obČine kamnik, domŽale, mengeŠ, trzin, komenda 171 · vena kulenovića sta se izkazala...

OBČINE KAMNIK, DOMŽALE, MENGEŠ, TRZIN, KOMENDA

Februar 2014 • Regionalna informativno razvedrilna revija • Brezplačna tiskovina • 30.000 izvodov • Prejmejo vsa gospodinjstva

171

kjučavničarski servis d.o.o., Kranj

poslovalnica KamnikLjubljanska c. 4a, Kamnik, GSM: 041 688 142

• IZDELAVAKLJUČEV• VARNOSTNISISTEMI• GRAVIRANJE (medalje,pokali,štampiljke)• BRUŠENJENOŽEVINŠKARIJ

V januarjuin februarjuugodnipopusti!

ww

w.

.si

ww

w.

.si

SALON Suhadole 57, Komenda M: 051/877 920M: 051/877 920SALON Suhadole 57, Komenda

sedežne garniture

tapeciranje kuhinjskih kotov, stolov...

izdelava po merisedežne garniture

tapeciranje kuhinjskih kotov, stolov...

izdelava po meri

obnova, popravilo sedežnih garniturobnova, popravilo sedežnih garnitur

tapetništvo, salon sedežnih garniturtapetništvo, salon sedežnih garnitur

MKE d.o.o. Domžale, Mačkovci 27 T: 01/540 85 20 M: 041/627 068

[email protected]

•PVC in ALU okna in vrata• Zimski vrtovi• Panoramske stene

POPUSTI do 20%

Popust velja do 28. 2. 2014 DOBAVA V 15 DNEH.Vabljeni na sejem Dom 11. - 16. 3. 2014

Oglasi

2Kamniške novice Februar 2014

kleparski izdelki

pločevinasta strehažlebovi

kritina

krovstvo pokrivanje

stavbno kleparstvo

odtočne cevi

montaža pločevine

snegolovi

zaključne obrobe

prezračevane strehe

krivljenje pločevine

041 711 [email protected]

www.krovstvo-kleparstvo.eu

STAVBN

O K

LEPA

RSTVO IN KROVSTVO

!

Tomaž Sodnik

strešna okna

Strokovna vgradnja strešnih oken VELUX:

v mesecu marcu vgradnja samo 1 EUR*

*1 EUR za vgradnjo velja le takrat, ko jestrešno okno VELUX kupljeno direktno prinas in niste oddaljeni vec kot 40 km odsedeza podjetja ST SODNIK.Vec na www.krovstvo-kleparstvo.eu

• svetovanje in ogled• dobava in montaza• razstavni prostor

(premontaža pnevmatik že od 24 eur naprej,popravilo pnevmatik, popravilo in obnova alu.platišč, hramba koles)

• ogrevalnatehnika• inženiring• vodovodnimaterial• plinskeinštalacije• salonkeramike (več kot 10.000 m2 ploščic na zalogi)

Trgovina s tehničnim, lesnim in gradbenim materialom

VISTRA,d.o.o.•Groblje 3a, Rodica • 1230 Domžalet:01 724 43 43 • e:[email protected]

www.vistra.si

Ugodnejše plačilo položnic

Provizija samo

PE Domžale, Ljubljanska cesta 81, T. 01 32 09 590

Ob plačilu položnic s kuponom je vsaka druga položnica brez plačila provizije.

KUPON UGODNOSTI

0,79 EUR

1_Layout 1 21.1.2014 15:07 Page 1

KAMNIŠKE NOVICE - tudi na www.kamniske-novice.si Naslednja številka izide 21. marca 2014Ustanovitelj in izdajatelj: IR image d. o. o. – v. d. glavnega in odgovornega urednika: Mateja Štrajhar – Stalni sodelavci: Matej Primožič Pato, Dragica Sušnik, Aco Kramar, Andrej Žalar, Aleksandra Košir – Tehnično urejanje, prelom in priprava za tisk: IR image d. o. o. – Oddaja oglasov: [email protected] – Trženje: oglaševalska agencija IR image d. o. o., Medvedova ulica 25, Kamnik, telefon: 01/ 83 96 400, faks: 01/ 83 96 411, e-mail: [email protected] – Kamniške novice izhajajo enkrat mesečno v nakladi 30.000 izvodov in jih vsa gospodinjstva v Kamniku, Domžalah, Mengšu, Komendi, Trzinu prejemajo brezplačno – Naslov uredništva: IR image d. o. o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik, e-mail: [email protected] – številka TRR pri NLB d. d.: SI56 0231 2001 1092 444 – Rokopisov in fotografij ne vračamo – Tisk: SET d. o. o., Ljubljana – Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija Kamniške novice med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 9,5 %.

Na naslovnici: Bronasta Teja Gregorin

3 Kamniške noviceFebruar 2014

Kazalo

TovarištvoPojem in beseda nekega drugega režima. Tistega, za ka-terega nekateri pravijo, da je bilo v njem le malo dobrega. Ampak kljub temu morate priznati, da še kako označuje predvsem današnji čas. Slovenijo je ta mesec zaznamovala naravna ujma, žledolom, ki je ohromil pol države. Izjema niso bile niti naše občine, ti-ste, v katerih izhajajo Kamniške novice. Več kot teden dni je bilo po vsej državi na terenu 32 tisoč prostovoljnih gasilcev. Za temi številkami stojijo ljudje – bratje, možje, sinovi pa tudi sestre, žene in hčere ali matere. To so prostovoljni gasilci in gasilke, ki v teh časih poosebljajo pojem tovarištva. Berem, da se med seboj v znak spoštovanja naslavljajo s tovariši. Me veseli, da je ta pojem še živ. Kljub težavam z delodajalci in še vedno neurejenemu statusu nesebično pomagajo, če karikiram nosijo svojo rit »na izvolite« namesto države, ki, razen visoko predstavniških ogledov področij, ki so najhuje prizadeta, ne stori nič oz. bore malo. Slovenci smo spet dokazali, da znamo, kljub (ne)pomoči institucij, stopiti skupaj, pomagati drug drugemu, posoditi drugemu, kar mu manjka, sosedu zaželeti še kaj več, kot naj mu krava crkne. Lepo, videti je, kot da nas vsaka (naravna) nesreča popolnoma poveže. Kar je zelo pozitivno. Pomeni, da smo nekje globoko srčni in prijazni ljudje. Ampak – moti me samo ena malenkost – ali je res potrebna naravna ne-sreča, veliki sovražnik ali kaj tretjega, kar nas tepe po prstih, da postanemo človeški? Zakaj ni tako kar vsak dan, zakaj so slovenska prijaznost, srčnost in altruizem prekriti s še bolj slovensko sebičnostjo, zavistjo in brezbrižnostjo? Ali mora-mo biti pač veseli, da vsaj vsake toliko na plano pokukajo pozitivne lastnosti?Naš sodelujoči avtor Gregor Jež v svojem razmišljanju na naslednjih straneh pravi, da če bi ljudje uspeli najti skupen jezik, ljubezen in spoštovanje drug do drugega, takrat bi človek drugič v zgodovini odkril ogenj. Se strinjam. A hkrati upam, da nas še pred odkritjem ognja ne zažgejo negativne misli in občutja. Prvi korak k pozitivnemu mora najprej nare-diti vsak pri sebi. Ste pripravljeni, tovariši?

e: [email protected]: 01 839 64 00

Iz vsebine:

24.1. 21.3. 15.4. 16.5. 13.6. 4.7. 29.8. 19.9. 24.10. 21.11. 17.12.

30.000 brezplačnih izvodov

Mateja Štrajhar: v. d. glavnega in odgovornega urednika.

www.kamniske-novice.si Kamniške novice

Vlado Kreslin vKomendi kot vino4

O žledolomu v Domžalah, Mengšu in Trzinu12

Dr. Aleksander Dop-lihar: Človek človeku človek

18

Šola teka Kamniških novic z Diadoro21

Tematska priloga:Zdravje24

21.2.

Na kratko


Dobrodelni koncert v DomžalahDomžale • Konec januarja je bil v hali KC dobrodelni koncert Simfonič-nega orkestra Domžale – Kamnik. Izkupiček je bil namenjen sanaciji stolpnice na Ulici Matije Tomca, kjer je oktobra lani izbruhnil požar.

Na večeru filmske glasbe so na svoj račun prišli ljubitelji filmske glasbe, orkester pa je s kvalitetnim koncertom še enkrat dokazal, da v njem igrajo glasbeniki, ki imajo svojo glasbo zelo radi, hkrati pa ob več desetletnem prostovoljnem poslanstvu ne pozabljajo na tiste, ki jim s svojo glasbo lah-ko pomagajo. Ob imenitnem igranju orkestra pod vodstvom dirigenta Sla-vena Kulenovića sta se izkazala violinistka Neža Capuder ter citrar Tomaž Plahutnik, k prijaznemu večeru pa je prispeval tudi Mladinski pevski zbor Muc-art iz Osnovne šole Jurij Vega Moravče. Prijeten večer so poleg melo-dij popestrile tudi filmske fotografije. (FOTO: Občina Domžale).

V Domžalah podelili športne nagrade za leto 2013Domžale • Skoraj petdeset nagrad je bilo konec januarja podeljenih najboljšim športnicam in športnikom Domžal. Različni podeljevalci in nagrajenci pa so na koncu prireditve le izvedeli, kdo sta športnika leta 2014.

Posamezni nagrajenci in ekipe so v tekočem vrstnem redu prejemali nagra-de in se na koncu posameznega sklopa na odru Kulturnega doma Franca Bernika še fotografirali. Največ pozornosti in obrazložitve s strani povezo-valke Tadeje Flegar so bili nagrajenci deležni na koncu prireditve, ko je na-stopil tudi Trobilni kvartet Godbe Domžale. Dolgoletni atletski delavec, Marjan Gorza, je prejel nagrado za življenjsko delo. Marjan Gorza je športnik z dušo in telesom, ki že več kot tri desetletja s svojim zgledom, organizacijskimi sposobnostmi, ustvarjalnostjo in tisoče urami prostovoljnega dela prispeva k razvoju športa in rekreacije, posebej pa še atletike. Najboljša športnika v letu 2013 sta postala Teja Gregorin in Klemen Bau-er. Takrat sta bila oba na pripravah za Olimpijske igre v Sočiju, zato sta dom-žalski župan Toni Dragar in predsednik Zavoda za šport in rekreacijo, mag. Janez Zupančič, nagradi predala njunima predstavnikoma. Prireditev, organizirana s strani Zavoda za šport in rekreacijo, je pokazala, da je v Domžalah močno in zelo kakovostno športno zaledje. Poleg tega ve-seli dejstvo, da nagrajenci prihajajo iz zelo različnih panog in disciplin, kar še dodatno priča o raznovrstnosti domžalske športne ponudbe in dela.

Vlado Kreslin v Komendi kot vinoKomenda • Ustanova Petra Pavla Glavarja iz Komende je januarja organizirala dobrodelni novoletni koncert, katerega osrednji gost je bil legendarni Vlado Kreslin, neumorni glasbenik in navdahnjen interpret. Preden je Kreslin dejansko stopil na oder, so organizatorji poskrbeli za predstavitev dela ustanove minulega leta. Dr. Marta Ciraj, predsednica, je v imenu ustanove podelila nove štipendije trem študentom iz Komende in popotni listini (za dosedanje prejemnike štipendije) dvema diplomant-kama Pedagoške fakultete. Predsednica in kasneje tudi župan Komende, Tomaž Drolec, sta pozvala vse poslušalce, da po svojih zmožnostih sode-lujejo v programih ustanove, in sicer preko dobrih del in drugih oblik soci-alne pomoči. Po formalnem uvodu je le prišel čas za glasbo, pesmi in zgodbe iz Kre-slinovega bogatega ustvarjalnega obdobja. Legendarne Tisti ljudje, Preko Mure preko Drave, Tvoje jutro, Črna kitara in druge so bile že od samega začetka pospremljene z ubranim petjem celotne dvorane. Vlado Kreslin je vse skupaj označil kot ''vrhunski zbor'' in občinstvo spodbudil k še doda-tnemu sodelovanju. Po posameznem sklopu pesmi je sicer Kreslin pripo-vedoval zanimive in duhovite anekdote in pripetljaje iz glasbenega življe-

nja, predvsem iz svoje mladosti in obdobja ustvarjanja z Beltinško bando. Način podajanja širše slike posameznih skladb in njihova izvedba je bila zelo domiselna, predvsem pa prepričljiva. Po skoraj dveh urah programa in dvema sklopoma dodatkov je Kreslin sklenil večer še s prekmurskim ljudskim napevom, pospremljenim s harmoniko – še en njegov talent. Prijeten večer si zasluži vse pohvale, predvsem Ustanovi Petra Pavla Gla-varja, Občini Komenda in Kulturnemu društvu Komenda za organizacijo vrhunskega koncerta slovenske glasbene legende.

O Maistru s PartljičemKamnik • Rojstna hiša Rudolfa Maistra v Kamniku je v sredini febru-arja gostila Toneta Partljiča, priljubljenega slovenskega pisatelja, dramatika, gledališčnika in navdušenega kulturnika. Tone Partljič je med drugim napisal komedijo Maister in Marjeta, črtice z naslovom General in zgodbo za otroke Deklica in general, tako da je pri-jeten večer minil v znamenju osvetljevanja zgodovinskih dejstev v zvezi z Rudolfom Maistrom, njegovim življenjem in vlogo narodnega junaka.

Na kratko


Na kamniški stojnici na sejmu Alpe-Adria v ospredju Okusi Kamnika

Kamnik • Konec januarja se je na osrednjem turističnem dogodku v Sloveniji, sejmu Alpe-Adria: Tu-rizem in prosti čas, s pestrim pro-gramom predstavil tudi kamniški turizem. Na kamniški stojnici je bilo ves čas pestro, saj so za posebno vzduš-je poskrbeli pastirji z Velike planine, Palček Snoviček in srednjeveški pisar. Največjo pozornost so letos namenili projektu Okusi Kamnika. Kamniški gostinski ponudniki so

skrbeli za degustacijo lokalnih dobrot, tako da zainteresiranih obiskoval-cev na kamniški stojnici ni manjkalo.

Skupaj do novega ciljaKamnik • Pred dobrim tednom dni je bil v športni dvorani Kamnik zelo dobro obiskan dobrodelni koncert Ciriusa Kamnik, zbrana sred-stva so namenjena opremi senzorne sobe – varne igralnice s prilago-jenimi igrali. Častna pokroviteljica prireditve je bila ustanoviteljica društva Beli obroč in varuhinja človekovih pravic, Vlasta Nussdorfer. Goste je v imenu organizatorja pozdravil direktor Ciriusa Vinko Logaj, ki se je zahvalil vsem obiskovalcem dobrega srca in poudaril, da bodo s pomo-čjo nove opreme in materialov lahko otrokom nudili nove spodbude za čim

boljši razvoj na gibalnem, miselnem, socialnem, vedenjskem in čustvenem področju. Obiskovalce je nagovoril tudi kamniški župan Marjan Šarec: »Še so dobri ljudje, še so pošteni ljudje, ki znajo prisluhniti sočloveku, ki znajo darovati nekaj svojega, zato da je sočlovek lahko srečnejši.« Organizatorji so se zahvalili vsem donatorjem; največjim donatorjem od leta 2008 dalje, gre za donacije, ki so presegale 10.000 evrov, pa so na do-brodelnem koncertu podelili plakete. Isti večer je donacijo 10.000 dolarjev za senzorno sobo Ciriusu predalo tudi podjetje UPS Adria, v njihovem ime-nu direktor Goran Travner. Tako je za senzorno sobo zbranih 13.665 evrov.Čustveno obarvan večer so popestrili številni gostje – Eva Černe, Neisha, Alya, Nuša Derenda, Klapa Mali grad, Orkester CIRIUS – ki so se v imenu do-brodelnosti odpovedali svojemu honorarju.

Kulturni dan v MengšuMengeš • Na predvečer kulturnega praznika je Zveza kulturnih dru-štev občine Mengeš v sodelovanju in pod pokroviteljstvom Občine Mengeš pripravila akademijo v počastitev kulturnega praznika. Mengeška godba je pripravila razstavo ob 130-letnici delovanja, ki je na ogled v Kulturnem domu Mengeš. Obiskovalce so pozdravile melodije Mengeške godbe, pospremil pa jih je tudi špalir sveč, ki so ga pripravili

člani KD Franca Jelovška. V programu akademije so sodelovali Osnovna šola Mengeš in kulturna društva pod okriljem ZKD (KD Mihaelov sejem, Mengeški Zvon, Folklorni skupini Svoboda, Pevski zbor Svoboda Mengeš in Drago Plevel). Slavnostni nagovor je imel podpredsednik IO ZKD Franc Žun, ki je orisal pomen praznika in letošnje kulturne dogodke. Predsedni-ca Nataša Vrhovnik Jerič je po sklepu IO ZKD na podlagi razpisa podelila tri priznanja in dve listini. Zlato priznanje so dobili Franc Lukan za dolgo-letno delo in igranje v Mengeški godbi, Vera Brank za več kot 40-letno pre-pevanje v KD Svoboda pevski zbor in Marjan Urbanija za dolgoletno delo v glasbi predvsem z orglicami. Listino Zveze kulturnih društev sta dobili kulturni društvi Mengeška godba za 130-letnico delovanja in KD Antona Lobode za 20-letnico delovanja.

Jože Vahtar

Občinska proslava ob kulturnem praznikuTrzin • 6. februarja so v Kulturnem domu Trzin z občinsko proslavo počastili slovenski kulturni praznik. Po slavnostnem pozdravnem nagovoru trzinskega župana Antona Per-šaka so se v kulturnem programu predstavili Harmonikarski orkester Glasbene šole Domžale, oddelek Mengeš, učenka OŠ Trzin, Barbara Šer-nek, ki je prebrala literarni prispevek učenke Laure Brečko z naslovom Prešeren v Mojih očeh pa Lucijana Kraljevič in Laura Andrea Vlahovič iz OŠ Trzin, ki sta nastopili z deklamacijo Prešernovega Povodnega moža. S kla-sično klavirsko harmoniko se je predstavila Trzinka Petra Kmetič, Helena Ogorelec, večkrat nagrajena pesnica, pa je na svečanem večeru recitirala svoji pesmi Z vnučkom v roki in Belina. V duetu flavte in klasične harmoni-ke sta se predstavila Zala Potočnik in Žiga Svetlin, kot zadnji pa so nasto-pili člani gledališke skupine KUD-a Franc Kotar z odlomkom iz aktualne predstave Samomorilec. (FOTO: Zmago Knuplež)

Na sliki: Vinko Logaj, direktor Ciriusa Kamnik, Vlasta Nussdorfer, ča-stna pokroviteljica prireditve, Marjan Šarec, župan občine Kamnik, Goran Travner, direktor UPS Adria.

Na kratko


Trzinski Samomorilec navdušilTrzin • Odrasla gledališka skupina KUD-a Franc Kotar je na februar-ski premieri navdušila s črno komedijo Samomorilec ruskega avtor-ja Nikolaja Erdmanna.

Pod vodstvom režiserke Tatjane Peršuh je nastalo odrsko delo, ki je v teh časih še kako aktualno. Ukvarja se namreč s problematiko malega, brez-poselnega človeka in družbe, ki ga obdaja: »Bolje, da ne mislite. Delajte, delajte!« Amaterska gledališka skupina je s svojo igro nasmejala polno dvorano trzinskega KUD-a, še posebej velja izpostaviti prepričljivo igro mladega Nejca Lisjaka in tudi Urbana Gradišarja, ki doživeto upodobi ču-stvena stanja in dileme razklanega glavnega junaka.

Polonika v Kamniku odprla svoja vrataKamnik • Na Šutni so slovesno odprli trgovino Polonika, ki ponuja lo-kalno pridelana živila, vinotoč, obrtniške izdelke, naravno kozmetiko, naravna prehranska dopolnila, izdelke iz volne, tekstila in še marsikaj. Na odprtju se je kljub slabemu vremenu zbralo lepo število obiskovalcev.

Župan Marjan Šarec je s slavnostnim prerezom traku tudi uradno odprl trgo-vino, ob tem pa poudaril, da je za strogi center Kamnika pomembno, da bi podjetniško oživel, in dodal, da sta Nika Novak in Polona Štolfa, ustanoviteljici Polonike, lep primer poguma, kako naj se mladi lotevajo podjetništva. Namen trgovine je predvsem povezovanje slovenskih kmetij in prebivalstva za povečevanje samooskrbe na območju občine Kamnik. Cilji mladih Kamničank so usmerjeni v prihodnost, saj želita povezati čim več lokalnih kmetovalcev, pri-delovalcev in obrtnikov ter jih spodbuditi k še bolj aktivnemu pridelovanju, ki bi v končni fazi zadostil potrebe lokalne skupnosti, kasneje tudi vrtcev in šol.

Občinski svet Kamnik sprejel Odlok o proračunu Občine Kamnik 2014Kamnik • V začetku februarja je občinski svet na 28. redni seji – s 27-imi glasovi za, od skupaj 29 prisotnih – sprejel Odlok o proračunu Občine Kamnik za leto 2014. Na podlagi ocenjenih prihodkov ter ob upoštevanju zakonskih in po-godbenih obveznosti znaša predlog proračuna Občine Kamnik za leto 2014 45 milijonov evrov (od tega znaša vrednost kohezijskih projektov 22 milijonov evrov). Po skrajšanem postopku je Občinski svet Občine Ka-mnik sprejel tudi Odlok o ustanovitvi proračunskega sklada za ureditev prostorov GRS Kamnik. Sredstva za zagotovitev prostorskih pogojev za delovanje Društva GRS Kamnik so v občinskem proračunu za leto 2014 na-črtovana kot posebna sredstva, in sicer v skupnem obsegu 110.000 evrov.

Pozor, AKCIJA!Plačaš 2, dobiš 3!

839 27 44, 051 898 150 www.picerijanapoli.com

Akcija velja za naročila hrane z dostavo.

Izdelujemo pohištvo po meri za vse prostore v stanovanju ali lokalih, iz vseh vrst materialov.

Izdelava notranje opreme: dnevne sobe, otroške sobe, vgradne omare, kuhinje, predsobe, spalnice, kopalnice, notranja vrata, popravilo in predelava obstoječega pohištva.

MIZARSTVO ERLESRobert Erman s.p.Vegova 6, DomžaleGSM 031 307 [email protected]

Nudimo vam PREMONTAŽO ter CENTRIRANJE

PNEVMATIK na vašem osebnem vozilu,

kombiju ali avtobusu.

Vulkanizerske storitve opravimo v naših servisnih delavnicah

na Perovem 30 v Kamniku.

Delovni čas MED SEZONO (od 15. 3. do 30. 4.):

• odponedeljkadopetkaod6.do15.ure,

• obsobotahpopredhodnemdogovoru,

• obnedeljahinpraznikihzaprto.

Delovni čas IZVEN SEZONE:

• odponedeljkadopetkaod6.do14.ure

• obsobotah,nedeljahinpraznikihzaprto.

Dodatneinformacijenawww.kam-bus.si ali 01/8309-400

ali [email protected] vsak delavnik med 7. in 15. uro.

VULKANIZERSKE STORITVE

KAM-BUSd.d.,Pe

rovo

30,1241Kam

nik

NOVO

Kala, Tanja Ocepek s.p., Podgorje 23, Kamnik

NOVO NOVO NOVOCVETLIČARNA v PodgorjuVabljeni naOTVORITEVv soboto,1. marca, med10. in 13. uro.10% popusta v mesecu

marcu popusti se ne seštevajo

Na kratko


Poleg tega so svetnice in svetniki sprejeli Odlok o ustanovitvi proračun-skega sklada za pokriti bazen, o čemer na naših straneh pišemo v športnih novicah, in tudi Letni program športa v občini Kamnik za leto 2014. Prav tako je bil sprejet Predlog Okvirnega programa dela Občinskega sveta Občine Kamnik za leto 2014 in Akcijski načrt za trajnostno energijo (SEAP) občine Kamnik, katerega cilj je zmanjšanje emisij CO2 za 20 odstot-kov v obdobju od leta 1992 do leta 2020.

Obiščite Dom počitka Jurček in uživajte ter se razvedrite, ampak . . .Dob • Kar trikrat so v Dobu že videli komedijo v treh dejanjih Dan oddiha, ruskega avtorja Valentina Katajeva, ki dobro pozna negativne plati so-dobne družbe z njenimi napakami in zlorabami vred. V komediji ne manjka opozoril pred že omenjenimi napakami in zlorabami, ne manjka pa tudi lahkotne igrivosti, duhovitosti in ljubeznivega tona, kar vse je prisotno tudi v uprizoritvi odrasle gledališke skupine Kulturnega društva Jožef Virk Dob. Režiser, tudi avtor priredbe in glavni igralec, pripišemo pa mu lahko tudi kostume (skupaj z Ireno Osolin) in sceno, Mihael Starbek blesti v naslovni vlogi nabavnega referenta Vasilija Zajceva, ki v najbolj imenitnem Domu počit-ka Jurček išče svojega šefa Miusova, da mu nujno podpiše dokument za dvig barve, s katero bodo prebarvali 150 omaric, stolčkov, posteljic, doslej krastača-ste barve . . za najmlajše. Seveda, ker gre za komedijo, v kateri bi našli številne odmeve na današnjo situacijo pri nas, se vse konča srečno – tako za otroke, kot igralce in obiskovalce; vsi po vrsti so navdušeni nad predstavo, saj zagotavlja uro in pol razvedrila, ki nam dandanašnji zelo manjka.

Vera Vojska

Letos že 5. Zimska liga Sv. Primož nad KamnikomKamnik • Zimska liga Sv. Primož nad Kamnikom je odlično sprejeta med ljudmi, željnimi zimskih dogodivščin in obiska omenjene cer-kvice. Liga ima vsako let več članov, saj je vedno več ljudi aktivnih tudi čez zimo. Na prvih letošnjih vzponih (v sezoni 2013/14) je bilo rekordnih 131 ligašev, v povprečju pa se na Svetega Primoža povzpne okrog 90 tekačev in pohodnikov. »Vesela sva, da ima liga pozitiven odziv. Prijetna družba in klepet vabi liga-še vsako soboto ob devetih na start pri Lovskem domu v Stahovici (Vegrad), od koder vsak po svojih močeh teče oziroma hodi do cilja. Tam nas čaka topel Petrov čaj in knjiga, kamor vpišemo svoje rezultate. Ker podpiramo “fairplay”, vsak udeleženec sam meri čas in vpiše rezultat. Po končani ligi nekateri še nadaljujejo svojo pot na Veliko planino ali vsaj do Mickine bajte,« pravita Sandra Prešeren in Tomaž Cukjati, organizatorja Zimske lige, »ker je vodenje lige postalo pravi zalogaj, sva k sodelovanju povabila še Igorja Al-pnerja, ki uspešno ureja rezultate, Andreja in Mihelo Jeglič, ki posnameta in fotografirata vsakogar, ki se vzpenja k cerkvici na Sv. Primožu, profesorico telesne vzgoje,Tinkaro Šerkezi, ki je pod svoje okrilje vzela kategorijo “otro-ci do 15 let”, in njenega moža Matjaža, ki nam kot izkušen gorski reševalec in vodnik s svojim znanjem pomaga z raznimi nasveti, saj je tekačev ključni trening pozimi ravno hoja v hribe. Ključni del, da na ligo pridemo že v formi, so torkova tekaška druženja ŠKD Mekinje, ki jih vodita Lado Kveder in Tone Klemenc. Vsem se zahvaljujeva za pomoč.« Liga bo trajala še do 8. marca. Na koncu bo podelitev nagrad in razglasi-tev rezultatov. Še vedno ste lepo vabljeni, da se pridružite. (FOTO: Sebastjan Zarnik)

Sandra Prešeren in Tomaž Cukjati

VABLJENI na okusne jedi

v prijeten ambient.839 27 44, 051 898 150 www.picerijanapoli.com

Mmm … diši po morju

Iz tradicije rastejo trenutki lepih spominov, ki skupaj s sončnimi žarki spodbudijo življenjsko energijo ter željo po naravi, druženju in nečem novem. Prav tem željam namenjamo našo pozornost. Izoblikovali smo jo v pripravljenih ponudbah za leto 2014.Tako za počitnice na Jadranu poleg klasične ponudbe priporočamo družinske klube in klube za seniorje z organiziranimi avtobusnimi prevozi. Za počitnice v Sredozemskih deželah priporočamo po-letne klube s slovensko govorečimi animatorji za družine in senior-je. Se želite poročiti v krajih eksotike? Ali imate radi pustolovščine? Smo specialisti za organizacijo počitnic v eksotične dežele, kot so Karibski otoki, Maldivi in Mauricius, Sejšeli pa Markizini otoki, Ta-hiti, Bora Bora. Pri nas lahko rezervirate počitnice in potovanja večine slovenskih in tujih organizatorjev ter križarjenja po Jadra-nu, Sredozemlju, Karibskih otokih. Smo IATA agent z licenco od leta 1998, torej agent za prodajo letalskih vozovnic in hotelov po vsem svetu. Na voljo imamo veliko že zagotovljenih odhodov za prvomajska potovanja. Poleg tega pripravimo in organiziramo po-tovanja za skupine, nudimo pa tudi darilne bone za vse storitve v naši agenciji.Turistična agencija Veronika – Tradicija na sopoti z inovativnostjo

Turistična agencija Veronika, Usnjarska c. 12, Kamnik, T: 01/83 96 352 , www.travel-veronika.com

Kako do brezplačnega 2-dnevnega paketav Termah Vivat ali hotelu Planinka? Pokličite 01/83 96 352.

AKCIJA 2014:

Maistrova ulica 13, 1240 Kamnik

(01) 830 31 00nedeljska, tedenska kosila, zabave za zaključene družbe, praznovanja, poroke, obhajila, birme…

ZahvalaZa reševalno akcijo z Velike planine v izrednih vremenskih razmerah se za požrtvovalnost in odlično posredovanje zahvaljujemo g. Dušanu Bombaču, direktorju družbe Velika planina in Gorski reševalni službi Kamnik.

Mlade družine, ujete na Veliki planini.

Na kratko


Obe nagradi na Slovencu leta v KamnikKamnik • Nedeljski dnevnik je konec januarja razglasil Slovenca leta 2013. V uredništvu so letos prejeli rekordno število glasov, le nekaj manj kot 30.000. Slovenec leta 2013 je postal vodja ambulante za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja Pro Bono, borec za pravice spregledanih, človek, močnejši od državne birokracije − Aleksander Doplihar, dr. med. Upokojeni zdravnik je dobil več kot 5.000 glasov bralcev Nedeljskega, pogovor z njim si lahko preberete v naši reviji na strani 18. Plaketo Jureta Robiča v spomin na tragično premi-nulega kolesarja so letos podelili če-trtič, iz rok Toneta Fornezzija - Tofa pa jo je prejel kamniški triatlonec Miro Kregar, ki je bil na ultramaratonu na Havajih leta 2009 drugi, leta 2011 tre-tji, lani pa je z osvojitvijo naslova sve-tovnega prvaka pri 51 letih premaknil meje mogočega.

Gore na velikih platnihDomžale • Med 24. in 28. februarjem se bodo z 8. mednarodnim festi-valom gorniškega filma Domžale gore preselile na velika platna več kulturnih hramov po Sloveniji: Mestnega kina Domžale, Cankarjevega doma, Kinodvora in Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani, Mestnega kina Metropol v Celju in Mestnega kina Ptuj.

Gledalci bodo lahko pet dni spremljali navdihujoče zgodbe karizmatičnih posameznikov, ki premikajo meje v plezanju in alpinizmu, spoznavali skriv-nostne gorske kulture in ogrožene živalske vrste, občudovali veličastne po-dobe gora, zadrževali dih ob neverjetnih avanturah, k premisleku pa jih bodo vabila tudi močna naravovarstvena sporočila iz zakladnice gorskega sveta. Organizator festivala Društvo za gorsko kulturo z direktorjem Silvom Karom na čelu znova pripravlja izjemno raznolik in kakovosten program, saj se bo v petih festivalskih dneh na filmskem platnu zvrstilo 44 filmov iz 25 držav. V kategoriji alpinizem si boste lahko ogledali osem filmov, v kategoriji plezanje enajst, kategorija gore, šport in avantura jih bo prinesla osem, gorska narava in kultura pa sedemnajst.

Čas počasi briše – Društvo Demos na Kamniškem je s finančno pomočjo Občin Kamnik in Komenda izdalo novo knjigo z naslovom Čas počasi brišeKomenda • Študijski center za narodno spravo, ki ga je leta 2008 usta-novila Vlada Republike Slovenije, vsako leto pripravi v počastitev 23. av-gusta, dneva spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, prireditev, posvečeno določeni skupini ljudi ali dogodku iz slovenske zgodovine. Društvo Demos na Kamniškem je bilo leta 2012 soorganizator osrednje slo-venske prireditve, ki je potekala v Uršulinskem samostanu v Mekinjah in je bila posvečena mobilizirancem v nemško vojsko. Prireditve so se takrat udeležili tudi nekdanji mobiliziranci iz kamniške in komendske občine ter njihovi soro-dniki. Nekateri od njih so želeli, da bi jim pomagali pri zapisu njihovih spomi-nov. Dr. Marjeta Humar je povedala, da so se takrat odločili, da se začnejo zbirati pričevanja še živečih kamniških in komendskih mobilizirancev, pisma, dnevniki, fotografsko gradivo, spomini sorodnikov in znancev na padle ali izginule mo-bilizirance. Zbrano gradivo, osebne izpovedi samih mobilizirancev ali njihovih sorodnikov (sester, bratov, otrok, vnukov), avtobiografije dveh mobilizirancev,

Neomejeni pogovori in sporočila SMS/MMS v VSA slovenska

omrežja za samo 19,00 € / mesec

Gostilna in Picerija Pashav Volčjem Potoku

Pred kratkih se je v bližini Arboretuma odprla gostilna in pic-erija Pasha. Gre za lokacijo, ki je večini občanov znana kot gos-tilna Šraj, v zadnjih letih pa je tukaj delovala gostilna Stari voz.Novi najemniki, ki vodijo tudi gostilno Pasha na kamniški obvozni-ci, so se odločili, da »ugriznejo« v to lokacijo, kljub temu, da v zad-njem času ni ravno slovela. Zavedajo se, da bo treba vložiti veliko energije, sredstev in volje, da bodo ustvarili vzdušje, ki si ga gosti želijo. Z njihovo ponudbo in prijaznim osebjem bodo gosti lahko zadovoljni odšli in se radi vračali. Ambient in lokacija, neposredno ob cesti Radomlje – Kamnik, bo v pomladnih dneh na letnem vrtu ponujala odlično vzdušje za sproščeno malico, kosilo, kavico ali zabavo v dobri družbi. Ponudba vključuje res pestro izbiro malic, kosil, pizz, jedi z žara in ostalih dobrot, za katere se lahko tudi in-dividualno dogovorite. Obiščete jih lahko vsak dan; še kontaktna telefonska številka: 059 035 834. Prisrčno vabljeni!

FOTO: The eagles return (arhiv IMFFD)

Na kratko


njihova pisma in celo dnevnik mobiliziranca Stanka Zarnika, ki jih hranijo njiho-ve družine, je bilo novembra 2012 predstavljeno v dvorani Frančiškanskega sa-mostana v Kamniku, spomladi pa je društvo na razpisu Občine Kamnik za izved-bo kulturnih projektov v letu 2013 pridobilo sredstva za knjižno izdajo zbranega gradiva, svojo finančno podporo pa je zagotovila tudi Občina Komenda. Bogata knjiga je terjala veliko raziskovalnega dela pri zbiranju gradiva spominov še živečih prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko. O edinem prisilnem mobili-zirancu iz občine Komenda, komaj 18-letnem Ivanu Juhantu iz Žej, je spomine nanj zapisala njegova sestra Marija-Ana Mrčela. Knjiga je bila predstavljena na predvečer slovenskega kulturnega praznika, 7. februarja, v Knjižnici v Komen-di. Program je vodila direktorica Matične knjižnice Kamnik Breda Podbrežnik, v programu pa so sodelovali še dr. Janez Juhant, dr. Jože Urbanija, dr. Marjeta Humar, dr. Verena Perko in Tunjiški oktet. Goste in udeležence predstavitve knjige je pozdravil tudi župan občine Komenda Tomaž Drolec, ki je še posebej pohvalil delo, hkrati pa menil, da bi veljalo takratni čas vsebinsko in raziskoval-no zaobjeti z vseh področij dogajanj tistega trenutka in časa; tudi partizanstva, belogardizma in drugih dogajanj. Občina Komenda je izid knjige tudi finančno podprla. Na večeru predstavitve pred kulturnim praznikom, ko je bila v dvorani kulturnega doma v Komendi tudi osrednja proslava Društva umetnih kulturni-kov Kaj ti mar Komenda in vokalno instrumentalne skupine Stopinje, pa so se nekako simbolično porajala vprašanja – Zakaj so morali oditi, odhajati mladi slovenski fantje? Čemu? … in razmišljanja: Za koga in zakaj pred sto leti nazaj tudi Doberdob slovenskih fantov grob. Se nam vse to dogaja, nas obeležuje, povezuje, razdvaja … zaradi pohlepa, nadvlade.

Andrej Žalar

Svilanit se je predstavil na sejmu v FrankfurtuKamnik • Letos januarja so se v podjetju Svilanit udeležili največjega evropskega sejma Heimtextil v Frankfurtu, kjer so predstavili svoje kolekcije izdelkov hišnega tekstila in novosti.Svilanitovi izdelki so bili izbrani kot znanilci prihajajoče sezone v okvi-ru sejemske razstave Trend show 2014/15. Sejem ima vodilno vlogo pri ustvarjanju in napovedovanju prihajajočih trendov, ki jih priprav¬ijo pred-stavniki petih oblikovalskih agencij iz celotnega sveta. Predstavijo jih na inovativen način in vedno vzbudijo veliko pozornosti pri obiskovalcih. Tokrat so na dveh od štirih tematskih sklopov na predstavitvi najnovej-

Dalmatinski večer

Kamnik • Konec januarja je Turistična agencija Vrankar v Domu kulture Kamnik ob prvi obletnici svojega delovanja organizirala dalmatinski večer s klapo Pulena in pihalnim orkestrom ter folklorno skupino Moreška s Korčule. Kot poseben gost je zapel Marjan Zgonc.Gledalcem v nabito polni dvorani je zastajal dih ob Moreški, dinamičnem viteškem bojnem plesu z meči, ki je nastal na Med-iteranu že v 12. stoletju, zadnjih 400 let pa se je ohranil edino še v mestu Korčula. Zahtevne plesne figure izvajata dve skupini plesalcev v živo pisanih kostumih, ki se z meči borijo za nak-lonjenost Bule, zaročenke Belega kralja Osmana, ki jo je ugra-bil Črni kralj Moro. Razvije se hud boj, vse hitrejši takt narekuje natančnost vsakega giba; na koncu Beli kralj zmaga in odpelje Bulo na svoj dvor.Program je povezovala Slovenka, ki že pol stoletja živi na Korčuli. Na Korčulo, Vis, Brač, Lastovo, Mljet in drugam pa vozi turiste tudi TA Vrankar, zato je bilo druženje po predstavi ob domači tuhinjski hrani in korčulskem vinu tudi priložnost za predstavitev njenih programov.

ših smernic tkanin za dom izbrali tudi Svilanitove izdelke, kar pomeni da njihovi izdelki poleg visoke kakovosti predstavljajo tudi modne smernice in svetovne trende v hišnem tekstilu.

Dan za punce v DomžalahDomžale • Februarja je v okviru mednarodnega projekta “Dan za punce”, kjer se srednješolkam in učenkam zadnje triade osnovne šole predstavljajo »moški poklici«, odprl vrata Lapanjetov laboratorij v Domžalah. Barbara Hubad, mlada raziskovalka, je mladim dekletom predstavila poklic znanstvenice na področju molekularne biologije, mikrobiologije, mikrobne ekologije in bioinformatike ter laboratorijske tehtnice, možno-sti za zaposlitev in področja le-te. Dekleta so spoznala delo v molekularno mikrobiološkem laboratoriju dr. Aleša Lapanjeta in v laboratoriju za medi-cinsko diagnostiko iDiagnostic, kjer so se lahko preizkusila tudi sama. Blaž Petrič, direktor Inštituta za mikrobiološke znanosti in tehnologije, laboratorij dr. Aleša Lapajneta: »Projektu »Dan za punce« smo se pridružili zaradi odgovornosti v sklopu odgovornih raziskav in razvoja, kjer je tre-ba omogočiti enake možnosti tako puncam kot fantom. Glede na to, da tovrstni poklici veljajo za bolj moške, je treba za njih navdušiti mlade ge-neracije deklet, tako da bodo v tem videla svojo kariero in prihodnost.«

Oglas


ponudnik vrhunske športne opreme

teniški loparji, športne torbe, druga športna opremateniški loparji, športne torbe, druga športna opremateniški loparji, športne torbe, druga športna opremateniški loparji, športne torbe, druga športna oprema

(loparji, žogice, torbe ....)badminton in squash opremabadminton in squash oprema (loparji, žogice, torbe ....)

Ugodne cene – tekaške, teniške superge

Elektrobaterijski eko izdelki

TO, KAR OPERETE, JE NA VAŠI KOŽI, TO, S ČIMER PERETE, GRE POD VAŠO KOŽO.

LSM d.o.o.Usnjarska cesta 81241 Kamniktelefon: 01 831 94 17

Izjemna Sonnetova ekološka čistilaekološka čistilaIzjemna Sonnetova

184 ¤40 ¤

294 ¤ 590 ¤

103 ¤

Ugodne cene – tekaške, teniške superge

Aktualno


Ledeni objem v KamnikuKamnik • Pred štirinajstimi dnevi je življenje v Kamniku in njegovi okolici zastalo skoraj za teden dni. V nedeljo, 2. februarja, popoldan sta kamniški župan in Občinski štab Civilne zaščite Kamnik razglasila izredne razmere za celotno občino Kamnik.

Poškodovanih je bilo od 90 do 120 transformatorskih postaj, brez električne energije je bilo okoli 2.000 gospodinjstev, in sicer v Tuhinjski dolini (od Soteske do Kozjaka), KS Črna (od Črne do Črnivca), v Palovčah, Pšajnovici, Stranjah, Stol-niku, Stahovici, na Gozdu in v KS Kamniška Bistrica ter na Veliki Planini. Zaradi izpada električne energije je bila motena tudi oskrba s pitno vodo, ponekod ni bilo mobilnega signala. Zaradi podrtega drevja in nevarnosti ponovnega pada-nja je bila za tovorna vozila kar nekaj časa prepovedana vožnja na državnih ce-stah Kamnik – Ločica (prelaz Kozjak) in Stahovica – Črnivec – Gornji Grad (prelaz Črnivec).

Še najbolj so se ledene ujme razveselili otroci, saj so zaradi varnosti nekatere enote vrtcev zaprle svoja vrata za dva dni, nekatere šole pa celo za ves teden. Preko 800 gasilcev in drugih reševalnih enot (Elektro Ljubljana, gozdarji, ko-munalna podjetja), ki so skušali zagotoviti prevoznost cest, oskrbo z elektriko in vodovodnim omrežjem, je bilo neprestano na terenu.

Veliko občanov je bilo dobesedno od-rezanih od sveta. Kako so doživljali od-rezanost in grmenje padajočih dreves, smo povprašali Miloša Starovasnika (po domače pr Aplenčar), s katerim smo se srečali ravno tisti dan, ko so se gasilci PGD Srednja vas prebili do nji-hove hiše: »Zelo čudno je bilo, drevesa so se podirala vse okrog nas, tako da niti nismo hodili ven. Dva dneva smo bili brez elektrike, tri dni brez mobilne-ga signala. Situacijo smo poskušali re-ševati tudi sami, ampak je bilo nemo-goče. Hvala lepa fantom, da so prišli in pomagali, ker drugače bi bili še naprej odrezani od sveta. V glavnem, najhuje je za nami in to je vse, kar je pomembno.«Župan Marjan Šarec in Štab Civilne zaščite sta v najkrajšem možnem času za-gotovila 16 agregatov in večje število šibkejših agregatov. Tako so dokaj hitro zagotovili električno energijo v večini gospodinjstev na prizadetih območjih.

Po šestih dneh neprestanega dela gasilcev, delavcev elektrogospodarstva, ko-munalnih služb, gozdarjev in ostalih prostovoljcev so se zadeve počasi in siste-matično normalizirale, tako je bil 7. februarja zjutraj razglas izrednih razmer v občini Kamnik preklican. Prizadetim območjem so na pomoč priskočili prostovoljci (sekači) Planinske zveze Slovenije, od 8. februarja tudi ekipa Uprave RS za zaščito in reševanje s tovornjakom unimogom s hidravličnim dvigalom. 9. februarja so na pomoč pri-skočili avstrijski gasilci, ki so s seboj pripeljali tudi tri agregate, od 10. februarja pa celo Slovenska vojska s štirimi vojaki novomeške enote z bagrom, kombijem in tovornjakom. Glavna naloga teh ekip je bila odstranjevanje drevja s cestišč in preprečevanje poplav z odstranjevanjem drevja iz vodotokov. Po prvih ocenah bo sanacija trajala najdlje v Kamniški Bistrici, in sicer je konča-nje del predvideno junija letošnjega leta. Groba ocena celotne škode, nastale ob žledolomu v občini Kamnik, znaša 1.767.500 evrov.

FOTO: Občina Kamnik

FOTO: Boštjan Jamšek

Mateja Štrajhar

Aktualno


V Trzinu 9 intervencijTrzin • Posledice žledoloma v Trzinu niso bile hude, a kljub temu so mo-rali 3. in 4. februarja nekajkrat priskočiti na pomoč operativni gasilci PGD Trzin. V ponedeljek, 3. februarja, so bili zaradi urgentnega odpravljanja posledic žledoloma aktivirani osemkrat, v torek, 4. februarja, so imeli še eno intervencijo – skupaj torej 9.

V večini primerov so rezali in odstranjevali drevesa, ki so nevarno ogrožala stanovanjske in poslovne objekte. Skupaj je bilo teh dreves 18. V enem izmed primerov se je drevo podrlo na streho objekta, zato so ga razrezali, s strehe odstranili sneg in nato streho pokrili s cerado. Poleg tega so urgentno pose-kali smreko na občinskem zemljišču v Mlakah, ki se je nevarno nagibala na bli-žnji stanovanjski objekt. Na Občini Trzin so ves čas aktivno spremljali stanje in večkrat dnevno odšli na teren skupaj s strokovnjaki. Poleg tega Občina Trzin poziva lastnike gozdov, sadnega in okrasnega drevja ter grmičevja ob javnih poteh in občinskih cestah, da v primernem letnem času ustrezno znižajo in porežejo žive meje in grmičevje, ter da glede na katastrofalne posledice te naravne nesreče, razmislijo o ustreznosti višine svojih dreves in smrek. Z revirnim gozdarjem je bil organiziran sestanek, na katerem so se dogovo-rili glede sečnje in spravila dreves ter gozdov v lasti Občine, ki so bila podrta zaradi žledu, kot tudi glede gospodarjenja z občinskimi gozdovi. Občina Trzin do zaključka redakcije še ni imela ocene materialne škode. (FOTO: Arhiv PGD Trzin)

V Domžalah največ težav v severnem delu občineDomžale • Na območju občine Domžale je žled povzročil nekaj nevšeč-nosti, ki pa so jih pristojne službe obvladovale. Po večini je šlo za po-drta drevesa, ki so se lomila pod težo, zaradi česar so bile nekaj časa zaprte nekatere ceste, predvsem v višje ležečih naseljih v občini.

Na Občini Domžale so ocenili, da javna služba za vzdrževanje cest in javna ga-silska služba, skupaj z Občino obvladuje nastale razmere, zato ni bilo razloga po aktiviranju občinskega štaba civilne zaščite. Javna gasilska služba je med vikendom, 2. in 3. februarja, opravila približno 42 intervencij, pri čemer je sodelovalo okoli 148 gasilcev iz enajstih gasilskih

DAVEK NA NEPREMIČNINEKako zmanjšati davčno obremenitev?

S 1. 1. 2014 je začel veljati razvpiti Zakon o davku na nepre-mičnine, ki ga je Ustavno sodišče (zaenkrat) zadržalo pri izvrševanju tistih določb, ki se nanašajo na izdajanje odločb o odmeri davka na nepremič-nine. Vse ostale aktivnosti in z njimi povezani zakonski roki tečejo naprej. Skrajni rok za spremembo in ureditev podatkov, ki so podlaga za odmero davka, ostaja 31. 3. 2014.Za zmanjšanje davčne obremenitve so na voljo povsem zakoni-te poti in metode.Nekaj jih navajamo v nadaljevanju. Zavezanci - invalidne ose-be, ki se gibljejo s pomočjo invalidskega vozička, in zavezanci, ki živijo v skupnem gospodinjstvu z invalidno osebo, ki se giblje s pomočjo invalidskega vozička, naj ne pozabijo do 15. 2. 2014 predložiti Davčni upravi odločbe Zavoda za zdravstveno zavaro-vanje Slovenije o pravici do medicinsko tehničnega pripomočka. Na podlagi te odločbe se jim bo davek lahko znižal za 30 %. Velik vpliv na vrednost nepremičnine imajo podatki o legi, površini in dejanski rabi. Pri stanovanjskih nepremičninah ima največji vpliv na vrednost uporabna površina. Lastniki naj bodo predvsem po-zorni na to, kako so opredeljeni prostori stanovanja ali hiše, ki niso neposredno namenjeni bivanju. Pri zemljiščih vpliva na vrednost poleg površine, dejanske rabe, bonitete, rastnega koeficienta, odprtosti, predvsem tudi podatek o namenski rabi zemljišča oziroma podatek o zemljišču za gra-dnjo stavb. Pri parcelah, ki še nimajo urejenih mej, zlasti to velja za gozdna in kmetijska zemljišča, je velika verjetnost, da v katastru vpisana površina odstopa od dejanske. Lastnik lahko sam spremeni le tiste podatke o nepremičnini, ki so bili pridobljeni s popisom nepremičnin. Te podatke lahko spremeni z vprašalnikom REN ali prek spletne aplikacije GURS-a.Podatke, ki so bili v register nepremičnin (REN) prevzeti iz ze-mljiškega katastra in katastra stavb, je možno spremeniti samo v upravnem postopku na podlagi predpisanih elaboratov, ki jih izdela geodetsko podjetje. Več o vplivih na davčno stopnjo in višino davka na nepremičnine, kot so:sprememba statusa stanovanjske nepremičnine, ustanovitev osebne služnosti, oddaja nepremičnine v najem,etažiranje družinske hiše v solastnini (ali skupni lastnini),položaj solastnikov - nerezidentov, ureditev etažne lastnine v večstanovanjskih stavbah,zasebna zemljišča, po katerih potekajo kategorizirane javne cestesi lahko preberete na: www.apolonij.si

Turistična agencijaEdita Vrankar s.p.

Novi trg 26a, 1241 Kamnik

tel/fax: 01 83 47 064gsm Edita: 041 648 826

gsm Brane: 041 364 864

e-mail: [email protected]

8.marecSEJEM VRTNARSTVA PORDENONE

27.-29. aprilPRAGA in ČEŠKI GRADOVI

14.-21. julijVIS aktivne počitnice

24.-30. avgustKORČULA počitnice

Aktualno


društev. Enote civilne zaščite in prostovoljna gasilska društva so bili ves čas v pripravljenosti. Sanacijska dela so se nadaljevala tudi v naslednjih dneh, pred-vsem na javnih površinah, kot so parki in ob rekreacijski poti ob Kamniški Bi-strici. Na območjih, kjer ni bilo električne energije, so le-to in posledično tudi pitno vodo omogočili z agregati. Težave z električno energijo je saniralo pod-jetje Elektro Ljubljana, zaradi odprave okvar je bila električna energija večkrat motena. Ker so bili v ponedeljek brez električne energije v Vrtcu in Osnovni šoli Ihan ter v Osnovni šoli Dob in Krtina, je pouk ta dan odpadel. Ker občina Domžale v tej naravni nesreči ni utrpela večje škode in ko so bile odpravljene težave z električno distribucijo v Domžalah, sta se župan občine Domžale, Toni Dragar, in poveljnik CZ Občine Domžale, Marko Žagar, odločila, da proste agregate posodijo Občini Tolmin. Poleg tega je Občina Domžale pomagala tudi Občini Postojna, kjer je občinska taborniška reševalna enota, Rod skalnih taborov Domžale, postavila mobilno kuhinjo pred Kriznim centrom Postojna in ogroženim ljudem delila tople obroke. Domžalski župan Toni Dragar se zahvaljuje vsem prostovoljcem – gasil-cem, pripadnikom civilne zaščite, delavcem elektro podjetij, gozdarjem in policistom, ki so na območju občine Domžale odpravljali posledice nesreče. (FOTO: Vido Repanšek)

V občini Mengeš najbolj kritično na območju DobenaMengeš • V občini Mengeš je bilo zaradi žledoloma najbolj kritično ob-močje Dobena, kjer je bilo v noči iz sobote, 1. februarja, na nedeljo, 2. februarja, zelo veliko podrtih dreves in zaradi tega prekinjena dobava električne energije in neprevozna cesta.

Poleg ceste Loka pri Mengšu – Dobeno sta bili neprevozni tudi cesti Mengeš – Koseze in Cesta na Gobavico (Mengeška koča). Občina Mengeš je organizi-rala štab civilne zaščite in operativne gasilce, takoj so začeli z najbolj nujnimi akcijami, tj. z vzpostavitvijo prevoznosti cest in dostopa občanov do električne energije. Aktiviranih je bilo od 25 do 30 gasilcev, na pomoč so priskočili tudi sami Dobenci, tako da je bilo vseh skupaj okoli 40. »Pohvalil bi gasilce vseh dru-štev, Civilno zaščito in tudi Dobence, ki so se sami lotili čiščenja ceste, poleg tega pa do prihoda delavcev elektro podjetja tudi sami očistili vso traso elek-trične napeljave. Zato vse pohvale Dobencem,« poudarja župan občine Mengeš, Franc Jerič. Občina je prvi in drugi dan poskrbela, da so imeli ljudje topel obrok v Kmečkem turizmu Blaž. Ker so bile vse državne sile usmerjene v pomoč najbolj ogroženih predelov Slovenije (Primorska), je Občina Mengeš sama s pomočjo štaba civilne zaščite priskrbela agregate. Tako so prebivalci Zgornjega Dobena električno energijo s pomočjo agregata dobili v torek, 4. februarja, prebivalci Spodnjega Dobena pa v petek, 7. februarja. Priključek na omrežje je bil izveden šele deset dni po začetku prekinitve. Kadar človeška življenja niso neposredno ogrožena in se rešuje nepremičnine, kot je bila situacija v tej naravni nesreči, se počaka dan ali dva, saj padajoče veje in drevesa predstavljajo preveliko nevar-nost. Zaradi tega so se v Mengšu pojavila tudi negodovanja, na katera župan Franc Jerič odgovarja: »Tisti, ki drugače razmišljajo, tisti, ki menijo, da bi lahko sami naredili bolje, imajo vedno možnost, da se vpišejo v gasilsko društvo, in s svojim delom pripomorejo, da bo kakršnakoli situacija čim prej rešena. Prepri-čan sem, da se bodo takšna razmišljanja potem hitro spremenila.« Veliko škode je bilo povzročene tudi na infrastrukturnih objektih, ograjah, cestah, prometnih znakih, zasebnih hišah. Po prvih ocenah je škode za 900.000 evrov. (FOTO: Občina Mengeš)

Peugeotovo priznanje podjetju Rodex

Podjetje Peugeot Slovenija je na dogodku ob zaključku leta, organiziranem za koncesionarje, že tretjič podelil priznanja najboljšim. V skrbi za čim boljše storitve za kupce in stranke je Peugeot poleg odlikovanj za kvaliteto na mednarodnem nivoju uvedel letna priznanja tudi na nacionalni ravni.Peugeotov prodajalec leta 2013 je tisti, ki ve, da se odnos s stranko ne konča ob predaji vozila, tisti, ki ceni in ustrezno motivira ter nagrajuje svojo prodajno ekipo, tisti, ki ve, da stranki prodaja najboljše produkte, tisti, ki ve, da vsaka številka šteje, in je tisti, ki verjame v prihodnost blagovne znamke Peugeot. Za najboljšega koncesionarja leta na področju prodaje vozil je bilo že tretje leto zapored izbrano podjetje Rodex iz Radomelj.»Prejeto priznanje je lepa potrditev našega dolgoletnega truda in dokaz, da se tudi v težjih časih kvalitetno delo in profesionalen pristop obrestujeta. Hkrati pa nam daje nove moči in veselje za naprej. Zadovoljstvo naših strank je naša glavna naloga in tako bo tudi v prihodnosti,« je ob tej priložnosti povedal Aleš Rode, direktor podjetja Rodex.Družinsko podjetje iz Rov pri Radomljah je Janez Rode s pomočjo sina, ki danes uspešno vodi podjetje, in celotne družine ter strokovne ekipe sodelavcev razvil v enega največjih centrov Peugeot v Sloveniji. S popravilom in ser-visiranjem vozil Peugeot se ukvarjajo že štiri desetletja. Leta 1990 je podjetje svojo dejavnost razširilo še na prodajo novih in rabljenih vozil, leta 1994 pa odprlo nov sodoben prodajno servisni center v domačem kraju. Dobro delo, ka-kovost storitev, zanesljivost in visok standard pri odnosih s strankami potrjuje niz priznanj, med njimi prestižno od-likovanje – prodajalec leta 2013.

Naše podjetje vam nudi brezplačne oglede in svetovanje. Vgrajujemo tuljave iz najkvalitetnejših kislinsko odpornih materialov s certifikatom (1.4404.)- Povrtavanje in sanacija opečnatih dimnikov z vstavitvijo Inox tuljav,- montaža troslojnih dimnikov ob fasadi,- izdelava dimniških priključkov po meri,- izdelava Inox krovnih plošč in dimniških pokrovov po meri,- vgradnja kaminov,- druga zaključna dela v gradbeništvu,- 10 letna garancija na opravljeno delo.

www.m

iranb

roda

r-sp.si

Podjetje za dimniško tehniko ter storitve, Miran Brodar s.p.Klavčičeva 11, 1241 Kamnik, SlovenijaGSM: 041492169, T: (01) 831 51 82 E: [email protected]

DIMNIKI

Na kratko


V hramu kulture občine Kamnik obeležili slovenski kulturni praznikKamnik • V Domu kulture Kamnik so slovenski kulturni praznik pro-slavili s pesmijo 35. Območne revije pevskih zborov iz občin Kamnik in Komenda. Le-to je organiziral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Ob-močna izpostava Kamnik, in sicer pod pokroviteljstvom Občine Kamnik in Občine Komenda.

Prisluhnili smo petju Mešanega pevskega zbora Cantemus, Ženskega pev-skega zbora DKD Solidarnost, Mešanega pevskega zbora Odmev, Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Kamnik, Komornega pevskega zbora Šutna, Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Komenda, Moškega pevskega zbora DKD Solidarnost, Mešanega pevskega zbora Mavrica, Moške-ga pevskega zbora PSDP Lira in Ženske vokalne skupine Vox Annae. V imenu Občine Kamnik je zbrane nagovorila podžupanja mag. Julijana Bizjak Mlakar in med drugim povedala: »Morda lahko praznovanje pesnikove

smrti, namesto praznovanja pesnikovega rojstva, pripišemo pogovorni me-lanholiji in pesimizmu Slovencev. Dejstvo pa je, da je Prešeren umrl kot velik pesnik, in da Slovenci edini na svetu praznujemo kulturni praznik kot dela prost dan. To pomeni, da se zavedamo, kako pomembna je kultura za obstoj slovenskega naroda. Ta praznik nas vedno znova spomni, da ni nič samo po sebi umevno in, da si moramo za ohranitev slovenskega jezika, kulture, go-spodarske in politične neodvisnosti neprestano prizadevati.« Za vezno besedo je poskrbel vodja Območne izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Kamnik Tone Ftičar, posamezne zbore pa je predstavila Barbara Božič. (FOTO: Občina Kamnik)

Srednja in Južna Amerika v TrzinuTrzin • Zadnji torek februarja bo ob 18. uri v Kulturnem domu Trzin potopisni večer, ki vas bo popeljal po Srednji in Južni Ameriki.Iz dveh delov sestavljeno predavanje vas bo najprej vodilo po poteh mo-gočne Inkovske države v Peru, Bolivijo in Čile. Med vrhove Andov, po ne-skončnem bolivijskem altiplanu ter do skrivnostnega Machu Picchuja … skratka v srce Južne Amerike. V drugem delu predavanja pa bo popotnik in vodnik Sašo Klep govoril o Majevskih ruševinah v Mehiki, mogočnih

vulkanih Gvatemale, jadranju po drugem največjem koralnem grebenu v Belizeju. Slišali boste zanimive zgodbe, saj je Sašo te kraje obiskal že vsaj dvajsetkrat in so njegov drugi dom.

Otvoritev razstave »Jadranje za jutri – Uresničitev sanj«Kamnik • Na predvečer kulturnega praznika se je v prvem nadstropju Seydlove hiše v Kamniku odprla druga samostojna fotografska razsta-va Športnega društva SAPPA.Skozi fotografski objektiv članov društva so na 20 fotografijah predstavljeni utrinki z lastnega izobraževalno-terapevtskega projekta Jadranje za jutri, ki je namenjen jadranju otrok s posebnimi potrebami. Že jubilejno peto jadralsko zgodbo bodo izvedli tudi letos maja. Razstava je odprta do nadaljnjega.

Zdravje


Ah, te viroze

Jesen in zima s seboj prineseta tudi nadležne viroze, kar občutijo predvsem starši majhnih otrok. Pri predšolskih otrocih so najpogo-stejše okužbe dihal, med temi okužbe zgornjih dihal, to so nos, grlo in ušesa. Ko pogleda svečka iz nosa, se starši zgrozimo, saj vemo, kaj sledi v ve-čini primerov – kašelj, boleče grlo in vročina. Kljub temu, da se na vse pre-tege trudimo preprečiti virusna obolenja, kupujemo sirupe proti kašlju pa za izkašljevanje in razna sredstva za povečanje odpornosti ter čistimo male noske, dajemo še vedno premalo poudarka osnovni preventivi.

O preventivi»Okužba se prenaša kapljično, torej s kašljem in kihanjem v zrak ali na predmete in od tam preko naših rok v usta, tako se krog nadaljnjega šir-jenja sklene. Možni so tudi nosilci, ki nimajo simptomov, ampak so samo prenašalci, kar pomeni, da ni nujno, da dobimo okužbo samo od ljudi, ki kihajo in kašljajo,« razlaga dr. Blaž Dolenc, specialist pediater, ZD Kamnik.Okužbe lahko preprečimo s higienskimi ukrepi, kot so umivanje rok, bri-sanje površin, redno prezračevanje prostorov. Pomembno je, da v tem času, če se le da, ne obiskujemo nakupovalnih središč in igralnic, kjer je velika koncentracija virusov, igrač se ne razkužuje. Starši pogosto slišimo, otrok mora biti izpostavljen virusom, mora biti bolan, naj jih ne zavijamo v vato in puščamo doma. A dr. Dolenc pravi, da

bi bilo v tem obdobju, če je le možnost, pametno otroka, ki veliko zboleva, imeti doma oz. vzeti iz vrtca: »Pri nekaterih otrocih, ki veliko zbolevajo, predvsem za hujšimi okužbami spodnjih dihal, bronhiolitisom, pljučnico, je dejansko to edina možnost. Dogaja se, da je otrok v treh mesecih zaradi teh okužb petkrat, šestkrat v bolnici, kar ima lahko dolgoročne posledice. Dihala rabijo šest tednov, da si po taki okužbi opomorejo, in vsaj ta čas bi otrok moral biti doma. Iz izkušenj lahko povem, da otrok po tem obdobju pogosto nima več težav,« in dodaja, »tudi doma se bo otrok srečal z okuž-bami, ne moremo ga izolirati. Če pa ima več težav, če ima še kakšne druge bolezni, če je tri mesece več ali manj bolan, si mora telo nujno opomoči. Poleg tega so možne tudi okužbe z več virusi hkrati, ki so bolj zakomplici-rane. Taki primeri in okužbe pri otrocih pod enim letom ali nedonošenč-kih večkrat prinesejo hujše okužbe in hospitalizacijo.«

Buu … vročinaSeveda je spremljajoč pojav viroz tudi vročina. Gre za odgovor organizma; ko se poveča temperatura, se poveča metabolizem in telo se lažje bori. »Staršem svetujem, da se ne postavlja mej za zniževanje temperature. Če otrok povišano temperaturo dobro prenaša, če je razpoložen, če je in pije, ponoči spi, potem zniževanje ni potrebno. Telo ima obrambni mehani-zem, tako da temperatura ne bo naraščala v nedogled,« svetuje dr. Blaž Dolenc in opozarja: »Pri zdravilih za zniževanje povišane temperature je pomembno pravilno doziranje. Velikokrat dajo starši polovično dozo, ki ne pomaga. Nato brez potrebe izberejo močnejše zdravilo, saj se jim zdi, da prejšnje zdravilo ni učinkovito.«

Zelo učinkovito je hlajenjeZdravilo ne učinkuje takoj, npr. pri sirupu, ki ga otrok dobi na poln želo-dec, traja tudi do ene ure, medtem ko svečke učinkujejo hitreje, ampak vseeno je treba počakati od 20 minut do pol ure. Dr. Dolenc svetuje, da se otroka vmesen čas, dokler zdravilo ne učinkuje, hladi, kar je zelo učin-kovito. »Voda v kadi mora biti segreta na otrokovo telesno temperaturo, potem se jo počasi ohlaja. Druga varianta je, da z mlačno tetra plenico otroka ovijete npr. okoli trupa, del kože pa pustite prost za ohlajanje.«

Kdaj obiskati zdravnika?»Starši lahko brez težav počakajo tri dni, sploh če je otrok normalno raz-položen. Če temperatura vztraja, potem je obisk priporočljiv, kajti lahko se zgodi, da je okužba bakterijska,« zaključi dr. Dolenc.

Mateja Štrajhar

Zanesljiva. Ne glede na vse.www.dacia.si*7 let jamstva obsega 3 leta tovarniške garancije ter podaljšano jamstvo za 4., 5., 6. in 7. leto oz. 100.000 km, karkoli se zgodi prej in velja ob nakupu z Dacia Financiranjem ter velja do 28.2.2014.

Dacia DUSTER: poRaba pRi mEšanEm ciklU: 4,7 - 8,0 l /100 km. EmiSijE co 2: 123 – 185 g/km.

e od 7.790 EURe od 10.050 EUR**

e od 9.800 EUR

e od 12.200 EUR

Zanesljiva. Ne glede na vse.www.dacia.si

AVTOHIŠA MALGAJ, D.O.O., Tržaška c. 108, 1000 Ljubljana.Prodaja novih vozil: 01/ 20 00 563, prodaja rabljenih vozil: 01/20 00 560,servis: 01/20 00 570. E-mail: [email protected] OD PON. DO PET. OD 8:00 DO 18.00, SOB. OD 8.00 DO 12.00, NED. ZAPRTO

*Velja do izpolnitve prvega od pogojev: 5 let ali 100.000 km in ob nakupu z Dacia financiranjem. 3 leta garancije in podalj ano jamstvo za 4. in 5. leto. ** Velja z Dacia Financiranjem.

Slika

je si

mbo

lna. R

enau

lt Ni

ssan

Slov

enija

, d.o.

o., D

unajs

ka 2

2, 1

511 L

jublj

ana.

Dacia s klimo

Slik

a je

sim

boln

a. R

enau

lt Ni

ssan

Slo

veni

ja, d

.o.o

., Du

najs

ka 2

2, 1

511

Ljub

ljana

.

- ESP serijsko- Nova kromirana maska- Prenovljena notranjost

Novi Dacia DusterResen terenec ni za bežne avanture.S klimo že za 12.500 €

www.facebook.com/AvtohisaMalgaj

KUPON ZA NAGRADO IGRO

Ime in priimek:

Naslov:

Elektronski naslov:

Podpis:

Izžrebani nagrajenci so:1. darilni bon v vrednosti 20 evrov: Žiga Kobold, 1234 Mengeš2. darilni bon v vrednosti 15 evrov: Valentina Hvala, 1262 Dol pri Lj3. darilni bon v vrednosti 10 evrov: Dušan Kordež, 1241 KamnikPotrdila o nagradah bomo izžrebancem poslali po pošti.

16Kamniške novice Januar 2014

Mihčev kotiček

Eno leto je že, odkar sem oblekel pustni ko-stum. Mama mi je vedno govorila, da pustne maske odženejo zimo in prinašajo pomlad. Bolj strašna je bila maska, hitreje je zima pobegnila od nas. Zato sem se vsako leto potrudil, da je bila moja maska res nekaj posebnega. Spomnim se, da mi je nekoč mama sešila ko-stum, ki je predstavljal strašnega leva. Imel sem grivo, ki mi je silila na oči, narisala mi je smrček in dolge brke, na tacah pa sem imel velikanske kremplje. Saj niso bili ostri, a sem bil na njih strašno ponosen. Ko sem pri sosedi potrkal na vrata, sem zaslišal njene drseče korake. Ko je previdno odprla vrata, sem se zadrl na ves glas: »Aaaaaaaargh!« Ko bi videli njen prestrašeni obraz! Seveda me je prepoznala po rdečih škor-njih, po katerih sem slovel po vsej soseski. V roke mi je dala nekaj drobiža, vrečko bombonov in že sem se odpravil do naslednje hiše. Nabralo se je kar nekaj sladkarij, ki sem jih delil s svojimi prijatelji. Na pustno nedeljo smo se odpravili v Cerkni-co na pustni karneval. Tam je bilo šele zabavno! »In sedaj prihaja Uršulaaaaa,« je odmevalo iz zvočnika. Res je prišla ogromna čarovnica, mati vseh čarovnic iz Slivnice. Oči so se ji svetile, iz ust se ji je kadilo, na nosu pa je imela velikan-sko bradavico. Tako me je bilo strah, da sem se privil k mami, čeprav sem imel že 10 let. Za njo

so vreščale mlade in malo manj mlade čarovni-ce, plesale so in se vrtele na metlah. Za njimi je prišel Jezerko, ogromen, zelen povodni mož, ki ima svoje kraljestvo v Cerkniškem jezeru, pa Jezerska ščuka in polhi s hudički. Ni manjkalo niti Butalcev, ki so znani po svoji kratki pameti, niti Martina Krpana, ki je tovoril angleško sol na svoji mali kobilici. Karneval je zaključilo na sto-tine otrok, oblečenih v zelene žabe. Domov smo prišli prijetno utrujeni in polni lepih vtisov. Po televiziji smo s celotno družino spremljali še preostale karnevale, ki so si sledili v tistem dnevu po Sloveniji. Zanimivo je bilo gledati laufarje iz Cerknega, ki imajo na glavi prav posebne lesene maske, skrbno izrezljane iz mehke lipe. Hitri so kot blisk, skupina šteje 25 laufarjev in res si jih ne bi želel srečati. Najbolj sem si zapomnil ptujske kurente. Ti so tako glasni, da bi se jih slišalo prav do Kamnika, če bi vsi vkup začeli zvoniti s svojimi zvonci, ki jih imajo privezane okoli pasu. Oblečeni so v ovčje kožuhe, na glavah pa imajo ogromne maske z dolgimi jeziki. Pred leti so prišli tudi v Kamnik in je moja mami enemu od njih na ježevko privezala robček. Kasneje mi je razložila, da tisti kurent, ki zbere največ robč-kov, velja za najlepšega in najmočnejšega. Vsako leto za pusta je mama spekla slastne krofe z marmelado, meni pa je dovolila, da jih potresem s sladkorjem. Spomnim se, da je diša-

lo po celi hiši, jaz pa sem komaj čakal, da pojem kakšnega. Sicer smo jih veliko razdelili pustnim maskam, ki so potrkale na naša vrata, nekaj pa jih je vendarle končalo v mojem želodčku. Mm-mmmm, kako so bili dobri! Letos sem se odločil, da bom za pusta gusar. Rad imam gusarje, ker so pogumni, neustrašni in ker na koncu vedno najdejo zaklad. Ljudje go-vorijo, da se zaklad skriva pod Starim gradom. Kdo bi vedel. Mogoče se pa meni letos nasmeh-ne sreča. Kaj boš pa ti letos za maškare?

Aleksandra Košir

Nagradni labirint Mihec bi se rad pridružil svojim pustnim prijateljem a ne naj-de poti. Poišči pravo pot, sliko izreži, izpolni nagradni kupon s svojimi podatki ter nam oboje skupaj pošlji najkasneje do 14. marca 2014 na naslov Kamniške novice, Medvedova 25, 1241 Kamnik, s pripisom »Nagradna igra – poišči razlike«.

Sponzor nagradne igre je Butik z otroško obutvijo Piki in Pika. Med vsemi pravilno izpolnjenimi kuponi bomo 17. marca 2014 izžrebali tri nagrajence, ki bodo prejeli: 1. darilni bon v vrednosti 20 evrov,2. darilni bon v vrednosti 15 evrov,3. darilni bon v vrednosti 10 evrov.Potrdila o nagradah bomo izžrebancem poslali po pošti.

S podpisom potrjujem, da se strinjam s pravili sodelovanja v nagradni igri, ki so v celoti objavljena na spletni straniwww.kamniske-novice.si. Vsi podatki so obvezni.

Pust

Kvalitetna in cenovno dostopna otroška obutev od številke 18 do 39, priznanih znamk Sorel, Olang,Garvalin, Froddo,LBL, Rolly copati in drugi. Izrežite ta oglas in se oglasite pri nas v Domžalah v Krizantu na Slamnikarski cesti 1c, nasproti Mercator centra, in dobili boste 10% na vso obutev in dodatke. Popust ne velja za vozičke in se ne sešteva z drugimi popusti. Spremljate nas lahko tudi po Google+//Piki in Pika ali po FB//Butik z otroškimi čevlji Piki in Pika.

Butik z otroško obutvijo Piki in Pika, Slamnikarska cesta 1c, tel.: 040 798 565

-10%na vso obutev in dodatke

Križanka

Nagradni razpis slikovne križanke1. nagrada: Bon v vrednosti 50 EUR za storitve ali produkte v našim salonu2. nagrada: Strgalo za led + vitrex + 1 liter olja3. nagrada: Strgalo za led + vitrex + 1 liter olja

Nagrade podeljuje Nagrade podeljuje Avto Aktiv Intermercatus d.o.o., Ljubljanska cesta 24, Trzin. Potrdila o nagradah bomo izžrebancem poslali po pošti.

Imena nagrajencev bomo objavili v Kamniških novicah, ki bodo izšle 21. marca 2014.

Rešitve nagradne slikovne križanke s pripisanim imenom, priimkom in točnim naslovom pošljite do četrtka 13. marca 2014, na naslov: Kamniške novice, IR IMAGE d. o. o., Medvedova 25, 1241 Kamnik s pripisom Nagradna križanka.

Rešitev januarske nagradne križanke: Vabljeni v salon Avto Aktiv.

IZŽREBANI REŠEVALCI:1. nagrada: menjava olja in filtra za olje: Franci URŠIČ, 1241 Kamnik2. nagrada: menjava brisalcev: Mirko ZRIM, 1234 Mengeš3. nagrada: menjava brisalcev: Nevenka MIHELČIČ, 1230 Domžale

Nagrade podeljuje Avto Aktiv Intermercatus d.o.o., Ljubljanska cesta 24, Trzin.Potrdila o nagradah bomo izžrebancem poslali po pošti.

S podpisom potrjujem, da se strinjam s pravili sodelovanja v nagradni križanki, ki so v celoti objavljena na spletni strani www.kamniske-novice.si. Vsi podatki so obvezni.

080 88 33Brezplačna telefonska

številkawww.avto-aktiv.si


Intervju


Dr. Aleksander Doplihar: Človek človeku človek

Dr. Aleksander Doplihar je človek z veliko začetnico. Je vodja Pro bono ambulante v Ljubljani, leta 2003 je skupaj s celotnim kolektivom ambu-lante prejel priznanje revije Naša žena Zlati golobček – ljudje odprtih rok, leta 2009 je za svoj izredni življenjski prispevek na področju zdra-vstvenega varstva v Občini Kamnik in Republiki Sloveniji prejel zlato priznanje Občine Kamnik, leta 2011, ob evropskem letu prostovoljstva, mu je med 12 prostovoljci Državni svet podelil priznanje »Prostovoljec leta«, istega leta je bil osebnost leta po izboru poslušalcev VAL 202, januarja 2011 je prejel Zlatnik Slovenske filantropije, decembra 2013 posebno zahvalo Slovenskega zdravniškega društva za življenjsko delo na področju prostovoljstva, februarja letos pa so ga kot osebnost leta 2013 izglasovali bralci Nedeljskega dnevnika. Kamničan ostrega jezika in bistroumne misli se vsakodnevno srečuje z žalostnimi zgodbami lju-di z roba družbe. Je neposreden in kritičen, saj vidi težave, pred kateri-mi si država in njene institucije zatiskajo oči. Človek akcije, ki pravi, da je reklo Človek človeku volk velika žalitev za volkove.

Kakšni so bili vaši glavni razlogi za začetek Pro bono ambulante?

Z osamosvojitvijo se je celoten sistem zdravstvenega varstva začel spreminjati in na žalost je prevladal dobičkonosni sistem namesto prejšnjega socialnega. Tako je vedno več ljudi ostalo brez zdravstvenega zavarovanja, vedno več ljudi je imelo zaprto pot v javno zdravstveno službo in vedno več je bilo treba plače-vati. In ker je bilo vedno več brezdomcev, nezavarovanih in tistih, ki niso imeli urejenega zdravstvenega varstva, se je pojavila nuja za rešitev problema.

Kako so ljudje sprejeli to ambulanto? Jim je bilo kaj nerodno, neugodno ali so bili pač veseli, da nekdo poskrbi za njih?

Zadnjih nekaj let so novi pacienti v ambulanti v večini propadli obrtniki, njihove obrti so propadle in seveda so s tem izgubili pravico do zdravstvenega zavaro-vanja, ker niso zmogli plačevati prispevkov. Ti se vedno opravičujejo, ko pridejo v ambulanto. In dostikrat je to opravičevanje neprimerno daljše, kot pa sam pregled oz. težava. No, potem na koncu nekako povejo, zakaj so prišli, kaj bi radi, kaj potrebujejo.Naša ambulanta deluje socialno, humano. Ne tako kot Zavod za zdravstveno

zavarovanje, ki teh ljudi ne šteje kot nezavarovanih, ampak jih dajo v novo kate-gorijo, tj. zamrznjeno zdravstveno zavarovanje. Tako se število nezavarovanih ne kaže kot naglo rastoče, dali so jih v skupino zamrznjenih, v bistvu pa je to eno in isto, tako samo skrivajo celotno situacijo.

Torej, sedaj, ko je v državi kriza prihajajo drugi ljudje kot na začetku?

Ja, seveda, na začetku so bili pri nas izključno brezdomci, klošarji, pa turisti in v Sloveniji neprijavljeni delavci, potem smo imeli veliko izbrisanih in Romov iz Ljubljane. Z razvojem celotne krizne situacije v Sloveniji se je pojavila ta nova skupina ljudi. To so v glavnem obrtniki. Še vedno imamo veliko delavcev, ki jih pripeljejo iz Bolgarije, Romunije ali Slovaške in niso zavarovani. Vem za primer, ko je delavec v Celju padel iz 2. nadstropja, sicer ni bil mrtev, naložili so ga v avto in je izginil, nihče ne ve kam.

Torej se tudi številčno povečuje obisk v vaši ambulanti? Prihajajo sedaj tudi slovenski delavci, ki nimajo plačanih prispevkov?

Ja, seveda. V Velenju, kjer se bo odprla ambulanta, so velik problem ravno nek-danji Vegradovi delavci, ki so ostali brez zavarovanja. Nekaj časa so imeli pra-vice na Zavodu za zaposlovanje, sedaj jih nimajo in so lepo brez vsega. Težava je, ker niti Vegrad niti država, ministrstvo za delo, nihče ne poskrbi zato, čeprav bi morali.

Torej v medicini, v zdravstvu je težava, da mladi zdravniki ne dobijo nobene so-cialne izobrazbe na fakulteti. Na fakulteti nimajo niti ene ure odnosa z pacienti. Ni-majo niti ene ure o socialnem vidiku pokli-ca zdravnik. Hipokratovo prisego bi morali prebrati tisočkrat.

Intervju


Vi kot vodja in ostali zdravniki iz vaše ambulante, lahko rečemo, da ste svetla izjema med zdravniki, glede na doga-janje na tem področju – lansko leto so bila problem dežurstva, veliko beremo o podkupljivosti in tudi o zasebnem zaslužku. Kako to komentirate – je to odraz časa, v katerem živimo, so zdravniki enostavno pozabili na Hipokratovo prisego?

Torej v medicini, v zdravstvu je težava, da mladi zdravniki ne dobijo nobene soci-alne izobrazbe na fakulteti. Na fakulteti nimajo niti ene ure odnosa s pacienti. Nimajo niti ene ure o socialnem vidiku poklica zdravnik. Hipokratovo prisego bi morali prebrati tisočkrat. Tako bi vedeli, da je treba skrbeti za svojega pacienta, da je on od tebe odvisen, da si mu dolžan pomagati ne glede na njegovo gmo-tno stanje. Poleg tega vsi ti doktorati in magisteriji, to nič ne pomeni, mladi zdravnik bi moral takoj začeti delati v praksi.

Vaša ambulanta v Ljubljani se preživlja bolj kot ne z donaci-jam, veliko vam pomaga tudi Mladinski center Kotlovnica iz Kamnika. Ali lahko tudi ostali občani Kamnika pomagajo?

MC Kotlovnica nam zelo pomaga, predvsem tudi Helena Strle. Krajevna sku-pnost Perovo za nas zbira razna zdravila, ki imajo še veljaven rok uporabe, obla-čila, igrače in tako dalje.

V bistvu v vaši ambulanti ne nudite zgolj zdravniških storitev, ampak ljudem pomagate tudi pri pravnih in ostalih zadevah, če sem prav razumela.

Imamo socialno delavko, ki je povezana s Pravno informacijskim centrom, kjer nam urejajo pravne zadeve. Nekatere stvari urejamo s pomočjo Slovenske fi-lantropije. Naša socialna sodelavka preko centrov za socialno delo pomaga pri pridobivanju stanovanj, raznih dokumentov in tako dalje.

Ljudje pridejo k vam in dobijo zdravstveno storitev. Kaj pa specialistične preiskave oz. kaj je z ljudmi, ki potrebujejo nadaljnjo nego oz. bolnišnično oskrbo?

V ambulanti deluje 38 zdravnikov, od teh jih je 35, 36 specialistov, od dermato-loga do okulista, otorinolaringologa, kirurga, ortopeda in tako dalje. Lahko rečemo, da smo poliklinika v malem. V okviru te ambulante načrtujemo razširitev ginekološke ambulante, saj na kontrolo k nam prihaja veliko žensk. Počasi se navajajo, vedno več prihaja tudi Romkinj, ki sedaj lahko uporabljajo celo kontracepcijo, kar je bilo včasih pri njih strogo prepovedano. Spominjam se, dekle je bilo staro sedemnajst let, bilo je že tretjič nosečo. Ko smo ji svetovali kontracepcijo, se je vrnila vsa objokana, saj ji je mož rekel: »Kaj to pomeni, da me nimaš več rada?« Bila je popolnoma obupana, ni vedela, kaj narediti. In smo ji svetovali: »Jej kontracepcijske tablete, ne da bi on vedel.«Poleg tega želimo organizirati tudi psihološko vodenje ljudi. Načrtujemo zobno ambulanto, kot v Mariboru. Trudimo se, poskušamo. Seveda se borimo za ure-ditev zdravstvenega zavarovanja – da bi ljudje dobili zdravstveno zavarovanje, da bi imeli osnovne možnosti, pristop do zdravstvenih storitev. Ker to je zelo pomembno.

Sedaj so ambulante v Ljubljani in Mariboru, odpira se v Velenju, kje še?

V Velenju, Celju, Kočevju. Nesprejemljivo je, da naša vlada in politika dovoli, da rešujemo težave na tak način. Ko smo pred trinajstimi leti ustanavljali ambu-lanto, smo rekli, da je to začasni projekt, ki naj bi rešil trenutno situacijo in naj bi trajal največ eno leto.

Prejeli ste veliko nazivov, ki smo jih omenili že v uvodu. Vseka-kor velika čast, očitno ljudje že 10 let prepoznavajo in cenijo vaša prizadevanja, ampak premakne se pa nič.

Ja, vse te nagrade in priznanja, tako ambulanti kot meni in ostalim sodelav-cem, prihajajo od malih ljudi. Tisti, ki bi pa morali ob teh priznanjih doumeti bistvo težav, teh pa ni.

Ste Kamničan, ljudje vas poznajo kot generalnega direktorja Združenega Zdravstvenega doma Domžale, Kamnik, Litija, to delo ste opravljali do upokojitve leta 1991. Katere so še ostale dejavnosti, ki vas povezujejo z našim mestom?

Pri upokojencih imamo enkrat na mesec merjenje holesterola, pritiska itd. Sem podpredsednik Rdečega križa za področje Kamnika.

Brala sem zgodbo, kako sta z ženo sedla v avto, se v snežnem metežu odpeljala v Goričko pomagat g. Viktorju Sračnjeku, po tem ko sta v Nedeljskem Dnevniku prebrala njegovo zgodbo. Kaj se je dogajalo?

Ko sem v Nedeljskem dnevniku videl to zgodbo, Viktorjevo starost, njegovo de-lovno dobo, sem si rekel: »Pa preklemansko, zakaj tu nič ne uredijo.« Ko sva bila na Ptuju pri bratu, sva se potem odpeljala še v Goričko. Morem reči, da so me zelo lepo sprejeli, tako ga. Dora (Milena Dora je novinarka Nedeljskega dnevni-ka, ki je zapisala zgodbo g. Sračnjeka) z družino in vsi ostali. Skupaj smo šli h g. Viktorju, ki je malo pred tem prišel iz uklonilnega zapora, ker naj bi njegov pes – saj niso imeli nobenega dokaza, da je res – zadavil eno kuro. Pregledal sem ga, napisal mnenje in vlogo invalidski komisiji. Priznana mu je bila prva kategorija invalidnosti. Tako ima pravico do pokojnine, saj ima dovolj delovne dobe. S pravico do pokojnine je dobil tudi zdravstveno zavarovanje in tako rešil svoj osnovni življenjski problem. Ima dostop do zdravnika, zdravil in najnujnejšega, kar potrebuje. Šlo je za malomarnost tistih, ki bi to morali urediti. Njegov osebni zdravnik, socialna služba, patronažna služba, Zavod za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, seveda nihče ni nič uredil, on sam zaradi neznanja tudi ne. No, njega smo uspešno rešili. Ampak takih imam v ambulanti med 40 in 50 vsako leto.

Sem pa tudi brala, da ste član lokalne akcijske skupine proti drogam.

Ja tudi. Do sredine lanskega leta smo imeli redne sestanke, sedaj pa že precej časa ni nič.

Prihajajo v ljubljansko ambulanto tudi narkomani?

Ta ambulanta je v bloku in ko se je odpirala, so člani hišnega sveta dejali, da dajo soglasje za ambulanto samo pod pogojem, da ne bomo sprejemali nar-komanov. Češ, da imajo oni tam otroke in ne želijo, da bi se ljudje z drogami tam zbirali. Mi smo to sprejeli. Tako da sedaj na zdravljenje zaradi drog ne sprej-memo nobenega. Če kdo pride po informacije, če ne ve, kam naj se vključi, ga napotimo na ustanove, ki se s tem ukvarjajo.

V Kamniku pa ste postavili tudi temeljni kamen za takrat nov Zdravstveni dom.

Za nov zdravstveni dom smo imeli takrat v Kamniku veliko težav, saj je bila politika proti. Ampak se je potem nekako izšlo.

Kako pa gledate na Kamnik, naše mesto? Se je kaj spremenilo sedaj v teh letih?

Z velikim priseljevanjem se je miselnost Kamničanov nekoliko premaknila od meščanske malo navzven. Čeprav se še vedno dogaja, da stari Kamenčani zelo težko sprejmejo koga v svoj krog. A s priseljevanjem se je pojavila težava, nare-jene imamo premalo infrastrukture. Sedaj z zamudo odpiramo vrtce in šole.


Vzgoja

Ko je staršem in odraslim nerodno: samozadovo-ljevanje v predšolskem obdobju

Nekaterim staršem je nerodno ali se vsaj po-čutijo nekoliko neprijetno in ne znajo reagira-ti, ko opazijo svojega otroka z rokico v hlačah. Nato pa se neprijetni občutki še stopnjujejo in pojavijo se celo občutki sramu, ko otrok to počne pred drugimi, našimi prijatelji in znan-ci oziroma neznanci. Včasih je odraslim zelo težko sprejeti dejstvo, da so otroci tudi spolna bitja, čeprav še nimajo spolnih potreb kot odrasli. Vendarle se moramo zavedati, da otrok v predšolskem obdobju še nima želja in fantazij, ki bi se lahko primerjale z adolescentnimi ali odraslimi izkušnjami. Otroška masturbacija je za tiste odrasle, ki imajo v zvezi s tem predsodke in strahove, zelo težka. Zato pogo-sto prihaja do preprečevanja samozadovoljevanja s pomočjo kaznovanja, poniževanja in ustrahova-nja (Ipavec, 1999). Predsodki izvirajo iz zastarele-ga ljudskega prepričanja, da masturbacija oslabi spomin, povzroči obsedenost, škodljivo vpliva na moralo, škoduje bodoči funkciji spolnih organov, povzroči sušenje hrbteničnega mozga ipd. Vedeti je treba, da je v predšolskem obdobju samozado-voljevanje precej pogost pojav, in da je pomemb-no, da to sprejemamo kot naravno, normalno vedenje (Ipavec, 1999).

Razlogi za samozadovoljevanje:Ker otrokom nudi ugodje – človekova lastnost pa je, da rad ponavlja dejanja, v katerih uživa. Nekate-ri otroci odkrijejo, da jim to pomaga, da se umirijo (tako je lahko opaziti, da se mnogi svojih spolnih organov dotikajo pred spanjem, da lažje zaspijo) (Haffner, 2000). Predšolski otrok se ne spušča v spolne igre, da bi zadovoljeval spolno nagnjenje. To počne iz radovednosti, zgolj ob spoznavanju zgradbe in delovanja spolnih delov telesa (Ipa-vec, 1999). Iz različnih vzrokov otroka začne peči spolovilo (mokre plenice srbijo, grobo spodnje perilo ščegeta, pretirano pritrjene hlače ščipajo …) – dražljaji vzbujajo svojevrstne občutke, ki otroka navajajo k samozadovoljevanju. Drgnjenje in prije-manje za genitalije torej lahko pomeni tudi slabšo higieno ali genitalno infekcijo (Rost, 1991). Samozadovoljevanje je lahko posledica stre-snih situacij: ob rojstvu drugega otroka, konflik-tih s starši ali vrstniki – otroško samozadovolje-vanje daje malčku občutek ljubezni, kadar se čuti osamljenega, z njim preganja dolgčas in mu je v tolažbo, kadar je zavrnjen – nadomeščanje pre-

majhne pozornosti staršev (Ipavec, 1999). Ne sme-mo izključiti tudi dejstva, da se zlorabljeni otroci pogosteje samozadovoljujejo. Sum na zlorabo se povečuje, če samozadovoljevanje moti njegovo vsakdanjo igro in sproščenost. Ob tem je potreb-no biti pozoren še na druge znake zlorabe (Haff-ner, 2000). Samozadovoljevanja ne smemo ozna-čevati kot nekaj slabega, umazanega, zlobnega in grešnega. S takim vedenjem ogrožamo normalen spolni razvoj, saj bo povzročilo predvsem to, da se bo posameznik kasneje kot odrasel sramoval svo-jega telesa in svojih spolnih želja ter bo zato imel težave pri normalnem navezovanju partnerskih stikov. Tako vedenje lahko privede otroka do tega, da se bo (seveda na skrivaj) še raje igral s spolnimi organi (Haffner, 2000).

Spolne igre z vrstnikiPri igranju »zdravnikov« z vrstniki, kjer se tudi sla-čijo in pregledujejo spolne organe drug drugega, gre za raziskovanje in radovednost. Košiček (1992) je prepričan, da take igre ne vsebujejo nič specifič-no spolnega, da ne navajajo otrok na prezgodnjo spolno dejavnost, in da se otroci, ko se povzpnejo na višjo stopnjo duševnega razvoja, za takšne igre nehajo zanimati. S prepovedmi in grožnjami zaradi teh iger dosežemo le nasproten učinek, saj jih otro-ci začnejo jemati kot prepovedan sad, zato jih te igre mikajo dlje časa in močneje, kot če bi jih pustili pri miru. Če otrokom pripovedujemo, da so te igre nekaj grdega in sramotnega, jih obremenjujemo s prepričanjem, da je vse v povezavi s spolnostjo sra-motno ali vsaj nedostojno (Košiček, 1992).

Kako ravnati?Najustrezneje ravnamo, če tovrstnim igram ne posvečamo pretirane pozornosti, pač pa smo do otrokove prebujajoče se čutnosti kolikor mogoče strpni in naravni. Seveda pa se mora otrok nau-čiti obzirnosti, da ugotovi, da tovrstne igre niso povsod primerne in zaželene (Haffner, 2000). Biti moramo pozorni in previdni, saj niso vse spolne igre pri predšolskih otrocih neškodljive. Odrasli moramo tako igro otrok kontrolirati. Vanjo mora-mo poseči tudi v primeru, da enemu izmed otrok ni do takšnega igranja, a so ga v to prisilili.

Radovedna vprašanja otrok, povezana s spol-nostjoOtrokom bomo privzgojili zdrav odnos do spol-

nosti le s tem, da jim bomo vedno pripravljeni prisluhniti in odgovarjati na njihova vprašanja. Še bolj pomembno kot podajanje tehničnih informa-cij o spolnosti je posredovanje vrednot, načel in občutka odgovornosti na tem področju.

Najpogostejša vprašanja otrok o spolnosti in možni (primerni) odgovori (povzeto po Ivan-čič, N.):

»Zakaj so fantki drugačni od punčk?«Strokovnjaki priporočajo, da skupaj z otrokom narišemo risbo in jim sproti razlagamo razlike ozi-roma dele telesa punčk in fantkov ter smo odprti za radovedna otrokova vprašanja. Lahko se zgodi, da so nekatere deklice zaskrbljene, ker nimajo penisa kot njihovi vrstniki. Zato je pomembno, da jim razložimo, da se njihovi spolni organi ne vidi-jo, ker so znotraj telesa in da ta razlika ne pomeni manjvrednosti.

»Od kod sem prišel na svet?«Otrok bo to vprašanje verjetno zastavil nekje med poldrugim in petim letom. Primer odgovora: »Otrok raste v maternici, v posebnem organu, ki se imenuje maternica. Maternica je votla in je podobna vrečki. Otrok raste v njej, maternica pa raste skupaj z njim. Ženski zato naraste trebuh. Za takšno žensko pravimo, da je noseča.« Ali pa bolj preprosto: »Vsak deček ima spolni ud. Deklica je drugačna. Ona ima nožnico in znotraj prostor, ki se mu pravi maternica. Tam zraste otrok. Ima tudi prsi, da nahrani dojenčka. Dečki nimajo niti ma-ternice niti prsi.«

»Kako sem prišel iz trebuha?«Možen odgovor: »Ko si v maminem trebuhu že toliko zrasel, da si lahko živel zunaj telesa, te je mami počasi iztisnila iz sebe. Pravimo, da te je rodila. Iz materinega trebuha si prišel skozi odpr-tino, ki ji pravimo žensko spolovilo in jo imajo le ženske. Ko te je mami rojevala, se je moralo njeno spolovilo zelo razširiti, da si zdrsnil skozi. Potem se je spolovilo spet stisnilo.«

»Kako sem prišel v trebuh?«Primer odgovora: »Mamica ima v svojem trebu-hu več tisoč jajčnih celic. Če želimo, da začne v trebuhu rasti otrok, se morajo te celice združiti s semenčicami, ki rastejo v očetovih modih. Očka položi svoj ud v mamičino nožnico, v mamin tre-buh, in semenčice iščejo drobno jajčno celico. Če očkovo semenčice naleti na mamino jajčno celico, nastane otrok. Očka in mamica se ob tem objema-ta, poljubljata in sta zelo srečna.« Kot vemo, je to področje vzgoje izjemno po-membno za otrokov razvoj, zato se ne ustrašimo situacij, opisanih v prispevku. Po nekaj minutah pogovora z otrokom bo rdečica zadrege z našega obraza izginila in otroku bomo ponovno, kot vsak dan sproti, v oporo pri odraščanju.

Tina Tomelj, svetovalna delavka, Zasebni vrtec Zarja d.o.o.

Tina Tomelj

Generalni pokrovitelj Strokovni partner

Slazenger, Dunlop, Carlton

Kamniške noviceFebruar 2014

Šola teka

Tek sodi med naravne oblike gibanja. Včasih je človek tekel, da je ujel svoj plen, danes pa se teka pogosto loteva zaradi njegovih pozitivnih učinkov na zdravje. Pomembno je, da se teka lotimo premišljeno. Glede na raziskave se s poškodbami vsakoletno sooča več kot polovica tekačev. Poleg primerne obu-tve in pravilne tehnike teka je zelo pomembno, da tekači 2-krat tedensko teku dodajo še vaje za moč in ostale gibalne sposobnosti. Vaje morajo biti pravilno izbrane glede na potrebe vsakega posameznika, zlasti pa pravilno izvedene, da bomo dosegli želene učinke. V Bodifitovih centrih (Kamnik in Otelo Domžale) boste s pomočjo strokovnjakov zasnovali pravilen program, ki vas bo obvaroval pred poškodbami, obenem pa izboljšal ekonomičnost vašega teka. Ta je namreč v veliki meri odvisna tudi od vaših gibalnih sposobnosti, zlasti od moči in gibljivosti. Spodaj je navedenih nekaj primerov vaj za naprednejše tekače. Za samo izvedbo ali sestavo osnovnega vadbenega programa vsekakor priporočamo posvet z usposobljenim strokovnjakom.

• Enonožnidvigbokovnastepu Začetni položaj je leža na hrbtu, pri kateri je ena noga dvignjena in koleno

potisnjeno proti prsim, drugo nogo pa pokrčeno postavimo na step. Iz tega položaja dvignemo boke navzgor in smo nato pozorni pri spuščanju, da ne spustimo povsem do tal.

• VeslanjestrakoviTRX V začetnem položaju poravnamo trup in iztegnemo noge, z rokami, ki so

prav tako iztegnjene, pa držimo ročaja. Težavnost si prilagodimo sami z na-klonom telesa. Iz začetnega položaja se nato potegnemo v zgornji položaj, pri čemer komolca potujeta ob telesu. Nato pa počasi zopet spustimo v začetni položaj.

• PočepvizpadnemkorakunapolžogiBOSU Prednjo nogo postavimo na BOSU in se spustimo v spodnji položaj, kjer je

koleno skoraj povsem pri tleh. Noga na BOSU-ju naj bo postavljena točno na sredino. Pomemben je pokončen položaj trupa, kjer je hrbtenica v nev-tralnem položaju. Iz spodnjega položaja naredimo dvig navzgor in pazimo na ohranjanje stabilnega položaja.

• OporanapodlahtehnapolžogiBOSU Gre za tako imenovani položaj »deske«, kjer podlahti postavimo na BOSU.

Hrbtenica naj bo v naravnem položaju, stabilizatorji trupa pa močno aktivi-rani. Noge morajo biti iztegnjene, glava pa v podaljšku trupa. Držimo v tem položaju toliko časa, dokler lahko nadziramo naraven položaj hrbtenice.

Prijeten trening in vabljeni v naš Bodifit center na posvet.

Luka Hren, Bodifit strokovnisodelovec (Bodifit Kamnik)

Spoštovani bralci, ekipa Kamniških novic je posebej za vas pripravila nov projekt! Šola teka Kamniških novic z DIADORO je nova ideja, nov izziv, ki jo v tej številki z veseljem napovedujemo.

Od maja pa vse do konca oktobra bo obdobje treningov, priprav, pod strokovnim vodstvom trenerjev iz kamniškega in domžalskega Bodifi-ta, ki bodo poskrbeli, da bo vaša udeležba v šoli teka in angažiranost pravilno in ciljno usmerjena.

V naslednji številki Kamniških novic ne spreglejte prijavnice, s katero boste mogoče postali član in člen ekipe Šole teka Kamniških novic z DIADORO. Izbrali bomo šestnajst kandidatov, ki bi želeli nekoliko bolj načrtno, predvsem pa pod strokovnim vodstvom vaditi tek in izpolniti cilj, tj. udeležba na Ljubljanskem maratonu konec oktobra (10 km ali 21 km). Premislite torej, če ste ravno vi tisti, ki ste že nekajkrat želeli začeti, pa vam zaradi različnih razlogov (še) ni uspelo. Vaša naloga, če boste seveda izbrani, bo, da boste pridno sledili navodilom trenerjev, poravnali prijavnino (3 x 30 €), mi pa vam bomo ob tem nudili:

· strokoven trening dvakrat tedensko,· poskrbeli bomo za tekaško opremo (2 × majica, 1 × hlače, 1 × nogavice, 1 × naglavna svetilka, 1 x kapa),· prijavnino za Ljubljanski maraton.

Seveda boste pred začetkom opravili pogovor s trenerjem, na katerem boste bolj podrobno določili svoj cilj, način dela, in ostalo, kar zadeva omenjeni projekt.

O vsem vas bomo podrobno obveščali, še posebej na naši spletni strani in facebook profilu Kamniških novic.

Šola teka Kamniških novicz Diadoro

Tecemo z vami!

21

Priprava tekacevpozimi? Vaje za moc.


Mlado mnenje

Človek na poti od gosenice do metulja

Gosenice med svojim razvojem hitro rastejo in se do konca stadija kot ličinke od štiri do petkrat levijo. Na koncu obmirujejo in se za-bubijo ter preobrazijo v čudovitega odraslega metulja, ki velja za žuželko s popolno preobrazbo. Metulji v končni obliki veljajo za eno najbolj razvejanih (po številu vrst) in neškodljivih živih bitij na sve-tu. V zgodbi o razvoju in preobrazbi na poti do edinstvenega in čudovi-tega bitja, ki ga lahko občudujemo v nešteto odtenkih in oblikah, pa je čutiti in med vrsticami razbrati marsikatero skrivno vez z rastjo človeka kot individuuma. Predvsem s stališča simbolike. V nekoliko prenesenem pomenu obstajajo metaforične vzporednice z rastjo človeka kot osebe, pisanostjo človeškega karakterja in njegovo celovito izoblikovanostjo. Tako, kot se gosenica v razvoju hitro hrani z rastlinjem, da doseže končno stopnjo metulja, se človeško bitje z leti hrani z znanjem, veščinami in ra-znimi spoznanji za svojo dokončno osebno celovitost. A žal s to razliko, da se za nekatere zdi, da nikoli ne dosežejo stopnje metulja, temveč ostanejo bube. Predvsem misli bežijo k tistim, ki v življenju pohlepno stremijo in posegajo zgolj po materialnih dobrinah, se kot gosenice brezciljno hra-nijo na poštenju in delavnosti drugih ljudi ter tako kopičijo svoje že tako veliko bogastvo. Beseda solidarnost je nekaterim pač tuja, zlato pa jim je zaslepil razum in zastrl vpogled v duše in srca. Prav tu, kjer bi moral vsak človek najti svoje največje bogastvo, kjer se rojeva in raste lepota ljudi. »Vsi imamo krila, le da jih nekateri ne znamo uporabiti!« pravi pesem skupine Inxs. Verjamem, da smo na koncu prav vsi odeti v svoje barve, ki nas delajo drugačne in edinstvene. Žal nas te barve zaradi nekaterih zakoreninjenih rasnih, političnih in verskih pogledov vse prevečkrat tudi delijo in iz gene-racije v generacijo ideološko prehajajo kot nekakšna kolektivna razjeda. Lepo bi bilo doživeti dan, ko bi vsak posameznik našel nekakšen 'meč', s katerim bi presekal ta gordijski vozel negativnih nazorov preteklosti, v

katere smo okovani. S svojo prerojeno, unikatno osebnostjo pa bi gradili boljši svet prihodnosti in prispevali vsak svoj odtenek v pisan mozaik člo-veštva. Vsak padec je začetek nečesa novega, nekakšna odskočna deska za posameznika ali družbo. Malce utopično, vendar če bi ljudje uspeli najti skupen jezik, ljubezen in spoštovanje drug do drugega, takrat bi človek drugič v zgodovini odkril ogenj. Trditev, da se človek rodi kot nepopisan list papirja in ga družba izoblikuje takšnega, kot je, nam je najbrž vsem po-znana. To misel pa le malokrat dopolnimo s pogledom druge perspektive, ki govori, da ima vsak posameznik možnost za doprinos sprememb in pri kreiranju družbe same. Biti slišan v teh časih čedalje bolj gluhe množice se zdi misija nemogoče, a da bi lahko korenito prispevali k spremembam, moramo najprej začeti graditi v svojem svetu, na sebi. Odgovora o obsto-ju boga, o 'idealih', kot nam možgane perejo mediji in posledično preko črednega nagona tudi družba, v kateri živimo, o splošnih prepričanjih, o resnicah in neresnicah, ne bomo dobili brez samospoznavanja. Nihče in nič ne more odgovoriti na ta vprašanja razen nas samih. Namreč s tre-nutkom, ko se zaradi vpliva drugih začnemo oddaljevati od poznavanja svoje vrednosti, je najbrž najmočnejša želja, ki jo nosimo v sebi ravno ta, da se znova povežemo s poznavanjem svoje vrednosti in sebe. Razumeti sebe pomeni začetek modrosti, s katero lahko dosežemo notranji mir, kot tudi materialno zadoščenje. Torej vse tisto, kar človek s svojim zna-njem in izkušnjami večno išče. Verjamem, da bi z osebnim spoštovanjem in notranjimi spoznanji začeli bolje razumevati, ceniti in sprejemati tudi okolico, ki bi posledično delovala obratno sorazmerno na nas. Ta misel temelji predvsem na zavedanju in izkustvu, da kot čustveno inteligentna živa bitja, medsebojno delujemo kot refleksija oziroma smo ogledalo drug drugemu. Stvarjenje boljšega dne življenja se začne v nas samih z jutrom, po-poldne nadaljuje z bližnjimi in se proti večeru dotakne kar celega sveta.

Gregor Jež


Osebno

Gašper Baloh, prostovoljni gasilec PGD Srednja vas

Junaki na terenuVeč kot 30 tisoč prostovoljnih gasilcev je v preteklih tednih delalo noč in dan. Poleg pripadnikov civilne zaščite, delavcev elektrogospodar-stva, gozdarjev, komunalnih delavcev, vojske in prostovoljcev so bili gonilna sila reševanja ljudi, cest, stavb iz (ž)ledenega oklepa. Biti ga-silec v zadnjih tednih pomeni biti junak. Še posebej v občini Kamnik.Eden izmed teh junakov je tudi Ga-šper Baloh iz Srednje vasi. Z Gašper-jem sva se srečala, ko so se s tovariši gasilci PGD Srednja vas ravno prebili do družine Starovasnik, ki je bila tri dni odrezana od sveta. Za ta dogodek pravi, da se mu je tudi najbolj vtisnil v spomin: »Vsak dogodek, ko nekomu pomagaš ali si naredil dobro delo, se ti vtisne v spomin oz. se te dotakne.« Ko smo se srečali, je, kljub tridnev-nemu neprestanemu delu, med ga-silci vladala dobra volja in pozitivna energija – »ne čutite utrujenosti?« ga vprašam. »Pri takem delu se vseskozi srečujemo z utrujenostjo, vendar je ne izpostavljamo. Tako pač je. Bistve-na je tudi psihofizična pripravljenost posameznika in primerna strokovna usposobljenost za dane naloge. Je pa precej odvisno tudi od dneva, kakšno je razpoloženje v enoti. Ko smo se srečali, smo naredili zelo dobro delo, zato smo bili seveda vsi zelo veseli, kar kamen se nam je odvalil od srca – no vsaj meni kot vodji izmene,« in nadaljuje, »včasih vseeno pride do točke, ko imaš že vsega dovolj in si rečeš, zdaj bom pa odnehal, vendar te do zastavljenega cilja loči le malenkost in vse tegobe so pozabljene v trenutku, ko dokončaš delo. Če pa je do zastavljenega cilja še daleč in veš, da ne zmoreš več, narediš

najbolj junaško dejanje s tem, da se umakneš in delo prepustiš tistemu, ki ima še dovolj moči.« Pove mi še, da so že na začetku glede na zbrane informacije vedeli, da in-tervencija ne bo trajala samo eno noč. Zato so delo oz. delovne enote orga-nizirali v izmene, ki so normalno trajale do 12 ur, tako da so imeli operativci dovolj časa za počitek in pripravo na nove naloge: »Tako se bistveno poveča učinkovitost gasilskih enot, saj so pri delu bolj zbrani in težje prihaja do po-škodb ali neljubih dogodkov.« Prav tako je bilo poskrbljeno za dnevno toplo prehrano in hladen obrok, na voljo je bila vedno zadostna količina toplih na-pitkov. »Ko je ta mozaik sklenjen, je uspeh na dlani,« pravi Gašper. Zanima me, če je tudi junake kdaj strah. »Ponavadi me ni, a ko smo čistili cesto proti Veliki Lašni, se je okoli nas podiralo drevje, iz gozda so prihajali strašljivi zvoki, priznam, da me je bilo malo strah.« Kaj dodati kot: pogumen človek ni tisti, ki strahu ne čuti, ampak tisti, ki strah premaga.

Mateja Štrajhar

Pri družini Starovasnik, ko so se gasilci PGD Srednja vas po treh dneh odrezanosti od sveta končno prebili do njih.


Tematska priloga - zdravje

Zdravje je največje bogastvo Dragica Sušnik

Ta pregovor zares drži in ni naključje, da si prav zdravja zaželimo ob ra-znih praznikih ter rojstnih dnevih. Biti zdrav je dragocenost, ki jo zač-nemo zares ceniti šele, ko jo izgubljamo. Prav tako pa je zdravje, to nam postane jasno ob pregledu višjih izdatkov za zdravstvo in doplačevanju vse več zdravstvenih storitev, draga dobrina. Ne biti zdrav se enostavno ne splača, najsi na to gledamo tako ali drugače – bolezen stane!

Vzemimo skrb za zdravje v svoje roke. To misel lahko velikokrat preberemo, včasih se ob njej malo dlje zadržimo in sami pri sebi sklenemo, da bomo začeli ‘več delati na svojem zdravju’. A tako kot pri drugih stvareh je začetek težak in dobri sklepi se radi razblinijo. Zato pojdimo počasi in sistematično ter vztrajno izboljšujmo zdravje tako, da v svoje življenje vpeljujemo vse več zdravih navad. Čim prej, tem bolje, saj ne pravijo zaman, da na stara leta obžalujemo predvsem tisto, česar v mladosti in najbolj vitalnih letih nismo naredili. Med temi stvarmi se velikokrat znajde, žal marsikdaj prepozno, tudi skrb za lastno zdravje.

Prehrana nas določaTo, kar jemo, to smo. Iz česa ste ‘zgrajeni’ vi? So to hamburgerji, čips in gazirane sladke pijače ali se na vašem krožniku pogosteje znajdejo zdrave sestavine, kot

so zelenjava, sadje, balastne snovi, pravilno razmerje beljakovin in ogljikovih hi-dratov ter čim manj predelane (industrijske) hrane ter sladkorja? Naše navade so v veliki meri pogojene in avtomatizirane, ‘podedovane’, lahko so posledica privlačnega oglaševanja, prav tako smo zmotno prepričani, da jih je težko spremeniti. Izogibajmo se predelanim mesninam, umetnim gaziranim pijačam in pasteriziranim sokovom ter preprostim sladkorjem. Rafiniran slad-kor zamenjajmo z zdravim kokosovim sladkorjem ali s sladilom stevia. Opusti-mo alkohol, zmanjšajmo vnos kave in energijskih napitkov, predvsem bomo za zdravje največ storili, če prenehamo kaditi. Sokove nadomestimo z nesladkani-mi zeliščnimi čaji in vodo, ki je moramo vnesti dovolj, da organizem oskrbimo v dovoljšni meri s potrebno tekočino. Z ustrezno hidriranostjo imajo največkrat težave starostniki, ki pozabijo piti, ali tisti, ki zamenjujejo občutek lakote in žeje. Naj službene obveznosti ne bodo izgovor, da ni časa za redne obroke, saj se da delo organizirati tako, da obrokov ne izpuščamo. Človeško telo je vajeno, da vsak dan dobi nov ‘energetski odmerek’ s pomočjo hrane ob približno enaki uri. Prav tako želodec zvečer ‘zapre kuhinjo’, zato ga ne obremenjujmo po ne-potrebnem z obroki po osmi uri zvečer, saj se hrana ne bo prebavila in bo po nepotrebnem obremenjevala ter zakisala organizem. Uživajmo manj predelane in več presne hrane, po možnosti lokalne pridelave ali celo samooskrbe. V časih, ko je hrana postala zelo draga, se splača izkoristiti vsako zaplato zemlje ali pri-meren prostor za sajenje.

Gibanje je ključ do dobrega počutjaVrnimo se k naravi in začnimo z rednim gibanjem, ki bo izboljšalo kakovost na-šega življenja. Največkrat se na koristi športa spomnimo šele, ko nas telo začne izdajati (na začetku v obliki raznih bolečin) in včasih že obupano kliče po razgi-bavanju. Ko sedimo na udobnem kavču (in spremljamo napeto športno tekmo ali najljubšo nadaljevanko), se na to težko spomnimo. A splača se izkobacati iz navideznega udobja in se podati na rekreacijo. K temu nas lahko spodbudita dve zadevi: znane raziskave potrjujejo, da šport in rekreacija izboljšujeta psi-hofizično počutje posameznika, obenem je redno gibanje najboljša naložba v



zdravje, tako na krajši kot na daljši rok. Redno gibanje, to pomeni vsaj pol ure do eno uro na dan, najboljše na svežem zraku, izboljšuje tudi psihično počutje, deluje kot pravi antidepresiv in to brez stranskih učinkov, ki jih ima večina ta-blet. Raziskave kažejo, da je depresije tako med mladostniki kot aktivno, zrelo populacijo, vse več, v zahodnem svetu govorijo že o pravi epidemije depresije. Ta je poleg debelosti še en pokazatelj, da nam primanjkuje redne telesne vadbe. Slovenci smo po stopnji depresivnosti, kažejo statistični podatki, med prvo pet-najsterico v svetovnem merilu. Pomanjkanje gibanja, pa tudi naravne svetlobe in svežega zraka, predolgo sedenje, zadrževanje v umetnih okoljih in premalo kakovostnega časa zase ter za svoje najbližje, to je samo nekaj razlogov, ki pri-vedejo do depresije in drugih duševnih motenj. Nad potrtost, žalost, pesimizem in anksioznost bi lahko marsikdaj šli s pomočjo športa, namesto s tabletami. Ne pozabite na moč skupine! Morda boste našli več motivacije za redno gibanje, če se boste priključili že obstoječi športni skupini ali pa se boste s prijatelji odločili, da ustanovite svojo. Veliko zaposlenih ima danes težave predvsem zaradi predolgega dela z ra-čunalnikom, ki obremenjuje tako vid kot hrbtenico. Kdor ima pretežno sede-če delo, naj dela redne premore in si privošči kratek sprehod, četudi samo do konca hodnika ali v zgornje nadstropje. Taki premori pomagajo razbremeniti napetost v mišicah in sprostijo togo držo. Kadar se le da, pojdite naokoli peš in pozabite na dvigalo. Pri tem naj vas vodi tudi ugotovitev znanstvene raziskave, ki je pokazala, da si z vsako minuto hoje podaljšamo življenje v povprečju za 1,5 do dve minuti! Poskrbite tudi za redno raztegovanje (stretching) in za redno izvajanje preprostih fizioterapevtskih vaj za krepitev mišic hrbta, navodila, kako jih izvajati, dobite v večini ambulant pri splošnih zdravnikih.

Najraje imamo tek

Že reden daljši in nekoliko bolj živahen sprehod pomaga, da občutimo spre-membo. Tudi delovna storilnost se ob rednem športnem udejstvovanju zelo izboljša, o čemer vedo veliko povedati uspešni ljudje in poslovneži, ki razvijanju telesnih zmogljivosti posvečajo enako skrb kot svoji službi. Ne glede na letni čas in starost so za večino ljudi primerni hoja, lahen tek, kolesarjenje in plavanje, ki so tudi najbolj ciklične in vzdržljivostne oblike vadbe. Nacionalna raziskava o Slovencih in športu je pokazala, da imamo najraje tek. Vse večja udeležba na maratonu in drugih tekaških prireditvah ta podatek goto-vo potrjuje. Ob pomenu redne telesne dejavnosti vsekakor kaže opozoriti, da se je treba za šport ustrezno pripraviti in opremiti. Poleg ogrevanja in raztegovanja večjih mišičnih skupin pred vadbo je nujen nakup kakovostne športne obutve, ki omogoča, da aktivnosti izvajamo pravilno in da čim bolj zmanjšamo možnosti poškodb. Ker so noge oziroma stopala poleg hrbtenice tudi najbolj obremenjen del našega telesa, jih velja ustrezno obuti, saj ves čas nosijo našo telesno težo, amortizirajo udarce ter pritiske in nam omogočajo ravnotežje.Za manj intenzivne oblike vadbe zadostujejo lahkotna bombažna oblačila, ki jih oblečemo v več plasteh. Za intenzivne oblike in pri povečanem znojenju pa izberimo primerna športna oblačila, ki odvajajo telesno vlago in se tudi hitreje sproti sušijo.

Superživila – čudež iz preteklosti za prihodnost? Med pomembnimi vitamini in minerali bi morali vsak dan uživati vitamin C, vi-tamina B6 in B12, magnezij, kalcij, biotin, cink, železo, kalij, folno kislino, niacin, tiamin in jod. Za ohranjanje normalnih telesnih in kognitivnih funkcij si privo-ščimo pestro in raznoliko prehrano, ne pozabimo na oreščke, razna semena, stročnice, polnozrnate žitarice in ribe ter morske sadeže. Kadar je prehrana vita-minsko in mineralno revnejša, uživajmo poleg nje še prehranska in vitaminska dopolnila. Nekatera živila, pravijo strokovnjaki, naj bi pomagala celo izboljšati razpoloženje, prav gotovo pa nam bo zdrava in kakovostna prehrana pomagala proti stresu in drugim obremenitvam, ki jih doživljamo.

SOLNA PIPA15-20 minut dnevne uporabe

omogoča lažje dihanje. Na popolno-ma naraven način čisti dihalne poti. Olajša simptome astme, bronhitisa,

dihalnih alergij in kašljanja.

Dežurni lekarni od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2014: • Lekarna Kamnik

ned in praz 09.00 — 12.00• Lekarna Domžale

sob, ned in praz 17.00 — 20.00

“Pravega farmacevta spoznaš, še preden nastopijo težave – oglasite se pri nas pravočasno.”

MajaOražem,mag.farm.,LekarnaKamnik–Šutna



Poskrbimo, da bomo užili dovolj maščobnih kisline omega-3 (oreški, tunina, olj-na repica), cinka, ki ohranja zdravo delovanje imunskega sistema (najdemo ga v pšeničnih kalčkih, bučnih semenih, morskih lupinarjih in perutnini ter drobovi-ni), kalcija, ki pomaga k boljšemu spancu (mlečni izdelki, zelena listnata zelenja-va, soja), vitamina E, ki je odličen antioksidant (sadje, zelenjava, oreški, semena, avokado in špinača), vitamina B3, ki vpliva na presnovne in energetske procese ter dobro psihično počutje (piščančje meso, fižol, repa, svinjina), in železa, ki pomaga zoper utrujenost, slabokrvnost in pomanjkanje energije (vsebujejo ga govedina, fižol, grah, lešniki in jetra). Področje prehranskih dopolnil in nutricionistike je razvito, saj ljudje izboljše-vanju zdravja posvečamo vse več časa in denarja. Tako si v smutije, zdrave napit-ke in mislije marsikdo zameša razna superživila, kot so camu-camu, goji jagode, ječmenovo travo v prahu, zelene in rjave alge, konopljina semena, maco, chia semena, sok noni, jagode acai, prah iz aschwagande, ginseng in druge stvari, ki jih najdemo z oznako superhrana. Mnenja o koristnosti teh so včasih deljena. Če novodobnim in modnim superživilom ne zaupate, so na voljo preverjena ‘superživila’ iz časov naših prednikov: česen, jabolka, rdeča pesa, čemaž, zelje, peteršilj in gozdni sadeži.

Wellness je več kot tujka Dobro počutje – to je najprimernejši prevod za angleško besedo wellness – se začne s skrbjo zase. Tudi v času recesije si privoščimo obisk savne in drugih oblik spa razvajanj, ki poskrbijo za mladostnejše in negovano telo, v vsaj taki meri pa tudi za dobro počutje. Wellness zajema vsa področja zdravja, ne samo sproščanja ali rekreacije, ampak tudi ustrezno prehranjevanje in režim počitka. Njegov pomen se povečuje, saj vse več ljudi živi stresno, prehitro, se nekako-vostno prehranjuje, ne spi dovolj ali se vdaja škodljivim razvadam. Wellness je dober pripomoček zoper stres, ki ga je v sodobnem življenju zagotovo preveč. Stres poruši odziv našega imunskega sistema in poslabša kakovost življenja. Kaj sploh je stres? Gre za čustveni, duševni, telesni in vedenjski odgovor posa-

meznika na potencialno škodljiv stresni dejavnik ali stresor. Stresor pa je lahko vse, kar pri posamezniku sproži stresni odziv, najsi bo to neprijeten dogodek, prevelike zahteve nadrejenega ali okolice, duševna obremenitev, časovna sti-ska, poškodba telesa, slaba novica, prepir … Verjeli ali ne, stresen je lahko tudi velik dobitek na loteriji, ki načeloma spada med pozitivne dogodke! Stres v vsa-kem primeru zamaje naše notranje ravnovesje. Kako se bomo na stres odzvali, je odvisno od naše osebnostne in psihične strukture, od priučenih in osvojenih vedenjskih vzorcev, navad, izkušenj ter življenjske naravnanosti. Kar je za neko-ga stres, je lahko za drugega zgolj spodbuda, ki ga motivira k večji učinkovitosti. Zato je pomembno da prepoznamo, kaj je stresno za nas, ter da se naučimo stres obvladovati in osvojimo sprostitvene tehnike. Sproščanju, naj si bo v obliki sprehoda na svežem zraku, meditacije, joge ali drugih oblik, kjer sodelujeta um in telo, namenimo vsak dan vsaj pol ure, saj si bomo tako najlaže napolnili bate-rije za nove naloge in izzive. Redno si privoščimo sprostitveno masažo, občasno pa tudi terapevtsko, ki pomaga sprostiti mišično napetost in pospeši prekrvi-tev organov. Odmerimo si dovolj časa za počitek in kakovosten spanec, na vseh ravneh poskrbimo, da se uglasimo s svojimi potrebami in ritmom organizma. Telo je namreč vedno ‘pametnejše’ od nas in nam pravočasno sporoči, kdaj ‘ima dovolj’, od nas pa je odvisno, ali mu znamo še pravi čas prisluhniti.

Poskrbite za ustno higieno Najbrž ste že slišali, da se veliko bolezni, tudi kroničnih, začne v ustih. Od zdravja ustne votline, zob in dlesni je namreč odvisno več, kot se zdi na prvi pogled. Vnetje dlesni in nezdravljen, globok karies ter propadanje sklenine in obzobnih tkiv namreč lahko povzročijo celo okvaro srčnih zaklopk in so vzrok za različne vnetne bolezni v telesu. Pravilna higiena zob in dlesni je zato ključ do zdravja, prav tako redno obiskujmo zobozdravnika. Poskrbimo za pravilno tehniko či-ščenja zob, ne pozabimo na uporabo zobne nitke, strgala za jezik, zobne prhe in ustne vode. Vsaj enkrat letno obiščimo ustnega higienika, ki bo odstranil zobni kamen in obloge, še preden bi se lahko razvila parodontalna bolezen. Težave

Nova zasebna fizioterapija

Ker želim pomagati ljudem s težavami na področju ortopedije in nevrologije, sem po 20 letih izkušenj septembra 2013 na Du-plici pri Kamniku odprla Zasebno fizioterapijo Pe-terlin. Prednost zasebne fizioterapije je, da za obisk

ne potrebujete delovnega naloga zdravnika. Kratka čakalna doba in individualna obravnava. Za vas si vzamem potreben čas, saj pri delu nisem omejena z zavarovalniškimi časovnimi normativi.Prvi obisk v fizioterapiji je namenjen specialističnemu fiziotera-pevtskemu pregledu. Izvajam manualne tehnike, elektroterapi-ja je samo ena od podpornih tehnik pri rehabilitaciji. Obravna-vam športne poškodbe in težave pri preobremenitvah, težave s hrbtenico kot so napet vrat, bolečine v križu in bolečine ki se-vajo v roko ali nogo. Z manualnimi tehnikami uspešno lajšam

težave pri degenerativnih starostnih spremembah. Del uspe-šne rehabilitacije je tudi ustrezni mišični trening glede na po-trebe posameznika (šport, profesionalno delo). Poleg ortoped-ske fizioterapije izvajam tudi razvojno nevrološko obravnavo s poudarkom na intenzivnih večtedenskih programih (therasuit terapija). Obravnavam otro-ke in odrasle osebe z okvaro centralnega ali perifernega živčnega sistema kot je ce-rebralna paraliza, po mož-ganski kapi, živčno-mišična obolenja. Za prvi pregled se naročite na št: 031-799-893 ali po e-mailu:f iz ioterapija.peterl [email protected]

Barbara Peterlin, Diplomira-ni fizioterapevt; RNO tera-pevt; manualni terapevt

B DENT, d.o.o.KRAŠNJA 57A1225 LUKOVICA

ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA: 01/7234-522ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ: 01/7234-515MOBILNA ŠTEVILKA: 031/684-212 WWW:

b-dent.com EMAIL:

[email protected]

TELEFONI:

• popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje• nealergene in trdnejše proteze z boljšim prilagajanjem po sistemu Ivobase• Straumann implantati• brezkovinska keramika


Komu je poseg namenjen?Poseg pomaga ženskam, ki trpijo za stresno urinsko inkontinenco (nehotnim uhajanjem urina ob naporu, npr. pri poskokih, teku, plesu, kašlju ...), ali pa so zaznale manjšo občutljivost nožnice med spolnostjo.

Z laserjem do inovativnega neinvazivnega zdravljenja. Laser ciljano ogreje stene nožnice ter povzroča krčenje in regeneracijo kolagenskih in elastinskih vlaken, kar vodi do popolnega preoblikovanje tkiva na dolgi rok. Tkivo nožnice postane čvrstejše in bolj elastično, nožnica se skrči ter vnovič se vzpostavi začetno anatomsko stanje. Ker nožnična stena ni več povešena in se nožnično tkivo okrepi, tudi ob naporu (na primer med tekom, kašljanjem in podobno) urin ne uhaja, nožnica pa se skrči.

Prednosti zdravljenja s CO2 laserjem in lastno plazmo bogato s trombociti: - zdravi stresno urinsko inkontinenco - zdravi sindrom ohlapne nožnice - zdravi suho nožnico - dokazana učinkovitost rezultatov - neboleč poseg, ki traja 15 minut - anestezija ni potrebna - neposredno po posegu se lahko vrnete k vsakodnevnim

opravilom - dolgotrajni rezultati

Medicinski center Kalliste edini v Sloveniji z napredno CO2 lasersko tehnologijo in uporabo plazme bogate s trombociti.V medicinskem centru Kalliste edini v Sloveniji uporabljamo napredno CO

2 lasersko tehnologijo z dokazano učinkovitimi

rezultati pri zdravljenju stresne urinske inkontinence in ohlapne nožnice, ki jo po potrebi kombiniramo z uporabo lastne plazme, bogate s trombociti. To sta metodi, ki danes v svetu predstavljata najučinkovitejšo nekirurško zdravljenje stresne urinske inkontinence.

Posege izvaja Ksenija Šelih Martinec, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva, certificirana pri European College of Aestetic Medicine & Surgery za estetsko vaginalno kirurgijo.

SVETOVNA NOVOSTNapredna CO2 laserska tehnologija

za zdravljenje urinske inkontinence in sindroma ohlapne nožnice.

KALLISTEMEDICINSKI CENTERSlamnikarska cesta 3b, DomžaleT: 01 72 44 300, 040 454 [email protected], www.kalliste.si

CENTER ZALASERSKOZDRAVLJENJESTRESNE URINSKEINKONTINENCE

Uhajanje urina in ohlapna nožnica

Kalliste_oglas_inkontinenca.indd 13 2/18/14 3:01 PM


se najpogosteje začnejo z vnetjem dlesni, ki je bakterijskega izvora, zato je po-membno, da zobne obloge redno odstranjujemo. Osnova zobne higiene je še vedno kakovostna zobna ščetka. Izberimo zobno ščetko z manjšo glavo, ki lažje doseže vse zobe, tudi tiste, ki so zadaj. Ščetine naj ne bodo pretrde, idealne so tanke in številne, iz kakovostnega materiala. Zobno ščetko moramo praviloma zamenjati vsake tri mesece, če prebolimo virusno ali bakterijsko okužbo, ‘sta-ro’ ščetko zavrzimo in začnimo uporabljati novo. Ščetine zobnih krtačk namreč sčasoma postanejo prava gojišča škodljivih mikroorganizmov. Ročno krtačko za zobe lahko nadomesti tudi električna zobna ščetka, ali še sodobnejša, ki se hvali z uporabo sonične, morda celo ultrazvočne tehnologije. Sonična zob-na ščetka uporablja elektromagnetni princip namesto električnega motorja za premikanje krtačkine glave, zato se glava zobne ščetke premakne več kot 10.000-krat na minuto. Že pred več kot dvajsetimi leti so strokovnjaki razvili celo ultrazvočno zobno ščetko, ki za odstranjevanje zobnih oblog uporablja t.i. piezo kristal, s frekvenco, ki posnema 192 milijonov premikov na minuto. Ultrazvok z učinkom kavitacije razbije bakterijske verige brez kontakta krtačke z zobno površino. Najsi uporabljate takšno ali drugačno zobno ščetko (kar je odvisno tudi od globine vašega žepa), ne pozabite še na vsakodnevno uporabo medzobne ščet-ke in zobne nitke, zobozdravniki in higieniki pa bi vam toplo priporočili tudi nakup in seveda redno uporabo zobne prhe za masažo dlesni in bolj temeljito čiščenje medzobnih prostorov. Ljudje s sladkorno boleznijo, kadilci, tisti, ki so veliko pod stresom, jedo veliko sladkarij, nosijo zobne aparate ali imajo vgrajene implantate ter mostičke, mo-rajo še bolj natančno skrbeti za ustno higieno.

Naj bo starost vitalnaPrebivalstvo se, vsaj na zahodni polobli, nezadržno stara. Pri starejših ljudeh pa se pojavljajo razne kronične bolezni in degenerativna obolenja ter spremembe, zaradi česar se funkcionalna sposobnost zmanjša. Od pomoči drugih oseb je odvisnih kar 15 odstotkov ljudi v starosti nad 65 let. Ker je staranje proces, ki mu nihče ne ubeži, razen, če ga doleti druga in še manj zaželena alternativa, se je na starost, svojo in tujo, primerno pripravljati vse življenje. Če smo zamudili vlak

v mladosti, ga še vedno lahko ujamemo v srednjih letih. Kakovostna starost je namreč odvisna od navad in načina življenja, ki smo ga imeli še pred prihodom v ‘zlata leta’. Največ je vredna preventivna dejavnost, nas opozarjajo strokovnjaki, s to se občutno zmanjšajo zasebni in javni izdatki za oskrbo, ter izboljša kako-vost posameznikovega življenja. Med pomembnejše ukrepe spada ukvarjanje s športom, ki zavira staranje in nastanek degenerativnih obolenj, zlasti na hrb-tenici in sklepih. Hoja je recimo vadba, ki je primerna tudi za starostnike, saj ne obremenjuje sklepov, vzdržuje kostno gostoto, krepi vezivno tkivo, pospešuje presnovo, ohranja mišično maso in pomaga ohranjati primeren delež telesne maščobe, obenem nas mentalno osvežuje. Kdor le zmore, naj kolesari. Kolesarjenje je primerno tudi za zrela leta, ker manj obremenjuje sklepe, na kolesu se lahko dobro razgibajo tudi vsi tisti, ki imajo težave s prekomerno telesno težo. Ne glede na starost nikoli ne pozabite na pomembnost družabnih stikov. Človek je socialno bitje in vedno potrebuje občutek, da je zaželen, koristen in ljubljen. Kakovostna prijateljstva in odnosi z drugimi ljudmi so zato pomembni. Občutek osamljenosti najbolj učinkovito prežene skrb za druge soljudi in ljubeča skrb za štirinožnega prijatelja. Družba kužka ali mucka, tudi drugih vrst hišnih ljubljenčkov, je odlično ‘protizdravilo’ za še tako stresen in neprijeten dan ali turobno vreme. Ob njih preprosto pozabi-mo na vse nevšečnosti in zato tudi te vrste odnosov cenimo ter jih negujmo.

Šport


Calcitovci in Calcitovke med osem v EvropiIgralci in igralke Calcit Volleyballa so v letošnji evropski sezoni dosegli zgodovinski uspeh kluba in slovenske odbojke. Obe ekipi sta se namreč uvrstili v četrtfinale Challenge cupa, kar do sedaj ni uspelo še nobenemu športnemu društvu v Slo-veniji. V četrtfinalu sta ekipi naleteli na premočne, čeprav atraktivne nasprotnike. Moški so se pome-rili z italijanskim A1 ligašem Latino (liga velja za najmočnejšo na svetu), dekleta pa s francosko ekipo Mulhouse, ki je v preteklosti nastopala v ligi prvakinj. Calcitovci so prvo tekmo igrali doma in pred polno dvorano nudili dostojen odpor itali-janski ekipi ter izgubili s 3:1. Po tekmi je nekaj besed spregovoril tudi trener Kamničanov Marko Brumen: »Nasprotnik ima za sabo vrsto močnih tekem, medtem ko mi, z izjemo ACH Volleyja, proti tako močnim ekipam le redko, če sploh kdaj igramo. Zato je razumljivo, da je bilo na začetku preveč strahospoštovanja do naspro-tnika, igralci so bili premalo sproščeni, res pa je, da so Italijani prvi niz igrali praktično brez napak, medtem ko smo mi igrali pod svojimi sposobnost-mi. Pozneje smo zaigrali bolje, vsekakor pa mislim, da smo sposobni prikazati še več, vendar je realno stanje takšno, da je Latina višja in boljša.«Na gostovanju na jugu Italije so domači pokazali vse svoje znanje in premagali Kamničane s 3:0, tako da se bodo v polfinalu pomerili s starimi znanci Kamničanov turško ekipo BBSK Istanbul.Prav tako s 3:1 pa so bile od deklet v Kamniku

močnejše Francozinje. Kljub porazu so bile Ka-mničanke dostojen nasprotnik in bi z malo več sreče celo lahko obrnile rezultat v svojo korist. Tako je tekmo ocenil tudi domači strateg Gašper Ribič: »Pri servisu smo za takšno tekmo naredili preveč napak. Želeli smo 'pritiskati' z njim, toda po drugi strani si ne bi smeli dovoliti tolikšnega števila napak. Najprej bi morali dati dober servis in tudi dosti bolj agresiven. Tu smo naredili ka-kšno napako preveč. Na sprejemu smo se dobro borili, kajti francoska ekipa ima nekaj zelo dobrih serverk. Na takšnih tekmah je pomembno, da to zdržiš, mi v določenih trenutkih smo, v določenih nismo. Dekletom lahko čestitam za boj, skušale so narediti najboljše, kar lahko, vendar so Francozinje zasluženo zmagale.«Na žalost pa so na gostovanju v Franciji zaigrale slabše in izgubile s 3:0. Mulhause se bo v polfinalu pomeril z rusko ekipo Odintsovo, ki je v osmini fi-nala izločila ekipo Nove KBM Branik. (foto: Primož Mahkovec)

Calcitovke zopet na Final-nem turnirju InterligeKljub temu, da morajo Kamničanke odigrati še zaostalo tekmo s Post Dunajem, pa je po zmagi na Madžarskem proti ekipi Godollo s 3:1 že znano, da so se Kamničanke uvrstile na zaključni turnir Interlige, ki se bo začel 7. marca v Mariboru. Ne glede na rezultat te tekme se bodo Kamničanke v polfinalu pomerile z ekipo Doprostav Bratislava, s katero so v januarju doma izgubile s 3:1.

Calcitovke suverene, manj CalcitovciZaradi tekem v Evropi so Kamničani v modri sku-pini prve lige odigrali le tri tekme. Dvakrat so igrali s Panvito Pomgrad in obakrat izgubili s 3:1, doma pa so premagali Go Volley s 3:2. Kamničani so predvsem zaradi manjšega števila tekem od ostalih ekip zdrsnili celo na peto mesto.Poleg tega jim nagajajo tudi poškodbe, saj so trenutno izven pogona Stavbar, Štern Žiga in Hribar, še ne-kateri pa igrajo kljub poškodbam.Bolje gre Kamničankam, ki so sicer zaradi tekme manj na drugem mestu, a so do sedaj vse tekme zmagale. Dvakrat so premagale ekipo Kema Pu-conci s 3:0, Go Volley s 3:0 in Formis s 3:1, iz Inter-lige pa že štejeta tekmi proti Mariboru, s katerim so enkrat zmagale in enkrat izgubile s 3:1. Kamni-čanke imajo vse možnosti, da na koncu osvojijo prvo mesto pred play offom.

Kamničanke v boju za ob-stanek v drugi ligiV drugi ligi pa ne gre vse po načrtih drugi kamni-ški ženski ekipi. Le ta je v zadnjih treh krogih tri-krat izgubila in sicer doma proti Ankaranu s 3:0 ter Triglavu s 3:1 in v gosteh proti Žirovnici s 3:2. Trenutno so na šestem mestu, čaka pa jih še hud boj za obstanek v ligi. Drugače pa kaže moškim v tretji ligi. Le ti imajo še vedno teoretične mo-žnosti za preboj v drugo ligo, saj so trenutno na tretjem mestu. V zadnjih treh krogih so premagali Kostanjevico na Krki in Braslovče ter izgubili proti Ljubljani Volley.

Domžalčani v polfinalu klonili proti Olimpiji

Domžalskim košarkarjem ni veliko manjkalo pa bi po zmagi v četrtfinalu proti LTH Castings v polfi-nalu presenetili še Union Olimpijo. V napeti tekmi je na koncu slavila Olimpija z 59:57, ki pa je nato izgubila v finalu proti Krki. V državnem prvenstvu so Domžalčani zanesljivo na prvem mestu. V za-dnjih treh krogih so premagali Maribor v gosteh z 71:75, Tajfun doma s 86:67 in Elektro Šoštanj v go-steh s 83:72. Ekipa domžalske Lastovke je v drugi ligi zabeležila zmagi proti Termam Olimje (83:71) in Litiji (80:62) ter poraz proti Šenčurju z 79:53. Trenutno so zanesljivo na četrtem mestu. V tretji ligi pa so v zadnjih dveh krogih izgubili Calcitovci. Boljši od njih sta bili ekipi Slovenj Gradca z 71:59 in ekipa Janč s 104:77. Kamničani so trenutno na šestem mestu. Ekipa deklet iz Domžal je trenutno na četrtem mestu. V zadnjih krogih so izgubila proti Konjicam z 68:56 in Celjem s 85:44 ter pre-magala Odejo z 48:38.

Kamniški kegljači na poti do prvega naslova prvakovKamniškim kegljačem še naprej dobro kaže v boju za prvi zgodovinski naslov državnih prvakov. V zadnjih treh krogih so premagali Brest (6:2) in Go-rico (6,5;1,5), tekma s Proteusom pa je bila prelo-žena. Seveda so še naprej na prvem mestu z lepo prednostjo pred Konstruktorjem. Nekaj slabše gre igralkam Ete. Le te so poleg pre-stavljene tekme s Proteusom odigrale tekmi proti Brestu in Adrii, Brest je bil od Kamničank boljši s 7:1, z Adrio pa so Kamničanke remizirale s 4:4. Tre-nutno so na petem mestu.Druga moška ekipa je v tretji ligi trenutno na sed-mem mestu.

Mengšani na sedmem mestuNadaljevalo se je tudi namiznoteniško prvenstvo v prvi ligi. Igralci Mengša so v zadnjem krogu iz-gubili proti Letriki s 5:0, pred tem pa izgubili tudi proti Tempu s 5:3, gladko pa so premagali zadnje-uvrščeni Ptuj s 5:0. Mengšani so trenutno na sed-mem mestu z desetimi točkami.

Kamničani še naprej pod samim vrhomVaterpolisti Kamnik Slovana so v četrtem krogu državnega prvenstva izgubili s članom Jadranske lige, Branikom iz Maribora, končni rezultat pa je bil 9:11. Kamniški vaterpolisti so vso tekmo lo-vili mariborske vaterpoliste, žal pa jim preobrat, kakršnega so dosegli proti Triglavu, ni uspel. Čeprav so bili dvakrat blizu, jim tokrat sreča ni bila naklonjena. V petem krogu bi morali igrati s Kokro, ki pa je izstopila iz lige. Še vedno je pogled na trenutni vrstni red razveseljiv, saj kljub porazu z Branikom ostajajo v stiku z vodilnima ekipama, tj. Triglavom in Branikom.

Gregorinova do uspeha kariereNa olimpijskih igrah v Sočiju je do uspeha karie-re prišla tudi ihanska biatlonka Teja Gregorin. Po petnajstem mestu v šprintu je odlično odstreljala in odtekla na zasledovalni tekmi ter osvojila bro-

Šport

Od leve proti desni Iztok Kuret (2. mesto v skupnem seštevku pokala), Grega Filipič (3. mesto v skupnem seštevku pokala), Janez Jarm, predsednik KD Alpe in Luka Pusto-slemšek, vodja tekmovalne ekipe KD Alpe.


nasto olimpijsko medaljo. V posamični tekmi je bila nato enajsta. Klemen Bauer je bil v šprintu 26., v zasledovanju pa še dve mesti boljši. V posamični tekmi je bil 52. Peter Dokl je v šprintu dosegel 72. mesto v posamični tekmi pa 74. mesto. V torek, 25. 2., ob 18 uri vas vabimo v športni park Ihan, kjer bo sprejem Teje Gregorin.

Izredno prvenstvo za Kamničane

LK Šenčur je v športni dvorani v Šenčurju, drugi vikend v februarju, organiziral dvoransko držav-no prvenstvo za vse kategorije, absolutno DP in ekipno DP. Tekmovanja se je udeležilo kar 275 lo-kostrelk in lokostrelcev iz 33 slovenskih klubov in kar 44 ekip v vseh kategorijah.Izjemen uspeh so dosegli člani – ukrivljeni lok, saj je bilo videti, kot da bi gledali klubsko prvenstvo Kamnika. Prvo mesto je na koncu osvojil Jaka Ko-mačar, drugi je bil Gašper Štrajhar, tretji pa Luka Gjurin. Do desetega mesta so se uvrstili še An-drej Majdič (4), Den Habjan (6), Žiga Ravnikar (7), Klemen Štrajhar (9) in Gašper Tonin (9). Prav tako je slavila v ekipni tekmi prva ekipa Kamnika pred drugo ekipo Kamnika.Pri članicah je bila Maša Rajh šesta, Barbara Štefu-la pa sedma. (foto: LK Kamnik)

Uspešne mlade domžalske tenisačiceMlade domžalske igralke tenisa so na turnirju Teniške zveze Slovenije v Domžalah dosegle iz-jemen ekipni uspeh, saj je Ana Lanišek zmagala,

svoj prvi pokal je domov odnesla Maša Viriant, ki je osvojila 3. mesto, Zala Cikajlo pa je osvojila 5. do 8.mesto. Odlično pa so se Domžalčani odrezali tudi na državnem prvenstvu do 12 let. Filip Ka-ljevič je postal državni prvak posamezno in pod-prvak v dvojicah, Pia Lovrič pa je postala državna prvakinja v dvojicah in podprvakinja posamezno.

Tradicionalna košarkarska tekmaV telovadnici OŠ Stranje je potekal tradicionalni košarkarski dvoboj med večnima kamniškima rekreativnima rivaloma, športnim društvom SA-PPA in klubom TRISPORT. Napeta tekma je minila v borbenem, a izredno fer in športnem duhu. Kot vedno do sedaj, na koncu rezultat ni bil odločilne-

ga pomena, temveč v prvi vrsti športno druženje. Pa vendarle, rezultat je le rezultat. Kot je po tekmi povedal Miro Kregar, vodja ekipe Trisport, je zma-gala ekipa, ki je imela na koncu več sape.

Podelili pokale najboljšim v Pokalu KamnikaKonec januarja so se na zaključni prireditvi zbrali ljubitelji teka, nagrajeni tekači in tekačice ter or-ganizatorji tekem, ki so štele za Tekaški pokal ob-čine Kamnik za leto 2013. Po krajšem programu in govorih je sledila podelitev zasluženih pokalov najboljšim trem v skupnem končnem seštevku Tekaškega pokala občine Kamnik. V kategoriji mladinci/mladinke je 1. mesto pripadlo Anžetu

Božiču, 2. mesto Aljažu Božiču in 3. mesto Martinu Abunarju. Mladinka Karmen Orehek je zasedla 1. mesto. Med člani/članicami sta bila zmagovalca Gašper Bregar in Andreja Godec. Na 2. in 3. mesto sta se med člani uvrstila Andrej Trojer in Boštjan Erjavšek. V kategoriji veterani je 1. mesto pripadlo Ladu Kvedru, sledila sta mu Franci Teraž in Bo-jan Galin. Med veterankami je bila prvouvrščena Marinka Milić, sledili sta Jelka Ravnikar in Slavka Slapar.

Podelili priznanja med ama-terji v Pokalu Slovenije 2013

Odbor za množičnost in rekreacijo, eden izmed treh odborov Kolesarske zveze Slovenije je konec januarja v Zrečah podelil vsakoletna priznanja naj-boljšim v posameznih kategorijah v točkovanju za Pokal Slovenije med amaterji. Med prve tri v skupnem seštevku pokala (cestne dirke, vožnje na čas in vzponi) sta se v svoji kate-goriji povzpela tudi člana Kolesarskega društva Alpe, Iztok Kuret kot drugi in Grega Filipič kot tretji. Ekipa KD Alpe pa je osvojila 5. mesto v sku-pnem seštevku med ekipami v točkovanju za Po-kal Slovenije.Prvikrat so podelili priznanja za posebne dosežke, med dobitniki pa je bila tudi Kamničanka, nekda-nja profesionalna kolesarka, danes pa odlična v rekreativnih vrstah, Vida Uršič.

Sprejet letni program športa v občini KamnikPrejšnji teden so občinski svetniki sprejeli Prora-čun za leto 2014 in prav tako tudi Letni program športa za leto 2014. V letu 2014 se bo za sofinan-ciranje dejavnosti klubov in društev namenilo 202.000 evrov, za pospeševanje in promocijo športa 36.000 evrov ter za sofinanciranje stroškov najemov športnih objektov 20.000 evrov. Za šolski šport se v letu 2014 namenja 23.000 evrov. Prav tako se bodo namenila sredstva Zavodu za turi-zem in šport za vzdrževanje športnih objektov. V letu 2014 se bodo sredstva namenila tudi za izgra-dnjo tekaške steze (400.000 evrov) in dokončanje objekta na atletskem štadionu. Sredstva so prav tako namenjena športnima igriščema v Mekinjah in Pšajnovici. Ustanovil pa se je tudi sklad za po-kriti bazen. V letu 2014 bodo vanj vložili 150.000 evrov.

Cico1.

Mali oglasi


KUPON za brezplačni mali oglas (do 10 besed)Ime in priimek:

Naslov:

Telefon:

Status: (prosimo, vpišite svoj status, npr. firma in sedež, s.p., študent, osebno dopolnilno delo, ...)

Vsebina:

Brezplačni mali oglasi!Male oglase lahko pošljete s priloženim kuponom v kuverti na naslov:IR image d. o. o., Kamniške novice, Medvedova 25, 1241 Kamnik, na kuverto pa napiši-te še »Mali oglasi«.

Za resničnost in vsebino ob-javljenih malih oglasov in sporočil odgovarja izključ-no naročnik. Uredništvo si pridržuje pravico, da preve-ri verodostojnost vsebine malih oglasov, prav tako si pridržujemo pravico krajšanja malih oglasov. Oglasov po telefonu ne sprejemamo, niti ne posredujemo naslovov oglaševalcev!

Pišite čitljivo in razumljivo! Pri objavi bomo upoštevali le oglase do 10 besed.

Oglase za naslednjo številko Kamniških novic sprejemamo do petka, 14. marca 2014, in bodo objavljeni v reviji, ki bo izšla 21. marca 2014.

Malih oglasov po elektronski pošti iz objektivnih in zakon-skih razlogov ne sprejema-mo več. Posebno obvestilo: storitvenih malih oglasov ne objavljamo več!

PRODAM• Prodam jedilno mizo, 80x140, kaljeno ste-

klo, kot nova, 120 eur. 051 411 096• Prodam barvni TV ekran 53, cena 40 eur.

031 257 602• Štedilnik Electrolux, širina 60 cm, ugodno

prodam. 070 892 195• Prodam vrtno garnituro – masivni les,

miza, dve klopi z naslonom, barvano natur. 041 975 030

• Izjemo ugodno prodam usnjen počivalnik in usnjen dvosed Natuzzi, starinski stol in čudovito starinsko vitrino – kredenco. 041 690 890

• Molitvenike, svečnike, lončeno posodo, kolovrat prodam. 031 338 749

• Umivalnik z pipo in sifonom v omarici, ohranjeno, ugodno prodam. 031 338 749

• Radiator Aklimat, višina 24cm, 12 členov, novo, ostanek od gradnje prodam. 031 338 749

• Mizarski ponk, leseno samokolnico, ročni voziček – branjevski, mizo metergo, stol. Ugodno prodam. 031 338 749

• Smuči lesene z vezmi, palice smučarske iz bambusa, usnjene pohodne čevlje prodam. 031 338 749

• Prodam 2 skoraj nova jogija, cena 20 eur za kos, in usnjen dvosed, lepo ohranjen, za 20 eur. 01/721 05 69

• Ugodno prodam makrame za steno – spleten iz posebne rdeče vrvi. 041 318 803

• Prodam gobeline, različni motivi in veliko-sti. 041 772 067

• Prodam otroško posteljo 120x60 z jogijem (skoraj nerabljen) in posteljnino – ugodno. 040 854 174

• Novo vrtno garnituro iz masivnega lesa, brušena in lakirana, in ohranjeno TV Scharp staro cca. 5 let, kuhinjsko mizo 2x1m ovalne oblike, prodam ali menjam. 041 374 842

• Prodam sterilizator za 6 stekleničk, nahrb-tnik za otroka, banjico in otroške smučar-ske palice. 031 881 705

• Ugodno prodam 2 moški obleki št. 50 in 52. 031 608 512

• Prodam zbirki knjig – Karl May (30), Ange-lika (12). Cena po dogovoru. 031 212 159

• Prodam Hyundai 1.8 Lantra, letnik 1998, prodam v celoti ali po delih. 041 292 304

• Za manjši sadni vrt prodam motorno škro-pilnico z vsemi pripomočki (vrečko), cena 50 eur. 01/722 85 36

• Prodam več knjižnih zbirk (Naša beseda, Nobelovci itd.) po 1 eur. 070 624 831

• Prodam otroško posteljo 140x70 z jogijem – rjava, lesena. Zraven dam še poganjavček in pvc otr. stol. 070 624 831

• Prodam Velux obrobe – nove BDX 106 78cmx118xm 2000, BDX F04 66cmx98cm 2000. 070 624 831

• Prodam oljni gorilec SLV100B – SLV110B 85kw, rabljen en mesec. 070 624 831

• Prodam lepo ohranjena oblačila za punčko – ugodno. 070 833 442

• Prodam voziček Peg Perego in otr. voziček 140x70cm, sokovnik. Ugodno. 040 622 555

• Gume Bridgestone m+s 225/45/18 4 kos. 100 eur 041 509 925

• Prodam dva dihalna aparata: prenosna enota Helios H300, Aeroplus z dvema jeklenkama. 031 274 820

• Prodam nov še zapakiran računalnik preno-sni »Compaq«. 031 483 252

• Prodam moške drsalke, črne barve, številka 44. 041 370 229

• Prodam Volkswagen Polo 1,4 (86km) Highline slovenski, nov model 2009/10, bencin. 041 975 030

• Prodam otroško posteljo 120x60cm, pralni stroj Gorenje, štedilnik na trdo gorivo, omaro tridelno z vgrajenim ogledalom. 031 313 617

• Prodam traktor Tomo Vinkovič ali zame-njam za motokultivator. 031 544 242

• Prodam malo rabljeni vzmetnici-ležišči dim. 90x190com (latex pena Dollar). Cena po dogovoru. 031 474 165

• Prodam električni mešalnik za krmo praši-čev. 031 664 631

• Prodam drsalke-rolerji št. 34-37, roza malo rabljene, cena 20 eur. 041 824 217

• Prodam oljni gorilec »Bentone« brezhiben, 100 eur, ali menjam za ekspanzijsko posodo za centralno gretje. 040 692 867

• Prodam Infra blazino, novo, 2mx90, za polovično ceno z računom. Poraba 4kw v 144 urah ali v 6 dneh. Zaradi finančne stiske. 031 438 510

• Prodam moško – fantovsko črno obleko št. 102, 1x nošeno. 041 827 478

• Prodam pomivalno korito z odcejalnikom, zamrzovalno skrinjo Electrolux, 5-litrski bojler. Cena po dogovoru. 041 503 041

• Okenska krila Jelovica, različnih dimenzij s steklom wk 1.1; s termopan steklom; z navadnim steklom; tudi krila za balkonska vrata. Cena 9 eur za kos. 031 411 285

• Prenosni računalnik IBM, v odličnem stanju, zelo malo rabljen – prodam za 200 eur ali po dogovoru. 031 246 996

• Umivalnik Dolomite širine 57 cm, dol-žine 47 cm, za polovično ceno 80 eur. 031/808-519

KUPIM• Kupim razne stare predmete, odlikovanja,

značke, čelade, bajonete, razglednice, ko-vance, kipce, slike in podobno. 051 740 430

• Kupim vozilo od letnika 1998 naprej, novejša vozila imajo prednost. 031 264 290

• Odkupujem motorje Tomos, Puh, Pony Ekxpres ali druge v voznem stanju, v okvari ali samo dele. 031 221 927

• Kosilnico, greben za traktor Zetor 25 kupim. 031 509 201

• Kupim vodno črpalko na gorivo (lahko tudi rabljena) za vrt. 030 635 117

• Kupim otroški voziček star 40 let za potre-be gledališke predstave. 041 219 349

• Kupim več kosov še uporabne strešne opeke »Kikinda«. Ponudbe na tel. 8391125

NEPREMIČNINE • Oddam stanovanje v Dajli H. Istra za celo

leto, zelo ugodno. 070 255 524• Ravna zazidljiva parcela, 540m2, Šinkov

Turn – občina Vodice, 160eur/m2. 031 303 569 po 18h.

• Prodam hišo z dvema stanovanjema blizu Domžal. 041 395 573

• V najem oddam starejšo hišo na Viru pri Domžalah. 070 829 965

• Studenca – zazidljiva parcela 700m2 prodam. 041 798 330

• V Kamniku prodam enosobno stanovanje 34m2 z vsemi priključki. 041 895 019

• Kupim ali najamem parcelo, zazidljivo ali nezazidljivo, ob glavni cesti Lukovica, Domžale, Kamnik, Mengeš ali okolica. 041 774 816

• Oddam garažo na Kranjski cesti v Kamni-ku. 051 864 459

• Ugodno prodam takoj vseljivo starejšo hišo v Lj-Šentvid. 031 575 048

• Prodam obnovljeno dvosobno stanova-nje 64m2, center Domžale, cena 93.000 eur. 041 347 912

• Prodam opremljeno 2-sobno stanovanje v Črnučah – popolnoma obnovljeno, novo vse, 49m2, nujno, zaradi bolezni.

041 731 164• Garsonjero v Kamniku 40m2 menjam za

enosobno stanovanje lokacija Kamnik – Domžale. 051 369 856

• Na Duplici pri Kamniku oddamo opre-mljeno stanovanje. Resni interesenti naj pokličejo na 041 632 685

• Prodam dvosobno stanovanje, 61m2, letnik 2007, 2 boksa v garaži, cena 99.000 eur. 040 278 271

• Prodam 1,5s. stanovanje na Duplici, 47m2, lega V-S, cena 68.000 eur, 031 590 189

• Prodam oz. oddam polovico stanovanjske hiše v naselju nasproti Mercator centra v Kamniku. 040 693 133

• Prodam 3-sobno stanovanje na Duplici, pritlično, svetlo, delno obnovljeno, vsa infrastruktura v bližini. 041 827 478

• Kamnik – okolica iščem bivalni objekt z vrtom /možnost ogrevanja tudi na drva/. 031 595 917

• Prodam ali oddam 3,5 sobno stanova-nje v Homcu, Preserje. Nizko pritlično, parkirišče, balkon, zk urejeno. V bližini pošta, banka, vrtec, šola. Cena za prodajo 135.000 eur, najem 500 eur/mesec. Info 041 540 290

• Najamem vrtiček v okolici Duplice ali na Duplici. 041 908 336

• Oddam stanovanje, 2-sobno, v hiši, pri-tličje, 50m2, opremljeno, Radomlje proti Rovam. 031 513 000

• Oddam 1-sobno stanovanje v centru Domžal. Stanovanje je opremljeno, tele-fon, internet. 041 599 282

• V Kamniku prodamo prijazno, enosobno opremljeno stanovanje z balkonom (40,50m2), sončna lega, v bloku z novo izolacijsko fasado. 031 582 852

• Prodam dvosobno stanovanje 52,41m2, ugodno. Stanovanje je v 2. nadstropju brez dvigala, prenovljena je vsa elektri-ka, kopalnica, streha in fasada, v centru Kamnika. 01/839 22 10 ali 040 298 687. Kličite resni kupci.

• Nadstandardno hišo, 1km iz Kamnika, ob robu gozda, z velikim urejenim vr-tom, razgledom, opremljeno, prodam ali menjam za stanovanje v Kamniku ali Ljubljani. 041 455 631

• Kamnik, oddam obnovljeno stanovanje z novo opremo (35m2 + klet) za daljše obdobje. 031 651 193

• Oddam hišo v najem 6km iz Kamnika proti Stahovici. 070 448 070

• Prodam dvosobno stanovanje v centru Domžal ali menjam za enosobno v Dom-žalah. 031 387 880

• V Loki pri Mengšu prodam starejšo hišo za 130.000 eur. 031 478 966

• Prodam dvosobno stanovanje v Dom-žalah 1/7 61,30m2, cena po dogovoru. 040 845 624

• Garažo zidano, vzdrževano, v bližini Titana prodamo. Cena 9.250,00 eur. 051 250 366

RAZNO• 65-letni upokojenec želi spoznati žensko

staro od 60 do 70 let za skupno preživljanje prostega časa. Oglasi se na telefon: Kamnik okolica. 031 628 585

• Iščem delo skladiščnik – viličarist – 20let delovnih izkušenj. 040 343 174

• Podarite odvečne knjige, priročnike. Po-kličete, pridem z veseljem, odpeljem in ohranim. 030 996 225

• Prosim, če mi kdo podari starejše ali novej-še kolo še vozno. 031 221 927

• Sem invalid in prosim dobre ljudi, če ima kdo žensko kolo za prestave, če mi ga podari. 031 753 576

• Iščem delo varstvo otroka. 059 043 540• Iščem knjigo v treh delih – Mitologija Jo-

seph Sherman: Storytelling. Najraje v najem oz. na posodo. 070 625 010

• Sprehajalno palico prosim invalid začetnik. 040 348 326

• Simpatičen gospod želi spoznati prijetno gospo do 65 let za resno zvezo. 041 916 547

• Prosim, če mi kdo podari pralni stroj, dim. 60x45. 041 996 370

PODARIM• Podarim konjski gnoj, primeren za vrtičkar-

je, tople grede. Dostava. 031 642 097• Podarim televizor starejši tip, znamka

Samsung. 051 810 691

VOLVOTilen, GSM: 051 687 064

BMWRok, GSM: 051 212 969

CHEVROLETRobert, GSM: 051 371 251

SUZUKIKlemen, GSM: 051 609 013

RABLJENA VOZILA

Bliža se čas zimskih počitnic, zagotovite si brezhibno vožnjo z vašo družino. Za vaša vozila smo pripraviliservisno akcijo:

rabljeno, 2011, kilometri: 119.093,xenon žarometi, parkirni senzorj, navi-gacija, tempomat, avtoradio CD, …

116d 17.320 €

rabljeno, 2009, kilometri: 146.303, xenon žarometi, parkirni senzorj, navi-gacija, tempomat, avtoradio CD, …

rabljeno, 2013, kilometri: 17.754, xenon žarometi, parkirni senzorj, tempomat, avtoradio CD, …

318dT 14.499 €

X1 18d Xdrive 30.800 €

rabljeno, 2005, kilometri: 112.000, kli-matska naprava, tonirana stekla, servo volan, radio CD, 1 lastnik

HYUNDAI MATRIX 3.290 €

rabljeno, 2013, kilometri: 5.497, xenon žarometi, parkirni senzorj, navigacija, tempomat, avtoradio CD, M-optic, …

520d M-optic 47.490 €

rabljeno, 2007, kilometri: 128.729,EX Europe+

KIA CEED 1.6d 4.990 €

rabljeno, 2005, kilometri: 197.500, COSMO

OPEL CORSA 2.990 €

rabljeno, 2003, kilometri: 139.000,EXPRESSION

RENAULT LAGUNA 1.9DCi 2.490 €

C30 1.6d 11.500 €

rabljeno, 2010, kilometri: 92.930,16 alu. platišča, dvoconska avtomatska klima, tempomat, …

C30 1.6d 10.990 €

rabljeno, 2010, kilometri: 169.732, navi-gacija, bluetooth povezavo telefona, MP3/USB, senzor za dež, tempomat, …

S60 2.4i 3.500 €

rabljeno, 2002, kilometri: 201.300,avtomatska klimatska naprava, alu. platišča, CD radio …

XC60 D5 30.900 €

rabljeno, 2011, kilometri: 108.120, Summum, navigacija, panorama, vz-vratna kamera, el. sprednja sedeža,…

novo, 2013, klimatska naprava, abs, esp, elektični pomik stekel,servo volan, 6 x airbag, radio cd mp3, avdio video sistem (navigacija), kovinska barva, …

AVEO 1.2 LT 9.499 €

novo, 2013, klimatska naprava, abs, esp, tonirana stekla, elektični pomik stekel, servo volan, 6 x airbag, radio cd mp3, kovinska barva, …

CRUZE 1.6 5 VRAT 10.499 €

novo, 2013, klimatska naprava, abs, esp, tonirana stekla, elektični pomik stekel, servo volan, 6 x airbag, radio cd mp3, …

CRUZE 1.8 SEDAN 12.760 €

rabljeno, 2012, kilometri: 27.202, klimatska naprava, abs, esp, elektični pomik stekel, servo volan, 6 x airbag, radio cd mp3, avdio video sistem (navigacija), kovinska barva, …

MALIBU 18.900 €

novo, 2014, klimatska naprava, abs, esp, elektični pomik stekel, električno nastav-ljiva ogledala, servo volan, 7 x airbag, radio cd usb mp3, kovinska barva, …

SWIFT 1.2 GLX 5 VRAT 9.999 €

novo, 2014, avtomatska klimatska naprava, gretje sedežev, CD radio usb mp3, tempomat, bluetooth, ksenonski žarometi, športni sedeži, športno pod-vozje, …

SWIFT 1.6 SPORT 3 15.190 €

novo, 2014, avtomatska klimatska nap-rava, gretje sedežev, CD radio usb mp3, bluetooth, navigacija, 16” alu platišča, el. ogledala, el. pomik stekel, …

SX4 1.6 4x4 NAVI 16.920 €

novo, 2014, klimatska naprava, abs, esp, elektični pomik stekel, električno nastavljjva ogledala, servo volan, 7 x airbag, radio cd usb mp3, …

S-CROSS 1.6 2WD START 15.900 €

od 6.2.2014 do 30.4.2014vse izvedenke kultskega SWIFTA po akcijskih cenah

V obdobju od 10.2.2014 do 15.4.2014 za vse kupce vozil SUZUKI: Sx4, Sx4 S-Cross, SWIFTBrezplačen komplet zimskih gum na platiščih!

Swift že za 9.199 €

VOLVOTilen, GSM: 051 687 064

BMWRok, GSM: 051 212 969

CHEVROLETRobert, GSM: 051 371 251

SUZUKIKlemen, GSM: 051 609 013

RABLJENA VOZILA

Bliža se čas zimskih počitnic, zagotovite si brezhibno vožnjo z vašo družino. Za vaša vozila smo pripraviliservisno akcijo:

rabljeno, 2011, kilometri: 119.093,xenon žarometi, parkirni senzorj, navi-gacija, tempomat, avtoradio CD, …

116d 17.320 €

rabljeno, 2009, kilometri: 146.303, xenon žarometi, parkirni senzorj, navi-gacija, tempomat, avtoradio CD, …

rabljeno, 2013, kilometri: 17.754, xenon žarometi, parkirni senzorj, tempomat, avtoradio CD, …

318dT 14.499 €

X1 18d Xdrive 30.800 €

rabljeno, 2005, kilometri: 112.000, kli-matska naprava, tonirana stekla, servo volan, radio CD, 1 lastnik

HYUNDAI MATRIX 3.290 €

rabljeno, 2013, kilometri: 5.497, xenon žarometi, parkirni senzorj, navigacija, tempomat, avtoradio CD, M-optic, …

520d M-optic 47.490 €

rabljeno, 2007, kilometri: 128.729,EX Europe+

KIA CEED 1.6d 4.990 €

rabljeno, 2005, kilometri: 197.500, COSMO

OPEL CORSA 2.990 €

rabljeno, 2003, kilometri: 139.000,EXPRESSION

RENAULT LAGUNA 1.9DCi 2.490 €

C30 1.6d 11.500 €

rabljeno, 2010, kilometri: 92.930,16 alu. platišča, dvoconska avtomatska klima, tempomat, …

C30 1.6d 10.990 €

rabljeno, 2010, kilometri: 169.732, navi-gacija, bluetooth povezavo telefona, MP3/USB, senzor za dež, tempomat, …

S60 2.4i 3.500 €

rabljeno, 2002, kilometri: 201.300,avtomatska klimatska naprava, alu. platišča, CD radio …

XC60 D5 30.900 €

rabljeno, 2011, kilometri: 108.120, Summum, navigacija, panorama, vz-vratna kamera, el. sprednja sedeža,…

novo, 2013, klimatska naprava, abs, esp, elektični pomik stekel,servo volan, 6 x airbag, radio cd mp3, avdio video sistem (navigacija), kovinska barva, …

AVEO 1.2 LT 9.499 €

novo, 2013, klimatska naprava, abs, esp, tonirana stekla, elektični pomik stekel, servo volan, 6 x airbag, radio cd mp3, kovinska barva, …

CRUZE 1.6 5 VRAT 10.499 €

novo, 2013, klimatska naprava, abs, esp, tonirana stekla, elektični pomik stekel, servo volan, 6 x airbag, radio cd mp3, …

CRUZE 1.8 SEDAN 12.760 €

rabljeno, 2012, kilometri: 27.202, klimatska naprava, abs, esp, elektični pomik stekel, servo volan, 6 x airbag, radio cd mp3, avdio video sistem (navigacija), kovinska barva, …

MALIBU 18.900 €

novo, 2014, klimatska naprava, abs, esp, elektični pomik stekel, električno nastav-ljiva ogledala, servo volan, 7 x airbag, radio cd usb mp3, kovinska barva, …

SWIFT 1.2 GLX 5 VRAT 9.999 €

novo, 2014, avtomatska klimatska naprava, gretje sedežev, CD radio usb mp3, tempomat, bluetooth, ksenonski žarometi, športni sedeži, športno pod-vozje, …

SWIFT 1.6 SPORT 3 15.190 €

novo, 2014, avtomatska klimatska nap-rava, gretje sedežev, CD radio usb mp3, bluetooth, navigacija, 16” alu platišča, el. ogledala, el. pomik stekel, …

SX4 1.6 4x4 NAVI 16.920 €

novo, 2014, klimatska naprava, abs, esp, elektični pomik stekel, električno nastavljjva ogledala, servo volan, 7 x airbag, radio cd usb mp3, …

S-CROSS 1.6 2WD START 15.900 €

od 6.2.2014 do 30.4.2014vse izvedenke kultskega SWIFTA po akcijskih cenah

V obdobju od 10.2.2014 do 15.4.2014 za vse kupce vozil SUZUKI: Sx4, Sx4 S-Cross, SWIFTBrezplačen komplet zimskih gum na platiščih!

Swift že za 9.199 €

PREVZAME VAŠE CUTE.NOVI PEUGEOT 308 za 13.990 €*

Samo 300 € doplacila za dizelski motor

PRODAJALEC LETA 2013

Prešernova ulica 71, 1235 Radomlje, tel: 059 035 834(v bližini Arboretuma – bivši Šraj)

Del čas: od pon do pet: 06.00 do 22.00,sob: od 09. do 22.00, ned: 11.00 do 20.00

MALICE OD 9.00 – 16:00 (10 VRST MALIC OD 4,5 DO 5,5 EUR),nudimo tudi veganske malice

KOSILA OD 11.00 DO 16.00 (OD 5,5 DO 8,5 EUR)PIZZA, ALA CARTE, JEDI Z ŽARA, PLOŠČE

Zaključenim družbam postrežemo hrano po dogo-voru in željah gosta, sprejmemo do 80 ljudi. Obiščete nas lahko tudi, če niste lačni. Vabljeni tudi v Gostilno

Pasha na kamniško obvoznico (bivši Groš).Akcija od 6. do 9. ure:

Kava z mlekom, kava s smetano, kapučino ali bela kava samo 1 EUR.

VOLČJI POTOKV bližini Arboretuma – bivši Šraj

-10% Na vse jedido 1. aprila! Gostilna, picerija in kavarna Pasha

obČine kamnik, domŽale, mengeŠ, trzin, komenda 171 · vena kulenovića sta se izkazala...

Documents