odgleduvanje na kozi

7/23/2019 Odgleduvanje Na Kozi

1/112

K.I. Popovski, J. Stefanovska

ODGLEDUVAWENA

KOZI

Skopje, 2002

Avtori:Kole I. Popovski,Jovana Stefanovska

Izdava~:VITA-VET Skopje

Za izdava~ot:Jasmina Latkovska

Sorabotnici: Maja KraqevskaJana Manovska

Lektor:Meri Lazarova

Kompjuterskaobrabotka: Ivan Kraqevski

Pe~ati:RASTER - Prilep


2/112

Predgovor

Dolgo vreme e prisutno misleweto, koe ne e promeneto i denes, deka

kozata e simbol na siroma{tijata. Deka toa ne e taka, govorat

podatocite za odgleduvawe mle~ni kozi vo najrazvienite zemji vosvetot (Francija, [vajcarija,Holandija, Germanija, SAD).Denes, koga vo na{ata zemja, mlekoto, mesoto i prerabotkite od niv se

pove}e se barani, se nametnuva potrebata od obnovuvawe na

kozarstvoto kako va`na granka na sto~arskoto proizvodstvo. Trebajasno da se ukaè deka kozata e visokoproduktivno ìvotno, pa ottamuproizleguva faktot deka stopanski e opravdano podignuvawepogolemi i pomali farmi, kako i poedine~no ~uvawe i odgleduvawekvalitetni kozi.

Kozata, vo odnos na drugite preìvni ivotni koristi vo mnogupogolem broj razni vidovi hrani i poseduva zna~itelna sposobnost zaiskoristuvawe na hranata.So cel, odgleduva~ite kolku-tolku da go nadopolnat znaeweto za

kozite, se potrudivme da go napi{eme ovoj mal stru~no-popularenprira~nik i nastojuvavme materijalot da go napravime dostapen i vonajkratok oblik. Vo nego se razgleduva zna~eweto i sostojbata na

kozarstvoto vo svetot i kaj nas, najra{irenite i najperspektivniterasi, pra{awata od genetsko-selekciski aspekt, ishranata i

odgleduvaweto na kozite. Specijalno vnimanie e posveteno naproizvodite od kozite. Opi{ani se i najra{irenite zaboluvawa kajvozrasnite i mladite ivotni.Prira~nikot moàt da go koristat odgleduva~ite koi se zanimavaat soodgleduvawe kozi, kako i idnite potencijalni odgleduva~i. Ovoj

prira~nik }e im koristi i na stru~nite lica koi imaat interes darabotat na problematikata vo kozarstvoto.

Od avtorite


3/112


4/112

I

SODR@INA

STOPANSKO ZNA^EWE NA KOZARSTVOTO I

NEGOVATA SOSTOJBA VO SVETOT .......................... 1

BROJNA SOSTOJBA NA KOZI VO SVETOT................................................. 4

POTEKLO NA KOZITE I RASI .................................. 6

POTEKLO NA KOZITE .................................................................................... 6

RASI KOZI ...................................................................................................... 7

SANSKA RASA .............................................................................................. 8GERMANSKA BELA RASA .......................................................................... 10BELA HOLANDSKA RASA ......................................................................... 11BUGARSKA BELA MLE^NA RASA ............................................................. 11ALPINA RASA ............................................................................................ 13TOGENBURSKA RASA ................................................................................ 14NUBISKA RASA ......................................................................................... 16ANGLO-NUBISKA RASA ............................................................................ 16ANGORA RASA ............................................................................................ 18

OSNOVNI PRINCIPI I MERKI ZA RAZVITOK NA

KOZARSTVOTO KAJ NAS .......................................... 19

SELEKCIJA I PODOBRUVAWE NA KVALITETOT

NA DOBIENOTO POTOMSTVO ................................ 21

ODGLEDUVAWE VO ^ISTA KRV ................................................................. 21

VKRSTUVAWE ................................................................................................ 22ELITEN DEL ............................................................................................... 22REPRODUKTIVEN DEL ............................................................................. 23KOMERCIJALEN DEL ............................................................................... 23

IZBOR NA PRIPLODNI GRLA ................................................................... 24IZBOR NA JARCI ZA PRIPLOD .............................................................. 25IZBOR NA KOZI ........................................................................................ 27

ISHRANA NA KOZITE .............................................. 28

DIGESTIVNI SISTEM ................................................................................ 28

KARAKTERISTIKI NA ISHRANATA NA KOZITE ..................................... 30


5/112

II

KONSUMIRAWE NA HRANA ......................................................................... 31

POTREBI VO HRANLIVI MATERII .......................................................... 33POTREBI NA KOZITE OD ENERGIJA .................................................... 34POTREBI NA KOZITE OD PROTEINI ................................................... 36POTREBI NA KOZITE OD MINERALNI MATERII ............................. 37POTREBI NA KOZITE OD VITAMINI ................................................... 39POTREBA NA KOZITE OD VODA ............................................................. 40

HRANI VO ISHRANATA NA KOZITE .......................................................... 41

ISHRANA NA KOZITE SPORED NIVNITE POTREBI .............................. 44ISHRANA NA KOZITE ZA PROIZVODSTVO NA MLEKO ..................... 45ISHRANA NA KOZITE VO LAKTACIJA .................................................. 47ISHRANA NA GRAVIDNI KOZI .............................................................. 48ISHRANA NA PRIPLODNI JARCI ......................................................... 49ISHRANA NA PRIPLODEN PODMLADOK .............................................. 50ISHRANA NA JARIWA .............................................................................. 50

Ishrana na jariwa so maj~ino mleko ................................................................................ 50

Rano odbivawe na jariwata od maj~ino mleko i ishrana so zamena za mleko ........... 51

Zna~ewe na probiotikot Imagro ...................................................................................... 52

NA IN NA PODGOTVUVAWE NA CHIVALAC PROFIT .......................... 54

Koncentracija (odnos na sme{ata) ................................................................................... 55

PROIZVODSTVO NA MLEKO .................................. 57

GRADBA I FIZIOLOGIJA NA MLE^NATA @LEZDA ............................... 57

FORMI NA VIMETO KAJ KOZITE .............................................................. 61

SOSTAV I OSOBINI NA KOZJOTO MLEKO ............................................. 62

LAKTACIJA I KOLI^ESTVO MLEKO VO LAKTACIJA ........................... 64

PRESU[UVAWE ............................................................................................. 65

MOLZEWE ....................................................................................................... 65

PROIZVODSTVO NA MESO .................................... 68

PROIZVODSTVO NA KO@I .................................... 69

PROIZVODSTVO NA VOLNA .................................. 70

MOHER............................................................................................................. 70

KA[MIR ......................................................................................................... 71

KOZINA .......................................................................................................... 71


6/112

III

STRI@EWE NA KOZITE ............................................................................... 72

TEHNIKA NA ODGLEDUVAWE .................................. 73

OPLODUVAWE NA KOZITE ......................................................................... 73

ODGLEDUVAWE NA KOZI ZA VREME NA GRAVIDITETOT...................... 75

JAREWE (RA\AWE) ........................................................................................ 76

SISTEMI NA ODGLEDUVAWE NA KOZITE ........... 78

OBJEKTI ZA SMESTUVAWE NA KOZITE ................................................... 79

HIGIENA NA KOZITE ................................................................................... 81

ZDRAVSTVENA ZA[TITA NA KOZITE ................... 82

HIGIENA NA ^APUNKITE............................................................................ 82

ZABOLUVAWA KAJ KOZITE ........................................................................ 84Profilaksa: .........................................................................................................................85

ZABOLUVAWA KOI SE PREVENIRAAT SO VAKCINACIJA .................. 85KONTAGIOZNA EKTIMA .......................................................................... 85

Profilaksa: .........................................................................................................................86

ENTEROTOKSEMIJA ................................................................................ 86Profilaksa: .........................................................................................................................87

TETANUS ..................................................................................................... 87Profilaksa: .........................................................................................................................88

ZABOLUVAWA PREDIZVIKANI OD MIKOPLAZMI............................... 88

ZARAZNA KOZJA PLEVROPNEVMONIJA ............................................... 88Profilaksa: .........................................................................................................................88

KONTAGIOZNA AGALAKCIJA .................................................................. 89Profilaksa: .........................................................................................................................89

SIN JAZIK ................................................................................................. 90Profilaksa: .........................................................................................................................90

ZABOLUVAWE KOI NE SE PREVENIRAAT SO VAKCINACIJA ............. 90KOZJI ARTRIT I ENCEFALIT ............................................................... 90

Profilaksa: .........................................................................................................................91

BRUCELOZA ............................................................................................... 92Profilaksa: .........................................................................................................................93

PARAZITI KAJ KOZITE ............................................................................... 93VNATRE[NI PARAZITI .......................................................................... 93NAJZASTAPENI PARAZITI KAJ KOZITE ............................................. 94

Trematodi .............................................................................................................................94

Cestodi (tenii) ....................................................................................................................95


7/112

IV

Nematodi .............................................................................................................................. 96

Profilaksa: ........................................................................................................................ 96

PROTOZOI ..................................................................................................... 97KOKCIDIOZA ............................................................................................ 97

Profilaksa: ........................................................................................................................ 98

PIROPLAZMOZA ....................................................................................... 98Profilaksa: ........................................................................................................................ 99

TOKSOPLAZMOZA ..................................................................................... 99Profilaksa: ...................................................................................................................... 100

NADVORE[NI PARAZITI (EKTOPARAZITI) .................................... 101Vo{ki.................................................................................................................................. 101

Profilaksa: ...................................................................................................................... 101

Krle`i ............................................................................................................................... 102Bolvi .................................................................................................................................. 102

Hipodermoza ...................................................................................................................... 103

[ugavci .............................................................................................................................. 103

Profilaksa: ...................................................................................................................... 104

LITERATURA ........................................................... 105


8/112

1

STOPANSKO ZNAÊWE NA KOZARSTVOTO

I NEGOVATA SOSTOJBA VO SVETOT

Denes, kozata se probiva skoro vo sekoja zemja vo svetot. Edinstveniregioni, kade ne se najdeni vo zna~itelen broj se zemjite na Arktikot iAntarktikot. Vo mnogu zemji tie se mnogu vaèn izvor za animalni pro-

teini vo ishranata na ~ovekot, taka {to, celi semejstva, pa i popula-cii vo poedini zemji se zavisni od nivnite stada kozi.Ra{irenosta na kozite se dolì na nivnata sposobnost dobro da seaklimatiziraat vo razli~ni klimatski i ekolo{ki uslovi i da davaateftina produkcija na mleko, meso, volna i koà.Vo poslednive nekolku dekadi, va`nosta na kozite vo sto~arskata pro-dukcija postepeno raste. Od tie pri~ini, mnogu nau~ni rabotnici go na-so~ija svoeto vnimanie kon dokaùvaweto na vistinskata uloga iefektot od ~uvaweto i odgleduvaweto razli~ni preìvni ìvotni,vklu~uvaj}i ja i kozata. Od nivnite prou~uvawa, proizleze zaklu~okot,deka kozite i ostanatite preìvni ìvotni moàt sovr{eno da senadopolnuvaat.Mnogu e interesen podatokot dobien vo tie istraùvawa, deka pasi{-tata na koi pasat goveda i kozi, produciraat 25% pove}e treven pri-nos, vo odnos na pasi{tata na koi pasat isklu~ivo samo goveda. Toa sedolì na selektivnoto pasewe ili brstewe na rastenijata koi ne gi

pasat govedata i koi naj~esto ja inhibiraat trevata da raste, so {to senamaluva trevniot prinos na tie pasi{ta.@ivotot na kozite trae 20 godini, a telesniot razvitok zavr{uva dokrajot na tretata godina od ìvotot. Produktivnosta na kozite imasvoja ekonomska opravdanost do 7-8 godi{na vozrast, iako ima i prime-roci koi ukaùvaat deka toa moè da bide i prodolèno. Nekoi prime-roci mle~ni rasi kozi, za period od 10 godini davaat mleko i nad10000 litri. Vo princip, mle~nite rasi kozi davaat godi{no 20 pa ipove}e pati mleko vo odnos na nivnata ìva telesna masa.Najgolemo stopansko zna~ewe vo odgleduvaweto na kozite imamlekoto. Kozjoto mleko e mnogu baran i cenet proizvod, od pri~ini{to e mnogu hranlivo i ima dietalni svojstva. Se pretpostavuva dekakozjoto mleko e prvoto mleko koristeno od ~ovekot za ishrana i toapred 9000 godini pred n.e.Kozjoto mleko e mnogu kvalitetna hrana za ~ovekot, so ogled na toa {tose odlikuva so lesna svarlivost. Imeno, toa sodrì mnogu mali i fini


9/112

2

masni kiselini koi enzimite vo digestivniot trakt na ~ovekot brzo ilesno gi razloùvaat. Pokraj toa, i kazeinot e lesno svarliv, zatoa{to zgru{okot koj se formira od kozjoto mleko vo èludnikot na~ovekot e pomek vo odnos na onoj koj se formira od kravjoto mleko, papod dejstvo na soodvetnite enzimi lesno se vari.Kozjoto mleko sodrì mnogu vitamini i mineralni materii, kako i pra-vilen soodnos pomeu kalciumot (Ca) i fosforot (P), pa od tie i odprethodno iznesenite pri~ini, kozjoto mleko se prepora~uva vo ishra-nata na decata, vozrasnite i rekonvalescentnite lica.Kozjoto mleko e mnogu pogodno za prerabotka i proizvodstvo na mnoguvidovi kvalitetni sirewa, jogurt i kefir, ~ija potro{uva~ka od godi-

na vo godina vo svetot se pove}e se zgolemuva.Vo mnogu zemji, sirewata gi proizveduvaat samite farmeri, no istotaka se organizirani vo dru{tva na proizvoditeli na kozjo mleko sosopstveni kooperativni mlekari kade go davaat proizvedenoto mlekoi kade se proizveduvaat golem broj kvalitetni sirewa. Pove}eto odsirewata se karakteristi~ni za regionot i se dobro poznati i prifa-teni od strana na potro{uva~ite, na edinstven na~in kako {to e slu~a-jot so regionalnite vina.Vo svetot se proizveduva 10.231.000 toni kozjo mleko, koe vo vkupnotoproizvodstvo na mleko u~estvuva so 2,0%. Me|utoa, vo odredeni zemji,u~estvoto na kozjoto mleko vo vkupnoto proizvodstvo na mleko e mnoguvisoko. Taka na primer, vo Irak u~estvuva so 58%, vo Kipar i Libija so50%, vo Grcija so 26% i vo Turcija so 23%.Od kozite se dobiva i golemo koli~estvo mesoso dobar kvalitet. Toae sli~no na ov~oto meso, no vo sporedba so nego, kozjoto meso e poposnoi vo golem stepen gi zadovoluva potrebite i kriteriumite za pravilna

i zdrava ishrana. Najmnogu se ceni mesoto od jariwata na vozrast od2-3 meseci, koe se smeta za delikates.Proizvodstvoto na kozjo meso vo svetot se dviì okolu 2.835.000 tonii vo vkupnoto proizvodstvo na meso u~estvuva so 1,5%, no vo vkupnotoproizvodstvo od malite preìvni ìvotni u~estvuva so 28%. Najmnogukozjo meso se proizveduva vo Indija i Kina. Taka na primer, vo Indijaod vkupnoto proizvodstvo na meso, na kozjo meso otpa|a 50%.Po svojata stopanska va`nost, koìte od kozite go zazemaat tretotomesto vo kozarskoto proizvodstvo. Po svojata golemina i debelina,koìte od kozite se sli~ni na ov~ite, me|utoa, tie se poispolneti, po-zdravi i poelasti~ni, pa od tie pri~ini se i poceneti kako surovinavo koàrskata industrija. Osobeno se cenat koìte od mesnite rasi iod rasite za volna. Vo svetot se proizveduvaat 521.000 toni koì odkozi i od godina vo godina nivnoto proizvodstvo se zgolemuva. Vo Azijase proizveduvaat 70% od vkupnoto proizvodstvo kozji koì vo svetot,vo Afrika 20% i vo Evropa 30%.


10/112

3

Od kozite se dobivaat i drugi mnogu ceneti surovini za tekstilnataindustrija - volna (moher) i kozina. Od niv se proizveduvaat cenetiproizvodi - luksuzna trikotaà, kilimi i dr. Godi{noto proizvodstvona moher vo svetot e 15.000 toni. Vo Turcija se proizveduva 35%, a voSAD 29% moher od vkupnoto proizvodstvo vo svetot.Vo gradinarskoto proizvodstvo mnogu e barano i ceneto kozjoto arsko|ubre. Vo tekot na edna godina od edno uslovno grlo se dobivaat po 400kilogrami kozjo arsko |ubre.Pokraj gore iznesenoto, morame da poso~ime i nekoi mnogu va`ni pred-nosti vo ~uvaweto i odgleduvaweto na kozite, a toa se:

visokata plodnost, odnosno od edna koza se dobivaat prose~nopo 1,8-2,0 jariwa pri edno jarewe;

kozite najdobro gi iskoristuvaat grubite furaì, odnosno fura-ìte so visoka sodrìna na celuloza i toa vo najgolem del od go-dinata;

kozite, kako i ostanatite preìvni ivotni, blagodarenie nafunkcijata na svojot predèludnik-rumenot, odnosno sodrìnatana mikroflorata vo nego, imaat sposobnost da gi sintetiziraatsite amino kiselini;

kozite koristat za 1,5 pati pomalku energija za odrùvawe naedinica teìna vo odnos na govedata;

kozite najdobro gi koristat poluplaninskite i planinskitepasi{ta, a {to e osobeno va`no da se naglasi e faktot, {to tiemoàt da gi koristat pasi{tata na strmni i te{ko dostapnitereni so koi obiluva na{ata zemja;

vo nekoi zemji kozite se koristat kako ~ista~i na pasi{tat a ob-

rasnati so {ikari i drugi rastitelni pleveli, koi ne moàt dase iskoristat od drugi vidovi doma{ni farmski ìvotni;

vo isti uslovi na odgleduvawe, na 1 kg ìva masa, kaj kozite sedobivaat od 1,5 do 3,0 pati pove}e meso vo odnos na ovcite i go-vedata, so ogled na visokata plodnost i mo`nosta da se jaratdvapati vo godinata;

kozite se otporni na helminti i na nekoi infektivni zaboluva-wa, vklu~uvaj}i ja tuka i tuberkulozata, pa od tie pri~ini postoitendencija vo prerabotkata na razni proizvodi da se koristi ne-pasterirano kozjo mleko;

kozite se mnogu pogodni za semejni farmi i polesno se odgledu-vaat od govedata i ovcite, od pri~ina {to tie mnogu se privrzu-vaat za odgleduva~ot i moàt da gi odgleduvaaat i lu|e so nama-lena rabotosposobnost.


11/112

4

BROJNA SOSTOJBA NA KOZI VO SVETOT

Nevozmo`no e da se utvrdi to~niot broj kozi vo svetot, bidej}i ne elesno da se izbrojat, od pri~ina {to tie pogolemiot del od vremeto gopominuvaat na pasewe, a mnogu ~esto i odgleduva~ite na kozi ne gootkrivaat to~niot broj kozi vo svoite stada.Postojat mnogu zemji i ostrovi so odmetnati domesticirani kozji po-pulacii. Edna od najgolemite populacii na odmetnati domesticiranikozi be{e pronajdena vo Avstralija. Se smeta deka, me|u 500.000 i1.000.000 vo Avstralija i 300.000 vo Nov Zeland se odmetnati dome-

sticirani kozi. Poradi nivnata golema sposobnost da pre`iveat i dase razmno`uvaat, stadata rastat mnogu brzo.Spored podatocite na FAO, denes vo svetot ima 490.000.000 kozi i nad200 rasi, od koi 63% za proizvodstvo na mleko, 27% za proizvodstvona meso i samo 5% za proizvodstvo na volna (moher). Ostanatite rasise kombinirani, so razli~na naglasenost na proizvodot.Najmnogu kozi ima vo Azija 61%, kade se proizveduva 57% od mlekoto i70% od mesoto na kozite. Vo Afrika kozite se zastapeni 30%, a voAmerika 6,5%. Vo Evropa se odgleduvaat samo 2,6% od vkupniot brojkozi vo svetot, me|utoa, se proizveduva 17,6% od vkupnoto proizvod-stvo kozjo mleko i 3% od vkupnoto proizvodstvo kozjo meso.Od Aziskite zemji, najmnogu kozi se odgleduvaat vo Indija (120.000.000)i Kina (100.000.000). Od Afrikanskite zemji najmnogu kozi se odgledu-vaat vo Nigerija (25.000.000), Etiopija (18.000.000) i Sudan (16.000.000).Na Amerikanskiot kontinent, kozite se najzastapeni vo Brazil(12.000.000) i Meksiko (11.000.000), a na Evropskiot kontinent vo

Grcija (6.000.000) i [panija (3.000.000). Dobro e razvieno kozarstvoto ivo Italija (1.300.000) i Francija (1.000.000).Poradi zakonskata regulativa (Zakon za zabrana za ~uvawe i odgledu-vawe kozi - 1954 godina) so koja be{e zabraneto ~uvaweto i odgleduva-weto kozi vo R. Makedonija, vo eden podolg vremenski period, pa i de-nes, kozite ne se evidentiraat vo statistikata. Me|utoa, so ukinuvawena toj Zakon vo 1989 godina, razvitokot na kozarstvoto zapo~nuva da seodviva etapno, pa denes se pretpostavuva deka populacijata na kozi kajnas broi nad 160.000 grla.Vo zemjite na EU, kozarstvoto se razviva programski. Se izrabotuvaati sproveduvaat programi i se formiraat dru{tva na odgleduva~i nakozi. Karakteristi~na e tendencijata vo zemjite na EU za namaluvawena brojot na malite farmi i zgolemuvawe na brojot na specijaliziranikozarski farmi za proizvodstvo na mleko i sirewe.Vo [panija 22% od stadata imaat nad 100 kozi, a 32% od 30-100 kozi.Vo Francija preovladuvaat farmite so 40-70 kozi, koga mlekoto se


12/112

5

prerabotuva na farmite i so 80-150 kozi, kade mlekoto se prodava nakooperativnite mlekari.Nekoi zemji na EU ([panija, Grcija i dr.) go pottiknuvaat razvitokot nakozarstvoto so spektar merki i kako rezultat na toa, vo Grcija, samo zaperiodot od 1981 do 1986 godina, brojot na kozite se zgolemil za 19%,a proizvodstvoto na kozjo mleko za 14%.Vo [vajcarija, se ostvaruva golem prihod od odgleduvaweto ma{kipriploden materijal za izvoz i od izvoz na sperma i embrioni odsanskata i od togenbur{kata rasa.Vo mnogu ekonomski razvieni zemji, interesot kon mle~noto kozarstvose zgolemuva, poradi dietalnite kvaliteti na kozjoto mleko. Vo SAD,

Kanada, Nov Zeland i drugi zemji, kozjoto mleko i proizvodite od negose prodavaat vo specijalizirani prodavnici.Vo Avstrija, kozjoto mleko e za 5-8 pati poskapo vo odnos na kravjoto, avo Francija za okolu 2 pati.Kozarstvoto ima dobra perspektiva za ponatamo{en razvitok, {to epovrzano so kontinuiranoto zgolemuvawe na potrebite od hrana za~ovekot. Od druga strana, maksimalno se koristat prirodnite resursi(visokoplaninskite pasi{ta) za proizvodstvo na eftina hrana i suro-vini. Ponatamo{niot razvitok na kozarstvoto e povrzan so podobruva-we na rasoviot sostav i zgolemuvawe na brojot i na mle~nosta kajkozite, podobruvawe na pasi{tata i intenzifikacijata na proizvod-stveniot proces.


13/112

6

POTEKLO NA KOZITE I RASI

POTEKLO NA KOZITE

Kozata e edna od prvite ìvotni koja e domesticirana od strana na~ovekot. Ostatocite {to se pronajdeni vo naslagi, bea stari 5.000.000

godini. Znacite za nivnata domestikacija bea pronajdeni vo iskopini-te od neolitskoto vreme vo Jericho i datiraat od 7000 pred n.e.(Zeuner-1963). So razvitokot na civilizacijata, se pojavuvaat se pove-}e dokazi za vidovite ìvotni preneseni preku pesni i crteì koi seodràle pove}e od 5000 godini.Postojanata pojava na kozite vo Gr~kata mitilogija, e dokaz za nivnotozna~ewe vo vremeto na sozdavaweto na mnogu legendi. Taka na primer,od koza po ime Amaltesa, spored edna legenda bil odgledan stariotZevs. Toj ja nagradil svojata dadilka, taka {to ja smestil na nebotokako Svetla zvezda - Capella ("Mala koza"). Spored druga legenda,Dionis, bogot na vinoto, isto taka bil doen so kozjo mleko. Pan, koj mo-èbi bil sin na Dionis, imal kozji stapala i rogovi.Okolu 400 godini pred n.e., Grcite go sozdale Zodijakot i ja odredilepozicijata na kontrolorot na Zemskata soltacija do koza-riba, jarecot.Postojat mnogu referenci za kozite, kako vo Stariot, taka i vo NoviotTestament, za toa deka kozite ostanale po biblisko vreme kako vaèn

izvor na mleko, meso, volna i koà.Vo vremeto na Mojsej, kako godi{en ritual bilo vovedeno `rtvuvawetona koza-blizna~ka, koja mu se nudela na Gospodarot, dodeka ostanatitekozi bile prema~kuvani so razni boi i oslobodeni vo prirodata da os-tanat ìvi, no podocna da bidat progonuvani.Od vremeto na Hristos, kozata zapo~nuva da stanuva diskriminirana ipostepeno is~eznuva od religioznite crteì i pi{uvawa i pokraj toa{to kozata igrala glavna uloga vo porane{nata religiozna istorija.So ovie nekolku istoriski podatoci, jasno se gleda, deka ~ovekot mupridaval golemo zna~ewe na kozarstvoto vo dolgiot period od razvi-tokot na humanata populacija. Od dene{en aspekt, kozarstvoto vomnogu razvieni zemji e izvor na visoko vredna hrana, obezbeduva vra-botuvawe na golem broj lu|e i pridonesuva vo vkupnata razmena nasvetskiot pazar.So procesot na domestikacija, kaj kozite se odvivaat morfolo{ki, fi-ziolo{ki i psihi~ki promeni. Site doma{ni kozi (Capra hirkus) vodat


14/112

7

poteklo od tri izvorni oblici (Capra Aegagrus ili bezoar, Caprafalconeri i Capre prisca Adametz. Capra aegogrus ili bezoar, `ivee nanekoi gr~ki ostrovi (Krit) i vo planinite na Mala Azija (Turcija, Iran,Avganistan) i Kavkaz. Poseduva sabjesti rogovi, pa se pretpostavuvadeka od nea poteknuvaat doma{nite kozi so sabjesti rogovi. Caprafalconeri, `ivee vo severo-zapadniot del od Indija. Poseduva izrazenoizvieni rogovi, po {to se pretpostavuva deka toa e izvoren oblik nadoma{nata koza so spiralni rogovi.

Slika 1. Izvoren oblik na doma{na koza so spiralen oblik na rogovite

Capra prisca Adumetz e izolirana diva forma. Vrz osnova na pronaj-denite fosilni ostatoci vo Galicija i drugi mesta, Adumetz pretpo-stavuva deka taa postoela i od nea poteknuva Balkanskata doma{nakoza.

RASI KOZI

Vo svetot se odgleduvaat okolu 200 rasi kozi, od koi 63% se sonaglaseno proizvodstvo na mleko. Najmnogu rasi kozi se odgleduvaatvo Azija (42%) i vo Evropa (39%).


15/112

8

Vo prodolènie, podetalno }e se zadrìme na potekloto, anatomskitekarakteristiki i proizvodstvenite osobini na onie rasi kozi, za koimislime deka moàt da bidat od interes za na{ata zemja kako rasi me-lioratori vo determinacijata na proizvodstveniot pravec.Determinacijata na proizvodstveniot pravec vo razvitokot na kozar-stvoto kaj nas pretpostavuva promena na rasoviot sostav, so cel da sepodobri genetskiot potencijal za mleko, plodnost, prirast i kvalitetna jare{koto meso.Od proektiranite pravci za razvitokot na kozarstvoto, proizleguvadeka kaj nas, akcentot e staven na mleko i meso. Za taa cel, neophodnoe voveduvawe sistem na me|urasovo i me|ulinisko vkrstuvawe.

Proizvodstveniot pravec mleko-meso vo kozarstvoto, bara da se izgra-dat iskustva od po~etok so dejstvuvawe na rasi melioratori za zgole-muvawe na mle~nosta. Denes, i pokraj toa {to postojat nekoi iskustvakaj nas, tie se nedovolni i zatoa treba {to poskoro da se izgradat.

SANSKA RASA

Sanskata rasa e sozdadena vo Sanskata dolina na [vajcarskite Alpi,na nadmorska visina od 1000-2000 metri i vo uslovi na bogata pa{a.Imeto ovaa rasa go dobila po rekata Sani. Ra{irena e vo Evropa(Francija, Germanija, Anglija, Holandija, Italija i drugi zemji) i voSeverna i Ju`na Amerika, pa duri i vo Japonija.Sanskata rasa vo odnos na drugi rasi e najmnogu iskoristena rasa vosvetot za podobruvawe na doma{nite rasi kozi vo mnogu zemji. Privkrstosuvaweto dobro gi prenesuva sakanite svojstva i so nejz ino

u~estvo se sozdadeni pove}e od 10 rasi kozi vo svetot. Sanskite kozidobro se odgleduvaat na pa{a i vo {talski uslovi.Vo R. Makedonija, sanskata rasa vo nekolku navrati i vo mal broj e vne-sena, no ne se uspea da se izvr{i dovolno vlijanie na doma{nite kozi.

Opis: Kozite se krupni so izdolèno telo i so cvrsta i prefinetagradba. @ivotnite od dvata pola se bez rogovi. Vlaknestata pokrivkae so bela boja, kusi vlakna i prilepeni do teloto, so ne`na, fina,meka i elasti~na koà. Imaat ubava i lesna glava, dobro razvieni imalku spu{teni u{i, lesen, tenok i dolg vrat, so ili bez resi, dolgabrada, silen, dlabok i dolg graden ko{, {irok grb, cvrsti noze, dobroprostrano ra{ireno i razvieno vime so pravilno razvieni cicki.Visinata na grebenot na jarcite e 80-95 cm, odn. 75-85 cm kaj kozite.@ivata telesna masa kaj kozite iznesuva 50-70 kg. a kaj jarcite 75-120kg.


16/112

9

Slika 2: Sanska rasa

Proizvodstveni svojstva: Se odlikuva so golema mle~nost, odnosno600-800 litri za laktacija od 270-280 dena. Pri dobra ishrana, mle~-nosta kaj sanskata rasa mo`e da dostigne i do 1000-1200 lit. mleko volaktacija, me|utoa, ima i primeroci koi davaat i 2000 lit. mleko, do-deka rekordot e 3499 litri i e postignat vo Avstralija.

Slika 3. Sanska rasa

Mlekoto od ovaa rasa sodr`i 3,3-4,0% mle~na mast. Laktacioniotperiod kaj ovaa rasa trae 7-10 meseci i ~esto pati kaj izdvoeni prime-


17/112

10

roci ne se prekinuva laktacijata, tuku zapo~nuva slednata po red lak-tacija, odn. bez presu{en period. Plodnosta kaj sanskata rasa e golemai sredno iznesuva 170-180%, no dostignuva i do 250%.

GERMANSKA BELA RASA

Sozdadena e vo Germanija, preku vkrstuvawe na doma{nite beli koziso sanskata rasa, odnosno sanski jarci.

Slika 4: Germanska bela rasa

Opis: Po svojot eksterier, `ivotnite se sli~ni na sanskite, me|utoatie se pokrupni i poizdr`livi spored uslovite na odgleduvawe. Poboja se beli i imaat ubava, suva i plemenita glava i nemaat rogovi.Visinata na grebenot e 85-90 cm. @ivata masa na kozite e 50-70 kg, a najarcite 80-100 kg.

Proizvodstveni svojstva: Srednata mle~nost na kozite e 700-800lit., a mle~nata mast vo mlekoto se dvi`i od 3,5-3,9%. Selekciskatacel vo Germanija e postavena na 1000 lit. mleko vo laktacija so 4,0%mle~na mast. Od oddelni kozi se dobivaat i po 2000 lit. mleko vo lak-tacija. Obi~no ova rasa jari 2-3 jariwa pri edno jarewe.


18/112

11

BELA HOLANDSKA RASA

Ova rasa nastanala so vkrstuvawe na belite doma{ni kozi so[vajcarskata sanska rasa.

Slika 5: Bela holandska rasa

Mle~nosta na ovaa rasa e okolu 900 lit. mleko vo laktacija.

BUGARSKA BELA MLE^NA RASA

Za zgolemuvawe na mle~nosta i plodnosta kaj doma{nite kozi, voBugarija vo 1951 godina zapo~na vkrstosuvaweto so mle~ni rasi. Za taacel od ^ehoslova~ka i Germanija bea importirani kozi i jarci.

Opis: Kozite s e krupni i se sli~ni na sanskite kozi, no so podolgakozina. Nekoi kozi poseduvaat rogovi. Dobro se adaptiraat vo razli~-ni klimatski i ekolo{ki uslovi.@ivata telesna masa na kozite se dvi`i sredno od 50-60 kg, a kaj jar-cite od 70-80 kg.


19/112

12

Slika 6: Bugarska bela mle~na rasa

Slika 7: Kozi na pasewe

Proizvodstveni svojstva: Mle~nosta na kozite naj~esto se dvi`ime|u 500-700 lit. mleko vo laktacija, a procentot na mle~na mast eokolu 3,5%. Kaj oddelni kozi se dobivaat i nad 1000 lit. mleko vo lak-tacija. Srednata plodnost se dvi`i od 170-180.


20/112

13

ALPINA RASA

Sozdadena e vo Francija so u~estvo na {vajcarski rasi. VoR. Makedonija, ovaa rasa organizirano e vnesena vo nekolku navrati,so cel da se odgleduva vo ~ista krv, no i da se iskoristi za podobruva-we na doma{nata populacija kozi.

Slika 8: a. jarec od Alpina rasa, b. koz a od Alpina rasa

Opis: Kozite se so sredna golemina, so izrazena dlabo~ina na teloto i

so zdrav i skladen telesen kosken sistem. Glavata e so ili bez rogovi,so lesno vdlabnat profil, {iroko ~elo i ispraveni u{i. Vlaknestatapokrivka e kratka i naj~esto so òlto-kafeavkasta boja (kako srnite),ili crno-kafeava so crni noze i crna dorzalna linija. êsto moàt dase sretnat i crni kozi. Srednata ìva masa na kozite e od 60-65 kg, ana jarcite od 80-100 kg.

Proizvodstveni svojstva: Mle~nosta na ovaa rasa se dviì od800-900 litri mleko vo laktacija. Vo SAD e dobiena maksimalnamle~nost od 2215 litri. Ova rasa e selekcionirana za povisoko nivona proteini vo mlekoto, so ogled na toa {to istata se koristi za pro-izvodstvo na najrazli~ni sirewa. Plodnosta na ova rasa se dviì od180-190%.


21/112

14

Slika 9: Angliska alpina rasa

TOGENBURSKA RASA

Sozdadena e vo dolinata na Togenburg vo [vajcarskite Alpi. Seklasificira vo grupata mle~ni rasi kozi i se odgleduva vo mnogu zemjivo Evropa, kako i vo Amerika i Avstralija.

Opis: Visinata na grebenot kaj jarcite iznesuva 75-85 cm, a ìvatamasa 70-80 kg., kaj kozite visinata na grebenot iznesuva 70-80 cm, aìvata masa 50-60 kg. Vo princip, ìvotnite od dvata pola se bezrogovi. Poseduvaat suva, lesna i plemenita glava, sivo-kafeavavlaknesta pokrivka so beli rabovi okolu nozdrite, vimeto iekstremitetite. Moàt da se sretnat i crni kozi so kratok mozai~novlaknesta pokrivka (kako na srna) i kostenlivi so crna linija nagrbot. Koàta na crnite kozi e mnogu ceneta surovina vo koàrskata ikrznarskata industrija.


22/112

15

a.

b.

Slika 10: a. i b. Angliska togenburska rasa


23/112

16

Proizvodstveni svojstva: Plodnosta na kozite kaj site rasi iznesuvasredno 160-170%, no mnogu ~esto edna koza od ovaa rasa ra|a i trijariwa pri edno jarewe.Srednata mle~nost e okolu 600-900 lit. mleko vo laktacija, a ne retkoi preku 1000 lit. mleko. Laktacioniot period trae 9-10 meseci. VoAnglija od ovaa rasa se dobiva i po 1000-2000 lit. mleko vo laktacija.Rekordot e postignat vo SAD i iznesuva 3080 lit. mleko vo laktacijaso 3,9% mle~na mast.Togenburskata rasa kozi se adaptira mnogu polesno kon temperaturni-te promeni vo odnos na sanskata i nekoi planinski rasi kozi, pa pora-di toa, odnosno poradi visokata aklimatizaciona sposobnost i poradi

visokata produktivnost, ovaa rasa e {iroko rasprostraneta vo svetot,no za àl - ne i kaj nas. Ovaa rasa e pogodna za podobruvawe na proiz-vodstvenite i reproduktivnite osobini na doma{nata populacija vopoluplaninskite i planinskite reoni. Spored toa, ovaa rasa treba dasi go najde svoeto mesto vo odgleduva~kata programa na na{ata zemja.

NUBISKA RASA

Se vbrojuva vo afrikanski mle~ni rasi kozi i poteknuva od dolinatana Goren Nil. Poradi dobrite ìvotni performansi ovaa rasa e mnoguceneta i importirana vo mnogu zemji vo svetot.

Opis: Ovaa rasa se odlikuva so nizok rast, so 60-70 cm visina nagrebenot i 35-40 kg. ìva telesna masa. Poseduva vlaknesta prekrivkaso dolgi vlakna. Glavata e bez rogovi, no ima isklu~oci, a profilot na

glavata e "ovnovski". U{ite se dolgi i spu{teni nadolu. Po boja e crnaili kostenliva so fini sjajni vlakna i so dobro razvieno vime. Nozetese tenki i kratki.

Proizvodstveni svojstva: Se jari dvapati vo edna godina i ~esto potri jariwa pri edno jarewe. Mle~nosta e dobra. Za laktacija od 8 do 10meseci ovaa rasa producira 500-800 lit. mleko so 4,5% mle~na mast.

ANGLO-NUBISKA RASA

Ovaa rasa e produkt na sloèno vkrstuvawe na Isto~no-Aziski rasi sodolgi i spu{teni u{i (Zarambi, îtral, Xampari) vneseni vo 19 vek voAnglija so nubiski jarci uvezeni 1850 godina od Etiopija. Ograni~no sekoristeni angliski i {vajcarski rasi. Kako rasa e priznata 1890.godina.


24/112

17

Kozite od anglo-nubiskata rasa se mnogu izdr`livi i uspe{no se akli-matiziraat, odgleduvaat i razmnoùvaat vo razli~ni ekolo{kiuslovi. Vo SAD so u~estvo na ovaa rasa e sozdadena rasata laman~a,~ija sredna mle~nost e okolu 900 lit. so 4% mle~na mast.

Slika 11: Anglo-nubiska rasa

Opis: Kozite od ovaa rasa se mnogu krupni, bez rogovi, so izdolènprofil i golemi i spu{teni u{i nadolu. Vlaknata na pokrivkata se

kusi, razli~no oboeni so beli poliwa.@ivata masa na kozite e 80-90 kg, a na jarcite 100-120 kg. Teloto e do-bro zamuskuleno i ovaa rasa e edna od najdobrite rasi koja moè da po-sluì za proizvodstvo na mleko i meso.

Proizvodstveni svojstva: Pri dobri uslovi na odgleduvawe i ishra-na plodnosta kaj ovaa rasa e mnogu visoka, odnosno po 3-4 pri ednojarewe, no mo e da dostigne i 6 jariwa. Vo Egipet, srednata plodnost e180-200% a vo Indija 160%.Vo Anglija, sezonata na razmnoùvawe na ovaa rasa e prodolèna za2-3 meseci vo odnos na drugite rasi. Anglo-nubiskata rasa e edna odnajpopularnite mle~ni rasi, poradi visokiot kvalitet na mlekoto zaproizvodstvo na sirewa i poradi otsustvoto na specifi~nata mirizbavo mlekoto i proizvodite od nego. Mlekoto (sredno) sodrì 4-6%mle~na mast, no moè da dostigne i do 8%. Mle~nosta e pomala voodnos na sanskata rasa, no vo Anglija sredno se dobiva i po 900 lit.


25/112

18

mleko vo laktacija, a vo SAD i po 800 lit. so 4-5% mle~na mast.Rekordot na mle~nost e postignat vo Anglija i iznesuva 1907 litri, od-nosno 7,5 lit. mleko prose~no dnevno. Kozite imaat dobro razvieno vi-me koe e pogodno za ma{insko molzewe.

ANGORA RASA

Toa e stara rasa i svoeto ime go dobila po gradot Angora (sega{naAnkara). Kozite od angora rasata dobro se aklimatiziraat, me|utoa prilo{i klimatski uslovi gi gubat svoite ceneti kvaliteti na moherot.

Moè da se odgleduvaat i na nadmorska visina do 2000 metri akovrneìte se do 400 mm.Vo svetot se odgleduvaat 12.000.000 angora kozi koi prete`no se zasta-peni vo Turcija i SAD. Vo Avstralija ima 1.000.000 "odmetnati" dome-sticirani angora kozi.

Slika 12: a. jarec od Angora rasa, b. kozi od Angora rasa

Opis: Angora rasata e tesno specijalizirana za proizvodstvo na volna(moher). Teloto na kozite e pokrieno so dolgi (20-30 cm) zdravi i ela-sti~ni vlakna koi se beli i svetli i nekoi se spu{taat i do pod kole-nata na kozite.

Proizvodstveni svojstva: Od kozite se dobiva 1,5-3 kg moher a od jar-cite 3-4,5 kg. Angora kozite imaat mala plodnost (110-130%). Od nivmoè da se dobie po 180-250 lit. mleko vo laktacija so 4% mle~na ma-st. Mesoto e vkusno i bez specifi~na mirizba.


26/112

19

OSNOVNI PRINCIPI I MERKI ZA RAZVITOK NA

KOZARSTVOTO KAJ NAS

Kozite, za razlika od nekoi vidovi doma{ni farmski ìvotni, {irokose rasprostaneti vo site zemji na svetot. Toa se dolì na nivnata spo-sobnost dobro da se aklimatiziraat vo razli~ni klimatski i ekolo{-

ki uslovi. Me|utoa, kaj nas, poradi postoewe zakonska regulativa sokoja dolgo vreme be{e vo sila zabranata za ~uvawe i odgleduvawekozi, kozarskoto proizvodstvo be{e zapostavuvano.No, otkako zabranata be{e ukinata pred pove}e od deset godini, inte-resot za ~uvawe i odgleduvawe kozi kaj nas se zgolemi, pa brojot na ko-zite od godina vo godina beleì tendencija na zgolemuvawe. Za razli-ka od nekoi granki na sto~arskoto proizvodstvo, kade proizvodstvotoe bazirano na sovremena tehnologija, vo kozarskoto proizvodstvo ne seotide podaleku od tradicionalniot na~in na organizacija na rabotatai proizvodstvoto. Toa e pri~inata za izostanuvawe na proizvodstveni-te i finansiski rezultati, so {to kozarstvoto ostanuva se u{te neat-raktivna granka od sto~arskoto proizvodstvo.Glavna pri~ina vo razvitokot na kozarstvoto kaj nas e golemata rasit-netost, odnosno maliot broj ìvotni vo semejni stada.Drug segment, koj vlijae vrz razvitokot na kozarstvoto e nepovolniotrasov sostav i tret ne pomalku vaèn e malata prose~na produktiv-

nost po grlo (mle~nost i broj na jariwa), kako i neadekvatnite uslovina ishrana, na~in na ~uvawe i odgleduvawe).Sovremenata nauka i praktika raspolaga so golem broj soznanija, pri-menlivi za na{i uslovi, so koi kozarstvoto bi se izvleklo od sega{na-ta zaostanatost.Smislata i celta na razvitokot na na{eto kozarstvo ja opfa}a neop-hodnosta od transformacija, so pomo{ na inicijalni investicii i pre-min kon farmski na~in na proizvodstvo, koj vklu~uva:

okrupnuvawe koncentracija specijalizacija

odnosno osmislena proizvodstvena nasoka. Determinacijata na osnov-nite pravci vo razvitokot na kozarstvo pretpostavuva promeni na ra-


27/112

20

soviot sostav, so cel da se podobri genetskiot potencijal za mle~nost,plodnost, prirast i kvalitet na jare{koto meso.Od proektiranite pravci na razvitokot na kozarstvoto proizleguvadeka kaj nas akcentot e staven na proizvodstvo na mleko i meso. Za taacel, neophodno e voveduvawe sistem na hibridizacija po pat na me|ura-sovo i me|ulinisko vkrstuvawe. Spored toa, zgolemuvaweto na proiz-vodstvoto vo kozarstvoto ne treba da se bazira samo na zgolemuvawena brojot na kozite, tuku i na zgolemuvawe na prose~noto proizvodstvopo grlo.Procesot na unapreduvawe na kozarskoto proizvodstvo }e zavisi i odtehnolo{kiot proces, koj }e bide vo prodolènie razgleduvan vo tri

osnovni pravci:

ishrana; ~uvawe i odgleduvaweto na kozite i sistem na zdravstvena za{tita, koj treba da se podigne na povi-

soko nivo.

So ogled na toa {to ishranata dava brzi efekti, neminovno se namet-nuva potrebata, pri unapreduvaweto na kozarskoto proizvodstvo da sezapo~ne so nea, vodej}i smetka za:

racionalnoto iskoristuvawe na postoe~kite pasi{ta; podobruvawe na biocenozata na pasi{nite povr{ini i proizvodstvoto i vklu~uvaweto vo ishranata na kozite na sila-

ì, itarici i leguminozi.

Postoe~kite mo`nosti vo ishranata, imaat golemo vlijanie pri izbo-rot na konceptot za unapreduvawe na nacionalnoto kozarstvo, {to zna-~i deka treba da se izberat metodi na ishrana, primenlivi za genet-skata struktura na populacijata, odnosno za potrebite na ìvotnite.Konceptot }e se menuva, vo zavisnost od promenata na genetskataosnova.


28/112

21

SELEKCIJA I PODOBRUVAWE NA KVALITETOT

NA DOBIENOTO POTOMSTVO

Vo unapreduvaweto na genetskata osnova vo kozarstvoto, posebnozna~ewe treba da ima podobruvaweto na proizvodstvenite sposobno-sti na rasite adaptirani na nadvore{nite uslovi. Za uspehot da bide

pogolem, vo promenetata genetska osnova potrebno e da se definiraodgleduva~kata cel, soobrazno so potrebite na pazarot.Vo realizacijata na odgleduva~kata cel, posebno zna~ewe imaat sozna-nijata vo domenot na genetikata i reprodukcijata kaj kozite.Genetskiot napredok zavisi od intenzitetot na selekcijata, nasled-nosta na svojstvata i od mnogu ~esto zapostavuvanite mutaciskipromeni. Postojat brojni mo`nosti za manipulacija so genetskataosnova:

promena na frekfencijata i na~inot na dejstuvawe na genite,preku klasi~nite metodi (selekcija vo ~ista krv i vkrstuvawe);

koristewe indirektni selekciski postapki-genetski markeri,{to se temeli na potpolna ili delumna polimorfnost;

identifikacija i lokalizacija na genite, odnosno mapirawe nagenite;

genetski inènering i

dobivawe transgeni ìvotni.

Genetskata osnova za ekonomski zna~ajnite svojstva vo kozarstvoto kajnas ni od daleku ne zadovoluva. Primenata na genetskata osnova vo ko-zarstvoto treba vo ovoj moment da se ostvaruva preku menuvawe nafrekvencijata i na~inot na dejstvuvawe na genite so klasi~nite meto-di i iskoristuvawe na mo`nostite {to gi pruàat biotehni~kite meto-di vo reprodukcijata kaj kozite.

ODGLEDUVAWE VO ÎSTA KRV

Za odgleduvawe vo ~ista krv zboruvame koga se parat ìvotni od istarasa, no da ne se vo srodstvo. Pri ovoj na~in se zadrùvaat rasovitesvojstva, pa duri i se zgolemuvaat (mle~nosta moè da se zgolemi duri


29/112

22

i preku 30%). Odgleduvaweto vo ~ista krv moè da se primeni kaj siterasi. Pri izborot na ma`jakot i ènkata, golemo vnimanie treba da seobrne na manite. Pri ovoj na~in na odgleduvawe brzo se doa|a do homo-zigotni potomci.

VKRSTUVAWE

Pod vkrstuvawe se podrazbira parewe na ìvotnite od razli~ni rasi,so cel da se oplemenat, odnosno primitivnite rasi da se pretopat.Celta e da se zgolemi proizvodstvoto ili da se podobrat nivnite svoj-

stva. Toa se vr{i se dodeka ne se postigne zacrtanata cel.Pri pretopuvaweto na doma{nite rasi, doma{nite kozi se pripu{taatna jarci od plemeniti rasi, a nivnite ènski potomstva postojano sepripu{taat na jarci od plemeniti rasi nad 5-6 generacii. Toa se nare-kuva povratno vkrstuvawe. Se razbira, deka pritoa treba da se vr{istroga selekcija i da se obezbedi adekvaten na~in na odgleduvawe iishrana. Dolgo vrame selekcijata be{e bazirana na morfolo{kiteosobini. Vo ovoj moment, sakale ili ne, morame da izgradimeobjektivna procenka pri izborot na grlata za priplod so pogolemaorientacija na pozitivnite biolo{ki osobini.Osnovna zada~a na sekoja odgleduva~ka programa vo sto~arstvoto,vklu~uvaj}i go tuka i kozarstvoto treba da bide usovr{uvawe na posto-e~kite rasi i sozdavawe novi. Kako i kaj drugite vidovi doma{nifarmski ìvotni, taka i kaj kozite vo ramkite na populacijata, pot-rebno e da se oformi selekciska struktura, vo koja }e se diferencira-at trite dela na populacijata:

eliten del reproduktiven komercijalen del

ELITEN DEL

Vo nego se vklu~uvaat visoko produktivni ìvotni, koi maksimalno sedobliùvaat do selekciskiot tip. Dobienite ma{ki i ènski ìvotnivo ovaa grupa, se koristat za ponatamo{na reprodukcija vo tie stada,ili za proda`ba. Nau~nite i stru~nite rabotnici od oblasta na selek-cijata i reprodukcijata, svoeto vnimanie i rabota treba da go naso~atkon elitnata grupa. Imeno, od rezultatite na nivnata rabota }e zavisigenetskiot progres vo celata populacija. Selekciskite kriteriumi vo


30/112

23

ovaa grupa treba da bidat mnogu visoki i soodvetno na toa i intenziv-nosta na selekcijata }e bide pogolema.Vo princip, jarcite za pregled se proizveduvaat vo elitnata grupa,zatoa {to vo nea se vr{i precizna i redovna kontrola na proizvod-stvenite svojstva.

REPRODUKTIVEN DEL

Vo ovaa grupa, isto taka se vklu~eni visoko produktivni ìvotni, koipo nekoi kvaliteti otstapuvaat vo odnos na elitnite. Po svojot obem,

reproduktivnata grupa e pogolema od elitnata. Dobienite ènskiìvotni se koristat za ponatamo{na reprodukcija vo samata grupa iliza proda`ba vo nisko produktivnite stada. Vo ovaa grupa se vr{ipouprostena kontrola na produktivnost, kade se sledat kvalitetite naènskiot priploden materijal i efektot od izvr{enata selekcija.Jarcite za priplod se dobivaat od elitnata grupa.

KOMERCIJALEN DEL

Vo ovaa grupa se vklu~uvaat kozi so pomala produktivnost, a genetskii fenotipski se najdaleku od selekciskiot tip. Zadolìtelno ekozite od komercijalniot del da se oploduvaat so jarci dobieni odeliten del, no so isklu~ok i dobieni od reproduktivniot del.Poèlno e ènskite ìvotni za remont da se dobivaat od elitniotili reproduktivniot del. Toa e mnogu te{ko da se organizira, me|utoa

na toj na~in mnogu brzo se zabrzuva genetskiot progres.Osnovna zada~a na selekcionerite e da organiziraat postojan protokna priplodni ìvotni od elitniot del kon reproduktivniot i komer-cijalniot i od reproduktivniot kon komercijalniot. Kolku po{irokose ostvaruva ovoj proces, tolku pobrzo }e se zgolemi produktivnosta nakozite i soodvetno - efektivnosta vo kozarstvoto.Najvaèn del vo edna odgleduva~ka programa e osmisluvaweto irealizacijata na proizvodstvoto i iskoristuvawe na ma{kite pri-plodni grla vo malite stada. Od ovoj aspekt, denes se koristi rotacio-noto oploduvawe preku priroden pripust ili ve{ta~ko osemenuvaweso nativna sperma. Treba da se istakne deka, toj e teòk i baven pat dorealizacijata na zacrtanata cel. Denes, so pravo se posvetuva vnima-nie za voveduvawe ve{ta~ko osemenuvawe so dlaboko zamrznatasperma (-196C).


31/112

24

IZBOR NA PRIPLODNI GRLA

Kaj kozite bez rogovi anomaliite se mnogu ~esti. Za~estenata pojava najalovost (neplodnost) kaj jarcite ili kozite se javuvaat kako posledi-ca na homozigotnosta. Homozigotnosta se odlikuva so par isti geni, aheterozigotnosta so par razli~ni geni. Poznato e deka postoi dominan-ten nasleden faktor A i rezistiven, koj vo homozigotna sostojba predi-zvikuva pojava na rogovi. Spored toa, razlikuvame:

A A (homozigot bez rogovi)

A a (heterozigot bez rogovi)a a (homozigot so rogovi)

Homozigotnite primeroci bez rogovi prenesuvaat anomalii koi se ma-nifestiraat kaj kozite vo pomala ili pogolema merka so pojava na ka-rakteristiki na drug pol i sterilitet. Kaj ma{kite se manifestirapojavata na mali testisi, {to moè da se utvrdi preku palpacija natri mese~na vozrast.Kozite so genotipot Aa bez rogovi i aa so rogovi se plodni, kako ijarcite so genotipot AA, Aa, i aa. Nema pojava na hermafroditi kaj po-tomcite koi poteknuvaat od roditeli so rogovi.Interseksualnosta ili hermafrodizmot e op{ta pri~ina za neplodno-sta kaj kozi bez rogovi. Taa sostojba pretstavuva anatomska i funkcio-nalna anomalija koja obi~no vklu~uva maskulinizacija na ènskiteìvotni i svrzani se so kriptohizmot kaj ma{kite.Priznakot "bez rogovi" e dominanten, dodeka povrzaniot so nego

priznak-hermafrodizam e recesiven i svrzan e so polot. Ako edniotroditel e so rogovi, priplodot nikoga{ nema da bide hermafrodit.Koristeweto jarci so rogovi e standarden metod za spre~uvawe natakvata anomalija.Resite koi se nao|aat na rabot na vratot, isto taka se nasleduvaat. Sesmeta deka, kozi koi poseduvaat resi se i poplodni. Za rasite postojattri genetski formuli:

BB (homozigoti so resi)Bb (heterozigoti bez resi)bb (homozigoti bez resi)

Sistematskata stru~na rabota e osnova za pravilen izbor napriplodnite grla. Izborot moè da se vr{i vrz baza na sopstveniotfenotip, spored potekloto i po potomstvoto. Prviot pristap e najra-


32/112

25

{iren vo kozarstvoto. Pritoa se ocenuvaat eksterierot, konstitucija-ta i proizvodstvenite osobini.Vrz baza na ovie procenki ìvotnite se {kartiraat ili ostavaat zaponatamo{en priplod, vrz osnova na nivnite individualni kvaliteti.So izborot se zapo~nuva u{te vo najranata vozrast-pri odbivaweto najariwata na vozrast 2,5-3,0 meseci, poto~no na 6-mese~na vozrast ili18 mese~na vozrast.Kaj kozite, ocenkata se vr{i na 2.5, 3,5 i 5,5 - godi{na vozrast i toaspored slednive pokazateli:

mle~nost;

procent na mle~na mast i proteini vo mlekoto; eksterierot i konstitucijata; ìvata telesna masa i reproduktivnite parametri.

Jarcite se ocenuvaat sekoja godina. Vo vtoriot pristap, pri izborotspored potekloto se prognoziraat kvalitetite na priplodnite grla voranata vozrast, do momentot za sozdavawe mo`nosti da se izvr{i pro-cenka spored nivnite individualni proizvodstveni kvaliteti. Mnogue va`no da se istakne deka ne treba samo da se otkrijat genetskitevredni indvidui po eksterier, konstitucija, produktivnost i poteklo,tuku i da se dobie potomstvo so istite karakteristiki. Zatoa, izborotspored potomstvo e vaèn za unapreduvawe na genetskata osnova.Pri procenka na jarcite spored potomstvo se koristat dva osnovnimetoda: sporeduvawe na }erkite na jarcite so nivnite majki kaj ~istorasovoto razmnoùvawe i sporeduvawe na krstoskite.

IZBOR NA JARCI ZA PRIPLOD

Vo princip, jarcite za priplod se proizveduvaat vo elitniot del,zatoa {to vo nego se vr{i precizna kontrola na proizvodstvenite svoj-stva. Izborot na jarcite za priplod ima golemo zna~ewe i so pravo setvrdi, deka eden kvaliteten jarec vredi kolku polovina stado kozi.Imeno, eden jarec vo normalnata sezona na razmnoùvawe moè po pri-roden pat da oplodi 80-120 kozi, a so ve{ta~ko osemenuvawe i 1000kozi za vreme od 2-3 nedeli. Poa|ajki od pogore iznesenoto, pri izbo-rot na jarcite za priplod, treba da se zadovolat mnogu strogi kriteri-umi. Jarecot mora da bide ~istokrven, da odgovara na proektiranitaceli i da poseduva osobini koi ja istaknuvaat ma{kosta.


33/112

26

Jarcite za priplod, treba da poteknuvaat od majki koi redovno se jarati koi proizveduvaat nad 700 litri mleko vo laktacija, so pove}e od3.5% mle~na mast.

Slika 13: Izgled na dobro graden jarec (Sanska rasa)

Jarecot treba da se odlikuva so skladen telesen razvitok, odnosnopravilni dimenzii na poedini delovi od teloto. Osobeno treba da se

vnimava na grbnata linija, koja treba da bide ramna, a grbot cvrst,{irok i muskulest. Gradniot ko{ da e dlabok i so razvieni muskuli,da ima pravilno gradeni muskulesti i cvrsti noze, stomakot da bideproporcionalen na teloto i da ima cvrsti i pravilno razvieni papci.Od reproduktivnite svojstva, treba da se obrne seriozno vnimanie natestisite, koi treba da bidat pravilno postaveni, dobro razvieni idvata dobro spu{teni vo skrotumot. Nagonot za parewe (libidoto)treba da bide dobro izrazen. Imeno, poloviot nagon se javuva ve}e na 8mese~na vozrast, no treba da se pri~eka do pripustot - jarecot da na-polni 10 mese~na vozrast, so cel da go zavr{i neophodniot telesen ra-zvitok za taa vozrast. Vo prvata pripusna godina, mladite jarci se ko-ristat za pokrivawe na 20-30 kozi, a dnevno da imaat po 1 skok.Vozrasnite jarci se koristat za pokrivawe na 60-80 kozi, a najkvalite-tnite vozrasni jarci mo`at da pokrijat i 80-120 kozi, vo edna pripusnasezona. Brojot na skokovite vo eden den kaj vozrasnite jarci, ne trebada bide pove}e od tri pati. Volumenot na spermata treba da bide 1,0 i


34/112

27

pove}e ml, so koncentracija od 2,5-5h10 spermatozoidi/ml. Aktivnosta9

na spermatozoidite treba da bide 90%.Volumenot i aktivnosta (podvi`nosta) na spermatozoidite variraatsezonski. Najgolemo koli~estvo (volumen) i aktivnost (podvi`nost) seregistrira vo leto i esen. Najmalo koli~estvo se registrira vo prolet,a najmala aktivnost vo zima.

IZBOR NA KOZI

Mle~nite kozi treba da gi poseduvaat karakteristikite na ènskite

ìvotni. Tie treba da se odlikuvaat so tenok kostur, tesna i lesnaglava, {iroko ~elo, veseli o~i, ramna grbna linija i so dobro razvienagrbna i slabinska muskulatura. Vlaknata na pokrivkata treba da bidatmazni i sjajni i dobro prilepeni na teloto i so pravilno razvienovime.

Slika 14: Izgled na dobro gradena koza (Sanska rasa)

Vimeto jasno treba da bide podeleno vo dva dela, da e elasti~no i dadominira `lezdenoto nad svrznoto tkivo, so tenka i elasti~na koàso fini vlakna na nego. Cickite treba da bidat dobro i pravilnorazvieni i so dobro razvieni krvni sadovi (veni) na vimeto.Pred molzeweto, vimeto e nabreknato, a potoa opu{teno. Ako vimeto ipo molzeweto e cvrsto toa e znak za mesnatost na vimeto i e svojstveno


35/112

28

za slabo mle~ni kozi. Spored toa, goleminata na vimeto ne e garancijaza dobra mle~nost. Za da se oceni kvalitetot na kozite, mnogu e va`noda se zadovolat op{to prifatenite i propi{anite kriteriumi prikontrolata na proizvodstvenite i reproduktivnite osobini.Dobienite podatoci se registriraat vo propi{ana evidencija zavodewe na mati~no knigovodstvo.

ISHRANA NA KOZITE

DIGESTIVNI SISTEM

Priemot i prerabotkata na hranata kaj kozite, so cel da se zadovolatenergetskite i plasti~nite potrebi na organizmot i negovite `ivotnifunkcii se ostvaruva od strana na organite na digestivniot sistem.Tie me|usebno se povrzani morfolo{ki i funkcionalno i gradat ednacelina, koja zapo~nuva od ustata, preminuva preku celata dol`ina nateloto i zavr{uva so anusot.

Slika 15: Digestiven sistem kaj kozata

Yidot na digestivniot sistem e sostaven od tri sloja: (a) vnatre{en -ligavica (mucosa); (b) sreden - muskulen i (v) nadvore{en - serozen


36/112

29

(serosa). Tamu kade ima seroza na primer vo vratniot del, taa e zamene-ta so labova adventicija. Digestivniot sistem moè da se podeli vo~etiri dela.

Prviot del go opfa}a predelot na glavata, vo koj se vklu~eni ustata igoltkata. Vo ovoj del se vr{i primaweto na hranata i nejzinoto sitne-we preku xvakaweto so ednovremeno me{awe na hranata so sekretitena plunkovnite `lezdi. Osven toa {to ovie sekreti pomagaat vo for-mirawe na zalakot, tie prvi~no pomagaat i vo hemiskoto razloùvawena hranata preku nekoi enzimi sodràni vo sekretot.

Vtoriot del go gradat hranoprovodot i èludnikot, kade {to se vr{ipogolemiot del od hemiskoto varewe na hranata i se resorbiraat ne-koi hranlivi materii.

Tretiot del go so~inuvaat tenkite creva i vo toj del se dovr{uvaatprocesite na razgraduvawe na hranlivite materii na poprosti, kako ipogolemiot del na resorpcijata od strana na ligavicata.

êtvrtiot del se sostoi od debelo crevo i rektum, kade crevnatasodrìna gi sodrì nesvarenite ostatoci od hranata, koi se zgusnuva-at i pod forma na fekalii se isfrlaat preku anusot nadvor.Kon prviot del se priklu~uvaat i plunkovnite `lezdi, a kon tretiotdel crniot drob i pankreasot, koi gi izlevaat svoite sekreti vo dige-stivniot sistem i na toj na~in go obezbeduvaat vareweto na hranata.Digestivniot sistem kaj kozite proporcionalno e podolg vo odnos nadrugite doma{ni farmski ìvotni i dostignuva dolìna i duri 27 pa-

ti pogolema vo odnos na dolìnata na teloto. Dolìnata na crevata sedviì i do 32 metra. Kapacitetot na digestivniot trakt kaj kozite iz-nesuva 44 litri. @eludnikot kaj kozite e sloèn i se sostoi od 4 dela,odnosno 3 predèludci (burag - rumen, mreà - reticulum, i kni{ka -omasus) i prv èludnik ili siri{te (abomasus).Hranata otkako }e se primi, do kraj ne se soxvakuva, tuku natopena soplunka se golta, preminuva preku hranoprovodot i doa|a do buragot.Buragot ja opfa}a celata leva polovina od stoma~nata praznina.Vo buragot hranata e izloèna na dejstvuvawe na sokot vo nego, a dej-stvuvaat i mikroorganizmi (bakterii i protozoi). Mikroorganizmiteigraat va`na uloga vo vareweto na celulozata i sozdavawe masni ki-selini koi ve}e vo buragot moàt da se resorbiraat. Isto taka, vo bu-ragot se vr{i i varewe na proteinite, so {to se sozdavaat uslovi zasinteza na novi proteini, ~ija biolo{ka vrednost e pogolema od bio-lo{kata vrednost na rastitelnite proteini. Hranata od buragot pre-minuva vo retikulumot, kade po obrabotkata se vra}a nazad vo ustata,


37/112

30

kade povtorno se xvaka (preìvawe). Dvièwata na buragot iretikulumot se odvivaat kontinuirano. Za sekoj poedine~en zalak kajpreìvaweto se ostvaruvaat okolu 60 dvièwa na mandibulata i mak-silata. Preìvaweto zapo~nuva okolu polovina ~as po zemaweto hra-na. Potoa sledi definitivnoto goltawe na hranata so mikroorganiz-mite vo tretiot predèludnik (omas us-ot), kade se resorbira vodata.Od omazusot, hranata doa|a vo praviot èludnik (abomasus ot).Obemot na praviot èludnik kaj kozite se dviì od 2-3 litri. Praviotèludnik e smesten na desnata strana vo stoma~nata praznina doburagot. Vo nego se varat proteinite, pod vlijanie na enzimot pepsin,a proteinite se razlagaat do peptoni. Kaj jariwata, enzimot himizin

go pomaga zgrut~uvaweto na mlekoto, a zgru{okot pod vlijanie napepsinot se razloùva. Vo prviot èludnik vo celina se vr{ivareweto na hranata, odnosno nejzinoto razgraduvawe i formirawematerii pogodni za resorpcija.Crevata se delat na tenki i debeli. Tenkite creva se protegaat vodolìna od 20 - 30 metri, a nivnata {irina e 2 cm. Vo nivniot prv del(duodenumot) se izla~uvaat enzimite od crniot drob i pankreasot.Crniot drob vleva òl~en sok vo tenkoto crevo, koj igra va`na ulogavo vareweto na mastite. Pankreasot izla~uva sekret vo koj se sodrà-ni mnogu va`ni enzimi (proteaza, lipaza, amilaza), koi u~estvuvaat vorazgraduvawe na site hranlivi materii.Vo samata ligavica na tenkoto crevo se smesteni `lezdi koi isto takaizla~uvaat sekreti za varewe na hranata. Vo crevata pod vlijanie nacrevnite enzimi se zavr{uva vareweto na hranata.Vo crevata karotinot vo potpolnost preo|a vo vitamin A, pa poradi toamlekoto ne sodrì karotin i po boja e belo.

Debeloto crevo e dolgo 4-8 metri. Vo zadnite delovi na debelotocrevo se resorbira vodata, odnosno doa|a do formirawe na fekaliite(izmetot). Vremeto od zemaweto na hranata, do prazneweto na crevata,odnosno zavr{uvaweto na vareweto na hranata, trae pomalku od 24~asa.

KARAKTERISTIKI NA ISHRANATA NA KOZITE

Za àl, morame da konstatirame deka, i pokraj toa {to kozata e prvotodomesticirano preìvno ìvotno, mnogu e mal brojot na istraùvawevo pravec na utvrduvawe na potrebite od hrana. Od tie pri~ini, dolgovreme se misle{e, "deka kozata moè da se odgleduva i vo uslovi koine se adekvatni za ishrana na govedata i ovcite". Me|utoa, najnoviteistraùvawa jasno ukaùvaat na toa deka kozata e mnogu prefineta voizborot na hranata {to treba da ja primi. Imeno, za kozata se


38/112

31

prifatlivi nekoi hrani koi za drugi vidovi doma{ni farmskiìvotni ne se prifatlivi. Druga zna~ajna karakteristika vo ishranatana kozite e faktot {to kozata odbiva da konzumira hrana koja e zaga-dena od strana na drugi vidovi ìvotni. Edna od najva`nite karakte-ristiki vo ishranata na kozite e toa {to kozata ne saka ednoli~na is-hrana, tuku vo ishranata saka da bidat vklu~eni pove}e hrani za da mo-è selektivno da gi izbira. Apetitot kaj kozite za odredena koncen-trirana hrana ili smeska od koncentrirani krmi, koga se dava vo pogo-lemi koli~estva od 0,5-1,0 kg dnevno, ~esto za mnogu kratko vreme senamaluva. Imeno, kozite se golem, no ne potpoln omnivor. Faktoritekoi gi determiniraat hranlivite svojstva na kozata, mnogu malku se

prou~eni i poznati. Utvrdeno e deka kozata moè da pravi razlika vovkusovite (gor~liv, solen, blag i kisel vkus), kako i da pokaùva pogo-lema tolerancija kon gor~liviot vkus. Poradi pogolemata tolerancijakon gor~liviot vkus, kako i davawe prednost na po{irok spektar he-miski soedinenija, kozata konsumira pogolem broj rastitelni hrani, voodnos na govedata i ovcite. Postojat {iroki varijacii vo hranlivitesvojstva kaj kozite koi pasat. Imeno, hranlivite svojstva na kozata va-riraat ne samo vo zavisnost od nadvore{nata sredina, tuku i od godi{-noto vreme na istata lokacija. Ovie varijacii se odlika na domestika-cijata i razlikata vo visokata produktivnost. Kozite konzumiraat od-redeni rastitelni vidovi vo potpolna zrelost, a odbivaat da gi konsu-miraat vo drugite fazi od rastot i razvitokot na rastenijata. Kozatakoristi golem broj razli~ni hrani vo nejzinata ishrana, taka {to nepostoi hrana koja e favorizirana vo nejzinata ishrana. Me|u drugoto,kozata konzumira i takvi hrani koi ne se vklu~eni i koi odbivaat dagi konzumiraat govedata i ovcite.

KONSUMIRAWE NA HRANA

Kozata e mnogu itar i energi~en konsumator na hrana, koja pove}e sakada brsti, otkolku da pase. Kako {to istaknavme prethodno, kozata po-seduva pogolema sposobnost za tolerancija kon razli~ni vkusovi voodnos na ovcite i govedata, pa spored toa, taa koristi pogolem brojhrani vo svojata ishrana. Pokraj toa, kozata e selektiven konsumator iima prednost vo odnos na drugite vidovi preìvni ìvotni vo izborotna visoko kvalitetnata hrana. Me|utoa, kozite se hendikepirani kogakvalitetot na hranata e izedna~en, a osobeno koga kvalitetot e lo{.Vo vakvi slu~ai ìvotnite gubat mnogu vreme vo nastojuvaweto da jaizberat hranata so podobar kvalitet, taka {to, vkupno konsumiranatahrana, koli~inski e pomala. Imeno, kozite prvo gi konsumiraatlisjata, potoa potenkite stebla i na kraj pogrubite delovi.


39/112

32

Najgolemiot del od konsumirawe na hranata kaj kozite se odviva votekot na denot, dodeka okolu 80% od preìvaweto kozite go vr{at votekot na no}ta. Vrz konsumacijata na hranata, vlijaat slednivefaktori:

tipot i kvalitetot na hranata ili hranite;

koli~estvoto i raspoloìvata hrana; telesnata masa na ivotnit e; nivoto na proizvodstvo na mleko i za~estenosta na hranewet o.

Vo obrocite so golemo u~estvo na kabasti hrani, konsumiraweto e ogra-ni~eno preku fizi~kiot kapacitet na organite za varewe. Od tie pri-~ini, koli~estvoto konsumirana hrana e ograni~ena, odnosno odredenaod goleminata na digestivniot trakt, brzinata na proa|awe na hranataniz organite za varewe i rastojanieto na edinica suva materija vocrevniot trakt. Brzinata so koja hranata se dviì vo crevata e po-golema kaj kozite, vo odnos na ovcite i govedata. Volumenot na dige-stivniot trakt e sli~en vo odnos na telesnata masa kaj kozite, kako ikaj ovcite. Potvrdeno e deka kozata konsumira pove}e suva materija poedinica ìva telesna masa vo odnos na ovcata, a osobeno koga konsumi-ra obroci bogati so celuloza. Selektivnosta, zaedno so pogolematabrzina na pominuvaweto na hranata (pasaà) e vaèn element vo posti-gnuvawe na pogolemo koli~estvo konsumirana hrana.

Tabela 1: Maksimalno konsumirawe suvi materii kaj {talski odgleduvani kozi

Kozi vo porast Konsumirawe suvi materii Telesna masa (kg) (kg/den)

10 0.45

20 1.10

30 1.30

40 1.40

Vozrasni kozi mle~nost ( kg/den so 3,5 % mast)

0 1 2 3 4 5 6

Telesna masa ( kg)konsumirawe suva materija ( kg/den)

50 1.5 1.7 1.9 2.1 2.3 2.4 2.5

60 1.8 2.0 2.2 2.4 2.6 2.8 3.0

70 2.1 2.3 2.5 2.7 2.9 3.1 3.3

80 2.4 2.6 2.8 3.1 3.4 3.7 4.0

Konsumiraweto suvi materii se zgolemuva so rasteweto na mle~nostaod 3% za jariwa vo porast i presu{eni kozi, na 5% kaj ìvotnite koi


40/112

33

davaat 6 kg mleko dnevno. Vo odnos na ìvata telesna masa, konsumi-ranite suvi materii iznesuvaat od 3,5 do 5,0%. Me|utoa, treba da seima predvid faktot deka, konsumiraweto se zgolemuva koga kozata sehrani so malo koli~estvo hrana i vo za~esteni intervali, osobeno akose dade hrana koja kozata dobro ja konzumira. Utvrdeno e deka, kozataima srazmerno pogolem burag vo odnos na drugite preìvni ìvotni,poradi {to kozata moè da koristi golemi koli~estva hrana vo tekotna eden den, osobeno kabasta hrana so stebla. Isto taka, dokaàno edeka kozite poefikasno ja varat kabastata hrana vo odnos na drugitepreìvni ìvotni. Me|utoa, koga kozite se hranat so kabasta hrana sopovisok kvalitet, efikasnosta opa|a vo odnos na ovcite i govedata.

Kozata e poefikasna vo selekcijata na svarlivite delovi odkabastata hrana od ovcite i govedata, pa se steknuva mislewe deka po-dobro ja koristat kabastata hrana so pomala hranliva vrednost.Maksimalnoto konsumirawe na suvu materii kaj kozite vo laktacijavarira pome|u 4-7% od ìvata telesna masa kaj individualnotoodgleduvawe, {to e vo zavisnost od tipot i nivoto na mle~nosta .

POTREBI VO HRANLIVI MATERII

Pogolemiot broj informacii za potrebite na kozite doa|aat odAnglija, Francija i SAD. Vo na{ata stru~na literatura mnogu malkuili voop{to nema informacii za ova pra{awe. No, toa ne zna~i dekane treba od po~etok da se gradat na{i sopstveni iskustva, primenliviza na{i uslovi. Poa|aj}i od pogore iznesenoto, }e gi preneseme isku-stvata steknati vo drugi zemji, so cel da gi pottikneme na{ite nutri-

cionisti pointenzivno i pomasovno da se vklu~at vo prou~uvawe naovaa mnogu sloèna problematika.Vo odnos na ìvata telesna masa, kozite treba da konzumiraat pogole-mi koli~estva suvi materii ili tie treba da sodràt pogolema kon-centracija hranlivi materii vo odnos na potrebite kaj drugite vidovipreìvni ìvotni. Toa e od pri~ina {to retikulumot kaj kozite e po-mal vo odnos na goleminata na teloto, a pokraj toa i vremeto na re-sorpcija (zadrùvaweto) na ~esti~kite od hranata e pomalo. Koga hra-nata e so sli~na svarlivost, stvarnata svarlivost moè da bide poma-la kaj kozite, poradi pokratkoto vreme na zadrùvawe na hranata voretikulo-rumenot. Toa ovozmoùva pobrz promet na ~esti~kite od hra-nata i zgolemeno konsumirawe, {to se odrazuva na pogolema konsuma-cija na hrana i pomala svarlivost, odnosno pomalo nivo na konsumira-we na svareni hranlivi materii vo odnos na drugite preìvni ì-votni.


41/112

34

Tabela 2: Vreme na zadrùvawe vo rumenot, brzina na svarlivosta kaj goveda, ovci i

kozi

Brzina naVid na Retencija vo Svarlivost Svarlivost

preminuvaweìvotnoto Rumenot ( h) In vitro In vivo

(%/h)

govedo 36 5.2 55 51

ovca 34 5.2 57 50

koza 28 7.1 56 45

Spored Huston et al. (1986)

POTREBI NA KOZITE OD ENERGIJA

Energijata kaj kozite, kako i kaj drugite farmski doma{ni ìvotni epotrebna za odrùvawe vo ìvot na organizmot, prirast, rastewe, re-produkcija, laktacija i rastewe na vlaknestata pokrivka, kako i za se-kojdnevna aktivnost na kozite. Ovie telesni funkcii vlijaat vo gole-ma merka vrz sistemot na konzumirawe suvi materii. Ne postoi drugvid doma{no farmsko ìvotno, kaj koe e prisutno tolku golemo vari-rawe vo potrebite na energija, kako {to e kozata. Ovie golemi varija-cii se rezultat na ekstremnite tipovi, produktivnosta i aktivnostana ovoj vid ìvotni.

Tabela 3: Dnevni potrebi na vozrasnite kozi vo energija, odgleduvani vo farmski

uslovi

Dobieno mleko ( kg/den so 3,5 % mast)

0 1 2 3 4 5 6Telesna

masa (kg) Potrebi vo energija (MJ ME/den)

50 8.0 13.1 18.2 23.3 28.4 33.5 38.6

60 9.2 14.3 19.4 24.5 29.6 34.7 39.8

70 10.3 15.4 20.5 25.6 30.7 35.8 41.1

80 11.3 16.5 21.6 26.8 31.9 37.1 42.2

Za kozite na pasewe dnevnite potrebi treba da se zgolemat za 2,0; 2,3;2,6; i 2,8 MJ ME za ìvotni te{ki 50, 60, 70, 80 kg (respektivno).Energijata se meri vo xuli. Starata merka be{e izrazena vo kalorii.Edna kalorija e ekvivalent na 4,19 xuli. Pogolema merka za energija sokoja se odreduvaat potrebite na ìvotnite e mega xuli ili MJ koja od-govara na 1.000.000 xuli.Potrebite za energija se izrazeni vo sklad so posebniot odnos:

100 Kcal. Bruto energija (BE) = 76 KcalSvarliva energija (SE) = 62 KcalMetaboli~ka energija (ME) = 35 Kcal neto energija (NE)


42/112

35

Isto taka 1 kg svarlivi organski materii (SOM) = 1,05 kg vkupno svar-livi organski materii (VSOM) = 4,62 Mcal SM (svarlivi materii). Ovana odgleduva~ot mu ovozmoùva da ja odbere goleminata na kozata, ni-voto na aktivnosta na kozata, fiziolo{kata sostojba (oplodena iline), brzinata na prirastot, koli~estvoto i sostavot na mlekoto, proiz-vodstvoto na volna (moher) i dr.

Tabela 4: Dnevni potrebi na kozi vo porast, odgleduvani farmski

Prirast na telesna masa ( g/den)

0 50 100 150 200

telesna

masa (kg) Potrebi vo energija (MJ ME/den)

10 3.0 4.5. 6.0 7.5 9.0

20 5.0 6.5 8.0 9.5 11.0

6.8 8.3 9.8 11.3 12.830

40 8.5 10.0 11.5 13.0. 14.5

50 10.0 11.5 13.0 14.5 16.0

60 11.4 12.9 14.4 15.9 17.4.

Potrebite za odrùvawe vo ìvot na kozata od energija, se vo zavis-nost od goleminata na ìvotnoto i se izrazuva preku slednavaformula:

SE = 124 Kcal /0.75

Dopolnitelnata potro{ena energija za aktivnost iznesuva 0,25; 0,50; i0,75 od potrebite za odrùvawe kaj kozite ~uvani i odgleduvani vo

ograden prostor, na relativno slabo ispasuvawe i na ekstenzivni pa-si{ta. Potrebite od energija za rastewe iznesuva 8,84 Kcal SE/gprirast.Za normalno odvivawe na reprodukcijata, neophodno e na kozite da imse obezbedi adekvatno konzumirawe energija i toa pred i vo tekot napripustot, kako i zgolemeno konsumirawe energija vo tekot na posled-nite 2 meseca od graviditetot. Vo poslednite 2 meseca od gravidite-tot, potrebite od energija iznesuvaat 1,74 Mcal svarliva energija, ne-zavisno od goleminata na ìvotnoto. Me|utoa, treba da se priznaedeka mnogu e te{ko da se dostigne toa nivo, osobeno kaj pomalite kozi,no praktikata pokaùva deka, ova koli~estvo energija moè da se pre-polovi kaj kozite so sredna golemina i toa bez nikakvi posledici.Potrebite vo laktacijata se odreduvaat po kg dobieno mleko i masle-nost od 2,5-6,0%. Taka na primer, za 1 kg mleko so 4% mle~na mast, po-trebni se 1,52 Mcal svarliva energija, pri {to e potrebno 19,9 Kcal zasekoi 0,5% promeni vo sodrìnata na mle~nata mast.


43/112

36

POTREBI NA KOZITE OD PROTEINI

Potrebite vo proteini se izrazuvaat vo forma na surovi proteini (SP)i svarlivi surovi proteini (SSP) za kozi so razli~na telesna masa irazli~ni telesni funkcii. Pri obezbeduvaweto na potrebite za odr-`uvawe, treba da se ima predvid odnosot kalorii/proteini.Na 1 Mcal SE doa|aat 22g SSP. Toa zna~i deka so rastot na potrebiteod energija, kaj kozite rastat i potrebite od proteini. Potrebite nakozite za rast iznesuvaat 0,195g SSP/g prirast. Za gravidni kozi po-

trebite od proteini se 57g SSP/den vo poslednite 2 meseca od gravi-ditetot. Ova nivo na proteini se odnesuva za krupnite kozi ili zakozi koi jarat pove}e jariwa. Za pomalite kozi koi dobivaat po ednojare, se prepora~uva 1/2 od prethodno iznesenite koli~estva.Potrebite vo SSP za vreme na laktacijata iznesuva 51g SSP/kg mlekoso 4% mle~na mast.

Tabela 5: Dnevni potrebi vo surovi svarlivi proteini kaj kozite odgleduvani

{talski

Prirast vo telesnata masa (g/den)Kozi vo

porast 0 50 100 150 200

Telesnag/den)

masa (kg)Svarlivi suvi proteini (

10 35 45 55 65 75

20 46 56 66 76 86

30 50 60 70 80 9053 63 73 83 9340

50 61 71 81 91 101

60 69 79 89 99 109

Vozrasnikg/den)

kozi Dobieno mleko (

Telesna

masa (kg)0 1 2 3 4 5 6

50 51 106 161 216 271 326 381

59 114 169 224 279 334 38960

70 66 121 176 231 286 341 396

Za `ivotnite koi pasat treba da se zgolemat potrebite vo svarliviproteini za 25%. Isto taka, treba da se zgolemat potrebite vo svarli-vi surovi proteini za 57 g/den vo poslednite dva meseca od gravidite-tot.


44/112

37

POTREBI NA KOZITE OD MINERALNI MATERII

Vo princip, postoi mala razlika vo metabolizmot na mineralnite ma-terii pome|u kozite i drugite vidovi doma{ni farmski ìvotni.Od makroelementite, posebno vnimanie vo ishranata na kozite trebada se obrne na kalciumot i fosforot. Imeno, ovie elementi se mnoguva`ni za razvitokot na koskite, sintezata i la~eweto na mlekoto.Kaj ìvotnite so nezavr{en rast, nedostatokot na edniot ili dvataelementa, doveduva do lo{ razvitok i deformacija na koskite (rahitis).Kaj vozrasnite kozi, osobeno kaj onie vo laktacija, Ca i P obi~no se

mobiliziraat od koskite so cel da se obzbedat prioritetnite funkciina organizmot, kako {to e sintezata na mlekoto. Obi~no telesniterezervi se popolnuvaat vo onoj moment koga konsumiraweto }e gi nad-mine momentnite potrebi na ìvotnite. Pri kontinuirana mobilizaci-ja od koskite, moè da dojde do isten~uvawe na koskite i gubewe nacvrstinata (osteomalacia) i pojava na kr{livost na koskite.

Tabela 6: Dnevni potrebi na kozite od Ca, P i Mg

Potrebi za MagneziumKalcium (Ca) Fosfor ( P)

odrùvawe vo ( Mg)(g/den) (g/den)

(g/den)ìvot

Telesna masa,

(kg)

10 1 0.70 0.18

20 1 0.70 0.35

30 2 1.40 0.53

2 1.40 0.704050 3 2.10 0.88

60 3 2.10 1.06

70 4 2.80 1.23

4 2.80 1.4180

Plu s potrebi za prirast na telesna masa (g/den)

50 1 0.50 0.14

100 1 0.70 0.27

2 1.40 0.41150

200 2 1.40 0.55

kraj na2 1.40 0.60

graviditetot

mleko/den

2.5 - 3.5 % mast 2 1.40 1.00

3.5 - 5.0 % mast 3 2.10 1.00


45/112

38

Odnosot Ca/P potrebno e da se odrùva pome|u 1,2 i 2,5. Poniskiotodnos (pod 1:1) doveduva do razvitok na urolitijaza (formirawe naurinarni ili bubre`ni kamen~iwa) osobeno kaj ma{kite ìvotni.Konsumacijata golemi koli~estva Ca ne e povrzana so posledicite odakutna opasnost, me|utoa moè da ja naru{i resorpcijata i da prediz-vika deficit vo P i na odredeni divalentni katjoni (Mg, Mn i dr.).Kozite so visoka mle~nost moè da stradaat od puerperalna pareza(mle~na treska), kako posledica na metaboli~ka hipokalcemija (niskakoncentracija na Ca vo krvta). I pokraj toa {to ovaa pojava moè dabide povrzana so Ca vo hranata, povrzana e i so aktivnost na parati-roidniot hormon, koj e vklu~en vo osloboduvaweto na Ca od koskite.

Otsustvoto ili odloènata aktivnost na paratiroidniot hormon napo~etokot na laktacijata, doveduva do opa|awe na sodrìnata na Ca vokrvta i do pojava na blaga forma na mle~na treska. Ovaa pojava eporetka kaj kozite vo odnos na kravite, a koga ve}e }e se pojavi trebada se tretira na sli~en na~in - intravenska aplikacija na rastvor kojsodrì Ca i glukoza. Fosforot e posebno vaèn za konsumirawe nakabastata hrana i metabolizmot vo rumenot.Me|utoa, kozite manifestiraat pomali posledici od niskatasodrìna na P, no sepak treba da konsumiraat adekvatni koli~estva P,zatoa {to toj se smeta za vaèn makroelement vo proizvodstvoto kajkozite. Golemata selektivnost na kozite vo izborot na hranata, dove-duva do zemawe obroci koi sodràt pove}e P.

Tabela 7: Dnevni potrebi na kozite od mikroelementi

Elementi koncentracija vo obrokot(mg/kgsuvi materii)

@elezo (Fe) 40

Cink (Zn) 40

Mangan (Mn) 40

Bakar (Cu) 10

Selen (Se) 0.10

Kobalt ( Co) 0.11

Jod (J)

odgleduvani {talski 0.50

odgleduvani na pasi{ta so kel,0.15

zelka i crvena detelina

vo obrokot t.e. goitrogeni hrani 2.00

Od site makroelementi, posebno zna~ewe vo ishranata na kozite imaatNa, Cl, Mg, K i S. Od ovie samo Na i Cl (solta) treba rutinski da sedava na ìvotnite i toa po èlba. Deficitot na Mg, moè da s e pojavikaj kozite pri ishrana so mlada treva (pa{na tetanija). Sodrìnata na


46/112

39

S vo obrokot moè da bide mala, osobeno za angora kozite koi imaatgolemi potrebi od aminokiselini koi sodràt S. Pogolemiot broj navoobi~aeni hrani sodràt adekvatni koli~estva na Mg, K, S.Od mikroelementite koi imaat najgolemo zna~awe }e gi poso~ime Fe, J,Cu, Mo, Mn, So i Se. Me|utoa, nitu eden element od ovie mikroelemen-ti ne se smeta za rutinski deficitaren. Potencijalniot nedostatok eod regionalen karakter. No, so ogled na toa {to nekoi od ovie mikro-elementi imaat tesna granica pome|u koli~estvoto koe predizvikuvadeficit i nivnata toksi~nost, potrebno e da se imaat vo predvid od-redeni okolnosti pri davawe na ovie mikroelementi po èlba. Takana primer, postojat mnogu otvoreni pra{awa za osetlivosta na kozite

od truewe so bakar. Se smeta deka kozite se pomalku podlo`ni natruewe so bakar vo odnos na ovcite, me|utoa koli~estvata pogolemi od15 rrm treba da se izbegnuvaat.

POTREBI NA KOZITE OD VITAMINI

Vo ishranata na kozite, samo mal broj vitamini moàt da bidat perio-di~no limitirani, zatoa {to pogolemiot broj od niv mikrobiolo{ki sesintetiziraat vo rumenot na voz rasnite kozi. Od vitaminiterastvorlivi vo masti, za pojava na deficit postoi verojatnost samo zavitaminot A, koj go limitira proizvodstvoto kaj kozite. Site vitaminiod B kompleksot se sintetiziraat od bakteriite na rumenot, so isklu-~ok na vitaminot B vo regionite so deficit od kobalt.

1 2

Tabela 8: Dnevni potrebi na kozite od vitamin A i D

Potrebi za odrùvawe Vitamin A Vitamin D

Telesna masa, kg (I.U./den ) (I.U./den )

10 400 84

700 14420

30 900 195

40 1200 243

50 1400 285

60 1600 327

70 1800 369

80 2000 411

Plus dopolnit elni potrebi za: prirast na telesna masa ( g/den)

300 5450

100 500 108

150 800 162

200 1100 216

1100 213Kraj na graviditetot

Mleko ( kg/den) 3800 760


47/112

40

Vitaminot A ne e prisuten vo tkivata na rastenijata, tuku se sinteti-zira vo organizmot na ìvotnite od - karotin koj e prisuten vo raste-nijata. Nivoto na prekursorot obi~no e vo soodnos so rastitelnite pig-menti (zeleni, òlti i dr.). I pokraj toa {to rastenijata vo aktivniotrast se bogati so provitaminot A, pod vlijanie na vremenskite uslovi,koli~estvoto na provitaminot A se namaluva. Po sintezata, vitaminotA moè da se deponira vo crniot drob na ìvotnite, a metabolizmot sevr{i po potreba. Sezonskiot i cikli~niot porast na kabastite hrani iselektivnoto pasewe na kozite, vo potpolnost go spre~uva deficitotso vitamin A kaj kozite na slobodno pasewe. Deficitot od ovoj vita-

min moè da se javi kaj {talski odgleduvanite ìvotni i kaj kozite napasewe vo tekot na dolgotraen suv perod ili studeno vreme, koga doa|ado iscrpuvawe na telesnite rezervi od vitaminot A, ili koga se konsu-mira malo koli~estvo ili nema zelena hrana.

POTREBA NA KOZITE OD VODA

Koli~estvoto, kvalitetot i dostapnosta na vodata, pretstavuvaat va`-ni elementi za zdravjeto i ishranata na kozite. So ogled na toa {tozemaweto voda e povrzano so konsumiraweto hrana, a konsumirawetohrana e povrzano so produktivnosta na ìvotnite, op{ta preporaka ekozite da imaat sloboden pristap do vodata, so cel zemaweto voda dabide maksimalno, so {to ne bi bilo limitirano konsumiraweto nakabasta hrana. Treba da se naglasi, deka kozite se mnogu po~uvstvi-telni vo odnos na drugite vidovi ìvotni vo odnos na kvalitetot na

vodata, pa odbivaat da primaat zagadena voda so fekalii i urina.Ednakov e slu~ajot i so ne~ista hrana, pa spored toa, treba da se vodismetka za ovie fakti.Koli~estvoto i za~estenosta na zemaweto voda varira vo zavisnost odrasata na kozite, laktacijata i obrokot. Vrz baza na metaboli~kata te-lesna masa, vo princip moè da se kaè deka kozite konsumiraat poma-li koli~estva voda od ovcite i govedata. Me|utoa, na toa moè zna~aj-no da povlijae i hranata . Imeno, pri ishrana so p~eni~na slama, kozi-te konsumiraat pomalku voda od ovcite, no kozite konsumiraat pove}evoda koga vo ishranata se dava ovesna slama, zatoa {to taa sodrì po-golemi koli~estva proteini i ima pogolema svarlivost.Spored toa, moème da zaklu~ime, deka kozite zemaat pomali koli~e-stva voda pri ishrana so kabasta hrana so pomal kvalitet, a pogolemipri konsumirawe kabasti hrani so povisok kvalitet.Laktacijata na kozite varira vrz koli~estvoto na zemenata voda.Imeno, pokraj potrebite za odrùvawe (145,6 g/kg 0,75), za sekoj kg pro-


48/112

41

izvedeno mleko potrebno e da se obezbedi 1,43 litri voda. Pokrajprethodnite faktori, vrz zemaweto na voda svoe vlijanie imaat i:sodrìnata na vodata vo rastenijata, konsumiraweto sol, temperatu-rata na nadvore{nata sredina, temperaturata na vodata i koncentra-cijata na elektrolitite vo vodata.Na kozite treba da im se obezbedi postojan i sloboden pristap do ~i-sta i sveà voda, duri i koga pasat ili konsumiraat hrani so golemasodrìna na voda. I pokraj toa {to kozite se relativno otporni nakratki periodi bez voda, nedovolnoto konsumirawe voda vo tekot napodolg period doveduva do namaleno konsumirawe hrana i namaluvawena proizvodstvoto.

Potrebite na kozite od voda variraat vo zavisnost od nadvore{natasredina, vidot na hranata so koja se hranat i od samoto ìvotno.Sodrìnata na vodata vo razli~ni hrani ima zna~ajno vlijanie vrzkonsumiraweto voda. Na primer, eden kg silaà so 25% suva materijaobezbeduva 750 g voda, dodeka 1 kg seno so 85% suva materija obezbe-duva samo 150 g voda.So ogled na toa {to mlekoto sodrì 87% voda, kozite so visoko proiz-vodstvo na mleko imaat pogolemi potrebi vo odnos na kozite so poni-sko proizvodstvo na mleko. Za sekoj kg konsumirani suvi materii, koza-ta treba da primi okolu 4 litri voda. Toa zna~i deka pri ishrana soslama ili pri pasewe, konsumiraweto voda }e bide bide pomalo.@ivotnite koi vo tekot na denot konsumiraat 3 kg seno i odredeni ko-li~estva koncentrat, moàt da ispijat i do 13 litri voda.

HRANI VO ISHRANATA NA KOZITE

Kozata, kako i drugite preìvni ìvotni, ima organi za varewe na hra-nata koi se prisposobeni za konsumirawe golemi koli~estva rastitel-na hrana. Kozata ja pase ili brsti zelenata hrana, no koga ja nema naraspolagawe, koristi konzervirana kabasta hrana. Koga e vo sostojba,kozata sekoga{ gi brsti mladite vrvovi na rastenijata, `bunovite ikorovite, kako i trevata i detelinata. No, koga toa ne e slu~aj, kozatakonsumira pogolem broj hrani tipi~ni za preìvni ìvotnite.Od zelenite poseani rastenija, kozata vo svojata ishrana i dava pred-nost na lucerkata i konsumira vo prosek 100 g/kg metaboli~ka masa(W ). Isto taka, dobro konsumira livadska treva, p~enka i razni0 .7 5

graorici vo koli~estvo od 80 g/kg metaboli~na masa, dodeka odredenitrevi kako {to se livadarkata ne gi preferira. Kozite isto taka nepokaùvaat sklonost kon konsumirawe na belata detelina, no zatoa vonivnata ishrana izvesna prednost ima crvenata detelina.


49/112

42

Kozite vo svojata ishrana pove}e ja konsumiraat ovenatata rastitelnahrana vo odnos na sveò pokosenata. Eden takov primer e so koprivata,koja kozite ne ja jadat dodeka raste, no zatoa so zadovolstvo ja konsu-miraat pokosenata kopriva.Kozite konsumiraat i golem broj konzervirani hrani, ako nemaat na ra-spolagawe sveà i zelena hrana. Naj~esto koristena konzervirana hra-na e senoto, pri {to najmnogu go konzumiraat senoto od lucerka i crve-nata detelina, no isto taka dobro go konsumiraat i livadskoto seno.Koga e vo pra{awe livadskoto seno, prednost mu davaat na senoto koesodrì trevi so pomali listovi.Kozite se izrazeno selektivni ìvotni vo odnos na ishranata, pri {to

moàt da napravat i golem rastur na hrana koga se vo mo`nost davr{at izbor na frakcii vo senoto. Kabastata hrana treba da bidedobro i kvalitetno podgotvena, zatoa {to, ako e sprotivno, kozata priizborot }e napravi golem rastur na hranata. Peletiranata kabastahrana kozite dobro ja konzumiraat.Silaìte se pove}e se koristat vo ishranata na kozite, pri {to kvali-tetot na silaàta vlijae vrz nejzinoto konsumirawe.Zdravstvenite problemi kaj kozite se po~esti pri koristewe silaàod p~enka, vo odnos na silaìte od trevi. Tuka spa|aat acidozata, kor-tikalnata nekroza, listeriozata i enterotoksemijata. Op{to zemeno,moè da se kaè deka koga u~estvoto na kabastata hrana vo obrokot nakozite e pod 30-40%, se zgolemuvaat mo`nostite za pojava na poreme-tuvawe vo vareweto.Kaj odgleduva~ite se pogolem e interesot, vo ishranata na kozite davklu~uvaat razni sporedni proizvodi. Rezankite od {e}erna repka sekoristat vo ishranata na preìvnite ìvotni, vklu~uvaj}i gi i kozite

i tie pretstavuvaat dobar izbor na s

odgleduvanje na kozi

Documents