etrtek, 19. novembra 2015, t. 226 www.finance.si O

GL

AS

NA

PR

ILO

GA

etrtek, 19. novembra 2015, t. 226 www.finance.si

IKTinformator

Tehnologiji uspe tedaj, ko je uporabnik sploh ne opaziSodelovanje in komunikacija sta temelj uspenega poslovanja podjetij. Matt Cutler, direktor oddelka reitev za so-delovanje v drubi Cisco, je preprian, da sodobne tehnologije svojo nalogo opravljajo ele takrat, ko se ljudje prek njih preprosto zautijo, ne da bi se z nji-mi morali pretirano ukvarjati.

" Podjetja pospeeno iejo reitve za kakovostno sodelovanje v poslovnih okoljih. Od kod izvira veliko zanima-nje za te reitve?Razloge gre iskati predvsem v aktualnih po-slovnih razmerah. Podjetja se zavedajo, da uspeh poslovanja ne temelji le na tem, za koga in kaj dela, ali od velikosti in lokaci-je podjetja, niti ni odvisen od same dejav-nosti. Posel delajo ljudje, zato je nadvse po-membno, kako zaposleni sodelujejo ter ko-municirajo v podjetju in zunaj njega. Doka-zov o tem imate cel kup, podjetja, ki znajo res dobro komunicirati, so zelo uspena ne glede na to, s im se ukvarjajo. Ponudniki tehnolokih reitev za komuniciranje in so-delovanje se spopadajo z vrsto izzivov, saj jih potrebe sodobnih poslovnih okolij, v ka-tera vstopa edalje mlaja delovna sila, sili-jo v stalno inoviranje in spremljanje spre-memb v navadah ljudi. Izzivov na tem po-droju resnino ne manjka.

" Cisco v zadnjih letih stavi predvsem na video v poslovnih okoljih. Reitve

INTERVJU: Z Mattom Cutlerjem, direktorjem oddelka reitev za sodelovanje v drubi Cisco, smo se pogovarjali o sodelovanju in komunikaciji kot temelju uspenega poslovanja podjetij

pri emer se tevilni ne zavedajo, da so vse omenjene storitve povezane z oblakom. In to je dobro. e nam uspe narediti tehni-no reitev za sodelovanje nevidno, nam je uspelo.

" Kako bo videti okolje za sodelovanje v prihodnje?Sodobno delovno mesto je tam, kjer je upo-rabnik. Danes lahko delamo od koderko-li, ne le v pisarni. Delamo od doma, iz re-stavracije, avtomobila, na elezniki ali av-tobusni postaji... Prav sodobni tehnologiji gredo zasluge, da je delovno mesto na tre-nutni lokaciji uporabnika. Naa naloga je, da zaposlenim zagotovimo kar najboljo izkunjo, kjerkoli e so.

" Toda ljudje delamo in sodelujemo ze-lo razlino. Se bo ta pestrost ohranila?Seveda se bo. Tehnologija se prilagodi sa-mi rabi. Pred stoletji so se poslovni ses-tanki dogajali med mokimi, sedeimi za skupno mizo. Danes poznamo tako reko neskonno mnogo vrst sestankov in inte-rakcij med zaposlenimi, razdalje med nji-mi so lahko velike. Tudi nain komunika-cije se lahko zelo razlikuje eni le govori-jo, drugi riejo po tabli, tretji si pomagajo z raunalnikom. Prihodnost delovnega mes-ta podpira pravzaprav vse mone vrste in-terakcije in naine uporabe. edalje veji del komunikacije bo temeljil na videu v re-alnem asu, medtem ko gre sam tehnoloki razvoj v smer nevidnosti same tehnologije.

" Zdi se, da v okolju, kjer si uporabni-ki elijo reitev, pisanih na koo, uni-verzalnost tehnolokih reitev ni mo-goa. Ali pa?Dri, na podroju sodelovanja reitev, ki bi obsegale vse konfekcijske tevilke, preprosto ni. Tudi v Ciscu upotevamo pra-vilo, da je vsako podjetje drugano. Teh-nologija mora to seveda upotevati. Tudi tehnoloki ponudniki moramo preveriti dejanski poloaj v podjetju v nekaterih drubah imamo opravka s formalno kul-turo organizacije, nartovanimi sestan-ki in jasno hierarhijo zaposlenih, na dru-gi strani pa organizacije, kjer se vse doga-ja po navdihu, sproti, ad hoc. Vsa podjetja pa elijo poslovati im bolj uinkovito. Na-a naloga je, da jim omogoimo bogato re-alnoasovno komunikacijo, torej odlien zvok in sliko. Odlina uporabnika izku-nja je tista, ki vse spremeni e se dva v kon-ferennih sobah, ki sta na razlinih koncih sveta, gledata, kot da sta v isti sobi, smo do-segli svoj cilj. Zavedamo se, da je med ljud-mi e veliko asinhrone komunikacije, na primer sporoil SMS in e-pote, ki je prav tako lahko uinkovita. Veliko delamo tu-di pri univerzalnosti reitev, saj smo v svo-ja orodja in reitve za sodelovanje vgradili vrsto funkcij, ki bi jih sicer nali v posame-

znih (loenih) aplikacijah in storitvah od preverjanja navzonosti do deljenja dato-tek in vsebin.

" e se osredotoiva na funkcional-nost in uporabniko izkunjo posame-znih reitev kaj je pomembneje za po-slovnea oziroma poslovna okolja pri-hodnosti?Vsekakor uporabnika izkunja. Brez dobre uporabnike izkunje e tako funkcionalna reitev ne bo uspela. Funkcionalnost ved-no sledi uporabniki izkunji in jo podpira. e je nekaj (pre)zahtevno za uporabo, bodo uporabniki zaeli uporabljati drugo reitev. Sploh z vidika komunikacije in sodelovanja je uporabnika izkunja odloilna. Veste, ljudje sodelujemo s ustvi, zato tehnologi-ja ustev ne sme pustiti na cedilu. ustva so nepogreljiv del poslovnih sestankov in sodelovanja med zaposlenimi in stranka-mi. e lahko ljudje vidimo, sliimo in obu-timo sogovornika, je uporabnika izkunja vsekakor pristna. In prav na to merimo.

" Kateri pa so sicer najveji izzivi na podroju sodelovanja in komunikaci-je v podjetjih? Je tehnologija res pra-vi odgovor?Kar zadeva samo tehnologijo, ima ta e de-setletja zgolj en izziv ljudi in njihovo nrav. Ljudje se s asom spreminjamo, spreminja-mo ivljenjske in delovne navade. V zadnjih letih smo pria velikanskim spremembam. Samo poglejte, kako so pametne naprave spremenile nae vedenje in druge navade. Spremenilo se je to, kako se pogovarjamo z druino in prijatelji, kako rezerviramo mi-zo v restavraciji, se prijavimo na polet ... Po drugi strani pa imamo delovna okolja v podjetjih, ki so v nekaterih primerih osta-la ujeta v asu, delajo enako kot pred de-setletji. Seveda manj uspeno. Takna pod-jetja ne potrebujejo le tehnoloke, temve tudi kulturno prevetritev.

" Kako pa podjetja prepriate o spre-membi poslovne kulture? S samo teh-nologijo najbr ne gre.Na makroravni sta kultura in tehnologija is-to. Kar opazujte, kako se s spreminjanjem ljudi spreminja tudi tehnologija. Danes znajo e triletni otroci upravljati pametni telefon, pa tudi nekateri stareji ljudje so e usvojili upravljanje zaslonov na dotik, eprav so ve-ino ivljenja preiveli z zasloni, ki dotika ni-so poznali. Tehnologija mora biti intuitivna, od uporabnika ne sme zahtevati strme kri-vulje uenja. V praksi lahko loveka o neem dobrem ali boljem najlae prepria tako, da mu to pokae. V Ciscu elimo naredi-ti tehnologijo za sodelovanje nevidno. Ose-ba preprosto vstopi v sobo in se pogovarja z drugimi ljudmi pa kaj, e ti sedijo na dru-gem koncu sveta. Nevidne tehnologije sode-lovanja so na ultimativni cilj.

www.CreaSign.si

elektronski podpis

IE, Edge, Chrome, FF, Safari | OS: Windows, OS X, Linux

preprost gradnik od pionirjev e-podpisa

VSIBRSKALNIKI*

VSIOPERACIJSKI

SISTEMI*

VSEBODOERAZLIICE

PREPROSTAINTEGRACIJA

Mobilni CRMza poveanje konkurennosti in uinkovitejo prodajo v vaem podjetju.

Avtenta, napredne poslovne reitve, d.o.o., Stegne 19, 1000 Ljubljanat. 01 58 36 800, f. 01 58 36 801.

lan Skupine Telekom Slovenije.

www.avtenta.si

Bodite tudi vi

VEDNOpripravljeni.

Telepresence so najbolji dokaz za to. Menite, da je video prava reitev za ko-munikacijo v podjetjih?Video je danes v marsikaterem poslovnem okolju viden kot nekakna ekstravaganca. Le malokateri direktor pa se zaveda, da lo-veki mogani obdelajo vizualne komunika-cije kar 500-krat hitreje kot ustne ali pisne. Omenil sem e, da uinkovitost komunika-cije neposredno pripomore k uspenosti poslovanja. Cisco si na podroju videa pri-zadeva za kakovost, preprostost in breziv-nosti reitev. Podjetjem elimo ponuditi re-itve, ki bodo preproste za nakup, namesti-tev in vzdrevanje. O tem, da bo video pov-sod navzo, ni nobenega dvoma e danes ga imamo na raunalniku in telefonih, e jutri bo morda na zapestju. Reitve Tele-presence premikajo meje, saj prinaajo po-membno poslovno preobrazbo. Kdor spo-zna vpliv videosistemov na samo poslova-nje, vidi, da je naloba pravzaprav minimal-na vsaj v primerjavi s stroki, ki jih ustvar-jajo stavbe, zaposleni in njihova potovanja.

" Korporacija Cisco je zelo dejavna na podroju virtualizacije. Menite, da je mogoe tudi sodelovanje virtualizirati?Virtualizacija je le eden izmed gradnikov sodobnih reitev. Zaposleni danes upora-bljajo veliko reitev iz oblaka. Tako reko vsak pozna Google, Facebook, Dropbox, Evernote in podobne reitve oziroma sto-ritve. Do vseh dostopamo kar s telefona,

Nevidne tehnologije sodelovanja so na ultimativen cilj.

Posel delajo ljudje, zato je nadvse pomembno, kako zaposleni sodelujejo in komunicirajo v podjetju in zunaj njega.

Ljudje sodelujemo s ustvi, zato tehnologija ustev ne sme pustiti na cedilu.

I nformatiki, proizvodnja in trenje (pa tudi praktino vsi drugi oddelki) so dolga leta, celo desetletja, delovali skoraj v celoti avtonomno, vsak v svojem vrtiku. Nove poslovne in varnostne razmere pa jih silijo v sodelova-nje in skupno delovanje. Pri tem marsikje poi.

Si predstavljate direktorja informatike, ki je ele veraj odkril, da v proizvodnem podjetju, kjer je zaposlen, veina programske opreme v proizvodnji nima niti osnovnih varnostnih popravkov, kaj ele funkcionalnih nadgradenj? Da za te reitve e vrsto let nihe ne skrbi. Menite, da se vam kaj takega ne more zgoditi? Mo-tite se. Direktorji informatike po vsem svetu edalje pogosteje od-krivajo okostnjake v omarah. Nekatere med njimi e prej odkrije-jo hekerji ali drugi napadalci.

eprav reitve v proizvodnji in morebitnih drugih oddelkih ni-so nujno povezane v internet, redke niso povezane niti v omreje podjetja, so vendarle ranljive. Posebno so na udaru reitve, ki so jih v teh oddelkih/podjetjih ustvarjali sami denimo delki kode, ki poganjajo vodne rpalke, sisteme klimatizacije ali stroje. V sve-tu operacijskih tehnologij se namre as vrti drugae, poasne-je kot v svetu infor