ODPRAVLJANJE KONDENZNE VLAGE IN PLESNI

Plesen se pojavi ob preveliki vlažnosti zraka v prostoru in prenizki površinski temperaturi sten. Vlaga na hladnih stenah

kondenzira in je osnova za razvoj plesni. Zatohel vonj ali temni madeži na stenah, stropu ali pohištvu so prvi znaki za

plesen.

Slab zrak v prostoru je posledica sproščanja škodljivih plinov, ki jih izločajo pohištvo, razne barve in laki ter cigaretni

dim. Smrad in vlaga iz kuhinje, kopalnice in sanitarij, kot tudi CO2 dodatno vplivajo na počutje v prostoru.

Neustrezno odstranjevanje vlage iz prostora povzroča neprijetno počutje in nastanek zidne plesni.

Povečana količina vlage vpliva na:

1. zdravje ljudi, ki v njej delajo ali bivajo, kakovost življenja se občutno poslabša, enako bivalno ugodje.

2. gradbene materiale, v skrajnem primeru celo tako velik, da je ogrožena statika objekta (odpadanje ometa,

poškodbe tlakov in talnih oblog ter notranje opreme

3. večjo toplotno prehodnost zunanjega zida,

4. večje toplotne izgube

5. večjo porabo goriva.

6. višje obratovalne in vzdrževalne stroške zgradbe.

7. nižjo tržno vrednost zgradbe.

1. Vplivi trosov plesni na naše zdravje so predvsem sledeči: Alergijski vplivi: so odvisni od alergenega potenciala trosov različnih vrst plesni

Toksični vplivi: toksični so stranski produkti presnove plesni ali deli celičnih sten (Glukani)

Infekcijski vplivi: plesen ima svojo vlogo predvsem z vplivom na imunski sistem

Alergije, ki jih plesni lahko sprožijo: Nahod, kihanje, rdeče oči, draženje nosu in grla, izpuščaji, utrujenost, glavobol, vročina, diareja. Poleg tega lahko

plesen pri osebah z oslabljenim imunskim sistemom (dojenčki, bolniki, starejši, itd.) močno vpliva tudi na

dihalne poti, kar lahko vodi do resnih pljučnih okužb.

Spore plesni se uspešno razraščajo, če imajo zagotovljene ustrezne pogoje: primerno podlago, na katero se lahko

usedejo, prisotnost hranilnih snovi, primerno temperaturo, prisotnost vlage. Snovi za njihov razvoj, kot so prah, ometi,

disperzijske barve, les, tekstil, je v bivalnem okolju dovolj.

Vzroki nastanka plesni

• Pretirano varčevanje pri ogrevanju

• Vlaga se pojavlja v starih in lahko tudi v novih zgradbah – posebno v večstanovanjskih, ki so

pogosto grajeni po načelu hitre gradnje zaradi manjših stroškov in večjega dobička.

• V nekaterih novih stanovanjih neustrezna in nepravilno izvedena toplotna izolacija fasade, zaradi katere so v

notranjosti nastali toplotni mostovi.

• Pogosto je neustrezna tudi izvedba:

- zaključnega fasadnega sloja oziroma stika s konzolo, ki meteornim vodam omogoča povečan vstop v

gradbeno konstrukcijo,

- neprimerno je lahko rešeno odvodnjavanje z balkonov.

• Plesen se pojavi v starejših stavbah, ki nimajo fasade toplotno izolirane posebno ob menjavi oken. Nova okna

dobro tesnijo in tako v stanovanjih ostaja več vlage.

Načini odpravljanja vlage in plesni

Edina učinkovita rešitev je pravilna izvedba zunanjega ovoja stavbe ter pravilno razmerje med temperaturo prostora,

temperaturo površine sten in količino vlage v prostoru.

• Sprememba bivalnih navad Najpomembnejše je vzdrževanje razmerja med temperaturo zraka v prostoru in površino sten ter relativno vlažnostjo

zraka. Posledično je dražje ogrevanje.

Razmerje temperature in relativne vlažnosti Razmerje temperature prostora in

zraka temperature površine sten prostora

• V prostore je potrebno najprej namestiti merilce vlage in temperature s katerimi dobimo informacijo

o relativni vlagi v zraku – kot opozorilo, da je čas odpreti okna ali vklopiti prisilno prezračevanje.

analogni merilec vlage in temperature

digitalni merilec vlage in temperature

za več prostorov

• Premazi Ni dovolj, če se plesen odstrani samo površinsko, vlaga ostaja v zidu. Takšno odstranjevanje je kratkotrajno, ker ne

odstrani vzroka nastanka plesni.

- čistilna sredstva - premazi,

ki so na trgu, imajo za osnovo klor oz. klorovo belilo, ki pa je pri dolgotrajni uporabi izredno škodljivo, nekatera imajo

vodikov peroksid katerega delovanje je manj škodljiv en! Naročam zdaj!

- toplotno izolacijske barve

namesto čistilnih sredstev se lahko uporabi termo barve. To so toplotno-izolacijske barve iz votlih steklenih kroglic,

povezanih z akrilno disperzijo in z dodatki proti plesni. Imajo funkcijo izoliranja hladnih sten in tako preprečuje

nastajanja kondenza ter posledično plesni (Termoščit – Fragmat, Thermo Shield,…).

- grelne barve

To je infra rdeče ogrevanje na osnovi barve s karbonskimi vlakni s katero se izvede premaz zida na katerem so

nalepljeni bakreni trakovi v katerih je električna napetost 24 V. Temperatura stene je lahko od 25 do 45 0C, moč od 100

do 250 W/m2.

• Toplotna izolacije obodnih zidov z zunanje strani

Najboljša rešitev je toplotna izolacija fasade. V večstanovanjskih objektih se pri tem pojavi problem nesoglasja

stanovalcev predvsem zaradi velikega finančnega vložka.

• Toplotna izolacija zunanjih sten z notranje strani Toplotno izolacijo obodnih zidov z notranje strani namestimo samo v nekaterih primerih

- kadar moramo konstantno vzdrževati točno določeno temperaturo (hladilnice, kopališča...),

- če prostore uporabljamo občasno ali le del dneva in v konstrukciji akumulirana toplota ni koristna,

- če želimo izolirati le določene prostore ali površine, ki mejijo na neogrevane prostore ali površine,

- če z zunanje strani ne moremo ali ne smemo izvesti toplotne izolacije,

- če z zunanje strani ne moremo ali ne smemo izvesti dodatne toplotne izolacije.

� Odločitev o notranji izolaciji ogrevanih prostorov mora biti premišljena: - Če je toplotna izolacija nameščena le na notranji strani, jo je potrebno lepiti po celotni površini, da ne pride do

kondenzacije na površini hladne konstrukcije.

- Če je toplotna izolacija nameščena le na notranji strani prostora, kjer poskušamo ohranjati stabilno

temperaturo, masivna konstrukcija pa je pod vplivom temperature zunanjega zraka, toplotna izolacija ne

doseže povsem želenega učinka. Poleti je vpliv pregrete masivne konstrukcije (strehe, stropa, stene) moč čutiti

tudi ponoči zaradi temperaturnega časovnega zamika, obratno pozimi.

- Pri notranji izolaciji, ki je ne izvedemo celovito, obstaja nevarnost nastanka škodljivih toplotnih mostov

(špalete, balkon,..).

- Mesta toplotnih mostov je potrebno ustrezno izolirati, saj je na teh mestih poleg povečanja toplotne

prehodnosti možen tudi nastanek kondenzata in razvoj plesni.

Materiali za notranjo TI

• TI plošče iz kalcijevega silikata preprečujejo nastanek kondenza in posledično tudi zidno plesen

• TI iz mineralnih materialov (kremenčev pesek, cement, apno, mavec, voda in aluminijev prah za

nastanek por), ki zagotavlja primerno toplotno zaščito starejših neizoliranih stavb na notranji strani.

• TI kompozitne plošče z vgrajeno parno zaporo, ki so sestavljene iz: eps, integrirane parne zapore

in mavčno-kartonske plošče, debeline 13 mm.

• Mineralni TI materiali Vlaknasti mineralni izolacijski materiali morajo obvezno imeti parno zaporo na notranji topli strani stene.

• Električna grelna mreža

Električne grelne mreže so namenjene ogrevanju sten in tal v bivalnih prostorih. Lahko se uporabijo tudi za ogrevanje

površine zida kjer je plesen.

obloga iz lesa 2 cm

mineralna volna 5 cm

lamela iz mineralne volne (debelina 1 - 2 cm)

mavčno - kartonska plošča 15 mm

parna ovira - Al folija 0, 2 mm

Položi se po stenah in stropu ki oklepajo kot, kjer se pojavlja plesen. Vgradi se v cementno lepilo ali izravnalno maso

ter pobeli. Zaradi čim manjše porabe elektrike se temperatura nastavlja s termostatom na tako temperaturo, da se plesen

ne pojavlja več.

PREZRAČEVANJE

Prezračevanje prostorov je običajno z občasnim odpiranjem oken, še boljši način pa je s prisilnim prezračevanjem z

vračanjem toplote (rekuperacijo).

Razloge za obvezno vgradnjo prisilnega prezračevanja z vračanjem toplote v sodobno gradnjo lahko razvrstimo v

naslednjem vrstnem redu:

• zdravstvene zahteve,

• ugodje,

• raba energije,

• varnost,

• kakovost stavbe, dodana vrednost

Vrste in delitev prezračevanja stanovanjskih objektov

• Naravno prezračevanje

V praksi se še vedno največ uporablja naravno prezračevanje. Na slikah je prikazana razlika pri prezračevanju. Pri

izmenjavi enake količine zraka s „skipanim” oknom (E) je čas mnogo daljši kot pri popolnoma odprtem oknu (A in B).

V primeru, ko naravno prezračevanje ne zadošča je potrebno razmišljati o vgradnji prezračevalne naprave,

lokalne ali centralne z vračanjem (rekuperacijo) toplote

• Centralno prezračevanje z rekuperatorjem je obvezno pri pasivni in skoraj ničenergijskih objektih

1. ploščati rekuperator

2. filter zraka

3. odtok odpadnega zraka

4. zajem svežega zraka

• Lokalno prezračevanje z rekuperatorjem se vgrajuje v že vseljene objekte

Lokalni rekuperator v preseku

Primer rekuperatorja nad kuhinjsko omaro

Primer vgradnje rekuperatorja pod stropom

Nekatera okna imajo rekuperator že vgrajen

v okvir ali pa se vgradijo v zid nad oknom

Zaključek

Najučinkovitejši ukrep pri starih in starejših objektih je toplotna izolacija obodnih zidov z zunanje strani ter pravilno

ogrevanje in prezračevanje. Veliko zmanjšanje količine vlage pa človek lahko doseže tudi s spremembo bivalnih navad

katerega strošek je sorazmerno majhno povečanje stroškov ogrevanja.

Viri:

- strokovno gradivo GI ZRMK in ENSVET

- tehnična dokumentacija proizvajalcev

- fotografije proizvajalcev s spleta

energetski svetovalec mreže ENSVET

Vladimir Bizjak