1

ODRAZ RECESIJE V KAZALNIKIH TRGA DELA

Matej Divjak (matej.divjak@gov.si), Irena Svetin (irena.svetin@gov.si), Darjan Petek (darja.petek@gov.si), Miran Žavbi (miran.zavbi@gov.si), Nuška Brnot (nuska.brnot@gov.si)

Statistični urad RS

POVZETEK

V prispevku bomo predstavili izbrane kazalnike trga dela in skušali prikazati, kako se v njih odraža recesija. Primerjali jih bomo s kazalniki trga dela drugih evropskih držav, še posebej tistih, s katerimi ima Slovenija najintenzivnejšo gospodarsko izmenjavo in ki zato posledično najmočneje vplivajo na naše gospodarstvo. Pričakujemo, da bo v večini kazalnikov mogoče opaziti zamik med slabšanjem razmer v teh gospodarstvih in zapoznelimi posledicami na našem trgu dela. Kazalniki, ki jih bomo predstavili, so iz različnih področij in raziskovanj trga dela, in sicer iz mesečnega spremljanja aktivnega prebivalstva s pomočjo Statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva in podatkov Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje o registriranih brezposelnih osebah, iz četrtletne Ankete o delovni sili, iz mesečnega raziskovanja o povprečnih mesečnih plačah, iz četrtletnega raziskovanja Indeks stroškov dela in iz četrtletne Statistike prostih delovnih mest. Ključne besede: delovno aktivno prebivalstvo, stopnja brezposelnosti, povprečne mesečne plače, indeks stroškov dela, stopnja prostih delovnih mest

HOW RECESSION REFLECTS IN THE LABOUR MARKET INDICATORS

SUMMARY

The paper presents an overview of selected labour market indicators and how recession reflects in them. We compare them with labour market indicators of other European countries, especially those that have the greatest impact on Slovenian economy due to the extensive commodity exchange. We expect that the comparison will show a certain lag between the worsening of economic circumstances in those countries and the consequences in Slovenian economy. The indicators that we present are from different areas and surveys of labour market: monthly labour market data from the Statistical Register of Employment and monthly data on registered unemployed persons from the Employment Service of Slovenia, the quarterly Labour Force Survey, the survey on average monthly earnings, the quarterly survey Labour Cost Index and the quarterly Job Vacancy Statistics. Key words: persons in employment, unemployment rate, average monthly earnings, labour cost index, job vacancy rate

2

1. RECESIJA V EVROPI

1.1 Kaj je recesija Recesije in tudi depresije so del človeške (ekonomske) zgodovine in so pravzaprav normalen del ekonomskega cikla, čeprav nas vsakokratna navda z določenimi strahovi in negotovostjo. Recesija je definirana kot znižanje BDP oz. negativna gospodarska rast v dveh zaporednih četrtletjih. Posledice recesije kot zmanjšane gospodarske aktivnosti se kažejo v kopičenju zalog zaradi padca povpraševanja in s tem zmanjševanje obsega proizvodnje, kar praviloma vodi v odpuščanje delavcev, to pa zvišuje stopnjo brezposelnosti. Strah pred izgubo zaposlitve in nezmožnost napovedi, kdaj se bo recesija končala, naredi ljudi prekomerno previdne, zato zmanjšujejo svojo potrošnjo, posledica tega pa je še manjše povpraševanje in sklene se začaran krog slabšanja razmer. V takšnih razmerah zaradi podobnih strahov tudi vlagatelji na borzah prodajajo svoje vrednostne papirje, da bi unovčili dobičke iz obdobja gospodarskega razcveta, kar znižuje tečaje na borzi, to pa slabša položaj tistih podjetij, ki imajo svoja posojila zavarovana ravno z vrednostnimi papirji. Ker se recesijam v kapitalističnem ustroju sveta ne moremo izogniti, je razumevanje vzrokov za nastanek recesije in kako le-ta negativno in tudi pozitivno vpliva na gospodarstvo, ključno za vodenje ustrezne monetarne in fiskalne politike, ki lahko recesijo omili in skrajša njeno trajanje.

1.2 Recesija tukaj in zdaj Združene države Amerike so po poku nepremičninskega balona, ki je povzročil svetovno finančno krizo, v recesijo zašle decembra 2007. Ker so vrednostne papirje, ki so jih izdajale ameriške banke za financiranje hipotekarnih posojil, imele v svojih portfeljih tudi številne evropske banke, se je finančna kriza prenesla tudi v Evropo in je prav tako rezultirala v recesiji. Nemčija, ki je najpomembnejši izvozno-uvozni trg Slovenije, je v recesijo zašla s tretjim četrtletjem 2008. V tretjem četrtletju 2008 je v recesijo zašla tudi Italija, drugi najpomembnejši trg Slovenije. Preostali pomembnejši trgi, Hrvaška, Francija in Avstrija so postopoma zašli v recesijo konec leta 2008 ali v začetku leta 2009. Slovenija je njenim trgovskimi partnericam pričakovano sledila z zamikom in v recesijo zašla v prvem četrtletju 2009.

2. SLOVENSKI IN EVROPSKI TRG DELA V ČASU RECESIJE V zadnjih nekaj letih smo najboljše razmere na evropskem trgu dela zabeležili v drugi polovici leta 2008. Najvišjo stopnjo delovne aktivnosti je po Anketi o delovni sili med državami članicami EU dosegla Nizozemska v četrtem četrtletju 2008, ko je presegla 65 %, sledili pa sta ji Danska (63,8 %) in Ciper (62,0 %). Slovenija je najvišjo stopnjo delovne aktivnosti (58,2 %) dosegla v tretjem četrtletju 2008. Analogno je bila stopnja brezposelnosti med državami članicami EU najnižja na Nizozemskem, kjer so v tretjem četrtletju 2008 zabeležili 2,5-odstotno stopnjo anketne brezposelnosti. Drugo mesto sta si delili Danska in Ciper, ki sta v drugem četrtletju 2008

3

dosegli 3,1-odstotno stopnjo anketne brezposelnosti, s 3,4 % pa jima je sledila Avstrija. Slovenija je najnižjo stopnjo anketne

brezposelnosti dosegla v tretjem četrtletju 2008, ko je znašala 4,1 %. Po poku ameriškega nepremičninskega balona se je v recesiji znašla tudi Evropa; njeni vplivi so se seveda pokazali tudi na trgu dela. Med članicami EU je krizo prva zaznala Španija, in sicer se je to po podatkih Ankete o delovni sili zgodilo že na prehodu iz leta 2007 v 2008. Stopnja anketne brezposelnosti v tej državi je namreč začela naraščati že v četrtem četrtletju 2007 (ko je znašala 8,6 %), težko pa je napovedati, kdaj se bo ustavila. Naraščala je namreč vse do drugega četrtletja 2009; to je zadnje obdobje, za katerega so podatki na voljo. V tem četrtletju je španska stopnja anketne brezposelnosti dosegla rekordnih 17,9 %. Ostale države članice EU so krizo zaznale kakšno leto kasneje, vsaj če govorimo o stopnji brezposelnosti, ki pa se glede na začetek recesije vedno pojavi nekoliko z zamikom. V večini držav se je stopnja brezposelnosti nekoliko povečala v zadnjem četrtletju 2008, v vseh članicah EU pa v prvem četrtletju 2009. Najmanjše povečanje so zaznali na Malti (za 0,3 odstotne točke), največje pa v Latviji in Litvi (za 4 odstotne točke). V večini držav se je rast stopnje brezposelnosti v drugem četrtletju 2009 sicer nekoliko ustavila, kar bi lahko pomenilo umiritev gospodarske krize, več pa se bo seveda dalo napovedati, ko bodo na voljo podatki za tretje četrtletje 2009. Podobno kažejo tudi podatki o gibanju stopnje delovne aktivnosti. V večini držav EU je stopnja delovne aktivnosti začela padati konec leta 2008, dosegla dno v prvem četrtletju 2009, v drugem četrtletju 2009 pa ostala na isti ravni ali pa se celo nekoliko dvignila. Pri tem je treba opozoriti, da so kazalniki s področja trga dela na sredini posameznega leta navadno najboljši, saj gre za vpliv sezone. V sredini leta je več dela v kmetijstvu, več je sezonskih delavcev, več pa je tudi študentskega oz. počitniškega dela, ki se po metodologiji ILO, ki ji sledi Anketa o delovni sili, tudi šteje med delovno aktivnost. Graf 1: Stopnje anketne brezposelnosti v državah članicah EU, 1. četrtletje 2007 – 2. četrtletje 2009

0,0

2,0

4,0

6,0

8,0

10,0

12,0

14,0

16,0

18,0

20,0

2007Q01 2007Q02 2007Q03 2007Q04 2008Q01 2008Q02 2008Q03 2008Q04 2009Q01 2009Q02

EU27 BE BG CZ DK DE EE IE GR ES FR IT

CY LV LT LU HU MT NL AT PL PT RO SI

SK FI SE UK

Vir: EUROSTAT, Anketa o delovni sili

4

Graf 2: Stopnje delovne aktivnosti v državah članicah EU, 1. četrtletje 2007 – 2. četrtletje 2009

40,0

45,0

50,0

55,0

60,0

65,0

70,0

2007Q01 2007Q02 2007Q03 2007Q04 2008Q01 2008Q02 2008Q03 2008Q04 2009Q01 2009Q02

EU27 BE BG CZ DK DE EE IE GR ES FR IT

CY LV LT LU HU MT NL AT PL PT RO SI

SK FI SE UK Vir: EUROSTAT, Anketa o delovni sili V Sloveniji smo najnižjo stopnjo brezposelnosti od osamosvojitve naprej dosegli v tretjem četrtletju 2008, potem pa nas je doletela gospodarska kriza, ki se je pokazala tudi v višanju stopnje brezposelnosti. V obdobju od tretjega četrtletja 2008 do drugega četrtletja 2009 se je stopnja anketne brezposelnosti zvišala za 1,5 odstotne točke. Podobno gibanje smo zaznali tudi pri registrirani stopnji brezposelnosti. Tudi ta je svoj minimum v zadnjih letih zabeležila v tretjem četrtletju 2008, ko je znašala 6,4 %, in se vztrajno povečevala do drugega četrtletja 2009, ko je dosegla 8,9 %. Povišanje pri registrirani stopnji brezposelnosti je torej v omenjenem obdobju znašalo 2,5 odstotni točki, pri anketnih podatkih pa se je stopnja dvignila za 1,5 odstotno točko. Kje so razlogi za to razliko? Ko človek ostane brez dela, se navadno skuša reaktivirati in postati aktiven na trgu dela. Na eni strani ga v to žene nuja po preživetju, na drugi strani pa so prisotni tudi psihološki in socialni dejavniki, saj večina ljudi želi ohraniti svoj položaj v družbi in še naprej ohranjati socialno mrežo, del katere so lahko tudi sodelavci. Rezultati Ankete o delovni sili kažejo, da gibanje števila delovno aktivnih oseb v zadnjem viharnem obdobju ni bilo tako intenzivno, kot bi pričakovali. Razlog za to se skriva v prerazporejanju delovno aktivnih oseb med posameznimi podkategorijami in pa seveda definicija delovno aktivne osebe (delovno aktivna oseba je vsakdo, ki je v tednu pred anketiranjem opravil vsaj uro dela za plačilo, dobiček ali družinsko dobrobit). Na grafu 3 vidimo (zaradi boljše predstave je število zaposlenih oseb v delovnem razmerju predstavljeno z lestvico na desni strani grafa), da se od konca leta 2008 stalno in krepko niža število oseb, ki imajo sklenjeno redno delovno razmerje, se pa povečuje število zaposlenih oseb, ki opravljajo druge oblike dela, število pomagajočih družinskih članov in na splošno vseh samozaposlenih oseb. To kaže na dejstvo, da se ljudje po izgubi dela oprimejo tudi manj

5

formalnih oz. bolj negotovih vrst dela. Med zaposlene osebe, ki opravljajo druge oblike dela, štejemo poleg tistih, ki delajo preko

študentskih servisov, še osebe, ki delajo preko avtorskih ali podjemnih pogodb in pa tiste, ki delajo za neposredno plačilo. Prav tako pa se tisti, ki imajo možnost, zaposlijo v domačih podjetjih oz. pomagajo doma na kmetijah kot pomagajoči družinski člani. Graf 3: Gibanje števila samozaposlenih, zaposlenih oseb in pomagajočih družinskih članov, 1. četrtletje 2007 – 2. četrtletje 2009 (v 1000)

0

20

40

60

80

100

120

2007/1 2007/2 2007/3 2007/4 2008/1 2008/2 2008/3 2008/4 2009/1 2009/2

730

740

750

760

770

780

790

800

810

820

Samozaposlene osebe Zaposlene osebe-druge oblike dela

Pomagajoči družinski člani Zaposlene osebe v delovnem razmerju

Vir: SURS, Anketa o delovni sili

3. BREZPOSELNE OSEBE IN DELOVNO AKTIVNO PREBIVALSTVO PO REGISTRSKIH VIRIH

Zaradi gospodarskega razcveta v zadnjih letih se je število delovno aktivnih, ki sestojijo iz zaposlenih in samozaposlenih oseb, v Sloveniji vztrajno zviševalo vse do oktobra 2008. Zaradi pozitivnega trenda tega kazalca je bilo v javnosti slišati kvazistrokovna mnenja, da bo recesija slovensko gospodarstvo obšla oziroma ga bo tako šibko oplazila, da se ne bo kaj dosti poznalo. Ker so statistični podatki objavljeni dva meseca po referenčnem obdobju, smo še konec leta 2009, ko so bili objavljeni oktobrski podatki, lahko slišali mnenja, da v Sloveniji recesije ni in je ne bo. Realnost je bila žal drugačna. Podjetja so poročala o zmanjševanju oz. ukinjanju naročil iz tujine, predvsem iz Nemčije, ki jo je recesija zajela pol leta pred Slovenijo, hkrati pa so napovedala načrtovano zmanjšanje obsega proizvodnje. Čeprav se je število registrirano brezposelnih zvišalo že oktobra 2008, tega nihče ni razumel kot prvi znak prihajajoče recesije, saj je to običajen sezonski pojav, ko se na Zavod za zaposlovanje prijavijo tiste osebe, ki so s septembrom zaključile študij. O odpuščanjih takrat v podjetjih uradno še niso razmišljali, vendar se je v mesecih, ki so sledili, razmišljanje spremenilo. Od novembra 2008, ko se je število delovno aktivnih začelo zniževati, se je zniževanje nadaljevalo vse do danes, hkrati pa se je zviševalo število registriranih brezposelnih oseb. Število slednjih je avgusta 2008 sicer celo nekoliko upadlo in septembra kljub ponovnemu zvišanju še ni doseglo stanja iz julija 2008, vendar pa se je oktobra, kot rezultat sezonskega priliva bivših študentov in novih odpuščanj, zvišalo za kar 7 odstotkov. Stopnja registrirane brezposelnosti je tako julija in

6

avgusta 2009 znašala 9,4 odstotka, lahko pa predvidevamo, da se bo oktobra vsaj približala, če je že ne bo dosegla, psihološki meji 10

odstotne registrirane brezposelnosti. Graf 4: Delovno aktivno prebivalstvo in registrirane brezposelne osebe, januar 2007 – avgust 2009

888111

59303

810000

820000

830000

840000

850000

860000

870000

880000

890000

900000

I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII I II III IV V VI VII VIII

2007 2008 2009

0

10000

20000

30000

40000

50000

60000

70000

80000

90000

100000

Delovno aktivno prebivalstvo Registrirane brezposelne osebe

Vir: SURS (Statistični register delovno aktivnega prebivalstva), Zavod RS za zaposlovanje Graf 5: Stopnje registrirane brezposelnosti, Slovenija, januar 2007 – avgust 2009

9,4

6,3

0,0

1,0

2,0

3,0

4,0

5,0

6,0

7,0

8,0

9,0

10,0

I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII I II III IV V VI VII VIII

2007 2008 2009

Vir: SURS (Statistični register delovno aktivnega prebivalstva), Zavod RS za zaposlovanje

7

Delovno aktivno prebivalstvo se je najbolj znižalo v predelovalnih

dejavnostih, kjer se je število pričelo nekoliko zniževati že julija 2008, konkretneje pa se znižuje od oktobra 2008 in vse do danes. Znižanje števila delovno aktivnih oseb v predelovalnih dejavnosti predstavlja več kot 70 % celotnega znižanja delovno aktivnega prebivalstva. Nadaljnjih 15 % celotnega znižanja pa predstavlja znižanje števila delovno aktivnih oseb v gradbeništvu, ki je bilo v preteklih letih zaradi pospešene gradnje avtocest deležno najhitrejše rasti. Občutneje se je znižalo še število delovno aktivnih v dejavnosti trgovina, vzdrževanje in popravilo motornih vozil in v dejavnosti promet in skladiščenje. Graf 6: Število delovno aktivnih v predelovalnih dejavnostih (C), Slovenija, januar 2007 – avgust 2009

223981

196549

180000

185000

190000

195000

200000

205000

210000

215000

220000

225000

230000

2007

M01

2007

M02

2007

M03

2007

M04

2007

M05

2007

M06

2007

M07

2007

M08

2007

M09

2007

M10

2007

M11

2007

M12

2008

M01

2008

M02

2008

M03

2008

M04

2008

M05

2008

M06

2008

M07

2008

M08

2008

M09

2008

M10

2008

M11

2008

M12

2009

M01

2009

M02

2009

M03

2009

M04

2009

M05

2009

M06

2009

M07

2009

M08

Vir: SURS, Statistični register delovno aktivnega prebivalstva Bolje so jo odnesle dejavnosti, ki niso izvozno usmerjene ali delovno intenzivne. Tako se je število delovno aktivnih v obdobju od oktobra 2008 celo povečevalo v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih, za manj pa še v nekaterih drugih.

4. POVPREČNE MESEČNE PLAČE Povprečna mesečna plača je izvedena spremenljivka, kvocient med maso plač in številom zaposlenih oseb, ki so prejele plačo. Graf 7 prikazuje gibanje povprečne mesečne bruto in neto plače za obdobje od januarja 2007 do avgusta 2009. Prav tako je iz grafa razvidno gibanje števila zaposlenih oseb, ki so v istem obdobju prejemale plače. Opazimo lahko, da se je povprečna mesečna plača relativno konstantno, brez večjih oscilacij (če ne upoštevamo običajnih zvišanj plač za november na račun izrednih izplačil (13. plača, božičnice)), počasi zviševala. Popolnoma drugačen pa je pogled na dinamiko števila zaposlenih oseb, ki so

8

prejemale plačo. Od januarja 2007, do oktobra 2008 opazimo naraščanje z le redkimi padci. Vrhu v oktobru 2008 sledi zelo strm

padec, ki zaenkrat še ne kaže znakov približevanja dnu. Graf 7: Mesečne bruto in neto plače ter število zaposlenih oseb, ki so prejele plačo, Slovenija, januar 2007 – avgust 2009

600

700

800

900

1000

1100

1200

1300

1400

1500

1600

1700

1800

jan.0

7

feb.

07

mar

.07

apr.0

7

maj.

07

jun.0

7jul

.07

avg.

07

sep.

07

okt.0

7

nov.0

7

dec.0

7

jan.0

8

feb.

08

mar

.08

apr.0

8

maj.

08

jun.0

8jul

.08

avg.

08

sep.

08

okt.0

8

nov.0

8

dec.0

8

jan.0

9

feb.

09

mar

.09

apr.0

9

maj.

09

jun.0

9jul

.09

avg.

09

Leto in mesec

EU

R

660000

670000

680000

690000

700000

710000

Številozaposlenih

oseb, ki so

prejele plačo

Bruto plača Neto plača Število zaposlenih oseb, ki so prejele plačo Vir: SURS, Mesečno poročilo o izplačanih plačah pri pravnih osebah Ugotovitev, ki se ob pogledu na graf kar sama ponuja, je, da iz gibanja povprečnih mesečnih plač ni mogoče razbrati recesije. Gibanje števila zaposlenih oseb, ki so prejele plačo, pa vpliv gospodarske krize definitivno izkazuje. Ali lahko klub recesiji povprečna mesečna plača raste? Da. Mogoče odgovor nekoliko preseneča, vendar je logičen. Poskušajmo obrazložiti. Predvsem podjetja, ki ustvarjajo majhno dodano vrednost na zaposlenega, se v času gospodarske recesije znajdejo v težavah. V mislih imamo delovno intenzivna podjetja, podjetja, ki so tehnološko slabo opremljena, hkrati pa zaradi prostega trga podvržena močni mednarodni konkurenci s poceni delovno silo, nižjimi davki in nižjimi okoljskimi standardi. Ko torej podjetje ugotovi, da dolgoročno ne bo preživelo, je čas za ukrepanje. Ima dve možnosti: znižati plače zaposlenim ali jih odpustiti. Na tem mestu predpostavljamo, da je podjetje že minimaliziralo stroške na vseh možnih področjih. Zniževanje plač je zaradi sklenjenih kolektivnih pogodb, zakonskih predpisov (minimalna plača) in delovanja sindikatov pogosto oteženo. Ta pojav ekonomska teorija (postkeynesianska1) pozna pod pojmom »lepljivih plač«. Podjetjem tako ostane zgolj odpuščanje zaposlenih. Odpuščajo pa predvsem podjetja z nizko dodano vrednostjo na zaposlenega, odpuščeni so delavci z nižjo

1 Postkeynesianci zagovarjajo stališče, da se v slabih gospodarskih razmerah plače zaposlenih ne spremenijo. So toge in s tem delavcem zagotavljajo določeno stopnjo varnosti. Ti so se za to, da jih podjetje plačuje enako tudi v neugodnih razmerah, pripravljeni odreči delu svoje potencialne plače v ugodnih gospodarskih razmerah.

9

stopnjo izobrazbe in plačo, ki je nižja od povprečne. Zviševanje povprečne plače v času gospodarske recesije in naraščanju števila

brezposelnih tako sploh ni nenavadno. Poskušajmo opisati s številkami. Oktobra 2008 je po podatkih statističnega raziskovanja Mesečno poročilo o izplačanih plačah pri pravnih osebah plače prejelo slabih 708 tisoč zaposlenih. Avgusta 2009 je plače prejelo le še slabih 673 tisoč zaposlenih. Po podatkih Ankete o delovni sili (ADS) se je število brezposelnih s srednjo splošno izobrazbo (ali nižje) povečalo za 15 tisoč, medtem ko se je število zaposlenih z višjo strokovno izobrazbo, višješolsko izobrazbo, specialistično povišješolsko izobrazbo (ali višje) celo zmanjšalo za 2 tisoč. Dejstvo je, da podatkov Mesečnega poročila o izplačanih plačah pri pravnih osebah s podatki ADS zaradi različnih metodologij ne moremo primerjati, vseeno pa lahko sklepamo, da se je število zaposlenih oseb, ki so prejele plačo, znižalo predvsem na račun nižje izobraženih. Ti običajno prejemajo nizke plače, plače, ki so nižje od nacionalnega povprečja, povprečna plača pa se zvišuje oz. se vsaj ne zmanjšuje. Spodnji graf prikazuje dinamiko števila plačanih nadur in povprečno mesečno bruto plačo za nadure. Število plačanih nadur je vrh doseglo junija 2008, kar je 4 mesece prej kot število zaposlenih oseb, ki so prejele plačo. To dejstvo se zdi logično, saj podjetja najprej zmanjšajo število nadur, ko pa je dela premalo, začno odpuščati. Iz grafa je hkrati razvidno tudi, da se je v trenutku zniževanja števila nadur začela dvigovati povprečna plača za nadure. Domnevamo lahko, da so najprej z nadurami prenehala podjetja z nižjo dodano vrednostjo, kar posledično zvišuje povprečno bruto plačo za naduro (kot zanimivost: delež plačanih nadur v zdravstvu med plačanimi nadurami v vseh dejavnostih je januarja 2007 znašal 15 %, avgusta 2009 pa 30 %). Graf 8: Število plačanih nadur in povprečna mesečna bruto plača za nadure, Slovenija, januar 2007 – avgust 2009

60000

560000

1060000

1560000

2060000

2560000

jan.0

7

feb.

07

mar

.07

apr.0

7

maj.

07

jun.0

7jul

.07

avg.

07

sep.

07

okt.0

7

nov.0

7

dec.0

7

jan.0

8

feb.

08

mar

.08

apr.0

8

maj.

08

jun.0

8jul

.08

avg.

08

sep.

08

okt.0

8

nov.0

8

dec.0

8

jan.0

9

feb.

09

mar

.09

apr.0

9

maj.

09

jun.0

9jul

.09

avg.

09

Leto in mesec

Šte

vilo

plač

anih

nad

ur

6

7

8

9

10

11

12

13

Po

vprečn

a m

eseč

na

bru

to p

lač

a za

nad

ure

Število nadur Povprečna mesečna plača za nadure

Vir: SURS, Mesečno poročilo o izplačanih plačah pri pravnih osebah

10

5. INDEKS STROŠKOV DELA Indeks stroškov dela prikazuje četrtletno gibanje stroškov dela za dejansko opravljeno delovno uro. Indeks je izračunan na podlagi verižnega Laspeyresovega indeksa, in sicer na bazno leto 2008. Pri izračunavanju indeksa stroškov dela od komponent stroškov dela upoštevamo prejemke zaposlenih oseb, katerih največji delež predstavljajo plače, delodajalčeve prispevke za socialno varnost, davke na izplačano plačo (s 1. 1. 2009 je bil davek ukinjen) in subvencije, ne upoštevamo pa stroškov izobraževanja in ostalih stroškov dela (stroški kadrovanja in stroški za obleke). V imenovalcu indeksa so dejansko opravljene delovne ure, to so ure, ko je zaposlena oseba dejansko delala. Graf 9: Desezonirani indeks stroškov dela in nominalni indeks povprečnih bruto plač, Slovenija, 1. četrtletje 2006 – 2. četrtletje 2009 (2008 = 100)

80,0

85,0

90,0

95,0

100,0

105,0

110,0

1.č 2

006 2.č

3.č

4.č

1.č 2

007 2.č

3.č

4.č

1.č 2

008 2.

č3.č 4.

č

1.č 2

009 2.

č

Indeks stroškov dela

Povprečne bruto plače

Vir: SURS, Indeks stroškov dela Na grafu 9 je prikazano gibanje stroškov dela od 1. četrtletja 2006 do 2. četrtletja 2009 na podlagi izračunanega desezoniranega indeksa stroškov dela na bazno leto 2008. Že pri podatkih o plačah je bilo skupaj z razlogi ugotovljeno, da te kljub gospodarski krizi rastejo. Graf 9 kaže, da tudi stroški dela v omenjenem obdobju izkazujejo rast, kar je posledica že omenjenega največjega deleža plač v stroških dela. Vendar je rast indeksa stroškov dela hitrejša od rasti plač, še posebej od leta 2009 naprej. Razlog je v imenovalcu indeksa stroškov dela, to je v delovnih urah. Le-teh je bilo v omenjenem obdobju opravljenih manj kot v prejšnjih obdobjih. Razlog je v manjšem obsegu dela, zaradi recesije, kot tudi zaradi dveh ukrepov vlade; Zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa (velja od januarja 2009) in Zakon o delnem povračilu nadomestila plače (posledice tega ukrepa bodo vidne kasneje, saj je zakon pričel veljati junija 2009). Z vidika dejansko opravljenih delovnih ur oba ukrepa vplivata na njihovo zmanjšanje: v prvem primeru zakon omogoča poslovnim

11

subjektom pridobitev subvencije v višini 60 EUR mesečno na delavca, če delavcu v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih kot

polni delovni čas določijo 36 ur na teden, torej zaposlena oseba prejema isto plačilo za manjši obseg dela. V drugem primeru ima zaposlena oseba v času začasnega čakanja na delo pravico do nadomestila plače v višini 85 % osnove za nadomestilo, ki je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer nezagotavljanja dela s strani delodajalca, kar pomeni, da ni dejansko opravljenih delovnih ur, stroški dela oziroma plač pa so le nekoliko nižji. Zaključimo lahko, da se vpliv recesije oz. bolje ukrepov proti njej kažejo v zviševanju indeksa stroškov dela, tako zaradi rasti plač kot tudi zaradi zmanjševanja dejansko opravljenih delovnih ur.

6. PROSTA DELOVNA MESTA

Na področju prostih delovnih mest se je svetovna gospodarska kriza odrazila zelo zgodaj in intenzivno. V četrtem četrtletju 2008 so delodajalci občutno zmanjšali povpraševanje po delovni sili, in sicer se je število prostih delovnih mest v primerjavi s tretjim četrtletjem 2008, zmanjšalo za dobrih 60 %. Tudi v prvi polovici leta 2009 se povpraševanje po delovni sili ni bistveno povečalo ampak ostaja na enaki ravni kot ob koncu leta 2008. Graf 10: Število prostih delovnih mest, Slovenija, 1. četrtletje 2007 – 2. četrtletje 2009

8753

5271

0

2000

4000

6000

8000

10000

12000

1.č2007 2.č 3.č 4.č 1.č2008 2.č 3.č 4.č 1.č2009 2.č

Število prostih delovnih mest

Vir: Zavod RS za zaposlovanje Večina držav članic EU pridobiva tovrstne podatke s samostojnim raziskovanjem, le šest držav med katerimi je tudi Slovenija, pa uporablja obstoječe administrativne vire. Stopnja prostih delovnih mest je podatek, ki je primerljiv z ostalimi državami članicami in izraža odstotni delež prostih delovnih mest med vsemi delovnimi mesti (prosta in zasedena delovna mesta skupaj). V večini držav se je ob koncu leta 2008 stopnja prostih delovnih mest zmanjšala. Trend zmanjševanja stopnje prostih delovnih mest se je nadaljeval tudi v prvi

12

polovici leta 2009. Po zadnjih znanih podatkih za drugo četrtletje 2009 se je Slovenija med dvajsetimi državami po stopnji prostih

delovnih mest uvrstila na 15 mesto. Tabela 1: Stopnje prostih delovnih mest, 1. četrtletje 2007 – 2. četrtletje 2009

%

1.č

2007 2.č

2007 3.č

2007 4.č

2007 1.č

2008 2.č

2008 3.č

2008 4.č

2008 1.č

2009 2.č

2009 Evropska unija (27 držav) 2,3 2,2 2,2 2,1 2,2 2,1 1,9 1,7 1,4 1,4 Belgija 1,8 2,1 2,5 2,6 : : : : : : Bolgarija 1,1 1 1 1 1 1 0,9 0,8 0,8 0,7 Češka 2,4 2,7 3 3,2 3,3 3,4 3,4 2,7 1,6 1,2 Nemčija 3,9 3,4 3,4 3,5 3,2 3,2 2,9 3 2,5 2,6 Estonija 3,2 3,3 3,6 3 2,8 2,6 2,7 1,8 1 0,8 Grčija 2,8 1,5 1,5 1,3 2,2 1,3 1,2 0,8 1,6 1,4 Španija 0,8 0,7 0,8 0,7 0,7 0,6 0,6 0,7 0,6 0,6 Francija : : : : : : : : : : Italija : : : : : : : : : : Ciper 3,9 4,8 4,5 5,4 4,3 4,4 4,6 2,9 2,5 2,7 Latvija 2,1 2 2 1,6 1,5 1,2 0,8 0,6 0,4 0,3 Litva 1,9 1,9 2,2 2,2 2 1,8 2 1 0,6 0,5 Luksemburg 0,8 0,9 0,7 0,6 0,7 0,7 0,6 0,5 0,5 0,4 Madžarska 1,5 1,4 1,3 1,2 1,4 1,4 1,2 1 1 0,9 Nizozemska 3 3,1 2,9 3 3,1 3,1 2,9 2,3 1,9 1,7 Poljska 2,1 2,1 2 1,7 2 1,7 1,4 0,9 0,7 0,7 Portugalska 0,6 0,6 0,6 0,6 0,6 0,7 0,5 0,5 0,5 0,4 Romunija 2,1 2,1 2,2 1,8 2,1 2 2,1 1,5 1,3 0,9 Slovenija 1,1 1,2 1,2 0,9 1,1 1 1 0,6 0,7 0,6 Slovaška 1,1 1,1 1,2 1,1 1,5 1,3 1,3 1,2 1,1 1 Finska 3 2,7 2,3 1,8 3,5 2,6 1,8 1,2 2 1,7 Švedska 1,3 1,5 1,3 1,3 1,4 1,3 1,1 0,9 0,9 0,9 Združeno kraljestvo 2,2 2,4 2,5 2,4 2,4 2,4 2,3 1,9 1,7 1,6

Vir: EUROSTAT Literatura in viri: 1. http://www.asista-skupina.si/index.php?t=news&id=63 2. http://24ur.com/novice/gospodarstvo/kako-se-je-zacelo.html 3. www.mju.gov.si/fileadmin/.../KLEPEC_Razlaga__DP2008_.pdf