2 Odmev

Uvodnik

Mesečnik SLS-ODMEV izdaja Časopisno založniško podjetje Ljudska čebela d.o.o., Beethovnova 4, Ljubl-jana, telefon 01/24-18-800, telefaks: 01/25-11-741, elektronska pošta: tajništvo@sls.si. TRR: 03100-1000025189;v.d.odgovornega urednika: Aleš Vehar, tehnična urednica: Barbi Ravnikar, Oblikovanje in priprava za tiskŠpes grafika, Novo mesto. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Časopis izhaja mesečno.

Minilo je sto dniIzid tokratne

številke Odme-va bo približnosovpadal s sto-timi dnevi de-lovanja noveslovenske vla-de. Vlade, kiima v javnostiveliko podporoin od katere taista slovenskajavnost velikopričakuje. Takokot smo pred

volitvami zagotavljali, da bomopo volitvah sodelovali s stran-kami podobnega programa,smo trdno odločeni, da v tejkoaliciji, ki so ji volivke in vo-livci zaupali vodenje države,konstruktivno sodelujemo.Tako v vladi kot v parlamentu.

Na podlagi koalicijskega pro-grama in izdelane analize sta-nja po področjih je vlada pripra-vila program dela za letošnjo le-to. Program je zelo obsežen inpredstavlja veliko obveznost zaposamezna ministrstva, velikoobveznost za Državni zbor inpriložnost, da tudi Državni svetizpolni pričakovanja in možno-sti, ki jim jih daje ustava, ter ta-ko dokaže, da je mišljenje o ne-potrebnosti sveta neutemeljeno.

Prve dni februarja je Držav-ni zbor ratificiral najpomem-bnejši dokument Evropske zve-ze, to je Pogodba o ustavi zaEvropo, ki bo, če jo bodo pod-prle vse države članice, stopilav veljavo novembra 2006. Dotakrat je še priložnost in nalo-ga hkrati, da slovenska politikaz vsebino ustave seznanja jav-nost. Javnost to tudi upraviče-no pričakuje.

Na vodstvu stranke, ministrs-tvih in poslancih je, da odpi-ramo aktualne teme, da predla-gamo kako si zamišljamo reše-vanje problemov, s katerimi sesooča slovensko gospodarstvo,državljanke in državljani, slo-venska družina. Javnosti mora-mo sporočati, kako bomo prob-leme reševali in so-reševali, dane bo prevladoval vtis, kot dasmo samo nekako pripeti na takoalicijski voz in celo občasni“špilferderberji”. Koalicijskopogodbo in sicer še nepodpisan

protokol o sodelovanju koali-cijskih poslanskih skupin smovzeli resno, pričakujemo pa tu-di, da nas tudi koalicija resnoupošteva.

V preteklih dneh smo izstranke slovenski javnosti po-sredovali jasna stališča gledenaših pogledov na odnose ssosednjimi državami. Iz njih jerazvidna jasna podpora Slo-vencem onstran meja, podpo-ra prizadevanjem, da imajopravice, ki izhajajo iz zakonovnjihovih držav in mednarod-nih pogodb, razvidna je jasnaobsodba vseh totalitarnih re-žimov. Pričakujemo pa tudi ja-snejša stališča Slovenije do od-prtih vprašanj meja s sosednjoHrvaško in našega prostegadostopa do mednarodnih vo-da.

Vodstvo stranke je pričelo zorganiziranjem regionalnihsrečanj po celotni Sloveniji.Kar nekaj teh srečanj je že bi-lo, udeležili so se jih ministriSLS, poslanci, stremeti pa mo-ramo, da bodo ti posveti ak-tualni, kajti samo tako bodopritegnili članstvo, novinarje,pa seveda tudi predstavnikeobčin in gospodarstva. Na tehsrečanjih se pokažejo velikiproblemi, s katerimi se sreču-jejo v posameznih regijah. Po-kaže pa se tudi velika mera pri-pravljenosti za sodelovanje priprojektih, pomembnih za ce-lotno regijo. Na teh posvetihpregledamo tudi delovanjestranke na lokalnem nivoju,pregledamo kako je s člans-tvom, s članarino, pa ne zara-di članarine same, ta tako ve-činoma ostane občinskim od-borom, pač pa zaradi vedenjao “zdravju” stranke na terenu.

Smo v mesecu marcu, kopraznujejo naše mame, žene,dekleta. To je čas, ki je še po-sebej primeren za razmislek odružini, za razmislek o našiprihodnosti. Sinovi, možje,fantje, razmislimo o tem! Pane samo marca. Praznujočimpa iskrene čestitke.

Jakob Presečnikvodja poslanske skupine SLS

Analiza anket na www.sls.si

Materinskidan

Ko bi se dvignil nad to lepo zemljoin opazoval hribe, doline, reke, polja,obalo in ves živžav pod sabo, bi srcevztrepetalo.

Ta zemlja vendar mora imeti svojolepo prihodnost.

Ti, mati si se v vsej narodovizgodovini veselila življenja in ra-dosti otrok. Kljubovala si stra-hotam vojne. Možje se od tamniso vračali ali pa so ostali kdo

ve kje, v temini spominov. Tisi v črnini in žalosti spravilarodove na življenjsko pot.Nihče ni meril solza. Tvojavolja je bila brezmejna in na-

rodu v ponos.Sedaj smo tu, v novem tisoč-

letju. Je končno prišel čas, dragamati zate. Je miren tvoj pogled v pri-hodnost.

Komaj se zavedamo, dokaj prepoz-no, da narod usiha. Pa je vseeno up.Ti si vendar edina ki bo v prihajajo-čim časom dala veselje. Vendar nismoprišli v družbo narodov, da bi tam iz-ginili. Tebi mati, polagamo vse upe innaklonjenost.

Za tvoj materinski dan ti toplo voš-čimo, saj vemo da je beseda mati, naj-lepša na tem svetu.

8. marecČasi se neverjetno hitro obračajo. Pri-

haja mati, dekle, žena, tvoj dan. Nikarnas ne sodi po tistem skromnem cvetuali drobni čokoladi, morda povabilu nakosilo. Vemo, to res ni prava oddolžitevza ves tvoj trud.

Časi so različno ovrednotili tvoj pris-pevek, čeprav so možje gledali proč, sibila ti nedvomno vest družbe, dru-žine in up novi generaciji.

Kot dekle si nabiraš znanje, de-laš v tovarni in misliš na svojo živ-ljenjsko pot.

Mati. Nikdar nebodo vešča peresain umi dovolj leponapisali o tebi.Delaš, se trudiš, vzga-jaš, razdajaš svojo ljube-zen, držiš 3 vogale hiše inskrbi nameniš vsakomur, kite rabi. Narodi si pišejo svojosodbo prihodnosti le s tvojo vo-ljo in pogumom.

Žena. Še vedno se boriš za svoj pro-stor. Prostor v družini, ob njej, poslov-nem svetu, med znanstveniki in velikimiumi časov.

Bodi tvoja pot lepša z več upanja insamozavesti. Časi so uprti v tvoje oči.

Za praznik, 8. marec, Vam Slovenskaljudska stranka iskreno čestita in se zah-valjuje, za vse vaše prizadevanje, potrp-ljenje in voljo ki nam jo nudite.

www.sls.si

Še vedno so aktualni odnosi med Slove-nijo in Hrvaško. Zadnja srečanja obeh stra-ni nakazujejo nadaljevanje pogovorov, vsepogosteje pa se omenja tudi arbitraža. SNZpri SLS je decembra podala svoje stališče,v katerem ne nasprotuje možnosti arbitra-že pri reševanju odprtih vprašanj med Slo-venijo in Hrvaško, če je v izhodiščih za ar-bitražo nedvoumno opredeljeno, da gre primejnih vprašanjih za določanje meje, ta-ko na kopnem kot na morju ter da se omeji v Istri arbitraža opredeljuje do vpra-šanja, kje med rekama Mirna in Dragonjabo potekala meja, Piranski zaliv pa ne mo-re biti predmet arbitraže. Zato smo vas vanketi vprašali po mnenju o tem stališču:»Ali se strinjate, da Piranski zaliv ne morebiti predmet morebitne arbitraže o meji sHrvaško?«. Večina sodelujočih je temu pri-trdila. Sledila je razvpita novica, da je sod-nik v Umagu slovenske državljane obsodilna plačilo kazni. Janez Podobnik se je od-

ločno odzval, da kazni ne bo plačal, pomnenju pa smo povprašali tudi vas: »Alise strinjate z odločitvijo Janeza Podobni-ka, da ne plača kazni sodišča v Umagu?« Ve-čina v pravičnost take odločitve ne dvomi.

Naslednje vroče politično vprašanje jebila razvpita bolj ali manj tajna raziskavao statusu pripadnikov narodov nekdanjeJugoslavije v Sloveniji. SLS je že lanskoleto odločno zavzela stališče, da pripadni-ki narodov nekdanje Jugoslavije ne morejoimeti statusa avtohtone manjšine v Slove-niji? Velika večina sodelujočih v anketi jetemu pritrdila.

»Srce v breznu«, italijanski film z večjoslavo kot vsebino, je zaznamoval sredinomeseca februarja. Ponovno so bili povoj-ni poboji, revolucija in odnosi s sosednji-mi državami žgoča tema. Vas smo pov-prašali, ali je Slovenija zaradi ščitenja zlo-čincev odgovornih za povojne poboje ujetni-ca pritiskov sosednjih držav ? Menite, da ja.

3Odmev novice

O novi knjigipapeža JanezaPavla II

Omenjene knjigesicer še nismo ime-li priložnost prebra-ti in jo zato še nemoremo komenti-rati. Dejstvo pa je,da papež Janez Pa-vel II. uživa v Slo-venski ljudski stran-ki veliko spoštova-nje, za veliko veči-no naših članov paje tudi najvišja moralna in verska av-toriteta.

Sedanji papež si v svojih javnoizraženih pogledih ne trudi ugajati,ampak kazati pot po, kateri bi mo-ralo hoditi človeštvo, zato smo v Slo-venski ljudski stranki prepričani, daje potrebno njegova sporočila vzetikot resna opozorila človeštvu.

V SLS menimo, da je Papež Ja-nez Pavel II. je oseba, ki je ne moreprezreti noben sodobni svetovni etič-ni ali tudi politični razmislek. Je člo-vek, ki se je pogumno, odločno innesebično zavzel za najbolj ogrože-ne in najmanj zavarovane posamez-nike - posebej za tiste, ki se sami nemorejo braniti. Pogumno se je zav-zel tudi za narode, ki so zahtevalipravico do svoje države in spoštova-nje svojega dostojanstva, pa nisoimeli vojaške moči to obraniti. Vodločilnih trenutkih je odločno pod-prl tudi slovensko osamosvajanje.

Ustanovitev t.i. četrte univerze – pobuda SLS –je za prihodnost širše dolenjske regijenajpomembnejše strateško vprašanjeJanez Podobnik, mag. Janez Božič in Franci Rokavec na obisku v Beli krajini in naDolenjskem

Ministri SLS v Beli krajiniSlabe cestne povezave, oddaljenost

od središč, avtocest, propad podjetij,brezposelnost, težave z vodooskrbo,romska problematika, skromni občin-ski proračuni. To je le nekaj težav, skaterimi se srečujejo v Beli krajini. Znjimi so seznanili tudi predstavnikevlade iz vrst SLS, za katere menijo,da bi se z njihovo pomočjo marsikajspremenilo za hitrejši razvoj regije. Zotvoritvijo objekta za pripravo pitne

vode iz izvira Dobličice je bila konča-na prva faza za izgradnjo belokranj-skega vodovoda,. Za drugo je potreb-no pripraviti študije, za kar pa v obči-nah nimajo denarja. Janez Podobnikpovedal, da bo kot minister storil vse,da bo še v letošnjem letu pripravljenavsa dokumentacija za črpanje sred-stev iz evropskih kohezijskih skladovza ta projekt. Razlog za slabo razvi-tost so tudi slabe cestne povezave. Be-lokranjci priložnost vidijo v t.i. tretji

razvojni osi, glede katere je ministerJanez Božič pojasnil, da pričakujejoveč različic za traso.

Župan občine Semič Janko Buko-vec je po končanem srečanju izrazilzadovoljstvo, da so se z ministromadogovorili tudi za prihodnja neposred-na dogovarjanja o reševanje proble-mov, saj je sicer dobrodošel in še ka-ko koristen nekajurni obisk premaloza kvalitetno in dokončno obravnavoraznovrstne problematike.

Posvet »Vloga države pri realizacijiprojektov regionalnega pomena« naOtočcu

Regionalni odbor SLS Dolenjskapod vodstvom Alojza Turka je orga-niziral posvet o problematiki, ki naj-bolj zadeva prihodnji razvoj dolenjskeregije v najširšem smislu. Teme, ki sobile odprte, so izzvale zanimanje inživahno razpravo vseh udeležencev.Jasno je bil izkazan interes vseh pri-sotnih, da je takšne pogovore potreb-no nadaljevati in usklajevati. Jugovz-hodna Slovenija ima dobro perspek-tivo, saj so zainteresirani udeležencipoudarili, da bo uspeh prizadevanj te-meljil predvsem na njihovem poeno-tenju. Stanje v visokem šolstvu je pred-stavila ga. Jožica Čampa z Visokošol-skega središča Novo mesto. Izposta-vila je žalostno dejstvo, da so novo-meške šole skrbele za prihod diplo-mantov, niso pa razvile raziskovalnihsredišč in kadrov za samostojne viso-košolske institucije. Po njenem mne-nju bi bilo potrebno bistveno skrajša-ti postopek akreditacije novih visoko-šolskih zavodov in decentralizacije vi-sokega šolstva. V Novem mestu pri-čakujejo, da bo visokošolsko središčerazvijalo nove in mednarodno primer-ljive programe, skladno z Bolonjskostrategijo. Novo mesto se bo razvija-lo samo z »živimi« ljudmi, ki bi jih pri-peljalo tudi domače visokošolsko sre-dišče.

O obisku na novinarski konferenciMinister Podobnik je v dopoldan-

skem času opravil delovne pogovorev vseh treh belokranjskih občinah. Po-govarjali so se o prostorski in promet-ni ureditvi s poudarkom na izgradnjitretje razvojne osi. Posvetili so se pred-

Novo mesto, 25. februar 2005 - Danes so se na skupnem celodnevnem delovnemobisku v Beli krajini in na Dolenjskem mudili Janez Podobnik, minister za okolje inprostor, minister za promet mag. Janez Božič in Franci Rokavec, državni sekretarv Službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Popoldan so se vsitrije na Otočcu udeležili posveta v organizaciji regionalnega odbora Slovenskeljudske stranke z naslovom »Vloga države pri realizaciji projektov regionalnegapomena«. Ob temah kot so oblikovanje regij, dokončanje avtoceste in ustanovitevčetrte univerze so kot sogovorniki sodelovali župani iz Posavja, Dolenjske in Belekrajine, predstavniki večjih gospodarskih družb in predstavniki zavodov regional-nega pomena. Janez Podobnik je ocenil, da je za prihodnost širše dolenjske regijenajpomembnejše strateško vprašanje ustanovitev t.i. četrte univerze. Večernegasrečanja občinskih odborov SLS iz Posavja, Dolenjske in Bele krajine v Škocjanuso se poleg predstavnikov ministrstev udeležili še predsednik Sveta SLS ToneHrovat, vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik in poslanec Kristijan Janc.

(nadaljevanje na naslednji strani)

4 Odmev

vsem izgradnji belokranjskega vodo-voda, skupaj z županom AndrejemFabjanom pa sta v Črnomlju slove-sno odprla tudi pomemben objekt zaoskrbo Bele krajine s pitno vodo. Ak-tualna tema s področja okolja in pro-stora za Dolenjsko je izgradnja regio-nalnega centra za ravnanje z odpad-ki, v bližnji prihodnosti pa se že načr-tuje projekt odvodnjavanja in čišče-nja odpadnih voda v porečju reke Kr-ke.

Mag. Janez Božič je kot glavno te-mo tako na pogovorih v Beli krajinikot na posvetu na Otočcu izpostavilizgradnjo prometne infrastrukture.Minister Božič je podal celovito sli-ko izgradnje avtocestnega križa z di-namiko in napovedmi dokončanja av-tocestnega kraka na Dolenjskem, kinaj bi se zaključil leta 2008. Drugatema je bila t.i. tretja razvojna os, kije v delu od Holmeca do Arje vasi ževsebovana v nacionalnem programuizgradnje avtocest. Za spodnji del odCelja do Metlike pa je v prvem kora-ku potrebno strokovno preučiti vsemožne različice in tako priti do naju-godnejše trase. Povedal je še, da vla-da kot prioriteto v obdobju po izgrad-nji avtocest načrtuje projekt obnavlja-nja državnih cest.

Državni sekretar Franci Rokavec jepoudaril, da je v tem trenutku po-membno predvsem zagotavljanje inpridobivanje sredstev strukturnihskladov EU. Vlada bo v pogajanjih za-stopala stališče, da ima Slovenija trikohezijske regije. Za učinkovito črpa-nje evropskih skladov je v prihodnjeključnega pomena organizacijskasprememba načina sprejemanja regio-

nalnih razvojnih programov in vlogeregionalnih razvojnih svetov. Odločil-no vlogo morajo prevzeti občine, ki

(nadaljevanje s 3. strani)

Janez Podobnik, predsednik SLS in predstavniki Mestnega odbora SLS Ljubljana navljudnostnem obisku pri nadškofu Uranu

Predsednik Podobnik je izrazil prepričanje, da bo novavlada omogočila hitrejše dokončanje denacionalizacijevključno z vračanjem cerkvenega premoženja

Delegacija mestnega odbora Slovenske ljudske stranke se je navljudnostnem obisku srečala z novim ljubljanskim nadškofom msgr.Alojzom Uranom. Poleg predsednika ljubljanske SLS Jožefa Jerajase je obiska udeležil še dr. Andrej Rant, pridružil pa se jim je tudipredsednik SLS Janez Podobnik. Pogovarjali so se o aktualnih vpra-šanjih in problemih Rimsko katoliške cerkve v družbi, še posebejna področju vzgoje in izobraževanja, dotaknili pa so se tudi proble-matike denacionalizacije. Predsednik Podobnik je izrazil prepriča-nje, da bo nova vlada omogočila hitrejše dokončanje denacionali-zacije vključno z vračanjem cerkvena premoženja. Nadškofu Ura-nu so se predstavniki SLS ob tej priliki zahvalili za njegove pobudepri krepitvi narodne identitete, varstva družine in opozarjanju nademografsko problematiko, saj so to področja, ki jih tudi SLS oce-njuje kot ključna za prihodnost slovenskega naroda. m.b.

so temeljni krea-tor razvoja. Le-tenajvečkrat nima-jo finančnihsredstev za pri-pravo ustreznihrazvojnih progra-mov. Zato je po-trebno s spre-membami zako-na o financiranjuobčin izboljšatifleksibilnost ob-čin pri financira-nju, spodbujanje

skupnih občinskih uprav in dvignitiprimerno porabo občinam.

V letošnjem letu bo Služba vlade

za lokalno samoupravo in regional-ne politike pripravila tudi vse podla-ge za kvalitetno politično odločitev ooblikovanju pokrajin in njihove ume-stitve v naš pravni sistem. To podla-go po besedah Francija Rokavca pred-stavlja predvsem paket zakonodaje, kimed drugim vsebuje nov zakon o re-gionalnem razvoju, zakon o pristoj-nostih, zakon o financiranju in zakono volitvah v organe pokrajin. Pred do-končno uvedbo pokrajin pa je potreb-na predhodna finančna sanacija ob-čin in z drugimi državami EU primer-ljiv prenos pristojnosti z države na ob-čino.

Srečanje občinskih odborov SLS vŠkocjanu

Srečanje občinskih odborov SLS vŠkocjanu se je pričelo po ljudsko s pe-smijo ljudskih pevcev Fantje z vasi inzaključili ob klepetu in dobrotahDruštva podeželskih žena iz Škocja-na. Udeležence sta uvodoma pozdra-vila predsednica Občinskega odboraSLS Škocjan, Marija Halas in doma-či župan Anton Zupet. PredsednikSLS Janez Podobnik je namenil ne-kaj besed oceni stanja v stranki in na-črtom za izboljšanje le-tega, potem pasta oba prisotna ministra in državnisekretar spregovorili še o delu mini-strstev in projektih, ki so za dolenj-sko – posavsko regijo ključnega pome-na. Gostje, med katerimi je bila prisot-na tudi direktorica VURS-a dr. VidaČadonič Špelič, so odgovarjali še navprašanja številnih udeležencev, ki sojih zanimale predvsem rešitve zelo kon-kretnih situacij.

Rok Ravnikar

novice

5Odmev

Janez Podobnik, predsednik SLS na obisku pri odborih vSlovenski Istri

Slovenska Istra velikopričakuje od SLSV torek,,,,, 22. februarja 2005, se je predsednik Janez Podobnik srečal s članiodborov v Slovenski Istri. Predsedniki odborov Mitja Katavič (Mestni odborKoper), Aleksander Frantar (Občinski odbor Izola), Aldo Babič (Občinski od-bor Piran) so mu predstavili problematiko treh obalnih občin, ki z urbanimiposegi povzročajo, da Koper, Izola, Piran postajajo vse bolj somestje in s temvse bolj prisiljena k skupnemu reševanju problemov.

Slovenska Istra - koalicija na terenuPredsednik Mestnega odbora SLS Koper Mitja Katavič se je v soboto 19. 2.2005 z ožjimi sodelavci udeležil srečanja v počastitev slovenskega kultur-nega praznika v organizaciji Občinskega odbora N.Si Koper. Veder kulturniprogram so obogatil pevci Sumus iz Ajdovščine. Gost večera je bil posla-nec N.Si Ciril Testen, ki je v svojem nastopu izpostavil uspešnost delova-nja koalicije na državni ravni.

V oceni gledegospodarske moči v občinah Koper,Izola, Piran je bilo ugotovljeno, da jele-ta v upadanju in da je za SlovenskoIstro storitvena dejavnost primarnegapomena.

Podpredsednik Regionalnega odbo-ra Slovenska Istra Mitja Katavič jeopozoril, da nekateri gospodarski inpolitični dogodki nakazujejo izrednozahteven mandat, v katerem bo mo-rala naša stranka poiskati svoje me-sto na pozitivni strani tehtnice in s svo-jo širino, povezovalnostjo in medna-rodnimi vezmi pokazati svojo pozitiv-no naravnanost. Podpihovanje italijan-skega nacionalizma in odrekanje pra-

vic slovenski manjšini v Italiji, vzpo-stavljanje ekonomskih in drugih conna morju s strani Hrvaške in Italije,odrekanje prostega pristopa do med-narodnih voda Sloveniji in odpuščanjedelavcev so problemi, ki zahtevajo od-ločne in dobro pretehtane politične instrokovne poteze za pozitivno rešitev.

Predsedniki odborov Slovenske Is-tre so predstavili tudi svoje pogledein programe za izboljšanje ugledastranke in nenazadnje za dvig zaupa-nja pri volilcih. Poudarili so svoja pri-čakovanja po učinkovitem organizira-nju stranke in povezav s terenom, čeje le mogoče na profesionalni ravni,saj le na tak način in ob trdem delulahko pričakujemo pozitiven rezultatna bližajočih se lokalnih volitvah.

Predsednik Podobnik je podprl izra-žena pričakovanja in povedal, da vods-tvo išče možnosti za vsaj delno profe-sionaliziranje stranke. Nekaj korakovje bilo že narejenih.

Srečanje se je zaključilo v prijetnemvzdušju. Florijan Mastnak

Po končanem kulturnem progra-mu so predsednik MO SLS KoperMitja Katavič in predstavniki N.SiKoper v neformalnem pogovoru oce-nili politične razmere v Mestni ob-čini Koper. Bili so enotni, da je v na-dalje treba združiti moči na projek-tih, ki bodo imeli zasnovo v skupnih

stališčih N.Si in SLS in bodo ne sa-mo obogatitev političnega prostorav Slovenski Istri, temveč tudi klicark spremembam. Strinjali so se, daje nujno k sodelovanju povabiti tuditretjo koalicijsko partnerico – SDS.

Florijan Mastnak

Aldo BabičMitja Katavič

SLS za tesnejšo povezanost Slovencev v Slovenskemenotnem kulturnem prostoru

Obisk premiere DejaHusa v Slovenskem

stalnem gledališču TrstDr. Drago Čepar je v Slovenski ljudski stranki organiziral že marsika-

teri izlet. Tokrat vas vabi v Trst, kar boste razbrali iz priloženega vabila.Njegova zamisel je tudi, da izziva vse Občinske odbore SLS, da se

pridružijo zamisli tesnejšega povezovanja in medsebojnega sodelova-nja in da tudi sami pristopijo k organizaciji raznih izletov ali ogledov.Dr. Drago Čepar in sodelavci na tajništvu SLS smo pripravljeni poma-gati pri realizaciji marsikatere vaše zamisli. Sprejmite izziv!

Prijavite se na Svetniškem klubu SLS,tel: 01/306-12-39 pri Mihaeli Žvipelj,pri kateri se dogovorite tudi za plačiloprijavnine do srede, 9. 3. 2005.

VABILOVas in Vašo družino prisrčno vabimo

na obisk premiere dramskega dela

Deja Husuv Slovenskem stalnem gledališču v Trstu

v petek, 11. marca 2005.V okviru prizadevanj za tesnejšo povezanost Slovencev v slovenskem

enotnem kulturnem prostoru smo se že nekajkrat srečali s Slovenci vItaliji in se seznanili z gospodarstvom, zgodovino, verskim življenjem,kulturo in prizadevanji za narodni obstoj in razvoj. Tokrat bomo h kul-turni dejavnosti in medsebojni povezanosti prispevali z ogledom slo-venske dramske novitete Maria Uršiča Deja Husu.

DEJA HUSU je delovni naslov drame, ljubezenske štorije, ki bi jo lah-ko poimenovali tudi Medeja. Še bolje: Medeja s Krasa. Trije delovni na-slovi torej. Ne smemo vam izdati vsebine Uršičevega teksta. Nekoliko je ježe v samih naslovih, ki smo jih navedli. O vsebini pa smemo reci le to:drama govori o sodobnem, današnjem, morda, komaj včerajšnjem času.Kje? Na Krasu! Morda v isti vasi, v kateri ste preživeli mladost. V vasi,kjer ste poslušali nonine štorije in mite o prebeglih nenavadnih ljudeh, kiso jih ljudje kot junake omenjali s strahom; in nonine štorije o nenavad-nih povratkih teh ljudi. Se spomnite silovitih učinkov mita na vas terobčutkov silne sle po resnici o teh skrivnostnih posameznikih: ženskah,moških? Uršičev tekst je sociološko lociran v svet, ki prezira folklornoidilo. To je svet, ki težko prenaša ljudi druge krvi, drugačnih misli, dru-gačnih čustev, drugačnosti nasploh. Brutalen svet meje, svet konfrontacijeresničnosti z mitom, brutalne resničnosti z razgledniško idiličnostjo.

Zberemo se v petek, 11. marca, ob 16.45 uri na parkirišču »P+R« obkoncu proge št. 6 na Viču. Avtobus odpelje ob 17.00 in pripelje na istomesto med 23.30 in 24. uro. Program vodi mestni svetnik dr. DragoČepar. Prijave sprejema Mihaela Žvipelj na svetniški skupini SLS (01/306 12 39,). Prosimo, da se prijavite pisno, po telefonu, faksu ali elek-tronski pošti do srede, 9. marca. Obvezno navedite imena udeležencev,naslov in telefonsko številko, kjer Vas lahko obvestimo o morebitnihspremembah.

Ne pozabite na dokumente za prestop meje in obilo dobre volje.Prispevek je 2.000,00 SIT in vključuje ceno vstopnice. Prijava velja ob

vplačilu prispevka, ki se ga ob morebitni odjavi brez nadomestnega ude-leženca, ali ob izostanku, ne vrača. Ker predvidevamo veliko zanima-nje, s prijavo pohitite. Povabite tudi prijatelje in znance.

V pričakovanju koristnega in prijetnega druženja Vas prisrčno poz-dravljamo.

S spoštovanjem,Dr. Drago Čepar, svetnik SLS v MS MOL

novice

6 Odmev novice iz poslanskih klopi

Koalicijske stranke o predlogu zakona o spremembah indopolnitvah zakona o javnih uslužbencih

Izjava za javnost Josipa Bajca v zvezi s t.i. izbrisanimi

Za popravo krivic, toda proti nagraje-vanju agresorjev na SlovenijoS sprejemom zakona lahko vlada kadruje še vedno le

preko uradniškega sveta, ki skrbi, da so izbrani letisti kadri, ki zadostujejo strokovnim merilom.

preko novinarskih konferenc. Seda-nja zakonska ureditev ne omogoča teosnovne usklajenosti, ne omogočaizražati volje volivcev, zato so potreb-ne spremembe zakona. Predlaganespremembe so identične tistim, ki jihje že predlagala prejšnja vlada. S spre-jemom zakona lahko vlada kadruješe vedno le preko uradniškega sveta,ki kot uradniško sito skrbi, da so iz-brani le tisti kadri, ki zadostujejo stro-kovnim merilom. b.r.

Zaradi različnih interpretacij moje-ga odziva na povabilo gladovno stav-kajočih v TR3 in razgovora v prosto-rih Državnega zbora s predstavnikistavkajočih podajam naslednjo izjavo:1. Povabilu in razgovoru sem se od-

zval iz človekoljubnih namenov.Predvsem sem hotel poslušatipredstavitev problemov, ki so stav-kajoče privedli k odločitvi, da gla-dovno stavkajo.

2. Menim, da je potrebno zadevo ure-

Poslanec Kristijan Janc

Tretja razvojna os mora dobitistatus nacionalnega programaPobudnik projekta je mestna občinaCelje, projektni partnerji pa pet slo-venskih statističnih regij, to je koroš-ka, savinjska, zasavska, posavska indolenjska ter dežela Koroška iz Av-strije in Županija Primorsko Goran-ska z mestom Reka iz Hrvaške.

Poleg petih regij in ministrstva zapromet in okolje podpira povezavopetega in devetega evropskega kori-dorja s hitro cesto tudi Gospodarskazbornica Slovenije. Tako je na skup-nem sestanku z župani in poslanci izPosavja sklenil upravni odbor Gos-podarske zbornice Slovenije, Območ-ne zbornice Posavje. Naša prizade-vanja je podprl tudi predsednik Gos-podarske zbornice Slovenije, mag.Joško Čuk, ki zatrjuje, da bo zborni-ca podprla projekt, še posebej v iz-vedbeni fazi, ko bo treba urejati po-drobnosti njegovega financiranja.Član nadzornega odbora projektasem tudi sam. Menim, da projekt si-cer še ni tako daleč, da bi lahko go-vorili o natančnem poteku trase, za-radi svoje pomembnosti pa mora do-biti status nacionalnega programa.Projektna skupina, v kateri so polegpredstavnikov ministrstva za promet,za okolje in prostor, za regionalni raz-voj in za gospodarstvo, bo predvido-ma do prihodnjega leta pripravilapodlage za državni lokacijski načrt,gradnja 250 kilometrov hitre ceste panaj bi stekla do leta 2013. Okvirnavrednost celotnega projekta znaša 1,2milijardi evrov. Večina sredstev naj bičrpali iz evropskih skladov, preostalidel pa bi zagotovili država, izvajalciin sosednji regiji v Avstriji in na Hr-vaškem. Tretja razvojna os je že začr-tana v strategiji razvoja Slovenije. Za-gotovo je povezanost med regijami po-memben faktor oz. pogoj za hitrejširazvoj, tako regijskega kot slovenske-ga gospodarstva.

Kristijan Janc, poslanec v DZ RS inžupan občine Sevnica

Poslanska skupina SLS sprejela predstavnike študentov

SLS za celosten pristop pri oblikovanjuštipendijske politike in statusa študentov

Vodja poslanske skupine Sloven-ske ljudske stranke Jakob Presečnikin poslanec Josip Bajc sta se 23. fe-bruarja v imenu poslanske skupineSLS srečala s predstavniki Študent-ske organizacije Slovenije. Delega-cija ŠOS je predstavila predlog no-vele zakona o dohodnini, ki ga na-meravajo vložiti v Državni zbor na

podlagi že zbranih 5000 podpisov.VSlovenski ljudski stranki smo se sez-nanili s predlogi in pripombami štu-dentov glede aktualne obdavčitve štu-dentskega dela. Tudi v SLS se strinja-mo, da način starostnih omejitev inobdavčitve dohodka, ki presega do-ločeno mejo, ni najboljši; nenazadnjesmo prav glede teh dveh vprašanj vlo-

žili ob sprejemanju zakona lanskoleto tudi amandmaja, ki pa žal ni-sta bila sprejeta.V SLS ocenjujemo,da je vprašanje študentskega dela ze-lo kompleksno, saj posega tako napodročje visokega šolstva, socialnedržave, davčne zakonodaje in odno-sa države do znanja in mladih. Po-trebno je zagotoviti, da delno ureja-nje študentskih problemov, ne boneopravičljivo odlašalo celostnegapristopa k oblikovanju dolgoročne šti-pendijske politike in urejanju statusaštudentov.V SLS smo pričakujemonadaljnja usklajevanja in strokovnamnenja, zato so se poslanci SLS spredstavniki študentov dogovorili zanadaljevanje medsebojnih pogovorov.

r.r.

23. februarja so na novinarski kon-ferenci koalicijske stranke SLS, SDS,NSI in Desus potrdile Predlog Zako-na o spremembah in dopolnitvah za-kona o javnih uslužbencih. Predlog,je bil obravnavan in sprejet na izredniseji Državnega zbora RS, 24. 2. 2005.Po mnenju koalicijskih strank je letaidentičen predlogu zakona, ki ga je le-ta 2001 predlagala prejšnja vlada spodpisanim dr. Radom Bohincem.VSloveniji imamo preko 120 000 zapo-slenih v javni upravi, ki so financiraniiz javnih sredstev in so servis držav-ljanom. To še posebej velja za držav-no upravo. Da izvoljena oblast lahkodeluje nemoteno, je potrebna kompa-tibilnost med politično oblastjo in na-jožjimi sodelavci. Vlada namreč od-govarja za svoje delovanje ter nemo-teno delovanje vseh služb in institu-cij, hkrati pa je odgovorna, da izvršiprogram, ki ga je zastopala pred voli-tvami. To je možno, ko so najvišji dr-žavni funkcionarji in ministri usklaje-ni in ko ne komunicirajo med seboj

diti na zakonu podprtih odločitvah,kar pomeni sprejeti ustavni zakon.

3. Vztrajam na dosedanjem stališčuSLS, da je potrebno primere t.i. iz-brisanih reševati od primera do pri-mera, da se popravijo morebitnekrivice. Nesprejemljivo pa je, da bistalno prebivališče in državljanstvopridobili posamezniki, ki so v ča-su osamosvojitve delovali na agre-sorski strani proti Sloveniji.

Josip Bajc, poslanec DZ RS

7Odmev novice iz poslanskih klopi

Delegat Skupščine Sveta Evrope Jakob Presečnik

Nekaj prvih vtisov, mnenj...Državni zbor RS je imenoval

šestčlansko delegacijo (trije člani intrije nadomestni člani), poleg tegapa delegati delujemo kot člani tudiv posameznih odborih.

Posebnost Sveta Evrope je v tem,da združuje tako rekoč vse evrop-ske države, kot opazovalke pa tudinekatere države izven Evrope (Ka-nada, Mehika, Izrael).

Poudariti moram tudi, da delega-ti delujemo v okviru političnih sku-pin, sam osebno seveda v skupiniEPP (Evropska ljudska stranka), vokviru odborov pa v Odboru za oko-lje, kmetijstvo in regionalni razvoj terv Odboru za ekonomske odnose.

V tednu od 24. do 28. januarjasmo se kot tričlanska delegacija ude-

ležili zimskega zasedanja v Strasbour-gu (kjer je tudi sedež Sveta). Med naj-pomembnejšimi točkami tokratnegazasedanja naj izpostavim zlasti voli-tve vodstva Sveta. Novi predsednikParlamentarne skupščine Sveta Evro-pe je dosedanji vodja politične sku-pine EPP v Skupščini Rene van derLinden, poslanec nizozemskega par-lamenta. Zaradi tega smo v političniskupini izvolili tudi novega vodjo, toje Belgijski poslanec Luc van denBraude.

Nov predsednik je po izvolitvi pou-daril potrebo za vzpostavitev boljšihodnosov z drugimi mednarodnimi in-stitucijami kot so EU, OVSE in ZN,sodelovanje z nacionalnimi parla-menti, večje spoštovanje človekovih

Kako do učinkovitih pokrajin?

pravic, spoštovanje demokratičnih na-čel in zakonodaje.

Na zasedanju je bilo med drugimobravnavano tudi poročilo o položa-ju na področju Gornjega Karabaha,v katerem poziva k prenehanju obo-roženih spopadov, poročilo o varova-nju človekovih pravic na Kosovu, kipoudarja pomen sodelovanja z UM-NIK-om in KFOR / NATO pri obli-kovanju Sodišča za človekove pravi-ce, kar naj bi pripomoglo k varova-nju človekovega dostojanstva.

Vsako zasedanje Skupščine »po-streže« tudi s pomembnimi gosti, kipredstavijo državo, ki jo zastopajo, ak-tualno politično stanje in odgovarja-jo na vprašanja delegatov. Tokrat stabila gosta novi predsednik UkrajineViktor Yuschchenko in predsednikGruzije Mikheil Saakashvili. Pred-vsem prvi je vzbudil zelo veliko po-zornost med delegati in novinarji.

Pomembno se mi zdi tudi omeniti

priložnostno slovesnost ob 60. let-nici osvoboditve koncentracijskegataborišča Auschwitz in odkritju pom-nika pred zgradbo Skupščine Sveta.

Gradiva za redna zasedanja se pri-pravljajo na posameznih odborih.V teh dneh sem se udeležil zaseda-nja Odbora za okolje, kmetijstvo inregionalni razvoj. Glavna točka se-je odbora je bila priprava energet-ske resolucije s poudarkom na ne-varnost za okolje v primeru nuklear-nih elektrarn in elektrarn na fosil-na goriva in s poudarkom na pre-majhni uporabi obnovljivih virovenergije.

Skupščina Sveta Evrope nimamožnosti zakonodajnega urejanjazadev, so pa njene odločitve po-membna usmeritev pri pravilih ob-našanja posameznih držav in ureja-nja odnosov v posameznih regijah.

Jakob PRESEČNIK,Poslanec SLS v DZ RS

V zadnjemčasu smo po-novno priča no-vim pobudamza sprememboUstave Repub-like Slovenijena področju re-gionalizma. Os-

novno vprašanje pa še vedno ostajaodprto in se glasi: »Kako priti do učin-kovitih pokrajin?«. Odgovor na tovprašanje je pomemben, zaradi čistopreprostega dejstva - uspešnosti uved-be reforme 2. stopnje lokalne samou-prave (uvedbe pokrajin). Od tega paje v veliki meri odvisna tako prihod-nost decentralizacije naše države, kottudi učinkovitost in samostojnost ob-čin. V največji meri pa se bo ustanav-ljanje 2. stopnje lokalne samoupravepokazalo za uspešno, če bodo pokra-jine po meri državljank in državlja-nov Republike Slovenije. Prepričansem, da je za uspešno politično odlo-čitev o umestitvi pokrajin potrebnovsem ključnim akterjem »naliti čiste-ga vina«.

Zato je potrebno že za sam ustav-no revizijski postopek izdelati celo-vit program, ki bo vseboval zlasti:- Program prenosa pristojnosti iz

državne na pokrajinsko raven;- Program prerazporeditve javnih fi-

nanc iz državne ravni na pokrajin-sko raven;

- Program prenosa kadrov iz mini-strstev, vladnih služb in ostalih dr-žavnih institucij na pokrajinsko ra-ven;

- Analizo javno finančnih učinkov,glede na število ustanovljenih po-krajin, pri tem pa bi morali imetiza cilj, da se zaradi uvedbe 2. stop-nje lokalne samouprave, obremeni-tev javnih financ ne bi povečala.

Poleg navedenega menim, da bi bilopotrebno izdelati vso potrebnozakonodajo v delovnem osnutku. Tabi morala vsebinsko določati:- postopek za določitev pokrajin v

katerem bi morala jasno biti opre-deljena vloga občin;

- način financiranja pokrajin in nji-hove pristojnosti;

- volitve v pokrajinske svete, ki biodražale čim večji vpliv občin ozi-roma občinskih svetov;

- območje, sedež in ime posamez-ne pokrajine (tehnični zakon).

Pred tem potrebno v čim večji me-ri okrepiti zatečeni položaj občin ta-ko na finančnem delu, kakor tudi napodlagi prenosa določenih nalog, kiv sosednjih evropskih državah sodi-jo v občinsko pristojnost (matičnaslužba, gradbena dovoljenja…).

Finančno okrepljene občine, ki bo-do dodatno stimulirane za regional-no povezovanje in tako pripravljenena učinkovito črpanje sredstev izstrukturnih skladov Evropske unije,bodo med drugim lahko primerna od-skočna deska, da projekt ustanovitvepokrajin postane zgodba o uspehu.Seveda bo do te točke potrebno po-storiti še marsikaj, zlasti bo potreb-no odpraviti določena nezaupanja.Jasno je potrebno odgovoriti na bo-jazen mnogih občin, da sedanji držav-

ni centralizem ne bodo zamenjali no-vi pokrajinski centralizmi, da pri iz-vedbi projekta ne bodo okrnjene ob-činske finance in nenazadnje, da dr-žava za vse skupaj ne bo porabila bis-tveno več proračunskih sredstev.

Vse te dileme so pomembne, zatobi bilo umestno, da bi prav pri temprišlo do potrebnega političnega so-glasja med vsemi ključnimi politični-mi subjekti v državi.

V tem okviru bomo v Službi Vlade

Plače županov smešno nizke

Republike Slovenije za lokalno sa-moupravo in regionalno politiko pri-pravili delovni osnutek celotnega pro-jekta, ki bo podlaga za široko javnorazpravo. Mogoče je to priložnost, dapridemo, do učinkovitih pokrajin, kinaj bi bile po meri ljudi.

Franci ROKAVECDržavni sekretar Službe RS

Za lokalno samoupravo inregionalno politiko

Druge seje Predseds-tva Združenja občinSlovenije (ZOS) v me-secu februarju 2005 seje udeležil dr. GregorVirant, minister za jav-no upravo.

Predstavljena mu jebila problematika plačžupanov, pobude in po-misleki povezani z zako-nom o preprečevanjukorupcije, pogled na spremembe za-kona o javnih uslužbencih, proble-matika dostopa lokalnih skupnostido posameznih podatkovnih baz,itd…

Po seji predsedstva je bila sklica-na tiskovna konferenca na kateri jebila javnosti predstavljena zgoraj na-vedena problematika. Slovenska ti-skovna agencija pa je tiskovno kon-ferenco povzela takole:

Virant: »Plače županov manjšihobčin smešno nizke.«

Škofljica: »Člani predsedstva

Združenja občin Slove-nije so ministru za jav-no upravo Gregorju Vi-rantu med drugimpredstavili problemati-ko plač županov in pri-pombe k zakonu o pre-prečevanju korupcije.Župani so namreč pre-pričani, da je sedanji si-stem, ko je plača župa-na v občinah z največ

30.000 prebivalcev manjša od pla-če tajnika občinske uprave, absur-den in diskriminatoren. Virant sestrinjal s sogovorniki, saj zlasti pla-če županov manjših občin “odsto-pajo od nekih normalnih kriterijevin so smešno nizke”, zato bo trebav novem plačnem sistemu ta neso-razmerja odpraviti. Ministrstvo botako nadaljevalo pogovore z zdru-ženjem, in sicer predvsem gledevprašanja, s kakšno dinamiko se bo-do te nelogičnosti odpravljale, je poseji povedal Virant.« p.d.

dr. Gregor Virant

8 Odmev delo vlade

Minister Podobnik sprejel varuha človekovih pravic

Stanovanjsko področje ne vsebujesamo ekonomske komponente, pačpa tudi socialno dimenzijo

Podpis pogodbe o obnoviobjekta v Stari Gori

9. seja Vlade, 3. 2. 2005

Predlog deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije vinstitucijah EU v letu 2005

Vlade RS je sprejela Predlog deklaracije o usmeritvah za delovanje RS vinstitucijah EU v letu 2005. Gradivo kot prioritete Slovenije na področjuEU opredeljuje izvajanje Lizbonske strategije, pogajanja o naslednji finanč-ni perspektivi, učinkovito porabo dodeljenih kohezijskih sredstev, nadalje-vanje priprav na prevzem evra, nadaljevanje priprav na vzpostavitev zuna-nje meje, nadaljevanje širitvenega procesa, sodelovanje z državami Zahod-nega Balkana, sodelovanje med EU in OVSE, sodelovanje s strateškimi part-nerji in priprave na predsedovanje EU. Predlog Deklaracije se posreduje vobravnavo Državnemu zboru.

Načrt uvedbe evra v Republiki SlovenijiVlada RS je potrdila Načrt uvedbe evra v Republiki Sloveniji in ugotovila,

da primerno opredeljuje aktivnosti ter organizacijo, povezane s tehničnimipripravami na prevzem evra. Vlada podpira zgodnje informativno dvojnooznačevanje cen, zato je naložila Ministrstvu za gospodarstvo, da v skladu spriporočili iz Načrta za uvedbo evra pripravi zakonodajni predlog v ta na-men. V okvir tehničnih priprav na uvedbo evra sodi tudi odločitev o nacio-nalni strani evro kovancev, čeprav pravo EU dopušča, da država uvede evro

tudi brez (zadostne količine) evro kovancev z nacional-no stranjo. Če 1. januarja 2007 ne bo na voljo zadostnakoličina kovancev z nacionalno stranjo (kovanje kovan-cev pred odpravo prehodnega obdobja - derogacije na-mreč ni dovoljeno), si vlada lahko manjkajočo količinosposodi pri kateri izmed držav evro območja.

Proučitev ekonomske upravičenosti morebitneuvedbe vinjet

Vlada RS je na današnji seji zadolžila Urad za ma-kroekonomske analize in razvoj, da v sodelovanju z Mi-nistrstvom za promet preuči ekonomsko upravičenostmorebitne začasne uvedbe vinjet za uporabo cestnin-skih cest do uvedbe elektronskega cestninskega sistemav prostem prometnem toku na celotnem omrežju cest-ninskih cest. »Kot je znano, se je vladna koalicija v 10.točki 15. poglavja koalicijske pogodbe zavezala, da bo vprehodnem obdobju, do uvedbe elektronskega cestni-

Ljubljana, 22. februar 2005 – Mini-ster za okolje in prostor Janez Po-dobnik se je danes srečal z varuhomčlovekovih pravic Matjažem Hanžkom.Varuh je ministra seznanil z nekateri-mi pobudami, ki jih letno prejmejo nauradu, predvsem na stanovanjskempodročju, na področju delovanja okolj-ske in gradbene inšpekcije in uprav-nih zadev.

Varuh človekovih pravic je pouda-ril, da stanovanjsko področje ne vse-buje samo ekonomske komponente,pač pa tudi socialno dimenzijo. Pritem je opozoril predvsem na napakedoločb stanovanjskega zakona iz leta2003, ki se nanašajo na stanovanjskanajemna razmerja, predvsem na ob-veznosti in pravice najemnika in last-nika stanovanja ter na krivdne razlo-ge, na podlagi katerih lahko lastnik od-pove najemno pogodbo. Varuh je iz-postavil tudi uredbo o metodologiji zaoblikovanje najemnih neprofitnih sta-novanj ter merilih in postopku za uve-ljavljanje subvencioniranih najemnin,ki z letošnjim letom uvaja nov načindoločanja neprofitnih najemnin insubvencij, prehod na nov sistem obli-kovanja najemnin pa se bo izvedel po-stopoma v dveh letih. Varuh je mini-stra seznanil predvsem s posledicamiuvajanja omenjene uredbe, saj meni,da dopušča veliko obremenitev za na-jemnike, predvsem tiste z najnižjimidohodki, poleg tega pa se je znatnozaostril tudi vstopni prag za upravi-čence subvencionirane najemnine.

Minister Podobnik je povedal, da jez omenjenimi težavami najemnikovseznanjen. Pri tem ugotavlja, da tega

področja ni mogoče urediti zgolj sspremembo ali z dopolnitvijo uredbeo metodologiji, pač pa je za to potre-ben poseg v stanovanjski zakon, ka-terega spremembe so že vključene vprogram dela vlade za letošnje leto.Na problem pomanjkanja najemnihstanovanj, na katerega je opozoril va-ruh, pa se bo ministrstvo po besedahministra odzvalo s spremembami Na-cionalnega stanovanjskega programa,ki je prav tako v letošnjem programudela vlade.

Udeleženci sestanka so nekaj po-zornosti namenili tudi delovanju Inš-pektorata RS za okolje in prostor, nakratko pa so se dotaknili tudi področ-ja upravnih zadev. Pri tem je varuhdal pobudo za pospešitev reševanjapritožb na drugi stopnji. Minister jevaruha seznanil, da je ministrstvo žesprejelo nekatere ukrepe za zmanjša-nje zaostanka pri reševanju upravnihzadev, tako da so se roki skrajšali z12 na 9 mesecev, v prihodnje pa boskušalo te roke še dodatno skrajšati.

Minister in varuh človekovih pra-vic sta se tudi dogovorila, da se bodopredstavniki ministrstva in urada va-ruha o posameznih temah še posebejpodrobneje pogovorili na prihodnjihdelovnih sestankih.

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je 4. fe-bruarja s podjetjem Euroinvest iz Nove Gorice podpisalpogodbo o obnovi objekta v Stari Gori. Za obnovo objek-ta bo ministrstvo namenilo nekaj manj kot 445 milijonovtolarjev. Obnova pa bo predvidoma končana v letu dni.Socialno varstveni zavod Stara gora bo namenjen bivanjuodraslih duševno in telesno prizadetih oseb, v njem pa bomožnost nastanitve dobilo 60 stanovalcev.

Bivši predsednik SLS, Marjan Podobnik, je bil skupaj sskupino staršev invalidnih otrok eden od pobudnikov innosilcev prizadevanj za ohranitev Stare Gore za invalidnomladino in drugih prizadetih oseb v času, ko se je lokacijona različne načine skušalo odvzeti in nameniti igralništvu.

Podpis pogodbe o obnovi objekta v StariGori

Delo vladeDelo vlade

9Odmev delo vlade

njenja v prostem prometnem toku za zagotovitev uporabecest (predvsem avtocest, ki so najvarnejše) čim širšemu kro-gu ljudi zaradi razbremenitve pri stroških pobiranja cestni-ne in zaradi večje pretočnosti prometa na avtocestah preu-čila možnosti uvedbe vinjet namesto cestnin. Koalicija boza prehodno obdobje podprla to rešitev, če se bo izkazalakot ekonomsko upravičena.«

10. seja Vlade, 10. 2. 2005

Novela zakona o varnosti cestnega prometaVlada RS je določila besedilo predloga zakona o spre-

membah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega pro-meta in ga poslala v obravnavo državnemu zboru po skraj-šanem postopku. Novost, ki jo prinaša spremenjeni zakon,je ukinitev prometne nalepke, ki dokazuje izpolnjevanje za-konskih pogojev za udeležbo vozil v cestnem prometu začas, ko so kumulativno izpolnjeni pogoji: da je za voziloopravljen tehnični pregled; da je plačano povračilo za upo-rabo cest, ki ga plačujejo lastniki registriranih vozil in daima lastnik vozila sklenjeno zavarovalno pogodbo za avto-mobilsko odgovornost.

Vlada odločila o najustreznejšem poteku avtocestena odseku Pluska - Ponikve

Vlada RS se je seznanila z variantami poteka trase avtoceste na odsekuPluska – Ponikve in ocenila, da je na tem odseku dolenjskega kraka slovenske-ga avtocestnega križa, ki poteka na območju občine Trebnje, najustreznejšipotek avtoceste po varianti Bukovje, za katero se bo izdelal državni lokacijskinačrt. ”Vlada je sprejela sklep, da je treba ob pripravi strokovnih podlag zapredlog državnega lokacijskega načrta traso avtoceste ter vseh spremljajočihureditev (priključki, oskrbna postaja) optimizirati zlasti ob upoštevanju na-slednjih izhodišč:• ob upoštevanju reliefnih in geoloških danosti je treba poiskati in načrtova-

ti takšne tehnične rešitve, ki bodo omogočile izboljšanje situativnega inniveletnega poteka avtoceste;

• zaradi prostorskih danosti in urbane strukture naselja Trebnje (zahodnidel je pretežno namenjen stanovanjskim območjem, vzhodni del pa indu-striji in obrti s predvidenimi širitvami) je treba načrtovati dva avtocestnapriključka, pri čemer je treba poiskati in načrtovati prostorsko, okoljsko inprometno najustreznejše rešitve;

• priključek Trebnje - vzhod je treba načrtovati tako, da bo na avtocestoomogočena navezava tretje razvojne prometne osi oziroma cestna poveza-va čezmejnega pomena (Avstrijska Koroška – Slovenj Gradec – Velenje –Celje – Novo mesto – avtocesta Zagreb/Reka), če se bo ob njenem podrob-nejšem načrtovanju potek po Mirnski dolini izkazal za najustreznejšega;

• načrtovati je treba prevezavo obstoječe ceste iz Mirnske doline neposred-no na bodočo regionalno cesto (sedanjo hitro cesto);

• današnjo hitro cesto je treba nameniti regionalnim in lokalnim prometnimpovezavam;

• načrtovati je treba takšne tehnične in krajinsko-ureditvene rešitve avtoce-ste in spremljajočih ureditev, ki bodo zmanjšale vidno izpostavljenost avto-ceste na pobočju Bukovja in bodo omogočale čim hitrejšo renaturacijoobmočja.

Vlada določila cene učbenikom in delovnim zvezkomVlada RS je na predlog Ministrstva za gospodarstvo med drugim sprejela

sklepe o določitvi najvišjih cen za nove učbenike in delovne zvezke ter določi-la aktivnosti, ki se bodo izvajale v zvezi z učbeniško problematiko. ”Ukrepkontrole cen (t. j. določitev najvišje cene, pri čemer podjetja ne smejo proda-jati blaga nad to ceno, lahko pa ga pod njo), velja za tiste učbenike, ki so ediniza posamezen predmet v določenem razredu, letniku ali programu.

Predlog odloka o dopolnitvi odloka o programu prodaje državnegafinančnega in stvarnega premoženja za leti 2004 in 2005

V program je uvrščeno stvarno premoženje, za katerega državni upravni

organi ocenjujejo, da je poslovno nepotrebno in ga je racionalno odprodati.Prodaja stvarnega premoženja v lasti države je bila z dopolnitvijo načrtovanav okvirni ocenjeni vrednosti 7.397.093.905,29 tolarjev v letu 2004 in2.527.846.402,72 tolarjev v letu 2005. S predlaganim besedilom dopolnitveodloka se v letu 2005 povečuje prodaja stvarnega premoženja v lasti državeza okvirno ocenjeno vrednost 2.052.598.901,31 tolarjev, tako da po dopolni-tvi znaša 4.580.445.304,03 tolarjev.

11. seja Vlade, 17. 2. 2005

Uredba o upravnem poslovanjuVlada je sprejela uredbo o upravnem poslovanju, ki podrobno razčlenjuje

določbe novele zakona o splošnem upravnem postopku. Bistvena novost jeodprava krajevne pristojnosti v upravnih zadevah, v naslednjih, na zahtevostranke uvedenih postopkih: potrjevanje podpore volivca za razpis referendu-ma, razen lokalnega referenduma, potrjevanje podpor kandidatom za volitveposlancev v državni zbor, za volitve poslancev iz Republike Slovenije v Evrop-ski parlament in za volitve predsednika republike, izdaja listin (osebne izkaz-nice in osebne izkaznice za tujce, potni listi in potni listi za tujce, vozniškadovoljenja, prometna potrdila), izdaja potrdil iz centraliziranih in informati-ziranih uradnih evidenc, upravne overitve.

Spremembe in dopolnitve zakona o sistemu plač v javnem sektorjuBistvene spremembe in dopolnitve predvidevajo zmanjšanje centralizacije

pogajanj, spremembe pri določanju plač ravnateljev, direktorjev in tajnikov(vlada z uredbo določi konkretne uvrstitve v plačni razred ali razpon in krite-rije za uvrstitev znotraj razponov, pristojni minister oziroma lokalna skup-nost pa z pravilnikom uvrstitev znotraj razponov), večjo fleksibilnost pri iz-plačilih delovne uspešnosti, odpravo nesorazmerij v osnovnih plačah in pre-prečevanje nezakonito visokih izplačil v obdobju, ko se plače še ne izplačuje-jo v skladu s tem zakonom in določbe o javnosti celotnih izplačil funkcionar-jev in javnih uslužbencev z najvišjimi plačami.

Mnenje k posebnemu poročilu Varuha človekovih pravic Nasilje vdružini - poti do rešitev

Vlada RS preko Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, katereganaloga je tudi posebno varstvo družine in otrok, kot ga opredeljuje tudi ustavav svojih načelih, ocenjuje, da je nasilje pojav, ki zadeva celotno družbo in sepojavlja na vseh ravneh družbenega življenja in delovanja. S tem se ne zanikapojava nasilja v družini, pa naj gre za nasilje nad ženskami, moškimi, otrokiali nad starejšimi člani družine, vendar je vzroke za porast nasilja v družbi innačina rešitve obravnavane problematike potrebno iskati širše in osvetliti vsesegmente družbe. Parcialna analiza nikakor ne more ponuditi celostne podo-be nasilja in posledično tudi ne more dati sistemskih rešitev za boj proti nasi-lju. Pri tem je potrebno sistemsko analizirati vzroke, zaradi katerih prihaja donasilja. Poročilo, kot ga je zastavil Varuh človekovih pravic, ne podaja celotneocene o tem, kako npr. na pojavnost nasilja vplivajo družbene spremembe,izginjanje oziroma spreminjanje vrednot posameznika in družbe, globalizaci-ja ekonomskega sistema, ki ima za posledico materialno in socialno negoto-vost, socialno izključenost in nezaposlenost ter ostale dejavnike, ki vplivajona nasilje v družbi.

12. seja Vlade, 24. 2. 2005

Vlada sprejela Letni plan razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2005Vlada je sprejela Letni plan razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2005 in ga poslala

v soglasje Državnemu zboru RS. Vrednost letnega plana znaša 124,1 milijarde tolarjev.V skladu z Letnim planom razvoja in obnavljanja avtocest bo v letu 2005 v

gradnji skupaj 174,6 km avtocest, hitrih cest in drugih cest iz Nacionalnegaprograma izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (NPIA), prometu pa bodopredani predvidoma štirje odseki v skupni dolžini 22,3 km, in sicer: AC Tro-jane – Blagovica (8,2 km), HC Škofije – Srmin (1,7 km), manjkajočih 4,6 kmAC odseka Smednik – Krška vas in - če bodo dopuščale tehnične možnosti invremenski pogoji - tudi AC odsek Hrastje – Lešnica (7,8 km); sicer bo taodsek v skladu z NPIA dokončan spomladi 2006.

Z gradnjo se bo začelo na 11 novih odsekih v skupni dolžini 55 km, in sicer: AC �

10 Odmev delo vlade

V Sloveniji vsako leto obeležujemo 2. februar, svetovni dan mokrišč. Na tadan je bila leta 1971 v iranskem mestu Ramsar sprejeta Konvencija o med-narodno pomembnih mokriščih, imenovana tudi Ramsarska konvencija. Stalniodbor Ramsarske konvencije je za letošnji svetovni dan mokrišč izbral ge-slo: “Raznovrstnost mokrišč je naše bogastvo – ohranimo ga!”. Minister zaokolje in prostor Janez Podobnik ob tem poudarja, da so glavni izzivi zaSlovenijo razglasitev 4 novih območij (ramsarskih lokalitet) do leta 2008,medsektorsko sodelovanje pri izvajanju “preudarne” rabe mokrišč in regio-nalno sodelovanje na povodjih, vključno z morjem.

Ministrstvo za okolje in prostor je2. februarja organiziralo strokovniposvet z naslovom: “Novi izzivi zaohranjanje mokrišč v 21. stoletju”,na katerem so bile med drugim pred-stavljene naslednje vsebine:- program za komunciranje, izo-

braževanje in ozaveščanje javno-sti o pomenu in vlogi mokrišč vvsakdanjem življenju (CEPA2003-2008); cilj programa jespodbuditi posameznika k dejav-ni skrbi za mokrišča, moto za ob-dobje od 2003 do 2008 pa: “Vsiskrbimo za preudarno rabo mo-krišč”;

- imenovanje novih ramsarskih ob-močij (v pripravi za vpis na sez-

nam ramsarskih lokalitet sta Cerk-niško jezero - del kraškega porečjaLjubljanice in Bohinjsko jezero zzaledjem; območja, ki še izpolnju-jejo merila, pa so: mokrišča obspodnji Savi z Dobravo in Jovsi,Drava od Maribora do Središča obDravi, poplavna ravnica Mure,Ljubljansko barje, Krakovski gozd,Čezsoški prodi in Vrbulje ter Po-kljuška barja);

- upravljanje z mokrišči. ”Prispevkis posveta bodo objavljeni v zbor-niku, ki bo izšel konec februarja.”Države pogodbenice Ramsarskekonvencije so zavezane, da si bo-do prizadevale za ohranitev in traj-nostno rabo mokrišč in da bodo

Ob 2. februarju, svetovnem dnevu mokrišč:

“Raznovrstnost mokrišč je Maribor – Lenart (7,8 km), Lenart – Spodnja Senarska (7,2 km), Lendava – Pince(9,1 km), AC Pesnica – Slivnica, Nova Zrkovska cesta (2,9 km), AC priključekLjubečna (2 km), AC navezava na Luko Koper (3,1 km), AC ploščad za bencinskiservis Bertoki, AC Koper – Izola (5,1 km), AC Vrba – Peračica (10 km), AC Lešni-ca – Kronovo (5,5 km) in HC Hajdina – Ptuj (2,3 km).

KmetijstvoVlada RS je obravnavala in sprejela uredbo o izvedbi ukrepov kmetijske

politike za leto 2005. Novost v letu 2005 v okviru IAKSa je obvezna upora-ba grafičnih podatkov, tako da bo referenčna površina za odobravanje zah-tevkov na površino grafična površina kmetijskih zemljišč, ki je določena naosnovi grafičnega preseka digitalnega katastrskega načrta in digitalne gra-fične kmetijske rabe; to je poligon katastrske parcele zmanjšan za nekmetij-sko rabo.

Vlada določila ceni za enoto obremenitve voda in tal za letošnje letoVlada je sprejela sklepa, s katerima je določila ceni za enoto obremenitve

voda in tal za letošnje leto. Omenjeni okoljski dajatvi za onesnaževanje oko-lja zaradi odvajanja odpadnih voda in odlaganja odpadkov sta predvsemspodbudi za namensko usmerjanje sredstev onesnaževalcev v izgradnjo ob-jektov in naprav za zmanjševanje obremenjevanja voda in okolja zaradi od-laganja odpadkov. Za obdobje od 1. marca 2005 do konca letošnjega letaznaša cena za enoto obremenitve voda 6.236 tolarjev, za enoto obremenitvetal pa 0,51 tolarja.

Skladno z zakonom o varstvu okolja omenjeni okoljski dajatvi plačujejopovzročitelji onesnaževanja, višina dajatve pa mora biti sorazmerna mej-nim stroškom onesnaževanja okolja, to je dodatnim stroškom povzročiteljaonesnaženja, ki so posledica dodatne proizvodnje ali obsega storitev.

Vlada RS je potrdila uredbo o določitvi dohodkov verskih delavcev izrazmerja z versko skupnostjo

S predlagano uredbo se določa dohodek posameznih skupin verskih de-lavcev, in sicer:1. za škofe v višini minimalne plače v skladu z zakonom, ki ureja minimal-

no plačo;2. za župnike, ki so po letopisu verske skupnosti, odgovorni za več kot 5000

vernikov in za druge duhovnike, ki so odgovorni za več kot 5000 verni-kov, v znesku, ki je enak 65% minimalne plače; in

3. za druge verske delavce, v znesku, ki je enak osnovnemu znesku mini-malnega dohodka, ki ga enkrat letno objavlja minister, pristojen za so-cialno varstvo v skladu z zakonom, ki ureja socialno varstvo.

Vlada bo posredovala upravi Telekoma Slovenije, d.d., zahtevo zasklic skupščine Telekoma Slovenije, d.d.

Vlada RS je danes odločila, da bo od uprave Telekoma Slovenije, d.d.zahtevala sklic skupščine Telekoma Slovenije, d.d.

V skladu z zakonom o gospodarskih družbah in Statutom družbe Tele-kom Slovenije, d.d., vlada v imenu Republike Slovenije uveljavlja lastninskepravice iz delnic Telekoma Slovenije, d.d. Vlada tako zahteva od upraveTelekoma Slovenije, da skliče skupščino, na kateri se bo odločalo o odpokli-cu sedanjih članov nadzornega sveta, ki predstavljajo kapital, ter imenova-nju novih članov nadzornega sveta, ki predstavljajo kapital, ter o spremem-bi statuta Telekoma Slovenije, d.d.

Vlada nasprotuje predlogu zakona o istospolni partnerski zveziskupine poslancev

Vlada je sprejela mnenje k predlogu zakona o istospolni partnerski zvezi(ZIPZ), ki ga je pripravila skupina poslancev. Vlada nasprotuje predloguzakona v celoti, ker se njihov predlog zakona vsebinsko ne razlikuje od pred-loga zakona o istospolni partnerski zvezi, ki ga je vlada umaknila iz zakono-dajnega postopka konec decembra lani in ker ne vsebuje celotne ocene fi-nančnih posledic za njegovo izvajanje. Vlada bo svoje mnenje posredovalaDržavnemu zboru RS. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve bo vkratkem predložilo v vladno proceduro novi zakon o registraciji istospolnepartnerske skupnosti.

�

Vlada sprejela spremembe uredbe o odseku Podtabor - NakloVlada je 17. februarja sprejela spre-membe uredbe o lokacijskem načrtuza avtocesto na odseku Podtabor –Naklo. Osnovno vodilo pri načrtova-nju priključka Podtabor v lokacijskemnačrtu za avtocesto na odseku Pod-tabor – Naklo, ki je bil sprejet 1996,je bilo ohranjanje današnje trase hi-tre ceste za enosmerni pas avtoce-ste ter ob njenem severnem robugradnja drugega smernega pasu av-toceste.

Območje priključka Podtabor se na-haja na stičišču dveh glavnih promet-nih smeri, in sicer z Jesenic in z Lju-belja, ki se lijakasto združita v skup-no smer proti Ljubljani. V istem pro-storu se pojavlja tudi tretja, z vidikahierarhije prometnih povezav manjpomembna prometna smer, ki pote-ka v smeri sever-jug in povezuje nase-lji Zvirče in Podbrezje. Priključek oz.razcep je bil izveden tako, da omogo-ča neposredno povezavo treh promet-nih smeri, medtem ko četrto nado-mešča s polovičnim priključkom Pod-tabor – jug, s katero omogoča posred-no povezavo iz smeri Jesenic, preko

regionalne ceste R3-636 na glavno ce-sto G2-101 proti Tržiču.

V času izdelave projektne dokumen-tacije je bila ugotovljena smiselnostin potreba po izboljšanju prometnotehnične ureditve priključka Podta-bor, ki bo omogočal priključevanjeglavne ceste in avtoceste v vseh voz-nih smereh, brez posrednih povezav,ki vozniku otežujejo orientacijo.

Kot najustreznejša je bila izbranarešitev, ki omogoča umestitev novepriključne rampe v deloma že degra-dirano območje med trasama obsto-ječe hitre ceste in priključne ceste izsmeri Tržiča. Z novo ureditvijo pri-ključka Podtabor se ukine s prvotnimlokacijskim načrtom predviden pri-ključek oz. razcep Podtabor in Pod-tabor jug, tako da se namesto dvehzaporednih priključevanj iz osnovneprojektne rešitve uredi le en priključ-ni krak. Obenem se zagotovi ustrez-na navezava podrejenih cest. Preobli-kovanje razcepa v priključek bo omo-gočalo neposredno povezavo vsehprometnih tokov med avtocesto inglavno cesto, regionalna cesta pa bo

11Odmev delo vlade

Ministrstvo bo preverilo zakonitostobčinskih odlokov o mejnih taksah

(po posebnih merilih) na območ-ju svoje države določile vsaj enomokrišče na seznam močvirij med-narodnega pomena. Med 144 po-godbenicami je od leta 1992 tudi

Slovenija, ki je leta 1993 kot prvoslovensko mokrišče mednarodne-ga pomena (ramsarsko lokaliteto)razglasila Sečoveljske soline, leta1999 pa Škocjanske jame.

Ministrstvo za okolje in prostor jepoleg posveta po predlogi Stalnegaodbora Ramsarske konvencije pona-tisnilo tudi priložnostni plakat ter ga

– ohranimo ga!”naše bogastvo – ohranimo ga!”Mokrišče je pojem, ki označuje

različna življenjska okolja, katerimje skupno, da so bolj ali manj po-vezana z vodo. Med mokrišča so-dijo območja tekočih in stoječihvoda na kopnem in v obalnemmorju, s slano ali sladko vodo, napovršju ali pod zemljo, presihajo-čega ali stalnega značaja, narav-nega ali umetnega nastanka. Mo-kriščem pa je skupno tudi dejstvo,da je njihov obstoj ogrožen. Člo-vek pogosto ne upošteva njihovevloge kot naravnih zadrževalnikovvoda, sposobnosti čiščenja voda,posebnih življenjskih okolij in dru-gih funkcij. Zasipavanje mokrišč,onesnaževanje z odlaganjem od-padkov, pozidave, spreminjanje vobdelovalne površine,... so le ne-kateri od človekovih posegov, kiuničujejo njihov pester svet.

distribuiralo slovenskim osnovnim insrednjim šolam, okoljskim nevladnimorganizacijam, strokovnim instituci-jam in medijem.

V preddverju ministrstva (na Du-najski c. 48) je na ogled tudi “premier-na” postavitev razstave Notranjskegaregijskega parka z naslovom: “Vtisi sCerkniškega polja – nove Ramsarske

lokalitete”.Več informacij o dogajanjih ob sve-

tovnem dnevu mokrišč si lahko ogle-date na spletni strani ministrstva:www.gov.si/mop/, rubrika Projekti/Mednarodni okoljski dnevi 2005. Po-glejte tudi na spletno stran Ramsar-ske konvencije: www.ramsar.org.

Janez Podobnik sprejel delegacijoSredozemskega akcijskega načrta v okviruPrograma Združenih narodov za okolje

Minister za okolje in prostor JanezPodobnik je 2. februarja gostil dele-gacijo Sredozemskega akcijskega na-črta v okviru Programa Združenih na-rodov za okolje (UNEP/MAP) s se-dežem v Atenah, ki jo je vodil PaulMifsud, koordinator omenjenega pro-grama. Glavni namen obiska je bil po-govor o vsebinskih in organizacijskihvidikih 14. rednega zasedanja pogod-benic Barcelonske konvencije (Kon-vencije o varstvu morskega okolja inobalnih območij Sredozemlja in nje-nih protokolov), ki bo potekalo v Slo-veniji od 8. do 11. novembra letos.”Novembrsko ministrsko srečanje boobeležilo 30. letnico obstoja progra-

ma UNEP/MAP. Pomenilo bo novmejnik v zagotavljanju trajnostnegarazvoja sredozemskega območja in za-gon pri izpolnjevanju obveznosti gle-de preprečevanja onesnaževanja Sre-dozemskega morja. ”Slovenija, ki bov obdobju od novembra 2005 do no-vembra 2007 predsedovala Medite-ranskemu akcijskemu programu(MAP), namerava okrepiti sinergijomed regionalnimi dejavnostmi progra-ma UNEP/MAP in aktivnostmiEvropske unije pri oblikovanju Mor-ske strategije Evrope (Marine Stra-tegy). Omenjena strategija uvaja eko-sistemski pristop pri načrtovanju raz-voja obalnih in morskih območij.

lokacijskem načrtu za avtocesto na

Ministrstvo za okolje in prostor jeobčinam, na območju katerih se na-hajajo mejni prehodi, poslalo dopis,v katerem jih prosi, naj mu posre-dujejo morebitne občinske odloke,s katerimi so te občine uvedle taksoali okoljsko dajatev zaradi onesna-ževanja okolja. Z dopisom je mini-strstvo seznanilo tudi Službo VladeRS za strukturno politiko in regio-nalni razvoj. ”Ministrstvo za okoljein prostor je bilo v zadnjem času ob-veščeno o več primerih, ko so obči-ne s svojimi predpisi uvedle taksoza onesnaževanje okolja na območ-ju mejnih prehodov. Ministrstvo seje na prijave takoj odzvalo in pozva-lo občine, naj ministrstvu posredu-jejo obvestilo, ali so uvedle takso zaonesnaževanje okolja, in takšne od-loke ministrstvu tudi posredujejo.Ministrstvo bo prejete odloke preu-čilo in glede na ugotovitve ukrepalo

v skladu s pooblastili, ki mu jih dajezakon o državni upravi glede nadzo-ra nad zakonitostjo splošnih pravnihaktov, ki jih iz svoje pristojnosti iz-dajajo občine. ”Po zakonu o varstvuokolja iz leta 1993, ki je prenehal ve-ljati maja 2004, so občine sicer ime-le pristojnost, da same določajo tak-se za onesnaževanje okolja, kadar tozadeva onesnaževanje okolja lokal-nega pomena. Na podlagi novega za-kona o varstvu okolja in podzakon-skega predpisa, ki je že v programudela vlade za letošnje leto, bodo obči-ne smele predpisovati okoljske daja-tve za onesnaževanje okolja, ki spod-bujajo doseganje ciljev varstva okolja,vendar pod določenimi pogoji. ”Mini-strstvo pa pri tem poudarja, da ne poprejšnjem, niti po sedanjem zakonu ovarstvu okolja uvajanje taks za onesna-ževanje okolja na območju mejnih pre-hodov ne more biti dopustno.

razbremenjena dodatnega prometa.Predlagana prometno tehnična uredi-tev, z vsemi štirimi kraki priključkaPodtabor, zagotavlja udeležencem vprometu ustrezno prometno vodenjeob upoštevanju hierarhične kategori-

zacije cest, brez nepotrebnih preple-tanj prometnih tokov ter temu podre-jene prometne signalizacije.

Javna razgrnitev sprememb in do-polnitev lokacijskega načrta je bilamed 12. julijem in 10. avgustom 2004

v prostorih Ministrstva za okolje inprostor - Urada za prostorski razvojin na sedežu Občine Naklo, javnaobravnava pa je potekala 19. julija2004 na sedežu Občine Naklo.

V postopku priprave usklajenega

dopolnjenega predloga sprememb indopolnitev lokacijskega načrta so bi-le smiselno upoštevane pridobljenesmernice pristojnih nosilcev urejanjaprostora.

12 Odmev delo vlade

Dobro bomo morali zavihati rokave!

V programu dela za letošnje letosmo si na Ministrstvu za promet za-dalo 16 ciljev.

Na prvo mesto smo postavili spre-jem Resolucije o prometni politiki Re-publike Slovenije, na drugo mesto pačrpanje sredstev iz programov oziro-ma skladov Evropske unije. Zakaj,najbrž ni treba preveč utemeljevati:prometna politika je temeljni doku-ment o poslanstvu našega ministrs-tva, članstvo Republike Slovenije vEvropski uniji pa priložnost, da s po-močjo sredstev iz njene blagajne na-črtovane projekte tudi uresničimo. Zavse namreč doma še zdaleč nimamodovolj denarja.

Sledita ureditev razmerij med dr-žavo in Luko Koper ter ureditev pre-moženjskopravnih razmerij z družba-ma Aerodrom Ljubljana in AerodromMaribor, javnim podjetjem Kontrolazračnega prometa Slovenije in drugi-mi uporabniki stvarnega premoženjaRepublike Slovenije. Z uresničitvijoteh dveh ciljev bomo po eni strani po-večali prilive v proračun iz naslova za-računanih najemnin ali zakupnin, podrugi strani pa povečali vrednost pre-moženja, ki smo ga dali v uporabooziroma zakup.

Peti cilj se nanaša na cestni pro-met, natančneje na prevoze v cestnemprometu, šesti pa na uvedbo davkana tonažo. Skupni imenovalec obehje: olajšati poslovanje naših avtopre-voznikov in ladjarjev na evropskem insvetovnem tržišču.

Implementacija drugega železniš-kega paketa v pravni red RepublikeSlovenije je sedmi cilj programa na-šega ministrstva za leto 2005. Z njimbomo ustanovili inštitucije, ki jih zah-tevajo direktive EU, in razdelili pri-stojnosti med novonastale in obstoje-če pravne subjekte.

Osmi cilj: znižanje stroškov, im-plementacija pravil iz uredb EU o»enotnem evropskem nebu« ter teko-če sledenje in uvajanje sodobnih le-

talskih standardov. Z dosego tega ci-lja nameravamo v pravnem in prostor-skem smislu omogočiti možnost nasto-panja na trgu storitev zemeljske oskr-be na letališčih večim ponudnikom tehstoritev. Izvajanje navigacijskih službzračnega prometa bomo v tehničnemin tehnološkem smislu uredili tako, dabo stroškovno bolj nadzorovano. In ne-nazadnje: letalskim prevoznikom bomopomagali pri predstavitvi njihovih us-posobljenosti.

Deveti cilj je uvedba digitalnega ta-hografa v Republiki Sloveniji. S temukrepom prometne politike bomo ize-načili konkurenčne pogoje pri prevo-zih v cestnem prometu, hkrati pa po-skrbeli za večjo varnost v cestnemtransportu.

Tudi deseti cilj je posvečen večji var-nosti, le da na področju letalstva. Greza posodobitev kontrole zračnega pro-meta ter izpolnitev varnostnih, orga-nizacijskih in nadzorstvenih zahtev izuredb EU o »enotnem evropskem ne-bu«. S temi ukrepi nameravamo mož-nost ali verjetnost nastanka konflikt-nih situacij v zračnem prometu znižatina minimum, morebitne incidente paustrezno analizirati in sproti odprav-ljati vzroke za njihov nastanek.

Enajsti cilj se tiče javnega potniške-ga prometa. Z njim nameravamo za-gotoviti dostopnost do javnega potniš-kega prometa vsem kategorijam pre-bivalstva. Zato bomo v letošnjem letunadaljevali z izdelavo strokovnih pod-lag in izvedbenih aktov za celovito iz-vajanje gospodarske javne službe. Nje-na prva naloga bo usklajevanje posa-mičnih voznih redov, avtobusnega linij-skega in železniškega, v celovit voznired javnega potniškega prometa v dr-žavi. Po naših pričakovanjih bomo stem odpravili podvajanje, hkrati paomogočili boljšo pokritost teh storitev.In nenazadnje: realizacija tegacilja bo tudi racionalizacija po-rabe javnih financ.

Pomislili smo tudi na osebez omejeno mobilnostjo. Na pod-lagi prostovoljnega sodelovanjaobratovalcev letališč in letal-skih prevoznikov jim namerava-mo omogočiti prijazno potova-nje v zračnem prometu. Da biuresničili ta cilj, 12. po vrsti,bomo pripravili ustrezen pred-pis in zagotoviti njegovo zave-zujoče izvajanje. Pričakujemo,da bi lahko obratovalci letališčin letalski prevozniki lahko iz-vedli ustrezne tehnične in orga-nizacijske spremembe, s kate-rimi bo osebam z omejeno mo-bilnostjo letalski prevoz doseg-

ljiv pod približno enakimi pogoji kotosebam, ki takih omejitev nimajo.

Sledijo trije cilji s področja železnic.Najprej gradnja 2. tira proge Diva-

ča-Koper. Kot vsi dobro vemo, je da-nes ta proga enotirna; njena prepust-nost je 53 vlakov na dan, največja mož-na količina tovora pa 8 milijonov tonletno. Drugi tir bo skoraj 20 km kraj-ši od sedanjega, omogočal bo hitrostido 160 km/h in dopuščal osne obre-menitve do 22,5 tone na os. Za dose-go tega dolgoročnega cilja bomo v le-tošnjem letu izdelali državni lokacijskinačrt in potrdili dokument identifika-cije projekta, pričeli pa bomo tudi zizdelavo investicijske in tehnične doku-mentacije.

Naslednji, 14. cilj, je modernizacijaobstoječe proge Koper-Divača. Kot ve-mo, bo zaradi potreb prevoznikov inLuke Koper kmalu zasičena. Moder-nizacija bo zajemala dva sklopa – grad-bena dela na progi ter dobavo in vgrad-njo signalno-varnostnih naprav. S tembomo povečali zmogljivost proge s se-danjih 53 na 81 vlakov na dan in pove-čali njene prevozne zmogljivosti z 8 na14 milijonov ton tovora letno. Po na-povedih obsega prometa sodeč naj biti ukrepi omogočili, da bodo zmoglji-vosti te proge zadoščale do leta 2015.Za dosego tega cilja bomo letos izde-lali tehnično dokumentacijo za izved-bo gradbenih del, začeli z odkupi zem-ljišč in izvedli razpis za dobavo signal-no-varnostnih naprav. Če se bo izka-zalo za potrebno, bomo morali prido-biti tudi državni lokacijski načrt.

Sledi 15. cilj – elektrifikacija in re-konstrukcija železniške proge Prager-sko-Hodoš. Tega projekta se moramolotiti zaradi zahtev po interoperabilno-sti železniških omrežij v EU. Idejni pro-jekt z zasnovami za elektrifikacijo inrekonstrukcijo je že v izdelavi in bo

končan do maja. Sledi izdelava držav-nega lokacijskega načrta ter investi-cijske in tehnične dokumentacije. Tadela in opravila morajo biti dokonča-na letos, modernizacija sama pa2008. Tedaj bo proga omogočala več-je zmogljivosti, višje hitrosti in vse po-trebne parametre interoperabilnosti.Pomembno pa se mi zdi dodati, dabodo vzdolž njenega poteka zmanj-šani negativni vplivi na okolje.

In naposled še zadnji, 16. cilj: uva-janje elektronskega cestninskega si-stema v prostem prometnem toku.Vsi vemo, da sedanji cestninski si-stem ni optimalen. Dovolj zgovorenje že podatek, da cestninimo zgolj dvetretjini prometa na avtocestah in hi-trih cestah. Tudi pravičen ni, ker ti-sti, ki se vozijo na daljših razdaljahsubvencionirajo one, ki se vozijo zgoljznotraj regije in se ogibajo čelnihcestninskih postaj. Zato je naš cilj,da se v prihodnje na celotnem omrež-ju avtocest in hitrih cest uvede plače-vanje cestnine po načelu »uporabnikplača po prevoženi razdalji in gledena to, koliko obremenjuje ceste inokolje«. S tem bomo cestninski si-stem uskladili z direktivo EC 2004/52 in z zahtevo iz koalicijske pogod-be po uvedbi elektronskega cestnin-skega sistema v prostem prometnemtoku. Gre za dolgoročen cilj. Dose-gli ga bomo ob koncu našega man-data. Letošnje aktivnosti pa so po-drobno navedene v gradivu, ki ga ima-te na razpolago.

Za konec morebiti še to:Za uresničitev vseh teh ciljev bo-

mo potrebovali ustrezno pravno pod-lago. Sprejeti bomo morali 7 spre-memb zakonov, 3 resolucije in kar85 podzakonskih aktov!

mag. Janez Božič,minister za promet

13Odmev delo vlade

Občina Starše je januarja 2005 gostila prvo redno sejo Predsedstva Združe-nja občin Slovenije v letu 2005. Povabilu združenja sta se prijazno odzvalatudi dr. Ivan ŽAGAR, minister brez listnice pristojen za lokalno samoupravoin regionalni razvoj ter Franci ROKAVEC, državni sekretar tega ministrstva.

Združenja občin Slovenije pri nasta-janju koalicijske pogodbe. Ugotovlje-

Usklajeno delovanjeposlancev insvetnikov SLSpovečuje vpliv SLS

Na pobudo Marjana Maučeca,vodja svetniške skupine SLS se vmesecu februarju redno sestajataposlanska in svetniška skupina Slo-venske ljud-ske stranke.Na delavnihsrečanjih soobravnavaliin sprejelistališča po-vezana zd n e v n i m iredi komi-sij, odborov in zasedanj Državne-ga zbora RS in Državnega svetaRS. Svetniki in poslanci SLS sopodpisala tudi protokol o medse-bojnem sodelovanju. Ocenili so, daje edino na ta način možno dosečienotna stališča in njihovo prezen-tacijo v državnih organih in v jav-nosti.

Z usklajenimi stališči so nasto-pili že na zadnji izredni seji DZ RSin sicer glede Predloga zakona ospremembah in dopolnitvah zako-na o javnih uslužbencih, ki jih jeobravnaval in podprl tudi DS RS.Sklad obrtnikov in podjetnikov jepredstavil problematiko njihovegaobstoja. Izhajajoč iz predstavljenihdejstev je razvidno, da bivše vladeniso spoštovale dogovorjenih mož-nih rešitev. V tem trenutku so žedobljene tožbe, ki pa ne rešujejobistva problema. SLS, svetniška inposlanska skupina sta se zavzeli zasistemsko reševanje problematikeSklada obrtnikov in podjetnikov.

m.m.

no je bilo, da koalicijska pogodba po-meni dobro osnovo za razvoj sloven-skih občin, še posebej pa je člane pred-sedstva veselilo dejstvo, da so bili vnjej v dobršni meri upoštevani pred-logi našega združenja.

Minister je predstavil načrte mini-strstva v tem mandatu. Kratkoročninačrti oziroma cilji obsegajo med dru-gim manjše korekcije zakona o finan-ciranju občin, zakona o lokalni samou-pravi in zakona ki ureja lokalne volitve.

Dr. Ivan Žagar je opozoril, da je sez-

Najprej so se člani predsedstva po-drobneje seznanili z aktivnostmi

nanjen s problematiko plač županovobčin, ki jo bo ministrstvo skušalo re-ševati v okviru svojih pristojnosti. Gle-de skladnega regionalnega razvoja bo-do na ministrstvu preučili predlogprejšnje ekipe in na podlagi pridoblje-ne analize predlagali nov predlog za-

kona.Člani predsedstva so opozorili na

teritorialno usklajenost bodočihupravnih okrajev in razvojnih regij.Nekaj pripomb pa je bilo tudi na za-mrznjeno stanje pri dopolnjevanjuprostorskih aktov in na nekorektnousmerjen tok regionalnih spodbud.

Beseda je tekla tudi o ustanavljanjupokrajin in o drugih perečih vpraša-njih, ki se tičejo lokalne samouprave,saj so člani Predsedstva Združenja ob-čin Slovenije župani občin, ki se vsakod-nevno srečujejo s tovrstnimi problemi.

Minister je poudaril, da pričakuje,da bo tudi Združenje občin Slovenijev bodoče partner tako pri nastajanjuzakonodaje, kot pri razreševanju prob-lematike, ki se neposredno ali posred-no tiče lokalnih skupnosti. p.d.

Delni odgovor Ministrstva za pravosodje na vprašanje državnega svetnikaMarjana Maučeca

Spoštovani!

Z vašim dopisom št. 710-03/91-1/43 z dne 19. 1. 2005 ste nam v odgo-vor poslali vprašanje državnega svet-nika Marjana Maučeca v zvezi z od-govornostjo »Nezavisne države Hrvat-ske – NDH« glede škode na delu oku-piranega slovenskega ozemlja.

Državni svetnik sprašuje, ali iz mi-rovnega sporazuma z dne 10. 2. 1947izhaja, da je bila »Nezavisna državaHrvatska« del Hitlerjeve koalicije terkdo je odgovoren za škodo, ki jo jeNDH povzročila na delu okupirane-ga slovenskega ozemlja. Po mnenju dr-žavnega svetnika je namreč premože-nje NDH in njena odgovornost a pov-zročeno škodo prešlo na njene nasled-nike, ti pa so odgovorni za škodo, kije bila storjena na slovenskem ozem-lju. Državni svetnik meni, da je dolž-nost državnega pravobranilstva, daugotovi, kdo so nasledniki in da spro-ži ustrezne postopke.

S tem v zvezi je Ministrstvo za pravo-sodje generalnega državnega pravobra-nilca zaprosilo, naj posreduje vse potreb-ne informacije v zvezi s tem vprašanjem.

Iz odgovora generalnega državnegapravobranilca izhaja sledeče:

Državno pravobranilstvo ne razpola-ga s tekstom mirovnega sporazuma zdne 10. 2. 1947 in predlaga, da se po-datke o vsebini mirovnega sporazumav Parizu in eventuelno tolmačenje le-te-ga, pridobi od Ministrstva za zunanjezadeve. Vendar pa je iz nekaterih dej-stev razumeti, da je NDH bila del Hit-lerjeve koalicije, še zlasti zato, ker so jopo razglasitvi priznale tiste države, kiso bile podpisnice Trojnega pakta alipa Antikominternskega pakta, h kate-remu naj bi pristopila tudi NDH. S te-mi državami je NDH vzpostavila tudidiplomatske odnose. Pri sklepanju mi-rovnega sporazuma na konferenci v Pa-

rizu pa NDH ni nastopala.

Državno pravobranilstvo smatra, dani pristojno za ugotavljanje pravneganasledstva NDH in za sprožitev ustrez-nih postopkov. Za proučitev okoliščinv zvezi z odgovornostjo za škodo, ki sojo povzročile države agresorke, so po-membna tudi zgodovinska vprašanjain diplomatsko delovanje med SFRJin državami agresorkami oziroma nji-hovimi naslednicami.

Glede na zgoraj navedena pojasni-la se bo Ministrstvo za pravosodje sprošnjo za natančnejša pojasnila v zve-zi s to problematiko obrnilo tudi naMinistrstvo za zunanje zadeve. Ko bo-mo ta pojasnila prejeli, bomo podalicelovit odgovor na vprašanje državne-ga svetnika.

S spoštovanjem,Dr. Lovro Šturm

Minister

Odločno za vsestransko izboljšanjestatusa občin

Aktivnosti Ministrstva za lokalno samoupravo in regionalno politiko

14 Odmev novice DS

SLS zaskrbljena ob 4. obletnicizaščitnega zakona za Slovence v Italiji

Slovenska ljudska stranka je za-skrbljena zaradi nerazumljivega od-lašanja izvajanja zaščitnega zakonaza Slovence v Italiji, ki je bil sprejetže pred štirimi leti. SLS je prepriča-na, da mora Italija sprejeti odgovor-nost za tako neopravičljivo zamuja-

nje. SLS meni, da je tako stanje nes-prejemljivo glede na standarde o zaš-čiti narodnih manjšin, ki veljajo v EUza vse države članice. SLS meni, daje po izčrpanju vseh drugih možno-sti potrebno ta problem tudi inter-nacionalizirati.

Slovenska ljudska stranka si je vsamostojni Sloveniji tako v vladi kotv opoziciji prizadevala za zaščito Slo-vencev v zamejstvu in za ustrezen sta-tus Slovencev v izseljenstvu inzdomstvu. Kljub formalno bolj alimanj urejeni zakonodaji za sloven-sko manjšino v SLS opozarjamo nanujnost aktivnega prizadevanja slo-venske države za uveljavitev zaščit-nega zakona za Slovence v Italiji terizpolnitev določil avstrijske državnepogodbe, vključno s postavitvijo dvo-jezičnih krajevnih napisov v skladuz razsodbo avstrijskega ustavnega so-dišča.

Državni svet-nik Jožef Jeraj,predsednik Ko-misije državne-ga sveta za med-narodne odno-se in evropskezadeve meni, daje potrebna čim-

prejšnja notifikacija nasledstva Av-

strijske državne pogodbe.Državni svetnik Jožef Jeraj, pred-

sednik Komisije državnega sveta zamednarodne odnose in evropske za-deve je dne, 18. 10. 2004 naslovilna Ministrstvo za zunanje zadevevprašanje, zakaj Republike Sloveni-ja pri depozitarju (Vladi Ruske fede-racije) še ni notificirala nasledstvaAvstrijske državne pogodbe

(ADP).”Odgovor Ministrstva zazunanje zadeve se glasi “ čepravADP kot večstranska pogodba Av-strijo v skladu z načelom pactasunt servanda mednarodnopravnozavezuje ne glede na to, ali je po-godbenica tudi Republika Sloveni-ja, pa bi članstvo Slovenije okrepi-lo njen položaj v pogodbi”. ”V na-daljevanju odgovora Ministrstvoza zunanje zadeve sporoča, daproučuje nadaljnje korake in pri-pravlja vse potrebno, da bi zadevoobravnavala vlada in o tem spreje-la ustrezne odločitve.

Republika Slovenija je ob osa-mosvojitvi proklamirala načelo okontinuiteti veljavnosti mednarod-nih pogodb, ki jih je sklenila Jugo-slavija in se nanašajo na Republi-ko Slovenijo. Republika Slovenijaje kot enakopravna naslednica nek-danje SFRJ upravičena do nasleds-tva pogodbenega statusa SFRJ vADP z notifikacijo nasledstva pridepozitarju.”Za pravno varstvoslovenske manjšine na avstrijskemKoroškem in Štajerskem, je ADPključnega pomena. Republika Slo-venija je ratificirala Konvencijo ovarstvu človekovih pravic in temelj-

nih svoboščin, Okvirno konvenci-jo Sveta Evrope za zaščito narod-nih manjšin, Evropsko listino o re-gionalnih ali manjšinskih jezikih,vendar 7. člen ADP predstavlja lexspecialis za pravno varstvo sloven-ske manjšine. Republika Avstrijaje sicer pravnoformalno zavezanaz ADP, vendar 7. člena, ki je bis-tvenega pomena za pravno varstvoslovenskih manjšin v Avstriji ne iz-polnjuje.

Glede na zgoraj navedeno pred-sednik Komisije državnega svetaza mednarodne odnose in evrop-ske zadeve, državni svetnik JožefJeraj ugotavlja, da je potrebna čim-prejšnja notificikacija nasledstva vADP, saj ima Republika Slovenijakot matična država dolžnost vars-tva mednarodnih pravic slovenskemanjšine v Republiki Avstriji in biz notifikacijo nasledstva v ADPdobila možnost formalno procedu-ralno uporabiti mehanizem, kot gaomogoča 35. člen ADP, ki se na-naša na razlago ali uporabo določbADP v primeru spora oziromakakšen drug način mirnega re-ševanja sporov.

Razmišljanja ob filmu Srce v breznu

Čimprejšnja notifikacija nasledstva Avstrijskedržavne pogodbe

V odnosih z našo zahodno sosedoje venomer nekakšna napetost. Soseds-tvo z veliko sosedo je polno preplete-nih usod, krivic, odtujenih zgodovin-skih odločitev velikih sil, takšnih in dru-gačnih interpretacij zgodovine.

Z razvpitim filmom »Srce v breznu«so avtorji želeli Italijane prikazati kotveliko žrtev jugoslovanskega totalitariz-ma. Vendar je treba pri zgodovinski re-snici upoštevati, kaj je bilo prej, kaj ka-sneje in samo tako je mogoče priti dostvarnega pregleda na celotno dogaja-nje in do obsodbe zločinov vseh vrst.Pozabljajo, da so zlobni duh totalita-rizma, morilca demokracije, sami iz-pustili iz steklenice s tem, ko so preda-li oblast fašizmu. O nasilju in etične-mu genocidu nad Slovenci, ki je pov-zročil beg 100.000 ljudi iz tako imeno-vane Julijske krajine ne želijo slišati.Današnje demokratične Evrope brezzmage nad fašizmom in nacizmom nebi bilo in prvi borci proti tej kugi 20.st.so bili ravno primorski Slovenci.

Ne moremo zanikati fojb, kot posle-dice revanšizma, osebnega obračuna-vanja, in divjanja posameznikov, ven-dar moramo poudariti, da so se v glav-nem zgodile zunaj današnjega Sloven-skega ozemlja in v mnogo manjšem ob-segu kot to Italijani prikazujejo. Italija-ni teh tem do pred kratkim niso odpi-rali, ker so se zavedali lastnih zločinovstorjenih v času fašizma. Ravno takone moremo zanikati eksodusa avtoh-tonega Italijanskega prebivalstva zozemlja današnje slovenske obale. Ven-dar nobena znanstvena zgodovinska ra-ziskava ni dokazala, da bi bil ta ekso-dus načrtovan in organiziran in da soljudi preganjali samo zato, ker so Itali-jani. Razlogi za odhod so bili predvsemekonomski, socialni, politični in psiho-loški. Nekaj znakov govori morda vprid tezi, da so za eksodusom stala tu-di načrtovana dejanja, in sicer: pritiskina informbirojevce, italijansko duhovš-čino, liberalno usmerjene izobražence

in učitelje, nasilne preselitve in od-puščanja iz služb, sodni procesi pro-ti sovražnikom ljudstva, nacionaliza-cija, agrarna reforma. Vendar ne greprezreti dejstva, da so bile podobnesocialne kategorije ljudi na udaru tu-di na širšem ozemlju tedanje Jugo-slavije zaradi nasprotovanja novi ob-lasti.

Ob predvajanju tega filma pa so setudi v Sloveniji začele polemike oomenjenih dogodkih in ustvarja sepolarizacija javnega mnenja in ponov-na delitev Slovencev. Napenjanje zgo-dovinskega loka in politična instru-mentalizacija zgodovine pa bo največškode prinesla Slovencem na obehstraneh meje. SLS naj kot državot-vorna stranka zavrača nastalo pola-rizacijo v Sloveniji in ostaja zvestasporočilu, da vsi zločini ne glede naideologijo v imenu katere so bili stor-jeni zahtevajo enako obsodbo. Edi-no naše merilo je lahko zgodovinskaresnica. In le to je potrebno obravna-vati celovito, brez prikrivanj in zamol-čevanj. Ampak resnico je potrebnopotegniti na skupni imenovalec. Inkot je v TV soočenju po predvajanjufilma dejal ugledni tržaški pisatelj Bo-ris Pahor, je o različni interpretacijiSlovensko italijanskih odnosov taskupni imenovalec zaenkrat le poro-čilo skupne zgodovinske komisije izleta 2000. In to skupno resnico, če-tudi neprijetno, je treba sprejeti. Žalpa Italijanski parlament ni ratificiralskupnega poročila zgodovinarjev.

Še posebej pomembno in nenado-mestljivo pa je, po našem mnenju,neobremenjeno, samozavestno inenakopravno ustvarjanje novih prilož-nosti za utrjevanje medsebojnega zau-panja, pa tudi strpno soočanje z dru-gačnimi stališči in izkušnjami. Tak-šno dejavno sodelovanje, odprto zarazlične poglede je pravi temelj us-pešni skupni prihodnosti v združeniEvropi. Andrej Jerman

15Odmev tema meseca

Barbi Ravnikar

Janez Kramberger:“Nedvomno smozainteresirani za nadaljnjepogovore o vprašanjih, ki solahko dobra podlaga zasodelovanje in povezovanjesosednjih držav“KOMISIJO ZA ODNOSE S SLOVENCI V ZAMEJSTVU IN PO SVETU vodi posla-nec Slovenske ljudske stranke mag. Janez Kramberger

Gospod Kramberger, v prejšnjem manda-tu ste vodili odbor za kmetijstvo, zdaj paste za štiri leta prevzeli vodenje komisije,ki se bo ukvarjala s Slovenci v zamejstvuin po svetu. Nov izziv in kako ste ga za-stavili?

Seveda je to nov izziv. Komisija za od-nose s Slovenci v zamejstvu in po svetuv prvih mesecih svojega delovanja pos-veča pozornost predvsem Slovencem, kiživijo v sosednjih državah. Razloge zatakšno odločitev bom navedel v nadalje-vanju pogovora, bistvo pa je, da je po-trebno resno pristopiti k reševanju prob-lematike slovenske narodne skupnosti vsosednjih državah. Pa ne govorim tegazaradi zadnjih dogodkov ampak sem ta-ko razmišljal že pred zapleti,kar je raz-vidno iz kratkoročnega programa, ki gaje komisija sprejela na njeni prvi seji.

V čem vidite temeljni problem odnosa ssosedami?

Temeljni problem slovenske narodneskupnosti v sosednjih državah je ne-iz-vrševanje manjšinskih obveznosti, ki sobile določene z mednarodnimi sporazu-mi in nacionalnimi zakonodajami s po-dročja varstva manjšin ali povedano dru-gače - v nespoštovanju pravic slovenskeavtohtone narodnostne skupnosti v so-sednjih državah.

Komisija bo vztrajala na organiziranjuin izpeljavi uradnih pogovorov s tujimi ob-lastmi sosednjih držav z namenom zago-tovitve izvajanja manjšinskih obveznosti.

Pa se podrobneje posvetiva problematikislovenske narodne skupnosti v sosednjihdržavah, najprej v Avstriji.

Slovenski narodni skupnosti na avstrij-skem Koroškem in Štajerskem se danesne godi nič boljše, kakor se ji je v minu-lih obdobjih narodnostnega zatiranja.»Zagotovila« v nacionalnih in mednarod-nih pravnih aktih so mrtva črka na pa-pirju. V posameznih delih Avstrije ob-lastne vajeti še vedno držijo posamezni-

ki, ki manjšino vidijo kot breme in jo že-lijo čimprej asimilirati. Res je, da k neu-resničevanju lastnih manjšinskih pravicveliko prispeva tudi manjšina sama za-radi sporov znotraj skupnosti, pa tudi Re-publika Slovenija je pri reševanju prob-lemov velikokrat premalo odločna. Prav-na podlaga pravic slovenske manjšine vAvstriji na nacionalni ravni sta UstavaRepublike Avstrije in avstrijski Zakon onarodnostnih manjšinah. Republika Av-strija je podpisnica dveh najpomembnej-ših manjšinskih instrumentov SvetaEvrope, t. i. Okvirne konvencije za zašči-to narodnih manjšin ter Evropske listineza varstvo regionalnih in manjšinskih je-zikov, v katerih je zapisano, da se polo-žaj manjšin ne sme slabšati in se ne smesprejeti ukrepov, ki bi manjšini odvzeliže pridobljene pravice. Sporazum medVlado Republike Slovenije in Republike Av-strije o sodelovanju v kulturi, izobraževa-nju in znanosti, ki je stopil v veljavo s 1.majem 2002, bi naj bil pomembna plat-forma za intenzivnejše sodelovanje obehdržav tudi na področju medijev. Držav-na pogodba o vzpostavitvi neodvisne in de-mokratične Avstrije (1955) v 7. členu do-loča posebne pravice slovenske manjšinena slovenskem Koroškem in Štajerskem,pri čemer slovenska narodna skupnost vZvezni deželi Koroški še vedno ne uživavseh pravic, ki jih ta člen določa. Avtoh-tona slovenska narodna skupnost v Zvez-ni deželi Štajerski pa kljub izrecni na-vedbi v Avstrijski državni pogodbi ne uži-va nobenih kolektivnih pravic. Prav ta-ko se ne izvršujeta odločbi Ustavnega so-dišča o pravici do dvojezičnih krajevnih na-pisov (2001) in uradni rabi slovenščine(2000). Avstrijsko Ustavno sodišče je 13.decembra 2001 razsodilo, da ima sloven-ska narodna skupnost pravico do dvoje-zičnega krajevnega napisa v kraju Škoc-jan, kjer živi 10 % slovensko govorečegaprebivalstva. Izhajajoč iz razsodbe Us-tavnega sodišča ima slovenska narodnaskupnost po analogiji pravico do dvoje-

zičnih napisov v vseh tistih krajih, kjerživi vsaj 10 % Slovencev. Deželni glavarna avstrijskem Koroškem Jörg Haider jev svoji zadnji volilni kampanji, kljub dejs-tvu, da je Avstrija članica EU, Slovenijapa je bila tik pred njenim vstopom, slo-

venski manjšini na avstrijskem Koroš-kem »obljubil«, da v primeru njegove po-novne izvolitve za deželnega glavarja nebo postavljen noben dvojezičen napis.Obljubo je ponovil še pred nedavnim, naizrednem deželnem kongresu svobodnjaš-ke stranke v Beljaku, na katerem so raz-pravljali o nadaljevanju Konference kon-senza o dvojezičnih krajevnih napisih.

Dolgoleten problem je tudi financira-nje Slovenske glasbene šole. Koroška de-želna oblast v javni šoli ni dovolila no-benih elementov slovenske glasbenevzgoje za slovenske otroke.

Nevzdržno je, da je morala še pred ne-davnim zasebna radijska postaja RadioII pravico do oddajanja v slovenskem je-ziku braniti z gladovno stavko, kljub te-mu, da bi nacionalna radiotelevizija podomačem (avstrijskem) pravu za prizna-ne manjšine morala poskrbeti za oddajev manjšinskih jezikih in jim omogočiti,da to nalogo izpolnijo tudi preko zaseb-nih radijskih postaj.

Prej ste omenili tudi zaskrbljujoče odno-se znotraj slovenske narodne skupnosti naavstrijskem Koroškem?

Da. Odnosi med krovnima slovenski-ma organizacijama Koroških Slovencev,med Narodnim svetom koroških Sloven-cev in Zvezo slovenskih organizacij, sozaradi različnih pogledov na ključnamanjšinska vprašanja vedno slabši. Tarazličnost je prišla najprej do izraza obrazkolu znotraj Narodnega sveta koroš-kih Slovencev, kasneje pa ob sklenitvikoalicije med Haiderjevo Svobodnjaškoin Ambrozyjevo Socialistično stranko pomarčnih deželnih volitvah. Novo člans-tvo Slovenije v EU je korak naprej tudipri izboljševanju položaja slovenske na-rodne skupnosti v Avstriji, saj identitetaEU temelji na spoštovanju različnostikultur. Vendar EU promovira multikul-turno pot, ki je za manjšinske interesemarsikdaj preohlapna, saj za realizacijozahteva ozaveščeno družbo. Dokler ve-

činski in manjšinski narod na avstrijskemKoroškem in Štajerskem ne bosta dovoljozaveščena, bodo še vedno uspevali po-samezniki, katerih cilj je asimilacijamanjšin. S članstvom Slovenije v EU ta-ko ne izgubi na pomenu 7. člen Avstrijskedržavne pogodbe, ki določa posebno vars-tvo slovenske manjšine na avstrijskemKoroškem in Štajerskem. Slovenija bimorala do avstrijske države voditi tak-šno zunanjo politiko, ki bi imela za ciljizpolnitev obveznosti iz 7. člena Avstrij-ske državne pogodbe ter drugih medna-rodnih instrumentov, ki jih je Avstrijaratificirala. Stalni pritisk lahko vrši slo-venska delegacija v Parlamentarni skupš-čini Sveta Evrope. K poročilom Repub-like Avstrije o pravnih in drugih ukre-pih, sprejetih za izvrševanje načel Okvir-ne konvencije, ki jih obravnava Odbor mi-nistrov ob pomoči Odbora strokovnja-kov, lahko Slovenija daje mnenja in po-bude, ki imajo lahko pomembno politič-no težo. Podoben nadzorni mehanizem,kot je določen z Okvirno konvencijo, pred-videva tudi Evropska listina o regionalnihin manjšinskih jezikih (15.–17. člen).Preučiti je treba tudi možnosti, ki se od-pirajo z mednarodnimi postopki predEvropskim sodiščem za človekove pravice.Z njimi je možno opozoriti na kršitev kon-kretnih človekovih pravic. Če bo sprejetaPogodba o ustavi za Evropo, bi lahko od-ločbe sodišča Evropskih skupnosti v zve-zi z Listino o temeljnih pravicah EU in vzvezi z antidiskriminatornimi direktiva-mi močno vplivale na razvoj pravne zaš-čite slovenske narodne skupnosti na av-strijskem Koroškem in Štajerskem.

Kako potem do uresničevanja pravic?

K uresničevanju pravic pa lahko pris-peva predvsem slovenska narodna skup-nost s svojim enotnim nastopom pri av-strijskih in slovenskih državnih institu-cijah. Pri iskanju rešitev za večjo enot-nost slovenske narodne skupnosti na av-strijskem Koroškem bi ji bil lahko za vz-gled boj in uspeh, ki ga je dosegla južno-tirolska manjšina pod vodstvom karizma-tičnega voditelja Silviusa Magnaga v ita-lijanski zvezni deželi Trentino-Alto Adi-ge. Bistvena vzroka za uspeh sta bila no-tranja enotnost navzven in brezpogojnapodpora Magnagove domovine – Repub-like Avstrije.

Tudi Republika Slovenija mora do te-ga vprašanja vzpostaviti ustrezen odnos,ki ne sme temeljiti na strankarskih inte-resih in na vlogi razsodnika o tem, kdoje »grešnik« v dani situaciji. StrategijaSlovenije mora podpirati predvsem tak-šno organiziranost slovenske narodneskupnosti, ki bo prispevala k njenemupoenotenju v največji meri.

V EU bo potrebno tesno sodelovanjemed tako organizirano manjšino in Re-publiko Slovenijo. Sile je treba združitiv skupno korist, ki je v dobrem poznava-nju avstrijske kulture in gospodarstva sstrani slovenske narodne skupnosti in za-gotovitvi ustreznega položaja slovenskenarodne skupnosti na avstrijskem Koroš-kem in Štajerskem.Prihodnjič: O slovenski manjšini v Italiji

16 Odmev tema meseca

Obrazložila inprikazala je pred-vsem dogodke, kiso bili mejniki vteh odnosih in tokot so se dogajaliin ne kot jih sku-ša prikazati us-tvarjalec sporne-ga filma ali del italijanske politike.

Poročilo se prične v obdobju okolileta 1880, ki je zaznamovano s konf-liktnim odnosom in slovensko-italijan-skim narodnostnim sporom. Medtem,ko so se Italijani ozirali preko meje mo-narhije, pa so si Slovenci prizadevalirazbiti politično upravne meje, ker sojih v Avstriji delile med več dežel (po-leg treh primorskih Kranjska ter Ko-roška in Štajerska), saj jih je to omeje-valo pri medsebojnih odnosih in na-rodno-političnem sodelovanju. Moč-nejša politična in narodna zavest terčvrstejša gospodarska trdnost sloven-skega življa je vznemirjalo elitne itali-janske kroge in jih silil v pogosto ozkomiselno narodno obrambno politiko,ki je bila za to področje značilna tjado leta 1915. S prvo svetovno vojno jepostal program iredentizma (gibanja zapriključitev ozemlja Italiji) sestavni delprograma italijanske državne politike,čeprav ob prepričanju, da bo Avstoo-grska monarhija – resda ozemeljskomočno okrnjena - kljub temu prežive-la vojno.

Ob vojaškem razpletu in po njem jeprišlo do polnega izraza nasprotje medslovensko in jugoslovansko tezo o »na-

rodnostni« meji ter italijansko tezo, kise je zavzemala za geografsko in stra-teško mejo. S tem je hotela Italija opra-vičiti ogromne žrtve, ki jih je terjalavojna. Italija, zmagovalka v prvi sve-tovni vojni, je tako sklenila proces na-rodnega zedinjenja in obenem zajela vsvoje meje poleg Slovencev v mestihin manjših središčih z italijansko veči-no tudi povsem slovenska območja, ce-lo tista, ki leže zunaj nekdanjega Av-strijskega Primorja. Nova meja na se-vernem Jadranu, ki jo je določil že lon-donski pakt leta 1915, v glavnem pa po-trdila rapalska pogodba 1920, je odtr-gala od matice četrtino narodnega te-lesa (372.230 ljudi po avstrijskem štet-ju l. 1910, 271.305 po italijanskem štet-ju l. 1921, 290.000 po ocenah CarlaSchiffrerja). Večje število Slovencev vItaliji pa ni vplivalo na boljši položajBeneških Slovencev (okrog 34.000 poštetju iz leta 1921), ki so že dotlej žive-li pod Italijo, ki so jih oblasti obravna-vale kot dokončno poitalijančene in jimzato niso priznavale nikakršne narod-ne pravice. Pogodba ni zavezovala Ita-lije k spoštovanju slovenske in hrvaškemanjšine, pač pa je zagotavljala vso zaš-čito italijanski manjšini v Dalmaciji.Kljub temu pa je bila fašistična politi-ka »etnične bonifikacije« kar najboljbrezobzirna tudi zato, ker so narodnonestrpnost, kdaj pa kdaj prepredeno spravcatim rasizmom, spremljali totali-tarni ukrepi režima. V Julijski krajinije namreč fašizem skušal uresničiti pro-gram popolnega uničenja slovenske inhrvaške identitete. Raznarodovalna po-

litika je sicer zdesetkala slovensko pre-bivalstvo v Trstu in Gorici, na širokorazkropila njegovo razumništvo in pri-padnike meščanskih slojev ter pahnilakmečko prebivalstvo v proletarski stan,vendar pa je le-to strnjeno vztrajalo nasvoji zemlji.

Na ozemlju Julijske krajine se je izob-likoval razvejan odpor do fašističnegazatiranja.

Predvsem slovenska mladina narod-njaške smeri, zbrana v organizacijiTIGR in povezava z jugoslovanskimi,pred začetkom druge svetovne vojnepa tudi angleškimi službami, se je od-ločila, da bo na nasilje odgovorila z na-siljem.

Drugo svetovno vojno so sprožile si-le osi in s tem vtisnile slovensko-itali-janskim odnosom novo razsežnost, kijih je odtlej odločilno zaznamovala. Ita-lija je l. 1941 z okupacijo Jugoslavijedosegla vrhunec politike moči, okupa-cija in razkosanje pa sta pahnila Slo-vence v prepad. Okupacijski režim jetemeljil na internacijah v številna ta-borišča po Italiji (Rab, Gonars, Renic-ci), v procesih pred vojaškimi sodišči,v zaplembah in uničevanju premože-nja, v požigih domov in vasi. Bilo je natisoče mrtvih: padlih v bitkah, obsoje-nih na smrt, ustreljenih talcev, ubitihcivilistov.

V taborišča je bilo odgnanih okrog30.000 ljudi, večinoma civilistov, ženskin otrok. Mnogi so od trpljenja umrli. Na-stali so načrti o množični deportaciji Slo-vencev iz Ljubljanske pokrajine. Nasiljeje doseglo vrhunec med štirimesečno ita-

lijansko vojaško ofenzivo poleti 1942.Med primorskimi Slovenci je osvo-

bodilni boj naletel na posebno plodnatla, ker je sprejel njihove vztrajne na-rodne zahteve po združitvivsega s Slovenci naseljene-ga ozemlja v Jugoslaviji,vključno z mesti, ki so bilanaseljena pretežno z Itali-jani. Kapitulacija Italije jevsekakor pomenila odločil-ni preobrat v slovensko-ita-lijanskih odnosih. Psihološ-ko pa tudi dejansko se jetehtnica nagnila v prid Slo-vencem; ob koncu vojne jeslovenski narod slavil zma-go, večino Italijanov v Ju-lijski krajini pa je leta 1945obšel strah pred narodnimrazsulom. Odločitev o pri-pojitvi ozemlja k združeniSloveniji je vodstvo sloven-skega osvobodilnega giba-nja sprejelo jeseni 1943, po-trjena pa je bila tudi na ju-goslovanski ravni. IzgonNemcev iz Julijske krajineje bil v glavnem zasluga ve-likih jugoslovanskih vojaš-kih enot, deloma tudi za-vezniških.

Slovenci so doživelidvojno osvoboditev; izpodnemške okupacije in izpoditalijanske države. Hkratipa so Italiji naklonjeni pre-bivalci Julijske krajine do-življali jugoslovansko za-

V zadnjem času je zaradi najnovejšihdogodkov, ki jih je sprožil sporni film»Srce v breznu« postalo zelo aktual-no Poročilo slovensko-italijanske zgo-dovinsko-kulturne komisije (Koper - Ca-podistria, 25. julij 2000), ki na približ-no dvajsetih straneh prikazuje obdob-je Slovensko- Italijanskih odnosov v ča-su od leta 1880 do leta 1956.

Slovensko-italijanski oslovensko-italijanske z

Nada Skuk

17Odmev tema meseca

sedbo kot najtemačnejši trenutek v svo-ji zgodovini. Tudi zaradi tega, ker jo jena Tržaškem, Goriškem in Koprskemspremljal val nasilja, ki se je izražal v

aretacijah več tisočev, po večini Itali-janov, a tudi Slovencev, ki so naspro-tovali jugoslovanskemu političnemunačrtu. Žrtve so bile večinoma vrženev kraška brezna, imenovane fojbe; terv deportaciji velikega števila vojakovin civilistov, ki so deloma shirali ali bi-li ubiti med deportacijo, po zaporih intaboriščih za vojne jetnike v raznih kra-jih Jugoslavije (med njimi je treba ome-niti Borovnico). Začetni sunek je spro-žilo revolucionarno gibanje, ki se jespreminjalo v politično vladavino in jenaboj narodne in ideološke nestrpno-sti med partizani spreminjalo v držav-no nasilje. Območje Primorske Julij-ske krajine in Beneške Slovenije, Rezi-je ter Kanalske doline, kjer živita drugob drugem slovenski in italijanski na-rod, je bilo vedno v zgodovini prepre-deno z mejami, vendar nikoli tako nagosto kot v desetletju po drugi svetov-ni vojni.

Ko so dvostranska pogajanja o uso-di STO zastala in se je kriza, ki se jezačela z objavo dvostranske note 8. ok-tobra 1953, umirila, je bila na pobudoatlantskih velesil v Londonu 5. okto-bra 1954 sklenjena Spomenica o so-glasju. Jugoslavija je dobila večino zah-tevanega ozemlja, dasiravno ne tudi sSlovenci poseljenih Gorice in dela Go-riške, Tržiča z okolico ter cone A ni-koli oživelega Svobodnega tržaškegaozemlja. Kljub jugoslovanskim zahte-vam pa Beneške Slovenije, Rezije inKanalske doline niso uvrstili v poga-jalski sklop. Medtem, ko je večina ita-lijanskega javnega mnenja z navduše-

njem pozdravila vrnitev Trsta Italiji, soItalijani v Julijski krajini doživljali iz-gubo Istre kot brazgotino, ki se jim jegloboko zarezala v kolektivni spomin.Slovencem pa so pridobitve grenileneuslišane zgodovinske zahteve po Tr-stu in Gorici, čeprav jih je deloma na-domestila priključitev obalnega pasu zobčutno italijansko navzočnostjo naKoprskem, saj si je Slovenija z njim za-gotovila izhod na morje. Medtem koje hrvaško prebivalstvo dotlej sporne-ga ozemlja po zaključku pogajanj v ce-loti pripadlo Hrvaški kot sestavni eno-ti jugoslovanske federacije, pa je slo-venski živelj ostal v Italiji v okviru tr-žaške, goriške in videmske pokrajine,italijanski živelj pa v Jugoslaviji, čepravse je v času Spomenice o soglasju že vveliki meri odselil z območji, ki jih jemirovna pogodba prisodila Hrvaški.

Skupno je v povojnem času z istr-skega ozemlja, ki je prišlo pod sloven-sko suverenost, odšlo več kot 27.000oseb, ali malone vse tamkajšnje itali-jansko prebivalstvo, hkrati pa tudi večtisoč Slovencev, ki so se pridružili mno-žici beguncev, večini Italijanov, izHrvaške Istre in Dalmacije, torej ob-močji pod hrvaško suverenostjo (oce-ne se sučejo med 200.000 in 300.000osebami).

Vrnitev italijanskih oblasti je na Go-riškem spremljal val nasilja nad Sloven-ci in Jugoslaviji naklonjenimi posamez-niki. Nova meja je z razkosanjem nek-danje pokrajine hudo oškodovala Go-riško. Gorato zaledje Posočja je ločilaod njegovega ravninskega težišča ter

Slovence ločila od rojakov. Slovencemv Beneški Sloveniji in Reziji ter Kanal-ski dolini se je godilo še huje, saj jihitalijanske oblasti nikoli niso priznalekot narodno manjšino.

Sklenitev londonske spomenice o so-glasju sicer ni razrešila vseh odprtihdvostranskih vprašanj, začenši z vpra-šanji ravnanja z manjšinami, a se je znjo vendarle izteklo eno od najbolj na-petih obdobji v slovensko - italijanskihodnosih. Začelo se je novo obdobje po-stopnega uvajanja obmejnega sodelo-vanja na podlagi rimskega (1955) in vi-demskega sporazuma (1962) ter zložnerasti kulturnih in gospodarskih odnosov.

Italija in Jugoslavija sta kljub nere-šenim problemom že po sklenitvi mi-rovne pogodbe začeli navezovati vse te-snejše medsebojne odnose, tako da jev poznih šestdesetih letih meja med nji-ma veljala za najbolj odprto mejo vEvropi med državama z različno druž-beno ureditvijo. K temu sta največ pris-pevali obe manjšini.

Vse to vodi sosednja naroda po de-setletjih vročih razprtij kljub občasnimzastojem v odnosih k vse plodnejšemumedsebojnemu sodelovanju. Ne sme sezgoditi, da bi postopno graditev odno-sov in desetletja dolgo reševanje neso-glasij ponovno porušil in postavil na za-četek, po mnenju kritikov, celo slabo po-snet film, ki samo z enega vidika prika-zuje burno in krvavo povojno obdobje.

Taki filmi bi morali, če že, služiti na-menu in sporočilu: Da se kaj takegane bi nikoli več ponovilo!

Nada Skuk

odnosi skozi Poročilozgodovinsko-kulturne komisije

18 Odmev

mu odpravljanju bistveno več kot do-slej prispevati tako politični kot inte-lektualni mnenjski voditelji. Potrebnoje domisliti evropsko paradigmo med-sebojnih odnosov, v kateri stopi naci-ja korak nazaj in se v ospredju pojaviposameznik. Ne moremo več gledatina naše barabe, kot na pridne fantke,ki se jim je nehote dogodil ta ali onispodrsljaj. Zanj pa so tako ali tako kri-vi zločinci na oni strani meje. Na zlo-čine preteklosti ne smemo več gleda-ti iz perspektive, kdo je to naredil, am-pak z mislijo, kaj je bilo narejeno inali je to obsodbe vredno. Zato pa jepotrebno, da vsak pomete pred last-nim pragom. In šele ko bomo Sloven-ci to naredili, lahko upravičeno terja-mo to tudi od naših sosedov.

Slovenci smo bili prvi med vseminarodi v Evropi, ki smo se odločnouprli fašizmu in nacizmu. Na TIGRin na ljudi, ki so se skupaj z demokra-tičnimi narodi Evrope v tridesetih le-tih preteklega stoletja borili proti to-talitarizmom vseh barv, povojna ko-munistična oblast jih je označevalakot špijone SOE, smo lahko upravi-čeno ponosni. Ponosni smo lahko nazačetke NOB in na odpor drugih sku-pin proti okupatorju. Priznati in ob-žalovati pa bi morali, da je bil NOBtako zgodaj izrabljen za komunistič-ni prevzem oblasti in tako spremenjenv svojo antitezo. Z vso odločnostjo bimorali obsoditi komunistično prevze-manje oblasti, ki je bilo zločinsko ta-ko v svojem cilju – vzpostavitvi bolj-ševistične diktature – kot tudi v svo-jih metodah. Ljudje, ki so to prevze-manje oblasti vodili in izvajali so od-govorni za zločine, ki jih je to gibanjezakrivilo v Sloveniji in na sosednjihozemljih. Od teh zločinov bi se mora-li Slovenci distancirati jih moralno inpravno obsoditi. Ta dejanja niso ničman zločinska samo zato ker so jihzakrivili naši sonarodnjaki, seveda pa

so za njih odgovorni oni. Osebno semmnenja, da je vsako vzpostavljanje, vo-denje in izvajanje totalitarnega poli-tičnega sistema zločinsko. Če bi se vsislovenski demokrati odločno postavilina to stališče, in bi skladno s tem sta-liščem tudi ravnali, bi nam to dalo mo-ralno moč in pravico, da nekaj podob-nega terjamo tudi od naših sosedov.

Nedvomno so slovensko – avstrij-ski odnosi obremenjeni z nekaterimidejanji povojnih komunističnih obla-sti v Sloveniji kot so izgon in pobojisodržavljanov nemške narodnosti, za-plemba njihovega premoženja itd. Se-veda lahko smatramo ta dejanja kotpovračilne ukrepe za genocid, ki soga nacistične oblasti izvajale med dru-go svetovno vojno v Sloveniji. Zave-dati pa se moramo, da taki povračilniukrepi niso skladni s principom de-mokracije in pravne države. Vendartako kot demokrati ne krivimo Avstri-je za nacistične zločine, upravičenopričakujemo, da tudi oni ne bodo ena-čili bivših komunističnih oblastnikovv Sloveniji z današnjo, demokratičnoRepubliko Slovenijo. Kot članu SLSmi je iskreno žal, da dr Andreas Kohl,predsednik avstrijskega parlamenta inčlan Avstrijske ljudske stranke ni dou-mel, da 7. člen ADP predstavlja tistotrajno vez in izraz solidarnosti meddvema žrtvama nacizma: Avstrijo inslovensko manjšino na Koroškem. Stem členom se Avstrija pozicionira kot

prva žrtev nacizma. Za mene pravnadiskusija ali je Slovenija pravna na-slednica ADP ali ni, nima nobenegasmisla. Nesporno je moralna nasled-nica. S priznanjem tega dejstva bi dr.Kohl nedvomno slovensko-avstrijske od-nose dvignil na tisti višji kvalitetni nivo,ki je potreben zato, da bomo v EU os-tvarili tiste ideale demokracije in huma-nizma, ki jih v Evropi nacionalnih dr-žav nismo mogli. Res mi je žal, da je topriliko zamudil. Očitno pa je, da bodomorali tudi Avstrijci tako kot tudi mi šekaj pomesti pred svojim pragom. Upam,da jim bo prihodnjič to bolje uspelo.

Problemi slovensko – italijanskihodnosov imajo v bistvu iste koreninekot naši odnosi z Avstrijo, vendar oce-njujem, da je ta problem resnejši in vkratkem času veliko teže rešljiv. Itali-ja ni bila nikoli prisiljena, da se na os-novi humanizma in demokracije kon-frontira s svojo zgodovino. Zelo ma-lo je ljudi v Italiji, ki se zavedajo, daje v zadnjih stopetdesetih letih njiho-va država kar trikrat vkorakala na slo-vensko nacionalno ozemlje. Da si jepo zmagi v prvi svetovni vojni pripo-jila kar tretjino slovenskega nacional-nega teritorija in ga med obema voj-nama skušala nasilno italijanizirati.Res je, po drugi svetovni vojni je mo-rala Italija del ozemlja vrniti Sloveni-ji. Vendar le del, kajti sedanja mejapoteka še vedno bistveno bolj vzhod-no od zgodovinske meje, pa naj kot

Motnje v odnosih s sosedi in tukajbi se omejil na sosede, ki so že čla-ni EU, po našem vstopu v Unijo soza mnoge presenečenje, za menepa samo pričakovana nesoglasja, kiso posledica prikritih, a nepozab-ljenih zamer iz preteklosti.

Pri tem izha-jam iz prepriča-nja, da so za sobi-vanje v Uniji po-trebni veliko kva-litetnejši, na osno-vi humanizma te-melječi odnosimed evropskimi nacijami in njihovimiposamezniki, kot je to v primeru medsabo nepovezanih nacionalnih držav.V EU se namreč ni več mogoče po-staviti na stališče, da zaenkrat bomože shajali s tistimi barabami na onistrani meje, v naslednji vojni pa bo-mo z njimi že poravnali račune. Naen-krat postane jasno, da naslednje vojnene bo in tako nacionalni miti o tem, ka-ko smo bili zgodovinsko oškodovani inprizadeti nimajo več svojega varnostne-ga ventila. To seveda vodi do napetosti,ki smo jim priča, vendar trdno verja-mem, da so le prehodnega značaja.

Vendar, če naj bodo ta trenja pre-hodnega značaja, morajo k njihove-

Prof. dr. Andrej Umek

Evropa se lahko rasamo na osnovi njlastnega humanizm

tema meseca

19Odmev

Slovenska ljudska stranka meni, daje bil fašizem začetnik silnega gorjaSlovencev, še posebno Primorcev; fa-šizma in povzročenega gorja se ne daz ničemer opravičiti. Izražamo globo-ko spoštovanje do vseh, ki so se uprlifašizmu in se borili za obstoj slovens-tva. Vsi zločini, ne glede na ideologi-jo ali totalitarizem, v imenu kateregaso bili storjeni, zahtevajo enako obrav-navo in obsodbo.

SLS spoštuje vse, ki so se v prete-klosti borili proti nacizmu, fašizmu inkomunizmu. SLS meni, da ni mogo-če vseh partizanov povezovati s po-vojnimi poboji in revolucijo, kakor tu-di ni mogoče vseh domobrancev ob-toževati za izdajstvo slovenskega na-roda.

V SLS verjamemo, da sinovi in hče-re ter vnuki in vnukinje partizanov in

domobrancev, mobilizirancev, izgnan-cev in vseh drugih lahko brez breme-na zgodovine v medsebojnem spošto-vanju skupaj delajo za svojo in skup-no prihodnost. Verjamemo, da želijoostati ponosni na svoje prednike in ho-čejo ostati ponosni na zgodovinskozmago slovenskega naroda v boju pro-ti tistim, ki so ga hoteli iztrebiti.

SLS meni, da se številni udeleženciNOB upravičeno čutijo prizadete inzlorabljene, ker se odgovorni za izven-sodne poboje in zločine v revolucio-narnem boju skrivajo za plemenitost-jo narodno osvobodilnega boja. SLSmeni, da se je velika večina partiza-nov za ceno lastnega življenja in imet-ja borila izključno za osvoboditev inohranitev slovenskega naroda. SLS za-to vztraja, da je potrebno posamezni-ke, ki so odgovorni za zločine, posta-viti pred odgovornost, ostalim parti-zanom in drugim udeležencem NOBpa izraziti spoštovanje za njihov pris-pevek v boju proti fašizmu in naciz-mu. SLS je prepričana, da toliko časane bomo mogli v vsej polnosti izraža-ti svojega ponosa na naš boj proti na-cizmu in fašizmu, dokler bo Sloveni-ja ujetnica nerazčiščene preteklosti.Prav toliko časa bo okrnjena tudi na-ša kredibilnost in samozavest v bojuproti nesprejemljivemu opravičevanjufašizma, ki smo mu priča v zadnjemčasu.

Nova generacija SLS ocenjuje kot po-vsem nesprejemljive izjave predsednikaavstrijskega parlamenta Andreasa Koh-la, ki postavlja pod vprašaj obveznostiAvstrije do slovenske manjšine na pod-lagi 7. člena Avstrijske državne pogod-be. Tako pomemben avstrijski politik bise moral zavedati, da ne gre le za ob-močje, kjer živi slovenska manjšina, am-pak tudi za zgodovinsko »zibelko« slo-venskega naroda in slovenske državno-sti. Nova generacija SLS pričakuje odslovenske zunanje politike, vlade in par-lamenta, da bo odločno zaščitila praviceSlovencev v Avstriji in nedvoumno spo-ročila predsedniku avstrijskega parlamen-ta, da Slovenija ne pristaja na izmikanjeAvstrije, ko gre za izpolnjevanje obvez-nosti do slovenske manjšine.

Nova generacija SLS ne sprejema po-litičnih stališč nekaterih italijanskihstrank vladne večine, ki želijo Republi-ki Sloveniji naprtiti odgovornost za de-janja nedemokratičnega komunistične-ga režima iz obdobja naše preteklosti po2. svetovni vojni. Nova generacija SLSzahteva, da se Republika Slovenija di-stancira od nizkotne politizacije spornihnasilnih dejanj ene ali druge strani izzgodovinskega obdobja 2. svetovne voj-ne in zavrača kakršnokoli opredeljeva-nje za eno ali drugo nasilno ideologijoiz tega obdobja.

Nova generacija SLS na dogajanja vobdobju pred, med in po 2. svetovni voj-ni gleda z zgodovinsko distanco, obsojavse zločine in genocidna ter druga na-

Kongresna izjava Nove generacije

SLS za premišljen in odločenodgovor Slovenije na pritiskeiz Italije in Avstrije

silna dejanja in ravnanja takrat antago-nističnih ideologij nacizma, fašizma inboljševističnega komunizma, ki so vprejšnjem stoletju glavni krivci za neiz-merne morije na desetine milijonov ne-dolžnih civilistov.

Nova generacija SLS zahteva, da Vla-da in Državni zbor RS z ustreznimi po-litičnimi akti oziroma primernimi diplo-matskimi aktivnostmi zaščitita Sloveni-jo pred vsiljeno vlogo zgodovinskegakrivca in talca dejanj komunističnega re-žima, ki ga je ravno slovenska osamos-vojitev po demokratični in nenasilni potiodpravila.

Za Novo generacijo SLS je nesprejem-ljivo celotno partizansko gibanje in na-rodno osvobodilni boj obtoževati za re-volucijo in povojne poboje. Prav tako jenesprejemljivo obtoževati vse domo-brance in druge proti komunistične bor-ce za prisego okupatorju. Nova genera-cija SLS spoštuje vse, ki so se borili pro-ti nacizmu, fašizmu in komunizmu. Nateh temeljih želimo graditi sožitje inskupno prihodnost novih generacij.

Nova generacija nasprotuje ravnanjuRepublike Italije, ki je ob praznovanjusvojega spornega praznika za eno mi-nuto zaprla mejo z našo državo. To sim-bolno dejanje je v nasprotju z duhomevropskega povezovanja in sožitja naro-dov, ki sestavljajo Evropsko unijo in vnjej predstavljajo enakopravne partner-je. Pričakujemo, da se bo Republika Ita-lija v bodoče vzdržala takega neevrop-skega ravnanja.

azvijajejma

zgodovinsko mejo smatramo tisto izleta 1866 ali leta 1914. Prav tako ob-sodba fašizma v Italiji ni niti približ-no tako močna, kot je obsodba na-cizma v nemško govorečem deluEvrope. Ni malo Italijanov, ki v fa-šizmu odkrivajo tudi dobre strani.Italija je še zelo daleč od spoznanja,da predstavljajo vsi trije totalitariz-mi: fašizem, nacizem in komunizemin vsak posamezen tisto najboljskrajno zlo, ki si ga v človeški druž-bi sploh lahko predstavljamo. Itali-ja tudi ni povedala svojim državlja-nom, da so za njo kot bivšo članicofašistične koalicije mednarodne po-godbe, ki urejajo povojno Evropo,obvezujoče, naj jih je podpisala alipa ne. Nesmiselno in verjetno kon-traproduktivno bi bilo Italiji predpi-sovati kako naj pometa pred lastnimpragom, če tega nismo storili mipred mašim, vsaj v celoti ne. Trdnosem prepričan, da bo tudi Italija prejali slej doumela, da naslednje vojnene bo in da je potrebno opustiti na-cionalne mite, ki našim odpuščajovse in za vse krivijo soseda. Takratbo tudi ona začela pometati predlastnim pragom in dala tako svojprispevek k bolj humanim medčlo-veškim odnosom v Evropi.

Urejanje odnosov z našima sose-doma je nedvomno tako v interesuSlovenije kot tudi Avstrije in Italije.Sprijazniti se moramo, da teh trenjne bo mogoče odpraviti čez noč. Topa nas še toliko bolj zavezuje, da de-lujemo v tem smislu. Demokratičnain humana Evropa je cilj za katere-ga se vredno potruditi. Za mene jepopolnoma sprejemljivo, da Slove-nija prevzame iniciativo in da v smi-slu demokracije in humanizma do-ma uredimo to, kar nam do sedaj šeni uspelo. Potem bomo imeli ned-vomno pravico tudi sosedom reči,gospodje, mi čakamo na vas.

Slovenska ljudska stranka se zave-da, da je potrebno slovensko manjši-no podpirati ne samo na formalni am-pak tudi na konkretni ravni. Zato boSLS organizirala avtobusne prevozein spodbujala svoje članstvo in drugeSlovence v domovini, da bi se rednoudeleževali predstav Slovenskega na-rodnega gledališča v Trstu.

Glede odnosov z Avstrijo in zašči-te slovenske manjšine podpiramo

skupno vladno izjavo: »Avstrijska dr-žavna pogodba je dejstvo v mednarod-nem pravu, ki ga ne morejo spremi-njati izjave posameznih politikov. Jeplod sporazuma in konsenza, zato jomorajo spoštovati vse države, ki spo-štujejo načela mednarodnega prava.Republika Avstrija se je s 7. členom vAvstrijski državni pogodbi zavezalaščititi pravice slovenske manjšine nasvojem ozemlju. Republika Slovenijaima dolžnost in pravico, da v dialogus prijateljsko in sosednjo državo na todejstvo opozarja.«

R.R.

Fašizma se ne da z ničemer opravičiti

tema meseca

20 Odmev

Irena Majcen se je rodila 2. mar-ca 1958 v Novem mestu. Po kon-čani osnovni šoli in gimnaziji v Ce-lju je leta 1980 diplomirala na Bio-tehnični fakulteti v Ljubljani in seleta 1981, stara še ne 23 let zapo-slila na Kmetijski zadrugi v Sloven-ski Bistrici, kjer je skozi študij pre-jemala štipendijo. S pomočjo za-poslenih je hitro spoznala teren ta-kratne občine Slovenska Bistrica inljudje so jo vzeli za svojo. Nekaj letje bila tudi vodja Tozd-a Kmetijskezadruge s 45 zaposlenimi, kasnejeje delo nadaljevala v pospeševalnislužbi. V letu 1991 je bila izvoljenav Izvršni svet Občine Slovenska Bi-strica, kjer se je strokovno izpopol-nila, veliko pa je delala na terenu zljudmi. V tem času sta nastala pro-grama Razvoj Dravinjske doline inPohorje - naš skupni prostor, kjerje pri snovanju zaključkov sodelo-valo preko 1000 ljudi. Po letu 1995,ko sta se ločili občina in upravnaenota, je na upravni enoti Sloven-ska Bistrica prevzela vodenje od-delka za kmetijstvo, prehrano, goz-

darstvo in gospodarstvo in nado-mešča načelnico UE.

Ob službi je aktivna na številnihpodročjih. V letu 1992 je kandidi-rala za poslanko na listi SLS. V pr-vem mandatu leta 1995, je bila pravtako na listi SLS izvoljena v Ob-činski svet, vendar je, tako kot nje-ni sodelavci, zaradi zakonskih ovirmorala izstopiti iz njega. Je pred-sednica Krajevne skupnosti AlfonzŠaril v drugem mandatu, 6 let jetudi članica Programskega odborastatistične regije za Podravje, pred-sednica sveta zavoda za KTV, večkot 10 let pa je tudi predsednicaupravnega odbora Kmetijske za-druge in še bi lahko naštevali.

S partnerjem Slavkom, ki je sa-mostojni podjetnik – avtoprevoz-nik, imata študentko Nejo in gim-nazijca Tomija. Skozi družino jedobro seznanjena s problematikovarstva in šolstva v občini, s teža-vami obrti in podjetništva. V pros-tem času uživa v smučanju, plani-nari in se druži s prijatelji.

Delo z ljudmi ji je v veselje in pra-vi, da se pri takem delu vedno zno-

sprejetega 5 letnega programa.• Izobraževanje: dokončanje finan-

ciranja komunalne ureditve sred-nje šole, izgradnje oz. razširitveosnovne šole v Zg. Polskavi in Zg.Ložnici. Zagotavljena so sreds-tva za dokončanje adaptacijeknjižnice.

• Kultura: Zavod za kulturo načr-tuje prednostno investicijo uredi-tev gradu Zg. Polskava in finanč-no pomoč pri obnovi sakralnihobjektov in kulturnih domov.

• Šport: Izgradnja stadiona s tribu-nami, dokončanje centra za mla-de.

• Starejši občani: Pridobivanje do-kumentacije in izdelava finančne-ga načrta za graditev dnevnegacentra za starostnike oz. domaupokojencev in varovanih stano-vanj.

• Komunala: nadaljujejo se investi-cije pri oskrbi z vodo, izdelujejose projekti v zvezi z dokončanjemizgradnje sekundarnega omrežjaza ureditev čistilne naprave, ure-ditev kanalizacije in kasneje čistil-

Irena Majcenkandidatka za županjo Občine Slovenska Bistrica

ne naprave v Poljčanah.• Cilji za prihodnost: Pripraviti je

potrebno širšo razpravo o inve-sticijah v naslednjem štirilet-nem obdobju.

Tako široka paleta nalog in udejs-tvovanj nas pelje do spoznanja, dasamo en človek ne more postoritiveliko. Zato je naloga županje, dapovezuje ljudi, ovrednoti najpo-membnejše zadeve in skupaj z ob-čani določi prioriteto razvoja. Za-radi omejenih finančnih sredstevje zelo pomembno, da se začetiprogrami dokončajo ter, da se pro-grami razvoja sprejemajo za več letnaprej, ne pa od danes na jutri.

Kandidatka ima odlike, ki zago-tavljajo nadaljevanje uspešno za-stavljenega dela.

“Obljubljam – zavezujem se,da bom vse svoje znanje in

Izkušnje uporabila pri vodenjuobčine in da bom vso skrb

posvečala njenemunadaljnjemu razvoju – tako

mesta kot podeželja.”

va nekaj naučiš ter, da ob posluša-nju življenjskih zgodb pomagaš so-govorniku in sebi. Nikoli v življenjuni tako hudo, da bi bilo potrebnoobupati, težave zaupaj prijateljem inlažje jih boš premagoval.

“Obljubljam, da bom namenilaposebno skrb področju socialne

politike, zmanjševanjubrezposelnosti in reševanju

problemov starejše populacije.”

Zavzemala se bom, tako kot mojapredhodnika župana g. Ivan Pučnikin dr. Ivan Žagar, za enakomeren raz-voj mesta in podeželja. Ob župano-vanju obeh predhodnikov sem sode-lovala v številnih projektih. Takosmo v zadnjih petnajstih letih v naj-bolj oddaljene kraje občine pripelja-li elektriko, vodo, uredili strugo Dra-vinje, da smo omilili posledice po-plav. Zgrajeni so bili številni mosto-vi, asfaltirane ceste, urejeni pločni-ki, obvoznice, dozidani in na novozgrajeni šolski objekti, vrtci in pro-stori za delovanje mladine ter kra-

jevnih skupnosti.Opazen je bil razvoj drobnega gos-

podarstva in podjetništva. Razvila sose močna podjetja, ki so med vodil-nimi v državi. Uspešno smo dogra-dili zdravstveni dom z lekarno, po-večale so se zmogljivosti doma dr.Jožeta Potrča.

Skrbimo za dobro pitno vodo inčisto okolje. Kmetijstvo še vedno ve-ča proizvodnjo, kljub številnim teža-vam, ki jih prinaša vstop v EU. Napodročju športa se kažejo uspehi ta-ko v udejstvovanju športnikov kot tu-di v začetku izgradnje stadiona. Šte-vilna amaterska kulturna društva inZavod za kulturo Slovenska Bistri-ca redno bogatijo naš vsakdan s kul-turnimi prireditvami.

Na področju turizma in infrastruk-ture se kaže napredek.

Vsemu temu bomo posvetili na-daljnjo pozornost, da se bo razvojnadaljeval.

V tem mandatu so že zastavljenenaloge:• Požarno varstvo: delo na podlagi

SL(S)avni

21Odmev

Ireno poznam že več kot 101et. Bila je ena izmed treh ženskv mojem prvem volilnem odbo-ru. Prepričan sem, da bo dobronadaljevala delo, ki sem ga za-stavil in pri tem bo imela vso mo-jo podporo.

(dr. Ivan Žagar)

Pametna, preudarna, odločna,deloholična ... Kaj še hočete, mo-ji Bistričani ?

(dr. Zorica Janžekovič)

Ker imam rad moje mesto,bom volil Ireno.

(Martin Modic)

Irena je bila dobra športnica.Želim ji zmago.

(Bratranec RebernakMilan)

Delovne in strokovne kvaliteteIrene Majcen, ki zaseda položajvodje Oddelka za kmetijstvo, goz-darstvo, prehrano in gospodars-tvo na Upravni enoti SlovenskaBistrica, ocenjujem kot odlične.Njen osebni prispevek pri deluna oddelku je pomembno pris-peval tudi k boljšemu delovanjucelotne Upravne enote, saj s svo-jim zgledom ustvarja delovnovzdušje, ki je podlaga za strokov-no kvaliteto in uspešno delo.

(Lidija Stebernak)

Zakaj podpora Ireni Majcen?Ker je ženska in je že dokaza-

la svoje sposobnosti in znanja,ter ima vso podporo bivšega žu-pana. Zatorej dajte svoj glas kan-didatki in tako omogočite, da tu-di Slovenska Bistrica dobi prvožupanjo v svoji zgodovini.

(Ivan Jurše)

Ga. Irena Majcen, univ. dipl.ing. agr. pozna in ima odnos dodela. Je moralno in strokovnosposobna, zelo aktivna. Želimo,da jo občanke in občani izvoli-mo za županjo naše občine.

(Vezjak Alojz)

Lado Križmankandidat za župana Občine Brežice

Ker naše finance ne do-puščajo veliko bohotenja splakati in ogromnimi pano-ji ob cestiščih, dovolite, davam za trenutek vzamemodragoceni čas in vas nago-vorimo v imenu našega kan-didata za župana ObčineBrežice, ki mu dajemo vsopodporo pri našem skup-nem projektu.

Sem Lado Križman, rojenleta 1963 v Brežicah, stanu-joč na Čatežu ob Savi.Končano imam Višjo stro-kovno šolo smer komercia-list, zaposlen pa sem kot sa-mostojni podjetnik. Svojopolitično pot sem prišel pred10 leti, ko sem bil prvič iz-voljen v občinski svetObčine Brežice, kjer oprav-ljam naloge svetnika že tret-je mandatno obdobje in semčlan odbora za družbene de-javnosti Občine Brežice terpredsednik sveta Osnovnešole Brežice. V krajevniskupnosti, kjer prebivam,sem član sveta krajevneskupnosti in Turističnegadruštva Čatež ob Savi.

Moje delo je namenjenoljudem, ki so me podprli navolitvah. S svojim javnim de-lovanjem tako v občinskemsvetu, kot tudi v drugih or-ganih želim po najboljšihmočeh pomagati, kar doka-zujem z dose-danjimi rezul-tati mojega de-la. Menim, dazelo dobropoznam delo-vanje občinskepolitike. Mojeizkušnje mi narekujejo, dalahko naredimo še veliko večv korist vseh občanov našeobčine, v kolikor dobimVašo podporo oziroma Vašglas na volitvah.

Žal je bilo dosedanje delo

občinskih služb brez dolgo-ročne vizije,saj so se is-kale rešitveod proble-ma do prob-lema, kar papo ocenahni dobro.

Dosedanji vodilni možje našeobčine niso storili koraka, kibi Vam občanom olajšalo bi-vanje in življenje v naši obči-ni oziroma vas razbremeniloskrbi, za katere lahko in moraposkrbeti lokalna skupnost.

“Moje izkušnje mi narekujejo,da lahko naredimo še velikoveč v korist vseh občanov

naše občine.”

Želim si še hitrejši razvojnaše občine ter večji vpliv nareševanje lokalnih in regional-nih problemov v Ljubljani.

Sem član Slovenske ljud-ske stranke, stranke sloven-skih tradicionalnih vrednot,zmernosti in napredka.

Znam sodelovati tudi z dru-gače mislečimi in na taknačin delujem in bom delovaltudi v bodoče. V kolikor minamenite svoje zaupanje navolitvah 6. 3. 2005, se vam žev naprej zahvaljujem za vašopodporo.

SL(S)avni

22 Odmev zveze, klubi, gibanja, podmladek -NG SLS

Kongres Nove generacije SLSDvodnevnega kongresa, ki je potekal11. in 12. februarja pod geslom »Mla-di smo moč« potekal v Celju, se jeudeležilo skoraj 100 delegatk in de-legatov iz vse Slovenije.

Pričel se je s slavnostno otvoritvijov Vojniku. Prisotne so nagovorili pred-sednik SLS Janez Podobnik, podpred-sednica Nada Skuk, podpredsednik inžupan Celja Bojan Šrot, vodja poslan-ske skupine SLS v Državnem zboruJakob Presečnik in domači župan Voj-nika Benedikt Podergajs. V svojem po-slovilnem nagovoru je Nataša KavašPuc povzela svoje pozitivne izkušnjes skoraj petnajstletnim aktivnim de-lom v političnem podmladku ter izra-

zila prepričanje, da bodo mladi v SLSnajuspešnejši v ustvarjanju temeljev zanadaljnje politično delo, v kolikor jihbo vodilo skupno timsko delo, med-sebojna odprtost in želja po dopolnje-vanju, iskrena prizadevanja za dobroSlovenije ter pogum in drznost. JanezPodobnik je poudaril, da v Novi ge-neraciji vidi generacijo novega vzpo-na Slovenske ljudske stranke. Kot gos-tje so se kongresa udeležili tudi pred-stavniki prijateljskih podmladkov,Mladinskega sveta Slovenije in neka-terih drugih mladinskih organizacij,s katerimi Nova generacija še posebejdobro sodeluje.

Otvoritev, ki je bila s pesmijo fan-

Predsednik:Rok Ravnikar, Domžale

Podpredsednik:Janez Tomšič, Dobrepolje

Člani Izvršilnega odbora:Robert Duh, BeltinciAleš Češarek, RibnicaUroš Kavčič, Nova GoricaHelena Bohl, ŠentiljMaja Erbežnik, LjubljanaPetra Kapl, Sveta AnaMiha Miklavčič, PiranTimotej Henrik Neubauer, LjubljanaDušan Janez Gačnik, Sodražica

Predsednik Sveta:Blaž Milavec, Sodražica

Člani Sveta:Petra Hiršel, LitijaMatjaž Marinčič, LjubljanaAna Osredkar, MedvodeAlenka Petrovič, MarkovciTjaša Podergajs, VojnikGašper Prevc, Železniki

Janko Slokar, AjdovščinaLenart Tomšič, DobrepoljePrimož Truntič, PesnicaJanja Viher, KungotaBor Zgonc, Bloke

Predsednik Nadzornega odbora:Žiga Čepar, Ljubljana

Člana Nadzornega odbora:Jure Osredkar, MedvodeSlavko Pesek, Hajdina

Na kongresu so delegati sprejeli tu-di izjavo, s katero so pozvali na pre-mišljen in odločen odgovor Sloveni-je na pritiske iz Italije in Avstrije terizjavo o nasprotovanju gradnji seži-galnic v Sloveniji.

V Novi generaciji se za pomoč priizvedbi kongresa še posebej zahvalju-jemo Mestnemu Odboru SLS Celjein županu Bojanu Šrotu ter MarkuZidanšku, občinskemu odboru SLSVojnik s predsednikom MarjanomKovačem, županu občine Vojnik Be-nediktu Podergajsu ter Petri ŽgajnerPehar in celotnemu občinskemu odbo-ru Nove generacije Vojnik.

Vodstvo Nove generacije za mandat 2005 – 2007:

tovskega zbora iz Doba predvsem kul-turno obarvana, je minila v precejsproščenem in družabnem vzdušju. Vpoznih večernih urah se je večina ude-ležencev preselila v prenočišča podstreho zavoda Dom sv. Jožef v Celju.Tam je naslednji dan potekal formal-ni del kongresa s poročili za preteklimandat in izvolitvijo novega vodstva.

Uvedba državljanskevzgoje?

Ljubezni in spoštovanja do domo-vine se seveda ne da prisiliti, vendarje za mladega človeka zelo pomem-bno, da pridobi v času izobraževa-nja jasno in pozitivno sliko sloven-ske države, na katero je lahko pono-sen. Če ne bomo znalivrednotiti pomembnihodločitev v zgodovin-skih trenutkih ter ceni-ti, da so nekateri za na-šo prihodnost žrtvovalicelo svoja življenja, po-tem seveda ne moremoimeti prave odgovornostiza prihodnost!

Uvedba državljanskevzgoje v šolah sama po se-bi ne bo odrešujoča, ven-dar je poznavanje nastaja-nja slovenske države, ko-

Osrednjo vsebinsko točko kongre-sa je predstavljala razprava o vlogi inprihodnosti podmladka v SLS, ki stajo oblikovala nekdanja predsednikapodmladkov Aleš Primc in DamjanMedved. Izpostavila sta, da je nov za-gon vsake stranke možen samo prekonovih moči, predvsem preko mladih,ki imajo zadosti energije, ambicij in sa-mozavesti, da brez bremena take alidrugačne preteklosti lahko enakovred-no vstopajo v politično areno.

V uradnem delu kongresa so pote-kale tudi volitve: za predsednika je bilizvoljen Rok Ravnikar, ki je nasledildosedanjo predsednico Natašo KavašPuc. Kongres Nove generacije je zapodpredsednika izvolil Janeza Tom-šiča iz Dobrepolja, za predsednikasveta pa Blaža Milavca iz Sodražice.Na novo je bilo izvoljenih še devet čla-nov izvršilnega odbora in enajst čla-nov Sveta Nove generacije SLS.

23Odmev

Predstavitev Roka Ravnikarja,predsednika Nove generacije SLS

Star sem 27 let. Vse svoje življe-nje sem preživel na hribovski kmeti-ji na Sveti Trojici pri Domžalah. Po-litika me je začela zanimati približ-no takrat kot vse ostale Slovence –konec osemdesetih let, ko smo obvečerih s sosedi razpravljali o »gr-dem Miloševiču in ostalih jugoslo-vanskih zgodbah«.

Najgloblji odnos do politike semrazvil prav preko Slovenske ljudskestranke. Nekateri govorijo, da se zastranke odločajo na podlagi progra-ma, voditeljev, oglasov. Jaz sem se,tako kot mnogi od vas, za Sloven-sko ljudsko stranko odločil zato, kerso vanjo verjeli moji starši in doma-či. Noben od staršev ni zaposlen,oba se preživljata z delom na kmeti-ji in vsi štirje otroci smo jima pri tempomagali. Oba sta vedela, da jekmečki kruh težak in da so sloven-ski kmetje v resnično nezavidljivempoložaju. Zato sta se pridružila po-sameznikom, ki so leta 1988 usta-navljali Slovensko kmečko zvezo inse udeležila tudi slavnega shoda vUnionski dvorani 12. maja 1988. Ka-sneje pa sta z ostalimi v naši vasi inokolici spodbujala za aktivno člans-tvo v takratni SKZ. Tako sem od ta-krat živel v okolju, kjer je imela SLSpodporo večjo od 70 %! Kaj se jekasneje dogajalo s to podporo, ve-mo vsi …

Kaj kmalu me je zagrabila tekmo-

valnost, ki ga ponuja politika in čarvolilnega boja. Šport in tekmovanjaso mi od nekdaj blizu. Že 1990 semskrbel, da je plakat SLS redno viselsredi vasi, še bolj sem zagrabil 1992,ko sem ponosno nosil v srednjo šoloznamenito značko v obliki Slovenijez napisom SLS. Med spraševanjemangleščine, se mi je profesorica takratposmehnila: »Ja, ljubček, kaj pa ti veš,kaj je politika«. Morda res nisem naj-bolje vedel, a še isti dan sem diverzant-sko nalepil veliko nalepko SLS, tisto sklasom, na naš avtobus. Najmanj zadva dneva jo je vozil naokoli.

V srednji šoli se je med sošolci vesčas vedelo, da aktivno podpiram SLS.Že takrat sem hvalil podmladek, v ka-terega pa sem se vključil šele na kon-gresu Mladih SLS 1998 v Zagojičihpri Ptuju, kjer sem bil izvoljen v nad-

zorni odbor. Od takrat tudi vodim ob-činski odbor podmladka v občiniDomžale. Biti v podmladku je bilovedno zabavno: udeleževali smo se ta-ko družabnega paintballa, raftinga,poletnega tabora kot resnih sej in se-stankov. Leto 2000 je bilo še posebejrazburljivo. Združevanje strank inpodmladkov, peripetije, o katerih bise morale pisati debele knjige. V zdru-ženi Novi generaciji, ki je združila naj-boljše iz Mladih krščanskih demokra-tov in Mladih SLS, sem prevzel me-sto predsednika nadzornega odbora.Še pred koncem mandata pa sem bilna Svetu NG določen za namestnikapredčasno preminulega podpredsed-nika Pavla Fabricija.

Na naslednjem kongresu 2002 sembil izvoljen za podpredsednika Novegeneracije. V obdobju 2002 – 2004sem se največ ukvarjal s političnimidebatami in večina me še posebej poz-na iz kakšnih soočanj na temo homo-seksualcev ali legalizacije mamil, paprostitucije, pa evtanazije, ….

Vmes sem zaključil študij na Medi-cinski fakulteti, tako da sem po pokli-cu zdravnik. No, resnici na ljubo se skliniko in bolniki profesionalno še ni-sem ukvarjal. V času čakanja na delov Kliničnem centru sem prejel pova-bilo predsednika Janeza Podobnika,da bi delal v službi za odnose z jav-nostmi SLS. Bil sem na razpotju, sajbi odhod v medicino zagotovo pome-nil manj aktivnosti v politiki. Ker semvedno hotel s svojim delom pomaga-ti stranki, sem se odločil, da se takomedicinski karieri do nadaljnjega od-povem – in se zaposlil v SLS. V za-

četku februarja je minilo ravno letood tega. Bilo je zelo intenzivno leto:izgon iz vlade, evropske volitve, dr-žavnozborske volitve, nova vlada….Intenzivnost, ki je normalno poraz-deljena na več let.

Moja pot v politiki je tesno pove-zana s podmladkom. Zato sem seodločil tudi da kandidiram za pred-sednika Nove generacije; s preda-nostjo, ki jo čutim do podmladka, zizkušnjami, ki sem si jih pridobil vteh letih, s korektnimi odnosi, ki semse jih trudil gojiti do vseh. Nove ge-neracije še ni vodila moška roka. Kosem v zadnjih treh mesecih opravilnekaj obiskov po terenu, sem se po-govarjal s številnimi mladimi članiSLS. Videl sem, da imate interes podelu v SLS, dobro poznate svoje oko-lje in da sami najboljše veste, kak-šne aktivnosti zanimajo mlade.

Jasno je potrebo vzpostaviti odnosdo matičnih odborov SLS - mlademorajo vključiti v svoje delo. Še več– ne jih samo zlorabljati za lepljenjeplakatov. Drugo leto so lokalne voli-tve – ena glavnih aktivnosti Nove ge-neracije bo priprava mladih na kam-panjo in tudi usposabljanje za kan-didiranje. Nova generacija bo lokal-nim listam SLS ponudila dobre kan-didate. Slovenska ljudska stranka, bomočna tudi in šele, ko bo močanpodmladek - Nova generacija. Obpogovorih o Novi generaciji in o od-nosu med vodstvom in člani, mi jenekdo rekel: »Člani bodo plesali, čebo vodstvo »špilalo«. Dragi prijatelji– mi bomo špilali!

Kongresna izjava Nove generacije SLS onasprotovanju gradnji sežigalnic v Sloveniji

Nova generacija SLS nasprotujegradnji sežigalnic v Republiki Slove-niji. Nova generacija SLS še posebejnasprotuje gradnji sežigalnice v obči-ni Kidričevo, kjer so volivci na refe-rendumu z veliko večino (93%) zavr-nili gradnjo sežigalnice. Slovenskaljudska stranka je »ljudska«, kar je raz-vidno že iz imena,zato menimo, da jetreba ljudsko voljospoštovati.

Nova generacijaSLS meni, da je po-trebno sredstva, na-menjena za uniče-vanje odpadnihmaterialov, name-niti raziskovanjumožnosti njihovereciklaže. To je gle-de na omejene vire

renin in identitete slovenskega naro-da med mladimi zaskrbljujoče po-manjkljivo. V določeni meri bi lahkozadoščala že zgodovina. Rad bi poh-valil tiste odgovorne učitelje zgodovi-ne, ki se zavedajo, da ima zgodovinapovezavo tudi z življenjem in s prihod-nostjo. Če pa zgodovina ostaja šeeden izmed predmetov za »piflanje«,ki se na žalost za večino generacij kon-

ča tam nekje okrog drugesvetovne vojne, potemžal ne zadošča. Ker jeproces spreminjanja

mesta zgodovine v šol-skem sistemu dolgotrajen

je kratkoročno dobra rešitevdržavljanska vzgoja. Ob us-

trezni spremembi mestazgodovine v šoli pa v pri-hodnosti upam državljan-ska vzgoja ne bo več po-trebna. Seveda bi moralabiti tudi državljanskavzgoja ocenjevana kot

drugi predmeti, drugače bo to pred-met, kjer se bo le izgubljalo čas.

Državljani smo že z rojstvom, po-stati pa moramo poučeni državlja-ni. Državljanska vzgoja zadeva te-meljna pravila demokratičnega živ-ljenja in se omejuje na nekaj bistve-nih področij: odgovorno družbenoravnanje, politične in upravne insti-tucije, prostor Slovenije v regiji in vsvetu. Državljanska vzgoja otrokanauči, da ne živi sam, da izhaja izneke zgodovine, da ima priznanepravice, pa tudi dolžnosti. Državljan-ska vzgoja, ki je v visoki meri mo-ralna, razvija poštenost, pogum, za-vračanje nestrpnosti, ljubezen dodržave. Izobraziti državljana ne po-meni indoktrinacije ali spreminjajenjegove volje, temveč razjasniti nje-govo svobodo, da bi si lahko samanašla svoje poti.

Rok Ravnikar

surovin dolgoročno racionalnejše kotpa njihovo uničevanje. V Novi gene-raciji SLS opozarjamo na potencial-no ogroženost zdravja ljudi na širšemobmočju morebitnih sežigalnic. No-va generacija SLS meni, da tega zara-di dobičkonosnih interesov nihče ni-ma pravice početi.

zveze, klubi, gibanja, podmladek -NG SLS

24 Odmev

Darinka Fakin, je ena redkih aktivnih žensk v stranki, ki tiho in mirno sediv Svetu SLS. Prepričana sem, da mnogi člani sveta (in stranke) sploh nevedo, da med njimi sedi ženska, ki predava na Fakulteti za strojništvo vMariboru, kjer je pred kratkim doktorirala, je županja v občini Majšperk inje hkrati mati in žena. Ob tem aktivno sodeluje v posameznih stanovskihdruštvih, kot sama skromno pravi. Srečujeva se na ženski zvezi, na raznihaktivnostih in sestankih stranke, nikoli ne odreče pomoči, če je potrebnokaj postoriti za stranko. Vedno je zelo urejena, mladostna in uglajena sogo-vornica. Zato se mi je zdelo, da jo moramo predstaviti v naši novi rubriki.

N.S: Poznamo vas predvsem kot po-slovno žensko in županjo, kaj pa dru-žina?

»Svoje otroštvo sem preživela nakmetiji Pislak v Lešju, danes pa ži-vim z družino na Bregu pri Majšper-ku.

Družina mi pomeni veliko, pred-vsem je zame pomembno to, da todružinsko življenje čutimo vsi, takomož Branko, kot sin Tomaž. To pase lahko v popolnosti izraža le ta-krat, ko se v njej vsi počutimo varnein za to tudi vsi nekaj prispevamo.Moram reči, da nam je do danes tokar uspevalo, saj smo vsi trije precejzaposleni in tako poskušamo kar naj-bolje izkoristiti trenutke, ko smo sku-paj. Predvsem pa je pomembno to,da ne ločujemo del na moška in naženska, vsi vemo, da so to naše ob-veznosti in si jih tudi tako razpore-dimo.

Razlika med nami pa je ta, da sejaz ukvarjam z javno funkcijo župa-

nje, ki je mnogokrat precej izpostav-ljena in to včasih za moža in sina nienostavno, sicer pa smo se na to ževsi kar nekako navadili, kar je nujno,sicer takšne funkcije ne moreš oprav-ljati. Sicer pa sem že pred tem sode-lovala v političnem življenju, tako dasmo že pred volitvami vedeli v kaj sepodajamo.«

N.S: Ali vam sploh ostane kaj proste-ga časa, ko si lahko privoščite poči-tek, hobi?

»Včasih bi morda res lahko rekla:Prosti čas, kaj je že to? Pa vendar nitako hudo. Svoje delo tako v službi,kot na občini opravljam z veseljem inkadar je tako, potem sploh ne opaziš,da nimaš prostega časa. Pa vendar,vsakdo potrebuje tudi nekaj minutdnevno samo zase in takrat so mojeaktivnosti zelo različne, predvsem paprilagojene mojim potrebam in raz-položenju. Lahko je to sprehod pogozdu, telovadba doma, plavanje ali

ogled kakšne predstave ali filma. Lah-ko pa rečem, da že zaradi funkciježupanje letno obiščem veliko priredi-tev. V občini imamo kar 44 društev,ki letno prirejajo različne prireditvein kadar ni resne ovire, se jih udele-žim in tudi to mi da moči za nova de-la«.

 N.S: Kako vas sprejmejo vaši študent-je, imate kakšen poseben odnos do štu-dentk? Kateri so bolj uspešni, priza-devni?

»Kako me sprejemajo študentje tež-ko ocenjujem sama, sicer pa nisem ni-koli imela kakšnih posebnih proble-mov. Ker imamo pri nas manjše šte-vilo študentov imamo tudi posebenštudentom prijazen način dela. Na na-šem študijskem področju tekstilstvaštudira večina študentk, tako da bi prejlahko imeli poseben odnos do študen-tov. Sicer pa je sistem študija pri nasprilagojen potrebam naših študentovs kreditnim načinom študija in s tu-torskim delom s posameznimi študen-ti. Glede prizadevnosti pa je težko go-voriti, saj se dogaja vedno to, da ne-kateri izstopajo tako po znanju, kotprizadevnosti in bi jih težko ločevalapo spolu.«

N.S: Kako gledate kot županja na ure-ditev lokalne samouprave v naši državi?

»Uvedba lokalne samou-prave in nastanek manjšihobčin je imelo izjemno pozi-tiven učinek na različnih po-dročjih. Ljudje v manjših ob-činah čutimo večjo pripad-nost kraju, kjer živimo inprav gotovo je tudi porabasredstev ob takšnem načinudela bolj racionalna. Pred-vsem na podeželju poteka ve-čina investicij v osnovno in-frastrukturo s pomembnimdeležem sofinanciranja ob-čanov, saj je to edini način,da vsaj nekoliko zmanjšamozaostanek. Žalostno je, da sev našem predelu v tem tisoč-letju še vedno ukvarjamo zvodooskrbo, ki je osnovnipogoj za ohranjanje poselje-nosti nekaterih predelov.Da ne govo-rim o tem, koliko sredstev bomo vprihodnosti morali usmeriti še v iz-gradnjo in obnovo cestne infrastruk-ture, v ohranjanje čistega okolja. Pavendar gledamo v prihodnost z opti-mizmom, saj upamo, da se bo spre-menil tudi zakon o financiranju ob-čin. Že kar nekaj let se na občine pre-naša veliko obveznosti brez dodatnihsredstev za financiranje. Na občinahsi sicer želimo več pristojnosti, kar po-sledično pomeni približevanje uslugnašim občanom, vendar je nujno za

te pristojnosti prenesti tudi potrebnasredstva na občine.

Za hitrejši razvoj, predvsem pri pro-jektih na katere je vezanih več občin,je nujno in racionalno tudi regijsko po-vezovanje občin. To izvajamo občineže danes, v prihodnosti pa nas bodov to še bolj usmerili tudi različni EUrazpisi. Vsako sodelovanje na regij-skem nivoju, pa naj gre za posamez-ne projekte, ali prenos dobrih praks,ali izmenjavo izkušenj, nam lahko pri-nese pozitivne učinke, če smo sposob-ni sodelovati kot partnerji. Gledeuvedbe pokrajin pa je potrebno naj-prej natančno definirati prenesenepristojnosti in sredstva iz države na-nje, potem se bomo v Sloveniji tudilažje uskladili in poenotili o njihovivelikosti in smotrnosti.«

N.S: Kaj kot strokovnjakinja za gos-podarstvo predlagate in kako vidite po-ložaj našega gospodarstva trenutno inkako bo konkurenčno na evropskem insvetovnem trgu?

»Danes naše gospodarstvo ni v za-vidljivem položaju. Vsi govorimo otem, kako pomembna so delovna me-sta, kako moramo v Sloveniji tržitipredvsem znanje, kako moramo us-tvarjati delovna mesta z višjo dodanovrednostjo. To v teoriji vse drži, ven-dar ali smo že ustvarili pogoje za ure-

sničitev tega? Prav gotovo ne, saj smopriča gospodarstvu nenaklonjenidavčni zakonodaji. Predolgo smo ad-ministrativno ovirali prihod tujega ka-pitala, ko je bila Slovenija za to še za-nimiva. Nismo imeli pravočasno iz-delane strategije, kaj in katere pano-ge bomo s posameznimi vzpodbuda-mi obdržali, zaradi delovnih mest ins tem zagotovili socialno varnost veli-kega števila ljudi, katere panoge pamoramo prepustiti trgu, saj imajo obustrezni organizaciji možnost napred-ka in preživetja na trgu.«

Zato, ker semženska.

Darinka FakinDarinka Fakin

Darinka Fakin z možem Brankotom

zveze, klubi, gibanja, podmladek -NG SLS

25Odmev

N.S: Kaj menite o ženskah v politiki?Menite, da jih je premalo? Ali meni-te,da morajo biti v politiki aktivne tu-di ženske?

»Mislim, da imamo v Sloveniji veli-ko uspešnih žensk, le da so njihovadela manj opazna, ali pa se ženske neznamo ali pa ne želimo dovolj promo-virati. Ali si uspešen na posameznempodročju običajno presojajo drugi, leredko tisti, ki so za to poklicani, naj-večkrat tisti, ki niso. Mislim, da smoženske podvržene mnogo ostrejši kri-tiki, kot naši kolegi. To izhaja že izsamega dejstva, da ženske same mno-go bolj kritično presojamo delo žensk,kot delo moških. Menim, da bomoto doživljale tako dolgo, dokler ne bona najodgovornejših funkcijah večžensk in bomo to vsi sprejeli kot pra-vilo in ne kot izjemo.

Pri svojem delu na političnem po-dročju se počutim povsem normalno,saj pri delu vedno zasledujem cilje, kisi jih zadam za neko obdobje in niko-li ne razmišljam o tem ali imam prob-leme, ali morda kje tudi prednosti sa-mo zato, ker sem ženska. To se mi zditudi izjemno pomembno za vse žen-ske, ki žele uspeti na svojem področ-ju.

Mislim, da je v politiki resnično pre-malo aktivnih žensk, saj je lahko vsa-ko odločanje ljudem prijazno, če o

njem razmišlja in na koncu tudi odlo-ča približno enaka struktura, kot jeznačilna za vsakodnevno življenje ne-ke družbe. Vzrokov za to je prav go-tovo veliko. Kar nekaj zadržkov priženskah je pogojenih z zgodovino, zmaterinstvom in predvsem s tradici-jo, da je politika namenjena predvsemmoškim. Mislim, da se s časom to miš-ljenje spreminja, da imamo velikožensk, ki so sposobne in želijo hkratisodelovati tudi na političnem področ-ju. Vendar prepričana sem, da brez si-stemskih rešitev na državni ravni v za-

četni fazi, tega ne bo mogoče spre-meniti.«

 N.S: Kaj bi želeli sporočiti ženam,materam, dekletom, babicam v času,ko praznujemo kar dva praznika pos-večena ženskam, 8. marec svetovnidan žena in 25. marec kot materin-ski dan v Sloveniji?

»To so prazniki, ko na simboličennačin dajemo materam, dekletom inbabicam večjo pozornost in jim sku-šamo povedati, da jih potrebujemoin da je njihova vloga pomembna.Tudi sama sem mama in vem, da jebiti mama pogumno dejanje. To jevelika čast, toda tudi velika odgovor-nost. Biti mama pa pomeni skrbetitudi za naše zanamce, za ohranja-nje naše identitete in Slovenstva nas-ploh. A biti v današnjih časih prava,ljubeča in predvsem sodobna mama,je vse prej kot lahka naloga. Danesnaši otroci niso zadovoljni s tem, dajih spominjamo na včerajšnji dan.Moramo jim ponuditi nekaj, kar pri-čakujejo od jurišnega dne. Od naspričakujejo predvsem, da razumemonjihova dejanja, pa čeprav včasih tež-ko sledimo tempu spreminjanjadružbe mladih. Pri tem so nam očet-je in možje v veliko pomoč in oporoin le skupaj lahko ustvarimo druži-no, v kateri se vsak njen član počuti

potrebnega in zaželenega.«Ob praznikih, ki jih praznujemo

v mesecu marcu vam, žene, matere,dekleta in babice, želim, da jih praz-nujete doživeto in v krogu tistih, kivam pomenijo mnogo, jih imate ra-de in vam dajejo moči za nove nalo-ge.«

Z voščilom je Darinka zaključilasvojo pripoved in odšla na eno odministrstev, ki jih kot županja pogo-sto obišče v Ljubljani, zaradi ure-janja zadev za svojo občino.

Z dr. Darinko Fakin se je pogovarjalaNada Skuk

zveze, klubi, gibanja, podmladek

Sin Tomaž s sestrično Nušo

 Zveza upokojencev pri Slovenskiljudski stranki pripravlja razširjenosejo Upravnega odbora sredi mese-ca marca 2005, v Mežici. Pripraveso v teku in upamo, da bo udeležbadobra, saj župan Mežice in predsed-nik Občinskega odbora Mežica priSLS, gospod Janez Praper, priprav-lja presenečenje.

 Na sestanku bomo obravnavaliaktualne politične zadeve in skušaliaktivirati Občinske odbore Zvezeupokojencev, kajti le v njih se odvi-ja glavna politična aktivnost.

 Sestanek bo tudi uvod v Občnizbor Zveze upokojencev, ki bo hkra-ti tudi volilni, saj bo letos poteka že4 leto od zadnjega Občnega zborain volitev. Zato prosimo vse Občin-ske odbore ZU, da razmislijo o no-vih kandidatih za nov Upravni od-bor Zveze upokojencev pri SLS.

 Voli se 7 članov UO, predsedni-ka in 2 podpredsednika, 3 člane Sve-ta ZU pri SLS, voli pa se tudi 3 čla-ne Nadzornega odbora.

 Predsedniki Občinskih odborov

ZU oz. regijskih odborov ZU, so av-tomatično člani razširjene sestaveZU pri SLS.

 Predvideni volilni Občni zbor ZUpri SLS bi bil, po vsej verjetnosti, v ča-su Tabora Slovenske ljudske stranke.

 Predsednik ZU pri SLSBogdan Bradač

Spoštovane članice, spoštovaneSlovenke, žene, matere, dekleta, ba-bice!

V svojem imenu in v imenu Slo-venke ženske zveze pri SLS vamželim, da bi si v »mesecu žensk«, kopraznujemo 8. marec, Svetovni danžena in tudi Materinski dan, vzelenekaj lepih trenutkov tudi samozase. Preživite jih lepo, v krogu tis-tih, ki jih imate rade. Boditeponosne, da ste, žene, matere,bodoče mamice, babice, tete, pa tudiaktivne na družbenem in poslov-

Obvestilo zveze upokojencev pri SLS.

nem področju. Življenje je polnoovinkov in vsakdanjih skrbi, nepozabimo, da je življenje tudipraznik. Bodimo veselje, luč, svojimbližnjim, napravimo sebi in svojimbližnjim v življenju tudi prazničnetrenutke. Skupaj z našimi partnerjiv življenju, možmi, očeti, dedki, fan-ti ustvarjajmo družbo prijaznih insrečnih ljudi! Kot ženske se zaveda-jmo, da bi brez nas življenje obsta-lo! Srečno v pomladni dan!

Nada Skuk, podpredsednica SLS inpredsednica SŽZ

Voščilo ob mesecu marcu, mesecu žensk

Popravek članka: Predsednikov UZpri občinskih odborih je bilo 75

V prejšnji številki SLS Odmevanam je pri članku dr. Berte Jerebponagajal tiskarski škrat. Avtoricibesedila se opravičujemo inponovno objavljamo pravilno be-sedilo dela članka.

V kratkem pripravlja predsednikUZ pri SLS Bogdan Bradač ses-tanek upravnega odbora v Mežici.Prav bi bilo, da se srečamo vsi, kismo, ali smo bili funkcionarji v našizvezi. Predsednikov UZ pri občin-skih odborih SLS je nekoč bilo 75.Ali boste prišli vsi na naš sestanek?

Uredništvo

26 Odmev

Uspešen posvet z delovnim naslovom »Piranski zaliv mora ostati slovenski«

SKLEPI IN STALIŠČA POSVETA SNZ PRI SLS

Nihče nima pravice trgovati zljudmi in državnim ozemljem- Ko gre za vprašanje mejne problematike v Slovenski Isti in na morju, je

potrebno vspostaviti stanje na dan 25. 6. 1991 – prek vseh ministrstev indržavnih organov ter skladno s sprejeto koalicijsko pogodbo.

- Slovenija kot edina naslednica Osimskega sporazuma mora vzpostavitikontrolo svoje meje na morju do točke T5 - do odprtega morja.

- V skladu z novelo PZ naj Slovenija začne postopek za proglasitev eko-loško ribolovne cone od točke T5 do južne morske meje SOPS-a. Mejate cone bi morala izhajati iz obmejnega območja na morju po Sporazu-mu med R Slovenijo in R Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju(BHROPS) in Aktu o notifikaciji nasledstva Sporazumov nekdanje Ju-goslavije z R Italijo (tč. 38, Pogodba med SFRJ in R Italijo z dne 10.nov. 1975), ki določa točko T5 (Rafitikacija 30. julija 2001).Obmejno ribolovno območje na morju leži severno od vzporednika 45stopinj in 10 minut severne zemljepisne širine ob zahodni obali Istre vravni črti do točke T5. Za enako morsko območje na morju bi Slovenijasprejela tudi posebne ekološke ukrepe ob dejstvu, da je nujno sprejetitudi enotne varovalne ukrepe za Jadransko morje.Utemeljitev: R Hrvaška je z ratifikacijo BHROPS priznala R Slovenijiribolovno območje v severnem Jadranu. Ob razglasitvi slovenske ribo-lovno – ekološke cone ne bi imela utemeljenih razlogov, da sedaj topriznanje umika. R Slovenija ima vse mednarodnopravne, zgodovinskein politične razloge za razglasitev in uveljavitev take cone in za zahtevopo pravični meji na morju, ki bi potekala po navedenih koordinatah.Za nadzor naj Slovenija organizira ustrezno obalno stražo.

- Na enega naslednjih sestankov SNZ pri SLS se povabi pristojne pred-stavnike MNZ, da pojasnijo svoje neizvajanje nadzora nad slovenskimozemljem v Piranskem zalivu in mejo s Hrvaško.

- SNZ pri SLS pričakuje od slovenske vlade, da se bo zavzela za Slovencena Hrvaškem in za vrnitev avtohtone slovenske narodne manjšine v hr-vaško ustavo, kjer je že bila do leta 1998.

- SLS naj seznani predsednika vlade g. Janeza Janšo, da zunanji ministerdr. Dimitrij Rupel s svojimi javnimi izjavami (TV Slovenija, TV Koper,…) v zadnjih tednih deluje v nasprotju s koalicijsko pogodbo. Zagovarja-nje sporazuma Drnovšek – Račan kot izhodišča za morebitno arbitra-žo, je poleg tega škandalozno početje, ki je v škodo Sloveniji, pomeni patudi nedopustno trgovanje z ljudmi in slovenskim ozemljem, za kar dr.Rupel, vsaj kolikor je znano SNZ pri SLS, nima nobenih pooblastil.

- SNZ pri SLS zahteva, da pristojne službe nemudoma sprožijo postopkeza odstranitev nezakonito postavljenega hrvaškega školjčišča v Piran-skem zalivu in hrvaške kontrolne točke pri Sečovljah, ki je nespornočrna gradnja na slovenskem ozemlju.

- Pospešeno se pripravlja dopolnitev zbornika Slovensko – hrvaška mejav Istri in prevod v angleščino s ciljem, da se z zgodovinskimi in drugimidejstvi, ki so v prid Slovenije, žal pa jih slovenska diplomacija zelo malouporablja, seznani ambasadorje in druge predstavnike tujih držav v Slo-veniji.

- SNZ pri SLS pričakuje, da bodo pristojne slovenske ustanove zagotovi-le ustrezno pokritje obmejnega območja z radijskim signalom ter zago-tovile vsem državljanom, tudi ljudem ob meji, enake možnosti pri upo-rabi mobilne telefonije.

- SNZ pri SLS bo nadaljevala z zbiranjem pravnih, etnoloških in zgodo-vinskih dokumentov o slovensko – hrvaški meji. Pričakuje sodelovanjeministrstev in drugih državnih ustanov, ki posedujejo dokumentacijo.

- Kot posamezna primera sta bila izpostavljena maloobmejni prehod Bre-zovica v občini Metlika in domačija Mlakar v Cirkulanah, kot primeraneustreznega odziva slovenskih oblasti na aktivnosti s strani Hrvaške.

j.r.

V petek, 25. februarja 2005, se je kl-jub izredno ostri zimi in hudemu sne-ženju okoli 40 ljudi iz vse Slovenijezbralo na kmečkem turizmu »Pri Ma-tičkovih« na Veliki Slevici pri VelikihLaščah. Zadnjega dela 7-urnega pos-veta sta se udeležila tudi predsednikSLS Janez Podobnik in vodja poslan-ske skupine SLS Jakob Presečnik.Rezultati srečanja so bila številna sta-lišča in sklepi v zvezi z odnosom Slo-venije do reševanja odprtih vprašanjs Hrvaško s poudarkom na meji v Slo-venski Istri, na morju in drugih delihslovensko – hrvaške meje. Žal je bilomed posvetom večkrat ugotovljeno,da SLS, ker je vladna stranka, javnone more reči bobu bob, ko gre naprim-er za škodljive poteze in stališča zu-nanjega ministra Dimitrija Rupla, dapa vsaj Slovenska narodna zveza priSLS ne sme molčati, saj bomo sicersoodgovorni za napake in izgubljenepriložnosti.Udeleženci posveta smo si tudi ogle-dali čudovito božjepotno Marijino cer-kev na hribčku nad Veliko Slevico,znano še iz časov turških vpadov. Ta-krat smo Slovenci zdržali in prežive-li. Zatekali smo se po pomoč k Mari-ji, obenem pa se borili za svoje doma-čije, za ljudi, za vero, za kulturo. Alismo se danes sploh še pripravljeni bo-riti za preživetje naroda, za nacional-ne interese, … v primeru Hrvaške pacelo zgolj samo za to, kar nam po vsehzgodovinskih in mednarodnih prav-nih kriterijih pripada. Ali pa smosamo še špekulanti, ki gledamo na da-našnji in morda še jutrišnji dan, pri-hodnost naših otrok, države in naro-da pa nas ne zanimajo toliko, da bi sebili zanje pripravljeni izpostaviti in tu-di kaj tvegati. To je vprašanje za dru-ge, pa tudi za Slovensko ljudsko stranke.

r.j.

Večer, 30. oktobra 1999Lovro Šturm, novi vodjaslovenskega dela slovensko –hrvaške diplomatske komisije zameje

»PIRANSKI ZALIV JESLOVENSKO MORJE!«

»Država Slovenija morazavarovati pridobljenepravice,« je prepričan dr.Šturm, ki meni, da seSlovenija ne more odrečineposrednemu dostopu doodprtega morja, »saj le takozagotavlja svobodo gibanja insvobodne podjetniške pobudeslovenskim državljanom inpodjetjem«.

Dr. Lovro Šturm je julija letosna čelu slovenskega dela slovensko– hrvaške diplomatske komisije zameje zamenjal Petra Toša (ta jezdaj veleposlanik v Izraelu). Bivšisodnik ustavnega sodišča in njegovpredsednik predava upravno pra-vo na Pravni fakulteti v Ljubljani,ukvarja se še z raziskovalnim de-lom, zlasti s humanitarnim pra-vom, z ženevskimi konvencijami ins položajem kvalificiranih vojnihujetnikov. Pogajanj o meji iz objek-tivnih razlogov (poletne počitnice,politični zastoj v hrvaško – sloven-skih odnosih) še ni začel, a se in-tenzivno pripravlja.

Čigavo morje je torej Piranski za-liv?

»Piranski zaliv je slovenski inima status notranjih morskih vod.«

SLS mora biti nosilec prizadevanj za zaščitoslovenskih nacionalnih interesov

zveze, klubi, gibanja, podmladek -NG SLS

27Odmev

Slovenska narodna zveza pri SLSv sodelovanju s

Slovensko kmečko zvezo pri SLS,Zeleno zvezo pri SLS in

Novo generacijo SLS

organizira posvet

DIVJE ZVERI ALI LJUDJE ALIOBOJI: KAJ IN KAKO ?v petek, 08. aprila 2005 ob 15.00 uri

v Gostilni Miklavčič, Velike Bloke na Blokah.

Uvodna razmišljanja:- Ciril Smrkolj, predsednik SKZ pri SLS in bivši minister

za kmetijstvo;- dr. Marjan Vezjak, predsednik Zelene zveze pri SLS in direk-

tor Urada za evropske zadeve in mednarodne odnose MOP;- Vincenc Otoničar, državni svetnik- Bor Zgonc, predsednik OO Nove generacije SLS Bloke- Janez Sterle, župan občine Loška Dolina

- Opis sedanjega stanja na območjih divjih zveri v Sloveniji;- Izkušnje in pristopi različnih evropskih držav;- Pričakovanja ljudi, ki bivajo na območjih divjih zveri;- Načrti ministrstva za okolje in prostor, ki je po novem

pristojno za to problematiko.

Ob 16.00 uri delovno kosilo.Posvet bo predvidoma zaključen ob 20.00 uri.

Prijavite se na lahko na tajništvu SLS na tel.: 01 241 88 00,do ponedeljka, 04. aprila 2005 oz. do zasedenosti prostora.

Marjan Podobnik, Predsednik

Slovenske narodne zveze pri SLS

Vabljeni:- predsednik in ožje vodstvo SLS;- poslanci, državni svetniki, župani, predstavniki OO SLS;- predstavniki občin z območja poseljenosti divjih zveri;- zainteresirana strokovna in druga javnost.

zveze, klubi, gibanja, podmladek

Nekateri vidiki obmejne problematikeob slovensko-hrvaški meji v sever-novzhodni Sloveniji

Odprta vprašanja glede vzpostavitve državne mejeOd julija do novembra 2001, v času aktivnosti med RS in RH glede

določitve in označitve meje med obema državama, so se tudi obmejneobčine želele aktivno vključevati v nastajanje t.i. sporazuma Drnovšek –Račan, vendar so se takratni pogajalci izogibali sodelovanja z objemnimilokalnimi skupnostmi, celo tako daleč, da so si občine besedilo nastaja-jočega mejnega sporazuma o meji, pridobile s strani hrvaških občin. Naobmočju SV Slovenije je zaradi specifičnih zgodovinskih dejstev aktivnovlogo odigrala Občina Razkrižje v dobri veri, da se bodo obmejna vprašan-ja rešila.

Na organe RS, predvsem pa na vladno Komisijo za mejo med RS in RH,predsednika DZ RS g. Boruta Pahorja, predsednika RS g. Milana Kučana,predsednika vlade RS g. Janeza Drnovška, zunanjega ministra RS g. Dim-itrija Rupla in še na nekatere druge naslove, so bili naslovljeni predlogi sprošnjami občanov ter z natančnimi obrazložitvami in prikazom posameznesituacije v kartografski prilogi.

Odprta vprašanja zaradi zgodovinskih dogajanj 1945 – 1947Prav območje sedanje Občine Razkrižje je po končani drugi svetovni

vojni doživelo neživljenjsko reševanje poteka, takrat medrepubliške meje.Vse dogovarjanje je šlo mimo ljudi. Prebivalci sedanje Občine Razkrižje sose takrat z veliko mero poguma in neomajne narodne zavesti izborili za to,da so ohranili ozemeljsko in siceršnjo pripadnost k Sloveniji. Večje ob-močje, danes Občine Štrigova, pa je ostalo Hrvaški. Zaradi sporov okrogrepubliške meje je takrat bila meja določena zelo neživljenjsko in je dogo-vor o meji priložnost za vsaj manjše korekcije te meje.

Sedaj, ko sta obe državi samostojni, ne želimo zahajati v napake, ki sobile storjene v različnih zgodovinskih obdobjih, ampak želimo doseči le to,da se dosežejo za življenje ljudi ob meji nujne, življenjsko pomembne ko-rekcije te meje.

ZaključekZ določitvijo državne meje med RS in RH ter manjšo korekcijo tam, kjer

meja ni življenjska, bi se olajšalo življenje ljudi ob meji.Kakršne koli večje korekcije meje na tem območju, tako na območju

Hotize kot Razkrižja in Štrigove, zaradi napak v letih 1945 – 1947, ni mog-oče pričakovati.

Glede na prepletenost infrastrukture, lastnine in navsezadnje človeškihfaktorjev (rodbinskih in drugih vezi) po našem prepričanju upravičenopričakujemo, da se bodo določila SOPS-a v čim večji meri uresničevala, šeposebej tam, kjer gre za usklajen interes sosednjih slovenskih in hrvaškihobčin, kot na primer:- da se omogoči čim boljše gospodarsko sodelovanje (kot to določajo že

uvodna določila SOPS-a),- da se zgradi in obnovi zlasti cestna infrastruktura, ki bo obmejnim pre-

bivalcem omogočila povezanost z ostalimi deli Slovenije,- da se zagotovi nemoteno vzdrževanje pomembnih objektov, kot je na-

sip na reki Muri,- da tudi država sofinancira določene projekte v obmejnih občinah,- da se tam, kjer gre za usklajen interes ustanovijo območja t.i. turističnih

con (6. člen SOPS-a),- da se uresniči zaveza držav Slovenije in Hrvaške, kot sta zapisali v uvod-

na določila SOPS-a: »v želji, da omogočita in uredita promet oseb medobjemnima območjema in izboljšata življenjske razmere obmejnega preb-ivalstva pogodbenic … …. sta RS in RH sprejeli ta sporazum«,

- da bi uresničitev SOPS-a bila res v dobro obmejnega prebivalstva inrazvoja obmejnih občin tudi takrat, ko bo nastopil šengenski režim,

- da bo SOPS dejansko omogočil ureditev prometa oseb med obmejnimaobmočjema in da bo njegova uveljavitev dejansko izboljšala (in ne po-slabšala) življenjske razmere obmejnega prebivalstva,

- da bo dejansko omogočeno čim bolj prosto gospodarsko sodelovanjemed obema obmejnima območjema,

- da se udejanijo vse možne olajšave, ki so po SOPS-u za obmejno preb-ivalstvo predvidene in da obmejne občine dejansko postanejo temeljdobrega sodelovanja med sosednjima državama.

r.j.

28 Odmev

Na kratko iz seje Izvršilnega

SLS se priprIzvršilni odbor se je sestal na svoji

22. seji, na kateri je obravnaval 8. točk.Glavni poudarek te seje je bil dan

pripravam na lokalne volitve - pre-gledu delovanja občinskih odborov.Na podlagi predstavitve in razpraveob tej točki je izvršilni odbor ugoto-vil, kateri so tisti občinski odbori, kiza oživitev delovanja potrebujejo po-sebno spodbudo in pomoč; tako odsosednjih, dobro delujočih občinskihodborov, kot s strani stranke. Članiizvršilnega odbora so ob koncu raz-prave sprejeli sklep, da naj se obliku-je skupina za priprave na lokalne vo-litve, ki naj z delom prične takoj. Pr-va in prioritetna naloga te skupine mo-ra biti po mnenju izvršilnega odboranatančna analiza stanja občinskih od-borov s predlaganimi usmeritvami zanadaljnje delovanje.

Izvršilni odbor se je seznanil z od-danimi finančnimi poročili, ki jih jemorala stranka v skladu z zakonompredložiti Računskemu sodišču inAgenciji za javnopravne evidence,sprejel predlog Navodil komunicira-nja z javnostmi SLS, katere je pred-sednik stranke posredoval v sprejemsvetu stranke ter sprejel nekaj stališčdo pretekle in polpretekle zgodovine.Predsednik je člane izvršilnega odbo-ra seznanil tudi z zadnjim dogajanjemin potezami v koaliciji.

Izvršilni odbor je na vsaki seji red-no seznanjen tudi z izvajanjem Pravilo podporah stranki. Izjema je bila to-kratna seja, saj je zaradi bogate in vse-binske razprave ob zgoraj naštetih toč-kah zaradi pomanjkanja časa to toč-ko prestavil na naslednjo sejo.

Na seji sta bila oblikovana tudi na-slednja stališča:

STALIŠČE SLS DO REŠEVANJASTATUSA T.I. IZBRISANIH

Slovenska ljudska stranka gledevprašanja t.i. izbrisanih vztraja na do-sedanjem stališču, da je potrebno pri-mere t.i. izbrisanih reševati od prime-

Časopis Finance, 1. 3. 2005 št. 41,Dogodki in ozadja:

IZ ODGOVORA MIRKABANDLJA

Neverjetno, s kakšno lahkoto na-jvidnejši politiki sedanje vladajoče ko-alicije (Janez Janša, Marjan Podob-nik) uporabljajo znano nacističnometodo, in to popolnoma nekazno-vano. Celo več, ob podpori medijevin molka opozicije. Janša je pri dogo-voru na poslansko vprašanje popolno-ma enostransko (koruptivno in z zlora-bo položaja ? – zanimivo bo, kaj bona to rekla policija in kako bo opraviči-la dejstvo, da ne bo nobene preiskavetega početja) favoriziral enega od iz-vajalcev poslov tiskanja državnih do-kumentov ( in to tistega, ki ves časdobiva največji del poslov brez razp-isov) ter zanemaril boljšega ( prvegain verjetno še vedno edinega v Slov-eniji, ki ima certifikat ISO 9001/2000za razvoj digitalnega potnega lista inedinega iz Slovenije, ki je vključen vevropsko financiran projekt digitalne-ga potnega lisa, ter tistega, ki je kposlom na MNZ prišel na podlagi jav-nega razpisa)

Podobne metode uporablja tudiMarjan Podobnik (ker se je kot laž iz-kazala še ena od premierjevih trditevglede tega, kdo je v resnici predlagal,izdal in podpisal predpis na podlagikaterega so posli brez razpisa splohmožni).

Po vsem tem se res sprašujem, kak-šni so resnični nameni zdajšnje vladev zvezi z državnimi dokumenti.Čeprav me to ravnanje globoko priza-dene in mi povzroča škodo, bom ven-darle vesel, če bo ostalo zgolj pri na-menih diskreditacije in se bo pokaza-lo, da je v ozadju vendar le ne gre zapripravo terena za prihodnje kriminal-no vedenje. Vsekakor pa se ob temsprašujem, če morda Marjan Podob-nik ni eden izmed tistih kriminalcev,s katerimi sem moral sedeti v vladi(kot sam trdi). Da je veliki lažnivecpa po vsem menda ni dvoma.

Afera »Bandljev Mirage«

V petek, 25. februarja 2005 me je poklical novinar Novica Mihajlović, dame povpraša v zvezi z zadevo Mirage. Zaradi vodenja javnega posveta semmu na kratko odgovoril in dodal, da se bom z veseljem odzval na morebitnosoočenje z Mirkom Bandljem, če ga bo organiziral. Ker je novinar pozitivnosprejel to pripravljenost, nisem pomislil, da namerava najin pogovor objaviti,saj bi sicer zanesljivo zahteval avtorizacijo. Gotovo ne bi dovolil objave neka-terih izjav, ki so bile objavljene v ponedeljek, 28. 2. 2005 in so bile vzete izkonteksta celotnega pogovora, zaradi česar so izpadle dobesedno banalne.Odgovor Mirka Bandlja na članek Novice Mihajloviča pa je lepa priložnostza začetek razprav o svinjarijah, ki morda niso, morda pa so kazniva dejanja,ki jih je počenjal on in njegova druščina in za katere je očitno še vedno pre-pričan, da ne bodo prišle na dan. Veseli me, da se je delno prepoznal v nekimoji izjavi, čeprav še ne v pravi vlogi. Na to ga bodo očitno morali spomnitidrugi. Sicer pa, če bi Bandlju lahko očital, da je le lažnivec, bi bil to pravikompliment zanj glede na vse, kar mu je potrebno očitati. Ampak to je že delodrugih organov, ki so plačani, da skrbijo za red v državi. Sicer pa ponavljamsvojo pripravljenost, da se o zadevi družbe Mirage in podobnih zadevah zveseljem odzovem na povabilo na javno soočenje z Mirkom Bandljem.

r.j.

ODGOVOR MARJANA PODOBNIKA NA TEKST V FINANCAHIN ODGOVOR MIRKA BANDLJA

V zadnjih tednih se začenjajo odpi-rati teme, ki napovedujejo spopadmed nosilci LDS-ovske klientelis-

tične klike in tistimi, ki so jim bilivedno največji trn v peti. Za pokuši-no objavljamo izvlečke poskusa, da

bi za škandalozno afero Mirageobdolžili najprimernejšega dežurnegakrivca, bivšega podpredsednika vladeMarjana Podobnika.

NEZNANCI VLOMILI VOSEBNI AVTO MARJANAPODOBNIKA

Pred nekaj dnevi so neznanci navarovanem parkirišču pred parla-mentom v Ljubljani vlomili v os-ebni avto Marjana Podobnika.Zadevo zaradi načina vloma innekaterih »naključnih« dogodkov vzadnjem času preiskuje kriminal-istična služba ljubljanske policije.

ss

Slovenske novice

Finance

zveze, klubi, gibanja, podmladek -NG SLS

29Odmev

odbora SLS 1. 3. 2005

avlja na lokalne volitve

Od leve proti desni: Aleš Vehar, glavni tajnik SLS, Metod Štrancar, podpredsednik OO SLS Ajdovš-čina, Janez Podobnik, predsednik SLS, Milan Turk Predsednik RO Ajdovsko Goriške. (Fotografija:Branko Tomažič)

Minister za okolje in prostor RS JanezPodobnik na obisku v Občini Ajdovščina

Srečanje predsednikov regionalnih odborov SLS z vodstvomSlovenske ljudske stranke

Delovni obiski že v 10 regionalnih odborih SLSRedno srečevanje predsednikov

regionalnih odborov Slovenske ljud-ske stranke z vodstvom SLS dajemožnost sprotnega spremljanja inanalize prisotnosti Slovenske ljudskestranke v slovenskem prostoru, ka-kor tudi rednega seznanjanja funk-cionarjev stranke z tekočo politikoSLS.

Predstavniki so se seznanili da jeJanez Podobnik tako v vlogi mini-stra, kakor predsednika stranke obi-skal že regionalne odbore Zasavja,

Posavja, Bele Krajine, Dolenjske, Aj-dovsko – Goriško, Prekmurje, Prle-kijo, Slovensko Istro, Maribor inZgornje Podravje. Predsedniki regio-nalnih odborov so izrazili zadovoljs-tvo s takšnim načinom dela.

Na srečanju so se navzoči sezna-nili z ustanovitvijo Kluba mestnihobčin SLS, z aktivnostjo delovanjazvez, klubov in gibanj pri Slovenskiljudski stranki, z načrtovanimi aktiv-nostmi stranke v prihodnjih mese-cih.

R.R.

V četrtek, 24. februarja se je mini-ster Janez Podobnik mudil na delov-nem obisku v Občini Ajdovščina.Spremljali so ga strokovni sodelavciMOP. Tema razgovora je bilo reševa-nje problematike plazu Slano blatonad Lokavcem, plazu Stomaž, uprav-ljanja z vodnim zajetjem Hubelj terkompresorske postaje v Ajdovščini.Udeleženci razprave so bili dobro pri-pravljeni, tako da je bila diskusja kon-struktivna. Tako župan Marjan Pol-šak kot minister Podobnik sta se stri-njala, da potrebno najti takšno reši-tev, ki bo v interesu vseh.

Po končanem uradnem delu se je

minister Podobnik srečal še s članiOO SLS Ajdovščina. Srečanja z lokal-nimi veljaki SLS se je udeležil tudiglavni tajnik stranke Aleš Vehar. Te-ma razgovora so bili lokalni proble-mi, kot so deponija Slano blato, praz-novanje ob 60. letnici prve slovenskevlade ter problematika stranke nalokalnem nivoju. Ker se gospoda mi-nistra le malo vidi v naših krajih, smota obisk izkoristili tudi za srečanje sčlani RO Ajdovsko – Goriška. Po for-malnem razgovoru o lokalnih volitvahin aktualnih vprašanjih smo večer za-ključili s prijetnim klepetom ob ko-zarčku odlične vipavske kapljice.

Metod Štrancarra do primera, da se popravijo more-bitne krivice. Za SLS je nesprejemlji-vo, da bi stalno prebivališče in držav-ljanstvo pridobili posamezniki, ki sov času osamosvojitve delovali na agre-sorski strani proti Sloveniji.

SLS meni, da materialnih pravic nimogoče urejati ali priznavati za nazaj.Dejstvo je, da t. i. izbrisani v času od26. 2. 1992 do ureditve svojega statu-sa, niso imeli statusa stalnega prebi-vališča in takšnega statusa jim za na-zaj ne more nihče več dati.

SLS podpira pravično in dokonč-no rešitev problematike t.i. izbrisanih.SLS meni, da bo to mogoče le z us-treznim ustavnim zakonom, ki bi lah-ko uredil tudi problem odločb, ki jihje v prejšnjem mandatu brez zakon-ske podlage in kljub našemu naspro-tovanju izdajal pristojni minister zanotranje zadeve.

Parlament kot zakonodajalec lahkouredi problematiko z ustavnim zako-nom tudi drugače, kot je to naložilaustavna odločba (ne sme pa biti reši-tev v nasprotju z odločbo). SLS me-ni, da sodna veja oblasti, v tem pri-meru Ustavno sodišče, lahko presojazakone, ne more pa biti pozitivni zako-nodajalec. Prav tako mora izvršna ob-last izvrševati zakone, ne more pa delo-vati brez ali mimo njihove podlage.

SLS za razglasitev izključneekonomske cone v slovenskemmorju

Slovenska ljudska stranka ocenjuje,da mora Republika Slovenija čimprejpristopiti k pripravam na razglasitevizključne ekonomske cone (IEC). Gle-de na to, da je Republika Hrvaška žerazglasila svoj pas suverenih pravic,pripravlja pa ga tudi Republika Italija,SLS meni, da je Republika Slovenijane zgolj mednarodnopravno, temveč tu-di politično legitimirana za priprave narazglasitev lastnega pasu.

SLS se za razglasitev IEC zavze-ma predvsem na temelju pogloblje-ne ocene lastnih državnih interesovin ne kot reakcijo na ravnanje sosed-njih držav. IEC namreč predstavljamorski pas onkraj zunanje meje te-ritorialnega morja države, ki se lah-ko razteza do 200 navtičnih milj inv katerem obalna država uživa širo-ke pravice glede gospodarjenja z ži-vimi in neživimi naravnimi bogastviv vodnem stebru, na morskem dnuin v podzemlju ter druge jurisdikcij-ske pravice, povezane zlasti z znans-tvenim raziskovanjem, varstvom inohranjanjem morskega okolja ter po-stavljanjem umetnih otokov in na-prav.

SLS poudarja, da po mnenju stro-kovnjakov mednarodnega prava Re-publika Slovenija IEC ali podobenpas izključnih pravic lahko razglasi,ne da bi poprej rešila vprašanje raz-mejitve teritorialnega morja z Re-publiko Hrvaško. Država namrečlahko razglasi IEC, ne da bi konkret-no opredelila njene meje, razmejitevsvoje IEC s podobnimi pasovi sosed-njih držav pa prepusti pravilommednarodnega prava.

IEC državi ne pripada avtomatič-no (ipso facto), temveč jo mora drža-va razglasiti. Za razglasitev država po-trebuje mednarodnopravno in notra-nje-pravno podlago. Republika Slove-nija je pogodbenica Konvencije Zdru-ženih narodov o pomorskem medna-rodnem pravu iz leta 1982, ki pred-stavlja mednarodnopravno podlag.Notranje-pravno podlago za razglasi-tev IEC pa si je Republika Slovenijakonkretno vzpostavila na prej omenje-nem mednarodnopravnem temelju znovelo pomorskega zakonika leta2003, s katero si je skladno s svojo pra-vico do neposrednega izhoda na odpr-to morje izrecno priznala pravico dorazglasitve takšnega izključnega pasu.

R.R.

zveze, klubi, gibanja, podmladek

30 Odmev

Mišljenje, da naj bi dru-žina onemogočalakariero, je v glavah

samih potencialnih staršev, de-lodajalcev, širše družbe. Vars-tvo in vzgoja otrok naj bi bilaproblem, ki naj bi onemogo-čala fleksibilnost, mobilnost,zanesljivost delavca in s tem najbi bili povezani večji stroški delo-dajalca, staršev, družbe. Iz rojstvaotrok, porodniške in bolniške, de-lamo probleme, potencialne ma-tere gledamo kot breme, otroke pakot strošek.

Menim, da bi bilo treba na-rediti pomemben zasuk vpogledih na to, za posamezni-ka in za družbo še kako bistve-

biciozna ženska. Ko danes gle-dam nazaj, lahko ugotovim, da jebilo prav, da sem se odločila zaotroke in da ne bi nikoli podpisa-la ponižujoče izjave o tem, da za-radi službe ne bom imela otrok.Delodajalca, ki to zahteva, bi naj-strožje kaznovala. Da se to doga-ja, vem iz zelo bližnjega primera,ki sem ga povedala že marsikjein marsikomu. Da si ljudje, ki biprvi morali skrbeti za red, zatiska-jo oči, tudi vem. Leta 1996, kosem prvič slišala za to sramotnodejanje, sem na to opozorila funk-cionarja, ki je bil najbolj pristo-jen za ukrepanje, ter poslanko vDržavnem zboru. Doživela semburen odziv (obeh), da smo sto-pili v kapitalistično družbo in danaj pozabim na to, da bi deloda-jalci z ženskami, ki jim prinašajoekonomsko škodo, sami sebi ža-gali vejo. Nasprotno, pa je malokasneje minister za zdravje, dr.Marjan Jereb, v svoji poslanici jav-no obsodil tako ravnanje in pozvaldelodajalce naj tega ne počnejo.Kjerkoli je bila priložnost za to,sem opozarjala na, čemur sem re-kla: “nacionalna sramota”. Nekaj

let kasneje, sem srečala mladopravnico, ki sem jo sprejela v služ-bo kot pripravnico, pa je potemšla v samostojno odvetniško pot,ki mi je povedala, da je imela vmislih moje priporočilo mladimženskam, ko je na delovnem so-dišču branila svojo stranko. Tudiomenjena stranka je bila pravni-ca in je sicer podpisala izjavo, insi zagotovila dokaz o tem, ki ji jeslužil, da je delodajalca tožila. Žalnisem nikoli izvedela, kako se jeprimer na sodišču končal. Me-nim, da je skrajni čas, da se temunaredi konec. Če sedanja oblastne bo poskrbela za ostrejše ukre-pe, potem ne verjamem, da bo ka-tera druga. Menim, da je čas, dase prenehamo sprenevedati, da

nam je veliko za otroke, če ne bo-mo rešili enega najosnovnejšihproblemov: pravice, da ženske ro-jevajo in da ob tem tudi uresniču-jejo svoje sanje o karieri.

Rešitev teh problemov je mo-goča le, če bodo pri tem sodelo-vali vsi akterji. To pa so: poten-cialni starši, delodajalci in drža-va.

V nadaljevanju nekaj misli otem, kaj naj bi storili posamezniakterji.

Odločitev za otroke je najprejv rokah potencialnih staršev. Ze-lo pomembna je zavestna odloči-tev in pogum, da storita ta korak,ki bo nedvomno zahteval precejš-njo reorganizacijo njunega življe-nja in prilagoditev. Zato je part-nerstvo v družini izjemnega po-mena. Oče in mati naj si delitavzgojo in skrb za otroke in si vza-jemno omogočata kariero. Pravbi bilo, da bi mladi zavestno iz-koristili vse zakonske možnosti zasodelovanje obeh, ki jih niti ni ta-ko malo: delitev porodniške, star-ševski dopust. Treba je vzposta-viti pozitivno gledanje na očetov-ski porodniški dopust in spodbu-jati njegovo izkoriščanje. To lah-ko storimo vsi, s pozitivnim od-nosom. Sama sem mlademu, izred-no uspešnemu intelektualcu, ko seje odločil, da bo prvo leto življenjaostal ob svojem otroku, čestitala insem mu povedala, da sem ponosnananj.

Naslednja zavestna odločitev jepotrebna v menedžmentu podjetij.Odločitev za staršem prijaznapodjetja se vedno obrestuje. Le za-dovoljen delavec je dober dela-vec. Ni treba veliko, dovolj je le,da je delojemalka, ki pričakujeotroka, ustrezno obravnavana, dase njeno odločitev sprejme kot sa-moumevno in menedžment sa-moumevno uredi njeno nadomeš-čanje. Če pa se delojemalkespomni še s simboličnim darilomali vsaj čestitko, morda pa tudiprispevkom za novorojenca, pa jeto že nekaj, kar se bo delodajal-cu tudi ekonomsko izplačalo. De-lodajalec bi naj skrbel tudi za ena-kovredno obravnavanje mater prinapredovanju. Zaslužijo si tudivodstvena mesta, in so jih sposob-ne opravljati. Meni se je nekočzgodilo, da je moj delodajalec v

Kariera IN družinaNa okrogli mizi o demografskih trendih v Sloveniji (Kranj, 27. avg. 2004) sem bila povabljena, da spregovorimo svojih pogledih na povezavo med kariero in družino. Ta prispevek sem napisala z željo, da bi spodbudila šekoga k bolj poglobljenemu razmišljanju o tej temi.

no področje. Kratkoročno gleda-no imajo delodajalci morda večod delavcev, ki jih ne vežejo skr-bi za otroke, manj je odsotnostizaradi skrbi zanje, itd. Upam pasi trditi, da se v daljšem obdobjudoprinos delodajalcu v material-nem smislu enih in drugih vsajizravna, tisti, ki so se odločili zadružino, pa dajo sebi in družbiza povrh še nenadomestljivo inedinstveno novo vrednoto: otroke.Ne bi želela delati krivice komorkoli, ki nima otrok iz takih ali dru-gačnih razlogov, želela bi le opo-zoriti, naj kariera nikomur ne ovi-ra odločitve zanje. Govorim na-mreč na podlagi svojih izkušenj,ki sem jih doživela kot mati in am-

komentar

31Odmev

mojem imenu odločil, da ne mo-rem napredovati na vodstvenomesto, ki mi je bilo ponujeno,češ, da imam majhne otroke. Te-ga ne bi niti vedela, če me ne bipredlagatelj, ki je bil mojemu de-lodajalcu nadrejen in je odločalo napredovanju, očital, kako to,da sem zavrnila tako lepo pri-ložnost. To je malo kasneje bo-trovalo moji odločitvi, da semmenjala službo in odšla na vods-tveno mesto drugam, čepravsem se na prejšnjem sicer izred-no dobro počutila. Majhne po-zornosti naredijo čudeže. Delo-dajalci starega kova, tudi v ka-pitalizmu, so to znali odlično iz-vesti. Še danes je znan primer Šo-štanjske usnjarne, kjer je druži-na Vošnjak poudarjala vlogo dru-žine tako, da je ob koncu leta aliob drugi priložnosti vsem družin-skim članom podarila izdelkesvojega podjetja. Ljudje so takotovarno, kakor tudi vodstvo, spre-jeli za svoje.

Pomembno vlogo v družinskipolitiki ima nedvomno tudi dr-žava. Ko govorimo o tem, zakajni dovolj rojstev, ne razpolaga-mo z resno analizo vzrokov zamalo rodnost in za malo številootrok. Dobro bi bilo vedeti,zakaj se nekateri le odločajo zavečje število otrok (včasih ob ce-lo zelo skromnih pogojih), za-kaj pa se drugi ne, kljub temu,da imajo dobre osnovne pogo-je. Verjetno so vzroki zelo kom-pleksni in ni odločilen le en de-javnik. Torej, predlagam, da seizdela tovrstna kompleksna ana-liza, na njeni podlagi pa potemstrategija ukrepov. Pomembnovlogo v odločanju za rojstvootrok igra nedvomno šolski si-stem in druge oblike vzgoje. Tubi bilo potrebno dosledno inskrbno izgrajevati pozitivni po-gled na otroke, družine, poroke,in starševstvo prikazovati kot na-ravno, odgovorno, lepo in oddružbe cenjeno poslanstvo.Vzgajati bi bilo treba strpnost inspoštljivo komunikaciio v za-konski skupnosti moža in žene,za preprečevanje ločitev. Vzpo-redno bi bilo treba v javnem živ-ljenju graditi pozitivno podobostaršev in družine kot osnovne ce-lice družbe, predstavljati part-

SLS ORGANIZIRASMUČARSKO TEKMOVANJE

Ali ste že obupali nad nami? Nikar!Nismo pozabili lanske obljube!

Gostoljubje so nam prijazno ponud-ili Cerkljani, z Jurijem Kavčičem,predsednikom Občinskega odboraSLS, županom Cerkna in državnimsvetnikom na čelu.

Vabimo vas, da preživite prijetenzimski dan na smučeh s Slovenskoljudsko stranko.

Pridružite se nam v soboto, 12.marca 2005 ob 10.00 na smučiščusmučarskega centra Cerkno.

V želji, da v živo spoznate smučarski center Cerkno, 12.marca 2005, vam tega predstavljamo:

Tam kjer se konča Primorska inzačne Gorenjska, je smučarski centerCerkno. Leži na 1291 metrov visokemČrnem vrhu. Ponaša se z idealno lego,dobro snežno statistiko, s 70 hektarjiurejenih smučišč in z 18 kilometrismučarskih prog. Smučarski tereni soprimerni za smučarje domala vseh kat-egorij, od začetnikov do najzahtevne-jših smučarjev. Za smučarje tekače jeurejenih 5000 metrov tekaške proge,alpski zanesenjaki pa lahko svojo alinajeto opremo preizkusijo ob dvehšestsedežnicah (Lom in Počivalo),dveh štirisedežnicah (Brdo in Davča),dveh dvosedežnicah in dveh vlečnicah.

Smučišče je dobro povezano zizhodiščnimi točkami, varno se pripel-jete z osebnim avtomobilom ali avto-busom. Možna pa je tudi nastanitev vhotelu v Cerknem, okoliških hišah zapartmaji, penzioni ali pa v kmečkihturizmih.

Za enodnevni izlet v ta smučarskicenter boste odšteli okoli pet tisočak-ov, če pa jo kupite v predprodaji alipri lastnikih apartmajev pa vsaj tisoča-ka manj. V smučarskem centru soposkrbeli tudi za topel obrok in sicerv zaprtem ogrevanem gostinskemlokalu in na ograjenem zunanjem.

Za starše z malimi otroki pa je or-ganiziran pravi otroški center oz.smučarski vrtec. Ta je lično ograjen inopremljen položni prostor s poligon-om in igrali, kjer z malčki lahkopreživite tudi cel dan. Poleg smučanjalahko otroci tudi rišejo, berejo, igrajokarte... v njim namenjeni brunarici. Zaustrezno plačilo pa se jih lahko zaupatudi vzgojiteljicam. Ob koncu tedna pauprava smučarskega centra Cerknoorganizira prava tekmovanja v otrošk-em veleslalomu na vse načine s pravi-mi priznanji in nagradami.

Za tiste, ki vas smučanje ne zanimapa tudi okoliš nudi veliko zanimivosti,tako naravnih kot kulturnih. Naj omen-im obisk rudarske Idrije z muzejem vmestnem gradu, ogled Antonijevegarova, kjer vas izurjen vodič popeljenaravnost v podzemlje, za ljubitelje po-hodništva pa pohod za bližnji Porezenali Blegoš, lahko pa se odločite tudisamo za krajši sprehod po zasneženinaravi za sprostitev.

Pričeli bomo z žrebom vrstnegareda tekmovalcev, ki se bodo spustilipo smučišču. Pričetek tekmovanja bopredvidoma ob 10.30. Ob 13.00 vasvabimo na srečanje z vodstvom Slov-enske ljudske stranke, kjer bomo posk-rbeli za podelitev priznanj inpriložnostnih nagrad tekmovalcem inprigrizek.

Pazljivo izpolnite priloženo prijav-nice, ki nam jo pošljite do srede, 9.marca 2005. Telefonsko vas bomoobvestili o vseh podrobnostih.

nerstvo in udeležbo obeh spolovpri skrbi za vzgojo in varstvootroka ter za poročanje ljudi,kajti le dolgoročna formalnazveza staršev pomeni večjo var-nost za otroke. Država naj bi po-skrbela za nagrajevanje deloda-jalcev, predvsem malih in sred-nje velikih podjetnikov, in pri-pravila ukrepe za nadomeščanjedelavk zaradi odsotnosti zaradibolniške v času tvegane noseč-nosti in delavcev (matere ali oče-ta) v času starševskega dopusta.Pokriti bi bilo treba finančnestroške, ki nastanejo z odhodomdelavke na bolniški oziroma po-rodniški dopust – del sredstev bilahko pritekal iz programov ak-tivne politike zaposlovanja zvključevanjem iskalcev zaposli-tev na začasno prosta delovnamesta, s tem bi se zmanjšalabrezposelnost. Čeprav že sedajni slaba, bi bilo treba še izbolj-šati zakonodajo, da se bo omo-gočilo uporabo vseh sedaj že na-stavljenih stimulacij za omogo-čanje delitve dela in prijaznegaodnosa do otroka in matere: npr.dojenje med delovnim časom jetreba urediti tako, da ga bo mo-goče izvajati – sedanja zakonskadoločba je neizvedljiva, očetov-ski dopust je treba urediti tako,da ga bodo očetje koristili – nesme jim povzročati negativnihekonomskih posledic….Ne na-zadnje, pa je treba politiko od-govornega starševstva graditi vtesnem sodelovanju med resor-ji, v katero bi morali biti vklju-čeni poleg ministrstva, pristojne-ga za delo in družino, vsaj še mi-nistrstvo za gospodarstvo, mini-strstvo za okolje in prostor, mi-nistrstvo za šolstvo in ministrs-tvo za zdravje. Slednje tudi za-radi tega, da bi v svojih preven-tivnih zdravstvenih programihnamenilo pomembno vlogo tu-di pripravi na zdravo starševs-tvo, tako z vidika prehrane otrok(ki bodo, upamo, da večina, ne-koč starši) in bodočih staršev,posebej bodočih mater, kakor zvidika telesne in psihične pripra-ve na to, družbeno in za osebnoživljenje izjemno pomembnovlogo.

Dr. Marta CirajPredsednica OO SLS Komenda in

podpredsednica Glavnega odbora SLS

Izpolnjeno prijavnico pošljite na naslov: SLS, Beethovnova 4, 1000 Ljubljana.

komentar

32 OdmevBarbi Ravnikar

KRATKE SLADKEBarbi Ravnikar tokrat dopustuje in veselo

smuča na 2400m višine v italijanskem SanMartinu. Morda ima med smučanjem nadetotudi “laufarsko masko” s cerkljanskega, sedajko Slovencem v Italiji bolj trda prede. Po SMS nam je sporočila:»Ravno sem na vrhu Passo Rolle-ja. Super je!« Tudi mi bi uživali,Barbi!

Mag. Janez Božič je v februarju praznoval svoj osebni ju-bilej. Ne vemo, kaj vse je dobil za darilo, zagotovo pa malenkostv primerjavi s kilometri avtocest, ki jih »podarja« Sloveniji.

»Gospod minister Podob-nik, tudi tam naprej, v naslednjiobčni imajo probleme z odlagal-iščem, pa z vodovodom, pa zgradnjo stanovanj, ki jih je po-trebno reševati!« Tako je hotelžupan Novega mesta g. BoštjanKovačič prepričati našega pred-sednika po uspešnem posvetuna Otočcu.

»Bila je tako ljubka, tako zaobljena inčvrsta. Menda si lahko predstavljate, kakoto izgleda, kajne?«?? Ne, ni to kar mislite.Jakob Presečnik je takole slikovito opisal,kakšne bodo spremembe v javni upravi pospremembi zakona o javnih uslužbencih.

»Bejžva Josip, štu-dentje so prišli!«, jezaklical Jakob Pre-seč-nik, vodja poslan-ske skupine SLS po-slancu Josipu Bajcu.No resnici na ljubo staoba prijazno sprejelaštudentsko delegacijonato pa sta se odpravi-la na naslednji sestanek.

Delegacije ministrov iz vrstSLS ne ustavi niti najhujšisnežni metež, ki je divjal poBeli krajini prav na dan obis-ka. Vzameš velik dežnik innaj-bolje je, da ga držiš sam!