UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

Danijel Mihelj

OBRAMBNOGEOGRAFSKA ANALIZA KRASA

DIPLOMSKO DELO

Ljubljana 2007

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

Danijel Mihelj

Mentor: red. prof. dr. Marjan Malešič

Somentor: viš. pred. dr. Zvonimir Bratun

OBRAMBNOGEOGRAFSKA ANALIZA KRASA

DIPLOMSKO DELO

Ljubljana 2007

Obrambnogeografska analiza Krasa

Kras je mezoregija v zahodni Sloveniji, ki je dala ime vsem kraškim pojavom po svetu. Slovenija trenutno ne spada med vojaško ogrožene države, zato je obrambnogeografska analiza namenjena predvsem analiziranju nevojaških dejavnikov, ki vplivajo na varnost območja. Zaradi značilnega kraškega površja, pomanjkanja vode, podnebja in tipične kraške poselitve, spada Kras med požarno najbolj ogrožena območja. Vsakih nekaj let tako Kras prizadene večji požar, ki povzroči veliko škode predvsem v naravnem okolju. Namenj diplomskega dela je analizirat fizično- in družbenogeografske dejavniki Krasa, ki jih je potrebno upoštevati pri gašenju požarov v naravnem okolju in pri zmanjševanju števila požarov, saj požari močno načenjajo občutljivo kraško pokrajino. Predvsem gre za sodelovanje med vojaškimi in nevojaškimi obrambnimi strukturami, saj ima vojska veliko praktičnih izkušenj pri gibanju po kraškem terenu. Cilj diplomskega dela je bil predstaviti kako bi lahko izkušnje, ki jih ima vojska uporabili v sistemih zaščite in reševanja, ki delujejo na območju Krasa. V zadnjem delu naloge pa je opisana konverzija vojaških objektov, ki po osamosvojitvi Republike Slovenije leta 1991 niso več potrebni. Opisano je trenutno stanje objektov in možnosti uporabe za namene zaščite in reševanja. Na kratko je predstavljena tudi vojaška zgodovina območja.

Ključne besede: Kras, požarna ogroženost, zaščita in reševanje.

Defence-geographical analysis of Karst

The Karst is a region in the western part of Slovenia, which gave the name to all karst phenomena over the world. Slovenia is currently not at a military risk; therefore a defense-geographical analysis is primarily intended for the analysis of nonmilitary factors which have an effect on the regional safety. The Karst is a region with the highest fire hazards due to its typical Karst surface, lack of water, climate and settlement. There have been several great fires in the Karst region over the years that especially affected the natural environment. The purpose of this final thesis is to analyze physical and social geographical factors which need to be taken into consideration in case of fires in the natural environment and when reducing the number of fires, because they have a negative impact on the sensitive Karst landscape. The cooperation between the military and nonmilitary defense structures is also very important, because the army has a lot of practical experiences at moving across the Karst landscape. The main objective of the final thesis is to present different ways of incorporating various military experiences into defense and rescue systems that function in this area. The last part of the final thesis describes the conversion of military facilities which were unnecessary after Slovenia gained its independence in 1991 and it is followed by a description of the current status of these buildings and their possible usage for rescue and protection purposes. A short military history of the Karst region is also included.

Keywords: the Karst, fire hazard, protection and rescuing.

4

VSEBINA

1. UVOD .................................................................................................................................... 8

2. METODOLOŠKO-HIPOTETIČNI OKVIR ................................................................ 9

2.1 Predmet in cilji preučevanja................................................................................ 9

2.2 Hipoteze .............................................................................................................. 9

2.3 Metode dela....................................................................................................... 10

2.4 Posebnosti in omejitve ...................................................................................... 10

2.5 Zgradba diplomskega dela ................................................................................ 11

2.6 Opredelitev nekaterih temeljnih pojmov .......................................................... 12

2.6.1 Geografski prostor ........................................................................................... 12

2.6.2 Geografske ovire in pregrade .......................................................................... 12

2.6.3 Manever............................................................................................................ 12

2.6.4 Regionalizacija in tipizacija ter geografske regije, mezoregije, mikroregije in

makroregije ...................................................................................................................... 13

2.6.5 Prehodnost ....................................................................................................... 13

2.6.6 Vojaška in civilna obramba.............................................................................. 13

2.6.7 Zemljišče........................................................................................................... 14

2.6.8 Geografski dejavniki ........................................................................................ 14

2.6.9 Konverzija vojaških objektov ........................................................................... 14

3. SPLOŠNI OBRAMBNOGEOGRAFSKI DEJAVNIKI KRASA .............................. 15

3.1 Geografski položaj in lega Krasa...................................................................... 15

3.2 Omejitev, velikost in oblika Krasa.................................................................... 15

4. FIZIČNOGEOGRAFSKI DEJAVNIKI KRASA ....................................................... 17

4.1 Geološke značilnosti Matičnega Krasa............................................................. 17

4.1.1 Splošne geološke značilnosti ............................................................................ 17

4.1.2 Geološki prelomi .............................................................................................. 17

4.1.3 Razprostranjenost in starost kamnin................................................................ 18

4.1.4 Obrambnogeografske značilnosti in učinki geološke sestave Krasa ............... 19

4.2 Reliefne značilnosti Krasa ................................................................................ 19

4.2.1 Splošne značilnosti reliefa................................................................................ 20

4.2.2 Reliefna prehodnost območja........................................................................... 22

4.2.3 Nadmorska višina in naklon............................................................................. 23

5

4.2.4 Kraške jame...................................................................................................... 23

4.2.5 Obrambnogeografski pomen reliefa................................................................. 24

4.2.6 Sklep ................................................................................................................. 25

4.3 Podnebne in vremenske značilnosti Matičnega Krasa...................................... 25

4.3.1 Splošne podnebne in vremenske značilnosti..................................................... 25

4.3.2 Obrambnogeografsko vrednotenje podnebnih in vremenskih začilnosti Krasa

27

4.3.2.1 Padavine....................................................................................................... 28

4.3.2.2 Temperature ................................................................................................. 28

4.3.2.3 Oblačnost in megla....................................................................................... 29

4.3.2.4 Burja............................................................................................................. 29

4.3.3 Sklep ................................................................................................................. 30

4.4 Hidrografija Krasa ............................................................................................ 30

4.4.1 Notranjska Reka ............................................................................................... 31

4.4.2 Raša.................................................................................................................. 32

4.4.3 Obrambnogeografski učinki vodooskrbe na Krasu.......................................... 33

4.4.4 Sklep ................................................................................................................. 34

4.5 Pedološke značilnosti Krasa ............................................................................. 35

4.5.1 Splošne pedološke značilnosti tal na Krasu ..................................................... 35

4.5.2 Obrambnogeografske značilnosti prsti ............................................................ 36

4.5.3 Sklep ................................................................................................................. 36

4.6 Vegetacija Krasa ............................................................................................... 36

4.6.1 Obrambnogeografski učinki rastja................................................................... 38

4.6.2 Sklep ................................................................................................................. 39

4.7 Prehodnost Krasa .............................................................................................. 39

5. DRUŽBENOGEOGRAFSKI DEJAVNIKI KRASA.................................................. 40

5.1 Obrambnogeografski pomen prebivalstva na Krasu......................................... 40

5.2 Obrambnogeografske značilnosti naselij na Krasu........................................... 41

5.3 Naravna in kulturna dediščina ter njeno varovanje pred vojnim delovanjem .. 42

5.4 Promet in komunikacije na Krasu..................................................................... 42

5.4.1 Cestne komunikacije......................................................................................... 42

5.4.2 Železniške komunikacije................................................................................... 44

5.4.3 Letalski promet................................................................................................. 45

6

5.4.4 Telekomunikacijsko omrežje ............................................................................ 45

5.4.5 Vojaškogeografske smeri na Krasu.................................................................. 46

5.5 Gospodarske značilnosti Krasa ......................................................................... 46

5.5.1 Industrija in obrt .............................................................................................. 46

5.5.2 Energetika ........................................................................................................ 47

5.5.3 Turizem............................................................................................................. 48

5.5.4 Kmetijtvo in gozdarstvo.................................................................................... 48

5.6 Upravna organiziranost Krasa........................................................................... 48

5.6.1 Organiziranost državne uprave........................................................................ 49

5.6.2 Upravnoobrambna organiziranost................................................................... 49

5.6.3 Vojaškoteritorialna organiziranost .................................................................. 49

6. KONVERZIJE VOJAŠKIH OBJEKTOV .................................................................. 50

6.1 Vojaška zapuščina na Krasu ............................................................................. 51

7. POŽARI V NARAVNEM OKOLJU............................................................................ 53

7.1 Organiziranost enot civilne zaščite na obravnavanem območju....................... 54

7.2 Sodelovanje Slovenske vojske.......................................................................... 56

8. ZAKLJUČEK................................................................................................................. 58

9. VIRI DIPLOMSKEGA DELA ..................................................................................... 61

9.1 Pisni viri ............................................................................................................ 61

9.2 Internetni viri .................................................................................................... 62

10. PRILOGE ................................................................................................................... 65

7

SEZNAM SLIK

Slika 3.2.1: Območje Matičnega Krasa.................................................................................... 16

Slika 4.2.1: Pogled z Vrabč na Vipavsko dolino...................................................................... 20

Slika 4.3.1.1: Osončenost - povprečni mesec........................................................................... 28

Slika 4.4.2.1: Suha struga Raše pri Mahničih, širina struge je 2 metra.................................... 32

Slika 4.6.1: Vegetacijska karta gozdnih združb Slovenije ....................................................... 38

Slika 5.41.1: Izsek iz karte cestnih obremenitev 2004............................................................. 44

Slika 6.1.1: Pogled s Cirja proti Vipavski dolini...................................................................... 52

Slika 7.1.1: Zemljevid krajev, kjer imajo prostovoljno gasilsko društvo ................................ 56

SEZNAM TABEL

Tabela 4.3.1.1: Vremenski podatki za meteorološko postajo v Godnjah, za obdobje 1961–

1990.......................................................................................................................................... 26

Tabela 5.1.1: Številčna in spolna struktura prebivalstva Matičnega Krasa po stanju

31.12.2006................................................................................................................................ 40

Tabela 5.1.2: Starostna struktura moškega prebivalstva štirih kraških občin - za obrambo

najrelevantnejše starostne skupine, stanje na 31.12.2006 ........................................................ 41

Tabela 6.1: Seznam in stanje bivših stražarnic v občinah Sežana in Komen........................... 50

Tabela 7.2.1: Leto, območje in število ur sodelovanja helikopterja SV v gašenju požarov .... 57

8

1. UVOD

Skozi vso zgodovino so znanstveniki ugotavljali velik pomen geografskega prostora pri

izvajanju oboroženega boja. Danes, na srečo, v naši neposredni bližini ne potekajo večji

vojaški spopadi, je pa geografski prostor še vedno izjemno pomemben. Ljudje šele počasi

spoznavamo, kako smo odvisni od okolja in kako si ga, navkljub izjemnim tehnološkim

odkritjem, ne morem povsem podrediti.

Kras je bil v svoji zgodovini že večkrat pomembno vojaško območje. Zaradi svoje lege

omogoča nadzor nad nižjimi okoliškimi predeli. Tako je s Krasa odličen razgled na Vipavsko

dolino in proti Furlanski nižini. Na zahodu je kraški rob, ki se dviga nad obalnim pasom,

omogočal nadzor nad tržaškim pristaniščem, z nastankom Luke Koper pa tudi nad slovenskim

oknom v svet. Že med prvo svetovno vojno so na severnem delu Krasa zgradili veliko število

kavern, obrambnih jarkov, bolnišnic in utrdb. V drugi svetovni vojni pa so čez slovenski del

Krasa potekali odločilni premiki, ki so omogočili napad na Opčine in s tem možnost zasedbe

vseh vpadnic v Trst. Tako je enotam jugoslovanske vojske uspelo odrezati Trst od logistične

podpore in s tem tudi zasedbo. Na srečo Slovenija danes ni več vojaško ogrožena in Kras

nima več tako izrazite vojaške vloge. Zelo pa se je povečala vloga obrambe in zaščite pred

požari, ki skoraj vsako leto pustošijo po Krasu. Na severnem delu Krasa je tudi črpališče

Klariči, od koder prihaja pitna voda za celoten Kras, del Brkinov, nekaj pa jo črpajo tudi za

Koprsko primorje.

Kras me je pritegnil zaradi več razlogov. Najpomembnejši je prav gotovo ta, da tukaj živim.

In šele med študijem sem ugotovil, kako malo poznam svojo bližnjo okolico. Kras je prav

gotovo pomemben del Slovenije, ki je dal ime za kraške pojave po celem svetu. Danes to sicer

ni več gola in pusta pokrajina, ampak precej zaraščeno območje, kjer se vsakih nekaj let

pojavijo veliki gozdni in travniški požari. Prav požari v naravnem okolju so tisti del

diplomske naloge, kjer nameravam združiti znanje, ki sem ga pridobil med študijem na

fakulteti, in znanja, ki sem jih pridobil pri gašenju požarov ter pri sodelovanju v analizah

gašenja požarov.

9

2. METODOLOŠKO-HIPOTETIČNI OKVIR

2.1 Predmet in cilji preučevanja

Predmet preučevanja moje diplomske naloge bo območje slovenske mezoregije Kras. V

nalogi nameravam analizirati naravno in družbenogeografske dejavnike ter njihov vpliv na

obrambnovarnostno področje.

Območje Krasa je za analizo zanimivo z več vidikov: z vojaško obrambnega vidika ter z

vidika zaščite in reševanja. Zaradi spremenjene obrambne strategije iz leta 2001, po kateri

Slovenija ne opredeljuje nobene države kot možnega napadalca in ocenjuje, da ne obstaja

morebitna vojaška ogroženost s strani drugih držav, se je močno zmanjšal pomen vojaških

objektov na tem območju, zato bom del svoje naloge posvetil konverziji vojaških objektov,

stanju, v katerem so sedaj, in morebitnim izboljšavam.

Poleg vojaških objektov je Kras zanimiv za preučevanje glede zaščite in reševanja. Ker na

Krasu ni veliko površinsko tekočih voda, je težko zagotavljati vodo za gašenje velikega

števila gozdnih in travniških požarov. Težava pa je tudi pomanjkanje pitne vode za

gospodinjstva v poletnih mesecih

2.2 Hipoteze

1. Boljše sodelovanje med Slovensko vojsko in civilnimi silami za zaščito in reševanje in

pomoč bi privedlo do sinergijskih učinkov, ki bi omogočili hitrejše in učinkovitejše

gašenje požarov v naravnem okolju Krasa.

2. Zaraščanje Krasa, poleg težke prehodnosti zaradi oblike tal, močno ovira vojaške in

zaščitno-reševalne aktivnosti, saj so premiki večjih enot omejeni na obstoječe

komunikacije.

3. Umeščenost Krasa med sosednja nižje ležeča območja in sam relief Krasa omogočata

vizualni nadzor nad samim Krasom, delom Vipavske doline in Koprskim primorjem.

V preteklosti je bilo to območje pomembno za vojaško obrambo Republike Slovenije,

danes pa bi lahko ugodno lego izkoriščali za zgodnje odkrivanje požarov v naravnem

okolju.

4. Z dokončno konverzijo vojaških objektov v civilne bi na Krasu lahko zagotovili

primerne objekte za namene zaščite, reševanja in pomoči ob nesrečah.

10

2.3 Metode dela

V svoji nalogi sem uporabil teoretične in empirične metode preučevanja. Uporabljene

teoretične metode dela so:

• Metoda analize vsebine pisnih primarnih in sekundarnih virov. To je bila osnovna

metoda pri opredelitvi temeljnih pojmov, pri vrednotenju geografskega prostora

obravnavane mezoregije in za predstavitev geografskih dejavnikov in pojavov.

• Metoda analize kartografskih virov, ki sem jo uporabil za kartografske prikaze

geografskih dejavnikov, značilnosti prostora, pojavov in njihovih učinkov. Različne

kartografske podlage sem uporabil za generalni opis obravnavanega območja, za opis

reliefa, pogozdenosti in cestnega omrežja.

• Metoda zgodovinskorazvojne analize, ki sem jo uporabil pri procesu konverzije

vojaških objektov iz vojaških v civilne.

• Deskriptivna metoda, uporabljena za prikaz naravno- in družbenogeografskih stanj in

odnosov v obravnavani mezoregiji.

Uporabljene empirične metode so:

• Statistična obdelava podatkov, ki sem jo uporabil za prikaz in obdelavo družbenih

obrambnogeografskih dejavnikov.

• Intervju. Pri pogovorih z odgovornimi osebami na upravnih enotah in v gospodarskih

družbah sem uporabljal obliko usmerjenega intervjuja.

• Metoda terenskega dela, uporabljena za podrobnejše preučevanje fizično geografskih

dejavnikov in njihovih učinkov.

• Metoda fotografiranja, ki sem jo uporabil za izdelavo fotografij različnih geografskih

pojavov in objektov, ki sem jih potem v besedilu dodatno analiziral.

2.4 Posebnosti in omejitve

Kot pri večini del sem tudi pri pisanju diplomske naloge naletel na nekatere ovire. Težavo mi

je povzročala predvsem omejitev območja oziroma opredelitev, kaj točno spada pod Matični

Kras. Geografi si glede tega niso popolnoma enotni in obstaja več regionalizacij Slovenije.

Težavo mi je predstavljalo tudi to, da se geografska in družbena regionalna ureditev ne

prekrivata. Območje Krasa, kot sem ga sam omejil, si delita dve upravni enoti in štiri občine,

11

zato je bilo zbiranje podatkov prilagojeno tej razdelitvi in se podatki ne povsod popolnoma

pokrivajo.

Druga večja ovira je bilo pridobivanje podatkov. Predvsem pri pridobivanju podatkov o

organiziranosti sil za zaščito in reševanje je bilo kar nekaj težav. Občinski predstavniki, ki

skrbijo za področje civilne zaščite ter zaščite in reševanja, imajo namreč neenoten sistem in

ponavadi tudi precej pomanjkljive podatke. Tudi podatki nekaterih podjetij, kot je na primer

Kraški vodovod, niso dostopni v digitalni obliki. Pri dostopu do kartografskih virov o

vodovodnem omrežju sem dobil zelo skromen opis, kje naj bi potekalo glavno vodovodno

omrežje. Zato sem karto vodovodnega omrežja sam vrisal na podlago iz Interaktivnega atlasa

Slovenije.

2.5 Zgradba diplomskega dela

Diplomsko delo je razdeljeno v tri večja poglavja. V prvih dveh poglavjih sem poskušal

ustrezno predstaviti naravno- in družbenogeografsko stanje na območju Krasa. V tretjem

poglavju pa sledi še opis konverzije vojaških objektov v civilne.

V prvem poglavju so opisani fizičnogeografski dejavniki Matičnega Krasa. Poglavje je

razdeljeno na več podpoglavij: geološka zgradba, relief, podnebne značilnosti, pedološka

zgradba, hidrografska in pedološka zgradba. V drugem poglavju so opisani

družbenogeografski dejavniki: obrambnogeografske značilnosti naselij na Krasu, naravna in

kulturna dediščina, prebivalstvo, gospodarstvo, prometna povezanost.

Tretje poglavje sem posvetil opisu konverzije vojaških objektov v civilne na območju

Matičnega Krasa in predstavil nove možnosti uporabe teh objektov. Omejil se bom le na večje

objekte, saj je uporaba majhnih objektov nepomembna pri zagotavljanju varnosti države v

času, ko ni več nevarnosti neposrednega vojaškega napada. Opisal bom pomemben vojaško-

zgodovinski objekt: jamo Pečinko, ki spada med zapuščino prve svetovne vojne, in spomenik

na Cirju. Kras je znan kot požarno ogroženo območje, zato bom zadnji del diplomske naloge

namenil predstaviti reševanja problema požarne ogroženosti Krasa. Predstavil bom

organiziranost sil za zaščito in reševanje, na karti bom grafično prikazal razporejenost

prostovoljnih gasilskih društev. V posebnem poglavju bom kronološko opisal sodelovanje

12

Slovenske vojske pri gašenju požarov in še neizkoriščene možnosti za sodelovanje v

prihodnosti.

2.6 Opredelitev nekaterih temeljnih pojmov

2.6.1 Geografski prostor

Prostor je sestav fizičnih struktur na zemeljskem površju ter nad in pod njim, do kamor sežejo

neposredni vplivi človekovih dejavnosti (Zakon o urejanju prostora 2002).

V širšem smislu je geografski prostor definiran kot naravno okolje, v katerem se izvajajo

bojna delovanja in je eden od dejavnikov oboroženega boja. V ožjem smislu pa je to

konkreten prostor, kjer se izvajajo bojna delovanja (Vojaški leksikon 1981: 458).

Po Kravanji (1999: 9) je geografski prostor celota naravnih in po človeku preoblikovanih

svojstev določenega ozemlja, matematično tudi množica točk.

Geografski prostor je geografska kategorija in predstavlja nadpomenko pojmu zemljišče

(Bratun 1999: 19).

2.6.2 Geografske ovire in pregrade

Ovira je nekaj, kar povzroča, da se kako delo težje, počasneje opravlja (SSKJ). Pregrada pa je

nekaj, kar onemogoča oziroma ovira prehod (SSKJ).

Geografske ovire in pregrade so tisti objekti in pojavi, kjer se premikanje, opazovanje in

ognjena ter bojna dejstvovanja izvajajo pravokotno nanje. Isti objekti predstavljajo pregrade,

če se navedene aktivnosti izvajajo vzporedno z njimi (Marjanović 1983: 47).

2.6.3 Manever

Manever je organiziran in usklajen premik sil in sredstev pri pripravi in izvajanju bojevanja

na kopnem, morju in v zraku. Njegov namen je ustvarjanje najboljše možne pozicije za bojno

delovanje (Vojni leksikon 1981: 271). Manever v sebi združuje različne elemente, kot so

premik, udar in ogenj.

13

2.6.4 Regionalizacija in tipizacija ter geografske regije, mezoregije, mikroregije in

makroregije

Po Vrišerju (v Kladnik 1996: 125) je regionalizacija specifično opravilo, katerega namen je

oblikovanje regij; to je ozemelj, ki jih družijo podobne ali celo istovetne značilnosti. Kažejo

torej določeno posebnost glede na prevladujoče naravne pojave oziroma so odraz njihovega

medsebojnega prepletanja, s čimer se razlikujejo od sosednjih ozemelj.

Tipizacija pa pomeni členitev po eni sami pokrajinotvorni prvini; razlikujemo reliefne,

podnebne, vodne, pedološke in vegetacijske tipizacije (Gams v Kladnik 1996: 125). Po

tipizaciji so Slovenijo razdelili na štiri osnovne pokrajinske tipe (alpski, panonski, dinarski in

sredozemski svet), te pa na devet podtipov. Pri regionalizaciji pa na štiri makroregije in devet

submakroregij, te pa še na 49 mezoregij1. Makroregije in submakroregije so poimenovane po

tipih pokrajin, mezoregije pa imajo konkretna imena. Makroregije so: alpski svet, panonski

svet, dinarski svet in sredozemski svet (Perko 1998: 17). Sredozemski svet se deli na dve

submakroregiji: sredozemska flišna brda in sredozemske kraške planote; z dvema

mezoregijama (Perko 1998a: 17).

2.6.5 Prehodnost

V pogledu splošne prehodnosti ločimo tri tipe zemljišč: lahko prehodno, omejeno prehodno in

težko prehodno. Lahko prehodno je tisto zemljišče, kjer so možni premiki vseh bojnih in

transportnih sredstev v vse smeri. Omejeno prehodno zemljišče omogoča premik v vse smeri

vozilom z gosenicami, premik vozil s kolesi pa je omejen na ceste in ozke prehodne smeri

izven poti. Težko prehodno zemljišče je tisto, kjer se lahko giblje samo pehota in tovorna

živina (Čolović 1979: 38).

2.6.6 Vojaška in civilna obramba

Vojaško obrambo izvajajo obrambne sile, ki jih sestavlja Slovenska vojska. Civilna obramba

obsega ukrepe državnih organov in organov lokalne samouprave za delovanje v vojni,

gospodarsko in psihološko obrambo ter druge nevojaške oblike obrambe, ki jih izvajajo

državljani, samoupravne lokalne skupnosti, državni organi, gospodarske družbe, zavodi in

druge organizacije. Vojaška in civilna obramba države tvorita celoto (Zakon o obrambi 1994).

1 49. mezoregija je Tržaški zaliv.

14

2.6.7 Zemljišče

Po Bratunu (1999: 19) je zemljišče topografska kategorija, ki je sestavni del prostora.

Zemljišče je površinski sloj določenega dela kopnega z vsemi njegovimi naravnimi

vzpetinami in ukleninami, vodami, rastlinjem, naselji, komunikacijami in ostalimi naravnimi

in umetnimi objekti in predstavlja enega od osnovnih, objektivnih in stalnih elementov bojne

situacije, ki pogosto odločilno vpliva na vsebino odločitve (Čolović 1979: 15).

2.6.8 Geografski dejavniki

Na vojaškoobrambnem področju imamo tri tipe geografskih dejavnikov: splošni, fizični in

družbeni. Fizični geografski dejavniki so: geološke značilnosti, relief, klimatske značilnosti in

vodne razmere, vegetacija in pedološka zgradba. Družbeni geografski dejavniki so:

demografske značilnosti in poseljenost, kmetijstvo, gospodarstvo in prometni tokovi, upravna

ureditev in urejanje prostora za obrambne potrebe. Splošni geografski dejavniki pa zajemajo:

položaj oziroma osnovne poteze območja, obliko in velikost ozemlja, (državne) meje in

njihovo tipologijo.

2.6.9 Konverzija vojaških objektov

Konverzija je preobrazba vojaških virov v civilne namene; gre za preusmerjanje virov iz

vojaške v civilno uporabo (Garb 1998: 378). Proces konverzije je zajel večino evropskih

držav, ki so imele množične armade (Marc 2002: 1).

Prebilič (2001: 16) opredeli konverzijo vojaških objektov kot voden in organiziran proces

opuščanja, zagotavljanja ekološke neoporečnosti nekdanjih vojaških objektov, prodaje

(spremembe lastništva) in uspešne integracije objekta v civilno okolje, ki se zaključi s

ponovno uporabo in doprinosom lokalni skupnosti.

15

3. SPLOŠNI OBRAMBNOGEOGRAFSKI DEJAVNIKI KRASA

3.1 Geografski položaj in lega Krasa

Matični Kras oziroma Kras je najbolj severozahodni del Dinarskega krasa. V svetovni

literaturi se zanj uporablja tudi ime Tržaški kras, v slovenski literaturi pa Divaško Komenski

in Sežanski Kras. Matični Kras je pokrajinska enota, ki se po svojih fiziognomkih

značilnostih dobro loči od sosednjih pokrajin. To je obsežna apneniška planota, ki se dokaj

strmo dviguje nad sosednje pokrajine, z izjemo na jugovzhodu, kjer je ta prehod preko suhih

dolin bolj postopen.

Na severozahodu jo omejujejo kvartarne naplavine Soške ravnine, na severu in severovzhodu

pa terciarno flišno gričevje in brda Vipavske doline. Obseg Matičnega Krasa je manj jasen na

vzhodu, saj se tu v sklenjenem prehodu prepletajo različne pokrajinske enote. Pokrajine v

zakraselih apnencih se razprostirajo med med flišnimi pokrajinami. Na severovzhodu se

naslanja na fliš Pivške kotline, na vzhodu na flišne Brkine z Reko, na jugovzhodu na

zakraselo Podgrajsko podolje in Podgorski kras ter na jugu na flišno Koprsko Primorje.

Matični Kras se nadaljuje tudi v sosednjo Italijo, kjer se preko strme kraške stopnje spusti do

morja (Rejec Brancelj 1996: 69).

3.2 Omejitev, velikost in oblika Krasa

Meja med Matičnim Krasom in drugimi pokrajinami je dokaj jasno izražena s strmo stopnjo.

Planota Kras se dokaj strmo dviguje nad okoliškimi pokrajinami, izjema je le jugovzhodni

del, kjer je ta prehod preko suhih dolin postopnejši (Rejec Brancelj 1996: 69) .

Severna meja poteka od Mirna, ki je najbolj severozahodna točka obravnavanega območja, po

levi strani reke Vipave in Branice do Čehovinov. Od Čehovinov se vzpne na Vrhe in poteka

po slemenu mimo Štjaka do Vrabč. Od tu se meja spusti v Vipavsko dolino mimo Lozic do

Razdrtega (Štrancar 2003: 13). Na jugozahodu se meja povzpne od Razdrtega mimo Senožeč

po pobočju Vremščice in nadaljuje mimo Dolnjih Vrem vzhodno od Škocjanskih jam proti

Rodiku. Pri Rodiku zavije proti zahodu in pride južno od Velikega Gradišča (741) do državne

meje z Republiko Italijo. Meja obravnavanega območja in državna meja se sekata zahodno od

Velikega Gradišča. Od tu se spusti proti mejnemu prehodu Lipica in nadaljuje po Gropajskem

do mejnega prehoda Fernetiči in se ponovno povzpne proti Volniku (546). Od Volnika se

16

zopet začne spuščati proti mejnemu prehodu Gorjansko in severovzhodno od Mavhinj obrne

proti zahodu. Zahodno od Brestovice meja zopet ostro zavije proti sever in se v manjšem loku

nadaljuje do Mirna.

Slika 3.2.1: Območje Matičnega Krasa

Vir: Geodata, SIK, MORS, 2005. Karto izdelal: PDRIU, ORIS, 2006.

Republika Slovenija je s Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike

Slovenije določila, da so državne meje Republike Slovenije mednarodno priznane državne

meje dosedanje SFRJ z Republiko Italijo. Državna meja z Republiko Italijo je določena s

Pariško mirovno pogodbo iz leta 1947, Londonskim memorandumom 1954 in Osimskimi

sporazumi 1975 (Urad Vlade za komuniciranje).

Državna meja razdeli Matični Kras oziroma Kras na slovenski in italijanski del. Meja poteka

od mejnega prehoda Krvavi potok na jugovzhodu v skoraj ravni črti do zahodnega dela vasi

Japnišče (južno od Mirna). Dolžina mejne črte je 46,5 kilometra. Razdalja med skrajnima

točkama znaša 38,2 kilometra. Iz teh podatkov izračunamo koeficient zlomljenosti mejne črte,

ki znaša 1,2. Torej se meja zelo malo lomi. Najbolj je meja zaobljena na severnem delu, od

17

Mirna do približno 3600 metrov jugovzhodno od Brestovice na Krasu. Na tem odseku je tudi

koeficient zlomljenosti večji in znaša 1,5.

4. FIZIČNOGEOGRAFSKI DEJAVNIKI KRASA

4.1 Geološke značilnosti Matičnega Krasa

Geološke značilnosti Matičnega Krasa najlažje razložimo z uporabo geoloških kart: Geološke

karte Slovenije (šolska karta 1:500 000), Osnovne geološke karte SFRJ 1:100 000; listov

Gorica, Postojna, Trst in Ilirska Bistrica ter priloženih tolmačev. Poleg tega pa je geološka

zgradba Matičnega Krasa priljubljena tema mnogih avtorjev: Melik, Jurkovšek, Gams.

4.1.1 Splošne geološke značilnosti

V smislu geotektonske razdelitve Slovenije pripada Matični Kras jadransko-dinarski tektonski

plošči in sicer območju Zunanjih Dinaridov. Kras je del manjše tektonske enote z imenom

tržaško-komenski antiklinala. Ta je zgrajena iz več manjših antiklinal, to je nagibov skladov

usedlin v zemeljski skorji, ki so se dvignili, in sinklinal, to je nagibov skladov takih usedlin,

ki so se pogreznili. Imajo dinarsko smer gub. Gube tonejo proti severozahodu (Šebela 1997:

22–25).

Matični Kras ima obliko položne vbočene antiklinale. Severno krilo antiklinale prehaja v

veliko sinklinalo Vipavske doline, južno krilo pa se bolj strmo in odsekano spušča v tržaško

sinklinalno ozemlje (Rejec Brancelj 1996: 69).

4.1.2 Geološki prelomi

Skoraj po sredini pokrajine poteka velik prelom; od Divače, mimo Križa, Tomaja, Dutovelj,

Brestovice na Doberdobsko jezero (Rejec Brancelj 1996: 69). Zaradi pritiskanja jadransko-

dinarske plošče proti severu je nastalo regionalno napetostno polje z največjim vodoravnim

pritiskom približno v smeri sever-jug in z natezno napetostjo v smeri vzhod-zahod.

Vodoravni strižni prelomi in prelomni sistemi so ena izmed skupin geoloških struktur, ki je

nastala zaradi regionalnega napetostnega polja. Poleg tega so kot posledica tega regionalnega

napetostnega stanja nastale tudi velike gube. Tako ločimo vsaj dve fazi tektonskega razvoja.

V prvi fazi so nastale večje gube s spremljajocim sistemom razpok, v drugi fazi pa so

nastopili vodoravni premiki vzdolž večjih prelomov, kot sta na Krasu raški prelom in divaški

18

prelom, zaradi katerih so nastale sekundarne ali drugotne gube s smerjo severovzhod-

jugozagod ter sistemi razpok. Najbolj izrazita dinarska preloma na Matičnem Krasu sta ob

Raši (raški prelom) ter med Sežano in Divačo (divaški prelom) (Šebela 1997: 22–25).

4.1.3 Razprostranjenost in starost kamnin

Matični Kras sestavljajo kredne, paleocenske in eocenske plasti (Geološka karta Slovenije

2004). Kraško ploščo v večini zavzemajo kredni apniški skladi. Spodnjekredne in

cenomanijske plasti so razvite v širokem pasu med Divačo, Sežano, Velikim dolom in

Brestovico. Te plasti so razvite kot temno siv, bituminozenm debelokristalast dolomit in

temnosiv bituminozni apnenec. Apnenec in dolomit vertikalno in laterlano prehajata drug v

drugega. Severno od Vrhovelj nastopa večji kompleks dolomitnih breč, v katerih so tudi

apnenčevi kosi. Dolomit je običajno masiven, le v stiku z apnencem postane skladovit (Buser

1970: 21).

Precej širok pas eocenskih foraminifernih apnencev je med Razdrtim in Senožečami. Poleg

miliolidnega apnenca nastopa tu še svetel, skoraj bel, ponekod svetlo rumen ali celo nekoliko

svetlo rjav apnenec. Iz Postojnske kotline se proti Vipavski dolini širi eocenski fliš (Plesničar

1970: 31–32).

Na desnem pobočju Raše poteka od vasi Dolenje in južno od Štjaka ter preko Raven do

Krtinovice od 10 do 50 metrov širok pas fliša, ki je ob prelomu kot luska vgneten med starejše

paleocenske in eocenske apnence. Jugovzhodno od Štjaka preide prelom v flišne plasti in ga

ni moč zasledovati naprej. Tudi jugozahodno od Štanjela se pri Kobdilju pojavlja ozek pas

fliša, ki je ob prelomu vgneten med paleocenske apnence. Pri Štanjelu se združita oba

preloma in dalje potekata proti severozahodu kot enoten raški prelom (Buser 1970: 33).

Na geološki karti so omenjeni tudi predeli, ki so debelejše prekriti s kraško ilovico. To so

območja med Dutovljami, Skopim, Pliskovico in Brjami ter med Hrušico, Kobjeglavo in

Komnom. V okolici Vrhovelj in Krajne vasi zapolnjuje kraška ilovica razpoke v apnencu in

dolomitu. Debelina kraške ilovice je običajno 1 meter, poredko pa preseže 5 metrov (Buser

1970: 27). Ožje ravnice aluvialnih nanosov so le ponekod v dolini reke Raše na vzhodnem

delu Krasa (Buser 1970: 26).

19

4.1.4 Obrambnogeografske značilnosti in učinki geološke sestave Krasa

Kras je bil že v zgodovini poznan kot pusta in kamnita pokrajina. Čeprav je danes bolj

zaraščen, so kamnine še vedno na površju. Pri obrambnih namenih lahko izkoristimo

mikroreliefne oblike, ki predstavljajo naravni zaklon. Vendar hkrati predstavljajo tudi

nevarnost zaradi odletavanja kamnitih okruškov ob eksplozijah. Topniško obstreljevanje ima

tu do 30% večji učinek. Kamenje, ki se razletava ob eksplozijah granat in min, povzroča

največ poškodb in ran. Poleg mikroreliefnih oblik predstavljajo oviro vozilom tudi živoskalne

štrline. Kamenje je ostro in povzroča predrtje gum na vozilih. Odlomljeni kosi kamenja se

lahko zatikajo med premikajoče dele vozil in povzročijo lomljenje.

Apnenec in dolomit, ki sta na Matičnem Krasu najpogostojši kamnini, spadata med

organogene sedimentne kamnine. Oba sta zoogena sedimenta. Prevladujeta bituminozni

dolomit in drobnozrnati apnenec. Poleg teh najdemo na Matičnem Krasu tudi nekaj kraške

ilovice, konglomerata in breče. Glina ima premer delcev do 0,002 mm. Konglomerat in breča

pa spadata med prode.

Prehodnost čez območja bituminoznega dolomita in drobnozrnatega apnenca je težavna.

Ravniki so porasli s travo in grmičevjem in so primerni za desantni prostor, so pa hkrati

izpostavljeni požarom. Vplivi krednih skladov so podobni kot na območjih z jurskimi skladi.

To pomeni, da živoskalna osnova štrli iz podlage na površje, vmes so žepi prsti in preperine.

Te žepe lahko izkoristimo pri načrtovanju in izvedbi utrjevalnih del. Seveda je kopanje

zamudno in utrujajoče ter brez ustrezne gradbene in vrtalne mehanizacije težje izvedljivo

(Bratun 2005: 71–75).

Žepi preperine predstavljajo oviro pri gašenju požarov. Predvsem pri žepih, ki nastanejo v

borovih gozdovih, lahko nastane podtalni požar. Taki požari se širijo pod vrhnjo plastjo iglic

in jih je težavno pogasiti, ker voda odteka po površini iglic. Velikokrat pa se pod površjem

razširijo na večja območja. Rešitev predstavlja gašenje požarov z razpihovalniki zraka, ki

odstranijo vso preperino do živoskalne osnove.

4.2 Reliefne značilnosti Krasa

Tržaško-Komenska planota je značilna ravničasta kraška ravan z le majhnimi vzpetinami,

kraškimi goličavami, vrtačami in jamami. Nadmorska višina planote je 200 do 400 metrov

(Buser 1973: 7).

20

Matični Kras je apneniška planota, ki se z ostrim, približno stometrskim robom dviguje nad

Soško ravnino in se zvišuje proti jugovzhodu. Na jugovzhodnem delu (Divaški Kras) je

visoka že med 400 in 500 metri. Planota Kras ima dve višji slemeni. Prvo je na

severozahodnem robu nad Vipavsko dolino, kjer sta najvišja vrhova Fajtji hrib (434 m. n. v.)

in Trstelj (643 m. n. v). Drugo sleme poteka vzdolž državne meje, kjer je najvišji vrh Volnik

(546 m. n. v.). Najzahodnejši del Krasa je Doberdobski Kras, ki je ves onstran državne meje.

Med državno mejo in Tržaškim zalivom je Nabrežinski ravnik (Gams 1998: 139).

Slika 4.2.1: Pogled z Vrabč na Vipavsko dolino

Vir: Danijel Mihelj, 19.6.2007.

4.2.1 Splošne značilnosti reliefa Za kraško planoto velja, da se od jugovzhoda proti severozahodu polagoma znižuje. Tri

četrtine ozemlja je v pasu med 200 in 500 metri, dvajsetina do 200 metrov in skoraj dve

desetini nad 500 metri. V Divači je nadmorska višina 435 metrov, v Križu 333 metrov, v

Dutovljah 318 metrov, Komnu 290 metrov, Opatjem selu 172 metrov in v Doberdobu 98

metrov (Italija).

21

Slika 4.2.1.1: Profil površja med Kostanjevico na Krasu in Divačo

Vir: Geodata, SIK, MORS, 2005. Karto izdelal: PDRIU, ORIS, 2006.

Matični Kras ima značaj nizke kraške planote, saj spada v to kategorijo osem desetin površja.

Desetina površja spada v hribovje, ostalo pa v visoke kraške planote in ravnine. Čez območje

Krasa potekajo tri slemena, kjer se nadmorska višina povzpne čez 500 metrov. Najdaljše,

sklenjeno in najvišje sleme je na severovzhodu, kjer se dvigajo Fajtji hrib (432 m), Stol (630

m) in najvišji vrh Trstelj (643 m). Drugi sklenjen hrbet se vleče na jugozahodnem delu Krasa.

Začne se jugovzhodno od Sesljana (Italija) in doseže največje višine v Veni (459 m) nad

Trstom. Med obema slemenoma je kraška planota, ki jo tretje podolžno sleme razdeli na dva

neenaka dela. Sleme poteka po sedanji državni meji in se vleče od osamelcev, kot je Grmada

(323 m), preko Sv. Lenarta (402 m), Gradca (410 m) do Volnika 546 m). Tu se hrbet zviša in

razširi. Nadaljuje se z Medvedjakom (476 m), Zidovnikom (575 m) in Starim taborom (603

m). Od tu naprej se višine nižajo in prehajajo v zakraselo planoto pri Divači. Južno od tega

hrbta se osamljeno dviga Gradišče (741 m) in nekateri stranski vrhovi (Rejec Brancelj,

1996:71).

Slika 4.2.1.2: Profil terena med Klancem in Prvačino

Vir: Geodata, SIK, MORS, 2005. Karto izdelal: PDRIU, ORIS, 2006.

22

Slika 4.2.1.3: Profil terena med Orehovico in Lokvijo

Vir: Geodata, SIK, MORS, 2005. Karto izdelal: PDRIU, ORIS, 2006.

4.2.2 Reliefna prehodnost območja

Kras je lažje prehoden v dinarski smeri. V tej smeri poteka tudi večina obstoječih

komunikacij. Zelo težaven je prehod čez ozko dolino reke Raše proti Vipavski dolini. Najlažji

prehod je iz Štanjela mimo Manč proti Vipavi. Druga pot je iz Štorij preko Vrabč v Podnanos.

Zaradi dvignjenega reliefa nad Vipavsko dolino je s Krasa mogoč nadzor nad delom državne

meje tudi izven območja Krasa. Na severu je tako mogoč nadzor meje od Mirna proti Novi

Gorici. Na jugu pa lahko nadzorujemo območje v okolici Kozine, predvsem je tu mišljen

nadzor nad mejnim prehodom Pesek (Kravi potok). Tu poteka najkrajša povezava med

Trstom in Reko.

Vplivi kraških območij zavzemajo posebno področje vojaškogeografskega preučevanja.

Kraški relief zaradi strukture tal in površja posebej učinkuje na prehodnost in preglednost.

Kraške oblike, kot so vrtače in doline, onemogočajo dobro preglednost in orientacijo. Poleg

tega prinašajo terase in kamnite ograje različne vrste presenečenj. Na območjih s štrlečo

živoskalno osnovo nad slojem preperine se lahko premika zgolj pehota. Premik oklepnih enot

in topništva je omejen na poti in ceste, drugje morajo urediti trase premikov z dodatnimi

inženirskimi deli. Premik je omejen tudi zaradi spreminjanja smeri in strmine naklonov

površja, ki so posledica vrtač, uval in živoskalnih robov (Bratun 2005: 82).

23

4.2.3 Nadmorska višina in naklon

Matični Kras obsega površino 429 km2, njegova povprečna nadmorska višina pa je 333,9

metra. Povprečni naklon na Matičnem Krasu znaša 6,9° (Perko 1998b: 44). Glede na

povprečni naklon spada Matični Kras med območja, ki so prevozna s tovornimi in terenskimi

vozili (kolesniki) s prikolico, vendar je potrebno upoštevati tudi mikroreliefne oblike, kot so

skalni previsi, spodmoli, vrtače, živoskalne štrline (Bratun 2005: 83). Najvišji je Kras na

severovzhodnem in južnem delu. Predvsem je to opazno na meji z Vipavsko dolino, nad

katero se v severnem delu dviga dolnji Kras z najvišjim vrhom Trsteljem. Drugi daljši del

predstavljajo Vrhe, kjer je najvišji vrh Ter.

4.2.4 Kraške jame

Kraške jame in brezna spadajo med mikroreliefne oblike kraškega reliefa. Za potrebe vojaških

aktivnosti morajo biti vpisane v jamske katastre (Bratun 2005: 83). Na Krasu je znanih 587

jam. Njihovo število pa narašča ob krasoslovnem in jamarskem raziskovanju. Veliko jam se

odkrije tudi pri posegih v kraško površje; veliko jam je bilo odkritih ob gradnji avtoceste ali

pa ob zidanju novih stanovanjskih objektov. Pogosto so odkriti tudi novi deli že znanih jam.

Najdaljše jame so:

1. Kačna jama (12200 m)

2. Škocjanske jame (5800 m)

3. Lipiška jama (1194 m)

4. Vilenica (803 m)

5. Divaška jama (672 m)

6. Škamprlova jama (565 m)

Vhodi v jame ležijo med 31 in 590 metri nadmorske višine. Največ jamskih vhodov (52%) pa

je med 300 in 500 metri. Povprečna gostota jam na Krasu je 1-1,5 jame na kvadratni

kilometer površja. Gosteje so razporejeni zlasti vhodi med Lipico, Orlekom in Sežano ter v

okolici Divače, kjer so jame največje. Bolj pogosto so jame razmeroma plitve in kratke.

Povprečna dolžina jam na Krasu je namreč 85 metrov, povprečna globina pa 31 metrov. Jame

so najpogostejše na uravnanem zakraselem svetu severno od Sežane, kjer je gostota jam kar

22/km2. V širši okolici pa je 9,8 jame/km2 kraškega površja. Povprečna rovnatost rovov je

572 metra rovov na kvadratni kilometer kraškega površja. Jame so tudi razmeroma prostorne,

največje votline namreč dosegajo 10 000 do 200 000 kubičnih metrov. Najbolj prostorna pa je

24

Martelova dvorana na koncu Škocjanskih jam (Slabe 1999: 71–73).

4.2.5 Obrambnogeografski pomen reliefa

Oblika reliefa vpliva na oblikovanje vojaških smeri in kanaliziranje prehodov. Pri tem pa

moram na Krasu natančno preučiti mikroreliefne oblike. Grobo gledano je namreč Kras dokaj

položen in dokaj lahko prehoden. Šele s kombiniranjem kart pogozdenosti in dovolj natančnih

kart pridemo do zaključka, da je Kras za vozila slabše prehoden. Tudi moštvo mora biti pri

premikih po kraškem terenu zelo pozorno, saj je veliko mikroreliefinih oblih skritih pod gosto

podrastjo in travo. Zato prihaja do lažjih poškodb, kot so zvini in odrgnine. V hujših primerih

pa lahko celo pademo v jamo ali brezno. Vozila so večinoma omejena na gibanje po

komunikacijah. V suhem vremenu se lahko premik vrši tudi po travniških površinah, vendar

je potrebna velika pozornost zaradi ostre kamninske podlage. Posebno težavo pa povzročajo

tudi tisti deli kamninske podlage, ki se odtržejo od osnove in se lahko zataknejo med kolo

vozila in karoserijo. Pri tem povzročajo poškodbe karoserije, pri nekaterih vozilih pa tudi

pretrganje različnih napeljav, ki potekajo po zunanji strani karoserije; predvsem je tu mišljeno

pretrganje vodov za zrak za zavorne sisteme tovornih in bojnih vozil.

Relief je pomemben tudi pri omejevanju in gašenju požarov. Veliko požarov nastaja v

popoldanskem času in se zaradi termike širijo po pobočjih navzgor. Takrat je tudi večja

nevarnost, da se požar iz talnega spremeni v vršni, ki je veliko težje obvladljiv. Šele v nočnih

urah se zaradi padca temperatur zmanjša hitrost širjenja požara in takrat se ga lažje obvlada in

dokončno pogasi. To se seveda pojavi le pri požarih večjih razsežnosti, ki ustvarjajo dovolj

vzgonskega vetra. Manjši požari, ki nastanejo v poznih popoldanskih in večernih urah, se

lahko na ta način celo sami ustavijo. Znanje o termiki bi veljalo vključiti v načrtovanja

požarnih presek, cest in v načrtovanje gašenja. Z ustrezno speljanimi gozdnimi cestami, ki bi

potekale prečno na pobočja, bi bilo možno ustavljati požar preko celega pobočja. Pri gašenju

pa bi lahko s pravo postavitvijo moštva na mesta, kamor bi se po predvidevanjih požar širil, z

manj osebja pogasili velike požare. Seveda to zahteva usposobljene poveljnike enot in

primerno tehnično opremo.

25

4.2.6 Sklep

Relief igra pomembno vlogo tako pri vojaški obrambi kot pri zaščiti in reševanju. Z dobrim

poznavanjem predvsem mikroreliefnih oblik lahko izrabimo prednosti kraškega terena. Na

obrambnem področju lahko izkoriščamo prednosti naravnih zaklonov, možnosti gibanja po

območjih, kjer je manj skalnih štrlin, vrtač in drugih ovir. Hkrati pa se trudimo, da

nasprotnika prisilimo, da se umika na slabše prehodna območja. Tudi na področju zaščite in

reševanja je relief zelo pomemben dejavnik. Do veliko poškodb tehnike in osebja je prišlo

zaradi slabega poznavanja terena in neveščosti gibanja po kraškem svetu. Relief je potrebno

tudi bolje izkoriščati v samem gašenju požarov, kjer lahko z dobro postavitvijo enot lažje

ukrotimo požar. Pri tem je potrebno izpostaviti dejstvo, da je nujno veliko dela opraviti

preventivno, s pravočasno izdelavo gozdnih presek, s čiščenjem gozdnih poti ter nenazadnje z

izdelavo natančnih in ažuriranih zemljevidov.

4.3 Podnebne in vremenske značilnosti Matičnega Krasa

4.3.1 Splošne podnebne in vremenske značilnosti

V Sloveniji ločimo tri glavne tipe podnebij: submediteransko, zmernocelinsko in gorsko

podnebje. Matični Kras spada v Zaledno submediteransko podnebje, ki ima naslednje

značilnosti:

• povprečna temperatura najhladnejšega meseca nad 4 °C

• povprečna temperatura najtoplejšega meseca med 20 in 22 °C

• povprečna letna količina padavin 1200 do 1700 mm.

Padavine imajo submediteranski padavinski režim, ki združuje značilnosti pravega

sredozemskega in celinskega padavinskega režima. Primarni višek padavin je jeseni,

sekundarni pa na prehodu pomladi v poletje. Primarni minimum padavin je na prehodu zime v

pomlad, sekundarni pa v obeh osrednjih poletnih mesecih (Ogrin 1996: 45–48).

Za Matični Kras veljajo naslednje značilnosti: noben mesec ni klimatsko sušen, pač pa sušo

pogojujejo propustna kraška tla, Dolnji Kras je toplejši od Gornjega. Pomemben klimatski

vpliv ima relief, saj ima Matični Kras značaj nizke kraške planote, ki je razen proti vzhodu in

jugovzhodu obdana z nižjimi predeli, tako so omejeni omiljajoči vplivi, ki prodirajo na Kras

in se križajo z vplivi celinskega podnebja, predvsem po zaslugi višje lege.

26

Na celotnem območju Krasa je le ena meteorološka postaja, ki že daljše obdobje zajema

podatke o vremenu na Krasu. To je postaja v Godnjah. V tabeli 4.1 so predstavljeni vremenski

podatki zajeti na meteorološki postaji v Godnjah med leti 1961 in 1990. Vidimo, da je

povprečna temperatura najhladnejšega meseca nekaj pod teoretično pričakovanimi 4

stopinjami Celzija, znaša 1,5 stopinje Celzija. Pa tudi povprečne temperature najtoplejšega

meseca so nekaj stopinj pod pričakovanimi. Padavinski režim je na postaji izrazito

submediteranski, z primarnim viškom v jesenskih mesecih in sekundarnim viškom v

pomladanskih. Iz tabele vidimo, da je število oblačnih dni, ko je več kot osem desetin neba

prekritih z oblaki, 101. V takih dneh se zmanjša natančnost pozicioniranja z GPS napravami.

Pomemben podatek je tudi število dni z meglo. Teh je na vremenski postaji Godnje 12 na leto.

Večina takih dni se pojavlja med novembrom in februarjem. Megla ima pozitivne in

negativne učinke. Lahko jo izkoristimo za prikrit prehod enot. Po drugi strani pa ima zaradi

vlage in slabše vidljivosti negativen psihološki učinek na moštvo.

Tabela 4.3.1.1: Vremenski podatki za meteorološko postajo v Godnjah, za obdobje 1961–1990 J F M A M J J A S O N D LETOpovprečna temperatura 1,5 2,6 5,7 9,8 14,3 17,6 19,8 19,3 15,8 11,2 6,3 2,7 10,5povprečna najvišja dnevna temperatura 5,8 7,4 11,1 15,2 19,9 23,4 26,1 25,8 22,2 17,2 11,1 7,1 16povprečna najnižja dnevna temperatura -2,2 -1,4 1 4,7 8,8 12,2 14 13,8 10,9 6,6 2,3 -1,1 5,8št. dni z najnižjo temp. <= 0.0 °C 20,6 17,1 11,6 1,9 0,2 0 0 0 0 1,4 9,3 19,6 81,4št. dni z najvišjo temp. >= 25 °C 0 0 0 0,2 2,7 10,5 20,5 18,4 6,2 0,3 0 0 59povp. relativna vlaga ob 7. uri (%) 80,3 79,2 77,7 77 77,9 79,7 76,8 80,4 86,7 87,8 86,2 81,3 81povp. relativna vlaga ob 14. uri (%) 67,9 62,3 58,8 59,6 61 62,4 57,6 58,5 63,2 66,9 70,4 68,9 63,5št. jasnih dni (oblačnost < 2/10) 6,7 7,1 6,5 4,7 5,2 4,8 8,8 10,4 9,6 9,2 5,8 6,3 83,2št. oblačnih dni (oblačnost > 8/10) 12,7 10 10,3 9,8 7,5 5,8 3,4 3,4 5,2 8,6 12,4 11,9 101,3

višina padavin (mm) 110 90 107 110 114 135 96 123 131 134 154 116 1420št. dni s snežno odejo ob 7. uri 6,2 4 1,5 0,4 0 0 0 0 0 0 0,6 2,6 15,7št. dni s padavinami =>1.0 mm 9,2 8,2 8,5 9,5 10,5 11 8 7,9 8,1 8,5 9,6 8,8 107,8št. dni z nevihto in grmenjem 0,3 0,7 1,3 3,3 6,2 10,1 9,3 7,6 4,7 2,2 1,6 0,6 47,2

27

št. dni z meglo 4,2 2,4 0,6 0,1 0 0 0 0 0 0,5 1,5 2,9 12,1Vir: Prirejeno po Agenciji Republike Slovenije za okolje 2007.

4.3.2 Obrambnogeografsko vrednotenje podnebnih in vremenskih začilnosti Krasa

Gams prišteva Matični Kras k submediteranski Sloveniji. Za to območje navaja naslednje

značilnosti: noben mesen ni klimatsko sušen, pač pa sušo pogojujejo propustna kraška tla.

Dnevne maksimalne temperature poleti dosegajo celo tiste ob morju. Ponoči in pozimi pa se

ozračje ohladi in so temperature v januarju lahko precej pod ničlo. Dolnji Kras je toplejši od

Gornjega.

Pomemben klimatski vpliv ima relief, saj ima Kras značaj nizke kraške planote, ker je razen

proti vzhodu in jugovzhodu obdana z nižjimi predeli. Tako omiljajoči vplivi prodirajo na

Matični Kras, kjer se križajo z vplivi kontinentalnega podnebja, predvsem po zaslugi višje

lege. Na jugozahodu in severovzhodu je planota obdana z višjim robnim svetom, kar izolirano

lego še povečuje. Izoliranost se stopnjuje v kotlinah, podoljih, pa tudi v vrtačah.

V zimskem času se povprečne temperature približajo ničli. V tem letnem obdobju se

pojavljajo temperaturne inverzije, tako je srednje število dni z meglo na opazovalni postajo

12,1. Tu se še posebej uveljavijo pogosti vdori hladnega zraka (burja je natančneje opisana v

poglavju 4.2.2.4). Nasprotno od burje pa prinaša jugozahodni mornik blažilne vplive z morja

in v času potujočih depresij ogreje ozračje. Zlasti v zimskem času vlada velika spremenljivost

vremena, ko se menjavajo ledenomrzli dnevi z burjo in dnevi tople odjuge.

Snežnih dni je na Krasu le malo. Dolgoletno povprečje je 7 dni, pojavljajo se od pozne jeseni

do pomladi. Tudi če sneg pade, se ne obdrži dolgo, saj ga odjuga hitro pobere. Najvišja

snežna odeja je bila marca 1976, ko je zapadlo 30 centimetrov snega (Rejec Brancelj 1996:

74–75).

28

Slika 4.3.1.1: Osončenost - povprečni mesec

Legenda:

Vir: Interaktivna karta Slovenije z zbirkami ZRC SAZU.

4.3.2.1 Padavine Na Krasu je v primerjavi s sosednjimi pokrajinami obilo padavi. Letna količina padavin za

Komen znaša v povprečju 1645mm. Padavine so enakomerno porazdeljene preko leta s

primarnim viškom v jesenskih mesecih, kar je vpliv Mediterana. Sekundarni višek pa je na

prehodu pomladi v poletje, kar je vpliv kontinenta. Zima je razmeroma suha. Najbolj suho pa

je seveda poletje, še posebej avgust. Poletje je sušno predvsem zaradi tega, ker pade večina

padavin v obliki kratkih nalivov in ploh. Deževnica hitro odteče v kraško notranjost, veliko pa

je zaradi visokih temperatur hitro izhlapi (Rejec Brancelj 1996: 75).

4.3.2.2 Temperature

Zima je hladna, saj znaša srednja januarska temperatura v Komnu 2,4°C. Še posebej se

uveljavijo pogosti vdori hladnega zraka (burja je natančneje opisana v poglavju 4.2.2.4).

29

Nasprotno od burje pa prinaša jugozahodni mornik blažilne vplive z morja in v času potujočih

depresij ogreje ozračje. Zlasti v zimskem času vlada velika spremenljivost vremena, ko se

menjavajo ledenomrzli dnevi z burjo in dnevi tople odjuge.

Večji učinek bližine morja je v poletnem času, saj znaša povprečna julijska temperatura

20,8°C. V nižjem, zahodnem delu regije so temperature še višje. Poletje je vroče, jasno,

vročina se stopnjuje in traja še daleč v jesen. Takrat se temperature znižajo zaradi oblačnosti.

Srednje število oblačnih dni je 96,1. Vegetacijska doba s temperaturo nad 5°C traja 280 dni,

nad 10°C pa 203 dni (Rejec Brancelj 1996: 74–75).

4.3.2.3 Oblačnost in megla

V hladni polovici leta pa se pojavljajo temperaturne inverzije, tako je srednje število dni z

meglo na opazovalni postaji Komen 25,1 (Rejec Brancelj 1996: 74–75). Na opazovalni postaji

Godnje je takih dni le 12,1. Potrebno je poudariti dejstvo, da se število dni z meglo v zadnjih

leti povečuje. Natančen vzrok temu še ni znan. Dejstvo pa je, da prihaja zaradi slabše

vidljivosti do večjega števila nesreč v cestnem prometu.

4.3.2.4 Burja

Eden najznačilnejših in tudi neprijetnih pojavov na Krasu (tudi v Vipavski dolini in Primorju)

je prav gotovo burja. Burja je pustila pomembne sledove že v arhitekturi hiš in vasi na Krasu.

Zaradi burje na Primorskem ne uspevajo številne sredozemske rastline. Burja je namreč suh,

hladen, sunkovit severovzhodni veter, ki se lahko pojavlja skozi celo leto. Zlasti močan in

pogost pa je v zimskem času. Kjer je burja močnejša, lahko vidimo njene učinke na poševno

rastočih drevesih.

Burja nastane, kadar se zaradi razlik v pritiskih hladnejši, gostejši zrak preliva prek grebenov

Trnovskega gozda, Nanosa, Hrušice, Javornikov in Snežnika na primorsko stran. Kljub temu

da se veter pri spuščanju nekoliko ogreje, je prodor hladnega zraka tako hiter in močan, da

povzroči burja občuten padec temperatur2. Ogrevanje zraka pri spustu pomeni, da se ta zrak

tudi osuši, oblaki se razblinijo, nastopi suho, sončno, a sveže vreme (Mihevc 1999: 49). Še

zlasti je burja neprijetna, če se pojavi skupaj s snegom in tvori snežne zamete, ki predvsem

ovirajo cestni promet (Rejec Brancelj 1996: 75).

2 Zato v naših primorskih krajih ne uspevajo številne mediteranske rastline, kakršne najdemo drugod, kjer burje ali podobnega vetra ne poznajo.

30

4.3.3 Sklep

Na Krasu prihaja do velikih temperaturnih nihanj. Sredi zime se lahko temperature povzpnejo

nad deset stopinj Celzija in takoj nato padejo pod ledišče. Posebej nizke temperature v

kombinaciji z burjo, ki še poveča občutek mraza, so neprijetne za delovanje moštva in močno

zbijajo moralo. Poleg tega pa burja dela snežne zamete in tako onemogoča normalno

prevoznost cest. Burja sicer ne dosega take moči kot v Vipavski dolini, kjer onemogoča

promet tovornjakom in priklopnikom. Ob močni burji lahko prihaja do izpada električne

energije. Burja povzroča stike med električni vodniki na daljnovodih.

V zadnjem času se v zimskem času na Krasu pogosto pojavlja tudi megla. Ta povzroča največ

težav v cestnem prometu. Najhuje pa ohromi življenje pojav žledu. Ob večjih žledenjih

prihaja do težav v prometu, dobavi električne energije, izpadu telefonskega omrežja. Veliko

škode naredi žled v gozdovih.

V poletnem času se na Krasu pogosto pojavljajo suše. Suše naredijo veliko škode v

kmetijstvu. Poveča pa se tudi požarna ogroženost. Najvišja stopnja požarne ogroženosti je

ponavadi v mesecu juliju in avgustu. V letu 2007 pa je povečana požarna ogroženost nastopila

že v spomladanskih mesecih. Požari se ob pomoči burje hitro širijo in zajamejo velika

območja. Z višanjem povprečnih temperatur se spreminja vegetacijska doba in tudi sama

raznovrstnost rastlinskega in živalskega sveta. Suše so eden od razlogov za opuščanje

ekstenzivnega kmetijstva, saj ni možnosti za namakanje. Opuščanje kmetijstva vodi v

zaraščanje njivskih, travniških in pašniških površin, kar povzroča še večjo neprehodnost

območja.

4.4 Hidrografija Krasa

Na Matičnem Krasu ni površinskih vodnih tokov, temveč vsa voda ponikne v apnenčevo

gmoto. Je pa voda sodelovala pri oblikovanju površja v predkraški dobi. V obravnavani

pokrajini je površje oblikovala Reka, ki jo mnogi krasoslovci označujejo kot glavnega

oblikovalca Matičnega Krasa. Zakrasevanje pa je ustvarilo razlike v malem. Gostota rečne

mreže na Krasu je 0,04 km/km2 (Rejec Brancelj 1996: 75).

Zaradi tega so vsi votli prostori v kamnini od določene globine navzdol (globina je odvisna od

vodnega stanja oziroma letnega časa) zapolnjeni z vodo. Tako maso apnenca, v kateri se

zadržujejo oziroma skozi katero tečejo velike količine vode, imenujemo kraški vodonosnik.

31

Voda pride na plan v kraških izvirih, ki so na najugodnejših mestih (prepokanost, najnižje

mesto, položaj nepropustne kamninske podlage) na robu vodonosnika. Od razvitosti oziroma

razpokanosti, zakraselosti in prevotljenosti vodonosnika je odvisno, kako hitro se voda

zamenja. V razvitih vodonostnikih so vodilni prevodniki, v katerih se voda takoj zamenja, v

stranskih kanalih pa lahko ostaja tudi po več let.

Vodonosnike napajajo tudi površinski tokovi, ki pritekajo do Krasa oziroma do stika z

nepropustnimi kamninami. Na teh stikih izginejo v podzemlje skozi ponorne jame. Največja

površinska reka je reka Reka. Njen povprečni pretok je 9 m3/s, največji pa preseže 387 m3/s.

Ker je to velik tok, ne ponikne takoj, ko pride v stik z apnencem, ampak teče še nekaj časa po

soteski. Drugi taki vodotoki so:

• s flišnega dela Pivke (Pivške kotline) Sajevški potok (porečje Reke),

• iz Košanske doline Senožejski potok,

• z Vipavskega fliša Raša

V Kras ponika tudi del vode Vipave (1m3/s) skozi požiralnike v strugi v bližini Mirna. Čeprav

je Kras višji od Furlanske nižine, se vseeno dogaja, da v vodonosnik Krasa občasno zateka

tudi talna voda iz proda in drugih rečnih sedimentov, ki grade to ravnino (Kranjc 1999: 53).

4.4.1 Notranjska Reka

Na Matičnem Krasu je viden le manjši del Reke do ponora v Škocjanskih jamah. Je pa reka

dostopna tudi skozi druge kraške jame. Reka danes ponika v Škocjanu, v preteklosti pa je

tekla po površini preko divaške okolice proti severozahodu. Reka začne ponikati pro Gornjih

Vremah, kjer priteče na apnenec in postopoma poglablja strugo v ozko sotesko. Najprej teče

po paleocenskih in nato po krednih apnencih, v katerih je nastala največja slepa dolina na

Slovenskem – Vremska dolina. Po sedmih kilometrih vstopi v sistem Škocjanskih jam in na

327 metrih nadmorske višine ponika. Že v kanjonu pred jamo, v ovinku približno 100 metrov

pred ponornim breznom, izgublja del svoje vode (približno 1m3/s). Po obsežnem podzemnem

rovu teče še 2,5 kilometra in na koncu izgine v Mrtvem jezeru na 321 metrih nadmorske

višine. Ponovno se pojavi v dva kilometra oddaljeni Kačni jami pri Divači in tam po petih

kilometrih spet izgine v sifonu na globini 141 metrov.

32

Nadaljnih 40 kilometrov podzemeljske poti še ni povsem razjasnjenih. Podzemeljsko teče

vzdolž antiklinalo od Škocjanskih jam do Labodnice (na nadmorski višini 19,6 metra). Med

Sesljanom in Štivanom (v Italji), kjer se dinarska smer antiklinorija zalomi v smer zahod-

vzhod, pa tektonski in litološki pogoji usmerijo široke pramenaste tokove podzemeljske Reke

proti jugu. V Italiji spet priteka na plano, v največjem delu kot Timav, in služi za vodooskrbo

Trsta (Rejec Brancelj 1996: 75–76).

4.4.2 Raša

Raša se je na površju obdržala v posebnih okoliščinah. Njena podolžna dolina, globoka 100

do 150 metrov, poteka po tektonski prelomnici tik ob flišnem pasu. Z desne, flišne strani

dobiva številne pritoke in ker tečejo le na kratki razdalji po apnenčastih tleh, so se ohranili na

površju in izoblikovali normalne doline (Rejec Brancelj 1996: 75). Večino leta je Raša brez

vode. Le v obdobju padavinskih viškov se iz okolice nabere dovolj vode, da se struga napolni.

Slika 4.4.2.1: Suha struga Raše pri Mahničih, širina struge je 2 metra

Vir: Danijel Mihelj, 19.6.2007.

33

4.4.3 Obrambnogeografski učinki vodooskrbe na Krasu

Kraški vodonosniki predstavljajo glavni vir vodooskrbe na Krasu. Na Matičnem Krasu se že

dolgo srečujemo s težavami pri oskrbi z vodo. Edino vodno žilo na tem območju predstavlja

Reka, ki pa ponikne na meji s Krasom in se spet pojavi na italijanskem ozemlju kot reka

Timav. Glavne zaloge vode so skrite globoko v podzemlju in šele sodobna tehnologija je

omogočila njihovo izkoriščanje.

Slika 4.43.1: Karta vodovodnega omrežja na obravnavanem območju

Vir: Po predlogi iz: Ravbar, Nataša (2004: 81) Drinking water supply from karst water resources (The example of the Kras plateau, SW Slovenia), na karto vrisal avtor.

Kraški vodovod iz Sežane se je tako na osnovi raziskav odločil za vrtanje in črpanje vode iz

podzemnih vrtin v severnem delu vodonosnika v Klaričih pri Brestovici. Tri eksploatacijske

vrtine z globino okrog 70 metrov so locirane v dnu vrtače na nadmorski višini 16 metrov. V

njih zajemajo vodo, ki se steka s severa in severovzhoda, in sicer zahodno in vzhodno od

dolomitne kupole pri Vojščici. Vrtine so priključene na omrežje od leta 1983. Zaradi velike

črpalne višine je voda precej draga. Z njo pa se oskrbujejo občine Sežana, Divača, Komen,

34

Hrpelje-Kozina in Miren-Kostanjevica. Od leta 1994 pa s presežki oskrbujejo tudi Slovensko

Primorje (Petrič 1999: 61–63).

Slika 4.4.3.2: Vodovodno črpališče Planina, na Planini nad Sežano

Vir: Danijel Mihelj, 19.6.2007.

Kraški svet je zaradi svojih posebnosti in značilnosti zelo občutljiv na onesnaževanje.

Največji onesnaževalci kraškega podzemlja so naselja, industrija in kmetijstvo ter cestni in

železniški promet. Za pitno vodo je neugodno predvsem dejstvo, da je na Krasu tanka plast

preperelinskega pokrova, kar zmanjšuje možnost filtracije in zadrževanja škodljivih snovi v

tej plasti. Po dosedanjih izkušnjah sanacije površja na kraškem svetu niso možne, zato so

učinkovite le preventivne oblike varstva (Nacionalni program varstva pred naravnimi in

drugimi nesrečami).

4.4.4 Sklep

Oskrba z vodo predstavlja na Krasu že od nekdaj veliko težavo. Na srečo je velika večina

prebivalstva priklopljena na javno vodovodno omrežje. Nekateri pa uporabljajo lokalne

(vaške) vodovode. Kljub temu je v sušnem delu letu kar nekaj prebivalstva še vedno

35

odvisnega od gasilcev, ki jim dovažajo pitno vodo s cisternami. Problem pitne vode je tudi

visoka stopnja nevarnosti onesnaženja.

Še večjo oviro predstavlja dobava vode za gašenje požarov v naravi. Ker na Krasu ni večjih

vodnih zajetij in površinsko tekočih voda, je potrebno večino vode na požarišča dovažati z

avtocisternami. V primeru večjih požarov pridejo na pomoč helikopterji Slovenske vojske, ki

lahko vodo zajemajo na vodnem zajetju Vogršček. Italijanska letala pa vodo za gašenje

zajemajo v morju v bližini Sesljana (it. Sistiana).

Težava bi verjetno obstajala tudi če bi razširili vodovodno omrežje, saj gradnja vodovoda v

nenaseljene predele ne bi bila smiselna. Zato bi bilo za gašenje požarov boljše zgraditi boljši

sistem cestnih komunikacij oziroma razširiti in popraviti trenutne (predvsem gozdne) ceste.

Po podatkih, ki mi jih je posredoval gospod Bogdan Magajna z Zavoda za gozdove Slovenije,

poteka izdelava kart cestnega omrežja za celotno območje Krasa. Projekt izvajajo skupaj s

kolegi z italijanske Gozdne straže.

4.5 Pedološke značilnosti Krasa

4.5.1 Splošne pedološke značilnosti tal na Krasu

Tudi pri prsteh ima Kras svoje posebne naravne značilnosti, ki so dobro vidne že na prvi

pogled. Mednje zagotovo sodi rdečkasto obarvana prst. Prav zaradi te barve je sprva dobila

ime terra rossa (rdeča zemlja). Sedaj pa jo označujemo z izrazom jerovica. Jerovica se nahaja

med kraji Komen, Dutovlje, Tomaj, Dobravlje, Štanjel in Škrbina. Poleg jerovice sestavljajo

prsti na Krasu še rendzina in rjava pokarabonatna prst.

Na vrsto prsti na Krasu poleg naravnih dejavnikov (matična podlaga, relief, podnebje in

rastje) močno vplivajo antropogeni dejavniki. Ljudje so namreč že zelo zgodaj začeli z

izsekavanjem, zato je bila prst izpostavljena vetrni eroziji, tako se je že prvotno tanka plast

prsti še bolj stanjšala in marsikje so se pojavile skalne štrline. Tudi danes ljudje še vedno

spreminjajo površje; iz vrtač odkopavajo zemljo in preperino ter jo nasujejo po pašnikih 20 do

50 centimetrov na debelo. Na take površine posejejo deteljo in oves. Ponekod pa urejajo njive

in vinograde (Lovrenčak 1999: 95–96).

36

4.5.2 Obrambnogeografske značilnosti prsti

Vkopavanje v plitvo karbonatno prst in matično kamninsko podlago, ki je blizu površja, je

počasno in zamudno. Zaklonilniki so ponavadi plitvi, njihov okop pa je mešanica prsti in

kamnine. Izstreljene granate in mine se razletijo na površju. Razstreljenim delcem granat pa

so primešani še drobci kamenja, ki povzročajo dodatne poškodbe (Bratun 2005: 131).

Na trdih karbonatnih kamninah najdemo štiri tipe prsti: rendzina, rjava rendzina, jerina in

izprana pokarbonatna prst. Pri vseh je globina vkopavanja od 10 do 70 centimetrov. Nikjer ni

prisotnosti talne vode. Na premik vozil pa vpliva samo jerina, zaradi živoskalne osnove in

razmočenosti po padavinah (Bratun 2005: 130).

4.5.3 Sklep

Večina zemljišč z manj kvalitetno zemljo je zaradi manjše intenzivnosti kmetijstva v procesu

forestifikacije. V rabi so tako ostale njivske, travniške in pašniške površine, ki omogočajo

strojno obdelavo. Poleg tega je na njih toliko prsti, da prekrije živoskalno osnovo. Premiki so

zato večinoma možni po nezaraščenih površinah. Težave pa predstavljajo kamniti zidovi, s

katerimi so kmetje zaščitili njivske površine, in kupi kamenja (groblje), na katere so nalagali

kamenje, ki so ga očistili z njiv in travnikov. Zaradi teh zidov je omejen premik vozil. Pehota

se giblje neovirano.

4.6 Vegetacija Krasa

V drevesnem sloju na Krasu prevladuje črni gaber, v travnatem sloju pa ojstrica. Tej združbi

pripadajo številne degradirane stopnje, od najbolj tipičnih kraških pašnikov in senožeti do

kamenišč in griže. Zaradi zastopanosti številnih vrst in velike sposobnosti obnov je panjevec

črnega bora3 največ vredna združba in v degradacijskih stopnjah daje tudi največ kmetijskih

površin. Na četverokotniku Sežana – Avber – Komen – Repentabor se pojavlja še aconalna,

edafsko pogojena združba domačega kostanja in gradna, ki je navezana na ilovnato glinena,

dekalcifirana in zakisana tla kraške jerine. Ta območja se ujemajo s območji pridelovanja

kraškega terana. Značilni sta dve območji: prvo je okoli Dutovelj, Tomaja, Križa, Šepulj,

3 Prvi je s pogozdovanjem na Krasu začel Josip Resel, šele njegovemu nasledniku Kolerju pa je leta 1858 uspel poskus pogozdovanja s črnim borom. Sredi 19. stoletja je gozdnatost znašala od 15% do 20%. Intenzivnejše pogozdovanje pa se je začelo po drugi svetovni vojni. Gozdnatost se je na kraškem gozdnogospodarskem območju povečala na 42%, torej se je v zadnjih 100 letih povečala skoraj za trikrat (Rejec Brancelj, 1996:76-78).

37

Ponikev in Avberja, drugo območje pa je okoli Kobjeglave, Tomačevice, Komna, na zahodu

do Kostanjevice in Opatjega sela. Na zelo odprtih in nezavarovanih kraških planotah,

izpostavljenih burji, pa se uveljavljata še cer in velikolistna lipa; tako območje je med Divačo

in Škocjanskimi jamami.

Med drevesnimi vrstami na Krasu zasedajo posebno mesto nasadi črnega bora. Skozi čas so v

pokrajini opravljali različne funkcije, ki se tudi različno vrednotijo. Zaradi skromnih

ekoloških zahtev se je črni bor odlično obnesel kot pionirska vrsta, vendar se je drevo

alpskega vegetacijskega pasu na Matičnem Krasu tako uveljavilo, da starejši borovi gozdovi

izgubljajo izključno varovalno funkcijo in pridobivajo na lesnopredelovalnem pomenu. Zaradi

velike sposobnosti samosetve osvaja bor vedno nove površine in hitro zarašča opuščene

pašnike. Velik je tudi pomen estetske funkcije bora, ki daje kraški pokrajini svojevrsten pečat.

Rastlinska odeja na Krasu je nizka in enoslojna ter ne ustvarja nobene ugodnejše mikroklime,

v kateri bi se lahko razvile višjerastne rastline. To se zgodi le v vrtačah, ker na dno odteka

voda in s seboj prinaša tudi prst. Gozd se širi tudi na račun lastne sence, ki jo meče na svoj

rob, kjer se grmi, robne vrste in visoke steblike, ki najdejo tu ugodne razmere za svoj razvoj,

premikajo na travnik in s tem širijo gozd.

V prilogi diplomskega dela (Priloga F) so s temno modro barvo označena območja, kjer

prevladuje gaber. S svetlo zeleno barvo so označena območja, kjer prevladuje bor. Na

jugovzhodnem delu je tudi nekaj predelov, kjer uspeva bukov gozd. To so območja

nekarbonatnih kamnin. Vijoličasta barva predstavlja rastišča termofilnih grmičastih gozdov.

Svetlo roza barva pa je na tem območju precej redka in predstavlja rastišča smrek. Pri Lokvi

gre za umetno nasajena smrekova drevesa, ki pa, po besedah Bogdana Macarola z Območne

enote Sežana Zavoda za gozdove Slovenije, ne uspeva najbolje. Največji oviri za uspešno

gojenje smreke predstavljata močna burja, ki ji smreke niso prilagojene, in drevesni zajedalci,

ki se zaradi premilih zim preveč razmnožijo.

Na sliki 3.6.1 je prikazana poenostavljena vegetacijska karta, ki nam služi za orientacijo,

koliko je na Krasu gozdnih površin in koliko negozdnih. Obravnavano območje Matičnega

Krasa je obrobljeno z rdečo črto. Lepo je vidno, da gozd zavzema manjši del obravnavanega

ozemlja.

38

Slika 4.6.1: Vegetacijska karta gozdnih združb Slovenije

Legenda:

gozd puhastega hrasta in črnega gabra

negozdna vegetacija, kmetijske površine, pozidane površine, komunikacije, vode, golo

Vir: Biološki inštitut ZRC SAZU.

4.6.1 Obrambnogeografski učinki rastja

Gozdovi, ki se širijo na Krasu, so ovira za premik enot in onemogočajo vizualni nadzor nad

nekaterimi predeli. Omogočajo pa skrivanje in maskiranje lastnih enot. Za izdelavo zasek so

uporabni le nekateri starejši gozdovi.

Največji sovražnik gozdov na Krasu so še vedno požari, saj je Kras poleg Koprskega Primorja

požarno najbolj ogrožena slovenska pokrajina. V skupnem številu požarov znaša njegov delež

od 50% do 80% in je posledica specifičnih značilnosti kraške pokrajine. Med njimi so zlasti

klimatsko in litološko pogojena sušnost, kserofilno-termofilna vegetacija, prevlada travnatih

združb, monokulture črnega bora, infrastrukturni objekti (železnica), zaraščanje kmetijskih

površin, turizem in rekreacija.

39

V zadnjih dveh desetletjih so številne slabe izkušnje z gozdnimi požari privedle do številnih

preventivnih ukrepov, med katerimi je zagotovo najpomembnejše napovedovanje požarne

ogroženosti in prepoved kurjenja v naravi (Rejec Brancelj 1996: 78). Še vedno pa je število

velikih uničujočih požarov na Krasu zelo veliko.

4.6.2 Sklep

Gozdovi so tudi ovira pri gibanju po terenu in pri opazovanju. V mladih gozdovih so drevesa

še zelo nizka in z listno maso onemogočajo dobro preglednost. V starejših gozdovih pa so

premiki vozil omejeni zgolj na gibanje po urejenih komunikacijah. Veliko sedanjih gozdnih

poti je bilo namenjenih zgolj prevozu s kmečkimi vozovi, zato so se na njih naredile kolesnice

z razmakom približno 90 centimetrov. Znotraj teh kolesnic je vožnja dokaj varna. Zunaj njih

pa je velika gostota živoskalnih štrlin, ki so nevarne za poškodbe vozil.

Rastje predstavlja na območju Krasa vedno večjo oviro. Zaradi opuščanja kmetijstva se

zmanjšuje delež travniških, pašniških in njivskih površin, ki jih hitro zarašča grmovje.

Predvsem črni bor uspe zelo hitro naseliti opuščene travnike in pašnike. Prav borovi gozdovi

pa so zaradi več razlogov idealni za širjenje požarov. Poleti se zaradi višjih temperatur

močneje širijo vnetljiva eterična olja, tla v borovih gozdovih so debelo nastlana z borovimi

iglicami, kar je idealno za širjenje podtalnih požarov. K hitremu širjenju požarov pripomorejo

tudi borovi storži, ki zaradi visokih temperatur eksplodirajo in odletijo do 50 metrov daleč.

.

4.7 Prehodnost Krasa

Če gledamo samo karto na sliki 10.4 (Naklonski pasovi terena), je Kras lahko prehoden.

Večina ozemlja je namreč v kategoriji, kjer so nakloni od 0 do 5 stopinj. Ovire predstavlja

vegetacija in predvsem mikroreliefne oblike ter živoskalna podlaga, ki uničuje pnevmatike na

vozilih. Tako je prehodnost omejena predvsem na obstoječe komunikacije.

40

5. DRUŽBENOGEOGRAFSKI DEJAVNIKI KRASA

5.1 Obrambnogeografski pomen prebivalstva na Krasu

Po Marjanoviću (1983: 163) so najpomembnejši vidiki obrambnogeografske analize

prebivalstva kvantitativne lastnosti, kot so: število in prostorska razporeditev prebivalstva ter

struktura prebivalstva. Jenko (2004: 93) uporabi za analizo spolno, narodnostno in versko

strukturo ter zdravstveno stanje prebivalstva.

Na območju Matičnega Krasa je po podatkih iz Popisa 2002 živelo 23.927 ljudi. Do leta 2006

se je število ljudi nekoliko povečalo in po zadnjih podatkih, ki veljajo za 31.12.2006, živi na

tem območju 24.498 oseb. Od tega je bilo 12.240 moških in 12.258 žensk. Predstavnikov

vsakega spola je približno 50%. Če zanemarimo razlike med površinami občin in geografskim

obsegom Matičnega Krasa, dobimo gostoto poselitve 55,8 prebivalca na kvadratni kilometer

ozemlja. V Popisu 2002 je za območje celotne Slovenije gostota prebivalstva 98,4 prebivalca

na kvadratni kilometer. Torej spada Kras med podpovprečno poseljene regije. Izstopa pa

število prebivalcev v občini Sežana, saj predstavlja skoraj polovico (49,8%) vsega

prebivalstva izbrane mezoregije.

Tabela 5.1.1: Številčna in spolna struktura prebivalstva Matičnega Krasa po stanju 31.12.2006 OBČINA MOŠKI ŽENSKE SKUPAJ Divača 2.060 1.891 3.951Komen 1.721 1.819 3.540Miren - Kostanjevica 2.356 2.458 4.814Sežana 6.103 6.090 12.193SKUPAJ 12.240 12.258 24.498Vir: Statistični urad Republike Slovenije (SI-Stat, Podatkovni portal).

V tabeli 5.2 je predstavljena starostna struktura moškega prebivalstva v štirih kraških občinah.

Povprečna starost je 36,16 leta. Najstarejše je prebivalstvo v občini Divača (36,61 let),

najmlajše pa v občini Miren – Kostanjevica (30,45 leta). Največ moškega prebivalstva v vseh

občinah je starega med 45 in 49 let, vendar število oseb v tej starostni skupini ne posebej

izstopa iz povprečja. V negativni smeri izstopa starostni razred 15 do 19 let, v katerem je

9,1% vseh moških v izbranih občinah. V ostalih razredih se vrednosti gibljejo med 10,2% in

14,1%.

41

Tabela 5.1.2: Starostna struktura moškega prebivalstva štirih kraških občin - za obrambo najrelevantnejše starostne skupine, stanje na 31.12.2006

OBČINA SKUPAJ 15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 Povprečn

a starost

Divača 1.319 114 140 168 179 143 187 194 194 36,61Komen 916 102 105 135 127 129 138 165 15 34,19Miren-Kostanjevica 1.411 123 151 201 172 186 178 176 224 30,45Sežana 3.816 341 366 545 503 481 489 549 542 36,40SKUPAJ 7.462 680 762 1.049 981 939 992 1.084 975 36,16

V % 100%9,1%

10,2%

14,1%

13,1%

12,6%

13,3%

14,5%

13,1%

Vir: Statistični urad Republike Slovenije (SI-Stat, Podatkovni portal).

5.2 Obrambnogeografske značilnosti naselij na Krasu

Na Matičnem Krasu prevladujejo velike in srednje vasi, vendar so le redke take z več kot 100

hišami. Med večjimi naselji pa je še obilica manjših vasi in celo zaselkov. Starejša naselja

imajo značilno gručast tloris; hiše so postavljene brez reda, tesno skupaj. Domačije imajo

običajno zaprta ali odprta dvorišča s sadnim drevjem oziroma še pogosteje z brajdo ter

praviloma vodnjak s strešnico. Glavni gradbeni material je bil v preteklosti kamen. Tudi

streha je bila običajno iz kamnitih plošč, ki so jih zaradi burje še dodatno obtežili s kamni. Po

drugi svetovni vojni je gradnja potekala po načrtih, ki veljajo za celotno slovensko podeželje.

Tako je novejša gradnja veliko bolj razpršena.

Skoraj tretjina kraškega prebivalstva živi v naseljih z velikostjo od 100 do 299 prebivalcev.

Slabi dve tretjini naselij pa ima manj kot 99 prebivalcev. Le Sežana ima več kot 1000

prebivalcev; v Popisu iz leta 2002 ima 4876 prebivalcev (Rejec Brancelj 1996: 79).

Po Vrišerjevi klasifikaciji iz leta 1987 imajo značaj centralnega naselja: Kostanjevica na

Krasu, Divača, Sežana, Dutovlje, Komen, Lokev, Pliskovica, Povir, Senožeče, Štanjel, Tomaj

in Vremski Britof. In kar sedem od teh naselij ima danes gasilski dom, kar je zelo pomembno

v boju proti požarom.

42

5.3 Naravna in kulturna dediščina ter njeno varovanje pred vojnim delovanjem Naravno dediščino na Krasu predstavljajo predvsem jame. Najbolj poznane med njimi so

Škocjanske jame, ki so od leta 1986 vpisane tudi v seznam svetovne dediščine pri UNESCO.

V bližini Škocjanskih jam je še ena turistično dostopna jama – jama Vilenica, ki jo štejemo za

najstarejšo turistično jamo. Za turistične obiske je bila namreč urejena že leta 1633 (Skoberne

1999: 135–139). Večji kulturni spomenik je staro mestno jedro Štanjela.

5.4 Promet in komunikacije na Krasu

Prometna vloga Krasa se je zlasti razvila v 19. stoletju, saj leži območje Krasa v zaledju

Tržaškega zaliva in so čezenj potekale vse poti iz notranjosti proti pristanišču. Dve

najpomembnejši povezavi sta potekali od Postojnskih vrat čez Pivko skozi Sežano v Trst in

od Pivke skozi Divačo ter Lokev ali skozi Rodik in Kozino v Milje in Koper. Čez Kras pa sta

potekali tudi dve železniški progi: južna proga mimo Sežane do Trsta ter proga mimo

Dutovelj in Štanjela proti Novi Gorici.

Pri cestnih povezavah je pomembna predvsem oddaljenost od občinskih središč, ki je odigrala

pomembno vlogo pri gibanju števila prebivalcev in pri spreminjanju njegove strukture. Le v

pasu oddaljenosti, ki je od občinskega središča (Sežana) manjši od 15 minut, se je v zadnjih

tridesetih letih število prebivalstva povečalo za več kot tretjino, povečal pa se je tudi delež

aktivnega prebivalstva (Rejec Brancelj 1996: 81).

Čez območje Krasa poteka tudi del avtoceste A1, in sicer odsek Razdrto–Gabrk, v dolžini

12,96 kilometra, in avtocestni odsek A3 od Gabrka do mejnega prehoda Fernetiči, v dolžini

12,25 kilometra. Avtocesta A1 poteka od mejnega prehoda Šentilj do Dekanov, avtocestni

odsek A3 pa je avtocestna povezava z Republiko Italijo (Direkcija Republike Slovenije za

ceste).

5.4.1 Cestne komunikacije

Gostota cestnega omrežja na Krasu je 0,72 km/km2. Matični Kras je mejna regija Republike

Slovenije, zato je na tem območju veliko število mejnih prehodov z Republiko Italijo. Kot je

razvidno iz Tabele 3, je najbolj obremenjen mejni prehod Fernetiči. Predvsem je to posledica

ugodnih avtocestnih povezav na obeh straneh meje. Na drugem mestu je po številu potnikov,

43

ki so prestopili mejo, mejni prehod Lipica. Na teh dveh mejnih prehodih je v obdobju med

1.1.2005 in 31.7.2005 državno mejo prestopilo kar 98% vseh potnikov, ki so mejo prečkali na

območju Krasa.

Tabela 5.4.1.1: Obremenjenost mejnih prehodov z Republiko Italijo med 1.1. in 31.7.2005

MEJNI PREHOD POTNIKI OSEBNA

VOZILA AVTOBUSI TOVORNA VOZILA VLAKI

Fernetiči 5.769.466 1.528.935 26.967 313.067 / Gorjansko 170.682 128.277 98 / Klariči 44.336 29.887 1 / Lipica 2.264.377 969.915 1.461 12.700 / Repentabor 219.130 149.354 1 20 / Lokvica 15.824 7.751 / / / Sežana 77.844 / / / 3.527 SKUPAJ 8.561.659 2.814.119 28.528 325.787 3.527

Vir: Ministrstvo za notranje zadeve, Policija.

Po podatkih Direkcije za ceste Republike Slovenije (Slika 3) so najbolj obremenjene ceste na

obrobju območja Matičnega Krasa. To je posledica izgradnje avtocestnega sistema, ki prečka

le obrobje Krasa; avtocesta A1 iz Ljubljane proti Kopru, odsek Razdrto (Senožeče) – razcep

Gabrk. Od razcepa Gabrk poteka avtocesta proti Kopru in proti Sežani ter Fernetičem. Izstopa

tudi odsek ceste iz smeri Nove Gorice proti Štanjelu (6355 vozil).

44

Slika 5.41.1: Izsek iz karte cestnih obremenitev 2004

Vir: Direkcija za ceste RS 2004.

5.4.2 Železniške komunikacije

Na območju Matičnega Krasa sta dve večji železniški križišči: Divača in Sežana. Sežana se je

začela razvijati s prihodom železnice Dunaj-Trst. Še bolj pa se je razvila po drugi svetovni

vojni, ko so zgradili še povezavo iz Trsta preko Opčin do Nove Gorice ter naprej do Jesenic

(Rejec Brancelj 1996: 79).

V Divači se železniška proga razdeli na dva tira: eden vodi proti Kopru, drugi pa proti Sežani.

Divača je tudi največje železniško križišče na območju Krasa. Drugo železniško križišče je v

Krepljah. Tu se od proge Sežana–Nova Gorica odcepi tir proti Opčinam (Italija). Večina

železniškega omrežja na Krasu je enotirnega. Dvotirna je le proga, ki pride iz Pivke v Divačo

ter od Divače do Sežane in naprej proti Opčinam. Železniški odsek od Sežane do Nove

Gorice še ni elektrificiran.

Železniške proge na strmejših odsekih predstavljajo v sušnih mesecih veliko posredno

požarno grožnjo. Posebej je potrebno izpostaviti odseke železniške proge med Divačo in

Kozino ter med Divačo in Pivko. Pri zaviranju prihaja do pregrevanja in iskrenja zavornih

45

oblog. Velikokrat se večji kosi zavornih oblog tudi odlomijo in pridejo v stik s suhim

podrastjem neposredno ob progi, kar povzroči vžig. Ena od rešitev bi bila obnovitev

protipožarnih kamnitih zidov, ki so ponekod še vedno vidni ob železniški progi. Veliko

cenejša in preprostejša rešitev pa je redno čiščenje podrasti v neposredni bližini bolj požarno

ogroženih odsekov železniških prog in poostren nadzor nad izpostavljenimi odseki prog. Na

ta način bi bili gasilci hitreje aktivirani in bi požar zaustavili v začetni fazi, ko je intenzivnost

gorenja manjša.

5.4.3 Letalski promet

Divaško letališče je ostalo kot zapuščina 1. Svetovne vojne v letih 1916-1917. Uporabljeno je

bilo za polete Avstro-Ogrskega letalstva na Soško fronto. Jugoslovanska ljudska armada ga je

nekajkrat uporabljala kot vadbeni poligon, trenutno pa je letališče v zasebni lasti. Letališče

(priloga 10.8) ima eno 800 metrsko travnato vzletno pristajalno stezo in od aprila 2007 tudi

asfaltirano 800 metrsko vzletno pristajalno stezo. Letališče ima tudi dva hangarja in vso

potrebno infrastrukturo za izvajanje letalskih operacij.

Letališče Divača leži ob vznožju hriba Vremščica in je 3,5 kilometra oddaljeno od naselja

Divača. Piloti lahko položaj letališča najlažje določijo kot 315 radial 10NM od radio

navigacijskega sredstva ILB (114.80 MHz) (JanezLet).

5.4.4 Telekomunikacijsko omrežje

Po podatkih iz Popisa 2002 ima večina prebivalstva Matičnega Krasa stanovanje opremljeno

s stacionarnim telefonskim priključkom (Statistični Urad Republike Slovenije), poleg tega pa

je dobra tudi pokritost območja s signalom operaterjev mobilne telefonije. S signalom GSM

(priloga K) je pokrito celotno območje Matičnega Krasa, razen dolina Raše (Mobitel). Tudi

drugi večji operater mobilne telefonije zagotavlja 99,6% pokritost prebivalstva s signalom

GSM (Simobil).

Tabela 5.4.4.1: % stanovanj s stacionarnim telefonskim priključkom in električnim priključkom

Občina % stanovanj s telefonom % stanovanj z elektriko

Divača 81,69% 98,82% Komen 82,41% 98,96%

Miren - Kostanjevica 85,66% 99,72% Sežana 88,31% 99,49%

46

Slovenija 82,90% 99,10% Vir: Statistični urad Republike Slovenije (SI-Stat, Podatkovni portal).

5.4.5 Vojaškogeografske smeri na Krasu

Vojaškogeografske smeri so na Krasu omejene na dinarsko smer severozahod–jugovzhod. Pri

prečnih premikih predstavljata oviro dve slemeni, ki potekata v dinarski smeri, kot je že

opisano v poglavjih o splošnih značilnostih reliefa in reliefni prehodnosti. Poleg reliefnih ovir

je pri premikih potrebno upoštevati tudi zaraščenost pokrajine. Predvsem območja, kjer je

večja gozdnatost, so za večino vozil neprehodna. Možen bi bil prehod s tanki, ki pa je zopet

omejen zaradi živoskalnih štrlin, ki lahko poškodujejo gosenice vozil. Iz naštetega lahko

potegnemo sklep, da so vojaškogeograske smeri močno kanalizirane in je za premike večjih

enot najbolje uporabiti obstoječe komunikacije. Prečni prehodi izven komunikacij so

večinoma možni z manjšimi enotami, brez podpore vozil. Enako kot vojašogeografske smeri

so tudi smeri delovanja gasilskih enot omejene z reliefom in vegetacijo. Zato je velikokrat

potrebno postavljanje dolgih cevovodov, da se doseže mesto požarišča.

5.5 Gospodarske značilnosti Krasa

5.5.1 Industrija in obrt

V industriji je bila leta 1991 zaposlena tretjina aktivnega prebivalstva, zaradi obmejnosti pa je

opazno zaostajanje zaposlovanja v terciarnem in kvartarnem sektorju. Najpomembnejši

industrijski kraj je Sežana z obrati gradbene, kovinske, elektrotehnične, kemične, lesne in

mesnopredelovalne industrije (Rejec Brancelj in Kladnik 1999: 204–206).

Po podatkih iz Podatkovnega portala za leto 2005 (Tabela 4.4.1.1) vidimo, da je največje

število podjetij v Sežani, ki ima več podjetij kot ostale občine skupaj. V odstotkih pa

predstavljajo podjetja na območju štirih kraških občin 1,35% vseh slovenskih podjetij.

Ustvarijo 0,88% prihodka podjetij v Sloveniji, ob tem pa prestavljajo zaposleni nekaj manj

kot 1% vseh zaposlenih v državi.

Tabela 5.5.1.1: Število podjetij, prihodek in število zaposlenih na območju Krasa Število podjetij Število zaposlenih Prihodek (mio SIT) SLOVENIJA 95.399 14.973.725 609.699Divača 143 2.820 397

47

Komen 149 10.021 637Miren - Kostanjevica 257 16.313 991Sežana 738 103.140 3.778Skupaj 1.287 132.294 5.803V % 1,35% 0,88% 0,95%Vir: Statistični urad Republike Slovenije (SI-Stat, Podatkovni portal).

5.5.2 Energetika

Območje Krasa nima izkoriščenih naravnih energetskih virov. Edina predlagana investicija so

bile vetrne elektrarne, ki pa so naletele na oster odziv javnosti. Na celotnem območju je 17

bencinskih servisov. Od tega jih je kar devet v Sežani oziroma njeni bližnji okolici.

Bencinski servisi na obravnavanem območju:

• Carinska cona Sežana 1

• Carinska cona Sežana 2

• Divača

• Dutovlje

• Fernetiči 1

• Fernetiči - Jug

• Fernetiči - Sever

• Komen

• Lokev

• Senožeče

• Sežana

• Štanjel

• Kozina

• Povir - Jug

• Povir - Sever

• Lipica

• Sežana

Prav tako na Matičnem Krasu ni državnih zalog goriva, niti objektov za proizvodnjo

električne energije. Je pa v neposredni bližini naselja Divača zelo pomembna razdelilna

transformatorska postaja. RTP Divača je bila zgrajena 1957 (110 kV), v letih 1971, 1974,

48

1983 (220 kV) in v letih 1978 in 1981 (400 kV). Je ena največjih vozliščnih postaj v Sloveniji

in pokriva celoten primorski bazen ter povezavo z Italijo in Hrvaško (Eles).

Iz Divače poteka en 400 kV daljnovod proti severozahodu v Italijo, drugi pa proti jugovzhodu

na Hrvaško. Poleg tega poteka čez večji del Krasa tudi 110 kV daljnovod (Statistični letopis

energetskega gospodarstva Republike Slovenije 2001: 156).

5.5.3 Turizem

Na Krasu se povečujejo prizadevanja za promocijo in razvoj različnih vrst turizma, saj Kras s

svojo lego ponuja v zaledju tako slovenskih kot tudi italijanskih obalnih mest veliko

možnosti. Večinoma Kras obiskujejo enodnevni turisti, ki obisk izkoristijo za izlete v naravo,

nabiranje gob, obisk turističnih znamenitosti, kot sta Lipica in Štanjel, in seveda za obisk jam.

Predvsem pri obisku kraških jam bo potrebno več sredstev in časa nameniti zaščiti naravne

dediščine (Rejec Brancelj 1996: 81).

5.5.4 Kmetijtvo in gozdarstvo

Naravne razmere na Krasu niso najboljše za kmetijstvo. Obdelovalnih zemljišč je malo. Že po

podatkih iz katastra iz leta 1900, ko je bilo kmetijstvo v razmahu, je med zemljiškimi

kategorijami največ pašnikov (38,6%). Sledijo jim travniki, med katere se uvršča tudi

sadovnjake (28,1%). Delež gozda (14,6%) je le malo večji od deleža njiv (14,1%).

Vinogradov je bilo 1,1% celotne površine. 3,5 % zemljišč je bilo označenih za neplodna.

Vzrok za tako majhen delež njivskih površin je v značilnostih kraškega površja, ki omogoča

ureditev njiv le na dnu vrtač, kotanj in suhih dolin ter na zakraselih ravnotah. V preteklosti so

ljudje skušali izboljšati pridelovalne razmere s trebljenjem kraškega površja; najbolj znana

oblika je »delana« vrtača (Rejec Brancelj in Kladnik 1999: 199–201).

5.6 Upravna organiziranost Krasa

Matični Kras pokriva ozemlje približno štirih občin: Komen, Sežana, Divača in Miren-

Kostanjevica. Občine Divača, Sežana in Komen so skupaj z občino Hrpelje–Kozina tvorile

nekdanjo občino Sežana. Z upravno organiziranostjo sovpadajo tudi smeri, kamor gravitira

prebivalstvo.

49

5.6.1 Organiziranost državne uprave

Naloge državne oblasti na območju Krasa izvaja Upravna enota Sežana, le občina Miren–

Kostanjevica spada v upravno enoto Nova Gorica. Matični Kras sestavljata občini: Sežana,

Komen; in delno občini: Miren–Kostanjevica in Divača. To je tudi največja težava pri

pridobivanju podatkov, saj se naravnogeografske in družbenogeografske enote ne prekrivajo.

5.6.2 Upravnoobrambna organiziranost

Ministrstvo za obrambno Republike Slovenije na večjem delu območja Krasa izvaja naloge

upravnoobrambnega značaja v okviru Uprave za obrambo Postojna. Pod okriljem Uprave za

obrambo Postojna deluje Izpostava Sežana, ki je odgovorna za območje Upravne enote

Sežana. Za del Krasa, ki spada pod Upravno enoto Nova Gorica, pa naloge opravlja Uprava

za obrambno Nova Gorica (E-uprava 2005).

5.6.3 Vojaškoteritorialna organiziranost

Matični Kras spada pod 24. Vojaško teritorialno poveljstvo s sedežem v Postojni. Poveljstvo

zagotavlja izvajanje prostorske logistične zagotovitve in prostorski nadzor nad goriškim,

vipavskim in kraškim območjem, pivško-postojnsko planoto in delom Brkinov ter Obale.

Sestavljajo ga enote vojašnic na Ajševici, v Ankaranu, Pivki, Postojni in Vipavi (Slovenska

vojska).

50

6. KONVERZIJE VOJAŠKIH OBJEKTOV

Največji vojaški objekt na izbranem območju je vojašnica v Sežani. Sedaj se v njenih

preurejenih prostorih nahaja Zavod za gasilsko in reševalno službo Sežana. Poleg tega pa še:

območna organizacija Rdečega križa, Jamarska reševalna služba, Kraška gasilska zveza,

Prostovoljno gasilsko društvo Sežana in izpostava Ministrstva za obrambo. V prihodnosti

načrtujejo še preselitev reševalne postaje Zdravstvenega doma Sežana (Zavod za gasilno in

reševalno službo Sežana 2000)

Na izbranem območju se nahaja tud nekaj nekdanjih stražarnic, saj poteka tukaj državna meja

med Republiko Slovenijo in Republiko Italijo. Od kar nekaj stražarnic so na žalost ostale le

ruševine. Velika težava je tudi neurejeno lastništvo. V občinah Sežana in Komen je skupaj 11

stražarnic. Od tega je ena pogorela, štiri so v ruševinah, pri dveh pa je neurejeno lastništvo.

Tabela 6.1: Seznam in stanje bivših stražarnic v občinah Sežana in Komen

Lokacija Namembnost Opomba Površina (m2) Gropada Bivša stražarnica 6.503Repentabor Bivša stražarnica 3.348Voglje Bivša stražarnica 6.752Pliskovica Bivša stražarnica ruševine 4.170Veliki Dol Bivša stražarnica 6.871 Selo Gorjansko Bivša stražarnica pogorela 2.912Brje Bivša stražarnica ruševine 5.504Blok Gorjansko Bivša stražarnica ruševine 7.304Moroslavica Bivša stražarnica ruševine 1.890Mohorini Bivša stražarnica ruševine 3.847Klariči Bivša stražarnica 7.426

Skupaj površina 56.527Vir: Prirejeno po Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije 2006.

Kot vidimo v tabeli 5.1, je večina stražarnic neuporabnih, porušenih ali pa so pogorele. Te

stražarnice so na žalost v takem stanju, da jih ni mogoče nikakor uporabiti za potrebe sistema

zaščite in reševanja. Možna je obnova bolje ohranjenih objektov za turistične namene ali pa

dokončna odstranitev ruševin in pogozditev.

V občini Miren–Kostanjevica je Slovenska vojska imela vadišče, ki pa je po podatkih

gospoda Aleša Vodičarja, predstavnika občine Miren–Kostanjevica, v slabem stanju. Objekti

51

so izropani in prepuščeni propadanju. Ministrstvo za obrambo je v začetku leta 2006 pozvalo

občino, da bi oblikovala predlog, kaj storiti z vojaškimi objekti na celotnem območju občine.

Sklep občine je bil, da je najbolj smiselno zemljišča uporabiti v turistične namene. Planska

opredelitev bo uradno določena v novih prostorskih aktih, ki so ravnokar v sprejemanju.

Glavni interes občine vsekakor ostaja, da vojaške rabe na tem območju ne bi bilo več. Za

izobraževanje gasilcev za gašenje požarov v naravnem okolju bi potrebovali zemljišča, ampak

območje nekdanjega vojaškega vadišča za tak namen ni primerno zaradi možnih ostankov

eksplozivnih sredstev in nabojev.

6.1 Vojaška zapuščina na Krasu

Na severnem delu Matičnega Krasa je še vedno vidnih veliko sledov, ki jih je tukaj pustila

prva svetovna vojna. Severni del Krasa je namreč odlična opazovalna točka, od koder je

odličen razgled po Vipavski dolini in na italijansko stran prot Gradežu. Pred približno

tridesetimi leti so domačini začeli z urejanjem poti, ki povezujejo obeležja prve svetovne

vojne. Nastala so Poti miru na Krasu. Najbolj znan je osrednji spomenik upora Slovencev in

spomenik rodoljubni organizaciji TIGR – spomenik na Cerju. Trenutno je tam postavljen

samo objekt v obliki trdnjave, ki simbolizira slovensko lastnost, da nismo bili okupatorja,

ampak smo se vedno samo branili. V prihodnosti se načrtuje še postavitev in oprema muzeja v

notranjosti trdnjave. Poleg spomenika na Cerju Poti miru povezujejo še druge ostanek prve

svetovne vojne, kot so: Borojevičev prestol, Italijansko pokopališče s kapelico ob Globoki

dolini, Italijanski položaj v dolini Srčandol, ki je po padcu Cerja postala pomemben italijanski

položaj, vojaški tabor Segeti, dolina Oneglia, kjer so se menjavala različna italijanska

poveljstva. Na severovzhodnih pobočjih Gomile (kota 262) je bil italijanski topniški položaj

protiletalske obrambe. Na tem položaju je bila 1. baterija 41. polka poljskega topništva z

dvema topovoma, pritrjenima na železno os. Na betonskem polkrogu, približno 2 metra od

podstavka so še ohranjene oznake kotnih stopinj. S tega položaja je italijanska vojska

obstreljevala avstro-ogrska letala, ki so letela nad Vipavsko dolino.

Na fotografiji 6.1 je prikazan razgled s Cirja proti Novi Gorici. V ozadju vidimo Sveto goro.

Vidno je tudi poslopje splošne bolnišnice v Šempetru.

52

Slika 6.1.1: Pogled s Cirja proti Vipavski dolini

Vir: Danijel Mihelj, 27.10.2006. Ena največjih znamenitosti pa je prav gotovo jama Pečinka, ki se nahaja v bližini naselja

Kostanjevica. Italijani so vzpetino Pečina (kota 308) imenovali kar »Oko Krasa«. Med prvo

svetovno vojno sta jo za opazovalnico in zaklonišče uporabljali obe vojskujoči se strani.

Avstro-ogrska vojska je imela na njenem vrhu nameščen reflektor. Italijanska vojska (1.

bersaglierska brigada) je vrh zasedla 1. novembra 1916 in ga obdržala do konca oktobra 1917.

Leta 1917 je italijanska vojska v jami naselila artilerijsko poveljstvo 21. divizije. Oktobra

1917 so se morali Italijani umakniti pred avstrijsko-nemškim napadom na reko Piavo in

Pečinko so zasedle avstrijsko-nemške enote.

53

7. POŽARI V NARAVNEM OKOLJU

Kot sem dejal že v prejšnjih poglavjih, spada območje Matičnega Krasa med požarno

ogrožena območja. Poleg toplega podnebja in neugodne razporeditve padavin povečuje

požarno ogroženost še apnena podlaga, ki ne zadržuje vode. Na hitro širjenje požarov močno

vplivata burja in vegetacija. Obseg požarov med letom je odvisen predvsem od podnebnih

pogojev. Na Krasu imamo dva požarna viška; prvi je v zimskem obdobju, od začetka

februarja do konca marca. Drugo obdobje pa je poleti: junija, julija in avgusta. Prav na

območju, za katerega skrbi sežansko Gozdno gospodarstvo, nastane kar 50% vseh gozdnih

požarov. V to območje spadajo Kras, obalni in priobalni pas ter slovenska Istra (Povzetek

državnega načrta zaščite in reševanja ob velikih požarih v naravi).

Varstvo pred požari po zakonu obsega preventivne ukrepe lastnikov oziroma upravljavcev

gozda ter lokalnin skupnosti:

• redno odstranjevanje suhih organskih materialov,

• vzdrževanje prehodnih prevoznih poti,

• čiščenje požarnovarnostnih pasov ob železniških progah,

• graditev in vzdrževanje protipožarnih presekov, vodnih jarkov in drugih tehničnih

objektov,

• organiziranje požarne straže.

Agencija Republike Slovenije za okolje pa izračunava stopnje požarne ogroženosti. Na

podlagi teh izračunov Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje v sodelovanju z

Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Zavodom za gozdove Republike

Slovenije ugotavlja in razglaša veliko ali zelo veliko požarno ogroženost naravnega okolja za

določeno območje ali za celo Slovenijo. To lahko stori tudi na predlog občin.

Za načrtovanje in izvajanje ukrepov varstva pred požarom kot tudi za širše področje varstva

pred naravnimi in drugimi nesrečami so po zakonu odgovorni Vlada Republike Slovenije in

župani občin. Operativno strokovno vodenje gasilskih intervencij pa je v pristojnosti gasilskih

poveljnikov. Določeni so tudi nosilci načrtovanja: država, regije (Obalna, Notranjska,

Severno Primorska,) in občine v teh regijah. Državni načrt zaščite in reševanja ob nesreči se

podrobneje razčleni v navedenih regijah. Določen je tudi temeljni državni načrt.

54

7.1 Organiziranost enot civilne zaščite na obravnavanem območju

Občina Komen:

Na območju občine Komen je samo eno prostovoljno gasilsko društvo, ki šteje 34

razporejenih operativnih gasilcev. Ostali sodelujejo po nekakšnem tihem dogovoru. Štab

civilne zaščite šteje 6 ljudi, poleg tega je po vaških skupnostih še 26 poverjenikov. Pod

okriljem civilne zaščite delujeta 2 ekipi prve pomoči, vsaka šteje 6 članov. Ena deluje na

štanjelskem območju, druga pa na komenskem. Imajo tudi ekipo podpore, ki je sestavljena iz

vodstva (2 člana), enot za oskrbo (7 članov), enote za zveze (9 članov), enote za prevoz (4

člani), enote za informacijsko podporo in administrativno delo (3 člani), enote za RKB

dekontaminacijo (2 ekipi po 6 članov), tehnično reševalne ekipe, ekipe za izvidovanje (4

člani) in oddelka za reševanje (2 ekipi, ena ima 10, druga pa 6 članov). V vseh enotah in

profesijah je število članov tolikšno, da zadošča vsaj minimalnim zakonskim zahtevam.

Občina Divača:

Na območju občine Divača delujeta dve prostovoljni gasilski društvi – Divača ter Senožeče.

V vsakem je po 15 operativnih gasilcev. Poleg tega ima občina Divača štab civilne zaščite, ki

šteje 10 ljudi; sestavljajo ga trije krajevni štabi in dva predstavnika občine:

2 občina -> 2 člana

3 Senožeče -> 2 člana

4 Divača -> 2 člana

5 Vreme -> 3 člani

Za reševanje iz jam skrbi 10 članov jamarskega društva. Poleg tega delujejo tudi tri ekipe

Prve pomoči, vsako od njih sestavlja šest članov. Za tehnično reševanje je usposobljenih 18

oseb. V RKB zaščiti pa je razporejenih 12 prebivalcev, ki so razdeljeni v dve enoti. Ena spada

pod Divačo, druga pa pod Senožeče. Služba za podporo šteje 12 članov, poleg tega pa ima

občina Divača tudi sklenjene pogodbe z lokalnimi gostinci.

Občina Miren–Kostanjevica:

V štabu civilne zaščite občine Miren-Kostanjevica je 6 pripadnikov. V službi za podporo je 21

pripadnikov, poleg vodje in namestnika je še kurirska ekipa, ki šteje 11 članov, oddelek za

oskrbo 5 članov in ekipa za zveze, ki ima tri pripadnike. Oddelek za RKB dekontaminacijo

ima dve ekipi po 10 članov in vodjo, skupaj torej 21 članov. Oddelek za tehnično reševanje

ima tri ekipe, od katerih imata dve po pet članov, ena pa šest članov. Poleg tega imajo tudi

55

ekipo za izvidovanje, ki ima šest pripadnikov. Oddelek za prvo pomoč ima 3 ekipe, dve

reševalni in eno za prevoz ranjencev. Skupaj ima 19 pripadnikov.

Civilna zaščita ima sedem poverjenikov in sedem njihovih namestnikov. Poleg tega deluje v

občini tudi prostovoljno gasilsko društvo, ki ima 42 operativnih članov. Občina pa ima

sklenjeno tudi pogodbo z Gasilsko brigado Nova Gorica.

Občina Sežana:

Občinski štab civilne zaščite šteje 8 članov. Dolžnostne enote in službe civilne zaščite pa so

naslednje. Poverjeniki za civilno zaščito v bivalnem okolju, v sektorjih Štjak, Sežana in

Dutovlje. Skupaj je 31 članov. Enote prve pomoči se delijo na dva oddelka: občinski oddelek

ima 12 članov, ekipa prve pomoči v Povirju pa 26 članov. Vendar so nekatera članstva

podvojena, tako da je skupno število članov enot prve pomoči 28. Oddelek za RKB

dekontaminacijo ima 12 članov. Oddelek za gradbeno tehnično reševanje ima ekipo za

izvidovanje, ki šteje 4 člane, in Oddelek za reševanje, ki ima 16 članov. V službi za podporo

so: ekipa za oskrbo (7 članov), ekipa za zveze (13 članov), ekipa za prevoz (4 člani) in ekipa

za informiranje in administracijo (3 člani).

Poleg tega ima občina Sežana tudi sklenjene pogodbe s poklicnimi in prostovoljnimi

organizacijami. Poklicne organizacije so KSP Sežana, BTC Terminal, SGP Kraški zidar ter

Zavod za gasilno in reševalno službo Sežana.

V občini delujejo štiri prostovoljna gasilska društva, ki imajo skupaj sto operativnih članov:

10. PGD Sežana (32 članov)

11. PGD Povir (32 članov)

12. PGD Štjak (16 članov)

13. PGD Lokev (20 članov)

Med prostovoljne enote spada tudi deset članov jamarskega društva in pet članov društva

radioamaterjev. Enote NUS in RKB – izvidovanje so organizirane v regiji Postojna.

Na sliki 6.1.1 so z modrim krogcem prikazani kraji, kjer je sedež prostovoljnega gasilskega

društva. Vidimo, da je večja gostota društev v južnem delu obravnavane mezoregije.

56

Slika 7.1.1: Zemljevid krajev, kjer imajo prostovoljno gasilsko društvo

Vir: Na predlogo iz Interaktivnega atlasa Slovenije vrisal avtor.

7.2 Sodelovanje Slovenske vojske Slovenska vojska je sodelovala v vseh večjih požarih na območju Matičnega Krasa. Šlo je za

sodelovanje helikopterskih enot za gašenje požarov. Skupno so med leti 1994 in 2006 opravili

nekaj več kot 513 (tabela 5.3.1) ur gašenja. Poleg sodelovanja pri gašenju sodeluje Slovenska

vojska tudi pri izobraževanju gasilcev za helikoptersko gašenje. Tečaji potekajo pod okriljem

Izobraževalnega centra za zaščito in reševanje na Igu, v podcentru v Sežani.

57

Tabela 7.2.1: Leto, območje in število ur sodelovanja helikopterja SV v gašenju požarov Leto Območje Število ur

1994 Območje med Renčam in Opatjim selom, območje med Senadolicami - Selivcem, območje med Ocizlo, Beko in Socerbom

83

1995 01996 01997 Pobočje Vremščice 301998 01999 Markovščina 182000 02001 Komen 42002 02003 Sela na Krasu 2662004 02005 Območje med Trsteljem in Lipo 2,832006 Med Rodikom in Kozino, med Škrbino in Trsteljem 109,75

Skupaj 513,58Vir: Prirejeno po podatkih URSZR 2007.

Večina gasilcev, ki sodeluje pri gašenju večjih požarov, se strinja, da je helikoptersko

sodelovanje zelo pomembno. Menijo pa tudi, da bi vojska morala intenzivneje sodelovati tudi

z drugim osebjem in tehniko. Predvsem pri večdnevnih akcijah prihaja do motenj pri oskrbi

moštev na terenu s hrano in pijačo. Vojska bi lahko v takih primerih sodelovala z mobilnimi

kuhinjami in tako olajšala delo lokalnim enotam civilne zaščite, ki ponavadi skrbijo za

preskrbo enot. Poleg tega bi vojaki, ki se več kot gasilci usposabljajo tudi na kraškem terenu,

lahko pomagali pri napeljevanju cevovodov do oddaljenih požarišč.

58

8. ZAKLJUČEK

V zaključku naj najprej potrdim oziroma ovržem hipoteze, ki sem jih postavil v začetku

pisanja diplomskega dela. Nekaj sklepov sem sicer podal že skozi samo delo, vendar je

potrebno za boljše in lažje razumevanje podati še skupni povzetek sklepov.

Prva hipoteza je bila:

Boljše sodelovanje med Slovensko vojsko in civilnimi silami za zaščito in reševanje in pomoč

bi privedlo do sinergijskih učinkov, ki bi omogočili hitrejše in učinkovitejše gašenje požarov v

naravnem okolju Krasa.

Prvi del hipoteze bi lahko potrdil, saj bi lahko koristne ugotovitve, do katerih je prišla vojska,

lahko uporabili pri usposabljanju gasilcev za gibanje po kraškem terenu. Prenesti bi morali

tudi ugotovitve glede vožnje po kraških zemljiščih in predvsem glede možnih poškodb na

vozilih. Verjetno se samo število požarov zaradi tega res ne bi zmanjšalo, bi bilo pa njihovo

gašenje verjetno veliko lažje. Pomembno bi lahko vojska sodelovala tudi pri samem gašenju.

Pri tem ne mislim samo na gašenje s helikopterji. Pri večjih gozdnih požarih je sedaj potrebno

aktivirati gasilce iz celotne Slovenije, kar pa v času kapitalizma ni več tako preprosto, kot je

bilo v časih nekdanje Jugoslavije. Prostovoljni gasilci so namreč večinoma zaposleni v

različnih podjetjih, ki niso naklonjena nenadnim odhodom z delovnega mesa. Na srečo je

veliko požarov med vikendi, ko je več ljudi dela prostih. Gašenje med tednom pa še vedno

sloni na prostovoljcih iz bližnje okolice, ki so celo prisiljeni prositi v podjetjih za dopust, da

se lahko udeležijo gašenja.

Moja druga hipoteza je bila:

Zaraščanje Krasa, poleg težke prehodnosti zaradi oblike tal, močno ovira vojaške in zaščitno-

reševalne aktivnosti, saj so premiki večjih enot omejeni na obstoječe komunikacije.

Zaraščanje Krasa je vsekakor zelo velika ovira pri premikih večjih enot. Vendar se mi še

vedno zdi, da je prehodnost veliko bolj omejena zaradi kraških mikroreliefnih oblik in

živoskalne podlage. Zaraščenost pokrajine poskušajo reševati z subvencioniranjem kmetijske

dejavnosti čiščenja travnikov in pašnikov. Poleg tega se del denarja namenja tudi čiščenju in

širjenju obstoječih gozdnih poti, kar omogoča boljšo prehodnost čez Kras. Trenutno poteka

tudi mednarodni projekt Atlas, katerega cilj je ureditev natančnih zemljevidov kraške

59

pokrajine na obeh straneh meje. Glavni cilj teh zemljevidov bo lažja in natančnejša

koordinacija enot pri gašenju požarov.

Tretja hipoteza se je glasila:

Umeščenost Krasa med sosednja nižje ležeča območja in sam relief Krasa omogočata

vizualni nadzor nad samim Krasom, delom Vipavske doline in Koprskim primorjem. V

preteklosti je bilo to območje pomembno za vojaško obrambo Republike Slovenije, danes pa

bi lahko ugodno lego izkoriščali za zgodnje odkrivanje požarov v naravnem okolju.

Kras dejansko omogoča zaradi svoje lege nadzor nad velikim delom Vipavske doline. Za

nadzor nad Koprskim Primorjem pa je sam Matični Kras veliko manj primeren, ker je preveč

oddaljen. Veliko boljši je pregled nad obalnim pasom sosednje Italije, od Trsta do Gradeža in

Furlanske nižine. Že med 1. svetovno vojno so na severnem delu Krasa bile postavljene

opazovalnice, s katerih so nadzorovali velik del Vipavske doline in Furlanske nižine.

Trenutno ni potreb po vojaški obrambi Slovenije, zato je tudi vojaška pomembnost Krasa

manjša. Dvignjena lega na obrobju in vbočenost srednjega dela Matičnega Krasa je uporabna

za postavitev termovizijskih kamer, ki omogočajo zgodnejše opazovanje in javljanje požarov

v naravnem okolju. Trenutno so kamere postavljene na Sedovniku in Trstelju in dobro služijo

svojemu namenu – zgodnjemu odkrivanju požarov na območju Matičnega Krasa. Veljalo bi

razmisliti o postavitvi dodatnih kamer na Ter ali pa Veliko Gradišče, od koder bi z

videonadzorom pokrili še veliko večjo površino. Seveda bi bilo potrebno najprej rešiti

sodelovanje med Republiškima centroma za obveščanje Postojna in Nova Gorica. S

čezmejnim sodelovanjem pa bi se možnost nadzora še dodatno razširila na italijansko stran,

od koder se včasih k nam razširijo požari v naravnem okolju.

Zadnja hipoteza je bila:

Z dokončno konverzijo vojaških objektov v civilne bi na Krasu lahko zagotovili primerne

objekte za namene zaščite, reševanja in pomoči ob nesrečah.

V Zavodu za gasilno in reševalno službo v Sežani se je razvil dober in uspešen center za

usposabljanje za namene zaščite in reševanja. Edino kar bi verjetno še potrebovali, je dovolj

60

veliko vadbišče, kjer bi se lahko v realističnih pogojih usposabljali za gašenje travniških

požarov. Sama teorija brez dovolj prakse je namreč še vedo premalo. Edino dovolj veliko

območje, kjer je že obstajalo vadišče, je območje nekdanjega vojaškega vadišča Kostanjevica

na Krasu, ki pa zaradi možnosti ostankov neeksplodiranih ubojnih sredstev ni primerno za

gasilsko vadišče. Možna bi bila le uporaba za usposabljanje gasilcev za gibanje po kraškem

terenu.

Upam, da sem v diplomskem delu dovolj dobro predstavil samo območje Matičnega Krasa in

vse težave, ki jih specifične fizično- in družbenogeografske značilnosti povzročajo ljudem, ki

se ukvarjajo z vojaško obrambo in s sistemom zaščite in reševanja. Ne trdim, da sem pokazal

vse točke, kjer bi lahko s sodelovanjem med različnimi sistemi obrambe uspešno zaščitili to

območje pred uničenjem. Menim pa, da sem uspel predstaviti tiste skupne točke, ki bi ob

minimalnih napornih imele velike doprinose k boljšemu in varnejšemu življenju na Krasu. S

tem pa tudi k večji varnosti tega dela Slovenije.

61

9. VIRI DIPLOMSKEGA DELA

9.1 Pisni viri

1. Bratun, Zvonimir (1999): Razmerje prostor in zemljišče. Vojstvo (6), 19–46.

2. Bratun, Zvonimir (2005): Vojaška geografija I. Ljubljana: FDV.

3. Bučar, Bojko, Zlatko Šabič in Milan Brglez (2002): Navodila za pisanje - seminarske

naloge in diplomska dela, II. Izdaja. Ljubljana: FDV.

4. Buser, Stanko (1970): Tolmač h geološki karti M1:100 000, list 33-76 Gorica. Ljubljana:

Geološki zavod Ljubljana.

5. Gams, Ivan (1998): Geografske značilnosti Slovenije. Ljubljana: Mladinska knjiga.

6. Garb, Maja (1998): Konverzija – izzivi za podjetja in regije na vzhodu in zahodu. Teorija

in praksa 35(2), 378–379.

7. GZS (2004): Geološka karta Slovenije, šolska karta 1:500 000. Ljubljana: Geodetski

zavod Slovenije in DZS.

8. Jenko, Blaž (2004): Obrambnogeografsko vrednotenje Notranjskega podolja. Diplomsko

delo. Ljubljana: FDV.

9. Kladnik, Drago (1996): Naravnogeografske členitve Slovenije. Geografski vestnik (68),

123–159;

10. Kladnik, Drago in Irena Rejec Brancelj (1999): Družbenogeografski oris. V Andrej Kranjc

et.al. (ur.): Kras: pokrajina, življenje, ljudje, 191–215 Ljubljana: Inštitut za raziskovanje

Krasa SAZU.

11. Kranjc, Andrej (1999): Voda na Krasu. V Andrej Kranjc et.al. (ur.): Kras: pokrajina,

življenje, ljudje, 53–55. Ljubljana: Inštitut za raziskovanje Krasa SAZU.

12. Lovrenčak, Franc (1999): Prst. V Kranjc, Andrej et.al. (ur.): Kras: pokrajina, življenje,

ljudje, 95–98. Ljubljana: Inštitut za raziskovanje Krasa SAZU.

13. Marjanović, Radomir (1983): Opšta vojna geografija sa europskim ratištem. Beograd:

Vojnoizdavački zavod.

14. Mihevc, Andrej (1999): Burja. V Andrej Kranjc et.al. (ur.): Kras: pokrajina, življenje,

ljudje, 49–51. Ljubljana: Inštitut za raziskovanje Krasa SAZU.

15. Ogrin, Darko (1996): Podnebni tipi v Sloveniji. Geografski vestnik (68), 39–56.

16. Perko, Drago (1998a): Tipizacija in regionalizacija Slovenije. Geografski obzornik 45(1),

12–17.

62

17. Perko, Drago (1998b): The Regionalization in Slovenia (Naravnogeografska

regionalizacija Slovenije). Acta Geographica XXXVIII. Ljubljana: SAZU.

18. Petrič, Metka (1999): Hidrogeologija Krasa. V Andrej Kranjc et.al. (ur.): Kras: pokrajina,

življenje, ljudje, 55–63. Ljubljana: Inštitut za raziskovanje Krasa SAZU.

19. Pleničar, M (1970): Tolmač h geološki karti M1:100 000, list 33-77 Postojna, Geološki

zavod Ljubljana;

20. Prebilič, Vladimir (2001): Temeljni modeli konverzije vojaških objektov (na primerih

ZDA, Velike Britanije in Nemčije). Magistrska naloga. Ljubljana: FDV.

21. Ravbar, Nataša (2004): Drinking water supply from karst water resources (The example of

the Kras plateau, SW Slovenia). Acta Carsologica (Krasoslovni zbornik) 33(1), 73–84.

Ljubljana: Inštitut za raziskovanje Krasa.

22. Rejec Brancelj, Irena (1996): Matični Kras. Drago Perko (ur.) Regionalnogeografska

monografija Slovenije, 4. del – Submediteranski svet. Ljubljana: Geografski inštitut

Znanstveno raziskovalnega centra, SAZU.

23. Skoberne, Peter (1999): Zaščita in varovanje Krasa. V Andrej Kranjc et.al. (ur.): Kras:

pokrajina, življenje, ljudje, 135–139. Ljubljana: Inštitut za raziskovanje Krasa SAZU.

24. Slabe, Tadej (1999): Jame na Krasu. V Andrej Kranjc et.al. (ur.): Kras: pokrajina,

življenje, ljudje, 71–77. Inštitut za raziskovanje Krasa SAZU, Ljubljana.

25. Slovar Slovenskega knjižnega jezika 1991. Ljubljana: DZS. Elektronska izdaja.

26. Šebela, Stanka (1997): Tektonska zgradba matičnega Krasa. Kras (21), 22–25. Ljubljana:

Medicarso.

27. Štrancar, Monika (2003): Vipavska dolina – obrambnogeografska analiza območja.

Diplomsko delo. Ljubljana: FDV.

28. Zakon o obrambi (1994). Ljubljana: Uradni list RS 82, 5029–5044.

9.2 Internetni viri

1. Agencija Republike Slovenije za okolje (2007): Povzetki klimatoloških analiz; letne in

mesečne vrednosti za nekatere postaje v obdobju 1991-2006. Dostopno na

http://www.arso.gov.si/vreme/podnebje/klima1991_2004.html, (12. maj 2007).

2. Biološki inštitut Jovana Hadžija (2000): Vegetacijska karta gozdnih združb. Dostopno na

http://www.zrc-sazu.si/www/bi/vkarta/ (30. april 2006).

3. Direkcija za ceste Republike Slovenije (2003): Seznam državnih cest in odsekov.

Dostopno na

63

http://www.dc.gov.si/fileadmin/dc.gov.si/pageuploads/pdf_datoteke/Seznam_Odsekov200

3.pdf (30.april 2006).

4. Direkcija za ceste Republike Slovenije (2004): Karta cestnih obremenitev 2004. Dostopno

na

http://www.dc.gov.si/fileadmin/dc.gov.si/pageuploads/pdf_datoteke/Prometne_obremenit

ve_2004_karta.pdf (30. april 2006).

5. Elektro Slovenije (2006): RTP Divača. Dostopno na http://www.eles.si/portal/page?

pageid=33,52875&_dad=portal&_schema=PORTAL (30. april 2006).

6. E-uprava (2005): Vojak prostovoljec.

http://e-uprava.gov.si/e-uprava/dogodkiPrebivalci.euprava?zdid=1159&sid=745

(12. maj 2006).

7. Geodetska uprava Republike Slovenije (2006): Pravne podlage za določitev državne meje.

Dostopno na: http://www.gu.gov.si/index.php?id=7662&no_cache=1 (20. avgust 2006).

8. JanezLet (2006): Letališče Divača. Dostopno na: http://www.janezlet.si/p/o-nas/letalis-

269-e/letalia-a-e.html (30. april 2006).

9. Kraški letalski center Divača (2006): Shema vzletišča Gabrk. Dostopno na:

http://users.volja.net/klc-divaca/main.htm (24. januar 2006).

10. Ministrstvo za gospodarstvo Republike Slovenije (2001): Statistični letopis energetskega

gospodarstva Republike Slovenije. Dostopno na:

http://www.mg.gov.si/fileadmin/mg.gov.si/pageuploads/Energetika/sleg_rs_2001.pdf

(10. maj 2006).

11. Ministrstvo za javno upravo (2002): Nacionalni program varstva pred naravnimi in

drugimi nesrečami. Dostopno na:

http://www2.gov.si/zak/Akt_vel.nsf/e2c55933dd689715c1256616002db4ab/c12565e2005

e8311c1256bbc0030ac83?OpenDocument (30. april 2006).

12. Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije (2003): Upravno obrambna organiziranost.

Dostopno na:

http://www.mors.si/fileadmin/mors/pdf/revija_sv/2003/sv03_01.pdf#search=%22voja%C

5%A1ko%20teritorialna%20organiziranost%22 (30. maj 2006).

13. Ministrstvo za promet Slovenska letališča in vzletišča. Dostopno na:

http://www.mzp.gov.si/si/delovna_podrocja/letalstvo/letalisca_in_vzletisca/slo_letalisca_i

n_vzletisca/ (21. junij 2006).

64

14. Mobitel d.d. (2006): Pokritost s signalom GSM. Dostopno na:

http://mobitel.si/slo/Ponudba/GSMnarocniki/OMobitelGSM/Osnovnipodatki/PokritostSlo

venije/zemljevid.asp (30. maj 2006).

15. Policija (2006): Splošni pregled prehodov državne meje: 1.1.2005 – 31.7.2006. Dostopno

na: http://www.policija.si/si/statistika/meja/mp.html (20. junij 2006).

16. Revija Kras (1997): Strukturna slika Krasa. Dostopno na:

http://www.revijakras.com/21D.html (23. december 2005).

17. Statistični urad Republike Slovenije (2002): Podjetja po občinah, Slovenija, letno.

Dostopno na: http://www.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp (23. junij 2006).

18. Statistični urad Republike Slovenije (2002): Stanovanja po napeljavah in pomožnih

prostorih, občine, Slovenija. Dostopno na: http://www.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp

(23. junij 2006).

19. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (2006): Povzetek državnega načrta

zaščite in reševanja ob velikih požarih v naravi. Dostopno na:

http://www.sos112.si/slo/page.php?src=na17.htm (30. avgust 2006).

20. Urad Vlade za komuniciranje (2007): Temeljna ustavna listina o samostojnosti in

neodvisnosti Republike Slovenije. Dostopno na: http://www.ukom.gov.si/10let/pot/

osamosvojitveni-dokumenti/ustavna-listina/ (20. junij 2007).

21. URSZRS (2007): Sodelovanje enot Slovenske vojske v gašenju požarov na Krasu.

Dostopno na http://www.sos112.si/slo/page.php?src=li18.htm (18. april 2007).

22. Vreme in podnebje – meritve:

http://www.arso.gov.si/podro~cja/vreme_in_podnebje/meritve/, dostop: 30.4.2006;

23. Zakon o urejanju prostora (2002). Ljubljana: Uradni list RS 110. Dostopno na

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2002110&stevilka=5386 (23. december

2005).

24. Zavod za gasilno in reševalno službo Sežana(2000). Dostopno na: http://www.zgrs-

sezana.si/ (30. maj 2005).

25. ZRC SAZU (2005): Interaktivna karta Slovenije z zbirkami. Dostopno na:

http://gis.zrc-sazu.si/zrcgis/ (19. september 2006).

65

10. PRILOGE Priloga A: Geološka karta Matičnega Krasa z vrisanima glavnima prelomoma

Vir: Izsek iz: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100 000; listi Gorica, Postojna, Trst in Ilirska Bistrica ter Revija Kras 1997.

66

Priloga B: Karta profilov

Vir: Geodata, SIK, MORS, 2005. Karto izdelal: PDRIU, ORIS, 2006.4

4 P1, P2 in P3 prikazujejo potek profilov, ki so uporabljeni v diplomskem delu.

67

Priloga C: Naklonski pasovi terena

Vir: Geodata, SIK, MORS, 2005. Karto izdelal: PDRIU, ORIS, 2006.

68

Priloga D: Višinski pasovi terena

Vir: Geodata, SIK, MORS, 2005. Karto izdelal: PDRIU, ORIS, 2006.

69

Priloga E: Ekspozicija terena

Vir: Geodata, SIK, MORS, 2005. Karto izdelal: PDRIU, ORIS, 2006.

70

Priloga F: Karta tipov drevesne sestave

Vir: Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana.

71

Priloga G: Karta požarne ogroženosti

Vir: Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Sežana.

72

Priloga H: Shema vzletišča Gabrk

Vir: Kraški letalski center 2006.

73

Priloga I: Stopnišče pri jami Pečinki, kjer je bil postavljen reflektor

Vir: Danijel Mihelj, 27.10.2006.

74

Priloga J: V kamnu izklesan obrambni jarek pri jami Pečinki

Vir: Danijel Mihelj, 27.10.2006.

75

Priloga K: Pokritost s signalom GSM

Legenda: Območje pokrito s signalom GSM Vir: Mobitel 2006.