ohk - geografija b 21 ge06r....

OHK - Geografija III B 21 GE06R. OBZORNIK

COBISS

Leto XX Ljubljana Štev. 3 - 4 1973

Vsebina te številke je posvečena zamejski Slovenij i

V S E B I N A

Stran

Č L A N K I

U v o d n a b e s e d a

v/.

/ V l a d i m i r K l e m e n č i č , Sodobni soc ia lnogeogra fsk i p rob lemi S lovencev na Koroškem

(2 k a r t i , 1 s l i ka ) 2

Ludv ik O l c s , Slovensko Porabje (2 s l i k i ) 15

v / F rane M l j a č , N e k a j d ružbenogeogra fsk ih podatkov o Kana lsk i d o l i n i 21

len t in B i r t i č , Duhovn ik v obrambi s lovenstva v Beneški S l o v e n i j i 27

J z idor Predan, Gospodarski in k u l t u r n o - p r c s v e t n i po loža j v Beneški S l o v e n i j i 33

V/JRado Bednar i k , O b l i k e , razvo j in sedanje stanje i z s e l j e v a n j a iz s lovensk ih pr imorsk ih k r a j e v (1 s l i ka) 38

\J Samo Pahor, Tržaški S lovenc i 45

SLIKA N A N A S L O V N I STRAN!

O v č j a ves v Kanalsk i d o l i n i 807 m

/to • v '-i ; i N v n a n n » 5 • 3 j .31 .-uw«

¡ , s M S i O Z O n t ^

G E O G R A F S K I O B Z O R N I K , časopis z a geografsko v z g o j o i n i z o b r a z b o . I z h a j a š t i r i k ra t l e t n o . I z -

d a j a Geogra fsko društvo S l o v e n i j e , Odsek za geogra fsk i p o u k . Uredn išk i odbor : d r . Ivan G a m s ,

d r . Svetozar l l e š i č , d r . V l a d i m i r K o k o l e , d r . A v g u š t i n Lah , Dušan K o m p a r e , M i l a n V r e č a

Uredn ik M a r a Rad in ja , L j u b l j a n a , G r i n t o v š k a 1 . U p r a v n i k C i t a M a r j e t i č

G r a d i v o za to š tev i l ko je zbra l in p r i p r a v i l V l a d i m i r K l e m e n č i č s sode lavc i

Za č lane G D S je l e tna n a r o č n i n a 16 d i n a r j e v , za n e č l a n e in ustanove 20 d i n a r j e v . N a r o č a j t e in p l a č u j t e n c nas lov: " G e o g r a f s k i o b z o r n i k " , L j u b l j a n a , A š k e r č e v a cesta 12, š tev . t e k . r a č . 50101 - 6 7 8 -- 4 8 8 3 9

Za vsebino č l a n k o v so o d g o v o r n i a v t o r j i sami G O i z h a j a s f i n a n č n o pomoč jo k u l t u r n e skupnost i S l o v e n i j e

T iska l : Z a v o d SRS za s ta t is t i ko v L j u b l j a n i

geografski obzornik leto XX štev. 3 - 4

časopis za geografsko vzgojo in izobrazbo 1973

U V O D N A B E S E D A

Že od u s t a n o v i t v e U n i v e r z e posvečamo s lovenski geog ra f i e n a k o pozornost p rob lemom s lovensk ih e t n i č -n i h o z e m e l j i z v e n SR S loven i j e in J u g o s l a v i j e k o t t is temu d e l u s lovenskega e t n i č n e g a o z e m l j a , k i je v k l j u č e n v J u g o s l a v i j o . Vsa le ta smo sp reml ja l i in p r o u č e v a l i r e g i o n a l n i r a z v o j in sp remin jan je g e o -grafske podobe zame jsk ih d e l o v S loven i je in z n j i m a povezane r e g i o n a l n o - s o c i a l n e in r e g i o n a l n o - g o -spodarske prob leme zame jsk ih S lovencev . *•

Ker d o ž i v l j a j o s lovenska e t n i č n a o z e m l j a v I t a l i j i , A v s t r i j i i n na Madžarskem h i t r o p r e o b r a z b o , s lo-vensko p r e b i v a l s t v o pa proces p res t ruk tu r i ran ja iz agrarne v indus t r i j sko d r u ž b o , smo se v septembru l e ta 1969 o d l o č i l i za o r g a n i z a c i j o posebnega enodnevnega s impoz i j a o zamejsk i S l o v e n i j i in o z a m e j -skih S lovenc ih v o k v i r u z b o r o v a n j a s lovensk ih geogra fov na Ravnah na Koroškem.

Na tem z b o r o v a n j u , k i je b i l o p o v e z a n o z e k s k u r z i j o na Koroško , so b i l i p reb ran i r e f e r a t i , k i so

o b r a v n a v a l i geogra fsko p r o b l e m a t i k o v e č i n e p o d r o č i j zamejske S l o v e n i j e .

V z a k l j u č n i r e s o l u c i j i z b o r o v a n j a s lovensk ih geogra fov smo se o d l o č i l i , da bomo v b o d o č e . s i s temat i č -ne je d e l a l i na p o d r o č j u p r o b l e m a t i k e zame jsk ih S l o v e n c e v , da bomo p r i r e j a l i p r e d a v a n j a o te j p r o b l e -m a t i k i ter e k s k u r z i j e v zamejske k r a j e v I t a l i j i , A v s t r i j i in na Madžarskem ter i z d a l i posebno p u b l i k a -c i j o o zamejsk i S l o v e n i j i . Z i z d a j o te p u b l i k a c i j e ter s širše zasnovan im r a z i s k o v a l n i m d e l o m , s p r i r e -jan jem p o l e t n i h geogra fsk ih šol za slovenske študente iz z a m e j s t v a , na k a t e r i h j i h seznan jamo z moder -n im i metodami s o c i a l n o - g e o g r a f s k e g a p r o u č e v a n j a n a c i o n a l n o mešanih o z e m e l j , z o r g a n i z i r a n j e m m l a -d inskega geogra fskega r a z i s k o v a l n e g a tabora v o k v i r u g i b a n j a " Z n a n o s t m l a d i n i " v P rekmur ju , s p r e d a -v a n j i v p o d r u ž n i c a h Geogra fskega društva SRS in na Geogra fskem inš t i t u tu v Beogradu ter na seminar -j i h za u č i t e l j e g e o g r a f i j e smo geogra f i i z p o l n i l i p r v i de l svo jega p rog rama, k i pomeni t e m e l j za širše zasnovano d e l o s lovensk ih geogra fov v z v e z i z zamejsko S l o v e n i j o in z a m e j s k i m i S l o v e n c i .

2 / \ i . V l a d i m i r K l e m e n č i č

1

Vlad imir K lemenč ič

S O D O B N I S O C I A L N O G E O G R A F S K I P R O B L E M I S L O V E N C E V N A K O R O Š K E M

U V O D

Po p rv i svetovn i v o j n i in po razpadu Avstroogrske so na n jenem območ ju nastale majhne n a c i o n a l n e d ržave . P o l i t i č n e meje novo nas ta l ih držav v v e č i n i p r imerov niso i d e n t i č n e z o b m o č j i narodn ih skup-nost i . N e k a t e r i b o l j a l i manj obsežni d e l i posameznih narodov so p r i p a d l i d rug im d ržavam. To je p o -men i lo tud i p r i če tek o b l i k o v a n j a s p e c i f i č n i h j e z i k o v n i h o b m o č i j , k i so v petdeset ih l e t i h zarad i p r i -t iska v e č i n s k i h narodov posta la n a c i o n a l n o mešana o z e m l j a . Na teh o z e m l j i h so b i l e narodne man jš i -ne v n e k a t e r i h r a z d o b j i h m a n j , v d rug ih pa b o l j i zpos tav l j ene razna rodova ln im p r i t i skom, ker sta o-sta l i uprava in gospodarstvo pač v rokah več inskega naroda.

Ob nastanku n a c i o n a l n i h d ržav v Srednj i Evropi so b i l e l e - t e z v e č i n e gospodarsko slabše r a z v i t e . N j i -hova ekonomi ja je b i l a a v t a r k i č n a . O b m e j n a p o d r o č j a , k i so posel jena z narodn imi man jš inami , so b i l a gospodarsko zapos tav l j ena . Zarad i obrobne lege so b i l a ta pod roč ja vse do drugega dese t le t ja po drug i svetovn i v o j n i p r i v l a g a n j i h v gospodarstvo z a p o s t a v l j e n a . A v t o h t o n o p reb iva ls tvo se je mora lo i z s e l j e v a t i , š tev i l o p r i p a d n i k o v narodn ih manjšin se je p r i č e l o manjša t i .

N o v a u p r a v n o p o l i t i č n a r a z d e l i t e v po p rv i svetovn i v o j n i je posebej močno p r i z a d e l a S lovence , saj so os ta l i posamezni d e l i s lovenskega e t n i č n e g a o z e m l j a in p reb i va l s t va v A v s t r i j i , I t a l i j i in na M a d ž a r -skem, k je r je b i l o slovensko p reb iva ls tvo ponekod b o l j , ponekod manj i zpos tav l j eno raznarodovan ju . Raznarodova ln i proces po teka vzporedno z razk ro jem k las ične agrarne in z o b l i k o v a n j e m indust r i jske družbe. Ods to tek kmečkega p r e b i v a l s t v a , k i je na teh p o d r o č j i h še po p rv i svetovn i v o j n i močno p re -

2

v l a d o v a l , je p r i č e l v zadn jem dese t le t j u zarad i gospodarskega napredka n a z a d o v a t i (1).

Obmejna področ ja sta z a j e l i i n d u s t r i a l i z a c i j a in t u r i z e m . Gospodarski napredek je povezan z r a z v o -

jem prometa , k i posreduje men javo b l a g a , in z razvo jem osebnega prometa prek me je .

Vse te nove tendence i n d u s t r i a l i z a c i j e in o b l i k o v a n j a t u r i s t i č n i h o b m o č i j no narodno mešanih o z e m l j i h ter potrebe po gospodarskem p o v e z o v a n j u med t r žno usmer jen imi d ržavami z vse v e č j i m prometom prek meja so pr ines le še nedavno b o l j a l i manj z a p r t i m mejam novo f u n k c i j o ; odpr te m e j e , prek k a t e r i h se p re taka jo t o k o v i b lagovnega in osebnega p rometa , so lahko ob u r e j e n i h p r o b l e m i h manjš in še posebne-ga pomena za gospodarski razvo j o ž j i h , narodno mešanih obme jn ih p o d r o č i j .

Narodnostno stanje na Slovenskem KoroSltem 181G:

1. 0% Slovencev; 2. 10—20% Slovencev;

20- Slovencev; 4. 35—50'.'» Slovencev; 5. 5'J—05% Slovencev;

ti. 05— 80 "6 Slovencev; 7. 80— 90 "o Slovencev; 8. 00— 05 % Slovencev; 0. 95—100 9,1 Slovencev;

10. 100 % Slovencev;

11. meja kompaktnega slo-venskega ozemlja v ob-činah, v katerih se ne sklada z občinskimi me-jami.

OFi f > 'a.ovfNSKrir,A p h c b i v a l s i v a n a j e z i k o v n o m e š a n e m o z e m l j u

j u ž n e k o r o S k e , po pop i su l e i A 1)b l

IHIII1 omili s-rsr fril! J KIS 10 JO-.1 10- JlOrUflV

•

" S

v ) \(

M SAJT V t ' ; ,«• nI I UtiLM . • 11 '-..»i .j . , / >tl

Državna meja n i več č r ta r a z d v a j a n j a o b m e j n i h področ i j dveh d r ž a v , temveč č r ta p o v e z o v a n j a i n o -b l i k o v a n j a novega t ipa območ ja a l i p o k r a j i n e , t i pa obmejne c o n e , v ka te r i se p r e p l e t a j o gospodarski in k u l t u r n i v p l i v i r a z l i č n i h narodov ter deže l s podobn imi a l i r a z l i č n i m i d r u ž b e n o p o l i t i č n i m i s i s temi . Z gospodarskim razvo jem in z novo nasta lo f u n k c i j o odpr te me je se je na narodno mešanih o b m e j n i h p o d r o č j i h b is tveno spremeni la soc ia lna s t ruktura p r e b i v a l s t v a . N e k d a j na z e m l j o n a v e z a n o p r e b i v a l s t v o , k i je na teh o z e m l j i h p r ipada lo več inoma zaosta lemu s lo ju kmečkega ž i v l j a , se je ob n a v e d e n i h p r o -cesih v v e l i k i meri p r e s l o j i l o v nekmečke p o k l i c e . N a j omen im, da v zadn jem času pr i p r i p a d n i k i h manjš in men java kmečkega z n e k m e č k i m p o k l i c e m ni več tako pogosto povezana z odpovedovan jem a l i z a t a j e v a n j e m lastne narodne pr ipadnost i in lastne k u l t u r e kako r svo jčas , kar je prav go tovo nov p o j a v , povezan je z nasta jan jem nove soc ia lne s t rukture p reb iva ls tvo v n e a g r a m i indus t r i j sk i d r u ž b i , k i je sposobna o d l o č n e j e k o t v p re tek los t i z a h t e v a t i soc ia lno in n a c i o n a l n o enakopravnost z več insk im narodom. Kaže pa tudi vse v e č j e pot rebe po k u l t u r n e m p o v e z o v a n j u z m a t i č n i m narodom.

Na po jav nas o p o z a r j a šele nedavno premagana p o l i t i č n a napetost na južnem T i ro lskem ter razraščan je napetost i med s lovensko manjš ino in t i s t im i skup inami več inskega naroda na južnem Koroškem, k i n a -spro tu je jo n a c i o n a l n i enakopravnost i in n e k a z n o v a n o groze s lovenski manjš in i z u n i č e n j e m in p r e g a n j a -n jem .

N a s t a j a n j e n a c i o n a l n i h d r ž a v in d r ž a v n i h m e j a , k i p r e č k a j o narodno mešana o z e m l j a , j e tesno p o v e z a -no z zgodov insko p o l i t i č n o - t e r i t o r i a l n i h sprememb na s lovenskem e t n i č n e m o z e m l j u . Pred prvo svetovno v o j n o je b i l a še v e č i n a s lovenskega e t n i č n e g a o z e m l j a v k l j u č e n a v avs t r i j sk i de l Avs t roog rske , man jš i , severovzhodn i de l s lovenskega e t n i č n e g a o z e m l j a , Prekmur je s s lovensk im Porab jem, je b i l v k l j u č e n v ogrski de l Avs t roog rske , Beneška S l o v e n i j a , na zahodnem de lu s lovenskega e t n i č n e g a o z e m l j a pa je že od zadn je č e t r t i n e 19. s t o l e t j a del i t a l i j a n s k e d r ž a v e .

Ker je i m e l o na s lovenskem o z e m l j u gospodarsko pobudo v svo j ih rokah tu je p r e b i v a l s t v o , je v z a d n j i h t r idese t ih l e t i h pred prvo sve tovno v o j n o š t e v i l o s lovenskega p reb iva l s t va na današnjem o z e m l j u SR S l o -v e n i j e naraslo za komaj 10%, š t e v i l o madžarskega , i t a l i j a n s k e g a in nemškega p reb iva l s t va pa je na tem o z e m l j u in v istem obdob ju poraslo za več ko t eno č e t r t i n o . Pri zapos lovan ju v neagrarn ih p o k l i -c i h je i m e l o prednost t u je rodno p r e b i v a l s t v o a l i pa t i s to , k i je k l o n i l o p r i t i sku in se o d p o v e d a l o s l o -venski na rodnos t i . Slovensko p r e b i v a l s t v o se je mora lo i z s e l j e v a t i v evropske in neevropske d e ž e l e .

Z novo u p r a v n o - p o l i t i č n o r a z d e l i t v i j o po prv i sve tovn i v o j n i je p r ipade l I t a l i j i v e l i k de l zahodnega s lovenskega e t n i č n e g a o z e m l j a . V e č i n a severnega d e l a s lovenskega e t n i č n e g a o z e m l j a , k i j e b i l o do prve svetovne vo jne v k l j u č e n o v d e ž e l o Koroško , pa je osta la v o k v i r u d e ž e l e Koroške v A v s t r i j i . V A v s t r i j i so osta l i posamezni o t o k i s lovenskega e t n i č n e g a o z e m l j a ob me j i današnje avs t r i j ske Štajerske in SR S l o v e n i j e ^ , s lovensko e t n i č n o o z e m l j e med avs t r i j sko in jugos lovansko d r ž a v n o mejo zahodno od Monošt ra je os ta lo na Madžarskem-, osrednj i del s lovenskega e t n i č n e g a o z e m l j a pa je b i l v k l j u č e n v J u g o s l a v i j o k o t posebna upravna enota - Dravska b a n o v i n a .

Ker so po drug i sve tovn i v o j n i osta le meje med J u g o s l a v i j o , A v s t r i j o in Madžarsko nespremenjene, so os ta la že omen jena o b m o č j a v o k v i r u teh d r ž a v . Z a h o d n a j u g o s l o v a n s k o - i t a l i j a n s k a meja se je po d r u -g i sve tovn i v o j n i p r e m a k n i l a p ro t i z a h o d u , tako da je os ta lo od s lovenskega e t n i č n e g a o z e m l j a še n a -prej v o k v i r u I t a l i j e o b m o č j e Tržaškega o z e m l j a , G o r i š k e , Beneške S l o v e n i j e in Kanalske d o l i n e . Tak potek d r ž a v n i h me ja na s lovenskem e t n i č n e m o z e m l j u pa je pomeni l tako med prvo ko t med drugo ter po drug i sve tovn i v o j n i osnovo za r a z n a r o d o v a n j e s lovenskega p reb iva l s t va na vseh t i s t i h s lovensk ih e t n i č n i h o z e m l j i h , k i so os ta la zuna j SR S l o v e n i j e . Na teh o z e m l j i h po teka z dose l j evan jem tu jega p reb iva l s t va proces r a z n a r o d o v a n j a in p r e o b l i k o v a n j a d e l o v s lovensk ih e t n i č n i h ozeme l j v narodno m e -šana o z e m l j a (2 ) .

4

GOSPODARSKI R A Z V O J J U Ž N E K O R O Š K E

Na južnem Koroškem imamo dve vrst i u č i n k o v , k i v p l i v a j o na r a z k r o j agrarne s t ruk tu re . Na en i s t ra -ni so t i r . t i , k i so i z r a z gospodarskega in p o l i t i č n e g a r a z v o j a same Koroške , na drug i s t rani pa t i s t i , k i p r iha ja jo i z v e n Koroške. V k l a s i č n i agrarn i d r u ž b i , za k a t e r o sta z n a č i l n i lastnost i s ta t ičnos t in zaprtost , p r e v l a d u j e prva vrsta u č i n k o v . Z u v e l j a v l j a n j e m indust r i j ske d ružbe je vse bo l j z n a č i l n a p r e -pletenost z u n a n j i h in n o t r a n j i h u č i n k o v , s tem pa tud i soodvisnost r a z v o j a s leherne p o k r a j i n e a l i d e ž e -le od vse širšega evropskega pros tora . J u ž n a Koroška je b i l a skoraj do druge sve tovne v o j n e p o l i t i č n o zapr ta . B i la je tud i razmeroma slabo gospodarsko povezana z d rug im i d e ž e l a m i A v s t r i j e in s k r a j i d a -našnje SRS ter s k r a j i današnje J u l i j s k e K r a j i n e v I t a l i j i . Z i n d u s t r i a l i z a c i j o je zaos ta ja la za d r u g i m i zahodnoevropskimi d e ž e l a m i , pa tud i za v e č i n o d rug ih p o k r a j i n A v s t r i j e . Indus t r i j o na j u ž n e m K o r o -škem je b i l a v v e l i k i mer i vezana na domače s u r o v i n e , predvsem na rude in les . Š t e v i l o k r a j e v z i n -dustr i jo je b i l o n e z n a t n o , š t e v i l o v i n d u s t r i j i zapos len ih pa je le počasi n a r a š č a l o .

Tur izem je b i l vse do z a d n j i h let pred drugo sve tovno v o j n o , ko se je p r i č e l u v e l j a v l j a t i ob Baškem in K lop in jskem j e z e r u , navezan v g l a v n e m le na Vrbsko j e z e r o .

Podežel je južne Koroške je b i l o do konca druge svetovne vo jne agrarno p renase l jeno in odv isno od z e m l j e . P rev ladova l je samooski ben t i p kmet i j skega gospodars tva, k i ;e b i ! vezan na ročno d e l o ter na i n t e n z i v n o in maks imalno i z k o r i š č a n j e z e m l j e . Tako k m e t o v a n j e je v e z a l o ob sorazmerno skromni produkt ivnost i d e l a ter n i z k i h d o h o d k i h v e l i k o š t e v i l o d e l o v n e s i l e . Podeže l j e i n n j e g o v o p r e b i v a l s t v o sta b i l i s labo povezan i z up ravn im i in gospodarskimi sk Jišči . M e d r e g i o n a l n a povezanost k r a j e v na K o -roškem je b i l a podobno kot p r i vseh a g r a r n i h d e ž e l a h v svetu z e l o skromna (3 ) .

Po drugi svetovn i v o j n i se je p r i č e l a š i r i t i i n d u s t r i j a na p o d e ž e l j e , vendar se je o b l i k o v a l predvsem t ip indust r i je z manjš imi o b r a t i . M o č n e j e se je i ndus t r i j a š i r i l a v k r a j i h , k j e r se je p r i č e l a i n d u s t r i a l i -zac i j a že pred p rvo sve tovno v o j n o , z las t i v Be l j aku in C e l o v c u , Z i l j i c i pr i Podk loš t ru , v Z i l j s k i d o -l i n i , Borov l jah in B is t r i c i v Rožu, S inč i vasi v Pod jun i ter v Reberc i med Ž e l e z n o K a p l o in D o b r l o vasjo pod K a r a v a n k a m i . Man jš i i ndus t r i j sk i o b r a t i so se r a z v i l i tud i ob Baškem j e z e r u , v L e d e n i c a h , Šent jakobu in Rožeku v Rožu, D o b r l i vasi in P l ibe rku ter še v n e k a t e r i h d r u g i h k r a j i h v P o d j u n i , V e l i -kovcu in G r e b i n j u na V e l i k o v š k e m Z a d r a v j u . Man jše žage in d rug i manjši l esno indus t r i j sk i o b r a t i so pa razmetani še po d r u g i h k r a j i h južne Koroške (4 ) .

Kmet i js tvo se z las t i v z a d n j i h pe tna j s t i h l e t i h n a g l o t e h n i z i r a , m o d e r n i z i r a in k o m e r c i a l i z i r a . Ročno delo z a m e n j u j e j o s t r o j i , v e č i n a p o d r o č i j pa se s p e c i a l i z i r a ria ž i v i n o r e j o . Leta 1956 so našte l i na vsem Koroškem t r a k t o r j e v z več k o t 30 k o n j s k i h moč i le 118, deset le t k a s n e j e , l e ta 1966, pa 8 . 4 7 5 . Vzporedno s s p e c i a l i z a c i j o na ž i v i n o r e j o se manjša obseg n j i v s k i h površ in in veča obseg t r a v n i k o v . Kmet i je počasi opušča jo k m e t i j s k o o b d e l a v o s lab ih z e m l j i š č . Na opuščen ih k m e t i j s k i h površ inah se š i -r i g o z d . M e d le t i 1963 in 1966 so p o g o z d i l i na Koroškem 600 ha k m e t i j s k i h površ in in samo v p o l i -t ičnem o k r a j u V e l i k o v e c 200 h a . Preostale n j i v e so vse v v e č j i mer i posejane s k r m i l n i m i r a s t l i n a m i . Obseg z ž i t a r i c a m i pose jan ih površ in pa z e l o h i t r o n a z a d u j e . Spremembe se j a v l j a j o tud i v sestavi ž i -v i n e . D r o b n i c o , o v c e in k o z e so že skoraj č i s to o p u s t i l i . N a z a d u j e tud i skupno š t e v i l o k r a v , n j i h o v a poprečna mlečnost pa n a p r e d u j e . D e l o s pašo ž i v i n e na a l p s k i h pašn i k ih je f i z i č n o n a p o r n o , d e l o v n a si la pa l ahko ob manjšem t rudu in kra jšem času doseže v e č j i dohodek z d e l o m i z v e n k m e t i j s t v a , za to odmira p lan insko past i rs tvo na vsem j u ž n e m Koroškem c e l o h i t r e j e k o t d rugod v A v s t r i j i , v Z i l j s k i h A l p a h , Ka ravankah in na S v i n j i p l a n i n i . P lan ine so b i l e v e č i n o m a malo obsežne in z a t o n i m a j o p o g o -jev za m o d e r n i z a c i j o .

Z m o d e r n i z a c i j o k m e t i j s k e g a gospodarstva je p o v e z a n o tud i sp remin jan je posestne s t r u k t u r e . Posestni obrat i z manj kot 2 ha z e m l j e že vsa p o v o j n a l e ta š t e v i l č n o n a z a d u j e j o . Prav t a k o n a z a d u j e š t e v i l o ob ra tov , k i i m a j o več k o t 100 ha z e m l j e , z e l o počasi pa narašča š t e v i l o k m e t i j v v e l i k o s t i od 20 ha do 100 ha z e m l j e . Vse v e č j i posta ja d e l e ž k u l t i v i r a n i h t r a v n i k o v , hek tarsk i donosi posameznih k u l t u r se pa z e l o hUro v e č a j o . Tako se ob n a z a d o v a n j u obsega k m e t i j s k i h pov rš in , ob manjšan ju š t e v i l a ž i -

ine ter ob manjšan ju š t e v i l a k m e č k e d e l o v n e s i le z e l o h i t r o p o v e č u j e t a obseg in vrednost kmet i j ske p ro izvodn je in s tem p roduk t i vnos t d e l a ter dohodek p r e b i v a l s t v a od d e l a v k m e t i j s t v u .

I

5

Po drug i svetovni v o j n i se u v e l j a v l j a tu r izem k o t ena od pomembnih gospodarskih panog . Sorazmerno ozek pas s tu r i s t i čn im i k r a j i ob Vrbskem, K lop in j skem in Baškem jeze ru se ¡e v z a d n j i h l e t i h razš i r i l na skoraj vse k ra je j užne Koroške. I z o b l i k o v a l a so se reg iona lna jedra t u r i s t i č n i h k r a j e v v Z i l j s k i d o -l i n i ob Preseškem, Baškem, Hodiškem in d rug ih manjš ih j e z e r i h j u ž n o od Vrbskega j eze ra ter na š i r o -kem območ ju K lop in j skega in d rug ih jezer v P o d j u n i . Tu r i zem se je že u v e l j a v i l k o t pomembna gospo-darska panoga v Spodnjem in Z g o r n j e m Rožu, na o b m o č j u Karavank in Sv in je p lan ine ter na O s o j s k i h Turah , v območ ju Kos tan j , med Oso jsk im in Vrbsk im j e z e r o m .

Od neka j sto t isoč tur is tov v p r v i h l e t i h po drugi svetovn i v o j n i se je od le ta 1969 p o v e č a l o š tev i l o tur is tov na o k o l i 1 , 3 0 0 . 0 0 0 . Skupno š t e v i l o nočn in na Koroškem pa že presega 1 0 , 0 0 0 . 0 0 0 . Le 10% tur is tov j e i z A v s t r i j e , od inozemsk ih gostov pa j e več ko t 8 0 % N e m c e v i z Z v e z n e r e p u b l i k e N e m č i -j e . Za južno Koroško je z n a č i l n o , da ima r a z v i t o l e e n o , po le tno tu r i s t i čno sezono. U v e l j a v l j a n j e pra ve z imske sezone na območ ju Karavank ter Dobrača je šele na z a č e t k u . Vendar že i z d e l a n i nač r t i za z imski športni t u r i zem k a ž e j o , da se bo vsaj v n e k a t e r i h p o d r o č j i h j u ž n e Koroške , z las t i na V z h o d n i h K a r a v a n k a h , z imski t u r i z e m h i t r o razš i r i l ( 5 ) ,

Tu r i zem pospešuje tud i razvo j s tar ih c e n t r a l n i h k r a j e v Koroške . G l a v n a cen t ra lna k r a j a , C e l o v e c i n B e l j a k , posta ja ta z e l o pomembna i z l e t n i š k a in oskrbova lna c e n t r a , k i nač r tno p r i l a g a j a t a svoj razvo j p r o m e t a , t r g o v i n e , o b r t i , gost instva in k u l t u r n i h ustanov potrebam t u r i z m a . Z r a z v o j e m tu r i zma so se v z a d n j i h l e t i h r a z v i l i v c e n t r a l n e k r a j e n i ž j e s topnje še pred nekaj l e t i nepomembni agrarn i k r a j i , k i l eže v neposredni b l i ž i n i V rbskega , Baškega, K l o p i n j s k e g a , Hodiškega in Preseškega j e z e r a . Narašča pa tud i pomen n e k d a n j i h manjš ih c e n t r a l n i h k r a j e v upravnega in obr tno t rgovskega t i p a : Smohor in Podklošter v Z i l j s k i d o l i n i , P l i be rk in Dobr la vas v Podjun i ter V e l i k o v e c severno od Drave ( 4 ) . J u ž -na Koroška je z r a z v o j e m t u r i z m a , k i ima močne osnove v tako imenovanem " k m e č k e m t u r i z m u " , p o -s ta la močno gospodarsko odv isna od k o n j u n k t u r e zahodnoevropskega gospodarstva, z las t i cd Z v e z n e r e -p u b l i k e N e m č i j e Š t e v i l o l j u d i , k i p r e ž i v l j a j o svoj dopust i z v e n Z v e z n e r e p u b l i k e N e m č i j e , s e z a r a -d i v e č a n j a š t e v i l a dn i dopusta ter v e č a n j a r e a l n i h dohodkov zapos len ih še vedno p o v e č u j e . Dotok t u -r is tov na j u ž n o Koroško i z Zahodne Evrope močno pospešuje h i t ra i z g r a d n j a k v a l i t e t n i h cest , k i p o v e -z u j e j o Koroško č e z V isoke Ture in skoz i Salzburško p o k r a j i n o z Z a h o d n o N e m č i j o . Razvoju tu r i zma na j u ž n e m Koroškem d a j e j o pogo je po leg p r i rodne p r i v lačnos t i še v e l i k e tu r i s t i čne k a p a c i t e t e ter r a z -meroma dobra r a z p o r e d i t e v p resk rbova ln ih in k u l t u r n i h s red išč . V zadn jem dese t le t j u se z las t i z i z l e -tn i šk im tu r i zmom j u ž n a Koroška vse bo l j i n t e n z i v n o p o v e z u j e s S l o v e n i j o . I z l e t n i š k i t i p tu r i zma med obema deže lama je povezan z nakupom b laga p reb iva ls tva obeh s t r a n i . Vse bo l j se v po le tn i sezoni šir i enodnevn i i z l e t n i š k i t u r i z e m tur is tov iz Koroške v razne k ra ie S l o v e n i j e .

S s t o p n j e v a n i m gospodarskim r a z v o j e m Severne I t a l i j e , A v s t r i j e in J u g o s l a v i j e ter d r u g i h d ržav j u g o -vzhodne Evrope posta ja j užna Koroška pomemben prometn i č l e n t r a n z i t n e g a b lagovnega prometa po cestah in ž e l e z n i c a h . Pomembna prometna "Be l j aška v r a t a " posredu je jo prometno z v e z o rned Zahodno ter Srednjo Evropo z I t a l i j o ter z J u g o v z h o d n o Eyrppp . Ta pot se o d p i r a v I t a l i j o skozi Kana lsko d o -l i n o , skoz i Karavanšk i predor pa v J u g o s l a v i j o . V l o g a južne Koroške k o t prometnega posrednika s t o -pa še posebej v ospredje v z a d n j i h l e t i h z r a z v o j e m tu r i zma v J u g o s l a v i j i in v d rug ih d e ž e l a h J u g o -vzhodne Ev rope j skoz i j u ž n o Koroško in cestne prehode na Karavankah (Podkoren, L j u b e l j , Jezersko) se o d p i r a pot s topn jevanemu toku m o t o r i z i r a n i h tu r is tov v po le tnem času iz Zahodne in Severne E v r o -pe p ro t i Jad ranu in p ro t i J u g o v z h o d n i E v r o p i .

Koroška je posta la v p o v o j n i d o b i z z g r a d i t v i j o h i d r o c e n t r a l na Drav i pomemben p r o i z v a j a l e c in i z -v o z n i k e l e k t r i č n e e n e r g i j e v i n o z e m s t v o .

Z r a z v o j e m i n d u s t r i j e , t u r i z m a , p r o i z v o d n j e e l e k t r i č n e e n e r g i j e in k m e t i j s t v a ter s povečano t r a n z i t n o prometno v l o g o se j u ž n a Koroška po svo j i gospodarski s t r u k t u r i , k i dobi svoj i z r a z v povečanem p o -prečnem le tnem dphodku na p r e b i v a l c a , ne uvršča več v skupino zaos ta l ih z v e z n i h p o k r a j i h A v s t r i j e , ko t d e ž e l e Spodn ja A v s t r i j a , Grad iščanska in Šta jerska. Po s topn j i gospodarskega r a z v o j a in n j e n i d i n a m i k i pa Koroška še ne more d o h i t e v a t i zahodn ih z v e z n i h avs t r i j sk ih deže l ( V o r a r l b e r g , Sa lzbu rg , T i r o l , O b e r t i s t e r r e i c h ) .

Z a r a d i l a ž j e g a r a z u m e v a n j a n a c i o n a l n i h p rob lemov korošk ih S l o v e n c e v , k i so se k a z a l i z u v e l j a v l j a -n j e m indus t r i j ske d ružbe ria j u ž n e m Koroškem, moremo r a z d e l i t i dobo i n d u s t r i a l i z a c i j e na t r i r a z d o b j a .

6

Časovno o p r e d e l i t e v teh r a z d o b i j moramo naveza t i na le ta popisa p reb iva ls tva in je za to n e k o l i k o she-mat ična. A n a l i z a podatkov s o c i a l n e , gospodarske in p reb iva ls tvene s t rukture po t reh o b d o b j i h omogoča iz lušč i t i vsaj v grobem p o z i t i v n e in nega t i vne u č i n k e soc ia lnega ter gospodarskega r a z v o j a za narodni razvoj slovenske n a c i o n a l n e skupnosti na južnem Koroškem. Z a l , avs t r i j ska s ta t i s t i ka pri o p r e d e l i t v i prostorskih s ta t i s t i čn ih e n o t , na osnovi k a t e r i h z b i r a j o in a n a l i z i r a j o s ta t i s t i čne p o d a t k e , n i upoš teva-la nac iona lne s t ruk tu re . N i m a m o pa tud i s ta t i s t i čn ih p o d a t k o v , k i b i b i l i voden i po posameznih n a -c iona ln ih skup inah , l očeno za s lovensko in ločeno za nemško p r e b i v a l s t v o .

Vse naše a n a l i z e in u g o t o v i t v e u č i n k o v soc ia lnoekonomskega r a z v o j a j užne Koroške na narodni razvo j koroških S lovencev so vezane na podatke za p o l i t i č n e o k r a j e in o b č i n e Smohor , B e l j a k - d e ž e l a , C e l o -v e c - d e ž e l a ter V e l i k o v e c , . Upoštevani so tudi poda tk i za o b č i n o L a b o t , k i je v k l j u č e n a v p o l i t i č n i okraj VVolfsberg, in za o b č i n o M o s t i č , k i p r ipada p o l i t i č n e m u ok ra ju Šen tv id na G l i n i . Ker so danes področja teh o k r a j e v nasel jena z r a z l i č n i m odsto tkom slovenskega p r e b i v a l s t v a , k i je pomešano z n e m -škim, r a z k r i v a j o , a n a l i z e soc ia lno-gospodarskega r a z v o j a o m e n j e n i h t e r i t o r i j e v vsaj do do ločene m e -re narodne probleme s lovenskega p reb iva ls tva na južnem Koroškem.

Tri razdob ja r a z k r o j a k las ične agrarne st rukture in u v e l j a v l j a n j a indus t r i j ske d ružbe moremo shemat ično d e l i t i t ako le : Prvo razdob je z močno p r e v l a d o k las ične agrarne s t ruk ture na p o d e ž e l j u j u ž n e Koroške se z a k l j u č u j e v prvem d e s e t l e t j u po prv i svetovn i v o j n i . V g r o b i h obr is ih o s v e t l j u j e podobo te dobe ana l i za popisa p reb iva ls tva v l e t i h 1921 in 1934 (6 ) .

Razdobje med popisoma p reb iva ls tva v l e t i h 1934 in 1951 pa že pomeni drugo f a z o , za k a t e r o je z n a -č i l n o močnejše u v e l j a v l j a n j e e lemen tov indust r i j ske d r u ž b e . V te j dob i se p o d e ž e l j e j užne Koroške pr ične i n d u s t r i a l i z i r a t i , k m e t i j s t v o pa postopoma t e h n i z i r a t i in k o m e r c i a l i z i r a t i . T u r i z e m pa v tem č a -su že postaja pomembna gospodarska de javnos t ob Vrbskem, Baškem in K l o p i n j s k e m j e z e r u .

Pr ičetek t r e t j e faze že z e l o d i n a m i č n e g a gospodarskega r a z v o j a , k i j o sp reml ja jo i n d u s t r i a l i z a c i j a , r a z -voj tur izma in s topn jevana t e h n i z a c i j a kmet i j ske p r o i z v o d n j e na p o d e ž e l j u j u ž n e K o r o š k e , pa č a s o v -no sovpada s popisom p r e b i v a l s t v a le ta 1951 .

Vsa tr i našteta razdob ja soc ia lnoekonomskega r a z v o j a se med seboj r a z l i k u j e j o po o b l i k a h in n a č i n i h ter po smereh i n t e n z i v n o s t i soc ia lne ter prostorske mob i lnos t i p r e b i v a l s t v a . Ta r a z d o b j a se med seboj tudi r a z l i k u j e j o po razmer ju med o d s e l j e v a n j e m a v t o h t o n e g a s lovenskega p r e b i v a l s t v a i z j u ž n i h k r a j e v Koroške in dose l j evan jem a l o h t o n e g a p r e b i v a l s t v a nemške narodnost i na j u ž n o K o r o š k o . S temi s e l i t v a -mi je povezana d i n a m i k a s p r e m i n j a n j a n a r o d n e s t ruk tu re , k i se i z r a ž a z n e n a r a v n i m n a z a d o v a n j e m o d -stotka slovenskega ter v e č a n j e m ods to tka nemškega p r e b i v a l s t v a .

V prvem r a z d o b j u , to je v času, ko se na agrarnem p o d e ž e l j u j u ž n e Koroške še niso r a z v i j a l e panoge neagrarnega gospodarstva in je b i l a me ja med p o d e ž e l j e m in mestom prostorsko, gospodarsko ter s o c i a l -no jasno z a č r t a n a , se je mora lo o d v e č n o k m e č k o s lovensko p r e b i v a l s t v o , če se je h o t e l o zapos l i t i i z -ven k m e t i j s t v a , o d s e l i t i iz domačega k r a j a in seveda tud i s s lovenskega o z e m l j a . V tem razdob ju se je moral v e l i k de l p r i ras tka odras lega p reb iva l s t va o d s e l i t i i z j u ž n e Koroške v nemške k r a j e A v s t r i j e

in tudi v Z D A . V tem času je v v e č i n i podeže l sk ih o b č i n j užne Koroške š t e v i l o p r e b i v a l s t v a n a z a d o -v a l o , s tagn i ra lo a l i pa le počasi n a r a š č a l o . Š t e v i l o hiš in š t e v i l o d r u ž i n sta v e č i n o m a s t a g n i r a l i . K m e č -ke druž ine so ime le razmeroma v e l i k o š t e v i l o č l a n o v . Poprečno š t e v i l o d r u ž i n pa se je v e č i n o m a g i -balo med 5 in 7.

V l e t i h od popisa p reb iva l s t va 1934 in 1951 se je zarad i s topn jevanega gospodarskega r a z v o j a Koroške poveča la c e n t r a l n a v l o g a mest C e l o v c a in B e l j a k a . Za s o c i a l n i r a z v o j p o d e ž e l j a j u ž n e Koroške sta pomembna d e j a v n i k a i n d u s t r i a l i z a c i j a ter š i r j e n j e tu r i zma na š i roko p o d e ž e l j e . Razvoj neag ra rn ih p a -nog sovpada s t e h n i z a c i j o kmet i j ske p r o i z v o d n j e , kar v p l i v a na sproščanje k m e č k e d e l o v n e s i l e . Ta sproščena s lovenska d e l o v n a s i la pa v tem času k l j u b o d p i r a n j u n o v i h u r b a n i h d e l o v n i h mest na p o d e -že l j u in v mest ih v v e l i k i meri n i mog la d o b i t i z a p o s l i t v e na o b m o č j u domačega k r a j a a l i na j u ž n e m Koroškem. Z a p o s l i t e v s i je mora la i ska t i še napre j i z v e n Koroške , podobno k o t v p r e t e k l i h r a z d o b j i h . Na južno Koroško pa je v istem času d o t e k a l o nemško p r e b i v a l s t v o . M e d drugo sve tovno v o j n o so se pred bombard i ran jem u m i k a l i na j u ž n o Koroško p r e b i v a l c i i z nemških k r a j e v . Del teh se po d rug i s v e -tovn i v o j n i n i v r n i l na svo je d o m o v e . O s t a l j e na j u ž n e m Koroškem. Ob koncu druge sve tovne vo jne

7

so se na južnem Koroškem nase l j eva l i begunc i iz Vzhodne in Jugovzhodne Evrope, k i so b i l i v e č i n o -

ma nemškega porek la (7 ) .

Na Koroškem se je poveča lo š tev i l o v d rug ih avs t r i j sk ih d e ž e l a h ro ienegc p reb iva ls tva od 2 5 . 6 7 8 a l i 6 , 3 % c e l o t n e g a š t e v i l a p reb iva ls tva v le tu 1934 na 3 3 . 5 3 4 a l i 7 , 1 % š tev i l a p reb iva ls tva v le tu 1951. Š t e v i l o v inozemstvu ro jenega p reb iva ls tva pa od 2 0 . 5 0 7 a i i 5 , 1 % na 4 5 . 1 3 5 a l i 9 , 5 % .

Ob popisu p reb iva l s t va le ta 1951 je b i l o na Koroškem n i č manj k o t 7 8 . 6 6 9 l j u d i , k i so b i l i ro jen i i z v e n Koroške . Š t e v i l o t u j c e v se poveča z 1 8 . 0 0 0 že na Koroškem r o j e n i m i o t rok i p o v o j n i h i n o z e m -sk ih dose l j encev na o k o l i 96 do 97 t isoč skupaj z že na Koroškem r o j e n i m i o t rok i inozemsk ih dose-l j e n c e v , k i so se na Koroškem n a s e l i l i pred le tom 1945, in z dose l j enc i iz d rug ih avs t r i j sk ih p o k r a -j i n , k i so p ravzaprav tud i t u j c i . Računat i moramo, da je ob popisu p reb iva ls tva l e ta 1951 doseglo š t e v i l o p r e b i v a l c e v nekoroškega po rek la g o t o v o 1 3 0 . 0 0 0 .

Š t e v i l o p r e b i v a l c e v nekoroškega po rek la je tore j na Koroškem v e č j e , k o t so našte l i l e ta 1900 S l o v e n -c e v ( 7 8 . 1 3 9 ) in N e m c e v ( 1 2 7 . 9 6 4 ) v mešanih o k r a j i h , s cent roma C e l o v c e m in Be l jakom v red , je t r i k r a t v e č j e , ko t so z d o k a z a n i m i po tvorbami v škodo S lovencev našte l i p reb i va l s t va z nemškim o b č e -v a l n i m j e z i k o m na Koroškem pr i zadn jem popisu le ta 1951, in v e č , kot je b i l o le ta 1952 I t a l i j a n o v na j u ž n e m T i ro lskem ( 1 1 7 . 4 5 4 ) .

Posebno moramo p o d č r t a t i , da so dose l j enc i iz avs t r i j sk ih deže l in iz inozemstva več inoma N e m c i , p r a v g o t o v o pa v z e l o neznatnem š tev i l u S l o v e n c i . Da so dose l j enc i res več inoma N e m c i , nam naj lepše do k a z u j e v e l i k pr i rastek p r i p a d n i k o v protestantske v e r e , k i je na Koroškem razen redk ih i z j e m vera nem-škega dose l jenega p r e b i v a l s t v a . Pr i rastek š t e v i l a p ro tes tan tov med le toma 1934-1951 z nemškim o b č e -v a l n i m j e z i k o m znaša skoraj p o l o v i c o pr i ras tka i z v e n Koroške ro jenega p r e b i v a l s t v a . Leta 1934 so n a -š te l i na Koroškem o k o l i 3 2 . 8 0 0 , le ta 1951 pa že o k o l i 4 6 . 5 0 0 p ro tes tan tov . Ce b i b i l i dose l jenc i Slo v e n c i , bi se mora lo ob popisu l e t a 1951 v p r i m e r j a v i z l j udsk im š te t jem iz le ta 1934 poveča t i tudi š t e v i l o p r e b i v a l s t v a s s lovensk im o b č e v a l n i m j e z i k o m (8, 9 , 19).

M e d le toma 1934 in 1951 je k l j u b gospodarskemu r a z v o j u j u ž n e Koroške , k i je pr inesel nova de lovna mesta i z v e n k m e t i j s t v a , n a z a d o v a l o š tev i l o p r e b i v a l s t v a v o b č i n a h Z i l j s k e d o l i n e , V z h o d n i h in Z a h o d -n i h G u r , v o b m o č j u K a r a v a n k , severno od Drave na ve l i kovškem C e z d r a v j u in v Vzhodn i Podjuni .Stag n i r a l o a l i r ah lo naras lo je š t e v i l o p r e b i v a l s t v a v o b č i n a h Roža in zahodnega de la Pod june . Sk len jen pas o b č i n z naraščan jem p r e b i v a l s t v a se je i z o b l i k o v a l med Be l jakom in C e l o v c e m .

V o b č i n a h , k j e r je n a z a d o v a l o š t e v i l o p r e b i v a l s t v a , je n a z a d o v a l o več inoma tudi š tev i l o d ruž in in n a -s e l j e n i h h i š , kar je i m e l o za pos led ico močno d e p o p u l a c i j o , z las t i p re težno v s lovenskih o b č i n a h . P r e -b i v a l s t v o je o d t e k a l o v k r a j e severne Koroške , na T i ro lsko in Vorar lberško ter v Šv ico (11).

8

Kl jub t e h n i z a c i j i kmet i j ske p r o i z v o d n j e ter r a z v o j u n e k m e č k i h gospodarskih de javnos t i j e ostal d e l e ž

kmečkega p reb iva ls tva do le ta 1951 v v e č i n i podeže lsk ih o b č i n j u ž n e Koroške še vedno v e č j i od i n -

dustr i jskega. Ta je znašal v skoraj vseh o b č i n a h več ko t eno t r e t j i n o .

V t re t jem razdob ju so se s s topn jevan im r a z v o j e m tu r i zma in i ndus t r i j e ter s p o v e č a n i m pomenom p r o -metnogeografske f u n k c i j e j užne Koroške močno spremeni la tendenca soc ia lnega r a z v o j a . Z a r a d i s t o p n j e -vane m e h a n i z a c i j e kmet i j ske p r o i z v o d n j e se je močno z n i ž a l o š t e v i l o k m e č k e g a p r e b i v a l s t v a . V tem novejšem razdob ju s i iz kmečkega v druge p o k l i c e pres lo jeno p reb iva l s t vo ter p r i rodn i pr i rastek o d r a -slega av toh tonega p reb iva ls tva na j u ž n e m Koroškem l a ž j e k o t prej p r i d o b i t a z a p o s l i t e v v n e k m e č k i h p o -k l i c i h v C e l o v c u , Be l j aku in v d r u g i h v e č j i h a l i manjš ih l o k a l n i h s red i šč ih . O b m o č j e i n t e n z i v n e j š e g a odsel jevanja v druge k ra je i z v e n Koroške se je s k r č i l o na per i fe rna h r i b o v i t a in prometno o d m a k n j e n a področ ja . Tist i d e l a v c i , zaposleni i z v e n k m e t i j s t v a , k i so gospodar j i k m e t i j a l i pa so p r e d v i d e n i za dediče k m e t i j , d e l a j o še doda tno na k m e t i j a h . D r u g i , odras l i o t r o c i k m e č k i h d r u ž i n , k i se z a p o s l u j e -jo i zven k m e t i j s t v a , s i pa g r a d i j o svoje hiše po vaseh in dnevno m i g r i r a j o na d e l o v zapos l i t vene k r a -j e .

Kmet i jsk i obra t i v vse v e č j i mer i k o m b i n i r a j o svoje k m e t i j s k o gospodarstvo s t u r i z m o m . Na n e k a t e r i h kmet i jah o d d a j a j o le sobe, neka te re k m e t i j e preraščajo v p e n z i o n e , neka te re pa tud i v hote lske o-brate.

O b m o č j a dnevne m i g r a c i j e d e l o v n e s i le posameznih z a p o s l i t v e n i h l o k a l n i h i n c e n t r a l n i h nase l i j B e l j a -ka in C e l o v c a so se t e r i t o r i a l n o r a z t e g n i l a na pre težn i de l o z e m l j a j užne Koroške (12) . Z a t o se je de lež kmečkega p reb iva ls tva po podeže lsk ih o b č i n a h z n i ž a l na manj k o t eno t r e t j i n o in že skoraj p o v -sod zaostaja za d e l e ž e m indus t r i j skega p r e b i v a l s t v a . Ker se hk ra t i na obsežn ih p o d r o č j i h dnevne m i -g rac i je de lovne s i le r a z v i j a tud i t u r i z e m , se p r i d r u ž u j e t a na obsežn ih p o d r o č j i h južnokoroškega p o d e -že l ja dohodku p reb iva ls tva i z k m e t i j s t v a še dohodek i z indus t r i j e in t u r i z m a . G o s p o d a r j i i n d rug i č l a -n i d ruž ine d e l a j o vsi razen gospod in je čez dan i z v e n k m e t i j s t v a , po v r n i t v i z d e l a , ob v e č e r n i h urah ter sobotah, pa pomagajo pr i d e l u na k m e t i j i . Tako imamo pod eno streho in v o k v i r u ene d r u ž i n e komb inac i j o pr imarnega in t e r c i a r n e g a sek to r ja gospodarskih d e j a v n o s t i .

Ker na južnem Koroškem p r e v l a d u j e drobna posest, p r i rodn i pogo j i za p o l j e d e l s t v o pa niso n a j b o l j u -godn i , se v e č i n a k m e t i j v d a n i h t ržnogospodarsk ih razmerah le s t e ž a v o v k l j u č u j e v k o n k u r e n č n i boj mednarodnega t ržnega kmet i j skega gospodarstva. Prav za to je r a z u m l j i v a t e ž n j a vseh doras l ih ter d o -raščajoč ih č l a n o v gospodin js tev s k m e č k i m i gospodarstv i po d o p o l n i l n e m dohodku i z v e n k m e t i j s t v a . To je doseglo na Koroškem že tako s t o p n j o , da je od skupnega š t e v i l a k m e t i j s k i h ob ra tov t a k i h , k i i m a -jo gospod in js tva , k i ž i v e p re težno od k m e t i j s t v a , le še o k o l i 3 0 % .

Kot je b i l o že uvodoma r e č e n o , nazadu je š t e v i l o k m e t i j s k i h ob ra tov z manj ko t 2 ha z e m l j e . V z a d -

n j i h l e t i h se z las t i na o b m o č j i h z i n t e n z i v n o r a z v i t i m tu r i zmom š t e v i l o k m e t i j s k i h o b r a t o v , k i o p u š č a -

jo ž i v i n o r e j o , h i t r o p o v e č u j e . H i t r o raste tud i š t e v i l o gospodarstev, k i o d d a j a j o z e m l j o v n a j e m .

S š i r jen jem tu r i zma na p o d e ž e l j e ter o b m o č i j dnevne m i g r a c i j e d e l o v n e s i le se manjša obseg o b m o č i j , k je r š tev i lo p reb iva ls tva n a z a d u j e . O b m o č j a z upadan jem š t e v i l a p reb i va l s t va so se na j u ž n e m K o r o -škem sk rč i l a na no t ran je o b m o č j e pose l jenega d e l a K a r a v a n k , na V z h o d n o Pod juno , na območ je o b č i -ne Djekše na S v i n j i p l a n i n i ter na o b č i n e v Z i l j s k i d o l i n i . V v e č i n i d r u g i h o b č i n južnokoroškega p o -deže l j a š tev i l o p reb iva ls tva bo l j a i i manj narašča. M e d t e m ko so se v p r e t e k l e m r a z d o b j u iz p o d r o č i j depopu lac i j e r a z s e l j e v a l e c e l e d r u ž i n e , pa tega po java n i več z a s l e d i t i v novejšem r a z d o b j u .

Čeprav so se pogo j i za zapos l i t ev a v t o h t o n e g a p reb iva l s t va i z v e n k m e t i j s t v a na j u ž n e m Koroškem z b o l j -ša l i , moramo posebej p o u d a r i t i , da razvo j neagrarnega gospodarstva še vedno ne more v c e l o t i d o h a j a -t i potreb po d e l o v n i h mest ih za ves p r i rodn i pr i rastek odraslega p r e b i v a l s t v a in za d e l o v n o s i l o , k i jo sprošča kmet i j s t vo z u v a j a n j e m nove t e h n o l o g i j e . Pri tem je n a j b o l j p r i z a d e t o manj k v a l i f i c i r a n o p r e b i -va ls tvo , k i s i mora iskat i z a p o s l i t v e še napre j i z v e n južne Koroške . Področ ja p r a z n j e n j a z n a d p o v p r e č -n im pr i rodn im pr i ras tkom p reb iva l s t va in z v išk i n e k v a l i f i c i r a n e d e l o v n e s i l e so prav t i s t a , k i so p r e -težno s lovenska. Z a t o je tud i v novejšem času pr imorano k i z s e l j e v a n j u r e l a t i v n o v e č j e š t e v i l o a v t o h -tonega s lovenskega ko t nemškega p r e b i v a l s t v a .

9

P O L O Ž A J S L O V E N S K E N A R O D N E M A N J Š I N E N A J U Ž N E M K O R O Š K E M

Koroški S lovenc i p reds tav l j a jo narodno manjš ino , k i se je obd rža la pri ž i v l j e n j u k l j u b do lgo t ra jnemu in i z redno močnemu raznorodova lnemu p r i t i s k u . V n j i h o v e m boju za obstoj d e l u j e j o nega t i vno medse-bo jno povezan i š tev i l n i d e j a v n i k i p o l i t i č n e , s o c i a l n e , gospodarske in prostorske n a r a v e . N o s i l e c r a z -narodova lnega pr i t i ska so nemški n a c i o n a l i s t i , k i p r i pada jo š tev i l čno in ekonomsko močnejš i narodni skupnost i . S lovenc i na Koroškem so vse do zadn jega dese t le t ja p r i p a d a l i skoraj i z k l j u č n o soc ia lno in gospodarsko najš ibkejšemu s lo ju kmečkega p r e b i v a l s t v a . Šele v zadn jem dese t le t j u se p r i č e n j a j o o b l i -k o v a t i s lo j i nekmečkega preb iva ls tva s srednjo in v isoko i zob razbo r a z l i č n i h p o k l i c n i h s m e r i . M e d i z -ob raženc i so v močni p rev lad i u č i t e l j i , p ro fesor j i in d u h o v n i k i . Š tev i l o d i j a k o v , k i se šola jo na sred n j i h in v i sok ih šo lah , se h i t r o veča-, in kar je na jpomembnejše, poveču je se tud i š fev i l o p r i p a d n i k o v slovenske manjšine v s t rokovn ih šolah in na f a k u l t e t a h t e h n i č n e , ekonomske, pravne in druge smer i , kar je vsekakor znak n a d a l j n j e g a zbo l j ševan ja soc ia lne in ekonomske s t rukture s lovenskega p r e b i v a l -s t va . S to soc ia lno s t rukturo p reb iva ls tva se slovenska narodna skupnost vse g lasneje in o d l o č n e j e upi ra nada l j n jemu r a z n a r o d o v a n j u .

V vsej gospodarski preobrazbi Koroške, k i t e r j a bo l j s is temat ično u re jan je prostora, rešu je jo koroške in avs t r i j ske ob last i vprašanja reg iona lnega r a z v o j a s posegi ekonomsko- tehn ične na rave , pri k a t e r i h so k u l t u r n i in j e z i k o v n i , pa tud i gospodarski interesi manjšine popolnoma p r e z r t i .

Z a d n j i u k r e p i , k i so povezani z upravno t e r i t o r i a l n i m i spremembami o b č i n , ter p redv iden i načr t za reformo mreže in s t ruk ture šol k a ž e j o na t o , da so t i s t i , k i u r e j a j o pros tor , p rez r l i spec i f i čnost n a -rodno mešanega o z e m l j a in manjšinske po t rebe , kar je šlo tako d a l e č , da p reds tav l ja ta t i dve r e f o r -mi instrument za pospešeno raznarodovan je S l o v e n c e v . Neus t rezn i odnos avs t r i j sk ih oblast i do n a r o d -ne manjšine se i z raža tudi pr i u radn ih popis ih p reb iva ls tva po j e z i k o v n i pr ipadnost i kakor tud i v n e -ure jenem i zob raževa lnem sistemu za slovensko man jš ino .

N e p r a v i l n i odnos avs t r i j sk ih oblast i do manjšine na eni strani ter p r i t i sk i n a c i o n a l i s t i č n i h nestrpnežev na drugi strani so se pokaza l i pri poskusih u v a j a n j a d v o j e z i č n i h s lovensko-nemšk ih topogra fsk ih n a p i -sov v neka te r ih k r a j i h južne Koroške (13, 14).

Naš te t i po jav i k a ž e j o , da A v s t r i j a ne dojema novo nas ta l ih d ružben ih razmer , k i so j i h pr ines la i n -d u s t r i a l i z a c i j a , razvo j t u r i z m a , mednarodna t ranz i tna f u n k c i j a ter mednarodni t ržn i promet z odpr to m e j o . Z o b l i k o v a n j e m soc ia lno in prostorsko mob i lne strukture indust r i jske družbe na Koroškem so se pr i p reb iva ls tvu slovenske skupnosti tod i z o b l i k o v a l e nove predstave o manjš insk ih p r a v i c a h , o tem, ka j j i m pr ipada po 7 . č lenu državne pogodbe o z i r o m a , ka j je zan je do l žna s to r i t i A v s t r i j a po avs t r i j ski ustavi i n p o n a č e l i h O Z N g lede č l o v e k o v i h p r a v i c .

N e g a t i v e n odnos do slovenske narodne manjšine se n a j b o l j d ras t ično i z r a ž a v p r i p r a v a h , i z v e d b i in i n t e r p r e t a c i j i r e z u l t a t o v u radn ih avs t r i j sk ih popisov p reb iva ls tva po k a t e g o r i j a h občeva lnega j e z i k a . Pri teh popis ih ne razvršča jo p reb iva ls tva samo v k a t e g o r i j e s s lovenskim in nemškim o b č e v a l n i m j e -z i k o m , temveč ga uvrščajo tudi v k a t e g o r i j o občeva lnega j e z i k a " w i n d i s c h " , k i je znanstveno p o p o l -noma neu teme l jena j e z i k o v n a skup ina . Tak nač in uvrščanja p reb iva ls tva v k a t e g o r i j e občeva lnega j e -z i k a je ded išč ina nac i s t i čne mise lnos t i , k i se je prv ič p o j a v i l a pr i popisu p reb iva ls tva na Koroškem v času, ko je b i l a A v s t r i j a v k l j u č e n a v nac i s t i čno N e m č i j o . Da je b i l a zmešnjava pri u radn ih a v -s t r i j sk ih popis ih p reb iva ls tva (popisi 1951, 1961, 1971) še v e č j a , so upošteva l i po leg j e z k o v n i h sku-pin deutsch, s lowen isch , w i n d i s c h , še kombin i rane skupine p reb iva ls tva : s l o w e i n s c h - d e u t s c h , d e u t s c h -s lowen isch , w i n d i s c h - d e u t s c h , d e u t s c h - w i n d i s c h . Pri uradnem avs t r i j skem popisu p reb iva ls tva le ta 1951 so c e l o upošteva l i skupino s l o w e n i s c h - w i n d i s c h . Pr imer java med r e z u l t a t i popisa po j e z k o v n i h k a t e g o r i j a h po obč inah nam nazorno d o k a z u j e , da je d ržavn i avs t r i j sk i s ta t i s t i čn i u rad prepust i l p o -pise p reb iva ls tva t i s t im s i l am, k i naspro tu je jo u re jan ju manjš inskih prob lemov in k i že le s potvorbami r e z u l t a t o v (popisov) - t i k a ž e j o p rav i loma znatno n i ž j e š tev i l o s lovensko govorečega p r e b i v a l s t v a , k o t ga dejansko je - p rep reč i t i u r e j a n j e manjš inskih prob lemov (15, 16) .

10

Za to, da s popisnimi r e z u l t a t i ni vse v redu , lahko na jdemo p o t r d i t e v že v d e j s t v u , da r e z u l t a t i u~ radnih popisov p reb iva ls tva po j e z i k o v n i h k a t e g o r i j a h po nase l j i h niso dostopni s lovenskemu p r e b i v a l -stvu, temveč le t i s t im S lovencem sovražn im e lemen tom, k i iščejo v s t a t i s t i č n i h p o d a t k i h täko osnovo za i zva jan je 7. č l e n a d ržavne pogodbe o zašč i t i man jš ine , k i ni v sk ladu z z a k o n i t i m i p r a v i c a m i S l o -vencev. Prav na popisne r e z u l t a t e g lede k a t e g o r i j občeva lnega j e z i k a se je nas lan ja l l e ta 1972 p r e d -lagatel j zakona o d v o j e z i č n i h k r a j e v n i h n a p i s i h . D v o j e z i č n e topografske napise naj b i namreč d o b i l i k r a j i , za katere so po popisu le ta 1961 i z r a č u n a l i v tako i m e n o v a n i h skup inah o b č e v a l n e g a j e z i k a "s lowen isch" , " s l o w e n i s c h - d e u t s c h " , " d e u t s c h - s l o w e n i s c h " več kot 20 ods t . skupnega p r e b i v a l s t v a . K o -roški S lovenci u p r a v i č e n o o d k l a n j a j o vse take popise p reb iva ls tva ko t ne verodos to jno osnovo pri reše-vanju n j i h o v i h z a k o n i t i h manjš insk ih p r a v i c . Ob vsakem popisu p reb iva ls tva so u g o v a r j a l i n a č i n u p r i -prave, i zvedbe in i n t e r p r e t a c i j e popisn ih r e z u l t a t o v , k i so povezan i s poda tk i o o b č e v a l n e m j e z i k u . Popisi p reb iva ls tva tud i niso b i l i i z v e d e n i z d v o j e z i č n i m i pop isn icami . Po teh k r i t e r i j i h iz popisa p r e -bivalstva le ta 1961 naj b i d o b i l o d v o j e z i č n e k ra jevne napise 2 0 5 , več inoma manjš ih in o d r o č n i h k r a -j e v . V ze lo majhn i meri b i d o b i l a d v o j e z i č n e topografske napise c e n t r a l n a nase l ja z u p r a v n i m i , k u l t u r -noprosvetnimi in šolskimi f u n k c i j a m i (17) .

Primerjave poda tkov o o b č e v a l n e m j e z i k u med popisoma p reb iva ls tva le ta 1951 in 1961 ter p r i m e r j a v a teh podatkov z d rug imi p o d a t k i , k i k a ž e j o na j e z i k o v n o s t rukturo posameznega k r a j a a l i o b č i n e , nam dajo take r e z u l t a t e , k i s i j i h ne moremo l o g i č n o r a z l o ž i t i z n i kak ršn im i tendencami demografskega r a z -vo ja . Po s ta t i s t i čn ih p o d a t k i h u radn ih avs t r i j sk ih popisov p reb iva ls tva naj b i v k r a t k i h deset ih l e t i h med letoma 1951 in 1961 naraslo š t e v i l o nemško govorečega p reb iva l s t va v skoraj vseh o b č i n a h za več k o t 25%, v dvana js t ih o b č i n a h pa c e l o za več ko t 100%.

V obč in i S t .Š te fan v Z i l j s k i d o l i n i so pri uradnem popisu p r e b i v a l s t v a le ta 1951 v p i s a l i vse p r e b i v a l c e v ka tegor i jo nemškega o b č e v a l n e g a j e z i k a , v le tu 1956 pa zas led imo v ist i o b č i n i po uradn i s ta t i s t i k i deželne v lade kar 3 1 % šo loobvezn ih o t rok s s lovenskim matern im j e z i k o m . V o b č i n i Brdo v Z i l j s k i d o -l in i so zap isa l i pri popisu p reb iva l s t va le ta 1951 6 9 % p r e b i v a l c e v v k a t e g o r i j i nemškega o b č e v a l n e g a j e z i k a , pet le t kasne je , l e ta 1956 pa so u g o t o v i l i med šo loobvezn im i o t r o k i 3 8 % o t rok s s lovensk im maternim j e z i k o m .

V ka tegor i j o nemškega o b č e v a l n e g a j e z i k a so v o b č i n i G a l i c i j a pri popisu p r e b i v a l s t v a le ta 1951 z a p i -sali 20% l j u d i , l e ta 1961 pa kar 8 9 % ; v o b č i n i Ž i t a r a vas so l e ta 1951 zap isa l i v to k a t e g o r i j o 17% p reb i va l cev , l e ta 1961 pa 4 8 % ; v o b č i n i Svetna vas so zap isa l i l e ta 1961 v to k a t e g o r i j o o b č e v a l n e g a jez ika 30% p r e b i v a l s t v a , le ta 1961 pa 5 9 % .

V vasi Sveče , k i ima o k o l i 600 p r e b i v a l c e v , so zap isa l i l e ta 1951 v k a t e g o r i j o nemškega o b č e v a l n e g a jez ika 4 2 % p r e b i v a l c e v , v k a t e g o r i j o " s l o w e n i s c h " (s lovensko s k o m b i n a c i j a m i / s l o w e n i s c h - d e u t s c h , deu tsch-s lowen isch , s l o w e n i s c h - w i n d i s c h / / ) pa več ko t 5 0 % p r e b i v a l s t v a . Leta 1961 pa so v tem k r a -ju zapisal i manj ko t 2 0 % p r e b i v a l c e v v k a t e g o r i j o o b č e v a l n e g a j e z i k a " s l o w e n i s c h " z naveden im i k o m -b i n a c i j a m i . Z a t o to nasel je po novem zakonu o d v o j e z i č n i h topogra fsk ih nap is ih takega napisa ne b i d o b i l o . V Psinj i v a s i , v o b č i n i Sverna vas, so zap isa l i pr i popisu p r e b i v a l s t v a le ta 1951 19% p r e -b i va l cev v k a t e g o r i j o z nemškim o b č e v a l n i m j e z i k o m , 8 1 % pa v k a t e g o r i j o o b č e v a l n e g a j e z i k a " s l o w e -nisch" s k o m b i n a c i j a m i . Po p o d a t k i h popisa p reb iva ls tva iz le ta 1961 pa so v is t i vasi zap isa l i v k a t e -gor i jo " s l o w e n i s c h " s k o m b i n a c i j a m i manj ko t 2 0 % p r e b i v a l c e v . V B is t r i c i na Z i l j i , k i je i m e l a le ta 1951 672 p r e b i v a l c e v , so v tem le tu zap isa l i 4 4 % p r e b i v a l c e v v k a t e g o r i j o o b č e v a l n e g a j e z i k a "s lowenisch" s k o m b i n a c i j a m i , po p o d a t k i h iz le ta 1961 pa so v to k a t e g o r i j o z a p i s a l i manj k o t 2 0 % p r e b i v a l c e v . V B e l i , v o b č i n i Ž e l e z n a K a p i a , so zap isa l i pr i popisu p r e b i v a l s t v a l e ta 1951 med 433 p reb iva lc i le 15% p r e b i v a l c e v v k a t e g o r i j o nemškega o b č e v a l n e g a j e z i k a in 5 2 % p r e b i v a l c e v v k a t e g o -r i jo " s lowen isch " s k o m b i n a c i j a m i , l e ta 1961 pa je v to k a t e g o r i j o zap isan ih manj ko t 2 0 % p r e b i v a l c e v .

V obč in i K o s t a n j e , med Vrbsk im in Oso jsk im j e z e r o m , so zap isa l i pr i popisu le ta 1951 v k a t e g o r i j o "s lowenisch" s k o m b i n a c i j a m i v šestih od sedmih nase l i j nad 2 0 % p r e b i v a l c e v ; v o b č i n i V e r n b e r k pa so zap isa l i pr i istem popisu nad 2 0 % p r e b i v a l c e v v to k a t e g o r i j o v š t i r i n a j s t i h od š t i r i i n d v a j s e t i h n a -sel i j te o b č i n e . Pri popisu p r e b i v a l s t v a l e ta 1961 pa so v vseh k r a j i h teh dveh o b č i n zap isa l i manj kot 20% p r e b i v a l c e v v k a t e g o r i j o o b č e v a l n e g a j e z i k a " s l o w e n i s c h " s k o m b i n a c i j a m i .

1!

Podobnih pr imerov s ta t i s t i čnega p r i k a z o v a n j a j e z i k o v n i h razmer v k r a j i h a l i o b č i n a h lahko na jdemo še z e l o v e l i k o , če p r imer jamo podatke naveden ih t reh u radn ih s ta t i s t i čn ih v i r o v . Ze teh neka j i z r a z i t o p ro t i s l ovn ih p r imerov k a ž e , da so uradne s ta t i s t i čne i n s t i t u c i j e zvezne in d e ž e l n e v lade i z p u s t i l e i z svo j ih rok nadzors tvo nad popisi p reb iva ls tva na južnem Koroškem in j i h prepust i le v domeno S l o v e n -cem sovražn ih e l e m e n t o v . Težko pa je r a z u m e t i , da s t rokovn jak i u radn ih avs t r i j sk ih ustanov pr i z n a n -stveni a n a l i z i popisnega g r a d i v a niso u g o t o v i l i nest rokovnost i popisne i z v e d b e . Če po^ ne podatke dobro p r e v e r i m o , nam postane r a z u m l j i v o , zaka j S lovencem r e z u l t a t i popisov p reb iva ls tva i z l e ta 1951, 1961 in 1971 niso d o s t o p n i , čeprav so l e - t i v l a d n i m krogom osnova za u re jan je z a k o n i t i h p rav i c s l o -venske m a n j š i n e .

Podrobna a n a l i z a popisov p reb iva l s t va po nase l j i h d o k a z u j e , da so S lovenc i na južnem Koroškem pose-l j e n i na sk len jenem pros toru , kar pa skušajo uradne ob las t i p r i k r i t i . Z e l o n e p r e p r i č l j i v o skušajo p r i k r i -t i tud i vse o b l i k e m a l v e r z a c i j i n d i s k r i m i n a c i j , k i j i h z last i močno d o ž i v l j a j o S lovenc i ob popis ih p r e -b i v a l s t v a (18) .

Tudi z re formo t e r i t o r i a l n e r a z d e l i t v e o b č i n le ta 1972 so S lovenc i na Koroškem ze lo p r i z a d e t i . Na z u -nan jem robu narodno mešanega o z e m l j a je b i l o p r i k l j u č e n i h k popolnoma nemškim o b č i n a m , k i leže zuna j u radno p r i znanega d v o j e z i č n e g a o z e m l j a , neka j o b č i n z narodno mešanega o z e m l j a . Podeželsko d v o j e z i č n o o b č i n o Brdo v Z i l j s k i d o l i n i z ma jhn im š tev i lom p reb iva ls tva so p r i k l j u č i l i k mestni o b č i n i Smohor , o b č i n o M a r i j a na Z i l j i pa k mestni o b č i n i B e l j a k . U k i n i l i so p re težno s lovensko o b č i n o R a d i -še in jo p r i k l j u č i l i k mestni o b č i n i Z r e l e c , k i je pose l jena v v e l i k e m š tev i l u z dose l jen im nemškim p r e b i v a l s t v o m . U k i n i l i so tudi p re težno s lovensko gorsko o b č i n o S l o v e n j i P la jberk in jo p r i k l j u č i l i k mestni o b č i n i B o r o v l j e , k i ima v e l i k o š t e v i l o nemškega p r e b i v a l s t v a . S temi pa tudi še z d rug im i pose-gi v obč insko upravo so d o s e g l i , da je več o b č i n z v e č j i m odstotkom s lovenskega p reb iva ls tva prešlo v o b č i n e z v e č j i m ods to tkom nemškega p r e b i v a l s t v a .

Od p redv idene reforme mreže in s t ruk ture šo l , k i b i na j b i l a postopoma i z v e d e n a v nas ledn j ih l e t i h , korošk i S l o v e n c i ne p r i č a k u j e j o p o z i t i v n i h p o s l e d i c . Z re formo p r e d v i d e v a j o u k i n i t e v v e l i k e g a š tev i la t a k i h šo l , k i i m a j o k s lovenskemu pouku p r i j a v l j e n o t r e t j i n o , pa tud i č e z p o l o v i c o o t r o k , in na n j i h v e č i n o m a p o u č u j e j o u č i t e l j i s lovenskega r o d u . Z u k i n i t v i j o teh sol se bodo mora l i o t roc i dnevno v o z i -t i i z o d d a l j e n i h k r a j e v v c e n t r a l n e šo le . M e d temi c e n t r a l n i m i šolami pa je mnogo t a k i h , k a t e r i h v o d -stvo ni n a k l o n j e n o p r i j a v a m o t rok k pouku s l o v e n š č i n e . V teh šolah p r i ha ja pogosto do k o n f l i k t o v med nemškimi u č i t e l j i in s lovensk imi s tarš i , k i p r i j a v l j a j o svo je o t roke k pouku s lovenšč ine , oz i roma p r i h a -ja do n e p r a v i l n e g a odnosa teh u č i t e l j e v do t i s t i h o t r o k , k i so p r i j a v l j e n i k pouku s lovenšč ine .

Z A K L J U Č K I

U k i n j a n j e šol in o b č i n s k i h središč na o z e m l j u s p rev lado s lovenskega p r e b i v a l s t v a odvzema korošk im S lovencem še zadn je skromne možnost i za u p o r a b l j a n j e s lovenskega j e z i k a v j avnem ž i v l j e n j u . Poskus pos tav i t ve d v o j e z i č n i h topogra fsk ih napisov v o d r o č n i h , m a j h n i h n a s e l j i h pa kaže na tendence p r i k r i -v a n j a de janske d v o j e z i č n o s t i j u ž n e Koroške pred širšo j a v n o s t j o . Vse te po teze avs t r i j sk ih ob las t i k a -ž e j o , da l e - t e ne p r i z n a v a j o de jansk ih z n a č i l n o s t i indust r i j ske d r u ž b e , k i us tva r ja t i p soc ia lno i n p r o -storsko m o b i l n e g a p r e b i v a l s t v a , k i v času dnevnega ž i v l j e n j a k r o ž i v z v e z i z d e l o m , i z o b r a ž e v a n j e m , r e k r e a c i j o in oskrbo po obši rnem prostoru ; ta prostor b i moral b i t i , če je d ružba moderna in demokra -t i č n a , o r g a n i z i r a n t a k o , da b i s lovensko p r e b i v a l s t v o cb vsem dnevnem k r o ž e n j u lahko enakopravno u -p o r a b l j a l o tud i svoj s lovenski j e z i k .

K l j u b razna rodova Inemu p r i t i s k u , k i se je i z r a ž a l v dosedanjem p o l i t i č n e m in gospodarskem odnosu a v -s t r i j s k ih ob las t i do S l o v e n c e v , se je o b d r ž a l o bo l j a l i manj sk len jeno s lovensko j e z i k o v n o ozeml je med Smohor jem na zahodu in Labotom na v z h o d u , v Z i l j s k i d o l i n i , v Rožu in v P o d j u n i . Pasovi s k l e n j e n e -ga s lovenskega o z e m l j a so se o b d r ž a l i še med Vrbsk im in Oso jsk im jezerom ter severno od V e l i k o v c a pod S v i n j o na o b m o č j u D j e k š . J u ž n o od D r a v e , med Šent jakobom v Rožu in Labotom, upo rab l j a po po-d a t k i h avs t r i j skega popisa p r e b i v a l s t v a i z le ta 1951 s lovenšč ino k o t o b č e v a l n i j e z i k več kot po lov i ca l j u d i . Z n o t r a j tega o z e m l j a u p o r a b l j a s lovenšč ino ko t o b č e v a l n i j e z i k manj kot pe t ina p r e b i v a l c e v le

12

na ozeml j ih mest, v Ž e l e z n i K a p l i , Dobr l i vas i , P l ibe rku in v B o r o v l j a h , kar p reds tav l ja le majhen delež ce lo tnega o z e m l j a j u ž n o od D r a v e . Na o z e m l j u med Dravo in K a r a v a n k a m i , med Rožekom, S t . Jakobom in Brnco, na o z e m l j u o b č i n e Kostanje med Vrbsk im in Oso jsk im jezerom ter na obsežnem o-zemlju v širši o k o l i c i V e l i k o v c a upo rab l j a s lovenšč ino v vsakdanjem ž i v l j e n j u več ko t t r e t j i n a , v Z i l j -ski d o l i n i , med Podkloštrom in Smohor jem, pa več ko t p o l o v i c a p r e b i v a l c e v .

Če povrhu pomis l imo , da pravkar p r i k a z a n a podoba j e z i k o v n i h razmer na Koroškem ni nasta la po p o -pisu preb iva ls tva ( le ta 1951) , k i b i b i l za S lovence o b j e k t i v e n in dobronameren , smo lahko p r e p r i č a -n i , da se je s lovensko p r e b i v a l s t v o na južnem Koroškem obd rža lo na v e l i k e m d e l u o z e m l j a , k i je b i -lo še sredi 19. s t o l e t j a sk len jeno s lovensko e t n i č n o o z e m l j e (2 ) .

Ob koncu se moramo v p r a š a t i , kakšen bo n a d a l j n j i gospodarski r a z v o j j užne Koroške ter še p o s e b e j , k a -ko se bo ta kaza l v soc ia lnem r a z v o j u s lovenskega p r e b i v a l s t v a . Tudi v nas ledn j i h l e t i h moramo p r i č a -kovat i s topnjevan razvo j n e k m e t i j s k i h d e j a v n o s t i , k i ga bo sp reml ja lo n a d a l j n j e sproščanje d e l o v n e s i -le i z k m e t i j s t v a . Z a r a d i a v t o m a t i z a c i j e i ndus t r i j e tud i ob povečaner i i š t e v i l u i n d u s t r i j s k i h o b r a t o v in k ra jev z i ndus t r i j o ne smemo p r i č a k o v a t i v e č j e g a povečan ja š t e v i l a d e l o v n i h mest v i n d u s t r i j i . Z a r a d i h i t rega u v e l j a v l j a n j a tu r i zma in prometne f u n k c i j e Koroške moramo računa t i na povečano š t e v i l o d e l o v -n ih mest v t e r c i a r n i h d e j a v n o s t i h .

Posebej je pot rebno p o d č r t a t i , da je i ndus t r i j a južnokoroškega p o d e ž e l j a monos t ruk tu ra lna in zapos lu je

v v e č j i meri moško n e k v a l i f i c i r a n o d e l o v n o s i l o .

Taka st ruktura i n d u s t r i j e , k i ne odp i ra možnost i zapos l i t ve p reb iva l s t va obeh s p o l o v , r a z l i č n i h p o k l i c e v ter r a z l i č n i h s taros t i , bo o d p r l a v nas ledn j i s topn j i r a z v o j a indust r i j ske družbe nove prob leme z a p o s l o -vanja p r e b i v a l s t v a . V k o l i k o r se s t ruktura indus t r i j e na južnem Koroškem ne bo b is tveno s p r e m e n i l a , lah ko p r i čaku jemo v b l i ž n j i bodočnost i ponovno povečano i z s e l j e v a n j a p r e b i v a l s t v a iz j užne Koroške . V ko l i ko r se bo v bodoče tu r i zem nemoteno r a z v i j a l ter s topn jeva l pomen p rometa , l ahko p r i č a k u j e m o od p i ranje nov ih d e l o v n i h mest v n e k m e č k i h p o k l i c i h . To bo o d p i r a l o nova d e l o v n a mesta z e l o r a z l i č n i h k v a l i f i k a c i j .

Slovenci bodo lahko svo j im sodeže lanom enakopravn i v pobudah in pri neposrednem sode lovan ju v n a -da l jn jem r e g i o n a l n e m , soc ia lnem ia gospodarskem r a z v o j u j u ž n e Koroške , k o l i k o r se bodo lahko e n a k o -pravno v k l j u č e v a l i v i z o b r a ž e v a n j e . Seveda j i m to l ahko z a g o t a v l j a A v s t r i j a le z i z p o l n j e v a n j e m 7. č lena državne pogodbe , k i se nanaša na manjšinske p rav ice S lovencev v A v s t r i j i .

Z e l o pomembno v logo bo mora la ime t i za zbo l j šan je soc ia lnoekonomske s t ruk ture s lovenskega p r e b i v a l -stva na Koroškem na novo nas ta ja joča u n i v e r z a v C e l o v c u . Možnost šo lan ja na tej u n i v e r z i b i mora lo i zko r i s t i t i č i m v e č j e š t e v i l o s lovenske m l a d i n e . U n i v e r z a bo mora la v programu svo jega r a z i s k o v a l n e g a de la v o k v i r u svo j i h i n s t i t u c i j z a g o t o v i t i so l idno mesto prav p roučevan ju s o c i a l n i h , ekonomsk ih in k u l -turn ih prob lemov korošk ih S lovencev in s lovenskega j e z i k a , saj j i to f u n k c i j o n a r e k u j e tudi n jen p o l o -žaj na prostoru, k i je posel jen s s lovensk im in nemško g o v o r e č i m p reb iva l s t vom (7 ) .

V I RI :

1 . V l a d i m i r K l e m e n č i č : G e o g r a f i j a p reb i va l s t va S l o v e n i j e , Geogra fsk i v e s t n i k , L j u b l j a n a 1972, s t r . 1 3 3 - 1 5 7 .

2 . V l a d i m i r K l e m e n č i č : Sodobni soc ia lnogeogra fsk i p rob lemi S lovencev na Koroškem, I X . seminar s lovenskega j e z i k a , l i t e r a t u r e i n k u l t u r e , U n i v e r z a v L j u b l j a n i , F i lozo fska f a k u l t e t a , O d d e l e k za slovanske j e z i k e in k n j i ž e v n o s t , L j u b l j a n a 1973, s t r . 1 8 5 - 1 9 5 .

3 . S . l l e š i č , Geogra fsk i or is Koroške , Koroški Z b o r n i k , L j u b l j a n a , 1946, s t r . 9 - 4 1 .

13

4 . H . Bobek, Z e n t r a l e O r t e : A r b e i t s b e v ö l k e r u n g und Funk t ions typen , A t las der Republ ik O s t e r r e i c h ,

W i e n 1961.

5 . H. Bobek , Fremdenverkehr : T y p e n , In tens i tä t und E n t w i c k l u n g 1961 bis 1966, A t l as der Republ ik

Ö s t e r r e i c h , W i e n 1968.

6 . B . G r a f e n a u e r , Narodnos tn i razvo j na Koroškem od srede 19. s t o l e t j a do danes, Koroški z b o r n i k ,

L j u b l j a n a 1946, s t r . 1 1 7 - 2 4 7 .

7 . V l a d i m i r K l e m e n č i č , Spremin jan je gospodarske in soc ia lne s t rukture in narodnostn i p rob lemi S l o -v e n c e v na južnem Koroškem, Koroški k u l t u r n i d n e v i , Z b o r n i k p r e d a v a n j , M a r i b o r 1 9 7 3 , s t r . 5 4 - 6 4 .

8 . F r i t z Dörnhaus, Deutsche und I t a l i e n e r in S ü d t i r o l , Erdkunde A r c h i v fUr Wissenscha f t l i che

G e o g r a p h i e , Band V I I , H e f t 3 , Bonn 1953, s t r . 2 0 8 .

9 . Schön , " D i e Bevö lke rung Kärntens im Spiegel zwe ie r V o l k s z ä h l u n g e n " . A m t der Kärn tner L a n -des reg ie rung . S ta t i s t i k und Wi r t scha f t sd iens t . K l a g e n f u r t 1953, s t r . 3 1 .

10. V l a d i m i r K l e m e n č i č , M i g r a c i j a p reb iva ls tva na Koroškem med le t i 1 9 3 4 - 1 9 5 1 , Z b o r n i k Koroške, L j u b l j a n a 1959, s t r . 9 2 - 1 1 2 .

11. V . K l e m e n č i č , Rast p reb i va l s t va na Slovenskem Koroškem v obdob ju 1 9 3 4 - 1 9 5 1 , Geogra fsk i ves tn ik X X I V . , L j u b l j a n a 1952, s t r . 1 1 5 - 1 3 4 .

12. M . F e l s , Tagespendler : Z u o r d n u n g zu A r b e i t s z e n t r e n , A t l as Republ ik O t e r r e i c h , W i e n 1968.

13. V . K l e m e n č i č - P . A p o v n i k , Prostorsko n a č r t o v a n j e . Predavanje na Korošk ih k u l t u r n i h dnev ih 1970, 23 s t r . - še n e o b j a v l j e n o .

14. V . K l e m e n č i č - P . A p o v n i k , Z d r u ž e v a n j e o b č i n na d v o j e z i č n e m o z e m l j u j užne Koroške . (Predava-n je na Korošk ih k u l t u r n i h d n e v i h 1971, 35 s t r . - še n e o b j a v l j e n o ) .

15. V. K l e m e n č i č , K r i t i č n i pretres avs t r i j skega popisa p reb iva ls tva 1951 z o z i r o m na j e z i k o v n o s t ruk tu -ro na Koroškem, Razprave in g r a d i v o št. 2 . Inš t i tu t za narodnostna vprašanja v L j u b l j a n i , 1960, s t r . 1 0 1 - 1 8 2 .

16. J . P I e t e r s k i , A v s t r i j s k o l judsko š te t je 3 1 . marca 1961 na Koroškem. - Razprave in g r a d i v o , š t . 4 - 5 , L j u b l j a n a 1966, s t r . 1 6 5 - 2 1 6 .

17. V . K l e m e n č i č , O b j e k t i v n o s t k r i t e r i j e v , D v o j e z i č n i napis i i n š te t ja n a Koroškem. D e l o , 1 4 . 5 . 1 9 7 2 .

18. V . K l e m e n č i č , P r o b l e m a t i č n i r e z u l t a t i , I z u radn ih a v s t r i j s k i h popisov o j e z i k o v n i p r ipadnost i na Koroškem, D e l o , 2 . 1 2 . 1 9 7 2 .

14

Ludvik O l a s

S L O V E N S K O P O R A B J E

G E O G R A F S K I P O L O Ž A J PORABJA

Porabje lež i na prehodu med A l p a m i in Panonsko n i ž i n o . Ta prehodnost se kaže v k l i m a t s k e m , gospo-

darskem in k u l t u r n e m p o g l e d u . To p r i rodno geografsko prehodno z e m l j e je tudi s t i k a l i š č e t reh med se-

boj r a z l i č n i h na rodn ih skup in : s lovanske, germanske in u g r o f i n s k e .

Slovensko Porabje sestav l ja sk ra jn i zahodni del Soc ia l i s t i čne r e p u b l i k e Madžarske ob desnih p r i t o k i h reke Rabe. Na jugu ga od G o r i č k e g a l o č i d ržavna meja z J u g o s l a v i j o , k i po teka po r a z v o d j u med p o -reč jem Mure in Rabe, na zahodu pa d ržavna meja z A v s t r i j o . Slovensko Porabje p r ipada k o k r a j u M o -nošter in obsega s s lovensk im p reb iva l s t vom kompak tno pose l jena nasel ja G o r n j i in D o l n j i S e n i k , S a k a -l o v c i , Slovenska ves ob gorn je seniškem potoku in b i i že avs t r i j sk i me j i ter R i t k a r o v c i , V i r i c a , A n d o v -c i , S tevanovc i i n O l k o v c i , k i leže po s lemenih južnega d e l a s lovenskega Porab ja . S lovensko p r e b i v a l -stvo ž i v i v manjšem š tev i lu tud i v Monošt ru in v vaseh Farkašovci iri Z i d a .

Avs t r i j ska meja med Monošt rom in Srebrn im bregom je po tegn jena po č r t i , k i je is točasno me ja med slovenskim i n avs t r i j s k im e t n i č n i m o z e m l j e m . M e j a med s o c i a l i s t i č n o r e p u b l i k o S l o v e n i j o i n s lovensk im Porabjem pa poteka po z l o ž n e m r a z v o d j u v v i š in i od 300 do 400 metrov po s lovenskem e t n i č n e m o z e m -l j u . Ta mejna č r ta loč i p r i rodno in k u l t u r n o geografsko podobni p o d r o č j i Porabja in G o r i č k e g a v P r e k -mur ju .

Vse do konca druge sve tovne vo jne je b i l a na obeh straneh p o k r a j i n a tudi v gospodarski s t ruk tu r i p o -vsem e n a k a . Po drug i svetovn i v o j n i pa se j a v l j a na obeh straneh preobrazba k l a s i č n e agrarne s t r u k t u -re zapr tega a v t a r k i č n e g a t i pa z u v e l j a v l j a n j e m m o d i f i c i r a n i h o b l i k p o l i k u l t u r n e g a gospodars tva . To je i z r a z u č i n k o v r a z l i č n e d i n a m i k e gospodarskega r a z v o j a G o r i č k e g a in s lovenskega Porab ja ter u č i n k o v širšega gospodarskega prostora S l o v e n i j e o z i r o m a J u g o s l a v i j e na G o r i č k e m ter Madžarske v s lovenskem Porabju .

Pri s lovenskem Porabju s topa jo v gospodarskem r a z v o j u in gospodarski s t ruk tur i močno v ospredje p e r i -ferni p o l o ž a j , st isnjenost v obmejnem prostoru med S l o v e n i j o in A v s t r i j o in h r i b o v i t o s t . To nud i s labe pr i rodne pogoje za k m e t i j s t v o , k i p reds tav l j a p r e v l a d u j o č o gospodarsko p a n o g o . Prav g o t o v o pomeni e -nega od pomembnih č i n i t e l j e v gospodarskega r a z v o j a tudi zaprtost meje pro t i A v s t r i j i ' in J u g o s l a v i j i ter sorazmerno majhen obseg s S lovenc i pose l jenega o z e m l j a , k i se zarad i posebnosti gospodarskega r a z v o -ja loč i v mnog ih po tezah od sosednega madžarskega o z e m l j a .

• A' i'.

Slovensko Porabje je prometno doka j i z o l i r a n o . N i m a sodobne povezave z os ta l im madžarsk im o z e m l j e m , slabo so pa med seboj povezane tud i posamezne v a s i . A s f a l t i r a n a cesta slabše k v a l i t e t e p o v e z u j e G o r -nj i in D o l n j i Senik ter Slovensko ves z Monoš t rom. Vse osta le ceste so makadamska .

Slovensko Porabje je eno r e d k i h o b m o č i j M a d ž a r s k e , k i po drugi svetovn i v o j n i n i d o ž i v e l o k o l e k t i v i z a -

c i j e kmet i j ske zeml je i n p r o i z v o d n j e .

* L * I 1 ',. 1

Referat sem sestavi l na t eme l j u p o d a t k o v , zb ran ih na terenskem p r o u č e v a n j u , k i sta ga le ta 1965 o r g a -

n i z i r a l a v s lovenskem Porabju Ins t i tu t za g e o g r a f i j o u n i v e r z e v L j u b l j a n i in G e o g r a f s k i i ns t i t u t m a d ž a r -

ske a k a d e m i j e znanost i v Bud impeš t i . P roučevan je je v o d i l p r o f . d r . K l e m e n č i č , od s lovensk ih g e o g r a -

fov smo s o d e l o v a l i še: docen ta d r . M e d v e d in d r . Pak , d r . Jerš ič in as is tent I n g o l i č in O l a s . Raziskavd

in tako tud i ta re fera t sta r e z u l t a t k o l e k t i v n e g a d e l a .

15

P R I R O D N O - G E O G R A F S K E POTEZE

G r i č e v n a t i svet s lovenskega Porabja ses tav l ja jo mehke te rc ia rne k a m n i n e , v ka tere so si za reza l i s v o -je struge desni p r i t o k i reko Rabe. To je sve t , ki se v vsej svoj i podobi n a d a l j u j e na zahodni strani v avs t r i j sk i " G r a b e n l a n d " , na jugu pa v prekmursko G o r i č k o . V G r a b e n l a n d u je v v e č j i mer i zas to -pan m i o c e n , v ob ravnavan i p o k r a j i n i in na G o r i č k e m , vzhodno od L e d a v e , pa p r e v l a d u j e j o p l i o c e n -ski s e d i m e n t i . Z a r a d i kmet i j skega gospodarstva, k i je v Porabju p r e v l a d u j o č a gospodarska panoga , v e -l j a posebej p o d č r t a t i , da je v z e m l j i po leg i l o v i c e , peska in g l i n e močno zastopan tud i p rod . V v i š -j i h legah je d e b e l i s lo j rdečkastega proda n a j v e č k r a t p rek r i t le s tanko p r e p e r e l i n o . Za rad i te neugod-ne pedološke sestave ta l so taka površ ja rnanj p r imerna za p o l j e d e l s t v o in so za to v v e l i k i mer i p o r a -sla z g o z d o v i . Kompleks i tanke p repere i i ne nad d e b e l i m s lo jem rdečkastega proda so v n j i v a h in t r a v -n i k i h , k t l eže v b l i ž i n i k m e č k i h domov na s l e m e n i h . Pr ide lek na t a k i h komp leks ih je ze lo skromen.

O z k e d o l i n e p o t o k o v so p rek r i t e s f i ne j š im g r a d i v o m , k i je nanesen z d e n u d a c i j o . I l o v n a t a a l i g l i n e -na s t ruk tura p rep reču je o d t e k a n j e vode v no t ran jos t , za to so d o l i n e v l a ž n e in za p o l j e d e l s t v o manj u g o d n e . Obsežne jše komplekse ravnega sve ta , p rek r i t e z a k u m u l a c i j s k i m g r a d i v o m , zas led imo le v spodn j ih r a z š i r j e n i h d e l i h d o l i n , ob p r i t o k i h Rabe. Z a r a d i prodnate sestave in n jene propustnost i je Po rab je r e l i e f n o manj r a z g i b a n o k o t Slovenske go r i ce a l i zahodni de l G o r i č k e g a . Ceste so spe l jane v e -č i n o m a po širših s l e m e n i h .

O s n o v n a r e l i e f n a z n a č i l n o s t s lovenskega Porab ja so slemena in vmesne d o l i n e , k i p o t e k a j o od jugovzhc da p ro t i seve rozahodu . Slemena so doka j ravna in p o l o ž n a , za to so p r i t e g n i l a p r e b i v a l s t v o k p o s e l i t v i . K v a l i t e t a prsti je povsod slaba in p o d z o l i r a n a . Že na manjš ih r a z d a l j a h se m e n j a j o kompleks i k v a l i t e t -no r a z l i č n e p r s t i . V e č j i h s k l e n j e n i h kompleksov z e m l j e , pr imerne za k m e t i j s t v o , n i , za to se j e p r e b i -va l s t vo pose l i l o v o b l i k i r a z l o ž e n e g a l i p a n a s e l i j , podobno ko t na G o r i č k e m . Severna osojna p o b o č j a so porasla z g o z d o v i in so skoraj n e p o s e l j e n a . V e č i n a nase l i j je na j u ž n i h p o b o č j i h . V o b l i k i r a z l o ž e n i h nase l i j so pose l jena s lemena j u ž n e g a d e l a Po rab ja , in to na o b m o č j u O t k o v c e v , Š t e v a n o v c e v , An -d o v c e v , V i r i c e , R i t k a r o v c e v i n Z g o r n j e g a S e n i k a .

Središča tega z r a z l o ž e n i m i nase l j i pose l jenega sveta p reds tav l j a ie k o n c e n t r a c i j a hiš o k o l i c e r k v e . V o b l i k i s k l e n j e n i h nase l i j je posel jen svet severnega Porabja v širšem do l inskem in ravn inskem svetu z nase l j i D o l n j i S e n i k , S lovenska ves, S a k a l o v c i i n M o n o š t e r .

Star i de l Monoš t ra

Za Porab je j e z n a č i l n o k r i ž a n j e v p l i v o v panonskega i n a lpskega p o d n e b j a . Od vzhodne strani se u v e -l j a v l j a j o e l e m e n t i panonskega podneb ja s h l a d n i m i z imami in v r o č i m i p o l e t j i . Te e lemente ekstremne panonske k l i m e b l a ž i v p o l e t j u d o t e k a n j e svežega gorskega z raka z a lpske strani . Poprečna srednja le

16

tna množina 800 mm padav in ¡e tu n a j v i š j a v p r i m e r j a v i z os ta l im i d e l i M a d ž a r s k e . V e č j i de l p a d a -vin pade v pozni pomladn i in po le tn i d o b i . N a j b o l j namočen mesec je j u n i j , k i b e l e ž i poprečno n e -kaj več kot 100 mm p a d a v i n , namočen i pa so še meseci ma j , j u l i j in avgus t , kar pomeni ugodno r a z -poreditev padavin v v e g e t a c i j s k i d o b i . Taka razpo red i tev padav in je še posebej pomembna za k m e t i j -stvo. Dežev je v p o l e t n i h mesecih pogosto z a k a s n i , kar ogroža kmet i j ske p r i d e l k e . Vrednost padav in pa zmanjšuje padanje d e ž j a v o b l i k i močn ih n a l i v o v . Ob n a l i v i h voda z e l o h i t r o o d t e č e , p ron ica v prodno osnovo in za to n i d o v o l j i z k o r i š č e n a . Kmet i j s t vo og roža jo tudi pozne pomladanske in zgodn je jesenske s lane . Izven nevarnost i pred s lano so le meseci j u n i j , j u l i j in a v g u s t , soj pogosto nastopa slana še v maju in že v septembru. Pomladanske pozebe og roža jo sadno d r e v j e in včas ih tud i ž i t a r i c e .

Zaradi prehodne lege so tud i t o k o v i v e t r o v z e l o r a z n o l i k i . V h ladn i p o l o v i c i l e ta d o t e k a j o n a j p o g o s t e -je s severovzhodne in severne s t r a n i . Z e l o pogosto se u v e l j a v l j a j o s severovzhodne strani k o t vdo r i h l a -dnega zraka in p r i h a j a j o v d o l o č e n i h vremensk ih s i t u a c i j a h prav s p o l a r n i h p o d r o č i j ter p r inaša jo i z r e -dne o h l a d i t v e . V top l i p o l o v i c i l e t a , to je od maja do avgus ta , p r e v l a d u j e j o severozahodn i v e t r o v i , to je v r a z d o b j u , ko je središče c i k l o n s k e a k t i v n o s t i v Srednj i in V z h o d n i E v r o p i . Tak ra t d o t e k a j o s c i r k u l a c i j o z raka top le z račne mase iz severozahodne smer i .

GOSPODARSKI R A Z V O J

S p l o š n e z n a č i l n o s t i

Slovensko Porabje je zarad i svoje pe r i f e rne lega pred prvo sve tovno v o j n o v ogrskem de lu A v s t r o - O g r -ske, po prv i svetovn i v o j n i pa na M a d ž a r s k e m , p reds tav l j a lo agra rno zaos ta lo p o d r o č j e . To p o d r o č j e zaostaja za gospodarskim r a z v o j e m osta le Madžarske tudi po drug i sve tovn i v o j n i . Re l ie fne in p e d o l o -ške razmere so med na jneugodne jš im i na Madžarskem. M e d t e m ko so b i l e do prve svetovne vo jne o b -mejne vasi dobro povezane s sosednj imi nase l j i S l o v e n i j e , so se te vez i po drug i sve tovn i v o j n i z a r a -d i nove d ržavne meje popo lnoma p r e k i n i l e . 1 ' '

Pokraj ina je p renase l j ena , v neposredni o k o l i c i pa n i v e č j e g a urbanega s red išča , k i b i l ahko spre je lo vso odvečno la ten tno d e l o v n o s i l o . V manjši meri o p r a v l j a to f u n k c i j o M o n o š t e r , k i je danes i n d u s t r i j -sko upravni submezocen te r . Ž e l e z n i š k o z v e z o z os ta l im madžarsk im o z e m l j e m je d o b i l po p rv i sve tovn i v o j n i . To je v v e l i k i mer i p r i p o m o g l o , da so v n jem rasla neka te ra indus t r i j ska p o d j e t j a ko t tovarna kos, teks t i l na in k e m i č n a t o v a r n a , opekarna in že lezn iške d e l a v n i c e . Skupno z a p o s l u j e j o ok rog 1 . 6 0 0 d e l a v c e v . D e l o v n o s i l o d o b i v a i z neposredne o k o l i c e . V manjše l o k a l n o središče s e r a z v i j a tud i g o r -n j i Sen ik . Poleg k m e t i j s t v a , k i je t u k a j v p r e v l a d i , se je v n jem r a z v i l a tud i ob r tn i ška de javnost ( m i -z a r j i , k r o j a č i , k o v a č i , š i v i l j e , t e s a r j i ) . V nase l ju so popo lna osnovna šo la , o t rošk i v r t e c , t r g o v i n a in gos t i l na . /Z.&>rn\i Senik je pomemben tud i k o t k u l t u r n o središče s lovenskega ž i v l j a v P o r a b j u . V n j e m že da l j časa d e l u j e j o s lovensk i pevski zbor in f o l k l o r n a skup ina ter godba na p i h a l a .

K m e t i j s t v o

Kmet i js tvo s lovenskega Porabja kaže znake agrarno p renase l jene i n zaosta le p o k r a j i n e . O b o b i l i c i d e -lovne si le so v kmet i j ske namene i z k o r i š č e n e tud i manj ugodne p o v r š i n e . O b d e l a v a z e m l j e je še v pretežni mer i r o č n a . Ko t taka se močno r a z l i k u j e od kmet i j ske o b d e l a v e v o s t a l i h p o k r a j i n a h M a d ž a r -ske. To nam p o t r d i t a a n a l i z a z e m l j i š k o - l a s t n i š k e s t ruk ture in k m e t i j s k o i z k o r i š č a n j e z e m l j e po z e m l j i -ških k a t e g o r i j a h . Pred drugo sve tovno v o j n o je b i l o na Madžarskem 4 3 % z e m l j e v rokah poses tn ikov , ka te r ih ve l i kos t posesti je presegla 100 ha z e m l j e , 2 5 % z e m l j e pa je b i l o v rokah poses tn ikov , k i so ime l i od 10 ha do 100 ha z e m l j e . T r e t j i n a kmečkega p reb iva l s t va pa je b i l a na Madžarskem brez z e m l j e . Popolnoma d rugačna je b i l a teda j z e m l j i š k o posestna s t ruk tura v P o r a b j u . V e č i n a k m e t i j s k e

1) M.Pfecsi - B . S 6 r f a l v i : D i e G e o g r a p h i e Ungarns . K o r v i n a V e r l a g , Budapest 1962. S t r . 6 1 .

17

zeml je je p r ipada la kmet i j sk im p r o i z v a j a l c e m z manj kot 15 ha z e m l j e . M o č n e r a z l i k e se p o j a v i j o tudi pa drugi svetovni v o j n i . V Porabju je po le tu 1961 ostalo še vedno 2 / 3 zeml je v i n d i v i d u a l n i posesti, medtem ko je v c e l o t n i Madžarsk i 94% zeml je v d ružben i l a s t i . V e č j i de l d ružbene posesti t vo r i j o v Porabju gozdov i ( 4 5 % ) . ^

Zna tne so tudi r a z l i k e med Porabjem in osta lo Madžarsko po razmer ju med z e m l j i š k i m i k a t e g o r i j a m i . Od skupne površine 9 . 2 8 4 ha v le tu 1962 so t v o r i l i v Porabju n a j v e č j i de lež g o z d o v i , in sicer 4 7 % . N j i v s k e površine so obsegale lo dobro č e t r t i n o (26%) . T r a v n i k o v in pašnikov je b i l o 17%. Razmere na osta lem Madžarskem so b i l e popolnoma d r u g a č n e . N j i v s k i h površ in je lam več kot p o l o v i c a (57%) , gozdov pa le 1 4 % . Razmer je med z e m l j i š k i m i k a t e g o r i j a m i je podobno razmer ju teh na G o r i č k e m .

Več gozdnega sveta je v g r i č e v n a t e m de lu Porab ja , i zs topa ta z las t i katastrsk i o b č i n i G o r n j i Senik in

Šakal o v c i ( 6 1 % ) , n e k o l i k o manj katastrske o b č i n e A n d o v c i , R i t ka rovc i i n S tevanovc i ( 4 0 - 5 0 % ) . V e č

n j i v s k i h površ in pa je v do l inskem d e l u , z last i v katast rsk ih o b č i n a h Mor iošler in Slovenska ves ( 3 9 % ) .

T r a v n i k i in v r t o v i so na obeh r e l i e f n i h obl ikah, p r i b l i ž n o enako zas topan i .

Današnja i z raba z e m l j e na o b m o č j u s lovenskega Porabja je še i z r a z starega p o l i k u l t u r n e g a a v t a r k t i č n e -ga k m e t i j s k e g a gospodarstva, k i se, k o l nam k a t e j o poda tk i o r a z v o j u i z k o r i š č a n j a zeml je v k a t a s t r -sk ih o b č i n a h G o r n j i Senik in A n d o v c i , k l j u b v e l i k i m gospodarskim spremembam na Madža r skem tudi v z a d n j i h d e s e t l e t j i h n i b is tveno s p r e m e n i l o . G r i č e v n a t a p o k r a j i n a ne nudi d o b r i h pogo jev za p o l j e d e l -s t v o . K l j u b temu pa se je v n j e j obdržo l v e l i k odstotek k m e t i j s k i h površ in (od 4 1 % do 7 0 % v posa-m e z n i h ka tas t rsk ih o b č i n a h ) .

Po l jede lska p r o i z v o d n j a ima v s lovenskem Porabju še močne poteze p o l i k u l t u r n e g a a v t a r k t i č n e g a k m e -t i j skega gospodars tva . G o j e še v e l i k o š tev i l o (več kot 20) k u l t u r . Po obsegu posejane površine je pše-n i c a s 2 4 % na prvem mestu . Na drugem mestu je rž 2 2 , 2 % , na t r e t j e m mestu d e t e l j a s 1 3 , 5 % , na č e t r t e m k romp i r z 1 0 , 3 % , na to slede koruza z 9 , 6 % in oves z 8 , 3 % . Od ) % - 2 % je posejanega p o -l j a z j e č m e n o m , o z i m n i m j e č m e n o m , lucerno in s s o n c n i c a m i . Poleg teh k u l t u r go je na manj obsežnih površ inah še peso, f i ž o l in z e l j e .

Podrobna a n a l i z a in p r i m e r j a v a vrstnega reda g l a v n i h k u l t u r med posameznimi katast rsk imi o b č i n a m i in vrstnega reda k u l t u r v c e l o t n e m Porab ju , kaže manjše k a r a k t e r i s t i č n e r a z l i k e , k i so I z raz s lab ih pri -r o d n i h pogo jev ter p rometno odročne lege katas t rsk ih o b č i n v Po rab ju .

O z i m n a pšenica je na prvem a l i drugem mestu tako v h r i b o v i t i h k o t v d o l i n s k i h ka tas t rsk ih o b č i n a h . Rž je na prvem mestu samo v h r i b o v i t i h ka tas t rsk ih o b č i n a h , na t r e t j e m mestu pa je v d o l i n s k i h k a t a -strskih o b č i n a h . Pri tem torej b is tveno v p l i v a j o pr i rodr i i p o g o j i . Podobno je z d e t e l j o . Več je se je jo v d o l i n s k i h vaseh kot v h r i b o v i t e m d e l u .

K r o m p i r , k i je pomembna prehrambena k u l t u r a v c e l o t n e m slovenskem Porab ju , je v h r ibovsk ih k a t a -strskih o b č i n a h med t r e t j i m in pe t im mestom, v d o l i n s k i h tatastrskin o b č i n a h pa je na petem do osmem mestu . V e č j i odstotek s k o r u z o posejane površine je v d o l i n s k i h ka tas t rsk ih o b č i n a h . '

Kme* i j a v Porabju

2) Podatk i so zbran i na osnovi terenskega p r o u č e v a n j a .

18

V nižimskem - do l inskem d e l u Porabja se z v e č j i m de ležem d e t e l j e in ko ruze kaže t e ž n j a po preusme-rjanju tega področ ja v ž i v i n o r e j o . Iz redno v e l i k o š tev i l o po l j šč in in n j i v s k i h površ in ter p rev lada ž i t a -ric in k romp i r ja k a ž e t a , da je v po l j ede ls t vu s lovenskega Porabja še vedno v v e l j a v i p r i d e l a v a k u l t u r za domačo p o t r e b o . V mnog ih p r imer ih l ahko opaz imo komplekse neobde lane z e m l j e . To je tud i znak začetka p r a z n j e n j a tega p o d r o č j a .

Slovensko Porabje v tehno loškem r a z v o j u kmet i j ske p r o i z v o d n j e zaosta ja za os ta lo M a d ž a r s k o . T r o n -sport in obde lava z e m l j e sta še vedno vezana na vp režno ž i v i n o , govedo in k o n j e . Leta 1962 je b i l o v Porabju 2 . 5 3 1 g l a v g o v e d a , od tega je b i l o 1 .544 a l i 6 1 % k r a v . Koni je b i l o 2 2 8 , p raš ičev pa 2 . 6 9 1 . M e d posameznimi popis i je š tev i l o ž i v i n e vseh vrst rnočno n i h a l o . Pri tem je i z j e m a le p e r u t n i -na. V zadnjem času pa opažamo š tev i l čno nazadovan je goveda in k o n j .

PREBIVALSTVO

Slovensko Porabje je sorazmerno gosto n a s e l j e n o , soj znaša poprečna gostota 104 l j u d i na k m 2 . N a j -v e č j o , gostoto zas led imo v M o n o š t r u , 329 l j u d i na k m 2 . Sorazmerno goste je nase l jen je d o l i n s k i de l od G o r n j e g a Senika do Monošt ra (61 do 76 i j ud i na k m 2 ) . Redko nase l jeno pa je g r i č e v n a t o p o d r o č j e (med 31 in 52 l j u d i na k m 2 ) . Podobno gostoto zas led imo tud i na sosednjem g r i č e v n a t e m d e l u G o r i č k e -ga .

Med popisi p r e b i v a l s t v a le ta 1869 in I 9 6 0 je abso lu tno š t e v i l o p r e b i v a l s t v a v c e l o t n e m Porabju n a r a -slo od 5 . 7 1 1 na 9 . 5 2 3 l j u d i , to je za 6 8 % . Sorazmerno h i t r o rast opažamo v vseh n a s e l j i h do l e ta 1900. To je odraz v isoke n o t a l i t e t e in zapr tost i p o k r a j i n e . Po le tu 1900 p r e b i v a l s t v o v vseh o b r a v n a -vani! ; katast rsk ih o b č i n a h , razen v k . o . G o r n j i Sen ik , n a z a d u j e . To n a z a d o v a n j e je od raz močnega i zse l jevan ja v Z D A . Od tega časa napre j p r e b i v a l s t v o Porabja s tagn i ra al» n a z a d u j e . Ta t e n d e n c a je opazna tudi danes. Tako je v e č i n a nase l i j v Porabju dosegla svoj v išek l e ta 1900 . I z j e m i sta le M o -nošter ko l u rbano sred išče, k i narašča vse dc današn j ih d n i , in G o r n j i S e n i k , k a t e r e g a p r e b i v a l s t v o je naraščalo vse do le ta 1941, od teda j napre j pa n a z a d u j e . Povsod, razen v M o n o š t r u , je p r e b i v a l -stvo po le tu 1949 močno n a z a d o v a l o . V z r o k za tako n a z a d o v a n j e moramo p r ip i sa t i tud i pos led icam n a -si lne razse l i t ve s lovenskega p r e b i v a l s t v a po r e s o l u c i j i In form bi roj a l e ta 1948. M e d le toma 1949 in 1960 se je i z s e l i l o iz podeže lskega d e l a s lovenskega Porabja 1 .541 l j u d i . I zguba 1 . 5 4 1 l j u d i v k r a t k e m 11- ie tnem razdob ju j e za tako ma jhno p o k r a j i n o k o t j e s lovensko Porab je , i z r e d n o v e l i k a . N a v e d e n o š tev i lko smo d o b i l i t a k o , da smo k r a z l i k i n e g a t i v n e b i l a n c e med š tev i l om p r e b i v a l s t v a med le toma 1949 in 1960 pr iš te l i skupno š t e v i l o p r i rodnega pr i ras tka (590) vseh p o d e ž e l s k i h n a s e l i j . I zse l jeno p r e -b iva ls tvo pa moramo d e l i t i na dva d e i a , na t i s t o , k i se je i z s e l i l o za rad i p o k l i c n e p r e s l o j i t v e iz k m e č -kega v . druge p o k l i c e , in na t i s t o , k i je b i l o i z s a l j e n o iz p o l i t i č n i h r a z l o g o v . V obeh p r i m e r i h so se i zse l jeva le c e l o t n e d r u ž i n e , na kar nas o p o z a r j a zman jšan je š t e v i l a gospod in j s tev , k i smo ga u g o t o v i l i s podrobno a n a l i z o p r e b i v a l s t v a ka tas t rsk ih o b č i n A n d o v c e v in G o r n j i S e n i k .

Za vse poaeželske katast rske o b č i n e je z n a č i l n o , da ima jo med le toma 1949 in 1960 v e č j o rodnost kot u m r l j i v o s t . Z e l o v isok naravn i pr i ras tek i m a j o katastrske o b č i n e S a k a l o v c i ( 1 7 , 5 % ) , D o l n j i Senik (15 ,2%) i n S tevanovc i 1 1 , 2 % , doka j n i z k e g a pa R i t k a r o v c i ( 3 , 5 % ) , A n d o v c i ( 5 , 5 % ) i n S lovenska ves ( 7 , 2 % ) . Z a n i m i v o j e , d a i z k a z u j e n e g a t i v n i na ravn i p r i l as tek mesto Monošter ( - 5 4 ) , is točasno p a p o -z i t i v n i m ig rac i j sk i sa ido (902) .

Podobno s l i ko nam k a ž e j o tud i začasni poda tk i o popisu p r e b i v a l s t v a l e ta 1970. P o z i t i v e n p r i rodn i p r i -rastek nam i z k a z u j e j o vse vasi razen A n d o v c e v . V Spodnjem Seniku in Slovenski vasi se g i b l j e ta okrog 1 0 % o . V o s t a l i h pa od 4 % o do 7 % o . V vseh vaseh se pa p o j a v l j a n e g a t i v n i m i g r a c i j s k i s l a d o . V Gorn jem Seniku in v A n d o v c i h znaša 1 9 , 7 % o o z r i o m a 1 8 % o , v o s t a l i h n a s e l j i h pa se g i b l j e med 10%o in 15%o. V treh n a s e l j i h ( S t e v a n o v c i , G o r n j i S e n i k , R i t k a r o v c i ) j e tako o d s e l j e v a n j e t r i k r a t a l i c e l o š t i r ik ra t v e č j e od p r i rodnega p r i r a s t k a .

Iz tega s l e d i , da je rast p r e b i v a l s t v a v Monošt ru le pos led ica d o s e l j e v a n j a . Kakšen d e l e ž ima pri d o s e l j e v a -nju v Monošter p reb iva l s t vo podeže lskega d e l a s lovenskega P o r a b j a , ne moremo u g o t o v i t i iz p o d a t k o v ?

19

Iz podeže lsk ih vasi s lovenskega Porabja se je i z s e l i l o 1 .541 l j u d i v e č , ko t je b i l o p r i s e l j e n i h , v Monoštru pa se j i h je za 902 p r i se l i l o več ko t o d s e l i l o . Na osnovi tega lahko z a k l j u č i m o , da je š te -v i l o p o z i t i v n e g a m ig rac i j skega salda v Monošt ru za več kot 600 l j u d i n i ž j e od š tev i l a nega t i vnega m ig rac i j skega salda podeže lsk ih vasi s lovenskega Porab ja . Vsaj 600 l j u d i se je mora lo razse l i t i iz s l o -venskega Porabja po Madžarskem. Ker je ma lo v e r j e t n o , da b i z a p o s l i l i na n o v i h d e l o v n i h mest ih med le toma 1949 in 1960 le p reb iva ls tvo iz s lovensk ih v a s i , l ahko računamo, da se je po Madžarsk i r a z -s e l i l o več k o t 600 S l o v e n c e v . Ker pa se je v u rban ih p o k l i c i h (šolstvo, u p r a v a , gos t ins tvo , t r gov ina ) v Porabju zapos lova lo tudi madžarsko p r e b i v a l s t v o , l ahko z a n e s l j i v o t r d i m o , da je b i l a odse l i t ev S l o -v e n c e v iz ob ravnavane pok ra j i ne še v e č j a . Na osnovi tega lahko sk lepamo, da se je z r a z s e l j e v a -n jem manjša lo š t e v i l o S lovencev v s lovenskem Porab ju . N a z a d o v a n j e s lovenskega ž i v l j a i z k a z u j e tud i u radna s t a t i s t i k a . Na p o d e ž e l j u s lovenskega Porabja (brez Monošt ra) so le ta 1890 našte l i 4 . 3 9 1 S l o -v e n c e v , t o j e 9 2 , 2 % od skupnega š t e v i l a p r e b i v a l c e v . Ob popisu p r e b i v a l s t v a le ta 1921 je š t e v i l o s lovenskega ž i v l j a n a z a d o v a l o na 8 9 , 3 % , poda tk i i z le to 1962 pa i z k a z u j e j o že 8 6 , 6 % p reb iva l s t va s s lovensk im o b č e v a l n i m j e z i k o m .

Monošter s i je od svo jega z a č e t k a i n d u s t r i a l i z a c i j e po prv i svetovn i v o j n i i z o b l i k o v a l o b m o č j e dnevne m i g r a c i j e de lovne s i l e . O ž j e o b m o č j e z i n t e n z i v n e j š o dnevno m i g r a c i j o d e l o v n e s i le se je i z o b l i k o v a -lo ob cest i mimo Slovenske ves i , do D o l n j e g a S e n i k a . Širše območ je pa sega v g r i č e v n a t o obrob je k a -tastrsk ih o b č i n Saka lovc i in S t e v a n o v c i . i z v e n g r a v i t a c i j s k e g a območ ja Monošt ra pa so os ta la bo l j o d d a l j e n a h r ibovska nase l ja A n d o v c i , R i t ka rovc i i n G o r n j i S e n i k .

V o ž j i g r a v i t a c i j s k i c o n i j e i z v e n Slovenske vesi zapos len ih 3 6 % , izver i D o l n j e g a Senika pa 3 8 % a k -t i v n i h p r e b i v a l c e v . V širši g r a v i t a c i j s k i c o n i pa se d e l e ž a k t i v n i h p r e b i v a l c e v g i b l j e med 2 0 % in 2 9 % Ti so zapos len i i z v e n domačega k r a j a , iz os ta l i h h r ibovsk ih n a s e l i j , k i ne sod i jo v g r a v i t a c i j s k o o b -m o č j e M o n o š t r a , pa j e t a k i h manj k o t ¡ 0 % .

Za vasi s lovenskega Porab ja je še vedno z n a č i l n a t r a d i c i o n a l n a se l i t ev a k t i v n e g a p r e b i v a l s t v a na se-zonska k m e č k a d e l a po os ta l i h p o k r a j i n a h M a d ž a r s k e . I z nase l i j v o k o l i c i Monošt ra t v o r i j o t i 4% a k -t i v n e g a p r e b i v a l s t v a , v osta lem g r i č e v n a t e m svetu pa se d e l e ž teh dv igne na 5% do 8 % .

V p l i v Monošt ra se pozna tud i v s t ruk tu r i p reb i va l s t va po panogah gospodarskih d e j a v n o s t i . V nase l j i h v o k o l i c i Monošt ra znaša d e l e ž kmečkega p reb iva l s t va o k r o g 5 0 % v o d d a l j n e j š i h k r a j i h pa c e l o od 7 0 % do 8 0 % .

Starostna s t ruk tura p r e b i v a l s t v a s lovenskega Porabja je k l j u b znatnemu i z s e l j e v a n j u sorazmerno ugodna . Š t e v i l č n o n a j m o č n e j e je zastopana skup ina do 10 le t s tar ih o t r o k , na to se d e l e ž starostn ih skupin po d e s e t l e t n i h o b d o b j i h vse do skup ine od 40 do 49 le t enakomerno z n i ž u j e . Ko t v i d i m o , je še sorazmer-no dobro zastopano m l a d o p r e b i v a l s t v o in z las t i skup ina p r o d u k t i v n e g a p r e b i v a l s t v a v starosti od 20 do 50 l e t . D e l e ž o t r o k , s tar ih manj k o t 5 le t , je n i ž j i od d e l e ž a o t r o k , s ta r ih od 5 - 1 0 l e t . To pa je že i z r a z postopnega n a z a d o v a n j a pr i rodne rasti za rad i o d s e l j e v a n j a mladega a k t i v n e g a p r e b i v a l s t v a .

Po starostni s t ruk tu r i se tud i r a z l i k u j e j o h r i b o v s k e , p re težno agrarne vas i , k i še riiso pod v p l i v o m u r -b a n i z a c i j e . V teh je d e l e ž o t rok do p e t i h le t n i ž j i ( v e č j e i z s e l j e v a n j e ) . V t i s t i h n a s e l j i h , k i so pod -v ržena u r b a n i z a c i j i , je v e č j i d e l e ž za de lo sposobnega p reb iva l s t va ko t v h r ibovsk ih n a s e l j i h ; odse-l j e v a n j e m ladega p r e b i v a l s t v a iz teh vasi je man jše , pos led ica tega j e , da je tod š tev i l o do pet le t s ta r ih o t rok v i š j e .

N e u g o d n o s l i k o nam kaže s t ruk tu ra p reb iva l s t va po šolski i z o b r a z b i . V Porabju je b i l o le ta 1961 od 8 . 3 6 1 p r e b i v a l c e v 373 a l i A , 5 % nep ismen ih (S loven i j a 1 , 8 ) . D o pet raz redov osnovne šole j e konča lo 2 5 , 2 % p r e b i v a l c e v , od 6 do 7 raz redov pa 4 4 , 4 % p r e b i v a l c e v . Popolno osnovno šolo je k o n č a l o t a -ko samo 1 8 , 4 % p r e b i v a l c e v . Srednjo šolo je k o n č a l o 2 , 8 % p r e b i v a l c e v , v isoko i z o b r a z b o pa ima le 1 , 9 % p r e b i v a l s t v a P o r a b j a . O d s lovensk ih vasi i z k a z u j e j o n a j v e č nepismenih R i t ka rovc i 8 , 3 % i n Sa-k a l o v c i 1 9 , 9 % .

20

Z A K L J U Č E K I N P O G L E D V B O D O Č N O S T

Slovensko Porabje je t i p agrarno in p o l i t i č n o zapr te p o k r a j i n e s s lab imi p r i r o d n i m i pogo j i za k m e t i j -stvo in z n i z k i m d e l e ž e m neagrarne d e j a v n o s t i . Š tev i l o p reb iva ls tva je za to v n j e m narašča lo do k o n -ca 19. s t o l e t j a , nakar je z a č e l o nazadova t i zarad i i z s e l j e v a n j a v Z D A in druge d e ž e l e . V e l i k de l ak t i vne d e l o v n e s i l e s i je iskal in s i še išče dodatnega zas lužka s sezonskim k m e č k i m de lom po M a d -žarsk i . Po d rug i sve tovn i v o j n i se p r i č e n j a na podeže l j u s lovenskega Porabja s pospešeno i n d u s t r i a l i z a -c i j o Monošt ra in Madžarske p reb iva l s t vo r a z s e l j e v a t i . Z a r a d i r a z s e l j e v a n j a se je zman jša lo š t e v i l o g o -spodinjstev in k m e t i j . Skromna rast u rban ih d e l o v n i h mest ne k r i j e po t reb domačega a v t o h t o n e g a p r e -b i v a l s t v a . N o v a d e l o v n a mesta pa zasedajo tud i dose l jen i M a d ž a r i . I zobrazba p r e b i v a l s t v a s lovenske -ga Porabja je n i z k a , v e l i k o je š t e v i l o nep ismenih in t i s t i h , k i n iso uspešno k o n č a l i osnovno š o l o . Š t e -v i l o domače i n t e l i g e n c e je n e z n a t n o . Vse to pa tudi pr ispeva k slabšemu napredku gospodars tva .

Slovensko Porabje j e tud i eno od r e d k i h p o d r o č i j M a d ž a r s k e , k j e r z e m l j a n i b i l a s o c i a l i z i r a n a . I n d i v i -dua ln i posesti i n n jenemu r a z v o j u p a , ko t k a ž e , na Madžarskem ne posveča jo t o l i k o pozornost i k o t družbeni posest i .

Še posebej je po t rebno p o u d a r i t i , da mlado p r e b i v a l s t v o s lovenskega Porabja ni v zadostn i mer i d e l e ž no šolske v z g o j e v svo jem mater inem j e z i k u . Pouču je jo u č i t e l j i , k i ne o b v l a d a j o dobro s lovenšč ine in še to samo v n i ž j i h r a z r e d i h . Slovenske napise na jdemo le v c e r k v a h in na n e k a t e r i h u s t a n o v a h , topo grafski napisi so pa le v m a d ž a r š č i n i . K o l i k o r bi b i l o s lovensko p r e b i v a l s t v o v v e č j i meri d e l e ž n o šol-ske vzgo je v ma te r inem j e z i k u , ne b i os ta lo na tako n i z k i k u l t u r n i r a v n i . V e č m l a d i n e b i k o n č a l o tu di osnovno šo lo , tako pa o b v l a d a j o le prekmursk i d i a l e k t . S s lovensko t i skano besedo se pa s r e č u j e j o v premajhni m e r i . Pok ra j ina bo še napre j osta la gospodarsko pas i vna , n j e n o p r e b i v a l s t v o pa se bo m o -ralo še n a d a l j e i z s e l j e v a t i .

Prav go tovo pa lahko smatramo gospodarski razvo j Monošt ra z o d p i r a n j e m n o v i h d e l o v n i h mest in s š i r -

jen jem n j e g o v e g a g r a v i t a c i j s k e g a o b m o č j a dnevne m i g r a c i j e d e l o v n e s i le v s lovensko Porabje k o t p o z i -

t i ven po jav soc ia lnega r a z v o j a .

Franc M l j a č

N E K A J D R U Ž B E N O G E O G R A F S K I H P O D A T K O V O K A N A L S K I D O L I N I

U V O D

Kanalska d o l i n a je b i l a v e č k r a t i z č r p n o op isana z geomor fo loške , h i d r o g r a f s k e , orografske in geološke p l a t i . Z e l o poudar jena je b i l a v l o g a d o l i n e v prometu in v s t rateški pomembnos t i , predvsem v času premikan ja narodov v p re tek los t i in sedan jos t i . Dobro sta b i l i op isan i n j e n a zgodov inska p re tek los t in p o l i t i č n a p r ipadnos t . Vendar se mi zd i p r i m e r n o , da v n e k a j s tavk ih ponovno p remot r imo splošne in že u v e l j a v l j e n e po jme in p o d a t k e .

21

Kanalska do l i na je visokogorska d o l i n a med J u l i j s k i m i in Karnsk imi A l p a m i . Strogo geografsko r e č e n o , razprost i ra se od Pon tab l j a , i t a l i j a n s k o Pontebba, do T r b i ž a , ko se zd ruž i z d o l i n o Z i l j i c e . V Pon-tab l j u je nad mor jem 568 m, v T rb ižu (center) pa 750 m. N j e n n a j v i š j i v rh je na razvod ju v Ž a b n i -c a h , visok je 819 m. Vendar pa je p rev ladu joče n a z i v a n j e Kanalske d o l i n e n e k o l i k o širši p o j e m , k i ozemel jsko obsega ne samo Kanalsko d o l i n o , ampak tudi d o l i n o Z i l j i c e (od Vra t v b l i ž i n i koroškega Podkloštra, k j e r je sedaj d ržavna meja med I t a l i j o in A v s t r i j o ) v k l j u č n o z Rabel jsko d o l i n o do N e v e j -skega sed la . To se p r a v i , sega do obč inske meje med Trb ižem in K l u ž a m i ( i t a l i j a n s k o Ch iusa fo r te ) in k o t a , k i se razpros t i ra pod M a n g a r t o m , k j e r je g l a v n o nasel je Bela p e č , staro fuž inarsko sred išče, k i že pr ipada G o r e n j s k i . Tako zaok roženo o z e m l j e , k i se v g lavnem sk lade z obč insk im i me jami t reh o b -č i n : T r b i ž a , N a b o r j e t a - O v č j e vesi i n Pon tab l ja je imenovano Kanalska d o l i n a . Uporaba tega po jma je pr iš la v navado pr i zamejsk ih S lovenc ih predvsem zarad i p o l i t i č n i h zah tev v kor is t s lovenske narodne man jš ine , k i ž i v i na tem d e l u A l p .

M e j e tak i Kana lsk i d o l i n i p o t e k a j o po v e č i n i po g reben ih v r h o v , k i so tudi l o č n i c a med d r ž a v a m i , t a -ko med A v s t r i j o in I t a l i j o kot med I t a l i j o in J u g o s l a v i j o . Poleg t e g a , da je to z vsemi znač i lnos tm i v isokogorskega sveto t i p i č n a a lpska d o l i n a , se v n j e j d ružbenogeogra fsk i e lemen t i tako p r e p l e t a j o , d a je za p r e u č e v a l c a nadvse z a n i m i v a in o r i g i n a l n a . V n j e j l ahko zas led imo pestre e lemente n a s e l j e v a n j a , o d na js ta re jš ih s redn jevešk ih do časovno z a d n j i h e k o n o m s k o - t u r i s t i č n i h , k i še p o t e k a j o . Pa tudi nagel r a z -vo j gospodarskih d e j a v n o s t i , p r o m e t a , soc ia lne preobrazbe družbe i t d . je g l o b o k o posegel v splošno p o -k r a j i n s k o s t ruk turo Kanalske d o l i n e . V neka j d e s e t l e t j i h je Kanalska d o l i n a spremeni la svojo p o k r a j i n -sko p o d o b o . Tak proces je v i d e n tudi v mnog ih d rug ih k r a j i h na S lovenskem. Ta razvo j h i t r o n a p r e d u -j e .

V tem re fe ra tu bom skušoi skromno o s v e t l i t i p redvsemdružbenogeogra fskospremembo ob p r i m e r j a v i s t a -n ja v p re tek los t i in v današn j ih dneh ter n a k a z a t i perspek t ive zc bodočnos t .

Za o s v e t l i t e v še n e k a j splošni j p o d a t k o v . Ko t r e č e n o , ses tav l ja jo širšo Kana lsko d o l i n o t r i o b č i n e : P o n t a b e l j , N a b o r j e t - O v č j a ves in T r b i ž . V Kana lsk i d o l i n i je tud i znana in ob iskovana slovenska r o -marska bož ja p o t , S v . V i š a r j e . T r b i ž p reds tav l ja o d l i č n o prometno voz l i šče med I t a l i j o , A v s t r i j o i n S l o -v e n i j o , in je v zadn jem času postal tud i t u r i s t i č n o središče; Rabel jski rudn ik je pomemben po sv inčen i in c i n k o v i r u d i . V Bel i p e č i so ob ra t i za o b d e l o v a n j e ž e l e z a .

Na tem o z e m l j u ž i v i j o t r i narodne skup ine : s lovenska, najs tare jša i n osnovna, nemška, mla jša i n z d e -

setkana zarad i m e d v o j n i h p o l i t i č n i h razmer , ter i t a l i j a n s k a , n a j m l a j š a , a d m i n i s t r a t i v n a ter " i n d u s t r i j s k o -

t u r i s t i č n a " . Skozi d o l i n o sta spe l jan i cesta in od 1879 še ž e l e z n i c a , ker je Kana lska d o l i n a eden n a j -

l a ž j i h gorsk ih p rehodov med A p e n i n s k i m po lo tokom in Srednjo Evropo .

N E K A J P O D A T K O V O PREBIVALSTVU

Preb i va l s t vo Kana lske d o l i n e (zarad i enostavnost i bomo za p r e b i v a l s t v o d o l i n e š te l i p reb i va l s t vo vseh

t reh o b č i n ) je znašalo 3 1 . decembra 1968 1 1 . 0 8 0 l j u d i . Posamezne o b č i n e so i m e l e s ledeče š t e v i l o

s ta lnega p r e b i v a l s t v a :

V le tu 1968. se je

p reb iva l s t vo r o d i l o umr lo r a z l i k a

Pontabe l j 3 117 29 43 - 14

N a b o r j e t - O v č j a ves 1 231 14 18 - 4

T r b i ž 6 732 113 40 + 73

Skupaj Kana lska d o l i n a 11 080 156 101 + 55

22

Iz teh podatkov je r a z v i d n o , da so ro js tva presegla smrtne pr imere za 55 e n o t . Tako j pa je po t rebno

pr ipomni t i , da sta o b č i n i Pontabe l j ter N a b o r j e t - O v č j a ves i z k a z o v a l i d e f i c i t n o b i l a n c o v p r i rodnem

prirastku, medtem ko je napredova l samo T r b i ž . Soc io loška raz laga tega po java je enostavna: starostna

sestava Trb iža je z a d o v o l j i v a , medtem ko osta l i o b č i n i zaradi s taranja p reb iva ls tva vedno bo l j pešata ,

kaj t i mlad i l j u d j e se s ta lno i z s e l j u j e j o .

Če pr imer jamo podatke iz lanskega le ta s s tanjem dne 31 .decembra 1967, dob imo nas ledn jo s l i k o :

G i b a n j e š t e v i l a p r e b i v a l s t v a v l e t i h

1967 1968 r a z l i k a

Pontabe l j 3 120 3 117 - 3

N a b o r j e t - O v č j a ves 1 265 1 231 - 34

T r b i ž 6 725 6 732 + 7

Kana lska d o l i n a skupaj 11 110 11 080 - 30

Torej dve o b č i n i sta v š tev i l u p reb i va l s t va d e f i c i t a r n i , le T r b i ž i z k a z u j e ma lenkos tn i p r i r a s t e k . Ce pa upoštevamo, da sta v T rb ižu p rece jšn j i naravn i pr i rastek in majhen porast skupnega š t e v i l a s t a l n i h pre-b i v a l c e v , potem lahko sk lepamo, da tudi T rb i ž n i i z v z e t i z i zse l j en i škega p o j a v a .

IZSELJEVANJE

Nas ledn j i poda tk i zgovorno o s v e t l j u j e j o po jave i z s e l j a v a n j a i z gorsk ih vasi Kana lske d o l i n e :

G i b a n j e š t e v i l a p reb i va l s t va v l e t i h

O b č i n a l e to 1951 1961 1967 1968 r a z l i k a v

18 l e t i h

Pontabe l j

N a b o r j e t - O v č j a ves T rb iž

Skupaj Kana lska d o l i n a

3 93 1 3 561 3 1 20 3 117 - 814 1 512 1 436 1 265 1 231 - 281 6 438 6 845 6 725 6 732 + 294

11 881 11 842 11 110 11 080 - 801

Posamezne vasi in zase lk i teh o b č i n so i m e l i z e l o r a z l i č n e k o e f i c i e n t e i z s e l j e v a n j a . Bol j k o t so o d r o č -ne, več l j u d i se je i z n j i h i z s e l i l o . I z s e l j e v a n j e p r e b i v a l s t v a pospešuje tud i p o m a n j k a n j e osnovn ih p o -gojev gospodarskega n a p r e d k a , k o t so na pr imer ces te . Z a t o l j u d j e opušča jo ra je tudi t is ta k m e t i j s k a pod roč ja , k i n i m a j o ugodnega dos topa .

Izse l jevan je je že samo po sebi n e g a t i v e n p o j a v , še z lus t i je neugodno za narodno sestavo p r e b i v a l s t v a ,

ker je v z v e z i s pešanjem ž i v l j e n j s k e s i le p r e b i v a l s t v a , k i o s t a j a .

23

P O K L I C N A SESTAVA PREBIVALSTVA

G l e d e razpored i t ve p reb iva ls tva po strokah lahko uporab imo le podatke p redzadn jega l judskega š t e t j a , k i je b i l o 15. ok tob ra 1961. Od teda j pa je razvo j pr inesel v posamezne stroke v e l i k e sp remembe,k i j i h n i možno s ta t i s t i čno op isat i za rad i poman jkan ja p r i m e r j a l n i h p o d a t k o v . Ce uporab imo k r i t e r i j , da vzamemo druž inskega p o g l a v a r j a in n j e g o v o zapos l i tev na enem od t reh gospodarskih p o d r o č i j : i n d u s t r i -j a , k m e t i j s t v o in te rc ia rne d e j a v n o s t i , imamo v posameznih o b č i n a h s iedečo s l i ko :

Pon tabe l j : k m e t i j s t v o : 117 d r u ž i n s 495 d ruž insk imi č l a n i j

i n d u s t r i j a : 183 d r u ž i n s 6 9 7 d ruž insk imi č l a n i ; t e r c ia rne d e j a v n o s t i : 4 6 9 d ruž in s 1 623 d ruž insk im i č l a n i ; skupno tore j 769 d ruž in z 2 815 d ruž insk im i č l a n i ; 230 d r u ž i n s 685 č l a n i pa je i m e l o za p o g l a v a r j a gospod in jo , u p o k o j e n c a a l i koga d rugega .

N a b o r j e t - O v č j a ves: k m e t i j s t v o : 111 d ruž in s 474 d ruž insk im i č l a n i ;

i n d u s t r i j a : 75 d r u ž i n s 318 d ruž insk im i č l a n i ; t e r c i a r n e d e j a v n o s t i : 96 d r u ž i n s 345 d ruž insk im i č l a n i ; skopaj to re j 282 d ruž in s 1 137 d ruž insk im i č l a n i ; 87 d ruž in z 257 d r u ž i n -sk imi č l a n i pa je i m e l o za p o g l a v a r j a gospod in jo , u p o k o j e n c a a l i koga d r u -g e g a .

T r b i ž : k m e t i j s t v o : 173 d r u ž i n s 700 d ruž insk im i č l a n i ;

i n d u s t r i j a : 6 5 7 d r u ž i n z 2 552 d ruž insk im i č l a n i ; t e r c ia rne d e j a v n o s t i : 692 d ruž in z. 2 413 d ruž insk im i č l a n i ; skupaj to re j 1 522 d r u ž i n s 5 665 d ruž insk im i č l a n i ; 299 d r u ž i n s 789 d r u ž i n s k i m i č l a n i pa j e i m e l o za p o g l a v a r j a gospod in jo , u p o k o j e n c a a l i k o -ga d r u g e g a .

Iz teh g r o b i h p o d a t k o v je r a z v i d n o , da je o b č i n a N a b o r j e t - O v č j a ves kmetskega z n a č a j a , medtem ko imata os ta l i dve o b č i n i p r e b i v a l s t v o , k i je p re težno zaposleno v indus t r i j sk ih in t e r c i a r n i h s e k t o r -j i h .

Toda ta s l i k a je s t a t i č n a . Od zadn jega l judskega š te t j a pa do danes se je ta s l i ka p o k l i c n e sestave p r e b i v a l s t v a močno spremeni l a . Šele s p o d a t k i uradnega i t a l i j anskega popisa p reb iva ls tva bo možno z a -j e t i vso d i n a m i k o d ružbenogeogra fskega r a z v o j a teh k r a j e v .

N A R O D N A SESTAVA PREBIVALSTVA

Ko t že o m e n j e n o , je p r e b i v a l s t v o Kana lske d o l i n e ses tav l jeno i z p r i p a d n i k o v treh narodnost i : s l o v e n -ske , nemške in i t a l i j a n s k e . P r e b i v a l c i sami i m a j o ze lo nejasne pojme o t e m , ka te r i narodnost i p r i p a -d a j o ; predvsem je to zazna t i pr i s lovenskem e l e m e n t u . A n k e t e , i z v e d e n e med d o m a č i n i , so jasno p o -k a z a l e , da so v e l i k e težave pr i u g o t a v l j a n j u resnične narodne p r i p a d n o s t i , k a j t i man jka vsaka narodna v z g o j a . Seveda t i pomis lek i ne v e l j a j o za p r i se l jence i t a l i j a n s k e g a r o d u . Z a t o smo se pr i našemu u g o -t a v l j a n j u d r ž a l i na jman j napačnega k r i t e r i j a za d o l o č i t e v pr ipadnost i s tem, da smo k d o l o č e n i n a r o -dnost i š te l i l j u d i , k i so r a b i l i v svo jem o k o l j u s lovensk i , nemški a l i i t a l i j a n s k i j e z i k .

Prav g lede govornega j e z i k a je v z a d n j i h pe tdeset ih l e t i h p r iš lo do g l o b o k e spremembe. Iz zgodov ine je z n a n o , da so Kana lsko d o l i n o pose l i l i n a j p i e j p r e b i v a l c i s lovenske na rodnos t i , k i so b i l i k m e t j e in g o z d a r j i . Šele p o z n e j e , v s rednjem veku a l i c e l o v novem v e k u , so se v te k ra je p r i s e l i l i N e m c i , k i so b i l i po v e č i n i r o k o d e l c i , f u ž i n a r j i i t d . , a le v manjši meri k m e t j e . V z a d n j i h sto l e t i h pa je tud i to d o l i n o , po k a t e r i se r a z v i j a močan p romet , z a j e l va l napredka in splošnega gospodarskega r a z v o j a . S p o s t a v i t v i j o ž e l e z n i c e se je v Kana lsko d o l i n o p r i s e l i l o v e č j e š tev i l o nemških u r a d n i k o v , ž e l e z n i č a r -

24

j e v , d e l a v c e v ¡n d r u g i h . Pa tud i k r e p i t e v d ržavnega apara ta z us tanav l j an jem uradov in p o l i c i j s k i h

s lužb je p r i v e d l a v te k r a j e mnoge avst r i jske d r ž a v l j a n e nemške na rodnos t i . Seveda so b i l i med temi

tudi neka te r i S l o v e n c i , a vedno le v manjši m e r i . Z le tom 1918 pa se je s l i ka sestave p reb iva l s t va

zasukala popolnoma v d rugačno smer.

Propad Avstroogrske je pomeni l p r i k l j u č i t e v Kanalske d o l i n e k I t a l i j i . Na eni strani je to p o v z r o č i l o odhod avs t r i j sk ih d r ž a v n i h u r a d n i k o v in sploh vseh t i s t i h , k i so b i l i na tem o z e m l j u v s lužb i a v s t r i j -skih d r u ž b , po drug i s t ian i pa p r ihod i t a l i j a n s k e g a oseb ja . P r ipomn i t i je namreč p o t r e b n o , da pred le tom 1918 v Kana lsk i do l in i n i b i l o I t a l i j a n o v . To je b i l p rv i k o r e n i r i p remik v sestavi p r e b i v a l s t v a . Pozne je , z nastopom fašizma in z u v a j a n j e m do ločene sovražne p o l i t i k e do na rodn ih m a n j š i n , se je ta proces spremin jan ja sestave p reb iva ls tva n a d a l j e v a l , in to v dveh smereh: s p r i t i skom na domače p reb i va l s t vo , da se je i z s e l j e v a l o , in z dose l j evan jem n o v i h i t a l i j a n s k i h d r ž a v l j a n o v . Predvsem so n e -ga t i vne pos led ice tovrstne p o l i t i k e č u t i l i še t is t i N e m c i , k i so tu os ta l i po p rv i sve tovn i v o j n i . Z a -puščal i so Kana lsko d o l i n o in se s e l i l i v N e m č i j o in A v s t r i j o . Dokončen udarec pa je p reds tav l j a l d o -govor H i t l e r - M u s s o l i n i , po ka te rem so i m e l i N e m c i možnost o p t i r a t i za N e m č i j o . Teda j se je v e l i -ka v e č i n a N e m c e v i z s e l i l a . M n o g e vasi so se i z p r a z n i l e . Na n j i h o v o mesto so po lagoma z a č e l i p r i - , ha ja t i nov i dose l j enc i i t a l i j a n s k e g a rodu iz Fu r lan i j e in K a r n i j e , k i so p r e v z e l i p razne hiše iri d o m a -č i j e . Po z e l o p r i b l i ž n i h r a č u n i h p o z n a v a l c e v razmer se je teda j i z s e l i l o i z Kana lske d o l i n e p r i b l i ž n o t r i t isoč l j u d i , kar je t r e t j i n a vsega p r e b i v a l s t v a . Preostal i N e m c i pa so se v e č i n o m a asimi l i r a l i , t ako da danes računamo, da šteje Kana lska d o l i n a le neka j sto N e m c e v . Ne smemo pa te s l i ke p r i m e r j a t i z v t i som, k i ga p o p o t n i k d o b i , ko se p o l e t i a l i p o z i m i p e l j e skoz i d o l i n o . Tedaj se v vseh t r g o v i n a h , j a v n i h l o k a l i h in drugod govor i nemško, to pa zarad i i z redno v e l i k e g a š t e v i l a nemških t u r i s t o v .

Slovenski del p reb i va l s t va v Kana lsk i d o l i n i je imel svoje lastno ž i v l j e n j e . V e l i k i sve tovn i dogodk i so ga le posredno z a d e l i . Bol j povezan s svo j im narodom je ž i v e l do le ta 1918, ko je v e č i n o svo j i h s t i -kov imel s Ko roško . Od tam so p r i h a j a l i časop is i , k n j i g e in sp loh vse k u l t u r n o ž i v l j e n j e N o v a meja po prv i svetovn i v o j n i je vse to p r e t r g a l a . Po vaseh so osta l i s lovenski k m e t j e s a m i . Le neka j t r g o v -cev in g o s t i l n i č a r j e v , k i so ž i v e l i od romarske pot i na S v . V i š a r j e , je o h r a n i l o neka j povezanost i z ma t i čn im rodom. Sovražno r a z p o l o ž e n j e i t a l i j a n s k i h ob las t i do manjš in je p r i p o m o g l o , da se je pred drugo v o j n o skupaj z N e m c i i z s e l i l tud i de! s lovenskega p r e b i v a l s t v a . Na p r i m e r , i z U k e v , k i j e p re težno s lovenska vas, se je i z s e l i l o o k o i i 17 d r u ž i n , kar je sorazmerno m a l o . Danes je s lovenska manjšina v Kana lsk i d o l i n i še vedno ž i v a , a soc ia lne in gospodarske razmere so z a n j o z e l o neugodne in nagel gospodarski razvo j p reds tav l j a zan jo v e l i k o ž i v l j e n j s k o nevarnos t .

N a j m l a j š i de l p r e b i v a l s t v a p r e d s t a v l j a j o I t a i i j a n i , k i so v te k r a j e p r iš l i šele po p rv i sve tovn i v o j n i in danes p r e d s t a v l j a j o že sedemdeset ods to tkov vsega p r e b i v a l s t v a . Kot o m e n j e n o , je b i l a prva p r i se -l i t e v a d m i n i s t r a t i v n a : b i l i so to o r o ž n i k i , u r a d n i k i , ž e l e z n i č a r j i . Za n j i m i so p r i spe l i k r a m a r j i i n t r -g o v c i , k i so navadno z a č e n j a l i svoje posle s p roda jan jem sadja in z e l e n j a v e . Danes je teh t r g o v c e v na jveč v T r b i ž u . Pozneje so p r i spe l i še d e l a v c i , ki so se z a p o s l i l i v rudarstvu in f u ž i n a r s t v u . Tako se je c e l o t n a s l i k a i z k r i s t a l i z i r a l a : na en i strani I t a l i j a n i z u p r a v o , t r g o v i n o in i n d u s t r i j o , na drugi strani S lovenc i s k m e t i j s t v o m in gozdars tvom.

Kot post scr ip tum bi rad omen i l prav v z v e z i s s lovensk im ž i v l j e m v Kana lsk i d o l i n i r a z v e s e l j i v o ves t , da se je v o b č i n i N a b o r j e t - O v č j a ves p o j a v i l a na o b č i n s k i h v o l i t v a h le ta 1969 po več k o t pe tdese-t ih l e t i h spet s lovenska l i s t a . Skupaj s t remi d rug im i je t e k m o v a l a za obč insko u p r a v o . Imenova la se je " M o v i m e n t o popo la re s l o v e n o " - "S lovensko l judsko g i b a n j e " in je po leg tega napisa i m e l a še znak srca s tremi n a g e l j n i . Ze p reds tov i tev l is te je b i l v e l i k mora ln i in p o l i t i č n i uspeh za vse zamejske S lovence. Rezu l ta t i so b i l i spodbudn i , k l j u b temu, da so d o m a č i n i za rad i zap le tenos t i v o l i l n e g a s i -stema z a p r a v i l i v e l i k o g l a s o v . Lista je dosegla t r e t j e mesto in zarad i več inskega v o l i l n e g a sistema ne bo imela nobenega svojega zas topn ika v obč insk i u p r a v i . V o l i l c i , k i so v o l i l i l is te oz i roma z n a k , so b i l i : za l is to š t . 1 (smreka) 132 g l a s o v , l is ta š t . 2 (Slovensko l judsko g i b a n j e z znakom srca s t remi nage l jn i ) 16 g l a s o v , l is ta š t . 3 (DC-PSI ) 236 g lasov in l i s ta š t . 3 (Au tonomía e r i nasc i ta ) 10 g lasov . Vendar pa se iz p re fe renc da r a z b r a t i , da je za s lovensko l i s to g lasova lo na jman j 48 l j u d i . T o l i k o preferenc je namreč d o b i l p rv i k a n d i d a t na te j l i s t i . To je v z p o d b u d n o , če g ledamo s s ta l i šča , da se v teh k r a j i h , odkar je tu I t a l i j a , n i n i k o l i p o j a v i l a kaka s lovenska l i s t a . In sploh je to prva s l o v e n -ska l is ta v V idemsk i p o k r a j i n i .

Tako se spet vrnemo na p o k l i c n o sestavo p r e b i v a l s t v a , k j e r je r a z l i č e n p o k l i c v mnog ih p r imer ih tud i

znak pr ipadnost i r a z l i č n e m u narodnemu te lesu .

25

TURIST IČNA I N D U S T R I J A "

Lepi in p r i j e t n i k r a j i , o d l i č n e ceste in obsto ječe tu r i s t i čne naprave so že zgoda j v dob i tu r i zma p r i -v a b i l i v Kana lsko d o l i n o mnogo t u r i s t o v . N a j p r e j sta se r a z v i j a l a p lan ins tvo in a l p i n i z e m , k i j ima je dal Kugy močan zagon s svo j im i k n j i g a m i . Pozneje so se r a z v i l i tud i i z l e t n i š k i t u r i z e m in z imski špor -t i .

Tako je danes v t reh o b č i n a h Kanalske d o l i n e 35 h o t e l o v in 22 gostišč in s icer :

v Pon tob l j u : 5 h o t e l o v in 6 gos t išč ,

v N a b o r j e t u - O v č j i vesi : 3 h o t e l i , 2 p e n z i o n a in 6 gos t išč , ter

v T rb i žu : 27 h o t e l o v , 3 penz ion i in 6 gost išč .

To p o m e n i , da je tu r i s t i čna de javnost osredotočena okrog T rb i ža in S v . V i š a r i j . Tudi gos t i ln je m n o g o . Te so v p re tek los t i o b i l n o u p o r a b l j a l i r o m a r j i , k i so p r i h a j a l i z vzhodne s t r a n i . Z a t o je b i l a ta obr t c v e t o č a . G o s t i l n i č a r j i so b i l i d o m a č i n i , pa tudi gost je so b i l i skoraj i z k l j u č n o S l o v e n c i . Danes so se razmere g l o b o k o sp remen i le . Tur is t i p r i h a j a j o tud i od d rug ih st rani in i m a j o drugačne z a h t e v e . Le n e -ka te r i domač in i so se s t e ž a v o p r i l a g o d i l i zah tevam časa . N a j v e č t u r i s t i č n i h naprav in h o t e l o v , k i so b i l i z g r a j e n i v z a d n j i h d e s e t l e t j i h , je last l j u d i , k i niso doma iz Kanalske d o l i n e , k i pa so razume l i r a z v o j n i tempo " t u r i s t i č n e i n d u s t r i j e " . To pomen i , da je v e l i k a v e č i n a n o v i h las tn ikov i t a l i j a n s k e g a r o -d u ; t i pa so s sabo p r i p e l j a l i še svojo d ruž insko d e l o v n o s i l o . To je časovno zadn j i va l p r i s e l j e v a n j a . Tu j c i p r e d n j a č i j o pred domač in i v skrbi za tu r i s t i čne naprave in razne us luge, ki so s tem v z v e z i , k e r je to n j i h o v ed in i z a s l u ž e k , medtem ko i m a j o navadno domač in i še k m e t i j e , a l i s lužnostne p r a v i c e do lesa v b l i ž n j i h g o z d o v i h .

Po leg h o t e l o v in d rug ih tovrs tn ih obra tov spada v " t u r i s t i č n o i n d u s t r i j o " še t r g o v i n a , k i je namenjena bodis i t ranz i tnemu tu r i zmu bodisi maloobmejnemu p rometu . Tovrstna de javnost se je z e l o r a z b o h o t i l a v p o v o j n i h l e t i h : na jp re j z nemškimi tur is t i prek avs t r i j ske m e j e , nato pa še s s lovensk imi prek p rehodov v Ratečah in P r e d e l u . To t r g o v i n o osk rbu je jo in o p r a v l j a j o skoraj i z k l j u č n o t rgovc i i z i t a l i j a n s k e g a j u -g a . Z n a č i l n a je proda ja j užnega sadja in teks t i l nega b l a g a . V z a d n j i h l e t i h pa se je o k r e p i l a tud i t r g o v i n a z d rug im i d r a ž j i m i p r e d m e t i . Redki so S l o v e n c i , k i b i se b i l i posve t i l i tej d e j a v n o s t i .

S O C I A L N I PROBLEMI

Preb iva ls tvo Kanalske d o l i n e ž i v i p o v e č i n i o d d e l a svo j i h r o k . M a l o j e l j u d i , k i b i i m e l i v e l i k e z a -s l u ž k e . Posebno malo pa je med n j i m i S l o v e n c e v . Slovensko p reb iva ls tvo se tore j p r imarno u k v a r j a s k m e t i j s t v o m , postransko pa še s luž i z gos t ins tvom, z z a p o s l i t v i j o na tu jem in v zadn jem času tudi z občasno z a p o s l i t v i j o v i ndus t r i j sk ih d e j a v n o s t i h , ki so v zvez i s t u r i z m o m . Ta zadn ja de javnost v p l i v a na o b l i k o v a n j e d e l a v s k o - k m e č k e st rukture ( " p a r t - t i m e f a r m i n g " ) i n d o p o l n j u j e vsakdanj i z a s l u ž e k .

N a j b o l j obču ten soc ia ln i p rob lem slovenske manjš ine je i z o b r a z b a . Šole vseh vrst in stopenj so samo i t a l i j a n s k e . To je n a j v e č j a zavora za ust rezno i z o b r a ž e v a n j e s lovenskega p reb iva ls tva in ne ustreza so-dobnemu družbeno-gospodarskemu r a z v o j u . Tako so n a č i n i k m e t o v a n j a še ze lo t r a d i c i o n a l n i in n e u č i n k o -v i t i . Pa tud i i z u č i t e v d rug ih p o k l i c e v j e ze lo težavna i z prav i s t ih v z r o k o v .

Poman jkan je prave i z o b r a z b e pomeni tudi v e l i k o o v i r o pr i iskanju zapos l i t ve v v e l i k i h ev ropsk ih i n d u -s t r i j sk ih s red išč ih . L j u d j e , k i p r i h a j a j o i z teh k r a j e v , se l ahko zapos l i j o le ko t n e k v a l i f i c i r a n a d e l o v n a s i l a . To pa pomeni tud i manjši z a s l u ž e k , podre jen i p o l o ž a j , in sploh manjšo p r i v lačnos t t u j i n e . M o r d a je prav ta či ni te l j o d v r n i l mars ikoga , da se ni i z s e l i l . Po d rug i strani pa v e č j a p r i l a g o d l j i v o s t žensk v tu jem o k o l j u p o v z r o č a , da se mars ikatera izse l i neposredno a l i t a k o , da se poroč i z o r o ž n i k i , f i n a n c a r -j i a l i d rug im i t u j e r o d n i m i u r a d n i k i . To ima za pos led ico hud soc ia ln i p r o b l e m , ker v vaseh os ta ja jo š te -v i l n i neporočen i mošk i , k i s i ne more jo us tva r i t i svoje d r u ž i n e , kar povz roča h i r a n j e c e l o t n e man jš ine .

26

S tem v z v e z i pa so še mnogi d rug i soc ia ln i p rob lemi ( p i j a n č e v a n j e ) . Ti neporočen i f a n t j e i m a j o v e -l i k e t e ž a v e , da s i p r i b o r i j o neves to . Iščejo jo navadno med s v o j e r o d n i m i , a je vedno ne d o b i j o . S t u j k a m i se le redko ž e n i j o . To so g l o b o k i p rob lemi s lovenskega p r e b i v a l s t v a , k i obču tno v p l i v a j o na ves razvo j in sploh na rast slovenske manjš ine na tem de lu s lovenske z e m l j e . Po leg tega pa to p r e b i -va ls tvo ta re jo še vsi t i s t i splošni p r o b l e m i , k i so skupni p rede lom, k i so o d d a l j e n i od v e l i k i h središč in s tem od z a s l u ž k a .

Z A K L J U Č E K

Preb iva ls tvo Kanalske d o l i n e je v z a d n j i h petdeset ih l e t i h d o ž i v e l o z e l o k o r e n i t e spremembe v svo j i ses tav i . V e č k o t p o l o v i c a vsega p reb iva l s t va se je z a m e n j a l a . Od a v t o h t o n e g a p r e b i v a l s t v a so os ta l i le S l o v e n c i . Vendar pa se danes pod v p l i v o m ekonomskih razmer tudi ta s l i k a maje v škodo s l o v e n -s k e g a ž i v l j a , k i prepušča eno p o z i c i j o za drugo dose l jencem i t a l i j a n s k e g a r o d u . Le t rdna pomoč o -s ta lega s lovenskega naroda in bratska vza jemnost vseh z a v e d n i h S lovencev bosta l a h k o s tvarno p r i po -mog l i k o h r a n i t v i s lovenskega p reb iva l s t va na tem pre lepem koščku z e m l j e .

V a l e n t i n B i r t ič

D U H O V N I K V O B R A M B I S L O V E N S T V A V B E N E Š K I S L O V E N I J I

Predstavim se vam z v z k l i k o m pesn ika G r e g o r č i č a : "Bog ž i v i vse S lovene pod streho hiše e n e . "

Sem d u h o v n i k , beneški d u h o v n i k , ro jen v Roncu, k j e r p o č i v a j o zemski os tank i beneškega pesn ika Pe -

tra Podreke . Šolal sem se v v idemskem semenišču. Tri l e ta sem ime l za p ro fesor ja modros lov ja i m e -

n i tnega Benečana msgr. Ivaria T r i n k a .

Leta 1933 . sem ime l novo mašo. Tri l e ta sem s lužbova l v R e z i j i pod K a n i n o m , ena js t le l v Mars inu

pod M a t a j u r j e m , že 25 le t pa sem ž u p n i k v Drek i pod K o l o v r a t o m .

Društvo " I v a n T r i n k o " iz Čedada me je p o v a b i l o , da b i p redava l v L j u b l j a n i .

M o j e p redavan ja bo i m e l o naslov " D u h o v n i k v obrambi s lovenstva v Beneški S l o v e n i j i " .

Po z g o d o v i n a r j u Simonu Rutar ju sem r a z d e l i l Benečane po n j i h o v e m n a r e č j u na š t i r i d e l e : R e z i j a n e ,

Terske S lovence za Tarčentom in Fojdo ter N e d i š k e in Idarske S l o v e n c e .

Vsi t i S lovenc i so las tn ik i beneške z e m l j e že iz časa L a n g o b a r d o v . V Čedad so pr iš l i l e ta 562 po Kr is tusu.

To nam t rd i zgodov ina r Pavel D i a k o n iz Čedada v mal i k n j i ž i c i " G e s t a r u m L o n g o b a r d o r u m " . Ta mož

je b i l sprejet na dvor K a r l a V e l i k e g a in omen ja bo je med Langobard i in S l o v e n c i .

27

¡ 'o ve r i so b i l i j Beneški S lovenc i p o l i t e i s t i . Zas luga za p o k r i s t j a n j e n j e gre og le jskemu pa t r ia rhu sv .

I ' av ! i nu I I , k i je b i l ro jen v Premar jaku b l i z u Č e d a d a . Pri mis i jonskem de lu so mu pomaga l i . m i s i j o -

n a r j i s s lovensk im bogos luž jem.

Vse stare c e r k v e , o l t a r j i , k i p i , nam p r i č a j o , da so b i l i s lovenski d u h o v n i k i vedno p reže t i s s l o v e n -

skim d u h o m . Pri z i d a n j u c e r k v a so na jema l i a r h i t e k t e in umetn ike iz Ško f je l o k e in s To lm inskega .

Slovensko b o g o s l u ž j e , m o l i t v e , pesmi in verske pobožnost i r d i l e g l o b o k o vero v našem l j uds tvu .

Star i g lago lsk i misal in b r e v i r , k i sta shranjena v župnišču pi i Sv . Petru ob N e d i ž i , sta zgovorn i

p r i č i s lovenske l i t u r g i j e v Beneški S l o v e n i j i . Z a t o je vera vedno osta la v l j u d s t v u , čep rav je Bene-

č i j a v e č k r a t men ja la svoje gospodar je .

N a j p r e j je o z e m l j e pr iš lo pod Franke, v enajs tem s to le t j u pa pod og le jske p a t r i a r h e . V tem času so

z g r a d i l i p rve c e r k v e ; le ta 1150 c e r k e v S v . Petra ob N e d i ž i , sto le t kasneje pa c e r k e v Sv .Lenar ta

v Rečanski d o l i n i .

Beneška S l o v e n i j a je osta la last pa t r i a rhov in n j e n i h g ro fov do le ta 1 4 2 2 . , ko je p r i p a d l o Beneški

r e p u b l i k i . Ta je d a l a benešk im S lovencem a v t o n o m i j o pod p o g o j e m , da b r a n i j o n jene m e j e .

V N e d i š k i in Rečanski d o l i n i sta b i l i takra t pos tav l j en i dve Bank i : Landarska pri Tarčentu in Mjerska

v M j e r s i .

Beseda " b a n k a ' ' p r ide od kamn i te m i z e , pos tav l jene pod l i p o . Tam se je z b i r a l a d v a n a j s t i j a , d v a n a j s t

m o ž , k i j i h je zb ra lo l j uds tvo iz vseh vas i . Sem so nos i l i prošnje in zadeve l j u d s t v a , da b i b i l e

p r o v i č n o presojene i n u r e j e n e .

Pri S v . K v i r i n u ob N e d i ž i je b i l " A r e n g o " , to je zd ružen je dveh Bank , k i sta r a z p r a v l j a l i o pomemb-

ne jš ih zadevah po enk ra t na l e t o .

Beneški S l o v e n c i so b i l i ponosni na svojo a v t o n o m i j o , k i je t r a j a l a do razpada Beneške repub l i ke l e -

ia 1797, ko je l e - f a pr iš la pod N a p o l e o n a . Pod n j i m je os ta la do le ta 1 8 1 6 . , ko jo je A v s t r i j a p r i -

k l j u č i la k sebi .

M a č e h a S l o v e n i j e je u k i n i l a tud i Benečanom a v t o n o m i j o in gospodar i la po s v o j e .

V tem času so beneški d u h o v n i k i o p r a v i l i pomembno d e l o za o h r a n i t e v s lovens tva . Bol j napredni so v ž u p n i š č i h p o s t a v i l i č i t a l n i c e , l j u d i so u č i l i b ra t i in p isat i v domačem j e z i k u . M o l i t v e n i k e in k n j i -

ge M o h o r j e v e d ružbe so d o b i v a l i i z C e l o v c a .

Leta 1866 . je i m e l a B e n e č i j a s p l e b i s c i t o m na i z b i r o , a l i se p r i k l j u č i k I t a l i j i a l i ostane pod A v s t r i -

j o .

B e n e č a n i , u ž a l j e n i z a r a d i u k i n i t v e a v t o n o m i j e , o č a r a n i od i t a l i j a n s k e propagande z močno podporo d i rha gar i b a l d i r i c s > in s p o d t a l n o masonsko gon jo i r e d e n t i s t o v , so si i z b r a l i I t a l i j o in se o d l o č i l i zan jo . Le m a l o časa po p l e b i s c i t u jo $<sivsčija spozna la svo jo novo m a č e h o . I t a l i j a je z g r a d i l a šole, v vseh šolah so p o u č e v a l i v i t a l i j a n s k e m j e z i k u , po u r a d i h so b i l i nas tav l j en i samo i t a l i j a n s k i u r a d n i k i ; duh š o v i n i z m i p r o t i s lovenstvu se je iz l e i a v h»to š i r i l in n a r a š č a l .

V Icrii času je .prvi beneški p e s n i k , • l.i iv.-viiik Peter Podreka , z l o z i l t is to znano pesem: " N i s e m T a l j a n -ka in tud i rie born - sem zvesta l i č e i k a S l o v e n k a in l j u b i m svoj dom - nisem v šol i , v u radu , le v c e r k v i z a v e t j e i m a m , "

I t a l i j o j t ; p o ž r l a B-srK-čijo i• > j i) v k r a t k e m h o t e l a a s i m i l i r a t i , za to se je zagna la pro t i slovenskemu d u -h o v n i k u ; ker je samo on v c e r k v i b r a n i l svoje s lovensko l j uds tvo : v m o l i t v a h , v pesmih, v branju k a -t e k i z m a , v č i k i m u 1 ' i j ic j M o h o r j e v e d r u ž b e , b r a n i l j « j e z i k in znača j Benečanov

Z a t o so se vse s i le i t a l i j a n s k e g a d u h a , vse moč i u č i t e l j s t v a iz S v . P e l r a ob N e d i ž i , v r g l e pro t i s l o -venskim d u h o v n i k o m .

Ze le ta 1871, ko je b i ! v Sv .Pe t ru napovedan mis i jon za ves d e k a n a t , je i t a l i j a n s k a oblast i z r a b i l a vsa sredstva, da b i p r e p r e č i l a p r ihod s lovensk ih j e z u i t o v iz L j u b i j a n e . To j i m pa n i u s p e l o . M i s i j o n se je s i j a j n o obnesel : več ko t 7 000 l j u d i se je u d e l e ž i l o p roces i je ob s k l e p u .

Ne morem d a l j e ; ne da b i omen i l dva dekana v t i s t i h v i h a r n i h l e t i h : ž u p n i k a M u č i č a in ž u p n i k a G u j o n a , k i sta k r m a r i l a s lovenski č o l n prot i nasprotnemu v i h a r j u . Tudi videmskernu škofu Casasola , fu r lanskega r o d u , k i j e p r a v i č n o v o d i l nadsko f i j o i n j e b i l p r a v i č e n tud i do S l o v e n c e v , moramo d a -t i p r i z n a n j e . Po smrti škofa Casasola so nas ledn ik i men ja l i m iš l j en je in d i r e k t i v e . Pod v p l i v o m c i v i l -ne ob last i sovražne p ropagande , naper jene pro t i S lovencem, so z a č e l i nameščat i fu r lanske d u h o v n i k e v s lovenske ž u p n i j e .

Ta zgrešena r a k t i k a je o d p r a v i l a iz c e r k v a v R e z i j i , pr i Tersk ih S l o v e n c i h in v Prapotnem vso s l o v e n -sko I i t u r g i j o , ods t ran i la j e m o l i t v e n i k e in o d p r a v i l a č i t a n j e k n j i g M o h o r j e v e d r u ž b e . Fur lanskega d u -h o v n i k a n i b r i g a l o s lovenstvo in je b i l na va rnem, ker je irnel za sabo duhovno in svetno o b l a s t . S l o -venskega d u h o v n i k a so razn i o d l o k i o m e j i l i na dekana t S v . P e t r a ob N e d i ž i . Res so os ta le tud i druge ce rkve v rokah S l o v e n c e v , pa brez močnega v p l i v a in skoraj o s a m l j e n e . Leta so t e k l a in dvobo j med c i v i l n o in duhovno o b l a s t j o v dekana tu Sv .Pe t ra ob N e d i ž i se je vedno b o l j o s t r i l . Meseca ma ja 1915. ie tu i z b r u h n i l a prva svetovna v o j n a , v benešk ih vaseh so mrgo le le i t a l i j a n s k e vo jaške p r i p r a -ve prot i Avst roogrsk i .

V o j a k i in vo jaške obiGsti so b i l i abso lu tn i gospodar j i v vseh z a d e v a h . N a j p r e j so ods t ran i l i in k o n f i -n i r a l i d u h o v n i k e , v e l i k de ! od n j i h pa so p o k l i c a l i v vo jaško s l u ž b o .

Slovenski beneški d u h o v n i k je b i i povsod razglašen za " a v s t r i j a k a n t a " . V naše beneške c e r k v e so p r i -šli i t a l i j a n s k i vo jašk i k a p l a n i . O d s t r a n i l i so s lovensko bogos luž je in ga nadomest i l i z i t a l i j a n s k i m in l a t i nsk im j e z i k o m .

Bil sem star 8 le t in se dobro spomin jam, kako je 12 k a r a b i n j e r j e v ( o r o ž n i k o v ) p r e i s k o v a l o župn išče mojega ž u p n i k a J a n e z a K r u d e r j a v - R o n c u in k a k o so n e d o l ž n e g a in z v e z a n e g a p e l j a l i na komando v Čedad in ga potem i n t e r n i r a l i v Corder.ons ob P iav i . Spomin jam se tud i vo jaškega k a p l a n a , k o je m o l i l , p r i d i g a l in pel v j e z i k u , k i ga l j uds tvo n i r a z u m e l o .

Kdor je ho te l o p r a v i t i spoved , je mora l i t i dve ur i d a l e č k nekemu staremu s lovenskemu d u h o v n i k u , kateremu je oblast p r i zanes la zarad i v isoke s ta ros t i .

Leta 1915 sem zače l h o d i t i v osnovno š o l o . N e k e g a dne sem nesel v to rb i s seboj tud i beneški s l o -venski k a t e k i z e m , ka te rega je p o k o j n i župn ik in pesnik Podreka podar i l mo j i m a m i . U č i t e l j i c a nam je p reg ledova la torbe in z g o d i l o se j e , da je t is t i dan d o b i l a v roke tud i ma lo k n j i ž i c o v s lovenskem j e z i k u . Na vprašan je : Kdo t i je to d a l ? sem brezskrbno in odk r i t os rčno o d g o v o r i l : M a m a mi ga je d a l a .

U č i t e l j i c a je s t isn i la zobe in strogo p r e p o v e d a l a , da ne srriern c i t a t i po s lovensko ; ker b i mi to škodo-v a l o pr i u č e n j u , b ran ju in p isan ju i t a l i j a n s k e g a j e z i k a . - Smo I t a l i j a n i , - je r e k l a , moramo se u č i t i in g o v o r i t i samo po i t a l i j a n s k o ! Leta 1917. pa je ta uboga r e v a , ko je A v s t r i j a zased la naše k r a j e , u k a z a l a nam š o l a r j e m , da moramo z b i r a t i staro ž e l e z j e za avs t r i j sko v o j s k o , k i se je b o r i l a pri P i a v i .

Slovenski d u h o v n i k na Beneškem pa se ni da! p r e m o t i t i takemu o p o r t u n i z m u . Ko so se beneški d u h o v -n i k i po p rv i sve tovn i v o j n i v r n i l i v svoje domače k r a j e , so svo je duhovno d e l o n a d a l j e v a l i v d o m a -č e m , s lovenskem j e z i k u .

Pri Sv .Pe t ru ob N e d i ž i je le ta 1918 umri župn ik in dekan G u j o r i . Na n j e g o v o mesto pa je pr išel Janez P e t r i č i č , po rodu Benečan .

Temu d u h o v n i k u , ker je b i l S l o v e n e c , t r i l e ta n i d a l a V idemska p re fek tu ra c i v i l n e g a pr is tanka in tud i ne f i n a n č n e podpore , k i jo je d a j a l a vsem ž u p n i k o m v I t a l i j i .

29

Dekan Pe t r i č i č se nt da l u s t r a h o v a t i . O s t a l ¡e na tem mestu, čeprav |e b i l a c i v i l n a oblast temu n a -

sprotna .

Leta 1919 a l i 1920 je b i i s ško f i j sk im od lokom odst ran jen s Stare gore s lovenski ž u p n i k M o n k a r , s v e -

t išče pa je b i l o i z r o č e n o i t a l i j a n s k i m r e d o v n i k o m .

Vsi beneški d u h o v n i k i so glasno p ro tes t i ra l i p re t i temu o d l o k u Videmske š k o f i j e . Po časn ik ih "Ed inos t "

v Trstu in " G o r i š k i s t raž i " v G o r i c i so r a z g l a s i l i to k r i v i c o , k i se je z g o d i l a d u h o v n i k u M o n k a r j u in

s tem tud i beneškemu l j u d s t v u .

Zmešn jave so se n a d a l j e v a l e do nastopa M u s s o l i n i j a . V tem času je faš izem sprav i l v društva " b a l i l l a " , " a v a n g u a r d i s t i " , " squadr i s t i " vso m l a d i n o in pod vpl ivorr , u č i t e l j e v Tri u č i t e l j i c so te o r g a n i z a c i j e r a -st le ko t gobe po d e ž j u tud i v B e n e č i j i . Iz teh k rogov so se i z l e g l i vsi sov ražn ik i p ro t i s lovens tvu ; du-h o v n i k pa je b i l p rva in g l a v n a ž r t e v , ker je ostal v B e n e č i j i v c e r k v i e d i n i varuh s lovens tva .

Ko so pod faš izmom na Gor i škem in Tržaškem ods t ran jeva l i slovenske d u h o v n i k e in u n i č e v a l i s lovensko

k u l t u r o , je v Beneški S l o v e n i j i neka j časa v l a d a l m i r .

Le ta 1933 pa se je z a č e l a splošno o f e n z i v a tudi p ro t i Beneč i j i in tud i beneški d u h o v n i k i so pr iš l i pod

faš is t i čno k o l e s j e .

Dne 3 0 . j u l i j a , is tega l e t a , ko sem imel v Roncu svojo prvo sv .mašo , je b i l a pr i te j slovesnosti v

B e n e č i j i zadn ja s lovenska p r i d i g a .

A v g u s t u is tega le ta so k a r a b i n j e r i i p o k l i c a l i v Č e d a d ž u p n i k a iz Sv .Pe t ra ob N e d i ž i in mu i z r o č i l i

u k a z : " V s i d u h o v n i k i i z d e k e n i j e mora jo m o l i t i , u č i t i , pe t i in p r i d i g a t i v ce rkvah samo v i t a l i j a n -

skem j e z i k u " .

Dekan ni b i ! pogumen č l o v e k , čeprav je b i l drugače goreč in dober dušni pas t i r ; b i l je pač že v

l e t i h . O d g o v o r i l j e , da tega ne more s p r e j e t i , ker mu tega ne dopušča ves t .

Poročn ik k a r a b i n j e r j e v je men ja l t a k t i k o . V svoj urad v Čedadu je p o k l i c a l posamezne slovenske d u -h o v n i k e i n j i m g r o z i l s k o n f i n a c i j o i n j e č o . Z a h t e v a ! j e , da podpiše jo M u s s o l i n i j e v e d i r e k t i v e .

N e k a t e r i so iz strahu kar na s lepo p o d p i s a l i , d rug i pa z opombo: " s a l v i i d i r i t t i n a t u r a l i e le d i s p o -

s i z i o n i d e l l a Ch iesa" (Podpišem, a ne p ro t i n a r a v n i m in c e r k v e n i m z a k o n o m ) .

T i z a d n j i so b i l i " C e d e r m a c i " i n moja do lžnos t j e , da j i h tu našte jem: d u h o v n i k A n t o n C u f f o l o , d u -h o v n i k J o ž e f K r a m a r o , d u h o v n i k Božo Z u f f e r l i , duhovn ik A n t o n Domeniš . Pokojni^ p isa te l j Bevk j i h je v e č k r a t na s k r i v a j ob iska l in tam d o b i ! snov za znani roman " K a p l a n M a r t i n Cedermac" .

D u h o v n i k i , k i so s lepo p r i s t o p i l i k z a h t e v a m M u s s o l i n i j a , so b i l i o d l i k o v a n i s " k a v a l i r s t v o m " ( v i t e -štvom k r a l j e v e k r o n e ) , e n a k o ko t naši ž u p a n i , k i so se o d p o v e d a l i s lovens tvu . Čedermac i pa so b i -l i zas ramovan i , s t rahovan i i n ož igosan i ko t i z d a j a l c i I t a l i j e .

Ka j pa v idemsk i škof ?

O p i s a n je v romanu " K a p l a n C e d e r m a c " , k j e r kaže svo jo šibkost v obrambi n a r a v n i h p r a v i c . M o ž n i imel poguma in m o č i , da b i b ran i l beneške d u h o v n i k e in s tem teme l jne p r i n c i p e k a t o l i š k e C e r k v e . D u h o v n i k o m Cedermccem je s v e t o v a l , naj bodo pokorn i svetni o b l a s t i .

D u h o v n i k a J o ž e f Kramaro in Božo Z u f f e r l i n is ta h o t e l a spre je t i teh p o h l e v n i h i n p o n i ž e v a l n i h nasve-t o v . Po d i r e k t i v a h msgr. T r i n k a sta šla v Rim na v iš jo o b l a s t . Spreje l j i h je k a r d i n a l P i z z a r d o , p o -slušal je n j i h p r i t o ž b e in m r z l o o d g o v o r i l : ' 'To je oseben u k a z M u s s o l i n i j a " .

Vsa po t r ta sta se v r n i l a d o m o v . V a t i k a n je v p l i v a l samo t o l i k o na c i v i l n e o b l a s t i , da je p rep reč i l

k o n f i n i r a r i j e benešk ih d u h o v n i k o v .

30

l i i t i moramo o b j e k t i v n i in ne smemo z a k r i v a t i resn ice . Vidernska p re fek tu ra je d a l a v idemski š k o f i j i

neko podporo z namenom, da bi med p o č i t n i c a m i p o š i l j a l i fur lanske bogos lovce k s lovensk im d u h o v n i -

kom, da bi se tam n a u č i l i neka j s lovenšč ine . To pa z a t o , da bi j i h pozne je namest i l i po s lovensk ih

ž u p n i j a h , k j e r b i z a č e l i r azna rodova t i s lovenske vas i .

To se je z a č e l o u resn ičeva t i že le ta 1934. Tem duhovn ikom je b i l o posebej n a r o č e n o , da n i p o t r e b -no u č i t i a l i g o v o r i t i po s lovensko, češ da vsi v e r n i k i zna jo i t a l i j a n s k o . Fur lanski d u h o v n i k i so i m e l i vso podporo in oporo pr i c i v i l n i h o b l a s t e h . O d s t r a n i l i so s lovensko b o g o s l u ž j e , z a ž g a l i vse s lovenske m o l i t v e n i k e i n u v e d l i povsod samo i t a l i j a n s k i j e z i k .

In l juds tvo ?

L juds tvo , k i n i i m e l o n i kda r nobene slovenske šo le , ne i zob razbe in k i je b i l o pod v p l i v o m s t r a h u , z a -n i č e v a n j a in m a n j v r e d n o s t i , v v e č i n i n I p ro tes t i ra lo in n i odpr lo ust za k r i v i c e j sp re je lo je usodo in m o l č a l o .

Po padcu M u s s o l i n i j a je tud i beneški d u h o v n i k p o v z d i g n i l g l a v o , ot resel s sebe faš is t i čn i prah in t a k o se je spet og las i l a v c e r k v a h s lovenska beseda, pesem in m o l i t e v .

V n e g o t o v i h časih le ta 1943-1945 jo i m e l a c i v i l n a oblast v e l i k e p rob leme zarad i i z g u b l j e n e vo jne

in za to niso n a d l e g o v a l i s lovensk ih d u h o v n i k o v . Le kak z a g r i z e n faš is t , k i je zamen ja l č rno s ra jco s

sra jco druge b a r v e , se je tu pa tam strupeno o g l a š a l .

Ko so b i l e do ločene m e j e , so vsi z a g r i z e n i faš is t i , o f i c i r j i in o p o r t u n i s t i , u s t a n o v i l i d ružbo tako i m e -novan ih " T r i k o l o r i s t o v " , k a t e r i h namen je b i l b l a t i t i vse, kar j e s lovensko , i n h v a l i t i , vse kar j e i t a -l i j a n s k o .

Ta vrsta l j u d i , podpr ta od ta jne in spretne i t a l i j a n s k e d i p l o m a c i j e , je i z l i l a ves svoj pek lensk i srd pro t i s lovenskim beneškim d u h o v n i k o m v B e n e č i j i . O č r n i l a j i h j e , da so i z d a j a l c i , da p r o d a j a j o Bene-č i j o T i t u , da so k o m u n i s t i , da j i h je t reba poslat i v Sard in i j o na k o n f i n a c i j o in t a k o d a l j e .

G l a v n i čas i k i " C o r r i e r e d e l l a s e r a " , "Messaggero V e n e t o " , " A r e n a d i P o l a " , so se u d e l e ž i l i tega b l a t e n j a .

N o b e n a o b l a s t , ne c i v i l n a i n ne c e r k v e n a , n i t i v idemski k a t o l i š k i časn ik " V i t a C a t t o l i c a " , n i b ran i l beneškega d u h o v n i k a .

L e - t a je ostal sam,sam med s v o j i m l j u d s t v o m . Brani l i n reši l mu je v e č k r a t ž i v l j e n j e . Ko je b i l a m e -ra p o l n a , je ž u p n i k K r a č i n a iz S v . L j e n a r t a v l o ž i l tožbo prot i časn ikom: zmaga l je na sodišču v M i l a n u , v V idmu in v Trs tu .

Z župn ikom K r a č i n o so b i l i z d r u ž e n i vsi s lovenski d u h o v n i k i v B e n e č i j i , z n j i m so se u d e l e ž e v a l i vseh r a z p r a v .

Te zmage so n e k o l i k o p o m i r i l e o z r a č j e zas t rup l jenega naspro tovan ja p ro t i s lovensk im d u h o v n i k o m .

Leta 1954 je umrl nadškof N o g a r a , šibak in n e p r a v i č e n do S l o v e n c e v . Začasno ga je nadomest i l fu r lansk i škof C i c u l t i n i .

V n j e g o v e m času sta b i l i i z v e d e n i dve v e l i k i k r i v i c i v N e d i š k i d o l i n i . S s i l o je b i l iz ž u p n i j e Ljessa odst ran jen župn ik A r t u r o B lasu t to , S l o v e n e c , k i n i ho te l nehat i m o l i t i , p r i d i g a t i in u č i t i v c e r k v i v domačem j e z i k u .

V S v . P e t r u ob N e d i ž i je b i l nas tav l j en sedanj i fu r lansk i dekan msg. Franc V e n u t i . I zbran je b i l od

c i v i l n i h ob last i zarad i i t a l i j a n s t v a , pa čeprav so za to d e l o v n o mesto zapros i l i š t i r j e s lovensk i d u h o v -

n i k i , k i s o dobro o p r a v i l i i z p i t e .

/ «ffln,- t v \

31

Po k ra t kem v l a d a n j u škofa C i c u t t i n i j a je b i l a Videmska ško f i j a i z r o č e n a nadškofu J o ž e f u Z a f f o n a t u .

Že ob n jegovem pr ihodu so se beneški d u h o v n i k i z a t e k l i k n jemu in ga p r o s i l i , naj bo p r a v i č e n do

s lovensk ih v e r n i k o v in na j poprav i po d i r e k t i v a h k a t o l i š k e ce rkve k r i v i c e , s tor jene beneškim d u h o v n i -

k o m .

Ka j se je z g o d i l o ?

C i v i l n a ob las t ga je o m r e ž i l a z naspro tn ik i s lovens tva , k i so ga v k rogu V idemske k u r i j e p r e p r i č a l i ,

da ne sme k o m p r o m i t i r a t i škofovske osebe s pe reč im i p rob lemi s lovens tva .

N a d š k o f Z a f f o n a t o je pr išel že is to l e to na obisk v s lovenske d u h o v n i j e . V e d n o so ga sp reml ja l i š t i r -je o r o ž n i k i . N a r e d i l je v t i s , da n j e g o v a oseba n i na varnem med beneškimi p o h l e v n i m i v e r n i k i .

Na tem obisku škofa Z a f f o n a t a se je z g o d i l o neka j n e p r i j e t n e g a . V topo lovsk i ž u p n i j i , po b l a g o s l o -

v u , je s lovensk i župn ik i n t o n i r a l navadno s lovensko posem "Bog bodi h v a l j e n " . N a d š k o f ga je o p o -

m n i l , da n i d o v o l j e n o pet i po s lovensko ob n j e g o v i p r i č u j o č n o s t i .

S l i č e n dogodek se je p r i p e t i l na T a r č m u n u , ko je zače l pr i b i rm i d u h o v n i k z l j uds tvom m o l i t i " V e r o "

po s lovensko; nadškof Z a f f o n a t o je us tav i l to m o l i t e v in sam p r i č e l s s v o j i m močn im glasom m o l i t i

" V e r o " v i t a l i j a n š č i n i .

Ta g l a v n a dogodka nam d a j e t a jasno s l i k o sovražnega s ta l išča do s lovenstva tud i pri c e r k v e n i h o b l a -

s t e h .

Po K o n c i l u smo vsi z a v e d n i beneški d u h o v n i k i z a č e l i l i t u r g i j o sv . maše v maternem j e z i k u . Pismeno smo pros i l i nadško fa , naj po t rd i naše duhovno d e l o v duhu k o n c i l a , a nismo n ikdar d o b i l i p ismenega o d g o v o r a . Na naše zah teve je da l samo ustmeno d o v o l j e n j e . Sedaj se s lovenska l i t u r g i j a uporab l j a samo v šestih benešk ih ž u p n i j a h .

M l a d i d u h o v n i k i v s v o j i h ž u p n i j a h n i m a j o poguma, če tudi so s lovenske k r v i , da b i u p o r a b l j a l i s l o -

vensko l i t u r g i j o . Fur lansk im d u h o v n i k o m pa n i mar za n j o , ker i m a j o tako več m a t e r i a l n e podpore

od c i v i l n i h ob las t i .

K a k o pa zda j ?

Čas spametu je tudi popačene n o r c e .

N e k a j se je i z b o l j š a l o tud i na š k o f i j s k i h u r a d i h v V i d m u , Ko t pro fesor ja v semenišču pouču je ta tudi

dva s lovenska d u h o v n i k a .

Beneški d u h o v n i k i imamo mal i časnik " D O M " , k i ga t i ska jo pod streho Videmske Š k o f i j e .

K a k o g l e d a j o c i v i l n e ob las t i na d e l o s lovenskega d u h o v n i k a ?

G o t o v o n i č l j u b e z n i v o . Vsako p r i l ožnos t u p o r a b i j o , da p o k a ž e j o svoje sovraštvo do slovenskega j e z i k a .

N a j omen im samo en dogodek : s lovensk i k a p l a n na Ljesah je lansko le to n a p r a - i l " f e s t i v a l s l oven -ske beneške p e s m i " , k i je b i l lepo i z v e d e n ob v e l i k e m š t e v i l u u d e l e ž e n c e v in so b i l i l j ud je p o p o l -noma z n j i m z a d o v o l j n i .

N e k a t e r i z a g r i z e n i in p l a č a n i n a c i o n a l i s t i so še t is to noč nap isa l i po z i d o v i h in stenah ž a l j i v e n a p i -se, ki so še danes v i d n i : " V i a i pret i - N o n v o g l i a m o scuole s lovene - non siamo minoranza s lovena"

" p r o č z d u h o v n i k i - nočemo s lovensk ih šol - nismo s lovenska m a n j š i n a " .

Beneški d u h o v n i k i so še zda j i z p o s t a v l j e n i udarcem kakor pred sto l e t i , ker iz l j u b e z n i rešuje jo svoj j e z i k od smrtne n e v a r n o s t i .

32

Duh Čedermaca ž i v i in bo še ž i v e ! ne g lede na barve v l a d a r j e v , ki se s časom s p r e m i n j a j o .

Beneški duhovn ik bran i in bo b ran i l temel jne naravne č loveške p r a v i c e , h k a t e r i m spada tud i svobo-

da j e z i k a .

Beneški duhovn ik je p o k l i c a n , da o z n a n j u j e Kr istusov nauk v domačem j e z i k u . Pomaga in je p r i p r a v -l jen pomagat i vsem, k i ima jo p rav ične namene pri reševanju prob lemov beneškega l j u d s t v a .

Zato se z a h v a l j u j e m o vsem S lovencem, k i p r i h a j a j o iz Trs ta , G o r i c e a l i iz S l o v e n i j e v našo B e n e č i -jo in s pesmijo a l i z d rug imi p r i r e d i t v a m i pokaže jo našim l j u d e m , kako lep je s lovenski j e z i k , k i se ga v šol i nismo u č i l i . N a v a d i l i smo se ga na k o l e n i h naših m a t e r , ki so ga o h r a n i l e , če ravno je bi l na vso moč več ko sto le t neprestano napadan .

Duh pesnika Podreke in Ivana Tr inka se p r e l i v a od srca do srca benešk ih d u h o v n i k o v .

Tisočletna l j u b e z e n do zeml je in do l juds tva ne k lone in ne bo k l o n i l a noben i s i l i .

Izidor Predan

G O S P O D A R S K I I N K U L T U R N O - P R O S V E T N i P O L O Ž A J V B E N E Š K I S L O V E N I J I

Beneška S l o v e n i j a je na jzapadne jš i del s lovenskega o z e m l j a , k j e r ž i v e S lovenc i s t r n j e n o , k j e r govore svoj j e z i k in ima jo svoje o b i č a j e . Je h r i b o v i t a , majhna d e ž e l i c a , saj meri v c e l o t i komaj 516 k v a -d r a t n i h k m . Lež i med srednjo Sočo in I d r i j c o na vzhodu ter T i lmentom in Belo na z a h o d u . V p r e t e k l o -st i je b i l a v e č j a , saj so S lovenc i pose l j eva l i vso z e m l j o t j a do T i l m e n t a pr i H u m i n u , do N e m , C e n t e , A h t n a , Fojde in Č e d a d a . Vsi naveden i k r a j i so b i l i pomembni ko t t rž išču - , v n j i h se je i z m e n j a v a l o b lago med Fur lan i in S l o v e n c i , to re j med p r e b i v a l c i ravn ine in h r i b o v j a . Le r e d k o k j e so p rod r l i F u r l a -n i v h r i b o v i t i s ve t , tako da lahko rečemo, da je meja med r a v n i n o in g r i č e v j e m tudi narodna m e j a . F u r l a n i , k i p r e b i v a j o v e č i d e l v r a v n i n i , so n j i h o v i sosedje na z a h o d u , na jugozahodu in severu . Na v z h o d u , j ugovzhodu in severovzhodu pa so na š i roko povezan i z os ta l im i S l o v e n c i .

Beneško S l o v e n i j o d e l i m o na t r i d e l e , in s icer : v R e z i j o , Beneško S l o v e n i j o ob Teru in Beneško S l o v e -n i j o ob N a d i ž i , k j e r p r e b i v a j o R e z i j a n i , terski in nadišk i S l o v e n c i . Prav tako d e l i m o našo g o v o r i c o v tr i na reč ja : v r e z i j a n š č i n o , v terski in nadišk i d i a l e k t .

K r a j e , k j e r danes ž i v i m o , so zasedl i beneški S lovenc i pred več ko t 1300 l e t i . V naši t i s o č l e t n i zgodo

v i n i so se nam m e n j a v a l i gospodar j i in r a z n a r o d o v a l c i , a k l j u b temu smo o h r a n i l i našo s lovensko g o v o -

r i c o do današn j ih d n i .

33

K O L I K O JE BENEŠKIH S L O V E N C E V ?

Po u radn ih i t a l i j a n s k i h s ta t is t i kah in po l judskem š te t ju 1911. le ta nas je b i l o nad 52 0 0 0 . Leta 1931, ko je že v l a d a l v I t a l i j i faš izem, k i s i je p r i zadeva l i zb r i sa t i vse e t n i č n e skupnosti z i t a l i j a n s k e g a o-z e m l j a , so u g o t o v i l i , da govor i s lovenski j e z i k še 33 932 p r e b i v a l c e v . Vsi z g o d o v i n a r j i , k i so se u k v a r j a l i z vprašanjem beneških S l o v e n c e v , se s t r i n j a j o , da nas je b i l o ob p r i k l j u č i t v i k I t a l i j i 6 0 0 0 0 .

K o l i k o nas je danes? Na to vprašanje je težko o d g o v o r i t i , ker so s ta t i s t i ke ne točne in po tvo r jene .Po

naših o b č i n a h so vp isani v ma t i čne k n j i g e tudi t i s t i , k i so že nad deset l e t odso tn i , zbr isani pa so

t i s t i , ki so se v zadn jem času le začasno i z s e l i l i , posebno še, če so zavedn i in napredni S l o v e n c i .

Z e l o težke gospodarske in soc ia lne razmere so p r i s i l i l e skoraj p o l o v i c o naših l j u d i v ekonomsko e m i -

g r a c i j o . Beneški S lovenc i so razpršeni po vseh d e ž e l a h sve ta . Pri nas ni obs tanka . Deže la je gospodar-

sko zaosta la in i z k l j u č n o k m e t i j s k a . Tudi kme t i j s t vo je zaosta lo in skra jno a r h a i č n o , a k temu se bom

povrn i l kasne je .

Z a n k e t o , k i smo jo n a p r a v i l i že pred deset imi l e t i , smo u g o t o v i l i , da se je i z s e l i l o iz videmske p o -

k r a j i n e nad 15 000 S lovencev v razne deže le s v e t a . I zse l j evan je se je n a d a l j e v a l o tudi v z a d n j i h d e -

set ih l e t i h .

C e l o uradne s t a t i s t i k e , k i so, ko t že povedano , ne točne in p o t v o r j e n e , nam p r i č a j o o strašnem padcu

našega p r e b i v a l s t v a , k i ga je p o v z r o č i l o i z s e l j e v a n j e .

Pred sabo imam podatke o š tev i lu p reb iva ls tva za le t i 1921 in 1969 za naše i z k l j u č n o slovenske o b č i -n e . Ko t je znano , imamo pri nas 10 i z k l j u č n o s lovenskih o b č i n , šest pa narodno mešanih . Podatk i se nanašajo na devet od deset ih o b č i n . I z k l j u č e n a je Rez i j a .

Tabe la 1. ŠTEVILO PREBIVALSTVA LETA 1921 in 1969

O b č i n a Leto 1921 Leto 1969

Dreka 1 349 653 Grmek 1 617 973

Brdo 2 491 1 053

Podbonesec 3 748 2 572 Sv . Lenart 2 467 1 310 Š t .Pe te r 3 362 2 107

Sovodnje 1 905 1 224

Srednje 1 784 850

T ipana 3 376 1 015

Skupno 22 549 11 757

Drugi poda tk i pa g o v o r i j o , da nas je b i l o le ta 1921 v teh o b č i n a h kar 24 4 6 9 , k j u b temu, da n i b i -

l o p r iso tn ih 8 % l j u d i .

K j e bo k o n č a l a naša narodna skupnost , če ne bo pr iš lo do i z b o l j š a n j a , do t e m e l j i t i h uk repov s strani o b l a s t i , o tem nam p r i č a j o podatk i o padcu mladega narašča ja . Podatke imamo iz le ta 1951-1961 in 1969. Tudi t i poda tk i se nanašajo na že zgora j navedene o b č i n e .

34

Tabe la 2 . ŠTEVILO O T R O K P O STAROSTNIH S K U P I N A H

O b č i n a

O t r o c i d o 6 . l e ta starosti O t r o c i od 6 . do 14. le ta starost i O b č i n a

1951 1961 1969 1951 1961 1969

Dreka

Grmek

Brdo

Podbonesec Sv. Lenart Š t .Peter

Sovodnje Srednje T ipana

Skupaj

157 180 210

342 205 290

195 189 231

1 999

61

109 112

217 102 261

109 92

119

1 122

32 71 71

172 99

156

86 4 7 91

825

195 282 284

513 . 322 3 9 7

330 273 326

2 922

139 194 200

350 226 286

227 188 201

2 011

76 107 116

253 137 238

124 127 103

1 434

Beneški S lovenc i so vedno ž i v e l i ze lo skromno, če že nočemo reč i r e v n o . Revščina se je z vo jno še p o v e č a l a , toda k l j u b temu je v e č i n a l j u d i v p rv ih p o v o j n i h l e t i h še v z t r a j a l a d o m a , ker so l j u b i l i svo jo z e m l j o in svoj dom in ker so u p a l i , da se bo n j i h o v po loža j i z b o l j š a l . Šele kadar so i z g u b i l i vsako upan je v i zbo l j šan je in v spremembo, so zače l i trumoma zapuščat i svoje d o m o v e .

Resničnost teh t r d i t e v na jdemo v p o d a t k i h obč ine D r e k a , k i je n a j b o l j h r i b o v i t a o b č i n a i n , k j e r je b i l a revšč ina v e č j a kot po d rug ih o b č i n a h z n i ž j o l e g o , a so se ubogi k m e t j e , čeprav obupno , še t rdno d r ž a l i svo jega skopega " g r u n t a " do le ta 1950.

O b č i n a Dreka je štela ob koncu druge svetovne vo jne 1 400 p r e b i v a l c e v . Razde l jena je v dve ž u p -n i j i . V e č j a ž u p n i j a pri D e v i c i M a r i j i na Krasu je štela 800 duš, medtem ko je štela t is ta pri S v . S t o -b lanku 600 duš. Leta 1948, ko je e m i g r a c i j a že p o t e k a l a , a ni b i l a dosegla še takšnega razmaha ko t v pozne jš ih l e t i h , so z a b e l e ž i l i v p rv i ž u p n i j i 25 ro js tev in dve l e t i prej 17 p o r o k . Vse te poroke so b i l e med d o m a č i n i . Leta 1967 pa smo ime l i tu samo dve p o r o k i , a tud i ta dva para sta se i z s e l i l a . L e -to kasneje se je rod i l en sam o t r o k .

V štoblanski ž u p n i j i smo i m e l i l e ta 1936 28 ro j s tev , le ta 1948 18 r o j s t e v , v l e t i h 1965 in 1966 sta se r o d i l a po dva o t r o k a , le ta 1967 pa samo e d e n . Strašno je pad lo tud i š tev i l o porok, in kar je n a j -b o l j ža los tno , n imamo več porok med d o m a č i n i . N a d 90% so mešani z a k o n i .

M l a d i n a , k i b i mora la b i t i naravna pomnoževa lka našega ž i v l j a , odha ja s t rebuhom za kruhom v sve t . Ž e n i j o in m o ž i j o se tam k j e r ž i v e in d e l a j o , in to vedno bo l j redko med s e b o j . Prav t i mešani z a k o -ni so n a j v e č j a nevarnost za naš narodn i obs to j , še bo l j ko t e m i g r a c i j a sama. Toda e m i g r a c i j a je nas p r i v e d l a do tega s t a n j a .

M n o g i gospodars tven ik i in s t r o k o v n j a k i , k i se u k v a r j a j o z gospodarskimi p rob lemi g o r a , t r d i j o , da je beg l j u d i iz h r ibovsk ih vasi splošen in naraven po jav današnjega časa. Temu ne bomo u g o v a r j a l i in to n i nobena t r a g e d i j a , če išče jo l j u d j e drug je bol jšega ž i v l j e n j a . N i t i n i nobena t r a g e d i j a za t iste g o r j a n e , ki se i z s e l i j o v r a v n i n o , v mesta, med is togovoreče l j u d i , med svoj n a r o d . Za nas pa so i z g u b l j e n i vsi t i s t i , k i g r e j o v r a v n i n o , ko t tud i t i s t i , k i g re jo v t u j i n o . Za nas je e m i g r a c i j a straš-na t r a g e d i j a , ker se naši i z s e l j e n c i p o t a p l j a j o v mor ju t u j i h n a r o d o v . Naš i l j u d j e d o ž i v l j a j o n e p r e c e n -l j i v o škodo z e t n i č n e g a , e t i č n e g a in mora lnega v i d i k a . N i s o redk i i z s e l j e n c i , k i p o z a b i j o na svoj dom, na svoje d r a g e , na svoj j e z i k , na šege in navade ter na naše zdravo in pošteno ž i v l j e n j e . V o d d a l j e n o s t i , v l o č i t v i , v r a z d e l j e n i h d r u ž i n a h so l j ubezen in nežna čustva prva napadena in prva

35

v n e v a r n o s t i . Z a t o je ze lo pomemben obstoj Društva i z s e l j e n c e v , k i je b i l o us tanov l j eno pred le t i v

Š v i c i . L e - t o skrbi za zd ruževan je naših i z s e l j e n c e v , j i h povezu je z domom in skrbi za n j i h o v o n a -

rodno osveščan je . Na dom j i h veže tud i naš t i s k , k i je razš i r jen med n j i m i .

G O S P O D A R S K I P O L O Ž A J

Po l judskem šte t ju le ta 1951 n a v a j a j o s t a t i s t i k e , da je ž i v e l o v gora tem de lu Beneške S loven i j e 4 962 d r u ž i n s 23 089 p r e b i v a l c i . V gora t i del š te je jo nas ledn j ih deset o b č i n : T i p a n a , Brdo, S redn je ,Sovod-n j e , G r m e k , D r e k a , S v . L e n a r t , Š t .Peter S lovenov , Podbonesec in G o r j a n e . Po d rug ih s ta t i s t i kah pa z v e m o , d a j e b i l o 6 6 % samostojn ih k m e t o v , 16% d e l a v c e v , 5 % b a j t a r j e v , n a j e m n i k o v i n k m e č k i h d e -l a v c e v , 4 % o b r t n i k o v , t r g o v c e v prav t o l i k o i n 5 % d r u g i h p o k l i c e v .

Ta s t ruktura p reb iva ls tva se je v z a d n j i h dva jse t ih l e t i h ze lo s p r e m e n i l a . K m e t j e so posta l i d e l a v c i , a

ne d o m a , temveč v t u j i n i . Ce pa zman jka p reb iva ls tva na vas i , n imata t rgovec in obr tn ik ka j d e l a t i ,

z a t o se je tud i n j i h o v o š t e v i l o zna tno s k r č i l o . Tudi on i so mora l i v t u j i n o .

V Beneški S l o v e n i j i so zastopane skoraj vse kmet i j ske panoge , vendar ni nobena posebno r a z v i t a . T a k o

i m a j o k m e t j e vsakega rna lo , vsega skupaj pa tud i rna lo .

Površina že o m e n j e n i h o b č i n znaša 30 864 h a . Kmet i j ska posestva so skra jno majhna in r a z c e p l j e n a .

O b d e l o v a n a so na p r i m i t i v e n n a č i n in že sama n j i h o v a s t ruktura je zavora za moderno in r a c i o n a l n o

o b d e l o v a n j e .

Indus t r i j e v Beneški S l o v e n i j i n i in pred n o v i m le tom so zapr l i e d i n o t o v a r n i c o , o p e k a r n o , k i je d a j a -

la d e l o 27 d e l a v c e m .

Pri nas n i n i t i kakšne posebne o b r t i . Po naših vaseh ž i v o t a r i le neka j k r o j a č e v , š i v i l j , č e v l j a r j e v , m i -

z a r j e v , n a j v e č p a z i d a r j e v .

V z a d n j i h l e t i h se je z a p o s l i l o p rece j naših d e l a v c e v v indus t r i j sk i con i M a n z a n a , v F u r l a n i j i . Tako imamo danes nad 600 tako i m e n o v a n i h p e n d o l a r j e v , to so d e i a v c i , k i se v o z i j o vsak dan ria d e l o in se z v e č e r v r a č a j o . Poprečni l e tn i dohodek na osebo, k i ga da je naša z e m l j a , ne presega n i t i po u-r a d n i h s ta t i s t i kah 80 000 l i r . Po a n k e t i , k i smo jo pred le t i sami i z v e d l i , pa je ta dohodek prece j n i ž j i . V takšn ih p o g o j i h l j u d j e ne more jo ž i v e t i , zato je pr iš lo do množ i čnega i z s e l j e v a n j a . I z s e l j e n -c i i n p o k o j n i n e v z d r ž u j e j o naše p r e b i v a l s t v o .

B O J BENEŠKIH S L O V E N C E V Z A S V O J E N A R O D N E PRAVICE

Beneški S lovenc i so t e r j a l i svoje narodne p r a v i c e že v času A v s t r i j e nato pod I t a l i j o do nastopa f a -š i z m a . M n o g i naši r o j a k i so b i l i v tem bo ju p r i z a d e t i . M e d n j i m i so tudi d u h o v n i k i . V času N O B pa so se tud i naši b ra t j e b o r i l i za n a c i o n a l n o svobodo. Te so potem p r e g a n j a l i . Vam vsem je znan proces, k i so ga u p r i z o r i l i p ro t i "Beneški č e t i " v F i r e n c a h . Danes smo beneški S lovenc i še ed ina s l o -venska s t rn jena skupnost , k i smo še popolnoma b r e z p r a v n i , n imamo s lovensk ih šo l , nismo d e l e ž n i d r u -g i h p r a v i c ko t n p r . naši b ra t j e v Trstu in G o r i c i . N o č e j o nam p r i z n a t i statusa narodne m a n j š i n e . N a -še p r a v i c e narn v e č k r a t o d k l a n j a j o tudi z i z g o v o r o m in p r e t v e z o , da j i h naše l j uds tvo samo ne ž e l i .

Resnično j e , da je s to le tno s t rahovan je in p regan jan je močno o s l a b i l o p r i p rav l j enos t š t e v i l n i h naših brc t o v , da b i j a v n o p o k a z a l i svo jo j e z i k o v n o p r ipadnos t . V k u l t u r n i in gospodarski zaos ta los t i , v ka te r i so ž i v e l i naši l j u d j e , se je l ahko razš i r i l a s i m i l a c i j s k i proces in o d t u j i l naši narodni skupnosti de l pre

36

b i v a l s t v a . Toda, če se je lahko i z v a j a l a s i m i l a c i j s k i proces v p re jšn j ih t o t a l i t a r n i h r e ž i m i h , n i k a k o r ne moremo razumet i r a v n a n j a , k i smo ga d e l e ž n i ko t j e z i k o v n a oz i roma narodna skupnost po d rug i svetovni v o j n i , ko vendar le imamo n o v o , d e m o k r a t i č n o repub l i ško us tavo , k i z a g o t a v l j a enakost vsem d r ž a v l j a n o m in varstvo j e z i k o v n i m manjš inam ter n j i h o v i m posebnost im. To in drugo smo p o v e d a l i pred sedniku r e p u b l i k e v posebni s p o m e n i c i , k i smo mu jo o d d a l i , ko je le ta 1966 ob iska l našo p o k r a j i n o . To in drugo smo p o v e d a l i v s p o m e n i c i , k i smo jo i z r o č i l i p redsedniku d e ž e l n e g a o d b o r a , d r . A l f r e d u B e r z a n t i j u , ko je spre je l eno tno d e l e g a c i j o beneških S lovencev 10 . ok tob ra 1969. l e t a . To smo r e k l i tudi predsedniku i t a l i j a n s k e v l a d e , E m i l i j u C o l o m b u , ko je spre je l lanskega decembra eno tno d e l e g a -c i j o s lovenske manjš ine v I t a l i j i .

Kdaj bo pr iš lo do reš i tve narodnega vprašanja v Beneški S l o v e n i j i ? Na to je t e ž k o o d g o v o r i t i , a m i -s l im, da je ta reš i tev mnogo odv isna od narodnega p rebu jan ja beneških S l o v e n c e v .

V L O G A DRUŠTVA " I V A N T R I N K O " , T ISKA I N D R U G I H

V svo j i t i s o č l e t n i z g o d o v i n i se niso beneški S lovenc i n i k o l i k u l t u r n o i z ž i v l j a l i . G a r a l i so po g r u n t i h od zore do mraka za skromno, če ne revno p r e ž i v l j a n j e . G r u n t , c e r k e v , g o s t i l n a , t o j e b i l o n j i h o -vo s to le tno ž i v l j e n j e . Le v c e r k v i so poslušal i učeno s lovensko besedo (ta j i m danes m a n j k a v m n o -g i h c e r k v a h ) . V g o s t i l n i so ob n e d e l j a h z a p e l i neka j n a r o d n i h , k i so j i h p o d e d o v a l i iz roda v r o d , nato zopet grunt o d p o n e d e l j k a d o n e d e l j e . K u l t u r n i h p r i r e d i t e v niso p o z n a l i . N i b i l o n i t i k u l t u r n i h in prosvetn ih d e l a v c e v , za to smo se našl i u s t a n o v i t e l j i k u l t u r n e g a društva " I v a n T r i n k o " pred t e ž k o in ze lo odgovorno n a l o g o , k a k o v p e l j a t i med beneške S lovence k u l t u r n o ž i v l j e n j e .

Z a č e l i smo z manjš imi p r i r e d i t v a m i , k i so b i l e slabo ob i skane . To je o b u p n o , moreče in mučno v p l i -v a l o na nas vse. Potrebnega je b i l o mnogo p o t r p l j e n j a in v z t r a j n o s t i . P remiš l j eva l i smo, kakšni p r i -jemi b i b i l i bo l j kor is tn i in u č i n k o v i t i , da b i se p r i b l i ž a l i l j u d s t v u . M n o g i so g l e d a l i na nas z n e z a -u p a n j e m . Preganjan i smo b i l i od o b l a s t i , od šov in is tov in od d o m a č i h o d p a d n i k o v . L j u d j e niso p r i h a -j a l i na naše p r i r e d i t v e , ker so se b a l i , da b i b i l i " z a b e l e ž e n i " , p r e g a n j a n i . Bal i so se, da ne b i b i -l i d e l e ž n i iste usode kot m i .

Pri društvu smo se z a č e l i u k v a r j a t i s s o c i a l n i m i p r o b l e m i . L judem smo z a č e l i o p r a v l j a t i razne s o c i a l -ne us luge . Pisal i smo pisma na o b l a s t i , v ustanove in p o d o b n o . To naše d e l o v a n j e je v zadn jem času doseglo v e l i k a n s k i r a z m a h . N a t o smo p r i č e l i tud i z v e č j i m i p r i r e d i t v a m i , k a j t i d o b i l i smo zaupan je l j u d s t v a . P r i red i t ve uspeva jo ena za d r u g o . L j u d j e so z a č e l i p r i h a j a t i nan je na jp re j i z h v a l e ž n o s t i , k e r smo j i m reš i l i kakšno soc ia lno us lugo . N a t o pa so p r i h a j a l i z a t o , ker so j i m b i l e p r i r e d i t v e v š e č . T a k o so mnogi p r iš l i p rv i č v s t ik s s lovensko k u l t u r o , z ubrano zape to pesmi jo pevsk ih zbo rov iz Trs ta , G o -r i c e , pa tud i i z S l o v e n i j e . Tako se narodna zavest vedno bo l j š ir i po naših vaseh in d o l i n a h . Na p r i -r e d i t v a h se ne ome ju jemo z g o l j no k u l t u r n e p rograme. Naš i l j u d j e vedno bo l j g lasno in o d l o č n o z a h -t e v a j o svoje narodne , gospodarske, soc ia lne in č lovečanske p r a v i c e .

Kot sem že o m e n i l , so us tanov i l i naši m lad i i z s e l j e n c i v Šv ic i svo je močno d ruš tvo , k i nam pomaga pri osveščanju našega p r e b i v a l s t v a . To društvo ima že močne k o r e n i n e tud i v naših d o l i n a h .

Vsakega 6. j a n u a i j a o r g a n i z i r a m o v Čedadu " D a n e m i g r a n t a " . Dvorano mestnega g l e d a l i š č a je vsako le to bo l j n a t r p a n a . L j u d j e se ne u d e l e ž u j e j o tega p r a z n i k a samo z a t o , da b i p r i sos tvova l i pestremu ku l tu rnemu programu, pač pa tud i z a t o , da b i vedno bo l j g lasno in v v e č j e m š t e v i l u z a h t e v a l i r e š i -tev beneškega vp rašan ja .

Lanskega j u l i j a je b i l v K l o d i č u , v lep i rečanski d o l i n i , p rv i f es t i va l benešk ih p o p e v k . M l a d i n c i i z d o l i n e so i z v a j a l i n o v e pesmi v n a r e č j u d o m a č i h a v t o r j e v . Fest ival. , k i je popo lnoma uspe l , je o r g a -n i z i r a l o domače društvo " R e č a n j " , k i je že n a p o v e d a l o v p r i h o d n j e m mesecu j u l i j u d rug i f e s t i v a l .

K u l t u r n o društvo " I v a n T r i n k o " , v sode lovan ju z domač im i z a v e d n i m i d u h o v n i k i , j e o r g a n i z i r a l o 8 . avgusta 1971 v e l i k o k u l t u r n o m a n i f e s t a c i j o na p o b o č j u M a t a j u r j o : K u l t u r n o srečanje med sosednimi n a -

37

r o d ! . M a n i f e s t a c i j e se je u d e l e ž i l o nad 2 000 l j u d i . Postala bo t r a d i c i o n a l n a tako ko t " D a n e m i g r a n -

ta" in fes t i va l popevk v K l o d i č u . V zadn jem času smo o r g a n i z i r a l i še c e l o vrsto k u l t u r n i h p r i r e d i t e v

ter i z l e t o v na rodnobud i te l j skega z n a č a j a .

Po s t o l e t j i h t r p l j e n j a , strahu in p regan jan ja ter p r is i lnega spanja v k u l t u r i , se je z a č e l a med našim

p reb iva l s t vom končno p rebu ja t i narodna zaves t . Čeprav smo šele na z a č e t k u p r e b u j a n j a , smo p r e p r i -

č a n i , da ne bo n i h č e več zaus tav i l tega naravnega procesa. Toda zaus tav i t i moramo p r i s i l no e m i g r a -

c i j o .

V bo ju za naše n a r o d n e , gospodarske in soc ia lne p r a v i c e , kakor tud i pr i osveščanju našega ž i v l j a ,

nam mnogo pomaga naš t i s k .

Imamo svoje g l a s i l o , " M a t a j u r " , k i i z h a j a k o t pe tna js tdnevn ik že nad dva jset l e t . Pred neka j l e t i j e z a č e l i z h a j a t i " D o m " , k i g a u r e j u j e j o i n i z d a j a j o zavedn i beneški d u h o v n i k i . Tako " D o m " ko t " M a -t a j u r " se pogumno bor i ta za p r a v i c e benešk ih S l o v e n c e v . V zadn jem času se j ima je p r i d r u ž i l še " E m i -g r a n t " , g l a s i l o društva benešk ih i z s e l j e n c e v v Š v i c i , k i zas leduje iste c i l j e ko t " M a t a j u r " i n " D o m " . Tako imamo danes t r i časopise a l i t r i g l a s i l a . In T r i n k o v k o l e d a r , k i i z h a j a od le ta 1 9 5 4 . l e t a . Po leg društva " I v a n T r i n k o " obsta ja in uspešno d e l u j e društvo " R e č a n j " v Terski d o l i n i , pod vodstvom mladega profesor ja V i l j e m a Černa pa d e l u j e Center za k u l t u r n a r a z i s k o v a n j a . Društvo i z s e l j e n c e v o d i -g r a v a pri nas in v t u j i n i ze lo pomembno v l o g o . Če pomis l imo , da pred p e t i n d v a j s e t i m i l e t i nismo i m e l i n i č e s a r , smo danes vendar le na bo l j šem. Toda pot rebno bo i t i d a l j e . Sli bomo pogumno po s v o -j i po t i n a p r e j , d o k l e r ne dosežemo vseh p r a v i c , k i nam p r i pada jo po zap isan ih in nezap isan ih n a r a v -n ih z a k o n i h . V našem p r a v i č n e m b o j u , k i ga b i j e m o za naš narodni in f i z i č n i obs to j , računamo na podporo in so l idarnost vseh s lovensk ih b r a t o v , pa naj ž i v i j o na eni a l i d rug i strani m e j e . Prepr ičan i smo, da nam bratske pomoč i ne bodo o d r e k l i .

Rado Bednar ik

O B L I K E , R A Z V O J I N S E D A N J E S T A N J E I Z S E L J E V A N J A I Z S L O V E N S K I H

P R I M O R S K I H K R A J E V

Eden i z m e d č i n i t e l j e v , k i v p l i v a j o na narodov d ružben i sestav in narodovo rast - tore j na s o c i a l n o -demografsk i fak to r - je brez dvoma tud i e m i g r a c i j a a l i i z s e l j e v a n j e . N i še d a l e č za nami d o b a , ko je p o m e n i l o i z s e l j e v a n j e h i r a n j e in odmi ran je narodnega te lesa . Po leg a l k o h o l i z m a je posta lo pri nas emigran tsko n a j b o l j pereče soc ia lno vprašanje v z a d n j i h d e s e t l e t j i h p re jšn jega s t o l e t j a in t j a do prve sve tovne v o j n e . O d h a j a n j e n a j b o l j š i h moč i v t u j i n o začasno a l i za vedno in temu s ledeče soc ia lne in za narodno zavest kva rne p o s l e d i c e , vse to je našlo močan odmev v našem slovstvu že pri Ke rsn i -k u , T a v č a r j u , do nove jš ih : od Z u p a n č i č a v D u m i , k j e r b l i ž n j a l u j i n a v ves t fa lsk ih r u d n i k i h pož i ra n a -še i z s e l j e n c e , do K l o p č i č a , k j e r se le stari rod še spomin ja d o m a č i j e .

V svo jem re fe ra tu imam namen na k r a t k o o č r t a t i g l a v n e s i l n i c e , k i so z b u d i l e in pospeševale e m i g r a -c i j o v I t a l i j i in še posebej med pr imorsk imi S lovenc i in r o j a k i pod M a t a j u r j e m , med Beneškimi S loven -c i . Ob k o n c u pa nameravam podat i z a k l j u č k e o današnjem stanju i zse l jens tva v gor i šk ih o b č i n a h in na Krasu na pod lag i z a d n j i h š t e v i l k , k i so j i h d a l a županstva na r a z p o l a g o .

38

V z a č e t k u 19. s to le t j a so r a z l i č n e ag ra rno - indus t r i j ske razmere v Rus i j i , A v s t r o - O g r s k i , v S redozem-l ju ( I t a l i j a ) usmer ja le emigran te v Severno A m e r i k o . - V le tu 1900 je znašalo š t e v i l o i z s e l j e n c e v iz I t a l i j e v Severno A m e r i k o že 530 t i soč . Emig rac i jo je pospeši la parna p l o v b a . Nemške p a r o -p lovne družbe so vsako le to p r e p e l j a l e p r i b l i ž n o 400 t isoč emig ran tov čez m o r j e . M e d le t i 1890 -1910 je b i l a na jš tev i l ne jša pro le tarska e m i g r a c i j a d n i n a r j e v s p o d e ž e l j a in iz v e l i k i h mest (drugačna ko t p rv ih k o l o n o v ) . Te parop lovne družbe so samo v a b i l e in nameščale i zse l j ence na lastne p l a n t a ž e .

V z a č e t k u 2 0 . s t o l e t j a začno d r ž a v e , kamor se emigran t i p r i s e l j u j e j o , " k o n t i n g e n t i r a t i " š t e v i l o e m i -g r a n t o v ; Z D A le ta 1921. Demografska in emigrantska p o l i t i k a faš izma je e m i g r a c i j o popo lnoma ustav i -la že o k o l i 1930. Naraščan je p reb iva ls tva je o k o l i 1950 iska lo zopet od tok v sosedne d r ž a v e : Š v i c o , F r a n c i j o , N e m č i j o i n prek o c e a n a .

Leto 1957 pomeni zopet pre lom v evropski e m i g r a c i j s k i p o l i t i k i , ker se je d o l o č i l o prosto g i b a n j e d e -lavsk ih si l na prostoru d ržav evropske skupnos t i . Prekooceansko e m i g r a c i j o nadomest i k o n t i n e n t a l n a , z l a -sti kar se t i č e I t a l i j e . Tudi no t ran ja e m i g r a c i j a dobi drugo podobo, in smer m i g r a c i j e ; p o j a v i se m i g r a -c i j a od juga pro t i severu , k j e r je indus t r i j sk i r azvo j omogoč i l zapos lenost . Š t e v i l o d e l a v s k i h mest je v iš je ko t pr i rastek p r e b i v a l s t v a ; med l e t i 1950-1962 znaša pr i rastek v Srednj i in Severni I t a l i j i nad 3 m i l i j o n e nasprot i enemu m i l i j o n u demografskega p r i ras tka . Z juga I t a l i j e je pr iš lo na sever med l e t o -ma 1951-61 p r i b l i ž n o en m i l i j o n de lavsk ih m o č i . To je s labo , ker i z s e l j e v a n j e onemogoča indus t r i j sk i r azvo j na jugu samem, k j e r man jka delavske s i l e .

Ka j pa za nas S lovence? T e ž k o je sestav i t i i zse l jensk i p reg led zarad i obš i rnega pros tora , kamor so se S lovenc i i z s e l j e v a l i ; to ¡e K a n a d a , Zd ružene d r ž a v e , A r g e n t i n a , F r a n c i j a , W e s t f a l i j a , H o l a n d i j a in E g i p t . To je s lovenski emigran tsk i k o l o n i a l n i prostor , razsežen , a le na redko emigran tsko n a s e l j e n . P rva , k i sta skušala podat i vsaj n e k o l i k o zaok roženo s l i k o naših i z s e l j e n c e v v A m e r i k i , sta b i l a d u h o v -n ik Jos ip Trunk (Amer i ka in A m e r i k a n c i , C e l o v e c 1912) in d r . Hugo Bren v se r i j i č l a n k o v " N a j s t a r e j -š i s lovenski i z s e l j e n c i v A m e r i k i " . Za n j i m a je naša izse l jenska l i t e r a t u r a narašča la s č l a n k i K a z i m i r a Z a k r a j š k a , J e r i č a , Terbovca v amer iškem časop is ju , pa tudi v " Č a s u " Leonove d ružbe v L j u b l j a n i .Prv i s lovenski s ta ln i i z s e l j e n e c je b i l farmar Peter Poheka iz M e t l i k e . N a š e l ga je škof Baraga že 1831 med I n d i j a n c i . G o t o v o so b i l i že prej neka te r i naši p redn ik i s ta lno nase l jen i v t u j i n i ; t ako smemo r a -čuna t i na po ld rugo s to le t j e našega i z s e l j e n i š t v a . Po amer išk i secesi jsk i v o j n i 1861-1865 je b i l o že v e č s lovensk ih n a s e l b i n . Prva s lovenska i z s e l j e v a l n a doba pa je b i l a med le toma 1 8 2 0 - 1 9 1 2 . Leta 1910 je ž i v e l o po d ržavnem š te t ju 183 000 S lovencev pod z v e z d n a t o z a s t a v o . P . Z a k r a j š e k t r d i , da j i h je b i l o k v e č j e m u 130 0 0 0 , kar b i b i l o b l i ž e r e s n i c i . D ržavno š te t je le ta 1920 n a v a j a 210 000 S l o v e n c e v ; u -radne š t e v i l k e niso prav z a n e s l j i v e , ker so naše vp i sova l i pod r a z l i č n i m i o z n a k a m i : S l a v , S l a v i s c h , S l a -v i c .

N a j še o m e n i m , da so se s ta ronase ln ik i o b d r ž a l i v narodnem duhu še p rece j t rdno s p o m o č j o s lovensk ih ž u p a n i j s k i h skupnost i . N a s e l b i n e z na rodn im i ž u p n i j a m i so posta le središča v e r s k o - k u l t u r n e g a ž i v l j e n j a med amer išk imi S lovenc i .

Drugi steber so b i l e o r g a n i z a c i j e : podporne , p rosve tne , verske, k i so se med seboj n e k a k o p r e p l e t a l e n p r . K r a n j s k o - s l o v . - k a t . J e d n o t a , s 30 000 č l a n i in 226 p o d r u ž n i c a m i , c e l o v K a n a d i . Druge p o d o b -ne o r g a n i z a c i j e so ime le o k r o g 20 000 č l a n o v , med temi s o c i a l i s t i č n a Slovenska de lavska podporna z v e z a . Poleg teh ne smemo p o z a b i t i na časn ike in k n j i ž n o d e l o v a n j e , k i j e o h r a n j a l o i z s e l j e n i m r o j a -kom slovensko zaves t . N a j s t a r e j š i časn ik s p rv im imenom " A m e r i k a n s k i S l o v e n e c " je b i l u s t a n o v l j e n 1891 v C h i c a g u , z 8 000 n a r o č n i k i . Leta 1925 se je z d r u ž i l s c h i c a š k o E d i n o s t j o . Ko t d n e v n i k je i z h a j a l Sakser jev s t a r o l i b e r a l n i " G l a s naroda" o d 1894 d a l j e i n t r e t j i d n e v n i k " P r o s v e t a " , s o c i a l i s t i č -ne b a r v e . O b s t a j a l a je še ena s o c i a l i s t i č n a o r g a n i z a c i j a , " Jugos lovanska S o c i a l i s t i č n a z v e z a " z g l a -s i lom " P r o l e t a r e c " , l e ta 1906. Ide jno svobodomiselno usmer jena o r g a n i z a c i j a je b i l a z v e z a z g l a s i l o m " G l a s svobode" do 1927. Komunis t i so ime l i " D e l a v s k o S l o v e n i j o " . Nes t rankarska je b i l a " A m e r i š k a d o m o v i n a " . Tu in tam je pr iš lo do sode lovan ja na prosvetnem p o d r o č j u in tud i pr i skupn ih N a r o d n i h d o m o v i h , ko t na pr imer v C l e v e l a n d u . Slovenski i z s e l j e n i š k i e l e m e n t je postal že za amer iško d ružbo d o m a č , v r o j e n , svojsk i č i n i t e l j . Kanadski S lovenc i so i m e l i " I z s e l j e n s k i sve t " z deset do 15 t isoč č l a -n i , k i je b i l pod ružn ica onega v Z D A . Jedno te so i m e l e svo je p o d r u ž n i c e . Tak p o l o ž a j je ostal do druge svetovne v o j n e .

39

J U Ž N A A M E R I K A

Posamič so se S l o v e n c i nase l j eva l i v B r a z i l i j i že ob koncu pre jšn jega s t o l e t j a . Z a t o poznamo p o r o č i -la o s lovenski e m i g r a c i j i v J u ž n o A m e r i k o šele po le tu 1928 ( M i k l a v č i č in Kas te l i c v " D u h o v n e m ž i v l j e n j u " , Buenos A i r e s ) . V v e č j i meri so se pa po le tu 1918 p r i s e l j e v a l i z las t i z od I t a l i j a n o v zase -denega o z e m l j a . Na gor išk i p re fek tu r i je l e ž a l o 6 000 prošenj naših l j u d i , 12 000 samo iz P r i m o r -ske . N a s e l b i n , k j e r je b i l o vsaj 10 s lovensk ih d r u ž i n , je b i l o 100. N a j v e č j a nase l ja so b i l a v Buenos A i r e s u , Santa Fž , Cordoba , M e n d o z a . O p o r a i zse l j encem so b i l e ko t v Z D A prosvetne in podporne o r g a n i z a c i j e in časop is je . Ž u p n i k M r k u n je us tanov i l v Buenos A i resu že le ta 1928 l is t " I z s e l j e n e c " . Še važnejše ko t duhovna v e z s lovensk ih i z s e l j e n c e v je b i l o K a s t e l i č e v o " D u h o v n o ž i v l j e n j e " , k i j e p o -s ta lo teme l j za k u l t u r n o ž i v l j e n j e j užnoamer i šk ih S l o v e n c e v .

LP IGT

lu je b i l t i p i č n o s lovenski i zse l jensk i svet v prv i vrst i za ženske iz gor iške o k o l i c e , k i so b i l e s l užk i -

n je in d o j i l j e v boga t ih d r u ž i n a h . Iz sezonskih so postale sta lne i z s e l j e n k e . Po v e č i n i so b i l e iz n e k -

d a n j i h o b č i n M i r e n , Renče, P rvač ine in i z gor iške vzhodne o k o l i c e . V Egiptu sta b i l a dva i z s e l j e n i š -

ka c e n t r a : A l e k s a n d r i j a s p r i b l i ž n o 3 000 i zse l j enkami in K a i r o s 1 000. O s k r b o v a l i so j i h f ranč iškan i

¡rt šolske sestre. Imele so posebna r e k r e a c i j s k a z a v e t i š č a . N e k a t e r e so pr inaša le domov prece j d e n a q a

in so d o k u p i l e z e m l j i š č a , k i so j i h o b d e l o v a l i mošk i .

V F R A N C I J I

Je ž i v e l o in d e l a l o med dverna sve tovn ima vo jnama okrog 20 000 naših l j u d i . Deloma so b i l i nesta ln i in so se z a p o s l i l i danes t u , j u t r i tam, k je r j i m je t renutno bo l j k a z a l o . Sta ln i i z s e l j e n c i pa so b i l i nase l jen i v š t i r i h p o k r a j i n a h F r a n c i j e : v severn ih , potem ob f rancosko-saarsk i m e j i , v c e n t r a l n i F r a n c i -j i in v Br ieysk i k o t l i n i o k r o g A u m e t z a in T h i o n v i l l a . N a j v e č j i h je b i l o na severu , ok rog 9 0 0 0 , a so se že o t r o c i p r i s e l j e n c e v narodno i z g u b l j a l i . N e k a j društev so ime l i in j i h še i m a j o , šol seveda ne in se je že drug i rod popolnoma i z g u b i l .

Bo l je so b i l i o r g a n i z i r a n i naši i z s e l j e n c i v drugem pasu ob f rancosko-saarsk i m e j i ; tu j i h je b i l o 4 0 0 0 . Po v o j n i so se t j a p rese l i l i t ud i d rug i west fa lsk i S l o v e n c i .

T re t ja skup ina v Br iyesk i k o t l i n i , k j e r je b i l o p r i b l i ž n o 4 500 l j u d i , je i m e l a dost i go r i šk ih r o j a k o v ,

k i pa so b i l i reg is t r i ran i k o t I t a l i j a n i .

V C e n t r a l n i F r a n c i j i je b i l o k a k i h 1 000 naših r o j a k o v v r u d n i k i h ; l e - t i so b i l i med sabo n a j r a h l e j e

p o v e z a n i . Enak p o l o ž a j t i hega o d m i r a n j a je b i l tudi v B e l g i j i .

Precej dobro pa je b i l o poskrb l jeno za i zse l j ence v H o l a n d i j i . Tam so b i l i p r v i p i o n i r j i t rbove l j sk i r u -d a r j i . V e č i n a s lovensk ih i z s e l j e n c e v je ž i v e l a v l imburškem rudarskem r e v i r j u . Z a s l u ž i l i so d o b r o . Z b i -r a l i so se v rudarsk ih d ruš tv ih Svete Barbare; ena t r e t j i n a pa v soc ia lno demokra tsk ih e n o t a h .

40

N E M Č I J A

VVestfal i ja in Porenje sta dve od na js tare jš ih naših emigrantsk ih p o k r a j i n . VVestfalskih S lovencev so brž po 1. sve tovn i v o j n i naš te l i 2 0 - 3 0 t isoč z o t rok i v r e d . N a r o d n o in k u l t u r n o so b i l i dobro osk rb -l j e n i . Imel i so 27 društev S v . B a r b a r e , razna podporna društva ter vsako le tne sestanke v K e v e l a a r j u . Ekonomsko j i m je šlo sprva d o b r o , po 1. svetovn i v o j n i pa precej s labše.

I I I . N O V A E M I G R A C I J A

To bi b i l p reg led s lovenskega i zse l j en i š t va do konca prve svetovne v o j n e . P o l o ž a j , k i pa se ni v g l a v n e m n i t i geografsko n i t i soc io loško dosti spremeni l tud i v dobi med dvema sve tovn ima v o j n a m a . Po drug i sve tovn i v o j n i je pr išel v poštev ko t c i l j i z s e l j e v a n j a še nov geogra fsk i prostor , t j . A v s t r a -l i j a ; z las t i za Pr imorce po le tu 1930, k j e r p rv i in še drug i rod kar dobro o h r a n j u j e t a narodno z a -vednos t , to pa tud i zarad i bol jše gospodarske pod lage v p r i m e r j a v i z d rug im i k r a j i .

To so b i l e nekdan je geografske r e g i j e a l i p o k r a j i n e naše e m i g r a c i j e in n j i h k u l t u r n o - n a r o d n a s r č i k a . Razen v p l i v a p o k r a j i n e , š t e v i l a , n a č i n a narodnostnega obstanka je b i l o naše i zse l j ens tvo tud i pod v p l i v o m p o k l i c n e g a de la a l i vsaj de lne p r i d o b i t v e n e usmer i t ve . Na Gor i škem n p r . so o d h j a l a i B r i c i sezonsko ko t k o s t a n j a r j i na Dunaj in v Bud impešto , p r o d a j a l i so tudi penčane č e š p l j e , n e k a t e r i so posta l i p r e k u p č e v a l c i s sadjem in so se s ta lno n a s e l i l i v v e č j i h s redn jeevropsk ih m e s t i h . G o r j a n i so h o d i l i ko t sezonski d r v a r j i v hrvatske slavonske g o z d o v e , V i p a v c i k o t kosci na P i v k o in z g o r n j i Kras , Kraševce pa je v l e k e l Trst kot težake v prosto l u k o . Iz b l i ž n j e gor iške o k o l i c e so b i l i sezonski in potem sta ln i em ig ran t i p o v e č i n i z i d a r j i , zapos len i v Šv ic i in F r a n c i j i , de loma v N e m č i j i .

V z r o k i i z s e l j e v a n j a do prve svetovne v o j n e so b i l i ekonomsk i : slabe l e t i n e , ma jhna posest, b r e z p o -se lnost , pa tud i a n a l f a b e t i z e m in nesoc ia l i z i ranos t v kakem p o k l i c u . N e k v a l i f i c i r a n i so h o d i l i v t u -j i n o z namenom, da s i p r i ga ra jo neka j p r i h r a n k o v in se v rne jo d o m o v , k j e r s i bodo p o p r a v i l i s t reho , k u p i l i k r a v i c o , d o k u p i l i neka j z e m l j e in se osvobod i l i bednega s t a n j a . Po v e č i n i so b i l i to račun i brez k r č m a r j a . V i d e l i pa smo, da so se v z r o k i e m i g r a c i j e m e n j a v a l i od časa do časa ,od k r a j a do kra j a , od stanu do s tanu . I zse l j evan je je pos ta ja lo vedno bo l j k o n t i n e n t a l n o , če i z v z a m e m o E g i p t .

Svojs tvene posebnosti se k a ž e j o pr i i z s e l j e v a n j u iz Beneške S l o v e n i j e . Tu se je res k a z a l a t i p i č n a sl i ka e m i g r a n t a , k i g r e , o j , b o ž i m e , s c u l i c o na pa l c i prek rame v t u j i n o s t rebuhom za kruhom a l i pa c e l o "s t rebuhom . . . za g u b a n c o " , ko t so r e k l i , če je kdo šel čez mor je v A m e r i k o . Z a r a d i sla-b ih gospodarskih razmer (71% d r u ž i n v Beneški S l o v e n i j i je k m e č k i h , toda t i so v e č i n o m a b a j t a r j i s p lah to z e m l j e , le redk i so b i l i z 10 ha posesti) so mora l i v s v e t . Po u radn ih š t e t j i h od le ta 1911 do 1951 se je i z s e l i l o 8 497 oseb. Š t e v i l o p r e b i v a l c e v je upad lo od 52 102 oseb na 43 6 0 5 . In to v deset ih č is to s lovensk ih o b č i n a h : Brdo, D r e k a , G r m e k , Podbonesec, S o v o d n j e , S v . L e n a r t , Podu tana , Sv . Pe te r , T i p a n a , R e z i j a , Srednje in v šestih mešanih: A h t e n , Fo jda , G o r j a n i , N e m e , Prapo tno , T o r j a n . I z s e l j u j e j o se pa n a j b o l j iz gorsk ih vasi in iz R e z i j e . Iz Dreke je šlo za s ta lno v svet v l e -t i h 1948-1958 o k r o g 474 l j u d i , i z rez i janske Ravence nad 4 1 % . I z s e l j e n c i i z gorsk ih pas ivn ih s loven sko-benešk ih k r a j e v so ponavad i s ta lno p o š i l j a l i domov svoje p r i h r a n k e . Toda po r a č u n i h le t o l i k o , d a je zneslo za osem mesecev prehrane v d r u ž i n i . Š t i r j e meseci so b i l i pa suh i , in to po v e č i n i prav t i s t i , ko se je sezonski d e l a v e c v r n i l domov čez z i m o . Sezonski d e l a v c i so z a č e l i po n e k a j l e t i h s t a l -no os ta ja t i zdoma, kar je p o v z r o č i l o t is t i v e l i k i padec p r e b i v a l s t v a v p re j šn j i h d e s e t l e t j i h .

Današnja e m i g r a c i j a ima pa tudi v Beneški S l o v e n i j i popo lnoma d rugačen z n a č a j .

41

N O V E POTEZE E M I G R A C I J E

Že po p rv i v o j n i se je spremeni la emig rac i j ska p o l i t i k a ; kongres Z D A je le ta 1921 in 1924 o m e j i l

k v o t o p r i s e l j e n c e v . Če pomis l imo , da se je i z s e l i l o l e tno iz I t a l i j e v l e t i h 1910-1914

253 t isoč zapos l i t ve ž e l j n i h v Z D A 71 000 v A r g e n t i n o 25 000 v B r a z i l i j o 16 000 v K a n a d o ;

a l i še bo l j s tvarno: samo iz benešk ih p r o v i n c , 6 000 mesečno, lahko razumemo, kakšen udarec je p o -m e n i l o o m e j e v a n j e p r i se l jen iške k v o t e za I t a l i j o in tud i za F u r l a n i j o in naše pr imorske k r a j e . Res je ome jeno š t e v i l o emig ran tov i z b o l j š a l o n j i h p r a v n o - s o c i a l n i i n gospodarski p o l o ž a j , toda v k r a j i h , n a v e -z a n i h na poš i l j ke emigran tsk ih p r i h r a n k o v , je z a v l a d a l a t rpka r e v š č i n a .

Preostala je ed ina p o t , us tva r i t i doma p reb iva ls tvu možnost obs tanka , i z b o l j š a t i gospodarske p o g o j e . P r a v

tu se n u d i j o p resene t l j i ve u g o t o v i t v e , vsaj kar se t i č e Beneške S l o v e n i j e , Gor i ške in naših k rašk ih v a -

si .

Čudno se s l i š i , da i z g i n j a m e d k o n t i n e n t a l n o i z s e l j e v a n j e , po lagoma pa tudi t is to v sosednje d r ž a v e . O -s t a j a j o pa še no t ran je m i g r a c i j e , iz g o r a t i h k r a j e v v n i ž i n o , iz vasi v mesta a l i v v e č j e k r a j e . Danes pa , vsaj na pod lag i n a j n o v e j š i h p o d a t k o v , k i sem j i h zbra l v t reh go r i šk ih s lovensk ih o b č i n a h : S t e v e r -j a n , Sovodnje in D o b e r d o b , morem t r d i t i , da na Gor iškem in tud i na Tržaškem Krasu ne obsta ja več vprašanje i z s e l j e n s t v a . N e k d a n j a rana , k i je o d v a j a l a ž ivemu narodnemu telesu mlade sokove , se je skora j z a c e l i l a . S l i k a em ig ran ta z lesenim k o v č k o m a l i c u l o na r a m i , k i je b i l a skoraj sto le t p o z n a -na med nami v resn ic i pa tud i v besedi in p o d o b i , že k sreči b l e d i . Pog le jmo š t e v i l k e za dese t le t j e 1958-1968 v že o m e n j e n i h o b č i n a h , v k a t e r i h se kaže s tanje i z s e l j e v a n j a a l i b o l j e m i g r a c i j e , ne e m i -g r a c i j e , nasplošno v naših k r a j i h .

S teve r jan je imel le ta 1958 971 p r e b i v a l c e v ( l e g a l n i h ) , l e ta 1968 (do konca pre jšn jega meseca a v g u -sta) pa 8 2 1 ; 150 p r e b i v a l c e v manj za tako ma jhno o b č i n o . I z š e l i l a pa se je samo ena d r u ž i n a v A v s t r a l i j o , eden v A r g e n t i n o , d v a v N e m č i j o , le neka te r i v b l i ž n j e fur lanske k r a j e ; vsi os ta l i pa v G o r i c o . Ta p o j a v ima zopet svoj poseben v z r o k , in s icer tega : mlade d r u ž i n e r.e n a j d e j o v S tever janu s t a n o v a n j a . Lastne hiše ne more jo z i d a t i za rad i predragega s tavb išča . M o š k i , k i so pre j h o d i l i a l i se v o z i l i na d e -lo v G o r i c o iri so se p o r o č i l i , so se p rese l i l i z d r u ž i n o vred v gor iško o b č i n o . Stanovanjska k r i z a v domač i o b č i n i je to re j vz rok o d s e l j e v a n j a a l i b l i ž n j e m i g r a c i j e . I z s e l j e v a n j a v starem smislu n i v e č , čeprav je neka j k m e č k i h hiš p razn ih in b rez d e l o v n i h m o č i .

V Sovodn jah je demografsko in m i g r a c i j s k o s tanje v dese t le t j u 1958-1968 s ledeče: le ta 1958 je i z k a z a -lo l judsko š te t je 1 860 p r e b i v a l c e v ; le tos , konec avgus ta , pa 1 781 ; tore j v deset ih l e t i h 80 m a n j . Padec n i v e l i k ; če upoštevamo r i a t a l i t e t o in m o r t a l i t e t o , j e m i g r a c i j s k o g i b a n j e domač inov (brez o r o ž -n i k o v in v o j a š k i h oseb) tud i v te j o b č i n i m a j h n o .

N a j v e č j e je b i l o med le toma 1963 do 1967. Leta 1958 se je i z s e l i l o neka j oseb v Š v i c o . V n a s l e d -n j i h l e t i h pa je o d h a j a l o l e tno poprečno po 50 oseb v G o r i c o , v Z a g r a j , v Ronke in v Fo l jan ria d e -l o . V teh k r a j i h so se tud i s la lno n a s e l i l i . D o s e l j e v a l i so se v sovodenjsko o b č i n o (poleg vo jašk ih o-seb) tud i od d rugod ter s tem k v a r i l i eno tno narodno s l i k o . Pred dvema le toma je i z s e l j e v a l n i tok iz sovoden jskega o k r a j a prece j u s a h n i l . V z r o k so nova indust r i j ska p o d j e t j a , k i n u d i j o domač im de lavcem z a s l u ž e k . V drugi vrst i p a , kakor mi z a t r j u j e j o obč insk i p r e d s t a v n i k i , je p r ipomog la k o h r a n i t v i l j u d i v o b č i n i tud i dobra cestna m r e ž a . D e l a v c i in d e l a v k e se lahko vsak dan v o z i j o v F u r l a n i j o , v G o r i c o , v T r ž i č in v G r a d i š k o na d e l o , ne da bi b i l i p r i s i l j e n i ostat i tam in si tam us tanov i t i nov dom in d r u ž i n o .

Ko t v i d i m o , pos ta ja jo tud i domače stanovanjske možnost i i n prometne z v e z e važen č i n i t e l j i z s e l j e v a n j a a l i m i g r a c i j e . Podobno je tud i na Krasu, na Doberdobski p l a n o t i . V obravnavanem dese t le t j u je pad lo š t e v i l o p r e b i v a l s t v a , ko t povsod, od 1 498 na 1 368 ; r a z l i k a znaša 130. O b č i n s k e s ta t i s t i ke kaže-^

42

j o , da je b i l o i z s e l j e v a n j e v inozemstvo n e z n a t n o . Danes je od vseh p r e b i v a l c e v Doberdoba le osem v inozemstvu in s icer v Š v i c i . Po p o k l i c u so m e h a n i k i . M i g r a c i j s k i t o k , posebno v le tu 1964, je b i l usmerjen v b l i ž n j e o b č i n e : Ronke, T r ž i č , S ta ranzan, Romans. Po v e č i n i so v "Laškem" os ta la d e k l e t a , k i so tam s l u ž i l a . ( "Laško" je v l judsk ih ust ih b l i ž n j i svet v fu r lansk i n i ž i n i pod D o b e r d o b -sko p l a n o t o . )

Kakor iz Doberdoba tako ne zas led imo več po java stare e m i g r a c i j e v P e v m i , O s l a v j u in v S tmavru . M l a d i se v o z i j o na d e l o , p o v e č i n i z las tn imi motorn imi sredstv i , v b l i ž n j e k r a j e ; Podgoro in G o r i c o , a se v r a č a j o d o m o v . Z a r a d i i zse l jens tva tore j ne pada več š tev i lo našega p r e b i v a l s t v a . Podobno je t u -d i v s lovensko-benešk ih vaseh. Vzemimo pr imer iz D r e k e , obč ine in vasi pod K o l o v r a t o m . Se n iso d a l e č t is ta l e t a , ko so l j u d j e h o d i l i v d a l j n o t u j i n o za k ruhom, z las t i v F r a n c i j o in v B e l g i j o . T a k r a t so res ostale mnoge hiše n p r . v O č n e m brdu popolnoma prazne in so le po lodpr ta p o l k n a b u t a l a ob razpokane stene razpada joče h i še . Po drugi svetovn i v o j n i so se pa z a č e l i iz teh gorsk ih vasi i z s e l j e -v a t i in nase l j eva t i v fu r lansk ih k r a j i h s stolarsko i n d u s t r i j o . Danes pa smo tud i tu p r i č a , da se je m i -g r a c i j a us tav i l a in se spremeni la v " n i h a j o č e " (pendolare) g i b a n j e . Dobre ceste in p revozna sredstva omogoča jo d e l o v n i m s i lam iz n a j o d d a l j e n e j š i h vas i , da se p e l j e j o z j u t r a j na d e l o še prek V i d m a in se zvečer v r a č a j o d o m o v . Tudi v Beneč i j i ko t na Gor iškem in na Krasu bi se to re j mog lo o h r a n i t i s p a -metno p o l i t i k o naše p r e b i v a l s t v o d o m a . Naše d ruž ine b i zopet mogle razprest i g l o b o k e k o r e n i n e v r o -dno z e m l j o i n j o k o t dedov ino i n o č i n o i z r o č i t i nas ledn j im rodovom.

N o t r a n j a m i g r a c i j a je prav poseben p o j a v , k i k v a r i s l i ko s lovenskega e t n i č n e g a s tan ja v posameznih s lovensk ih o b č i n a h na Primorskem v I t a l i j i .

Vzemimo o b č i n o D e v i n - N a b r e ž i n a . Ta je ime la po l judskem š te t ju 4. novembra 1951 5 194 s ta lno nase l jenega p r e b i v a l s t v a . Razen m a l i h i z j e m so b i l i vsi S l o v e n c i . V nas ledn jem d e s e t l e t j u sta pa v ist i o b č i n i nasta l i dve n o v i n a s e l j i : S v . M a v r a in Ribiško nasel je (Peschiera de l T i m a v o ) , k i sta p o -polnoma i t a l i j a n s k i . Precej n o v i h i t a l i j a n s k i h nase l jencev je tud i v Ses l janu . Vsi t i so že d o c e l a spremeni l i l i c e p r e b i v a l s t v a , tako da bo b ržkone že pri p r i h o d n i h u p r a v n i h v o l i t v a h ta o b č i n a z g u b i -la s lovenskega župana .

Podobna s l i ka je na O p č i n a h , k i s icer spadajo v upravnem pog ledu pod Trst .

M e d m i l j sko in do l insko o b č i n o se je v r i n i l v e l i k indus t r i j sk i ok ra j pr i O r e h u in v Z a v l j a h , k i je že spremeni l nekdan jo e t n i č n o sestavo p r e b i v a l s t v a .

V gor išk i p o k r a j i n i je v tem pog ledu še s labše. N e k d a n j o d o c e l a s lovensko o b č i n o Standrež o b d a j a j o ok rog in okrog nova i t a l i j a n s k a nase l ja , k i ima jo že svo je šole in samostojno versko o b č i n o na M a l i h Ro jah . Dose l jen i so več inoma istrski begunc i z jugoslovanske s t r a n i .

N o v i indus t r i j sk i pas je tud i v r i n j e n med Standrež in S o v o d n j e . Z g u b l j e n a so n e k d a j s lovenska k m e č k a z e m l j i š č a . Tod so se nas tan i l i t u je rodn i p r i s e l j e n c i .

Naša e t n i č n a skupnost na Doberdobski p l a n o t i bo tud i z g u b i l a z a o k r o ž e n i e t n i č n i o k v i r , če bo tam p o -s tav l j ena evropska pro tos inhrot ronskn c e n t r a l a . Računa jo , da bo v tem pr imeru pr iš lo na to o z e m l j e k a -k i h 15 t isoč dose l j encev t u j i h e t n i č n i h s k u p i n .

N e k o l i k o d rugače je v s lovensko-benešk ih vaseh. V te b r d o v i t e in za k m e t i j s k o gospodarstvo še n e r a z -v i t e k r a j e se ne p r i s e l j u j e i t a l i j a n s k o - f u r l a n s k i ž i v e l j i z r a v n i n e . K r a j e v z i n d u s t r i j o na s lovenskem o-zeml ju pod M a t a j u r j e m še r i i ; razen v Spetru S l o v e n o v , k i pa že z g u b l j a drugo p o l o v i c o svo jega n e k -dan jega imena " S . P i e t r o d e g l i S c h i a v o n i " je postal S . P i e t r o a l N a t i s o n e . V teh k r a j i h je možen le p o -stopni razvo j ž i v i n o r e j e in t u r i z m a . E tn ična sestava p reb iva l s t va je os ta la takšna , k o t je b i l a še v s t a -r i h č c s i h . Seveda, neka j d rugega pa je zunan je i z r a ž a n j e narodnostnega duha ih ž i v l j a .

G l e d e i z s e l j e v a n j a v teh k r a j i h , k i je svoje čase p o m e n i l o rakavo rano na narodnem te lesu , moramo r e č i , da je drugače usmerjeno k o t n e k o č , ko so h o d i l i skoraj vsi moški v t u j i n o k o t s ta ln i a l i s e z o n -ski i z s e l j e n c i a l i tud i po S l o v e n i j i , k j e r so j i h vsi p o z n a l i ko t " R e z i j a n e " , škar jebrusce in l o n c e v e z c e .

43

Štev i l o beneških S lovencev je med vsemi S lovenc i n a j b o l j pada lo in s icer zaradi e m i g r a c i j e .

C e l o t n o š t e v i l o moremo u g o t o v i t i iz p o r o č i l a v idemskega šolskega skrbn ika Massoni ja iz le ta 1881. V n jem je navedeno š tev i l o 63 646 beneških S l o v e n c e v . N a s l e d n j i u radn i popisi niso več t o č n i . Š te t je iz le ta 1901, k i je p r inaša lo tudi podatke o občeva lnem j e z i k u , n i b i l o t o č n o . Izpuščene so b i l e š t e v i l k e o S l o v e n c i h v o k r a j i h N e m e in T a r č e n t . Z a t o so našte l i le 31 768 l j u d i s s lovensk im o b č e -v a l n i m j e z i k o m . Čez deset le t so pa naved le uradne s ta t is t i ke kar 5 000 S lovencev v e č , čeprav so i z p u s t i l i š t e v i l k e i z narodno mešanih o b č i n .

Le ta 1914 pr inaša " A n n u a r i o S ta t i s t i co I t a l i a n o " 52 003 S l o v e n c e v . Raz l ike znašajo kar po 20 t isoč sem in t j a . Po prv i svetovn i vo jn i le ta 1921 prinaša uradno l judsko š te t je 33 932 p r i p a d n i k o v s l o v e n -ske m a n j š i n e . N a s l e d n j a l judska štet ja pa ne n a v a j a j o več š tev i l k p r e b i v a l s t v a po o b č e v a l n e m j e z i k u . Iz s t a t i s t i č n i h s to lpcev se more i zb r i sa t i obstoj e t n i č n e skup ine , z o b l i č j a zeml je pa ne I Na vzhodu v idemske p o k r a j i n e ž i v i še vedno ok rog 36 000 S lovencev v nepre t rganem s t iku s soro jak i zgo rn je soške d o l i n e in G o r i š k i h Brd .

Z A K L J U Č E K

Po s e l i t v e n i h t o k o v i h p reb iva l s t va in n j i h o v i h u č i n k i h ria soc ia lno in e t n i č n o sestavo p reb iva l s t va m o -remo i z l u š č i t i za s lovensko e t n i č n o o z e m l j e , k i je osta lo v I t a l i j i , dve k a r a k t e r i s t i č n i r a z d o b j i . V prvem r a z d o b j u , do k o n c a druge svetovne v o j n e , se je i z agrarnega p o d e ž e l j a današnje T ržaške , G o -r iške in V idemske p o k r a j i n e i z s e l j e v a l o s lovensko p reb iva l s t vo zarad i poman jkan ja d e l o v n i h mest v razne evropske d e ž e l e , z las t i pa v Severno in J u ž n o A m e r i k o . V drugem r a z d o b j u , po drugi sve tovn i v o j n i , so se S l o v e n c i i z s e l j e v a l i iz vseh p o d r o č i j J u l i j s k e K r a j i n e , vendar se je že tedaj p r i č e l o i z -s e l j e v a n j e k r č i t i in se je do zadn jega d e s e t l e t j a s k r č i l o (z i z j e m o Beneške S l o v e n i j e ) na m i n i m u m . Vse b o l j se na s lovenskem e t n i č n e m o z e m l j u š i r i j o o b m o č j a dnevne m i g r a c i j e d e l o v n e s i l e . Ta odha ja v Trs t , G o r i c o in osta le k r a j e z i n d u s t r i j o , k i leže na robu s lovenskega e t n i č n e g a o z e m l j a a l i pa že na i t a l i j a n s k e m a l i fu r lanskem e t n i č n e m o z e m l j u . To s tanje j e pr ines lo novo o b i i k o s t a b i l i z a c i j e s lovenske mu p r e b i v a l s t v u in i z b o l j š a n j e n jegove soc ia lno -ekonomske demografske s t ruk tu re .

Z e l o n e g a t i v n o za s lovensko e t n i č n o s t rukturo pa je pomen i l o po d rug i svetovn i v o j n i nase l jevan je istr sk ih . beguncev i t a l i j a n s k e narodnost i in drugega iz I t a l i j e dose l jenega p r e b i v a l s t v a na slovenskem e t n i č nem o z e m l j u , v k r a j i h z a p o s l i t v e ter nase l j evan je teh tudi na š i rokem, še nedavno č is to agrarnem s lo-venskem e t n i č n e m o z e m l j u tako v T ržašk i , G o r i š k i in V idemsk i p o k r a j i n i , kar pr ispeva k spremin jan ju s lovenskega e t n i č n e g a o z e m l j a v narodno mešano o z e m l j e .

Ž a b n i c a v Kana lsk i d o l i n i 810m

44

Samo Pahor

T R Ž A Š K I S L O V E N C I

I z raz t ržašk i S l o v e n c i , k i je včasih pomeni l le slovensko p reb iva ls tvo mesta oz i roma o b č i n e Trst , je v z a d n j i h d e s e t l e t j i h dob i l širši pomen. Danes označu jemo s tem imenom slovensko p reb iva ls tvo šestih o b č i n , k i od 5 . 10. 1954 t v o r i j o Tržaško ozeml je (Ter r i to r io d i T r ies te ) . K o l i k o je de jansko tega s l o -venskega p r e b i v a l s t v a , je ka j težko r e č i . Leta 1910, ob zadn jem avs t r i j skem popisu p r e b i v a l s t v a , je b i l o na tem ozeml ju 70 032 p r e b i v a l c e v s s lovenskim o b č e v a l n i m j e z i k o m . Leta 1953 je v lada i t a l i -janske repub l i ke o b j a v i l a i z računano š tev i l ko 39 145. Končno so i t a l i j a n s k e ob last i našte le le ta 1961 le še 25 582 p r e b i v a l c e v s s lovensk im d ruž insk im j e z i k o m ( l ingua usata in f a m i g l i a ) .

Po posameznih obč inah so b i l i t i S lovenc i tako le razpore jen i

D e v i n -N a b r e ž i n a

Z g o n i k Repentabor Trst D o l i n a M i l j e

Abso lu tno

%

2 992

4 8 , 6 4

1 148

8 7 , 1 0

514

8 9 , 3 1

15 819

5 , 8 0

4 137

7 9 , 9 4

972

7 , 6 9

Če n i mogoče v e d e t i , k o l i k o je dejansko S lovencev na Tržaškem, pa lahko s p rece jšn jo go tovos t jo t r -d i m o , da ustroj c e l o t n e g a občestva ni v e l i k o r a z l i č e n od ustro ja teh 25 5 8 2 . Ker ob popisu le ta 1951 ni b i l o pos tav l jeno vprašanje o j e z i k u , n i možna n ikakršna neoporečna p r imer java in b i se za to m o r a -l i z a d o v o l j i t i s s ta t i čno s l i k o . Da pa bo s l i ka bo l j ž i v a , je morda le vredno t v e g a t i p r i m e r j a v o s p o -d a t k i pre jšn jega pop isa . Z l a s t i , ker je pri t reh pre težno s lovensk ih o b č i n a h t vegan je ze lo m a j h n o . L e t a 1951 so b i l e vse t r i še v e l i k o bo l j slovenske in se je ustroj ce lo tne obč ine malo r a z l i k o v a l od ustro ja s lovenskega p r e b i v a l s t v a . Isto v e l j a v n e k o l i k o manjšem obsegu za danes že močno p o i t a l i j a n č e n o o b -č i n o D e v i n - N a b r e ž i n a .

Če pogledamo na jpre j splošne razmere na obravnavanem p o d r o č j u , v i d i m o , da je v razdob ju 1951 -1961 naraslo š tev i l o p reb iva ls tva le za 1 642 oseb a l i za 0 , 5 5 % . Razlog je predvsem v n e g a t i v n i b i l a n c i naravnega p r i ras tka , k i se je v presledku med š te t j i g i ba l t a k o l e :

1951 1952 1953 1954 1955 1956 1957 1958 1959 1960 1961 Skupno

- 1 4 6 -461 -506 - 5 1 6 - 5 1 5 -801 - 5 2 9 - 4 6 6 - 3 9 7 -623 - 2 6 0 - 5 222

Po posameznih o b č i n a h so seveda tud i obču tne r a z l i k e : p o z i t i v n o b i l a n c o i m a j o obč ine D e v i n - N a b r e -ž i n a (150) , Z g o n i k (41) in Repentabor (10) , i z e n a č e n o D o l i n a , n e g a t i v n o pa o b č i n i M i l j e ( - 4 8 ) in Trst . Drugi r az log je v tem, da tudi se l i t veno g i b a n j e , k i je s icer močno spremeni lo ustroj p r e b i v a l -s tva , n i b i l o ka j posebno p o z i t i v n o . Po eni strani smo sicer i m e l i v e l i k p r i l i v iz nekdan je cone B "Svobodnega t ržaškega o z e m l j a " , po drugi strani pa smo imel i v e l i k o d l i v prot i A v s t r a l i j i in Kanadi ter počasno o d s e l j e v a n j e , z las t i m la jš ih in bo l j k v a l i f i c i r a n i h , v indust r i j ska središča Severne I t a l i j e .

Posledica takega naravnega in se l i t venega g i b a n j a je zna tno postaranje p r e b i v a l s t v a . Ž i v l j e n j s k o d r e -vo tržaškega p reb iva ls tva je p ravzaprav k i j , č igar roča j se s ta lno tan jša , b e t i c a pa se pomika prot i nasprotnemu k o n c u . Srednja d o l ž i n a ž i v l j e n j a se je s icer v dese t le t ju 1951-1961 poda l jša la od 6 5 , 2 3 na 7 0 , 0 8 l e t , ne more pa to de js tvo v c e l o t i o p r a v i č i t i postaranje p r e b i v a l s t v a .

45

M e d t e m ko je le ta 1951 t v o r i l o p reb iva ls tvo staro nad 45 le t le 3 6 , 6 8 % vsega, je t v o r i l o le ta 1961

že 4 5 , 0 1 % p r e b i v a l s t v a . Temu pr imerno je padel tud i odstotek a k t i v n e g a p r e b i v a l s t v a , od 4 9 , 8 4 % na

4 4 , 0 7 %

0 - 2 1 2 1 - 4 5 0 - 4 5 4 5 - 6 5 -

1951 2 4 , 5 4 3 8 , 7 8 6 3 , 3 2 3 6 , 6 8 9 , 7 9

1961 2 1 , 6 3 3 3 , 3 6 5 4 , 9 9 4 5 , 0 1 1 3 , 1 5

Kot sem že o m e n i l , je se l i t veno g iban je močno spremeni lo ustroj p r e b i v a l s t v a . Podatke o ro jstnem k r a j u imamo sicer sarno za t ržaško o b č i n o , a ker ta šteje 9 1 , 3 2 % vsega p r e b i v a l s t v a , se t i poda tk i ne r a z l i k u j e j o v e l i k o od o n i h za ce lo p o k r a j i n o . Seveda so po o b č i n a h znatne r a z l i k e . Tako i m a j o pre težno slovenske o b č i n e brez dvoma znatno v e č j i odstotek p r e b i v a l c e v , k i so ro jen i v t ržaški p o -k r a j i n i . O b č i n i M i l j e in D e v i n - N a b r e ž i n a imata tudi znaten odstotek p r e b i v a l c e v , k i so ro jen i v n e k d a n j i c o n i B .

Preb iva ls tvo obč ine Trst 1 5 . 1 0 . 1 9 6 1 po ro jstnem k ra ju

Tržaška p o k r a j i n a

Prepuščena o z e m l j a

Cona B Gor iška

pok ra j i na Videmska p o k r a j i n a

O s t a l a I t a l i j a

Inozemstvo

5 4 , 6 1 % 1 2 , 4 9 % 1 1 , 9 3 % 2 , 3 4 % 3 , 4 5 % 1 1 , 6 1 % 3 , 5 7 %

(prepuščena o z e m l j a so t is t i de l nekdan je J u l i j s k e K r a j i n e , k i je po m i rovn i pogodbi iz le ta 1947 pr i padel J u g o s l a v i j i ) .

Pojav s taran ja p reb iva ls tva je med S lovenc i še posebno močan , vendar z e l o r a z l i č e n od obč ine do ob č i n e . Na js labš i je p o l o ž a j t ržaški o b č i n i . Tu je d e l e ž do 21 le t s tar ih S lovencev le 1 9 , 6 8 % , o n i h nad 45 le t s tar ih pa kar 5 0 , 8 2 % . Ker ž i v i v te j o b č i n i kar 6 1 , 9 5 % vseh S l o v e n c e v , n i pokra j insko pop reč je v e l i k o bo l jše od t e g a . Precej enak je po loža j v do l i nsk i in m i l j s k i o b č i n i . De lež do 21 le t s tar ih S lovencev znaša v prv i 2 2 , 1 8 % , v drugi 2 2 , 2 0 % , nad 45 le t s tar ih pa je v prv i 4 0 , 8 6 % , v d rug i 4 2 , 1 2 % . Področ je z n a j b o l j š i m i razmer j i pa t v o r i j o kraške obč ine D e v i n - N a b r e ž i n a , Z g o n i k in Repentabor , k j e r se v r t i j o d e l e ž i o k o l i 2 6 % in 3 6 % .

Z a n i m i v o b i b i l o v e d e t i , a l i niso morda enak i d e l e ž i tud i v kmečkem de lu t ržaške o b č i n e , k i nudi p r i b l i ž n o enako o k o l j e in enake ž i v l j e n j s k e razmere . V tem pr imeru bi b i l o razmer je v samem mestu še poraznejše in b i v z b u j a l o d v o m , a l i n i morda popis z a j e l le d r u ž i n e s starejš imi d ruž insk imi pogla-v a r j i in reg is t r i ra l mlajše d r u ž i n e k o t i t a l i j a n s k e . Pojav b i ne b i l na pod roč ju z močn im a s i m i l a c i j -skim pr i t i skom n i č nenavadnega .

Če pog ledamo, kako je to s taranje po teka lo v času, v i d i m o , da je v p re težno s lovensk ih obč inah de-lež do 21 le t s ta r ih S lovencev upade l za 7 % - 8 % , medtem ko je pr i o n i h med 2 1 . in 4 5 . le tom u-padel le neka j nad 1% in samo v do l insk i o b č i n i za dobra 2 % .

46

Preb iva ls tvo po starostnih skupinah

do 21 le t od 21 do 45 le t do 45 le t

1951 1961 r a z l i k a 1951 1961 raz l i k a 1951 1961

D e v i n - N a b r e ž i n a 3 3 , 0 7 25 , 9 5 - 7 , 1 2 3 8 , 2 3 3 6 , 8 2 - 1 , 3 1 7 1 , 3 0 6 2 , 7 7

Z g o n i k 3 4 , 9 8 2 7 , 5 9 - 7 , 3 9 3 7 , 2 9 3 6 , 2 1 - 1 , 0 8 7 2 , 2 7 6 3 , 8 0

Repentabor 3 4 , 4 4 26 , 2 6 - 8 , 1 8 3 8 , 1 2 3 6 , 9 7 - 1 , 1 5 7 2 , 5 6 6 3 , 2 3

Trst 2 4 , 0 2 19 , 6 8 - 4 , 3 4 3 8 , 7 1 2 9 , 5 0 - 9 , 2 1 6 2 , 7 3 4 9 , 1 8

D o l i n a 3 0 , 1 5 22 , 18 - 7 , 9 7 3 9 , 7 4 3 6 , 9 6 - 2 , 7 8 6 9 , 8 9 5 9 , 1 4

M i I je 2 7 , 7 8 22 , 2 0 - 5 , 5 8 4 1 , 0 8 3 5 , 6 8 - 5 , 4 0 6 8 , 8 6 5 7 , 8 8

Pok ra j i na 2 4 , 5 4 21 , 6 5 - 2 , 8 8 3 8 , 7 8 3 1 , 6 6 - 7 / 1 2 6 3 , 3 2 5 3 , 3 1

nad 45 le t nad 65 le t

1951 1961 r a z l i k a 1951 1961 r a z l i k a

D e v i n - N a b r e ž i n a 2 8 , 7 0 3 7 , 2 3 + 8 , 5 3 7 , 1 4 10 , 8 4 + 3 , 7 0

Z g o n i k 2 7 , 7 3 3 6 , 2 0 + 8 , 4 7 8 , 4 3 12 , 4 4 + 4 , 0 1

Repentabor 2 7 , 4 4 3 6 , 7 7 + 9 , 3 3 7 , 5 1 10 , 8 8 + 3 , 3 7

Trst 3 7 , 2 7 50 82 + 1 3 , 5 5 9 , 9 1 14 , 7 5 + 4 , 8 4

D o l i n a 3 0 , 1 1 4 0 , 8 6 + 1 0 , 7 5 8 , 5 8 11 , 3 2 + 2 , 7 4

M i l j e 3 1 , 1 4 4 2 , 1 2 + 1 0 , 9 8 8 , 7 7 1 0 , 5 7 + 1 ,80

Pok ra j i na 3 6 , 6 8 4 6 , 6 9 + 1 0 , 0 1 9 , 7 9 1 3 , 3 9 + 3 , 6 0

Za le to 1951 je i z računan odstotek od c e l o l n e g a p r e b i v a l s t v a , za le to 1961 pa samo od s lovenskega .

G l e d e i zobrazbe je po loža j v splošnem dober na n i ž j i h s t o p n j a h , slab pa na v i š j i h . N e p i s m e n i h je med S lovenc i koma j 1 , 9 2 % . Tudi tu se t r i kraške obč ine r a z l i k u j e j o od o s t a l i h , saj i m a j o v pop reč ju komaj 0 , 5 4 % nep ismen ih . Naspro tno pa imata n e k d a n j i istrski o b č i n i D o l i n a i n M i l j e v isoke ods to tke : prva 2 , 2 8 , druga c e l o 10 ,31 .

I zobrazba nad 6 le t starega p reb iva ls tva

Nep ismen i

D e v i n - N a b r e ž i n a Z g o n i k Repentabor

Trst D o l i n a M i I je

Pok ra j i na

1951 1961

skupno skupno S lovenc i

abso lu tno % abso lu tno % abso lu tno %

76 22

4

5 473 172 965

6 712

1,62 1 , 8 7 0 , 7 7

2 , 1 3 3 , 8 9 8 , 2 5

2 , 4 0

70 6 4

5 706 141 599

6 526

1 , 2 4 0 , 4 8 0,68

2,21 2 , 9 2 5 , 0 5

2 , 3 1

15 4 4

250 99 94

466

0 , 5 4 0 , 3 7 0 , 8 4

1 , 6 5 2,28

1 0 , 3 1

1 , 9 2

47

Podatk i o ro jstnem k r a j u nepismenih v t ržaški o b č i n i p rece j dobro po jasn ju je jo ta p o j a v .

Tržaška p o k r a j i n a

Prepuščena ozeml ja

Cona B

G o r i ška p o k r a j i n a

V idemska p o k r a j i n a

O s t a l a

I t a l i j a Inozemstvo

D e l e ž nep ismenih

v skup in i 0 , 6 3 % 4 , 7 2 % 5 , 5 4 % 0 , 6 8 % 1 , 7 9 % 3 , 9 1 % 3 , 0 9 %

D e l e ž skupne pr i nep ismenih 1 2 , 9 4 % 2 8 , 4 6 % 2 9 , 5 7 % 0 , 7 4 % 2 , 8 2 % 2 0 , 4 0 % 5 , 0 7 %

V d e s e t l e t j u 1951-1961 je nepismenost povsod znatno p a d l a , razen v t ržaški o b č i n i , k j e r je narasla od 2 , 1 3 na 2 , 2 1 % . A l i so pr i tem porastu u d e l e ž e n i tud i S l o v e n c i , seveda n i mogoče u g o t o v i t i .

V repentaborsk i obč in i je naraslo r e l a t i v n o š tev i l o nep ismenih med S l o v e n c i , ker je pad lo abso lu tno

š t e v i l o , os ta l i pa so 4 nepismeni ko t l e ta 1951.

Z a s k r b l j u j o č je ponekod porast d e l e ž a pismenih brez končane osnovne šo le . Porast i z k a z u j e j o vse ob

č i n e razen m i l j s k e , predvsem pa p re težno s lovenske.

I zobrazba nad 6 le t starega p reb iva l s t va

Pismeni brez končane osnovne šole

1951 1961


abso lu tno % abso lu tno j % abso lu tno %

D e v i n - N a b r e ž i n a 259 5 , 5 2 456 8 , 0 8 162 5 , 8 4

Z g o n i k 56 4 , 7 8 83 6 , 7 3 75 6 , 9 7

Repentabor 15 2 , 9 0 24 4 , 1 2 22 4 , 6 6

Trst 15 378 6 , 0 0 15 996 6 , 2 0 805 5 , 3 2

D o l i n a 234 5 , 2 9 316 6 , 5 5 232 5 , 6 5

M i I je 1 581 1 3 , 5 2 1 017 8 , 5 7 85 8 , 3 3

Pokra j i na 17 523 6 , 2 8 17 892 6 , 3 4 1 381 5 , 7 0

Ker je ods to tek p ismenih s končano osnovno šolo danes vse bo l j odv isen od de leža oseb s srednjo in

v isoko šolo k o t pa od d e l e ž a nep ismen ih , niso v i sok i ods to tk i S lovencev s končano osnovno šolo r a v -

no n a j b o l j š i z n a k .

48

I zobrazba nad 6 le t starega p r e b i v a l s t v a

Z osnovno šolo

1951 1961



D e v i n - N a b r e ž i n a 3 490 7 4 , 4 4 3 567 6 3 , 2 2 1 814 6 5 , 4 2

Z g o n i k 1 024 8 7 , 4 4 973 7 8 , 9 7 886 8 2 , 4 1

Repen tabor 473 9 1 , 6 6 458 7 8 , 6 9 392 8 3 , 0 5

Trst 150 533 5 8 , 7 3 132 897 5 1 , 6 1 9 071 6 0 , 0 2

D o l i n a 3 833 8 6 , 7 1 3 750 7 7 , 7 6 3 102 7 9 , 7 6

M i l j e 7 607 6 5 , 0 8 7 564 6 3 , 7 8 628 6 8 , 9 3

Pok ra j i na 166 980 5 9 , 9 0 149 209 5 2 , 9 4 15 893 6 5 , 5 9

Razvese l j i vo pa j e , da so povsod n i ž j i ko t l e ta 1951, medtem ko so ods to tk i oseb z n i ž j o s redn jo š o -lo povsod v i š j i , v do l i nsk i o b č i n i c e l o za več kot t r i k r a t . K l j u b takemu napredku pa je b i l ods to tek S lovencev z n i ž j o srednjo šolo le ta 1961 še vedno n e k o l i k o n i ž j i od o d g o v a r j a j o č e g a ods to tka pri c e -lo tnem p reb iva l s t vu o z e m l j a le ta 1951. Lahko b i teda j g o v o r i l i o dese t l e tn i z a m u d i .

' I zob ražba nad 6 l e t starega p r e b i v a l s t v a

Z n i ž j o s redn jo šolo

1951 1961

skupno skupno S l o v e n c i


D e v i n - N a b r e ž i n a Z g o n i k Repentabor

709 51 19

1 5 , 1 2 4 , 3 5 3 , 6 8

1 290 144

85

2 2 , 8 6 1 1 , 6 8 1 4 , 6 0

632

93

4 6

2 2 , 8 0 8 , 6 5 9 , 7 5

Trst

D o l i n a

M i l j e

58 276

125

1 264

2 2 , 7 3

2 , 8 2

1 0 , 0 8

74 471 5 3 9

2 319

2 8 , 9 0 1 1 , 1 5 1 9 , 5 5

3 937 399

96

2 6 , 0 5 1 0 , 2 6 10 ,53

Pok ra j i na 60 444 2 1 , 6 8 78 848 2 7 , 9 7 5 203 2 1 , 4 7

Na pod roč ju v iš je srednje šole je r a z k o r a k še v e č j i . O d s t o t e k I t a l i j a n o v s tovrs tno i z o b r a z b o ( 8 , 6 5 ) je d v a k r a t v i š j i k o t odsto tek S lovencev ( 4 , 2 2 ) . Če pa upoš tevamo, da do le ta 1945 n i b i l o na tem področ ju nobene s lovenske v iš je srednje šole in še danes m a n j k a t e h n i š k a , je p o j a v povsem r a z u m l j i v . Z a t o tud i ne preseneča d e j s t v o , da 893 s lovensk ih matu ran tov i z le t 1945-1961 p reds tav l j a kar 6 9 , 3 3 % vseh S lovencev z v i š j o , s r e d n j o a l i v isoko šolo (1 2 8 8 ) , k i j i h je z a j e l popis le ta 1961 . O d t o d i z v i r a

tud i nesorazmerna p o r a z d e l i t e v med posamezne t i pe š o l . V e l i k o več S lovencev ko t pa I t a l i j a n o v ima maturo k las i čne a l i rea lne g i m n a z i j e ( 3 3 , 7 8 : 2 7 , 4 7 % ) , znatno več j i h ima tudi u č i t e l j s k o maturo ( 2 9 , 7 1 : 2 4 , 7 6 % ) , zna tno manj pa maturo t e h n i č n i h , p o k l i c n i h in d r u g i h v i š j i h s redn j ih šol ( 3 6 , 4 8 : 4 7 , 7 6 % ) . M e d omen jen im i p o v o j n i m i maturan t i je razmer je še s labše, toda upoštevat i je t r e b a , d a je del o n i h s k las i čne in rea lne g i m n a z i j e do le ta 1961 že konča l v isoko šo lo . O d s t o t k i so s ledeč i : k l as i čna i n rea lna 4 5 , 8 0 % , u č i t e l j i š č e 2 4 , 3 0 % , t rgovska a k a d e m i j a 2 9 , 8 9 % .

Izobrazba nad 6 le t starega p reb iva l s t va

Z v iš jo srednjo šolo

1951 1961

skupno skup no S lovenc i

abso lu tno % absolu tno % absolu tno %

D e v i n - N a b r e ž i n a 125 2 , 6 6 205 3 , 6 3 116 4 , 1 8

Z g o n i k 17 1 , 4 5 25 2 , 0 2 16 1 , 4 8

Repen tabor 5 0 , 9 6 10 1 , 7 1 7 1 ,48

Trst 21 330 8 , 3 2 22 789 8 , 8 4 838 5 , 5 4

D o l i n a 54 1 , 2 2 67 1 , 3 8 48 1 , 2 3

M i l j e 238 2 , 0 3 320 2 , 6 9 8 0 , 8 7

P o k r a j i n a 21 769 7 , 8 0 23 416 8 , 3 0 1 033 4 , 2 2

Z v isoko šolo

1951 1961


abso lu tno % absolu tno % abso lu tno %

D e v i r i - N a b r e ž i n a 2 9 0 , 6 1 54 0 , 9 5 32 1 , 1 5

Z g o n i k 1 0 , 0 8 1 0 , 0 8 1 0 , 0 9

Repentabor - 1 0 , 1 7 1 0 , 2 1

Trst 5 287 2 , 0 6 5 829 2 , 2 6 212 1 , 4 0

D o l i n a 2 0 , 0 4 9 0 , 1 8 9 0 , 2 3

M i 1 j G 32 0 , 2 7 40 0 , 3 3 - -

P o k r a j i n a 5 351 1 ,91 5 934 2 , 1 5 255 1 , 0 5

Po z a p o s l i t v i so t ržašk i S lovenc i v p re težn i mer i d e l a v c i . Kar 2 3 , 2 2 % nad 10 le t starega p reb iva ls tva d e l a v rudars tvu (v poštev pr ide predvsem kamnars tvo ) , v i ndus t r i j i in g radben iš t vu . Od teh je 8 8 , 8 9 % o d v i s n i h d e l a v c e v . Po posameznih o b č i n a h pa so znatne r a z l i k e . N a j b o l j z n a č i l n o je morda t o , d a i m a j o vse podeže lske o b č i n e v iš j i odstotek zapos len ih v sekundarn ih de javnos t i h kot pa t r žaške . N a j v i š -j i ods to tek imamo v ^ p i l j s k i o b č i n i , k j e r je kar 3 2 , 7 5 % zapos len ih v i m e n o v a n i h panogah in je od t e -ga 9 3 , 1 5 % o d v i s n i h d e l a v c e v . V do l i nsk i o b č i n i j e zapos len ih 3 0 , 3 3 % , odv i sn ih d e l a v c e v pa je 9 3 , 6 4 Pri tern zas luž i omembo pomemben d e l e ž zapos len ih v g radben iš t vu , k i znaša v m i l j s k i o b č i n i 8 , 7 7 % ,

50

v do l i nsk i c e l o 1 1 , 5 0 % in je v obeh p r imer ih nad pok ra j i nsk im popreč jem 7 , 7 4 % . M e d na jman j d e -lavske obč ine moramo štet i po leg Trs ta , k i ima le 2 0 , 0 4 % zapos len ih in 8 6 , 3 3 % o d v i s n i h , Z g o n i k z 2 2 , 4 6 % in 9 2 , 1 3 % ter D e v i n - N a b r e ž i n o s 2 7 , 0 8 % in 9 0 , 4 6 % . O b č i n a Repentabor ima ob 2 8 , 3 8 % zapos len ih v imenovan ih panogah komaj 8 2 , 1 7 o d v i s n i h .

Z a p o s l i t e v nad 10 le t starega p reb iva l s t va

Indus t r i ja in rudarstvo

1951 1961

skupno skupno S l o v e n c i


D e v i n - N a b r e ž i n a 743 1 6 , 7 2 932 1 7 , 5 3 528 2 0 , 0 3 Z g o n i k 88 7 , 8 9 163 1 4 , 0 0 155 1 5 , 2 7 Repentabor 117 2 3 , 4 0 110 1 9 , 8 5 102 2 2 , 7 9

Trst 30 612 1 2 , 4 8 ' 27 920 1 1 , 2 3 1 917 1 3 , 0 8 D o l i n a 697 1 6 , 4 9 881 1 9 , 1 9 699 1 8 , 8 3 M i l j e 3 046 2 7 , 5 3 2 778 2 4 , 4 9 213 2 3 , 9 8

Pok ra j i na 35 303 1 3 , 2 4 32 784 1 2 , 0 7 3 614 1 5 , 4 8

G r a d b e n i š t v o

1951 1961

skupno skup no S l o v e n c i


D e v i n - N a b r e ž i n a 291 6 , 5 4 332 6 , 2 4 186 7 , 0 5 Zgor i i k 137 1 2 , 2 9 80 6 , 8 7 73 7 , 1 9 Repentabor 24 4 , 8 0 25 4 , 5 1 25 5 , 5 9

Trst 8 411 3 , 4 3 8 813 3 , 5 4 1 020 6 , 9 6 D o l i n a 527 1 2 , 4 7 526 1 1 , 4 6 427 1 1 , 5 0 M i 1 je 597 5 , 3 9 539 4 , 7 3 78 8 , 7 7

P o k r a j i n a 9 987 3 , 7 4 10 315 3 , 7 9 1 809 7 , 7 4

M e d t e r c i a r n i m i de javnostmi zavzema najpomembnejše mesto t r g o v i n a , k i zapos lu je 7 , 7 9 % nad 10 le t s tar ih SI o v e n c e v . Tu preseneča d e j s t v o , da o b č i n a Repentabor z 9 , 6 1 % prekaša c e l o Trst z 9 , 0 3 % . Na zadn jem mestu so S lovenc i v m i l j s k i o b č i n i s 3 , 7 1 % z a p o s l e n i m i v t r g o v i n i .

51

Z a p o s l i t e v nad 10 le t starega p reb iva ls tva

T rgov ina in usluge

1951 1961

skup no skupno S lovenc i

abso lu tno % absolu tno % abso lu tno %

D e v i n - N a b r e ž i n a 251 5 , 6 4 457 8 , 5 9 238 9 , 0 2

Z g o n i k 81 7 , 2 7 93 7 , 8 9 78 7 , 6 8

Repentabor 59 1 1 , 8 0 62 1 1 , 1 9 52 1 0 , 6 2

Trst 31 442 1 2 , 8 0 33 712 1 3 , 5 8 1 926 1 3 , 1 3

D o l i n a 391 9 , 2 5 347 7 , 5 6 278 7 , 4 8

M i l j e 577 5 , 2 1 867 7 , 6 1 48 5 , 3 9

P o k r a j i n a 32 801 1 2 , 3 0 35 538 1 3 , 0 8 2 620 11 ,21

Drugo pomembno p o d r o č j e t e r c i a r n i h de javnos t i so promet in z v e z e . Tu je zapos len ih 3 , 5 4 % nad 10 le t s tar ih S l o v e n c e v . N a j v e č v t ržašk i o b č i n i ( 4 , 1 9 % ) , nato v do l insk i ( 2 , 8 8 % ) in d e v i n s k o - n a b r e ž i n -ski ( 2 , 5 0 % ) ter zcj.-et na jman j v m i l j s k i ( 0 , 7 8 % ) .

Z a p o s l i t e v nad 10 le t starega p reb iva l s t va

Promet in zveze

1951 1961

skup no skupno S lovenc i


D e v i n - N a b r e ž i n a 179 4 , 0 2 228 4 , 2 8 66 2 , 5 0 Z g o n i k 3 7 3 , 3 1 42 3 , 6 0 23 2 , 2 6 Repentabor 9 1 , 8 0 11 1 ,98 8 1 , 7 8

Trst 18 064 7 , 3 6 16 382 6 , 5 9 615 4 , 1 9 D o l i n a 106 2 , 5 0 143 3 , 1 1 107 2 , 8 8 M i l j e 228 2 , 0 6 259 2 , 2 7 7 0 , 7 8

P o k r a j i n a 18 613 6 , 9 8 17 065 6 , 2 8 826 3 , 5 4

T re t j e p o d r o č j e t e r c i a r n i h de javnos t i so us luge , k i zapos lu je jo 3 , 4 2 % S l o v e n c e v . Z o p e t je Trst na p r -vem mestu ( 4 , 1 0 % ) . S l e d i t a D e v i n - N a b r e ž i n a ( 2 , 8 0 % ) i n D o l i n a ( 2 , 3 9 % ) , medtem ko j e tok ra t na z a d -n jem mestu o b č i n a Repentabor ( 1 , 0 1 % ) .

52

Skupno so te rc ia rne de javnost i s 1 7 , 8 7 % na drugem mestu, v t ržaški o b č i n i pa z 2 0 , 9 3 % c e l o na

p rvem. Po de ležu S l o v e n c e v , k i so zaposleni na področ ju t e r c i a r n i h d e j a v n o s t i , s led i ta d e v i n s k o - '

nabrež inska ( 1 5 , 2 2 % ) in repentaborska obč ina ( 1 4 , 8 5 % ) , medtem ko je m i l j ska ponovno z a d n j a ( 8 , 1 9 % ) .

Z a p o s l i t e v nad 10 le t starega p reb iva ls tva

Javna uprava

1951 1961


absolutno % absolu tno % absolutno %

D e v i n - N a b r e ž i n a 422 9 , 4 9 328 6 , 1 8 87 3 , 3 0 Z g o n i k 47 4 , 2 1 69 5 , 9 2 28 2 , 7 5 Repentabor 23 4 , 6 0 73 13 ,15 9 2 , 0 1

Trst 27 972 1 1 , 4 9 16 796 6 , 7 5 428 2 , 9 2 Do l ina 165 3 , 9 0 120 2 , 6 1 35 0 , 9 4 M i l j e 530 4 , 7 9 518 4 , 5 6 17 1 ,91

D o l i n a 29 159 10 ,94 17 904 6 , 5 9 604 2 , 5 8

E l e k t r i k a , p l i n in voda

-

1951 1961

-

skupno skupno S lovenc i -

absolutno % absolutno % absolu tno %

D e v i n - N a b r e ž i n a 25 0 , 5 6 21 0 , 3 9 10 0 , 3 7 Z g o n i k 1 0 , 0 8 1 0 , 0 8 1 0 , 0 9 Repentabor 2 0 , 4 0 3 0 , 5 4 2 0 , 4 4

Trst 1 210 0 , 4 9 987 0 , 3 9 56 0 , 3 8 D o l i n a 24 0 , 5 6 7 0 , 1 5 7 0 , 1 8 M i l j e 19 0 , 1 7 18 0 , 1 5 1 0 , 1 1

P o k r a j i n a 1 281 0 , 4 8 1 037 0 , 3 8 77 0 , 3 2

53

Kred i t in zavarovan je

1951 1961


absolutno % absolutno % absolutno %

D e v i n - N a b r e ž i n a 2 0 , 0 4 8 0 , 1 5 1 0 , 0 3

Z g o n i k - - 2 0 , 1 7 2 0 , 1 9

Repentabor - - - - - -

Trst 2 788 1 , 1 3 2 882 1 , 1 5 46 0 , 3 1

D o l i n a - - 3 0 , 0 6 3 0 , 0 8

M i l j e 20 0 , 1 8 28 0 , 2 4 - -

Pokra j ina 2 810 1 ,05 2 923 1 , 0 7 52 0 , 2 2

Primarne d e j a v n o s t i , med k a t e r i m i p rev ladu je k m e t i j s t v o , zapos lu je jo komaj 3 , 4 1 % S l o v e n c e v . N a j v e č se j i h u k v a r j a zgo l j s kmet i j s tvom v zgonišk i ( 7 , 0 9 % ) in do l insk i ( 6 , 4 6 % ) o b č i n i , na jmanj pa v r e p e n -taborski ( 2 , 9 0 % ) in t ržaški ( 2 , 4 4 % ) . Seveda dosegajo med n j im i samostojni d e l a v c i ze lo v isoke ods to t -k e , s l ed i j o pa sode lavc i iz vrst d ruž insk ih č l a n o v . V repentaborski o b č i n i t v o r i t a t i dve k a t e g o r i j i kar 1 0 0 , 0 0 % , v zgoniški 9 7 , 2 1 % , v do l insk i 9 0 , 0 0 % . Naspro tno '•pa je na j več odv isn ih d e l a v c e v v t r ž a -ški obč in i ( 1 8 , 1 5 % ) , v dev insko-nabrež insk i ( 1 7 , 5 0 % ) in v m i l j šk i ( 1 1 , 7 6 % ) .

Kmet i j s t vo

N a d 10 let s ta r i , zaposleni v kmet i j s tvu

1951 1961 indeks

1961

absolutno % absolutno % Slovenc i %

D e v i n - N a b r e ž i n a 214 4 , 81 183 3 , 4 4 8 5 , 5 80 3 , 0 3

Z g o n i k 128 11, 40 72 6 , 1 8 5 6 , 2 72 7 , 0 9

Repentabor 34 6 , 80 13 2 , 3 4 3 8 , 2 13 2 , 9 0

Trst 1 608 o , 65 1 315 0 , 5 2 8 1 , 7 358 2 , 4 4

Do l ina 491 H , 61 263 5 , 7 3 5 3 , 5 204 6 , 4 6

M i l j e 421 3 , 85 275 2 , 4 1 6 5 , 3 34 3 , 8 2

Pokra j ina 2 896 1 ,08 2 121 0 , 7 7 7 3 , 2 797 3 , 4 1

Druž ine s p o g l a v a r j e m , ki je zaposlen v kmet i j s tvu

š tev i lo d ruž in š tev i lo č l anov

1951 1961 indeks 1951 1961 in deks

D e v i n - N a b r e ž i n a 128 133 1 0 3 , 9 599 514 8 5 , 8 Z g o n i k 80 55 6 8 , 7 363 202 5 5 , 6 Repentabor 22 11 5 0 , 0 120 55 4 5 , 8

Trst 971 1 004 103,3 3 529 3 056 8 6 , 4

Do l ina 291 177 6 0 , 8 1 265 651 5 1 , 4

M i l j e 295 229 7 7 , 6 1 090 751 6 8 , 8

Pokra j ina 1 787 1 609 9 0 , 0 6 966 5 269 7 5 , 6

54

Če pogledamo r e z u l t a t e kmet i j skegega popisa iz le ta 1961, nas u tegne presenet i t i š tev i l o k m e č k i h o-b ra tov (4 2 7 1 ) , ki n i k a k o r ni v sk ladu s skupnim š tev i lom zapos len ih v kme t i j s t vu (2 121) , n i t i s. š tev i l om d ruž insk ih p o g l a v a r j e v , k i so zaposleni v kmet i j s t vu (1 7 8 7 ) . Toda upoštevat i moramo, da je kar 3 8 , 0 % obra tov z manj ko t 0 , 5 0 ha zeml je in 3 0 , 9 % z zeml j i ščem med 0 , 5 1 in 2 , 0 0 h a , a l i skup-no 6 8 , 9 % obra tov z manj ko t dvema hek ta r jema z e m l j e . Le 1 5 , 8 % o b r a t o v ima od 2 , 0 1 do 5 , 0 0 ha z e m l j e in komaj 8 , 9 % obra tov premore od 5 , 0 1 do 1 0 , 0 0 ha z e m l j e . V e l i k a posest med 10,01 ha in 2 0 , 0 0 ha znaša le bore 4 , 4 % . Pri t a k i h posestnih razmerah n i č u d n o , če v e č i n a posestnikov išče z a -s lužek i z v e n k m e t i j e in o b d e l u j e svojo z e m l j o le v prostem času a l i pa jo zanemar ja tako da p ropada. Podatk i o d e l e ž u posameznih k u l t u r k a ž e j o v l e t i h 1951-1954 padanje t r avn i ško -pašn i šk ih površin in-porast n e r o d o v i t n i h pov rš in , v e r j e t n o zasedenih s cestami in s t a v b a m i . V l e t i h 1 9 5 4 - 1 9 5 9 je n iha joče g i b a n j e gozdne površine na en i strani ter t ravn iško-pašn iške in neobde lane r o d o v i t n e površ ine na d r u g i . Končno je k a r a k t e r i s t i č e n od le ta 1959 d a l j e padec s l e d n j i h dveh in porast gozdne in nerodov i tne p o -v rš ine . N j i v s k a površ ina skoraj ves čas rah lo pada , površ ina v i n o g r a d o v in sadovn jakov pa ves čas n i -ha in v b is tvu p a d a . Končn i r e z u l t a t je t a , da se je ne rodov i tna površ ina p o v e č a l a v l e t i h 1951-1968 za 1 0 , 4 % c e l o t n e površ ine , gozdna površina pa za 8 , 1 % . Padla je predvsem t ravn iško pašniška p o v r -šina ( 7 , 5 % ) ter r o d o v i t n a neobde lana ( 6 , 0 % ) in v manjši meri tud i n j i v s k a ( 3 , 8 % ) , medtem ko se je površ ina v inog radov in sadovn jakov zmanjša la le za 1 , 2 % c e l o t n e p o v r š i n e . V c e l o t i je ta preobrazba z a j e l a 1 8 , 5 % o z e m l j a .

1951 1952 1953 1954 1955 1956

N j i v e i n v r t o v i 11 ,3 1 1 , 5 1 1 , 5 1 1 , 3 1 0 , 3 1 0 , 0 V i n o g r a d i in sadovn jak i 6 , 7 6 , 8 6 , 9 6 , 8 5 , 9 5 , 9 T r a v n i k i in pašnik i 3 4 , 9 3 3 , 3 3 3 , 1 3 2 , 0 3 0 , 9 3 2 , 0

G o z d 2 1 , 9 2 2 , 4 2 2 , 4 2 2 , 3 2 3 , 3 2 1 , 8 Rodov i tno neobde lano 1 7 , 0 1 6 , 7 1 6 , 7 1 6 , 6 1 7 , 6 18 ,1 N e r o d o v i t n o 8 , 2 9 , 3 9 , 4 1 1 , 0 1 2 , 0 1 2 , 2

1957 1958 1959 1960 1961 1968

N j i v e i n v r t o v i 9 , 9 9 , 7 9 , 5 9 , 1 7 , 9 7 , 5 V i n o g r a d i in sadovn jak i 5 , 8 5 , 9 6 , 0 6 , 1 6 , 1 5 , 5 T r a v n i k i i n pašnik i 3 1 , 6 3 1 , 5 3 1 , 6 3 0 , 2 3 0 , 0 2 7 , 4

G o z d 2 2 , 8 2 2 , 8 2 1 , 8 2 8 , 9 2 9 , 0 3 0 , 0 Rodov i tno neobde lano 1 7 , 6 1 7 , 6 18 ,5 1 3 , 0 1 4 , 0 1 1 , 0 N e r o d o v i t n o 12 ,3 12 ,5 1 2 , 6 1 2 , 7 1 4 , 0 1 8 , 6

Ze sredi tega procesa, le ta 1961, so na š t e v i l n i h k m e č k i h o b r a t i h p o l k m e č k a gospod in j s t va , k i dosežejo v išek v repentaborsk i o b č i n i s kar 9 2 , 8 % .

, Kmečk i obra t i Gospod in j s t va

le ta 1961

a b s o -lu tno

% s pol kme-č k i m gospo-d in j s t vom

kmečka mešana nekmečka a b s o -lu tno

% s pol kme-č k i m gospo-d in j s t vom abso lu tno % abso lu tno % abso lu tno %

D e v i n - N a b r e ž i n a 444 7 0 , 1 133 7 , 2 5 311 1 6 , 9 7 1 388 7 5 , 7 8 Z g o n i k 225 7 5 , 6 55 1 3 , 7 8 170 4 2 , 6 0 174 4 3 , 6 0 Repentabor 152 9 2 , 8 11 6 , 8 3 141 8 7 , 5 7 9 5 , 6 0

Trst 1 686 4 0 , 5 1 004 1 , 0 0 682 0 , 6 8 97 939 9 8 , 3 0 D o l i n a 984 8 2 , 1 177 1 1 , 1 3 807 5 0 , 7 8 605 3 8 , 0 9 M i l j e 780 7 0 , 7 229 5 , 3 9 551 1 2 , 9 7 3 468 7 1 , 6 4

Pok ra j i na 4 271 6 2 , 4 1 609 1 , 4 9 2 662 2 , 4 7 103 583 9 6 , 0 4

55

Pogled v p re tek los t nam p o v e , da je v obdob ju 1951-1961 abso lu tno š t e v i l o zapos len ih v k m e t i j s t v u , v

gozdars tvu , v lovu in v r i b o l o v u močno p a d l o . Za več ko t 6 0 % v repentaborsk i o b č i n i , za prek 4 0 %

v zgon išk i in d o l i n s k i , za prek 3 0 % v m i l j s k i .

Drug i v e č j i p remik je v iden med zapos len imi v i ndus t r i j i in rudarstvu ter v g radben iš tvu v - z g o n i š k i o b -

č i n i , k j e r se je d e l e ž zapos len ih v p rv i skup in i p o d v o j i l , v d rug i pa padel skoraj za p o l o v i c o .

Razlago po t rebu je tud i porast zapos len ih v t r g o v i n i in us lugah . Leta 1961 so pop isa l i zaposlene v z a d -n j i skup in i posebe j , vendar so š te l i v a n j o tud i neka te re k a t e g o r i j e , k i so b i l e štete le ta 1951 pod j a v -no u p r a v o . To seveda p o j a s n j u j e , vsaj d e l n o , tud i skoraj splošen padec š t e v i l a in d e l e ž a zapos len ih v j a v n i u p r a v i .

P o l i t i č n a o p r e d e l i t e v t ržašk ih S lovencev j e b i l a ž e o b r a z n i h p r i l i k a h predmet u g i b a n j i n c e n i t e v . T o č -nega seveda ni mogoče reč i n i č , ker po en i s t rani n i g lasovan je združeno z i z j a v o o narodnost i a l i s k a k o d rugo m a n i f e s t a c i j o narodnos t i , po drug i s t rani pa tudi n i s t rank , k i b i d o b i v a l e g lasove i z k l j u č -no od S l o v e n c e v . Pa tud i če b i take stranke o b s t a j a l e , n i r e č e n o , da b i vsi S lovenc i g lasova l i z a n j e .

Če tore j ž e l i m o zb ra t i vsaj neka j e lemen tov za sodbo o tem vprašan ju , moramo na jp re j u g o t o v i t i , da so i z i d i o b č i n s k i h v o l i t e v za naš namen doka j n e p r i m e r n i , ker se na obč insk ih v o l i t v a h rade p o j a v l j a -jo l is te t r e n u t n i h k o a l i c i j . K l j u b temu je t reba za čas ob popisu le ta 1951 i z b r a t i prav r e z u l t a t e o b č i n -sk ih v o l i t e v od 1 9 . 6 . 1 9 4 9 , ko so v p re težno s lovensk ih o b č i n a h nastop i le v g lavnem le t r i v o l i l n e skup ine : S l o v e n s k o - i t a l i j a n s k a an t i f aš i s t i čna u r . i j a , k i o d g o v a r j a današnj i Komun is t i čn i p a r t i j i I t a l i j e (KP I ) , S l o v e n s k o - i t a l i j a n s k a l judska f r o n t a , k i j e pozne je posta la N e o d v i s n a s o c i a l i s t i č n a z v e z a ( N S Z ) , in Slovenska demokratska z v e z a , k i pa je nas top i la v o b č i n i Repentabor pod imenom Neodv i sna gospo-darska z v e z a in v o b č i n i D o l i n a pod imenom N e o d v i s n a gospodarska l i s t a . Poleg teh t reh skupin je n a -s t o p i l a v d e v i n s k o - n a b r e ž i n s k i o b č i n i še m a l o š t e v i l n a D e l c v s k o - k m e č k a z v e z a , k i je d o b i l a le 2 , 3 % g l a s o v , in pa Z v e z a i t a l i j a n s k i h d e m o k r a t o v , k i so jo ses tav l ja l i predvsem pristaši krščanske d e m o k r a -c i j e ( K D ) .

Za čas ob popisu le ta 1961 so na jp r imerne jš i i z i d i pok ra j i nsk ih v o l i t e v 6 . 1 1 . 1 9 6 0 . Ob te j p r i l i k i so nas top i le t r i s t ranke o z i r o m a l is te z i z r a z i t o s lovensk imi k a n d i d a t i : K P I , N S Z in Slovenska l i s ta , k i se je r a z v i l a iz S D Z . Čeprav g l a s u j e j o za to l i s to v g l a v n e m k a t o l i š k o usmer jen i S l o v e n c i , n i d v o m a , da j e neka j S lovencev g lasova lo tud i za K D .

Poznejš i r a z v o j nam k a ž e j o i z i d i d e ž e l n i h v o l i t e v 1 0 . 5 . 1 9 6 4 in 2 6 . 5 . 1 9 6 8 . S s lovensk imi k a n d i d a t i so nas top i le le ta 1964 K P i , I t a l i j a n s k a s o c i a l i s t i č n a stranka (PSI), s t ranka l e v i h d i s iden tov s o c i a l i s t i č -ne s t ranke (PSIUP) in L ista s lovenske skupnost i (LS5) . Ko t k a ž e j o r e z u l t a t i , so v o l i l c i razpuščerie N S Z g l a s o v a l i za vse š t i r i . Le ta 1968 je pr iš lo še do te spremembe, da se je PSI z d r u ž i l a s soc ia lno d e m o -k r a t i č n o s t ranko (PSDI) v Z d r u ž e n o s o c i a l i s t i č n o s t ranko (PSU).

Tako zb ran i p o d a t k i k a ž e j o v e l i k o moč komun is t i čne p a r t i j e v zgon išk i in d o l i n s k i o b č i n i in zače tno premoč Slovenske l is te v repentaborsk i o b č i n i . Z razpustom N S Z p r i d o b i t a obe skup in i in v r e p e n t a -borski o b č i n i p r ide do ravnoves ja med n j i m a . V d e v i n s k o - n a b r e ž i n s k i o b č i n i KPI zna tno prekaša S l o -vensko l i s t o , vendar zaosta ja za K D , k i narašča abso lu tno in r e l a t i v n o zaradi do toka is t rsk ih b e g u n c e v .

Za o b č i n o Trst so težave za u g o t o v i t e v p o l i t i č n e o p r e d e l i t v e s lovenskega p reb iva l s t va še v e č j e . Edino v o k o l i c i je mogoče u g o t o v i t i v o l i š č a s skoraj i z k l j u č n o s lovensk imi v o l i v c i , t oda , kot k a ž e j o v o l i l n i i z i d i za dve t a k i v o l i š č i (št . 292 : P a d r i č e - G r o p a d a , š t . 293: B a z o v i c a ) , se že na majhno r a z d a l j o in c e l o v is t i ž u p n i j i k a ž e j o to l i kšne r a z l i k e , da je vsako posploševanje skra jno t v e g a n o .

56

D e v i n - N a b r e ž i n a Z g o n i k Repen tabor

1949 1960 1964 1968 1949 1960 1964 1968 1949 1960

KPI 3 4 , 9 2 2 4 , 4 1 2 8 , 4 3 2 7 , 3 7 5 , 1 1 4 3 , 8 3 4 7 , 3 1 4 5 , 9 8 2 9 , 8 4 2 1 , 5 0 PSI - 5 , 1 6 7 , 7 3 9 , 8 0 - 3 , 6 1 6 , 7 1 7 , 2 1 - 3 , 1 0 PSDI - 3 , 9 2 3 , 9 8 ... - 1 , 1 2 2 , 1 9 • « •

- 0 , 2 5 N S Z 1 , 5 1 1 4 , 0 0 - - 2 1 , 9 2 1 4 , 6 9 - - 2 6 , 4 6 2 8 , 7 5 PSIUP - - 1 , 2 0 1 , 7 4 - - 2 , 9 2 3 , 2 5 - -

LSS 2 7 , 7 0 1 5 , 6 3 1 9 , 4 2 17 ,68 2 6 , 9 6 2 2 , 2 9 2 7 , 3 1 2 7 , 0 0 4 3 , 6 9 2 6 , 2 0 KD 2 0 , 9 6 2 8 , 4 7 2 8 , 8 1 3 1 , 7 1 - 10 ,58 8 , 2 9 8 , 2 6 - 1 2 , 2 0 PRI - 0 , 5 2 0 , 8 7 1 , 5 6 - 0 , 3 7 0 , 8 5 0 , 8 1 - 0 , 7 7 PLI - 0 , 5 2 3 , 4 3 4 , 1 2 - 0 , 2 4 1 , 3 4 1 , 8 5 - 0 , 7 7 MSI - 4 , 7 5 4 , 7 4 3 , 0 5 - 0 , 7 4 0 , 9 7 0 , 8 1 - 2 , 5 9

Fl - 0 , 7 3 - _ _ 0 , 8 7 _ _ _ 0 , 5 1 UT - 1 , 5 2 - - - 1 , 3 6 - - - 1,81 M I T - - 1 ,11 0 , 8 6 - - 2 , 0 7 0 , 3 4 - -

š t e v i l o v o l i l c e v 2 714 3 698 4 217 4 751 675 803 820 859 325 386

indeks 100 136 155 175 100 118 121 127 100 118

Repentabor D o l i n a 292 T f S t 293

1964 1968 1949 1960 1964 1968 1960 1960

KPI 3 5 , 8 9 3 5 , 4 0 5 5 , 5 5 4 4 , 6 1 5 0 , 4 9 4 9 , 7 8 4 5 , 2 5 3 0 , 2 2 PSI 7 , 4 2 8 , 7 3 - 4 , 9 5 6 , 6 7 5 , 8 0 3 , 9 7 3 , 5 6 PSDI 1 ,23 ... - 1 , 6 4 2 , 2 7 ... 2 , 2 0 2 , 1 6 N S Z - - 1 5 , 1 9 1 2 , 5 5 - - 2 2 , 9 5 2 5 , 8 0 PSIUP 2 , 2 2 1 , 8 3 - - 2 , 5 2 2 , 1 7 - -

LSS 3 5 , 6 4 3 3 , 1 0 2 9 , 2 5 1 4 , 9 7 1 9 , 9 8 1 9 , 7 6 1 1 , 6 9 2 0 , 3 6 K D 1 2 , 6 2 1 0 , 5 7 - 1 6 , 0 7 1 3 , 6 7 1 3 , 4 0 6 , 6 2 10,52 PRI 0 , 2 4 1 , 3 5 - 0 , 4 7 0 , 6 1 1 ,03 - 0 ,33 PLI 1 ,98 1 ,83 - 0 , 3 5 0 , 6 7 0 , 9 5 0 , 6 6 0 , 1 6 MSI 2 , 2 2 2 , 0 6 - 1 , 3 1 1 , 4 2 1 , 4 0 0 , 6 6 2 , 2 0

Fl - - - 1 , 2 2 _ _ _ _ UT - - - 1 , 1 9 - - 4 , 1 9 2 , 2 0 M I T 0 , 2 4 0 , 4 5 - - 1 , 6 8 1 , 3 5 - -

š t e v i l o v o l i l c e v 404 435 2 639 3 353 3 553 3 774 453 589

124 133 100 127 134 143

PRI so r e p u b l i k a n c i , PLI l i b e r a l c i , MSI f aš i s t i . F l , UT in M I T so razne stru je i nd ipenden t i s tov , ki se p o t e g u j e j o za o b n o v i t e v Svbodonega t ržaškega o z e m l j a .

57

VIRI I N LITERATURA

Is t i tu to C e n t r a l e d i S t a t i s t i c a , IX Censimento genera le d e l l a p o p o l a z i o n e , 4 . novembre 1951, V o l u -

me I (Dat i sommari per comune) , f asc i co lo 28 (Ter r i to r io di T r ies te ) , Roma 1956.

I s t i tu to C e n t r a l e d i S t a t i s t i c a , 10° Censimento genera le d e l l a p o p o l a z i o n e , 15 o t tobre 1961, V o l u -

me II I (Da t i sommari per cornune) , f a s c i c o l o 32 (Prov inc ia di T r ies te ) , Roma 1965.

I s t i t u to C e n t r a l e d i S t a t i s t i c a , 1° Censimento genera le d e l l ' a g r i c o l t u r a , 15 a p r i l e 1961, Vo lume I I

( D a t i p r o v i n c i a l i ) , f a s c i c o l o 32 (Prov inc ia d i T r ies te ) , Roma 1961.

Comune d i T r ies te , R ipar t i z io r ie V I I I - S t a t i s t i c a , 10 Cens imento genera le d e l l a p o p o l a z i o n e , E l a b o r a z i o n i p a r t i c o l a r i r e l a t i v e a l comune d i Trieste ( 1 5 . o t tobre 1961) , Tr ieste 1965.

B o l l e t t i n o d i s ta t i s t i ca d e l l a Z o n a b r i t a n n i c o - a m e r i c a n a del T e r r i t o r i o l i b e r o d i T r ies te , l e t n i k i 1951-1954 .

B o l l e t t i n o d i s ta t i s t i ca del T e r r i t o r i o d i T r ies te , l e t n i k i 1 9 5 4 - 1 9 6 9 .

Camera d i C o m m e r c i o , Indust r ia e A g r i c o l t u r a , L 'andamento e c o n o m i c o d i Tr ieste e d e l l a Z o n a (pozne je de l T e r r i t o r i o d i T r ies te ) , l e t n i k i 1 9 5 1 - 1 9 6 8 .

L ' l t a l i a e i l T . L . T . , Document i d i v i t a i t a l i a n a , 2 8 (marzo 1954) , p . 2 1 5 7 - 2 1 5 8 .

I I g ruppo é t n i c o s loveno ne l t e r r i t o r i o d i T r ies te , V i t a i t a l i a n a , 17 (1967) , p . 6 1 9 - 6 2 5 .

D r . L a v o C e r m e l j , Tržaško o z e m l j e ter gor iška in v idemska p o k r a j i n a , L j u b l j a n a 1958.

Samo Pahor , Ustro j s lovenske manjš ine na Tržaškem, Z a l i v , 5 (maj 1967) , s t r . 5 - 1 3 .

J a n k o J e r i , Petnajst let sporazuma o t ržaškem vprašan ju , T e o r i j a in praksa, 7 (1970) , s t r . 107-125

ohk - geografija b 21 ge06r....

Documents