1XXXXŠt. 33, 20. avgust 2015

Odpiramo poti do znanj - pohitite z vpisom v novem šolskem letu 2015/16!

JEZIKOVNI TEČAJINaučite se jezika na vseh stopnjah in glede na vaše potrebe: angleščina, ruščina, nemščina, francoščina in italijanščina, tečaj nemščine za delo v tujini, poslovna angleščina

PROGRAMI NACIONALNIH POKLICNIH KVALIFIKACIJ

DELAVNICE IN TEČAJI RAČUNALNIŠTVA RAZLIČNIH STOPENJ(Word, Excel, Powerpoint, Prezi)

Nudimo vam ugodne cene s plačilom na obroke ter usposobljene predavatelje z odličnimi referencami.

Info: info@lusentjur.si, 031 718 261, 03 747 16 70LU Šentjur, Mestni trg 5, Šentjur

Vsak dan je priložnost, da se na-učimo nekaj novega

Vseživljenjsko učenje ni le prazna puhlica, temveč proces, ki nas lahko ob pravilni izbiri in pravem času daleč pri-pelje. Učimo se celo življenje, če pa se odločimo za šolanje in izobraževanje po formalnem šolanju, pa od takega načina odnesemo še več. Pridobljeno znanje namreč izvira iz potrebe ali pa iz doda-tne motivacije, ki nam jo tekom formal-nega šolanja pogosto primanjkuje.

Z evropskimi projekti do prenosa znanj in večje zaposljivosti

Na Ljudski univerzi Šentjur poleg rednih programov poteka več de-javnosti, ki podpirajo vseživljenjsko učenje. So vodilni partner projekta LDV - Steklarstvo - izzivi prihodnosti, kjer sodelujejo s partnerji iz Slovenije, Italije, Nemčije in Češke. V projektu programa Vseživljenjsko učenje so nastali novi poklicni standardi na področju steklarstva, kandidati Ste-

klarne Rogaška pa so se vključili v nov izobraževalni program.

Ljudska univerza Šentjur vodi pro-jekt »Moč rokodelstva v preteklosti daje znanje sedanjosti in ohranja pri-hodnost«, z akronimom ROK 4. Spo-razum o partnerstvu je podpisala s projektnimi partnerji Ljudsko univerzo Kočevje, Turističnim društvom Občine Štrigova in Turističnim društvom Obči-ne Marija Bistrica, združili so se z name-nom ohranjanja kulturne dediščine na

programskem območju in da bi mlajše generacije podučili o rokodelstvu, ki je vsem skupno ter o posebnostih, ki zaznamujejo vsakega od partnerjev.

Skrb za kakovostno izobraževa-nje različnih generacij

Na Ljudski univerzi Šentjur so po-nosni, da so kot ustanova za izobra-ževanje odraslih ponovno pridobili pravico do uporabe zelenega znaka kakovosti, ki jim jo je podelil Andrago-ški center Slovenije. Skrb za kakovost

na Ljudski univerzi Šentjur kontinuira-no spremljajo in razvijajo, kot vodilo svojega dela pa so sprejeli Izjavo o kakovosti. Lani je njihov kolektiv za nadgradnjo osnovnega poslanstva ustanove prejel priznanje Občine Šentjur. Udeleženci programov so različnih generacij, od najmlajših do družin, zaposlenih in upokojencev. V minulem študijskem letu je tako nastal Lušni orkester, ki ponosno promovira ustanovo ob različnih priložnostih.

14 Št. 39, 29. avgust 2013XXXX

Ime ji je Milica. Kot pra-vi, je čisto običajen človek. Vendar vsi tisti, ki smo kdaj sedeli z njo na kavi, takoj spoznamo, da temu ni či-sto tako. Milica je namreč izjemno prijetna in ener-gična gospa v zrelih letih in tipična »penzionistka«, ki nikoli nima časa. In je odličen primer človeka, ki veliko da na vseživljenjsko učenje. Takoj ko je stopila v upokojenski »stan«, je namreč začela sila aktiv-no življenje, ki ga odliku-je gibanje v vseh pomenih – tako fi zično miganje kot razgibavanje možgančkov.

Za dolgčas ni časaMilica redno obiskuje Uni-

verzo za 3. življenjsko obdo-bje v Celju, kjer aktivnosti usmerja Slavica Hrastnik. »Za nas se izjemno trudijo. Na voljo imamo opere, kon-certe, razne izlete, predava-nja … Če kdo reče, da mu je dolgčas, lahko to pripiše samemu sebi. Pa ne samo tu, na splošno se je na primer v Celju v tem poletju toliko dogajalo … in vse brezplač-no ali zelo dostopno. Toliko imamo v teh časih, pa vendar raje govorimo o vsem, česar nimamo.«

Milica dan začne s spreho-dom v naravi, nadaljuje ga z jogo, ki je v teh poletnih me-secih tudi letos v Mestnem

»Prej so bili v ospredju drugi, zdaj sem na vrsti jaz«

parku Celje. Lani jo je pre-vzel origami, letos se spro-šča z ustvarjanjem mandal, za prihodnje šolsko leto pa že ima »nagledanih« nekaj veščin, ki bi jih rada osvo-jila. »Feng šuj – mislim, da se bom odločila zanj, če le ne bo preveč drag. Obisku-jem namreč projekte, ki so brezplačni ali cenovno zelo dostopni. In tega sploh ni

malo na tržišču. Zagotovo pa bo letos ›padel‹ tečaj ra-diestezije,« še doda načrtov polna Milica.

V vsakem obdobju dati vse od sebeNaša sogovornica meni,

da se je treba v vsakem ži-vljenjskem obdobju maksi-malno potruditi. »Ko si mlad in ustvarjaš kariero, se tru-diš, da se dokažeš. Potem si ustvariš družino. Tudi vanjo moraš vložiti vso energijo,

ki jo imaš. Konec koncev so otroci s tabo samo dobrih de-set let, potem pride puberte-ta in že bežijo stran od tebe. Življenje pa je dolgo, veliko daljše kot včasih, nemalo jih dopolni 90 let. In v pokoju se znova lahko posvetiš sebi. Do pokoja so bili vedno drugi in njihove potrebe v ospred-ju. Bila je služba in družina. Za razna izobraževanja in tečaje ni bilo niti časa niti prave volje. A v pokoju ima človek kar naenkrat dovolj

časa. Sedaj sem na vrsti jaz, da se naučim novih znanj, da spoznam nove ljudi.« Na de-lavnicah in tečajih, predava-njih in izletih, ki jih obisku-je Milica, ne podajajo samo novih znanj, tudi prijateljske vezi se tkejo. In življenje na sploh pridobi neko novo kva-liteto.

Kaj pa na to porečejo vaši otroci, jo vprašam. »Privošči-

jo mi, ker vidijo, da res uži-vam v tem. Me pa zato res bolj malo vidijo,« se nasmeh-ne Milica, a hkrati doda, da bi bila svoji družini takoj na razpolago, če bi jo le-ta po-trebovala.

Od trpljenja do užitkaPriznava, da je svojo pot

vseživljenjskega učenja za-čela z jogo. To danes obožuje in si življenja ne predstavlja brez nje. A prvih nekaj obi-skov je bolj trpela kot uživa-la: »Sama sem zelo energičen človek, človek hitrih potez in tisto počasno premikanje gor in dol mi je šlo kar malo na živce. A potem me je to po-tegnilo. Padla sem noter. Ne samo v jogo, na splošno v ži-vljenje, v katerem se neneh-no izpopolnjuješ in učiš.«

Za konec je optimistič-na Milica z mano delila še eno misel, za katero bi bilo prav, da jo vedno nosimo v srcu. Takole je dejala: »Ve-dno se toliko pogovarjamo o tem, česa nimamo in kaj nam manjka. Zakaj se ne bi enkrat pogovarjali o vsem tem, kar imamo? Življenje bi bilo takoj lepše. In koza-rec napol poln.« Optimizma in vedrine polna je odhitela. Na Pašman, po nova znanja in življenjske izkušnje.

NP, foto: GrupA (arhiv NT)

OGLASNA PRILOGA MARKETINGA NOVEGA TEDNIKA IN RADIA CELJE

Zgodnji začetek je prava pot

Med 11 statističnimi regijami je Savinjska z malo več kot 260 tisoč prebivalci tretja največja v državi. Na tretje mesto se uvršča tudi po številu osnovnošolcev (21.418), dijakov (10.900), maturantov (2.349), študentov (13.358) in diplomantov (2.791).

O tem, koliko študentov bo v Savinjski regiji v študij-skem letu 2013/14, je še prezgodaj za pisati, saj se bo drugi vpisni rok iztekel šele jutri. Po zdajšnjih podatkih so v vseh visokošolskih zavodih, ki v regiji izvajajo štu-dijske programe 1. stopnje, še prosta mesta za vpis. V primerjavi s prejšnjimi leti je bil nekoliko manjši vpis v prvem vpisnem roku, nekaj na račun številčno manjših generacij maturantov, kjer študentje plačujejo šolnino, pa svoje dodaja tudi kriza. Za to študijsko leto sicer v visokem šolstvu ni razpisanih novih programov, sta pa dva nova višješolska študijska programa, in sicer avto-servisni management v Višji strokovni šoli ŠC Celje in varovanje v Abituri.

Regija v številkah

Konec poletja in začetek šolskega leta je tudi čas za razmislek o znanju in uče-nju. Prvega ni nikoli dovolj, zato je prav, da učenja tudi po formalnem šolanju ne opu-stimo. Pa naj gre za nabiranje novih znanj v obliki različnih tečajev in drugih oblik nefor-malnega izobraževanja ali za odločitev, da šolanje nadalju-jemo in tako pridobimo višjo raven izobrazbe.

Da je treba začeti zgodaj, na primer kažejo različne jezikovne šole, ki so name-njene vse mlajšim otrokom. V Celju bo septembra zaži-vel center, v katerem bodo angleščino »učili« že trime-sečne dojenčke. Prizadeva-nje za učečo se družbo, ko naj bi se bili ljudje sposobni inovativno lotevati reševanja posameznih izzivov, se seli v osnovne šole. V Sloveniji bo septembra prvih deset osnov-nih šol svojim učencem v okviru izbirnih predmetov ponudilo predmet s takšni-mi vsebinami. Ob osnovnih šolah bodo septembra od-prle vrata tudi srednje šole, kjer letos po dolgoletnem

Kar se Janezek nauči, to Janez zna – Za vseživljenjsko učenje ni nikoli prezgodaj in nikoli prepozno

premoru vsaj v nekaterih programih spet opažajo ve-čje zanimanje za strokovno in poklicno šolanje mladih. V teh dneh se končuje še drugi vpisni rok za visokošolski in univerzitetni študij, v tečaje in različna usposabljanja ter izpopolnjevanja pa vpisujejo tudi ustanove, ki se ukvarjajo z izobraževanjem odraslih. In nenazadnje – novo šolsko leto se začenja tudi v univerzah za tretje življenjsko obdobje, kjer tečajniki kar po vrsti pri-znavajo, da imajo zdaj konč-no čas za učenje tistih stvari, ki so jih vsa leta zanimale, a zanje nikoli ni bilo časa.

Za učenje torej ni nikoli prezgodaj in nikoli prepozno, september pa bo kar prime-ren za začetek. V tednih, ko se bodo dnevi krajšali in bo zunaj vse hladneje, bodo ob knjigah preživeti popoldnevi in večeri lahko prav prije-tni. Zlasti pa koristni, saj je znanje tisto bogastvo, ki ga človeku nihče ne more vzeti. Tega pa dandanes tudi ne gre prezreti.

IVANA STAMEJČIČFoto: arhiv NT (GrupA)

regija je z 19,1-odstotnim deležem višje- in visokošol-sko izobraženih prebivalcev nekoliko slabša od držav-nega povprečja, ki znaša 22,4 odstotka, s približno 15.400 evri bruto domačega proizvoda na prebivalca se uvršča na 6. mesto v državi

(17.300 evrov) in s 1.425 evri bruto mesečne plače zapo-slenega šele na 9. mesto (državno povprečje zanaša 1.538 evrov).

Več osnovnih šolV Savinjski regiji deluje

124 osnovnih šol, ki jih je v minulem šolskem letu obiskovalo 21.418 učen-cev oziroma 13,3 odstotka vseh v državi. Šole v regiji so manjše kot drugod, saj jih povprečno obiskuje 183 učencev, kar je 20 manj od povprečja v državi. Tako ima regija na tisoč prebi-valcev 5,5 osnovne šole, v državi pa jih je 4,9. Regija je z 20 srednjimi šolami v Celju, Velenju, Šentjurju, Rogaški Slatini in Sloven-skih Konjicah ter Zrečah tudi pomembno srednješol-sko središče. Za šolsko leto 2013/14 je razpisanih 59 srednješolskih programov. Podatek letno niha, a v pov-prečju je regija nadpovpreč-no uspešna glede na delež zlatih maturantov.

Študijske možnostiV Savinjski regiji deluje

5 javnih višjih strokovnih šol (v šolskih centrih Celje, Velenje in Šentjur, ob teh pa še v celjski šoli za hor-tikulturo in vizualne ume-tnosti ter ekonomski šoli) in 2 zasebni izobraževalni

ustanovi (Abitura in Doba Maribor). Izvajajo 14 različ-nih višješolskih študijskih programov; delež med re-dnimi in izrednimi študenti pa se s 65 odstotki nagiba v prid rednega študija. V re-giji ima sedež tudi 6 viso-košolskih zavodov (samo-stojni zavodi Visoka šola za varstvo okolja v Velenju, v Celju pa Visoka zdravstve-na šola, Visoka gospodarska šola, Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije, Fakulteta za komer-cialne in poslovne vede ter Fakulteta za logistiko, ki je članica Univerze v Maribo-ru). Ob tem imajo štirje vi-sokošolski zavodi (fakulteti za gradbeništvo in za ener-getiko – obe UM, Fakulteta za upravo – UL ter Fakulteta za management – UP) še 5 dislociranih enot na obmo-čju regije. Skupaj razpisu-jejo 41 visokošolskih študij-

skih programov na vseh treh stopnjah študija, razmerje med rednim in izrednim študijem pa je še za 5 od-stotkov bolj v prid rednega študija kot pri višješolskih študijskih programih.

Vseživljenjsko učenjeNa območju regije je

dobro razvita mreža ljud-skih univerz, kjer skrbijo za izobraževanje odraslih. Ljudske univerze deluje-jo v Celju, Žalcu, Velenju, Šentjurju, Rogaški Slatini in Slovenskih Konjicah, v njih pa izvajajo tako formalne kot tudi neformalne oblike izobraževanja. Po zadnjih podatkih je bilo 15,7 od-stotka prebivalcev regije vključenih v programe vse-življenjskega izobraževanja, kar je pol odstotka slabše od državnega povprečja.

IS

Na četrtem mestu v drža-vi je po deležu denarja, ki ga namenja za razvojno in raziskovalno dejavnost. Ta

v bruto znesku znaša malo več kot 57 milijonov evrov. Temu sledijo posledično povezani podatki: Savinjska

Mariborska c. 7, 3000 Celjewww.rss-ce.si

V zadnjih nekaj letih se je Savinjska (statistič-na) regija razvila v manjše, a pomembno sredi-šče terciarnega izobraževanja s pestro ponudbo študijskih programov, tako na višješolski kot visokošolski ravni. V letošnjem študijskem letu je tako v programe terciarnega izobraževanja, ki se izvajajo v regiji, vpisanih preko 4.900 štu-dentk in študentov.

V JZ Regijsko študijsko središče, katerega usta-novitelji so občine in gospodarstvo Savinjske re-gije, si že več kot desetletje prizadevamo voditi in usmerjati razvoj visokega šolstva tako, da bo skla-den s potrebami in razvojnimi cilji gospodarstva, negospodarstva in celotne družbe. Od leta 2008 dalje smo akreditirali in ustanovili tri visokošolske zavode:

Visoko šolo za varstvo okolja s sedežem v Vele-nju, ki izvaja študijski program varstvo okolja in ekotehnologija na 1. in 2. stopnji študija;

Visoko zdravstveno šolo v Celju s študijskim pro-gramom zdravstvena nega ter

Visoko šolo za proizvodno inženirstvo, ki izvaja študijski program sodobno proizvodno inženirstvo na področju tehniških ved.

Usmerjeni smo v razvoj kakovostnega visokega šolstva s spodbujanjem tvornega sodelovanja z raziskovalnimi ustanovami, gospodarstvom, nego-spodarstvom in širšim okoljem. Tako se tako krepi obojestranski prenos znanja, odpirajo se nove mo-žnosti in dolgoročno partnerstvo. Vse to pripomore k pripravi študentov in diplomantov za prihodnje zaposlovanje.

Ponudbo visokošolskega izobraževanja v regiji zaokrožujeta še dve fakulteti s področja poslovnih ved, Mednarodna fakulteta za družbene in poslov-ne študije in Fakulteta za komercialne in poslovne vede, ter Fakulteta za logistiko Univerze v Maribo-ru. Ponudbo terciarnega izobraževanja v regiji pa pomembno dopolnjuje tudi šest višjih strokovnih šol v Celju, Velenju in Šentjurju.

Promocijsko besedilo

Pred nami je novo študijsko leto

Konec avgusta se zaključuje drugi prijav-ni rok za vpis v visokošolske strokovne in univerzitetne študijske programe, v sep-tembru pa še v podiplomske študijske pro-grame. Vse željne novega znanja, spretnosti in veščin vabimo k vpisu, saj so prosta mesta za vpis še na voljo!

Jezikovni tečaji vseh stopenj – angleščina, nemščina, ruščina, francoščina, italijanščina

Tečaj nemščine za delo v tujiniPoslovna angleščina

Delavnice in tečaji računalništva različnih stopenjWord, Excel, Powerpoint, Prezi8-urni tečaj PPT že od 31,00 EUR

Nacionalne poklicne kvalifikacije

VPISUJEMO V NOVO ŠOLSKO LETO!

Še več ugodnih ponudb in zanimivih vsebin poiščite na:www.lusentjur.si03 747 16 70031 718 261info@lusentjur.si

Z voljo in znanjem do novih priložnosti

Ljudska univerza Šentjur skozi aktivno izobraževanje odraslih spodbuja ljudi k vse-življenjskemu učenju na vseh področjih, v zadnjem obdobju pa se usmerja k programom za večjo fleksibilnost in mobilnost na trgu dela ter za razvoj po-klicne in osebne kariere.

Zgledi vlečejo z ambasadorko učenjaOdličen primer poklicne pre-

usmeritve in uspešne lastne podjetniške poti je Jasmina Levičar, letošnja prejemnica priznanja Andragoškega centra Slovenije za promocijo učenja in znanja odraslih za leto 2013, ki je priznanje prejela na pod-lagi nominacije Ljudske univer-ze Šentjur. Kot diplomantka ni našla ustrezne zaposlitve, z vključitvijo v izobraževanja pa se je preusmerila in danes že uspešno vodi svoje podjetje Glas citer.

S projekti k večji zaposljivostiPomemben del dejavnosti

ustanove predstavljajo evrop-ski javni razpisi. Kot vodilni par-tner projekta Steklarstvo – izzi-vi prihodnosti Ljudska univerza Šentjur sodeluje s partnerji iz Slovenije, Italije, Nemčije in Če-ške. Skozi projektne delavnice v tujini sta bila prenovljena poklicna standarda steklopi-halec in steklobrusilec, nastaja izobraževalni program. Projekt dolgoročno zagotavlja, da bo steklarstvo v Sloveniji ohranjalo

Ambasadorka učenja Jasmina Levičar

svojo konkurenčnost in zapo-slenost delavcev ter delovna mesta v steklarski panogi.

Preplet generacij v družinskem centruMozaik mladosti in izkušenj

je program družinskih cen-trov, ki ga Ljudska univerza Šentjur izvaja v partnerstvu z Mladinskim centrom Šentjur in ki združuje vse generacije. Sofinancirata ga ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Občina Šentjur. Otroci preživljajo po-letne počitnice na brezplačnih ustvarjalnih ali plesnih delavni-cah – novost letošnjega poletja pa je priprava dramske igrice v angleškem jeziku, za starše

bodo nastopili v predstavi Volk in sedem kozličkov.

Cenovno dostopni programi za vsak žepV novem šolskem letu se

pripravlja večje število novih, cenovno dostopnih izobraže-valnih programov in seminar-jev, ki so prilagojeni potrebam tečajnikov – o spremembah zakonodaje na področju raču-novodstva; o pripravi in izvedbi projektov; učinkovitem komu-niciranju v trženju  … Jesen bodo popestrili z zanimivimi dogodki, kot so mednarodna etnološka prireditev Bučn'ce, v novembru pa napovedujejo letos že 6. Slomškov simpozij.

Promocijsko besedilo

Nikoli ne bi smeli poza-biti, da še kako velja ljud-ska modrost o tem, da se vse življenje učimo. Konec poletja in začetek šolskega leta je zato vselej tudi čas za razmislek o znanju in

učenju. In ker prvega ni nikoli dovolj, je prav, da učenja tudi po formalnem šolanju ne opustimo.

Za nabiranje novih znanj se lahko odločimo na več različnih načinov, nove

veščine so nam na voljo v obliki različnih tečajev in drugih oblik neformalnega izobraževanja. Med množi-co plačljivih je zadnje čase vse več tudi takšnih, ki so nam na voljo brezplačno.

Nikoli prezgodaj in nikoli prepozno

V življenju je vedno pravi čas, da se naučimo kaj novega. (Foto: arhiv NT, GrupA)

Dnevi konec avgusta so primerni tudi za odločitev, da šolanje nadaljujemo in tako pridobimo tudi višjo raven formalne izobrazbe.

Da je treba začeti zgodaj, kažejo različne jezikovne šole, ki so namenjene vse mlajšim otrokom. V Celju je tako zaživel center, v katerem angleščino »učijo« resnično najmlajše, ki svo-je starosti ne merijo v letih, temveč še v mesecih. Priza-devanje za učečo se druž-

bo, ko naj bi se bili ljudje sposobni inovativno lote-vati reševanja posameznih izzivov, se seli v osnovne in srednje šole.

V teh dneh se končuje drugi vpisni rok za visoko-šolski in univerzitetni štu-dij, prvi teden septembra se bo končal še vpisni rok v višješolske študijske pro-grame. V tečaje in različna usposabljanja ter izpopol-njevanja vpisujejo tudi in-štitucije, ki se ukvarjajo z

izobraževanjem odraslih. In nenazadnje – novo šol-sko leto se začenja tudi v univerzah za tretje življenj-sko obdobje, kjer tečajniki kar po vrsti priznavajo, da imajo zdaj končno čas za učenje tistih stvari, ki so jih vsa leta zanimale, a zanje nikoli ni bilo časa. Za uče-nje torej ni nikoli prezgodaj in nikoli prepozno, septem-ber pa bo kar primeren za začetek.

IS

OGLASNA PRILOGA MARKETINGA NOVEGA TEDNIKA IN RADIA CELJE

Vse življenje je čas za učenjeOb formalnem izobraževanju vse bolj pomembno tudi neformalno pridobivanje znanja

Učimo se vse življenje in četudi se tega ne zave-damo ali le zamahnemo z roko ob tej stari modrosti, češ da smo s šolo za vselej opravili, se slej ko prej le izkaže, da to vseeno drži. Če učenje in pridobivanje novih znanj in veščin, ki še zdaleč niso na voljo zgolj v šolah, le preveč trdovratno zavračamo, se velikokrat izkaže, da se kaj naučimo tudi na lastnih – napakah.

Da bi bilo slednjih čim manj in da jih res po nepo-

trebnem ne bi čutili na lastni koži, velja tik pred koncem poletja in začetkom šolske-ga leta razmisliti o tem, ali vendarle ne bi v naslednjih mesecih nekaj svojega časa namenili tudi znanju in uče-nju. Ker namreč prvega ni ni-koli dovolj, je prav, da učenja tudi po zaključku formalne-ga šolanja ne opustimo. Za nabiranje novih znanj in veščin lahko izberemo več različnih načinov, na voljo so nam v obliki različnih te-čajev in drugih oblik nefor-

malnega izobraževanja. Med množico plačljivih je zadnje čase vse več takšnih, ki so dostopne resnično vsem, saj so brezplačne. A dnevi konec avgusta in v začetku septembra so čas, ko lahko »ujamemo še zadnji vlak« in šolanje nadaljujemo, tako da pridobimo tudi višjo raven formalne izobrazbe.

Bogata ponudba različ-nih dejavnosti za otroke kaže, da je treba začeti že zelo zgodaj. Prizadevanja, da bi bila Slovenija učeča

22. 9. ob 17.00

ZAGORJE 10. 9. ob 17.00 in 24. 9. ob 17.00

in vsak dan v času uradnih ur

INFORMATIVNI DAN

CELJE

se družba tudi v resničnem življenju in to ne bi bil zgolj cilj, zapisan v mrtvih črkah na papirju, se nadaljuje v osnovnih in srednjih šo-lah. Da se bomo sposobni inovativno lotevati reševa-nja posameznih izzivov, se mora izobraževalna pot še nadaljevati. Prav v teh dneh se zaključuje drugi vpisni rok za visokošolski in univerzitetni študij, prvi

teden septembra še v višje-šolske študijske programe. V tečaje in različna usposa-bljanja ter izpopolnjevanja vpisujejo tudi druge inšti-tucije, ki se ukvarjajo z iz-obraževanjem odraslih. In nenazadnje – novo šolsko leto se začenja tudi v uni-verzah za tretje življenjsko obdobje. V njih je ponudba tečajev izjemno raznolika, zanimanje zanje pa precej-

šnje. In kar je najbolj po-membno, tečajniki kar po vrsti priznavajo, da imajo zdaj končno čas za spozna-vanje in učenje tistih stvari, ki so jih vsa leta zanimale, a ob službi in družini zanje preprosto ni bilo časa. Za učenje torej ni nikoli pre-zgodaj in nikoli prepozno, najbolje pa je, če ga nikoli ne prekinemo.

IS

Nikoli ni prepozno, da se naučimo česa novega. (Foto: arhiv NT, SHERPA)

V prihodnjih dneh bodo v srednje šole prvič stopili mladi, ki so se morali v pre-teklih mesecih odločiti, ka-kšno poklicno pot si želijo. Nekatere šole so se pri tem soočile s precej manjšim številom vpisanih, kot so pričakovale. Zbrali smo ne-kaj takšnih primerov, kjer šole zagotavljajo, da bodo kljub manjšemu vpisu pro-grame izpeljale v skladu z načrti.

Rudar še vedno poklic s prihodnostjoMed poklici, ki mlade

trenutno najmanj zanima-jo, je tudi poklic rudarja. A to za izvedbo programa v Šolskem centru Vele-nje ni posebna ovira. Iz-obraževalni program pod okriljem ministrstva uživa poseben status, ker gre za redek poklic. Biti »knap« v sodobnem svetu ne pomeni več tako težaškega dela kot nekoč, a še vedno prinaša kar nekaj prednosti.

Ravnatelj Šole za rudar-stvo in varstvo okolja v Šol-skem centru Velenje mag. Albin Vrabič bi bil sicer vesel kakšnega dijaka več, vendar so izrazita nihanja pri vpisu v šoli vzeli v za-kup, saj se šola s tem sooča že od nekdaj. »Premogov-nik Velenje je danes mo-derna tovarna pod zemljo in bo vedno potreboval do-bro usposobljene delavce in strokovnjake.«

Letos se je v program za geostrojnika rudarja vpisa-lo šest dijakov. »Eden od razlogov za tako malo za-nimanja za rudarski poklic je po mojem mnenju tudi negativno nastrojena me-dijska kampanja. A glede na moderno tehnologijo, ki jo imajo v premogovniku, in na slovensko odvisnost od šoštanjske elektrike bomo rudarje potrebovali še vsaj štirideset, petdeset let,« pravi Vrabič.

Finančna pismenost vedno prav prideV Ekonomski šoli Celje

vedo, da je treba slediti po-trebam in zahtevam trga dela. Tako so že pred časom ukinili triletni program administra-torja, ker mesto tajnice danes zahteva raznolika znanja vsaj pete stopnje izobrazbe oziro-ma strokovne šole.

Tudi letos beležijo dokaj vi-sok vpis v programe ekonom-skega tehnika, prodajalca in tehnika varovanja. Precej manj je zanimanja za pro-gram ekonomske gimnazije, ki se ga že od začetka drži sloves nekakšnega psevdogi-mnazijskega programa. Kot pravi ravnateljica Bernarda Marčeta, po krivici. »Ta pro-gram bomo absolutno obdr-žali, ker je zelo dober. Vpis je boljši, kot je sprva kazalo, o polnem oddelku pa seveda ne moramo sanjati. Morda se dijaki bojijo, da ne bodo dobi-li znanja na enaki ravni kot na ostalih gimnazijah. V resnici pa imajo možnosti enake, ob koncu imajo maturo, in sicer s to prednostjo, da pridobijo tudi podjetniška znanja in dobro finančno pismenost.« To je področje, ki je danes iz-jemno pomembno, če že ne temljno. In prav to področje je v našem šolskem sistemu zelo zanemarjeno.

V prehranski verigi bo vedno kruhV Šolskem centru Šentjur

in Šoli za hortikulturo in vi-zualne umetnosti Celje se v novem šolskem letu soočajo s podobno situacijo. Šoli ne pokata po šivih, a tudi ne bi-jeta plati zvona. Na mlade, ki se odločajo za poklice v kmetijstvu in v celotnem sis-temu prehranjevalne verige, vpliva namreč veliko stvari. A pod črto bodo ti poklici vedno aktualni.

»Vpis vsako leto niha in tudi različni programi so raz-lično zaželeni,« pove direk-

Ponekod vpisanih le šest dijakov

tor šolskega centra Šentjur mag. Branko Šket. »Predlani smo imeli precej visok vpis, lani nižji, letos se je stanje uravnovesilo. Zadnji podatki so boljši, prosta mesta pa so še povsod. Zanimivo se mi zdi, da je več zanimanja za poklicne kot tehnične pro-grame.« Kot še opaža Šket, je zanimanje za poklice, kot sta slaščičar in živilskopre-hranski tehnik, zelo odvisno od gospodarskih razmer v kmetijskopredelovalni pa-nogi. »S pametno državno

politiko, ki se zaveda vitalne-ga pomena lastne samopre-skrbe, pridelave in predelave hrane, bodo tudi ti poklici imeli svetlo prihodnost.« Podobno velja za vrtnarje in hortikulturne tehnike. Kot je zagotovila Štefanija Kos Zidar iz Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, bo šola ne glede na število dijakov zagotovila kakovo-stno izobraževanje na vseh ravneh.

StOFoto: arhiv NT (GrupA)

Nov razcvet steklarstva velik šolski izzivV Šolskem centru Rogaška Slatina poleg gimnazijskega

programa in programa tehnik optik izvajajo še izobra-ževanje za tehnika steklarstva. Za ta poklic se je lani zanimalo šest otrok, pred tem pet let nihče. Letos imajo vpisanih kar 17 bodočih steklarjev.

Kje bodo staknili učitelje praktičnega pouka in kako bodo po novem organizirali praktični pouk, sta vprašanji, ki sta v preteklih dneh še kako zaposlovali vodstvo šole. »Zelo se čuti močna podpora gospodarstva v obliki kadro-vskih štipendij in to se pri vpisu pozna. Smo edina šola, ki izobražuje steklarje, steklarski mojstri pa so trenutno izjemno iskani,« je povedala Dubravka Berc Prah.

30 Št. 34, 25. avgust 2016VSEŽIVLJENJSKO UČENJE

V oktobru 2016 bosta študij na visoki zdravstveni šoli v Celju (VZŠCE) začeli že osma generacija študentov študijskega programa Zdra-vstvena nega in prva gene-racija študentov magistr-skega študijskega programa Paliativna oskrba. O delu in razvojnih usmeritvah je spre-govoril dekan VZŠCE izr. prof. dr. Gorazd Voga.

Zanimanje za študij na VZŠCE je že vse od ustano-vitve veliko. Kaj študenti prepoznavajo kot prednost študija v primerjavi z ostali-mi visokošolskimi zavodi, ki tudi delujejo na študijskem področju zdravstvene nege?

Smo mlada in razmeroma majhna šola, zato mnogo lažje spreminjamo način dela gle-de na nove zahteve in študijski proces prilagajamo potrebam

študentom. Dobro razvita mreža zdravstvenih zavodov v širši regiji omogoča kako-vostno klinično usposablja-nje študentov pod vodstvom usposobljenih kliničnih men-torjev. Nenazadnje smo z usta-novitvijo visoke šole možnost študija zdravstvene nege lo-kacijsko približali študentom, ki so zaposleni in tako veliko lažje usklajujejo svoje služ-bene, študijske in družinske obveznosti.

Katere so razvojne usme-ritve šole?

Visoka šola že nekaj časa usmerja svojo strokovno in razvojno-raziskovalno dejav-nost ter aktivnosti na podro-čju vseživljenjskega učenja v področje paliativne oskrbe. Spodbujeni tudi z aktualnimi demografskimi trendi in s če-dalje večjim pomenom, ki ga

družba in stroka dajeta pali-ativni oskrbi, smo kot prvi v slovenskem prostoru razvili in akreditirali magistrski študijski program Paliativna oskrba, ki ga bomo začeli izvajati v štu-dijskem letu 2016/17.

Šolo odlikuje tudi medna-rodno povezovanje …

Veseli smo bili, da smo bili v letu 2014 kot eden od treh slovenskih visokošolskih za-vodov uspešni na razpisu Era-smus+ Strateška partnerstva in pridobili dveletni mednarodni projekt z naslovom »Healthy lifestyle for aging well«, kjer aktivno sodelujemo s partner-skimi ustanovami s Finske, Por-tugalske in Poljske. Projekt se je uvrstil med štiri najboljše v Evropi kot primer dobre prakse po relevantnosti za področje visokega šolstva, na kar smo posebej ponosni.

Študij na Visoki zdravstveni šoli v Celju

Prom

ocijs

ko b

esed

ilo

Približuje se novo šolsko oziroma študijsko leto in s tem nov strošek. Za čim bolj nemoteno opravljanje šolskih oziroma študijskih obveznosti lahko dijaki in študenti zaprosijo za kate-ro od štipendij. A za njiho-vo pridobitev veljajo različ-ni pogoji in datumi prijave.

Za najuspešnejše dijake in študenteNajbolj pridni dijaki in

študenti lahko zaprosijo za Zoisovo štipendijo. Zanjo morajo izpolnjevati splošne pogoje, doseči vsaj en izje-men dosežek in izpolnjeva-ti vsaj enega od naslednjih pogojev:

- v zaključnem razredu osnovne šole morajo imeti povprečno oceno najmanj 4,70 – za dijake v prvem le-tniku neposredno po preho-du iz osnovne šole na višjo raven izobraževanja;

- v predhodnem šolskem letu glede na šolsko leto uve-ljavljanja štipendije morajo imeti v srednji šoli povpreč-no oceno najmanj 4,10 – za dijake od vključno drugega letnika dalje;

- morajo biti zlati maturan-ti ali imeti v zaključnem ra-zredu srednje šole povpreč-no oceno najmanj 4,10 – za študente v prvem letniku neposredno po prehodu iz srednje šole na višjo raven izobraževanja;

- v predhodnem študij-skem letu glede na študijsko leto uveljavljanja štipendije v višješolskem ali visoko-šolskem izobraževanju mo-rajo imeti povprečno oceno najmanj 8,5 ali morajo biti v višješolskem ali visokošol-skem izobraževanju glede na doseženo povprečje uvrščeni med najboljših pet odstotkov študentov v svoji generaciji – za študente od drugega le-tnika dalje;

Štipendije za lažje šolanje- imeti morajo izjemne

dosežke.

Osnova 120 oziroma 140 evrovZoisove štipendije pode-

ljuje Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije. Višina te štipendi-je brez dodatkov znaša 120 evrov za dijaka in 140 za študenta. K temu znesku se prišteje dodatek za bivanje, ki znaša 80 evrov, če ima šti-pendist prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobra-ževanja, če je kraj stalnega prebivališča oddaljen od kraja izobraževanja več kot 25 kilometrov, če strošek najema znaša najmanj 65 evrov mesečno in če štipen-dist ni lastnik ali solastnik nepremičnine v kraju izo-braževanja. Štipendisti lahko zaprosijo tudi za dodatek za štipendiste s posebnimi po-trebami, ki znaša 50 evrov. Če se prosilec izobražuje v

tujini, znaša Zoisova štipen-dija brez dodatkov 240 evrov za dijaka in 280 evrov za štu-denta. Vlogo zanjo lahko di-jaki vložijo do 7. septembra in študenti 7. oktobra 2016.

Če si šolanje težje privoščiteKer brezplačno šolanje v

Sloveniji ni poceni, država ponuja tudi državne štipendi-

je. Kot so zapisali na ministr-stvu za delo, družino, social-ne zadeve in enake možnosti, je »namen državne štipendije spodbujanje izobraževanja in doseganja višje izobrazbene ravni upravičencev ter vzpo-stavljanje enakih možnosti za izobraževanje«. V imenu mladoletnih dijakov za šti-pendijo zaprosijo starši. Za-njo lahko zaprosi tudi mlado-

letnik, vendar morajo vlogo podpisati tudi zakoniti za-stopniki, pri čemer se lahko za državne štipendije zaprosi tudi na prvi in drugi bolonj-ski stopnji, torej študentom. Za državno štipendijo lahko zaprosijo dijaki in študenti, ki izpolnjujejo splošne po-goje in pogoje po določbah Zakona o uveljavljanju pra-vic iz javnih sredstev glede

Za kakovostno izobraževanjeNa Ljudski univerzi Šentjur si prizadevamo

razvijati kulturo učenja kot splošno in osebno vrednoto slehernega posameznika. S svojimi raznolikimi programi ostajamo eden izmed pomembnejših ponudnikov formalnega in neformalnega izobraževanja vseh generacij v svojem okolju, poleg tega pa svoje delovanje usmerjamo tudi v projektno delo.

Izvajamo programe usposabljanja za prido-bitev javno veljavnih listin o poklicni usposo-bljenosti – certi� kat NPK. Za izboljšanje zapo-slitvenih možnosti izvajamo tudi različne tečaje oziroma predavanja o nastopanju v javnosti, delovnem pravu, varstvu potrošnikov, knjigo-vodstvu, računalniškem opismenjevanju in pri-lagojena jezikovna izobraževanja.

Že več let smo izvajalec programov centra za družino Mozaik mladosti in izkušenj, v okviru katerega ponujamo raznolike vsebine za vse oblike družin; predavanja priznanih predavate-ljev s področja vzgoje in pozitivnega starševstva, ustvarjalne in vodene aktivnosti za otroke in mla-dostnike, program za ženske in otroke iz Albanije in Kosova. Prizadevamo si za povezovanje vseh generacij in nudimo prostore za neformalno medgeneracijsko druženje in učenje vseh.

Že vrsto let prirejamo Slomškov simpozij, ki je vključen v Katalog programov nadaljnjega izo-braževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. Letošnji 8. simpozij nosi naslov Šola za življenjsko uspešnost.

Velik pomen pripisujemo tudi programom na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, ki ponuja starejšim odraslim predavanja, delavnice in dru-ge aktivnosti, ki spodbujajo dejavno starost in vključevanje starejših v lokalno okolje.

Zelo smo uspešni pri izvajanju študijskih krož-kov, ki spodbuja majhne skupine k neformalnemu učenju po načelu »vsak uči vsakega« ter s svojimi rezultati prispevajo k razvoju domačega okolja.

Kot ustanova za izobraževanje je LU Šen-tjur še vedno nosilec zelenega znaka kako-vosti, ki ga podeljuje Andragoški center Slovenije.

31Št. 34, 25. avgust 2016 VSEŽIVLJENJSKO UČENJE

Visoka šola za proizvodno inženirstvo s sedežem v Celju izvaja študijski program So-dobno proizvodno inženir-stvo, ki traja tri leta. Strokovni naziv, ki ga pridobijo diplo-manti, je diplomirani inženir strojništva. Pogovarjali smo se z dekanom visoke šole doc. dr. Gašperjem Gantarjem.

Šola izvaja visokošolski strokovni študijski program Sodobno proizvodno inže-nirstvo. Na čem je poudarek?

Potem ko študentje na začet-ku študija pridobijo temeljna inženirska znanja, je poudarek študija na proizvodnih tehno-logijah, orodjarstvu, konstru-iranju in proizvodni logistiki. Velik poudarek dajemo tudi poslovnim znanjem, tako da študente naučimo, kako spre-meniti odlične tehnične rešitve v � nančni uspeh podjetij. Veli-ko proizvodnih podjetij deluje kot podizvajalec končnih izdel-kov, zato je pridobivanje pred-nosti na področju izdelovalnih tehnologij in organizacije pro-izvodnje ključno za doseganje poslovnih uspehov.

Kje vidite prednosti viso-ke šole za proizvodno inže-nirstvo?

Študij je praktično naravnan in učinkovit. V odlično opre-

Bolj učinkovita pot do izobrazbe

Stanko Kanduti, študent VŠPI, vodja tehnologije hladilno-zamrzovalnih in pomivalnih naprav, Gorenje, d. d.: »Znanje, ki sem ga pridobil na visoki šoli za proizvodno inženirstvo, je preseglo vsa moja pričakovanja. Bolj kot teoretična znanja bi poudaril pomembnost prak-tičnega izobraževanja. Nešteto rešitev in dobrih praks sem uveljavil pri delu, ki ga opravljam na področju proizvodnje in tehnologije, ter s tem rešil marsikatero težavo. Prizadevnost, dostopnost in pripravljenost predavateljev deliti znanje so posebne vrline šole. Torej je od-ločitev, ki sem jo sprejel pred leti, da bom nadaljeval študij na VŠPI, več kot odlična naložba.«

mljenih prostorih ga izvajajo vi-sokošolski učitelji z izkušnjami iz industrijskega okolja, kar je za študij na prvi stopnji izredno pomembno. Najpomembnej-še je, da je zaposljivost diplo-miranih inženirjev strojništva odlična.

Kakšni so stroški študija?Izvajamo samo izredni štu-

dij, za katerega študenti pla-čujejo šolnino. Stroški izre-dnega študija v domači regiji so ob upoštevanju podatkov iz raziskave Eurostudent pri-

merljivi s stroški rednega štu-dija izven regije. Ker je študij organizacijsko in izvedbeno prilagojen zaposlenim štu-dentom, lahko izredni štu-denti v času študija pridobijo delovne izkušnje. Zato po končanem študiju njihova ka-riera hitreje napreduje in pri-hodki rastejo. Upam si trditi, da je izredni študij sicer težja, a finančno in glede pridoblje-nih zanj ter kompetenc bolj učinkovita pot do izobrazbe od rednega študija.

Prom

ocijs

ko b

esed

ilo

Prom

ocijs

ko b

esed

ilo

Univerza za III. življenjsko obdobje ponovno odpira svoja vrata

Osrednja knjižnica Celje že desetletja po-meni prostor srečevanja vseh generacij, ki najdejo tudi dostop do tradicionalnih in elek-tronskih oblik knjižničnih virov. Tukaj je pred dvaindvajsetimi leti našla svoj prostor tudi Univerza za III. življenjsko obdobje (U3O), ena najobsežnejših dejavnosti knjižnice. Z njo nudimo starejšim ljudem raznoliko izbiro neformalnih izobraževalnih programov in s tem prispevamo pomemben delež h kvali-teti njihovega življenja v letih po upokojitvi. Mnogim pomeni U3O prostor osebnostne ra-sti, dejavnega življenja, pa tudi sprostitve in ugodja, ki ga občutijo ob učenju in delovanju.

V naših programih se srečujejo upokojeni učitelji, uradniki, delavci, zdravniki … Vsi imajo pravico do izobraževanja in znanja, druži pa jih želja po stiku z okoljem in s svetom, po spozna-vanju novih ljudi, po uporabi svojega znanja in po učenju tega, kar so si vedno želeli učiti ali po-trebujejo. V sklopu U3O delujejo najrazličnejše študijske skupine, ki temeljijo na načelu proste izbire, medsebojne pomoči, izmenjave znanja in izkušenj med člani pod vodstvom mentorjev, ob tem pa je članom na voljo še mnogo drugih skupnih dejavnosti, ki so odprte vsem članom (predavanja, študijski izleti, delavnice). Do konca

minulega študijskega leta se je v vpisalo 1.515 članov, v najrazličnejše izobraževalne programe pa je bilo letos aktivno vključenih 670 članov. V preteklem šolskem letu smo izobraževalne pro-grame izvajali v 53 skupinah ter organizirali 41 predavanj in srečanj pretežno domoznanske in kulturno-zgodovinske vsebine.

Članstvo se iz leta v leto zvišuje, iz česar skle-pamo, da delamo dobro. Med člani tako niso redki tisti, ki so si naložili že osem ali celo devet križev.

V novo študijsko leto 2016/2017 bomo vpiso-vali od 5. in 23. septembra med 8. in 12. uro v I. nadstropju knjižnice. V tem času bo priložnost za obnovitev članstva ali prvi vpis in izbiranje med razpisanimi izobraževalnimi programi. Več informacij o naših dejavnostih je na voljo na se-dežu U3O v I. nadstropju knjižnice in na spletni strani knjižnice.

Pomembnejši dogodki iz zgodovine U3O, od katerih so bili mnogi pomembni tudi za širšo javnost, so objavljeni na spletni strani Osrednje knjižnice Celje: http://www.knjiznica-celje.si/si/o-univerzi. Tu bodo v začetku septembra na voljo aktualne informacije in vpisnica za novo študijsko leto. Pridružite se nam, prisrčno po-vabljeni!

Člani U3O na eni od ekskurzij

Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

dohodkovni razredi

povprečni mesečni do-hodek na osebo v % od neto povprečne plače

osnovni znesek državne štipendije v evrih za polnoletne

osnovni znesek za mladoletne-

ga dijaka

1 do 30 % 190 95

2 nad 30 % do 36 % 160 80

3 nad 36 % do 42 % 130 65

4 nad 42 % do 53 % 100 50

5 nad 53 % do 56% 70 35

povprečnega mesečnega do-hodka na družinskega čla-na. Osnovni znesek državne štipendije (brez dodatkov) se določi glede na uvrstitev v dohodkovne razrede (glej tabelo).

Prejemniki državne šti-pendije lahko zaprosijo za dodatek za bivanje, uspeh in posebne potrebe. Ta vrsta štipendije pripada upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po vlo-žitvi vloge.

Kadrovske štipendijeKot pišejo na ministrstvu

za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, se s kadrovskimi štipendi-jami dijakom in študentom pomaga pridobiti ustrezen poklic oziroma izobrazbo, kar omogoča njihovo večjo zaposljivost. Kadrovska šti-

pendija ne sme biti nižja od državne štipendije.

Štipendije za deficitarne pokliceŠtipendije za defi citar-

ne poklice podeljuje Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipen-dije. Namen teh štipendij je »spodbujanje mladih za izo-braževanje za tiste poklice, za katere je na trgu mogoče zaznati razkorak med tre-nutnim in prihodnjim šte-vilom razpoložljivih kadrov in predvideno ponudbo de-lovnih mest«. Na novo lahko za štipendijo zaprosijo dijaki prvih letnikov, ki so vpisani v programe srednjega po-klicnega izobraževanja in se izobražujejo za kamnoseka, izdelovalca kovinskih kon-strukcij, oblikovalca kovin, električarja, avtokaroserista, peka, mesarja, zidarja, kle-parja krovca, izvajalca suho-montažne gradnje, slikosli-

karja črkoslikarja, pečarja, gozdarja in dimnikarja. Šti-pendija znaša sto evrov me-sečno, vsako leto pa je po-deljenih do tisoč štipendij. Vlogo je mogoče oddati do 20. septembra 2016.

Štipendija Ad futuraŠtipendija Ad futura je na-

menjena plačevanju šolnine in življenjskih stroškov za študij v tujini. Javni sklad je objavil javni razpis štipen-dij, rok prijave pa je bil do vključno 13. aprila 2016.

Sicer obstajajo še nekateri drugi načini štipendiranja – štipendija za študij Sloven-cev, ki živijo v zamejstvu in po svetu, štipendije Ad futu-ra za izobraževanje, študij-ske obiske v tujini, tekmova-nja v tujini, pri čemer lahko zaprosite za sofi nanciranje znanstveno-raziskovalne mobilnosti, ter občinske in nekatere druge štipendije.

EP, foto: GrupA

Člani U3O na eni od ekskurzij

32 Št. 34, 25. avgust 2016VSEŽIVLJENJSKO UČENJE

Dom starejših Šentjur je na temeljih stro-kovnosti in izkušenj danes na dobri poti, da postane hiša po meri človeka. Poleg celo-dnevnega inštitucionalnega varstva nudi tudi bivanje v oskrbovanih stanovanjih, začasno bivanje za čas rehabilitacije ali morebitne od-sotnosti svojcev in dnevno varstvo.

Zaposleni v domu se zavedamo, da gredo so-dobni koncepti dela z roko v roki z ustrezno arhi-tekturo za življenje in delo. Tako smo v minulem letu postali prvi dom v Sloveniji, ki je v svojo po-nudbo vpeljal t. i. oazo. Prilagojena je za bivanje stanovalcev, pri katerih verbalna komunikacija praviloma ni več možna. Zato je v tem stanju toliko bolj pomembno, da nagovorimo druga čutila. V oazi smo posebej poudarili barve, vonja-ve, svetlobo in glasbo, s čimer stanovalec doživi toplo, ljubeznivo in varno okolje. Pomembno je, da je oaza v neposredni bližini naše kopalnice dobrega počutja, saj ima kopanje v oazi poseben pomen. Tudi s to ponudbo smo edini v Sloveniji.

Oaza ne deluje po konceptu običajnih več-posteljnih sob, temveč v posebni postavitvi in vzdušju, ki omogočata največjo možno prila-

goditev mikroprostora potrebam in počutju uporabnika, po drugi strani pa preglednost, prisotnost in poseben odnos osebja.

Poseben poudarek smo namenili tudi svoj-cem. V oazi je prijeten kotiček s kaminom, ki nudi občutek domačnosti in topline, hkrati pa obisko-valcu omogoči, da se v prostoru tudi sam sprosti.

Edinstveni smo tudi glede posebne ponudbe sob, kjer smo se posebej posvetili zagotavljanju občutka dostojanstva v vsakem zdravstvenem stanju. Zanimivost tega dela je inovativen ho-dnik s posebnimi osvetljenimi nišami. Ker tukaj večinoma bivajo stanovalci z demenco, smo v steno pred vsako sobo vgradili niše in v njih raz-stavili različne osebne predmete stanovalcev. Na osnovi teh predmetov prepoznajo svojo sobo. Gre za nov koncept, ki se je v praksi zelo izkazal.

Dom starejših Šentjur ni samo zbirališče mo-drosti, ki jo prinesejo zlata leta in lepe barve je-seni življenja, ampak tudi mozaik življenja, med-generacijskega sožitja, mladostne zagnanosti in zanosa, predvsem pa preživljanja kakovostne starosti. Zato prijazno vabljeni k nam!

VESNA VODIŠEK RAZBORŠEK

Dom starejših ŠentjurSvetinova 13230 Šentjur03/746-17-00info@dom-sentjur.si

Dom starejših Šentjur – hiša po meri človeka

Prom

ocijs

ko b

esed

ilo

Ljudska univerza Celje je del 95-letne tradicije izobra-ževanja odraslih v Celju. Kot javni zavod za izobraževa-nje odraslih smisel in vizijo svojega delovanja vidimo v sodobnem izobraževalnem središču, ki bo sposobno slediti vsem novostim na iz-obraževalnem področju in v lokalni skupnosti ter izobra-ževati ljudi po načelih vseži-vljenjskega učenja.

Slednje je dejavnost in pro-ces, ki zajema vse oblike uče-nja, bodisi formalno bodisi neformalno ter naključno ali priložnostno. Poteka v različnih učnih okoliščinah, od rojstva do konca življenja, in sicer s ciljem, da se izboljšajo posameznikovo znanje in spretnosti.

Ljudska univerza Celje po-sveča večji del svoje dejavnosti javni službi. Stalnica zavoda ostaja skrb za ranljive ciljne sku-pine v lokalni skupnosti in širše. Zavod izobražuje in usposablja ter nudi svetovanje in podporo predvsem mladim, osipnikom, priseljencem, brezposelnim osebam, zaprtim osebam, upo-kojencem … V skladu s tem skr-bimo za uvajanje novih srednje-šolskih programov, nacionalnih poklicnih kvali� kacij, zanimivih in uporabnih tečajev in delavnic, ki udeležencem odpirajo nove poklicne možnosti, nova znanja, izkušnje, kompetence, spretnosti in usmeritve. S svetovanjem in z učno pomočjo spodbujamo in vodimo udeležence pri njihovem izobraževanju. Skrbimo tudi za visoko kakovost izvedenih aktiv-nosti in vsako leto sodelujemo v Tednu vseživljenjskega učenja ter na Paradi učenja.

0

Tečaj slovenščine Jezikovni tečaji Tečaj šivanja in krojenja Tečaj retorike Računalniška pismenost Šola risanja TGM, Težka gradbena mehanizacija Delavnice za osebno rast Tečaj računovodstva Delavnice za upokojence Glasbena šola za odrasle

NPK Osnovna šola za odrasle Trgovec Računalnikar Gastronom hotelir Ekonomski tehnik Predšolska vzgoja Gastronomsko-turistični tehnik Gastronomski tehnik Logistični tehnik Tehnik elektronskih komunikacij Tehnik računalništva Maturitetni tečaj

Svetovanje za odrasle Učna pomoč

Center medgen. učenja Središče za samostojno učenje

Karierni kotiček

FORMALNO IZOBRAŽEVANJE

Nacionalne poklicne kvalifikacije

NEFORMALNO IZOBRAŽEVANJE

INFRASTRUKTURNE DEJAVNOSTI

Več informacij:

www.lu-celje.si

03 428 67 50

»Mi gremo naprej, greste z nami?«Vseživljenjskost učenja osta-

ja ključ za prilagajanje vedno večjim zahtevam na trgu dela in je bistvenega pomena za življenje v 21. stoletju. Čeprav je usmerjanje vseživljenjskega učenja v korist gospodarske rasti in konkurenčnosti nujno

potrebno, ne zadošča za dose-go ciljev na področju socialne kohezije in družbenega na-predka. Pri tem je pomembno tudi učenje za osebni razvoj in razvijanje strpnosti.

Torej, greste naprej z nami?Ljudska univerza Celje

V teh dneh se v družinah odločajo, katere aktivnosti bodo otroci obiskovali v novem šolskem letu. Naj-ti pravo mero med obre-menitvijo otrok z raznimi dejavnostmi, pri katerih pretežno sedijo, in tistimi, kjer se lahko sprostijo med telesno vadbo in gibanjem, ni vselej enostavno. Še bolj kot nalaganje (pre)števil-nih aktivnosti je za otroke pomembno, da so lahko skupaj s starši in gredo z njimi v naravo, kjer imajo možnost gibanja.

»Otroci veliko časa sedijo in ko pridejo pri šestih letih v šolo, se včasih zgrozim, ko vidim, da ne znajo niti dobro hoditi, kaj šele teči, plezati, pasti. A pozna se, če so starši aktivni. To po-meni, da so navajeni, da so z otroki zunaj, v naravi, na igrišču, ne samo v naku-povalnih središčih,« pravi Metka Umek, profesorica športne vzgoje, ki že vrsto let uči otroke v OŠ Griže in podružnici Liboje. Sama je v mladosti trenirala ume-tnostno drsanje in bila uspešna na številnih tek-movanjih, zato je ostala po-

vezana s celjskim klubom, kjer pomaga pri treningih, je predsednica strokovnega sveta in v predsedstvu dr-salne zveze ter hkrati med-narodna sodnica.

Kako pomemben je zgled staršev, je jasno tudi iz nje-nega primera, saj je hči Pina, danes uspešna študentka na fakulteti za šport, že v rani mladosti izrazila željo, da bi tudi ona drsala, pri čemer tudi pri njej številni uspehi v nekajletni karieri niso iz-ostali.

Najprej gibalne sposobnostiMetka Umek dela v klubu

z različno starimi otroki, ne-kateri pripeljejo malčke že pri treh letih. Je tako zgo-dnja usmeritev ustrezna? Odgovarja, da z njimi dela tako, da vse temelji na igri, cilj pa je, da otroci pridobi-jo gibalne sposobnosti. Ko pridejo na led, se hitreje naučijo osnov drsanja, zna-jo se pobrati, ko padejo, napredek je dobro viden. Šele kasneje se začne bolj usmerjena vadba, če so otroci nadarjeni za ta šport in imajo veselje, pri čemer

»Pustite jim, da padejo in se sami poberejo!« Metka Umek, profesorica športne vzgoje, o pomenu gibanja pri otrocih

nekateri ostanejo zgolj pri rekreaciji. Sicer pa je vadba pri otrocih zasnovana tako, da dobijo osnove zdravega načina življenja, da kasneje brez večjih težav preživijo tudi težavno obdobje pu-bertete.

»Če v klubih z otroki de-lajo tisti, ki so včasih brez pedagoškega znanja, lahko naredijo tudi škodo,« opo-zarja Metka Umek. »Prehi-tro usmerjanje in selekcija

Metka Umek: »Gibalna sposob-nost osnovnošolcev se zadnje čase spet dviga, pri čemer je po mojem mnenju vedno večji razko-rak med tistimi, ki nekaj vadijo, in tistimi, ki ne delajo nič.«

sta lahko škodljiva.« Sicer pa je kakovost dela odvisna od znanja trenerjev in njihovega občutka za otroke.

Otroci zmorejo, če straši dovolijoČe hodijo na treninge v

glavnem tisti otroci, ki ima-jo radi vadbo in gibanje, pa je slika pri osnovnošolski telovadbi drugačna, vsaj ko gre za dekleta. Vendar sogovornica pravi, da pri tem nima slabih izkušenj. Še celo dekleta, ki so bila zaradi različnih težav opra-vičena vadbe, je navdušila,

da so izvajala vsaj tiste vaje, ki so bile zanje primerne.

Rada dela z otroki in sploh je zadovoljna, ko vidi pri njih napredek. Tako se je sistematično lotila vadbe v podružnični šoli v Libojah in rezultati so že vidni. Že nekaj let vodi tudi projekt dodatnih ur športne vzgoje v prvem tri-letju in od 97 otrok tako rekoč vsi hodijo k tej telovadbi zju-traj pred poukom. Naučijo se osnov vseh športov in pri tem na koncu sodelujejo tudi star-ši. »Otroci so vzdržljivi, opa-žam, da so starši tisti, ki se preveč bojijo zanje. Ne smejo

skakati ali plezati, da si ne bi česa naredili ali si strgali hlač. Starši govorijo, da otroci ne-česa ne zmorejo, in ponavadi se izkaže, da ni tako.«

Bolj nadarjene posebej spodbuja in na to opozori tudi starše. Problem je, ker vožnja na treninge zahteva čas in denar. »V Celju še gre, otroci iz vaških šol pa imajo težave, saj avtobusa ni, s kolesom je predaleč, starši pa so dolgo v služ-bah. Dobrodošlo je, da se otroci lahko vključijo v šol-ske aktivnosti.«

TC

33Št. 34, 25. avgust 2016 VSEŽIVLJENJSKO UČENJE

Prom

ocijs

ko b

esed

ilo

CELOLETNA PLESNA ŠOLA plesni vrtec za najmlajše, sodobni ples za otroke in mladino, balet za otroke in mladino.TEÈAJI ZA ODRASLE: sodobni ples joga – pilatesVPISI: od 29. 8. do 1. 9. 2016, vsak dan od 17. do 20. ure.INFORMACIJE: plesniforum.goga@gmail.com Tel.: 031/674 751

PLESNI FORUM CELJE

Zakaj plesati?Ples je vsestransko koristen in po-zitivno vpliva na:

- zdravje- počutje- razvoj motoričnih sposobnosti- osebnostno rast- ustvarjalnost- samozavest- uspešnost pri učenju- krepi socialne odnose- estetski čut- lepo vedenje …

Plesna umetnost ni povezana samo s telesom. Plesalec mora ritem, glasbo in ples začutiti, se vživeti v zgodbo in poglobiti v svoj domišljijski svet, kar spod-budi njegovo miselno, verbalno in gibalno ustvarjalnost.

Poleg tega nas ples uči disci-pline, socializacije, prilagajanja, odgovornosti, vztrajnosti, daje nam samozavest in nas oseb-nostno oblikuje.

V Plesnem forumu Celje se zavedamo, da nas ples bogati in nam daje dragocene izkušnje za življenje.

V naših skupinah za otroke, mladino in odrasle redno va-dimo, plešemo, ustvarjamo, nastopamo, potujemo, se dru-žimo in se imamo lepo.

Zato vas vabimo, da z nami po-letite na krilih domišljije in plesa!

VPIS IN INFORMACIJE:

od 29. 8. do 1. 9. v PFC od 17.00–20.00, Plesni forum Ce-lje, Trubarjeva 1a, Celje

www.plesniforum-kud.sie-mail: plesniforum.goga@

gmail.commobi: 031 674 751

40 let na krilih plesa – Plesni forum Celje

• VADBA ZA OTROKE IN NAJSTNIKE, REKREATIVCE IN MLADE ŠPORTNIKE

info: topfit@siol.net

1XXXXŠt. 33, 18. avgust 2016

Temelje za športno udej-stvovanje mladostnika in ne-koč odraslega človeka je mo-goče postaviti in oblikovati že v obdobju otroštva, ker imajo otroci gibanje in šport praviloma radi. S pomočjo športa otrok najprej spozna samega sebe – svoje telo – in z aktivnim vsakodnevnim ži-vljenjem tudi svoje prijatelje in vrstnike.

Aktivno športno življenje ima pri razvoju otrok izjemno pomembno vlogo. Dejstvo je, da je prav v zgodnjem otroko-vem obdobju mogoče naju-činkoviteje vplivati na njegov celostni razvoj, še zlasti na nje-gov motorični oziroma gibalni razvoj. Redno športno udej-stvovanje pomembno prispe-

va k oblikovanju otrokovega odnosa do športa nasploh in njegovega kasnejšega špor-tnega udejstvovanja.

Priporočljivo je, da starši svojim otrokom nudijo čim več znanj in izkušenj s podro-čja športa, kajti več kot tega imajo, več bodo prenesli naprej na svoje otroke. Starši se glede tega med seboj sicer bistveno razlikujejo in kasneje, ko otrok dozori in odraste, se to tako ali drugače kaže v življenjskem slogu odraslih oseb.

Na začetku športne poti naj bi se otrok udejstvoval s pomo-čjo igre, tako da izvaja različne manj zahtevne gibalne nalo-ge, ki jih kasneje nadgradimo v sestavljene in bolj zahtevne. Starši naj bi zato motorični ozi-

roma gibalni razvoj otroka kar-seda spodbujali in ga zavestno usmerjali.

Raznolika vadbaZaradi vedno pogostejših

opozoril strokovnjakov o tem, kako pomembna je redna tele-sna dejavnost za mlade, vedno več staršev vpisuje svoje otroke k različnim športnim dejavno-stim. Tako se že otroci morajo odločiti za eno ali morda dve športni panogi. Kakovostno vsestransko športno vadbo, namenjeno splošnemu moto-ričnemu razvoju otrok, pa naj-demo le še redkokje. Predvsem z otroki in mladimi bi se morali namreč ukvarjati strokovnjaki, ki imajo poleg široke športne izobrazbe tudi nekaj pedago-

škega znanja in posluha za delo z mlajšimi.

Medtem ko je ozka speci-alizacija za odrasle športnike nujna, je prezgodnja speciali-zacija v eni panogi (razen ko gre za gimnastiko ali atletiko) za otroke neprimerna, saj jim onemogoča razvoj lastnega motoričnega potenciala. Za celosten motorični razvoj je torej priporočljivo zgodnje vključevanje otrok v šport, a na način, da vadijo raznoliko. Najprimernejši športi poleg splošnih športnih vadb, ka-

mor je priporočljivo otroka vključiti, so gimnastika, atle-tika in tudi plavanje.

Vključevanje v en sam šport je smiselno šele v puberteti, vendar tudi tedaj ne smemo zanemarjati splošne telesne pripravljenosti, ki je temelj vsakega športa in ki jo mora-mo razvijati izven primarne športne panoge. V obdobju povečane rasti in enostran-ske vadbe se namreč ustvar-jajo telesne asimetrije, ki jih je treba z dodatnim treningom odpravljati. Na ta način mla-

dostnike obvarujemo pred poškodbami in jim dajemo možnost večjega napredka v športu, ki si ga izberejo.

In nenazadnje: v kateroko-li športno dejavnost otroka, mladostnika vključimo, je vedno pomembno, da ima možnost sodelovanja s tre-nerjem, ki ima ustrezna špor-tna in pedagoška znanja, občutek, kako stopnjevati obremenitve pri določenih starostih in spretno krmariti med obremenitvami ter ob-dobji počitka.

Šport otrok in mladostnikov

34 Št. 34, 25. avgust 2016VSEŽIVLJENJSKO UČENJE

Ustvarjalni, prijazni in inovativni sodelavci UPI Ljudske univerze Žalec smo ponosni na poslanstvo, ki ga opravljamo, saj vam s pestro ponudbo izobraževalnih programov ponujamo nove možnosti in priložnosti, da pridobite ustrezno izobraz-bo, znanja in kompetence ter tako poskrbite za svojo svetlejšo prihodnost. Štiri-desetletne izkušnje so nas naučile, da učenje v dobi odraslosti, ko se mu običaj-no pridružujejo še družina, služba in druge obveznosti, zahteva drugačen pristop. Zato vam v UPI Žalec po-nujamo strokovnost, kako-vost, prilagajanje ter sveto-vanje in motiviranje pred in med izobraževanjem ter po njem, kar bo zagotovo pri-pomoglo k doseganju vaših ciljev.

Naši udeleženci dosegajo odlične rezultate. V spomla-danskem roku poklicne matu-re 2015/16 sta bili kar dve naši udeleženki programa predšolska vzgoja zlati maturantki.

O svojem dosežku sta zlati maturantki povedali, da sta nanj ponosni in da so za uspeh poleg lastne želje in prizade-vanj po znanju zaslužni pred-vsem predavatelji z izkušnjami iz prakse in s posluhom za od-rasle udeležence ter prijazna in razumevajoča podpora sode-lavcev iz UPI.

UPI Žalec – za poklicno izobraževanje, izpopolnjevanje, osebnostno obogatitev in zabavo

Podelitev maturitetnih spričeval, julij 2016 (Foto: arhiv UPI)

Podelitev certi� kata učiteljici angleščine Tini Ojsteršek v okviru pro-jekta Erazmus+ Učne metode za več vseživljenjskega učenja, julij 2016, Cambridge, Velika Britanija (Foto: arhiv UPI)

Datumi, ki jih ne smete spregledati:Informativni dan za osnovno šolo 20. 9. 2016 ob 16. uriInformativni dan za srednješolske programe 8. 9. 2016 ob 17. uriBrezplačni predstavitveni vadbi s strokovnim predavanjem: FIT HRBTENICA 15. 9. ob 18. uri in FIT NOSEČKA 16. 9. ob 18. uri. Predhodne prijave na www.upi.si.Začetek jezikovnih tečajev 3. 10. 2016.

www.upi.si 03 713 35 51

Čas je danes dragocena vrednota, zato smo � eksibilni pri oblikovanju urnikov izobraževalnih programov, ki potekajo v času, ki je za vas vas najbolj primeren. Poleg tega vam zago-tavljamo pogoje, zaradi katerih lahko izobraževanje hitreje in uspešneje zaključite: v okviru Svetovalnega središča Žalec vam brezplačno svetujemo pred in med izobraževanjem ter po njem, nudimo vam brezplačno učno pomoč, varstvo otrok po dogovoru ter mentorstvo in možnost brezplačne uporabe računalnikov v Središču za samostojno učenje.

Šolska izobrazba in nova znanja

Nikoli ni prepozno za dokon-čanje osnovne šole, ki je za ude-ležence brezplačna.

Če želite pridobiti srednješol-sko izobrazbo, lahko pri nas iz-birate med naslednjimi: tehnik

računalništva (poklicni tečaj), predšolska vzgoja (ssi in poklic-ni tečaj), ekonomska gimnazija, maturitetni tečaj, ekonomski tehnik (ssi), elektrotehnik (pti), strojni tehnik (pti), oblikovalec kovin – orodjar, elektrikar, ga-stronomsko turistični tehnik (ssi), trgovec.

V Jezikovnem centru UPI sle-dimo najnovejšim trendom na področju poučevanja jezikov, zato smo se julija udeležili iz-popolnjevanja za učitelje an-gleščine v Cambridgeu. Svoje jezikovne tečaje bomo tako obogatili s še bolj privlačnimi in učinkovitimi metodami, zato nikar ne zamudite septembr-skega vpisa in preverite ponud-bo na naših spletnih straneh.

V sodelovanju z Zavodom RS za zaposlovanje za brezposelne osebe pripravljamo brezplačne tečaje nemščine kot pripravo na zaposlitev v tujini.

Organiziramo tudi računal-niške tečaje, usposabljanje za knjigovodska dela in priprave na nacionalne poklicne kvali� -

ZAPOSLENI, ki po-trebujete dodatna ZNA-NJA, USPOSABLJANJA ali (PRE)KVALIFIKACI-JO, vabljeni na OSEBNO SVETOVANJE, v katerem boste lahko:

•analizirali svoje ka-rierne in izobraževalne potrebe,

•postavili cilje in obli-kovali načrt za njihovo doseganje,

•prepoznali in ovre-dnotili svoja predhodna neformalno pridobljena znanja, spretnosti in kompetence ter jih ure-dili v zbirni mapi in vse to ob pomoči prijaznega strokovnjaka – svetoval-ca.

Brezplačna usposabljanja za zaposlene v Savinjski regiji za pridobitev

temeljnih in poklicnih kompetencV letih 2016–2019 bosta ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Evropski

socialni sklad sofi nancirala izobraževanje in usposabljanje zaposlenih za pridobitev temeljnih in poklicnih kompetenc.

Konzorcij, v katerem sodelujemo UPI Ljudska univerza Žalec, Ljudska univerza Celje, Ljudska univerza Rogaška Slatina, Šolski center Celje in podjetje Racio – družba za razvoj človeškega kapitala, d. o. o., bo v letih 2016–2019 izvajal projekt Krepitev temeljnih in poklicnih kompetenc zaposlenih v Savinjski regiji. V njegovem okviru bo zaposlenim na voljo več BREZPLAČNIH izobraževalnih programov s področja

• RAČUNALNIŠTVA (Offi ce 365, Excel, digitalna fotografi ja, svetovni splet in e-trženje …)

• SLOVENSKEGA JEZIKA (slovenščina kot drugi in tuji jezik, začetna integracija priseljencev)

• POSLOVNEGA SPORAZUMEVANJA V TUJIH JEZIKIH• UČINKOVITOSTI in KOMUNIKACIJE NA DELOVNEM MESTU• ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU• PRIPRAV NA NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE in na IZPIT IZ SLO-

VENSKEGA JEZIKA• programov USPOSABLJANJA ZA ŽIVLJENJSKO USPEŠNOST.

Če ste zaposleni, starejši od 45 let in imate manj kot 4-letno srednjo šolo, nas čim prej pokličite ali nam pišite in se prijavite. Za podrobnejše vsebine programov in prijave obi-ščite našo spletno stran www.upi.si ali spletne strani naših partnerjev.

Programi so sofi nancirani v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, prednostne osi: 10. Znanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje za boljšo zapo-sljivost, prednostne naložbe: 10. 1. Krepitev enake dostopnosti vseživljenjskega učenja za vse starostne skupine v formalnem, neformalnem in priložnostnem okolju, izpopolnjevanje znanj, spretnosti in kom-petenc delovne sile ter spodbujanje prožnih možnosti učenja, vključno prek poklicnega usmerjanja in validiranja pridobljenih kompetenc; specifi čnega cilja: 10. 1. 1. Izboljšanje kompetenc manj vključenih v vseživljenjsko učenje.

Svetovanje zaposlenim v Savinjski regiji 2016–2022

Prom

ocijs

ko b

esed

ilo

kacije (socialni oskrbovalec na domu, knjigovodja  …). Vse, ki verjamete, da je gibanje življenje, vabimo, da se nam pridružite na tečajih aerobike, joge in vadbe za � t hrbtenico – splošna in tera-pevtska raven. Za tiste malo bolj ustvarjalne pa bosta zagotovo zanimiva glasbena šola za odra-sle in tečaj � amenca.

Sodelavci UPI vemo, da bomo le z lastnim učenjem,

novimi pristopi, s programi in z metodami lahko odgovarjali na vaše izobraževalne potre-be, zato redno sodelujemo v nacionalnih in mednarodnih projektih, v katerih pridobi-vamo nova znanja, se izobra-žujemo o zadnjih trendih na področju izobraževanja od-raslih in se usposabljamo za delo z različnimi ciljnimi sku-pinami (migranti, prostovoljci, starejši, mladi). Naši trenutni projekti so Učne metode za več vseživljenjskega učenja, Z izobraževanjem nad demenco. Osveščanje. Zaznavanje. Zavi-ranje., Be the change in projekt Working with volunteers in migrant language education: roles and competences.

Operacijo delno fi nancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in ministrstvo za izobraže-vanje, znanost in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa 2014–2020, prednostna os: 10. Znanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje za boljšo zaposljivost; prednostne naložbe: 10. 1. Krepitev enake dostopnosti vseživljenjskega učenja za vse starostne skupine v formalnem, neformalnem in priložnostnem okolju, izpopolnjevanje znanj, spretnosti in kompetenc delovne sile ter spodbujanje prožnih možnosti uče-nja, vključno prek poklicnega usmerjanja in validiranja pridobljenih kompetenc; specifi čnega cilja: 10. 1. 2. Izboljšanje kompetenc zaposlenih za zmanjšanje neskladij med usposobljenostjo in potrebami trga dela.

Za podrobnejše informacije o projektu obiščite našo spletno stran www.upi.si.

Vse storitve so zaupne in jih BREZPLAČNO ponujamo v Savinjski regiji, saj projekt izvajamo partnerji UPI Ljudska univerza Žalec, Ljudska univerza Celje, Ljudska univerza Ro-gaška Slatina, Šolski center Celje in Šolski center Slovenske Konjice-Zreče; SIC – Izobraževanje odraslih in svetovanje.