9

Kam

nik

– se

danj

ost i

n pr

ihod

nost

An­ton­To­ne­Smol­ni­kar,­žu­pan,­s­so­de­lav­ci­Ob­či­na­Kam­nik,­Glav­ni­trg­24

Ob­čin­ski­praz­nik­–­tre­nu­tek­za­pre­gled­do­sež­kov

Za raz voj ob čin ni so za služ ni sa mo de lav ci ob čin ske upra ve, ob čin ski svet ni ki, žu pa ni, pod žu pa ni, tem več ga po mem bno so o bli ku je jo tu di Kam ni ča ni in so de­lav ci iz ven ob či ne, iz ven dr ža ve Slo ve ni je. Tu di le tos je ob čin ski svet ob ob čin skem praz ni ku spre jel Sklep o po de li tvi priz nanj ob či ne Kam nik.

Le­toš­nji­na­gra­jen­ci­so:

Ča­stni­ob­čanTo maž HU MAR (po smrt no)

Zla­to­priz­na­nje­Ma tevž KO ŠIR

Sre­br­no­priz­na­njeKarla URH Gre ta BOL TAR Ma ri ja Mar ja na BER LEC To maž Per ko

Bro­na­sto­priz­na­nje­Jo že TO NI Mi le na PO TOČ NIK Franc HO ČE VAR Urar stvo CE RAR Zvone KEMPERL

Po­se­bna­priz­na­njaGRS in 3. odd. 15. he li kop ter ske bri ga de SV Ger hard SLAM NIG

Le ta 1996 je ob čin ski svet z odlo kom (Ur. l. RS, št. 2/1996) za da tum praz ni ka raz gla sil 29. ma rec – roj­stni dan Ru dol fa Ma is tra in raz ve lja vil do te da nji ljud ski praz nik Me stne ob či ne Kam nik 27. ju lij – dan vsta je na Kam ni škem, ki je bil raz gla šen le ta 1953.

Do le ta 1996 je ob čin ski svet po de lje val kot ob čin­ska priz na nja pla ke te ob či ne Kam nik, s spre je mom no ve ga Odlo ka o priz na njih ob či ne Kam nik (Ur. l. RS, št. 75/1996) pa so to priz­na­nja­ob­či­ne­Kam­nik, ki se po de lju je jo na slav no stnih se jah ob čin ske ga sve ta ob ob čin skem praz ni ku.

Pre­jem­ni­ki­ob­čin­skih­priz­nanj­v­le­tih­1996–2009

Le­to­1996To ne CE RER ­ na ziv ča stni ob čanFRAN ČI ŠKAN SKI SA MO STAN – zla ta pla ke taIvo ZOR MAN – zla ta pla ke taSa mo VREM ŠAK – zla ta pla ke ta Franc ŠTE BE – zla ta pla ke taDu šan JE SE NIK – zla ta pla ke taIvan ZI DAR – zla ta pla ke taMa ri ja RE BA – zla ta pla ke taAn ton BUR JA – zla ta pla ke taFranc ŠTE BE – sre br na pla ke taVin ko PET EK – sre br na pla ke taTo ne FTI ČAR – sre br na pla ke ta

Slovesnosti ob spomeniku generala Rudolfa Maistra se je ob občinskem prazniku leta 2008 udeležil predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk. Na fotografiji župan Anton Tone Smolnikar s predsednikom dr. Danilom Türkom, ob njem podžupan Brane Golubovič, desno podžupan Rudolf Pfajfar in direktor občinske uprave Vladimir Korošec. Foto: Vido Repanšek.

10

Kam

nik

– se

danj

ost i

n pr

ihod

nost

11

Kam

nik

– se

danj

ost i

n pr

ihod

nost

Le­to­1997Vik tor MI HEL ČIČ – na ziv ča stni ob čanTo maž HU MAR – zla to priz na njeFranc VEN GUST – sre br no priz na nje

Le­to­1998Ni ko laj SA DNI KAR – zla to priz na njeFran ce PI BER NIK – zla to priz na njeFran ce TOM ŠIČ – zla to priz na njeME STNA GOD BA – zla to priz na njeJa nez MAJ CE NO VIČ – sre br no priz na njeMi lan WINDSCHNURER – sre br no priz na nje

Le­to­1999ZU IM Kam nik – zla to priz na njeSlav ko RAJH – zla to priz na njePet er SI TAR – zla to priz na njeGIM NA ZI JA Kam nik – sre br no priz na njeMar ko PRE ZELJ – sre br no priz na njeAleš HRO VAT – sre br no priz na njeMA TIČ NA KNJIŽ NI CA KAM NIK – bro na sto priz na nje

Le­to­2000Jo že BER LEC – na ziv ča stni ob čanMi ri na ZU PAN ČIČ CVIKL – zla to priz na njeAn drej SKO DLAR – zla to priz na njeDRUŠ TVO UPO KO JEN CEV KAM NIK– sre br no priz na njeJo že BRO DNIK – sre br no priz na njeJa nez TRE BU ŠAK – sre br no priz na njeKUL TUR NO DRUŠ TVO MOT NIK – bro na sto priz na njeDu šan ŠTE FU LA – bro na sto priz na nje (za vr nil)An ton RAJ SAR – bro na sto priz na njeAu gust WAGNER – spo min sko priz na nje

Le­to­2001Ce ne MA TI ČIČ – na ziv ča stni ob čanMi lan ŠUŠ TAR – zla to priz na njeAlojz ŠUŠ TAR – zla to priz na njeJer nej RAZ POT NIK – zla to priz na njeBo ris ZA KRAJ ŠEK – sre br no priz na njeMar ta ŽER KO – sre br no priz na njeSlav ko TE KAV ČIČ – sre br no priz na njeKAM NI ŠKI OB ČAN – bro na sto priz na njeJo že AR KO – bro na sto priz na njePa vle ŽAV BI – bro na sto priz na nje

Le­to­2002Sta ne GA BRO VEC – na ziv ča stni ob čanJo že SEM PRI MOŽ NIK – zla to priz na njeAlojz FRANC – zla to priz na njeMa ri ja MA LI – sre br no priz na njeAl bert ŽI BERT – sre br no priz na njeMi ha PEL KO, s. p. – sre br no priz na njeIvan SE KAV ČNIK – bro na sto priz na njeJa nez RE PAN ŠEK – bro na sto priz na nje

Le­to­2003Ni ko laj SA DNI KAR – na ziv ča stni ob čanVik tor RE PAN ŠEK – na ziv ča stni ob čanFranc SVE TELJ – zla to priz na njeVVZ AN TONA MED VE DA – sre br no priz na njeDu šan STER LE – bro na sto priz na nje Mi ro sla va TER ŠEK –bro na sto priz na njeJo ži PET EK – bro na sto priz na njeŽU PNIJ SKA KA RI TAS KAM NIK – po se bno priz na nje

Le­to­2004Sa mo VREM ŠAK – na ziv ča stni ob čanFranc HRI BAR – zla to priz na njeAlojz PELC – sre br no priz na njeOB MOČ NA OBRT NA ZBOR NI CA KAM NIK – sre br no priz na njeHe le na STER LE – bro na sto priz na njeRok BEN KO VIČ – bro na sto priz na njeIgor ŠINK – bro na sto priz na njeMi ro slav PET EK – bro na sto priz na njeJer nej ŽE ROV NIK – po se bno priz na njeLa di slav DO BRO VOLJC – po se bno priz na njeAN SAM BEL BRA TOV PO LJAN ŠEK – po se bno priz na nje

Le­to­2005Bog dan POT NIK – zla to priz na njeMe tod HU MAR – zla to priz na njeLe o pold MI HE LIČ – zla to priz na njeAn drej ŽA LAR – sre br no priz na nje Du šan LI PO VEC – sre br no priz na njeIvan HRI BAR – bro na sto priz na njeMa ri ja Da ni je la APAR NIK – bro na sto priz na njeSe bas tjan VR HOV NIK – bro na sto priz na njeGre gor HRI BAR – po se bno priz na njeME ŠA NI PEV SKI ZBOR OD MEV – po se bno priz na nje Stan ko HRI BAR – po se bno priz na njeJo že KLENC – po se bno priz na njeAN SAM BEL NA GELJ – po se bno priz na njeFranc PLA HU TA – po se bno priz na nje

Le­to­2006Bo žo MA TI ČIČ – zla to priz na njeJa nez Bo ris IVANC – sre br no priz na njeAlojz BER LEC – sre br no priz na njeDra go KO VA ČIČ – sre br no priz na njeIva ŠU BELJ KRA MAR – bro na sto priz na njeMaj da PET ER LIN – bro na sto priz na njeMEDOBČINSKO DRUŠ TVO IN VA LI DOV KAM NIK– bro na sto priz na njeDOM STA REJ ŠIH OB ČA NOV – bro na sto priz na njeDa ni jel HAMP – po se bno priz na njeAn ton ŠPEN KO – po se bno priz na njePri mož HI ENG – po se bno priz na njeTU NJI ŠKI OK TET – po se bno priz na nje

Le­to­2007Mir ko JU TER ŠEK – na ziv ča stni ob čanAv guš tin LAH – zla to priz na njeTo ne ŽNI DAR ŠIČ – zla to priz na njeVid ko KRE GAR – sre br no priz na njeME ŠA NI PEV SKI ZBOR CAN TE MUS – sre br no priz na njeMO ŠKI PEV SKI ZBOR SO LI DAR NOST – sre br no priz na njeJA MAR SKI KLUB KAM NIK – bro na sto priz na njeAn drej MIS SON – bro na sto priz na njeFranc MO DRI JAN – bro na sto priz na njeVe ra ME JAČ – po se bno priz na njeFranc TR DIN – po se bno priz na njeRu dolf EHWEINER – po se bno priz na njeDRUŠ TVO SA MO PO MO ČI TU NJI CE – po se bno priz na nje

Le­to­2008Mar je ta HU MAR – zla to priz na njeSta ne SIM ŠIČ – zla to priz na njeRu dolf VI DIC – sre br no priz na njeBar ba ra in Ja nez SI TAR – sre br no priz na njeDu šan PA PEŽ – bro na sto priz na njeSta ni sla va ZA VR ŠNIK – bro na sto priz na njeAloj zij KON DA – bro na sto priz na nje

Le­to­2009Alek san der DO PLI HAR – zla to priz na njeMA TIČ NA KNJIŽ NI CA KAM NIK – sre br no priz na njeZdrav ka SLA VEC – sre br no priz na njeAna STE LE – sre br no priz na njeMar ta KOS – bro na sto priz na njeIvan NO GRA ŠEK – bro na sto priz na njeOB MOČ NO ZDRU ŽE NJE VE TE RA NOV – bro na sto priz na njeDo mi nik GRK MAN – bro na sto priz na njeJo že GAJ ŠEK – bro na sto priz na njeAn ton DU LAR – po se bno priz na njeVid PIRŠ – po se bno priz na njeAu gust WAGNER – po se bno priz na nje

Na fotografiji ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič z dobitniki občinskih priznanj, v drugi vrsti župan Anton Tone Smolnikar, podžupan Brane Golubovič in podžupan Rudolf Pfajfar, marec 2009. Foto: Primož Hieng.

12

Kam

nik

– se

danj

ost i

n pr

ihod

nost

13

Kam

nik

– se

danj

ost i

n pr

ihod

nost

Kam­nik­ob­780­let­ni­ciKam nik je me sto, ki ga odli ku je bo ga ta zgo do vi na, v

da naš njih ča sih iz ra že na v ce li vr sti kul tur nih in na rav­nih zna me ni to sti. Pes tra ob dob ja so Kam ni ku pu sti la ne iz bris ljiv pe čat, ume sti la so ga v sre di šče evrop ske zgo do vi ne, po sta vi la v dru žbo naj sta rej ših slo ven skih mest. Na svo jo zgo do vi no so me sto in z njim nje go vi pre bi val ci z raz lo gom lah ko po no sni. Okro gle oblet ni ce so sa mo spod bu da, da bo ga ti pre te klo sti po sve ti mo še več po zor no sti.

V vi so kem sred njem ve ku, ko je Kam nik do ži vel vr­hu nec po mem bno sti, bil se dež de že le Kranj ske, ko so v njem in iz nje ga ce li de že li vla da li gro fje An de ški, lah­ko ome ni mo kar ne kaj let nic, ki v pi snih vi rih iz pri ču je­jo ob stoj in po men me sta: • med 1143 in 1147 se Ber told II. An de ški v ohra­

nje nih li sti nah pr vič ime nu je »kam ni ški grof« (co­mes Ber tol dus de Ste in),

• že od le ta 1195 da lje so An de ški na Ma lem gra du ime li svo jo kov ni co de nar ja, ki je po le tu 1220 ko­va la nov ce z na pi som Ci vi tas Sta in,

• Sta ri grad se sku paj z Ma lim gra dom pr vič ome nja le ta 1202, ko je voj vo da Ber told An de ški za sta vil oglej ske mu pa tri ar hu svo ja dva gra do va (duo ca­stel la de Sta i ne),

• le ta 1229 pa je bi la iz da na li sti na, s ka te ro je voj­vo da Oton VII. An de ško­Me ran ski po tr dil me je in po sest špi ta la sv. An to na na Koz jem hrb tu (da nes Špi ta lič). Po leg dru ge ga je imel špi tal dva de la de set ine od vi no gra dov, bo di si voj vo do vih ali pa od kam ni ških me šča nov (ci vi um Steynensium). To naj bi bi la naj sta rej ša v vi rih iz pri ča na omem­ba kam ni ških me šča nov in s tem po sre dno tu di Kam ni ka kot me sta. Kaj ti me sta si brez me šča­nov ne mo re mo pred stav lja ti.

Kljub ne ka te rim iz pri ča nim sta rej šim omem bam v pi snih vi rih si je let ni co 1229 Kam nik iz bral kot le to na stan ka me sta. Po mem bni oblet ni ci, 780­let ni ci me­sta, in s tem dej stvu, da je Kam nik eno naj sta rej ših slo ven skih mest, ki je odi gra lo vi dno vlo go v od da lje­nej ši in bliž nji pre te klo sti, smo po sve ti li po zor nost v le­tu 2009.

Ča stit lji vi ju bi lej pred stav lja do bro pri lož nost za pro­mo ci jo me sta, obe nem pa tu di za vzbu ja nje in ohra nja­nje za ve sti o pri pa dno sti me stu. Mno gim se je v spo­min vti sni lo praz no va nje 750­let ni ce, spom ni mo se tran spa ren ta, ki nas je v Sam če vem pre do ru opo zar jal na ju bi lej, spom ni mo se šte vil nih pri re di tev, ki so jih uva ja li zvo ki fan fa ri stov. Iz te ga spo mi na je iz ha ja la tu­di že lja po obe le ži tvi 780­let ni ce me sta. Žu pan An ton To ne Smol ni kar je za to ime no val od bor, ki je pri pra vil ce lo vr sto raz lič nih pri re di tev. Na men te ga se stav ka je pred sta vi ti zbir nik pri re di tev, s ka te ri mi smo v pre te­klem le tu že le li zaz na mo va ti po mem ben ju bi lej.

Pri­re­di­tve­in­njih­od­me­vi­

Mno go krat sli ši mo očit ke, ka ko se v na šem me stu »nič ne do ga ja«. Ti sti, ki se s pri re di tva mi sre ču je mo na tak šen ali dru ga čen na čin, kot or ga ni za tor ji, fi nan­cer ji ali sa mo ude le žen ci, bi to dej stvo ze lo hi tro lah ko za ni ka li. Kam nik je ži va hno me sto, v ka te rem raz lič ni

ak ter ji poč ne jo mar si kaj. Za to smo si na Ob či ni Kam­nik že več let pri za de va li, da bi pri re di tve raz lič nih zvr­sti zdru ži li pod eno stre ho, v enot nem ko le dar ju pri­re di tev, ki bi vsa ko mur po dal mož nost bo ga te iz bi re do god kov. Ju bi lej no le to je bi lo še ena mo ti va ci ja, da spra vi mo v živ lje nje ve člet no že ljo, in ta ko smo v za­čet ku fe bru ar ja iz da li pr vo šte vil ko me seč ne ga ko le­dar ja pri re di tev, ki smo ga po i me no va li Pri re di tve nik. Z njim smo tu di na po ve da li uvo dni do go dek, pri prav ljen v okvi ru ju bi lej ne ga le ta. V sa lo nu gra du Za pri ce smo pri pra vi li ve čer, na ka te rem so so de lo va li glas be ni ki s sred nje ve škimi glas bi li, dr. Ni ko Sa dni kar s spo mi ni na praz no va nje 750­let ni ce Kam ni ka, dr. An dre ja Er žen pa je pred sta vi la zgo do vin sko pod la go za praz no va nje ju bi le ja ter okvir ni na črt pri re di tev v le tu 2009. Ve čer je po te kal v pri jet nem vzdu šju in se za klju čil s kle pe­tom med obi sko val ci pri re di tve.

Na sam kul tur ni praz nik, 8. fe bru ar ja, smo v Ga le ri ji Ve ro ni ka od pr li raz sta vo fo to gra fij de taj lov z ob mo čja Sr ca Slo ve ni je. Ob glas be ni sprem lja vi La da Jak še, re­ci ta ci jah To ne ta Fti čar ja in Go ra na Za vr šni ka smo pre­ži ve li pri je ten ve čer, po sve čen Pre šer nu in Kam ni ku.

Ma rec je po tra di ci ji od le ta 1997 na me njen praz no­va nju ob čin ske ga praz ni ka. Obi čaj no praz nik vse bin­sko ve že mo na slav ne ga kam ni ške ga ro ja ka, pr ve ga ča stne ga ob ča na, Ru dol fa Ma is tra, v le tu 2009 pa so bi la praz no va nja te mat sko na ve za na tu di na ju bi lej no le to. Ve li ke ga po me na sta bi li slo ve sni od pr tji dveh lo ka cij, s ka te ri ma je na še me sto utr di lo me ščan sko tra di ci jo: v sre di šču me sta smo v okvi ru ob čin ske ga praz ni ka od pr li ho tel Ma lo graj ski dvor in s tem po dol­gem ča su v Kam ni ku pre da li v upo ra bo pro sto re, ki so bi li pre dol go ča sa za pr ti. V Me ki njah pri Kam ni ku pa je bi la jav no sti pr vič ura dno pred stav lje na pre nov lje na Pra šni kar je va gra šči na, ki je ob kon cu 19. sto le tja slu­ži la kot spre jem ni dvo rec za ime nit ne go ste zna ne ga kam ni ške ga zdra vi li šča Kur ha us. Sklop pri re di tev ob ob čin skem praz ni ku je za klju či la slav no stna se ja Ob­čin ske ga sve ta ob či ne Kam nik, za dru ža bni del pa so po skr be li pri za dev ni or ga ni za tor ji žu pa no ve ga ple sa.

April ski čas je bil na me njen pri pra vam in pred tek­mo va njem osnov no šol cev za kviz o poz na va nju Kam­ni ka; vanj se je vklju či lo šest kam ni ških osnov nih šol, ki so svo je učen ce sku paj z zu na nji mi men tor ji pri prav­lja le na fi nal no tek mo va nje. Od ziv je bil iz re den, kviz je bil pri učen cih in or ga ni za tor jih do bro spre jet in po­ka za lo se je, da je po tre bno pri do bi ti kar pre cej znanj, po ve za nih z me stom.

Sa dni kar je va za se bna zbir ka v kul tur no­tu ri stič ni po nud bi Kam ni ka za se da po mem bno me sto, rod bi na Sa dni kar pa je za go to vo ena bolj za služ nih za ohra nja­nje de di šči ne na Kam ni škem. Da bi ohra ni li ve de nje o po me nu rod bi ne, nji ho ve za se bne zbir ke, je Me dob­čin ski mu zej Kam nik v so de lo va nju z RTV Slo ve ni ja pri pra vil film o dr. Ni ku Sa dni kar ju. Film je bil apri la pre mi er no pred stav ljen v dvo ra ni gra du Za pri ce.

Ju bi lej 780 let Kam ni ka smo že le li pri bli ža ti vsem sta ro stnim sku pi nam. V kam ni ških vzgoj no­var stve nih za vo dih je vso zi mo do po mla di po te kal pro jekt Kam­nik – mo je me sto, v ka te rem so naj mlaj ši pre bi val ci na še ga me sta na raz lič ne na či ne spoz na va li oko lje, v ka te rem bi va jo. Re zul tat pro jek ta je bil Ve ro ni kin fe sti­val, ki je v sre di ni ma ja po te kal na Šut ni. Iz re den od­ziv obi sko val cev in šte vil nih or ga ni za tor jev fe sti va la je

po ka zal, da sta bi li odlo či tev za te mat sko opre de li tev pri re di tve in na ve za va na ju bi lej pra vil ni.

Dom kul tu re Kam nik pa je v ma ju med dru gim go­stil tu di fi na le kvi za o poz na va nju Kam ni ka, na ka te­rem so se nekoliko sta rej ši otro ci, osmo šol ci, po me ri li v raz lič nih zna njih, po ve za nih s Kam ni kom. V te snem bo ju so na kon cu zma ga li učen ci OŠ Stra nje.

Sred nje ve ški dne vi so pri re di tev, ki tra di ci o nal no po te ka dru gi ko nec te dna v ju ni ju. V ju bi lej nem le tu je to za go to vo pri re di tev, ki se vse bin sko naj bolj na ve­zu je na bo ga to kam ni ško zgo do vi no, ve za no na vi so ki sred nji vek. Vr hu nec pri re di tve je bi lo tek mo va nje za Vr to mir jev pr stan, na ka te rem so so de lo va le sku pi ne iz oko li ških ob čin in po bra te ne ga Tro fa i a cha. Vsi sku­paj so po ka za li ve li ko vo lje in pri prav lje no sti vži ve ti se v vlo go iskal cev Vr to mir je ve ga pr sta na. V ju ni ju je po te ka la še tra di ci o nal na Mu zej ska po let na noč na gra du Za pri ce in šte vil ne dru ge pri re di tve. Ju nij pa je bil za go to vo me sec, ko smo bi li v ve li kih pri ča ko va njih in pri pra vah na obisk evrop ske ko mi si je tek mo va nja v ure je no sti mest, En ten te flo ra le. Kam nik je do bil mož nost za so de lo va nje tu di na pod la gi ju bi le ja, bo­ga te zgo do vi ne in pri za de vanj za vzpo sta vi tev kva li te­te živ lje nja v me stu. V pri pra vah na tek mo va nje je so­de lo va lo ve li ko po sa mez ni kov in or ga ni za cij, ki so se vsa ka na svoj na čin tru di le olep ša ti oko lje, v ka te rem ži vi mo. Ko mi si ja, ki je me sto obi ska la v za čet ku ju li ja, je do bi la le pe vti se. Naj po mem bnej še pa je, da bo do pri do bi tve, us tvar je ne v ča su pri prav na tek mo va nje, osta le v Kam ni ku dalj ča sa, tu di po od ho du ko mi si je. So de lo va nje je bi lo za na še me sto iz re dna pro mo ci ja, ta ko na evrop skem ni vo ju kot tu di na dr žav nem. Me­sta, vklju če na v zdru že nje En ten te flo ra le, nas pre poz­na va jo kot kom pe ten tne so go vor ni ke in par tner je pri raz lič nih pro jek tih. Na pod la gi uspe šne pred sta vi tve je v Kam nik sep tem bra pri šla de le ga ci ja žu pa nov iz Če­ške in nji ho va moč na že lja je bi la, da bi z na mi na ve za li tu di po slov ne sti ke.

Sre br no priz na nje je spro ži lo ce lo vr sto po le mik, ki pa so po zi tiv no pri po mo gle k spod bu ja nju ra zmiš lja­nja, kaj lah ko še sto ri mo za dvig kva li te te bi va nja v na­šem me stu. Av gu stov ski po let ni čas je raz gi bal naj ve čji kam ni ški fe sti val, Kam fest, fe sti val z raz gle dom, ki se po tra di ci ji do ga ja na Ma lem gra du in dru gih lo ka ci jah v me stu. Z njim so or ga ni za tor ji uspe li oži vi ti po let no do ga ja nje v me stu in na pri re di tve pri va bi ti raz lič ne ge­ne ra ci je obi sko val cev.

Dru gi ko nec te dna v sep tem bru Kam nik zaz na mu je tra di ci o nal na et no lo ško­tu ri stič na pri re di tev Dne vi na­ro dnih noš in obla čil ne de di šči ne. Le to 2009 je bi lo le to su per la ti vov. Vre me je bi lo or ga ni za tor jem iz re dno na klo nje no, te mu je sle di lo tu di šte vi lo obi sko val cev in ude le žen cev ne delj ske po vor ke noš. Pri re di tev je v ju bi lej nem le tu do se gla raz ši ri tev v na zi vu, do da li smo ji obla čil no de di šči no, in pro gram sko obo ga ti tev s šte­vil ni mi atrak tiv ni mi sku pi na mi iz tu ji ne.

Ve čji del pri re di tev ju bi lej ne ga le ta je bi l kul tur ne ga zna ča ja. Da pa bi pri pra vi li tu di ne kaj za bolj ak tiv ne Kam ni ča ne, smo v za čet ku ok to bra pr vič or ga ni zi ra li Ve ro ni kin tek po uli cah Kam ni ka, ki je bil, ju bi le ju pri­mer no, dolg 7.800 m. Kljub sla be mu vre me nu se je te ka ude le ži lo oko li 90 te ka čev in s tem po ka za lo, da je bi la ide ja pra va in na men do se žen.

Pe ster spek ter pri re di tev je ob kon cu le ta slo ve sno za klju čil sim po zij o Ju ri ju Ja plju, kam ni škem ro ja ku, o ka te rem je bi lo bolj ma lo poz na ne ga. Čez 20 emi nen­tnih pre da va te ljev je v dvo ra ni Fran či škan ske ga sa­mo sta na z raz lič nih vi di kov pred sta vi lo Ja plja in ta ko osve tli lo šte vil na ne zna na po gla vja nje go ve ga živ lje nja in de la. Sim po zij je or ga ni zi ra lo Druš tvo sve te ga Ja ko­ba v so de lo va nju z ob či no Kam nik in Znan stve no ra zi­sko val nim cen trom SA ZU, kar je pri re di tvi da lo pe čat do god ka dr žav ne ga po me na in ta ko na naj bo ljši mož ni na čin za klju či lo praz no va nje ju bi lej ne ga le ta.

Za­klju­ček

Ju bi le ji so brez dvo ma naj bo ljša pri lož nost za praz­no va nje. Šte vil ni so ob za čet ku praz no vanj 780­let ni­ce Kam ni ka iz ra ža li dvo me o po tre bi praz no va nja in po u dar ja nja ju bi le ja. Bo ga ta be ra pri re di tev, ki so jih vse le to pri prav lja li šte vil ni or ga ni za tor ji, od po sa mez­ni kov, kul tur nih druš tev do ura dnih usta nov, pri ča, da odlo či tev za raz gla si tev ju bi lej ne ga le ta ni bi la na pač­na. Iz nje ga so iz šle šte vil ne pri do bi tve, ne po za bna do ži ve tja, no va spoz na nja, ki nas bo do bo ga ti la tu di v ne ju bi lej nih le tih.

Ob kon cu bi se ra di za hva li li vsem, ki so na tak šen ali dru ga čen na čin pri spe va li k praz no va nju ju bi lej ne­ga le ta, s svo jim pri spev kom obo ga ti li živ lje nje v Kam­ni ku in pri spe va li k dvi gu kva li te te živ lje nja v Na šem me stu.

Pov­ze­tek

Le ta 2009 je Kam nik praz no val 780 let od pr ve omem be v pi snih vi rih; 1229 se na mreč v li sti ni pr vič ome nja jo kam ni ški me šča ni in to let ni co si je Kam nik iz bral za le to na stan ka. Gra do va (Ma li in Sta ri grad) se si cer ome nja ta že prej, ven dar ni nuj no, da je ta krat ob sta ja lo tu di že me sto.

Da bi pri mer no zaz na mo va li po mem ben ju bi lej in z njim obe le ži li bo ga to kam ni ško pre te klost, je žu pan ob či ne Kam nik ime no val od bor, ki je pri prav ljal, ko­or di ni ral in vo dil šte vil ne ak tiv no sti. V ju bi lej nem le tu se je zvr sti lo ve li ko pri re di tev raz lič nih zvr sti, ki so jih pri pra vi li šte vil ni or ga ni za tor ji, od po sa mez ni kov, druš­tev do ura dnih usta nov. Pri spe vek pred stav lja pre gled do ga janj v ča sov nem za po re dju od za čet ka do kon ca ju bi lej ne ga le ta.

Summary

In 2009 Kam nik ce le bra ted 780 years of the first men ti o ning in written so ur ces. The ci ti zens of Kam nik were namely for the first ti me men ti o ned in a do cu­ment, da ting in 1229. The two cas tles of Kam nik were already men ti o ned be fo re, but that is not a so lid pro of of an existence of a town.

A spe ci al com mit tee was fo un ded by the Municipa­lity of Kam nik; the mem bers of the com mit tee gu i ded and pre pa red se ve ral dif fe rent events, which were all de di ca ted to this spe ci al anniversary. The ar ti cle gi ves a bri ef de scrip ti on of se ve ral events, pre pa red by dif fe­rent or ga ni sers, all with the sa me aim, to em pha si se the im por tan ce of our town’s rich history.

14

Kam

nik

– se

danj

ost i

n pr

ihod

nost

15

Kam

nik

– se

danj

ost i

n pr

ihod

nost

Go­spo­dar­ski­raz­voj­ob­či­ne

Fi­nan­ci­ra­nje­ob­čin­

V le tu 2006 je bil spre jet nov za kon o fi nan ci ra nju ob čin. Ob či nam ne pri pa da več 35 % do ho dni ne, ki je pred stav lja la naj ve čji vir pri hod kov, tem več se pri­mer na po ra ba ob čin fi nan ci ra s pri hod ki iz gla va ri ne (od sto plje ni dav ki in pri hod ki dr žav ne ga pro ra ču na). Vi ši no pri hod kov iz gla va ri ne za vsa ko ob či no iz ra ču na Mi ni strs tvo za fi nan ce, ob či nam pa se na ka zu je jo te­den sko v ena kih de le žih. V pre ho dnem ob dob ju se pri­hod ki iz gla va ri ne iz ra ču na jo ta ko, da se od sku pne pri­mer ne po ra be ob čin od šte je jo v pred pre te klem le tu na ob mo čju ce le dr ža ve po bra no na do me sti lo za upo ra bo stav bne ga zem lji šča (NUSZ) ter dav ki na dedi šči ne in da ri la, dav ki na do bit ke od kla sič nih iger na sre čo, dav­ki na pro met ne pre mič nin in uprav ne tak se (dav čni pri­hod ki), ta ko da se za le to 2007 od šte je 60 % NUSZ in 100 % dav čnih pri hod kov, za le to 2008 48 % NUSZ in 80 % dav čnih pri hod kov, za le to 2009 36 % NUSZ ter 60 % dav čnih pri hod kov, za le to 2010 24 % NUSZ ter 40 % dav čnih pri hod kov in za le to 2011 12 % NUSZ in 20 % dav čnih pri hod kov. Po pre te ku pet let ne ga pre ho­dne ga ob dob ja bo do sku pni pri hod ki iz gla va ri ne ena ki sku pni pri mer ni po ra bi ob čin. Uve den je bil nov iz raz »pov preč ni na«, ki po me ni ugo tov ljen pri me ren ob seg sred stev za fi nan ci ra nje z za ko nom do lo če nih na log ob čin na pre bi val ca.

Po spre mem bi si ste ma se je bis tve no več ob čin sa­mo fi nan ci ra lo, med nji mi tu di ob či na Kam nik (v le tih 2007 in 2008), v le tu 2009 pa je ob či na Kam nik iz dr žav ne ga pro ra ču na po nov no pre je ma la raz li ko med pri hod ki, do lo če ni mi z za ko nom, in iz ra ču na no pri mer­no po ra bo v obli ki fi nan čne iz rav na ve.

Ustav na pri to žba na no vi za kon o fi nan ci ra nju ob­čin je pov zro či la del ne spre mem be za ko na: pri hod ki iz gla va ri ne so bi li na do me šče ni s pri hod ki od do ho­dni ne, ka te rih vi ši no za po sa mez no ob či no iz ra ču na Mi ni strstvo za fi nan ce, ob či nam pa se na ka zu je jo te­den sko v ena kih de le žih. V pre ho dnem ob dob ju se pri hod ki od do ho dni ne iz ra ču na jo ta ko, da se v po sa­mez nem le tu zma njša jo za na ob mo čju ce le dr ža ve v pred pre te klem le tu po bra ne dav čne pri hod ke ob čin, in si cer pri hod ke od dav ka na de di šči ne in da ri la, dav­ka na do bit ke od kla sič nih iger na sre čo, dav ka na pro met ne pre mič nin in uprav nih taks, in si cer za le­to 2009 za 24 % sku pnih dav čnih pri hod kov, za le to 2010 za 16 % sku pnih dav čnih pri hod kov in za le to 2011 za 8 % sku pnih dav čnih pri hod kov. V le tu 2012 bo do pri hod ki ob čin za fi nan ci ra nje pri mer ne po ra be ena ki pri hod kom od do ho dni ne. S spre mem ba mi za­ko na so bi le spre me nje ne tu di do loč be gle de za dol­že va nja ob čin, s ka te ri mi se po ve ču je ob seg mož ne ga za dol že va nja ob či ne, ki kot edi no ome ji tev do lo ča, da od pla či lo ob vez no sti iz na slo va po so jil, fi nan čnih na­je mov in bla gov nih kre di tov ter po ten ci al nih ob vez no­sti iz na slo va iz da nih po roš tev za iz pol ni tev ob vez no sti po sre dnih pro ra čun skih upo ra bni kov in jav nih po dje tij, ka te rih usta no vi te lji ca je ob či na, v po sa mez nem le tu od pla či la ne sme pre se či 8 % re a li zi ra nih pri hod kov iz bi lan ce pri hod kov in od hod kov ob čin ske ga pro ra ču na

v le tu pred le tom za dol že va nja, zma njša nih za pre je te do na ci je, tran sfer ne pri hod ke iz dr žav ne ga pro ra ču na za in ve sti ci je in pre je ta sred stva iz pro ra ču na Evrop ske uni je ter pri hod ke re žij skih obra tov.

Po prej šnji za ko no da ji je bi lo so fi nan ci ra nje in ve sti­cij na rav ni ob či ne za ob či no Kam nik do lo če no v vi ši ni do 20 % (na osno vi de le ža do ho dni ne na pre bi val ca v ob či ni v pri mer ja vi s pov pre čjem teh de le žev ob čin v dr ža vi). Po no vem si ste mu spa da ob či na Kam nik v sku pi no so fi nan ci ra nja in ve sti cij v vi ši ni 50 % upra vi­če nih stro škov in ve sti ci je brez dav ka na do da no vre­dnost (na osno vi ra zmer ja med pov preč no raz vi tos­tjo ob čin v dr ža vi in raz vi tos tjo ob či ne), ven dar pa je mož nost fi nan ci ra nja na ta na čin ve za na na ob ja vo raz pi sa. Če prav je na ta na čin do lo če na vi šja sto pnja so fi nan ci ra nja s stra ni dr ža ve, je pro blem v tem, da je raz pi sa nih sred stev bis tve no pre ma lo za pri do bi tev so fi nan cer ske ga de le ža (dr ža va pri pra vi vr stni red so­fi nan ci ra nja in ve sti cij).

Dr ža va z za ko ni v šte vil nih pri me rih ob či nam na la ga ob vez no sti, ki ima jo tu di fi nan čne po sle di ce, za nji ho­vo fi nan ci ra nje pa ne za go to vi do volj sred stev, za to se de lež za in ve sti ci je v ob čin skih pro ra ču nih stal no zni­žu je v ko rist re dnim de jav no stim, ki so v ve či ni pri me­rov za kon ske ob vez no sti.

Ob­seg­na­čr­to­va­nih­in­re­a­li­zi­ra­nih­pri­hod­kov­in­od­hod­kov­let­nih­pro­ra­ču­nov­ob­či­ne­Kam­nik

V­evrih

Le­to ­ Plan Re­a­li­za­ci­ja Ind. In­fla­ci­ja

1995pri hod ki 6,251.360 5,975.096 95,6

od hod ki 6,251.360 5,642.493 90,3

1996pri hod ki 7,561.997 7,012.035 92,7

8,8 %od hod ki 7,561.997 6,454.699 85,4

1997pri hod ki 9,227.174 8,906.735 96,5

9,4 %od hod ki 9,227.174 7,968.440 86,4

1998pri hod ki 10,312.298 9,771.194 94,8

7,5 %od hod ki 10,312.298 8,978.539 87,1

1999pri hod ki 9,709.385 8,939.609 92,1

8,0 %od hod ki 9,709.385 9,296.553 95,7

2000pri hod ki 10,141.658 9,806.013 96,7

8,9 %od hod ki 10,141.658 9,137.944 90,1

2001pri hod ki 12,342.610 12,080.304 97,9

7,0 %od hod ki 12,342.610 10,502.053 85,1

2002pri hod ki 13,457.916 12,848.973 95,5

7,2 %od hod ki 13,457.916 11,753.889 87,3

2003pri hod ki 14,595.030 13,613.174 93,3

4,6 %od hod ki 14,595.030 11,966.366 82,0

V­evrih

Le­to ­ Plan Re­a­li­za­ci­ja Ind. In­fla­ci­ja

2004pri hod ki 15,931.443 16,746.077 105,1

3,2 %od hod ki 15,931.443 14,042.894 88,1

2005pri hod ki 17,924.057 17,949.320 100,1

2,3 %od hod ki 17,924.057 15,817.960 88,3

2006pri hod ki 21,572.296 21,340.402 98,9

2,8 %od hod ki 21,572.296 18,181.635 84,3

2007pri hod ki 22,809.888 22,437.065 98,4

5,6 %od hod ki 22,809.888 18,351.811 80,5

2008pri hod ki 23,104.139 21,802.636 94,4

2,1 %od hod ki 23,104.139 20,973.716 90,8

2009pri hod ki 23,607.567 23,589.422 99,9

1,8 %od hod ki 23,607.567 22,118.529 93,7

2010 Pri hod ki in od hod ki so na čr to va ni v vi ši ni 25,105.405 evrov.

Glav­ni­po­u­dar­ki­pro­ra­ču­na­ob­či­ne­Kam­nik­za­le­to­2010

Ob čin ski svet je spre jel pro ra čun 23. 12. 2009. S tem je za le to 2010, vključ no s fi nan čni mi na čr ti kra­jev nih sku pno sti, do lo čen ob seg fi nan ci ra nja jav ne po­ra be v ob či ni v vi ši ni do brih 25 milijonov evrov.

De lež te ko čih in tran sfer nih od hod kov pred stav lja 63,4 %, raz li ka, to rej 36,6 %, pa je na me nje na in ve­sti ci jam.

V struk tu ri pro ra ču na je naj ve čja po zor nost (45,8 %) po sve če na dru žbe nim de jav no stim, pred vsem po dro­čju pred šol ske ga var stva, šol stvu, vključ no z re zer va­ci jo za grad njo osnov nih šol, špor tu, kul tu ri, v zad njih dveh le tih pa so gle de na kriz ne ra zme re okre plje ni tu di raz ni so ci al ni pro gra mi.

Na po dro čju go spo dar skih jav nih služb (33 %) ob či­na po sve ča ve čjo skrb in ve sti ci jam, ki hkra ti po me ni jo iz bo ljša nje var nih šol skih po ti (okoli 1 milijon evrov). Na da lju je z oko lje var stve ni mi pro jek ti s po dro čja vo­do oskr be in od va ja nja od pa dnih in pa da vin skih vo da. Skr bi pa tu di za na da lje va nje od pra ve po sle dic na rav­nih ne sreč in grad njo ko mu nal no­ce stne in fras truk tu­re v ob či ni.

Na po dro čju go spo dar skih de jav no sti tu ri zma, po­djet niš tva in kme tij stva ob či na iz va ja po spe še val ne in dru ge raz voj ne pro gra me. Ak tiv no so de lu je tu di v pro jek tih v okvi ru re gi o nal ne ga so de lo va nja in raz vo­ja osred nje Slo ven ske re gi je in tu di v okvi ru ob čin ob­moč ne ga raz voj ne ga par tner stva Sr ce Slo ve ni je. Na po dro čju ure ja nja pro sto ra po leg re dnih na log ob či na pri prav lja Ob čin ski pro stor ski na črt.

Re­gi­o­nal­no­so­de­lo­va­nje

Na osno vi do lo čil Za ko na o skla dnem re gi o nal nem raz vo ju se tu di ob či na Kam nik vklju ču je v pro ce se po­ve zo va nja in so de lo va nja med ob či na mi zno traj Ljub­ljan ske ur ba ne re gi je (Osred nje slo ven ska re gi ja). Na­men raz voj nih pro gra mov je pri pra va na čr ta de la za po dro čja, na ka te rih je za učin ko vi te re ši tve po tre bno ozi ro ma ko ri stno me dob čin sko so de lo va nje. Vsa mo re­bit na so fi nan ci ra nja stra te gij, raz voj nih in ope ra tiv nih pro gra mov in pro jek tov lo kal nih sku pno sti s stra ni mi­ni str stev in Evrop ske uni je so na mreč po go je na z vklju­če nos tjo v re gi o nal ne raz voj ne pro gra me. V le tu 2007 je bil iz de lan in spre jet Re gi o nal ni raz voj ni pro gram Ljub ljan ske ur ba ne re gi je (LUR) za ob dob je 2007–2013. Od le ta 2006 da lje je ob či na Kam nik so de lo va la pri na sled njih pro jek tih: Mre ža ko le sar skih po ti re gi je, Mre ža peš po ti re gi je, Stro kov ne pod la ge ure ja nja jav­ne ga pro me ta v re gi ji, Stro kov ne pod la ge za pri pra vo re gi o nal ne ga pro stor ske ga na čr ta ter pri pro jek tu Šti­pen dij ska she ma Ljub ljan ske ur ba ne re gi je. V šol skem le tu 2008/09 je bi lo v šti pen dij sko she mo vklju če nih 11 di ja kov in štu den tov iz ob či ne Kam nik.

V le tu 2006 je bi lo usta nov lje no Ob moč no raz voj no par tner stvo ob čin sre di šča Slo ve ni je, ko or di na tor pa je Cen ter za raz voj Li ti ja. V ob moč no raz voj no par tner stvo so vklju če ne ob či ne Dol pri Li ti ji, Kam nik, Li ti ja, Lu ko vi­ca, Mo rav če, Ra de če, Šmar tno pri Li ti ji ter Za gor je ob Sa vi. Pr vot ni na men par tner stva je bil po ve zo va nje jav­ne ga sek tor ja, saj so si ta ko ob či ne sku ša le iz bo ljša ti po lo žaj v Osred nje slo ven ski re gi ji, v zad njem ča su pa pre ra šča to po ve zo va nje tu di v vses tran sko de lo va nje v ko rist ra sti bla gov ne znam ke Sr ce Slo ve ni je.

S spre je tjem Pro gra ma raz vo ja po de že lja RS 2007–2013 je Slo ve ni ja vsto pi la v no vo pro gram sko ob dob je, v ka te rem je upra vi če na do po ra be sred stev iz Evrop ske ga kme tij ske ga skla da za raz voj po de že lja (EK SRP). S PRP Slo ve ni ja iz va ja ukre pe, raz po re je ne v šti ri osi, od ka te rih je no vost t. i. os LE A DER (4. os), ki spod bu ja odlo ča nje o raz vo ju po sa mez nih za o kro že nih po de žel skih ob mo čij po pri sto pu »od spo daj nav zgor«. Usta no vi tev lo kal ne ga jav no­za se bne ga par tner stva, ime no va ne ga Lo kal na ak cij ska sku pi na (LAS), je iz vir­na in po mem bna la stnost pri sto pa LE A DER. LAS mo ra pri pra vi ti in iz ve sti svo jo lo kal no raz voj no stra te gi jo in spre je ti odlo či tve o raz de li tvi in uprav lja nju s fi nan čni­mi sred stvi. Lo kal na ak cij ska sku pi na Sr ce Slo ve ni je za ob mo čje ob čin Dol pri Ljub lja ni, Kam nik, Li ti ja, Lu­ko vi ca, Mo rav če in Šmar tno pri Li ti ji je bi la usta nov lje­na no vem bra 2007 s kon zor cij sko po god bo.

Na ob mo čju Kam ni ško­Sa vinj skih Alp je v te ku pro­jekt usta nav lja nja re gij ske ga par ka. Po bu do za usta no­vi tev re gij ske ga par ka so da le ob či ne Je zer sko, Kam­nik, Lu če, Pred dvor in Sol ča va, usta no vi tev re gij ske ga par ka Kam ni ško­Sa vinj ske Al pe pa je pre vze la dr ža va (Mi ni strs tvo za oko lje in pro stor). Mi ni strs tvo za oko lje in pro stor ter ome nje ne ob či ne so le ta 2005 pod pi sa­le Sporazum o ustanovitvi Regijskega parka Kamniško­ ­Savinjske Alpe. V ča su usta nav lja nja de luje ta dve in­for ma cij ski pi sar ni: v Kam ni ku in v Lo gar ski do li ni. V le tu 2009 je vla da RS po tr di la osnu tek be se di la ured­be o re gij skem par ku Kam ni ško­Sa vinj ske Al pe ter do­lo či la ter min jav ne pred sta vi tve.

16

Kam

nik

– se

danj

ost i

n pr

ihod

nost

17

Kam

nik

– se

danj

ost i

n pr

ihod

nost

Go­spo­dar­ske­de­jav­no­sti­

Na po dro čju go spo dar skih de jav no sti Za kon o lo­kal ni sa mo u pra vi do lo ča, da ob či na omo go ča po go je za go spo dar ski raz voj, kar po me ni, da ji je na lo že na skrb za go spo dar ski raz voj, hkra ti pa je iz gu bi la ve či no uprav nih pri stoj no sti na po dro čju ma le ga go spo dar­stva, tu ri zma in kme tij stva, za go spo dar ski raz voj na teh po dro čjih pa ni ma za go tov lje nih fi nan čnih vi rov.

Pro ra čun ska sred stva, ki so za go tov lje na za raz voj go spo dar skih de jav no sti, se na me nja jo za ukre pe, ki so opre de lje ni v raz voj nih stra te gi jah. Stra te gi ja raz vo­ja kme tij stva je bi la pre nov lje na v le tu 2004, stra te gi ja raz vo ja tu ri zma pa v le tu 2006.

Kme­tij­stvo

Na po dro čju ohra nja nja in po spe še va nja raz vo ja kme tij stva smo ob upoš te va nju po mem bno sti kme­tij stva v struk tu ri kam ni ške ga go spo dar stva, hkra ti pa upoš te va nju tež kih po go jev za go spo dar je nje v tej go spo dar ski pa no gi, po sku ša li sle di ti ci ljem in usme­ri tvam do pol nje ne ga pre dlo ga Na ci o nal ne ga stra te­ške ga na čr ta raz vo ja po de že lja 2007–2013 ter Pra­vil ni ka o ohra nja nju in spod bu ja nju raz vo ja kme tij stva in po de že lja v ob či ni Kam nik za pro gram sko ob dob­je 2007–2013. Ome nje ni pra vil nik je bil spre jet le ta 2007, zanj pa je bi lo po tre bno pri do bi ti pred ho dno so gla sje Mi ni strs tva za kme tij stvo, goz dar stvo in pre­hra no za ra di do vo lje ne she me dr žav nih po mo či (iz­pla či la na po dro čju kme tij stva pred stav lja jo dr žav ne po mo či).

V pre te klih le tih so bi li na po dro čju kme tij stva v skla­du s pra vil ni kom o ohra nja nju in spod bu ja nju raz vo ja kme tij stva in po de že lja v ob či ni Kam nik za pro gram­sko ob dob je 2007–2013 fi nan ci ra ni in so fi nan ci ra ni

na sled nji ukre pi: na lo žbe v kme tij ska go spo dar stva za pri mar no pro iz vod njo, za go tav lja nje te hnič ne pod­po re v kme tij stvu, na lo žbe za oprav lja nje do pol nil ne de jav no sti na kme ti jah, na lo žbe v oprav lja nje sto ri tev in tr že nje pro iz vo dov in sto ri tev s kme tij ter šo la nje v sred nje šol skih kme tij skih pro gra mih.

Oce nju je mo, da je na ob mo čju ob či ne Kam nik po­se lje nost po de že lja re la tiv no sta bil na. Če prav ne ka­te re kme ti je pro pa da jo, so v zad nji le tih opaz ni tu di tren di vra ča nja na po de že lje. Po ve ču je se šte vi lo kme­tij, ki se pre u smer ja jo pred vsem v bio­eko lo ški na čin kme to va nja ter v re jo konj in dro bni ce. V po ra stu je pla nin sko pa šniš tvo. Po mem bni so tu di izo bra že val­ni pro gra mi na po dro čju kme tij stva in so fi nan ci ra nje pri re di tev s te ga po dro čja, na me nje nih druš tvom kot tu di po sa mez ni kom. V zad njem ob dob ju je bi lo re gis­tri ra nih več do pol nil nih de jav no sti na kme ti jah (pe ka kru ha in pe ci va, pre de la va mle ka in mleč nih iz del kov, pri de la va eko pri del kov, sto ri tve s kme tij sko me ha ni za­ci jo, tu ri zem na kme ti ji, itd.), s ka te ri mi po sa mez ni ki po sku ša jo us tva ri ti do da ten do ho dek.

Ob či na Kam nik je le ta 2006 uspe šno kan di di ra la na raz pi su IN TER REG III B pro jek ta Dynalp s pro jek tom Ekok me ti je z zdra vo pre hra no v vsak dom in vsa ko šo­lo. V okvi ru pro jek ta se je od pr la eko trž ni ca, na ka te ri so de lu je jo pri de lo val ci eko iz del kov z ob mo čja ob či ne Kam nik. Eko trž ni ca je od pr ta vsak pet ek po pol dne.

Tu­ri­zem­

Agen ci ja za raz voj tu ri zma in po djet niš tva, ki je bi la usta nov lje na v le tu 2000, se je v le tu 2006 pre se li la v pov sem no vo, za tu ri ste in obi sko val ce bolj do sto pno lo ka ci jo na Glav nem tr gu 2. Agen ci ja na da lju je de jav­no sti za po ve zo va nje, ob ve šča nje in izo bra že va nje tu­ri stič nih po nu dni kov, druš tev, ob ča nov, pre poz nav nost in pro mo ci jo ob či ne Kam nik v šir šem pro sto ru.

V pre te klih le tih so bi li na po dro čju tu ri zma fi nan­ci ra ni in so fi nan ci ra ni na sled nji pro jek ti: pro mo cij ske pri re di tve (Dne vi na ro dnih noš, Sred nje ve ški dne vi, Sta ro svet ni smu čar ji, Ve ro ni kin fe sti val, de cem br ske pri re di tve, itd.), pro mo cij ske pred sta vi tve (ude le žbe na sej mih in raz sta vah, pro mo cij ske pred sta vi tve v me di­jih, itd.), pro mo cij ska gra di va, izo bra že va nje tu ri stič nih vo dni kov in de lav cev na po dro čju tu ri zma.

V de cem bru 2007 je bi lo na Glav nem tr gu pr vič po­stav lje no umet no dr sa li šče, s ka te rim se je po pes tri lo de cem br sko do ga ja nje. Gle de na to, da je bil od ziv ze­lo po zi ti ven, se je ob či na Kam nik v de cem bru 2008 odlo či la za na kup umet ne ga dr sa li šča in ga s po god bo pre ne sla v uprav lja nje Agen ci ji za raz voj tu ri zma in po­djet niš tva.

Po mem bna pri do bi tev pa je bi la po nov no od pr tje ho te la Ma lo graj ski dvor v apri lu 2009.

Ob či na Kam nik je v le tu 2009 po nov no so de lo va­la na med na ro dnem tek mo va nju s po dro čja ure je no sti oko lja in tu ri zma En ten te flo ra le, kjer je do bi la v ka te­go ri ji mest sre br no priz na nje. V okvi ru pro jek ta Mo ja de že la – le pa in go sto lju bna, s ka te rim Tu ri stič na zve­za Slo ve ni je že li v so de lo va nju s tu ri stič ni mi druš tvi in zve za mi ter z vse bolj zav ze tim so de lo va njem ob čin, po dje tij in mno gih or ga ni za cij ter stro kov nih in sti tu cij ure sni če va ti vr sto pro gra mov na po dro čju raz vo ja tu ri­zma, pa je me sto Kam nik za se dlo tre tje me sto.

Po­djet­niš­tvo

Na po dro čju po djet niš tva ob či na ni ma si stem skih vi rov za fi nan ci ra nje pro gra mov ohra nja nja in po spe­še va nja, pa kljub te mu za ra di po mem bno sti ma le ga go spo dar stva vsa ko le to del pro ra čun skih sred stev na­me ni za nji hov raz voj.

V skla du s Pra vil ni kom o do de lje va nju pro ra čun skih sred stev za po spe še va nje raz vo ja ma le ga go spo dar­stva v ob či ni Kam nik smo vsa ko le to z ve za vo pro ra­čun skih sred stev pri iz bra nih ban čnih or ga ni za ci jah do bi li kre dit ni po ten ci al, ki se na me nja za kre di ti ra nje stro škov na ku pa, ure ja nja, pri do bi va nja pro jek tne do­ku men ta ci je za grad njo po slov nih pro sto rov, na kup in pre no vo po slov nih pro sto rov ter na kup osnov nih sred­stev. Ta ko je bi lo v ob dob ju od le ta 2006 do 2009 na ta na čin odo bre ne ga pre ko 2 mi li jo na evrov kre dit ne ga po ten ci a la. Po djet ni kom se so fi nan ci ra tu di po spe še­va nje za po slo va nja, ude le žbe na sej mih in raz sta vah ter izo bra že va nje in sve to va nje.

V le tu 2006 je v okvi ru Agen ci je za raz voj tu ri zma in po djet niš tva pri če la z de lo va njem toč ka VEM (Vse na enem me stu). Pro jekt se je iz va jal na na ci o nal nem ni­vo ju s ci ljem, da se po e no sta vi jo po stop ki re gis tra ci je po dje tja in de jav no sti.

V skla du z do lo či li Sta tu ta ob či ne Kam nik let no sprem lja mo in ana li zi ra mo go spo dar ske re zul ta te v ob či ni in v tem okvi ru pri prav lja mo Ana li zo sta nja go­spo dar stva, Ana li zo na tr gu de lov ne si le, Ana li zo po­slov nih sub jek tov po prav no­or ga ni za cij ski obli ki ter Iz ho di ščne po dat ke raz vi to sti ob či ne Kam nik.

Za po slo va nje go spo dar skih družb v ob či ni Kam nik v ob dob ju 2003–2008 lah ko ugo to vi mo, da je bil po­slov ni izid kot ce lo te (ne to či sti do bi ček) po zi ti ven in je

imel trend ra sti. Gle de na ve li kost po slov nih sub jek tov v struk tu ri go spo dar stva ob či ne pre vla du je jo mi kro­ in ma le dru žbe ter sa mo stoj ni po djet ni ki po sa mez ni ki. Ob či na Kam nik ima pes tro go spo dar sko struk tu ro. Ob kon cu le ta 2008 je bi lo v ob či ni Kam nik 1.626 po slov­nih sub jek tov, od te ga 970 sa mo stoj nih po djet ni kov. Naj več go spo dar skih družb je raz vr šče nih v po dro čje tr go vi ne in naj več sa mo stoj nih po djet ni kov v po dro­čje grad be niš tva. Go spo dar ske dru žbe in sa mo stoj ni po djet ni ki po sa mez ni ki so v le tu 2008 us tva ri li sku­paj 506,8 mi li jo nov evrov pri hod kov, ve čji del od te ga dru žbe, in si cer sko raj 86 od stot kov ali 435 mi li jo nov evrov. De lež pro da je na tu jih tr gih pred stav lja do brih 20 od stot kov.

Ob kon cu le ta 2008 je bi lo po po dat kih SURS o de­lov noak tiv nem pre bi val stvu po ob či nah pre bi va li šča v ob či ni Kam nik 13.078 de lov noak tiv nih oseb, 508 re gis tri ra no brez po sel nih oseb, ta ko da je sto pnja re­gis tri ra ne brez po sel no sti zna ša la 3,7 od stot ka, kar je pre cej manj kot slo ven sko pov pre čje (7 od stot kov) in je bi la tu di med ni žji mi sto pnja mi v Osred nje slo ven ski sta ti stič ni re gi ji.

Ra zme re na tr gu de lov ne si le pa so se v pr vih 10 me se cih le ta 2009 moč no po slab ša le v pri mer ja vi s pre te kli mi le ti. Ob kon cu ok to bra 2009 je sto pnja re­gis tri ra ne brez po sel no sti zna ša la že 6,4 od stot ka ozi­ro ma 983 brez po sel nih oseb. Na pod la gi pri ka za nih po dat kov je moč ugo to vi ti, da se je sto pnja re gis tri ra­ne brez po sel no sti v ob či ni Kam nik pri če la zvi še va ti ob kon cu le ta 2008, ta ko da se je v le tu 2009 (do kon ca ok to bra) po vi ša la za več kot 2,7 od stot nih točk, kar po me ni ok. 470 brez po sel nih oseb več. Naj ve čji pri liv v brez po sel nost je pov zro čil ste čaj po dje tja Svi la nit ko­nec apri la 2009.

Odprtje ekotržnice v Kamniku, junij 2007

Odprtje hotela Malograjski dvor, marec 2009. Na fotografiji župan Anton Tone Smolnikar z lastnikom Vitom Habjanom in direk­torico hotela Barbaro Habjan Burnik. Foto: Damjan Hančič.

18

Kam

nik

– se

danj

ost i

n pr

ihod

nost

19

Kam

nik

– se

danj

ost i

n pr

ihod

nost

Pov­preč­na­sto­pnja­re­gis­tri­ra­ne­brez­po­sel­no­sti­­v­pre­te­klih­le­tih:

Le­to Re­pu­bli­ka­Slo­ve­ni­ja Ob­či­na­Kam­nik

2001 11,6 9,6

2002 11,6 8,3

2003 11,2 6,5

2004 10,6 6,7

2005 10,2 6,6

2006 9,4 6,3

2007 7,7 4,6

2008 6,7 3,7

2009 (ja nu ar–av gust) 8,8 5,2

Vir: Sta ti stič ni urad RS

Pov­ze­tek

Ob či na Kam nik je v zad njih le tih in ten ziv no pri sto pi­la k­po­ve­zo­va­nju­med­ob­či­na­mi­zno­traj­Ljub­ljan­ske­ur­ba­ne­re­gi­je­(Osred nje slo ven ska re gi ja), kjer so de lu je pri pri pra vi raz voj nih pro gra mov na po dro čju so fi nan­ci ra nja stra te gij, raz voj nih in ope ra tiv nih pro gra mov ter pro jek tov lo kal nih sku pno sti s stra ni mi ni str stev in Evrop ske uni je. Vklju če ni smo v Ob moč no raz voj no par tner stvo ob čin sre di šča Slo ve ni je (RPSS), ki je bi lo usta nov lje no le ta 2006, ko or di na tor te ga pa je Cen ter za raz voj Li ti ja. Pod okri ljem RPSS je na sta la bla gov na znam ka Sr ce Slo ve ni je.

Na­po­dro­čju­kme­tij­stva­so bi le v ob dob ju med le ti 2006 in 2009 fi nan ci ra ne in so fi nan ci ra ne na lo žbe v kme tij ska go spo dar stva za pri mar no pro iz vod njo, na­lo žbe za oprav lja nje do pol nil ne de jav no sti na kme ti­jah, na lo žbe v oprav lja nje sto ri tev in tr že nje pro iz vo dov in sto ri tev s kme tij, šo la nje v sred nje šol skih kme tij skih pro gra mih in za go tav lja nje te hnič ne pod po re v kme tij­stvu. Po raz pi su IN TER REG III B pro jek ta Dynalp je na­stal pro jekt Ekok me ti je z zdra vo pre hra no v vsak dom in vsa ko šo lo, v ka te re ga okvi ru se je v Kam ni ku od pr la eko trž ni ca.

Na­po­dro­čju­tu­ri­zma je ob či na na da lje va la s fi nan­ci ra njem in so fi nan ci ra njem pri re di tev in pro mo cij skih de jav no sti, ki jih iz va ja Agen ci ja za raz voj tu ri zma in po djet niš tva. Po mem bna pri do bi tev za me sto Kam nik je bi lo po nov no od pr tje ho te la Ma lo graj ski dvor v apri­lu 2009. Na po dro čju tu ri zma ter ure je no sti in či sto če me sta je Kam nik v le tu 2009 pre jel kar 2 priz na nji: sre br no priz na nje En ten te Flo ra le 2009 in bro na sto priz na nje Mo ja de že la – le pa, ure je na in či sta.

Za ra di po mem bno sti ma­le­ga­go­spo­dar­stva ob či na vsa ko le to del pro ra čun skih sred stev na me ni za nji hov raz voj.

Summary

The Kam nik municipality has jo i ned the pro gram me of con nec ting the mu ni ci pa li ti es within the Ljub lja na ur ban re gi on (Cen tral Slo ve nia), where it par ti ci pa tes in pre pa ring the de ve lop ment pro gram mes in the fi eld of co­fi nan cing of in ves tments, de ve lop ment and ope­ra ti o nal pro gram mes and lo cal com mu ni ti es. We ta ke part in Ob moč no raz voj no par tner stvo (de ve lop ment par tner ship) of mu ni ci pa li ti es from Cen tral Slo ve nia, fo un ded in 2006. The co or di na tor is Cen ter za raz voj Li ti ja (De ve lop ment cen tre Li ti ja). Mo re o ver, the tra de mark Sr ce Slo ve ni je (The He art of Slo ve nia) was esta­blis hed un der the pa tro na ge of the abo ve men ti o ned par tner ship.

Between 2006 and 2009 the re were many in vest­ments in agri­cul­tu­ral hol ding of primary pro duc ti on, secondary activity on farms, ren de ring ser vi ces, farm pro ducts mar ke ting and tec hni cal sup port in agri cul tu­re. Be ing a suc ces sful ten de rer at IN TER REG III B pro­ject Dynalp a pro ject Or ga nic farms with the ir healthy di et for every ho me and every scho ol ca me in to be ing, which re sul ted in ope ning of the so cal led Eco mar ket­pla ce in Kam nik.

In­the­fi­eld­of­to­u­rism the municipality con ti nu ed with the fi nan cing and co­fi nan cing of events and pro­mo ti o nal ac ti vi ti es im ple men ted by the Agency for the De ve lop ment of To u rism and en tre pre ne ur ship. An im­por tant acquisition for Kam nik was the re o pe ning of the Ma lo graj ski dvor Ho tel in April 2009. This was al so the year when Kam nik re ce i ved two awards in the fi eld of to u rism: En ten te Flo ra le 2009 sil ver award and Mo­ja de že la – le pa ure je na in či sta bron ze award.

Re cog ni zing the im por tan ce of small­industry, the municipality of Kam nik annually ear marks so me of the budgetary funds for the de ve lop ment of smal ler en ter pri ses.

Kam­nik­–­mo­je­me­sto

So­de­lo­va­nje­na­tek­mo­va­nju­En­ten­te­flo­ra­le

Kam nik je na tek mo va nju En ten te flo ra le pr vič so­de lo val le ta 2001. Da smo se v le tu 2009 po nov no odlo či li za so de lo va nje, je bil re zul tat raz lič nih de jav ni­kov, med ka te ri mi sta bi li na pr vem me stu že lja in skrb za za go tav lja nje vi so ke ka ko vo sti bi va nja v na šem me­stu. En ten te flo ra le je na mreč gi ba nje, ka te re ga osnov­ni mo to je ho te nje pre bi val cev Evro pe, ki že li jo se bi in obi sko val cem us tva ri ti no vo, bo ljšo in vi šjo kva li te to bi­va nja v svo jem kra ju. Kam ni ča ni smo tek mo va nje vze li za svo je, se te me lji to in zav ze to lo ti li pri prav, da na da­lju je mo ak tiv no sti, ki smo jih za če li v pre te klih ob dob­jih, in se po sve ti mo no vim na lo gam. Po tre bno se je za­ve da ti, da je za za go tav lja nje kva li te te bi va nja v me stu po tre bno ve li ko de la ter ak tiv no vklju če va nje raz lič nih de lov dru žbe, od po sa mez ni kov do ura dnih usta nov. V okvi ru Od bo ra za pri pra vo na tek mo va nje En ten te flo ra le, ki je de lo val pod okri ljem žu pa na An to na To ne­ta Smol ni kar ja, so zdru ži li mo či pred stav ni ki raz lič nih or ga ni za cij, ki ima jo sku pen cilj: ure je no me sto, v ka te­rem ži vi mo. Cilj vseh sku paj je bil, da bi vsi pre bi val ci me sta s po no som re kli: Kam nik – mo je me sto!

Pri­pra­ve

Za so de lo va nje na tek mo va nju En ten te flo ra le se vsa ko le to po te gu je ve čje šte vi lo slo ven skih mest in va si. Kri te rij za so de lo va nje je tu di do bra uvr sti tev na slo ven skem tek mo va nju v ure je no sti mest – Mo ja de­že la, le pa in go sto lju bna. Kam nik je bil za pred stav ni­ka Slo ve ni je v ka te go ri ji mest la ni iz bran tu di za ra di po mem bne ga ju bi le ja, 780­let ni ce me sta. Ob Kam­ni ku, ki je so de lo val v ka te go ri ji mest, je Slo ve ni jo v ka te go ri ji va si pred stav lja la vas Olim je. Ob ura dnem ime no va nju je žu pan Smol ni kar se sta vil od bor, ki je skr bel za pri pra vo na tek mo va nje in v ka te rem so bi li pred stav ni ki raz lič nih or ga ni za cij (Ko mu nal no po dje tje Kam nik, Ar bo re tum Vol čji Po tok, Kra jev na sku pnost Cen ter, Agen ci ja za tu ri zem in po djet niš tvo Kam nik, Ob moč na obrt no­po djet ni ška zbor ni ca Kam nik, Ob či­na Kam nik).

Pr va na lo ga Od bo ra je bi la po pis kri tič nih točk po me stu, od Do ma kul tu re Kam nik do kon ca Ljub ljan ske ce ste. Gle de na po pis so bi le raz de lje ne de lov ne na lo­ge, na pod la gi ka te rih je vsak član od bo ra de lo val na svo jem po dro čju, sku paj pa smo že le li us tva ri ti lep šo po do bo ce lot ne ga Kam ni ka.

V okvi ru Od bo ra so de lo va le tri sku pi ne: ena je skr­be la za pro mo ci jo, dru ga za ocve tli če nje in tre tja za ure je no in fras truk tu ro (ploč ni ki, tr gi, par ki ri šča). Nad ce lot nim de lom pa je be del žu pan An ton To ne Smol­ni kar.

Za po tre be pro mo ci je je bi la vzpo stav lje na no va in ter net na stran z na slo vom www.mojkamnik.si, ki je sprot no ob ve šča la Kam ni ča ne o ak tiv no stih na po dro­čju ure ja nja na še ga oko lja. Stran je osta la tu di v pri­hod nje in je s svo ji mi in te rak tiv ni mi vse bi na mi (fo ru mi, zbi ra nje pre dlo gov) še ve dno do sto pna tu di za ak tiv no so de lo va nje ob ča nov pri ure ja nju ob či ne. Ge slo so de­

20

Kam

nik

– se

danj

ost i

n pr

ihod

nost

21

Kam

nik

– se

danj

ost i

n pr

ihod

nost

lo va nja Kam ni ka na tek mo va nju En ten te flo ra le je bi lo: »Moj Kam nik, mo je me sto«, s či mer smo že le li po u da­ri ti odnos lju di do me sta. Vse ak tiv no sti v okvi ru praz­no va nja ju bi le ja, 780­let ni ce me sta, so bi le usmer je ne v oza ve šča nje me šča nov in ob ča nov o skr bi za oko lje, v ka te rem ži vi mo.

Skrb za či sto in ure je no oko lje je pre dno stna na lo­ga vsa ke od go vor ne dru žbe in te ga se za ve da mo tu di v ob či ni Kam nik. Za ure ja nje ze le nih po vr šin se vsa­ko le to na me nja jo po se bna pro ra čun ska sred stva in ta ko stro kov nja ki re dno skr bi jo za cve tlič ne na sa de, ze le ni ce in par ke in obre zo va nje dre ves. Glav ni na men so de lo va nja Kam ni ka v tek mo va nju En ten te flo ra le je bil med dru gim tu di vzbu di tev za ve da nja, da prav vsak od nas pri spe va k lep še mu, ure je ne mu oko lju. Ura dne usta no ve si lah ko pri za de va jo, a vsa kdo od nas pri spe­va po mem ben de lež v skr bi za bo ljšo kva li te to bi va nja v me stu.

Me sto Kam nik se je v pre te klem de set le tju z grad­njo no vih na se lij v ve li ki me ri raz ši ri lo pro ti ju gu. Ob po­ve ča nju šte vi la pre bi val stva je bi lo po tre bno po skr be ti tu di za grad njo no vih cest, kro žišč, ko le sar skih stez in ploč ni kov, obe nem pa tu di za ure je nost no vozgra je nih po vr šin. V ča su pri prav na En ten te flo ra le smo za sa di li ne kaj no vih ze le nih po vr šin in ure di li že ob sto je če ter in fras truk tu ro. To pa ni bi lo sto rje no le za ra di tek mo­va nja, tem več smo s tem na re di li tu di ne kaj do bre ga ta ko za pre bi val ce kot tu di za obi sko val ce, ki jih je v zad njih le tih v Kam ni ku ve dno več.

Traj ni na sa di so bi li v pre te klo sti v ve li ki me ri ve za­ni na bli ži no me stne ga je dra, s ši ri tvi jo me sta je na­ra slo tu di šte vi lo traj nih in ob ča snih na sa dov. V sre­di šču me sta lah ko ome ni mo dva par ka: Park Evro pe in Kr šman čev park, ze le ne po vr ši ne na Ža lah ter na Ma lem gra du. Ve li ke po zor no sti obi sko val cev je vsa­ko le to de le žen tu di kam ni ški cve tlič ni grb na po bo čju Ma le ga gra du.

Obisk­ko­mi­si­je

Evrop ska ko mi si ja, se stav lje na iz 11 čla nov iz so de­lu jo čih evrop skih dr žav, je Kam nik obi ska la v dneh od 9. do 11. ju li ja 2009. Oce nje va nje sre di šča me sta in oko li ce je po te ka lo 10. ju li ja (v do pol dan skem in po­pol dan skem ča su). Ura dni za klju ček oce nje va nja pa smo pri pra vi li v Pra šni kar je vem dvor cu.

Pri oce nje va nju je ko mi si ja upoš te va la de set kri te ri­jev: skrb za se zon ske na sa de, traj ne na sa de, ure je nost od pr tih pro sto rov ter po kra ji ne, skrb za oko lje, oko lje­var stve na izo braz ba, ce lot ni vtis me sta, raz voj tu ri zma in pro sti čas, trud in ude le že nost pre bi val cev in sa ma pred sta vi tev tek mo va nja nav zven. Ko mi si jo smo čla ni Od bo ra za pri pra vo na tek mo va nje vo di li po me stu po po ti, ki smo jo mo ra li vna prej do lo či ti. Ves čas oce nje­va nja nam je na ga ja lo vre me, de že va lo je vse do ve če­ra, ko smo se od pra vi li na slav no stno ve čer jo.

Čla ni ko mi si je so si v do pol dan skem ča su ogle da li cen ter Kam ni ka; naj prej jih je zju traj v stav bi Ob či ne Kam nik spre jel žu pan, ogle da li so si sej no dvo ra no in pro sto re Ob či ne. Po tem smo se od pra vi li na ogled me sta: od Tr ga tal cev, Fran či škan ske ga sa mo sta na (kjer so nas bra tje fran či ška ni iz re dno pri jaz no spre­je li), mi mo Glav ne ga tr ga do Tu ri stič no in for ma cij ske­ga cen tra, kjer so si ogle da li po nud bo spo min kov in

pro mo cij ske ga ma te ri a la. Na to smo jih pe lja li na Ma­li grad, na Ža le, v Park Evro pa, sko zi Šut no do gra du Za pri ce, kjer so čla ni as tro nom ske ga druš tva pri pra­vi li opa zo va nje son ca (žal smo na me sto son ca lah ko opa zo va li le dež ne obla ke). Po do pol dan skem de lu je sle di lo ko si lo v Bu dnar je vi do ma či ji, ki je nav du ši la vse čla ne ko mi si je. V po pol dan skem de lu je sle di la vož nja v oko li ci Kam ni ka: ogled eko lo ških Term Sno vik, Kr­šman če ve ga par ka, Do ma kul tu re, Mla din ske ga cen­tra Ko tlov ni ca, Cen tra za izo bra že va nje, uspo sab lja nje in re ha bi li ta ci jo Kam nik (prej ZU IM). Oce nje va nje pa smo za klju či li z vož njo po Ljub ljan ski uli ci do Ar bo re­tu ma Vol čji Po tok, kjer si je ko mi si ja vze la čas za pr vo in ter no pre so jo in oce nje va nje me sta. Po dol gem ča­ka nju so nam čla nom Od bo ra pred sta vi li pr vo mne nje ko mi si je, ki je bi lo iz re dno po zi tiv no in po hval no.

Ura dni dan se je za klju čil s slo ve sno ve čer jo v Pra­šni kar je vi gra šči ni, kjer smo čla ni Od bo ra za pri pra vo, vo dje ne ka te rih kam ni ških in sti tu cij in pred stav ni ki me di jev v pri jet nem vzdu šju pre ži ve li ve čer sku paj s čla ni evrop ske ko mi si je. V ura dnem de lu ve čer je so ime li poz drav ne na go vo re go sti telj žu pan An ton To ne Smol ni kar, pred se dnik slo ven ske ga druš tva En ten te flo ra le in obe nem tu di žu pan Šen tjer ne ja Franc Hu do­klin ter pred se dni ca ko mi si je Mo ni ka Hetsch. Ta se je za hva li la ce lot ni kam ni ški eki pi za vsa pri za de va nja in go sto lju bnost, s po se bnim odli ko va njem pa po ča sti la kam ni ške ga žu pa na An to na To ne ta Smol ni kar ja ter vo­djo pro jek ta En ten te flo ra le dr. An dre jo Er žen. Za go to­vi la je, da si bo do vsi čla ni ko mi si je Kam nik za go to vo ohra ni li v spo mi nu, pred vsem po na ši go sto lju bno sti in skr bi za kva li te to živ lje nja v me stu.

Po­de­li­tev­priz­nanj

Bar va odli čja oz. obli ka priz na nja En ten te flo ra le osta ne ne znan ka vse do po de li tve, ki po tra di ci ji po te­ka vsa ko le to ko nec sep tem bra v dru gi evrop ski dr ža vi. Le tos je po de li tev go sti lo me sto Car diff v Walesu. Cve­tlič no me sto je bi lo dva dni pov sem v zna me nju po de li­tve na grad, pol no de le ga cij iz šte vil nih evrop skih mest in va si. Po de li tve na slo ve snost v dvo ra ni me stne hi še je bi la vr hu nec pri ča ko vanj 22 evrop skih mest in va si, ki so si vsi po svo jih naj bo ljših mo čeh pri za de va li, da bi v svo jem oko lju vzpo sta vi li mož no sti za bo ljšo kva li te­

to živ lje nja. In v tem smo bi li za go to vo vsi zma go val ci. Kam nik je v ka te go ri ji mest, v ka te ri so ob nas tek mo­va la ve li ka evrop ska me sta, do se gel sre br no odli čje, ki za nas pred stav lja po tr di lo pri za de vanj in tru da za oko lje.

Za­klju­ček

So de lo va nje Kam ni ka v tek mo va nju En ten te flo ra le je bil ve lik iz ziv, na me njen ne sa mo Od bo ru za pri pra­vo, am pak ce le mu me stu. Ko mi si ja je v Kam ni ku bi va­la tri dni, oce nje va la šest ur. Pri do bi tve tek mo va nja pa nam bo do osta le ve li ko dlje. Prav ta ko dol go pa bo, če ga bo mo zna li iz ko ri sti ti, po Evro pi kro žil do ber glas o me stu v vzno žju Kam ni ških pla nin.

Pov­ze­tek

Le ta 2009 je Kam nik že dru gič tek mo val na evrop­skem tek mo va nju v ure je no sti mest – En ten te flo ra le. Tek mo va nja smo se ude le ži li kot slo ven ski pred stav nik v ka te go ri ji mest. V ča su pri prav na obisk evrop ske ko­mi si je je Od bor za pri pra vo na tek mo va nje ko or di ni ral šte vil ne ak ci je, s ka te ri mi smo že le li po skr be ti za dvig kva li te te živ lje nja v me stu in nje go vi oko li ci.

Ko mi si ja enajst ih čla nov je Kam nik obi ska la v za­čet ku ju li ja, za re zul ta te pa smo iz ve de li še le ob kon­cu sep tem bra. Kam nik je na po de li tvi v Car dif fu pre jel sre br no odli čje.

Summary

Kam nik first to ok part in the En ten te flo ra le com­pe ti ti on in 2001. Many dif fe rent fac tors af fec ted our de ci si on to par ti ci pa te aga in in 2009. The en rol ment was mostly ba sed on our de si re to pro vi de a high qua­lity of li fe in our town. A preparatory com mit tee for the En ten te flo ra le com pe ti ti on was esta blis hed; it in clu­ded re pre sen ta ti ves from dif fe rent or ga ni sa ti ons as well as the pri va te ini ti a ti ve. It has be en a ple a su re to di sco ver that we all sha re the sa me go al: we want our town to be a ple a sant pla ce to li ve in.

The En ten te flo ra le com pe ti ti on was definitely one of the most im por tant op por tu ni ti es of Kam nik to be­co me widely known and re cog ni sed thro ug ho ut Eu ro­pe. At the award ceremony in Car diff Kam nik got a sil­ver me dal.

Obisk mednarodne komisije v okviru Entente Florale, junij 2009. Foto: Primož Hieng.

Župan Anton Tone Smolnikar s sodelavci je v Cardiffu (Wales, Velika Britanija) prejel srebrno priznanje na mednarodnem tekmovanju v urejenosti mest Entente Florale, september 2009.

22

Kam

nik

– se

danj

ost i

n pr

ihod

nost

23

Kam

nik

– se

danj

ost i

n pr

ihod

nost

Pri­do­bi­va­nje­ne­po­vrat­nih­evrop­skih­sred­stev­

Ob či na Kam nik je s po mo čjo evrop skih sred stev, ki jih uspe šno pri do bi va iz raz lič nih skla dov, v zad njih le­tih iz pe lja la šte vil ne pro jek te, hkra ti čr pa nje evrop skih sred stev in ten ziv no na da lju je.

I.­­ Sred­stva­iz­Evrop­ske­ga­skla­da­za­re­gi­o­nal­ni­­­ raz­voj­in­Evrop­ske­ga­so­ci­al­ne­ga­skla­da

Iz Evrop ske ga skla da za re gi o nal ni raz voj je za re­gi je in ob či ne na me nje no so fi nan ci ra nje pro jek tov, ki so po svo jem zna ča ju in učin ku re gi o nal ne ga po me na. Ob či ni Kam nik, ki si cer spa da v naj bolj raz vi to Osred­nje slo ven sko re gi jo in je za to upra vi če na do naj manj sred stev, je kljub te mu iz na slo va raz vo ja re gij uspe lo pri do bi ti re la tiv no ve li ko sred stev. Po leg po ve zo va nja na rav ni Ljub ljan ske ur ba ne re gi je se ob či na Kam nik po ve zu je tu di z ob či na mi Lu ko vi ca, Mo rav če, Li ti ja, Šmar tno pri Li ti ji, Dol pri Ljub lja ni, Za gor je in Ra de če, s ka te ri mi je usta no vi la Raz­voj­no­par­tner­stvo­sre­di­šča­Slo­ve­ni­je­(RPSS). To je in te re sno po ve zo va nje ob­čin na de lu ob mo čja Sr ca Slo ve ni je. Ta ko z ob či na mi LUR kot z ob či na mi Sr ca Slo ve ni je so de lu je mo v šte­vil nih pro jek tih, ki se fi nan ci ra jo iz evrop skih sred stev in s ka te ri mi ure sni ču je mo na še ci lje. Po mem bnej ši pro jek ti, za ka te re so ob či ne sku paj do bi le več mi li jo­nov evrov evrop skih sred stev, so pred stav lje ni v na da­lje va nju.

1.­ Uprav­lja­nje­z­bla­gov­no­znam­ko­Sr­ce­Slo­ve­ni­jeSr ce Slo ve ni je je bla gov na znam ka, ki po ve zu je

pro jek te, ini ci a ti ve, do god ke, iz del ke ge o graf sko za­o kro že ne ga ob mo čja v osr čju Slo ve ni je, ki omo go ča­jo edin stve ne iz kuš nje in do ži ve tja. Ob po ve zo va nju in vse bin skem nad gra je va nju pod eno vi to bla gov no znam ko do se ga jo ve čjo pre poz nav nost na tr gu in ve­čjo do da no (tu di dru žbe no) vre dnost.

2.­ Tr­ka­mo­na­vra­ta­de­di­šči­ne­To je pro jekt, ki po ve zu je tu ri stič no po nud bo de di­

šči ne ob mo čja od Kam ni ka do Šmar tne ga pri Li ti ji. V okvi ru pro jek ta je obli ko va na mre ža točk na rav ne in kul tur ne de di šči ne, go stin ske in no či tve ne ka pa ci te te ter do dat na tu ri stič na po nud ba. Pro jekt je pod prl tu­di ob sto je če pri re di tve, kot so npr. Sred nje ve ški dne vi. Raz vi tih je bi lo 15 no vih tu ri stič nih pro gra mov z na­mi gi za iz le te in po čit ni ce ter iz de la na pri roč na knji ži­ca Namigi za doživeta potepanja po Srcu Slovenije v slo ven skem in an gle škem je zi ku. Hkra ti je bi la iz da na ob sež nej ša pu bli ka ci ja s kul tur ni mi in na rav ni mi po­ten ci a li Kam ni ške Bis tri ce, le ta ki za po sa mez ne toč ke de di šči ne v an gle škem je zi ku, in for ma tiv ne ta ble ter dvo je zič na bro šu ra s pred sta vi tvi jo za o kro že ne ga tu ri­stič ne ga ob mo čja.

3.­ Kam­ni­ška­Bis­tri­ca­re­kre­a­cij­ska­os­re­gi­je­­ –­ze­le­na­os­re­gi­je

Ob či ne Kam nik, Dom ža le in Dol pri Ljub lja ni si že več kot de set le tje pri za de va jo vzpo sta vi ti ze le no os ob Kam ni ški Bis tri ci kot ključ no ze le no re kre a tiv no čr to

re gi je. V okvi ru pro jek tov Tr ka mo na vra ta de di šči ne in Kam ni ška Bis tri ca – re kre a cij ska os re gi je smo ure di li 6 po či va lišč vzdolž pred vi de nih ko le sar skih in peš po­ti ob Kam ni ški Bis tri ci. S pro jek tom že li mo do se či, da bi ce lot na ze le na os Kam ni ške Bis tri ce za ži ve la sku­paj s po či va li šči, ki bo do slu ži la kot pro sto ri za po či tek in dru že nje ter kot iz ho di šča za ogled in pred sta vi tev na še de di šči ne. Sep tem bra 2008 smo ure di li in od pr­li po či va li šče v Kr šman če vem par ku, ki je za sno va no kot otro ško igri šče. Šti ri po či va li šča so ure je na v do li ni Kam ni ške Bis tri ce, in si cer pri spod nji po sta ji ni hal ke, ob so te ski Pre do selj, v bli ži ni pik nik cen tra Pri Jur ju in ob iz vi ru Kam ni ške Bis tri ce. Ta smo v le tu 2009 do pol­ni li z in for ma cij ski mi ta bla mi.

4.­ Mre­ža­ko­le­sar­skih­po­ve­zav­v­Ljubljanski­­­ urbani­regiji­(LUR)

V pro jek tu je so de lo va lo 24 ob čin LUR. Ko le sar ske po ti LUR pred stav lja jo mre žo re gi o nal nih ko le sar skih po ve zav v Ljub ljan ski ur ba ni re gi ji. Splo šni cilj šir še­ga pro jek ta so ure je ne in var ne ko le sar ske po ve za ve. Obli ko va ni in iz de la ni so bi li pro met ni zna ki, in for ma­tiv ne ta ble za oz na či tev ko le sar skih po ti ter pro mo cij­ski ma te ri al.

5.­ Za­sno­va­peš­po­ti­v­LURV okvi ru pro jek ta, v ka te rem so so de lo va le ob či ne

LUR, je bil med dru gim iz de lan tu di Vo dnik po re gi o­nal nih peš po teh, ki str nje no pred stav lja 17 peš po ti, ki po ve zu je jo ob mo čja ne ka te rih ob čin v Ljub ljan ski ur ba ni re gi ji. Po ti vklju ču je jo ve či no pri ljub lje nih iz let­ni ških točk. Ob njih so šte vil ne za ni mi vo sti in pes tra tu ri stič na in go stin ska po nud ba. Pred stav lje ne so tu di Kam ni ška pot, Mot ni ška pot, Pot ob Kam ni ški Bis tri ci, Pot po Ve li ki pla ni ni in Pot na Kam ni ški vrh.

6.­ Pro­jekt­Na­rav­nost­z­de­že­le­Pro jekt pred stav lja mre žo, ki po ve zu je po nu dni ke

po de že lja Sr ca Slo ve ni je – pri de lo val ce ze le nja ve, sa­djar je, če be lar je in vrt nar je – v sku pno bla gov no znam­ko. Na ta na čin že li mo po ve za ti po de že lje ne po sre dno s tr gom in kon čnim kup cem po nu di ti za nes ljiv vir zdra­ve, se zon ske, eko lo ške in do ma pri de la ne hra ne.

7.­ Stro­kov­ne­pod­la­ge­ure­ja­nja­jav­ne­ga­­­ pro­me­ta­v­re­gi­ji­

Pro jekt, v ka te rem je so de lo va lo 24 ob čin LUR, je usmer jen k spod bu ja nju traj no stnih oblik pro me ta v ur ba nem oko lju. Eden izmed ključ nih ci ljev pro jek ta je z ra zu me va njem pro me ta in po treb po jav nem pre­vo zu pri do bi ti pod la ge za na čr to va nje ko ri dor jev jav­ne ga pot ni ške ga pro me ta gle de na raz voj po se li tve in de jav no sti v re gi ji. To bo omo go ča lo eko no mič nost in učin ko vi tost jav ne ga pro me ta. Ker ima Ljub lja na ve li­ko dnev no mi gra cij sko za le dje, ki se na pa ja z ose bnim mo tor nim pro me tom, je po tre bno čim ve čji ob seg dnev­nih mi gra cij pre u smer ja ti na jav ni pot ni ški pro met.

8.­Stro­kov­ne­pod­la­ge­za­re­gi­o­nal­ni­pro­stor­ski­na­črtV okvi ru pro jek ta, v ka te rem je so de lo va lo 24 ob čin

LUR, so iz de la ni raz lič ni sce na ri ji pro stor ske ga raz vo ja re gi je. Pri dob lje ne re zul ta te ob či ne lah ko upoš te va jo pri pri pra vi stra te ških de lov svo jih ob čin skih pro stor­skih na čr tov.

9.­ De­lo­va­nje­toč­ke­VEM­–­Vse­na­enem­me­stu­VEM pod pi ra iz va ja nje ce lo vi tih pod por nih sto ri tev

za po ten ci al ne po djet ni ke, po djet ni ke, mla de, štu­den te, pod por ne in sti tu ci je in osta le za in te re si ra ne na lo kal nem ni vo ju. Sto ri tve ob se ga jo: in for mi ra nje, osnov no sve to va nje, iz va ja nje po stop kov re gis tra cij, spre memb za sa mo stoj ne po djet ni ke (s. p.) in dru žbe z ome je no od go vor nos tjo (d. o. o.) ter iz va ja nje pro gra­ma vav čer ske ga sve to va nja in uspo sab lja nja na lo kal­nem ni vo ju.

10.­ Re­gij­ska­šti­pen­dij­ska­she­ma­­­ Ljub­ljan­ske­ur­ba­ne­re­gi­je

Pro jekt, v ka te rem so de lu je 24 ob čin LUR, je so fi­nan ci ran iz Evrop ske ga so ci al ne ga skla da. Osnov ni cilj pro jek ta je spod bu ja nje ka drov ske ga šti pen di ra nja, po ve zo va nje go spo dar skih po treb ter izo bra že val ne sfe re. Šti pen di je se ta ko po de lju je jo za kon kret na de­lov na me sta – in si cer pri o ri tet no za raz voj ne po tre­be in per spek tiv ne po kli ce v re gi ji. Ob či na Kam nik s po mo čjo evrop skih sred stev tre nut no so fi nan ci ra 12 šti pen di stov.

Po leg re gij skih pro jek tov pa smo bi li pri čr pa nju Evrop ske ga skla da za re gi o nal ni raz voj uspe šni tu di z ob čin ski mi pro jek ti:

11.­ Za­grad­njo­lo­kal­ne­po­ve­zo­val­ne­ce­ste­B­31 (Po­ve zo val ne ce ste treh mo stov) smo po leg sred stev, ki nam pri pa da jo v skla du z Za ko nom o fi nan ci ra nju ob­čin, v vi ši ni 444.097 evrov v le tu 2009 ter prav to li ko za le to 2010, do bi li tu di sred stva iz Evrop ske ga skla da za re gi o nal ni raz voj v vi ši ni 500.000 evrov.

12.­ Za­ pro­jekt­ Ure­di­tev­ mo­bil­no­sti­ do­ Na­rav­ne­ga­zdra­vil­ne­ga­ga­ja­Tu­nji­ce smo do bi li sred stva v vi ši ni 200.000 evrov.

13.­ Za­za­me­nja­vo­oken­v­Ma­tič­ni­knjiž­ni­ci­Kam­nik­smo do bi li sred stva v vi ši ni 27.861,30 evrov.

II.­Čr­pa­nje­sred­stev­iz­ko­he­zij­ske­ga­skla­da­

Ob či na Kam nik je v so de lo va nju s so sed nji mi ob či­na mi uspe la uvr sti ti v Ope ra tiv ni pro gram raz vo ja okolj­ske in pro met ne in fras truk tu re – OP RO PI 2007–2013 dva ve li ka pro jek ta, ki sta opre de lje na kot in ve sti ci ji, ki bo sta fi nan ci ra ni s sred stvi Ko he zij ske ga skla da EU ter s sred stvi dr žav ne ga pro ra ču na RS:

1.­ Oskr­ba­s­pit­no­vo­do­na­ob­mo­čju­­­ Dom­ža­le­­­Kam­nik­­­ (vre dnost pro jek ta – 12 milijonov evrov)

Ob či na Kam nik je no si lec in ko or di na tor pro jek ta, v ka te rem so de lu je jo tu di ob či ne Dom ža le, Men geš, Tr zin in Mo rav če. Iz pri dob lje nih sred stev bo ob či na Kam nik ure di la vo do vo dno omre žje na juž nem de lu ob mo čja Šmar ce, Vol čje ga Po to ka in Ru dni ka, po ve za­la vo do vo dni si stem v Tu hinj ski do li ni s cen tral nim vo­do vo dnim si ste mom in v de lu, ki je ne lo člji vo po ve zan z vo do vo dnim si ste mom, ure di la tu di ka na li za ci jo.

2.­ Od­va­ja­nje­in­či­šče­nje­od­pa­dne­vo­de­na­­­ ob­mo­čju­Dom­ža­le­­­Kam­nik­(ČCN)­­­ (vre dnost pro jek ta – 12 milijonov evrov).

Na pod la gi pri dob lje nih sred stev bo oprav lje na nuj­na sa na ci ja Cen tral ne či stil ne na pra ve Dom ža le ­ Kam­nik (CČN) in sa na ci ja ozi ro ma grad nja ka na li za cij ske ga omre žja v ob či nah.

V pro jek tu, ki je raz de lje n na 2 de la, so de lu je se­dem ob čin. No si lec in ko or di na tor pr ve ga de la, ki se na na ša na nuj no sa na ci jo Cen tral ne či stil ne na pra ve Dom ža le ­ Kam nik (CČN), je ob či na Dom ža le. No si lec in ko or di na tor dru ge ga de la pro jek ta, ki po kri va grad­njo in sa na ci jo ka na li za cij ske ga omre žja, pa je ob či na Kam nik.

III.­­ Čr­pa­nje­sred­stev­iz­Evrop­ske­ga­kme­tij­ske­ga­­ skla­da­za­raz­voj­po­de­že­lja

Ob či na Kam nik uspe šno čr pa sred stva Evrop ske ga kme tij ske ga skla da za raz voj po de že lja. Vklju če ni smo v pro gram LE A DER in Lo kal no ak cij sko sku pi no (LAS) Sr ce Slo ve ni je, uspe šni smo tu di pri ko ri šče nju Ukre pa 3, zla sti v de lu, ki je na me njen obno vi in raz vo ju va si ter ohra nja nju in iz bo ljše va nju de di šči ne po de že lja.

1.­ Lo­kal­na­ak­cij­ska­sku­pi­na­Sr­ce­Slo­ve­ni­je­(Pro gram LE A DER – 4. os Pro gra ma raz vo ja po de že­

lja RS 2007–2013)Ob či na Kam nik je čla ni ca pr ve usta nov lje ne Lo kal­

ne ak cij ske sku pi ne (LAS) v Slo ve ni ji, to je LAS Sr ce Slo ve ni je za ob mo čje ob čin Dol pri Ljub lja ni, Kam nik, Li ti ja, Lu ko vi ca, Mo rav če in Šmar tno pri Li ti ji, ka te re iz­bra ni uprav lja vec je Cen ter za raz voj Li ti ja, kar je po goj za upo ra bo vseh pri pa da jo čih sred stev Le a der: za le to 2008 149.793 evrov, za le to 2009 pa 188.721 evrov. Pri ča ku je mo, da bo iz na slo va sred stev Le a der in lo­kal ne ga so fi nan ci ra nja do le ta 2013 na ob mo čje LAS Sr ce Slo ve ni je ta ko pri šlo oko li 1 mio evrov raz voj nih sred stev. V le tu 2010 bo fi nan ci ra nih 49 pro jek tov, od te ga kar 10 iz ob či ne Kam nik. Pro jek ti, ki so tre nut no že v iz va ja nju v ob či ni Kam nik, so:

hor ti kul tur na ure di tev Na rav ne ga zdra vil ne ga ga­ –ja v Tu nji cah pri Kam ni ku,zu na nja ure di tev pol nil ni ce ži ve vo de v Zdra vil­ –nem ga ju Tu nji ce,oku si slo ven ske ga po de že lja – osem raz lič nih de­ –lav nic, ki po te ka jo v Bu dnar je vi mu zej ski hi ši na te mo sta rih ljud skih obi ča jev slo ven ske ga po de­že lja s po u dar kom na ku li na ri ki,po ve zo va nje in pro mo ci ja pro duk tov po de že lja –(Tu ri stič no druš tvo Tu hinj ska do li na),pro mo ci ja in za go to vi tev stal ne ga od pr tja toč ke –Sv. Mi klavž.

2.­ Iz­Ukre­pa­3­za­Obno­vo­in­raz­voj­va­si­in­Ohra­nja­nje­in­iz­bo­ljše­va­nje­de­di­šči­ne­po­de­že­lja­smo­do­bi­li­oko­li­60.000­evrov.

Pre­no­va­stre­he­in­obno­va­stro­pa­čr­ne­ku­hi­nje­v­Bu­dnar­je­vi­mu­zej­ski­hi­ši­

Stre ha je bi la pre kri ta s smre ko vi mi sko dla mi, po lo­že ni mi kot troj no kri tje. Stro pna kon struk ci ja nad ve žo in čr no ku hi njo je bi la okre plje na. Na ne ka te rih pre de­lih je bi la po tre bna za me nja va tro hne čih desk.

24

Kam

nik

– se

danj

ost i

n pr

ihod

nost

25

Kam

nik

– se

danj

ost i

n pr

ihod

nost

Obno­va­knjiž­ni­ce­v­Šmar­ci­Na lo žba je ob se ga la adap ta ci jo in pre u re di tev man­

sar dnih pro sto rov iz de la sta no va nja ter ne iz ko ri šče ne­ga pod stre šne ga pro sto ra v eno to kra jev ne knjiž ni ce Šmar ca. Ob či na Kam nik je s spre mem bo na mem bno­sti oz. s pre u re di tvi jo pro sto rov v po druž nič no eno to knjiž ni ce da la mož nost na dalj nje iz po so je knjig kra ja­nom Šmar ce.

Na ob či ni ima mo že pri prav lje ne pro jek te, s ka te ri­mi bo mo tu di v pri hod nje kan di di ra li za sred stva Evrop­ske ga kme tij ske ga skla da za raz voj po de že lja. Ob či na na čr tu je, da bo do le ta 2013 pri do bi la 1,5 mio evrov.

IV.­ Tran­sna­ci­o­nal­ni­in­če­zmej­ni­pro­jek­ti

Ob či na Kam nik se ak tiv no vklju ču je v par tner stva evrop ske ga te ri to ri al ne ga so de lo va nja. So de lu je mo v tran sna ci o nal nih kot če zmej nih pro jek tih.

1.­ Pro­jekt­DY­NALP – po ve za nost v Al pah. V okvi ru pro jek ta, ki se je iz va jal v sklo pu pro gra ma In ter­reg III B, smo v ob či ni Kam nik omo go či li de lo va nje eko lo ške trž ni ce, iz de lan je bil ka ta log eko lo ških kme tij v slo ven skem, an gle škem in nem škem je­zi ku, omo go či li smo pre da va nja o zdra vi pre hra ni na osnov nih šo lah ter or ga ni zi ra li ogle de eko lo­ške kme ti je za osnov no šo lo.

2.­ Pro­jekt­zmanjšujemo­CO2­­

V okvi ru pro jek ta, ki po te ka v okvi ru tran sna cio­nal ne ga pro gra ma Ob mo čje Alp, bo do v ob či ni Kam nik po te ka le ne ka te re pi lot ne ak tiv no sti. Pro jekt se ukvar ja z zma njše va njem emi sij CO

2

iz pro me ta in uved bo no vih te hno lo gij za mo bil­nost. S sred stvi te ga pro jek ta bo mo med dru gim iz de la li kon cept pro me ta v Kam ni ški Bis tri ci.

3.­ Pro­jekt­Prisluhnimo­glasu­vasi­ Pro jekt obrav na va raz voj tu ri zma v hri bo vi tih ob­

mo čjih. Del de jav no sti bo po te kal tu di na Ve li ki

pla ni ni. Pro jekt je odo bren v okvi ru pro gra ma Cen tral na Eu ro pa. V pro jek tu so de lu je 9 par tner­jev iz šest ih evrop skih dr žav, med nji mi Cen ter za raz voj Li ti ja kot edi ni slo ven ski par tner. V pri hod­njem le tu bo mo iz sred stev pro jek ta na Ve li ki pla­ni ni po sta vi li oz na če val ne in in for ma tiv ne ta ble, vzpo sta vi li Pa stir sko pot in na da lje va li ak tiv no sti za za šči to tr ni ča.

V.­­ Pro­gra­mi­Evrop­ske­ko­mi­si­je

So de lu je mo v pro gra mih, ki jih ne po sre dno uprav lja Evrop ska ko mi si ja. Eden od njih je pro gram Evro pa za dr žav lja ne, ki po nu ja mož nost fi nan ci ra nja za po bu de po bra te nja mest, ta ko da fi nan ci ra sre ča nja pre bi val­cev in te mat ska po ve zo va nja po bra te nih mest (town twinning). V pre te klih le tih smo bi li uspe šni in smo sred stva v okvi ru te ga pro gra ma že pri do bi li, pri prav­lja mo pa tu di no ve pri ja ve. Vi ši na pri dob lje nih sred stev je od vi sna od šte vi la ude le žen cev do lo če ne pri re di tve in od dol ži ne tra ja nja. Prav ta ko pa smo v 6. okvir nem pro gra mu uspe li pri do bi ti sred stva za pro jekt Fu tu re brid ge (76.000 evrov).

Pov­ze­tek

Ob či na Kam nik je s po mo čjo evrop skih sred stev, ki jih uspe šno pri do bi va iz raz lič nih skla dov, v zad njih le­tih iz pe lja la šte vil ne pro jek te, hkra ti pa in ten ziv no na­da lju je čr pa nje evrop skih sred stev. Evrop ska sred stva so med se da njo fi nan čno, go spo dar sko in so ci al no kri zo po sta la še po mem bnej ša in po tre bnej ša. Ob či­na Kam nik je že do ka za la, da sred stva iz bru selj ske bla gaj ne učin ko vi to čr pa, saj smo bi li uspe šni pri pri­do bi va nju sred stev iz raz lič nih skla dov, kot so Evrop ski sklad za re gi o nal ni raz voj, Evrop ski so ci al ni sklad, Ko­he zij ski sklad, Evrop ski kme tij ski sklad za raz voj po de­že lja ter tu di iz dru gih pro gra mov Evrop ske sku pno sti. Pri prav lja mo raz no vr stne pro jek te, s ka te ri mi lah ko kan di di ra mo na raz lič ne raz pi se že v le tu 2010 oz. v pri hod njih le tih. Sa mo na po dro čju čr pa nja sred stev iz Evrop ske ga kme tij ske ga skla da za raz voj po de že lja ima mo že pri prav lje ne pro jek te, s ka te ri mi bo mo tu di v pri hod nje kan di di ra li za ome nje na sred stva. Na čr tu­je mo, da bo mo do le ta 2013 pri do bi li sred stva v vi ši ni 1,5 mio evrov.

Summary

The Kam nik municipality has in re cent years be en very suc ces sful ha ving car ri ed thro ugh many im por­tant pro jects, thus it has be co me even mo re im por tant to re ce i ve suf fi ci ent Eu ro pe an funds. The municipali­ty has be en suc ces sful in get ting fi nan ci al al lo ca ti­on from va ri o us funds, such as Eu ro pe an Re gi o nal De ve lop ment Fund, Eu ro pe an Agri cul tu ral Gu i dan ce and Gu a ran tee Fund, Co he si on Fund and ot her pro­gram mes within EU. Se ve ral pro jects and do cu ments re la ting to in vi ta ti ons to ten der for 2010 are already in pro gress. So me pro jects in the area of agri cul tu re ha ve yet be en com ple ted the re fo re we are ho ping to ra i se approximately 1,5 mil li on Eu ros by 2013.

Vrt­cev­ni­ni­ko­li­do­volj,­­le­tos­za­če­tek­grad­nje­­OŠ­Fra­na­Al­bre­hta

Po­dro­čje­pred­šol­ske­vzgo­je­v­le­tih­2007­–2010

Do sep tem bra 2007 je po te ka la re dna de jav nost v okvi ru 12 vzgoj no­var stve nih enot VVZ An to na Med ve­da Kam nik, v ka te re je bi lo vklju če nih v pov pre čju 655 otrok. S šol skim le tom 2007/08 je pod okri ljem VVZ A. Med ve da na Ko vi nar ski ce sti od pr la vra ta no va eno ta VVE Sne gu ljči ca z 8 od del ki, ki je omo go či la vklju či tev 130 otrok.

V le tu 2007 so po vzgoj no­var stve nih eno tah po te­ka la na sled nja vzdr že val na de la: pre no va dveh igral nic v VVE Ro žle na No vem tr gu in v VVE Ma vri ca na Du pli ci, ki je s 1. 9. 2007 pre šla iz pol dnev ne ga v ce lo dnev ni pro gram. V eno ti Ke kec v Stra njah so bi le obnov lje ne sa ni ta ri je.

V le tih 2007–2009 so bi la vlo že na pro ra čun ska sred stva tu di v igri šča pri VVZ A. Med ve da. Na bav lje na in mon ti ra na so bi la no va igra la, pe skov ni ki, ko ši in za ščit ne ogra je, za sa je na so bi la dre ve sa. Po zi mi le ta 2007 je pri čel de lo va ti kon ce sij ski vr tec Pet er Pan, ki je v pr vem šol skem le tu v 5 od del kov vklju čil 79 otrok.

V šol skem le tu 2008/09 je imel VVZ A. Med ve da 46 ce lo dnev nih in 1 pol dnev ni od de lek, kon ce sij ski vr tec Pet er Pan pa 6 od del kov pred šol ske vzgo je. S šol skim le tom 2009/10 je v VVZ A. Med ve da obli ko va­nih 48 ce lo dnev nih in 1 pol dnev ni od de lek pred šol ske vzgo je in var stva. Od te ga je 16 od del kov pr ve ga, 29 od del kov dru ge ga sta ro stne ga ob dob ja ter 4 kom bi ni­ra ni od del ki (pr ve ga in dru ge ga sta ro stne ga ob dob ja). V od del ke pred šol ske vzgo je je v skla du z za ko nom o vrt cih vklju če no naj vi šje še do pu stno šte vi lo otrok.

Iz ha ja joč iz ve li kih po treb po vklju či tvi otrok v vr tec, je v le tu 2008 ob či na Kam nik za če la adap ta ci jo na­sled njih ka pa ci tet: VVE Son ček v Šmar ci – pri dob ljen je bil 1 od de lek za I. sta ro stno sku pi no, VVE Ke kec v Stra njah – pri dob ljen je bil 1 od de lek za I. sta ro stno sku pi no, VVE Pe de njped – eno ta je bi la s šol skim le­tom 2008/09 pri prav lje na za spre jem ce lo dnev ne ga od del ka 3–6­let ni kov, VVE Pe str na – pri dob ljen je bil 1 od de lek za I. sta ro stno sku pi no. Gle de na pre no vo ob­sto je čih ka pa ci tet v okvi ru za vo da in na pod la gi po treb po vklju či tvi naj mlaj ših otrok v vr tec je za vod gle de na šol sko le to 2007/08 po ve čal šte vi lo od del kov I. sta ro­stne sku pi ne za 4, zma njšal šte vi lo od del kov II. sta ro­stne sku pi ne in šte vi lo pol dnev nih od del kov.

V po let nih me se cih le ta 2009 je bil na pod la gi po­dat kov o za vr nje nih otro cih nak na dno pre u re jen več­na men ski pro stor v VVE Tin ka ra na Ba kov ni ku v igral­ni co za pol dnev ni od de lek, ki je do slej de lo val v okvi ru VVE Son ček v Šmar ci. V VVE Son ček je bi la igral ni ca pol dnev ne ga pro gra ma pre u re je na za po tre be vklju či­tve otrok II. sta ro stne ga ob dob ja. Prav ta ko je bi la v VVE Pe str na igral ni ca I. sta ro stne ga ob dob ja pre u re je­na v igral ni co za kom bi ni ra ni od de lek pr ve ga in dru ge­ga sta ro stne ga ob dob ja. Na Du pli ci je bi la adap ti ra na šol ska učil ni ca za vklju či tev II. sta ro stne sku pi ne.

Na pod la gi ome nje nih po se gov je bi lo v zad njih dveh le tih do dat no vklju če nih oko li 70 otrok. Od za čet­ka le ta 2007, ko je bil od prt kon ce sij ski vr tec na Can­kar je vi ce sti in na to eno ta Sne gu ljči ca v okvi ru VVZ A. Med ve da, pa do šol ske ga le ta 2009/10 je bi lo v ob či ni Kam nik na no vo za go tov lje nih 314 mest v vrt cih.

Od le ta 2009 na me nja ob či na Kam nik iz pro ra ču na sred stva za po let ne re zer va ci je za otro ke, za ka te re je po ve ljav nih pred pi sih pri stoj na kri ti del ce ne pro gra ma vrt ca. Za ome nje ne otro ke se v ča su med 15. ju ni jem in 15. sep tem brom te ko če ga le ta pod po go jem, da je otrok 30 dni ne pre ki nje no od so ten iz vrt ca, za čas vna­prej jav lje ne od sot no sti obra ču na po lo vi čen zne sek si cer do lo če ne ga pla čil ne ga raz re da. Ob či na Kam nik za go tav lja tu di sred stva za do dat ne de jav no sti VVZ A. Med ve da, ki so na pod la gi let ne ga de lov ne ga na čr ta za vo da na me nje ne otro kom, ki ni so vklju če ni v vr tec: od del ki ci ci ba no vih uric za otro ke od 4. do 5. le ta in pro gram za star še in otro ke v sta ro sti od 1. le ta do 2,5 let, vo den po na če lih pe da go gi ke Mon tes so ri. Od le ta 2009 da lje se iz pro ra ču na ob či ne Kam nik na me nja en krat na po moč ob roj stvu otro ka.

V le tu 2010 ob či na na čr tu je od pr tje no ve ga 5­od­del čne ga vrt ca kot pri zi dek k OŠ 27. ju lij, ki bo v svo­je pro sto re spre jel 80 otrok. Od pr tje vrt ca se na čr tu je sep tem bra 2010. Vlo že na je vsa po tre bna do ku men­ta ci ja za pri do bi tev grad be ne ga do vo lje nja za grad njo 10­od del čne ga kon ce sij ske ga vrt ca na Pe ro vem. Ob či­na na čr tu je v mar cu ob ja vo raz pi sa za do de li tev kon­ce si je, od pr tje vrt ca, ki bo v svo je pro sto re spre jel do 220 otrok, pa se na čr tu je v je sen skih me se cih 2010.

Po­dro­čje­osnov­no­šol­ske­ga­izo­bra­že­va­nja­v­le­tih­2007–2010

Ob či na Kam nik tu di v zad njih le tih na me nja sred­stva za nad stan dar dno lo go ped sko de jav nost, ki se iz va ja v osnov nih šo lah in vrt cu. Po leg te ga so fi nan­ci ra zim sko šo lo v na ra vi za učen ce iz ob či ne Kam nik ter var stvo vo za čev OŠ Šmar tno v Tu hi nju, kjer se vo zi ve li ka ve či na otrok. Do dat no, kot nad stan dard, za go­tav lja tu di sred stva za pla čo uči te lja ci ter in di a to nič ne har mo ni ke v Glas be ni šo li, kot za kon sko ob vez nost pa sred stva za ma te ri al ne stro ške šol, te ko če vzdr že va nje in na kup osnov nih sred stev kot tu di za ra ču nal ni ško opre mo, tek mo va nja in pri re di tve ter med na ro dno so­de lo va nje kam ni ških šol. V skla du z za ko nom o osnov­ni šo li ob či na za go tav lja tu di sred stva za re dne pre vo ze šo lo ob vez nih otrok, po god be no na pod la gi ob čin ske ga pra vil ni ka so fi nan ci ra štu dent ske in di ja ške vo zov ni ce ter na me nja en krat ne po mo či za štu dij (v zad njih le tih naj več za štu dij v tu ji ni).

V le tih 2007–2009 je ob či na Kam nik so fi nan ci ra­la po čit ni ško var stvo otrok za pr vo tri a do kam ni ških osnov nih šol. Pro gram je bil iz ve den pod okri ljem Mla­din ske ga cen tra Ko tlov ni ca Kam nik v pro sto rih OŠ To­ma Brej ca.

V le tu 2009 je ob či na fi nan čno pod pr la ta bor za na­dar je ne otro ke kam ni ških osnov nih šol, ki je po te kal v Sno vi ku in se ga je ude le ži lo 36 učen cev.

V okvi ru vzdr že val nih del pri šo lah so bi le v le tu 2007 sa ni ra ne sa ni ta ri je na tri bu nah te lo va dni ce OŠ Ma ri je Ve re, pri POŠ Mot nik so bi la za me nja na ok na, no tra­nje in zu na nje oken ske po li ce in vho dna vra ta. Po leg

Budnarjeva muzejska hiša v Palovčah je dobila novo streho, obnovljena je bila tudi črna kuhinja, september 2009.

26

Kam

nik

– se

danj

ost i

n pr

ihod

nost

27

Kam

nik

– se

danj

ost i

n pr

ihod

nost

ple ska nja vseh pro sto rov je bil pri ome nje ni po druž ni ci obnov ljen tu di par ket, za me nja ne so bi le tal ne oblo ge v avli in na sto pni ščih. Pri OŠ T. Brej ca so bi la iz ve de na de la za pre pla sti tev igri šča z no vo asfal tno pre vle ko, re kon stru i ra na sto ja la za ko šar ko, na me šče ne so bi le no ve ta ble in ko ši ter po stav lje na ogra ja oko li igri šča. V le tu 2007 je bi lo v so de lo va nju s KS Čr na ure je no igri­šče za po tre be pr ve tri a de pri POŠ Gozd. Pro ra čun ska sred stva pa so bi la za go tov lje na tu di za opre mo igri šča pri POŠ Nev lje.

V po let nih me se cih 2008 je ob či no Kam nik moč­no pri za de lo ne ur je, ki je pov zro či lo ve li ko ško de tu di na stav bah osnov nih šol, zla sti OŠ Ma ri je Ve re in POŠ Tu nji ce. V tem le tu je OŠ Ma ri je Ve re po leg od pra ve po sle dic ne ur ja mo ra la s po mo čjo ob či ne Kam nik in­ter ven tno sa ni ra ti tu di ka na li za ci jo v gar de ro bah in te­lo va dni ci.

V le tu 2007 sta bi li iz de la ni dve va ri an ti o mož no sti ume sti tve v pro stor špor tnih in dru gih po vr šin za po­tre be iz ved be pro gra ma špor tne vzgo je OŠ Šmar tno v Tu hi nju.

Le ta 2008 sta bi la pri ome nje ni šo li iz de la na otro­ško igri šče za pr vo tri a do in par ki ri šče, v le tu 2009 pa iz ve de na ure di tev zu na njih po vr šin v pr vi fa zi s pre sta­vi tvi jo in šta la cij, iz ved bo opor nih zid cev ob atlet ski ste­zi in učil ni ci na pro stem ter otro škem igri šču kot tu di ure di tev za trav lje nih po vr šin.

Le ta 2008 in 2009 je ob či na na me ni la sred stva za obno vo par ke ta v OŠ Šmar tno. V le tu 2008 je bi la pri POŠ Mot nik sa ni ra na ko tlov ni ca, v le tu 2009, ko je ome nje na po druž ni ca praz no va la 120­let ni co šol stva v Mot ni ku, sta bi li na POŠ Mot nik sa ni ra na stre ha in po ple ska na fa sa da. Sred stva iz pro ra ču na so bi la na­me nje na tu di za ža lu zi je za ok na, za ščit no mre žo in stre lo vo dno na pra vo.

V okvi ru ve čjih in ve sti cij bo mo v le tu 2010 na da­lje va li z ure ja njem šol skih po vr šin pri osnov ni šo li v Šmar tnem, za kar smo pri do bi li ne po vrat na sred stva Fun da ci je za šport v vi ši ni 30.000 evrov.

UN­K9­šo­le­–­re­kon­struk­ci­ja,­pri­zi­da­va­in­no­vo­grad­nja­OŠ­Fra­na­Al­bre­hta­in­OŠ­To­ma­Brej­ca

V le tu 2007 je bi la na osno vi štu di je o iz ved lji vo sti grad nje dveh šol v ob mo čju UN­K9 – šo le iz de la na pro­jek tna na lo ga. V le tu 2008 je bil iz ve den jav ni na te čaj, fi nan čna sred stva pa so bi la v tem le tu kot tu di v le tu 2009 pre ne se na na po se bno pro ra čun sko po stav ko – sklad za grad njo šol (OŠ T. Brej ca in OŠ F. Al bre hta).

V mar cu 2010 bo ob čin ski svet obrav na val Ob čin­ski po dro bni pro stor ski na črt (OPPN) K9 – šo le del ter pred sta vi tev DIP­a (do ku ment iden ti fi ka ci je in ve sti cij­ske ga pro jek ta), v na da lje va nju le ta pa bo iz ve den raz­pis za iz ved bo del za OŠ Fra na Al bre hta in za če la se bo grad nja, ki bo po na čr tih za klju če na ko nec le ta 2011.

Cilj­ in­ve­sti­ci­je pri no vo grad nji OŠ­Fra­na­Al­bre­hta je za go to vi ti šol ske pro sto re nor ma tiv nih ve li ko sti, v ka te rih bo lah ko po te ka lo ne mo te no in kva li tet no iz­va ja nje po u ka. No vi pro sto ri z ure je no oko li co bo do otro kom, uči te ljem in osta lim kra ja nom za go tav lja li tu di pri jet no, fun kci o nal no, kva li tet no in vzdr žlji vo ter var no šol sko oko lje. Eden od ci ljev je tu di iz bo ljša nje pro met nih ra zmer.

K ob sto je či OŠ­To­ma­Brej­ca bo sta zgra je na nov pri­zi dek in te lo va dni ca. Del ob sto je če ga ob jek ta se po­ru ši in na re di no vi pri zi dek, ki bo po ve čal ka pa ci te te ob sto je če šo le.

Z­in­ve­sti­ci­jo­ob­či­na­prav­ta­ko­že­li­vsem učen cem in pe da go gom za go to vi ti čim bo ljše ra zme re ter vse po tre bne pro sto re za ne mo te no iz va ja nje de vet let ne­

Novi oddelek v enoti Mavrica na OŠ Marije Vere na Duplici, september 2009

Novo otroško igrišče in igrišče na mivki ob OŠ Stranje, oktober 2008. Foto: Nina Klisarič.

Urejanje zunanjega šolskega igrišča ob OŠ Šmartno, novem­ber 2009

ga osnov no šol ske ga pro gra ma. Po leg ti stih, ki so na­me nje ni uč ne mu pro ce su, je po tre bno za go to vi ti tu di sprem lja jo če šol ske pro sto re, ka mor so di jo ka bi ne ti za uči te lje, do dat ne učil ni ce, stro kov na knjiž ni ca, itd.

Ve­čje­in­ve­sti­ci­je­na­po­dro­čju­kul­tu­re­v­ob­dob­ju­2007–2010

Prav vsa ka lo kal na sku pnost se za ve da, ka ko po­mem ben člen v ve ri gi ce lot ne sku pno sti so kul tur na druš tva, ki ohra nja jo živ lje nje in ak tiv no sti na po de že­lju. Ob či na Kam nik za to v pro ra ču nu na me nja kar ne­kaj sred stev za po dro čje kul tu re, med ka te ra ne so di sa mo so fi nan ci ra nje pro gra mov, tem več tu di so fi nan­ci ra nje in ve sti cij za kul tur ne do mo ve in ob jek te, ki so kul tur ne ga po me na za Kam nik.

V le tu 2007 je bi la obnov lje na stre ha na Ma le še­vi ga le ri ji, ki je pod okri ljem Me dob čin ske ga mu ze ja Kam nik. V kul tur nem hra mu Kam ni ka, v Do mu kul tu­re, so bi la iz ve de na naj nuj nej ša de la na do tra ja ni vo­do vo dni na pe lja vi v klet nih pro sto rih in dru ga ma njša vzdr že val na de la.

Sred stva iz pro ra ču na ob či ne so bi la na me nje na tu­di za ure di tev Let ne ga gle da li šča Šmar tno, ki naj bi po sto po ma po sta lo cen ter za po let ne pri re di tve v Tu­hinj ski do li ni.

Da ima ob či na po sluh za druš tva in nji ho vo de lo va­nje, do ka zu je jo tu di re dne obno ve kul tur nih do mov, ki so fi nan ci ra ne iz pro ra čun skih sred stev. Obno vi tve na de la so po te ka la v KD Šmar ca, KD La ze, KD Go dič, KD Pod gor je, KD Mot nik. Skrb za kul tur ne do mo ve se bo

28

Kam

nik

– se

danj

ost i

n pr

ihod

nost

29

Kam

nik

– se

danj

ost i

n pr

ihod

nost

314 mest v vrt cih v ob či ni Kam nik. Re dna vzdr že val na de la ter ma njše in ve sti ci je so vse sko zi po te ka li v po sa­mez nih eno tah VVZ An to na Med ve da.

V le tu 2007 je bi la na osno vi štu di je o iz ved lji vo sti grad nje dveh osnov nih šol na ob mo čju UN­K9 – šo le iz de la na pro jek tna na lo ga. V le tu 2008 je bil iz ve den jav ni na te čaj UN­K9 – šo le, fi nan čna sred stva pa so bi la v tem le tu kot tu di v le tu 2009 pre ne se na na po­se ben pro ra čun ski sklad za grad njo šol (OŠ T. Brej ca in OŠ F. Al bre hta), ki je bil do kon ca le ta 2009 vi sok 4,5 mi li jo na evrov, v le tu 2010 pa so pred vi de na še do dat­na sred stva v vi ši ni 1,5 mi li jo na evrov.

Vsa ka lo kal na sku pnost se za ve da po mem bne vlo­ge kul tur nih druš tev v ce lot ni sku pno sti, ki pri po mo­re jo k ohra nja nju živ lje nja in ak tiv no sti na po de že lju. Ob či na Kam nik za to v pro ra ču nu vsa ko le to na me nja vi so ka sred stva za po dro čje kul tu re, med ka te ra ne so di zgolj so fi nan ci ra nje pro gra mov, tem več tu di so fi­nan ci ra nje in ve sti cij za kul tur ne do mo ve ter ob jek te, ki so kul tur ne ga po me na za Kam nik. V le tu 2009 so po te ka le ve čje in ve sti ci je pri obno vi Pre skar je ve pa stir­ske baj te na Ve li ki pla ni ni in Bu dnar je ve mu zej ske hi še v Pa lov čah, za kar je ob či na pri do bi la tu di ne po vrat na evrop ska sred stva.

Vse sko zi so se na da lje va le in ve sti ci je ter ve čja in ve­sti cij sko­vzdr že val na de la na zu na njih špor tnih ob jek­tih v ob či ni, prav ta ko ma njše in ve čje in ve sti ci je na no­tra njih in zu na njih špor tnih igri ščih v osnov nih šo lah.

Summary

Sin ce the ope ning of the new concessionary nurs­ery scho ol in Can kar je va Stre et with a di slo ca ted unit Sne gu ljči ca as a part of VVZ A. Med ve da in 2007, the re ha ve be en 314 new ope nings in nursery scho­ols in the municipality of Kam nik. In ad di ti on, nu me­ro us con struc ti on works and mi nor in ves tments ha ve constantly be en in pro gress in all units of VVZ An to na Med ve da.

In 2007 we had a re se arch pro ject car ri ed out, examining the op por tu ni ti es and op ti ons for the con­struc ti on of two new elementary scho ols within the UN­K9 area. In 2008 we put up a call for com pe ti ti ve ten ders for UN­K9 scho ols. We ga i ned fi nan ci al me ans that ha ve la ter be en tran sfer red to a spe ci al budge­tary fund for To mo Brej c and Fra n Al bre ht elementary schools. In 2009, 4.5 mil li on Eu ros were gat he red and fur ther 1.5 mil li on Eu ros are an ti ci pa ted in 2010.

Each lo cal community is aware of the ro le of the cul­tu ral so ci e ti es, which are an im por tant con tri bu tor to the pre ser va ti on of so ci al li fe and activity in the ru ral are as. The municipality of Kam nik is the re fo re ea ger to ear mark funds for the de ve lop ment of cul tu re in ru­ral re gi ons by co­fi nan cing pro gram mes and in ve sting in the de ve lop ment of cul tu ral in fras truc tu re im por­tant for Kam nik. In 2009 the municipality of Kam nik ga i ned Eu ro pe an funds, which were pro vi ded for the re sto ra ti on of the Preskar’s herd sman cot ta ge on Ve li­ka pla ni na and Budnar’s ho u se mu se um in Pa lov če.

Mo re o ver, se ve ral in ves tments and ma in te nan ce works ha ve continuously be en car ri ed out in sports fa­ci li ti es, and in do or and out do or scho ol playgrounds.

Ce­ste,­mo­sto­vi,­vo­do­vo­di­…­jav­ne­go­spo­dar­ske­služ­be­–­ni­ko­li­do­volj­de­nar­ja

In­ve­sti­ci­je­in­pro­jek­ti­v­ob­dob­ju­2007–2010

Lo­kal­ni­ener­get­ski­kon­ceptV skla du z do lo či li Ener get ske ga za ko na (EZ­UPB2,

Ur. l. RS, št. 27/2007 in 70/2008) mo ra lo kal na sku­pnost spre je ti lo kal ni ener get ski kon cept naj poz ne­je do 1. ja nu ar ja 2011. Do se da nji raz voj ener ge ti ke v ob či ni Kam nik se je iz va jal v skla du z Ener get skim kon cep tom, ki je bil iz de lan v le tu 1993. Glav na usme­ri tev je bi la grad nja pli no vo dne ga omre žja. V zad njih le tih se je za ko no da ja na po dro čju ener ge ti ke pre cej spre me ni la. Če da lje bolj po mem bno je iz va ja nje ukre­pov učin ko vi te ra be ener gi je in iz ra be obnov lji vih vi rov ener gi je. Ob či na Kam nik je v le tu 2009 pri sto pi la k iz­de la vi no ve ga lo kal ne ga ener get ske ga kon cep ta. Za­ra di za htev no sti bo pro jekt iz de lan v dveh le tih. V le tu 2010 sta pred vi de na tu di obrav na va in spre jem lo kal­ne ga ener get ske ga kon cep ta na ob čin skem sve tu. V ce lo ten pro jekt bo ob či na vlo ži la sko raj 60.000 evrov pro ra čun skih sred stev.

Ure­di­tve­in­vzdr­že­va­nje­otro­ških­igriščNo­vo­špor­tno­in­otro­ško­igri­šče­v­Pod­gor­ju, ki se

je za če lo gra di ti v le tu 2006, je bi lo do kon ča no le ta 2008. Za ra di kon fi gu ra ci je te re na je bi la in ve sti ci ja fi­nan čno za htev na. Za grad be na in obrt ni ška de la ter opre mo otro ške ga igri šča z igra li je bi lo v le tu 2006 iz pro ra ču na na me nje nih 8.000 evrov, na sled nje le to 2007 27.000 evrov, v le tu 2008 pa 6.000 evrov pro ra­čun skih sred stev.

V le tu 2008 je bi lo te me lji to obnov­lje­no­ otro­ško­igri­šče­ na­ Klav­či­če­vi. Od stra nje na so bi la sta ra do­tra ja na igra la, ne ka te ra še upo ra bna igra la so bi la pre ple ska na. Pred na me sti tvi jo no vih in obnov lje nih sta rih igral ter osta le opre me so bi le ure je ne pe šče ne pod la ge, ogra je ne z ro bni ki, med po sa mez ni mi igra li so bi le ure je ne pe šče ne po ti ter ma njše ze le ne po vr­ši ne. V ce lot no obno vo igri šča je bi lo vlo že nih sko raj 36.000 evrov pro ra čun skih sred stev.

Otro­ško­ igri­šče­v­sta­no­vanj­ski­so­se­ski­Zi­ko­va je bi lo obnov lje no v le tu 2009. Ob sto je ča po ško do va na in do tra ja na žič na ogra ja je bi la za me nja na z no vo, vi šjo in moč nej šo mre žo iz je kle nih po cin ka nih pa lic, pre kri tih s po li e str skim pla stič nim na no som. Ne kaj do­tra ja nih igral je bi lo od stra nje nih, na me šče na so bi la no va. V obno vo otro ške ga igri šča je ob či na vlo ži la do­brih 20.000 evrov pro ra čun skih sred stev.

V le tu 2009 so bi la v pro ra ču nu za go tov lje na sred­stva v vi ši ni 10.000 evrov za ure di tev no­ve­ga­otro­ške­ga­igri­šča­v­so­se­ski­B­8­Zgor­nje­Pe­ro­vo. To bo na ob­mo čju kra jev ne sku pno sti No vi trg pr vo otro ško igri šče od pr te ga ti pa. Mon ta ža igral in osta le opre me, ki je bi la iz de la na v le tu 2009, bo iz ve de na po kon ča nih grad be no­obrt ni ških de lih spo mla di 2010.

na da lje va la, saj je ob či na sa mo v le tu 2009 za obno vo kul tur nih do mov na me ni la oko li 70.000 evrov pro ra­čun skih sred stev.

V le tu 2010 smo pri če li z obno vi tve ni mi de li v kul­tur nem do mu na La zah, ki ga bo mo ura dno od pr li ob ob čin skem praz ni ku v za čet ku apri la. Obno vi tve na de­la po te ka jo v kul tur nem do mu v Mot ni ku, sred stva pa smo v le tu 2010 na me ni li tu di za obno vo kul tur ne ga do ma v Špi ta li ču ter v Šmar tnem.

Za me nja va sko del na Pre skar je vi baj ti na Ve li ki pla­ni ni ter za me nja va sko del in obno va stro pa čr ne ku­hi nje v Bu dnar je vi mu zej ski hi ši v Zgor njih Pa lov čah sta lep do kaz, da že li mo ohra nja ti kul tur no de di šči no. Bu dnar je va hi ša je raz gla še na za kul tur ni spo me nik lo kal ne ga po me na in je v la sti ob či ne. Za obno vo Bu­dnar je ve hi še je ob či na kan di di ra la na raz pis Mi ni str­stva za kme tij stvo, goz dar stvo in pre hra no, kjer smo pri do bi li ne po vrat na sred stva v vi ši ni 50 % vre dno sti in ve sti ci je.

Ne sme mo po za bi ti na­ »sta­ro­ me­stno­ je­dro«­ ozi­ro­ma­ na­ re­vi­ta­li­za­ci­jo­ sta­re­ga­ me­stne­ga­ je­dra. Že v pr vi po lo vi ci le ta 2009 smo ure di li del po ti do Ve ro­ni ki ne ga por ta la na Ma lem gra du, v dru gi po lo vi ci le ta pa tu di do stop s Šut ne. Ma li grad, kjer sto ji zna me ni ta ro mar ska ka pe la in del no obnov ljen re ne san čni sto lp, ki je vča sih slu žil kot del ob zi dja, pri vab lja obi sko val ce v vseh let nih ča sih. Nek da nji graj ski hrib vse po go ste je slu ži kot pri re di tve ni pro stor, kjer se v po let nih me se­cih zvr sti kar ne kaj od mev nih pri re di tev (Sred nje ve ški dne vi, fe sti val Kam fest, itd.). Ob či na je v zad njih le tih na Ma lem gra du opra vi la kar ne kaj obno vi tve nih po se­gov. Za ure di tev do sto pa na Ma li grad je iz pro ra čun­skih sred stev na me ni la sla bih 80.000 evrov.

Za do dat ni ka men ček v mo za i ku re vi ta li za ci je sta­re ga me stne ga je dra skr bi ob jekt Ka var na Ve ro ni ka, ki prav ta ko so di med kul tur ne spo me ni ke lo kal ne ga po me na. Ob či na je za pro­jekt­obno­ve­te­ra­se­Ga­le­ri­je­Ve­ro­ni­ka v le tu 2009 pri do bi la mne nje in so gla sje Za vo da za var stvo kul tur ne de di šči ne, in ve sti ci ja pa je zna ša la do brih 43.500 evrov. Že li mo in ver ja me mo, da bo mo ko rak za ko ra kom pre no vi li ce lot ni ob jekt. Osnov no vo di lo ob či ne pri pro jek tih in in ve sti ci jah »re­vi ta li za ci je sta re ga me stne ga je dra« je, da po nov no pri do bi na ve lja vi, ki mu po umet no stnoz go do vin skih kva li te tah tu di pri pa da.

Ne po vrat na sred stva iz Evrop ske ga kme tij ske ga skla da za raz voj po de že lja v vi ši ni 40 % ce lot ne in ve­sti ci je, kar zna ša do brih 38.500 evrov, je ob či na uspe­la pri do bi ti tu di za obno vo kul tur ne ga do ma v Šmar­ci, kjer je v za čet ku le ta 2010 od pr la vra ta kra jev na knjiž ni ca. Na no vo ure je na in ve čja knjiž ni ca omo go ča kra ja nom Šmar ce po go je za za do vo lje va nje izo bra že­val nih, kul tur nih in spro sti tve nih po treb. Hkra ti po me ni po so do bi tev ob sto je čih po vr šin knjiž ni ce in pri do bi tev no vih, ve čjih pro sto rov pot do re a li za ci je ci ljev ob či ne za so do ben raz voj knjiž ni ce.

In­ve­sti­ci­je­in­ve­čja­in­ve­sti­cij­sko­vzdr­že­val­na­de­la­na­špor­tnih­ob­jek­tih

Na črt na vla ga nja v po so do bi tev ba ze na Pod Skal co se iz va ja jo že od le ta 2004. V le tu 2009 so bi le pr vič po 57 le tih v či stil nem ba ze nu za me nja ne li to že lez ne ce vi in šo be, kar za go tav lja ka ko vost ko pal ne vo de, ki je za kon sko pred pi sa na. Ob tem so po te ka la vzdr že­val na de la tu di na otro škem ba ze nu.

Vsa ko let na vzdr že val na de la na olim pij skem ba ze­nu, ki pred stav lja osred nji špor tni ob jekt, za go tav lja jo, da se kam ni ški ba zen vsa ko le to uvr šča ve dno vi šje na les tvi ci slo ven skih od pr tih ko pa lišč. Na re je ne so bi­le iz bo ljša ve na vsto pnih ba ze nih in WC­jih, pre nov ljen je bil zi da ni ob jekt in po stav ljen nad stre šek pri go stin­skem lo ka lu, po prav lje na je bi la stre ha na po slov ni in vho dni zgrad bi, za me nja na ogra ja in le se ni de li tri bun ter na me šče ne za ščit ne mre že. Po skr be li smo za za go­to vi tev pla val nih prog in re še val nih pa sov, gar de ro bnih oma ric in ka bin za po tre be špor tni kov.

Na od boj kar skem igri šču Pod ska lo smo več na men­sko igri šče pre pla sti li z asfal tom, po stav lje na je bi la ogra ja in špor tno oro dje. Na pod stre šju ke glji šča ob Sta di o nu pri ja telj stva v Me ki njah je bi lo ure je no so­do bno strel sko in lo kos trel sko stre li šče. V ser vi snem ob jek tu ob sta di o nu, ki ga upo rab lja No go met ni klub Kam nik, pa je bi lo adap ti ra no pri tli čje. Oprav lje na so bi la grad be no­obrt ni ška de la in ku plje na opre ma v gar­de ro bah.

Ure je no je bi lo špor tno igri šče na Lo kah, ure ja jo pa se tu di špor tno igri šče na Zi ko vi uli ci ter gar de ro be pri špor tnem igri šču v Zgor njem Tu hi nju.

Pov­ze­tek

Na po dro čju pred šol ske vzgo je je bi lo od le ta 2007, ko je bil od prt kon ce sij ski vr tec na Can kar je vi ce sti in na to eno ta Sne gu ljči ca v okvi ru VVZ A. Med ve da, do za čet ka šol ske ga le ta 2009/10 na no vo za go tov lje nih

V letu 2009 smo uredili dostop na Mali grad s strani Glav ne­ga trga in Šutne.

30

Kam

nik

– se

danj

ost i

n pr

ihod

nost

31

Kam

nik

– se

danj

ost i

n pr

ihod

nost

Na­ra­vo­slov­na­uč­na­pot­Sta­ri­grad­Pro jekt ure di tve na ra vo slov ne uč ne po ti Sta ri grad

se je za čel iz va ja ti v le tu 2006. V so de lo va nju s pred­stav ni ki Za vo da za goz do ve KE Kam nik, kam ni ških osnov nih šol ter VVZ An to na Med ve da je bi la pri prav­lje na vse bin ska za sno va uč ne po ti, spe lja ne po šir šem ob mo čju Sta re ga gra du. Sta ro graj ski hrib nu di obi lo mož no sti za spoz na va nje in opa zo va nje na rav nih le pot ži ve in ne ži ve na ra ve: bo ga to in raz no li ko ras tje, iz vir po toč ka, goz dne ži va li itd. Ob uč ni po ti, ki se zač ne pri To ma no vi li pi v No vem tr gu (nad Zdrav stve nim do­mom) in po te ka po goz dnih po teh ter se mi mo Sta re­ga gra du spu sti do le po ure je ne ga vr ta mlin čkov, na to pa do za ključ ne toč ke ob kam ni ški ob voz ni ci, so bi le v le tu 2007 na me šče ne in for ma tiv ne in oz na če val ne ta ble, ki oz na ču je jo dva najst zna čil nih točk. Le to ka­sne je je bil iz de lan vo dnik po uč ni po ti, v ka te rem so po dro bno opi sa ne na rav ne zna me ni to sti, na ka te re opo zar ja jo oz na če val ne ta ble na po sa mez nih toč kah. V ce lo ten pro jekt je bi lo vlo že nih 9.200 evrov pro ra­čun skih sred stev.

In­ve­sti­ci­je­v­ce­stno­in­fras­truk­tu­roNa pod la gi za ko na o jav nih ce stah, za ko na o var no­

sti v ce stnem pro me tu in odlo ka o ob čin skih ce stah se je iz va ja lo re dno vzdr že va nje lo kal nih cest, ne ka­te go ri zi ra nih jav nih pro met nih po vr šin, me te or ne ka­na li za ci je, par kov in na sa dov, či šče nje jav nih po vr šin, po ko pa li šča, kra si tev me sta, zim ska ak ci ja, ure ja nje že lez ni ških pre ho dov in pro met ne sig na li za ci je, sa na­ci ja ele men tar nih ne sreč.

Na ce stnem po dro čju, ki vklju ču je no vo grad nje ali mo der ni za ci jo po sa mez nih cest ta ko lo kal nih kot dru­gih, so bi le iz ve de ne na sled nje in ve sti ci je:Le­to­1995­

449.991 evrov ali 5.375 me trov no ve ga asfal ta. Ve­čja po se ga sta bi la na Šut ni in na lo kal ni ce sti Vol čji Po tok–Ra dom lje.

Le­to­1996143.750 evrov ali 11.049 me trov no ve ga asfal ta,

od te ga je bi la več kot po lo vi ca so fi nan ci ra na iz raz lič­nih re pu bli ških skla dov.

Le­to­1997460.583 evrov ali 9.759 me trov no ve ga asfal ta, so­

u de le žba dr žav nih sred stev. Ve čja po se ga: kro ži šče v Pod gor ju, no va brv pri Uto ku.

Le­to­1998375.000 evrov ali 3.710 me trov no ve ga asfal ta.

Le­to­19991,174.208 evrov ali 5.230 me trov no ve ga asfal ta.

Ve čji po se gi: most čez Kam ni ško Bis tri co – Ma is tro va uli ca, od pra va po sle dic ele men tar nih ne sreč.

Le­to­2000452.012 evrov ali 8.180 me trov no ve ga asfal ta. Ve­

čji po se gi: re kon struk ci ja ce ste sko zi Stra nje, od pra va po sle dic ele men tar nih ne sreč.

Le­to­2001469.891 evrov ali 6.800 me trov no ve ga asfal ta.

Ve čji po se gi: re kon struk ci ja ce ste sko zi Stra nje, so fi­nan ci ra nje že lez ni ških pre ho dov, od pra va posledic ele­men tar nih ne sreč.

Le­to­2002561.525 evrov ali 4.749 me trov no ve ga asfal ta.

Ve čji po se gi: so fi nan ci ra nje že lez ni ške ga pre ho da na Ale šev če vi, se ma for pri Mer ca tor ju, od pra va po sle dic vo dne uj me.

Le­to­20031,254.983 evrov ali 7.776 me trov no ve ga asfal ta.

Ve čji po se gi: se ma for pri Sve til ni ku, ce sta na Sta ri grad.

Le­to­20041,925.458 evrov ali 6.970 me trov no ve ga asfal ta.

Ve čji po se gi: so fi nan ci ra nje že lez ni ške ga pre ho da na Ek sler je vi, re kon struk ci ja ce ste Go dič–Sta ho vi ca, Us­njar ski most, se ma for na Du pli ci, par ki ri šče na Gro har­je vi.

Le­to­20051,499.958 evrov ali 6.314 me trov no ve ga asfal ta.

Ve čji po se gi: se ma for na Vrh po lju, par ki ri šče na uli ci Ma ti je Blej ca, so fi nan ci ra nje že lez ni ških pre ho dov, re­kon struk ci ja kri ži šča Ljub ljan ska–Kranj ska, ure di tev jav nih par ki rišč v me stnem sre di šču, pro met na štu di­ja.

Le­to­20061,236.561 evrov ali 4.550 me trov no ve ga asfal ta.

Ve čji po se gi: opor ni zid ob Kam ni ški Bis tri ci na po ve­zo val nem pa su Ma is tro va–Šol ska, ho dnik za pe šce v Šmar ci in av to bu sno po sta ja li šče, re kon struk ci ja ce ste v Vol čjem Po to ku, re kon struk ci ja Ljub ljan ske ce ste na od se ku Sve til nik–Mer ca tor.

Le­to­20072,198.978 evrov ali 10.375 me trov no ve ga asfal ta.

Ve čji po se gi: re kon struk ci ja ce ste v Šmar ci – Steg ne, ure di tev ploč ni kov v cen tru, re kon struk ci ja ce ste Mot­nik–Vr he–Sro bot no, grad nja In dus trij ske ce ste s kro ži­ščem, re kon struk ci ja ce ste na Ste le to vi uli ci, od pra va po sle dic ele men tar nih ne sreč.

Le­to­20083,670.507 evrov ali 3.670 me trov no ve ga asfal ta.

Ve čji po se gi: re kon struk ci ja ob voz ne ce ste R1­225 od Šol ske do Can kar je ve ce ste, par ki ri šče na Klav či če vi uli ci, re kon struk ci ja ce ste do Zdra vil ne ga ga ja Tu nji ce, grad nja ko mu nal ne in fras truk tu re na ob mo čju B8 Zg. Pe ro vo – Do bra va, od pra va po sle dic ele men tar nih ne­sreč.

Le­to­20093,330.226 evrov ali 4.400 me trov no ve ga asfal ta.

Ve čji po se gi: grad nja lo kal ne po ve zo val ne ce ste B31 Ljub ljan ska ce sta–kam ni ška ob voz ni ca, re kon struk ci­ja ce ste do Zdra vil ne ga ga ja Tu nji ce, ure ja nje var nih šol skih po ti, se ma fo ri za ci ja kri ži šča Ljub ljan ska–Kranj­ska, ure di tev pri pu stov na lo kal ni ce sti Ko lo vec in od­pra va po sle dic ele men tar nih ne sreč.

Le­to­2010*­–­v­na­čr­tu4,243.850 evrov ali 4.750 me trov no ve ga asfal ta.

Ve čji po se gi: ure di tev lo kal ne ce ste Pod gor je, re kon­struk ci ja lo kal ne ce ste Kre gar je vo in iz grad nja ho dni ka za pe šce, iz ved ba ho dni ka za pe šce ob dr žav ni ce sti R1­225 Spod nje Stra nje–Sto lnik, re kon struk ci ja pa ra av to bu snih po sta ja lišč in ho dni ka za pe šce v Špi ta li ču in od pra va po sle dic ele men tar nih ne sreč.

Po­ve­zo­val­na­ce­sta­treh­mo­stovV le tu 2009 smo za če li gra di ti lo kal no po ve zo val no

ce sto B31 ozi ro ma Po ve zo val no ce sto treh mo stov, kot jo je po i me no val žu pan An ton To ne Smol ni kar.

Cilj grad nje po ve zo val ne ce ste je bil za go to vi ti kar se da op ti mal no po te ka nje se da nje ga in pri ča ko va ne­ga pro me ta, iz bo ljša ti ob tem pro met no­te hnič ne in var no stne ra zme re ter skraj ša ti po to val ni čas na ce­stah. Ob tem se bo del pro me ta ob mo čij juž ne ga Ba­kov ni ka in Du pli ce pro ti Pe ro ve mu in Vol čje mu Po to ku pre raz po re dil ter ta ko raz bre me nil da nes moč no pre­obre me nje ni kri ži šči Šol ske z Ob voz no in Ljub ljan ske z Ob voz no ce sto. Grad nja no ve ce ste bo po me ni la tu di raz voj de gra di ra ne ga ob mo čja, ki tre nut no ni ma raz­voj nih mož no sti in bo za ra di ve čje do sto pno sti vse ka­kor bolj pri vlač no. Hkra ti se bo po ve čal ko le sar ski in peš pro met, saj se bo v le tu 2010 pro ti no vi po ve zo val­ni ce sti na da lje va la grad nja ko le sar ske ste ze s pro sto­

Naravoslovna učna pot na Stari grad. Foto: Foto klub Kamnik.

Odprtje štiripasovne ceste, marec 2009. Na fotografiji župan Anton Tone Smolnikar z direktorjem Direkcije za ceste RS mag. Gregorjem Fickom. Foto: Nina Klisarič.

32

Kam

nik

– se

danj

ost i

n pr

ihod

nost

33

Kam

nik

– se

danj

ost i

n pr

ihod

nost

ri za po či tek in dru že nje, ki je bi la v le tu 2009 zgra je na na od se ku med Ti ta no vo br vjo in Av to ser vi som Se at na Pe ro vem.

Ce lo ten pro jekt grad nje Po ve zo val ne ce ste treh mo stov vklju ču je grad njo dveh kri žišč na pri ključ nih ce stah in dveh v ob sto je či ter v no vi po slov ni co ni, grad njo treh pre mo sti tve nih ob jek tov, 1,6 m ši ro ke ga obo jes tran ske ga ploč ni ka za pe šce ter ko le sar ske ste­ze. Dol ži na po ve zo val ke B31 bo zna ša la sku pno 520 m, grad nja pa bo pred vi do ma za klju če na v sep tem bru 2010. Ob či na Kam nik je za pro jekt pre je la ne­po­vrat­na­dr­žav­na­ in­evrop­ska­sred­stva v sku pni vi ši ni 1,5 mi li jo na evrov.

Ob pro jek tu grad nje Po ve zo val ne ce ste treh mo stov je po te kal tu di ra zi sko val ni pro jekt, ki je v okvi ru in ve­sti ci je pred vi de val upo ra bo no vih kva li tet nih ma te ri a­lov in te hno lo gij pri grad nji ene ga od mo stov. Ra zi sko­val ni pro jekt Fu tu re Brid ge je do se gel za stav lje ne ci lje, kon struk ci ja pa za ra di lo kal nih vre men skih ra zmer ni bi la te hnič no do volj iz po pol nje na, da bi v skla du z za ko no da jo o gra di tvi ob jek tov lah ko pri do bi la us trez­ne cer ti fi ka te za vgra di tev v na šo ce sto. Ob či na je za iz ved bo ra zi sko val ne ga pro jek ta kljub vse mu iz ko ri­sti la in pre je la ne po vrat na evrop ska sred stva v vi ši ni 75.000 evrov, te hnič no ne iz po pol nje ni kar bon ski kon­struk ci ji pa se je za ra di pre ve li ke ga tve ga nja in ka snej­ših stro škov sa na ci je in vzdr že va nja od po ve da la.

Položitev temeljnega kamna ob začetku gradnje Povezovalne ceste treh mostov, oktober 2009. Na fotografiji župan Anton Tone Smolnikar z Ivanom Zidarjem, predsednikom upravnega odbora podjetja SCT, in Alojzijem Kramljakom, predsednikom upravnega odbora podjetja CPL.

Gradnja Povezovalne ceste treh mostov, januar 2010. Foto: Dušan Letnar.

In­ve­sti­ci­je­na­po­dro­čju­jav­ne­raz­svet­lja­ve­(JR)

Le­toRe­dno­vzdr­že­va­nje­in­to­ko­vi­na­(evrov)

Vre­dnost­in­ve­sti­cij­(evrov)

Ve­čje­in­po­mem­bnej­še­in­ve­sti­ci­je

2006 215.540 95.540(JR) ob Ljub ljan ski ce sti od Sve til ni ka do Mer ca tor ja, JR v No vem tr gu, Šmar ci, ob Uli ci na bre gu, na par ki ri šču pri OŠ Fra na Al bre hta, na Čr niv cu

2007 220.070 217.350JR ob Ljub ljan ski ce sti od Mer ca tor ja do Li dla, JR kro ži šče – ind. ce sta pri Ti ta nu, JR v Šmar ci (več ulic), JR Vol čji Po tok in Pod gor je (pro jek ti), JR v KS Se la, ob Po ti v Ru dnik, Brez je, Ma ti ja Blej ca, Je ra no vo, So te ska

2008 227.770 205.500JR ob Ljub ljan ski ce sti od Li dla do Me tulj čka, JR v KS Se la in Tu hinj, Je ra no vo, Stre li ška, Tu nji ška, Vrh po lje, Sred nja vas, Vol čji Po tok, Go dič

2009 290.000 145.900JR Stra nje – pro ti OŠ (del), JR Šmar tno – pro ti OŠ, JR Zdu ša – pro ti OŠ, JR v KS Se la (Mar ko vo – na da lje va nje, Ro žič no – del), JR Je ra no vo (do kon ča nje), JR Stre li ška (do kon ča nje), JR Gozd (obno va), JR CI RI US – Per ko va (do kon ča nje)

2010* 290.000 20.000 JR Stra nje – pro ti OŠ (do kon ča nje)

In­ve­sti­ci­je­na­po­dro­čju­vo­do­o­skr­be

Le­toVre­dnostin­ve­sti­cij­(evrov)

Ve­čje­in­po­mem­bnej­še­in­ve­sti­ci­je

2006 117.330 na da lje va nje grad nje vo do vo da v No vem tr gu in čr pa li šča za Sta ri grad, vo do vo dni pri klju ček pri Me tulj čku, vo do vod na Pe ro vem

2007 191.630na da lje va nje grad nje vo do vo da v No vem tr gu, vo do vod ob Ljub ljan ski ce sti od Mer ca tor ja do Li dla, se kun dar ni vo do vod v La se nem

2008 72.630 na da lje va nje grad nje vo do vo da ob Ljub ljan ski ce sti od Li dla do poš te

2009 109.500do kon ča nje po ve zo val ne ga vo do vo da v M1­Pod Skal co v dol ži ni 205 m, par ce la ci ja zem ljišč z vo do vo dni mi ob jek ti, se kun dar ni vo do vod v Vo di cah nad Kam ni kom, stro ški nad zo ra pit ne vo de v »va ških vo do vo dih«, stro ški iz de la ve do ku men ta ci je za pri do bi va nje ko he zij skih sred stev, …

2010* 229.600uspo sab lja nje »va ških vo do vo dov«, vo do vod Ru dnik, vo do vod Stu den ca – na da lje va nje iz grad nje, stro ški do ku men ta ci je in dru gih ak tiv no sti pri pri do bi­va nju ko he zij skih sred stev, …

Od­pra­va­po­sle­dic­ele­men­tar­nih­ne­sreč

Le­toStro­škisa­na­cij­(evrov)

Ve­čje­in­po­mem­bnej­še­sa­na­ci­je­ter­ak­tiv­no­sti

2006 250.370sa na ci ja pla zu Ža le, ki je pr ven stve no za šči ti la ka na li za ci jo pred po ru ši tvi jo, sa na ci ja bre ži ne pod jav no po tjo v Pod bre gu, pr va fa za iz ved be od vod­nja va nja pla zo vi te ga po bo čja v Pod stu den cu, od vod nja va nje in sa na ci ja po se da nja te re na na lo kal ni ce sti Ra ki to vec, sa na ci ja pla zu pod jav no po tjo v Mot ni ku, ra zi ska ve pla zo vi tih te re nov

2007 365.780

sa na ci ja bre ži ne nad lo kal no ce sto v Pa lov čah, plaz pod lo kal no ce sto Hru šev ka–Rav ne, na čr ti, plaz pod lo kal no ce sto Hru šev ka–Rav ne, sa na ci ja, sa na ci ja pla zo vi te ga ob mo čja v Pod stu den cu, na da lje va nje, od stra ni tev ne var ne ga skal ne ga pre vi sa v Pod stu den cu, plaz pod ce sto za Sto lnik 14, ra zi­ska ve, plaz pod ce sto za Sto lnik 14, ure di tev za ča sne ga do sto pa, sa na ci ja do sto pne ce ste za Sto lnik 12, grad nja no ve ga pre pu sta Žeb ljar ska–Med ve­do va, plaz na lo kal ni ce sti za Be lo Peč, na čr ti, dre na ža na lo kal ni ce sti v Stu den cih, plaz pri stan. hi ši Stu den ca 27 b, na čr ti, sa na ci ja pla zu pod jav no po tjo Hru šev ka–Pod breg, sa na ci ja pla zu na lo kal ni ce sti pri hi ši Sto lnik 13, iz ved ba še več ma njših po se gov po ne ur ju sep tem bra 2007

2008 502.000

grad nja mo stu Steb lje vek, sa na ci ja pla zu pod jav no ce sto pri hi ši Sto lnik 14 (276.000 evrov – od te ga je dr ža va fi nan ci ra la 121.000 evrov), iz va ja nje nad zo ra pri sa na ci ji pla zu v Sto lni ku, in ter ven tna sa na ci ja ce ste Sto lnik, sa na ci ja de la ko mu nal ne in fras truk tu re po po let nih ne ur jih, ra zi ska ve, iz de­la va po ro čil in na čr tov za sa na ci je, iz ved ba dre na že ob lo kal ni ce sti v Stu den cih, sa na ci ja bre ži ne nad hi šo v Pra pro čah, so fi nan ci ra nje grad nje mo stu v Pod bre gu (pre o sta la sred stva v vi ši ni 75.968 evrov so bi la pre ne se na v le to 2009, ker so bi le že pod pi sa ne po god be in pri če ta de la na na sled njih ob jek tih: sa na ci ja usa da na igri šču pri OŠ Tu nji ce, sa na ci ja pla zu pod lo kal no ce sto v Ko ši šah, sa na ci ja bre ži ne nad lo kal no ce sto Hru šev ka–Pra pre če)

2009 255.000

sa na ci ja usa da na igri šču pri OŠ Tu nji ce – 31.000 evrov, sa na ci ja pla zu pod lo kal no ce sto v Ko ši šah – 30.000 evrov, sa na ci ja bre ži ne nad lo kal no ce sto Hru šev ka–Pra pre če – 20.700 evrov, sa na ci ja pod lo kal no ce sto Go dič–Brez je – 48.000 evrov, sa na ci ja pla zo vi te ga ob mo čja v Pod stu den cu – od vo dni jar ki – do kon ča nje – 31.000 evrov, sa na ci ja pla zu pri hi ši Sto lnik 12 b – 26.600 evrov, sa na ci ja pla zu v ob mo čju Pet ek, Tu nji ce – 67.700 evrov, še ne kaj ma njših po se gov, iz de la va ne kaj na čr tov za sa na ci je

2010* 280.000

pri do bi tev pro jek ta in iz ved ba sa na ci je mo stu čez lo kal no ce sto v na se lju Buč – 90.000 evrov, sa na ci ja pla zu v jar ku pod hi šo Stu den ca 27 b po na čr tu, ki ga je že odo bril MOP – 110.000 evrov (pre tež ni del fi nan ci ra MOP), naj nuj nej ša sa na ci ja pla zu pod hi šo Go lob v Tu nji cah – 20.000 evrov, iz de la va na čr ta sa na ci je za pre o sta li del Mlin šči ce od KIK­a do že ure je ne stru ge nad biv šim Svi tom – 9.500 evrov, še dru gi ma njši po se gi in iz de la va na čr tov sa na ci je

34

Kam

nik

– se

danj

ost i

n pr

ihod

nost

35

Kam

nik

– se

danj

ost i

n pr

ihod

nost

V ce lot nem ob dob ju se je pri prav lja la do ku men ta ci ja za pra vo ča sno pri ja vo na raz pi se Mi ni strs tva za oko lje in pro stor za so fi nan ci ra nje grad nje ob jek tov in na prav v lo kal nih jav nih slu žbah, Mi ni strs tva za eko nom ske odno se in raz voj za do de li tev ne po vrat nih sred stev za spod bu ja nje raz vo ja de mo graf sko ogro že nih ob mo čij ter Mi ni strs tva za pro met in zve ze za so fi nan ci ra nje obno ve lo kal nih cest, po ško do va nih ob ne ur jih.

Ob či na Kam nik je v tem ob dob ju ta ko pri do bi la 67.000 evrov od Mi ni strs tva za eko nom ske odno se in raz voj (upoš te va na so tu di že odo bre na sred stva v le tu 1998), 130.000 evrov od Mi ni strs tva za pro met in zve ze ter 378.000 evrov od Mi ni strs tva za oko lje in pro stor.

V le tu 2010 bo mo do kon ča li ka na li za ci jo v na se lju Go dič in pred vi do ma tu di del ka na li za ci je v Stra njah, saj se je v tem le tu v skla du s spre mem bo za ko no da je uve dla omrež ni na, ki je za ob či no do da ten vir sred stev za nad grad njo in obno vo ka na li za cij ske ga omre žja.

V le tu 2011 bo ob či na Kam nik sku paj z ob či na mi Ko men da, Cer klje, Men geš, Tr zin, Dom ža le in Mo rav če kan di di ra la za evrop ska ko he zij ska sred stva za grad­njo po tre bne ka na li za cij ske in fras truk tu re (sa ni tar ne ka na li za ci je in nad grad nje CČN Dom ža le) v po re čju Kam ni ške Bis tri ce in Pša te (pred vsem v ob mo čju Tu­hinj ske do li ne in ka na li za ci ja Bis tri či ca), za kar se že pri prav lja jo vse po tre bne in ve sti cij ske pod la ge, pro­jek tna do ku men ta ci ja je v glav nem že pri prav lje na. S pri do bi tvi jo teh sred stev bo ob či na Kam nik lah ko zgra­di la ve lik del ma njka jo če ka na li za ci je, del sred stev pa se bo za go to vil iz ob čin ske ga pro ra ču na. V tem pro gra­mu že li mo do gra di ti ka na li za cij ski si stem za ob mo čje Tu njic, Stranj, Bis tri či ce in Tu hinj ske do li ne v sku pni dol ži ni okoli 60 km z okrog 10 do dat ni mi čr pa li šči, kar bi v sku pni vre dno sti in ve sti ci je po me ni lo okoli 7 mio evrov. Iz ob čin ske ga pro ra ču na bo po tre bno za go to vi ti okoli 10 % vre dno sti in pla či lo dav ka na do da no vre­dnost.

Ure­ja­nje­po­ko­pa­lišč­in­po­gre­bna­de­jav­nost

V le tu 2006 je bi lo za ure ja nje po ko pa lišč in po gre­bno de jav nost re a li zi ra nih 24.418 evrov. Ve čji po se gi: sa na ci ja opor ne ga zi du na po ko pa li šču Mot nik in Pod­gor je.

V le tu 2007 je bi lo za ure ja nje po ko pa lišč in po gre­bno de jav nost re a li zi ra nih 126.579 evrov. Ve čji po se­gi: sa na ci ja opor ne ga zi du na po ko pa li ščih Špi ta lič, Mot nik in Pod gor je.

V le tu 2008 je bi lo za ure ja nje po ko pa lišč in po gre­bno de jav nost re a li zi ra nih 29.840 evrov. Ve čji po se gi: sa na ci ja ob zi dja na po ko pa li šču Stra nje.

V le tu 2008 je bi la po de lje na kon ce si ja za oprav lja­nje go spo dar ske jav ne slu žbe na po dro čju vzdr že va­nja po ko pa lišč in od da ja nja pro sto rov za gro bo ve ter po gre bnih sto ri tev na ob mo čju ob či ne Kam nik, ka te re iz va ja lec je Ko mu nal no po dje tje Kam nik. Kon ce si o nar skr bi za re dno oprav lja nje te de jav no sti, ob či na Kam­nik pa nad zi ra oprav lja nje de jav no sti.

V le tu 2009 v okvi ru po gre bnih de jav no sti ni bi lo na me nje nih do dat nih sred stev za in ve sti ci je.

V le tu 2010 je pred vi de na ure di tev po ko pa li šča v Pod gor ju, kjer bo iz de la na do dat na te ra sa za gro bo ve v skla du z grad be nim do vo lje njem in ure jen pro stor za

po slo vil ni pla to. V na sled njih le tih je nuj na še ši ri tev po ko pa li šča na Ža lah, kjer ima mo za en krat še ve dno de na ci o na li za cij ske la stni ške pro ble me.

Pov­ze­tek

Na po dro čju ce stne in fras truk tu re med ve čje in ve­sti ci je v zad njih le tih šte je mo re kon struk ci jo ob voz ne ce ste od Šol ske do Can kar je ve ce ste, ki je po te ka la v le tu 2008. No va šti ri pa sov na ce sta je v ve li ki me ri pri po mo gla k ve čji pre toč no sti de la re gi o nal ne ce ste R1­225, pro met je ste kel bis tve no hi tre je. V le tu 2009 se je pri če la grad nja Po ve zo val ne ce ste treh mo stov na ob mo čju med Du pli co ter pre de lom Pe ro ve ga, ki bo pred vi do ma za klju če na v sep tem bru 2010, ka te re cilj pa je prav ta ko za go to vi ti kar se da op ti mal no po te ka­nje se da nje ga in pri ča ko va ne ga pro me ta, po se bej na ob mo čju Du pli ce.

Od de lek za go spo dar ske jav ne slu žbe ob či ne Kam­nik po leg ce stne in fras truk tu re po kri va tu di po dro čja vo do o skr be in rav na nja z od pa dno vo do, po dro čje jav ne raz svet lja ve, skr bi za sa na ci jo in ak tiv no sti ob od pra vi po sle dic ele men tar nih ne sreč, iz va ja na lo ge na po dro čju oprem lja nja stav bnih zem ljišč in var stva oko lja. Za le to 2010 se od del ku go spo dar skih jav nih služb na me nja jo pro ra čun ska sred stva v sku pni vi ši ni 8,313.977 evrov.

Ob či na Kam nik je v le tu 2009 pri sto pi la k iz de la­vi no ve ga lo kal ne ga ener get ske ga kon cep ta, kjer je upoš te va la ukre pe učin ko vi te ra be ener gi je in iz ra be obnov lji vih vi rov ener gi je, za ce lo ten pro jekt pa bo na­me ni la sko raj 60.000 evrov pro ra čun skih sred stev.

Ve čje ure di tve in vzdr že va nja so v le tih 2006–2009 po te ka la tu di na otro ških igri ščih v ob či ni (obnov lje no otro ško igri šče na Klav či če vi ter v sta no vanj ski so se ski Zi ko va, no vo špor tno in otro ško igri šče v Pod gor ju).

Summary

In the area of tran sport in fras truc tu re the re con­struc ti on of the bypass between Šol ska and Can kar je­va Stre et was one of the big gest in ves tments of 2008. The new fo ur­la ne driveway was a mayor con tri bu tor to the in cre a sed traf fic flow on R1­225 re gi o nal ro ad. In 2009 a con struc ti on of the Con nec ti on ro ad of three brid ges between Du pli ca and Pe ro vo star ted. It is an­ti ci pa ted to be fi nis hed in Sep tem ber 2010, its go al be ing to as su re an op ti mum traf fic flow in the area of Du pli ca.

The de par tment of pu blic ser vi ces at the Kam nik municipality al so co vers the fi elds of water supply, waste water di spo sal, stre et lig hting, na tu ral di sa ster recovery and en vi ron men tal pro tec ti on. Budgetary re­so ur ces for the de par tment of pu blic ser vi ces in 2010 are 8,313,977 Eu ros.

2009 was the year when Kam nik municipality had a new lo cal energy con cept ma de. The con cept con si­ders the pos si ble op por tu ni ti es for ef fi ci ent con sum­pti on of renewable energy so ur ces. The cost of the pro ject is 60,000 Eu ros.

Se ve ral children’s playgrounds were al so re con­struc ted between 2006 and 2009 (re con struc ti on of the playgrounds in Kla v čiče va Stre et and Zi ko va ne igh­bo ur ho od, a new playground in Pod gor je).

Vzdr­že­va­nje­dre­ves­in­gr­mov­nic

Le­to Stro­ški­vzdr­že­va­nja­(evrov)

2006 8.350

2007 8.350

2008 20.200

2009 36.000

2010* 30.000

Rav­na­nje­z­od­pa­dno­vo­do

V ob dob ju 1995–2008 je ob či na zgra di la 46 km ka na li za cij ske ga si ste ma (ta ko lo če ne ga kot tu di me ša ne ga), kar pred stav lja in ve sti ci jo v sku pni vi ši­ni 5.077.329 evrov. In ve sti ci ja vklju ču je 4.500,00 m me te or ne ka na li za ci je, stro ške vzdr že va nja v vre dno sti 551.592 evrov ter či stil no na pra vo v Šmar tnem v vre­dno sti 80.000 evrov. Z na ve de ni mi in ve sti ci ja mi bo v ob či ni Kam nik v le tu 2009 pri klju če ne ga ok. 70 % vse­ga pre bi val stva (pred vsem na se lja Šmar ca, Pod gor je, Du pli ca, Kam nik in Vol čji Po tok ter del no Šmar tno v Tu hi nju, La ze in Zgor nji Tu hinj). Pre o sta li del pre bi val­stva ima in di vi du al no ure je no ali ne u re je no od va ja nje od pa dne vo de. To naj bi ob či na Kam nik, upoš te va joč evrop ske di rek ti ve, ve ljav no za ko no da jo in pra vil ni ka o od va ja nju in či šče nju ko mu nal ne od pa dne in pa da vin­ske vo de, ki ga je iz da la RS MOP, re ši la do le ta 2017. Na osno vi naš te tih pred pi sov se bo do fi nan čna sred­stva za grad njo ma njka jo čih ka na li za cij skih si ste mov zbi ra la di rek tno iz ka nal šči ne.

Le­to Dol­ži­na­ka­na­li­za­cij­ske­ga­si­ste­maVre­dnost­

v­evrih

1995 971,00 m 104.170

1996 5.666,00 m + ČN Šmartno 348.750

1997 5.914,00 m + odvodnavanje LC in JP 378.340

1998 5.450,00 m + odvodnavanje LC in JP 534.590

1999 4.650,00 m + odvodnavanje LC in JP 425.835

2000 3.080,00 m + odvodnavanje LC in JP 401.666

2001 2.895,00 m + odvodnavanje LC in JP 377.500

2002 4.773,00 m + odvodnavanje LC in JP 525.835

2003 2.392,00 m + črpališče + odvodnavanje LC in JP 240.000

2004 2.400,00 m + črpališče + odvodnavanje LC in JP 390.416

2005 1.898,00 m + odvodnavanje LC in JP 508.333

2006 3.511,00 m + odvodnavnje LC in JP 705.237

2007 1.225 m + odvodnavanje LC in JP 389.019

2008 1.235,00 m + odvodnavanje LC in JP 379.230

SKUPAJ 46.060,00 m + ČN + črpališča + odvodnavanje LC in JP 5.708.921 ČN – čistilna naprava, JP – javna pot, LC – lokalne ceste

V ja nu ar ju 2005 je ob či na Kam nik za iz va ja nje ob­vez ne lo kal ne go spo dar ske jav ne slu žbe od va ja nje od­pa dnih in pa da vin skih vo da s ko mu nal nim po dje tjem Kam nik, d. d., pod pi sa la kon ce sij sko po god bo za do bo

20 let.V le tu 1997 sta bi la pri dob lje na tu di kre di ta pri Eko­

lo ško­raz voj nem skla du Re pu bli ke Slo ve ni je za kre di ti­ra nje ka na li za ci je v Pod gor ju ter Šmar ci, za ka te ra je bi lo po tre bno pri do bi ti pre cej za htev ne do ku men ta ci­je.

V letu 2009 je bila zaključena ureditev ceste ter ostalih investicij v sklopu urejanja mobilnosti do Zdravilnega gaja v Tunjicah.

36

Kam

nik

– se

danj

ost i

n pr

ihod

nost

37

Kam

nik

– se

danj

ost i

n pr

ihod

nost

No­vi­pro­stor­ski­na­črt­bo­za­go­to­vil­no­ve­raz­voj­ne­mož­nosti

Usme­ri­tve­in­ci­lji­v­pro­stor­skem­raz­vo­ju­me­sta­Kam­nik­

Ob či na Kam nik, ta ko kot vse dru ge slo ven ske ob či­ne, usmer ja raz voj z upoš te va njem Stra te gi je pro stor­ske ga raz vo ja Slo ve ni je (2004), ki po da ja pri o ri te te, ci lje in za sno vo ure ja nja pro sto ra na po dro čju po se li­tve. V okvi ru pri o ri tet pro stor ske ga raz vo ja so po se bej iz po stav lje na vi tal na in ure je na me sta in us kla jen raz­voj šir ših me stnih ob mo čij. No va po se li tev se je ta ko usmer ja la pred vsem v po se li tve na ob mo čja ur ba nih na se lij. Na se lja so se na čr to va la v skla du z na rav ni mi in dru gi mi ome ji tva mi in ta ko, da je za go tov lje na smo­tr na ra ba ener gi je.

No tra nji raz voj na se lij, ki po me ni za pol nje va nje in zgo šča nje ozi ro ma in ten ziv nej šo ra bo ek sten ziv no iz­rab lje nih ali praz nih zem ljišč, ima pre dnost pred šir­je njem na no va po dro čja. Na ta na čin se je zma njšal pri tisk na no va zem lji šča na obrob ju Kam ni ka, kar je v skla du z iz va ja njem Stra te gi je pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je. Zgo šče va nje in no tra nji raz voj mest po me­nita tu di pri lož nost za bolj učin ko vi to in ra ci o nal no za­go tav lja nje do sto pno sti do oskr be, sto ri tev in de lov nih mest. Iz ve de ne pre no ve na se lij so pred stav lja le raz voj­no usme ri tev z za go tav lja njem iz bo ljša nja ka ko vo sti bi val ne ga oko lja in sa na ci jo de gra di ra nih ob mo čij, še zla sti na po dro čju opu šče nih in dus trij skih ob mo čij, ki pred stav lja jo ve lik raz voj ni po ten ci al Kam ni ka. Grad­nja zu naj po se li tve nih ob mo čij je bi la usmer je na pr­ven stve no v sa na ci jo raz pr še ne po se li tve, ki je obrav­na va na kot ne ga ti ven po jav.

Bis tve ne ga po me na je ra ci o nal na ra ba zem ljišč in ob jek tov v na se ljih, kjer je upoš te va no, da se stre mi k ta ke mu pre ple tu fun kcij, ki so med se boj no zdru žlji­ve in ne mo ti jo dru ga dru ge. Pre pre če va la se je mo no­funk ci o nal nost po sa mez nih de lov na se lij z uva ja njem raz no vr stno sti de jav no sti ter me ša njem fun kcij bi va­nja in de la. Uva ja la se je »me ša na ra ba«, ki zma njšu je tran spor tne raz da lje, po ve za ne z dnev ni mi mi gra ci ja­mi na de lov no me sto.

Pred vi de na no va na ku po val na in dru ga spe ci a li zi ra­na ob mo čja so upoš te va la za hte va ne po go je Stra te gi­je pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je, ta ko da so lo ci ra na na obrob ju na se lij z do bro pro met no do sto pnos tjo. Kot ta ka do pol nju je jo fun kci je na se lja in ne ogro ža jo vi tal­no sti in pri vlač no sti me stne ga sre di šča.

Pro stor ski raz voj je upoš te val dej stvo, da so ze le­ne po vr ši ne po mem bna se sta vi na ure je ne ga na se lja, ki pri spe va jo h kva li te ti bi val ne ga oko lja, omo go ča jo za do vo lje va nje so ci al nih fun kcij in pri spe va jo k struk­tur ni in obli kov ni po do bi na se lja. Iz re dne ga po me na za Kam nik je tu di na no vo ure je na spre ha jal na in ko le sar­ska ste za ob re ki Kam ni ški Bis tri ci, ki je lah ko v po nos in za do volj stvo vseh upo ra bni kov.

No­va­ge­ne­ra­ci­ja­pro­stor­skih­ak­tov

Ob­seg­ de­la­ od­del­ka­ za­ ure­ja­nje­ pro­sto­ra je ze lo ob se žen in vse bu je po leg pri pra ve no ve ga pro stor ske­ga na čr ta tu di dru ge ob čin ske pro stor ske ak te, ob čin­ski pro stor ski na črt in ob čin ske po dro bne pro stor ske na čr te. Od de lek pri prav lja pod la ge za za če tek pri pra­ve pro stor skih ak tov, za go tav lja stro kov ne pod la ge za pro stor ske ak te, or ga ni zi ra in vo di po stop ke jav ne obrav na ve pro stor skih ak tov, so de lu je pri pri pra vi re gi­o nal ne ga pro stor ske ga na čr ta in pri pri pra vi dr žav ne­ga pro stor ske ga na čr ta ter us kla ju je in te re se ob či ne v na ve de nih pro stor skih ak tih. Od de lek skr bi za vzpo­sta vi tev ban ke ce stnih po dat kov, vzpo sta vi tev pro stor­sko in for ma cij ske ga si ste ma, za pri do bi tev po tre bne do ku men ta ci je na po dro čju peš in ko le sar skih po ti, za na me sti tev usmer je val nih ta bel ter za go tav lja nje pro­met ne sig na li za ci je – ta ble za oz na či tev na se lij. Od de­lek iz da ja lo ka cij ske in for ma ci je in po tr di la o na men­ski ra bi pro sto ra, po tr di la o ne u ve ljav lja nju pred ku pne pra vi ce, so de lu je v po stop kih iz da je grad be nih do vo­ljenj ter in for mi ra jav nost o po dro čju ure ja nja pro sto ra. Na od del ku se zav ze ma jo za to, da so po stop ki pri pra­ve pro stor skih ak tov, v ka te rih so de lu je jav nost, do sto­pni pre ko in ter ne ta in da jav ne raz gr ni tve pro stor skih ak tov po te ka jo v elek tron ski obli ki.

Dol­go­roč­ni­ plan­ me­sta­ Kam­nik, ki je na stal v osem de set ih le tih v ra zme rah dru žbe ne la stni ne, je za da naš nje ra zme re ne pri me ren in pred stav lja ve li ko ovi ro za učin ko vi to ur ba ni stič no pla ni ra nje v Kam ni ku. Pri pri pra vi no ve ga Ob čin ske ga pro stor ske ga na čr ta (OPN­ja) je bi lo osnov no vo di lo ob či ne, da Kam nik po­sta ne eno po mem bnej ših pred alp skih mest v Slo ve ni ji in Sred nji Evro pi. Za to je bil osnov ni prin cip pri pra ve OPN­ja po li cen trič ni raz voj, ki naj te me lji na raz vi ja nju ne sa mo Kam ni ka, ki je si cer osred nja toč ka ob či ne in nje ne ga raz vo ja, am pak tu di Tu hinj ske do li ne (treh va­si: Šmar tno, La ze, Zg. Tu hinj), Mot ni ka in Stranj.

Pri bo do čem pro stor skem raz vo ju ob či ne Kam nik na čr tu je mo usmer ja nje no vih de jav no sti. Za osta la na se lja pa je bis tve na pre no va, za do vo lje va nje po sa­mez nih po treb po no vih sta no vanj skih zmo glji vo stih in pre ple ta nje pri mar nih kme tij skih in dru gih de jav no sti s tu ri zmom.

Pri­pra­va­no­ve­ga­ob­čin­ske­ga­pro­stor­ske­ga­na­čr­ta­(OPN)­je­v­za­čet­ku­le­ta­2010 v fa zi za ključ ne ga osnut­ka no ve ga pro stor ske ga ak ta. Po sto pek je dolg, kar je po sle di ca no ve ga Za ko na o pro stor skem na čr to va nju, ki za hte va, da je osnu tek pro stor ske ga ak ta pri prav ljen že pred smer ni ca mi no sil cev ure ja nja pro sto ra in da je še pred jav no raz gr ni tvi jo po tre bno us kla di ti vse vse bi­ne pro stor ske ga ak ta s smer ni ca mi no sil cev ure ja nja pro sto ra. V skla du z no vo pro stor sko za ko no da jo ob­se ga osnu tek OPN ce lot ni stra te ški del ak ta, kon cep­tu al ni del ur ba ni stič ne ga na čr ta in ce lot no na men sko ra bo pro sto ra do par ce le na tan čno. Ta ko je v sklo pu pri pra ve osnut ka OPN pri prav lje na ve či na vse bin ske­ga de la, ki je po tre ben za na dalj njo obrav na vo. V le tu 2010 bo sle di la še iz de la va iz ved be ne ga de la ak ta, ki ob se ga iz ved be na do lo či la za pro jek ti ra nje ob jek tov in je pred vsem na me njen pro jek tan tom v smi slu me ril in po go jev za pri pra vo pro jek tov, ki so po tre bni za pri do­bi tev grad be ne ga do vo lje nja ter dru gih me ril za po se­ge v pro stor.

Ker je ob seg spre memb za ra di in te re sa ob ča nov in ve li kih spre memb pred pi sov na tem po dro čju ob se žen, lah ko pri ča ku je mo, da bo do na dalj nja us kla je va nja ob sež na in dol go traj na. Za spre jem pro stor ske ga ak ta je po tre bno pri do bi ti po zi tiv na mne nja vseh no sil cev ure ja nja pro sto ra za vse, tu di naj ma njše, spre mem be pro stor ske ga ak ta. To pa po me ni, da bo po tre bno us­kla di ti vse spre mem be in da vsa ko ne ga tiv no mne nje lah ko za dr ži ce lo ten po sto pek in na dalj nje in ve sti ci je. Po leg te ga je po tre bno še po se bej opo zo ri ti na pri ča ko­va ni po sto pek ce lo vi te pre so je vpli vov na oko lje, ki ga je po tre bno vo di ti vzpo re dno s po stop kom spre je ma­nja OPN v skla du z Za ko nom o var stvu oko lja in se je v do se da njih po stop kih iz ka zal kot ključ ni ome ji tve ni fak tor pri za go tav lja nju spre jem lji vih ro kov za spre jem pro stor ske ga ak ta.

Žal ob či na na ta za ple te ni po sto pek ne mo re vpli­va ti dru ga če, ka kor da ne ne hno, pre ko sku pno sti ob­čin in po sa mič no, opo zar ja na ne pre mos tlji ve te ža ve pri spre je ma nju no ve ga te me ljne ga pro stor ske ga ak­ta. Te ža va je si cer Mi ni strs tvu za oko lje in pro stor že ne kaj ča sa zna na, saj sko raj tri če tr ti ne slo ven skih ob čin po stop ka ni so pri ve dle ni ti do pri pra ve osnut ka pro stor ske ga ak ta. Mi ni strs tvo za oko lje in pro stor je v za ko no daj no pro ce du ro že po sla lo pre dlog spre memb Za ko na o pro stor skem na čr to va nju, ki rok za jav no raz gr ni tev no vih pro stor skih ak tov pre stav lja na 1. 1. 2011. Ob či na Kam nik bo na da lje va la s pri pra vo pro­stor ske ga ak ta, pri če mer pa me ni mo, da je ključ no in naj bolj po mem bno za go to vi ti pra vil no in us kla je no vse bi no no ve ga pro stor ske ga ak ta, ki bo za go tav lja la kva li te ten dol go roč ni traj no stni raz voj ob či ne.

Na­čr­to­va­nje­ob­mo­čij­z­ob­čin­ski­mi­po­dro­bni­mi­pro­stor­ski­mi­na­čr­ti

V okvi ru na čr to va nja ob mo čij pro iz vo dnih de jav no­sti se pre dno stno sku ša za go to vi ti za do stna po nud ba po vr šin za in dus tri jo, pro iz vod no obrt in dru ge obli ke po djet niš tva, s či mer se us tvar ja jo po go ji za ve čjo kon­ku ren čnost in pri teg ni tev in ve sti tor jev za no va de lov na me sta. Pri raz vo ju go spo dar skih con so se upoš te va li tu di pro stor ski kri te ri ji, pri iz bi ri lo ka ci je se je pre ve ri la mož nost pre no ve in sa na ci je opu šče nih in dus trij skih, ko mu nal nih, pro met nih in po do bnih ob mo čij.

Od de lek vo di več po stop kov pri pra ve ob čin skih pro­stor skih na čr tov (OPPN­jev). V pro ra ču nu se vsa ko le to na me ni jo sred stva za iz de la vo po sa mez nih pro stor­skih ak tov in po tre bnih stro kov nih pod lag. Ob či na se za ve da po tre be za go tav lja nja de lov nih mest, za to je bi­lo v zad njem ob dob ju spre je tih več pro stor skih ak tov, ki so bi li na me nje ni pro iz vo dni de jav no sti.

OPPN­M5­Zar­jaOb mo čje z oz na ko OPPN M5 Zar ja je med Mol ko­

vo ce sto, dr žav no ce sto RI 225 in re ko Kam ni ško Bis­tri co. V eno ti ure ja nja pro sto ra z oz na ko M5 Zar ja je na men ska ra ba pro sto ra do lo če na za pro iz vod njo in skla di šča. V ob mo čju, ki je na se ve ru ome je no s Pol­če vo po tjo, na ju gu pa s Can kar je vo ce sto, se gle de na la stniš tvo pred vi de va jo tri je sklo pi ob jek tov Zar ja Elek tro ni ka na se ve ro za ho dnem de lu ob mo čja, Zar ja Ko vis na osred njem in ju gov zho dnem de lu ob mo čja in in di vi du al ni la stni ki na ju gov zho dnem in se ve rov zho­dnem de lu ob mo čja. Zar ja Ko vis in Zar ja Elek tro ni ka

de lu je ta že da nes na tem ob mo čju s svo jim pro iz vo­dno­po slov nim pro gra mom. Ob mo čje je po dru žbe nem pla nu ve li ko 1,32 ha, ven dar pa je ob mo čje ob de la ve ne ko li ko ve čje, ker za je ma tu di ure di tev v obrež nem pa su, kjer je vpliv no ob mo čje po se gov z jav nim pro gra­mom. Iz ho di šča za pri pra vo Odlo ka o ob čin skem po­dro bnem pro stor skem na čr tu M5 Zar ja so spre mem be in do pol ni tve pro stor skih se sta vin dol go roč ne ga pla na ob či ne Kam nik za ob dob je 1986–2000 in sred nje roč­ne ga dru žbe ne ga pla na ob či ne Kam nik za ob dob je 1986–1990 – do pol ni tev 2002 (Ur. l. RS, št. 90/02).

ZN­B25­Fruc­tal­Z Odlo kom o spre mem bah in do pol ni tvah pro stor­

skih se sta vin dol go roč ne ga pla na ob či ne Kam nik za ob dob je 1986–2000 in sred nje roč ne ga dru žbe ne ga pla na ob či ne Kam nik za ob dob je 1986–1990, do­pol ni tev 2002 (Ur. l. RS, št. 90/02) se z za zi dal nim na čr tom ure ja ob mo čje B25 – Fruc tal, na me nje no pro iz vod nji in skla di ščni de jav no sti. V le tu 2008 je bil spre jet odlok z oz na ko Spre mem be za zi dal ne ga na čr­ta z oz na ko ZN B25 – Fruc tal. Spre mem be pro stor ske­ga ak ta se na na ša jo na spre mem bo eta pno sti iz ved be na zem lji šču, kjer je pred vi de na grad nja pro iz vo dno­pro daj no­skla di ščne ga ob jek ta. Spre mem ba pro stor­ske ga ak ta omo go ča in ve sti tor ju eta pnost grad nje ob jek tov. Ob či na sku ša s spre mem ba mi pro stor skih ak tov in ve sti tor jem omo go či ti pri do bi tev grad be ne ga do vo lje nja in po sle dič no grad njo ob jek tov.

OPPN­B20­Stol­juž­ni­delPred met OPPN z oz na ko OPPN B20 Stol juž ni del

je grad nja tr gov ske ga cen tra in ga sil ske ga do ma na opu šče nem skla di šču le sa nek da nje to var ne Stol na Du pli ci. Pre dla ga na na mem bnost ob mo čja je v skla­du s pro stor skim pla nom ob či ne Kam nik, ki do lo ča za obrav na va no ob mo čje na ku po val no sre di šče, po ve za­no s špor tni mi po vr ši na mi ob Kam ni ški Bis tri ci juž no od ob voz ni ce in z ob mo čjem pred vi de ne ga po slov ne­ga cen tra med kam ni ško pro go in Ljub ljan sko ce sto. Pred vi de na sta dva tr gov ska ob jek ta, in si cer tr go vi na z ži vi li na za ho du in tr gov ski ob jekt z več tr gov ski mi in go stin ski mi lo ka li na vzho du ter ma njši pa vi ljon. Na skraj nem se ve rov zho du je pred vi den ga sil ski dom kot na do me stni ob jekt za ob sto je či ga sil ski dom, ki bo na­me njen tu di gor skim re še val cem. Vse ure di tve so z ze­le nim pa som ši ri ne 15 m od mak nje ne od stru ge Kam­ni ške Bis tri ce. Ta pas se ure ja kot ze le ni ca, za sa je na z av to hto no ob vo dno ve ge ta ci jo, ko le sar sko ste zo in peš po tjo. Ob mo čje se pro met no na pa ja s pred vi de ne ga krož ne ga kri ži šča na Ljub ljan ski ce sti in z ob voz ni ce, ki se re kon stru i ra z ure di tvi jo le ve ga za vi jal ne ga pa­su, ze le ni ce, ko le sar ske ste ze in ploč ni ka. Za ne o vi­ran ur gen tni iz voz ga sil skih vo zil na re gi o nal no ce sto je pred vi den se ma fo ri zi ra ni pri klju ček na vzho dni stra­ni ob mo čja. In ter no pro met no omre žje je po ve za no in omo go ča in ter ven tni do stop ga sil cev na pro met ne po­vr ši ne na se ver ni stra ni ob mo čja. Par ki ra nje je pred­vi de no ob ob jek tih na ni vo ju te re na. Ob jek ti bo do pri­klju če ni na jav na omre žja za oskr bo z vo do, elek trič no ener gi jo in pli nom, na omre žje za od va ja nje od pa dnih vo da ter na te le ko mu ni ka cij sko omre žje. Ko mu nal no in ener get sko omre žje je za sno va no ta ko, da omo go ča tu di na pa ja nje ob mo čja se ver no.

38

Kam

nik

– se

danj

ost i

n pr

ihod

nost

39

Kam

nik

– se

danj

ost i

n pr

ihod

nost

OPPN­B15­Spod­nji­Al­premOb či na je v le tu 2009 spre je la OPPN z oz na ko B15

Spod nji Al prem. Ob mo čje OPPN­ja je na se ve ru ome­je no s Po ve zo val no ce sto treh mo stov z oz na ko B31 Po ve zo val ka, na ju gu s po slov no co no B17 Obrt na co­na, na vzho du s ka na lom Mlin šči ca ter na za ho du z Ljub ljan sko ce sto.

Iz ho di šča za pri pra vo pre dlo ga odlo ka o OPPN za ob mo čje B15 Spod nji Al prem so spre mem be in do­pol ni tve pro stor skih se sta vin dol go roč ne ga pla na in sred nje roč ne ga dru žbe ne ga pla na ob či ne Kam nik, ki do lo ča na ob mo čju OPPN na men sko ra bo pro sto ra za dru žbe ne, pro iz vo dno in skla di ščno de jav nost. Pre­tež ni del na men ske ra be obrav na va ne ga ob mo čja je na me njen pro iz vod ni in skla di ščni de jav no sti, del ob Ljub ljan ski ce sti pa dru žbe nim de jav no stim. Ob mo čje ob se ga 4,1 ha. Ure di tve no ob mo čje OPPN­ja je na me­nje no ume sti tvi pro iz vo dno­skla di ščne de jav no sti z ob­jek ti za po slov no­sto ri tve ne in dru žbe ne de jav no sti.

OPPN­B11­Ti­tan­SvitOb či na je v le tu 2009 spre je la pro stor ski akt z oz­

na ko B11 Ti tan – Svit. Ob mo čje Iz ho di šča za pri pra vo odlo ka o ob čin skem po dro bnem pro stor skem na čr tu B 11 Ti tan – Svit so spre mem be in do pol ni tve pro stor­skih se sta vin dol go roč ne ga pla na ob či ne Kam nik za ob dob je 1986–2000 in sred nje roč ne ga dru žbe ne ga pla na ob či ne Kam nik za ob dob je 1986–1990, do pol­ni tev 2002 (Ur. l. RS, št. 90/02), ki do lo ča za ob mo čje OPPN­ja na sled njo na men sko ra bo: na se ver nem de­lu, v vpliv nem ob mo čju ob de la ve ob Ko vi nar ski ce sti, so po vr ši ne za osred nje de jav no sti, v osred njem de lu ob mo čja so po vr ši ne za pro iz vo dne de jav no sti, po vr­ši ne za me stne jav ne slu žbe in ser vi se so opre de lje­ne v osred nje­vzho dnem de lu ob mo čja ob pred vi de ni in dus trij ski ce sti in ob sto je čem in dus trij skem ka na lu. Med ob mo čje ma Ti tan in Svit je na men ska ra ba pro­

sto ra do lo če na za ze le ne, par kov ne in re kre a cij ske po­vr ši ne. Na skraj nem ju gu, ob pred vi de ni po ve zo val ni ce sti, so po vr ši ne za dru žbe ne de jav no sti. Ure di tve no ob mo čje OPPN­ja je na me nje no obli ko va nju ob jek tov me ša ne po slov no­tr gov ske de jav no sti s par ki ri šči na se ve ru ob mo čja ter po slov no­sto ri tve ne de jav no sti na vzho du ob mo čja, obli ko va nju pro iz vo dno­skla di ščnih ob jek tov v osred njem de lu ter obli ko va nju ob jek tov po slov no­sto ri tve ne de jav no sti v juž nem de lu. Za ra di po tre be po ši ri tvi ob sto je čih pro iz vo dnih ka pa ci tet ter sprem lja jo čih de jav no sti je pred vi de na ure di tev pri pa­da jo če pro met ne in ko mu nal ne in fras truk tu re ter ure­di tev mej nih po vr šin z dru gi mi de jav nos tmi. Pro met ni si stem te me lji na grad nji in dus trij ske po ve zo val ne ce­ste med Ko vi nar sko in no vo po ve zo val no ce sto z re­kon struk ci jo obeh de lov uli ce Ba kov nik kot pri ključ kov in dus trij ske ce ste. Kra jin ske ure di tve slu ži jo ra zme ji tvi ne kom pa ti bil nih de jav no sti, po ve zo va nju obli ko val skih ce lot in pred vsem oz na če va nju glav nih osi v pro sto ru, za to ob mo čje pre se ka fun kci o nal na eno ta par kov nih in re kre a cij skih po vr šin, ki po ve zu je ob mo čje sta no­vanj ske grad nje z ze le ni mi po vr ši na mi ob re ki Kam ni­ški Bis tri ci. Ob mo čje ob se ga 15,5 ha.

OPPN­B16­Kam­ni­ška­Bis­tri­ca­–­del­Ob či na Kam nik je v le tu 2006 pri če la s po stop ki za

iz de la vo ob čin ske ga po dro bne ga pro stor ske ga na čr ta z oz na ko B16 Kam ni ška Bis tri ca – del. Iz ho di šča za pri pra vo odlo ka o ob čin skem po dro bnem pro stor skem na čr tu B16 Kam ni ška Bis tri ca – del so spre mem be in do pol ni tve pro stor skih se sta vin dol go roč ne ga pla na ob či ne Kam nik za ob dob je 1986–2000 in sred nje roč­ne ga pla na ob či ne Kam nik za ob dob je 1996–1990, do pol ni tev v le tu 2002. Ob mo čje B16 Kam ni ška Bis tri­ca je na me nje no vo dnim in ob vo dnim po vr ši nam, goz­dnim in kme tij skim po vr ši nam, špor tu in re kre a ci ji ter sta no vanj skim po vr ši nam s sprem lja jo čo de jav nos tjo.

Ure di tve no ob mo čje OPPN je raz de lje no na na sled nja ob mo čja: ob mo čje va ro va nih sta no vanj, ob mo čje ne­go val ne bol ni ce, ob mo čje do ma sta rej ših in pa ob mo­čje na si pa z ume sti tvi jo peš in ko le sar ske po ti. V tem ob mo čju je tu di ure di tev do sto pne po ti. Ob mo čje ob se­ga 4,5 ha. Občinski svet ob či ne Kam nik je v le tu 2009 opra vi l pr vo obrav na vo odlo ka.

UN­K9­Šo­le­– delOb či na Kam nik je v le tu 2009 pri če la s po stop ki za

Pri pra vo spre memb in do pol ni tev UN za ob mo čje K9 Šo le – del. Za po tre be grad nje ko mu nal ne in pro met­ne in fras truk tu re ter v ob mo čju na čr to va nih ob jek tov in zu na njih ure di tev je po tre bno od stra ni ti OŠ Fra na Al bre hta s po ve zo val nim trak tom do te lo va dni ce. OŠ To ma Brej ca je po tre bno del no po ru ši ti ter re kon stru­i ra ti, adap ti ra ti in do zi da ti. Ob sto je čo te lo va dni co ob OŠ To ma Brej ca je tre ba po ru ši ti in na do me sti ti z no vo. V ob mo čju se ohra ni jo le špor tna dvo ra na ob OŠ Fra na Al bre hta, glas be na šo la s knjiž ni co ter tran sfor ma tor­ska po sta ja. Ve ljav ni UN na ve de nih po se gov v pro stor ne pred vi de va.

Ob mo čje UN se na na ša na del ob mo čja ure ja nja K9 Šo le, kjer se na čr tu je jo opi sa ni po se gi. Na me nje no je grad nji in adap ta ci ji dveh osnov nih šol s pri pa da jo či mi zu na nji mi ure di tva mi ter ure ja nju zu na njih po vr šin in par ki rišč ob glas be ni šo li.

Ob mo čje UN je raz de lje no na vzho dni in za ho dni del (na me njen izo bra že val nim pro gra mom) ter osred nji del (na me njen re kre a cij skim ozi ro ma pri re di tve nim in par kov nim zu na njim po vr ši nam). Zno traj ob mo čja so ure je ne peš in ko le sar ske po ti. Grad nja bo po te ka la v pet ih eta pah. Spre jem pro stor ske ga ak ta bo omo go čal pri do bi tev grad be ne ga do vo lje nja za na čr to va ni po seg v pro stor.

Iz­ve­de­ni­in­ve­sti­cij­ski­pro­jek­ti­na­po­dro­čju­ure­ja­nja­pro­sto­ra:

ko le sar ska pot v Tu hinj ski do li ni in iz ved ba ko le­ –sar ske ga iz le ta,po či va li šča ob Kam ni ški Bis tri ci, –ure di tev otro ške ga igri šča v Kr šman če vem par­ –ku,re kon struk ci ja ce ste na Pe ro vem, –grad nja ko le sar ske in peš po ti ob Kam ni ški Bis tri­ –ci,usmer je val na sig na li za ci ja v ob či ni Kam nik, –mre ža peš po ti re gi je – pro jekt LUR, –ko le sar ske po ti v LUR. –

Od de lek za ure ja nje pro sto ra je le ta 2006 pre vzel pro jekt ko le sar skih in peš po ti v ob či ni Kam nik. Gre za ve člet ni pro jekt s ci ljem vzpo sta vi ti re kre a cij ske po ti na ob mo čju ob či ne, in si cer ob re ki Kam ni ški Bis tri ci, od me je z ob či no Dom ža le do iz vi ra, in v Tu hinj ski do li ni od me sta Kam nik do Mot ni ka. V pr vi fa zi je pred vi de na vzpo sta vi tev da ljin ske ozi ro ma glav ne ko le sar ske po­ve za ve, pro jekt pa se bo na da lje val z vzpo stav lja njem preč nih in krož nih po ve zav. Tra se re kre a tiv nih ko le sar­skih po ti so pri prav lje ne ta ko, da v naj ve čji mož ni me ri po te ka jo po ob sto je čih ko lo vo zih, polj skih po teh, goz­dnih ce stah in manj pro met nih ob čin skih ce stah.

Kot pr vo smo ure di li ko le sar sko pot v Tu hinj ski do li­ni, in si cer od Po to ka do Mot ni ka. Na ome nje nem od­se ku tra se ni bi lo tre ba iz ve sti za htev nej ših te hnič nih

ure di tev, de la so ob se ga la utr je va nje po voz ne po vr ši­ne in iz de la vo ter po sta vi tev usmer je val nih ta bel. Ko le­sar ska pot je dol ga 22 ki lo me trov in je do kaj za htev na, pred vsem za ra di ne ka te rih vzpo nov (npr. iz Si do la na Pšaj no vi co) in vož nje po goz dnih ce stah. Pot po te ka po na se ljih Tu hinj ske do li ne od zdra vil ne ga vrel ca sko zi Va se no, Si dol, Pšaj no vi co, La se no, Ma li in Ve li ki Ra­ki to vec, po goz dni ce sti mi mo plan ša ri je na Li pov cu na Ma lo Ra ven do Mot ni ka. Ko le sar sko pot je ob či na Kam nik sku paj s tu ri stič ni mi in špor tni mi druš tvi iz Tu­hinj ske do li ne pred sta vi la na ko le sar skem iz le tu sep­tem bra 2007. Ko le sar ski iz let je po stal vsa ko let na pri­re di tev, ki jo obi čaj no or ga ni zi ra mo ko nec av gu sta.

V le tu 2008 smo se osre do to či li na vzpo sta vi tev re­kre a cij ske osi ob re ki Kam ni ški Bis tri ci ter s tem obu­di li že de set le tje sta ro ide jo o re kre a cij ski po ti ob re ki Kam ni ški Bis tri ci, ki bi po te ka la od nje ne ga iz vi ra v Kam ni ški Bis tri ci pa do iz li va v ob či ni Dol. Z vzpo sta­vi tvi jo si ste ma ze le nih po vr šin ob ce lot nem to ku re ke Kam ni ške Bis tri ce, na ka te re ga bi bi li ve za ni raz lič ni pro gra mi, bi us tva ri li ve lik re kre a cij ski po ten ci al za lo­kal no pre bi val stvo in tu di za šir šo re gi jo. Za ve da mo se, da so vo do to ki in dru ge vo dne po vr ši ne ze lo pri vlač ni za spro sti tev in re kre a ci jo v na ra vi za lju di vseh sta ro­stnih sku pin.

Gle de na zgo raj naš te ta dej stva smo med pre dno­stne od se ke re še va nja uvr sti li od sek od me sta Kam­nik do biv še to var ne Stol na Du pli ci, kjer je pred vi de na spre ha jal na pot ob le vem bre gu re ke. Na čr to va na je grad nja v treh fa zah: od Šol ske ga mo stu do tr gov ske co ne na ob voz ni ci v pr vi fa zi, v dru gi od tr gov ske co ne na ob voz ni ci do no ve po ve zo val ne ce ste in v tre tji fa zi od po ve zo val ne ce ste do Du pli ce. Glav ni cilj je ure di ti var no in za ni mi vo re kre a cij sko pot, ki bo po ve za la me­sto z ob vo dnim pro sto rom Kam ni ške Bis tri ce.

Pr vot no je bi lo na čr to va no, da bi pot ves čas po te­ka la ob re ki, ven dar se je že kma lu iz ka za lo, da je na ne ka te rih de lih re kre a cij ske po ti ob vo do to ku ne bo mo go če zgra di ti. Za ra di ome ji tev v pro sto ru (va ro val ni pas dr žav ne ce ste, va ro val ni pas to plo vo da, te hnič ni po go ji Di rek ci je RS za ce ste) in oz ke ga ob vo dne ga pa­su ne mo re mo ure di ti po ti od Šol ske ga mo stu do br vi pri Ti ta nu. Za to smo je se ni 2008 kot na do me stno po­ve za vo do sre di šča me sta re kon stru i ra li ce sto na Pe ro­vem. Ce sta je asfal ti ra na v ši ri ni 2,5 me tra, iz ve dli pa smo tu di ka bel sko ka na li za ci jo za jav no raz svet lja vo. Na me nje na je pe šcem in ko le sar jem in je del si ste ma ko le sar skih ter peš po ti ob Kam ni ški Bis tri ci. Pri spo­me ni ku pa dli ma sko jev ce ma na Pe ro vem se pot na da­lju je po no vozgra je ni spre ha jal ni po ti do tr gov ske co ne na ob voz ni ci.

Ob mo čje na le vem bre gu Kam ni ške Bis tri ce med br vjo pri Ti ta nu na se ve ru in tr gov sko co no Pe ro vo na ju gu je za sno va no kot par kov na po vr ši na z otro ški mi igra li in pro sto ri za po či tek ter dru že nje in pred stav lja ne kak šen ze le ni vstop v me sto ter pro gram sko nad­grad njo de la obreč nih po vr šin Kam ni ške Bis tri ce. Le­tos smo zgra di li asfal ti ra no spre ha jal no pot v ši ri ni 2,5 me tra, ki je v ce lot ni dol ži ni osvet lje na s par kov no jav­no raz svet lja vo. Po mem ben ele ment ure di tve je za ščit­na ogra ja na bre gu vo do to ka, saj je bi la so ra zmer no str ma bre ži na do zdaj ne za va ro va na. Na de lu, kjer se pot naj bolj pri bli ža re gi o nal ni ce sti, je po stav lje na tu­di va ro val na ogra ja, ki slu ži kot fi zič na ovi ra in za šči ta

Prostorski razvoj Kamnika, OPPN B20 Stol južni del. Foto: Primož Hieng.

40

Kam

nik

– se

danj

ost i

n pr

ihod

nost

41

Kam

nik

– se

danj

ost i

n pr

ihod

nost

pred hru pom. V se ver nem de lu ob mo čja, ki je ne ko li­ko šir ši, je pred vi de no ve čje po či va li šče z mi zo, s klop­mi, smet nja ki, sto ja lom za ko le sa, fon ta no za pi tje in s sklo pom igral za otro ke. Ta ko bo na tem so ra zmer no maj hnem de lu na stal pri je ten ze len pro stor, ki bo na vo ljo ob ča nom vseh sta ro sti. Ob mo čje ure di tve bo za­klju če no se ver no od spo me ni ka, kjer bo v obli ki te ras ure jen do stop do vo de, ki bo v tem de lu Kam ni ške Bis­tri ce red kost.

Ob re ki smo ure di li tu di po či va li šča, ki so lo ci ra na na po sa mez nih toč kah de di šči ne. Gre za eno stav ne ob jek te, ki so za sno va ni kot ma njše utr je ne po vr ši ne ob po ti, oprem lje ne s klop mi, mi za mi, ko ši za sme ti, sto ja li za ko le sa in in for ma cij ski mi ta bla mi. Na ne ka­te rih lo ka ci jah so po stav lje na tu di otro ška igra la. Na ta na čin že li mo do se či, da bi ob mo čje ob vo do to ku za ži­ve lo kot pro stor za po či tek in dru že nje ter kot iz ho di šče za ogled in pred sta vi tev de di šči ne (kul tur ne, na rav ne, te hnične, ar he o lo ške, ...). Šti ri po či va li šča so ure je na v do li ni Kam ni ške Bis tri ce. Gre za lo ka ci je pri spod nji po sta ji ni hal ke, ob so te ski Pre do selj, v bli ži ni pik nik cen tra Pri Jur ju in ob iz vi ru Kam ni ške Bis tri ce. Vse šti ri lo ka ci je obi sku je ve li ko šte vi lo iz let ni kov, po ho dni kov in ko le sar jev, za to smo jih opre mi li tu di z in for ma cij­ski mi ta bla mi. Naj več ure di tev je za hte va lo po či va li šče ob iz vi ru Kam ni ške Bis tri ce, saj je bil do stop do iz vi­ra ne u re jen in tu di ne va ren za obi sko val ce. Ob mo čje med ce sto in iz vi rom je slu ži lo za par ki ra nje vo zil, za to je bil do stop do iz vi ra ve li ko krat ovi ran. Na ob sto je čem te re nu smo ure di li ne kaj ni vo jev z niz ki mi sto pni ca mi, ki so sku paj s po sta vi tvi jo opre me pre pre či li par ki ra nje av to mo bi lov na tem me stu.

Naj ve čje po či va li šče je zgra je no v­ Kr­šman­če­vem­par­ku. Za sno va no je kot otro ško igri šče z dve ma ve čji­ma za ni mi vi ma igra lo ma. Naj ve čje je te mat sko igra lo, ki v obli ki trd nja ve sov pa da s kon cep tom sred nje ve­ške ga me sta.

V po moč vsem obi sko val cem pa smo le tos do kon­ča li pr vo fa zo tu ri stič no u smer je val ne sig na li za ci je na ob mo čju me sta Kam nik. S po mo čjo si ste ma usmer­je val ne sig na li za ci je vo di mo obi sko val ce do glav nih in fras truk tur nih, tu ri stič nih in kul tur noz go do vin skih ci ljev.

Za­klju­ček

Na osno vi ugo tov lje ne ga de jan ske ga sta nja in upoš­te va nja no vej ših tren dov in pro ce sov v pro stor skem raz vo ju Kam ni ka lah ko ugo to vi mo, da je v zad njem ob dob ju pri šlo do ve li kih spre memb. Zla sti je opa zi ti in ten ziv nej ši no tra nji raz voj me sta ter sa na ci jo in po­nov no ra bo do lo če nih de gra di ra nih ur ba nih ob mo čij. Pri ha ja to rej do zgo šče va nja me sta, kar je v skla du z osnov ni mi usme ri tva mi in ci lji pro stor ske ga raz vo ja Kam ni ka. Za ve da mo se, da so v Kam ni ku še ve dno de­gra di ra na ur ba na ob mo čja in ob mo čja raz pr še ne grad­nje, v ka te rih bo po tre bna na dalj nja sa na ci ja in zgo­šče va nje. So o če nje naj no vej ših tren dov in pro ce sov v pro stor skem raz vo ju Kam ni ka ter usme ri tev in ci ljev traj no stne ga pro stor ske ga raz vo ja ka že na do lo če ne po zi tiv ne raz voj ne tež nje ob so ča snem na da lje va nju traj no stnih oblik in vzor cev pro stor ske ga raz vo ja.

Pov­ze­tek

Na čr to va nje pro stor ske ga raz vo ja ob či ne Kam nik je sle di lo spre mem bam v ča su go spo dar ske tran zi ci je, glo ba li za ci je in evrop ske in te gra ci je. Ob či na Kam nik je do ži ve la te me lji to go spo dar sko, so ci al no, fun kcij sko in pro stor sko pre o braz bo. Fun kcij ska pre o braz ba me­sta Kam nik po stav lja no va ra zmer ja in odno se med po sa mez ni mi de li me sta, kot so na pri mer me stno sre di šče in sta no vanj ska, oskr bno­sto ri tve na, pro iz vo­dna in re kre a cij ska ob mo čja. S pro stor skim raz vo jem in pre o braz bo se po sto pno spre mi nja jo tu di pro met na do sto pnost, vre dnost in in ten ziv nost iz ra be me stnih zem ljišč. Stra te gi ja pro stor ske ga raz vo ja Kam ni ka je upoš te va la tu di po ve ča ne obre me ni tve oko lja, po ve za­ne zla sti z zgo šče nim pro me tom, ki ta ko vpli va jo na bi­val ne ra zme re. Ne po sre dna po sle di ca ta kih pro ce sov je pro stor ska ši ri tev mest v obli ki raz pr še ne in na čr to­va ne ur ba ni za ci je šir ših me stnih ob mo čij in obe nem tu di de cen tra li za ci ja pre bi val stva ter za po sli tev.

Za ra di upa da nja šte vi la de lov nih mest in po ve ča nja šte vi la pre bi val stva v Kam ni ku je bi la stra te gi ja pro­stor ske ga raz vo ja usmer je na v pri do bi va nje in po ve­ča nje ko mu nal no oprem lje nih zem ljišč za ši ri tev tr gov­skih, po slov nih, sto ri tve nih in pro iz vo dnih de jav no sti, pred vsem s stra ni za se bne ga ka pi ta la.

Na ob či ni Kam nik za pri pra vo no ve ga pro stor ske­ga na čr ta ter dru gih ob čin skih pro stor skih ak tov, ob­čin ske ga pro stor ske ga na čr ta in ob čin ske po dro bne pro stor ske na čr te skr bi od de lek za ure ja nje pro sto ra. Na od del ku so v ob dob ju od le ta 2006 do 2009 iz ve­dli tu di le po šte vi lo in ve sti cij skih pro jek tov na po dro­čju ure ja nja pro sto ra (po či va li šča v Kam ni ški Bis tri ci, ko le sar ska pot v Tu hinj ski do li ni, ure di tev otro ške ga igri šča v Kr šman če vem par ku, re kon struk ci ja ce ste na Pe ro vem, grad nja ko le sar ske in peš po ti ob Kam ni ški Bis tri ci, itd.).

Summary

The land de ve lop ment plan ning in the municipality of Kam nik pur su ed se ve ral al te ra ti ons in ti mes of eco­no mic tran si ti on, glo ba li sa ti on and Eur po e an in te gra­ti on. The municipality has be en economically, socially, functionally con ver sed and re o ri en ted. The fun cti o nal tran sfi gu ra ti on of Kam nik has set new re la ti ons be­tween the town cen tre and re si den ti al, ser vi ce­supply, pro duc ti on and rec re a ti o nal are as. With land de ve lop­ment plan ning, the town has ga i ned bet ter tran sport links which consequently me ans hig her land va lu es. The land de ve lop ment strategy of Kam nik al so ta kes in to con si de ra ti on the pre ssu res on the en vi ron ment re la ted to hig her traf fic density, which in flu en ce the li ving con di ti ons. The consequence of such pro ces ses is spa ti al expansion of the town in me ans of di sper sed and plan ned ur ba ni sa ti on of out skirts and the de cen­tra li sa ti on of po pu la ti on and employments.

Due to the dec re a se in the num ber of employment po si ti ons in Kam nik, the land de ve lop ment strategy was ai med at the acquisition and in cre a se of de ve lo­ped land in or der to extend the com mer ci al, bu si ness and ser vi ce and pro duc ti on di sci pli nes, mostly ma king use of the pri va te ca pi tal.

The Spa ti al Plan ning and Map ping Sec ti on is in char ge of the pre pa ra ti on of the new spa ti al plan and ot her con struc ti on ma ster plans within the municipa­lity of Kam nik. From 2006 to 2009 the abo ve men tio­ned sec ti on ma na ged to con duct se ve ral in ves tment pro jects in the fi eld of area ma na ge ment, such as re sting pla ces in Kam ni ška Bis tri ca, a cycling path in the Tu hinj ska Valley, a playground in Kr šman čev park, a road re con struc ti on at Pe ro vo, a cycling and a fo ot­path con struc ti on along the Kam ni ška Bis tri ca ri ver etc.

Prostorski razvoj Kamnika, OPPN K9 – šole. Foto: Primož Hieng.

Rekreacijska pot ob Kamniški Bistrici, november 2009 Odprtje Kršmančevega parka, september 2008

42

Kam

nik

– se

danj

ost i

n pr

ihod

nost

43

Kam

nik

– se

danj

ost i

n pr

ihod

nost

Ob­čin­skih­sta­no­vanj­­ve­dno­pre­ma­lo

Sta­no­vanj­sko­po­dro­čje­v­le­tih­2006–2010

V ob dob ju 2006–2009 je ob či na Kam nik na pod la­gi za kon skih ob vez no sti, ob čin skih splo šnih pred pi sov in let nih pro gra mov na tem po dro čju iz va ja la na sled­nje na lo ge:

Na­kup­do­dat­nih­ne­pro­fit­nih­sta­no­vanj

Le­toVi­ši­na­pro­ra­čun­skih­sred­stev

Šte­vi­lo­pri­dob­lje­nih­sta­no­vanj

2006 / /

2007 378.503 evrov

skle nje na pro daj na po god ba med Ve gra dom, d. d., ob či no Kam nik in Sta no vanj skim skla dom Re­pu bli ke Slo ve ni je za na kup de set ih sta no vanj (pet sta no vanj s par ki ri šči je ku pi la ob či na, pet SSRS, ki jih prav ta ko za se da jo ob čin ski na jem ni ki)

2008 19.560 evrovpla ča na iz de la va idej ne za sno ve ob jek ta K + P + N + M in iz de la ve PGD­pro jek tov za grad njo šti ri sta­no vanj ske ga ob jek ta na Tr gu tal cev 4 v Kam ni ku

2009 7.000 evrovpla ča na po god be na ob vez nost za iz de la vo pro jek­tov za šest sta no vanj ski ob jekt na Tr gu tal cev 4

2010* 8.000 evrov

pre pro jek ti ra nje na do me stne ga šti ri sta no vanj ske­ga pri tlič ne ga ob jek ta v nad stro pni šest sta no vanj­ski ob jekt na Tr gu tal cev 4 v Kam ni ku in pri do bi tev grad be ne ga do vo lje nja

Iz ve de na sta bi la dva jav na raz pi sa za od da jo ne pro­fit nih sta no vanj v na jem. Na pod la gi jav ne ga raz pi sa, ob jav lje ne ga v le tu 2006, je bi lo do de lje nih v na jem:

25 sta no vanj upra vi čen cem, ki so opro šče ni pla­ –či la la stne ude le žbe in var šči ne na li sti A, in 3 sta no va nja upra vi čen cem, ki so za ve zan ci za –pla či lo var šči ne na li sti B.

Na osno vi jav ne ga raz pi sa za od da jo ne pro fit nih sta no vanj v na jem (ob jav lje ne ga v le tu 2009), obli ko­va ne ga sez na ma 12 upra vi čen cev na li sti A ter treh upra vi čen cev na li sti B je bi lo v na jem do de lje nih de vet sta no vanj.

Oce nju je mo, da so tre nut no za do vo lji vo re še ni naj­ve čji sta no vanj ski pro ble mi v ob či ni, vse ka kor pa bo­mo na da lje va li z ak tiv no sta no vanj sko po li ti ko, saj se za ve da mo, da bo tre nu tno slab go spo dar ski po lo žaj pov zro čil po slab ša nje ra zmer tu di na sta no vanj skem po dro čju.

Splo šne po go je, me ri la in kri te ri je za do de li tev ne­pro fit nih sta no vanj do lo ča Pra vil nik o do de lje va nju ne pro fit nih sta no vanj v na jem, ki ga je iz da lo Mi ni str­stvo za oko lje in pro stor v Ura dnem li stu RS, št. 14/04, 34/04, 62/06 in 11/09, osnov na iz ho di šča pa do lo ča sta no vanj ski za kon.

Do­de­lje­va­nje­sta­no­vanj­skih­po­so­jil­mla­dim­dru­ži­nam

V okvi ru ob čin ske ga sta no vanj ske ga pro gra ma je bi lo za kre di ti ra nje sta no vanj ske grad nje, na ku pa sta­no vanj ali obno ve sta no vanj oz. sta no vanj skih hiš na­me nje nih 47.697 evrov. Obre stna me ra pri na je tju po­so jil je bi la so fi nan ci ra na 21 pro sil cem;

v le tu 2006 de set im, –v le tu 2007 de vet im, –v le tu 2008 dve ma pro sil ce ma. –

V le tu 2010 ob či na na me nja za sub ven ci o ni ra nje obre stne me re mla dim dru ži nam pri na je tju po so jil 10.000 evrov.

Kre­di­ti­ra­nje­obno­ve­spo­me­ni­ško­za­šči­te­nih­ob­jek­tov­v­ob­či­ni­Kam­nik

Fi nan čna sred stva v vi ši ni 17.361 evrov so bi la na­me nje na sub ven ci o ni ra nju obre stne me re pri na je tju po so jil za obno vo spo me ni ško za šči te nih ob jek tov v ožjem de lu me sta Kam nik – sku pno de set im pro sil­cem (šti rim v le tu 2006, šest im v le tu 2007).

Na pod la gi Pra vil ni ka o do de lje va nju pro ra čun skih sred stev la stni kom in so la stni kom spo me ni ško za­šči te nih sta no vanj in sta no vanj skih stavb za obno vo fa sad, stre šne kri ti ne in stav bne ga po hiš tva v ob či­ni Kam nik (Ur. l. RS, št. 63/08) je bi la so fi nan ci ra na obno va spo me ni ško za šči te nih ob jek tov v le tu 2008 v vi ši ni 10.000 evrov (šti rim pro sil cem) in v le tu 2009 v vi ši ni 20.426,87 evrov (de set im pro sil cem).

Za le to 2010 ob či na na me nja za so fi nan ci ra nje obno ve spo me ni ško za šči te nih ob jek tov 30.000 ev­rov.

Sub­ven­ci­o­ni­ra­nje­na­jem­ni­neNa osno vi 121. čle na Sta no vanj ske ga za ko na in

Ured be o me to do lo gi ji za obli ko va nje na jem nin v ne­pro fit nih sta no va njih ter me ri lih in po stop ku za uve­ljav lja nje sub ven ci o ni ra nih na jem nin (Ur. l. RS, št. 131/03, 142/04 in 99/08) je bi lo za iz pla či lo sub ven­cij k pla či lu ne pro fit nih na jem nin v le tih 2006–2009 na me nje nih 136.490 evrov.

Le­toVi­ši­na­pro­ra­čun­skih­­sred­stev

Šte­vi­lo­iz­da­nih­odločb

2006 29.064,17 evrov 38

2007 27.278,37 evrov 33

2008 36.785,00 evrov 36

2009 43.362,43 evrov 39

2010* 45.000,00 evrov

V le tu 2009 od ok to bra da lje je bi la upra vi če na do sub­ven ci o ni ra ne na jem ni ne ena na jem ni ca trž ne ga sta no­va nja, ki pla ču je na jem ni no, vi šjo od priz na ne ne pro­fit ne na jem ni ne, in iz pol nju je po go je iz 121. a čle na Sta no vanj ske ga za ko na. Na jem ni ca se je pri ja vi la na zad nji jav ni raz pis za do de li tev ne pro fit nih sta no vanj v na jem ter se uvr sti la med upra vi čen ce za do de li tev ne pro fit nih sta no vanj v na jem. Upra vi čen ki je bi la iz­pla ča na sub ven ci ja v vi ši ni 303 evrov.

Za le to 2010 ob či na na me nja za sub ven ci o ni ra nje ne pro fit nih na jem nin 45.000 evrov, za sub ven ci o ni ra­nje trž nih na jem nin pa 3.000 evrov.

Vzdr­že­val­na­de­la­V le tih 2006–2009 so se na ob jek tih sta no vanj sko­

po slov ne ga fon da iz va ja la pred vsem nuj na te ko ča in in ve sti cij ska vzdr že val na de la.

Ker je ve či na ob jek tov in po sa mez nih sta no vanj skih enot že sta ra, je bi lo po tre bno za vzdr že va nje teh ob­jek tov in enot (obno va ko pal nic, ce lo vi te adap ta ci je po iz praz ni tvah na jem ni kov, za me nja va stav bne ga po hiš­tva, so fi nan ci ra nje so ra zmer nih de le žev te ko če ga in in ve sti cij ske ga vzdr že va nja več sta no vanj skih stavb) raz po re di ti fi nan čna sred stva v vi ši ni 471.725 evrov.

Za pla či lo ob vez no sti do Sta no vanj ske ga skla da RS in do Slo ven ske ga od ško dnin ske ga skla da je bi lo od­ve de nih 53.783 evrov. Ob vez nost do na ve de nih skla­dov iz ha ja iz na slo va pri va ti za ci je sta no vanj po sta­no vanj skem za ko nu in po za ko nu o od ško dnin skem skla du RS.

Za le to 2010 ob či na na me nja za vzdr že va nje in uprav lja nje sta no vanj ske ga fon da 120.000 evrov.

Obno­vi­tev­po­slov­nih­pro­sto­rovOb či na je v tem ob dob ju te me lji to obno vi la Ka var­

no Ve ro ni ka in po slov ni pro stor Ori ent na trž ni ci, kar po me ni obo ga ti tev tu ri stič no­go stin ske po nud be v me­stu.

Pov­ze­tek

Ob či na Kam nik je v ob dob ju od le ta 2006 do 2009 na sta no vanj skem po dro čju iz ve dla na kup do dat nih ne pro fit nih sta no vanj v sku pni vi ši ni 405.063 evrov, ki jih je na pod la gi jav nih raz pi sov do de li la v na jem.

V ena kem ob dob ju je 21 pro sil cem (mla dim dru ži­nam) so fi nan ci ra la obre stno me ro pri na je tju po so jil, za kar je na me ni la 47.697 evrov. Fi nan čna sred stva v vi ši ni 17.361 evrov so bi la po rab lje na za sub ven ci­o ni ra nje obre stne me re pri na je tju po so jil za obno vo spo me ni ško za šči te nih ob jek tov v ožjem de lu me sta Kam nik (sku pno de set im pro sil cem). Sred stva v sku­pni vi ši ni 136.490 evrov pa smo na me ni li za iz pla či lo sub ven cij k pla či lu ne pro fit nih na jem nin.

Na po dro čju vzdr že val nih del smo v le tih 2006–2009 na ob jek tih sta no vanj sko­po slov ne ga fon da iz­ve dli pred vsem nuj na te ko ča in in ve sti cij ska vzdr že val­na de la, za kar je ob či na na me ni la sku pno 471.725 evrov. Za pla či lo ob vez no sti do Sta no vanj ske ga skla da RS in do Slo ven ske ga od ško dnin ske ga skla da je bi lo od ve de nih 53.783 evrov. Ob či na je v tem ob dob ju te­me lji to obno vi la Ka var no Ve ro ni ka in po slov ni pro stor Ori ent na trž ni ci, kar po me ni obo ga ti tev tu ri stič no­go­stin ske po nud be v me stu.

Summary

Between 2006 and 2009 the Kam nik municipality ma na ged to pur cha se non­pro fit flats in the to tal va lue of 405,063 Eu ros, all of which were let out on le a se ba sed on pu blic of fi ci al in vi ta ti ons for ten ders.

The municipality part­fi nan ced the in te rest ra tes on lo ans to 21 ap pli cants (young fa mi li es) in the to tal va lue of 47,697 Eu ros. 17,361 Eu ros of fi nan ci al re­so ur ces were spent on part­fi nan cing of the in te rest ra tes on lo ans hi red for the re con struc ti on of cul tu ral mo nu ments (10 ap pli cants). A to tal sum of 136,490 Eu ros was ear mar ked to ba lan ce the payments of sub­si di sed non­pro fit rents.

In the fi eld of ma in te nan ce work the most ur gent cur rent works were car ri ed out on apar tment blocks and of fi ce bu il dings in the to tal va lue of 471,725 Eu­ros. Obli ga ti ons towards the Slo ve ne ho u sing fund and Ca pi tal and Com pen sa ti on Fund cost the municipality 53,783 Eu ros. Ka var na Ve ro ni ka cof fe e ho u se and bu­si ness pre mi ses Ori ent at the mar ket were thoroughly re no va ted which has most certainly im pro ved the to u­rist of fer of the town cen tre.

44

Kam

nik

– se

danj

ost i

n pr

ihod

nost

45

Kam

nik

– se

danj

ost i

n pr

ihod

nost

Ne­ur­je­–­or­kan­nad­­Kam­ni­kom­2008

Var­stvo­pred­na­rav­ni­mi­in­dru­gi­mi­ne­sre­ča­mi­v­ob­či­ni­Kam­nik­med­le­ti­2006­in­2010

Si stem var stva pred na rav ni mi in dru gi mi ne sre ča­mi v na ši ob či ni te me lji v ve čji me ri na de jav no sti pro­sto vo ljcev, saj pri pa dni ki po sa mez nih enot vse na lo ge za šči te in re še va nja oprav lja jo pro sto vo ljno. V si ste mu ta ko glav no bre me za šči te in re še va nja no si jo pro sto­vo ljna ga sil ska druš tva in druš tva, ki se v ob či ni Kam­nik vklju ču je jo v si stem za šči te in re še va nja (Gor ska re še val na po sta ja Kam nik, Ki no lo ško druš tvo z eno to re še val nih psov, Ob moč no zdru že nje Rde če ga kri ža Kam nik, skav ti in ta bor ni ki).

Za iz va ja nje lo kal ne jav ne ga sil ske slu žbe je ob či na v le tu 2006 pod pi sa la tri par tit no po god bo z ga sil ski mi druš tvi in Ga sil sko zve zo Kam nik, na pod la gi ka te re fi nan ci ra mo ga sil ske eno te. Var stvo pred po ža rom iz­va ja v na ši ob či ni 13 ope ra tiv nih ga sil skih enot, vsa ka na do lo če nem ope ra tiv nem ob mo čju.

Osred nja ga sil ska eno ta v ob či ni je PGD Kam nik, ki je uvr šče na v V. ka te go ri jo in iz va ja na lo ge za šči­te in re še va nja na ob mo čju ce lot ne ob či ne. Z ob či no Ko men da ima mo pod pi san do go vor o so de lo va nju v pri me ru ve čjih in ter ven cij ter na črt alar mi ra nja. Na­lo ge re še va nja ob pro met nih, te hnič nih ne sre čah in ne sre čah z ne var ni mi snov mi na pod la gi po god be z Mi ni strs tvom za obram bo od le ta 1995 oprav lja PGD Kam nik, ki po leg ob mo čja na še ob či ne ope ra tiv no po­kri va še ob mo čje ob čin Ko men da in Men geš. V zad njih šti rih le tih je ga sil ska eno ta PGD Kam nik za ome nje­no re še va nje po so do bi la voz ni park in oprem lje nost za ukre pa nje ob za htev nih na rav nih in dru gih ne sre čah, ne sre čah na ce stah, ne sre čah z ne var ni mi snov mi ter ob dru gih iz re dnih do god kih. PGD Kam nik ima od le­ta 2007 pod pi san do go vor o med se boj nem so de lo va­nju z Zdrav stve nim do mom Kam nik ter od le ta 2008 z Zdrav stve nim do mom Dom ža le. V ome nje nem do­go vo ru so na ve de ni do god ki in ne sre če, ob ka te rih se iz va ja isto ča sno ak ti vi ra nje obeh re še val nih enot (re­še val ci in ga sil ci).

V zad njih sed mih le tih ga sil ci PGD Kam nik or ga ni­zi ra jo re dna let na uspo sab lja nja za pred stav ni ke vseh treh struk tur re še val cev pri ukre pa nju ob pro met nih in dru gih te hnič nih ne sre čah, ki se jih re dno ude le žu je jo tu di po li ci sti PP Kam nik. Osnov ni na men uspo sab ljanj je pred sta vi tev de lo va nja opre me re še val cev in ga sil­cev s po u dar kom na pred sta vi tvi no ve opre me.

Te­le­ko­mu­ni­ka­cij­ski­in­in­for­ma­cij­ski­si­stemPri vo de nju in ter ven cij za šči te, re še va nja in po mo­

či se upo rab lja eno ten si stem ra dij skih zvez (ZA RE) in si stem ose bne ga po zi va nja, ki ga upo rab lja jo vse re še­val ne slu žbe (ga sil ci, gor ski re še val ci in re še val ci ZD Kam nik). V le tu 2007 smo za klju či li z oprem lja njem de žur nih sob v vseh 13 ga sil skih eno tah. Ko mu ni ka cij­sko sre di šče te ga si ste ma za ob mo čje ob či ne Kam nik je v Re gij skem cen tru za ob ve šča nje Ljub lja na (Re CO 112), pre ko ka te re ga se za go tav lja po ve zo va nje upo ra­

bni kov. V PGD Kam nik je or ga ni zi ra na stal na 24­ur na de žur na slu žba, ki jo oprav lja jo de žur ni ga sil ci, ki so jim bi li v le tu 1983 za go tov lje ni sta no vanj ski pro sto ri v ga sil skem do mu. Od le ta 1995 ima ta di rek tni po ve­za vi z re gij skim cen trom za ob ve šča nje 112 ta ko PGD Kam nik kot tu di ZD Kam nik – re še val na po sta ja Kam­nik. V pri me rih ve čjih na rav nih in dru gih ne sreč se v de žur ni so bi v ga sil skem do mu Kam nik ta koj vzpo sta vi de žur na slu žba v okre plje ni za sed bi.

Fi­nan­čni­vi­riZa po dro čje var stva pred na rav ni mi in dru gi mi ne­

sre ča mi je bi lo v na ši ob či ni za ob dob je 2006–2009 za go tov lje nih ne kaj več kot 1,2 mio evrov sred stev. Fi nan čna sred stva, ki jih je ob či na po ra bi la za fi nan ci­ra nje na log var stva pred ne sre ča mi v ob dob ju od le ta 2006 do 2009, so pri ka za na v pre gle dni ci 1.

Pre­gle­dni­ca­1:­Fi­nan­čni­vi­ri­

Le­to

Sred­stva­za­­var­stvo­pred­­po­ža­rom­(pro­ra­čun­­ob­či­ne­Kam­nik)

Sred­stva­po­žar­ne­tak­se­(dr­žav­na­sred­stva)

Sred­stva­za­za­šči­to­in­re­še­va­nje­(pro­ra­čun­ob­či­ne­Kam­nik)

Vsa­sred­stva­sku­paj

2006 234.840 50.767 33.797 319.404

2007 197.186 54.968 36.304 288.458

2008 141.122 61.721 38.287 241.130

2009 280.052 66.395 35.877 382.324

Sku paj 853.200 233.851 144.265 1,231.316

V ob dob ju od le ta 2006 do 2009 se je v skla du s po tr je nim pla nom na ba ve ga sil skih vo zil in vr stnim re­dom na ba ve iz ve del na kup dveh ga sil skih vo zil (av to­ci ster na GVC 24/50 za PGD Kam nik in av to ci ster na GVC 16/25 za PGD Sred nja vas). V dru gi po lo vi ci le ta 2009 smo pri če li z jav nim raz pi som za ga sil sko vo zi lo za PGD Zg. Tu hinj. V le tu 2010 je iz ob čin ske ga pro ra­ču na na čr to van na kup dveh ga sil skih vo zil (av to ci ster­na GVC 16/25 za PGD Zg. Tu hinj in ga sil sko vo zi lo za PGD Šmar ca) v sku pni vre dno sti oko li 160.000 evrov.

Ena od na log lo kal ne sku pno sti je tu di skrb za vzdr­že va nje in obno vo ga sil skih oro dišč, za kar so v pro­ra ču nu za le to 2010 do dat no za go tov lje na sred stva v vi ši ni 10.000 evrov.

Ne­sre­če­v­zad­njih­le­tihV zad njih le tih so nas po leg po ža rov na ob jek tih,

pro met nih sred stvih, po ža rov v na ra vi, pro met nih ne­sreč, ne sreč z ne var ni mi snov mi ter dru gih te hnič nih ne sreč do le te le tu di ve čje na rav ne ne sre če. Na šo ob­či no so pri za de le po pla ve 18. sep tem bra 2007 in ne­ur ja z moč nim ve trom in to čo 13. 7. in 14. 7. ter 23. 8. 2008, ki so povzročila ogrom no ma te ri al no ško do.

Pre­gle­dni­ca­2:­ Pre­gled­in­ter­ven­cij­v­ob­dob­ju­od­le­ta­2006­do­2009­

­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­­Le­to­­Vr­sta­in­ter­ven­ci­je

2006 2007 2008 2009 Sku­paj

po ža ri na ob jek tih 32 22 25 35 114

po ža ri na pro met nih sred stvih 4 2 6 2 14

po ža ri v na rav nem oko lju 15 21 18 20 74

ne sre če v ce stnem pro me tu 21 18 21 27 87

ne sre če z ne var ni mi snov mi (one sna že nje oko lja, spro šča­nje ne var nih pli nov)

13 21 20 9 63

ne sre če, pri ka te rih je po tre bna te hnič na in dru ga po moč, ter de lov ne ne sre če

33 26 32 34 125

na rav ne in dru ge ne sre če (ne ur ja, po pla ve, vi sok sneg, mo čan ve ter, ...)

13 9 9 1 32

ze melj ski pla zo vi 1 22 2 4 29

iska nje po gre ša nih oseb 1 1 1 0 3

Sku paj št. in ter ven cij 133 142 134 132 541

Sku paj smo v ob dob ju od le ta 2006 do 2009 za be­le ži li 541 in ter ven cij, pri ka te rih je so de lo va lo 5.943 ga sil cev, ki so opra vi li 16.664 de lov nih ur.

Pri ve li kih po ža rih na sta no vanj skih in go spo dar skih ob jek tih, v ka te rih so na ši ob ča ni osta li brez stre he nad gla vo, so ob či na Kam nik in žu pan s svo ji mi slu žba mi v so de lo va nju z Ob moč nim zdru že njem Rde če ga kri­ža Kam nik, Cen trom za so ci al no de lo in Ka ri ta som z de nar ni mi sred stvi po ma ga li vzpo sta vi ti čim prej šnje po go je za bi va nje.

V zad njih le tih so ve čji po ža ri v ve či ni pri me rov za je li ob jek te le se nih kon struk cij, ki so osta li za ra di hi tre ga, kva li tet ne ga in učin ko vi te ga pri sto pa sko raj ne po ško­do va ni. Re še va nje ob ne sre čah v pro me tu, de lov nih in dru gih te hnič nih ne sre čah je v zad njih le tih po te ka lo s po mo čjo ve čje ga so do bne ga ga sil ske ga vo zi la za teh­nič no re še va nje, opre me ter pri mer ne ose bne za ščit­ne opre me.

Ga sil ske eno te v na ši ob či ni so da nes osnov ne re še­val ne eno te, ki se da nje ak tiv no sti usmer ja jo pred vsem v ope ra tiv no de lo ter že li jo do se či pri mer no or ga ni zi ra­nost lo kal ne jav ne ga sil ske slu žbe pri za go tav lja nju ne sa mo var stva pred po ža ri, tem več tu di var stva pred na rav ni mi in dru gi mi ne sre ča mi. Gle de na uj me, na­rav ne in dru ge ne sre če, ve čje po ža re na in dus trij skih ob jek tih, ki nas vse po go ste je do le ti jo, bo po tre bno še na prej po so dab lja ti za ščit no re še val no opre mo in na­pra ve za hi tro po sre do va nje in ga še nje.

Sto pnja po žar ne ogro že no sti v me stnem je dru in bliž nji oko li ci se je v zad njih le tih moč no po ve ča la, saj se je po ve ča lo šte vi lo po slov no­sta no vanj skih in dru­gih jav nih ob jek tov ter ob jek tov, ki v de lov nem pro ce su upo rab lja jo, pro iz va ja jo ter skla di šči jo ne var ne sno vi ali se ka ko dru ga če ukvar ja jo z nji mi.

Pri ana li zah po ža rov ugo tav lja mo, da se ti po ve ču­je jo v sa mem me stnem je dru in v sta no vanj skih so­se skah ter v po dje tjih, kar po me ni, da se de jan sko ure sni ču je jo dej stva, na ka te ra so ga sil ci opo zar ja li že

ne kaj ča sa. Po ža ri v po dje tjih so za ra di ne u re je ne po­žar ne var no sti ve dno ve čji in od nas ter ja jo ve dno vi šje stro ške. Po ža re je ve či no ma po tre bno ga si ti s spe ci al­ni mi ga sil ni mi sred stvi, ta pa so pre cej dra ga.

Če te vre dno sti pri mer ja mo s šte vi lom ak cij sa mo za le to 2009, lah ko ugo to vi mo, da v pri me ru po ve če­va nja tak šnih in ter ven cij ne bo mo ime li za do sti fi nan­čnih sred stev ni ti za ga sil na sred stva.

V le tu 2009 je bi lo v ob či ni ne kaj ve čjih po žarov na sta no vanj skih in po slov nih ob jek tih, in si cer: po žar sta­no vanj ske hi še na Šla kar je vi po ti (april 2009), po žar skla di šča gum Si tar (ju nij 2009), po žar ob jek ta v kom­plek su KIK (av gust 2009), po žar skla di šča in hla dil nih ko mor Ni ko tran sport (no vem ber 2009), po žar skla di­šča Sam son v kom plek su Ti tan (de cem ber 2009).

Naj­ve­čje­na­rav­ne­ne­sreče,­ki­so­pri­za­de­le­do­br­šen­del­na­še­ob­či­ne­v­le­tu­2007­in­2008

Vo­dna­uj­ma­v­ob­či­ni­Kam­nik,­18.­sep­tem­ber­2007Ve čur no moč no de že vje je 18. 9. 2007 od zgod njih

do pol dan skih ur do poz ne ga ve če ra pov zro či lo ve li ke te ža ve. Na ra sli vo do to ki in hu do ur ni ki so pov zro či li naj­več ško de v na se ljih Mot nik, Špi ta lič, Šmar tno v Tu­hi nju, Nev lje, Sto lnik, Bis tri či ca, Čr na. Spro ži lo se je 22 ze melj skih pla zov, me te or ne vo de in vo do to ki so pov zro či li po pla ve ob jek tov (sta no vanj skih, po slov nih in go spo dar skih). Na ra sle vo de in ze melj ski pla zo vi so po ne kod za ra di ne pre voz nih ali od tr ga nih de lov cest one mo go ča li do stop do ob jek tov.

Ta koj po pr vih pri ja vah do god kov je bi la v de žur ni so bi PGD Kam nik vzpo stav lje na de žur na eki pa, ki je be le ži la vse po dat ke in in for ma ci je ter sta nje na te re­nu. Ga sil ske eno te so spro ti jav lja le sta nje na po sa­mez nih ope ra tiv nih ob mo čjih. Pri prav lja la so se krat ka po ro či la za me di je. Ob čin ske ko mi si je so na sled nji dan pri če le s po pi som ško de, na naj bolj ogro že nih me stih so po kli ca le na ogled stro kov nja ke za ze melj ske pla zo­ve in vo do to ke. Vo dna uj ma je pov zro či la za pri bliž no 6,2 milijona evrov ško de.

Oce­nje­na­ško­da­v­evrih

sta no vanj ski in go spo dar ski ob jek ti ter jav ni za vo di 600.000

po slov ni ob jek ti 2,000.000

ob jek ti špor tne in fras truk tu re 70.000

ze melj ski pla zo vi 390.000

vo do to ki 2,700.000

ko mu nal na in fras truk tu ra (ce ste, mo sto vi) 230.000

ško da v kme tij stvu 150.000

Sku paj 6,140.000

Ne­ur­je­z­moč­nim­ve­trom­in­to­čo­v­ob­či­ni­Kam­nik,­­13.­in­14.­ju­lij­ter­23.­av­gust­2008­

Ne ur je z moč nim ve trom, ki je v ne de ljo 13. ju li ja 2008 pri za de lo pre cej šen del ob či ne Kam nik, je od­kri va lo stre he stavb, ru va lo dre ve sa, pre tr ga ne so bi le elek trič ne in te le ko mu ni ka cij ske na pe lja ve, pre ki nje ne ce stne po ve za ve. Ve ter je po oce ni Agen ci je Re pu bli­ke Slo ve ni je za oko lje v sun kih do se gel hi trost tu di do 120 km/h.

46

Kam

nik

– se

danj

ost i

n pr

ihod

nost

47

Kam

nik

– se

danj

ost i

n pr

ihod

nost

Naj ve čje po sle di ce so na ob jek tih in in fras truk tu­ri ču ti li v kra jev nih sku pno stih Šmar ca, Du pli ca, Vol­čji Po tok, Pe ro vo, No vi trg, Za pri ce, Pod gor je, Kam nik ­ Cen ter, Me ki nje, Nev lje, Se la pri Kam ni ku, Sred nja vas, Kam ni ška Bis tri ca, Čr na, Tu nji ce (v 15 od sku pno

22 kra jev nih sku pno sti).Naj ve čje šte vi lo in naj hu je po ško do va ni sta no vanj­

ski ob jek ti so bi li v kra ju Gozd v kra jev ni sku pno sti Čr­na, kjer je ukre pa nje po ne sre či tra ja lo naj dlje ča sa. Na ob mo čju va si Gozd je pri šlo do po ja va ne vi htne ga pi ša, ki je pu stil dra stič ne po sle di ce na ob jek tih in goz­du. Ga sil ci so na pri za de tih ob mo čjih iz va ja li na lo ge za šči te, re še va nja in po mo či, da bi vzpo sta vi li pre gled nad ra zme ra mi, spro sti li ce stne ko mu ni ka ci je, od stra­ni li pre te če ne var no sti, po ma ga li lju dem pri za šči ti pre­mo že nja in za do vo lji tvi osnov nih živ ljenj skih po treb.

Stal na de žur na slu žba, ki je bi la okre plje na že po pr­vih pri ja vah, je bi la vzpo stav lje na v de žur ni so bi PGD Kam nik vse do ne de lje 20. 7. 2008.

Od tor ka, 15. 7. 2008, od 7. ure zju traj je bil or ga­ni zi ran kra jev ni štab CZ na se de žu PGD Gozd. Tam se je vse dni do ne de lje, 20. 7. 2008, vo di la evi den ca po­ško do va nih in ne po kri tih ob jek tov, evi den ca pri ho da ekip ga sil cev, re še val cev GRS Kam nik ter pri pa dni kov dru gih pro sto vo ljnih ekip. Vod stvo kra jev ne ga šta ba je v so de lo va nju z vo djem in ter ven ci je kot ce lo te (čla nom ob čin ske ga šta ba CZ) us kla je va lo de lo na te re nu. Vo­dja šta ba je več krat dnev no pre gle dal ob mo čje Goz da in po pi sal po tre be po eki pah in dru gi po mo či. Us kla je­val je pri spe le eki pe, za ka te re smo bi li do go vor je ni že vna prej, ter osta le pro sto vo ljne eki pe, ki so pri šle na

po moč kra ja nom Goz da. Vo dil je evi den co nu de ne po­mo či ozi ro ma oprav lje nih del po hi šnih šte vil kah. Hkra­ti je iz de lal tu di na črt po treb po po mo či za na sled nje dni. Dnev no so na se stan kih kra jev ne ga šta ba obrav­na va li že iz ve de ne ak tiv no sti (kaj se je de la lo, ko li ko hiš je že po kri tih), šte vi lo so de lu jo čih ga sil cev in pro­sto vo ljcev. Obrav na va li so pro ble me, do go vo ri li so se tu di za od voz az be stne kri ti ne in dru ge ga od pa dne ga ma te ri a la ter gle de po treb po do lo če ni me ha ni za ci ji. Ve li ko ma te ri a la so od pe lja li tu di do ma či ni s svo jo me­ha ni za ci jo.

Ob čin ski štab CZ v zo že ni se sta vi je ves te den med 13. 7. in 20. 7. 2008 us kla je val iz va ja nje na log tu di na osta lih pri za de tih ob mo čjih v ob či ni Kam nik. Ga sil ci in pro sto vo ljci so po ma ga li pri po kri va nju streh ter od stra­nje va nju po dr tih dre ves, za kar so bi le ak ti vi ra ne eki pe se ka čev iz po sa mez nih druš tev. Na po moč ga sil cem so že v ne de ljo, 13. 7. 2008, pri sko či li de lav ci Ko mu­nal ne ga po dje tja Kam nik. Pri od stra nje va nju dre ves in po dr te ga dre vja so v dneh po ne sre či po ma ga li tu di kra ja ni in dru gi pro sto vo ljci, ki so s svo jo me ha ni za ci jo sodelovali pri od stra nje va nju po ru še nih de lov ob jek­tov, streh in dre ves..

Sku paj je v ča su od 15. 7. do 20. 7. 2008 pri od­prav lja nju po sle dic ne ur ja so de lo va lo oko li 1200 ga sil­cev in pri pa dni kov dru gih enot in služb Ci vil ne za šči te.

Za od pra vo po sle dic na rav ne ne sre če, sa na ci jo po­ško do va nih ob jek tov, vklju ču joč sred stva, ki jih je da la tu di Žu pnij ska Ka ri tas, je bi lo raz de lje nih ne kaj več kot 1 milijon evrov po mo či.

Vi­ri­sred­stev­za­od­pra­vo­po­sle­dic­ne­ur­ja­z­moč­nim­ve­trom­13.­7.­in­14.­7.­2008

Vi­ši­na­­sred­stev­­po­mo­či­v­evrih

dr žav na sred stva za iz ved bo nuj nih in ter ven tnih del

240.000

ob či na Kam nik – iz pro ra čun ske re zer ve (za sa na ci jo ob jek tov go spo dar skih po slo pij)

22.500

ob či na Kam nik – po se bni TRR za ne ur je 20.995

ob či na Kam nik – iz pro ra čun ske re zer ve za sta no vanj ske in go spo dar ske ob jek te

66.434

Rde či križ Slo ve ni je 296.390

Slo ven ska Ka ri tas 275.000

Po­ško­do­va­ni­goz­do­vi­in­goz­dne­ce­ste­ob­ne­ur­ju­13.­7.­in­14.­7.­2008

Ob oce nje va nju ško de se je iz ka za lo, da ne gre zgolj za na sta lo ško do na sta no vanj skih in go spo dar skih ob­jek tih, tem več tu di za iz jem no ve li ko ško do na goz dnih po vr ši nah in goz dnih ce stah. Sku pna po vr ši na po ško­do va nih goz dov na ob mo čju ce lot ne ob či ne, na ka te ri je de lež po ško do va no sti od 50–90 %, zna ša 450 ha. Po ško do va nih je bi lo tu di 21,43 km goz dnih cest in 16,40 km goz dnih vlak.

Ob­seg­po­škodb Po­vr­ši­na­v­ha

po sa mez na dre ve sa in sku pi ne dre ves 2310 ha

po ško do va no 50 do 90 % 450 ha

pov sem uni če ni se sto ji 290 ha

Sku paj 3050 ha

Sa­na­ci­ja

Po se ka no je bi lo 110.101 dre vo v sku pni bru to izme ri 112.776,86 ku bič nih me trov.

Sa ni ra nih je bi lo 16,52 km goz dnih cest,­18,75­km­no voz gra je nih vlak in 16,4­km­re kon stru i ra nih goz dnih vlak. Sub ven ci je so bi le obra ču na ne iz sred stev RS v skla du s pra vil ni kom o so fi nan ci ra nju vla ganj v goz do­ve (Ur. l. RS, št. 73/08) sku paj 226 la stni kom goz dov.

Moč­no­ne­ur­je­s­to­čo­23.­av­gu­sta­2008V so bo to 23. 8. 2008 je ne ur je s to čo ma lo po 12.

uri po nov no pri za de lo ob mo čje ob či ne Kam nik. Naj­bolj pri za de ta ob mo čja so bi la KS Tu nji ce, KS Me ki nje, KS Kam nik, KS Go dič, KS Nev lje.

V Tu nji cah je mo čan ve ter odne sel stre ho na po­druž nič ni šo li. To ča je po ško do va la stre he sta no vanj­skih in go spo dar skih po slo pij, ve ter je raz bil ste kla na ok nih in vra tih hiš, po ško do va ne so bi le fa sa de, oken­ske po li ce ter ve čje šte vi lo vo zil. Ve čjo ško do je utr pe lo tu di kme tij stvo. Po pr vih oce nah je bi lo po ško do va nih oko li 45 ob jek tov, ne kaj po pol no ma po ru še nih po mož­nih go spo dar skih ob jek tov, po ško do va nih je bi lo oko li 50 km cest. To ča je sku paj pri za de la pri del ke na 480 ha kme tij skih po vr šin. Oce na ško de na ob jek tih je zna­ša la oko li 400.000,00 evrov (na šo li v Tu nji cah oko li 100.000 evrov).

So­de­lo­va­nje­z­Gor­sko­re­še­val­no­po­sta­jo­Kam­nik

V ob či ni Kam nik je ze lo do bro uspo sob lje na in or ga­ni zi ra na po sta ja Gor ske re še val ne slu žbe, ki je v le tih

2006–2009 opra vi la na sled nje šte vi lo in ter ven cij:

Požar na objektu Samson (kompleks Titan) ob prihodu gasilcev, december 2009. Foto: Primož Oblak, PGD Kamnik.

Poškodovana hiša v vasi Gozd med neurjem, julij 2008.Foto: Janez Golob

Obnovljena hiša. Foto: Janez Golob

48

Kam

nik

– se

danj

ost i

n pr

ihod

nost

49

Kam

nik

– se

danj

ost i

n pr

ihod

nost

Le­to Sku­paj

2006 2007 2008 2009

Št. re še val nih ak cij 26 17 18 17 78

Št. iskal nih ak cij 6 5 0 7 18

Sku paj vse in ter ven ci je 32 22 18 24 96

Št. po ne sre če nih 36 25 21 25 107

Pre gle dni ca 1: Pre gled in ter ven cij Druš tva Gor ske re še val ne slu žbe Kam nik v le tih 2006–2009

Le­to Sku­paj

2006 2007 2008 2009

Ure re še val nih in ter ven cij 330 296 332 214 1172 h

Ure iskalnih intervencij 96 584 0 420 1100 h

Skupaj vse ure reševalcev

426 880 332 634 2273 h

Št. sodelujočih reševalcev

136 173 96 148 553

Preglednica 2: Pregled števila reševalcev in reševalnih ur v obdobju zadnjih 4 let

Iz po dat kov v ta be lah je raz vi dno, da re še val ci za eno in ter ven ci jo pov preč no po ra bi jo 23,6 ur, v in ter­ven ci jo je vklju če nih pov preč no 5,8 re še val cev, pov­pre čen čas tra ja nja in ter ven ci je pa je 4,1 ure.

Va­je­in­uspo­sab­lja­nja

Re še val no de lo je ne pred vid lji vo ta ko po ob se gu kot tu di po za htev no sti. Tip ske ga na či na re še va nja ni. Vsa ka ak ci ja je spe ci fič na, pri vsa ki se je po tre bno po­se bej odlo ča ti o iz ved bi. To pa od vo dje ak ci je za hte va ve li ko psi hič no moč, ve li ko te hnič ne ga zna nja ter zna­nja o nu de nju pr ve po mo či. Da so re še val ci v stal ni psi hič ni, fi zič ni in te hnič ni kon di ci ji, so po tre bna stal na uspo sab lja nja, ki jih re še val ci oprav lja jo ce lo le to.

Inš truk tor ji Druš tva GRS Kam nik so vsa ko le to or­ga ni zi ra li naj manj eno po let no in eno zim sko va jo re­še va nja v go rah. Na teh va jah ozi ro ma uspo sab lja njih se po no vi osnov na te hni ka re še va nja v go rah in na dru gem za htev nem te re nu. Na teh uspo sab lja njih se pri ka že jo tu di no vo sti in iz bo ljša ve. V zad njih le tih se te va je ozi ro ma uspo sab lja nja iz va ja jo v obli ki obnav­ljal nih iz pi tov, ki so po tre bni za po da ljše va nje de lov ne li cen ce gor skih re še val cev.

Vsa ko le to ima mo tu di uspo sab lja nje za re še va nje pot ni kov iz gon do le in se dež ni ce na Ve li ki pla ni ni. Dva­krat smo ime li ta uspo sab lja nja sku paj s Pro sto vo ljnim ga sil skim druš tvom Kam ni ška Bis tri ca.

V le tih 2007 in 2009 smo ime li uspo sab lja nje za upo ra bo zra ko plo vov pri re še va nju v go rah. S tem so čla ni pri do bi li mo dul A he li kop ter ske ga re še va nja, kar po me ni, da so pri mer no uspo sob lje ni za var no vsto pa­nje, iz sto pa nje in osta la de la v bli ži ni he li kop ter ja pri pre vo zih re še val ne ga moš tva v go re.

Vsa ko le to ima druš tve ni zdrav nik s po mo čjo zdrav­ni ka ali me di cin ske ga te hni ka iz dru ge ga druš tva pre­da va nje in obnav ljal ni iz pit iz zna nja o nu de nju pr ve po mo či v go rah.

Spe­ci­a­li­za­ci­je

a)­Vo­dni­ki­ re­še­val­nih­psov: Druš tvo ima tri vo dni­ke re še val nih psov: Ma tjaž Rav ni kar, Bo ris Štu par in Ge na dij Štu par. Vo dni ki se mo ra jo s svo ji mi psi re dno ude le že va ti uspo sab ljanj, ki jih or ga ni zi ra Ko mi si ja za re še va nje iz pod pla zov pri GRZS. Pri tej ko mi si ji vo dni ki in nji ho vi psi re dno oprav lja jo iz pi te in s tem pri do bi jo de lov no li cen co. Vo dni ki in nji ho vi psi so po se bej izur­je ni za iska nje za su tih v snež nih pla zo vih in za iska nje po gre ša nih oseb.

­b)­Re­še­val­ci­le­tal­ci:­Od le ta 2006 do 2009 je ime­lo Druš tvo GRS Kam nik zdrav ni ka re še val ca le tal ca Pri mo ža Trun ka in Ano Mav ko, ki je v tem ča su opra vi la iz pit za re še val ko le tal ko. Re še val ci le tal ci z mo du lom C so še Ma tjaž Rav ni kar, Da mi jan Ko čar in Ra do Nad­ve šnik, ki od sre di ne le ta 2009 ni več ak ti ven. Ti so uspo sob lje ni za re še va nje po ne sre čen cev s po mo čjo he li kop ter ja.

c)­Inš­truk­tor­ji­GRS: V druš tvu je ak tiv nih šest in­š truk tor jev, in si cer Ja nez Až man, Boš tjan Griljc, Jer­nej La ni šek, Ra do Nad ve šnik, Vil ko Ri felj in Ge na dij Štu par. Ja nez Ko sec je za služ ni inš truk tor, ki še ve dno ve li ko po ma ga pri de lu druš tva.

Pre­ven­tiv­na­de­jav­nost

a) Čla ni Druš tva GRS Kam nik že več de set le tij za­go tav lja jo sprem lje val no eki po na Ro kov nja ške m po ho du, ki je en krat let no in ga or ga ni zi ra PD Kam nik.

b) Čla ni skr bi jo za var nost tek mo val cev in osta lih ude le žen cev na tek mo va nju v gor skem te ku iz Kam ni ške Bis tri ce na vrh Grin tov ca.

c) V le tu 2009 so da li iz de la ti ta blo, ki opo zar ja na ne var nost zdr sa ob ne u po ra bi de rez in ce pi na. Spomladi so jo po stav ili sne ži šče na se ver ni stra­ni Bra ne. Gle de na to, da na tem me stu ni bi lo no be ne ne sre če, je mor da iz pol ni la svoj na men.

d) Čla nom je po treh le tih tr de ga de la uspe lo zbra­ti sred stva, iz de la ti in za me nja ti do tra ja ni bi vak Pa vla Kem per la pod Grin tov cem z no vim. To se je zgo di lo 27. ok to bra 2009 s po mo čjo po sad ke 15 HEB Slo ven ske voj ske, ki je s he li kop ter jem Cu guar pre pe lja la sta ri bi vak v do li no in na isto me sto po sta vi la no vega.Poškodovana streha na podružnični šoli v Tunjicah ob neur­

ju s točo, avgust 2008. Foto: PGD Kamnik.

Novi poveljnik Civilne zaščite Kamnik je 22. februarja 2010 postal Matjaž Srša, ki je nasledil Vladimirja Šerbela (na fotografiji od leve proti desni: Vladimir Šerbel, župan Anton Tone Smolnikar, novi poveljnik Matjaž Srša in namestnica poveljnika Brigita Vavpetič).Vladimir Egidij Šerbel je uspešno in požrtvovalno vodil štab CZ Občine Kamnik kar 30 let. V letu 2004 je med drugim iz rok po velj nika CZ Republike Slovenije prejel posebno priznanje »kipec civilne zaščite« kot nagrado za življenjsko delo, posebne zasluge in izjemne dosežke na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Člani GRS Kamnik so postavili nov bivak pod Grintovcem, oktober 2009. Foto: Primož Hieng.

50

Kam

nik

– se

danj

ost i

n pr

ihod

nost

51

Kam

nik

– se

danj

ost i

n pr

ihod

nost

Po­sta­ti­gor­ski­re­še­va­lec­ni­lah­ko

Gor ski re še val ci spre je ma jo med se le al pi ni ste, mlaj še od 40 let. Kdor že li po sta ti gor ski re še va lec, mo ra naj prej v al pi ni stič no šo lo, ki tra ja od ok to bra do ma ja, na kar mo ra opra vi ti iz pit za mlaj še ga al pi ni­stič ne ga pri prav ni ka. Po do lo če nih al pi ni stič nih vzpo­nih lah ko opra vi iz pit za sta rej še ga al pi ni stič ne ga pri­prav ni ka, po do volj vzpo nih, ki jih pred pi še Ko mi si ja za al pi ni zem, pa lah ko oprav lja iz pit za al pi ni sta. Vse to tra ja vsaj tri le ta. Ko kan di da ta za gor ske ga re še val ca sprej me jo v druš tvo, do bi na ziv pri prav nik GRS. V ča su pri prav ni ške do be se je vsaj tri le ta dol žan ude le že va ti vseh druš tve nih uspo sab ljanj in uspo sab ljanj, pri re je­nih po se bej za pri prav ni ke GRS. Ko vod stvo druš tva me ni, da je kan di dat do volj uspo sob ljen, ga pri ja vi na raz pis Ko mi si je za vzgo jo in re še val no te hni ko pri GRZS, ki iz va ja us kla je val ne te ča je in iz pi te za no ve čla ne. Po uspe šno oprav lje nih iz pi tih iz po let ne te hni­ke re še va nja v go rah, zim ske te hni ke re še va nja v go­rah, po oprav lje nem 80­ur nem te ča ju in iz pi tu iz pr ve po mo či za gor ske re še val ce in ve ljav ne m zdrav ni škem spri če va lu do bi kan di dat na ziv gor ski re še va lec.

Pov­ze­tek

Si stem var stva pred na rav ni mi in dru gi mi ne sre ča­mi v na ši ob či ni te me lji v ve čji me ri na de jav no sti pro­sto vo ljcev, saj pri pa dni ki po sa mez nih enot vse na lo ge za šči te in re še va nja oprav lja jo pro sto vo ljno. Glav no bre me za šči te in re še va nja ta ko no si jo pro sto vo ljna ga­sil ska druš tva in druš tva, ki se v ob či ni Kam nik vklju­ču je jo v si stem za šči te in re še va nja (Gor ska re še val na po sta ja Kam nik, Ki no lo ško druš tvo z eno to re še val­nih psov, Ob moč no zdru že nje Rde če ga kri ža Kam nik, skav ti in ta bor ni ki). Pri ve čjih in za htev nej ših ne sre čah vklju ču je mo tu di ne ka te re or ga ni za ci je in po dje tja, ki so po god be no ve za na z ob či no Kam nik (Ko mu nal no po dje tje Kam nik, Žur bi te am in Gra di telj). Vse de jav­no sti za šči te in re še va nja so fi nan ci ra ne iz ob čin ske ga pro ra ču na, ra zen sred stev po žar ne tak se.

V le tih 2007 in 2008 so ob či no pri za de le tri huj še na rav ne ne sre če. Po sle di ce moč ne ga de že vja v sep­tem bru 2007 so bi le po pla ve in ze melj ski pla zo vi, ki so pri za de li ne ka te ra ob mo čja v ob či ni. Hu do ne ur je v ju ni ju 2008 je naj bolj pri za de lo pre bi val ce Kra jev ne sku pno sti Čr na, kjer je bi la po leg sta no vanj skih in go­spo dar skih ob jek tov ve li ka ško da tu di na goz dnih po­vr ši nah in ce stah. Moč no ne ur je s to čo je me sec dni za tem po nov no pri za de lo ne ka te re pre de le ob či ne, med dru gim Kra jev no sku pnost Tu nji ce, kjer je mo čan ve ter odne sel stre ho po druž nič ne šo le. Ob čin ski štab CZ je bil ak ti vi ran v ope ra tiv nem se sta vu že v do bre pol ure po pr vih pri jav lje nih do god kih. Po ve ljnik CZ je ak ti vi ral ob čin ski na črt za šči te in re še va nja ob na rav nih in dru­gih ne sre čah.

Za po dro čje var stva pred na rav ni mi in dru gi mi ne­sre ča mi je bi lo v na ši ob či ni za ob dob je 2006–2009 za go tov lje nih ne kaj več kot 1,2 mio evrov sred stev.

Po oprav lje nih ana li zah sta nja oprem lje no sti in uspo sob lje no sti lah ko ugo to vi mo, da so na še eno te do bro oprem lje ne in uspo sob lje ne. Žu pan ob či ne Kam­nik, ki je od go vo ren za si stem var stva pred na rav ni mi in dru gi mi ne sre ča mi, je imel v zad njem de set le tju, sku paj s so de lav ci, vse sko zi po sluh za or ga ni zi ra nje, uspo sab lja nje in oprem lja nje sil za za šči to, re še va nje in po moč, za kar si bo mo pri za de va li tu di v pri hod nje.

Summary

The system of civil protection from natural and other disasters in our municipality is mostly based on volun­teer work, since all protection and rescue units consist solely of volunteers. The most active members involved in the protection system are volunteer firemen socie­ties, Kamnik Mountain Rescue Service, canine society with its unit of rescue dogs, District Red Cross Society and the scouts. In case of major disasters, help is also provided by the organisations and companies, such as Kamnik municipal company, Žurbi Team and Gra­ditelj, which are under contract with the Municipality of Kamnik. The protection and rescue activities are, accept from the local fire tax fees, financed from the municipal budget.

In 2007 and 2008 the municipality was stricken by three severe natural disasters. Heavy rainfall in September 2007 resulted in flooding and landslides, which affected several areas within the municipality. The thunderstorm in June 2008 wreaked great da ma­ge to the inhabitants of Črna local community, where not only numerous buildings, but also forests and roads were damaged severely. Not more than a month later, a thunderstorm, accompanied with hail, ravaged the Tunjice local community, where the elementary school roof was blown away by the high wind. The Civil Protec­tion Service was activated within 30 minutes after the disaster had been reported, since the commander of the Civil Protection Service successfully managed to plan the protection and rescue.

Between 2006 and 2009, the municipality of Kam­nik earmarked over 1.2 million euro for the operation and the development of the civil protection system. Based on the analysis of technical capacities and or­ganisation, we are happy to establish that our units are well equipped and qualified. The Mayor, who is in charge of the system of the civil protection, has, to­gether with his co­workers in the last decade invested a lot in the development of the civil protection and res­cue units, which the municipality will undoubtedly be striving for also in the near future.

Zimska akcija Gorske reševalne službe – reševanje ponesrečenca v zimskih razmerah. Foto: Vlado Habjan.

52

Kam

nik

– se

danj

ost i

n pr

ihod

nost

53

Kam

nik

– se

danj

ost i

n pr

ihod

nost

Občina­Kamnik­–­ob­čin­ska­upra­va,­­ob­čin­ski­svet­in­­nad­zor­ni­od­bor

Ob­čin­ska­upra­va

Ob spre mem bi lo kal ne sa mo u pra ve 1995 se je te­da nja ob či na raz de li la na več de lov. Dr žav ne za de ve je pre vze la Uprav na eno ta, dav čno slu žbo Upra va za jav ne pri hod ke, v ob čin ski hi ši je osta la tu di Ge o det­ska upra va. Žu pan je to le to za čel z ne kaj več kot 20 za po sle ni mi, šte vil ne na lo ge in hi tro se spre mi nja jo ča za ko no da ja so za hte va le okre pi tve, ta ko da je le tos za­po sle nih 50 so de lav cev.

Vse bin ska po dro čja so raz de lje na na po sa mez ne od del ke, ki so jih v pr vih le tih vo di li na čel ni ki, po no­vem vo dje od del kov. Da nes so to:

Na­čel­ni­ki­od­del­kov­ob­či­ne­Kam­nik­v­le­tih­2006–2010

Alojz Ko lar – vo dja od del ka za go spo dar ske de jav­ –no sti in fi nan ce,Aleš Škor janc – vo dja od del ka za go spo dar ske –jav ne slu žbe,Li lja na Ju hart Ma sti ko sa – vo dja od del ka za druž­ –be ne de jav no sti, ki je na do me sti la An to na Kam i­na, ki je od šel v po koj,mag. Ma ri ja Ta de ja Je žek – vo dja od del ka za ure­ –ja nje pro sto ra,Ma ja Ha up tman – vo dja od del ka za pre mo ženj­ –sko­prav ne in splo šne za de ve.

Pred dve ma le to ma je ob čin sko upra vo za ra di od ho­da v po koj za pu stil dol go let ni di rek tor Ivan Pri stov nik (prej taj nik ob čin ske upra ve), na nje go vo me sto je pri­šel Vla di mir Ko ro šec.

V tem man da tu ima žu pan tu di dva pro fe si o nal na pod žu pa na. Za po dro čje kra jev nih sku pno sti je to Ru­dolf Pfaj far, za po dro čje dru žbe nih de jav no sti pa Bra­ne Go lu bo vič.

Ob­čin­ski­svet

Za kon o usta no vi tvi ob čin in do lo či tvi nji ho vih ob­mo čij (Ur. l. RS, št. 60/1994) je do lo čil, da ima Ob čin­ski svet ob či ne Kam nik 31 čla nov. Z raz de li tvi jo ob či ne Kam nik in usta no vi tvi jo no vih ob čin Kam nik in Ko men­da v le tu 1998 pa je Dr žav ni zbor RS s spre mem bo za ko na (Ur. l. RS, št. 56/1998) do lo čil, da ima pr vi Ob­čin ski svet no ve ob či ne Kam nik 29 čla nov.

Čla­ni­ob­čin­ske­ga­­sve­ta­ob­či­ne­Kam­nik,­man­dat­­2006–2010

Član Li­sta

1. An čka Pod bev šek SDS

2. Ro bin Maj nik SDS

3. Ru di Ver šnik SDS

4. De me ter Sa dni kar SDS

5. Ro bert Ko ko tec SDS

6. Va len tin Za bav nik SDS

7. Ma ri ja Mo šnik Li sta To ne ta Smol ni kar ja

8. Ni ves Ma tjan Li sta To ne ta Smol ni kar ja

9. Ru dolf Pfaj far Li sta To ne ta Smol ni kar ja

10. Jo že Za gorc Li sta To ne ta Smol ni kar ja

11. Mar jan Osol nik Li sta To ne ta Smol ni kar ja

12. Vi do Re pan šek Li sta To ne ta Smol ni kar ja

13. Bra ne Go lu bo vič LDS

14. De mi trij Per čič LDS

15. Ma te ja Po ljan šek LDS

16. Gre gor Kon ci lja LDS

17. Mar jan Sem pri mož nik LDS

18. Nu ša Moj ca Sve te LDS

19. Ma tej To nin NSi

20. Ma tej Sla par NSi

21. Ja nez Ivo Stra žar NSi

22. Ma tjaž Jug SD

23. Bo rut Ža gar SD

24. An ton Šuš tar ­ To ne AS

25. Vid Ka dunc SLS

26. An ton Raj sar De SUS

27. Da ni el Ko va čič Ze le na stran ka

28. Ana Ma ri ja Su ho ver šnik SMS

29. Mi li ca Koc jan čič Obrt no­podj. li sta

Čla­ni­ob­čin­skih­­sve­tov­ob­či­ne­Kam­nik­1994–2006

Man­dat­1994–1998

Član Li­sta Na­do­me­stni­član

1. Mi ha No vak SKD Voj ko To nin

2. Pa vel Oce pek SKD

3. Mi lan Windschnurer SKD

4. Mar je ta Hu mar SKD

5. Mi lan Šuš tar SKD

6. Jo ži Šuš tar SKD

7. Pet er Ste le SKD

8. Vin ko Ovi jač SKD

9. Ru di Ca pu der LDS

10. Bi ser ka Moč nik LDS Ivan ka Jer man

11. De mi trij Per čič LDS

12. An drej Sko dlar LDS Klav dij Ko der man

13. Iz tok De be vec LDS

14. Sta ni slav Zar nik LDS

15. Bra ne Go lu bo vič LDS

16. Vi da Rom šak SDSS

17. Alen ka Ko želj SDSS

18. Igor Pod brež nik SDSS

19. An ton Špen ko SDSS

20. Ivan Tok mad žič SDSS Ja nez Re pan šek

21. An ton Raj sar SDSS

22. Ja nez Ste le SLS

23. An ton Ho če var SLS

24. Franc Ore šnik SLS

25. Du šan Je se nik SLS

26. Bo jan Mla kar SLS Jo žef Rom šak

27. Ru di Mer šak Ze le ni

28. Mi ha Pro sen Ze le ni

29. Bo ži dar Pi lej ZLSD

30. Bran ko Bo žič ZLSD

31. Raj ko Baj de SNS

Man­dat­1998–2002

Član Li­sta Na­do­me­stni­član

1. Iz tok De be vec LDS

2. Ru dolf Ca pu der LDS

3. Bra ne Go lu bo vič LDS

4. Iva na Jer man LDS Nu ša Moj ca Sve te

5. De mi trij Per čič LDS

6. An drej Sko dlar LDS

7. Klav dij Ko der man LDS

8. Olaf Gr bec LDS

9. Gre gor Kon ci lja LDS

10. Mar jan Sem pri mož nik LDS

11. An ton Raj sar SDS

12. Sreč ko Re pan šek SDS

13. Bri gi ta Grad SDS

14. Ja nez Re pan šek SDS

15. Igor Pod brež nik SDS

16. Franc Spruk SDS

17. Mi ro slav Pet ek SDS

18. Ja nez Le sko vec SKD

19. Ja nez Krt SKD Dam jan Han čič

20. Ivan Se kav čnik SKD

21. Mar je ta Hu mar SKD

22. Ja nez Stra žar SKD

23. An ton Ho če var SLS

24. Du šan Je se nik SLS

25. Franc Po gač nik SLS

26. Franc Ore šnik SLS

27. Ta tja na So nja Rot Dja lil ZLSD

28. Mar jan Ber gant ZLSD

29. Mar jan Schnabl DE SUS

54

Kam

nik

– se

danj

ost i

n pr

ihod

nost

Man­dat­2002–2006

Član Li­sta Na­do­me­stni­član

1. Mar jan Sem pri mož nik LDS

2. Gre gor Kon ci lja LDS

3. Bra ne Go lu bo vič LDS

4. Nu ša Moj ca Sve te LDS

5. De mi trij Per čič LDS

6. Olaf Gr bec LDS

7. Klav dij Ko der man LDS

8. Mar ko Kem perl LDS

9. Iz tok De be vec LDS

10. Zvon ko Cvek LDS

11. Va len tin Za bav nik SDS

12. Ja nez Re pan šek SDS

13. Du šan Štraj har SDS

14. Fran ci Spruk SDS

15. Mar je ta Hu mar NSi

16. Pri mož Ste le NSi

17. Ja nez Le sko vec NSi

18. Vil ko Do bov šek NSi

19. Ma tjaž Po ga čar SMS

20. Aleš Zo bav nik SMS Ro bert Pro sen

21. Gor dan Am bro žič Ma len šek DE SUS

22. An ton Raj sar DE SUS

23. An ton Ho če var SLS

24. Franc Po gač nik SLS

25. Da ni el Ko va čič Ze le ni

26. Esma Raković Ze le ni

27. Ta tja na So nja Rot Dja lil ZLSD

28. Bo rut Ža gar ZLSD

29. Mi ha el Re snikObrt no­podj. li sta

Nad­zor­ni­od­bo­ri

Tre tja ve ja obla sti na lo kal ni rav ni je po leg žu pa na in ob čin ske ga sve ta nad zor ni od bor, ki skr bi za pra vil­nost de lo va nja in po ra be pro ra čun skih sred stev.

Člani­nadzornega­odbora­­občine­Kamnik­­1994–2010

Mandat­1994–1998

Član Funkcija Nadomestni­član

1. Janez Jeglič predsednik

2. Zvonko Cvek član

3. Jože Tomelj član

4. Matevž Košir član

5. Miroslav Petek član Srečko Repanšek

6. Pavla Mizori Oblak članica

7. Marija Reba članica

Mandat­1998–2002

Član Funkcija Nadomestni­član

1. Jože Zagorc predsednik

2. Julijana Bizjak Mlakar članica

3. Robert Kokotec član

4. Miha Horvat član

5. Anton Svetlin član

6. Danijel Bezek član

7. Roman Drolc član

Mandat­2002–2006

Član Funkcija Nadomestni­član

1. Jože Tomelj predsednik

2. Zvonko Cvek član

3. Vida Romšak članica

4. Franc Osolnik član Leon Pirman

5. Branko Božič član Julijana Bizjak Mlakar

6. Vinko Gobec član

7. Stanislav Berlec član Slavka Markelj

Mandat­2006–2010

Član Funkcija Nadomestni­član

1. Franc Prodnik predsednik

2. Cecilija Plevel članica Irena Pirš

3. Julijana Bizjak Mlakar članica Jože Semprimožnik

4. Davorin Gregorič član

5. Maja Podobnik članica

6. Barbara Škrlj članica

7. Marija Fabčič članica Matjaž Janežič