


Kostak uspešenizvajalec pri izgradnjiSavskih hidroelektrarn

Lokacijski načrt zahidroelektrarno Krško

Na področju gradbeništva smo vzadnjem letu naredili velik koraknaprej. Uresničili smo cilj, da seneposredno vključimo v izgradnjohidroelektrarn na spodnji Savi. Sp ravočasno in kakovos tnoopravljenimi pripravljalnimi deli(LOT A1) za HE Blanca smo siprislu reference, tako da smopridobili dela tudi v nadaljevanjuposavske naložbe stoletja, kot so jonekateri pred leti vznesenopoimenovali.

M e d p e t i m i n o v i m ihidroelektrarnami, ki bodo nastalena odseku reke Save od Suhadolado državne meje s Hrvaško, se boza Blanco najprej začela graditiHidroelektrarna HE Krško. Za njendržavni lokacijski načrt so bile dosedaj izdelane vse predvidene in

potrebne študije, idejni projekt ježe v fazi recenzije. Hidroelektrarnonaj bi pričeli graditi prihodnje leto,začetek obratovanja pa jepredviden za leto 2012. Vsi sestrinjajo, da gre za okoljsko zelozahteven projekt.

žili

Minilo je enajst mesecev po položitvitemeljnega kamna za gradnjo HE Blanca.Pripravljalna gradbena dela, imenovanaLOT A1, smo v glavnem zaključili in seuveljavili kot uspešen in zanesljiv izvajalecobsežnih in strokovno zahtevnihgradbenih del.

S konzorcijem, v katerem smo svojemoči združili Primorje iz Ajdovščine, CGP izNovega mesta in Kostak iz Krškega, pasmo pridobili še večji posel za izgradnjojezovne zgradbe HE Blanca terpripravljalna dela za HE Krško, vreden karokrog 12 milijard tolarjev. Primorje izAjdovščine je kot nosilec konzorcijapridobilo 40 odstotkov vrednosti, CGP inKostak pa vsak po 30 odstotkov vrednostinaložbe.

Zdaj so torej v teku že glavna gradbenadela. V sektorju gradnje pričakujemo, dabo strojnica pod streho v letu 2007, če boelektrarna res začela obratovati leta 2009,

kot je predvideno, pa v tem trenutku še nimogoče z gotovostjo zatrditi. Do sedajsmo na gradbišču blanške elektrarneizkopali večino gradbene jame, urediligradbiščne prostore in ostalo gradbiščnoinfrastrukturo (črpališče vode iz gradbenejame, električni razvod itd). V zadnjemmesecu in pol, ko je bilo izkopavanjenajbolj intenzivno, smo dnevno izkopaliokoli pet tisoč kubičnih metrov materiala.Večji del tega smo odpeljali na deponijo,gramozni sloj pa v betonarno, kjer so ganekaj že uporabi l i za beton pripripravljalnih delih, ostalo se bo porabiloza pripravo betonov pri gradnji jezovnezgradbe. Od za

a območju gradbene jame skupnoizkopanih 353.000 kubičnih metrovmateriala.

Vlada Republike Slovenije je na predlogMinistrstva za okolje in prostor izdalaUredbo o državnem lokacijskem načrtu zaHE Krško in potrdila Program izvedbeinfrastrukturnih ureditev za HE Blanca.Sprejet državni lokacijski načrt je osnova zap r i p r a v o p r o j e k t n e , t e h n i č n edokumentacije in gradbenega dovoljenjater izvedbe parcelacije zemljišč. HE Krškobodo predvidoma začeli graditi prihodnjeleto. Na ministrstvu pravijo, da so s temzagotovi l i , da bo gradnja verigehidroelektrarn na spodnji Savi potekalaskladno s sprejetim terminskim načrtom. Spotrditvijo programa je vlada zagotovilasredstva za izvedbo infrastrukturneureditve v sklopu izgradnje HE Blanca, zaHE Brežice pa so v pripravi študije, ki bodostrokovne podlage za umestitev tegaobjekta v prostor. Zadnja v verigi je HEMokrice, ki pa je še pod vprašajem, če sene bi uspeli dogovoriti s sosednjo Hrvaško.Na novinarski konferenci odbora zaspremljanje gradnje HE na Spodnji Savi (vkaterem sodeluje tudi Miljenko Muha,

nasevniškem gradu, je predsednik odboragospod Niko Galeša povedal, da so enoleto čakali na potrditev uredbe za HEBlanca in da bo potrebno terminski načrtzato nekoliko revidirati. Pomemben jesklep vlade, da skrajša rok gradnje celotneverige za tri leta. Tako naj bi zadnjohidroelektrarno, HE Mokrice, zgradili doleta 2015. Dodatno se je povečal prvotno

četka pripravljalnih del jebilo n

članuprave Kostaka), ki je potekala

predviden obseg naložb za okrog 4milijarde tolarjev; v tej vsoti je med drugimvklju okrog 700 milijonov tolarjev zagradnjo mostu čez Savo na Logu. Obsprejemanju državnega lokacijskeganačrta za HE Krško so največ pozornostinamenili ureditvi prometne in komunalneinfrastrukture od Pijavškega do Krškega nadesni strani reke Save in od Rožnega doVidma na levi strani reke Save. Občini Krškoje uspelo umestiti obvoznico in zanjozagotoviti denar. Obvoznica bo zgrajena vceloti v času gradnje hidroelektrarne. Da jenujna, pa je pokazala že študija prometnihtokov mesta Krško. Zgrajena bosta dvanova mostova in tudi nova cestnapovezava po levem bregu reke Save, ki boodpravila prometne zastoje skozi Krško.Nova prometna ureditev bo dobroizhodišče tudi za izgradnjo medmestnepovezave skozi Vrbino do Brežic. V časugradnje hidroelektrarne bo zgrajeno tudikanalizacijsko omrežje in čistilne napravena Pijavškem, Rožnem, v DolenjemLeskovcu in Brestanici, urejeno boobmočje ob brestaniškem gradu inobmočje Zatona v Krškem.

Na trgu pred cerkvijo bo zgrajenatlakovana ploščad, ki po novem ne bo večnamenjena parkiranju. Parkirna mestabodo urejena ob njej ter ob prenovljenicesti mimo cerkve. Ob trgu se bo zgradiloporni zid, škarpa, pod katero bo zgrajenpločnik, kasneje pa še kolesarska steza. Tobo ključnega pomena za varnost otrok, ki vneposredni bližini obiskujejo Osnovnošolo Leskovec in verouk v župnišču.Ureditev trga se je začela že v juliju, da bi včasu šolskih počitnic opravili zahtevnejšadela. Glede na to, da se je pred več kot sto

leti ob cerkvi nahajalo pokopališče, pa sose že v začetku dela ustavila ter se kasnejenadaljevala ob prisotnosti Zavoda zaspomeniško varstvo. Zaradi opisanihrazlogov gradnja zamuja in glede na to, dase je že začel pouk, Krajevna skupnost,Osnovna šola in Župnijski urad Leskovec včasu gradnje skrbijo za varnost otrok.

Kostak je prevzel izvedbo del, saj smobili kot najugodnejši ponudnik izbrani najavnem razpisu. Grad Sevnica, ki bo čezdve leti obeležil 700 let, bo tako še predkoncem letošnjega leta dobil novozunanjo podobo. Slavnostnega podpisapogodbe med županom KristijanomJancem in direktorjem BožidarjemResnikom se je udeležil tudi dr. Ivan Žagar,minister brez listnice, zadolžen za lokalnosamoupravo in regionalno politiko.Minister je po uvodnem pozdravu v

svojem nagovoru poudaril pomenskladnega regionalnega razvoja vpovezavi z zagotavljanjem dodatnihsredstev za investicije regijam iz manjrazvitih območij, kamor sodi tudi regijaPosavje.

V jesenskem času Kostak izvaja tudicestna obnovitvena dela v Brestanici - naobmočju od gostilne Pod Lipo do osnovnešole. Rekonstruirana bo cesta, zgrajenajavna razsvetljava in pločnik do šole, urejenbo del Dovškega potoka ter postavljen novmost čez potok Lamber ca. Zamenjalibomo tudi obstoječe komunalne vode.Občino Krško bo celotna naložba stalaokrog 130 milijonov tolarjev.

Poleg tega v Brestanici poteka širitevobstoječega pokopališča. Z izvajanjem delsmo kot najugodnejši ponudnik najavnem razpisu začeli v poletnem času. Sprojektom razširitve bo Krajevna skupnostBrestanica pridobila prostor za raztros

pepela, prostor za skupni žarni pokop,prostor za pokop ob prekopih grobov, 576žarnih mest in 32 grobov za klasični pokop.Poleg širitve poteka gradnja pomožnegagospodarskega objekta, ki bo služil zahrambo orodja in odrov. Pokopališče bopridobilo 11 parkirnih mest. Predvidena jetudi obnova mrliške vežice, ki bo zahtevalade la pod nadzorom Zavoda zaspomeniško varstvo, ker se objekt nahajana varovanem območju. Prva fazainvesticije, ki zajema pridobitev novihgrobnih polj, znaša 70 milijonov tolarjev, zdeli pa naj bi zaključili do 1.novembra. VBrestanici se izvajajo tudi sanacijska dela vopu

čenih

čenem kamnolomu, da ne bisamodejno ru čistilnenaprave.

š

ššenje poškodovalo

Ureditev trga v Leskovcu

Podpis pogodbe zaizvedbo del obnovefasade sevni ega gradu

V Brestanici velikogradbenih del

Osrednji trg v Leskovcu se je žepred časom spremenil v pravogradbišče. Za novo podoboobmočja pred župnijsko cerkvijobo občina Krško namenila 68milijonov tolarjev, izvajanje del paje na razpisu pridobil Kostak.

V prostorih konferenčne dvoranesevniškega gradu je bil 21.septembra slavnostni podpispogodbe za izvedbo del obnovefasade sevniškega gradu. Sredstvaza izvedbo del bosta zagotoviliObčini Sevnica - v višini 58milijonov tolarjev, in Služba VladeRepublike Slovenije za lokalnosamoupravo in regionalni razvoj - vvišini 26 .

šk

milijonov tolarjev



Kostak, Slopak in TermeOlimia skupaj za čistejšeokolje

Z našimi komunalnimi dejavnost-mi se čedalje bolje uveljavljamotudi na trgu. Velik uspeh vletošnjem letu gotovo predstavljavzpostavitev in izvajanje sistema zaločeno zbiranje odpadkov v TermahOlimia. Na novinarski konferenci vPodčetrtku so 28. julija 2006Zdravko Počivalšek, direktor TermOlimia, Barbara Avčin Tržan,direktorica nacionalne družbe zaravnanje z odpadno embalažo Slo-pak, ter Jože Leskovar, pomo

pred-stavili novost na področju loče-vanja odpadkov, ki bo TermamOlimia omogočila znižanje stroš-kov ravnanja z odpadki za 8 milijo-nov slovenskih tolarjev letno.

čnikpredsednika uprave Kostaka,

Terme Olimia so eno prvih zdravilišč vSloveniji, ki so vzpostavile celovit sistemločenega zbiranja odpadne embalaže.Kostak je pri tem odigral aktivno in zelopomembno vlogo. Pos tavi l i smoinfrastrukturo - 30 posod v velikosti 1100

litrov za zbiranje različnih vrst ločenozbrane odpadne embalaže in ostalihgospodinjskih odpadkov. Zabojniki sopostavljeni na celotnem območju TermOlimia, tako v hotelu, kampu in vapartmajskem naselju. Namenjeni so zaločeno zbiranje odpadne papirne inkartonske embalaže ter papirja, steklene inplastične embalaže. Poleg tega je zaobmočje Term Olimia namenjen posebenzabojnik, v katerega sodi samo kartonskaembalaža za tekočine, npr. embalažasadnih sokov in mleka, pločevinke terostale embalaže, sestavljena iz večrazličnih materialov. S tem smo vzdravilišču vzpostavili sistem ravnanja zodpadki, ki je v skladu s slovensko inevropsko zakonodajo. Jože Leskovar je naomenjeni novinarski konferenci povedal,da je ena izmed naš ih ve l i k ihkonkurenčnih prednosti tudi ta, da imamov Spodnjem Starem Gradu svojokompostarno in zbirni center s sortirnolinijo, na kateri lahko obdelamo vse ločenozbrane odpadke. S sodobnim inučinkovitim sistemom ravnanja z odpadki,predvsem pa z ločenim zbiranjem naizvoru, smo v Termah Olimia vzpostavilivišji nivo ravnanja z odpadki. To bo gotovoprispevalo k boljši urejenosti zdravilišča in kboljšemu počutju številnih domačih intujih gostov.

Ločeno zbrano odpadno embalažoprevzema Slopak, družba za ravnanje zodpadno embalažo in jo namesto naodlagališča preusmeri v predelavo. Izplastične odpadne embalaže že nastajajotlakovci, cevi, svinčniki in vlakna, uporabnav tekstilni industriji. Iz steklene embalažeponovno naredijo nove steklenice, izkartonske embalaže pa izdelajo novepapirne izdelke.

Omenjen primer sodelovanja medTermami Olimia, Kostakom ter Slopakomoziroma med gospodarstvom, izvajalcijavnih služb in državnimi inštitucijamipredstavlja resnično primer dobrega inodgovornega ravnanja z okoljem.

Ustanovitev razvojnoraziskovalne skupine

Razvoj tehnologije zaodstranjevanje plavja inusedlin predakumulacijskimi jezovi

Danes se svet srečuje znenehnimi spremembami in hitrimrazvojem novih tehnologij. Visokostrokovno znanje je bistveno zarazvoj in napredek gospodarstva.Tudi v Kostaku želimo sleditirazvo jn im t rendom in j ihsooblikovati. Zato ustanavljamorazvojno raziskovalno skupino, skatero bomo poglobili sodelovanjes fakul te tami in poveza l iakademsko znanje z našimznanjem ter izkušnjami.

Veliko znanja in izkušenj,iskanje novih, inovativnih rešitevter tržnih niš nas je v letošnjem letuspodbudilo, da smo začeli zr a z v o j e m t e h n o l o g i j e z aodstranjevanje plavja in usedlinpred akumulacijskimi jezovi.

Cilji in naloge razvojno raziskovalneenote so razvijanje novih storitev,tehnologij in postopkov ter uvajanjepomembnih izboljšav v obstoječe storitve,procese in postopke na dejavnostihva rovan j a o ko l j a , g radben i š t va ,energetike, informatike in komuni-kacijskih tehnologij ter razvoja kadrov. Zrazvojno raziskovalno enoto bomo torejizvajali različne raziskave, analize inrazvijali nova znanja. Poseben izziv nampredstavljata komunala in energetika,področji, na katerih se želimo v pri-

hodnosti še posebej razvijati, predvsem prisvetovanju, projektiranju in izvajanjusistemov za varstvo okolja, za racionalnorabo energije ter izkoriščanja alternativnihin obnovljivih virov energije.

Razvojno raziskovalna skupina je žeoblikovala svoj najvišji organ - strokovnisvet, ki ga sestavljajo prof. dr. AleksandraLobnik, Božidar Resnik, Miljenko Muha,Željko Horvat in Janja Žarn. Na prvi redniseji dne 22.8.2006 je strokovni svet sprejelPoslovnik o delu strokovnega sveta, izvolilis o p re d s e d n i k a i n z a p i s n i k a r j astrokovnega sveta, razvrstili raziskovalce vraziskovalne nazive ter sprejeli razvojniprogram dela za tekoče letno obdobje.

Skupina je pripravila vlogo na Javnoagencijo za raziskovalno dejavnostRepublike Slovenije za vpis v evidencoizvajalcev raziskovalne in razvojnedejavnos t i . V pr iha ja joč ih dnehpričakujemo odgovor ter vpis razvojnoraziskovalne enote v evidenco priomenjeni agencij i in regis tracijoposameznih raziskovalcev. Poleg žeomenjenih prednosti s tem izpolnjujemozahtevo oz. pogoj pri prijavah na vrstorazpisov za sofinanciranje projektov sstrani evropskih strukturnih skladov.

Z novo storitvijo, ki jo bomo ponudilitrgu, želimo odstranjevati plavje inusedline v akumulacijskih jezovih, ki so alipa še bodo nastali ob izgradnjihidroelektrarn na spodnji Savi. Očiščenvodotok bo tako pripomogel k nemo-tenemu delovanju vseh hidroelektrarn vverigi, izbolj kakokovost vodotoka inzmanj Polegtega bomo trgu ponudili sekundarniizdelek, saj bomo iz zbranega plavjabiološkega izvora s tehnološkimi postopkipridobivali kompost, naravno gnojilo. Vskladu z našo skrbjo za urejeno in čistookolje pa bomo s tem prebivalcem vporečju Save zagotovili tudi boljšo kvalitetobivanja.

šalšal negativne vplive na okolje.



Z omenjenim projektom smo se vmesecu maju skupaj s podjetjem Timi,Tehnološkim centrom Posavja ter Univerzov Mariboru pogumno prijavili na razpisMinistrstva za gospodarstvo - Spodbujanjerazvoja inovac i j skega oko l ja zaneposredne spodbude za skupnerazvojno-inovacijske projekte v letih 2006in 2007. Razpisni kriteriji za pridobitevsredstev so bili zelo ostri, podlaga za razpisje bil enoten programski dokument, ki jeosnova za strukturne sklade Evropskeunije. Eden izmed pomembnejšihkriterijev je bila pomembnost razvojnegaprojekta in kakovost prijavitelja s stališčaposlovanja in njegove rasti. Pomembno jebilo tudi povezovanje z institucijamiznanja, tehnološkimi centri in univerzami.

V mesecu juliju je komisija izmed 48prijav izbrala 9 projektov, ki bodo skupajprejeli 2,19 milijarde tolarjev nepovratnihsredstev. Država bo tako sofinanciralarazvojne projekte podjetij Seaway group,Iskratel, Predilnice Litija, Niko, AET,Savatech, Julon, Rotomatika, z velikimveseljem in ponosom pa je medprejemniki sredstev tudi Kostak. Zneskiodobrenih sredstev posameznih projektovse gibljejo med 154 in 350 milijoni tolarjev.Andrej Kitanovski, direktor Direktorata zap o d j e t n i š t vo p r i g o s p o d a r s ke mministrstvu je povedal, da so dobljenasredstva na razpisu pravzaprav smotrnanaložba države v podjetja, kjer so zaznaliposeben preboj. Ta sredstva podjetjuomogočajo nadaljnjo rast in razvoj,odprtje novih delovnih mest, višjo dodanov rednos t i zde l kov te r g loba lnokonkurenčnost.

Celotna vrednost našega projekta je

353 milijonov tolarjev, sofinanciranje sstrani države pa predstavlja 43,79%vrednosti, kar pomeni 154,7 milijonovtolarjev. Po projektu bomo izvajali dve vrstiaktivnosti - raziskave in razvoj tehnologije,postopkov, produktov in storitev, terinvesticijo v opremo. Celoten projekt seizvaja od 15. maja 2006 do 31.12.2007,razdeljen pa je na tri časovno opredeljenefaze.

V delo na projektu je vključenih velikozaposlenih, sodelujejo pa tudi zunanjisodelavci. Širša delovna skupina naKostaku se imenuje projektna skupina, vkatero je vključenih dvajset zaposlenih izrazličnih sektorjev in področij dela, popotrebi pa se bo še razširila. Vodjaprojektne skupine je Željko Horvat. Najvišjiorgan projekta je projektni svet, v kateremje pet članov, predstavnikov sodelujočihpartnerjev na projektu - prof. dr.Aleksandra Lobnik in prof. dr. LudvikTrauner z Univerze v Mariboru, FrancČešnovar iz Tehnološkega centra, JožeŽičkar iz podjetja Timi, Željko Horvat kottehnični vodja projekta, ter Božidar Resnikkot vodja projektnega sveta in vodjacelotnega projekta.

Sredstva bomo z ministrstva pridobivalina podlagi faznih poročil o delu. Zato jezelo pomembno dobro in natančnospremljanje ter evidentiranje vsehaktivnosti na projektu, z delom pa smoseveda že začeli. V začetni fazi je zelopomembna aktivnost raziskav in razvoja,zato najprej pripravljamo analizoobstoječega stanja ter pridobivamoinformacije in podatke, ki so že zbrani stega področja (o reki Savi in njeni tokovih,sedimentih, o plavju, podobne analize nareki Dravi, v tujini, ipd.). Zbiramo rezultateže opravljenih analiz, ki bodo lahko služilikot osnova našim nadaljnjim raziskavam.

Skupaj s partnerji smo si ogledalihidroelektrarno Boštanj ter se prepričali okoličini plavja ter sedimentov, ki jih s sebojprinese reka Sava. V sodelovanju sFakulteto za strojništvo v Mariboru smo selotili tudi prvih raziskav vode v reki Savi.Vzeli smo že nekaj vzorcev, s kemijskimi inmikrobiološkimi raziskavami usedlin pabomo ugotovili sestavo mulja, ki ostane posesedanju. V torek, 3. oktobra 2006, smo spredstavniki Termoelektrarne Brestanicaobiskali Luko Koper in si ogledali

tehnologijo za globljenje in čiščenjemorskega dna. Ogled je bil namenjenpridobivanju informacij o njihovem načinučiščenja usedlin, zato smo si ogledaliplavajoči bager ¨Martin Krpan¨, kipoglablja luški kanal. Načrpan material poceveh prepeljejo v vnaprej pripravljenolaguno, v kateri se postopoma ocedi, osušiin strdi, tako da tvori podlago za pripravoskladiščnega platoja luke. Zanimivo je to,da je pravzaprav velika večina površin vLuki Koper »zgrajena« na ta način. Ogledalismo si tudi manjši bager, imenovan PeterKlepec, ki bi bil bolj primeren za potrebečiščenja rečnih usedlin. Pridobili smonekaj koristnih informacij, njihove izkušnjepa bodo dobra osnova za razvijanjenašega dela v prihodnje.

Delo na projektu je že steklo

Napredovanjezaposlenih

Kakovostno, strokovno in odgo-vorno delo vsakega posameznika jepomemben temelj za doseganjeuspeha celotnega podjetja. Tega sev Kostaku dobro zavedamo, zatodobrim, zanesljivim in predanimdelavcem izkažemo dodatnopozornost. Z novo Podjetniškokolektivno pogodbo, ki smo josprejeli v lanskem letu, smoomogočili horizontalen načinnapredovanja (v višji plačilni razredznotraj istega tarifnega razreda), sčimer lahko napredujejo delavci navseh delovnih mestih.

V skladu z veljavnimi pravili in merili zanapredovanje delavcev je tako upravad r u ž b e l e to s i z ve d l a p o s to p e knapredovanj za zaposlene, ki so bilipredlagani za napredovanje s strani vodijposameznih organizacijskih enot.

Za rad i svo jega k akovos tnega ,s t rokovno oprav l jenega dela ter

zanesljivosti pri izvajanju delovnihobveznosti so napredovali v višje plačilnerazrede naslednji delavci:- Jože Brodnik, sektor komunala,- Peter Levičar, sektor komunala,- Pavel Levičar, sektor komunala,- Jože Božič, sektor gradnje,- Ivan Radej, sektor gradnje,



- Slavica Dangubič, sektor čistilnih invzdrževalnih del,

- Štefka Kralj, finančno računovodskisektor.Svečani podpis aneksov k pogodbam o

zaposlitvi je potekal na seji kolegijadružbe, dne 12.09.2006, ob prisotnostiDraga Hrvatiča, predsednika IO sindikata.Božidar Resnik, Miljenko Muha in BetkaCemič so delavcem izrazili zahvalo zaprispevek k doseganju dobrih poslovnihrezultatov družbe ter jim v podpisslavnostno izročili anekse. Vsem, ki stenapredovali, še enkrat iskreno čestitamo,vsem pa naj bo to motivacija za kvalitetnodelo tudi v prihodnje.

V raziskavo je bilo vključenih 72zaposlenih, kar predstavlja 20% vsehzaposlenih, od tega 40 moških in 32žensk. Zaposleni so s svojim delom vpodjetju zadovoljni in ga radi opravljajo,po njihovem mnenju je delo opravljenouspešno in učinkovito. Iz tega je študentkapovzela, da bi morali nadrejeni še večkratvzpodbujati zaposlene z različnimi načinimotiviranja. To bi delovalo bolj vzpod-budno za zaposlene, njihova učinkovitostpri izvrševanju delovnih obveznosti pa bibila še višja. Študentka je ugotovila, dazaposlene z višjo in visoko strokovnoizobrazbo najbolj motivirata pravičnost(kar velja za ženske) in sodelovanje (zamoške), zaposlene z nižjo strokovnoizobrazbo bolj motivira plača, oz. sistemnagrajevanja in pohval, kar velja tako zaženske kot za moške. Diplomantka je vzaključku svoje naloge podala koristneugotovite, ki jih bomo lahko uporabili vnašem delovnem okolju z namenomdoseganja čim večjega zadovoljstva zapo-slenih.

V Kostaku radi sodelujemo s študenti priizvedbi razl ičnih seminarskih terdiplomskih nalog, tako da v ta namen nakonkretnem primeru iz našega podjetja

naredijo krajšo analizo ali raziskavo. Vprihodnosti bo podobnih nalog in anket šenekaj. S tem študentom pomagamo prištudiju, izsledki in rezultati njihovihraziskav pa predstavljajo konkretnepredloge, izboljšave in predloge za našedelo. Zato vas pozivamo k sodelovanju vpodobnih anketah tudi v prihodnje.

Okoli 100 udeležencev iz Avstrije,Bosne in Hercegovine, Francije, Italije,Madžarske, Nizozemske, Portugalske,Romunije, Srbije, Švice, Velike Britanije inSlovenije se je seznanilo z novostmi intrendi, izmenjalo mnenja in izkušnje teriskalo odgovore na aktualna vprašanja,povezana s toplotnim ugodjem,distribucijo zraka v prostorih in prenosomtoplote. Drugi tematski sklop foruma se jenanašal na energijo, učinkovitost in njunnadaljnji razvoj, tretji pa na vlogo direktiveo energijski učinkovitosti stavb evropskihin ostalih direktiv na prihodnost industrijeklimatizacije, gretja in hlajenja. Forum jezaokrožila okrogla miza na temo »Izzivi prirazvoju dejavnosti klimatizacije, gretja inhlajenja«. Udeležencem foruma jepredaval eminentni zbor mednarodnouveljavljenih strokovnjakov z Danske,Francije, Anglije, Srbije, Črne Gore, Italije,Albanije in Slovenije.

Na forumu so sodelovala tudi različnauveljavljena podjetja ali strokovnjaki, ki sopredstavili svoje projekte s področjaklimatizacije, ogrevanja in hlajenja spomočjo razstavljenih plakatov v dvorani.V sklopu omenjene predstavitve plakatovpo koncu predavanj smo se predstavili tudi

mi, in sicer s projektom uporabeobnovljivih virov energije za ogrevanje inhlajenje v naši poslovni stavbi. Inovacijo,delovanje sistema ter učinke in rezultate jepredstavil Edo Bahč, ki je s svojoprezentacijo med obiskovalci zbudil velikopozornosti in zanimanja.

V petek, 29. septembra, je v okviruforuma potekala svečana otvoritev HidriaInštituta Klima, čigar vizija je postatiprepoznaven evropski razvojni center napodročju klimatizacije, gretja in hlajenja.Slavnostna govornika na otvoritvenislovesnosti sta bila evropski komisar zaznanost in razvoj dr. Janez Potočnik inminister za visoko šolstvo, znanost intehnologijo dr. Jure Zupan. Tako so uradnopredal i namenu pr vega od trehnačrtovanih Hidriinih inštitutov. HidriaInštitut Klima, edini tovrstni center v temdelu Evrope, pomeni veliko pridobitev takoza podjetje Hidria, kot tudi za državo, saj ssvojo dejavnostjo bistveno prispeva krazvoju inovativnega okolja v Sloveniji.Zato je bistvenega pomena tudi našaprisotnost na omenjenem forumu.Navezali smo nekaj pomembnih stikov spotencialnimi partnerji, s katerimi bomo vprihodnosti lahko sodelovali na področjihučinkovite rabe ter obnovljivih virovenergije.

Anketa o zadovoljstvuzaposlenih

Klima forum 2006

Kostak razstavljal nastrokovnem posvetuZgradbe, energija inokolje v Podčetrtku

V mesecu aprilu je bila v Kostakuizvedena raziskava o zadovoljstvuin motiviranosti zaposlenih. Zasvojo diplomsko nalogo na Višjistrokovni šoli Brežice jo je izvedlaUrška Mlinarič pod mentorstvomAntona Korena ter s pomočjomentorice v podjetju ElizabeteCemič. Kandidatka je preučevala inv praks i prever i la nač inemotiviranja zaposlenih v Kostaku indejavnike, ki močno vplivajo na to,kako zaposleni doživljajo svojedelo.

28. in 29. septembra je HidriaInštitut Klima v Godoviču gostilmednarodni Klima Forum, prvitovrstni dogodek v Sloveniji. Forumz naslovom »Strateški razvoj,zagotavljanje kakovosti in novetehnologije« je bil namenjenstrokovni javnosti s področjaklimatizacije, gretja in hlajenja.Udeležili so se ga tudi predstavnikipodjetja Kostak - Željko Horvat,Slavko Pirc in zunanji sodelavecEdo Bahč.

Slovensko društvo za sončnoenergijo ter Kubus Inženiring izLjubljane sta ponovno pripravilastrokovni posvet Zgradbe, energijain okolje. Ta je namenjenarhitektom ter strokovnjakom spodročja energetike in strojništvain predstavlja novosti na področjuenergetsko varčne in ekološkegradnje. Letos je bilo največvsebine namenjene pasivnimhišam, na razstavi pa smo bili ssvojim razstavnim prostoromprisotni tudi mi.





Letošnji strokovni posvet Zgradbe,energija in okolje je potekal 28. in 29.septembra v Hotelu Sotelia v TermahOlimia v Podčetrtku, sicer nagrajenem sPlečnikovo nagrado. Priznani domači intuji strokovnjaki so govorili o novostih vslovenski in evropski energetski politiki,predstavili primere slovenske bioklimatskearh i tek ture , i zved l i de lavn ico oprojektiranju in predstavili primereizgradnje sedmih pasivnih hiš vSloveniji. Priznana španska strokovnjakinjaje predstavila njihove izkušnje zuveljavljanjem solarnega zakona, zakaterega so prejeli tudi nagrado »Eurosolaraward«. Častni gost strokovnega posvetaje bil dr. Wolfgang Feist, izumitelj pasivnehiše, ki je v svojem predavanju prikazalnastanek in razvoj pasivnih hiš, številneprimere zgrajenih enodružinskih hiš,stanovanjskih blokov, šol in vrtcev terposlovnih stavb. Prikazal je tudi razvojnetrende in pričakovani položaj pasivnih hiš vprihodnosti.

Poleg zanimivih predavanj je posvetprinašal tudi razstavo domačih in tujihpodjetij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo inprodajo izdelkov za energetsko učinkovito,ekološko neoporečno ter pasivno gradnjo.Na razstavi, poimenovani »Pasivna hiša odA do Ž«, se je letos predstavilo petdesetrazstavljavcev. S ponosom lahko povemo,da smo se ga s svojim razstavnimprostorom udeležili tudi mi. Osnovninamen našega nastopa je bila predstavitevnašega podjetja in dejavnosti, predvsempa sistema za ogrevanje in hlajenje s

pomočjo racionalne rabe in obnovljivihvirov energije. Poleg tega smo predstavljaliTechnopor, izdelek iz recikliranegapenjenega stekla, ki ga bo v prihodnostiponujalo trgu naše hčerinsko podjetjeKobreco. Lepo urejen razstavni prostor sooznačevali posebej za tovrstne priložnostioblikovani plakati, ki jih je oblikovalaMateja Bogovič, študentka arhitekture innaša štipendistka, obiskovalcem pa smoponudili tudi dodaten promocijski materialter nov predstavitveni katalog podjetja.Nastop ekipe Kostaka, ki so jo sestavljaliBožidar Resnik, Rudi Povhe, Janja Žarn,

Mateja Hren, Željko Horvat in Edo Bahč ,jebil zelo uspešen, saj so obiskovalci našegarazstavnega prostora za prikazan sistemogrevanja in hlajenja izkazali velikozanimanja. Zelo zanimivo je bilo tudi to, daje bila na naslovnici zadnje številkestrokovne revije Bioklimatske zgradbe, kijo izdaja Slovensko društvo za sončnoenergijo in izvod katere je prejel vsakudeleženec strokovnega posveta,objavljena fotografija naše poslovnestavbe. To je gotovo tudi pripomoglo k našiprepoznavnosti na področju obnovljivihvirov energije.

Podjetje ima sedež na Leskovški cesti2a, njegova direktorja sta Jože Leskovar inChristian Lampl, junija pa se je v podjetjuzaposlila komercialistka Mateja Hren.Namen ustanovitve hčerinskega podjetjaje trženje ločeno zbranih vrst odpadkovpodjetjem, ki se ukvarjajo z njihovonadaljnjo predelavo. Tako želi organiziratipredelavo odpadnega papirja, odpadnihkuhinjskih olj, odpadnega lesa terembalaže in gradbenih odpadkov. Vprihodnosti želijo v Kobrecu tržiti tudiizdelke iz recikliranih materialov.

Trenutno sodelujejo s podjetjem EggerGmbH iz Avstrije, ki so mu že dobaviliodpadni les za nadaljnjo predelavo.Trgovanje z lesom želijo razširiti tudi napodročje lesne biomase, dogovori glede

prvih poskusnih dobav že potekajo. Na trgso poslali tudi prvo cisterno odpadnegajedilnega olja. V prihodnosti jih bo topodročje zelo zanimalo, zato bodo kmaluzačeli s spodbujanjem prebivalcev občineKrško k ločenem zbiranju odpadnegajedilnega olja.

So majhno podjetje, ki se želi hitrorazvijati. Kljub temu, da so šele dobropričeli z delovanjem, bodo s skrbnimdelom in prodornim nastopom na trgugotovo uspeli realizirati zastavljene cilje.

V predpočitniškem času smo pri nasgostili predsednike uprav komunalnihpodjetij iz Slovenije, ki so se ga udeležiliMarijan Jedovnicki, Zvone Gosar, NikolaLadika, Lado Jaki, Bojan Lepičnik, MiranLovrič, Janko Kramžar, Branko Kosi, FlorijanBulovec, Stojan Jakin, Ferdo Pinterič, sejepa so se poleg gostitelja Božidarja Resnika

udeležili še Jože Leskovar, AnicaTopolovšek in Janja Žarn. Ponosno smo jimrazkazali našo novo poslovno stavbo inpredstavili inovacijo, sicer pa je bilopredpočitniško srečanje delovne narave.

Na sestanku so se pogovarjali opomenu združevanja komunalnih podjetijv slovenskem prostoru in o novizakonodaji na področju gospodarskihzbornic. Poudarili so, da bodo le močnopovezana komunalna podjetja ustrezen indovolj močan partner pri pogajanjih tako zministrstvi kot tudi s sindikatom.

prvih

Hčerinsko podjetjeKobreco

Kostak dober gostiteljštevilnih gostov

Podjetje Kostak BrantnerEkologija, družba za ravnanje zodpadki d.o.o. ali skrajšano Ko-breco d.o.o. je bilo ustanovljenoleta 2005. Je naše hčerinsko pod-jetje, ki smo ga ustanovili skupaj zavstrijskim podjetjem BrantnerWalter GmbH. Družbena pogodba oustanovitvi je bila sklenjena 15.novembra 2005, s poslovanjem paje podjetje Kobreco začelo s 1.januarjem letošnjega leta.

Predsedniki uprav in direktorjikomunalnih podjetij



Predstavniki občine Cernavoda izRomunije

Območni odbor Sindikatakomunale, varovanja in poslovanjaz nepremičninami Slovenije

Predsednik uprave Pokojninskedružbe A

V času od 16. do 19. julija je ObčinaKrško gostila predstavnike občineCernavoda iz Romunije. Pri izvedbi obiskasmo sodelovali tudi Mladinski center Krško,Center za socialno delo Krško, Nuklearnaelektrarna Krško, Galerija Božidar Jakac inKostak. V sklopu skrbno sestavljenegaprograma, ki se je razvil v štiri dniprijetnega druženja, smo svojo vlogodobro opravili tudi mi.

Gostom smo v prostorih Mladinskegacentra Krško predstavili sistem ravnanja inločeno zbiranje odpadkov terCenter za regijsko odlagališče odpadkov.Predavanje z omenjeno vsebino je vodilJože Leskovar, ki je goste popeljal tudi naogled Zbirnega centra v Spodnjem StaremGradu ter na ogled čistilne naprave vBrestanici. Poleg tega je bila v sklopuobiska zajeta predstavitev postopkaumeščanja odlagališča nizko in srednjeradioaktivnih odpadkov in konceptlok alnega par tners tva, sobivanjelokalnega okolja z jedrsko elektrarno,poslovne cone, sofinancirane s straniprogramov Phare in evropskih strukturnih

sk l adov, razvo j č lovešk ih v i rov,vzpostavljanje visokošolskih ustanov inpodobno. Naši gostje so odšli domov sprijetnimi vtisi in z obilo koristnimiinformacijami.

Kostak je bil sredi septembra gostiteljseje območnega odbora Sindikatakomunale, varovanja in poslovanja znepremičninami Slovenije. Na njej sopregledali dogajanja in razmere vpodjetjih, v katerih deluje omenjenisindikat. Še posebej so analizirali evidencočlanstva in možnosti pridobivanja novihčlanov. Pregledali so tudi sklenjenepodjetniške kolektivne pogodbe inopredelili probleme, s katerimi se srečujejo

v podjetjih. Člane območnega odboraSKVNS je pozdravil Božidar Resnik,predsednik uprave Kostaka.

Na seji so govorili tudi o zaključenihpogajanjih in podpisu nove tarifne prilogekolektivne pogodbe komunale. Ta jepričela veljati s prvim julijem 2006, na voljopa je v elektronski obliki na portalu našegapodjetja ali v papirni obliki v splošnokadrovskem sektorju.

V septembru nas je obiskal mag. PeterFilipič, predsednik uprave Pokojninskedružbe A. Predstavil je njihovo uspešnoposlovanje v letu 2005 ter prvi polovici leta2006. Pokojninsko družbo A je ustanovilaskupina uglednih gospodarskih družb znamenom, da v njej na čim boljekonomičen in varen način zavarujejosvoje zaposlene in zaposlene drugihdružb. Organizirana je za izvajanjekolektivnih zavarovanj, v katero smovključeni tudi nekateri zaposleni v družbiKostak. Pokojninska družba A s preko37.000 zavarovanci in preko 18.900 milijonitolarjev zbranih sredstev sodi v krognajvečjih ponudnikov, vendar se od vsehrazlikuje po svojem poslanstvu izvajanjadodatnega pokojninskega zavarovanja vkorist zavarovancev. Gospod Filipič jepotrdil, da v Pokojninski družbi A veljajovisoka mednarodno uveljavljena merilakakovosti.

CEROD,

Prihodnost Kostakavidim v razvoju inmladih kadrih/Intervju/

Razvoj v Kostaku že dolgo časapovezujemo z Željkom Horvatom,dolgoletnim vodjem tehničnorazvojnega sektorja. Univerzitetnidiplomirani inženir gradbeništvaima veliko izkušenj in strokovnihznanj, je sistematičen, prilagodljiv,vedno poln optimizma. Poleg tegaje izredno topla oseba, in verjetnose boste vsi strinjali, da je z njimvedno lepo delati. Povprašali smoga o njegovih osebnih izkušnjah privodenju dela na področju razvoja.

Željko, v Kostaku delate že vrstolet. Na katera področja dela segajovaši začetki?

Kako je v tistem času potekalodelo v razvoju? Kaj se je od takratspremenilo? Se danes dogajajospremembe hitreje kot nekoč?

Danes se torej veliko govori oprenosu znanja med univerzami ingospodarstvom, med akademskim

Na Kostak sem prišel pred osemnajstimileti, ko sem se leta 1988 prijavil na razpis zavodjo tehnično razvojnega sektorja. Imelsem pet let delovnih izkušenj, predvsem spodroč ja g radben i š t va . Vodenjerazvojnega sektorja je bilo zamepopolnoma novo področje, izven mojeo stroke, zato mi je predstavljalo velikizziv. V tistem času je področje dela našegasektorja obsegalo notranjo logistiko znabavo, vzdrževanje avtostrojnega parkater zametke informatike. Prvi večji projekt,pri katerem sem sodeloval, je bilaizgradnja kolektorja na kanalizacijskemsis temu Senovo - Bres tanica terkomunalne infrastrukture na spodnjemGriču v Krškem.

V tem času je bilo seveda ogromnosprememb. Danes se vse odvija hitreje, ktemu je pr ipomogel tudi razvojinformacijske tehnologije. Na voljo je večinformacij, ki so lažje dostopne. Sam vidimpomembno razliko v tem, da se danesr a z v o j i z v a j a p re te ž n o z n o t r a jgospodarstva, v podjetjih, inovacijenastajajo znotraj delovnih procesov. Vprejšnjem sistemu pa je bil razvoj privilegijznanstvenih inštitucij, univerz in inštitutovin je bil na nek način izoliran iz dogajanja vgospodarstvu.

žje



znanjem in praktično uporabo le-tega na konkretnih primerih. Nakakšen način smo k temu pristopiliv Kostaku?

Kakšna bo vloga in namenrazvojno raziskovalne enote?

Skladi Evropske unije prekorazličnih razpisov zagotavljajonepovratna sredstva, Slovenci pa senanje premalo javljamo. Kostak seje s projektom Razvoj tehnologijeza odstranjevanje plavja in usedlinpred akumulacijskimi jezovi javilna enega izmed njih in že prvičuspel. Kako izgleda prijava na takrazpis, kaj vse mora vsebovati?

Na kakšen način pa bomo črpalita sredstva?

Med odmevnimi projekti vzadnjem času je bila izgradnja našeenergetsko varčne stavbe, prikateri ste bili vodja oziromakooordinator investicije. O tejstavbi smo veliko govorili inpisali, kaj pa smo z njo pridobili?Kako lahko uporabimo pridobljenoznanje in izkušnje s tega projekta?

Dolgo časa ste tudi vodjainvesticij, ki jih izvaja ObčinaKr . Lahko podrobneje opišete tosodelovanje?

Kostak se torej veliko posvečarazvoju in pridobivanju novihznanj. V čem je naša prednost,zakaj smo lahko uspešnejši oddrugih? Kje vidite priložnosti zauspešen razvoj Kos taka vprihodnosti?

Poznamo vas kot osebo, ki jevedno pripravljena na nove delovnenaloge, v vsako delo se natančnopoglobite. Kaj vas motivira, kaj sovaši osebni delovni izzivi, katerapodročja vas še posebej zanimajo?

Za svoje obsežno in zahtevnodelo potrebujete veliko energije.Kje jo črpate in v čem najdetesprostitev?

že

ško

Kostak se v zadnjem času intenzivnopovezuje z različnimi inštitucijami znanja -s Strojno fakulteto in Fakulteto zagradbeništvo v Mariboru, s krško Fakultetoza logistiko, s Tehnološkim centromPosavja in drugimi. Cilj tega povezovanja jepospešiti pretok znanja in uporaba le-tegapri sooblikovanju in izvajanju razvojnihprojektov v praksi . Letos smo zustanovitvijo lastne razvojno raziskovalneenote, ki je nekako izšla iz tehničnorazvojnega sektorja, stopili še korak naprej.V teh dneh pričakujemo ugodno rešitevvloge za registracijo enote na Javni agencijiza raziskovalno dejavnost in vpis skupinemlad ih s t rokovnjakov v reg is te rraziskovalcev.

Z njo bomo bližje znanju, lasodelovali z razvojnimi inštitucijami, hitrejebomo razvijali projektiranje in svetovanjena področju komunale, varstva okolja inenergetike. Poleg tega nam bo topredstavljalo dodatno prednost, saj seobetajo spremembe na davčnempodročju, ki prinašajo davčne olajšave zainvesticije v razvoj. Vlaganje v razvoj botako čedalje bolj pomembno in smiselno.Z razvojno raziskovalno enoto bomo lahkov večji meri sodelovali tudi na javnihrazpisih za pridobivanje nepovratnihsredstev, katerih namen je pospeševanjerazvoja in inovacij v gospodarstvu.

Priprava dokumentacije za razpisedržavnih in evropskih skladov je zelozahtevna. Zahteva ustrezno izobraževanjeljudi, ki projekt pripravljajo, in zelonatančno pripravo. Poleg tega pa je sevedanajbolj pomembna dobra vsebina, projekt,ki prepriča. Z dobrim programom, zinovativno idejo ter dobro rešitvijoproblema smo uspeli prepričati komisijo.Ugodna rešitev vloge nam predstavlja zelovelik uspeh, ker smo se na tak razpisprijavili prvič in ker smo bili izbrani medtako velikim številom projektov.

Pri izvajanju projekta oz. dokazovanju

aktivnosti za črpanje teh sredstev jepotrebno veliko znanja in napora. Vseaktivnosti moramo izvajati tako kot smo jihnavedli v razpisni dokumentaciji, takšnimorajo biti tudi končni rezultati.Pomembno je, da ničesar ne dobimovnaprej, saj se stroški priznajo na podlagiračunov in izvedenih raziskovalnih ur, terdokazil o plačilu le-teh. To pomeni, damoramo vsa sredstva najprej zagotovitisami, potem pa jih bomo po koncu vsakefaze na osnovi poročil pridobili za nazaj vvišini 44% vrednosti.

Pri natančnem merjenju porabeposameznih virov energije - klasičnih(elektrike in plina) ter alternativnih(energije zemlje) smo prišli do zelo dobrihrezultatov. Lahko se pohvalimo, da soboljši, kot smo jih planirali. Po narejenihmeritvah v prvi polovici mesecapredvidevamo, da bo oktobrski strošek zaogrevanje in prezračevanje stavbe znašalle okrog deset tisoč tolarjev. Izmerjenirezultati bodo osnova za pridobitevenergetske izkaznice stavbe. Svoje znanjein izkušnje ponujamo trgu, zanimanjerazličnih investitorjev za izvedbopodobnih projektov pa je čedalje večje,posebej po naši predstvitvi na Klimaforumu v Godoviču in strokovnem posvetuZgradbe, energija in okolje v Podčetrtku .

Z Občino Krško sodelujemo priinvesticijah v gospodarsko infrastrukturo -od projektnih zasnov za izgradnjo insanacijo do pridobivanja dovoljenj inizvedbe. Eden večjih projektov, pri katerihtrenutno sodelujemo, je izgradnjakanalizacije v Krškem. Ta se delno finaciraiz sredstev, zbranih z okoljsko dajatvijo,delno pa iz sredstev ISPA, sklada,namenjenega finaciranju investicij vinfratstrukturo za varovanje okolja.

Smo hitri, fleksibilni, imamo veliko idejin hitro zaznavamo nove priložnosti.

Relativna majhnost nam omogoča hitrejodzive na različne spremembe v okolju.Naše znanje temelji na dolgoletni tradicijiin bogatih izkušnjah na eni strani, ter namladih, izobraženih kadrih na drugi strani.Ti so v podjetje prinesli veliko svežih,inovativnih idej, novih znanj in mladostneenergije. V prihodnosti nam velik izzivgotovo predstavljata področji energetike invarovanja okolja, v smeri katerih bomo tudirazvijali svoje storitve.

Pri delu me naprej vedno žene rezultat,ki ga pričakujem na koncu opravljenenaloge. Na začetku si vedno postavim cilj,njegova uresničitev pa mi prinese velikozadovoljstvo, ki mi je hkrati tudi motivacijaza nadaljnje delo. Rad delam z mladimi, sajti predstavljajo vez z novimi znanji in sopolni svežih idej. Po duši sem še vednogradbenik, zato me seveda najboljpritegnejo delovni izzivi na gradbenempodročju.

Zelo rad berem, čeprav bi si želel, da biimel za to več časa. Prisegam na klasičnadela literarnih mojstrov, zelo rad paprebiram tudi knjige, ki opisujejo inr a z l a g a j o o d n o s e m e d l j u d m i ,komunikacijo in osebno odličnost. Včasihsem veliko hodil v hribe, danes pa mi velikosprostitev predstavlja delo v manjšemsadovnjaku ter urejanje okolice vikenda.Druženje s prijatelji ter sprostitev znajbližjimi v krogu družine pa predstavljatemelj mojega življenja.

žje bomo

še



Otroci so naš navdih zaskrbno ravnanje zokoljem

V sodelovanju z učenci in učiteljiosnovnih šol občine Krško smoletos že tretjič zapored pripraviliekološko tržnico. V soboto, 20.maja, so se pred Mercatorjevimnakupovalnim centrom v Krškemzbrali otroci, ki so želeliobiskovalcem povedati in pokazati,kako pomemben je v današnjemčasu skrben odnos do okolja.Zadovoljni obrazi sodelujočih otrokin številnih obiskovalcev so bilidokaz, da okoljevarstvena tematikapostaja vse bolj zanimiva.

Otroci vseh osnovnih šol občine Krškoso pokazali svojo genialnost, ustvarjalnostin ekološko osveščenost. Veseli so bilivsakogar, ki si je vzel čas in se sprehodilmed nabito polnimi stojnicami.

Osrednji namen letošnje ekološketržnice je bil dodatno spodbujati otroke krazmiš l janju o ločenem zbiranjuodpadkov. Vsaka šola se je osredotočila naeno vrsto odpadkov - plastiko, papir, steklo,biološke, kosovne in nevarne odpadke, terna pitno vodo in vodotoke. Otroci so vsakna svojo temo pripravili velik plakat, ki je nasvojevrsten način prikazoval vrsteodpadkov in načine, kako je potrebno znjimi ravnati, da ne škodujejo zemlji. Nastojnice so postavili svoje zanimive,uporabne in okolju prijazne izdelke iznarave oziroma različnih odpadnihm a te r i a l o v, o b i s k o v a l c e p a s ookoljevarstveno osveščali. Obiskovalci, kiso si v velikem številu z zanimanjemogledovali stojnice, so lahko izdelke otroktudi kupili, otroci pa so s tem zaslužili nekajtolarjev. Otroci so se ustavljali tudi naKostakovi delavnici, kjer so izdelovali rožeiz okolju prijaznih materialov, barvali tersestavljali kužke iz majhnih plastenk terpokrovčkov. Posebno pozornost jepritegnil gospod Franc Javornik izDolenjega Leskovca, k i je vsem

mimoidočim prikazoval pletenje košev inkošar.

Seveda tudi tokrat ni manjkalo pesmi,plesa in zabave. Otroci so popestriliprireditev z recitacijami, igrami in bogatimiplesnimi ter glasbenimi točkami. Programje bil živahen tudi zaradi prikupne pevkeAndreje Zupančič.

Otroci in njihovi mentorji so tudi skozivse leto močno povezani z okoljem.Zavzeto skrbijo za to, da prijateljsko ravnajoz naravo, zbirajo papir, plastiko inpokrovčke, pravilno ločujejo in odlagajozbrane odpadke ter se udeležujejoskupinskih akcij. So naš dodaten navdih privzpodbujanju odraslih k bolj skrbnemuodnosu do okolja in k ločenem zbiranjuodpadkov. Prav otroci pa so tisti, ki lahko otem kaj naučijo tudi svoje starše.

Otroke, ki so sodelovali pri pripraviizdelkov in ustvarjanja programa na tržnici,smo ob koncu šolskega leta nagradili zizletom. 16. junija smo se z dvemaavtobusoma odpravili na pot. Najprej smosi ogledali hidroelektrarno Vrhovo,nadaljevali v Terme Topolščica, kjer so seotroci kopali, se sprostili v vodi in nabiraliprve sončne žarke. Izlet smo zaključili z

ogledom Rudnika Velenje, ki je bil zaradovedne otroke izjemno zanimiv inpoučen.

Prepričani smo, da bodo otroci z namisodelovali in se kaj novega naučili tudinaslednje leto.



Na Komunaliadi ekipaKostaka dosegla četrtomesto

V športnem parku Kodeljevo vLjubljani je 9. in 10. junija vorganizaciji Komunalnega podjetjaLjubljana potekala že dvaindvajsetaKomunaliada, srečanje delavcevkomunalnega gospodars tvaSlovenije. Kot vsako leto jezajemala športna in delovnatekmovanja ter družabno srečanjedelavcev komunalnih podjetij vSloveniji. Nekaj manj kot 2500udeležencev iz 67 komunalnihpodjetij iz cele Slovenije se jepomerilo v 13 športnih in 4delovnih tekmovanjih, ekipaKostaka pa je dosegla odličnerezultate.

Skupni končni vrstni red prvihdesetih ekip

Udeleženci komunalnih iger že mnogaleta zapored dokazujemo, da smo odličnišportniki. Letos je to še posebej dokazalamoška ekipa ulične košarke. Fantastičnoprvo mesto in zmaga v hudi konkurenci jeekipi, ki so jo sestavljali Božidar Resnik,Miljenko Muha, Samo Ban, Marjan Božičter Jo , in vsem navijačem prineslaveliko veselja. Za ta uspeh jim še enkratiskreno čestitamo. Odlične rezultate sodosegle tudi ženska ekipa v plavanju(drugo mesto), ženska ekipa v streljanju(tretje mesto) ter moška ekipa v vlečenjuvrvi (prav tako tretje mesto). Med prvihdeset so se uvrstile moška ekipa vstreljanju in balinanju s šestim mestom terekipa v tenisu s sedmim mestom. Zelodobro, morda pa malo nehvaležno četrtomesto, je dosegla tudi naša ekipavodovodarjev, ki je s tem prispevalanajboljši rezultat naših tekmovalcev vdelovnih igrah.

Dobri in pohvalni rezultati vseh ekip sonam prinesli odlično četrto mesto vskupnem seštevku. Vsem sodelujočimponovno iskreno čestitamo, vaši dosežkiso gotovo rezultat večletnega športnega

udejstvovanja. Naslednje leto se bomopomerili v Murski Soboti, ko bomo gotovomerili med prve tri.

V skupnem s magaloKomunalno podjetje iz Velenja s 787točkami, drugo mesto so osvojili delavcipodjetja Nigrad Maribor s 661 točkami,tretje mesto je dosegla ljubljanska VO-KA.

že Petan

eštevku je z

oktober 2006 glasnik kostaka - utek,daletozvsohitrostjodrviprotikoncu,vipa ste pripravljeni staviti,...

Documents