odlo itveni model izbire banke za mala …diplome.fov.uni-mb.si/uni/12173pal.pdf · smer:...

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo univerzitetnega študija Smer: Organizacijska informatika

ODLO�ITVENI MODEL IZBIRE BANKE ZA MALA PODJETJA NA SLOVENSKEM TRGU

Mentor: red. prof. dr. Vladislav Rajkovi� Kandidat: Matevž Pal

Kranj, avgust 2006

ZAHVALA

Zahvala gre mentorju, red. prof. dr. Vladislavu Rajkovi�u, za strokovno pomo� in podporo ter doma�im in bližnjim za vzpodbude in potrpljenje. Zahvala gre tudi lektorici Hodak Marjani, ki je lektorirala to diplomsko delo. Hvala.

POVZETEK V diplomskem delu je predstavljena ponudba osmih, po tržnem deležu najve�jih bank na slovenskem trgu. Obravnavani so razli�ni vidiki ponudbe, namenjene malim podjetjem: odprtje, vodenje in stroški poslovnega ra�una, pa tudi prvi vtisi, ki si jih ustvarijo morebitni komitenti ob stiku s spletno stranjo banke, z vmesnikom, z ban�nimi prostori, s prijaznostjo in ustrežljivostjo uslužbencev ipd. V diplomskem delu je predstavljena in ovrednotena ban�na ponudba malim podjetjem. Obravnavani so razli�ni vidiki v ponudbi osmih, po tržnem deležu najve�jih bank na slovenskem trgu: odprtje, vodenje in stroški poslovnega ra�una, pa tudi prvi vtisi, ki si jih ustvarijo morebitni komitenti ob stiku s spletno stranjo banke, z vmesnikom, z ban�nimi prostori, s prijaznostjo in ustrežljivostjo uslužbencev ipd. Program DEXi (program za ve�parametrsko odlo�anje) je v procesu odlo�anja glede na postavljene uteži in kriterije pokazal najustreznejšega ponudnika – banko za mala podjetja na slovenskem trgu. Ekspertni sistem je s svojo preglednostjo nad podatki in kriteriji pomagal pri odlo�anju ter nenazadnje v procesu ustvarjanja odlo�itvenega modela omogo�il bolj holisti�en pristop k odlo�itvi. DEXi prisili malega podjetnika k spraševanju samega sebe in drugih o stvareh, ki brez uporabe ekspertnega sistema po vsej verjetnosti ne bi vzbujale pozornosti. Klju�ne besede – Mala podjetja – Izbira banke – Ve�parametrsko odlo�anje – Program DEXi

ABSTRACT In my paper I present the offer of eight - according to their share in the Slovene market - largest banks in Slovenia, aiming at small companies regarding the opening, managing and costs of a business account, as well as the first impressions these banks offer to the potential account holders through their web pages, interface or business premises, including their kindness, helpfulness etc. My decision making process was supported by DEXi (the multi-attribute decision-making software) which, based on the determined weights and criteria, resulted in the most favorable offer –the most suitable bank for small businesses in the Slovene market. The expert system offered a very useful assistance in decision making by assuring data and criteria transparency and – last, but not least – enabled a more holistic approach to decision making during the process of creating the decision making model. It practically forced me to inquire myself and other people about details, which would probably remain unnoticed without the application of the expert system. KEY WORDS: - Multi-attribute decision-making - Software tool DEXi - Choice of bank - Small enterprises

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija

Matevž Pal: Odlo�itveni model izbire banke za mala podjetja na slovenskem trgu 6 od 48

KAZALO

1 Uvod ____________________________________________________________8

1.1 Predstavitev problema ___________________________________________8

1.2 Mala podjetja in banke ___________________________________________8 1.2.1 Kaj so mala podjetja?_________________________________________8 1.2.2 Vloga banke v malih podjetjih __________________________________9

2 Banke __________________________________________________________11

2.1 Primerjava izbranih bank_________________________________________11

2.2 Problem zasi�enosti s podatki_____________________________________12

2.3 Pridobivanje podatkov___________________________________________12

3 Ve�parametrsko odlo�anje _________________________________________13

3.1 Ve�parametrski modeli __________________________________________13

3.2 Programsko orodje DEXi_________________________________________14

4 Predstavitev bank in njihove ponudbe za pravne subjekte _______________15

4.1 Izbrane banke _________________________________________________16 4.2.1 Elektronsko nakazilo ________________________________________18 4.2.2 Papirno nakazilo____________________________________________18 4.2.3 Nakazila v tujino ____________________________________________19 4.2.4 Nakazilo preko magnetnega medija_____________________________20

5 Odlo�itveni model ________________________________________________20

5.1 Izbira kriterijev_________________________________________________20 5.1.1 Stvarna in navidezna pomebnost kriterijev _______________________22

5.2 Drevo kriterijev ________________________________________________23

5.3 Podrobnejša razlaga nekaterih kriterijev_____________________________25 5.3.1 Žiro kliring_________________________________________________25 5.3.2 BPR� ____________________________________________________25 5.3.3 Iskalnik ___________________________________________________26 5.3.4 Poslovalnice in koli�ina poslovalnic _____________________________26 5.3.5 Kredit ____________________________________________________26

5.4 Uteži ________________________________________________________29

5.5 Zaloge vrednosti _______________________________________________30

6 Rezultati vrednotenja______________________________________________31

6.1 Ra�un _______________________________________________________31

6.2 Koli�ina poslovalnic_____________________________________________33

6.3 Banka _______________________________________________________35

6.4 Šest pomembnih _______________________________________________36

7 Zaklju�ek________________________________________________________38

8 Literatura________________________________________________________40



9 Kazalo slik, tabel in grafov _________________________________________42

10 Priloga_________________________________________________________43



1 Uvod 1.1 Predstavitev problema Kadar za posameznika organizacijska oblika samostojnega podjetnika (v nadaljevanju s. p.) zaradi doseganja poslovnih ciljev ni ve� ustrezna ali/in podjetnik ne želi ve� jam�iti s svojim premoženjem oziroma ga želi lo�iti od premoženja podjetja, je ena od rešitev preoblikovanje s. p. v gospodarsko družbo – družbo z omejeno odgovornostjo (v nadaljevanju d. o. o.). Enako kot za s. p. mora podjetnik tudi za d. o. o. urediti transakcijski ra�un za pravne subjekte. In tukaj nastopi vprašanje: Pri kateri banki odpreti svoj transakcijski ra�un? �asi, ko je bila na voljo samo ena banka ali morda dve in je bila odlo�itev lažja, so mimo. Danes je na slovenskem trgu registriranih kar 21 bank. In vse ponujajo podobno. Pa vendar so razlike. Katere? In kako pomembne so? 1.2 Mala podjetja in banke Slovar slovenskega knjižnega jezika opredeljuje podjetje kot samostojno gospodarska enoto z dolo�enimi nalogami na podro�ju proizvodnje, trgovine, storitev, banko pa kot ustanovo, ki opravlja denarne, pla�ilne in kreditne posle. 1.2.1 Kaj so mala podjetja? Definicija velikosti podjetij po Zakonu o podpornem okolju za podjetništvo (ZPOP 2004): – ''mikro podjetje'' je podjetje, v katerem število zaposlenih ne presega 5 ljudi in

njegov letni prihodek ne presega 50.000.000 tolarjev, – ''malo podjetje'' je podjetje, v katerem število zaposlenih ne presega 50 ljudi in

njegov letni prihodek ne presega 2.300.000.000 tolarjev, – ''srednje veliko podjetje'' je podjetje, v katerem število zaposlenih ne presega

250 ljudi in njegov letni prihodek ne presega 11.500.000.000 tolarjev. Ali je podjetje majhno ali veliko, naj sodi vsak sam. Kriterijev je pri tem veliko, od prihodkov, dobi�ka do tržnega deleža v dolo�eni panogi. V diplomskem delu so upoštevana mala podjetja z do 9 zaposlenimi, registrirana kot d. o. o. Ta razred je najmanjša enota, ki jo obdeluje Statisti�ni urad Republike Slovenije pri zajemanju podatkov o malih podjetjih na slovenskem trgu. Lleta 2004 je bilo po podatkih Statisti�nega urada zabeleženih kar 27.620 takih malih podjetij oz. skoraj 87 % vseh pravnih subjektov, registriranih kot d. o. o. Ta visoki odstotek je eden klju�nih razlogov, da sem se odlo�il osredoto�iti le na majhne, a o�itno še kako pomembne družbe z omejeno odgovornostjo (nekateri jim pravijo tudi mikro podjetja).



Delež malih - mikro podjetij v kategoriji d. o. o. na slovenskem trgu leta 2004

87%

13%

Ostali pravni subjekti

Mikro - mala podjetja

Mala - mikro podjetja

Graf 1: Delež malih - mikro podjetij (d. o. o.) na slovenskem trgu leta 2004

(Podjetje v dejavnosti C-K, Statisti�ni urad Republike Slovenije) V ciljni skupini ljudi, ki bi jim predstavljeni model primerjave bank na slovenskem trgu lahko koristil, je poudarek predvsem na tistih, ki šele ustanavljajo malo podjetje in morajo zato odpreti transakcijski ra�un. Mednje sodijo ve�inoma tisti brez izkušenj v d. o. o. oz. tisti, ki se v praksi še niso seznanili s ponudbo razli�nih bank za poslovne subjekte in so zato prisiljeni k slepemu izbiranju banke. 1.2.2 Vloga banke v malih podjetjih Dandanes se ne posameznik ne podjetje ne moreta izogniti banki kot posredniku v pla�ilnem prometu. Banke dajejo kredite, ra�unajo obresti, jemljejo provizijo, zara�unavajo stroške odpiranja in vodenja ra�una. Pri malih podjetjih, ki so komaj za�ela osvajati trg, je vsak strošek bolj o�iten in bolj bole�, saj sta kapital in finan�na sposobnost podjetja še majhna in je zato obseg pla�ilnega prometa prej majhen kot velik. 1.3 Namen diplomske naloge Pametna izbira banke, ki prinaša dolgoro�no zadovoljstvo, pomeni za komitenta dvoje:

1. vprašati se – kaj potrebujem, kaj bom potreboval, kaj cenim, 2. pozanimati se – kaj banke nudijo, komu, kako, kakšno prihodnost obetajo.

Ta in še mnoga druga vprašanja sem si v diplomskem delu zastavil namesto tistih bodo�ih podjetnikov, ki si želijo �imprej ustanoviti svoj d. o. o. oziroma malo podjetje z do 9 zaposlenimi.



Namen diplomske naloge je prikazati razlike med osmimi ponudniki ban�nih poslovnih ra�unov na slovenskem trgu, s poudarkom na spletnem ban�ništvu in na stroških, ki nastajajo pri poslovanju z banko. S programom za ve�parametrsko odlo�anje DEXi nameravam nazorno pokazati prednosti in slabosti posameznih bank ter obenem nuditi bodo�im podjetnikom neki osnovni model, s katerim jim bo olajšana odlo�itev pri izbiri banke. Uporaba nastalega odlo�itvenega modela utegne marsikateremu bodo�emu malemu podjetniku omogo�iti boljše razumevanje lastnih želja in potreb ter nenazadnje pripeljati do rezultata – pokazati najustreznejšo banko za odprtje poslovnega ra�una glede na izbrane kriterije in njih težo.



2 Banke 2.1 Primerjava izbranih bank Seveda ne gre pri�akovati, da bo bodo�i lastnik malega podjetja imel dovolj �asa in volje, da bi obiskal vseh 21 bank na slovenskem trgu – nenazadnje mu bo veliko �asa vzelo že pridobivanje potrebnih listin za ustanovitev malega podjetja. Gre pa razmisliti, na podlagi �esa bo izbiral banke, med katerimi se bo odlo�al. Dejstvo je, da smo bolj dovzetni za tisto, kar nam svetujejo ljudje, ki jim zaupamo (prijatelji, družina …). Toda primerjati ponudbo bank, ki jih bodo�emu podjetniku predlagajo njegovi zaupanja vredni znanci, bi bilo pristransko. Zato so banke, katerih lastnosti bodo primerjane s programom za ve�parametrsko modeliranje DEXi, izbrane po nekem klju�u. Na podlagi podatkov Banke Slovenije je bilo izbranih osem bank z najve�jim tržnim deležem na slovenskem trgu. Pri tem je zanimivo, da je po anketi RIS-a iz decembra 2002 (n = 1153) vrstni red bank po tržnem deležu in vrstni red bank po tržnem deležu e-ban�ništva za podjetja podoben. Od najve�jega do najmanjšega si sledijo: Nova Ljubljanska banka, SKB banka, Nova kreditna banka Maribor, Abanka Vipa. Tako lahko sklepamo, da imajo banke z najve�jim tržnim deležem fizi�nih in poslovnih komitentov praviloma tudi podoben tržni delež poslovnih komitentov.

Tabela 1: Osem bank z najve�jim tržnim deležem na slovenskem trgu



2.2 Problem zasi�enosti s podatki Še nikoli v �loveški zgodovini nas podatki niso tako zasipavali kot danes. Produkcija knjig, �asopisov, revij in informacij vseh vrst na digitalnih medijih (slike, video, filmi, audio ipd.) je preprosto neverjetna. Podatke smo se nau�ili zajemati, zbirati, arhivirati, preiskovati, posredovati … Znamo jih kategorizirati in pretvarjati v informacije, se iz njih u�iti ter s tem predvidevati in na�rtovati. Vendar se pojavlja temeljno vprašanje: ali res vemo, kaj narediti z množico podatkov, kljub temu da smo jih zbrali, pravilno kategorizirali, shranili itn.? Ali res znamo v poplavi shranjenih in kategoriziranih podatkov najti njihov smisel in pomen? Se lahko iz njih �esa nau�imo? Ni ve� umetnost priti do podatkov in informacij, temve� iz njih izluš�iti pravi smisel in pomen. To pa še ni vse: potrebno je (hitro) vedeti, kako naprej, za kateri nadaljnji korak se moramo odlo�iti. A �eprav imamo vse podatke, se pretežno ne odlo�amo na njihovi podlagi. Tudi znanje in izkušnje v�asih ne zadoš�ajo ve�, ker imamo pred seboj pogosto popolnoma nove, kompleksne izzive. Okolje je tako nepredvidljivo in se dinami�no spreminja, da nam pretekle izkušnje v teh primerih ne zadoš�ajo ve�, obenem pa se nam ponuja veliko subjektov, ki vplivajo na odlo�itve, pa naj bo to bodisi politika bodisi kdo drug oz. kaj drugega. Vsako odlo�itev bi morali postaviti v ustrezen okvir, ustrezno analizirati, sistematizirati, razviti variante, jih ovrednotiti, postaviti enakopravno ob bok vsem razli�icam in pravilno pretehtati. In prav to nam danes omogo�ajo IT-tehnologija in modeli za ve�parametrsko odlo�anje ter poplava podatkov, ki jih lahko umestimo in ovrednotimo (Mark Stemberger, 2003)

2.3 Pridobivanje podatkov Med pridobivanjem podatkov za diplomsko nalogo je bilo precej zanimivih izkušenj. Med drugimi velja omeniti slednje: Gorenjska banka Zanimalo me je, kolikšna je mese�na pristojbina (dodatno pla�ilo) za opcijo Link+. Poklical sem v Kranj, poslovalnico Stražiš�e. Prijazna gospodi�na mi je svetovala, naj pokli�em na glavno ekspozituro v Kranj, na Bleiweisovo, in se opravi�ila. Na Bleiweisovi sem dobil informacijo, po kateri nisem spraševal. Ženski glas mi je namre� rekel: ”Veste, to so potem vsi virmani ceneje, ker je elektronsko ...“ Seveda sem bil šokiran. Povedal sem ji, da to vem, da pa me zanima podatek o mese�ni pristojbini. Dobil sem novo telefonsko številko, kam da naj pokli�em. Ker sem imel že vsega dovolj, sem se v Ljubljani kar osebno zglasil v njihovi edini poslovalnici. Žal me je tudi tam pri�akalo neznanje. Spet sem dobil novo telefonsko številko, jo drugi dan poklical in kon�no izvedel (spet z dodatkom, da je elektronsko vse ceneje), da za Link+ ni nobenih dodatnih mese�nih stroškov oz. pristojbine. Ker je bil glas, ki mi je posredoval ta težko pri�akovani podatek, zelo negotov, še danes ne vem, ali informacija sploh drži. Poleg nejasnosti o ugodnostih pri kriteriju Pristojbina velja omeniti še to, da Gorenjska banka v Ljubljani razen za ban�nim okencem nima posebnega prostora za razgovore s podjetniki .



Nova Ljubljanska banka (Ekspozitura Šiška) Za odprtje poslovnega ra�una vas odpeljejo nadstropje više. Tam vam na približno desetih kvadratnih metrih natla�ene in razmetane podolgovate sobe, ki si jo delijo delavka in (po moji oceni) študent ter najverjetneje slu�ajna mimoido�a sodelavka, skušajo pomagati pri odprtju poslovnega ra�una. Banka Koper Po klicu na številko kontaktnega centra 080 10 13 – Pomo� in informacije, ko sem se enako kot pri Gorenjski banki hotel pozanimati o mese�ni pristojbini, sem naletel na ni� kaj prijazen ženski glas, naveli�an enoli�nega dela. Tudi odgovor je bil takšen: „To morate pa svojega skrbnika ra�una (poslovnega ra�una) vprašati! Jaz tega ne bi vedela.“ Po takšni nejevolji se mi ni zdelo smiselno še enkrat razlagati, da pa� nimam skrbnika ra�una, ker še sploh nimam odprtega poslovnega ra�una ipd. Vtis je mo�no popravila zaposlena na ekspozituri Banke Koper na Cigaletovi ulici v Ljubljani. Banko sem obiskal osebno in dobil prijazne in popolne odgovore. Seveda mi za to ni bilo treba prej izbrati svojega „skrbnika“ ali odpreti poslovni ra�un. 3 Ve�parametrsko odlo�anje 3.1 Ve�parametrski modeli Ve�parametrski modeli so koristen pripomo�ek za podporo odlo�anju v zahtevnih odlo�itvenih situacijah, pri katerih nastopa veliko število dejavnikov, ki vplivajo na odlo�itev, veliko variant oziroma ve� skupin odlo�evalcev z razli�nimi interesi. Metode nikakor niso nadomestilo za �loveka - odlo�evalca, ki je še vedno v celoti odgovoren za kon�no odlo�itev.

Slika 1: Ve�parametrski modeli (Rajkovi� 1999)



Odlo�itveni proces 1. Identifikacija problema 2. Identifikacija kriterijev

� spisek kriterijev � struktura kriterijev (drevo kriterijev) � merske lestvice

3. Opis variant 4. Analiza variant Po na�elih ve�parametrskega odlo�anja s pomo�jo programa DEXi se gradijo in uporabljajo odlo�itveni modeli, ki pomagajo do pretehtanih odlo�itev. Program deluje v okoljih Windows. DEXi omogo�a:

• izdelavo, preurejanje drevesa kriterijev, • urejanje zalog vrednosti kriterijev in odlo�itvenih pravil, • zajemanje podatkov o variantah, • vrednotenje variant, • tabelari�ni pregled rezultatov vrednotenja z analizo tipa kaj-�e • grafi�ni prikaz rezultatov vrednotenja.

Metodologija DEX Ve�parametrska odlo�itvena metoda DEX je bila razvita na Inštitutu Jožef Stefan. Bistvena lastnost te metode je razgradnja odlo�itvenega modela v hierarhi�no strukturo kriterijev in uporaba odlo�itvenih pravil za združevanje diskretnih opisnih vrednostnih kriterijev. Uporabljajo se se diskretni in kvalitativni kriteriji, katerih vrednosti so pojmi, ki ozna�ujejo kvaliteto, na primer dober, sprejemljiv ipd. Lahko pa se uporabijo tudi intervali numeri�nih vrednosti. Ko gre za združevanje nižjenivojskih kriterijev v kon�no oceno, DEX uporablja odlo�itvena pravila tipa �e-potem. DEX je posebej primeren za odlo�itvene situacije, kjer imamo opravka z mehkimi, kvalitativnimi in nepopolnimi podatki. Poleg tega omogo�a tudi analizo in razlago odlo�itev, kar je še posebej pomembno pri utemeljevanju odlo�itev in usklajevanju razli�nih interesov pri skupinskem odlo�anju. 3.2 Programsko orodje DEXi

DEXi je program za pomo� pri odlo�anju. Razvit je bil v okviru programa RO – ra�unalniško opismenjevanje Ministrstva za šolstvo in šport v sodelovanju z Univerzo v Mariboru, Fakulteto za organizacijske vede, in Inštitutom Jožef Stefan Ljubljana. Namenjen je vsem, ki želijo izboljšati proces odlo�anja z uporabo ra�unalnika. Najpogosteje se uporablja pri lupini DEX in je preprost program za delo z odlo�itvenimi modeli.



Slika 2: Ve�parametrski odlo�itveni model

(FOV, Prospekt za programski paket DEXi, 2006) Temelji na principih ve�parametrskega modeliranja. Osnova je ve�parametrsko odlo�anje, pri katerem variante razgradimo na posamezne parametre (atribute, spremenljivke, kriterije) in jih lo�eno ocenimo glede na vsak parameter. Kon�no oceno variante dobimo s postopkom združevanja. Tako izpeljana vrednost je osnova za izbor najustreznejše variante. V odlo�itvenem procesu je potrebno izmed ve� variant izbrati tisto, ki najbolj ustreza postavljenim ciljem oz. zahtevam. 4 Predstavitev bank in njihove ponudbe za pravne subjekte Navedeni so osnovni podatki o vseh osmih izbranih bankah in opisi ponudb elektronskega ban�ništva, ki jih ponujajo za pravne subjekte. Izbor primerljivih paketov elektronskega ban�ništva je dolo�ala ciljna skupina – mala podjetja.



4.1 Izbrane banke

Gorenjska banka d. d.

Bleiweisova cesta 1 4000 Kranj

(04) 208 40 00 (04) 202 16 13 [email protected] http://www.gbkr.si

Predsednik uprave: Zlatko Kav�i� TRR: 01000-0000700035 Dav�na številka: 42780071 ID zavezanca za DDV: SI42780071 Pravni status: Banka d. d. Poslovna tradicija: 1989 Znesek kapitala: 3.314.160.000 SIT Ob�ina: Kranj

Gorenjska banka o sebi Banka se uvrš�a po celotnem kapitalu na drugo, po bilan�ni vsoti pa na osmo mesto v Sloveniji. Analiti�ne primerjave kažejo, da spada med najuspešnejše v državi in da je njen položaj stabilen. Vizija Gorenjske banke je utrditi ime stabilne, zanesljive in zaupanje vredne finan�ne institucije, ki bo svojim strankam ponujala najkakovostnejše storitve po konkuren�nih cenah in dolgoro�no zagotavljala dobi�ek delni�arjem. Temeljne vrednote, ki jih bo banka zasledovala pri svojem poslovanju so: – kakovost storitev, – stabilnost poslovanja, – poslovna korektnost. Link+

Elektronska banka Link+ je namenjena ve�jemu obsegu poslovanja in se od opcije LinkC razlikuje predvsem v uporabi pametne kartice ter opciji mednarodnih nakazil. LinkC je namenjen pravnim osebam in zasebnikom z manjšim obsegom poslovanja. Izbrana elektronska banka Za primerjavo med bankami sem izbral produkt Link+, saj omogo�a tudi mednarodna nakazila in ima dober varnostni mehanizem – pametno kartico.



Abanka Vipa d. d.

Slovenska cesta 58 1517 Ljubljana

(01) 471 81 00 (01) 432 51 65 [email protected] http://www.abanka.si

Predsednik uprave: mag. Aleš Žajdela TRR: 01000-0000500021 Dav�na številka: 68297530 ID zavezanca za DDV: SI68297530 Pravni status: Banka d.d. Kadrovski potencial: 838 Poslovna tradicija: 1955 Znesek kapitala: 5.500.000.000 SIT Ob�ina: Ljubljana

Abanka Vipa o sebi Abanka se lahko pohvali s tradicijo, saj je kot podružnica Jugoslovanske banke za zunanjo trgovino za�ela delovati že leta 1955. Kot Abanka d. d. Ljubljana je za�ela samostojno poslovati januarja 1990, 31. 12. 2002 pa se je uspešno združila z Banko Vipa d. d. Sedaj se imenuje Abanka Vipa d. d. in posluje v sedmih glavnih podružnicah, kjer se trudi zadovoljiti vsako finan�no željo strank. Zaradi tradicionalne usmerjenosti je pomemben �len v mednarodni menjavi, usposobljena pa je za vse vrste poslov komercialnega ban�ništva v doma�ih in mednarodnih pla�ilih ter drugih finan�nih transakcijah. Abacom Elektronska banka Abanke je samostojen program, ki se uporablja s pomo�jo zaš�itne kartice. Namenjen je vsem pravnim osebam, ne glede na obseg poslovanja. Abanka ponuja dve razli�ici: • elektronska banka Abacom in • spletna razli�ica elektronske banke Abacom. Razlika je predvsem v tem, da za spletno razli�ico ni potreben poseben program, saj je vstop mogo� preko prve strani spletnega mesta banke. Kot pomembno prednost bi poudaril ve�jo mobilnost, saj lahko prek spleta pregledate in podpišete naloge, ki so jih vaši sodelavci pripravili v osnovni enouporabniški ali ve�uporabniški razli�ici elektronske banke Abacom in vam jih poslali v podpis. Izbrana elektronska banka Za primerjavo med bankami sem izbral osnovno razli�ico produkta Abacom.

Opisi drugih izbranih bank se nahajajo v prilogi, stran 43.



4.2 Stroški nakazil v številkah 4.2.1 Elektronsko nakazilo

Primerjava stroškov elektronskih nakazil (doma�i promet)

0 500 1000 1500 2000 2500 3000

SKB

BA-CA

NLB

ABANKA

NKBM

GBKR

Banka Celje

Banka Koper

Ban

ka

Strošek nakazila v SIT

E/BPRC

E/ziro

E/lastna banka

Graf 2: Stroški elektronskih nakazil (doma�i promet)

Iz grafa je razvidno, da so stroški elektronskih nakazil med izbranimi bankami približno enaki, z izjemo Bank Austrie, ki izstopa v vseh treh razli�icah nakazil.

4.2.2 Papirno nakazilo

Tudi pri stroških papirnih nakazil izstopa Bank Austria. Razlike med drugimi bankami so se pove�ale predvsem pri kriteriju BPR�, kjer dosegajo (�e izvzamemo Bank Austria) tudi do 300 SIT pri posameznem nakazilu.



Primerjava stroškov papirnih nakazil (doma�i promet)

0 500 1000 1500 2000 2500 3000 3500

SKB

BA-CA

NLB

ABANKA

NKBM

GBKR

Banka Celje

Banka Koper

Ban

ka


P/BPRCP/ziroP/lastna banka

Graf 3: Stroški papirnih nakazil (doma�i promet)

4.2.3 Nakazila v tujino

Primerjava stroškov nakazil v tujino (vrednost nakazila 1000 EUR)

0 1000 2000 3000 4000 5000

BA-CA

SKB

NKBM

ABANKA

Banka Celje

Banka Koper

GBKR

NLB

Ban

ka


P/nakazilo v tujinoE/nakazilo v tujino

Graf 4: Stroški nakazil v tujino (vrednost 1000 EUR)



Pri kriteriju Nakazilo v tujino sem za primerjavo dolo�il nakazilo v vrednosti 1000 EUR. Za to sem se odlo�il, ker ima vsaka banka svojo “od–do” lestvico z zahtevano odstotno provizijo pri nakazilu. Take lestvice pa je skoraj nemogo�e primerjati med sabo, saj je posamezna banka pri nekaterih zneskih ugodnejša, pri drugih pa v primerjavi z ostalimi bankami manj ugodna. 4.2.4 Nakazilo preko magnetnega medija Magnetni medij ni ni� drugega kot disketa. Treba jo je prinesti na sedež banke, bodisi s pošto, bodisi s kurirjem ali osebno. Nova Ljubljanska banka preko magnetnega medija ne posluje ve�.

Primerjava stroškov nakazil preko magnetnega medija med bankami (doma�i promet)

0 500 1000 1500 2000 2500 3000

SKB

BA-CA

NLB

ABANKA

NKBM

GBKR

Banka Celje

Banka Koper

Ban

ka


lastna bankažiro kliringBPR�

Graf 5: Stroški nakazil preko magnetnega medija (doma�i promet)

5 Odlo�itveni model 5.1 Izbira kriterijev Kriteriji za ocenjevanje bank so v tej nalogi izbrani objektivno, brez vplivov zunanjih sugestij, kot so mnenja drugih podjetnikov ali podatki iz anket. Zagotovo imajo vsa na novo ustanovljena mala in nenazadnje tudi ve�ja podjetja z daljšo tradicijo podobne kriterije ocenjevanja, a upoštevajo� individualnost in specifi�nost vsakega podjetja, težko opišem kateri koli kriterij kot obvezen ali neobvezen v modelu ocenjevanja.



Seveda se nikakor ne da zaobiti elektronskega ban�ništva in njegovega vmesnika ter spletne strani banke kot kriterijev, ki so postali relevantni v novejšem �asu. Ti imajo v nalogi poseben poseben pomen in težo, saj je danes uporaba spleta in z njim povezanih orodij poslovanja takoreko� samoumevna in nujna za sodobno, konkuren�no malo podjetje. To potrjujejo tudi kazalniki, povzeti po reprezentativni telefonski anketi RIS med slovenskimi podjetji (n=1,153): • 64 % podjetij, ki uporabljajo e-ban�ništvo, preko le-tega izvede vse svoje

transakcije; • 30 % podjetij bi zamenjalo banko, �e bi konkuren�na banka ponudila boljše

storitve e-ban�ništva; • e-ban�ništvo uporablja že ve� kot 91 % podjetij (97 % velikih podjetij in 83,6 %

mikro podjetij – mednje sodijo tudi mala podjetja z do 9 zaposlenimi). Glede na rezultate ankete in upoštevajo� dejstvo, da se današnja družba vse bolj navdušuje nad novimi IT-rešitvami kot tudi nad elektronskim ban�ništvom in novimi storitvami, lahko sklepamo, da se obseg elektronskega poslovanja v podjetjih pove�uje, z njim pa tudi zahtevnost uporabnikov. Drugi kriteriji so podani izkustveno. Uporabljeni so bili predvideni koraki sodobnega bodo�ega lastnika malega podjetja, ki ga podrobnosti ban�nih ponudb doslej niso zanimale, je pa že uporabljal spletno ban�ništvo. Prva faza pridobivanja podatkov je bil pregled spletnih strani 8 izbranih bank, da bi izvedel �im ve� o stroških poslovanja in odprtju poslovnega ra�una. Kriterij preglednosti spletne strani in iskalnika se je pri tem kar sam vsiljeval. Tako dobljenim podatkom, ki pa žal niso bili popolni, je nato sledil obisk banke ali samo telefonski klic Poslovalnice so bile izbrane naklju�no. Nekatere so bile majhne, druge velike. Skoraj vsi zaposleni so bili prijazni, okolje pa ne povsod – bodisi ni nudilo dovolj zasebnosti bodisi je bilo neprijetno. Tako sta bila izbrana dva kriterija, in sicer urejenost poslovalnice (poudarek je predvsem na tistem delu poslovalnice, kjer potekajo razgovori za odpiranje poslovnega ra�una) ter prijaznost osebja. Po opravljenih osebnih stikih z bankami je sledilo dolo�anje kriterijev ocenjevanja na podlagi pridobljenega gradiva (predvsem cenikov in brošur o poslovnih ra�unih) ter seveda lastnega znanja. Pri tem je bil v veliko pomo� prav program DEXi, saj je s svojo formo omogo�il celovit pregled nad vnesenimi kriteriji.



5.1.1 Stvarna in navidezna pomebnost kriterijev Kupujemo majico. Pozorni smo predvsem na ceno, dizajn in material. Tako si v glavi naredimo sliko kriterijev in videne razli�ice, ki jih ocenjujemo. Hodimo po trgovinah, opazujemo, obiskujemo, pomerjamo in na koncu imamo nekaj izbranih izdelkov, ki bolj ali manj ustrezajo izbranim kriterijem.

Slika 3: Izdelek, ki nam ni vše� (www.uncrate.com/men/style/tees-polos/index.php)

In kako se potepanje po trgovinah kon�a? V rokah imamo majico, ki najmanj ustreza prej zastavljenim kriterijem (je ena najdražjih, standardni dizajn …). Še ve� – v bistvu nam sploh ni vše�! A kljub grenkemu priokusu smo zadovoljni in nasmejani. Zakaj? Ker nam je stregla simpati�na prodajalka s smislom za humor, zaradi katere se nam je kljub temu da o izdelkih, ki jih prodaja, ni kaj dosti vedela in je bila poleg tega precej po�asna, na obrazu zarisal nasmeh in vzbudil ob�utek zadovoljstva ob nakupu.

Smo med postavljanjem meril za nakup majice pozabili na kriterij Prodajalka? Vzemimo, da smo kriterije dolo�ili doma, brez zunanjih vplivov. Marsikdo bi zatrdil, da pri odlo�anju kriterij Prodajalka sploh ni pomemben, �eš, �e mu je majica vše�, jo pa� kupi! Tak kupec bi kriterij Prodajalka ovrednotil z oceno: zelo malo vpliva na nakup. Ali smo se torej zlagali, ko smo ocenili, da kriterij Prodajalka zelo malo vpliva na nakup? Smo se sploh zavedali, da se slepimo, ali smo le poslušali trenutne notranje vzgibe �ustev in ob�utkov?

design ≠ decision



5.2 Drevo kriterijev

Tabela 3a: Drevo kriterijev v programu DEXi

DEXi

13.08.2006 Stran 1 Drevo kriterijev Kriterij Opis Banka opisuje jo tako kakovost storitev kot financne - stroskovne

lastnosti Kakovost ocena poslovalnic, spletne strani, e-bancnistva, odnosa s strankami Poslovalnice lastnosti poslovalnice

Delovnik delovni cas poslovalnic Prostor prostor za pogovore pravnih oseb, omogocanje zasebnosti Zaposleni splosen vtis (razgledanost, prijaznost, urejenost,

ustreznost) Kolicina poslovalnic stevilo poslovalnic v kraju Ljubljana stevilo poslovalnic Koper stevilo poslovalnic Novo mesto stevilo poslovalnic Kranj stevilo poslovalnic Maribor stevilo poslovalnic

Spletna stran kako spletna stran izgleda Izgled modernost, barvna kombinacija, tema Uporabnost nam lahko spletna stran prihrani cas pri pridobivanju

informacij? Povezave povezave na uporabne spletne strani, povezane z bancnistvom Iskalnik izpis rezultatov, dodatne moznosti

Preglednost urejenost postavitev povezav, podatkov, gumbov, natrpanost oz. nenatrpanost z informacijami Hitrost hitrost nalaganja spletne strani, merjene pri sirokopasovni povezavi z internetom Aplikacija kako izgleda program za e-bancnistvo, prijaznost, splosen vtis Varnostni mehanizmi pametne kartice, generatorji nakljucnih stevil, certifikati

Pomoc uporabnikom urnik pomoci uporabnikom Vsecnost kako zelo nam je demo aplikacija vsecna Podpora katero programsko opremo potrebujemo za delo z banko preko spleta

Brskalnik stevilo brskallnikov, ki jih aplikacija podpira Operacijski sistem podpora drugih operacijskih sistemov

Stroski celotni stroski, ki nastanejo ob pridobitvi, imetju poslovnega racuna ter rokovanju z njim Racun strosek pridobivanja, vodenja, posedovanja racuna

Odprtje odprtje racuna Zaprtje zaprtje racuna Vodenje vodenje racuna, ki vkljucuje tudi storitev elektronskega

bancnistva E- bancnistvo elektronsko bancnistvo Nakazila razlicni nacini nakazil

racun tujina nakazilo na racun v tujini v vrednosti tisoc EUR racun lastne banke nakazilo na racun lastne banke

racun druge banke - SLO nakazilo na racun druge banke ziro kliring poravnava v ziro kliringu, vrednosti do 2 mio sitporavnava BPRC bruto poravnava v realnem casu

Aktivizacija oprema (kartica, citalec, certifikat...), ki je potrebna za e-bancnistvo - tudi pristopnina



Tabela 3b: Drevo kriterijev v programu DEXi

DEXi 13.08.2006 Stran 2 Pristojbina Pristojbina za elektronsko bancnistvo - letno

Enote banke poslovanje na enoti banke Papirna nakazila nakazila oddana na okencu banke

racun tujina nakazilo na racun v tujini v vrednosti tisoc EUR racun lastne banke nakazilo na racun lastne banke racun druge banke - SLO nakazilo na racun druge banke

ziro kliring poravnava v ziro kliringu, vrednosti do 2 mio sit poravnava BPRC bruto poravnava v realnem casu

Magnetni medij Nalog na magnetnem mediju, v breme TR racun druge banke - SLO nakazilo na racun druge banke

ziro kliring poravnava v ziro kliringu, vrednosti do 2 mio sit poravnava BPRC bruto poravnava v realnem casu

racun lastne banke nakazilo na racun lastne banke



5.3 Podrobnejša razlaga nekaterih kriterijev 5.3.1 Žiro kliring Je sistem pla�il malih vrednosti (SPMV) – vrednosti do 2 mio SIT. Potek postopka žiro kliring

1. Banki A in B zbirata naloge razli�nih podjetij do 2 mio SIT in jih združujeta v pakete.

2. Banka Slovenije (v nadaljevanju BS) prevzame pakete vsako uro od 8. do 13. ure in nato še ob 14.15.

3. V BS se izvrši poravnava med posameznimi ra�uni bank. Dnevno se izvršijo štirje �asovni preseki.

4. BS sporo�i bankam dolg oz. presežek sredstev na njihovih ra�unih.

5. Banka (A oz. B) izvrši pla�ila podjetjem.

5.3.2 BPR� V sistem BPR� (bruto poravnava v realnem �asu) gredo avtomati�no pla�ilni nalogi nad 2 mio SIT in vsi tisti, ki so ozna�eni kot nujni. Pla�ilo je izvršeno takoj (rok 15 minut) in ga ni mogo�e preklicati. Potek postopka BPR�

1. Podjetje X da nalog banki A za izvršitev pla�ila podjetju Y, ki ima transakcijski ra�un pri banki B.

2. Banka A preveri stanje na ra�unu podjetja X in nato pošlje nalog banki B. Vmes BS preveri, koliko sredstev ima banka A na ra�unu.

3. �e je na ra�unu dovolj

sredstev, se izvrši prerazporeditev na ra�un banke B.

4. Nalog za pla�ilo podjetju Y nato potuje naprej v banko B.

5. Banka B izvrši pla�ilo podjetju Y.

podjetja podjetja

Banka Slovenije

Banka A

Banka B

Slika 4: Žiro kliring

Banka Slovenije

Banka A

Banka B

podjetje X podjetje Y

nalog

Slika 5: BPR�



5.3.3 Iskalnik Kriterij, kot je Iskalnik na spletni strani banke, je težko oceniti. Že zaradi tega, ker nekatere podatke najde, nekaterih pa ne. V splošnem iskalniki na spletnih straneh prou�evanih bank vedno kaj najdejo, toda velikokrat smo primorani klikati na ve� zadetkov oz. povezav, da najdemo pravo. Obstajajo tudi teorije (ki pa po mojem mnenju ne veljajo za banke), da iskalniki na spletnih straneh podjetij nalaš� ne dajo iskanega v prvem zadetku zaradi preprostega razloga, da smo kot morebitni potrošniki primorani v nepotrebno branje ponudbe ali opisa podjetja. Iskalnik je ocenjen na podlagi preprostega vpisa besede Cenik. 5.3.4 Poslovalnice in koli�ina poslovalnic Kriterij Poslovalnice pomeni lokacije – mesta, ki ležijo na avtocestnem križu v Republiki Sloveniji. Pri Ljubljani in Mariboru je upoštevano, da sta v primerjavi z drugimi mesti bistveno ve�ja, zato je zaloga vrednosti naslednja:

Ljubljana in Maribor 1. premalo: 0 poslovalnic 2. malo: 1 poslovalnica 3. srednje: 1–5 poslovalnic 4. veliko: ve� kot 5 poslovalnic

Koper, Novo mesto, Kranj 1. ni poslovalnice 2. malo: do 2 poslovalnici 3. veliko: ve� kot 2 poslovalnici

5.3.5 Kredit Ve�krat tako v poslovnem kot zasebnem poslovanju pridemo do to�ke, ko za naložbo potrebujemo posojilo oz. kredit �e je kredit ugoden, smo pripravljeni odpreti ra�un tudi pri drugi banki, saj je to eden od pogojev, da zanj sploh lahko zaprosimo. Smiselno bi bilo torej upoštevati tudi ta del ban�ne ponudbe, saj je lahko strošek odobritve kredita cenejši od stroška nekajletnega vodenja poslovnega ra�una. �eprav je kredit pomemben kriterij, ga nisem upošteval. Zakaj? Kredit je zelo specifi�na postavka, odvisna od trenutne kreditne sposobnosti podjetja, ki jo banke individualno upoštevajo, od namena itd. Zato ne bi bilo ustrezno umeš�ati ga v kalup ocenjevanja pri izbiranju banke za mala podjetja na slovenskem trgu.



D E X i 13 .08 .2006 S tran 2 A k tiv izac ija drago ze lo u go dn o sredn je drago ugodno

P ris to jb ina drago d rago sredn je s redn je sredn je E no te b an ke sredn je sredn je sredn je s redn je ug od n o

P apirn a n akazila sredn je sredn je sredn je s redn je ug od n o racun tu jina ugodno drago ze lo drago s redn je ze lo ug od n o racun las tne banke ze lo drago ugodno ugodno s redn je ugodno racu n d ru ge b an ke - S L O drago u go dn o ug od n o u g od no ug od n o

ziro k liring ze lo drago ugodno ugodno ugodno ugodno poravnava B P R C ze lo drago ugodno ugodno ugodno ze lo ug od n o

M ag n etn i m ed ij drago u go dn o sredn je u g od no ug od n o racu n d ru ge b an ke - S L O drago u go dn o sredn je u g od no ug od n o

ziro k liring drago ugodno ugodno ugodno ugodno poravnava B P R C ni n a vo ljo ze lo u go dn o sredn je ugodno ze lo ug od n o

racun las tne banke ni n a vo ljo ugodno ugodno ugodno ze lo ug od n o

D E X i 13.08 .20 06 S tran 1 R ezu lta ti v red n o ten ja K riterij B an k A u stria S K B N K B M A b an ka B an ka C elje B a nk a p o p o ln o m a n ep rim erna p ovp re cn a povprecna povprecna prim erna

K ako vo st s redn ja s redn ja sred n ja s re dn ja sred n ja P o slo va ln ice p ovprecn a d obra povprecna dob ra povprecna

D elovn ik d o b er p ovp re ce n povprecen povprecen povprecen P ros to r p ovprece n d ober dob er dob er povprecen Z apos len i p ovprece n d o b er povprecen d o be r d ob e r K o lic in a p os lo valn ic s redn je s redn je sred n je s re dn je m alo

L jub ljan a m alo v eliko prem alo veliko prem alo K o per m alo m alo m a lo m alo n i p o slo valn ice N ovo m es to m alo m alo m a lo m alo n i p o slo valn ice K ran j m alo m alo n i p o slo valn ice m alo n i p o slo valn ice M aribor m alo m alo veliko m alo n i p o slo valn ice

S p letn a s tran d obra d obra slab a dob ra povprecna Izg led se ka r d obro se k ar do bro slab o d o bro se k ar dobro U p o rab n o st p ovprecn a d o b ra povprecna povprecna povprecna

P o ve zave n ek a j v eliko nek a j nek a j veliko Isk a ln ik n i na vo ljo d o b er n i n a vo ljo s lab slab P reg led nos t d o b ra d o b ra sred n ja d o bra sred n ja

H itro st h itro h itro p oc asi s re dn je h itro sred n je h itro A plikac ija d o b ra s redn ja sred n ja s re dn ja sred n ja

V a rn os tn i m eh an izm i d o b ro se k ar do bro ne tak o dob ro d o bro se k ar dobro P o m o c u porabn ik om d o b ra s lab a sred n ja sla ba slab a V secno st se ka r vsecna/n i de m o ap lik ac ije n a sp le tu ze lo v secn a nevsecna se k ar vse cna /n i dem o ap lik ac ije na sp le tu vsecna P o d p o ra s redn ja s redn ja sred n ja s re dn ja sred n ja

B rsk a ln ik n ek a j n ek a j nek a j nek a j nek a j O perac ijsk i s is tem p ovprecn a p ovp re cn a povprecna povprecna povprecna

S tro sk i d rag o s redn je sred n je s re dn je u go d n o R acu n d rag o s redn je sred n je u g od n o u go d n o

O dprtje u g o d n o u g o d no u go d n o u g od n o u go d n o Z aprtje u g o d n o d rag o d rag o u g od n o u go d n o V o den je ze lo d rag o s redn je sred n je ze lo u g od n o ugo dno

E - b an cn istvo d rag o s redn je sred n je s re dn je u go d n o N ak azila s redn je s redn je sred n je u g od n o u go d n o

racu n tu jina u godn o u godn o drago ze lo u g od n o ze lo u go d n o racu n las tne b ank e ze lo d rag o ze lo d rag o ze lo d rag o ze lo u g od n o ze lo u go d n o ra cu n dru g e b an ke - S L O d rag o s redn je u go d n o u g od n o u go d n o

ziro k liring ze lo d rag o ze lo d rag o ugo dno ze lo u g od n o ze lo u go d n o p ora vn ava B P R C ze lo d rag o ze lo u g o d no ugo dno s re dn je ze lo u go d n o

Tabela 2a: Rezultati vrednotenja v programu DEXi



D E X i 13 .08 .20 0 6 S tran 4 E n o te b an k e s red n je s red n je s re dn je

P ap irn a n ak az ila s red n je s red n je s re dn je ra cu n tu jin a s red n je d rag o u go dn o ra cu n las tn e b an ke u g od no d rag o u go dn o rac u n d ru g e b a n ke - S L O u g o d n o s red n je s re dn je

z iro k liring u g od no s red n je u go dn o po ra vna va B P R C u g od no s red n je s re dn je

M ag n e tn i m e d ij s red n je s red n je d ra g o rac u n d ru g e b a n ke - S L O u g o d n o s red n je d ra g o

z iro k liring u g od no u go dn o ze lo d rag o po ra vna va B P R C z e lo u g o d n o s red n je ze lo d rag o

ra cu n las tn e b an ke s red n je u go dn o ze lo d rag o

D E X i 1 3 .08 .2 0 0 6 S tra n 3 K rite rij B a n k a K o p e r G o re n jsk a B a n ka N L B B a n ka po vp rec n a p o p o ln o m a n e p rim e rn a p o vp re cn a

K a k o v o st s re d n ja s la b a s re d n ja P o s lo v a ln ic e do b ra ze lo s la b a p o vp re cn a

D e lo vn ik po vp rec e n s la b p o vp re ce n P ro s to r ze lo d o b e r s la b s la b Z a p os le n i d o b e r s la b p o vp re ce n K o lic in a p o s lo v a ln ic s re d n je m a lo v e lik o

L ju b lja n a m a lo p re m a lo v e lik o K o p e r ve lik o n i p o s lo v a ln ic e m a lo N o vo m e s to n i p o s lo v a ln ic e n i p o s lo v a ln ic e v e lik o K ra n j n i p o s lo v a ln ic e v e lik o m a lo M a rib o r pre m alo n i p o s lo v a ln ic e m a lo

S p le tn a stra n po vp rec n a p o vp re cn a d o bra Izg le d ne ta k o d o b ro n e ta k o d o b ro se ka r do b ro U p o ra b n o s t po vp rec n a p o vp re cn a p o vp re cn a

P o ve za ve ne k a j m a lo m a lo Is k a ln ik s la b s lab d o b e r P re g le d n o s t d o b ra s re d n ja s re d n ja

H itro s t h itro h itro h itro Ap lik a c ija s re d n ja s re d n ja s re d n ja

V a rn os tn i m e ha n izm i d o b ro s la b o d o b ro P o m o c u p o ra b n iko m s re d n ja s re d n ja s re d n ja V s e cn o s t se ka r vs e cn a /n i d e m o a p lika c ije n a s p le tu se ka r vs e cn a /n i d e m o a p lik ac ije n a s p le tu se ka r vs e cn a /n i d e m o a p lik a c ije n a s p le tu P o d p o ra s re d n ja s re d n ja s re d n ja

B rs k a ln ik ne k a j p re m alo p re m a lo O p e rac ijs k i s is te m po vp rec n a p o vp re cn a p o vp re cn a

S tro s k i s re d n je d ra g o s re d n je R a c u n u g o d n o s re d n je s re d n je

O dp rtje u g o d n o u g o d n o u g o d n o Z a p rtje s re d n je d ra g o d ra g o V o d e n je ug o d n o s re d n je d ra g o

E - b a n c n is tv o u g o d n o d ra g o s re d n je N a k a z ila s re d n je s re d n je u g o d n o

ra cu n tu jin a dra g o n i n a v o ljo ze lo u g o d n o ra cu n la s tn e b a n ke ze lo u g o d n o ze lo u g o d n o u g od n o ra c u n d ru g e b a n k e - S L O u g o d n o s re d n je s re d n je

z iro k lir in g ze lo u g o d n o ze lo u g o d n o s re d n je p o ravn a va B P R C ze lo u g o d n o d ra g o d ra g o

A k tiv iza c ija ze lo u g o d n o d ra g o s re d n je P ris to jb in a u g o d n o u g o d n o u g o d n o

Tabela 2b: Rezultati vrednotenja v programu DEXi



5.4 Uteži Vsak kriterij se lahko v programu DEXi tudi ponderira oz. se mu lahko nameni utež. Utež tako dolo�a pomembnost kriterijem oz. jim da „težo“. DEXi 6.8.2006 Stran 1 Povpre�ne uteži Kriterij Lokalne Globalne Lok.norm. Glob.norm. Banka

Kakovost 50,0 50,0 50,0 50,0Poslovalnice 37,3 18,6 43,4 21,7

Delovnik 26,4 4,9 24,6 5,3Prostor 21,7 4,0 27,0 5,8Zaposleni 21,1 3,9 19,7 4,3Kolicina poslovalnic 30,9 5,8 28,8 6,2

Ljubljana 30,7 1,8 34,3 2,1Koper 18,1 1,0 15,2 1,0Novo mesto 16,2 0,9 13,6 0,9Kranj 8,1 0,5 6,8 0,4Maribor 26,9 1,5 30,0 1,9

Spletna stran 27,5 13,7 32,0 16,0Izgled 30,9 4,2 37,4 6,0Uporabnost 41,9 5,8 38,0 6,1

Povezave 19,4 1,1 21,8 1,3Iskalnik 37,7 2,2 42,2 2,6Preglednost 42,9 2,5 36,0 2,2

Hitrost 27,1 3,7 24,6 3,9Aplikacija 35,3 17,6 24,7 12,3

Varnostni mehanizmi 34,3 6,1 37,3 4,6Pomoc uporabnikom 22,8 4,0 18,6 2,3Vsecnost 16,7 2,9 22,7 2,8Podpora 26,2 4,6 21,4 2,6

Brskalnik 33,3 1,5 33,3 0,9Operacijski sistem 66,7 3,1 66,7 1,8

Stroski 50,0 50,0 50,0 50,0Racun 27,8 13,9 27,8 13,9

Odprtje 37,0 5,1 27,6 3,8Zaprtje 12,3 1,7 9,2 1,3Vodenje 50,7 7,0 63,1 8,8

E- bancnistvo 38,9 19,4 38,9 19,4Nakazila 41,7 8,1 35,7 6,9

racun tujina 28,4 2,3 37,6 2,6racun lastne banke 34,2 2,8 37,7 2,6racun druge banke - SLO 37,3 3,0 24,7 1,7

ziro kliring 57,1 1,7 57,1 1,0poravnava BPRC 42,9 1,3 42,9 0,7

Aktivizacija 25,0 4,9 35,7 6,9Pristojbina 33,3 6,5 28,6 5,6

Enote banke 33,3 16,7 33,3 16,7Papirna nakazila 66,7 11,1 66,7 11,1

racun tujina 41,3 4,6 47,5 5,3racun lastne banke 26,1 2,9 30,0 3,3racun druge banke - SLO 32,6 3,6 22,5 2,5


Magnetni medij 33,3 5,6 33,3 5,6racun druge banke - SLO 61,8 3,4 44,8 2,5


racun lastne banke 38,2 2,1 55,2 3,1

Tabela 4: Uteži



Uteži so izražene v odstotkih. Lokalne uteži se nanašajo na nadredni kriterij, globalne pa na kriterij Banka. Normalizirane so tiste, katerih vsota je 100%. Dolo�ene so na podlagi lastnega znanja, in sicer: – Poslovalnice – majhen poudarek je na kriteriju Delovnik, saj je delovnik v �asu

vsesplošnega �asovnega kaosa še kako lahko pomemben v primerih, ko smo primorani banko obiskati osebno.

– Pri Spletni strani je najve�ji poudarek na preglednosti, saj le-to nujno potrebujemo že pri pridobivanju podatkov, kot so ceniki ipd. Tako je med poudarjenimi tudi kriterij Iskalnik.

– Kriterij Aplikacija daje najve�ji poudarek varnosti. Varnost je namre� kvaliteta, ki jo vse bolj cenimo.

– Pri kriteriju Ra�un je najpomembnejše vodenje ra�una, saj to je stalni fiksni strošek.

– Pri kriteriju Elektronsko ban�ništvo je poudarek na nakazilih drugih bank, in sicer na žiro kliringu, saj se le-ta bolj uporablja med malimi podjetji tako zaradi stroška kot velikosti nakazil (gre za nakazila do 2 mio SIT).

5.5 Zaloge vrednosti Spodnji del izpisa iz programa DEXi prikazuje poleg kriterijev tudi zaloge vrednosti, na podlagi katerih so bile banke ocenjene. V opisih zalog vrednosti pomeni zelena barva pozitivno, rde�a negativno, �rna pa nevtralno vrednost.

Slika 6: Del izpisa kriterijev in zalog vrednosti v programu DEXi

Z zalogami vrednosti si mnogokrat pomagamo preobilje števil�nih podatkov poenostaviti z doma�imi besedami, kot so dobro, ugodno, nevše�no ipd. Z definiranjem zalog vrednosti dobimo nekakšne razrede (dobro, še kar dobro, ugodno ... ), v katere preprosto sortiramo množico podatkov.



6 Rezultati vrednotenja Rezultati vrednotenja temeljijo na izbranih kriterijih, ki jih program DEXi primerja med posameznimi variantami. Med kriteriji lahko izberemo najpomembnejše, ki jih želimo primerjati. Program DEXi dopuš�a, da izberemo do šest takih kriterijev. Pri grafih, ki jih izriše DEXi, velja ob predpostavki, da smo zalogo vrednosti vedno izbrali naraš�ajo�o, naslednje: bolj je graf razširjen, ugodnejša je varianta. Kar pomeni, da so mejne vrednosti v kotih in na stranicah likov ugodne, medtem ko so vrednosti, ki se približujejo težiš�u lika (s krajšo razdaljo do težiš�a) vedno bolj neugodne. 6.1 Ra�un Je kriterij, ki opisuje stroške odprtja ra�una, stroške vodenja in stroške zaprtja ra�una. V procesu pridobivanja podatkov se je (nepresenetljivo) izkazalo, da so stroški odprtja ra�una pri vseh prou�evanih bankah enaki, in sicer ugodni, saj je odprtje ra�una brezpla�no. To lastnost prikazuje v vseh primerih dosežena maksimalna (ugodno) to�ka Odprtje. Iz grafov je razvidno, da po ugodnostih pri stroških z ra�unom (odprtje, zaprtje, vodenje) prednja�ita Abanka in Banka Celje, najslabši položaj pa zaseda Nova Ljubljanska banka, pri kateri je drago tako vodenje poslovnega ra�una kot zaprtje le-tega.



Graf 6a: Primerjava variant po kriteriju Ra�un



Graf 6b: Primerjava variant po kriteriju Ra�un

6.2 Koli�ina poslovalnic Kriterij Koli�ina poslovalnic je zelo specifi�ne narave, zato to primerjavo navajam le informativno. Mogo�e je ta kriterij zanimiv predvsem za tiste podjetnike, ki nameravajo tako ali druga�e razpršiti svoje podro�je poslovanja po celi Sloveniji oz. dolo�enem kraju ali okraju.



Graf 7: Primerjava variant po kriteriju Koli�ina poslovalnic



Iz grafov je razvidno, da praviloma manjše banke, kot sta npr. Banka Celje in Gorenjska banka, po številu poslovalnic težko konkurirajo drugim na ocenjevanih lokacijah. Najve� poslovalnic ima Nova Ljubljanska banka, sledita ji Abanka in SKB banka, najbolj enakomerno pa ima porazdeljene poslovalnice Bank Austria, in sicer povsod po malo. 6.3 Banka Spodnji graf prikazuje najustreznejšo banko – rezultat, ki ga da DEXi, upoštevaje vse ocenjevane kriterije.

zelo primerna

primerna povprecna neprimerna popolnoma neprimerna

Bank Austria

SKB

NKBM

Abanka

Banka Celje

Banka Koper

Gorenjska Banka

NLB

Graf 8: Primerjava variant po glavnem kriteriju Banka

Graf primerjave bank z glavnim kriterijem Banka kaže primernost izbire Banke Celje, in popolno neprimernost izbire bank Gorenjska banka in Bank Austria Creditanstalt. Druge banke so v povpre�ju.



6.4 Šest pomembnih Kot je omenjeno v uvodu in kasnejših odstavkih, je pri odlo�anju poudarek na elektronskem ban�ništvu. Seveda je pri tem težko zaobiti stroške poslovanja in stroške vodenja ra�una. Kriterij Ljubljana je uvrš�en zato, ker je Ljubljana glavno in najve�je mesto v Republiki Sloveniji, pa tudi zato ker je sti�iš�e transportnih poti in je po deležu registriranih malih podjetij na prvem mestu. Tako so banke primerjane po naslednjih kriterijih:

1. Kakovost 2. Koli�ina poslovalnic 3. Ljubljana 4. Stroški 5. Vodenje 6. E-ban�ništvo

Slika 7: Šest pomembnih (kriterijev)



Graf 9: Primerjava variant v šestih pomembnih kriterijih



7 Zaklju�ek Dejstvo je, da danes brez banke pa� ne moremo poslovati – pa �e si to želimo ali ne. Banka je postala nuja in ni ve� samo ena od možnih izbir. Je nekaj, brez �esar ne moremo poslovati. Je pogoj. In ker tega ne moremo spremeniti, moramo živeti s tem, se sprijazniti in se podrediti dejstvom. Zatorej si olajšajmo to obveznost in izberimo banko, ki nam in našim potrebam najbolj ustreza. Pri tem si lahko pomagamo z odlo�itvenim modelom v ustreznem programu. Program DEXi je zelo uporaben in hkrati preprost, vendar moti dejstvo, da ne podpira slovenskega zapisa šumnikov. Poro�ila, ki jih je mogo�e tako enostavno oblikovati, postanejo malce nerodna, saj brez šumnikov niso najprimernejša za predstavitve, ki so pri tovrstnih odlo�itvenih modelih prakti�no neizbežne. Zaplete se tudi pri mehanizmu utežu, ki deluje le pri tabelah, kjer so zaloge vrednosti vseh atributov urejene in naraš�ajo�e. To povzro�i težave v primeru, �e tega prej ne vemo in vse atribute razvrstimo padajo�e. Uporabno bi bilo tudi, �e bi program omogo�al opcijo Shrani kot Wordov dokument. Sicer pa je program DEXi orodje, ki s svojo preprostostjo in vše�nostjo ne odvrne, temve� celo pritegne (prisili) odlo�evalca k temu, da kriterije in množico podatkov razvrš�a smiselno, pregledno in preprosto. Z odlo�itvenim modelom, narejenim v programu DEXi, so iz množice števil�nih in neštevil�nih podatkov o bankah izluš�ene tiste vrednote, ki najbolj odražajo pogled bodo�ega podjetnika. Med kriterije so uvrš�eni tisti, ki so pri izbiri banke za mala podjetja oz. nova podjetja najustreznejši. Rezultati vrednotenja so pokazali, da je na podlagi kriterija Banka, ki je nekakšen skupek vseh kriterijev, najustreznejša banka za mala podjetja Banka Celje. Toda, ko sem nekatere kriterije izpustil in upošteval le šest tistih, za katere sam menim, da so najpomembnejši, sem ugotovil, da sta najustreznejši banki za mala podjetja Abanka in SKB banka, presenetljivo pa je Banka Celje šele na »približno« tretjem mestu. Kaj �e? Kaj �e bi Banka Celje odprla še nekaj poslovalnic? Potemtakem bi bila enaka kot Abanka ali celo ustreznejša od nje! Vprašanje kaj-�e je nekakšna rešitev za tiste variante oz. banke, ki ne ustrezajo, mogo�e pa bodo, �e bodo kaj popravile, izboljšale ... Bistvo pri tem je, da jim ne manjka dosti do konkuren�nosti najustreznejšim variantam. Manjše banke, kot so Gorenjska banka, Banka Celje, Banka Koper, NKBM ra�unajo predvsem na komitente iz regij, katere pokrivajo – Gorenjska banka gorenjsko regijo, Banka Celje celjsko, NKBM štajersko, Banka Koper primorsko. V ve�jih mestih zunaj regij še imajo kakšno poslovalnico, v manjših (razen mati�nih – v regiji), kot sta na primer Kranj ali Celje, pa o�itno nimajo ambicij po poslovalnicah. Tako nehote konkurenca manjšim krajem ne daje izbire in jih prepusti banki, ki to regijo pokriva. Zato se kljub ugodni ponudbi vodenja ra�unov, prijaznosti, elektronskem ban�ništvu mnogi ne bodo (bomo) odlo�ili za poslovni ra�un pri konkuren�ni banki, zavedajo� se, da brez ob�asnih osebnih stikov z banko ne gre poslovati. Za katero banko naj se torej odlo�i bodo�i podjetnik v ob�ini Piran? Najbrž se ne bo odlo�il za pot v Ljubljano, da bi tam odprl ra�un pri Banki Celje. Ali pa�. Zanimivo je, da vse izbrane banke poudarjajo prednost elektronskega ban�ništva pred papirnimi nalogi, nobena pa se no�e izpostavljati ali celo primerjati svojih



provizij z drugimi bankami, �eprav zakonodaja to omogo�a. To s pridom izkoriš�ajo nekatera ve�ja podjetja na slovenskem trgu, odkar zakonodaja to dovoljuje (prej primerjava dveh znamk med seboj v oglaševanju ni bila dovoljena). Zakaj tega ne izkoriš�ajo tudi banke? Banke si preprosto no�ejo »hoditi v zelje«, ne s postavljanjem poslovalnic ne z agresivnim pristopom izven svoje regije. Vendar mo�no dvomim, da bo tako tudi ostalo. V Slovenijo prihajajo namre� tudi tuje banke, sicer pri nas zaenkrat še kot majhne, toda z velikim zanimanjem in nenazadnje mo�nejšim zaledjem – npr. Sparkasse. Te znajo s svojo ponudbo in izkušnjami z delovanjem v Evropski uniji prepri�ati marsikaterega posameznika oz. malega podjetnika, kljub dejstvu, da je število njihovih poslovalnic v podjetnikovi regiji praviloma manjše. Izbire banke ne narekujeta samo koli�ina in lokacija poslovalnic, temve� je zelo pomemben dejavnik tudi dodatna ponudba bank, predvsem ponudba kreditov. Le malo je podjetnikov za�etnikov, ki bi ob ustanovitvi podjetja že imeli takšno finan�no samostojnost, da kreditnih storitev banke preprosto ne bi rabili. Kdor te samostojnosti nima, je primoran k najemanju kreditov. Ker se krediti razlikujejo po višini in namembnosti, ki sta odvisni od ve� okoliš�in, jih je težko umestiti v splošen nastavek oz. odlo�itveni model pri izbiri banke za mala podjetja. Tako zna marsikateri bodo�i lastnik malega podjetja ob neugodnih stroških vodenja ra�una (za 1000 SIT dražje od povpre�ja) le zamahniti z roko in hkrati zadovoljno razmišljati o ugodnem kreditu, ki ga je pravkar sklenil s prav to banko. Za najustreznejšo banko za mala podjetja na slovenskem trgu se je – glede na vse kriterije, ki sem jih postavil, in njih uteži – izkazala Banka Celje. Le-ta sicer nima ravno enakomerno razvejane mreže poslovalnic (v Ljubljani ima le eno, v Kopru nobene), ima pa stroškovno najugodnejšo ponudbo eletronskega ban�ništva in v celoti najnižje stroške.



Nekatere uporabljene kratice in okrajšave: BA-CA – Bank Austria Creditanstalt GBKR – Gorenjska banka SKB – SKB banka Abanka – Abanka Vipa NKBM – Nova kreditna banka Maribor NLB – Nova Ljubljanska banka D. o. o. – družba z omejeno odgovornostjo S. p. – samostojni podjetnik posameznik 8 Literatura Knjižne izdaje Bohanec, M., V. Rajkovi� (1995): Ve�parametrski odlo�itveni model, Organizacija 28, Moderna organizacija, Kranj Jereb, E., M. Bohanec, V. Rajkovi� (2003): DEXi, ra�unalniški program za ve�parametrsko odlo�anje, Moderna organizacija, Kranj Rajkovi�, V.: Proces odlo�anja (zapiski s predavanj)(1999), Fakulteta za organizacijske vede Krapež, A., V. Rajkovi�.(2003): Tehnologije znanja pri predmetu informatika, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana Možina S.,M. Merka�, A. Svetic (1997), Management v malih podjetjih, Visoka strokovna šola za podjetništvo, Ljubljana Zupan, N. (2001), E-poslovanje v malih podjetjih, revija Monitor Hammond, J.S., Keeney, R.L., Raiffa, H. (2000), Pametne odlo�itve: prakti�ni vodnik za sprejemanje boljših odlo�itev, Gospodarski Vestnik Berkeley, D., Widmeyer, G., Brezillon, P., Rajkovi�, V.(1998),(ed.), Context Sensitive Decision Support Systems, Chapman & Hall Daellenbach, H.G.(1995), Systems and Decision Making: A Management Science Approach, Wiley Liebowitz, J., (ed.), (1998), The Handbook of Applied Expert Systems, CRC Carlsson, S.A., Brezillon, P., Humphreys, P., Lundberg, B.G., McCosh, A.M., Rajkovi�, V., (eds.), (2000), Decision Support through Knowledge Management, University of Stockholm and Royal Institute of Technology Konar A., (2005), Computational Intelligence: Principles, Techniques and Applications, Springer Klein, M., Methlie, B.L., (1995), Expert Systems: A Decision Support Approach - With Applications in Management and Finance, Addison-Weseley Spletne strani Banke Nova Ljubljanska banka – www.nlb.si, junij 2006 Nova Kreditna banka Maribor – www.nkbm.si, junij 2006 Abanka Vipa – www.abanka.si, junij 2006



SKB banka – www.skb.si, junij 2006 Banka Celje – www.banka-celje.si, junij 2006 Banka Koper – www.banka-koper.si, junij 2006 Bank Austria Creditanstalt – www.ba-ca.si, junij 2006 Gorenjska banka - www.gbkr.si, junij 2006 Magistrske naloge, diplome, seminarske naloge Bercko, A., diplomska naloga, Odlo�itveni model za izbiro sistema za upravljanje odnosov s strankami, http://diplome.fov.uni-mb.si/uni/12011Bercko.pdf, junij 2006 Zabukovec, A., Seminarska naloga, Izbira u�itelja-razrednika (DEXi), http://www2.arnes.si/~azabuk/Razrednik/ZabukovecAlenkaRazrednik.htm, junij 2006 Podlipnik, David, magistrsko delo, Analiza uporabnosti spletnih uporabniških vmesnikov v elektronskem ban�ništvu in predlogi za njihovo nadgradnjo, http://www.cek.ef.uni-lj.si/magister/podlipnik167.pdf, junij 2006 Jurak, M., diplomska naloga - Odlo�itveni model za izbiro oglaševanja v podjetju Creatoor, http://diplome.fov.uni-mb.si/uni/11733Jurak.pdf, junij 2006 Drugi spletni viri Laboratorij za odlo�itvene procese in ekspertne sisteme (LOPES). – http://lopes1.fov.uni-mb.si, junij 2006 Statisti�ni urad RS, www.stat.si Združenje bank Slovenije, http://www.zbs-giz.si/slo/bancni_sektor/total_assets.htm, marec 2006 Vehovar V., Kronegger L., E-ban�ništvo (uporabniki interneta) 2004/2005, RIS (Raba Interneta v Sloveniji), www.ris.org, junij 2006 Gospodarska zbornica Slovenij, http://www.gzs.si/Nivo1.asp?ID=23374&IDpm=14, junij 2006 Uporaba e-ban�ništva, Revija Kapital, http://www.revijakapital.com/kapital/ankete.php?anketa=69, junij 2006 Slovenski podjetniški portal, http://www.japti.si, avgust 2006 Stemberger, Mark (2003), Imamo podatke, pa se ne znamo odlo�iti, lopes1.fov.uni-mb.si/za_PES_PO_net/Imamo%20podatke%20pa%20se%20ne%20znamo%20odlo�iti%20-%20povzetek.doc, junij 2006 U�no gradivo za predmet Sistemi za podporo odlo�anju, http://www1.fov.uni-mb.si/programiranje/uros/files_spo.htm, avgust 2006 Ve�parametrski model (slika), junij 2006 – Prospekt za programski paket DEXi s kratkimi navodili (FOV, IJS), http://fov.pelhan.net/datoteke/3_Letnik/Sistemi%20za%20podporo%20odlocanju/DEXiProspekt.pdf , junij 2006 Majica (slika) – www.uncrate.com/men/style/tees-polos/index.php, maj 2006



9 Kazalo slik, tabel in grafov Slike Slika 1: Ve�parametrski modeli Slika 2: Ve�parametrski odlo�itveni model Slika 3: Izdelek, ki nam ni vše� Slika 4: Žiro kliring Slika 5: BPR� Slika 6: Del izpisa kriterijev in zalog vrednosti v programu DEXi Slika 7: Šest pomembnih kriterijev Tabele Tabela 1: Osem bank z najve�jim tržnim deležem na slovenskem trgu Tabela 2a: Rezultati vrednotenja v programu DEXi Tabela 2b: Rezultati vrednotenja v programu DEXi Tabela 3a: Drevo kriterijev v programu DEXi Tabela 3b: Drevo kriterijev v programu DEXi Tabela 4: Uteži Grafi Graf 1: Delež malih - mikro podjetij (d.o.o.) na slovenskem trgu Graf 2: Stroški elektronskih nakazil (doma�i promet) Graf 3: Stroški papirnih nakazil (doma�i promet) Graf 4: Stroški nakazil v tujino (vrednost 1000 EUR) Graf 5: Stroški nakazil preko magnetnega medija (doma�i promet) Graf 6a: Primerjava variant po kriteriju Ra�un Graf 6b: Primerjava variant po kriteriju Ra�un Graf 7: Primerjava variant po kriteriju Koli�ina poslovalnic Graf 8: Primerjava variant po “glavnem” kriteriju Banka Graf 9: Primerjava variant v šestih pomembnih kriterijih



Priloga Izbrane banke

SKB banka d. d.

Ajdovš�ina 4 1513 Ljubljana

(01) 471 51 00 (01) 231 45 49 (080) 15 15 - zeleni

telefon

http://www.skb.si Predsednica uprave: Cvetka Selšek TRR: 01000-0000300007 Dav�na številka: 40502368 ID zavezanca za DDV: SI40502368 Pravni status: Banka d. d. Kadrovski potencial: 982 Poslovna tradicija: 1990 Znesek kapitala: 12.649.200.000 SIT Ob�ina: Ljubljana

SKB banka o sebi SKB banka sodi med vodilne slovenske komercialne banke v zasebni lasti s široko paleto produktov in storitev. Banka je del mednarodne mreže ene najve�jih finan�nih skupin v evroobmo�ju, zato omogo�a strankam tudi dostop do specializiranih storitev skupine Societe Generale in ban�no podporo njihovemu poslovanju izven meja Slovenije. SKB banka ima razvejano poslovno mrežo, ki šteje 56 poslovalnic in pokriva prakti�no vso Slovenijo, široko paleto ban�nih storitev pa dopolnjujeta tudi ban�ni podjetji. SKB NET

Je elektronska banka SKB banke, namenjena pravnim osebam, zasebnikom in civilnopravnim osebam. SKB banka ponuja razli�ice: • PRO SKB NET – osnovna opcija, ne zahteva

nobenih posebnih programov, dovolj je sodoben spletni brskalnik,

• MULTI SKB NET – primeren za podjetja, ki želijo z eno samo pametno kartico obvladati poslovanje s svojimi ra�uni pri razli�nih bankah,

• B2B SKB NET – oblika e-ban�ništva za velika podjetja, katerega prednost je informacijskemu sistemu podjetja prilagojena avtomatska povezava z informacijskim sistemom SKB banke za opravljanje pla�ilnega prometa

Izbrana elektronska banka Za primerjavo med bankami sem izbral produkt PRO SKB NET, saj je najsodobnejša elektronska banka SKB in ponuja tudi opcijo uporabe pametne kartice.



Banka Koper d. d.

Pristaniška ulica 14 6502 Koper

(05) 666 10 00 (05) 639 78 42 [email protected] http://www.banka-

koper.si Odgovorna oseba: Vojko �ok, Corrado Casalino, Igor Kragelj TRR: 01000-0001000153 Dav�na številka: 98026305 ID zavezanca za DDV: SI98026305 Pravni status: Banka d. d. Kadrovski potencial: 780 Poslovna tradicija: 1955 Znesek kapitala: 5.313.590.000 SIT Ob�ina: Koper - Capodistria

Banka Koper o sebi Banka Koper sodi med šest najve�jih in po rezultatih poslovanja najuspešnejših slovenskih bank. Sodeluje s perspektivnimi gospodarskimi subjekti in posamezniki iz vse Slovenije, ima izrazito vlogo pri brezgotovinskem poslovanju in opravlja storitve karti�nega poslovanja za dobro tretjino bank v državi. Klju�ne veje slovenskega gospodarstva, s katerimi je povezana, so pomembne tako za razvoj Slovenije kot njeno odprtost v vseh pogledih. Poslovna i-Net Banka Je prijazen in neprekinjen na�in ban�nega poslovanja preko interneta Banke Koper. Za varovalni medij uporablja pametno kartico. Izbrana elektronska banka Za primerjavo med bankami sem izbral produkt Poslovna i-Net Banka.



Nova Ljubjanska banka d. d.

Trg republike 2 1520 Ljubljana

(01) 425 01 55 (01) 252 24 22 [email protected] http://www.nlb.si

Predsednik uprave: Marjan Kramar TRR: 01000-0000200097 Dav�na številka: 91132550 ID zavezanca za DDV: SI91132550 Pravni status: Banka d. d. Poslovna tradicija: 1994 Ob�ina: Ljubljana

Nova Ljubljanska banka o sebi Poslanstvo Nove Ljubljanske banke je: z odli�nostjo, zaupanjem in tradicijo oblikovati novo podobo ban�ne kulture. Banka s poslanstvom je veliko ve� kot seštevek njenih dejavnosti. Svoj vpliv na finan�nem trgu NLB utrjuje z aktivno vlogo na vseh podro�jih družbenega razvoja. Z uresni�evanjem svojih poslovnih ciljev na temelju tradicije in zaupanja ter z odgovornim negovanjem poslovnih vrednot oblikuje novo podobo ban�ne kulture. Kot najve�ja slovenska banka se zaveda pomembnosti svojega poslanstva in dejstva, da se z uspešnim razvojem družbe kot celote krepita tudi ugled in mo� banke. Proklik NLB

Elektronska banka Nove Ljubljanske banke je namenjena vsem pravnim osebam in zasebnikom. NLB ponuja ve� razli�ic, in sicer: • enouporabniško, osnovno razli�ico, primerno za

ve�ino podjetij in samostojnih podjetnikov, • mrežno razli�ico za podjetja, ki želijo imeti ve�

delovnih mest opremljenih z elektronsko banko; WEB je dopolnilo namestitveni verziji in omogo�a podpisovanje pla�ilnih nalogov iz oddaljene lokacije prek interneta za posamezni poslovni ra�un, prek katerega se posluje v Prokliku NLB,

• B2B za podjetja, ki imajo velik obseg pla�ilnih nalogov in želijo avtomatsko izmenjavo podatkov med ra�unovodskim programom podjetja in banko.

Izbrana elektronska banka Za primerjavo med bankami sem izbral osnovno, enouporabniško verzijo produkta Proklik.



Bank Austria Creditanstalt d. d.

Šmartinska cesta 140 1000 Ljubljana

(01) 587 66 00 (01) 541 18 60

[email protected] http://www.ba-ca.si

Predsednik uprave: dr. France Arhar TRR: 01000-0002900092 Dav�na številka: 59622806 ID zavezanca za DDV: SI59622806 Pravni status: Banka d. d. Kadrovski potencial: 370 Poslovna tradicija: 1991 Znesek kapitala: 3.898.878.000 SIT Ob�ina: Ljubljana

Bank Austria Creditanstalt o sebi V Slovenijo je prva banka z ve�inskim tujim kapitalom (60 % delež) prišla 24. januarja 1991. To je bila Landerbank Ljubljana, ki se je po združitvi s Zentralsparkasse v Avstriji 28. novembra 1991 preimenovala v Bank Austria, d. d., Ljubljana. Z nakupom 56 % deleža Nove banke je 26. marca 1992 v Slovenijo prišla tudi banka Creditanstalt. Mati�ni banki (Bank Austria Dunaj in Creditanstalt Dunaj) sta v procesu dokapitalizacije in z odkupom deležev drugih delni�arjev pove�ali lastniški delež do 99,5 % lastništva in 2. novembra 1998 se je banka Creditanstalt pripojila k Bank Austrii. Združitev obeh bank v Ljubljani je rezultat poslovne strategije ve�inskega lastnika obeh bank - Bank Austria Creditanstalt International AG Dunaj. Celotno poslovanje obeh bank je tako enotno organizirano, s �imer je dosežena še ve�ja u�inkovitost, tudi v Sloveniji. Uradno registrirano ime banke je Bank Austria Creditanstalt d. d. Ljubljana. Je univerzalna banka s polnim pooblastilom. E- bank Elektronska banka Bank Austria Creditanstalt ponuja dva produkta e-ban�ništva. • E-Bank je sistem, ki omogo�a celovito opravljanje

pla�ilnega prometa v domovini in pla�ilnega prometa s tujino. Paket se odlikuje po izjemni zanesljivosti, preprostosti namestitve in uporabe ter najsodobnejši zaš�iti s tehnologijo PKI (Public Key Infrastructure) z uporabo t. i. pametnih kartic. Ponujena je tudi opcija B2B E-bank, ki je namenjena avtomatiziranemu povezovanju informacijskega sistema velikega komitenta z informacijskim sistemom banke.

• Multicash je najbolj razširjen mednarodni sistem v Evropi, še posebej primeren za ve�ja in srednje velika podjetja, mednarodna podjetja, podružnice mednarodnih korporacij ter za ra�unovodske servise. Možna je tudi kombinacija Multicasha s storitvijo EuropaKonto.

Izbrana elektronska banka Za primerjavo med bankami sem izbral produkt E-bank.



Banka Celje d. d.

Vodnikova ulica 2 3000 Celje

(03) 422 10 00 (03) 422 11 00 (080) 21 40 - halo

banka [email protected] http://www.banka-

celje.si Predsednik uprave: Niko Ka�, univ. dipl. oec., univ. dipl. Arh TRR: 33000-0000351131 Dav�na številka: 89734912 ID zavezanca za DDV: SI89734912 Pravni status: Banka d. d. Kadrovski potencial: 660 Poslovna tradicija: 1864 Znesek kapitala: 3.376.984.000 SIT Ob�ina: Celje

Banka Celje o sebi Banka Celje uspešno deluje že ve� kakor 140 let. Po bilan�ni vsoti je peta najve�ja slovenska banka in že dolgo ni ve� samo regionalna. Prisotna je po vsej Sloveniji in ima ve� kakor 900 koresponden�nih bank v tujini. Je banka univerzalnega tipa in ponuja celovit ban�ni servis tolarskega in deviznega poslovanja za prebivalstvo, zasebnike in pravne osebe. Banka Celje se aktivno in odgovorno vklju�uje v kompleksno mrežo družbenih odnosov, saj je vpetost v ožje in širše okolje pomembna za njeno uspešno poslovanje, kvalitativni razvoj in napredek. Skladno s svojo strategijo in poslovno filozofijo del dobi�ka prek sponzorstev in donatorstev investira nazaj v okolje, ki banki s svojim zaupanjem omogo�a poslovanje in razvoj, in daje svoj neposredni prispevek kulturnim, športnim, humanitarnim, zdravstvenim in izobraževalnim dejavnostim. Banka Celje – elektronsko ban�ništvo Banka Celje nima posebnega imena za poslovno elektronsko ban�ništvo. Nudi pa ve� razli�ic le-tega, in sicer: • Tolarski in devizni pla�ilni promet • Poslovno sodelovanje – omogo�a vpogled v

stanje vaših depozitov, kreditov in garancij ter dodatno storitev: • Elektronski obrazci – namenjeni so uporabnikom

elektronskega ban�ništva, ki imajo podpisne pravice na tolarskem ali deviznem delu pla�ilnega prometa.

Izbrana elektronska banka Za primerjavo med bankami sem izbral produkt »Tolarski in devizni pla�ilni promet«.



Nova kreditna banka Maribor d. d.

Ulica Vita Kraigherja 4 2000 Maribor

(02) 229 22 90 (02) 252 43 33 [email protected] http://www.nkbm.si

Predsednik uprave: Matjaž Kova�i� TRR: 01000-0000400014 Dav�na številka: 94314527 ID zavezanca za DDV: SI94314527 Pravni status: Banka d. d. Kadrovski potencial: 1578 Poslovna tradicija: 1954 Ob�ina: Maribor

Nova kreditna banka Maribor o sebi Nova Kreditna banka Maribor je banka s široko paleto storitev. Razvija ponudbo, ki naj zadovolji vsakodnevne finan�ne potrebe strank. Njeno poslovanje je med drugim usmerjeno v reševanje poslovnih in finan�nih problemov podjetij.. Univerzalnost banke se kaže tudi v delu ban�nih povezanih podjetij. Poslovni Bank@NET Je elektronska banka Nove kreditne banke Maribor, namenjena poslovnim uporabnikom. Posebnost Poslovnega Bank@NET-a je, da njegovo varnost zagotavlja generator števil oz. identifikacijska kartica. Le-ta se tako v drugih bankah praviloma uporablja pri osebnih ra�unih. Na voljo je še Bank@NET, ki pa je namenjen le fizi�nim osebam. Izbrana elektronska banka Za primerjavo med bankami sem izbral produkt Poslovni Bank@NET.

odlo itveni model izbire banke za mala …diplome.fov.uni-mb.si/uni/12173pal.pdf · smer:...

Documents