OBČINSKE NOVICEGlasilo Občine PesnicaLETNIK 17, ŠT. 1-2, JUNIJ 2013

ISKRENE ČESTITKE OB DNEVU DRŽAVNOSTIUredništvo Novic občine Pesnica

2

Iz vsebIne

ŽUPANOV UVODNIK3 ZA ČLOVEKA DOSTOJNO ŽIVLJENJE ...

PRIZNANJA 5 OBČINSKI PRAZNIK OBČINE PESNICA 6 PODELITEV PRIZNANJ IN NAgRAD CIVILNE ZAšČITE

INVESTICIJE7 PROJEKT »KLOPOTEC« – OZNAČITEV VINSKO-TURISTIČNIH CEST 7 gARANCIJSKA SHEMA PODRAVJA 8 OBISKAL NAS JE DIREKTOR DIREKCIJE ZA TURIZEM 8 DOLgA ZIMA IN OBILICA SNEŽNIH PADAVIN8 KMETIJSTVO9 šKODA ZARADI ZEMELJSKIH PLAZOV V OBČINI PESNICA 9 POT DO KRUHA

DOBRO JE VEDETI10 ON NAM IN MI NJEMU11 DELEgACIJA SLOVENSKIH ŽUPANOV V FREIBURgU12 CENTER ZA SOCIALNO DELO PESNICA PRAZNUJE 20 LET DELOVANJA14 SVETOVNI DAN ZEMLJE14 AqUASySTEMS – VARUJMO SVOJO KAPLJICO VODE15 22. SREČANJE PESNIšKIH OBRTNIKOV IN PODJETNIKOV IN 30. OBLETNICA

OOZ PESNICA15 PREDSTAVITEV VINOgRADNIšKE MEHANIZACIJE V JAKOBU16 AKTUALNO – MOŽNOST MEDNARODNE PROMOCIJE VAšIH POSLOVNIH IDEJ17 AKCIJA ČIšČENJA IN DRUŽENJA

IZOBRAŽEVANJE18 PROJEKT RAZREDNIšTVO NA Oš JAKOBSKI DOL18 SPOMIN NA SOšOLKO IVANKO RICHTER19 TEDEN VSEŽIVLJENJSKEgA UČENJA (TVU) NA Oš JAKOBSKI DOL19 TELEVIZIJA V VRTCU JAKOBSKI DOL20 UTRINKI Z OBISKOV PARTNERSKIH šOL V OKVIRU PROJEKTA COMENIUS NA

Oš PESNICA22 Z gUSARJI POMLADI NAPROTI23 ZIMSKA šOLA V NARAVI23 »DEKLETA PA TAKA …«24 TEDEN VSEŽIVLJENJSKEgA UČENJA NA Oš PESNICA25 ČISTILNA AKCIJA V VRTCU PERNICA25 KNJIgA – NAšE BOgASTVO IN DRAgOCENOST ŽIVLJENJA26 EKSKURZIJA V MÜNCHEN26 OTROšKA FOLKLORNA SKUPINA OSNOVNE šOLE PESNICA – PIKAPOLONICE27 MEDIMEDO NA Oš PESNICA

27 EVROPSKA VAS NA Oš PESNICA28 OTROšKI PARLAMENT 2012/2013

KULTURA29 MAVRIČNI UTRINKI KULTURNO UMETNIšKEgA DRUšTVA PERNICA 29 MAK30 KULTURNE PRIREDITVE OB FARNEM IN KRAJEVNEM PRAZNIKU V JAKOBU31 VABLJENI V KNJIŽNICO IN NA BIBLIOBUS31 30 LET ZVEZE KULTURNIH DRUšTEV OBČIN KUNgOTA, PESNICA IN šENTILJ 32 V SPOMIN IN OPOMIN33 PROSLAVA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU NA Oš PESNICA33 V PESNICI JE gOSTOVAL »ZDRAVNIK PO SILI«34 V SLOgI STA MOČ IN USPEH34 PELI SO JIH MAM’CA MOJA …35 gLASBENI RANDI Z MICI NA gOLICI36 ZAHVALI36 O DELU šTUDIJSKEgA KROŽKA SPRETNI PRSTI PODEŽELJA PESNICA

IZ NAŠIH DRUŠTEV37 JOgA SMEHA ZAŽIVELA TUDI MED STANOVALCI DOMA STAREJšIH IDILA37 DRUšTVO UPOKOJENCEV V PESNICI PRI MARIBORU PRAZNUJE 60 LET38 AKTIVNOSTI ČLANOV DRUšTVA UPOKOJENCEV PERNICA38 60 LET KRVODAJALSTVA V KO RK PESNICA39 AKTIVNOSTI DRUšTVA ZA KULTURO, TURIZEM, šPORT IN RAZVOJ šTIBL

PESNICA V LETU 201340 TURISTIČNO DRUšTVO PESNICA 42 ZDRUŽENI gASILCI V POČASTITEV SV. FLORIJANA 42 PRIPOVEDKA O »AUTARJU« VILIJU43 13. DRUŽENJE HRANE IN VINA V JAKOBSKEM DOLU

ŠPORT44 NOgOMET V JARENINI V LETU 2012/1345 DEJAVNOSTI MOTO KLUBA PERNIšKI ASI45 8. BLAgOSLOV MOTORJEV V JAKOBSKEM DOLU45 PONOVNO DRŽAVNA PRVAKINJA V KEgLANJU46 šPORTNE AKTIVNOSTI KEgLJAšKE SEKCIJE JARENINA46 šPORT

VESELI DOGODKI47 DRUšTVO KMEČKIH ŽENA JAKOB 47 V SODELOVANJU Z ZVEZO KMETIC SLOVENIJE48 SREČANJE KRAJANOV ZASELKA »POD gOZDOM« NA JUŽNI STRANI PERNICE49 DOBRODELNA PRIREDITEV »S SRCEM ZA OTROKE«

RAZVEDRILO

NOVICE OBČINE PESNICA

IZDAJA: Občina Pesnica

UREDNIŠKI ODBOR: Peter Kranvogel, Zvonko Repina, Zdravko Eder,

Vilibald Kacijan in dr. Marjan Toš

ODGOVORNI UREDNIK: dr. Marjan Toš

LEKTORICA: Barbara Gajšek

FOTOGRAFIJE: Dušan Janežič, Monika Buser, Sebastijan Garb,

Bojan Javornik, Foto Tone, arhivi društev in arhiv Občine Pesnica

Marjan Laznik

SEDEŽ UREDNIŠTVA: Pesnica pri Mariboru 43 a

2211 Pesnica pri Mariboru ,tel.: 654 23 09, telefaks: 654 23 19

e-pošta: obcina.pesnica@pesnica.si

PRELOM: Sebastijan Garb

TISK: GARB, družinsko grafično podjetje, d.o.o.

Javno glasilo NOVICE OBČINE PESNICA je vpisano v razvid

medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko

821 (odločba št.: 006-61/2004-4 z dne 16. 4. 2004). Glasilo izhaja v

slovenskem jeziku v nakladi 2.500 izvodov in ga prejemajo brezplačno

vsa gospodinjstva v občini Pesnica.

Rokopisov in fotografij ne vračamo.

Vse pravice pridržane, objavljanje posameznih delov ali celote ni

dovoljeno brez pisnega soglasja izdajatelja.

NAKLADA: 2.500 izvodovFoto Sebastijan Garb

OBČINSKE NOVICEGlasilo Občine PesnicaLETNIK 17, ŠT. 1-2, JUNIJ 2013

3

SPOšTOVANE OBČANKE IN OBČANI!Naša občina letos praznuje že 17. občinski praznik in 22. dan državnosti.

Oba dogodka vsako leto obeležimo s skupno proslavo, ko se na spoštljiv

način spomnimo časov ob nastajanju države ter novih pridobitev in dosežkov

v naši sredini. Nič nam ni bilo podarjeno, za vse vrtce, šole, ceste, vodovode,

pločnike in kanalizacijo smo se pošteno trudili, da smo dosegli stopnjo razvoja,

ki omogoča dokaj normalno življenje. Trudili ste se pa tudi vi, občanke in občani,

vsak na svojem področju v skladu s svojimi zmožnostmi.

Tako se mnogi Slovenci sprašujemo, kako smo lahko po dobrih dveh

desetletjih samostojnosti uspeli zapraviti skoraj ves začetni kapital mlade

demokratične države. Ko se je rojevala domovina Slovenija, smo verjeli v njeno

bodočnost, verjeli smo v plemenite namene takratnih politikov, ki so govorili o

demokraciji in pomembnosti sodelovanja ljudi v vseh porah življenja in dela.

Res je bil to čas evforije in upanja, včasih celo čas prevelikih pričakovanj.

Gradili smo nove odnose, nov svet, postali smo del velike evropske družine.

O Sloveniji se je govorilo kot o zgodbi o uspehu. Marsikaj se je spremenilo

na bolje, žal pa zaradi nespametnih ali napačnih odločitev veliko tudi na

slabše. Ekonomski temelji niso bili pravilni, gospodarstvo se je prepočasi

prilagajalo novim razmeram. Priča smo bili spretnim malverzacijam in krajam

skupaj ustvarjenega premoženja. Še bolj pa smo razočarani nad družbenim

razslojevanjem, ki se iz leta v leto poglablja. Majhni so marsikje izgubili vse,

srednji sloj se je oslabil, bogati pa so postali še bogatejši. Vse več dela imajo

Karitas, Rdeči križ in druge človekoljubne organizacije, ki pa v osnovi niso

namenjene za reševanje ekonomskega položaja ljudi, ki prejemajo osnovni

dohodek, a z njim na žalost ne morejo preživeti. To seveda niso bile naše sanje

izpred dveh desetletij. Želeli smo družbo enakopravnih državljank in državljanov

Republike Slovenije ter dostojanstvo za vse ljudi. In kaj smo dočakali? To, da

se povečuje število iskalcev zaposlitve na zavodih za zaposlovanje, da ljudje za

opravljeno delo več mesecev ne dobijo plačila, da se zapirajo vrata podjetij in

podobno. Vse to nas vedno bolj oddaljuje od družine razvitih evropskih držav

in potiska na dno. Ko smo zakorakali po poti samostojnosti in neodvisnosti,

smo bili v primerjavi z vzhodnoevropskimi državami na samem gospodarskem

in družbenem vrhu. Upravičeno smo bili ponosni na vse dosežke. Hiteli smo

naprej, hoteli še več, medtem pa sta pohlep nekaterih elit ter neučinkovito

delovanje pravne države opravila svoje. Trenutno moramo vlagati vse moči v

to, da ne pademo še globlje.

Dan za dnem nas mediji bombardirajo s slabimi novicami. Vedno več je

napovedi o slabšem položaju gospodarstva, o kreditni nesposobnosti naših

bank, o zategovanju pasu, o novih davkih. Manj ali skoraj nič pa o novih

delovnih mestih, o novih tujih in domačih investicijah. Slovenija je lepa dežela

in včasih je skoraj nemogoče razumeti, da nismo privlačni za tuje investitorje.

Birokratizacija in deregulacija naj bi bili eni od poglavitnih ovir, pa tudi cena

delovne sile, kot pravijo nekateri analitiki. A kako naj slovenski delavec dela

še za nižje prejemke. Saj še za kruh ne bo imel in centri za socialno delo se

bodo srečevali s še večjim številom tistih, ki so na pragu revščine. To pa bi

socialno sliko države le še poslabšalo. Potrebno bo narediti odločilen korak

na poti novega investicijskega ciklusa in uresničiti naložbe, ki bi prinesle delo,

delovna mesta in boljše možnosti za preživetje. Sicer se bo še več mladih

odselilo v tujino, kjer dobijo zaposlitev in primerno plačilo za opravljeno delo.

Obmejni kraji se že praznijo, ljudje odhajajo na delo v Avstrijo. Veseli smo lahko,

da ob tem ne pozabijo na domačije in jih skušajo po svojih najboljših močeh

ŽUPAnOv UvODnIK

ZA ČLOVEKA DOSTOJNO ŽIVLJENJE ...

Venčeslav Senekovič

4

ŽUPAnOv UvODnIK

ohraniti. Poznamo pa tudi drugačne podobe naših domačij - mladi so odšli,

naslednikov ni, ostali so samo še starejši ljudje, ki ne zmorejo več vseh bremen

in so odvisni od tuje pomoči. V naši občini na takšne in podobne primere nikoli

nismo pozabili, če se le da, pomagamo. Žal pa so tudi naše možnosti finančno

omejene, saj je javni denar v osnovi namenjen za druga področja. Za šolstvo,

za otroško varstvo, za socialo, ceste, vodovode, za zimsko službo, za športno

rekreacijske površine… Prizadevati si moramo, da sledimo potrebam vseh

področij javnega življenja, sicer ne bomo mogli uresničiti naših ciljev, ki težijo

k urejeni ter ljudem naklonjeni lokalni skupnosti, v kateri bodo občani imeli

varen dom in dovolj možnosti za človeka dostojno življenje.

Skupaj ugotavljamo, da smo za razvoj občine že veliko naredili, seveda

pa nismo izpolnili vseh pričakovanj, zato nas tudi v prihodnje čaka še veliko

dela. Naše investicije so v preteklem obdobju potekale v vseh štirih krajevnih

skupnostih. Največji skupni projekt je celovita preskrba občanov s pitno vodo

v okviru izgradnje in obnove tranzitnega vodovodnega omrežja. S temi deli

ne moremo biti v celoti zadovoljni zaradi stečaja nekaterih izvajalcev del. Še

vedno nimamo urejene ceste na odseku Jelenče-Gačnik-Jarenina v dolžini

preko 2 km. Upam si trditi, da je za navedene težave odgovorna predvsem

državna administracija, saj ljudje na odgovornih položajih nimajo pravega stika

s terenom in se ne zavedajo konkretnih težav lokalnega prebivalstva. Vseh

dvanajst občin, ki so zajete v projekt oskrbe s pitno vodo, dobro sodeluje, za

vodenje pa je odgovorna Občina Lenart. Za navedeni projekt zagotavljamo

znatna finančna sredstva tudi iz našega proračuna. V preteklem letu smo bili

uspešni tudi pri izgradnji novega vrtca, pri asfaltiranju cest, izgradnji kanalizacije,

javne razsvetljave, nekoliko manj pa pri sanaciji plazov. Dolgotrajna zima z veliko

količino padavin je ponovno pustila sledi v še večjem številu zemeljskih plazov.

Nova razmerja pri upravljanju občinske lastnine, predvsem komunalne

infrastrukture, nam že povzročajo veliko težav. Država je namreč postavila nova

razmerja pri določanju cen komunalnih storitev, ki morajo biti upoštevana v

strukturi cene. Tako kot v našem privatnem življenju prihaja tudi na področju

javnih storitev do vse večje soodgovornosti prebivalcev. Verjamem, da bomo

zmogli premagovati izzive časa in slediti nadaljnjemu razvoju občine. Ponosni

smo lahko na uspešno poslovno, podjetniško, obrtno dejavnost in še marsikaj

drugega bi se našlo, ko gre za rezultate pridnih rok občank in občanov. V naših

krajih ljudje še vedno znamo stopiti skupaj, družimo se na različnih prireditvah,

farnih in krajevnih praznikih. Za nami je občinski praznik, naj nas vnovič združi

in poveže. Ob tej priložnosti se spominjamo nekaterih uspehov, zahvalili pa

smo se tudi posameznikom in društvom, ki so v preteklem obdobju izstopali s

svojim požrtvovalnim delom. Podelili smo jim priznanja, ki naj bodo spodbuda

njim in vsem ostalim za vključevanje v prostovoljno delo. Ponosni smo na vse,

ki v društvih in drugih združenjih ustvarjate odgovorno in prijetno okolje ter

pripomorete k boljši prepoznavnosti lokalne skupnosti. Vsem šolarjem želim

prijetne počitnice, tistim, ki ste v teh dneh zaključili osnovnošolsko izobraževanje,

pa želim uspešno nadaljnjo pot.

Po občinskem prazniku bodo v poletnih mesecih sledila še krajevna

praznovanja v Pesnici, Pernici, Jakobu in nazadnje v Jarenini. Vabim vas, da se

jih udeležimo v čim večjem številu in namenimo nekaj časa skupnemu druženju.

Naše krajevne skupnosti so zelo dinamična okolja, v katerih se posamezniki in

društva trudijo za bogato družabno življenje. Prav je, da jih pri tem podpremo.

Živimo v zgodovinsko in kulturno zanimivih krajih, ki so vedno bolj privlačni

tudi za turiste. Da bodo ti še raje prihajali k nam, se moramo truditi, da bomo

prijazni gostitelji. Organi občine pa moramo delati na tem, da bodo zagotovljeni

ustrezni pogoji za razvoj turizma, ki bi v teh kriznih časih lahko predstavljal

pomemben vir dohodka. Verjamem, da bomo zmogli tudi zdaj, ko nam je

težje. Če bomo znali sodelovati in biti drug drugemu prijazen sogovornik, nam

ne more spodleteti. V pričakovanju tega vam želim ob dnevu državnosti in ob

občinskem prazniku še naprej vse dobro.

Član uprave družbe DARS

Franc Skok in poslanec

Državnega zbora RS Marijan

Pojbič. Pogovor je tekel v

zvezi z aktualnimi težavami po

izgradnji avtoceste v dobrenjski

in pesniški dolini na območju

občine Pesnica.

OBISKALI SO NAS

5

PRIznAnJA

OBČINSKI PRAZNIK OBČINE PESNICA Monika Buser

NA SAmEm ZAČETKU POLETJA, 26. JUNIJA, OBČINA PESNICA PRAZNUJE SVOJ PRAZNIK – LETOS ŽE SEDEmNAJSTI ZAPOVRSTJO.

Da obudimo spomine ter za vse tiste, ki morda še ne veste, zakaj vsako

leto praznujemo prav na ta dan, povejmo še nekaj besed iz zgodovine. V noči

na 26. junij 1991 so pripadniki JNA hoteli zavzeti mejni prehod Šentilj. S hitro

in usklajeno akcijo policije, TO, lokalnih oblasti in občanov je bila izvedena

blokada agresorja na mostu čez reko Pesnica. Z blokado na mostu čez Pesnico

in s kasnejšo blokado na železniškem prehodu v Jelenčah je bilo agresorju

preprečeno zavzetje mejnega prehoda Šentilj.

Ob tej priložnosti se vsako leto zvrstijo številne raznolike kulturne in športne

prireditve. Celotno dogajanje pa doseže vrhunec na dan proslave – letos je to

bilo 19. junija, ko je množica zaploskala prejemnikom priznanj občine Pesnica

za leto 2013, nastopajočim in govornikom.

Župan je v slovesnem nagovoru strnil dosedanje skupne dosežke, aktualna

dogajanja ter bodoče cilje Občine Pesnica, največ lepih misli pa posvetil

nagrajencem priznanj občine Pesnica.

PRIZNANJA OBČINE PESNICA, KI JIH PODELJUJE ŽUPAN, SO DOBILI:

1. Dr. Leon SENČIČ – za pomemben prispevek k razvoju KS Jakobski

Dol in ohranjanju vrednot zgodovinskega in kulturnega pomena.

Leon Senčič, rojen 23. 3. 1958, doktor znanosti s področja biokemije, s

svojim delom krajanom Jakobskega Dola ter vsem občanom občine Pesnica

odkriva zgodovino rojstne vasi. Skrbi za primerna zgodovinska in spominska

obeležja, ki tudi estetsko polepšajo kraj. Dr. Senčič osvešča krajane, predvsem

mladi rod, skrbi za domovinsko vzgojo in s svojim delom popestri krajevne

prireditve in proslave.

Za svoje aktivnosti si zasluži priznanje Občine Pesnica, kot priznanje za

preteklo delo in spodbudo za delo in ustvarjalnost v prihodnje.

2. Vilibald BRGLEZ – za velik prispevek pri ohranjanju naravne in kulturne

dediščine v Jarenini.

Gospod Vilibald Brglez je rojen 12. avgusta 1945 v kraju Šikole. Osnovno

šolo je obiskoval v Cirkovcah, nato ga je pot vodila na gimnazijo v Mariboru.

V želji, da ljudem nudi duhovno pomoč, se je odločil za študij bogoslovja in

ga na Teološki fakulteti tudi zaključil. Kot duhovni pomočnik je služboval v

različnih župnijah. Bil je kaplan v Gradu na Goričkem in v Rušah ter 17 let

župnik v Kalobju pri Šentjurju. Gospod Brglez je zaslužen župnik v Jarenini

od leta 1997. Nesebično pomaga sočloveku ne glede na njegova politična

in verska prepričanja. Poleg pastoralnega dela, veliko skrb in pozornost

posveča tudi okolici župnišča, vzorno skrbi za urejenost in obnovo sakralnih

objektov. Gospod Brglez je vedno pripravljen pomagati, vaščani mu zaupajo,

saj verjame v dobroto ljudi.

Za posebne zasluge na kulturnem, športnem, znanstvenem, tehničnem in

drugem področju Občina zaslužnim občanom, samostojnim podjetnikom, pravnim

osebam, društvom in organizacijam podeljuje PRIZNANJA Občine Pesnica.

Priznanja Občine Pesnica so letos prejeli (obrazložitev):

1. Alojz UNGER – za velik prispevek k razvoju kraja Jarenina ter za

sodelovanje na različnih področjih družbenega življenja;

Gospod Alojz Unger je bil rojen 9. marca 1926. Poročil se je v družino Ul

na Poličko vas, kjer si je ustvaril tudi družino. Leta 1990 se je vključil v Društvo

upokojencev Jarenina, kjer je bil vrsto let član Upravnega odbora in društveni

zaupnik – poverjenik za Poličko vas.

Kot dolgoletni cerkveni ključar je v jareninski farni cerkvi s svojim mizarskim

znanjem sodeloval pri obnovi sakralnih in kulturnozgodovinskih znamenitosti v

kraju. Samoiniciativno in na lastne stroške je prenovil tudi kapelico na Polički vasi.

Gospod Unger v svoji skromnosti skriva bogato znanje in širok pogled na

svet. S svojim delom je prispeval k razvoju kraja in zato si zasluži PRIZNANJE

OBČINE PESNICA kot zahvalo za preteklo in kot spodbudo za nadaljnje delo.

2. Zofija REPINA – za dolgoletno aktivno delovanje v kraju in društvih;

Gospa Zofija Repina je bila rojena 11. maja 1931 v Dragučovi, kjer živi in

kmetuje še danes. Je mati treh otrok in kljub napornemu delu na kmetiji se je

vedno rada vključevala v aktivnosti kraja. Več let je bila odbornica v Krajevni

skupnosti Pernica. V aktivnih letih je zelo zavzeto delovala v Društvu kmečkih

žena, kjer je bila tudi predsednica. Je članica borčevske organizacije v Pernici

in oskrbuje grob neznanega borca na perniškem pokopališču. Za dolgoletno

delovanje v kraju in društvih si kot zahvalo za preteklo delo zasluži PRIZNANJE

OBČINE PESNICA.

3. Rozina ŽOHAR – za aktivno in dolgoletno sodelovanje v krajevni

organizaciji Rdečega križa Pesnica;

Gospa Rozina Žohar se je v Spodnje Dobrenje preselila iz Lovrenca na

Pohorju in se leta 1992 kot članica in aktivistka na terenu vključila v krajevno

organizacijo Rdečega križa Pesnica. Gospa Žohar požrtvovalno posveča svoj

prosti čas obiskom bolnikov, invalidov ter starejših občanov. Njen odnos do

soljudi je poseben: zna prisluhniti vsakomur, ki je v stiski ali je potreben pomoči.

Sodeluje na področju izvajanja krvodajalstva in pridobivanja mladih krvodajalcev.

Gospa Žohar pomembno pripomore k ugledu KO RK Pesnica, pri čemer svoje

poslanstvo opravlja z veliko vnemo, dobro voljo in z najboljšimi nameni, zato

ji PRIZNANJE OBČINE PESNICA podeljujemo kot zahvalo za nesebično delo.

4. Nada SVETINA – za neprecenljivo poslanstvo pri negovanju ljubiteljske

kulture v Jakobskem Dolu in v občini Pesnica.

Gospa Svetina živi v Jakobskem Dolu. Je članica – do nedavnega je bila tudi

predsednica KUD-a Petra Goloba Jakobski Dol. Poje pri pevkah ljudskih pesmi

Predice in skrbi, da noben praznik in skorajda mesec v Jakobu ne mineta brez

kulturnega dogodka. Pri obnovi kulturne dvorane, ki jo je obnavljala občina,

je pomagala z vsemi močmi in danes se tudi po njeni zaslugi lahko Jakobski

Dol ponaša z lepo urejeno dvorano.

Ga. Svetina veliko svojega časa posveča raziskovanju kulturne zgodovine

6

PRIznAnJA

Jakobskega Dola. Prav na njeno pobudo je stekla raziskava kulturnega

delovanja od prve svetovne vojne v Jakobskem Dolu.

Delo gospe Nade Svetina je prispevalo k bogatemu kulturnemu utripu

Jakobskega Dola in občine Pesnica. Njenemu delu pripisujemo neprecenljivo

vrednost pri negovanju ljubiteljske kulture.

Najvišje priznanje Občine Pesnica je ZLATI GRB. Zlati grb Občine Pesnica

Občinski svet podeljuje najzaslužnejšim občanom, samostojnim podjetnikom,

pravnim osebam, društvom, organizacijam, ki so s svojim delom znatno

prispevali k razvoju in ugledu kraja. Zlasti se zlati grb Občine Pesnica podeljuje

za posebne dosežke na kulturnem, športnem, znanstvenem, tehničnem in

drugem področju.

Letos je Zlat i grb prejel

(obrazložitev):

1. Franc FIŠER – za velik

prispevek k razvoju kraja Pesnica pri

Mariboru in za dolgoletno uspešno

delo na področju šolstva.

Gospod Franc Fišer je bil rojen

19. maja 1942 v občini Sv. Ana. Po

končani nižji gimnaziji se je odločil

nadaljevati šolanje na mariborskem

učiteljišču. Po maturi se je zaposlil

kot učitelj razrednega pouka. Že

davnega leta 1967 se je preselil

v Pesnico pri Mariboru, kjer sta si

z ženo zgradila hišo, in ostal zvest

kraju vse do danes. Na Osnovni

šoli Kerenčičevih Pesnica je bil učitelj razrednega pouka, od leta 1982 do

upokojitve pred 12. leti pa ravnatelj osnovne šole.

Gospod Fišer velja za aktivnega krajana in občana občine Pesnica že od

same ustanovitve. Bil je predsednik takratne krajevne konference SZDL in

predsednik skupščine KS Pesnica pri Mariboru. Zaslužen je za opravljena

pomembna dela na območju KS – izgradnjo vodovoda, vzpostavitev telefona

in asfaltiranje cest. Aktiven je ostal tudi v samostojni Sloveniji, saj je že četrti

mandat svetnik Občinskega sveta Občine Pesnica. Krajani ga poznajo po

njegovi odgovornosti in zanesljivosti, zaradi česar uživa ugled in spoštovanje.

Najvišje priznanje Občine Pesnica – ZLATI GRB – naj bo gospodu Francu

Fišerju zahvala za uspešno delo in dejavno življenje.

PODELITEV PRIZNANJ IN NAGRAD CIVILNE ZAšČITEMonika Buser

ZLATI ZNAK CIVILNE ZAšČITE JE PREJEL JOŽEF REPA

Uprava Republike Slovenije za zaščito in

reševanje vsako leto objavi razpis za podelitev

priznanj in nagrad Civilne zaščite. Priznanja so bila

podeljena 7. 3. 2013 na regijski prireditvi, ki jo je

organizirala Izpostava Maribor v Pekrah.

Zlati znak Civilne zaščite je prejel Jožef Repa,

ki je že od leta 1966 aktivni član Prostovoljnega

gasilskega društva Jarenina. V svojem 47. letnem

delovanju je bil in je še danes predvsem prostovoljni

gasilec operativec, ki mu je prva osebna naloga

pomagati ljudem v nesreči.

Da bi bil nalogam kos, se je ves čas strokovno

izobraževal in je danes nižji gasilski častnik II. stopnje.

Od leta 1995 je poveljnik Občinskega gasilskega

poveljstva občine Pesnica. Leta 2005 je prevzel

najodgovornejšo vlogo na področju operative –

vlogo poveljnika gasilske zveze Slovenske gorice,

ki jo je opravljal do maja 2013.

Kljub številnim odgovornim nalogam je Jože Repa

ostal aktiven operativni gasilec z veliko praktičnega

znanja in izkušenj, ki jih širi med mlajšo generacijo.

Ima velike zasluge za razvoj gasilstva, izobraževanja

ter usposabljanja mlajših kadrov v matičnem društvu,

v občini Pesnica in v Gasilski zvezi Slovenske gorice.

7

InvesTICIJe

PROJEKT »KLOPOTEC« – OZNAČITEV VINSKO-TURISTIČNIH CEST Danica Haložan

Občina Pesnica je s svojo bogato vinsko ponudbo del »VINSKO-TURISTIČNE

TRANSVERZALE SLOVENIJE«. Na našem območju delno potekata VTC 18

in VTC 19. Prizadevanja, da bi se omenjeni cesti ustrezno označili ter tako

usmerjali k ponudnikom vina in ostalih produktov, potekajo že dlje časa.

Občina Pesnica je bila pobudnica skupnega pristopa k označitvi vinskih cest

na celotnem območju, saj označitev znotraj posamezne občine ni smiselna,

ker ne prinese želenih učinkov.

Občina Pesnica je skupaj z MO Maribor in občinami Duplek, Kungota in

Šentilj ustanovila lokalno akcijsko skupino »TOTI LAS«. Julija 2012 je »TOTI

LAS« objavil 3. razpis za nabor projektov, ki bodo upravičeni do nepovratnih

sredstev iz ukrepov 4. osi Programa razvoja podeželja za obdobje 2007–2013,

po pristopu LEADER. Občina Pesnica je skupaj z občinami, na območju katerih

potekata omenjeni vinski cesti, na razpis prijavila projekt »KLOPOTEC«, ki

vključuje označitev vinsko-turističnih cest na območju »TOTI LAS«. Projekt

vodi Mariborska razvojna agencija, ki je tudi upravljavec LAS-a, občine

ustanoviteljice pa so partnerji v projektu. S pridobljenimi sredstvi iz razpisa in

občinskimi sredstvi se bodo postavile table, ki bodo označevale ponudnike

vina in ostalih produktov, izdelala se bo karta območja s predstavitvijo vinsko-

turistične ponudbe, s primernim oglaševanjem in promocijo pa se bo poskrbelo

za širšo prepoznavnost in obiskanost ponudnikov. K aktivnemu sodelovanju

so bili povabljeni vsi ponudniki.

Skupna vrednost projekta je 124.818,00 evrov, od tega zagotavlja Ministrstvo

za kmetijstvo in okolje iz programa LEADER 89.919,50 evrov, preostanek pa

zagotavljajo občine iz občinskih proračunov.

Maja 2013 smo prejeli odločbo o odobritvi navedenih sredstev s strani

pristojnega ministrstva. Na osnovi odločbe se bodo podpisale pogodbe s

partnerji pri projektu ter začele vse aktivnosti za izvedbo projekta. Projekt naj

bi se zaključil do konca letošnjega leta.

GARANCIJSKA SHEmA PODRAVJA Danica Haložan

Garancijska shema Podravja je bila ustanovljena kot regionalni garancijski

sklad na podlagi Pogodbe o finančnem transferju za razvoj in postavitev oz.

dokapitalizacijo garancijskih skladov št. 321-14/99-6-1203, sklenjene med

izvajalsko organizacijo, Ekonomskim inštitutom Maribor (EIM) ter Ministrstvom

za malo gospodarstvo in turizem. Država je izvajalski organizaciji leta 2000

nakazala nacionalna sredstva v višini 50.000,000 SIT (208.646 EUR) z

namenom, da pridobi sredstva od lokalnih skupnosti in vzpostavi regionalno

garancijsko shemo. EIM je vzpostavil regionalno partnerstvo, Konzorcij za

razvojne naloge Podravja (Konzorcij) občin t. i. „Zgornjega Podravja“, Zavoda

RS za zaposlovanje ter predstavnikov delodajalcev in delojemalcev. Konzorcij

je na podlagi konzorcijske pogodbe z EIM sklenil Pogodbo o vzpostavitvi in

delovanju Regijskega pospeševalnega centra z Garancijskim skladom (ta se

je pozneje preimenoval v Garancijsko shemo Podravja – GSP). Vplačila članic

Konzorcija v GSP so potekala med letoma 2000 in 2003. Do konca leta

2003 je v GSP vstopilo 12 občin, Območna obrtno-podjetniška zbornica in

Štajerska gospodarska zbornica, ki so v GSP skupaj prispevale 376.368 EUR.

Kot članica ves čas aktivno deluje tudi Občina Pesnica.

Sredstva GSP so namenska, EIM je zaradi preglednosti odprl posebni račun.

Sredstva GSP so garancija za bančna posojila malih in srednje velikih podjetij

(MSP) z območja članic GSP. Izdaja garancij poteka na podlagi javnega razpisa

za garancije in posojila pod ugodnejšimi pogoji, ki ga objavita EIM in izbrana

banka. Banko izbere Konzorcij na predlog izvajalske organizacije. Članice

GSP so oblikovale garancijski odbor, ki preučuje vloge podjetij in sprejema

sklepe o dodelitvi garancij. EIM podpira delovanje garancijskega odbora in

pomaga podjetjem pri pripravi vlog za posojila z garancijami. GSP jamči za

posojila do višine 50 % odobrenega posojila z depozitom, ki ga deponira

pri izbrani banki. Depozit se ne obrestuje in se sprosti, ko je posojilo v celoti

povrnjeno. Na podlagi pogodbe s Slovenskim podjetniškim skladom (SPS),

ki se sklepa na letni ravni, ima GSP možnost povečati jamstvo na do 80 %

odobrenega posojila.

Garancijska shema Podravja je imela v letih 2000 do 2006 skupaj 5

razpisov. Na teh je izbrana banka podelila skupaj 1.333.351 EUR posojil,

za katere je GSP namenila 711.733 EUR garancij. Multiplikator na vložena

lokalna sredstva je torej znašal 3,54.

Trem podjetjem s sedežem v občini Pesnica se je odobrilo 92.823 EUR

posojil, za katera je GSP odobrila 55.091 EUR garancij. Celotna sredstva, ki

jih je v GSP prispevala Občina Pesnica (4.590 EUR), so vezana kot jamstvo

za dolgoročno posojilo z rokom vračila konec leta 2016.

Nekatere občine so v letošnjem letu izstopile iz GSP (6 občin), medtem ko

Občina Pesnica še naprej ostaja članica in s tem omogoča obliko podpore

razvoju podjetništva.

8

Zaradi dolge zime in obilice snega so se stroški zimske službe, ki so breme

občinskega proračuna, zelo povečali.

Občina Pesnica je za zimsko sezono 2012/2013, ki se uradno prične

15. novembra in konča 15. marca, porabila dobrih 200 % več sredstev kot

so bila planirana v tej sezoni za zimsko vzdrževanje cest. Ceste so zaradi

posipnih materialov in obilice padavin zelo poškodovane. Posledično pa to

pomeni, da je ostalo veliko manj proračunskih sredstev za letno vzdrževanje

oz. sanacijo poškodb na cestah, za katere se trudimo, da jih v čim krajšem

času uspemo sanirati.

InvesTICIJe

OBISKAL NAS JE DIREKTOR DIREKCIJE ZA TURIZEm Monika Buser

Vsi se prav dobro zavedamo in strinjamo, da je lahko turizem v prihodnosti

uspešna razvijajoča se gospodarska panoga prav v našem okolju. Da bi se

posamezniki v to vejo gospodarstva lažje vključevali, nas je v Jakobskem

Dolu, na pobudo poslanca Državnega zbora Republike Slovenije, Marjana

Pojbiča, obiskal generalni direktor Direkcije za turizem in internacionalizacijo,

mag. Marjan Hribar. Predstavil nam je delovanje Direkcije ter strategijo razvoja

slovenskega turizma in možnosti vključevanja našega okolja.

Povabilu se je odzvala tudi direktorica Zavoda za turizem Maribor, Janja

Viher, in številna društva iz kraja.

DOLGA ZImA IN OBILICA SNEŽNIH PADAVINDušan Janežič

KmETIJSTVOMonika Buser

Občina Pesnica je na podlagi Pravilnika o dodeljevanju državnih pomoči,

pomoči de minimis in izvajanju drugih ukrepov na področju razvoja kmetijstva in

podeželja (MUV 31/2007) v letu 2012 razpisala nepovratna finančna sredstva

za uresničevanje ciljev občine na področju razvoja kmetijstva in podeželja.

Občina Pesnica je proračunska sredstva namenila za ukrep Zagotavljanje

tehnične pomoči v kmetijskem sektorju.

Izvajalec tehnične podpore Zavod za kmetijstvo Maribor je pisno obvestil vse

pravne oz. fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in so vpisane

v register kmetijskih gospodarstev ter imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska

zemljišča in ležijo na območju Občine Pesnica. Prijavilo se je 156 kmetijskih

gospodarstev in prejelo nepovratna sredstva za zagotavljanje tehnične pomoči

v skupni vrednosti 18.916,42 €.

Za leto 2013 so za izvedbo razpisa načrtovana sredstva v višini 35.000 €.

9

InvesTICIJe

šKODA ZARADI ZEmELJSKIH PLAZOV V OBČINI PESNICA Monika Buser

Za razvoj zemeljskega površja so plazovi nekaj povsem naravnega, lahko

bi rekli, da so razvojno stari toliko kot planet Zemlja. Žal pa so za živo naravo,

še zlasti za človeka, ti pojavi škodljivi in nezaželeni, ker pogosto nastanejo na

življenjsko ugodnih terenih (kmetijskih zemljiščih, plodnih tleh, vodotokih …).

Plazovi so po večini posledica človekovih napak, kar pomeni, da pri posegih

v prostor niso bile upoštevane naravne zakonitosti.

Potem ko smo se na Občini Pesnica po hudi zimi morali soočiti z visokimi

stroški pluženja, je letošnja nadpovprečno visoka količina snega povzročila,

da sta razmočen teren in obilna količina vode sprožila številne plazove, že

obstoječi plazovi pa so se dodatno razširili. Povečali so se tudi pretoki vod.

Podtalne vode so poplavljale njive, travnike, dvorišča. Prostovoljna gasilska

društva so morala nekajkrat intervenirati. Na kratko, klimatske razmere v zadnji

zimi so pripomogle k temu, da so prejšnja leta posušene podlage postale

preobremenjene z vodo.

V občini Pesnica smo si ogledali in evidentirali večje število plazov, ki ogrožajo

predvsem cestno in komunalno infrastrukturo, nekateri tudi zasebne dovozne

poti ter stanovanjske in gospodarske objekte. Dve javni poti smo zaradi plazov

in ogrožanja varnosti morali začasno zapreti, nekaj cest pa smo z interventnimi

ukrepi Občine usposobili za delno prevoznost.

Trenutno plazovi predstavljajo resen problem za normalno delovanje Občine,

saj je njihova sanacija po strokovni oceni geologa zelo visoko finančno

ovrednotena in Občina teh sredstev iz sprejetega proračuna ne more zagotoviti.

12. 4. 2013 smo na Ministrstvo za obrambo, Uprave RS za zaščito in

reševanje, poslali seznam takrat obstoječih plazov v javni infrastrukturi, kmetijskih

zemljiščih in pri fizičnih osebah. Prav tako smo Ministrstvo za kmetijstvo in

okolje obvestili in jim pojasnili težave, s katerimi se srečujemo na tem področju.

Do današnjega dne še nismo prejeli nobenih navodil glede možnosti poziva za

popis uradnih škodnih zahtevkov. Pojavljajo se dodatni plazovi, ki smo jih prav

tako evidentirati, vendar čakamo na navodila pristojnih inštitucij in na možnost

vnosa podatkov v državni program, ki je osnova za vnos škodnih zahtevkov

in možnosti za pridobitev državne pomoči za sanacijo plazov.

POT DO KRUHABerta Čobal Javornik

Ne asfalt in ne beton,

zemlja rodi, daje nam rod.

Pot do rezine kruha je dolga.

Zemljo je treba preorati,

gnojiti, pobranati.

Njivo posejati in žito požeti.

Klasje zmlatiti in zrnje zmleti.

Iz moke umesiti testo.

Glive kvasovke testo rahljajo,

da vzhaja. Čas je za peko.

V krušni peči gorijo drva.

Lopar, greblica in omelo

so peki v pomoč …

Tudi pekarne pečejo kruh

in je na voljo v prodajalnah.

Pečen doma v pečici ali v peči,

kruh je dobrota!

Vredna spoštovanja, zahvale

in prošnje … daj nam danes …

Nekoč,

za volom je stopal orač.

Plug rezal je brazde,

plitke, globoke.

In z roko tresočo

orač si otiral je znoj.

Danes vse je drugače ...

Čez noč

je gozd ozelenel,

je grm zacvetel,

je ptiček zapel

in medil je nasad.

Čez noč

prišla je v deželo,

prijazna pomlad.

10

DObRO Je veDeTI

ON NAm IN mI NJEmUFranja Senčič

PRIREDITEV OB PODELITVI NAZIVA ČASTNI ČLAN KULTURNO-UmETNIšKEGA DRUšTVA PETER GOLOB JAKOBSKI DOL G. FRANCU mARKOVIČU

V nedeljo, 9. junija 2013, je v Jakobskem Dolu pred Gostilno in vinoteko Žmavc

potekala prireditev ob podelitvi naziva „častni član“ dologoletnemu župniku iz Jakoba,

g. Francu Markoviču.

Zgodovina nas uči, da so v slovenskih krajih bili nosilci kulturnega življenja in varuhi

kulturne dediščine, še posebej na podeželju, duhavniki. Tako je tudi v Jakobskem Dolu

pustil neizbrisen pečat upokojeni župnik, g. Franc Markovič.

Pravijo, da se je 13. maja leta 1971 v Jakob v Slovenskih goricah na mopedu

pripeljal postaven mladenič, ki je s svojstvenim značajem, z delavnostjo in z izjemnimi

organizacijskimi sposobnostmi ter s pastoralnim delom naredil velike premike v

majhni vasi.

Kulturno-umetniško društvo Peter Golob Jakobski Dol se je osredotočilo le na trud

g. Markoviča, ki ga je vložil v ohranjanje kulturne dediščine. Zavidljivi so njegovi dosežki,

saj je bilo prav vsako leto nekaj storjenega. Obnovilo se je razpadajoče župnišče, tako

njegova zunanjost kot notranjost. Župnijska cerkev sv. Jakoba je dobila prijazno podobo

z novo fasado, večkrat obnovljeno streho in zvonikom, z restavriranimi notranjimi

poslikavami, oltarji, novim glavnim oltarjem in abonomom. Nad vasjo donijo

kar trije zvonovi in s kora se slišijo orgle. Ob cerkvi se je zgradila večnamenska

dvorana, v kateri je dovolj prostora za srečanja večjih skupin in tudi nočitve so

mogoče. Obnavljala so se znamenja, kapelice in križi po zaselkih vasi in med

njimi zagotovo izstopa kapela sv. Martina, ki se beli sredi zelenih vinogradov na

Ročici. Pri obnovah prostorov je bilo vedno v mislih udobje ljudi in Jakobčani

so med prvimi imeli asfaltirano pot do svetišča, ogrevano cerkev, tople učilnice

in sodobno ozvočenje.

Plod nenehnega dela je zavidljivo urejeno središče vasi, ki ga predstavlja

prav župnijska cerkev. Danes 75-letni duhovnik živi v Domu sv. Lenarta ter

se spopada z boleznimi. Jakobčani pa vsak dan bolj cenijo njegovo delo,

ki je pustilo v kraju in v ljudeh majhne slovenjegoriške vasi neizbrisne sledi.

V sončnem popoldnevu se je v ritmu Male pihalne godbe Neuvirtovi Štajerci

zbralo zavidljivo število obiskovalcev in skupaj smo obujali spomine ter se

prepustili kulturnemu programu. Z izvirnim nastopom in ubranim petjem

sta presenetila otroški zbor in mladinski zbor Osnovne šole Jakobski Dol z

zborovodjem, profesorjem Aleksandrom Šijancem; prav tako iz osnovne šole

pa so se nam pridružili tudi plesalci folklorne skupine pod vodstvom profesorice

Štefke Kocjan Miuc, ki so poželi gromek aplavz. Ob otroški folklorni skupini pa

so se zavrteli še odrasli plesalci Folklorne skupine Turistično-vinogradniškega

društva Jakob. Iz zakladnice ljudskih pesmi smo slišali dve v izvedbi Predic z

Vinkom. Še posebej ponosno pa so prepevali dolgoletni sodelavci g. Markoviča

– moška komorna skupina Zvon in Cerkveni mešani pevski zbor. Za smeh so

poskrbeli Zala, Eva, Erik in Tadej s šaljivimi dramskimi uprizoritvami; ob koncu

pa nas je očarala še plesalka Darja Belej, ki je doživeto odplesala ob skladbi Ti

si ta luč. Plaketo je g. Markoviču izročil g. Venčeslav Senekovič, župan Občine

Pesnica, ob tem pa je dobitnik naziva prejel še oljno sliko domačega Jakoba,

ki jo je velikodušno poklonil akademski slikar g. Rado Jerič.

Prireditev je bila prijetna in druženje se je nadaljevalo ob pogostitvi, za

katero so poskrbeli: Društvo kmečkih žena iz Jakoba, vinogradništva Perko,

Senekovič, Bračko, Šumenjak, Matečko, Harc in BioSad, Gostilna Žmavc

ter jakobske gospodinje. Na pomoč pa so priskočili še gasilci PGD Jakob in

članice KUD-a Nedeljska šola.

KUD Peter Golob Jakobski Dol je v svojo kroniko z veseljem dodal novega

častnega člana, g. Franca Markoviča, saj takšnih osebnosti res ni veliko.

Po zaključku redakcije nas je doletela žalostna vest, da je v 76. letu

starosti izgubil boj z zahrbtno boleznijo upokojeni župnik, nekdanji

dekan in nad dekan iz Jakobskega Dola, gospod Franc Markovič.

Zahvaljujemo se mu za vsa dobra dela in mu želimo miren zadnji počitek.

Uredništvo

11

DObRO Je veDeTI

DELEGACIJA SLOVENSKIH ŽUPANOV V FREIBURGURoman Richter, podžupan

V času od 8. do 12. maja se je delegacija slovenskih županov udeležila

strokovne ekskurzije v Nemčiji. 16 slovenskih županov in podžupanov se je

udeležilo strokovnega obiska v občini Pfaffenweiler, v neposredni bližini mesta

Freiburg, kjer so v petdnevnem, nadvse prisrčnem druženju izmenjevali izkušnje

z 21 nemškimi župani iz celotne Nemčije.

Že sam sprejem v mestu Pfaffeenweiler, kakor tudi celotno dogajanje vseh

pet dni je bilo izjemno prisrčno ter nadvse gostoljubno. Ob prihodu nas je

pričakala množica ljudi z nemškimi ter slovenskimi zastavami. Naš obisk je bil

tudi medijsko zelo odmeven, saj je o dogajanju vsak dan poročal časopis z

naklado več kot 100.000 izvodov. Občina Pfaffenweiler je znana po odličnih

vinih, saj večji del občine pokrivajo vinogradi. Ob tej priložnosti smo gostitelje

obdarili z našimi odličnimi vini iz vinske kleti Dveri-Pax.

Župan mesta Freiburg, Dieter Salomon, je udeležencem ekskurzije povedal,

kako je mesto Freiburg postalo energetsko najučinkovitejše mesto, kjer se

vse vrti okoli energije iz obnovljivih virov. V občini izkoriščajo solarno energijo,

imajo 4 manjše hidroelektrarne, daljinsko ogrevanje na lesno biomaso ter 4

vetrnice. Na ta način proizvedejo več električne energije kot je porabi občina,

ki ima 225.000 prebivalcev.

Nemški župan je kot primer dobre prakse izpostavil dejstvo, da je večina

elektrarn v lasti občanov, saj so se odločili za zadružni sistem.

Ogledali smo si tudi bioplinarno, kjer proizvajajo plin iz industrijske koruze

ter iz ostankov hrane in sadja. Posebej zanimiva je bila predstavitev poslovne

cone, ki je v lasti 13 občin in je nastala na področju nekdanjega NATO-vega

vojaškega letališča.

Cona obsega površino cca 500 hektarjev. Občine lastnice poslovne cone

so deležne 5% deleža dobička podjetij, ki so v poslovni coni.

V Freiburgu so nam podrobno predstavili tudi delovanje nogometne šole

FC Freiburg, ki velja za eno najkvalitetnejših v Nemčiji. Trenutno se v njej na

profesionalno nogometno kariero pripravljajo 104 dijaki.

V okviru obiska smo v mestu Pfaffenweiler imeli tudi nekaj prireditev

in sprejemov, odigrali pa smo tudi nogometno tekmo z nemškimi župani.

Tekma je bila osrednji dogodek ob občinskem prazniku občine gostiteljice.

Tudi medijsko je bil ta dogodek zelo podprt, saj je o tekmi obširno poročal

osrednji freiburški časopis, ki je članek naslovil »Die Slowenen sind jetz dicke

Freunde«. Prav krepitev prijateljstva je bil osnovni namen našega obiska, ki

je bil tudi dosežen. Na tekmi je bilo prisotnih veliko eminentnih gostov, med

njimi tudi slovenski generalni konzul Marko Vreč. Tekmo si je ogledalo več

kot 2.000 ljudi, kar je ob podatku, da celotna občina šteje 2.500 ljudi, zares

izjemen obisk. Organizatorji so poskrbeli za nepozabno kuliso z množico

nastopajočih ter z državnima himnama. Tekmi je sledilo splošno druženje ob

zvokih ansambla Zupan iz Slovenije.

Ves čas našega bivanja v Freiburgu in okolici smo imeli veliko stikov s

Slovenci, živečimi v Nemčiji. Kljub temu, da se jih je veliko rodilo v Nemčiji,

niso pozabili slovenskega materinega jezika, kar kaže na njihovo visoko stopnjo

razvitega domoljubja.

Ob koncu ekskurzije smo nemške prijatelje povabili na obisk v Slovenijo,

kar so z velikim veseljem sprejeli.

• inštrukcije za osnovno in srednjo šolo,

• priprava na poklicno in splošno maturo,

• pomoč pri učenju,

• tečaji tujih jezikov,

• ustvarjalne delavnice,

• varstvo otrok.

STROKOVNI KADER IN UGODNE CENE!

PLAneT znAnJA, Mojca Gjura s.p.

Kettejeva ulica 21, 2000 Maribor

GSM.: 041 444 183, Tel.: 02 332 38 97

e-pošta: mojca.kukovec@amis.net, mojca.kukovec@gmail.com

splet: www.planet-znanja.si

12

DObRO Je veDeTI

CENTER ZA SOCIALNO DELO PESNICA PRAZNUJE 20 LET DELOVANJAAdela Postružnik, direktorica

Center za socialno delo Pesnica je javni socialnovarstveni zavod, ki opravlja

dejavnost socialnega varstva na območju Upravne enote Pesnica, za območje

občin Pesnica, Kungota in Šentilj. Center je bil ustanovljen 1. 1. 1993 z

Odlokom o ustanovitvi centra za socialno delo Pesnica.

Mrežo javne službe centrov za socialno delo zagotavljata država in lokalna

skupnost, ustanoviteljske pravice so urejene tako, da ne posegajo v strokovno

avtonomijo centrov za socialno delo, odvisnost od ustanovitelja se kaže v

finančnem smislu. Država je centrom namenila osrednjo vlogo koordinatorja

socialnovarstvene dejavnosti in avtonomnost.

Center je v letu 1993 začel delovati v prizidku Osnovne šole v Pesnici.

Takrat so centri po celotni državi delovali v skromnih prostorih. Z razvojem

dejavnosti in še zlasti s spremembo zakonodaje in s pridobivanjem vedno

novih in zahtevnejših strokovnih nalog se je pojavila potreba po ustreznejših

poslovnih prostorih. Ker je tudi Osnovna šola Pesnica potrebovala prostore,

ki jih je zasedal Center, se je Center za socialno delo Pesnica leta 2001 selil

v preurejene poslovne prostore v Kulturnem domu v Pesnici.

Dejavnosti, ki jih centri opravljajo na svojem območju, so univerzalne in pod

zakonskimi pogoji dostopne vsem uporabnikom. Država in seveda centri za

socialno delo s svojim delovanjem zasledujejo osnovni cilj delovanja – zagotoviti

uporabnikom enak standard in enako dostopnost storitev.

V zadnjem desetletju sta si s prizadevanji za dosego cilja enake dostopnosti

do storitev socialnega varstva in drugih storitev država in tudi lokalna skupnost s

centri za socialno delo, občinami in drugimi inštitucijami prizadevali za postavitev

enotnih upravnih stavb, v katerih bi se uporabnikom zagotovile storitve na

enem mestu. Tako je bila na območju Upravne enote Pesnica, na pobudo in

prizadevanja župana Občine Pesnica, gospoda Venčeslava Senekoviča, leta

2010 v Pesnici v zgrajena upravna stavba, v kateri je dobil nove, primerne

poslovne prostore tudi Center za socialno delo Pesnica.

Temeljne podlage za delovanje centra so opredeljene v Zakonu o socialnem

varstvu.

Dejavnost centra obsega:

- izvrševanje javnih pooblastil in nalog po drugih predpisih,

- storitve socialne preventive,

- storitve prve socialne pomoči,

- storitve pomoči družini za dom,

- storitve osebne pomoči,

- storitve pomoči družini na domu,

- organiziranje skupnostnih akcij za socialno ogrožene skupine prebivalstva.

Glavni cilj, ki ga pri svojem delovanju zasleduje center, je zagotavljanje in

izboljšanje kakovosti življenja ljudi na celotnem področju, ki ga pokriva. Pri

izvajanju nalog center upošteva potrebe uporabnikov, ki izhajajo iz specifičnega

okolja. Center pri svojem delu in doseganju ciljev sledi usmeritvam, zapisanim v

Resoluciji o nacionalnem programu socialnega varstva in Programu dela centra,

kot so: ugotavljanje potreb posameznega uporabnika, uveljavljanje individualnih

načrtov reševanja socialne stiske in težav, predstavitev vseh možnih rešitev in

drugih mrež izvajalcev, opolnomočenje in usposabljanje uporabnikov za čim

bolj neodvisne oblike življenja, krepitev vključevanja uporabnikov socialnega

varstva v aktivno reševanje lastnih stisk in težav ter sooblikovanje strategij

za izboljšanje življenjskih možnosti, vzpostavitev metode podpore namesto

nudenja pomoči, seznanjanje uporabnika z njegovimi pravicami in z načini za

njihovo uveljavljanje in drugim.

Največji obseg dela centra zavzemajo javna pooblastila, določena z

različnimi zakoni: zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, zakonom

o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, zakonom o socialnem varstvu,

zakonom o izvrševanju kazenskih sankcij, zakonom o družbenem varstvu

duševno in telesno prizadetih oseb ter drugimi zakoni in podzakonskimi akti.

Zakonodaja, ki določa delovanje centra, je pomembna predvsem zato, ker

je v njej zapisan delokrog nalog in storitev, ki jih mora opraviti center.

Center si vseskozi prizadeva tudi za izvajanje storitev. Tako že od leta 1993

izvaja storitev pomoč družini na domu za vse tri občine, ki jih pokriva s svojo

dejavnostjo. Storitev se je začela izvajati z javnimi deli; s spremembo zakonodaje

in s prizadevanji tako centra kot tudi občin pa se storitev izvaja na visokem

strokovnem nivoju, s petimi redno zaposlenimi socialnimi oskrbovalkami v

Občini Pesnica. Z izvajanjem storitve se občanom omogoča možnost izbire

različnih oblik pomoči, pri čemer se zasleduje načelo enake dostopnosti do

storitev in omogoča, da starejši ljudje, ki potrebujejo pomoč druge osebe, čim

dlje ostanejo v domačem okolju.

13

DObRO Je veDeTI

Center si je v obdobju svojega delovanja vseskozi prizadeval tudi za pomoč

družinam z mladoletnimi otroki. Slabšanje razmer v družbi se odraža tudi v

življenjskih razmerah lokalnega prebivalstva, ki je zaradi propada industrije v

Mariboru v devetdesetih letih, kamor je dnevno na delo odhajalo veliko ljudi,

ostalo brez zaposlitve in sredstev za preživetje. Finančne stiske, ki pestijo

družine zaradi brezposelnosti, splošne ekonomske krize in varčevanja, ki je

najbolj prizadelo prav ranljive skupine prebivalstva, se odražajo tudi v povečanju

nasilja v družini in v odvisnostih, kar se pogosto odraža tudi v vzgojnih težavah

otrok. Center je kot nosilec javnih pooblastil dolžan družinam v težavah nuditi

pomoč oz. ukrepati v stiski. Da bi bilo ukrepov centra čim manj, center že od

leta 2002 nudi pomoč in podporo družinam z mladoletnimi otroki v okviru

programa »Socialno-pedagoška pomoč družinam na domu«, ki se izvaja v

vseh treh občinah. Programa pa ne bi bilo mogoče izvajati brez finančne

pomoči občin – program za pomoč družinam tako že od leta 2000 financira

tudi Občina Pesnica.

Pri svojem delovanju center posveča posebno pozornost tudi drugim ranljivim

skupinam prebivalstva, kot so osebe s težavami v duševnem zdravju, starostniki

s težavami, osebe, ki trpijo nasilje v družini, brezposelne osebe, duševno in

telesno prizadete osebe, ki potrebujejo pomoč druge osebe, invalidi in drugi.

Seveda delovanja centra ne bi bilo brez prizadevnih sodelavcev, ki s svojim

strokovnim delom in občutkom za sočloveka pogosto na meji izgorelosti

blažijo stiske ljudi. Center se je že od začetka svojega delovanja srečeval s

kadrovskim pomanjkanjem, še zlasti ob upoštevanju specifičnosti področja

(obmejno ruralno področje z visokim številom brezposelnih). Spremembe in

sprejemi nove zakonodaje, kot so: sprememba Zakona o socialnem varstvu

leta 2002, Zakona o preprečevanju nasilja v družini, Zakona o duševnem

zdravju in Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij imajo za posledico nove

naloge in tudi povečanje števila nalog – kadrovskih okrepitev pa kljub sprejetim

normativom ni bilo. Nenazadnje pa je razvoj stroke privedel do specializacije

posameznih nalog, za kar je bilo potrebno pridobivati vedno nova specialna

znanja. Še do danes na centrih ni določen standard zaposlenih. Vsak center

bi, glede na sedanjo organiziranost, za kvalitetno izvajanje nalog potreboval

strokovno delovno skupino (psihologa, pedagoga, pravnika), vendar je center

pravnika dobil šele leta 2008. Za triažna poročila in strokovna izvedeniška

mnenja, ki jih center potrebuje v postopkih odločanja, pa sodeluje z zunanjimi

strokovnjaki, kliničnimi psihologi, specialnimi pedagogi in z drugimi.

Center si z razvojem timskega dela prizadeva za kvalitetno strokovno

izvajanje nalog, v multidisciplinarne in interdisciplinarne time vključuje tudi

zunanje strokovnjake.

Zaradi zagotavljanja strokovnosti zaposlenih in opravljanja vedno zahtevnejših,

specializiranih strokovnih nalog, si center prizadeva za stalno izobraževanje

zaposlenih. Tako je bila strokovnim delavcem omogočena vključitev v različne

oblike poglobljenih usposabljanj, kot so družinska mediacija, neverbalna

komunikacija in druga izobraževanja za pridobivanje dodatnih znanj, tehnik in

metod dela. Center je delavcem, ki so se odločili za pridobitev višje stopnje

izobrazbe, takšno izobraževanje tudi omogočil.

V okviru programa »Spodbujanje zaposlovanja iskalcev prve zaposlitve na

področju socialnega varstva – pripravniki«, ki je financiran iz ESS, je center v

vseh letih delovanja nudil pripravništvo diplomantom prava, socialnega dela

in tudi psihologije ter jim tako omogočil, da so lahko opravili izpit iz področja

socialnega varstva in s tem pridobili več možnosti za zaposlitev. Center je tudi

učna baza študentom Fakultete za socialno delo. S sofinanciranjem občin in

Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve izvaja tudi več programov javnih

del in tako omogoča zaposlitev najtežje zaposljivim osebam iz lokalnega okolja in

nenazadnje z zaposlitvami v programih javnih del zmanjšuje pomanjkanje kadra.

Velik mejnik na področju delovanja centra je bil januar 2012, ko sta se

začela uporabljati dva nova zakona na področju socialne zakonodaje, Zakon

o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) in Zakon o socialnovarstvenih

prejemkih (ZSVarPre). Za izvajanje obeh zakonov je bila potrebna tudi

informacijska podpora – ISCSD 2. Zaradi začetnih težav z informacijsko

podporo, je sprememba zakonodaje posledično povzročila precejšnje zaostanke

pri odločanju o materialnih pravicah, ki pa jih je center dobro obvladoval.

Posledice nove socialne zakonodaje pa so tudi nove socialne stiske nekaterih

skupin prebivalstva, to so zlasti družine z otroki, ki so zaradi drugačnega

upoštevanja dohodkov pri dodelitvi denarne socialne pomoči, otroškega dodatka

in štipendije (otroški dodatek, preživnine, študentsko delo …) prikrajšane.

Druga skupina so starostniki – upokojenci, ki so se zaradi želje po ohranitvi

težko prigaranega premoženja odpovedali varstvenemu dodatku, ki so ga

zaradi izjemno nizke pokojnine pridobili kot dodatek k pokojnini. Le upamo

lahko, da se bodo stiske s predvideno spremembo zakonodaje zmanjšale.

Center je tudi v vlogi koordinatorja v lokalni mreži pluralnih programov z nalogo

koordinacije na ravni storitev, razvoja skupnostnih programov, povezovanja

sistema in spodbujanja novih programov.

Žal opažamo, da je na področju delovanja centra pomanjkanje programov

in storitev, zato se strokovni delavci centra pri svojem delovanju povezujemo

z izvajalci storitev in programov v regiji, kamor po potrebi ali na predlog sodišč

in drugih napotujemo uporabnike.

Center si pri svojem delovanju prizadeva tudi za sodelovanje z lokalnim

okoljem, zlasti z nevladnimi organizacijami in društvi. Na tem mestu se

zahvaljujem vsem, ki kakorkoli pomagajo strokovnim delavcem centra pri

boljšem prepoznavanju potreb ljudi v okolju.

S finančno pomočjo Občine Pesnica in s posluhom tako župana kot ostalih

pristojnih za stiske občanov lahko center s svojim delovanjem in z izvajanjem

dodatnih programov in storitev nudi pomoč najbolj ranljivim skupinam občanov.

14

DObRO Je veDeTI

SVETOVNI DAN ZEmLJEAlenka Lorber, vzg., in Marija Herinek

Zemlja je velika učiteljica tistim, ki ji znajo prisluhniti.Življenje se tu ne bo končalo, ne glede na to,kaj počne človeštvo. Zemlja bo ostala.Le človeštvo se bo vrnilo v nič, od koder je prišlo,razen če ne bomo spremenili svojih navad.” Luise HAY

22. aprila smo v vrtcu Jakobski Dol (skupina »ŽABICE«) praznovali dan

Zemlje. Svetovni dan zemlje je namenjen osveščanju ljudi o pomenu varovanja

našega planeta, ki nam omogoča življenje in daje gostoljubje.

Ker se ob tem dnevu pripravljajo različne prireditve, s katerimi se želi

opozoriti na edinstvenost planeta, na katerem živimo, smo se odločili, da tudi

mi prispevamo svoj delček. Ker je navada, da se ob rojstnem dnevu nekaj

podari, smo tudi mi obdarili Zemljo – posadili smo fižolčke. Vsak otrok je nasul

zemljo v svoj lonček in vanj posadil fižolček. Nato smo vsak dan spremljali in

opazovali, kako naši fižolčki rastejo. Otroci so pri tem uživali in se razveselili,

ko so zagledali, da so naši fižolčki že vzklili. Lončke s posajenimi fižolčki so

odnesli domov, kjer so jih skupaj s starši presadili v njihove vrtove.

Vtisi otrok, staršev in vzgojiteljic so pozitivni in hkrati navdušujoči ob spoznanju,

da vsakdanje življenje otrok v vrtcu bogatimo tako, da poskrbimo za lastno

zdravje, se učimo o naravi, z njo živimo in v njej uživamo.

AqUASySTEmS – VARUJmO SVOJO KAPLJICO VODEMihaela Fike

Le kdo ne pozna centralne čistilne naprave (CČN) Maribor, katere delovanje

ima izjemen pomena za mesto Maribor in tudi okoliške kraje, saj bistveno

zmanjšuje onesnaženost voda ter izboljšuje kakovost podtalnice in rečnih

ekosistemov. S svojim delovanjem prispeva k trajnostnemu razvoju mesta,

saj zagotavlja visoko kakovost in urbano kulturo bivanja. CČN Maribor deluje

že od leta 2002. Cilj podjetja AquaSystems pa ni zgolj izvajanje osnovnega

poslanstva, kot je okoljevarstvo, ampak si podjetje prizadeva tudi na področju

ozaveščanja lokalnega prebivalstva o pomenu varstva okolja. V okviru tega

izvajajo družbeno odgovorne projekte.

Eden izmed teh je tudi projekt VARUJMO SVOJO KAPLJICO VODE, ki je

namenjen aktivnemu in zabavnemu izobraževanju osnovnošolcev o tematikah,

povezanih s čiščenjem odpadnih voda. V tem projektu oz. nagradnem natečaju

so letos prvič sodelovali tudi učenci OŠ Pernica pod vodstvom mentorice

Mihaele Fike. Prijavljenih je bilo 27 osnovnih šol. Letos je bil projekt zastavljen

drugače kot prejšnja leta, in sicer tako, da so vsakoletni ustvarjalni natečaj za

osnovnošolce prenesli na svetovni splet. Učenci so se tako preko interaktivnega

spletnega portala učili o pomenu varovanja voda skozi igro, hkrati pa so imeli

možnost komuniciranja z ostalimi udeleženci v projektu. Pri tem pa so razvijali

tudi svojo računalniško pismenost.

Pohvaliti moram zavzete učence, ki so s svojo predanostjo skupaj dosegli

zavidljivo število točk in se uvrstili na odlično drugo mesto. S tem smo prejeli

donacijo za potrebe učnih projektov na področju naravoslovja v višini 600 €.

Učenci, ki so prejeli največje število glasov, pa so prejeli še osebne majice z

motivom kapljice, ki so jo v okviru natečaja izdelali sami.

S tem pa naša zgodba še ni končana. Zavedamo se, da je prihodnost

varovanja okolja v naših rokah. K varovanju voda lahko prispevamo vsi. Ne

pozabimo: voda je dragocena. Že z malo pozornosti lahko prispevamo k

boljšemu življenju na Zemlji.

15

22. SREČANJE PESNIšKIH OBRTNIKOV IN PODJETNIKOV IN 30. OBLETNICA OOZ PESNICANatalija Kocbek

V soboto, 13. aprila 2013, so se v hotelu Habakuk v Mariboru zbrali obrtniki

in podjetniki OOZ Pesnica, tokrat na svečani prireditvi ob 30. obletnici delovanja

zbornice in na že tradicionalnem 22. srečanju pesniških obrtnikov in podjetnikov.

Svečanosti se je udeležilo približno 120 obrtnikov in podjetnikov ter povabljeni

gostje: župana občin Pesnica in Šentilj, predstavniki OOZ Maribor, Lenart in

Ruše. Za kulturni program so poskrbele učenke Osnovne šole Kungota.

Na srečanju sta predsednik OOZ Pesnica in član Komisije za podelitev

priznanj podelila vsakoletna priznanja svojim članom obrtnikom in podjetnikom

za dolgoletno delo v obrtništvu in podjetništvu ob delovnih jubilejih, in sicer

za 10, 20 in 30 let dela.

Jubilejno priznanje za 10 let dela so prejeli: Boris PERKO, Ksenija STEINER,

Gorazd VERDONIK in Robert KOLAR.

Jubilejno priznanje za 20 let dela so prejeli: podjetje ABI PRINT, d. o. o., Igor

ARZENŠEK, Vladimir DONKO, Tonček FRAS, Jožefa HLADE, Slavko KOKOT,

Miran KOREN, Mira LORBER, podjetje LOTA, d. o. o., Renata MARHOLD, Zvonko

PAVALEC, Sonja POLANC, Jože REPA, Zvonko ŠKRUBA, Olga ŠLEBINGER,

Darko TENŠEK, Vladimir VAČOVNIK, podjetje AVTOHIŠA FERK, d. o. o., podjetje

DUROT, d. o. o., Jože KARNER, Leopold METHANS, Alojz PAJTLER, podjetje

PEROMA, d. o. o., podjetje TEHNOTIM, d. o. o., Gorazd ŽAGAR.

Jubilejno priznanje za 30 let dela so prejeli: Milan FERK, Franc KRISTL,

Bojan BELNA, Frančišek ŠTAMPFER, Verica VOGRIN ZAFOŠNIK.

Prejemniki priznanj, ki so se udeležili srečanja:

- od leve proti desni – spodaj: Sonja Polanc, Miran Koren, Verica Vogrin

Zafošnik, Alojz Pajtler, Mira Lorber, Stojan Krajnc, Jože Repa;

- od leve proti desni – zgoraj: Vladimir Donko, predsednik zbornice Denis

Mali, član komisije za podelitev priznanj Darko Konečnik, Milan Ferk,

Darko Tenšek, Frančišek Štampfer, Zvonko Pavalec.

PREDSTAVITEV VINOGRADNIšKE mEHANIZACIJE V JAKOBUSimona Hauptman

Kmetijska svetovalna služba pri KGZS Zavodov

Maribor in Ptuj je v nedeljo, 9. 6. 2013, na

vinogradniški kmetiji Matečko v Jakobu, v

sodelovanju s podjetji Agromehanika, INO

Brežice in KMG Podlehnik, organizirala predstavitev

vinogradniške mehanizacije, katere se je udeležilo

preko 100 vinogradnikov.

Izredno visoka udeležba izkazuje interes in

potrebo vinogradnikov po tovrstnih praktičnih

izobraževanjih. Namen predstavitve je bil praktični

prikaz dela posameznih strojev v vinogradu;

takšna druženja pa so tudi odlična priložnost

za izmenjavo izkušenj med vinogradniki in med

vinogradniki in prodajalci ter za izmenjavo mnenj

o iskanju prednosti, tehnoloških rešitev, izboljšav in

usmeritev. Prikazane so bile različne serije traktorjev,

škropilna tehnika, stroji za obdelavo tal in oskrbo

listne stene v vinogradu. V vinogradniški pridelavi

je postalo integrirano vinogradništvo standard,

za programsko obdobje 2014–2020 pa se

pripravljajo nove usmeritve in nabori ukrepov,

DObRO Je veDeTI

16

s katerimi bi bilo možno – poleg ekološkega

vinogradništva – še naprej črpati sredstva za okolju

prijazen način kmetovanja. Temu primerno bo

potrebno prilagoditi tudi tehnologijo v vinogradu, ob

upoštevanju gospodarnosti pridelave pa nameniti še

večji poudarek zmanjševanju stroškov pridelave in

vključevanju rabe mehanizacije, še posebej takšne,

ki vpliva na zmanjšano rabo fitofarmacevtskih

sredstev. Pri obdelavi tal pa bo potrebno vključevati

mehanizacijo, s katero se bodo tudi na območjih z

omejenimi dejavniki našle rešitve za vrstno obdelavo

tal brez rabe herbicidov.

AKTUALNO – mOŽNOST mEDNARODNE PROmOCIJE VAšIH POSLOVNIH IDEJTanja Senekovič

V okviru mednarodnega projekta NO-BLE Ideas – njegovo izvajanje v Sloveniji

koordinira Štajerski tehnološki park – vabimo k sodelovanju vse INOVATORJE,

PODJETNIKE, RAZISKOVALCE, ŠTUDENTE in druge nosilce poslovnih idej, ki

rešujejo izzive na področju kmetijstva in prehrane.

Z namenom spodbujati raziskovalne aktivnosti mladih inovatorjev, promocije

aplikativnih raziskav ter povezovanja javne ter zasebne ponudbe in povpraševanja

po raziskavah in inovacijah za potrebe trajnostnega razvoja na področju

kmetijstva in prehrane na programskem območju jugovzhodne Evrope izvajamo

podporne aktivnosti za nosilce inovativnih idej, da jih z našo pomočjo hitreje

in lažje razvijejo.

Projekt smo podrobneje opisali že v predhodnih Občinskih novicah, tokrat

pa vas želimo seznaniti z aktualnimi informacijami.

V okviru projekta so že vzpostavljene prve lokalne inkubacijske točke,

ob katerih svoje ideje pridno razvijajo podjetniki in bodoči podjetniki, ki se

lotevajo tematike kmetijstva in prehrane. Prav tako je že zaživela tudi spletna

platforma NO-BLE Ideas, namenjena povezovanju vseh relevantnih deležnikov

v okviru zagotavljanja učinkovite poslovne podpore nosilcem inovativnih idej,

promociji le-teh ter njihovemu mreženju za čim hitrejše doseganje konkretnih

poslovnih rezultatov.

Vse, ki želite biti pri razvoju svojih idej deležni naše poslovne podpore, vljudno

vabimo, da se registrirate na spletni platformi NO-BLE Ideas, ki jo najdete

na spletnem naslovu http://network.nobleideas.eu/. Po izvršeni registraciji

postanete del socialnega omrežja NO-BLE Ideas in pridobite možnost javne

predstavitve vaše ideje, mreženja z ostalimi člani, lažjega dostopa do vam

relevatnih informacij in seveda neposredne poslovne podpore strokovnjakov

NO-BLE Ideas.

Podrobnosti o podpornih storitvah vam bomo z veseljem predstavili v

ŠTAJERSKEM TEHNOLOŠKEM PARKU – osebno, na naši lokaciji v Pesnici

(Pesnica pri Mariboru 20 A, 2211 Pesnica pri Mariboru), po telefonu, na tel.

številki 02 6540 229, ali po elektronski pošti info@stp.si.

DObRO Je veDeTI

17

AKCIJA ČIšČENJA IN DRUŽENJAmag. Klavdija Samogy Simonič

8. JUNIJA 2013 SmO KRAJANI SPODNJEGA DOBRENJA PONOVNO IZVEDLI ČISTILNO AKCIJO

Čas hitro mineva in letos bi nas skoraj prehitel. Začetek aprila je bil

vremensko neugoden za čistilno akcijo, sledila sta dva vikenda, zaznamovana

z občnimi zbori, in potem še prvomajski prazniki. Dodatno je k zamiku čistilne

akcije pripomogla tudi zasedenost bivaka. Kakorkoli, kljub težavam nismo

želeli odstopiti od tradicije. Poiskali smo prvi prosti termin in takoj pristopili k

aktivnostim. Izkušnje so pripomogle k hitri in optimalni organizaciji.

Zbrali smo se ob 9. uri in po jutranjem pozdravu dobre tri ure pobirali

smeti na obcestnih predelih Spodnjega Dobrenja. Zbrali smo več smeti, kot

smo pričakovali. Kot že rečeno, v travi se je skrivalo marsikaj. Pri delu smo

uporabljali rokavice in vreče, ki jih je prispevala Občina Pesnica. Prav tako je

Občina Pesnica prevzela stroške poštnine za vabila in odgovornost za odvoz

zbranih smeti, za kar se županu in njegovim sodelavcem najlepše zahvaljujemo.

Tokrat smo pri akciji sodelovali: Renata in Franci Ferš, Tim, Nejc, Valerija in Jože

Berzak, Urška in Petra Auda, Luka, Vito in Dragan Tanasič, Nika in Mojca Volk,

Boštjan Januš, Neda Simonič, Rudi Bauman, Jože Bauman, Tina Cehtl, Anton

Kos, Dušan Irgolič, Lucija, Laura, Klavdija in Leon Samogy. Pridružila se nam

je tudi družina Kašman iz Pesnice: Neja, Kim, Sandra in Jože.

Drugi del akcije smo preživeli v bivaku, kjer smo se najprej okrepčali, nato

pa pogovorili o različnih temah, tudi o naših vsakdanjih problemih in težavah.

Pri tem smo bili kot sogovornika zelo veseli župana, ki se je že drugič odzval

našemu vabilu. Čas je kot vedno minil prehitro.

Tudi tokrat smo se spomnili naših najbolj zvestih sokrajanov; tistih, ki so na

akciji že sodelovali štirikrat. Tokratni nagrajenci: Petra Auda, Jože Berzak in

Dušan Irgolič. Obdarili smo jih z majico našega sponzorja.

Pri organizaciji čistilne akcije smo si pomagali s finančnimi sredstvi donacije

Nove KBM in s propagandnim materialom banke, ki ga že tradicionalno

uporabljamo za nagrajevanje sodelujočih. Seveda pa ne moremo mimo

domačih sponzorjev. Tokrat so žlahtno kapljico prispevali: Rudi Bauman, Stanko

Kokol, Bojan Mugerle, Mirko Škofič in Marjan Večernik. Glavnino slaščic je

pripravila Tina Cehtl, pekli pa sta tudi Neda Simonič in Helena Samogy. Letos

smo se posladkali tudi z izvrstnimi »šamrolami«, ki jih je pripravila Rozika Viher.

Iskrena hvala vsem!

Na koncu se ob tej priložnosti za organizacijo in izvedbo akcije zahvaljujem

tudi vsem članom Lovske družine Pesnica-Jarenina. Uspešno sodelujemo že

od leta 2007 in postali smo prijatelji. Tudi letos so lovci poskrbeli za srnin

golaž, brez katerega naša akcija ne bi bila »tista prava«. Glavno vlogo je pri

tem ponovno odigrala Nada Fliser, sodelovali so še: Igor Pahor, Jože Bračič,

Ferdinand Rojko, Zvonko Baranja, Ljubo Frajzman, Oto Frajzman, Bojan Šantl,

Tilen Hlebič, Polde Žižek in Vojko Pečarič.

Seveda smo se med potekom akcije v pogovoru dotaknili tudi zadnjih

dogajanj, povezanih z lovci in njihovimi aktivnostmi v našem kraju. Če povzamem

razmišljanja, je naše stališče povsem drugačno od stališča, predstavljenega

v medijih. Naše izkušnje z njimi so namreč izredno pozitivne. Igor Pahor je

prijazen, komunikativen in prijeten sogovornik, s katerim še nikoli nismo

imeli nobenega spora. Zato težko verjamemo ostrim besedam, da se z njim

ne da pogovarjati ter da bi namerno koga oškodoval ali ogrožal. Tudi ne

verjamemo, da bi to počeli drugi člani omenjene lovske družine. Dobrenjčani,

ki pripravljamo in sodelujemo pri čistilnih akcijah, smo prepričani, da v dejanjih

lovcev ni nobenega namernega izzivanja in da v sporu glede streljanja obstaja

rešitev. Resnično si želimo čimprejšnji dogovor v dobro obeh vpletenih strani.

DObRO Je veDeTI

18

IzObRAŽevAnJe

PROJEKT RAZREDNIšTVO NA Oš JAKOBSKI DOLNada Šiling

Šola ni samo izobraževalna ustanova, ampak ima vse večjo vlogo tudi

na vzgojnem področju. Zavedamo se, da je v teh, za naše učence izredno

občutljivih časih zelo pomembno, da namenjamo več časa razvijanju pozitivnih

vrednot, izboljševanju medsebojnih odnosov, ustvarjanju dobrega razpoloženja

in boljšega splošnega počutja.

Učitelji OŠ Jakobski Dol smo najprej z anketami ugotovili, kakšno je stanje

na naši šoli, ter na osnovi teh podatkov določili, kaj želimo izboljšati, kakšne

so naše želje in pričakovanja. Priložnost za uresničevanje ciljev smo našli v

kvalitetnejših in vsebinsko bogatejših razrednih urah, zato smo se vključili v

projekt Razredništvo, ki se uspešno izvaja že drugo leto. V projektu sodelujemo

vsi razredniki od prvega do devetega razreda, svetovalna delavka in ravnatelj.

V okviru izobraževanj in delavnic smo strokovni delavci pridobili dodatna

znanja in se lotili načrtovanja dejavnosti. Izdelali smo podroben načrt, razdelili

smo si naloge in zadolžitve. Kot primarne cilje smo si zadali:

- razvijanje pozitivnih vrednot;

- izboljšanje bralne pismenosti;

- razvijanje digitalne kompetence;

- razvijanje odgovornega odnosa do narave in okolja.

Skupaj z učenci smo načrtovali vsebine in dejavnosti ter se dogovorili, kako

jih bomo izvedli. Razredne ure smo oplemenitili s kvalitetnimi temami, ki so

blizu učencem in njihovim interesom. Učenci se aktivno vključujejo v delo,

izboljšujejo medsebojne odnose, razvijajo odgovoren odnos do dela, razvijajo

kritično mišljenje, uporabljajo sodobno tehnologijo ...

Z zadovoljstvom lahko rečemo, da je projekt Razredništvo uspešen in

vreden truda, saj se rezultati kažejo v uresničevanju ciljev, ki smo si jih zadali.

SPOmIN NA SOšOLKO IVANKO RICHTERKarolina Pešl

Ko smo se ob koncu lanskega leta za vedno poslavljali od sošolke Ivanke

Richter, učiteljice OŠ Jarenina, je zadnja številka občinskega glasila Občine

Pesnica že izšla, zato ji nisem mogla napisati niti besede v slovo. Vendar pa v

sebi čutim veliko potrebo, da obudim nekaj spominov nanjo in na naše zadnje

srečanje v Jarenini. Pred leti sem napisala pesem o Jarenini in ena kitica pravi:

Sredi vasice pa lipa stoji,

ponos Jarenine in njenih ljudi.

Od nekdaj pod krošnjo so zbirali se,

vedno veseli ljudje.

Pod to lipo smo se 8. junija 2012 zbrali nekdanji učenci Osnovne šole

Jarenina, ki smo končali šolanje v šolskem letu 1949/50. Ob srečanju je

preteklo 62 let, odkar smo zapustili šolske klopi. In tega srečanja se je udeležila

tudi Ivanka Richter. Osnovno šolo je obiskovala v Jarenini, nižjo gimnazijo pa

je končala v Mariboru. Rada je prihajala med nas, njene sošolce, s katerimi je

začela obiskovati šolo.

Mnogo let je bila učiteljica v rojstnem kraju. Tu si je ustvarila dom, živela

s krajani in zanje, se razdajala in ustvarjala, predvsem na kulturnem področju.

Pogosto se je z nagovori poslavljala od umrlih krajanov, kot je to znala le

ona. S toplimi besedami je tolažila žalujoče in jim lajšala bolečino ob odhodu

najdražjih, čeprav so odhodi krajanov čustveno prizadeli tudi njo. Znala je čutiti

z ljudmi in se jim razdajati. V tem času smo imeli sedem srečanj – Ivanka se je

udeležila vseh in nas razveseljevala s svojim vedrim humorjem. Spomnila se je

marsikatere anekdote iz šolskih klopi in mi smo se ji od srca nasmejali. Tudi na

lanskem srečanju je bilo tako. Za trenutek je pozabila na bolezen in tegobe, ki

jih je tudi njej prineslo življenje. Z nami je celo zapela.

Njen odhod me je zelo prizadel. Pred tem sem jo obiskala v bolnišnici in

nisem imela občutka, da je tako hudo, da se bliža njen konec ... Bili sva tudi

daljni sorodnici, zato sem morda še toliko bolj čutila z njo. Obe sva bili učiteljici;

obe sva poznali lepote učiteljskega poklica, pa tudi težave.

Ko se bomo prihodnje leto ponovno srečali, je ne bo več z nami ... Ne bo

pa tudi sošolke Marice Jarc (Kren). Obe bomo zelo pogrešali. Naša srečanja so

prav zaradi takih odhodov vedno manj vesela. Skušali pa bomo obuditi kakšen

lep spomin na obe in na vse ostale sošolce, ki so za večno odšli.

19

IzObRAŽevAnJe

TEDEN VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA (TVU) NA Oš JAKOBSKI DOLŠtefka Kocjan Miuc

Na naši šoli smo letos že peto leto zapored organizirali TVU. Delavnice so bile

namenjene učencem, njihovim staršem ter ostalim krajanom. K sodelovanju

smo povabili različne izvajalce, ki so predstavili zelo raznolike dejavnosti.

Naši tretješolci so pripravili kratek kulturni program za starostnike iz Doma za

starostnike Idila. Ob pesmi in pogovoru smo ustvarili lepe spomladanske rožice iz

papirnatih prtičkov, zapestnice iz testenin ter simpatične škatlice zanje. V prijetni

družbi čas vselej prehitro mine, otroci pa se že veselijo ponovnega snidenja.

Malčke iz vrtca ter 1. in 2. razreda je obiskala zelo zanimiva gospa, Unicefova

prostovoljka. Na delavnicah so se zelo veliko igrali in pogovarjali. Ugotavljali

so, da smo ljudje zelo različni in zato tudi zelo posebni.

Na delavnicah kreativnega pisanja je ga. Nada učence višjih razredov urila v

ustvarjalnem pisanju. Njihovo ustvarjanje je privabilo na lica nagajive nasmeške,

packe črnila pa so pripovedovale svoje zgodbe …

S pomočjo slik in zanimivih pripovedi gospe Mojce smo potovali po

Iranu, učenke 9. razreda pa so pripravile kviz za vse vedoželjne otroke od

4. razreda dalje.

Med dvokilometrskim pohodom smo sopihali in se čudili, kako odlično

smo (bili nekdaj) telesno pripravljeni. Medicinski sestri z oddelka za promocijo

zdravja iz Maribora sta udeležencem pohoda dali pisne napotke, kako in

koliko se gibati, da bodo septembra, ko se bomo znova videli, rezultati boljši.

Seveda smo njune napotke ženske vzele zelo resno in že čez nekaj dni začele

trenirati nordijsko hojo. Povzpele smo se na prelepe griče, ki se vzpenjajo nad

Jakobskim Dolom in dve urci sta minili kot bi mignil. Druženje smo zadovoljne

sklenile z obljubo, da se bomo vsak teden podale na kakšen pohod.

Vsi, ki so se srečanj udeležili, so domov odhajali zadovoljnih obrazov. Zato si

resnično želimo, da bi se v prihodnje še več staršev in ostalih krajanov odločilo

sodelovati in preživeti kak popoldan z otroki in učitelji na bolj zabaven način.

TELEVIZIJA V VRTCU JAKOBSKI DOLOtroci skupine Palčki z Lidijo in Vido

Hejla, hojla mi smo palčki,

majhni vrtca prebivalčki.

Ja, res je. Smo najmlajši in najmanjši člani našega vrtca, pa vendar smo

zraven povsod, kjer se v vrtcu kaj dogaja. Smo tudi najbolj glasni, najdemo

skoraj vse, nič nam ne ostane skrito.

Skratka, marsikaj že znamo!

Zelo radi gremo na sprehod. Da nam to uspe, se trije peljejo v vozičku,

ostali pa počasi pešačimo ob bibici.

Potem pa pride dolga, dolga zima. Sprehodi odpadejo, ker je preveč snega,

je premrzlo ali pa spolzko. Igranje in gledanje slikanic ni več zanimivo. In potem

se zgodi tisto najlepše – gledanje televizije, ki smo jo dobili to zimo. Hitro si

sami prinesemo vsak svoj stol in še kakšnega za manjše. Ampak, naša televizija

je malo drugačna. Naredili smo jo iz velike škatle. Sami si izberemo, kaj bomo

gledali: Veliki in mali zajec, Tri muce se sankajo … Vključimo in izključimo pa

jo s pravim daljinskim upravljavcem.

Ja, odkar imamo televizijo, se pri nas vedno kaj dogaja. Med drugim na tak

način spoznavamo veliko novih zgodbic, ki še dolgo ostajajo v naših glavicah.

20

UTRINKI Z OBISKOV PARTNERSKIH šOL V OKVIRU PROJEKTA COmENIUS NA Oš PESNICALea Ekart, Saša Muraus in Maja Milivojević

V letošnjem šolskem letu smo ponovno sodelovali

pri projektu COMENIUS – ŠOLSKA PARTNERSTVA,

namenjenemu povezovanju in sodelovanju različnih

sodelujočih držav na skupno temo »OTROCI, VI STE

PRIHODNOST! – ISKANJE ČLOVEŠKIH VREDNOT

V ZGODBAH Z MORALNO VSEBINO«. Projekt,

financiran s strani Evropske unije, poteka dve leti.

V projekt bodo z dejavnostmi pri pouku in

interesnimi dejavnostmi vključeni vsi učenci in

učitelji, aktivnosti pa se bodo izvajale tako na

lokalni kot na mednarodni ravni. Naše partnerske

šole so: Romunija, Velika Britanija, Portugalska,

Belgija, Turčija, Danska, Španija,

Češka in Italija.

ROMUNIJA

Od 14. do 19. oktobra

2012 se je 22 predstavnikov

iz 11 partnerskih šol sestalo

na uvodnem srečanju projekta

Comenius v Romuniji. Obiskali

smo osnovno šolo »Mihai

Eminescu School« v mestu Zalău,

ki leži v pokrajini Transilvanija. Šola

je poimenovana po romunskem

pesniku Eminescu (1850–1889).

Na tem sestanku so se predstavile

vse partnerske države, mesta in

šole, izvajale so se aktivnosti,

povezane z glavno temo in podtemami projekta,

predstavili smo svoje maskote, si ogledali film »The

Soldier and the Death« Jima Hensona – adaptacija

zgodbe »The Story of Ivan Turbinca« pisatelja Iona

Creanga –, prisluhnili moralni zgodbi »The story of

a lazy man« ter sodelovali v delavnicah o prikazanih

človeških vrednotah.

WALES – VELIKA BRITANIJA

Od 25. februarja do 1. marca

2013 so štirje učenci, Maja Kac,

Rahela Repina, Gal Mlaker in Gregor

Brantuša, dve vzgojiteljici, Petra

Kniplič Hegediš in Alenka Herzeg

ter učiteljica Lea Ekart obiskali Borras

Park Infant School v mestu Wrexham,

ki je četrto največje mesto v Walesu

(Velika Britanija). V šoli oziroma vrtcu

je 250 otrok, starih od 3 do 7 let,

so angleško govoreči in valižanščino

uporabljajo kot drugi jezik. V vsakdanjem življenju

ponosno ohranjajo valižansko kulturo in dediščino.

Gostitelji so pripravili zelo zanimiv in pester

program, ki ga je strnila učenka Rahela Repina:

V ponedeljek, ob petih zjutraj, smo se odpeljali

na dunajsko letališče in od tam odleteli v Zurich,

nato pa v Manchester. Tam nas je na letališču že

pričakal taksist Brian in nam med potjo do hotela

na kratko razkazal tudi Chester. Okrog 15. ure po

njihovem času smo prispeli v Wrexham. Zvečer

smo se vsi srečali v Infant Borras School, kjer smo

se spoznali z ostalimi partnerji in si ogledali njihovo

šolo. Naš prvi dan je bil zelo dolg in zanimiv.

V torek smo se najprej odpravili v Borras Park

Infant School in sodelovali pri pouku. Kasneje smo

vsi partnerji projekta Comenius odšli na ladjico

po akvaduktu Pontcysyllte, ki je

na seznamu svetovne kulturne

dediščine. Tam smo imeli tudi

kosilo. Po kosilu nas je super

taksist Brian odpeljal na stadion

nogometnega kluba Wrexham in

izvedeli smo, da je to najstarejši

internacionalni nogometni stadion

na svetu. Nato smo se vrnili v

vrtec in poslušali predavanje

Johna Walkerja o Kiplingovem

življenju in ustvarjanju. Ob tem

je bila tudi predstavitev prvega

izdelka Comeniusa – knjige

poustvarjanja po Kiplingovi knjigi

The Jungle book. Za spomin smo

mu podarili tudi našo šolsko različico knjige, v katero

smo se podpisali in obljubil je, da jo bo objavil na

IzObRAŽevAnJe

21

spletni strani The Kipling Society (Kiplingovega

društva). Ob koncu dneva so nam otroci pripravili

še Talent Show.

V sredo smo se z avtobusom odpravili na

Rudyard Lake (pokrajina Staffordshire v Angliji),

po katerem je Kipling dobil ime. Tam smo se peljali

z vlakcem, si ogledali rezervat, spoznali njegovo

zgodovino in imeli kosilo. Ob vrnitvi so učitelji imeli

sestanek, nato pa smo skupaj večerjali.

V četrtek smo si najprej ogledali Rhosnesni

High School in tam poslušali o delu Peer

mentorjev. Kasneje smo si ogledali tudi Borras

Park Junior School. Dan se je zaključil s potepom

in nakupovanjem v Chestru, staroromanskem

mestu v Angliji, ki ima okrog 120.000 prebivalcev.

Peti dan našega potovanja se nam je pridružil

tudi ravnatelj. 1. marca v Walesu praznujejo St.

David’s day, enega izmed njihovih najpomembnejših

praznikov. Ta dan se oblečejo v značilna rdeča

oblačila, na majicah pa nosijo narcise ali por. Na

ta dan je v vsakem mestu povorka. Mi smo se po

programu, ki so nam ga pripravili otroci, odpravili v

Wrexham. Tam smo nakupovali, videli priprave na

praznovanje in si ogledali Parish Church – cerkev,

posvečeno Svetemu Gillsu. Popoldan smo vsi

obiskali enega izmed mnogih gradov v Walesu,

Chirk Castle.

V soboto smo se s težkim srcem z letalom

odpravili iz Manchestra v Frankfurt in od tam na

Dunaj. Po treh urah vožnje z Dunaja smo prišli

v Pesnico, kjer so nas že nestrpno čakali starši.

Lahko povem samo, da bo takšno potovanje zelo

težko ponoviti.

TURČIJA

V okviru mednarodnega projekta Comenius –

šolska partnerstva sva Maja Milivojević, učiteljica

angleškega jezika, in Jasna Bačani, šolska

knjižničarka, obiskali partnersko šolo Arif Nihat

Asya School v Istanbulu.

Od 7. do 13. aprila 2013 smo s predstavniki

partnerskih šol iz Walesa, Italije, Belgije, Romunije

in Češke bivali v predelu Florya.

Predstavili so nam svojo osnovno šolo, katere

del je tudi vrtec. Šola se nahaja v zahodnem delu

Istanbula, blizu letališča Atatürk. Šola z 2000 učenci

in 78 učitelji je bila zgrajena leta 2008. V razredu

je v povprečju okrog 30 učencev, v nekaterih

razredih pa tudi 40. Učitelji in učenci so nas zelo

toplo sprejeli, še posebej pa so se izkazale nekatere

mame učencev, ki so nam večkrat pripravile turške

tradicionalne jedi, slednje so nam šle zelo v slast.

Ob sprejemu so se učenci predstavili z bogatim

kulturnim program, s katerim so nam predstavili

njihovo tradicionalno glasbo, tipično turško poroko

in tradicionalne plese.

Tako šola kot vrtci, ki smo jih obiskali, so bili

urejeni podobno kot naši.

Ves čas našega druženja smo učitelji partnerskih

držav primerjali šolske sisteme in načine poučevanja

različnih držav ter si tako širili obzorja.

V naslednjih dneh smo načrtovali naslednje

korake našega projekta (skupne pesmi, oblikovanje

portfoliev učencev Literarnega kluba, zbirke moralnih

zgodb, slovarje fraz v jezikih vseh partnerskih držav

idr.) in ovrednotili že narejeno.

Gostitelji so nas popeljali tudi na ogled

znamenitosti Istanbula.

BELGIJA

Aprila (22.–26.) smo se v okviru projektnih dni

programa Comenius odpravili na obisk k našim

partnerjem v Belgijo. Na pot so se odpravili: 4

učenke, 2 učiteljici, vzgojiteljica in ravnatelj.

V Belgiji smo obiskali šolo EcoleNotre-Dame v

predmestju Charleroia. Charleroi je drugo največje

mesto v francosko govorečem predelu Belgije in

ima okrog 200.000 prebivalcev. Mesto je bilo

nekoč znano po premogovništvu, kovinski industriji

in izdelavi stekla. Danes mesto pesti kriza, tako kot

marsikatero drugo.

Šola EcoleNotre-Dame je katoliška šola, ki

vključuje vrtec in šolo. V Belgiji otroci začnejo

obiskovati vrtec pri 2,5 letih. Vrtec je brezplačen.

V osnovno šolo vstopijo otroci s šestimi leti in jo

končajo pri dvanajstih. Osnovna šola zajema samo

6 razredov, nato učenci nadaljujejo šolanje v srednji

šoli. Obvezno šolanje se konča z zaključkom srednje

šole pri osemnajstih letih.

Poleg nas so naši gostitelji gostili še delegacijo iz

Romunije in Walesa. V času obiska smo spoznavali

lepote Belgije in dobrote njihove kulinarike. Obiskali

smo najlepše belgijsko mesto Brugge, se popeljali

po slikoviti pokrajini v mesto Namur, spoznali

belgijsko stripovsko umetnost in se potepali po

Bruslju. Prav tako smo si ogledali partnersko šolo,

musicalAnnie, v kateri nastopajo učenci, in malce

sodelovali pri pouku. Naši gostitelji so se neizmerno

potrudili in nam pričarali čudovit teden.

IzObRAŽevAnJe

22

IzObRAŽevAnJe

Z GUSARJI POmLADI NAPROTI