ohk - geosrafija iii -...

OHK - GeoSrafiJa III B 21 GE06R. OBZORNIK

/1977 3 91

49097700447 ,3/4 53 ffi

TO r̂ J n

1. Geogjiafskl obzc-inlk, Yu "ISSN 0016-7274

Leto XX!V

Štev. 3 - 4 Ljubljana 1977

RAZVOJ OBDELOVALNIH POVRŠIN V SUHI KRAJINI (1947-1971)

Porast Padec

11 5,1 - 10

10,1 - 15

15,1 - 20

20,1 - 30

30 <

S

m

Mer i l o 1:200.1100

OBVESTILO O X I . ZBOROVANJU SLOVENSKIH GEOGRAFOV OD 28. DO 30.JUNIJA 1978 V MARIBORU

V p r e j š n j i š t e v i l k i Geografskega obzo rn i ka (1977, 1-2) je b i l o na s t r . 7 4 o b j a v l j e n o o b v e s t i l o o b l i ž n j e m zborovan ju s l ovensk i h geoara fov v Mar iboru . Medtem so napredova le t u d i o r g a n i z a c i j s k e in s t rokovne p r i p r a v e . Podobno kot ob dosedan j i h z bo rovan j i h poteka t u d i t o k r a t i n t e n z i v n o proučevan je š i r š ega p od r o č j a , v katerem bo zborovan je p o t e k a l o .

O š t e v i l n i h geog ra f sk i h prob lemih mar iborske r e a i j e j e p r i j a v l j e n i h t r i -n a j s t r e f e r a t o v , o prob lemih č lovekovega o k o l j a š e s t , o g e o g r a f i j i v i zo-braževan ju t e r o me tod i k i in d i d a k t i k i prav tako š e s t , o r a z l i č n i h geog-r a f s k i h prob lemih pa deset metodo lošk ih r e f e r a t o v . Skupno j e t o r e j p r i p r av-l j e n i h 35 r e f e r a t o v .

Z adn j i rok za p r i j a v o je do 15 .5 .1978 . P r i g l a s i t e se na n a s l o v : d r . B o ž i d a r Ker t , Pedagoška akademi j a , Mar ibor , Mlad inska u l . 9 . V s i , k i se bodo pravo-časno p r i g l a s i l i , bodo d o b i l i program i n podrobno o b v e s t i l o .

O r g a n i z a c i j s k i odbor

geografski obzornik časopis za geografsko vzgojo in izobrazbo

1. Geografski obzornik, Yu ISSN 0016- 7274

letoXXIV 1977 štev. 3-4

MARJAN RAVBAR

NARAVNA DEDIŠČINA SLOVENIJE, PRVINA ČLOVEKOVEGA OKOLJA

V sodobnem nač r tovan ju so na loge va rs tva pok r a j i n e usmerjene z l a s t i v tvorno u r e j a n j e i n z a š č i t o narave , z d r a v l j e n j e moreb i t n i h poškodb i n o bn av l j a n j e naravnega r a v n o t e ž j a . Varovanje naravne d e d i š č i n e , oziroma posebej v redn ih de lov narave, zajema t o r e j le eno od ses t av i n š i r šega va rs tva p o k r a j i n e , oziroma u r e j a n j a pokra j i nskega o k o l j a .

Varstvo pok r a j i n e pomeni skupek p r i z adevan j za uravnavan je človekovega odnosa do narave , za oh r an j a n j e naravnega r a v n o t e ž j a , za smotrno i z k o r i š č a n j e in ob-n a v l j a n j e naravn ih dobr in t e r za zavarovan je posameznih de lov p o k r a j i n e , k i so posebnega znanstvenega, k u l t u r nega , vzgojnega in rek reac i j skega pomena.

Sedanja podoba naš ih p o k r a j i n j e pos l ed i ca do l go t r a j nega r a z v o j a . Pok ra j i n a in n jen znača j se sp remin j a t a t u d i v s e d an j o s t i in se bosta sp rem in j a l a t u d i v p r i h odn j e . V tem razvo ju je č e d a l j e pomembnejši v p l i v č l oveka . Glede tega r a z l i k u j emo n a r a v n o p o k r a j i n o , k j e r človekovega v p l i v a n i a l i p a j e nepomemben i n k u l t u r n o p o k r a j i n o s p rev l adu joč im a l i od loču joč im vpl ivom č loveka . Kjer j e v p l i v č loveka malenkosten oziroma n e p r e v l a d u j e , lahko govorimo o r a h l o p r e o b l i k o v a n i n a r a v n i p o k r a j i n i .

V S l o v e n i j i o naravn i p o k r a j i n i v večjem obsegu ne moremo g o v o r i t i , kvečjemu o n j e n i h os t ank ih na na j nedos topne j š i h in n a j o d r o č ne j š i h območ j i h , pač pa imamo p r i nas še prece j p o k r a j i n , k i so le zmerno p reob l i kovane .

Glede na s topn jo človekovega v p l i v a , tako po obsegu, kot po i n t e n z i v n o s t i mo-remo v s lovensk ih razmerah r a z l i k o v a t i t r i osnovne t i p e preob l ikovane naravne i n k u l t u r ne pok r a j i n e :

G o z d n a t a pok ra j i n a j e naravn i p o k r a j i n i n a j b l i ž j a ; v n j e j o d l o č a j o naravn i eko l o šk i d e j a v n i k i o obsegu in možnost ih gospodarske rabe z e m l j i š č i n n a s e l i t v e .

N a s e l j e n a ( r u ra l na i n u r b an i z i r a na ) p ok r a j i n a j e p o svojem znača ju n a j b o l j odda l j ena od naravne p o k r a j i n e . S s t a novan j s k im i , kme t i j s k im i in i n d u s t r i j s k i m i zgradbami pre težno zaz idane pov r š i ne , p rep le tene s komunikaci-jami vseh v r s t s e s t a v l j a j o predrugačeno o k o l j e . Sodoben gospodarsk i in pro-s t o r s k i r azvo j u s t v a r j a v e l i k e n a se l i t v ene g r a v i t a c i j s k e ag lomerac i j e i n ve-l i k e razvo jne o s i .

O d p r t a pok r a j i n a j e vmesni č l e n med gozdnato i n pose l j eno p o k r a j i n o . V celotnem kompleksu ima nadvse pomembno in poveza lno f u n k c i j o . Če menimo, da s ta u r b a n i z i r a n i de l s r ce , gozdna t i de l pa p l j u č a ce lo tnega p r o s t o r a , po-tem je odpr ta p ok r a j i n a presnovno t k i v o ce lo tnega organ izma. V njenem okv i ru se p r i dob i va osnovna hrana za vzdr ževan je človekovega ž i v l j e n j a . K o d p r t i p o k r a j i n i lahko štejemo t u d i t i s t e prede le nase l j ene p o k r a j i n e , k j e r prev la-<}ujejo še malo a l i n eu rban i z i r ana agrarna n a s e l j a t e r obsežne obdelane povr-š i n e .

1

Vsako od teh z v r s t i k u l t u r n e p o k r a j i n e ima g lede na v z d r ž evan j e n a r avn i h rav-n o t e ž i j s vo j e s p e c i f i č n e eko l o ške , gospodarske i n s o c i a l n e probleme. Vars tvo p o k r a j i n e j e s e s t a v n i d e l negovan ja ž i v l j e n j s k e g a p r o s t o r a . Nega tega področ-ja je usmer jena predvsem k v zd r ž evan j u r a v n o t e ž j a med naravn im i zmog l j i v o s tm i in po t rebami č l oveške d r u žbe . Ta pa je pogoj za smot rn i g o spoda r sk i , s o c i a l n i i n k u l t u r n i r a z v o j .

Vars tvo p o k r a j i n e pomeni va rovan j e narave - neodv isno oci č l o veka , vendar v njegovem i n t e r e s u - pred ne z a ž e l e n im i v p l i v i č l o veka . Takšno v a r s t vo p o k r a j i -ne je t o r e j zasnovano p rece j na š i r o k o , z a t o ga navadno de l imo na več s e s t a v i n k i j i h ob r avnava j o o ž j a p od r o č j a :

- skrb za naravne dob r i ne ko t m a t e r i a l n a komponenta v a r s t v a narave? - skrb za smotrno i z r a b o p r o s t o r a , k i h k r a t i i š č e n a j u s t r e z n e j š e r e š i t v e , da

b i z a d o v o l j i l a vse o s t a l e porabn ike p r o s t o r a . Ta p r o s t o r s ko nač r tovana kom-ponenta v a r s t v a narave ima poudar j eno t u d i časovno r a z se žnos t }

- skrb za ogrožene de l e p o k r a j i n e ko t so naravne z n a m e n i t o s t i , redke ž i v a l s k e i n r a s t l i n s k e v r s t e , območja posebnega znans tvenega , e s t e t skega i n k u l t u r -nega pomena ko t n ema t e r i a l n a komponenta v a r s t v a na rave ;

- skrb za č lovekovo o k o l j e , za u s t r e zne ž i v l j e n j s k e razmere , za dobro f i z i č -no i n p s i h i č n o p o č u t j e ko t z d r av s t veno-san i t a r n a komponenta v a r s t v a na rave . To d e j a v n o s t danes pok r i v a pojem v a r s t v a č lovekovega o k o l j a .

I z h a j a j o č i z pomena v a r s t v a p o k r a j i n e in z go r a j navedene r a z č l e n i t v e , bomo v n a d a l j e v a n j u podrobne je s p r e g o v o r i l i o m a t e r i a l n i i n p r o s t o r s k o - n a č r t o v a l s k i komponent i v a r s t v a na rave . Varovan je naravne d e d i š č i n e obsega skrb ¿a o h r an i -tev d o l o č e n i h , i z b r a n i h p ov r š i n a l i o b j ek t ov ž.ive a l i n e ž i ve na rave , k i j i h z a r a d i n j i h o v i h s p e c i f i č n i h n a r avn i h v r e d n o s t i posebe j s t rokovno ovrednot imo in omej imo. P r i tem s t a o b i č a j n o v o sp red j u dva osnovna n a g i b a . P r v i t e ž i za. popo lno o h r a n i t v i j o p rvo tne narave v tem s m i s l u , da b i se t i p i č n i i z s e k i i z naravne p o k r a j i n e o h r a n i l i v povsem prvotnem s t a n j u kot r e z e r v a t i v na j o ž j em pomenu. V teh p r ime r i h s t a i z t a k i h r e ze rva tov i z k l j u č e n a n a s e l i t e v i n č l o -vekova gospodarska d e j a v n o s t z i z j emo n e k a t e r i h d e j a v n o s t i , k i so povezane z b i s tvom r e z e r v a t a .

V drugem pr imeru pa gre za v a rovan j e in u r e j a n j e o b m o č i j , p r i k a t e r i h so po-sebe j p o u d a r j e n i n a r a vova r s t v en i c i l j i , i n s i c e r v o bmoč j i h , v k a t e r i h ž i v i č l ovek i n n a j b i t u d i v n ap r e j ž i v e l , b o d i s i s t a l n o ko t p r o i z v a j a l e c a l i p a začasno kot t u r i s t . P r i tem i n t e r e s i obeh n i s o vedno i s t o v e t n i , v s a j nav idez ne , z a t o se tu p o s t a v l j a posebe j zahtevna na loga u s t v a r i t i med n j ima tako s t o p n j o r a v n o t e ž j a , da je mogoče h k r a t i r e a l i z i r a t i smotre obeh., P r i tem gre predvsem za t o , kako preudarno u s k l a d i t i zahteve po z a š č i t i naravne d e d i š č i -ne , ko t d e l a k u l t u r n e p o k r a j i n e , s t e ž n j a m i n ag l o n a p r e d u j o č i h procesov i n u č i n k o v , k i j i h p r i n a š a sodobna družba s svo j o c i v i l i z a c i j o . To so z l a s t i i n d u s t r i a l i z a c i j a , d e a g r a r i z a c i j a , u r b a n i z a c i j a , t e h n i z a c i j a prometa p a t u d i razmah t u r i z m a . V tem sk lopu t o r e j ne gre le za v a rovan j e in smotrno n a d a l j -n j e u r e j a n j e p rvo tne naravne p o k r a j i n e , temveč za " k u l t u r n o p o k r a j i n o " , v ka-t e r i s o n a r a vn i e l emen t i o b i č a j n o močno p o u d a r j e n i . U r e j a n j e t a k š n i h " k u l t u r -n i h p o k r a j i n " l ahko t e m e l j i n a u v e l j a v l j a n j u n a r avova r s t ven i h ukrepov , k i

p a n a j omogočajo t u d i p r imarno i z k o r i š č a n j e pod ro č j a z l a s t i z a k m e t i j s t v o i n gozda r s t vo t e r i z v a j a n j e p r ime rn i h posegov za u r a vno t e ž e n j e na ravn i h procesov . Kme t i j s t vo i n gozda r s t vo s t a , z l a s t i v SR S l o v e n i j i po t rebna za o h r a n i t e v k u l t u r n e p o k r a j i n e . Opuščan je g o spoda r j e n j a n a k m e t i j s k i h a l i gozdn ih površ i-nah v večjem obsegu b i l ahko p r i z a d e l o t u d i n j i h o v o na ravovars tveno v r ednos t .

Naravovars tvena območja v " k u l t u r n i p o k r a j i n i " z a j ema jo t u d i s t a l n o n a s e l j e n e p r e d e l e . Vars tvo mora v t a k i h območ j i h z a t o še posebe j u p o š t e v a t i neposredno č lovekovo p r i s o t n o s t , n jegov de l e ž p r i v z d r ž evan j u i n o b l i k o v a n j u p o k r a j i n e t e r še posebe j z ah t eve , da z n a r avova r s t ven im i u k r ep i v teh območ j i h n a s e l j e -no p r e b i v a l s t v o ne b i b i l o p r i k r a j š a n o za sodobne ž i v l j e n j s k e po t r ebe .

V obdob ju 1947-67 je b i l o v S l o v e n i j i z r e p u b l i š k i m i p r e d p i s i z ava rovan ih 18 območ i j in 39 ob j ek t ov ko t naravne z n a m e n i t o s t i . Po l e t u 1967 n i b i l na pod-l a g i r e p u b l i š k e g a p redp i s a zavarovan noben n a r a vn i o b j e k t a l i območje več . S posebnim predpisom na p o d l a g i t edan j ega zakona o na rodn i h p a r k i h je b i l a l e t a 1961 zavarovana Do l i n a T r i g l a v s k i h j e z e r ko t T r i g l a v s k i na rodn i p a rk .

2

Skupna pov r š i n a zavarovanega ozeml j a na p o d l a g i r e p u b l i š k i h p redp i sov znaša 86,4 km2 a l i o ,4 ods t o t ka ozem l j a naše r e p u b l i k e . V l e t i h 1971/72 je b i l a p r i p r a v l j e n a metodo loška osnova , na p o d l a g i k a t e re je b i l v l e t u 1976 za po-trebe pros torskega p l a n a S l o v e n i j e p r i p r a v l j e n i n v e n t a r najpomembnejše narav-ne d e d i š č i n e . Ovrednotena so b i l a območja i n o b j e k t i , k i ima jo na p o d l a g i današn je r a z i s k a n o s t i i n r a z vo j a naravovars tvene me t odo l og i j e n a c i o n a l n o po-membnost. Tako i n v e n t a r i z i r a n a območja i n o b j e k t i , k i ima jo na osnov i sedan je r a z i s k a n o s t i s lovenskega p r o s t o r a n a s l e d n j i pomen:

- z n a n s t v e n o v r e d n o s t ima jo območ ja , k i s o pr imerna z a znanstvena r a z i s k o v a n j a a l i kot š t u d i j s k i o b j e k t naravnega s t a n j a a l i pro-česov;

- k u l t u r n o v z g o j n o a l i u č n o v z g o j n o v r e d -n o s t ima jo območja oz i roma o b j e k t i p r ime rn i z a ob i sk j a v n o s t i z a r a d i spoznavan ja na ravn i h po javov oz iroma procesov*

- e k o l o š k o v r e d n o s t ima jo območja z r e d k e j š i m i e ko s i s t em i , k i p r i s p e v a j o k n j ihovemu ekološkemu r a v n o t e ž j u a l i so z a t o č i š č a ogrožen ih ž i v a l s k i h i n r a s t l i n s k i h v r s t ;

- p o k r a j i n s k o o b l i k o v n o v r e d n o s t ima jo posebej z n a č i l n i p r i m e r i naravne a l i odpr te k u l t u r n e p o k r a j i n e i n o b j e k t i s poseb-n o naravno a t r a k t i v n o s t j o i n d e l i " v r t n o a r h i t e k t o n s k i h s t v a r i t e v " }

- r e k r e a c i j s k o v r e d n o s t ima jo območ ja , posebe j pr imerna za r e k r e a c i j s k e d e j a v n o s t i na prostem, za k a t e re j e z a že l ena naravna a l i pa k u l t u r n a p o k r a j i n a s pouda r j en im i na ravn im i e l e m e n t i .

U g o t a v l j a n j e območi j naravne p r i m e r n o s t i i n v a r s t v e n i h območ i j j e b i l o i zve-deno po sledečem postopku : u go t ov i t e v o d v i s n o s t i posameznih d e j a v n o s t i od na ravn i h l o k a c i j s k i h d a n o s t i , o p r e d e l i t e v na jpomembnejš ih l o k a c i j s k i h de jav-n ikov i n d o l o č i t e v u s t r e z n i h k r i t e r i j e v , p r i l a g o d i t e v i z b r a n i h k r i t e r i j e v r a z p o l o ž l j i v i i n v e n t a r i z a c i j i p o k r a j i n e , d o l o č i t e v posameznih k a t e g o r i j u s t r e z n o s t i oz iroma v a r s t v e n i h območ i j , o p r e d e l i t e v možne namenske rabe o z i -roma f u n k c i j posameznih p r ime rnos t n i h območ i j t e r možnih v a r s t v e n i h rež imov z a u r e sn i č evan j e n j i h o v i h f u n k c i j .

Na osnov i op r av l j e nega v redno ten j a b i b i l o naravno p o k r a j i n s k o d e d i š č i n o po-t rebno v a r o v a t i z n a s l e d n j i m i n a č i n i v a r o v a n j a , k i b i z a g o t o v i l i ;

- o h r a n i t e v l e p o t i n p r v o b i t n o s t i naravne i n k u l t u r n e p o k r a j i n e ; - o h r a n i t e v z n a č i l n e f l o r e , favne i n ne ž i ve na rave ; - u ž i v a n j e na ravn i h i n k u l t u r n i h v redno t čim š iršemu krogu l j u d i ; - u s k l a j e v a n j e i n t e r e sov za va rovan je in negovanje naravne d e d i š č i n e z

gospodarskim a k t i v i r a n j e m območi j i n potrebami p r e b i v a l s t v a , k i p reb i va v teh območj ihc

Sk ladno z ugo tov i t v am i te a n a l i z e , smo u v r s t i l i vsa i zb rana in ovrednotena območja a l i o b j ek t e v n a s l e dn j e u s t r e zne va rs tvene skup i ne , k i j i h do l oča zakon o va rs tvu nerave:

- narodne parke ; - k r a j i n s k e pa rke ; - naravne r e z e r v a t e ; - naravne spomenike in - spomenike ob l i kovane narave .

U re j an j e i n v zd r ževan j a na rodn ih parkov , k r a j i n s k i h parkov i n v e č j i h območ i j naravne in k u l t u r n e p o k r a j i n e je možno samo na osnov i us t reznega r a z v i j a n j a n eka t e r i h gospodarsk ih d e j a v n o s t i t e r ob a k t i v n i h poseg ih za o h r a n i t e v seda-n jega naravnega r a v n o t e ž j a . Naravovars tven ih i n t e r e sov v š i r š i h območ j ih to-r e j n i mogoče u t e m e l j e v a t i samo s k on se r v a c i j o p o k r a j i n e , temveč t u d i s smise l-nim gospodarskim i z k o r i š č a n j em p r o s t o r a . Z u v e l j a v l j a n j e m na ravova r s t ven i h ukrepov se z a to ne t e ž i le k o b l i k o v a n j u območja z nedo takn jeno na ravo , iz ka terega je i z k l j u č e n o sedan je in bodoče gospodarsko i z k o r i š č a n j e , temveč k njegovemu smiselnemu in usk la jenemu i z k o r i š č a n j u predvsem za k m e t i j s t v o , go zda r s t vo , r e k r e a c i j o i n t u r i z em . Območja p r v ob i t n e i n nedotakn jene narave

3

na j b i b i l a omejena na neka j območ i j s posebnimi e k o l o š k i m i , e s t e t s k i m i , u čno-razvo jn im i in znans tven im i v rednos tm i . To je možno doseč i z u s t r e zn im r a z č l en j evan j em (con i ran jem) p o k r a j i n e , t o j e z o p r e d e l i t v i j o naravovars tveno b o l j i n manj z a š č i t e n i h p o d r o č i j , i n s i c e r t i s t i h s popo lno z a š č i t o narave (naravn i r e z e r v a t i ) , "m i r n i h c o n " , v k a t e r i h se t e h n i č n i r a z vo j močno omeju-j e , t e r območi j s t e h n i č n i m i napravami , K i so z a r a d i n a r avn i h osnov , prometa t e r r a z l i č n i h naprav z a r a z vo i r e k r e a c i j e posebe j v a b l j i v e i n smotrne.

Upošteva joč op r ede l j e ne osnovne k a t e g o r i j e n a r avova r s t ven i h območi j i n ob jek-tov s predhodno navedenimi f u n k c i j a m i (posebnos t , r e d k o s t , enk ra t nos t a l i o g r o ž e n o s t ) , j e b i l o i z b r a n i h 366 l o k a c i j , k i s o n a c i o n a l n o a l i več ko t na-c i o n a l n o pomembni. Od tega je en na rodn i p a r k , e n a j s t območ i j je i z b r ano ko t k r a j i n s k i p a r k , 24 območ i j ko t n a r avn i r e z e r v a t i , 302 l o k a c i j kot n a r avn i spomenik i in 28 ko t spomenik i z n a č i l n o ob l i k ovane na rave . Skupna p o v r š i n a , k i j o obsega jo p red lagana območja i n o b j e k t i znaša dob r i h 221.371 hek tarov a l i 11 ods to tkov r e p u b l i š k e g a o z em l j a .

Pred lagana območja po v a r s t v e n i h skup inah :

ha % od vseh pred logov % S RS

Narodni park 73.449 33 ,2 3 ,6 K r a j i n s k i p a r k i 143.672 64,9 7 , 1 Naravn i r e z e r v a t i ( zuna j NP in KP) 4.250 1 ,9 0 ,2

S K U P A J 221.371 100 10,9

Pred lagana območja po v a r s t v e n i h s t o p n j a h :

ha % od pred logov % od SRS

I . v a r s t vena s t o p n j a 8.504 3 ,8 0 ,4 I I . v a r s t vena s t o p n j a 16.557 7 ,5 0 ,8

I I I . v a r s t vena s t o p n j a 36.288 16 ,4 1 ,8 IV. v a r s t vena s t o p n j a 160.022 72,3 7 ,9

S K U P A J 221.371 100 10,9

Kot j e r a z v i d n o i z p r i k a z a , j e p red l agano d i f e r e n c i r a n o v a r s t vo i n c o n i r a n j e z ava rovan i h p o v r š i n . Območja p r vob i t n e na rave , k i n a j b i b i l a pod n a j s t r o ž -j im varstvom brez omembe v r edn i h posegov, b i obsega l a l e 8.504 hektarov a l i 3 ,8 ods to tkov pov r š i n p r e d l a g a n i h območ i j (0,4 ods t o t ek ozeml j a SR S l oven i-je ) i n z a j ema jo t i p i č n e i z seke p re te žno naravne p o k r a j i n e , k i n a j b i s e varo-v a l i v n a j v e č j i možni mer i v naravnem s t a n j u ko t r e z e r v a t i v na jož jem pomenu. V . t ak ih r e z e r v a t i h na j b i b i l a i z k l j u č e n a n a s e l i t e v i n č lovekova gospodarska d e j a v n o s t ; 16.500 hek ta rov a l i 7 ,4 ods t o t ka p r e d l a g a n i h območ i j (0 ,8 ods t o t ka SR S l o v e n i j e ) odpade na pov r š i ne z om i l j e n im re ze rva t n im režimom.

198.370 hek ta rov a l i 89 ods to tkov p r e d l a g a n i h območ i j (9 ,8 ods to tkov SR Slo-v e n i j e ) odpade na območ ja , v katerem bi se o d v i j a l a gospodarska de j a vnos t pod posebn imi p o g o j i in ome j i t v am i . To so območja s t a l n i h , vendar r edk i h in man j š i h n a s e l i j , k j e r na j b i b i l a v o sp red j u t e ž n j a po p r euda r n i o h r a n i t v i ž i v e a l i n e ž i ve narave i n sedan je k u l t u r n e p o k r a j i n e , t e r po u s k l a j e v a n j u z n a p r edu j o č im i p r o ce s i i n u č i n k i , k i j i h p r i n a š a t a u r b a n i z a c i j a i n t e h n i z a c i -j a . U r e j a n j e t a k i h " k u l t u r n i h p o k r a j i n " , v k a t e r i so na r avn i e l emen t i š e močno p o u d a r j e n i , n a j b i vsebova lo n j i h o v o u s t r e z no i z k o r i š č a n j e , z l a s t i z a k m e t i j s t v o , gozda r s t vo i n r e k r e a c i j o .

4

ZAŠČITENA POKRAJINSKA OBMOČJA V SR SLOVENIJI

A. NARODNI PARKI

1 . T r i g l a v s k i na rodn i pa rk : 2000 ha ; U r . l i s t LRS 18/61 .

B. NARAVNI REZERVATI

2 . Mala P i š n i c a (gozdn i r e z e r v a t ) ; 868 ha ; U r . l i s t LRS 21/51; 3 . M l i n a r i c a-Razo r ( f l o r i s t i č n i r e z e r v a t ) ; 250 ha ; U r . l i s t LRS 21/51; 4. Kukla v T ren t i (gozdn i r e z e r v a t ) ; 70 ha ; U r . l i s t LRS 21/51 ; 5 . K l ad jek na Pohor ju (gozdn i r e z e r v a t ) ; 0 ,67 ha ; U r . l i s t LRS 15/51; 6 . Cigonca p r i S l o v . B i s t r i c i (gozdn i r e z e r v a t ) ; 60,06 ha ; U r . l i s t

SRS 23/64; 7 . Donačka gora (pragozdn i r e z e r v a t ) ; 27,78 ha ; U r . l i s t SRS 3 /65 ; 8 . Črna vas na L j ub l j anskem b a r j u ( b a r j a n s k i r e z e r v a t ) ; 5,13 ha ;

U r . l i s t LRS 24/51; 9 . Krakovo p r i K o s t a n j e v i c i n/K (gozdn i r e z e r v a t ) ; 40,50 ha ;

Ur..Ust LRS 12/52; 10. N o t r a n j s k i Snežn ik ( f l o r i s t i č n i r e z e r v a t ) ; 195,59 ha ; U r . l i s t SRS 4 /64 .

C. KRAJINSKI PARKI (ALI: NARAVNI PARKI; REZERVATI POKRAJINSKIH PREDELOV)

11. Ma r t u l j kova kočna 2.146 ha ; U r . l i s t LRS 4 /49 ; 12. Do l i n a Top la ; 1.345 ha ; U r . l i s t SRS 32/66 ; 13. Robanov k o t ; 1.580 ha ; U r . l i s t LRS 7 /50 ; 14. Rakov Škoc j an ; 37 ha ; U r . l i s t LRS 27/49;

Č. NARAVNI SPOMENIKI

15. Ko r i t a M l i n a r i c e v T r e n t i ; o ,53 ha ; U r . l i s t LRS 21/51; 16. Bled o t o k ; o ,82 ha ; U r . l i s t LRS 29/49; 17. Mar i bo r sk i o t o k ; 9 ha ; U r . l i s t LRS 13/51; 18. D i v j e j e z e r o ; 4,44 ha ; U r . l i s t SRS 34/67;

ZA ZAŠČITO PREDLAGANA POKRAJINSKA OBMOČJA V SR SLOVENIJI

A. NARODNI PARKI

1 . R a z š i r j e n i T r i g l a v s k i na rodn i p a r k , - R a d o v l j i c a , J e s e n i c e , To lm in , pov r š i n a o k o l i 72.700 ha .

B. KRAJINSKI PARKI 1 . Do l i n a Davča-Škof ja Loka, I d r i j a , p ov r š i n a o k o l i 2.290 ha ; 2 . Do l i n a Kolpe-Kočev je , Č rnome l j , p ov r š i n a o k o l i 8.270 ha ; 3 . Do l i n a I š k e - L j u b l j a n a V i č , Ce r kn i c a , p ov r š i n a o k o l i 8.490 ha ; 4 . Kamn i ško-sav i n j sk i k r a j i n s k i park - Kamnik, K r a n j , M o z i r j e , T r ž i č ,

p ov r š i n a o k o l i 43.000 ha ; 5 . Krašk i k r a j i n s k i park-Sežana , Kope r , Po š t o j n a , p ov r š i n a o k o l i 19.360 ha ; 6 . N o t r a n j s k i k r a j i n s k i pa rk-Cerkn i ca , P o s t o j n a , Loga tec , p o v r š i n a

o k o l i 21.650 ha ; 7 . R a t i t o v e c - Š k o f j a Loka, R a d o v l j i c a , p ov r š i n a o k o l i 1.500 h a ; 8 . Rogaška (Donačka) g o r a - P t u j , Šmarje p r i J e l š a h , p o v r š i n a o k o l i 1.300 ha ; 9 . Šmarna gora - L j u b l j a n a Š i š k a , pov r š i n a o k o l i 300 ha ;

10. Zahodno Pohor je-Mar ibor , R a d l j e , S l oven j Gradec , S l o ven j s ke K o n j i c e , S lovenska B i s t r i c a , pov r š i n a o k o l i 2.230 ha ;

11. Zgorn ja I d r i j c a - I d r i j a , p ov r š i n a o k o l i 7 .680 ha .

5

METKA ŠPES

RAZLIKE V KVALITETI BIVALNEGA OKOLJA i"ED TREMI ¿TESTNIM DELI CELJA

V mest ih se že s t o l e t j a k o n c e n t r i r a j o baz i čne d e j a v n o s t i d ru žbe : d e l o , b iva-n j e , o sk rba , i z o b r a ž evan j e i t d . Čeprav r a zvo j v Z adn j i h d e s e t l e t j i h n akazu j e , da se območ-je b i v a n j a mestnega p r e b i v a l s t v a vedno b o l j o d d a l j u j e od neposred-nega območja d e l a , je k l j u b temu še vedno v e l i k d e l mesta namenjen b i v a n j u , k i mora z a t o u s t r e z a t i ekonomskim in ekološk im potrebam mestnega p r e b i v a l -s t v a . Gospodarska osnova je za mesto kot c e l o t o večinoma z a g o t o v l j e n a . Ta pa n ikakor n i s t a t i č n a , temveč s svo j im nenehnim spremin jan jem in razvojem po-g o j u j e v rednos t b i v a l n ega o k o l j a i n neposredno v r l i ^ t a d i na n jegove n c j o j e (kot so onesnažen je zraka in vode, h r u p , kakovost h i š , s a n a c i j a ruestnih d e l o v , komunalna o p r e m l j e n o s t ) . Oba d e j a v n i k a , ekonomski in e k o l o š k i , pogo-j u j e t a s o c i a l n i s t a t u s oz iroma s tandard n r e b i v a l s t v a (pojem soc i a l nega s ta-tusa oz iroma s tandarda v k l j u č u j e s t oon j o r a zvo j a družbe in s tem povezano raven ž i v l j e n j a , s o c i a l n o z a d o v o l j s t v o , s o c i a l n i p o l o ž a j n r e b i v a l s t v a i t d . , s tem pa je povezano n a s t a j a n j e s o c i a l n i h skuo in ( to so skup ine l j u d i , k i podobno r e a g i r a j o navzven, so n o s i l c i osnovnih ž i v l j e n j s k i h f u n k c i j i n pro-s t o r s k i h n rocesov , n j i h o v e r e a k c i j e v o k o l j u oz iroma n j i h o v o z a d o v o l j s t v o se nenehno s p r e m i n j a j o , g lede na pot rebe in ž e l j e l j u d i na d o l o č en i s t o p n j i družbenega r a z v o j a ) .

Razvoj mesta in Š i r j e n j e u r b a n i z a c i j e ne pomenita, samo f i z i č n o r a s t neke a g l o m e r a c i j e , ampak s p r o ž i t a š t e v i l n e d ružbene , ekonomske in s o c i a l n e premi-ke , ki v č a s i h v o d i j o k zgoščevan ju p r e b i v a l s t v a , na k r a z s e l j e v a n j u , v neka-t e r i h s k r a j n i h n r ime r i h t u d i k s e g r e g a c i j i . Posamezni mestn i d e l i pos t ane j o r a z l i č n o p r i v l a č n i za b i v a n j e . Ta p r i v l a č n o s t oz iroma z a d o v o l j s t v o z b i v a l -nim okol jem pa je r a z t e g l j i v nojem. B i v a l no o k o l j e , k i je za do ločeno sku-p ino l j u d i - s o c i a l n o skun ino s k r a j no n e p r i v l a č n o i n nepr imerno za b i v a n j e , j e l ahko za druge s p r e j e m l j i v o že ob man j š i h spremembah a l i c e l o brez n j i h . Ob i č a j no je v takem b iva lnem o k o l j u ravno cena s t anovan j a t i s t a , k i p r i v l a č i do ločeno skup ino l j u d i . Cena s t anovan ja je pravzaprav odraz v redno ten j a raz-l i č n i h e lementov: po leg s t anovan j a t u d i h i š e , n a d s t r o p j a , mestnega d e l a , mesta kot c e l o t e . Tudi o s redo točen j e d r ug i h d e j a v n o s t i , kot so i n d u s t r i j a , promet i t d . , p ovz ro ča j o n a s n r o t j a z u po r a bn i k i b i v a l n e a a o k o l j a . Vsi t i pro-ces i v o d i j o h kakovostn im r a z l i k am nekega b i v a l nega o k o l j a v mestu in k raz-l i čnemu zan iman ju z a n j .

Dobra prometna dos topnos t in povezanost omogočata , da se z a čne j o do ločene s o c i a l n e skun ine i z s e l j e v a t i i z mestnega j ed ra v o k o l i c o , ve čk r a t t u d i v o k o l j e , k i j e p o s t a l o š e l e s sodobnimi t e h n i č n i m i poseg i ( h i d r o m e l i o r a c i j e , a s f a l t i r a n j e c e s t , r a z vo j prometn ih s reds tev) p r i v l a č n o za b i v a n j e . V mest-nem jedru na o s t a j a j o a l i pa p r i h a j a j o van j skupine l j u d i , k i n ima jo dena r j a a l i zan iman ja za s a n a c i j o ; za to se tam kakovost b i v a l nega o k o l j a i z l e t a v l e t o še s l a b š a .

Osnovni p o k a z a t e l j i k v a l i t e t e s labšega ž i v l j e n j s k e g a o k o l j a so: koncentra-c i j a n i ž j i h s o c i a l n i h s kup i n , k o n c e n t r a c i j a o s t a r e l e g a p r e b i v a l s t v a a l i p a m l a j š i h d r u ž i n , k i s i š e l e u s t v a r j a j o ek s i s t en čno bazo , v e l i k o p r i s e l j e n c e v i z p o d e ž e l j a , v nr imeru s l ovensk i h mest t u d i p r i s e l j e n c e v i z d rug ih r e p u b l i k .

KVALITETA BIVALNEGA OKOLJA V TREH MESTNIH DELIH CELJA

P r i r a z i skavah o kakovos t i b i v a l nega o k o l j a smo si nomagal i z n a s l e d n j i m i p o k a z a t e l j i : s točkovanjem s t anovan j in s pov r š i no b i v a l nega p r o s t o r a , k i p r i pada posamezniku.

6

V ra z i skavo smo v k l j u č i l i t r i mestne de l e v C e l j u , to so:

1 . D e l k r a j e v n e s k u p n o s t i G a b e r j e : C i nka rn i ška u l i c a , Delavska u l i c a , K i d r i č e v a , Kumerdejeva i n Kosovelova u l i c a - to j e območje z n o t r a j i n d u s t r i j s k e g a pasu , v neposredn i b l i ž i n i obeh n a j v e č j i h v i r o v onesnažen ja o k o l j a : C inkarne in EMO. Večina h i š j e z e l o s t a r i h , z g r a j e n i h pred letom 1900, z e l o s l abo op rem l j e n i h z e l emen t i , k i so za ž i v l j e n j e nu jno p o t r e b n i : vodovod, k o p a l n i c a , s t r a n i š č e v stano-van ju i t d .

2 . D e l k r a j e v n e s k u p n o s t i A l j a ž e v h r i b : C i g a l e t ova u l i c a , Cesta n a g r ad , P l e čn i kova u l i c a , Ce l e s t i n ova i n V i l h a r -jeva u l i c a ; to je območje , k i j e b i l o še med obema vojnama in t a k o j po d r u g i s ve tovn i v o j n i p r i v l a č n o b i v a l n o o k o l j e n a p r i so jnem poboč ju A l j a ževega h r i b a . O tem p r i č a j o t u d i š t e v i l n e h i š e v i l s k e g a t i p a . Danes je to območje pod vp l ivom z a p l i n j e v a n j a , naravna v e g e t a c i j a je močno po-škodovana, v r t o v i i n o s t a l a k u l t u r n a v e g e t a c i j a v z t r a j a j o l e o b s t a l n i ne-g i i n i z b o l j š e v a n j u r a s t i š č n i h pogo jev . Zan imalo nas j e , č e t i n e g a t i v n i v p l i v i s p r e m i n j a j o t u d i zan iman je l j u d i z a b i v a l n o o k o l j e .

3 . D e l k r a j e v n e s k u p n o s t i O s t r o ž n o : U l i c a Mi lke Ker inove , Va l j a v č ev a , Va l v a z o r j e v a , Kozakova, Meškova, Pucova, Poh l i n ova , P r e g l j e v a , Sorčanova u l i c a , U l i c a Maksima Gorkega i n Menainger-jeva u l i c a . To je popolnoma novo n a s e l j e d r u ž i n s k i h h i š . G l avn i v z r ok , da smo od obsežne j šega področ j a novo n a s t a l i h d r u ž i n s k i h h i š v k r a j e v n i skup-n o s t i i z b r a l i prav t e u l i c e , j e v tem, d a so v s i p r e b i v a l c i p r i s e l j e n c i , z a z i d a l n e površ i ne so k u p i l i od skupšč ine obč i ne C e l j e , se p r a v i , da b l i -ž i n a doma, podar j ena zeml j a i n o s t a l i s t r a n s k i m o t i v i n i s o i g r a l i prav nobene v loge p r i i z b i r i b i v a l n ega o k o l j a . Območje, k j e r se danes razpro-s t i r a j o nove enodruž i nske h i š e , j e b i l o pred l e t i z a r a d i z amočv i r j e n i h t a l š e s k r a j no n e p r i v l a č n o . H i d r o m e l i o r a c i j s k a d e l a , nove a s f a l t n e p o t i , b l i -ž i n a t r g o v i n e , š o l e , v r t c a i n n e nazadn je b l i ž i n a de lovnega mesta , s a j j e do s r e d i š č a mesta le dva k i l o m e t r a , pa je omogoč i l o , da se je zan iman je za to o k o l j e i z r edno poveča lo .

V r a z i s k avo so b i l e v k l j u č e n e l e t i s t e d r u ž i n e i n posamezn ik i , k i so l a s t n i -k i s t anovan j a l i h i š , ker s o l e - t i b o l j u s t v a r j a l n i p r i o b l i k o v a n j u b i v a l ne-ga o k o l j a , ima jo več možnos t i za i z b o l j š a v e a l i c e l o za p r e s e l i t v e . Naša s t a n o v a n j s t e p o l i t i k a in zmožnos t i še vedno namreč do neke mere ome j u j e j o posameznika p r i i z b i r i s t anovan j a i n s tem b i v a l n ega o k o l j a , kar v e l j a poseb-no z a t i s t e , k i s t a n u j e j o v d ru žben i h s t a n o v a n j i h . L a s t n i k i h i š a l i s tanova-n j a pa se l a ž j e p r e s e l i j o , če j im sedan je b i v a l n o o k o l j e ne u s t r e z a .

Kot osnovne p o k a z a t e l j e razmer v omenjenih t r eh območ j ih smo v z e l i : p o k l i c l a s t n i k o v s t anovan j oz iroma h i š , povprečno s t a r o s t d r u ž i n , k v a l i t e t o stano-van j a g lede na š t e v i l o točk (po e v i d enc i skupšč ine obč i ne Ce l j e ) t e r gosto-t o , oziroma k o l i k o kvad r a t n i h metrov s t anovan j ske pov r š i ne odpade na posa-meznika .

Pok l i c na s t r u k t u r a l a s t n i k o v s t anovan j oz iroma h i š

območje

u s l u ž-brez k v a l i f i - ob r t- benc i k v a l i f . c i r a n i n i k i + s r .

i z o b r .

v i š j a , v i soka i z o b r .

upoko- gospo-j e n c i d i n j e

1. Del KS Gaber je 33,3 33,3 9 ,5 4 ,5 18,2

2. Del KS A l j a ž e v h r i b 18,8 15,5 13,3 24,4 5 ,5 14,4 7 ,7

3. Del KS Ostrožno 1 ,5 10,7 18,5 46,2 21,5 1,4

7

Že prva t a b e l a pokaže na v e l i k e r a z l i k e med t rem i mes tn im i d. ° i . Po p r i č ako-van j u s topa n a j n i ž j a k v a l i f i k a c i j s k a s t r u k t u r a v o sp red j e v G c ^ r j u , k j e r j e po leg tega med l a s t n i k i h i š t u d i v i sok ods to t ek gospod i n j i r upokojencev Iz pr imerne s t a r o s t n e s t r u k t u r e p r e b i v a l s t v a v i d i m o , da so to v glavnem os . r e l i posamezn i k i , k i n ima jo s t v a r n i h možnos t i i n t u d i n e i n t e r e s a z a prese-l i t e v .

Na A l j aževem h r i b u j e s i c e r med l a s t n i k i h i š n a j v e č j i d e l e ž us lu žbencev i n d r ug i h s s r edn j o i z o b r a z b o , vendar pa v i s ok ods to t ek n e k v a l i f i c i r a n i h i n upokojencev t e r n i ž j i d e l e ž i zob ra žencev kaže na zman j šan je zan iman ja za t a d e l mesta .

Na jugodne j šo i zob razbeno s t r u k t u r o zas led imo v t r e t j e m območju (Os t r o žno ) . Delež l a s t n i k o v h i š brez k v a l i f i k a c i j e oz i roma upokojencev je na zadnjem mestu .

P ok l i c n a s t r u k t u r a l a s t n i k o v s t anovan j oz i roma h i š g l ede n a k v a l i t e t o s t anovan j

1. območje (Gaber je)

, ., . ocena p o k l i c 1 s t a novan j a

i z r edno s l a bo

%

s l a bo %

pr imerno S

dobro %

i z r edno dobro

%

brez k v a l i f i k a c i j 14 ,2 85,7 - - -

k v a l i f i c i r a n i o b r t n i k i -

57,1 42 ,9 -

_

u s l u ž b e n c i + s r . i z o b r . - - 100 - -

v i s o k a , v i š j a - - - - -

upoko jenec - 100 - - -

gospod i n j e - 100 - - _

Skupaj ¿ ,76 71,4 23 ,8

2 . območje (A l j a ž ev h r i b )

brez k v a l i f i k a c i j k v a l i f i c i r a n i o b r t n i k i u s l u ž b e n c i + s r . i z o b r . v i s o k a , v i š j a u poko j e nc i g o spod i n j e

—

35,3 28 ,5

8 / 3 27 ,3 40 61,5 28 ,6

35 ,3 35,7

8 ,3 13 ,6 40 23 ,1 42 ,9

29,4 35,7 83 ,3 50,0 40 15,4 28,6

9 , 1

Skupaj - 32,2 25,6 40 2 ,2

3. območje (Ostrožno)

brez k v a l i f i k a c i j k v a l i f i c i r a n i o b r t n i k i u s l u ž b e n c i + sr . i zob-r . v i s o k a , v i š j a u poko j enc i g o spod i n j e

-

-

100

3 ,33

100 83 ,3 96 ,6 85 ,7

100

16 ,6

14,2

Skupaj - - 3 , 1 90,8 6 , 1

8

Točkovanja (ocene) s t anovan j so združene v n a s l e d n j e k a t e g o r i j e :

- i z r edno s l a ba s t anovan j a od 0 - 30 t o č k , - s l aba s t anovan j a od 31 - 80 t o č k , - pr imerna s t anovan j a od 81 - 100 t o č k , - dobra s t anovan j a od 101 - 130 točk in - i z r edno dobra s t anovan j a nad 131 t o č k .

P r i t o čkovan ju s t anovan j so u p o š t e v a l i vse e lemente u re jenega b i v a l nega oko-l j a (površ ina i n s t a r o s t s t a n o v a n j a , tekoča voda , k o p a l n i c a , s t r a n i š č e , k v a l i t e t a zgradbe , k v a l i t e t a o k o l j a ) .

Od obravnavan ih t r eh mes tn ih de lov je samo u l i c am v Gaber ju p r i z n a n o , da so v p l inskem dosegu (onesnažen je zraka je prek dovo l j ene mere ) , ne pa t u d i l a s tn i kom h i š oz i roma s t anovan j na Al jaževem h r i b u , čeprav se p r i p reg ledu pred logov za t o č kovan j e , k i ga p r e d l o ž i vsak posameznik , z e l o pogosto p o j a v i zahteva po odb i t k u točk z a r ad i močno onesnaženega z raka .

Kar 71 ods to tkov vseh s t anovan j v prvem območju odpade v k a t e g o r i j o s l a b i h s t a n o v a n j , d o b r i h a l i i z r edno dob r i h s t anovan j p a sp loh n i .

23 ods to tkov s t a n o v a n j , k o l i k o r j i h j e v k a t e g o r i j i p r imerno , j e po r a zde l j e-n i h med k v a l i f i c i r a n e de lavce i n t i s t e s s r edn j o i z o b r a z b o , s l a ba i n i z r edno s l aba s t anovan j a pa so v l a s t i n e k v a l i f i c i r a n i h de l avcev , upokojencev in go-spod i n j .

V drugem območju j e kakovost s t anovan j z a d o v o l j i v a , n i i z r a z i t o s l a b i h i n t u d i de l e ž i z r edno dob r i h n i omembe vreden . S k v a l i t e t o s t anovan j naraščad t u d i de le ž u s l u žbencev , o b r t n i k ov i n k v a l i f i c i r a n i h de l avcev , manjša pa se de le ž n e k v a l i f i c i r a n i h de l avcev , upoko jencev , i n kar j e še posebej z an im ivo , de l e ž s t anova l cev z v i š j o oz iroma v i soko i z ob r a zbo .

T re t j e območje je v b i s t v u z r c a l n a s l i k a prvega . 90 ods to tkov s t anovan j spada v k a t e g o r i j o d o b r i h , 6 ods to tkov v k a t e g o r i j o i z r edno d ob r i h . Vsa ta i z r edno dobra s t anovan j a so .v rokah ob r t n i kov i n i z ob ra žencev . S tanovan ja n e k v a l i f i -c i r a n i h de lavcev so v k a t e g o r i j i p r i m e r n i h , t a k a t e g o r i j a j e obenem t u d i n a j-s l abša za to območje .

R a z m e r j e m e d t r e m i k o m p o n e n t a m i , t o j e m e d k v a l i t e t o s t a n o v a n j , g o s t o t o p r e b i -v a l s t v a i n p o ' v p r e č n o s t a r o s t j o č l a n o v d r u ž i n e n a j b i z a o k r o ž i l o podobo s t a n j a v vseh t r eh obravnavan ih mestn ih d e l i h . Za b o l j š o pona zo r i t e v nam s l u ž i p r i l o ž e n i t r o s t r a n i č n i eko-nog r a f , k i j e s e s t a v l j e n taKO, da v i š i n a t r i k o t n i k a pomeni povprečno s t a r o s t g o s p o d i n j s t e v , desna s t r a n kaže go s t o t o p r e b i v a l s t v a oz iroma v e l i k o s t s tano-van j ske p ov r š i n e , k i odpade na posamezn ika , l eva s t r a n pa povprečno š t e v i l o točk za s t anovan j a v obravnavan ih območ j i h .

Na ekonografu nam ozek in v i sok t r i k o t n i k ponaza r j a s l aba s t a n o v a n j a , v i soko gos to to p r e b i v a l s t v a i n neugodno s t a r o s t n o s t r u k t u r o i n o b r a t no , čim n i ž j i i n š i r š i j e , tem ugodne jša j e s l i k a .

9

Povprečna s t a r o s t g o s p o d i n j s t e v , k v a l i t e t a s t anovan j i n g o s t o t a p r e b i v a l s t v a v t reh mestn ih d e l i h C e l j a

območje povprečna s t a r o s t vseh gospod.

povprečna go s t o t a m2/preb.

povprečno š t e v i l o točk

Gaberje 41,6 16,08 66

A l j a ž ev h r i b 46,8 33,0 96

Ostrožno 31,9 37,0 119

Na g r a f i k onu zopet s t opa t a v o sp red j e obe s k r a j n o s t i : ozek in v i s ok ekono-graf za Gaber je j e odraz s labega b i v a l n ega o k o l j a , zmerne povprečne s t a r o s t i vseh p r eb i v a l c ev v zasebn ih h i š a h oz iroma s t a n o v a n j i h t e r v e l i k e g o s t o t e . Nasprotno pa j e z e l o š i r o k i n n i zek ekonograf za Os t rožno odraz dob r i h s t a novan j , majhne g o s t o t e , povprečna s t a r o s t vseh p r e b i v a l c e v pa je komaj 32 l e t . Z a Gaber je je po t rebno še d o d a t i , da je razmeroma ugodna povprečna s t a r o s t vseh p r eb i v a l c ev v tem območju z a r a d i z e l o m lad i h d r u ž i n , k i ekonom-sko še n i s o d o v o l j močne i n s i š e l e u s t v a r j a j o osnove za v e r t i k a l n e i n ho r i -zon ta l ne premike , s r edn j a s t a r o s t n a skup ina (30 - 40 l e t ) , ko je p r e b i v a l -stvo n a j b o l j mob i l n o , j e s l a b še z as topana , v e č j i p a j e spe t de l e ž o s t a r e l i h d r u ž i n a l i posameznikov.

N a j v i š j a povprečna s t a r o s t p r e b i v a l c e v j e na Al jaževem h r i b u , k j e r j e ugodna t u d i gos t o t a p r e b i v a l s t v a , k i pa j e po d r u g i s t r a n i zopet odraz zmanjšanega zan imanja d o l o č en i h skup in l j u d i za b i v a n j e v tem o k o l j u , s a j je 29 ods to tkov vseh s t anovan j v tem območju v l a s t i g o s pod i n j s t e v z dvema oziroma z enim č lanom, povprečna s t a r o s t teh go spod i n j s t e v je kar 59 l e t .

I z p r i č u j o č i h p r eg l e dn i h a n a l i z t r eh mestn ih območ i j v C e l j u , za ka t e r a pa ne b i mog l i t r d i t i , da gre za i z jemne a l i z a sk r a j ne pr imere ( v e r j e t n o b i podobne a l i š e b o l j k on t r a s t ne s l i k e d o b i l i p r i p r i m e r j a v i s t a rega mestnega j ed ra a l i Ceste v Laško z nase l jem nov ih d r u ž i n s k i h h i š na Go l ovcu ) , l ahko z a k l j u č i m o , da se he te rogenos t k v a l i t e t e b i v a l n ega o k o l j a v mestu še poveču-j e , da r a zvo j ne t e ž n j e ne v o d i j o k i z enačevan j u b i v a l n i h pogo jev . Neenakost i območja b i v a n j a močno v p l i v a j o na ž i v l j e n j e l j u d i , vendar pa te neenakos t i v n a š i d r u ž b i n ima jo razrednega z n a č a j a , se p r a v i , da se z u s t r e z n i m i druž-benimi poseg i k v a l i t e t a b i v a l nega o k o l j a l ahko i z b o l j š a . Vs i o s t a l i p r e m i k i , s tem m i s l imo v e r t i k a l n o oz iroma s o c i a l n o m o b i l n o s t , k i j i s l e d i še ho r i zon-t a l n a , so le začaran krog . Na i z p r a z n j e n o mesto se namreč n a s e l j u j e j o n i ž j e s o c i a l n e skup ine in t ako b i v a l n o o k o l j e , s s o c i a l n im dvigom do ločene skup i-ne l j u d i i n z n j i h o v o i z s e l i t v i j o , ne p r i d o b i na k a k o v o s t i . Neka te r i soc io-l o g i se zavzemajo za p rep rečevan je neenakos t i v kakovos t i b i v a l n ega o k o l j a z n o t r a j mestn ih de lov z mešanjem s o c i a l n i h skup i n . Menim, da b i b i l a t akšna r e š i t e v z e l o k r a t k o t r a j n a , s a j vemo, da je b i s t v o r a z l i k med s o c i a l n i m i sku-pinami prav r a z l i č n o r e a g i r a n j e i n r a z l i č e n i n t e r e s za b i v a n j e v določenem oko l j u» S i c e r pa t u d i r a z i s k ave p o t r j u j e j o , da se v mestn ih d e l i h z enako k v a l i t e t o z b i r a j o i s t e soc iaxne skup ine .

REAGIRANJE PREBIVALSTVA TREH RAZISKANIH MESTNIH DELOV IN NJIHOVI ODNOSI DO ŽIVLJENJSKEGA OKOLJA TER OSEBNEGA IN DRUŽBENEGA STANDARDA

Oprede l i t ev soc i a l nega s t a t u s a posameznih skup in l j u d i i n n j i h o v odnos do d e l a , r a z v e d r i l a i n ž i v l j e n j a v določenem b iva lnem o k o l j u j e n a j p r ime rne j -ša s p r i m e r j a l n o metodo, s a j se je s i c e r te žko dokopa t i do s t v a r n i h š t e v i l k oziroma p o k a z a t e l j e v . UNRISD (Uni ted Na t ions Research I n s t i t u t e f o r S o c i a l Development) j e na p od l a g i r a z i s k o v a n j p r i p r a v i l seznam deve t i h osnovn ih e lementov, k i n a j j i h družba z a g o t a v l j a vsakemu posamezniku , da l e- t a doseže normaln i s o c i a l n i s t a t u s , oz i roma s t a nda r d ; to pomeni , da so zadoščene t re-nutne po t rebe in s tva rne ž e l j e posameznika oz i roma s k upno s t i . Ta s o c i a l n i

11

s t a t u s oz iroma s tandard seveda ni s t a t i č e n , ampak se z razvojem in sprememba-mi v d r u ž b i nenehno sp rem in j a . Seznam teh deve t i h elementov je t a l e :

- zadoščene potrebe po p r eh r an j e v an j u , - zadoščene potrebe po b i v a n j u , - zdravstveno v a r s t vo , - možnost i k v a l i t e t n e vzgo je in i z o b r a ž e v a n j a , - p r o s t i č a s , r e k r e a c i j a , možnost i i z r a be k u l t u r n i h i n ume tn i š k i h dob r i n

( i z k l j u č e n je č as , p o r ab l j e n za po t na de l o in domov, čas span j a in čas n u j n i h vsakodnevnih domačih o p r a v i l ) ,

- va rnos t ( p o l i t i č n a in ekonomska), - s o c i a l n a v a r no s t , - zdravo ž i v l j e n j s k o o k o l j e , - f i n ančne možnos t i za z adovo l j e van j e " v i š j i h " p o t r e b , p r i tem pa so i z k l j u -

čena f i n ančna s reds tva za p r e ž i v l j a n j e .

Razuml j i vo j e , da t a o k v i r , k i j e i z r edno oh l apen , ne upošteva posebnos t i posameznih d ru žben i h u r e d i t e v in r a z l i č n i h s t open j r a z v o j a . Vendar smo na n j e n i p od l a g i p r i p r a v i l i v p r a š a l n i k , k i smo ga p o s l a l i d ruž inam v t r eh ome-n j e n i h mestn ih d e l i h . V njem smo i z zgo rn j e sheme i z p u s t i l i e lemente , k i j i h posameznikom z a g o t a v l j a naša u s t a v a , anketa pa je p r i r e j e n a t a k o , da z n j o ugotovimo odnos p r eb i v a l c ev v t r e h , po k v a l i t e t i b i v a l n ega o k o l j a , po p o k l i c -n i i n deloma s t a r o s t n i s t r u k t u r i p r e b i v a l s t v a r a z l i č n i h območ i j d o b i v a l n ega o k o l j a , do osebnega i n družbenega s tandarda i n r a z l i k e med n j i m i .

V a n k e t i je vsaka d r u ž i n a o cen j e va l a v rednos t posameznih p r v i n z ocenami od 1 do 10, s tem da ima na jpomembnejš i e lement oceno 10. Dva e lementa n i s t a mogla b i t i enako ocen jena . Vsaka d r u ž i n a j e ime la možnost o c e n j e v a t i vred-nos t n a s l e d n j i h d e s e t i h e lementov:

1 . Pogo j i za b i v a n j a ( š t e v i l o sob , s t a r o s t s t a n o v a n j a , tekoča voda v s tano-v a n j u , s a n i t a r i j e , g a r a ž a , v r t ) .

2 . Oko l i c a oz iroma sosed je ( č i s t o o k o l j e , op rem l j enos t o k o l i c e , p r i j a t e l j -ske v e z i s s o s e d i ) .

3 . Zdravstveno s t a n j e (možnost i za uporabo zd r avs t ven i h u s l u g , zdrava o k o l i -c a brez n e v a r no s t i o b o l e n j a l i o ku žbe ) .

4 . Možnost i i n p o g o j i z a i z o b r a ž e v a n j e (možnost i o b i s kovan j a ž e l e n i h š o l , v r t c e v , i n t e r n a t o v ) .

5 . Z a dovo l j s t v o z z a p o s l i t v i j o (kako s te z a d o v o l j n i z de lom, k i ga oprav-l j a t e , a l i j e zan imivo i p d . ) .

6 . D ruž i nsko ž i v l j e n j e (normaln i odnos i i n v e z i v d r u ž i n i ) .

7 . Pomen soc i a l n ega s t a t u s a (ka j s i o s t a l i l j u d j e m i s l i j o o v a s , n j i h o v o s po š t o v an j e , vaš p o l o ž a j v s k u p n o s t i ) .

8 . Možnost i i n p o g o j i z a odd ih i n r e k r e a c i j o ( pa rk , g l e d a l i š č e , k i n o , š p o r t n i c e n t r i in a l i imate č as , da se posvečate vsem tem d e j a v n o s t i m ) .

9 . Trdna in varna d r u ž ba , v k a t e r i ž i v i t e (družba brez mnogo k r i m i n a l a , zago-t o v l j e n a v a r nos t i n vse p r av i c e v združenem de lu t e r k r a j e v n i s k u p n o s t i ) .

10.. F inančno s t a n j e ( ž i v l j e n j e brez s t a l n i h f i n a n č n i h t e ž a v ) .

12

Povprečna ocena vseh d e s e t i h elementov za t r i r a z i s k ane mestne de l e

Povprečno š t e v i l o točk

Gaber je A l j a ž e v h r i b Os t rožno

1. P o g o j i z a b i v a n j e 7 ,4 7 ,7 7 ,7 2. Oko l i c a oz iroma sosed je 5 ,9 4 ,9 4 ,9 3. Zdravstveno s t a n j e 7 ,3 7 ,5 7 ,5 4. Možnos t i za i z o b r . 5 ,4 4 ,6 3 ,7 5. Z adovo l j s t vo z z a p o s l i t v i j o 5 ,7 6 ,2 5,0 6. Druž i nsko ž i v l j e n j e 6 ,9 7 ,5 8 ,0 7. S o c i a l n i s t a t u s 4 ,2 5,3 3 , 5 8. Možnos t i i n p o g o j i z a r e k r . 2 ,7 4 ,0 3 , 2 9. Trdna in varna d ružba 5,7 6 ,2 6 ,9

10. F inančno s t a n j e 5 ,0 4 ,5 6 ,0

P r i č akovan i h v e č j i h r a z l i k p r i o d z i v a n j u p r e b i v a l s t v a oz iroma v povprečn ih ocenah v t r e h , po k v a l i t e t i b i v a l n eg a o k o l j a t ako r a z l i č n i h mes tn ih d e l o v , p ravzaprav n i . Skupno vsem j e , da so p r e b i v a l c i p rece j z a p r t i v o ž j e d r u ž i n -ske o k v i r e , n a j več j im pomen i jo u r e j e no d r u ž i n s ko ž i v l j e n j e i n u r e j e n i pogo-j i z a b i v a n j e , toda l e n a j o ž j e b i v a l n o o k o l j e , k i g a s e s t a v l j a samo stanova-n j e oz iroma h i š a , medtem ko j i h š i r š a o k o l i c a ne zanima d o s t i . Malo zan iman ja za o k o l i c o je posebno v t r e t j e m , n a j k v a l i t e t n e j š e m območju (Os t r o ž no ) . Domne-vamo l a h ko , da se v tem odraža t ako dobro p o č u t j e v o k o l j u , da l j u d j e e lement zan iman ja za o k o l i c o enostavno z anemar i j o . To p o t r j u j e t u d i poda tek , da so p r e b i v a l c i Gaber ja p o s t a v i l i v p r a š a n j e neure jene o k o l i c e n a č e t r t o mes to , kar pomeni , d a j i h vsakodnevn i p rob lemi i n te žave p r i s i l i j o , d a p r e m i š l j u j e j o t u d i o š i ršem b iva lnem o k o l j u .

S posebno anke to , k i je b i l a o p r a v l j e n a le v Gabe r j u , smo še u g o t o v i l i , da j i h v o k o l j u n a j b o l j mo t i s l a b z r ak ; kar 164 d r u ž i n j e med e l e m e n t i , k i j i h n a j b o l j mo t i v o k o l j u , p o s t a v i l o na prvo mes t i s l a b z r a k , 60 d r u ž i n neure je-no o k o l i c o , manj vzrokov za s l a bo p o č u t j e v o k o l j u p r i p i s u j e j o s l a b i komunal-n i o p r e m l j e n o s t i , neka te re pa m o t i j o t u d i s o sed j e . P r i p reg ledu anket se j e i z k a z a l o , da predvsem s t a r o av toh tono p r e b i v a l s t v o n i z adovo l j n o s sosed i i n t o n a j p o g o s t e j e s p r e b i v a l c i l e s e n i h b a r ak , k j e r p r e b i v a j o p r i s e l j e n c i i z d rug i h r e p u b l i k .

Preb iva lcem vseh t r eh mes tn ih de l ov je skupno t u d i nezan iman je za neka te re o b l i k e družbenega s t a n d a r d a , ko t s t a i z o b r a ž e v a n j e i n r e k r e a c i j a , z e l o malo j im pomeni t u d i s o c i a l n i s t a t u s oz iroma n j i h o v o mesto v d r u ž b i . Več ja r a z l i -ka v skupn i ocen i je p r i v p r a š an j u o t r d n i i n v a r n i d r u ž b i . Le p r e b i v a l c i t r e t j e g a območja se b o l j z a veda j o , da b i brez m i r u , t r dne družbe i n p r a v i c , k i j i h vsakemu posamezniku z a g o t a v l j a naša u r e d i t e v , l e t e žko g o v o r i l i t u d i o d r ug i h o b l i k a h z a d o v o l j s t v a .

V IR I :

1. Be Coa tes , R . J . J o h n s t o n , P .L . Knox: U n i v e r s i t y Press 1977.

2 . Zdravko M l i n a r : Ekološke k o n c e p c i j e , r a z v o j , T e o r i j a i n p r aksa , L j u b l j a n a

3 . Rudi J a k h e l : U r b a n i s t i č n o p l a n i r a n j e L j u b l j a n a 1977/4 ( s t r . 383-400).

4. Duš ica S e f a r a g i d : S t anovan j e kao pok kom p r o s t o r u , S o c i o l o g i j a s e l a , Cent r a , I n š t i t u t z a družbena i s t r a ž i v a n j 47-48 ( s t r . 73-81) .

Geography and I n e q u a l i t y , Oxford

p ros to rsko-družbene spremembe in 1976/11 ( s t r . 98-195) .

i n d e a l i e n a c i j a , T e o r i j a i n p r ak sa ,

z a t e l j s o c i a l n e s e g r e g a c i j e u Zagrebač-ir za s o c i o l o g i j o s e l a , grada i p ros to-l S v e u č i l i š t a u Zagrebu , Zagreb 1975/

13

ANGELA EUS

GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI SUHE KRAJINE

UVOD

Suha K r a j i n a n i z a k l j u č en a geogra fska e no t a . Ta n a z i v ima s l a b p r i z vok in z a t o domačin r a j e pokaže zače tek Suhe K r a j i n e "tam čez" (čez Krko n amre č l ) . Po n j ihovem mnenju b i š t e l i pod Suho K r a j i n o samo k ra j evno skupnost H i n j e . N a j u s t r e z n e j š a je ome j i t ev Antona Mel ika ( 1 ) , po k a t e r i sega ta d e l Slove-n i j e do S t ruške gore na zahodu, do Kočevskega Roga na j u g u , na vzhodu do Temenice, na severu pa do p o v i r j a Krke.

Za ves ta svet je že na p r v i pogled z n a č i l n a gospodarska z a o s t a l o s t , ka te re vzrok je o d d a l j e n o s t od z a p o s l i t v e n i h s r e d i š č , s l a b a prometna povezanos t , odmaknjenost od ž e l e z n i c e . Eno tnos t obravnavanega ozem l j a se kaže t u d i v go-spodarskem ž i v l j e n j u - v e l i k a in neposredna odv i s nos t č loveka od na ravn ih osnov, i z r a z i t o e nos t r a n sk i n a č i n gospoda r j en j a ( p o l i k u l t u r n i s is tem za dom) Prav tako se kaže sp lošna z n a č i l n o s t v demografskem pogledu - zman jšan je š t e v i l a p r e b i v a l s t v a z a r a d i i z s e l j e v a n j a .

Upravno je p o k r a j i n a r a z d e l j e n a med 4 ob č i ne : Kočev je , Novo mesto , Trebnje i n G ro sup l j e . Demografski p oda t k i so b i l i z b r an i po n a s e l j i h , t a pa so zara-d i b o l j š e p r e g l e d n o s t i zbrana v k ra j evne skupnos t i oz i roma v mat i čne o k o l i š e Spremembe z e m l j i š k i h k a t e g o r i j pa so p r i k a zane po k a t a s t r s k i h obč inah o z i r o -ma p r i i z b r a n i h v z o r c i h po p a r c e l a h .

Namen p r i spevka je o s v e t l i t i demografsko - gospodarsko p rob l ema t i ko tega ob-moč ja . Da pa bomo s t v a r i b o l j e r a z u m e l i , moramo s po zna t i in u p o š t e v a t i n je-gove p o k r a j i n s k e z n a č i l n o s t i , odročnos t p o k r a j i n e , kraške poteze - drobno p e s t r o s t i n r a z č l e n j e n o s t r e l i e f a , pomanjkan je na ravn i h v i r o v ( r ud , vode , g o zda ) . Obenem na j b i o s v e t l i l i t u d i t o , kako se je č lovek tem osnovam p r i -l a g a j a l i n v k o l i k š n i meri j e od n j i h še odv i sen .

PRIRODNO - GEOGRAFSKE OSNOVE

Suho K r a j i n o s e s t a v l j a j o v glavnem s k l a d i apnenca in do l om i t a j u r s k e , t r i a s -ne in kredne s t a r o s t i . Te mezozoiske sk lade pa p r e čka j o š t e v i l n i , v d i n a r s k i smeri p o t e k a j o č i p r e l o m i , od k a t e r i h j e b i l o o b i č a j n o dv i gn j eno na jugozahod n i s t r a n i l e ž e če o zem l j e .

* Povzetek d ip lomske na loge (PZE za g e o g r a f i j o f i l . f a k . v L j u b l j a n i -seminar za r e g i o n a l n o g e o g r a f i j o ) .

14

Vzporedno z ep i rogene tsk im dv igan jem se je z a č e l o močno z ak r a sevan j e , s a j p r i de na vsak km2 20 - 30 v r t a č . Ta r e l i e f n a po teza pa omeju je i n t e n z i v n o i z r a bo t a l i n mehan i z a c i j o obde l ovan j a . Več ja pod roč j a sk len jenega ravnega sveta so predvsem ob a l u v i a l n i r a v n i c i ob i z v i r u Krke ( n a s e l j a Krka, Krška vas , Gabrovčec) in na t e rasah na obeh s t raneh Krke, vse do So teske . Zarad i pomanjkanja ugodnega z e m l j i š č a j e b i l o t r eba i z k o r i s t i t i vsak košček z em l j e , k i j e b i l pr imeren za obde l avo . S t a r e j š i l j u d j e se še s p o m i n j a j o , da so b i l e n a j b o l j š e n j i v e na dnu v r t a č - predvsem z e l j n i k i . Ker p o t i n i s o b i l e s p e l j a -ne, j e b i l o t r eba gno j i n p r i d e l k e z n o s i t i v k o š i h , še danes se d o g a j a , da kamenje , k i mo l i na dan , r a z b i j a j o i n na t a mesta v o z i j o p r s t od d rugod , da s i t ako r a z š i r i j o p lodno z e m l j i š č e . Povsod tam, k j e r j e s t rm ina p r e p r e č i l a i z r a b o t a l , pa so ugodne lege i z r a b i l i za v i n og r ade , predvsem na L i s c u , S t r a ž i , Bov leku , a l i p a p u s t i l i , d a j i h j e z a r a s e l gozd . Glede n a p rev ladu-jo če karbonatne kamnine, j e r a z u m l j i v o , da se j e i z o b l i k o v a l k r a š k i vodn i od tok . Zato j e v e l i k o pomanjkan je vode. Edina pov r š i n sko tekoča voda j e Krka , k i z b i r a podzemel jske p r i t o k e z zahodnega in vzhodnega de l a Suhe K r a j i n e . V k r a š k i h g l o b e l i h je več b i č e v , m lak , k i so s l u ž i l e predvsem za n a p a j a n j e ž i v i n e . K l j u b v e l i k i v l o g i , k i j o ima Krka v Suh i K r a j i n i , pa j e še v e č i n a p r e b i v a l s t v a odv i sna od kapn i ce . Vodovoda do nedavnega n i s o ime le n i t i v a s i ob sami K r k i . Le za n a s e l j a Primča v a s , K a l , V i š n j e in Ambrus so n a p e l j a l i vodovod iz Globačca že pred vo j no . Po d r ug i h vaseh pa so z a č e l i g r a d i t i vo-dovod še l e pred t remi l e t i i n to s pomočjo de lovne b r i gade in ob pomoči občanov samih.

Po Gamsovi k l i m a t s k i k l a s i f i k a c i j i S l o v e n i j e (2) spada Suha K r a j i n a v poseb-no k l ima t s ko enoto os redn je S l o v e n i j e . Sredn ja l e t n a temperatura se g i b l j e med 9 - 11°C, s r edn j a j anua rska je -3°C, s redn j a j u l i j s k a pa 18°C. Uvale i n v r t a č e so področ j a v e l i k i h t o p l o t n i h i n v e r z i j , š e posebno v e l j a t o z a n a j v e č j e kraško p o l j e G lobodo l .

Povprečna k o l i č i n a padav in je od 1100 - 1300 mm. N a j b o l j namočeni meseci s o j u n i j , j u l i j i n avgus t . Neenakomerna r a z po r ed i t e v padav in i n temperatur se kaže t u d i v r a s t j u k u l t u r n i h r a s t l i n , kar v e l j a z l a s t i z a v i n sko t r t o in a j d o . Za obo je so namreč b o l j š i p o g o j i na vzhodn i s t r a n i Suhe K r a j i n e . Kme t i j s k i p r i d e l e k pa og ro ža t a sko ra j vsako l e t o s l ana (možna je c e l o maja) t e r t o č a . V p o k r a j i n i s e j a v l j a j o š t i r j e t i p i p r s t i : pokarbona tna , r j a v a t l a na t r d i h apnenc i h , pokarbonatna - r j a v a - deg rad i r ana t l a na t r d i h apnenc i h , pokarbonatna - r j a v a t l a na do l om i t u t e r obrečna r j a v a - g l i n a s t a t l a .

Z n a č i l n o j e , da se d ebe l i n a p r s t i menjava na ze lo k r a t ke r a z d a l j e . To v e l j a t u d i za sorazmerno l e p a , r a z p r o s t r a n j e n a p o l j a z g loboko humozno zem l j o okrog Dobrn iča in Knež je v a s i ( p r i d e l o v a n j e k r o m p i r j a ) . Samo dober k i lome-t e r s t r a n od tod pa smo v r a s e l j u V r t a č e , i z r a z i t o zakraselem sve t u , k j e r so redke z a p l a t e z em l j e , k i b i b i l e pr imerne za obde l ovan j e .

SOCIOLEMOGRAFSKE ZNAČILNOSTI

G i b a n j e p r e b i v a l s t v a v l e t i h 1943 - 1972. Ce lo tno pod roč j e zajema 128 n a s e l i j , k j e r je ž i v e l o 1 . 1948 12.880 p r e b i v a l -cev, 1 961 . l e t a 10 .668 , 1971 . l e t a pa 10.068 p r e b i v a l c e v . Torej p r i d e povpreč-no 78 l j u d i na n a s e l j e oz iroma se v e l i k o s t n a s e l j a g i b l j e od 1-780 p r e b i v a l -cev. P r e v l a d u j e j o majhna n a s e l j a , z Žužemberkom kot ed in im s red i ščem. V z a d n j i h 20 l e t i h se je š t e v i l o p r e b i v a l c e v zman j ša lo kar za 232o, oz iroma 18,7 ods t o t kov . Tudi t u k a j se k a ž e j o p o s l e d i c e našega nag lega povo jnega eko-nonskega r a zvo j a v i n t e n z i v ne j š em o d s e l j e v a n j u p r e b i v a l s t v a .

V obdobju 1948-1961 i z k a z u j e 25 n a s e l i j nad 25 ods t o t no nazadovan je in le 13 n a s e l i j n a r a š č an j e š t e v i l a p r e b i v a l s t v a . To so predvsem n a s e l j a , k i ima jo do-ločene oskrbne f u n k c i j e , ko t so: Dvor, Žužemberk, Sela-Šumberk, Hr i b p r i H in j ah t e r n a s e l j a , k i so b l i z u teh cen t r ov : C v i b e l j , L ipovec .

Po l e t u 1961 se je o d s e l j e v a n j e u s t a v i l o in ponovno opazimo r a h e l po r a s t p r e b i v a l s t v a , razen p r i n a s e l j i h L i s e c , S t r a n j e , A r č e l c a , Babna go r a , Go ren j i Podšumberk, Borš t p r i Dvoru, kar j e p o s l e d i c a n a s t a j a n j a nov ih i n d u s t r i j s k i h obra tov i n i z b o l j š a v e prometn ih povezav po l e t u 1971.

15

O d g l a v n i h p o t i o d d a l j e n a n a s e l j a š e n a p r e j n a z a d u j e j o z a r a d i n i z k e g a narav-nega p r i r a s t k a i n močnega i z s e l j e v a n j a p r e b i v a l s t v a . Taka n a s e l j a s o predvsem Ravn i d o l , K i t n i v r h , K u ž e l j e v e c , Kamni v r h , Bak r c , R a t j e , L a z i n a , K r i ž , Vrhovo , Gradenc , B o r š t , P o d l i p a , L i s e c , S t r a n j e , Lokve , P r e s k a , V r h , Šmaver, O r l a k a , Log , Babna g o r a .

P o K l e m e n č i č e v i k l a s i f i k a c i j i (3) o p r a v l j e n a a n a l i z a n a s e l i j z a obdob j e 1961-71 po t r e h k a t e g o r i j a h :

a ) n a s e l j a o d m i r a n j a p r e b i v a l c e v b ) n a s e l j a p r a z n j e n j a p r e b i v a l c e v c ) n a s e l j a zmerne k o n c e n t r a c i j e p r e b i v a l c e v ,

s o s e i z l u š č i l a b o l j a l i manj s k l e n j e n a območ j a .

V območju o d m i r a n j a je k a r 56 n a s e l i j , s 50 - 100 o d s t o t k o v kmečk ih p r e b i -v a l c e v . Z a r a d i s l a b e prometne p o v e z a n o s t i j e dnevna m i g r a c i j a n e z n a t n a . Ve č i -n a t eh n a s e l i j j e v k r a j e v n i h s k u p n o s t i h H l n j e , Se la-Šumberk i n S v e t i n j e .

V o bmoč j i h p r a z n j e n j a š t e v i l o p r e b i v a l c e v n a z a d u j e , n a r a v n i p r i r a s t e k j e p o z i -t i v e n , o d s t o t e k kmečkega p r e b i v a l s t v a pa se g i b l j e od 30 - 50 o d s t o t k o v . Ve čk r a t s e t a t i p meša s t i pom o d m i r a n j a o z i r oma s t a g n a c i j e p r e b i v a l s t v a . Zavzema ka r 53 n a s e l i j , n a j v e č v k r a j e v n i h s k u p n o s t i h Ambrus, Zag radec , D o b r n i č , Kne ž j a v a s , Krka .

V območ je zmerne k o n c e n t r a c i j e p r e b i v a l c e v s o d i t a samo n a s e l j i Žužemberk i n Dvor . Vendar smo v to s k u p i n o u v r s t i l i še 19 n a s e l i j , z a r a d i d o l o č e n i h cen-t r a l n i h f u n k c i j , k i j i h o p r a v l j a j o , a l i ke r p r e d s t a v l j a j o m a n j š i z a p o s l i t v e -n i c e n t e r .

N a s p l o š n o j e u g o t o v l j e n a t e ž n j a g i b a n j a p r e b i v a l s t v a z a s k r b l j u j o č a , s a j j e v z a d n j i h 20 l e t i h k a r v 109 n a s e l j i h od skupno 139 ( t o r e j 78 o d s t o t k ov ) š t e v i l o p r e b i v a l c e v n a z a d o v a l o .

G i b a n j e p r e b i v a l s t v a j e neposredno vezano t u d i n a n j e govo s t a r o s t n o s t r u k t u r o . T a j e razmeroma neugodna ; vendar razmeroma v e l i k d e l e ž m l a d i n e do 22 l e t ( 40 , 1 o d s t o t e k ) d a j e upe na n j e n o i z b o l j š a n j e , v k o l i k o r se bodo i z b o l j š a l e m o ž n o s t i z a z a p o s l i t e v . P r i m e r j a v a s s t a r o s t n o s t r u k t u r o p r e b i v a l s t v a p o m a t i č n i h o k o l i š i h pokaže p r e c e j š n j e r a z l i k e . N a j s l a b š a j e s t a r o s t n a s t r u k t u r a v n a j b o l j odmaknjenem mat i čnem o k o l i š u H i n j e , k j e r znaša d e l e ž m l a d i h do 1 5 . l e t a samo 25 o d s t o t k o v , n a j v e č pa je s t a r i h " n a d 65 l e t --15 o d s t o t k o v . De le ž mošk ih i n žensk po p e t l e t n i h s t a r o s t n i h s kup i n ah za ce-l o t n o Suho K r a j i n o n a p r i k a z u j e s t a r o s t n a p i r a m i d a .

STAROSTNA P IRAMIDA ZA SUHO KRAJ INO

suhostma! »KUPINA I MOJKI

166 m 26i 217 a i>3 116

m

510 • 38 3*« «11 329

S»

2.85

VM 3,72 3.48

7 > b;S9

I:«S

i ? : «

MMHMHMMHMHKH MMMNMHHNMHHMMH

mmhmkmmhmkmmmhhmmhr MMMMMMMMHMMMNMK MMMMMHMMHMMMMM

MMMMHMMM mmmmmmmmhmmm HMMHMMHMMMHMMMHHHMNHMMMMMHMNHHH HMHHMMMMMMHMMMHMMMMHMMMHKMMMMMMMMMMMK

HHHMHHHHMMHMMMMMHMHMMMHHHMMMKMtlHH NMMMMMMHHMMMKMMMMMMMKHMMM . . . MMHMMMMMHMMMMMNMMMMMMMMMMMMM« hmmhhhmhmmmmhhhhhmhhhkmmmmhmhmmhmmmhhh MHMHMMKHMHMHMHMMMMMMMMMMMMMMKKMMMMHMMKMM*

MMMHMNMHMKMHHHMMMMHMMMMHMMMMMMMMMMMMMMMMMHHM NMHMHHMHHHHMMHMMHHHHNHHHHHHHHHHMHHHMHHH

l s m m i m i m n t m m m m m m m i ! I ! l1! ! ! l l ! ! t l i ! ! I l t l l ! t !||! i m s m m m m m m i H m s 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 212222222222222552 ! l l ! ! f l I i !U! l ! i ! ! l l ! ! l l l||! m 2 H i m 2 i m m m m ! i i i i 2 2 2 2 2 2 1 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 1 2 2 2 2 2 2 2

i K i i i H H i m m ! " " " 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 1 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 1 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2

i i H H K M H m H H i i H M i i M U H M H i i m 2222222222222222272222222252221222221

jtNSKE

267 30»

4.31

3«: M • 16 | (i 71

-4J38 «0B

Žol 396 335

ni S6C

t?8.

6"̂ 7 6?3*

? ! !8 bli?

e„3z

1 znak pomeni 14 prebivalcev

16

Oč i t en je man j š i de l e ž moških med 20 in 60 l e t om , kar je p o s l e d i c a v o j n e . Preseneča pa v e č j i de l e ž moških v s t a r o s t i do 20 l e t v Vzrok je v tem, da hčere o d i d e j o od doma, doma pa ponavad i ko t n a s l edn i k k m e t i j e os tane na j-m l a j š i s i n . Ne os tane samo z a r a d i k m e t i j e , temveč t u d i o s t a r e l i h s t a r š e v . Na ta problem je o p o z o r i l že I . F u r l a n v s v o j i d i p l omsk i n a l o g i ( 4 ) .

Zanimiv podatek o s t a r o s t n i s t r u k t u r i p r e b i v a l s t v a j e Indeks s t a r a n j a pre-b i v a l s t v a , k i i z r a ž a razmer je med š t ev i l om p r e b i v a l c e v s t a r i h 65 a l i več l e t , t e r med š t ev i l om o t r ok v s t a r o s t i do 14 l e t .

Čim n i ž j i j e i n deks , tem b o l j š a j e s t a r o s t n a s t r u k t u r a p r e b i v a l s t v a . P r i nor-ma ln i s t r u k t u r i p r e b i v a l s t v a znaša indeks s t a r a n j a 30 - 40, p r i z e l o s t a r i s t a r o s t n i s t r u k t u r i pa 100 in več ( 5 ) .

Š t i r j e m a t i č n i o k o l i š i - Krka , Zagradec , Žužemberk t e r Dobrn ič - ima jo doka j normalno s t a r o s t n o s t r u k t u r o , z indeksom od 4 0 - 50. M a t i č n i o k o l i š V e l i k i Gaber j e po t e j p r e s o j i n a j b o l j normalen ( 3 7 , 7 ) , m a t i č n i o k o l i š H i n j e p a j e z indeksom 59 n a j s l a b š i .

I z o b r a z b e n a s t r u k t u r a p r e b i v a l s t v a j e eden o d pokaza-t e l j e v družbenoekonomskega p o l o ž a j a p o k r a j i n e . K l j u b p o l i t i k i p o d p i r a n j a manj r a z v i t i h območ i j v Suh i K r a j i n i p r i 10.068 p r e b i v a l c e i h še vedno n i nobene s redn je a l i p o k l i c n e šo l e t e r samo dve popo l n i o s em l e t k i : Žužemberk in Pre-vo l e . To je eden od v a ž n i h r a z l ogov za neugodno šo l sko i z ob r a zbo v t e j pok-r a j i n i , k j e r s ta še dva ods to t ka nep i smen ih , 15 ods to tkov oz i roma 1471 pa j i h je z nedokončano osnovno š o l o . Več ko t osnovno šo l o ima le 415 p r e b i v a l c e v , od tega je 294 k v a l i f i c i r a n i h in VKV de l avcev , 104 j i h ima s r edn j o š o l o in le 17 v i š j o oz i roma v i soko i z ob r a zbo . Povprečno i z ob r a zbo ima jo v vseh kra-j e v n i h skupnos t i h ženske , v i š j o pa mošk i . P r imer j ava k r a j e v n i h s kupnos t i Suhe K r a j i n e s povprečjem o s t a l i h k r a j e v n i h skupnos t i v S l o v e n i j i pa je s l a b a s a j ima več kot t i s o č k r a j e v n i h skupnos t i (od skupno 1038) b o l j š i p o l o ž a j .

GIBANJE KMEČKEGA PREBIVALSTVA IN STRUKTURA GOSPODINJSTEV

Leta 1971 je ime l de l e ž kmečkega p r e b i v a l s t v a v Suh i K r a j i n i 52,8 ods to t kov Po posameznih n a s e l j i h n i ha ta de l e ž od 12 ods to tkov na Dvoru in v Žužember-ku (17 ods to tkov ) do 100 ods to tkov v Zavrhu in Z a l i s c u . Samo šes t n a s e l i j ima 20 - 30 ods to tkov kmečkega p r e b i v a l s t v a , in s i c e r Krka , F u ž i n a , Breg , S ad i n j a v a s , Jama-in Šmaver. Z deležem 30 - 60 ods to t kov je 62 n a s e l i j in kar 59 oz iroma 4 5 ods to tkov n a s e l i j ima de l e ž kmečkega p r e b i v a l s t v a nad SO ods to tkov . To so predvsem n a j b o l j odmaknjena n a s e l j a iz KS H i n j , Se la-Šumberk, Kn j e ž j e v a s i .

• V -

Samo v d eve t i h n a s e l j i h se je v zadnjem d e s e t l e t j u š t e v i l o kmečkih p r e b i v a l -cev poveča l o , povsod drugod je u p ada l o , in s i c e r : v 49 n a s e l j i h do 10 ods to t-kov, v dveh n a s e l j i h nad 40 o d s t o t k ov , v t reh n a s e l j i h pa s t a g n i r a .

Leta 1971 je b i l o v Suh i K r a j i n i 2.528 g o spod i n j s t e v oziroma 7 ods to tkov manj kot 10 l e t p r e j . Na j več , 40,6 ods to tkov je mešanih g o s p o d i n j s t e v , d e l e ž kmeč-k ih g o spod i n j s t e v znaša 29,8 ods to tkov in nekmečkih 29,6 od s t o t kov . Največ nekmečkih g o spod i n j s t e v je v posameznih c e n t r i h : Žužemberk, Dvor , Krka , Fuž ina-Zagradec . N a j v e č j i de l e ž mešanih g o s p o d i n j s t e v pa je predvsem v nase-l j i h z ugodno prometno povezavo.

Od 5.504 a k t i v n i h p r e b i v a l c e v v Suh i K r a j i n i je n a j v e č j i d e l e ž z a po s l e n i h v primarnem s e k t o r j u (63,6 o d s t o t k o v ) , 18,0 ods to tkov v sekundarnem t e r 11 ,1 ods to tek v t e rc i a rnem in kvartarnem s e k t o r j u .

Na n a s l e d n j i t a b e l i s i l ahko obledamo kakšno j e b i l o g i b a n j e vsega p r e b i v a l -stva (kmečkega i n nekmečkega) v obdob ju 1961 - 1971 po k r a j e v n i h s k u p n o s t i h .

17

K. S. G i b an j e vse-ga p reb . v %

G i b a n j e kmeč. p reb . v %

G i b an j e nekmeč-kega n r e b . v %

Krka - 2 ,12 - 30,23 31,70 Zagradec - 9,10 - 17,70 2,02 Ambrus - 3,97 - 2,77 39 ,64 Knež ja vas - 6 ,85 - 12,10 8 ,87 Dobrn i č - 7,83 - 33,99 72,87 S v e t i n j e - 4 ,85 - 31,18 40,82 Sela-^umberk - 18,32 - 32 ,45 42,04 Žužemberk 0 ,15 - 34,07 62,11 H i n j e - 7 ,91 - 13,93 24 ,49

Suha K r a j i n a - b ,02 - 25,16 36,06

Zman jšan je š t e v i l a p r e b i v a l s t v a po l e t u 1943 za 14 od s t o t kov in po l e t u 1961 za 6 ods t o t kov kaže na d e p o p u l a c i j o Suhe K r a j i n e . Z a o s t a l a agrarna s t ruk ture , i n odmakn jenost od neag r a r n i h d e l o v n i h mest t e r o s r e d n j i h n a s e l i j j e s p r o ž i -l a vse v r s t e m i q r a c i j : o d s e l j e v a n j e , začasno z a n e s l o v i n j e v r a z v i t i h d e že l a h Evrope a l i vsakodnevno po t ovan j e v L j u b l j a n o , Novo mesto , Trebn je i t d .

Poda t k i o d n e v n i m i g r a c i j i v Suh i K r a j i n i s o z b r a n i n a te re-nu po posameznih n a s e l j i h . Dnevne m ig r an t e b i l ahko r a z d e l i l i na dva d e l a : na t i s t e , k i h o d i j o na d e l o z n o t r a j Suhe K r a j i n e , to se p r a v i v z a p o s l i t v e n e cen t r e Žužemberk ( I s k r a ) , Krka (Modna o b l a č i l a ) in Ambrus ( R a š i c a ) .

Drugi so z a p o s l e n i i z ven Suhe K r a j i n e . Na jveč j i h p o t u j e na d e l o v L j u b l j a -no (18 o d s t o t k o v ) , na drugem mestu je S t r a ž a n r i Novem mestu z 15,3 o d s t o t k i vozačev . O s t a l i c e n t r i , ko t so Ivančna g o r i c a ( 8 , 5 ) , Novo mesto ( 4 , 5 ) , Gro-s u p l j e ( 3 , 4 ) , Trebn je ( 1 , 6 ) , pa z a p o s l u j e j o p r e b i v a l c e v zna t no m a n j š i m e r i .

Spo lna ko t i z ob r a zbena s t r u k t u r a z a p o s l e n i h j e n e z a d o v o l j i v a . V glavnem je t o n e k v a l i f i c i r a n a , p r i u č e n a de lovna s i l a , k i d ob i z a n o s l i t e v tam, k j e r j e domačih l j u d i prema lo (Varnos t , L i t o s t r o j , Novo les , IMP) . T i o b r a t i z apos lu-j e j o samo moške. O b r a t i z n o t r a j Suhe K r a j i n e pa p o t r e b u j e j o v qlavnem žensko de lovno moč, k i j e t u d i MKV a l i p r i u č e n a .

D e l a v c i , k i se v o z i j o na d e l o i z ven Suhe K r a j i n e mora jo v s t a j a t i že ob 4 . u r i z j u t r a j i n se v r a č a j o š e l e okrog 5 . ure popo l dne . De lovn i dan pa z an j e še n i končan , s a j se mora jo doma s p o p r i j e t i še z delom na p o l j u . Kakšna je i n t e n z i v n o s t de lovne m i g r a c i j e v posamezne z a p o s l i t v e n e c en t r e po k r a j e v n i h s k u p n o s t i h , s i l a hko ogledamo i z t a b e l e .

Zaposlitveni

Skupno šte

vi-

lo zaposlite

v

center

Krajevna skupnost

U)

s

1 Dobre

polje

Dobrn

ič

Gro

suplje

Hin

je

Ivančna

gorica

Krk

a

Lju

bljana

S U)

i

Pre

voje

§ •ri

JJ V . S

traža

•P cc N T3 •H

1 QJ

>M Zre

bnje

Zagra

dec

M

>N 3 '"

tej

.šte

vilo

dnev.m

iora

n

Skupno šte

vi-

lo zaposlite

v

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19

1. Ambrur, 105 2 12 71 138 190 2, v brnič 11 9 52 41 4 19 130 136

3.Hinje 4.Knežja vas

11 3 3

12 39 34 1

13 21 7

88 48

96 48

5.Krka 32 33 80 55 8 2 3 3 193 216 6.Sela-šumberk 6 21 1 7 4 6 45 46 7.Svetinje 8.Zagradec 2 16 41 20

8 128 5

1 5

19 31 20

28 266

28 268

9.Žužemberk 33 44 29 214 396 572 716

Suha Krajina 107 11 14 53 12 134 100 452 72 13 13 238 15 27 34 J48 1508 1743

Ker v Suh i K r a j i n i n i v e č j i h s r e d i š č , j e de lovna m i n r a c i j a usmer jena p r e t e ž-no i z ven n j e . Suha K r a j i n a t u d i nima n a s e l i j s nomenbne jš imi c e n t r a l n i m i f u n k c i j a m i , k i b i s p r o ž i l a v e č j o g r a v i t a c i j o , i n b i p r e seg l a dnevno osk rbo . Ed ino o s r edn j e n a s e l j e j e Žužemberk. O s t a l i c e n t r i : Ambrus, Krka , Zagradec , Dob rn i č , Dvor i n H i n j e s o subcen t r . i l ne v a s i , k i ima j o š t i r i r a z redno osnovno ž o l o , t r g o v i n o z mešanim b lagom, g o s t i l n o . G r a v i t a c i j s k a i n š o l s ka s r e d i š č a v Suh i K r a j i n i t e r o p r em l j e no s t n a s e l i j p r i k a z u j e k a r t a .

18

oHlZWlU

jsaratm siuu

LRF.PTT.MO tfCüSuiäVlE ISVOTJE

—«SMIVIR »TOLCANI

uanci' A E1080KI G,f)R.RZP>PTTJ

"zsustc Kulu JLVEC'

pKAMffi

STRANSKA FUSJMCA

» » i f l l V I DOL -»Bfitnm reber

SUISA KRAJINA

GRAVITACIJSKI IN ŠOLSKI CENTRI V SUHI KRAJINI TER OPREMLJENOST NASELIJ

G C O S I I I M

Bf « I f E

T TRGOVINA

P K I M M

BČ BENCINSKA C R P » ! «

KZ KMETIJSKA ZADRUGA

F f H I Z E « .

Ft fOTOGRAE

MO ! E D [ 2 MATIČNEGA OKOLIŠA

PTT POSTA

LM POSTAJA MILICE

ZD ZDRAVSTVENI DOM

ZP ZDRAVSTVENA POSTAJ«

O*—- OSKRBNI - NAKUPOVALNI CENTER

BK-— POPOLNA OSEMLETKA

£ > — STIRIRAZREDNA OSNOVNA S O U

E-U'3 MEJA SUHE NNAjHIE

msrsm M E M DBČINE

MEJA RRAJEVNL SKUPNOSTI

O SEDEŽ K S

M t R I L G 1 50 D00

A RUS dipiom»k» naiogs 1977

GOSPODARSTVO

Za Suho K r a j i n o j e znano, da j e ime la k l j u b n a g l i p o v o j n i d e a g r a r i z a c i j i i n ob razmeroma m o č n i d e p o p u l a c i j i l e t a 1971 še vedno 52 ods to tkov kmečkega p r e b i v a l s t v a ( S l o v e n i j a 20,4 o d s t o t k o v ) . D e a g r a r i z a c i j s k e in n i č manj pomemb-ne d epopu l a c i j s k e t e ž n j e še posebno v manj dos t opn i h k r a j i h Suhe K r a j i n e o p o z a r j a j o na postopno o žen j e s t a l n o pose l j enega p o d e ž e l j a in s tem povezano opuščan je sprva s l a b š e , n a t o pa t u d i že b o l j š e z em l j e . I z p r ime r j ave dveh po-v o j n i h k a t a s t r s k i h o bdob i j (1947 in 1971) je u g o t o v l j e n o , da so se kme t i j s ke pov r š i ne v t e j p o k r a j i n i zman j ša l e za več ko t 4 .396 hek t a r ov , od tega 855 hek tarov o b d e l o v a l n i h p o v r š i n , in da je v i s tem obdob ju p o r a s t e l obseg gozda za več ko t 4.227 hek t a rov .

Na sp lošno v e l j a u g o t o v i t e v , da k m e t i j s t v o Suhe K r a j i n e po s t o p n j i t ehno loške i n gospodarske u č i n k o v i t o s t i z a o s t a j a za s lovensk im povpreč jem. R e l a t i v n o za-o s t a j a n j e k m e t i j s t v a ima vzroke v gospodarskem, ps iho loškem in naravnem zna-č a j u p o k r a j i n e . P r i tem j e po t rebno p o u d a r i t i gospodarsk i r a z vo j ( i n d u s t r i -a l i z a c i j o ) , naravne posebnos t i k m e t i j s k i h z e m l j i š č i n podcen j u j o č odnos do k m e t i j s t v a .

Razg ibanos t r e l i e f a onemogoča s t r o j n o obde lovan j e v e č j i h , s k l e n j e n i h p o v r š i n . Ov i ro pomeni t ud i ' neenakomerna d e b e l i n a p r s t i i n kamn l t o s t t a l . Več je pov r š i -ne obde lanega sve ta so razen ob Krk i samo ¡Se na k r a š k i h p o l j i h , n p r . okrog Dobrn iča i n Knež je v a s i .

Do druge svetovne vo j ne je b i l o k m e t i j s t v o najpomembnejša gospodarska pahoga. P r e d n j a č i l a s t a p o l j e d e l j s t v o i n ž i v i n o r e j a . O b d e l o v a l i s o v e l i k o v e č j e povr-š i n e , vendar pa j e b i l z a r a d i s l abega g no j e n j a donos z e l o n i z e k . Prav z a r a d i p r e v e l i k e n a s e l j e n o s t i in vedno manjšega u p a n j a , da bo domača zeml j a vse pre-ž i v l j a l a , j e p r i š l o konec tega s t o l e t j a d o v e l i k e g a i z s e l j e v a n j a l j u d i v Ameriko.

Po d r u g i s ve tovn i v o j n i se de l e ž obde lova l ne zeml je v seskoz i zman j šu j e . Vzrok je z apos l ovan j e v neag r a rn i h p o k l i c i h in i z s e l j e v a n j e v mesto t e r i z r edno ve-l i k a r a z d r o b l j e n o s t z e m l j i š č . Povprečno p r i d e na l a s t n i k a več ko t dese t par-c e l . Ne smemo pa p o z a b i t i o d d a l j e n o s t i od t r ž i š č a t e r n e u s t a l j e n e odkupne cene. Zato se kmet t e žko o d l o č i za p reusmer i t ev k m e t i j e , pa t u d i komasac i j a a l i a r o n d a c i j a v teh r e l i e f n o neugodnih p ogo j i h s ko r a j ne p r i d e v p o š t e v .

Glavna k m e t i j s k a panoga j e govedo re j a , i n s i c e r v z r e j a krav za mleko a l i pa p i t a n c e v . P o l j e d e l j s t v o je še vedno samooskrbno. Ko l i k o r je v i nog r adov , so v glavnem s l a b še k v a l i t e t e , ko t so: šmarn i ca , amer ikan , i z a b e l a . Cep l j ene t r t e ne p renese jo h ladnega podneb ja . Vedno več v i nogradov j e opuščen ih a l i so j i h p o k u p i l i meščani (predvsem L j u b l j a n č a n i ) , k i s o s i p r e n o v i l i z i d a n i c e a l i p a z g r a d i l i nove. Ma r s i k j e pa so o b n o v i l i t u d i v i nog rade - s t a r e t r t e zamenju-j e j o z nov imi i n s a d i j o v v r s t i , t ako da j i h l ahko n a p e l j e j o na ž i c e .

SPREMEMBA ZEMLJIŠKIH KATEGORIJ MED L. 1947 IN 1971

Na ce lotnem pod roč j u s t a dve r a z v o j n i t e ž n j i , i n s i c e r zman jševan je de l e ž a n j i v na račun t r a v n i k ov t e r povečan je gozdov na račun pa šn i kov . Med pašn ike so v š t e t e t u d i v e l i k e pov r š i ne s e n o ž e t i , k i so s l u ž i l e t u k a j v glavnem za oskrbo s senom. Te s e n o ž e t i so po v o j n i z a r a d i b o l j š e g a g no j e n j a doma t e r p r e r a š č a n j a n j i v v t r a v n i k e z a č e l i o p u š č a t i , b i l e p a so t u d i p rece j d a l e č od n a s e l i j . Tako se je d e l e ž pašn ikov zman j ša l na račun gozdov za več ko t 70 od s t o t kov . To zman jšan je je b i l o n a j v e č j e / k a t a s t r s k i h obč i nah Dob rn i č , G o r n j i K r i ž , Šmihe l p r i Žužemberku, Reber , S u š i c a , Zagradec.

N a j b o l j neugoden pa je de l e ž zman jševan ja n j i v . V noben i izmed 25 k a t a s t r s k i h o b č i n se d e l e ž n j i v v z a d n j i h 34 l e t i h n i p o v e č a l ; s t a g n i r a l je ed i no v ka ta-s t r s k i o b č i n i Se l a p r i H i n j a h (9 hektarov) t e r v k a t a s t r s k i o b č i n i Dvor (11 h e k t a r o v ) . Obenem pa ima j o k a t a s t r s k e o b č i n e , k i so n a j b o l j k r a ške , povprdčno le 7 ods to tkov n j i v od skupne p o v r š i n e . Te k a t a s t r s k e obč i ne so pred-vsem na desnem bregu Krke: Ambrus, H i n j e , Ve l i k o G loboko , V e l i k o L i p j e , V i š n j e , Ž v i r č e . N a j b o l j gozdna ta t l a pa so v k a t a s t r s k i o b č i n i S tavča v a s , k j e r j e 74 ods to tkov pov r š i ne gozdna te .

20

Spremembo s t r u k t u r e p o v r š i n v l e t u 194 7 in 1971 s i l a h ko ogledamo na p r i l o -žen ih r i s b a h . N a j b o l j i z r a z i t e spramembe v i d i m o p r i p a š n i k i h , k j e r j e ogozdo-van^e n a j b o l j i z r a z i t o .

S P R E M E M B E GOZDNIH POVRŠIN MED LETI

1947 in 1971

Mer i lo 1:200.000

PORAST

TIPI SPREMINJANJA IZRABE ZEMLJIŠČ PO KATASTRSKIH OBČINAH V SUHI KRAJ INI (1947-1971)

Og l OGOZDOVANJE 75 %

Og2 OGOZDOVANJE 50 %

Og3 OGOZDOVANJE prevladuje

Ox O Z E L E N J E V A N J E 75 %

O O Z E L E N J E V A N J E 50 % ¿t

O g O Z E L E N J E V A N J E

prevladuje

Mer i lo 1:200.000

v spreminjan ja izrabe zeml j i šč je povzeta po študij i dr. J. Mtidveda: m l j i š ča v Sloveniji (GV 1970)

Opomba:

Metoda opredelitve tipo

Spremembe v izrab i ze

21

D e j a v n i k i , k i v p l i v a j o n a s p r e m i n j a n j e i z r a b e z e m l j i š č a , s o predvsem: neus t r e z n e naravne razmere ( k r a š k i s v e t , s l a b a t l a ) , močna poses t na i n p a r c e l n a r a z-d r o b l j e n o s t , soc i a l no-ekonomsk i r a z l o g i (možnost z a p o s l i t v e v d r u g i h donos-n e j š i h go spoda r sk i h panogah , n e z a g o t o v l j e n e odkupne cene , i z č r p a n a kmečka de-lovna s i l a , medtem k o ag ra rne p r e n a s e l j e n o s t i , k i j e z a h t e v a l a t u d i obde l avo s l a b š i h z e m l j i š č , n i več) .

RAZVOJ OBDELOVALNIH POVRŠIN V SUHI KRAJ INI (1947-1971)

Porast %

1 - 5

5,1 - 10

10,1 - 15

15,1 - 20

20,1 - 30

SO*

Padec

• A

Meri lo 1:200.000

POVZETEK

S o c i a l n o - g e o g r a f s k a p r o b l e m a t i k a Suhe K r a j i n e k a ž e , da se v n j e j s o c i a l n o -demogra f sk i p r o c e s i močno o d r a ž a j o t u d i v sp remen j en i i z r a b i k m e t i j s k i h povr-š i n , v z n a č i l n em s t a g n i r a n j u n a s e l i j s c e n t r a l n i m i f u n k c i j a m i i n z a t o t u d i v s t a r i f i z i o n o m i j i n a s e l i j i n p o k r a j i n e s p l o h .

D e l i Suhe K r a j i n e , k i ima j o g l e de dnevne de l ovne m i g r a c i j e v s r e d i š č a i z v en r e g i j e ( L j u b l j a n a , Novo mes to , I v ančna g o r i c a ) ugodne j šo l e g o , se ne p r a z n i -j o , medtem ko v 109 od 139 n a s e l i j (78 od s t o t kov ) š t e v i l o , p r e b i v a l c e v še ved-no n a z a d u j e . Dnevno se v o z i na d e l o i z v en Suhe K r a j i n e 743 l j u d i . V sami Suh i K r a j i n i p a j e z a p o s l e n i h t i s o č p r e b i v a l c e v , t o j e l e 18 ,2 o d s t o t k a vseh ak-t i v n i h .

Ker vemo, da je š t e v i l o p r e b i v a l c e v Suhe K r a j i n e od 1961 - 197-1 n a z adova l o za 6 o d s t o t k o v , nas j e z a n i m a l o , kakšna j e b i l a d e j a n ska demografska i z guba pre-b i v a l s t v a v tem obdob j u . Š t e v i l o p r e b i v a l c e v v l e t u 1971 g l e de na l e t o 1961 smo i z r a č u n a l i t a k o l e :

M i * 6 1 - 7 1 = P r 6 1 - P r ? 1 + NR

S t a t i s t i č n i h poda tkov o naravnem p r i r a s t k u v Suh i K r a j i n i nimamo. V z e l i smo p o v p r e č j e k o e f i c i e n t a naravne r a s t i za o b č i n e G r o s u p l j e , Trebn je i n Novo me-s t o v obdob j u 1961 - 1971, k i znaša 6 ,4 o d s t o t k a . V š t e v i l k a h smo i z r a z i l i z g o r n j i ob razec t a k o l e :

Mig = 10668 - 10068 + 680

Mig = - 1280

22

Iz navedenega se v i d i , da je v tem obdobju Suha K r a j i n a i z g u b i l a o k o l i 1280 (12 o d s t o t k o v ) p r e b i v a l c e v . Poda tk i ma t i čne s l u ž be za l e t o 1977 k a ž e j o , da je š t e v i l o p r e b i v a l c e v v t e j p o k r a j i n i nazadova lo t u d i po l e t u 1971, i n s i c e r od 10068 v 1.1971 na 9917 v 1.1977 (- 151 p r e b i v a l c e v ) . Navedeni poda tek , k i se nanaša na obdobje 6 l e t , pa venda r l e kaže na manjše o d s e l j e v a n j e .

Glede na r e l a t i v n o b l i ž i n o L j u b l j a n e , Trebnjega i n Novega mesta l ahko t r d i m o , da b i v p r i h o d n j i h d e s e t l e t j i h l ahko z u s t r e z n i m i u k r ep i p r a z n j e n j e Suhe Kra-j i n e u s t a v i l i . Med drugim b i b i l o t reba

- i z b o l j š a t i dos topnos t n a j b o l j o d d a l j e n i h de lov Suhe K r a j i n e , - u s t a n a v l j a t i no.ve i n d u s t r i j s k e o b r a t e , - i z b o l j š a t i op rem l j enos t s e d an j i h cen t rov z u s t r e z n i m i f u n k c i j a m i , posebe j

še pospeševa t i r a z vo j d ru žben i h s l u ž b , - pospeševa t i u s t r e zne o b l i k e kme t i j s ke i z r a b e t a l i n d v i g n i t i t ehno lo ško

raven .

Seveda pa samo i z b o l j š a n e možnos t i za z a p o s l i t e v , brez c e l o v i t e j š e g a r a z v o j a Suhe K r a j i n e , ne bodo p r e p r e č i l e o d s e l j e v a n j a p r e b i v a l s t v a .

LITERATURAj

1. A .Me l i k :

2. I .Gams:

3. V .K lemenč ič :

4 . I . F u r l a n :

H i d r o g r a f s k i i n mo r f o l o š k i r a z vo j na srednjem Dolen jskem, L j u b l j a n a , G e o g r . v e s t n i k , 1938

K l imatska r e g i o n a l i z a c i j a S l o v e n i j e , Geogra f sk i o b z o r n i k , 1 , 1972 - s t r . 5

G e o g r a f i j a p r e b i v a l s t v a SR S l o v e n i j e , Geogra f sk i v e s t n i k XLIV, 1972

Suha K r a j i n a , Diplomsko d e l o , L j u b l j a n a , FF, 1972

5 . I . G o s a r :

6. M.Pak:

7. P.Mihevc:

P rob lemat i ka r a z vo j a r u r a l n i h območ i j z v i d i k a zapos lova-n j a , U r . l i s t SRS, 1974

Soc ia lno-demogra fsk i p rob lemi r u r a l n i h gospodarsko zaosta-l i h p o d r o č i j S l o v e n i j e (nekatera n a s e l j a Suhe K r a j i n e ) . I n š t i t u t za g e o g r a f i j o .un iverze v L j u b l j a n i , 1971

Pomen ru r a l nega p ros to ra v prostorskem p l a n i r a n j u , U r . l i s t SRS, 1975

8. P o p i s i p r eb i v a l c ev 1. 1948, 1953, 1961, 1971, Beograd, Zvezn i zavod za s t a t i s t i K o

9 . I z s l e d k i terenskega z b i r a n j a , a n k e t i r a n j a i n k a r t i r a n j a v p o l e t j u 1976

23

VLADIMIR BRAČIČ

GOSPODARSKA RAST SOVJETSKE ZVEZE

OB 60. OBLETNICI PRVE SOCIALISTIČNE DEŽELE

V n a j v e č j i d r ž a v i na svetu - Zvez i s o v j e t s k i h s o c i a l i s t i č n i h r e p u b l i k (ZSSR) so 7.novembra 1977 z e l o s lovesno p r a z n o v a l i 6 0- l e t n i c o v e l i k e ok tobrske soc i-a l i s t i č n e r e v o l u c i j e , v k a t e r i j e m a l o š t e v i l n i r u s k i p r o l e t a r i a t skupa j z množ icami kmetov pod vodstvom b o l j š e v i š k e p a r t i j e i n n jenega gen i a l nega vod i-t e l j a V l a d i m i r j a I l j i č a Len ina zmagovi to z a če l i n u r e s n i č i l s o c i a l i s t i č n o re-v o l u c i j o . O r g an i z i r a n a j e b i l a država s o v j e t o v , prva dr žava s o c i a l i z m a na sve-t u . Z r a s l a j e n a t l e h f e v d a l n o - k a p i t a l i s t i č n e i n vses t r ansko z a o s t a l e carske R u s i j e . Zarad i mnogih n o t r a n j i h t e žav i n p r o t i s l o v i j t e r z u n an j i h p r i t i s k o v se j e mlada s o c i a l i s t i č n a država sprva r a z v i j a l a po ča s i i n ob v e l i k i h t e ž a v ah , po d r ug i s ve tovn i v o j n i pa j e n j en r a z vo j i z r edno d inamičen i n tako j e danes ZSSR v gospodarskem, p o l i t i č n e m in vojaškem pogledu po leg Združen ih d r žav Amerike (ZDA) najpomembnejša svetovna v e l e s i l a t e r v o d i t e l j i c a vzhodnoevrop-skega s o c i a l i s t i č n e g a b l o k a .

Mlada sov j e t k a država s i j e po leg drugega z a s t a v i l a na logo p o k a z a t i z d e j a n j i i n dosežk i gospodarskega r a z vo j a prednos t sov j e t ske u r e d i t v e pred k a p i t a l i -s t i č n i m sistemom in za to j e b i l o že v l e t i h i n d u s t r i a l i z a c i j e n j i h o v o na jpo-membnejše g e s l o : "V gospodarskem r a zvo j u doseč i in p r e h i t e t i Združene države Amer ike . " To ges l o je b i l o v l e t i h neposredno po d r ž a v l j a n s k i v o j n i in impe-r i a l i s t i č n i h i n t e r v e n c i j a h , k o j e b i l a de že l a opus tošena , i n d u s t r i j s k a pro-i z v o d n j a pa okrog de se t k r a t

manjša kot pred r e v o l u c i j o , v i d e t i prava u t o p i j a . Ponovno je to tekmo r a z g l a s i l Hruščev in napovedal c e l o l e t o , ko bo ZSSR do- ^ h i t e l a i n p r e h i t e l a države Zahodne Evrope in ZDA. Ne g lede na omenjena ges l a nam d a j e 60- l e t n i c a o b s t o j a in r a z vo j a ZSSR p r i -l o ž n o s t , da z neka t e r im i poda t k i pokaže na r a zvo j no pot in dosežke v gospo-darskem r a zvo j u ZSSR in te pr imer jamo z u s t r e z n i m i p oda t k i gospodarskega r a z v o j a ZDA. P r i k a z a n i poda t k i n a j sami g o v o r i j o o r e a l n o s t i napovedanega tekmovan ja .

ZSSR je z 22,402.000 km2 2 , 4-k ra t v e č j a od ZDA in c e l o 14 ,6-kra t v e č j a od d r žav evropske gospodarske skupnos t i (EGS). B i s t veno manjše so med navedeni-mi r a z l i k e v š t e v i l u p r e b i v a l c e v , s a j j i h ima jo po s t a n j u l e t a 1975 ZSSR 254 m i l i j o n o v , ZDA 213 in države EGS 255 m i l i j o n o v .

Znano j e , da spada ta o z e m l j i ZSSR in ZDA med p r i r o dno n a j b o g a t e j š e de l e s v e t a , s a j r a z p o l a g a t a z ogromnimi rudn im i b o g a s t v i , v e l i k i m i površ inami p lodne zem-l j e in obsežn im i gozdov i . Države EGS so bogate le s premogom.

fv • • '

Za b o l j š i p reg led gospodarskega r a zvo j a in de l e ž a v sve tovn ih gospodarsk ih g i b a n j i h obeh g l a v n i h p a r t n e r i c začnimo s p r imer j avo neka t e r i h podatkov i z druge p o l o v i c e p r e j š n j e g a s t o l e t j a .

R e g i o n a l n i de l e ž svetovne i n d u s t r i j s k e p r o i z vodn j e - t a b e l a 1

1860 1890 1913

Evropa + R u s i j a 75 % 59 % 53 % Sev. Amerika 22 % 37 % 42 % O s t a l i sve t 3 % 4 % 5 %

Skupa j 100 % 100 % 100 %

24

Poda tk i i z r a z p r e d e l n i c e g o v o r i j o o h i t r em i n d u s t r i j s k e m r a z vo j u Severne Amerike z o d l o č u j o č im deležem ZDA. V obdobju 1860 - 1913 se je svetovna i n-d u s t r i j s k a p r o i z v o d n j a poveča l a za sedemkrat , svetovna t r g o v i n a pa za deset-krat; i n j e t o obdobje mogoče o c e n i t i ko t n a j b o l j d i namično obdob je r a s t i k a p i t a l i s t i č n e p r o i z v o d n j e .

Rang l i s t a v sve tovn i p r o i z v o d n j i .- t a b e l a 2

1860 1870 1880 1900 1913

l i mesto 2. mesto 3. mesto 4. mesto 5. mesto 6. mesto 7. mesto 8. mesto

V e l . B r i t . F r a n c i j a ZDA Nemči ja A v s t r i j a R u s i j a I t a l i j a Japonska

V e l . B r i t . ZDA F r a n c i j a Nemči ja A v s t r i j a R u s i j a I t a l i j a Japonska

ZDA V e l . B r i t . Nemči ja F r a n c i j a A v s t r i j a R u s i j a Japonska I t a l i j a

ZDA V e l . B r i t . Nemči ja F r a n c i j a A v s t r i j a Japonska R u s i j a I t a l i j a

ZDA Nemči ja V e l . B r i t . F r a n c i j a A v s t r i j a Japonska R u s i j a I t a l i j a

Med n a š t e t i m i državami so se v obdobju 1860 - 1913 n a j h i t r e j e r a z v i j a l e ZDA, n j im pa s l e d i Nemč i j a . Tako so se ZDA v l e t i h 1860 - 1880 povzpe le od t r e t j e -ga na prvo mesto in to v o d i l n o mesto z a d r ž a l e vse do d a n a š n j i h d n i . Nemči ja se je v obdobju 1860 - 1900 povzpe la od č e t r t e g a na drugo mesto , ki ga je po-tem do lgo o bd r ž a l a (danes je Zvezna r e p u b l i k a Nemči ja na t r e t j e m mes t u ) . Ve l i k a carska R u s i j a je b i l a š e l e na šestem mestu in jo je v l e t u 1900 p reh i-t e l a Japonska , t ako da je pad l a na sedmo mesto. To govor i o n j e n i s p l o š n i i n gospodarsk i z a o s t a l o s t i .

Leta 1880 so b i l e ZDA ude ležene v sve tovn i i n d u s t r i j s k i p r o i z v o d n j i z okrog 10 o d s t o t k i , R u s i j a z 8 o d s t o t k i in d r žave današn j e EGS z okrog 60 o d s t o t k i . R a z l i k a med ZDA i n R u s i j o t o r e j n i b i l a v e l i k a . I s t e g a l e t a so b i l e ude leže-ne ZDA v sve tovn i t r g o v i n i z okrog 11 o d s t o t k i , R u s i j a z okrog 4 ,3 ods t o t ka in današn je dr žave EGS z okrog 66 o d s t o t k i , med n j i m i V e l . B r i t a n i j a s 30 o d s t o t k i . Po v r e d n o s t i zunan je t r gov i n e so b i l e pred R u s i j o Ve l i k a B r i t a n i j a , F r a n c i j a , ZDA, Nemč i j a , Nizozemska, B e l g i j a i n c e l o I n d i j a .

Leta 1913, t o r e j eno l e t o pred začetkom prve svetovne v o j n e , so b i l e ZDA ude ležene v sve tovn i i n d u s t r i j s k i p r o i z v o d n j i že s 35,5 o d s t o t k i , R u s i j a samo s 4 ,7 o d s t o t k i , medtem ko so dr žave današn je EGS sode l ova l e z b l i z u 50 od-s t o t k i . K sve tovn i t r g o v i n i so ZDA p r i s p e v a l e 12,4 o d s t o t kov , R u s i j a 4 odstot-ke in sedan je dr žave EGS okrog 75 ods t o t kov . ZDA so t o r e j svo j de l e ž v svetov-ani i n d u s t r i j s k i p r o i z v o d n j i poveča le 3 , 5 - k r a t , de l e ž R u s i j e se j e zman j ša l za p o l o v i c o . P r i tem pa je z an im ivo , da se je ob izrednem povečan ju i n d u s t r i j -ske p r o i z vodn j e de l e ž v sve tovn i t r g o v i n i ZDA le malenkostno poveča l (pos le-d i ca i z o l a c i o n i z m a in a v t a r k i č nega go spoda r s t v a ) , medtem ko je R u s i j a svo j ue le ž v sve tovn i t r g o v i n i ob zmanjšanem de l e ž u p r o i z v odn j e o bd r ž a l a s ko r a j n a i s t i r a v n i .

Prva svetovna vo j na je z a j e l a R u s i j o in ZDA pa t u d i države današn j e EGS. Rus i j a je s t o p i l a v vo j no t a ko j v z a če t ku , medtem ko so se ZDA v k l j u č i l e l e-to d n i k a sne j e . ZDA so p o s l a l e na zahodno f r o n t o neka j s v o j i h vo jakov in za-veznikom p o š i l j a l e v o j n i i n d r ug i m a t e r i a l . Vo jne o p e r a c i j e s o b i l e vodene na ozeml ju R u s i j e .

Vodstvo carske R u s i j e je m i s l i l o , da bo s sodelovanjem v v o j n i p o m i r i l o no-t r a n j o n a p e t o s t , toda r e vo l u c i o n a r no g i b a n j e j e seg l o t u d i med vo j ake na f r o n t i . Oktobrska s o c i a l i s t i č n a r e v o l u c i j a j e pomet la s carsko o b l a s t j o , mlada s ov j e t s k a dr žava je p r e k i n i l a vo j ne o p e r a c i j e , toda v l e t i h 1918-20 j o j e z a j e l a u n i č u j o č a d r ž a v l j a n s k a v o j n a , podpr t a z z u n a n j i m i i n t e r v e n c i j a -mi . Poleg ogromnih č l o v e š k i h ž r t e v je b i l o sko ra j povsem un i čeno gospodar-s tvo . Glede na l e t o 1913 (1913 = 100) je z na ša l a v rednos t i n d u s t r i j s k e p r o i z-vodnje l e t a 1920 samo 12 od s t o t kov , v rednos t zunan je t r g o v i n e pa manj ko t

25

1 o d s t o t e k . (Leta 1913 je z na ša l a v rednos t uvoza in i z voza 2.894 m i l i j o n o v r u b l j e v , l e t a 19 20 pa samo 30 ,1 m i l i j o n a , l e t a 1919 pa c e l o samo 3 , 1 m i l i j o -na r u b l j e v ) „ ZSSR je b i l a l e t a 1920 gospodarsko un i čena i n b l o k i r a n a .

Drugače je b i l o v ZDA. Prva svetovna vo j a je z an j e pomeni la dobo kon j u nk t u r e . Če je v zahodno evropsk ih d r ž avah , ude leženkah v o j n e , i n d u s t r i j s k a p ro i zvod-n j a v l e t i h 1913 - 1920 pad l a za p r i b l i ž n o t r e t j i n o in v R u s i j i - ZSSR na vsega 12 od s t o t kov , je v ZDA po r a s l a na indeks 125. Še b o l j pa se je kon jun-k t u r a o d r a z i l a v z u n a n j i t r g o v i n i ZDA, s a j se je poveča l a na indeks 200 g lede na l e t o 1913.

Po pr ikazanem je b i l a zače tna osnova n a d a l j n j e g a r a z v o j a ZSSR in ZDA l e t a 1920 povsem r a z l i č n a . Delež ZDA v sve tovn i i n d u s t r i j s k i p r o i z v o d n j i je z na ša l l e t a 1920 okrog 40 ods t o t kov , ZSSR je p r i s p e v a l a samo okrog 1 o d s t o t e k , v sve tovn i t r g o v i n i so b i l e ude ležene ZDA z okrog 17 o d s t o t k i , de l e ž ZSSR pa j e b i l n i č e n .

ZDA so po l e t u 1920 i z k o r i s t i l e svo jo p r ednos t , s k a t e ro so i z š l e iz prve svetovne v o j n e , i n do l e t a 1928 (začetek v e l i k e svetovne gospodarske k r i z e ) d v i g n i l e v p r i m e r j a v i z letom 1913 i n d u s t r i j s k o p r o i z v o d n j o na indeks 200, zunan jo t r g o v i n o pa na indeks 225. Zahodno evropske države so v tem času doseg le p redvo jno r aven , t o r e j indeks 100. Tudi ZSSR je do l e t a 1928 uspe l a d v i g n i t i , g lede na l e t o 1913, i n d u s t r i j s k o p r o i z v o d n j o na indeks 100, zuna-n j a t r g ov i n a pa je doseg la indeks 80. P r i tem pa je b i l a spremenjena s t ruk-t u r a i n d u s t r i j s k e p r o i z v o d n j e , s a j j e g l avna na loga gospodarske p o l i t i k e p r i i z g r a d n j i p r o i z v odn i h s i l p o s t a l a k r e p i t e v težke i n d u s t r i j e . Prednost 2DA se je t o r e j t u d i v tem obdobju poveča l a .

DELEŽ ZDA IN Z S S R V 5VET0VW{ PROIZVODNJI

Svetovna gospodarska k r i z a (1929-1932) j e močno p r i z a d e l a r a z v i t e k a p i t a l i -s t i č n e države Zahodne Evrope in ZDA. Svetovna i n d u s t r i j s k a p r o i z vodn j a je v l e t i h k r i z e p ad l a za 36,3 ods t o t kov , v ZDA ce l o za 46,2 ods to t ka (v Nem-č i j i 46 , 2 , v F r a n c i j i 28,4 in v V e l . B r i t a n i j i za 16,5 o d s t o t k o v ) . Tako je pade l indeks i n d u s t r i j s k e p r o i z vodn j e v ZDA l e t a 1932 g lede na l e t o 1929 za 70 točk in je b i l indeks g lede na l e t o 1913 še vedno 130, medtem ko je v zahodno evropsk ih državah pade l pod indeks 100. Razum l j i vo j e , da se je v tem obdobju močno zman j ša l a t u d i v rednos t svetovne t r g o v i n e , pad l a je za 60 ods t o t kov . Svetovna k r i z a pa je z a j e l a ZSSR. Njena i n d u s t r i j s k a p r o i z v odn j a se je poveča l a g lede na l e t o 1929, (ko je doseg la indeks l oo g lede na l e t o 1913) na indeks 130, v rednos t zunan je t r g o v i n e pa je doseg la raven l e t a 1913. Delež ZDA v sve tovn i p r o i z v o d n j i je l e t a 1932 zna ša l 34,4 ods to tkov ( l e t a 1928 je b i l 44,8 o d s t o t k o v ) , de l e ž ZSSR se je povzpe l na 13,1 ods to tek ( l e t a 1928 j e ^ z n a š a l le 4 ,7 o d s t o t k o v ) . Tako je obdob je 1928 - 1932 p r i n e s l o gospodarskemu r a zvo j u ZSSR prednos t in za k r a j š e obdobje je ZSSR p o s t a l a dru-ga i n d u s t r i j s k a dr žava na s v e t u , s a j j e de l e ž V e l . B r i t a n i j e v sve tovn i p r o i z-v o d n j i l e t a 1932 znaša l samo 11,3 od s t o t kov , de l e ž Nemči je pa 8 ,9 ods t o t kov . P r i tem je p o v e d a t i , da je takšen r a zvo j doseg la ZSSR brez pomoči oziroma

26

sode lovan j a t u j e g a k a p i t a l a . Ža l pa se je v obdobju h i t r e g a i n d u s t r i j s k e g a r a zvo j a ZSSR z a r a d i h i t r e i n n a s i l n e k o l e k t i v i z a c i j e v a s i obču tno zman j ša l p r i d e l e k k r u šn i h ž i t i n š t e v i l o ž i v i n e , t ako d a j e ž i v l j e n j s k i s t andard pre* b i v a l s t v a mesta i n v a s i močno p a d e l , kar j e z a o s t r o v a l o n o t r a n j e odnose. i • Po l e t u 1932 začne v k a p i t a l i s t i č n e m svetu i n d u s t r i j s k a p r o i z v o d n j a in zuna-n j a t r g ov i n a po ča s i n a r a š č a t i , vendar samo v l e t u 1937 p r eko r a č i s t a n j e i z l e t a 1929 - indeks 103, toda že l e t a 1938 pade na indeks 93. Med evropsk im i k a p i t a l i s t i č n i m i državami je samo h i t l e r j e v s k a Nemči ja v tem obdobju s t a l n o povečeva la i n d u s t r i j s k o p r o i z v o d n j o , i n s i c e r na račun povečevan ja p ro i zvod-n j e za vo j s ko ( l e t a 1938 doseže i ndeks 1 2 6 , 2 ) , i n tako je ponovno p r ev ze l a drugo mesto v sve tovn i i n d u s t r i j s k i p r o i z v o d n j i . Podobna g i b a n j a so b i l a p r i

; šo tna t u d i v ZDA, k j e r so z Roosevel tov im gospodarskim načrtom r e š e v a l i pro-bleme m i l i j o n o v b r e z po se l n i h i n s t a g n a c i j e p r o i z v o d n j e . Zanimivo j e , d a j e z n a š a l v tem času v o j n i p roračun ZDA manj ko t ods to tek narodnega dohodka. Za r ad i h i t r e g a i n d u s t r i j s k e g a r a z vo j a ZSSR ( t u d i t u j e p r i s o t n a r a s t p r o i z -vodn je za po t rebe vo j ske ) pa je svetovna i n d u s t r i j s k a p r o i z v odn j a v l e t u 1937 doseg la g lede na l e t o 1929 indeks 119,4 in z a d r ž a l a l e t a 1938 indeks 111 ,5 . I n d u s t r i j s k a p r o i z vodn j a ZSSR j e t o r e j z a č e l a b i s t v eno v p l i v a t i n a g i b a n j e svetovne p r o i z v o d n j e . Tako je l e t a 1939, neposredno pred začetkom druge svetovne v o j n e , z na ša l de l e ž i n d u s t r i j s k e p r o i z v odn j e ZDA v sve tovn i p r o i z v o d n j i 4 0 od s t o t kov , n j en de l e ž v sve tovn i t r g o v i n i 14 o d s t o t k ov , ZSSR pa je sode l ova l a v sve tovn i p r o i z v o d n j i z okrog 12 o d s t o t k i , v sve tovn i t r -g o v i n i pa komaj z odstotkom. %

Rast i n d u s t r i j s k e p r o i z v odn j e i n hk ra tno nazadovan je zunan je t r g ov i n e ZSSR govor i o k r e p i t v i a v t a r k i č nega gospodarskega r a z v o j a . S i c e r pa je neka j tega p r i s o t n o t u d i p r i ZDA. K l j u b zmanjšanemu de l e ž u v sve tovn i i n d u s t r i j s k i pro-i z v o d n j i so zahodne evropske države obd r ž a l e ab so l u t no p rev l ado v s ve t ovn i t r g o v i n i (okrog t r e t j i n e ) .

ZDA so b i l e t o r e j k l j u b težavam pred drugo svetovno vo j no t r dno na prvem mestu v sve tovn i p r o i z v o d n j i , poveča le so svo j naskok g lede na dr žave Zahod-ne Evrope tako v p r o i z v o d n j i kot v ž i v l j e n j s k e m s t anda rdu , p o s t a l e so svetov n i cen te r f i n ančnega k a p i t a l a , v vojaškem pogledu pa so b i l e na b l i ž a j o č o se

s v e t o v n o vo j no popolnoma n e p r i p r a v l j e n e . ZSSR je svo jo v logo v sve tovn i pro-i z v o d n j i o k r e p i l a , p u s t i l a j e za seboj V e l . B r i t a n i j o i n F r a n c i j o t e r se moč-no p r i b l i ž a l a N e m č i j i . (Leta 1940 je Nemči ja p r o i z v e d l a 25 m i l i j o n o v ton j e k l a , 18,5 m i l i j o n o v ton surovega ž e l e z a i n 190 m i l i j o n o v ton premoga; ZSSR pa 18,3 m i l i j o n o v ton j e k l a , i5 m i l i j o n o v ton surovega ž e l e z a in 166 mi l i j o n o v ton premoga) . Njena p r i p r a v l j e n o s t na vo j no z Nemči jo je b i l a doka j š n j a . H i t r e j š i r a zvo j j e h rom i l o z ao s t r ovan j e S t a l i n o v e d i k t a t u r e i n s tem povezane množične č i s t k e .

[ S

S i l e f a š i s t i č n e o s i Ber l in-R im so do p o l e t j a 1941 zased le sko ra j vso Evropo. Ang l e ž i so s s k r a j n i m i močmi b r a n i l i svo j o t ok . S H i t l e r j e v i m napadom na ZSSR se je z a če l o o d l o č u j o č e obdobje druge svetovne v o j n e , ka t e re potek in končn i i z i d so nam z n a n i . Nas zan ima , kako so iz te vo j ne (v gospodarskem pogledu) i z š l e predvsem ZDA in ZSSR.

Obnovimo u g o t o v i t e v , da ZDA na vo jno n i s o b i l e p r i p r a v l j e n e , vendar so že l e t a 1941, še posebej pa po vojnem z a p l e t u z J aponsko , h i t r o poveča le i z -ko r i š čenos t o b s t o j e č i h i n d u s t r i j s k i h z m o g l j i v o s t i (do t a k r a t s o t e b i l e i z -kor i š čene samo okrog t r e t j i n e ) in z a če l e z g r adn j o nov i h . P r i č a smo i z j e m n i d i n am ik i r a z vo j a i n d u s t r i j s k e , predvsem vo j ne p r o i z v o d n j e . ZDA so b i l e v dru g i s ve tovn i v o j n i neposredno ude l e žene , vendar i z ven svo jega državnega ozem-l j a . N j i hove f r o n t n e i zgube so znaša l e okrog 275.000 l j u d i . „ Ce so ZDA svo j o i n d u s t r i j s k o p r o i z v odn j o v času prve svetovne vo j ne poveča le za 15 od s t o t kov , so jo v času druge svetovne vo j ne za 50 od s t o t kov . Tako je b i l čas druge svetovne vo j ne za ZDA obdob je n a j b o l j d inamičnega i n d u s t r i j s k e ga r a z vo j a v n j i h o v i z g o d o v i n i . Za r ad i močnega povečan ja svo je p r o i z v o d n j e in zman jšan ja p r o i z v o d n j e v Evrop i so b i l e ZDA ob koncu vo j ne l e t a 194 5 ude-ležene v sve tovn i p r o i z v o d n j i s 50 o d s t o t k i . Ta vzpon p r o i z v o d n j e v ZDA pa

je pr ipomogel k temu, da je b i l a svetovna p r o i z v o d n j a , k l j u b opustošenjem v neka te r i h d e l i h s ve t a , l e t a 194 5 ve č j a kot v začetnem l e t u druge svetovne vo jne . Skladno z r a s t j o p ro i zvodn j e se je poveča l de lež ZDA v sve tovn i t rgo-v i n i na 23 odsto tkov in tako so t u d i v sve tovn i t r g o v i n i ZDA s t o p i l e na prvo mesto.

DELEŽ ZDA IN ZSSR V SVETOVNI TRGOVINI IZRAŽENO V %

% ZDA —- ŽSSR

PR0IZV0DN3A ČRNEGA PREMOGA

PROIZVODNJA N A F T E V MILIJONIH TON

28

PROIZVODNJA JEKLA

; 1 Tudi t o k r a t je b i l , podobno kot v p r v i s ve tovn i v o j n i , p o l o ž a j ZSSR povsem drugačen ko t p o l o ž a j ZDA. Glavne vo j ne o p e r a c i j e druge svetovne vo j ne so po-t e k a l e na ozeml ju ZSSR. V e l i k d e l evropskega d e l a ZSSR je b i l začasno zaseden po nemških armadah in opus tošen v v o j n i h o p e r a c i j a h p r i nemškem napredovan ju i n um ikan j u . ( "Nemško- f a š i s t i č n i o k u p a t o r j i s o u n i č i l i i n p o ž g a l i 1.710 mest i n n a s e l i j mestnega t i p a , več kot 70 t i s o č v a s i i n n a s e l i j , 32 t i s o č indu-s t r i j s k i h p o d j e t i j , 98 t i s o č ko lhozov i n 1.876 sovhozov. P r i b l i ž n o 25 m i l i j o -nov s o v j e t s k i h l j u d i j e o s t a l o brez s t r e h e . Sov j e t ska zveza j e i z g u b i l a p r i -b l i ž n o 30 ods to tkov nac i ona l nega bogas tva . Kar 30 m i l i j o n o v n j e n i h d r ž a v l j a -nov je I z g u b i l o ž i v l j e n j e na b o j i š č u , v r u šev i nah mest in v a s i , v koncentra-c i j s k i h t a b o r i š č i h i n ges t apovsk ih m u č i l n i c a h " . Uničeno j e b i l o p o l o v i c o go-ve j e ž i v i n e i n ovac t e r 80 ods to tkov s v i n j . - Sov je t ske n o v o s t i , š t . 1 0 (528 ) , marec 1975, Beograd) .

Čeprav so mnoga i n d u s t r i j s k a p o d j e t j a v evropskem de lu u s p e l i umakn i t i i n j i h na Ura lu i n v S i b i r i j i ponovno p o s t a v i t i , z g r a d i t i nove i n d u s t r i j s k e z m o g l j i -v o s t i t e r s p r o t i o b n a v l j a t i i n d u s t r i j o i n k m e t i j s t v o n a osvobojenem o z e m l j u , je b i l a vendar skupna p r o i z v o d n j a ZSSR l e t a 1945 za 40 ods to tkov manjša ko t l e t a 1940, na o z em l j u , k i j e b i l o začasno o kup i r a no , pa je l e t a 1945 (po d e l n i obnov i ) z n a ša l a p r o i z v o d n j a komaj 33 ods to tkov p redvo j ne . Tako je b i l de le ž ZSSR v sve tovn i p r o i z v o d n j i l e t a 194 5 komaj 6 o d s t o t k ov , medtem ko je p r i sve tovn i t r g o v i n i o s t a l a p r i de l e žu 1 o d s t o t e k . K l j u b občutnemu zmanjša-n j u de l e ž a v sve tovn i p r o i z v o d n j i pa je ZSSR ob z a k l j u č k u vo j ne z a r a d i opu-s t o š e n j a nemške i n d u s t r i j e i n d e l i t v e n jenega p r e j š n j e g a državnega ozem l j a na dva d e l a (kasne je dve d r ž a v i - ZRN in NDR) ponovno p revze l o drugo mesto na sve tovn i l e s t v i c i .

Začetna osnova ZDA in ZSSR je b i l a po z a k l j u č k u druge svetovne vo j ne b i s t v e-no drugačna . Za ZDA je b i l a vo j na k l j u b izgubam doba k o n j u n k t u r e , g i g a n t -skega r a z vo j a in povečan ja p r o i z v odn j e za 50 od s t o t kov , kar je ZDA s 50 ods to tn im deležem v sve tovn i p r o i z v o d n j i t r dno z a s i d r a l o na prvem mestu . Za ZSSR je pomeni la vo j na opus tošen j e n a j b o l j r a z v i t e g a d e l a d r ž a v e , zmanj-šan j e p r o i z vodn j e za 40 od s t o t kov , to pa je p o v z r o č i l o n j e n padec v de l e žu svetovne p r o i z vodn j e z 12 na 6 ods t o t kov . Gre t o r e j za sko ra j 9-kra tno raz-l i k o . V ZDA je po v o j n i kon j unk t u r a počas i ponehava l a , v o j n a n a r o č i l a so se zman j š a l a , občasno s t a j i h p o ž i v i l a ko re j ska i n v ie tnamska v o j n a , ZSSR pa se je z vsemi s i l a m i v r g l a na obnovo porušenega . P r i tem obnovi tvenem proce-su pa je vse i n d u s t r i j s k e z m o g l j i v o s t i , k i j i h je v vojnem času p r e s e l i l a za U r a l , p u s t i l a tam i n j i h š e nap re j r a z v i j a l a . Po p r v i sve tovn i v o j n i , revo-l u c i j i i n d r ž a v l j a n s k i v o j n i j e ZSSR po t r ebova l a osem l e t , d a j e doseg la p r e d r e v o l u c i j s k o p r o i z v o d n j o , seda j j e t o doseg la že po dob r i h t r eh l e t i h . Tudi seda j so v ZSSR, podobno ko t po p r v i s ve tovn i v o j n i , o p r a v i l i gospodar-sko obnovo brez pomoči t u j e g a k a p i t a l a . Gospodarsk i r a zvo j so u s m e r j a l i z močno dr žavno c e n t r a l i z i r a n o p o l i t i k o po p e t l e t k a h . Povprečna r a s t narodnega dohodka se je po v o j n i l e t n o g i b a l a med 8 in 10 o d s t o t k i . Poudarek je b i l na

29

b a z i č n i i n d u s t r i j i , p r o i z v o d n j a z a s tandard i n k m e t i j s t v o s t a b i l a t u d i v tem Dbdobju v drugem p l a n u .

Nekatere z n a č i l n o s t i povojnega gospodarskega r a z vo j a obeh v e l e s i l bomo p r i k a-z a l i s p o d a t k i o p r o i z v o d n j i n e k a t e r i h pomembnih p r o i z vodov , imenovanih t u d i " s t r a t e š k i p r o i z v o d i " . (V ir podatkov - S t a t i s t i č n i g o d i š n j a k J u g o s l a v i j e ) .

ELEKTROENERGIJA (v m i l i j a r d a h KWh) - t a b e l a 3

1939 1948 1962 1970 1975

ZDA 14 6 336 943 1.630 1.999

ZSSR 36 66 369 740 1.038

ČRNI PREMOG - t a b e l a 4 l v m i l i j o n tonah)

1939 1948 1962 1970 1975*

ZDA 402 580 395 541 568

ZSSR 124 200 386 432 484

* Opomba: Skupaj z l i g n i t o m je doseg la p r o i z v o d n j a v ZDA 586 mio t o n , v ZSSR pa 644 mio t o n . Države EGS so nakopa le skupa j 252 mi6 ton črnega premoga.

NAFTA - t a b e l a 5 (v m i l i j o n tonah)

1939 1948 1962 1970 1975

ZDA 171 270 361 475 412 ZSSR 30 30 186 352 491

JEKLO - t a b e l a 6 (v m i l i j o n tonah )

1939 1948 1962 1970 1975*

ZDA 48 80 89 119 105 ZSSR 17 19 76 115 141

* Opomba: Države EGS skupa j b l i z u 120 mio t o n .

Poda tk i v t a b e l a h 3, 4 , 5 in 6 k a ž e j o na s t a l n o k o l i č i n s k o povečevan je p r i do-b i v a n j a naveden ih " s t r a t e š k i h p ro i zvodov" v obeh d r ž avah , vendar je r a s t v ZSSR s t a l n a in h i t r e j š a , medtem ko je d o ž i v l j a l a v ZDA n i h a n j a in je počas-n e j š a . V z a d n j i h l e t i h je p r o i z v o d n j a n a f t e in j e k l a v ZDA ce l o na zadova l a . Oboje pa je pr ipomog lo k temu, da ZSSR svo jega tekmeca ZDA doh i t eva a l i pa ga je že p r e h i t e l a ( časop i sna o b v e s t i l a za l e t o 1976 in 1977 to u go t o v i t e v še b o l j p o t r j u j e j o , kar še posebej v e l j a z a n a f t o i n j e k l o ) . Podobno ko t p r i j e k l u in n a f t i j e ZSSR že pred l e t i v k o l i č i n s k i p r o i z v o d n j i p r e h i t e l a ZDA p r i ž e l e z u , koksu i n cementu.

Delež ZSSR v sve t ovn i p r o i z v o d n j i navedenih d ob r i n s tem s t a l n o r a s t e in je l e t a 1975 z n a š a l p r i e l e k t r o e n e r g i j i 16,5 o d s t o t k ov , črnem premogu 22 ods to t-kov , n a f t i 19 ,1 o d s t o t k a , j e k l u 22,9 o d s t o t k ov , ž e l e zu 19,9 ods to tkov i n koksu 2 2 ,2 o d s t o t k a .

Seveda na rašča p r o i z v o d n j a v ZSSR t u d i v d r ug i h i n d u s t r i j s k i h p r o i z v odn i h pa-nogah , vendar so p r i posameznih p r o i z v o d i h r a z l i k e med ZDA in ZSSR še ze l o v e l i k e v k o r i s t ZDA. Eden n a j b o l j k r i č e č i h pr imerov je nedvomno p r o i z v odn j a osebn ih a v t omob i l o v , z a k a t e ro nam k a ž e j o s t a t i s t i č n i p o d a t k i n a s l e d n j o s l i k o

30

Leta 1958 so i z d e l a l i v ZDA 4 , 258 . 000 , v ZSSR pa 122.000 osebn ih av tomob i l ov , l e t a 1971 v ZDA 8 ,508 .000 in v ZSSR 529 .000 , t e r l e t a 1973 v ZDA 5,660.000 in v ZSSR 912.000. Leta 1971 so ime le ZDA 88,840.000 osebn ih av tomob i lov in l e t a 1974 c e l o že 104 ,270 .000 , medtem ko za ZSSR ni uradnega s t a t i s t i č n e g a podatka . B i s t veno b o l j š e j e razmer je p r i p r o i z v o d n j i r a d i j s k i h i n t e l e v i z i j -sk ih sp re jemn ikov , vendar so i m e l i v l e t u 1973 v ZDA 368 m i l i j o n o v in v ZSSR 110 m i l i j o n o v r a d i j s k i h sp re j emn ikov , kar pomeni v prvem pr imeru 1 ,7 sprejem-n ika na p r e b i v a l c a , v ZSSR pa o ,44 a pa r a t a na p r e b i v a l c a . T e l e v i z i j s k i h spre-jemnikov so i m e l i l e t a 1973 v ZDA 110 m i l i j o n o v in v ZSSR 49 m i l i j o n o v , kar da p r i ZDA o , 5 TV spre jemn ika na p r e b i v a l c a , v ZSSR pa o , 2 . Sp lošno znano je d e j s t v o , da v ZSSR p r o i z v odn j a t ako imenovanega b l a ga š i r o k e p o t r o š n j e , k l j u b neko l i k o h i t r e j š i r a s t i v z a d n j i h l e t i h , b i s t v e n o z a o s t a j a z a p r o i z v o d n j o v ZDA.

Mnogo t e ž av in problemov ima jo v ZSSR v k m e t i j s k i p r o i z v o d n j i , k j e r z a r a d i p r i r o d n i h de j avn i kov (muhavost k l ime) t e r o r g a n i z a c i j s k i h i n t e h n o l o š k i h s l a b o s t i p o č a s i n a p r e d u j e j o , pa t u d i l e t n a n i h a n j a so v e l i k a . Tako so i m e l i l e t a 1973 r eko rdn i p r i d e l e k 109 m i l i j o n o v ton p š e n i c e , toda l e t a 1975 samo 64 m i l i j o n o v t o n , a l e t a 1976 ponovno dobro že tev s 95 m i l i j o n i t onam i . Ne-v e r j e t n o malo p r i d e l u j e j o ko ru ze , k i j e v r a z v i t i h ž i v i n o r e j s k i h d r žavah ena g l a v n i h krmnih r a s t l i n . Tako so l e t a 1973 p r i d e l a l i 13 m i l i j o n o v ton ko ru ze , l e t a 1975 samo 7 m i l i j o n o v t on in l e t a 1976 zopet več - 14 m i l i j o n o v t o n . Hek ta rsk i donos i so v povpreč j u le 15 s t o t o v na hek t a r p r i p š e n i c i in 28 s to-tov p r i k o r u z i , kar kaže na e k s t e n z i v n o s t . Ker je kruh v dnevn i p r e h r a n i še vedno z e l o pomemben, je ZSSR mora la ob s l a b i h l e t i n a h p šen i co u v a ž a t i t u d i i z ZDA, k i p r i d e l e k pšen i ce s t a l n o p o v e č u j e j o ; l e t a 1973 so je n a ž e l i 58 mi-l i j o n o v t on . V p r i d e l o v a n j u koruze so ZDA da l e č na prvem mestu na s v e t u , s a j j e z n a š a l l e t a 1976 p r i d e l e k 148 m i l i j o n o v t o n , kar j e b i l o d e s e t k r a t več ko t v ZSSR. Koruza pomeni v ZDA t eme l j k v a l i t e t n e govedore je in s v i n j e -r e j e . V s l a bo r a z v i t i ž i v i n o r e j i ZSSR je i s k a t i t u d i vz roke za t e ž ave z mesom in sorazmerno n i z k o porabo v dnevn i p r e h r a n i .

Za c e l o v i t p r i k a z sp lošnega r a z v o j a in s t a n j a v obeh d r žavah b i seveda mora-l i p r i m e r j a t i t u d i s t o p n j o t ako imenovanega družbenega s t a n d a r d a , k i g a ob i-č a j no vrednot imo po s t a n j u v z d r av s t vu , š o l s t v u , k u l t u r i i n soc ia lnem var-s t vu . Nedvomno je v tem pog ledu ZSSR d a l e č pred ZDA, s a j s t a v ZSSR zdrav-s tvo i n š o l s t v o b r e z p l a č n a ; z e l o gos ta j e mreža r a z n i h k u l t u r n i h u s t a nov , k n j i g e so pocen i ; z a go t o v l j e n a j e po lna z apos l enos t ( s i c e r ob n i z k i p r o i z -v o d n o s t i l ) . Vendar smo v našem p r i k a z u ž e l e l i d a t i l e g e n e r a l n i o k v i r n i p r i k a z r a z v o j a sp lošne in še posebe j i n d u s t r i j s k e p r o i z v o d n j e . V tem okv i r u so nedvomno z a n i m i v i p o d a t k i , k i j i h navajamo v t e k s t u , t e r j i h p r i k a z u j e t u d i g r a f i k o n "De lež ZDA in ZSSR v sve tovn i t r g o v i n i " . Delež obeh d r ž av v sve tovn i t r g o v i n i n i v sorazmer ju z n jun im deležem v sve t ovn i p r o i z v o d n j i , j e b i s t v e no n i ž j i , kar kaže na do ločeno a v t a r k i č n o usmer jenos t obeh gospo-da r s t e v . Še posebe j v e l j a to za ZSSR, k i pa je b i l a v t akšno s t a n j e deloma t u d i p o t i s n j e n a tako po p r v i kot po d r u g i s ve t ovn i v o j n i (h l adna v o j n a i n embargo).

V b e s e d i l u in s pomočjo g r a f i k o n a "De lež ZDA in ZSSR v s ve t ovn i p r o i z v o d n j i " j e t o r e j p r i k a z a n s p l o š n i gospodarsk i i n i n d u s t r i j s k i r a z vo j obeh d r ž a v . To j e nedvomno d o v o l j c e l o v i t i n z a t o t u d i o b j e k t i v e n k a z a l e c gospodarskega r a zvo j a in doseženega s t a n j a . S p r o t i smo o s v e t l j e v a l i procese v posameznih obdob j i h i n o p o z a r j a l i n a p o sebnos t i . R a z l i k a j e b i l a n a j v e č j a ob koncu druge svetovne v o j n e , b i l a je de se t k r a t n a ( 5 0 : 5 ) . Po v o j n i d e l e ž ZDA v sve-t o v n i p r o i z v o d n j i pada , kar j e p o s l e d i c a h i t r e j š e g a gospodarskega r a z v o j a v svetu po razpadu k o l o n i a l i z m a na s p l o h , ponovnega vzpona p r o i z v o d n j e v Za-hodn i E v r o p i , k j e r p r e d n j a č i predvsem Zvezna r e p u b l i k a Nemč i j a , burnega i n-d u s t r i j s k e g a r a z vo j a Japonske t e r s t a l n e r a s t i i n d u s t r i j s k e p r o i z v o d n j e v ZSSR. Prav h i t e r r a z vo j b a z i č ne i n d u s t r i j e v ZSSR je g l a v n i d e j a v n i k s i c e r počasne toda s t a l n e r a s t i n jenega de l e ž a v s ve t ovn i i n d u s t r i j s k i p ro i z vod-n j i . Tako se t u d i r a z l i k a v de l e ž u med ZDA in ZSSR s t a l n o zman j šu j e in kaže na l e t o 1975 odnos 33 : 20.

31

Ker n i s t v a r n i h osnov za p r e d v i d e v a n j e , da b i se i n d u s t r i j s k a p r o i z v o d n j a v ZSSR v bodoče r a z v i j a l a b i s t v e n o počasne je ko t v zadnjem d e s e t l e t j u , smemo g l ede na sp lošna g i b a n j a i n d u s t r i j s k e p r o i z v odn j e p r i č a k o v a t i , da bo n j en de l e ž v s ve t ovn i p r o i z v o d n j i še nap re j n a r a š č a l . V isoka s t o p n j a a v t a r k i č n o-s t i j o v a r u j e pred v e č j i m i p r e t r e s i , k i so v k a p i t a l i s t i č n e m svetu k l j u b moč-nemu državnemu posredovan ju s t a l n o p r i s o t n i T Prav nasp ro tno pa se s t a l n a k r i -za k a p i t a l i s t i č n e g a s v e t a , k i se med drugim kaže v občasno močneje i z r a ž e n i h r e c e s i j a h , odraža v g i b a n j u p r o i z v o d n j e ZDA, k i d o ž i v l j a k r i z o t u d i z a r a d i vse močnejše zah teve -nerazvi tega in neuvrščenega sve ta za k o r e n i t o spremembo sedan jega s i s tema svetovnega gospoda rs tva . Kako bodo ta in druga g i b a n j a v svetovnem doga j a n j u konkre tno v p l i v a l a v nas ledn jem d e s e t l e t j u na i n d u s t r i j -sko p r o i z v o d n j o ZDA je t e ž ko točno p r e d v i d e t i , nedvomno pa je možno r e č i : k u l m i n a c i j a gospodarske moči ZDA je mimo in ob s e d a n j i h r a z v o j n i h t e ž n j a h l ahko r e a l n o p r i č a ku j emo , da se bo de l e ž ZDA v sve t ovn i p r o i z v o d n j i v p r i hod-njem d e s e t l e t j u še zman j ševa l . S o c i a l i s t i č n i d r u ž ben i s i s tem v ZSSR kaže to-r e j k l j u b togemu državno monopo l i s t i čnemu usmer j an j u b o l j š e dosežke ko t no-t r a n j e r a z k r a j a j o č i se s i s tem k a p i t a l i z m a v ZDA. Nakazan i proces pa vod i k zman jševan ju r a z l i k e v de l e žu obeh sve tovn i h v e l e s i l v s ve t ovn i p r o i z v o d n j i , t o r e j k r avnoves j u . Le t o , ko se bos t a č r t i na g r a f i k o n u s r e č a l i , bo d o l o č i l r a z p l e t mnogih z a p l e t e n i h sve tovn i h prob lemov, k i j i h n i mogoče do ločno pred-v i d e t i .

GLAVNI VIR I IN LITERATURA:

1 . S t a t i s t i č n i g o d i š n j a k SFRJ, Beograd 1976. 2 . S t r ana s ov j e t ov za 50 l e t , Sborn ik s t a t i s t i č e s k i h m a t e r i a l o v , Moskva 1967. 3 . S o v j e t s k i j S o j u z , O b š č i j o b zo r , Moskva 1976. 4 . S te rnberg F r i t z : S o c i j a l i z a m i k a p i t a l i z a m pred sudom svetske j a v n o s t i ,

Beograd 1954.

SVETOZm ILEŠIČ

SLOVENSKA GEOGRAFIJA IN SLOVENŠČINA

V tem p r i spevku se lotevam v p r a š a n j a , k i na p r v i pog led za našo s t r oko n i b i s t v e n o . To je v p r a š a n j e s l o v en š č i n e in n j ene uporabe . Dva neposredna povoda s t a me n a p o t i l a k temu i z b o r u . P r v i je v tem, da sem b i l p r e t e k l o j e s e n , ko so s l o v en sk i s l a v i s t i z b o r o v a l i na B ledu , h k r a t i z n e k a t e r im i d r ug im i n e s l a v i s t i , k i pa ima jo v p r a k s i opravka s s l o v e n š č i n o , p ov ab l j e n k sode l ovan j u p r i t . i m . o k r o g l i m i z i o s l o v e n š č i n i v našem javnem ž i v l j e n j u . Tam s i c e r nisem u t e g n i l s o d e l o v a t i , pač pa me je v a b i l o hva levredno opozo-r i l o , da j e t r eba t u d i v geografskem strokovnem krogu r a z m i š l j a t i i n razprav-l j a t i o v l o g i in k akovos t i s l o v en š č i n e v n jem. To še posebno, ker je t reba š t e t i g e o g r a f i j o vsekakor med t . i . " n a c i o n a l n e " i n " k u l t u r n e " vede i n v n j e j p r imerno s k r b e t i t u d i z a k u l t u r o n ac i ona l nega j e z i k a .

Drug i povod, k i me j e o p o z o r i l na n u j n o s t t a k i h r a z m i š l j a n j , pa j e b i l č l anek p r o f . d r . D a r k a R ad i n j e v zadnjem "Geografskem obzo rn i ku " (1977, 1-2) v r u b r i -k i " Imenos l ov j e i n i z r a z j e " , pod naslovom " P r o s t o r - p o k r a j i n s k i p r o s t o r-p o k r a j i n a " , eden od r edk i h geog r a f s k i h p r i s p evkov , k i se je v zadnjem času v s a j posredno d o t a k n i l ne samo t e r m i n o l o š k e , temveč t u d i j e z i k o v n e i n s t i l n e p r ob l ema t i k e v n a š i g eog r a f s k i p u b l i c i s t i k i .

Sam sem ime l s s l ovensk im i geog r a f s k im i b e s e d i l i do l ga l e t a op ravka , b o d i s i ko t b r a l e c i n o cen j eva l e c ( s em i na r sk i h , d i p l omsk i h d e l i t d . ) a l i k o t u r e d n i k .

32

Po teh d o l g o l e t n i h i z k u š n j a h se na ž a l o s t ne bo j im t r d i t i , da je v e l i k d e l teh b e s e d i l (vsa j pred t e m e l j i t i m r ed i g i r a n j em ) po j e z i k o v n i i n s t i l i s t i č n i s t r a n i , č e že ne s l a b , pa v s a j d a l e č od t i s t e d o g n a n o s t i , k i b i s i j o č l cvek ž e l e l . Ne bom se spuš ča l v podrobno a n a l i z o s v o j i h i z k u š e n j . Opozorim na j sa-mo na neka te re g l avne p o m a n j k l j i v o s t i , k i se k a ž e j o ob n j i h .

Naj se n a j p r e j na k r a t ko dotaknem n a j b o l j k r i č e č i h s p o d r s l j a j e v v n a š i h tek-s t i h : g r ob i h s l o v n i č n i h napak. Te so nedvomno nepotrebne in n e o p r a v i č l j i v e in b i se j im l ahko z malo v e č j o p a z l j i v o s t j o i z o g n i l i . Na ž a l o s t j i h t u d i v geog r a f sk i h t e k s t i h n i ravno ma lo , neka tere pa se p o j a v l j a j o kar dos l edno . Vedno pogos te j e l ahko opazimo np r . ne samo v g e o g r a f s k i h , temveč t u d i d r ug i h b e s e d i l i h , napačno zamen javan j^ 3 . i n 5 . sk lona ( d a j a l n i k a in mes tn ika ) v z ve z i z n eka t e r im i p r e d l o g i . Naj mi ne zameri u r e d n i š t v o "Geografskega obzor-n i k a " (ka terega č l a n sem sam) , da k l j u b temu, da je to u r e d n i š t v o še med n a j -budne j š im i č u v a r j i dobrega j e z i k a i n s t i l a v n a š i g e o g r a f s k i p u b l i c i s t i k i , t ak pr imer navedem ravno s s t r a n i našega č a s o p i s a . Š t e v i l k o 1-2 , 1976, k a z i že na p r v i s t r a n i uvodnega č l anka s p o d r s l j a j v samem nas lovu "Težn je k p o l i -cen t r i čnem urbanem r a z v o j u " (prav je seveda "k p o l i c e n t r i č n e m u urbanemu r a z v o j u " ) . P r i tem ne gre morda samo za l a p s u s , k a j t i i s t a napaka se ponov i v k a z a l u in v b e s e d i l u (na s t r . 3 ) . Težko je seveda t ak s p o d r s l j a j v r e v i j i , k i j e namenjena š o l i , z a g o v a r j a t i pred k o l e g i s l o v e n i s t i . Napaka, k i j e kar mrgo l i t u d i v g eog r a f s k i h b e s e d i l i h , j e n a d a l j e napačna i z b i r a med uporabo vezn ikov " i z " in " z " a l i "s" v povezav i z drugim sklonom. Tako ne beremo sa-mo napačno "z Goren jske" ( p r a v i l n o " i z Go ren j s ke " , ker smo pač b i l i "v Go-r e n j s k i " ) i n prav tako napačno " i z Goren jskega" (prav " z Go ren j skega " , ker smo pač b i l i "na Goren jskem") . P r e v l a d o v a t i j e z a če l a t u d i napačna raba " i z v i d i k a " (prav " z v i d i k a " , ker pač nismo n i kda r "v" v i d i k u ) . Še s l a b še n a l e t i m o , če brskamo po i n t e r n i h geog r a f s k i h t e k s t i h , n p r . po z a p i s n i k i h se j a l i z bo rovan j . Gre np r . za napačno uporabo p a s i v a . Tako sem pred k r a t k im b r a l v takšnem z a p i s n i k u , da je nekdo p r o s i l "da se ga r a z r e š i f u n k c i j e " (prav "da ga r az reš imo a l i r a z r e š i j o f u n k c i j e " a l i kveč jemu, da se "on raz re-š i f u n k c i j e " ) . Ta napaka , k i so j o j e z i k o s l o v c i i r o n i z i r a l i menda še pred prvo svetovno vo j no s s l o v i t o " I š č e se Uršo P l u t " ) je t u d i že kar v n a v a d i .

To je nepotreben d r o b i ž , k i ga ne kaže d a l j e n a š t e v a t i , av to r j em in urednikom pa n i v posebno č a s t . Še več s k r b i nam lahko povzroča c e l o t e n s t i l š t e v i l n i h n a š i h t e k s t o v , k i j e v č a s i h s ko r a j n e s p r e j e m l j i v . Besed i l a s o ka j pogosto ne samo površno in nespre tno n a p i s a n a , brez po t rebe r a z v l e č e n a , gos tobesedna , s l a bo p l a s t i č n a , ma r s i k da j z odvečn imi p o n a v l j a n j i , f o r m u l a c i j e ne j asne i n meglene a l i brez po t rebe z a p l e t e n e , d i s p o z i c i j a snov i s l aba i n nep reg ledna . Temu us t r e zen je navadno t u d i sam s t i l v ožjem pomenu besede. K o l i k o k r a t se s t a v k i oz i roma s t a v č n i d e l i z r a z l i č n i m sub jektom brez po t rebe in brez l o g i k e v e ž e j o med sebo j z veznikom " i n " ; glavnemu s tavku s l e d i v č a s i h kar več p o d r e j e n i h s t avkov , k i j i h u v a j a " k i " a l i " k a t e r i " , p r i čemer b r a l e c težko r a z v o z l a n j i h o v o medsebojno " h i e r a r h i j o " . N a d a l j n j i h pr imerov t e v r s t e se t u ne morem l o t i t i , ker j i h j e na ž a l o s t preveč a l i pa b i mora l t u r e p r o d u c i r a t i c e l e ods tavke rokop i sov pa t u d i o b j a v l j e n i h t e k s t o v .

Še v e l i k o več je tega v n e o b j a v l j e n i h e l a b o r a t i h ; to je do neke mere opra-v i č l j i v o z de j s t vom , da se za t ake e l a b o r a t e , k i j i h navadno predlagamo R a z i s k o v a l n i s k u p n o s t i , vedno preveč mud i , ker so r o k i k r a t k i i n ne dopušča-j o , da b i f o r m u l a c i j e b o l j d o z o r e l e . S tem v z ve z i n a j omenim š e , da je t ak s t i l k a j rad ob te žen ne samo s p o t r e bn im i a l i k o r i s t n i m i t u j k a m i , temveč t u d i s t a k i m i , k i d o k a z u j e j o , da se je av t o r v svojem de l u preveč n a l e z e l " t u j e g a " s t i l a , p r i nas enk ra t b o l j nemškega, d r u g i č pa ang leškega . Tako se v nekate-r i h t e k s t i h p r i nas s t v a r i sp l oh več n e " r o j e v a j o " , " z a č e n j a j o " a l i k a j po-dobnega, temveč kar " g e n e r i r a j o " ( p r i čemer seveda s l o v en sk i j e z i k i n s t i l brez po t rebe " d e g e n e r i r a t a " ) .

Naj zda j navežem neka j s v o j i h pr ipomb še na že omenjena i z v a j a n j a p r o f . R a d i n j e . Močno k r i t i č n o j e p r o f . R a d i n j a o c e n i l z l a s t i uporabo , v č a s i h prav z l o r a b o , i z r a z a " p r o s t o r " v g e o g r a f i j i i n i z ven n j e . Povsem soglašam z n j i m , da j e b i l ta pojem p r i v l e č e n v g e o g r a f i j o in v prakso čez mero po t r ebe . Ni ob remen i l samo b e s e d i l ko t odvečen b a l a s t . Ce lo sam n jegov v s e b i n s k i pojem je p o s t a l meglen. V t e ž n j i , d a b i r a z š i r i l i a l i u t e m e l j i l i š i r i n o de lovnega pod ro č j a

33

g e o g r a f i j e , s o š t e v i l n i g e o g r a f i z a v z e l i s t a l i š č e , d a sod i v g e o g r a f i j o a l i jo zanima vse , "kar se doga j a v p r o s t o r u " . Č lovek se nehote v p r a š a , a l i se sp loh k a j na svetu doga j a zuna j p r o s t o r a . Zd i se m i , da se s t a k i m i p og l e d i š e b o l j i z p o s t a v l j a m o oč i tkom pov r š no s t i i n n e r e s n o s t i g e o g r a f i j e .

Opozorim na j še na o b i l n o d rugo , v e l i k o k r a t nepotrebno n av l a ko , k i j e p rep l a-v i l a i n obremen i l a naše t e k s t e b o l j i z navade i n z a r a d i mode kakor po po t re-b i . Navedem n a j n a j p r e j i z r a z " p r o c e s " , k i kar i z puh t eva i z n a š i h t e k s t o v . Da je p r o c e s u a l n i pog led na doga j a n j a v z n a n o s t i n u j e n , n i dvoma. Zato pa n i t r eba t e rm inov , k i že po svojem b i s t v u sami na seb i pomen i jo proces (npr . s ak r a sevan j e , e r o z i j a , d e n u d a c i j a , p r epe revan j e , d e a g r a r i z a c i j a , u r b a n i z a c i -j a , i n d u s t r i a l i z a c i j a , d e popu l a c i j a ) razen v d o l o č e n i h , posebno poudarka vred-n i h p r i m e r i h , r a z š i r j a t i v "proces z a k r a s e v a n j a " , "proces e r o z i j e " , "proces d e a g r a r i z a c i j e " i t d . S tem se brez po t rebe še b o l j z a p l e t e j o t u d i s t i l i s t i č -ne povezave: a l i n i enos t avne je p o v e d a t i , d a se " p o k r a j i n a d e a g r a r i z i r a " , kakor "da se v p o k r a j i n i o d v i j a proces d e a g r a r i z a c i j e " namesto f o r m u l a c i j e " o k o l i c a mesta je podvržena (1) v p l i v u procesa u r b a n i z a c i j e " j e nedvomno k r a j š e i n r a z u m l j i v e j e povedano, da " o k o l i c o mesta zajema u r b a n i z a c i j a " . Tudi v teh i n podobn ih p r ime r i h j e n a j b o l j e , če m i s e l napišemo t a k o , ko t b i jo po domače us tno p o v e d a l i . S a j , če govor im, ne rečem, da "sem v s p a n j u " , temveč enos tavno , da " sp im" . Zaka j b i t o r e j mora lo b i t i p r e b i v a l s t v o "v naza-d o v a n j u " , če l ahko l epo povemo, da enostavno " n a z a d u j e " .

Take nav lake je še v e l i k o . Med n j i m i so t u d i " n j i v s k e " , " t r a v n i š k e " , "gozdne" i n druge " p o v r š i n e " , k i b i j i h večinoma l ahko k r a j š e , čeprav morda manj "učeno" n a v e d l i ko t n j i v e , t r a v n i k i i n gozdov i ( razen seveda v p r i m e r i h , k j e r gre ob s t a t i s t i č n i h p r imer j avah zares za obseg teh p o v r š i n ) . N a d a l j n j i p r imer nepotrebnega p o d a l j š e v a n j a i n obremenjevan ja t eks t ov j e t e rm in "dnevna migra-c i j a de lovne s i l e " . Ne g lede na v p r a š a n j e , a l i gre p r i tem po javu sp loh zares a a " m i g r a c i j o " , b i s e l ahko o d l o č i l i z a k r a j š o , enos t avne j šo i n p r o ž ne j š o besedo (npr . " v o z a č i " i n " v o z a š t v o " , kakor ima jo Nemci " Pende l e r j e " i n Angle-ž i " commuter j e " ) .

Naš i t e k s t i so r a d i t u d i p r e p l a v l j e n i z besedami , k i so s s t i l o m vred na jpogo-s t e j e d e d i š č i n a nemških b e s e d i l . Tako so np r . v n a š i h gozdov ih " zas topane" ( " v e r t r e t e n " ) t e a l i drugačne drevesne v r s t e , v h r i b o v j u t e a l i drugačne kamnine , n i h č e pa ne pove, kdo in kako j i h " z a s t o p a " . Tudi " podv r ž en i " ( " un te rwor fen " ) smo marsičemu (npr . mestna o k o l i c a u r b a n i z a c i j i , poboč j a e r o z i j i ) , ne vemo pa , kdo in kako je to o k o l i c o a l i poboč je " v r g e l pod" urba-n i z a c i j o a l i e r o z i j o .

Ce lo v n a s l o v i h n a l e t imo na s l abo op rede l j e ne in ne k a j pr imerne i z r a z e . Zad-n j i čas smo np r . s l i š a l i o g eog r a f s k i r a z i s k o v a l n i temi z naslovom "Razreše-van j e z a o s t a l i h p o d r o č i j " . Kdor ne ve , za k a j g r e , s i l ahko t a z a o s t a l a pod-r o č j a p r e d s t a v l j a ko t nekakšen rebus , k r i ž a n k o a l i matemat ično n a l o go , k i j o geogra f l ahko kar b r ž " r a z r e š i " . A l i pa bomo morda z a o s t a l a pod roč j a " r az re-š i l i " n j i h o v i h do sedan j i h f u n k c i j ?

Kar r a d i t u d i k a p i t u l i r a m o pred za naše po t rebe ne vedno s p r e j e m l j i v o termi-n o l o g i j o d r ug i h s t r o k . Tako so nam pedo l og i v s a j do neke mere že v s i l i l i za našo i n t u d i z a sp lošno rabo n e s p r e j e m l j i v i n vseb insko p rob l ema t i č en termin " t l a " za v vsakem o z i r u manj p r o b l ema t i č n o , v dnevn i r a b i udomačeno " p r s t " . Okrog t a l n i c e " , " p o d t a l n i c e " a l i " t a l n e vode" se lov imo z d rug im i s t rokami in sp lošno rabo v r ed , ne da b i se u t e g n i l i o d l o č i t i za n a j p r ime rne j š ega med temi i z r a z i . Ze lo smo se n a l e z l i t u d i r a z n i h " t r e n d o v " , " m e t r o p o l i t a n s k i h a r e a l o v " , "bazenov" i t d . i z t ehn i č no-p l ane r ske i n u r b a n i s t i č n e t e r m i n o l o g i j e .

Naj še omenim, da smo se z vsem našim sp lošn im p i san jem vred po mojem m i š l j e -n j i preveč su žen j sko p o d r e d i l i neka ter im p r e t i r a n i m i n enos t ransko p u r i s t i č -nim te žn j am n e k a t e r i h n a š i h p ravop i scev i n j e z i k o s l o v c e v . Sprejemamo n p r . samo "naravo" in zavračamo " p r i r o d o " (čeprav je Jesenkov " P r i r o do zn an sk i z e m l j e p i s " med n a j b o l j š i m i k n j i g a m i i z s lovenske geogra fske k n j i ž e v n o s t i pre-t ek l ega s t o l e t j a ) . Ve l i k o nas j e s p r e j e l o povsem n e p r e p r i č l j i v o u t eme l j eno pomensko r a z l i k o med "področ jem" in "območjem". Z obema rokama smo s p r e j e l i t u d i besedo " d e j a v n i k " , k i j e b i l a skovana pred k r a t k im i n j e š e pred p o l

34

gene r ac i j e n i h če ne b i r azume l . Vses t ranska uporaba " d e j a v n i k a " se je malce s r a m e ž l j i v o u s t a v i l a š e l e , k o n a j b i t u d i " f a k t o r s k o a l i mnogofaktorsko ana-l i z o " p re imenova l i v " d e j a v n i š k o " .

K vp rašan j u s l o ven š č i n e v g e o g r a f i j i sod i seveda t u d i k r a j evno imenos l ov j e . Človek n e utegne b e l e ž i t i n e š t e t i h s p o d r s l j a j e v n o v i n a r j e v i n r a d i j s k i h t e r t e l e v i z i j s k i h napovedova lcev , pa t u d i geogra fov v upo rab i k r a j e v n i h imen. Tako s l i š i m o na vsakem koraku o "Ra tečah" namesto o " R a t e č ah " , o "Podkoren-skem sed lu " namesto 'LKorenu" ( zaka j nimamo potem t u d i P o d i j u b e l j s k e g a sed-l a " ? ) , o Pavl ičevem sed lu namesto Pav l i čevem v r hu , o " D i z e l d o r f u " namesto o "D i i sse ldor fu" , o Zakopanih namesto o Zakopanah ( P o l j a k i p r a v i j o Zakopene, v Zakopenem, kar l ahko even tua l no pres tav imo v s l o ven š č i n o ko t Zakopane, v Zakopanah, "Zakopan i " z " i " na koncu pa n i s o z n ičemer u t e m e l j e n i ) . Poleg napak v i z g o v o r j a v i in nag l asu je posebno mnogo napak v r a b i p red logov " v " , "na" i n " p r i " p r i k r a j e v n i h imen ih . Več ina n e ve , a l i n a j p i š e i n govo r i "na Ravnah" a l i " v Ravnah" , "na P t u j u " a l i " v P t u j u " , "na Š e n t i l j u " a l i " p r i Š e n t i l j u " , " v Lenar tu " a l i " p r i L e n a r t u " , "na Vidmu" a l i " p r i V idmu" , " p r i K a p e l i " , "na Kape l i " a l i c e l o "v Kape l i " ( svo j čas sem nek je b r a l , da bodo z g r a d i l i oz iroma m o d e r n i z i r a l i ces to "skoz" Kape lo , p r i čemer b i s i kdo l ahko p r e d s t a v l j a l , da j o bodo z g r a d i l i skoz p r e d o r ) .

Ve l i k o t e žav imamo že od nekda j s p i s avo v e l i k i h a l i ma l i h z a č e t n i c p r i kra-j e vn i h imen i h , s e s t a v l j e n i h i z več besed. Neka te r i g e o g r a f i smo s t a l n o pro-s i l i p r avop i s ce , n a j v s v o j i h p r a v i l i h t o s t v a r čim b o l j p o e n o s t a v i j o . To smo s t o r i l i t u d i pred k r a t k i m , ko so z a č e l i p r a v o p i s e ! znova p r e u r e j a t i pra-vop isna p r a v i l a . Na ž a l o s t s svo jo pobudo, k o l i k o r mi je znano, nismo k a j p r i d a u s p e l i i n bo z novim pravopisom s t va r o s t a l a v s a j t o l i k o z ap l e t ena ko t d o s l e j a l i pa morda še b o l j . Še napre j bomo p i s a l i " š k o f j a Loka" in "Novo mes to" , čeprav r a z l o g i , z aka j n a j b i p i s a l i "Loka" z v e l i k o i n "mesto" z malo z a č e t n i c o , n i s o n i kako r p r e p r i č l j i v i . Na v i d i k u je c e l o še ena novos t , k i n i z a p o e n o s t a v l j e n j e p i save prav n i č r a z v e s e l j i v a : posebna p r a v i l a bodo v e l j a l a za imena n a s e l i j (vse z v e l i k i m i z a č e t n i c a m i , seveda z neka j i z jema-m i , posebna pa za vse druge topogra f ske n a z i v e ) . Tako bomo Limbarsko Goro i n Logarsko Do l i no kot n a s e l j i p i s a l i z v e l i k o z a č e t n i c o t u d i v "Go r i " i n " D o l i n i " , i s t i imeni za goro in d o l i n o pa z ma lo . Lahko bomo t o r e j d o ž i v e l i t akšne p ravop i sno absurdne f o r m u l a c i j e : "Nase l j e Limbarska Gora ima r a z t r e se-n6 svo je domove po n a j v i š j i h s t raneh razg ledne Limbarske gore" a l i pa "Nase l j e Logarska Do l i n a zavzema predvsem s l o v i t o a l p sko Logarsko d o l i n o " (mogoče se bo morda temu i z o g n i t i s f o r m u l a c i j o "zavzema predvsem s l o v i t o I s t o i m e n s k o a l p sko d o l i n o " ) .

JAKOB MEDVED

NEKAJ VPRAŠANJ K VSEOBSEŽNI KRITIKI "Geogra f i se t ako r a d i p r i t o ž u j e m o , da nas zapo-s t a v l j a j o -t n n a š i s t r o k i od reka j o znans t venos t . Ža l pa je premalo z a v e s t i , da dajemo z našim p i s njem čes t o povod za take o č i t k e . Za to se mi zd i p r i z a dev an j e z a i z b o l j š a n j e k v a l i t e t e na j po t r eb-ne j še in je pogoj za u v e l j a v l j a n j e g e o g r a f i j e v j a v n o s t i " . ( I .Gams: S t a n j e f i z i č n e g e o g r a f i j e v S l o v e n i j i , GO X I I , š t e v . 2 , s t r . 4 4 )

V z a d n j i š t e v i l k i Geografskega obzorn ika j e b i l o b j a v l j e n č l anek d r . I v a n a Gamsa: REGIONALNA GEOGRAFIJA - VRH ALI ANAHRONIZEM METODIČNE GEOGRAFIJE. P r i z -n a t i moram, da me je vseobsežen č l anek ze l o p r e s e n e t i l in da n jegovega pravega sm is l a v e r j e t n o ne razumem. A l i hoče av to r z n j im p r i s p e v a t i k r a z re ševan j u od p r t i h vp r a šan j g e o g r a f i j e kot z n anos t i a l i g e o g r a f i j e ko t učnega predmeta , a l i mogoče kar vsega h k r a t i ? A l i hoče s tem d a t i svo je pr ipombe k učnemu na č r t u za po i k g e o g r a f i j e v skupni programski osnov i usmerjenega i z o b r a ž e v a n j a , k i je sedaf v j a v n i r a z p r a v i ? A l i pa s tem mogoče ž e l i samo oma lovaževa t i d e l o in

napore posameznika (če j e t a k o , n a j j i h imensko navede) a l i vseh č l anov komi-s i j e za p r i p r a v o u čn i h n a č r t ov za pouk g e o g r a f i j e v osnovn i š o l i i n š o l ah usmerjenega i z o b r a ž ev an j a t e r vseh organov , - , k i so o teh n a č r t i h r a z p r a v l j a l i i n j i h s p r e j e l i ? Up i ra s e m i m i s e l , d a b i a v t o r č l a nka ko t d o l g o l e t n i č l a n u redn i škega odbora Geoarafskega obzorn ika v g l a s i l u , k i ga i zda j amo z zna tno družbeno f i n a n č n o pomočjo , p i s a l o s t v a r e h , k i ne p r i s p e v a j o k napredku geo-g r a f i j e ko t z n a n o s t i a l i g e o g r a f i j e ko t učnega predmeta . Ker t ako r a z l a g o namena č l a nka t e ž ko sprejmem in ker t u d i same vseb ine č l a nka v e r j e t n o ne mo-rem p r a v i l n o d o j e t i (mogoče je med naš im i g e o g r a f i in d rug im i b r a l c i še kak-šen p r i m e r ) , pros im a v t o r j a č l a n k a , da v duhu uvodnega c i t a t a in za možnost k o n s t r u k t i v n e razprave j a sno o b r a z l o ž i i n u t e m e l j i svo j a s t a l i š č a :

1. "PO MOJEM MNENJU POSEBNOST GEOGRAFIJE NI V TEM, DA POVEZUJE NARAVNE IN DRUŽBENE POJAVE V GEOGRAFSKI KOMPLEKS, TEMVEČ V TEM, DA STA OBE KOMPONENTI ENAKOMERNO ALI VSAJ ENAKOPRAVNO ZASTOPANI. TAKA DEFINICIJA GEOGRAFIJE MORA BITI TUDI MERILO ZA NJENO OMEJITEV: NARAVNI POJAVI, KI NIMAJO VIDNEJŠEGA POMENA ZA DRUŽBO, NE SODIJO V PREDMET GEOGRAFIJE. DRUŽBENI POJAVI, KI J IH NE MOREMO RAZLAGATI TUDI Z NARAVNIMI POGOJI, NISO PREDMET GEOGRAFIJE". ( I .Gams: Reg iona lna g e o g r a f i j a - vrh a l i ana-hronizem metod ične g e o g r a f i j e , GO XXIV, š t e v . 1-2, s t r . 4 2 ) .

Preden b i l ahko o t e j d e f i n i c i j i g e o g r a f i j e z a č e l i k a k r š noko l i r a z p r avo , j e po t r ebno , d a av to r d e f i n i c i j o n eko l i k o podrobne je r a z l o ž i i n utemel-j i . Av t o r j a pros im na j z l a s t i p o j a s n i :

1 . 1 A l i n a j t a d e f i n i c i j a g e o g r a f i j e v e l j a z a g e o g r a f i j o ko t znanos t a l i z a g e o g r a f i j o kot u č n i predmet a l i p a j e sp lošno v e l j a v n a ?

1 .2 Glede na v e l j a v n o s t d e f i n i c i j e (za g e o g r a f i j o ko t z n anos t , g e o g r a f i j o ko t u č n i predmet a l i sp lošno v e l j a v n o s t ) n a j skuša av t o r t o d e f i n i c i j o p r a k t i č n o p r i l a g o d i t i i n v njenem duhu sp remen i t i v z go j n o i z ob r a ž eva l n e smotre g e o g r a f i j e kot učnega predmeta (seveda če z an j o ta d e f i n i c i j a g e o g r a f i j e t u d i v e l j a ) i n n a k a z a t i nepo t rebno , negeografsko snov!

P r i z n a t i moram, da sem p r i p r a k t i č n i a p l i k a c i j i nove d e f i n i c i j e geogra-f i j e brez doda t n i h a v t o r j e v i h p o j a s n i l i n pomoči popolnoma nemočen i n nesposoben. P r i š e l sem do u g o t o v i t e v , ki se c e l o meni (kot enemu izmed tako imenovanih " l i k v i d a t o r j e v g e o g r a f i j e " ) zde n e k o l i k o p r ob l ema t i č ne . Ko sem skuša l v duhu te d e f i n i c i j e s p remen i t i "Smotre pouka z em l j e p i s a " (Osnovna šo l a - vseb ina v zgo j no i z ob r a ževa l nega d e l a , Zavod za š o l s t v o SRS, L j u b l j a n a 1973, s t r . 125 ) sem n a l e t e l na v e l i k e t e ž a ve . T r e t j i od-stavek teh smotrov, k i se g l a s i " u v a j a j o se v razumevanje povezanos t i med na ravn im i i n družbeno geogra f sk im i p o j a v i i n r a z l i č n i h nač inov p r o i z v o d n j e " , sem skuša l v duhu a v t o r j e v e d e f i n i c i j e g e o g r a f i j e pre-o b l i k o v a t i v " u v a j a j o se" v enakomerno a l i v s a j enakopravno zas topa-nos t med na ravn im i in d ružbeno-geogra fsk im i p o j a v i in naravno uteme-l j e v a n j e r a z l i č n i h nač inov p r o i z v o d n j e . V tem pr imeru sem po mojem mnenju duh a v t o r j e v e d e f i n i c i j e g e o g r a f i j e kar uspešno a p l i c i r a l . N i pa m i uspe lo a p l i c i r a t i duha nove d e f i n i c i j e g e o g r a f i j e p r i n a s l e d n j i h smot r i h pouka z e m l j e p i s a :

- u s po s ab l j a jo se za razumevanje mednarodnih odnosov in se v z g a j a j o v duhu s o c i a l i s t i č n e g a humanizma i n i n t e r n a c i o n a l i z m a ,

- v z g a j a j o se v s o c i a l i s t i č n e m p a t r i o t i z m u in se u s p o s a b l j a j o za us t-v a r j a l n o ž i v l j e n j e v samoupravni s o c i a l i s t i č n i d r u ž b i .

P r i s v o j i h poskus ih p r i l a g o d i t v e a v t o r j e ve d e f i n i c i j e g e o g r a f i j e sem p r i š e l do z e l o p r o b l e m a t i č n i h v a r i a n t , ko t j e n p r . " u s p o s a b l j a j o se za naravno r a z l a g o mednarodnih odnosov . . . " , s k a t e ro se v e r j e t n o t u d i av-t o r nove d e f i n i c i j e ne bo s t r i n j a l . Obs t a j a pa še druga možnost (v smi-s l u d e f i n i c i j e ) , d a so t i v z g o j n o i z o b r a ž e v a l n i smot r i nepo t rebn i i n ne-g e o g r a f s k i .

36

1.3 Na podobne te žave sem n a l e t e l p r i p rak t i čnem u v e l j a v l j a n j u a v t o r j e ve de-f i n i c i j e g e o g r a f i j e , t u d i p r i p reg ledu učne s n o v i . Če gledamo skoz i p r i z -mo av t o r j eve d e f i n i c i j e g e o g r a f i j e , "da d r u žben i p o j a v i , k i j i h n i mogo-če r a z l a g a t i t u d i z na ravn im i p o g o j i , n i s o predmet g e o g r a f i j e " , j e v g e o g r a f i j i ko t učnem predmetu i z r edno v e l i k o b a l a s t a . Ni mi namreč uspe-l o , d a b i " t u d i z na ravn im i p o g o j i " r a z l o ž i l v r s t o s n o v i , n a j navedem samo neka j pr imerov : s t opn j e r a s t i š t e v i l a p r e b i v a l s t v a , s t a r o s t n a p i r a-m ida , s t r u k t u r a p r e b i v a l s t v a , p r e b i v a l s t v o p o n a r o d n o s t i , j e z i k u , v e r i , n a c i o n a l n o mešana o z e m l j a , soc i a l no-poses tne razmere , u č i n k i t ehn i čnega r a z v o j a , u č i n k i f e v d a l n e , k a p i t a l i s t i č n e , i m p e r i a l i s t i č n e družbene ure-d i t v e , u č i n k i s o c i a l i s t i č n e družbene u r e d i t v e , p o l i t i č n e me je , d r ž a v e , r as i zem , r a z v i t e d e ž e l e , de že l e v r a zvo j u i t d .

Za rad i tega pros im a v t o r j a d e f i n i c i j e g e o g r a f i j e , d a p o j a s n i , a l i s o na-veden i i n podobni p r ime r i negeogra f sk i b a l a s t a l i p a j i h j e mogoče t u d i naravno r a z l o ž i t i 1

2. Za d i s k u s i j o o r e g i o n a l n i g e o g r a f i j i ko t učnem predmetu v osnovn i š o l i i n šo l ah usmerjenega i z o b r a ž evan j a j e z a ž e l e n o , da d r . I .Gams j a sno fo r-mu l i r a svo ja i d e j n a s t a l i š č a , k a j t i i z omenjenega vseobsežnega č l anka i n n ek a t e r i h n j egov i h d r ug i h de l nisem sposoben r a z b r a t i j a s n i h s t a l i š č . Naj navedem neka j p r imerov , k i na j b i j i h av t o r podrobne je o b r a z l o ž i l :

2 .1 "REGIONALNE FIZIČNE GEOGRAFIJE KOT SAMOSTOJNE GEOGRAFSKE PANOGE ŽAL NE GOJIMO, KAR DAJE NEKATERIM POVOD ZA TRDITEV, DA FIZIČNA GEOGRAFIJA NI SAMOSTOJNA GEOGRAFSKA DISCIPLINA, TEMVEČ LE SKUPNO IME ZA FIZIČNO -GEOGRAFSKE PANOGE". ( I .Gams: S t a n j e f i z i č n e g e o g r a f i j e v S l o v e n i j i , GO X I I , š t e v . 2, s t r . 43)

A l i av to r š e v z t r a j a p r i svojem s t a l i š č u ? A l i n a j b i o b s t a j a l e r a z l i č n e r eg i o na l n e g e o g r a f i j e : f i z i č n a r e g i o n a l n a g e o g r a f i j a , družbena r e g i o n a l -na g e o g r a f i j a in mogoče še t r e t j a (če bom lahko u g o t o v i l p r a v i l n o ime) c e l o s t n a , kompleksna a l i pa mogoče r e g i o n a l n a r e g i o n a l n a g e o g r a f i j a ?

A l i na j s e t e v r s t e r e g i o n a l n i h g e o g r a f i j u v e l j a v i j o p r i g e o g r a f i j i ko t učnem predmetu a l i pa je to r e z e r v i r a n o samo za " t a bu " - zasnovo znanstvene g e o g r a f i j e ?

2.2 "KOT OPRAVIČILO LIKVIDATORSKIM TEŽNJAM REGIONALNE GEOGRAFIJE V SREDNJIH ŠOLAH PA V GEOGRAFSKEM OBZORNIKU PRIPISUJEJO NEČEDNOSTI NE POUKU, TEMVEČ REGIONALNI GEOGRAFIJI KOT STROKI, KI NAJ BI OSTALA POD TEM IMENOM LE V "NOVI OBLIKI" , TO JE V ISKANJU NOVE VSEBINE GEOGRAFIJE. PRI VSEH TEH KRITIKAH GRE ZA USODNO ZAMENJAVO METODIČNEGA IN ZNANSTVENO-STROKOVNEGA „VIDIKA, ČE JE POUK REGIONALNE GEOGRAFIJE PREVEČ FAKTOGRAFSKI IN PREMALO VZGAJA CELOSTNO MIŠLJENJE, JE TO KRIVDA UČITELJA IN NE REGIONALNE GEO-GRAFI J E " . ( I . G a m s , GO XXIV, š t e v . 1-2, s t r . 4 4 )

Tudi o teh s t a l i š č i h n i mogoča k on s t r u k t i v n a d i s k u s i j a brez t e m e l j i t i h doda t n i h p o j a s n i l a v t o r j a . Ker n j egov i h i d e j n i h konceptov o r e g i o n a l n i g e o g r a f i j i ne poznamo (odv isno od odgovora pod 2 . 1 ) , b i l ahko p r i š l i do napačn ih z a k l j u č k o v . Zato prosim a v t o r j a za n a s l e d n j a p o j a s n i l a :

- A l i av to r m i s l i , da je r e g i o n a l n a g e o g r a f i j a ( ž a l ne vem ka te ra - d i -leme pod točko 2 .1 - mogoče t a , ki je b i l a do seda j uve l j av l j ena v os-novn i i n s r e d n j i š o l i i n mogoče n a f a k u l t e t i p r i g e o g r a f i j i krasa) t a b u , dokončno dosežen v r h , k j e r se vsak n a d a l j n j i r a z vo j u s t a v i ?

- A l i je av t o r č l anka res p r e p r i č a n , d a je za vse "NEČEDNOSTI" p r i pouku in preskromne vzgo je ce los tnega m i š l j e n j a KRIV SAMO UČITELJ?

- Če je t ako , zaka j je potem sp loh po t rebna reforma š o l s t v a , od osnovne šo l e do usmerjenega i z ob r a ževan j a ( v k l j u č no u n i v e r z e ) ?

- A l i je av t o r res p r e p r i č a n , da je vseh teh re fo rmn ih p r i z a devan j k r i v a samo usodna zamenjava METODIČNEGA IN ZNANSTVENO-STROKOVNEGA VIDIKA? Če j e to r e s , potem je av t o r i z n a š e l čudežen k l j u č , k i bo p r i h r a n i l

37

ogromno de l a vsem t i s t i m , k i v l a g a j o svo je napore v i z b o l j š a n j a pouka g e o g r a f i j e . Prosimo g a , n a j ga čim p r e j p a t e n t i r a i n o b j a v i l Osebno pa se b o j i m , da je zadeva n eko l i k o d rugačna . Zd i se m i , da je odpr to v p r a š a n j e , k a j po jmu je av t o r pod "METODIČNIM IN ZNANSTVENO-STROKOVNIM VIDIKOM"? A l i po njegovem mnenju d i d a k t i k a g e o g r a f i j e n i znanstvena d i s c i p l i n a ? Če j e t a k o , potem j e po t rebno u k i n i t i k a ted ro za d i d a k t i -k o g e o g r a f i j e , pod ip l omsk i š t u d i j i z t e d i s c i p l i n e , u s t a v i t i znans t-veno-raz i skova l no de l o na tem pod roč j u i t d . Mogoče bo a v t o r j u to p r i nas u s p e l o , n eko l i k o pa sem s k e p t i č e n , če bo res mogel z a v r e t i znan-s t veno- ra z i s kova l no d e l o na pod roč j u d i d a k t i k e g e o g r a f i j e t u d i v dru-g i h j u go s l o van sk i h s r e d i š č i h i n v t u j i n i .

2 .3 "ALI JE POTREBNO REGIONALNO GEOGRAFIJO V SREDNJI IN OSNOVNI ŠOLI ČASOV-NO SKRČITI V PRID POUDARJENEGA REGIONALNEGA VIDIKA PRI PODAJANJU SNOVI IZ POMOŽNIH PREDMETOV, ALI TO, KAKŠNA NAJ BO REGIONALNA GEOGRAFIJA, SISTEMSKA, PROBLEMSKA, VZROČNA IN PODOBNO, NAJ REŠUJE METODIKA. ZASNOVE ZNANSTVENE GEOGRAFIJE TO NE ZADEVA". ( I .Gams, GO XXIV, š t e v . 1-2 , s t r . 44)

Zaka j t ako nenadn i ob r a t ? Če je a v t o r j u res popolnoma vseeno , kakšna smer r e g i o n a l n e g e o g r a f i j e se bo u v e l j a v l j a l a p r i g e o g r a f i j i ko t sp loš-no i zobraževa lnem predmetu , z aka j se potem tako zavzema za do ločen kon-cept ( 2 . 2 ) ? A l i p a so z an j v s i koncep t i enako k v a l i t e t n i i n j e k r i v samo u č i t e l j ? Zaka j je potem po t rebna tako vseobsežna in temu g l o b i n s ko u s t r e zna k r i t i k a ?

P r i tem pa o s t a j a še druga n e j a s n o s t , k a j je po avtor jevem mnenju "zasnova znanstvene g e o g r a f i j e " , k i j e tako zv i šena nad vsem doga jan jem? A l i a v t o r s tem m i s l i s i s t e m a t i k o g e o g r a f i j e ko t z n ano s t i i n da j e t a i z o b l i k o v a n a enk ra t za v s e l e j ? čudno , zaka j potem v i s tem č l anku govor i o r a z l i č n i h re fo rmn ih p r i z a d e v a n j i h n a t u j i h u n i v e r z a h , k i posega jo t u d i v sam s is tem g e o g r a f i j e ? A l i pa mogoče m i s l i , da je naša znanstvena ge-o g r a f i j a doseg la t ako s t o p n j o , da je p o s t a l a sama seb i namen in je d ruž-bene po t rebe in družbena praksa sp loh ne zanima?

3 . 1 "NADOMESTITI REGIONALNO GEOGRAFIJO Z UČNO SNOVJO O PROCESIH POMENI PRE-HAJATI NA PODROČJE DRUGIH ZNANOSTI, SAJ NI PROCESA, KI GA NE BI BOLJ TEHTNO OBRAVNAVALA KAKA DRUGA STROKA. GEOGRAFIJA SE PO MOJEM MNENJU LAHKO UKVARJA SAMO Z REGIONALNIMI UČINKI TEH PROCESOV". ( I . Gams, GO XX IV , š t ev . 1-2, s t r . 4 5 )

Tudi te a v t o r j e v e t r d i t v e v e r j e t n o ne razumem t a k o , ko t j o av to r pojmu-j e . A l i n a j pojmujem sm ise l t r d i t v e po duhu , da j e a v t o r sp loh p r o t i ob ravnav i procesov p r i pouku g e o g r a f i j e , ker j o b o l j t eh t no obravnava jo druge s t r oke . P r i g e o g r a f i j i pa b i o b r a vnava l i samo r eg i o n a l n e u č i nke teh procesov? Mogoče pa je av to r samo p r o t i p re t i r anemu ( t u d i to mi n i j asno ) obravnavan ju procesov a l i pa mogoče samo p r o t i ob ravnav i do loče-ne skup ine procesov?

Če je av t o r p r o t i ob ravnav i proceso\ p r i g e o g r a f i j i (zopet o b s t a j a od-p r t o vp r a š an j e a l i p r i r e o g r a f i j i kot z n ano s t i a l i p r i g e o g r a f i j i ko t učnem predmetu ) , n a j p o j a s n i , k a t e r i u č n i predmet bo učencu v osnovn i š o l i i n šo l ah usmerjenega i z o b r a ž ev an j a i n končno t u d i š t uden tu geogra-f i j e n u d i l osnovna spoznan ja o p r o c e s i h , n p r . o mehaničnem in kemičnem p repe revan j u , d e n u d a c i j i , e r o z i j i , k o r o z i j i , a b r a z i j i , r e č n i i n morski a k u m u l a c i j i , d e f l a c i j i , pedogenetsk ih p r o c e s i h , d e a g r a r i z a c i j i , u rban i-z a c i j i , d e p o p u l a c i j i , t r a n s f o r m a c i j i n a s e l i j i t d . Z a razumevanje do lo-čen i h procesov pa je pogosto po t rebno t u d i razumevanje d o l o č en i h pojmov. Kdo bo te pojme in procese obravnava l ? A l i pa mogoče av t o r m i s l i , da n a j p r i pouku g e o g r a f i j e obravnavamo samo r e g i o n a l n e u č i nke procesov , ne g l ede na t o , a l i u čenc i te procese t u d i razumejo . P r i tem sem l ahko s k e p t i č e n , s a j s e b i v e r j e t n o v r n i l i v obdob je j e z u i t s k i h š o l .

Če j e a v t o r sp loh p r o t i ob ravnav i procesov p r i g e o g r a f i j i , n a j to . j asno pove i n u t e m e l j i . K a j t i l e n a osnov i podrobne u t e m e l j i t v e l ahko t e m e l j i t o

38

p reob l i k u j emo vse učben ike za pouk g e o g r a f i j e v osnovn i in : s r e d n j i š o l i t e r učben ike t e r s k r i p t e z a v i š j i i n v i s o k o š o l s k i š t u d i j g e o g r a f i j e , še posebno pa n a š i h p r edavan j . S tem je mogoča i ,zredno v e l i k a " r ac i ona-l i z a c i j a " pouka g e o g r a f i j e na vseh ravneh , k a j t i druge s t roke ( te bo navede l a v t o r po t e m e l j i t e m p reg ledu u čn i h n a č r t ov za osnovno š o l o i n š o l e usmerjenega i z o b r a ž e v an j a ) bodo posredova le u s t r e zne pojme i n . s p o -znan j a za razumevanje p rocesov , mi g e o g r a f i pa se bomo u k v a r j a l i samo z obravnavo r e g i o n a l n i h u č i nkov teh procesov . Kaj p a , če druge s t roke tega v c e l o t i ne-bodo o p r a v i l e ? Če a v t o r j a č l a n k a p rav razumem, t u d i v tem pr imeru ne b i b i l o posebn ih težav? p r e z r e t i moramo samo že i t a k oma-lovaževano "metod ično g e o g r a f i j o " i n mogoče neka j " ne znans t ven i h " osnov-n o š o l s k i h , s r e d n j e š o l s k i h i n v i s o k o š o l s k i h d i d a k t i k , p a j e t o vp r a š an j e rešeno .

4 . S tem moja v p r a š a n j a i z vseobsežnega č l a n k a še d a l e č n i s o i z č r p a n a , z l a s t i ne o g e o g r a f i j i ko t z n a n o s t i in o g e o g r a f i j i ko t učnem predmetu na v i š j i h in v i s o k i h š o l a h . Na p o s t a v l j e n a v p r a š a n j a sem se o m e j i l pred-vsem z a r a d i t e g a , ker je seda j v r a z p r a v i u č n i n a č r t g e o g r a f i j e za skup-no programsko osnovo usmerjenega i z o b r a ž e v a n j a , medtem ko so u č n i n a č r t i za g e o g r a f i j o ko t stroJcovni predmet v r a z l i č n i h smereh usmerjenega i zob-r a ž evan j a še v i z d e l a v i . Za rad i tega b i b i l o z e l o z a ž e l e n o , aa a v t o r č l a nka na moja v p r a š a n j a pravočasno odgovor i t e r da nače l ne i n konkre tne pr ipombe , k i bodo r e s n i č n o l ahko s luž i l e napredku g e o g r a f i j e ko t učnemu predmetu .

IVAN GAMS

MEJE GEOGRAFIJE V SISTEMU ZNANOSTI IN V ŠOLI

Da b i v p r a š a n j a , z a s t a v l j e n a v č l a nku Nekaj v p r a š an j k v seobsežn i k r i t i k i , i n t e odgovore l a ž j e r a zume l i brez p o n a v l j a n j a argumentov, svetu jem bra l cem, d a n a j p r e j p r ebe re j o č l anek J .Medveda , Nače lo c e l o s t n o s t i a l i komp leksnos t i p r i pouku g e o g r a f i j e (GO X X I I I , š t . 3 0 4 ) . Ta č l anek j e i z z v a l r a z m i š l j a n j a o g e o g r a f i j i , o b j a v l j e n a v p r i s pevku Reg iona lna g e o g r a f i j a , vrh a l i anahro-nizem metod ične g e o g r a f i j e (GO XXIV, 1977, š t . 1-2, s t r . 41-45) .

Odgovor i s l e d i j o po t o č kah , ko t so z a s t a v l j e n e v predhodnem č l a n k u .

1 . 1 A l i v e l j a d e f i n i c i j a o enakopravn i z a s t o p a n o s t i n a r avn i h i n d r u žben i h de j a vn i kov z a g e o g r a f i j o ko t znanos t a l i z a g e o g r a f i j o ko t u č n i predmet? V GO 1977, s t r . 4 2 , je v drugem ods tavku povsem j a s n o , da v e l j a to za geo-g r a f i j o v s i s temu sodobnih z n a n o s t i .

I z zgodov ine g e o g r a f i j e vemo, da se je o s amosvo j i l a c e l a v r s t a pomožnih predmetov. Proces osamosva jan ja pomožnih predmetov je z a d n j i čas še h i t -r e j š i in mu m i se l no komaj s l ed imo . Še vedno se premalo zavedamo, da so k l i m a t o l o g i j a , p e d o l o g i j a , h i d r o l o g i j a , g e o m o r f o l o g i j a , u rban i zem, eko-nomske vede , razne panoge d r u ž b o s l o v j a , d emog r a f i j a i t d . samosto jne pano-ge z mednarodnimi z d r u ž e n j i , z b o r o v a n j i , ob javami i t d . Nekatere od n j i h se g o j i j o v o kv i r u r a z n i h s t r o k . Urbanizem je prav tak skupek znan ja raz-n i h znans tven i h d i s c i p l i n ko t naša g e o g r a f i j a . Geogra f i smo t o r e j , hočeš nočeš , p r imo r an i vedno na novo o p r e d e l j e v a t i predmet naše s t r oke . To je b i l c i l j mojega p r i z a d e v a n j a v omejenem č l a n k u . P r i tem vem, da se mnenja o tem, k a j je predmet g e o g r a f i j e p r i nas in v svetu močno razhajajo (o tem g l e j č l anek Oko l j e-č lovekovo oko l j e-geogra f sko o k o l j e - g e o g r a f i j a , k i j e i z š e l v Geografskem v e s t n i k u XLIX, 1977, s t r . 59-71).

39

1.2 Po mojem mnenju ima jo t u d i d r u g i u č n i p redmet i na l ogo v z g a j a t i m l ad i no v duhu s o c i a l i s t i č n e g a humanizma, i n t e r n a c i o n a l i z m a , p a t r i o t i z m a ( np r . zgodov ina , s l o v e n š č i n a , f i l o z o f i j a , t e l e s n a v z g o j a ) . Če neko de ž e l o učencem pr ikažemo ko t r e z u l t a n t o d ru žben i h p rocesov , k i so se v o kv i r u p r i r o d n i h pogo jev s p e c i f i č n o in ed i n s t veno r a z v i j a l i , s tem že budimo spoš tovan j e do te z a kon i t e t v o r be . Tako bomo t u d i g e o g r a f i pomaga l i od-p r a v l j a t i t u i n tam še p r i s o t n o oma lovažen je manj r a z v i t i h narodov .

Tendenciozno p o s t a v l j e n a v p r a š an j a ko t t i s t o o n a r a v n i r a z l a g i mednarod-n i h odnosov , ono o čudežnem k l j u č u , k i da ga n a j p a t e n t i r a m , i n s i n u a c i j o o j e z u i t s k i š o l i , i n d a j e g e o g r a f i j a k rasa t abu i n vrh g e o g r a f i j e i t d . , puščam brez odgovora , ker ž e l im o h r a n i t i s t rokovno raven d i s k u s i j e . Mi-mogrede: o n a r a vn i p o g o j e n o s t i mednarodnih odnosov g o v o r i j o g e o p o l i t i č n e k n j i g e .

1 .3 Navedena je v r s t a s n o v i , k i da se je ne da p o j a s n i t i z na ravn im i razmera-m i , od s t o pn j e r a s t i p r e b i v a l s t v a do d e ž e l v r a z v o j u . Svo je s t a l i š č e bom poskuša l p o j a s n i t i samo v prvem in zadnjem pr imeru navedene s n o v i . Stop-n j o r a s t i š t e v i l a p r e b i v a l s t v a u g o t a v l j a d e m o g r a f i j a . Tudi med demogra f i so r a z i s k o v a l c i r a z n i h p r o f i l o v i n n e k a t e r i se t u d i p o g l j a b l j a j o v vpra-š a n j a vzrokov i n u č i nkov r a s t i p r e b i v a l s t v a . Dokler o s t a j a j o n a pr imer samo p r i gospodarsk ih v z r o k i h in u č i n k i h so še vedno demogra f i . če je podatke o s t o p n j i p r e b i v a l s t v e n e r a s t i ž e o b j a v i l a s t a t i s t i k a i n j i h skuša u p o r a b i t i g eog r a f , ga bo predvsem zan ima l a r a z l a g a r a z l i č n e r a s t i

v l u č i r e g i o n a l n i h s t r u k t u r i n r e g i o n a l n i h u č i n kov . Če to ap l ic i ram«? na S l o v e n i j o , bo geogra f z a p a z i l , da se k o n c e n t r i r a p r e b i v a l s t v o na rav-n i n i v u s t r e z n i o d d a l j e n o s t i od z a p o s l i t v e v gospodarsk ih s r e d i š č i h , k i n i s o n a s t a l a n a k l j u č n o . Dežele v r a z vo j u so p r av i l oma odda l j e ne od v i s oko r a z v i t i h c en t r o v . Ponekod se k p o l o ž a j u i n p rometn i l e g i p r i d r u ž i še v r s t a g eog r a f s k i h d e j a v n i k o v . Seveda negeog ra f sk i h ne bomo p r e z r l i . S t v a r je namreč v tem, da mora g e o g r a f i j a v š o l a h , k j e r je u č n i h predme-tov mnogo man j , ko t j e z nans t ven i h d i s c i p l i n , z a p r i k a z r e g i o n a l n i h s t ruk-t u r p o s r edova t i znan je š t e v i l n i h d r ug i h panog. Kako š i r o k o bo u č i t e l j p r i pouku posega l na druga p o d r o č j a , bo odv i sno od s t r u k t u r e o s t a l e g a pouka . Trenutno j e v n a š i s r e d n j i š o l i več d r u ž b o s l o v n i h ko t narovos lov-n i h predmetov , k i p r i d e j o v poš tev p r i r a z l a g i r e g i o n a l n i h s t r u k t u r (Od p r v i h z l a s t i s o c i o l o g i j a , f i l o z o f i j a , s amoup rav l j a n j e s t e m e l j i mark-s i zma , od d r u g i h pa v v e č j i mer i predvsem b i o l o g i j a , f i z i k a i n kem i j a pa l e d e l n o ) . Po t reba po dodatnemu znan j u i z n a r a vo s l o vn i h predmetov j e t o r e j v e č j a , s e d a n j i u č n i n a č r t g e o g r a f i j e p a j e ob ra tno o r i e n t i r a n .

Toda pomožna učna snov ne sme z amen j a t i a l i n a d o m e s t i t i g e o g r a f i j e . Osno-va g e o g r a f i j e v š o l i mera o s t a t i po mojem i s t a , ko t j e p r i z n ans t ven i d i s c i p l i n i . I n p r i t e j menim, ko t rečeno , da ima svo j e mesto v s i s temu z n a n o s t i samo še v enakopravnem povezovan ju in i s k a n j u zvez med naravn im i n družben im območjem, da b i g lede na t o u g o t a v l j a l i r e g i o n a l n e s t r u k t u r e .

2 . 1 F i z i č n a g e o g r a f i j a , d ružbena g e o g r a f i j a , d emogeog r a f i j a , p e d o g e o g r a f i j a in vse druge g e o g r a f i j e so samo pr ipomoček za o p r e d e l j e v a n j e t ema t i ke a l i geogra fske s p e c i a l i z a c i j e i n n i s o samosto jne vede . Vsaka od n j i h mora v s a j s t r e m e t i za komp leksnos t j o oz i roma mora neka j d o p r i n e s t i k kompleks-nemu obravnavan ju de l ov zeme l j ske p o v r š i n e .

Pojem enakopravne z a s t o p a n o s t i n a r avn i h i n d r u ž ben i h d e j a vn i k ov za o b l i -kovan je r e g i o n a l n i h s t r u k t u r , za k a t e r e se v predhodnem č l a nku zavzemam, j e l epo o p r e d e l i l v z a d n j i š t e v i l k i Geografskega v e s t n i k a (XLIX, 1977) p r o f . d r . D a r k o R a d i n j a v r a z p r a v i 0 komp leksnos t i v g e o g r a f i j i in i z ven n j e z besedami : "V g e o g r a f i j i gre potemtakem za več o b l i k komp l eksnos t i : z a enos tavno a l i de l no kompleksnost ( to j e obravnava posameznih po j avov z več s t r a n i ) , za b i p o l a r n o kompleksnost /obravnava ( p o k r a j i n s k i h ) po j a-vov v l u č i na rava-dru žba / in za r eg i ona l no-geog r a f s ko kompleksnost (obravnava vzročne i n f u n k c i o n a l n e c e l o k u p n o s t i g e o g r a f s k i h po j avov po p o k r a j i n s k i h e no t ah , p r i čemer so v o s p r ed j u p o k r a j i n s k e p o s l e d i c e odno-sov med naravo in d r u ž b o ) . Medtem ko s l e d n j e komp leksnos t i p r i d r u g i h vedah ne s reču jemo , pa srečamo p r v i d v e . " ( s t r . 2 7 ) .

40

2. V omenjenem č l a nku p r o f . R a d i n j e je na koncu ( s t r . 2 8 ) ponovno ob r a z l o ž eno vp r a š an j e odnosa med g e o g r a f i j o v z n a n o s t i in v š o l i , na ka te rega pred-hodn i č l a nek zah teva odgovor pod t očko 2. Če se oprede l imo za že op i s ano ome j i t e v predmeta znanstvene g e o g r a f i j e , potem t u d i n i več b i s t v e n o , kako se r e g i o n a l n e s t r u k t u r e l o t i m o p r i pouku . P r o f . d r . J a k o b Medved je v svojem č l a nku v GO 1976 (Načelo c e l o s t n o s t i a l i komp leksnos t i p r i pouku g e o g r a f i j e ) k r i t i z i r a l s t a r n a č i n obde lave d e ž e l p o s i s temu l e g a - p o l o ž a j - v e l i k o s t - z g r a d b a - r e l i e f - v o d o v j e - p o d n e b j e - t a l n e razmere , r a s t j e i t d . Toda p r i v s a k i od teh t ema t i k l ahko navežemo c e l o t n o reg i o-na l no s t r u k t u r o . " L a h k o pa do n j e pr idemo t u d i preko z a s t a v l j e n e g a "pro-blema" (beseda je v n a r ekova j u , ker je n j e n pomen v j a v n o s t i z e l o r a z l i -čen) oz i roma preko problemske g e o g r a f i j e , k i n a j b i n a domes t i l a s t a r o r e g i o n a l n o geogra fsko metodo. I ? h o d i š č e za t a smoter so l ahko t u d i tako-l e z a s t a v l j e n e t e m a t i k e , ko t j i h j e n a j t i v učnem n a č r t u z a 2 . i n 3 . raz-red g i m n a z i j e ( g l e j č l a nek O konceptu g e o g r a f i j e za 2 . in 3 . r a z red gim-n a z i j e , GO XXI , 1974, š t . 2-3, s t r . 7-10) : p rob l em i p r i l a g a j a n j a r a z l i č -n i h s o c i a l n i h skup in v novem o k o l j u , osnovn i p r o ce s i i n p rob l em i i t d . Toda to ne more b i t i smoter geogra fskega pouka . Vse, ka r se snovno a l i z a r a d i nesposobnos t i u č i t e l j a ne povezu je z r e g i o n a l n o s t r u k t u r o , j e b a l a s t . U č i t e l j l ahko začne r e g i o n a l n o g e o g r a f i j o Zahodne Nemči je s problemom p r i l a g a j a n j a n a š i h zdomcev v novo okolje . Toda p r i tem mora p o v e d a t i , d a o k o l j e ( r a j e rec imo naravnogeogra fske i n družbene r a zmere ) n i enako v A l p ah , nemškem s redogo r j u a l i severnonemški r a v n i n i . Ka te ro i z h o d i š č e je metod i čno b o l j š e , pa obravnava metod ika g e o g r a f i j e . Kam pa t a po t v o d i , t o j e s t v a r g e o g r a f i j e ko t znanstvenega predmeta . Seveda p r i n j e j ne bomo k o n č a l i , ker ima g e o g r a f i j a v š o l i še druge vzgo jne namene.

3. S p ro f . d r . J .Medvedom se povsem s t r i n j a m , da so za poznavan je r e g i o n a l n e g e o g r a f i j e po t rebna z n an j a o p r o c e s i h . Navedenih j e c e l a v r s t a p rocesov , k i so p o t r e b n i za razumevanje g e o g r a f i j e . Svo je s t a l i š č e bom p r i k a z a l samo na n e k a t e r i h p r i m e r i h . Raz i skovan j e mehan i čn i h i n kem i čn i h p rocesov , d e n u d a c i j e , e r o z i j e , k o r o z i j e , a b r a z i j e , rečne i n morska a k u m u l a c i j e , d e f l a c i j e j e na l oga g e o m o r f o l o g i j e , k i j e samosto jna znans tvena d i s c i p -l i n a . Njene u g o t o v i t v e moramo p o z n a t i i n j i h p r i r e g i o n a l n i g e o g r a f i j i ( i n g eog r a f s k i g eomo r f o l o g i j i ) p ovezova t i ko t skupek n a r a v n i h i n d r u žben i h de j a vn i kov s p o g o j e n o s t j o v r e g i o n a l n i h o k v i r i h in z u č i n k i za p o k r a j i n o . Ker pa g e o m o r f o l o g i j a v š o l a h n i zas topana ko t poseben u č n i p redmet , n j ene osnove, k i so pomembne za g e o g r a f i j o , uč imo t u d i v o k v i r u geogra-f i j e , s a j b i s i c e r t e ž ko r a z ume l i s p e c i f i č n e r e l i e f n e razmere , k i s o eden od p o k r a j i n o t v o r n i h d e j a v n i k o v . Tudi g e o g r a f s k i r a z i s k o v a l c i se moramo l o t e v a t i p reučevan j a p rocesov , kadar nam po t rebnega z n an j a ne n u d i j o druge s t r o ke . Ponav l j am : v rednos t takega r a z i s k o v a n j a n i odv i sna od t e g a , kam jo l ahko k l a s i f i c i r a m o v s i s temu z n a n o s t i , temveč od k v a l i t e t e znans t-venega de l a i n j e l ahko družbeno b o l j a l i manj a k t u a l n a . Toda če ugo tov i-tev t a k i h r a z i s k a v ne moremo p o v e z a t i v r e g i o n a l n o geogra f sko s t r u k t u r o , z a g e o g r a f i j o n i s o pomembne i n n i s o geog ra f ske . Pr iznam p a , da j e p r i mars ika terem pr imeru t e ž k o r e č i , k a j ima i n k a j nima v p l i v na p o k r a j i n o . Vzemimo p r imer L j u b l j a n s k e k o t l i n e . Današn ja ses tava t a l j e p l o d p rocesov , k i j i h ob ravnava j o p a l e o g e o g r a f i j a , n e o t e k t o n i k a , k v a r t a r n a geomor fo l og i-j a i t d . Vse t e p r i s p e v a j o k p o j a s n i t v i , z aka j j e p o l j e na g o r e n j s k i h rav-n i n ah i n z n j i m v z vez i v e č i n a a g r a r n i h i n t u d i d a n a š n j i h n e a g r a r n i h raz-š i r j e n i h n a s e l i j v p r e t e ž n i mer i navezano na m l a dop l e i s t o cen ske t e r a s e , medtem ko v l a d a na s t a r e j š i h t e r a s ah p r e t e ž no gozd . V n a r a v i je namreč vse med seboj povezano in vsak de l ček v p l i v a na c e l o t o in o b r a t n o . Toda vse do l go zgodov insko-geo loško p o j a s n j e v a n j e l ahko skrč imo na u g o t o v i t e v , d a so p l i t v e r j a v i c e na p r od i h p o g l a v i t n i a r e a l o bde l ova l ne zem l j e i n n a s e l i j i n da so o s t a l a g loboka sprana t l a p r e t e ž n o go zdna t a . Vse t o pa je pogo jeno z g eo l o š k im i in geomor fo l ošk im i p r o c e s i v p r e t e k l o s t i . Podob-ne ok r a j š a ve s e d a j o n a p r a v i t i t u d i p r i d r u g i h p r o c e s i h .

41

IVAN OROŽEN ADAMIČ

NEKAJ MISLI O FOTOGRAFIJI V GEOGRAFIJI

Š t e v i l n e r a zp r ave , k n j i g e i n druge p u b l i k a c i j e , k i s o j i h n a p i s a l i g e o g r a f i , so. že d e s e t l e t j a n a z a j opreml jene s f o t o g r a f i j a m i . Vzemimo za p r imer Me l i-kovo (1958) J u g o s l a v i j o , k i ima na 675 s t r aneh 314 n a j r a z l i č n e j š i h i l u s t r a -c i j , o d k a t e r i h j e 262 f o t o g r a f i j , o s t a l o s o tematsko k a r t o g r a f s k i a l i dru-ga čn i g r a f i č n i p r i k a z i . N i dvoma, da b i k n j i g a močno i z g u b i l a na izpovedno-s t i , če ne b i vsebova la f o t o g r a f i j . Z g o t o v o s t j o l ahko t r d i m o , da ima fo to-g r a f i j a v geog r a f sk i h š t u d i j a h z e l o pomembno mesto , ker l ahko z n j o na raz-meroma enostaven in o b j e k t i v e n n a č i n podkrepimo b e s e d i l o , dokument iramo, i l u s t r i r a m o i n dopo ln imo r a zp r avo . Š t e v i l n i h g e o g r a f s k i h , š e posebe j reg io-na l no-geog ra f sk i h š t u d i j , s i brez f o t o g r a f i j s ko ra j n e moremo m i s l i t i . Odvis-no od obravnavanega problema v g e o g r a f i j i so f o t o g r a f i j e z e l o r a z l i č n e , v Me l i kov i h r eg i ona l no-geog r a f s k i h razpravah f o t o g r a f i j e n a j v e č k r a t p r i k a z u j e j o p o k r a j i n s k e panorame a l i ob posebn ih p o j a v i h n j i h o v e p od r obno s t i . Ker so o s r e d n j i smoter p reučevan j a g e o g r a f i j e , p o k r a j i n e i n d o g a j a n j a v n j i h , sku-šamo t o p r i k a z a t i t u d i n a f o t o g r a f i j i .

Glede na p l a n , m e r i l o i n z o r n i ko t f o t o g r a f i j v g eog r a f s k i h r a zp r avah , b i j i h l ahko d e l i l i v t e r e s t i č n e , b l i ž i n s k e t e r e s t i č n e i n z račne posne tke . Z r a čn i p o sne t k i s o v g e o d e z i j i i z r edno k o r i s t n i i n j i h ž e sko ra j p o l s t o l e t j a u p o r a b l j a j o z a i z d e l o v a n j e t o p o g r a f s k i h k a r t . V geog r a f s k i h š t ud i j a h j i h raz-meroma redko upo rab l j amo , ker b i m o r a l i za naše namene mnogokrat o p r a v i t i posebna snemanja , k i pa so Še vedno d r aga , po t rebno pa je d o b i t i t u d i poseb-na d o v o l j e n j a , opremo, i t d . Za to je r a z u m l j i v o , da so geogra fske š t u d i j e oprem' l j e n e večinoma s t e r e s t i č n i m i p o s n e t k i . Geogra f i r a z i s k o v a l c i s ko ra j i z k l j u č -no samd f o t o g r a f i r a j o ob terenskem de l u in se le redko p o s l u ž u j e j o u s l ug pok-l i c n i h f o t o g r a f o v . Le ob posebn ih p r i m e r i h , ko gre za enkra tne f o t o g r a f s ke dokumente u p o r a b l j a j o f o t o g r a f i j e d r ug i h a v t o r j e v . Ob tem v e l j a p o d č r t a t i , d a ima jo a v t o r j i g eog r a f sk i h r a zp rav večinoma točno do ločena i z h o d i š č a i n p r ed s t a ve , kakšne n a j bodo f o t o g r a f i j e , k i n a j d o p o l n j u j e j o š t u d i j o . To v e l j a še posebno za f i z i č n o geogra fske i n r e g i o n a l n o geogra fske r a zp r ave , v k a t e r i h ima f o t o g r a f i j a pomembno v l ogo i n f o r m a c i j e in dokumen tac i j e . Razum-l j i v o j e , da ne gre za umetnos t , k i pa je ne moremo povsem i z k l j u č i t i , ker je i zpovednos t f o t o g r a f i j e I z rednega pomena. Vsekakor so e s t e t s ke vrednote f o t o g r a f i j v geog r a f sk i h š t u d i j a h manj pomembne od vseb insko i z povedn i h v r edno t , ker ima f o t o g r a f i j a v g e o g r a f i j i v p r v i v r s t i namen, da d opo l n i i n i l u s t r i r a v seb i no . Postav imo s e l ahko t u d i n a drugo s t a l i š č e , d a b i b i l o j e d r o geogra fske a n a l i z e p r i k a z ano s f o t o g r a f i j o a l i znano t e z o , č e š , kar v i d i m , t o j e . Po u s t a l j e n i h normah take š t u d i j e ver . je tno ne b i i m e l i z a geogra fsko in b i d o b i l a nadimek s l i k a n i c e , čeprav se vsak dan srečujemo z n a j r a z l i č n e j š i m i t u r i s t i č n i m i p o sne t k i a l i obsežn im i f o t o g r a f s k i m i monogra-f i j a m i o L j u b l j a n i , S l o v e n i j i i n podobno, k i so , čeprav nam to morda ne zven i s i m p a t i č n o , r e g i o n a l n o geogra fske š t u d i j e , s a j nam p o d a j a j o s l i k o i n t ako go-vore o i z b r a n i p o k r a j i n i . O d zasnove, k v a l i t e t e , i z b o r a f o t o g r a f i j i n spremnega b e s e d i l a , k i j e navadno z e l o k r a t k o , pa je odvisno, v k o l i k š n i mer i presega t aka p u b l i k a c i j a z g o l j i n f o r m a t i v n o i n b o l j a l i manj p o l j u d n o raven . Podobno j e t u d i s f i lmom a l i t e l e v i z i j o , vendar j e vsemu skupno b e s e d i l o - s p o r o č i l o , na kar se l e da neposreden n a č i n , k i ga d o p o l n j u j e t aka a l i drugačna v i z u a l n a upodob i t e v . Na sp lošno l ahko t r d imo , da je v i z u a l i z a c i j a problema i z r e dno pomembna. Za r a z l i k o od besede a l i besed , k i ima j o t o čno do ločen pomen, pa s l i k o a l i f o t o g r a f i j o l ahko z e l o r a z l i č n o i n t e r p r e t i r a m o , ker nos i v seb i množ ico n a j r a z l i č n e j š i h i n f o r m a c i j . Bodi k a k o r k o l i , s o ž i t j e obeh o b l i k s p o r o č i l a j e n a j b o l j komun ika t i vno , l o g i č n o i n uporabno v n a j r a z l i č n e j š e

Ob r a z m i š l j a n j i h o f o t o g r a f i j i v g e o g r a f i j i v e l j a omen i t i nekatere t ehn i čne možnos t i , k i l ahko b i s t v eno pr ipomore jo k b o l j š i m f o t o g r a f i j a m . Prvo t ako vp rašan je j e , a l i n a j g eog r a f i f o t og r a f i r amo v č r no-be l i a l i b a r vn i t e h n i k i . Zarad i razmeroma v i soke cene ba rvn i h f o t o g r a f i j v t i s k u je v e l i k a ve č i n a f o t o g r a f s k i h i l u s t r a c i j v našem geografskem t i s k u č rno-be l a . I n f o rma t i v no s t črno-bele s l i k e z a o s t a j a za barvno f o t o g r a f i j o . Vendar B O č r n o-be l i panch-romatsk i f i l m i , k i so danes v s p l o š n i u po r a b i , o b č u t l j i v i za vse barvne od-tenke v idnega de l a spekt ra od p r i b l i ž n o 4000 A do 7000 A, Z uporabo ba rvn i h f i l t r o v pred ob jek t ivom p r i f o t o g r a f i r a n j u v t e j t e h n i k i , l ahko b i s t v eno vp l ivamo na l o č l j i v o s t posameznih ba rvn i h odtenkov in t ako zna tno povečamo i n f o rma t i v no s t posameznih posnetkov . Na ta n a č i n l ahko do ločene barve v na-r a v i na č r no-be l i h posne tk ih poudarimo a l i zmanjšamo, s f i l t r i vp l ivamo na ska lo s i v i h tonov na f o t o g r a f i j i . Zato mnogi a v t o r j i s p e c i a l i z i r a n i h č l ankov o f o t o i n t e r p r e t a c i j i t r d i j o , da je i n f o rma t i v n o s t č rno-be le f o t o g r a f i j e v do l o čen i h p r ime r i h ce l o v e č j a od barvne f o t o g r a f i j e . V g e o g r a f i j i ve č i na f o t o g r a f i j p r i k a z u j e p o k r a j i n o , v k a t e r i j e v S l o v e n i j i razmeroma v e l i k o b o l j a l i manj i n t e n z i v n o ze lene v e g e t a c i j e . Na č r no-be l i h posne tk i h j e brez uporabe doda tn i h f i l t r o v , razen v z godn j i pomlad i a l i p o zn i j e s e n i , vegeta-c i j a v razmeroma temnem sivem odtenku in je tako v e l i k de l s l i k e razmeroma temen, t e r j e i n f o r m a c i j a o r e l i e f n i i z o b l i k o v a n o s t i p o k r a j i n e zna tno zmanj-šana. Zato j e p r i p o r o č l j i v o , d a b i b i l a v e g e t a c i j a s v e t l e j š a , s v e t l o modro nebo pa temne jše , u p o r a b l j a t i ze len a l i rumeno-zelen f i l t e r . Če uporabimo temno rumen, oranžen a l i c e l o rdeč f i l t e r , bomo b i s t v eno p o v e č a l i k o n t r a s t s l i k e , kar j e pomembno p r i f o t o g r a f i r a n j u ob s l a b š i h vremenskih p o g o j i h . Zak l j u č imo l ahko , da je p r i p o r o č l j i v o , če je geog ra f- f o t og r a f po leg dobrega f o t o apa r a t a s svetlomerom na terenu opreml jen t u d i z ze len im in oranžn im f i l t r o m . Nas ledn je vp rašan j e j e , kakšen j e n a j p r i m e r n e j š i f o t o a p a r a t z a geogra fa . Glede na v r s t o p r ednos t i so se v z a d n j i h d e s e t l e t j i h močno u v e l j a -v i l i a p a r a t i manjšega s l i kovnega formata 24x36 mm. Neka te r i g eog r a f i uporab-l j a j o t u d i več j e apara te do s l i kovnega formata 60x60 mm, vendar se je k v a l i -t e t a f i lmov že tako i z b o l j š a l a , da za naše namene povsem u s t r e z a kamera manj-šega fo rmata , k i ima še to p rednos t , da j e l a ž j a i n p r i r o č n e j š a . Fo toapara t na j bo tako imenovanega z r c a l no re f l eksnega t i p a , da l ahko preko o b j e k t i v a nadziramo i z r e z i n o s t r i n o s l i k e . To je z e l o pomembno, ker že p r i f o t o g r a f i -r a n j u na terenu izberemo natančen i z r e z s l i k e in imamo dobro p reds tavo o tem, kakšna bo f o t o g r a f i j a . Poleg tega je z e l o k o r i s t n o , če je v apa ra tu vg ra j en dober e l e k t r o n s k i CDS sve t lomer , k i nam bo z a g o t o v i l p r a v i l n o o s v e t l j e n o s t f i lmov .

Kar se t i č e f i lmov so za nas geografe n a j b o l j p r ime rn i s redn je o b č u t l j i v i f i l m i od 18 do 20 DIN, k i j i h je po t rebno r a z v i j a t i v d r obnoz rna t i h in ton-sko čim b o l j b oga t i h r a z v i j a l c i h (na pr imer D-76). Če uporabljamo f i l t r e , je po t rebno u po š t e v a t i gos to to f i l t r o v i n us t rezno temu p r i l a g o d i t i o s v e t l i t e v . Č r no r be l i f i l m i so razmeroma cenen i , z a t o se nam n i kakor ne s p l a č a v a r č e v a t i s f i lmom, vedno je k o r i s t n o n a p r a v i t i več posnetkov i z r a z l i č n i h zo rn i h ko-t o v . Poleg f i l t r o v j e k o r i s t n o vedno u p o r a b l j a t i na o b j e k t i v u sončno zas-lonko , ker z n j o na minimum zmanjšamo v p l i v s t ranske sve t l obe in povečamo l o č l j i v o s t s l i k e . Vsemu temu, l ahko b i r e k l i osnovnemu p r i b o r u geografove terenske kamere, l ahko postopoma dodamo še š t e v i l n e druge pr ipomočke , od ka-t e r i h bomo omen i l i neka te re , k i j i h n a š i g eog r a f i s i c e r redke je u p o r a b l j a j o . S t andardn i o b j e k t i v f o t o ap a r a t a ima navadno go r i š č no r a z d a l j o 50 mm za ka-mere formata 24x36 mm in v i d n i ko t s l i k e po d i a g o n a l i okrog 45° . V p r a k s i smo v e l i k o k r a t v p o l o ž a j u , ko že l imo f o t o g r a f i r a t i c e l o t n o d o l i n o , vendar zajamemo z normalnim objektovom le de l d o i i n e , z a t o je p r i p o r o č l j i v o upo-r a b l j a t i š i r o k o k o t n i o b j e k t i v z go r i š č no r a z d a l j o 28 mm in v i dn im kotom s l i k e 75° , a l i vsa j 35 mm o b j e k t i v , k i da v i d n i ko t s l i k e 63° . P r i o b j e k t i v i h s k r a j š o go r i š č no r a z d a l j o in us t rezno več j im v idn im kotom s l i k e se rada po-j a v l j a j o n a j r a z l i č n e j š a popačen j a , odda l j ene gore a l i d r ug i o b j e k t i s o pre-majhn i in so za naše potrebe manj p r i m e r n i . Prav tako nam l ahko mnogokrat k o r i s t i j o man j š i t e l e o b j e k t i v i z g o r i š č n i m i r a z d a l j a m i od 135 do 200 mm in v idn im kotom s l i k e od 18 - 20° . V z a d n j i h l e t i h so se p o j a v i l i na t r ž i š č u t u d i š t e v i l n i v a r i o f o k a l n i zoom o b j e k t i v i , k i s o z e l o p r a k t i č n i i n n j i h o v a k v a l i t e t a ne z a o s t a j a b i s t veno za k l a s i č n i m i o b j e k t i v i . Eden t a k i h o b j e k t i -vov je na pr imer Cannonov zoom FD 35-70 mm z v i dn im kotom s l i k e od 63 do 34° .

43

V g e o g r a f i j i s i mnogokrat pomagamo s panoramskimi p o s n e t k i , k i j i h napravimo enega za drugim in na t o z l e p imo . V ta namen o b s t a j a t u d i posebna panoramska kamera H o r i z o n t , s k a t e r o j e , ko jo uravnovesimo z vodno t e h t n i c o , mogoče n a p r a v i t i panoramske posnetke brez popačen j a .

Za bUž inske posnetke o b i č a j n o zadošča 50 mm o b j e k t i v , s k a t e r im je mogoče f o t o g r a f i r a t i do p r i b l i ž n o p o l met ra . Če se ž e l imo še b o l j p r i b l i ž a t i , nam bo (geografom) o b i č a j n o z adoš ča l a p r ed l e č a ene a l i dveh d i o p t r i j . Dodatn i vmesni o b ro čk i a l i posebn i o b j e k t i v i so za nas manj z a n i m i v i . Posebne f o t o-gra f ske opreme je i z r e dno v e l i k o in na tem mestu smo o m e n i l i le neka j na jpo-membnejših doda tkov . Prav t ako j e v e l i k o t u d i n a j r a z l i č n e j š i h p r o i z v a j a l c e v te opreme in so v e l i k e r a z l i k e v c e n i , vendar se cenene f o t o g r a f s k e opreme ne s p l a č a k u p o v a t i , ker bomo p r e j a l i s l e j r a z o č a r a n i .

Če se vrnemo na f i l m e , g e o g r a f i razmeroma v e l i k o f o t o g r a f i r a m o v ba rvah , in t o večinoma uporab l j amo barvne d i a p o z i t i v e , k i j i h uporab i j amo z a predava-n j a . I z b o r us t reznega barvnega f i l m a j e t e žaven i n t o prepuščamo b o l j nag-n j e n o s t i posamezn ika . Prednost pa dajmo barvnemu d i a f i l m u pred barvn im n e g a t i v f i lmom, ker j e k v a l i t e t n e j š i i n j e i z d i a p o z i t i v a mogoče i z d e l a t i k v a l i t e t n o č rno-be lo a l i barvno s l i k o . Ob tem b i l ahko o p o z o r i l i n a š t e v i l n e probleme f o t o g r a f i r a n j a v ba rvah , vendar bi s tem z a š l i p r e d a l e č . Za nas geogra fe je morda najpomembneje, kakšen f i l m bomo u p o r a b i l i na p o t o v a n j i h v t u j e d e ž e l e . V p r v i v r s t i s e ne s p l a č a u p o r a b l j a t i c e n e j š i h b a r vn i h d i a f i l m o v , ker so večinoma manj k v a l i t e t n i . Če potu jemo v vroče j u ž ne k r a j e , na p r imer v A f r i k o a l i podobno, j e p r i p o r o č l j i v o , da damo p rednos t f i lmom, k i so manj o b č u t l j i v i na v i š j o tempera turo (Kodackrome, Ekrachrome) , a l i ob ra t-no , če potu jemo po zmernih geog r a f sk i h š i r i n a h a l i severn i h k r a j i h , bo dobro s l u ž i l Agfa CT 18 a l i Agfa P r o f e s i o l a 50 S. Za posebne namene, ko že l imo r a z i s k o v a t i v e g e t a c i j o , pop lave i n podobno, so z e l o koristen pr ipomoček t u d i i n f r a r d e č i f i l m i .

Če se ob tem vprašamo, kakšna n a j bo dobra geogra fska f o t o g r a f i j a , l ahko ugo tov imo , da na to n i mogoče p rep ros t o o d g o v o r i t i . P og l ed i na v logo in pomen f o t o g r a f i j e v g e o g r a f i j i so z e l o r a z l i č n i . Vloga in pomen zračnih pos-netkov in f o t o i n t e r p r e t a c i j e je vedno b o l j pomembna ko t pr ipomoček v r a z i -skovan j u . V geog r a f s k i h š t u d i j a h so f o t o g r a f i j e po e n i s t r a n i dokazno gra-d i v o , h k r a t i p a t u d i i l u s t r i r a j o p o k r a j i n s k e p o j a v e , procese i n druge zna-č i l n o s t i i n t ako p r i pomore j o k bo l j šemu razumevanju r a z i s k a v e . Zato j e po l eg d r ug i h g r a f i č n i h pr ipomočkov f o t o g r a f i j a v g e o g r a f i j i n e p o g r e š l j i v a .

LITERATURA:

A .Me l i k : J u g o s l a v i j a . Državna z a l o ž b a S l o v e n i j e , L j u b l j a n a 1958.

M.Orožen Adamič: I n f r a r d e č a f o t o g r a f i j a , t e h n o l o g i j a i n možnost uporabe . Pro teus 38, 1976.

FRANC MALEČKAB

NEKRAŠKE JAME NA SVETU

V S l o v e n i j i je kras na k a r bona t n i h kamninah. Manj vemo o k rasu oz i roma jamah, k i so i z o b l i k o v a n e v d r ug i h kamninah. S tem člankom bi ž e l e l o p o z o r i t i na jame in brezna v s i l i k a t n e m in vulkanskem " k r a s u " , predvsem pa na prve i z -s ledke venezue l sko-po l j s ke e k s p e d i c i j e v jame Venezuelske Gva jane , k j e r so n a j s t a r e j š e nekraške jame na sve t u .

V magmatskih kamninah ima jo j amsk i r ov i o b l i k o c e v i , po k a t e r i h j e t e k l a l a v a . N a j d a l j š a t o v r s t n a jama, k i j e d o s l e j znana je Lev i a than Cave v K e n i j i . Dolga je 11 km in g loboka 470 metrov . Ta v e č e t a ž n i s i s tem je a p r i l a l a n i p roučeva l a posebna r a z i s k o v a l n a skup ina ( 4 ) .

U

Tudi t e jame so u p o r a b l j a l i l j u d j e že z e l o z g o d a j , kakor d o k a z u j e j o a rheo lo-ške na jdbe v jamah p r i r u šev i nah Teot ihuacana v Meh i k i . Te jame so p ravzaprav l a v i n i mehu r j i v b r e č i . Nas t a l e so z u j e t j e m p l i n o v , k i se s p r o š č a j o i z l a v e . N a j d a l j š i j ami doseže ta d o l ž i n o 200 oz i roma 300 metrov . N a j b o l j znana pa je pred k r a t k im o d k r i t a jama pbd P i r am ido Sonca. Vse te jame so z a š č i t e n e ( 4 ) .

Ze lo uspešna je b i l a odprava špansk ih j amar j ev na o t o č j e Ga lápagos v Tihem oceanu . V c e l o t i so r a r i ska l i jamo Cueva de G a l l a r d o , k i je z 2300 m e t r i do l-ž i n e n a j d a l j š a vu lkanska jama v J u ž n i Amer i k i . P r e čn i p r e r e z i rovov ima jo ok rog l o o b l i k o s premerom o k o l i 3 metrov ( 3 ) . Na o toku P lo reana so r a z i s k a l i več man j š i h jam. Cueva de Post O f f i c e je zan im iva s i ngene t ska jama podzemne-ga reogenetskega t i p a ( l a v i n a cev) n a s t a l a v o l i v i n s k i h b a z a l t i h . V z a l i v u jam (Bahia de l o s Cuevas ) , pa so n a s t a l e jame z e r o z i j o v p i r o k l a s t i č n i h sed imen t i h ( 2 ) .

Po l e t u 1970 so se vene zue l s k i j a m a r j i z a č e l i i n t e n z i v n e j e z a n i m a t i za jame in brezna v Meseta de Sa r i s a r i n ama v p r o v i n c i B o l i v a r . Odprava l e t a 1974 je po l eg več g l o bok i h brezen o d k r i l a v 1500 do 2000 m i l i j o n l e t s t a r i h (pred-kamb r i j s k i h ) k v a r c i t i h 395 m do lgo jamo La Cueva d e l Cerro Au t ana , k i je po n j ihovem mnenju n a j s t a r e j š a jama na sve tu ( 1 ) .

Še pomembnejše uspehe je doseg la venezue l sko-po l j s ka odprava l e t a 1976. S h e l i k o p t e r j e m so geo loško r a z i s k a l i p r o s t r a no p l a n o t o S a r i s a r i n a m a . Podrob-ne j e s o r a z i s k a l i neka j jam i n brezen i n o p r a v i l i t opog ra f ske mer i t ve t e r sed imen to l o ške , t e k t on ske , p e t r o l o š k e i n m i ne r a l o ške a n a l i z e .

P l a no t a j e z g r a j ena i z kamnin skup ine Rora ima, t j . i z k l j u č n o i z k v a r c i t o v k o n t i n e n t a l n e g a i z v o r a z n eka t e r im i a rkozami , s k r i l a v c i i n d rug im i drobno z r n a t i m i kamninami . Ve l i k o j e ž e l e z o v i h ok s i dov , k i d a j o kamn in i rdečo ba rvo . V e n o l i č n i s e r i j i k v a r c i t o v so vzporedne i n prečne ž i l e p i r o f i l i t a , kremena i n d r ug i h m i ne r a l o v .

Sa r i s a r i n amo d e l i j o na dve p o d r o č j i , vzhodno ( k j e r so jame in brezna ) i n za-hodno. Prvo j e uravnano i n t ek tonsko s l abo r a z l o m l j e n o . Zahodno j e v i š j e i n prepredeno z gos to mrežo pre lomov. Ni še j a s n o , zaka j so brezna na manj p re loml jenem pod roč j u ( 7 ) .

Podrobneje so r a z i s k a l i t r i jame: Sima Mayor je 314 m g loboko in 450 m do lgo b rezno . To je eno jno brezno s 350 metrov v e l i k i m premerom. V g l o b i n i 150 met-rov so p r i š l i do d ž u n g l e , k i se je strmo spuš ča l a do 240 metrov g l oboko .

Sima Menor je podobna p r e j š n j i (brezno ima 140 metrov v e l i k premer in 113 m g loboko v e r t i k a l o ) , vendar j e s pe l eo l o ško z a n i m i v e j š a . Ima dva v e l i k a rova? p r v i je do lg 400 m z a k t i v n im podzemnim vodnim tokom, d r ug i pa je 588 m do l g in j*e d o b i l ime Cueva de l o s Gvlacharos, po p t i č i h , k i ž i v i j o v n jem.

Sima de Luv ia ima p o l o ž n e j š e s tene poraščene z gos to d ž u ng l o . Na severnem koncu se n a d a l j u j e v Cueva de l o s C r i s t a l e s ( K r i s t a l n a jama) z a r a d i v e l i k e k o l i č i n e kremenovih k r i s t a l o v . Ta p r e s e n e t l j i v a jama je do l g a 1352 m in je n a j d a l j š a d o s l e j znana jama v k v a r c i t i h . Ima v e l i k o dvorano do lgo 180 m, 40 m š i r o k o in 30 m v i soko ( 6 ) .

Z ren tgensko a n a l i z o so u g o t o v i l i m i n e r a l e , k i g r a d i j o s igove t v o r b e . Opal (SÍO2 + x H20) se p o j a v l j a v b a rvn i h od t enk i h od be l e do črne barve ko t s t a-l a k t i t i , t vo rbe i z tekoče vode , s ko r j e i t d . L i t i o f o r i t (L i Mn3 AI2O9 . 3HoO) so p r v i č n a š l i ko t j amsk i m i n e r a l v 10 cm d o l g i h s t a l a k t i t i h . Ž e l e zov i h i d ro-k s i d i t v o r i j o 3 m v i soke in 1 m debe le s t a l a g m i t e , ž e l e z o v i o k s i d i pa s t a l a k -t i t e , s t a l a g m i t e i n tvorbe i z tekoče vode.

Dosedanje geo loške r a z i s k ave k a ž e j o , da so jame in brezna n a s t a l e s s l e de č im i p r o c e s i :

a ) H id ro te rma lna sprememba: H id ro te rma lna r a z t o p i n a , v e r j e t n o a l k a l n a , j e raz-t o p i l a kremenovo vez i vo med d e l c i in sp remen i l a t r d k v a r c i t v krhek kreme-nov pe š čen j a k . Raz top i na se je š i r i l a navzgor po razpokah in prečno po l e z i k a h .

45

b ) N a s t a j a n j e jam se j e z a č e l o do lgo po p r v i f a z i . Meteorska voda j e e r o z i j -sko i n k o r o z i j s k o š i r i l a razpoke i n odnaša l a s l a b o s p r i j e t a kremenova zrna t e r n a r e d i l a v e l i k e jamske s i s t eme . Postopno so se p o r u š i l i s t r o p i nad ja-mami in t ako so n a s t a l a brezna s 350 m v e l i k i m premerom.

Vedno več je odprav v n a j b o l j odročne de l e sve ta in vedno b o l j se š i r i naše znan je o k r a š k i h p o j a v i h in s tem t u d i p o j e m " k r a s a " , k i že presega zemel jske o k v i r e . F o t o g r a f i j e Marsa k a ž e j o namreč 400 km do lge l a v i n e cev i ( 5 ) , Torej n i b o j a z n i , da b i zman jka lo d e l a z a bodoče g e n e r a c i j e j amar jev l

LITERATURA:

1 . I n s i d e e a r t h , S t . 3 , s t r . 2 . 2 . Mon t o r i o l - Pous J . , 1975, Con t r i b u c i ó n a l conoc im ien to vu l cano -

e s p e l e o l o g i c o se l a i s l a F lo reana (Ga l ápagos , Ecuador) Spe leon , Monograf ía I , s t r . 57 - 67.

3 . Mon to r i o l - Pous J . , 1977, Exped i c i d "Ga lápagos - 75 " , C i r c u l a r per a i s s o c i s , gener - j u ny .

4. NSS News, v o l 34, No. 10, 1976, s t r . 172, 173. 5. NSS News, v o l 34, No. 11, 1976, s t r . 192. 6 . Urbani F . , 1976, P o l i s h - Venezuelan Exped i t i o n S t ud i e s Sa r i s a r i n ama

Caves, NSS News, v o l . 34, No. 11, November, 1 7 . Zawidzsk i P . , 1976, P r e l i m i n a r y notes on the gology o f t he Sa r i s a r i nama

p l a t e u , Venezue la , and the o r i g i n o f i t s caves , B o l e t í n de l a Soc iedad Venezolana de E s p e l e o l o g í a , V o l . 7 , No. 12, s t r . 29 - 39.

D R U Š T V E N E V E S T I

IZGUBILI SMO STANKA POLAJNARJA

Konec j a n u a r j a 1978 je v nedopoln jenem 4 7 . l e t u ž i v l j e n j a umrl geogra f S tanko P o l a j n a r . Vede l i smo za n jegovo b o l e z en , vendar smo u p a l i , da jo bo premagal ko t mnoge druge o v i r e t e r ga bomo še s r e č e v a l i na n a š i h d r u š t v e n i h s e j a h i n z b o r o v a n j i h ;

S tanko P o l a j n a r se je r o d i l v Mar iboru l e t a 1931. Po d i p l o m i na l j u b l j a n s k i u n i v e r z i se j e ko t zagnan mlad geogra f v k l j u č i l med u r b a n i s t e p l a n e r j e , k j e r je s p rav t akšn im zanosom, kakršnega je ime l že ko t š t u den t g e o g r a f i j e , opra-v i l v r s t o u r b a n i s t i č n i h n a l o g . P r i p a d a l j e t i s t i g e n e r a c i j i p ovo j n i h geogra-f o v , k i se je že v času š t u d i j a v k l j u č i l a v r a z i s k o v a l n o d e l o . P r i tem ga

46

n i s o o v i r a l e r a z s e ž n o s t i i n r a z n o l i č n o s t i geogra fske i n š i r š e p r o b l e m a t i k e , p a na j j e š l o z a d o l i n o Kokre, D rav i n j s ke g o r i c e a l i z a Ce r k l j a n sko h r i bov-j e , z a morfogenezo , agrarne procese a l i z a drugo geogra fsko a p l i k a c i j o z a po t rebe p r o s t o r s k i h ved . Z n a č i l n o j e b i l o z a n j , d a j e b i l p r i p r a v l j e n p r i -j e t i z a d e l o tam, k j e r s o b i l e po t rebe n a j v e č j e . B i l j e eden redk i h geogra-f ov , k i j e z d r u ževa l v s eb i s t rokovne i n o r g a n i z a c i j s k e sposobnos t i t e r k a r ak t e rne l a s t n o s t i v t a k i m e r i , da mu je b i l o zaupano vods tvo prvega s lo-venskega u r b a n i s t i č n e g a zavoda. Pomemben je n j egov p r i spevek v o k v i r u urba-n i s t i č n e g a p l a n i r a n j a , z l a s t i p r i u r b a n i s t i č n i h p rog ram ih , p r o j e k t i h , z a z i -d a l n i h n a č r t i h i n e k s p e r t i z a h , k i j i h j e P o l a j n a r metodo loško z a s nova l , d o m i s l i l i n o b d e l a l . Njegovo ime je z ap i s ano v mnogih u r b a n i s t i č n i h e labo-r a t i h , posebno t i s t i h , k i zadeva jo o s redn j o S l o v e n i j o , Goren j sko , Do l en j s ko , Be lo K r a j i n o , No t r an j sko i n deloma Pr imorsko . De lova l j e t u d i v v r s t i s t r o-kovn ih z d r u žen j v o k v i r u SR S l o v e n i j e in J u g o s l a v i j e . Geog ra f i se ga še po-sebe j spominjamo ko t p redsedn ika š t e v i l n i h geog r a f s k i h z b o r o v a n j , k i j im j e s svo j o t e h t n o besedo i n i s k r i v i m i i d e j a m i z a g o t a v l j a l uspeh . Zato ga bomo še posebe j p o g r e š a l i na p r i hodn jem ¡zborovanju v Mar i bo ru , njegovem ro j s tnem k r a j u . Geografsko d r u š t vo pa j e z n j i m i z g u b i l o t u d i d o l g o l e t n eg a podpredsedn ika , odborn ika i n po ž r t vova l nega druš tvenega d e l a v c a .

T i s t o , po čemer se bomo Stanka še do lgo s p o m i n j a l i pa je vzor v e s t nega , dob rovo l j nega in vedrega č l oveka s tank im posluhom za po t rebe l j u d i . Vse l e j j e n a š e l p r i j a z n o besedo , vedno j e b i l p r i p r a v l j e n s v e t o v a t i i n pomaga t i . Pc leg o ž j i h sorodn ikov ga bo še z l a s t i p o r e š a l a n jegova š t uden t ska genera-c i j a .

Božo Ker t

PROGRAM RAZSTAV ZEMLJEPISNEGA MUZEJA INŠTITUTA ZA GEOGRAFIJO UNIVERZE V LJUBLJANI V LETU 1978

Od u s t a n o v i t v e 1 9 4 6 . l e t a j e b i l a osnovna de j a vnos t Zeml j ep i snega muzeja z b i r a n j e i n r a z s t a v l j a n j e g r a d i v a o r a z vo j u k a r t og r a f s kega p r i k a z o v a n j a s l ovensk i h i n s o sedn j i h p o k r a j i n , r a z n i h t ema t sk i h k a r t s lovenskega o z e m l j a , k a r t og r a f skega i n s l i k ovnega g r ad i v a o n a s e l j i h i n p o k r a j i n a h , s t a r e j š e geo-gra f ske l i t e r a t u r e , i z d e l a v a i n r a z s t a v l j a n j e r e l i e f o v i t d . Obsežno zbrano g r ad i vo j e b i l o p r i k a z ano j a v n o s t i n a š t e v i l n i h tematsko o p r e d e l j e n i h raz-stavah v p r o s t o r i h Zeml jep i snega muzeja in i z ven n j e g a . Takšne so o s t a l e s t a l n e o b l i k e r a z s t a v t u d i po l e t u 1961, ko j e b i l Z e m l j e p i s n i muzej p r i k -l j u č e n I n š t i t u t u z a g e o g r a f i j o Un iverze v L j u b l j a n i .

O r g a n i z a c i j s k a sprememba je b i l a združena z de l no v seb i n sko p r e u s m e r i t v i j o . Z e m l j e p i s n i muzej j e z a č e l r a z s t a v l j a t i g r ad i vo o n o v e j š i h g eog r a f s k i h spre-rembah v S l o v e n i j i i n j e t ako z n j i m i s p r o t i s e z n a n j a l s lovensko j a v n o s t . Na š t e v i l n i h r a z s t avah v p r o s t o r i h Zeml jep i snega muze j a , na F i l o z o f s k i f a k u l -t e t i in na Gospodarskem r a z s t a v i š č u v L j u b l j a n i , v Rogaški S l a t i n i , v Bovcu, v Novi G o r i c i , v Mar iboru in v Beogradu, so b i l i p r i k a z a n i p rob l em i demo-g r a f s k i h sprememb, t r a n s f o r m a c i j e izvenmestnega p r o s t o r a , na rodnos tno meša-n i h območ i j v SR S l o v e n i j i in s S l ovenc i p o s e l j e n i h območ i j v I t a l i j i , A v s t r i j i i n n a Madžarskem, n a d a l j e t u r i s t i č n e v a l o r i z a c i j e s lovenskega pro-s t o r a i n c e l a v r s t a d r ug i h p r o s t o r s k i h prob lemov, k i s o po leg osnovne i n f o r -mac i j e p omen i l i t u d i posredovan je r e z u l t a t o v geogra fskega r a z i s k ov a l n eg a d e l a n a j š i r š emu krogu i n t e r e s e n t o v i n po r abn i kov . Razstave so o b i s kova l e osnovne i n s r edn j e š o l e i z vse S l o v e n i j e i n i z d r ug i h r e p u b l i k , s l u š a t e l j i g e o g r a f i j e Pedagoške akademi je v L j u b l j a n i t e r F i l o z o f s k e f a k u l t e t e v Ljub-l j a n i . Š t e v i l n i s o b i l i t u d i o b i s k i š t u d e n t s k i h e k s k u r z i j z d r ug i h j u gos l o-vansk i h u n i v e r z , d r ug i h r e p u b l i š k i h geog ra f sk i h d r u š t e v , š t u d e n t s k i h ekskur-z i j i z zame js tva i n inozemstva t e r š t e v i l n i h posameznikov a l i man j š i h skup in s t rokovn j akov i t d . Ob t a k š n i programski u s m e r i t v i se j e pred Z e m l j e p i s n i muzej p o s t a v l j a l a vedno pogos t e j e po t reba po s p r o t n i k a r t o g r a f s k i predstavitvi

47

posameznih a k t u a l n i h p r o s t o r s k i h problemov i n p rocesov , Zato j e b i l o vsako l e t o p r i p r a v l j e n i h okrog 15 m a n j š i h , vseb insko o ž j e o p r e d e l j e n i h r a z s t a v .

Program r a z s t a v Zemljspisnega muzeja v l e t u 1978 pomeni n a d a l j e v a n j e doseda-n j e programske o r i e n t a c i j e . V osp red j u pa so d i d a k t i č n a p r e d s t a v i t e v prob-lemov, p r e d s t a v i t e v s t a rega ka r t og r a f skega g r a d i v a , n a j b o l j a k t u a l n i h pro-s t o r s k i h problemov i n p r e d s t a v i t e v ka r t og r a f skega g r ad i v a tekočega i n na jno-ve j šega r a z i s kova l nega d e l a . P o s t a v l j e n i h bo osem nov ih r a z s t a v :

v

1. GEOGRAFSKI ELEMENTI DEGRADACIJE OKOLJA (marec)

P r i kazane bodo k a r t e in s l i k e z u s t r e zn im komentarjem o d e g r a d a c i j i ( r a zv redno ten j u ) o k o l j a na območju C e l j a , Kopršč ine in V e l e n j a , o onesna-ž e n o s t i voda v S l o v e n i j i in o v r e dno s t i naravnega p o t e n c i a l a v S l o v e n i j i , o prostorskem po j avu č r n i h g r a d e n j , o opuščan ju o b d e l o v a l n i h p ov r š i n in p o s l e d i c a h tega t e r o spremembah č lovekovega o k o l j a z a r a d i p o t r e sov .

2. GEOGRAFSKE POSLEDICE POTRESNE DEJAVNOSTI V ZG.POSOČJU ( a p r i l )

P r i k a zane bodo k a r t e i n s l i k e geografskega p roučevan j a pred potresom l e t a 1975 in po po t resu 1976. in 1977. l e t a s posebnim poudarkom na B reg i n j -skem k o t u .

3e REZULTATI DELA. GEOGRAFSKIH MLADINSKIH MEDNARODNIH RAZISKOVALNIH TABOROV V PREKMURJU (maj)

R a z s t a v l j e n o bo k a r t o g r a f s ko g r ad i vo s p e t i h mednarodnih m l a d i n s k i h geo-g r a f s k i h r a z i s k o v a l n i h t a bo r ov , k i j i h j e v o kv i r u Repub l i škega koord ina-c i j s k e g a odbora g i b a n j a "Znanost m l a d i n i " s t rokovno p r i p r a v i l i n v o d i l I n š t i t u t za g e o g r a f i j o Univerze v L j u b l j a n i s posebnim poudarkom na na-rodnos tno mešano območje v obč inah Lendava in Murska Sobo ta . Razstava je še posebej namenjena s redn ješo lcem ko t me t od i č n i p r i k a z u v a j a n j a v r a z i -skova lno d a l o .

4» Ob 11. zborovan ju s l ovensk i h geogra fov v Mar iboru koncem j u n i j a bo p r i -p r a v l j e n a r a z s t a v a vsega k a r t og r a f skega i n drugega geografskega g r ad i v a

mar iborsko r e g i j o t e r r e z u l t a t o v r a z i s kova l nega d e l a od zborovan ja v Zg .Posoč ju 1975. l e t a .

5. GEOGRAFSKI RAZVOJ IN PROSTORSKI PROBLEMI LJUBLJANE ( s e p t . - o k t . )

Dosedanje g r ad i vo bo za to r a z s t avo dopo l n j eno in r a z š i r j e n o s k a r t o g r a f -sk im i r e z u l t a t i n a j n o v e j š i h proučevan j i n d idak t i čno I z p o p o l n j e n o .

6. GEOGRAFSKI PROBLEMI PREEIVALSTVA NARODNOSTNO MEŠANIH OBMOČIJ V SLOVENIJI TER S SLOVENCI POSELJENIH OBMOČIJ V I T A L I J I , AVSTRIJI IN NA MADŽARSKEM (november)

R a z s t a v l j e n e bodo k a r t e do sedan j i h p reučevan j demografsk ih problemov i n p rocesov , s poudarkom na v p r a š a n j i h socio-ekonomskega r a z vo j a m a n j š i n .

7. TRANSFORMACIJA AGRARNE POKRAJINE (december)

Za r a z l i č n e p o k r a j i n e bodo p r i k a zane k a r t e t i p o v s p r em i n j a n j a i z r a b e zem-l j e i n usmer i t ve kme t i j s ke p r o i z v odn j e pod vp l i vom gospoda r sk i h , p o l i t i č -n i h in d r ug i h sprememb od l e t a 1963 n a p r e j .

8. RAZVOJ KARTOGRAFSKE PREDSTAVE SLOVENSKIH POKRAJIN

S t a l n a r a z s t a v a bo i z p o p o l n j e n a i n p r i r e j e n a d i d a k t i č n i m potrebam.

Razstave bodo v p r o s t o r i h Zeml jep isnega muze ja , Trg f rancoske r e v o l u c i j e 7 , v L j u b l j a n i , t e l . 21-900. Čas ob i ska je od 7. do 14,30 u r e , v sredo do 18 ,30 . Na v o l j o je s t rokovno vods tvo . Po p o t r e b i oz iroma dogovoru je možen og led t u d i v popoldanskem ča su . Za r a z s t a ve bodo p r i p r a v l j e n i v o d n i k i , k i bodo v dos t opn i i n r a z u m l j i v i o b l i k i p o d a l i vseb ino i n namen r a z s t a v e ,

M i l ena Pak

48

POROČILO O DELU GEOGRAFSKEGA KROŽKA NA CELJSKI GIMNAZIJI V ŠOLSKEM LETU 1976/77

Geogra f sk i krožek se je redno s e s t a j a l v s ak i h 14 d n i ob t o r k i h . Sestankov se je u de l e ž e v a l o 40 do 50 d i j a k o v . Predsedn ica k rožka je b i l a J ana Kremen-šek i z 4 . c r a z r eda .

V šolskem l e t u 1976/77 se je z v r s t i l o več p r e d a v a n j . P r e d a v a t e l j i so j i h i l u s t r i r a l i z b a rvn im i d i a p o z i t i v i , d i a f i l m i , s s l i k o v n i m i n k a r t o g r a f s k im grad ivom.

1 . Mate ja Belak (4 ,b ) s B a j k a l - b i s e r S i b i r i j e . 2 . J ana Kremenšek ( 4 . c ) , Manja Š terbenc ( 4 . b ) , Alenka Gorza ( 2 . c ) :

Pomurje 76. 3 . Tamara S ve t i n a ( 4 . c ) : S p o t i po Danski i n Norvešk i (1 . i n 2 . d e l ) . 4 . D i p l . e k o n . Francka Š t i g l i c : LR M o n g o l i j a . 5 . Nino Rode ( 4 . c ) : S u t j e s k a . 6 . D i p l . i n ž . J a n e z A h a č i č : V t i s i i z K i t a j s k e . 7 . Srečko B i z j a k , Duško Kos (oba i z 2 . a ) in Tomaž P a v l i n ( 2 . c ) : P o t r e s i . 8 . Ernes t Rečn i k : V t i s i i z I n d i j e . 9 . I g o r I s t e n i č ( 4 . c ) : Samo ena zem l j a (o v a r s t v u o k o l j a ) .

10. D i p l . i n ž . Gera ld Premšak: Japonska ( 1 . , 2 . i n 3 . d e l ) . 11. D i p l . e k o n . Francka Š t i g l i c : P l a n i n s k a t r a n s v e r z a l a po S a v i n j s k i h A lpah .

Za z a k l j u č e k je g eog r a f s k i k rožen p r i r e d i l za vse d i j a k e - p r e d a v a t e l j e i n s t a l n e k r o ž k a r j e nagradno e k s k u r z i j o v I s t r o . O g l e d a l i smo s i s redn je-veško mestece Motovun ob r a z l a g i p r o f e s o r j a motovunske osem le tke , I s t a r s k e t o p l i c e in Škoc. i janske jame. Vodnik nas je s e z n a n i l s pereč im onesnaževanjem Škoc j ansk i h jam.

Mentor: p r o f . Zvezdana Knez-Šterbenc

30 LET GEOGRAFSKEGA DRUŠTVA HRVATSKE

Geografsko 1 d r u š t vo Hrvatske j e decembra 1 9 7 7 . l e t a p o č a s t i l o s vo j o 30-let-n i c o s svečano p r o s l a vo in z znanstven im s impoz i j em o geog r a f s k i h p rob lem ih Hrva tske . I z r edno boga to in vses t r ansko d e l o v an j e d r u š t v a , k i se s preko 1200 f o rma l n im i in do 400 a k t i v n i m i č l a n i uv ršča med n a j v e č j a geogra fska d r u š t v a v J u g o s l a v i j i , se je z a č e l o že l e t a 1883, ko so v V s e u č i l i š č u v Zagrebu o s n o v a l i prvo k a t ed ro za g e o g r a f i j o na o zem l j u današn j e J u g o s l a v i j e . Formalno j e b i l o Geografsko d r u š t vo Hrvatske osnovano 1897 l e t a , a j e b i l o z a r a d i omejen ih s r eds t ev i n malega š t e v i l a č l a nov dve l e t i k asne j e v k l j u č e -no v Hrvatsko p r i r o d o s l o v n o d r u š t v o , k j e r je d e l o v a l o ko t s amos to j n i o dde l ek . A k t i v n o s t geogra fov se je n a d a l j e v a l a predvsem v G l a sn i ku Hrvatskog p r i r odo-s lovnog d r u š t v a , k i j e l e t a 1917 o b j a v i l Geografsko b i b l i o g r a f i j o z a H tva tsko i n S l a v o n i j o . Leta 1929 pa j e i z š l a prva š t e v i l k a Geografskega g l a s n i k a .

Povo j n i r a z vo j h rva t ske g e o g r a f i j e j e t e m e l j i l n a nov ih osnovah i n b o l j š i h p o g o j i h za d e l o . Skrb š i r š e družbene skupnos t i z a s t r o k o , o b j e k t i v n e po t rebe po geog r a f s k i h p r o u č e v a n j i h , k i s o i z h a j a l e i z d inamičnega r a z v o j a i n preob-razbe domovine pa t u d i v e č j e a k t i v n o s t i š i r š e g a kroga h r v a t s k i h geog ra f ov , j e p r i p e l j a l o do u s t a n o v i t v e sedan jega Geografskega d r u š t v a Hrva t ske .

Znanstvena d e j a v no s t d r u š t v a j e za jema la p r e d av an j a , znanstvene s i m p o z i j e , j ugos lovanske i n mednarodne geogra fske kongrese , znans tveno r a z i s k o v a l n o d e l o f i n a n c i r a n o od Repub l i škega fonda za znans tveno d e l o i n od r e p u b l i š k i h samoupravnih i n t e r e s n i h s kupnos t i t e r i z d a j a t e l j s k o d e j a v no s t d r u š t v a i n p u b l i c i s t i č n o a k t i v n o s t g eog r a f s k i h us tanov i n posamezn ikov . N a j b o l j t r a d i -c i o n a l n a o b l i k a d ruš tvene d e j a v n o s t i s o nedvomno " g e o g r a f s k i p o n e d e l j k i " .

49

To so redna p r ed avan j a , k i se v r s t i j o vse od u s t a n o v i t v e d r u š t v a i n k i j i h z a r a d i r a znov rs t ne zan im ive geogra fske p rob l ema t i ke h r v a t s k i g e o g r a f i vedno š t e v i l n o o b i s k u j e j o .

Hrvatsko geogra fsko d ru š t vo j e o r g a n i z i r a l o š t e v i l n e geogra fske p r i r e d i t v e . Med temi je t r eba posebe j omen i t i o r g a n i z a c i j o dveh kongresov geogra fov J u g o s l a v i j e , prvega l e t a 1949 v novoosvobo jen i Rek i , I s t r i i n Slovenskem p r i m o r j u t e r drugega l e t a 1964 v Zagrebu.

S pomočjo r e p u b l i š k i h us tanov za f i n a n c i r a n j e znans tveno-raz i skova l ne de jav-n o s t i so h r v a t s k i g e o g r a f i po l e t u 1960 o p r a v i l i š t e v i l n e znanstvene n a l oge . Nos i l e c t e a k t i v n o s t i j e b i l d o l e t a 1975 I n š t i t u t z a g e o g r a f i j o V s e u č i l i š č a , seda j pa je Geogra f sk i odde lek PMF. V tekočem obdobju 1976-80 s t a v i z d e l a v i dva obsežna p r o j e k t a : "P rv i n a č r t osnovne geogra fske r e g i o n a l i z a c i j e Hrvat-ske" i n "Sestava c e n t r a l n i h i n mes tn ih n a s e l i j H rva t ske " . Oba programa z d r u ž u j e t a š t e v i l n e geog r a f e , k i t u d i s i c e r s o d e l u j e j o v podobnih a k c i j a h , predvsem pa v r e v i j a h Radovi geografskog i n s t i t u t a in Geograph i ca l Papers t e r v posebn ih e d i c i j a h , ko t j e t o š e s t zvezkov G e o g r a f i j e Hrva tske .

Delo Geografskega d ru š t va Hrvatske pa še posebno uspešno p r e d s t a v l j a znanst-vena r e v i j a Geogra f sk i g l a s n i k , k i je do danes i z š e l v 38 š t e v i l k a h in ima v e l i k pomen za r a z vo j g e o g r a f i j e s a j ga h r v a t s k i g e o g r a f i z amen j u j e j o za o k o l i 200 domačih i n t u j i h g eog r a f s k i h r e v i j . Če dodamo še i z d a j a n j e i n š i r -j e n j e č a sop i s a Geogra f sk i h o r i z o n t , k i j e namenjen ko t pr ipomoček p r i i z o-b r a ževan j u na vseh s t o pn j a h š o l , l ahko ugotovimo i z r e d n o p lodno p u b l i c i s t i č -no de j a vnos t h r v a š k i h geogra fov .

Ze lo obsežno j e t u d i d e l o , k i ga o p r a v l j a j o h r v a š k i g e o g r a f i z a po t rebe geo-g r a f i j e v š o l i . P o l e t n i i n z imsk i g eog r a f s k i s e m i n a r j i z neka j s t o ude ležen-c i s o p o s t a l i redna o b l i k a d e l a , d o p o l n j u j e j o p a j i h zbo rovan j a geogra fov Hrva tske . V 30-letnem obdob ju je d r u š t vo o r g a n i z i r a l o okrog 40 s t r okovn i h e k s k u r z i j po J u g o s l a v i j i in 4 v i nozemstvo . S p r e d a v a n j i , e k s k u r z i j a m i , ra-d i j s k i m i , t e l e v i z i j s k i m i urami t e r drugo p u b l i c i s t i č n o d e j a v n o s t j o , oprav-l j a j o t u d i obsežno d e l o p r i p o p u l a r i z a c i j i g e o g r a f i j e i n s e z n a n j a j o l j u d i z našo domovino t e r s š t e v i l n i m i p rob lemi in p r o ce s i v n j e j .

Po d o s l e j začrtanem delovnem programu bo . po teka l o d e l o h r v a šk i h geogra fov t u d i v bodoče s tem, da bodo ob prob lemih g e o g r a f i j e v š o l i p o s v e t i l i še posebno pozornos t p roučevan ju t i s t i h p r o s t o r s k i h prob lemov, k i se vedno b o l j u v e l j a v l j a j o v t r a n s f o r m a c i j i i n r a z vo j u našega p r o s t o r a ko t so u rban i-z a c i j a , t r a n s f o r m a c i j a a g r a r n i h o bmoč i j , m i g r a c i j s k a g i b a n j a , prometn i r a z-v o j , t u r i s t i č n a v a l o r i z a c i j a , p rob lem i u r e j a n j a č lovekovega o k o l j a i n d rugo .

Geografskemu d r u š t vu Hrvatske že l imo t u d i v bodoče t ako in še b o l j p lodno i n v ses t r ansko o r g a n i z a c i j s k o , s t rokovno , znans tveno i n p u b l i c i s t i č n o de-j a v n o s t , ko t j o j e ime lo v p r e t e k l i h t r i d e s e t i h l e t i h .

Mirko Pak

DOPOLNILO

V p r e j š n j i š t e v i l k i o b j a v l j e n spominsk i č l anek "Ob s edemdese t l e t n i c i d r . S ve t o z a r j a I l e š i č a " j e n a p i s a l d r .M i r ko Pak. Av to r j evo ime j e tam pomotoma i z o s t a l o . Bralcem i n a v t o r j u se za to p o m a n j k l j i v o s t op rav i ču j emo .

Uredn i š tvo

50

UDK 502.72 (497.12)

RAVBAR M.

61000 L j u b l j a n a , Yu , Zavod za spomeniško v a r s t v o SRS, P l e č n i k ov t r g 2

NARAVNA DEDIŠČINA SLOVENIJE, PRVINA ČLOVEKOVEGA OKOLJA

Geogra f sk i obzorn ik^XXIV (1977) , š t e v . 3-4, s t r . 1-5

Avtor sp regovor i n a j p r e j o r a z l i č n i h v r s t a h naravne i n k u l t u r n e pokra-j i n e z v i d i k a n j i h ovega v a r s t v a , n a t o p o j a s n i družbena i z h o d i š č a , kakršna se o tem u v e l j a v l j a j o v S l o v e n i j i . S l e d n j i č o s v e t l i r a z l i č n e skup ine i n va rs tvene s t o pn j e n a r avova r s t ven i h območ i j p r i n a s .

UDK 711.5 " C e l j e "

•ŠPES M„ 61000 L j u b l j a n a , Yu, I n š t i t u t za g e o g r a f i j o u n i v e r z e , Aškerčeva 12

RAZLIKE V KVALITETI BIVALNEGA OKOLJA MED TREMI MESTNIMI DELI CELJA Geogra fsk i obzo rn i k XXIV (1977) , š t e v . 3-4, s t r . 6-13

A v t o r i c a p r i k a z u j e i z s l e d k e r a z i s k a v o o d z i v a n j u l j u d i v r a z l i č n e m b iva lnem o k o l j u . Raz iskave s o z a j e l e t r i r a z l i č n e de l e C e l j a , k i s e n e r a z l i k u j e j o med seboj l e po k akovos t i b i v a l n e g a o k o l j a , temveč t u d i po g o s t o t i , s t a ro-s t i i n p o k l i c n i s e s t a v i p r e b i v a l s t v a .

UDK 914.971.2 "Suha Krajina" RUS A.

61000 L j u b l j a n a , Yu , U r b a n i s t i č n i i n š t i t u t SRS, Jamova 18

GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI SUHE KRAJINE Geogra f sk i ob zo rn i k XXIV (1977) , š t e v . 3-4 f B t r . 14-23

Reg i ona l nogeog ra f sk i p r i k a z Suhe K r a j i n e o s v e t l j u j e z l a s t i s o c i a l n o-geogra fske p rocese , k i se močno o d r a ž a j o v spremen jen i i z r a b i z e m l j e , znač i l nem s t a g n i r a n j u n a s e l i j s c e n t r a l n i m i f u n k c i j a m i i n t u d i v s t a r i f i s i o g n o m i j i p o k r a j i n e s p l o h .

51

UDK 330.191.5:914.7

BRAČIČ V.

62000 Mar i bo r , Yu, Pedagoška akadem i j a , M lad inska 9

GOSPODARSKA RAST SOVJETSKE ZVEZE

Geogra fsk i obzornik-XXIV (1977) , š t e v . 3-4, s t r . 24-32

Članek p r i k a z u j e gospodarsko r a s t SZ v 6 0 . l e t i h n jenega o b s t o j a . S pr imer-j avo p r i k a z u j e av to r r a z vo j SZ in ZDA t e r p r i m e r j a n j u n de l e ž v sve tovn i p r o i z v o d n j i i n t r g o v i n i i n t ako posredno odgovar j a n a v p r a š a n j e , a l i b o SZ d o h i t e l a in p r e h i t e l a ZDA v gospodarskem r a z v o j u .

UDK 910 . 1 : 806 . 6

TLEŠIČ S.

61000 L j u b l j a n a , Yu, Geogra f sk i i n š t i t u t A .Me l i k a , SAZU, Novi t r g 5

SLOVENSKA GEOGRAFIJA IN SLOVENŠČINA

Geografski obzornik XXIV (1977), Stev. 3-4, s t r . 32-35 Na i z b r a n i h p r ime r i h o po z a r j a av t o r na p o m a n j k l j i v o s t i geogra fskega p i s a n j a i n s e zavzema z a t e rm i no l o š ko , j e z i k ovno i n s t i l i s t i č n o b o l j skrben i n j a sen g eog r a f s k i j e z i k . Dotakne se t u d i p i s ave geog r a f s k i h imen.

UDK 910.1

MEDVED J.

61000 L j u b l j a n a , Yu, PZE za g e o g r a f i j o f i l . f a k . , Aškerčeva 12

NEKAJ VPRAŠANJ K VSEOBSEŽNI KRITIKI Geogra f sk i obzo rn i k XXIV (1977) , š t e v . 3-4 , s t r a n 35-39

Avtor p o s t a v l j a več v p r a š a n j , ki se mu o d p i r a j o ob Gamsovem načelnem oz iroma metodološkem č l anku i z p r e j š n j e š t e v i l k e Geografskega obzo rn i ka . Ta vp r a š an j a t u d i r a z č l e n j u j e in j i h med seboj sooča .

53

UDK 910 .1 :371 .214

GAMS I.

61000 L j u b l j a n a , Yu , PZE za g e o g r a f i j o f i l . f a k . , Aškerčeva 12

MEJE GEOGRAFIJE V SISTEMU ZNANOSTI IN V ŠOLI

Geogra f sk i ob zo rn i k XXIV (1977) , š t e v . 3 - 4 , s t r a n 39-41

Avtor odgovar j a na v p r a š a n j a , k i mu j i h v t e j š t e v i l k i p o s t a v l j a Medved. S tem v z v e z i sp regovo r i o mejah in b i s t v u g e o g r a f i j e v z n a n o s t i in v š o l i .

UDK 9 1 0 . 1 : 7 7 . 0 3

OROŽEN ADAMIČ M.

61000 L j u b l j a n a , Yu , Geogra f sk i i n š t i t u t A . M e l i k a , SAZU, Novi t r g 5

NEKAJ MISLI O FOTOGRAFIJI V GEOGRAFIJI

Geogra f sk i ob zo rn i k XXIV (1977) , š t e v . 3-4 , s t r . 42-44

Članek govo r i o pomenu geogra fske f o t o g r a f i j e in d a j e o tem t u d i v r s t o p r a k t i č n i h napo tkov .

UDK 551 .44 :913

MALEČKAR P.

61000 L j u b l j a n a , YU, P o t r č e v a 16

NEKRAŠKE JAME NA SVETU

Geog r a f s k i o b zo r n i k XXIV ( 1977 ) , Š t e v . 3-4, s t r . 44-46

Č lanek sp regovo r i o jamah v magmatskih oz i roma v u l k a n s k i h kamninah , k i

J i h v zadn jem času o d k r i l i v J u ž n i A m e r i k i .

V S F B I N A

^ ^ Stran

"M.RAVBAPj/ Naravna dediščina Slovenije, prvina človekovega okolja 1 M.ŠPES ISJ Razlike v kval i tet i bivalnega okolja med tremi mestnimi

del i Celja (1 diagram) 6 A.FUS,\/ Geografske značilnosti Suhe Krajine (3 skice, 1 karta) 14 V.BRAČIČ,/ Gospodarska rast Sovjetske zveze (5 diagramov) 24 S.ILEŠIČ¡J Slovenska geoqrafija in slovenščina 32 J.MEDVFD, , Nekaj vprašanj k vseobsežni k r i t i k i 35 I.GAMS, -j Meje geografije v sistemu znanosti in v šo l i 39

jM.OnOŽEN ADAI^j?, Nekaj misl i o fotograf i j i v geografiji 42 F.MALEiKAR, Nekraške jame na svetu 44

DRUŠTVENE VESTI

Izgubil i silo Stanka Polajnarja (B.Kert) 46 Obvestilo o XI.zborovanju slovenskih neonrafov od 28. do 30.junija 1978 v Mariboru (na druqi strani ovitka) Proaram razstav Zemljepisnega muzeja Inšt i tuta za creoarafijo Univerze v Ljubljani v letu 1978 (Milena Pak) 47 Poročilo o delu geoqrafskeqa krožka na celjski qimnaziji v šol . letu 1976/77 (Z. Knez-Šterbenc) 49 30 let Geografskega društva Hrvatske (Kirko Pak) 49

Risba na naslovni strani: Razvoj obdelovalnih površin v Suhi Krajini 1947-1971 (glej članek A.Rusove)

GEOGRAFSKI OBZORNIK, časopis za geografsko vzgojo in izobrazho. Izhaja št i r ikrat letno. Izdaja Geoarafsko društvo Slovenije, Odsek za geografski pouk. Uredniški odbor: dr.Ivan Gams, dr. Svetozar I leš i č , dr. Vladimir Kokole, dr.Avguštin Lah, Marija Košak, Milan Vreča, dr. Jakob Medved.

Glavni urednik Mara R a d i n j a, Ljubljana, Grintovška 1. Upravnik Cita M a r j e t i č

Za člane GDS je letna naročnina 30 dinarje»/, za nečlane in ustanove 40 dinarjev. Naročajte in plačujte na naslov: "Georrrafski obzornik", Ljubljana, Aškerčeva 12, štev.tek.rač. 50100-678-44109

Za vsebino člankov so odqovorni avtorji sami

GO izhaja s finančno pcnočjo izobraževalne skunnost.i Slovenije

Tiskal: Zavod SRS za stat ist iko v Ljubljani

ohk - geosrafija iii -...

Documents