V Preboldu z omejenimi sredstvi še uspevajo vzdr-ževati precej visok družbe-ni in društveni standard, vendar ga bo, kot pravi žu-pan Vinko Debelak, če ne bo na področju razvojnih programov kmalu prišlo do napredka, treba zniža-ti. Tudi sicer je Debelak, ki občino vodi že osemnajst let, v zadnjem času precej kritičen do potez državne politike. Tudi zaradi teh je bilo zadnje leto po njego-vem mnenju manj plodno, brez presežkov. Kljub temu imajo v občini nekaj razlo-gov za veselje.

Razlog, da je občina kljub težavam, s katerimi se v zadnjih letih spopa-dajo lokalne skupnosti, uspešna, Debelak vidi predvsem v geografskem položaju. »Bližina avtoce-ste – težko bi temu rekli av-tocestni križ – je že v prete-klosti močno zaznamovala

razvoj doline in tudi obči-ne Prebold. Gospodarstvo se je lahko hitreje razvijalo in raslo. Kriza je sicer od-nesla nekaj paradnih konj, a prišli so novi gospodar-ski subjekti, ki delajo do-bro, ustvarjajo delovna mesta z dodano vrednostjo in kar je najpomembneje, zaposlujejo. Pri tem ima-mo tudi mi nekaj zaslug. V občinski upravi smo se vselej trudili, da smo inve-stitorjem pri načrtovanju in izvedbi projektov podali roko.«

Kje so še priložnosti za domače in tuje vlagatelje?

Kmalu bomo predstavi-li ponudbo nezazidanih stavbnih zemljišč, pred-vsem za stanovanjsko in tudi industrijsko ter po-slovno gradnjo. Čeprav v fazi priprave sprememb občinskega prostorskega načrta ugotavljamo, da teh 40 kvadratnih kilometrov,

Statistika za leto 2015:

(Vir: občina Prebold)

Število prebivalcev: 5007

Število rojstev: 56

Povprečna bruto plača: 1347,42 evrov

Povprečna neto plača: 887,40 evrov

Število nepro� tnih stanovanj: 88

Število registriranih vozil: 3446

Vinko Debelak je napovedal, da se po petih mandatih na čelu občine ne bo več potegoval za župansko mesto.

»Občine ne morejo biti nosilke razvoja« Dober geografski položaj in strateška lega ob glavni prometni žili Slovenije sta zaslužna

za razvoj občine nekoč in danes

kolikor jih občina šteje, sprejme toliko industrije,

kot je imamo. Če želimo v tem okolju še naprej kultur-no in kakovostno živeti, ne samo delati, si ne moremo privoščiti, da bi kar vse po-zidali. Povpraševanje po tej lokaciji je. Tuji in domači investitorji se zanimajo za postavitev proizvodnih objektov v tej dolini. Am-pak ne morejo biti občine nosilke takšnega razvoja in zagotavljati zemljišč tuj-cem. Ti želijo tudi 20 ali 30 hektarjev. Takšne tovarne si v občini ne moremo pri-voščiti, če želimo tukaj še normalno živeti. Ampak na državni ravni bi lahko to za-gotovili oziroma bi morali. Morda je država v preteklo-sti naredila napako, ko je iz sklada kmetijskih zemljišč občinam podarila stavbna

zemljišča. Mi smo zdaj za-vezani cenitvam in javnim naročilom in teh ne more-mo kar podariti ali prodati po nizkih cenah.

Na kaj ste najbolj pono-sni na turističnem podro-čju?

Težko bi rekel, da sem na turističnem področju na kaj res ponosen. Turizem ne pozna občinskih meja, a prav tesnega povezovanja v dolini še vedno ni. Ne da se tržiti posamezne občine, lahko pa tržimo Savinjsko dolino in še to malo širše, z vsem okoliškimi zdravilišči in alpskim svetom. Seveda se trudimo tudi »doma«. Pred leti smo pomagali, da je ponovno zaživelo turistič-no društvo, katerega nalo-ga je povezati gospodarske

subjekte, ki na področju tu-rizma vidijo poslovno prilo-žnost. Je pa na tem mestu treba izpostavit oba kampa, ki na področju turizma že dobro delata.

Kaj bi v občini spreme-nili?

Kmalu bomo oziroma bodo spremenili. Še dve leti. (smeh) Tudi v politi-ki je treba narediti kakšno spremembo, da bo v upra-vi zavel nov veter, da bodo prišli novi obrazi in s tem verjetno tudi nove ideje. A veliko v občinskem prosto-ru ne bi spreminjal. Zdaj ko je že marsikaj mimo. Če bi lahko zavrtel čas nazaj, bi se kakšne stvari zagotovo lotil povsem drugače.

LEA KOMERIČKIFoto: arhiv NT

30 Št. 25, 23. junij 2016NA PRAZNIČNEM OBISKU

Znanje, ki se prenaša iz generacije v generacijo, omogoča družinski obr-ti rast in razvoj. Dokaz za to je Pekarna Peternel iz Prebolda, ki letos praznu-je petdeset let uspešnega obratovanja. Prve poslovne korake sta leta 1966 naredi-la zakonca Edi in Valentina Peternel. Od leta 2003 je na čelu podjetja hči Natalija, ki je obrt peke kruha razširila še na slaščičarstvo, trgovino in točenje pijač. Danes je v delo vključena že tretja ge-neracija.

Edvard Peternel, ki je zao-ral polstoletno tradicijo dru-žinskega pekarskega podje-tja, je izučen pek. Svojo prvo pekarnico je leta 1966 odprl v najetih prostorih v Ljubnem ob Savinji. »V Prebold se je preselil dve leti kasneje, kjer sta še danes Pekarna Peternel in naš dom,« je povedala Na-talija Peternel, ki je leta 2003 v celoti prevzela vodenje dru-žinskega podjetja. Od začetka je Edvardu pri delu pomagala žena Valentina. Edi je poleg svojega dela opravljal tudi šte-vilne funkcije v obrtnozbor-ničnem sistemu tako na lo-kalni kot nacionalni ravni. Bil je tudi dolgoletni predsednik sekcije živilcev in aktiven na športnem, društvenem in političnem področju. Obrt je vodil vse do upokojitve leta 1992, ko je vse vajeti prevzela žena Valentina. Že takrat je pri delu in poslovanju pomagala tudi hči Natalija.

Leta naložb in širitevV začetku devetdesetih let

so povsem posodobili opre-mo, povečali obseg proizvo-

dnje in olajšali delo zaposle-nim. Celotno poslovanje je prešlo na računalniški sistem vodenja evidenc in računov. Ker je bilo povpraševanja ve-liko, so začeli širiti prodajno mrežo. »Leta 1996 smo od podjetja Ingrad kupili poslov-ni prostor v Celju. Tisti čas je to predstavljalo za nas kar velik finančni zalogaj in našo prvo širitev v drug kraj. Na sto kvadratnih metrih smo uredili prodajalno z živili, bar in sla-ščičarno,« se spominja Nata-lija, ki je ponosna tudi na to, da so v podjetju že takrat – in enako počnejo še danes – ve-liko vlagali tudi v izobraževa-nje vseh zaposlenih: »Delavci redno obiskujejo strokovne seminarje, vsako leto si ogle-dajo vsaj en strokovni sejem v Evropi.« Zaradi dobrega po-slovanja so trgovine odpirali še v sosednjih krajih. Poleg v Preboldu so danes prisotni še v Gotovljah, Žalcu, Ljubnem, Šmartnem v Rožni dolini in na dveh lokacijah v Celju. Za dnevno sveže pekovske dobrote in njihovo prodajo skrbi 35 zaposlenih. Pred leti so sicer zaposlovali že tudi več ljudi, a so jih razmere na trgu prisilile v racionalizacijo poslovanja. »Danes je zaposle-nih toliko ljudi kot leta 2003, ko sem prevzela podjetje,« pravi Natalija.

V vseh letih so se posoda-bljali, razvijali in širili. Inve-stirali so v prostore, opremo, proizvodnjo, ljudi in širitev lastne prodajne mreže, kar se jim je zelo obrestovalo. Kar 95 odstotkov svojih izdelkov prodajo sami v svojih proda-jalnah. »Uspešno poslovanje vseh petdeset let je rezultat našega dela, načrtovanja, pri-

Kruh je imel že v zgodovini velik pomen. Nikdar ni bil zgolj hrana. Že od nekdaj je – marsikje je tako še danes – krojil usodo življenja in delil ljudi na revne in bogate, site in lačne. Tudi pri nas je kruh določal razmerje med vsakdanjikom in praznikom. Mnogo otrok je bilo, žal je danes spet tako, lačnih kruha. Veliko se jih je tudi zaradi tega odločilo za pekovski poklic. Eden takšnih je bil tudi začetnik uspešne pekovske dinastije Edvard Peternel. Potem ko je nekaj let služboval tudi v takratni milici, se je leta 1966 vrnil v svoj poklic in ustanovil lastno pekarsko podjetje. S trdim delom, z veliko odre-kanja in ljubezni Edvarda in njegove družine podjetje, ki ga zadnjih trinajst let vodi hči Natalija, praznuje pol stoletja delovanja.

Pol stoletja vonja po svežem kruhuEdvard Peternel je bil kot otrok lačen kruha, nato se je izučil za peka in ustanovil podjetje, ki letos praznuje petdeset let uspešnega delovanja

Pekarna Peternel nekoč in danes

Abrahama so praznovali skupaj z zaposlenimi. Presenečenje so pripravili tudi za svoje zveste stranke. V Preboldu so pripravili tudi razstavo.

31Št. 25, 23. junij 2016 NA PRAZNIČNEM OBISKU

Pekarna in slaščičarna Peternel slovi po veliki izbiri različnih vrst kruha, po pe-kovskih in drugih izdelkih. Slaščičarna, ki deluje dvajset let, se ponaša z drobnim pecivom, s torticami, sladoledom in z drugimi dobrotami. Kot pravi Natalija Peternel so najboljša reklama zadovoljni kupci, a posegajo tudi po sodobnih orodjih promocije, kot so svetovni splet in socialna omrežja. Znani so po tem, da dajejo poudarek starim recepturam in klasičnemu načinu izdelave brez uporabe umetnih dodatkov.

lagajanja spremembam, pred-vsem pa zadovoljstva naših kupcev,« še pravi sogovornica.

Aktivno in družbeno odgovornoNatalija Peternel očetovo

delo nadaljuje tudi na drugih področjih. Je aktivna članica Zbornice zasebnega gospo-darstva Žalec, ukvarja se s športom, sodeluje v lokalnem okolju, največ z gasilci, kar dokazuje tudi tradicionalno gasilsko tekmovanje za pokal Pekarne Peternel, ki ga bodo letos pripravili že dvanajstič zapored.

V delo na vseh področjih Natalija že vključuje obe hčeri, Nino in Nikito. Obe sta vzljubili peko že v rosnih letih in tako ta družina res živi s svojo prvotno obrtjo.

LEA KOMERIČKIFoto: osebni arhiv

Edvard Peternel je ob podpori žene Valentine začel pisati pekovsko zgodbo o uspehu. Čeprav se je leta 1992 upokojil, je bil še naprej izjemno dejaven tako v podjetju kot v številnih društvih. Zadnja leta mu zdravje aktivnega udejstvovanja več ne dopušča, s ponosom in z zadovoljstvom pa spremlja nadaljnjo rast podjetja, ki se je globoko vtisnilo v družinske gene. Za dejavnost se namreč že zanima njegova vnukinja Nina, ki že pomaga mami Nataliji. Bo pa leto 2016 v družini Peternel povsem praznično, Edvard in Valentina bosta konec leta praznovala tudi biserno poroko.

Nosilka obrti Natalija Peternel s hčerkama in z vnukom

Natalija Peternel: »V našem podjetju ves čas posvečamo skrb tudi izobraževanju, ki je glede na to, da imamo več dejav-nosti, različno. V to izobraževanje sodijo računalniški tečaji, strokovne delavnice na temo prijazne in profesionalne po-strežbe v trgovinah, tečaj za viličarja in tečaj iz poslovnega bontona, dodatna strokovna usposabljanja za osnovno de-javnost, torej za pekarstvo in slaščičarstvo.«

Obnova župnijske cerkve sv. Pavel z žerjavom Potain.

www.bl-utrip.siTelefon: 03 703 83 63

B&L Utrip aktivno sodeluje pri obnovi župnijske cerkve

sv. Pavla v PrebolduPreboldsko podjetje B&L Utrip je več kot dvajset let prisotno na področju prodaje,

izposoje in vzdrževanja gradbenih žerjavov znamke Potain iz skupine Manitowoc. Letos podjetje B&L Utrip z žerjavi, odri in drugo gradbeno opremo sodeluje pri vseh večjih gradbenih projektih v Sloveniji (islamski versko-kulturni center, Planica, Luka Koper, avtocestni odsek Ptuj–Gruškovje …), prav tako je močno prisotno tudi na avstrijskem, hrvaškem in srbskem trgu. Floto samopostavljivih in stolpnih žerjavov zato redno poso-dabljajo in zaradi vedno večjih potreb trga tudi intenzivno večajo, zato je zdaj na voljo več kot 35 žerjavov različnih velikosti, dosegov in zmogljivosti.

Podjetje je še posebej ponosno, da mu je zaupanje izkazala tudi lokalna župnijska cerkev sv. Pavla v Preboldu, ki od začetka junija obnavlja župnijsko streho in fasado. V te namene je B&L Utrip zagotovil gradbeni žerjav in gradbeni oder.

(Foto: Edin Trokić)