8/8/2019 Odlomek - Alternativa Je Bila Ali Svoboda Ali Totalitarizem

1/1

Franc Jeza : ALTERNATIVA zbornik za drubena vpraanja Trst, Maj 1978

Odlomek Alternativa je bila ali svoboda ali totalitarizem.

Kakor nikjer, se tudi v Sloveniji alternativa niti tedaj niti kdajkoli prej ali pozneje niglasila: "Ali faizem ali totalitarizem", ampak "Ali svoboda ali totalitarizem". In kakor

velikanska veina tistih, ki so se borili kot aktivisti v O.F. ali z orojem v partizanskihvrstah, ni bila s tem hkrati e tudi za uvedbo komunistinega sistema v Sloveniji in zanovo podreditev slovenskega naroda Beogradu, tako tudi velikanska veina tistih, kiso zgrabili za oroje, da bi se branili pred nasiljem nevrednih partizanskihkomandantov, ki so v svoji ideoloki zmedenosti v vsakem kmetu videli "kulaka", nibila s tem hkrati tudi e za faizem ali za kolaboracijo z okupatorji. Noben resenzgodovinar ne more pristati na to tezo. Slovenskim protikomunistinim politikom selahko oita neodlonost in nesposobnost ter zaslepljenost sprio imperativa asa, NEMORE PA SI JIM OITATI NARODNEGA IZDAJSTVA.

Vake strae in pozneje domobranci so sprejeli oroje od tistega, kdor jim ga je bilpripravljen dati, z namenom, da bi branili sebe in svoje domove, svojo zemljo in svojosvobodo, kakor so jo pa pojmovali, v smislu vsakrnega antitotalitarizma, enakokakor so sprejeli oroje od Nemcev Finci in drugi baltski narodi v boju proti sovjetom,ki so jih ogroali, ne da bi jim danes kdo to oital. Spopad v Sloveniji v letih 1941-1945 je imel izrazit znaaj dravljanske vojne. Obe strani sta se borili za oblast povojni, obe sta videli v italijanski in nemki okupaciji samo zaasno stanje in obe staga skuali izkoristiti v svoje namene, kolikor se je namre dalo. Partiji je sluilo zadobrodolo prilonost, da je pod parolo narodno-osvobodilne vojne zbrala vosvobodilni fronti, pod prvotno formulo koalicije, im iri tabor politinih skupin, zlastitakih, ki so bile nezadovoljne z oportunistino politiko dr. Koroca po letu 1934, da bi

jih izkoristila za dosego svojega cilja, t. j. komunistine revolucije.

Domobranska stran pa je v svoji stiski in strahu pred komunizmom (upravieno --Tigrova opomba), ki je bil tedaj identien s stalinizmom in, ki se ji je zdel - ter jedejansko tudi bil - neposredneja in tudi v perspektivi huja nevarnost od nemko-italijanske okupacije, ki je bila od zgodovine in poteka vojne neizogibno obsojena naporaz, sprejemala pomo v oroju od okupacijske sile, ki je bila iz legalnega staliaodgovorna za javno varnost in se ni dovolj zavedala politine tveganosti situacije vkatero se je s tem - in s poiljanjem nasprotnikov v nemka koncentracijska taboria- spravila. Ne glede na to, da so bile njene politine simpatije na strani Zahoda, oemer je nudila dovolj dokazov tudi tedaj, da ni imela idejno ni skupnega s

faizmom in nacionalsocializmom ter se ni noben domobranski vojak bojeval nafrontah proti Angleem, Britancem ali Sovjetom, se ni znala v svoji politinikratkovidnosti niti javno niti tajno povezati z bojem zahodnih zaveznikov in se jasnoopredeliti za njihove politine cilje. Ni niso zalegli niti nujni opomini dr. Miha Kreka izLondona. To se je v domobranskem taboru - v konni perspektivi pa tudi vsemuslovenskemu narodu hudo maevalo ob koncu vojne, ko se je znael porinjenmed premagance in izrazite kolaboracioniste, partizanski strani pa je dal monost zaobtobe o narodnem izdajstvu, eprav je bil to v resnici samo izgovor in opraviilonovega rdeega totalitarizma za eliminiranje vseh politinih nasprotnikov in zazatiranje Cerkve ter diskreditiranje vsega kar se je imenovalo katoliko ali pa teilo popolitinem pluralizmu na Slovenskem.